MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA …biznis i na rokovite za registrirawe na firma, a...

Internet adresa na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonijahttp://www.finance.gov.mk/

Internet adresa na Upravata za javni prihodihttp://www.ujp.gov.mk/

Internet adresa na Carinskata uprava na Republika Makedonijahttp://www.customs.gov.mk/

Internet adresa na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost http://www.mse.org.mk/

Internet adresa na Komisijata za hartii od vrednosthttp://www.sec.gov.mk/

Internet adresa na Dr`avniot zavod za statistikahttp://www.stat.gov.mk/

Internet adresa na Centralniot registar na Republika Makedonijahttp://www.crm.org.mk/

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, maj/juni 2007

Maj

/Jun

i 20

07

3

AKTUELNI EKONOMSKI DVI@EWA

Kratkoro~ni ekonomski dvi`ewa - juni 2006 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Berzanski pokazateli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Depoziti na naselenieto i pretprijatijata kaj bankite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Javen dolg na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Aktuelni vesti od Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25Vesti od regionot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36

STATII

Ing. Karl Hajnc Grasman - Socijalni rizici i re{enija vo liberaliziraweto na pazarotna elektri~na energija vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40M-r Kikovska Sawa - Elektronskata trgovija - predizvik na vremeto koe doa|a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45

STATISTI^KI PODATOCI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo oddelni tranzicioni ekonomii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52Tabela 3: Bruto doma{en proizvod (realni stapki na rast) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53Tabela 4: Osnovni kratkoro~ni ekonomski trendovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54Tabela 5: Bruto doma{en proizvod spored proizvodstven metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56Tabela 6: Bruto doma{en proizvod spored rashoden metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56Grafik 1: Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57Grafik 2: Inflacija (prose~ni stapki vo %) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57Grafik 3: Inflacija (na kraj na godina vo %) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58Grafik 4: Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58Tabela 7: Platen bilans na Republika Makedonija (godi{ni i kvartalni podatoci) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59Tabela 8: Nadvore{no-trgovska razmena po zemji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60Tabela 9: Buxet - Centralna dr`avna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62Tabela 10: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63Grafik 5: Funkcionalna klasifikacija na rashodite 2006 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63Tabela 11: Buxet na Republika Makedonija (Centralen buxet i buxeti na fondovi) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64Tabela 12: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66Tabela 13: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67Tabela 14: Agencija za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68Tabela 15: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69Tabela 16: Nadvore{en dolg na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70Tabela 17: Makedonska berza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71Kreditni linii za mali i sredni pretprijatija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74Drugi proekti za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81

SODR@INA

Izminatiot period be{e isklu~itelno dinami~en vo Ministerstvoto za finansii.Imeno, i pokraj zna~itelnite fiskalni reformikoi gi prezedovme na krajot od minatata godina,kako {to be{e voveduvaweto na konceptot naramen danok, odli~nite fiskalni postignuvawavo tekot na 2007 godina ni ovozmoìja daprodolìme so reformi vo ovaa sfera i votekot na godinata. Konkretno, za prvite devetmeseci od 2007 godina fiskalnite prihodi seza re~isi 18% pogolemi od inicijalno plani-ranite i okolu 12% pove}e od minatata godina,{to vo uslovi na namaleni danoci pretstavuvaisklu~itelen rezultat. Vakvata konstelacijani ovozmoì da prodolìme so reformite soisto tempo i vo tekot na godinata, pri {toizvr{ivme korekcija na danokot na dodadenavrednost i go namalivme od 18% na 5% za sledniteproizvodi:

! Lekovi i medicinski pomagala,! Personalni kompjuteri i kompjuterski

softver,! Patni~ki prevoz,! Son~evi kolektori.

Pritoa, istovremeno napravivme plan zapostepeno (10% godi{no) zgolemuvawe na platitena vrabotenite vo Javniot sektor so celpoka~uvawe na standardot na gra|anite naRepublika Makedonija. Zgolemuvaweto na platiteod svoja strana }e pridonese i za porast na penzi-ite, o~ekuvano za tri godini pome|u 17 i 20%.

Va`no e da se napomene deka vakvite reformi,koi se voglavno na stranata na pobaruva~katase pridruèni so kontinuirani reformi nastranata na ponudata, odnosno reformi zapodobruvawe na biznis klimata vo RepublikaMakedonija. Ovde bi gi izdvoil kontinuiranotopodobruvawe na edno{alterskiot sistem iproektot Regulatorna gilotina (reformi vonasoka na ovozmoùvawe polesen vlez napazarot), zabrzuvaweto na ste~ajnite postapki(reforma za polesen izlez od pazarot), reformitevo Katastarot (zacvrstuvawe na pravoto na sopstvenost), sudskite reformi (vo nasoka nazabrzuvaweto na sudskite procesi), reformitena pazarot na rabotna sila (zgolemuvaweto nafleksibilnosta na pazarot na trud) i reformite vo zdravstvoto.

5

POÎTUVANI,

Potvrda za intenzivnite reformi voRepublika Makedonija se i izve{taite na dverenomirani svetski institucii. Prviot seodnesuva na izve{tajot Doing Business 2008, voizdanie na Svetskata banka i Me|unarodnatafinansiska korporacija (IFC), spored kojMakedonija e rangirana na ~etvrtoto mesto vosvetot kako najrefromska zemja, vo konkurencijaod 179 dràvi vo sferata na ekonomijata. Ovae od isklu~itelno zna~ewe za Vladata, kakopotvrda za dosega vloèniot trud, bidej}i }e gopodobri imixot i veruvame }e pottikne pogolemidoma{ni i stranski investicii. Vakviot skokse dolì na progresot {to go napravivme voskratuvaweto na postapkite za po~nuvawe nabiznis i na rokovite za registrirawe na firma,a osobeno vo delot na namaluvaweto nadanocite i vo olesnuvawata na dano~nite pro-ceduri.

Vtoroto priznanie doa|a od TransparencyInternational, koja ja rangira{e Makedonija na84-to mesto spored indeksot na percepcija nakorupcijata. Od ekstremno lo{oto 105-to mesto{to go delevme minatata godina so Svazilend,sega sme 21 mesto ponisko, {to e zna~itelennapredok i pokaùva deka Makedonija se dviìvo vistinskata nasoka.

Ovie me|unarodno verifikuvani priznanijaza Republika Makedonija se dopolnitelen pottik za nas vo Ministerstvoto za finansiida prodolìme so kontinuiranite reformi vonasoka na:

! Zgolemuvawe na fiskalna odgovornost, ot~etnost i transparentnost;

! Unapreduvawe na buxetskiot proces, so ponatamo{no podobruvawe na buxetskoto planirawe i izvr{uvawe;

! Celosno usoglasuvawe na definiciite i nivna konzistentnost so po{iroko me|unarodno prifateni metodologii za fiskalno planirawe i izvestuvawe;

! Zavr{uvawe na uspe{no zapo~natiot proces na decentralizacija;

! Harmonizirawe na osnovicata za pla}awe na pridonesite;

! Prodolùvawe na dano~nata reforma (ponatamo{no namaluvawe na stapkata na Personalniot danok na dohod i na Danokot na profit na 10%)

! Podobra koordinacija me|u centralnata i lokalnata vlast.

Ona {to e isto taka zna~ajno e deka dosegasprovedenite politiki i reformi ve}e davaatkonkretni rezultati na ekonomski plan. Imeno,porastot na Bruto doma{niot proizvod voprvata polovina od 2007 godina iznesuva 5,5%i e najvisok vo izminatite 15 godini, pri {tova`no e {to e postignat vo uslovi na niskastapka na inflacija od 1,4% za prvite devetmeseci od 2007 godina, kako i silen rast naizvozot od re~isi 50% (za osum meseci od 2007godina).

Ottuka, sosema e izvesno deka vo 2007 godina}e bide ostvarena najvisoka stapka na rast naBDP vo celiot tranziciski period i pokrajvlo{enite uslovi na razmena, odnosno zgolemuvawe na cenite na surovinite,vklu~itelno i energijata, na svetskite pazari.Spored proekciite, istiot trend }e prodolì ivo sledniot trigodi{en period so {to, na sreden rok, pozitivni efekti }e se po~uvstvu-vaat i vo ìvotniot standard na naselenieto.

So po~it,

6

Va{ Minister,D-r Trajko Slaveski

7

AKTUELNI EKONOMSKIDVI@EWA

!Porast na industriskoto proizvodstvo od 3,6% nakumulativna osnova za prvata polovina od 2007vo odnos na lani, a na mese~na osnova od 6,6%

!Na godi{na osnova zgolemuvawe od 2,6%, a mese~-no namaluvawe na tro{ocite za ìvot od 0,1%

! Visok porast na izvozot na stoki vo prvite {estmeseci od 51%, a na uvozot od 29,2% na godi{naosnova, vo dolarska vrednost

! Namaluvawe na vkupniot denarski iznos na tr-govskiot deficit za 11,3% na godi{no nivo

! Namaluvawe na nadvore{niot dolg za 123 mili-oni dolari vo prvata polovina od 2007 godina,vo sporedba krajot od 2006 godina

! Suficit vo Centralniot buxet od 3.322 milio-ni denari, kako rezultat na zgolemena naplatana javnite prihodi

! Bruto deviznite rezervi na krajot na juni 2007godina dostignaa nivo od 1.911 milioni dolarii vo sporedba so dekemvri 2006 godina se nama-leni za 54 milioni dolari

! Vo prvata polovina od 2007 godina registriranise 91.238 novi rabotni odnosi (neopredelenovreme, opredeleno i sezonski), {to vo odnos naistiot period lani pretstavuva zgolemuvawe za17.351 ili 23,5%

1. REALEN SEKTOR

1.1. Vo prvata polovina od 2007 godina poras-tot na industriskoto proizvodstvo iznesuva3,6% vo odnos na istiot period od 2006 godina.

Analizirano po sektori, rastot na industris-koto proizvodstvo vo analiziraniot period sedolì na porastot na Sektorot Vadewe rudi i ka-men od 15%, porastot na prerabotuva~kata indus-trija od 6%, kako i padot na Sektorot Snabduvaweso elektri~na energija, gas i voda od 14,1%. Voramkite na Prerabotuva~kata industrija, glavni

nositeli na rastot se Proizvodstvo na osnovnimetali so rast od 44%, kako i Proizvodstvo nadrugi nemetalni minerali so 18,6%, dodeka voramkite na Sektorot Vadewe rudi i kamen glavennositel na rastot be{e dejnosta Vadewe na rudina metal so porast od 142%.

Vo odnos na maj industriskoto proizvodstvo vojuni 2007 godina zabeleà zgolemuvawe od 6,6%, a

8

KRATKORO^NI EKONOMSKI DVI@EWAjuni 2007

130.0

120.0

110.0

100.0

90.0

80.0

70.0

Indeksi na industrisko proizvodstvo(veri`ni indeksi)

Izvor: Dràven zavod za statistika

VI/06 VII VII IX X XI XII I/07 II III IV V VI

vo odnos na istiot mesec minatata godina e ponis-ko za 7,1%.

1.2. Kumulativniot indeks na tro{ocite naìvot za periodot januari-juni 2007, vo odnosna istiot period od prethodnata godina, zabe-leà porast od 0,9%.

Vo juni 2007 godina, tro{ocite na ìvot zabe-leàa namaluvawe na mese~na osnova od 0,1%, do-deka na godi{na osnova (vo odnos na istiot mesecod prethodnata godina) zabeleàa porast od 1,3%.

Vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za is-hrana i pijaloci za edno ~etiri~leno doma}instvoza mesec juni 2007 godina, presmetana vrz osnovana cenite na malo, iznesuva 10.405 denari i vo od-nos na prethodniot mesec e poniska za 2,1%.

Indeksot na cenite na malo vo juni 2007 godina,vo odnos na maj 2007 godina, e povisok za samo0,1%, dodeka na godi{na osnova (vo odnos na is-tiot mesec od prethodnata godina) zabeleà zgo-lemuvawe od 2,6%. Porast na indeksot na cenitena malo vo juni 2007 godina, vo odnos na istiot me-sec od prethodnata godina, e zabeleàn vo grupatazemjodelski proizvodi za 3,9%, industriski pro-izvodi za 2,8%, neprehranbeni industriski proiz-vodi za 3,8% i prehranbeni proizvodi za 1,4%.

1.3. Vo juni 2007 godina, dvièwata na svet-skite stokovi berzi bea stabilni, bez pogolemipotresi, osobeno kaj proizvodite koi se vo na{i-ot fokus na interes, osven nikelot.

Pritoa, cenite na najzna~ajnite proizvodi glav-no zabeleàa zgolemuvawe ili go zadràa istotocenovno nivo. Nizok rast na berzanskite ceni eevidentiran kaj naftata i olovoto.

Po nekolku mese~en rast, nikelot vo juni 2007godina zabeleà drasti~no namaluvawe za duri21%.

9

Tro{oci na ìvot



5,0

4,0

3,0

2,0

1,0

0,0

-1,0

m/m-12 m/m-1

55000

50000

45000

40000

35000

30000

25000

20000

15000

Nikel (USD/mt)

Izvor: Svetska banka


Nadvore{no - trgovska razmena vo RM(vo milioni dolari)


500

400

300

200

100

0

-100

-200

-300Izvoz Uvoz Deficit

VI/06 VII VIII IX X XI XII I/2007 II III IV V VI

2. NADVORE[EN SEKTOR

2.1. Vo prvata polovina od 2007 godina, vkup-nata nadvore{no-trgovska razmena, vo dolar-ska vrednost zabeleà visok porast od 37,4%vo odnos na istiot period minatata godina.

Pritoa, fizi~kiot obem na izvozot e zgolemenza 21,4%, a negovata vrednost dostigna 1.567milioni dolari, {to pretstavuva porast od 51%.Zgolemuvaweto na koli~inskiot uvoz na stoki iz-nesuva 19,9%, a negovata vrednost ostvari iznosod 2.213,3 milioni dolari, ili porast od 29,2%.

Na mese~no nivo, vo juni, i izvozot i uvozot za-beleàa porast od 7% vo odnos na maj.

Pri vakvi dvièwa, trgovskiot deficit vo ju-ni e za samo 6,4 milioni dolari pogolem od defi-citot ostvaren vo maj.

Pogolemiot izvoz ostvaren vo ovoj polugodi{enperiod, pred se e rezultat na zgolemeniot izvoz naèlezo i ~elik (stapka od 133%), metalna ruda imetalni otpadoci (98,8%), izrabotki od metal(105%), izrabotka od nemetalni minerali (73%),obuvki (69,4%), ovo{je i zelen~uk (33%), pijaloci(32%), obleka (17,%) itn.

2.2. Glavni grupi proizvodi (spored SMTK) sonajgolemo u~estvo vo izvozot vo ovoj period se:èlezo i ~elik so 41,5%, obleka 18,1%, pijalocii tutun 5,8%, metalna ruda i metalni otpadoci4%, ovo{je i zelen~uk 3,7%, nafta i proizvodiod nafta 3,6%. Ovie {est grupi proizvodi so~inu-vaat okolu 76% od vkupniot izvoz na dràvata.

Najgolem del od uvozot na stoki vo juni ovaagodina otpa|a na: tekstilni prediva i sli~no (40,8mil. dolari), èlezo i ~elik (35,6 mil. dolari),nafta i proizvodi od nafta (30,8 mil. dolari),drumski vozila (29,8 mil. dolari), metalna ruda imetalni otpadoci (18,9 mil. dolari), industriskima{ini i delovi (12,7 mil. dolari), specijalnima{ini za industrija (11,7 mil. dolari), elek-tri~ni ma{ini i delovi (11,8 mil. dolari), izra-

botki od metal (11,7%), telekomunikacioni apa-rati (11,4 mil. dolari) i drugo.

2.3. Vo prvite {est meseci od 2007 godinaokolu 69% od vkupno izvezenite stoki se plasi-rani na pazarot na Evropskata Unija (EU27), a51% od vkupno uvezenite stoki vo RepublikaMakedonija se so poteklo od ovaa integracija.

Izvozot vo Evropskata Unija e pogolem za 70%,a uvozot e zgolemen za 23%, vo odnos na istiot pe-riod od 2006 godina. Vo analiziraniot period ja-nuari-juni 2007 godina, 82% od trgovskiot defi-cit na zemjata e ostvaren vo trgovskata razmena soRusija, Kina, Polska, Turcija i Indonezija.

2.4. Analizirano spored valutnata struktu-ra, izvozot vo evra beleì zgolemuvawe za 183milioni evra (29,3%), a delot od izvozot realizi-ran na "dolarskiot pazar# beleì zna~itelno zgo-lemuvawe za 221 milion dolari (86%). Spored ova,vo analiziraniot period vkupniot izvoz izrazenvo denarska protivvrednost zabeleà zgolemuva-we od 39,6%.

Uvozot na stoki od evro pazarot e zgolemen za211,4 milioni dolari (ili 22%), a uvozot od do-larskite podra~ja za 124,3 milioni dolari (ili24,5%). So toa vkupniot uvoz na stoki vo denarskaprotivvrednost vo analiziraniot period e zgole-men za 19,5%.

10

Izvoz na pova`ni proizvodi po SMTK (vo %)


0 10 20 30 40 50

@elezo i ~elik

Obleka

Pijaloci i tutun

Metalna ruda imetalni otpadoci

Ovo{je i zelen~uk

Nafta i proiz. od nafta

41.5

18.1

5.8

4.0

3.7

3.6

Saldoto na razmenata ostvarena vo evra e zgo-lemeno za 28 milioni evra (ili za 8,4%), pri isto-vremeno zna~itelno namaluvawe na dolarskiot delna deficitot za 97 milioni dolari (ili 38,8%).Soodvetno na ova, vkupniot denarski iznos na tr-govskiot deficit zabeleà namaluvawe od 3.807milioni denari, odnosno 11,3%.

2.5. Nadvore{niot dolg na Republika Make-donija na krajot na juni 2007 godina iznesuva{e2.224 milioni dolari i vo sporedba so krajot na2006 godina e namalen za 123 milioni dolari,{to se dolì na pogolemiot iznos na otplatatana dolgot vo odnos na koristenite sredstva.

Od aspekt na dol`nici, nadvore{niot dolg najavniot sektor iznesuva 1.367 milioni dolari i vosporedba so sostojbata vo 2006 godina toj e nama-len za 240 milioni dolari, kako rezultat na pred-vremenata otplata na dolgot kon multilateralnii bilateralni kreditori. Vo ramki na dolgot vojavniot sektor, namaluvawe vo odnos na 2006 godi-na e zabeleàno kaj dolgot na Centralnata Vladai javnite fondovi, dodeka kaj javnite pretprijati-ja e zgolemen. Nadvore{niot dolg vo privatniotsektor iznesuva 856 milioni dolari i vo sporedbaso 2006 godina e zgolemen za 85 milioni dolari,kako rezultat na zgolemuvaweto na dolgot vo ne-bankarskiot privaten sektor i privatnite banki.

2.6. Za prvata polovina od ovaa godina, pov-le~eni se sredstva vo iznos od 217 milioni do-

lari, od koi 171 milion dolari vo privatniotsektor.

Vo ovoj period sklu~eni se novi krediti vo iz-nos od 213 milioni dolari, od koi 180 milionidolari vo privatniot sektor. Redovnoto servisi-rawe na obvrskite prodolùva i ponatamu, pri {toza prvite {est meseci od 2007 godina, servisiranise 421,0 milioni dolari, od koi 384,4 milioni do-lari glavnica. Vo ramki na multilateralnite kre-ditori najgolem del e otplaten sprema MBOR voiznos od 129 milioni dolari, kako i sprema bilat-eralnite kreditori po osnov na reprogramiraniotdolg kon Pariskiot klub na kreditori od 1995 go-dina vo iznos od 103,4 milioni dolari.

2.7. Vkupniot javen dolg na Republika Ma-kedonija presmetan vrz osnova na Zakonot zajaven dolg, na krajot na juni iznesuva{e 2.067milioni dolari i vo odnos na 2006 godina e namalen za 252 milioni dolari, ili za 8,5%.

11

valuta 000 tizvoz vovaluta

prose~enkurs na

denarot voodnos navalutite

izvoz vo denaristruk-tura vo

%

izvoz vovaluta

prose~enkurs na

denarot voodnos navalutite

izvoz vo denaristruk-tura vo

%

apsolutnapromena vo

valutnavrednost

relativnapromena vo

valutnavrednost

(vo %)

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA na Republika Makedonija(po valuti)

EUR 1.051 626.110.463 61,1996 38.317.709.891 74,2 1.308 809.596.378 61.1774 49.529.001.455 68,7 183.485.915 29,3

USD 351 257.310.296 49,8504 12.827.021.180 24,8 393 478.716.437 46.0432 22.041.636.652 30,6 221.406.141 86,0

EUR+USD 1.402 51.144.731.071 99,1 1.701 71.570.638.108 99,3

Vk. izvoz 1.405 51.618.582.129 100,0 1.705 72.054.761.294 100,0 39,6

izvoz

000 t

I-VI 2006 I-VI 2007

Izvor: Dràven zavod za statistika i NBRM

Nadvore{en dolg (vo SAD dolari)

Izvor: Narodna banka na RM

VI VII VII IX X XI XII I/07 II III IV V VI

2350

2300

2250

2200

2150

2100

2050

49

48

47

46

45

44

43

Nadvore{niot javen dolg beleì kontinuiranonamaluvawe i na krajot na juni ovaa godina e nama-len za 16%, dodeka vnatre{niot javen dolg beleìzgolemuvawe za 14,6% vo sporedba so krajot na2006 godina.

2.8. Sostojbata na kratkoro~niot dolg nakrajot na juni 2007 godina iznesuva{e 166,7 mi-lion dolari i vo celost se odnesuva na privat-niot sektor i toa po osnov na finansiski kre-diti.

3. FISKALEN SEKTOR

3.1. Vo prvata polovina od 2007 godina, vkup-nite prihodi na Centralniot buxet iznesuvaat33.727 milioni denari, {to pretstavuva zgole-muvawe od 14,0% vo odnos na istiot period odminatata godina.

Dano~nite prihodi vo ovoj period se realizi-rani vo iznos od 31.956 milioni denari, {to pret-stavuva zgolemuvawe od 16,4% vo odnos na istiotperiod lani.

U~estvoto na danokot na dodadena vrednost vovkupnite dano~ni prihodi vo prvoto polugodie2007 godina iznesuva 47,8%, a na akcizite 17,8%,pri {to, od ovie dva danoci se ostvareni prihodiod 20.957 milioni denari. Gledano po oddelni ka-tegorii, prihodite od DDV zabeleàa porast od21,4%, akcizite od 12,2%, danokot na dobivka od24,0%, prihodite od carina se zgolemeni za 15,9%,dodeka prihodite od personalniot danok se nama-lija za 4,5% sporedeno so istiot period lani.

3.2. Vo prvite {est meseci od 2007 godina,vkupnite rashodi na Centralniot buxet iznesu-vaa 30.405 milioni denari, {to e pove}e za 3,8%vo odnos na istiot period od 2006 godina.

Najgolemi rashodni stavki se transferite(12.119 milioni denari) i platite i nadomestocite

(11.522 milioni denari). Vo vkupnite rashodi naCentralniot buxet, rashodite za plati i nadomes-toci vo ovoj period u~estvuvaat so 37,9% i vo odnosna istiot period lani tie se zgolemeni za 4,3%.

Rashodite za stoki i uslugi se izvr{eni vo iz-nos od 3.525 milioni denari, odnosno imaat poma-lo ostvaruvawe vo sporedba so 2006 godina za3,7%.

Vo delot na transferite, vo ovoj period sepotro{eni 9,7% pove}e sredstva sporedeno so2006 godina. Transferite kon Fondot za penziskoi invalidsko osiguruvawe se izvr{eni vo iznos od5.044 milioni denari ili za 887 milioni denaripove}e (21,3% zgolemuvawe). Kamatite se reali-zirani vo iznos od 1.290 milioni denari {to e po-malku za 6,0%.

Vo analiziraniot period sredstvata za kapi-talni rashodi iznesuvaat 1.949 milioni denari,{to e namaluvawe za 9,4% vo sporedba so istiotperiod 2006 godina.

3.3. Zgolemenata naplata na javnite prihodi,vo uslovi na pomalo tro{ewe na buxetskitesredstva, pridonesoa vo periodot januari- juni2007 godina da se ostvari suficit na Central-niot Buxet od 3.322 milioni denari, dodeka su-ficitot na konsolidiraniot buxet iznesuva4.178 milioni denari.

12

15.000

13.000

11.000

9.000

7.000

5.000

3.000

1.000

-1.000

-3.000

-5.000

-7.000

-9.000

-11.000

-13.000

Izvor: Ministerstvo za finansii

Oddelni kategorii na prihodi i rashodi

VI - 2006 VI - 2007

Danok nadobivka

DDV

Carini

Transferi

Personalendanok

Kapitalnirashodi

Kamata

Stoki iuslugi

Akcizi

Plati

4. MONETAREN SEKTOR

4.1. Vo juni 2007 godina primarnite pari namese~na osnova zabeleàa zgolemuvawe od4,3%, kako rezultat na istovremeniot porast napobaruva~kata na gotovi pari i na vkupnitelikvidni sredstva na bankite.

Od aspekt na likvidnost, deviznite transak-cii na NBRM (realiziran neto - otkup na devizi nadevizniot pazar) i denarskite depoziti na drà-vata kaj NBRM deluvaa vo nasoka na kreirawe nalikvidnost, koja vo najgolem del be{e sterilizi-rana preku monetarnite instrumenti i gotovitepari vo optek.

Vo juni 2007 godina, prodolì namaluvawetona prose~nata kamatna stapka na blagajni~kite za-pisi, koja iznesuva{e 4,90%, odnosno mese~no na-maluvawe za 0,14 procentni poeni, dodeka prose~-nite mese~ni ponderirani kamatni stapki na dr-àvnite zapisi so ro~nost od tri meseci iznesu-vaa 5,41%, odnosno mese~no namaluvawe za 0,75procentni poeni.

4.2. Primarnite pari na godi{na osnova za-beleàa porast od 18,2%. Pobaruva~kata na go-tovite pari vo optek zabeleà mese~en porastod 3,2%, dodeka na godi{no nivo porastot izne-suva 13,9%.

Monetarniot agregat M1 na mese~na osnova za-beleà porast za 1%, {to vo uslovi na namaluvawena depozitnite pari (za 0,6%), vo celost se dolìna zgolemenata pobaruva~ka na gotovi pari. Vakvitedvièwa, kako i intenzivniot porast na vkupnitedepoziti, rezultiraa so mese~en porast kaj po{iro-kite monetarni agregati M2 i M4 od 2,7% i 2,6%,soodvetno. Na godi{na osnova, monetarnite agre-gati M2 i M4 zabeleàa porast od 31,4% i 32,2%,soodvetno, {to delumno se dolì na poniskata spo-redbena osnova od juni 2006 godina.

4.3. Vkupniot depoziten potencijal na ko-mercijalnite banki vo juni 2007 godina na go-di{na osnova zabeleà porast od 37,3%.

Kreditite na privatniot sektor zabeleàa go-di{en porast od 32,0%, pri {to od aspekt na valu-tata, pridonesot na denarskite krediti i ponata-mu ja zadrùva dominantnata pozicija vo porastotna kreditnata aktivnost na bankite.

4.4. Vo kamatnata politika na komercijalni-te banki i vo juni ne bea zabeleàni nekoi po-zna~ajni promeni. Imeno, prose~nite ponderiranikamatni stapki na denarskite krediti iznesuvaa10,2%, odnosno mese~no namaluvawe za 0,1 procen-

ten poen, a kamatnite stapki na deviznite kreditiiznesuvaa 8,4% i go zadràa nivoto od prethodniotmesec. Prose~nite pasivni kamatni stapki na de-narskite depoziti iznesuvaa 4,8% i na mese~naosnova se povisoki za 0,1 procenten poen, dodekakamatnite stapki na deviznite depoziti iznesuvaa

13

Izvor: Narodna banka na RM

Bruto devizni rezervi(milioni SAD dolari)

2.100

1.900

1.700

1.500

1.300

1.100

900

700

500VI VIII X XII II IV VI

2006 2007

Pregled na novite vrabotuvawa

Izvor: Agencija za vrabotuvawe


6000

5000

4000

3000

2000

1000

0

18000

16000

14000

12000

10000

8000

6000

4000

2000

0

Novovraboteni od evidencija Novovraboteni vkupno

1,9%, i vo odnos na prethodniot mesec ne zabele-àa promeni.

4.5. Bruto deviznite rezervi na krajot na juni2007 godina dostignaa nivo od 1.911 milioni do-lari, odnosno vo sporedba so dekemvri 2006 godinase namaleni za 54 milioni dolari, {to vo najgolemdel se dolì na predvremenata otplata na dolgotkon Svetska banka.

Vo tekot na juni 2007 godina, pri intervenciitena devizniot pazar, NBRM prodade 6,3 milionidolari i otkupi 54,7 milioni dolari, so {to netoefektot be{e otkupeni 48,4 milioni dolari.

5. SOCIJALEN SEKTOR

5.1. Vo prvata polovina od 2007 godina, voAgencijata za vrabotuvawe na Republika Make-donija vkupno se registrirani 91.238 novi ra-botni odnosi (neopredeleno vreme, opredelenoi sezonski). Vo odnos na istiot period 2006 godi-na, brojot na novi vrabotuvawa e zgolemen za17.351 ili 23,5%, so {to prodolùva i ponatamupozitivniot trend na ostvareni vrabotuvawa.Vrabotuvawata na neopredeleno vreme u~estvu-vaat so 45,6% vo vkupnite vrabotuvawa. Vrabotu-vawata na registriranite nevraboteni lica vo ju-ni 2007 godina u~estvuvaat so 30,2% vo vkupnitevrabotuvawa, dodeka ostanatite vrabotuvawa sedirektno od neaktivnoto naselenie ili lica koipreminale od edno na drugo rabotno mesto.

5.2. Vo juni 2007 godina, vo Agencijata za vra-botuvawe na Republika Makedonija se eviden-tirani 366.821 nevraboteni lica, {to sporede-no so maj 2007 godina pretstavuva namaluvaweza 0,77%. Od niv 76.570 (20,9%) evidentirani ne-vraboteni lica se izjasnile deka se prijavuvaatsamo za ostvaruvawe na pravoto na zdravstvenoosiguruvawe, a 290.251 (79,1%), aktivno baraat ra-bota. Najgolem procent od nevrabotenite, odnosno67,1% se od urbani sredini (gradsko naselenie).

Vo vkupnite evidentirani nevraboteni lica,maìte u~estvuvaat so 58,4%.

Vo odnos na obrazovnata struktura, nema pogo-lemi promeni, {to zna~i deka 51,6% od nevrabo-tenite se nekvalifikuvani ili polukvalifiku-vani, 24,7% so sredno stru~no obrazovanie, 16,8%se kvalifikuvani i visoko kvalifikuvani rabot-nici, a onie so vi{o i visoko obrazovanie u~est-vuvaat so 6,9%.

Prilivot na lica vo Registarot na Agencijataza vrabotuvawe vo juni 2007 godina iznesuva 6.668lica, dodeka kako odliv na lica od Agencijata seregistrirani 9.535 lica (53,5% od odlivot seodnesuva na novi zasnovani rabotni odnosi dode-ka 46,5% se odnesuva na bri{ewe od evidencijatapo zakonski osnovi).

5.3. Vo juni 2007 godina, vo Fondot za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe, se evidenti-rani 269.798 penzioneri, {to vo odnos na maj

14

271

270

269

268

267

266

265

Vkupen broj na penzioneri (vo iljadi)

Izvor: Fond na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija

VI VII VII IX X XI XII I/07 II III IV V VI

75

73

71

69

67

65

63

61

59

57

55

Korisnici na socijalna pomo{

Izvor: Ministerstvo za trud i socijalna politika

IV V VI VII VII IX X XI XII I/07 II III IV

( vo

000)

2007 godina pretstavuva mal nezna~itelen pad,a sporedbeno so istiot period od minatata go-dina, pretstavuva porast za 1,1%. Za isplata napenziite, vo ovoj mesec se potro{eni 2.044 mil-ioni denari. Vo juni 2007 godina, vrednosta naprose~nata penzija iznesuva{e 7.755 denari, {tona godi{no nivo pretstavuva porast od 3,1%. So-odnosot na prose~nata penzija so prose~nata is-platena neto plata1 vo maj 2007 godina iznesuva54,1%.

