UPATSTVO ZA PODGOTOVKA NA OBRAZECOT ZA … za...4 postignuvaweto na visoko op{to nivo na za{tita na...

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

UPATSTVO ZA PODGOTOVKA NA OBRAZECOT ZA

A - DOZVOLA ZA USOGLASUVAWE / A - INTEGRIRANA EKOLO[KA DOZVOLA

2

Voved

Integriranoto Spre~uvawe i Kontrola na Zagaduvaweto (ISKZ) e sistem za za{tita na na ìvotnata sredina koj vklu~uva pocelosen pristap za kontrola na zagaduvaweto od industriskite izvori. ISKZ koristi edna edinstvena dozvola za kontrola na otpadni vodi, emisii vo vozduh, upravuvawe so otpad, bu~ava i drugi raboti povrzani so dadenata postrojka. Obvrskite koi proizleguvaat od ovoj sistem na dozvoli poteknuvaat od Direktivata na EU 96/61/EC za ISKZ. Direktivata e celosno transponirana vo noviot Zakon za ìvotna sredina (Sl. vesnik RM 53/05)

Glavna cel na ISKZ e da postigne: Visoko nivo na za{tita na ìvotnata sredina vo celost prvenstveno so spre~uvawe, a kade {to toa ne e pogodno so namaluvawe na emisiite vo vozduhot, vodata i po~vata. ISKZ ima integriran pristap, {to zna~i deka dozvolata mora da gi zema vo predvid celokupnite vlijanija na instalacijata vrz ìvotnata sredina t.e. emisii vo vozduh, voda i po~va, sozdavawe na otpad, upotreba na surovini, energetska efikasnost, bu~ava, za{tita od nesre}i, upravuvawe so rizici itn. Dozvolite mora da bidat bazirani na konceptot na Najdobri Dostapni Tehniki (NDT). Vo mnogu slu~ai primenata na NDT moè da pridonese za zna~itelni podobruvawa na ìvotnata sredina. Upotrebata na NDT zna~i najefektivna i najnapredna faza vo razvojot na aktivnostite i metodite na dejstvuvawe koi ja pokaùvaat vo princip prakti~nata soodvetnost na poedinite tehniki za za{tita i kade {to ne e mo`no, da gi namalat emisiite i vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo celina. Glavnite elementi na ISKZ dozvolata se slednite:

- Integriran pristap - Primena na Najdobri Dostapni Tehniki - Prvenstvo na spre~uvaweto pred namaluvaweto - U~estvo na javnosta - Kontrola na uslovite vo dozvolata - sopstven monitoring i monitoring

od nadle`na institucija - Sistem za upravuvawe so ìvotnata sredina - za da se osigura

sistematski pristap kon problemite od oblasta na ìvotnata sredina - Dostavuvawe izve{tai spored uslovite vo dozvolata na na~in i so

frekfencija kako {to e navedeno vo dozvolata Glavnite celi na ISKZ se da osigura deka: (a) site soodvetni preventivni merki protiv zagaduvawe se prevzemeni; (b) ne e predizvikano zna~itelno zagaduvawe; (v) se izbegnuva sozdavawe na otpad; a kade {to se proizveduva se upotrebuva povtorno ili ako toa ne e tehni~ki i ekonomski opravdano se deponira pri {to se izbegnuva ili namaluva vlijanieto vrz ìvotnata sredina; (g) energijata se iskoristuva efikasno; (d site neophodni merki se prevzemeni za da se obezbedi za{tita od havarii i da se ograni~at nivnite posledici;

