A · Web viewSpored planovite za stopanisuvawe so {umite za stopanska namena, vo slivot na reka...

Vrz osnova na ~len 68, alinea 5 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 9, 22 i 26 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija " broj 51/2005), Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odràna na 2006 godina, donese

PROSTOREN PLAN NA REGIONOT NA SLIVOT NA REKA TRESKA

VOVED

Potrebata od izrabotka na Prostoren plan na regionot na slivot na rekata Treska proizleze od re{enijata definirani vo Prostorniot plan na Republika Makedonija.

Vo ramkite na Prostorniot plan na Republika Makedonija, za pocelosno i porealno sogleduvawe na potrebnite i raspoloìvite vodni koli~estva, teritorijata na Republikata e podelena na 15 vodostopanski podra~ja, opfa}aj}i gi trite osnovni sliva na rekite: Vardar, Strumica i Crni Drim. Za site podra~ja definirani se raspoloìvite vodni koli~estva i potrebite od voda za vodosnabduvawe na naselenieto, industrijata, ribarstvoto i zemjodelstvoto do 2020 god. i po 2020 god.

So analiza na povr{inskoto istekuvawe izrazeno preku specifi~noto istekuvawe, e utvrdeno deka najbogati so voda se slivovite vo zapadna Makedonija (rekite Radika, goren Vardar i Treska). Najmali specifi~ni istekuvawa, odnosno najsiroma{ni so voda se slivovite vo isto~na Makedonija (rekite: Strumica, Bregalnica i P~iwa). Podra~jata vo isto~na Makedonija so sopstvenite raspolo`livi vodi ne moàt da gi pokrijat potrebite od voda - potrebni im se novi izvornici.

Problemot od nedostig na voda se re{ava so prefrluvawe na vi{okot na vodite od eden vo drug sliv, odnosno od bogati vo siroma{ni vodostopanski podra~ja. Za taa cel so Prostorniot plan na Republika Makedonija e zacrtana izgradba na Regionalen vodostopanski sistem (R.V.S.) "Treska", so koj se zafa}aat vodi od rekata Treska i se prefrlaat kon isto~na Makedonija, odnosno se pokrivaat potrebite vo vodostopanskite podra~ja "Skopsko", "P~iwa", "Sredna i Dolna Bregalnica" i "Strumica".

Isto taka slivot na rekata Treska go karakteriziraat i ~isti vodi, a soglasno osnovnite postavki za za{tita na ìvotnata sredina, tendencija e nivniot kvalitet da se za~uva. Kvalitetot na rekata vo izvori{niot del e nepromenet i ima karakteristiki na I klasa. Po te~enieto na rekata kvalitetot varira od II do III klasa, {to se dolì na ispu{tawe nepri~esteni komunalni i industriski otpadni vodi od naselenite mesta. Kvalitetot na vodata pred vlivot vo reka Vardar e II klasa.

2

Zakonska osnova za izrabotka na Prostorniot plan na regionot na slivot na rekata Treska pretstavuva:

– Prostorniot plan na Republika Makedonija, donesen vo 2004 godina;

– Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. vesnik br. 51/05);

– Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija (Sl. vesnik br. 30/04);

– Godi{nite programi na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe za 2002god. (Sl. vesnik br. 21/02); za 2003 god. (Sl.vesnik br. 42/03); za 2004 god. (Sl. vesnik br. 13/04); za 2005 god. (Sl. vesnik br. 10/05) i za 2006 god. (Sl. vesnik br. 31/06).

Izrabotkata na PP Treska zapo~na so usvojuvawe na Programata za izrabotka na prostorni planovi vo 2002 godina, od strana na Vladata na Republika Makedonija.

Spored Dogovorot za izrabotka na prostorni planovi, soglasno Programata za izrabotka na prostorni planovi, pome|u Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Agencijata za planirawe na prostorot, predmetnata zada~a pokraj izrabotka na Prostorniot plan na regionot na slivot na rekata Treska, opfa}a i izmena i dopolna na Prostorniot plan na akumulacija "Kozjak". Soglasno vaka definiranata obvrska, vo ovoj Plan se vklu~eni site postavki od Prostorniot plan na akumulacijata "Kozjak", koi prethodno se preispitani i usoglaseni so metodolo{kiot pristap na vkupnata zada~a.

Terminot region, koristen vo ovoj Prostoren plan, proizleguva od prirodno geografskite karakteristiki (sliv na Reka Treska) na ovoj prostor.

1.1. Metodolo{ki aspekti na elaboracija

Metodologijata pretstavuva zbir na soznanija, sredstva i na~ini za vodewe na istraùva~kite procesi i procesite na sinteza, zaklu~uvawe, koncipirawe i eksplikacija.

Op{tata metodolo{ka matrica ja so~inuvaat interdisciplinarnosta vo istraùvaweto, diferencijalniot tretman vo zavisnost od sferite na istraùvaweto, sistemski pristap i kombinacija na razni metodi, postapki i tehniki na rabota.

Edinstveniot raboten proces: 1) Definirawe na problemite; 2) Definirawe na alternativite; 3) Definirawe na kriteriumite; 3) Analiza na alternativite; 5) Legitimirawe na potrebite, interesite, èlbite i sl.; 6) Ocenka na mo`nostite i ograni~uvawata; 7) Sintezno zaklu~uvawe i 8) Odlu~uvawe, podrazbira primena na razli~ni postapki, proceduri, metodi i sl., so toa {to site treba da bidat vo ramkite na edinstvenata metodolo{ka matrica i vo soobraznost so edinstvenite celi i principi.

Op{tata karakteristika na rabotniot proces moè da se sintetizira kako istraùvawe i analiza na tempoto, nasokite i karakterot na promenite, istraùvawa na strukturite (elementi i nivnite vrski, korelacii), intenzitetot

3

(vidovi i ~estina na pojavite) i dinami~nosta (promenlivost i razvoj) na prostorot.

Definiraweto na metodolo{kiot pristap vo izrabotkata na ovoj Plan ima za cel da ovozmoì celosen uvid vo pristapot kon ovaa mo{ne kompleksna, dinami~na i multidisciplinarna problematika i da ja oceni celishodnosta, objektivnosta i efikasnosta na na~inot na koj se vr{at predviduvawata, planiraweto i eksplikacijata na planskite postavki. Vo osnova na metodolo{kiot pristap se kriteriumite na prostorniot razvoj, izgradbata i ureduvaweto na Regionot i za{titata na prostorot so po~ituvawe na odr`liviot razvoj. Ovoj metod bara angaìrawe na golem broj eksperti i institucii, kako i drugi kompetentni strukturi od lokalnata uprava, politi~kite, stopanskite i drugi subjekti.

Metodolo{kite principi na koi se bazira Planot se:– Kompleksnost i integralnost;– Interdisciplinarnost;– Dolgoro~nost;– Dinami~nost;– Demokrati~nost.

Postapkata vo izrabotka Planot se odviva{e preku:1. Analiza na elementite vo strukturata na sistemite i podsistemite

vo prostorot na Regionot koi baziraat na podatoci od slednite izvori:– statisti~ki,– geodetski,– kartografski,– urbanisti~ko-planska dokumentacija,– nau~no-istraùva~ka dokumentacija.

2. Sinteza, preklopuvawe i vkrstuvawe na podatoci od pove}e izvori i so razli~ni karakteri i sozdavawe na edinstvena informativna matrica za strukturite vo Regionot.

3. Koristewe na induktivniot i deduktivniot pristap vo registriraweto, dijagnosticiraweto i predviduvaweto na procesite i promenit vo prostorot.

4. Osnovnite metodi koi se primeneti vo planiraweto na prostorot na Regionot se sledni:– ekstrapolacija na tendencii,– konstrukcija na razvojot kako vid na plansko izrazuvawe,– simulacija i – planifikaciono predviduvawe.

5. Planifikacioni metodi, kako i metodi na modelirawe se koristeni vo definiraweto na racionalni i optimalni formi na koristewe i namena na zemji{teto i razmestenosta na funkciite i sodrìnite vo prostorot.

Sintezniot koncept za organizacija, ureduvawe, koristewe i za{tita na prostorot na slivnoto podra~je na rekata Treska gi opfa}a slednite oblasti: za{tita i koristewe na prirodnite resursi (zemjodelsko i {umsko zemji{te,vodi, mineralni i energetski surovini); razmestenost na naselenieto; razvoj i ureduvawe na gradski i selski podra~ja; prostorna

4

organizacija na funkciite od op{testven standard; razvoj i razmestenost na industrijata, infrastrukturata (vodostopanska, energetska, soobra}ajna i komunikaciska); razvoj i organizacija na turisti~kite podra~ja, za{tita na ìvotnata sredina i prirodnite vrednosti i za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo; za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko - tehnolo{ki katastrofi, nasoki, prioriteti i etapi za sproveduvawe na Planot.

1.2. Proces na izrabotka i usvojuvawe

Procesot na izrabotka na Planot trgnuva od konceptot na timskata rabota i interdisciplinarniot pristap, {to podrazbira sinhronizirano vodewe na pove}e istraùva~ki postapki od strana na rabotniot tim sostaven od eksperti od razli~ni specijalnosti, vrz baza na zaedni~ka metodolo{ka platforma, celite koi treba da se ostvarat i edinstvenata koordinacija.

Stru~nata rabota na Prostorniot plan opfa}a studisko-analiti~ka (istraùva~ka) rabota koja se odviva{e po razli~ni tematski oblasti niz 14 ekspertni elaborati i stru~no planerska rabota od sintezen karakter. Procesot na istraùvawe i planirawe e sinhroniziran i koordiniran na na~in koj ovozmoùva koristewe na zaedni~kata informativna baza, razmena na informacii i rezultati na istraùvawata vo poedini fazi od rabotata, sinhronizacija na rabotnite aktivnosti i nivno naso~uvawe spored usvoenata metodologija na rabota.

Rabotata na vakov proekt pretstavuva sloèna i specifi~na zada~a, pa za negova realizacija e neophoden raboten tim od interdisciplinaren sostav. Rabotniot tim mora da pretstavuva konzistentna celina koja moè organizaciono, metodolo{ki i konceptualno efikasno da se koordinira. Rabotniot tim ima svoja funkcionalna struktura spored osnovnite grupi na aktivnosti:

– Rakovoditel na proektot,– Tim za sinteza,– Po{irok raboten tim;– Nadvore{ni sorabotnici;– Rabotni grupi na ekspertizite.

Za realizacija na vaka postaveniot planski dokument, odnosno za definirawe na planskite koncepcii, planerskiot proces e organiziran preku slednite fazi:

– Faza na Nacrt-plan;– Faza na Predlog-plan.

Po fazata Nacrt plan izvr{ena e stru~na revizija od strana na Komisija za stru~na revizija formirana od Ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Isto taka izvr{ena e i stru~na rasprava so u~estvo na pretstavnici na organite i organizaciite od podra~jeto opfateno so Planot.

Po izvr{enata stru~na revizija i odrànata stru~na rasprava, Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odràna na 21 mart 2006 god. go razgleda i usvoi Nacrt planot, so {to se premina na slednata faza na izrabotka na planot - Predlog plan.

5

Sugestiite, zabele{kite i predlozite od izvr{enata revizija i stru~na rasprava se razgledani od izgotvuva~ite na planot i na soodveten na~in se vgradeni vo predlog planot.

1.3. Celi i zada~i na Planot

Prostorniot plan pretstavuva upravuva~ki dokument, po karakter integralen razvoen proekt, so ~ija pomo{ se definira prostornata organizacija na Regionot i celite i koncepciite na prostorniot razvoj na oddelni oblasti, kako i uslovite za nivna realizacija.

Planot e orientiran kon iznao|awe na pati{ta i mo`nosti za re{avawe na sloènite prostorni problemi i konflikti vo interakcija so razvojnite procesi, tekovi i ograni~uvawa. Spored toa, Planot e problemski orientiran, no ne samo na problemite od momentalnata sostojba, tuku i na problemite koi se vo vremenska smisla dolgoro~ni i ~ie re{avawe i otstranuvawe ima strate{ka dimenzija vo razvojot i prostorno-funkcionalnata integracija. Poradi toa, Prostorniot plan se definira kako dokument so trajni vrednosti, a }e se usoglasuva so site razvojni dokumenti {to }e bidat izgotvuvani i donesuvani.

Edna od osnovnite strate{ki opredelbi na Prostorniot plan na Republika Makedonija e prioritetot za za{tita na vodite od prva i vtora klasa, od koi e predvideno da se vr{i vodosnabduvawe na naseleni mesta. Za{tita na kvalitetot na vodite vo slivot na reka Treska, kako edna od najva`nite rezervi na ~ista voda vo Republikata, treba da pretstavuva organiziran sistem na tehni~ko-tehnolo{ki merki i vodewe soodvetna vodostopanska i ekonomska politika na prostorniot razvoj.

Problemot od nedostig na voda moè da se re{i so prefrluvawe na vi{okot na vodite od eden vo drug sliv, odnosno od bogati vo siroma{ni vodostopanski podra~ja. Za taa cel so Prostorniot plan na Republika Makedonija zacrtano e re{enie za izgradba na Regionalen vodostopanski sistem (RVS) "Treska" RVS "Treska" se predlaga od pove}e pri~ini:

– Vodite od reka Treska se so visok kvalitet. Kvalitetot na vodite na r. Treska soglasno "Uredbata za klasifikacija na vodite", se od prva klasa kaj seloto Izvor i od II klasa do vlivot vo reka Vardar.

– Reka Treska raspolaga so golemi koli~estva na vi{oci na voda i po pokrivaweto na sopstvenite potrebi od voda vo slivot. Vi{ocite se dolàt, pokraj bogatstvoto na voden potencijal i na relativno malata koncentracija na naselenie i mali povr{ini pogodni za navodnuvawe.

– So prefrluvawe na vodite od rekata Treska }e se ovozmoì celosno iskoristuvawe na ve}e izgradenite vodostopanski sistemi vo isto~na Makedonija i nivno pro{iruvawe.

– Relativno visokata kota na vodozafatot na reka Treska ovozmoùva prefrluvawe na vodite so minimalni prepumpuvawa (minimalni tro{oci na energija), koristej}i go vo najgolema mo`na merka gravitacioniot pad kon vodostopanskite podra~ja-korisnici na vodite. So izgradba na

6

RVS "Treska", }e se ovozmoì i prifa}awe na vodi od drugi podra~ja vo Makedonija koi imaat vi{ok na voda.

Poradi naglasenata strate{ko-razvojna konotacija Planot gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so vreme i ostvarlivi celi i pravci na razvojot, posebno vo pogled na neophodnite kvalitativni i kvantitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni prostorno-planski re{enija i opcii.

Pokraj strate{ko-razvojniot, Planot ima i prostorno-integrativen karakter {to, vsu{nost, pretstavuva negova primarna zada~a. Toj gi koordinira sloènite fizi~ki strukturi na primarnite, sekundarnite, tercijarnite i javnite dejnosti, nivnata lokacija i alokacija vo prostorot.

Osnovni celi na izrabotka na Prostorniot plan se:– Obezbeduvawe na prostornite uslovi za izgradba,

rekonstrukcija, opremuvawe i za{tita na Regionot;– Utvrduvawe na optimalna distribucija na aktivnosti, fizi~kite

strukturi i naselenieto, po~ituvawe na ekonomskite, tehni~ko-tehnolo{kite, ekolo{kite i prostorno-funkcionalnite kriteriumi;

– Obezbeduvawe uslovi za optimalno funkcionirawe na postojnite i planiranite infrastrukturni sistemi, naselbi, proizvodnite kapaciteti i drugi sistemi.

Osnovna zada~a na Prostorniot plan e da so planskite koncepcii, re{enija i nasoki za implementacija obezbedi:

– Funkcionalna, ekonomska i socijalna integracija na Regionot, – Povrzuvawe so sosednite prostori poodelno i Republikata vo

celost;– Re{avawe na razvojnite, prostornite i ekolo{kite problemi;– Za{tita i koristewe produktivnoto zemjodelsko zemji{te za

primarno proizvodstvo;– Za{tita i unapreduvawe na prirodnite i racionalno koristewe na

sozdadenite dobra;– Definirawe na principi i kriteriumi za donesuvawe na

investicionite odluki i izbor na lokacii za novi stopanski objekti;– Sozdavawe preduslovi (tehni~ko-tehnolo{ki, prostorno-

funkcionalni i dr.) za usoglaseno funkcionirawe na site infrastrukturni i drugi sistemi;

– Definirawe na nasoki za razvoj na naselbite i nivnoto komunalno opremuvawe;

– Za~uvuvawe na vodite so kvalitet od prva i vtora klasa;– Vospostavuvawe na kompleten sistem za upravuvawe so

otpadni vodi i cvrst otpad;– Konceptualna ramka za izrabotka na novi i revizija na

postojnite prostorni i urbanisti~ki planovi na predmetnoto podra~je, kako i za izrabotka na drugi planovi, programi i tehni~ka dokumentacija;

– Definirawe na racionalen i optimalen model za organizacija na Regionot.

Vaka definiranite celi i zada~i na Prostorniot plan go opredeluvaat i predmetniot opfat na istraùvaweto i planiraweto, pri {to od posebna

7

va`nost e {to na vakov na~in e ovozmoèno site elementi i nasoki od Prostorniot plan na Republika Makedonija da bidat vklu~eni vo nego. Od druga strana, Planot }e dade dovolno elementi za izrabotka na planovi od ostanatite nivoa na planirawe, a osobeno na naselenite mesta.

1.4. Polo`ba na regionot vo Republika Makedonija i negovata povrzanost so opkruùvaweto

1.4.1. Opfat na Planot

Vo Regionot se opfateni op{tinite: Drugovo, Ki~evo, Zajas, Oslomej, Vrane{tica, Plasnica, M. Brod, del od op{tinata Brvenica (so naselbata Gurgurnica), del od op{tinata @elino (so naselbite: Cerovo, Grup~in, Rogle, Dobarce, Kopa~in Dol, îflik, Merovo, Larce, Sedlarevo, Lukovica i G. Le{nica) i del od op{tinata Saraj (so naselbite: Glumovo, Matka, [i{evo, Laskarci, Semeni{te, Bukovi}, Pani~ari, Raovi}, âjlane, Arnaklija, Bojane i Kru{opek).

1.4.2. Soobra}ajno geografska polo`ba

Regionot na slivot na reka Treska leì pome|u 41019' i 42002' s.g.{. i 20043' i 21024' i.g.d. i go zafa}a zapadniot i severozapadniot del na Republikata. Viso~inski, slivnata povr{ina se prostira od kota 2.540,0 m.n.v. (vrvot Solunska Glava) do kota 260,0 m.n.v. (vliv vo r. Vardar), so sredna viso~ina 1.011,0 m.n.v. Zafa}a povr{ina od 2.095 km2.

Vo odnos na opkruùvaweto, predmetniot prostor e povrzan so sosednite regioni preku prirodni premini. Taka, povrzanosta so Skopskiot region i gradot Skopje e po te~enieto na Reka Treska

Povrzanosta na Makedonski Brod so Prilep e preku preminot Barbaras (864 m.n.v.) koj e vo neposredna blizina na selo Debre{ta.

Povrzanosta so Gorna Debarca i Ohridsko-Stru{koto pole, e preku preminot Preseka (1082 m.n.v.).

Podra~jeto na Regionot e povrzano so patnata mreà na R. Makedonija so sledni pati{ta:

M-4 Skopje - Tetovo - Gostivar - Ki~evo - Ohrid;R-513 Ki~evo - Makedonski Brod - Prilep;R-406 Ki~evo - Prostrawe -Demir Hisar;R-408 Raste` - Kalu|erec - Suvodol;R-421 Ki~evo - Oslomej - Tuin;R-104 N. Breznica - Kalu|erec - Suvodol.

8

2. ORGANIZACIJA, KORISTEWE I ZA[TITA NA PROSTOROT

2.1. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi

2.1.1. Zemjodelsko zemji{te

Pojdovni osnoviVkupnoto obrabotlivo zemji{te vo Regionot iznesuva 18.484 ha. Vo

negovata struktura najgolema povr{ina imaat oranicite i bav~ite: 13.194 ha, ili 71,38%, a pod ovo{ni nasadi se 1.056 ha ili 5,71%. Zna~aen del zafa}aat livadite so 22,91% odnosno 4.234 ha. Pasi{tata se najdominantni so povr{ina od 44.450 ha, no tie ne pripa|aat na kategorijata obrabotlivi povr{ini. Obrabotlivite povr{ini se mo{ne rascepkani. Prose~na golemina na edna parcela iznesuva 0,06 ha, a vo R.Makedonija e 0,16 ha.

Soglasno zemjodelsko stopanskata reonizacija na Republikata utvrdena so Prostorniot plan na R. Makedonija slivnoto podra~je na rekata Treska opfa|a del od Zapadniot i del od Skopsko Kumanovskiot reon.Celi

– Uskladuvawe na obemot i na~inot na koristewe na zemjodelskoto zemji{te so prirodnite uslovi i ograni~uvawa i prenamena na del od zemjodelskoto vo {umsko zemji{te, odnosno po{umuvawe i zatrevnuvawe na del od orani~nite povr{ini so niska katastarska klasa;

– Zapirawe na tendenciite na prekumerna i stihijna prenamena na plodnite povr{ini vo neproduktivni celi, osobeno vo gradskite okru`uvawa;

– Zgolemuvawe na produktivnata sposobnost na zemjodelskoto zemji{te i podobruvawe na bonitetnata struktura na obrabotlivite povr{ini vo funkcija na pogolemo proizvodstvo na hrana;

– Privremeno ili trajno isklu~uvawe od procesot na proizvodstvo na hrana na terenite kade koncentracijata na toksi~ni materii vo zemji{teto, vozduhot i vodata se nad dozvolenite normi;

– Rekultivirawe i vra}awe na degradiranoto zemji{te vo zemjodelska namena so meliorativni i agrotehni~ki zafati;

– Sozdavawe na uslovi za permanentno zgolemuvawe na ekonomskata efikasnost na agrarniot sektor;

– Iskoristuvawe na komparativnite prednosti i pogodnosti na oddelni podra~ja i stopanstva za povisok stepen na finalizacija i zadovoluvawe na potrebite na prerabotuva~kite kapaciteti i nivna orientacija kon izvoz.

Planski opredelbiProekcijata za razvojot na zemjodelstvoto odnosno poledelstvoto,

gradinarstvoto, ovo{tarstvoto i povr{inite pod livadi vo Regionot, najcelishodno i stru~no-nau~no potkrepeno treba da bazira na nekolku

9

pojdovni osnovi so dolgoro~no zna~ewe. Toa se klimatskite ograni~uvawa i prednosti, po~venite uslovi i ograni~uvawa, demografskite uslovi, infrastrukturata koja treba da se menuva, principite na odr`liv razvoj, novi alternativi na zemjodelskoto proizvodstvo, hidrolo{kite uslovi i dr. Poledelstvo

Poledelstvoto vo delot na fura`ni kulturi ima zna~ajna perspektiva od pove}e pri~ini me|u koi klimata i po~vata, no i od ekonomskite bidejki ovie kulturi go potiknuvaat i razvojot na sto~arstvoto kako edna od perspektivnite granki vo podra~jeto. Ovie kulturi ~inat edna komplementarnost so koja }e se sogleda i ekonomskiot interes i valorizacija na poledelskoto proizvodstvo vo funkcija na lokalno proizvodstvo na dobito~na hrana. Sekako deka i fura`nite i ìtnite kulturi moàt da se koristat vo proces na dobivawe sto~na hrana. Toa zna~i deka vo Regionot moàt da se pro{iri odgleduvaweto na poledelski kulturi za dobito~na hrana i toa: ja~men, oves, p~enica, p~enka, soja i se razbira lucerka kako mo{ne perspektivna, potoa ekspazeta na nekoi lokaliteti, detelini i gra{ok. Vo naredniot period so ovie kulturi i adekvatni sorti treba da se izmeni seidbenata struktura kade {to ìtnite kulturi }e u~estvuvaat vo vid na smesa so fura`nite kulturi. Osven za ovaa cel, ìtnata kultura 'r` ima perspektivi vo lokaliteti kade se navodnuva i ima povolni po~veni uslovi. Kako {to e poznato ovaa kultura ima perspektiva od aspekt na prigotvuvawe na specijalen dietalen leb. Za ovaa kultura }e treba da se izbiraat soodvetni sorti, no i agrotehnika i plodored.

Za fura`nite kulturi isto taka treba da se izgotvat programi za proizvodstvo vo koi }e se predvidat site specifi~ni faktori za uspe{no proizvodstvo, osobeno agrotehni~ki, pred se |ubrewe, za{tita i navodnuvawe. Proizvodstvoto na sto~na hrana moè i treba da se planira ne samo kako prvi kulturi, tuku i kako vtori kulturi. Tuka spa|a na primer p~enka so kusa vegetacija i nekoi hibridi od kulturi. Ovo{tarstvo

Vo Regionot za oddelni ovo{ni vidovi ima dobra perspektiva, a za nekoi ima i ograni~uvawe. Vo Ki~evskiot del treba da se razviva proizvodstvoto na vi{ni, malini i sl. Proizvodstvoto na jabolka }e stagnira bidej}i so porane{nite planta`ni nasadi so jabolka ne se postignaa o~ekuvanite ekonomski efekti i tie nasadi pove}e ne se vo eksploatacija. Edna od va`nite pri~ini be{e i ote`natiot plasman na plodovite. I nasadite so vi{ni kako ovo{en vid doìvuvaa odredeni potresi zaradi neorganiziran otkup odnosno nivna prerabotka zaradi nedostig na obrtni sredstva, no ovie problemi se menuvaat vo pravec na zgolemeni potrebi i pobaruva~ka za vi{ni. Osven za vi{ni, isto taka }e ima potreba i za malini. Ovoj ovo{en vid e deficitaren i mo{ne dohodoven i baran na stranskiot pazar. Isto taka i komparativnite prednosti od klimatski aspekt se povolni za {irewe na malinite i vi{nite. Lokacii kade bi se {irelo proizvodstvoto na malini gi ima pove}e me|u koi vo op{tinite: Vrane{tica vo delot na desnata strana na reka Treska, vo op{tina Drugovo po te~enie na rekata Treska i Beli~ka Reka kako i Studen~ica, vo op{tina Zajas po te~enie na rekite Tajmi{ka i

10

Zaja{ka, isto taka i vo op{tinata Oslomej po te~enieto na rekata Treska. Vo navedenite lokacii, pokraj za malina ima uslovi i za vi{na.

Vo vrska so {ireweto na vi{nite, signal za povolnost treba da ima samo ako se re{i pra{aweto za otkup i prerabotka ili ~uvawe vo smrznata sostojba. Dvata ovo{ni vida za koi stanuva zbor apsorbiraat golema rabotna raka vo vreme na berbata.

Op{tinite Plasnica i Makedonski Brod se karakteriziraat so razli~ni uslovi, kako klimatski taka i po~veni {to proizleguva od razli~nata nadmorska viso~ina, od 600 pa do 1.300 metri. Spored toa i ovo{tarstvoto treba da e zastapeno so razli~ni vidovi i sorti. Golem hendikep za planiraweto na ovo{tarstvoto vo navedenite lokaliteti e mo{ne lo{ata patna mreà. Osven glavnata soobra}ajnica Makedonski Brod - Samokov - s. Raste{ koja e asfaltirana, ima u{te nekolku priklu~eni sela so asfalten pat, no toa e minimalno. Tokmu selata kade {to ima odli~ni komparativni prednosti za uspe{no ekolo{ko ovo{tarstvo ne se povrzani so asfalten pat, tuku so lo{ makadamski pat. Takvi se i selata vo Ki~evskiot reon na brdsko-planinskiot del. Spored toa ovo{tarstvoto }e stagnira se dodeka infrastrukturata ne se re{i. Uspe{no proizvodstvo na jabol~esto ovo{je bi imalo vo op{tinata Makedonski Brod vo selata Bitovo, Gorno i Dolno Botu{je, Zve~an i drugi. Vo drugite sela ima uslovi za uspe{no proizvodstvo na kosteni i orevi. Vo op{tinite Makedonski Brod i Plasnica isto taka ima povolni uslovi za proizvodstvo na orevi, kosteni, slivi i dr.

Zakonot za organsko zemjodelsko proizvodstvo jasno go definira poimot "organsko proizvodstvo". Ovoj model na proizvodstvo vo svetot datira od pred dve decenii i ima tendencija za {irewe vo pove}e zemji vo Evropa i svetot.

Vo ovoj Region ima perspektiva za organizirawe na ovoj vid na proizvodstvo bidejki brojni uslovi se ispolneti i sega. Zemjodelskite sistemi od aspekt na intenzivnosta na proizvodstvoto vo delot na aplikacijata na agrohemikaliite se karakterizira so visok stepen na redukcija pove}e godini nanazad. Brojni agrohemikalii vo zemjodelskoto zemji{te ne se aplicirani, nitu mineralni |ubriva, nitu pesticidi, odnosno insekticidi, fungicidi i herbicidi. Ova osobeno vaì na povisokite ridsko-planinski tereni nizvodno od te~enieto na rekata Treska, a posebno delot Makedonski Brod - Belica - akumulacija "Kozjak" po te~enieto na rekata Treska. Ekolo{ki ~isti povr{ini ima i vo op{tinite Vrane{nica, Drugovo i Zajas.

Organskoto (ekolo{ko) proizvodstvo vo Regionot treba da se pottiknuva trajno so site raspolo`livi sredstva od pove}e aspekti, no eden e mnogu vaèn i od dràven interes za R. Makedonija, a toa e faktot deka vodite od rekata Treska }e se koristat za pove}e nameni, me|u koi i snabduvawe na gradot Skopje i su{nite podra~ja vo Republikata so voda za piewe.Kapaciteti i razmestenost na sto~arskoto proizvodstvo

Vo site op{tini ima individualno sto~arsko proizvodstvo. Iskoristenosta na pasi{tata e na mo{ne nisko nivo. Za razvoj na sto~arstvoto izrabotena e "Studijata za ekonomski razvoj na ki~evskiot region 2002 godina", vo koja se predviduva izgradba na kapaciteti za

11

prerabotka na mleko. Vo Ki~evskiot reon se nao|aat visoko planinskite poznati pasi{ta koi se kvalitetni. Toa se na planinite Bistra, Baba Sa~, Quben, Bukovi}, Stogovo i drugi. Na ovie pasi{ta svoevremeno se napasuvale i do 50.000 ovci i 20.000 grla krupen dobitok. So izgradba na kapacitetot za mleko, odnosno mlekarnici i izgradba na infrastruktura, posebno pati{ta, }e se stimulira sto~arstvoto vo selata Drugovo, Zajas, Oslomej, Plasnica i drugi.

Razvojot na govedarstvoto kako granka vo Regionot, e vo zavisnost od proizvodstvoto na sto~na hrana. Stacionirano kravarstvo mo{ne te{ko }e moè da se {iri zaradi potreba od kabasta hrana. Za pasi{no govedarstvo mo`no e da ima razvoj, no za ovaa cel treba podigawe na novi ve{ta~ki livadi i plansko pregonsko napasuvawe na kravite. Isto taka mo{ne va`no e za vakov tip na proizvodstvo prigotvuvawe na sila`na sto~na hrana od silaà od p~enka i lucerka. Ribni kapaciteti i proizvodstvo na riba

Visokiot kvalitet na vodata vo rekata Treska i povolnostite koi gi nudi za razvoj na ribarstvoto ja nametnuvaat potrebata, pri izgradbata na novite ribnici vo planskiot period da se primenuvaat strogi merki i kriteriumi za za{tita na kvalitetot na vodata.

2.1.2. [umi i {umsko zemji{te

Pojdovni osnoviVo slivnoto podra~je na reka Treska se koncentrirani 11,1% od

{umite vo dràvata. Od vkupnata povr{ina na slivot na rekata Treska, 209.500 ha, {umite i {umskoto zemji{te se zstapeni na povr{ina od 127.147 ha, odnosno na 60,6%. Povr{inata pod obrasnato zemji{te ({umi i {ikari) iznesuva 107.665 ha, odnosno 51,3% od vkupnata povr{ina na slivot. Neobrasnatoto {umsko zemji{te e zastapeno na povr{ina od 19.481 ha, odnosno 9,2%. Soodnosot pome|u zastapenosta na visokosteblenite i niskosteblenite {umi vo slivot na reka Treska e identi~en so pove}eto slivni podra~ja, odnosno regioni vo dràvata, i vo prosek e nezna~itelno podobar (2%) od prosekot vo dràvata.

Vo odnos na vidoviot sostav, dominiraat lisjarskite {umski zaednici so najzastapenite drvni vidovi vo Republikata, dabot i bukata (Quercus sessilis i Fagus moesiaca). Iglolisnite drvni vidovi, prete`no crniot bor (6.258 ha), nezna~itelno elata (276 ha), beliot bor i drugi, zastapeni se na povr{ina od 6.860 ha, odnosno 6,5%.

Najkvalitetnite {umski zaednici (dabovi i bukovi) se koncentrirani vo umereno ladno kontinentalno (800-1.100 m.n.v.) i ladno kontinentalno (1.100-1.700 m.n.v.) podra~je-zona, odnosno vo niskoplaninskite i planinskite predeli vo slivot na rekata Treska. Vo toplo kontinentalno podra~je (od 400-800 m.n.v.), pokraj dabot kako dominanten drven vid, zastapeni se: bel gaber, crn jasen, crn gaber i drugi drvni vidovi i grmu{ki.

12

Celi– Podobruvawe na kvalitetot na {umite preku podobruvawe na

vidoviot sostav i preveduvawe na niskosteblenite vo visokostebleni, rekonstrukcija na degradiranite {umi i {ikarite i nivno preveduvawe vo poproduktivni {umi;

– Prezemawe na odgleduva~ki merki vo site razvojni fazi, a posebno kaj razvojot na mladite {umi, kako i sproveduvawe na obnovitelni se~i so introdukcija (direktna konverzija) vo mnogu degradiranite nasadi;

– Po{umuvawe na terenite kade e izvr{eno razgrani~uvawe na zemji{teto - bonitirawe na terenite kade se dobivaat najgolemi efekti (zgolemen prirast, podobruvawe na ìvotnata sredina, turisti~ko-rekreativni celi i dr.) i na terenite kade postoi i druga ekonomska opravdanost i itnost (regulirawe na vodniot reìm, erozivni podra~ja, za{tita na naselbi, pati{ta, vojni, komunalni i drugi objekti, higienski i sanitarni funkcii i sl.);

– Voveduvawe na posovremena tehnika i tehnologija pri koristeweto na {umskite proizvodi i poracionalno koristewe na drvnata masa preku zgolemuvawe na u~estvoto na tehni~koto drvo za smetka na ogrevnoto i otpadokot pri se~a i izrabotkata na {umski drvni sortimenti;

– Zgolemuvawe na otvorenosta na {umite so {umski komunikacii, podobruvawe na kvalitetot na {umskite pati{ta i podobruvawe na uslovite za stopanisuvawe so ostanatite {umski proizvodi;

– Za{tita na {umite preku introdukcija na vidovi otporni na bolesti i na {tetnici, primena na soodvetni odgleduva~ki merki, redovna kontrola, podigawe na pojasi od pirofitni rastenija, postavuvawe i odrùvawe na prosekite, kontinuirano sledewe, blagovremeno prezemawe na za{titni merki i dr.

Planski opredelbiSpored planovite za stopanisuvawe so {umite za stopanska namena,

vo slivot na reka Treska, poto~no, vo {umite na podra~jata na porane{nite op{tini Ki~evo i Brod, se predviduva, sekoja godina da se po{umuvat po 235,5 ha. Toa zna~i deka vo narednite 10 godini na teritorijata na navedenite op{tini }e se po{umat vkupno 2.355 ha. Predvidenite povr{ini treba da se zgolemata za 15-20%, bidej}i del od {umite vo dolniot del na slivot na reka Treska se vo podra~jata na op{tinite Skopje i Tetovo. Zna~i deka vo naredniot deset godi{en period, po osnov na planovite za stopanisuvawe so {umite za stopanska namena }e se po{umat okolu 2.700 ha.

So studijata za erozivnost, protiverozivno i protivporojno ureduvawe na slivnoto podra~je na reka Treska, do profil brana "Kozjak", se predviduva da se po{umat 3.640 ha. Najgolem del od predvidenite povr{ini za po{umuvawe se skoncentrirani vo zonata na akumulacijata - dolniot del na slivot - prva prioritetna zona.

13

Spored gore navedenoto moè da se konstatira deka do 2020 god. vkupno povr{ini koi treba da se po{umat }e iznesuvaat 6.340 ha, osnosno treba da se po{umuvaat po 453 ha/god.

Pri izborot na vidovite za po{umuvawe prednost treba da imaat vidovite koi }e obezbedat najbrza i najdobra za{tita na zemji{teto od procesi na erozija. Pri izborot na vidovite za po{umuvawe, treba da se pretpo~ita avtohtonata vegetacija i prisutnata vegetacija na odredeni mestorastewa kako najdobar indikator na karakteristikite na mestorasteweto na vidovite. Potoa, kako vtor prioritet trba da se pretpo~itaat proizvodnite mo`nosti na vidovite (drvna masa, plodovi i sl.). Vo potesnite zoni na akumulaciite, osobeno zonite na branite i pridru`nite objekti trba da se posveti vnimanie na pejsa`nata vrednost na vidovite. Site izbrani vidovi (drvja i grmu{ki), treba da gi podnesuvaat ekstremnite temperaturi na vozduhot na predmetnoto podra~je.

Spored Prostorniot plan na R. Makedonija, so proekcijata za po{umuvawe se predviduva 57%od vidovite za po{umuvawe da se iglolisni, a 43% lisjarski drvni vidovi. Od iglolisnite drvni vidovi treba da dominiraat: elata (Abies alba), smr~ata (Picea excelsa) beliot bor (Pinus silvestris), duglazijata (Pseudotsuga taxifolia), ~empresot (Cupresus arizonica), ari{ot (Larix europaea), crniot bor (Pinus nigra) i drugi.

Od lisjarskite vidovi na drvja treba da se forsiraat: bukata (Fagus moesiaca), dabot gorun (Qercus sessilis), dabot robur (Quercus robur), dabot ploska~ (Quercus conferta-fraineto), dabot plutwak (Qurcus suber), gorskiot javorot (Acer pseudoplatanus), javorot-mle~ (Acer platanoides), bagremot (Robinia pseudoacacia), brezata (Betula verucosa) i drugi.

Vo pro{irenite re~ni dolini i na drugi higrofilni mestorastewa, treba da se forsiraat: topolata, orevot, platanot, javorot, jasenot, elata i leskata.

Za podobruvawe na kvalitetot i maksimalno iskoristuvawe na proizvodnite mo`nosti vo degradiranite {umi i {ikari vo naredniot period }e se vr{i rekonstrukcija. Vo silno degradiranite {umi i {ikari rekonstrukcija }e se vr{i so direktna konverzija, a vo poo~uvanite niskostebleni nasadi }e se primenuva metodot na indirektna konverzija. Site ovie zafati se so edinstvena cel, niskosteblenite i degradiranite {umi da se pretvorat vo poproduktivni visokostebleni {umi.

Direktnata konverzija }e se izveduva so introdukcija na profitabilni, glavno avtohtoni lisjarski i iglolisni drvni vidovi. Vo pojasot na dabot gorun moè da se vnesuvaat duglazija, bel bor, ela i ari{. Od lisjarskite vidovi drvja }e se vnesuvaat dabot gorun, dabot ploska~ i javorot. Vo bukoviot pojas introdukcijata }e se vr{i so ela, smr~a, bel bor, ari{ i molika. Vo poniskite delovi od daboviot pojas moè da se vnesuva crn bor i ~empres od iglolisnite i dab ploska~, javor, mle~, voden gaber, od lisjarskite drvni vidovi.

Vo idnina, zna~ajno mesto vo podobruvaweto na proizvodnite i profitabilnite karakteristiki na {umite od slivot na r. Treska, treba da najde planta`noto proizvodstvo. Vo preden plan se vidovite so brz rast i kvalitetno i barano drvo, a potoa i vidovite so kvaliteten i baran plod na pazarot: orev, topola, javor, platan, leska, dren, diva cre{a i dr vidovi.

14

Proekcija na {umite vo 2020 god. po porane{ni op{tinir.

br. Porane{ni op{tini Povr{ina Drvna masa Prirastha 000 m3 m3/ha 000 m3 m3/ha

1. Brod 57.600 5.700 99,0 125,0 2,172. Ki~evo 51.400 6.800 132,3 175,0 3,403. Skopje 75.100 5.500 73,2 130,0 1,734. Tetovo 40.200 3.400 84,6 101,0 2,515. Vkupno na nivo na RM: 1.039.560 116.500 112,1 3088,3 2,97

Izvor: Prostoren plan na R. Makedonija

Mo`nostite za polzuvawe na {umskoto zemji{te za odgleduvawe na drugi {umski proizvodi vo slivot na r. Treska se usloveni od ekonomskite, a ~esto i od socijalnite sostojbi. Sega{noto koristewe na ovie zna~ajni prirodni potencijali e na mnogu nisko nivo.