5.4. Vo socijalnata sfera, kaj korisnicite nasocijalna pomo{ na mese~na osnova se zabe-leùva malo namaluvawe od 1,3%. Imeno, voapril 2007 godina za isplata na socijalnapomo{ se potro{eni 141,5 milioni denari za66.468 doma}instva. Na godi{na osnova, ovapretstavuva porast za 4.792 lica ili 7,2%. Zapomo{ po osnov na tu|a nega, vo april se potro{eni69,8 milioni denari za 19.874 lica. Kako korisni-ci na postojana pari~na pomo{, vo ovoj mesec seregistirani 5.095 lica i za niv se potro{eni 16,4milioni denari, dodeka zdravstvena za{titakoristat 5.171 lica (lica koi ne koristat za{titapo drugi osnovi).

5.5. So ogled na toa deka podatocite za pro-se~nata neto plata se objavuvaat so zadocnuvawe,vo ovoj izve{taj gi davame poslednite raspo-

lo`livi podatoci. Sledstveno na toa, vo maj2007 godina prose~nata mese~na neto-plata povraboten iznesuva{e 14.328 denari, {to namese~na osnova, pretstavuva nominalno zgolemu-vawe za 0,3% a realno namaluvawe za 0,4%.Prose~nata neto plata za maj 2007 godina, vo odnosna maj 2006 godina, nominalno e pogolema za 5,8%, arealno za 4,9%.

Najgolem mese~en porast na prose~nata netoplata, od 17,7% e zabeleàn vo oddelot Proiz-vodstvo na tekstilni tkaenini. Kumulativno, spo-redeno so istiot period od 2006 godina, zabele-àn e porast na prose~nata nominalna i realnaplata za 6,3% odnosno 5,5%. Vo maj 2007 godina,12,3% od rabotnicite vo Republika Makedonija neprimile plata.

15

1) Sporedbata se vr{i so prose~nata plata od prethodniot mesec, bidej}i podatocite za plati se objavuvaat so eden mesec zadocnuvawe.

Prose~ni neto-plati (godi{ni promeni, %)


V VI VII VII IX X XI XII I/07 II III IV V

9

8

7

6

5

4

3

2

1

0

Nominalni plati Realni plati

Pazarot na kapital vo Republika Makedonija,kako rezultat na podobrenata konkurentska sposob-nost na doma{nite pretprijatija i zgolemeniot in-teres na stranskite investitori, e vo postojan po-rast koj moè da se konstatira osobeno od zgoleme-noto klasi~noto trguvawe so akciite na Makedon-skata berza. Imeno, vo 2007 godina za samo ~etirimeseci od godinata be{e dostignato nivoto na pro-metot so akcii ednakvo na sevkupniot promet so ak-cii postignat vo cela 2006 godina, {to samoto posebe zboruva za zna~ajnoto pridviùvawe na paza-rot na kapital vo Republika Makedonija. Pozitiv-nite efekti od razvojot na pazarot na kapital,pretprijatijata koi se organizirani kako akcioner-ski dru{tva ve}e moàt da go po~uvstvuvaat prekumo`nosta da dojdat do sve` kapital preku primar-ni emisii na hartii od vrednost. Kako rezultat nasteknatata navika na pravnite i fizi~kite licaslobodnite pari~ni sredstva da gi investiraat voakcii koi se trguvaat na Makedonskata berza, pret-prijatijata }e imaat pogolema mo`nost da gi reali-ziraat svoite primarni emisii na akcii. Preku iz-davaweto na primarnite emisii na akcii, pretpri-jatija organizirani kako akcionerski dru{tva }emoàt da dojdat do sve` kapital potreben za niv-niot pobrz stopanski razvoj, namesto dosega{niotskap na~in na kreditirawe preku bankite optova-ren so pla}awe na visoki kamatni stapki.

Vo prvoto polugodie od 2007 godina, prometot na

Makedonskata Berza za hartii od vrednost ostvaren

po pat na klasi~no trguvawe iznesuva 14.376 milioni

denari, {to vsu{nost pretstavuva porast od 217,51%

vo odnos na istiot period od 2006 godina. Realizi-

raniot promet preku klasi~no trguvawe vo juni 2007

godina iznesuva 1.532 milioni denari, {to ozna~uva

namaluvawe na mese~no nivo od 61,08%.

Pri analizata na prometot realiziran prekuklasi~noto trguvawe vo prvata polovina od 2007

godina, zabeleùvame deka porastot na istiot sedolì pred se na zgolemenoto trguvawe so akciite.Prometot ostvaren preku klasi~no trguvawe so ak-cii vo periodot januari-juni 2007 godina e zgolemenza 350,68% vo odnos na istiot period minatata go-dina i iznesuva{e 13.627 milioni denari. Negati-ven trend se zabeleùva na mese~no nivo, poto~no,vo juni 2007 godina postoi opa|awe na prometot ost-varen preku klasi~noto trguvawe so akciite od63,65% vo odnos na maj 2007 godina.

Prometot ostvaren preku blok transakciite naBerzata za prvite {est meseci od 2007 godina izne-suva 5.588 milioni denari i beleì pad od 50,65%vo odnos na soodvetniot period od prethodnata go-dina. Za periodot januari-juni 2007 godina prome-tot so akciite od dràvniot segment iznesuva 8.414milioni denari i na godi{no nivo zna~i pad od99,87%. Vkupniot promet na Makedonskata berza zahartii od vrednost vo prvoto polugodie od 2007godina kako rezultat na prometot ostvaren pri kla-si~no trguvawe i blok transakcii iznesuva 19.973milioni denari ili opadna za 9,58%, sporedeno sosoodvetniot period od 2006 godina. Ostvareniotvkupen promet vo juni 2007 godina iznesuva 1.682milioni denari, a vo odnos na maj 2007 godina, toa emese~no namaluvawe od 60,78%.

Prose~niot dneven promet za periodot januari-juni 2007 godina iznesuva{e 117,8 milioni denari,{to pretstavuva visok porast na godi{no nivo i toaod 225,32%, dodeka na mese~no nivo dnevniot prometvo juni 2007 godina, pak, zabeleà pad od 62,94%.Prose~niot dneven broj na transakcii na Makedon-skata berza na hartii od vrednost vo prvite {estmeseci od 2007 godina iznesuva 675 i istiot ostva-ri porast od 365,52% vo odnos na soodvetniot pe-riod 2006 godina.

Vo slu~ajot na obvrznicite zabeleùvame opa-|awe na prometot. Taka, prometot ostvaren preku

16

BERZANSKI POKAZATELI

klasi~noto trguvawe so obvrznici vo periodot ja-nuari-juni 2007 godina iznesuva 749,4 milioni de-nari, t.e. beleì pad od 50,17% na godi{na osnova.Prose~nata cena na obvrznici za denacionaliza-cija od vtorata, tretata, ~etvrtata i pettata emi-sija, na mese~no nivo beleì blago opa|awe. Taka,obvrznicite za denacionalizacija od vtorata emi-sija zabeleàa prose~na cena 83,30% od nominal-nata vrednost, {to zna~i pad od 1,7% na mese~nonivo. Prose~na cena na obvrznicite za denaciona-lizacija od tretata emisija vo juni 2007 godina e za0,5% poniska od istata vo prethodniot mesec i iz-nesuva 82% od nivnata nominalna vrednost. Pro-se~nata cena na obvrznicite od ~etvrtata i petta-ta emisija, na mese~no nivo opadna od 80,70% vo majna 79,50% vo juni i od 79% vo maj na 78,5% vo juni2007 godina, soodvetno. Prometot na obvrznici odstaro devizno {tedewe vo juni 2007 godina iznesu-va 22,08 milioni denari, dodeka prose~nata cenazabeleà 86,29% od nominalnata vrednost i vo od-nos na prethodniot mesec e pogolema za 1,19%.

Oficijalniot berzanski indeks (MBI-10) kakoindikator na dvièweto na cenite na akciite, zapolugodi{niot period januari-juni 2007 godina iz-nesuva 6.917,51 denari i na godi{no nivo beleìporast od 137,58%.

Analiziraj}i ja strukturata na prometot po pa-zarni segmenti za prvoto polugodie od 2007 godina,zabeleùvame deka najgolemiot del od prometototpa|a na oficijalniot pazar. Toa e 52,78% odvkupniot promet na Berzata ili 10.541 milioni de-nari. Vo ovoj period na redovniot pazar e ostvarenpromet od 3.834 milioni denari, {to pretstavuva19,20% od vkupniot promet na Berzata, dodeka bloktransakciite se 5.588 milioni denari i so toa za-beleàa u~estvo so 27,98% vo vkupniot promet ost-varen na Berzata.

Vkupnata pazarna kapitalizacija vo prvata po-lovina od 2007 godina iznesuva 295.430 milionidenari, {to e porast od 245,04% vo odnos na prvi-ot {estmese~en period vo 2006 godina. Vo ovoj pe-riodot, pazarnata kapitalizacija na akciite naMakedonskata Berza iznesuva 274.416 milioni de-nari i vo odnos na soodvetniot period od pret-hodnata godina beleì porast od 345,69%. Pazar-nata kapitalizacija na obvrznicite vo istiot pe-riod 2007 godina iznesuva 21.013 milioni denari,{to na godi{no nivo zna~i pad od 12,63%.

Vkupniot promet na 10-te najlikvidni akcio-nerski dru{tva na oficijalniot pazar na Makedon-skata Berza za hartii od vrednost vo juni 2007 go-dina iznesuva{e 1.089 milioni denari. Najfrek-ventno be{e trguvaweto so akciite na Komercijal-na Banka-Skopje, koi dostignaa zastapenost od31,46% vo prometot na desette najlikvidni dru{t-va na oficijalniot pazar. Po Komercijalna banka-Skopje sledat, Alkaloid i AD Granit od Skopje, ~ieu~estvo vo prometot iznesuva 10,62% i 9,62%, res-pektivno.

Analizata na sopstveni~kata struktura otkrivadeka vo juni 2007 godina, od desette najlikvidniakcionerski dru{tva koi kotiraat na oficijalniotpazar na Makedonskata Berza za hartii od vred-nost, najgolema zastapenost na stranski kapital vovkupnata glavnina ima vo: Makstil-Skopje (kadezastapenosta na stranskiot kapital e 81,25% odvkupnata glavnina na dru{tvoto), Komercijalnabanka-Skopje (so 48,76%) i Stopanska banka-Bito-la (so 40,84%).

Najgolem porast na prose~nata cena na akciite vo

juni 2007 godina vo odnos na maj 2007 godina ostvari-

ja cenite na akciite na: Investbanka-Skopje, so pro-

se~en porast na cenata od 18,30% i prose~na cena po

akcija od 9.050 denari, potoa R@ Uslugi-Skopje i R@

17

Inter Trans{ped-Skopje ~ij prose~en porast na ce-

nata iznesuva 13,50% i 7,21% soodvetno.

Najgolem pad na prose~nata cena na akciite vojuni 2007 godina sporedeno so prethodniot mesec be-leì cenata na akciite na Makoteks-Skopje, ~ijaprose~na cena na akciite se namali za 57,42% i iz-nesuva 351,67 denari. Golem pad gi karakterizira{ei cenite na akciite na Tutunski kombinat - Prilep(39,17%) i Vitaminka-Prilep (21,63%).

Stranskite investitori vo juni 2007 godina,u~estvuvale so 21,07% vo vkupniot promet ostvarenna oficijalniot pazar na Makedonskata berza. Ovau~estvo pretstavuva zgolemuvawe od 0,12% na me-se~no nivo.

Na mese~no nivo pak, vkupnata pazarna kapi-talizacija vo juni 2006 godina iznesuva 295.430milioni denari. Vo odnos na maj 2007 godina vkup-nata pazarna kapitalizacija beleì pad od 6,80%.

18

BERZANSKI POKAZATELI

maj 2007 juni 2007 % PROMENA

3.936.000.363 1.531.658.284 -61,08

3.811.140.768 1.385.449.445 -63,65

124.859.595 146.208.839 17,10

196.800.018 72.936.109 -62,94

988 406 -58,91

352.787.635 142.046.460 -59,73

- 8.386.725 -

- 27.336 -

4.288.787.998 1.682.118.805 -60,78

1.856.890 975.838 -47,45

1.826.007 913.448 -49,97

30.883 60.233 95,04

- 2.157 -

- 1 -

2.550.109 2.956.752 15,95

19.769 8.532 -56,84

7 6 -14,28

- 3 -

19.776 8.541 -56,81

293.651.501.670 274.416.466.683 -6,55

111.244.342.061 105.089.035.191 -5,53

182.407.159.609 169.327.431.492 -7,17

23.320.871.954 21.013.739.532 -9,89

316.972.373.624 295.430.206.215 -6,80

7.127,34 6.917,51 -2,94

- 9.243,65 -

99,63 99,56 -0,07

40 40 -

20 21 5,00

PROMET (denari)

KLASI^NO TRGUVAWE

AKCII

OBVRZNICI

PROSEÊN DNEVE PROMET (denari)

PROSEÊN DNEVEN BROJ NA TRANSAKCII

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT (AKCII)

DR@AVEN SEGMENT (UDELI)

VKUPNO

OBEM (hartii od vrednost)

AKCII

KLASI^NO TRGUVAWE

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT

UDELI

OBVRZNICI (NV vo EUR)

BROJ NA TRANSAKCII

KLASI^NO TRGUVAWE

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT

VKUPNO

PAZARNA KAPITALIZACIJA (denari)

PAZARNA KAPITALIZACIJA NA AKCII

BERZANSKA KOTACIJA-AKCII

PAZAR NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

PAZARNA KAPITALIZACIJA NA OBVRZNICI

VKUPNO PAZARNA KAPITALIZACIJA

MBI-10

MBID

OMB

BROJ NA KOTIRANI DRU[TVA

BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE

19

Depoziti na pravni i fizi~ki lica

Od po~etokot na 2007 godina depozitite na na-selenieto kontinuriano se zgolemuvaat. Vo maj 2007godina depozitite na naselenieto iznesuvaat 81.153milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe za2,89% vo odnos na prethodniot mesec, odnosno, zna-~itelen porast od 94,35% na godi{na osnova. Zgole-muvaweto glavno se dol`i na porastot na denarskidepoziti za 4,38%. Depozitite po viduvawe na na-selenieto ostvarija namaluvawe za 1,28%, dodekaoro~enite depoziti se zgolemija za 4,08%.

Vo juni 2007 godina depozitite na naselenietoiznesuvaat 82.759 milioni denari, {to vo odnos naprethodniot mesec pretstavuva zgolemuvawe od1,97%, odnosno, pozna~ajno zgolemuvawe od 28,77%na godi{na osnova. Dokolku gi analizirame depozi-tite spored ro~nost, }e konstatirame deka kaj de-pozitite po viduvawe imame zgolemuvawe od 0,31%,odnosno na godi{na osnova zgolemuvawe za 12,24%,dodeka oro~enite depoziti se zgolemeni za 3,17%,a na godi{na osnova za 39,10%. Gledano po valuti,denarskite depoziti dostignaa iznos od 35.007 mi-lioni denari, so godi{no zgolemuvawe od 60,25%.

Depoziti na pretprijatijata

Analizirano po sektori, mese~en porast ost-varija i depozitite na naselenieto i na korpora-tivniot sektor, pri {to, sepak, pozna~aen poziti-ven pridones imaat depozitite na naselenieto od64,43%. Na godi{na osnova, stapkata na porast navkupniot depoziten potencijal na bankite iznesu-va 31,33%.

Fondot za Osiguruvawe na depozitite vr{iobes{tetuvawe samo na depozitite na fizi~-kite lica kaj bankite i {tedilnicite

Od vkupno presmetanata obvrska za obes{tetu-vawe (3 banki i 2 {tedelnici) vo iznos od 188.605milioni denari, do 30.06.2007 godina Fondot zaosiguruvawe na depoziti isplati obes{tetuvawevo iznos 178.071 milioni denari. Zaklu~no so juni2007 godina, Fondot isplati 94,41% od vkupnopresmetanata obvrska za obes{tetuvawe. Odnosotna vkupnite sredstva so koi raspolaga Fondot ivkupnite depoziti na fizi~kite lica vo bankiteiznesuva 3,22%.

DEPOZITI NA NASELENIETOI NA PRETPRIJATIJATA KAJ BANKITE

90.000

80.000

70.000

60.000

50.000

40.000

30.000

20.000

10.000

0

Sostojba na depozitite na fizi~ki lica kaj bankite i {tedilnicite

Sost

ojba

(vo

000

den.

)

06.2006 07.2006 08.2006 09.2006 10.2006 11.2006 12.2006 01.2007 02.2007 03.2007 04.2007 05.2007 06.2007

20

JAVEN DOLG

Pozna~ajni aktivnosti vo prvoto polugodie na 2007 godina

! Namaluvawe na vkupniot javen dolg - Vkupniotjaven dolg na Republika Makedonija vo prvotopolugodie na 2007 godina se namali za 156,2 mi-lioni evra, odnosno za 8,5% i iznesuva 30,7% voodnos na BDP. Nadvore{niot javen dolg vo de-kemvri 2006 godina iznesuva{e 1.180,6 milionievra i beleì konstantno opa|awe, taka {to nakrajot na mesec juni 2007 godina iznesuva{e1.012,8 milioni evra, odnosno beleì pad za14,2%. Vnatre{niot javen dolg vo dekemvri 2006godina iznesuva{e 651,2 milioni evra i do kra-jot na juni 2007 godina, istiot porasna za 11,6milioni evra, odnosno za 1,8%. Zgolemuvawe sedolì na emisija na {estata obvrznica za dena-

cionalizacija, kako i porastot na neto emisiitena dràvnite zapisi za monetarni celi;

! Od aspekt na kamatnata struktura postojat po-volni promeni kaj vkupniot javen dolg. Imeno,sledej}i ja celta na Strategijata za zgolemuva-we na delot na dolgot so fiksna kamatna stap-ka, vo periodot januari-juni 2007 godina rastenadvore{niot javen dolg so fiksna kamatnastapka za okolu 6 procentni poeni, odnosno zak-lu~no juni 2007 godina toa u~estvo iznesuva63,7%, {to se dolì na otkupot na dolgot konPariski klub na kreditori, Svetska banka iMMF, kade {to dominiraa kreditite so varija-bilna kamatna stapka. Istovremeno, kaj vnat-re{niot javen dolg dojde do namaluvawe na dol-got so fiksna kamatna stapka, {to e rezultat na

Osnova

Nadvore{en javen dolg*

Dolg na op{ta vlada

Centralna banka

Javni pretprijatija

Doma{en javen dolg

Dolg na op{ta vlada

Centralna banka (blagajni~ki zapisi)

Javni pretprijatija

Vkupen javen dolg - Zakon za javen dolg

Vkupen javen dolg kako % od prose~en BDP

Vkupen javen dolg presmetan vrz osnov na Zakonot za javen dolg

Dolg na op{ta Vlada

Dolg na op{ta Vlada kako % od prose~en BDP

Dolg na op{ta Vlada kako % od prose~en izvoz

Kamatni pla}awa po osnov na dolg na op{ta Vlada kako % od

prihodi na op{ta Vlada

Vkupen javen dolg spored GFS metodologija

Vkupen javen dolg kako % od prose~en BDP

Vkupen javen dolg kako % od prose~en izvoz

XII-2005 VI-2006 XII-2006 VI-2007

1.388,5 1.171,8 1.180,6 1.012,8

1.245,4 1.037,7 1.025,2 857,0

52,7 47,8 42,4 0,0

143,2 134,1 155,4 155,8

603,7 642,7 651,2 662,9

603,7 641,2 648,4 660,5

146,7 110,6 155,3 247,7

N/A 1,5 2,8 2,4

1.992,2 1.814,5 1.831,8 1.675,7

42,8 36,3 36,6 30,7

121,4 94.8 95,7 79,0

1.849,0 1.678,7 1.673,6 1.517,5

39,7 33,6 33,4 27,8

112,7 87,7 87,5 71,5

2,6 3,1 3,0 4,0

2.191,6 1.972,9 2.029,5 1.923,4

47,1 39,4 4.,6 35,2

133,6 103,1 106,1 90,6

vo milioni EUR

*Spored GFS metodologijata, osven dolgot na op{ta Vlada i dolgot na javnite pretprijatija se vklu~uva i dolgot na Centralna bankaIzvor: Ministerstvo za finansii i Narodna banka na RM

21

izdavaweto na dràvnite zapisi za monetarniceli, koi se tretiraat kako dolg so varijabilnakamatna stapka (poradi nivnata ro~nost od trimeseci);

! Pozitivni promeni ima{e i vo valutnata struk-tura na javniot dolg, {to e vo funkcija na is-polnuvawe na celite na Strategijata za upravu-vawe so javen dolg, a vo nasoka na zgolemuvawena delot na javniot dolg vo doma{na valuta idolgot izrazen vo evra. Taka, kako rezultat naizvr{enite predvremeni otkupi i zgolemeniteemisii na dràvni hartii od vrednost i dràv-ni zapisi za monetarni celi, dolgot izrazen voevra i vo denari vo juni 2007 godina sporedenoso dekemvri 2006 godina se zgolemi za 1,9 pro-centni poeni, odnosno 3,4 procentni poeni res-pektivno, a istovremeno za smetka na toa dojdedo namaluvawe na javniot dolg vo SAD dolari za6,4 procentni poeni. Vo juni 2007 godina u~est-voto na dolgot vo evro valuta iznesuva{e 62,1%dodeka vo doma{na valuta 14,8%.

! Predvremen otkup na dolgot kon Pariski klub nakreditori - vo nasoka na namaluvawe na kamat-nite tro{oci vo Buxetot na R. Makedonija i is-koristuvawe na visokoto nivo na sredstva oddeviznite depoziti na Ministerstvoto za fi-nansii, a soglasno Multilateralniot dogovorpotpi{an vo Pariz na 24 januari 2007 godina so13 zemji ~lenki na Pariskiot klub, RepublikaMakedonija vo periodot od 31 januari do 30 ap-ril 2007 godina predvremeno go otkupi dolgotkon Pariskiot klub na kreditori vo vkupen iznosod 77 milioni evra, po nominalna vrednost i bezpla}awe na dopolnitelni penali ili provizii.Preku otkupot na ovoj dolg se procenuvaat ka-matni za{tedi vo Buxetot na Republika Make-donija vo 2007 godina od 2,5 milioni evra, a ka-matni za{tedi }e se ostvaruvaat i ponatamu do2011 godina vo vkupen iznos od 9,8 milioni evra.

Celata operacija se o~ekuva da bide zavr{enaso potpi{uvawe na noviot bilateralen dogovor soItalija;

! Izvr{en predvremen otkup na Obvrznicata zasanacija na Stopanska banka A.D. Skopje po nomi-nalna vrednost vo iznos od 1.302,5 milioni denari;

! Izdavawe na {estata emisija na obvrznicite zadenacionalizacija - vrz osnova na Zakonot zaizdavawe na obvrznici na Republika Makedo-nija za denacionalizacija ("Sl. vesnik na RM#broj 37/2002), vo iznos od 18 milioni evra;

! Izvr{en predvremen otkup na del od dolgot konMe|unarodnata banka za obnova i razvoj vo iznosod 96,1 milioni evra;

! Predvremen otkup na dolgot kon Me|unarodniotmonetaren fond, po koncesionalni i nekonce-sionalni zaemi, vo vkupen iznos od 29,19 milio-ni SPV (odnosno 32,8 milioni evra). Sporedinicijalnite planovi na otplata, rokot na dos-tasuvawe na zaemite be{e do 2010 godina. Vkup-nite kamatni za{tedi do 2010 godina iznesuvaa1,7 milioni evra;

! Predvremenata otplata na dolgot sprema Me|u-narodniot Monetaren Fond ja odrazuva posil-nata nadvore{na pozicija na Republika Make-donija, {to pridonesuva za zgolemuvawe na ug-ledot na Republika Makedonija pred agenciiteza ocenuvawe na kreditniot rejting i ostvaru-vawe na za{tedi vrz osnova na kamatni tro{ocii namaluvawe na dolgot so varijabilni kamati ine-evro valuti;

!Emisija na kontinuirani dràvni hartii od vred-nost - vo tekot na prvoto polugodie od 2007 go-

22

dina bea izdadeni dvanaeset emisii na 3-me-se~ni dràvni zapisi, {est emisii na 6-mese~-ni dràvni zapisi kako i tri emisii na 12-me-se~ni dràvni zapisi. Pokraj emisija na kratko-ro~ni dràvni hartii od vrednost bea izdadenii dve emisii na 2 godi{ni dràvni obvrznici iedna emisija na 3 godi{na dràvna obvrznica.Kamatnite stapki na 3-mese~nite DHV generalnobeleàt kontinuiran pad vo tekot na ovoj peri-od so izvesni oscilacii na odredeni aukcii;

! Trguvawata na sekundarniot pazar vo ovoj pe-riod od godinata vo odnos na izminatiot periodse vo zgolemen obem, kako po volumen, taka i pobroj na transakcii. Na pazarot preku {alter voovoj period ostvareni se vkupno 23 transakciikaj dràvnite zapisi, dodeka pak, kaj dràvniteobvrznici vo izminatite {est meseci ostvarenise vkupno 96 transakcii;

! Na me|unarodniot pazar na kapital se trguva i soevroobvrznicata koja {to R. Makedonija ja izdadena 8.12.2005 godina. Vo januari 2007 godina, trgu-vaweto se odviva po relativno visoki ceni, za dasledi period na nivno namaluvawe. Ovoj trend nanamaluvawe, posebno vo mesecite juni i juli e za-beleàn i vo minatata godina, {to moè da seprotolkuva kako period vo koj trguvawata na me-|unarodniot pazar generalno se namaleni. Vo na-redniot period se o~ekuva povtorno zgolemuvawe

na interesot za evroobvrznicata kako rezultatna brojnite aktivnosti koi gi prezema R. Makedo-nija na poleto na privlekuvawe na stranski in-vestitori, a seto toa }e pridonese i do zgolemu-vawe na cenite po koi se trguva;

! Bordot na direktori na Svetska banka go odob-ri vtoriot PDPL aran`man vo iznos od 23,3 mi-lioni evra i po donesuvaweto na Zakon za za-dolùvawe vo Sobranieto na Republika Make-donija se o~ekuva povlekuvawe na sredstvata votekot na 2007 godina.

! Ova polugodie se karakterizira so slaba rea-lizacija na povlekuvawata po osnov na nadvo-re{ni zadolùvawa od samo 35% od planira-noto, odnosno od planiranite 97,8 milioni evrapovle~eni se samo 34,2 milioni evra. Ovoj ni-zok procent na realizacija na proektite fi-nansirani preku krediti od stranstvo so sebepovlekuva dopolnitelni tro{oci po osnov naprovizii na nepovle~eni sredstva koi vr{atoptovaruvawe na Buxetot na Republika Make-donija;

! Vo prvoto polugodie na 2007 godina e postignatozna~itelno podobruvawe na karakteristikitena portfolioto na javniot dolg, a so toa i ost-varuvawe na zacrtanite targeti vo Strategijataza upravuvawe so javen dolg (2007-2009 godina).

4,5%

4,0%

3,5%

3,0%

2,5%

2,0%

1,5%

1,0%

0,5%

0,0%

Otplata na kamata vo odnos na prihodi, rashodi i BDP

mili

oni

EUR

Q1 - 2006 Q2 - 2006 Q3 - 2006 Q4 - 2006 Q1 - 2007 Q2 - 2007

1,00%

0,90%

0,80%

0,70%

0,60%

0,50%

0,40%

0,30%

0,20%

0,10%

0,00%

3,2% 3,1% 3,0%3,0%

3,9%4,2%

1,7%1,7%

3,1%

2,0%1,9%

3,4%

0,24% 0,26%

0,14% 0,16%

0,39%

0,29%

Izvor: Ministerstvo za finansii i Narodna banka na RM

Kamatni pla}awa po osnov na dolg Kamatni pla}awa po osnov na dolg Kamatni pla}awa po osnov na dolgna op{ta Vlada kako % od prihodi na op{ta Vlada kako % od rashodi na op{ta Vlada kako % od BDP

23

Primaren pazar na dr`avni hartii od vrednost

10

9,5

9

8,5

8

7,5

7

6,5

6

5,5

5

Ponderirani kamatni stapki postignati na aukciite na DHV

%


VI/06 VII/06 VIII/06 IX/06 X/06 XI/06 XII/06 I/07 II/07 III/07 IV/07 V/07 VI/07

3m 6m 12m 2g 3g 5g

2200

2000

1800

1600

1400

1200

1000

800

600

400

200

0

Pobaruva~ka i realizacija na DHV na aukciite, januari - juni 2007

mili

oni

dena

ri


*Bid to cover ratio - koeficient koj ja prika`uva pokrienosta na realizacijata so pobaruva~kata

3m 0

9.01

6m 0

9.01

3m 2

3.01

12m

09.

01

3m 0

6.02

6m 0

6.02

3m 2

0.02

2g22

.02

3m 0

6.03

6m 0

6.03

3m 2

0.03

12m

20.

03

3g29

.03

3m 1

0.04

6m 1

0.04

3m 2

4.04

3m 0

8.05

6m 0

8.05

3m 2

2.05

2g31

.05

3m 0

5.06

6m 0

5.06

3m 1

9.06

12m

19.

06Ponuda Pobaruva~ka Realizacija Bid to cover ratio*

2,75

2,5

2,25

2

1,75

1,5

1,25

1

0,75

0,5

0,25

0

1,69

1083,67 1,271,4

1 1,121 1 1 1

1,2 1,21

1,52

1,06

2,59

1,141,181,33

1,251,21111,03

SVETSKATA BANKA NAPRAVI LISTA NA REFORMATORI VO EKONOMIJATA:MAKEDONIJA - ÊTVRTA VO SVETOT

Makedonija dobi isklu~itelni ocenki od dverenomirani svetski institucii. Prvata se odnesu-va na izve{tajot Doing Business 2008 vo izdanie naSvetskata banka i Me|unarodnata finansiskakorporacija (IFC), spored koj Makedonija e rangi-rana na ~etvrtoto mesto vo svetot vo konkurencijana 179 dràvi vrvni reformatori vo sferata naekonomijata. Vtoroto priznanie doa|a od Transpa-rency International, koj ja rangira{e Makedonija navisokoto 84-to mesto spored indeksot na percep-cija na korupcijata.

Vladata e premnogu zadovolna od vakvite ocen-ki. Premierot Gruevski re~e deka rangiraweto naMakedonija na ~etvrtoto mesto e od isklu~itelnozna~ewe za dràvata, bidej}i }e go zgolemi imixoti }e vlijae vo donesuvaweto na investitori.

- Izve{tajot na Svetskata banka dava pozi-tivni ocenki za uspe{no sprovedenite reformi vozemjava za samo edna godina. Vakvite pozitivniostvaruvawa i ovozmoìja na Makedonija da seiska~i na 75-to mesto od 178 zemji vo svetot, {toe skok od re~isi 20 mesta vo sporedba so prethod-nata godina. Vakviot skok se dolì na progresot{to go napravivme vo skratuvaweto na postapkiteza po~nuvawe na biznis i na rokovite za registri-rawe na firma, no i vo delot na regulatornata gi-lotina, namaluvaweto na danocite i vo olesnuva-wata na dano~nite proceduri - naglasi premierotGruevski.

Dràvata napravi napredok i vo delot na spra-vuvaweto so korupcijata i za razlika od lani kogase nao|avme na 105-to mesto na listata 163 dr-àvi, godinava e napraven skok od 21 mesto nagore.

- Od ekstremno lo{oto 105-to mesto {to godelevme minatata godina so Svazilend, sega smena visokoto 84 mesto, {to e zna~itelen napredok ipokaùva deka Makedonija se dviì vo vistinska-ta nasoka i pokraj problemite so koi se soo~uva.Ohrabreni od ovoj progres prodolùvame i natamuza da sostojbite vo Makedonija da bidat u{tepove}e podobreni - re~e premierot Gruevski.

"FI^# GO PODOBRI DOLGORO^NIOT KREDITEN REJTING NA MAKEDONIJA

Na 14.08.2007 godina rejting agencijata Fitch gopodobri kreditniot dolgoro~en rejting na

25

AKTUELNI VESTI

Republika Makedonija od BB+ rejting so Stabilenizgled vo BB+ rejting so Pozitiven izgled zastranska i doma{na valuta.