3

(|) site neophodni merki se prevzemeni za da se izbegne bilo kakov rizik od zagaduvawe po prestanokot so rabota i da se vrati lokacijata vo zadovolitelna sostojba. PREGLED Spored Zakonot za ìvotna sredina, ^len 5 (11), (Sl. vesnik 53/05), zagaduvawe na ìvotnata sredina e: “emisija vo vozduhot, vodata ili po~vata, koja{to moè da bide {tetna za kvalitetot na ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto, ili emisija od koja {to moè da proizleze {teta za imotot ili koja gi naru{uva ili vlijae vrz biolo{kata i predelskata raznovidnost i vrz drugite propi{ani na~ini na koristewe na ìvotnata sredina “ Vo soglasnost so barawata od Zakonot za ìvotna sredina (^len 106 (1)), Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe nema da izdade Intergrirana ekolo{ka dozvola ako: 1. e verojatno deka predloèniot na~in na sproveduvawe na aktivnostite }e predizvika {tetni posledici vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto i vrz ìvotnata sredina; 2. podnesenoto barawe ne e vo soglasnost so ovoj ili drugite zakoni ili drugi regulativi bazirani na niv; 3. predloènite tehniki za odvivawe na aktivnostite vo instalacijata ne se usoglaseni so najdobrite dostapni tehniki usvoeni vo soglasnost so ^len 104 Stav 5 od ovoj zakon; 4. operatorot propu{til da gi obezbedi site barani informacii na na~in i vo vremeto dadeno vo izjavata koja se povikuva na ^len 97, Stav 1 i Stav 3 od ovoj zakon. NDT (Najdobri dostapni tehniki) NDT zna~i nabavuvawe, upotreba, rabota, odrùvawe i nadgleduvawe na tehnologiite koi odgovaraat najmnogu za planiranata cel. NDT varira od eden industriski sektor vo drug, vo zavisnost od lokalnite uslovi ili vo zavisnost od toa dali instalacijata e nova ili postoe~ka. Spored Zakonot za ìvotna sredina (^len 5 Stav 25) pod tehniki se podrazbira koristenata tehnologija i na~inot na koj{to instalacijata e konstruirana, se odrùva, se koristi i prestanuva da raboti; pod dostapni tehniki se podrazbira stepenot na razvoj na tehnikite {to se primenuvaat vo soodvetniot industriski sektor, pod ekonomski i tehni~ki isplatlivi uslovi, zemaj}i gi predvid tro{ocite i prednostite, bez ogled na toa dali tehnikite se koristat ili se razvieni i/ili proizvedeni vo Republika Makedonija, dokolku se razumno dostapni za operatorot; pod najdobri se podrazbiraat onie tehniki koi se najefektivni vo

4

postignuvaweto na visoko op{to nivo na za{tita na ìvotnata sredina vo celina. Upatstvata za NDT ovozmoùvaat pomo{ na onie koi }e bidat vklu~eni vo pravewe nacrt dozvoli i isto taka se va`ni za informirawe na firmite za generalnite barawa za NDT vo nivniot industriski sektor. Site soodvetni NDT dokumenti se ve}e podgotveni ili se vo faza na podgotvuvawe vo Biroto za ISKZ vo Sevilja, [panija osnovana od Evropskata Komisija. Ovie prvenstveno bile nameneti za razvoj na nacionalni upatstva za NDT. Agencijata za ISKZ objavila golem broj na BREFovi vo nacrt i kone~na verzija i site tie se dostapni na nivnata internet strana (http://eippcb.jrc.es). Nekoi BREFovi se nare~eni horizontalni i pokrivaat pove}e sektori (na pr. BREF za voda za razladuvawe), dodeka pak drugi nare~eni vertikalni se odnesuvaat na posebni aktivnosti (na pr. BREF za golemi postrojki za sogoruvawa). Vo opredeluvaweto na najdobrite dostapni tehniki, posebno vnimanie treba da se posveti na: 1. upotreba na tehnologija koja sozdava mali koli~ini otpad; 2. upotreba na pomalku opasni supstancii; 3. razvoj na iskoristuvaweto i recikliraweto na supstanciite koi se

generiraat i koristat vo procesot, kako i na otpadot sekade kade toa e pogodno;

4. sli~ni operativni procesi, postrojki i metodi koi ve}e bile probani i se na industriska skala;

5. tehnolo{ki prednosti i promeni vo nau~nite znaewa i razbirawa; 6. prirodata, efektite i volumenot na emisiite koi ne zasegaat; 7. informacii za pu{tawe vo rabota na starite i novite instalacii

(zapisnici, re{enija itn.); 8. vremenskiot period potereben za da se vovedat NDT; 9. potro{uva~kata i prirodata na surovini (vklu~uvaj}i ja i vodata) koristeni

vo procesot i nivnata energetska efikasnost; 10. potrebata da se za{titi ili namali na minimum celokupnoto vlijanie na

emisiite vrz ìvotnata sredina rizicite za nea; 11. potrebata za za{tita od nesre}i i minimizirawe na posledicite vrz