So razvoj na infrastrukturata, turizmot, rekreativnite centri i mnogu drugi osnovni i pridru`ni dejnosti vo slivnite podra~ja na akumulaciite, osobeno potesnite perimetri na idnite vodni ogledala, }e se sozdadat i mo`nosti za plansko i racionalno koristewe na mnogu {umski proizvodi.

Kako perspektivni, moè da se poso~at slednite proizvodi: kvalitetnata {umska pe~urka, ~aevite i lekovitite rastenija ili delovi od rastenija, proizvodstvoto na eteri~ni masla, odgleduvaweto na dive~ i riba, sobiraweto i planta`noto proizvodstvo na razni vidovi na {umski plodovi za razli~na namena i dr.

Vo ramkite na Regionot, postojat prirodni potencijali za koristewe na drugi {umski proizvodi.

So izgradbata na branata "Kozjak" i na ostanatite akumulacii, izgradbata na patnata i druga infrastuktura, }e se sozdadat realni preduslovi za planta`noto proizvodstvo na razni ~aevi, lekoviti, eteri~ni i dr. rastenija, a so toa }e se obezbedi osnova za kontinuirano i sigurno proizvodstvo, kako i baza za pro{iruvawe i unapreduvawe na proizvodstvoto.

2.1.3. Mineralni surovini i nivna eksploatacija

Pojdovni osnoviRespektiraj}i ja konstatacijata deka geolo{kiot sostav, tektonskiot

sklop, procesite na sedimentacija i magmatska mobilnost se osnovni prirodni predispozicii vo sozdavaweto na rudnite leì{ta, nao|ali{tata i rudnite pojavi, na teritorijata na Republikata se izdvoeni {est osnovni rudni reoni: Zapadno-makedonski masiv, Pelagonidi, Vardarska zona, Kratovsko-Zletovska vulkanska oblast, Srpsko-Makedonski masiv i Kenozojski sedimentacioni bazeni.

Slivot na rekata Treska pripa|a na Zapadno-makedonskiot masiv koj go zafa}a prostorot zapadno od linijata Radu{a- Skopje-Solunska Glava-Bitola do dràvnata granica so Albanija.

Vo ramkite na ovoj masiv kaj metalite naj~esti se leì{ta, nao|ali{ta i rudni pojavi na: èlezoto, èlezo-manganot, manganot, a zna~itelno

15

poretki se: molibdenot, olovoto i cinkot, volframot, srebroto i bakarno-molibdenskite rudni pojavi.

Istraèni rezervi na èlezo se vo "Tajmi{te"-Ki~evsko. Ova rudno nao|ali{te e eksploatirano do 1990 god. i poradi maliot procent na èlezo vo rudite i prestanokot na rabota na èlezara "Skopje" e prekinata eksploatacijata. Drugi registrirani nao|ali{ta vo Regionot se: vo blizina na selata Prostrawe, Judovo, Br`dani, Mramorec, Kozica i nao|ali{teto "Malkoec" vo blizina na Ki~evo.

Manganovite rudi so ekonomsko zna~ewe se nao|aat vo leì{teto "Stogovo"-Ki~evsko.

Molibden se javuva vo Strelce-Ki~evsko. Rudnite pojavi na olovo-cinkova mineralizacija se nao|aat na

severnite i ju`nite padini na vozvi{enieto Maja Srt.Od nemetalite, ekonomski interesni se leì{tata na: dolomiti,

varovnici, mermeri, gips, travertini, sijeniti, glini, kvarciti, pesoci, kako i rudni pojavi na drugi nemetalni mineralni surovini.

Rudnikot na dolomiti "Brest" e lociran severoisto~no od Makedonski Brod. Nao|ali{teto na dolomiti "Lutovec" se nao|a na padinite na Suva Gora vo blizina na selo Raste` - Makedonski Brod.

Nao|ali{tata na kvarc se nao|aat vo Oslomejskiot pliocenski basen blizu selata Topolnica, Slatina, Krapa i vo [umqe vo blizinata na Oslomej.

Nao|ali{teto na kvarciti se nao|a vo neposredna blizina na Makedonski Brod za koe e potrebno i tehnolo{ki ispituvawa.

Mermernoto leì{te "Miokazi" se nao|a vo blizina na selo Miokazi na padinite na ridot Kale.

Rudnici na kalcitski mermeri se nao|aat vo neposredna blizina na selata Plasnica, Cre{nevo, Lokvica i Cer. Potoa vo blizina na Ki~evo se nao|aat rudnicite "Kamen Most", "Lisi~ani", "Dvorci" i vo blizina na Makedonski Brod se nao|ali{tata na mermeri "Kosta ûka" i "Ramni{te".

Hidrogeolo{kiot potencijal e pretstaven so golemi rezervi na podzemni vodi, akumulirani vo karstnata izdan so koi uspe{no moàt da se re{i vodosnabduvaweto na pogolemite gradovi i brojni naselbi preku lokalni i regionalni vodovodi.Celi

Makedonskoto stopanstvo vo izminatiot period svojot razvoj vo golema mera go bazira{e na rezultatite od geolo{koto istraùvawe, rudarstvoto i prerabotuva~kite kapaciteti na produktite od rudareweto. Prirodnite pogodnosti (geolo{kata gradba, metalogenetskite procesi, povolnata geografska postavenost i konjukturnosta na oddelni surovini) ovozmoùvale, a i vo idnina }e pretstavuvaat osnova na intenziven podem na stopanskiot razvoj.

Vo toj kontekst osnovnite celi na koristewe na mineralnite surovini se sledni:

– Podigawe na povisoko nivo na stepenot na istraènosta na site mineralni surovini za koi postojat indikacii vo Regionot;

– Primena na sovremeni tehnologii i tehniki vo rudnicite za eksploatacija na surovinite;

16

– Definirawe i ureduvawe na na~inot, uslovite i kriteriumite za angaìrawe na stranski kapital vo vkupnata problematika na mineralnite surovini (istraùvawe, eksploatacija i prerabotka);

– Namaluvawe na degradacijata na sredinata vo procesot na eksploatacija i prerabotkata na rudite i sanirawe i rekultivirawe (tehni~ko i biolo{ko) na degradiranite i zagrozenite povr{ini so eksploatacija na rudite i deponiite na jalovina;

– Za{tita na zonite, revirite i rudnite leì{ta od neplanska izgradba na vremeni i trajni grade`ni objekti.

Planski opredelbiVo Regionot vo domenot na geolo{kite istraùvawa kaj metalite

treba da se prodolì vo istraùvaweto na nao|ali{tata i pojavite na èlezo, èlezno-manganovi, manganovi rudi, molibdenovite i olovo-cinkovite rudi.

Kaj nemetalite treba da se istraùvaat: dolomitite, varovnicite, mermerite, potoa kvarcitot i grafitot.

Raspoloìvite bilansni rudni rezervi na mineralni surovini vo postojnite rudni leì{ta se osnovi vo planiraweto na idnata eksploatacija. Izborot (po prioritet) na konkretni leì{ta za eksploatacija se smeta za dinami~na promenliva kategorija i zavisi od pove}e promenlivi faktori so pazaren, strategiski i razvoen (tehni~ko-tehnolo{ki) i finansisko-investicionen karakter. Kako kriteriumi pri izborot na prioritetite za eksploatacija usvoeni se:

– Raspoloìvite bilansni rezervi;– Tehni~ko - tehnolo{kite ocenki na eksploatabilnosta i

prerabotkata na surovinata;– Strategiskoto zna~ewe na mineralnata surovina;– Socijalno-politi~koto zna~ewe na surovinata;– Kowukturata na stranskiot pazar – Visinata na potrebnite investicii, vloùvawa vo eksploataciono-

prerabotuva~kiot kapacitet, kako negativen (proporcionalno recipro~en kriterium).

Primenuvaj}i gi kriteriumite niz specifi~na metodologija na nivnoto vrednuvawe, izbrani se prioritetite vo domenot na idnite geolo{ki istraùvawa i eksploatacijata.

Od metalite vo ovoj Region, realni mo`nosti od prv prioritet zasluùvaat rezervite na mangan, dodeka ostanatite metali se bez pogolemo ekonomsko zna~ewe.

Nemetalite spored raspoloìvite rudni rezervi se dominantni mineralni surovini i imaat apsoluten prioritet, a toa se: dolomitite, mermerite i kvarcitite.

Ograni~enosta na rudite na metalnite i mineralnite surovini e fiksna zaradi goleminata na rezervite i obemot na potro{uva~kata, vrz osnova na {to moè to~no da se proceni bazniot indeks na traeweto na rezervite (broj na godini koga rezervite }e bidat potpolno iscrpeni). Odr`livosta na eksploatacija na metalite ne e fiksirana samo so nivnata limitiranost, tuku istovremeno i so ekolo{kata cena na nivnata ekstrakcija, so periodot na upotreba i periodot na iskoristenost.

17

Vrz baza na ograni~enosta na ponudata, kako i vrz baza na environmentalnite kriteriumi, osnovni preporaki na odr`liviot razvoj e da se prekine so upotrebata na beriliumot, vanadiumot, ìvata, nikelot i kobaltot so ogled na nivnata visoka toksi~nost. Nivnata supstitucija ne e lesna. Metali opredeleni za bliska supstitucija se kaliumot, seleniumot, indiumot, olovoto, arsenikot, bakarot, bizmutot, cinkot i kalajot.

Drugite metali, vklu~uvaj}i go aluminiumot, èlezoto i silikonot, se pomalku opasni, a najva`nata strategija za nivnoto koristewe se odnesuva na zatvorawe na ciklusot na procesot na proizvodstvoto i upotrebata.

2.2. Stopanski dejnosti

Pojdovni osnoviEkonomskiot razvoj i distribucijata na stopanskite dejnosti vo

slivnoto podra~je na rekata Treska vo izminatiot period se ostvaruvaa vo istiot stopanski ambient na nivo na Dràvata determiniran so specifikite koi {to go karakteriziraat ova podra~je.

Vo periodot na tranzicija, pri naglaseni reformski zafati vo site sferi na op{testvenoto ìveewe i vlo{eni uslovi i nepovolni preneseni tendencii, razvojot na podra~jeto na slivot na rekata Treska zaostanuva. Razvojnite pottiknuvawa koi bea predvideni od strana na Dràvata za ublaùvawe na razlikite vo razvienost, ne gi dadoa o~ekuvanite efekti. So konzistentni merki preku politikata za razvoj na nedovolno razvieni podra~ja, so politikata za razvoj na mali i sredni pretprijatija, investicionata i kreditna politika, da go pottikne razvojot osobeno na ruralnite sredini od Regionot. Iskoristuvaweto na komparativnite prednosti na selskite naselbi za razvoj na zemjodelstvoto i sto~arstvoto }e pretstavuva impuls za pottiknuvawe na investiciite za alokacija na komplementarni sekundarni i tercijarni dejnosti, razvoj na vkupnoto stopanstvo, ekonomskata konkurentnost i povisok ìvoten standard i kvalitet na ìveewe vo site naselbi od Regionot.

Ekonomskiot prosperitet na podra~jeto na slivot na rekata Treska e vo interakcija so razvojot i razmestenosta na industrijata koja e vode~ka stopanska dejnost i dvigatel na razvojot na vkupnoto stopanstvo vo Regionot so zna~ajno vlijanie vrz dinamiziraweto na razvojot i na drugite stopanski dejnosti: zemjodelstvoto, rudarstvoto, {umarstvoto, trgovijata itn.

Spored prostornata disperziranost na industriskite kapaciteti po op{tini koi pripa|aat na Regionot na slivot na reka Treska, industriskata aktivnost e skoncentrirana na prostorot na op{tinite Ki~evo, Oslomej i Makedonski Brod. Ostanatiot prostor se karakterizira so nedovolna razvienost pa duri i zaostanatost na podra~jata kade osnovnata dejnost e ekstenzivnoto zemjodelstvo i sto~arstvoto.

Transformacijata na socio-ekonomskiot sistem vrz pazarni osnovi dovede do izvesni promeni vo na~inot na ìveewe na naselenieto, a so toa i promeni vo razvojot i organizacijata na tercijarnite dejnosti vo Regionot.

Razvojot na tercijarniot sektor usloven e od razvojot i dinamikata na materijalnoto proizvodstvo, stepenot na urbaniziranosta, od na~inot na

18

ìveeweto i nivoto na standardot na naselenieto. So porastot na ìvotniot standard se zgolemuva i pobaruva~kata na uslugite, a so podobruvaweto na kvalitetot na ìveeweto se pove}e }e bidat vrednuvani nematerijalnite uslugi so {to }e se stimulira pobrziot razvoj na tercijarniot sektor.

Uslu`na dejnost koja e komplementarna i go prati razvojot na proizvodnite dejnosti e trgovijata. Na prostorot na Regionot, trgovskata mreà e sostavena od prodavnici, prete`no od klasi~en tip, potoa magacinski i prodaèn prostor kako pridru`na sodrìna, kako na golemite proizvodni kapaciteti taka i na maloto stopanstvo koe {to beleì po~eten trend na razvoj.

Zanaet~istvoto vo ramkite na stopanskite aktivnosti e dejnost vo koja se obavuvaat razni vidovi uslugi za podmiruvawe na odredeni potrebi na naselenieto, kako i uslugi za normalno funkcionirawe i razvoj na nekoi granki na stopanstvoto. Razvojot na zanaet~istvo ne e avtonomen, toj e vo korelacija so razvojot na vkupnoto stopanstvo, posebno industrijata i grade`ni{tvoto koi se negovite glavni konsumenti.

Razvojot na turizmot na opredeleno podra~je determiniran e od ponudata i pobaruva~kata na uslugi.

I pokraj povolnite faktori i uslovi za razvoj na turizmot vo ovoj Region, vo dosega{niov period oblasta na turizmot i ugostitelstvoto beleì marginalno u~estvo vo vkupnata ekonomija na nacionalno i regionalno nivo.

Regionot raspolaga so zna~ajna turisti~ka resursna osnova i poseduva turisti~ko motivsko bogatstvo koe pretstavuva potencijal za razvoj na turizmot, dokolku se postavi na dolgoro~na osnova i na deluvaweto na pazarnite zakonitosti so po~ituvawe na principite na odr`liviot razvoj.

Vo perspektiva ekonomskiot razvoj na site naselbi vo Regionot, treba da bide sleden so strogo kontrolni mehanizmi za za{tita od negativnite vlijanija na proizvodnite procesi vrz vodite na slivot. Tekovnite procesi na razvoj na materijalnoto proizvodstvo prisutni vo Dràvata, a so toa i na ova podra~je, vo uslovi na premin kon pazarno stopanstvo i privatna sopstvenost i inicijativa, sozdavaat potreba od pogolem stepen na pretpazlivot vo odnos na alokacijata i vidot na proizvodstvoto na potencijalni stopanski kapaciteti.

So ekolo{ki preferencii vo planiraweto na idniot industriski razvoj i razmestenost na kapacitetite pri alokacijata na industriskite i drugi stopanski investicii, primarno zna~ewe i teì{te treba da se dava na mo`nite kolizii i vlijanija na stopanskite aktivnosti vrz kvalitetot i za{titata na vodite na slivot na rekata Treska. Celi Celi na razvoj na stopanskite dejnosti

Postavuvaweto na celite na idniot ekonomski razvoj i razmestenost na stopanskite aktivnosti vo Regionot bazira na dostignatoto nivo i prostorna struktura na stopanski razvoj, problemite i tendenciite prisutni vo razvojot i uslovite, pretpostavkite i mo`nostite na idniot razvoj i razmestuvawe na stopanskite kapaciteti vo Regionot.

19

Celi i zada~i na idniot ekonomski razvoj na Regionot se:– Dinamizirawe na stopanskiot razvoj so porast na

racionalizacijata, modernizacijata i efikasnosta na proizvodstvoto i kvalitativni strukturni promeni na stopanskite sektori;

– Intenzivirawe na procesot na vklu~uvawe na stopanstvoto vo nacionalnite i me|unarodnite ekonomski odnosi, vo me|unarodnata podelba na trudot;

– Zgolemuvawe na vrabotenosta zasnovana na ekonomski kriteriumi i na razvivawe na znaewata i ume{nosta na rabotnata sila;

– Pottiknuvawe na razvojot na stopanski nedovolno razvienite podra~ja kako determinanta na pozabrzan i poramnomeren stopanski razvoj;

– Razmestuvawe na proizvodnite dejnosti vo prostorot vrz principot na racionalno koristewe, organizirawe i ureduvawe na zemji{teto;

– Razvoj i disperzija na mali i sredni pretprijatija niz celiot prostor na Regionot, so razvivawe na specifi~ni stopanski dejnosti usoglaseni so prirodnite resursi i pogodnosti;

– Alokacija na proizvodnite i uslu`ni dejnosti so primena na sistemska, materijalna, obrazovna i druga poddr{ka za za~uvuvawe, za{tita i unapreduvawe na prirodnata i sozdadena sredina.

Celi na razvoj na industrijataOsnovnite celi i zada~i na razvojot i prostornata razmestenost na

industrijata vo idniot period se:– Poramnomerna i poracionalna prostorna razmestenost na

industrijata;– Optimalno koristewe na komparativnite prednosti na oddelni

podra~ja vo Regionot i soodvetna disperzija na industriskite kapaciteti;

– Razmestenost na industriskite kapaciteti vo prostorot usoglasena so osnovnite faktori na razvoj;

– Pottiknuvawe na selektivniot razvoj na industrijata vo malite centri, posebno vo nedovolno razvienite ruralni podra~ja;

– Vklu~uvawe na ekolo{kite preferencii vo razvojot na industrijata i nejzina alokacija ;

– Racionalna kombinacija i alokacija na proizvodnite kapaciteti so efektuirawe na postojnite i izgradba na novi prerabotuva~ki mali i sredni kapaciteti;

– Razvoj na industriski granki so pogolemo angaìrawe na raspoloìvata rabotna sila i kadrite, a osobeno vrz nivna pogolema kreativnost vo modernizacijata i unapreduvaweto na tehnologijata i organizacijata na rabotata;

– Oìvuvawe na proizvodstvoto vo postojnite kapaciteti so revitalizacija i tehni~ko-tehnolo{ko inovirawe na kapacitetite

20

so cel povisoka finalizacija na proizvodstvoto i ostvaruvawe na pazarno kompetitivno proizvodstvo;

– Posebna naglaska na razvojot i tehni~ko-tehnolo{kiot progres na grankite od agroindustriskiot kompleks i propulzivnite granki na industrijata.

Celi na turisti~ki razvojCelite na razvojot na turizmot se definirani vrz baza na ocenkite za

sega{nata sostojba, mo`nostite, kako i vrz osnova na pretpostavkite za kompleksno iskoristuvawe na potencijalite so koi raspolaga Regionot i perspektivite koi se otvaraat za razvoj na ovaa dejnost so izgradbata na akumulacijata "Kozjak". Pojdovnite celi za organizacija i ureduvawe na turisti~kite prostori se odnesuvaat na:

– Kompleksna valorizacija na najzna~ajnite prirodni i sozdadeni potencijali na turisti~kata ponuda za stranski i doma{en turizam;

– Definirawe na vidovi na turizmot koi treba da se razvivaat vo Regionot, vo zavisnost od prostornite i drugite faktori za razvoj;

– So pomo{ na turisti~ka valorizacija da se poso~at podra~ja zna~ajni za razvoj na turisti~kata dejnost;

– Vo zavisnost od turisti~kata pobaruva~ka aktivirawe na novi podra~ja so dominantni prirodni ili sozdadeni turisti~ki vrednosti, koi istovremeno pretstavuvaat razvojni potencijali posebno vo nedovolno razvienite kraevi;

– Za{tita na prostorite pogodni za razvoj na turizmot, nivno turisti~ko-urbanisti~ko oblikuvawe i vklopuvawe na objektite vo prirodniot ili istoriski ambient, celosno primenuvaj}i gi kriteriumite i standardite za za{tita na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo;

– So prostornata organizacija na turizmot, pokraj negovata osnovna ekonomska funkcija, stimulirawe i na socijalno-zdravstvenata i kulturno-obrazovnata funkcija, kako i podobruvawe na uslovite za dnevna, vikend i prazni~na rekreacija na lokalnoto naselenie.

Celi na ekonomskiot i prostoren razvoj na trgovijata i zanaet~istvoto Postavuvaweto na celite na idniot razvoj i razmestenost na

trgovskite i zanaet~iski aktivnosti vo Regionot bazira na pretpostavkite i mo`nostite za podobruvawe na uslovite za stopanisuvawe, dinamizirawe na obemot i strukturata na ekonomski razvoj i porast na li~niot i `ivoten standard na naselenieto. Vrz ovie pretpostavki i mo`nosti, se postavuvaat slednite celi i zada~i na idniot razvoj na ovie dejnosti:

– Poramnomerna i poracionalna prostorna razmestenost;– Alokacija na uslu`ni dejnosti so primena na merki za

za~uvuvawe, za{tita i unapreduvawe na prirodnata i sozdadena sredina;

– Specijalizacija i okrupnuvawe na trgovijata na malo;

21

– Modernizacija na tehnologijata na rabota na trgovskite subjekti i osovremenuvawe na proda`nite prostori;

– Dostapnost na uslugite (trgovski i zanaet~iski) spored principot "usluga do vrata";

– Specijalizacija na zanaet~iskite uslugi osobeno li~nite;– Zadovoluvawe na potrebite na korisnicite na uslugi i nivno

efektuirawe za pokratko vreme i na pomali distanci do krajnite korisnici;

– Inovirawe na organizacijata na rabota so primena na marketingot i menaxmentot vo raboteweto;

– Pogolema kreativnost vo odrùvaweto i razvojot na starite tradicionalni zanaeti karakteristi~ni za Regionot;

– Kompleksna valorizacija na najzna~ajnite komparativni prednosti i potencijali na Regionot pri odreduvawe na vidot i strukturata na idnata ponuda na uslugi povrzani so razvojot na agroindustriskiot kompleks, turizmot, ponudata na zdrava hrana, {umski proizvodi, med i prerabotki od medot itn.

– Stimulirawe na razvojot na ovie dejnosti so odredeni ekonomski merki na Dràvata i vklu~uvawe na lokalnoto naselenie vo otvarawe na novi mali biznisi vo ovie stopanski oblasti.

Planski koncepcii za razvoj na stopanstvoto Planski opredelbi na prostorna organizacija i razvoj na stopanskite dejnosti

Naso~uvaweto na organizacijata i prostornata distribucija na stopanskite dejnosti vo Regionot se temeli na noviot pristap na kontroliran planski razvoj postaven vrz principite na odr`liv razvoj so {to primaren stanuva kvalitetot na ìvotnoto okruùvawe, odnosno povnimatelen odnos sprema prirodnite, kulturnite i sozdadenite resursi. Vrz ovie osnovi, pottiknuvawe na stopanskiot i sevkupen razvoj na Regionot, moè da se postigne so selektivna alokacija na investiciite, podobra soobra}ajna povrzanost, so komunalno opremuvawe i izgradba na objekti na op{testven standard, so dano~nata i kreditna politika, so politika na zgolemuvawe na investicii itn.

Ekonomskiot razvoj na Regionot vo naredniot period treba da bazira na specifikite i komparativnite prednosti na ovoj prostor so maksimalno iskoristuvawe na mo`nostite za otvarawe mali i sredni kapaciteti zasnovani pred sé na potencijalite na ovoj prostor, preferiraj}i gi onie proizvodni i uslu`ni dejnosti koi ne se vo kolizija so kriteriumite za za{tita i odr`liv razvoj na Regionot.

Vo strukturata na stopanstvoto na Regionot nose~ka stopanska dejnost i vo naredniot planski period ostanuva industrijata koja }e se temeli na postojnite kapaciteti i vidovi na industrija, so natamo{en razvoj na novi ~isti tehnologii so koi }e se zapazi ìvotnata sredina i }e se namalat site vidovi rizici na povredlivost na prostorot. Isto taka, zna~ajna stopanska oblast vo perspektiva za ovoj Region pretstavuva zemjodelstvoto, so razvoj na proizvodstvoto na gradinarski rastenija,

22

ovo{tarstvoto, razvoj na sto~arstvoto, ribarstvoto i p~elarstvoto, so maksimalno po~ituvawe na merkite za za{tita na ìvotnata sredina.

Kako komparativna prednost i prioritet vo razvojot na ova podra~je se postavuva stimulirawe na proizvodstvoto na zdrava hrana. So posebna ekolo{ka vrednost se izdvojuvaat ridskoplaninskite naselbi kade {to se prisutni starite tradicionalni proizvodi kako {to se kostenite, kru{ite i nekoi drugi {umski proizvodi karakteristi~ni za ovoj Region. Seto toa }e pridonese za zadrùvawe na naselenieto vo selskite naselbi i pretpostavka za vra}awe na del od iselenite lica.

Evolucijata na strukturata na selskoto-stopansko proizvodstvo vo sovremeniot svet se odviva vo pravec na razvoj na sto~arstvoto i vrz negova osnova razvoj na prehranbeno-konzervnata industrija. Sto~arstvoto kako granka na zemjodelskoto stopanstvo na podra~jeto na slivot na reka Treska po svojot obem, struktura i prostorniot raspored ima uslovi za razvoj, dokolku se postavi na pazarni osnovi, pri {to i Dràvata treba so ekonomski merki da go stimulira negoviot razvoj. Osnoven problem pretstavuva plasmanot na proizvodite: mlekoto, sireweto, ka{kavalot, volnata i pred se plasmanot na jagniwata. Nepostoeweto na garantiran otkup sozdava golemi zalihi kaj privatnite proizvoditeli i nepovolno vlijae vrz razvojnata dinamika na sto~arstvoto.

Ribarstvoto vo forma na organiziran na~in na odgleduvawe ribi vo ribnici, vo poslednive godini ostvaruva podem. Potencijali za razvoj na ovaa dejnost vo Regionot postojat, no imaj}i ja vo predvid osnovnata opredelba na ovoj Regionalen plan za za~uvuvawe na kvalitetot na vodite na slivot na r. Treska, idniot razvoj na ribarstvoto }e se odviva pod strogo kontrolirana gradba na ribnici na r. Treska i nejzinite pritoki.

Vo odnos na razvojot i prestruktuiraweto na ekonomijata na ovoj prostor, moè da se poso~i kako opredelba i pottiknuvawe i iskoristuvawe na sekoja mo`nost za prifa}awe na novi, propulzivni industriski granki, zasnovani na novite nau~no-tehni~ki dostignuvawa so maksimalno po~ituvawe na principite na odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina.

Mo`nostite za novi vloùvawa postojat i vo domenot na stopanisuvaweto so prirodnite resursi i nivno davawe so koncesii.

Alokacijata i izgradbata na stopanski kapaciteti koi ne go zagrozuvaat prostorot vo Regionot, odnosno koi obavuvaat dozvolena proizvodna dejnost, }e vlijaat pottiknuva~ki i vrz razvojot na komplementarnite dejnosti i sozdavawe na potencijalni stopanski zoni, so koi }e se ovozmoì ekonomizirawe na tro{ocite za izgradba na zaedni~ka infrastruktura i drugi pridru`ni objekti, }e se namalat tro{ocite za izgradba na objekti i instalacii za za{tita od eventualni {tetni autputi itn. Seto toa }e bide vo funkcija na zgolemuvawe na proizvodstvoto, produktivno vrabotuvawe na nevrabotenata raspoloìva rabotna sila i povisok standard na naselenieto od Regionot.

Uspe{noto funkcionirawe na vaka grupirani mali i sredni kapaciteti, }e pretstavuva jadro koe }e go polarizira okolniot prostor {to mu gravitira, pottiknuvaj}i razvoj i na drugi industriski kapaciteti kako i razvoj na drugite dejnosti i infrastruktura, vo okolniot prostor.

23

Vo taa nasoka treba da deluvaat i da se organiziraat lokalnite samoupravi vo Regionot. Imeno, perpektivata za pottiknuvawe i podignuvawe na nivoto i tempoto na stopanski razvoj na nedovolno razvienite op{tini na ovoj Region treba da se bara vo mo`nosta za stopansko integrirawe so zaedni~ki udel na nekolku op{tini koi geografski, no i ekonomski imaat mo`nost za nivno zdruèno deluvawe.

Za realizacija na planskiot koncept na prostoren razvoj na stopanstvoto vo Regionot, se predlaga kako prioritetna aktivnost, izrabotka na Programi za ekonomski razvoj na nivo na op{tini, so detalni merki i instrumenti za potiknuvawe i dinamizirawe na razvojot i razmestenosta na stopanskite dejnosti.

So nasokite i opredelbite za razvoj i razmestenost na stopanskite dejnosti, treba da se ovozmoì ekonomski prosperitet na naselenieto i naselbite na podra~jeto na Regionot. Razvojot na stopanstvoto se naso~uva kon alocirawe na proizvodni tehnologii koi{to ne se vo konflikt so reìmot na za{tita na ovie prostori, a razmestenosta na stopanskite kapaciteti i nivna prostorna organizacija bazira na kombiniraniot priod na disperzijata vo prostorot i koncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta.

So ovie dve metodi na prostornata organizacija na stopanskite aktivnosti, so tekot na vremeto, spontano se razmestuvale stopanskite kapaciteti i so aglomeriraweto na naselenieto vo prostorot, se formirale centri-polovi na razvojot, no isto taka i oski na razvoj vo koi se intenzivirale stopanskite tekovi i se odviva protokot na kapital, stoka, lu|e i idei.

So dominantna karakteristika na pol na razvoj se izdvojuva gradot Ki~evo, dodeka postojniot op{tinski centar Makedonski Brod nosi atribut na za~etoci na pol na razvoj koj vo perspektiva realno e da se o~ekuva da se potvrdi.

Oskite na razvojot vo minatoto se formirale vo zavisnost od geografskite karakteristiki na prostorite, t.e. spored reljefot, te~enijata na rekite i sli~no. Vo dene{no vreme pozna~ajni stanaa delovnite odnosi, me|u~ove~kite komunikacii, geografskite belezi, kako i izgradenite infrastrukturni sistemi i stopanski kapaciteti.

Oskite na razvojot gi povlekuvaat liniite na infrastrukturnite, posebno na soobra}ajnite sistemi, koi potoa, me|usebno krstosuvani, ja formiraat celata mreà na funkcii i nameni vo prostorot.

Vo Regionot prisutni se dve razvojni oski definirani so Prostorniot plan na R. Makedonija: severnata i zapadnata razvojna oska. Severnata oska se formirala po Vtorata svetska vojna vo severniot i zapadniot del na Dràvata i gi povrzuva gradovite: Struga - Ohrid - Ki~evo - Gostivar - Tetovo - Skopje-Kumanovo-Kriva palanka. Ovaa oska prodolùva na istok kon ]ustendil-R. Bugarija i na zapad kon Elbasan-R. Albanija.

Isto taka, vo zapadniot del na R. Makedonija ima dobri izgledi da se oformi i edna zapadna oska koja poa|aj}i od Debar preku Ki~evo i Demir Hisar }e stignuva do Bitola, a vo prodolènie do Lerin i natamu. Na zapad prodolùva kon Pe{kopea-R. Albanija.

Ovie oski imaat zna~ajna uloga vo prostornata organizacija, a vo prv red za modernizacijata na pati{tata, za izgradbata na dalnovodi, gasovodi

24

itn., so {to }e se sozdadat preduslovi za pottiknuvawe na razvojot na vkupnata ekonomija vo Regionot. Planiran razvoj i alokacija na industrijata vo Regionot

Poa|aj}i od ostvareniot razvoj, prisutnite problemi, raspoloìvosta na razvojnite faktori kako i od tendenciite na tehnolo{kiot razvoj vo svetot i kaj nas, industrijata vo naredniot period }e ostvaruva natamo{en porast i }e ima zna~itelno vlijanie vo formiraweto i prirastot na bruto doma{niot proizvod na vkupnoto stopanstvoto vo Regionot.

Razvojot na industrijata vo planskiot period treba da se potpira vrz pocelosno i poefikasno koristewe na postojnite kapaciteti i nivna revitalizacija, so cel preorientacija na proizvodstvoto spored barawata na pazarot i najnovite dostignuvawa na naukata i tehnologijata i vrz prestruktuirawe preku pro{iruvawe na proizvodstvoto so novi proizvodi so povisok stepen na dorabotka, odnosno surovinskite izvori da se koristat so {to e mo`no povisok stepen na finalizacija, vrz osnova na {to }e se obezbedi zgolemuvawe na dohodot, akumulacijata i izvozot.

Vrz ovie osnovi za naredniot planski period se predviduva zastapenost na slednata struktura na industriski dejnosti:

– Zadrùvawe na postojnite industriski granki i nivna revitalizacija: energetika, metalna, drvna, prehranbena, tutunska, industrija za grade`ni materijali, tekstilna;

– Voveduvawe na komplementarni proizvodni linii, koi }e se nadovrzuvaat na postojnite proizvodni procesi;

– Komplementarna industrija koja }e gi koristi nusproizvodite od drugite proizvodni kapaciteti;

– Pro{iruvawe na postojnite kapaciteti i nivno prestruktuirawe so povisok stepen na modernizacija i voveduvawe na novi proizvodni asortimani so cel zadovoluvawe na vkusot na sovremeniot potro{uva~ i na potrebite na pazarot;

– Povisok stepen na finalizacija na surovinite i poluproizvodite;– Otvarawe na novi kapaciteti za: proizvodstvo na glina i

propratni proizvodi so garantiran kvalitet;– Spored izvr{enite istraùvawa postojat potencijali za

proizvodstvo i prerabotka na kvalitetni mermeri od vidot na "Roze mermer-Uzun", temno siv mermer i sivo bel "Polarna lisica" na lokalitetite: "Cer", "Bigor Dolenci" i "Miokazi";

– Novi kapaciteti za proizvodstvo, prerabotka i konzervirawe na meso i proizvodi od meso;

– Pro{iruvawe na proizvodstvoto na mle~ni proizvodi;– Prerabotuva~ki kapaciteti za med i proizvodi od medot;– Promena na stopanskata struktura vo nasoka na pottiknuvawe

na novi propulzivni granki, lokaciono neutralni, profitabilni i izvozno orientirani;

– Obrabotka i konzervirawe na zemjodelskite proizvodi od ruralnite naselbi so primena na standardite za proizvodstvo na zdrava hrana;

25

– Proizvodstvo i prerabotka na {umski plodovi, pe~urki i lekoviti rastenija;

– Stopansko iskoristuvawe na izvorite na mineralna voda (s. Sviwi{te i atar na s. Kozica).

Razojot i prostornata distribucija na industrijata treba da se ostvaruva preku gradba na mali i sredni kapaciteti koi imaat visoka fleksibilnost, ovozmoùvaat pove}enamensko koristewe na tehnologijata, proizvodni iskustva i znaewa, davaat golem pridines vo vrabotuvaweto, imaat pomali tro{oci na rabotewe, a so toa postignuvaat pogolema konkurentnost na proizvodite.

Prestruktuiraweto treba da se naso~i kon dejnostite koi baziraat na surovinskata osnova vo Regionot, agroindustriskiot kompleks i proizvodite od {umarstvoto, so obezbeduvawe na pogolema dodadena vrednost na osnovnite surovini i proizvodite. Nekoi od ovie dejnosti moè da se razvijat vo osnovni polovi na razvoj i rast so imix na proizvodstvo na priroden, ekolo{ki ~ist proizvod, okolu koi bi se formirale i razvivale komplementarni dejnosti, so {to ovoj prostor bi stanal atraktiven za privlekuvawe stranski investitori. Za taa cel industrijata treba da poseduva osobini na visokata tehnologija, usoglaseni so odr`liviot razvoj: mala surovinska i energetska intenzivnost, visoka informativna i nau~na intenzivnost, visoko u~estvo na stru~nata rabotna sila, visoka fragmentacija na pazarot so specifi~ni barawa, visoki vloùvawa vo predkompetitivni istraùvawa. Toa }e zna~i voveduvawe i razvoj na ekolo{ki-prostorno prifatlivo industrisko proizvodstvo, so razvoj na {tedlivi tehnologii (vo odnos na prirodnite resursi, energijata i gorivoto i rabotnata sila) i malkuotpadni tehnologii.

Optimizacijata na izborot na proizvodniot proces i pravcite na razvoj i idnata teritorijalna disperzija na industrijata vo Regionot, treba da bidat vo soglasnost so identifikacijata i vrednuvawe na lokaciono-razvojnite potencijali i so vklu~uvawe na ekolo{kite preferencii vo planirawe na materijalnoto proizvodstvo. Spored sovremeniot pristap, vode~ki lokacioni faktori na industrijata se: visokostru~niot kadar, nau~no-istraùva~kite i visoko obrazovnite institucii, univerzitetite, pazarot, krupnata regionalna infrastruktura, urbanite i lokacionite ekonomii, proizvodnite fondovi, urbanite servisi, infrastrukturata, kvalitetot na ìveewe, estetskite kvaliteti na gradot itn.

Vo sovremenite uslovi na liberalnata i pazarna ekonomija, modelot na idniot ekonomski razvoj se manifestira preku privatnata inicijativa za izgradba i formirawe na opredeleni proizvodni i uslu`ni kapaciteti na lokaciono neutralnata industrija. Vo ovoj kontekst, menaxerskite odluki imaat re{ava~ko zna~ewe vo odreduvaweto na potrebite i mo`nostite za disperzijata na postojnite kapaciteti, no i za izgradba na novi. Vo vakvi uslovi zna~ajna e ulogata na Dràvata koja so merkite na ekonomskata (razvojnata, monetarnata, fiskalnata, izvozno-uvoznata), socijalnata, populacionata i so drugite politiki, treba da gi koregira negativnite pazarni vlijanija stimuliraj}i go ili destimuliraj}i go razvojot na odredeni vidovi industrii vo Regionot so grià za po{irokite op{testveni interesi i za{titata

26

na prostorot, no pred se po~ituvaj}i gi interesite na lokalnite op{tini vo idnata organizacija na proizvodnite dejnosti.

So ogled na toa {to industrijata po svojot karakter e dejnost koja pretpostavuva koncentracija vo opredeleni to~ki (polovi, oski i zoni) na pove}e granki koi koristat zaedni~ka infrastruktura i drugi zaedni~ki slu`bi i servisi, {to pozitivno vlijaat vrz ekonomskite efekti, se o~ekuva idnata organizaciona postavenost na industrijata da se razviva vo prostorot na postojnite polovi na razvoj izdiferencirani vo op{tinskite centri Makedonski Brod, Saraj, @elino, Oslomej, Vrane{tica i najgolemiot ekonomski centar vo Regionot, gradot Ki~evo. Vakvata koncentracija na industrijata so komplementaren karakter, ednovremeno e i najpogodniot oblik za za~uvuvawe i unapreduvawe na ìvotnata sredina.

So planskiot i organiziran na~in na {ireweto na infrastrukturata i sozdavaweto na drugi pogodni uslovi za lokacija na proizvodni kapaciteti vo prostorot okolu op{tinskite centri i vo po{irokiot ruralen prostor, se obezbeduvaat osnovi vrz koi moè da se o~ekuva vo periodot do 2020 g. vo Regionot da se ostvaruva prostornata razmestenost na industrijata, preku modelot na koncentriranata disperzija. Koncept na razvoj na turizmot

Turizmot so svoeto multiplicirano vlijanie vo procesot na stopanisuvawe, posredno i neposredno, gi vklu~uva i drugite granki i dejnosti vo vkupnata ponuda na turisti~kiot pazar. Ova, pred sé, se odnesuva na ugostitelstvoto, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, zdravstvoto i na razni drugi vidovi uslugi. Isto taka, preku turizmot se nudat i se prodavaat i nematerijalni vrednosti, kako {to se: razni informacii, obi~ai, folklor, zabava, sportsko-rekreativni aktivnosti i sli~no.

Turizmot, kako i drugite dejnosti, upotrebuva resursi i sozdava otpadoci, kako {to sozdava environmentalni i socijalni tro{oci i efekti vo procesot. Za odr`liv model na potro{uva~ka i proizvodstvo vo turizmot, bitno e da se zajakne nacionalnata politika na razvoj, kako i da se zgolemat kapacitetite vo konceptite na prostorniot razvoj, procenat koliziite i upotrebat ekonomskite instrumenti, sredstvata za informacii, edukacijata i marketingot. Poseben problem pretstavuva biodiverzitetot i osetlivite ekosistemi. Razvojnata politika i implementacijata treba da bidat vo kooperativen odnos so site zainteresirani subjekti, posebno so privatniot sektor i avtohtonite zaednici. Odr`liviot razvoj na turizmot, go vklu~uva marketingot vo ekoturizmot po~ituvaj}i ja politika na za{tita na ìvotnata sredina.

