GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA ...en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R....

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2007 GODINA

NARA^ATEL: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

MINISTER: XELIL BAJRAMI

IZVR[ITEL: AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

DIREKTOR: OGNEN APOSTOLSKI

SKOPJE, 2008

Raboten tim: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

Koordinator na Izve{tajot:

Sowa Furnaxiska, dipl.in`.arh. AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Rakovoditel na timot:

Sowa Manasova, dipl. ek.

^lenovi na timot:

M-r Du{ica Trp~evska, dipl.in`. arh.

M-r Sowa Depinova, dipl.grad. in`.

Blagoja Jankov, dipl.el. in`.

Zvonko Bo{ev, dipl. geogr.

Jadviga Mitrovska Cvetkovska, dipl.in`. arh.

Petar Manev, dipl. in`. arh.

Lidija Petkovska, dipl.in`. arh.

Cvetanka Marku{oska, dipl. in`. arh.

Nikola Gaxovski, dipl.ma{. in`.

Valdet Tairi, dipl.in`. arh.

Miroslav Bogdanovski, dipl. soc. rab.

Dejan Dinevski, dipl.in`. arh.

Andrijana Andreeva, dipl.in`. arh.

Hristina Apostolova, dipl. in`. za{t. `iv. sred.

Vesna Dimi{kovska, dipl. in`. za{t. `iv. sred.

Sodrìna 1. Voved.................................................................................................................................. 1 2. Metodolo{ki pristap................................................................................................... 3 3. Instrumenti za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika

Makedonija....................................................................................................................... 8 3.1. Regionalni prostorni planovi............................................................................ 8 3.2. Uslovi za planirawe na prostorot................................................................... 11

4. Evidentirani promeni vo prostorot januari - dekemvri 2007 godina ............ 22 4.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj ....................................................... 22

4.1.1. Uslovi i pojavi na prostoren razvoj na stopanskite dejnosti ....... 22 4.1.2. Promeni vo prostorot.............................................................................. 28

4.2. Koristewe na zemji{teto.................................................................................... 34 4.2.1. Zemjodelsko zemji{te............................................................................... 34 4.2.2. [umi i {umsko zemji{te......................................................................... 35 4.2.3. Mineralni resursi.................................................................................... 38

4.3. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura........................................... 40 4.3.1. Tabelaren pregled na promenite nastanati vo oblasta na

vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura .................... 45 4.4. Energetski izvori i energetska infrastruktura ......................................... 57 4.5. Demografski razvoj .............................................................................................. 63

4.5.1. Prirodno dvièwe na naselenieto....................................................... 63 4.5.2. Migracii ..................................................................................................... 66 4.5.3. Teritorijalna distribucija na naselenieto ...................................... 68

4.6. Urbanizacija i sistem na naselbi..................................................................... 69 4.7. Domuvawe................................................................................................................. 75

4.7.1. Sogleduvawa vo odnos na realizacijata............................................... 76 4.7.2. Promeni vo prostorot.............................................................................. 79

4.8. Javni funkcii ........................................................................................................ 90 4.8.1. Sogleduvawa vo odnos na realizacijata............................................... 91 4.8.2. Promeni vo prostorot.............................................................................. 96

4.9. Razvoj i razmestenost na industrijata ........................................................... 100 4.10. Soobra}ajna infrastruktura i komunikaciski sistemi........................... 105

4.10.1. Soobra}ajna infrastruktura ............................................................... 105 4.10.2. Komunikaciski i dostavni sistemi .................................................... 118

4.11. Za{tita na ìvotnata sredina ........................................................................ 122 4.11.1. Vozduh ......................................................................................................... 123 4.11.2. Voda............................................................................................................. 126 4.11.3. Po~va .......................................................................................................... 129 4.11.4. Bu~ava......................................................................................................... 131 4.11.5. Otpad .......................................................................................................... 133 4.11.6. Biolo{ka raznovidnost......................................................................... 135 4.11.7. Radioaktivna kontaminacija ................................................................ 138

4.12. Za{tita na prirodnoto nasledstvo ................................................................ 141 4.12.1. Evidentirani promeni vo prostorot.................................................. 147

4.13. Za{tita na kulturnoto nasledstvo................................................................. 148 4.13.1. Merki za za{tita .................................................................................... 149 4.13.2. Sostojbi i promeni vo prostorot ........................................................ 149

4.14. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori ................. 153

4.15. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi ............................................................................................................ 159 4.15.1. Za{tita od voeni zagrozuvawa ............................................................. 159 4.15.2. Za{tita od prirodni katastrofi ....................................................... 161 4.15.3. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi................................ 165

5. Evropska ramka za planirawe na prostorot........................................................ 167 6. Zaklu~ni sogleduvawa za ostvaruvawe na Prostorniot plan na

Republika Makedonija vo periodot juni 2004-2007 godina .............................. 172 6.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj ..................................................... 172 6.2. Koristewe na prirodnite resursi .................................................................. 174 6.3. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura......................................... 175

6.3.1. Vodosnabduvawe ....................................................................................... 175 6.3.2. Za{tita na vodite ................................................................................... 176

6.4. Energetski izvori i energetska infrastruktura ....................................... 178 6.5. Demografski razvoj ............................................................................................ 179 6.6. Urbanizacija i sistem na naselbi................................................................... 180 6.7. Domuvawe............................................................................................................... 182 6.8. Javni funkcii ...................................................................................................... 183 6.9. Razvoj i razmestenost na industrijata ........................................................... 186 6.10. Soobra}ajna infrastruktura i komunikaciski sistemi........................... 188

6.10.1. Soobra}ajna infrastruktura ............................................................... 188 6.10.2. Komunikaciski i dostavni sistemi .................................................... 189

6.11. Za{tita na `ivotnata sredina ........................................................................ 190 6.12. Za{tita na prirodnoto nasledstvo ................................................................ 192 6.13. Za{tita na kulturnoto nasledstvo................................................................. 193 6.14. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori ................. 193 6.15. Za{tita i spasuvawe........................................................................................... 195

7. Kartografski prilozi.............................................................................................. 196

Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2007 godina

Agencija za planirawe na prostorot 1

1. VOVED

"Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2007" e izraboten soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija ("Sl. vesnik na RM" br.39/04).

Sproveduvaweto na "Prostornioot plan na Republika Makedonija" so planski vremenski horizot do 2020 godina, go obezbeduva ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.

Prostorniot plan na R. Makedonija se sproveduva so izgotvuvawe i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 51/05 i br.137/07).

Zaradi kontinuirano sledewe na sostojbite vo prostorot i sproveduvawe na "Prostorniot plan na Republika Makedonija", organite na dràvnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) se dol`ni da izgotvuvaat godi{ni izve{tai za sostojbite i promenite vo prostorot od svojata oblast i istite da gi dostavuvaat do ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.

Postapkata i na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite, kako i rokovite za dostavuvawe, gi propi{uva ministerot nadleèn za rabotite na prostornoto planirawe, soglasno Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe ("Sl. vesnik na RM" br. 42/05 i br. 111/06).

Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, Vladata na Republika Makedonija, na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, go dostavuva do Sobranieto na Republika Makedonija.

Izve{tajot za sostojbite i promenite vo prostorot vo 2007 godina (tekstualen i grafi~ki del) pretstavuva integralen seopfaten dokument, so koj Vladata na R. Makedonija i Makedonskiot parlament se izvestuvaat za sostojbite i promenite vo prostorniot razvoj na R. Makedonija vo tekot na edna kalendarska godina za site relevantni oblasti vo makedonskiot prostor (demografija, koristewe na zemji{te, prirodnite resursi, urbanizacija, infrastruktura, ekonomski osnovi na prostorniot razvoj, razvoj i distribucija na industrijata, turizmot, javnite funkcii, prirodnoto i kulturno nasledstvo, za{titata na ìvotnata sredina itn.). So poseben analiti~ki osvrt na problemite, interesite, konfliktite i uslovite na razvoj, soglasno metodolo{kiot pristap na izrabotka, Izve{tajot dava ocenka na realizacijata i razrabotkata na planskite postavki definirani vo soodvetnite oblasti vo "Prostorniot plan na R. Makedonija".

Fleksibilnosta na metodologijata za izrabotka na Godi{niot izve{taj bazirana na proaktivniot pristap naso~en kon razrabotka i unapreduvawe na kvalitetot i obemot na informativnost i upotreblivost na Godi{niot izve{taj, rezultira so postojano negovo kvalitativno dopolnuvawe so cel



postignuvawe pogolema seopfatnost i aktuelnost soglasno tekovite i promenite vo razvojot na oblastite opfateni so Prostorniot plan

Procesot na sledewe na sproveduvaweto na Prostorniot plan na R. Makedonija pretstavuva kompleks na neophodni aktivnosti za sogleduvawe na razvojot na sekoj segment na prostorniot sistem, koj po svojata priroda treba da bide fleksibilen i prilagodliv na sostojbite i promenite zaradi {to "Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2007 godina" e izraboten vrz osnova na dopolnuvawe na metodologijata i na sodrìnata na Godi{niot izve{taj so novi poglavija (oblasti) koi se sodràni vo Prostorniot plan na Republika Makedonija, no koi {to ne bea opfateni so prethodnite godi{ni izve{tai. Intencijata na promenite e postignuvawe celovitost i seopfatnost na Izve{tajot so osvrt na site oblasti vklu~itelno i onie za koi vo periodot na izrabotka na Izve{tajot ne postoeja podatoci za 2007 godina. Zaradi toa osvrtot vo analizata za tie oblasti bazira na obrabotka na edinstveno raspoloìvite podatoci koi se odnesuvaat na 2006 godina objaveni od relevantni institucii.

Seopfatnosta na Izve{tajot e osnova za sogleduvawe na ostvaruvawata na Prostorniot plan vo site segmenti od prostorniot sistem so cel predlagawe merki i aktivnosti za negovo sproveduvawe sodràni vo Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan.

Imeno, Vladata na Republika Makedonija, soglasno ~len 3 od "Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija", na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, donesuva "Programa za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija". So Programata se odreduvaat merkite i aktivnostite od zna~ewe za sproveduvawe na Prostorniot plan, prioritetnite aktivnosti, organizacionata struktura i organite nadle`ni za sproveduvawe na Prostorniot plan, sodrìnata i stepenot na obrabotka na podatocite i finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na predvidenite aktivnosti. Programata se donesuva za period od najmalku dve godini.

Godi{niot Izve{taj za sproveduvawwe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2007 god. e izraboten vrz osnova na dostaveni informativni listovi od izve{tajnite edinici za periodot od mesec januari do krajot na mesec dekemvri 2007 godina.

Godi{niot izve{taj e sostaven od 7 (sedum) poglavija.



2. METODOLO[KI PRISTAP

Metodologijata pretstavuva zbir na soznanija, sredstva i na~ini za vodewe na istraùva~kite procesi i procesite na sinteza, zaklu~uvawe, koncipirawe i eksplikacija.

Op{tata metodolo{ka matrica ja so~inuvaat interdisciplinarnosta vo istraùvaweto, diferencijalniot tretman vo zavisnost od sferite na istraùvaweto, sistemski pristap i kombinacija na razni metodi, postapki i tehniki na rabota.

Metodologijata za izrabotka na Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija, se zasniva vrz slednite osnovni na~ela:

‡ javen interes na "Prostorniot plan na Republika Makedonija"; ‡ edinstven sistem vo planiraweto na prostorot; ‡ javnost vo sproveduvaweto na Prostorniot plan; ‡ strate{kiot karakter na prostorniot razvoj na dràvata; ‡ sledewe na sostojbite vo prostorot; ‡ usoglasuvawe na strate{kite dokumenti na Dràvata i site zafati

i intervencii vo prostorot; ‡ koordinacija na "Prostorniot plan na Republika Makedonija", so

drugite prostorni i urbanisti~ki planovi i drugata dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, so subjektite za vr{ewe na stru~ni raboti vo sproveduvaweto na Planot.

Vrz osnova na ovie na~ela, pri izrabotkata na Godi{niot izve{taj se pristapuva kon ocenka na implementacijata na postavenite planski koncepcii vo site relevantni oblasti utvrdeni so Prostorniot plan, {to pretstavuva edna od najva`nite alki vo spregata na podgotovka, donesuvawe i sproveduvawe na "Prostorniot plan na Republikata do 2020 godina". "Godi{niot izve{taj za promenite vo prostorot" e del od integralniot sistem na planirawe na prostorniot razvoj so koj se vospostavuva politika na planirawe, organizirawe i ureduvawe na prostorot. Postaven vrz principite na informativnost, kooperativnost i transparentnost, ovoj sistem obezbeduva pogolema fleksibilnost i proaktivnost na Prostorniot plan na Dràvata preku negovo inovirawe, prilagoduvawe i usoglasuvawe so strate{kite promeni, so cel racionalno koristewe i organizirawe na site aktivnosti vo prostorot naso~eni integralno kon glavnata razvojna opredelba na 21-ot vek, kooperativnost i odr`liv razvoj so racionalno koristewe na site prirodni resursi, ~ovekoviot potencijal, sozdadenite vrednosti i primena na principite na za{tita na ìvotnata sredina.

"Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan" pretstavuva kompleksen proekt vo koj se sogleduvaat pove}e aspekti na odr`liviot ekonomski, urbanisti~ki i socijalen razvoj vo 2007 godina vo poodelnite sferi na prostorot opfateni so Prostorniot plan na R. Makedonija: demografija, koristewe na zemji{teto, stopanstvo, industrija, turizam, urbanizacija i sistem na naselbi, soobra}aj, energetika i telekomunikacii, vodostopanstvo, kulturno-istorisko nasledstvo, prirodnite bogatstva, za{tita na ìvotnata sredina i za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi.



Procesot na izrabotka na Godi{niot izve{taj bazira na temelna podgotovka, pribavuvawe i sreduvawe na obemna i raznovidna dokumentaciska osnova, golem opseg na ekspertski analizi vo soodvetnite sektori i oblasti, me|usektorska komunikacija, interna i eksterna, koordinacija i sinhronizacija na aktivnostite vo sprega so site izve{tajni edinici, nadle`noto ministerstvo i izrabotuva~ot na Izve{tajot, Agencijata za planirawe na prostorot. Celta e evaluacija na realizacijata na koncepciite i opredelbite utvrdeni so Prostorniot plan vo relevantnite oblasti i nivna opreracionalizacija vo prostorot.

Pri izrabotkata na Godi{niot izve{taj se vospostavuva intenzivna sorabotka pome|u razni institucii, lokalni i centralni organi, a vo prv red lokalnata samouprava i nadle`noto Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, javnite pretprijatija i agencii, potoa sektorski institucii i drugi organi vo site oblasti (sektori, podra~ja i sl.) koi se opfateni so razvojnite dokumenti na poedine~nite resori (zemjodelstvo, {umarstvo, vodostopanstvo, soobra}aj, energetika, za{tita na ìvotnata sredina, za{tita na prirodata i biodiverzitetot, stopanskiot razvoj, kulturnoto nasledstvo, urbanizmot) itn.

Spored Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija i Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite i rokovi za nivno dostavuvawe (Sl. vesnik na RM br.42/05 i br. 111/06), utvrdena e postapkata i na~inot na izgotvuvawe, rokovite za dostavuvawe, kako i sodrìnata na Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot {to gi izgotvuvaat organite na dràvnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) od svojata oblast na deluvawe.

Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot se odnesuvaat za period od edna godina i se izrabotuvaat i dostavuvaat na Informativen list koj {to e sostaven del na Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe.

Soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, Sektorot za prostorno planirawe pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, vo mesec dekemvri 2007 godina dostavi dopis do site relevantni izve{tajni edinici i distribuira vkupno 130 informativni listovi so Upatstvo za izgotvuvawe na Informativniot list. Podatocite i informaciite sodràni vo Informativnite listovi se odnesuvaat na periodot od mesec januari do dekemvri 2007 godina.

Od vkupniot broj dostaveni informativni listovi do izve{tajnite edinici, dobieni se vkupno 100 popolneti informativni listovi, odnosno okolu 77 % od vkupno dostavenite, {to pretstavuva namaluvawe vo odnos na odzivot za prethodniot godi{en izve{taj koga ovoj procent iznesuva{e 85%.

Opfatnosta vo odnos na dobienite odgovori od izve{tajnite edinici iako ne e celosna, sepak obezbeduva dovolna osnova za objektivno sogleduvawe na realnite promeni vo prostorot na Republikata vo tekot na 2007 godina. Dobienite podatoci i informacii obezbedeni so izve{tajnite listovi se dopolneti so bogatata informacisko-dokumentaciska baza so koja raspolaga Agencijata za planirwe na prostorot kako izrabotuva~ na Godi{niot izve{taj. Vrz osnova na svojata vostanovena metodologija za obezbeduvawe informacii i dokumentacija za potrebite na planerskiot proces i vrz osnova na obemnata baza



na podatoci vo svojot prostorno-informaciski sistem, Agencijata poseduva relevantni informacii koi ovozmoùvaat porealno prezentirawe na pojavite i promenite vo makedonskiot prostor vo tekot na 2007 godina.

Rabotniot tim formiran za izrabotka na Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2007 godina so multidisciplinaren sostav na prostorni planeri od pove}e specijalnosti: ekonomist, sociolog, geograf, arhitekti, gradeèn i elektro inìwer, urbanisti, inìwer arhitekt planer, inìweri za za{tita na ìvotnata sredina, informati~ari i dr., vrz osnova na sumiranite i interpretirani raspoloìvi podatoci i informacii dobieni od informativnite listovi i vrz osnova na postojnata istraùva~ka, planska i druga raspoloìva dokumentacija obezbedena od razni nivoi i resori zna~ajni za Izve{tajot (studii, statisti~ki publikacii, programi, izve{tai i drugi informacii), pristapi kon analiza i obrabotka na celokupnata informacisko-dokumentaciska baza so cel sogleduvawe i ocenka na ostvaruvawata na planskite opredelbi i nivnata refleksija vrz sostojbite i promenite vo prostorot so ex post planska evaluacija na sproveduvawe na Prostorniot plan, spored eksplicitnite i implicitni efekti vo prostorot.

Primenetata metodologijata za izrabotka na prethodnite godi{ni izve{tai za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija sodrè{e analiza na poedine~nite oblasti so osvrt na pojavite, uslovite, sostojbite i promenite vo prostorot vo analiziranata godina zasnovani na site raspoloìvi podatocii i materijali koi se odnesuvaa na taa godina. No zaradi postignuvawe na celosna informiranost za sostojbite i promenite vo site oblasti koi se opfateni so Prostorniot plan na R. Makedonija, metodologijata za izrabotka na Godi{niot izve{taj za 2007 godina be{e dopolneta so vklu~uvawe na podatoci i dopolnitelni informacii za sostojbite i pojavite vo prostorot vo poodelnite oblasti koi se odnesuvaat na prethodnata godina, no koi {to vo momentot na izrabotka na Izve{tajot se edinstveno raspoloìvi objaveni i publikuvani podatoci od soodvetnite nadle`ni institucii: Dràven zavod za statistika na R. Makedonija, Ministerstvoto za finansii i drugi dràvni organi, agencii i javni pretprijatija.

Podatocite koi se predmet na obrabotka i analiza vo soodvetnata oblast se odnesuvaat na definitivnite rezultati ostvareni vo analiziranata godina ili na oceneti podatoci koi se o~ekuva da se ostvarat do krajot na godinata, a koi {to se oficijalno objaveni od relevantni institucii.

Metodolo{koto dopolnuvawe i izmena proizleguva od potrebata da se dade osvrt na sostojbite i pojavite vo prostorot koi se aktuelni vo momentot i koi baziraat na raspoloìvi podatoci neophodni za obezbeduvawe celosna informiranost na Vladata na R. Makedonija i na Makedonskiot parlament za site oblasti, tekovi i promeni vo prostorot.

Transparentnosta na postapkata za izrabotka na "Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija" bazira na vklu~uvawe golem broj subjekti od lokalno i nacionalno nivo, timska rabota i sintezen pristap za sogleduvawe na realizacijata na planskite postavki vo poodelnite oblasti od Prostorniot plan, kako i permanentna koordinacija so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, poto~no so koordinatorot nazna~en od Sektorot za prostorno planirawe.

Visokiot stepen na tehni~ka i informati~ka opremenost na Agencijata za planirawe na prostorot ovozmoì primena na sovremeni informati~ki



tehnologii vo site fazi na izrabotka na Izve{tajot: podgotvitelni aktivnosti, formirawe informacisko-dokumentaciska baza, obrabotka, analiza, evaluacija i na kraj sintezna prezentacija na integralniot tekst i negovo grafi~ko pretstavuvawe so tematski karti od odredeni oblasti.

Procesot na implementacija na opredelbite od Prostorniot plan i nivno efektuirawe vo prostorot podrazbira trajno i kontinuirano sledewe na sostojbite i promenite vo poodelnite oblasti, sogleduvawe na barierite, ograni~uvawata, no i na novite mo`nosti i uslovi za realizacijata na opredelbite. Ize{taite za godi{nite promeni vo prostorot ovozmoùvaat integralno sledewe na realizacijata na Prostorniot plan so {to se obezbeduva solidna informacisko-dokumentaciska baza za sogleduvawe i ocenka na postojnite planski re{enija i iznao|awe i predlagawe na podobri prostorni re{enija vo razrabotkata na Prostorniot plan preku Programata za seopfatno i integralno sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija.

Imeno, vrz osnova na stru~na organizacija i sinhronizacija na celokupnite poedine~ni aktivnosti vo site segmenti i fazi na rabota so primena na sintezniot pristap vo procesot na finalizirawe na tekstot, proizleguvaat preporaki za neposredno sproveduvawe i implementacija na planskite postavki nameneti za izrabotka na Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan koja se odnesuva na period od najmalku dve godini utvrdena so ~len 3 od Zakon za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija. So Programata se odreduvaat merki i aktivnosti od zna~ewe za sproveduvawe na Prostorniot plan, prioritetnite aktivnosti, organizacionata struktura i organite nadle`ni za sproveduvawe na Prostorniot plan, sodrìnata i stepenot na obrabotka na podatocite i finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na predvidenite aktivnosti.

Na krajot od 2007 godina be{e izrabotena i vo mesec dekemvri be{e prosledena vo vladina procedura prvata "Programa za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija za periodot 2008-2010".

Sledeweto na realizacijata na Planot e sloèna aktivnost vo koja u~estvuvaat golem broj subjekti od razni profili i nivoi na vlast, stru~ni i profesionalni, koi dobro gi poznavaat sostojbite, pojavite, uslovite, me|usebnite odnosi, poremetuvawata, prednostite vo poodelnite oblasti vo prostorot, vrz osnova na toa se inicira podgotovka na novi predlozi za izbor na novi planski opredelbi i re{enija. Prateweto na ostvaruvaweto na Planot kako aktivnost e nerazdelno povrzana so aktivnostite za upravuvaweto so razvojot vo prostorot so {to se potvrduva i celishodnosta na Planot.

Prostorot vo planerskiot proces ne e samo resurs koj se poistovetuva so povr{inata na zemjata, zemji{teto, pejsaòt, tuku i seto ona {to se nao|a pod i nad zemjinata povr{ina kako sostavni i aktivni komponenti na razvojot i ureduvaweto na prostorot.

Vo planiraweto i upravuvaweto so prostorniot razvoj vo Republika Makedonija, prostorot pretstavuva vrednost so tri atributi:

‡ prostorot e ograni~en, daden, odnosno kone~en; ‡ prostorot e neobnovliv i ‡ prostorot e deliv me|u pove}e korisnici.

Prostorot ima i univerzalna vrednost vo odnos potesnoto i po{iroko me|unarodno opkruùvawe.



So ogled na toa {to Prostorniot plan kako razvoen strate{ki dokument se smestuva vo po{iroki ramki, nadvor od nacionalnite granici, Izve{tajot dava osvrt i sogleduvawe na me|unarodnite dokumenti i direktivi zna~ajni vo oblasta na prostornoto planirawe vo evropskoto i svetsko opkru`uvawe.

Procesot na integrirawe na evrospakiot prostor u{te pove}e go aktuelizira ovoj pristap vo Godi{niot izve{taj so cel {to porealno sledewe i primena na site relevantni dokumenti i nastani zna~ajni vo domenot na planirawe na prostorot.

Analizite i sogleduvawata za realizacijata na Prostorniot plan na R. Makedonija na nivo na lokalna zaednica e prilagodeno na aktuelnata teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava spored koja se utvrdeni 84 edinici na lokalnata samouprava, odnosno 85 so Gradot Skopje. Grafi~kata prezentacija na promenite vo prostorot vo poodelni oblasti e pretstavena vo razmer 1:1 200 000.



3. INSTRUMENTI ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

3.1. Regionalni prostorni planovi

Razrabotkata na Prostorniot plan na R. Makedonija soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 51/05 i br.137/07) se ostvaruva preku izrabotka i usvojuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so zakon.

Vakviot pristap na razrabotka na Prostorniot plan na Republika Makedonija korespondira so potrebata za ostvaruvawe poefikasen ekonomski i socijalen razvoj, odnosno za poracionalna organizacija i razmestuvawe na proizvodstvoto, naselenieto i naselbite vo prostorot. Prstornite regionalni planovi treba da posluàt kako teritorijalna ramka vo koja }e se planira, organizira i ostvaruva politikata na prostorniot razvoj, no ne isklu~ivo kako posebna politika, tuku pred sé kako del od globalnata politika na ekonomsko-socijalniot i urbanisti~ki razvoj. Ova zna~i deka celite, zada~ite i prioritetite vo regionalnite prostorni planovi treba da bidat opredeluvani vo tesna povrzanost so sektorskite prioriteti, a ne parcijalno i nezavisno. So posebni analizi treba da se utvrdat sektorskite prioriteti, vrz osnova na sostojbite, problemite i posebno perspektivnite mo`nosti na oddelnite regioni i op{tini, na primer, demografskite karakteristiki, prirodnite resursi, izvoznite mo`nosti, postoeweto na visokokvalifikuvana neangaìrana rabotna sila, pretpriema~kite inicijativi za formirawe na mali firmi, postoeweto na adekvatna infrastruktura, telekomunikaciskata povrzanost, urbaniziranosta na prostorot, za{titata na ìvotnata sredina, prirodnoto i kulturno nasledstvo i sl.

Vo prostorniot sistem na planirawe naj~esto se imaat vo predvid, pred sé, celite, zada~ite, metodite, merkite i instrumentite na politikata so koja dràvata go pomaga, pottiknuva ili poddrùva razvojot na oddelni podra~ja, odnosno regioni koi imaat problemi vo razvojot ili koi pretstavuvaat posebni prostorno funkcionalni celini.

Realnata potreba za regionalen pristap vo razrabotkata na Prostorniot plan na R. Makedonija e povrzana so potrebata za ramnomeren regionalen razvoj i racionalna organizacija i koristewe na prostorot, odnosno za racionalna organizacija na vkupnite ~ovekovi aktivnosti vo prostorot, {to ja pretpostavuva i aktivnata ekonomska i posebno razvojna politika na dràvata, no istovremeno ja pretpostavuva i aktivnosta na lokalnite subjekti. Tokmu od ova proizleguva i tretmanot na regionalnite prostorni planovi kako osnov za planirawe, organizirawe i ostvaruvawe na celokupniot op{testveno-ekonomski, kulturno-socijalen, urbanisti~ki, infrastrukturen i demografski razvoj.

Osnovnata opredelba na "Prostorniot plan na R. Makedonija" za ramnomeren i integralen razvoj na nacionalniot prostor e postavena vrz zakonskata osnova za izrabotka na posebni regionalni prostorni planovi.



Regionalnite planovi koi pretstavuvaat razrabotka na Prostorniot plan na R. Makedonija se naso~eni kon integracija i vnatre{na konsolidacija na site sferi na prostorniot razvoj na regionot (demografija, stopanstvo, ekonomija, turizam, infrastrukturata, za{titata na ìvotnata sredina, kulturnoto i prirodno bogatsvo, op{tetstven standard), so cel iskoristuvawe na razvojnite faktori i potencijali postaveni vrz paradigmata na odr`liviot razvoj.

Realizacijata na ovaa opredelba preku izrabotkata na regionalnite prostorni planovi }e ovozmoì zapirawe na procesot na neramnmomerna polarizacija na prostorot kako vo ramki na prostorno-funkcionalnite regioni taka i na sevkupniot prostor na Republika Makedonija. Vakviot pristap na vnatre{na konsolidacija na prostorno razvojnata struktura na Dràvata i poodelnite podra~ja dobiva dopolnitelno zna~ewe koe sé pove}e stanuva aktuelno vo uslovi na sé pozasileni aktivnosti vo sproveduvaweto na reformskite i integrativnite procesi vo evropskiot prostoren sistem.

Regionalnite prostorni planovi ovozmoùvaat sogleduvawe i potvrduvawe na posebnite obele`ja so koi se identifikuva regionot, {to vo uslovi na globalizacija u{te pove}e treba da se potvrdi razvojniot subjektivitet na poodelniot prostor kako vo nacionalnite granici taka i vo nadvore{noto opkruùvawe.

Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, makedonskoto Sobranie gi usvoi slednite prostorni planovi:

PP na akumulacijata Kozjak (Sl. vesnik na RM br. 49/99); PP na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e (Sl. vesnik na RM br. 98/02); PP na Republika Makedonija (Sl. vesnik na RM br. 39/04) i PP na regionot na slivot na rekata Treska (Sl. vesnik na RM br. 25/07).



Vo tek e izrabotkata i na slednive regionalni prostorni planovi: PP na Ohridsko-Prespanskiot region, koj e usvoen kako Nacrt-plan; PP na Skopskiot region, za koj se izraboteni 80% od ekspertskite

elaborati i PP na slivot na Crna Reka, za koj se zavr{eni podgotvitelnite raboti.



3.2. Uslovi za planirawe na prostorot

"Prostorniot plan na Republika Makedonija" so vremenski horizont na planski opfat do 2020 godina, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija ("Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br. 39/04) se sproveduva so izrabotka i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so zakon.

Za izrabotuvawe i donesuvawe na navedenite planovi, ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, izdava Re{enie za Uslovi za planirawe na prostorot.

Uslovite za planirawe na prostorot sodr`at op{ti i posebno odredbi, nasoki i re{enija od planskata doukmentacija od povisoko nivo i grafi~ki prilog koj pretstavuva izvod od planot.

Soglasno Zakonot, za izrabotka na vakov dokument nadle`na e Agencijata za planirawe na prostorot koja vo tekot na 2007 godina izraboti vkupno 244 Uslovi za planirawe na prostorot i spored zakonskata postapka, istite gi dostavuva do Ministerstvoto nadle`no za planirawe na prostorot koe {to vrz osnova na izraboteniot dokument koj sodr`i odredbi, nasoki i re{enija od planskata dokumentacija od povisoko nivo i grafi~kite prilozi, izdava Re{enie za Uslovi za planirawe na prostorot.

Spored strukturata na vidovi izraboteni uslovi za planirawe, vo najgolem procent, okolu 42% se uslovi za planirawe na prostorot za izgradba na Bazni stanici za trite mobilni operatori i bazni stanici za potrebite na MVR.

Uslovite za planirawe pretstavuvaat zna~aen dokument vo procesot na organizacija, ureduvawe i upravuvawe so prostorot. Tie se prvata alka vo postapkata na otpo~nuvawe promeni vo prostorot so koja ivesticiite zapo~nuvaat da se realizira. So niv se obezbeduva za{tita na javniot interes vo koristeweto i ureduvaweto na prostorot na R. Makedonija i istovremeno se sledat i naso~uvaat site promeni vo prostorot soglasno usvoenite koncepcii i strategii za razvoj na relevantnite oblasti utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija.

Uslovite za planirawe na prostorot {to bea izraboteni vo tekot na 2007 godina bea nameneti za izrabotka na nekolku vidovi urbanisti~ki planovi:

‡ Generalen urbanisti~ki plan (izmena i dopolna) ‡ Urbanisti~ki plan za selo ‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

• Stopanski kompleks • Turisti~ki kompleks • Bazna stanica

‡ Urbanisti~ki proekt • Dalnovod i trafostanica • Soobra}ajna delnica • Brana i hidroelektrana



• Opti~ki kabel • Benzinska pumpa

Prostornata struktura na izraboteni Uslovi za planirawe na prostorot vo tekot na 2007 godina, spored teritorijalnata organizacija na edinicite na lokalnata samouprava, e sledna:

Tabela 1. Izraboteni Uslovi za planirawe na prostorot vo 2007 god. po op{tini

R. br. Op{tina

Urbanisti~ka dokumentacija

Vid na urbanisti~ki

dokument

Naseleno mesto

@elino

@elino Grup~in

Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

@elino Sedlarevo Rogle

1 @elino

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica @elino


Stopanski kompleks

[tip

Leskovica Leskovica Bazna stanica Novo Selo

2 [tip Urbanisti~ki proekt

TIRZ Tri ê{mi

3 [uto Orizari Urbanisti~ki proekt

Benziska pumpa Skopje - [uto Orizari

Urbanisti~ki plan za selo

Volkovo

Skopje - \or~e Petrov

4 \or~e Petrov Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Skopje - \or~e Petrov

5 â{ka Urbanisti~ki proekt

Stopanski kompleks

Golozinci


Stopanski kompleks

Ku~evi{te

Gluvo

Brazda Urbanisti~ki plan za selo

Mirkovci

6 û~er Sandovo

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Ku~evi{te


Kolektorski sistem

Ma~evo

7 Berovo Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Dvori{te



Dihovo

@abeni

Kukure~ani

Stopanski kompleks

Krklino


Turisti~ki kompleks

Porodin

Drevenik Bistrica Bazna stanica \avoto

Benziska pumpa Bistrica

Centar za posetiteli

Malovi{te

Dalnovod i trafostanica

Opti~ari

Kamp Rotino

Magarevo

8 Bitola

Urbanisti~ki proekt

Stopanski kompleks

Dolno Orizari

9 Bogdanci Urbanisti~ki proekt


\avato

Kamewane Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Pirok

Gorno Sedlarce @erovjane

10 Bogoviwe


Gorno Pal~i{te

Petralinci Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Robovo 11 Bosilovo Urbanisti~ki plan za selo

Turnovo


êlopek

Blace

êlopek êlopek

12 Brvenica Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Radiovce



13 Butel Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Qubanci

Pralenik

Pralenik 14 Centar @upa Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Bro{tica

15 Debar Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Turisti~ki kompleks

D.Kosovrasti


Stopanski kompleks

Gorenci

Izdeglavje 16 Debarca

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Gorenci


Stopanski kompleks

Del~evo

17 Del~evo Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Del~evo

Novo Selo

Za{le 18 Demir Hisar Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Grai{te


Stopanski kompleks

Demir Kapija

19 Demir Kapija Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Kore{nica


Sretenovo

20 Dojran Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Star Dojran

21 Dolneni Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Novoselani


Stopanski kompleks

Popoec


Drugovo 22 Drugovo

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Kladnik


Inxikovo 23 Gazi Baba

Urbanisti~ki Bazna stanica Skopje - Gazi Baba



proekt Benziska pumpa Idrizovo

Mrzenci Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks Bogorodica

Mrzenci Bazna stanica

Mrzenci

24 Gevgelija Urbanisti~ki proekt

Benziska pumpa Prdejci


Stopanski kompleks

Vrutok

Dolna \onovica Mitroj Krsti Vrutok

Bazna stanica

Malo Tur~ane

25 Gostivar Urbanisti~ki proekt

Rudnik Gostivar

26 Gradsko Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Gradsko

Marino Bazna stanica

Mr{evci

Bunarxik 27 Ilinden Urbanisti~ki

proekt

TIRZ Ilinden

Roga~evo 28 Jegunovce Urbanisti~ki

proekt Bazna stanica

Roga~evo


Stopanski kompleks

Tarinci

29 Karbinci Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Argulica

Skopje - Karpo{ Skopje - Karpo{

30 Karpo{ Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Skopje - Karpo{


Stopanski kompleks

Mre`i~ko

Kavadarci

Kavadarci

31 Kavadarci

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Kavadarci



Rudnik Kavadarci

32 Kisela Voda Urbanisti~ki plan za selo

Dra~evo

Ko~ani Bazna stanica

Ko~ani 33 Ko~ani Urbanisti~ki proekt


pove}e nas.mesta

34 Kon~e Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica D.Lipovik

Kne`evo

35 Kratovo Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Stracin

Kostur

Trnovo 36

Kriva Palanka

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Uzem

37 Krivoga{tani Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Obr{ani

Kru{evo 38 Kru{evo Urbanisti~ki

proekt Bazna stanica

Norovo

Gorno Ko`are

Kumanovo Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Tabanovce

Kumanovo

39 Kumanovo

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Lopate

40 Lipkovo Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Orizari

41 Makedonska Kamenica


Stopanski kompleks

Makedonska Kamen



Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Cera

42 Makedonski Brod

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Makedonski Brod


Stopanski kompleks

Boletin

Vrben Bazna stanica

Sretkovo

43 Mavrovo i Rostu{a Urbanisti~ki

proekt Dalnovod i trafostanica

@irovnica

44 Mogila Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Beranci

Krivolak

Negotino Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Dolni Disan

Negotino

45 Negotino

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Timjanik

46 Novaci Urbanisti~ki proekt

Stopanski kompleks

Ribarci


Trpejca

Ohrid

Zavoj

47 Ohrid Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Openica

48 Oslomej Urbanisti~ki proekt

Soobra{ajna delnica

Oslomej

49 Peh~evo Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Negrevo

Katlanovo Bazna stanica

Breznica 50 Petrovec Urbanisti~ki proekt

Rudnik Katlanovo



Brana i hidroelektrana

pove}e naseleni mesta

pove}e nas.mesta Dalnovod i

trafostanica pove}e nas.mesta

Dovod do akumulacija

pove}e nas.mesta

Gasovod pove}e nas.mesta pove}e nas.mesta Opti~ki kabel pove}e nas.mesta

pove}e nas.mesta

pove}e nas.mesta

51 pove}e op{tini

Urbanisti~ki proekt

Soobra{ajna delnica

pove}e nas.mesta

Berovci

Ma`u~i{te

Varo[

Prilep

Alinci

Stopanski kompleks

Ma`u~i{te


Turisti~ki kompleks

Oreovec

Prisad

Topol~ani

Pletvar

52 Prilep

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Prilep

53 Probi{tip Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Probi{tip

Stopanski kompleks

Topolnica

54 Radovi{ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Rudnik Radovi{



55 Rankovce Urbanisti~ki proekt

Benziska pumpa Rankovce

Resen

Leskoec Bazna stanica

Stewe

Izbi{ta Benziska pumpa

Slivnica

56 Resen Urbanisti~ki proekt

Turisti~ki kompleks

Dolno Dupeni

57 Rosoman Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Rosoman

Bazna stanica Glumovo

Benziska pumpa Glumovo 58 Saraj Urbanisti~ki proekt


pove}e nas.mesta

Bazna stanica Jabolci

59 Sopi{te Urbanisti~ki proekt

Rudnik Sopi{te

Mlado Nagori~ane

Mlado Nagori~ane

Stopanski kompleks

Mlado Nagori~ane

Staro Nagori~ane


Turisti~ki kompleks Staro

Nagori~ane

60 Staro Nagori~ane

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Dejlovce

Vrani{te Stopanski kompleks

Delogo`di

Rado`da

Rado`da

61 Struga


Turisti~ki kompleks

Kali{ta



Lukovo

Bogojci Piskup{tina

Bazna stanica

Bogojci

Urbanisti~ki proekt

Benziska pumpa Rado`da


Stopanski kompleks

Prosenikovo

62 Strumica Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Strumica

Gorobinci

Sveti Nikole


Stopanski kompleks

Sveti Nikole

Sveti Nikole

Sveti Nikole Trstenik Pavle{enci

63 Sveti Nikole

Urbanisti~ki proekt Bazna stanica

Trstenik


Stopanski kompleks

Le{ok


Glo|i

Pr{ovce

64 Tearce

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Nera{te

Generalen urbanisti~ki plan

Tetovo

Tetovo

Sara}ino Tetovo Tetovo

Stopanski kompleks

Xep~i{te


TIRZ Sara}ino

[ipkovica Bazna stanica

Tetovo

65 Tetovo

Urbanisti~ki proekt

Benziska pumpa Sara}ino

Radi~evo

66 Vasilevo Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Grado{orci

67 Veles Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks Ba{ino Selo



Ba{ino Selo

Ba{ino Selo Turisti~ki kompleks

Ba{ino Selo

Veles

Veles Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica

Veles


Stopanski kompleks

Lipec

Vinica 68 Vinica

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Kalimanci

Karbunica Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Stopanski kompleks

Karbunica 69 Vrane{tica


Karbunica


Stopanski kompleks

Galate


Dobri Dol 70 Vrap~i{te

Urbanisti~ki proekt

Bazna stanica Po`arane

71 Zajas Urbanisti~ki plan za selo

Zajas

72 Zelenikovo Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

Turisti~ki kompleks

Pako{evo

Elaboratite za uslovite za planirawe na prostorot koi {to bea izraboteni za vkupno 72 edinici na lokalnata samouprava, pretstavuvaat dokumentaciona osnova za efikasna implementacija na planskite opredelbi i za usoglasuvawe na site intervencii vo prostoroot so dolgoro~nite celi i razvojnite opredelbi utvrdeni so "Prostorniot plan na R. Makedonija" i so usvoenite regionalni planovi: "Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak", "Prostoren plan na regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e" i "Prostorniot plan na regionot na slivot na reka Treska".



4. EVIDENTIRANI PROMENI VO PROSTOROT JANUARI - DEKEMVRI 2007 GODINA

4.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj

Makroekonomskite performansi spored objavenite ostvareni i proceneti podatoci za 2007 godina1 ukaùvaat deka objektivno moè da se o~ekuva stapkata na realen porast na makedonskata ekonomija za 2007 godina da iznesuva 5,1%2, {to pretstavuva najvisoko nivo na porast vo tekot na poslednite 15 godini samostojnost na Dràvata. Istotaka i spored procenkite na Ministerstvoto za finansii objaveni vo "Makroekonomska politika na Republika Makedonija vo 2008 godina" se o~ekuva deka stapkata na rast na bruto doma{niot proizvod (BDP) za 2007 god. }e dostigne okolu 6% so {to R. Makedonija se priklu~uva na grupata na ponapredni zemji vo tranzicija kako osnov za zabrzuvawe na procesot za konvergencija so Evropskata Unija. Vakviot porast bazira na ostvarenite pozitivni rezultati vo tekot na 2007 godina koi {to se odnesuvaat na niska i stabilna stapka na inflacija, zna~aen porast na izvozot, porast na industriskoto proizvodstvo, zgolemena investiciska aktivnost, no so seu{te mal obem i dinamika na direktnite investicii, istotaka i stapkata na vrabotenost beleì porast, no nivoto na nevraboteni lica e seu{te visoko, kamatnite stapki beleàt trend na namaluvawe i nivno konvergirawe kon onie na zapadnite zemji od Evropskata Unija, deviznite rezervi rastat itn.

Ekonomskite performansi se rezultat na efektuiraweto na procesot na reformski promeni, politikata na merki za pottiknuvawe na razvojot na pretpriemni{tvoto, osobeno na malite i sredni pretprijatija, privlekuvawe stranski investicii i podobruvawe na biznis klimata vo makedonskata ekonomija.

4.1.1. Uslovi i pojavi na prostoren razvoj na stopanskite dejnosti

Pottiknuva~ na ekonomskiot razvoj i dvigatel na rastot na BDP vo 2007 godina od proizvoden aspekt se industrijata i uslugite poradi nivnoto dominantno u~estvo vo sozdavaweto na Bruto doma{niot proizvod.

Stopanskata struktura se karakterizira i ponatamu so kontinuirana dominantnost na industrijata, no isto taka i so promeni kon zgolemuvawe na u~estvoto i zna~eweto osobeno na sektorot na uslugite, trgovijata, ugostitelstvoto i turizmot, finansiskite uslugi, marketing uslugite, informati~kata i kompjuterskata tehnologija i PTT uslugite i sl.

1 Izvor: "Prethodni statisti~ki podatoci za R. Makedonija vo 2007 godina", Dràven zavod za statistika, dekemvri 2007 god.. 2 Navedenata stapka na porast korespondira so proektiranite stapki na godi{en porast na BDP od 5,3% odnosno 5,1% utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija vrz osnova na proektiranite razvojni scenarija (optimisti~ko i pesimisti~ko) na prose~nite godi{ni stapki na porast na BDP predlo`ni vo Studijata "Ekonomski osnovi na Prostorniot plan na Republika Makedonija", grupa avtori, Ekonomski fakultet-Skopje, 1998 god.



Vo uslovi na dominacija na pazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, razmestuvaweto na stopanskite dejnosti vo prostorot na Republika Makedonija i vo 2007 godina se ostvaruva{e soglasno opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija vo kombinacija na koncentracijata i disperzijata, kako komplementarni priodi vo locirawe i prostorno razmestuvawe na stopanskite kapaciteti.

Soglasno postojnata zakonska regulativa vo oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe, prostornata organizacija na stopanstvoto vo tekot na 2007 godina se ostvaruva{e po metodot na koncentrirana disperzija vo ramki na postojnite ili novite urbanisti~ki planovi za gradovite, odnosno na selata vo ~ii ramki se predviduvaat povr{ini za stopanska namena ili vo prostorot utvrden so urbanisti~kite proekti i so urbanisti~ki planovi von naseleni mesta so stopanska funkcija kade se predviduva izgradba na stopanski kompleksi naj~esto so edna proizvodna dejnost i mo`nosti za otvrawe na komplementarni dejnosti.

Vo izminatite decenii na spontano razmestuvawe na stopanskite kapaciteti i so aglomeriraweto na naselenieto vo prostorot, se formiraa centri-polovi na razvojot, no isto taka i oski na razvojot kako povrzani edinici vo nekakva "linija".

Polovite na razvoj se skoncentrirani prete`no na prostorite koi vo godinite pred osamostojuvaweto bea opredeleni op{tinskite centri koi {to so Zakonot za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava vo R. Makedonija od 2004 godina pretstavuvaat gradski naselbi. Analizata pokaùva deka i vo 2007 godina nema promeni vo odnos na polovite na razvoj, no prisutni se soznanijata za razli~niot intenzitet na gravitacionite vlijanija {to objektivno go vr{at vrz okolniot urban i ruralen prostor golemite i sredno golemite gradovi: Skopje, Tetovo, Bitola, Prilep, Kumanovo, Gostivar i dr.

Polovite na razvoj povrzani vo nekakava linija gi so~inuvaat oskite na razvojot koi vo minatoto se formirale vo zavisnost od geografskite karakteristiki na prostorite, t.e. spored reljefot, te~enijata na rekite i sli~no. Vo dene{no vreme pozna~ajni stanaa delovnite odnosi me|u~ove~kite komunikacii, geografskite belezi, kako i izgradenite infrastrukturni sistemi i stopanski kapaciteti.

Oskite na razvojot gi povlekuvaat liniite na infrastrukturnite, posebno na soobra}ajnite sistemi, koi potoa, me|usebno krstosuvani, ja formiraat celata mreà.

So Prostorniot plan na R. Makedonija definirani se pet oski na razvoj: "Isto~na", "Ju`na", "Oska Sever-jug", "Severna" i "Zapadna razvojna oska".

So pogolem intenzitet na vlijanija se izdvojuva oskata koja minuva po sredinata na teritorijata na Republikata. Taa go sledi od Skopje na jug te~enieto na rekata Vardar. Formirana e istoriski vo tekot na celiot HH vek, pa i porano, a na jug, preku granicata stignuva do Solun. Po Prvata svetska vojna taa prodolì i na sever, pa se spoi so oskata po te~enieto na rekata Morava. Denes, na teritorijata na zemjata gi povrzuva gradovite: Kumanovo - Skopje - Veles - Negotino (i Kavadarci) - Demir Kapija - Valandovo - Gevgelija. Na sever od Skopje ima i eden krak do Pri{tina. Kakvi promeni i da se slu~at, vo narednite decenii ovaa oska }e ostane glavna.

Oska koja moè da se izdvoi po zna~eweto i intenzitetot na vlijanija e t.n. "Severna razvojna oska". Formirana e po Vtorata svetska vojna vo severniot



i zapadniot del na dràvata povrzuvaj}i gi gradovite: Kriva Palanka - Kumanovo - Skopje - Tetovo - Gostivar - Ki~evo - Ohrid - Struga. Vo sovremenite promeni, ovaa oska prodolùva na istok kon ]ustendil-R. Bugarija i na zapad kon Elbasan-R. Albanija.

Ostanatite razvojni oski se u{te ne se dovolno aktivirani, no vo perspektiva, so razvojot }e go potvrduvaaat svoeto zna~ewe so {to }e se zgolemuva nivniot intenzitet i vlijanija vrz celiot protor na Dràvata, deluvaj}i na ostvaruvawe poramnomeren ekonomski i infrastrukturen razvoj.

Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite celi koi{to treba da se postignat so nivnata promocija.

Za formirawe na slobodnite ekonomski zoni predvideni se lokacii vo skopskiot, pelagoniskiot, gevgeliskiot, {tipskiot i strumi~kiot region. Spored postojnata regulativa, status na vakvi zoni imaat: TIRZ "Bunarxik" koja {to e preimenuvana vo TIRZ "Skopje1" i "Feni". Vo tekot na 2007 godina vo urbaniot opfat na TIRZ "Skopje1" be{e izgraden i otpo~na so rabota noviot stopanski kapacitet za proizvodstvo na delovi za avtomobilkata industrija "Johanson Controls", eden od najpoznatite svetski brendovi vo ovaa industriska granka.

Vo nasoka na ostvaruvawe na opredelbite za sozdavawe preduslovi za pottiknuvawe na stranskite vloùvawa, vo tekot na 2007 godina otpo~naa aktivnosti za izrabotka na urbanisti~ki proekti za novi dve tehnolo{ki industriski razvojni zoni TIRZ "[tip" i TIRZ "Tetovo".

Efektuiraweto na zonite so novi investicii }e dade zna~aen pridones vo pottiknuvawe na ekonomijata kako na lokalnata zaednica taka i na nacionalnata ekonomija.

Vo ambient na pazarno stopanstvo, sopstveni~ka transformacija, privatna inicijativa i prestruktuirawe na pretprijatijata, brojot na delovni subjekti na krajot na 2007 godina spored podatocite na Centralniot registar iznesuva{e okolu 112 900. Vo strukturata na delovni subjekti po dejnosti najzastapeni se subjektite vo trgovijata i delovnite uslugi. Ovaa tendencija prisatna vo makedonskata ekonomija e rezultat na jaknewe na maloto i sredno pretpriemni{tvo i gasnewe i sopstveni~ka transformacija na nekoga{ golemite pretprijatija vo Republikata.

Spored formata na sopstvenost, delovnite subjekti vo privatna sopstvenost u~estvuvaat so okolu 90% vo vkupniot broj evidentirani delovni subjekti. So ostanatite procenti se opfateni subjektite so nedefinirana, op{testvena, me{ovita i dràvna sopstvenost.

Strukturata na delovnite subjekti spored Nacionalnata klasifikacija na dejnosti, pokaùva deka najgolemo strukturno u~estvo od okolu 39% e registrirano kaj delovnite subjekti vo dejnosta na trgovijata na golemo i trgovijata na malo, popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata, potoa vo sektorot prerabotuva~ka industrija 12%, vo sektorot soobra}aj, skladirawe i vrski 10,4%, vo sektorot grade`ni{tvo okolu 5%, vo sektorot hoteli i restorani 5,6% itn.

Postojniot prostoren raspored (razmestenost) na delovnite subjekti e izrazito neramnomeren, vo smisla na polarizacija pome|u podra~jata na gradovite i op{tinite. Od vkupno evidentiranite delovni subjekti vo



Republika Makedonija, nad 90% se locirani na podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite.

U{te pogolema e prostornata neramnomernost prisutna vo razmestenosta na kapacitetite od prerabotuva~kata industrija. Nad 93% od ovie kapaciteti se koncentrirani vo podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite, prete`no vo stopanskite zoni definirani so generalnite urbanisti~ki planovi. Golemite industriski zoni voglavno se del od urbaniot opfat na gradskite naselbi, koi {to so {ireweto na izgradbata, osobeno vo pogolemite urbani centri, ostanale vtkaeni vo gradskoto tkivo. Vo pogolem broj industriski kapaciteti zastapeni se dejnostite so dolgogodi{na tradicija (prehranbena, tekstilna, hemiska, drvna, grade`ni materijali, metaloprerabotuva~ka i dr.).

Vo odnos na realizacijata na postavkite za prostorna razmestenost na stopanskite kapaciteti ostanuva konstatacijata za visokata koncentracija na proizvodni kapaciteti na podra~jata na gradovite (Skopje, Bitola, Ohrid, Prilep, Tetovo, Gostivar, Kumanovo, Strumica i dr.), dodeka na drugite podra~ja sostojbata i ponatamu e mnogu nepovolna. Vo pogolemiot broj edinici na lokalna samouprava so ruralni karakteristiki, stopanstvoto se potpira isklu~ivo na zemjodelstvoto. Vo najgolem broj na ruralnite naselbi otsastvuvaat urbanisti~ki planovi koi {to se preduslov za sozdavawe prostorni uslovi za locirawe na proizvodni kapaciteti i drugi komplementarni dejnosti so koi se pottikuva ekonomskiot i sevkupen razvoj kako na lokalno taka i na nacionalno nivo.

Osnova za disperzija na stopanskite sodrìni spored postavkite na Prostorniot plan na Republika Makedonija za ramnomeren razvoj na prostorot na Dràvata e sozdavawe prostorni uslovi za nivno locirawe i gradba. So izrabotka na urbanisti~ka dokumentacija se sozdava institucionalna osnova za formirawe na stopanski zoni vo site naselbi, so {to se ovozmoùva otpo~nuvawe na investicii za komunalno opremuvawe i soobra}ajna povrzanost so potesnoto i po{irokoto okruùvawe. Istotaka so postojnata urbanisti~ka dokumentacija za stopanski kompleksi von naseleni mesta se sozdava mreà na disperziranite mali rabotni sredi{ta koi {to pozitivno }e vlijaat na demografskiot, urbaniot i ekonomski razvoj na op{tinite i vkupno na razvojot na Republikata.

Zalo`bata za ramnomeren razvoj utvrena so Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2007 godina dobi i zakonska osnova so donesuvaweto na "Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj" (Sl. vesnik na RM br 63/2007), koj se zasnova na promovirawe na policentri~niot model na razvoj i otstranuvawe na disparitetite pome|u planskite razvojni regioni, so cel zabrzuvawe na nivniot razvoj, za~uvuvawe na kulturniot identitet na zaednicata i podr{ka na me|uop{tinskata, regionalnata i prekugrani~na sorabotka. Osnova za planirawe i programirawe na ramnomeren regionalen razvoj e "Strategijata za regionalen razvoj na Republika Makedonija" koja vo tekot na 2007 godina be{e vo faza na izrabotka. Strategijata pretstavuva dolgoro~en planski dokument vrz ~ija osnova }e se izrabotat programi za razvoj na zakonski predvidenite osum planski regioni so cel konkretna operacionalizacija na celite za ramnomernost vo razvojot na makedonskiot prostor.

Vo uslovi na proces na decentralizacija, edinicite na lokalnata samouprava, soo~eni se so problemot na nedostig na adekvaten prostor za locirawe na stopanski kapaciteti. Soglasno nivnite nadle`nosti vo oblasta na urbanizmot, prevzemaat merki za izmena i dopolna na vaè~kata, no zastarena



dokumentacija ili za obezbeduvawe prostor za stopanska namena so izrabotka na nova urbanisti~ka dokumentacija. Toa e sloèn proces koj bara odreden vremenski period soglasno procedurata za donesuvawe na urbanisti~ite planovi.

Vo tekot na 2007 godina otpo~nati se aktivnosti za izmeni i dopolnuvawa i za izrabotka na novi prostorni i urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za locirawe na novi stopanski kapaciteti vo op{tinite.

Spored dostavenite informativni listovi od izve{tajnite edinici, vo tekot na 2007 god. doneseni se urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za stopanska namena vo dolunavedenite edinici na lokalnata samouprava:

Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena urbanisti~ka

dokumentacija vo 2007 godina

1. Butel • industriska zona

1) "Vizbegovo" • zona za malo stopanstvo

2) "Butel" • servisna zona

3) ul. "Bosna i Hercegovina", 10 ha; 2. Gazi Baba

• industriska zona, P=20,56 ha; 3. \or~e Petrov

• DUP rabotna zona 4) DUP del od zapadna ind. zona B1-P=4,41 ha;

4. Karpo{ • servisna zona

5) DUP za lokalitet Karpo{ 3-blok 4 , P=5,3 ha; 6) DUP za del od MZ Zloku}ani, blok 3, P=4,38 ha;

5. âir • servisna zona

7) Tene}e Maalo P=3,1 ha 6. Bitola

• industriska zona 8) "Ju`na industriska zona @abeni" so urban opfat od 85 ha;

• stopanski kompleks 9) "Gorni âir", Logovardi, povr{ina od 7,5 ha; 10) " Mala Tumba", Dihovo so povr{ina od 1,6 ha;

• DUP rabotna zona 11) "Borime~ka- Urban modul 1", povr{ina od 4,06 ha;

7. Bogoviwe • industriska zona

12) "Bogoviwe", P=30 ha; 13) "Kamewane", P=20 ha;



8. Valandovo • stopanski kompleks

14) KO Rabrovo, proizvodstvo na farmacevtski proizvodi so pridru`ni sodr`ini, P=14,7 ha;

9. Veles • zoni za malo stopanstvo

15) Pogon za proizvodstvo na grade`ni materijali, P=2548 m2 16) Pogon za tapacirawe na mebel vo nas. mesto Ivankovci

P=1968 m2; 10. Vrane{tica

• industriska zona 17) Von naseleno mesto "Karbunica", P=3,5 ha;

• zona za malo stopanstvo 18) Von naseleno mesto "Karbunica" P=0,134 ha;

11. Del~evo • ixndustrija i servisna zona

19) DUP "Servisna zona"-Del~evo, 5,64 ha; 12. Demir Kapija

• zona za malo stopanstvo, P=7 ha 13. Ilinden

• TIRZ "Skopje ", P=100 ha; 14. Kriva Palanka

• zona za malo stopanstvo 20) Von naseleno mesto Mo`divwak, P=16,2 ha; 21) Vo naseleno mesto Konopnica, P=32,4 ha; 22) Von naseleno mesto m.v. Kalin Kamen, P=1,8 ha;

15. Petrovec • Multifunkcionalna zona "]ojlija" (so namena sport,

rekreacija, trgovija, turizam, ugostitelstvo, malo stopanstvo)

16. Prilep • industriska zona, P=okolu 20 ha; • zona za malo stopanstvo, P=32,19 ha; • servisna zona, P=23,39 ha; • stopanski kompleks, P=10,10 ha;

17. Rankovce • industriska zona

23) Lokalitet "Krivi Kru{~e"P=50 ha; 18. Radovi{

• stopanski kompleks, "Iwevo", P=3 ha; 19. Sveti Nikole

• servisna zona 24) "Livadi", P=0,12 ha; 25) "Mavrovica", P=0,18 ha; 26) "Vla{ki bresja", P=1,28 ha, Amzabegovo;



27) "Lozov Rasadnik", P=0,15 ha; 28) "Luka", P=0,34 ha, Gorobinci;

20. Strumica • industriska zona, von naseleno mesto Strumica,

P=44,46 ha 21. â{ka

• So UP za s. Melnica se predviduva zona za stopanski dejnosti: servisi, magacini, stovari{ta i sl. so P= 2,35 ha.

So izrabotkata i usvojuvaweto na planskata urbanisti~ka dokumentacija se otvora proces za nadminuvawe na postojnata neramnoteà vo razmestenosta na stopanskite dejnosti i materijalnite fondovi, kako eden od zna~ajnite segmenti na vkupniot razvoj.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija i so usvoenite urbanisti~ki planovi se sozdavaat uslovi za razmestuvawe na stopanskite kapaciteti spored modelot na koncentrirana disperzija vo prostorot preku:

• pro{iruvawe na stopanski zoni vo samite urbani prostori,

• osnovawe na novi stopanski zoni izdvoeni od grade`noto podra~je na naselbite i nivno komunalno opremuvawe i

• planski pristap vo utvrduvawe na lokaliteti za izgradba na poedine~ni stopanski kompleksi nadvor od naselbite.

Soglasno Prostorniot plan, postoi opredelbata industrijata, maloto stopanstvo i pretpriemni{tvoto prioritetno da se smestuvaat vo zonite utvrdeni so urbanisti~kite planovi vo grade`nite podra~ja na naselbite so nastojuvawe kon podobro iskoristuvawe na postojnite industriski i stopanski zoni nameneti za ovie dejnosti so cel racionalno i celosno da se iskoristi prostorot i infrastrukturata i da se spre~i neobjektivnoto zavzemawe na novi povr{ini.

Prostorna razmestenost na proizvodnite kapaciteti na lokalno nivo se temeli na opredelbata za vramnoteùvawe na razvojot so vospostavuvawe na mreà na disperzirani mali i raznovidni proizvodni edinici i ponatamo{no ureduvawe na ve}e formiraniite golemi i sloèni stopanski celini zna~ajni za stopanskiot razvoj na Dràvata.