ìvotnata sredina. Pri opredeluvawe na NDT za opredelena instalacija, slednitete uslovi treba da se zemat vo predvid: • Tehni~ki karakteristiki na instalacijata; • Geografska lokacija; • Lokalni ekolo{ki uslovi. BREFot treba da sodrì niza elementi koi }e pomognat da se donesat zaklu~oci za toa {to se generalno najdobri dostapni tehniki za dadeniot sektor. BREFot treba da bide dviè~ka sila kon podobruvawe na performansite na ìvotnata sredina. BREFot ne ja interpretira samata direktiva nitu pak gi gi osloboduva od obvska operatorite i zemjite ~lenki na koi se odnesuva direktivata da donesuvaat odluki na nacionalno, regionalno ili lokalno nivo, vklu~uvaj}i gi i neophodnite balansirani odluki koi gi bara Direktivata. BREFot ne nametnuva konkretni tehniki, nitu grani~ni vrednosti na emisija.

5

Poglavjeto XII od Zakonot za @ivotna sredina - Integrirani Ekolo{ki Dozvoli, za rabotata na instalacii koi imaat vlijanie vrz ìvotnata sredina go regulira sistemot za dobivawe dozvola za rabotata na instalaciite koi imaat vlijanie vrz ìvotnata sredina. Prviot del od ova poglavje ja transponira Direktivata 96/61EZ od 24 septemvri 1996 godina koja se odnesuva na ISKZ i na instalaciite koi spored kapacitetot naveden vo Aneksot na Direktivata im e potrebna A Integrirana Ekolo{ka Dozvola. Aktivnostite na novite instalacii i zna~itelnite promeni na ve}e postoe~kite, navedeni vo Uredbata za ISKZ, moàt da se odvivaat samo so prethodno dobiena Integrirana Ekolo{ka Dozvola. Celiot proces na dobivawe dozvola predviduva i u~estvo na javnosta koja ima pravo na àlba. Organot na dràvnata administracija odgovoren za izvr{uvawe na rabotite od oblasta na ìvotnata sredina e odgovoren za A dozvolite. ISKZ Direktivata povikuva i na u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe na odluki. Ovie barawa na Direktivata se transponirani vo ^lenovite 99, 103, 109 i 113 na Zakonot za ìvotna sredina i podzakonskite akti koi se odnesuvaat na istiot. Direktivata 2003/35/ES predviduva site zasegnati strani , vo soglasnost so relevantniot nacionalen sistem, da imaat pristap do administrativnite i sudskite postapki za da moàt da pobaraat revidirawe na materijalnata i proceduralnata zakonitost na odlukite, aktovite i nadzorot, {to e nerazdelen del od procesot na u~estvo na javnosta. Poglavjeto XIV od Zakonot za @ivotna sredina - Dozvoli za usoglasuvawe so operativni planovi se odnesuva na dozvolite za usoglasuvawe na postoe~kite instalacii koi podleàt na A i B integrirani ekolo{ki dozvoli. ISKZ Direktivata predviduva pregovori pome|u operatorot i nadle`niot organ za tempoto i kone~niot rok na postignuvawe na uslovite od dozvolata. Ovoj princip e transponiran kako potreba na Ministerstvoto da go konsultira operatorot i da go informira za predloènite merki i rokovi, kako i potrebata da se ~eka na komentari od operatorot Zakonot voveduva dva vida na integrirani dozvoli; prvata e za novite instalacii za koi procedurata e usoglasena so EU Direktivata 96/61/ES, a vtorata e dozvola za usoglasuvawe koja pretstavuva osnova za postepeno usoglasuvawe na postoe~kite instalacii za da se zadovolat barawata na ISKZ. Poslednata cel na ovaa dozvola e ispolnuvawe na standardite za ìvotna sredina i dobivawe ISKZ dozvola. Procedurite za dvete dozvoli se identi~ni, so isklu~ok na dopolnitelnata faza kaj dozvolite za prilagoduvawe kade e dozvoleno pregovarawe so M@SPP kako nadleèn organ. Za vreme na podgotvuvaweto na Zakonot za ìvotna sredina, ekonomskite uslovi na postoe~kite instalacii se zemeni vo predvid i spored toa bea vovedeni dozvoli za prilagoduvawe so operativen plan so cel identifikuvawe i dogovarawe na optimalno vreme za prilagoduvawe so ISKZ barawata. Ovoj model pojasno }e pokaè kako }e se postignat barawata vo odnos na ìvotnata sredina i mehanizam za monitoring na napredokot na instalacijata sopstvenik na dozvolata za prilagoduvawe Postoe~kite instalacii }e se prijavat so podnesuvawe barawe za dozvola za prilagoduvawe zaedno so predloèn operativen plan. Operativniot plan mora da gi vklu~i site planirani aktivnosti koi treba da gi ispolni operatorot na godi{na osnova. Periodot za podnesuvawe aplikacii e tri godini po~nuvaj}i od 01.01.2006 pa se do 31.12.2008. Sekoj industriski sektor ima posebni datumi za aplicirawe. Po apliciraweto, operatorot }e pregovara so Ministerstvoto vo vrska so