Vo isto vreme, Agencijata gi potvrdi ocenkiteza kratkoro~niot rejting vo stranska valuta B iplafonot za zemjata BBB- (BBB minus).

So ova e dobiena i najvisokata ocenka preddobivawe na investicionen rejting (BBB-).

Podobruvaweto na kreditniot rejting se dolìna ambicioznata programa na Vladata na RepublikaMakedonija na poleto na kreirawe na pozitivnabiznis klima i privlekuvawe na stranski direkt-ni investicii. Isto taka, vrz podobrenata ocenkana kreditniot rejting pozitivno vlijaat i prezeme-nite strukturni reformi koi vklu~uvaat namalu-vawe na birokratskite proceduri (regulatorna gi-lotina), promeni vo dano~nata politika i poefi-kasno re{avawe na sudskite sporovi. Seto ova }epridonese za namaluvawe na nevrabotenosta i zazgolemuvawe na stapkata na rast na ekonomijata.

Ova podobruvawe se dolì i na stabilniotkurs na denarot, niskata inflacija, zgolemenitedevizni rezervi koi vo 2006 godina pokrivaa pet-mese~en uvoz, kako i na uspe{nata politika koja javodi Republika Makedonija na poleto na predvre-men otkup na dolgot kon stranskite kreditori:MMF, Pariskiot klub na kreditori i Svetska ban-ka. Vo isto vreme Makedonija stana mal neto javennadvore{en kreditor (i neto nadvore{en kredi-tor) vo 2006 godina, {to pretstavuva zna~itelnapoddr{ka za rejtingot. Voedno, doznakite odstranstvo pomognaa vo zgolemuvaweto na nacio-nalnata stapka na {tedewe. Isto taka, Fitch o~e-kuva dolgot na op{tata Vlada vo Republika Make-donija da se namali na 26% od BDP vo 2007 godi-na, {to e ponisko i od srednite vrednosti na BB iBBB od 38% i 32% soodvetno, so {to postoi mo`-nost za dobivawe na u{te popovolna rejting ocen-ka vo bliska idnina.

Napraveniot progres kon za~lenuvaweto voEvropskata Unija, razvojot na doma{niot pazar za

hartii od vrednost kombinirani so odr`livafiskalna disciplina i dolgoro~na politi~kastabilnost, isto taka }e ovozmoàt dobivawe nainvesticionen rejting.

Soglasno gorenavedenite zaklu~oci, rejtingagencijata o~ekuva kontinuitet vo reformite imakroekonomskata politika, {to vo naredniot pe-riod bi rezultiralo vo podobruvawe na rejtingot iklasificirawe na Republika Makedonija vo gru-pata zemji so investicionen rejting.

Redovnoto godi{no revidirawe na dobienataocenka za kreditniot rejting na dràvata e bazi-rano na informaciite koi pretstavnicite na Fitchgi dobija vo maj 2007 godina, koga prestojuvaa voRepublika Makedonija.

PREDVREME OTKUPEN DOLG KON EVROPSKATA INVESTICIONA BANKA

Makedonija predvreme go otplati dolgot na dvakrediti kon Evropskata investiciona banka, {tozemjava gi nasledi od porane{nata SFRJ za proek-tot za izgradba na trans-jugoslovenski avtopat.Stanuva zbor za otkup na 6,82 milioni evra, so {tovo narednite tri godini, vo dràvniot buxet }e seza{tedat 385.000 evra na ime kamati.

Ovie krediti se denominirani vo razli~ni va-luti (evra, {vajcarski franci i jeni) i imaatvisoki fiksni kamatni stapki od 9,5 i 7,65 pro-centi, {to e daleku ponepovolno od kamatnitestapki po koi moè dràvava da se zadolùva vomomentot.

- So ovoj otkup, Vladata aktivno prodolùvaso operaciite vo nasoka na podobruvawe na karak-teristikite na portfolioto na javniot dolg, kakoi namaluvaweto na kamatnite tro{oci vo Buxetot- soop{tuvaat od Vladata.

Kako rezultat na toa, kamatnite tro{oci voBuxetot za 2007 godina se namaleni za 7,4 milionievra, dodeka vkupniot dolg na op{ta vlada od

26

dekemvri 2006 godina do sega e pomal za 156,2milioni evra i iznesuva 1.517,5 milioni evra. Toae 27,8 procenti vo odnos na BDP, {to e zna~itelnoponisko od Mastri{kiot kriterium, spored kojdolgot na op{tata vlada ne smee da nadminuva 60procenti od BDP.

PREKU CEFTA DO INVESTICIII VLEZ VO EU

Dogovorot za slobodna trgovija me|u zemjite odjugoisto~na Evropa stapi vo sila, so {to se otvoripazarot od 30 milioni lu|e. Noviot pro{irenCentralnoevropski dogovor za slobodna trgovija(CEFTA) za sega }e se primenuva me|u Makedonija,Albanija, Moldavija, Hrvatska, Crna Gora iUNMIK. Slobodno trguvawe zasega }e nema soBosna i Hercegovina i so Srbija, bidej}i parla-mentite na ovie dve zemji se u{te ne go ratifiku-vaa ovoj dokument.

CEFTA predviduva ukinuvawe na izvoznitesubvencii me|u zemjite od regionot, pogolemaliberalizacija, i vklu~uvawe na novi oblasti zarazmena, kako {to se javni nabavki, uslugi,investicii i za{tita na intelektualnata sop-stvenost.

Ovoj dogovor }e i pomogne na Makedonija da jaintenzivira trgovijata so zemjite od regionot, }epomogne vo privlekuvaweto stranski investicii i}e go olesni ispolnuvaweto na uslovite za~lenstvo vo EU.

Zemjite, potpisni~ki na dogovorot za slobodnatrgovija, }e imaat mo`nost preku slobodni poli-tiki i trgovija da plasiraat pogolem del od svoiteproizvodi vo stranstvo. CEFTA gi zamenuva kom-pleksnite bilateralni dogovori za slobodnatrgovija, vkupno 23 vo regionot i im pra}a silensignal na investitorite deka zemjite grupirani voovoj {irok pazar se pogodni za investirawe.

Dogovorot na zemjodelcite vo dràvite-pot-pisni~ki }e im donese ukinuvawe na brojnite ba-

rieri kon zemjite-~lenki na CEFTA i pogolemasigurnost vo nastapot na tie pazari.

Del od ovie dràvi se u{te ne se ~lenki naSvetskata trgovska organizacija, pa zatoa dosegamoèa slobodno da vovedat ednostrani merki koija ograni~uvaa slobodnata trgovija. Takov slu~ajima{e so Srbija i BiH, koi vovedoa diskrimina-torski carini na odredeni grupi na proizvodi odHrvatska. Vo slu~ajot na Srbija stanuva zbor zacigari, nafta i ovo{ni sokovi, dodeka BiH ednos-trano gi zgolemi carinite za uvoz na meso.

Vakvi sporovi vo idnina, spored utvrdenataprocedura vo Dogovorot }e gi re{ava zaedni~kiodbor so poddr{ka na Sekretarijatot na CEFTA,telo koe }e bide smesteno vo Brisel.

MAKEDONIJA I AVSTRIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA ODBEGNUVAWE NA DVOJNO ODANOÛVAWE

Ministerot za finansii Trajko Slaveski i av-striskiot ambasador vo Makedonija, Filip Hojos,potpi{aa Dogovor me|u dvete Vladi za od-begnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos nadanocite na dohod i na kapital.

So sklu~uvaweto na Dogovorot }e se unaprediekonomskata sorabotka me|u dvete zemji, vodomenot na razmenata na stoki i uslugi i vo zaed-ni~kite vloùvawa, so {to }e se ovozmoì slobo-den protok na stopanski i drugi aktivnosti i nata-mo{no stimulirawe i intenzivirawe na ekonom-sko - finansiskite odnosi me|u Makedonija iAvstrija.

So Dogovorot vo osnova se regulira odbegnu-vaweto na dvojnoto odano~uvawe na rezidentite odednata, odnosno drugata dràva, po odnos nadanocite na dohod (personalniot danok na dohod idanokot na dobivka) i danocite na kapital. Na ovojna~in rezidentite na ednata dràva, dogovornastrana, dobivaat ist dano~en tretman vo drugatadràva. Soodvetno na toa, se reguliraat i pravata

27

na dràvite od dogovorot vo koi slu~ai koja od niv}e izvr{i odano~uvawe a koja ne, kako i na kojadràva i pripa|a pravoto da izvr{i naplata naodredena dano~na obvrska.

MAKEDONIJA SE ZADOL@I SO53 MILIONI EVRA KAJ SVETSKA BANKA

Makedonija }e se zadolì so 53 milioni evrakaj Svetska banka za finansirawe na razvojnitepolitiki, za olesnuvawe na trgovijata i trans-portot i za zajaknuvawe na zemjodelskiot sektor.Za taa cel vo Ministerstvoto za finansii, minis-terot Trajko Slaveski i postojaniot pretstavnikna Svetska banka vo Makedonija, Markus Repnik,potpi{aa tri dogovori za zaemi koi se so rok naotplata od 17 godini i pet godini grejs period.Kamatnata stapka e LIBOR plus 0,3 procenti.

- Celta na proektite e da se poddrì rastot namakedonskata ekonomija i da i pomognat na zemjatavo dobliùvaweto do Evropskata unija - istaknaRepnik, komu ova mu be{e prvoto javno pojavuvaweotkako ja prezede funkcijata. Prviot zaem, vreden23,3 milioni evra, }e pomogne da se podobri in-vesticiskata klima preku reformi vo sudstvoto,pazarot na trud, vo finansiskiot sektor, delov-nata regulativa, kako i javnata administracija,zdravstvoto i decentralizacijata. Vtoriot zaem evo vrednost od 15 milioni evra, namenet za oles-nuvawe na trgovijata i transportot vo Jugoisto~na

Evropa, pred se podobruvawe na Koridorot 10.Tretiot zaem, isto taka vo iznos od 15 milioni ev-ra, e namenet za zajaknuvawe na zemjodelskiotsektor i ima za cel da se podobri dodeluvawetona dràvnata pomo{ soglasno so pretpristapnitebarawa za vlez vo EU.

Ministerot Slaveski istakna deka sorabot-kata so Svetska banka i zaemite {to se dobivaatne se samo finansiska poddr{ka, tuku cel snopuslugi koi, pokraj finansiite, podrazbiraat imnogu pokompleksna poddr{ka i ekspertska po-mo{.

MAKEDONIJA SE PRIBLI@UVA KON BEZVIZNIOT RE@IM

Dogovorot za olesnuvawe na vizniot reìm ireadmisija e i oficijalno potpi{an. Ministerka-ta za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska voBrisel prisustvuva{e na grupnoto potpi{uvawe navakvite dogovori me|u EU i zemjite od ZapadenBalkan, Makedonija, Albanija, Bosna i Hercegovi-na, Crna Gora i Srbija. Spogodbata sodrì odred-bi deka viznoto olesnuvawe e preodna faza konvospostavuvawe na bezvizen reìm na patuvawe namakedonskite gra|ani vo EU.

Na dogovorot me|u Makedonija i EU za prezema-we lica koi prestojuvaat bez dozvola na teritori-jata na Unijata se zaokruùva procesot na potpi-{uvawe na takvi dogovori, so {to Makedonija sepotvrduva kako seriozen partner na Unijata vo

28

zaedni~kite napori za borba protiv ilegalnatamigracija. Predvideno e ovoj Dogovor da ne pod-leì na poedine~na ratifikacija, tuku da stapi vosila po negovata ratifikacija od strana na evrop-skiot i makedonskiot parlament.

- Potpi{uvaweto na dogovorite pretstavuvazna~ajna politi~ka odluka za pobliska sorabotkapome|u EU i zemjite na Zapaden Balkan za ~uvstvi-telni oblasti kako {to se migraciite i dvièwe-to na lu|eto. Besprekornata implementacija naovie dogovori i napredokot }e i ovozmoì na Ko-misijata da zapo~ne dijalog za mo`niot slobodenvizen reìm za gra|anite na zemjite od ZapadenBalkan vo idnina - izjavi potpretsedatelot na EKFranko Fratini.

Evrokomesarot Oli Ren, pak, toplo go pozdravipotpi{uvaweto na ovie zna~ajni dogovori, koi semnogu va`ni za lu|eto od Zapaden Balkan i poma-gaat da se podobrat me|u~ove~kite kontakti pome|ugra|anite na EU i regionot.

Potpi{uvaweto na dogovorite me|u Makedonijai EU usledi kako rezultat na trite rundi pregovo-ri so koi se obezbedeni niza vizni olesnuvawa,me|u koi poednostavuvawe na dokumentacijata zadobivawe vizi, potoa pove}ekratni vizi so va`-nost do pet godini i besplatni vizi za odredenikategorii na gra|ani. Me|u kategoriite koi dobi-vaat vizni olesnuvawa se u~enici, studenti, nau~-ni i kulturni rabotnici, sportisti, stopanstveni-ci, turisti postojani ~lenovi na oficijalni de-legacii, bliski rodnini na makedonski gra|ani solegalen prestoj vo EU, pretstavnici na verskizaednici, sudii, obviniteli i sli~no.

So Spogodbata se predviduva Bugarija i Roma-nija, koi se obvrzani so [engenskoto pravo, no seu{te ne izdavaat {engen vizi, da moàt da izda-vaat besplatni nacionalni vizi za kratok prestojna gra|anite na Makedonija, dodeka ne stanat pol-nopravni ~lenki na [engen sistemot. Dogovoriteza olesnuvawe na vizniot reìm ovozmoùvaat dase zadrì nadomestot koj se napla}a za obrabotkana viza vo iznos od 35 evra, namesto 60 evra, za si-

te gra|ani od Zapaden Balkan, i da se obezbedi ce-losno osloboduvawe od nadomestot koj se napla}aza obrabotka na viza za odredeni kategorii na ba-rateli.

"BUÊN KOZJAK# INVESTIRA3 MILIONI EVRA VO NOV POGON

So investicija od 3 milioni evra do krajot nagodinava }e po~ne so rabota noviot pogon na kuma-novskata mlekarnica "Bu~en Kozjak#. Novite sop-stvenici, grupacijata "Danube fuds# od Srbija, na-javuvaat deka pridobivkite od novite investicii}e gi po~uvstvuvaat ne samo potro{uva~ite i pe-desettemina novi vraboteni, tuku i farmerite imakedonskata ekonomija. Do krajot na godinava eplanirano investirawe na dopolnitelni 2 mi-liona evra za transportni sredstva, marketing idizajn.

- Razvojot na mlekarnicata zna~itelno }e vli-jae na razvojot na lokalnata zaednica, osobeno nafarmerite, bidej}i na{ite investicii se naso~e-ni kon unapreduvawe na surovinskata baza. Nafarmerite }e im ovozmoìme polesno dobivawekrediti preku dolgoro~ni dogovori za otkup na su-rovo mleko, odnosno garantiran plasman i garan-cii za kreditite - naglasi direktorot za korpora-tivni i regulatorni raboti na "Danube fuds#, RadePribi}evi}. Toj najavi zgolemuvawe na proizvod-stvoto na mle~ni proizvodi od 7 na 50 toni dnev-no, so {to treba na farmerite da im se obezbedisiguren otkup na mlekoto.

Noviot pogon zafa}a povr{ina od 2.800 kvad-ratni metri. Kon krajot na 2007 godina, na pazarottreba da se pojavat trajno mleko, jogurt, ovo{ni jo-gurti i drugi mle~ni proizvodi koi "Bu~en Kozjak#}e gi proizveduva spored HASSAP- standardot zabezbedna hrana. Del od proizvodite }e se izvezu-vaat vo zemjite od regionot.

Komercijalniot direktor na mlekarnicata,Predrag Cvetkovi}, najavi deka na doma{niot pa-zar proizvodite nema da se prodavaat po povisoki

29

ceni od dosega{nite i pokraj poskapuvaweto naprehranbenite proizvodi.

- Cenite }e bidat pristapni vo odnos na kvali-tetot. Ni{to nema da bide poskapo - re~e Cvetko-vi}. Grupacijata "Danube fuds# e srpska bran{a na"Danube fuds BV# od Holandija. Mlekarnicata"Bu~en Kozjak# e najnov ~len na "Danube fuds BV#.Ovaa grupacija e sopstvenik na mlekarnicite "Im-lek# vo Novi Sad i Subotica, kako i na kompaniite"Kwaz Milo{# i "Bambi Banat#. Grupacijata stanasopstvenik na mnozinskiot paket akcii na kumanov-skata mlekarnica vo septemvri minatata godina.

AGROKOR ]E GRADI OTKUPNI CENTRI VO STRUMICA I VO ROSOMAN

Agrokor gi odbra dvete op{tini vo koi zaednoso Vladata }e gradi otkupni centri za zemjodels-ki proizvodi. Toa se Strumica i Rosoman, koi zanekolku godini }e stanat klu~nite surovinski iproizvodni bazi na biznisot na hrvatskiot kon-cern. Ednata za zelen~uk, drugata za ovo{je. Pokrajotkupnite centri, Agrokor tamu planira da gi kupii najgolemite konzervni fabriki koi vo momentovne rabotat, a najaveno i otvorawe na marketi podbrendot "Konzum#.

Dràvata, odnosno javnoto pretprijatie Agro-berza, }e investira vo dvata otkupni centri so30% do 35% sopstvenost, vloùvaj}i gi dràvno-to zemji{te i ladilnicite za zelen~uk i ovo{je.

Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev,otkriva deka pretstavnici na Agrokor bile voposeta, po {to Sovetot na op{tinata se soglasilgrade`noto zemji{te koe na Strumica i be{edadeno na dolgoro~no koristewe od strana nadràvata, da se vrati vo dràvna sopstvenost.

- Vo dogovor so Ministerstvoto za transport ivrski se otkaàvme od nadle`nosta vrz dràvno-to grade`no zemji{te, odnosno i go vrativme vosopstvenost na dràvata, samo za da ovozmoìmeAgrokor da investira - potencira Zaev.

Hrvatskiot koncern Agrokor najavil inves-ticija od 20 milioni evra za izgradba na zem-jodelskiot otkupno - distributiven centar voStrumica. Vo oktomvri treba da se postavat teme-lite na otkupniot centar, koj treba da bide gotovdo krajot na 2008 godina.

PRESPA SE PODGOTVUVA ZA OTPO^NUVAWE NA IZGRADBATANA AKVAPURA

Na 27 septemvri vo Prespa }e bide postavenkamen-temelnik na hotelskiot kompleks "Akvapu-ra#. Vo momentov vo tek e postapkata za donesu-vawe na detalniot urbanisti~ki plan koj e uslovportugalskiot investitor da ja obezbedi potreb-nata dokumentacija za otpo~nuvawe na grade`niteraboti. Urbanisti~kiot plan bi trebalo da bidedonesen najdocna do petti septemvri, so {to }e seprecizira vkupnata povr{ina na zemji{teto na koetreba da se gradi luksuzniot hotel. Na 25 septem-vri }e pristigne i pretsedatelot na "Akvapura#,Diego Vas Gada{, so tim od specijalisti i arhi-tekti koi }e go podgotvat terenot za otpo~nuvawena izgradbata na kompleksot.

Proektot "Akvapura Makedonija#, ~ija vrednostse procenuva na okolu 50 milioni evra, predvidu-va izgradba na hotel od najvisoka kategorija so 70sobi i apartmani, 50 individualni vili, SPA cen-tar od 2.000 kvadratni metri, biznis-centar sosali opremeni so najsovremeni audiovizuelni ikomunikaciski sistemi, koncesija za skija~ki cen-tar i za loven rezervat na Gali~ica.

Kompanijata "Akvapura# vo juni minatata godinago kupi dràvnoto zemji{te za gradba po cena odedno evro za kvadraten metar. Vo sopstvenost na"Akvapura# e i hotelot Evropa, koj fakti~ki se nao-|a vo sredina na kupenoto zemji{te. Planirano ekompleksot da bide gotov do krajot na 2009 godina.

"Akvapura# e ~len na Asocijacijata na maliluksuzni hoteli Small Hotels Luxury (SHL), sinxirkoj e mnogu mo}en vo delot na marketingot.

30

Akvapura vo slednite desetina godini planira daizgradi u{te 10 do 12 hoteli vo Makedonija, Ungarija,Turcija, Rusija, Meksiko, Argentina i drugi zemji.

GODINAVA VO JULI 11,4% POVE]E TURISTI OD LANI

Brojot na turistite vo juli godinava vo odnosna istiot mesec lani e zgolemen za 11,4%, a brojotna no}evawata za 8%.

Spored podatocite na Dràvniot zavod za sta-tistika, vo periodot januari-juli 2007 godina, voodnos na istiot period lani, brojot na turistite ezgolemen za 5,9%, a na no}evawata za 5,3%. Kajdoma{nite turisti zgolemuvaweto e 267,2%, a kajstranskite 15,5%.

MEHANXISKI I "MAJLSTON# OSNOVAA FINANSISKA KORPORACIJA

Blagoj Mehanxiski, sopstvenik na veledrogerija-ta "Zegin# i islandskata firma "Majlston# ja osnovaaprvata finansiska korporacija vo Makedonija,Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi "MM in-vestment DOO Skopje#. Islandskata firma so se-di{te vo Rejkjavik e glavniot distributer na fi-nansiski investicii na Balkanot. Osven vo farma-cevtskata industrija, prisutna e i vo bankarskiotsektor, investiciskite fondovi, elektronikata i voosiguritelnite kompanii. "MM Invesment DOOSkopje# }e bide promotor i glaven distributer nafinansiskite investicii na "Majlston# na Balkanot.

- Na{iot plan za investicii e mnogu golem.Samo vo bankarstvoto }e vlezeme so okolu 200milioni evra. Kupeni se vinarijata vo Veles imlekarnicata vo Berovo, a investirame i vo fab-rika vo Novaci. ]e vloìme vo zemjodelstvoto iplanirame da kupime zemjodelski kombinat. Vopregovori sme za realizacija na nekolku proekti{to }e bidat od golemo strategisko zna~ewe zaprenaso~uvawe na makedonskata ekonomija - re~eMehanxiski.

Mehanxiski i "Majlston# lani go napravija naj-golemiot investiciski transfer na sredstva voJugoisto~na i Sredna Evropa. Vakviot uspeh naMehanxiski mu go donese priznanieto "menaxer zaJugoisto~na i Sredna Evropa# za 2007 godina, {togo dodeluva Evropskoto zdruènieto na menaxeri.

AVIONSKA VRSKA SOFIJA-SKOPJE

Bugarskata aviokompanija Bugarija Er do krajotna godinata }e otvori tri redovni avionski liniiSofija - Skopje, Sofija - Belgrad i Sofija - Is-tanbul, soop{ti Dimitar Pavlov, izvr{en direk-tor na kompanijata.

Spored Pavlov, na ovie linii }e ima po ~etirileta nedelno, a cenite na biletite }e bidat kon-kurentni.

Novite linii se o~ekuva da gi koristat tu-risti, no tie }e opsluùvaat i biznis-patuvawa,za koi spored Pavlov, }e ima najgolem interes.

STARTUVA NOVIOT MOBILENOPERATOR "VIP#

Tretiot mobilen operator vo Makedonija "Novoperator#, ~len na "Mobilkom Avstrija grupaci-jata# na makedonskiot pazar }e nastapi so brendotVIP, najavi rakovodstvoto na mobilniot operator.Korisnicite na VIP }e gi koristat prefiksite 077i 078, informira na pres-konferencija glavniot

31

izvr{en direktor na VIP operator Mladen Pejko-vi}.

Toj najavi oti komercijalniot start na VIPoperator }e obezbedi vistinska konkurencija napazarot so najpovolni proizvodi i uslugi za gra|a-nite. Spored Pejkovi}, vo VIP operator ve}e sevraboteni pove}e od 100 makedonski eksperti, apokraj 10-te milioni evra koi grupacijata gi platiza 10-godi{nata licenca za rabota, planira dainvestira u{te 50 milioni evra.

- Sklu~eni se dogovori za partnerstvo so po-ve}e od 100 makedonski kompanii, a site faktipoka`uvaat deka gi ispolnuvame svoite vetuvawei rabotime za da obezbedime vistinski vlez namakedonskiot pazar na mobilna telefonija - is-takna Pejkovi}.

Glavniot izvr{en direktor na VIP operatoroceni oti kompanijata {to ja predvodi vleguva napazar na mobilna telefonija koj go karakterizi-raat visoki ceni i nepostoewe na vistinska kon-kurencija. Na makedonskite gra|ani }e im ponu-dime najdobar kvalitet za nivnite pari i najdobrausluga, spored potrebite na korisnicite, vo sog-lasnost so najvisokite evropski standardi pri-menite kaj site ~lenki na "Mobilkom Avstrija gru-pacijata#, najavi Pejkovi}.

IZGRADBATA NA AVTOPATSKATA DELNICA DEMIR KAPIJA - SMOKVICA

Izgradbata na avtopatskata delnica DemirKapija - Smokvica }e zapo~ne vo prvata polovinaod 2008 godina. A, so nea, kako {to istakna neo-damna i ministerot za transport i vrski, MileJanakieski, prakti~no }e startuva izgradbata napreostanatiot del od Koridorot 10, kade {toinaku e predvideno i pro{iruvawe (so nova para-lelna trasa na postojniot pat) i na delnicata odgrani~niot premin Tabanovce do Kumanovo, ~ijarealizacija }e po~ne kon krajot na 2007, ili vopo~etokot na idnata godina. Pritoa, na delnicataod Demir Kapija do Smokvica }e se gradi komplet-no nov avtopat i toj, kako {to ve}e odlu~i Vladatana edna od svoite proletni sednici, }e minuva oddesnata strana na rekata Vardar.

Spored ministerot Janakieski, vo ramki name|unarodnata multilateralna sorabotka, na{iprioriteti dosega bea koridorite 8 i 10. Prekugr~kiot plan za ekonomska obnova na Balkanot, voperiodot 2006-2008 najavena e pomo{ so koja }e sefinansira delnicata Demir Kapija-Smokvica voiznos od 50 milioni evra, koja e del od Koridorot10, istaknuva Janakieski, dodavaj}i deka dopol-nitelni 27 milioni evra evropski pari }e seanga`iraat za dovr{uvawe na izgradbata naKoridorot 10.

32

33

MAKEDONIJA DOBI 16 NOVI VINARII

Tendencijata za zaokruùvawe na proizvod-niot proces kaj lozarskite semejstva po~na prednekolku godini. Vo poslednite nekolku nedeli voMakedonija se registrirani 16 novi vinarii, so{to vkupniot broj na vinarii vo zemjava sega e 56.

No i pokraj vakvite razdviùvawa vo vinar-stvoto, se u{te mnogu e mal procentot od vkupnotoproizvodstvo na vino koj se ambalaìra vo{i{iwa i se prodava kako makedonski proizvod.Spored poslednite statisti~ki podatoci re~isi90% od vinoto proizvedeno vo zemjava se prodavakako nalivno.

Nekoi analizi pak na Inspektoratot za zem-jodelstvo pokaùvaat nagoren trend vo odnos naizvozot na fla{irano vino, ~ie u~estvo vo vkup-niot izvoz godinava e 35%.

Prose~noto godi{no proizvodstvo na vino voMakedonija nadminuva osum milioni litri.

Spored neoficijalni procenki Makedonija imaokolu 4.000 lozari vo site vinarski regioni.Vkupnite lozovi nasadi se na povr{ina od nad

22.000 hektari. Tikve{ nekoga{ be{e me|u pogole-mite spored kapacitetot na proizvodstvo, no ne-kolku godini nanazad go reducira kvantitetot zasmetka na kvalitetot na vinoto.

STRUMI^KATA KONFEKCIJA "EDINSTVO# [IE UNIFORMI ZA ANGLISKATA VOJSKA

Modnata konfekcija "Edinstvo# od Strumica95% od proizvodstvoto go plasira na angliskiotpazar.

Vo prvoto polugodie od godinava, vo ramkite naspecijalnata namenska programa za potrebite naangliskiot javen sektor, se izraboteni nad 140.000edinici te{ka konfekcija, odnosno pantaloni,jakni, palta i drugo, {to pretstavuva zgolemuvaweza 10% vo odnos na istiot period lani. Od plas-manot na specijalna konfekcija, odnosno unifor-mi za angliskata vojska i policija, se ostvareniokolu 1,5 milion evra.

- Na{ata konfekcija, vo koja se vraboteni nad300 lica, e edna od malkute vo Makedonija kojaposeduva tehnologija za izrabotka na specijalnaobleka koja ne propu{ta voda. Proizvodstvoto kajnas se odviva spored standardot ISO 9001 {to niovozmoùva polesen pristap doevropskite pazari, a ve}e stekna-toto renome kaj stranskite part-neri go odrùvame so celosno is-polnuvawe na dogovorite, odnos-no so navremena isporaka napratkite i so postojano podobru-vawe na kvalitetot. Tokmu zatoasekoja godina izdvojuvame sredst-va za osovremenuvawe na ma{in-skiot park - veli Dimitar Popov-ski, direktor na AD "Edinstvo#.

Spored sklu~enite dogovori so angliskitepartneri, ovoj tekstilen kombinat do krajot od go-dinava }e gi zgolemi proizvodstvoto i izvozot naspecijalna konfekcija za 15 do 20%, a eden mal

del od programata e naso~en i kon doma{nite ku-puva~i.

IDEAL [IPKA GODINAVA IMA TRIKRATEN RAST NA IZVOZOT VO ODNOS NA LANI

Bitolskata mlekarnica Ideal [ipka zaklu~noso juli godinava ima zgolemuvawe na izvozot od200%, kako rezultat na otvoraweto na novi stran-ski pazari, informiraat od menaxmentot na kom-panijata.

- Vakviot ogromen rast na izvozot vo izmina-tiot period se slu~i bidej}i godinava vlegovme vodva novi pazari, Hrvatska i Rusija, i po~navme soredoven izvoz vo Kosovo i vo Albanija - objasnuvaVesna Korunovska od oddelot finansii vo Ideal[ipka.

Ideal [ipka kontinuirano izvezuva i vo Av-stralija, kade prvite proda`bi se napraveni predtri godini.

Od mlekarnicata velat deka najmnogu se pro-davaat sirewe i ka{kaval. Kako rezultat nagolemata pobaruva~ka za toj segment na asortima-not na mlekarnicata, samo vo juli Ideal [ipka ima

rast na vkupnata pro-da`ba od 33%. Od januarido avgust pak, prose~niotrast na vkupnata proda`-ba e 15%.

Kako {to velat odIdeal [ipka, mlekarni-cata na doma{niot pazarna sirewe ima u~estvonad 50%.

Ideal [ipka e osno-vana vo 1997 godina. Senao|a vo Bitola, ima 125vraboteni i sorabotuvaso 1.500 kooperanti.

Dnevniot kapacitet na prerabotka e 100 tonimleko. Proizveduva mleko, kiselo mleko, jogurt,pavlaka, sirewe i ka{kaval.

STIMULACII ZA SADEWE NA REPKAZA BIODIZEL

Vo Isto~na Makedonija se stimulira sadewetona maslodajna repka za proizvodstvo na biodizelgorivo. Zemjodelcite koi sklu~ile dogovori sozdruènijata na èni zemjodelki "Agro - Vinka# odVinica i so "Zvezda# od Makedonska Kamenica do-bija avans od 15 litri biodizel po dekar za obra-botka na povr{ina i 2 kilogrami seme po dekar zazasejuvawe na repka, esenva.

- Poddr{ka }e dobijat desetina zemjodelcikoi lani zasadija povr{ini, kako i zainteresi-ranite individualni zemjodelci koi esenva }e go

storat toa. Kako zdruènie lani zasadivme trihektari, a godinava sigurno }e bidat {est. Za oviestimulacii zainteresirani se i zemjodelcite voBerovo, Del~evo, Zrnovci, Peh~evo i Ko~ani - ve-li Olga Stoimenova od vini~koto zdruènie.

Poddr{kata na farmerite e vo ramkite naproektot "Odr`livo proizvodstvo na biodizel#,koj trae 18 meseci. Finansiran e od "Globalniot

34

ekolo{ki fond# od Programata za mali grantovi iBritanskata ambasada vo Makedonija.

Vo Skopje neodamna be{e otvorena fabrikatana "Makpetrol# za proizvodstvo na biodizel, a voMakedonska Kamenica so pomo{ na Britancite ve-}e edna godina raboti prviot pogon za biodizel vozemjava.