4.1.2. Promeni vo prostorot

Vo tekot na 2007 godina, spored podatocite dostaveni od izve{tajnite edinici, evidentirani se novo-izgradeni stopanski objekti ili objekti koi se vo gradba, vo slednite op{tini:

1. Aerodrom

• trgovski objekt 1) Benzinska stanica-Novo Lisi~e; P=1505 m2, 10 vraboteni;

2. Butel • industriski objekt



2) Vizbegovo 3. Gazi Baba

• industriski objekt 3) IIZ, KO Maxari, P=300m2; 4) Proizvodstvo na plasti~ni obuvki i magacin, s. Sin|eli}

900+900+38,7 m2; • trgovski objekt

5) s. Trubarevo, P=20 m2 6) s. Cre{evo, P=40 m2; 7) s. Cre{evo, P=50 m2; 8) Nas. ^ento, P=54 m2; 9) s. Julumreli, P=45 m2;

10) Trgovija na malo i zemjodelski objekt, s. Cre{ovo,25+90 m2; • drug deloven objekt

11) Magacin, s. Trubarevo, P=750m2; 12) Magacin, s. Trubarevo, P=588 m2; 13) Magacin, KO Maxari, P= 240 m2; 14) Pe~atnica, P= 1320 m2; 15) Magacin za sto~na hrana, s. Ra{tak, 180+580 m2; 16) Salon za avtomobili, Avtokomanda, P=204 m2;

4. Saraj • drug deloven objekt

17) Naseleno mesto Saraj, P=364 m2; 18) Deloven objekt s. Semeni{te, P=3098 m2; 19) Objekt vo funkcija na zemjodelstvoto, nas. mesto. Saraj,

P=8257m2; 20) Objekt vo funkcija na zemjodelstvoto, s. Glumovo, P=1100 m2; 21) Objekt vo funkcija na zemjodelstvoto, s. Glumovo, P=920 m2; 22) Objekt vo funkcija na zemjodelstvoto, s. [i{evo, P=3979 m2; 23) Objekt vo funkcija na zemjodelstvoto, s. [i{evo, P=673 m2; 24) Objekt vo funkcija na zemjodelstvoto

5. Centar • turisti~ko-ugostitelski objekt

25) Tasino ^e{mi~e P=6500m2; • drug deloven objekt

26) Deloven objekt 1,P=2000m2; 27) M. H. Jasmin P=10000m2;

55.. [uto Orizari • Objekti so stopanska namena

28) Atar na s. Dolno Orizari, ~etiri objekti so povr{ina od okolu eden hektar;

29) naselba [uto Orizari 5 objekti, P=0,5 ha; 6. Bitola

• industriski objekt 30) Pogon za malo stopanstvo- lokacija "Pat za Kravari, P=260 m2, 8

vraboteni ; • drug deloven objekt

31) Magacin za {e}er, industriska zona, P=600 m2, 5 vraboteni;



32) Avtosalon so administrativen prostor, P=500 m2, 10 vraboteni; 33) Avtoservis, Industriska zona, P=400 m2, 5 vraboteni; 34) Magacin za bra{no, Industriska zona, P=300 m2, 2 vraboteni;

7. Bogdanci • industriski objekt

35) Objekt za prehranbena industrija, P=1640m2, 23 vraboteni; 36) trgovski objekt 37) Dva objekti so trgovska dejnost 38) drug deloven objekt 39) Magacinski prostor

8. Bogoviwe • industriski objekt

40) "Frigo Tehnika, P=300m2, 46 vraboteni; 41) "Hit 73", P=1500m2, 11 varboteni; 42) "Laktoza", P=800 m2, 6 vraboteni;

• turisti~ko-ugostitelski objekt 43) Elita, Kamewane; 44) Hajberi, Pal~i{te; 45) Las Vegas, Pirok 46) Floar, Bogoviwe

• sto~arska farma 47) Kamewane; 48) Bogoviwe; 49) Novoselo 2 (dve farmi); 50) "Selce ke~";

• ribnik 51) Jelovjane;

9. Veles 52) drug deloven objekt, P=1818 m2;

10. Vinica • industriski objekt

53) Proizvodna hala so magacinski prostor "Mak Progres" P=3650 m2, 5 vraboteni;

54) Vinica "Mebel Trejd" su{ara za gra|a P=408,63 m2; 55) Vinica "Mebel Trejd" nastre{nica P=905,69 m2; 56) Vinica "Mebel Trejd" proizvoden pogon za furnir P=740,46 m2,

15 vraboteni; 57) Peklanio-proizvodna hala P=517 m2, 6 vraboteni; 58) Leski stopanski objekt P=335m 2

• drug deloven objekt 59) Deloven objekt vo Vinica P=36,4 m2; 60) Peklani-deloven objekt P=130,4 m2;

11. Vrane{tica • industriski objekt

61) Prerabotka i pakuvawe na orevi, le{nik, kosten i konditorski proizvodi "Ka{ejca" vo selo Karbunica, P=1160 m2, 20 vraboteni;

• drug deloven objekt



62) Magacin za grade`ni materijali "\ubri{te" vo s. êlopeci, P=690 m2, 5 vraboteni;

• sto~arska farma 63) S. Karbunica "Peski", 1400 grla ìvina, P=130 m2;

12. Gradsko • industriski objekti

64) Proizvodstvo na premiksi za aditiv P=0,05 ha, 5 vraboteni; 13. Debarca

• industriski objekt 65) Pove}e dejnosti-Bel~i{ta, m.v. Sini Viroj, 10000m2, 200

vraboteni; 14. Del~evo

• industriski objekt 66) Tekstilna industrija, Del~evo, P=670 m2;

15. Demir Hisar • industriski objekt

67) Obrabotka na pe~urki vo Zagori~e, P=520 m2 ; • trgovski objekt

68) Magacinska hala, P=700 m2, 15 vraboteni; 16. @elino

• industriski objekt 69) "Besa-Metal"-pogon za proizvodstvo na alum. i plast. stolarija,

20 vraboteni; 17. Ilinden

• industriski objekt 70) Vo opfat na TIRZ Bunarxik, Fabrika Johnson Controls za

avtomobilski delovi, P=550 m2, 60 vraboteni; 71) Vo opfat na Rafinerijata za nafta "OKTA", Postrojka za

proizvodstvo na te~en sulfur; 72) Fabrika za biodizel, P=1137 m2, 9 vraboteni;

18. Jegunovce • industriski objekt

73) Hala za proizvodstvo na ì~ani proizvodi P=1200 m2, 10 vraboteni;

• trgovski objekt 74) Magacinski prostor P=80m2, 4 vraboteni;

19. Kriva Palanka • turisti~ko-ugostitelski objekt

75) Motel, s. Krkqa, P=0,255 ha, 20 vraboteni; 20. Mavrovo i Rostu{e

• turisti~ko-ugostitelski objekt 76) Hotel "Kalin", s. Lazaropole, 2 vraboteni; 77) Hotel -restoran, s. Jan~e, 10 vraboteni 78) Hotel "Alpina", s. Mavrovo, 15 vraboteni; 79) Restoran "Glamur", s. Mavrovo;

21. Makedonski Brod



• industriski objekt 80) Pilana, naseleno mesto Dolno Iì{ta, P=8200 m2, 10 vraboteni;

22. Negotino • industriski objekt

81) Objekt za skladirawe na vino, Dolni Disan, lokalitet "Tirgina", P=1,5 ha;

82) Objekt za skladirawe na vino, Negotino, lokalitet "Ramkin Dol";

83) Objekt za skladirawe na drvna masa, Krivolak, lokalitet Livada;

23. Plasnica • sto~arska farma

84) Sto~arska farma so kapacitet od 2530 grla ovci; 24. Prilep

• industriski objekt 85) Proizvoden pogon za proizvodi od hartija, m.v. "Gorno Sadovo",

P=741,57 m2; 86) Stopanski kompleks za melewe i skladirawe sto~na hrana, nm

"Leni{te", P= 369 m2; 87) Stopanski kompleks za proizvodstvo na alkoholni pijaloci,

P=360 m2; 88) Stopanski kompleks za proizvodstvo na bezalkoholni pijaloci i

plasti~na ambalaà, P=1340 m2; • trgovski objekt

89) Benzinska stanica mv "[atorov kamen", P=416,22 m2; 90) Benzinska stanica , Prilep, P=168 m2; 91) Benzinska stanica s. Topol~ani-s. Kanatlarci, P=70 m2; 92) Trgovsko-proizvodstveno usluèn objekt vo rabotna zona po

GUP so P= 485 m2; 25. Resen

• industriski objekt 93) Proizvodna hala P=2070 m2, 20 vraboteni;

• turisti~ko-ugostitelski objekt 94) Restorani (tri) vo Turisti~ka naselba Pretor, P=420 m2, 34

vraboteni; • trgovski objekt

95) Vo gradot P=520 m2, 43 vraboteni; 26. Sopi{te

• sto~arska farma 96) Selo Jabolci 4000 grla ovci, P=2 ha;

27. Staro Nagori~ane • industriski objekt

97) Mlado Nagori~ane, Proizvodstvo na ~eli~na konstrukcija, P=1340 m2, 10 vraboteni;

28. Struga • trgovski objekt

98) Benzinska stanica, s. Misle{evo, P=4927 m2;



29. Strumica • industriski objekt

99) Eden objekt, Strumica, P=840,34 m2; 100) Eden objekt, s. Dobrejci, P=169,35 m2;

• trgovski objekt 101) Benzinska stanica, P=2981 m2, 11 vraboteni; 102) drug deloven objekt 103) Strumica, vkupno 7 objekti: P=368,8 m2, P=296,45 m2, P=588,67 m2,

P=943,82 m2, P=63,68 m2, P=152,65 m2, P=161,37 m2; 104) Dobrejci, dva objekti: P=282,89 m2, P=1053 m2; 105) Dabiqa, 4 objekti: 405,76 m2, P=559,8 m2, 559,8 m2, P=31,05 m2; 106) Kukli{, 3 objekti:P=141,75 m2, P=352,28 m2, P=37,17 m2; 107) Murtino eden objkekt P=39,7 m2;

30. â{ka 108) Farma-za sviwi vo s. Vojnica;

31. û~er Sandevo • industriski objekt

109) Vo Mirkovci, pogon za obrabotka na predmeti od drvo P=516,2 m2;

• trgovski objekt 110) Prodaèn prostor Bara Bel Kamen p=275,6 m2; 111) Magacin vo Stenkovec, P=1134,78 m2; 112) Vo Mirkovci, prodavnica za prehranbeni proizvodi P=99 m2

• drug deloven objekt 113) Benzinska stanica Bara Bel Kamen, P=72 m2; 114) Vo Ku~evi{te: avto mehani~arska rabotilnica, ugostitelski

objekt, rabotilnica, prodavnica i magacin so P=317,82 m2. Navedenite promeni vo prostorot ukaùvaat za zalo`bite na edinicite

na lokalnata samouprava kako nositeli na ekonomskiot razvoj za svoite podra~ja, vo uslovi na pazarno stopanstvo i proces na decentralizacija, svoite politiki da gi efektuiraat so sozdavawe uslovi za gradba i otvarawe na novi stopanski objekti koi pridonesuvaat za zgolemuvawe na brojot na vrabotenata rabotna sila i pottiknuvawe na razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija.

Ovie promeni ja potvrduvaat opredelbata utvrdena so Prostorniot plan na R. Makedonija za disperzija na stopanskite sodrìni i vo prostorite kade do sega ne bile sozdadeni uslovi za razvoj na drugi dejnosti osven na zemjodelskite aktivnosti.

Spored godi{nite izve{tai dobieni od lokalnata samouprava za 2007 godina evidentirani se promeni vo prostorot vo vkupno 31 op{tini. Najgolem broj od novoizgradenite stopanskite kapaciteti se od oblasta na delovnite i trgovskite dejnosti, potoa sledat proizvodnite dejnosti. Objektite koi se vo gradba ili se ve}e izgradeni od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto se evidentirani vo op{tinite: Mavrovo i Rostu{e, Centar, Bogoviwe i Kriva Palanka.



4.2. Koristewe na zemji{teto

4.2.1. Zemjodelsko zemji{te

Za~uvuvaweto, za{titata i racionalnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te e osnovna planska opredelba i glaven preduslov za efikasno ostvaruvawe na proizvodnite i drugite funkcii na zemjodelstvoto. Konfliktnite situacii koi proizleguvaat od razvojot na drugite stopanski i op{testveni aktivnosti se re{avaat vrz osnova na kriteriumi za globalna op{testveno-ekonomska racionalnost i opravdanost. Spored opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija vo oblasta na za{tita i koristewe na zemjodelskoto zemji{te se predviduva spre~uvawe na degradacijata na pedolo{kiot sloj i podobruvawe na negovite proizvodni svojstva, zgolemuvawe na obrabotlivite povr{ini na onie tereni kade postojat soodvetni uslovi, kako i maksimalno mo`no intenzivirawe na zemjodelskoto proizvodstvo koe }e dade soodveten pridones vo strate{kite celi za odr`liv razvoj na vkupnoto stopanstvo i ekonomski prosperitet na Republika Makedonija do 2020 god.

Imaj}i gi predvid kriteriumite za koristewe na zemjodelskoto zemji{te, o~ekuvanite mo`nosti za vloùvawe na kapital vo primarnoto proizvodstvo (dolgogodi{ni nasadi i razvoj na sto~arskiot kompleks), kako i trendot na dosega{niot razvoj, se procenuva deka so promenata {to e predloèna da se ostvari do 2020 god. }e se ostvari optimalno koristewe na zemjodelskoto zemji{te.

Spored raspoloìvite podatoci3 za 2006 godina, Republika Makedonija raspolaga so 1225513 ha zemjodelsko zemji{te. Odnosot pome|u obrabotlivite povr{ini (537419 ha) i pasi{tata (687324 ha) e 43,9% vo odnos 56,1%. Ovoj odnos ne korespondira so zacrtanite planski predviduvawa za 2020 godina so koi soodnosot pome|u obrabotlivite povr{ini i povr{inite pod pasi{ta e predviden na 49% nasproti 51%.

Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{te dominiraat povr{inite pod oranici i bav~i so 438925 ha ili 81,7%, ovo{tarnicite zafakaat povr{ina od 12991 ha ili 2,4%, lozjata 25239 ha ili 4,7% i ostatokot od 60264 ha ili 11,2% od vkupnoto obrabotlivo zemji{te se povr{ini pod livadi. Vo evropski ramki Republikata spa|a vo grupata so sredna obezbedenost na zemjodelsko i obrabotlivo zemji{te, odnosno prose~no po ìtel doa|a 0,26 ha obrabotlivo zemji{te ili 0,22 ha oranici.

Za ostvaruvawe na strate{kite celi za dinamizirawe na razvojot na zemjodelskoto proizvodstvo, vo tekot na 2007 godina, vrz osnova na politikata utvrdena vo ovaa stopanska oblast, bea prezemeni zna~ajni merki i aktivnosti kako {to e Popisot za zemjodelstvo koj {to se sprovede za prvat po 40 godini. Popis go dade statisti~kiot portret na makedonskoto zemjodelstvo i na site aktivnosti {to se prevzemaat vo ovaa stopanska dejnost. So podatocite od Popisot se obezbeduva seopfatna slika za sostojbite vo makedonskoto zemjodelstvo so relevantni informacii za brojot na individualnite zemjodelski stopanstva, vkupniot koristen zemji{en fond za zemjodelstvo, ribarstvo i {umarstvo, dobito~niot fond po vidovi i po kategorii, zemjodelskata mehanizacija i oprema, agrotehni~kite merki spored vidot i

3 Statisti~ka publikacija, br. 564 "Poljodelstvo, ovo{tarstvo i lozarstvo, 2006"



povr{inata na zemji{te na koja se primenuvaat, rabotnata sila anga`irana vo ovaa dejnost i sl.

Detalnite statisti~ki podatoci, obraboteni po metodologijata i statisti~kite standardi na EU ke bidat vo funkcija na vospostavuvawe na Zemjodelskiot informaciski sistem i vospostavuvawe na Registar na farmi i integracija na razli~ni registri/bazi na podatoci vo Registarot, koi se del od Zemjodelskiot informaciski sistem.

Vo 2007 godina bea doneseni nekolku zakoni so koi se obezbeduva podr{ka na opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija vo domenot na zemjodelstvoto.

Zakonot za zemjodelsko zemji{te objaven vo "Sl. vesnik na RM br. 135/07" so koj se ureduva koristeweto, raspolagaweto, za{titata i prenamenta na zemjodelskoto zemji{te ima za cel racionalno koristewe na zemjodelskoto zemji{te kako ograni~en priroden resurs, za{tita na zemjodelskoto zemji{te i obezbeduvawe pravna sigurnost na sopstvenicite i korisnicite na zemjodelskoto zamji{te.

Vo 2007 godina be{e donesena "Nacionalnata strategija za zemjodelstvo i ruralen razvoj 2007-2013 godina" so koja se definira osnovata, nasokite i merkite na politikata za zemjodelstvo i ruralen razvoj, kako i institucionalniot razvoj, so {to se ovozmozuva obedinuvawe na nacionalnite prioriteti vo ramki na seopfatnata agenda za integracija vo EU. Osnovnata strate{ka cel zcrtana vo Nacionalnata strategija e zajaknuvawe na sposobnosta na zemjodelstvoto da bide konkurentno na integriranite regionalni pazari na Evropskata Unija i Jugoisto~na Evropa, preku merki za zgolemuvawe na efikasnosta na zemjodelskoto proizvodstvo, prerabotka i marketing; vospostavuvawe na efektivni javni i privatni institucii; podobruvawe na prihodite od farma; osiguruvawe na potro{uva~ite za pristap do bezbedna, zdrava hrana; optimalna upotreba na zemji{teto, {umite i vodata; i sozdavawe na ruralni op{tini sposobni za opstanok preku odr`liv ruralen razvoj.

4.2.2. [umi i {umsko zemji{te

Opredelbite zacrtani so Prostorniot plan na Republika Makedonija vo oblasta na koristewe na zemji{teto koi se odnesuvaat na osnovnata transformacija na zemji{teto predviduvaat do 2020 god. da se izvr{i prenamena na 96.000 ha zemjodelsko zemji{te, koi denes pretstavuvaat neobraboteni i napu{teni oranici i bav~i od 6, 7 i 8 klasa so relativno izrazena erozija, vo {umsko zemji{te.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija do 2020 god. e predvideno povr{inite pod produktivna namena (koristeni od primarniot sektor) da iznesuvaat 2.335.000 ha ili zgolemuvawe vo odnos na sega{nite povr{ini za 94.000 ha (4%). Vo ramkite na produktivnoto koristewe na zemji{teto najgolemi povr{ini }e zavzema zemjodelskoto zemji{te so 1.196.000 ha ili 46,5% od vkupnata teritorija na Republika Makedonija, odnosno 51,2% od produktivnite povr{ini, a {umite i {umskoto zemji{te }e zavzemaat 1.140.000 ha ili 48,8% od produktivnoto zemji{te.

Povr{inite pod {umi i {umsko zemji{te }e se zgolemat od sega{nite 997.000 ha na 1.140.000 ha ili zgolemuvawe za 14%, a so toa vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 44,3%. Vo kontekst na zgolemuvaweto na povr{nite pod {umi do 2010 god. se planira da se po{umat 79.220 ha, a do 2020



god. 70.780 ha ili vkupno {umite da se pro{irat so 150.000 ha novopo{umeni povr{ini. Vkupnoto {umsko zemji{te obrasnato so {umi vo 2020 god. }e iznesuva 1.039.560 ha, odnosno {umovitosta }e iznesuva 40,4% ili zgolemuvawe vo odnos na 2001 god. za 4%. Planiranoto namaluvawe na zemjodelskoto zemji{te od sega{nite 1.244.000 ha na 1.195.000 ha vo 2020 god. proizleguva od prethodno spomenatata prenamena na del od povr{inite pod ugari i neobraboteno zemji{te so slabi proizvodni kvaliteti (niska bonitetna vrednost, nepovolnost za primena na mehanizacija i razvieni erozivni procesi) vo {umsko zemji{te. Kvalitativni promeni se predvideni vo strukturata na koristeweto na obrabotlivoto zemji{te. Povr{inite pod pasi{ta so nezna~itelno namaluvawe od 5.000 ha se zadrùvaat na 625.000 ha, so {to vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 24,3%, a vo vkupnata zemjodelska povr{ina (1.195.000 ha) so 52,3%. Obrabotlivite povr{ini se namaluvaat od 612.000 ha vo 2001 god. na 570.000 ha vo 2020 godina ili za 42.000 ha. Osven kaj oranicite i bav~ite, kaj ostanatite kulturi e predvideno zgolemuvawe na povr{inite do 2020 god., odnosno kaj ovo{nite nasadi za 76%, kaj lozovite nasadi za 30% i kaj livadite za 10%. Realno namaluvawe na povr{inite pod oranici i bav~i, vsu{nost, ne postoi, bidej}i 35% od niv ne bea zaseani (po pove}e osnovi). Vo strukturata na oranicite i ponatamu povr{inite pod ìta }e imaat dominantno u~estvo (53%) so nezna~itelno zgolemuvawe od 11.000 ha, povr{inite pod industriski kulturi }e se zgolemat od 38.000 ha na 70.000 ha, povr{inite pod gradinarski kulturi od 61.000 ha na 70.000 ha i fura`nite kulturi }e se zgolemat od 37.000 ha na 65.000 ha.

Vrz osnova na analizata na dobienite podatoci za 2007 godina od izve{tajnite edinici za sledewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo oblasta na koristewe na zemji{teto, moè da se konstatira slednovo:

Spored podatoci obezbedeni od izvetajnite listovi popolneti od edinicite na lokalnata samouprava prenamena na neproduktivni povr{ini vo produktivni e realizirana samo vo op{tina Demir Kapija na povr{ina od 12 ha.

Po{umuvawe e izvr{eno vo samo 16 op{tini na vkupna povr{ina od 345,36ha.

Tabela 2. Po{umeni povr{ini spored izve{tajni edinici od lokalnite edinici

Op{tina Prenamena na neproduktivni povr{ini vo produktivni

ha Realizirano po{umuvawe po lokaliteti

Povr{ina vo ha

Strumica âm~iflik 4ha Carevi Kuli 2ha

6

Veles Ezero Mladost 8ha 8@elino Atar na s.@elino 2ha 2â{ka KO Rakovec 50ha

KO â{ka 50ha KO Drenovo 40ha

140

Probi{tip n.m. Lesnovo 5ha 5Bogoviwe 0,05ha 0,05Debarca Slavej planina 7ha 7Karpo{ Kej na Vardar 4,5ha 4,5Ki~evo Frlogoec 2,5ha 2,5



Lozovo Dorfulija 30ha 30Debar Osoj i Drenok 26ha 26Makedonski Brod

]afa s.Mogilec 20ha Pekli{te 3,26ha Dobra Voda 7,2ha Krapa 3,25ha Trebovqe 2,1ha Pesjak 21,4ha

57,21

Demir Kapija 12ha Krivi Dabec 10ha Iberlija 2ha

12

Demir Hisar Virovo 14ha 14Tearce Klisura na Dobro{ka

reka 1,1ha 1,1

Dojran Kova~evi} - Nov Dojran 30 ha

30

VKUPNO 12 345,36

Spored dobienite podatoci od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, sostojbata na po{umeni povr{ini po lokaliteti e prika`ana vo slednata tabela:

Tabela 3. Po{umeni povr{ini spored Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo tekot na 2007 godina

Reden Broj

Podru`nica-Op{tina Lokalitet

Po{umuvawe na golini i

erozivni zemji{ta vo

(ha) 1 "Babuna" Veles m.v. "Groot" i m.v. "Mujova

^e{ma" 130

2 "[ar" Gostivar m.v. "Zabel" 13 3 "Stogovo" Debar m.v. "Li{ka" 30 4 "Demir Kapija"

Demir Kapija m.v. "Ba~ili{te" 40

5 "Bigla" Demir Hisar

m.v. "Kopitenski Rid" 30

6 "Bor" Kavadarci [SE "Do{nica" oddel 32, golina br 2

22

7 "Osogovo" K. Palanka

m.v. "Orlov Kamen" 60

8 "Kumanovo" Kumanovo

m.v. "Zabel", m.v. "Orlovec", m.v. "Star Ovo{tarnik", m.v. "Mokro Pole", m.v. "Lozi{te"

110

9 "Prespa Drvo" Resen

m.v. "Dolgi Rid" 40

10 "[umarstvo" Sv. Nikole

m.v. "Sivri" 151

11 "Karaxica" Skopje m.v. "Umin Dol", m.v. "Krst" 22 12 "Belasica"

Strumica [SE "Goten Nivi~ino" oddel 27 golina 4

26



13 "Serta" [tip m.v. "Kr{la" 150 VKUPNO 824

Iako navedenite podatoci se necelosni, sepak moè da se zaklu~i deka

registriranite promeni vo koristeweto na zemji{te se indikator na intenciite na lokalnata samouprava i soodvetnite resori za pozitivni promeni i vo domenot na koristeweto na zemji{teto.

4.2.3. Mineralni resursi

Rudnoto bogatstvo na Republika Makedonija e raznovidno, no so relativno mali istraèni rezervi. Registrirani se metali~ni, nemetali~ni i energetski mineralni surovini, ~ii leì{ta se eksploatiraat, a najgolem broj od niv se nedoistraèni.

Metali~nite mineralni surovini se {iroko rasprostraneti. Najbogati i najkvalitetni se olovo-cinkovite rudi zastapeni vo Isto~na Makedonija, kade se vr{i i nivnata eksploatacija vo postojnite rudnici Zletovo, Sasa i Toranica. Rudite na crnite metali (èlezo, hrom, mangan) naj~esto sodràt nizok procent na metal ili se iscrpeni rudnite rezervi.

Raznovidniot geolo{ki sostav i geolo{ko-tektonskata evolucija na terenite na Republika Makedonija ovozmoìle da se sozdadat golem broj na leì{ta, nao|ali{ta i pojavi na razli~ni nemetalni mineralni surovini od koi, od ekonomski aspekt, najperspektivni se: karbonatnite surovini (mermer, travertin, varovnici, dolomiti, magnezit, laporci), siliciskite tvorbi (kvarc, kvarcit, kvarcen pesok, opalit, perlit, tufovi), feltspatite (natriski, kaliski), gipsot, arhitektonsko-grade`niot kamen (granit, gnajs), bazaltot, dijabazot i drugi.

Energetskite mineralni potencijali na Republikata se skromni, kako po struktura, taka i po raspoloìvite rezervi. Jaglenot vo vid na lignit e najgolemoto energetsko mineralno bogatstvo rasprostraneto vo: Pelagoniskiot, Berovsko-Del~evskiot, Resenskiot, Stru{kiot, Skopskiot i Ki~evskiot sedimenten basen.

Reonizacija na rudnite nao|ali{ta

Respektiraj}i go geolo{kiot sostav, tektonskiot sklop, procesite na sedimentacija i magmatska mobilnost kako osnovni prirodni predispozicii vo sozdavaweto na rudnite leì{ta, nao|ali{ta i rudni pojavi, na teritorijata na Republikata se izdvoeni {est osnovni rudni reoni:

1. Zapadnomakedonskiot masiv - prostorot zapadno od linijata Radu{a-Skopje-Solunska Glava-Bitola do dràvnata granica so Albanija.

2. Pelagonidite - sredi{niot del na teritorijata na Republikata pome|u s. @ivojno i rudnikot Al{ar (vo neposredna blizina na makedonsko-gr~kata granica na jug, pa kon SSZ do linijata s. Dra~evica - s. Vraàle na okolu 10 km ju`no od Skopje).

3. Vardarskata zona - vo pravecot SSZ-JJI, od linijata Radu{a -s.Tabanovce na severnata dràvna granica, kon JJI po linijata rudnik Al{ar - s. Nikoli} kaj Dojranskoto Ezero, go zazema sredi{niot del na dràvata.

4. Kratovsko-zletovskata vulkanska oblast - severoisto~niot del od dràvnata teritorija so prostor pome|u ju`nite padini na planinata Kozjak - Kumanovskoto i Ko~anskoto Pole na jugoistok.



5. Srpsko-makedonskiot masiv - isto~niot del od teritorijata na Republikata, isto~no od linijata s. êtirce (vo blizina na severnata granica) - Pantelej (Ko~ansko) - Oreovica (Radovi{ko) - Strumica - s. Nikoli} - do isto~nata granica kon Bugarija, vo jugo - isto~niot del so Grcija.

6. Kenozojskite sedimentni baseni se najmladite ezerski, a verojatno i marinski sedimentacioni baseni, so razli~na kenozojska starost i razli~na litolo{ka i geotektonska gradba (polo{kiot, skopskiot, kuma-novskiot, slavi{kiot, ov~epolskiot, del~evsko-peh~evskiot, strumi~kiot, tikve{kiot, pelagoniskiot, resenski-ot, debarskiot i stru{kiot).

Spred popolnetiot informativen list dostaven od Ministerstvoto za ekonomija vo ~ija nadle`nost e izdavawe koncesii za eksploatacija na rudnite resursi, vo 2007 godina vrz osnova na koncesii se vr{i eksploatacija vo vkupno 17 op{tini na povr{ina od okolu 1230 ha.

Tabela 4. Eksploatacija na mineralni surovini po vidovi, povr{ini i po op{tini (izdadeni koncesii)

R.B. Op{tina Lokalitet Vid na mineralna surovina

Povr{ina vo ha

1 [uto Orizari

Kowski dol G. i D. Orizari

Pesok i ~akal

2

2 Lipkovo Rudnik Lojane-s.Lojane

Antimon 9,7

Kraste-Bel Kamen-s. P~iwa Varovnik 33 3 Kumanovo s. Sopot Varovnik 9

4 Rankovce Slavi{ko pole-s. Vetunica

Vulkanski tuf

25

5 Kratovo Breza-Lisec podzemna voda 69

s.Ularci Kerami~ka glina

86

s.Ularci Kerami~ka glina

112,5 6 ê{inovo-Oble{evo

s. @iganci i s. Pi{ica

Kerami~ka glina 78

7 Ko~ani s. Grdovci i s. Priba~evo

Kerami~ka glina

64

8 Vinica Topli~ki rid Podzemna voda

0,3

Krstot s. Umlena Kvarc 9 9 Peh~evo Poduevo Glina 17

10 Strumica Bukovi} Varovnik 11

11 Kon~e Gramadite s. Dolni Lipovi} Kvarc 2

12 Veles Groot Nikel 79 Drmi s.Oraov Dol Kvarc 150 13 â{ka s. Oraovdol Kvarc 150

14 Kavadarci Virot - Crkvata - s. Mokli{ta

Mineralna voda

8

s. Majdan Podzemna voda 33 15 Prilep

Pole - s. Be{i{te Oniks 67



16 Novaci Brod Gneotino jaglen 115

17 Demir Hisar s. Bazernik - Sopotnica

Glina i Gliniziran {krilec

100

4.3. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura

Vodata moè da se izdvoi kako poseben uslov za razvoj na edna zemja, bidejki taa e nezamenliv resurs bez koj nema opstanok. Taa e prisutna vo site dejnosti na ~ovekovoto ìveewe. Vodata kako najvitalen resurs mora da se tretira kako dobro od op{t interes, poradi {to treba da se koristi racionalno, pove}ekratno i pove}enamenski.

So Prostorniot plan na R.Makedonija zacrtano e deka dolgoro~noto planirawe i realizacijata na aktivnostite vo oblasta na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura treba da se odviva vo pravec na:

‡ Celosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite vo sklop na pove}enamenski sistemi;

‡ Koristewe na pove}enamenski akumulacii kako glavni izvori za navodnuvawe.

Zavr{uvaweto na izgradbata na branata "Lisi~e" na rekata Topolka i tekovnata izgradba na HS "Zletovica" i branata "Sv. Petka" pretstavuvaat realizacija na planiranite odredbi.

Branata "Lisi~e" kako vaèn vodostopanski objekt vo tekot na 2007 god. e celosno izgradena i e pu{tena vo funkcija. Nejzinata gradba e po~nata vo 1991 god. i grade`nite raboti se odvivaa vo zavisnost od raspoloìvite sredstva. Zapo~nato e polneweto na akumulacijata so voda, so toa {to ve}e e vo funkcija obezbeduvaweto na biolo{kiot minimum vo rekata. Vo tekot na 2008 god. potrebno e da se izvr{i priklu~uvawe na gradot Veles na ve}e izgradeniot dovod za voda.

Vo tekot na 2007 god. te~at aktivnostite za izgradba na dva zna~ajni vodostopanski objekti za R.Makedonija: pove}enamenskiot hidrosistem "Zletovica" i branata "Sv. Petka" na rekata Treska, ~iii gradbi se zapo~nati vo tekot na 2006 god.

Pove}enamenskiot proekt HS "Zletovica" e proekt od visok prioritet za realizacija vo R. Makedonija. So izgradbata na HS "Zletovica" }e se ovozmoì vodosnabduvawe na preku 100.000 ìteli, navodnuvawe na 3.100 ha obrabotlivi povr{ini i godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od 56,40h106 KWh.

HS "Zletovica" se sostoi od: ‡ brana i akumulacija "Kneèvo"; ‡ alimentacioni dovodi od rekite Kru{evi~ka Emiri~ka i Vene~ka; ‡ zafati i glavni dovodi za vodosnabduvawe na naselenieto vo

op{tinite Kratovo, Probi{tip, [tip, Sv. Nikole, Karbinci i Lozovo;

‡ zafati i glavni dovodi so mreà za navodnuvawe na 3.100 ha; ‡ zafati, dovodi, cevkovodi i ostanati objekti za energetskite

objekti: HEC "Zletovo I", "Zletovo II" i "Zletovo III"; Izgradbata na HS "Zletovica" }e se odviva vo tri fazi:

‡ I faza



1. Pristapen pat do branata "Kneèvo" 2. Brana i pridru`ni objekti 3. Zafati i dovodni cevkovodi za vodosnabduvawe

‡ II faza 4. Izgradba na sistemi za navodnuvawe 5. Dolna zona so povr{ina od 2.050 ha 6. Gorna zona so povr{ina od 1.050 ha

‡ III faza 7. Izgradba na tri mali hidrocentrali po te~enie na r.

Zletovica so vkupno instalirana mo}nost od 15 MW i planirano godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od 56,4 GWh.

Soglasno programata za rabota vo tekot na 2007 god. od I faza se realizirani slednite aktivnosti:

1) Pristapniot pat vo dolìna od 20,0 km celosno e asfaltiran. Vo tekot na 2006 god. asfaltirani se 18,0 km, a ostanatite 2,0 km. spored predvidenata dinamika zavr{eni se vo 2007 god.;

2) Otpo~nati se aktivnostite za izgradba na kameno nasipnata brana "Kneèvo":

‡ Izgraden e opto~niot tunel so dolìna od 294 m; ‡ Po~nato e so fundiraweto na leviot i desniot bok na branata; ‡ Po~nata se rabotite za probivawe na pristapniot pat do zafatot na

Ku~evi{ka Reka; ‡ Po~nata e sanacija na nestabilni karpi po dolìna na pristapniot

pat; 3) Od predvidenite zafati i dovodni cevkovodi za vodosnabduvawe

realizirano e: ‡ Postaven e cevkovodot od Gorni Balvan kon [tip vo dolìna

od 6 km ili 53% od vkupnata dolìna; ‡ Postaven e cevkovodot od Gorni Balvan kon Sveti Nikole vo

dolìna od 6,2 km ili 25% od vkupnata dolìna; ‡ Po~nato e so gradba na zaedni~kiot cevkovod i postaveni se

cevki do dolìna od 5,5 km ili 25% od vkupnata dolìna; ‡ Po~nati se grade`nite raboti za izgradba na zafat 1 za

vodosnabduvawe na Probi{tip so Zletovo i realizirano e 51% od objektot;

‡ Po~nati se grade`nite raboti za izgradba na zafat 3 za vodosnabduvawe na [tip i Sveti Nikole i realizirano e 48% od objektot;

‡ Se raboti na arheolo{ki iskopuvawa koi se nao|aat po dolìna na trasata na cevkovodot za vodosnabduvawe

Vo faza na gradba e branata "Sv. Petka" na rekata Treska. Namenata na akumulacijata e: izramnuvawe na vodite od HEC "Kozjak", proizvodstvo na elektri~na energija i obezbeduvawe voda za industrijata vo gradot Skopje i za navodnuvawe na Skopsko Pole.

Realizacijata e po~nata vo 2006 god. so izgradbata na objektite od I faza (pristapen pat, {ahten prelivnik, temelen ispust i opto~en tunel).

Vo tekot na 2007 god. prodolèna e izgradbata so celosna izgradenost na zagatot, zapo~nato e so minirawe za stabilizirawe na bokovite na branata i vo



zavr{na faza se proektite za objektite od II faza (brana, ma{inska hala i dr.) Se o~ekuva deka realizacijata na II faza }e zapo~ne vo tekot na 2008 god.

So PP na RM zacrtana e izgradbata na akumulacijata "Lo{ana" na reka Lo{ana. Izgradbata na akumulacijata "Lo{ana" na rekata Lo{ana dava golem pridones vo sé vkupniot razvoj na op{tinata bidejki ovozmo`uva vodosnabduvawe na 15.000 `iteli od op{tina Del~evo i navodnuvawe na 200 ha obrabotliva povr{ina.

So Prostorniot plan na R. Makedonija vo razvojot na sistemite za navodnuvawe zacrtano e: rekonstrukcija i rehabilitacija na postojnite sistemi; dogradba na postojnite sistemi i izgradba na novi sistemi.

Republika Makedonija raspolaga so okolu 657.689 ha obrabotlivo zemji{te od koi pogodni za navodnuvawe se 370.580 ha ili 56%. So sistemi za navodnuvawe pokrieni se 126.617 ha, a se navodnuvaat samo 50.000 do 60.000 ha zemji{te. Izgradbata i rekonstrukcijata na sistemi za navodnuvawe, odnosno realizacija na proektot "Ju`na Vardarska Dolina" e realizacija na planskite opredelbi vo Prostorniot plan na RM za za{tita na zemjodelskoto zemji{te i izgradba na sistemi za navodnuvawe za pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo.

Vo oblasta na navodnuvaweto na obrabotlivite povr{ini, so podr{ka na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, vo 2006 god. zapo~nata e izgradba na sistemi za navodnuvawe vo Ju`niot region na rekata Vardar. Vo 2007 god. zavr{ena e prvata faza od izgradbata na sistemite za navodnuvawe koja opfa}a vkupna povr{ina od 2.628 ha i rekonstrukcija na povr{ina od 1.050 ha:

‡ Sistem Miravci koj opfa}a povr{ina od 535 ha; ‡ Sistem Udovo koj opfa}a povr{ina od 468 ha; ‡ Sistem Negorci/Predejci koj opfa}a povr{ina od 540 ha; ‡ Sistem Paqurci koj opfa}a povr{ina od 1085 ha. Sistemot

Paqurci opfa}a i rekonstrukcija na sistemi na povr{ina od 1.050 ha.

Vo vtora faza se predviduva izgradba na sistemi za navodnuvawe na povr{ina od 3.904 ha na sistemite Miravci, Udovo, Valandovo, Gr~i{te, Kovanci, Negorci/Prdejci, Paqurci i Gevgelija. Realizacijata e zapo~nata so ve}e zavr{ena proektna dokumentacija za del od sistemite i se o~ekuva deka vo tekot na 2008 god. }e zapo~nat i grade`nite aktivnosti.

Kako mo`ni izvornici za navodnuvawe se smetaat i malite akumulacii ~ii broj, soglasno planskite opredelbi na PP na R. Makedonija do 2020 god. treba da se zgolemi za u{te okolu 100 profili. Izgradbata na mali akumulacii se odviva so slab intenzitet. Vo izminatata godina zapo~nata e izgradba na samo edna mikroakumulacija, isto kako i vo tekot na 2006 god. koga be{e izgradena mikroakumulacija na Crna Reka vo atarot na selo Dobromiri. Vo tekot na 2007 god. zapo~nata e izgradba na mikroakumulacija na reka Gardalejca, KO M. Dolenci vo op{tina Drugovo. Vodite od ovaa akumulacija }e se koristat za navodnuvawe na 8,0 ha obrabotlivi povr{ini.



Sistemi za navodnuvawe "Ju`no-Vardarska dolina"



4.3.1. Tabelaren pregled na promenite nastanati vo oblasta na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura

So Prostorniot plan pojdovna osnova i cel vo razvojot na vodostopanstvoto e da se obezbedi dovolna koli~ina kvalitetna voda, prvenstveno za vodosnabduvawe na naselenieto i za site drugi dejnost koi proizleguvaat od sega{niot i planiraniot razvoj na Republikata. Razvojot na vodostopanstvoto treba da se odviva i vo pravec na ureduvawe na re`imot na vodite, koristeweto i za{titata na vodite. Aktivnostite koi se prevzemeni vo realizacijata na celite zacrtani so Prostorniot plan po op{tini i naseleni mesta prika`ani se vo slednata tabela:

Tabela 5. Pregled na promenite nastanati vo oblasta na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura

op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii

1 Skopje

1. Vo tek e izrabotka na fizibiliti studija za izgradba na pre~istitelna stanica za otpadni vodi za gradot Skopje kaj s. Trubarevo.

1. Vo tek na izrabotka e Osnovniot proekt za regulacija na koritoto na r. Vardar vo dol ina od 5 km. za za{tita na izvorot Ra{~e od poplavuvawe.

2 Aerodrom

3 Butel

1. Va faza na gradba e sistem za vodosnabduvawe na selata Quboten i Qubanci

1. Izgraden e kan. sistem za selata Qubanci, Radi{ani, Vizbegovo i m.v. Qubotenski pat

4 Gazi Baba

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Ra{tak so dovod od 800 m i sekundarna mre a od 400 m. so f 110 mm

5 \or~e Petrov 1. Pro{irena e vod. mre a vo s. Niki{tani so izgradba na dovod vo dol .

1. Vo s. Volkovo izgraden e kolektor vo dol . od 1,05 km. Recipietn r. Lepenec



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii od 1,8 km i rezervoar od 200 m3

2. Pro{irena e kanal mre a vo s. Novo Selo vo dol . od 0,5 km.

6 Karpo{

1. Pro{iruvawe na postoe~kiot vod. sistem za s. Bardovci, so priklu~uvawe na f1600 od izvorot Ra{~e i izgradba na sek. mre a vo dol . od 1,28 km.

7 Kisela Voda

8 Saraj

1. Selata Kru{opek i Loka priklu~eni se na vod. sistem na gradot Skopje i izgradena e sek. mre a vo dol . od 3,0 km.

1. Vo faza na gradba e fek. mre a vo s. Kondovo. Pre~istitelnata stanica e izgradena. 2. Vo faza na gradba e fek. mre a vo s. D. Svilare. Vo vkupna dol ina od 6,5 km . Pre~istitelnata stanica nema

9 Centar 1. Izgradena sekundarna mre a vo dol . od 0,6 km.

1. Izgradena sek, fek. mre a vo dol od 0,2 km.

10 air 11 [uto Orizari

12 Ara~inovo

1. Vo zavr{na faza e izgradbata na vodosna bditelniot sistem za Ara~inovo zapo~nat vo 2004 god.

13 Berovo

14 Bitola 1. Izgraden e vodovod za s. Ostrec vo dol . od 2,0 km.



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii 2. Izgraden e dovod za s. La ec

15 Bogdanci 1. Izgraden e dovod za s. Stojakovo

/ / / / /

16 Bogoviwe 1. Kan. sistem vo s. Pirok vo

dol . od 0,4 km.

17 Bosilovo

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na selata Robovo i Ednoku}evo iso dol . na sek. mre a od 5,7 km.

18 Brvenica 1. Dovr{en e vod. sistem za n.m. Gorni elopek, otpo~nat vo 2006 god.

19 Valandovo 1. Izgradena sek. kanali

zaciona mre a vo dol . od 0,6 km

20 Vasilevo 21 Vev~ani

22 Veles

1. Izgradena e vod. mre a vo naselbata na ezero Mladost vo dol od 2,5 km

1. Izgraden e kolektor za satelitska naselba Nova~ani vo dol . od 2 km . i pre~istitelna stanica 1500 E@. Recipient r. Vardar 2. Izgraden e kolektor za s. Re~ani vo dol . od 1,2 km . i pre~istitelna stanica 1500E@. Recipient r. Vardar

23 Vinica 1. Izvr{eno e pro{iruvawe na fek. kanalizacija vo



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii Vinica i s. Blatec i Istibawa vo vkupna dol . od 2,1 km.

24 Vrane{tica

1. Na VS "Studen~ica " se priklu~eni s. Karbunica i Svetora~e

1. Vo faza na gradba e kan. mre a za s. elopeci. Vo plan e i pre~istitelna stanica za 600 E@

1. Izvr{ena e regulacija na r. Treska vo dol ina od 5,5, km.

25 Vrap~i{te 1. Dovod za s. Kali{te vo dol od 1,5 km

26 Gevgelija

27 Gostivar

28 Gradsko

1. Dogradba na vod. sistem za Gradsko i s. Ko~ilari vo dol od 2,0 km i izgradba na rezervoar za s. Ko~ilari od 100 m3

1. Izvr{eno e pro{iruvawe na kanal. mre a vo Gradsko vo dol od 1,1 km

29 Debar 1. Sanacija, rekon strukcija i dogradba na vodovod za s. D. Kosovrasti

30 Debarca

1. Izgraden e vodovod za s. Mramorec (rezervoar i kapta a)

1. Izgradena e fek. kanalizacija za s.Bel~i{ta so pre~istitelna stanica, 2. Izgradena e fek. kanalizacija za s. Orovnik

31 Del~evo

1. Izvr{eno e rekon strukcija na vod. mre a vo gradot Del~evo vo dol od 1,5 km

1. Izvr{eno e pro{iruvawe na kanal. mre a vo gradot Del~evo vo dol od 0,5 km

1. Vo faza na izgradba e akumulacija Lo{ana na r. Lo{ana .

32 Demir Kapija 1. Izvr{eno e dogradba na

kolektorot vo dol . od 0,6km vo Drmir Kapija



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii

33 Demir Hisar

1. Izgradba na sek. mre a vo s. Smilevo vo dol . od 1,8 km.

1. Za selata Suvodol i Kutretino izvedeno e 0,7 km od kolektorot, sek. mre a vo dol od 5,3 km i pre~istitelna stanica za 800 E@. Recipient Stara Reka. 2. Za s. Sopotnica izgraden e kolektor od 7,0 km i sek. mre a od 1,0 km so pre~istitelna stanica za 800 E@. Recipient Crna Reka

1. 2. Regulirana e rekata vo s. Obednik vo dol . od 0,23 km (prodol enie na I faza)

34 Dojran

1. Pro{irena e vod. mre a na s. \op~eli so izgradba na pumpna stanica i rezervoar od 100 m3.

35 Dolneni

1. Priklu~eni se selata Belo Pole, Vran~e i Sredorek na RV "Studen~ica" 2. Pro{iren e postoe~kiot vod. sistem za s. La ani so izgradba na rezervoar od 300 m3

1. Za s. @ito{e izgraden e kolektor vo dol . od 7,5 km i pre~istitelna stanica za 1000 E@. Recipient r. @ito{ka 2. Vo s. Debre{te izgradena e vtora pre~istitelna stanica so kapacitet od 500 E@ 3. Vo s. La ani izgraden e kolektor vo dol . od 4,5 km. Recipient r. Sa dejca.

36 Drugovo

1. Izgradba na fek .kanal. za Drugovo (prva faza po~nata vo 1999/2000 god vo dol . od 1,8 km) vo dol . od 1,068 km.

1. Vo faza na gradba e mikroakumulacija na r. Gardalejca, KO M. Dolenci, za



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii navodnuvawe na 8 ha obrabotliva povr{ina

37 @elino 38 Zajas 39 Zelenikovo 40 Zrnovci 41 Ilinden

42 Jegunovce

1. Izgraden e vodozafat i rezervoar za s. Ora{je 2. Izgraden e dovod za s. Ja ince

43 Kavadarci 1. Otpo~nata izgradba na

fek. kanalizacija za s. Konopi{te.

44 Karbinci

45 Ki~evo

1. Pro{irena e gradskata vod. mre a vo dol od 2.1km.

1. Pro{irena e gradskata kanalizaciona mre a vo dol od 2 k m. 2. Pro{irena e kan. mre a vo s. Osoj

46 Kon~e Rekonstrukcija na potisen cevovod za s. Dedino vo dol . od 1 km

1. Izgradena sek. mre a za s. Rakitec vo dol . od 0,5 km. f 200.

47 Ko~ani

1. Pro{iruvawe na fek. kanal. mre a vo gradot Ko~ani so izgradba na kolektor i sek. mre a vo dol od 5,7 km.

48 Kratovo 1. Vo tek na gradba e HS



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii "Zletovica"

49 Kriva Palanka

50 Krivoga{tani

1. Izgradba na pre~istitelna stanica vo Krivoga{tani so kapacitet od 3200 E@, zapo~nata vo 2006 god.

51 Kru{evo

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe za s. Vrboec. 2. Izgraden e dovod za s. Sa devo

52 Kumanovo

53 Lipkovo

1. Vo faza na gradba fek. kan za s. Opae.

2. Otpo~nata gradba na fek. kan vo s. Lojane

54 Lozovo 1. Izgraden e dovod so rezervoar (30 m3) za s. \uzumelci

55 Mavrovo i Rostu{a

3. Pro{iren e vod. sistem za s. Leunovo so izgradba na dovod vo dol ina od 3,4 km i f120 mm od izvor Aramiski Kamen

4. Pro{iren e vod. sistem za s. @irovnica so izgradba na dovod vo dol . od 6,7 km i f 250 -75 od izvor m.v. Govedarica i izgraden e nov rezervoar od 160 m3

1. Izgradena e pre~istitelna stanica za s. Rostu{e i Velebrdo so kapacitet 2300 E@. Recipient r. Radika. 1. Izgradena e pre~istitelna

stanica za s. Skudriwe i Prisojnica so kapacitet 3700 E@. Recipient r. Radika.

2. Izgradena e pre~istitelna stanica za s. @irovnica so kapacitet 2500 E@.



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii Recipient r. Radika.

3. Izgradena e pre~istitelna stanica za s. Trebi{te so kapacitet 1200 E@. Recipient Trebi{ka R.

56 M. Kamenica

1. Izgraden e dovod za voda za selo Dulica vo dol ina od 17 km

1. Izgraden e del od kolektorot za otpadni vodi vo M. Kamenica vo dol ina od 0,6 km.

57 M. Brod

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Drenovo so zafa}awe na izvorska voda i izgradba na dovod vo dol . od 3,7, rezervoar od 30 m3 i sekundarna mre a od 1,0 km

58 Mogila

59 Negotino

1. Vo tek e izgradba na fek. kan. mre a vo s. Voj{anci. 2. Pro{iruvawe na kan. mre a vo Negotino od 500 m.

60 Novaci

1.Izgraden e sistem za vodosnabduvawe za s. Ribarci i Gneotino vo dol . od 4 km.

1. Izgradena e kanalizaciona mre a vo s. Novaci vo dol . od 1,2 km od vkupno 4,5 km.

61 Novo Selo 62 Oslomej 63 Ohrid

64 Petrovec

1. Vo faza na gradba e vod. sistem za s. Gorno Kowari od bunari. Sistemot se sostoi od pumpna stanica i



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii rezervoar od 100 m3 2. Vo faza na gradba e vod sistem za s. iflik. Sistemot se sostoi od bunar, pumpna stanica i rezervoar od 50 m3

65 Peh~evo

1. S. Umlena i Robovo. priklu~eni se na VS "Peh~evo"

2. Izgradena e sek. mre a od fek. kanalizacija vo s. Robovo vo dol . od 0,95 km i za s. Umlena vo dol . od 1,25 km. Recipienti se Umlenska i Robovska Reka.

66 Plasnica

1. Izgraden e vod. sistem za Plasnica so izgradba na dovod od 4,0 km, sek. mre a od 3,5 km i rezervoar

67 Prilep

1. Vo Prilep e izgradena sek. vod. mre a vo dol ina od 1,7 km 2. Pro{iren e postoe~kiot vod. sistem za s. epigovo so izgradbana rezervoar od 100 m3 3. Izgradba na vodovo d za s. [tavica

1. Vo Prilep e izgradena sek. kan. mre a vo dol . od 1,38 km. 2. Za Varo{ izgradena e sek. atmosferska kan. vo dol . od 0,85 km.

68 Probi{tip

1. Izvedena e poslednata delnica od cevkovodot za vodosnabduvawe na Probi{tip i Zletovo vo dol . od 2,7 km

1. Izgradena e sek. kanal. mre a vo s. Dolni Stubol vo dol . od 1,5 km. Recipient Stubolska Reka

1. Novo navodnuvani povr{ini od 100 ha so otvoreni kanali

69 Radovi{ 70 Rankovce 1. Vo faza na gradba e vod.



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii sistem za s. Opila, koj se sostoi od bunar so pumpna stanica, glaven dovod i sek. mre a vo dol ina od 15,0 km i rezervoar od 100 m3. 2. Izgraden e vod. sistem za s. Petralica koj se sostoi od bunar so pumpna stanica, glaven dovod i sek. mre a vo dol ina od 6,0 km i rezervoar od 50 m3. 3. Izvr{eno e pro{iruvawe na vod. sistem za s. Odreno

71 Resen 1. Izgradena e vod. mre a vo s. Krani vo dol ina od 13 km.

72 Rosoman 1. Otpo~nata gradba na fek.

kan. vo s. Kru{evica

73 Sveti Nikole

1.Vo faza na izgradba e alternativen izvornik za vodosnabduvawe na Sv. Nikole od bunarsko podra~je vo m.v. Divjak

74 Sopi{te

1. Izgraden e vod. sistem za s. Dr ilovo so dovod od 0,3 km, rezervoar od 100 m3 i sek. mre a od 4,8 km

1. Pro{iren a e kan. mre a vo Sopi{te so izgradba na kolektor od 0,5 km i sek. mre a od 2,0 km.

75 Staro Nagori~ane

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na Mlado Nagori~ane: dva bunari, dovod vo dol od 4,0 km, sekundarna mre a vo dol .



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii od 13,0 km i rezervoar od 500 m3 so pumpna stanica. Proekt po~nat vo 2006 god. 2. Izgraden e dovod za vodosnabduavwe na s. @egqane, Stepance i Karlovce.

76 Struga 1.Izvedba na rezervoar za s. Radoli{ta

77 Strumica 1. Vo s. Kukli{ izgradena e

sekundarna fek.kanalizacija vo dol ina od 5,0 km

78 Studeni~ani

79 Tearce

1. Izgraden e vodovod za s. Slatino vo dol . od 8 km

1. Izgraden e kolektor za otpadni vodi vo dol . od 3 km za s. Dobro{te. 2. Izgraden e kanal za atmosferski vodi vo Tearce

1. regulirano e koritoto na r. Bistrica vo dol . od 1,2 km.

1. Prevzemeni se {umsko meliotativni zafati na povr{ina od 1,3 ha vo slivot na r. Bistrica

80 Tetovo 1. Otpo~nato e so izgradba na lokalen vodovod za s. Vejce

81 Centar @upa

82 a{ka

1. Regulirano e koritoto na r. Su{ica vo seloto Bogomila vo dol . od 50 m.

83 e{inovo Oble{evo

84 u~er Sandevo 1. Vo faza na gradba e kan.



op{tina vodosnabduvawe odveduvawe na otpadni vodi navodnuvawe regulacija na reki za{tita od erozija akumulacii sistem za s. Gluvo, Brazda i Mirkovci. Izgraden e kolektor vo dol . od 6,95 km, sekundarna mre a od 1,9 km . Vo prva faza e predvidena pre~istitelna stanica za 3000 E@.

85 [tip



4.4. Energetski izvori i energetska infrastruktura

Globalnata energetska strategija ne dozvoluva zavisnost na bilo koja dr`ava od samo eden izvor na energija, a Makedonija, so REK Bitola kako najgolem proizvoden kapacitet, ja ima taa nepovolna energetska zavisnost. Pokraj toa uvezuva nafta, gas, jaglen, a vo poslednive godini i elektri~na energija. Malite i nezna~itelni investicii vo energetikata vo izminatata decenija, predizvikaa seriozen nedostatok na elektri~na energija, uvoz, a so toa i odliv na zna~itelna iznosi na devizni sredstva.

Potrebite od energija i od oddelni vidovi energija za stopanskiot i javniot `ivot vo R. Makedonija kako i mo`nostite za nivno zadovoluvawe so proizvodstvo i od uvoz se utvrduvaat so Energetski bilans na R. Makedonija, koj {to go izgotvuva Ministerstvoto za ekonomija, a go donesuva Vladata na R. Makedonija, po prethodno mislewe od Regulatornata komisija za energetika. So Energetskiot bilans na R. Makedonija vo 2007 godina, spored vidot na energija, vo bruto potro{uva~kata na energija, najgolemo e u~estvoto na jaglenot i naftenite derivati, a najmalo e u~estvoto na geotermalnata energija i prirodniot gas.

Tabela 6. Bruto potro{uva~ka na energija (vo 1000 TJ) i nejzino u~estvo (vo%)

Vidови na energija 103TJ % Elektri~na energija 31,22 22,4Jaglen 54,23 38,9Koks 2,64 1,9Nafteni derivati 40,35 28,9Priroden gas 3,43 2,5Ogrevno drvo 7,08 5Geotermalna energija 0,5 0,4Vkupno 139,45 100

Grafikon 1. Vidovi energija

0

10

20

30

40

50

60

Elektri~naenergija

Jaglen Koks Nafteniderivati

Priroden gas Ogrevno drvo Geotermalnaenergija



Sopstvenoto proizvodstvo u~estvuva so 52,52% vo bruto potro{uva~kata

na energija dodeka uvozot iznesuva 47,48%. So Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 god. po scenario na najmal (pomala stapka na razvoj) i najgolem stopanski razvoj (optimisti~ka, povisoka stapka na razvoj), planirano e sopstvenoto proizvodstvo vo vkupnoto da u~estvuva so 64% odnosno 67%.

Vkupnata potro{uva~ka na nafteni derivati vo Makedonija iznesuva 915.968 toni od koi najgolem del se dizel gorivata, mazutot i motornite benzini.

Tabela 7. Potro{uva~ka na nafteni derivati vo RM (vo toni) i nivno u~estvo (vo %)

Vid na derivate toni % Motorni benzini 131461 14,3Dizel gorivo 381664 41,7Propan-butan 46032 5Mazut 341733 37,3Mlazno gorivo 8078 0,9Biogorivo 7000 0,8Vkupno 915968 100

So Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. se predviduva

potro{uva~kata na site vidovi te~ni goriva da iznesuva 685.500 toni, a na mazut 990.500 toni. Vo izminatata godina vo elektroenergetskiot sistem na Makedonija koristena e i TEC Negotino (t.n. "ladna rezerva"), koja {to raboti na mazut.

Grafikon 2. Potro{uva~ka na nafteni derivati vo 2007 god.

Motorni benzini

Dizel gorivoPropan-butan

Mazut

Mlazno gorivoBiogorivo

Rafinerijata OKTA preraboti 1.085.856 toni sirova nafta. Vo 2007 godina, vo sostavot na rafinerijata, pu{tena e vo rabota nova postrojka za dobivawe na te~en sulfur, koja{to ima dneven kapacitet od 12 toni sulfur.



Tabela 8. Proizvodstvo na nafteni derivati vo Rafinerija OKTA (vo toni) i nivno u~estvo (vo %) Vid na derivate toni % Motorni benzini 184832 17.9Dizel gorivo 405910 39.4Propan-butan 25787 2.5Mazut 391805 38.1Mlazno gorivo 21374 2.1Vkupno 915968 100

Grafikon 3. Proizvodstvo na nafteni derivati vo Rafinerija OKTA

Motorni benzini

Dizel gorivoPropan-butan

MazutMlazno gorivo

Potro{uva~kata na jaglen iznesuva 7.082.954 toni od koi najgolem del

(97,1%) mu pripa|a na sopstvenoto proizvodstvo. Za potrebite na Termoelektranite vo Bitola i Oslomej potro{eni se 6.744.000 toni, a ostanatite koli~ini iskoristeni se vo industrijata i {irokata potro{uva~ka. Pokraj koksot, uvezeni se vkupno 202.154 toni kamen i temen jaglen koi se neophodni za tehnolo{kiot proces vo industrijata.

So Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. (visoka varijanta) se planira potro{uva~kata na jaglen da iznesuva 9.800.000 toni. Spored ovaa varijanta na razvoj, do 2010 god. e planirano da se aktiviraat rudnicite @ivojno i Brod-Gneotino. AD ELEM i vo 2007 god. gi prodol`i aktivnostite za otvarawe na rudnikot Brod-Gneotino, koj ima godi{no proizvodstvo od 2.000.000 toni jaglen. Za pro{iruvawe i bezbedna rabota na kopot Oslomej-Zapad, izvr{ena e dislokacija na regionalniot pat Ki~evo-Oslomej i reguliranoto korito na rekata Temnica.

Potro{uva~kata na ogrevno drvo iznesuva 650.000 m3 dodeka so Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. se planira ovaa potro{uva~ka da iznesuva 770.000 m3.

Planiranata koli~ina na priroden gas za 2010 god. (spored Prostorniot pan na R. Makedonija) e dimenzionirana na 1230x106 normalni m3, dodeka potro{uva~ata vo 2007 godina iznesuva{e 102,78x106 normalni m3. Malata iskoristenost na kapacitetot na gasovodot (8%) e rezultat na zastojot na



gasifikacijata vo R. Makedonija. Najgolemi potro{uva~i na priroden gas vo 2007 god. se: Makstil, Toplifikacija-Skopje, Mital stil, i AD ELEM. Za potrebite na TIRZ Skopje na lokalitetot Bunarxik izgraden e gasovod vo dolìna od 2km so kapacitet od 250m3 na ~as.

Potro{uva~kata na geotermalnata energija iznesuva 2.127.794 m3 odnosno 501,09 TJ. So Prostorniot plan na R. Makedonija, do 2010 god. se planira da se iskoristi celokupniot eksploatacionen potencijal vo Makedonija koj ima vrednost od 1000 TJ. Geotermalnite izvori se neiskoristeno prirodno bogatstvo koe moè da ja namali zavisnosta na Makedonija od fosilni goriva. Izminatata godina na {est firmi im se dodeleni koncesii za eksploatirawe, a u{te tri drugi dobile koncesija za detalni geolo{ki istraùvawa.

Vkupnata bruto potro{uva~ka na elektri~na energija iznesuva 8.951 GWh. So Prostorniot plan na R.Makedonija, vo 2010 god. spored niskata varijanta potro{uva~kata e planirana da iznesuva 8.660 GWh dodeka spored visokata varijanta 10.950 GWh. Po kategorii na potro{uva~i, najgolemo u~estvo vo 2007 godina ima distributivnata potro{uva~ka so 69%.

Tabela 9. Potro{uva~ka na el.energija (vo GWh)

Direkni potro{uva~i 2317.9Distributivni potro{uva~i 6003Vkupni zagubi 237.2Izvoz 92.5Vkupno 8950.6

Grafikon 4. Potro{uva~ka na el.energija (vo GWh

Direkni potro{uva~i

Distributivni potro{uva~iZagubi vo mreà

Izvoz

Vo direknite potro{uva~i najgolemo u~estvo imaat golemite potro{uva~i: Feni (36.6%), Energetika (29.8%) i Silmak (15.5%). Od Energetika so elektri~na energija se snabduvaat: AD Makstil, MITEL HRM, MITEL CRM, Skopski leguri i drugi potro{uva~i.

Za obezbeduvawe na potrebnite koli~ini, pokraj doma{no proizvodstvo, bea uvezeni zna~ajni koli~ini na el.energija (30%, odnosno pove}e od polovinata od celokupnoto proizvodstvo na termoenergija vo Makedonija).



Tabela 10. Obezbeduvawe na elektri~na energija (vo GWh) Hidroenergija 960Termoenergija 5091Uvoz 2600Vkupno 8651

Grafikon 5. Obezbeduvawe na elektri~na eenergija (vo GWh)

11%

59%

30%

Hidroenergija Termoenergija Uvoz

Vo 2007 god. prodolìja aktivnostite na gradbata na HEC Sv. Petka koja ima instalirana mo}nost od 2x18,2MW i mo`no godi{no proizvodstvo od 66GWh. Zapo~nati se aktivnosti za gradba na kombiniranata gasna elektrana "Energetika" vo Op{tina Gazi Baba-Skopje koja{to }e ima godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od 1450GWh i toplinska energija od 350GWh.

So zatvarawe na nuklernata elektrana vo R. Bugarija, se javi zna~itelen nedostig od elektri~na energija vo dràvite od Jugoisto~na Evropa, a so toa i poka~uvawe na cenata. Se o~ekuva i vo naredniot period golem pritisok na cenite, so zgolemuvawe na pobaruva~kata na elektri~nata energija zaradi zabrzaniot ekonomski razvoj na zemjite od ovoj region.

Konektivni vodovi

Republika Makedonija e uvoznik na elektri~na energija. I vo naredniot period se o~ekuva uvozot da prodolì. Toa ja zgolemuva va`nosta na me|usistemskite vodovi kon sosednite elektroenergetski sistemi.