Konceptot na dolgoro~niot razvoj, sodrìnata i prostorna organizacijata na turisti~kata ponuda na Regionot bazira vrz opredelbite za razvoj i regionalizacija na turisti~kite prostori i opredeluvawe na turisti~kite zoni i lokaliteti definirani so Prostorniot plan na Republika Makedonija i spored soznanijata za realnite potencijali i vrednostite za razvoj na turizmot utvrdeni so istraùvawata nameneti za Prostorniot plan na Regionot na slivot na reka Treska.

Podra~jeto na Regionot opfa}a dva turisti~ki regioni, od koi eden (Ki~evsko-Brodskiot) celosno pripa|a vo prostorot na slivnoto podra~je na

27

reka Treska, a drugiot (Skopsko-Kumanovski region) samo delumno, so koj se opfateni turisti~kite lokaliteti: Kozjak i Matka.

Vo ramki na Ki~evsko-Brodskiot region definirani se ~etiri turisti~ki zoni i 11 turisti~ki lokaliteti.

Regionalizacija na turisti~kite prostori do 2020 god.

Turisti~ki region Turisti~ka zona Turisti~ki lokaliteti Op{tina

Skopsko Kumanovski Vodno - Matka Matka Saraj

Kozjak Makedonski Brod

Ki~evsko-Brodski region

Gradski turisti~ki centar Ki~evo Ki~evo

Ki~evska zona

Kru{ino Ki~evoKneìno Ki~evoSv. Pre~ista DrugovoLopu{nik DrugovoIzvor Drugovo

Gradski turisti~ki centar M. Brod M. BrodBrodska zona Pe{na M. Brod

Bu{eva ~e{ma M. Brod-Kru{evoBelica M. BrodSamokov M. Brod

Mo`nosti za dobivawe status na turisti~ki lokalitet postojat i vo mesnosta Darda, vo op{tina Zajas. So temelno istraùvawe na prirodnite, prostornite i ekonomskite potencijali i vrednosti i so izrabotka na osmislena programa za organizacija i ureduvawe na lokalitetot, po~ituvaj}i gi pazarnite mehanizmi i zakonitosti, ova podra~je moè da dobie turisti~ko-rekreativna namena so ponuda na turisti~ki uslugi ne samo na lokalno nivo tuku i po{iroko.

Vrz osnova na sogleduvawata za prirodnite i sozdadeni uslovi i resursi i stepenot na aktiviranost, na teritorijata na Regionot pogodni uslovi za razvoj postojat za slednite vidovi turizam: planinski, voden, sportski, izletni~ko-rekreativen, zdravstven, loven, riboloven, tranziten itn.

Planinskiot turizam se odviva vo zimskiot i letniot del od godinata preku pove}e vidovi aktivnosti vo ramki na vikend naselbite, odmorali{ta, izletni~kite mesta, komercijalnite turisti~ki objekti i sl.

Isto taka moè da se organizira vikendno-izletni~kiot turizam koj se obavuva vo tekot na celata godina: kako boravewe vo priroda, odewe ili tr~awe vo priroda, logoruvawe vo priroda, javawe, kapewe, profesionalno veslawe i plivawe, edrewe i drug vid na sportsko - rekreativni aktivnosti.

Vo ramkite na Regionot postojat izrazito pogodni uslovi za razvoj na lovniot i ribolovniot turizam vrz osnova na utvrdenite prirodni potencijali od loven dive~ i objektite na koi moè da se vr{i stopanskiot i sportskiot ribolov. Turisti~kite potencijali na pomalite planinski reki i potoci, koi gi ima vo golem broj i imaat uslovi za ribolov, ja zgolemuvaat vrednosta na prostorot, {to pretstavuva baza za eden specifi~en vid turisti~ka aktivnost, poznata pod imeto poto~en ribolov, koj e mnogu popularen vo razvienite turisti~ki zemji, a vo na{i uslovi sé u{te nedostatno iskoristen.

Dominanten hidrografski objekt na ova podra~je, so izvonredna potencijalna turisti~ka vrednost, e akumulacijata "Kozjak". Ezeroto, dolgo 33 km so {iro~ina do eden kilometar, e pogodno za vodeni sportovi i

28

rekreacija. Isto taka potencijali za razvoj na ovoj vid turizam postojat na prostorot na idnite akumulacii predvideni so ovoj Plan.

Rastitelniot i ìvotinskiot svet imaat zna~itelni vrednosti i pruàat mo`nosti za koristewe vo turisti~ki celi, vo smisol na izvonredna rekreacija ({umi, poljanki, klima, sve` vozduh, voop{to doìvuvawe na prirodata i sl.) i osnova za lov i ribolov, kako specifi~ni i va`ni turisti~ki aktivnosti. Lovot ima dobri uslovi za razvoj od aspekt na klimatskite pogodnosti vo Regionot, koi se poblagi i sozdavaat dobri uslovi za razmnoùvawe i lov na krupen i siten dive~ (erebici, kamewarki, polski erebici, zajak, fazan i drugi). Zna~aen potencijal za razvoj na lovniot turizam pretstavuva rezervatot "Jasen" i lovi{tata "Ramne" so lovno produktivna povr{ina od 3.940 ha, "Treboqe" i "Taèvo" so lovno produktivna povr{ina od 14.588 ha, za koi e potrebno da se izrabotat lovno-ureduva~ki osnovi.

Tranzitniot turizam e isto taka zna~aen. Dobrata patna infrastruktura, povisokiot ìvoten standard, sé pogolemata motoriziranost i mobilnost se osnovnite faktori koi }e vlijaat, vo tekot na patuvaweto dol` glavnite soobra}ajni koridori i pravci, da se razviva i ovoj vid turizam.

Mo`nosti za investirawe vo turisti~ki lokaliteti za razvoj na selskiot i eko turizmot postojat vo selata vo koi e so~uvan vo izvorna sostojba etnoambientot, potoa nekoi planinski sela, sela so prirodni i kulturni potencijali i sela vo koi se odrùvaat odredeni manifestacii. Potencijali za otpo~nuvawe i razvivawe na selskiot turizam postojat skoro vo site sela od Regionot, no realni mo`nosti za razvoj na ovoj vid turizam so prevzemawe na mali investicii se izdvojuvaat selata vo koi postoi pred sé demografski potencijal i onie sela vo koi }e se sozdadat preduslovi za nivna revitalizacija.

Manastirskiot turizam ima potencijali za razvoj osobeno so renoviraweto i adaptiraweto na manastirskite konaci ("Sveti \or|ija"-Ki~evo, "Sveta Pre~ista"- Drugovo). Vra}aweto na vernicite i drugite korisnici na kulturnite vrednosti i tradicii na manastirite vo poslednive godini pridonese za razvoj na ovoj mo{ne specifi~en turizam koj opstojuva na na{ive prostori pove}e stoletija.

Za ostvaruvawe na site navedeni vidovi turizam, osnovna poluga pretstavuvaat receptivnite faktori koi imaat dvojna uloga. Pokraj toa {to go opredeluvaat dostiganatiot stepen na izgradenost na receptivnata baza, istovremeno se javuvaat i kako biten element na nadgradbata na ostanatite faktori na turisti~kiot razvoj.

So kompleksna valorizacija na vkupnite turisti~ki vrednosti i komparativnite pogodnosti na podra~jeto na slivot na reka Treska, potoa postojnata materijalna osnova, dosega{nite ostvareni rezultati i o~ekuvaniot turisti~ki promet za naredniot planski period, se procenuva deka na krajot od 2020 god. Regionot }e raspolaga so okolu 650 legla. Predvidenata receptivna materijalna osnova pretstavuva osnova na turisti~kata ponuda i ima presudna uloga vo vkupniot turisti~ki razvoj.

Zemaj}i go predvid osnovnoto obele`je na Regionot, sliv na reka Treska, organizacijata i izgradbata na receptivnite i drugi ugostitelski objekti, treba da se naso~i vo :

29

– Postojnite smestuva~ki kapaciteti (Ki~evo, Kru{ino, Kneìno, Makedonski brod, Samokov, Zajas, Plasnica, Saraj);

– Renovirani selski ku}i (selski i planinski turizam);– Objektite za sekundarno domuvawe (vikend ku}i) ;– Vo novite turisti~ki naselbi (Kru{ino, Dolna Belica vo

neposrednata blizina na lokalitet pri vlivot na Beli~ka reka vo Treska, }e prerasne vo razviena turisti~ka naselba vo Pore~e, potoa Zduwe, Blizansko i dr.) i

– Mali moteli na krstosnicite na pati{tata i na atraktivnite turisti~ki lokaliteti so primena na merkite za za{tita.

Koncepcija na razvoj na trgovijata i zanaet~istvotoRazvojot na trgovijata i zanaet~istvoto e vo interaktivna sprega so

dinamikata na razvoj na vkupnoto stopanstvo i procesot na urbanizacija. Pazarot preku zakonitostite na ponudata i pobaruva~kata, isto taka ima silno vlijanie vrz obemot i strukturata na promet na proizvodite i uslugite vo ovie dejnosti i nivnoto prostorno razmestuvawe. So zgolemuvawe na ekonomskata mo} na Dràvata i standardot na naselenieto ovie dejnosti ostvaruvaat generativni efekti vo progresot i pozitivni promeni na stopanskata struktura na lokalno, regionalno i nacionalno nivo i pribliùvawe do nivoto na razvienost na sovremenite razvieni zemji.

Trgovijata kako komplementarna dejnost na materijalnoto proizvodstvo beleì postojani promeni pod vlijanie na deluvaweto na pazarnite ekonomski zakonitosti. Prostornata razmestenost na trgovskata mreà e uslovena od koncentracijata na pobaruva~kata koja e dominantna vo najgolemiot urban centar vo Regionot, gradot Ki~evo, potoa Makedonski Brod, Samokov, @elino, Saraj. Isto taka zna~ajno vlijanie }e ima blizinata na gradot Skopje kako najgolem potro{uva~ki i distributiven centar ~ie gravitaciono vlijanie vrz Regionot }e progresira so realizacijata na predvidenata patna infrastruktura {to }e go povrzuva severo-isto~niot del od Regionot so Glavniot grad na Republikata.

Razvojot na idnata mreà na trgovskite objektite na golemo i malo, }e se temeli vrz kvalitativni promeni vo specijalizacijata i okrupnuvaweto na trgovskata mreà so cel adekvatno zadovoluvawe na potrebite na korisnicite na uslugi na celiot prostor na Regionot.

Vo naredniot period trgovskite pretprijatija na golemo se o~ekuva da pomognat vo re{avaweto na osnovnite problemi vo zemjodelstvoto - plasmanot na zemjodelskite proizvodi.

Prezemaweto na plasmanot od trgovskite pretprijatija na golemo so izgradeni ladilnici i smestuva~kite kapaciteti }e pridonese za nadminuvawe na ovoj problem. Vakvi distributivni kapaciteti treba da se lociraat vo periferijata na golemite naselbi, kade {to zemji{teto e poevtino, a zemji{nata renta poniska, potoa da bidat vo blizinata na glavnite magistralni pati{ta i so niv da se povrzani so lokalni pati{ta ili èleznici, zaradi zabrzuvawe na protokot na stokite od otvorenite povr{ini, skladi{ta, do distributivnite centri.

Perspektivi za razvoj na trgovskata dejnost se otvaraat so prezemawe i pro{iruvawe na nejzinite aktivnosti vo domenot na

30

~uvaweto, sortiraweto i oplemenuvawe na proizvodite, razmeruvawe, konfekcionirawe, pakuvawe i sli~no. Ovie aktivnosti moè da se primenat pri otkupot i proda`bata na zemjodelskite proizvodi karakteriosti~ni za ovoj Region: jabolkata, kru{ite, kostenite, orevite, kompirot i drugi {umski plodovi za koi vo ovoj kraj postojat povolni uslovi za razvoj i koi {to se razvojna perspektiva na ekolo{ki ~istite sredini kako {to e prostorot na Regionot.

Trgovijata vo naredniot period osven izvr{uvaweto na posredni~ka funkcija }e se kompletira so dopolnitelni funkcii koi se sostaven del na sovremenoto rabotewe na ovaa dejnost.

Vo razvojot na maloproda`nata mreà treba da se koristi transferot na "know-how" od razvienite zemji, koj ovozmoùva transfer na sovremeni metodi na raboteweto vrz principite na moderniot marketing, distributivni tehniki, menaxmentot itn.

Razvojot na zanaet~istvoto e nedelivo vrzan so vkupniot razvoj na stopanstvoto. So svoite proizvodni i uslu`ni aktivnosti, zanaet~istvoto e dejnost komplementarna na pove}e stopanski dejnosti i istovremeno neposreden ~initel vo zadovoluvaweto na odredeni potrebi na naselenieto. Vo naredniot period, so adekvatni merki na ekonomskata i osobeno urbanata politika potrebno e da se stimulira razvojot so ponaglaseno prestruktuirawe vo delot na li~nite uslugi vo doma}instvata i pogolema specijalizacija vo delot na proizvodnoto zanaet~istvo.

So zaìvuvawe na stopanskata aktivnost i sozdavawe uslovi za razvoj na industrijata, grade`ni{tvoto i turizmot, pa i zemjodelstvoto, }e se pottikne razvojot na proizvodnoto zanaet~istvo koe treba brzo da se prilagoduva na potrebite na korisnicite so pocelosno i kvalitetno zadovoluvawe na barawata za vidot i strukturata na proizvodite i uslugite {to gi nudi.

Zna~ajno vnimanie vo razvojot na znaet~istvoto vo naredniot period treba da se posveti na za~uvuvawe i razvivawe na starite zanaeti karakteristi~ni za ovoj kraj koi svedo~at za kreativnosta i tradicijata za razvoj na ovaa dejnost na ovie prostori. Isto taka treba da se pottikne zanaet~iskoto proizvodstvo na specifi~ni suvenirski proizvodi koi }e gi nosat atributite na kulturata i tradicijata na narodite i na prirodnite ubavini na ovoj kraj, so obezbeduvawe soodveten prostor na nivo na sekoja naselba.

Idnata prostorna struktura na trgovskata i zanaet~iskata dejnost }e bide determinirana od postojnata mreà na sistemot na naselbi koja vo uslovi na podinami~en ekonomski razvoj vo naredniot period }e pridonese za pozabrzan raste` na prometot i pobrz tehnolo{ki razvoj so otvarawe na pogolemi, moderno uredeni proda`ni i skladi{ni kapacitetii, pogolem obem i struktura na artikli i uslugi.

Osnovni principi na organizacija na dejnostite pretstavuvaat:– Optimalizirawe na prostornata disperzija na proda`niot prostor

i prostorot na drugite uslu`ni dejnosti preku prostorna redistribucija na kapacitetite so cel da se obezbedat najpovolni distanci do mestoto na ìveewe na korisnicite;

– Pro{iruvawe na ponudata na stokite i uslugite;

31

– Koncentracija i specijalizacija na objektite (proizvodni i uslu`ni);

– Primena na sovremenite metodi vo organizacijata na proda`bata i davawe na uslugite;

– Podigawe na standardot na uslugite vo oblasta na trgovijata i zanaet~istvoto;

– Zadrùvawe na lokacijata i avtenti~nosta na tradicionalnite-stari zanaet~iski du}ani.

Glavnata koncepcija za razvoj i razmestenost na trgovskite i zanaet~iski dejnosti predviduva locirawe na trgovski i uslu`ni centri i pomali objekti vo urbanite sredini, na glavnite vlezni i izlezni pravci od gradot Ki~evo, po dolìnata na glavnite gradski trgovski ulici, vo blizina na atraktivnite turisti~ko-rekreativni lokaliteti (Saraj, Ezeroto Matka, akumulacijata Kozjak) pridruèni so komplementarni sodrìni. Vo stopanskite zoni predvideni so generalnite urbanisti~ki planovi se o~ekuva pogolem interes za izgradba na skladi{ta i distributivni centri.

Razvojot na ovie stopanski dejnosti spored konceptot na ovoj Plan }e bide naso~en kon site prostori so komplementarni funkcii kade {to postojat mo`nosti za nivno locirawe vo soglasnost so osnovnite principi na pazarno rabotewe, odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina.

2.3. Proekcija na naselenieto i organizacija na naselbite

2.3.1. Demografski razvoj

Pojdovni osnovi

R. Makedonija, spored Popisot na naselenieto vo 2002 god. ima 2.022.547 ìteli, Teritorijata na Slivnoto podra~je na reka Treska spored popisot od 2002 god. ima 101.392 ìteli. U~estvoto na naselenieto vo 2002 god. vo regionot vo odnos na vkupnoto naselenie vo Republikata iznesuva 5,0%. Procentualnata zastapenost na naselenieto vo op{tinite vo odnos na vkupniot broj na ìteli vo Regionot e razli~na. Op{tina Drugovo u~estvuva so 3,03 %, Ki~evo so 29,83 %, Zajas so 11,48%, Oslomej so 10,31%, Vrane{tica so 1,11 %, Plasnica so 4,54 %, Makedonski Brod 7,06%, Brvenica so 1,54%, @elino so 10,81% i Saraj so 20,29%.

Porastot na vkupnoto naselenie vo regionot i po oddelni podra~ja se usloveni od promenite vo komponentite na prirodnoto dvièwe na naselenieto od edna i mehani~kite dvièwa na naselenieto, od druga strana.

Prirodnite i mehani~kite dvièwa na naselenieto vo Regionot pridonele za negova neramnomerna teritorijalna razmestenost i koncentracija. Stapkata na priroden prirast na naselenieto vo Regionot beleì permanenten pad vo periodot od 1994 god. do 2002 god. vo odnos na republi~kiot prosek od (13,6 promili). Toa se dolì pred sé na namaluvaweto na stapkata na natalitetot vo op{tinite so makedonsko naselenie i toa vo Ki~evo (6,2 promili) i Brvenica (7,8 promili). Me|utoa, stapkata na prirodniot prirast e sé u{te visoka vo op{tinite so

32

muslimansko naselenie (od 11,9 promili vo Plasnica do 16,8 promili vo @elino). Za razlika od niv, op{tinite so umereni i niski stapki na priroden prirast se karakteriziraat so tendencija na permanentno opa|awe na stapkite na ra|awe, no so istovremeno zgolemuvawe na stapkata na smrtnost, usloveno od planiraweto na semejstvoto i promenite vo starosnata struktura i toa vo Vrane{tica (-11,6 promili), Makedonski Brod so Samokov (-19,1), Drugovo (-9,5).

[to se odnesuva do mehani~kite dvèwa i nivnoto vlijanie vrz porastot na vkupnoto naselenie, procesot na prostornata mobilnost na naselenieto e osobeno prisuten vo nedovolno razvienite op{tini i ridsko - planinskite podra~ja.

Strukturata na naselenieto spored nacionalna pripadnost e zna~ajna od aspekt na koncentracijata na naselenieto, bidej}i razli~ni se intenzitetot na reprodukcija na naselenieto, kako i mehani~kite dvièwa kaj oddelni etni~ki grupi. Vo strukturata na vkupnoto naselenie (vo 2002 god.) Makedoncite u~estvuvale so 28,9%, Albancite so 58,6%, Turcite so 7,9%, Romite so 1,7%, Srbite so 0,1%, Vlasite so 1,1 %, Bo{wacite so 0,9% i drugite nacionalnosti so 0,8%.Celi

– Stimulacija na rastot na naselenieto koe {to ima nizok natalitet i namaluvawe na zagubite poradi smrtnost i emigracija;

– Zapirawe na opa|aweto na fertilitetot kaj naselenieto koe ne postignuva prosta reprodukcija, kako i namaluvawe na porastot kaj naselenieto koe ima {iroka reprodukcija;

– Natalitetno namaluvawe na smrtnosta, osobeno kaj doen~iwata i prodolùvawe na traeweto na ìvotot;

– Podobruvawe na strukturite i teritorijalnata razmestenost na naselenieto;

– Efikasno vlijanie vrz vnatre{nite i nadvore{nite migracii i ostvaruvawe na optimalen odnos pome|u demografskiot i ekonomskiot razvoj;

– Zgolemuvawe na stepenot na ekonomskata aktivnost na rabotosposobnoto naselenie;

– Obezbeduvawe uslovi za ramnomerno razmestuvawe na naselenieto vo regionot

– Sevkupna revitalizacija na demografski najzagrozenite i strate{ki zna~ajnite podra~ja na dràvata (ridsko-planinski i pograni~ni podra~ja);

– Permanentno podobruvawe na strukturnite i drugi belezi na naselenieto;

– Obezbeduvawe uslovi za pozitivni efekti na {irewe na procesot na urbanizacija vo site delovi na Regionot

– Zabavuvawe na rastot na gradskoto naselenie, so tendencija na porast vo malite gradovi i drugi naselbi, so cel razvoj na konceptot na policentri~en razvoj;

– Obnovuvawe na ruralnite naselbi vo site delovi na Regionot kade za toa postojat objektivni potrebi i mo`nosti, vklu~uvaj}i

33

go vo toa realnoto podobruvawe na standardot i kvalitetot na ìveeweto na naselenieto.

Proekcija na naselenietoNaselenieto spa|a me|u osnovnite elementi na koi bazira

predviduvaweto na idnata organizacija. Toa e najbiten faktor na idniot razvoj na zemjata i op{testvoto. Utvrduvaweto na konceptot na prostornata organizacija, ureduvaweto, koristeweto i za{titata na teritorijata na Regionot zavisi od razvojot, strukturnite promeni i prostornata distribucija na naselenieto. Trgnuvaj}i od opredelbata deka populaciskata politika preku sistem na merki i aktivnosti treba da vlijae vrz prirodniot prirast, se ocenuva deka za obezbeduvawe na planski razvoj i izlez od sostojbata na nerazvienost se nametnuva vodeweto aktivna populaciska politika vo soglasnost so mo`nostite za socio-ekonomski razvoj na Republikata. Vo ovie ramki treba da se vodi edinstvena populaciska politika so diferenciran pristap i merki po oddelni podra~ja, so cel da se postigne optimalizacija vo koristeweto na prostorot i resursite, humanizacija na uslovite za semejniot i op{testveniot ìvot na naselenieto, namaluvawe na migraciite, kako i sozdavawe na uslovi za poramnomeren regionalen razvoj na Republikata. Vo prv red naselenieto treba da ja prifati neophodnosta zod menuvawe na reproduktivnoto odnesuvawe i potrebata od vospostavuvawe novi normi pri svoeto biolo{ko odnesuvawe, kako preduslov za ostvaruvawe na pozna~ajni efekti vo naredniot period. Smiruvaweto na prirodniot prirast vo soglasnost so stopanskiot razvoj na Republikata, }e ovozmoì natamo{ni pozitivni promeni vo semejstvoto i podobruvawe na polo`bata na ènata i decata. So cel biolo{kata reprodukcija na naselenieto vo regionot da stane racionalna, merkite na populacionata politika treba da bidat kompleksni i regionalno diferencirani, da se vklopuvaat vo razvojnite dokumenti i da se soobrazuvaat so regionalnite razliki na demografski, ekonomski i socijalen plan.

Planiran broj na ìteli vo op{tinite i op{tinskite centri vo 2020.Op{tina Broj na ìteli vo op{tina Br. na ìteli vo op{tinski centarKi~evo 33.000 29.000Drugovo 4.200 1.800Zajas 13.500 5.500Oslomej 12.000 300Vrane{tica 2.000 700Plasnica 5.200 2.900Makedonski Brod

9.500 4.100

Saraj 26.000 9.500@elino 13.500 ---Brvenica 1.800

Vkupnoto naselenie vo Regionot vo 2020 god. se predviduva da iznesuva 120.700 ìteli. Pretpostavenite promeni vo socio ekonomskata i obrazovna struktura }e se odrazat i vrz na~inot na ìveewe, a so toa i vrz strukturata na doma}instvata.

34

Vo toj kontekst vo 2020 god. vo Regionot se predviduvaat vkupno 30.370 doma}instva, so prose~na golemina od 3,97 ~lenovi na edno doma}instvo.

2.3.2. Urbanizacija i mreà na naselbi

Pojdovni osnoviProcesot na urbanizacija pretstavuva eden od dominantnite procesi

na op{testveno-ekonomskiot razvoj vo Regionot.Vo svojata kompleksnost, determiniran so atributite i ramkite na

op{testveno-ekonomskiot razvoj, procesot na urbanizacija neposredno go uslovuva razvojot na naselenite mesta otslikuvaj}i go, vo povraten smisol, nivoto na op{tata razvienost na op{testvoto. Pritoa, naglasena e neophodnosta za vospostavuvawe na visok stepen na usoglasenost pome|u stopanskiot razvoj i urbanizacijata iskaàni preku nivoto na ekonomskata razvienost i nivoto na urbaniziranost.

Procesot na naglasen razvoj kako rezultat na planska koncentracija na op{estvenite funkcii i stopanski kapaciteti vo urbaniot centar (Ki~evo) pretstavuva osnovna pri~ina za zgolemuvawe na na gradskoto naselenie i dostignat stepen na urbanizacija od 47,1%.

Na teritorijata na Regionot registrirani se vkupno 159 naselbi. Kategorijata gradski naselbi ja so~inuvaat 1 naselba, dodeka kategorijata ruralni aglomeracii ja so~inuvaat vkupno 158 naselbi. Kategorijata op{tinski centri raspolaga so heterogena goleminska struktura na naselbite. Op{tinskite centri }e igraat zna~jana uloga vo perspektivniot razvoj na Regionot. Celi

– Sozdavawe uslovi za nepre~eno vr{ewe na osnovnite ~ovekovi aktivnosti (funkcii), obezbeduvawe visok stepen na za{tita na ìvotnata sredina i zapazuvawe na principite na odr`liv razvoj;

– Decentraliziran, ramnomerno teritorijalno raspredelen razvoj so vklu~uvawe na principite na policentri~nost i hierarhi~nost;

– Usoglasuvawe na dinamikata na procesot na prostornata preraspredelba na naselenieto so dinamikata na stopanskiot razvoj;

– Namalen intenzitet na populaciska koncentracija vo urbanite naselbi i povisok stepen na usoglasenost so dinamikata na stopanskiot razvoj na Dràvata;

– Zgolemuvawe na stepenot na ekipiranost na op{tinskite centri so funkcii i dejnosti od domenot na javnite funkcii, uslugite i infrastrukturata;

– Funkcionalnoto i infrastrukturnoto ekipirawe na ruralnite naselbi;

– Stimulirawe na razvojot na nedovolno razvienite i depopuliranite podra~ja;

35

– Ramnomeren i voedna~en prostoren razvoj na naselenite mesta;

– Optimalna funkcionalna ekipiranost usoglasena so idnite potrebi na korisnicite;

– Efikasno me|usebno povrzuvawe na naselenieto na makroplan i vo razli~ni prostorni segmenti;

– Razvoj i ekipirawe na naselbite soglasno predvidenoto mesto i uloga vo sistemot na centralnite naselbi;

– Razvoj na naselbi koi bi imale neposredno stimulativno vlijanie vrz ekonomskiot i demografskiot podem na pograni~nite i nedovolno razvienite prostori;

– Efikasno i racionalno me|usebno komunikacisko povrzuvawe na sistemot na centri posebno pome|u sosednite op{tinski centri i regionalniot centar;

– Intenzivirawe na funkcionalnite vrski vo domenot na stopanstvoto i uslugite pome|u sosednite op{tinski centri so koordinirano, zaedni~ko organizirawe na aktivnostite.

Planski opredelbi Urbanizacijata kako slo`en, dinami~en proces treba da pretstavuva

osnovna ramka i vlijatelen faktor vo naso~uvaweto na dolgoro~niot prostoren razvoj na Regionot. Predvidenite zna~ajni promeni vo demografskata, funkcionalnata i prostorno fizi~kata komponenta treba da bidat rezultat na decentraliziran, seopfaten i zna~itelno poramnomerno raspredelen prostoren razvoj koj, vo najgolem del }e se odviva vo ramkite na policentri~en, hierarhiski izbalansiran sistem na naseleni mesta.

Procesot na urbanizacijata vo naredniot period }e se odviva vo op{testveno-ekonomski uslovi vo koi privatnata inicijativa i pazarnoto stopanstvo }e imaat zna~ajno mesto i naso~uva~ka uloga vo definiraweto na perspektivniot dolgoro~en prostoren razvoj. Strategijata na razvojot na procesot na urbanizacijata, kako osnovna ramka za idnata organizacija, ureduvawe i koristewe na prostorot na Regionot, e prilagodena i usoglasena so nastanatite dlaboki promeni i idnite dolgoro~ni razvojni potrebi na op{testveno-ekonomskio sistem. Razvojniot koncept na urbanizacijata }e se potpira vrz slednite bazi~ni pretpostavki:

– Migracionite procesi vo Regionot kontinuirano }e se odvivaat i vo idniot period, no so zna~itelno poumeren intenzitet i povisok stepen na usoglasenost so dinamikata na stopanskiot razvoj;

– Op{tinskite centri so kvantitativno i kvalitativno podobren funkcionalen i infrastrukturen potencijal i vo idniot period }e bidat glavni nositeli na pozitivnite promeni vo procesot na urbanizacijata vo regionot;

– So intenzivirawe na razvojot na malite naselbi i ostanatite op{tinski centri }e zajakne nivnoto vlijanie vo voedna~uvawe i usoglasuvawe na razvojot na mre`ata na naselbite vo op{tinite;

36

– Polarizacijata na naselenieto vo op{tinskite centri vo natamo{niot period }e bide prisutna so zna~itelno poumeren intenzitet, paralelno so intenziviraweto na dnevnite migracii na vrabotenite i korisnicite na uslugite vo op{tinskite centri;

– Razvojot na naselbite vo neposrednoto okruùvawe na mezoregionalnite i mikroregionalnite centri, pod nivno neposredno vlijanie, }e se odviva so povisok intenzitet i stapka na dezagrarizacija;

– Planiraweto na razvojot na naselbite vo okruùvaweto na op{tinskiot centar }e se tretira paralelno i integralno so razvojot na okolnite naselbi;

– Razvojot na komunikaciskata, posebno soobra}ajnata infrastruktura }e bide vo funkcija na sistemot na naselenite mesta. Efikasnoto soobra}ajno povrzuvawe na op{tinskiot centar, na isto ili razli~no hierarhisko nivo, }e pretstavuva edna od prioritetnite zada~i vo razvojot na komunikaciskata mreà na Regionot. Razvojot na soobra}ajnata infrastruktura }e ovozmoì, vrz komplementarna osnova, zajaknuvawe na funkcionalnata (i prostornata) povrzanost pome|u sosednite, bliski op{tinski centri.

– Razvojot na ruralnite naselbi vo ridsko-planinskite prostori }e treba se odviva pod neposredno vlijanie na najbliskite op{tinski centri so koi }e bidat i neposredno soobra}ajno povrzani so {to }e se ovozmoì i povisok stepen na iskoristuvawe na prirodnite pogodnosti.

Koncept na sistemot na naselbiRazvojniot koncept so koj se predviduva transformacija na mreàta

na naselbite vo organiziran, dinami~en sistem na naseleni mesta vo naredniot dolgoro~en period, }e proizleze od primenetiot model na urbanizacija kako kompleksen proces i osnovna ramka za planirawe na idnata organizacija, ureduvawe i koristewe na prostorot. Usoglasenosta, odnosno maksimalno mo`noto respektirawe na razvojnite potrebi na op{testvoto i osnovnite potrebi na pazarnoto stopanstvo pretstavuvaat uslovi koi mora da bidat zadovoleni so cel da se obezbedi optimalen stepen na efikasnost vo idnata operacionalizacija na modelot.

Planiraweto na perspektivniot razvoj na sistemot na naselbi so definirawe na modelot na centralnite naselbi pretstavuva rezultat na primenata na kriteriumskata osnova i principot na policentri~nost i hierarhi~nost. Razvojniot koncept na sistemot na centralnite naselbi, koi }e imaat nose~ka uloga vo formiraweto i perspektivnoto efikasno funkcionirawe na sevkupniot sistem na naselenite mesta, se bazira vrz sistemot na naselbi koi, kako osnova, raspolagaat so:

– Oformen {irok spektar na uslu`ni dejnosti i javni funkcii; – Razviena i dinami~na stopanska osnova, posebno od domenot

na proizvodnoto stopanstvo; – Neposredni, kvalitetni soobra}ajni vrski so centrite od

povisoko nivo i naselbite vo okruùvaweto;

37

– Oformena zona na gravitacisko vlijanie vrz naselbite vo okruùvaweto.

Osnova vrz koja neposredno }e se potpira razvojot na urbanizacijata pretstavuva soodveten model na sistem na naselbi so definirana:

– Hierarhiska struktura na sistemot na naselbi; – Prostorna disperzija na centrite; – Zoni na gravitaciono vlijanie; – Zoni na intenzivno povrzuvawe; – Strate{ki ramki za realizacija na modelot.

Osnovni principi so ~ija primena e koncipiran modelot pretstavuvaat:

– Principot na policentri~nost-sistem sostaven od pove}e centri; – Principot na hierarhi~nost-hierarhiski postavena struktura na

centralni naselbi. Sistemot na naselbi }e go so~inuvaat naselbi so sledni kategorii na

centralitet: Centar na Mezoregion: Ki~evo; Centar na Mikroregion: Makedonski Brod Centri na ruralni op{tini: Drugovo, Zajas, Oslomej, Vrane{tica,

Plasnica, Saraj i @elino

2.3.3. Ureduvawe na selski naselbi i podra~ja

Pojdovni osnoviKategorijata ruralni aglomeracii ja so~inuvaat vkupno 158 naselbi so

vkupno 71.254 ìteli. Vo prostorot na Regionot se disperzirani slednite op{tini: Drugovo (so 27 naselbi), Ki~evo (6), Zajas (13), Oslomej (16), Vrane{tica (15), Plasnica (4), Makedonski Brod (51), vo Brvenica (10), @elino (11) i Saraj (14). Pogodnostite na povolna konfiguracija koristat vkupno 4 op{tini postaveni na ramninski tereni, od koi Ki~evo so (57%naselbi), Oslomej so (41%naselbi) i Plasnica so (75%naselbi). Ostanatite 5 op{tini se so naselbi koj se prete`no so ridska i ridsko- planinska konfiguracija i toa: Drugovo (so 39%naselbi), Vrane{tica (66,6% naselbi), Makedonski Brod (52%naselbi), @elino (80% naselbi), Saraj so (57%naselbi), dodeka op{tina Brvenica so seloto Gurgurnica prete`no e od planinski karakter. Zgolemena koncentracija na naselbite i naselenieto registrirana e vo zona na gravitacija kon gradot Ki~evo i del od op{tina Saraj koj gravitira kon gradot Skopje. Povolna geoprometna polo`ba imaat naselenite mesta locirani neposredno ili vo blizina na glavnite soobra}ajnici, za razlika od naselbite so izrazito nepovolna postavenost vo odnos na patnata mreà. Mnogu naseleni mesta nemaat direktna vrska me|u sebe i vo patnata mreà na op{tinite preovladuvaat tesni pati{ta so {irina 4,5-5,5 m. koi se nebezbedni za soobra}ajot.

Sledej}i ja dinamikata i dlabokite strukturni promeni nastanati pod vlijanie na procesot na deagrarizacija intenziviran e zapo~natiot proces na deruralizacija iskaàn vo forma na demografsko praznewe na selskite naselbi. Procesot na deruralizacija vo forma na trajna, dinami~ka migracija

38

na ruralnoto naselenie, pretstavuva glaven faktor na zna~ajnite promeni vo strukturata gradsko-selsko naselenie.

Procesot na depopulacija posebno intenzivno prisuten vo kategorijata na malite i sredno golemite naselbi neposredno vlijae vrz pomestuvaweto na naselenieto kon pogolemite selski naselbi locirani vo zonata na gravitacija na gradskite naselbi i prostori so komparativni razvojni pogodnosti formiraj}i, na toj na~in, mikroregioni so visok stepen na koncentracija na naselbi i povisoka gustina na naselenost. Vo regionot kategorijata naselbi koi se na pragot na totalna depopulacija se naselbi do 100 ìteli, gi ima vkupno 50.94% vo odnos na vkupniot broj naselbi vo regionot. Procesot na depopulacija vo posebno intenzivna forma e prisuten vo kategorijata ridski i planinski naselbi i pretstavuva izraz na kompleksno deluvawe na niza nepovolni faktori.Celi

– Intezivirawe na pozitivnite formi na transformacija i socioekonomski razvoj na seloto preku optimalno iskoristuvawe na resursite i zgolemenata dinamika na ekonomskiot razvoj vo soglasnost so sovremenite principi na pazarnoto stopanstvo;

– Zgolemuvawe na nivoto na ekonomskata i socijalnata zgriènost so neposredno vlijanie vrz zgolemuvaweto na motiviranosta na selskoto naselenie i iskaùvawe na traen interes za opstanok vo mati~nata sredina;

– Zgolemeno nivo na funkcionalna i komunalna opremenost i plansko ureduvawe na selskite naselbi, podobruvawe na lokalnata soobra}ajna infrastruktura i efikasna komunikaciska povrzanost so centrite od povisoko nivo;

– Za~uvuvawe i unapreduvawe na prirodnite vrednosti i ekolo{kite atributi na prostorot i afirmirawe na kulturolo{kite osobenosti i vrednosti;

39

Planski opredelbi Razvojot na selskite podra~ja vo naredniot period pretstavuva

zna~ajno, strate{ko pra{awe vo konceptot na dolgoro~niot prostoren razvoj na Regionot. Planskiot koncept na razvojot i ureduvaweto na selskite podra~ja pretstavuva integralen del na globalniot koncept na prostorniot razvoj na Dràvata. Negova osnovna opredelba pretstavuva unapreduvawe na kvalitetot na ìvotnite uslovi vo ruralnata sredina i namaluvawe na postojnata razlika vo odnos na uslovite vo urbanite sredini, preku integralen -seopfaten razvoj na seloto. Konceptot na dolgoro~niot razvoj so koj se predviduva su{tinsko podobruvawe na uslovite za ìveewe i stopanisuvawe kako neophoden motiv za zapirawe na negativnite tendencii, revitalizacija i ekonomski podem na ruralnite naselbi, zasnovan e vrz principite na modelot na integralen razvoj koj podrazbira kompleksen, naporeden i koordiniran razvoj na: zemjodelieto i proizvodnoto stopanstvo (mali i sredni pogoni), tercijarnite dejnosti (uslugi, zanaet~istvoto, trgovijata, ugostitelstvoto) i komunalnata i soobra}ajnata infrastruktura kako preduslov za efikasno komunikacisko povrzuvawe so najbliskite urbani naselbi-funkcionalni centri i naselbite vo okruùvaweto. Kompleksot na merki bi predviduval i optimalno zadovoluvawe na potrebite od domenot na funkciite na op{testveniot standard, soglasno utvrdenite potrebi na korisnicite. Realizacijata na modelot na integralen razvoj na selskite podra~ja vo idniot period podrazbira prethodno definirawe i razrabotka na soodvetna dolgoro~na razvojna strategija kako del od globalnata strategija na prostorniot razvoj na zemjata. Osnovata na razvojnata strategija leì vo definiraweto i neposrednata primena na prakti~ni ~ekori so koi se obezbeduva:

– Integralen pristap vo planiraweto na razvojot na selskite naselbi i organizacija, ureduvawe i koristewe na sevkupniot prostor vo granicite na atarot, vo soglasnost so idnite razvojni potrebi na naselbata i naselenieto, potrebite za polifunkcionalen razvoj, maksimalnata za{tita na zemjodelskoto zemji{te i razvojot na proizvodnoto stopanstvo i uslu`nite dejnosti;

– Zgolemena efikasnost vo soobra}ajnoto i voop{to komunikaciskoto povrzuvawe na selskite naselbi i ruralniot prostor so gradskite i voop{to urbanite prostori, so cel da se namali i eliminira sostojbata na komunikaciska izoliranost na seloto;

– Selektiven pristap vo definirawe na razvojnata strategija za oddelni tipolo{ki kategorii na selski naselbi vrz prethodno izvr{ena klasifikacija i kategorizacija soglasno prethodno definiranata kriteriumska osnova;

– Pogolema motiviranost na selskoto naselenie za aktivno u~estvo vo razvojot na selskite podra~ja, preku voveduvawe na uslovi na pazarno stopanisuvawe i aktivirawe na razvojnite potencijali preku primena na planski naso~eni stimulativni merki so kombinirano u~estvo na dràvata, privatnoto pretpriemni{tvo i lokalnata inicijativa;

40

– Da se obezbedi soodvetna stru~na pomo{ i stimulativna fiskalna, kreditna i investiciona politika koja }e gi respektira specifi~nostite na agrarniot kompleks i prate~kite dejnosti.