6

barawata od operativniot plan i rezultat od toa bi trebal da bide finalen operativen plan i period za prilagoduvawe za postignuvawe na barawata za NDT. Rezultat od ovaa procedura se o~ekuva da bide dozvola za prilagoduvawe koja ovozmoùva kontinuirana rabota na instalacijata.

Proceduri Procedurata za podgotovka i obrabotka na baraweto e opi{ana vo ^lenovite 97 - 101 od Zakonot za ìvotna sredina 2005. Baraweto za dozvola mora da bide podnesena vo soodvetna forma ( dostapna od M@SPP) zaedno so celata relevantna pridru`na dokumentacija vo prilog. Site odgovori, informacii itn., treba da bidat dadeni vo mestata od formularot na baraweto nazna~eni za toa (osven ako e navedeno poinaku), zaedno so pridru`nite informacii dadeni vo prilog. Obezbedenite informacii treba da bidat dadeni vo oblik na dijagrami i tabeli. Sekoja to~ka na emisija treba da bide ozna~ena so edinstveni referentni broevi. Vo baraweto tie treba da bidat ednostavni, logi~ki, i ozna~eni. Baraweto e podeleno na pove}e delovi so povrzani informacii, a celta e da se olesni primenata od strana na Ministerstvoto, baratelot i drugi zainteresirani strani. Prilozite treba da bidat jasno ozna~eni, nabroeni i so dadeni broevi na stranicite i mora da ja sodràt informacijata koja e navedena vo baraweto. Isto taka, kako prilozi moàt da bidat dodadeni drugi pridru`ni informacii na baraweto. Baraweto i site pridru`ni informacii koi ne se doverlivi }e bidat staveni vo registarot na dozvoli i nivni kopii }e bidat dostapni na javnosta dokolku gi pobara. Onie informacii za koi operatorot smeta deka se doverlivi treba da gi ozna~i jasno i da gi predade oddelno. Doverlivite informacii treba da bidat predadeni vo posebno pliko na koe }e stoi “Vo slu~aj ovaa informacija da ne se tretira kako doverliva, mora da bide vratena na.... “ Dokolku Ministerstvoto odlu~i nekoja informacija da ne bide dostapna na javnosta, prirodata na zadrànata informacija kako i pri~inite poradi koi se smeta za doverliva treba da bidat dostapni na uvid na javnosta. Site delovi od baraweto moè da ne odgovaraat za sekoja aktivnost. Sepak, baratelot treba vnimatelno da go pregleda celiot formular na baraweto i da gi obezbedi site relevantni informacii. Site pra{awa mora da bidat odgovoreni. Ako za nekoe pra{awe se smeta deka e nesoodvetno za dadenata instalacija toga{ toa treba da se ozna~i. Treba da se izbegnuva upotrebata na kratenki i precrtuvawa ili prazni poliwa. Stranicite na baraweto moè da se dupliraat i da se ozna~at soodvetno na potrebite.

7

Poglavje I OP[TI INFORMACII

I.1 Informacii za operatorot / aplikantot Baratelot treba da bide fizi~ko ili pravno lice so registrirano, a ne trgovsko ime. Kopija od sudskata registracija treba da bide priloèna. Potrebni se SNAP i NOSE-P kodovi od Evropskiot katalog za emisii. Listite na kodovi od katalogot se priloèni vo dodatokot na upatsvoto.

I.2 Informacii koi se odnesuvaat na instalacijata

Ime i adresa na instalacijata vo koja se izveduvaat ili }e se izveduvaat aktivnosti za licencirawe. Graniciite na instalacijata treba da se jasno obeleàni na lokaciski razmerni mapi. Koordinatite na centarot na lokacijata mora da se obeleàni.