Vo 2007 god. staven e vo rabota 400 kV vodot Bitola2-makedonsko-gr~ka granica, a prodolìja aktivnostite na gradbata na 400 kV vod [tip-makedonsko-bugarska granica. Za novata TS 400/110kV; 300MVA; [tip zavr{en e i revidiran glavniot proekt, a vo TS Dubrovo zapo~nati se aktivnostite za pro{iruvawe na 400kV postrojka za novo dalnovodno pole za 400kV vodot kon TS[tip. Za konekcija so Srbija, izrabotena e Studija za izbor na optimalno re{enie za priklu~en jazel na novata 400kV interkonekcija kon Srbija, spored koja za priklu~na to~ka na ovaa konekcija vo makedonskata prenosna mreà e izbrana TS[tip.

So izgradbata na ovie vodovi }e se podobri sigurnosta i doverlivosta vo rabotata, operativnosta na celiot region, a se sozdavaat uslovi za razmena na pogolemo koli~estvo elektri~na energija.



Prenosna i distributivna mreà

Vo odnos na prenosnata mreà, za dvostraniot 110 kV vod Vrutok-Tetovo re{eni se imotno-pravnite raboti, a proektot e vo faza na dobivawe na lokaciski uslovi i odobrenie za gradba. Za rekonstrukcija na 110kV vod Skopje1-Tetovo1 izraboten e Glaven proekt i Studija za vlijanie vrz ìvotnata sredina. Za potrebite na povr{inskioit kop Brod-Gneotino izgraden e 110kV dalnovod.

Od informativnite listovi popolneti od izve{tajnite edinici dobieni se podatoci za gradbata na novi vodovi i trafostanici vo distributivnata mreà. Spored niv, izgraden e dalnovod vo Makedonska Kamenica i Star Dojran kako i pove}e distributivni trafostanici.

Tabela 11. Pregled na izgradeni distributivni trafostanici vo RM po op{tini

Op{tini vo R. Makedonija

Broj na trafostanici

Skopje \or~e Petrov 1 Centar 1 [uto Orizari 1 Bogoviwe 3 Brvenica 1 Vrane{tica 1 Debar 3 Demir Hisar 2 @elino 2 Kriva Palanka 1 Makedonska Kamenica 1 Plasnica 1 Sveti Nikole 2 Staro Nagori~ane 1 Strumica 2 VKUPNO 23 Navedenite podatoci za izgradbata na novi vodovi i trafostanici vo

distributivnata mreà vo R. Makedonija za 2007 god. ne gi smetame za celosni, bidej}i nedostasuvaa podatocite od ESM-EVN Makedonija.

Alternativni izvori na energija

AD Makpetrol izgradi fabrika za biodizel vo Op{tina Ilinden so dneven kapacitet od 82 toni, a vo rabota e i pogonot za proizvodstvo na biodizel vo Makedonska Kamenica. Dràvata, preku resornite ministerstva, dava povolnosti za zasaduvawe na zemjodelski povr{ini so maslodajna repka, koja se koristi kako surovini za proizvodstvo na biodizelot. Od drugite vidovi na alternativni izvori, vo Kon~e izgradena e veternica, istotaka prodolìja aktivnostite za revitalizacija na malite hidroelektrani od strana na stranska kompanija koja e specijalizirana vo ovaa oblast.



4.5. Demografski razvoj

Naselenieto spa|a me|u osnovnite elementi na organizacija i ureduvawe na prostorot. Toa e najbiten faktor na idniot razvoj na zemjata i op{testvoto. Utvrduvaweto na konceptot na prostornata organizacija, ureduvaweto i koristeweto na teritorijata na Republika Makedonija zavisi od razvojot, strukturnite promeni i prostornata distribucija na naselenieto.

Prostornata razmestenost i distribucija na naselenieto, ja nametnuva potrebata od soodvetna organizacija na razli~ni aktivnosti koi pretstavuvaat neophodni preduslovi za normalno odvivawe na ìvotot na opredelena teritorija. Vo toj kontekst, prou~uvaweto na naselenieto, negovata dinamika i strukturnite promeni, treba da ukaè na specifikite vo demografskiot razvoj i nivnoto zna~ewe od aspekt na organizirawe na prostorot.

Na prostorot na Republikata evidentni se regionalni disproporcii i neramnomeren razvoj. Ova, pred sé, e izrazeno preku razmestuvaweto na naselenieto i demografskite tendencii vo odnos na prirodnite potencijali, razvienosta na stopanstvoto, socijalnite kapaciteti i infrastrukturnata mreà. Kon ovaa sostojba vo golema mera pridonesuva i disproporcijata pome|u materijalnoto proizvodstvo i stepenot na razvienosta na javnite funkcii.

Demografskiot razvoj vo Republikata pokaùva nekolku karakteristi~ni pozitivni, no i negativni pojavi na koi treba da se vlijae za da se realiziraat baranite efekti. Prvata, najglobalna, zna~itelna, no i negativna karakteristika pretstavuva, stapkata na natalitet koja i pokraj zabeleìtelnoto opa|awe, sé u{te e visoka. Taa vo 2006 god. iznesuva{e 11,1 promili. Pozitivnite tendencii vo demografskiot razvoj se manifestiraat preku stabilizirawe na stapkata na mortalitet (okolu 9%) i namaluvawe na smrtnosta na doen~iwata i malite deca koja vo 2006 godina izrazeno preku stapka iznesuva 11,5 promili.

Vtorata zabeleìtelna negativna pojava e neramnomernata raspredelba na populacijata vo oddelni regioni i tendencijata na natamo{na polarizacija. Imeno, isto~nite delovi se karakteriziraat so demografska stagnacija, a zapadnite so demografska eksplozija. Vo op{tinite Gostivar, Debar, Ki~evo, Struga i Tetovo naselenieto u~estvuva so 27,8% vo vkupnoto naselenie vo Republikata i ostvaruva stapka na prirodniot prirast vo raspon od 1 do 6,9 promili, so {to se prodlabo~uva jazot vo regionalniot razvoj. Isto taka, vo op{tinite so visok porast na naselenie se ostvaruva nizok bruto doma{en proizvod po ìtel, so {to u{te pove}e se namaluva mo`nosta za podinami~en socio-ekonomski razvoj na Republikata.

4.5.1. Prirodno dvièwe na naselenieto

Prirodnoto dvièwe na naselenieto, analizirano preku pokazatelite na natalitetot, mortalitetot i prirodniot prirast, pokaùva tendencija kon postojano namaluvawe, {to rezultira vo relativno pobaven proces na reprodukcija na naselenieto i vo podra~ja koi imaat visoki stapki na natalitet i priroden prirast. Na nivo na R. Makedonija stapkata na natalitet vo 2006 godina iznesuva 11,1 promili nasproti 11,5 promili vo 2004 godina. Stapkata na mortalitet e zgolemena od 8,8 vo 2004 na 9,1 promili vo 2006 godina, dodeka stapkata na priroden prirast beleì namaluvawe od 2,7 promili vo 2004 na 1,9 promili vo 2006 godina.



Poznato e deka so ekonomskiot razvoj na zemjata i podignuvaweto na op{toto vospitno - obrazovno nivo na naselenieto, stapkite na mortalitet, a podocna i stapkite na ra|awe zapo~nuvaat da opa|aat, sé do odredeni nivoi na koi podocna stagniraat. Sledstveno na ova i prirodniot prirast manifestira isti tendencii.

Prirodniot prirast na naselenieto vo Republika Makedonija vo 2006 godina iznesuva 3955 lica ili namaluvawe za 121 lica vo odnos na 2005. Spored objavenite proceneti podatoci za naselenieto od strana na Dràvniot zavod za statitika za 2007 godina4 prirodniot prirast se procenuva na 3167 lica {to pretstavuva golemo namaluvawe od 788 lica vo odnos na 2006 godina.

Tabela 12. Prirodno dvièwe na naselenieto vo Republika Makedonija

2005 2006 20075 2006-2007

@ivorodeni 22.482 22.585 22.661 100.3

Umreni 18.406 18.630 19494 104.6

Priroden prirast 4076 3955 3167 80.1

Analizata za dvièweto na naselenieto na nivo na op{tini bazira na oficilanite raspoloìvi podatoci za vitalnata statistika za 2006 godina. Spored objavenite podatoci, posmatrano po op{tini, vo 2006 godina najvisok priroden porast vo odnos na 2005 godina vo apsoluten iznos od 1563 lica e prisuten vo glavniot grad na Republikata, potoa sledat op{tinite: Tetovo (553), âir ( 513 ), Saraj ( 405 ), Studeni~ani ( 316 ) i @elino ( 286 lica). Najvisoka stapka na priroden prirast vo 2006 godina ima op{tinata Studeni~ani (17,5%o), potoa sledat: Ara~inovo (15,0%o), @elino (11,2%o), Plasnica (10,9%o), û~er Sandevo (9,0%o), Lipkovo (8,2%o) i Debar (6,9%o). Negativni stapki se ostvareni vo op{tinite Vrane{tica, Debarca, Staro Nagori~ani, Novaci, Karbinci, Demir Hisar, Mogila, Drugovo, Peh~evo, Resen, M. Brod, Rankovce, Berovo, Kratovo, ê{inovo i Oble{evo, Zrnovci, Dojran, Novo Selo, Sveti Nikole, Bitola, Oslomej, Probi{tip, Krivoga{tani. Demir Kapija, Bogdanci, Gevgelija, Vev~ani, Kru{evo, Bosilovo, Studeni~ani, Ko~ani i Vinica.

Vo trieset i edna op{tina stapkata se dviì do 5%o, a vo ostanatite edinaeset op{tini stapkata se dviì od 5 %o nagore. Dodeka vkupnata brojka na op{tini so negativni stapki iznesuva trieset i dve op{tini.6

Stapkite na priroden prirast vo 2006 godina, vo odnos na 2005 beleàt nezna~itelno opa|awe. Najgolemo relativno namaluvawe se zabeleùva vo op{tinite: Karbinci, Vev~ani, Centar @upa, Rankovce, Mogila, Sveti Nikole. potoa sledi edna grupa na op{tini (Ara~inovo, Vrap~i{te, Dolneni, Oslomej, Vasilevo, Studeni~ani, Gostivar, Ki~evo) koi {to beleàt relativno namaluvawe. Najmalo relativno namaluvawe na stapkite na priroden prirast e prisutno vo op{tinite: Ohrid, Lipkovo, Ko~ani, Gevgelija, Skopje, Kavadarci.

4 Izvor: "Prethodni statisti~ki podatoci za R. Makedonija vo 2007 godina", Dràven zavod za statistika, dekemvri 2007 god. 5 isto, proceneti 6Vo publikuvanite podatoci za stapkite na priroden prirast po op{tini, za Gradot Skopje e objavena edinstvena stapka bez da se prikaàt poedine~nite stapki za site deset skopski op{tini.



Stapki na natalitet Vo 2006 godina vo Republika Makedonija vkupno se rodeni 22786 deca, od

koi 22585 ìvorodeni i 201 mrtvorodeno dete, odnosno 8.9 mrtvorodeni na 1000 ìvorodeni deca.

Vo 2006 godina, vo sporedba so 2005 godina, brojot na ìvorodeni deca vo Republika Makedonija e zgolemen za 103 deca ili za 0.5 indeksni poeni.

Vo strukturata spored polot, kaj ìvorodenite deca ma{kite imaat pogolemo u~estvo i toa 51.5% ili na 100 ìvorodeni ènski deca 106.1 se ma{ki, dodeka kaj mrtvorodenite 52.7% se ma{ki. Od podatocite za mestoto na ra|aweto i stru~nata pomo{ {to im e ukaàna na rodilkata, moè da se sogleda sostojbata na brojot na ra|awata vo zdravstvena ustanova i so stru~na pomo{. Procentot na ìvorodeni deca vo 2006 godina rodeni so stru~na pomo{ iznesuva 99.2%.

Vo 2006 godina natalitetot varira od 24,0%o vo Studeni~ani do 4.49%o vo Vrane{tica, pri {to prose~nata stapka na natalitet za R. Makedonija iznesuva 11,0%o. So najvisok natalitet od 15 do 25%o se javuvaat op{tinite Studeni~ani, Ara~inovo, Plasnica, Dolneni, Zelenikovo, â{ka, Petrovec, @elino, nasproti niv najnizok natalitet od 5 do 7%o imaat op{tinite Vrane{tica, Lozovo, Oslomej, Berovo, ê{inovo, Debarca, Resen, Zajas.

Vo sporedba so 2005 god. stapkite na ra|awe vo 2006 godina beleàt golemo opa|awe vo op{tinite (Ara~inovo, Centar @upa, Dojran, Gradsko, Plasnica, Peh~evo, Vrap~i{te, Gostivar). Najgolemo namaluvawe vo apsoluten iznos e ostvareno vo Gostivar, potoa sledat: [uto Orizari, Vrap~i{te, Kisela Voda, Saraj, Ara~inovo, Gazi Baba i Kavadarci.

So cel da se dobie poto~na pretstava za nivoto na prirodnoto dvièwe vo pooddelni pogolemi prostori na Republika Makedonija, vo analizata, stapkite na natalitet i mortalitet se prikaàni na nivo na regioni spored Nomenklaturata na teritorijalnite edinici za statistika, NTES 3.

Vo 2006 godina, vkupniot broj na ìvorodeni deca vo Republika Makedonija iznesuva 22.585. Od niv, 11,29 ili 51.5% se od ma{ki, a 48.5% od ènski pol. Najgolem broj ìvorodeni, se vo Skopskiot region (33%), a najmal broj vo Vardarskiot region (6%). Od vkupniot broj ìvorodeni deca, 56% se vo gradskite sredini. Vo Pelagoniskiot, Vardarskiot, Severoisto~niot, Jugozapadniot, Skopskiot i Isto~niot region, pogolem e brojot na ìvorodeni deca vo gradskite sredini, a vo Jugoisto~niot i Polo{kiot region pogolem e brojot na ìvorodeni deca vo selskite sredini.

Stapki na mortalitet

Vrz smrtnosta kako biolo{ki proces, ~ovekot moè da vlijae vo golema merka me|utoa ne moè da go zapre. Dokolku edna zemja ima porazviena i efikasna zdravstvena za{tita, {to masovno go zafa}a naselenieto i dokolku toa naselenie e poprosveteno, dotolku smrtnosta e poretka.

Najop{ indikator za nivoto na smrtnosta na naselenieto na edna zemja e op{tata stapka na mortalitet, a paralelno se koristi i indikatorot za smrtnosta na doen~iwa.

Vo 2006 godina vo Republika Makedonija brojot na umrenite lica e zgolemen za 1.2% vo odnos na prethodnata godina i iznesuva 18630 umreni lica. Pogolem broj od umrenite lica se od ma{ki pol i toa 10000 ili 53.7%. od vkupno umrenite lica.



Vo 2006 godina namalen e brojot na umrenite doen~iwa za 9.4% vo sporedba so prethodnata godina i iznesuva 260 umreni doen~iwa. U~estvoto na umrenite doen~iwa vo vkupno umrenite lica iznesuva 1.4%, na 100 vkupno umreni lica.

Vo grupacijata na umreni lica po vozrast najgolem broj umreni lica se na vozrast nad 75 godini i toa 8563 ili 46.0%, potoa od grupacijata na vozrast od 65 do 74 godini umrele 4987 lica ili 26.8%, od grupacijata na vozrast od 55 do 64 umrele 2538 lica ili 13.6% ili pak od 55 i pove}e vo Republika Makedonija umrele 16088 lica ili 86.4% od vkupno umrenite lica vo 2006 godina. Vo prvata grupa so relativno najvisok mortalitet spa|aat: Vrane{tica (23.5%o), Debarca (21.8%o), Staro Nagori~ani (21.5%o), Novaci (20.5%o), Mogila (17.8%o), Karbinci (17.7%o), Rankovce (16.4%o), Drugovo (16.1%o).

Vo grupa so mortalitet od 5 do 10%o spa|aat op{tinite: @elino (5%o), Lipkovo (5.1%o), Centar @upa ( 5.6%o), Studeni~ani (5,7%o), Plasnica (5,8%o), Bogoviwe (5,9%o), M.Kamenica (6%o), Debar (6.6%o), Tetovo (6.7%o), Tearce i Gradsko (6,8%o), Gostivar (6,9%o), Mavrovo i Rostu{a i Ilinden (7,3%o), Struga i Vrap~i{te (7,5%o) Oslomej (7,7%o), Ki~evo i Brvenica (8.3%o ) Radovi{ (8.4%o) Vasilevo (8.5%o) Strumica (8,6%o), Del~evo (8,8%o), Negotino i Skopje (8,9%o), [tip, û~er Sandevo i Petrovec (9%o), Kumanovo i Kon~e ( 9,2%o), Kriva Palanka i Kavadarci (9.4%o), Ko~ani i Gevgelija (9,5%o), Ohrid ( 9,7%o), Dojran ( 9,9%o), Veles i Valandovo ( 10%o).

Op{tini so najmala stapka na mortalitet se Ara~inovo so stapka od 4.3%o i op{tinata Zajas so stapka od 4.6%o.

Spored stapkite na moratlitet vo 2006 vo odnos na 2005 godina kaj nekoi op{tini moè da se zabeleì zgolemuvawe kako {to e slu~ajot so Vev~ani (5.1%o), Zelenikovo (4.7%o), Karbinci (4%o), Rankovce (3.9%o), Mogila (2.8%o), Sveti Nikole (2.8%o), Oslomej (2%o) dodeka namaluvawe na mortalitetot se zabeleùva vo Gradsko (-7.4%o), Dojran (-5.6%o), Staro Nagori~ane (-5.5%o), Drugovo (-4.9%o), Rosoman (-4.4%o), Demir Hisar (-3.7%o), Plasnica (-3.4%o).

Vo 2006 godina umrele 18630 lica, od koi 53.7% se od ma{ki, a 46.3% od ènski pol. Najgolem broj na umreni lica, se vo Skopskiot region (5130 ili 27.5%), a najmal broj vo Vardarskiot region (1304 ili 7%). Od vkupniot broj umreni lica, 58.7% se vo gradskite, a 41.3% vo selskite sredini. Spored vozrasta, 72.7% od umrenite lica bile na vozrast od 65 i pove}e godini. Duri 58.7% od umrenite lica po~inale od bolesti na cirkulatorniot sistem, a ne e mal i brojot na po~inati lica od neoplazmi (18.4%). Vo gradskite sredini, 56.1% po~inale od bolesti na cirkulatorniot sistem i 20.4% od neoplazmi, dodeka vo selskite sredini, kaj 62.4% kako pri~ina za smrtta se bolestite na cirkulatorniot sistemi,kaj-15.5%,neoplazmite.

4.5.2. Migracii

Migraciite na naselenieto pretstavivaat eden od najzna~ajnite, najrasprostranetite, najtrajnite i najuniverzalnite fenomeni na sovremeniot svet. Me|utoa, i pokraj univerzalnosta, preseluvaweto vo razli~ni podra~ja ima razli~ni specifi~nosti, koi proizleguvaat od posebnite ekonomski, socijalni, demografski i politi~ki uslovi. Trajnosta e posebna karakteristika na ovaa pojava, ozna~uvajki gi migraciite kako interen fenomen, odnosno, tie se odvivaat vo tekot na pove}e decenii bez pogolemi amplitudi i so mali izgledi



da se spre~at ili izmenat so ve{ta~ki merki. Toa ne zna~i deka organizirana akcija na op{testvenata zaednica e bez vlijanie i nepotrebna. Ekonomskata, socijalnata i demografskata politika, ako nemoàt da go zadràt naselenieto vo avtohtonata sredina, moàt da napravat mnogu za adaptacija na doselenoto naselenie vo novata sredina. Politikata moè posebno da vlijae vrz usporuvaweto na dinamikata na migraciskite procesi. Site planovi na stopanskiot razvoj, investicioni programi, ostanatite merki na ekonomskata politika i zakonite za op{testvenoto ureduvawe mora da vodat pove}e smetka za posledicite na i onaka samostojnite migracioni dvièwa.

Mehani~kite promeni kaj naselenieto izrazeni preku migracionite dvièwa, osobeno se odrazuvaat negativno vo slu~aevite na mali podra~ja. Tie vlijaat na vkupniot broj ìteli kako i na strukturnite karakteristiki na naselenieto, a impliciraat kratkoro~ni i dolgoro~ni posledici.

Migracionoto saldo vo dràvata vo 2006 godina e negativno. Imeno vkupniot broj na doseleni lica iznesuva 11 285, dodeka vkupniot broj na otseleni iznesuva 11 813 {to pretstavuva negativno saldo od 528 lica koi {to se odselile od R. Makedonija.

Od vkupniot broj doseleni lica, 8723 se vnatre{ni imigranti, dodeka 545 lica se nadvore{ni imigranti. Vo vkupniot broj 11813 otseleni lica, 8723 se vnatre{ni emigranti, a 1073 lica se nadvore{ni emigranti.

Posmatrano po op{tini migracionoto negativno saldo e najgolemo vo op{tina Struga (394), potoa Ohrid (320) i op{tina âir (237). Ponisko migraciono saldo vo raspon od 1 do 100 lica e evidentirano vo 52 op{tini. Spored toa moè da se zaklu~i deka vo najgolem broj op{tini prisutna e pojavata na pogolem broj otseluvawa vo odnos na brojot na doseleni lica.

Pozitivnoto migraciono saldo vo najgolem broj e prisutno vo skopskite op{tini: Karpo{ (247), Kisela Voda (237), Aerodrom (218), Gor~e Petrov (142), Butel (108). Vo ostanatite op{tini pozitivnoto saldo na migranti se dviì vo raspon od 1 do 94.

Analizata na mehani~koto dvièwe na nivo na statisti~ki regioni gi beleì podatocite za vnatre{nite migracii (preselbite vo ramkite na statisti~kiot region) koi pokaùvat deka, voobi~aeno, pogolem e brojot na preselbi od selo vo grad otkolku od grad vo selo. Isku~ok e samo Skopskiot region kade {to migracijata grad-selo e za 111 lica pogolema od migracijata selo-grad.

Saldoto na nadvore{nite migracii (razlika pome|u doseluvawata vo regionot i otseluvawata od regionot) pokaùva visok priliv na lica vo Skopskiot region i toa prete`no vo gradskiot del. Pozitivno saldo se zabeleùva i vo Pelagoniskiot (i toa pove}e vo selskite sredini), Jugoisto~niot (nezna~itelno) i Polo{kiot region (vo gradskite sredini saldoto e negativno, dodeka vo selskite e pozitivno), dodeka vo Vardarskiot, Severoisto~niot, Jugozapadniot i Isto~niot region saldoto e negativno.

Vo ramkite na Pelagoniskiot region dominiraat migraciite selo-grad (36.9%), a relativno golemi se i migraciite grad-selo (22.4%) i me|uselskite migraci (29.5%). Sli~na e sostojbata i vo Vardarskiot region kade {to migraciite selo-grad u~estvuvaat so 34.6% od vkupnite vnatre{ni migracii, migracite grad-selo so 26.4%, me|uselskite migracii so 22% i me|ugradskite migracii so 17%. Vo Severoisto~niot region me|ugradskite migracii u~estvuvaat so samo 2.9% vo vkupnite vnatre{ni migracii, a relativno e



izedna~eno u~estvoto na migraciite selo-grad (38.5%) i me|uselskite migracii (34.4%). Vo Jugozapadniot region najgolemo e u~estvoto na me|uselskite migracii (33%), a re~isi podednakvo e u~estvoto na drugite tri tipa vnatre{ni migracii. O~ekuvano, vo Skopskiot region dominiraat me|ugradskite migracii so 63.9% od vkupnite vnatre{ni migracii (fakti~ki ovde stanuva zbor za preselbite vo ramkite na gradot Skopje, no od edna op{tina vo druga). Vo Polo{kiot i vo Jugoisto~niot region malo e u~estvoto na me|ugradskite migracii (po 8%), a golemo e u~estvoto na me|uselskite migracii (40.8 odnosno 51%).

4.5.3. Teritorijalna distribucija na naselenieto

Vakvite prirodni i mehani~ki dvièwa na naselenieto pridonesuvaat za negova neramnomerna teritorijalna razmestenost i koncentracija. U~estvoto na naselenieto po op{tini vo vkupnoto naselenie vo Republikata, pokaùva deka pove}e od edna ~etvrtina (25,6%) od naselenieto e koncentrirano vo Skopje ili vkupno 523344 ìteli (vo ovoj broj se vklu~eni i ìtelite od Sopi{te).

Spored procenata na naselenieto objavena vo statisti~kata publikacija "Statisti~ki pregled 568" na krajot na mesec dekemvri 2006 godina se procenuva deka vo Republika Makedonija vkupnata populacija }e dostigne brojka od 2.041.941 ìteli. Od niv okolu 15,1% ili 309912 se ìteli koi spored "Statisti~kiot pregled" pripa|aat na grupata Skopje-ostanat del i Sopi{te7, dodeka distribucijata na naselenieto vo drugite op{tini iznesuva: Gazi Baba (74.915), \or~e Petrov (41.182), Karpo{ (60.176), Saraj (37.159).

Od drugite op{tini vo Republikata, so relativno povisoko u~estvo se izdvojuvaat ~etiri: Kumanovo (106.323), Bitola (94.222), Gostivar (82.129), i Tetovo (88.332) vo koi e koncentrirano 18,1% od vkupnoto naselenie, ili vo navedenite ~etiri op{tini i gradot Skopje ìvee okolu 44% od naselenieto vo zemjata.

Op{tini so najmal broj na ìteli se slednite: Vrane{tica (1319), Vev~ani (2505), Lozovo (2696), Drugovo (3097), Zrnovci (3210), Dojran (3329), Novaci (3534), Kon~e (3605), Gradsko (3649), Rankovce (3957). Ovie op{tini zaedno u~estvuvaat so okolu 1.5% vo vkupnata populacija vo Republika Makedonija vo 2006 godina spored procenka na naselenieto na krajot na 2006 godina.

Vo ostanatite op{tini procentnata zastapenost na naselenieto e razli~na, pri {to so strukturno u~estvo od 2 do 5.2% se izdvojuvaat 10 op{tini, i toa: Kumanovo, Veles, Bitola, Prilep, Tetovo, Ohrid, Gostivar, [tip, Struga, Strumica. Potoa sledat 14 op{tini so procentna zastapenost na naselenieto od 1 do 2%. So najmal procent na u~estvo se javuvaat najgolem broj op{tini.

7 Izvor: "Procena na naselenieto na 30.06.2006 i 31.12.2006, Statisti~ki pregled 568", juli 2007. Vo publikacijata ne se dadeni podatoci za op{tinite Aerodrom, Butel, Centar, âir i [uto Orizari. Podatocite koi se odnesuvaat na navedenite op{tini se prikaàni grupno kako Skopje-ostanat del i Sopi{te. Vo ovaa grupa na op{tini se vklu~eni i podatocite za procenetoto naselenie vo op{tinata Sopi{te zaradi nepostoewe na tehni~ka mo`nost da se napravi agregirawe na podatocite.



Tabela 13. Op{tini grupirani spored brojot na ìteli

Spored tabelarniot pregled na op{tini po grupiran broj na ìteli

moè da se zaklu~i deka samo dve op{tini, Kumanovo i Gradot Skopje (kako posebna edinica na lokalnata samouprava so~ineta od deset op{tini), imaat populacija nad 100.000 ìteli, dodeka najgolem broj na op{tini pripa|aat na tretata grupa so broj na ìteli od 10.001 do 30.000.

4.6. Urbanizacija i sistem na naselbi

Procesot na urbanizacija vo Republika Makedonija vo uslovi na tranzicija i pazarna orientacija na vkupnoto stopanstvo sé u{te ostanuva eden od dominantnite faktori na vkupniot op{testveno-ekonomskiot razvoj.

Od socio-ekonomski aspekt, urbanizacijata ja formira ramkata vo koja se odviva razvojot na naselenite mesta. Osnovnite parametri i indikatori na urbanizacijata go determiniraat nivoto na razvienost na naselbite, koj direktno se odrazuva vrz stepenot na urbaniziranost na dràvata. Od prostoren aspekt, urbanizacijata go definira urbaniot reqef na dràvata, koj vo uslovi na tranzicija pretrpuva evidentni promeni. Najsilnite vlijanija na urbanizacijata vo izminatiot period se manifestiraat preku inicijativi za transformacija na ruralni vo urbani prostori. Ovie inicijativi se prostorno najmarkantni vo kontaktnite prostori, a pomalku kako tendencii za ekspanzija

Red. br.

Broj na ìteli

po grupi Op{tini vo Republika Makedonija

1 0-5000 Vrane{tica, Vev~ani, Lozovo, Drugovo, Zrnovci, Dojran, Novaci Kon~e, Gradsko, Rankovce, Karbinci, Rosoman, Demir, Kapija, Zelenikovo, Staro Nagori~ani, Plasnica

2 5001-10.000

Debarca, Peh~evo, Krivoga{tani, Mogila, Centar @upa M.Brod, ê{inovo-Oble{evo, â{ka, M.Kamenica, Petrovec, Bogdanci, Mavrovo i Rostu{a, Demir Hisar, û~er Sandevo, Kru{evo

3 10.001-30.000

Kratovo, Oslomej, Jegunovce, Novo Selo, Zajas, Valandovo, Ara~inovo, Vasilevo, Dolneni, Berovo, Bosilovo, Probi{tip, Brvenica, Ilinden, Resen, Del~evo, Studeni~ani, Sveti Nikole, Negotino, Vinica, Debar, Kriva Palanka, Tearce, Gevgelija, @elino, Vrap~i{te, Lipkovo, Radovi{, Bogoviwe

4 30.001-50.000 Ki~evo, Сарај, Ko~ani, Kavadarci, Ѓор~е Петров, [tip

5 50.001-100.000

Veles, Ohrid, Strumica, Карпош, Struga, Gazi Baba, Prilep, Gostivar, Tetovo, Bitola

6 nad

100.001 Kumanovo, Skopje



na naselbite. Prvite se naj~esto vo domenot na stopanskiot i turisti~kiot razvoj.

I pokraj vakvite tendencii, se u{te e evidenten procesot na silno vlijanie na gradskite naselbi vrz neposrednoto opkruùvawe, proporcionalno na goleminata, stepenot na ekonomski razvoj i mestoto i ulogata vo ramkite na sistemot na naselbi vo dràvata. Poradi toa, i za ovoj period sî u{te e validna ocenkata za nepostoewe na usoglasenost pome|u brziot porast na nivoto na urbaniziranost (iskaàn preku visoko nivo na populaciska koncentracija vo urbanite centri) i dinamikata na stopanskiot razvoj i dostignatoto nivo na ekonomska razvienost. Ovoj ras~ekor pretstavuva osnovna pri~ina poradi koja procesot na urbanizacija ne pretstavuva, vo site segmenti, pozitiven vlijatelen faktor na vkupniot razvoj.

Op{testvenite promeni koi se karakteristi~ni za periodot na tranzicija imaat evidentno vlijanie vrz procesot na urbanizacijata i negovite osnovni komponenti: demografska, funkcionalna i prostorno-fizi~ka.

Karakterot i intenzitetot na nastanatite promeni imaat neposredno vlijanie vrz celokupnata struktura na naselenite mesta. Vsu{nost najzna~ajnite promeni vo domenot na urbanizacijata sé u{te najsilno i neposredno se manifestiraat preku promenite vo centrite so visoka populaciska koncentracija i funkcionalna i infrastrukturna ekipiranost.

Aktuelnoto dostignato nivo na ìvotniot standard vo 2007 god. moè da se prosledi niz slednite indikatori:

‡ stapka na natalitet - 11.1 ‰; ‡ stapka na mortalitet - 9.1 ‰; ‡ stapka na priroden prirast - 1.9 ‰; ‡ zdravstven standard 2,5 lekari/1000 ìteli (2006 god.); ‡ stanbena povr{ina po ìtel. (2006 god.)- 25, 35 m2 .

Komparacijata na ovie indikatori so soodvetnite za 2006 godina, ukaùvaat na minimalen porast stapkata na natalitet (0.1 ‰) i stapkata na mortalitet (0.06 ‰) i blago opa|awe na prirodniot prirast. Pozitiven trend e zabeleìtelen vo delot na stanbeniot i zdravstveniot standard.

Tendenciite za {irewe na gradskite prostori po pat na radijalni i liniski povrzuvawa so prigradskite prostori se aktuelni i za ovoj period. Vo okruùvawata na golemite i sredno golemite gradovi (Skopje, Tetovo, Bitola, Prilep, Kumanovo) i ponatamu se evidentiraat pojavi od dvata tipa, za razlika od malite gradovi kade se pojavuva ograni~en broj na radijalni pro{iruvawa, koi ~esto imaat i karakter na nelegalna izgradba. Linearnite pro{iruvawa i povrzuvawa se intenzivni osobeno dol` koridorite na magistralnata infrastruktura (koridor VIII i X, kako i po ostanatite magistralni i regionalni patni pravci).

I pokraj promenite vo stopanskiot razvoj koi se rezultat na premin od dogovorna kon pazarna ekonomija, me|usebnata povrzanost i uslovenost na ekonomskata razvienost i stepenot na urbaniziranost e edna od osnovnite zakonitosti vo razvojot. Promenite vo metodologijata na sledewe, analizirawe i objavuvawe na podatocite relevantni za ovie pojavi i procesi koja ja koristat oficijalnite institucii, ne davaat mo`nost za sogleduvawe na trendovite, vlijanijata i me|usebnata korelacija na ovie bitni indikatori za procesot na urbanizacija. Stopanskiot razvoj i dostignatoto nivo na ekonomska razvienost vo ovoj period sé u{te manifestiraat neusoglasenost so nivoto na urbanizacija



i urban razvoj. Poradi toa, se nametnuva potreba od vklu~uvawe na dopolnitelni indikatori za urbaniot razvoj vo nasoka na sogleduvawe na me|uzavisnostite na ovie dva procesi. Eden od mo`nite indikatori e intenzitetot i obemot na aktivnosti za izrabotka, donesuvawe i sproveduvawe na soodvetna planska, strate{ka dokumentacija koja e neophoden preduslov za urbanizacija na eden prostor.

Vo uslovi na ve}e aktuelni promeni vo stopanskiot i vkupniot op{testven razvoj koi nastapija so procesot na tranzicija, novite pazarni orientacii, prodorot na stranski investicii i se posilna afirmacija na privatniot kapital i inicijativa, procesot na industriska polarizacija postepeno se transformira kon proces na umerena disperzija naso~ena kon pomalite i poslabo razvienite gradovi i posebno, kon periurbanite zoni.

Ovie trendovi se povrzani so dnevni migracii pa duri i trajni isseluvawa vo obratna nasoka, kon ruralnite prostori, koi nudat mo`nosti za investirawe vo razni stopanski i nestopanski aktivnosti. Investiraweto vo urbanizacija na ovie prostori e povrzano so potreba od obezbeduvawe na soodvetna infrastruktura, uslugi i drugi sodrìni od op{testven standard. Procesot na urbanizacija na ruralni prostori, nadvor od urbanite naselbi, odnosno nadvor od podra~jata opfateni so prostorno-planska dokumentacija stanuva sé poaktuelen. Vo taa smisla, od osobeno zna~ewe e izrabotkata na dokumentacija za vakvite prostori, kako osnova za nivniot odr`liv razvoj, organizacija, ureduvawe i za{tita i usoglasuvawe na istata so dokumentacija od povisoko nivo.

Procesot na decentralizacija, dovede do zna~ajni promeni vo ovoj segment, osobeno od aspekt na zgolemuvawe na odgovornostite i nadle`nostite na lokalnata samouprava kako najodgovoren subjekt za planirawe i lokalen ekonomski razvoj. Uspe{noto menaxirawe, nametnuva potreba od donesuvawe na kvalitetni godi{ni programi za izrabotka na planska dokumentacija na ELS, kako osnovna alatka i mehanizam za realizacija na strate{kite celi na prostorniot i ekonomskiot razvoj. Vo toj smisol, odredeni te{kotii ve}e se evidentni osobeno kaj pomalite i ponerazvienite op{tini i onie koi se soo~uvaat so nedostatok na tehni~ka i kadrovska ekipiranost. Obemot i dinamikata na izrabotka i usvojuvawe, a osobeno implementirawe na planskata dokumentacija e direktna i konkretna odgovornost na lokalnata samouprava, taka da intenzitetot i kvalitetot na ovoj proces vo golema mera zavisi od lokalnite programi za razvoj, raspoloìviot buxet na op{tinite i osobeno mo`nosta za privlekuvawe na lokalni i nadvore{ni investicii.

Vrz osnova na podatocite od izve{tajnite edinici, aktivnostite na oddelni op{tini vo izrabotka, donesuvawe i sproveduvawe na planskata dokumentacija, vo tekot na 2007 godina moè da se sistematiziraat niz pregledot koj sleduva:



Tabela 14. Urbanisti~ko-planska dokumentacija usvoena vo tekot na 2007 god. Vid na urbanisti~ki plan/dokumentacija

br. op

{ti

na

GU

P -

nov

povr

{in

a (h

a)

GU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

DU

P -

nov

povr

{in

a (h

a)

DU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

UP

von

nas

elen

o m

esto

povr

{in

a (h

a)

UP

za

selo

povr

{in

a (h

a)

1 Lozovo 1 3,9

2 Valandovo 1 14,7

3 Sveti Nikole 6 87

4 Strumica 1

5 Staro Nagori~ane 1

6 Kru{evo 1 2

7 Kriva Palanka 1 1,7

8 Karpo{ 5 28,8

9 Bitola 1 3,12 4 16 3 94

10 Bogoviwe 1

11 Debar 1 7,75

12 Debarca 2 7

13 Del~evo 2 19 1 3,9

14 Dolneni 14 380

15 Kisela Voda 2

16 Makedonski Brod 1

17 Demir Kapija 1 8 1 8

18 Petrovec 1 203

19 Centar 4

20 Sopi{te 1 145

21 Tearce 1 1 8

22 Vrane{tica 1 3,5

23 Krivoga{tani 1 0,97

24 [uto Orizari 5 50 2 500

25 âir 3

26 â{ka 1

27 Vinica 1 2,97

28 Veles 1 1 3 2

VKUPNO: 4 3 8 29 326,3 6 8 15 203 16 1033

Tabelarniot prikaz ukaùva deka vo tekot na 2007 godina najintenzivni se

aktivnostite za donesuvawe na dokumentacija za ruralnite naselbi (Urbanisti~ki plan za selo). Vo odnos na 2006 god, zna~itelno se pointenzivni



aktivnostite za izrabotka na planovi za sela. Ova e od osobeno zna~ewe poradi slabata pokrienost na ruralnite naselbi so urbanisti~ki planovi vo dràvata. Voedno toa e pozitiven pokazatel za aktivnosta na lokalnata vlast i indicira grià za razvoj na ruralnite prostori, koi moè da bidat zna~ajni generatori na idniot razvoj kako i osobeno pri urbanizacija na prostori nadvor od naselenite mesta za stopanska, turisti~ka i druga namena. Intenzivni aktivnosti se evidentirani i vo delot na urbanizacija na prostori nadvor od naselenite mesta. Ova se aktivnosti koi prodolùvaat so pribli`no ist intenzitet vo odnos na 2006 god.

Tabela 15. Novourbanizirani povr{ini vo tekot na 2007 god.

Op{tina

Vo gradski naselbi i op{tinski centri(ha)

Bonitet na zemji{te (klasa)

Vo selski naselbi (ha)

Bonitet na zemji{te (klasa)

Novaci 6

Strumica 44,46

3 i 4

Rankovce 5

2

Kriva Palanka 530

3 i 4

Karpo{ 46,64

Bogoviwe 3

Del~evo 3,9

Sopi{te 145

Tearce 75

4 i 5

Vrane{tica 19

3,4,5,6 i 7

â{ka 9,15

Negotino 18 3 i 4

Vinica 151 1 i 4

VKUPNO: 169 887,15

Edna od osnovnite opredelbi na Prostorniot plan na R. Makedonija e pri

izrabotka na planovi od ponisko nivo povr{inite za site urbani funkcii da se baraat vo ramkite na postojnite planski opfati i zafa}aweto na novi povr{ini da bide isklu~ivo na zemji{te od poslabi bonitetni klasi.

Spored dostavenite izve{tai, zafa}aweto na novi povr{ini za gradba vo gradskite naselbi e mnogu pomalo vo odnos na 2006 god. i se odnesuva samo na dve op{tini (od vkupno 67 op{tini koi u~estvuvale vo dostavuvawe na izve{tajni listovi), dodeka vo ruralnite naselbi ima minimalen porast na trendot na zafa}awe na neizgradeno zemji{te vo odnos na 2006 godina.

Zafa}aweto na novi (osobeno visokokvalitetni obrabotlivi) povr{ini, treba da gi po~ituva nacionalnite i strate{ki opredelbi bazirani na principite na odr`liv razvoj i za{tita na zemjodelskoto zemji{te kako neobnovliv resurs.



Tabela 16. Urbanisti~ko-planska dokumentacija vo tek na izrabotka/ donesuvawe

Urbanisti~ko-planska dokumentacija vo procedura na izrabotka /usvojuvawe br

.

op{

tina

GU

P -

nov

povr

{in

a

GU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a

DU

P -

nov

povr

{in

a (h

a)

DU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

UP

von

nas

elen

o m

esto

povr

{in

a (h

a)

UP

za

selo

povr

{in

a (h

a)

1 Negotino 2 33 4 3 1 2 Lozovo 2 20

3 Valandovo 1 4 Staro Nagori~ane 3 5 Saraj 1 5 6 Rankovce 1 5 7 Probi{tip 2 2,2 6 3 82

8 Plasnica 1 9 Lipkovo 4

10 Kru{evo 1 11 Kon~e 1 20 13 Karpo{ 16 1 14 Bitola 31 90 1 1,65 15 Bogdanci 1 16 Bogoviwe 1 17 Brvenica 1 18 Debarca 1 19 Dolneni 3 4,5

20 Drugovo 4 21 Kisela Voda 15 2 22 Makedonski Brod 1 1 23 Petrovec 2 1 24 Jegunovce 1 25 Centar 9 26 Demir Hisar 1 27 û~er Sandevo 6 1100

28 Tearce 2 1 3 29 Krivoga{tani 30 Vrane{tica 1 36,5

31 [uto Orizari 2 10 32 âir 7 33 â{ka 3 130

34 \or~e Petrov 7 95 1 6 35 Zelino 1 2 27



36 Vinica 3 87 2 2

37 Veles 1 1 2 1 1 VKUPNO: 1 5 35,2 105 282 4 6 20 26,7 46 1402

Vrz osnova na prezentiranite podatoci od izve{tajnite listovi na ELS,

moè da se konstatira deka najgolem intenzitet na aktivnostite se odviva na nivo na detalnoto planirawe, {to e objektivno i o~ekuvano poradi zna~eweto i ulogata na detalnite planovi vo hierarhijata na vkupnata dokumentacija i nivnata neohodnost za realizacija na investicionite aktivnosti vo prostorot. Vedna{ po detalnoto planirawe, sleduvaat urbanisti~kite planovi za sela. Intenzivni se i aktivnostite za urbanizacija nadvor od naselenite mesta kako potreben instrument za realizacija na inicijativite na ELS i doma{ni i stranski investitori, kako i vo tekot na 2006 god. Poradi sé pointenzivnata orientacija na nacionalnoto i lokalnoto stopanstvo kon mali i sredni biznisi i lokalni i stranski investicii, se o~ekuva vakvite trendovi i vo periodot koj sleduva da se dviàt vo pozitivna nasoka.

Pokrienosta na teritorijata na Republika Makedonija so planska dokumentacija e sî u{te na nezadovolitelno nivo. Edna od osnovnite pri~ini za vakvite sostojbi e nedostatok na investicii na lokalno nivo, no isto taka i dolgotrajnosta i kompleksnosta na procedurite za donesuvawe na planovite. Od druga strana i pokraj otsustvo na oficijalni podatoci, moè da se konstatira nisko nivo na realizacija na planskite re{enija, kako i otstapuvawa od istite.

4.7. Domuvawe

Stanot so svojata okolina pretstavuva ìvotna sredina, koja po dolìnata na traewe i koristewe vo ~ovekoviot ìvot i po neposrednoto deluvawe na ~ovekot, vr{i presudno vlijanie na negovata fiziolo{ka sfera, negovata psiha i negoviot emocionalen ìvot. Toj otsekoga{ bil vrzan za osnovnata kletka "doma}instvoto" koe vo nego si obezbeduva sigurnost, ostvaruvawe na svoite potrebi i soni{ta i izolirawe od nadvore{niot svet.

Poimot domuvawe opfa}a zna~itelno po{iroka funkcija od onaa {to ja ima samiot stan. Domuvaweto na sovremen, kulturen na~in ne zna~i samo boravewe vo zatvoren stan, tuku i vo otvorenite prostori okolu stanot, mo`nost za koristewe na okolnite sportski tereni , ostvaruvawe bliski vrski so javnite funkcii, kulturniot ìvot, mo`nost za odmor i osveùvawe vo prirodata okolu stanot.

Domuvaweto vo prostornoto planirawe vo zavisnost od prostornite ramki vo koi se odviva se definira vo potesna smisla kako biolo{ko-fiziolo{ka funkcija, a vo po{iroka kako ekolo{ko-socijalna funkcija i istoto treba da se sogleduva kako kompleksno, niz negovite tri dimenzii:

‡ Tehni~ka dimenzija (povr{ina, dvor, mikroklimatski uslovi); ‡ Socijalna dimenzija (na~inot na ìveewe vo stanot i nadvor od

nego, socijalnite kontakti me|u poedinci i semejstva i sl.); ‡ Ekonomska dimenzija (kupovnata mo}, na~in na stopanisuvawe na

semejstvoto i sl.) Soglasno Prostorniot plan na R. Makedonija za utvrduvawe na osnovnite

pokazateli na standardot na domuvawe, trgnuvame od osnovniot uslov za



obezbeduvawe kvaliteten standard na domuvawe, a toa e oddeluvawe na dnevniot boravok od spieweto vo stanot. Proekcijata na potrebniot stanben prostor poa|a od od standardite 20 -25 m2 prose~en stanben prostor po ìtel, 40-80m2/stan(optimalna golemina), i 100% opremenost na stanot so instalacii i podpolno eliminirawe na substandardniot stanben fond, seto vo zavisnost od tipot na naselbata.

Osnovnite celi na PPRM se vo funkcija na optimalna proekcija na stanbeniot prostor, a se odnesuvaat na: obezbeduvawe stan za sekoe doma}instvo, podobruvawe na stanbeniot standard, izgradba na adekvatna infrastruktura vo funkcija na pokvaliteten standard na domuvawe, aseizmi~nost vo gradbata, zamena na substandardniot stanben fond i iznao|awe modusi i definirawe na kriteriumi za nadminuvawe na pojavata na bespravna izgradba.

Seto toa moè da se obezbedi preku Stanbenata politika koja kako dolgoro~na strate{ka zada~a treba da ovozmoì lesna dostapnost na stanovite i obezbeduvawe na kvaliteten stanben fond za potrebite na na gra|anite na Republikata. Iskustvoto govori deka vo site razvieni demokratski zemji stanbenite potrebi ne se zadovoluvaat edinstveno na pazarni principi na ponuda i pobaruva~ka tuku po pravilo niz razni oblici na intervencija kade e vklu~ena i dràvata koja so razni instrumenti i merki na dràvna politika go modelira oblikot na domuvaweto, naso~uvaj}i se pri promenite na uslovite vo postojniot stanben pazar.

Za postignuvawe na pozitiven rezultat vo oblasta na domuvaweto Ministerstvoto za transport i vrski donese "Strategija za domuvawe na Republika Makedonija" koja e usvoena od strana na Vladata na RM. Vladata na RM go usvoi predloèniot od strana na Ministerstvoto za transport i vrski “ Plan za sproveduvawe na Strategijata za domuvawe na RM (2007-2012)".

4.7.1. Sogleduvawa vo odnos na realizacijata

Obem na stanbeniot fond So Prostorniot plan na R. Makedonija se predviduva izgradba na 213.794

novi stanovi koi zaedno so postojnite 580.342 stanovi od Popis vo 1994 go davaat vkupniot stanben fond za 2020 g. koj iznesuva 725.076 stanovi.

Soglasno proekcijata na stanbenite potrebi do 2020 god. vkupniot broj na stanovi vo 2007 g. }e iznesuva 687.241 stanovi {to vo odnos na 1994 god. (580.342 stana) e zgolemuvawe od 18,42%, odnosno za 106.899 stana.



Grafikon 6. Dinamika na stanovi soglasno PPRM za periodot 1994-2020 god.

1994

580342

2002

646126

2007

687.241

2020

725076

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

700000

800000

1 2 3 4

Soglasno Statisti~kite podatoci od Dràven zavod za statistika na R. Makedonija (Statisti~ki godi{nik od 2007 god.) vo 2007 god. brojot na izgradeni stanovi iznesuva 725.651 stanovi {to vo odnos na 1994 god. (580.342 stana) }e iznesuva zgolemuvawe od 25,03%, odnosno za 145.309 stana.

Grafikon 7. Dinamika na izgradeni stanovi soglasno statisti~i podatoci za periodot 1994-2020 god.

1994

580342

2002

698143

2007

725.651

2020

725076

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

700000

800000

1 2 3 4

So PPRM realizacijata na stanbenata izgradba predvideno e da se odviva etapno, pri {to se predviduva do 2010 godina da se izgradi okolu 40% od predvideniot stanben fond, a ostanatite 60% do 2020 godina.

Od analizata na podatocite spored PPRM i statisti~kite podatoci stanovi za period 1994-2007 god. moè da se zabeleì deka brojot na izgradeni stanovi e pogolem i e nadminat u{te vo 2002 godina, odnosno dinamikata na izgradba na stanovi ne gi prati predviduvawata soglasno Prostorniot plan na R. Makedonija, taka da do planskiot period vo 2020 god. dokolku prodolì sega{nata dinamika na izgradba na stanovi postoi mo`nost od nadminuvawe na predvideniot broj na izgradeni stanovi (725.076). Vakvata komparacija pome|u predvideniot i realiziraniot stanben fond ukaùva na dosta intenzivna stanbena izgradba vo analiziraniot period.



Osnovni pokazateli na standardot na domuvawe

Tabela 17. Osnovni pokazateli na standardot na domuvawe

Godina Prose~na povr{.na stan (m2)

Prose~na povr{ina stanben prostor po

ìtel (m2)

Prose~en broj na ìteli po eden

stan 1994 70,71 21,09 3,35 2002 71,14 24,55 2,89 2006 76,58 25,35 2,81 2020 60-80 20-25 3,06

Komparacijata na pokazatelite za standardot na domuvawe za 2006 god. i predvidenite so PPRM za planski period do 2020 god. upatuva na slednite konstatacii:

‡ Prose~nata golemina na stan predvidena za 2020 god. iznesuva okolu 68-80 m2, dodeka realiziranata vo 2006 god. -76,58m2

‡ Prose~nata stanbena povr{ina po ìtel predvidena za 2020 god. iznesuva 20-25 m2/ìtel, dodeka realiziranata vo 2006 god. ve}e ja nadminuva predvidenata, odnosno iznesuva 25,35 m2/ìtel

‡ Predvideniot prose~niot broj ìteli na eden stan za 2020 god. iznesuva 3,06 lica na stan, dodeka realiziraniot vo 2006 god. iznesuva 2,81.

Analiziraj}i gi osnovnite pokazateli na standardot na domuvawe vo period od 1994-2006god moè da se zabeleì deka imame povisoko nivo na standard na domuvawe osobeno vo pogled na prose~nata povr{ina na stan i prose~nata stanbena povr{ina po ìtel, so {to se zadovoluva proekcijata na potrebniot stanben prostor od 20-25m2 /ìtel odnosno 60-80m2 stanbena povr{ina i 100% opremenost na stanovi . Individualni i kolektivni stanovi

Spored statisti~kite podatoci (Statisti~ki godi{nik od 2007 god.) vo 2007 god. broj na stanovi vo individualni stanbeni zgradi iznesuva (580.678) stanovi, odnosno 80% od vkupniot broj na stanovi za 2007god. (725.651), dodeka vo kolektivni stanbeni zgradi evidentirani se vkupno (144.973) stanovi, odnosno 20%od vkupniot broj na stanovi. Dokolku se sporedat podatocite soglasno PPRM trendot na dominirawe na stanovi vo individualna sopstvenost i ponatamu prodolùva.

Grafikon 8. Individualni i kolektivni stanovi

20%

80%

individualnikolektivni



Stanovi spored vidot na sopstvenosta

Tabela 18. Stanovi spored vidot na sopstvenost

stanovi vo 2007 god.

privatna sopstvenost

dràvna sopstvenost

vkupno 725651 710028 15048

Vo odnos na sopstveni~kite odnosi, moè da se konstatira dominacija na privatnata sopstvenost. Taka, od vkupniot broj stanovi za ìveewe vo 2007god. (725.651) okolu 98% se vo privatna sopstvenost. Nezna~itelen e brojot na stanovi vo dràvna sopstvenost okolu (2 %).

Grafikon 9. Stanovi spored vid na sopstvenost

98%

2%

privatna sopstvenost

dràvna sopstvenost


Spored podatocite od op{tinite napraveni se sogleduvawa na dinamika na gradewe na objekti od oblasta na domuvaweto na teritorijata na Republika Makedonija po o{tini i naseleni mesta vo 2007god. Grad Skopje:

Op{tina Butel: evidentirani se vkupno novo izgradeni (65) objekti; • so odobrenie za gradba (65)

Op{tina Gazi Baba: evidentirani se vkupno novo izgradeni (103) objekti;

• so odobrenie za gradba (89) ‡ vo stanbeni zgradi (5 )

(n.Avtokomanda (2)so P+4+Pk i (1) so P+3, n.Maxari (1) so P+Pk, n. ênto(1) so P+6+Pk vkupna povr{ina od 3007m2

‡ vo stanbeni ku}i (84), (s.Singeli}(10), nas.ênto(17), Hipodrom(1), Maxari(3), @elezara(6),

Inxikovo(4), s.Trubarevo(10), s.Jurumleri(14),s. Stajkovci(8), s. Idrizovo(6),



nas. Goce Del~ev(1), s. Cre{evo (3), s. Bul~ani(1), so vkupno izgradena povr{ina od P=9600m2 , H=7,0-10,20m so vkupna povr{ina od 9594m2)

• bez odobrenie za gradba evidentirani se (14) ‡ vo stanbeni zgradi (1), vo nas. Avtokomanda ; ‡ vo stanbeni ku}i (13)

(vo s.Singeli}(2), s.Jjurumleri(2), Keramidnica (1), s. Inxikovo(1), Maxari(4), s. @elezara(2), s. Brwarci(1).so P= 1050m2)

Op{tina \or~e Petrov: evidentirani se vkupno novo izgradeni (103) objekti:

• so odobrenie za gradba (46) ‡ vo stanbeni zgradi (5), ‡ vo stanbeni ku}i (41).

• bez odobrenie za gradba evidentirani se (57)objekti (dogradbi nadgradbi, {upi, gara`i, ogradi).

Op{tina Kisela Voda: evidentirani se vkupno novo izgradeni (7)objekti.

• bez odobrenie za gradba (7) ‡ vo stanbeni zgradi (3)

(vo Rasadnik(2) ,i D.H. Dimov(1)) ‡ vo stanbeni ku}i (4)objekti

(vo Pripor(1), Dra~evo(1), Prvomajska(2) ) Op{tina Saraj: evidentirani se vkupno novo izgradeni 53 objekti

• so odobrenie za gradba (53) ‡ vo stanbeni ku}i (31)

(s.Saraj (11), vo s.Kondovo(1), s.[i{evo(11), s.Glumovo(1), s.Matka(5), s.Semeni{te(1), s.Laskarce(1)

‡ vo stanbeni ku}i kade vo prizemjeto ima delovni prostorii ili prostorii so komercijalna namena(22)

(s.Saraj (7), s.[i{evo (7), s. Glumovo(3), s. Matka(2), s. Semeni{te(1), s. Bukovi} (1), s. D. Svilare (1)).

Op{tina Centar: evidentirani se vkupno novo izgradeni (38 )objekti • so odobrenie za gradba(38);

‡ vo stanbeni zgradi (30 )objekti so P=18.000m2. ‡ vo stanbeni ku}i (8) objekti so vkupna povr{ina od 3685m2.

Op{tina ^air: evidentirani se vkupno novo izgradeni (54) objekti • so odobrenie za gradba (4)

‡ vo stanbeni zgradi (2), ‡ vo stanbeni ku}i (2).

• bez odobrenie za gradba (50) ‡ vo stanbeni zgradi (18) ‡ vo stanbeni ku}i (32)objekti

Op{tina [uto Orizari: evidentirani se vkupno novo izgradeni (18) objekti .

• so odobrenie za gradba (8) ‡ vo stanbeni ku}i vo n. [uto Orizari



• bez odobrenie za gradba (10) ‡ vo stanbeni ku}i vo atarot na Dolno Orizari.

Op{tina Bitola: evidentirani se vkupno novo izgradeni (85) objekti:

• so odobrenie za gradba (85) ‡ vo stanbeni zgradi (3) vo gradot Bitola. ‡ vo stanbeni ku}i (82) vo Bitola,

( vo gradot Bitola (76), s. Trnovo-s. Magarevo(3), s. Kravari (3)) • bez odobrenie za gradba ne se dostaveni podatoci

Op{tina Bogdanci: evidentirani se vkupno novo izgradeni (8) objekti • so odobrenie za gradba (6)

‡ vo ku}i vo niz (1) so P+2 kata. ‡ vo stanbeni ku}i (5) vo Bogdanci(5) so P i P+1kat

• bez odobrenie za gradba (2) ‡ vo stanbeni ku}i (2) vo Bogdanci

Op{tina Bogoviwe: evidentirani se vkupno novo izgradeni (100)objekti ‡ vo stanbeni ku}i (100)objekti;

• od koi so odobrenie (70) • bez odobrenie (30)

Op{tina Brvenica evidentirani se vkupno novo izgradeni (56)objekti:

• so odobrenie za gradba (42) i: ‡ vo stanbeni ku}i

(s. Radiovce(1), s.Brvenica(13), s.^elopek(16), Tenovo(4), s. Miletino(5), s. D. Sedlarce (3) so katnost od P+1, P+1+Pk)

• bez odobrenie za gradba (14) ‡ vo stanbeni ku}i

(vo s. Brvenica(2),s. ^elopek(9), s. Tenovo(2), s. Miletino(1))

Op{tina Bosilovo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (39) objekti

• so odobrenie za gradba (31) ‡ vo stanbeni ku}i

(Bosilovo (8), s.Turnovo (4), s.Sekirnik (5), s.Borievo (2), s.Monospitovo (8), s.Robovo (1), Petralinci(3))


(s. Bosilovo(1), Petralinci(3), Drvo{(1), Monospitovo(1), Turnovo(1), Borievo(1))

Op{tina Valandovo; evidentirani se vkupno novo izgradeni (11) objekti

• so odobrenie za gradba (11)



‡ vo stanbeni ku}i (Valandovo (4), s.Josifovo(2), s.Udovo(4), Pirava (1) site so so visina od

P+1kati vkupna povr{ina na izgradenost P=1875m2)

Op{tina Veles: evidentirani se vkupno novo izgradeni (29)objekti; • so odobrenie za gradba (29);

‡ vo stanbeni ku}i so P+1, P+2, P+Potkrovje i P=2861,20m2.

Op{tina Vinica: evidentirani se vkupno novo izgradeni (32)objekti: • so odobrenie za gradba (14)

‡ vo stanbeni ku}i (vo Vinica (13),so P=1087m2 i visina H=5,6-10,20m i n.Jakimovo (1) so

P=50m2 i H=5,9m) • bez odobrenie za gradba (18)

‡ vo stanbeni ku}i (Vinica (14) i s. Jakimovo (3), Istibawa (1)site so P=1825,11m2)

Op{tina Vrane{tica: evidentirani se vkupno novo izgradeni (4)objekti

• so odobrenie za gradba (4) ‡ vo stanbeni zgradi(3) vo Vrane{tica ‡ stanbeni ku}i Vrane{tica (1), Op{tina Debar: evidentirani se vkupno novo izgradeni (23)objekti:

• so odobrenie za gradba (13) ‡ vo stanbeni zgradi (1) vo gradot Debar so H=14,5m ‡ vo stanbeni ku}i (11) vo gradot Debar ,s. Oti{ani (1) vo P+1kat

• bez odobrenie za gradba (10) ‡ vo stanbeni zgradi (3) vo gradot Debar ‡ vo stanbeni ku}i vo gradot Debar (7)

Op{tina Debarca: evidentirani se vkupno novo izgradeni (13)objekti • bez odobrenie za gradba (13)

‡ vo stanbeni ku}i (s. Bel~i{ta(2), s. Le{ani (3), s. Velmej (2), s. Me{ei{te(2), s. Volino(2),

s. Botun(2).)

Op{tina Del~evo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (15) objekti: • so odobrenie za gradba (8)

‡ vo stanbeni ku}i vo Del~evo so P=900m2. • bez odobrenie za gradba (7)

‡ vo stanbeni ku}i (vo Del~evo(5), s. Dram~e (1) s.Zvegor(1), so vkupna povr{ina od 446m2)

Op{tina Demir Hisar: evidentirano e novo izgraden ( 4) objekt vo stanbeni ku}a so odobrenie za gradba vo Demir Hisar.

Op{tina Demir Kapija: evidentiran e vkupno (9) objekti: ‡ vo stanbeni ku}i

• so odobrenie za gradba (5) • bez odobrenie za gradba (4)



Op{tina Dolneni: evidentirani se vkupno novo izgradeni (45) objekti • so odobrenie za gradba(45)

‡ vo stanbeni ku}i (s. Debre{te(12) so P+2kata, s. La`ani(10)so P+2kata, s. @ito{e(8) so

P+3kata, s. Crnili{te (7), s. Desovo(3) so P+2 kata, s. Pe{talevo(2) so P+2kata, s. Kostenci(1),i s. Sekirci(2) so P+1kat .

Op{tina Drugovo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (2) objekti so odobrenie za gradba vo Drugovo vo stanbeni ku}i .

Op{tina @elino: evidentirani se vkupno novo izgradeni (85)objekti. • so odobrenie za gradba (57)

‡ vo stanbeni ku}i (vo s.@elino(21), s.Strimnica(5), s.Grup~in(4), s.Palatica(11),

s.Ozomi{te(4), s.Trebo{(12) • bez odobrenie za gradba (28)

‡ vo stanbeni ku}i (vo s.@elino(11), s.Strimnica(1), s.Ozomi{te(2), s.Trebo{(5), Grup~in(4),

s.Palatica(5), Op{tina Jegunovce: evidentirani se vkupno novo izgradeni (7) objekti

• so odobrenie za gradba(7) ‡ vo stanbeni ku}i

(vo s. Jegunovce(1) s. [em{evo(2), s.@il~e(1), s. Siri~ino(2), Prequbi{te(1))

Op{tina Ki~evo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (85) objekti • so odobrenie za gradba (78)

‡ vo stanbeni ku}i (vo Ki~evo(70) , vo selskite naselbi (8).)

• bez odobrenie za gradba (7) ‡ vo stanbeni zgradi (1) vo nas. ^iflik so P=488,25m2 ‡ vo stanbeni ku}i okolu(6)objekti vo nas. Krpo{ so P=660,30m2

Op{tina Kon~e: evidentirani se vkupno novo izgradeni ( 9) objekti • so odobrenie za gradba vkupno (6)

‡ vo stanbeni ku}i vo Kon~e(4) so 600m2 i vo s.Rakitec(2) so 250m2. • bez odobrenie za gradba (3)

‡ vo stanbeni ku}i vo s. Kon~e(1) so P=120m2, Dolni Lipovi}(1) so P=100m2, Rakitec(1) so P=80m2.