So realiziraweto na konceptot na polifunkcionalniot razvoj }e se namali dominantnata uloga na zemjodelieto vo razvojot i formiraweto na socio-ekonomskata fizionomija na naselenieto, a }e zajakne ulogata na proizvodniot i sektorot na uslugite vo oblasta na vrabotuvaweto i socio-ekonomskata transformacija na seloto.

2.3.4. Domuvawe

Pojdovni osnovi

Domuvaweto pretstavuva edna od osnovnite urbani funkcii, bitna komponenta na sevkupniot op{testveno-ekonomski razvoj, organizacija i ureduvawe na prostorot, i eden od fundamentalnite elementi na prostornoto i urbanisti~ko planirawe.

Edna od osnovnite celi na prostornoto i urbanisti~ko planirawe e obezbeduvawe humani uslovi za ìvot i rabota na lu|eto, {to moè da se ostvari samo preku uspe{no planirani stanovi i stanbeni naselbi.

Vkupniot broj na stanovi vo Regionot na r. Treska spored popisot od 2002g. iznesuva 33 581, {to vo odnos na 1994g. e zgolemuvawe za okolu 13%.

Re~isi vo site op{tini vo opfatot na Planot, osven vo op{tina Drugovo i Vrane{tica e evidentiran trend na porast na stanbenata izgradba. Namaluvaweto na stanbeniot fond vo Drugovo i Vrane{tica e posledica na procesot na depopulacija, koj e evidentiran i vo dvete op{tini, i logi~no rezultira so opa|awe na stapkata na natalitet, a od aspekt na domuvaweto so napu{tawe na stanbeniot fond.

Vo odnos na na~inot na koristewe, vo najgolem del (78%) stanbenite objekti se koristat isklu~ivo za ìveewe. Vo starosnatata struktura na stanbeniot fond dominiraat objekti izgradeni vo periodot 1971-1980g. (21.09%), kako i objekti izgradeni vo periodot 1981-1990g. (19.7%).

Pregledot na goleminskata struktura na stanbeniot fond ukaùva na trend na izgradba na pogolemi stanovi- trosobni i pove}esobni, koj e evidenten vo site op{tini, {to e voedno i pokazatel za soliden standard na domuvawe. Vo odnos na opremenost na stanbeniot fond so osnovnite instalacii (vodovod, kanalizacija i elektri~na energija.), moè da se ustanovi kvaliteten standard na domuvawe, odnosno 96,7% opremenost so el. energija i 81,2% so vodovod, kanalizacija i el. energija, taka {to samo 0.3% od vkupniot stanben fond se objekti bez instalacii.

Osnovnite pokazateli na standardot na domuvawe se povisoki od republi~kite, odnosno prose~nata golemina na stanovite iznesuva 71.28, prose~nata stanbena povr{ina po ìtel - 29.4 m2; dodeka prose~niot broj ìteli na eden stan - 2,8.

Vo site op{tini ima pojava na stanben suficit, odnosno vi{ok stanben fond, koj na nivo na regionot iznesuva 7049 stanovi.

41

I pokraj utvrdeniot relativno visok standard na domuvawe, sepak vo vkupniot stanben fond postoi del koj e substandarden i koj vo proektniot period treba da se zameni so nov. Vrz osnova na kompleksna analiza na stanbeniot fond, vo regionot, se procenuva deka okolu 11.4% od vkupniot stanben fond, odnosno 3 837 stanovi se substandardni i vo planskiot period treba da se zamenat so novi.

CeliOsnovnite celi na stanbenata politika na ovoj prostor vo planskiot

period se:– obezbeduvawe stan za sekoe semejstvo;– podignuvawe na standardot na domuvawe vo pogled na

povr{ina, broj na sobi, grade`ni karakteristiki i komunalna opremenost na stanovite;

– izgradba na adekvatna infrastruktura vo funkcija na pokvaliteten standard na domuvawe;

– aseizmi~ka gradba na stanovi;– zamena na substandardnite stanovi so novi;– obnova, rekonstrukcija i revitalizacija na stariot stanben fond,

zaradi podobruvawe na uslovite za domuvawe i podignuvawe na kvalitetot na stanbeniot fond;

– organizirawe na stanovite kako humani prostori so soodvetni pridru`ni objekti za deca i vozrasni;

– postignuvawe poramnomerna stanbena izgradba;– liberalizacija na stanbeniot pazar– izgradba na socijalni stanovi i– obezbeduvawe povolni finansiski uslovi za re{avawe na

stanbeniot problem, preku odobruvawe na povolni kreditni uslovi za stanbena izgradba

Planski opredelbiOsnovna opredelba vo politikata na stanbenata izgradba vo

planiraniot period e realizacija na zacrtanite celi na koncepcijata na domuvaweto vo zavisnost od potrebite i ekonomskite mo`nosti.

Planskata koncepcija na domuvaweto vo idniot razvoen period }e bide naso~ena vo pravec na nadminuvawe na pojavata na polarizacija na urbaniot razvoj, kako rezultat na {to se sozdadoa golemi urbani centri so zna~itelni stanbeni, infrastrukturni, stopanski i drugi potrebi od edna strana i napu{teni, depopularizirani ruralni prostori od druga strana. Vo taa smisla, koncepcijata na policentri~en razvoj go tretira domuvaweto kako poseben tip na razvoen resurs koj }e ja diktira razmestenosta na idnite stopanski kapaciteti na prostori kade postoi stanben fond. Najmobilen element }e stane rabotnata sila i na toj na~in ruralnite i nerazvienite podra~ja }e stanat idni `ari{ta na stopanskiot razvoj.

Promenite vo politi~ko-ekonomskiot sistem neminovno doveduvaat i do promeni vo politikata na stanbenata izgradba vo ramkite na koja se pojavuvaat i novi momenti, kako: napu{tawe na op{testvenata izgradba, rentierstvo - kako nov moment vo stanbenata politika, vnesuvawe na nova

42

kategorija na socijalni stanovi i politika za nivna realizacija, nov na~in na vrednuvawe na stanbenata izgradba i investirawe vo nea, procena na lokacijata i uskladuvawe na stanbenata so zemji{nata politika, industrijata, turizmot i komunikaciite, analizirawe i razre{uvawe na problemot na bespravnata gradba i vnesuvawe na aspektot na seizmi~ki hazard i rizik.

Pravilnoto kreirawe na stanbenata politika i definirawe na izdràna koncepcija na domuvawe vo idniot period zavisat od niza faktori, kako:

– razvojot na stopanstvoto;– razvojot na op{testveniot standard i kulturata na domuvaweto;– obezbeduvawe potrebni sretstva za stanbena izgradba;– dvièwe na prirodniot i mehani~kiot prirast na naselenieto;– stanben deficit i drugi.

Potrebite od nov stanben fond proizleguvaat od: – potrebata za nov stanben fond po osnov na porastot na brojot

na ìtelite i namaluvawe na prose~niot broj ~lenovi na doma}instva,

– potrebata za zamena na substandardniot stanben fond,– potrebite koi proizleguvaat od stanbeniot standard i kulturata

na domuvaweto i drugo.Proekcijata na potrebniot stanben prostor poa|a od standardite 20-

25 m2/ìtel, vo zavisnost od tipot na naselbata, 40-80 m2/stan (optimalna golemina) i 100% opremenost na stanot so instalacii (osobeno vo gradskite naselbi) i potpolno eliminirawe, odnosno zamena na substandardniot stanben fond. Iako prose~niot stanben prostor na nivo na region e povisok od usvoeniot standard, sepak generalno ovoj fleksibilen standard se primenuva vo nasoka na izedna~uvawe na uslovite na nivo na celiot region, osobeno poradi toa {to istiot pretstavuva nasoka od Prostorniot plan na Republikata.

Spored toa, proekcijata na stanbenite potrebi na nivo na regionot na r. Treska zna~i:

Broj na ìteli vo 2002 godina 101 392Broj na ìteli vo 2020 godina 120 700Broj na doma}instva vo 2002 godina 26 532Broj na doma}instva vo 2020 godina 30 370Postojni stanovi vo 2002 godina 33 581Postojni stanovi koi se zadrùvaaat 29 744Novi stanovi po osnov na zamena na substandardni stanovi 3 837Novi stanovi po osnov na porast na naselenie 3 866Vkupno novi stanovi za gradba 7 703Vkupno stanovi vo 2020 godina 37 447

Razlikata pome|u vkupniot broj stanovi predviden za 2020 god. i prognoziraniot broj na doma}instva za 2020 god. se dolì na postojniot stanben suficit, evidentiran na nivo na celiot region.

Zna~i vkupnite stanbeni potrebi se procenuvaat na okolu 7.703 novi stanovi. Realizacijata na stanbenata izgradba }e se odviva etapno, odnosno do 2010 godina }e se izgradi okolu 40% od predvideniot stanben fond, a ostanatite 60% do 2020 godina.

43

Proekcija na stanbeni potrebi na nivo na op{tiniop

{tin

a

dom

a}in

stva

vo

2002

g.

dom

a}in

stva

202

0

stan

ovi v

o 20

02g.

stan

ben

defic

it

subs

tand

ardn

i sta

novi

stan

ovi k

oi s

e za

dr`u

vaat

novi

sta

novi

po

osno

v po

rast

na

nase

leni

e

novi

sta

novi

za

otkl

onuv

awe

na s

t.

defic

it

vkup

no n

ovi s

tano

vi v

o 20

20g.

vkup

no s

tano

vi v

o 20

20g.

Drugovo 1152 1750 2429 0 910 1519 598 0 1508 3027Ki~evo 8330 9700 10226 0 695 9531 1370 0 2065 11596Zajas 2942 3070 3190 0 271 2919 128 0 399 3318Oslomej 2793 3200 3291 0 384 2907 407 0 791 3698Vrane{tica 478 910 1015 0 404 611 432 0 836 1447Plasnica 1125 1150 1225 0 72 1153 25 0 97 1250M. Brod 2392 2830 4721 0 797 3924 438 0 1235 5159Brvenica 260 360 261 0 15 246 100 0 115 361@elino 2228 2200 2235 0 58 2177 0 0 58 2235Saraj 4832 5200 4988 0 231 4757 368 0 599 5356VKUPNO: 26532 30370 33581 0 3837 29744 3866 0 7703 37447

Idnite stanbeni potrebi se najgolemi vo op{tina Ki~evo, kako najgolema i edinstvena urbana op{tina. Potrebniot stanben fond na op{tina Ki~evo vo planskiot period iznesuva okolu 20% od vkupnite stanbeni potrebi na nivo na celiot region.

Novite stanovi koi }e se gradat treba da bidat kompletno opremeni so instalacii, osobeno onie vo gradskite naselbi. Isto taka neophodna e i celosna zamena, odnosno eliminirawe na substandardniot stanben fond.

Za realizacija na prognoziranite stanbeni potrebi vo Regionot }e bide potrebna slednata prose~na korisna stanbena povr{ina:

7703 x (68-85) = 532.804 m2 - 645.755 m2

Prostorniot plan gi dava osnovnite re{enija za koristewe na prostorot, a konkretnata realizacija na predvidenata stanbena izgradba se ostvaruva preku planovite od ponisko nivo, odnosno urbanisti~kite planovi i proekti, vo ramkite na koi site postavki }e bidat povtorno proveruvani i razrabotuvani so cel da se postignat zna~ajni efekti vo standardot na domuvawe i da se podobrat stanbenite uslovi vo sklad so postignatiot op{testveno-ekonomski razvoj. So pravilno planirawe na op{testveno-ekonomskiot razvoj, mnogu poadekvatno i poracionalno se planira i domuvaweto.

Domuvaweto vo gradovite treba da se naso~uva vo pravec na zadovoluvawe na humanite i ekolo{kite barawa, a vo selata da se vgraduvaat pozitivnite karakteristiki na urbano domuvawe.

Stanot otsekoga{ bil vrzan za osnovnata kletka "doma}instvoto" koe vo nego si obezbeduva sigurnost, ostvaruvawe na svoite potrebi i soni{ta i izolirawe od nadvore{niot svet.

44

Funkcionalnite barawa na doma}instvoto za ìveewe, obrazovanie, vospituvawe, kultura i drugo neminovno doveduvaat do transformacija na tradicionalniot tip na domuvawe i pro{iruvawe na negovata osnovna funkcija za zadovoluvawe na egzistencijalnite potrebi na doma}instvoto. Paralelno so sopstvenata nadgradba ~ovekot go menuva i stanot, opremuvaj}i go so novi vrednosti i iznao|aj}i novi mo`nosti za adekvatno koristewe i organizirawe na prostorot.

Sovremenata tehnologija, avtomatizacija i modernizacija predizvikuva bitni transformacii i vo stanot, koi kvalitativno go menuvaat tradicionalniot tip na domuvawe i stanot. ôvekot go opremuva stanot so novi, posovremeni sodrìni i vrednosti iznao|aj}i novi mo`nosti za koristewe i adekvatno organizirawe na prostorot.

Porastot na ìvotniot standarad, podobruvawe na zdravstveniot standard i porastot na kulturata na domuvaweto doveduvaat do postojano zgolemuvawe na povr{inata na stanot, podobruvawe na vnatre{nata organizacija i raspored, kvantitativno i kvalitativno podignuvawe na komunalnata opremenost na stanot.

Strukturata i fizi~kiot model na stanbenata edinica mora da bide vo korelacija so op{testvenata organizacija na lu|eto koi ìveat vo stanbenata edinica.

Organizacijata na stanbenite zaednici e pozitiven faktor za kulturni, ekonomski, i op{testveni aktivnosti na nivnite ìteli. Ovoj odnos se manifestira i so povratna sprega na javnite funkcii vrz domuvaweto, bidej}i od nivnoto uspe{no funkcionirawe zavisi i goleminata i brojot na stanbenite zaednici.

Zatoa, domuvaweto op{to, a stanbenata izgradba posebno, pretstavuva va`na komponenta na socijalniot i op{tostopanskiot razvoj, organizacija i ureduvawe na prostorot i podignuvawe na ìvotniot standard na naselenieto.

Poimot domuvawe opfa}a zna~itelno po{iroka funkcija od onaa {to ja ima samiot stan. Domuvaweto na sovremen, kulturen na~in ne zna~i samo boravewe vo zatvoren stan, tuku i vo otvorenite prostori okolu stanot, mo`nost za koristewe na okolnite sportski i detski igrali{ta, ostvaruvawe bliski vrski so javnite funkcii, kulturniot ìvot, mo`nost za odmor i osveùvawe vo prirodata okolu stanot.

Stanot so svojata okolina pretstavuva ìvotna sredina, koja po dolìnata na traewe i koristewe vo ~ovekoviot ìvot i po neposrednoto deluvawe na ~ovekot, vr{i presudno vlijanie na negovata fiziolo{ka sfera, negovata psiha i negoviot emocionalen ìvot.

Poradi toa, vo prostornoto planirawe domuvaweto, vo zavisnost od prostornite ramki vo koi se odviva se definira vo potesna smisla kako biolo{ko-fiziolo{ka funkcija, a vo po{iroka kako ekolo{ko-socijalna funkcija. Za re{avawe na konkretni stanbeni problemi neophodno e da se istakne integralniot karakter na poimot domuvawe, odnosno da se sfati korelacijata i neraskinlivata povrzanost pome|u potesniot i po{irokiot poim na domuvaweto. Do vakov stav se doa|a po deduktiven pat, poa|aj}i od faktot deka domuvaweto e edna od bitnite pojavi vo procesot na urbanizacijata, taka da pravilnite tokovi na urbanizacijata go stimuliraat

45

ekonomskiot i socijalniot razvoj na zaednicata. Vo obratna smisla, uramnoteèniot odnos na ekonomskiot i socijalniot razvoj na zaednicata uslovuvaat pravilni tokovi na urbanizacija i pozitivno re{avawe na stanbenite problemi.

Za na{i uslovi koi se karakteriziraat so brza i intenzivna urbanizacija, malku kontrolirana, pove}e stihijna, neobi~no e va`no kompleksno sfa}awe na domuvaweto i kako faktor (pri~ina) za ekonomski i socijalen razvoj na zaednicata, a ne samo kako nivna posledica.

Vo toj smisol vo prostornoto planirawe, domuvaweto treba da se sogleduva kako kompleksno, niz negovite tri dimenzii:

– Tehni~ka dimenzija (povr{ina, dvor, mikroklimatski uslovi);– Socijalna dimenzija (na~inot na ìveewe vo stanot i nadvor od

nego, socijalnite kontakti me|u poedinci i semejstva i sl.);– Ekonomska dimenzija (kupovnata mo}, na~in na

stopanisuvawe na semejstvoto i sl.)

2.3.5. Op{testven standard

Pojdovni osnovi Prostornata distribucija i funkcionalna organizacija na javnite funkcii

e direktna posledica na razmestenosta, goleminata i stepenot na razvoj na naselbite, odnosno aglomeracioniot sistem od edna strana, a od druga indikator na nivoto na razvienost i ìvotniot standard na naselenieto.

Za dosega{niot na~in na organizacija na ovie dejnosti karakteristi~na e nivna neprilagodenost vo odnos na tipot na naselbite, polo`ba vo sistemot na naselbite, soobra}ajna nepovrzanost i socio-ekonomskite i demografski karakteristiki na naselenieto. Ova e posledica na dosega{niot na~in na organizacija i finansirawe na ovie dejnosti, kako i nepostoewe organizirana sorabotka pome|u lokalnite zaednici i centralnata vlast vo formirawe na programi za organizirawe na nivnite aktivnosti.

Vo dosega{nite akti koi ja reguliraat ovaa meterija ne se utvrdeni gravitacioni zoni (pe{a~ki i soobra}ajni izohroni) za oddelni dejnosti koi seso zakonot obvrzuva~ki (zdravstvena za{tita, osnovno obrazovanie). Poradi toa, vo organizacijata na ovie dejnosti se zapostaveni onie aktivnosti koi obezbeduvaat pogolema dostapnost na naselenieto od pomalku razvienite naselbi (organiziran prevoz so {kolski avtobusi, mobilna zdravstvena slu`ba,organiziran javen me|uselski soobra}aj i sl.) Celi

Celite i zada~ite na razvojot na odredeni aktivnosti vo ramkite na javnite funkcii, kako pojdovni orientacii i prethodni opredeluvawa, vo tekot na natamo{niot proces na realizacija na Planot }e bidat proveruvani i definitivno utvrduvani, vo ~ii ramki se dadeni i kriteriumi i normativi za programirawe na razvojot na ovie dejnosti, koi ponatamu }e sluàt za oformuvawe na ostanatite programski elementi.

Celite vo razvojot na javnite funkcii se slednite:– Namaluvawe na razlikite vo kvalitetot na ìveewe na naselbite

od razli~en tip;

46

– Aktivirawe na lokalnite zaednici i samoinicijativi na gra|anite niz razli~ni institucionalni i voninstitucionalni aran`mani;

– Zgolemuvawe na iskoristenosta na izgradenite fondovi za potrebite na rabotata na javnite funkcii;

– Ponaglasen razvoj na mreàta institucii za predu~ili{no vospituvawe i obrazovanie poradi nivnoto zna~ewe vo psihofizi~kiot razvoj na mladata li~nost, po pat na opfa}awe na {to pogolem broj korisnici;

– Razvivawe na poramnomerna mreà na osnovni i sredni u~ili{ta so celosen opfat na decata i mladinata na soodvetna vozrast i odvivawe na nastavata vo edna smena;

– Poramnomeren razvoj na zdravstvenata za{tita i podobruvawe na kvalitetot na pruènite uslugi so podobruvawe na prostornata organizacija i kadrovskata ekipiranost na zdravstvenite slu`bi;

– Natamo{en zabrzan razvoj na kulturata niz povisoki formi na kulturno ìveewe, so poseben akcent na ruralnite podra~ja i centrite na novoformiranite op{tini;

– Pro{iruvawe na mreàta na objekti i kapaciteti od oblasta na fizi~kata kultura so cel za postignuvawe poramnomerna i poracionalna prostorna razmestenost.

Planski opredelbi vo razvojot na javnite funkciiOrganizacija na javnite funkcii vo sistemot na naselbi

Osnoven princip vo razvojot na mreàta na javnite funkcii e pretpostavkata deka vo nivniot razvoj }e bidat vgradeni mo`nosti za alimentirawe na nivnata rabota. Novite zakonski propisi treba da go redefiniraat obemot na obvrzuva~ki uslugi kon gra|anite i na toj na~in }e se utvrduvaat programite za razvoj na ovie dejnosti na ponisko nivo na teritorijalna organizacija. Zna~i dosega{niot stati~en i uniformen model na organizacija na ovie dejnosti postepeno }e se napu{ta za smetka na razvoj na javnite funkcii vo ramkite na naselbite i lokalnite zaednici.

Nezavisniot i samostoen razvoj na javnite funkcii vo naselbite i lokalnite zaednici vo odnos na upravnoadministrativnite funkcii na naselbata, koj }e dovede do pogolema diferencijacija na naselbite vo pogled na funkciite, }e ja namali spregata na upravno administrativnite funkcii so stopanskiot, socijalniot i kulturniot razvoj na naselbata, so mo`nost za preraspredelba na vidot i ustanovite na javnite dejnosti vo ramkite na funkcionalnoto podra~je. Pri organizirawe na mreàta na javnite funkcii vo oddelni podra~ja, bitno mesto isto taka }e imaat i motivite, interesite i investiciite na privatnite investitori, razli~ni fondacii i drugi neprofitni asocijacii, vrz osnova na slednite principi:

– Vklu~uvawe na soodvetni merki za podobruvawe na dostapnosta na uslugite do gra|anite, kako: soobra}ajna dostapnost (soodvetna lokalna patna mreà, me|unaselski prevoz, u~eni~ki avtobusi, subvencioniran prevoz za oddelni op{testveni grupi i sl.), informati~ka dostapnost (telefon, telefaks i sl.) so mo`nost za dnevni kontakti na pogolemi

47

distanci, razvoj na komplementarni sodrìni za oddelni dejnosti (domovi, pansioni, stacionari, kujni i sl.), usoglaseno rabotno vreme so potrebite na gra|anite, razvoj na teritorijalni mobilni slu`bi, kako podvi`ni biblioteki, mobilni kliniki, i zdravstveni slu`bi za preventivni uslugi i sl.

– Preraspredelba i usoglasuvawe na razvojot na odredeni funkcii od oblasta na obrazovanie, zdravstvo, kultura i sl. Na vakov na~in se ovozmoùva zadrùvawe na nekoi tradicionalni i funkcionalni specifi~nosti na oddelni naselbi vo odnos na oddelni javni dejnosti.

– Primena na razli~ni kriteriumi vo organizirawe na javnite funkcii: demografski karakteristiki, socioekonomski sostojbi i potencijali, zainteresiranost na investitorite i opravdanost na programite vo odnos na investiciite i dr.

– Utvrduvawe na obvrzuva~ki standardi i normi za oddelni javni dejnosti so cel da se obezbedat obvrzuva~ki minimalni uslovi za zadovoluvawe na potrebite. Definiraweto na ovie standardi moè da se zacrta kako dolgoro~na cel zaradi ostvaruvawe na civilizaciskiot minimum vo pogled na zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|anite vo oblast na javnite dejnosti, no tie da ne bidat granica koja }e go limitira nivniot razvoj.

– Razvivawe na posebni programi soobrazeni so osobenostite na ruralnite podra~ja, lokalnite zaednici i teritorijalnite grupi.

– Vo oblast na zdravstvoto i socijalnata za{tita, prilagoduvaawe na zdravstvenite slu`bi na specifi~nostite i barawata na selskite podra~ja, mobilni zdravstveni slu`bi i sl. i formirawe na ustanovi za zgriùvawe na deca, stari i bolni lica i sl.

– Vo obrazovanieto, razvoj na model na u~ili{ta za integralno obrazovanie, prilagodeno na razvojnite interesi na selskiot stopanski, socijalen i kulturen prostor, razvivawe na programi za obrazovanie na mladinata koja profesionalno }e se orientira kon zemjodelsko proizvodstvo, so mo`nosti za prekvalifikacija i dokvalifikacija za drugi aktivnosti na selo, vklu~uvaj}i ja i ènskata rabotna snaga, formirawe na fondovi za stipendirawe na zanimawa neophodni za rabota na selo i sl.

– Inicirawe na razvoj na posebni programi od oblasta na kulturata, sportot i rekreacijata so akcent na podr{ka na lokalnite kulturni dru{tva i grupi, kako bi se so~uvale duhovnite i materijalni vrednosti na seloto: etno - parkovi i ku}i, muzei, biblioteki, letni {koli i kolonii i sl.

Organizacija na javnite funkcii soglasno hierarhiskata mreà na naselbite

Javni funkcii Mezoregionalen centar

Mikroregionalen centr

Centri na ruralni op{tini

Ostanati naselbi (sela)

Radius na gravitacija Zabele{ki

I Socijalna za{tita1. Domovi za smestuvawe na deca bez

N0 N*0 1) 2)

48






roditelsko staratelstvo2. Domovi za lica so funkcionalni i mentalni pre~ki

N0 N*0

3.Centri (kompleksi) za stari lica

N0 N*0

Predu~ili{no obrazovanie N N N N 600-

1.000m.

Opfa}a okolu 6% od brojot na ìtelite, a se usoglasuvaat so lokalnite i socio-ekonomskite osobenosti

II Obrazovanie1. Osnovno obrazovanie I - IV odd.

N N N NN 1500m.

2. Osnovno obrazovanie V - VIII odd.

N N N NN 2.500 m

Podra~no osnovno u~ili{te se organizira na 2000-3000 ìteli. Centralno osnovno u~ili{te na 3000-10.000 ìteli. Obvrska za organizirawe na prevoz ({kolski avtobus ili javen prevoz) za distanci preku 2.500 m.

3. Sredno obrazovanie N0 K* N* K* 0 N* K* 0

4. Vi{o i visoko obrazovanie N*0 K0

5. U~eni~ki i studentski domovi

N N* Opfat na u~enici i studenti koi se

{koluvaat nadvor od mestoto na ìveewe, ako e 50% lokacijat

a da e blisku do u~ili{teto ili fakultetot

III ZdravstvoPrimarna zdravstvena za{tita1. Zdravstveni stanici mobilna zdravstvena slu`ba +

N N N NGravitaciono podra~je do 1.000 ìteli (selski zoni)

2. Zdravstveni domovi N N NN

Do 10.000 ìteli vo zavisnost od gustina na naselenost

3. Medicinski centar N N*5. Apteki + N N N* N*Sekundarna zdravstvena za{tita1. Op{ti bolnici N N2. Specijalni N* N*0

49






bolnici3. Zavodi za medicinska rehabilitacija

N*0 N*0

IV Kultura

1. Biblioteki N N N N

Na nivo na Regionalen centar ustanova od nacionalno zna~ewe so mo`nost i vo drugi centri

2. Muzei N* N*3. Galerii i izlo`beni prostori N N* N* N*4. Scensko-muzi~ki dejnosti N N* N* N*5. Zavodi za za{tita na spomenici na kulturata

N N*

6. Domovi na kulturata N N N N*

V Fizi~ka kultura1. Otvoreni, uredeni prostori pogodni za razli~ni vidovi sportski aktivnosti, so minimalni barawa za odrùvawe

N N N N

4. Pomali sportsko-rekreativni centri so multinamenski karakter

N N N* N*

Sportsko-rekreativni centri koi gi zadovoluvaat kriteriumite za me|unarodni natprevari

N N N*

N - neophodno; NN - do kolku ne moè da se organizira vo naselbata, vo neposredna blizina; * - Poèlno dokolku postoi interes i ekonomska osnova za organizirawe na sodrìnata (vo javen ili privaten sektor); K - neophodno organizirawe na komplementarna propratna sodrìna (u~eni~ki ili studentski domovi i sl.); + - opredeleno e najniskoto nivo na neophodna organiziranost na sodrìnata; 0 - Vo centralnata naselba ili druga naselba na podra~jeto na teritorijalnata celinaOrganizacija na javnite funkcii

Pristapot vo analizata na planerskata koncepcija na organizacija na javnite funkcii e usoglasena so promenite vo politi~ko-institucionalniot sistem na dràvata, kako i so novite tendencii i praksata na organizirawe i finansirawe na ovie dejnosti vo razvienite zemji so naglasena dimezija na

50

socijalniot razvoj. Od aspekt na prostorniot raspored na javnite funkcii, kako osnovni zemeni se slednite uslovi:

– Minimalniot standard vo ovie dejnosti mora da bide dostapen do site gra|ani na dràvata;

– Obezbeduvawe na voedna~en kvalitet na pruèni uslugi;– Naglasok na pottiknuvaweto na lokalna samoinicijativa,

aktivno u~estvo na gra|anite i kvalifikuvanite nositeli na programi vo organizacijata na rabotata na javnite dejnosti;

– Mo`nost na izbor na vid i modalitet na uslugi i prilagodenost na programata na javnite slu`bi na lokalnite karakteristiki.

Socijalna za{tita Organiziraweto na institucii od oblasta na socijalnata za{tita na

prostorot na slivnoto podra~je na region Treska e vo direktna zavisnost od ona {to }e se slu~uva na poodelni delovi na Regionot. Imeno kako posledica na izgradba na akumulacijata "Kozjak", vo mnogu }e zavisi dali prostorot }e po~ne da ìvee i }e se javi potreba od organizirawe na vakvi institucii na toj del. Socijalnata za{tita opfa}a insitucii za zgriùvawe na deca bez roditeli, kako i organizacii za stari lica so smestuvawe, ishrana, medicinska nega.

Vo odnos na socijalnite ustanovi, za objektite od socijalen karakter za deca bez roditeli i za stari lica se planiraat po 3 mesta na 1.000 ìteli so minimum 15 m2 na povr{ina na objektot po korisnik i min 30 m2 na kompleksot po korisnik.Obrazovanie Predu~ili{no obrazovanie i vospituvawe

Organizaciite za zgriùvawe i vospituvawe na decata od predu~ili{na vozrast obavuvaat dejnost od poseben op{testven interes, bidej}i tuka zapo~nuva formiraweto na karakterot na detskata li~nost. Tie obezbeduvaat zdravstvena za{tita, ishrana i dneven prestoj na decata vo soglasnost so nivnite razvojni potrebi, do 3 god. (jasli) ili od 3 god. do trgnuvawe na u~ili{te (gradinki i zabavi{ta pri predu~ili{nite organizacii i zabavi{ta pri osnovnite u~ili{ta). Poradi nivnoto zna~ewe vo psihofizi~kiot razvoj na decata, nivno pouspe{no podgotvuvawe za u~ili{te i se pogolem stepen na vrabotenost na ènite, se predviduva i o~ekuva natamo{en naglasen razvoj na mreàta na ovie institucii.

So predu~ili{nite ustanovi treba da bidat opfateni 70% od decata na predu~ili{na vozrast (ili okolu 6% od naselenieto), so celodnevno ili poludnevno boravewe. Osnovni standardi pri proektirawe na ovie organizacii se 9 m2 bruto povr{ina po dete, odnosno 20 m2/dete za otvoreni prostori (zelenilo, igrali{ta, pristapi). Vakvi institucii bi trebalo da se organiziraat vo site naselbi, pod pretpostavka deka }e se izvle~at od demografskata stagnacija i stareewe. Radius na gravitacija za ovie institucii e 600 - 1.000 m.

51

Osnovno obrazovanieOsnovni celi vo politikata na razvojot na osnovnoto obrazovanie vo

naredniot period se odnesuvaat na :– Celosen opfat na decata na vozrast od 7-14 god; rabota na

u~ili{tata vo edna smena so mo`nost za dneven prestoj na u~enicite;

– Izgradba i rekonstrukcija na objekti vo soglasnost so sovremenite pedago{ki i higienski barawa i obezbeduvawe optimalen u~ili{en prostor spored sovremenite standardi i normativi;

– Razvivawe na mreàta na osnovni u~ili{ta po mo`nost vo sekoe naseleno mesto ili vo neposredna okolina, so organiziran prevoz so u~ili{ni avtobusi;

– Prisposobuvawe na programskite sodrìni i obrazovno vospitnata funkcija na u~ili{teto so sovremenite pedago{ki i nau~ni soznanija.

Razvojot na osnovnoto obrazovanie vo idniot period }e se odviva vo ramkite na opredelbite: osnovnoto obrazovanie e obvrzuva~ko za site deca na soodvetna vozrast, a minimalni obvrzuva~ki standardi se 7 m2/u~enik za povr{ina na objektot i 20 m2/u~enik za kompleksot na u~ili{teto. Osnovni u~ili{ta treba da postojat vo site naselbi. Vo slu~aj da ne moè da se organiziraat vo naselbata, bidej}i za toa ne postojat potrebni uslovi (potencijalen broj na korisnici, gradeèn fond i sl.), se organizira vo sosedna naselba, so toa {to e obavezno organizirawe prevoz do sosednoto mesto. Radius na gravitacija za osnovni ~etirigodi{ni u~ili{ta e 1.500 m, a za osumgodi{ni u~ili{ta 2.500 m. Za distanci pogolemi od ovie, zadolìteno e obezbeduvawe na prevoz po pat na organizirawe {kolski avtobusi ili javen prevoz.Sredno obrazovanie

Planiranata mreà na sredni u~ili{ta poa|a od slednite opredelbi i celi:

– Obezbeduvawe kompleten opfat na mladinata od sredno u~ili{na vozrast (15-19 god.);

– Dostapnost na u~ili{tata do site naseleni mesta;– Izgradba i rekonstrukcija na objekti soglasno sovremenite

pedago{ki i higienski barawa i obezbeduvawe optimalen u~ili{en prostor spored sovremeni standardi i normativi;

– Usoglasuvawe na programskite sodrìni so potrebite na stopanskite i nestopanski dejnosti koi }e se razvivaat na prostorot, zasnovani na sovremenata pedago{ka nauka i praktika so naglasena op{to - obrazovna i vospitna dimenzija.

Obrazovni institucii od sredno i vi{o vospituvawe i obrazovanie, se predviduvaat vo mezoregionalniot,mikroregionalniot centar i po potreba vo op{tinskit centri, no pod pretpostavka za demografsko zaìvuvawe i stopansko aktivirawe.

Vo toj slu~aj }e se javi i potreba od sredno i visoko stru~ni kadri. Zna~i ako postoi interes i ekonomska osnova za vakvi sodrìni istite }e se

52

organiziraat, bilo vo ramkite na javniot ili privatniot sektor. Vo toj slu~aj zadolìtelno e i organizirawe na prate~ka (komplementarna sodrìna) koja ovozmoùva celosno zadovoluvawe na potrebite, kako u~eni~ki i studentski domovi, u~eni~ki i studentski kujni i restorani, biblioteki so ~italni i prostorii za u~ewe i sl.

Osnovni opredelbi koi treba da se ostvarat vo planskiot period vo odnos na srednoto obrazovanie se: celosna opfatenost na mladinata na vozrast od 15 - 19 god. i mo`nost za izveduvawe na nastavata vo edna smena.

Normativ za odreduvawe na potrebnata povr{ina e 8 - 10 m2/u~enik.Obrazovanie za vozrasni

Vo naredniot period razvojot na stopanstvoto }e ja zgolemi potrebata od stru~ni kadri koi moè da se obezbeduvaat ne samo po pat na edukacija na mladite, no isto taka i so dokvalifikacija, prekvalifikacija i stru~no usovr{uvawe na postojnite kadri, {to moè da se obezbedi preku obrazovanieto za vozrasni. Obrazovanieto za vozrasni }e se odviva vo slednite nasoki:

– Permanentno stru~no obrazovanie na vozrasnite, usovr{uvawe, kvalifikacija i specijalizacija na kadrite,

– Osposobuvawe, usovr{uvawe i prekvalifikacija na rabotniciteZdravstvo

Razvojot na mreàta i kapacitetite na zdravstvenite organizacii se bazira{e na postojnata zdravstvena politika i planskite dokumenti, ~ija osnovna opredelba be{e sozdavawe na teritorijalno i funkcionalno pristapna mreà na zdravstveni organizacii za celokupnoto naselenie na Republikata, zasnovana na konceptot "op{tinsko zdravstvo", koe od svoja strana dovede do disperzija na {iroka mreà na zdravstveni organizacii, nivni organizacioni edinici i slu`bi, do paralelizam na prostorot, opremata i kadrite za isti dejnosti na bliski podra~ja i do nivna neracionalna iskoristenost vo ramkitie na Republikata. Takviot razvoj objektivno onevozmoì da se vospostavi integralen sistem na zdravstvena za{tita so racionalno izdiferencirana podelba na rabotata spored objektivnata patologija i brojnosta na naselenieto. Sega{niot tranzicionen period, vo koj se nao|aat site dejnosti me|u koi i zdravstvoto, se karakterizira i so fazata na donesuvawe na niza zakoni od oblasta na zdravstvenata dejnost, nejzinoto prestruktuirawe so definirawe na obvrzuva~kata zdravstvena za{tita za celokupnoto naselenie, nejzinoto poracionalno organizirawe i sozdavawe na mo`nosti za razvoj na komplementarno privatno zdravstvo.

Celiot prostor raspolaga so mreà na zdravstveni organizacii koja ja so~inuva zdravstveniot dom vo Ki~evo i Makedonski Brod. Mobilnite zdravstveni slu`bi koi se predvideni za opsluùvawe na ovoj prostor funkcioniraat nedovolno, {to e op{ta zabele{ka na anketiranoto naselenie. Vo toj smisol, osnovnite celi vo razvojot na zdravstenata zaa{tita vo planskiot period se slednite:

53

– Poramnomeren razvoj, odnosno namaluvawe na razlikite vo razvienost na mreàta na zdravstvena za{tita pome|u ovie prostori i porazvienite, osobeno urbanite gradski sredini;

– Podobruvawe na prostornata organizacija na zdravstvenite slu`bi (funkcii, kapaciteti, elementi) vo smisol na integriranost i racionalnost vo zadovoluvawe na potrebite na naselenieto;

– Kadrovsko ekipirawe na zdravstvenite ustanovi, ne samo vo kvantitativna smisla, tuku i podobruvawe na kvalifikacionata struktura na zdravstvenite rabotnici, kako i vgraduvawe sovremena medicinska oprema vo zdravstvenite organizacii;

– Definirawe na obvrzuva~ka zdravstvena za{tita, nejzino poracionalno organizirawe i sozdavawe mo`nosti za razvoj na komplementarno privatno zdravstvo.

Site naselbi vo naredniot period treba da imaat zdravstveni stanici i mobilna zdravstvena slu`ba, so gravitaciono podra~je do 1.000 m. Normativi za ovie institucii se: minimum 6 legla na 1.000 ìteli i minimum 8 m2 po leglo za povr{inata na objektot i 80 m2/leglo za parcela na zdravstveniot objekt.Kultura

Demografskoto i stopansko aktivirawe na ovoj prostor treba da go sledi i sodvetno kulturno ìveewe, osobeno poradi konstatacijata deka dejnostite od oblasta na kulturata vo site ruralni podra~ja vo Republikata se na mnogu nisko nivo. Vo toj smisol kako osnovni i dolgoro~ni celi vo razvojot na kulturata vo naredniot period se postavuvaat:

– Zabrzan kulturen razvoj na ruralnite podra~ja, so poseben akcent vrz novoformiranite centri na op{tini;

– Barawe pogolemi mo`nosti i povisoki formi na kulturno ìveewe, vo soglasnost so o~ekuvaniot razvoj i socio-ekonomskite transformacii vo uslovi na pazarno stopanisuvawe;

– Pro{iruvawe na mreàta na kulturni ustanovi po pat na povisok stepen na organiziranost i iskoristenost na postojnite kapaciteti ne samo preku dràvni institucii, tuku i preku lokalnite zaednici i privatniot sektor za investirawe vo ovie dejnosti.

Vo naredniot period sekoja od naselbite treba da ima i biblioteka, kino i dom na kulturata, a ako postoi interes i ekonomska osnova vo nekoi od naselbite i muzej, galerija, teatar i dom na mladina i pioneri. Normativi za predviduvawe na ovie dejnosti se:

– za biblioteka, na 1.000 ìteli se predviduva minimum 100 mesta;

– za kino, na 1.000 ìteli, minimum 50 mesta;– za teatar na 1.000 ìteli 20 mesta;

Za edno mesto se predviduva 7 m2 povr{ina za objektot

54

Fizi~ka kulturaRazvojot na fizi~ka kultura, sport i rekreacija, kako preduslov za

odrùvawe na zdravjeto na naselenieto i zgolemuvawe na rabotnata sposobnost, treba da se odviva vo ramkite na:

– Obezbeduvawe prostori, kapaciteti, i objekti od oblasta na fizi~kata kultura i nivna ramnomera i racionalna prostorna razmestenost;

– Pro{iruvawe na mreàta na objekti i povr{ini vo naselenite mesta i obrazovnite ustanovi soglasno optimalnite standardi za ovaa oblast.