- Celta e da se zasadat napu{tenite zemjo-delski povr{ini na koi sega ni{to ne se odgledu-va, kako i da se omasovi odgleduvaweto na ovaakultura. Godinava }e im pomogneme na zemjodel-cite so seme koe go dobivme od lanskata rekolta- veli Blagoj Mihajlovski od zdruènieto"Zvezda#.

Vo svetski ramki, poradi zavisnosta od viso-kite ceni na naftata, istraùvawata i upotreba-

ta na alternativnite goriva stanaa va`ni kakonikoga{ dosega. Prvi zemji koi trgnaa vo po-masovno proizvodstvo na goriva od obnovlivi iz-vori bea SAD, kako najgolem potro{uva~ na naftavo svetot, i Brazil.

Gorivata biodizel i etanol se pove}e se ko-ristat vo svetot. Dodeka Amerikancite go prefe-riraat bioetanolot poradi tradicionalnata ori-entiranost kon benzinskite mo-tori, Evropjanite,poradi pogolemata zastapenost na dizelski avto-mobili, se pove}e se svrtuvaat kon biodizelot.Etanolot se odlikuva so visoka oktanska vred-nost, a se smeta za ekolo{ki poradi po~istotosogoruvawe vo odnos na benzinite. Ova gorivovsu{nost e alkohol koj se proizveduva od fer-mentacija na {e}erot od ìtaricite i od organ-skite materii kako {e}ernata trska, senoto i pi-levina od koi se dobiva biomasa.

35

ROMANIJA SAKA DA GRADI NOVA NUKLEARNA CENTRALA

Romanija saka da izgradi vtora nuklearna cen-trala, po zavr{uvaweto na "Crna Voda#, so cel daobezbedi energetska nezavisnost, izjavi roman-skiot premier Kalin Popesku Tari~anu. Na ofici-jalnoto otvorawe na vtoriot reaktor na nuklear-nata centrala "Crna voda#, Tari~anu naglasi dekaRomanija treba da izgradi nova centrala, za da nebide zavisna od surovini kako gas i nafta, koi seiscrpuvaat.

Romanskiot premier pojasni deka ve}e pobaralod Ministerstvoto za ekonomija da pronajde sood-vetno mesto za izgradba na novata nuklearna cen-trala.

Vtoriot reaktor na "Crna voda#, izgraden, kakoi prviot, so u~estvo na kanadskata kompanija"EASL# i italijanskata "Ansaldo#, po~na da proiz-veduva elektri~na energija vo avgust po tri mese-ci probna rabota.

Centralata, rabotej}i so nominalna mo}nost,}e obezbedi okolu 18% od potrebite na zemjata zastruja.

Bukure{t objavi konkurs za izgradba na u{tedva reaktori, koi }e bidat pu{teni vo upotreba vo2014-2015 godina.

Vo regionot na Jugoisti~na Evropa, Romanijavaì za eden od najstabilnite proizvoditeli nastruja.

GERMANSKATA FIRMA "RURGAS# ]E GRADI TERMINAL ZA TEÊN PRIRODEN GAS VO HRVATSKA

Germanskata firma "Rurgas# }e formira kom-panija "Adrija LNG# so sedi{te vo Zagreb koja }ebide zadolèna za izgradba na terminalot zapriem na te~en priroden gas (LNG) na ostrovot Krk.

Najgolemiot germanski uvoznik na gas }e imaudel od 31,15% vo me|unarodniot konzorcium vokoj u~estvuvaat i avstriskiot koncern "OMV gasinterne{enel# so 25,28%, francuskata "Total# so25,58%, germanskata RVE so 16,69% i slovene~ka-ta "Geoplin# so 1% udel.

Kone~nata odluka za izgradba se o~ekuva da sedonese do krajot na 2008 godina. Dotoga{ }e go de-finiraat kupuvaweto na te~niot gas za termina-lot i podgotovki na proektnite re{enija. Prvatafaza od noviot terminal so kapacitet od okolu 10milijardi kubni metri godi{no bi moèla da bidepu{tena vo eksploatacija do 2012 godina.

ALBANIJA, CRNA GORA I HRVATSKA ]E GRADAT NOV BALKANSKI GASOVOD

Albanija, zaedno so Crna Gora i Hrvatska, odsopstveni fondovi }e ja finansiraa izgradbata nagasovod koj }e bide prodolènie na golemiottrans-jadranski proekt, koj }e go gradi {vajcar-skata kompanija "EGL#.

Albanskiot zamenik-minister za ekonomija ienergetika Neritan Alibali izjavi deka gasovodot

36

VESTI OD REGIONOT

}e bide vo dolìna od 400 kilometri, a na alban-ska teritorija }e minuvaat 118 kilometri, za {tozemjata }e finansira 90 milioni evra.

- Ovoj proekt }e zafa}a 5 milioni metri kubnigas i se o~ekuva da bide zavr{en vo 2015 godina -istakna Alibali.

Spored nego, ovoj gasovod }e bide silna kon-kurencija na ruski "Gazprom# i na gr~ko-italijan-skiot gasovod koj minuva pokraj ju`nata granica naAlbanija.

Alibali naglasi deka spored informaciitedobieni od kompanijata "EGL#, tie uspeale da pot-pi{at nekolku dogovori so zemjite od Kaspiskiotregion i se o~ekuvaa nabrzo da se konkretizirapo~etokot so rabotite na proektot.

RAIFFEISENBANK OTVORI FAKTORING KOMPANIJA VO BUGARIJA

Raiffeisenbank otvori "Raiffaisen Factoring" kom-panija koja }e vr{i otkup na pobaruvawa od kom-paniite. Raiffeisen Factoring vo ovoj segment }edeluva zaedno so lokalnite "EFG Factors" i"UniCredit Factoring".

Raiffeisenbank so otvaraweto na ovaa kompanijago ra{iri svoeto rabotewe vo sektorot na fak-toringot, koj e mnogu razvien i ima golema primenavo Bugarija. "Raiffeisen group" vo Bugarija opfa}a{est edinici: Raiffaisen Leasing, Raiffeisen Services,Raiffeisen Asset Management, Raiffeisen InsuranceBroker i Raiffeisen Real Estate.

Faktoringot e finansiski instrument so kojbankite odnosno nivnite faktoring kompanii vr-{at otkup na pobaruvawa od drugi kompanii.

CRNA GORA LETOVO JA POSETILE 70% POVE]E TURISTI OD LANI

Ovogodi{nata turisti~ka sezona vo Crna Gorae najdobrata vo poslednite 20 godini, sudej}i spo-red fizi~kite i finansiskite pokazateli, ocenicrnogorskoto Ministerstvo za turizam i za{titana ìvotnata sredina.

Brojot na registrirani turisti e za 71% pogo-lem vo odnos na istiot period minatata godina.

Prihodot od turizmot za sedum meseci, sporedpreliminarnite rezultati, iznesuva 190 milionievra, a zabeleàno e i zna~ajno unapreduvawe naturisti~kata ponuda vo site segmenti.

37

39

STATII

40

Profil na kompanijata EVN

EVN e vode~ka avstriska grupacija za energija iuslugi povrzani so ìvotnata sredina so sedi{tevo Dolna Avstrija. Grupacijata EVN im obezbeduvana svoite klienti elektri~na energija, gas, gree-we, voda i sogoruvawe otpad.

Samo sekojdnevnite aktivnosti vo interes naklientite nosat golema odgovornost za sigurni ivisokokvalitetni performansi. Vo me|uvreme,okolu 10.000 vraboteni vo EVN vo 14 zemji od Cen-trala i Jugoisto~na Evropa (Avstrija, Bugarija, Hr-vatska, Kipar, Danska, Estonija, Germanija, Litva-nija, Makedonija, Polska, Rusija, Slova~ka,

Kako obezbeduva~ na energija i uslugi povrzani so ìvotnata sredina, grupacijata EVNsvesno prezema odgovornosti povrzani so nejzinite delovni aktivnosti so posebnopo~ituvawe na ekolo{kite i socijalnite pra{awa. Dolgoro~niot uspeh moè da sepostigne samo so odgovorni postapki, a so toa i so ostvaruvawe odr`livost

Ing. Karl Hajnc Grasman

SOCIJALNI RIZICI IRE[ENIJA VOLIBERALIZIRAWETO NAPAZAROT NA ELEKTRI^NAENERGIJA VO REPUBLIKAMAKEDONIJA

Ing. Karl Hajnc GrasmanData na ra|awe 9.11.1956 godinaOènet, edna }erka, 22

1962-1970 Osnovno obrazovanie - Raben{tajn1971-1975 Obrazovanie na Elektro - tehnika1984-1989 Nacionalna diploma za Inènerstvovo Sv. Poelten2005 Kvalifikuvan ispit za industrija, gas isanitarna tehnika

Od 1971 vraboten vo EVN1991-2006 Rakovoditel na granka-TulnOd 2001 isto Rakovoditel na grankaKlosternburgOd 07.04.2006 Zamenik pretsedatel na Bordot namenaxeri na AD ESM

�Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii�

41

Slovenija, Turcija) obezbeduvaat {iroka niza us-lugi za pove}e milioni lu|e.

Kako obezbeduva~ na energija i uslugi povrzaniso ìvotnata sredina, grupacijata EVN svesnoprezema odgovornosti povrzani so nejzinite de-lovni aktivnosti so posebno po~ituvawe na eko-lo{kite i socijalnite pra{awa. Dolgoro~niot us-peh moè da se postigne samo so odgovorni postap-ki, a so toa i so ostvaruvawe odr`livost.

Zapo~nuvaj}i vo Dolna Avstrija, koja e tradi-cionalna oblast na snabduvawe na EVN, konceptotna menaxment orientiran kon odr`livost se za-cvrsti vo celata grupacija, koja ostvari zabele`-liv raste` vo poslednive godini. Na{a cel e dapostigneme unificirana strategija za korporacis-ka socijalna odgovornost vo celata grupacija naEVN. Vo tekot na izminatava finansiska godinabe{e vospostaven nov menaxment na korporacis-kata socijalna odgovornost.

Preku priemot vo UN Global Compact, EVN sakada obezbedi univerzalni ekonomski, socijalni iekolo{ki standardi za celata grupacija i obezbe-duva signal za {irokata javnost. Iako, kako rezul-tat na svoeto aktivno prezemawe odgovornost, EVNve}e se pridrùva kon desette osnovni principina inicijativata UN Global Compact, sepak, ova estimul da se podobrat i postepeno da se integri-raat site kompanii vo grupacijata vo ovaa dekla-racija.

Rasteòt na grupacijata EVNna novi pazari

Kako kompanija orientirana kon raste`, EVN,isto taka, nastojuva da u~estvuva vo potencijalotza dinami~en raste` vo centralnoevropskite iisto~noevropskite pazari. Fokusot na interesitee glavno Jugoisto~na Evropa, koja nudi razli~nimo`nosti za pro{iruvawe na delovnite operacii.Vo ramkite na procesot na privatizacija za sek-torot na elektri~na energija, EVN uspea da vos-postavi stabilna osnova vo regionot. Preku na{e-to golemo u~estvo vo dve bugarski kompanii za

elektri~na energija, EVN sega obezbeduva energijaza re~isi edna tretina od site potro{uva~i naelektri~na energija vo Bugarija. Vo Makedonija,kompanijata ja kupi nacionalnata kompanija zadistribucija na elektri~na energija. Kako rezul-tat na ovie kupuvawa, brojot na potro{uva~i naelektri~na energija zna~itelno se zgolemi vo pe-riod od samo dve godini, od okolu 800.000 na se-ga{noto nivo na re~isi tri milioni.

Kako obezbeduva~ na uslugi vo vrska so ìvot-nata sredina, kompanijata nastojuva da go isko-risti potencijalot za dinami~en raste` vo celiotregion na Centralna i Isto~na Evropa. Prekusvoite podru`nici, taa sega uspe{no funkcioniravo Avstrija, kako i na deset pazari vo Centralna iIsto~na Evropa na poleto na vodata, pro~istuva-we na otpadnite vodi i sogoruvawe otpad. Glav-niot fokus e da se bide partner na zaednite ikompaniite, nudej}i najsovremeni re{enija koi seprofesionalno razvieni i sprovedeni so cel da seodgovori na site predizvici vo upravuvaweto sosnabduvaweto so voda, pro~istuvaweto na otpad-nite vodi i upravuvaweto so otpadot.

Prioritetite na kompanijata se da se sozdadeodr`liva vrednost i da se postigne dolgoro~nozgolemuvawe na vrednost vo interes na potro{u-va~ite, akcionerite i vrabotenite so iskoristu-vawe na sinergijata me|u razli~ni delovni oblas-ti na grupacijata EVN i vo Avstrija i na drugi pa-zari.

EVN e mnozinski sopstvenik na AD ESM od ap-ril 2006 godina. Vo momentov, AD ESM e edinstve-nata kompanija za snabduvawe i distribucija naelektri~na energija, kako i proizvoditel na hid-roelektri~na energija. Stranskata investicija

�Vo sporedba so istiot period minatatagodina, pogolem procent od doma}instvatatvrdat deka redovno gi pla}aat smetkite zaelektri~na energija. Golem del oddoma}instvata (63,7%) tvrdat deka redovnogi pla}aat smetkite za elektri~na energija

�

42

be{e edna od najgolemite vo Makedonija od proce-sot na privatizacija, no isto taka, va`nosta na in-vesticijata e mnogu pogolema od steknatiot kapi-tal. Pazarniot dizajn e model na edinstven kupu-va~. Ova zna~i deka generiranata i proda`na cenae regulirana od nezavisen regulator.

Vo 2006 godina, nabavkata na elektri~na ener-gija iznesuva{e 6.100 GWh, a obemot na pro-da`bata iznesuva{e pribli`no 4.600 GWh za720.000 potro{uva~i so prihod od 221 milion evra.

Doma}instvata se najgolemiot segment od pa-zarot. Vrz osnova na statisti~kite podatoci,prose~nata golemina na doma}instvata e 4,13 lica.Socijalnata struktura na ~lenovite na doma}in-stvata e prili~no nepovolna so ogled na golemiotbroj neaktivni ~lenovi na doma}instvata. Pro-se~niot mese~en prihod na doma}instvata e 202evra.

Zemaj}i ja predvid vrednosta na potro{uva~-kata ko{ni~ka od 168 evra, koja e presmetana spo-red minimalniot mese~en tro{ok za hrana i pi-jaloci za 4-~leno semejstvo i prose~niot mese~entro{ok za elektri~na energija na doma}instvataod 30 evra, moè da se pretpostavi kolku e te{koza edno prose~no semejstvo da gi pokrie osnovniteìvotni potrebi.

Prose~nite podatoci pokaùvaat deka nad 50%od klientite na ESM ne zarabotuvaat dovolno zada gi pla}aat svoite smetki navreme i redovno.Semejstvata se soo~uvaat so u{te pogolemi prob-lemi, kako na primer minimalnite mo`nosti zavrabotuvawe i slabiot pristap do soodvetnazdravstvena za{tita.

Me|utoa, anketata koja kompanijata ja sprovedeneodamna pokaà deka hranata i elektri~nata

energija imaat najgolem prioritet vo planirawetona semejniot buxet. Lu|eto go sfa}aat zna~ewetona snabduvaweto so elektri~na energija za doma-}instvata i pokaùvaat golemo razbirawe za svo-jata obvrska da platat za ona {to go potro{ile.Sledni po red se tro{ocite za voda i upravuvaweso otpad, lekovi i greewe.

Pla}awe smetki

Vo sporedba so istiot period minatata godina,pogolem procent od doma}instvata tvrdat dekaredovno gi pla}aat smetkite za elektri~na ener-gija. Golem del od doma}instvata (63,7%) tvrdatdeka redovno gi pla}aat smetkite za elektri~naenergija. 24,3% od doma}instvata tvrdat dekapla}aat, no so zadocnuvawe, a 6% velat deka ima-at zaostanati dolgovi, no deka gi pla}aat novitesmetki, dodeka 1,4% tvrdat deka voop{to ne pla-}aat za elektri~na energija.

! 6,0% - Pla}ame, no imame zaostanat dolg

! 24,3% - Pla}ame, no so zadocnuvawe

! 63,7% (najgolem del od ispitanicite) - redovnogi pla}aat smetkite

! 4,6% - Ne znam

! 1,4% - Ne pla}ame za elektri~na energija

�Sistemot na tarifi pokaùva deka ima

vkrsteno subvencionirawe od delovnitepotro{uva~i za doma}instvata. Site drugisegmenti ja pla}aat pribli`no istata cena

�

24.3%

63.7%

4.6%

6.0%1.4%

43

Momentalna sostojba

Sistemot na tarifi poka`uva deka ima vkrs-teno subvencionirawe od delovnite potro{uva~iza doma}instvata. Site drugi segmenti ja pla}aatpribli`no istata cena.

Dokolku gi sporedime cenite na elektri~nataenergija vo EU i Makedonija, mo`e da vidime dekavo EU (15 zemji-~lenki) krajnata cena za potro{u-va~ite vo doma}instvata e 14,5 evrocenti po kilo-vat-~as, a vo Makedonija 4,0 evrocenti po kilovat-~as. Postoi zna~itelna razlika vo podatocite.

Dokolku Makedonija go promeni pazarniot mo-del od edinstven kupuva~ vo liberaliziran pazarna elektri~na energija, cenata na elektri~nataenergija za doma}instvata bi se zgolemila za262,5% za da go dostigne prosekot na EU. Imaj}i gopredvid buxetot na doma}instvata i podatocite zapotro{uva~ite, ova zna~i deka bi se sozdal seri-ozen socijalen problem od golemi razmeri.

Plan za liberalizacija na pazarot

Otvoraweto na pazarot za elektri~na energijavo Makedonija e planirano da se odviva vo nekol-ku fazi.

Spored direktivata na EU (2003/54/EZ) i Do-govorot za energetska zaednica, potpi{an vo Atinavo oktomvri 2005 godina, otvoraweto na pazarot naelektri~na energija treba da bide spored sled-nive fazi:

�Otvoraweto na pazarot na elektri~naenergija treba da bide spored nekolku fazi.Pred da zapo~ne otvoraweto na pazarot,mora da se ispolnat site potrebnipreduslovi. Za za{tita na siroma{nitedoma}instva, osobeno e va`na Glava 5 odDogovorot bidej}i vlijanieto za oviezagrozeni kategorii e mnogu golemo

�

Prose~ni ceni

MKD/kWh

0.00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00

35 kV Direktni potro{uva~i, 3,22

35 kV 2,88

10 kV 3,26

Uli~no osvetluvawe, 3,53

1 - Tarifa - Bizinis, 3,69

2 - Tarifa - Bizinis, 5,65

2 - Tarifa - doma}instva, 2,39

1 - Tarifa - doma}instva, 2,87

Refleksija na tro{ocite

44

1. Potro{uva~ite koi tro{at pove}e od >20GWh/ godi{no moè da go izbiraat obezbeduva~otna elektri~na energija od 1 januari 2006 godina

2. Site potro{uva~i osven doma}instvata - od 1januari 2008 godina

3. Site potro{uva~i - od 1 januari 2015 godina

Pred da zapo~ne otvoraweto na pazarot, morada se ispolnat site potrebni preduslovi. Za za{-tita na siroma{nite doma}instva, osobeno e va`-na Glava 5 od Dogovorot bidej}i vlijanieto za oviezagrozeni kategorii e mnogu golemo.

Isto taka, EVN podgotvi Nacrt-verzija na ta-rifniot sistem.

Glavnite celi se slednive:

! Reflektivnost na tro{ocite

! Nadomest na tro{ocite

! Transparentnost

! Minimizirawe na rizikot

! Minimizirawe na tro{ocite

! Namaluvawe na potencijalot za manipulacija.

Sepak, jasno e deka blok-tarifite ne gi ispol-nuvaat ovie celi. Isto taka, mnogu va`no pra{awee vklu~uvaweto na dràvnite organi. Neophodno eVladata da prezeme dopolnitelni aktivnosti.Treba da se naglasi slednovo:

! Bi bilo dobro, minimalnoto obezbeduvawe elek-tri~na energija da bide garantirano od dràvata.

! Vladata mora i ponatamu da sproveduva ekonom-ska i politi~ka ramka za zgolemuvawe na doho-

dot na doma}instvata.

! Vladata da sproveduva socijalni merki.

EVN go predlaga slednovo:

! Direktna poddr{ka za korisnicite na socijalnapomo{

! Vo posebni slu~ai, upotreba na sistem na vau-~eri

No najva`no e: Mora da se vospostavi sistem nasocijalna sigurnost pred otvorawe na pazarot!

Na dolg rok, EVN }e prodolì preku svoite ak-tivnosti kon uspe{no pridonesuvawe za podobarìvot i pogolem prosperitet za site gra|ani. Zaostvaruvawe na svoite celi, potrebno e u~estvo nasite relevantni strani.

45

@iveeme vo vreme vo koe pogolemite ne gi jadatpomalite, tuku pobrzite gi preteknuvaat bavnite.Sledeweto i implementiraweto na novite tehno-lo{ki dostignuvawa i sledeweto na novite tren-dovi na trguvawe ve}e ne e rabota na grst tehni~kieducirani lu|e. Toa stana imperativ vo sovreme-niot deloven svet. Menaxerot nema drug izbor.Najdobriot i najefikasniot na~in na koj menaxerotmoè da go unapredi raboteweto i da gi podobriperformansite na kompanijata e preku implemen-

tirawe na novite tehnologii i vlu~uvawe vo elek-tronskata trgovija.

Promenite vo svetot generalno, se ~uvstvuvaat ivo biznis sektorot. Razvojot na kompjuterskata teh-nologija, pojavata i rapidniot porast na Inter-netot, vlijae na na~inot na vodewe na rabotewetona kompaniite i okruùvaweto vo koe tie se nao-|aat, se menuvaat i tradicionalnite pazari i tra-dicionalniot na~in na vodewe biznis. Virtuelniot

Elektronskata trgovija pretstavuva nov, inovativenna~in na rabotewe na kompaniite preku aktivno koristewe na ICT i digitalizacija na biznis procesite

M-r Kikovska Sawa

ELEKTRONSKATATRGOVIJA - PREDIZVIK NAVREMETO KOE DOA\A

M-r Kikovska Sawa e rodena 1979 godina voSkopje. Diplomirala vo 2001 godina na Ekonom-skiot fakultet vo Skopje, na nasoka Me|unarodniekonomski odnosi. Svoeto obrazovanie go prodol-ìla na Ekonomskiot institut vo Skopje, na naso-ka me|unarodna ekonomija. Magistrirala na tema"Elektronskata trgovija i marketingot preku In-ternet#. Ima iskustvo vo rabotata so hartii odvrednost, finansii, kako proekt menaxer i dr.Posetila pove}e kursevi, seminari i rabotilniciod oblasta na strate{koto planirawe, menaxmentso promeni, me|unarodnata sorabotka itn.Momentalno e vrabotena vo Ministerstvoto zafinansii, Sektor za makroekonomska politika,kako Rakovoditel na oddelenie za analiza narealen sektor.

�Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii�

46

prostor na Internet ili Cyber Space ne voveduva vovreme koga kupuvaweto ili proda`bata stanuvaatu{te poavtomatizirani i pogodni.

Se zgolemuvaat mo`nostite za pristap i na naj-oddale~enite pazari. So olesnetiot pristap na pa-zarite, se zgolemuva i konkurencijata na tie paza-ri, kompaniite se prinudeni, ako sakaat da uspeat iopstanat na pazarot da gi prifatat novite na~inina trguvawe, se soo~uvaat so stesneti margini naprofitot i pogolemi o~ekuvawa od kupuva~ite.

Seto ova vodi kon nova era na zasilena i mnogupoinakva konkurencija, koga za da se bide uspe{en,neophodno e da se poznava i poseduva najnovatainformaciska tehnologija. Pobrzi procesori, po-seduvawe na mreà vo kompaniite, se samo del odnovite sredstva za koi kompaniite odvojuvaatzna~aen del od svojot prihod. Brzinata i posedu-vaweto na informacija se klu~ni za uspe{nosta nakompanijata. Informacijata stanuva kapital, kojedna kompanija go poseduva. Kompaniite koristatinformaciska tehnologija za da se povrzat me|u-sebe i da razmenuvaat informacii i podatoci, na-maluvaj}i gi tro{ocite za toa, so {to ja podobru-vaat produktivnosta i ja zgolemuvaat lojalnostakon klientite.

Voveduvawe na menaxeri koi imaat prodlabo-~eni poznavawa od informati~kite tehnologii, ka-ko standard za sekoj menaxment, pretstavuva novkvalitet na menaxmentot na kompaniite. Kon ova sedodava i faktot deka razvivaweto na strategijataza primena na odredena informati~ka tehnologija -IT, stanuva del od procesot na biznis dizajnirawe.

Najgolemata i najzna~ajna promena vo svetot nabiznisot sekako e voveduvawe na E-Commerce ili

elektronsko odvivawe na komercijalnite tran-sakcii. E - Commerce e direktno povrzan so poja-vata i brziot porast na Internetot. Elektronska-ta trgovija (E-Commerce) e sistem koj ne se ograni-~uva samo na kupuvawe i proda`ba na proizvodi iuslugite so edinstvena cel ostvaruvawe prihod,tuku isto taka gi opfa}a sozdavaweto na pobaru-va~kata za tie proizvodi i uslugi, pomo{ pri pro-da`bata i uslugi na potro{uva~ite, kako i olesnu-vawe na komunikaciite me|u delovnite partneri.So eden zbor, elektronskata trgovija se tretirakako vodewe na delovnite transakcii preku elek-tronskite mreì: nudi za{teda (rezultat - nama-luvawe na cenite na oddelni transakcii) i rast(rezultat - zgolemen broj delovni transakcii voist vremenski period).

Elektronskata trgovija go ìvee svojot podem.Raboteweto e povrzano i me|usebno i so kupuva~i-te vo besprekorna virtuelna mreà. Podatocitepreku Internetot patuvaat preku zemjinata topkavo istiot moment i bez bilo kakvi tro{oci. Trgo-vijata e zabrzana i olesneta. Na prodava~ite im epolesno da gi identifikuvaat potencijalnite ku-puva~i, a na kupuva~ite polesno da gi pronajdatnajdobrite prodava~i i proizvodi. Vremenskata iprostorna oddale~enost, koja nekoga{ pretstavu-vala pre~ka vo oblik na tro{ok i ograni~uvawe natrgovijata, denes nemerlivo se smaluva. Prodava-~ite koi sakaat da prodolàt da prodavaat nastariot na~in postepeno }e is~eznuvaat od scena-ta. Futuristi~kite scenarija stanuvaat realnost.@ivotot na lu|eto se menuva.

Elektronskata trgovija, vovedena kako konceptpred samo pet godini, se procenuva na 5,8 trilionidolari vo 2006 godina, dodeka o~ekuvawata za 2007godina se 7 trilioni dolari (prose~nata stapka naporast e duri 28,3%).

Obem na elektronskata trgovija na najrazvienite zemji od Evropskata Unija

Velika Britanija so obem na elektronskatatrgovija od duri 38 milijardi evra e daleku pred

�Elektronskata trgovija se tretira kakovodewe na delovnite transakcii preku

elektronskite mreì: nudi za{teda (rezultat - namaluvawe na cenite na

oddelni transakcii) i rast (rezultat -zgolemen broj delovni transakcii vo ist

vremenski period)

�

47

Germanija (dvojno pove}e). Vo Italija i [panijarelativno maliot obem na elektronskata trgovijaod 4 odnosno 3 milijardi evra, respektivno, zbo-ruva deka vo sledniot period treba da se o~ekuvazabrzan rast na elektronskata trgovija vo oviezemji, osobeno zemaj}i ja predvid ekonomska mo} nanivnite kompanii i apsorpcionata mo} na nivnitepazari.

Elektronskata trgovija nosi pove}e prednosti,i toa za kompanijata, za kupuva~ite i za zaednici-ta vo celina. Nekoi od prednostite se slednive:

! Kompaniite dobivaat mo`nost brzo i eftinoda gi istraùvaat pazarite vo svetot, da kreiraatkonkurentni proizvodi za nastap na ovie pazari.

! Kompaniite so vklu~uvaweto vo elektron-skata trgovija gi namaluvaat tro{ocite za komuni-kacija, pribirawe na informacii, promocija, ra-botna sila (potrebni im se pomalku vraboteni) isli~no.

! Kompaniite koi nudat proizvodi preku In-ternet nikoga{ nemaat rabotno vreme i ne zatvo-raat - go prodolùvaat svoeto rabotno vreme na 24~asa, 7 dena vo nedelata.

! Ovozmoùva golemi digitalni katalozi, koinikoga{ ne bi moèle (po svojot obem) da bidatsporedlivi so pe~atenite i dostaveni po po{ta, voisto vreme gi pravi dostapni za daleku po{irokauditorium i gi namaluva tro{ocite za distribu-cija na istite.

! Ovozmoùva poednostavena, pobrza pora~kana proizvodi (na primer, preku elektronska po{-ta).

! Kupuva~ite kupuvaat od doma i vo bilo koevreme od denot i no}ta.

! Preku lesno dostapnite bazi na podatoci,kupuva~ite detalno gi istraùvaat karakteris-tikite na proizvodite, nivnata cena i sli~no.Stanuvaat svesni za podobrenite proizvodi i ku-puvaat po poniski ceni.

! So ekspanzijata na elektronskta trgovija po-malku se patuva, a pove}e se kupuva od doma. Se na-maluva soobra}ajniot mete` i zagaduvaweto naokolinata.

! Vo ruralnite sredini elektronskata trgovi-ja im ovozmoùva na lu|eto da dojdat polesno donekoi proizvodi ili uslugi, a na kompaniite da gopro{irat svojot pazar i mo`nosti za proda`ba nakupuva~i koi se oddale~eni od proda`nite mestai koi dokolku proizvodot ne im bide ponuden naovoj na~in, voop{to i nema da go kupat.

No, kompaniite koi sakaat da se vklu~at voelektronskata trgovija, pred da go storat toa, tre-ba da imaat predvid deka site proizvodi ne sepodednakvo pogodni za ovoj tip na proda`ba. Taka,na primer:

! Proizvodite koi te{ko se pronao|aat, koiimaat mala ponuda, no i mala pobaruva~ka na pa-zarot, koi nosat specifi~ni karakteristiki, naj-dobro e da se ponudat preku Internet. Tuka bi mo-èlo da se vklu~at retki predmeti, antikviteti,specijalni edicii, knigi i sli~no.

Elektronskata trgovija kako procent od vkupnata trgovija(2006 godina)

Avst

rali

ja

Avst

rija

Kana

da

Ital

ija

Luks

embu

rg

Norv

e{ka

Port

ugal

ija

[pa

nija

V. B

rita

nija

4,0

3,5

3,0

2,5

% 2,0

1,5

1,0

0,5

0

3.78

0.7

1.4

0.40.60.50.4

0.81.2

�Kompaniite so vklu~uvaweto voelektronskata trgovija gi namaluvaattro{ocite za komunikacija, pribirawe nainformacii, promocija, rabotna sila(potrebni im se pomalku vraboteni) i sli~no

�

! Proizvodite za koi e potrebno vreme i naporza istraùvawe na nivnite karakteristiki, kako ipotreba da se probaat pred da se kupat, kako, naprimer, proizvodi na visoka tehnologija, se ogra-ni~eni pri proda`ba preku Internet. No, iscrp-nite informacii koi kompanijata }e gi ponudi nasvojata Web stranica, kako i mo`nosta sekoj zain-teresiran kupuva~ da si postavi pra{awe i da do-bie odgovor koj go interesira, go olesnuva on-linekupuvaweto na ovie proizvodi.

! Proizvodite koi se so mala cena i za sekoj-dnevna potro{uva~ka, se najnepogodni za proda`bana Internet, a mo`nosta tie da bidat pora~ani so-sema mala.

! Kategorijata na proizvodi koi se specifi~niporadi nivnata ~uvstvitelna i li~na priroda, sedobri za trguvawe preku Internet, bidej}i tuka ne-ma li~en kontakt so prodava~ot i se zadrùva pri-vatnosta na kupuva~ot.

Elektronskata trgovija iRepublika Makedonija

Elektronskata trgovija pretstavuva nov, ino-vativen na~in na rabotewe na kompaniite prekuaktivno koristewe na ICT i digitalizacija na biz-nis procesite.