Op{tina Ko~ani: evidentirani se vkupno novo izgradeni (39)objekti • so odobrenie za gradba vkupno (29)

(vo stanbeni ku}i vo Ko~ani (21)so visina do H=10,50m, s. Orizari (6), so visina od H=7,20m, s. Grdovci(1) so P=1kat, i s. Trkawe(1) so P=1kat )

• bez odobrenie za gradba (10) ‡ vo stanbeni ku}i i toa vo Ko~ani so P=530m2 , dogradbi i nadgradbi

so P=843,6m2. ili vkupno 1557m2.

Op{tina Kratovo: vkupno novo izgradeni objekti (10)

mailto:s.@elino(21)



• so odobrenie za gradba ‡ vo stanbeni ku}i

(vo Kratovo (2) so P=179m2, dogradba na stanbeni ku}i (8) vo Kratovo, so povr{ina od 303,82m2)

Op{tina Kru{evo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (1) objekti • so odobrenie za gradba(1) vo gradsko podra~je.

Op{tina Kriva Palanka: evidentirani se vkupno novo izgradeni (45) objekti

• so odobrenie za gradba vkupno (35) ‡ vo stanbeni ku}i vo Kriva Palanka (24)so visina do H=9m, vo

selskite naselbi (11) so visina H=6m • bez odobrenie za gradba (10)

‡ vo stanbeni ku}i (10)i toa vo Kriva Palanka(8), s. Kopanica(2)

Op{tina Krivoga{tani: evidentirani se vkupno novoizgradeni (6)objekti

• so odobrenie za gradba (4) objekti vo stanbeni ku}i • bez odobrenie za gradba(2) objekti vo stanbeni ku}i

Op{tina Lozovo: evidentirani se vkupno novo izgradeni( 5)objekti • so odobrenie za gradba (2)

‡ vo stanbeni ku}i vo Lozovo, dogradba(1), deloven objekt(1)) • bez odobrenie za gradba(3)

‡ vo stanbeni ku}i (3),vo s. Lozovo, s. Dorfulija, Saramzalino

Op{tina Mavrovo Rostu{a: evidentirani se vkupno novo izgradeni (21)objekti

• so odobrenie za gradba (21) (vo vikend ku}i, S. Mavrovo, s. Leunovo, nas. Mavrovi Anovi)

• bez odobrenie za gradba(nema podatoci) (vo Skudriwe, Velebrdo, Trebi{te, Prisojnica, Rostu{e se gradat

stanbeni ku}i , dodeka vo preostanatite sela vikend ku}i)

Op{tina Makedonski Brod: evidentirani se vkupno novo izgradeni (5)objekti

• site so odobrenie za gradba (5) ‡ vo stanbeni ku}i i toa vo Makedonski Brod (3), s. Blizansko(2). Op{tina Negotino: evidentirani se vkupno novo izgradeni (6)objekti

• so odobrenie za gradba (6) ‡ vo stanbeni ku}i vo Krivolak (2), i vo Negotino (1) so H=8,5m

Op{tina Oslomej: evidentirani se vkupno novo izgradeni (12)objekti • so odobrenie za gradba(12)

‡ vo stanbeni ku}i. (s. Srbica (1), s. Crvivci(7), Strelci(2), [utovo (2), so maksimalna

visina H=8,07m so vkupna povr{ina od P=3645m.2

Op{tina Petrovec: vkupno novo izgradeni (47) objekti:



• so odobrenie za gradba(13) ‡ vo stanbeni ku}i(6)

( s.Petrovac(1), ]ojlija(3), Katlanovo(1), R`ani~ino(1), ‡ vo vikend ku}i (7)

(vo Katlanovo -Ko~kova naselba(4), Badar(2), Gradimanci(1) • bez odobrenie za gradba(44)objekti

‡ vo stanbeni ku}i

Op{tina Plasnica:evidentirani se vkupno novo izgradeni (24)objekti

• so odobrenie za gradba (11) ‡ stanbeni ku}i i toa vo Plasnica i s.Preglovo i s.Lisi~ani ‡ bez odobrenie za gradba (13)vo stanbeni ku}i

Op{tina Probi{tip: evidentirani se vkupno novo izgradeni vkupno (36) objekti.

• so odobrenie za gradba (32) ‡ vo stanbeni ku}i(8)

(vo Probi{tip(7)(Pr+1), Zletovo(1) (Pr+Po)) ‡ dograbi na semejni ku}i (4)

(vo Probi{tip(3), Zletovo(1) Pr+1kat ) ‡ vo vikend ku}i (6) ‡ prizemni monta`ni samostojni i dvojni ku}i(14) vo Ponikva

• bez odobrenie za gradba (4) ‡ stanbeni ku}i

(vo Probi{tip (3)(prizemni 2 i 1 so Pr+1+Pk), Zletovo (1) vo prizemje)

Op{tina Rankovce: evidentirani se vkupno novo izgradeni (25)objekti.

• so odobrenie za gradba (21) ‡ stanbeni ku}i

(s. Psa~a(4) s. Rankovce(4),s.Ginovci(3), s. Petralica(4), s.Rankovce (5), s.Opila(2), s.Qubinci(2), s. German(1). so H=7,20m

• bez odobrenie za gradba (4). ‡ stanbeni ku}i

(s. Rankovce(2), s. Petralica(1), s. Psa~a (1) so H=7,20m )

Op{tina Resen: evidentirani se vkupno novo izgradeni (29)objekti. • so odobrenie za gradba (19)

‡ stanbeni ku}i vo Resen (9) vo Resen (9)dodeka vkupno(10) vo preostanatite sela (s. Jankovec, s.

Grn~ari, s. Stewe, s. Podmo~ani, s. Krani so visins max. P+2+Pk • bez odobrenie za gradba (10).

‡ stanbeni ku}i vo Resen Op{tina Sveti Nikole: evidentirani se vkupno novo izgradeni (7)objekti

• so odobrenie za gradba(7) vo stanbeni ku}i vo gradsko podra~je.



Op{tina Sopi{te: evidentirani se vkupno novo izgradeni (120)objekti

• so odobrenie za gradba (120) (vo s.Gorno Sowe(30), i vo s. Sopi{te (90)

Op{tina Star Dojran: evidentirani se vkupno novo izgradeni (5)objekti

• so odobrenie za gradba (5) ‡ vo stanbeni ku}i (3)(vo Nov Dojran (1), i vo Star Dojran (2) ‡ vo vikend ku}i(2)

Op{tina Strumica: evidentirani se vkupno novo izgradeni (291) objekti.

• so odobrenie za gradba (35) ‡ vo stanbeni zgradi (4)vo Strumica so P=10249,44m2 . ‡ vo stanbeni ku}i (31)

(vo Strumica(17), s.Gabrovo(2) s.Dobrejci(4), s.Dabiqa(2), s.Kukli{(1), s.Vodo~a(1) s. Vequsa(1), s. Prosenikovo(1), Banica(2),s. Bansko(1) so vkupna povr{ina od 5653m2)


vo Strumica(203), s.Murtino(2), s.Dabiqa(9), s.Prosenikovo(3), s.Gabrovo(3), s.Vequsa(2), s.Sa~evo(2), s.GradskoBaldovci(1), s.Belotino (1), s.Dobrejci(7), s.Bansko(17), s.Kukli{ (6).

Op{tina Tearce: evidentirani se vkupno novo izgradeni (127)objekti. • so odobrenie za gradba(127)

‡ vo stanbeni ku}i (vo s.Tearce(19), s. Slatino(21), s.Le{ok(5), s.Nepro{teno(4),

s.Pr{ovce(15), s.Glo|i (4), s.Dobro{te(28), s. Nera{te(18), s.Odri(13) so H=10,30m)

Op{tina^u~er Sandevo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (20)objekti

• so odobrenie za gradba (20) ‡ vo stanbeni ku}i

(vo Bara Bel Kamen (11)so P=1533,43m2, ^u~er(1)so P=54,43m2, Mirkovci(4), Gluvo(1) so P=131, 92m2, s. Brodec(2) so P=143,80m2, s. Pobo`je(1) so P=53,44m2)



Tabela 19. Izgradeni objekti za domuvawe vo period od 2007 god. vrz osnova na informativni listovi dostaveni od op{tinite

domuvawe vo stanbeni zgradi

(kolektivno domuvawe)

domuvawe vo stanbeni ku}i (individualno domuvawe)

Reden Broj

Ime na op{tina izgradeni objekti

so odobrenie

bez odobrenie

Povr{ina vo m2

so odobrenie

bez odobrenie

Povr{ina vo m2

1. Grad Skopje 65 - - - 65 -

103 5 1 4000 84 14 10644 103 5 - - 41 57 -

7 - 3 - - 4 - 53 - - - 53 - - 54 2 18 - 2 32 - 38 30 - 18000 8 - 3686

Butel Gazi Baba \or~e Petrov Kisela Voda Saraj ^air Centar [uto Orizari

18 - - - 8 10 -

2. Vkupno 441 42 22 261 116 3. Bitola 85 3 - - 82 - - 4. Bogdanci 8 - - - 6 2 - 5. Bogoviwe 100 - - - 70 30 - 6. Brvenica 56 - - - 42 14 - 7. Bosilovo 39 - - - 31 8 - 8. Valandovo 11 - - - 11 - 1875 9. Veles 29 - - - 29 - 2861,2 10. Vinica 32 - - - 14 18 1875,11 11. Vrane{tica 4 3 - - 1 - - 12. Debar 23 1 3 - 12 7 - 13. Debarca 13 - - - - 13 - 14. Del~evo 15 - - - 8 7 1346 15. Demir Hisar 4 - - - 4 - - 16. Demir Kapija 9 - - - 5 4 - 17. Dolneni 45 - - - 45 - - 18. Drugovo 2 - - - 2 - - 19. @elino 85 - - - 57 28 20. Jegunovce 7 - - - 7 - - 21. Ki~evo 85 - 1 - 78 6 - 22. Kon~e 9 - - - 6 3 1150m2 23. Ko~ani 39 - - - 29 10 1557m2 24. Kratovo 10 - - - 10 - 482,82m2

25. Kru{evo 1 - - - 1 - - 26. Kriva Palanka 45 - - - 35 10 - 27. Krivoga{tani 6 - - - 4 2 - 28. Lozovo 5 - - - 2 3 - 29. Mavrovo-Rostu{a 21 - - - 21 - - 30. Makedonski Brod 5 - - - 5 - - 31. Negotino 6 - - - 6 - - 32. Oslomej 12 - - - 12 - 3645m2 33. Petrovac 47 - - - 13 44



34. Plasnica 24 - - - 11 13 - 35. Probi{tip 36 - - - 32 4 - 36. Resen 29 - - - 19 10 - 37. Rankovce 25 - - - 21 4 - 38. Sv. Nikole 7 - - - 7 - - 39. Star Dojran 5 - - - 5 - - 40. Sopi{te 120 - - - 120 - - 41. Strumica 291 4 - 10249,44 31 256 5653 42. Tearce 127 - - - 127 - - 43. ^u~er Sandevo 20 - - - 20 - - Vkupno 1983 67 26 - 1302 588 -

(- )nema evidentirano divo izgradeni objekti

Grafikon 10. Novo izgradeni objekti za domuvawe vo op{tinite vo 2007 godina so odobrenie i bez odobrenie za gradba (Spored informativni listovi na edinicite na lokalna samouprava)

69%

31%

so odobrenie

bez odobrenie

Spored podatocite od op{tinite vo 2007 god. evidentirani se vkupno 1983

novo izgradeni objekti od koi so odobrenie za gradba vkupno 1369 objekti ili 69% i 614 objekti bez odobrenie za gradba (divogradbi) odnosno 31%.

Grafikon 11. Izgradeni stanovi vo 2007 god. spored kolektivno i individualno domuvawe

5%

95%

kolektivno

individualno



Od vkupniot broj na izgradeni stanovi vo 2007 god vo stanbeni zgradi (kolektivno domuvawe) izgradeni se (93) ili 5% dodeka vo stanbeni ku}i (individualno domuvawe) 1890 odnosno 95%.

Bespravna gradba

Bespravnata gradba na objekti se manifestira preku izgradba na objekti od strana na fizi~ki i pravni lica bez uredna dokumentacija. Na teritorijata na Republika Makedonija vo periodot na 2007 godina vrz osnova na podatocite dostaveni od strana na op{tinite raspostraneta e vo skoro site op{tini. Od tabelarniot prikaz moè da se zabeleì deka najgolem obem na bespravno izgradeni objekti ima op{tina Strumica (256), \or~e Petrov (57), âir(32), Bogoviwe(30) @elino (28) i toa vo individualno domuvawe. Vo kolektivno domuvawe najgolem broj na bespravno izgradeni objekti (spored podatocite od informativnite listovi na op{tinite) evidentirano e vo Gradot Skopje i toa vo op{tina âir (18), Kisela Voda(3) dodeka za op{tina Centar ne se dostaveni podatoci za divo izgradeni objekti. Vakvite pojavi imaat brojni i bitni reperkusii vrz prostorot koi se manifestiraat preku masovna uzurpacija na zemjodelskoto zemji{te, nekontrolirano {irewe na komunalniot sistem so {to op{tinite se opteretuvaat so enormni tro{oci, poremetuvawe na ekolo{kata ramnoteà i naru{uvawe na pejsaòt so haoti~ni gradbi.

Zajknuvawe na merkite za sanacija na bespravnata gradba da se izvr{i so: ‡ legalizacija ‡ sanacija i legalizacija ‡ ru{ewe ‡ raseluvawe

Merkite za suzbivawe na bespravnata gradba moè da se definiraat: ‡ Na nivo na Prostoren plan na Region koj gi utvrduva procesite na

urbanizacija, migratorni dvièwa i disproporcii vo regionalniot razvoj

‡ Na nivo na urbanisti~ko planirawe koe po pat na regulacija i parcelacija treba da ovozmoì realizacija na potrebite na gra|anite za semejna izgradba vo ramkite na realnite mo`nosti

‡ Na nivo na op{tinskite inspekciski slu`bi koi neminovno baraat kadrovsko i organizaciono jaknewe

‡ Na nivo na zemjodelskata politika, vo smisol na re{avawe na stanbenoto pra{awe na zemjodelskoto naselenie vo zavisnost od osnovnata dejnost na toj prostor (zemjodelieto)

‡ Na nivo na katastarot so koj treba da se ote`nuva izgradbata na objekti bez soodvetna dokumentacija

Socijalni stanovi

Kako edno od najprioritetnite to~ki kon koi e naso~ena stanbenata politika e izgradba na socijalni stanovi.

Vrz osnova na ~len 28 od Zakonot za domuvawe („Slu`ben vesnik na Republika Makledonija“) br.21/98, 48/0039/03, 96/04, 120/05, i 13/07) Vladata na RM na sednicata odràna na 20.01.2008 god. donese Programa za izgradba stanovi sopstvenost na RM za 2008 god. (Sl. Vesnik br. 16 od 31 januari 2008 god.) vo koja programa e opfateno i izgradba na socijalni stanovi na teritorijata na Republikata.



Tabela 20. Izgradba na socijalni stanovi po op{tini Red. Br.

Op{tina Broj na stanovi

1 Skopje 276 2 Bitola 148 3 Berovo 45 4 Gevgelija 44 5 Gostivar 62 6 Debar 24 7 Kavadarci 30 8 Ki~evo 32 9 Ko~ani 29

10 Kriva Palanka 46 10 M.Kamenica 29 11 Ohrid 71 12 Prilep 75 13 Strumica 43 14 [tip 91

Vkupno 1045

So programata se planira izgradba na 20 objekti so 1045 socijalni stanovi so povr{ina od 35-45m2 i vkupna povr{ina od 42.027.83m2, .Objektite treba da se realiziraat vo period do 2009 god. Raspredelbata na ovie stanovi kako i uslovite za nivno koristewe }e bidata odredeni so so posebna odluka na Vladata na Republika Makedonija. Dosega e realizirano 4,33%, vo 2008god treba da se realiziraat 31,57%, a ostanatite 64,10% }e se realiziraat vo 2009god.

4.8. Javni funkcii

Organizacijata na javnite funkcii e pozitiven faktor za kulturnite, ekonomskite i op{testvenite aktivnosti i potrebite na gra|anite. Vo niv spa|aat:

‡ obrazovnata dejnost ‡ zdravstvenata dejnost ‡ socijalna za{tita ‡ dejnosti na kulturata ‡ fizi~ka kultura

Prostornata distribucija i funkcionalnata organizacija na javnite funkcii e direktna posledica na razmestenosta, goleminata i stepenot na naselbite.

Osnovniot pristap vo razvojot na mre`ata na javnite funkcii vo odnos na sistemot na naselbite e pretpostavkata deka nivniot razvoj }e bide uskladen so mo`nostite za alimentirawe na nivnata rabota. So novite zakonski propisi, koi se vo procedura, }e se redefinira obemot na obvrzuva~kite uslugi kon gra|anite. Namesto stati~en i uniformen model na organizacija, vrz osnova na kriteriumite, normite i standardite }e se odviva razvoj na javnite dejnosti vo ramkite na naselbite i lokalnite zaednici.

Motivite, interesite i investicionite kriteriumi na privatnite investitori, razli~nite fondacii i drugi neprofitni asocijacii, }e bidat, isto taka, zna~ajni za organiziraweto na javnite funkcii.



4.8.1. Sogleduvawa vo odnos na realizacijata

Vo predhodniot period, nastanati se mnogu bitni promeni vo politi~kiot, op{testveniot, ekonomskiot i demografskiot razvoj koi imaat mo{ne seriozni vlijanija vrz ponatamo{noto koristewe na prostorot. Za taa cel se utvrduvaat novi soodnosi i normativi za koristewe na prostorot za poracionalna izgradba vo sferata na site javni funkcii na op{testveno- ekonomskiot razvoj na Republikata, i istite se vgradeni vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i podzakonskite akti. Sogleduvawata vo odnos realizacija za 2007 god. vo dejnostite na javnite funkcii se sledni:

4.8.1.1. Obrazovna dejnost

Osnovno obrazovanie: So Prostorniot plan na R. Makedonija, za planskiot period do 2020 god. se predviduva so osnovno obrazovanie da bide opfaten celiot kontingent na naselenie, odnosno deca na vozrast od 7-14 godini vo osnovnite u~ili{ta, vo koi nastavata }e se odviva isklu~ivo vo edna smena. Korisna povr{ina po u~enik do 2020 god. se predviduva da iznesuva 7m2/u~enik. Osnovni u~ili{ta treba da postojat vo site naselbi.

Spored podatocite za u~ebnata 2006/2007 god. (Statisti~ki pregled br.484), mreàta na osnovni u~ili{ta vo redovnoto vospituvawe i obrazovanie vo Republikata opfa}a 1003 u~ili{ta vo koi se vospituvaat i obrazuvaat 231.497 u~enici odnosno okolu 76% od vkupniot broj deca na vozrast od 6-14 godini. Vo odnos na na~inot na odvivawe na u~ili{nata nastava, taa se odviva vo edna smena so prose~en u~ili{en prostor 2,13m2/u~enik. U~ili{tata se soo~uvaat so brojni su{tinski problemi koi nosat obele`ja na neadekvatna razmestenost na objektite vo prostorot, visoka koncentracija vo razvojnite centri, nedovolna opremenost na objektite so potrebnite sodrìni, objekti i tereni od oblasta na sportot i fizi~kata kultura i sl.

Sredno obrazovanie:Osnovni opredelbi so PPRM koi treba da se ostvarat vo planskiot period do 2020god vo odnos na srednoto obrazovanie se: celosna opfatenost na mladinata na vozrast od 15 - 19 god. i mo`nost za izveduvawe na nastavata vo edna smena. Normativ za odreduvawe na potrebnata povr{ina e 8 - 10 m2/u~enik.

Spored podatocite za u~ebnata 2006/2007god. evidentirani se redovni 110 sredni u~ili{ta so vkupno 95.966 u~enici, {to iznesuva 58% od generacijata na vozrast od 15-19 godini (165.422deca). Od niv 104 se (redovni sredni u~ili{ta od koi 7 privatni, 4 specijalni sredni u~ili{ta (za u~enici so pre~ki vo razvojot) i 2 sredni verski u~ili{ta).

Vo odnos na podatocite od PPRM vo period do 2007 god brojot na srednite u~ili{ta e zgolemen za 19%, odnosno procentot e pogolem vo privatniot sektor kade imame otvarawe na privatni u~ili{ta za sredno obrazovanie. Vo odnos na korisnata povr{ina po u~enik koja iznesuva 2,37m2 sporedeni so so podatocite od Prostorniot plan na Republika Makedonija kade korisna povr{ina po u~enik treba da iznesuva 8-10m2 po u~enik, moè da se konstatira zna~itelno otstapuvawe i deka istiot ne go zadovoluva potrebniot normativ.

Visoko i vi{o obrazovanie:Brojot na studentite vo Visoko obrazovanie na teritorijata na Republikata na univerzitetite vo Skopje, Bitola i Tetovo (jugoisto~en Evropski univerzitet) iznesuva 57.011 vo dràven sektor vo u~ebnata 2006/2007iznesuva 55.726 studenti {to predstavuva zgolemuvawe od



17,8% od predhodnata u~ebna godina ili 8625 studenti pove}e. Od vkupniot broj na zapi{ani studenti vo dràven sektor zapi{ani se 55.726studenti ili 97,7%.

Analizata na procentualniot odnos na vkupen broj na u~enici i studenti vklu~eni vo obrazovniot proces za u~ebna 2006/2007god iznesuva 384.724, od koi vo osnovno obrazovanie vklu~eni se 60%, vo sredno 25%, vo visoko obrazovanie 15%.

Grafikon 12. Broj na u~enici spored stepen na obrazovna dejnost za 2006/2007 godina

231497

95966

55726

0

50000

100000

150000

200000

250000

osnovno sredno visoko

d

Grafikon 13. Broj na u~enici vo obrazovnata dejnost za 2007 godina-vo procenti procenti

25%

15%

60%

osnovno

sredno

visoko

4.8.1.2. Zdravstvena dejnost

Vo dejnosta na zdravstvoto i zdravstvenata za{tita na teritorijata na Republikata postoi po{iroka mreà na zdravstveni organizacii koi deluvaat vo oblasta na primarnata i sekundarnata i tercijalnata zdravstvena za{tita.

Vo sega{niot period vo koj se nao|aat site dejnosti me|u koi i zdravstvoto se karakterizira i so faza na donesuvawe na niza zakoni od oblasta na zdravstvenata dejnost, nejzinoto prestruktuirawe so definirawe na obvrzuva~ka zdravstvena za{tita za celokupnoto naselenie, nejzinoto poracionalno organizirawe i razvoj na komplementarno privatno zdravstvo. Orientacioni normativi za kvalitetna zdravstvena za{tita predvideni so PPRM se 550-600 ìteli/lekar, 6,7-7,4 bolni~ki posteli/1000ìteli. Spored Statisti~kite podatoci za 2006 god. (Statisti~ki godi{nik 2007god), vkupniot broj na evidentirani ìteli vo 2006 god. iznesuva (2.041.941), vkupniot broj na



lekari (5134), stomatolozi 1175, broj na bolni~ki posteli 9440. Komparacijata na statisti~kite podatoci za 2006 god.i predvidenite so PPRM za planski period do 2020 god. upatuva na slednite konstatacii:

‡ brojot na ìteli /lekar predvideni so PPRM za 2020 god. iznesuva 550-600 ìteli/lekar dodeka realiziranata vo 2006 god 394ìteli/1lekar odnosno 2,5 lekari/1000ìteli;

‡ brojot na ìteli /stomatolog predvideno za 2020 god. 2.000-2.500 ìteli /lekar stomatolog, dodeka realiziranata vo 2006 god. iznesuva 1738ìteli/1lekar, odnosno 57 stomatolozi /1000ìteli;

‡ brojot na bolni~ki posteli na 1000 ìteli predvideni za 2020 god. iznesuva 6,7-7,4 bolni~ki posteli/1000ìteli, dodeka za 2006 god. iznesuva 4,6 bolni~ki posteli /1.000 ìteli.

Vo odnos na definiranite orientacioni normativi za kvalitetna zdravstvena za{tita predvideni so Prostorniot plan, moè da se konstatira deka realizacijata se dviì vo ramkite na prognozite, taka da do 2020 god }e go postigne planiranoto, no ovie dejnosti se soo~uvaat so brojni problemi vo razvojot, kako izgradba i opremuvawe na sovremeni kapaciteti posebno vo vongradskite podra~ja.

4.8.1.3. Socijalna za{tita

Organizacii za socijalna za{tita: Soglasno PPRM, za objektite od socijalen karakter za deca bez roditeli i za stari lica se planiraat po 3 mesta na 1000 ìteli so min. 15 m2 na povr{ina na objektot po korisnik i min 30 m2 na kompleksot po korisnik

Tabela 21. Organizacii za socijalna za{tita za 2006-2007god

Vid na ustanova Broj na ustanovi Broj na lica organizacii za smestuvawe na deca bez roditeli i roditelska grià

3 264

organizacii za zgriùvawe na lica so posebni potrebi,

3 521

zavodi, ustanovi za zgriùvawe i obrazovanie na deca i mladi so vospitno socijalni problemi

2 92

ustanovi domovi za vozrasni lica. 4 481 Vkupno 12 1358

*Statisti~ki godi{nik 2007

Analiziraj}i gi statisti~kite podatoci za 2007 god. brojot na realizirani mesta iznesuva 4,5 mesta na 1000ìteli, so {to seu{te ne se zadovoleni potrebite soglasno Prostorniot plan na Makedonija.

Organizacii za zgriùvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast: Pri dimenzioniraweto na mreàta na ustanovite vo predu~ili{noto vospituvawe i obrazovanie kako dejnost od poseben op{testven interes, so Prostorniot plan na R. Makedonija planirano e da se opfati 6% od naselenieto so standard od 9 m2 bruto povr{ina po dete, a otvorenite prostori (zelenilo, igrali{te, pristapi) so standard od 20 m2 po dete.



Tabela 22. Organizacii za zgriùvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast 2006/2007god

Vid na ustanova broj na ustanovi broj na deca Kombinirani detski ustanovi(jasli, gradiniki, Zabavi{te pri preu~ili{na organizacija)

51 21525

Zabavi{ta pri osnovni u~ili{ta 486 36392 Vkupno 537 57917

*Statisti~ki godi{nik 2007 Soglasno statisti~kite podatoci za 2007 god vo ustanovite vo

predu~ili{noto vospituvawe i obrazovanie opfateni se 2,8% od naselenieto. Sporedbeno so planskite opredelbi vo Prostorniot plan na R. Makedonija i ovie podatoci ne se zadovolitelni. Namaluvaweto na nestopanskite investicii vo izminatite godini nepovolno se odrazi i vrz op{testvenata za{tita na decata i toa kako vo otsustvoto na novi investicioni zafati, taka i vo adaptacijata, rekonstrukcijata i popravkite na starite objekti i ustanovi.

Finansiraweto spored Zakonot za osnovno obrazovanie (Sl.vesnik na RM broj 63/2004) na zabavi{tata pri osnovnite u~ili{ta i u~eni~kite domovi e preku Ministerstvo za obrazovanie i nauka, dodeka u~eni~kite domovi za deca so posebni obrazovni potrebi se finansiraat kombinirano preku Ministerstvo za trud i socijala i Ministerstvo za obrazovanie i nauka.

U~eni~ki i studentski domovi: Domovite obezbeduvaat smestuvawe, ishrana i vospituvawe na u~enici i studenti za vreme na {koluvaweto, von mestoto na postojano ìveewe na roditelite-izdrùvatelite. Tie se klasificirani vo: Domovi za u~enici i studenti i Domovi za u~enici vo sredni verski u~ili{ta

Tabela 23. U~eni~ki i studentski domovi za 2007god. Vid na ustanova Broj na ustanovi U~enici i studenti Dom za u~enici 27 1756 Studentski dom 2 264 Domovi za u~enici vo sredni verski u~ili{ta

10 5981

Vkupno 39 8001

*Statisti~ki godi{nik 2007 Procentualniot zastapenost na ustanovite i organizaciite za socijalna

za{tita ~ij vkupen broj na teritorijata na R. Makedonija iznesuva 588 moè da se sogleda od dole navedeniot grafikon.



Grafikon 14. Procentualna zastapenost na ustanovite za socijalna za{tita vo 2007god. soglasno statisti~ki podatoci

82,65%

8,67% 2,04%

6,63%studentski i u~eni~ki domovi

zabavi{ta pri osnovniu~ili{ta

kombinirani ustanovi(jasli,gradinki, zabavi{ta pripredu~ili{ni ustanovi

organizacii za socijalnaza{tita

4.8.1.4. Dejnosti na kulturata

Vo naredniot period do 2020 god soglasno PPRM sekoja od naselbite treba da ima biblioteka, kino i dom na kulturata, a ako postoi interes i ekonomska osnova vo nekoi od naselbite i muzej, galerija, teatar i dom na mladina.

Mreàta na biblioteki koja se predviduva do 2020 god. treba da gi opfati ne samo gradskite naselbi, tuku i selskite naselbi so normativ od 1 do 2 knigi po ìtel. Sporedbeno so statisti~kite podatoci (Statisti~ki godi{nik 2007god). vo period do 2007 god. ovaa dejnost e zastapena vo 85 biblioteki koi raspolagaat so knièn fond od 3.115.000 knigi, odnosno 1,54 knigi po ìtel, {to go zadovoluva normativot soglasno PPRM.

Vo period do 2007 god evidentirani se 18 kina, 13 teatri, 22 muzei. Vo planskiot period do 2020 god nivnata postavenost e predvidena soglasno hierarhiskata mreà na naselbite.

4.8.1.5. Fizi~ka kultura

Soglasno PPRM na teritorijata na R. Makedonija evidentirani se (166 sportski sali od koi 138 vo u~ili{tata, 20 olimpiski otvoreni bazeni, 11 zatvoreni bazeni, 35 fudbalski stadioni, 292 fudbalski igrali{ta, 1018 otvoreni sportski tereni za rakomet, odbojka, ko{arka, mal fudbal, 31 teniski igrali{ta, 5 atletski pateki i dr. Sé ponaglasenite potrebi za razvoj na fizi~kata kultura vo planskiot period predvideno e da se odviva preku dràvnite, lokalnite i privatni inicijativi so podobruvawe na postojnite kapaciteti i gradba na novi.

Za periodot do 2020 god. razvojot na fizi~kata kultura treba da se odviva vo objekti ~ij kapaciteti }e ovozmoàt poseta na 20-25% od ìtelite so prose~en normative od 5 m2 po ìtel.




Spored podatocite od op{tinite napraveni se sogleduvawa na dinamika na gradewe na objekti od oblasta na javni funkcii na teritorijata na Republika Makedonija po op{tini i naseleni mesta vo period od 2007 god.

Osnovno obrazovanie: Od oblasta na osnovno obrazovanie na teritorijata na R. Makedonija evidentirani se vkupno (19) objekti, od koi so nastava od I-IV oddelenie (9), dodeka so nastava od I-VIII odd.(10)objekti, so vkupno 8000 u~enici.

Grad Skopje

‡ Op{tina Karpo{: Osnovno u~ili{te"Jan Amos Komenski" vo nas. Taftalixe so povr{ina od 4300m2.

‡ Kisela Voda : Osnovni ucili{ta(4) za 315 u~enici vo edna smena, (8) osumgodi{ni u~ili{ta so 5246 u~enici vo dve smeni, 2 sredni u~ili{ta

‡ Op{tina Bosilovo: Osnovno u~ili{te vo Ge~erlija so povr{ina od 200m2

‡ Op{tina @elino: Osnovno u~ili{te vo s. Ozmori{te so kapacitet za 200 u~enici

‡ Op{tina Ki~evo: Osnovno u~ili{te Kuzman Josifovski Pitu(1) so kapacitet za 737 u~enici, so korisna povr{ina na objekt 3305m2

‡ Op{tina Oslomej: Osnovno u~ili{te od I- IVodd.vo s. [utovo za 85 u~enici vo edna smena

‡ Op{tina Sopi{te: Osnovno u~ili{te I-VIII odd. vo s. Rakotinci (1), so kapacitet za 1068 u~enici.

‡ Op{tina Tearce: Osnovno u~ili{te vo s. Le{ok(1) Ministerstvoto za obrazovanie vo svojata godi{na programa ima

predvideno i izvedba na pove}e pomali grade`ni raboti (rekonstrukcii na objekti, parterni ureduvawa na u~ili{ni dvorovi) na pove}e osnovni u~ili{ta i toa vo op{tina Resen- (Resen i s.Carev Dvor), op{tina Ohrid (s. Pe{tani), op{tina Zajas (s. Gre{nica), op{tina Vrap~i{te, (s. Dobri Dol), op{tina Bogdanci (s. Stojakovo).

Socijalna za{tita: Od objekti za socijalnata za{tita evidentirani se vkupno (3) objekt koj se vo tek na gradba i toa vo slednite op{tini:

‡ Op{tina \or~e Petrov: Detska gradinka UZ" Dame Gruev", vo gradba.so P=1369,60m2 , kapacitet 120-150deca.

‡ Kisela Voda: (2) Detski gradinki za 1200deca(Veseli Cvetovi i 8mi mart)

Zdravstvo: Objekti od zdravstvenata za{tita evidentirani se vkupno (3) i toa vo slednite op{tini:

‡ Op{tina \or~e Petrov: (2) ambulanti vo s. Radu{a(1) i s. Bojane(1).

‡ Op{tina @elino: Poliklinika vo s. @elino Kultura: Od objekti na kulturata evidentiran e vkupno (1)objekt i toa

vo: ‡ Op{tina Jegunovce: Izgradba na biblioteka vo s. Prequbi{te so

P=190m2



Objekti za sport i rekreacija: Objekti od oblasta na fizi~ka kultura evidentirani se vkupno (6) objekti i toa vo slednite op{tini:

‡ Op{tina Gazi Baba: Sportska sala vo Maxari so P=1270m2. ‡ Op{tina \or~e Petrov: Fiskulturni sali vo Novo Selo(2) ‡ Op{tina Valandovo: Sportska sala so kapacitet od 500sedi{ta ‡ Op{tina Ilinden: Sportska sala ‡ Op{tina Lipkovo: Fiskulturna sala vo s. Slup~ane

Drugi objekti od oblasta na javni funkcii: Evidentirani se vkupno (2)objekti i toa vo slednite op{tini:

‡ Op{tina Veles : Izgradba na Xamija vo s. Buzalkovo so P=373m2 ‡ Op{tina Tearce : Rekonstrukcija na manastirot sv. Atanasie vo s.

Le{ok.



Tabela 24. Izgradeni objekti od oblasta na javni funkcii vo period 2007god. po op{tini (prema podatoci od Informativni listovi dostaveni od op{tinite)

Red. br Op{tina obrazovanie Zdravstvo

Socijalna za{tita

Kultura Sport i

rekreacija

Drugi objekti od javni funkcii

sred

no

viso

ko

ambu

lant

a

poli

klin

ika

Detska gradinka biblioteka

Spo

rtsk

a sa

la

Fis

kult

urna

sa

la

Crk

va,

man

asti

r

Xam

ija

1 Gazi Baba - - - - - - - 1 - - -

2 \or~e Petrov - - - 1 - - - - 2 - -

3 Karpo{ 1 - - - - 2 - - - - -

4 Kisela Voda 4 8 - - - 1 - - - - -

5 Bosilovo 1 - - - - - - 1 - - -

6 Valandovo - - - - - - - - - - -

7 Veles - - - - - - - - - - 1

8 @elino 1 - - - 1 - - - -

9 Ilinden - - - - - - - 1 - - -

10 Jegunovce - - - - - - 1 - 1 - -

11 Ki~evo 1 - - - - - - - - -

12 Lipkovo - - - - - - - - - - -

11 Oslomej 1 - - - - - - - - - -

12 Sopi{te 1 - - - - - - - - - - 13 Tearce 1 - - - - - - - - 1 -

Vkupno 33 objekti 11 8 - 1 1 3 1 3 3 1 1

(-)nema evidentirano objekti



Grafikon 15. Izgradeni objekti od oblasta na javni funkcii

6%9%

3%

16% 6%

60%

obrazovanie

zdravstvo

socijalna za{tita

Kultura

Sport i rekreacija

Drugi objekti odjavnite funkcii



Spored tabelarniot pregled napraven vrz osnova na podatocite vo

informativnite listovi dostaveni od 67 op{tini moè da se zaklu~i deka na teritorijata na Republika Makedonija evidentirana e dinamikata na izgradba na objekti od oblasta javni funkcii vo okolu 14 op{tini ili 0,2 % {to e pokazatel na namalena aktivnost vo ovaa oblast. Najgolema dinamika e zabeleàna vo dejnosta na obrazovanieto dodeka vo preostanatite dejnosti aktivnosta e nezna~itelna.

4.9. Razvoj i razmestenost na industrijata

Vo prostornata razvojna stopanska struktura vo Republika Makedonija industrijata e klu~en razvoen dvigatel koj deluva pottiknuva~ki na razvojot na komplementarnite dejnosti: zemjodelstvoto, {umarstvoto, trgovijata, grade`ni{tvoto, soobra}ajot, zanaet~istvoto itn. Industrijata se javuva kako potro{uva~ na proizvodite i uslugite na ovie dejnosti vo fazata na nivna prerabotka. Razmestuvaweto na industriskite kapaciteti vo prostorot i ponatamu pretstavuva zna~aen faktor za razvojot i modernizacija na vkupnoto stopanstvo i drugite funkcii na lokalno i nacionalno nivo.

Vo odnos na sega{nata sostojba prisutni se soznanijata za potrebata za organizaciski i strukturni promeni vo razvojot i razmestenosta na industrijata nabavka na moderna tehnologija, voveduvawe na efektivna organizacija i rakovodewe, potoa osvojuvawe na novi pazari i proteìrawe na onie vidovi industrii so komparativni prednosti na odredeni podra~ja: prirodni resursi, polo`ba, sposobni rabotnici, pazar, kapital i tradicija i koi se povrzani so vkupnata prepoznatliva fizionomija na podra~jeto. Mo`nost za konkurentska prednost bi bila blizinata na Evropskiot pazar, uslovot e dobrata patna povrzanost.

Industriskoto proizvodstvo e nositel na ekonomskiot razvoj no istovremeno i pri~ina za zna~itelno nepovolno vlijanie vrz ìvotnata sredina. Spored principite na odr`liviot razvoj, stopanskiot razvoj i za{titata na ìvotnata sredina pravat edinstven proces na me|usebni interaktivni vlijanija i spregi. @ivotnata sredina ovozmoùva prostor za locirawe na stopanski kapaciteti, a povratno trpi fizi~ki i drugi promeni vo namenata na koristewe na zemji{teto, iscrpuvawe na resursite i zagaduvawe. Postojnata zakonska regulative e vo funkcija na prinmena na opredelbata za odr`liv razvoj ~ija su{tina se sostoi vo toa deka sekoe op{testvo e ograni~eno so globalnite resursi. Odr`liviot razvoj e eden op{t proces na promeni vo koj ekonomijata pridonesuva kon podobruvawe na ~ovekovata blagosostojba na sega{nite generacii, bez kompromisi ili hipoteki na teret na blagosostojbata na idnite generacii. Toa zna~i deka na idnite generacii treba da se prepu{tat globalnite resursi vo odredena sostojba kako bi bile vo mo`nost da obezbedat sopstvena blagosostojba, vo najlo{ slu~aj vo ist obem koj go imale sega{nite generacii.

Vo odnos na alokacijata, industriskite kapaciteti se koncentrirani vo prostorot utvrden so urbanisti~ka dokumentacija. So toa se ovozmoùva ekonomizirawe na tro{ocite za izgradba na zaedni~ka infrastruktura i drugi pridru`ni objekti i mo`nost za namaluvawe na tro}ocite za izgradba na objekti i instalacii za za{tita od eventualni {tetni autputi itn.



Industrijata i vo tekot na 2007 godina se karakterizira so ograni~enata sopstvena akumulacija, so potrebata za pointenziven razvoj i menuvawe na proizvodnata struktura. Industrijata i natamu }e bide upatena na koristewe dopolnitelna akumulacija od stranstvo.

Spored postojnite raspoloìvi faktori na razvoj sostojbata ukaùva na nezadovolitelno nivo na tehni~ko-tehnolo{kiot progres i znaeweto, prisuta e potebata za nivna revitalizacija, obemot i efikasnosta na investiciite ne zadovoluvaat, izvoznata naso~enost i uvoznata zavisnost na proizvodstvoto se nepovolni, obemot i kvalitetot na rabotnata sila ne zadovoluva na sovremenite potrebi i standardi za integrirawe vo me|unarodniot ekonomski prostor.

Najdinami~en faktor na op{testveniot progres i biten preduslov za natamo{en tehni~ko-tehnolo{ki, ekonomski i vkupen op{testven razvoj pretstavuva tehni~ko tehnolo{kiot progres. Povisoko i poracionalno koristewe na svetskite tehnolo{ki dostignuvawa i razvojot na nau~nata misla i doma{nite dostignuvawa vo ovaa sfera se osnovata za stoèrnost na ovoj faktor vo idniot industriski razvoj. Nivoto na tehni~ko tehnolo{ka razvienost na zemjata pokaùva ne samo stagnacija tuku i zabeleìtelno zaostanuvawe vo sporedba so tehnolo{kata razvienost na drugite zemji vo Evropa. Uvezenite tehnologii vo najgolem del, zaradi dolgogodi{nata upotreba se ekonomski i fizi~ki zastareni i istro{eni.

Sega{noto nivo na tehnolo{ka razvienost ukaùva deka bez pokrupni zafati za obnovuvawe na postojnata tehnika i tehnologija vo idnina ne moè da se o~ekuva pobrza dinamika na industriski razvoj. Potrebata za brzi promeni naloùva neophodnost za brzo prilagoduvawe na doma{nata industrija so tendenciite vo svetot so cel kompatibilnost na industriskata struktura so razvieniot svet.

Zna~ajni mo`nosti za zgolemuvawe na materijalnoto proizvodstvo treba da se baraat vo raspoloìviot proizvoden potencijal. Vo industrijata postojat sé u{te rezervi vo odnos na sostojbata na osnovnite sredstva, nivnata istro{enost i mo`nosta za revitalizacija, stepenot na koristewe itn.

Koristeweto na osnovnite sredstva e zna~aen faktor na proizvodstvoto. Potencijalite vo ovoj domen sé u{ten ne se koristat vo dovolna mera. Prose~nata iskoristenost na kapacitetite vo industrijata zaradi sloènite uslovi na stopanisuvawe vo ramki na proektiranoto vreme za rabota e zna~itelno poniska {to ukaùva deka postoi realen osnov vo naredniot period da se obezbedi zgolemeno proizvodstvo.

Zaradi visokiot stepen na istro{enost na osnovnite sredstva, potrebni se dopolnitelni angaìrawa na sredstva za nivna zamena, rekonstrukcija i modernizacija. Inoviraweto na osnovnite sredstva kako zna~aen faktor vo ostvaruvaweto podinami~en razvoj niz procesot na revitalizacija na proizvodstvoto, e ograni~eno od niskata akumulativna i reproduktivna sposobnost na industrijata, taka {to ovoj proces }e se odviva so pozabaveno tempo vo podolg vremenski period.

Sogleduvawata za mo`nostite za obezbeduvawe sredstva za finansirawe na razvojot ukaùvaat deka postojat golemi ograni~uvawa kako od doma{ni izvori taka i od stranstvo. Potrebniot obem i intenzitet na novi vloùvawa moè da se zadovoli vo mal del od doma{nata akumulacija na stopanskite subjekti vo zemjata, potoa delovnite banki vo zemjata bi moèle da obezbedat del od potrebnite sredstva, dodeka ostanatiot del e neophodno da se obezbedi preku stranski investicii, po pat na stranski direktni vloùvawa, zaedni~ki



vloùvawa so stranski partneri i koristewe na komercijalni i finansiski krediti od me|unarodni finansiski institucii.

Izrazito visokata limitiranost na sredstvata za investicii bara nivno vloùvawe vo pazarno efikasni i fleksibilni mali i sredni kapaciteti so mala kapitalointenzivnost koi se izvozno orientirani i brzo davaat efekti.

Vo ovie uslovi, pokraj jakneweto na produktivnosta na stopanskite subjekti vo industrijata, od posebno zna~ewe za idniot razvoj e pobrzoto organizirawe i vklu~uvawe na slobodnite pari~ni sredstva i drugite potencijali na naselenieto vrz ekonomski kriteriumi vo proizvodni dejnosti preku {tedewe, direktni vloùvawa, obvrznici, akcii i drugi formi.

Industriskoto proizvodstvo se u{te se karakterizira so nedovolna izvozna orientiranost. Obemot na izvozot se odrùva na relativno nisko nivo. Idnata proizvodna aktivnost vo naredniot period treba da bide naso~ena kon izvozot, so zgolemuvawe na plasmanot na proizvodite na nadvore{nite pazari.

Iskustvoto od razvienite zemji kako i nau~nite soznanija kaùvaat deka kadrite so nivoto i kvalitetot na znaewata, nivnata primenlivost vo procesot na proizvodstvo i sposobnosta za sozdavawe novi proizvodi i tehnologii se pove}e stanuvaat osnoven faktor na proizvodstvoto i inicijatori na razvojot. Kvalifikacionata struktura na vrabotenite vo industrijata se u{te ne zadovoluva. Na toa upatuva niskoto u~estvo na rabotnicite so visoko obrazovanie, kako i visokoto u~estvo na vrabotenite bez kvalifikacii. Obrazovnoto nivo na vrabotenite ne gi zadovoluva ni sega{nite potrebi na pretprijatijata vo industrijata, bidej}i del od rabotnite zada~i gi vr{at rabotnici so ponizok stepen na obrazovanie od predvideniot {to nesomneno ima odraz i vrz rezultatite od nivnoto rabotewe.

Vo toj kontekst ostvaruvaweto na zacrtanite celi na op{tostopanskiot razvoj i posebno razvojot na industrijata neminovno e povrzano so edukativniot proces i pogolemoto potpirawe na toj razvoj vrz znaewata i ume{nosta na rabotnata sila.

Industrijata vo R. Makedonija ne gi poseduva vo dovolna merka osobinite na visokata tehnologija, usoglaseni so odr`liviot razvoj: mala surovinska i energetska intenzivnost, visoka informativna i nau~na intenzivnost, visoko u~estvo na stru~nata rabotna sila, visoka fragmentacija na pazarot so specifi~ni barawa, visoki vloùvawa vo predkompetativni istraùvawa, seopfatno vlijanie vrz karakteristikite na golem broj segmenti na socio-ekonomskiot sistem. [to zna~i, po{iroko voveduvawe i razvoj na ekolo{ki - prostorno prifatlivo industrisko proizvodstvo so razvoj na {tedlivi tehnologii (vo odnos na prirodnite resursi, energijata i gorivoto i rabotnata sila) i (ili) malkuotpadni (bezotpadni) tehnologii

Razvojot na industrijata vo izminatite godini na tranzicija, vklu~itelno i vo 2007 godina, ne se potpira{e na opredelbata za preorientacija na proizvodstvoto sprema barawata na pazarot i najnovite dostignuvawa na naukata i tehnologijata i vrz prestruktuirawe preku pro{iruvawe na proizvodstvoto so novi proizvodi so povisok stepen na dorabotka vrz osnova na {to }e se obezbedi zgolemuvawe na dohodot, akumulacijata i izvozot.

Vo naredniot period neophodno e da se podigne stepenot na finalizacija na proizvodite, odnosno surovinskite izvori da se koristat so {to e mo`no povisok stepen na finalizacija. Istovremeno, vo uslovi na pazaren na~in na stopanisuvawe neophodno }e bide da se ostvaruva permanentno sledewe na



potrebite i barawata na pazarot, odnosno treba da se sozdadat uslovi za brzo reagirawe i prilagoduvawe na promenite.

Industrijata e edna od osnovnite stopanski dejnosti so osnovno teì{te proizvodstvo na proizvodi za finalna i intermedijarna potro{uva~ka. Istovremeno taa e eden od najzna~ajnite izvori na zagrozuvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina. Vlijanieto na industrijata vrz ìvotnata sredina se ogleda niz procesot na koristewe na prirodnite resursi (surovini, energija, voda), emisija na zagaduva~ki materii vo ekolo{kite mediumi (vozduh, voda, zemji{te) i produkcija na otpad.

Smaluvaweto ili eliminiraweto na negativnite vlijanija na industrijata vrz ìvotnata sredina podrazbira razvoj na novi procesi i tehnologija na proizvodstvo i modifikacija na ekolo{kite performansi na gotovite proizvodi. Na toa obvrzuva i pottiknuva se postrogata zakonska regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina, postojaniot pritisok za voveduvawe na ekolo{kiot kvalitet na proizvodot, pritisokot na javnosta za smaluvawe na emisijata na zagaduva~ki materii i racionalizacijata na potro{uva~kata na energija.

Upravuvaweto so ìvotnata sredina vo oblasta na industrijata treba da se odviva na nivo na sektor, nivo na pretprijatie, i nivo na po{iroka i potesna prostorna celina.

Sovremenite procesi na razvoj na materijalnoto proizvodstvo, vo period na tranzicija kon odr`liv razvoj i pazarno stopanisuvawe, baziraat na novite pristapi na vklu~uvawe na ekolo{kite preferenci vo planirawe na industriskiot razvoj i negova alokacija i razmestuvawe. Toa ja nametnuva potrebata od promeni vo metodologijata na planirawe na industriskite investicii, pri {to pogolema teìna treba da dobie ulogata na prostorot i ìvotnata sredina. Ekolo{kite problemi se zna~ajni za funkcioniraweto i delovnoto rabotewe na pretprijatijata, no i za urbanoto podra~je, lokalnata zaednica, regionot i nacionalniot i megunaroden prostor.

Spored filozofijata na odr`liv razvoj, ekonomskiot odnosno industriskiot razvoj i za{titata na ìvotnata sredina pravat edinstven sistem. Odr`liviot razvoj pretstavuva alternativa za zagrozenite prirodni i sozdadeni vrednosti i za sozdavawe na humano op{testvo i okruùvawe. Razre{uvaweto na konfliktite vo ovoj sistem treba da po~iva na interakcija na relacijata prostor i socio-ekonomskata komponeneta na razvojot.

@ivotnata sredina dava prostor za lokacija na proizvodnite kapaciteti, od nea se crpat prirodnite materijalni resursi i energija za proizvodstvo, a povratno trpi fizi~ki promeni, promeni vo namenata na koristewe na zemji{teto, iscrpuvawe na surovinite i zagaduvawe.

Od lokacionen aspekt, industrijata po svojot karakter e dejnost koja pretpostavuva koncentracija vo opredeleni to~ki (polovi, oski i zoni) na pove}e granki koi koristat zaedni~ka infrastruktura i drugi zaedni~ki slu`bi i servisi, {to pozitivno vlijaat vrz ekonomskite efekti. Vakvata koncentracija na industrijata so komplementaren karakter, ednovremeno e i najpogodniot oblik za za~uvuvawe i unapreduvawe na ìvotnata sredina.



Spored procenetite podatoci8 objaveni od Dràvniot zavod za statistika, industriskoto proizvodstvo na R. Makedonija za 2007 god. }e zabeleì porast od 4,2%. Zgolemenoto industrisko proizvodstvo se o~ekuva da bide zasnovano na pozitivnite dvièwa vo grankite koi imaat pogolemo u~estvo vo strukturata kako {to se: proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi i pijalaci; proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni masi; proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali; proizvodstvo na osnovni metal;i; proizvodstvo na metalni proizvodi vo metaloprerabotuva~kata faza, osven ma{ini i uredi; proizvodstvo na ma}ini i uredi, nespomnati na drugo mesto i proizvodstvo na soobra{ajni sredstva, koi vo strukturata na industriskoto proizvodstvo u~estvuvaat so 42,1%.

Strukturata na industriskoto proizvodstvo se karakterizira so nisko u~estvoto na grankite koi imaat karakter na nositeli na razvojot, koi se propulzivni i koi ovozmoùvaat vklu~uvawe vo me|unarodnata ekonomska sorabotka. Ne zadovoluva i u~estvoto na proizvodstvoto koe e izvozno orientirano nasproti u~estvoto na grankite koi se visoko uvozno zavisni. Planskata opredelbata za diverzifikacijata na proizvodnata struktura i asortiman na industriskoto proizvodstvo izostanuva. Toa i ponatamu se karakterizira so bazno-surovinska zavisnost, so dominantno u~estvo na trudointenzivnite dejnosti.

Vo strukturata na industriski granki sé u{te se prisutni bazi~nata, te{kata industrija, industrijata koja bara golemi koli~ini na energija, voda i nekvalifikuvana rabotna sila nasproti opredelbata za razvoj na industriski granki so komparativni prednosti na lokalnite podra~ja: prirodni resursi, mestopolo`ba, kvalifikuvani rabotnici, pazar, kapital i tradicija so prepoznatliva fizionomija na podra~jeto .

Prostornata razmestenost na proizvodnite i na niv komplementarni uslu`ni dejnosti se temeli na postavenata opredelba na organizacija na proizvodnite dejnosti na principot na koncentrirana disperzija, so postavuvawe na mreà na prostorno odvoeni pomali stopanski kompleksi i ponatamo{en razvoj i koristewe na pogolemite planirani prostori za stopanski celi (industriski zoni, zoni za malo stopanstvo, servisni zoni), {to e istovremeno vo nasoka na ostvaruvawe na opredelbata od Prostorniot plan za planska organizacija na namenite i funkciite vo prostorot na Dràvata.

Opredelbata za alokacija na proizvodni kapaciteti vo planski utvrdeni prostori se ostvaruva preku izrabotka na soodvetna urbanisti~ka dokumentacija i ureduvawe na prostorot. Vakviot pristap dava mo`nost za brzo efektuirawe na novite investicii {to se potvrduva so aktiviraweto na Tehnolo{kata industriska razvojna zona "Bunarxik" preimenuvana vo TIRZ "Skopje1" kade {to vo tekot na 2007 godina otpo~na so proizvodstvo fabrikata na Johnson Controls za proizvodstvo na avtomobilski delovi so vkupno 60 vraboteni.

Aktiviraweto i ureduvaweto na prostorot za locirawe i izgradba na stopanski kapacitet na svetski poznatiot proizvoden bren vo oblasta na elektronikata "Johnson Controls", }e dade pottik za novi investicii i privlekuvawe nov kapital na ovoj atraktiven prostor ocenet pozitivno vo odnos na lokacijata i prostornite i urbanisti~ki re{enija {to gi nudi.

8 Izvor: "Prethodni statisti~ki podatoci za R. Makedonija vo 2007 godina", Dràven zavod za statistika, dekemvri 2007 god..



Vo odnos na razvojnata opredelba za postavenost na industrijata vrz

principite na odr`liviot razvoj i standardite na za{tita na ìvotnata sredina, ostanuva konstatacijata za potrebata od sanacija na postojnata sostojba so otstranuvawe na pri~inite za zagrozenost na prostorot i okolinata od proizvodnite procesi i preventivna primena na postojnite merki za spre~uvawe na rizikot od pojava na odredeni nesakani posledici vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Regionalnata neramnomernost vo razmestuvaweto na proizvodnite sili i fondovi, ostanuva i ponatamu karakteristika na prostornata struktura na industrijata, uslovena prvenstveno so razmestenosta na prirodnite potencijali, razvojot na naselbite i infrastrukturnite sistemi. Postojnata prostorna struktura se karakterizira so lokaciona zvisnost od resursnata osnova, geoprometnite i geopoliti~ka polo`ba i mo`nosta za dotok na kapital, nadopolneta so izgradenata struktura, tradicija i ~ove~ki potencijal. Tuka se nadovrzuva i paradigmata na odr`liviot razvoj, spored koja industriskiot razvoj treba da se usoglasi so mo`nostite, ograni~uvawata i obvrskite za za{tita na prostorot.

Promenite vo prostorot evidentirani vo oblasta na industrijata vrz osnova na izve{tajnite listovi dobieni od izve{tajnite edinici se prezentirani vo Poglavieto na Ekonomskite osnovi kako integralen del na promenite vo prostorot na vkupnototo stopanstvo.

4.10. Soobra}ajna infrastruktura i komunikaciski sistemi

4.10.1. Soobra}ajna infrastruktura

Centralnata polo`ba na Republika Makedonija na Balkanskiot Poluostrov e determinirana kako prostor niz koj pominuvaat mo{ne zna~ajni me|unarodni soobra}ajni koridori, {to pretstavuva zna~ajna pogodnost za integracija na soobra}ajnite sistemi kako moèn generator za razvoj na soobra}ajot na lokalno-balkansko nivo.

Vo sistemot na evropskite i balkanskite komunikacii, zaradi svojata mestopolo`ba vo centralniot del na Balkanskiot Poluostrov, Republika Makedonija pretstavuva priroden krstopat niz koj pominuvaat zna~ajni komunikaciski koridori vo nasoka sever-jug (koridor 10) i vo nasoka istok-zapad ( koridor 8).

No od isklu~itelna va`nost e {to Makedonija se nao|a na oskata na eden od najzna~ajnite me|unarodni soobra}ajni i komunikaciski koridori, {to me|usebno gi povrzuva zemjite na Sever i Jug. Seto toa se nadopolnuva so prirodnite pogodnosti na Moravsko-Vardarskata dolina, vo koja pokraj postojnite, ima uslovi za izgradba na novi kapitalni soobra}ajni infrastrukturni sistemi (avtopati{ta, brzi èleznici, plovni pati{ta, telekomunikaciski postrojki i tn.).

Ne pomalku e zna~aen i koridorot Zapad-Istok so silni potencijali za povrzuvawe na Zapad, so zemjite na Istok.

Centralnata polo`ba i relativnata blizina na Republika Makedonija vo odnos na trite moriwa (Jadranskoto, Egejskoto i Crnoto) e pogodnost, no



istovremeno pretstavuva i nedostatok poradi faktot {to Makedonija nema neposreden izlez na more. Ovoj nedostatok moè da se minimizira so izgradba na plovniot pat Dunav-Morava-Vardar-Egejsko more.

Komunikaciskata mreà na Republika Makedonija, so~ineta od pove}e komunikaciski potsistemi, e etablirana preku sistemot za soobra}aj i vrski vrz ~ija osnova, pome|u drugoto, se temeli i organizacijata na prostorot na dràvata. Komunikaciskite sistemi vo Republika Makedonija, koi se od osobeno zna~ewe za razvojot na stopanskite aktivnosti, se o~ekuva da se podobruvaat, unapreduvaat i da se razvivaat vo dve nasoki na razvoj na komunikaciite:

‡ eksternoto povrzuvawe na dràvata (strate{ki koridori); ‡ internoto povrzuvawe vo dràvata (regionalni i lokalni potrebi).

Osnova za eksternoto povrzuvawe na dràvata se definiranite komunikaciski koridori soglasno me|unarodnite konvencii i preporaki, {to voedno se i osnova za orientacija kon evropskite i balkanskite opredelbi za ekonomski i tehnolo{ki komunikacii.

Prisutnosta na soobra}ajnata infrastuktura i intenzitetot so koj taa e zastapena se smeta za prva pretpostavka na razvojot vo dadeniot prostor, {to za Republika Makedonija pretstavuva predmet na poseben interes i kontinuirana grià na zaednicata, osobeno vo podra~jeto na lokalnata mreà na pati{ta i pravci, posebno vo ridsko-planinskite i pograni~nite podra~ja, a potoa i na patnata mreà od povisok red od prostorno, stopansko i soobra}ajno zna~ewe.

Osnova za internoto povrzuvawe vo dràvata e potrebata za poramnomeren regionalen razvoj na Republika Makedonija, pri {to treba da se po~ituva:

‡ prostornata distribucija na osnovnite resursi i nivnata komunikaciska dostapnost;

‡ lokalizacijata na naselenieto i aktivnostite; ‡ postojnata infrastruktura na naselenite mesta.

Stepenot na razvoj na transporten sistem i negovoto integrirawe so soodvetnite evropski sistemi i tekovi, }e gi opredeli nasokite i komunikaciite na lu|eto i proizvodite, kako i tekovite na kapitalot i informaciite vo ramkite na dràvata i nadvor od nea. Se o~ekuva toj da vnese raznoobraznost i da se razviva vo nasoka na pro{iruvawe, podobruvawe i modernizacija na komunikaciskite potsistemi vo Republika Makedonija.

Organizacijata na prostorot na dràvata, pome|u drugoto se temeli i na razvojot na komunikaciskata mreà.

4.10.1.1. Novi soobra}ajnici na podra~jeto na Republika Makedonija

Osnovata za planirawe i razvoj na patnata mreà na Republika Makedonija, e vo odredbite za kategorizacija na pati{tata vo Zakonot za javni pati{ta, vo dosega izgradenata magistralna i regionalna patna mreà so "M" i "R" oznaki, vo strate{ki definiranite me|unarodni koridori za paten soobra}aj i vo dosega izgradenata evropska patna mreà - TEM so "E" oznaka na pati{ta, na dosega izgradenata magistralna i regionalna patna mreà, kako i na opredelbite od dolgoro~nata strategija za razvoj.

Mreàta na pati{ta so "E" oznaka {to gi definira me|unarodnite koridori za paten soobra}aj niz Republika Makedonija se:



‡ E - 65 {to se poklopuva so delovi od magistralnite pati{ta M-3, M-4 i M-5: (R.Srbija-Blace-Skopje-Tetovo-Ki~evo-Trebeni{ta-Ohrid- Bitola-Mexitlija-R. Grcija) - Koridor za paten soobra}aj vo nasoka sever- jug;

‡ E-75 koj se poklopuva so magistralniot pat M-1: (R.Srbija-Tabanovce-Kumanovo-Veles- Bogorodica - R. Grcija) - Koridor za paten soobra}aj vo nasoka sever- jug;

‡ E-850 koj se poklopuva so del od magistralniot pat M-4: (R. Albanija-]afa San-Struga - Trebeni{ta-E-65) - Del od koridorot za paten soobra}aj vo nasoka zapad-istok;

‡ E-871 koj se poklopuva so magistralniot pat M-2: (R. Bugarija-Deve Bair -Kriva Palanka-E-75) - Del od koridorot za paten soobra}aj vo nasoka zapad - istok

So Prostorniot plan na Republika Makedonija e predvideno osnovnite patni koridori da gi sledat tradicionalnite pravci vo nasoka sever-jug (koridor 10), odnosno istok-zapad (koridor 8), {to se vkrstosuvaat vo prostorot pome|u gradovite: Skopje, Kumanovo i Veles.

Predvideno e del od magistralnite pati{ta vo Republika Makedonija da formiraat tri osnovni patni koridori koi treba da stanat kompatibilni so sistemot na evropskite pati{ta (TEM):

‡ sever- jug M-1 (R. Srbija-Kumanovo-Veles-Gevgelija-R. Grcija) ‡ istok-zapad M-2 i M-4 (R. Bugarija-Kriva Palanka Kumanovo-Skopje-

Tetovo-Struga-R. Albanija i krak Skopje- R. Srbija) ‡ istok-zapad M-5 (R. Bugarija -Del~evo-[tip-Veles-Bitola-Ohrid- R.