Sekoja od naselbite vo regionot na slivot na rekata Treska vo naredniot period treba da ima otvoreni, uredeni prostori, pogodni za razli~ni vidovi sportski aktivnosti so minimalni barawa za odrùvawe, a pogolemite naselbi, op{tinskiot centar i osobeno naselbite koi }e se razvivaat kako turisti~ki centri (Zduwe, Blizansko, Belica) vo soglasnost so ekonomskite mo`nosti postepeno treba da se opremat i so pokrieni objekti za fizi~ka kultura, so soodvetni sanitarni i drugi pridru`ni prostorii, reìmi na odrùvawe i koristewe (bazen, teniski igrali{ta, ve`balnici i sali za gimnastika).

Podolgoro~no gledano, a vo zavisnost od demografskiot i stopanski razvoj na ovoj prostor, vo naselbite i nivnite okolini koi }e prerasnat vo turisti~ki centri treba da se organiziraat i sportsko - rekreativni centri so multinamenski karater.

Sé ponaglasenite potrebi za razvoj na fizi~kata kultura vo planskiot period }e se odvivaat preku dràvnite, lokalnite i privatni inicijativi so podobruvawe na postojnite kapaciteti i gradba na novi. Prose~nata povr{ina po ìtel vo 1991 god. iznesuva{e 2,65 m2/ìtel, a za idniot razvoj se planira za zadovoluvawe na prostornite potrebi so 5,00 m2/ìtel.

2.4. Infrastrukturni sistemi

2.4.1. Soobra}ajna infrastruktura

Pojdovni osnoviSoobra}ajnata infrastruktura vo Regionot go so~inuvaat patniot i

èlezni~kiot soobra}aj.Patnata mreà vo Regionot ja so~inuvaat:

1. M - 4 Ohrid - Ki~evo - Gostivar2. M - 4 Skopje - Tetovo3. R - 513 Ki~evo - Makedonski Brod - Prilep4. R - 406 Ki~evo - Prostrawe - Demir Hisar5. R - 408 Raste` - Kalu|erec - Suvodol6. R - 421 Ki~evo - Oslomej - Tuin7. R - 104 N. Breznica - Kalu|erec - Suvodol

Vkupnata dolìna na lokalnite pati{ta e 439 km., od koi 218 km. se asfaltni, a 201 km. se zemjani i neprose~eni.

55

Kako centar na livnoto podra~je na reka Treska moè da se smeta gradot Ki~evo, koj e odale~en od Skopje 100 km. i 55 km. od Ohrid. Ki~evo e povrzano so Bitola so 78 km.

Najdobro povrzani se mestata koi se locirani okolu patniot pravec Gostivar - Ki~evo - Ohrid koj e del od Koridorot 8. Na Regionot mu nedostasuva direktna vrska so Skopje. Gra|anite moraat po obikolni pati{ta da stignat do Skopje.@elezni~ki soobra}aj

Na podra~jeto na Regionot e lociran del od prugata Skopje -Tetovo - Gostivar - Ki~evo. Toa e pruga so normalen kolosek od 1.435 mm. Od stanicata vo Zajas se odvojuva krak Zajas-Tajmi{te vo dolìna od 6,7 km.

Stanicata vo Ki~evo e krajna stanica na prugata. Od stanicata vo Ki~evo se odvojuvaat dva industriski koloseci za fabrikite "Cane Talevski" i za "EMO" Ohrid.Celi

Vo idniot period se o~ekuva transportot da ostane glaven potro{uva~ na energijata. Sega{nite modeli na transport so svoite dominantni formi na potro{uva~ka na energijata ne se "odr`livi" i dokolku prodolì toj trend }e bidat predizvikani seriozni problemi vo ìvotnata sredina i zdravjeto na naselenieto. Od tie pri~ini neophodno e: unapreduvawe na integralnata transportna politika; prilagoduvawe i unapreduvawe na merkite za ublaùvawe na negativnite vlijanija na transportot vrz ìvotnata sredina, isfrluvawe od upotreba na olovniot benzin, prezemawe akcii za namaluvawe na emisiite na gasovi od vozilata (SO2); organizirawe na partnerski odnosi na nacionalno nivo, vklu~uvaj}i ja vladata, lokalnite vlasti, nevladini organizacii i privatniot sektor, zaradi podobruvawe na soobra}ajnata infrastruktura i razvoj na novi modeli za masoven transport.

Vo taa smisla se definirani slednite celi:– Izgradba na transporten sistem {to }e gi minimizira {tetnite

vlijanija na soobra}ajot vrz ìvotnata sredina i }e pomogne vo podignuvaweto na kvalitetot na ìveewe vo urbanite i ruralnite podra~ja vo Regionot;

– Formirawe na transportni intermodalni centri kako osnovni to~ki na kontakt pome|u razli~nite vidovi na transport, a kako preduslov za gradewe na efikasen, fleksibilen i ekonomi~en transporten sistem;

– Rekonstrukcija i izgradba na transportni i komunikaciski mreì i obezbeduvawe soobra}ajni sredstva so primena na vrvna tehnologija vo investicionata podgotovka, proektiraweto, gradeweto, odrùvaweto i eksploatacijata;

– Dinami~ka realizacija na infrastrukturata so prioriteti zasnovani na soobra}ajno-ekonomski kriteriumi, odnosno spored strate{kite opredelbi na dràvata koga soobra}ajot se pojavuva kako inicijalen faktor na op{tiot razvoj;

56

– Posebna obrabotka na trasite {to minuvaat ili gi obikoluvaat gradskite aglomeracii Ki~evo i Makedonski Brod;

– Zgolemuvawe na propusnata mo} na transportniot sistem, negovo povrzuvawe so sosednite regioni i zaedni~ko vklu~uvawe vo evropskite sistemi i tokovi;

– Obezbeduvawe na visok stepen na mobilnost na naselenieto i proizvodite, kako i visoko nivo na telekomunikaciskata povrzanost na teritorijata na Regionot;

– Obezbeduvawe na soodvetna pristapnost na celata teritorija na Regionot, so {to }e se sozdadat uslovi za poramnomeren razvoj vo site delovi na istiot;

– Permanentna kontrola za visoka bezbednost vo soobra}ajot i za{tita na ~ovekovata okolina;

– Maksimalno koristewe na tradicionalnite pati{ta za locirawe na osnovnite soobra}ajni koridori;

– Prisposobuvawe na generalnoto postavuvawe na trasite so prirodnite reljefni karakteristiki;

– Prisposobuvawe na soobra}ajnata mreà na glavnite generatori na idnite dvièwa na patnici i transportot na stoki;

– Minimizirawe na vremeto na patuvawe i na prevoznite tro{oci;– Za{tita i rezervirawe na prostor za idnite strate{ki transportni

koridori. Planski opredelbi

Koridorot 8 treba da pridonese za ekonomskiot razvoj na R. Makedonija, a toa }e se odrazi pozitivno i vrz razvojot na Regionot.

Ova zna~i deka slivot na r. Treska }e dobie preku Koridorot 8 vrska so pristani{tata, Dra~ vo Albanija, Burgas vo Bugarija, kako i so Turcija.

Osnovata za planirawe i razvoj na patnata mreà na Regionot bazira na odredbite za kategorizacija na pati{tata vo Zakonot za javni pati{ta, na strate{ki definiranite me|unarodni koridori za paten soobra}aj, na dosega izgradenata evropska patna mreà - TEM so "E" oznaka na pati{ta, na dosega izgradenata magistralna i regionalna patna mreà kako i na opredelbite od dolgoro~nata strategija za razvoj.

Od strana na "Behtel internacional, inc." izgotvena e studija Istok - Zapad, "Fizibiliti studija za transportniot koridor 8", faza 1, kniga 1 i 2.

Spored studijata predvideno e deka doma{niot soobra}aj }e bide dominanten na koridorot. Prognozata se bazira na golem porast na motorizacija i golem porast na koristewe na motorizacijata.

Za R. Makedonija se predviduva stepen na motorizacija od 350 vozila na 1.000 ìteli. Vrz ovaa pretpostavka presmetan e brojot na vozilata vo Regionot i toj iznesuva okolu 30.000 patni~ki vozila.Patnata mreà vo Regionot vo 2020 god.

Vo ovoj Region predvideno e do 2020 god. da se izgradi avtopat Gostivar - Ki~evo - Ohrid kako segment od Koridorot 8. Avtopatop vo ramkite na Regionot }e se protega od prevalot Straà do prevalot Preseka.

57

Za soobra}ajnoto povrzuvawe na ovoj Region so gradot Skopje, osobeno prostorot opfaten so akumulacijata "Kozjak" izraboteni se pove}e varijanti od koi kako najoptimalna e usvoena varijantata za regionalniot pat R - 104 koj zapo~nuva so vrskata na regionalniot pat R -103 - N. Breznica - brana "Kozjak" - turisti~ka naselba Zduwe - most kaj Blizansko - Vlao - Kalu|erec. Dolìnata na delnicata koja treba da se izgradi, a na poedini delovi i da se rekonstruira, (za {irina na kolovoz 6,0 m) iznesuva 77,225 km.

Na ovaa dolìna ako se dodade dolìnata na potegot od Kalu|erec - Makedonski Brod so dolìn aod 24 km, dolìnata na patnata vrska od Skopje do Makedonski Brod iznesuva 101,225 km.

Za ova podra~je (na Regionot), predvidena e i izgradba na regionalen pat Gostivar - Srbinovo - Trnovo -Vol~e - Raste`. Na ovoj pat treba da se dogradi delnicata Srbinovo - Trnovo - Vol~e - Raste`. @elezni~ki soobra}aj

Do 2020 god. se planira izgradba na delnicata Ki~evo-Struga- ]afasan vo dolìna od 66 km.

Prugata Ki~evo - granica so R. Albanija treba da bide elektrificirana i izgradena so elementi na pruga so brzina od 100 km/~. Na prugata treba da bidat izgradeni 7 stanici, predvideni se tuneli vo dolìna od 8,0 km. i mostovi vo dolìna od 3,0 km. Prugata }e bide osposobena za 250 kN.

Ovaa pruga spa|a vo vtor prioritet na M@, bidejki prv prioritet vo planovite na M@ e zavr{uvawe so gradba na delot Beljakovce - Deve Bair, granica so R.Bugarija, koja e zapo~nata vo 1994 god.

Vo Prostorniot plan na R.Makedonija predvidena e i trasa na prugata Ki~evo - Sopotnica so {to bi se dobila kru`na vrska Ki~evo - Prilep - Skopje- Ki~evo.

2.4.2. Komunikciski i dostavni sistemi

Pojdovni osnoviDosega{nite tradicionalni klasi~ni po{tenski uslugi, so podinami~no

tempo }e se moderniziraat i zabrzaat za da bidat vo slu`ba na sega{niot op{testven, politi~ki, ekonomski i li~en ìvot na gra|aninot. Edinicite na po{tenskata mreà treba da se prilagodat na potrebite koi gi bara novoto vreme vo smisla na voveduvawe na novi vidovi uslugi, kompjuterizacija vo site fazi na tehnolo{kiot proces, pratewe na pratkite od priem do vra~uvawe, zgolemuvawe na bezbednosta na pratkite i zabrzuvawe na prenosot na po{tenskite pratki so obezbeduvawe na novi sovremeni transportni sredstva.

Postignatiot stepen na razvoj i modernizacija na telekomunikaciskata mreà pretstavuva zna~aen resurs koj ovozmoùva da se pravat realni determinirawa na pravcite i nasokite na razvojot koi treba da korenspodiraat kako na vkupnite strate{ki i razvojni celi na dràvata taka i na Evropskite trendovi i celi za vlez vo informati~koto op{testvo. Mo`nostite na novite digitalni sistemi i nivniot razvoj e naso~en kon integrirawe na razli~ni vidovi na komunikacii, kako prenos na sliki, tekst,

58

podatoci, istovremeno po ista mreà. Pri planiraweto na razvojot na telekomunikaciskiot soobra}aj, mreàta na ovoj soobra}aj treba da obezbedi zgolemuvawe na propusnata mo}, efikasno, fleksibilno i ekonomi~no rabotewe. Celi

Osnovnite nasoki na idniot razvoj na po{tenskiot soobra}aj vo Republika Makedonija se o~ekuva da bide kon voveduvawe na novi vidovi na uslugi kako {to se: pro{iruvawe na "zabrzanata po{ta", katalo{ka proda`ba, elektronska po{ta, uslugi po dogovor, birofaks, uslugi od posredni~ki tip od sferata na finansiite, hibridna po{ta, vospostavuvawe Trace&Trace za sledewe na pratki od priem-prenos do vra~uvawe, povrzuvawe vo me|unarodni informativni sistemi: EDI sistem, IPS, Tulip kako i po{tenski upravi itn.

Razvojot na komunikaciskite sistemi se o~ekuva da gi sledi najnovite tehni~ko-tehnolo{ki trendovi vo svetot, a soglasno so uslovite i potrebite istite da se implementiraat vo komunikaciskata mreà na Republika Makedonija.

Vizijata na podolgoro~niot razvoj na makedonskite telekomunikacii e vklopuvawe vo globalnoto informati~ko op{testvo, so {to na korisnicite bi se nudela paleta od multimedijalni i interaktivni komunikacii.Planski opredelbiPo{tenska mreà

Razvojot na po{tenskata mreà vo Regionot i Makedonija e naso~en kon otvarawe na razni organizacioni oblici na novi po{tenski edinici, modernizacija na celokupnata po{tenska mreà za kvalitetno i racionalno obavuvawe na tehnolo{kiot proces, opremuvawe so transportni sredstva, ma{ini, vagi, detektori i dr.

Pri otvarawe na novite po{tenski edinici vo funkcija se kriteriumite postaveni so razvojniot dokument na JP Makedonski po{ti "Generalen plan za razvoj na po{tenskata mreà vo R. Makedonija", a se zavisni od goleminata, odnosno brojot na ìteli na naselenoto mesto, obemot na uslugite, infrastrukturnata opremenost na soodvetnoto podra~je, turisti~kata razvienost, dràvnite i lokalnite interesi.

Za da obezbedi nepre~eno odvivawe na vnatre{niot i me|unarodniot po{tenski soobra}aj, do 2020 god. se planira vkupniot broj na edinici vo Regionot da ja dostigne brojkata 40, odnosno otvarawe na novi 20 edinici, pri {to brojot na ìteli na edna edinica na po{tenska mreà }e iznesuva 2.730.

Br. na po{tenski edinici, ìteli na edinica i povr{ina koja ja pokriva edinica

Op{tina Br. na po{t.edin

Broj na ìteli na po{.edinica

km2 na edna edinica

Drugovo 5 840 67Ki~evo 5 6600 10Zajas 4 3375 43Oslomej 7 1710 17

59

Vrane{tica 2 1000 55Plasnica 3 1730 19Makedonski Brod 5 4250 357@elino 4 1300 39Saraj 5 2620 26Vkupno 40 2730 50

Novite edinici na po{tenskata mreà se planiraat da se izgradat na lokacii soglasno na postavenite kriteriumi vo Generalniot plan. Organizaciskiot oblik na novata po{tenska edinica }e bide odredeno na osnova na potrebite na soodvetnoto naseleno mesto kako i vo soglasnost na ekonomskata analiza na "Makedonska Po{ta". Telefonska mreà

Planiraweto na razvojot na telekomunikaciite vo dolgoro~en period, so cel da se vnese fizi~ka lokacija na postrojkite vo planovite e mo{ne neegzaktna aktivnost, imaj}i go vo predvid brziot razvoj na novite tehnologii i skratuvaweto na vremeto na voveduvawe i nivna primena vo sekojdnevieto. Vo idniot period glaven predizvik vo poleto na telekomunikaciite e preminot od mreì so komutacija na kola, glavno za prenos na govoren soobra}aj, vo mreì na slednata generacija (NGN) bazirani na IP koi se osnova za prenos na podatoci so golemi brzini pri {to govorot e sostaven del od soobra}ajot, kompjuterska Internet mreà koja }e ima brz "broadbend" pristap.

Za ramnomeren regionalen razvoj na telekomunikaciskiot soobra}aj, potrebno e da se izgradat komutaciski to~ki vo s. Tuin, Crvivci, Srbica, Plasnica i Kru{opek.

Planiran kapacitet na telefonski centrali, broj na telefoni vo mesnata mreà i broj na javni telefonski govornici vo 2020 god.

Op{tina Planirankapacitet

Mesnatf ptp mreà

Telefonskigovornici

Ki~evo 9500 12500 22Drugovo 1400 1700 6Zajas 2500 2900 3Oslomej 2500 2600 3Vrane{tica 850 1000 3Plasnica 950 1000 2Makedonski Brod

3000 3600 8

Saraj 6500 8000 7@elino 2900 3800 3Vkupno 30100 37100 57

Planirano e zgolemuvawe na kapacitetot na telefonskite centrali za 5%, na telefonskata mreà za 3,2% i na vkupniot broj na telefonski govornici za 7%. So vaka planiranata gustinata vo 2020 god. telefonskite priklu~oci na 100 ìteli se o~ekuva da iznesuva od 18 vo Plasnica do 42 vo Vrane{tica.Mobilna telefonija

Mreàta na mobilna telefonija treba da obezbedi visok stepen na mobilnost na naselenieto i visoko nivo na telekomunikaciska povrzanost

60

na teritorijata. Mobilnite operatori imaat obvrska da ovozmoùvaat visokokvaliteten signal koj }e bide dostapen za site korisnici, vo sekoe vreme i na sekoe mesto vo Makedonija.

Vo planskiot period pokraj postojnite 16 bazni stanici, za podobruvawe na pokrienosta na regionot planirani se 4 novi bazni stanici. Edna od stanicite e vo severo-zapadniot del kaj Saraj, a ostanatite se locirani vo ju`niot del, vo okolina na s. Belica i Prostrawe. So toa }e se obezbedi podobra pristapnost i pokrienost na celata teritorija na Regionot.Radio i televiziska mreà

Radiodifuzniot sistem obezbeduva prenos, emitirawe i distribucija na audio i televiziskite programi i drugi informaciski sodrìni, nameneti za op{t priem vo sloboden prostor i po kablovskata radio-televiziska mreà na teritorija na Republika Makedonija.

Vo planskiot period }e se prodolì so doizgradbata i celosno dooformuvawe na postojnite radio i televiziski mreì kako i podobruvawe na kvalitetot na signalite spored me|unarodno propi{anite tehni~ki normi. Se planira voveduvawe na sistem za dale~insko upravuvawe i kontrola na emitiranite radio i televiziski signali na punktovite od radiodifuznata mreà, voveduvawe na teleteks, kako i prodolùvawe so digitalizacijata na radiodifuzniot sistem i mikrobranovite vrski.

Za dopokrivawe na naselenite mesta od ovoj region so TV programi predvideno e da se postavat i repetitorski punktovi vo: Br`dani, Belica (op{tina Drugovo), Devi~, Rusjanci, Gorno Kru{je, Latovo, Modri{te, Belica (op{tina Makedonski Brod), Gorna Le{nica, Vrbjani i Pate{ka Reka. Vo ultrakratko branovo podra~je predvideno e postavuvawe na repetitorski punktovi vo: Belica (op{tina Drugovo), Modri{te, Belica (op{tina Makedonski Brod), Gorna Le{nica, Vrbjani i Pate{ka Reka.

Prostorot na slivnoto podra~je na rekata Treska celosno e pokrien so radio programa emituvana na frekfencija vo srednobranovoto podra~je.

2.4.3. Vodostopanska infrastruktura

Pojdovni osnoviRegionot na slivnoto podra~je na rekata Treska spa|a vo podra~ja

od Republikata bogati so voda, izrazeno i preku specifi~noto istekuvawe (q= 12 - 13 l/sek/km2) i preku srednogodi{nite protekuvawa (merna stanica "Sv. Bogorodica" Q=24,2 m3/sek).

Vo R. Makedonija registrirani se 4.414 izvori od koi 58 se so izda{nost nad 100 l/sek, a 18 od niv se vo slivot na r. Treska. Tuka najzna~ajni izvori se Izvor (izvor na r. Treska), Studen~ica, Pitran, Pe{nica, Belica. Izvor dostignuva kapacitet od 3 m3/sek, a kaj izvorot Belica zabeleàn e protok i nad 6 m3/sek.

Isto taka slivot na reka Treska go karakteriziraat i ~isti vodi. Kvalitetot na rekata na izvorot e nepromenet i iznesuva I klasa. Na mernoto mesto pod Ki~evo (s. Bigor Dolenci) kvalitetot na vodata ~esto otstapuva od dozvoleniot (po odnos na organsko i mikrobiolo{ko zagaduvawe) {to se dolì na ispu{tawe nepri~esteni komunalni i

61

industriski otpadni vodi od Ki~evo. Kvalitetot na vodata e II - III klasa. Kvalitetot na vodata pred vlivot vo r. Vardar e podobar - II klasa.

Poradi bogatstvoto na voda i visokiot kvalitet na vodite so koj raspolaga slivot na reka Treska so Prostorniot plan na R. Makedonija, zacrtano e re{enie za izgradba na Regionalen Vodostopanski Sistem (R.V.S.) "Treska", so koj }e se zafa}aat vodi od r. Treska i }e se prefrlaat kon Isto~na Makedonija, odnosno }e se zadovoluvaat potrebite vo VP"Skopsko", "P~iwa", "Sredna i Dolna Bregalnica" i "Strumica".Celi

Osnovno na~elo na strategijata vo za{tita i koristewe na vodite e odrìviot razvoj, odnosno pokrivawe na potrebite od voda na sega{nite generacii, na na~in so koj nema da se naru{i pravoto toa da go ostvarat idnite generacii.

Vo naredniot period cel vo razvojot na vodostopanstvoto e vospostavuvawe upravuva~ki sistem koj }e ovozmoì optimalno upravuvawe so vodite pri nivno kompleksno koristewe. Za nejzino postignuvawe }e treba da se obezbedi harmoni~en razvoj me|u site komponenti na sistemot so koj }e se vr{i upravuvawe i toa:

– Dolgoro~no definirawe na potrebite, prioritetite vo obezbeduvaweto i na~inot na koristewe na vodite;

– Utvrduvawe na sprotivnostite na interesite vo odnos na vodite i predlog merki za nivno razre{uvawe;

– Definirawe na vodostopanskiot razvoj vo sklad na po{irokite op{testveni razvojni celi;

– Tretman na vodata kako ekonomska kategorija, kako priozvod {to ima svoja cena, so {to }e se ovozmoì optimalno upravuvawe, koristewe i za{tita na vodite;

– Naso~uvawe na razvojot vo pravec na za{tita na vodite od {tetnoto vlijanie;

– Sozdavawe tehni~ko tehnolo{ki uslovi za izvr{uvawe na programata t.e. obezbeduvawe oprema za monitoring sistemot i za obrabotka i koristewe na informaciite;

– Plansko rezervirawe i za{tita na prostorite potrebni za idnite akumulacii;

– Spre~uvawe na odelni parcijalni re{enija koi go ote`nuvaat ili onevozmoùvaat idniot razvoj na kompleksni pozitivni vodostopanski re{enija;

– Maksimalno zafa}awe na mo`nite izvori{ta vo regionalni sistemi so koi }e se re{at vodostopanskite problemi i vo su{nite podra~ja;

– Permanentno istraùvawe na podzemnite vodi vo obem {to }e gi definira potencijalnite resursi;

– Precizno definirawe na sanitarno za{titni zoni na sega{nite i idni izvori{ta na voda (povr{inski vodoteci, podzemni vodi i akumulacii) i primena na propi{ani uslovi za za{tita od zagaduvawe;

62

– Unapreduvawe na vodnite ekosistemi so za~uvuvawe na prirodnite, ve{ta~kite ezera i prirodnite tekovi.

Planski opredelbi Vodosnabduvawe

Vo slivot na reka Treska vodosnabduvaweto na selata, ne e na zadovolitelno nivo. Od vkupniot broj na sela vo slivot samo vo 46% ima organizirano vodosnabduvawe. Za golem broj od selata ima izgotveno tehni~ka dokumentacija za vodosnabduvawe ~ija realizacija e vo tek ili se potrebni finansiski sredstva za nivna realizacija.

Za del od naselenite mesta treba da se realizira planiranoto priklu~uvawe na RS "Studen~ica":

– Op{tina Ki~evo - selata Trap~in Dol i Mamudovci;– Op{tina Vrane{tica - Karabunica;– Op{tina Plasnica - Plasnica, Preglovo, Dvorci i Lisi~ani.

Vo op{tina Zajas vo tek e izgradba na vodovodna mre`a za selata Le{nica i Gre{nica od zaedni~ki izvornik - reka Le{ni~ka. Isto taka vo op{tina Zajas ima mo`nost za vodosnabduvawe na selata G. Stragomi{te, Kolari, Dlapkin Dol i okolnite sela od izvorot "9ti kilometar" vo Tajmi{te ~ija izda{nost iznesuva i do 100 l/sek.

Vo op{tina Makedonski Brod vo tek e izgradba na regionalen sistem za vodosnabduvawe "G. Botu{je - Samokov - Kov~e" so zafa}awe na vodi od Izvor, na koi }e se priklu~at: Samokv, Zrkle, Zve~an, Kov~e.

Vo op{tina Makedonski Brod ima izgotveno tehni~ka dokumentacija za izgradba na regionalen sistem "Su{ica - In~e - Mogilec - Kalu|erec" so zafa}awe na vodi od izvor Su{ica, na koj }e se priklu~at selata: Kalu|erec, Mogilec, In~e i Su{ica.

Zagrad i Raste{ se planira zaedni~ki da se vodosnabduvaat so zafa}awe na izvorot Buka (s. Vol~e) i zafa}awe na novi koli~ini na voda od izvor Zagrad.

Ostanatite naselbi vo op{tinata so voda }e se snabduvaat od lokalni izvori: Kova~, Bitovo, Brest, Vol~e, Breznica, Trebovqe.

Vo op{tina @elino kade sostojbata so vodosnabduvaweto e najlo{a, (vodosnabduvaweto e od individualni bunari i javni ~e{mi) ima izgotveno tehni~ka dokumentacija so koja }e se re{i problemot, no nedostasuvaat finansiski sredstva za nivna realizacija. Izgotvena e tehni~ka dokumentacija za selata: Grup~in, Rogle, Merovo, Sedlarevo i Lukovica.

Vodosnabduvaweto na ostanatite naselbi vo slivot na reka Treska }e se re{ava so kaptirawe na lokalni izvornici. Navodnuvawe

Vo slivot na rekata Treska ima mo`nost za navodnuvawe na vkupno 7.870 ha obrabotlivi povr{ini. Sega se navodnuvaat 1.445 ha. Vo natamo{nata izgradba na sistemite za navodnuvawe, so Prostoren plan na R. Makedonija do 2020 god., prioritet vo izgradbata da imaat povr{inite skoncentrirani vo Ki~evsko Pole - sistemite: Ki~evsko pole so 400 ha; B. Dolenci - ^elopeci so 570 ha i mali akumulacii - 370 ha.

63

Izvornici na voda za navodnuvawe se r. Treska, Krapa i akumulacijata Gre{nica na r. Ba~i{ka.

Vkupnite potrebi od voda za navodnuvawe do 2020 god. }e iznesuvaat 14.751 h 103 m3/god.

Prioritet vo razvojot na zemjodelstvoto vo ova podra~je e stimulirawe na proizvodstvoto na zdrava hrana.Ribarstvo

So ogled na visokiot kvalitet na vodata vo rekata Treska i povolnostite koi gi nudi za razvoj na ribarstvoto vo izgradbata na novi ribnici potrebno e da se po~ituvaat strogi merki i kriteriumi za za{tita na kvalitetot na vodata: izgradba na ribnici so pomal kapacitet i nivna izgradba na propi{ano rastojanie so {to }e ima mo`nost za samopre~istuvawe na vodata, izgradba na sistemi so koi }e se zafa}aat materiite koi moàt da go naru{at kvalitetot na vodata (na pr. ostatoci od hranata za ribi). Izdavaweto na dozvola za gradba i dejnost na ribnicite }e podleì na posebna dozvola od soodvetnite institucii (M@SPP i MZ[V), vrz osnova na Elaborat za ocenka na vlijanie vrz ìvotnata sredina.Vkupni potrebi od voda

Vo Regionot zeamjki gi vo predvid demografskiot razvoj, razvojot na stopanstvoto i zemjodelstvoto, sogledani se vkupnite potrebi od voda za planskiot period.

potrebi od voda

potro{uva~iQsr/den

m3/denh 103

Qgodm3/godh 103

naselenie 41,1 14973turisti 0,3 85industrija 39,3 14350navodnuvawe 14751vkupno 80,7 44159

Bilansirawe na voditeBilansiraweto na vodite e napraveno preku sporeduvawe na

vkupnite godi{ni potrebi i vkupnite godi{ni proteci na povr{inskite vodi vo slivot na Treska. Izvr{enata analiza pokaùva deka slivnoto podra~je na Treska raspolaga so voda i po pokrivaweto na sopstvenite potrebi, poradi {to vi{okot na voda moè da se iskoristi za pokrivawe na potrebite vo su{nite podra~ja "Skopsko", "P~iwa", "S. i D. Bregalnica" i "Strumica".

bilansirawe na vodite vo slivnoto podra~je na reka Treska

raspoloìvi vodi h 106 m3

vo slivot na r. Treskapotrebi

od vodah 106

m3

biolo{ki minimu

mh 106 m3

vkupni potrebi

h 106 m3

Razlika me|u raspoloìvite vodi i potrebite h 106 m3

prose~nagod

75% su{na god

95% su{na god

prose~na god

75% su{na god

95% su{na god

763 577 287 44 86 44+86=130

633 447 157

64

Celosnata iskoristenost na vodite od rekata }e ja ovozmozmo`i izgradbata na akumulaciite: "Kozjak", "Kalu|erica", "Podvis", "Tajmi{te" i "Gre{nica".Akumulacii

Rekata Treska so svojot potencijal dava mo`nosti za pove}enamensko koristewe na vodite. Nejziniot protok i kvalitet davaat mo`nosti za izgradba na pove}e ve{ta~ki akumulacii ~ii vodi }e se koristat za vodosnabduvawe na naselenieto i industrijata, za proizvodstvo na elektri~na energija i za navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini.

Vo dolinata na reka Treska, vo atarot na op{tina Samokov izgradena e branata "Kozjak", so akumulacionen prostor od 550 h 106 m3. Akumulacijata go zafa}a prostorot od mesnosta Kozjak do reka Belica.

Akumulacijata e pove}enamenska: za za{tita na nizvodniot prostor od poplavi, obezbeduvawe voda za industrijata, navodnuvawe na "Skopsko Pole" i proizvodstvo na energija.

Ostanatite akumulacii koi se predviduvaat da se izgradat na r. Treska se isto taka pove}enamenski so slednite karakteristiki:

planirani akumulacii

brana vodotek volumen h 106m3namena period na

izgradbabruto korisenMatka II Treska 68,0 5,0 v,e,n,z vo gradbaKalu|erica Treska 208,0 180,0 v,e,n,z po 2020

god.Brod Treska 73,0 3,0 v,e,n,z,om,k

ppo 2020

god.Podvis Treska 55,0 51,0 v,e,n,z,om po 2020

god.Gre{nica Ba~i{ka 32,0 v,n, do 2020

god.v-vodosnabduvawe;e-energetika; n- navodnuvawe; z-zadr{ka na nanosi; om-oplemenuvawe na mali vodi; kp-kontrola na poplavi

Pokraj ovie pove}enamenski akumulacii se predviduva i izgradba na pove}e mali akumulacii na rekite: Rabetinska, Ba~i{ka, Tuinska, Suvodol, Klisura, Krapska, Drenovska, Botu{ka,Tomina reka, Mala Reka. Osnovnata namena na ovie akumulacii e napojuvawe na dobitokot i navodnuvawe na pomali obrabotlivi povr{ini.

Maksimalnata kota na planiranata akumulacija "Podvis" iznesuva 770,0 m.n.v.. So nejzinata izgradba doa|a do potopuvawe na izvorot na r. Treska koj se nao|a na 754,8 m.n.v. i do potopuvawe na naselbata Izvor. Poradi zna~eweto na izvorot na rekata Treska i postoe~kite objekti vo naselbata, potrebno e so novata "Vodostopanska osnova na R. Makedonija" koja e vo faza na izrabotka da se preispita maksimalnata kota na akumulacijata "Podvis". Za{tita na vodite

Nekontroliranata upotreba i neorganiziranoto odstranuvawe na odpadnite vodi vlijae, vo prv red, na zagaduvawe na povr{inskite i

65

podzemnite vodi koi vo odredeni periodi moàt da stanat delumno ili celosno neupotreblivi.

So cel da se eliminira zagaduvaweto od komunalni otpadni vodi vo naselenite mesta potrebna e izgradba na soodvetna infrastruktura - kanalizacioni mreì vo ~ii sostav }e se izgradat i uredi za pre~istuvawe na odpadnite vodi. Pre~istitelnite stanici za tretman na odpadnite vodi treba da go opfatat biolo{kiot tretman so stepen na pre~istuvawe pogolem od 90% kako i hemiskiot tretman na industriskite otpadni vodi.

Vo slivot na Treska samo vo Makedonski Brod otpadnite vodi se odveduvaat do pre~istitelna stanica so kapacitet od 5.000 E@. Posle soodvetniot tretman pre~istenata voda se ispu{ta vo reka Treska.

Prifa}aweto, odveduvaweto i pre~istuvaweto na otpadnite vodi od naselenite mesta, so cel da se optimiziraat potrebnite sredstva za izgradba na fekalnata kanalizacija i sredstvata za odrùvawe na objektite, moè da se izvede i so zaedni~ka mreà i pre~istitelna stanica dokolku dadenite uslovi (topografski, komunalni, stepenot na izgradenost i urbanizacija, ekonomski i dr.) toa go ovozmoùvaat.

So izgradba na pre~istitelna stanica za gradot Ki~evo vo blizina na vlivot na Ki~evska Reka vo rekata Treska }e ima mo`nost za prifa}awe i pre~istuvawe na otpadnite vodi i od selata vo op{tinite Oslomej, Zajas, Vrane{tica i Drugovo.

Vo Samokov izgradena e fekalna kanalizaciona mreà. Otpadnite vodi od naselbata Samokov direktno se ispu{taat vo recipientot bez pre~istuvawe. Sledna planirana faza vo naselbata, za koja ima izgotveno tehni~ka dokumentacija, e izgradba na pre~istitelna stanica.

Vo op{tina Oslomej vo selata Srbica, Aran|el i Crvivci ima izgradeno kanalizaciona mreà, no vodite bez tretman se ispu{taat vo rekata Temnica i Zaja{ka. Za celosno zaokruùvawe na sistemite potrebno e pre~istuvawe na vodite.

Odveduvawe i pre~istuvawe na otpadnite vodi od ostanatite naselbite vo slivot ne e izvedeno spored sanitarni i tehni~ki propisi. So evakuacijata na komunalnite otpadni vodi vo septi~ki jami, ili direktno vo otvoreni kanali i recipienti bez soodveten tretman se vr{i direktno zagaduvawe na podzemnite i povr{inskite vodi.

Vo presmetkite vo koli~inite na otpadnite vodi i zagaduvaweto koe moè da se pojavi od nesoodveten tretman na otpadnite vodi, normata za odvodnuvawe iznesuva 300 za pogolemite odnosno 200 l/den/ìtel za pomalite naselbi i specifi~no biolo{ko zagaduvawe BPK5 = 60 gr/ìt.

Se procenuva deka koli~inite na otpadna voda }e iznesuvaat Qsr/god = 9.869.600 m3/god, ili specifi~noto biolo{ko zagaduvawe }e iznesuva BPK5/god = 2.643.330 kgrBPK5/g

Industriskite kapaciteti koi ispu{taat vodi zagadeni od tehnolo{kiot proces mora da izvr{at pre~istuvawe na vodite vo krugot na fabrikata pred da gi ispu{tat vo kanalizacionata mreà na naselenoto mesto ili vo najbliskiot recipient.

Razvojot na stopanstvoto vo planskiot period }e se temeli na ve}e postoe~kite kapaciteti so poseben akcent na nivno osovremuvawe, odnosno primena na novi ~isti tehnologii so koi }e se zapazi kvalitetot na

66

ìvotnata sredina i }e se namalat site vidovi rizici na zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi.

Za za{titata na prostorot od poplavi i golemi vodi, aktivnostite treba da se naso~at kon: pogolema za{tita na urbanite podra~ja, koja }e se postigne so izgradba, rekonstrukcija i pro{iruvawe na postojnite regulacii i iskoristuvawe i na akumulaciite za za{tita od poplavi.

Prioritet vo regulaciite imaat vodotecite vo urbanite podra~ja i pokraj obrabotlivite povr{ini poradi golemata koncentracija na ekonomska vrednost pokraj niv.

Vo gradot Ki~evo se protegaat pove}e vodoteci od koi najzna~ajna e Ki~evska Reka, leva pritoka na r. Treska. Ovaa reka ne e regulirana, no vo faza e izrabotka na tehni~ka dokumentacija za regulacija na koritoto vo dolìna od okolu 5,0 km. za za{tita od 100 godi{na voda Q = 315 m3/sek.

Vo Ki~evska Reka se vliva r. Su{ica koja vo centralnoto podra~je vo dolìna od okolu 400 - 500 m. e regulirana. Poseben problem vo gradot predizvikuva i Ivani Dol poroen vodotek koj se vliva vo r. Su{ica i potrebna e negova regulacija.

Vo op{tina Vrane{tica na potegot od selo Bigor Dolenci do selo Ati{ta ~esto nastanuvaat izlivawa na rekata Treska pri {to se poplavuva obrabotlivo zemji{te od I i II klasa. Potrebno e redovno ~istewe na koritoto i prevzemawe {umsko meliorativni zafati vo slivot za za{tita od erozija.

Za sostojbite so zagadenosta na zemji{teto, a i indirektno na povr{inskite i podzemnite vodi ne moè da se dade to~na ocena poradi ne postoewe na institucija, agropedolo{ka laboratorija, koja }e go kontrolira kvalitetot na po~vata i koja }e vr{i analiza od potreba za |ubrewe vrz osnova na nejziniot sostav. Seto ova ukaùva na potrebata od vospostavuvawe na institucija koja }e ja sledi upotrebata na |ubriva i pesticidi, sostojbata na zagadenost na zemji{teto i }e ja kontrolira plodnosta na po~vata pred i po upotrebata na agrohemiskite sredstva. So ovie istraùvawa i sledewe na kvalitetot na zemji{teto }e se sozdadat uslovi za negovo trajno koristewe bez posledici po negovite proizvodstveni potencijali. Isto taka ovie istraùvawa }e gi racionaliziraat i tro{ocite za primena na agrohemiskite sredstva i }e vlijaat vrz za{tita na zemji{teto, na povr{inskite i podzemnite vodi i voop{to ìvotnata sredina od zagaduvawe.

2.4.4. Energetska infrastruktura

Pojdovni osnoviRazvojot na Regionot treba da bide spored realnite mo`nosti,

osobenosti i potencijali. Ovoj region svojot potencijal go ima vo energetskoto iskoristuvawe na jaglenot i vodotecite.

Ki~evskiot jaglenov basen, rudnicite za lignit: Oslomej, Popovjani i Stragomi{te (od koi samo prviot e vo eksploatacija), se mnogu zna~ajni vo proizvodstvoto na termoelektri~na energija. Rekata Treska, zaedno so pomalite reki: Pani~arska, Mala, Pani~arska, Ba~i{ka, Golema i drugite, se golem hidropotencijal. Na r.Treska izgradeni se hidroelektranite Kozjak i Matka, a vo gradba e HEC "Sv. Petka (Matka II)". Osobeno zna~ajna za

67

elektro-energetskata mreà na Makedonija e HEC "Kozjak" koja raboti kako vrvna elektrana, spored dnevnite potrebi na konzumot.

Izgradbata na novi objekti, rekonstrukcija na postojnite ili izveduvawe na drugi raboti treba da se vr{at pod uslov da ne predizvikuvaat o{tetuvawe ili zna~itelni promeni na prirodnite bogatstva i bioresursite ili drug na~in na degradirawe na ìvotnata sredina i prirodata nad propi{anite normi. Celi

– Usoglasuvawe na stopanskiot razvoj so odnapred planiraniot razvoj na proizvodstvoto na energija, vrz osnova na realnite energetski i finansiski mo`nosti na Regionot i Republikata;

– Racionalno angaìrawe na doma{nite energetski izvori, optimalno iskoristuvawe na raspoloìvata energija i namaluvawe na uvoznata zavisnost;

– Uramnoteùvawe na potro{uva~kata, proizvodstvoto i prenosot na energija vo site delovi od Regionot;

– Poefikasno rekultivirawe na o{tetenite povr{ini vo napu{tenite povr{inski iskopi i smestuvawe na raskrivkata isklu~ivo vo vnatre{ni deponii;

– Za{tita na okolinata so namaluvawe na emitiranite {tetni materii preku podobruvawe na energetskata efikasnost (upotreba na pokvalitetni goriva i pre~istuvawe na gasovite pred ispu{taweto vo sredinata);

– Zgolemuvawe na proizvodstvoto na energija bez posledici po za{titata na ìvotnata sredina.