Vklu~uvaweto vo elektronskata trgovija, pokrajtoa {to go pro{iruva pazarot do negovite limiti,zna~ajno gi namaluva tro{ocite na raboteweto.Ova e osobeno zna~ajno za malite kompanii, koi neraspolagaat so golemi resursi za {irewe na svo-jata trgovija. So ogled na faktot deka malitepretprijatija vo vkupniot broj na registriranipretprijatija vo Makedonija u~estvuvaat so duri

98%, slobodno moè da se kaè deka idninata namakedonskata ekonomija zavisi od prifa}awetona elektronskata trgovija od strana na makedon-skite pretpriema~i.

Kompaniite, no i vladite vo razvienite zemjive}e odreden period prezemaat ~ekori so koi }eosiguraat sopstvena konkurentnost na nacional-niot i na globalniot pazar preku vklu~uvawe voelektronskata trgovija. Uspehot, no i opstojuva-weto na makedonskite kompanii vo sovremeni us-lovi zavisi od toa kolku brzo }e se vklu~at voelektronskata trgovija i kolku brzo }e reagiraatna promenite vo tehnologijata, odnosite so part-nerite i so potro{uva~ite.

Zna~eweto na elektronskata trgovija e prepoz-naeno od makedonskite visokoobrazovni institu-cii. Ova e od osobeno zna~ewe za sozdavawe nakriti~na masa na educiran kadar od oblasta naelektronskata trgovija, koj }e bide nositel na id-niot razvoj na dràvata.

Strategijata za razvoj na informati~ko op-{testvo na Republika Makedonija ukaùva naformirawe na poseben istraùva~ki centar koj biistraùval od oblasta na elektronskata trgovijai bi podgotvuval izve{tai, vodi~i i nasoki zaelektronsko trguvawe. Inkubatorite za pret-priemni{tvo na malite i srednite pretprijatijatreba da im ponudat treninzi za vrabotenite, in-formacii za toa kako da gi reorganiziraat i digi-taliziraat delovnite procesi, da gi prifatatstandardite vo elektronskata dokumentacija, a soseto toa da si sozdadat preduslovi za vklu~uvawevo elektronskata trgovija i organizirawe na mar-keting procesot preku Internet.

Vo Republika Makedonija donesen e Zakon zaelektronski komunikacii, koj gi ispolnuva me|u-narodnite standardi i ovozmoùva vklu~uvawe namakedonskite kompanii vo globalniot trend naelektronsko komunicirawe (~len 22 - harmoniza-cija so EU i druga me|unarodna sorabotka). Toj de-finira poimi kako Elektronska po{ta (~len 4,stav 4) i Digitalna radio - televizija (~len 120).

48

�Vo Republika Makedonija donesen e Zakon za

elektronski komunikacii, koj gi ispolnuvame|unarodnite standardi i ovozmoùva

vklu~uvawe na makedonskite kompanii voglobalniot trend na elektronsko

komunicirawe

�

49

Nitu edna transakcija (dostava na dokumenti,pla}awe i sli~no) ne moè da bide izvr{ena bezkonfirmiran elektronski potpis. Kreiraweto iverifikacijata na elektronskiot potpis stanuvanu`na potreba za vr{ewe na sekojdnevnite rabotiod oblasta na platniot promet i prometot pome|upravnite subjekti. Poradi seto ova, se nametnuvapotrebata za proverka na avtenti~nosta i veri-fikacija na elektronskite podatoci, poraki itekstovi. Elektronskiot potpis, koj denes se ko-risti vo svetot, ja ima istata sila i teìna kako isvoera~niot potpis na hartija.

Sogleduvaj}i ja vakvata potreba, donesen e Za-kon za elektronski oblik i elektronski potpis, sokoj se vospostavuva praven osnov neophoden zarealizacija na elektronskata trgovija vo zemjava ivo stranstvo. I pokraj toa {to e donesen vo 2001godina, za realizacija na Zakonot realno se soz-dadeni uslovi minatata godina, so oficijalnotonazna~uvawe na dva izdava~i na digitalni potpi-si (sertifikati), i toa Klirin{ki interbankars-ki sistemi (KIBS) AD Skopje i AD Makedonski Te-lekomunikacii. Klirin{kata ku}a Klirin{ki in-terbankarski sistemi AD Skopje (KIBS) e osnovana2001 godina, soglasno Zakonot za platen promet, socel utvrduvawe i prebivawe na mali me|ubankar-ski pla}awa na multilateralna osnova. Po re-formata na platniot sistem vo Republika Make-donija, a so cel za pouspe{no rabotewe i razvoj,sledej}i gi interesite i potrebite na nejziniteosnova~i i korisnici, KIBS stanuva prv izdava~na elektronski sertifikati. So vpi{uvaweto naKIBS vo edinstveniot registar na sertifikati,oficijalno zapo~nuva primenata na Zakonot zaelektronski oblik i elektronski potpis.

So ovoj Zakon mu se dava legitimnost i ja~inana elektronskiot potpis, kako i na voobi~aeniot,staven na hartija. Vo ^len 2 od Zakonot defini-rani se poimi kako elektronska poraka (niza napodatoci koi se prateni ili primeni po elektron-ski pat koe, pred se, vklu~uva i elektronsko raz-menuvawe na podatoci i elektronska po{ta) ielektronski potpis (niza na podatoci vo elek-tronski oblik koi se sodràni ili se logi~no po-

vrzani so drugi podatoci vo elektronski oblik i enamenet za utvrduvawe na avtenti~nost na poda-tocite i za utvrduvawe na identitetot na potpis-nikot). Procesot na koristewe na elektronskiotpotpis opfa}a kreirawe na t.n. privaten klu~ odstrana na korisnikot i kreirawe na sertifikat(kod) vrz osnova na t.n. javen klu~ kreiran od stra-na na izdava~ot na sertifikati.

Sekako, paralelno so vospostavuvaweto na za-konskata ramka vo Republika Makedonija se raz-misluva i za kazneni merki za prekr{uva~ite naovie zakoni. Cyber kriminalot ne e nepoznat ter-min vo razvienite zemji, a na nego se vnimava i pripodgotovkata na na{ata legislativa.

Na makedonskite kompanii koi se zanimavaatso elektronska trgovija moè, po primerot na raz-vienite zemji, da im bide ponudena mo`nosta zapla}awe na atraktivna (poniska) stapka na danokili neodano~uvawe za odreden period na trgovija-ta napravena po elektronski pat. Vo uslovi na ne-zna~ajno u~estvo na elektronskata trgovija vovkupnata trgovija vo na{ata zemja, vakviot potegbi gi pottiknal kompaniite da izvr{at reorga-nizirawe i investirawe vo tehnologija, so {to bisi ovozmoìle vklu~uvawe vo elektronskata tr-govija.

Makedonskite banki se otideni napred prekunudeweto na e-bankarstvoto i ovozmoùvaweto naplate`ni transakcii me|u bankite i kompaniite,kako i me|u kompaniite. Moè, na primer, i lokal-nite banki da se sertificiraat i da garantiraatza doma{nite trgovci pred me|unarodnite insti-tucii, so {to }e bide ovozmoèno kompaniite odzemjava da dobijat ID kod koj mora da go poseduvasekoja kompanija {to saka da prodava na Internet.

�Makedonskite banki se otideni napredpreku nudeweto na e-bankarstvoto iovozmoùvaweto na plate`ni transakciime|u bankite i kompaniite, kako i me|ukompaniite

�

êkor nanapred e promocijata na CaSysprocesing centarot, koj kako finansiska insti-tucija, postavuva nov portal za elektronsko tr-guvawe, preku koj kompaniite moàt da gi pro-davaat svoite proizvodi i uslugi preku Internet.Nivniot proizvod bi pretstavuval platforma kojaponatamu bi ja nudele na klientite bankite. Soovaa platforma CaSys ponudil poddr{ka naraboteweto so karti~ki vo zemjava, poddr{ka zabankite koi bi moèle da izdavaat karti~ki, sokoi bi moèlo da se trguva preku Internet.

Za svoeto funkcionirawe CaSys sklu~uva do-govori samo so bankite-izdava~i na plate`nikarti~ki i vsu{nost pretstavuva tehni~ki servisna bankite. Zasega na CaSys se priklu~eni samorelativno mal broj banki - banki koi nemaat svojara{irena mreà na delovni edinici, a se vodatpregovori i so drugi banki {to se vo vakva pozici-ja. Pogolemite banki, kako Komercijalna i Stopan-ska banka, zasega ne se vklu~eni vo CaSys, zaraditoa {to imaat sopstven licenciran sistem za pro-cesirawe na plate`ni karti~ki.

Pred makedonskite kompanii stoi predizvikotda go unificiraat i standardiziraat svoetorabotewe so op{toprifatenite globalni normi zaelektronska trgovija. Potrebno e da vospostavatmehanizam za elektronsko povrzuvawe, me|usebnarazmena na informacii na elektronski na~in, naponudi, pora~ki, fakturi i elektronsko pla}awe.

Elektronskata trgovija vo Republika Make-donija e vo za~etok i e vo oblik na nedovr{en,nezaokruèn proces. Internetot se koristinajmnogu za istraùvawe i pora~ka na pro-izvodite, koi naj~esto treba da bidat platenitradicionalno.

Makedonskite kompanii mora nabrzo da jasogledaat potrebata od vklu~uvawe vo sovre-menite na~ini na vodewe biznis, zatoa {to ne pos-toi druga alternativa za da se opstoi na pazarot izatoa {to Internetot e osobeno pogoden za kom-panii od mal obem i oddale~eni od glavnite svet-ski slu~uvawa, kompanii kakvi {to se makedon-skite.

50

Vrednost na Vrednost na Penetracija, Broj na kupuva~i Broj na kupuva~i Broj na kupuva~i

transakcii vo porast po cent iljadi, kako procent od kako procent od

milioni dolari (2005/2004) od proda`ba kraj na 2004 Internet korisnici rabotosposobno

naselenie

SAD 24.170 195 0,48 19.666 39 11,1

Japonija 1.648 334 0,06 ... ... ...

Germanija 1.199 200 0,30 1.370 13 2,4

Francija 345 215 0,14 310 8 0,8

Italija 194 145 0,09 360 12 0,9

Vel. Britanija 1.040 280 0,37 970 11 2,5

Kanada 774 166 0,26 811 12 4,0

Avstralija ... ... ... 803 13 6,4

Avstrija 96 210 0,23 120 13 2,2

Belgija 82 420 0,16 90 11 1,3

Danska 46 220 0,20 90 8 2,5

Finska 51 160 0,22 160 10 4,7

Grcija ... ... ... 30 11 0,4

Irska ... ... ... 40 13 1,6

Holandija 182 210 0,34 320 13 3,0

Norve{ka 61 200 0,26 100 10 3,5

Portugalija 70 185 0,06 50 11 0,7

[panija 70 185 0,06 220 11 0,9

[vedska 232 170 0,68 260 10 4,6

[vajcarija 127 110 0,29 130 12 2,7

Elektronska trgovija po poedini zemji

51

STATISTI^KI PODATOCI

52

Realen BDP Potro{uva~ki ceni 1 Tekovna smetka (saldo)2)

2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007

Pazari vo razvoj - Vkupno 6,6 5,5 6,0 5,5 6,1 4,8 5,0 4,8 -5,8 -5,3 -6,7 -6,6

Bugarija 5,7 5,5 6,2 6,0 6,1 5,0 7,3 5,3 -5,8 -11,3 -15,9 -15,7

^e{ka Republika 4,2 6,1 6,1 4,8 2,8 1,8 2,5 2,9 -6,0 -2,6 -4,2 -4,1

Estonija 8,1 10,5 11,4 9,9 3,0 4,1 4,4 4,8 -12,5 -10,5 -13,8 -12,9

Ungarija 4,9 4,2 3,9 2,8 6,8 3,6 3,9 6,4 -8,4 -6,7 -6,9 -5,7

Latvija 8,6 10,2 11,9 10,5 6,2 6,7 6,5 7,3 -12,9 -12,7 -21,3 -23,0

Litvanija 7,3 7,6 7,5 7,0 1,2 2,7 3,8 3,5 -7,7 -7,1 -12,2 -12,3

Polska 5,3 3,5 5,8 5,8 3,5 2,1 1,0 2,2 -4,2 -1,7 -2,1 -2,7

Romanija 8,4 4,1 7,7 6,5 11,9 9,0 6,6 4,5 -8,4 -8,7 -10,3 -10,3

Slova~ka 5,4 6,0 8,2 8,2 7,5 2,8 4,4 2,4 -3,6 -8,6 -8,0 -5,7

Slovenija 4,4 4,0 5,2 4,5 3,7 2,5 2,5 2,3 -2,7 -2,0 -2,3 -2,6

Hrvatska 3,8 4,3 4,6 4,7 2,1 3,3 3,2 2,7 -5,4 -6,4 -8,1 -8,3

Malta 0,8 2,2 2,5 2,3 2,7 2,5 2,6 2,4 -8,1 -10,5 -11,2 -11,5

Turcija 8,9 7,4 5,5 5,0 8,6 8,2 9,6 8,0 -5,2 -6,3 -8,0 -7,3

Tabela 2: ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ODDELNI TRANZICIONI EKONOMII

1) Godi{en prosek2) Procent od BDP

Izvor: World Economic Outlook, IMF, Washington D.C., April 2007

Realen BDP

BDP

Inflacija (prosek)

Inflacija (kraj na period)

BDP deflator

Buxetsko saldo

(centralen buxet i fondovi)

Devizen kurs, prosek

Devizen kurs, prosek

Devizen kurs, kraj na period

Devizen kurs, kraj na period

Izvoz (F.O.B.)

Uvoz (F.O.B.)

Trgovski bilans

Bilans na tekovna smetka

kako % od BDP

Devizni rezervi

Pokrivawe na uvozot

(rezervi/uvoz)

Nadvore{en dolg 1)

kako % od BDP

Stranski direktni investicii

kako % od BDP

Tabela 1: OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1) Po~nuvaj}i od 1998 godina, soglasno novata metodologija prepora~ana od Svetskata banka, vkupniot nadvore{en dolg gi opfa}akratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite krediti

* Procenka ili prethodni podatoci

Izvor: Dr`aven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii i Narodna banka na Republika Makedonija

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005* 2006*

% 1,4 3,4 4,3 4,5 -4,5 0,9 2,8 4,1 4,1 4,0

USD mil. 3.458 3.581 3.674 3.588 3.437 3.769 4.631 5.368 5.815 6.306

% 2,6 -0,1 -0,7 5,8 5,5 1,8 1,2 -0,4 0,5 3,2

% 2,7 -2,4 2,4 6,1 3,7 1,1 2,6 -1,9 1,2 2,9

% 3,4 1,4 2,7 8,2 3,6 3,4 0,3 1,3 3,8 3,2

% BDP -0,4 -1,7 0,0 1,8 -7,2 -5,7 -0,6 0,4 0,3 -0,6

DEN/1USD 49,8 54,5 56,9 65,9 68,1 64,7 54,3 49,4 49,3 48,8

DEN/1EUR 56,2 61,1 60,6 60,7 60,9 61,0 61,3 61,3 61,3 61,2

DEN/1USD 55,4 51,8 60,3 65,3 69,2 58,6 49,9 45,9 51,7 46,5

DEN/1EUR 61,2 60,9 60,6 60,8 61,0 61,1 61,3 61,4 61,2 61,2

USD mil. 1.237 1.291 1.190 1.321 1.155 1.112 1.362 1.672 2.041 2.401

USD mil. 1.623 1.807 1.686 2.011 1.681 1.916 2.211 2.785 3.097 3.763

USD mil. -386 -516 -496 -690 -526 -804 -849 -1.113 -1.056 -1.362

USD mil. -286 -269 -32 -72 -244 -358 -149 -415 82 76

% -8,3 -7,5 -0,9 -2,0 -7,1 -9,5 -3,2 -7,7 1,4 1,2

USD mld. 0,26 0,33 0,45 0,71 0,78 0,73 0,90 0,99 1,33 1,87

meseci 1,9 2,2 3,2 3,7 4,7 4,0 3,9 3,3 3,6 5,5

USD mld. 1.139 1.437 1.490 1.489 1.506 1.635 1.813 2.044 2.258 2.315

% 33,5 41,4 41,5 39,9 41,0 43,1 44,9 44,6 38,8 36,7

USD mil. 30,0 127,7 32,4 175,1 440,7 77,7 96,0 155,0 97,0 383,8

% 0,9 3,6 0,9 4,9 12,8 2,1 2,1 2,9 1,7 6,1

53

* Prethodni podatoci / Izvor: Dr`aven zavod za statistika.

Tabela 3: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD(realni stapki na rast, kvartal vo odnos na ist kvartal prethodna godina, 2000-2006)

A + B V + G + D \ E @ Z Y + I + Q J + K + L + N

2000 I 2,4 16,3 4,1 37,7 -7,1 13,4 2,4 1,0 0,5 11,4 15,1 12,0

II 3,6 17,1 -9,9 4,6 -14,8 11,1 2,5 1,3 0,8 5,6 9,0 6,1

III 1,2 1,8 5,3 -8,7 -9,6 10,1 2,7 -0,8 1,9 0,6 3,9 1,0

IV -3,1 4,5 12,5 -12,7 -13,1 0,7 3,2 -1,1 3,7 -0,3 3,0 0,2

00/99 1,0 9,4 2,6 3,0 -11,3 8,5 2,7 0,1 1,7 4,1 7,5 4,5

2001 I -6,9 -2,8 0,7 -18,9 6,7 -4,8 3,0 -8,7 -6,9 -6,2 -6,9 -6,3

II -12,5 -4,7 -4,9 4,5 -7,1 -7,2 2,6 -5,1 -8,5 -3,8 -4,4 -3,9

III -13,3 -10,6 -22,9 4,4 -14,7 -11,1 1,4 0,8 -13,1 -6,2 -6,9 -6,4

IV -10,3 -0,5 -22,8 9,7 -0,1 -9,9 1,3 3,7 -13,5 -1,5 -2,2 -1,6

01/00 -10,8 -4,6 -14,4 -0,8 -4,5 -8,3 2,1 -2,3 -10,5 -4,4 -5,1 -4,5

2002 I -5,6 -10,1 -7,0 6,0 -1,0 -3,4 -2,8 10,0 -2,5 -1,8 1,1 -1,3

II -2,5 -3,5 0,7 4,6 16,1 -6,7 -4,1 4,7 1,7 -0,9 2,0 -0,4

III -1,6 -1,3 5,3 4,2 32,2 -0,5 -4,1 0,8 6,2 0,3 3,2 0,8

IV 1,8 10,2 1,4 6,8 18,8 3,5 -3,7 -0,8 2,2 3,6 6,6 4,1

02/01 -2,0 -0,8 0,6 5,4 16,7 -1,8 -3,7 3,5 1,8 0,4 3,3 0,9

2003 I 3,2 3,9 8,8 1,8 14,2 -2,7 -4,4 5,7 4,4 2,3 -0,5 1,8

II 3,5 4,0 8,1 2,2 6,7 5,2 -3,7 6,5 -3,2 3,5 0,7 3,0

III 6,5 15,0 13,8 1,1 11,1 0,5 -3,0 4,9 -4,3 5,9 3,1 5,4

IV 6,2 -0,7 21,6 2,0 7,0 -0,9 -3,3 2,7 -1,6 1,7 -1,0 1,2

03/02 4,8 5,0 13,3 1,8 9,6 0,4 -3,6 4,9 -1,2 3,3 0,6 2,8

2004 I 4,5 0,7 2,7 13,3 -11,2 -7,6 11,5 0,0 10,4 3,4 3,4 3,4

II 6,3 0,7 10,1 14,9 -8,4 -5,0 12,4 -0,4 13,2 4,8 4,8 4,8

III 6,7 1,3 6,6 16,6 -14,2 -4,7 12,0 -1,3 13,7 4,6 4,6 4,6

IV 7,3 -5,0 8,6 17,6 -10,7 -2,2 11,2 -0,8 12,6 3,4 3,4 3,4

04/03 6,2 -0,8 7,4 15,7 -11,3 -4,8 11,8 -0,6 12,5 4,0 4,4 4,1

2005* I 1,1 0,6 -4,1 2,7 -1,3 10,7 -2,9 3,7 17,5 1,2 14,2 3,0

II 0,7 8,7 -3,3 5,0 3,2 11,7 -2,4 3,4 20,1 3,3 16,5 5,1

III -0,1 1,8 3,0 5,4 3,3 12,4 -1,9 5,1 18,5 2,4 15,6 4,2

IV -1,0 0,0 6,0 5,4 0,2 7,1 -0,3 6,5 31,6 2,1 15,3 4,0

05/04 0,1 2,7 0,9 4,7 1,5 10,4 -1,9 4,7 21,9 2,3 15,4 4,1

2006* I 1,0 -0,9 -2,4 6,8 1,0 8,4 1,4 1,1 4,1 2,0 2,0 2,0

II 0,8 4,9 1,4 4,6 -1,6 6,8 1,7 2,4 5,2 3,4 3,4 3,4

III 0,4 8,3 1,8 4,8 -0,8 4,7 2,0 2,3 8,7 4,0 4,0 4,0

IV 0,3 1,5 -3,2 5,9 1,4 8,9 1,0 2,3 1,2 2,7 2,7 2,7

06/05 0,6 3,6 -0,4 5,5 0,0 7,2 1,5 2,0 4,7 3,0 3,0 3,0

2007* I 3,5 11,6 5,8 13,6 1,8 11,1 3,0 1,0 12,5 7,0 7,0 7,0

II 1,8 -2,8 4,1 15,1 2,0 11,9 5,2 1,5 22,3 4,0 4,0 4,0

Zemjodelstvo, lov,{umarstvo i rib-

arstvo

Vadewe rudi i kamen,prerabotuva~. indus.

snabduvawe so el.energija, gas i voda

Grade`ni{tvoTrgovija na gole-

mo i trgovija na malo

Hoteli irestorani

Soobra}aj,skladirawe i

vrski

Finansisko posredu. aktivnosti vo vrska so

nedvi`en imot, iznajmuvawei imputirani stanarini

Javna uprava i odbrana,socijalna za{tita,

obrazovanie, zdravstvo isocijalna rabota

Imputiranibankarski

uslugi

Dodadenavrednost

Neto da-noci naproiz-vodstvo

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

54

Tabela 4: OSNOVNI KRATKORO^NI EKONOMSKI TRENDOVIProcentualna promena vo odnos na istiot period od prethodnata godina, osven ako ne e poinaku nazna~eno

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007

K - 1 K - 2 K - 3 K - 4 K - 1 K - 2

4,6 -4,5 0,9 2,8 4,1 4,0 2,2 3,4 4,0 2,6 3,1 7,0 4.0

3,5 -3,1 -0,8 6,6 -2,1 7,0 -0,9 4,9 8,3 1,5 3,6 11,6 -2,8

20,8 -16,9 16,4 -7,7 4,9 4,9 9,2 24 24 13,3 18,3 10,7 5,7

5,8 5,5 1,8 1,2 -0,4 0,5 2,7 3,5 3,6 2,3 3,2 0,7 1,1

8,9 2,0 -0,9 -0,3 0,9 3,2 5,6 5,7 0,1 0,2 4,5 1,0 1,2

6,0 0,5 3,0 13,1 3,9 11,8 3,8 5,9 8,9 10,9 6,4 17,4 1,7

-4,7 -0,7 0,2 -10,3 0,7 -11,8 -3,6 -1,2 -4,0 -4,3 -3,2 -10,6 4,6

-12,5 -2,7 1,1 -10,1 -0,4 -15,1 -9,3 -7,3 -8,3 -7,2 -7,6 -10,4 6,0

28,3 24,4 25,0 28,9 38,3 54,4 61,9 69,8 70,1 59,7 65,4 58,1 68,7

261,9 291,2 330,3 388,4 461,4 443,3 383,9 420,3 408,5 399,3 403,6 402,1 399,3

8.638,0 5.944,7 6.772,0 9.629,0 13.823,4 14.744,0 14.810,0 19.925,0 29.154,0 33.129,0 24.254,0 41.440,0 48.033,0

1.813,0 1.578,3 1.559,0 1.779,0 2.866,0 3.679,0 4.940,0 7.210,0 7.670,0 7.068,0 6.722,0 5.933,0 7.641,0

45,4 47,6 45,3 51,5 88,7 97,6 124,2 110,0 119,0 162,7 129,0 178,7 217,6

112,8 88,6 77,9 82,8 104,8 138,1 224,2 329,2 336,3 420,4 327,5 345,6 366,4

385,8 299,2 328,3 444,6 607,1 733,3 750,0 666,7 700,0 658,3 693,8 650,0 650,0

295,8 216,5 246,7 320,2 502,5 633,3 650,0 591,7 600,0 558,3 600,0 550,0 550,0

11,0 -12,7 -3,7 22,2 22,4 21,8 -6,5 14,1 35,7 22,8 17,6 55,4 47,6

17,9 -19,4 16,3 15,3 25,9 10,1 -6,4 8,4 25,8 24,8 16,6 42,4 24,2

-771 -533 -849 -937 -1.230 1.187 -206,0 -382,6 -269,2 -214,6 1.362,0 -335,4 -310,3

-236 -38 -324 -277 -415 -81,5 -44,6 -64,1 133,5 -48,6 -18,9 39,7 62,5

235,6 62,0 -40,5 168,8 82,3 415,1 33,5 112,8 167,8 61,7 375,8 -5,3 11,2

1.495,1 1.429,0 1.577,0 1.798,6 2.007,5 2.181,3 2.017,4 2.141,0 2.184,5 2.315,8 2.315,8 2.301,9 2.221,1

60,73 60,91 60,98 61,26 61,34 61,30 61,23 61,17 61,70 61,19 61,19 61,19 61,17

65,89 68,04 64,73 54,30 49,41 49,2919 50,97 48,75 48,00 47,47 48,79 46,96 45,40

REALEN SEKTOR

Proizvodstvo realni promeni

Bruto doma{en proizvod

Industrisko proizvodstvo

nominalni promeni

Investicii vo ma{ini i oprema

Ceni

Tro{oci na `ivot

Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi

Konkurentnost na industrijata

Produktivnost

Tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod

Realni tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod

Berzanski ceni na najva`nite izvozni i uvozni proizvodi ceni vo SAD$

Surova nafta-brent

Jagne{ko meso (c/kg)

Nikel

Bakar

Olovo

Cink

Ladno valani ~eli~ni limovi

Toplo valani ~eli~ni limovi

NADVORE[EN SEKTOR

nominalni promeni na dolarski vrednosti

Izvoz na stoki (FOB)

Uvoz na stoki (CIF)

Trgovski bilans (milioni SAD $)

Tekovna smetka na Platniot bilans (milioni SAD $) fob

Promena vo deviznite rezervi (mil. SAD $) "-# zna~i namaluvawe

Nadvore{en dolg sredno. dolgo. (kraj na period vo milioni SAD $)

Kursevi (prose~en)

denar/EURO

denar/SAD $

55

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007

K - 1 K - 2 K - 3 K - 4 K - 1 K - 2

22,5 -10,3 10,1 -7,4 5,8 7,5 -6,1 -11,4 -10,2 9,2 2,8 23,6 6,2

22,1 -6,9 14,0 -9,6 6,8 4,8 -0,3 -8,4 9,8 6,8 7,1 24,7 9,4

75,2 -1,8 19,8 3,2 21,6 5,1 -14,3 -9,2 7,6 -5,1 0,6 35,9 10,2

12,7 27,0 -0,1 -13,8 0,3 6,1 10,0 2,9 1,1 12,6 5,8 -1,5 9

1,8 31,9 17,2 -1,2 1,4 2,2 11,2 3,2 3,3 22,2 9,4 -1,9 11,9

94,5 28,3 11,8 -447,0 -3,4 47,4 5,4 0,3 -17,4 -29,5 -20,5 7,2 -17,8

6.285 -12.490 7.343 -2.551 371 1.183,0 -1.275,0 1.538,0 1.557,0 -2.466,0 -600,0 2.065,0 1.257,0

5.905 -13.171 -13.019 -2.596 7 -1.708,0 -492,0 23,0 1.131,0 -2.366,0 -1.704,0 2.284,0 1.883,0

73,8 57,6 -19,1 5,3 4,7 30,3 41,2 34,8 40,2 28,4 28,4 22,8 13,7

17,2 7,3 12,7 15,8 18,7 20,5 21,0 26,3 24,7 30,5 30,5 33,3 32,2

16,6 48,5 0,0 0,3 -0,1 2,0 3,7 8,9 9,8 12,2 12,2 9,7 8,7

22,6 5,6 4,6 1,1 -1,1 7,5 3,8 13,3 14,9 17,1 17,1 22,5 18,0

29,4 61,9 -7,0 15,9 15,1 16,0 14,9 12,8 21,9 24,5 24,5 26,4 31,4

25,6 56,7 13,2 15,3 15,1 14,9 12,9 21,9 24,9 24,9 26,4 32,2

1,65 1,88 1,51 1,51 1,62 2,30 2,55 2,47 2,61 2,49 2,49 2,55 3,20

32,2 30,5 31,9 36,7 36,7 36,5 36,2 36,1 35,9 35,9 36,0 35,8

101.996 90.308 110.401 79.921 112.013 147.965 40.433 73.887 110.257 150.815 150.815 45.254 91.238

63.987 63.346 74.341 49.661 63.538 85.033 22.258 37.428 51.998 68.878 68.878 21.455 41.605

5,5 3,5 6,9 4,8 4,0 4,5 6,6 7,7 7,7 7,2 7,3 5,7 6,4

-0,3 -1,9 5,0 3,6 4,4 2,0 3,7 4,2 3,9 4,5 4,0 5,0 5,3

2,5 5,2 2,7 -0,7 -2,7 -1,2 4,3 4,7 4,5 4,7 4,5 0,4 -0,1

241.221 247.200 249.421 254.267 260.075 265.152 266.615 266.842 267.636 269.681 269.681 270.118 269.798

77.309 80.160 82.673 64.453 66.940 66.485 67.629 64.402 65.380 65.540 65.540 67.340 -

35.046 41.375 46.772 47.324 45.867 40.230 36.982 36.184 33.196 30.572 30.572 28.317 26.793

Izvor: Dr`aven zavod za statistika, Narodna banka na Makedonija, Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za trud i socijalna politika, Agencija za vrabotuvawe, World Development Prospects (Pink Sheets), presmetki na Ministerstvoto za finansii.