Albanija i krak Bitola-granica so R. Grcija) Avtopatskata i magistralnata patna mreà }e ja so~inuvaat i :

‡ M-3 (R. Srbija-Blace-Skopje Petrovec-M1) ‡ M-6 (R. Bugaria-Novo Selo-Strumica-Radovi{-[tip-M5) (Krak

Strumica M1) ‡ M-7 (R. Albanija-Debar-Ki~evo-Prilep-Kavadarci-Lakavica-M-6)

Na avtopatskata i magistralnata patna mreà se nadovrzuvaat regionalnite pati{ta, {to zaedno so lokalnite kategorizirani pati{ta }e ja so~inuvaat patnata mreà na Republika Makedonija.

Konceptot na patnata mreà do 2020 god. predviduva izgradba na pribli`no 9.700 km pati{ta od koi 987 km magistralni i 3.100 km regionalni.

Na magistralnite i regionalnite soobra}ajnici se nadovrzuvaat lokalnite kategorizirani soobra}ajnici i ja so~inuvaat patnata mreà na Republika Makedonija.

Idnata soobra}ajna mreà (do 2020god.) treba da ja so~inuvaat nad 5.600 km lokalni pati{ta.

Od lokalni vo regionalni do 2020 god. treba da se prekategoriziraat slednite patni pravci:

Tabela 25. Prekategorizacija na patni pravci (Prostoren plan na R. Makedonija)

r.br. Opis na trasata km 1. Ni~pur-gr. so R. Srbija 18,52. Tetovo-Le{nica-granica so R. Srbija 29,93. Volkovija-@elino 18,04. Sbinovo-Raste{ 24,6



5. Jabolci-Pati{ka Reka-Kadina Reka-Dra~evo 73,36. Saraj-Kozjak 16,07. Bogomila-Jabol~i{te-Kadina Reka 38,28. Radi{ani-Pobo`je 6,09. Lipkovo-ZloKu}ani (granica so R. Srbija) 11,810. Ràni~ino-Koware-Kumanovo 32,511. Zelenikovo-Veles 41,212. Dolno Orizari-Zgropolci-Lozovo 41,013 Pavle{inci-Sekulica-Probi{tip 26,314. Kratovo-Ponikva 26,515. Zletovo-Le{ki 16,416. Kriva Palanka-Ponikva 32,217. Del~evo-Crn Kamen (granica so R. Bugarija) 11,018. Golak-Trsino 11,519. Argulica-Zrnovci-Vinica 22,220. Stari Grad-Gradsko-Aofilari 58,021. Topol~ani-Novaci-Ba~ 9granica so R. Grcija) 47,022 Beranci-Bu~in 15,823. Kaàni-Zagori~e 17,024. Kriveni-@van 28,625. Prentov Most-Breàni 15,026. Botun-Globo~ica 23,327. Povrzuvawe na M-10 so M-9 od Bre{tani do Lokov 15,028. Jablanica-Stebleva (R. Albanija) 23,329. Prodolènie na M-421 od Tuin do Manastirec 15,5

v k u p n o: 755,55 Vkupnata dolìna na ovie soobra}ajnici iznesuva 755,55 km. Celosnata realizacija na predvidenata patna mreà (po 2020 god.) }e

angaìra prostor od okolu 40.000 hektari za izgradeni nad 11.250 km pati{ta, od koi 1.250 km magistralni, 3.500 km regionalni i nad 6.500 km lokalni pati{ta. Gustinata na pokrienosta so patna mreà do 2020god. }e iznesuva 37,7 km pati{ta na 100 km2, a po nejzinata celosna realizacija po 2020 god. }e iznesuva 43,8 km pati{ta na 100 km2 od teritorijata na Republika Makedonija.

Vo ramkite na pratewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vrz osnova na informativeniot list koj imaat obvrska da go popolnuvaat edinicite na lokalnata samouprava, kako i organite na dràvnata uprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica - izve{tajni edinici, a koj gi sodrì site oblasti zastapeni vo Prostorniot plan, za delot na novi soobra}ajnici realizirani (izgradeni) ili vo tek na realizacija, kako i prekategorizacija na istite, za 2007 god. dobieni se slednite podatoci:



Tabela 26. Realizacija na magistralni, regionalni i lokalni soobra}ajnici vo 2007 godina Podatoci od op{tini 1

Podatoci od Fond za magistralni i regionalni pati{ta, od Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za lokalna samouprava (Biro za stopanski nedovolno razvienite podra~ja) 2

magistralni Regionalni lokalni

Op{tina naziv km {/m ha naziv km {/m ha naziv km {/m ha

mostovi

pridru`ni objekti

1 Butel 1 obikolnica Skopje

2,0 5,0

2 Gazi Baba 2 za n. m. Ra{tak-Butel 1,045 0,366

3 \or~e Petrov 1 Severna obikolnica - probiena

2,95 Novo Selo-Volkovo 1,531

za n.m. [i{evo - Gr~ec 0,85 4

Saraj 2

za n.m. Ra{~e-Kopanica

1,7

5 [uto Orizari 1 severna obikolnica

3,4

6 Bogoviwe 1 5,0 7 Bosilovo 1,5 0,6 8 Valandovo 2 za n.m. Sobri 1,1

9 Vinica 1 za n.m. Sofinci-Saisci

4,3 1,5

10 Gostivar 2 od M-2 do n.m. Re~ane 1,0

za n. m. Dolno ^i~evo 1,670 11 Gradsko 2

6,3 3,15

12 Debar 1 2,4 2,1 13 Debarca 1 0,4

14 Demir Hisar 2 Pribilci-@ur~e-



Sladuevo 15 @elino 2 za n. m. Sedlarevo 1,5 16 Zelenikovo 1 za n.m. Smesnica 1,0

17 Jegunovce 1 od s. @il~e do s. Prequbi{ta

2,0

18 Karbinci 2 za n. m. Kurfalija 1,0 19 Ki~evo 2 za n. m. Kne`ino 0,72 20 Kon~e 2 za n. m. Vra{tic 0,57 0,3 21 Kratovo 1 2,0 22 Kriva Palanka 1 0,7

1,5 23 Kru{evo 1 - 2

od R 516 do n.m. Vrboec 0,75

24 Mavrovo-Rostu{e 2 za n.m. Vrbjani 0,9

25 Makedonski Brod 2 za n. m. Kosovo 1,0

26 Mogila 2 za n. m. Crni~ani 1,0 0,4

27 Petrovec 1 od Dolno Kowari do Sredno Kowari

0,668 0,42

28 Plasnica 1

K513 Ki~evo-Plasnica-M. Brod-Prilep

1,1 za n. m. Plasnica 0,644

29 Prilep 1 od n.m. Vitoli{te do n.m. Manstir 3,5 10,0

30 Probi{tip 1

od n.m. Tursko Rudari-do n.m. Raj~ani

(2,6-asfaltiran i 1,2km zemjen)

3,8 5,0 1,9

za n.m. Opila 1,0 3,0 most na Kriva Reka

31 Rankovce 2

za n.m. Vetunica 0,63 3,0



32 Staro Nagori~ane 1

1,2 0,43

Strumica-Gradsko-Baldovci

0,3

0,97

33 Strumica 1

od n.m.Pop~evo do Strumica

1,003 3,5

34 Studeni~ani 2 za n. m. Dra~evica most

R-403 2,85 8,90 35 Tearce 1

R-405 1,80 36 Tetovo 2 za n.. m. Ve{ala 0,55 37 Centar @upa 2 za n. m. Elevci 1,4

38 ^a{ka 1 za s. Drenovo-gorno Jabol~i{te

0,8

39 ^u~er Sandevo 1 8,5 3,875

VKUPNO: 8,35 5,75 80,631



Tabela 27. Rekonstrukcija, asfaltirawe ili samo tamponirawe na magistralni, regionalni i lokalni soobra}ajnici 2007 godina Podatoci od Ministerstvo za lokalna samouprava - Biro za stopanski nedovolno razvienite podra~ja

magistralni regionalni lokalni Op{tina

naziv km {/m ha naziv km {/m

ha naziv km {/m ha mostovi pridru`ni

objekti

Berovo za n. m. Dvori{te (rek) 1,5 Demir Kapija

za n. m. Dren (rek)

Gradsko za n. m. î~evo (asf) 1,070

Jegunovce za n. m. Siri~ino-Tudenci (rek)

1,95

Kratovo za n.m. Kuklica (asf) 1,0 Lipkovo za n. m. Runica (asf) 1,2 Mavrovo-Rostu{a

za n. m. Or}u{e (asf) 1,0

â{ka za n. m. Gorno Jabol~i{te (asf)

0,72

û~er Sandevo

za n. m. Tanu{evci (tam) 2,0

VKUPNO: 10,44

Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 god.


Od Fondot za magistralni i regionalni pati{ta dobieni se podatoci za realizacija na predvidenite Investicii za 2007 god. i toa:

Obikolnica na grad Skopje so vkupna dolìna od 26,5km. Od Prvata faza (delnica so dolìna od 14,7km) do kraj na 2007 se izveduvaat raboti na trasata vo dolìna od 13,00km, a od vtorata faza (delnica so dolìna od 11,8km) po celata dolìna na trasata. Vo 2007 god. realizirani se okolu 31,5 % od vkupnite 26,5km ili okolu 8,35km. Ili vkupna realizacija na trasata do kraj na 2007 god. e (10,00km vo 2006 i 8,35km od 2007 god.) 18,35km.

Vo ramkite na investiciono odùvawe izvr{eni se raboti na nadgradba i rehabilitacija na kolovoznite konstrukcii na pove}e patni pravci.

Na poedini patni pravci izvr{eno e pro{iruvawe i modernizacija na kolovozot i toa:

1. M-1 Avtopat - Katlanovo - Veles 2. M-2 nadgr. na kolovoz Kumanovo - Kriva Palanka 3. M-5 nadgr. na kolovoz Isibawa - M. Kamenica 4. M-5 nadgr. na kolovoz Krak Bitola 5. M-5 nadgr. na kolovoz Resen - Jankovec 6. R-101 nadgr. na kolovoz ênto - Ara~inovo 7. M-6 nadgr. na kolovoz Ara~inovo - Niku{tak 8. R-102 nadgr. na kolovoz Ropalce - Niku{tak 9. R-105 nadgr. na kolovoz Sveti Nikole - Guri{te 10. R-106 nadgr. na kolovoz Gradsko - Rosoman 11. R-107 nadgr. na kolovoz Negotino - Kavadarci 12. R-118 nadgr. na kolovoz Koware - P~iwa 13. R-121 nadgr. na kolovoz Mogila - Budakovo 14. R-201 nadgr.na kolovoz Sveti Nikole - Pavle{inci 15. R-204 asf. nad. tamp. Rankovci - German 16. R-205 nadgr. na kolovoz Kriva Palanka - Ogut 17. R-208 nadgr. na kolovoz Makedonska Kamenica - Sasa 18. R-402 nadgr. na kolovoz Grup~in Tetovo 19 R-403 nadgr. na kolovoz Kondovo - Radu{a 20. R-409 nadgr. na kolovoz Mavrovi Anovi - Debar

21. R-420 nadgr. na kolovoz Podmoqe - Evrotel - Rado`da - Kali{ta

22. R-515 nadgr. na kolovoz Lisi~e - Drenovo 23. R-521 nadgr. na kolovoz Bigla 24. R-526 nadgr. na kolovoz Veles - Izvor 25. R-526 nadgr. na kolovoz Prilep - Babuna 26. R-603 nadgr. na kolovoz Podare{ - Smilanci 27. R-604 nadgr. na kolovoz Rabrovo - Dojran 28. R-606 nadgr. na kolovoz Radovi{ - Kon~e 29. R-607 nadgr. na kolovoz Podare{ - Jargulica 30. R-610 nadgr. na kolovoz Strumica - Vequsa



Izvr{eni se i raboti na poodelni patni pravci na sanacija na svle~ili{ta i za{tita na trupot na patot, re{avani se crni to~ki i priklu~oci, postavuvani se oblo`ni i ogradni mreì, obnovuvawe na horizontalna i vertikalna signalizacija, kako i sanacija na {teti od elementarni nepogodi i sl.

Vo tekot na 2007 god. izgradeni - obnoveni se i mostovite na regionalnite patni pravci:

‡ Izvr{ena e rekonstrukcija na most na P~iwa na R-202 ‡ Zapo~nata e sanacija na most na r. Vardar na R-107 (Negotino-

Pepeli{te) ‡ Izvr{ena e sanacija na magistralniot pat M-1, od Katlanovo do

Veles ‡ Izvr{ena e sanacija na mostovi na M-3, od Momin Potok do Blace

Podatocite od Ministerstvo za transport i vrski i od Biroto za stopanski nedovolno razvieni podra~ja se vneseni vo tabelite so podatoci za Op{tinite.

Podatocite od Ministerstvo za transport i vrski se isti so podatocite od Fond za magistralni i regionalni pati{ta.

Zaklu~ok e deka vo Republika Makedonija vo 2007 godina izgradeni se vkupno 94,73 km magistralni, regionalni lokalni soobra}ajnici, a 10,44 km se rekonstruirani i revitalizirani.

Tabela 28. Dolìna na izgradeni kategorizirani soobra}ajnici (pati{ta) vo 2007 god.

Soobra}ajnici Realizirani dolìni vo km

magistralni 8,35 regionalni 5,75 lokalni 80,63 vkupno: 94,73

Tabela 29. Dolìna na rekonstruirani, asfaltirani ili samo tamponirani soobra}ajnici (pati{ta) vo 2007god.

soobra}ajnici Realizirani vo 2007 god.

magistralni regionalni Lokalni 10,44 vkupno: 10,44

Sporedeno so baznata godina 1995 god. i planskiot period od 2020god.

tabelarno i grafi~ki bi izgledalo vaka:

Tabela 30. Dolìna na kategorizirani soobra}ajnici (pati{ta) km soobra}ajnici sostojba

od 1995 g.

proekcija do 2020 god.

celosna realizacija po 2020god.

realizirani pati{ta vo 2005 god.



magistralni 879 987 1.250 29,23 21,83 8,35regionalni 3.438 3.100 3.500 9,75 39,33 5,75lokalni 5.256 5.600 6.500 169,352 165,97 80,63vkupno: 9.573 9.700 11.200 208,332 227,13 94,73



Grafikon 16. Dolìna na kategorizirani soobra}ajnici (pati{ta)

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

mag

istr

alni

regi

onal

ni

loka

lni

sostojba 1995

predvideni do 2020god.

celosna realizacija po2020god.

realizirani 2005

realizirani vo 2006 god.

realizirtani vo 2007

Ili izrazeno vo procenti realizirani pati{ta vo 2007 god. vo odnos na

predvideni do 2020 god. ‡ magistralni 0, 85% ‡ regionalni 0,18% ‡ lokalni 1,44%

Republika Makedonija ima povr{ina od 25.713 km2, taka {to da gustinata na pokrienosta so patna mreà koja e odnos me|u izgradenite km pati{ta i vkupnata teritorija na Republika Makedonija izrazena vo km2, e zgolemena za 2,08% vo odnos na baznata 1995 god. i 0,38% pove}e vo odnos na 2006 god. Gustinata na pokrienosta so patna mreà u{te vo 2005 god. go nadminala planskite proekcii do 2020god, {to moè da se vidi od slednata tabela:

Tabela 31. Ostvarena gustina na patnata mreà na kategorizirani pati{ta

Soobra}ajnici Sostojba

od 1995 g.

Proekcija do 2020

god.

Celosna realizacija po 2020god

Sostojba 2005 god.

Sostojba 2006 god.

Sostojba 2007 god.

Gustina vkupno km/100 km2

37.2

37,7 43,8 38,0 38,9 39,28

Vkupno izgradeni pati{ta (km):

9.573 9.700 11.250 9.781 10.006,57 10.101,30

4.10.1.2. @elezni~ki soobra}aj

Razvoj na èlezni~kiot sistem bazira na potrebata za modernizacija i pro{iruvawe na èleznicata vo celina, kako i povrzuvawe na èlezni~kata mreà na Republika Makedonija so soodvetnite mreì na Republika Bugarija i Republika Albanija.

@elezni~kata mreà na Republika Makedonija, vo planskiot period treba ja so~inuvaat:

1. Magistralni èlezni~ki linii od me|unaroden karakter 2. Regionalni linii



3. Lokalni linii Kako osnovni èlezni~ki koridori so Prostorniot plan na Republika

Makedonija se predviduvaat: ‡ vo nasoka sever-jug (koridor 10) ‡ vo nasoka istok-zapad (koridor 8)

Vo planskiot period do 2020 god. se o~ekuva: ‡ modernizacija na koridorot Sever-Jug, odnosno negovo

doopremuvawe vo tehni~ko-tehnolo{ka smisla za zadovoluvawe na standardite za magistralni pravci po UIC;

‡ zavr{uvawe, odnosno izgradba na èlezni~kite pravci Beqakovce- \ue{evo i Ki~evo - ]afasan;

‡ povrzuvawe na REK "Bitola" so Rudnikot "@ivojno", kako alternativno re{enie za transport na jaglen, imaj}i gi predvid potrebite od jaglen na REK Bitola vo naredniot period;

‡ odrùvawe na drugite èlezni~ki pravci vo kondicija ili, pak, nivna modernizacija, ako tie investicii se opravdani;

‡ modernizacija na alternativniot pravec 10A na koridorot 10, odnosno pravecot Veles-Kremenica;

‡ razvoj na integralniot transport, odnosno tehni~ko-tehnolo{koto doopremuvawe na Makedonskite èleznici za izvr{uvawe na zada~ite i za vklu~uvawe vo me|unarodniot soobra}aj, e vo soglasnost so strategijata na razvojot na èlezni~kiot soobra}aj i so realnite mo`nosti na Republika Makedonija.

Planot na èlezni~kata mreà do 2020 god., {to pretstavuva faza kon definitivanata realizacija, predviduva izgradba na pribli`no 120 km novi èlezni~ki linii.

Gustinata na pokrienosta so èlezni~ka mreà, vo celnata 2020 god., treba da iznesuva 3,18 km na 100 km2 od teritorijata na Republikata.

So realizacija na definitivnata èlezni~ka mreà (po 2020 god.), }e se angaìra prostor od pribli`no 1.350 ha, potreben za nad 1.100 km èlezni~ki linii i pokrienost na Republikata od pribli`no 4,3 km na 100 km2 povr{ina Navedenata mreà treba da se dopolni so u{te pribli`no 250 km stani~ni koloseci i so pribli`no 200 km èlezni~ki koloseci za potrebite na industrijata.

Op{t zaklu~ok e deka vo 2007 god. nema izgradeno ni eden km èlezni~ka pruga, {to zna~i deka gustinata na pokrienosta na teritorijata na Makedonija (25.713km2) so èlezni~ka mreà ostanuva ista, 2,7km na 100km2.

Tabela 32. Dolìna na èlezni~ka mreà soobra}ajnici sostojba od

1995 g. proekcija do 2020 god.

celosna realizacija po 2020god.

realizacija vo 2006 god.


èlezni~ka mreà (km)

700 820 1.100 0 0



Tabela 33. Ostvarena gustina na èlezni~ka mreà

èlezni~ka mreà

sostojba od 1995 g.


celosna realizacija po 2020god

sostojba 2006 god.

sostojba 2007 god.

Gustina vkupno km/100 km2 2,7 3,18 4,3 2,7 2,7

Vkupno èleznici (km) 700 820 1.100 700 700

Zaradi zgolemuvawe na tehnolo{kite parametri na delnicite vo 2007

godina realizirani se samo slednite aktivnosti: ‡ remont i rekonstrukcija na delnicata Gradsko-[ivec ‡ dovr{uvawe na procesot na elektifikacija na stanica Skopje-Jug ‡ osiguruvawe na delnica Klisura-Gevgelija so APB i PP uredi

4.10.1.3. Vozdu{en soobra}aj

Vozdu{nite pati{ta vo Republika Makedonija se integralen del od evropskata mreà na vozdu{ni koridori so {irina od 10 nauti~ki milji vo koi kontrolirano se odvivaat preletite nad na{ata teritorija.

Primarnata aerodromska mreà vo Republika Makedonija treba da ja so~inuvaat vkupno 4 aerodromi za javen vozdu{en soobra}aj, i toa vo Skopje, Ohrid, Strumica i Bitola. Aerodromot vo Skopje treba da se osposobi za priem i otprema na interkontinentalni avioni (so prodolùvawe na postojnata poletno-sletna pateka, ili so izgradba na nov aerodrom na druga lokacija), aerodromot vo Ohrid da se rekonstruira vo povisoka-II kategorija, a novite aerodromi {to se predviduvaat vo Strumica i Bitola da bidat so dominantna namena za kargo transport na stoki.

Sekundarnata aerodromska mreà se predlaga da ja so~inuvaat sega{nite 5 rekonstruirani i tehni~ki doopremeni sportski aerodromi i vkupno 15 aerodromi za stopanska avijacija, od koi 7 novi. Pokraj toa treba da se uredat i okolu 20 tereni za dopolnitelen razvoj na vozduhoplovniot sport i turizam vo soglasnost so me|unarodnite propisi za vakov vid na aerodromi.

Od sega{nite 492 ha, infrastrukturata na vozdu{niot soobra}aj vkupno }e zafa}a nad 1.000 ha.

Izrabotenata razvojna studija za Aerodrom "Aleksandar Veliki" -Skopje i "Sv. Apostol Pavle" - Ohrid vo 2007 god., od strana na "NACO" Netherlands Airport Consultants B.V. vo sorabotka so Innova Aviation, pokaà deka Skopskiot aerodrom ostanuva na istata lokacija, poradi {to e potrebno da se oformi soodvetna infrastruktura za prifa}awe na 2.500.000 patnici godi{no so nivo na usluga IATA C, potrebno e podignuvawe i unapreduvawe na site bezbednosni standardi soglasno standardite na ICAO, kako i da se ovozmoì zgolemuvawe na transportot na 40-50.000 toni kargo stoka godi{no so direktno povrzuvawe na aerodromot so TIRZ Bunarxik. Poradi seto ova e potrebno prodolùvawe na poletno-sletnata pateka kako bi se ovozmoìle direktni interkontinentalni letovi, kako i da zgolemi sega{nata kategorija za sletuvawe vo uslovi na namalena vidlivoist (od CAT 1 na CAT 3).

Za Ohridskiot aerodrom potrebno e isto taka da se oformi soodvetna infrastruktura za prifa}awe i ispra}awe na 125.000 patnici godi{no so nivo



na usluga IATA C, treba da izvr{at rekonstrukcii za tehni~ki podobruvawa na oddelni zoni, razvoj na kargo terminalot za 10-12000 toni stoka, podignuvawe na sega{nata kategorija za sletuvawe vo uslovi na namalena vidlivoist (od CAT 1 na CAT 3), kako i da se izgradi {kolski centar za vozduhoplovni kadri.

Poradi seto ova potrebno e da se izrabotat Urbanisti~ki proekti, kako po~etna to~ka na razvoj na aerodromite.

Vo 2007 godina od oblasta na vozdu{niot soobra}aj osven izrabotenite studii, nema realizirano nitu eden proekt koj direktno ili indirektno vlijae na promenite vo prostorot.

4.10.2. Komunikaciski i dostavni sistemi

Izminatata godina prodolì namaluvaweto na brojot na pretplatnicite kaj fiksniot operator i zgolemuvawe na korisnicite vo mobilnata telefonija. Vo Makedonija vlezen e tret operator za mobilna telefonija, a zapo~na da se razviva i Wimax internet tehnologijata.

Telefonska mreà

AD "Makedonski Telekomunikacii" za svoite korisnici obezbeduva {irok opseg na uslugi kako {to se: govorni uslugi (vklu~uvaj}i uslugi so dodadena vrednost), uslugi za prenos na podatoci, pristap do Internet, mobilni elektronski komunikacioni uslugi, javni govornici. Elektronsko-komunikacionite uslugi se obezbeduvaat vrz osnova na dobro vospostavenata komunikaciska mreà so primena na najsovremeni tehnologii.

Tabela 34. Broj na instalirani i aktivni telefonski priklu~oci PSTN ISDN

BRA ISDN PRA

Vkupno tel.priklu~oci

Gustina na tel. prikl. na 100 ìteli

Aktiven kapacitet

429.138 14.583 383 444.104 21.5

Korisnicite na fiksnata PSTN/ISDN mreà moàt da gi koristat

uslugite na Platformata za govorna po{ta (Voice Mail Platform) i Platformata za intelegentnata mreà (Intelligent Network Platform) kako na primer uslugite govorno sanda~e, "besplaten telefon" 0800 i "podeleno pla}awe" 0890, pri-peid uslugi i dr.

Preku IP mreàta, koja {to e izgradeno na tri nivoa: magistralno, distributivno i pristapno nivo, moè da se obezbedat pove}e vidovi na uslugi:

1. Uslugi za pristap do Internet (Internet Access Services) - Dial up access - Internet Direct Access - High speed Internet-ADSL

2. VPN (Virtual Private Network) 3. WEB uslugi 4. Content oriented services 5. Video Streaming



Tabela 35. Broj na Internet korisnici

Servis Br. na korisnici Dial up 18.679ADSL 50.000IP VPN 756IDA+ISA 139HS ISA 33

Za obezbeduvawe na javni telefonski uslugi, AD Makedonski

Telekomunikacii na teritorijata na R. Makedonija ima instalirano vkupno 2034 javni govornici.

Vo 2007 godina namalen e brojot na pretplatnici vo fiksnata telefonija i ima osetno zgolemuvawe na brojot na internet korisnicite. Pri toa, zgolemeno e u~estvoto na brziot ADSL-internet vo odnos na dajal-ap pristapot. Vo odnos na prethodnata godina za dvojno e zgolemen brojot na korisnici na internetot, taka da Makedonija sega e vo sredinata od evropskite dràvi spored penetracijata na internetot kaj naselenieto.

Mreà za mobilna telefonija

Mreàta za mobilna telefonija e izgradena soglasno GSM tehnologijata i dava golem broj na sovremeni uslugi na baza na GPRS pristapna tehnologija.

Od 2007 godina vo Makedonija vlezen e i tret operator, VIP, {to direkno vlijae{e za namaluvawe na cenite vo mobilnata telefonija za okolu 50%. Според податоците од mobilnite operatori, рegistrirani se golem broj na novi bazni stanici.

Tabela 36. Bazni stanici na T-Mobile postaveni vo 2007 god.

Ime-lokalitet 1 kanal 5 TV Skopje 2 Makedonski @eleznici Skopje 3 MRTV 4 Vodno - Dràvna bolnica 5 [utka-MT 6 Gradski Stadion Skopje 7 Kanal 77 8 Zgrada do hotel Don~o 9 Gostivar - Klanica

10 Ohrid-Bejbunar 11 [tip-MT 12 Mala Re~ica 13 [tip-Vodovod 14 Prilep - Stokovna ku}a 15 Kriva Palanka - Rid 16 Ku~evi{te 17 Leskoec 18 Poroj 19 Oble{evo



20 Hotel Belvi-Ohrid 21 Kali{ta 22 Jasenovo 23 Raven 24 Ko`uf-K92 25 Feni 26 Borula 27 Su{evo 28 Johnson Control 29 Slup~ane

T-Mobile vo 2007 godina ima nad 1.000.000 korisnici a izgradeni se 29

bazni stanici. So toa pokrienosta na teritorijata na R.Makedonija iznesuva 98,15% dodeka pokrienosta na naselenite mesta iznesuva 99,9%.

Kosmofon vo 2007 godina ima izgradeni novi 45 bazni stanici. Vkupniot broj na korisnici na uslugite na Kosmofon iznesuval 593.026, a nivnata mre`a pokriva 97,74% od teritorijata, odnosno 99,66% od naselenieto na R. Makedonija.

Tabela 37. Bazni stanici na VIP OPERATOR DOOEL Skopje

Ime 1 Kumanovo Jug Kumanovo 2 @elezara Skopje 3 Ko~ani centar Ko~ani 4 Del~evo Del~evo 5 [tip Nort [tip 6 Strumica Nort Strumica 7 Ohis Skopje 8 Nerezi Skopje 9 Devizija Skopje

10 Rudi Skopje 11 Veles 1 Veles 12 Vata{a Vata{a 13 Tehnometal Skopje 14 Struga Market Struga 15 Struga Eurotel Struga 16 Gostivar Hospital Gostivar 17 @ito [ar Gostivar 18 Mala Re~ica Mala Re~ica 19 Tutunski Prilep 20 Partizanka Prilep 21 Prilep S.E. Prilep 22 Skopje Vest Skopje 23 Radovi{ Radovi{ 24 Strumica Centar Strumica 25 Novoselani Prilep 26 air Skopje 27 Butel Qubotenski pat28 Jane Skopje 29 Veles Hospital Veles



30 Vero Market Skopje 31 Mirki Lisi~e Skopje 32 Vidobi{ta Ohrid 33 Nora restoran Struga 34 Pintija Skopje 35 Novo Lisi~e Skoppje 36 Bulevar Prvi Maj Bitola 37 Hest Skopje 38 Maxari Skopje 39 Kasarna Tetovo 40 Ilinden Ilinden 41 Bregalnica [tip 42 Strumica Industriska Strumica 43 Hipodrom Skopje 44 Kumanovo Vest Kumanovo 45 Banevo Trlo Kumanovo 46 Risto Struga 47 Rasadnik Skopje 48 Tesla Skopje 49 Vasil Kumanovo 50 [utka Skopje 51 Sindikat Skopje 52 Polog Gostivar 53 Potok Tetovo 54 Muzej Skopje 55 Singeli} Skopje 56 Ko~ani Ist Ko~ani 57 Zloku}ani Skopje 58 Sveti Nikole Sveti Nikole 59 Ki~evo silos Ki~evo 60 Zoo Skopje 61 Golema Re~ica Golema Re~ica 62 Jurumleri Jurumleri 63 ajxilnica 64 @i~ara 65 Teteks Tetovo 66 Debar Centar Debar 67 Genikologija Skopje

Spored Prostorniot plan na R. Makedonija do 2020 god. se o~ekuva

pokrienost od 98% od teritorijata i 100% od naselenieto na Makedonija kako i gustina od 25 mobilni telefoni na 100 `iteli.

Vo 2007 godina Agencijata za elektronski komunikacii dade odobrenie za rabota na dva operatori so dodeluvawe na nacionalni Wimax licenci (Cosmotelco i Naxcom Makedonija). Wimax prestavuva bez`i~en prenos na internet signal. Dvete operatori, prezemaa obvrska vo predvideniot vremenski period da ostvarat pokrienost na naselenieto, soglasno dogovorot so Agencijata za elektronski komunikacii.



Radio-difuzna mreà

Vo tekot na 2007 god. JP Makedonska rediodifuzija-Skopje ne gi pro{iri svoite radiodifuzni mreì so novi objekti, odnosno ne e napravena nikakva promena vo prostorot sporedeno so prethodnata 2006 godina.

Spored Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. se planira pokrienost od 99% na naselenieto na Republika Makedonija so radio i televiziski programi so nivo i kvalitet na signalite spored me|unarodno propi{anite tehni~ki normi.

Po{tenska mreà

Vo tekot na 2007 god. AD za po{tenski soobra}aj "Makedonska po{ta" ima otvoreno nova po{tenska edinici, vo Kumanovo vo naselba Pero î~o. So Prostorniot plan na R.Makedonija vo 2020 god. se o~ekuva vkupniot broj na po{tenski edinici da iznesuva 424, pri {to gustinata }e iznesuva 4589 ìteli odnosno 61 km2 na po{tenska edinica.

4.11. Za{tita na ìvotnata sredina

Emisiite na zagaduva~ki materii i supstancii vo mediumite na ìvotnata sredina, koi se javuvaat kako rezultat na ~ovekovata aktivnost, predizvikuvaat poremetuvawe na prirodnite procesi, naru{uvawe na prirodnata ramnoteà i zagaduvawe vo ìvotnata sredina. Za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina pretstavuva sistem od merki i aktivnosti koi se prevzemaat vo site mediumi i oblasti na ìvotnata sredina so cel da se obezbedat optimalni uslovi za ìvot.

Klimatskite promeni (globalnoto zatopluvawe) se izdvojuvaat kako prioritetno pra{awe so koe se soo~uva ~ove{tvoto na po~etokot na 21 vek. Nau~nite istraùvawa pokaùvaat deka osnovna pri~ina za globalnoto zatopluvawe e zgolemenata koncentracija na emisii na stakleni~ki gasovi, koi se javuvaat kako posledica od antropogenoto dejstvuvawe. So Protokolot od Kjoto, vovedeni se tri "fleksibilni mehanizmi", so cel da im se pomogne na zemjite od Aneks 1 da gi ispolnat svoite obvrski vo namaluvaweto na emisiite na stakleni~ki gasovi: Me|unarodna trgovija so emisii (IET), Zadni~ko sproveduvawe (JI) i Mehanizam za ~ist razvoj (CDM), kako primaren fokus na celata strategija. Vo tekot na 2007 godina e izrabotena Nacionalnata strategija za mehanizmot za ~ist razvoj na Republika Makedonija, za periodot 2008-2012 godina, prv period na obvrski spored protokolot od Kjoto.

Vo tekot na ovaa godina e zavr{ena izrabotkata na studijata za Predlog indikatori za ìvotnata sredina. Indikatorite pretstavuvaat devijacii od optimalnata vrednost na daden parametar, utvrden kako predmet na nabquduvawe i ukaùvaat na eventualnata zaguba ili potencijalnata mo`nost za pogolemo iskoristuvawe na istiot. Izgotvuvaweto na studijata pretstavuva prv ~ekor i obid da se publikuva dokument koj }e ovozmoì i pottikne razmisluvawe i diskusija okolu nacionalnite indikatori kako potreben i neophoden element za kreirawe na uspe{na politika za za{tita na ìvotnata sredina vo Republika Makedonija.



Vo 2007 godina se doneseni slednite zakonski regulativi, vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina:

‡ Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl.v. br.79/07); ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za ìvotnata

sredina (Sl.v. br.24/07); ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za kvalitetot na

ambientniot vozduh (Sl.v. br.92/07); ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za upravuvawe so

otpadot (Sl.v. br.107/07) i drugi zakonski i podzakonski akti. Vo periodot 2006-2008 godina e predvidena realizacija na Nacionalnata

strategija za odr`liv razvoj na Republika Makedonija, vo nasoka na vospostavuvawe na koncept za odr`liv razvoj na nacionalno i lokalno nivo. Proektot e vo zavr{na faza.

Vo slednata godina se predvideni aktivnosti za implementacija na politikata na ìvotnata sredina preku vospostavuvawe na integriran sistem za upravuvawe so otpad, vospostavuvawe na sistemi za integrirano upravuvawe so vodi i tretman na otpadni vodi, za{tita na vozduhot od zagaduvawe, za{tita na biodiverzitetot, vospostavuvawe na monitoring na site mediumi od ìvotnata sredina i niza drugi aktivnosti i proekti.

Analizite na stepenot na zagaduvawe vo mediumite na ìvotnata sredina na godi{no nivo, vklu~uvaj}i gi i merkite koi se prevzemaat za za{tita na istite, ovozmoùvaat uvid vo povrzanosta pome|u industriskiot razvoj, sostojbata i kvalitetot na ìvotnata sredina, odnosno vlijanijata vrz zdravjeto na ~ovekot; aktivno sledewe na eventualnite promeni vo mediumite i oblastite na ìvotnata sredina i sozdavaat dobra osnova za kreirawe na odr`liva politika za za{tita na ìvotnata sredina i podobruvawe na kvalitetot na ìvot vo idnina.

4.11.1. Vozduh

Soznanijata i pokazatelite so koi se raspolaga vo poslednive decenii ukaùvaat na faktot deka ne sme daleku od vremeto koga obezbeduvaweto na dovolni koli~estva "~ist" vozduh, }e stane mnogu seriozen problem.

Prebrziot tehnolo{ki razvoj, urbanizacijata, industrijalizacijata i ostanatite aktivnosti diktirani od sovremeniot na~in na ìvot predizvikuvaat pojavi koi te{ko se kontroliraat, pojava na efekt na staklena gradina, o{tetuvawe na ozonskata obvivka, ispu{tawe na golemi koli~estva na zagaduva~ki supstancii, zgolemuvawe na emisiite na zagaduva~kite supstancii koi davaat efekt na zakiseluvawe i ja razru{uvaat biosferata i dr.

Se po~esta e pojavata na prirodni katastrofi (zemjotresi, poplavi, poàri, vulkanski erupcii) i katastrofi predizvikani od ~ovekoviot faktor, kako istekuvawe i gorewe na golemi koli~estva na nafta, industriski nesre}i so emisii na otrovni supstancii vo vozduhot i t.n.

Zagadeniot atmosferski vozduh predizvikuva {tetni posledici po zdravjeto na ~ovekot i drugite ìvi organizmi, kako i po nivnata ìvotna sredina, a nanesuva {teta i na ekonomijata na ìveeweto na ~ovekot.



Zemaj}i gi predvid site ovie pokazateli, odnosno promeni na lokalno i globalno nivo, potrebno e da se prevzemat merki za podobruvawe na sostojbata, osobeno na kvalitetot na vozduhot. Tokmu poradi toa, od osoben interes e da se raspolaga so podatoci za potekloto, zastapenosta i vlijanieto na zagaduva~kite supstanci vo vozduhot, so cel da se prevzemat merki za nivna redukcija. Zatoa, Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina gi sobira, obrabotuva i analizira podatocite za emisiite vo vozduhot od poedine~nite izvori kako i na emisiite vo vozduhot od soobra}ajot.

Za utvrduvawe na sostojbata so koncentraciite na zagaduva~kite supstanci vo ambientniot vozduh se vr{i redoven monitoring so Dràvniot avtomatski monitoring sistem za kvalitet na ambienten vozduh, kako i mernite stanici na drugi nadle`ni institucii.

Po soodvetna obrabotka na podatocite tie moàt da se iskoristat za informirawe na javnosta, podgotovka na dokumenti, prevzemawe na akcii za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot i izgotvuvawe na planovi i programi za prevzemawe na merki za za{tita.

So cel izbegnuvawe, spre~uvawe i namaluvawe na {tetnite efekti od zagaduvaweto na ambientniot vozduh vrz ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina kako celina; obezbeduvawe na soodvetna informacija za kvalitetot na ambientniot vozduh; spre~uvawe i namaluvawe na zagaduvawata koi predizvikuvaat promena na klimata i odrùvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh tamu kade {to e dobar i podobruvawe vo drugite slu~ai, vo septemvri 2004 godina e usvoen Zakonot za kvalitet na ambienten vozduh, a vo juli 2007 godina usvoen e Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh so {to istiot e celosno harmoniziran so EU regulativite za vozduh.

Po donesuvaweto na Zakonot za kvalitet na ambienten vozduh vo juni 2005 godina usvoena e Uredbata za grani~ni vrednosti na zagaduva~kite supstanci vo vozduhot i pragovi na alarmirawe, koja e celosno harmonizirana so EU direktivite i Zakonot za kvalitet na ambienten vozduh. Uredbata za grani~ni vrednosti se primenuva od 01.01.2007 godina. So cel odreduvawe na marginite na tolerancija ili vremeto za postignuvawe na dadenata grani~na vrednost, kako i pravilna interpretacija podgotveno e upatstvo za koristewe na grani~ni vrednosti.

Za da se sledi promenata na sostojbata i kvalitetot na vozduhot se vr{i monitoring na zagaduva~kite supstanci i istite se identifikuvaat kvalitativno i kvantitativno. Monitoringot ima su{tinska zada~a vo ramkite na upravuvaweto so ìvotnata sredina. Imeno, toj pretstavuva osnova za prevzemawe na merki za za{tita od zagaduvaweto i sredstvo koe se upotrebuva za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo ìvotnata sredina.

Monitoring na emisijata odnosno ispu{taweto na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot se sledi od: 1. Stacionarni-to~kasti izvori koi se:

‡ Poedine~ni izvori vo koi glavno spa|aat pogolemite kompanii, proizvodni subjekti i difuzni izvori (fugativna emisija);



‡ Kolektivni izvori na zagaduvawe koi obi~no se neproizvodni delovni subjekti (pr. zatopluvawe po domovite) ili mali proiz-vodni subjekti so instalirana mo}nost pod 1 MW.

2. Podvi`ni izvori, kade se prikaùva vkupnoto zagaduvawe na vozduhot od podvi`ni izvori, emisija na zagaduva~ki supstanci pri sogoruvawe na gorivata odnosno zagaduvawe od soobra}ajot.

Vo Republika Makedonija monitoringot na kvalitet na vozduhot se vr{i avtomatski so fiksni monitoring stanici, sekpleri i so ra~no zemawe probi od ve}e odredeni merni mesta.

Mereweto na kvalitetot na ambientniot vozduh vo Republika Makedonija go vr{at slednite institucii:

‡ Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe; ‡ Zavodite za zdravstvena za{tita: Zavod za zdravstvena za{tita -

Skopje, Zavod za zdravstvena za{tita - Veles; ‡ Uprava za hidrometeorolo{ki raboti.

Podetalni podatoci za brojot na merni mesta i vidot na ekolo{ki i meteorolo{ki parametri koi gi merat odgovornite institucii se dadeni vo slednata tabela:

Tabela 38. Broj na merni mesta i ekolo{ki i meteorolo{ki parametri

Institucija Broj na merni mesta

Ekolo{ki parametri

Meteorolo{ki parametri

Jaglerod monoksid,

Sulfur dioksid, Azotni oksidi, Ozon, PM 10 - suspendirani ~esti~ki vo vozduhot so

golemina pomala od 10 mikrometri

Brzina na veter, nasoka na veter,

temperatura, vla`nost, pritisok, globalna

radijacija

M@SPP 15 stanici 10 sempleri

Te{ki metali i PM 10

UHMR

9 merni mesta vo Skopje i 10 merni mesta vo drugite

gradovi

Sulfur dioksid i ~ad

ZZZ - Veles 7 merni mesta Sulfur dioksid i

~ad RZZZ

ZZZ - Skopje 3 merni mesta Sulfur dioksid i

~ad

Obrabotenite podatoci dobieni od sledeweto i mereweto na

zagaduva~kite supstanci vo vozduhot od site merni mreì se analiziraat i prou~uvaat i pretstavuvaat osnova za prognozirawe na zagaduvaweto i donesuvawe na merki za za{tita.



Vo nasoka na opredeluvawe na koli~inite na zagaduva~kite supstancii vo vozduhot vo MIC@S se pribiraat i obrabotuvaat podatocite od pogolemite kompanii koi soglasno zakonot za ìvotna sredina i zakonot za kvalitet na ambienten vozduh se dol`ni da vr{at monitoring i merewe na emisiite vo vozduhot. Isto taka vo MIC@S se sobiraat i podatoci od kontrolnite merewa izvr{eni po barawe na Dràvniot inspektorat, merewata od centralnata laboratorija za ìvotna sredina i od ovlasteni institucii i laboratorii koi merat emisii.

Podatocite se koristat po potreba za poedine~ni izve{tai na barawe na relevantni nau~ni stru~ni institucii, nevladini organizacii i zasegnata javnost i dr. Isto taka se podgotvuvaat i godi{ni izve{tai vo koi podatocite9 se sveduvaat na toni na emisija na nivo na godina za utvrduvawe na godi{nite koli~ini na emisii na zagaduva~kite supstancii vo vozduhot na dràvno i regionalno nivo, na nivo na op{tina i grad.

Vo sklop na me|unarodnite dogovori od oblasta na vozduhot, odnosno vo soglasnost so Konvencijata za prekugrani~en prenos na zagaduvaweto na vozduhot (CLRTAP) i protokolot za monitoring na vozduhot vo Evropa - EMEP, podgotvena e programa za inventarizacija na zagaduvaweto CORINAIR (CoR Invetory for Air Emission).

Ovaa programa ima razviena edinstvena nomenklatura i metodologija (SNAP-Selected Nomenclature of Air Pollution) za prikaz na osnovnite zagaduva~ki supstanci, sulfur dioksid, azotni oksidi, jaglerod monoksid i totalni suspendirani ~esti~ki. Koristeweto na ovaa nomenklatura e so cel da se dobie kompatibilnost, sporedlivost i transparentnost na na{ite podatoci so podatocite od zemjite ~lenki na EU.

4.11.2. Voda

Vodata iskoristena za vodosnabduvawe na naselenieto, za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini, za obavuvawe na industriskite procesi i t.n. posle upotrebata gi menuva svoite prirodni karakteristiki. Vodite koi sodràt pogolemo ili pomalo koli~estvo na {tetni materii koi predizvikuvaat fizi~ki, hemiski, biolo{ki ili bakteriolo{ki promeni vo sostavot i se opasni za lu|eto i ìvotnite koi doa|aat vo dopir so niv ili predizvikuvaat zagaduvawe na recipientite vo koi se ispu{taat se narekuvaat otpadni vodi. Razlikuvame prirodno i antropogeno zagaduvawe na vodite:

‡ prirodnoto zagaduvawe e posledica na erozivnite procesi vo prirodata so koi, osobeno vo povr{inskite vodoteci se vnesuvaat golemi koli~ini na mineralni i organski materii so toksi~ni svojstva;

9 Podatocite za koli~inite na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot za 2007 godina }e

bidat dostapni vo Godi{niot izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na ìvotnata sredina za 2007 godina koj go podgotvuva Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina. Vo periodot na izrabotka na "Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2007 godina" ovie podatoci sé u{te bea vo faza na obrabotka zaradi {to izgotvuva~ot ne be{e vo mo`nost da gi vklu~i i prezentira vo Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan.



‡ antropogenoto zagaduvawe e posledica na ~ovekovite aktivnosti. Zakonot za vodi (Sl.v. na R.M. br.4/98, br.19/00 i br.42/05) ja dava pravnata

osnova za za{tita i upravuvawe so vodite vo Republika Makedonija. Zaradi nadminuvawe na nedostatocite na stariot i vo nasoka na voveduvawe na integralen pristap vo upravuvaweto so vodnite resursi na teritorijata na Republika Makedonija, vo 2007 godina e izgotven noviot Zakon za vodi (sé u{te e vo Sobraniska procedura), so koj se predvideni merki za za{tita na vodite od zagaduvawe i voedno merki za za{tita od {tetnoto dejstvo na vodite.

Ispituvawata na kvalitetot na vodata vo Prespanskoto Ezero, izvr{eni na sedum merni mesta pred po~etokot na turisti~kata sezona vo 2007 godina, poka`uvaat deka nivoto na ezerskata voda e zgolemeno pove}e od minata godina.

Tabela 39. Kvalitetot na vodata vo Prespanskoto Ezero

Мерни места

Стење Отешево Асамати Претор Сливница Крани с.Д.ДупениМесец

Хем Бак Хем Бак Хем Бак Хе

м Бак Хем Бак Хем Бак Хем Бак

Јуни II II II I II I II I II I II I II I Realizacija: JZU Zavod za zdravstvena za{tita-Bitola i PEResen Kvalitetot na vodata spored fizi~ko-hemiskite karakteristiki i

izvr{enite bakteriolo{ki analizi pripa|a na I-II klasa. Vo poslednite 18 godini pod dejstvo na negativnite antropogeni

vlijanija vo korelacija so periodot na su{ata vo prethodnite godini, se zabele`uva zabrzuvawe na prirodniot proces na stareewe na Dojranskoto Ezero.

Stavaweto vo funkcija na hidrosistemot za spas na Dojranskoto Ezero vo 2002 godina, koj koristi podzemni vodi so kvalitet na voda za piewe od bu{enite bunari vo \ava~ko pole 200-800l/s (63 milioni metri kubni voda se ispumpani od 2002 godina do denes), kako i povolnite hidrolo{ki uslovi vo poslednite godini pridonesoa nivoto na vodata zna~itelno da se zgolemi za 90sm a so toa i kvalitetot na vodata da se podobri. Nivoto na vodata na ezeroto na kraj od 27 juni 2007 godina iznesuvalo -102sm pod nultata kota.

Soglasno programata za preventivna zdravstvena za{tita za 2007 godina na Zavodot za zdravstvena za{tita na Veles, predvideno e sledewe na zdravstvenata ispravnost na vodata od Dojranskoto Ezero na {est reprezentativni merni mesta sekoja sezona.

Tabela 40. Kvalitet na voda na Dojransko Ezero

Датум

Градска плажа Партизан Стара

Мрдаја Мрдаја Рибарско претприј. Ачикот

хем бак хем Бак хем бак хем бак хем бак хем бак 01-13.06 2007 1-5 1-2 1-5 1-2 1-5 1-2 1-5 1-2 1-5 1-2 1-5 1-2 Realizacija: JZU Zavod za zdravstvena za{tita-Veles i PEGevgelija

Vodite kaj site merni mesta spored rezultatite od bakteriolo{kata

analiza se I i II klasa. Spored fizi~ko-hemiskite karakteristiki vodata spa|a vo V klasa (zgolemena matnost). Poslednite ispituvawa na vodite na



Dojranskoto Ezero izvr{eni pred po~etokot na letnata sezona vo 2007 godina, pokaùvaat podobruvawe vo odnos na 2006 godina.

Za za{tita na Ohridskoto Ezero izgraden e kolektorski sistem koj gi sobira otpadnite komunalni vodi od gradovite Ohrid i Struga, koi ponatamu se pre~istuvaat vo pre~istitelna stanica vo s.Vrani{ta. Seu{te postojat objekti koi ne se vklu~eni vo kolektorskiot sistem. Vo poslednite 5-6 godini nema zabeleìtelni podobruvawa, odnosno turisti~kite naselbi od hotel Metropol do Sv.Naum ne se priklu~eni na kolektorskiot sistem. Hotelot Metropol e posleden hotelsko-ugostitelski objekt koj e priklu~en na kolektorskiot sistem. Sistemot e izgraden do s. Pe{tani i Hotel Desaret, no seu{te ne e pu{ten vo upotreba, zaradi nedostatok od prepumpni stanici za otpadnite vodi. Na krajbre`jeto na Ohridskoto Ezero, koe pripa|a na gradot Struga, samo centralnoto gradsko podra~je e priklu~eno na kolektorskiot sistem. Ovaa godina kolektorskiot sistem e izgraden do s.Rado`da, no selata Rado`da i Kali{ta seu{te ne se priklu~eni na istiot. Otpadnite vodi od ovie mesta se ispu{taat vo septi~ki jami koi lesno poniraat i pretstavuvaat potencijalna opasnost za zagaduvawe na Ohridskoto Ezero.

Izvr{enite merewa pred po~etokot na turisti~kata sezona vo 2007 godina, pokaùvaat deka vodata vo Ohridskoto Ezero e so kvalitet od I-II klasa, soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite, so isklu~ok na kvalitetot na vodata kaj vlivot na Velgo{ka Reka vo Ohridskoto Ezero, kade vodata e so kvalitet od IV klasa. Merewata pokaùvaat i deka Sateska i Koselska Reka, soglasno uredbata za klasifikacija na vodite spa|aat vo III klasa (II klasa vo 2006 godina).

Sostojbata na kvalitetot na vodite vo Republika Makedonija ukaùva na ve}e naru{ena prirodna ramnoteà vo vodotecite, kako posledica od zagaduvaweto na rekite so organski materii, te{ki metali i odredeni posebni zagaduva~i (pesticidi, toksi~ni i organski soedinenija). Zagaduvaweto e osobeno golemo nizvodno od gradovite, kako rezultat na ispu{taweto na nepre~isteni komunalni i industriski otpadni vodi. Nivoto na zagadenost na delnicite na vodotecite koi minuvaat niz pomalku naseleni podra~ja e ne{to ponisko.

Vrz osnova na podatocite dobieni od informativnite listovi na edinicite na lokalnata samouprava, vo 2007 godina se izvr{eni podgotvitelni aktivnosti za realizacija na slednite proekti vo nasoka na za{tita na vodite od zagaduvawe:

‡ izrabotka na fizibiliti studija za izgradba na pre~istitelna stanica vo s.Trubarevo, za tretman na otpadnite vodi od Grad Skopje;

‡ sproveduvawe na javen povik za izrabotka na Osnoven (Glaven) proekt za regulacija na koritoto na rekata Vardar, vo dolìna od 5km, za da se obezbedi za{tita na izvorot Ra{~e od poplavuvawe;

‡ vo tek e realizacija na proekt (2006-2008) za izgradba na pre~istitelna stanica na bolnicata vo s.Jasenovo;

‡ otpo~nat e proekt za za{teda na vodata za piewe preku iskoristuvawe na podzemnite vodi, kako ogromen potencijal na op{tina Aerodrom, za navodnuvawe na zelenite povr{ini, so cel da



se nadmine problemot so navodnuvawe na istite vo letniot period (proektot se o~ekuva da se realizira slednata godina).

Vo tabelata br. 5 se dadeni podatoci za izvr{eni promeni vo 2007 godina vo op{tinite vo Republika Makedonija (izgradeni pre~istitelni stanici), koi se o~ekuva, od aspekt na za{tita na vodite, da ovozmoàt za~uvuvawe i podobruvawe na kvalitetot na postojnite vodoteci vo Republikata.

4.11.3. Po~va

Vkupnata povr{ina na Republika Makedonija iznesuva 25.713km2. Zemji{teto e prete`no planinsko, so pogolem broj na kotlini. Ridsko-planinskoto zemji{te pokriva 80%, ramninite pribli`no 19% i prirodnite ezera pomalku od 2% od vkupnata povr{ina. Kako rezultat na promenlivosta na klimatskite i topografskite karakteristiki, geolo{kata podloga, stepenot na antropogeno vlijanie i drugo, kako odlu~uva~ki faktori vo formiraweto na karakteristikite na po~vata, na teritorijata na Republika Makedonija se utvrdeni nad 30 vidovi po~veni strukturi.

Kako prioritetni problemi povrzani so ìvotnata sredina i direktnoto negativno vlijanie na antropogeniot faktor vrz po~vata, i istovremenoto indirektno vlijanie vrz ostanatite mediumi na ìvotnata sredina, se izdvojuvaat:

‡ erozijata na zemji{teto kako prirodna pojava i ‡ lokalnata i difuznata kontaminacija od vlijanijata na

antropogeniot faktor (upotreba na |ubriva i pesticidi vo zemjodelstvoto i emisiite na zagaduva~ki materii vo industriskiot sektor).

Vo Republika Makedonija, mnogu mal broj na kvantitativni podatoci se dostapni vo pogled na problemite so za{tita na po~vite, zaradi {to vo slednoto izlagawe se iskoristeni podatoci od izminatite godini, vo nasoka na dobivawe na pretstava za postojnite trendovi i strate{kite celi vo na{ata zemja.

Erozijata na po~vata se izdvojuva kako najizrazena prirodna pojava so negativno vlijanie vrz po~vata na teritorijata na Republika Makedonija. Strukturata na po~vata, pojavata na intenzivni do`dovi, nesoodvetniot na~in na koristewe na zemji{teto (konverzija na ~istite po~veni povr{ini vo kultivirani profitabilni obrabotlivi povr{ini, nezapazuvawe na granicite na za{titnite pojasi i dr.), nedostigot na sovremeni modeli i tehniki za koristewe na po~vata vo zemjodelstvoto i nekontroliranite emisii od industriskite kapaciteti pridonesoa za zabrzuvawe na procesot na erozija vo poslednata decenija. Poslednite istraùvawa pokaùvaat deka 96% od povr{inata na teritorijata na Republika Makedonija e zafatena so erozivni procesi (Statistika na ìvotnata sredina, 2007).

Spored procenkite na Institutot za zemjodelstvo, vo 2007 godina, pribli`no 38% od vkupnata povr{ina vo Republikata se soo~uva so sreden do seriozen stepen na erozija, so vkupen gubitok na po~va od 17∗106m3 na godi{no nivo (Nacionalnata strategija za zemjodelstvo i ruralen razvoj za periodot 2007-2013 godina). Najmogu e zastapena vodenata erozija (fluvijalna i



pluvijalna). Eolskata i abrazivnata erozija se isto taka zastapeni, no posledicite predizvikani vrz po~vata se zna~itelno pomali.

Vo izminatite nekolku godini kontinuirano se prevzemaat antierozivni {umski biomeliorativni i tehni~ki-meliorativni merki. Raste~kiot trend za po{umuvawe na povr{inite posebno se zabeleùva vo se~i{tata, von {umskite regioni, kamewarite i golinite i posebno erodiranite povr{ini. Vo 2006 godina e zabeleàn porast od 62,6%10 vo po{umuvaweto na erodiranite povr{ini.

Spored obrabotenite podatoci obezbedeni od informativnite listovi na izve{tajnite edinici, vo tekot na 2007 god. za za{tita na zemji{teto od erozija bea prevzemeni tehni~ko-meliorativni i {umski biomeliorativni merki vo pet op{tini vo R. Makedonija i toa:

‡ op{tina Bogoviwe, lokalitet Kamewane izvr{eno po{umuvawe na povr{ina od 500 ha;

‡ op{tina Debarca, s. Laktiwe, izgraden e kamen yid; ‡ op{tina Kon~e, lokalitet: s.Kon~e izvedena e regulacija na poroen

vodotek so izgradba na yidovi od kamen i kaskadi na povr{ina od 0,3ha;

‡ op{tina Tearce,izvr{eno e po{umuvawe pokraj r. Bistrica na povr{ina od 1,3ha;

‡ op{tina â{ka, lokacija s.Ore{e, izgraden e potporen yid na ulica vo dolìna 20 m i visina 5m.

Soglasno podatocite obraboteni vo oblasta na {umarstvoto, vo Tabela br. 3, vo 2007 godina se po{umeni 824ha golini i erodirano zemji{te.

Zagaduvaweto na po~vata i ostanatite mediumi vo ìvotnata sredina so nitrati i fosfati nastanuva kako posledica na nepravilnata upotreba na |ubriva vo zemjodelstvoto, koi sodràt elementi ~ii koncentracii vo po~vata ve}e se nadminati i prekumernata upotreba na pesticidi, kako alternativen metod za za{tita na rastenijata od {tetnici.

Najgolemo zagaduvawe na po~vata so visoki koncentracii na hemiski elementi e zabeleàno vo regionite vo koi se odgleduvaat ovo{je-jabolka i zelen~uk. Vo poslednite godini se pove}e se favorizira za{tita na rastenijata od {tetnici preku upotreba na predatori koi }e se ishranuvaat so {tetnicite i istovremeno nema da imaat negativno vlijanie vrz rastot i razvojot na rastenijata, odnosno po~venite karakteristiki.

Vo 2007 godina e donesen Zakon za |ubriva (Sl.v. na RM, br.110/07) so koj se o~ekuva, po stapuvaweto na sila od 01.01.2008 godina, primena na podobruva~i na po~venite svojstva i sproveduvawe na celosna kontrola na vidot i koli~inata na upotrebeni |ubriva na obrabotlivite povr{ini, a so toa i namaluvawe na koncentraciite na zagaduva~ki materii vo po~vata.

Ispituvawata od izminatite godini (Statistika na ìvotnata sredina, 2007) beleàt opa|a~ki trend vo proizvodstvoto na ve{ta~ki |ubriva i pesticidi.

Vo periodot od 2008 do 2010 godina, soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija, e predvideno vospostavuvawe na monitoring stanici za

10 "Statistika na ìvotnata sredina, 2007", Dràven zavod za statistika na R. Makedonija, 2007



sledewe na koncentracijata na te{ki metali i ostatoci od pesticidi vo po~vata na pove}e mesta vo Republikata.

Iako rabotata na industriskiot sektor vo na{ata zemja vo poslednite nekolku godini ne e na zavidno nivo, postoe~kite industriski i rudarski kapaciteti, poradi zastarenite tehnologii na proizvodstvo i maliot broj na realizirani merki za za{tita na mediumite na ìvotnata sredina kaj jalovi{tata okolu rudnicite, pretstavuvaat seriozna opasnost za okolinata i pred se zdravjeto na lu|eto koi ìveat vo nivna blizina. Vo Republika Makedonija, se utvrdeni 16 industriski lokaliteti-è{ki to~ki, so najvisok rizik za ìvotnata sredina, po sledniot redosled:

Visok rizik po ìvotnata sredina: 1. OHIS A.D. (organsko-hemiska industrija) vo Skopje, 2. Bu~im, rudnik za bakar vo Radovi{, 3. MHK Zletovo (topilnica za olovo i cink) vo Veles;

Sreden rizik po ìvotnata sredina: 4. Lojane (porane{en rudnik za hrom, arsen i antimon) vo blizina na

Kumanovo, 5. Sasa (rudnik za olovo i cink) vo Makedonska Kamenica, 6. Silmak pogon za fero-silicium (porane{en HEK Jugohrom) vo Jegunovce, 7. Toranica (rudnik za olovo i cink) vo Kriva Palanka, 8. Makstil (proizvodstvo/prerabotka na èlezo i ~elik) vo Skopje, 9. Rudnik Zletovo (rudnik za olovo i cink) vo Probi{tip, 10. REK Bitola (Termo Elektri~na Centrala i rudnik za lignit) vo Bitola;

Nizok rizik po ìvotnata sredina: 11. Feni industri (topilnica za èlezo i nikel) vo Kavadarci, 12. MHK Zletovo (fabrika za ve{ta~ki |ubriva) vo Veles, 13. REK Oslomej (Termo elektri~na centrala i rudnik za jaglen) vo Ki~evo 14. Godel koàra vo Skopje, 15. OKTA Rafinerija AD (rafinerija za nafta) vo blizina na Skopje, 16. Tane Caleski (povr{inska obrabotka na metali) vo Ki~evo.

Sostojbite i kvalitetot na za{titata na ìvotnata sredina za 2007 godina vo odredeni mediumi na ìvotnata sredina }e bidat detelano dostapni so Izve{tajot {to go podgotvuva Makedonskiot informativen centar za za{tita na ìvotnata sredina. Vo momentot na podgotovka na Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2007 godina, ovie informacii bea nedostapni zaradi vremenskata diskrepanca vo podgotovkata na navedenite izve{tai.

Vo Republika Makedonija se pove}e se nametnuva potrebata od donesuvawe na soodveten zakon koj }e ja tretira po~vata od pove}e aspekti kako medium na ìvotnata sredina.

4.11.4. Bu~ava

Bu~avata vo ìvotnata sredina pretstavuva nesakan ili {teten nadvore{en zvuk sozdaden od ~ovekovite aktivnosti koj{to e nametnat od bliskata sredina i predizvikuva neprijatnost i voznemiruvawe, vklu~uvaj}i ja i bu~avata emituvana od prevozni sredstva, paten, èlezni~ki i vozdu{en soobra}aj i od mesta so industriska aktivnost.



Vo urbanite sredini bu~avata se zgolemuva do to~ka na koja {to stanuva pra{awe na op{ta zagriènost. Soznanijata za {tetnite efekti od bu~avata ne se spektakularni, a {irokata javnost vo golema merka go prifa}a namaluvaweto na kvalitetot na ìvotnata sredina kako neizbe`na posledica od tehnolo{kiot napredok i urbanizacijata. Sepak nau~nite dokazi sugeriraat deka izloùvawe-to nad dozvolenite nivoa na bu~ava predizvikuva zdravstven rizik vrz lu|eto.

So merewe na bu~vata i prevzemaweto na merki za nejzino namaluvawe ili spre~uvawe, vo golema merka se pridonesuva za podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota na lu|eto kako i za za~uvuvawe na ìvotnata sredina voop{to.