Mora da se navede kategorijata(ite) na aktivnostite od Aneks I od ISKZ uredbata od 2005 god. koi se odvivaat na lokacijata ili aktivnosti koi se direktno povrzani so instalacijata. Koristete gi samo onie zborovi od opisot daden za soodvetnata kategorija na aktivnost koja najdobro ja opi{uva va{ata aktivnost: Primer: kategorija 3.2 Instalacii za proizvodstvo na staklo,vklu~uvajki i stakleno vlakno so kapacitet na topewe nad 20 toni dnevno. Dokolku aktivnostite opfa}aat pove}e od edna kategorija od Aneks I od ISKZ uredbata, glavnata proizvodstvena aktivnost treba da se ozna~i i treba da se poso~at drugite aktivnosti opfateni so prilog i od Uredbata, koi treba jasno da bidat oddeleni edna od druga Ako Poglavjeto XV (Spre~uvawe i kontrola na havarii so u~estvo na opasni supstancii) od Zakonot za ìvotna sredina 2005, se odnesuva na instalacijata, objasnete kako i zo{to aktivnostite se opfateni so ova poglavje. Vklu~ete detali od vnatre{niot plan i drugi relevantni dokumenti vo soodvetniot prilog.

I.3 Informacii za ovlastenoto kontakt lice vo vrska so dozvolata Navedete detali za prvoto kontakt lice, vtoroto i tretoto kontakt lice. Navedete {to pove}e kontakt opcii.

I.4 Informacii koi se odnesuvaat na promena na izdadena A integrirana dozvola Osven popolnuvaweto na soodvetnite tabeli, priloète soodveten pregled na predloènite promeni

8

II. OPIS NA INSTALACIJATA, NEJZINITE TEHNI^KI EDINICI I DIREKTNO POVRZANI AKTIVNOSTI

II.1 Potrebni operativni informacii Da se obezbedat podatoci za aktivnostite i procesite koi treba da se sprovedat. Da se vklu~i i mapa so dispozicija na instalacijata vo koja }e se identifikuvaat lokaciite vo koi se sozdava otpad i vo koi se prevzemeni merki za namaluvawe na otpadot kako i site to~ki na emisija. Site to~ki na emisija treba da bidat oddelno i jasno ozna~eni. Lista so site merki i sistemi za namaluvawa, tretmani i povtorna upotreba na otpadot koi }e bidat koristeni na lokacijata kako i nivni detali treba da bide priloèna. Slednite podatoci isto taka treba da se obezbedat: • Lista na site posebni operacii koi treba da se odvivaat zaedno so plan na

lokacijata identifikuvajki gi lokaciite (objekti, postrojki) kade operaciite treba da se sprovedat;

• Ednostavna tehnolo{ka {ema za sekoja edine~na operacija, so prikaz na site vlezovi, izlezi i emisii zaedno so kratok opis i detali za nivnata namena;

• Opis na sistemite za kontrola na procesite so prikaz na opremata za kontrola;

• Informacii za site aspekti na posebnite operacii koi moè da predizvikaat emisii vo ìvotnata sredina za vreme na normalni uslovi kako i vo slu~aj na defekt ili prekin na rabotata (pr. nedostatok na energija);

• Detali za vnatre{niot kapacitet protokot za sekoja posebna operacija vklu~uvajki go vkupniot vlez i izlez na materijali;

• Kratki detali za aktivnostite koi se odvivaat vo labaratoriski objekti a se povrzani so aktivnostite.

II.2 Razvoj i istorija na aktivnostite na lokacijata Vo ovoj del treba da se objasnat razvojot i istorijata na aktivnostite na lokacijata. Istoriski planovi i zapisnici vo koi se sogledani alternativi na lokacijata treba da se pregledaat i relevantnite podatoci treba da se podnesat (diskusii za lokacijata, podzemni rezervoari za skladirawe, opcii za lokacii za deponirawe/tretman na otpad itn). Detali za site poznati incidenti so istorisko zagaduvawe i sudski postapki,tu`bi itn. isto taka treba da se vklu~at.