VLADINI FINANSII

nominalni promeni

Prihodi

Dano~ni prihodi

DDV

Rashodi

Tekovni rashodi

Kapitalni rashodi

Saldo na centralniot buxet (vo milioni denari)

Saldo na konsolidiraniot buxet (vo milioni denari)

MONETAREN SEKTOR

nominalni promeni (kraj na period)

Neto devizni sredstva

Krediti na privaten sektor

Gotovi pari vo optek

M1

M2

M4

Odnos na deviznite rezervi sprema M1

SOCIJALEN SEKTOR

Pazar na rabotna sila

Stapka na nevrabotenost (ARS)

Vkupno novovraboteni (kraj na period)

Novovraboteni na neopredeleno vreme (kraj na period)

Plati

Nominalni neto plati

Realni neto plati

Potro{uva~ka ko{nica

Socijalna za{tita

Broj na penzioneri (kraj na period)

Broj na doma}instva koi primaat socijalna pomo{ (kraj na period)

Broj na lica koi primaat nadomest za nevraboteni (kraj na period)

56

Tabela 5: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED PROIZVODEN METOD

Po tekovni ceniVo milioni denari

2000 2001 2002 2003 2004 2005 Indeksi

2005 / 2004

23.756 22.933 24.509 28.672 30.073 31.602 105,1

14 24 48 27 21 26 123,8

1.856 1.312 960 989 1.042 1.400 134,4

40.926 39.587 37.925 39.651 39.663 44.280 111,6

10.381 10.041 9.146 11.778 11.080 10.162 91,7

13.361 11.801 11.893 13.537 14.736 14.552 98,8

25.402 26.076 27.348 28.282 36.000 38.049 105,7

3.463 3.410 4.088 4.653 4.172 4.200 100,7

21.261 21.694 20.610 21.062 20.642 23.365 113,2

7.342 7.420 7.427 6.110 7.510 8.295 110,5

7.466 8.304 8.168 8.453 8.853 8.024 90,6

14.333 14.445 16.145 16.984 17.874 20.721 115,9

8.266 8.048 8.688 9.436 9.913 10.253 103,4

8.987 8.690 9.361 9.897 9.650 9.747 101,0

5.217 5.548 5.553 5.503 5.984 6.363 106,3

10.465 10.631 10.792 13.732 15.662 15.574 99,4

5.153 4.738 4.160 3.797 4.720 5.933 125,7

197.344 195.230 198.592 214.969 228.155 240.140 105,3

39.045 38.611 45.378 36.516 37.101 44.086 118,8

236.389 233.841 243.970 251.485 265.256 284.226 107,2

NKD

sektor

A Zemjodelstvo, lov i {umarstvo

B Ribarstvo

V Vadewe na rudi i kamen

G Prerabotuva~ka industrija

D Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda

\ Grade`ni{tvo

E Trgovija na golemo i malo, popravka na motorni vozila,

motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata

@ Hoteli i restorani

Z Soobra}aj, skladirawe i vrski

Y Finansisko posreduvawe

I Aktivnosti vo vrska so nedvi`en imot, iznajmuvawe i

delovni aktivnosti

J Javna uprava i odbrana, zadol`itelna socijalna za{tita

K Obrazovanie

L Zdravstvo i socijalna rabota

Q Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti

Imputirani stanarini

Minus: imputirani bankarski uslugi

A. Dodadena vrednost po osnovni ceni

B. Neto danoci na proizvodstvo

A + B BRUTO DOMA[EN PROIZVOD

Tabela 6: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED RASHODEN METOD

Vo %Vo milioni denari

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2000 2001 2002 2003 2004 2005

236,389 233,841 243,970 251,486 265,256 284,226 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

218,986 221,771 242,795 243,853 262,208 276,880 92,6 94,8 99,5 97,0 98,9 97,4

175,965 163,788 188,179 191,873 209,075 222,890 74,4 70,0 77,1 76,3 78,8 78,4

43,021 57,983 54,616 51,980 53,133 53,990 18,2 24,8 22,4 20,7 20,0 19,0

50,683 42,759 50,276 50,261 56,716 56,792 21,4 18,3 20,6 20,0 21,4 20,0

38,332 34,716 40,448 42,110 47,286 48,868 16,2 14,8 16,6 16,7 17,8 17,2

12,351 8,043 9,828 8,151 9,430 7,924 5,2 3,4 4,0 3,2 3,6 2,8

114,209 99,091 92,780 95,254 106,758 128,137 48,3 42,4 38,0 37,9 40,2 45,1

87,161 78,625 71,994 73,800 82,635 100,538 36,9 33,6 29,5 29,3 31,2 35,4

19,971 15,894 16,387 17,705 20,154 23,250 8,4 6,8 6,7 7,0 7,6 8,2

7,077 4,572 4,399 3,749 3,968 4,349 3,0 2,0 1,8 1,5 1,5 1,5

147,489 129,780 141,881 137,882 160,426 177,583 62,4 55,5 58,2 54,8 60,5 62,5

123,910 107,166 124,062 120,038 137,584 152,663 52,4 45,8 50,9 47,7 51,9 53,7

23,579 22,614 17,819 17,844 22,842 24,920 10,0 9,7 7,3 7,1 8,6 8,8

BRUTO DOMA[EN PROIZVOD

(po tekovni ceni)

Finalna potro{uva~ka

Finalna potro{uva~ka na doma}instvata

Finalna javna potro{uva~ka

Bruto-investicii

Investicii vo osnovni sredstva

Porast na zalihi

Izvoz na stoki i uslugi

Izvoz na stoki

Izvoz na uslugi

Nabavki na nerezidentite vo zemjata

Uvoz na stoki i uslugi

Uvoz na stoki

Uvoz na uslugi


Naziv

57

1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija.Pritoa, kako bazen e zemen kursot na SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina, a od 2002 kako bazna e zemena 2000-ta godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot. Poradi toa, podatocite za 2002, 2003 i 2004 godina ne se sporedlivi so prethodnite godini.*

Bruto doma{en proizvod1) 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

vo milioni SAD $ 3.450 3.389 3.351 3.390 3.458 3.575 3.730 3.899 3.723 3.872 4.119 4.298 4.519

(po glava na ìtel) vo SAD $ 1.785 1.742 1.705 1.709 1.732 1.781 1.848 1.924 1.830 4.119 2.032 2.114 2.219

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

12

10

8

6

4

2

0

-21996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Grafik 2: INFLACIJA(prose~ni stapki, vo procenti)

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Tro{oci na ìvot 2,3 2,6 -0,1 -0,7 5,8 5,5 1,8 1,2 -0,4 0,5 3,2

Ceni na malo 3,0 4,4 0,8 -1,1 10,6 5,2 1,4 2,4 0,9 2,1 3,9

prose~ni stapki vo procenti

15

10

5

0

-5

-10

-15

2002 2003 2004 2005 2006 2007

Grafik 1: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD(realni stapki na porast, K / K - 4)

I II III IV I II III IV I/ II III IV I II III IV I/ II III IV I II

BDP Zemjodelstvo Industrija

58

Tro{oci na `ivot Ceni na malo

12

10

8

6

4

2

0

-2

-41996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Grafik 3: INFLACIJA(na kraj godina, vo procenti)

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Tro{oci na `ivot -0,7 2,7 -2,4 2,4 6,1 3,7 1,1 2,6 -1,9 1,2 2,9

Ceni na malo 0,2 4,5 -1 2,3 10,8 1,2 2,2 2,9 -0,1 3,2 2,9

kraj na godina, vo procenti

4.000

3.500

3.000

2.500

2.000

1.500

1.000

500

0

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Uvoz na stoki

Izvoz na stoki

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Izvoz na stoki 1,199 1,055 1,086 1,204 1,147 1,237 1,292 1,190 1,321 1,153 1,112 1,359 1,674 2,041 2,401

Uvoz na stoki (FOB) 1,206 1,013 1,271 1,427 1,462 1,623 1,807 1,686 2,011 1,677 1,917 2,211 2,793 3,097 3.682

Saldo -7 42 -185 -223 -315 -386 -515 -496 -690 -524 -805 -852 -1,119 -1,056 -1.281

vo milioni SAD $

Grafik 4: NADVORE[NO TRGOVSKA RAZMENA(vo milioni SAD $)

59

1) Revidirana vremenska serija - prethodni podatoci2) Uvozot e prika`an na f.o.b. paritet soglasno V-toto izdanie na Prira~nikot za platen bilans od MMF. Presmetkata na c.i.f. - f.o.b. faktorot kako procent od uvozot c.i.f. po godini iznesuva: 1993-20%, 1994-20%,

1995-20%, 1996-14%, 1997-10%, 1998-5.02%, 1999-4.86%, 2000-3.90%, 2001-4.20%, 2002-3.80%, 2003, 2004, 2005 i 2006 - 4,06%3) Bez monetarno zlato i kursni razliki; Dobienite sredstva od sukcesijata na porane{na SFRJ vo Maj 2003 godina ne se platno bilansna transakcija, poradi {to istite se vklu~eni samo vo sostojbite na deviznite

rezervi, a ne i vo promenite

Tabela 7: PLATEN BILANS NA REPUBLIKA MAKEDONIJA(godi{ni i kvartalni podatoci)1

TEKOVNI TRANSAKCII

Stoki, neto

Izvoz, f.o.b.

Uvoz, f.o.b.2

Uslugi, neto

Dohod, neto

od koj: kamata, neto

Tekovni transferi, neto

Oficijalni

Privatni

KAPITALNA I FINANSISKA SMETKA

Kapitalna smetka, neto

Kapitalni transferi, neto

Oficijalni

Drugi

Steknuvawe/raspolagawe so

nefinansiski sredstva

Finansiska smetka, neto

Direktni investicii, neto

Portfolio investicii, neto

Drugi investicii, neto

Trgovski krediti, neto

Zaemi, neto

Valuti i depoziti, neto

od koi: monetarna vlast, neto

komercijalni banki, neto

naselenie, neto

Drugi, neto

Bruto oficijalni rezervi

("-# zna~i zgolemuvawe)3

GRE[KI I PROPUSTI

2000 2001 2002 2003 2004 2005 K1/2006 K2/2006 K3/2006 K4/2006 2006 K1/2007 K2/2007

-75,28 -235,43 -357,81 -152,28 -414,82 -81,48 -44,46 -64,11 133,46 -48,61 -23,73 52,77 63,20

-690,41 -523,23 -804,34 -851,48 -1112,08 -1.057,47 -266,83 -367,20 -261,39 -389,82 -1.285,24 -256,75 -204,28

1.320,73 1.153,33 1.112,15 1.359,04 1.672,43 2.039,64 449,87 586,05 699,82 660,51 2.396,26 700,20 711,33

-2.011,14 -1.676,56 -1.916,49 -2.210,52 -2.784,51 -3.097,11 -716,70 -953,26 -961,21 -1.050,33 -3.681,49 -956,95 -915,61

47,05 -15,79 -22,13 -2,56 -54,39 -33,87 -6,18 -5,60 30,02 6,96 25,20 -1,91 -0,29

-45,44 -39,46 -29,78 -32,33 -39,23 -54,99 5,89 -1,88 -11,88 4,78 -3,09 18,37 -29,85

-39,15 -33,59 -18,64 -31,88 -26,22 -25,95 -9,38 -3,60 -6,70 -4,66 -24,34 -3,16 -6,86

613,53 343,06 498,45 734,09 790,88 1.064,85 222,66 310,57 376,71 329,47 1.239,40 293,07 297,61

132,30 48,65 100,50 103,36 70,07 64,39 16,93 19,73 17,83 19,26 73,75 11,27 18,95

481,23 294,41 397,95 630,73 720,81 1.000,47 205,73 290,84 358,88 310,21 1.165,66 281,80 278,65

11,28 178,23 376,87 169,97 407,01 94,67 42,00 58,71 -135,45 48,60 13,87 -53,30 -57,41

0,31 1,30 8,26 -6,69 -4,61 -2,01 0,44 -0,54 -0,26 -0,76 -1,11 11,65 1,66

0,31 3,64 9,92 -6,60 -4,61 -2,01 0,44 -0,54 -0,26 -0,76 -1,11 -1,70 1,66

0,00 3,64 9,92 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

0,31 0,00 0,00 -6,60 -4,61 -2,01 0,44 -0,54 -0,26 -0,76 -1,11 -1,70 1,66

0,00 -2,34 -1,66 -0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 13,35 0,00

10,97 176,93 368,62 176,66 411,62 96,68 41,56 59,24 -135,19 49,37 14,98 -64,95 -59,07

176,23 442,32 77,72 94,26 155,85 97,08 290,53 21,61 11,97 26,22 350,33 22,39 56,08

-0,09 0,36 0,35 3,39 14,82 235,11 14,19 31,53 8,96 28,63 83,31 27,04 54,74

85,05 -183,27 159,98 129,97 260,42 179,56 -229,63 118,90 11,67 56,21 -42,84 -120,44 -140,69

146,54 -125,08 83,1 82,95 170,05 24,60 7,18 40,11 -57,21 51,09 41,17 -63,08 -94,64

13,51 -107,31 8,19 23,47 59,82 153,94 -161,58 70,55 31,56 40,27 -19,20 -43,44 -102,18

-122,53 27,09 44,69 2,85 -3,66 -24,77 -81,16 -3,88 29,43 -48,14 -103,75 -22,06 16,79

-0,19 -77,08 68,79 17,77 26,44 0,77 -68,78 0,00 65,66 -0,14 -3,26 -0,03 -0,05

-93,26 -272,39 112,17 -54,59 -105,08 26,57 7,02 24,63 -22,48 -24,74 -15,58 -4,87 40,95

-29,08 376,56 -136,27 39,68 74,97 -52,10 -19,40 -28,50 -13,74 -23,25 -84,90 -17,15 -24,11

47,53 22,03 24,00 20,69 34,22 25,79 5,93 12,12 7,89 12,99 38,94 8,14 39,34

-250,22 -82,48 130,57 -50,96 -19,47 -415,07 -33,53 -112,80 -167,80 -61,69 -375,82 6,06 -29,20

64,00 57,19 -19,07 -17,70 7,81 -13,19 2,46 5,40 1,99 0,00 9,86 0,53 -5,78

(vo milioni dolari)

60

Tabela 8: NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA PO ZEMJI

Vkupno Germanija Srbija*Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo

2000 1.322,6 2.093,8 -771,2 257,5 253,3 4,2 335,2 190,4 144,82001 1.155,0 1.687,6 -532,6 237,5 213,3 24,2 266,8 157,2 109,62002 1.115,5 1.995,2 -879,7 234,0 284,7 -50,7 246,4 185,2 61,22003 1,363.2 2,299.9 -936.7 278.3 303.8 -25.5 273.8 212.6 61.22004 1.675,9 2.931,6 -1.255,7 317,1 368,1 -51,0 347,6 249,7 97,92005 2.041,3 3.228,0 -1.186,7 364,2 335,0 29,2 459,4 264,1 195,32006 2.400,7 3.762,7 -1.362,0 375,5 369,3 6,2 557,8 282,8 275,02000 K1 331,1 606,8 -275,7 66,1 80,9 -14,8 78,8 47,8 31,0

K2 317,7 481,0 -163,3 56,9 52,7 4,2 76,3 47,3 29,0K3 345,1 470,6 -125,5 70,8 55,0 15,8 82,8 47,3 35,5K4 328,7 535,4 -206,7 63,7 64,7 -1,0 97,3 48,0 49,3

2001 K1 291,5 400,4 -108,9 69,0 52,8 16,2 62,3 34,9 27,4K2 285,3 416,6 -131,3 52,9 59,0 -6,1 74,1 39,2 34,9K3 295,7 378,9 -83,2 61,9 42,8 19,1 62,9 33,4 29,5K4 282,5 491,7 -209,2 53,7 58,7 -5,0 67,5 49,7 17,8

2002 K1 244,0 444,2 -200,2 60,9 56,4 4,5 47,2 38,2 9,0K2 264,4 461,7 -197,3 54,0 70,5 -2,7 53,6 47,9 5,7K3 289,1 497,1 -208,0 60,3 77,1 -10,4 55,8 47,9 7,9K4 301,8 597,6 -295,8 57,0 89,2 -32,2 66,4 55,1 11,3

2003 K1 293,7 531,7 -238,0 66,6 69,2 -2,6 47,2 50,4 -3,2K2 355,8 580,9 -225,1 68,0 74,2 -6,2 76,4 54,8 21,6K3 337,8 550,2 -212,4 72,0 71,0 1,0 74,7 53,5 21,2K4 375,9 637,1 -261,2 71,7 89,4 -17,7 75,5 53,9 21,6

2004 K1 366,1 616,9 -250,8 82,1 84,4 -2,3 57,9 48,2 9,7K2 368,0 716,6 -348,6 63,4 90,3 -26,9 84,4 63,7 20,7K3 443,4 708,3 -264,9 78,5 83,1 -4,6 97,5 68,1 29,4K4 498,4 889,8 -391,4 93,1 110,3 -17,2 107,8 69,7 38,1

2005 K1 482,0 701,2 -219,2 112,0 73,7 38,3 75,0 58,8 16,2K2 512,7 892,6 -379,9 80,7 90,6 -9,9 123,2 71,2 52,0K3 507,9 769,0 -261,1 84,9 79,2 5,7 128,9 66,9 62,0K4 538,7 865,2 -326,5 86,6 91,5 -4,9 132,3 67,2 65,1

2006 K1 450,9 727,6 -276,7 87,3 74,0 13,3 88,2 49,1 39,1K2 586,9 985,9 -399,0 88,3 97,8 -9,5 141,8 71,5 70,3K3 701,4 969,5 -268,1 100,4 91,1 9,3 177,3 74,6 102,7K4 661,5 1.079,7 -418,2 99,5 106,4 -6,9 150,5 87,6 62,9

2007 K1 701,2 1.036,6 -335,4 105,0 99,7 5,3 126,2 75,0 51,2K2 865,8 1.172,4 -306,6 105,1 122,7 -17,6 147,6 96,0 51,6

2005 I 147,9 209,9 -62,0 43,3 21,7 21,6 19,0 15,8 3,2II 156,6 224,0 -67,4 35,5 25,7 9,8 22,4 16,7 5,7III 177,5 267,3 -89,8 33,2 26,3 6,9 33,6 26,3 7,3IV 174,5 312,7 -138,2 29,5 25,7 3,8 38,8 30,2 8,6V 179,1 284,6 -105,5 23,1 31,2 -8,1 42,8 19,0 23,8VI 159,1 295,3 -136,2 28,1 33,7 -5,6 41,6 22,0 19,6VII 184,5 256,8 -72,3 35,8 28,2 7,6 41,7 18,5 23,2VIII 146,8 239,5 -92,7 22,8 26,5 -3,7 42,3 21,6 20,7IX 176,6 272,7 -96,1 26,3 24,5 1,8 44,9 26,8 18,1X 191,4 283,7 -92,3 28,3 30,6 -2,3 50,7 24,5 26,2XI 171,7 280,9 -109,2 25,5 29,2 -3,7 42,5 20,1 22,4XII 175,6 300,6 -125,0 32,8 31,7 1,1 39,1 22,6 16,5

2006 I 123,2 208,0 -84,8 26,4 21,0 5,4 22,5 12,8 9,7II 147,9 219,4 -71,5 29,1 23,7 5,4 29,3 14,6 14,7III 179,8 300,2 -120,4 31,8 29,3 2,5 36,4 21,7 14,7IV 176,6 320,1 -143,5 29,2 28,4 0,8 41,2 20,6 20,6V 203,7 326,7 -123,0 29,1 36,0 -6,9 51,5 27,0 24,5VI 206,6 339,1 -132,5 30,0 33,4 -3,4 49,1 23,9 25,2VII 232,0 343,6 -111,6 37,5 31,0 6,5 49,2 24,5 24,7VIII 215,3 316,6 -101,3 29,4 32,4 -3,0 63,8 24,1 39,7IX 254,1 309,3 -55,2 33,5 27,7 5,8 64,3 26,0 38,3X 233,6 331,2 -97,6 26,6 34,3 -7,7 54,0 26,0 28,0XI 204,5 342,4 -137,9 31,3 34,2 -2,9 48,0 25,7 22,3XII 223,4 406,1 -182,7 41,6 37,9 3,7 48,5 35,9 12,6

2007 I 208,7 334,3 -125,6 33,0 32,7 0,3 36,3 25,0 11,3II 229,7 340,9 -111,2 40,8 35,9 4,9 40,1 23,0 17,1III 262,8 361,4 -98,6 31,2 31,1 0,1 49,8 27,0 22,8IV 271,7 393,3 -121,6 31,6 38,0 -6,4 48,8 31,2 17,6V 286,7 376,2 -89,5 34,3 41,0 -6,7 51,9 31,7 20,2VI 307,4 402,9 -95,5 39,2 43,7 -4,5 46,9 33,1 13,8

* do 2006 - Srbija i Crna Gora

61

vo milioni SAD $

SAD Italija Grcija RusijaIzvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo165,6 83,0 82,6 90,8 111,1 -20,3 84,1 201,5 -117,4 10,3 191,8 -181,599,7 51,5 48,2 88,7 107,7 -19,0 101,4 184,0 -82,6 13,9 139,4 -125,577,4 58,7 18,7 81,9 118,6 -36,7 116,9 237,9 -121,0 14,4 125,4 -111,072,8 56,2 16,6 95,4 122,5 -27,1 179,8 300,2 -120,4 13,7 177,8 -164,171,9 47,7 24,2 134,4 163,6 -29,2 228,8 277,9 -49,1 19,7 265,4 -245,744,0 45,0 -1,0 169,5 185,2 -15,7 312,9 296,8 16,1 21,4 418,6 -397,222,4 41,0 -18,6 236,8 226,8 10,0 361,2 319,9 41,3 25,5 569,5 -544,049,6 16,3 33,3 25,4 29,4 -4,0 19,7 43,1 -23,4 2,6 60,8 -58,248,6 16,5 32,1 27,4 29,3 -1,9 18,4 42,3 -23,9 2,7 38,6 -35,937,5 23,4 14,1 18,1 25,4 -7,3 23,5 55,3 -31,8 2,1 33,2 -31,129,9 26,8 3,1 19,9 27,0 -7,1 22,5 60,8 -38,3 2,9 59,2 -56,328,4 13,4 15,0 24,0 19,2 4,8 21,2 40,2 -19,0 2,8 53,4 -50,623,4 15,6 7,8 21,4 23,3 -1,9 24,3 38,7 -14,4 3,7 31,7 -28,026,9 11,7 15,2 24,3 29,5 -5,2 30,6 51,1 -20,5 3,3 26,9 -23,621,0 10,8 10,2 19,0 35,7 -16,7 25,3 54,0 -28,7 4,1 27,4 -23,318,0 18,2 -0,2 26,7 24,6 2,1 19,2 46,0 -26,8 3,4 49,4 -46,018,9 15,6 3,3 25,1 26,2 -1,1 27,6 49,4 -21,8 3,6 22,3 -18,716,5 10,7 5,8 21,2 29,4 -8,2 30,3 52,2 -21,9 3,5 13,3 -9,824,6 13,9 10,7 18,7 32,2 -13,5 35,6 56,3 -20,7 3,0 61,1 -58,116,7 13,8 2,9 26,9 21,6 5,3 35,1 98,4 -63,3 2,5 25,1 -22,613,8 19,1 -5,3 26,5 34,3 -7,8 52,1 76,4 -24,3 3,6 34,6 -31,016,0 11,1 4,9 21,6 29,3 -7,7 43,7 56,7 -13,0 3,4 53,5 -50,126,3 12,2 14,1 20,4 37,3 -16,9 48,9 68,7 -19,8 4,2 64,6 -60,414,8 13,4 1,4 24,5 26,3 -1,8 52,7 59,4 -6,7 3,9 63,1 -59,214,1 11,6 2,5 29,1 45,4 -16,3 55,1 73,6 -18,5 4,7 47,9 -43,223,4 11,1 12,3 38,5 43,0 -4,5 54,6 69,9 -15,3 5,5 74,5 -69,019,6 11,6 8,0 42,3 48,9 -6,6 66,4 75,0 -8,6 5,6 79,9 -74,37,5 13,7 -6,2 43,6 37,2 6,4 74,2 66,3 7,9 5,3 77,4 -72,1

11,9 12,2 -0,3 39,9 47,6 -7,7 80,8 79,2 1,6 5,1 99,9 -94,815,5 9,0 6,5 45,7 48,3 -2,6 81,1 72,2 8,9 5,3 113,0 -107,79,1 10,1 -1,0 40,3 52,1 -11,8 76,8 79,1 -2,3 5,7 128,3 -122,66,5 8,7 -2,2 52,6 41,1 11,5 60,1 62,5 -2,4 6,0 137,5 -131,56,5 11,3 -4,8 56,2 61,5 -5,3 98,6 90,4 8,2 6,4 98,6 -92,25,8 9,6 -3,8 63,0 57,4 5,6 120,0 75,4 44,6 8,3 150,5 -142,23,6 11,4 -7,8 65,0 66,8 -1,8 82,5 91,6 -9,1 4,8 182,9 -178,16,2 16,5 -10,3 69,6 52,8 16,8 96,0 95,9 0,1 4,8 157,3 -152,59,7 22,1 -12,4 102,1 87,3 14,8 110,8 104,3 6,5 5,3 95,3 -90,03,1 4,5 -1,4 12,3 9,6 2,7 20,2 18,6 1,6 1,0 25,9 -24,91,8 5,7 -3,9 13,8 10,2 3,6 26,8 21,0 5,8 1,7 23,4 -21,72,6 3,5 -0,9 17,5 17,4 0,1 27,2 26,7 0,5 2,6 28,1 -25,53,5 4,2 -0,7 10,3 7,9 2,4 31,8 29,7 2,1 1,5 33,5 -32,04,4 3,7 0,7 16,9 20,2 -3,3 23,9 25,3 -1,4 1,9 22,4 -20,54,0 4,3 -0,3 12,7 19,5 -6,8 25,1 24,2 0,9 1,7 44,0 -42,36,0 3,0 3,0 20,4 18,6 1,8 34,4 27,2 7,2 1,7 28,9 -27,24,5 3,0 1,5 10,8 14,8 -4,0 19,9 19,8 0,1 1,9 37,4 -35,55,0 3,0 2,0 14,5 14,9 -0,4 26,8 25,2 1,6 1,7 46,7 -45,04,1 2,7 1,4 14,8 16,8 -2,0 27,7 23,7 4,0 1,7 53,4 -51,73,0 3,7 -0,7 12,8 15,0 -2,2 25,5 25,8 -0,3 1,6 40,3 -38,72,0 3,7 -1,7 12,7 20,3 -7,6 23,6 29,6 -6,0 2,4 34,6 -32,22,7 3,5 -0,8 14,7 10,7 4,0 16,1 17,3 -1,2 1,8 47,3 -45,52,4 2,0 0,4 17,4 13,8 3,6 18,2 18,9 -0,7 2,2 39,6 -37,41,4 3,2 -1,8 20,5 16,6 3,9 25,8 26,3 -0,5 2,0 50,6 -48,61,5 2,4 -0,9 19,9 14,6 5,3 24,9 25,9 -1,0 1,8 33,4 -31,62,9 5,1 -2,2 19,0 21,9 -2,9 35,1 29,6 5,5 2,2 27,1 -24,92,1 3,8 -1,7 17,3 25,0 -7,7 38,6 34,9 3,7 2,4 38,1 -35,72,0 3,4 -1,4 21,8 26,3 -4,5 38,3 29,0 9,3 3,3 48,1 -44,82,1 3,2 -1,1 13,7 15,4 -1,7 38,5 20,8 17,7 2,6 52,9 -50,31,7 3,0 -1,3 27,5 15,7 11,8 43,2 25,6 17,6 2,4 49,5 -47,12,0 4,1 -2,1 22,5 22,7 -0,2 33,0 30,2 2,8 2,2 40,5 -38,31,2 3,0 -1,8 18,2 18,6 -0,4 25,2 30,4 -5,2 1,5 63,2 -61,70,4 4,3 -3,9 24,3 25,5 -1,2 24,3 31,0 -6,7 1,1 79,2 -78,10,6 4,2 -3,6 25,4 16,9 8,5 27,6 26,9 0,7 1,4 48,6 -47,21,0 3,8 -2,8 17,1 16,6 0,5 29,9 30,7 -0,8 1,9 53,5 -51,64,6 8,5 -3,9 27,1 19,3 7,8 38,5 38,3 0,2 1,5 55,2 -53,72,4 6,7 -4,3 35,0 28,7 6,3 35,0 33,6 1,4 1,6 46,4 -44,84,4 5,2 -0,8 27,2 28,0 -0,8 37,9 35,4 2,5 1,6 18,4 -16,82,9 10,2 -7,3 39,9 30,6 9,3 37,9 35,3 2,6 2,1 30,5 -28,4

20002001200220032004200520062000 K1

K2K3K4

2001 K1K2K3K4

2002 K1K2K3K4

2003 K1K2K3K4

2004 K1K2K3K4

2005 K1K2K3K4

2006 K1K2K3K4

2007 K1K2

2005 IIIIIIIVVVIVIIVIIIIXXXIXII

2006 IIIIIIIVVVIVIIVIIIIXXXIXII

2007 IIIIIIIVVVI

62

Tabela 9: BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST

2002 2003 2004 2005 2006

Zavr{na smetka Zavr{na smetka Zavr{na smetka Zavr{na smetka Buxet

71.981.222.938 68.406.577.974 68.257.596.556 77.264.085.977 81.749.000.000

58.896.097.958 56.784.247.919 56.534.423.095 60.465.813.344 59.940.000.000

54.389.136.894 49.166.396.854 52.527.458.366 55.024.034.252 56.840.000.000

10.137.596.496 10.772.545.343 10.068.869.008 10.934.484.390 11.236.000.000

7.513.310.320 7.502.459.597 7.706.705.300 8.098.696.839 8.051.000.000

2.624.286.176 3.270.085.746 2.362.163.708 2.835.787.551 3.185.000.000

31.235.879.140 31.741.066.910 36.093.219.422 38.172.046.946 40.136.000.000

20.521.036.109 21.175.919.119 25.756.854.524 27.081.128.583 28.334.000.000

10.714.843.031 10.565.147.791 10.336.364.898 11.090.918.363 11.802.000.000

6.336.011.440 6.141.579.944 5.814.503.205 5.265.767.731 4.848.000.000

5.230.636.743 4.909.408.470 4.597.751.176 4.251.685.006 3.817.121.000

1.105.374.697 1.232.171.474 1.216.752.029 1.014.082.725 1.030.879.000

0 51.094 0 0 0

3.359.937 3.894.080 5.216.895 0 0

340.562.742 475.513.109 545.887.314 651.735.186 620.000.000

6.335.727.139 31.746.374 237.478 - -

4.506.961.064 7.617.851.065 4.006.964.729 5.441.779.092 3.100.000.000

931.379.088 1.963.471.700 1.752.484.628 3.441.892.427 1.100.000.000

1.091.976.541 1.366.943.949 1.465.138.734 1.656.889.743 1.500.000.000

205.764.069 370.052.922 257.196.740 246.001.080 300.000.000

2.277.841.366 3.917.382.494 532.144.627 96.995.843 200.000.000

7.193.569.639 4.081.105.548 3.341.846.311 2.045.598.523 16.227.000.000

6.244.440.021 4.002.729.305 3.158.721.234 1.455.155.987 16.027.000.000

949.129.619 78.376.243 183.125.077 590.442.536 200.000.000

3.808.557.430 3.651.554.878 4.932.545.381 894.339.868 540.000.000

1.167.411.039 1.136.220.479 3.888.654.831 508.533.363 0

2.641.146.391 2.515.334.399 1.043.890.550 385.806.506 540.000.000

480.521.896 1.908.760.868 1.538.911.272 3.000.000.000

1.584.121.754 3.766.572.092 1.529.500.321 12.319.422.970 2.042.000.000

1.584.121.754 3.766.572.092 1.529.500.321 12.319.422.970 2.042.000.000

18.354.261 123.097.537 10.520.580 0 0

71.700.272.895 64.462.761.283 63.743.917.129 67.090.435.530 81.749.000.000

56.314.747.304 51.104.920.817 51.667.851.725 45.930.102.078 49.295.088.000

18.337.661.335 20.233.542.216 20.943.062.394 21.655.526.155 22.668.904.000

13.991.420.289 7.325.808.770 6.833.422.972 7.261.122.028 7.326.925.000

20.586.832.339 21.101.506.628 21.838.665.402 13.950.459.394 14.602.763.000

- - - 812.346.952 1.819.000.000

3.398.833.341 2.444.063.205 2.052.700.957 2.250.647.550 2.877.496.000

- - - 2.675.836.361 2.111.209.000

- - - 4.171.063.594 3.633.264.000

8.366.132.516 4.687.684.918 4.867.347.044 7.198.053.448 12.543.385.000

7.019.393.075 8.670.155.548 7.208.718.360 7.115.380.049 14.166.054.000

931.369.212 637.002.773 76.445.946 0 0

6.088.023.863 8.033.152.776 7.132.272.414 7.115.380.049 14.166.054.000

VKUPNI PRIHODI

IZVORNI PRIHODI

DANO^NI PRIHODI

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki

Personalen danok od dohod

Danok od dobivka

Doma{ni danoci na stoki i uslugi

Danok na promet i DDV (od 1.04.2000)

Akcizi

Danok od me|unarodna trgovija i transak. (carini i dava~ki)

Uvozni dava~ki

Drugi uvozni dava~ki i taksi

Drugi danoci

Danoci od specifi~ni uslugi

Taksi za koristewe ili dozvoli za vr{ewe na dejnost

Danok na finansiski transakcii

NEDANO^NI PRIHODI

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot

Taksi i nadomestoci

Drugi vladini uslugi

Drugi nedano~ni prihodi

KAPITALNI PRIHODI

Proda`ba na kapitalni sredstva

Proda`ba na zemji{te i nematerijalni vlo`uvawa

TRANSFERI I DONACII

Transferi od drugi nivoa na vlast

Donacii od stranstvo

DOMA[NO ZADOL@UVAWE

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO

Me|unarodni razvojni agencii

PRIHODI OD OTPLATA (naplata) NA ZAEMI

VKUPNI RASHODI

TEKOVNI TRO[OCI

Plati, naemnini i nadomestoci

Stoki i ostanati uslugi

Tekovni transferi

Tekovni transferi do edinicite na lokalna samouprava

Kamatni pla}awa

SUBVENCII I TRANSFERI

SOCIJALNI BENEFICII

KAPITALNI RASHODI

DAVAWE NA ZAEMI, U^ESTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost

Amortizacija (otplata na glavnina)