Soglasno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u Republika Makedonija i Evropskata Unija, Nacionalnata programa za pribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvo kon evropskoto zakonodavstvo i preporakite od Izve{tajot za revizija na sostojbite vo ìvotnata sredina (EPR), Vladata na Republika Makedonija vo 2007 godina donese Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl.v. na RM, br.79/07). Zakonot za ìvotna sredina (Sl. v. na RM, br.53/05, br.81/05 i br.24/07) e vo celost usoglasen so legislativata na EU i pretstavuva osnova za donesuvawe na podzakonska regulativa za bu~ava.

So Zakonot za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina se ureduvaat pravata i obvrskite na Republika Makedonija, na op{tinata, na gradot Skopje, na op{tinite vo gradot Skopje, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica vo odnos na upravuvaweto so bu~vata vo ìvotnata sredina i za{titata od bu~avata vo ìvotnata sredina. Celi na ovoj zakon se:

‡ Sozdavawe zdravi uslovi za ìvotot na lu|eto i za{tita na ìvotnata sredina od bu~ava;

‡ Prezemawe merki i aktivnosti za izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na bu~avata;

‡ Prezemawe na merki za za{tita od bu~ava koja e nametnata od bliskata sredina i predizvikuva neprijatnost i voznemiruvawe;

‡ Otstranuvawe ili namaluvawe na {tetnite efekti koi se posledica od izloènosta na bu~avata vo mediumite i oblastite na ìvotnata sredina i

‡ Obezbeduvawe na osnova za razvivawe na merki za namaluvawe na bu~avata {to ja emituvaat pogolemite izvori, osobeno patnite, èlezni~kite i vodnite prevozni sredstva i infrastruktura, vozduhoplovite, opremata {to se koristi na otvoren prostor i vo industrijata, kako i mobilnite mehani~ki sredstva za rabota.

Za{titata od bu~ava vo ìvotnata sredina e dejnost od javen interes i so Zakonot za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina se regulirani: izvorite na bu~ava, grani~nite vrednosti za nivoa na bu~ava, indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina, upravuvaweto so bu~ava vo ìvotnata sredina, merkite za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina, monitoringot na bu~ava vo ìvotnata sredina, informativniot sistem, uslovite i tehni~kite merki za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina predizvikana od posebni izvori, finansiraweto, nadzorot i nadle`nite organi i prekr{o~nite sankcii.

Mereweto i sledeweto na bu~avata se potrebni za postignuvawe i odrùvawe na nivoa na bu~ava vo ìvotnata sredina vo definirani oblasti i



pod razli~ni uslovi, so krajna cel da se za{titi zdravjeto i dobrosostojbata na naselenieto.

Nadle`ni institucii za merewe na nivoata na bu~ava i za monitoring na bu~avata vo RM se:

‡ Centralnata laboratorija na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, koja vr{i merewa samo na barawe na pravni ili fizi~ki lica;

‡ Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita pri Ministerstvoto za zdravstvo;

‡ Zavodite za zdravstvena za{tita vo Skopje i Bitola i Ki~evo, koi vr{at procenka na {tetnoto vlijanie na komunalnata bu~ava vrz eksponiranoto naselenie.

Merewata koi se vr{eni od strana na nadle`nite institucii nameneti se za da moè da se obezbedi nepre~eno:

‡ Pribirawe na podatoci; ‡ Sistematizacija na podatocite; ‡ Obrabotka na podatocite; ‡ Vospostavuvawe na baza na podatoci, so mo`nost za nivno

koristewe; ‡ Opredeluvawe na takanare~eni "crni to~ki".

Vrz osnova na postojnata zakonska regulativa, podatocite od mereweto i sledeweto na nivoata na bu~ava i od monitoringot se dostavuvaat do Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina pri M@SPP. Sobranite, obrabotenite i verifikuvanite podatoci i informacii za sostojbata so bu~avata vo ìvotnata sredina pretstavuvaat oficijalna baza na podatoci za sostojbata so bu~avata vo ìvotnata sredina, koja sluì kako osnova za upravuvawe i za{tita od bu~avata. Podatocite se dostavuvaat do Me|unarodnite institucii, javnosta i ostanati zainteresirani subjekti vo Republika Makedonija.

4.11.5. Otpad

Vo poslednite nekolku godini poradi vidlivite posledici od negativnoto vlijanie na otpadot vrz zdravjeto na lu|eto, prirodnite procesi vo ìvotnata sredina i ekonomskata efikasnost na pretprijatijata, vnimanieto vo celost e svrteno kon otpadnite materii i emisii. Denes, od ekolo{ki aspekt, otpadot se definira kako materija koja posle soodvetno upravuvawe i tretman bi moèla povtorno da se iskoristi kako vlezna surovina vo istiot ili drug proizvoden proces, so {to preku pove}ekratno iskoristuvawe, bi se ovozmoìlo namaleno iskoristuvawe i istovremena za{tita na prirodnite resursi. Od ekonomski aspekt, otpadnite materii se tretiraat kako prethodno platena vlezna surovina koja predizvikuva dopolnitelen tro{ok za ekonomskoto pretprijatie pri transportot do mestoto opredeleno za nejzino deponirawe.

Koli~inata na sozdaden otpad pretstavuva indikator za ekonomskata efikasnost na proizvodnite pretprijatija i stepenot na iskoristenost na prirodnite resursi vo sekoe op{testvo. Vo Republika Makedonija, vkupnoto



koli~estvo na sozdaden otpad vklu~uvaj}i go i otpadot od rudarstvoto e proceneto na 26 milioni toni na godi{no nivo.

Kontinuiranoto sledewe na koli~inata na otpadni materii i emisii koi dospevaat vo ìvotnata sredina, vo izminatite godini, ovozmoùva procenka na koli~inata na sozdaden otpad po vidovi na godi{no nivo.11

Tabela 41. Procenka za sozdadenata koli~ina na otpad vo Republika Makedonija vo period od edna godina

1

420.000

150.000

500.000

2.120.000

77.500

17.300.0004.900.000

550.000

5.000

8.000

17.500

3.500

komunalen otpad

komercijalen otpad

medicinski otpad

gradeèn otpad i {ut

industriski neopasen otpad

industriski opasen otpad

otpad od rudarstvoto

zemjodelski otpad-nus proizvodi d ìvotinskopoteklo

zemjodelski otpad-nus proizvodi od rastitelnopoteklo

stari gumi

stari mineralni masla

stari vozila

stari akumulatori

vid

na o

tpa

d

koli~ina na otpad [t]

Kako podra~je bogato so mineralni surovini, otpadnite materii od

rudarstvoto se zastapeni vo najgolem procent. Vo 2007 godina vo op{tinata Probi{tip e sproveden proekt za rekultivacija na jalovi{teto na rudnikot "Zletovo", {to pretstavuva edna od planskite opredelbi predvideni za realizacija do krajot na 2010 godina, soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija. Vo Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe vo 2006 g. e otpo~nat proekt za izrabotka na Studija za razvivawe na kapacitetite za upravuvawe so zagaduvaweto na po~vata povrzano so rudarstvoto vo Republika Makedonija. Proektot e vo tek i se o~ekuva da zavr{i kon krajot na 2008 god.

Otpadnite materii od ìvotinsko poteklo koi se sozdavaat vo zemjodelskiot sektor se proceneti na 18,85% od vkupnata koli~ina na otpad sozdadena na godi{no nivo. Organskite otpadni materii od zemjodelstvoto pretstavuvaat potencijalen izvor na biogas, kako alternativen izvor na energija i ekolo{ko |ubrivo, kako sporeden proizvod. Vo 2007 godina, proektite za izgradba na bio-digestori se izdvoeni me|u najatraktivnite na na{eto podnebje.

Poradi stagnacijata na industriskiot sektor vo Republika Makedonija, otpadnite materii vo industrijata, se zastapeni vo pomal procent. Industriskiot neopasen otpad e zastapen so 8.15%, a industriskiot opasen otpad so 0.3%.

Vo tekot na 2007 godina vnimanieto be{e fokusirano na sproveduvawe na proekti za selektirawe, upravuvawe i tretman so komunalniot otpad, iako

11 Predlog "Strategija za upravuvawe so otpadot 2008-2020", mart 2008.



istiot e zastapen vo zna~itelno pomal procent vo odnos na drugite otpadni materii sozdadeni na godi{no nivo.

Gledi{tata na javnosta za otpadnite materii i pra{awatata povrzani so istite se va`no sociolo{ko pra{awe. Naj~esto, kako rezultat na nedostatok na informacii i razbirawe, moàt da se manifestiraat kako silno sprotistavuva-we na neophodnite promeni vo postojnata praksa na upravuvawe so otpadot i da predizvikaat prepreki i prolongirawe na rokovite za realizacija na integriranata strategija za upravuvawe so otpadnite materii. Vo taa nasoka, vo tekot na 2007 godina, vo nekolku op{tini na teritorijata na Republika Makedonija, uspe{no bea realizirani proekti za podigawe na javnata svest za mo`nostite za sobirawe, selektirawe, tretman i povtorno iskoristuvawe na komunalniot otpad.

Vo op{tina Aerodrom vo tekot na 2007 g. se realizirani nekolku akcii za za{tita na ìvotnata sredina vo sklop na proektot „Poubava i po~ista op{tina Aerodrom”, vo op{tina Vasilevo preku prezentacija na proektot “Kru`no dvièwe na otpadot” napraven e obid za za re{avawe na problemot so otpadnite materii vo op{tinite Bosilovo, Vasilevo, Novo Selo i Strumica i t.n.

Recikliraweto na otpadnite materii ovozmoùva za{teda na golemi koli~ini na prirodni resursi i pove}ekratno iskoristuvawe na edna{ upotrebenite materijali vo istiot ili drug proizvoden proces. Vo momentot ne raspolagame so podatoci za to~niot broj na pretprijatija vo Republika Makedonija, koi se zanimavaat so sobirawe, sortirawe i prerabotka na otpadnite materii do vlezni surovini. Niz nekolku op{tini vo Republikata se sprovedeni proekti za sobirawe i sortirawe na PET ambalaà.

Vo Republika Makedonija najgolem procent od sozdadenite otpadni materii, bez prethoden tretman, se odlagaat na postojnite deponii, so isklu~ok na del od opasniot otpad od zdravstvenite institucii i nekoi te~ni opasni otpadni materii, koi podleàt na prethoden tretman. Kaj nas, deponijata "Drisla", locirana vo Skopskiot region, e edinstvenata legalna deponija. Postojat okolu 55 aktivni komunalni deponii koi se koristat bez dozvola. Deponiite rabotat bez da se primenuva posebna tehnika i bez da se vr{i monitoring na vlijanijata koi gi imaat otpadnite materii vo mediumite na ìvotnata sredina.

Najgolem problem pretstavuvaat divite deponii vo ruralnite op{tini i naselbi.

Vo 2007 godina, vo op{tina Strumica e realiziran proektot za otstranuvawe i sanirawe na divite deponii na teritorijata na op{tinata, vo op{tina Vev~ani e realiziran proekt za ~istewe na divi deponii, kanali i jazovi vo regionot, vo op{tina Veles e realiziran proekt za sobirawe i selekcija na PET ambalaà.

4.11.6. Biolo{ka raznovidnost

Biolo{ka raznovidnost e sevkupnost na ìvite organizmi kako sostaven del na ekosistemite, a go vklu~uva raznoobrazieto vnatre vo vidovite, me|u vidovite, kako i raznoobrazieto na ekosistemite. ôvekot kako neraskinliv i osnoven del od globalniot ekosistem moè i mora da vlijanie vrz negoviot



opstanok. Opasnosta od degradacija na biolo{kata raznovidnost e voedno i opasnost za osnovniot sistem, koj go odrùva ìvotot na planetata Zemja.

Mikroorganizmite, gabite, algite, li{aite, rastenijata i ìvotnite se vo funkcija na obezbeduvawe ekolo{ki potencijali potrebni za ~ovekot. Gubeweto na biolo{kata raznovidnost se reflektira vrz senzitivnosta na ekolo{kite potencijali, vo vid na iscrpuvawe i is~eznuvawe na vidovite. Sekoj ekosistem ima potreba od odreden minimum na diverzitet na vidovi t.n. prag na diverzitetot, pod koj ekosistemite ne se vo mo`nost da funkcioniraat. Ova e od osobena va`nost za odrùvawe na prirodnata ramnoteà vo ekosistemite, kako i za odrùvawe na cikli~nata relacija pome|u producentite, konsumentite i reducentite.

Direktnite promeni na prirodnite ìveali{tata pod dejstvo na ~ovekot se kako rezultat na urbanizacijata, infrastrukturniot razvoj, industrijalizacija, modifikacijata na odredeni povr{ini za zemjodelska obrabotka, prekumernata eksploatacija na lov i ribolov, deforestacijata i t.n. Dodeka indirektnite promeni na ìvotnata sredina se predizvikani so upotreba i ekstrakcija na resursi od prirodata, emisija i deponirawe na razli~ni otpadoci vo vozduhot, vodata i po~vata.

Republika Makedonija ne e isklu~ena od globalnite, regionalnite i lokalnite procesi koi doveduvaat do redukcija na biolo{kata raznovidnost. Osnovni karakteristiki na biolo{kata raznovidnost vo RM se bogatstvoto i heterogenosta na vidovite i ekosistemite i visokiot stepen na reliktnost i endemizam. I pokraj faktot {to diverzitetot na florata i faunata se u{te ne e celosno prou~en, sepak, spored raspolo`livite soznanija, pokaùva ogromno bogatstvo - nad 18.000 taksoni od florata, fungijata i faunata, od koi nad 900 se makedonski endemiti. Visokata stapka na endemizam pretstavuva posebna odlika na makedonskiot biodiverzitet.

Mereweto na biodiverzitetot e potrebno poradi ra{irenata zagriènost za gubitokot na biodiverzitetot, nesoodvetnata priroda na informaciite za biodiverzitet koi se dostapni vo momentov, politi~kiot odgovor/reakcija kon zagubata na biodiverzitetot do 2010 godina, kako i potrebata od prezemawe na efikasni akcii kako odgovor na ovie politiki. Ova bara podobro poznavawe na statusot i trendovite na biodiverzitetot, vlijanieto na glavnite dviè~ki sili i pritisocite koi go determiniraat stepenot na zagubata na biodiverzitetot, kako i uspe{nosta ili neuspe{nosta na politikite i praktikite nameneti za odrùvawe i/ili obnovuvawe na biodiverzitetot.

Biodiverzitetot naj~esto se meri na tri nivoa: ekosistemi, vidovi i geni. Glavni ekosistemi koi se prisutni vo Republika Makedonija se: {umski,

suvi trevesti, planinski i vodni ekosistemi. Vo RM ne e napravena sistematizacija na ekosistemite. Isto taka mnogu malku e napraveno za definirawe na osnovnite tipovi na ìveali{ta i nivno usoglasuvawe so evropskata nomenklatura (Bernska konvencija, EU direktiva za ìveali{ta i divi vidovi, EUNIS klasifikacija).

Kaj vi{ite rastenija na teritorijata na Republika Makedonija pokraj brojnite balkanski i ju`nobalkanski endemiti se sre}avaat i golem broj



lokalni, makedonski endemiti. Najgolem broj endemi~ni rastitelni vidovi12 (114) se registrirani kaj skrienosemenite rastenija. Tie se smetaat i za najzagrozena grupa me|u vi{ite rastenija so 280-300 zagrozeni vidovi13, potoa papratite so 15, movovite so 20 i golosemenite so 7 zagrozeni vidovi. Od vi{ite rastenija za is~eznati se smetaat 5 vida.

Vo Republika Makedonija se u{te ne e izgotvena nacionalna Crvena lista na zagrozeni divi rastitelni vidovi. Svetskata Crvena lista na IUCN sodrì 70 taksoni od Republika Makedonija od koi 18 se lokalni endemiti 14.

Osnovno obele`je na faunata vo Republika Makedonija e visokiot stepen na taksonomska raznovidnost koj e pretstaven so 9339 vidovi i 228 podvidovi ili vkupno 9567 taksoni. Od faunata na ′rbetnite ìvotni na teritorijata na Republika Makedonija, registrirani se 113 vidovi koi se vklu~eni vo evropskata Crvena lista. Nacionalnata crvena lista na zagrozeni vidovi fauna se u{te ne e izgotvena. Pome|u rbetnicite, najvisok procent na endemizam, 34.5% se javuva kaj klasata na ribi (od vkupno 20 endemi~ni vidovi ribi, 17 se vklu~eni vo kategorijata na globalno zagrozeni vidovi), a od ostanatite klasi 4 endemi~ni taksoni se registrirani samo kaj cica~ite.

Recentniot diverzitet na faunata na Republika Makedonija, se soo~uva so golem pritisok, kako rezultat na direktnoto i indirektnoto antropogeno vlijanie. Poradi toa, 113 vertebratni vidovi se vklu~eni vo kategorijata - zagrozeni, {to pretstavuva 22,3% od celokupnata vertebratna fauna, a od niv 17 vidovi se makedonski endemiti.

Diverzitetot na invertebratnata fauna e izloèn na u{te pogolem antropogen pritisok, kako posledica na {to doa|a do redukcija na populaciite kaj najgolemiot broj vidovi, pa duri i do nivno celosno is~eznuvawe. Posebno vnimanie i grià zasluùvaat 650-te invertebratni endemi~ni taksoni, od koi golem del se ograni~eni na trite prirodni ezera (Dojransko - 11; Prespansko - 18; Ohridsko - 209). Is~eznuvaweto na ovie vidovi, }e pretstavuva nenadomestliva zaguba ne samo na nacionalno, tuku i na globalno nivo.

Nezavisno od brojnite istraùvawa, za najgolemiot broj endemi~ni vidovi, ne postojat dovolno informacii za recentniot status na nivnite populacii i direktnite zakani koi go zagrozuvaat nivniot opstanok.

Postoe~kite socio-ekonomski problemi vo dràvata, nesoodvetnoto sproveduvawe na prostorno-planskata dokumentacija, nestabilnata politi~ka situacija i nesoodvetnata namena na zemji{teto se fundamentalni pri~ini za zaguba na biolo{kata raznovidnost, kako i za nepovolnite sostojbi vo ìvotnata sredina vo Republika Makedonija.

Vo procesot na ostvaruvawe ekonomski razvoj po sekoja cena, zabele`liv e trendot na erozijata na moralnite i tradicionalnite vrednosti na op{testvoto, zanemaruvawe na principot za odr`liv razvoj, odnosno koristewe na prirodnite resursi do stepenot na nivnata odr`livost, {to rezultira so realna zakana od trajno is~eznuvawe na zagrozenite rastitelni i ìvotinski vidovi, sorti i rasi i tradicionalnite ruralni predeli. Vo prilog na vakvata 12 "Statistika na ìvotnata sredina, 2007", Dràven zavod za statistika na R. Makedonija 13 Izvor na podatoci: Strategija i Akcionen plan za za{tita na biolo{kata raznovidnost na RM 14 Podatoci za sostojbata na biodiverzitetot vo 2006 godina prevzemeni od publikacijata "Statistika na ìvotnata sredina, 2007"



konstatacija e i niskiot stepen na obrazovanie i nedovolnata svest kaj gra|anite na Republika Makedonija za za~uvuvawe na nacionalnite prirodni bogatstva i mo`nosta za nivno odr`livo koristewe.

Vakvata sostojba e posebno izrazena kaj biolo{kite resursi (divi rastenija i ìvotni) od koi se dobivaat i ekonomski efekti. Dràvata, od edna strana nema izgradeno zakonska regulativa koja bi ovozmoìla odrùvawe na populaciite. Od druga strana, pod naletot na ostvaruvawe na brz profit divite formi se sobiraat nekontrolirano, bez grià za nivnata normalna reprodukcija i mo`noto vlijanie vrz ìvotnata sredina predizvikano od nivnoto is~eznuvawe.

Golemo negativno vlijanie vrz stabilnosta na ekosistemite i zakana za naru{uvawe i uni{tivawe na biodiverzitetot se gubeweto, modifikacijata i fragmentacijata na ìveali{tata, kako i prekumernoto iskoristuvawe na biolo{kite resursi (lov, ribolov, crpewe voda, pesok, ~akal od ezera, re~ni korita i krajbre`ja, nezakonska eksploatacija i uni{tuvawe na {umi, nekontrolirano sobirawe i trguvawe so lekoviti i aromati~ni rastenija i divi ìvotni).

Glavni ekonomski sektori koi vlijaat vrz biolo{kata raznovidnost, nabrojani spored intenzitetot na nivnoto vlijanie se: zemjodelstvoto, ribolovot, transportot (fragmentacija na ìveali{tata), energetikata (zagaduvawe, izgradba na hidro-energetski akumulacii i osobeno proizvodstvoto na energijata), industrijata i rudarstvoto (t.n. ″àri{ta″, napu{teni rudnici i deponii), turizmot (nesoodvetna infrastruktura vo turisti~kite centri i nesovesno odnesuvawe na turistite), grade`ni{tvoto (koristewe na zemjodelsko zemji{te so visoka bonitetna klasa za neproduktivni celi).

I pokraj faktot {to biolo{kata raznovidnost kaj nas ne e celosno prou~ena, nejzinite komponenti pokaùvaat relativno dobra so~uvanost i ovozmoùvaat Republika Makedonija da se vbroi me|u retkite zemji vo Evropa so bogato raznoobrazie na rastitelen i ìvotinski svet. Vakvata sostojba treba da pretstavuva golem motiv i predizvik za ponatamo{no zalagawe za seopfatna za{tita na site prirodni bogatstva kako dobra od op{t interes.

4.11.7. Radioaktivna kontaminacija

Vrz osnova na Zakonot za za{tita od jonizira~ko zra~ewe i radijaciona za{tita (Sl.v. na RM 48/02, ~l.6), JZU Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita, vr{e{e kontinuirano merewe na nivoto na radioaktivnata kontaminacija na ìvotnata sredina vo R. Makedonija vo slednite mediumi:

‡ vozduh-Skopje ‡ atmosferski talozi: Skopje, Gevgelija i Ohrid ‡ po~va: Skopje i [tip ‡ geogravski vodi:Vardar, Ohridsko Ezero, Lepenec ‡ prirodna treva i seno: Skopje, Mavrovo, Ohrid, Prilep i Gevgelija ‡ zemjodelsko proizvodstvo: p~enica, ~enka, grav, oriz, boranija,

gra{ok, zelka, domati, salati, krastavici, luk, kromid, koprivi,j agodi, pe~urki (divi)

‡ voda za piewe:Skopje, Ohrid ‡ mleko-bitolsko



‡ leb: Skopje ‡ intenzitet na nadvore{no gama zra~ewe vo: Skopje, Veles,

Negotino, Gevgelija, Strumica, Berovo, Kriva Palanka, Debar, Ki~evo, Ohrid, Kru{evo, Bitola

Vo merewata upotrebuvana e slednata instrumentacija: *gama spektrometri *broja~i za vkupna alfa i vkupna beta aktivnost *on-line gama detektori-12

Rezultatite od merewata ja davaat slednata sostojba na radioaktivna kontaminacija na mediumite vo ìvotnata sredina:

‡ Vozduhot sodrì ekstremno niski koncentracii od Cs-137 i Sr-90 i tie se na samata granica na detekcija

‡ Atmosferskite talozi isto taka sodràt Cs-137,Sr-90 vo koncentracii pomali od 1Bq/lit.

‡ Vo geografskite vodi i vo vodite za piewe ne e registrirano prisustvo na fisioni proizvodi. Ista e sostojbata i so lebot.

‡ Zemjodelskite proizvodi sodràt Cs-137 i Sr-90 pomalku od 1Bq/kg. ‡ Po~vata sodrì Cs-137 sredno okolu 40 Bq/kg i Sr-90 pomalku od 2

Bq/kg. Ovie koncentracii se akumulirani od 70-te godini od minatiot vek pa do denes (vidi tabela br. 42)

‡ Nadvore{noto gama zra~ewe vo R. Makedonija e pod 0,2μSv/h, {to e vo ramkite na priodniot fon, koj za Makedonija se dviì vo ramkite od 0,07-0,250, 2μSv/h (vidi tabela br. 43)

Moè da se zaklu~i deka nema radioaktivna kontaminacija na ìvotnata sredina vo R. Makedonija, nadvore{noto gama zra~ewe e vo ramkite na prirodniot fon i nema razliki vo vrednostite za koncentraciite na izotopite me|u 2006 i 2007 godina.

Upotrebuvani oznaki, simboli: Cs-137-Cezium -137; Sr-90 Stroncium-90; Sv-Sivert; μSv-mikro Sivert (1/1000000 Sv); Bq-Bekerel; mBq-mili Bekerel (1/1000 Bq).



Tabela 42. Nivo na radioaktivna kontaminacija vo odredeni mediumi na `ivotnata sredina

poteklo na

primerok primerokot

aerosoli Skopje 0,0032 mBq/m 30,0293 mBq/m 3

0,0028 mBq/m 30,0053 mBq/m 3

atmosferski talozi Skopje 0,597 Bq/m 211,580 Bq/m 2

0,0700 Bq/m 22,8650 Bq/m 2

atmosferski talozi Gevgelija 0,127 Bq/m 213,342 Bq/m 2

0,1500 Bq/m 21,3770 Bq/m 2

atmosferski talozi Ohrid 0,119 Bq/m 22,852 Bq/m 2

0,4300 Bq/m 26,5580 Bq/m 2

voda za piewe Skopje 0,007 Bq/l 0,058 Bq/l <0,01 Bq/l / Bq/l

voda za piewe Ohrid 0,005 Bq/l 0,046 Bq/l <0,01 Bq/l / Bq/l

voda od reka Vardar Gevgelija 0,014 Bq/l 0,184 Bq/l <0,01 Bq/l 0,0117 Bq/l

voda od reka Lepenec Skopje 0,011 Bq/l 0,168 Bq/l <0,01 Bq/l 0,0126 Bq/l

voda od Ohridsko Ezero Ohrid 0,004 Bq/l 0,105 Bq/l <0,01 Bq/l 0,0106 Bq/l

mleko Bitola / Bq/l / Bq/l 0,1000 Bq/l 0,0970 Bq/l

leb, bra{no Skopje / Bq/kg / Bq/kg 0,0250 Bq/kg 0,0845 Bq/kg

zemjodelski proizvodi Makedonija / Bq/kg / Bq/kg <0,03 - 0,29 Bq/kg 0,046 - 1,230 Bq/kg

sto~na hrana Makedonija / Bq/kg / Bq/kg <0,18 - 1,93 Bq/kg 0,071 - 17,870 Bq/kg

po~va Skopje / Bq/kg / Bq/kg 26,16 - 62,76 Bq/kg 1,71 - 2,504 Bq/kg

po~va [tip / Bq/kg / Bq/kg 9,84 - 78,41 Bq/kg 1,032 - 1,794 Bq/kg

137 Cs 90 Srvkupna alfa

aktivnost

vkupna beta

aktivnost

Tabela 43. Intenzitet na nadvore{noto gama zra~ewe (dekemvri 2007*)

Mestostanica Sredna vrednost μSv/h

Minimum μSv/h Maksimum μSv/h

Skopje 0,110 0,0988 0,165 Veles 0,181 0,169 0,202 Negotino 0,139 0,128 0,158 Gevgelija 0,122 0,110 0,140 Strumica 0,132 0,118 0,146 Berovo 0,141 0,129 0,158 Kriva Palanka 0,140 0,128 0,168 Debar 0,121 0,102 0,176 Ki~evo 0,138 0,125 0,152 Kru{evo 0,183 0,169 0,200 Ohrid 0,158 0,144 0,175 Bitola 0,192 0,180 0,214

*po~etok na rabota na monitoring sistemot



4.12. Za{tita na prirodnoto nasledstvo

Za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina i prirodata se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija. Soglasno Ustavot na Republika Makedonija, sekoj ~ovek ima pravo na zdrava ìvotna sredina i sekoj e dolèn da ja unapreduva i {titi ìvotnata sredina i prirodata. Obvrska na dràvata e da obezbedi uslovi za ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava ìvotna sredina. Site prirodni nasledstva na Republika Makedonija, kako i rastitelniot i ìvotinskiot svet uìvaat posebna za{tita kako dobra od op{t interes za Republikata.

Za{titata na prirodata, kako i za{titata na ìvotnata sredina se zasnova i na Zakonot za za{tita na prirodata, Zakonot za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero, Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi, Zakonot za ìvotna sredina kako i so drugi zakoni i podzakonski akti koi ja reguliraat ovaa oblast.

So "Zakonot za za{tita na prirodata" se ureduva za{titata na prirodata preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo, vo za{titeni podra~ja i nadvor od za{titeni podra~ja.

Za{titata na prirodata se ostvaruva so: ‡ utvrduvawe na komponentite na biolo{kata i predelskata

raznovidnost i nivnata zagrozenost; ‡ sozdavawe na uslovi i prevzemawe na merki za za{tita na prirodata

so cel za~uvuvawe i racionalno upravuvawe so odredeni komponenti na biolo{kata i predelskata raznovidnost, kako i odr`livo i racionalno koristewe na prirodnoto bogatstvo;

‡ planirawe i ureduvawe na prostorot; ‡ vgraduvawe na uslovite i merkite za za{tita na prirodnoto

bogatstvo vo planovite za stopanisuvawe so prirodnoto bogatstvo vo oddelni stopanski dejnosti;

‡ sledewe i podgotvuvawe na izve{tai za sostojbata na prirodata, izvestuvawe na javnosta za sostojbata na prirodata, kako i ovozmoùvawe na u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odlukite za za{tita na prirodata;

‡ donesuvawe i sproveduvawe na strategii, programi, akcioni planovi, planovi za upravuvawe, uslovi i merki za za{tita na prirodata;

‡ pottiknuvawe i poddr{ka na za{titata na prirodata preku podigawe na javnata svest, a posebno vo vospitno-obrazovniot proces;

‡ odr`livo koristewe na prirodnoto bogatstvo i dodeluvawe na status na prirodno nasledstvo;

‡ vospostavuvawe na sistem na za{tita i upravuvawe so prirodata; ‡ povrzuvawe i harmonizirawe na nacionalniot i me|unarodniot

sistem za za{tita na prirodata i ‡ pottiknuvawe na nau~no-istraùva~kata rabota vo oblasta na

za{titata na prirodata.



Vakvite osnovi za za{tita na prirodnoto nasledstvo dosega ne se dovolno po~ituvani. Poradi toa potrebna e itna revalorizacija i voveduvawe na za{titni reìmi za site objekti za{titeni ili predloèni za za{tita.

Vo sovremenoto planirawe prisutna e tendencija za za{titni merki i aktivno ureduvawe na prirodnoto nasledstvo, kako i odr`livo koristewe na biolo{kata raznovidnost, {to e preporaka vo Agenda 21.

Za{titata na prirodata e dejnost od javen interes i vo Zakonot za za{tita na prirodata e daden obemot na za{tita, celite na zakonot, ostvaruvaweto na za{titata, na~elata za za{tita, kategoriite na za{titeni podra~ja, reìmite na za{tita, kako i sproveduvaweto na merki za za{tita, nadle`nosti od oblasta na za{titata na prirodata, upravuvawe so za{titeni podra~ja, monitoring na sostojbata na prirodata, finansirawe i kazni.

Zakonot za za{tita na prirodata gi sodrì slednive osnovni definicii: ‡ Priroda e celokupnata biosfera, vku~uvaj}i gi: komponentite na

biolo{kata raznovidnost, ìveali{tata, geolo{kite formacii, mineralite i fosilite, kako i drugite fizi~ko-geografski pojavi na Zemjata;

‡ Biolo{ka raznovidnost e sevkupnost na ìvite organizmi kako sostaven del na ekosistemite, a go vklu~uva raznoobrazieto vnatre vo vidovite, me|u vidovite, kako i raznoobrazieto na ekosistemite;

‡ Predelska raznovidnost e prostorna strukturiranost na prirodnite i antropogenite predelni sostavni delovi (biolo{ki, geolo{ki, geomorfolo{ki i kulturni karakteristiki);

‡ Predel e oblast (topografski definirana teritorija) koja ja doìvuva naselenieto i ~ii karakteristiki se rezultat na akcijata i interakcijata na prirodnite i/ili ~ovekovite faktori, ili zona koja lokalnoto naselenie i posetitelite ja doìvuvaat spored vizuelnite karakteristiki {to se rezultat na prirodni i kulturni faktori. Predelot gi reflektira promenite koi se slu~ile i/ili se slu~uvaat kako rezultat na prirodni sili ili ~ovekovi aktivnosti vo koi se opfateni kulturnite i prirodnite komponenti zaedno;

‡ Prirodno nasledstvo se delovi od prirodata i lokaliteti koi se sostojat od geolo{ki, fizi~ko-geografski ili biolo{ki formacii ili grupa na takvi formacii, koi imaat isklu~itelna vrednost od estetska, konzervaciska ili nau~na gledna to~ka. Prirodnoto nasledstvo moè da bide: za{titeno podra~je, strogo za{titen ili za{titen div vid, karakteristi~ni minerali i fosili ili speleolo{ki objekti;

‡ Status na prirodno nasledstvo e poseben status na za{tita koj podrazbira prevzemawe na posebni merki i aktivnosti za za{tita na karakteristikite poradi koi se steknuva statusot i se dodeluva soglasno so odredbite na Zakonot za za{tita na prirodata;

‡ Plan za upravuvawe so za{titenoto podra~je e planski dokument vo koj subjektot zadolèn za rabotite za upravuvawe so za{titenoto podra~je gi planira merkite i aktivnostite za za{tita na prirodnoto nasledstvo;



‡ Za{tita na prirodata e trajno za~uvawe na prirodnite resursi, genofondot i prirodnite uslovi na ìvotot koi se od egzistencijalno zna~ewe za opstanokot na ~ovekot i za zadovoluvawe na negovite ekonomski, zdravstveni, rekreativni, nau~ni i kulturni potrebi;

‡ Prirodno bogatstvo e sekoj izvoren sostaven del na prirodata, kako rastenija, gabi, ìvotni, minerali, fosili, voda, po~va i t.n.

‡ Za{titeno podra~je pretstavuva geografski odredena povr{ina, izdvoena ili proglasena od nadleèn organ za da se upravuva so nego vo smisla na postignuvawe na specifi~ni celi za za{tita i za~uvuvawe, odnosno mesto koe e podloèno na praven ili upraven reìm na za{tita namenet za za~uvuvawe i unapreduvawe na vidovite koi vo nego ìveat; (vo fusnota)

‡ Za~uvuvawe na prirodata e sekoja postapka koja se vr{i zaradi odrùvawe i podobruvawe na sostojbata na za~uvuvaweto na biolo{kata i predelskata raznovidnost, vklu~uvaj}i i prevzemawe na merki za spre~uvawe i ublaùvawe na dejstvuvawata na faktorite koi neposredno gi zagrozuvaat vidovite i ìveali{tata, obi~no po pat na zabrani i ograni~uvawa;

‡ Revalorizacija e stru~no i nau~no procenuvawe na vrednostite na prirodnoto nasledstvo vo funkcija na potvrduvawe, pro{iruvawe, zajaknuvawe ili namaluvawe na dosegot i dejstvoto na za{tita, vklu~uvaj}i go izzemaweto ili prestanuvaweto na za{tita;

‡ Prirodni vrednosti se delovi na ìvata i neìvata priroda koi poradi svoite nau~ni, estetski, zdravstveni i drugi zna~ewa, kulturna, obrazovno-vospitna i turisti~ko-rekreativna funkcija se pod posebna za{tita na dràvata.

Soglasno izmenata i dopolnata na Zakonot za za{tita na prirodata (Sl. v. na RM, br.84/07, ~len 66), zadràna e istata kategorizacija na za{titenite podra~ja od Zakonot za za{tita na prirodata (Sl.v. na RM, br.14/07 i br.67/06), so mali izmeni vo na~inot na definirawe na istite:

1. Stog priroden rezervat Strog priroden rezervat e podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili

karakteristi~ni ekosistemi, geolo{ki ili fizi~ko-geografski karakteristiki i/ili vidovi, kako i izvorno so~uvana divina, steknuva status na prirodno nasledstvo, prvenstveno zaradi sproveduvawe na nau~ni istraùvawa ili monitoring na za{titata.

Prostranosta na podra~jeto na koe se protega strogiot priroden rezervat obezbeduva integritet i ostvaruvawe na celite poradi koi go steknalo statusot na prirodno nasledstvo.

Za~uvuvaweto na biolo{kata raznovidnost vo ramkite na strogiot priroden rezervat se postignuva preku za{tita bez kakvo bilo svesno vlijanie vrz prirodnite procesi vo ìveali{teto ili populaciite na vidovite.

2. Nacionalen park Nacionalniot park e prostrano prete`no nezmeneto podra~je na kopno

ili voda so osobeni pove}ekratni prirodni vrednosti, koe opfa}a eden ili



pove}e so~uvani ili nezna~itelno izmeneti ekosistemi, a prvenstveno e namenet za za~uvuvawe na izvornoto prirodno, kulturno i duhovno bogatstvo.

Nacionalniot park ima nau~no-istaùva~ka kulturna, vospitno-obrazovna i turisti~ko-rekreativna namena.

3. Spomenik na prirodata Spomenik na prirodata e del na prirodata so edna ili pove}e prirodni

karakteristiki i specifi~ni, zagrozeni ili retki obele`ja, svojstva ili formi i ima posebna nau~na, kulturna, vospitno-obrazovna, duhovna, estetska i/ili turisti~ka vrednost i funkcija.

Spomenici na prirodata se: ezera, reki, klisuri, vodopadi, izvori, pe{teri, formacii na karpi, geolo{ki profili, minerali i kristali, fosili, retki ili avtohtoni drvja i grmu{ki koi se odlikuvaat so golema starost i specifi~ni habituelni karakteristiki, kako i ograni~eni mali podra~ja na endemski i retki ìvotinski ili rastitelni zaednici zna~ajni po svojata nau~na vrednost.

Vo spomenicite na prirodata i vo nivnata neposredna blizina ne se dozvoleni aktivnosti koi gi zagrozuvaat nivnite obele`ja i vrednostite, zaradi koi se proglaseni za spomenici na prirodata.

4. Park na prirodata Park na prirodata e podra~je koe poseduva eden ili pove}e izvorni, retki

i karakteristi~ni komponenti na prirodata (rastitelni, gabni i ìvotinski vidovi i zaednici, reqefni formi, hidrolo{ki vrednosti i drugo).

Parkot na prirodata moè da bide botani~ki, zoolo{ki, geolo{ki, geomorfolo{ki i hidrolo{ki.

5. Za{titen predel Za{titen predel e podra~je kade {to interakcijata na lu|eto so

prirodata vo tekot na vremeto sozdala predel koj se istaknuva od drugata okolina po svoite geografski osobenosti, biolo{kata raznovidnost i tvorbite na ~ovekot i ima rekreativno, istorisko i nau~no zna~ewe.

Za{titata na predelot }e se vr{i preku prezemawe na aktivnosti za za~uvuvawe i odrùvawe na zna~ajnite ili karakteristi~nite osobini na predelot proizlezeni od negovata prirodna konfiguracija i/ili od tipot na ~ovekovata aktivnost.

6. Pove}enamensko podra~je Pove}enamenskoto podra~je e podra~je koe voobi~aeno se rasprostranuva

na relativno golema teritorija na kopno i/ili voda, koe e bogato so vodi, {umi ili livadi i moè da bide iskoristeno za lov, ribolov ili turizam ili za razmnoùvawe na divi ìvotni.

Po isklu~ok od stavot (1) na ~len 88, pove}enamenskoto podra~je kako za{titeno podra~je, vo smisla na ovoj zakon, e podra~je bogato so vodi, {umi i livadi, a koe e od isklu~itelno zna~ewe za potrebite na odbranata.

Pove}enamenskoto podra~je moè da bide antropogeno izmeneto, kako i da opfa}a naselbi.

Pove}enamenskoto podra~je ne mora da opfa}a ekolo{ki zna~ajni podra~ja ili drugi vrednosti od nacionalen interes.



Spored stepenot na dosega{nata istraènost i stru~no-nau~nite soznanija, vo Republika Makedonija se registrirani 265 lokaliteti koi spored svoite karakteristiki i prirodni vrednosti se staveni ili }e bidat staveni pod soodveten reìm na za{tita. Do 1999 godina pod za{tita se staveni 69 objekti (podra~ja) so povr{ina od 183.887 ha ili 7,15% od teritorijata na Republika Makedonija.

Tabela 44. Pregled na za{titni grupi do 1999 godina

Za{titna grupa Broj na podra~ja

za{titeni do 1999 god Povr{ina vo ha

% vo odnos na povr{ina na R.

Makedonija (2.571.300 ha)

NP 3 108.388 4,22 SPR 2 12.730 0,49 PPPK 2 2.038 0,08 OR@V 14 2.647 0,10 SP 48 58.084 2,26 VKUPNO 69 183.887 7,15

Preku razli~ni stepeni na za{tita do 2020 godina treba da bidat za{titeni slednite kategorii na objekti: 5 nacionalni parkovi so vkupna povr{ina od 188.196 ha, 8 strogi prirodni rezervati so povr{ina od 13.682 ha, 38 nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati 11.836 ha, 6 predeli so posebni prirodni karakteristiki 13.966 ha, 1 karakteristi~en pejza` 200 ha, 26 posebni prirodni rezervati 5.155 ha, 14 oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi 2645 ha i 167 spomenici na prirodata so vkupna povr{ina od 62.886 ha. (Site ovie kategorizacii se po stariot Zakon za za{tita na prirodnite retkosti).

Tabela 45. Pregled na za{titni grupi do 2007 godina (kategorizacija po star Zakon)

Za{titna grupa

Broj na podra~ja

za{titeni do 1999 god.

Broj na podra~ja

za{titeni do 2000 god

Broj na podra~ja

za{titeni do 2005 god

Broj na podra~ja

za{titeni vo 2006 god

Broj na podra~ja

za{titeni vo 2007 god.

VKUPNO

Povr{ina vo ha na novi za{titeni podra~ja od 1999 do 2007

god. NP 3 - - - - 3 -

SPR 2 - 2 - - 4 125,00 NIPR - - - - - - - PPPK 2 - - - - 2 -

KP - - - - - - - PPR - - - - - - -

OR@V 14 - - - - 14 - SP 48 4 3 2 - 57 8382,00 VKUPNO 69 4 5 2 - 80 8507,00

Tabela 46. Pregled na za{titni grupi do 2020 godina (kategorizacija po star Zakon)

Za{titna grupa

Broj na predloèni podra~ja koi treba da se

za{titat do 2020 god.

Povr{ina vo ha na podra~ja koi treba da se za{titat do 2020 god.

% vo odnos na povr{ina na

R. Makedonija (2.571.300 ha)

Vkupen broj na podra~ja

(za{titeni i predloèni) do 2020 god.

Povr{ina vo ha na

za{titeni i predloèni do 2020 god.

% vo odnos na povr{ina na

R. Makedonija (2.571.300 ha)



NP 2 79.808 3,104 5 188.196 7,32 SPR 4 827 0,032 8 13.682 0,53 NIPR 38 11.836 0,460 38 11.836 0,46 PPPK 4 11.928 0,464 6 13.966 0,54 KP 1 200 0,007 1 200 0,008 PPR 26 5.155 0,200 26 5.155 0,20 OR@V / / / 14 2.645 0,10 SP 110 167 62.886 2,45 VKUPNO 185 265

Od utvrdenite prostori i objekti za za{tita, posebna prednost se dava na

Nacionalnite parkovi, osobeno na predloènite za proglasuvawe, [ar Planina i Jakupica, so ogled na specifi~nosta na prirodnite vrednosti i zna~eweto {to tie go imaat za regionite vo koi se nao|aat. Vkupnata povr{ina pod nacionalni parkovi vo 2020 godina treba da iznesuva 188.196 ha, odnosno zgolemuvawe od sega{nite 108.388 ha za 79.808 ha novi povr{ini.

Prirodnite rezervati (strogi prirodni rezervati, nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati, predeli so posebni prirodni karakteristiki, karakteristi~ni pejzaì i posebni prirodni rezervati) se slednata kategorija na prirodni objekti koi po svoeto zna~ewe i povr{ina se od poseben interes vo za{titata na odredeni prirodni pojavi, procesi i objekti. Za za{tita se predloèni vkupno 93 lokaliteti od koi denes se za{titeni 20 objekti, a ~etiri se proglaseni kako strogi prirodni rezervati (Ezerani so povr{ina od 2080 ha i Tikve{ko Ezero so povr{ina od 10.000 ha, Lokvi - Golemo Kowari so povr{ina od 50 ha i Plo~e - Litotelmi so povr{ina od 75 ha).

Do usvojuvaweto na PP na RM vkupnata povr{ina na za{titeni strogi prirodni rezervati bila 12.730 ha, a do kraj na 2020 treba da se za{titat u{te 952,00 ha, ili vkupno 13.682,00 ha. No ve}e do kraj na 2007 godina se za{titeni 125 ha, taka {to za za{tita ostanuvaat u{te 827,00 ha. Naglasuvame deka strogite prirodni rezervati Lokvi-Golemo Kowari i Plo~e-Litotelmi vo PP na RM se zemeni so povr{ina od po 25,00 ha, a se za{titeni so povr{ina od 50,00 ha Lokvi-Golemo Kowari i 75,00 ha Plo~e-Litotelmi ili pove}e od predvidenoto za 75,00 ha. Poradi toa vkupnata povr{ina na za{titeni strogi prirodni rezervati do 2020 godina }e bide pogolema od predvidenata so PP na RM.

Navedenite brojki ukaùvaat na otstapuvawe na predviduvawata utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija vo odnos na povr{inite utvrdeni za za{tita na gorenavedenite za{titeni strogi prirodni rezervati.

Spomenicite na prirodata pretstavuvaat najbrojna grupa na prirodno nasledstvo na teritorijata na Republika Makedonija so vkupno 167 objekti koi treba da se za{titat do kraj na 2020 godina. Do kraj na 2007 godina se za{titeni 57 objekti. Me|u niv se razlikuvaat nekolku podgrupi na spomenici i toa: geolo{ko-paleontolo{ki ili mineralo{ko-petrografski, geomorfolo{ki, hidrolo{ki, botani~ki, dendrolo{ki i zoolo{ki.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija vkupnata povr{ina na za{titeni spomenici na prirodata bila 58.084,00 ha, a do kraj na 2020 godina predvideno e da se za{titat u{te 4.802,00 ha, ili vkupno 62.886,00 ha. No od 1999 godina do kraj na 2007 godina ve}e se za{titeni 8.382,00 ha (Reka Bele{nica - 4180,00 ha, Majdan - 1 ha, Orlovo Brdo - 1 ha, Markovi Kuli - 3500 ha, Smolarski



Vodopadi - 700 ha), taka {to povr{inata za za{tita e nadminata samo so ovie 5 novi za{titeni spomenici na prirodata. So PP na RM za ovie 5 spomenici na prirodata, za za{tita bila predvidena povr{ina od samo 2300,00 ha (Markovi Kuli). Razlikata me|u predvidenata i za{titenata povr{ina vo hektari e 6.082,00 ha.

Vkupnata povr{ina na podra~ja za{titeni i predloèni za za{tita do 2020 godina }e iznesuva pove}e od predvidenata so PP na RM (298.566 ha).

Poradi toa vo tabela broj 3 e izostavena grafata za vkupnata povr{ina na za{titnite kategorii.

Posebno vnimanie pri za{titata na prirodnoto nasledstvo treba da se obrne na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo za{titenite prostori za da se odbegne ili da se nadminat sudirite i koliziite so inkotabilnite funkcii. Za taa cel e neophodno po~ituvawe na slednite principi:

‡ za~uvuvawe na dominantnite karakteristiki na postojnata prirodna sostojba;

‡ optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelni prirodni vrednosti;

‡ unapreduvawe na vrednostite na prirodnoto nasledstvo; ‡ minimalno vodewe i izgradba na tehni~kata ingrastruktura vo

prostori so prirodni vrednosti; ‡ racionalna izgradba na rekreativnata infrastruktura; ‡ locirawe na rizi~ni funkcii i sodrìni nadvor od ~uvstvitelnite

prirodni ekosistemi. Posebna zada~a vo naredniot period pretstavuva prodolùvaweto na

inventarizacijata i prou~uvaweto na za{titenite i zagrozenite vidovi flora i fauna vo ramkite na trajniot program na za{tita na genofondot i rabotata na Crvenata kniga na Makedonija. Planiraniot razvoj na informaciskiot sistem na Republika Makedonija da go vklu~i i razvojot na informaciskiot sistem za za{tita na prirodata, kako del na ovoj sistem.

4.12.1. Evidentirani promeni vo prostorot

Vo ramkite na sledewe na implementacijata i realizacijata na planskite opredelbi propi{ani vo Prostorniot plan na Republika Makedonija, vrz osnova na informativeniot list koj imaat obvrska da go popolnuvaat edinicite na lokalnata samouprava, kako i organite na dràvnata uprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica - izve{tajni edinici, a koj gi sodrì site oblasti zastapeni vo Prostorniot plan, za delot na prirodno nasledstvo vrz osnova na dobienite podatoci od informativniot list popolnet od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako nadleèn organ za vr{ewe na stru~ni raboti za za{tita na prirodata, se dobieni slednite podatoci:

‡ Vo soglasnost so Zakonot za za{tita na prirodata (Sl.v. br.67/04, br.14/06, br.84/07) izvr{ena e revalorizacija na prirodnite vrednosti na Nacionalniot park Pelister i sprovedena e postapka



za povtorno proglasuvawe na del od planinata Pelister za za{titeno podra~je, vo kategorijata Nacionalen park.

‡ Zakonot za proglasuvawe na del od planinata Pelister za Nacionalen park e donesen od sobranieto na RM vo dekemvri, 2007 godina.

‡ Voedno so Zakonot za proglasuvawe na del od planinata Pelister za nacionalen park, utvrdeni se novi granici na nacionalniot park Pelister taka {to povr{inata na parkot iznesuva 17.150,00 ha.

‡ Sprovedena e postapka za proglasuvawe na lokalitetot Kuklica za za{titeno podra~je vo kategorijata spomenik na prirodata. Predlogot za donesuvawe na Zakon za proglasuvawe na lokalitetot Kuklica za spomenik na prirodata so Predlog - Zakon koj e vo sobraniska procedura. Vkupnata povr{ina na spomenikot na prirodata Kuklica iznesuva 55,7 ha.

‡ Otpo~nati se aktivnosti za povtorno proglasuvawe na lokalitetot Plo~e Litotelmi za Strog priroden rezervat. Izgotvena e informacija za potrebata za povtorno proglasuvawe na lokalitetot Plo~e Litotelmi za za{titeno podra~je vo kategorijata strog priroden rezervat. Informacijata e dostavena na mislewe do ministerstva i nau~ni i stru~ni institucii.

4.13. Za{tita na kulturnoto nasledstvo

Prostorniot lan na Republika Makedonija go tretira prostorniot aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo korelacija so dolgoro~nata strategija za ekonomski, op{testven i prostoren razvoj, odnosno strategijata za za~uvuvawe i za{tita na toa nasledstvo vo uslovi na pazarno stopanstvo i vo taa smisla utvrduva konkretni zada~i i celi:

‡ zadolìtelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotka na planovi od ponisko nivo: prostorni i urbanisti~ki planovi zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za nivnata za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite i vo vkupniot razvoj na dràvata;

‡ planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno-istoriska dimenzija i soodvetna prezentacija;

‡ izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

Soglasno Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. vesnik na RM br. 51/05, br.137/07), vo prostornite i urbanisti~ki planovi i proekti, vrz osnova na dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo, zadolìtelno se



utvrduvaat planski merki za za{tita na spomenicite na kulturata, kako i nasoki za opredeluvawe na reìmot na nivnata za{tita.

Reìmot na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, proizleguva od odredbite na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo (Sl.vesnik na RM br. 20/04 i br. 115/07), spored koi nadle`niot dràven organ ili organizacija so re{enie za utvrduvawe na svojstvo spomenik na kulturata, propi{uva reìm i merki za za{tita.

4.13.1. Merki za za{tita

Kulturnoto nasledstvo se za{tituva spored negovite vrednosti, zna~ewe i stepen na zagrozenost, bez ogled na vremeto, mestoto i na~inot na sozdavaweto, koj gi sozdal i vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a, bez ogled dali e od svetoven ili religiozen karakter i na koja konfesija pripa|a ili dali e registrirano.

Za{tita na kulturnoto nasledstvo podrazbira istraùvawe, identifikacija, valorizacija, revalorizacija, kategorizacija, proglasuvawe, registracija i ozna~uvawe na kulturnoto nasledstvo, negovo ~uvawe, po~ituvawe, neguvawe i odrùvawe, konzervacija, restavracija, rekonstrukcija, dislokacija i revitalizacija, kako i prevencija, nadzor, restitucija, prezentacija, popularizacija i sekoj drug oblik na neposredno ili posredno za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo {to se ostvaruva vo javen interes.

Vgraduvawe na sootveten reìm na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostoren i urbanisti~ki plan odnosno urbanisti~ki proekt se vr{i spored za{titno-konzervatorski osnovi za kulturnoto nasledstvo (Soglasno ~l. 71 od Zakon za za{tita na kulturno nasledstvo).

Za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo se izrabotuvaat vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot za sodrìnata i metodologijata za izrabotka na Za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo (Sl. Vesnik na Republika Makedonija br. 111/05). Za{titno-konzervatorskite osnovi gi odobruva i zaveruva Upravata za za{tita na kulturno nasledstvo.

4.13.2. Sostojbi i promeni vo prostorot

Kontinuiranoto sledewe na promenite vo prostorot soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija (Sl. Vesnik br. 39/04), od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo tekot na 2007 god. promenite se odnesuvaat na vospostavuvawe merki za za{tita na nacionalnoto nedvi`no kulturno nasledstvo i soglasno ~l. 175 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo vo kontinuitet prodolùva zapo~natiot proces na revalorizacija na celokupnoto nedvi`no kulturno nasledstvo na teritorijata na Republikata.

Podatocite dobieni od strana na izve{tajni edinici (Infomativni listovi) se bazna osnova za izrabotka na Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija.

Kako rezultat na novata organizacija na nacionalna i lokalna slu`ba za za{tita na kulturnoto nasledstvo, a osobeno so formirawe na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo koja ima klu~na pozicija vo ostvaruvaweto na



za{titata na nacionalnoto kulturno nasledstvo, relevantna informacija pretstavuva Godi{niot Izve{taj za 2007 god. na UZKN.

Zapo~natiot proces na klasifikacija na kulturnoto nasledstvo ima za cel da se unificira raznovidnosta, {to }e ovozmoì sozdavawe na koherenten sistem za definirawe na kulturnoto nasledstvo, kako vaèn preduslov za revalorizacija, so koja kulturnoto nasledstvo spored stepenot na negovoto zna~ewe, }e bide podeleno na dve osnovni kategorii: kulturnoto nasledstvo od osobeno zna~ewe i zna~ajno kulturno nasledstvo.

Kulturno nasledstvo spored stepenot na negovata zagrozenost, moè da bide: nezagrozeno i zagrozeno kulturno nasledstvo.

Posebni kategorii na za{titeni dobra se: dobra pod privremena za{tita, rezervirana arheolo{ka zona, kulturno nasledstvo vo opasnost.

Vo tekot na 2007 godina, soglasno postaveniot prioritet na zada~i koi se odnesuvaat na primenata na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, realizirani se:

Revalorizacija

• proglasuvawe na zna~ajno kulturno nasledstvo

1. Zabelski manastir Sv. Bogorodica - Staro Nagori~ane, doneseno Re{enie (br. 08-2294/5 od 27.12.2007) za proglasuvawe na manastirot za zna~ajno kulturno nasledstvo. Manastirot se nao|a na 4 km od Staro Nagori~ane, vo mesnosta Zabel na KP 1867. Korisna povr{ina na za{titenoto dobro e 4 ari i 79 m2, a na kontaktnata zona (KP 1869, KP 1868, KP 2134 i KP 2134, KP 2137) so 1 ha 70 ari i 31 m2.

• izraboteni elaborati za revalorizacija /procedurata e vo tek/

Tabela 47.

Br. Nedvi`ni kulturni dobra Lokacija 1. Ku}a na ul."Sande [terjoski" br.17 Ki~evo 2. Ku}a na ul. "Liman Kaba"br.13 Debar 3. Bigorski manastir Sv.Jovan Krstitel Rostu{a 4. Ku}a na ul. "Niko Doaga" br.65-b - Galerija na

Nikola Martinovski Kru{evo

5. Alimbegova ku}a, ul. "29 Noemvri" br.16 Tetovo 6. Vinarska vizba (Kralski stopanski kompleks) Demir Kapija

• izraboteni elaborati za revalorizacija vo 2007 god.

Tabela 48.

Br. Nedvi`ni kulturni dobra Lokacija 1. Skopska tvrdina "Kale" Skopje 2. Arheolo{ki lokaliteti Visoka-Staro Bon~e Mariovo 3. Arheolo{ki lokalitet Gorica Vinica 4. Arheolo{ki lokalitet Vini~ko Kale Vinica



5. Crkva Sv.Bogorodica, s.Drenovo Kavadarci 6. Crkva Sv.\or|i Pobedonosec Staro

Nagori~ane 7. Arheolo{ki lokalitet Cerje, s.Govrlevo Skopje 8. Mogila na nepobedenite Prilep 9. Ku}a na ul. "Taki Berber" br. 44, Kru{evska

Republika Kru{evo

10. [arena xamija Tetovo 11. Tatar Sinan beg xamija Kumanovo

• Izraboteni elaborati za revalorizacija vo 2006 god., prefrleni za razgleduvawe vo 2007 god.

Tabela 49.

1. Manastir Kon~e, crkva Sv.Stefan, s.Kon~e Radovi{

2. Crkva Sv.\or|i, Goren Kozjak [tip

3. Srednovekovna kula Ko~ani

4. Arheolo{ki lokalitet "Bargala" [tip

5. Kru`na crkva - Rotonda - Kletovnik s. Krupi{te

6. Arheolo{ki lokalitet "Barutnica"s.Anzabegovo

Sveti Nikole

7. Docnoanti~ka i srednovekovna naselba "Crkvi{te"

s.Morodvis

8. Saat kula Ko~ani

9. Ku}a na ul.Mar{al Tito br.26 Bitola

10. Ku}a na ul.Mar{al Tito br.102 Bitola

11. Spomeni~ka celina Star del na gradot Ohrid

12. Kuli (Saat kula, Simi}eva i Zlatkova) Kratovo

13. Arheolo{ki lokalitet "Carevi Kuli" Strumica

14. Arheolo{ki lokalitet "Isar" s. Marvinci

15. Bezisten [tip

16. Arheolo{ki lokalitet "Isar" [tip

17. Husamedin xamija [tip

18. Crkva Uspenie na Sv.Bogorodica, Novo Selo [tip

19. Spomeni~ka celina Novo selo [tip

20. Magaza [tip

21. Turbe Radovi{

22. Manastir Blagove{tenie, Gorni Zabel s.Bawani

23. Arheolo{ki lokalitet "Skupi" Skopje

24. Crkva Sv .Spas Skopje

25. Crkva Sv.Dimitrija Skopje

26. Manastir Sv.Pantelejmon s. Nerezi

27. Crkva Sv.Petka s.Pobo`je Skopje

28. Komleks bawi Bansko Strumica



• Ostanatite izraboteni elaborati za revalorizacija vo 2006 god., navedeni vo Izve{tajot za 2006 god., se vo postapka na prerabotka i dopolnuvawe.

- Postapkata za donesuvawe na Zakon za proglasuvawe na Starata

skopska ~ar{ija za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe, zapo~nata vo 2006 god. seu{te e vo tek.

• prestanok na za{tita Stanbena zgrada na ul. "Radovan Coni}" br.44, Tetovo, doneseno Re{enie za

prestanok na za{tita (br.08-797/12 od 20.09.2007 god.).

Kategorizacija /spored stepenot na zagrozenost/

• kulturno nasledstvo vo opasnnost 1. Ku}a na ul. "\or~e Petrov" br.2, Tetovo, doneseno Re{enie (br.08-28/8 od

22.05.2007) za proglasuvawe na kulturno nasledstvo vo opasnost, so koe se opredeluvaat slednite merki na za{tita: • izrabotka na konzervatorski proekt za preventivna za{tita so nazna~eni

pozicii, vo rok od 60 dena.

• Neza{titeni nedvi`ni kulturni dobra Iden status na za{tita: privremena za{tita

1. Spomeni~ka celina - arheolo{ki lokalitet "Crveno pole" vo s.Barbarevo, Novo selo, doneseno Re{enie za privremena za{tita (br.08-46/1 od 09.01.2008) so koe se opredeluvaat slednite merki za za{tita: • da se utvrdat granicite na dobroto i kontaktnite zoni; • da se izvr{at istraùva~ki raboti na dobroto so cel istoto da se stekne

so status na za{titeno dobro so opredelena kategorija. 2. Ku}a na ul."Sevastopolska"br. 12, Skopje, doneseno Re{enie za privremena

za{tita (br.08-1945/6 od 21.11.2007), so koe se opredeluvaat slednite merki za za{tita: • da se izvr{at istraùva~ki raboti na dobroto i da obezbedi soodvetna

dokumentacija so cel istoto da stekne status na za{titeno dobro so opredelena kategorija.

3. Starite Debarski Bawi vo s.Bani{te, Debar doneseno Re{enie za privremena za{tita (br.08-49/1 od 09.01.2008), so koe se opredeluvaat slednite merki za za{tita: • da se izvr{at istraùva~ki raboti na dobroto so cel istoto da se stekne

so status na za{titeno dobro so opredelena kategorija.



Studii i elaborati izraboteni za potrebite na promenite vo prostorot:

• Za{titno-konzervatorski osnovi: DUP za Blok 1 "Del od Starata skopska ~ar{ija", op{tina âir, Skopje; DUP za"Mal Ring", op{tina Centar, Skopje; DUP za "Presveta Bogorodica", op{tina Centar, Skopje; DUP za "Du}anxik", op{tina âir, Skopje; GUP za grad Gevgelija; DUP za "Saat Kula", op{tina âir, Skopje; DUP za "Gradsko pazari{te", Debar; DUP za "Namazjar", Debar; Prostorniot plan na Ohridsko-Prespanskiot region; DUP za I-va Urbana edinica, Ohrid; DUP za "Debar Maalo 1", op{tina Centar, Skopje; DUP za Centralnoto gradsko podra~je 5 - del, Urban modul 2, Bitola; DUP za del od Centralnoto gradsko podra~je, poliklinika "Malari~na"-

Ohrid; DUP za UE - 4, istok - zapad, Struga; DUP za "Golem Ring", op{tina Centar, Skopje; DUP za del od UE „2”, Urban blok 6, op{tina Kratovo, Kratovo; DUP za „Modul 5”, Urbana edinica 6 i 7, Bitola; DUP za UZ 1, UB 1.3 opfat 1 "Pazari{te", Ohrid; DUP za "Mavrovka", del od urban modul 3, urban blok 1 i urban blok 2,

op{tina âir, Skopje; DUP za Centralnoto gradsko podra~je 3, Urban blok 16, Bitola; DUP za Stanbena naselba na Zaj~ev Rid, op{tina Karpo{, Skopje.