Planski opredelbiEnergetski izvori

Za prodolùvaweto na rabotata na TEC "Oslomej", po iscrpuvawe na isto~niot revir, od istragite e utvrdeno deka najzna~ajno e leì{teto na jaglen Oslomej-zapad. Utvrdenite geolo{ki rezervi od nad 21 milion toni, od koi eksploatacioni se nad 14 milioni toni lignit, }e ovozmoàt natamo{na rabota na TEC "Oslomej" za narednite 11-12 godini. Pokraj rudnikot "Oslomej", vo ovoj region utvrdeni se rezervi na jaglen i vo rudnicite "Popovjani" i "Stragomi{te" so geolo{ki rezervi od 11,4h106, odnosno 6,9h106 toni jaglen.

Hidroenergetskiot potencijal na rekata Treska e mnogu zna~aen. Osven izgradenite hidrocentrali "Matka" i "Kozjak", za optimalno iskoristuvawe na rekata Treska zapo~nato e so gradba na HEC "Sv. Petka", so koja }e se zaokruì sistemot na tri kaskadni hidroelektrani na ova slivno podra~je. Za da se izbegnat prelivite i golemite oscilacii na nivoto na vodata na akumulacijata Matka, potrebno e da se pro{iri HEC "Matka".

Ostanatite reki, so pomali vodni koli~ini kako {to se: Belica, Mala Reka, Petrova Reka, Beli~ka Reka, Golema Reka, Botu{ka Reka, Markova Reka i dr. pogodni se za proizvodstvo na elektri~na energija.

68

mali i mini hidroelektrani

r.br. sliv rekainstalirana snaga

kW proizvodstvo MWh1 Mala Reka Golema Reka 53 2262 Mala Reka Ina~ka Reka 53 2263 Treska Reka 64 2914 Treska U~a Reka 74 3145 Treska Me~kini Dupki 75 3196 Mala Reka Dupnica 77 3287 Treska Pateeva~ka R 86 3658 Mala Reka Bitovska Reka 93 3969 Treska Kalesovci 96 408

10 Treska Vele{ki Dol 97 41211 Treska Golema Reka 105 44712 Treska Biba Reka 112 476

13 Mala RekaRe~anska Reka 114 485

14 Treska Me~kini Dupki 115 49015 Treska Golema Reka 123 52316 Treska Pani~arska R 135 61417 Mala Reka Petrova Reka 141 60018 Treska Judovska 143 60919 Treska Mala Reka 147 62520 Treska Markova Reka 154 656

21 Treska Kru{evska Reka 156 663

22 Mala Reka Lagoj 161 68523 Treska Pani~arska R 162 73624 Treska Rabetinska R 170 72325 Treska Krapska Reka 194 82526 Treska Pani~arska R 200 91027 Mala Reka Lagoj 207 88028 Treska Pani~arska R 212 96429 Treska Re~i{te 244 103830 Treska Tomina Reka 247 105231 Treska Crna Voda 251 106932 Mala Reka Bitovska Reka 306 130333 Mala Reka Lagoj 340 144734 Mala Reka Botu{ka Reka 394 1678

35 Treska Ehlova~ka Reka 424 1805

36 Treska Dolni Luboen 482 205337 Mala Reka Ba~i{ka Reka 765 325838 Mala Reka Ba~i{ka Reka 902 387139 Treska Mala Reka 1600 700040 Treska Ki~evo 4000 2519941 Treska Kozica 89 37942 Treska Golema Reka 123 523

Vkupno 13686 66871Kako mo`ni mali i mini hidroelektrani vo ovoj reon evidentirani se 42

lokacii, koi dokolku se izgradat, mo`at da ja podobrat elektroenergetskata sostojba vo Regionot. Na reka Treska predvideni se i tri akumulacioni hidroelektrani.

Akumulacioni hidroelektrani na r.Treska

akumulacija rekainstalirana snaga

MWProizvodstvo

MWhPodvis Treska 3,0 9239Brod Treska 4,5 15500

69

Kalu|erica Treska 16,8 62500

Za gradewe na hidroelektrani postoi zainteresiranost na doma{ni i na stranski institucii, osobeno za uloga na nezavisni proizvoditeli na elektri~na energija. Zakonska regulativa treba da im ovozmoì polesen i pobrz vlez na stranskiot i doma{niot kapital vo hidroelektrikata.

So pro{iruvaweto na gasovodniot sistem na Makedonija se planira gradba na magistralniot gasovod Skopje-Tetovo-Gostivar-Debar so krak kon Ki~evo, a se planira priklu~ok na Makedonski Brod i TEC "Oslomej". So voveduvaweto na prirodniot gas se sozdadat uslovi za prodolùvawe na proizvodstvoto na TEC "Oslomej" i negova upotreba vo {irokata potro{uva~ka.Potro{uva~ka na elektri~na energija

Na potro{uva~kata na elektri~na energija najgolemo vlijanie imaat zadovoluvaweto na potrebite vo industrijata, gustinata na naselenieto, ìvotniot standard i razvienosta na elektri~naenergetskata mreà. Izminatite godini zabeleàna e stagnacija na potro{uva~kata vo industrijata i zgolemuvawe na potro{uva~kata vo doma}instvata. Ovoj region vo minatoto ima{e mnogu razli~na potro{uva~ka po poedini napojni to~ki, a ovaa tendencija se o~ekuva da prodolì i vo naredniot period.

Potro{uva~ka na vkupna elektri~na energija (MWh) do 2020 god.Napojna to~ka Potro{uva~ka po godini

2001 2010 2020Plasnica 1810,174 3300 6500Makedonski Brod 6564,187 1100

01800

0Samokov 912,239 1300 2000@elino 5083,001 8600 1700

0Saraj 14615,840 3200

08300

0Ki~evo 46182,461 6900

0112000

Se planira prose~nata godi{na stapka na porast na potro{uva~kata na elektri~na energija vo Saraj, Plasnica i @elino i da iznesuva od 6-9% a vo Samokov, Ki~evo i M.Brod da iznesuva od 4-5%.

Godi{na potro{uva~ka na elektri~na energija (kWh) na ìtelNapojna to~ka 2001 2020Plasnica 526 1250Makedonski Brod 1210 2770Samokov 443 670@elino 535 1600Saraj 891 4300Ki~evo 921 3400

Porastot na godi{nata potro{uva~ka na elektri~na energija po ìtel }e bide najgolema vo Saraj i Ki~evo a najmala vo Samokov.

70

Maksimalni mo}nosti (MVA) vo 2020 god. vo poedini napojni to~kiNapojna to~ka 2002 2020Saraj 8,18 45,4Ki~evo 11,03 26,5Sever 8,4 17,0Makedonski Brod 3,45 8,3Tajmi{te 0,14 0,3Izvor 0,16 0,3Vrane{tica 1,03 2,1

Najgolem porast na maksimalniot tovar se o~ekuva vo TS "Saraj" i TS "Sever". Za da moè potro{uva~ite da imaat stabilna i kvalitetna elektri~na energija vo planskiot period treba da se napravat nekolku promeni na mreàta. Vo najskoro vreme neophodno e da se izgradi 110 kV trafostanica vo Saraj, del od potro{uva~ite priklu~eni na TS "Sever" treba da se prefrlat vo TS "Ki~evo". Do 2020 god. potro{uva~ite priklu~eni na TS "Makedonski Brod" }e moàt da gi zadovolat potrebite na 35 kV no treba da se vgradi u{te eden transformator od 8 MVA. Po ovoj period }e bide potrebna 110 kV trafostanica, a za toa predvidena e soodvetna lokacija vo severniot del od gradot.Elektroenergetska mreà

Za optimalno iskoristuvawe na raspoloìvata energija potrebno e da se zajaknat elektroenergetskite vodovi i da se podobri kvalitetot i doverlivosta na rabotata na elektroprenosnata mreà.

Novite izvori na elektri~na energija }e se povrzat vo elektri~naenergetskiot sistem na Makedonija so pripadni vodovi. Taka za povrzuvawe na HEC "Kozjak" predvideni se dva 110 kV voda, edniot direkno so TS "Skopje-3" so vmetnuvawe na vod vlez-izlez na postojniot vod Samokov-Skopje-3 a vtoriot do TS "Skopje-3" preku novata HEC "Sv. Petka". Povrzuvaweto na HEC "Sv. Petka" e planirano da se izvede so HEC "Kozjak" preku postojniot vod (koj rabote{e na 35 kV naponsko nivo), dodeka so TS "Skopje-3" vrskata }e bide preku 110 kV vod (delnica HEC "Matka"-"Skopje3" nov vod).

Planirano e preminuvawe na TS "Saraj" od 35 na 110 kV naponsko nivo. Prostornoto pro{iruvawe na trafostanicata }e se izvr{i vo ramkite na postojnata lokacija, a so dva 110 kV vodovi }e se povrze so TS "Skopje-3" i TS "Jugohrom" (ili \or~e Petrov). Predvidena e lokacija za nova trafostanica 110/35/10 kV vo Makedonski Brod.

Za uramnoteùvawe na vkupniot razvoj, potro{uva~kata, proizvodstvoto i prenosot na energija vo site delovi od regionot potrebno e da se doizgradi 10 kV i 0,4 kV mreà so izgradba na novi vodovi i trafostanici. So toa }e se namalat i zagubite vo mreàta.

71

2.5. Za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo

2.5.1. @ivotna sredina

Pojdovni osnoviKvalitet na vozduhot

Aerozagaduvaweto gi podrazbira toksi~nite i netoksi~nite primesi koi nastanuvaat kako rezultat na ~ovekovite proizvodni dejnosti, koi vo tek na fizi~kite, mehani~kite, hemiskite i biolo{kite prerabotki dospevaat vo vozduhot, a vo koncentracii nad propi{anite normi so zakon (maksimalno dozvoleni koncentracii, MDK).

Kako pogolemi zagaduva~i se izdvojuvaat industrijata (fabrikite vo op{tina Ki~evo i Makedonski Brod), soobra}ajot i energetskiot sektor (termoelektranata REK "Oslomej"). Istraùvawata za sanitarnata sostojba na vozduhot vo ovoj prostor e vr{eno samo za Ki~evo kako najgolema naselba i termocentralata REK "Oslomej".

Spored izvr{enite merewa maksimalnoto prisustvo na {tetni materii se vo dozvolenite granici (MKD). Podatocite za maksimalna koncentracija na SO2 od mese~nite merewa se dviàt od 6,33 - 28,52µg/m3, {to e pod maksimalno dozvolenite koncentracii (150 µg/m3).

Izmerenite koli~estva na NO, NO2, NOx vo Ki~evo pokaùvaat deka koncentraciite imaat izrazito sezonsko dvièwe, vo tek na godinata, a vo nitu eden mesec ne se nadminati maksimalno dozvolenite garnici. Koli~estvata na SO vo zimskite meseci i vo R. Makedonija vo januari se nad MKD.

Prema izvr{enite merewa na otpadnite gasovi od REK "Oslomej" dozvolenite koli~ini na pepel i inerten prav ne gi nadminuvaat dozvolenite vrednosti od 300mg/m3 dnevno. Sepak potrebno e da se predvidi pro~istuvawe na gasovite so filtri na termoelektranata koi }e doprinesat za odrùvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh.

Od osnovnite izvori na zagaduvawe na vozduhot, kako industriski kapaciteti, gusto naseleni mesta, stopanski kapaciteti, soobra}ajnici i visokofrekventni pati{ta vo ovoj del nema. Toa {to postoi vo naselenite mesta ne prestavuva seriozen zagaduva~ na sredinata. Spored toa, moème da zaklu~ime deka sanitarnata sostojba i kvalitetot na vozduhot vo ovoj Region seu{te e nezagrozena. Kvalitet na vodata

Zagaduvaweto na vodite vo ìvotnata sredina se dolì na ispu{tawe efluenti od doma}instvata, industrijata, rudarstvoto, zemjodelieto, neuredenite deponii i soobra}ajnicite. Koli~estvata na komunalni otpadni vodi se najgolemi vo gradovite. Vo Ki~evo otpadnite vodi direktno se ispu{taat vo recipientot bez pre~istuvawe, a vo ostanatatite naseleni mesta vo Regionot odveduvaweto na otpadnite vodi ne e izvedeno spored sanitarni i tehni~ki propisi. Otpadnite vodi od industriskite kapaciteti vr{at soodvetno pre~istuvawe pred da bidat ispu{teni vo recipientot.

72

Kvalitetot na povr{inskite vodi se meri na ~etiri merni mesta: Izvor, Ki~evo, Bigor-Dolenci i Saraj. Merewata pokaùvaat deka najvisok e kvalitetot na vodata na izvori{niot del (kaj Izvor) I - II klasa, a najnizok e kaj vlivot mernoto mesto Saraj II - III klasa.

Sostojbite so zagadenosta na podzemnite vodi ne se sledat organizirano, nitu kontinuirano, taka {to ispituvawata se odnesuvaat na parcijalni i incidentni slu~ai. Deponirawe na otpad

Potencijalni izvori na zagaduvawe na vodite i po~vite se deponiite na cvrst komunalen otpad locirani pokraj akumulacijata "Kozjak" i vodotecite na pripadniot re~en sliv. So aktivirawe na krajbre`nite naselbi - Zduwe i Blizansko i zonite na turizam kaj vlivot na reka Belica vo rekata Treska mo`na e pojava na "divi" deponii.

Vo momentov, toa se divi deponii bez nikakva tehni~ka i sanitarna oprema. Po~vite ne se za{titeni, nitu pak vodite koi naj~esto minuvaat pokraj deponiite. Organizirana deponija postoi vo naseleno mesto Samokov.

Skladiraweto, koristeweto, transportot, deponiraweto na industriskiot otpad se potencijalen rizik, ~ie {to nadminuvawe vo sekoja oddelna sfera treba da se ostvaruva organizirano preku sistem od merki. Osobeno treba da bide staven akcent na zabrana na eventualen transport na ovie materii po soobra}ajnicite vo neposredna okolina na akumulacijata. Zemji{te

Naj~esti pri~initeli za o{tetuvawe i zagrozuvawe na kvalitetot na zemji{teto se zagadenite otpadni vodi, istaloènite ~estici od vozduhot, povr{inskite kopovi na jaglen i mineralni surovini, erozijata, neracionalnoto koristewe na hemiski sredstva vo zemjodelstvoto, soobra}ajnicite, deponiite, urbanite i ruralnite naselbi, dobito~nite farmi so nesoodvetna izgradba na pomo{ni objekti, vikend naselbite, infrastrukturnite sistemi i dr. Ne postoi razviena mreà so koja }e se ovozmoì permanentna kontrola na stepenot na zagaduvawe na po~vata, kako osnova za proizvodstvo na zdrava hrana i so~uvuvawe na kvalitetot na podzemnite i povr{inskite vodi.Erozija

Silite na erozija se registriraat preku manifestacii kako {to se porojnite poplavi, zatrupuvaweto na obrabotlivite povr{ini, soobra}ajnici, hidromeliorativni sistemi, akumulacioni sistemi i dr., {to ima za trajna posledica ispirawe na hranlivi i drugi zna~ajni elementi vo genezata na po~vata.

Podra~jeto opfateno so ovoj Prostoren plan spa|a vo IV kategorija na erozivnost ili sredniot koeficient na erozija iznesuva 0,37. Pogolemiot del od slivot (80%) e pod poslabi procesi na erozijata. Vo kategorijata najte{ki oblici na erozijata (I i II) spa|aat samo 5% od celiot sliv, no tie pretstavuvaat ogromni izvori{ta na nanos. Vo po{irokiot region na slivot na reka Treska mal del od povr{inata spa|a vo III kategorija. Slabata

73

erozivnost vo ova podra~je e rezultat na negovata golema po{umenost, zastapenosta na pasi{tata i obrabotlivite povr{ini.Bu~ava

Bu~avata, za razlika od zvukot e smesa od kompleksni tonovi, razli~ni po intenzitet, frekvencija i boja. Izvori na zagaduvawe so bu~ava se soobra}ajnite sredstva, industriskite procesi i eksploatacijata na mineralni bogatstva, kade dominiraat procesi {to proizveduvaat bu~ava (tkaja~nici, kamenolomi, procesi na drobewe i sl.). Povremeno se sledi intenzitetot na komunalnata bu~ava od stranata na ovlasteni institucii (Grade`niot Institut "Makedonija", Zavodot za zdravstvena za{tita), iako ne moè da se zboruva za postoewe na monitoring vo ovaa oblast.

Problemot na bu~avata na predmetniot prostor ne e izrazito prisuten bidej}i vo ovoj prostor ne e izrazen frekventen soobra}aj, rabota na ma{ini i sli~no, no vo idnina potrebno e da se zeme bu~avata kako vaèn faktor, imaj}i gi vo predvid nejzinite posledici.Celi

So konceptot za za{tita na ìvotnata sredina }e se te`nee kon namaluvawe na zagaduvaweto preku sistemski merki vo primarniot sektor, komunalnoto i industriskoto zagaduvawe, energetikata, soobra}ajot, a preku adekvatno koristewe i namena na oddelni komponenti na prostorot i racionalno stopanisuvawe so prirodnite bogatstva na podra~jata na ekolo{kite regioni. Koncepcijata na za{titata se temeli na sanacija na sostojbite, smaluvawe ili otstranuvawe na ~initelite koi pridonesuvaat kon zagaduvaweto i preventivna za{tita preku procenka na {tetnite vlijanija na novopredvidenite objekti ili kapaciteti (industriski, energetski, soobra}ajna infrastruktura i sli~no). Upravuvaweto so zagaduvaweto pretpostavuva povrzuvawe na emiterite (zagaduva~ite) so monitoring dostapen na organite na nadzorot i institucionalniot sistem ({to go upravuva zagaduvaweto), vo funkcija na prioritetno finansirawe na pogolemite zafati za realizacija na objekti (pre~istuvawe na vozduhot, vodite, doizgraduvawe na infrastrukturna mreà i sl.) i pottiknuvawe na u~estvoto na privatniot sektor. Vo toj kontekst se definirani slednite celi:

– Realizacija na aktivnostite za sanacija i revitalizacija na podra~jata so zagrozen kvalitet na ìvotnata sredina, identifikuvani so Nacionalniot akcionen plan, spored utvrdeni prioriteti, preku posebni programi za za{tita na vodite, vozduhot, po~vata, {umite, biodiverzitetot, za{tita od bu~ava i upravuvawe so cvrstiot otpad;

– Utvrduvawe na vrednosta na prostorot i eko-sistemite i nivno vklu~uvawe vo planiraweto so pomo{ na ekonomski parametri i sl. (na primer vo vrednosta na bruto nacionalniot proizvod);

– Utvrduvawe na programski indikatori i monitoring za sledewe na zdravstvenata sostojba na naselenieto, vo relacija so kvalitetot na sredinata;

– Sozdavawe infrastruktura koja seopfatno }e gi povrze zagaduva~ite, subjektite na kontrola, nadzor i monitoring,

74

kako i instituciite kade se planira razvojot, vo zakonski opredeleni ramki;

– Za{tedi na energija vo industriskoto proizvodstvo, agrarot, energetikata i komunalnite dejnosti po pat na kogeneracija (kombinirano proizvodstvo na toplinska i elektri~na energija) od otpadni gasovi od topilni~ki i termoenergetski kapaciteti, koristewe na deponiski i biogas i reciklaà kako za{teda na surovini, prirodni resursi i energija;

– Za{tedi na vodni resursi preku globalno upravuvawe so vodostopanskite sistemi: racionalizacija pri koristeweto na vodata od site subjekti, kako na povr{inskite, taka i na podzemnite vodi i osiguruvawe na minimalni protoci na vodotecite zaradi postignuvawe na povolni kapaciteti na recepientite pri priem na zagaduvaweto;

– Opredeluvawe na ekolo{kiot kapacitet na podra~jata i lokalitetite, kako osnova za definirawe na stepenot na nivnoto koristewe, kvalitetot i kvantitetot na pritisocite vrz prostorot {to toj moè da gi primi vo ramkite na sopstvenata odrìvost;

– Upravuvaweto so ìvotnata sredina da se zasnovuva vrz seopfaten monitoring (ambientalen i emisionen), vospostavuvawe standardi i merki za za{tita vo zavisnost od prethodno odredeniot kapacitet na oddelnite podra~ja i vo soglasnost so zakonskite ramki.

Planski opredelbi Vozduh

Dejnostite naso~eni kon postignuvawe na za{titata na vozduhot od zagaduvawe na lokalno i regionalno nivo podrazbira prevzemawe na:

– Sistem od merki za za{tita kaj potencijalnite izvori na zagaduvawe (soobra}ajot, doma{nite loì{ta, novopredvideni objekti od malo stopanstvo) za namaluvawe na emisija na {tetni materii i nivno odrùvawe vo granicite na MDK.

– Upotrebata na pomalku zagaduva~ki energenti vo novopredvidenoto i postojnoto proizvodstvo, energetikata, (koristewe na obnovlivi izvori na energija) soobra}ajot (primena na katalizatori, napu{tawe na olovniot benzin), individualnoto greewe (zamena na te~ni i cvrsti goriva so solarna, elektri~na energija ili sistem na priroden gas). Namenata na akumulacijata (proizvodstvo na elektri~na energija) e vo soglasnost so ova na~elo, taka {to so svojot kapacitet }e ovozmoùva zamena na koli~estva energija {to vo momentot se pokrivaat so postojnite termoelektrani, registrirani kako zna~ajni zagaduva~i na vozduhot vo Republikata.

– Organizacija vo funkcioniraweto na soobra}ajot (osovremenuvawe na prevoznite sredstva, omasovuvawe na javnite prevozni sredstva vo soobra}ajot). Zaradi sega{nata relativno poslabo zastapenata soobra}ajna infrastruktura i

75

slabata naselenost na podra~jeto, dobrata organizacija }e ja dobie svojata va`nost vo planiranoto kompleksno zaìvuvawe na podra~jeto.

– Primena na "~isti" tehnolo{ki procesi vo predvidenoto proizvodstvo so karakter na "~isti" od aspekt na zagaduvawe na vozduhot.

– Permanentna kontrola na emisijata na evidentiranite potencijalni zagaduva~i na po{irokoto podra~je ("Suvenir" - Samokov, REK "Oslomej" i pogolemite industriski objekti vo M. Brod-AD EMO-Fabrika za grebenasti sklopki, "Borka Levata-ko`na konfekcija, DOO "Tane Caleski"-metaloprerabotka i dr.).

– Vospostavuvawe na novo merno mesto za sledewe na karakteristi~ni indikatori, kade {to }e se javat pogolemi koncentracii na naselenie, zoni za turizam, zoni za malo stopanstvo. Lociraweto na mernoto mesto da bide vo soglasnost so zakonski opredeleni kriteriumi i nadle`na institucija {to }e go obavuva mereweto spored utvrdena metodologija.

Za{tita od industrijata Za za{tita na ìvotnata sredina od zagaduvaweto od industrijata,

potrebno e striktno po~ituvawe na Zakonot za ìvotna sredina. Poseben akcent da se stavi na funkcioniraweto na pre~istitelnite stanici, kade gi ima instalirano i inicirawe na gradba na stanici kade {to gi nema. Site napred navedeni merki koi gi sankcionira Zakonot treba da bidat poaktivno staveni vo kontrola na inspekciski organ koj se griì za za{tita na ìvotnata sredina i soodveten inènerski kadar od za{tita na ìvotna sredina na lokalno i dràvno nivo.Za{tita od komunalni otpadni vodi

Za rekata Belica e od osobena va`nost da ne prima komunalno zagaduvawe zaradi odrùvawe na visokiot kvalitet na vodata, bidejki vo idnina vodata moè da se polni i distribuira na pazarot.

Naselbite i novopredvideni turisti~ki i stopanski kapaciteti vo Regionot zadolìtelno treba da imaat oformena infrastrukturna mreà, so soodvetno pre~istuvawe do stepen soglasno "Uredbata za klasifikacija na vodite". Izgradbata na komunalnata infrastruktura treba da gi sledi site aktivnosti okolu urbanizacijata na prostorot.

So ogled na toa deka prioritet na ova podra~je e koristeweto na vodite za vodosnabduvawe vo podra~jata vo Republikata siroma{ni so voda, kvalitetot na vodata zadolìtelno treba da bide vo granicite na I i II. klasa. Da se so~uva postojnoto prisustvo i frekvencija na ìvi organizmi i nivni zaednici, kako indikatori na stepen na zagadenost na vodite (da ne se naru{uva kislorodniot reìm). Za{tita na zemjdelsko zemji{te

Za za{tita na zemjodelskoto zemji{te od mineralni i organski |ubriva potrebno e voveduvawe na:

76

– Sistem na kontrola na plodnosta na po~vata i aplikacija na |ubriva;

– Permanentna edukacija na zemjodelskite proizvoditeli za prakti~na primena na rezultatite od kontrolata i upatstvo za izbor na vidovi i dozi |ubriva po edinica povr{ina;

– Po~ituvawe na zakonski i podzakonski akti za sistem za kontrola na po~vata, propisi vo vrska so gradba na novi {tali vo delot za ~uvawe na {talskite |ubriva i posebno stokata.

Ispirawe na pesticidi Upotrebata na pesticidite kako agrohemikalii kako |ubriva se

neminovni, bez niv vo zemjodelstvoto ne moè da se stopanisuva rentabilno bidej}i ne moè da se dobijat o~ekuvani prinosi. Pesticidite kako agrohemikalii prete`no se apliciraat na rastenijata, pomalku vo po~vata, vo sporedba so |ubrivata koi glavno se apliciraat vo po~vata. Za za{tita od pesticidi, spored najnovi soznanija, dobra merka e voveduvawe na t.n. "Integralna za{tita na rastenijata". So pilot-merkite na integralna za{tita, vo istraùvawata se dobieni dobri rezultati kaj razli~ni kulturi, no kaj site zna~itelno e namalena upotrebata na pesticidi, namaleni se tro{ocite za proizvodstvo i postignato e podobro proizvodsto na zdravstveno bezbedna hrana. Za{tita od zagaduvawe od ribnici

Kaj ve{ta~kite ribnici osobeno kaj onie so pogolem kapacitet postoi mo`nost od zagaduvawe na vodite so prodirawe na neiskoristeni hranlivi materii od koncentratot so koj se hranat ribite, kako organsko zagaduvawe.

Na podra~jeto na Regionot ima izgradeno ribnici. Kapacitetot na ribnicite i potro{uva~kata na koncentrat se vo tesna vrska so nitrifikacioni procesi {to moàt da nastanat natamo{nata izgradba na ribnici na podra~jeto da bide regulirana so specijalni dozvoli izdadeni od nadle`nite institucii vrz osnova na elaborati za "Ocenka na vlijanie vrz ìvotnata sredina".Za{tita od zagaduvawe od deponirawe na otpad

Soodvetno na o~ekuvaniot porast na ìteli, zadolìtelno e za Regionot da se organizira pribirawe, transport i deponirawe na cvrstiot otpad na regionalnata deponija za Ki~evsko-Brodskata gravitaciona zona, utvrdena so Prostorniot plan na R. Makedonija, a vo soglasnost so nasokite od "Koncept i fizibiliti studija za upravuvawe so cvrst otpad vo Jugozapaden del na Republika Makedonija". Proektot opfa}a 35 op{tini, podeleni na ~etiri servisni regioni vrz osnova na topografskite uslovi i parametrite dobieni za koli~estvata na generiran otpad. Servisniot region Ki~evo opfa}a: dve prete`no urbani op{tini (Ki~evo, Makedonski Brod) i ~etiri ruralni op{tini (Zajas, Plasnica, Drugovo, Vrane{tica). Se planira izgradba na nova sanitarna deponija vo blizinata na Vesel~ani - Alinci vo blizina na postojnata deponija na gradot Prilep.

Problemi so industriski otpad se javuva naj~esto poradi negovo isfrlawe vo blizina na objektite odnosno fabrikite. Poradi toa potrebno e da

77

se prevzeme: – Otstranuvawe na otpadot na mesta kade }e ima pomali

o{tetuvawa;– Instalirawe na nezagaduva~ki tehnologii so pomal otpad i so

minimalni {tetni materii;– Sledewe na otpadnite materii i nivno koristewe za drugi celi; – ekstrakcija na metalite od deponiranata masa (Pb, Zn, Cu i

drugi) i nivno pro~istuvawe;– Za{tita na vodite od kontakt so industriski otpad;– Rekultivacija na jalovinata, preselba na naselbi koi se no|aat

blizu do izvor na zagaduvawe i – Izgradba na zaedni~ka deponija na pogolem region.

Deponiraweto na otpad od farmi za dobitok, infektiven i potencijalno infektiven otpad (prethodno obraboten i soodvetno obezbeden na mestoto na nastanuvawe) na zoni od sanitarnata deponija, so soodvetno obezbedeni tehni~ko - tehnolo{ki uslovi; Vo uslovi do izgradbata na regionalnata sanitarna deponija, da se zadolì komunalnata slu`ba za sobirawe na otpadot da vr{i oddeluvawe na ovoj vid na otpad i soodvetno da go tretira, na lokacija opredelena od nadle`ni institucii.

Grade`niot {ut, isto taka treba da se transportira direktno na deponijata ili na regionalnata transfer stanica, za koi }e se predvidi prostor za negovo skladirawe. [utot moè da se koristi kako agregat pri izgradba na pati{ta, za pokrivawe na divite deponii pri nivna rekultivacija, izdroben ili vo sostojba kakov {to e. Novata organizacija bi moèla da postavuva kontejneri vo krugot na raboteweto na grade`nite firmi, za grede`niot {ut da bide deponiran vo niv, a potoa ottamu da go prevzema i prevezuva za deponirawe ili reciklirawe.

Zemjodelskiot otpad i milta treba da se koristat za proizvodstvo na |ubrivo, kako {to i se prakticira vo nekoi slu~ai. Vo slu~aj otpadot da sodrì zna~itelna frakcija od organski karakter, se prepora~uva toj da bide kompostiran so posebna postapka na samata deponija.

Upravuvawe so toksi~nite materii: potrebno e da se primenat organizirani metodi za inventar na promet so izvorite na akcidentni zagaduvawa, ograni~uvawa na nivnata primena, javnost i informiranost za primenata. Za{tita na zemjodelskoto zemji{te od degradacija i mehani~ko o{tetuvawe

Vo slivnoto podra~je na reka Treska se pojavuvaat procesi na degradacija i destrukcija na po~vata za koi se primenuvaat soodvetni merki za regradacija na po~vata.

Pred da se pristapi kon izvorot na merkite za namaluvawe na destrukcijata na po~vata mora da se raspolaga so niza podatoci od laboratorija, po~nuvaj}i od pH na po~vata, site makro i mikrobiogeni hemiski elementi kako i te{kite toksi~ni metali. Vo analizite vleguvaat i fizi~kite svojstva na vlezniot materijal. Site ispituvawa se korisni za pravilen izbor na materijal za oplemenuvawe na degradiranata povr{ina.

78

Za{tita na po~vata od erozijaPri izrabotkata na glavni-izvedbeni proekti za protiverozivno

ureduvawe i realizacijata na proektite, vo osnova, rabotite i merkite treba da se planiraat i izveduvaat spored sledniot redosled:

– Protiverozivna obrabotka na po~vata (konturno orawe, orawe bez prevrtuvawe, pojasno konturna obrabotka, vodoodvodni brazdi i dr.);

– Biolo{ki raboti i merki (po{umuvawe, zatrevuvawe, melioracija na degradirani {umi i {ikari, melioracija na pasi{ta i livadi, melioracija na ovo{ni i lozovi nasadi, {umski protiverozivni pojasi, kolmacioni pojasi i dr.);

– Biolo{ko-tehni~ki raboti i merki (rustikalni yidovi, ednoredni i dvoredni pleteri, redovi od nafrlan kamen, yid~iwa od gabioni i dr.);

– Agro i {umsko meliorativni raboti i merki (terasi, kordoni, konturni rovovi i konturni brazdi);

– Grade`no-tehni~ki (hidrotehni~ki) raboti i merki (napre~ni i nadol`ni objekti: regulacii, pregradi, pragovi, pojasi, zafati, bregoza{titni yidovi, potporni yidovi, pobusenuvawe na bregovi i dr.).

Site protiverozivni raboti i merki za vreme na realizacijata i potoa treba da bidat sledeni so soodvetni administrativni, edukativni i ekonomski merki.

Pri izrabotkata na proektnata dokumentacija za protiverozivno ureduvawe na odredeni poroi, porojni serii, neposredni slivovi i sl. sekoga{ treba da se ima predvid potrebata od integralno ureduvawe na Slivot so mo`nost prirodnite resursi da se stavat vo sostojba na ramnote`a bez pri toa da se zagrozat potrebite na dr`avata, Regionot i lokalnoto naselenie. Merki za za{tita na {umite

Kaj dabovite {umi vo R. Makedonija, kako i vo slivot na reka Treska, vo poslednite 10-15 tina godini se javuvaat simptomi na su{ewe od zna~itelni razmeri. Spored soznanijata na na{ite i ekspertite od evropskite zemji, kade su{eweto na dabot e isto taka gorliv problem, pri~inite za su{eweto se usloveni od pove}e faktori. Eden od primarnite faktori e isklu~itelno nepovolnata klimatsko-hidrolo{ka sostojba. Se prepora~uva budno sledewe na sostojbite, pravilno stopanisuvawe, po{umuvawe so kvaliteten posado~en materijal, navremeno prevzemawe na site za{titni merki i aktivnosti i sl.

Za za{titata na {umite od insekti se prepora~uva navremeno prezemawe na site preventivni merki, unapreduvawe na semeproizvodstvoto i proizvodstvoto na zdrav posado~en materijal i pravilno izvr{uvawe na site odgleduva~ki merki. Toa podrazbira navremeno obavuvawe na proredite, pri koi prvenstveno se otstranuvaat zabolenite stebla i steblata so simptomi od razni zaboluvawa i o{tetuvawa.

Osovremenuvaweto i zajaknuvaweto na karantinskite i IDP (izvestuva~ko-dijagnozno-prognozna) slu`bi, isto taka, e od ogromno zna~ewe za spre~uvawe na vnesuvawe na karantinski ili ekonomski

79

{tetni vidovi insekti vo zemjata i nivno ponatamo{no namnoùvawe i pro{iruvawe.

Imaj}i ja predvid geografskata polo`ba na R. Makedonija (sudir na submediteranska i kontinentalna klima), od edna strana, kako i zastapenosta i razmestenosta na {umite, od druga strana, problemot so {umskite poàri bil i }e bide postojano prisuten.

Najzagrozeni {umski reoni, spored zastapenosta i tipot na vegetacijata, se delovi od dolniot i sredniot del na slivot.

Brojot na pojavenite poàri, goleminata na opoàrenata {umska povr{ina, kako i goleminata na nastanatite {teti, moàt da se namalat dokolku blagovremeno i kontinuirano se prezemaat predvidenite preventivni merki i aktivnosti. Primaren faktor vo predizvikuvaweto na {umskite poàri e ~ovekot.

[umskite, vodostopanskite i drugite sistemi na ìvotnata sredina, se vo me|usebna funkcionalna zavisnost, odnosno pretstavuvaat edinstven sistem, koj ako ne e naru{en dava optimalni efekti vo re{avaweto na sé pozgolemenite i sé posloèni potrebi od voda, vozduh, hrana, bogat biodiverzitet i sl. Toa podrazbira kompleksen odnos i pristap vo prezemaweto merki i re{enija za odr`liv razvoj i unapreduvawe na {umite i {umarstvoto.Merki za pejsa`no-ambientalno ureduvawe na prostorot

Kon merkite za pejsa`no-ambientalno ureduvawe na prostorot prethodi identifikacija na razli~ni predelni identiteti so specifi~na struktura, vo zavisnost od prirodnite uslovi, namenata i koristeweto na zemji{teto. Vo toj smisol soodvetnite reìmi za za{tita }e gi opredelat relaciite na prirodnite pejsa`ni karakteristiki na predelite i antropogenoto vlijanie.

Pod specijalen reìm na za{tita treba da bidat site predeli koi se so osobena pejsa`no-ambientalna vrednost i da bidat pristapni od organizirani vidikovci, na koi }e prestojuvaat ograni~en broj na posetiteli, a pripa|aat vo prvata za{titna zona i najstrogiot reìm na za{tita.

Kako op{ti merki za za{tita na pejsa`no - ambietalni vrednosti i ureduvawe na prostorot se prepora~uvaat slednite :

– Povr{ini angaìrani od monotipsko koristewe, karakter na mozai~no koristewe na zemji{teto so izbegnuvawe na pogolema ekstenzivnost i zastapeni tradicionalni aktivnosti;

– Tehni~ki merki: adekvatna infrastrukturna opremenost na naselenite mesta i nivna planska izgradba;

– Po~ituvawe na etno-kulturno-istoriskite karakteristiki na Regionot;

– Ograduvawe na ambientalni vredni prostori i osmisleno vodewe na pe{a~ki pateki niz predelite zaradi minimalno o{tetuvawe na vegetaciskiot pokriva~ i maksimalno doìvuvawe na pejsaòt;

– Planska zastapenost na za{titno zelenilo vo krajbre`niot pojas na akumulacijata, potocite i rekite od pripadniot sliv, pokraj soobra}ajnicite, na granicite me|u zemjodelskoto i {umskoto

80

zemji{te, na granicite na naselenite mesta, na erodiranite podra~ja;

– Koncentracija na naselbite i zonite za turizam, zaradi postignuvawe na optimalni povr{ini angaìrani so izgradba.

Zagaduvawe i za{tita od ~ove~ki aktivnostiZagaduvawe vo Regionot e mo`no od aktivnosti na prostorite i od

objektite so turisti~ko rekreativno zna~ewe: izleti{ta, {etali{ta, vidikovci, prostori za alpinizam, logoruvawe, rekreacija na voda-kapewe i plivawe, veslawe na mirni vodi, prirodno-vospitno-obrazovni objekti. Ograni~uvaweto na zagaduvaweto od prethodnite aktivnosti }e bide mo`no preku opredeluvawe reìm na odnesuvawe vo podra~ja {to }e se koristat za taa namena. Vo taa smisla potrebno e da se utvrdat granicite na za{titni zoni na akumulaciite, izvorite, zafatite za vodosnabduvawe i zafatite za navodnuvawe. Reìmite za oddelni zoni na podra~jeto se vospostavuvaat na osnova na odnosite pome|u ograni~uva~kite merki za za{tita i sovremeni mo`ni na~ini za koristewe i razvoj na za{titeniot prostor.

Soglasno Zakonot za ìvotnata sredina (Sl.v. na R.M. 53/05) i Uredbata za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina (Sl.v. na R.M. 74/05), za proekti koi moè da imaat vlijanie za kvalitetot za ìvotnata sredina se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina.

2.5.2. Prirodno nasledstvo

Pojdovni osnoviVo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{titata na

prirodata se naso~eni na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na sostojba na prirodna ramnoteà.

Za{titata na prirodata se ostvaruva so utvrduvawe na komponentite na biolo{kata i predelskata raznovidnost i nivnata zagrozenost, sozdavawe na uslovi i prevzemawe na merki za za{tita na prirodata, kako i odr`livo i racionalno koristewe na prirodnoto bogatstvo. Za{titata se ostvaruva i so planirawe i ureduvawe na prostorot i vgraduvawe na uslovite i merkite za za{tita na prirodnoto bogatstvo vo oddelni stopanski dejnosti, kako i sledewe i podgotvuvawe na izve{tai za sostojbata na prirodata, izvestuvawe na javnosta za sostojbata na prirodata, kako i ovozmoùvawe na u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odlukite za za{tita na prirodata.

Prirodnite uslovi vo Republika Makedonija ovozmoùvaat taa da se vbroi vo retkite zemji vo Evropra so bogato prirodno nasledstvo.

Regionot na slivnoto podra~je na reka Treska izobiluva so bogato prirodno nasledstvo koe se dolì na prirodnite uslovi (geolo{ka gradba, reljefna struktura, klima, hidrografija, pedolo{ki sostav).