III. UPRAVUVAWE I KONTROLA NA INSTALACIJATA Da se obezbedat detali za upravuvawe i kontrola na lokacijata koja se odnesuva na ìvotnata sredina, a od osebena va`nost se slednite podatoci: • Organogram za strukturata na upravuvawe na lokacijata (kade {to e mo`no)

9

vo koj }e se objasnat nivoata na odgovornost vo upravuvaweto so ìvotnata sredina;

• Strukturata na upravuvawe so i odgovornost za rabotata na instaliranite sistemi za namaluvawe i tretman kako i detali za obuka i kvalifikacija na vklu~eniot personal;

• Pregled na sistemi za odrùvawe i kalibracija od aspekt na napi{ani proceduri;

• Pregled na sistemite za kontrola na otpad od aspekt na napi{ani proceduri;

• Generalen pregled na sistemot za kvalitet na kontrola na kompanijata; • Ako postoi, da se priloì kopija od izjava za politika za kontrola na

kvalitet i izjava za politika za ìvotna sredina. Dokolku postoi treba da se priloì celata programa za upravuvawe so ìvotnata sredina. Dokolku programata za upravuvawe so ìvotnata sredina ili izjava za upravuvawe so ìvotnata sredina ne postoi vo momentot, treba da se navede vo aplikacijata.

Kompanijata treba da obezbedi informacii za toa koi merki se prevzemeni i da dade tekovna ocena na performansite na ìvotnata sredina.

IV. SUROVINI I POMO[NI MATERIIJALI, DRUGI SUPSTANCII I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA IV.1 Surovini i produkti

Lista na surovini, me|uproizvodi i prizvedeni produkti vklu~uvajki gi site drugi materijali pr. hemikalii za ~istewe upotrebeni vo procesot, hemikalii za tretman na otpadna voda ili voda za ladewe, dodatoci za vodata koristena vo parnite kotli itn. Listata na koristenite materijali isto taka mora da vklu~uva informacii za toksi~nosta i informacii za vlijanieto na ìvotnata sredina. Goriva i energii koristeni za aktivnostite, isto taka treba da bidat navedeni. Vo listata treba da se vklu~at i naj~esto skladiranata koli~ina i godi{no koristeni koli~ini. Labaratoriski i prehrambeni materijali ne treba da bidat vklu~eni dokolku vo slu~aj na pogre{no rakuvawe ne bi imale vlijanie na ìvotnata sredina.

Tabelite IV.1.1 i IV.1.2 mora da bidat popolneti.

Vo slu~aj koga surovinata se sostoi od pogolem broj na supstancii i ne moè soodvetno da se klasificira spored zaglavjata dadeni vo tabelite IV.1.1 i IV.1.2 toga{ sekoja od komponentite na hemiskata supstancija treba da se navede i detalizira vo soodvetnite koloni od tabelata. Pri odlu~uvawe za toa koi materijali treba da se vnesat vo aplikacijata, se zema principot po koj se opfa}aat samo tie materijali koi imaat potencijal da zagadat bilo koj od trite mediumi vo ìvotnata sredina vo slu~aj so nivno nesoodvetno rakuvawe.

10

Osobeno vnimanie treba da se obrne na materijalite i proizvodite koi se sostojat od ili sodràt opasni supstancii kako {to e opi{ano vo Uredbata za klasifikacija na vodite, (Sl. vesnik 18/99). Opasnata priroda na supstanciite treba da bide opi{ana vo tabelite, koristej}i gi “R” i “S” frazite dadeni vo Aneks 2 od Dodatokot na Upatstvoto.

V. RAKUVAWE SO MATERIJALITE V.1 Rakuvawe so surovini, goriva, me|uproizvodi i proizvodi

Site materijali treba da bidat navedeni vo Tabelite IV.1.1 i IV.1.2 od Sekcija IV. Detali za lokacijata, uslovi za skladirawe (ladilnici, zatvoreni prostorii itn.),sistemi za separacija, sistemi za transport na materijalite na lokacijata, transport niz cevki na cvrsti materii, te~ni materii i mil, transportni vozila ili transportni lenti i potrebnite analizi treba da se vnesat vo Prilog V.1 kako i testirawa od blisko minato za strukturi vo tankvani, rezervoari i cevni sistemi.