4.14. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori

Turizmot denes vo svetot e edna od stopanskite dejnosti so najbrz porast. Potencijalite za raste` na ovaa stopanska oblast, koja angaìra zna~aen obem na rabotna sila, so golemi efekti vo stopanstvoto na lokalno, nacionalno i regionalno nivo, baraat soodveten priod vo oblasta na planiraweto i prevzemaweto merki vo politikata i strategijata na razvoj na turizmot vo R. Makedonija.

Turizmot so svoeto multiplicirano vlijanie vo procesot na stopanisuvawe, posredno i neposredno, gi vklu~uva i drugite granki i dejnosti vo vkupnata ponuda na turisti~kiot pazar. Ova pred sé se odnesuva na ugostitelstvoto, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, zdravstvoto i na razni drugi vidovi uslugi. Isto taka, preku turizmot se nudat i se prodavaat i nematerijalni vrednosti kako {to se: razni informacii, prirodni ubavini, kulturno-istorisko minato, obi~ai, folklor, zabava, sportsko-rekreativni aktivnosti i sli~no.

Pokraj prirodno-atraktivnite, op{testveno - kulturnite, komunikacisko -soobra}ajnite, prostornite i drugite faktori na turisti~kata ponuda, R.



Makedonija vo najgolem del vo prostorite so me|unarodno i nacionalno turisti~ko zna~ewe, raspolaga i so zna~itelni materijalno-receptivni faktori, kade smestuva~kite kapaciteti i ugostitelskite objekti za ishrana i posluùvawe na pijaloci (hoteli, moteli, barovi, restorani, kafeani i dr.) go ~inat jadroto na materijalnata osnova, a istovremeno najneposredo se vklu~eni vo site programi na turisti~kata ponuda. Bez nivnoto postoewe, ostanatite razvojni faktori ostanuvaat celosno ili nedovolno koristeni. Ova posebno se odnesuva na kvalitetot i atraktivnosta na prostorot, odnosno prirodni faktori za razvoj na turizmot.

Vrz obemot i kvalitetot na materijalno-receptivnite faktori, koi posredno i neposredo u~estvuvaat vo formiraweto na vkupnata turisti~ka ponuda, neposredno vlijaat stopanskite i nestopanskite dejnosto kako {to se: trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, servisni i zdravstveni uslugi, kulturnite, sportsko-rekreativnite i drug vid manifestacii koi pridonesuvaat za zbogatuvawe na sodrìnata na prestojot, pred sî na stranskite posetiteli-turisti.

Osnovnata vrednost na makedonskiot prostor od aspekt na razvojot na turizmot se postojnite potencijali i izvonredni uslovi {to gi poseduva Republikata vo odnos na geostrate{kata postavenost, raznovidnosta na prirodni i sozdadeni vrednosti na koi se nadovrzuva ~ovekoviot resurs kako osnova za novi vloùvawa vo ovaa profitabilna dejnost koja {to i vo 2007 godina ne zabeleà zadovolitelni rezultati vo odnos na mo`nostite i potencijalite so koi raspolaga makedonskiot prostor. Potrebni se dopolnitelni aktivnosti i investicii za dinamizirawe na ovaa isklu~itelno zna~ajna oblast za zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot i ambientot za pretpriema~ite i sozdavawe perspektiva za razvoj na turizmot vo lokalnata i nacionalna ekonomija.

Prostorot na R. Makedonija soglasno turisti~kata valorizacija se karakterizira so isklu~itelno bogatstvo na prirodni i antropogeni atraktivni turisti~ki vrednosti. So konceptot za razvoj i organizacija na turisti~kite prostori utvrden so Prostorniot plan na R. Makedonija, definirani se deset turisti~ki regioni so 54 turisti~ki zoni. Vo ramkite na turisti~kite prostori utvrdeni se okolu 200 turisti~ki lokaliteti so lokalno, regionalno, nacionalno, me|unarodno i tranzitno zna~ewe.

Vrz osnova na kompleksno sogledanite prirodni i sozdadeni uslovi i resursi po obem, kvalitet, rasprostranetost ili unikatnost, funkcionalnost, atraktivnost i stepen na aktiviranosta na teritorijata na Republika Makedonija, kako posebni celini moè da se izdvojat slednite vidovi na turisti~ki potencijali: vodenite povr{ini, planinite, bawite, celinite i dobrata so prirodno i kulturno nasledstvo, tranzitnite turisti~ki pravci, gradskite naselbi, lovnite podra~ja i selata.

Spored ovie potencijali i definiranite turisti~ki lokaliteti vo niv, pogodni uslovi za razvoj postojat za slednite vidovi turizam: kapali{en (lakijalen), planinski zimsko-sportski, planinski klimatsko lekuvali{en, bawski, loven, tranziten, ruralen turizam i dr.

No i pokraj obemnite prirodni i sozdadeni potencijali na turisti~kata ponuda za stranski i doma{en turizam, diferencirani vo odnos na turisti~kite vrednosti i sodrìna, a vo soglasnost so trendovite na me|unarodnata i



doma{nata turisti~ka pobaruva~ka, moè da se konstatira deka razvojot na turizmot vo Republika Makedonija sé u{te ne se ostvaruva so zadovolitelna dinamika i deka dostignatoto nivo vo site vidovi turizam zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijalnata turisti~ka pobaruva~ka.

Raspoloìvite podatoci od Dràvniot zavod za statistika bazirani na objavenite procenki15 za razvojot na turizmot za 2007 godina ukaùvaat na sî u{te malite efekti {to se postignuvaat vo razvojot na turisti~kata dejnost koja {to vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod na makedonskata ekonomija u~estvuva so mnogu mal struktutren procent od 1,5%. 16

Spored procenetite podatoci, brojot na turistite vo R. Makedonija vo 2007 godina se o~ekuva da iznesuvaat 535085, odnosno za 7,1 % pove}e vo odnos na 2006 godina. Brojot na doma{nite turisti se o~ekuva da se zgolemi za 3,2 % i }e dostigne brojka od 306624, a brojot na stranskite posetiteli }e se zgolemi za 12,9 % i se ocenuva deka }e iznesuva 228461 stranski turisti.

Grafikon 17. Dinamika i struktura na posetenost

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

Turisti-vkupno

Doma{ni

Stranski

Turisti-vkupno 509706 499473 535085

Doma{ni 312490 297116 306624

Stranski 197216 202357 228461

2005 2006 2007

Moè da se zaklu~i deka vkupniot broj turisti vo izminatite tri godini

beleì oscilacii. Vo 2006 godina vkupniot broj turisti opa|a, dodeka vo 2007 godina se o~ekuva da se zgolemi godi{noto nivo vo odnos na prethopdnata godina. Spored raspoloìvite podatoci, brojot na stranskite turisti beleì trend na zgolemuvawe od 197 iljadi vo 2005 godina na 228 iljadi (oceneto) vo 2007 godina.

Vrz osnova na ova brojot na no}evawata za 2007 god. se procenuvaat na brojka od okolu 2.026.750 ili za 5,7% pove}e vo odnos na prethodnata godina.

Brojot na no}evawata od prostoren aspekt po vidovi turisti~ki mesta se procenuva deka }e beleì zgolemuvawe i toa: vo Skopje za 12,9 %, vo bawskite

15 "Prethodni statisti~ki podfatoci za Republika Makedonija, 2007 godina"-Dràven zavod za statistika, dekemmvri 2007 godina. 16 isto



mesta za 3,7%, vo drugite turisti~ki mesta vo koi spa|aat mestata {to poseduvaat atraktivni faktori (klimatski, kulturno-istoriski, soobra}ajni i sl.), kako i mesta pokraj rekite i prirodnite i ve{ta~kite ezera (Ohridsko, Prespansko, Dojransko, Mavrovsko i sl.) ovoj procent na zgolemuvawe se ocenuva da iznesuva okolu 4,8% i na kraj vo drugite mesta, koi ne moàt da se rasporedat vo prethodnite grupi, se o~ekuva zgolemuvawe za 31,4%.

Vo odnos na strukturata na no}evawa spored turisti~kite mesta moè da se zaku~i deka najgolem obem na no}evawa se o~ekuva vo kategorijata drugi turisti~ki mesta vo koja se opfateni mestata pokraj prirodnite i ve{ta~kite ezera, potoa sledi Gradot Skopje, drugite mesta, bawskite mesta i na kraj planinskite.

Grafikon 18. Struktura na no}evawa po vidovi turisti~ki mesta vo 2007 godina17

11%6%

4%

71%

8%

Skopje

bawski mesta

planinski mesta

drugi turisti~kimesta

drugi mesta

O~ekuvanite pozitivni rezultati vo odnos na 2006 godina baziraat na

prevzemenite merki na aktivnata politika za pottiknuvawe na razvojot na turizmot vo 2007 godina vo koja aktivnostite bea naso~eni kon promocija na turisti~kata ponuda so celosno angaìrawe na delovnite subjekti od turisti~koto stopanstvo preku promotivni materijali, u~estvo na me|unarodni manifestacii, poseta na stranski turoperatori so cel prezentacija na turisti~kite potencijali i vrednosti na na{ata zemja i proda`ba na na{iot turisti~ki proizvod na stranskiot pazar so privlekuvawe na pogolem broj turisti od razni destinacii vo svetot.

Realiziraweto na predvidenite aktivnosti i merki so politikata za razvoj na turizmot vo 2007 godina rezultira{e so nominalno zgolemuvawe na prometot za 10,7% sporedeno so prethodnata godina.

Vo odnos na planskite opredelbi definirani so konceptot za Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija moè da se zaklu~i deka obemot i nivoto na turisti~ata ponuda zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijali vo prostorot. Namesto brziot porast predviden so Prostorniot plan vo koj bea planirani do krajot na 2020 godina okolu 110000 legla, vo 2006 godina vo site

17 Prethodni statisti~ki podatoci za 2007 godina



vidovi smestuva~ki kapaciteti evidentirani se vkupno 71021 legla, {to pretstavuva 64,6% od vkupno planiranite do krajot na planskiot period. Vo odnos na 2005 godina brojot na legla e namalen za 2,2% ili 1616 legla.

Grafikon 19. Beroj na legla

70000

70500

71000

71500

72000

72500

73000

2005 2006

Broj na legla

Spored objavenite statisti~ki podatoci18 za brojot na legla po

kategorija na hotelski kapaciteti, moè da se zaklu~i deka dominira brojot na legla vo hoteli od B kategorija. U~estvoto na legla vo ostanatite kategorii hoteli e prikaàno vo naredniot grafikon.

Grafikon 20. Legla po kategorija na hotelski kapacitet (strukturno u~estvo vo %)

29%

64%

3% 4%

A kategorija

B kategorija

C kategorija

D kategorija

Spored vidovite smestuva~ki kapaciteti, brojot na leglata se

najzastapeni vo privatnite sobi, potoa sledat hotelite i sli~ni objekti, potoa turisti~ki logori (kampovi) vo koi se vklu~eni prikolki i {atori i na kraj leglata vo planinarskite domovi i ku}i.

18 Statisti~ki godi{nik na R. Makedonija, 2007-Dràven zavod za statistika, str. 525



Vo odnos na planskite proekcii se zabeleùva otstapuvawe i na brojot na realiziranite no}evawa. Imeno so Prostorniot plan e predvideno do krajot na 2020 godina no}evawata da dostignat brojka od okolu 7,5 milioni od koi 70% se predvideni za doma{nite turisti, a ostatokot od 30% no}evawa za stranskite turisti. Spored statisti~kite procenki na Dràvniot zavod za statistika, do krajot na 2007 godina se o~ekuva realizacija na okolu 2.027.000 turisti~ki no}evawa {to pretstavuva samo 27% od planskite predviduvawa do 2020 godina. Sepak, kako pozitivna promena moè da se izdvoi zgolemeniot procent na u~estvo na stranskite turisti vo vkupniot broj na posetiteli koj se o~ekuva vo 2007 god. da iznesuva 74% nasproti planskite predviduvawa od 70% do krajot na planskiot period.

Za ostvaruvawe na planskite predviduvawa zna~ajni se emitivnite sferi definirani kako prostorni celini od koi {to doa|a turisti~kata klientela vo makedonskiot turisti~ki prostor. Utvrduvaweto na emitivnite sferi e mo{ne va`no za turisti~kiot razvoj zaradi identifikuvawe na mo`nite novi turisti~ki pazari. Vo ovaa smisla se izdvojuvaat po zna~ewe promotivnite aktivnosti koi podrazbiraat sodrìni soodvetni na emitivnata sfera kade {to se plasiraat. Vo tekot na 2007 godina od resornoto ministerstvo bea prevzemeni promotivni aktivnosti, no nivniot obem i kvalitet (zaradi ograni~eniot obem na sredstva) ne soodvetstvuva na optimalniot so koj bi se postignale sakanite i o~ekuvani efekti vo ovaa perspektivna dejnost za makedonskata ekonomija. Tuka pred sî se potencira emitivnata sfera so internacionalno zna~ewe.

Emitivni sferi koi imaat zna~itelno u~estvo vo vkupniot broj doa|awa na stranski turisti vo 2007 godina se: Srbija i Crna Gora- vkupno, Bugarija, Albanija, Grcija, SAD, Turcija, Germanija, Slovenija, Holandija, Hrvatska, Velika Britanija i Italija. Ovie dràvi se ocenuva deka }e u~estvuvaat so 75,5% vo vkupniot broj stranski posetiteli.

Zna~ajna aktivnost koja be{e sprovedena vo tekot na 2007 godina e izrabotkata na "Master plan i strategija za razvoj na turizmot vo Republika Makedonija" ~ija {to implementacija }e zapo~ne vo tekot na 2008 godina. Se o~ekuva, sproveduvaweto na Strategijata da rezultira so brzi efekti vo pottiknuvaweto i dinamiziraweto na ovaa isklu~itelno zna~ajna dejnost za makedonskata ekonomija vo uslovi na strukturni promeni vo stopanstvoto.

Spored godi{nite izve{tai dobieni od lokalnata samouprava za 2007 godina vo oblasta na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori evidentirani se promeni vo prostorot vo vkupno ~etiri op{tini. Objektite koi se vo gradba ili se ve}e izgradeni od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto se locirani vo slednite op{tini:

‡ op{tina Mavrovo i Rostu{a • Hotel "Kalin", s. Lazaropole, 2 vraboteni • Hotel -restoran, s. Jan~e, 10 vraboteni • Hotel "Alpina", s. Mavrovo, 15 vraboteni i • Restoran "Glamur", s. Mavrovo

‡ op{tina Centar • (Tasino ê{mi~e P=6500m2)

‡ op{tina Bogoviwe



• Elita- Kamewane • Hajberi- Pal~i{te • Las Vegas- Pirok • Floar- Bogoviwe

‡ Kriva palanka • motel, s. Krkqa, P=0,255 ha, 20 vraboteni

Dobienite podatoci ukaùvaat na aktiviraweto na lokalnite samoupravi vo prevzemaweto inicijativi za pottiknuvawe na razvojot na turizmot vo svoite podra~ja. No ostanuva potrebata za vospostavuvawe proaktivna politika na Dràvata vo site segmenti koi imaat vlijanie vrz porast i unapreduvawe na turisti~kata ponuda i zgolemuvaweto na vkupnite efekti od ovaa stopanska dejnost vrz vkupnata ekonomija na R. Makedonija. Turisti~kata valorizacija e vtemelena na soznanieto za prirodniot ambient, sozdadenite vrednosti i nivnite atraktivni faktori koi }e obezbedat za turisti~kiot proizvod najdobri efekti. Komparativni prednosti na ambientalnite, kulturnite, prirodnite, soobra}ajnite i drugi podra~ja se preduslov za dinamizirawe na ovaa perspektivna stopanska dejnost vo makedonskata ekonomija.

4.15. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi

4.15.1. Za{tita od voeni zagrozuvawa

Trgnuvaj}i od procenkite za stepenot na zagrozenosta na odelni segmenti na teritorijata na Republikata od eventualnite voeni dejstva, evidentno e soznanieto deka na najgolemite razornuvawa }e bidat izloèni Gradot Skopje i drugite gradovi i naseleni mesta, a toa zna~i deka najgolemite zagubi i `rtvi }e ima vo civilnoto naselenie, {to vpro~em i se slu~ilo vo site dosega{ni sovremeni vojni od globalen i lokalen karakter.

Od tuka politikata na za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa, izrazena preku prostornoto i urbanisti~koto planirawe treba da se naso~i vo dva osnovni segmenta:

– planirawe i ureduvawe na prostori pogodni za evakuacija na naselenieto i materijalnite dobra i

– planirawe i izgradba na zasolni{ta. Procenkata na stepenot na zagrozenosta na oddelnite lokalni urbani

strukturi, zasnovana vrz op{tata ocenka i zonite na zagrozenosta na Republikata i spored konstatiranite potrebi, kako i opredeluvawe na natamo{na politika (i konkretni lokacii) za izgradba na novi zasolni{ta ja izgotvuva i ja sproveduva Direkcijata za za{tita i spasuvawe.

4.15.1.1. Osnov za izgradba na zasolni{ta

So odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e propi{ana obvrskata, prostornite i urbanisti~kite planovi da sodràt



planski merki za za{tita od voeni razornuvawa, {to podrazbira analiza na sostojbata so zasolni{tata vo urbaniot opfat i nivnata valorizacija.

Obvrskata na planirawe i izgradba na zasolni{ta zaradi za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa vo stanbenite, stopanskite, delovnite, javnite i drugite vidovi na grade`ni objekti e uredeno so pove}e zakoni i podzakonski akti: Zakonot za odbrana (Sl.vesnik na RM, br.42/2001), Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.vesnik na RM, br. 36/2004 i 49/04), Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl.vesnik na RM, br.51/2005), Uredba za na~inot na izgradbata, odrùvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na potrebniot broj zasolni{ni mesta (Sl.vesnik na RM, br.80/2005), Uredba za sproveduvawe na spasuvaweto na naselenieto od urnatini (Sl.vesnik na RM, br.98/2005), Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM, br.105/2005), Odluka za utvrduvawe na zagrozeni zoni (Sl.vesnik na RM, br.105/2005), Metodologijata za sodrìnata i na~inot na procenuvawe na opasnostite i planirawe na za{titata i spasuvaweto ( Sl. Vesnik na RM br. 76/06), Pravilnik za standardi i normativi za ureduvawe na prostorot (Sl. vesnik na RM, br.2/2002), Pravilnikot za pobliska sodrìna i na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za donesuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi (Sl. vesnik na RM, br. 2/2002).

Zasolnuvaweto opfa}a planirawe, izgradba, odrùvawe i koristewe na zasolni{tata i drugi za{titni objekti i zasolnuvawe na naselenieto, materijalnite i kulturnite dobra na Republikata. Potrebite za zasolni{ta i drugi za{titni objekti, se planiraat spored propisite za prostorno i urbanisti~ko planirawe, a se predviduvaat vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti za za{tita na naselenieto se gradat spored mestoto na ìveewe, mestoto na rabota, a na javni mesta kako javni zasolni{ta. Spored otpornosta zasolni{tata se gradat kako zasolni{ta za osnovna, dopolnitelna i zajaknata za{tita. Obvrska za izgradba na zasolni{ta za osnovna za{tita imaat investitorite na objektite nameneti za telekomunikacii, televiziski, radio i pe~ateni mediumi, zna~ajni industriski i energetski objekti, zna~ajni soobra}ajni objekti i objekti nameneti za javni zdravstveni slu`bi, obrazovanieto i kulturata. Uredba za sproveduvawe na zasolnuvaweto (Sl.vesnik na RM,br.93/2005).

Obvrska za izgradba na zasolni{ta za dopolnitelna za{tita imaat investitorite na stanbeni i stanbeno delovni objekti. Ova e uredeno so Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).

Obvrska za izgradba na javni zasolni{ta ima Republikata i edinicata na lokalnata samouprava. Obvrskata za izgradba na zasolni{ta se odnesuva na zagrozenite zoni. Zagrozenite zoni gi utvrduva Vladata i istite se sostaven del na prostornite i urbanisti~kite planovi, a se utvrdeni so Odlukata za utvrduvawe na zagrozeni zoni (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).



Zasolni{tata se gradat kako dvonamenski objekti, so toa {to ne smee da se zagrozi nivnata primarna za{titna funkcija. Zasolni{tata za osnovna za{tita moraat da obezbedat za{tita od natpritisok, urnatini, radioaktivni vrneì, hemiska kontaminacija i poàri, a se proektiraat i opremuvaat za podolg prestoj. Zasolni{tata za dopolnitelna za{tita moraat da obezbedat za{tita od urnatini, a se proektiraat i opremuvaat za prestoj do 48 ~asa. Zadolìtelnoto zajaknuvawe na prvata armirana betonska plo~a e vo funkcija na obezbeduvawe od urnatini.

Spoed podatocite od informativnite listovi dobieni od edinicite na lokalnata samouprava, vo tekot na 2007 godina ne e izgradeno niedno javno zasolni{te.

Vrz osnova na napred navedenoto moè da se zaklu~i deka odredbite za izgradba na javni zasolni{ta ne se po~ituvaat voop{to od edinicite na lokalnata samouprava, iako na toa se i zakonski obvrzani spored Zakonot za za{tita i spasuvawe, ~ija primena zapo~na od 01 januari 2005 godina.

Specifi~nosta na oblasta za za{tita i spasuvawe ja nametnuva potrebata vo naredniot period seriozno da se pristapi kon primenata na zakonskata regulativa za izgradba na zasolni{ta, so ogled na faktot deka so donesenite uredbi podetalno e razrabotena ovaa materija i vo odnos na nadle`nostite na Sovetite na op{tinite i gradona~alnicite i vo odnos na investitorite pri proektiraweto i izgradbata na objektite.

4.15.2. Za{tita od prirodni katastrofi

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od prirodni i elementarni katastrofi vo procesot na urbanisti~ko planirawe potrebno e da se prevzemat soodvetni merki za za{tita od poàri, odnosno eventualnite ~ove~ki i materijalni zagubi da bidat {to pomali vo slu~ai na poàrite.

Vo procesot na planirawe potrebno e da se vodi smetka za konfiguracija na terenot, stepen na zagrozenost od poàri i uslovi koi im pogoduvaat na poàrite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ruàta na vetrovi i sli~no koi imaat vlijanie vrz zagrozenost i za{tita od poàri.

Zaradi pouspe{na za{tita od vakvite pojavi vo urbanisti~ki planovi se prevzemaat niza merki za otstranuvawe na pri~inite za predizvikuvawe na poàri, spre~uvawe na nivnoto {irewe, gasnewe i ukaùvawe pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani so poàri, koi se odnesuvaat na:

‡ izvorite za snabduvawe so voda, kapacitetite na vodovodna mreà i vodovodnite objekti koi obezbeduvaat dovolno koli~estvo voda za gasnewe na poàri;

‡ oddale~enosta me|u objektite so razli~na namena i otpornost na poàri na konstrukciite vnatre vo industriskata zona;

‡ {iro~inata, nosivosta i proto~nosta na pati{tata so koi }e se ovozmoì pristap na protivpoàrni vozila do sekoj objekt i nivno manevrirawe za vreme na gasnewe na poàrite.

Za{titata od poàri opfa}a merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, tehni~ki, obrazovno-vospiten i propaganden karakter, koi se uredeni so Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.v. na RM



br.36/04) koj e vo soglasnost so direktivite na Evropska Unija, kako i Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od poàri.

Vo tekot na 2007 godina bez zabeleàni isklu~itelno golem broj na poàri vo vkupno 38 op{tini spored popolnetite informativni listovi dostaveni od edinicite za lokalna samouprava i od Direkcijata za za{tita i spasuvawe.

Tabela 50. Opoàreni objekti i povr{ini

Op{tini Poàri

1 Gazi Baba

- Na Objekti : 3 - Vo naseleno mesto: 3 - [umski poàr: povr{ina = 20ha

2 Karpo{ - Vo naseleno mesto: 8 - [umski poàr:2

3 Kisela Voda - Na Objekti :1 - Vo naseleno mesto: 2 - [umski poàr: 1

4 âir - Vo naseleno mesto:2 - [umski poàr:2

5 Berovo - Na Objekti : 2 - Vo naseleno mesto: 2 - [umski poàr: 2

6 Bitola - Na Objekti : 2 - Vo naseleno mesto: 10 - [umski poàr: 8

7 Bogdanci - [umski poàr: povr{ina = 50ha

8 Veles - [umski poàr: 6 povr{ina = 65ha -Vo naseleno mesto: 8

9 Vrane{tica - [umski poàr: 7 povr{ina=125ha

10 Gevgelija - Na Objekti 2 - Vo naseleno mesto: 3 - [umski poàr: 1



11 Gostivar - Vo naseleno mesto: 9 - [umski poàr: 7

12 Demir Kapija - Vo naseleno mesto: 1 Povr{ina=10ha - [umski poàr:1 Povr{ina=6ha

13 Demir Hisar - Vo naseleno mesto: 7 - [umski poàr: 28 povr{ina = 2099.1ha

14 Dojran - Vo naseleno mesto: povr{ina = 30ha

15 Dolneni -Vo naseleno mesto: povr{ina = 284ha

16 @elino - Na Otvoren Prostor: 40ha

17 Kavadarci - Vo naseleno mesto: 4 - [umski poàr:2

18 Ki~evo - Na Otvoren Prostor: 41 - Na Objekti : 22

19 Ko~ani

- Na Otvoren Prostor: 73 - Na Objekti : 27 - Na Soobra}ajni sredstva: 8 - Tehn~ki:: 3 - Drugo: 18

20 Kratovo - Vo naseleno mesto: 1 - [umski poàr:1

21 Kriva palanka - Na Otvoren Prostor: 90 - Na Objekti : 12



22 Kru{evo - Vo naseleno mesto: 2 - [umski poàr:1

23 Kumanovo - Vo naseleno mesto: 4 - [umski poàr: 3

24 Makedonski Brod - Na naseleno mesto: 3 - [umski poàr: Povr{ina = 1683ha

25 Negotino

- Na Otvoren Prostor: 59 povr{ina = 60ha - Na Objekti : 15 - Na Kontejneri za \ubre: 8

26 Ohrid - Vo naseleno mesto: 6 - [umski poàr: 2

27 Plasnica Vo tekot na letniot priod vo atarot na s.Plasnica

28 Prilep - Vo naseleno mesto:6 - [umski poàr:3

29 Probi{tip - Na Otvoren Prostor: 1 - Na Objekti : 2

30 Radovi{ - Vo naseleno mesto: 1 - [umski poàr:1

31 Resen - [umski poàr: 8 povr{ina =64ha

32 Sveti Nikole

- Na Otvoren Prostor: 66 povr{ina od 500m2 - Na Objekti 19 - Na Sobrakajni Sredstva: 3

33 Sopi{te - Vo naseleno mesto: 2 povr{ina = 3ha

34 Struga - Vo naseleno mesto: 6 - [umski poàr:3



35 Strumica

- Na Otvoren Prostor: 205 [umski poàr: povr{ina = 770ha Polski poàr: povr{ina = 6ha

36 Tetovo - Vo naseleno mesto: 4 - [umski poàr: 2

37 â{ka - [umski poàr: povr{ina = 1010ha - Drugo: povr{ina = 1010ha

38 [tip - Vo naseleno mesto: 1 - [umski poàr:1

4.15.3. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi

Edno od mo`nite i neophodno potrebni preventivni merki za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi e planiraweto, koe preku osoznavawe i analiza na sostojbite i opasnostite od mo`nite incidenti, vo odrùvaweto na instalaciite i opremata, treba da sozdade prifatliv odnos kon ìvotnata sredina. Pritoa osnovnite metodolo{ki postapki za planirawe i ureduvawe na prostorot se:

‡ ocenka na sostojbite na prirodnite komponenti na ìvotnata sredina i stepenot na zagrozenost od pojava na tehni~ki katastrofi;

‡ ocenka na optovarenosta na prostorot so tehnolo{ki sistemi so odredeno nivo na rizik;

‡ analiza na me|usebnata zavisnost na prirodnite uslovi i postojnite tehnolo{ki sistemi;

‡ definirawe na nivoto na postojniot rizik pri redovna sekojdnevna rabota na tehnolo{kite sistemi i pri pojavata na incidentni slu~ai;

‡ procena na zagrozenosta na lu|eto i materijalnite dobra; ‡ utvrduvawe na kriteriumite za izbor na optimalna varijanta na

za{tita vrz osnova na procenetiot stepen na zagrozenost. So primena na ovaa metodolo{ka postapka moè de se o~ekuva

ostvaruvawe na slednite osnovni celi za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi:

‡ maksimalno usoglasuvawe i koristewe na prostorot od aspekt na za{tita vo ramkite na prostornite mo`nosti;

‡ vgraduvawe na merkite na koi se zasnovuva organizacijata na za{tita i spasuvawe na ~ove~kite ìvoti i materijalnite dobra od



tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi vo opredeluvaweto na namenata na prostorot;

‡ integrirawe na elementite na zagrozenosta vo ramkite na kompleksot na pra{awata vrzani so za{titata na ìvotnata sredina.

Zaradi postignuvawe na celosna za{tita na lu|eto, materijalnite dobra i potesnata i po{irokata ìvotna sredina postojat tri nivoa na prezemawe na sigurnosni, preventivni merki:

Prvo nivo: gi vklu~uva site merki koi se prezemaat vo odrùvaweto na opremata i instalaciite, zaradi sigurno koristewe na opasni materijali vo tehnolo{kite procesi i odbegnuvawe na tehnolo{ki katastrofi.

Vtoro nivo: se odnesuva na site merki koi treba da obezbedat ograni~uvawe na emisijata kako posledica od poàr, eksplozija ili osloboduvawe na hemikalii.

Treto nivo: vklu~uva merki koi se prezemaat za za{tita na ìvotnata sredina vo smisol na ograni~uvawe na efektite od emisija na opasni materii, ili posledici od poàr i eksplozii.

Pri izrabotkata na planovite od ponisko nivo treba da se ima predvid slednoto:

‡ potrebata od oformuvawe na sistemot na evidencija i analiza na tehnolo{kite akcidenti, kompaktibilen na sistemot MARS na Evropskata unija, kako baza za evidencija na opasni materijali, prisutni vo tehnolo{kite postrojki i mo`ni pri~ini na katastrofi;

‡ potrebata od predviduvawe na preventivni merki za spre~uvawe na tehnolo{ki katastrofi, bazirani vrz analizata na odnesuvaweto na isti ili sli~ni postrojki;

‡ potrebata od zamena na halogeniranite jaglenovodorodi kako razladni sredstva i propelanti; redukcija na sega{nata emisija na golem broj na opasni supstanci do 50% i redukcija na emisija na benzen, hlormetan, duhloretan, bakar i kadmium od 60-70%; namaluvawe na emisijata na jaglenoroden-dioksid i sulfur-dioksid i defosfatizirawe i denitrificirawe na otpadniot materijal;

‡ izrabotka na soodvetni planovi i programi za za{tita na naselenieto i edukacija i trening na personalot vo slu~aj na eventualna tehni~ka katastrofa.

Spored podatocite od dostasanite informativni listovi, vo 2007 godina

evidentirana e samo edna tehni~ko-tehnolo{ka havarija vo Rudnikot Toranica vo op{tina Kriva Palanka.



5. EVROPSKA RAMKA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Strate{ka cel na R. Makedonija e finalizirawe na procesot na integrirawe vo Evropskata Unija. Postojniot status na zemja kandidat za ~lenstvo vo Evropskata Unija pred na{ata Dràva postavuva pove}e zada~i naso~eni ne samo kon ostvaruvawe na o~ekuvanite efekti izrazeni preku makro ekonomskite performansi za povisoki stapki i nivo na ekonomski razvoj, politi~ka i bezbednosna stabilnost, ponapredno tehnolo{ko nivo, povisoko obrazovanie i nau~no nivo, tuku i apsolvirawe na novinite vo oblasta na prostornoto planirawe i vklu~uvawe vo procesot na transferirawe i primena na nasokite i opredelbite od prostornata i regionalnata politika praktikuvana od zemjite ~lenki na Unijata.

Novata politi~ka konstelacija, tehni~kiot razvoj i globalnata povrzanost se bitni faktori koi imaat zna~itelno vlijanie vrz prostornata organizacija i sozdavaweto na novi konturi na Evropa.

Rapidniot razvoj na globalnata ekonomija opredeluva nova mreà na vrski i etablira novi soodnosi pome|u korporacii, gra|ani, gradovi i regioni niz celiot svet. Teku{tiot proces na Evropskata integracija postavuva pred prostornoto planirawe i urbanata politika zada~i na supranacionalno nivo koi treba da se implementiraat vo tekovniot i iden proces na planirawe i organizacija na prostorot i vo na{ava Dràva.

Glavni evropski politiki

Za razbirawe na evropskata politika vo oblasta na prostorniot razvoj, koja e edna parcijalna politika, vaèn e nejziniot odnos kon glavnite evropski politiki. Glavnite evropski politiki spored Unity, Solidarity, Diversity for Europe, its People and its Territory, 2001, (Edinstvo, solidarnost i raznovidnost za Evropa, nejzinite ìteli i teritorijata) se:

‡ Politika na konkurencija, ‡ Zaedni~ka zemjodelska politika, ‡ Vrabotuvawe, ~ove{kite resursi, razvoj i kohezija, ‡ Politika na za{tita na ìvotnata sredina, ‡ Regionalna politika, ‡ Politika na istraùvawa i razvojot, ‡ Soobra}ajna politika, ‡ Energetska politika, ‡ Politika na pretpriema{tvo za sredni i mali pretprijatija, ‡ Zaedni~ka politika vo oblasta na ribarstvo.

Od site navedeni politiki, najgolemo vlijanie vrz prostornoto planirawe na razvojot i teritorijalno ureduvawe na Evropskata Unija i celiot kontinent, imaat tri politiki: politika na za{tita na ìvotnata sredina, regionalnata politika i soobra}ajnata politika.



Perspektiva na prostorniot razvoj na Evropa (ESDP) i evropskite regionalni proekti vo oblasta na planirawe na prostorniot razvoj

ESDP e donesena so posebna rezolucija 1999 g. Toa e prv formalen dokument vo oblasta na planiraweto na prostorniot razvoj vo Unijata od 1989 g., koga e donesena odluka za podgotovki na evropskata strate{ka ramka vo domenot na planirawe na prostorniot razvoj, odnosno koga Evropskata unija i Evropskata komisija otpo~nale da sorabotuvaat vo ovaa oblast. Ovoj dokument pretstavuva novost vo taa smisla {to vo nego odr`livosta ne se smeta samo kako envajronmentalno prifatliv ekonomski porast i razvoj (an environmentally acceptable economic development), tuku i kako prostorno uramnoteèn razvoj (a balanced spatial development). Osven toa, vo ovoj dokument na eden nov na~in se nastojuva na usoglasuvawe na odlukite od razli~ni sektori spored zaedni~ka prostorna matrica, za {to se koristi izrazot "sektorsko planirawe so prostorni posledici" (spatially effective sector planning). Vo Hanover, vo septemvri 2000 god., na 12. sednica, doneseni se Vode~kite principi za razvoj na evropskiot kontinent (Guiding principles for Sustainable Development of the European Continent). Tie ne se pravno obvrzuva~ki, no vo niv e naglaseno zna~eweto na teritorijalnata dimenzija vo ostvaruvawe na ~ove~kite prava i demokratijata. Nivnata cel se sostoi vo definirawe na merki i politiki na prostorniot razvoj so ~ija pomo{ lu|eto vo site dràvi ~lenki }e ostvarat prifatliv ìvoten standard, {to se smeta kako eden od bitnite preduslovi za stabilizacija na demokratskite procesi i strukturi vo regionite i gradovite vo Evropa, odnosno nivnoto aktivno u~estvo vo procesot na evropskata integracija i demokratizacija.

Vode~kite principi koi se usvoeni vo Hanover pretstavuvaat eden dokument ~ija cel e ostvaruvawe na seevropskiot odr`liv razvoj.

Vo poslednata verzija ESDP pretstavuva plansko-razvoen dokument od indikativen i integrativen vid, zna~i, eden op{t "plan/program" na supranacionalno nivo. Na toj na~in, Unijata e prv golem svetski region koj definiral zaedni~ka prostorna vizija za razvoj na svojata teritorija.

Sumarno, ESDP pretstavuva strate{ka politi~ka ramka za podobruvawe na sorabotka pome|u Evropskata komisija, dràvite ~lenki i nivnite regioni i gradovi, odnosno za usoglasuvawe na razni politiki. So ovoj dokument e definirana edna prostorna vizija za razvoj na teritorijata na Unija, so {to ESDP e promovirana kako ramka na politikata i referenten dokument vo domenot na odr`liviot prostoren razvoj (so {to se insistira na po~ituvawe na site glavni principi na odr`livost - ekolo{ki, ekonomski, socijalni i kulturni). Iako ne e zadolìtelen, toj gi definira politi~kite opcii i "vodi~/nasokite" za donesuvawe na odluki na site upravuva~ki nivoi (od supranacionalno odnosno evropsko, na eden kraj, preku nacionalno/dràvno i regionalno, do lokalno, na drug) {to bi vodelo kon odrìv i uramnoteèn razvoj.

Evropska mreà na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON) i drugi informati~ko statisti~ki poddr{ki

Ostvaruvawe na ESDP e podràno so paralelna statisti~ko-informati~ka i istraùva~ka poddr{ka pod imeto Evropska mreà na



opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON. European Spatial Planning Observatory Network-Study Programme on Europen Spatial Planning), koja e pokrenata od Evropskata komisija i vladite na dràvi ~lenki na Evropskata unija 1998 g. i potoa realizirana vo tekot na slednite dve godini na istraùvawe. Ovaa programa prodolùva vo periodot 2002-2006 g. vo ramkite na INTERREG III B.

Programata e pokrenata so cel da se identificiraat mo`nite institucionalni, pravni, administrativni i finansiski parametri za mreà na istraùva~ki institucii koi bi bile sobrani vo ramkite na ESPON. Istraùvawata baziraat na koristewe na pove}e desetini indikatori, koi treba da dadat opfaten, detalen i siguren uvid vo razli~nosta na komponentite na edinstveniot evropski prostor (regioni, gradovi, prostorni oski i dr.), od slednite sedum grupi: 1. Geografska polo`ba, 2. Ekonomski potencijall, 3. Socijalna integracija, 4. Prostorna integracija, 5. Optovaruvawe na zemji{teto, 6. Prirodno nasledstvo i 7. Kulturno nasledstvo.

ESDP i golemi regionalni programi

Vo ostvaruvawe na poslednata od navedenite misii na ESDP, posebna i osobena uloga imaat onie regionalni inicijativi i {emi na prostorniot razvoj koi opfa}aat i poodelni zemji ~lenki na Evropskata unija i poodelni zemji kandidati za priem vo Unijata. U{te vo tekot na podgotovkite na ESDP, Evropskata komisija vo 1996 g. pokrena regionalna inicijativa pod ime INTERREG II C, so cel da se podrì transnacionalnata sorabotka vo prostornoto planirawe na evropskite zemji i regioni (zna~i ne samo vo zemjite na Unijata). Po pove}egodi{na sestrana sorabotka vo ramkite na razni regionalni i sli~ni programi i proekti, vo tek e zavr{uvawe na negovoto prodolùvawe pod naziv INTERREG III B, koj, isto taka, }e bide realiziran preku niza poodelni proekti, vo ramkite na pet golemi programi koi treba da odrazat dominantnite geografski lajtmotivi na evropskata teritorija:

‡ CADSES/VISION PLANET (Strategies for an integrated spatial development of the Central European, Adriatic, Danubian and South-Eastern European Space), opfa}a regioni na centralna i jugoisto~na Evropa, dunavskiot pojas i jadranskiot basen, na ~etiri zemji ~lenki na 333Unijata, sedum zemji kandidati za ~lenstvo i sedum zemji nadvor od unijata;

‡ NORTH-WESTERN EUROPE opfa}a regioni na severozapadna Evropa, od sedum zemji ~lenki na Unijata i [vajcarija;

‡ BALTIC SEA REGION opfa}a podra~ja na ~etri zemji ~lenki na Unijata, Norve{ka i {es drugi zemji (~etri kandidati za priem vo Unijata i pribalti~kite delovi na Rusija i Belorusija);

‡ ALPINE SPACE opfa}a regioni vo ~etri ~lenki na Unijata i u{te tri dràvi (Lihten{tajn, Slovenija i [vajcarija);

‡ NORTH SEA REGION opfa}a podra~ja vo {est ~lenki na Unijata i Norve{ka.



Regionalni inicijativi ESTIA i OSPE

ESTIA i OSPE se dve najva`ni regionalni inicijativi vo oblasta na prostorniot i urbanisti~kiot razvoj i envajronmentalnata politika i na Balkanot:

‡ ESTIA (European Space and Territorial Integration Alternatives, Spatial development strategies and policy integration for the South-East Europe), t.e., Alternativi na evropskata prostorna i teritorijalna integracija, strategija i politika na integracija na prostorniot razvoj za jugoisto~na Evropa. Vo ovoj proekt u~estvuvaa Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija i SR Jugoslavija;

‡ OSPE (Observatory of Spatial Planning and Environment in South-East Europe), t.e., Opservatorija za prostorno planirawe vo jugoisto~nata Evropa, e proekt koj e komplementaren na prviot. Toj gi opfa}a istite zemji, no vo nego pove}e se naglaseni aspektite na informati~kata poddr{ka na podgotovkite, donesuvaweto i sproveduvaweto na odluki vo oblasta na odr`liviot razvoj i prate~kite institucionalni i organizacioni aran`mani (t.e. regionalna opservatorija i mreà na nacionalni punktovi/fokalni to~ki).

Drugi regionalni inicijativi, programi i proekti

Pokraj koproektite ESTIA/OSPE, za razgleduvawe i definirawe na idnite pravci na razvojot na Republika Makedonija od bitno zna~ewe se i golemot broj na drugi inicijativi, programi i proekti na regionalnata integracija vo ovoj del na svetot. Pomalku ili pove}e, site pretstavuvaat odredeni "repliki" i "derivativi" na raznite obidi od evropskata integraciska tradicija, no i svoevidni "eksperimenti", najprvin zaradi prilagoduvawe na pristapi i metodi soglasno so lokalnite uslovi. Iako nitu edna od ovie inicijativi ne e izvorno prostorno-envajronmentalna (kako {to toa se ESTIA i OSPE), tuka se navedeni bidej}i pove}eto sodràt poedini elementi od ovaa oblast (na primer, od soobra}aj i telekomunikacii, energija, za{tita na ìvotnata sredina, regionalna sorabotka i regionalno planirawe, prostorno planirawe, socijalna kohezija, odr`liv razvoj, stranski investicii i dr.):

‡ Centralnoevropskata inicijativa (CEI, Central European Initiative), od 1989 g., denes opfa}a 17 ~lenki (dve od Unijata, sedum ~lenki na CEFTA, ~etri zemji koi nastanale od prethodnata Jugoslavija i tri zemji od evropskiot del na biv{iot SSSR);

‡ Crnomorska ekonomska sorabotka (BSEC, Black Sea Economic Cooperation), so 11 ~lenki (5 balkanski zemji, 3 crnomorski krajbre`ni zemji, ~lenki na biv{iot SSSR i tri kavkaski zemji, isto taka ~lenki na biv{iot SSSR), od 1992g.;

‡ Centralnoevropska zona na slobodna trgovija (CEFTA, Central European Free Trade Area), osnovana 1992g., koja ima 7 ~lenki (od 1999g.);

‡ Konferencija za stabilnosta, bezbednosta i sorabotka na zemjite od Jugoisto~na Evropa (Conference on Stability, Security and Cooperation



of South Eastern Europe), od 1996 g., pokasno nare~ena Proces na sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa (Southeast Europe Cooperation Proces), pretstavuva edinstvena avtohtona inicijativa na samite balkanski zemji, te. prodolènie na porane{nata multilateralna balkanska sorabotka vo periodot 1975-91g., so sedum ~lenki;

‡ Proces od Roajomon od 1995g., odnosno Proces na stabilnosta i dobrososedstvo vo Jugoisto~nata Evropa (Proces of Stability and good Neighboutliness in SEE), ~ii osnova~ e Evropskata Unija i vo koj u~estvuvaat pove}e desetici u~esnici od Unijata, drugi delovi na Evropa i SAD, kako i najzna~ajnite evropski organizacii - EU, Sovetot na Evropa i OEBS;

‡ SECI (Southeast European Cooperative Initiative), te. Inicijativa za sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa, od 1996 g., pokrenata od strana na SAD, so 12 ~lenki od Balkanot i od centralna Evropa, so 5 zemji koi pruàat poddr{ka, i pogolem broj me|unarodni organizacii koi u~estvuvaat vo rabota (Evropska Unija, Evropska komisija, Svetska banka, Evropska banka za obnova i razvoj i Evropska investiciona banka), kako i poedini regionalni forumi;

‡ Pakt za stabilnosta vo Jugoisto~na Evropa (Stability Pact for SEE) (inaku dosega najambiciozna inicijativa vo odnos na seopfatnosta, politi~koto nivo na koe e vodena i angaìranosta na ~ove~kite, finansiskite i drugi resursi), koj e rezultat na razni obidi za pottiknuvawe na sorabotka na Balkanot vo periodot podolg od edna decenija. Od 1999g. e formalno del na OEBS i opfa}a pove}e desetici zemji - korisnici na pomo{, a pokraj toa i golem broj na me|unarodni organizacii (UN, NATO, OECD, Sovet na Evropa itn.), me|unarodni finansiski organizacii (WB, IMF, EIB, EBRD i dr.) i regionalni inicijativi;

‡ Jadransko-jonskata inicijativa (AII, Adriatic-Ionian Initiative), od 2000 godina, so 4 zemji od prethodnata Jugoslavija, Albanija i dve ~lenki na Evropskata Unija;

‡ Dunavska komisija (Danube Commision), inaku najstarata regionalna me|unarodna organizacija vo toj del na Evropa (so edinaeset postojani ~lenki, od 1998 g.) i so Evropskata Unija vo status na nabquduva~;

‡ Rabotna zaednica na podunavskite regioni (Working Community of Danubian Regions), ~ii 24 ~lenki se dràvi regioni /oblasti od 11 zemji;

‡ Rabotna zaednica "Alpe-Jadran" (Alpe-Adria Working Community), so 19 ~lenki i nabquduva~i, dràvi i regioni (u{te od 1978 g.).



6. ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA ZA OSTVARUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO PERIODOT JUNI 2004 -2007 GODINA

Po usvojuvaweto na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo mesec juni 2004 godina, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan (Sl. vesnik na RM br. 39/04), otpo~naa aktivnostite za realizacija na zakonskata obrska za izrabotka na godi{ni izve{tai za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija. Dosega se izraboteni vkupno ~etiri izve{tai: "Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan vo 2004 godina" koj se odnesuva{e na periodot od usvojuvaweto na Prostorniot plan vo mesec juni do krajot na kalendarskata 2004 godina, potoa izve{tai za 2005, 2006 i ovoj izve{taj za 2007 godina. So izrabotkata na godi{nite izve{tai oformena e bogata informacisko-dokumentaciska baza koja ovozmoùva sogleduvawe na promenite i sostojbite vo prostorot vo domenot na relevantnite oblasti opfateni so Prostorniot plan za sekoja godina poedine~no. Izve{tajniot materijal sodràn vo ~etirite izve{tai pretstavuva soliden informaciski fond koj dava mo`nost za analiti~ki osvrt na ostvaruvaweto na Prostorniot plan vo izminatiot tri i pol godi{en period od negovoto usvojuvawe, so cel sogleduvawe na karakteristi~nite pojavi, promeni, problemi, trendovi na razvoj vo poedine~nite oblasti vo prostorniot sistem, sogleduvawe na novi mo`nosti i potencijali indikativni vo ovoj period koi ukaùvaat na potrebata za izmeni i dopolnuvawe na planskite nasoki i opredelbi utvrdeni so Prostorniot plan vo odredeni oblasti kade {to se prisutni takvite pojavi i potrebi za promeni. Soglasno na ova, ovoj Izve{taj sodrì novo poglavie vo koe se dava osvrt na sinteznite eviudentirani promeni vo prostorot i zaklu~ni sogleduvawa za ostvaruvawe na opredelbite i nasokite utvrdeni vo sekoja poedine~na oblast od Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo izminatiot tri i pol godi{en period.

6.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj

Osnovnata vrednost na makedonskiot prostor od ekonomski aspekt se postojnite prirodni i sozdadeni potencijali na koi se nadovrzuva ~ovekoviot resurs koj se karakterizira so svojata sî u{te povolna (prifatliva) starosna struktura i raspoloìvata rabotna sila koja treba produktivno da se aktivira. Vo odnos na razvojnite faktori utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija, vo analiziraniot period, pokraj nedostigot na kapital, se izdvojuva i sî u{te nezadovolitelnata sostojba na infrastrukturnite sitemi kako eden od osnovnite preduslovi i faktori za podinami~en i perspektiven ekonomski razvoj. Potrebni se dopolnitelni aktivnosti i investicii za dinamizirawe na ovaa isklu~itelno zna~ajna oblast za zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot i ambientot za pretpriema~ite i sozdavawe perspektiva za razvoj na ekonomijata i op{testvoto vo celina. Pri toa koncentracuijata na ~ovekovite resursi vo obrazovanieto i naukata pretstavuvaat neminliv preduslov i ~initel na sopstveniot razvoj.



Promenetata sopstveni~ka struktura i strukturata na nositelite na stopanskata aktivnost sî u{te ne gi dadoa o~ekuvanite efekti vo odnos na pottiknuvawe na konkurentnosta i voveduvawe na inovacii vo proizvodnite i uslu`nite procesi.

Vo odnos na realizacijata na postavkite za prostorna razmestenost na stopanskite kapaciteti ostanuva konstatacijata za visokata koncentracija na proizvodni kapaciteti na podra~jata na gradovite (Skopje, Bitola, Ohrid, Prilep, Tetovo, Gostivar, Kumanovo, Strumica i dr.), dodeka na drugite podra~ja sostojbata i ponatamu e mnogu nepovolna. Vo pogolemiot broj edinici na lokalna samouprava so ruralni karakteristiki, stopanstvoto se potpira isklu~ivo na zemjodelstvoto. Vo najgolem broj na ruralnite naselbi otsastvuvaat urbanisti~ki planovi koi {to se preduslov za sozdavawe prostorni uslovi za locirawe na proizvodni kapaciteti i drugi komplementarni dejnosti so koi se pottikuva ekonomskiot i sevkupen razvoj kako na lokalno taka i na nacionalno nivo.

Soglasno postojnata zakonska regulativa vo oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe, lociraweto i razmestuvaweto na stopanskite dejnosti vo analiziraniot period se ostvaruva{e po metodot na koncentrirana disperzija vo ramki na postojnite ili novite urbanisti~ki planovi za gradovite, odnosno na selata vo ~ii ramki se predviduvaat povr{ini za stopanska namena ili vo prostorot utvrden so urbanisti~kite proekti i so urbanisti~ki planovi von naseleni mesta so stopanska funkcija kade se predviduva izgradba na stopanski kompleksi naj~esto so edna proizvodna dejnost i mo`nosti za otvrawe na komplementarni dejnosti.

Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite celi koi{to treba da se postignat so nivnata promocija.

Za formirawe na slobodnite ekonomski zoni predvideni se lokacii vo skopskiot, pelagoniskiot, gevgeliskiot, {tipskiot i strumi~kiot region. Spored postojnata regulativa, status na vakvi zoni imaat: TIRZ "Bunarxik" koja {to e preimenuvana vo TIRZ "Skopje1" i "Feni". Vo nasoka na ostvaruvawe na opredelbite za sozdavawe preduslovi za pottiknuvawe na stranskite vlo`uvawa, vo tekot na 2007 godina otpo~naa aktivnosti za izrabotka na urbanisti~ki proekti za novi dve tehnolo{ki industriski razvojni zoni TIRZ "[tip" i TIRZ "Tetovo".

Kako prioritet se postavuva ponatamo{no prestruktuirawe na stopanstvoto spored pazarnite kriteriumi: promena i prilagoduvawe na proizvodnite programi, racionalno koristewe na prostorot, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i za{tita i unapreduvawe na okolinata. Pri procesot na odlu~uvawe i alokacijata na stopanskite kapaciteti prioritetno e opredelbata za koristewe na postojnite aktivni zoni, pa duri po iskoristuvaweto na raspolo`iviot postoen urbaniziran prostor, da se planiraat novi zoni ili da se ureduvaat ve}e planiranite utvrdeni so postojnata urbanisti~ka dokumentacija.

Pri prostornata alokacija na stopanskite dejnosti, potrebno e da se vospostavat mehanizmi i merki za pottiknuvawe i olesnuvawe za podra~jata so slabo razviena ekonomija.



Vo vakvi uslovi, naporite na makedonskata vladina politika treba i ponatamu zasileno da se naso~uvaat kon obezbeduvawe stabilnost na ekonomskite tekovi, revitalizacija na ekonomskite aktivnosti i zasiluvawe na zapo~natite integrativni procesi.

6.2. Koristewe na prirodnite resursi

Zemjodelsko zemji{te Za~uvuvaweto, za{titata i racionalnoto koristewe na zemjodelskoto

zemji{te e osnovna planska opredelba i glaven preduslov za efikasno ostvaruvawe na proizvodnite i drugite funkcii na zemjodelstvoto.

Spored raspoloìvite podatoci19 za 2006 godina, Republika Makedonija raspolaga so 1225513 ha zemjodelsko zemji{te. Odnosot pome|u obrabotlivite povr{ini (537419 ha) i pasi{tata (687324 ha) e 43,9% vo odnos 56,1%. Ovoj odnos ne korespondira so zacrtanite planski predviduvawa za 2020 godina so koi soodnosot pome|u obrabotlivite povr{ini i povr{inite pod pasi{ta e predviden na 49% nasproti 51%.

Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{te dominiraat povr{inite pod oranici i bav~i so 81,7%, ovo{tarnicite zafakaat povr{ina od 2,4%, lozjata 4,7% i ostatokot od 11,2% od vkupnoto obrabotlivo zemji{te se povr{ini pod livadi. Vo evropski ramki Republikata spa|a vo grupata so sredna obezbedenost na zemjodelsko i obrabotlivo zemji{te, odnosno prose~no po ìtel doa|a 0,26 ha obrabotlivo zemji{te ili 0,22 ha oranici.

Za ostvaruvawe na strate{kite celi za dinamizirawe na razvojot na zemjodelskoto proizvodstvo, vo tekot na 2007 godina, vrz osnova na politikata utvrdena vo ovaa stopanska oblast, bea prezemeni zna~ajni merki i aktivnosti kako {to e Popisot za zemjodelstvo koj {to se sprovede za prvat po 40 godini. Popisot ovozmoì da se postavi statisti~kiot portret na makedonskoto zemjodelstvo i na site aktivnosti {to se prevzemaat vo ovaa stopanska dejnost. So podatocite od Popisot se obezbeuva seopfatna slika za sostojbite vo makedonskoto zemjodelstvo so relevantni informacii za brojot na individualnite zemjodelski stopanstva, vkupniot koristen zemji{en fond za zemjodelstvo, ribarstvo i {umarstvo, dobito~niot fond po vidovi i po kategorii, zemjodelskata mehanizacija i oprema, agrotehni~kite merki spored vidot i povr{inata na zemji{te na koja se primenuvaat, rabotnata sila angaìrana vo ovaa dejnost i sl. [umi i {umsko zemji{te

Opredelbite zacrtani so Prostorniot plan na Republika Makedonija vo oblasta na koristewe na zemji{teto koi se odnesuvaat na osnovnata transformacija na zemji{teto predviduvaat do 2020 god. da se izvr{i prenamena na 96.000 ha zemjodelsko zemji{te, koi denes pretstavuvaat neobraboteni i napu{teni oranici i bav~i od 6, 7 i 8 klasa so relativno izrazena erozija, vo {umsko zemji{te.

Spored dobienite podatoci od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, sostojbata na po{umeni povr{ini vo 2006 godina

19 Statisti~ka publikacija, br. 564 "Poljodelstvo, Ovo{tarstvo i lozarstvo, 2006"



iznesuva okolu 1382 ha, dodeka vo 2007 godina, po{umuvaweto e izvr{eno vo pomal obem, na povr{ini od okolu 824 ha. Mineralni resursi

Rudnoto bogatstvo na Republika Makedonija e raznovidno, no so relativno mali istraèni rezervi. Registrirani se metali~ni, nemetali~ni i energetski mineralni surovini, ~ii leì{ta se eksploatiraat, a najgolem broj od niv se nedoistraèni.

Vrz osnova na geolo{kiot sostav, tektonskiot sklop, procesite na sedimentacija i magmatska mobilnost kako osnovni prirodni predispozicii vo sozdavaweto na rudnite leì{ta, nao|ali{ta i rudni pojavi, na teritorijata na Republikata se izdvoeni {est osnovni rudni reoni.

Spred popolnetiot informativen list dostaven od Ministerstvoto za ekonomija vo ~ija nadle`nost e izdavawe koncesii za eksploatacija na rudnite resursi, vo 2007 godina vrz osnova na koncesii se vr{i eksploatacija na rudnoto bogatstvo vo vkupno 17 op{tini na povr{ina od okolu 1230 ha.

6.3. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura

6.3.1. Vodosnabduvawe

Soglasno Prostorniot plan na R. Makedonija i dolgoro~nite planirawa predvidena e celosna pokrienost na naselbite so komunalna infrastrukturna mreà, odnosno predvideno e sekoj ìtel da dobie sanitarno higienski ispravna voda za piewe.

Vo tekot na 2007 god., vo sporedba so izminatite 2005 god. i 2006 god., zabele`liv e drasti~en pad vo izgradbata vodosnabditelnite i kanalizacionite sistemi. Za vodosnabduvawe prevzemeni se aktivnosti vo vkupno 50 naseleni mesta. Za sporedba, vo 2005 god. prevzemeni se aktivnosti vo 168 sela, a vo 2006 god. 121 selo.

Od vkupniot broj od 50 sela vo 27 sela vodosnabditelnite sistemi se izgradeni ili se vo faza na izgradba, a vo 23 sela vodosnabditelnite sistemi se pro{ireni so mali intervencii - izgradba na dovodi ili rezervoarski prostori.

Vo selata Ara~inovo (zavr{na faza) i Mlado Nagori~ane aktivnostite prodolùvaat od 2006 god.

Izgradbata na sistemot za vodosnabduvawe na selata Robovo i Ednoku}evo (op{tina Peh~evo) e zapo~nata od 2006 god.

Vo gradovite iako nema kvalitetno vodosnabduvawe (kako na pr. vo Kavadarci, [tip, Tetovo i dr.) ne se prevzemeni nikakvi aktivnosti za pro{iruvawe ili za iznao|awe na novi izvornici. Prevzemeni se samo nezna~itelni aktivnosti, pro{iruvawe ili rekonstrukcija na vodovodnata mreà.

Pozna~ajni aktivnosti se prevzemeni za gradot Sveti Nikole {to se vodosnabduva od akumulacijata "Mavrovica" na reka Mavrovica. Surovata voda od akumulacijata se doveduva vo fabrikata za prerabotka na vodata za piewe kade treba po soodvetniot tretman da se dovede do kvalitet na voda za piewe.



No vo procesot na prerabotka na vodata golemi problemi predizvikuva prisustvoto na organski materii vo surovata voda. Prisustvoto na organskite materii se dolì na golemoto koli~estvo na nanos koe se vliva vo akumulacijata. Poradi nesoodvetniot kvalitet na vodata Gradot ve}e podolg period se soo~uva so nedostig na kvalitetna voda i e potrebno iznao|awe na novo re{enie za vodosnabduvawe.

So razvojnite dokumenti za isto~niot region na R. Makedonija za glaven izvornik za vodosnabduvawe i navodnuvawe na del od obrabotlivite povr{ini se predviduva HS "Zletovica" koj sega e vo faza na izgradba. Od ovoj sistem se predviduva i vodosnabduvawe na gradot Sveti Nikole, no do realizacijata na ovoj zna~aen vodostopanski objekt Gradot pravi napor da go ublaì i delumno da go re{i problemot so vodata za piewe. Za taa cel Op{tinata Sveti Nikole prevzema soodvetni aktivnosti za iznao|awe na dopolnitelno koli~estvo voda za vodosnabduvawe. Se predviduva izvedba hidrogeolo{ki istra`ni dupnatini i eksploatacioni bunari, za obezbeduvawe na soodvetni koli~ini na voda, vo atarot na seloto Kne`je, Crnili{te i Gorobinci. Istraùvanata oblast se protega od mesnosta Divjak kaj s. Kne`je do mesnosta Domus Bunar kaj s. Crnili{te vo dolìna od 5 km. Za funkcionirawe na ova alternativno re{enie se predviduva izvedba na slednite objekti:

‡ istra`ni hidrogeolo{ki dupnatini; ‡ eksploatacioni bunari; ‡ dalekuvod so trafostanica; ‡ filter objekt so hlorinatorsko oddelenie; ‡ rezervoar i ‡ cevovod so koj }e se doveduva vodata do gradskata vodosnabditelna

mreà Celokupnata realizacija se predviduva da se odviva vo period od dve

godini, so toa {to prvata godina (2007 god.) treba da se izvedat eksploatacionite bunari

6.3.2. Za{tita na vodite

Odveduvawe na otpadni vodi

Za odveduvawe na otpadnite vodi aktivnosti se prevzemeni vo 39 sela. Vo 2005 god. bea prevzemeni aktivnosti vo vkupno 77 sela, a vo 2006 god. vo 67 sela. Od vkupniot broj vo faza na izgradba ili izgradeni se kanalizacioni sistemi vo 32 sela, a pro{iruvawe na kanalizacionite sistemi izvr{eno e vo 7 sela.

So Prostorniot plan e zacrtano kako prioritet da bide za{titata na podzemnite i povr{inskite vodi od zagaduvawe so otpadni vodi, preku izgradba na pre~istitelni stanici. Vo izminatata godina vo izgradbata na pre~istitelnite stanici se zabeleùva trend na pointenzivna gradba. Vo 2006 god. izgradeni se pre~istitelni stanici za pet sela. Vo 2007 god. izgradeni se 13 pre~istitelni stanici za vkupno 16 sela.

Najintenzivna e gradbata vo op{tina Mavrovo i Rostu{e kade se izgradeni 4 pre~istitelni stanici za 6 sela. Izgradbata na pre~istitelnite stanici pretstavuva realizacija na programata za za{tita na ìvotnata sredina vo dolinata na rekata Radika.



Vo seloto Krivoga{tani e zavr{ena izgradbata na pre~istitelna stanica so kapacitet od 32000 E@ koja vo 2006 god. be{e vo faza na gradba. Vo s. Debre{te (op{tina Dolneni) vo tekot na 2007 god. prodolèna e izgradbata na kanalizacionata mreà so izgradba na vtora pre~istitelna stanica so kapacitet od 500 E@. Izgradbata na kanalizacionata mreà e zapo~nata vo 2005 god.

Pre~istitelni stanici vo gradovite kako golemi zagaduva~i na povr{inskite i podzemnite vodi ne se izgradeni, a ne se zapo~nati ni aktivnosti za izgradba. Samo za gradot Skopje vo faza na izrabotka e fizibiliti studija za izgradba na pre~istitelna stanica za otpadni vodi kaj seloto Trubarevo.

Vo gradovite prevzemeni se aktivnosti glavno za pro{iruvawe i rekonstrukcija na postoe~kite sekundarni vodosnabditelni mreì.