63

Buxet 2005 Buxet 2006 Buxet 2005 Buxet 2006 Buxet 2005 Buxet 2006

vo milioni denari struktura % od BDP

VKUPNO 66.327 91.868 100,0 100,0 23,9 31,3

Op{ti javni uslugi 5.885 13.609 8,9 14,8 2,1 4,6

Raboti vo vrska so odbranata i uslugi 5.885 6.130 8,9 6,7 2,1 2,1

Javen red i bezbednost 8.398 9.902 12,7 10,8 3,0 3,4

Ekonomski raboti 15.877 23.846 23,9 26,0 5,7 8,1

Za{tita na okolinata 368 615 0,6 0,7 0,1 0,2

Komunalen razvoj 858 3.555 1,3 3,9 0,3 1,2

Zdravstvo 613 1.165 0,9 1,3 0,2 0,4

Rekreativni i kulturni aktivnosti i uslugi 1.471 1.968 2,2 2,1 0,5 0,7

Obrazovanie 9.869 13.363 14,9 14,5 3,6 4,6

Socijalna za{tita i socijalna sigurnost 17.103 17.716 25,8 19,3 6,2 6,0

Tabela 10: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE NA CENTRALNIOT BUXET

Zabele{ka: Funkcionalnata klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet e podgotvena spored me|unarodnite standardi

Grafik 5: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE 2006 GODINA

Za{tita naokolinata

615

Komunalen razvoj3.555

Obrazovanie13.363

Zdravstvo1.165

Rekreativni i kulturniaktivnosti i uslugi

1.968

Raboti vo vrska soodbranata i uslugi

6.130

Javen red ibezbednost

9.902

Op{ti javni uslugi13.609

Socijalna za{tita isocijalna sigurnost

17.716

Ekonomski raboti23.846

64

Tabela 11: BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (Centralen buxet i buxeti na fondovi)

Vkupno 2005 Buxet 2006 Reb. Bux. 2006 I II III K1 2006 IV V VI

100.928 103.198 109.029 7.337 6.756 8.976 23.069 9.255 8.666 8.345

84.581 88.198 89.507 5.957 5.933 7.958 19.848 7.907 7.532 7.343

304 177 240 19 21 39 79 14 8 28

55.681 57.581 58.688 4.014 3.382 5.262 12.658 5.317 5.061 4.719

8.097 8.051 8.256 511 662 760 1.933 703 666 729

2.837 3.185 4.423 180 383 1.162 1.725 311 244 359

27.082 28.334 27.374 1.760 1.284 2.184 5.228 2.812 2.555 1.975

11.748 12.543 11.652 1.191 653 698 2.542 868 965 1.006

5.266 4.848 5.483 280 327 386 993 456 540 498

651 620 1.500 92 73 72 237 167 91 152

28.596 30.440 30.579 1.924 2.530 2.657 7.111 2.576 2.463 2.596

18.300 19.810 19.933 1.250 1.651 1.718 4.619 1.690 1.588 1.691

1.312 1.370 1.370 85 120 117 322 113 109 114

8.982 9.260 9.276 589 759 822 2.170 773 766 791

13.818 12.943 15.992 684 704 918 2.306 1.133 870 718

6.312 7.377 8.377 303 372 559 1.234 413 469 235

3.319 1.031 3.084 83 13 7 103 359 19 28

1.657 1.500 1.500 107 131 157 395 114 176 136

434 573 573 28 27 25 80 23 26 27

246 300 300 20 20 25 65 27 22 21

264 382 508 47 38 24 109 51 4 121

1.675 1.780 1.650 97 103 121 321 146 155 151

933 502 700 52 49 42 143 57 161 172

1.494 1.555 2.430 613 69 45 727 126 88 85

2 0 400 31 1 13 45 33 15 26

100.219 104.905 111.365 6.903 8.206 8.429 23.538 8.340 7.977 9.948

90.026 93.420 98.542 6.687 7.679 8.109 22.475 7.945 7.307 8.893

22.836 23.997 23.922 1.869 1.933 1.948 5.750 1.938 1.927 2.013

12.985 12.579 14.868 702 933 1.221 2.856 1.078 1.096 1.090

51.597 53.585 56.389 3.624 4.740 4.716 13.080 4.617 4.188 5.460

913 613 1.047 46 52 69 167 66 61 82

46.870 48.906 49.406 3.419 3.977 4.170 11.566 4.001 3.834 4.891

24.971 26.999 29.884 2.020 2.143 2.233 6.396 2.190 2.214 2.236

2.940 2.500 2.152 267 203 189 659 186 170 165

4.138 3.954 4.279 53 548 347 948 338 165 442

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 3 4 0 0 0 0 0 0 0

14.825 15.450 16.087 1.079 1.082 1.400 3.561 1.287 1.285 2.049

3.681 3.975 5.850 159 704 463 1.326 544 287 477

135 91 86 0 7 14 21 6 6 10

2.610 3.259 3.363 492 73 225 790 313 94 329

1.074 1.259 1.259 41 30 69 140 221 25 198

1.536 2.000 2.104 451 43 156 650 92 69 131

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

10.191 11.486 12.823 216 527 320 1.063 394 670 1.056

709 -1.708 -2.336 434 -1.450 547 -469 916 690 -1.604

-709 1.708 2.336 -434 1.450 -547 469 -916 -690 1.604

7.063 16.556 21.154 8.516 1.493 -250 9.759 1.173 -690 2.614

1.383 15.821 20.831 28 1 13.899 13.928 0 0 3.846

13.913 4.309 2.147 45 54 61 159 125 137 234

-9.797 -6.594 -6.585 8.305 1.247 -14.387 -4.835 1.330 -2.017 -3.414

1.538 3.000 3.000 138 171 175 484 -283 509 196

29 20 1.761 0 21 3 24 0 682 1.751

7.772 14.848 18.818 8.950 43 297 9.290 2.089 0 1.010

7.772 14.848 18.818 8.950 43 297 9.290 2.089 0 1.010

3.295 10.119 14.089 8.950 43 166 9.159 201 0 180

4.478 4.729 4.729 0 0 131 131 1.888 0 830

VKUPNI PRIHODI

Dano~ni prihodi i pridonesi

Dano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)

Danoci

Personalen danok na dohod

Danok na dobivka

DDV

Akcizi

Uvozni dava~ki

Drugi danoci

Pridonesi

Fond za PIOM

Zavod za vrabotuvawe

Fond za zdravstvo

Nedano~ni prihodi

Nedano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)

Profit od javni finansiski institucii

Administrativni taksi

Participacija za zdravstveni uslugi

Drugi administrativni taksi

Drugi nedano~ni prihodi

Nadomestoci za Fondot za pati{ta

Kapitalni prihodi

Stranski donacii

Prihod od otplata na zaemi

VKUPNI RASHODI

Tekovni tro{oci

Plati i nadomestoci

Stoki i uslugi

Transferi

Transferi (smetka za sopstveni prihodi)

Socijalni transferi

Fond za PIOM

Zavod za vrabotuvawe

Socijalna pomo{

Strukturni reformi

Reformi na javnata administracija

Zdravstvena za{tita

Drugi transferi

Tro{oci za begalci

Kamatni pla}awa

Kamati po doma{en dolg

Kamati po nadvore{en dolg

Garancii

Kapitalni tro{oci

Buxetsko saldo

Finansirawe

Priliv

Prihodi od privatizacija

Stranski zaemi

Depoziti

Dr`avni zapisi

Proda`ba na akcii

Odliv

Otplata na glavnica

Nadvore{en dolg

Doma{en dolg

65

K2 2006 K3 2006 K4 2006 Vkupno 2006 Buxet 2007 I II III K1 2007 IV V VI K2 Vkupno 2007

26.306 26.222 28.504 104.101 108.634 8.717 7.645 10.066 26.428 9.565 9.060 9.226 27.851 54.279

22.782 23.080 24.888 90.598 92.824 7.803 6.729 8.929 23.461 8.445 7.883 8.307 24.635 48.096

50 35 35 199 211 11 30 18 59 13 16 16 45 104

15.097 15.460 16.360 59.575 61.511 5.580 3.986 6.189 15.755 5.754 5.280 5.480 16.514 32.269

2.098 2.025 2.358 8.414 7.471 624 589 631 1.844 665 655 686 2.006 3.850

914 950 1.119 4.708 3.704 252 397 1.386 2.035 407 405 425 1.237 3.272

7.342 7.155 7.534 27.259 30.390 2.940 1.756 2.410 7.106 3.116 2.510 2.524 8.150 15.256

2.839 3.374 3.419 12.174 12.627 1.091 786 903 2.780 1.002 1.049 1.183 3.234 6.014

1.494 1.982 3.243 7.712 5.519 417 378 707 1.502 399 498 483 1.380 2.882

410 390 176 1.213 1.800 256 80 152 488 165 163 179 507 995

7.635 7.586 8.493 30.825 31.102 2.212 2.713 2.722 7.647 2.678 2.587 2.811 8.076 15.723

4.969 4.893 5.467 19.948 20.671 1.439 1.764 1.751 4.954 1.724 1.661 1.821 5.206 10.160

336 337 375 1.370 1.390 89 128 126 343 120 118 126 364 707

2.330 2.356 2.651 9.507 9.041 684 821 845 2.350 834 808 864 2.506 4.856

2.721 2.627 2.826 10.480 13.755 775 798 948 2.521 1.013 1.056 792 2.861 5.382

1.117 1.496 1.656 5.503 6.471 446 470 585 1.501 612 434 409 1.455 2.956

406 56 258 823 2.370 23 44 5 72 57 292 19 368 440

426 308 364 1.493 1.500 129 137 153 419 122 128 134 384 803

76 65 22 243 452 25 18 27 70 26 20 32 78 148

70 59 26 220 300 24 20 28 72 21 25 22 68 140

176 209 125 619 677 29 25 24 78 40 15 34 89 167

452 434 374 1.581 1.680 99 84 126 309 135 142 142 419 728

390 143 272 948 550 75 43 49 167 51 58 42 151 318

299 166 231 1.423 1.505 44 75 140 259 56 63 81 200 459

74 153 288 560 0 20 0 0 20 0 0 4 4 24

26.265 25.085 30.871 105.759 112.027 6.855 7.907 9.382 24.144 8.081 8.561 9.326 25.968 50.112

24.145 22.335 27.569 96.524 100.098 6.522 7.645 8.871 23.038 7.689 8.018 8.589 24.296 47.334

5.878 5.707 6.086 23.421 24.852 1.981 1.995 2.049 6.025 2.018 2.044 2.050 6.112 12.137

3.264 2.655 4.128 12.903 14.833 841 904 994 2.739 965 966 1.143 3.074 5.813

14.265 13.167 16.163 56.675 57.279 3.471 4.574 5.670 13.715 4.359 4.876 5.000 14.235 27.950

209 165 240 781 633 76 54 61 191 63 41 60 164 355

12.726 12.072 12.466 48.830 50.987 3.265 4.228 4.843 12.336 3.697 4.269 4.483 12.449 24.785

6.640 6.751 6.947 26.734 28.865 2.232 2.283 2.365 6.880 2.315 2.318 2.335 6.968 13.848

521 487 450 2.117 2.058 142 138 137 417 153 140 144 437 854

945 1.114 1.090 4.097 4.131 84 581 361 1.026 334 325 217 876 1.902

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4.621 3.718 3.979 15.879 15.929 807 1.226 1.980 4.013 895 1.486 1.787 4.168 8.181

1.308 911 3.451 6.996 5.601 130 282 759 1.171 596 557 450 1.603 2.774

22 20 7 70 58 0 10 7 17 3 9 7 19 36

736 418 1.193 3.137 2.965 229 172 158 559 347 132 396 875 1.434

444 79 419 1.082 1.337 20 25 49 94 231 41 183 455 549

292 339 774 2.055 1.628 209 147 109 465 116 91 213 420 885

0 387 0 387 169 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2.120 2.751 3.301 9.235 11.929 333 262 511 1.106 392 543 737 1.672 2.778

2 1.083 -2.365 -1.749 -3.393 1.862 -262 684 2.284 1.484 499 -100 1.883 4.167

-2 -1.083 2.355 1.739 3.393 -1.862 262 -684 -2.284 -1.484 -499 100 -1.883 -4.167

3.097 -166 5.390 18.080 14.791 922 1.721 413 3.056 2.686 -445 6.734 8.975 12.031

3.846 0 0 17.774 750 53 0 609 662 0 0 0 0 662

496 484 534 1.673 3.477 31 135 107 273 193 104 78 375 648

-4.101 -695 3.741 -5.890 7.014 967 1.484 -449 2.002 2.035 -549 7.048 8.534 10.536

422 43 1.070 2.019 3.500 -129 102 145 118 458 0 -400 58 176

2.433 2 0 2.459 50 0 0 1 1 0 0 8 8 9

3.099 917 3.025 16.331 11.398 2.784 1.459 1.097 5.340 4.170 54 6.634 10.858 16.198

3.099 917 3.025 16.331 11.398 2.784 1.459 1.097 5.340 4.170 54 6.634 10.858 16.198

381 917 487 10.944 6.461 2.784 1.459 1.097 5.340 1.177 54 5.790 7.021 12.361

2.718 0 2.538 5.387 4.937 0 0 0 0 2.993 0 844 3.837 3.837

66

TABELA 12. FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007

Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno jan.-jun. Izvr{eno jan.-jun.

22.883 24.289 25.811 28.191 28.983 28.878 14.961 31.467 16.276

15.722 15.671 15.784 16.882 17.204 17.484 9.302 19.369 9.879

311 331 283 307 383 388 154 303 145

4.174 5.744 6.961 7.741 8.486 8.291 4.358 9.385 5.282

404 377 409 394 412 390 117 244 123

58 41 61 71 41 39 17 33 13

804 716 688 677 661 659 301 661 313

1.101 1.126 1.404 1.536 1.719 1.550 665 1.230 454

74 73 29 65 57 59 32 219 66

68 209 192 42 21 18 15 23 1

167 0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 476 0 0 0 0 0

22.940 24.697 25.889 27.740 29.132 29.015 15.089 31.204 16.088

19.774 21.278 22.255 24.008 25.121 24.969 12.511 25.410 12.997

18.948 19.041 19.982 21.667 22.824 23.335 11.943 24.272 12.462

505 514 518 499 509 479 229 455 224

321 297 262 234 217 178 77 154 66

0 1.167 1.136 1.131 1.027 455 0 0 0

0 112 103 121 88 90 36 70 30

0 148 254 262 247 240 88 178 60

91 115 70

166 85

1.325 851

72 72 83 80 82 82 82 41

94 91 76 98 97 110 41 138 82

12 7 9 6 6 6 64 4 1

2.672 2.805 2.934 3.184 3.349 3.416 2 3.582 1.842

141 153 165 172 170 172 1.767 208 114

175 254 222 192 257 190 91 258 149

- 37 145 0 50 70 75 196 11

-57 -408 -78 451 -149 -137 -128 263 188

Vid na prihodite / rashodite

PRIHODI

Pridones od plati

Pridones od dohodot

Prihodi od Buxetot na Republikata

Prihodi od privaten sektor

Prihodi od individualni zemjodelci

Prihodi od akcizi

Pridones od Agencijata za vrabotuvawe za nevraboteni lica

Drugi prihodi

Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost

Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa

Preneseni prihodi od prethodna godina

RASHODI

Penzii

Redovni penzii

Voeni penzii

Zemjodelski penzii

Retroaktivna isplata na 8%

Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina



Razlika za Ministerstvo za vnatre{ni raboti

Tranzicioni tro{oci

Nadomestok za telesno o{tetuvawe

Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe

Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi

Pridones za zdravstvena za{tita

Nadomestok na stru~nata slu`ba

Drugi rashodi

Kapitalni sredstva

Deficit / Suficit

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii

67

TABELA 13. FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)



PRIHODI

Pridonesi

Pridonesi od Penziskiot Fond

Pridonesi od Agencijata za vrabotuvawe

Pridonesi od Ministerstvoto za trud

Drugi prihodi

Prihodi po dogovori za sini kartoni

Sredstva od Buxetot na RM za zadol`itelno

zdravstveno osiguruvawe

Prenesen vi{ok od prethodnata godina

RASHODI

Ambulantni tro{oci

Bolni~ko lekuvawe

Tro{oci po programi

Lekovi

Zabna za{tita

Ortopedski tro{oci

Lekuvawe vo stranstvo

Drug vid lekuvawe (nadomestoci)

Administracija

Oprema i odr`uvawe

Drugi tro{oci

Krediti i kamati

RAZLIKA

Deficit/suficit

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007


12.790 12.295 13.656 14.698 14.886 15.083 8.363 15.698 8.473

7.745 7.528 7.823 8.418 8.762 8.982 4.499 9.506 4.856

2.649 2.616 3.075 3.184 3.349 3.417 1.768 3.584 1.842

1.941 1.554 1.763 1.849 1.998 2.062 1.037 2.145 1.162

0 48 54 64 41 64 33 56 36

455 70 734 1.064 676 79 850 124 525

0 0 0 0 0 0 20 0 0

- 166 111 29 60 479 156 283 52

0 313 96 91 1 0 0 0 0

12.463 12.205 13.611 14.678 14.722 15.206 8.359 16.308 8.352

2.486 2.505 4.430 5.132 5.959 7.129 7.397 14.387 7.442

5.737 5.919 4.929 5.038 5.098 6.311 0 0 0

105 306 123 21 0 0 0 0 0

1.681 1.555 1.305 1.868 2.006 0 0 0 0

687 522 521 630 0 0 0 0 0

143 111 134 150 280 171 128 182 120

70 90 144 221 117 151 108 164 34

694 769 832 968 941 1.062 549 1.145 585

250 268 360 309 254 276 133 373 157

90 44 656 219 23 106 44 57 14

200 48 23 32 27 0 0 0 0

321 71 154 90 17 0 0 0 0

326 90 45 21 164 -123 4 -610 121

68

TABELA 14. AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE (vo milioni denari)



PRIHODIPrihodi od pridonesiPridones od platiPridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnostPridones {to go uplatuvaat rabotnicitena privremena rabota vo stranstvoPridones od prethodnata godinaDotacii od Buxetot na RepublikataZa pokrivawe na deficitot na Agencijata za vrabotuvaweZa isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od pretprijatijata koivo svoeto rabotewe iska`uvaat zaguba (zagubari)Reforma na javnata administracijaPo drugi osnoviDrugi prihodiRASHODIRashodi za funkcijataSredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestokna nevraboteni licaPridonesi za zdravstveno osiguruvawePridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvaweSredstva za vrabotuvawe na invalidni licaIsplata spored Zakon za pottiknuvawe na vrabotenostaNadomestok za prekvalifikacijaProekti za vrabotuvaweRashodi za stru~nata slu`baOsnovni plati i naemniniNadomestociStoki i ostanati uslugiTekovni transferiKamatni pla}awaKapitalni tro{ociRAZLIKADeficit / Suficit

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007


5.119 4.827 5.918 6.241 7.456 6.940 2.946 5.685 2.621

1.121 1.136 1.180 1.224 1.270 1.313 659 1.371 707

1.098 1.113 1.178 1.223 1.155 1.192 567 1.264 609

22 23 2 0 24 23 10 18 11

0 0 0 1 4 5 2 3 0

0 0 0 0 88 93 80 86 87

3.990 3.677 4.726 5.002 6.163 5.616 2.281 4.302 1.909

3.470 3.170 3.742 3.958 4.522 4.612 2.006 3.865 1.771

516 481 944 980 988 418 153 288 120

- 26 19 3 61 22 6 9 6

3 26 21 61 592 564 116 140 12

8 13 12 16 23 11 6 12 5

5.110 4.749 5.868 6.214 7.325 6.938 3.096 5.933 2.667

4.913 4.571 5.658 6.005 7.102 6.710 2.977 5.699 2.561

1.875 1.879 2.273 2.377 2.697 2.425 1.055 1.991 843

1.936 1.555 1.763 1.849 1.998 2.063 1.036 2.144 1.160

1.102 1.138 1.453 1.557 1.729 1.552 683 1.236 457

- - 128 121 58 114 58 219 68

- - - 61 592 526 63 65 11

- - 41 40 29 30 22 44 22

0 0 0

198 178 210 209 223 228 119 234 106

118 116 124 134 132 133 68 135 66

19 18 22 20 20 22 11 21 7

54 43 42 51 68 69 40 73 33

0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 0 0 0 0 0 0 0 0

6 2 22 4 3 4 0 5 0

9 78 50 27 132 2 -150 -248 -46

69

(vo milioni denari)

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007


3.506 4.012 3.434 3.668 3.299 3.031 1.386 2.975 1.299

1.590 1.655 1.305 1.603 1.610 1.320 600 1.350 550

82 73 87 82 77 90 47 102 48

746 704 761 797 853 842 404 790 402

537 375 381 728 741 743 321 687 278

538 1.098 862 418 9 0 0 0 0

14 21 2 39 9 36 14 46 21

- 87 36 1 0 0 0 0 0

3.506 4.013 3.420 3.661 3.889 3.389 1.428 3.525 1.346

1.662 1.756 1.250 1.107 1.753 1.405 396 1.630 655

179 286 289 205 156 164 74 148 107

952 926 900 1.063 1.081 1.013 687 1.032 337

212 299 304 424 242 254 131 274 113

502 596 528 666 611 508 140 441 134

0 0 0 46 45 45 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 150 149 150 0 0 0 0 0

0 -1 14 7 -590 -358 -42 -550 -47


PRIHODI

Prihodi od Buxet

Nadomestok za upotreba na pati{ta {to gi koristat

stranskite motorni vozila

Godi{en nadomestok za patni motorni vozila

{to podle`at na registracija

Nadomestok za upotreba na avtopat

Stranski kredit

Drugi prihodi

Grant

RASHODI

Investicii

Rashodi za studii, proektirawe, nadzor,

provizii i materijalni tro{oci

Odr`uvawe na pati{tata

Otplata na krediti

Sredstva za lokalni pati{ta

Ostanati tro{oci

Obvrski od prethodnata godina

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki

RAZLIKA

Deficit / suficit


TABELA 15. FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA

70

TABELA 16. NADVORE[EN DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA1

31.07.06 31.08.06 30.09.06 31.10.06 30.11.06 31.12.06 31.01.07 28.02.07 31.03.07 30.04.07 31.05.07 30.06.07

1.322 1.336 1.326 1.338 1.376 1.380 1.255 1.247 1.299 1.292 1.238 1.142

1.116 1.128 1.119 1.124 1.157 1.161 1.095 1.087 1.155 1.166 1.113 1.002

60 60 60 58 57 56 54 52 51 49 0 0

257 258 258 258 265 264 260 262 264 268 277 140

5 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4

378 379 377 377 384 384 379 383 385 386 383 385

156 158 154 152 161 165 163 166 168 168 165 173

8 8 8 8 8 6 6 7 7 7 7 7

23 23 23 29 30 30 30 30 31 31 31 31

99 104 104 106 113 116 120 93 108 113 116 123

114 115 114 114 118 118 117 119 120 123 121 121

15 16 15 15 16 16 17 17 17 17 17 17

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

207 208 208 214 219 219 160 160 144 126 125 140

852 861 857 861 897 935 1.010 1.031 979 1.020 1.065 1.079

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

190 192 190 190 197 197 195 198 199 205 201 201

663 669 668 670 700 738 762 779 780 815 864 876

316 316 316 316 340 374 364 377 380 390 412 423

346 353 351 354 359 363 396 403 400 425 452 453

2.175 2.198 2.184 2.199 2.273 2.347 2.270 2.281 2.279 2.312 2.303 2.221

1) Dolgoro~en i srednoro~en dolg

(milioni SAD dolari)

Oficijalni kreditori

Multilaterala

IMF

IBRD

IFC

IDA

EIB

EUROFIMA

CEDB

EBRD

EU

IFAD

EAR

Bilaterala

Privatni kreditori

Londonski klub

Evroobvrznica

Ostanati

Banki i finan. instit.

Pretprijatija

VKUPNO

71

Pazaren segment Promet (denari) Promet (Eur) % Broj na trans.

OFICIJALEN PAZAR 1.093.017.575 17.866.723 64,98 5.243

REDOVEN PAZAR 438.640.709 7.170.143 26,08 3.289

BLOK TRANSAKCII 142.046.460 2.322.047 8,44 6

DR@AVA PAZAR 8.414.061 137.545 0,50 3

VKUPNO 1.682.118.805 27.496.459 100,00 8.541

Struktura na prometot vo april 2007 godina

Oficijalen pazar64,98%

Blok transakcii8,44%

Dr`ava pazar0,50%

Redoven Pazar26,08%

10 AKCII SO NAJGOLEM OSTVAREN PROMET NA OFICIJALEN PAZAR

Hartija od vrednost Maks. Min Prose~na Koli~ina Promet Promet % na u~estvo Broj na Pazar. kapital.(denari) (denari) cena (denari) vo denari vo EUR vo prometot transakcii (denari)

Komercijalna banka Skopje 7.200 6.400 6.776 50.750 342.534.875 5.599.159 31,46 427 13.957.480.227Alkaloid Skopje 10.050 8.800 9.701 12.057 115.631.986 1.890.169 10,62 503 13.154.508.512Granit Skopje 2.300 1.859 2.049 50.647 104.738.978 1.712.060 9,62 573 6.317.933.980Makpetrol Skopje 117.000 104.127 111.962 648 72.570.490 1.186.223 6,66 152 12.362.020.000R@ Makstil Skopje 648 503 570 104.489 59.286.205 969.135 5,44 520 7.799.831.003TTK Banka AD Skopje 3.306 3.000 3.150 15.705 50.602.591 827.221 4,65 102 2.831.961.420Toplifikacija Skopje 10.090 8.628 9.520 3.884 37.300.116 609.717 3,43 230 3.975.261.165Stopanska banka Bitola 12.501 11.300 12.065 3.024 36.737.646 600.543 3,37 111 4.648.684.794Makedonija Turist Skopje 7.599 7.350 7.450 3.293 24.525.348 400.901 2,25 71 3.354.563.514@ito Vardar Veles 12.300 9.170 11.133 2.057 22.660.067 370.408 2,08 84 730.355.480,24OSTANATI 134.674 222.266.894 3.633.261 20,41 1.847 35.956.435.096VKUPNO 381.228 1.088.855.196 17.798.797 100,00 4.620 105.089.035.191

8.000

7.750

7.500

7.250

7.000

6.750

6.500

01.0

6.20

07

02.0

6.20

07

03.0

6.20

07

04.0

6.20

07

05.0

6.20

07

06.0

6.20

07

07.0

6.20

07

08.0

6.20

07

09.0

6.20

07

10.0

6.20

07

11.0

6.20

07

12.0

6.20

07

13.0

6.20

07

14.0

6.20

07

15.0

6.20

07

16.0

6.20

07

17.0

6.20

07

18.0

6.20

07

19.0

6.20

07

20.0

6.20

07

21.0

6.20

07

22.0

6.20

07

23.0

6.20

07

24.0

6.20

07

25.0

6.20

07

26.0

6.20

07

27.0

6.20

07

28.0

6.20

07

29.0

6.20

07

max. 15.06.20077.394,94

min. 25.06.20076.793,98

Akcija maj 2007 juni 2007 % naProse~na cena Prose~na cena promena

(denari) (denari)

Investbanka Skopje prior. 7.650,00 9.050,00 18,30

R@ Uslugi Skopje 595,26 675,64 13,50

R@ Inter-Trans{ped Skopje 442,61 474,51 7,21

3 AKCII SO NAJGOLEM PORAST NA CENATA*

Akcija maj 2007 juni 2007 % naProse~na cena Prose~na cena promena

(denari) (denari)

Makoteks Skopje 825,89 351,67 57,42

Tutunski kombinat Prilep 1.499,42 912,14 39,17

Vitaminka Prilep 19.181,82 15.033,33 21,63

AKCII SO NAJGOLEMO NAMALUVAWE NA CENATA*

TABELI 17. MAKEDONSKA BERZA

72

Koeficient cena U~estvo na stranski U~estvo na stranski

Dru{tvo po akcija / Dividenden na investitori na investitori % Promena

Dobivka po akcija1) prinos maj 20072) juni 20073)

Alkaloid Skopje 38,51 0,95% 14,77% 15,09% 0,32%

Beton Skopje* 38,16 0,00% 31,97% 32,10% 0,13%

Granit Skopje 23,66 1,35% 26,67% 27,14% 0,47%

Komercijalna banka Skopje 19,03 2,38% 46,70% 48,76% 2,06%

Makpetrol Skopje 42,24 0,91% 10,58% 10,72% 0,14%

Makstil Skopje 115,42 0,00% 81,32% 81,25% -0,07%

Stopanska banka Bitola 23,23 4,29% 40,41% 40,84% 0,43%

Toplifikacija Skopje 137,62 0,40% 22,92% 22,91% -0,01%

Teteks Tetovo 77,01 0,28% 6,09% 6,19% 0,10%

TTK Banka Skopje 60,25 1,88% 30,95% 31,39% 0,44%

Pokazateli za kotiranite dru{tva od MBI - 10

1) Cena na akcija na 29.06.2007 / Dobivka po akcija 2) Sostojba na 29.06.2007 godina, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, a koja se odnesuva na u~estvo na stranskite

investitori vo vkupnata glavnina na dru{tvoto3) Sostojba na 29.06.2007 godina, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, a koja se odnesuva na u~estvo na stranskite

investitori vo vkupnata nominalna vrednost na obvrznicite.

Juni 2007 Kupuvawe % na u~estvo Prodavawe % na u~estvo

Stranski fizi~ki lica 10,06% 4,46%

Stranski pravni lica 37,24% 21,19%

Vkupno stranski 47,30% 25,65%

Doma{ni fizi~ki lica 35,63% 55,25%

Doma{ni pravni lica 17,07% 19,10%

Vkupno doma{ni 52,70% 74,35%

U~estvo na stranskite i doma{nite investitori vo vkupniot promet ostvaren na Berzata4)

* Modelot na kalkulacija na prinosot do dostasuvawe e prilagoden na karakteristikite na obvrznicite. Datum na presmetuvawe e 29.06.2007 godina, so poslednata prose~na cena na trguvawe na obvrznicite

Pregled na trguvawe so obvrznici

MAH (%) MIN (%) Posledna Posleden Obem Promet Promet Prinos doprose~na datum na (NV vo Evra) (denari) (Evra) dostasuvawe na

dnevna cena trguvawe obvrznicata*

Obvrznici na RM - "staro devizno {tedewe# (RM01) 87,00 83,20 86,29 29.06.2007 420.559 22.082.199 360.970,48 9,25%

Obvrznici na RM za denacional. vtora emisija (RMDEN01) 84,00 83,10 83,30 29.06.2007 52.008 2.649.496 43.312,39 7,92%

Obvrznici na RM za denacional. treta emisija (RMDEN02) 82,50 81,50 82,00 28.06.2007 612.795 30.801.473 503.514,09 7,66%

Obvrznici na RM za denacion. ~etvrta emisija (RMDEN03) 82,00 78,50 79,50 29.06.2007 952.851 47.015.230 768.493,09 7,88%

Obvrznici na RM za denacional. petta emisija (RMDEN04) 79,00 78,00 78,50 29.06.2007 142.559 6.832.968 111.680,28 7,63%

Obvrznici na RM za denacional. {esta emisija (RMDEN05) 78,00 76,90 77,88 29.06.2007 775.980 36.827.470 602.003,26 7,17%

Stranski investitori na Oficijalniot pazar na Berzata3)

Stranski pravni Stranski fizi~ki Vkupno stranski Vkupno stranski Promena

lica juni 2007 lica juni 2007 investitori juni 2007 investitori maj 2007 vo %

Akcii 26,94% 1,35% 28,30% 28,00% 0,30%

Obvrznici3 6,22% 4,08% 10,30% 10,33% -0,03%

Vkupno Oficijalen pazar 18,62% 2,45% 21,07% 20,95% 0,12%

Pokazatelite se presmetani so koristewe na podatoci od Revidiranite finansiski izve{tai za 2006 godina i isplatenata dividenda za 2006 godina, osven kaj *kade {to pokazatelite se presmetani so koristewe na podatoci od Revidiranite finansiski izve{tai za 2005 godina i isplatenata dividenda za 2005 godina.