81

So noviot zakon za za{tita na prirodata (Sl. vesnik na RM br: 67/04) prifateni se me|unarodnite kategorii i vo istiot se definirani slednite za{titni grupi:

Definirawe na za{titni grupi

karegirizacija po nov Zakon oznaki po nov zakon

1. Strog priroden rezervat SPR2

. Nacionalen park NP3

. Spomenik na prirodata SP4

. Park na prirodata PP5

. Za{titen predel ZP6

. Pove}enamensko podra~je

Vo rok od tri godini od denot na otpo~nuvaweto na primena na ovoj Zakon, nadle`niot organ za vr{ewe na stru~ni raboti za za{tita na prirodata }e izvr{i revalorizacija na za{titenite podra~ja, za{titeni pred denot na otpo~nuvaweto na primena na Zakonot za za{tita na prirodata i }e izgotvi novi akti za proglasuvawe vo soglasnost so odredbite i otpo~nuvaweto na primena na Zakon za za{tita na prirodata.

Podolu dadeni se i starite kategorizacii, so ogled na toa {to istite se seu{te vo va`nost i spored koi e izraboten i delot od Planot za prirodni retkosti i vrednosti.

Definirawe na za{titni grupikaregirizacija po star Zakon (koja e vo va`nost) oznaki po star zakon

1. Nacionaleni parkovi NP2

. Strogi prirodni rezervati SPR3

. Nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati NIPR4

. Predeli so posebni prirodni karakteristiki PPPK5

. Karakteristi~ni pejzaì KP6

. Posebni prirodni rezervati PPR7

. Oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi OR@V6

. Spomenici na prirodata SP

82

Za izbranite i kategoriziranite podra~ja i objekti vo za{titni grupi izraboteni se ramkovni predlozi na reìmi na za{tita. Reìmot za za{titenite podra~ja ili objekti pretstavuva spisok ili opis na site dozvoleni, uslovno mo`ni i nedozvoleni zafati, koi moàt posredno ili neposredno da vlijaat na sostojbata na za{titenoto podra~je ili objekt.

Za za{titenite podra~ja so noviot Zakon za za{tita na prirodata se predvideni ~etiri stepeni na reìm na za{tita, koi se gradirani vo odnos na strogosta na za{tita:

– zona za stroga za{tita – zona za aktivno upravuvawe – zona za odr`livo koristewe – za{titen pojas

Teritorijata na Regionot slivnoto podra~je na reka Treska zafa}a povr{ina od 2.095km2, i na nea momentalno se registrirani 5 objekti koi se za{titeni i toa: (Kategorizacijata e po star zakon)

Eden karakteristi~en pejsa` (PPKP) – Vodno (Skopje, Sopi{te, Saraj) so povr{ina od 1.953,0 ha (vo

opfat na planot samo 554,3ha)Tri spomenici na prirodata (SP):

– Bele{ni~ka reka (Samokov)– Gorna Slatinska pe{tera (Makedonski Brod)– Kawon Matka (Saraj) so povr{ina od 5.442,8 ha (vo opfat

4658,4 ha)Eden (OR@V) oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi

– Suvi Dol (Drugovo)Celi

Za{titata na prirodata se bazira na op{tite i posebni celi i nasoki za za{tita na prirodnoto nasledstvo i za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost me|u koi posebno se istaknuvaat slednite:

– Za~uvuvawe i za{tita na site isklu~itelni i nepovtorlivi prirodni vrednosti od zna~ewe za nau~na, kulturno-obrazovna, vospitna, rekreativna i druga cel;

– Za~uvuvawe, za{tita i unapreduvawe na site karakteristi~ni pretstavnici na oddelnite ekosistemi i izrazitite biogeografski podra~ja, osobeno pretstavnicite na oddelnite tipovi i predeli;

– Me|u prirodnite dobra so sli~ni prirodni vrednosti, prednost da se dade na za{titata i unapreduvaweto na onie dobra koi se koristat so pogolem intenzitet (pokraj naselenite mesta, soobra}ajnite koridori, turisti~kite centri dr.);

– Unapreduvawe i adekvatno koristewe na pogolemite prirodni celini za za~uvuvaweto na ambientalnite, estetskite i rekreativnite potencijali na prostorot;

– Celosna za{tita na florata i faunata preku za{tita na pogolemi prostorni edinici i preku naso~eno koristewe na prirodnite potencijali vo sklad so ekolo{kite uslovi;

– Za~uvuvawe na genetskiot i ekosistemskiot biodiverzitet vrz osnova na prou~uvawe na genofondot, inventarizacija i

83

formirawe na baza na podatoci i kategorizacija na elementite i komponentite na biodiverzitetot,

– Obezbeduvawe na za{tita na prirodnite predeli, ambienti i pejsaì okolu kulturno-istoriskite spomenici vo sklop na kompleksnata za{tita na ovie celini.

Planski opredelbiZa{titata na prirodata podrazbira aktivnosti, merki i reìmi za

za~uvuvawe, unapreduvawe i koristewe na prirodnite dobra na site nivoa na op{testvenite interesi. Trgnuvaj}i od konceptot za traen razvoj baziran na za{titata na neobnovlivite i racionalno koristewe na obnovlivite resursi se ocenuva deka za{titata na prirodata pretstavuva sredstvo za ostvaruvawe na specifi~nite programi za razvoj.

So planskite opredelbi do 2020 god. e predvidena za{tita na prostor so osobeni prirodni vrednosti so povr{ina od okolu 9153,7 ha ili 4,4% od vkupnata povr{ina na regionot koj e predmet na razrabotka 2.095,0km2.

Spored sega{niot stepen na istraènost i stru~nite i nau~nite soznanija, vo regionot na slivnoto podra~je na Treska za za{tita, pokraj postojnite 5 za{titeni objekti so Republi~ki akt, odnosno re{enie, (Vodno, Suvi Dol, Bele{ni~ka Reka, Gorna Slatinska Pe{tera i Kawon Matka), predvideni (predloèni) se i drugi prostori za za{tita, novi 24, koi spored svoite karakteristiki i prirodni vrednosti treba da se stavat pod soodveten reìm na za{tita i toa:

Za nacionalen park se predlaga – Jakupica so povr{ina od 28.000 ha ili vo opfatot na Prostorniot

plan samo 3.481,0 ha; Za nau~no istraùva~ki prirodni rezervati predloèn e eden objekt

– Straà (Ki~evo) so povr{ina od 30ha, Za karakteristi~en pejsa`

– Kru{ino (Ki~evo) so 200ha povr{ina, Posebni prirodni rezervati 4 objekti so vkupna povr{ina od 115,0ha

– Baba Sa~ (Vrane{tica) so 100,0ha– Zaja{ka Reka (Ki~evo) 8,0 ha– Oreovec (Makedonski brod) 4,0 ha– Studen~ica (Drugovo) so 3,0 ha

Za spomenici na prirodata se predloèni 17 objekti, koi se vrednuvani kako najzna~ajno prirodno nasledstvo vo ovoj region.

Pregled na za{titeni i predloèni objekti za za{tita do 2020 god. (kategorizaciite se po star zakon)

Ime na objektot Op{tina Povr{inaha

Sostojba na

za{tita

NP JakupicaMakedonski brod, Sopi{te, Studeni~ani, Zelenikovo, â{ka,

28.000,0(3486,0)ha predlog

NIPR Straà Ki~evo 30,00 predlogPPPK Vodno Skopje, Sopi{te, Saraj 1.953,0

(554,3) za{titen

84

Ime na objektot Op{tina Povr{inaha

Sostojba na

za{titaKP Kru{ino Ki~evo 200,0 predlogPPR Baba-Sa~ Vrane{nica 100,0 predlogPPR Zaja{ka Reka Ki~evo 8,00 predlogPPR Studen~ica Drugovo 3,0 predlogOR@V Suvi Dol Drugovo 287,0 za{titenSP Bele{ni~ka Reka Samokov za{titenSP Golubarnik Samokov predlogSP Gorna Slatinska

Pe{tera Makedonski Brod za{titenSP Dab Plasnica 0,7 predlogSP Dabovo steblo Makedonski Brod predlogSP Zmejovica Makedonski Brod predlogSP Kawon Matka Saraj 5.442,8

(4658,4) za{titenSP Krapa Makedonski Brod predlogPPR, SP s. Oreoec Makedonski Brod 4,0 predlogSP Pe{na Makedonski Brod predlogSP Pe{tera Kr{talna Saraj predlogSP Pe{tera Momi~ek Samokov predlogSP Pe{tera Laparnik Samokov predlogSP Pe{tera Kamenolom Ki~evo predlogSP Pe{teraUtova Dupka Drugovo predlogSP Pe{tera Kalina

Dupka Drugovo predlogSP Pe{tera Gin~eica Drugovo predlogSP Pe{tera Orle Samokov predlogSP Pitran Plasnica predlogSP Slansko Makedonski Brod predlogSP Tajmi{te Zajas, Ki~evo predlog

NP-nacionalen park, NIPR-nau~no istaùva~ki prirodni rezervati, PPPK-predel so posebni prirodni karakteristiki, KP-karakteristi~ni pejsaì, PPR-posebni prirodni rezervati, OR@V-oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi, SP-spomenici na prirodata

Od utvrdenite prostori i objekti predloèni za za{tita, posebna prednost se dava na Nacionalniot park Jakupica koj teritorijalno se prostira na op{tinite: Makedonski Brod, Sopi{te, Studeni~ani, Zelenikovo i â{ka. Vo opfatot na Planot Nacionalniot plan Jakupica se protega samo na op{tinite Makedonski Brod i Sopi{te.

Prirodni rezervati (strogi (posebni) prirodni rezervati, nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati, predeli so posebni prirodni karakteristiki, karakteristi~ni pejzaì i posebni prirodni rezervati i oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi) se sledna kategorija na prirodni objekti koi po svoeto zna~ewe i povr{ina se od poseben interes vo za{titata na odredeni prirodni pojavi i procesi i objekti. Za{titeni se 2, (Vodno, Suvi Dol), a predloèni 6 za za{tita (Baba Sa~, Zaja{ka Reka, Kru{ino, Oreovec, Straà i Studen~ica).

85

Spomenicite na prirodata se najbrojna grupa. Niv vo ovoj del gi ima 20 od koi 3 se za{titeni (Gorna Slatinska Pe{tera, Kawon Matka, Bele{ni~ka Reka), a 17 se predloèni za za{tita.

2.5.3. Kulturno istorisko nasledstvo

Pojdovni osnoviRepublika Makedonija raspolaga so bogato nedvi`no kulturno

nasledstvo, so izvonredni kulturni, istoriski i umetni~ki vrednosti, {to go potvrduva postoeweto, kontinuitetot i identitetot na makedonskiot narod na ovie prostori niz izminatite mileniumi.

Predmet na analizata e nedvi`noto kulturno nasledstvo i negoviot prostoren aspekt vo Regionot, vo korelacija so dolgoro~nata strategija za vkupniot ekonomski, op{testven i prostoren razvoj na Dràvata.

Op{toto na~elo pod koe se ostvaruva za{titata e za~uvuvawe i aktivno vklu~uvawe na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo ìvotot na zaednicata kako faktor na odr`liv op{testven razvoj.

Kulturno nasledstvo vo Republika Makedonija, soglasno pozitivnite zakonski propisi, podeleno e vo tri kategorii: nedvi`no, dvi`no i duhovno. Ponatamo{na podelba i definirawe na ovie osnovni kategorii e napravena i vo zakonskite odredbi se sre}avaat poimite:

– za nedvi`no kulturno nasledstvo: spomenici, spomeni~ki celini, kulturni predeli;

– za dvi`no kulturno nasledstvo: arheolo{ki predmeti, etnolo{ki predmeti, istoriski predmeti, umetni~ki predmeti, arhivska gra|a, bibliote~ni dobra, kineti~ni dobra, foneti~ni dobra;

– za duhovno kulturno nasledstvo: folklorni dobra, jazik i toponimi.

Podatocite za sostojbite, inventarizacijata so klasifikacijata, valorizacijata so kategorizacijata i nasokite za reìmot na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo, gi obezbeduvaat nadle`nite stru~ni organizacii za za{tita, Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo i Nacionalniot konzervatorski centar.

Nedvi`noto kulturno nasledstvo e razmesteno na site delovi na teritorijata na R. Makedonija. Golem del od nedvi`noto kulturno nasledstvo, poto~no okolu 45%, se nao|a vo ruralnite naselbi i ridsko-planinskite podra~ja, koi od poznatite pri~ini se celosno, ili delumno napu{teni, {to zna~itelno ja uslo`nuva nivnata za{tita i koristewe.

Vo podra~jeto {to go zafa}a slivot na rekata Treska, se evidentirani i registrirani vkupno 388 nedvi`ni kulturni dobra, od koi 90 crkvi, 5 manastirski kompleksi, edna graditelska arhitektonska celina, 20 xamii, 7 ku}i, 247 arheolo{ki lokaliteti i 15 spomenici na istorijata, edna spomen {uma, eden most i eden osamen naod.Nedvi`ni kulturni dobra - evidentirani i registrirani vo Nacionalniot Registar na kulturno nasledstvovo

Op{tina Saraj, evidentirani se vkupno 12 spomenici na kulturata od koi 2 se crkvi, 2 manastira, 1 spomenik, 1 osamen naod i 5 arheolo{ki

86

lokaliteti od razli~iti vremenski periodi.Op{tina @elino - 11 spomenici na kulturata od koi 1 most, 1

spomenik i 9 arheolo{ki lokaliteti od razli~iti vremenski periodi.Op{tina Brvenica - samo 1 arheolo{ki lokalitet.Op{tina Makedonski Brod - 173 spomenici na kulturata od koi 43 se

crkvi, 2 manastiri, 3 xamiji i 125 arheolo{ki lokaliteti od razli~iti vremenski periodi.

Op{tina Plasnica - 10 spomenici na kulturata od koi 2 crkvi i 8 arheolo{ki lokaliteti od razli~iti vremenski periodi.

Op{tina Vrane{tica -44 spomenici na kulturata od koi 13 crkvi i 31 arheolo{ki lokaliteti od razli~iti vremenski periodi.

Op{tina Drugovo, - 51 spomenici na kulturata od koi 17 crkvi, 1 manastir, 7 spomenici, 1 memorijalen-muzej i 25 arheolo{ki lokaliteti od razli~iti vremenski periodi.

Op{tina Zajas - 18 spomenici na kulturata od koi 4 crkvi, 5 xamii i 9 arheolo{ki lokaliteti od razli~iti vremenski periodi.

Op{tina Ki~evo - 37 spomenici na kulturata od koi 2 crkvi, 1 manastir, 5 xamii, 5 spomenici, 15 arheolo{ki lokaliteti od razli~iti vremenski periodi, 1 arhitektosko-graditelska celina i 7 ku}i i edna spomen {uma.

Op{tina Oslomej - 10 spomenici na kulturata od koi 2 crkvi i 8 arheolo{ki lokaliteti od razli~iti vremenski periodi.Nedvi`ni kulturni dobra - registirani vo Nacionalniot Registar na kulturno nasledstvo i za{titeni so zakon vo regionot na slivot na reka Treska

Od vkupno 388 evidentirano i registrirano nedvi`no kulturno nasledstvo, vo slivot na rekata Treska, samo 34 imaat dobieno svojstvo na spomenik i se za{titeni so zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo. Ovie spomenici se rasporedeni vo slednive op{tini i naseleni mesta:

Op{tina Saraj: s. [i{evo - Crkva "Sv. Atanasie", od 16 vek, Manastir "Sv. Nikola" od 14 vek; s. Glumovo: Manastir "Sv. Bogorodica", 14 vek, Spomen grobnica na padnatite borci; s. Matka - Crkva "Sv. Andrea" od 1389 god.Op{tina @elino: Most na rekata Vardar, @elino;

Op{tina Makedonski Brod: s. Samokov - Crkva "Sv.Atanasie" 1623 god. so status Registriran spomenik na kulturata; s. Belica - Crkva "Sv. Nikola - Sv. Troica" 16 vek; s. Zduwe - Crkva "Sv. Petar i Pavle", Crkva "Vovedenie na Bogorodica"; s. Breznica - Crkva "Sv. Bogorodica"; s. Ben~e - Crkva "Sv. Arhangel i Mihail", 17 vek; s. Modri{te - Crkva "Sv. Atanasij"; s. I`i{te - Crkva "Sv. Nikola" 17 vek; s. Oreovec - Manastir "Sv. Nikola" 1595 god., Crkva "Sv. Arhangel Mihail"; s. Trebino - Crkva "Sv.Bogorodica", Crkva "Sv. Dimitrija", 1642 god.

Op{tina Plasnica: s. Plasnica - Crkva "Sv.Nikola";Op{tina Vrane{tica: s. Miokazi - Arheolo{ki lokalitet "Gradi{te-

Venec"; s. Vrane{tica - arheo. lok. "Sv.\orgi";Op{tina Zajas: s. Dlapkin Dol - arheo. lok. "^ukare;Op{tina Ki~evo: arheo. lok. "Kitino Kale", arheo. lok. "Palati{te",

Ku}a, ul."29 Noemvri" br.32, Ku}a, ul."Sande [terjovski" br.17, 20 vek,

87

Ku}a, ul."Tane Celevski" br.19-21, 20 vek, civilna arhitektura, Ku}a - Muzej Zapadna Makedonija vo NOB, ul."Stojan Boìnovski" br.13, Memorijalen muzej, Ku}a vo koja prestojuval G[ na NOV i POJ za Makedonija, Ku}a od koja bil odràn govor na Mitingot na 26.09.1943 godina, ul."Mar{al Tito" br. 58, Ki~evo, 20 vek., Ku}a vo koja e formiran Oblasen, Okoliski, Op{t. N.O. 20 vek, Na ku}ata ul."Mar{al Tito" br.58, 20 vek, Spomen kosturnica, 20 vek, Spomen kosturnica, vo Parkot na Revolucijata, ima spomen plo~a.; s Lazarovci - Crkva "Sv. \or|i";

Op{tina Drugovo: s. Podvis - Stara u~ili{na zgrada, 20 vek; s. Cer - Arh. lokalitet "Crkvi{te/Zad Zabel", Spomen grobnica na Hristo Uzunov, Crkva "Micevi", Crkva "Sv. Nikola", Crkva "Sv. Spas", Crkva "Sv. Petka"; s. Manastirsko Dolenci - Manastir "Sv. Bogorodica Pre~ista- Ki~evska";Celi

– Zadolìtelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotkata na prostornite planovi od ponisko nivo: prostornite planovi na regioni, nacionalnite parkovi, kako i na urbanisti~kite planovi zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za nivnata za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite i vo vkupniot razvoj na Dràvata;

– Planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno-istoriska dimenzija i soodvetna prezentacija;

– Izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

Planski odredbiSpored Prostorniot plan na R.Makedonija, kako najvisok, strate{ki,

dolgoro~en, integralen i razvoen dokument, zaradi utvrduvawe na ramnomeren i odr`liv prostoren razvoj na dràvata, najgolem broj na celi se odnesuvaat na tretmanot i za{titata na kulturnoto nasledstvo vo planovite od ponisko nivo.

Konceptot na organizacija na prostornata ili urbanata aglomeracija, sodràna vo prostorniot ili urbanisti~kiot plan, od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo treba da opredeli i utvrdi:

– zoni za za{tita na kulturni predeli, spomeni~ni celini i poedine~ni spomenici, so diferenciran reìm na za{tita;

– kontaktni zoni (kriti~en perimetar) za poedine~ni spomenici, so koi se utvrduva odnosot pome|u staroto i novoto, so specifi~ni uslovi za gradba vo oddelni podzoni;

– vgraduvawe na reìmot za za{tita, zna~aen za prostornoto planirawe, ureduvawe i koristewe na prostorot spored soodvetna za{titno-konzervatorska osnova za kulturno nasledstvo;

88

– usoglasuvawe na javniot interes za za{tita na kulturnoto nasledstvo i za odr`liviot ekonomski i socijalen razvoj;

– revitalizacija na najzna~ajnite nedvi`ni kulturni dobra, so predlozi za nivno namensko koristewe i vklopuvawe vo prostornata organizacija sozdavaj}i ambientalni uslovi za nivna prostorna valorizacija;

– rezervirani zoni za idni arheolo{ki istraùvawa.Vo planskata dokumentacija od ponisko nivo vrz osnova na

dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo, zadplìtelno se utvrduvaat planski merki za nivnata za{tita, kako i nasoki za opredeluvawe na reìmot na za{tita na oddelni kulturni dobra i nivnite celini.

2.6. Bilans na namenata na povr{inite

Promenite vo bilansot na namenata na povr{inite se rezultat, pred sé, na promenata vo strukturata na produktivnoto zemji{te so cel da se usoglasi koristeweto na zemji{teto so prirodnite uslovi, da se za{titi pedolo{kata osnova od intenzivna erozija i da se zapre devastacijata na prostorot.

So Planot do 2020 god. e predvideno povr{inite pod produktivna namena (koristeni od primarniot sektor) da iznesuvaat 193.000 ha. ili nezna~itelno zgolemuvawe vo odnos na sega{nite povr{ini od 4.000 ha, t.e. 2%. Vo ramkite na produktivnoto koristewe na zemji{teto najgolemi povr{ini }e zazemaat {umite i {umskoto zemji{te so 131.000 ha, ili 63,5% od vkupnata teritorija na Regionot, odnosno 67,8% od produktivnite povr{ini, a zemjodelskite povr{ini }e zazemaat 62.000 ha, ili 32,2% od produktivnoto zemji{te.

Povr{inite pod {umi i {umsko zemji{te }e se zgolemat od sega{nite 127.000 ha na 131.000 ha, ili zgolemuvawe za 3,1%, a so toa vo vkupnata povr{ina na Regionot }e u~estvuvaat so 63,5%. Vo kontekst na zgolemuvaweto na povr{nite pod {umi do 2020 god. se planira da se po{umat 4.000 ha.

Bilans na povr{inite po kategorii vo 2020 god.Godina 000ha %

Vkupna povr{ina 209 100,0Neproduktivno zemji{te 2004 20 9,5

2020 13 6,4Produktivno zemji{te 2004 189 90,5 100,0

2020 193 93,6 100,0[umi i {umsko zemji{te 2004 127 61,6 67,1

2020 131 63,5 67,8Zemjodelsko zemji{te 2004 62 30,1 32,9 100,0

2020 62 30,1 32,2 100,0Pasi{ta 2004 44 21,3 23,2 70,9

2020 44 21,3 22,7 70,9Obrabotlivo zemji{te 2004 18 8,7 9,7 29,1 100,0

2020 18 8,7 9,5 29,1 100,0Oranici i bav~i 2004 13 6,3 6,8 20,9 72,2

89

Godina 000ha %2020 13 6,3 6,7 20,9 72,2

Ovo{tarnici 2004 1 0,5 0,8 1,8 5,62020 1 0,5 0,8 1,8 5,6

Livadi 2004 4 1,9 2,1 6,4 22,22020 4 1,9 2,0 6,4 22,2

Vkupnata povr{ina pod neproduktivno zemji{te vo 2020 god. se planira da iznesuva 13.000 ha, ili 6,4% od teritorija na Regionot.

Vo strukturata na neproduktivnata namena na zemji{teto dominiraat vodite, odnosno vodotecite i ve{ta~kite akumulacii. Razvojot i izgradbata na urbanite centri }e bide, glavno, orientirani kon iskoristuvawe na povr{inite vo granicite na postojnite opfati. Razvojot na industrijata i maloto stopanstvo }e se odviva, isto taka, vo ramkite na postojnite i planiranite industriski zoni, odnosno povr{ini rezervirani za taa namena so dosega{nata i idna plansko - urbanisti~ka dokumentacija.

2.7. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i elementarni nepogodi

2.7.1. Merki i za{tita od voeni razurnuvawa

Od geostrategiski aspekt, teritorijata na Republika Makedonija ima mnogu specifi~ni i vo pove}e elementi nepovolni voeno - strategiski karakteristiki: koe se dolì na relativno mala povr{ina, opkruùvaweto, karakteristikite na sovremenite borbeni sredstva koi moàt da deluvaat po celiot nejzin prostor.

Vo slivnoto podra~je na rekata Treska se vkrstuvaat tri mo`ni pravci na napad: Pelagonisko - Polo{kiot od jug, Bregalni~ko - Ki~evskiot od istok i Kosovsko - Polo{kiot koridor od sever.

Vrz osnova na procenka i valorizacija na pove}e faktori (prirodnite, voenite i urbanite faktori), koi imaat vlijanie vrz zagrozenosta na opredelen prostor na teritorijata na Republika Makedonija, slivnoto podra~je na rekata Treska opfa}a tri stepeni na zagrozenost od proektiranite pet.

So svojata mestopolo`ba regionot na rekata Treska spa|a vo indirektno zagrozeni podra~ja i prostori pogodni za odbrana, so isklu~ok na gradot Ki~evo, koj so svojata okolina spa|a vo prostor zagrozen od dolgotrajni dejstva.Odbranbena regionalizacija

Regionot na slivot na reka Treska se protega niz dva regiona na odbrana:

– Centralen odbranben region.– Zapaden odbranben region.

CeliPolitikata na za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa, izrazena

preku prostornoto i urbanisti~koto planirawe treba da se naso~i vo dva osnovni segmenta:

90

– planirawe i ureduvawe na prostori pogodni za evakuacija na naselenieto i materijalnite dobra i

– planirawe i izgradba na zasolni{ta.Planski opredelbi Prostori pogodni za evakuacija na naselenieto

Zaradi postignuvawe na soodveten stepen na za{tita na evakuiranoto naselenie i prezemawe na aktivnostite za ureduvawe i podgotovka na prostorite pogodni za evakuacija, nivnite lokacii treba da se baraat vo indirektno zagrozeni prostori, kako i vo prostorite pogodni za slobodni teritorii. Tokmu regionot na slivnoto podra~je na rekata Treska e pogoden za teritorii za evakuacija.

So prostorniot plan na regionot i so merkite na ekonomskata politika treba na ovoj prostor da se predviduva razvoj na turisti~ki i rekreativni kapaciteti, vikend naselbi, revitalizacija na napu{tenite sela, razvoj na sto~arstvoto i zemjodelieto, locirawe na pomali industriski i drugi prerabotuva~ki kapaciteti, izgradba na najneophodnata infrastruktura i drugi dejnosti, koi ja potiknuvaat vkupnata prostorna disperzija na funkciite, kako trajna razvojna i odbranbena strategija.

Na~inot na evakuacijata i obvrskite na op{tinata na ~ie podra~je e smesteno evakuiranoto naselenie e uredeno so posebna uredba.Planirawe i izgradba na zasolni{ta

Zasolnuvaweto opfa}a planirawe, izgradba, odrùvawe i koristewe na zasolni{tata i drugi za{titni objekti i zasolnuvawe na naselenieto, materijalnite i kulturnite dobra na Republikata. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti za za{tita na naselenieto se gradat spored mestoto na ìveewe, mestoto na rabota, a na javni mesta kako javni zasolni{ta. Spored otpornosta zasolni{tata se gradat kako zasolni{ta za osnovna, dopolnitelna i zajaknata za{tita. Obvrska za izgradba na zasolni{ta za osnovna za{tita imaat investitorite na objektite nameneti za telekomunikacii, televiziski, radio i pe~ateni mediumi, zna~ajni industriski i energetski objekti, zna~ajni soobra}ajni objekti i objekti nameneti za javni zdravstveni slu`bi, obrazovanieto i kulturata. Obvrska za izgradba na zasolni{ta za dopolnitelna za{tita imaat investitorite na stanbeni i stanbeno delovni objekti. Toa e uredeno so Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled.

Izgradba na zasolni{ta se utvrduva spored slednive kriteriumi: vo stanbeni objekti na 40m2 korisna povr{ina, edno zasolni{no mesto; vo delovni objekti na 20 m2 korisna povr{ina, edno zasolni{no mesto; vo proizvodni objekti na 60 m2 korisna povr{ina, edno zasolni{no mesto; vo objekti za skladirawe na 80 m2 korisna povr{ina, edno zasolni{no mesto; vo obrazovni, kulturni, sportski i ugostitelski objekti, na dve tretini od brojot na posetitelite predviden so proektot na objektot. Vo ostanatite objekti zadolìtelno se zajaknuva prvata armirano betonska plo~a, taka {to moè da gi izdrì ostanatite optovaruvawa. Obvrska za izgradba na

91

javni zasolni{ta ima Republikata i edinicata na lokalnata samouprava. Obvrskata za izgradba na zasolni{ta se odnesuva na zagrozenite zoni. Zagrozenite zoni se utvrdeni od Vladata so Odlukata za utvrduvawe na zagrozeni zoni.

Od obvrska da gradi zasolni{te se osloboduva investitorot vo slu~aj: koga izgradbata na zasolni{teto ne e mo`na zaradi geolo{ko-hidrolo{kite karakteristiki na zemji{teto; koga kapacitetot na ve}e izgradenite zasolni{ta gi zadovoluva potrebite za zasolnuvawe; pri rekonstrukcija na stanbeni i stanbeno delovni objekti; pri izgradba na stanbeniobjekti so razviena bruto(neto) povr{ina do 200 m2; pri izgradba na verski objekti; pri izgradba na zemjodelski i sto~arski objekti; pri izgradba na objekti pod za{tita na Republikata i pri izgradba na pomo{ni grade`ni objekti. Investitorite oslobodeni od izgradba na zasolni{te upla}aat pridones za izgradba, odrùvawe i opremuvawe na zasolni{ta, vo soglasnost so Zakonot.

Zasolni{tata se gradat kako dvonamenski objekti, so toa {to ne smee da se zagrozi nivnata primarna za{titna funkcija. Zasolni{tata za osnovna za{tita moraat da obezbedat za{tita od natpritisok, urnatini, radioaktivni vrneì, hemiska kontaminacija i poàri, a se proektiraat i opremuvaat za podolg prestoj. Zasolni{tata za dopolnitelna za{tita moraat da obezbedat za{tita od urnatini, a se proektiraat i opremuvaat za prestoj do 48 ~asa. Grade`ni zafati so koi se namaluva za{titnoto svojstvo na zasolni{teto ne se dozvoleni. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti moàt da se izdavaat pod zakup, pod uslov da ne se naru{i nivnata primarna za{titna funkcija. Nadle`nosti na edinicite na lokalnata samouprava

Vo soglasnost so Zakonot za za{tita i spasuvawe edinicite na lokalnata samouprava i gradona~alnicite dobivaat pogolemi ingerencii i tie treba zaradi otstranuvawe na posledicite od nastanatite prirodni nepogodi ili epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i, da gi utvrdat obvrskite na javnite pretprijatija, ustanovi i slu`bi od lokalen karakter koi tie gi osnovale vo gasewe na poàri i spasuvawe na lu|e i imot pri soobra}ajni, tehni~ko-tehnolo{ki i drugi nesre}i; ras~istuvawe na lokalni pati{ta, ulicite i drugite infrastrukturni objekti vo slu~aj na neproodnost poradi vrneì od sneg, nanosi od sneg, golomrazica, nanosi od zemja predizvikani od silni vrneì, odroni, lizgawe na zemji{teto i drugo; ukaùvawe na prva medicinska pomo{ vo slu~aj na pojava na zgolemen broj na zaboleni i povredeni i spre~uvawe na {ireweto na zarazni bolesti; za{tita na ìvotnite i rastenijata vo slu~aj na pojava na bolesti, {tetnici i drugi prirodni nepogodi; ja sledi podgotvenosta na edinicata na lokalnata samouprava za za{tita i spasuvawe; odlu~uva za visinata na sredstvata potrebni za za{tita i spasuvawe od buxetot na edinicata na lokalnata samouprava; odlu~uva za visinata na sredstvata od buxetot na edinicata na lokalnata samouprava za nadomest na {teta od prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i i odlu~uva za raspredelba na humanitarna pomo{ nameneta za nastradanoto naselenie vo edinicite na lokalnata samouprava.

92

2.7.2. Merki za za{tita od prirodni nepogodi

Seizmi~kite pojavi - zemjotresi, se dominantni prirodni nepogodi vo Republika Makedonija, koi moàt da imaat katastrofalni posledici vrz ~ovekot i prirodata. Prisutni se niz vekovi, na deset seizmi~ki àri{ta vo zemjata ili vo nejzinata pobliska ili po{irokata okolina.

Istoriskite podatoci pokaùvaat deka silnite zemjotresi generirani na teritorijata na na{ata dràva, se prosledeni i so pojava na kolateralni hazardi (likvifakcija, odroni, svle~i{ta, puknatini, rasednici, pomeruvawa), so dominantni odroni i sle~i{ta, {to u{te pove}e gi zgolemuva negativnite posledici na zemjotresite.Celi i planski opredelbiMerki za za{tita od silni zemjotresi i namaluvawe na seizmi~kiot rizik

Namaluvawe na seizmi~kiot rizik moè da se izvr{i so primena na soodvetni ekonomski merki za za{tita na sozdadenite vrednosti (grade`na intervencija na nosivata konstrukcija na postojnite objekti, zaradi doveduvawe na otpornost protiv najsilnite zemjotresi), odnosno zadolìtelna primena na normativno - pravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzistenten i ekonomski odrìv stepen na seizmi~ka za{tita kaj izgradbata na novite objekti

Vo investicionite proekti treba da se razrabotat merkite za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi. Cost - benefit analiza za dosega{nite investicii treba da se primenuva so cel da se se definiraat i planski vgradat merki za sanacija na postojnata sostojba.

Za ova podra~je neophodno e da se izvr{i detalna reonizacija kako osnova za primena na za{titnite merki vo procesot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe za namaluvawe na seizmi~kiot hazard.Merki za za{tita i spasuvawe od poàri

Merkite i aktivnostite za za{tita na ìvotot i imotot na lu|eto od poàri, opfa}aat otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na poàri, otkrivawe, spre~uvawe na {irewe i gasnewe na poàri, utvrduvawe na pri~inite za nastanuvawe na poàr, kako i davawe pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani od poàr.

Investitorot vo investiciono-tehni~kata dokumentacija za izgradba na objekti, kako i za objekti na koi se vr{i rekonstrukcija-prenamena e dolèn da izgotvi poseben Proekt za za{tita od poàri i da pribavi soglasnost za zastapenosta na merkite za za{tita od poàri vo soglasno odredbite od Zakonot za za{tita i spasuvawe i Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od poàri. So ovaa Uredba poprecizno se opredeluvaat merkite {to treba da se prezemat za za{tita od poàri pri izgradbata na razni objekti.

Vo Pravilnikot za tehni~kite normativi za hidrantskata mreà za gasnewe poàri se uredeni tehni~kite normativi za hidrantskata mreà za gasnewe na poàri.

93

Vo objekti ili na prostor kade {to postoi zgolemena opasnost za nastanuvawe na poàri, se organizira protivpoàrna straà opremena so soodvetni uredi, tehni~ka oprema i sredstva za gasnewe na poàri, sé dodeka taa opasnost ne prestane.

2.7.3. Merki i nasoki za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi

Merkite za za{tita od tehni~ko - tehnolo{ki katastrofi, vo sebe sodràt pokraj neposrednata za{tita na ~ovekot i materijalnite dobra i naglasena ekolo{ka dimenzija. Ekolo{kata dimenzija na za{titnite merki trgnuva od soznanieto deka ìvotnata sredina e ograni~en resurs, koj vo odelni sredini, a i vo globalni ramki e doveden na granicata na izdrìvosta.

Pri toa osnovni metodolo{ki postapki za planirawe i ureduvawe na prostorot pri za{titata se slednite: ocenka na sostojbite na prirodnite komponenti na ìvotnata sredina i stepenot na zagrozenost od pojava na tehni~ki katastrofi; ocenka na opteretenosta na prostorot so tehnolo{ki sistemi so odreden nivo na rizik; analiza na me|usebna zavisnost na prirodnite uslovi i postojnite tehnolo{ki sistemi; definirawe na nivoto na postojniot rizik pri redovna sekojdnevna rabota na tehnolo{kite sistemi i pri pojavata na incidentni slu~ai; procena na zagrozenosta na lu|eto i materijalnite dobra; utvrduvawe na kriteriumite za izbor na optimalna varijanta na za{tita vrz osnova na procenetiot stepen na zagrozenost.

Zaradi postignuvawe na celosna za{tita na lu|eto, materijalnite dobra i potesnata i po{irokata ìvotnta sredina postojat tri nivoa na prezemawe na sigurnosni, preventivni merki :

Prvo nivo: gi vklu~uva site merki koi se prezemaat vo odrùvaweto na opremata i instalaciite, zaradi sigurno koristewe na opasni materijali vo tehnolo{kite procesi i odbegnuvawe na tehnolo{ki katastrofi.

Vtoro nivo: se odnesuva na site merki koi treba da obezbedat ograni~uvawe na emisija kako posledica od poàr, eksplozija ili osloboduvawe na hemikalii, {to moè da se slu~i vo okolnosti na pogolemi industriski akcidenti.

Treto nivo: vklu~uva merki koi se prezemaat za za{tita na ìvotna sredina. Tie se prezemaat za ograni~uvawe na efektite od imisija na opasni materii ili posledici od poàr i eksplozii.

Vo uslovite za pojava i za{tita od tehni~ko - tehnolo{ki katastrofi, se ima predvid potrebata od predviduvawe na preventivni merki od strana na stopanskite subjekti za spre~uvawe na tehnolo{ki katastrofi, zasnovani vrz analiza na odnesuvaweto na isti ili sli~ni postrojki.

So ogled deka regionot na rekata Treska prestavuva priroden rezervat, treba da se nastojuva da se zadrì vakviot trend pri planiraweto na prostornata razmestenost na industriskite kapaciteti.

94

3. NASOKI ZA SPROVEDUVAWE NA PLANOT

Vrz osnova na valorizacija na sostojbite i zna~eweto na prostorot na Regionot, so primena na sovremeni principi na prostornoto ureduvawe, Planot na prostornoto ureduvawe gi ima slednite osnovni funkcii:

– Planot e dokument so koj se definiraat osnovite za organizacija i ureduvawe na prostorot na Regionot i se naso~uva organizacijata na site aktivnosti;

– Planot e ramka, pojdovna baza i mesto za usoglasuvawe na interesite na site korisnici na prostorot, kako i globalna ramka za definirawe na programata, planot i strategijata na sevkupniot, osobeno na stopanskiot razvoj na Regionot i negovite delovi;

– Planot e osnova za donesuvawe na kone~ni odluki na upravuva~kite strukturi vo koristeweto na prostorot, po me|usebno usoglasuvawe na razvojnite dejnosti i sogleduvawe na osnovnite nasoki na prostornoto ureduvawe utvrdeni vo Planot;

– Planot, pokraj osnovnite postavki za prostornoto ureduvawe, ovozmoùva izrabotka na predlozi vo forma na alternativi, razli~ni scenarija i modeli koi treba da se razgledaat pred donesuvawe na kone~nite odluki za prioriteti;

– Planot sodrì pat i mehanizmi za upravuvawe so prostorot i ìvotnata sredina, zaradi racionalno i ekonomi~no ostvaruvawe na krajnite celi na razvojot so prioriteti i etapi. Etapite i prioritetite treba da bidat opredeleni na na~in so koj nema da se popre~uva realizacija na krajnite celi;

– Pri izrabotka na programi, proekti i planovi za razvoj potrebno e ramnopravno da se razgledaat celite na razvojot so celite na za{tita na ìvotnata sredina. Vo slu~aj na neodbeglivi kompromisi potrebno e da se predvidat merki koi }e se prezemat zaradi kompenzacija na {tetite i restitucija na prostorot vo ekolo{ki prifatliva sostojba;

– Prostorniot plan na Regionot pretstavuva pojdovna osnova pri izrabotka na generalni urbanisti~ki planovi i urbanisti~ki planovi za naseleni mesta vo op{tinite;

– Planot osobeno predlaga nasoki za ureduvawe na naselbite, osnovi na soobra}ajnata i drugata infra i supra struktura, za{tita na ìvotnata sredina i dr.;

– Planot gi razrabotuva mehanizmite za upravuvawe so prostorot i ìvotnata sredina, kako i trajno sledewe na sostojbite i promenite vo prostorot.

Sistemot na prostornoto ureduvawe treba da se prilagodi na vkupnite socio-ekonomski i geopoliti~ki promeni, kako i da se obezbedi kontinuirano deluvawe i podobruvawe na efikasnosta preku prioriteti:

– sledewe na sostojbite i procesite vo prostorot, identifikacija i ukaùvawe na problemite;

95

– utvrduvawe na mehanizmi i instrumenti za usoglasuvawe i koordinacija na site subjekti na prostorniot razvoj;

– inicirawe na izrabotka na multidisciplinarni i nau~no-stru~ni analizi, studii i podlogi za opredeleni problemi i podra~ja;

– izrabotka na programi za ekonomski razvoj na nivo na op{tini, so detalni merki i instrumenti.

Pri postavuvaweto na operativnite celi i sproveduvaweto na merki treba da se zemat predvid slednite elementi: sostojbata na postojnata dokumentacija, organiziranosta na slu`bite, neramnomernosta na prostorniot razvoj, okru`uvawe i uslovenost.