Regulacija na reki i sistemi za odvodnuvawe

Vo regulaciite na rekite e napraveno mnogu malku. Prevzemeni se aktivnost samo vo nekolku op{tini za regulirawe na vodotecite na mali dolìni so koi }e se ublaàt negativnite efekti od poplavuvaweto na rekite.

Zna~ajno e da se spomene realiziraweto na planskite opredelbi za za{tita na izvorot Ra{~e zacrtani so "Prostorniot plan na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e", preku zapo~nuvawe na izrabotka na Osnovniot proekt za regulacija na koritoto na r. Vardar vo dolìna od 5 km. za za{tita na izvorot Ra{~e od poplavuvawe.

Direkcijata za za{tita i spasuvawe vo sorabotka so Ministerstvoto za zemjodelie, {umarstvo i vodostopanstvo i Centarot za upravuvawe so krizi vo tekot na 2007 god, prevzemaa aktivnosti za realizacija na Akcioniot plan za ~istewe na odvodnite kanali i vodotecite vo 11 regioni vo R. Makedonija. So ovaa akcija se is~isteni 104,887 km.

‡ Vo Skopskiot region is~isteni se kanali vo dolìna od 8,1 km. Is~isteni se kanalite "Mala Rada" i "Usjanski kanal" vo reonot na s. Dra~evo; "Kanal A" vo op{tina Ilinden i vo op{tina Butel is~istena e rekata Serava vo dolìna od 0,44 km; Isto taka zavr{eno e i ~isteweto i se~eweto na vegetacijata (trska i {amak) na Glavnite kanali vo dolìna od 25,7 km;

‡ Vo Tetovskiot region realiziran e celosno planot za ~istewe na Porojska Rek ai Slatinska Reka vo vkupna dolìna od 6,2 km;

‡ Vo Kumanovskiot region akcioniot plan e celosno realiziran so ~isteweto na koritata na Lipkovska Reka i Kowarska Reka vo vkupna dolìna od 5,0 km;

‡ Vo Svetinikolskiot region celosno e realiziran planot so ~istewe na kanalite "Kanton~e", "Mavrovica", poroite Gorobinski Livadi, Kriv~ev Dol i sobirni kanali vo dolìna od 6,87 km;

‡ Vo Negotinskiot region is~isteni se Temjani~ka Reka, poroite Marenski U{i i Brestov Dol vo vkupna dolìna od 5,3 km;

‡ Vo Ki~evskiot region is~isteno e koritoto na rekata Treska vo dolìna od 3,0 km. i odvodniot kanal Staroe~ko Pole;



‡ Vo Valandovskiot region celosno e odvodniot kanal vo atarot na s. Pirava;

‡ Vo Ko~anskiot region obodniot kanal "Bawe - reka Zletovica" i t.n. "Bugarski kanal" vo vkupna dolìna od 8,75 km;

‡ Vo Bitolskiot region region is~isteni se IV, V i X kanal vo vkupna dolìna od 33,35 km;

‡ Vo Prilepski region is~isteni se "Dabni~ki kanal" vo dolìna od 0,5 km i rekata Oreova~ka (goren i dolen tek) vo vkupna dolìna od 1,6 km; Vo op{tina Krivoga{tani is~isteno e koritoto na Crna Reka vo dolìna od 4,0 km;

‡ Vo Ohridsko Stru{kiot region za ~istewe bea predvideni glavnite kanali "Moluzija", "Kali{ta" i "Stru{ki". Kanalite "Moluzija", "Kali{ta" se celosno is~isteni, dodeka glavniot kanal "Stru{ki" ne e is~isten.

6.4. Energetski izvori i energetska infrastruktura

Od godina vo godina potrebite za energija }e rastat, a doma{nite proizvoditeli nema da imaat dovolno sredstva da izvr{at odrùvawe, modernizacija i nadgradba na postojnite, nitu pak sredstva za izgradba na novi производstveni kapaciteti.

Дominantno pra{awe vo ekonomijata denes e energetskata obezbedenost. Evropskata Unija uvezuva 50% od energijata koja {to ja tro{i, a se o~ekuva uvozot vo narednite godini da se zgolemi. Prenosot na energija e sî poteòk и se baraat re{enija so koi }e se obezbedat sigurni pati{ta. Pri toa, akcent se stava na izgradbata na gasovodi i naftovodi koi treba da gi transportiraat energensite do evropskiot pazar. Republika Makedonija, so svojata mestopolo`ba, e va`na raskrsnica na energetskite pati{ta, od zemjite proizveduva~i do krajnite kupuva~i. Idninata na site mali zemji koi ne raspolagaat so golemi rudni bogatstva e vo intelektualniot kapitаl i razvojot na uslu`niot sektor. Vo taa nasoka Makedonija treba da ja definira svojata strategija koja }e garantira sigurno i kvalitetno snabduvawe so energija do site potro{uva~i na podolg rok i }e bide dobar fundament na ekonomskiot razvoj.

Snabduvaweto so elektri~na energija e seriozna rabota i zavisna od mnogu preduslovi: od stru~ite lu|e, od vremenskite (ne)priliki, tehni~kata spremnost na celiot sistem i dr. So potpi{uvawe na Atinskiot memorandum za liberalizacija na pazarot na elektri~na energija, koj treba da zavr{i do 2015 godina, }e se sozdade pazaren ambient koj }e onevozmoùva sozdavawe na monopoli, no istovremeno se nametnuva potrebata za primena na strogi pravila za za{tita na ìvotna sredina. Otvaraweto na energetskiot pazar }e bide i golem predizvik na kompaniite, bidej}i }e se soo~at so golema konkurencija, visoka cena na energija, neefikasno tro{ewe na energija i nesredeni odnosi me|u javniot i privatniot sektor.

Ekspertite prepora~uvaat investicii vo proizvodstveniot sektor. Prognozata pokaùva deka ponudata na elektri~na energija vo regionot }e opa|a, a cenata }e raste. Se prepora~uva izgradba na novi proizvodstveni



kapaciteti, kako i rehabilitacija na blokovite na REK Bitola i TEC Oslomej, kako i podgotvuvawe na TEC Negotino za rabota na gas ili na jaglen koj bi se uvezuval od nadvor. Izgradbata na golemite hidrocentrali êbren i Gali{te, malite hidrocentrali so mo}nost od 30MVA i gasnata centrala TE-TO }e ja podobrat sостоjбata vo elektroenergetskiot sektor vo Makedonija.

Koga vo Makedonija se dopremija prvite koli~ini na prirodniot gas, izgradbata na gasovodot be{e postavena za prioritet, me|utoa nere{enite sopstveni~ki odnosi me|u privatnite kompanii i dràvata go usporija vlezot na prirodniot gas koj treba{e da ja olesni i poeftini energetskata idnina vo Makedonija. Vo svetot odamna se koristat privilegiite na gasifikacijata, vo doma}instvata gasot e re{enie za prostornoto zatopluvawe i za postojano koristewe topla voda. Se o~ekuva vo narednite godini mnogu pogolemo u~estvo na prirodniot gas vo vkupnata potro{uva~ka na energija.

Zaradi zavisnosta kako i visokata cena na naftata, istraùvawata i upotrebata na alternativnite goriva stanaa mnogu zna~ajni. Vo Evropskata Unija i svetot ima sé pogolem interes za investirawe vo obnovlivi izvori na energija. Se smeta deka prednosta na hidroelektranite se niskite proizvodni tro{oci, brziot povrat na vloènite sredstva i povisokata proda`na cena na proizvedenata elektri~na energija. Edinstven nedostatok se smeta dolgiot period na izgradba на објектите.

Zgolemenata upotreba na obnovlivite energii, sekako so soodvetni olesnuvawa i so ekonomski pottiknuvawa od strana na dràvata, se golem potencijal vo strategijata na mehanizmot za ~ist razvoj vo Makedonija. Zamenata na fosilnite goriva so priroden gas vo kogenerativnite postrojki, zamena na gorivo za transport (motoren benzin so propan-butan), tretirawe na op{tinskiot i na industriskiot otpad, se golemi potencijali vo strategijata na mehanizmot na ~ist razvoj.

Поголемо значење треба да се даде на заштедата на енергија. Сo podobruvawe na yidnite i pokrivnite konstrukcii na javnite и објектите за домување so dopolnitelni termoizolacii i so zamena na dotraeni prozorci, можат да se ostvarat големи za{tedi na energija и namaluvawe na potro{uva~kata за 50%.

6.5. Demografski razvoj

Dosega{nite istraùvawa ukaùvaat na postoewe na nepovolni trendovi na nekoi demografski karakteristiki, vrz koi edinstveno moè da se intervenira preku aktivnata populaciona politika, kako: priroden prirast na naselenieto povisok vo odnos na porazvienite evropski zemji, neto stapka na reprodukcija na vkupnoto naselenie, razli~na kaj postojnite etni~ki strukturi vo Republikata, nedovolno razvienite socio-ekonomski i drugi strukturi i dr.

Trgnuvaj}i od opredelbata deka populaciskata politika preku sistem na merki i aktivnosti treba da vlijae vrz prirodniot prirast, se ocenuva deka za obezbeduvawe na planski razvoj i izlez od sostojbata na nerazvienost, se nametnuva vodewe aktivna populaciska politika vo soglasnost so mo`nostite na socio-ekonomski razvoj na Republikata. Vo ovie ramki treba da se vodi edinstvena populaciska politika so diferenciran pristap i merki po oddelni podra~ja, so cel da se postigne optimalizacija vo koristeweto na prostorot i resursite, humanizacija na uslovite za semejniot i op{testven ìvot na



naselenieto, namaluvawe na migraciite, kako i sozdavawe na uslovi za poramnomeren regionalen razvoj na Republikata.

Vo prv red naselenieto treba da ja prifati neophodnosta za menuvawe na reproduktivnoto odnesuvawe i potrebata od vospostavuvawe novi normi pri svoeto biolo{ko odnesuvawe, kako preduslov za ostvaruvawe na pozna~ajni efekti vo naredniot period.

Demografskiot razvoj vo Republikata pokaùva nekolku karakteristi~ni pozitivni, no i negativni pojavi na koi treba da se vlijae za da se realiziraat baranite efekti. Prvata, najglobalna, zna~itelna, no i negativna karakteristika pretstavuva, stapkata na natalitet koja i pokraj zabeleìtelnoto opa|awe, sé u{te e visoka. Taa vo 2006 god. iznesuva{e 11,1 promili. Pozitivnite tendencii vo demografskiot razvoj se manifestiraat preku stabilizirawe na stapkata na mortalitet (okolu 9%) i namaluvawe na smrtnosta na doen~iwata i malite deca koja vo 2006 godina izrazeno preku stapka iznesuva 11,5 promili.

Vtorata zabeleìtelna negativna pojava e neramnomernata raspredelba na populacijata vo oddelni regioni i tendencijata na natamo{na polarizacija. Imeno, isto~nite delovi se karakteriziraat so demografska stagnacija, a zapadnite so demografska eksplozija.

Migracionoto saldo vo dràvata vo 2006 godina e negativno. Imeno vkupniot broj na doseleni lica iznesuva 11 285, dodeka vkupniot broj na otseleni iznesuva 11 813 {to pretstavuva negativno saldo od 528 lica koi {to se odselile od R. Makedonija.

Spored procenata na naselenieto objavena vo statisti~kata publikacija "Statisti~ki pregled 568" na krajot na mesec dekemvri 2006 godina se procenuva deka vo Republika Makedonija vkupnata populacija }e dostigne brojka od 2.041.941 ìteli, od koi okolu 25% se koncentrirani vo Skopje

6.6. Urbanizacija i sistem na naselbi

Realnoto sogleduvawe na trendovite na urbanizacijata vo tekot na 2007 g. e objektivno ograni~eno poradi:

‡ kvalitativni nedostatoci na dostaveniot materijal od izve{tajnite edinici (i pokraj odzivot na 78,8% od vkupniot broj op{tini i 71% od instituciite nadle`ni za oblastite obraboteni vo Prostorniot plan, del od izve{tajnite listovi ne se komplektvno popolneti);

‡ nekompletnost na soodvetni oficijalni ekonomski indikatori; ‡ promenite koi rezultiraat od izmena na administrativno-

teritorijalnata organizacija; ‡ nepostoewe na sistematsko sledewe na urbaniot razvoj preku

soodvetni indikativni pokazateli. No i pokraj objektivnite ograni~uvawa, moè da se konstatira deka

vkupnite aktivnosti odat vo nasoka na povisoko nivo na organiziranost i uredenost na prostorot, odnosno povisok stepen na urban razvoj. Vo ovoj proces paralelno u~estvuvaat i urbanite i ruralnite naselbi, a najdinami~nite promeni se slu~uvaat vo ruralnite naselbi, na kontaktnite prostori na urbanite naselbi i nadvor od naselbite na prostori koi se pogodni za razvoj na



stopanstvo, turizam i drugi aktivnosti atraktivni za doma{nite i stranski investitori.

Dinamikata i obemot na izrabotka na planska dokumentacija ne uka`uva na zna~itelni aktivnosti, {to pred sé e posledica na nemo`nosta za obezbeduvawe dovolno investicii za tie aktivnosti.

Dinamika na donesuvawe na planska dokumentacija

05

1015202530354045

GUP GUP(izmena)

DUP DUP(izmena )

UP za selo UP vonnas. mesto

200520062007

Sporedbata na dinamikata na donesuvawe na planskata dokumentacija vo periodot 2005-2007 g. uka`uva na generalno opa|awe na intenzitetot na aktivnostite od 2005 god. navamu (dokolku se raboti za objektivni i kompletni podatoci dobieni od op{tinite). Vo tekot na trigodi{niot period najintenzivni se aktivnostite za donesuvawe na DUP-ovi, potoa sleduvaat urbanisti~kite planovi za sela i planovite von naseleni mesta.

Novourbanizirani povr{ini (ha)

0100200300400500600700800900

2005 2006 2007

Vo gradski naselbi

Vo selski naselbi

Zafa}aweto na novi povr{ini za urbanizacija e aktuelno i vo urbanite i

vo ruralnite naselbi. Vo urbanite naselbi e evidentirano smiruvawe na vakvite tendencii, po porastot vo periodot 2005 - 2006 god. Toa zna~i deka od 2007 god. ve}e se obrnuva vnimanie na racionalno koristewe na zemji{teto i negova za{tita, kako edna od osnovnite opredelbi na Prostorniot plan. Vo ruralnite naselbi tendenciite za urbanizacija na novi povr{ini se aktuelni vo periodot 2005 - 2007 god. Tie se povrzani so inicijativite i obidite za privlekuvawe na lokalni i stranski investitori za izrabotka na planska



dokumentacija kako osnova za idniot razvoj. Vakvite aktivnosti se indikator za jaknewe na svesta na lokalnata samouprava kako najzna~aen i odgovoren subjekt na lokalniot razvoj.

Vo toj kontekst, urbanizacijata vo idniot period se o~ekuva da se razviva vo uslovi vo koi privatnata inicijativa i pazarnoto stopanstvo }e imaat u{te pozna~ajno mesto i naso~uva~ka uloga dolgoro~niot prostoren razvoj. Procesot na urbanizacijata, i ponatamu }e bide osnovna ramka za idnata organizacija, ureduvawe i koristewe na prostorot na Republikata, no vo soglasnost so nastanatite promeni i idnite dolgoro~ni razvojni potrebi na op{testveno-ekonomskiot sistem.

6.7. Domuvawe

Vkupniot broj na stanovi vo 2007g. soglasno presmetkite izvr{eni vrz osnova na statisti~ki podatoci iznesuva 725.651 stanovi od koi vo individualni stanbeni zgradi 580.678 stanovi, dodeka vo kolektivni stanbeni zgradi (144.973)stanovi.

Vo odnos na sopstvenosta od vkupniot broj na stanovi za 2007 god. (725.651), vo privatna sopstvenost odpa|aat 710.028 stana, vo dràvna sopstvenost 15.048 stana.

Broj na izgradeni stanovi vo period 2002-2007god. godina 2002 2003 2004 2005 2006 *2007 izgradeni stanovi

4643 4216 6431 5010 6493 5358

Vkupno izgradeni stanovi

698143 702359 708790 713800 720293 725651

Podatoci od Statisti~ki godi{nik 2007 god.

*(statisti~kiot podatok za 2007 god. e presmetan) Soglasno presmetkite izvr{eni vrz osnova na statisti~ki podatoci,

realizacijata na izgradeni stanovi vo 2007 god (725.651) vo odnos na izgradeni stanovi vo 2005 godina e zgolemena za 1,66%, a vo odnos na 2006 godina za 0,74%, dodeka vo odnos na 2002god iznesuva 3,9%.

Podatocite {to se dostaveni od strana na op{tinite ne se potolni i ne ja pokaùvaat realnata slika na brojot na izgradeni stanovi od taa pri~ina za merodavni }e se zemat vo predvid brojot na stanovi soglasno Statisti~kite podatoci.

Analizirajki gi gore navedenite podatoci moè da se dojde do sledniot zaklu~ok deka:

‡ dinamikata na izgradba na stanovi vo 2007 ne gi prati predviduvawata soglasno Prostorniot plan na R. Makedonija;

‡ vo odnos na osnovnite pokazateli na standardot na domuvawe imame povisoko nivo na standard na domuvawe;

‡ vo planskiot period }e dojde do pojava na stanben suficit kako rezultat na dosta intenzivna stanbena izgradba ;

‡ trendot na dominirawe na stanovi vo individualna sopstvenost i ponatamu prodolùva;



‡ vo odnos na sopstveni~kite odnosi, dominiraat objekti vo privatna sopstvenost;

‡ trendot na bespravno izgradeni objekti prodolùva i pokraj predvideni merki za suzbivawe na bespravnata gradba;

‡ treba da prodolì izgradbata na socijalni stanovi so predvidenata dinamika bidej}i e najprioritetna to~ka kon koe e naso~ena stanbenata politika.

6.8. Javni funkcii

Sogleduvawa vo odnos realizacija za 2007 god. vo dejnostite na javnite funkcii soglasno statisti~ki podatoci

Obrazovanie

Broj na u~ili{ta vo obrazovna dejnost spored stepenot na obrazovanie od u~ebnata 2004/2005-2006/2007god

godina osnovno sredno visoko vi{o 2004/2005 1010 96 38 1 2005/2006 1008 100 36 1 2006/2007 1003 104 43 3

Dokolku se sporedat podatocite od predhodnite godini moè da se zabeleì deka porastot na brojot na izgradeni u~ili{ta vo celata obrazovna dejnost soglasno statisti~kite podatoci e nezna~itelen.

[to se odnesuva do procentualnoto u~estvo na u~enici i studenti vo obrazovnata dejnost vo 2006/2007god. sporedbeno so podatocite za 2004/2005 moè da se zabeleì deka toj procent vo osnovno obrazovanie e so namaluvawe za 2%, vo srednoto za 0,3%, dodeka vo visokoto imame poka~uvawe za 2,4%, i vi{oto za 14,5%. Podatocite od informativnite listovi na op{tinite ni go prezentira brojot na u~ili{ta koj se izgradeni ili se vo tek na gradba vo 2007god. i ne ja davaat celosnata slika na izgradeni objekti od oblasta na obrazovanieto na teritorijata na Republikata so ogled deka so istite ne se opfateni site op{tini .

Dotraenosta na objektite i na inventarot vo osnovnite u~ili{ta e eden od osnovnite i podolgo vreme prisutni problemi. Globalnata politika e naso~ena kon unapreduvawe na osnovnoto obrazovanie vo ruralnite i urbanite supstandardni podra~ja i za ovaa cel predvideno e da se se izgradat i rehabilitiraat u~ili{ni objekti vo osnovnoto obrazovanie da se nabavi neophodnata oprema, kako i kon celosna kompjuterizacija na osnovnite u~ili{ta. Ministerstvoto za obrazovanie vo svojata godi{na programa ima predvideno i izvedba na pove}e pomali grade`ni raboti (rekonstrukcii na objekti, parterni ureduvawa na u~ili{ni dvorovi) na pove}e osnovni i toa vo op{tina Resen- (Resen i s.Carev Dvor), op{tina Ohrid(s. Pe{tani), op{tina Zajas (s. Gre{nica), op{tina Vrap~i{te, (s. Dobri Dol), op{tina Bogdanci (s. Stojakovo).

Vo oblasta na srednoto obrazovanie potrebno e vo naredniot period }e da se izvr{i rekonstrukcija i sanacija na postojnite objekti i nivno



opremuvawe, posebno na kabinetite i laboratoriite za prakti~na nastava kako i kon izgradba na novi u~ili{ni objekti.

Vo oblasta na osnovnoto i srednoto obrazovanie se predviduva zgolemuvawe na brojot i renovirawe na postojnite sportski sali.

Za unapreduvawe na kvalitetot na visokoto i vi{oto obrazovanie i podobruvawe na uslovite vo studentskiot standard, investicionite aktivnosti treba da bidat naso~eni, pred se, vo razre{uvawe na problemite so komunalnata i grejnata instalacija vo objektite, kabinetskata oprema kako i vo renovirawe na studentskite domovi i izgradba na eden nov studentski dom.

Zdravstvena dejnost

Spored Statisti~kite podatoci za 2006 god. vkupniot broj lekari iznesuva (5134), stomatolozi (1175), broj na bolni~ki posteli (9343). Komparacijata na statisti~kite podatoci od 2006god. vo odnos na podatocite za predhodnite 2005god. i 2004god. gi davaat slednite konstatacii:

‡ broj na ìteli /lekar, lekari /1000ìteli •• 2006 god.iznesuva 394ìteli/1lekar odnosno 2,5 lekari/1000ìteli; •• 2005god. 470ìteli /lekar, odnosno 2,15lekari/1000ìteli ‡ broj na ìteli /stomatolog , stomatolozi /1000ìteli; •• 2006god.1738ìteli/1lekar,odnosno0,57stomatolozi/1000ìteli; •• 2005god.2892/ìtel/lekar,odnosno 0,34stomatolozi/1000ìtel •• 2004god.1800ìteli/lekar, odnosno 0,55 stomatolozi/1000ìteli; ‡ broj na bolni~ki posteli /1000ìteli; •• 2006god.iznesuva 4,6 bolni~ki posteli /1.000 ìteli; •• 2005god iznesuva 4,7 bolni~ki posteli /1.000 ìteli;

Osnoven problem vo zdravstvoto e visokiot stepen na zastarenost na objektite i medicinskata oprema, osobeno vo primarnata zdravstvena za{tita koja e vo upotreba pove}e od 10 godini. Vo zdravstvoto vo tek se aktivnosti za transformirawe na postojniot zdravstven sistem vo nov nacionalen zdravstven sistem, koj treba da obezbedi povisoka i pokvalitetna zdravstvena za{tita zasnovana vrz realni mo`nosti na pla}awe. Vo ovie ramki, razvojnata investiciona politika dava prioritet na investiciite koi se angaìraat za sovladuvawe na najurgentnite tekovni problemi vo zdravstvoto, rekonstrukcija i sanacija na postojnite objekti, zavr{uvawe na zapo~natite objekti i nabavka na nova neophodna oprema.

Socijalna za{tita

Socijalnata za{tita i ponatamu }e se ostvaruva kako za{tita na licata nesposobni za rabota (hendikepirani) i za{tita na site onie koi kako rezultat na tranzicionite procesi se najdoa na marginite na socijalnata sigurnost. Ednovremeno, potrbno e da se prezemaat aktivnosti za podobruvawe na uslovite za smestuvawe vo specijaliziranite ustanovi za stari i iznemo{teni lica, deca bez roditeli i hendikepirani lica.



Organizaciii za socijalna za{tita 2004/2006

2004 2005 2006 Vid na ustanova Broj na

ustanoviBroj na lica

Broj na ustanovi

Broj na lica

Broj na ustanovi

Broj na lica

organizacii za smestuvawe na deca bez roditeli i roditelska grià

2 208 3 250 3 264

organizacii za zgriùvawe na lica so posebni potrebi,

3 566 3 552 3 521

zavodi, ustanovi za zgriùvawe i obrazovanie na deca i mladi so vospitno socijalni problemi

2 111 2 96 2 92

ustanovi domovi za vozrasni lica. 4 492 4 483 4 481Vkupno 11 1377 12 1381 12 1358

Sporeduvaj}i gi podatocite za 2006god vo odnos na 2004 i 2005 god. brojot

na mesta/1000ìteli , iznesuva 4mesta/1000ìteli i nemame golema dinamika vo izgradba na organizacii za socijalna za{tita.

Organizacii za zgriùvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast 2006god

Politikata na razvoj vo oblasta na za{titata na decata, vo naredniot period, treba da bide naso~ena kon podobruvawe i osevremenuvawe na uslovite za zgriùvawe na decata vo ramkite na predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie. Vo oblasta na detskata za{tita, prioritetnite investicioni aktivnosti treba da naso~eni kon rekonstrukcijata na postojnite objekti, kako i dogradba na zapo~natite objekti.

Organizacii za zgriùvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast 2004/2006god.

2004 2005 2006 Vid na ustanova Broj na

ustanoviBroj na deca

Broj na ustanovi

Broj na deca

Broj na ustanovi

Broj na deca

Kombinirani detski ustanovi(jasli, gradiniki, Zabavi{te pri preu~ili{na organizacija)

309 36292 51 20967 51 21525

Zabavi{ta pri osnovni u~ili{ta 255 14801 309 36392 486 36392Vkupno 564 51093 360 57359 537 57917

Soglasno statisti~kite podatoci za 2006god vo ustanovite vo predu~ili{noto vospituvawe i obrazovanie opfateni se 2,8% od naselenieto sporedbeno so 2004/2005 god procentot na opfatenost na deca vo predu~ili{nite ustanovi iznesuva 2,5%.

Kultura

Sostojbata vo oblasta na kulturata se krajno nepovolni i ne gi zadovoluvaat osnovnite potrebi za nepre~eno odvivawe na kulturnite aktivnosti. Vakvite sostojbi ja nametnuvaat potrebata od pogolemi investicii i sanacii na objektite od kulturata i nabavka na neophodnata oprema. Vo ovoj sektor razvojnata politika treba da e naso~ena kon za{tita na kulturno -



istoriskite spomenici i obezbeduvawe na uslovi za rabota vo instituciite za kulturni dejnosti, investirawe vo rabotata na arheolo{kite lokaliteti, izgradba na nov teatar vo Skopje avtenti~en na stariot, izgradba na novi muzei i izgradba na koncertna sala, kako i renovirawe i doizgradba na verskite proekti.

Sport i rekreacija

Za periodot do 2020 god. razvojot na fizi~kata kultura treba da se odviva vo objekti ~ij kapaciteti }e ovozmoàt poseta na 20-25% od ìtelite so prose~en normative od 5 m2 po ìtel Vladata na Republika Makedonija preku Programata za izgradba na sportskite sali saka da ja ublaì sostojbata od deficit na sportski objekti i da stvori bazni uslovi za strate{ko profiliran pravilen razvoj na mladite vo Republika Makedonija. Od tie pri~ini peku Agencijata za mladi i sport }e investira vo slednive Op{tini: Makedonski brod, Berovo Peh~evo, Valandovo, Ilinden \or~e Petrov (Novo Selo), ê{inovo-Oble{evo, Saraj, Demir Hisar, Kumanovo, Gazi Baba (Maxari), Brvenica, Sveti Nikole, Lipkovo (Slup~ane), Bogoviwe (@erovjane), Probi{tip-Zletovo (Zletovo), Kisela Voda, Gor~e Petrov, Novo Selo, Bitola, Gradot Skopje (univerzitet Sv. Kiril i Metodij, o{tina Aerodrom), [tip (univerzitet Goce Del~ev), Tetovo (Dràven univerzitet), Skopje (op{tina Centar - fakultet za fizi~ka kultura, (Aerodrom Centar, Butel, Radi{ani, Kisela Voda, Gazi Baba) Tetovo (Poroj), Mavrovo (Rostu{e) Ki~evo, Kriva Palanka, Strumica (Kukli{), kako i vo izgradba na sportski sali koi se so dimenzii 48h24m, koi se opremeni so sportska oprema za slednive sportovi: mal fudbal, rakomet, ko{arka, odbojka, ping-pong, tenis, gimnastika, i dr.

Sogleduvawa vo odnos realizacija za 2007 god. vo dejnostite na javnite funkcii soglasno Informativnite listovi od op{tinite;

Soglasno Informativnite listovi dostaveni od 67 op{tini moè da se zaklu~i deka na teritorijata na Republika Makedonija evidentirana e dinamikata na izgradba na objekti od oblasta javni funkcii vo okolu 14 op{tini, ili 0,2 % {to e pokazatel na namalena aktivnost vo ovaa oblast. Najgolema dinamika e zabeleàna vo dejnosta na obrazovanieto dodeka vo preostanatite dejnosti aktivnosta e nezna~itelna.

6.9. Razvoj i razmestenost na industrijata

Spored procenetite podatoci20 objaveni od Dràvniot zavod za statistika, industriskoto proizvodstvo na R. Makedonija za 2007 god. }e zabeleì porast od 4,2%. Zgolemenoto industrisko proizvodstvo se o~ekuva da bide zasnovano na pozitivnite dvièwa vo grankite koi imaat pogolemo u~estvo vo strukturata kako {to se: proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi i

20 Izvor: "Prethodni statisti~ki podatoci za R. Makedonija vo 2007 godina", Dràven zavod za statistika, dekemvri 2007 god..



pijalaci; proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni masi; proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali; proizvodstvo na osnovni metal;i; proizvodstvo na metalni proizvodi vo metaloprerabotuva~kata faza, osven ma{ini i uredi; proizvodstvo na ma}ini i uredi, nespomnati na drugo mesto i proizvodstvo na soobra{ajni sredstva, koi vo strukturata na industriskoto proizvodstvo u~estvuvaat so 42,1%.

Strukturata na industriskoto proizvodstvo se karakterizira so nisko u~estvoto na grankite koi imaat karakter na nositeli na razvojot, koi se propulzivni i koi ovozmoùvaat vklu~uvawe vo me|unarodnata ekonomska sorabotka. Ne zadovoluva i u~estvoto na proizvodstvoto koe e izvozno orientirano nasproti u~estvoto na grankite koi se visoko uvozno zavisni. Planskata opredelbata za diverzifikacijata na proizvodnata struktura i asortiman na industriskoto proizvodstvo izostanuva. Toa i ponatamu se karakterizira so bazno-surovinska zavisnost, so dominantno u~estvo na trudointenzivnite dejnosti.

Vo strukturata na industriski granki sé u{te se prisutni bazi~nata, te{kata industrija, industrijata koja bara golemi koli~ini na energija, voda i nekvalifikuvana rabotna sila nasproti opredelbata za razvoj na industriski granki so komparativni prednosti na lokalnite podra~ja: prirodni resursi, mestopolo`ba, kvalifikuvani rabotnici, pazar, kapital i tradicija so prepoznatliva fizionomija na podra~jeto .

Prostornata razmestenost na proizvodnite i na niv komplementarni uslu`ni dejnosti se temeli na postavenata opredelba na organizacija na proizvodnite dejnosti na principot na koncentrirana disperzija, so postavuvawe na mreà na prostorno odvoeni pomali stopanski kompleksi i ponatamo{en razvoj i koristewe na pogolemite planirani prostori za stopanski celi (industriski zoni, zoni za malo stopanstvo, servisni zoni), {to e istovremeno vo nasoka na ostvaruvawe na opredelbata od Prostorniot plan za planska organizacija na namenite i funkciite vo prostorot na Dràvata.

Vo odnos na razvojnata opredelba za postavenost na industrijata vrz principite na odr`liviot razvoj i standardite na za{tita na ìvotnata sredina, ostanuva konstatacijata za potrebata od sanacija na postojnata sostojba so otstranuvawe na pri~inite za zagrozenost na prostorot i okolinata od proizvodnite procesi i preventivna primena na postojnite merki za spre~uvawe na rizikot od pojava na odredeni nesakani posledici vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Regionalnata neramnomernost vo razmestuvaweto na proizvodnite sili i fondovi, ostanuva i ponatamu karakteristika na prostornata struktura na industrijata, uslovena prvenstveno so razmestenosta na prirodnite potencijali, razvojot na naselbite i infrastrukturnite sistemi. Postojnata prostorna struktura se karakterizira so lokaciona zvisnost od resursnata osnova, geoprometnite i geopoliti~ka polo`ba i mo`nosta za dotok na kapital, nadopolneta so izgradenata struktura, tradicija i ~ove~ki potencijal. Tuka se nadovrzuva i paradigmata na odr`liviot razvoj, spored koja industriskiot razvoj treba da se usoglasi so mo`nostite, ograni~uvawata i obvrskite za za{tita na prostorot.



6.10. Soobra}ajna infrastruktura i komunikaciski sistemi

6.10.1. Soobra}ajna infrastruktura

Vo Republika Makedonija vo 2007 godina izgradeni se vkupno 94,73km od koi magistralni 8,35km, regionalni 5,75km, lokalni soobra}ajnici 80,63km. Isto taka del od magistralnite i regionalnite pati{ta se nadgradeni i revitalizirani.

Dolìna na kategorizirani soobra}ajnici (pati{ta) km soobra}ajnici





magistralni 987 29,23 21,83 8,35 regionalni 3.100 9,75 39,33 5,75 Lokalni 5.600 169,352 165,97 80,63 vkupno: 9.700 208,332 227,13 94,73

Od gornata tabela se gleda brojot na realizirani magistralni soobra}ajnici vo 2007 e mnogu pomal od onoj vo 2006 i 2005 godina i istiot iznesuva samo 28,56% vo odnos na 2005godina ili 38,25% vo odnos na 2006godina.

Realizacijata na regionalni soobra}ajnici vo odnos na 2005 godina iznesuvaat 58,97%, a vo odnos na 2006 godina samo 14,62%.

Realizirani se 47,61% lokalni soobra}ajnici vo odnos na 2005 godina i 48,58% vo odnos na 2006godina.

Ili vo 2007 godina se realizirani samo 45,47% soobra}ajnici vo odnos na 2005 godina i 41,71% vo odnos na 2006godina, ili od predvidenoto so Prostorniot plan 0,98%.

Gustinata na pokrienosta so patna mreà (odnos me|u vkupno izgradeni kilometri na 100 km2 od teritorijata na Republika Makedonija 25.713km2) u{te vo 2005 god. go nadminala planskiot period za 2020god.

Ostvarena gustina na patnata mreà na kategorizirani pati{ta

soobra}ajnici proekcija

do 2020 god.

sostojba 2005 god.

sostojba 2006 god.

sostojba 2007 god.

Gustina vkupno km/100 km2

37,7 38,0 38,9 39,28

Vkupno izgradeni pati{ta (km):

9.700 9.781 10.006,57 10.101,30

Vo 2007 god. nema izgradeno ni eden eden km èlezni~ka pruga, {to zna~i

deka gustinata na pokrienosta na teritorijata na Makedonija (25.713km2) so èlezni~ka mreà ostanuva ista 2,7km na 100km2.

Dolìna na èlezni~ka mreà soobra}ajnici proekcija do

2020 god. realizacija vo 2005 god.



èlezni~ka mreà (km) 820 0 0 0



Ostvarena gustina na èlezni~ka mreà èlezni~ka mreà


sostojba 2005 god.

sostojba 2006 god.

sostojba 2007 god.

Gustina vkupno km/100 km2 3,18 2,7 2,7 2,7

Vkupno èleznici (km):

820 700 700 700

Vo 2007 godina od oblasta na vozdu{niot soobra}aj osven izrabotenite

studii, nema realizirano nitu eden proekt koj direktno ili indirektno vlijae na promenite vo prostorot.

Vo 2005 godina od oblasta na vozdu{niot soobra}aj nema realizirano objekti koi bi dovele do promena na prostorot, a vo 2006 godina realiziran e samo Sekunaren radar vo reonot na aerodrom Ohrid.

6.10.2. Komunikaciski i dostavni sistemi

Telefonska mreà

Vkupniot obem na telefonskiot soobra}aj kako i brojot na pretplatnici vo fiksnata telefonija vo poslednite godini se namaluva za smetka na zgolemeniot broj na korisnici vo mobilnata telefonija. Se o~ekuva i vo naredniot period ova tendencija da prodolì.

Internetot vo Makedonija ima sé pogolem broj na korisnici, zgolemen e kvalitetot i brzinata a ima namaluvawe na cenata za koristewe. Idniot razvoj na internetot e naso~en kon zgolemuvawe na protocite kon korisnicite. Se o~ekuva i natamo{en razvoj na Wimax bezì~eniot prenos na internet signal. Ova tehnologija e mnogu pogodna za Makedonija zaradi toa {to naselenite mesta se vo idealna geografska polo`ba za bazì~ni mreì, a pove}eto gradovi se nao|aat vo kotlini opkoleni so visoki planinski vrvovi. Zaradi toa, naselenite mesta }e moàt so pomalku bazni stanici da se pokrijat so internet signal. Toa }e ja namali cenata na instalacijata i odrùvaweto na sistemot, so {to }e se namali i krajnata cena {to ja pla}aat gra|anite. Tehnologijata Wimax ovozmoùva i drugi dopolnitelni uslugi. Preku ova bezì~na mreà moàt da se nudat uslugi od internet telefonijata i televiziski kanali.

Radio-difuzna mreà

Vo poslednata decenija dramati~no se promenija tehnolo{kite, ekonomskite i regulativnite uslovi za postoewe na javnite radiodifuzni servisi. Tie se nao|aat pod pogolem pritisok na se pogolem broj komercijalni radiodifuzeri, kako i od novata radiodifuzna regulativa koja ~esto mu onevozmoùva na javniot radiodifuzer da bide kompetitiven na pazarot.

Poradi seto ova, javnite radiodifuzni servisi razvivaat novi strategii za opstanok, koi se razlikuvaat od dràva do dràva zavisno od specifi~nite uslovi na sekoja poedine~na zemja, kako {to se na pr. goleminata na pazarot i zakonskata reglativa. Zasega i vo bliska idnina, Makedonskata Radio Difuzija (MRD) seu{te e od isklu~itelno zna~ewe za javniot i kulturniot ìvot vo Makedonija. Ottuka, opstanokot na MRD, kako vode~ki radiodifuzer vo



Makedonija, zavisi od toa dali }e moè da se prilagodi na novite pazarni uslovi, dali }e go prifati i kako }e gi iskoristi novite mo`nosti {to gi nudi vrtoglaviot razvoj na novite komunikaciski i mediumski tehnologii.

Po{tenska mreà

Za da obezbedi nepre~eno odvivawe na vnatre{niot i me|unarodniot po{tenski soobra}aj, pokraj zgolemuvaweto na vkupniot broj na po{tenski edinici vo Makedonija, se planira podobruvawe na kvalitetot i brzinata na uslugite vo razmena na me|unarodni po{tenski pratki (soglasno standardite na Evropskata Unija), obnovuvawe na po{tenskata tehnologija i marketing aktivnosti.

Pri otvarawe na novite po{tenski edinici vo funkcija se kriteriumite postaveni so "Generalniot plan za razvoj na po{tenskata mreà" koi se zavisni od goleminata, odnosno brojot na ìteli na naselenoto mesto, obemot na uslugite, infrastrukturnata opremenost na soodvetnoto podra~je, turisti~kata razvienost, dràvnite i lokalnite interesi.

Organizaciskiot oblik na novite po{tenski edinici }e bide odreden na osnova na potrebite na soodvetnoto naseleno mesto kako i vo soglasnost na ekonomskata analiza na "Makedonski Po{ti". Vo sklad so ovie analizi, pokraj otvaraweto na novi edinici, vo idniot period mo`no e i zatvarawe na neproduktivnite edinici, otvarawe na istureni {alteri, transformacija na postojnite edinici vo dogovorni po{ti.

6.11. Za{tita na ìvotnata sredina

Soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija, konceptot na za{tita sodrì planski opredelbi i programi za revitalizacija na podra~jata so zagrozen kvalitet na ìvotnata sredina koi se utvrdeni kako prioriteti so Nacionalniot akcionen plan, {to ne isklu~uva primena na preventivni merki vo ostanatite podra~ja na teritorijata na na{ata zemja.

Vo 2007 godina se doneseni slednite zakonski regulativi, vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina:

‡ Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl.v. br.79/07); ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za ìvotnata

sredina (Sl.v. br.24/07); ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za upravuvawe so

otpadot (Sl.v. br.107/07) i drugi zakonski i podzakonski akti; ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za kvalitet na

ambientniot vozduh (Sl.v. br.92/07). Vo odnos na sostojbite i promenite vo prostorot vo oblasta na ìvotnata

sredina vrz osnova na raspoloìvite podatoci i informacii moè da se navedat slednite finalni sogleduvawa:

‡ Monitoringot ima su{tinska zada~a vo ramkite na upravuvaweto so ìvotnata sredina, toj pretstavuva osnova za prevzemawe na merki za za{tita od zagaduvaweto i sredstvo koe se upotrebuva za podobruvawe na kvalitetot na mediumute i oblastite vo ìvotnata sredina.



‡ Mereweto na kvalitetot na ambientniot vozduh vo Republika Makedonija go vr{at instituciite: Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Uprava za hidrometeorolo{ki raboti i Zavodite za zdravstvena za{tita: Zavod za zdravstvena za{tita - Skopje, Zavod za zdravstvena za{tita - Veles.

‡ Mereweto i sledeweto na bu~avata se potrebni za postignuvawe i odrùvawe na nivoa na bu~ava vo ìvotnata sredina vo definirani oblasti i pod razli~ni uslovi, so krajna cel da se za{titi zdravjeto i dobrosostojbata na naselenieto. Nadle`ni institucii za merewe na nivoata na bu~ava i za monitoring na bu~avata vo RM se: Centralnata laboratorija na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita pri Ministerstvoto za zdravstvo i Zavodite za zdravstvena za{tita vo Skopje i Bitola i Ki~evo.

‡ Osnovni karakteristiki na biolo{kata raznovidnost vo RM se bogatstvoto i heterogenosta na vidovite i ekosistemite i visokiot stepen na reliktnost i endemizam. I pokraj faktot {to diverzitetot na florata i faunata se u{te ne e celosno prou~en, sepak, spored raspolo`livite soznanija, pokaùva ogromno bogatstvo - nad 18.000 taksoni od florata, fungijata i faunata, od koi nad 900 se makedonski endemiti. Visokata stapka na endemizam pretstavuva posebna odlika na makedonskiot biodiverzitet.

‡ Vo Republika Makedonija se u{te ne e izgotvena nacionalna Crvena lista na zagrozeni divi rastitelni vidovi. Svetskata Crvena lista na IUCN sodrì 70 taksoni od Republika Makedonija od koi 18 se lokalni endemiti.

‡ Glavni ekosistemi koi se prisutni vo Republika Makedonija se: {umski, suvi trevesti, planinski i vodni ekosistemi. Vo RM ne e napravena sistematizacija na ekosistemite. Isto taka mnogu malku e napraveno za definirawe na osnovnite tipovi na ìveali{ta i nivno usoglasuvawe so evropskata nomenklatura.

‡ Nezavisno od brojnite istraùvawa, za najgolemiot broj endemi~ni vidovi, ne postojat dovolno informacii za recentniot status na nivnite populacii i direktnite zakani koi go zagrozuvaat nivniot opstanok.

‡ Postoe~kite socio-ekonomski problemi vo dràvata, nesoodvetno-to sproveduvawe na prostorno-planskata dokumentacija, nestabilnata politi~ka situacija i nesoodvetnata namena na zemji{teto se fundamentalni pri~ini za zaguba na biolo{kata raznovidnost, kako i za nepovolnite sostojbi vo ìvotnata sredina vo Republika Makedonija.

‡ Kvalitetot na vodata vo Prespanskoto Ezero, pred po~etokot na turisti~kata sezona vo 2007 godina, spored fizi~ko-hemiskite i bakteriolo{ki karakteristiki pripa|a na I-II klasa. Nivoto na ezerskata voda vo 2007 godina e zgolemeno pove}e od minata godina;

‡ Kvalitetot na vodite na Dojranskoto Ezero izvr{eni pred po~etokot na letnata sezona vo 2007 godina, pokaùvaat podobruvawe vo odnos na 2006 godina. Spored rezultatite od



bakteriolo{kite analizi spa|aat vo I i II klasa, a spored fizi~ko-hemiskite karakteristiki, spa|aat vo V klasa;

‡ Kvalitetot na vodata vo Ohridskoto Ezero e so kvalitet od I-II klasa, so isklu~ok na kvalitetot na vodata kaj vlivot na Velgo{ka Reka vo Ohridskoto Ezero, kade vodata e so kvalitet od IV klasa. Merewata pokaùvaat i deka Sateska i Koselska Reka, soglasno uredbata za klasifikacija na vodite spa|aat vo III klasa (II klasa vo 2006 godina);

‡ Poslednite istraùvawa pokaùvaat deka 96% od povr{inata na teritorijata na Republika Makedonija e zafatena so erozivni procesi.

‡ Vo 2007 godina, pribli`no 38% od vkupnata povr{ina vo Republikata se soo~uva so sreden do seriozen stepen na erozija, so vkupen gubitok na po~va od 17∗106m3 na godi{no nivo.

‡ Soglasno podatocite dobieni od informativnite listovi vo 2007 godina se po{umeni 824ha golini i erodirano zemji{te;

‡ Vo Republika Makedonija, vkupnoto koli~estvo na sozdaden otpad vklu~uvaj}i go i otpadot od rudarstvoto e proceneto na 26 milioni toni na godi{no nivo;

‡ Vo 2007 godina, se koristat postojnite kapaciteti za deponirawe na otpadnite materii, kako i vo izminatite godini;

‡ Vrz osnova kontinuirano merewe na nivoto na radioaktivnata kontaminacija na ìvotnata sredina vo R. Makedonija vo odredeni mediumi sprovedeno od strana na JZU Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita, dobieni se slednite rezultati: nema radioaktivna kontaminacija na ìvotnata sredina vo R. Makedonija, nadvore{noto gama zra~ewe e vo ramkite na prirodniot fon i nema razliki vo vrednostite za koncentraciite na izotopite me|u 2006 i 2007 godina.

6.12. Za{tita na prirodnoto nasledstvo

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe soglasno ~len 187 od Zakonot za za{tita na prirodata (Sl. v. na RM, br.67/2004, br.14/2006, br.84/07) ja prodolì zapo~natata postapka za revalorizacija na za{titenite podra~ja, za{titeni pred denot na otpo~nuvaweto na primenata na zakonot i prodolì so izgotvuvawe na novi akti za proglasuvawe.

Vo tekot na 2007 godina izvr{ena e revalorizacija na prirodnite vrednosti na Nacionalniot park Pelister i sprovedena e postapka za povtorno proglasuvawe na del od planinata Pelister za za{titeno podra~je, vo kategorijata nacionalen park.

Vo odnos na zakonskata rtegulativa vo mesec dekemvri 2007 godina e donesen Zakonot za proglasuvawe na del od planinata Pelister za Nacionalen park, so koj se utvrdeni novi granici na Nacionalniot park Pelister, taka {to povr{inata na parkot iznesuva 17.150 ha.

Sprovedena e postapka za proglasuvawe na lokalitetot Kuklica za za{titeno podra~je, vo kategorijata spomenik na prirodata. Predlogot za



donesuvawe na Zakon za proglasuvawe na lokalitetot Kuklica za spomenik na prirodata so Predlog - Zakon e vo sobraniska procedura.

Vo tekot na 2006 godina sprovedena e postapka za proglasuvawe na lokalitetot "Smolarskiot Vodopad i pe{terata Slatinski Izvor za za{titeni podra~ja. Pe{terata Slatinski Izvor za prv pat e registrirana za za{titeno podra~je, {to zna~i brojot na za{titeni podra~ja se zgolemuva vo kontinuitet.

Otpo~nati se aktivnosti za povtorno proglasuvawe na lokalitetot Plo~e Litotelmi za Strog priroden rezervat. Izgotvena e informacija za potrebata za povtorno proglasuvawe na lokalitetot Plo~e Litotelmi za za{titeno podra~je vo kategorijata strog priroden rezervat. Informacijata e dostavena na mislewe do ministerstva i nau~ni i stru~ni institucii.

Navedenite brojki ukaùvaat na otstapuvawe na predviduvawata utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija vo odnos na povr{inite utvrdeni za za{tita na gorenavedenite za{titeni strogi prirodni rezervati.

6.13. Za{tita na kulturnoto nasledstvo

Promenite vo prostorot od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvovo analiziraniot period vo najgolem del se odnesuvaat na revalorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo, izrabotka na elaborati za valorizacija na nedvi`ni kulturni dobra ~ija procedurata e vo tek i izrabotka na za{titno-konzervatorski osnovi, koi pretstavuvaat dokumentaciona osnova za tretmanot na kulturnoto nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Ovie promeni se del od ve}e zapo~natiot proces za vospostavuvawe su{tinski afirmativen odnos kon kulturnoto nasledstvo.

Zna~ajna novina e zaìvuvaweto na ideata za vospostavuvawe na Informativen sistem za kulturno nasledstvo so baza na relevantni podatoci za kulturnoto nasledstvo i negovata za{tita. Toa }e ovozmoì dostapnost na brzi i to~ni informacii za efikasno povrzuvawe so specijalizirani i op{ti sistemi i mreì na nacionalno i me|unarodno nivo.

6.14. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori

Razvojot na turizmot vo izminatite tri godini na prostorot na Dràvata vo koj {to se utvrdeni turisti~ki podra~ja so me|unarodno, nacionalno, regionalno, lokalno i tranzitno zna~ewe ne gi ostvari opredelbite definirani so Prostorniot plan na R. Makedonija za intenzivirawe na razvojot i aktivirawe na novi prostori so turisti~ko zna~ewe.

Osnovnata vrednost na makedonskiot prostor od aspekt na razvojot na turizmot se postojnite potencijali i izvonredni uslovi {to gi poseduva Republikata vo odnos na geostrate{kata postavenost, raznovidnosta na prirodni i sozdadeni vrednosti na koi se nadovrzuva ~ovekoviot resurs kako osnova za novi vloùvawa vo ovaa profitabilna dejnost koja {to i vo 2007 godina ne zabeleà zadovolitelni rezultati soglasno mo`nostite i potencijalite so koi raspolaga makedonskiot prostor. Potrebni se dopolnitelni aktivnosti i investicii za dinamizirawe na ovaa isklu~itelno zna~ajna oblast za zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot i ambientot za



pretpriema~ite i sozdavawe perspektiva za razvoj na turizmot vo lokalnata i nacionalna ekonomija.

Spored procenetite podatoci, brojot na turistite vo R. Makedonija vo 2007 godina se o~ekuva da iznesuvaat 535085, odnosno za 7,1 % pove}e vo odnos na 2006 godina. Brojot na doma{nite turisti se o~ekuva da se zgolemi za 3,2 % i }e dostigne brojka od 306624, a brojot na stranskite posetiteli }e se zgolemi za 12,9 % i se ocenuva deka }e iznesuva 228461 stranski turisti.

Dinamika i struktura na turisti~ka posetenost

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

Turisti-vkupno

Doma{ni

Stranski

Turisti-vkupno 509706 499473 535085

Doma{ni 312490 297116 306624

Stranski 197216 202357 228461

2005 2006 2007

Moè da se zaklu~i deka vkupniot broj turisti vo izminatite tri godini

beleì oscilacii. Vo 2006 godina vkupniot broj turisti opa|a, dodeka vo 2007 godina se o~ekuva da se zgolemi godi{noto nivo vo odnos na prethopdnata godina. Spored raspoloìvite podatoci, brojot na stranskite turisti beleì trend na zgolemuvawe od 197 iljadi vo 2005 godina na 228 iljadi (oceneto) vo 2007 godina.

Vo odnos na planskite opredelbi definirani so konceptot za Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija moè da se zaklu~i deka obemot i nivoto na turisti~ata ponuda zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijali vo prostorot. Namesto brziot porast predviden so Prostorniot plan vo koj bea planirani do krajot na 2020 godina okolu 110000 legla, vo 2006 godina vo site vidovi smestuva~ki kapaciteti evidentirani se vkupno 71021 legla, {to pretstavuva 64,6% od vkupno planiranite do krajot na planskiot period. Vo odnos na 2005 godina brojot na legla e namalen za 2,2% ili 1616 legla.

Istotaka se zabeleùva otstapuvawe i na brojot na realiziranite no}evawa vo odnos na planskite proekcii. Imeno so Prostorniot plan e predvideno do krajot na 2020 godina no}evawata da dostignat brojka od okolu 7,5 milioni od koi 70% se predvideni za doma{nite turisti, a ostatokot od 30% no}evawa za stranskite turisti. Spored statisti~kite procenki na Dràvniot zavod za statistika, do krajot na 2007 godina se o~ekuva realizacija na okolu 2.027.000 turisti~ki no}evawa {to pretstavuva samo 27% od planskite predviduvawa do 2020 godina. Sepak, kako pozitivna promena moè da se izdvoi



zgolemeniot procent na u~estvo na stranskite turisti vo vkupniot broj na posetiteli koj se o~ekuva vo 2007 god. da iznesuva 74% nasproti planskite predviduvawa od 70% do krajot na planskiot period.

Za naredniot period neophodni se intenzivni aktivnosti za vospostavuvawe proaktivna politika na Dràvata vo site segmenti koi imaat vlijanie vrz porast i unapreduvawe na turisti~kata ponuda i zgolemuvaweto na vkupnite efekti od ovaa stopanska dejnost vrz vkupnata ekonomija na R. Makedonija. Turisti~kata valorizacija e vtemelena na soznanieto za prirodniot ambient, sozdadenite vrednosti i nivnite atraktivni faktori koi }e obezbedat za turisti~kiot proizvod najdobri efekti. Komparativni prednosti na ambientalnite, kulturnite, prirodnite, soobra}ajnite i drugi podra~ja se preduslov za dinamizirawe na ovaa perspektivna stopanska dejnost vo makedonskata ekonomija.

6.15. Za{tita i spasuvawe

Odredbite za izgradba na javni zasolni{ta ne se po~ituvaat voop{to od edinicite na lokalnata samouprava, iako na toa se zakonski obvrzani spored Zakonot za za{tita i spasuvawe, ~ija primena zapo~na od mesec januari 2005 godina.

Specifi~nosta na oblasta za za{tita i spasuvawe ja nametnuva potrebata vo naredniot period seriozno da se pristapi kon primenata na zakonskata regulativa za izgradba na zasolni{ta, so ogled na faktot deka so donesenite uredbi podetalno e razrabotena ovaa materija i vo odnos na nadle`nostite na Sovetite na op{tinite i gradona~alnicite i vo odnos na investitorite pri proektiraweto i izgradbata na objektite.

Vo odnos na prirodnite katastrofi vo tekot na 2007 godina se izdvojuva sostojbata na golem broj evidentirani poàri vo R. Makedonija. Za{titata od poàri opfa}a merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, tehni~ki, obrazovno-vospiten i propaganden karakter, koi se uredeni so Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.v. na RM br.36/04) koj e vo soglasnost so direktivite na Evropska Unija, kako i Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od poàri.

Vo tekot na 2007 godina bea zabeleàni isklu~itelno golem broj na poàri vo vkupno 38 op{tini spored popolnetite informativni listovi dostaveni od edinicite za lokalna samouprava i od Direkcijata za za{tita i spasuvawe.

Edno od mo`nite i neophodno potrebni preventivni merki za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi e planiraweto, koe preku osoznavawe i analiza na sostojbite i opasnostite od mo`nite incidenti, vo odrùvaweto na instalaciite i opremata, treba da sozdade prifatliv odnos kon ìvotnata sredina. Pritoa osnovnite metodolo{ki postapki za planirawe i ureduvawe na prostorot se:

Spored podatocite od dobienite informativni listovi popolneti od izve{tajnite edinici, vo 2007 godina evidentirana e samo edna tehni~ko-tehnolo{ka havarija vo Rudnikot Toranica vo op{tina Kriva Palanka.



7. KARTOGRAFSKI PRILOZI

Karta br.1. "Izraboteni uslovi za planirawe na prostorot" Karta br. 2 "Novoizgradeni i stopanski objekti vo gradba" Karta br. 3 "Urbanisti~ka dokumentacija (usvoena i vo procedura)"

Karta br. 1

Legenda:

Izraboteni uslovi za planirawe

Tema:Uslovi za planirawe na prostorot

AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROTMINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2007 GODINA

#Y

#Y

#Y #Y

#Y#Y#Y

#Y#Y

#Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y#Y #Y#Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y #Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y

#Y#Y

#Y#Y#Y

#Y#Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y #Y#Y#Y #Y#Y #Y

#Y #Y #Y#Y#Y #Y #Y

#Y#Y #Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y

#Y#Y

#³

#³

#³ #³#³ #³#³ #³#³ #³#³#³

#³#³ #³#³

#³#³ #³#³#³#³ #³#³ #³#³ #³#³#³ #³#³ #³#³#³ #³#³

#³#³ #³ #³#³ #³#³ #³#³ #³#³#³#³ #³#³ #³ #³#³#³ #³

#³#³ #³#³

#³#³ #³

#³

#³ #³#³#³ #³#³

#³#³#³#³ Ara~inovo

Vev~ani

K.Vodaê{inovo-Oble{evoVrap~i{te

Plasnica

Zrnovci

Krivoga{tani

Bogoviwe

Jegunovce

Centar @upaVrane{tica

Star Dojran

Ilinden

Zelenikovo

Oslomej

BosilovoRosoman

û~er Sandevo

Brvenica

Staro Nagori~ane

Tearce

PetrovecStudeni~ani

Lozovo

Mogila

Vasilevo

Karbinci

Novo Selo

Rankovce

@elino Sopi{te

Novaci

Lipkovo

ZajasMavrovi i Rostu{aGradskoâ{ka

Debarca

Kon~e

DolneniDrugovo

Resen

Skopje

Vinica

Demir Hisar

Ki~evo

Kriva Palanka

Valandovo

Radovi{[tip

Kavadarci

Bitola

Ohrid

Prilep

Tetovo

Demir Kapija

Bogdanci

Peh~evo

M. Kamenica

Kru{evo

Probi{tip

Kratovo

Debar

Sv.Nikole

Gevgelija

Del~evoKo~ani

Struga

Negotino

Strumica

Berovo

Kumanovo

Gostivar

Brod

Veles

R

A l

b a

n i

j a

R B u g a r i j a

R G r c i j a

op{tinska granica

Razmer: 1 : 1 200 00010 0 10 20 30 Km

ezerodràvna granica

Sr b i j a

Izraboteni uslovi za planirawe

Ko

so

v o

#³ 1 #³ 2 #³ 3 #³ 4 #³ 5 #³ 6 #³ 7 #³ 8 #³ 9 #³ 10 #³ 11 - 15

Karta br. 2

Legenda:

Novoizgradeni i stopanski objekti vo gradba

Tema:Razvoj i razmestenost na stopanski dejnosti

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE


#Y

#Y

#Y #Y#Y #Y#Y

#Y#Y #Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y #Y#Y

#Y#Y #Y#Y#Y#Y #Y#Y #Y#Y#Y #Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y

#Y#Y#Y#Y#Y


#Y #Y #Y#Y#Y #Y #Y

#Y#Y #Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y

#Y#Y

'] %UXX']

%U Y%U']

'] %U

X']%U

']Y$T#³

%U%U ']

']%U $T']

']

']

']X

']']

']X

Y

Y'] ']

$T']X

$T

']

X

X']%U

$T

']X%U

Y']X

Veles

Brod

Gostivar

Kumanovo

Berovo

Strumica

Negotino

Struga

Ko~ani Del~evo

Gevgelija

Sv.Nikole

Debar

Kratovo

Probi{tip

Kru{evo

M. Kamenica

Peh~evo

Bogdanci

Demir Kapija

Tetovo

Prilep

Ohrid

Bitola

Kavadarci

[tipRadovi{

Valandovo

Kriva Palanka

Ki~evo

Demir Hisar

Vinica

Skopje

Resen

DrugovoDolneni

Kon~e

Debarca

â{kaGradsko

Mavrovi i Rostu{aZajas

Lipkovo

Novaci

Sopi{te@elino

Rankovce

Novo Selo

Karbinci

Vasilevo

Mogila

Lozovo

Studeni~aniPetrovec

Tearce

Staro Nagori~ane

Brvenica

û~er Sandevo

RosomanBosilovo

Oslomej

Zelenikovo

Ilinden

Star Dojran

Vrane{ticaCentar @upa

Jegunovce

Bogoviwe

Krivoga{tani

Zrnovci

Plasnica

Vrap~i{teê{inovo-Oble{evo

K.Voda

Vev~ani

Ara~inovo

R

A l

b a

n i

j a

R B u g a r i j a

R G r c i j a

op{tinska granica%U deloven objekt

'] prozvoden kapacitet #³ ribnik

$T farma

Y turisti~ko-ugostitelsi objekt

Razmer: 1 : 1 200 00010 0 10 20 30 Km


AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Sr b i j a

X trgovski objekt

Ko s o v o

#Y

#Y

#Y #Y

#Y#Y#Y

#Y#Y

#Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y#Y #Y#Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y #Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y

#Y#Y

#Y#Y#Y

#Y#Y#Y#Y#Y


#Y #Y #Y#Y#Y #Y #Y

#Y#Y #Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y

#Y#Y

#S

#S

#S #S#S#S#S#S #S

#S#S

#S#S

#S#S #S

#S #S #S#S

#S #S

%U

%U%U

%U%U

%U%U%U

%U %U %U%U

%U%U

%U

%U%U %U%U%U %U%U%U

%U%U

%U

%U

%U%U %U%U

%U%U

##

#

#

#

Ara~inovo

Vev~ani

K.Vodaê{inovo-Oble{evoVrap~i{te

Plasnica

Zrnovci

Krivoga{tani

Bogoviwe

Jegunovce

Centar @upaVrane{tica

Star Dojran

Ilinden

Zelenikovo

Oslomej

BosilovoRosoman

û~er Sandevo

Brvenica

Staro Nagori~ane

Tearce

PetrovecStudeni~ani

Lozovo

Mogila

Vasilevo

Karbinci

Novo Selo

Rankovce

@elino

Sopi{te

Novaci

Lipkovo

ZajasMavrovi i Rostu{a

Gradskoâ{ka

Debarca

Kon~e

DolneniDrugovo

Resen

Skopje

Vinica

Demir Hisar

Ki~evo

Kriva Palanka

Valandovo

Radovi{[tip

Kavadarci

Bitola

Ohrid

Prilep

Tetovo

Demir Kapija

Bogdanci

Peh~evo

M. Kamenica

Kru{evo

Probi{tip

Kratovo

Debar

Sv.Nikole

Gevgelija

Del~evoKo~ani

Struga

Negotino

Strumica

Berovo

Kumanovo

Gostivar

Brod

Veles

Karpo{âir

\. Petrov

Saraj

R G r c i j a

R B u g a r i j aR

A

l b

a n

i j

a

Razmer: 1 : 1 200 00010 0 10 20 30 Km



MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

Urbanizacija i sistem na naselbiTema:

Urbanisti~ka dokumentacija-(usvoena i vo procedura)

Legenda:

Karta br. 3

Op{tinska granica

Urbanisti~ki planovi vo procedura

%U 1 %U 2 %U 3 %U 4 - 5 %U 6 - 10 %U 11 - 20 %U 20 - 32

Usvoeni urbanisti~ki planovi

#S 1 #S 2 #S 3 4 - 10 10 - 14#S #S

AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Sr b i j a

Pro{iruvawe na urbani opfatina naseleni mesta

#

Ko s o v o

GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA ...en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R....

Documents

Transcript of GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA ...en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R....