4) Sostojba na 29.06.2007 godina, spored podatocite dobieni od Centralniot depozitar za hartii od vrednost a koja se odnesuva na u~estvoto na stranskite i doma{nite investitori vo vkupniot promet ostvaren na Berzata.

73

Promet po ~lenki

^lenka [ifra Klasi~no Klasi~no Blokovi Blokovi Dr`ava Dr`ava Vkupnotrguvawe trguvawe % % %

Komercijalna banka AD Skopje KB 741.252.446 24,2 175.874.000 61,91 0 0 917.126.446

INOVO BROKER AD Skopje IN 452.338.888 14,77 12.800.000 4,51 17.325 0,21 465.156.213

NLB Tutunska broker AD Skopje TN 310.276.042 10,13 0 0 8.369.400 99,47 318.645.442

Fer{ped Broker AD Skopje FR 198.286.312 6,47 30.418.920 10,71 0 0 228.705.232

TTK Banka Skopje TK 151.634.000 4,95 65.000.000 22,88 0 0 216.634.000

Alta Vista broker AD Skopje AV 177.191.108 5,78 0 0 0 0 177.191.108

Stopanska Banka AD Skopje SB 165.917.778 5,42 0 0 0 0 165.917.778

Bro-Dil AD Skopje BD 149.438.414 4,88 0 0 0 0 149.438.414

INVESTBROKER AD Skopje MI 135.118.094 4,41 0 0 0 0 135.118.094

ILIRIKA INVESTMENTS AD Skopje IL 134.034.883 4,38 0 0 0 0 134.034.883

MAK Broker AD Skopje MK 95.398.917 3,11 0 0 0 0 95.398.917

EURObroker AD Skopje EU 94.832.050 3,1 0 0 0 0 94.832.050

Po{tel Broker AD Skopje PT 87.215.671 2,85 0 0 0 0 87.215.671

BITOLA BROKER AD Bitola BB 82.898.261 2,71 0 0 27.336 0,32 82.925.597

Ohridska Banka AD Ohrid OH 44.279.944 1,45 0 0 0 0 44.279.944

Univerzalna Investic. Banka AD Skopje BL 43.203.761 1,41 0 0 0 0 43.203.761

Vkupno 3.063.316.568 100 284.092.920 100 8.414.061 100 3.355.823.549

74

KREDITNI LINII ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJAobezbedeni od Vladata na Republika Makedonija, sostojba vo oktomvri 2007 godina

(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi za site kreditni linii se dostapni vo delovnite banki, osven informaciite za replasiraweto na sredstvata odKompenzacionite fondovi od stranska pomo{ i od druga stranska pomo{ koi se dostapni vo Ministerstvoto za finansii)

Kreditna linija

Iznos

Rok na vra}awe

Grejs period

Godi{na kamatna stapka

Obezbeduvawe

Namena na kreditot

Celni grupi

Stepen na iskoristenost

na sredstvata

Kreditna linija za nabavka na oprema od

italijansko proizvodstvo

MBPR

do 2.000.000 E

7 godini

Do 1.5 godina

7%

1. Hipoteka na nedvièn imot;

2. Ra~na zaloga na oprema;

3. Menici i dr.

Stokov kredit namenet za nabavka na ma{ini i oprema so

italijansko poteklo.

Profitabilni investicioni proekti na privatni investitori

od dejnosti predvideni vo Nacionalnata klasifikacija na

dejnosti, osven:

E -Trgovija;

J - Javna uprava, zadolìtelna socijalna za{tita;

M - Privatni doma}instva so vraboteni lica; i

N - Eksteritorijalni organizaci i tela.

Vladata na Republika Italija obezbedi 12.704.840 milioni E,

od koi za koristewe ostanuvaat 62.704,36 E.

Stepen na iskoristenost 99,51%.

Kreditirawe mali biznisi (mikro, mali i sredni pretpri-

jatija) od strana na KfW od Gemanija

MBPR

do 50.000 E

do 4 godini

do 1 godina

11% do 16% na godi{no nivo

Blanko menica so izjava zaverena kaj notar, so najmalku 2 ìran-

ti; Bariran ~ek so izjava zaverena kaj notar, menica i/ili bari-

ran ~ek od drugi bonitetni pravni lica - garanti; Hipoteka;

Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava; Depo na vrednosni

predmeti i hartii od vrednost; Gra|anski ~ekovi; po potreba i

drugo, prifatlivo za Bankata. Pri procenuvawe na kreditite se

primenuva posebna kreditna tehnologija koja e fokusirana na

socio-ekonomskata sostojba na pretpriema~ot i negoviot biznis,

vo odnos na kolateralot.

1. Finansirawe na osnovni sredstva (nabavka na oprema, ma{ini,

alati, instalacii, grade`no zemji{te, renovirawe i

modernizacija);

2. Finansirawe na obrtni sredstva (surovini, repromaterijali,

trgovska stoka).

Privatni trgovski dru{tva, poedinci, individualni

pretpriema~i, zanaet~ii, prodava~i na pazar i samostojni

vr{iteli na dejnost.

Prviot i vtoriot kredit od KfW od Germanija vo visina od 13

mil. E e 100% iskoristen. Od naplatenite anuiteti se kreira

revolving fond. Od juli 2007 godina po~na da se koristi i treta-

ta tran{a od 7,7 mil E. Iskoristeni 5,5 milioni E.

Kreditnata linija za sozdavawe i odrùvawe na rabotni

mesta vo MSTD od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa

MBPR

Do 400.000 E

Do 7 godini so vklu~en grejs period

Do 2 godini

Promenliva kamatna stapka (momentalno okolu - 9% godi{no)

Standardno obezbeduvawe prifatlivo za bankite u~esni~ki

(hipoteka, ra~na zaloga i sl.).

Sozdavawe na novi rabotni mesta preku investicii vo site

sektori osven primarno zemjodelsko proizvodstvo, od strana na

mali i sredni trgovski dru{tva.

Mali i sredni trgovski dru{tva

Vkupen iznos na kreditnata linija e 10.000.000 E, a dosega se

iskoristeni 5.000.000 E.

75

Delovni banki koi go

nudat kreditot

Zabele{ka

Eurostandard b Skopje, IK b Skopje, Invest b Skopje,

Komercijalna b Skopje, Makedonska b Skopje, Ohridska b

Ohrid, Sileks b Skopje, Stopanska b Skopje, Stopanska b

Bitola, TTK Skopje, Tutunska b Skopje, UNI b Skopje

Ednokratna provizija od 1,2% se pla}a za uslugite na prokura-

torot, dokolku se koristat negovi uslugi.

Od naplatenite anuiteti }e se kreira revolving fond za

odobruvawe krediti pod slednite uslovi:

- iznos: od 50.000 - 500.000 E;

- rok na vra}awe: od 1- 3 godini;

- kamatna stapka od 7% za firmi koi ve}e koristele kredit

od Stokovata kreditna linija i 8% za ostanatite

zainteresirani firmi;

- namena: za trajni obrtni sredstva.

Izvozna i kreditna banka AD Skopje,

Tutunska banka AD Skopje,

Prokredit banka AD Skopje

Investbanka ad Skopje

Mo`nosti DOO Skopje

Programata "Kreditirawe mali biznisi# nameneta e za poddr{ka

na mikro, mali i sredni pretprijatija koi se 100% vo privatna

sopstvenost, se cel da se ovozmoì pristap na istite do finan-

siski sredstva, transformirawe vo zakonski formi i integri-

rawe na istite vo finansiskiot pazar.

Komercijalna banka AD Skopje,

Ohridska banka AD Ohrid, i

Stopanska banka AD Bitola

Sredstvata od ovaa kreditna linija se za parcijalno

finansirawe (do 50%) na izdràni investicioni proekti vo

korist na MSTD, so {to }e se zajakne nivnata operativna

sostojba i mo`nost za sozdavawe i zadrùvawe na okolu 950

rabotni mesta po iskoristuvawe na site sredstva koi se na

raspolagawe od zaemot.

76

Kreditna linija

Iznos

Rok na vra}awe

Grejs period


Obezbeduvawe

Namena na kreditot

Celni grupi


na sredstvata

Programa za kreditirawe na razvojot na MSP od strana na

KfW od Gemanija. - revolving fond

MBPR

50.000 - 400.000 E

Do 4 godini so vklu~en grejs period

do 6 meseci

10%

1. Hipoteka;

2. Menici;

3. Zalog na podvi`ni predmeti,prava i hartii od vrednost ili

zalog na nedvi`en imot

Modernizacija i pro{iruvawe na postoe~ki privatni MSP, i

osnovawe na novi. Minimum 40% od kreditot se koristi za

osnovni sredstva; Maksimum 60% od kreditot mo`e da se

koristi za obrtni sredstva.

MSP koi se nad 51% vo privatna sopstvenost.

KfW od Germanija obezbedi 15 milioni E, koi se 100%

iskoristeni. Od naplatenite anuiteti kreiran e revolving

fond.

Eurostandard AD Skopje, Izvozna i Kreditna banka AD Skopje,

Invest banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje,

Makedonska banka AD Skopje, Ohridska banka AD Ohrid, Sileks

banka AD Skopje, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka

AD Bitola, TTK banka AD Skopje, Tutunska banka AD Skopje,

UNI banka AD Skopje

Kreditirawe na proizvodstvo nameneto za izvoz od

sredstvata dodeleni od stranata na Vladata na

Republika Makedonija - MBPR

do 2.000.000 E

Do 12 meseci (za izvozni aran`mani)

nema (vra}aweto na kreditot e ednokratno)

8%

1. Hipoteka;

2. Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava;

3. Bonitetni hartii od vrednost;

4. Drugi voobi~aeni formi na obezbeduvawe

Finansirawe na izvozni aran`mani za surovini i

repromaterijali vrz osnova na sklu~eni dogovori za izvoz.

Privatni trgovski dru{tva koi imaat proizvodstvo nameneto za

izvoz.

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva za

ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 1999 dosega se plasirani

50,5 milioni E.

UNI Banka AD Skopje, Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna i

kreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje, Komercijalna

banka AD Skopje, Makedonska banka AD Skopje, Ohridska banka AD

Ohrid, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola,

TTK banka AD Skopje, Tutunska banka AD Skopje, Sileks Banka AD

Skopje

Dokolku dru{tvoto go osigura izvozot, kamatnata stapka ke se

namali za 0,5%.

Kreditna linija za finansirawe na trajni obrtni sredstva

dodeleni od Vladata na Republika Makedonija - MBPR

Do 300.000 E

3 godini

nema

8%

Hipoteka, zalog, menici i drugi instrumenti prifatlivi za

delovnite banki

Finansirawe na trajni obrtni sredstva

Izvozno-orientirani trgovski dru{tva

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva

za ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 2005 dosega se

plasirani 750 iljadi E.

Eurostandard banka, Izvozna i Kreditna banka, Investbanka,

Komercijalna banka, Makedonska banka, Ohridska banka, Sileks

banka, Stopanska banka Bitola, Teteks-Kreditna banka,

Tetovska banka, Tutunska banka i UNI banka

77

Kreditna linija

Iznos

Rok na vra}awe

Grejs period


Obezbeduvawe

Namena na kreditot

Celni grupi

Krediti od kreditnata linija od Me|unaroden fond

za razvoj na zemjodelstvoto IFAD 1, IFAD 2 i

revolving fond

1. 2.000 E mikro krediti;

2. 50.000 E za primarno zemjodelsko proizvodstvo;

3. 150.000 E za prerabotka

4. 150.000 E za trgovija so zemjodelski proizvodi

do 7 godini zavisno od vidot i namenata na kreditot

do 3 godini, zavisno od vidot i namenata

- od 6% do 18% godi{no za mikro krediti,

- od 6% do 16% godi{no za primarno proizvodstvo (zavisno od

finansiskata institucija preku koja se odobruva kreditot),

- 7% godi{no za prerabotka i trgovija so zemjodelski

proizvodi

1. zalog na podvièn imot (oprema, traktori, vozila,

mehanizacija i drugo);

2. hipoteka na nedvièn imot;

3. kreditosposobni ìranti (fizi~ki ili pravni lica);

4. drugi instrumenti na obezbeduvawe koi }e gi utvrdi

bankata ili {tedilnicata.k

1. sto~arsko proizvodstvo;

2. rastitelno proizvodstvo;

3. zemjodelska mehanizacija;

4. oprema i obrtni sredstva za otkup na zemjodelski proizvodi

koi }e se prerabotuvaat;

5. trgovija so zemjodelski proizvodi i nivna prerabotka.

1. Primarni zemjodelski proizvoditeli;

2. prerabotuva~i na hrana; i

3. trgovci so zemjodelski proizvodi.

Proektot za razvoj na privatniot sektor na Fondot za

me|unarodna sorabotka i razvoj od Tajvan revolving fond

NBRM

1. do 400.000 $ za mali i sredni pretprijatija

2. do 200.000 $ za zemjodelstvo

1. do 7 godini za MSP,

2. do 5 godini za zemjodelstvo

do 2 godini

Ohridska banka a.d Ohrid - 8,89% ;

Stopanska banka a.d Skopje - 7,238 do 12,245;

Komercijalna banka a.d Skopje - 7,89%;

Tutunska banka a.d Skopje - 7,88%;

Invest banka a.d. Skopje - 7,3875%;

Makedonska banka a.d Skopje - 7,75%

Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.

1. krediti za mali i sredni pretprijatija

- za osnovni sredstva (ma{ini i oprema, od bilo koja priroda,

osven steknuvawe na zemja), i

- za obrtni sredstva (surovini i rezervni delovi).

2. krediti vo oblasta na zemjodelstvoto

- nabavka na zemjodelska mehanizacija, osnovno stado,

oranèrii, podigawe na nasadi, oprema, nabavka na surovini,

repromaterijali.

Mali i sredni pretprijatija i individualni zemjodelski

proizvoditeli kako i pretprijatija angaìrani vo proizvodstvo-

to ili marketingot na zemjodelski proizvodi.

Krediti za razvoj na privatniot sektor od

Me|unarodna banka za obnova i razvoj (MBOR)

Revolving fond - NBRM

nema limit

1. do 3 godini za obrtni sredstva;

2. do 5 godini za investicioni proekti, vo koi se raboti na

modernizacija na tehnolo{ki proces

Soglasno kreditnata politika na delovnite banki

Ohridska banka a.d Ohrid - 8,51% i 8,30%

Tutunska banka a.d Skopje - 7,30%

Invest banka a.d. Skopje - od 9% do 12%

Stopanska banka a.d Bitola - od 8,50%

Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki vo

realizacijata na sredstvata od Revolving Fondot.

1. Finansirawe na obrtni sredstva (nabavka na surovini,

repromaterijali, dopolnitelna oprema i rezervni delovi za

zgolemuvawe na obemot na proizvodstvoto za poddr{ka na

izvozni aktivnosti ili supstitucija na uvoz);

2. Finansirawe na investicioni proekti koga se raboti za

modernizacija na tehnolo{ki proces.

Pretprijatija vo privatna sopstvenost, kako i

individualni zemjodelski proizvoditeli.

78


na sredstvata


nudat kreditot

Zabele{ka

Me|unaroden fond za razvoj na zemjodelstvoto IFAD dodeli dva

krediti: 6.2 mil.$ (IFAD 1) i 8 mil.$ (IFAD 2). Povle~eni i

iskorosteni se site sredstva. Od vratenite anuiteti e formi-

ran revolving fond.

Investbanka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje,

Tutunska banka AD Skopje, KIB Kumanovo, Stopanska Banka AD

Bitola [tedilnica Mo`nosti i

[tedilnica FULM

Zaklu~no so 15.10.2007 godina, preku Zemjodelskiot krediten

diskonten fond se refinansirani 2664 krediti vo vkupen

iznos od 16,1 milioni evra (IFAD 1, IFAD 2 i revolving fond)

Sredstvata od Zaemot od Fondot za me|unarodna sorabotka i

razvoj (ICDF) - Tajvan se celosno iskoristeni. Sredstvata od

Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj bankite u~esni~ki koi gi

plasiraat na krajnite korisnici pod istite uslovi.

Ohridska banka a.d Ohrid, Stopanska banka a.d Skopje,

Komercijalna banka a.d Skopje, Tutunska banka a.d Skopje, Invest

banka a.d. Skopje i Makedonska banka a.d Skopje.

So sredstvata od pod-zaemot mo`e da se finansiraat najmnogu

85% od vkupnata vrednost na pod-proektot. Bankata i krajniot

korisnik na pod-zaemot }e go finansiraat ostatokot od najmalku

15%.

Kreditnata linija za razvoj na privatniot sektor odobrena od

Svetska Banka (Zaemite 4015MK i 4240MK) e celosno

iskoristena. Za ponatamo{no koristewe na raspolagawe se

sredstvata od Revolving Fondot.

Ohridska banka a.d Ohrid, Tutunska banka a.d Skopje, Invest

banka a.d. Skopje, Stopanska banka a.d Bitola.

So sredstvata od pod-zaemot mo`e da se finansiraat do 70%

od vkupnata vrednost na pod-proektot. Krajniot korisnik }e go

finansira ostatokot od najmalku 30%.

79

Kreditna linija

Iznos

Rok na vra}awe

Grejs period


Obezbeduvawe

Namena na kreditot

Celni grupi


na sredstvata

Poddr{ka na razvojot na mali i sredni pretprijatija od

Vladata na Holandija -Makedonskata razvojna fondacija za

pretprijatijata

1. Zaem tip 1 do 10.000 E

2. Zaem tip 2 od 15.000 do 75.000 E

3. Zaem tip 3 do 15.000 E

do 5 godini, (Rokot n vra}awe mo`e da bide i podolg,

vo zavisnost od ciklusot na proizvodstvo).

do 1 godina (Grejs periodot mo`e da bide i podolg, vo zavis-

nost od ciklusot na proizvodstvo).

Ja odreduva individualno sekoja finansiska institucija.

Soglasno kreditnata politika na finansiskata institucija

vklu~ena vo sproveduvawe na kreditnata linija.

Za investicii vo osnovni sredstva i raboten kapital

tip 1: individualni zemjodelci, samostojno vraboteni lica i

pretpriema~i na mikro pretprijatija;

tip 2: mali pretprijatija so najmnogu 50 vraboteni

tip 3: mali pretprijatija so najmnogu 10 vraboteni.

Vladata na Holandija obezbedi 7,2 mil. E. Iskoristeni se

100%. Od naplatenata glavnina se formira revolving fond,

koj se plasira pod istite uslovi.

Kreditna linija za kreirawe novi rabotni mesta vo mali i

sredni pretprijatija od Bankata za razvoj pri Sovetot na

Evropa revolving fond NBRM

nema limit

od 5 do 10 godini

Grejs periodot go odreduva bankata vo zavisnost od vrednosta na

pod-zaemot i mo`niot obrt na sredstvata vo odnos na vremeto za

vra}awe na istiot.

Stopanska banka a.d. Skopje - 9,5% do 9,7%;

Komercijalna banka a.d. Skopje - od 6,89% do 8,55%;

Ohridska banka a.d. Ohrid - od 8,59%.

Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.

Izgradba/nabavka na imot, nabavka na ma{ini i oprema, nabavka

na surovini i rezervni delovi, kako i aktivnost na edukativni

trening programi.

Izvozno-orientirani trgovski dru{tva

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva za

ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 2005 dosega se plasirani 750

iljadi E.

Eurostandard banka, Izvozna i Kreditna banka, Investbanka,

Komercijalna banka, Makedonska banka, Ohridska banka, Sileks

banka, Stopanska banka Bitola, Teteks-Kreditna banka, Tetovska

banka, Tutunska banka i UNI banka

Sredstvata od Zaemot odobren od Bankata za razvoj pri Sovetot

na Evropa (CEB) vo iznos od EUR 5,113 milioni se celosno

iskoristeni. Sredstvata od Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj

bankite u~esni~ki koi gi plasiraat na krajnite korisnici pod

istite uslovi.

Kreditna linija za finansirawe na MSP dodeleni

od Vladata na Republika Makedonija - MBPR

Do 500.000 E

8 godini

Do 1 godina

8%

Hipoteka, zalog, menici i drugi instrumenti prifatlivi za

delovnite banki

Finansirawe na osnovni i obrtni sredstva

Mali i sredni trgovski dru{tva

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva

za ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 1999 dosega se

plasirani 20 milioni E.

80


nudat kreditot

Zabele{ka

Tutunska banka AD Skopje, IK banka AD Skopje, Mo`nosti DOO

Skopje

Stopanska banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje i

Ohridska banka AD Ohrid.

Sredstvata ne moè da se koristat za proekti od zemjodelstvoto,

osven za prerabotka i dorabotka na zemjodelski proizvodi.

Se isklu~uva od finansirawe obrtniot kapital i uslugite

povrzani so operaciite na proektot (tro{ocite za odrùvawe,

plati i drugo).

So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansira najmnogu 50%

od vkupnata vrednost na pod-proektot. Ostanatite 50% se

finansiraat od sopstveni sredstva na krajniot korisnik ili od

sredstva na bankata u~esni~ka

UNI Banka AD Skopje, Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna i

kreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje,

Komercijalna banka AD Skopje, Makedonska banka AD Skopje,

Ohridska banka AD Ohrid, Stopanska banka AD Skopje,

Stopanska banka AD Bitola, TTK banka AD Skopje, Tutunska

banka AD Skopje, Sileks Banka AD Skopje

Kreditna linija/ Izvor na sredstva

Iznos

Rok na vra}awe

Grejs period


Obezbeduvawe

Namena na kreditot

Celni grupi


na sredstvata

Delovni banki koi go nudat

kreditot/

Ministerstvo za finansii

Zabele{ka

Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od

kompenzacioni fondovi od stranska pomo{

(Odluka od Sl. v. 60/2004)

Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira soglasno proektot po

voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.

9 meseci 5 godini

3 meseci 1 godina

3% 3%

Bankarska garancija Hipoteka vo visina 2:1

ili bankarska garancija

1. surovini;

2. repromaterijali. investicioni proekti

MSP od oblasta na stopanstvoto

Od naplatenite anuiteti od stranskite pomo{ti se generiraat kompenzacioni fondovi.

So sostojba 30.09.2007 godina neraspredeleni se 22.575.000 milioni denari.

Ministerstvo za finansii,

Sektor za upravuvawe so kapital,

Oddelenie za stranska pomo{

Sredstvata se stavaat vo funkcija po raspi{ano soop{tenie vo dnevnite vesnici od

strana na Ministerstvoto za finansii. Selekcija na prijavenite proekti i nivno

odobruvawe vr{i Komisijata za menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od

Vladata na Republika Makedonija.

Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od

kompenzacioni fondovi od druga stranska pomo{

(Odluka od Sl. v. 28/2005)

Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira soglasno proektot po

voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.

9 meseci 5 godini

3 meseci 1 godina

3,5% pod eskontnata stapka na 3,5% pod eskontnata stapka na

Narodna banka na R.M Narodna banka na R.M

Bankarska garancija Hipoteka vo visina 2:1

ili bankarska garancija

1. surovini;

2. repromaterijali investicioni proekti

MSP od oblasta na stopanstvoto

Od naplatenite anuiteti od stranskite pomo{ti se generiraat kompenzacioni fondovi.

So sostojba 30.09.2007 godina neraspredeleni se 66.889.000 milioni denari.

Ministerstvo za finansii,

Sektor za upravuvawe so kapital,

Oddelenie za stranska pomo{

Sredstvata se stavaat vo funkcija po raspi{ano soop{tenie vo dnevnite vesnici od strana

na Ministerstvoto za finansii. Selekcija na prijavenite proekti i nivno odobruvawe vr{i

Komisijata za menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od Vladata na Republika

Makedonija.

81

DRUGI PROEKTI ZA PODDR[KA NA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA, sostojba oktomvri 2007 g.(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi se dostapni kaj implementatorite)

Garancii

Uslovi pod koi se

odobruva garancija

Vidovi garancii

Maksimalen iznos

Rok na vra}awe na

kredit

Nadomest

za garancija

Garanten Fond na Makedonska Banka za

Podr{ka na Razvoj - Proekt na

Vladata na RM

Garancii se dodeluvaat za site dolgoro~ni krediti za

investicii od kreditnite linii distribuirani preku

bankite potpisni~ki na dogovori za sorabotka so

MBPR

Garancii za kredit obezbedeni so instrumenti za

obezbeduvawe koi bankite ne gi prifa}aat.

- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za

kredit koja moè da bide izdadena od Garantniot Fond

e 35.000 EVRA vo denarska protivvrednost;

- maksimalniot iznos na kredit za koja moè da bide

izdadena garancija e 150.000 EVRA vo denarska pro-

tivvrednost;

- garancijata ne moè da nadmine iznos od 33 % od

glavnicata na baraniot kredit.

Garancija moè da se izdava na krediti/ nabavki so

maksimalen rok na otplata od 10 godini.

2,2 % godi{no na saldoto na garancijata

Garanten fond - proekt na

[vedskata agencija za

me|unarodna razvojna sorabotka (SIDA)

Garancii za kredit: se izdavaat za site krediti od kreditnite linii

distribuirani preku bankite potpisni~ki za sorabotka so GF

Garancii za dobavuva~i: se izdavaat na dobavuva~ite so koi Garanti

Fond ima dogovor za sorabotka, a koi prodavaat oprema i repromateri-

jali na odloèno pla}awe

1. Garancii za kredit

2. Garancii za dobavuva~i

3. Garancii za dobavuva~i so kredit

(kombinacija od prethodnite dva vida)

- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za kredit koja moè da

bide izdadena od Garanti Fondot e 60.000 evra vo denarska protivvred-

nost;

- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za dobavuva~i za

nabavka na osnovni sredstva koja moè da bide izdadena od Garanti

Fondot e 60.000 evra vo denarska protivvrednost;

- maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za nabavka na surovini

i repromaterijali koja moè da bide izdadena od Garanti Fondot e

30.000 evra vo denarska protivvrednost;

- garancijata ne moè da nadmine iznos od 60 % od glavnicata na

baraniot kredit/osnovnoto sredstvo/repromaterijalite i surovinite

Garancija moè da se izdavana krediti/nabavki so maksimalen rok na

otplata od 5 godini so vklu~en grejs period

Garancii za kredit:

- 2% od visinata na garancijata na godi{no nivo

Garancii za dobavuva~i:

- 3% od visinata na garancijata na godi{no nivo;

Krediten

fond

Vidovi

krediti

Namena na

kreditot

Iznos

Rok na

vra}awe

Godi{na

kamatna

stapka

Fond za kreditirawe MSP - proekt na

Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj

(USAID) norve{kiot dràven investiciski

fond NORFUND

Kratkoro~ni inovativni krediti za obrtni sred-

stva za MSP: krediti za finansirawe na nara~ki

za poznat kupuva~, proizvodstvo nameneto za

izvoz, faktoring i dr.

Finansirawe na podgotovka na proizvodstvo i

isporaka na proizvodi na doma{ni i stranski

pazari, nabavka na surovini i repromaterijali,

tro{oci za pakuvawe, rabotna sila, testirawe,

transport, carina, danoci, i dr.

od 4.500.000 MKD do 5.000.000 MKD

od 30 do 179 dena

od 8% do 12%

82

Manipulativen

tro{ok

Obezbeduvawe

Celni grupi

Implementator

Namena na garancijata

1. Hipoteka vo odnos 1:1,2 dadena kaj delovnata banka

(za celiot iznos na kreditot) .

2. Dokolku ne se raspolaga so takov imot, se obezbedu-

va kolateral kaj MBPR (koj {to ne go prima delovnata

banka) vo odnos 1:1,2, samo na garantiraniot del od

kreditot.

Zanaet~ii, trgovci poedinci, mikro, mali i sredni

trgovski dru{tva (registrirani vo RM i so najmalku

51% privaten kapital)

Komercijalna banka ad Skopje, Stopanska banka ad

Bitola, Investbanka ad Skopje, Eurostandard banka ad

Skopje, TTK Banka ad Skopje, Sileks banka ad Skopje,

[tedilnica Mo`nosti Skopje

Za krediti vo investii vo postoe~ki ili novi

tehnologii so koi se zgolemuva izvozot od RM

- 1,5% ednokratno, za garancii za kredit;

- 1% ednokratno, za garancii za dobavuva~i.

Dvièn (oprema, mehanizacija, vozila) i nedvièn imot (objekti,

zemji{te), menici, dr.

- potencijalni osnova~i na MSP

- postoe~ki MSP so dominanten privaten kapital i najmnogu 50

vraboteni

- vr{iteli na zemjodelska dejnost

Centar za pottiknuvawe na razvojot na mali i sredni dru{tva Skopje

Zapo~nuvawe ili pro{iruvawe na biznis (garancijata ne se izdava za

potro{uva~ki i stanbeni krediti)

Garanti Fond e institucija koja e osnovana vo 2002 godina

Provizii

Obezbeduvawe

Celni grupi

Implementator

Osnova~ na

fondot

1. 0,5% za obrabotka na barawe; i

2. 2% za upravuvawe so kreditot.

Bankarski garancii, polisa za osiguruvawe izvoz,

barirani ~ekovi, zalog, menici, dr.

Pretprijatija od navedenite industriski gran-

ki moàt da podnesat barawa za kredit:

1. proizvodstvo na prehranbeni proizvodi i

pijalaci;

2. proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi;

3. proizvodstvo na koà, predmeti od koà i

ko`na galanterija;

4. proizvodstvo na osnovni metali i standardni

metalni proizvodi;

5. proizvodstvo na grade`ni materijali;

6. preprabotka na drvo o proizvodi od drva,

proizvodstvo na ma{ini i elektri~ni uredi.

MSP Fond Skopje

MSP fondot e osnovan i upravuvan od Razvojna

Fondacija Krimson.

83

Zabele{ka

Kapitalot za izdavawe na garancii iznesuva 2.500.000 Evra, sredstvata

se obezbedeni od SIDA

(Swedish international development cooperation agency).

Garanti Fond zaklu~no so 15.10.2007 ima izdadeno garancii vo visina na

ne{to pove}e od 3.000.000 evra, koristej}i go i revolvingot na

sredstvata.

Za tekovnata godina Garanti Fond raspolaga so okolu 500.000 Evra

(sredstva od revolvingot)

Zabele{ka

MSP fondot kreditira privatni pravni subjekti:

1. koi vr{at dejnosti vo proizvodstvoto, trgovija

i uslugi;

2. koi pokaùvaat pozitivni finansiski rezul-

tati vo dosega{noto rabotewe;

3. ~ij broj na vraboteni se dviì od 5 do 200 lica;

4. kredito-baratelite treba da ja vr{at istata

dejnost najmalku 3 godini, ili pak menaxerite na

tie pretprijatija da imaat iskustvo vo vr{eweto

na taa dejnost kako fizi~ki lica dokolku pret-

prijatieto e formirano pred pomalku od 3 godini;

5. prioritet imaat pretprijatijata koi se izvozno

orientirani, obezbeduvaat pogolem broj na novi

vrabotuvawa, ostvaruvaat neto devizni prilivi,

koristat doma{ni surovini i se griàt za

za{tita na ~ovekovata okolina.

Vladata na RM vo dekemvri 2005 godina formira{e

Garanten fond, so transfer na 231 milioni MKD od

buxetot na RM . Celta za formirawe na GF e na cel-

nite grupi da im se olesni pristapot do bankarskite

krediti za investici, vo pogled na kolateralot po

kreditite.

84

PODGOTVUVA I IZDAVA

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

ZAMENIKGLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

^LENOVI NA UREDUVA^KI ODBOR

PODGOTOVKA I PE^AT

TIRA@

PREVOD

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. �Dame Gruev� 14, 1000 Skopje,Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280Internet adresa: http://www.finance.gov.mk

D-r Trajko Slaveski

Doc. D-r Nikica Mojsoska Bla`[email protected]

Sne`ana Delevska, M-r Mi{o NikolovAneta Dimovska

Global Komunikacii, Skopje

500 primeroci

@ana [okarovskaMaja Petrovska

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITEOD OVAA PUBLIKACIJA, GI MOLIMEKORISNICITE ZADOL@ITELNODA GO NAVEDAT IZVOROT

ISSN 1409 - 9209Bilt. Minist. Finans.5/6-2007

MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA …biznis i na rokovite za registrirawe na firma, a...

Documents

Transcript of MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA …biznis i na rokovite za registrirawe na firma, a...