3.1. Merki i instrumenti za sproveduvawe na Planot

Nasokite koi ovozmo`uvaat dosledno sproveduvawe na planskite postavki i re{enija, koi proizleguvaat od konceptot na Planot i zna~at negova konkretizacija vo procesot na negovoto sproveduvawe se:

– Site nositeli na razvojot i korisnicite na prostorot svoite planovi i prgrami (generalni urbanisti~ki planovi, urbanisti~ki planovi na naseleni mesta i razvojni programi) treba da gi usoglasat so konceptot na prostornata organizacija na ovoj Plan i na toj na~in da pridonesat za postignuvawe na optimalni efekti vo sevkupniot razvoj na Regionot i posebno vo koristeweto i ureduvaweto na negovata teritorija;

– Organizaciite od oblasta na vodostopanstvoto i {umarstvoto, kako i site pogolemi stopanski organizacii od zemjodelstvoto, trgnuvaj}i od postavkite na Prostorniot plan na Regionot, vo vrska so ostvaruvaweto na popovolni nameni i koristewe na zemji{teto treba da izvr{at usoglasuvawe na svoite programi so postavkite na Planot. Vo svoite planovi tie treba da konkretiziraat soodvetni planski merki na nivo na op{tina, odnosno zaednica vo op{tini vo vrska so zgolemuvaweto na zemjodelskoto zemji{te, izgradbata na akumulacii i hidromeliorativni sistemi, po{umuvaweto i sl.;

– So Planot predvidenite transformacii vo strukturata i na~inot na koristewe na zemji{teto da se operacionaliziraat preku soodvetnite sektorski planovi i programi na op{tinite;

– Vo sektorskite planovi i programi na op{tinite, koordinirano so programite na stopanskite organizacii od zemjodelstvoto i {umarstvoto, da se predvidat konkretni merki vo vrska so: zgolemuvawe na zemjodelskite povr{ini do golemini koi se optimalni od gledna to~ka na proizvodstvoto i vra}aweto na {umite (po{umuvawe) na onie zemji{ta koi po svoite svojstva se {umski, a denes se koristat za drugi celi;

– Op{tinskie planovi i programite na stopanskite organizacii od primarnite dejnosti treba da obezbedat sproveduvawe na najbitnite postavki na ovoj Plan kako {to se: intenzivirawe na obrabotlivoto zemji{te soobrazno so agroindustriskiot kompleks, aktivirawe na padinsko-ridskite i ridsko-planinskite

96

podra~ja, aktivirawe na povr{inite pogodni za poljodelski kulturi, podigawe na ve{ta~ki livadi i unapreduvawe na pasi{tata, stimulirawe na sto~arstvoto i unapreduvawe na kooperativnite odnosi;

– Op{tinskite sobranija po pat na posebni odluki blagovremeno treba da gi za{titat (rezerviraat) potrebnite povr{ini ili koridori za regionalni sistemi za vodosnabduvawe i za uredi koi gi sledat sistemite;

– Vo ureduva~kite vodostopanski osnovi nu`no e poprecizno i lokaciski da se odredat prostorite pogodni za idna izgradba na pogolemi, sredni i mali akumulacii, za {to op{tinskite organi treba da donesat soodvetni odluki za za{tita i reìm na koristewe na tie prostori;

– Urbanisti~kite planovi treba da gi definiraat potrebnite povr{ini pod naselbi i da gi determiniraat zonite za {irewe na istite, nastojuvaj}i (kade {to uslovite toa go dozvoluvaat), za ovaa namena da se koristat povr{ini od poniski bonitetni klasi, kako i da se onevozmoì koristewe na zemjodelskoto zemji{te od I i II klasa za ovaa namena;

– Trgnuvaj}i od re{enijata za soobra}ajnata mreà dadena vo Prostorniot plan na R. Makedonija, da se rezerviraat i za{tituvaat od gradba odredeni koridori predvideni za magistralni i regionalni pati{ta, za èlezni~ki linii i za plovniot pat bez ogled koga i vo koja etapa }e dojde do nivna gradba;

– Da se odredat zonite za izgradba na objekti za odmor i rekreacija, kako i bitnite elementi na reìmot na taa gradba (golemina na parcelite, objektite, uslovi za snabduvawe so voda i sli~no), predviduvaj}i ja ovaa gradba na ponekvalitetni zemji{ta i maksimalno {tedej}i go prostorot po pat na koncentriran i kompleksen na~in na gradewe;

– Pri izrabotkata na urbanisti~kite planovi na naselenite mesta i proektite na golemite infrastrukturni sistemi, treba da bidat definirani makroseizmi~kite karakteristiki na prostorite vrz koi }e se odvivaat aktivnostite na gradba, ureduvawe i koristewe;

– Pome|u Republi~kata geodetska uprava i op{tinskite geodetski slu`bi i drugite zainteresirani organizacii vo Regionot treba da se vospostavi soodveten postojan sistem za sledewe na promenite na namenata i koristeweto na zamji{teto i podzemniot katastar;

– Demografskiot porast, prostornata razmestenost na naselenieto, gustinata na naselenost na prostorot, migracionite dvièwa i prostornata razmestenost na vrabotenite i relacijata na ovaa kategorija, so aktivno naselenie, determinirani so ovoj Plan, treba da bidat globalni ramki vo tretiraweto na istite elementi vo planovite i programite na op{tinite;

97

– Op{tinite ~ii prostori se demografski depresivni ili stagnantni, vo svoite planovi treba da vklu~at adekvatni merki (investicii, politika, strategija), koi }e obezbedat uslovi za soodveten populaciski rast;

– Stopanskite aktivnosti i nivnata prostorna razmestenost treba da bidat definirani vrz osnova na pogodnostite i mo`nostite na dadenoto podra~je i usoglaseni so konceptot na ovoj Plan i odr`liviot razvoj, vo smisla na proizvodna orientacija i funkcija vo edinstveniot stopanski sistem na Republikata;

– Prostornata razmestenost na stopanskite kapaciteti treba da bide usoglasena so konceptot na stopanskata polarizacija na teritorijata na Republikata, kako na~in za postignuvawe na nejzin poramnomeren razvoj i pouramnoteèn sistem na naselbi;

– Poradi orientacijata kon ramnomeren razvoj i optimalno dobliùvawe na proizvodnite kapaciteti do mestoto na ìveewe, treba da se ovozmoì op{tinskite centri da bidat centri na razvoj, a lociraweto na novite kapaciteti da ne bide samo vo gradovite, tuku i vo nivnite gravitacioni zoni;

– Stopanskite pretprijatija da disperziraat svoi pogoni vo naselbite na ridsko-planinskite i nerazvienite podra~ja, kade {to e potrebno da se vlijae na zadrùvaweto na postojnoto naselenie;

– Op{tinite svoite planovi i programi treba da gi usoglasat so konceptot na urbanizacijata i sistemot na naselbi predloèn so ovoj Plan, a osobeno vo smisla na decentralizirana urbanizacija, policentri~en sistem na naselbi, funcionalna diferencijacija na naselbite i izbegnuvawe na sekakov vid paralelizam i vo smisol na stepenot na urbanizacija, stapkata na deagrarizacijata i principite na odr`liv razvoj;

– Nivnite planovi i programi, isto taka, treba da bidat usoglaseni i so konceptot za prostorna distribucija na objektite od op{testveniot standard, kako i so postavkite na stanbenata izgradba;

– Urbanisti~kite planovi treba, vrz osnova na prostorno-fizi~kite i ekonomskite mo`nosti i postavkite na ovoj Plan, da go definiraat populaciskoto zgolemuvawe na naselbite, nivnoto funkcionalno i infrastrukturno opremuvawe, osobeno na op{tinskite centri, kako osnovni nositeli na urbanizacijata i socio-ekonomskite transformacii na ruralnata sredina i da obezbedat maksimalno so~uvuvawe na vrednostite na kulturno-istoriskoto nasledstvo i tradicijata na graditelstvoto;

– Republi~kite organizacii nadle`ni za razvoj na krupnite infrastrukturni sistemi vo sorabotka so instituciite koi rabotat regionalni prostorni planovi, treba poprecizno da gi definiraat zaedni~kite elementi {to proizleguvaat od ovoj Plan kako {to se: zaedni~kite i regionalnite sistemi za vodosnabduvawe, pro{irenite i regionalnite sistemi za evakuacija i tretman na

98

otpadnite vodi, sistemot za navodnuvawe na zemjodelskite kompleksi, sistemot na akumulacii, podzemnite vodi, magistralnata i regionalnata patna mreà, èlezni~kata mreà, telefonskata i telegrafskata mreà, radiodifuznata i televiziskata mreà, hidro i termoelektranite so prenosnata elektroenergetska mreà, naftovodot i gasovodot;

– Zaradi ispituvawe na sostojbite na kvalitetot na vozduhot, vodata i po~vata treba da se vospostavi mreà na teritorijata na celiot Region;

– Prioritet vo zafa}aweto na vodite treba da dobivaat re{enijata koi imaat regionalen karakter, a sanitarnite zoni za za{tita na izvorite i izvori{nite podra~ja i na akumulaciite treba da se vospostavat vo zavisnost od nivnata namena i funkcija. Opredeluvaweto na {iro~inata i karakterot na sanitarnite za{titni zoni treba da bide razraboteno i definirano so posebna studija i normativno uredeno so Republi~ki zakon;

– Zabrana na izgradba na industriski, infrastrukturni i drugi kapaciteti koi produciraat ili transportiraat opasni otpadoci i materii;

– Izvorite i izvori{nite podra~ja so osobeni prirodni pejza`ni i ambientalni vrednosti, treba da bidat za{titeni i uredeni kako izletni~ki mesta i spomenici na prirodata;

– Op{tinite i stopanskite pretprijatija treba vo celost da gi po~ituvaat postavkite na Planot za prostornata razmestenost na industriskite kapaciteti koi go zagaduvaat vozduhot, vodite, po~vata i rastitelniot svet;

– Postojnite industriski kapaciteti i drugi objekti koi se javuvaat kako zagaduva~i treba da obezbedat, organiziraat i uredat zoni za sanitarna biolo{ka za{tita, kako {to se definirani so Zakonot;

– îstata industrija moè da se disperzira vo zaostanatite ridsko-planinski podra~ja, vo turisti~ko-rekreativnite zoni i vo podra~jata na prirodni retkosti;

– Da se definiraat reìmot na ureduvawe i za{tita na ridsko-planinskite podra~ja kade }e bidat locirani sto~ni farmi, kako golemi zagaduva~i na vodite, a posebno na podzemnite vodi vo karstnite podra~ja;

– So posebna studija treba da bide razraboten metodot i uslovite za izdavawe na lokacii na ne~istata industrija;

– So op{tinskite planovi i programi treba da se definiraat za{titnite zoni okolu golemite infrastrukturni potezi i energetskite kompleksi;

– Da se nastojuva da se ostvari razmestuvawe i smestuvawe na stopanskite i drugite aktivnosti i izgradba na objekti za niv, po~ituvaj}i gi vo celost kriteriumite i barawata na za{titata;

– Za obezbeduvawe na kvalitetot na sredinata i osobeno za unapreduvawe na degradiranite podra~ja, potrebno e da se

99

obezbedat uredi za pre~istuvawe na otpadnite gasovi ili da se izvr{i zamena na nesoodvetnite tehnologii;

– Prioriteti vo obnova na {umskite zemji{ta treba da imaat prostorite okolu golemite gradovi, okolu industriskite, rudarskite infrastrukturni zoni, podra~jata zafateni so intenzivni procesi na erozija i perifernite delovi na kotlinite;

– Potrebno e revidirawe na {umsko-stopanskite osnovi so cel na vgraduvawe na aspektite na so~uvuvawe, unapreduvawe i odrùvawe na {umite, poradi nivnata ekolo{ka sloènost, op{tokorisnite funkcii i zna~ewe, kako najbiten biolo{ki regulator vo sredinata;

– Prostorite na prirodni vrednosti, oceneti i proglaseni kako prirodni retkosti, pokraj za{titata i turisti~ko-rekreativnata namena, treba da se aktiviraat i kako prostori za nau~no-obrazovna aktivnost;

– Objektite na kulturno-istoriskoto nasledstvo i prostorite so etnografski, arheolo{ki i ambientalni vrednosti treba da se istraùvaat, valoriziraat i optimalno da se koristat kako va`ni turisti~ki i edukativni motivi;

– So razvojnite planovi na op{tinite da se predvidi razvojot na turizmot vrz osnova na bogatstvoto, raznoli~nosta, izda{nosta i ekolo{kata so~uvanost na prirodnite resursi prisutni na podra~jata na op{tinite odnosno ruralnite naseleni mesta;

– So posebni programi, so cel aktivirawe na ruralniot prostor i negovata avtohtonost, potrebno e da se povruva turizmot i zemjodelieto preku proizvodstvoto na zdrava hrana. Ova povrzuvawe }e sozdade specifi~na ponuda preku koja moè da zaìveat ruralnite podra~ja i tradicionalnoto nasledstvo (graditelsko, etnolo{ko). Aktiviraweto na tradicionalnite elementi na ruralnite sredini vo turisti~kata ponuda e osnova za razvojot na ruralniot turizam;

– Podra~jata so poseben reìm na za{tita, kako {to se za{titeni podra~ja na prirodata, pretstavuvaat specifi~en turisti~ki potencijal, so ~ija adekvatna valorizacija, no i so odredeni ograni~uvawa, se sozdavaat mo`nosti za razvoj na nau~niot, edukativniot i ekolo{kite programi vo turizmot;

– So razvojnata komunalna politika na edinicite na lokalnata samouprava, da se preferira jaknewe na patnata infrastruktura, koja }e ovozmoì pozna~aen i poorganiziran razvoj na tranzitnite, delovnite, sportskite i izletni~kite tekovi;

– Vo R. Makedonija sé u{te postojat brojni neidentifikuvani, kako i identifikuvani, a neevidentirani predeli i objekti so zna~ajni prirodni vrednosti i postoi opasnost od nivno uni{tuvawe i obezvrednuvawe so nekontroliran prodor na sovremenata tehnologija, osobeno vo nedostatno razvienite krai{ta, poradi {to se neophodni pointenzivni istraùvawa i angaìrawe na po{irokata op{testvena zaednica.

100

3.2. Odredbi i elementi za izrabotka na urbanisti~ki planovi

Pri izrabotkite na urbanisti~kite planovi na naselbite, istite treba da se usoglasat so Prostorniot plan na Regionot, osobeno vo odnos na slednite elementi:

– Op{tata namena na povr{inite;– Osnovite na dolgoro~nata politika na urbanizacija;– Mreàta na golemata infrastruktura;– Mreàta na naselbi;– Opredelbite za za{tita na ìvotnata sredina.

Nasokite na Prostorniot plan na Regionot vo odnos na op{tata namena na povr{inite se sledni:

– Pri izrabotka na urbanisti~kite planovi, povr{inite za site urbani sodrìni treba da se baraat isklu~ivo vo ramkite na postojnite grade`ni reoni, a isklu~ivo za toa opravdani celi, nadvor od ovie ramki, na povr{ini od poslabi bonitetni klasi (nad IV kategorija);

– Naso~uvawe na izgradbata na vikend zoni, zemjodelski i drugi objekti samo vo onie podra~ja koi so planovi i programi na op{tinite }e bidat opredeleni za tie celi.

Vo odnos na dolgoro~nata politika na urbanizacija, osnovnite nasoki na Prostorniot plan se odnesuvaat osobeno na:

– Zaedni~ko koristewe na prostorot i sinhronizirana izgradba na infrastrukturnite potezi vo edinstveni koridori definirani vo planovi i programi na op{tinite;

– Primena na dadeni principi na naso~enata urbanizacija so {to }e se dostignat pribli`no ednakvi uslovi na ìveewe i rabota na celata teritorija;

– Izbor i raspored na stopanski aktivnosti soglasno so prirodnite uslovi, raspoloìvata rabotna sila i postojnite stopanski kapaciteti;

– Sozdavawe mo`nosti za otvorawe novi rabotni mesta vo naselbi i podra~ja kade treba da se zadrì postojnoto naselenie i naso~at migraciite;

– Distribucija na kapacitetite od javnite funkcii, soglasno so potrebite na naselenieto zaradi namaluvawe na razlikite vo opremenosta so istite;

– Organizacija na teritoriite na naselbite isklu~ivo na prostori koi dosega ne se iskoristeni za urbani celi i na prostori koi so urbanisti~kite planovi se rezervirani za novi, glavno stopanski aktivnosti, a sé u{te ne se prevedeni kon novata namena;

– Usoglasuvawe na gustinite na naselenost, izgradenost i spratnost, zaradi po~ituvawe na principite na humano ìveewe i racionalna eksploatacija na prostorot i urbanite sodrìni soglasno so site vidovi na za{tita.

Vo domenot na golemite infrastrukturni sistemi, nasokite koi gi dava Prostorniot plan na Regionot se odnesuvaat na osnovnata mreà od zna~ewe na Republikata.

101

So planovi i programi na op{tinite, infrastrukturnata mreà }e se koncipira soglasno so prethodnata mreà, so koja }e formira edinstven sistem. Ova se odnesuva na mreàta na regionalni i lokalni patni pravci, mreàta na lokalni gasovodi i dalnovodi od 110 KV i pomali. Site ovie mreì }e se izgraduvaat soglasno so potrebite na dadenoto podra~je i mo`nostite na osnovnata mreà.

Vo odnos na sistemot na naselbite, planovite i programite na op{tinite treba da se usoglasat so Prostorniot plan na Regionot, imaj}i gi predvid vkupniot populacionen potencijal na Regionot i politikata na naso~enata urbanizacija.

Osnovnata mreà na naselbi treba da se razviva na toj na~in {to sekoja op{tina, soglasno so sopstvenite specifi~ni uslovi, dadenata mreà }e ja diferencira vo podstepeni za da se precizira opredelena funkcionalna osobenost. Ova osobeno se odnesuva na naselbi na potezite so podobra infrastrukturna izgradenost, kade e racionalno da se predvidat odredeni zaedni~ki sodrìni i objekti koi sekoja poedine~na naselba ne moè da gi opravda.

Vo oblasta na za{titata na ìvotnata sredina, urbanisti~kite planovi treba da se usoglasat so Prostorniot plan na Regionot na toj na~in {to vrz osnova na reìmot na za{tita predviden so Prostorniot plan, }e se organizira raspored na aktivnosti i izgradba na objekti za da se usoglasat barawata koi gi postavuva odr`liviot stopanski razvoj i sovremenoto sfa}awe na za{titata.

3.3. Uslovi za efikasna realizacija na Prostorniot plan

Zaradi efikasna realizacija na Prostorniot plan va`no e da se obezbedi:

– Me|uresorska koordinacija i usoglasuvawe na interesite vo prostorot;

– Kadrovska i organizaciona opremenost na lokalnite edinici za prostornoto ureduvawe;

– Organizacija na informacionen sistem;– Novi kartografski podlogi za urbanisti~ki planovi;– Sistematizacija na podatocite za prostorot po op{tini i

prostorni celini utvrdeni so Planot.

3.4. Posebni merki i aktivnosti

Merki za ostvaruvawe na racionalno koristewe i za{tita na prostorot, kako i posebni interesi na prostorniot razvoj se:

1. Obezbeduvawe na sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo i se organizira i ureduva prostorot so cel za vkupen razvoj, a osobeno vo odnos na:

– bespravnata gradba;

102

– stopanisuvaweto so {umite, zemjodelskoto zemji{te, vodite i drugo;

– za{tita na sozdadenoto i prirodnoto bogatstvo.2. Izrabotka na stru~ni podlogi i donesuvawe na soodvetni propisi

za podra~ja od poseben interes za Dràvata.– Postojnite grade`ni podra~ja treba racionalno da se koristat i

za taa cel treba da se ispitaat prostornite rezervi i da se izvr{at izmeni i dopolni na vaè~kite planovi za prostornoto ureduvawe. Pro{iruvawe na prostornite grade`ni podra~ja i formiraweto na novi moè da se vr{i vo novite urbanisti~ki planovi vrz baza na soodvetnite kriteriumi. Nasokite i kriteriumite za ureduvawe na prostorot nadvor od grade`nite podra~ja treba da se utvrdat so pomo{ na stru~ni osnovi i upatstvata od resorite na zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, {umarstvoto i za{titata na ìvotnata sredina. Osobeno vnimanie da se dade na planiraweto na infrastrukturnite koridori i objekti so prioritetno koristewe na postojnite trasi i pomalku vredni prostori;

– Vo planiraweto na ureduvaweto na naselbite (osobeno na gradskite) i prilagoduvaweto na tie planovi na novite potrebi i inicijativi, treba da se utvrdat prostorni rezervi na oformenite strukturi i optimalni mo`nosti na razvoj:

3. Da se utvrdat grani~nite kapaciteti na postojnata infrastruktura ~ija realizacija bara golemi vloùvawa, taka {to izgradbata treba da se naso~i kon podra~ja koi ve}e se i koi moàt da bidat opremeni so infrastruktura od soodveten kapacitet;

4. Da se utvrdat mo`nostite za koristewe na rabotnite zoni preku vnatre{na transformacija, modernizacija i podobro koristewe na prostorot i opremata, postapno da se dislociraat zagaduva~kite dejnosti od naselbite;

5. Sozdavawe na uslovi za locirawe na mali stopanski edinici vo pomalite naselbi, a osobeno semejni stopanstva na retko naseleni podra~ja;

6. Turisti~kite sodrìni treba da se planiraat koordinirano i usoglaseno so nasokite od Prostorniot plan i toa zadolìtelno nadvor od podra~jata so za~uvani prirodni vrednosti i za{titeni delovi na prirodata;

– Revitalizacija na istoriskite celini so vnesuvawe na soodvetni sodrìni i za{tita na vrednostite.

3.5. Nau~ni i stru~ni istraùvawa

Vo domenot na organizacijata i ureduvaweto na prostorot i naselbite, kako i ìvotnata sredina, prioritet treba da dobijat slednite istraùvawa:

– Institucionalno - upravuva~kite, informativno-upravuva~kite i ekonomskite problemi i regulacijata vo ovie oblasti;

– Me|unarodnite iskustva vo regulacija na prostorniot razvoj, razvojot na naselbite i za{titata na ìvotnata sredina vo prv

103

red, op{to-upravuva~kite, informativnite, institucionalnite, ekonomskite i metodolo{kite aspekti.

Za potrebite na realizacijata na navedenite prioriteti, neophodno e da se vospostavi institucionalna, organizaciona i informativna mreà koja ovozmoùva traen i sistematski transfer na informacii od okruùvaweto koi vo ovie oblasti se relevantni za Republikata koja vklu~uva i pribirawe i sistematizacija na nau~ni i stru~ni istraùvawa od najrazli~ni oblasti vo zemjata i nadvor od nea.

Vo ovoj kontekst se predlagaat slednite prioriteti po oblasti: 1. Prostorni strukturi, enviromentalna ekonomija, urbana

ekonomija i stopanski raste`:– Istraùvawe na problematikata na prostornoto i urbanisti~koto

planirawe na subnacionalno nivo (op{tinsko, lokalno itn.);– Istraùvawe na geoprostornite faktori na R. Makedonija vo

novoto okruùvawe;– Kriti~ko istraùvawe na teorijata i praksata na planiraweto i

razvojot na prostorot i naselbite vo R. Makedonija;– Razvoj na metodologijata za izrabotka i evaluacija na

alternativnite koncepti za prostornata i strukturnata rekonstrukcija na industrijata i izrabotka na soodvetni koncepcii.

2. Sistem na prostornoto i urbanisti~koto planirawe i metodologija na planiraweto:

– Istraùvawe na funkcioniraweto na prostornoto i urbanisti~koto planirawe vo uslovi na me{ovito stopanstvo i izrabotka na kompatibilni modeli na socijalnoto, ekonomskoto, ekolo{koto i drugo planirawe;

– Problemi na valorizacijata vo prostornite i urbanisti~kite planovi;

– Istraùvawe na merkite za plansko naso~uvawe na razvojot vo posebni podra~ja (pograni~ni, ridsko-planinski i dr);

3. Domuvawe:– Izrabotka na standardi i normativi za dràvnoto i bankarskoto

stimulirawe na subvencionirana stanbena izgradba so nivna teritorijalna diferencijacija.

4. Razvoj na selata, zemjodelstvoto i ureduvaweto na zemjodelskoto zemji{te:

– Izrabotka na detalna tipologija na selskoto podra~je i naselbi;– Istraùvawe na netradicionalnite formi na razvoj na selskite

podra~ja i naselbi: industrijalizacija na selata so ekolo{ki povolni proekti i razvoj na potrebnata surovinska baza;

– Istraùvawa na potencijalite na selski atari vrz osnova na definirani kriteriumi;

– Istraùvawe na socio-ekonomskite dvièwa vo zemjodelstvoto i vo selata, vrz baza na reprezentativni anketni istraùvawa, po reoni i za Regionot vo celost, so cel da se utvrdi vlijanieto na agrarnata politika vrz problemite vo ekonomskata, sopstveni~kata i proizvodstvenata struktura na individualnite

104

stopanstva, kako i na poracionalnoto i poefikasnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te;

– Istraùvawa za potrebite na izrabotka i realizacija na programi utvrdeni so ovoj Plan.

5. Za{tita na ìvotnata sredina:– Izrabotka na studii za vlijanie vrz ìvotnata sredina vo

prostornoto i urbanisti~koto planirawe;– Razvoj na biolo{ki i bioinènerski metodi za za{tita na

ìvotnata sredina i obnova na zagrozenite podra~ja;– Postapka za tretman na opasni materii, kriteriumi i

metodologija za izbor na lokacii za deponii;– Istraùvawe na ekolo{ko-prostorniot kapacitet za razvoj na

opredeleni podra~ja vo Regionot i toa, prioritetno za: ekolo{ki najvrednite, najso~uvanite podra~ja (nacionalni parkovi i drugo), podra~jata so najgolema koncentracija na naselenie i aktivnostite i podra~jata so najgolemi prostorni potencijali za razvoj.

3.6. Sledewe na realizacijata na Planot i ocenka na ostvaruvawata

Soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, sledeweto na sostojbite i promenite vo prostorot na Regionot na slivot na r. Treska i ostvaruvaweto na Prostorniot plan na Regionot }e se odviva soglasno metodolo{kiot pristap utvrden so Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Dràvata. Imeno, realizacijata na Prostorniot plan na R. Makedonija, koj pretstavuva seopfaten i integralen strate{ki dokument za prostoren razvoj na Dràvata, se ostvaruva so negova razrabotka preku prostornite planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot. Spored toa i sproveduvaweto na ovoj Regionalen plan koj pretstavuva razrabotka na Prostorniot plan na Republikata, }e bide sledeno so Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija.

Godi{niot izve{taj obezbeduva uvid vo procesot na organizacija, ureduvawe i upravuvawe so prostorot soglasno Prostorniot plan na Dràvata i sogleduvawe na realizacijata na site planski nasoki i opredelbi utvrdeni so regionalnite prostorni planovi so koi {to se implementira Prostorniot plan na R. Makedonija.

Sledeweto na realizacijata na Prostornio plan go vr{i izrabotuva~ot na Planot vrz osnova na posebna Programa za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija.

105

3.7. Informacionen sistem za prostorno planirawe vo Regionot

Za potrebite na realizacija na Planot, kako i za potrebite na prostornoto i urbanisti~koto planirawe na drugi nivoa na upravuvawe, neophodno e da se pristapi kon sistematska rabota za voveduvawe i razvoj na me|usebno usoglasuvawe na prostorniot (geografski) informacionen sistem i informacionen sistem za ìvotnata sredina.

So konceptot za razvoj na informativniot sistem treba da se definiraat slednite elementi:

– Obem i kvalitet na informativnite potrebi za razni vidovi prostorni i urbanisti~ki planovi i programi za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina, zavisno od raznite vidovi na upravuvawe.

– Kriteriumi za razvoj na INDOK slu`bi vo ramkite na informativniot sistem za prostorot/ìvotnata sredina.

– Metodolo{ka ramka za komunicirawe pome|u INDOK slu`bite vo ramkite na sistemot, kako i za komunicirawe so drugi informacioni sistemi i mreì.

– Proekt za kadrovsko (vklu~uvaj}i i programa za edukacija na stru~niot kadar i korisnicite na sistemot), tehni~ko i programsko opremuvawe na informativniot sistem za prostorot.

So navedenite proekti treba da se utvrdi na~inot na redizajnirawe na postojnite mreì na podatoci koi prostorno, urbanisti~ki i ekolo{ki se relevantni (razni evidencii, statistika, registri, katastri, sistemi na monitoring itn.), zaradi obezbeduvawe na nivnata kompatibilnost so prostornite, urbanisti~kite i ekolo{kite kriteriumi. Potrebnite modifikacii vo taa smisla treba da se elaboriraat spored slednite kriteriumi:

– Avtonomnite i parcijalnite mreì na podatoci da se povrzat vo edinstvena celina;

– Postojnata resorna orientacija, celi, sodrìna i dr. da se modificiraat spored potrebite na srodnite sistemi na podatoci;

– Redundancata (povtoruvaweto na golem broj na isti karakteristiki vo pove}e sistemi) da se svede na toleranten minimum;

– Vrz osnova na posebna programa da se izvr{i digitalizacija na podatocite i nivna avtomatska obrabotka;

– Obezbeduvawe sistem i na~in na kontrola i utvrduvawe na verodostojnosta na digitaliziranite podatoci;

– Utvrduvawe na~in na ~uvawe i obezbeduvawe na soodvetni grupi na podatoci preku evidencija i opredeluvawe na na~inot na pristap do istite;

– Izrabotka na programa za trajno i sistematsko aùrirawe na podatoci;

– Sodrìnata na bazata na podatoci i sistemite na indikatori da se soobrazat so novite potrebi, soglasno potrebite za obezbeduvawe na stru~ni informacii za odlu~uvawe za razvojnite planovi, programi i proekti.

106

So navedenite proekti prioritetno treba da se opfatat:– Formiraweto na informacioniot centar za prostorot na nivo na

Regionot;– Razvojot na bazata podatoci od Prostorniot plan na Regionot i

sistemot na pokazateli za sledewe na negovata realizacija (monitoring) i ocenka na ostvaruvaweto (evaluacijata);

– A`uriraweto na katastarot na zemji{te (so nositelite na pravoto na sopstvenost i pravoto na koristewe);

– Formiraweto na zemji{ni registri (zemji{te vo sloboden promet, otkup na zemji{te vrz osnova na eksproprijacija, prvenstveno pravo na otkup, ceni na zemji{teto vo promet, dohod po parceli, tro{oci za izgradba na objekti, sistem na danoci, taksi, pridonesi i nadomestok za koristewe na grade`noto zemji{te, registar na vrednosti na parceli i dr.);

– Izrabotkata na programa za oformuvawe, odnosno a`urirawe na katastarot na podzemni i nadzemni infrastrukturni sistemi i instalacii, formiraweto na posebni katastri za podra~jata zagrozeni od atmosferski nepogodi, kako i za nestabilnite i erozivni podra~ja.

107

4. PRIORITETI I ETAPI VO REALIZACIJA NA NAREDNI AKTIVNOSTI

nositel na aktivnost ime na proekt cel na proektot period na

realizacijastopanski aktivnosti1 MTV Realizacija na soobra}ajnata

infrastruktura na akumulacijata "Kozjak"

Pottiknuvawe na razvojot na turisti~kata dejnost, zgolemuvawe na turisti~kite aktivnosti, turisti~kata ponuda i motivite za poseta na ovoj kraj

kratkoro~en

2 ME, ELS, M@SPP

Fizibiliti studija za razvoj na turizmot vo mesnosta Darda vo op{tina Zajas

Valorizacija na turisti~kite vrednosti na potencijalniot turisti~ki lokalitet

Srednoro~en

3 MZ[V, ELS Studija zapotencijalite za razvoj na p~elarstvoto, lekoviti rastenija, za~inski rastenija i pe~urkarstvoto

Otvarawe mo`nosti za delovno aktivirawe na lokalnoto naselenie vo neselbite so potencijali za razvoj na ovoj vid zemjodelski aktivnosti

Kratkoro~en

ME, MLS, ELS Programa za aktivirawe na turisti~kite zoni i lokaliteti so prioritet vo izgradbata na komunalnata infrastruktura i nekomercijalni sodr`ini na javen standard

Pottiknuvawe na turisti~kata dejnost i aktivirawe na lokalnata samouprava i mesnoto naselenie

Srednoro~en

M@SPP, MTV, ELS

Izrabotka na urbanisti~ki planovi i ureduvawe na turisti~kite naselbi

Pottiknuvawe na razvojot na turizmot

Srednoro~en

ME,ELS Programi za ekonomski razvoj na nivo na op{tini so detalni merki i instrumenti za razvoj

Podobruvawe na ekonomskiot ambient i pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj na lokalno nivo

Kratkoro~en

M@SPP, ME, ELS

Fizibiliti studija za locirawe na potencijalni stopanski zoni

Ekonomizirawe na tro{ocite za izgradba na zaedni~ka infrastruktura i drugi pridru`ni objekti i namaluvawe na tro{ocite za izgradba na objekti i instalacii za za{tita od eventualni {tetni autputi

Kratkoro~en

demografski razvoj1. MTS,

ELSPrograma na merki za nadminuvawe na demografskite barieri vo demografski depresivnite i visoko koncentriranite naseleni mesta vo Regionot

Utvrduvawe na demografskite barieri i predlagawe na merki za aktivirawe na lokalnoto naselenie vo nadminuvawe na

Dolgoro~en

108


realizacijaproblemite

domuvaweMTV, M@SPP,MTS, MLS

Strategija za domuvawe Utvrduvawe na stanbena politika vo pravec na podobruvawe na standardot na domuvawe

Kratkoro~en

urbanizacijaELS Izmena i dopolna na

urbanisti~ki planoviUsoglasuvawe na postojnite urbanisti~ki planovi so noviot Zakon za prostorno i urbanist~ko planirawe

2 godini

ELS Urbanisti~ki planovi Intenzivirawe na dinamikata na izrabotka na novi urbanisti~ki planovi kako indikator za stepenot na urbanizacija na prostorot

Kratkoro~en, odnosno srednoro~en (vo zavisnost od definiranite prioriteti soglasno godi{nite programi na ELS)

ureduvawe na selski naselbi i podra~jaM@SPP, MLS, ELS

Izrabotka na strategija na integralen razvoj na ruralnite naselbi vo Regionot

Seopfaten i integralen razvoj na ruralnite naselbi

Srednoro~en

koristewe i za{tita na zemjodelsko zemji{teME, M@SPP Izrabotka na Elaborat i Programa

za ekolo{ko (organsko) proizvodstvo

Promovirawe na ekolo{kotp proizvodstvo i za{tita na `ivotnata sredina

Kratkoro~en

M@SPP, MZ[V, ELS

Formirawe na agropedolo{ka laboratorija

kontrola na kvalitet na po~vite

Srednoro~en

koristewe i za{tita na {umi i {umsko zemji{teMZ[V, ELS Strategija za razvoj na

{umarstvoto i drvnata industrija;Za~uvuvawe i za{tita na {umite

Kratkoro~en

komunikaciski i dostavni sistemiMakedonska Po{ta

Zgolemuvawe na po{tenski edinici vo Region

Podobra dostapnost na po{tenska mre`a

Srednoro~en

Makedonska Radiodifuzija

Izgradba na TV/UKB radio-difuzni objekti

Celosna pokrienost na teritorija

Srednoro~en

vodostopanska infrastrukturaMZ[V Izrabotka na tehni~ka

dokumentacija za prostorna dispozicija i mo`ni trasi na dovodite na RVS "Treska" so analiza na potrebnite sredstva za negova realizacija

Obezbeduvawe na dokumentacija za realizacija na RVS "Treska" i obezbeduvawe na voda vo su{nite podra~ja

Srednoro~en

M@SPP, MTV, ELS

Izrabotka na proekt za za{tita od erozija i poplavi od reka Treska

Za{tita na obrabotlivoto zemji{te i urbanite prostori

Kratkoro~en

109


realizacijaMTV, MLS, ELS Izgradba na vodosnabditelni

sistemi na selata vo slivot Podobruvawe na standardot na ìveewe

Kratkoro~en

M@SPP, MTV, MLS, ELS

Izgradba na pre~istitelnata stanica za gradot Ki~evo vo koja }e se prifa}aat i otpadnite vodi od selata vo op{tinite Oslomej, Zajas, Drugovo i Vrane{tica

Za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi od zagaduvawe so otpadni vodi

Kratkoro~en

MZ[V, ELS Primena na zakonskite merki za naplata na vodniot nadomest i modernizacija i rehabilitacija na sistemite za navodnuvawe

Uspe{no funkcionirawe na sistemite i kvalitetno navodnuvawe.

Kratkoro~en

M@SPP, MTV, MLS, ELS

Izgradba na kanalizacioni mreì i sistemi za pre~istuvawe na otpadnite vodi vo naselenite mesta

Za~uvuvawe na kvalitetot na vodite na r. Treska

Srednoro~en

MZ[V Preispituvawe na maksimalnata kota na planiranata akumulacija Podvis

Za{tita na prostorot predviden za akumulacija i za{tita na urbaniot prostor

Kratkoro~en

energetska infrastrukturaAD MEPSO Izgradba na TS 110/35/10 kV

SarajPodobruvawe na kvalitet na ispora~anata el. energija

Srednoro~en

ME Izrabotka na proekti za izgradba na mali i mini hidroelektrani na sliv na r.Treska

Privlekuvawe na investitori za gradba na mali hidroelektrani

Srednoro~en

ME Izgradba na gasovod Skopje-Tetovo-Gostivar-Ki~evo

Gasifikacija na regionot

Dolgoro~en

za{tita na ìvotnata sredina i prirodnite retkostiM@SPP Monitoring na kvalitetot na

vozduhot i vodataZa~uvuvawe na ìvotnata sredina

Kratkoro~en

MZ[V Izrabotka na sistem na kontrola na plodnosta na po~vata, izrabotka na agrohemiska karta

Za~uvuvawe na kvalitetot na zemji{teto

kratkoro~en

M@SPP Vodewe na katastar na zagaduva~i na vozduhot.i vodata

Za~uvuvawe na ìvotnata sredina

Kratkoro~en

za{tita na kulturno istorisko nasledstvoMK Izrabotka na Za{titni

konzervatorski osnovi za regionot na slivnoto podra~je na rekata Treska

Za~uvuvawe i aktivno vklu~uvawe na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo ìvotot na zaednicata kako faktor na odr`liv razvoj i ureduvawe na prostorot

Kratkoro~en

Za{tita na prirodnoto nasledstvo, biolo{kata i predelskata raznovidnost M@SPP Izrabotka na prostorni planovi za

site za{titeni podra~jaZa{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo

Kratkoro~en

M@SPP Izrabotka na planovi za Naso~uvawe i kontrola Kratkoro~en

110


realizacijaupravuvawe so za{titenite podra~ja

na aktivnostite koi se odvivaat vo za{titenite podra~ja

M@SPP Valorizacija, kategorizacija i proglasuvawe na prirodnoto nasledstvo soglasno noviot zakon za za{tita na prirodata

Za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo

Kratkoro~en

M@SPP Izrabotka na Crvena lista i Crvena kniga na Florata i faunata na Regionot

Za{tita na biolo{kata raznovidnost

Kratkoro~en

M@SPP, ELS Revitalizacija na postojnite prirodni retkosti


Dolgoro~en

M@SPP, ELS Edukacija i podignuvawe na javnata svest za zna~eweto na prirodnoto nasledstvo


Dolgoro~en

M@SPP Formirawe na monitoring stanici za biolo{ka raznovidnost i vospostavuvawe na ekomre`a na za{titenite prirodni dobra


Kratkoro~en

M@SPP Formirawe na informativen sistem za za{tita na prirodata, praten so sootveten monitoring i sozdavawe na banka na podatoci za za{titenite dobra,

Sozdavawe na banka na podatoci za za{titenite dobra

M@SPP- ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe; ME - Ministerstvo za ekonomija; MZ[V - Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; MLS - Ministerstvo za lokalna samouprava; MTS - Ministersvo za trud i socijalna politika; MTV - Ministerstvo za transport i vrski; MK - Ministerstvo za kultura; ELS - Edinici na lokalna samouprava

111

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Sostaven del na ovoj plan se i soodvetni grafi~ki prilozi koi ne se objavuvaat, a se nao|aat vo Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Za sproveduvawe na Prostrniot plan na region na sliv na reka Treska }e se griì Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Ovoj Prostoren plan vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Broj ______________

______________2006 godina

Skopje

PRETSEDATEL NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA QUBI[A GEORGIEVSKI

112

A · Web viewSpored planovite za stopanisuvawe so {umite za stopanska namena, vo slivot na reka...

Documents

Transcript of A · Web viewSpored planovite za stopanisuvawe so {umite za stopanska namena, vo slivot na reka...