V.2 Upravuvawe so otpad

Sozdavawe na otpad

Sevkupniot sozdaden otpad treba da se kategorizira kako opasen ili neopasen otpad spored Zakonot za upravuvawe so otpad od 2005god. Da se navedat detali za site otpadni materijali prifateni ili sozdadeni na lokacijata vklu~uvaj}i vid, opis i priroda na otpadot kako i nivnite izvori na sozdavawe. Treba da se zeme vo predvid Evropskiot katalog za otpad spored koj na sekoj otpaden material treba da mu se dodeli soodveten kod. Koli~estva na sozdavan otpad na mese~na osnova treba da se vnesat vo Tabelite V.1.1 i V.1.2 od aplikacijata. Sekoja sezonska varijacija treba da bide objasneta.

Aplikantot treba da gi prikaè koristenite faktori na konverzija so koi se dobiva relativniot volumen (m3) i tonaàta (t) na site vidovi otpad.

Treba da se izvr{i procena za mo`no povtorno koristewe, sancija ili reciklirawe na site otpadni materijali i rezultatite od ovaa procenka treba da se priloàt.

Postapki za odlagawe na otpad

Odlagawe nadvor od lokacijata: Vo slu~aj na odlagawe na otpad nadvor od lokacijata treba da bidat obezbedeni detali za transportot. Potrebni se informacii za slednoto:

• Ime na prevzema~ot na otpadot;

11

• Kopija od licencata/dozvolata koja ja poseduva prevzema~ot i bele{ka za prifa}awe na otpadot;

• Drug ponatamo{en tretman, povtorno vra}awe vo procesot ili sanacija na otpadot od prevzema~ot;

• Lokacija na krajnoto odloùvawe i • Finalen metod na odloùvaweto na otpadot; • Vo slu~aj na izvezuvawe na otpadot, treba da se obezbedat detali za

prenesuva~ot i krajniot prevzema~ a voedno treba da se vklu~at i site registraciski detali za licencite izdadeni na prevzema~ot od vlastite na zemjata vo koja se izvezuva otpadot.

V.3 Odloùvawe na otpad so deponirawe

Vo slu~aj na deponirawe na otpad na lokacijata, treba da se podnese operativen plan za deponirawe. Treba da ima povikuvawe na Zakonot za otpad Sl. vesnik. br. 68/2004.

Treba da se obezbedat slednite detali za deponijata:

• Mapa na deponijata so poso~uvawa na fazite na polnewe i site drugi pridru`ni aktivnosti;

• Planovi i nacrti za deponijata vo koi se poso~uvaat i predloùvaat kone~ni koti na deponijata.

• Predlozi za rekultivacija. • Podatoci za aktivnosti koi }e bidat prevzemeni posle zatvoraweto na

deponijata. • Informacii za geologijata, hidrogeologijata i hidrologijata za lokacijata

na deponijata i okolinata. • Ocenka na Akviferot i negovata osetlivost spored nacionalnata

Vodostopanska osnova. • Lokacija na najbliskite vodni za{titni zoni na koi imalo vlijanie • Prethodnoto koristewe na zemji{teto i mo`nite efekti od predloènoto

popolnuvawe za kratok ili podolg period. • Ocenka za stabilnosta na otpadot. • Isdcedoci, deponiski gas i predlozi za nivno otstranuvawe i tretman. • Kvalitet na povr{inski i podzemni vodi so detali za zemeni primeroci i

nivno monitorirawe. • Meteorolo{ki podatoci za lokacijata okolu deponijata. • Planski detali i lokaciski informacii za iscedoci, deponiski gas, bu~ava,

pra{ina, instalacii za monitorirawe na povr{inski i podzemni vo i okolu deponijata.

VI. EMISII Karakteristikite “Pred tretman” vo tabelite VI.1.2, VI.2.2, VI3.2 i VI4.2 se odnesuvaat na karakteristiki {to se pred finalniot proces za namaluvawe na emisiite pred nivnoto ispu{taweto.

12

VI.1. Emisii vo atmosferata VI.1.1. Detali za site to~kasti emisii vo atmosferata

Emisiite vo atmosferata treba da bidat kategorizirani na sledniot na~in: (Poglednete vo soodvetnoto upatstvo za NDT za grani~ni vrednosti na emisija)

(a) Emisii od kotli. (b) Glavni emisii. (v) Sporedni emisii. (g) Potencijalni emisii (neaktivni vo normalni aktivnosti). Potrebno e da se dade spisok na site to~ki na emisii kategorizirani kako {to e gore nazna~eno, zaedno so plan na instalacijata so jasna obeleànost na tie mesta.

Emisii od kategorija (a)

Site pozna~ajni emisii od kotli treba da bidat del od Tabela VI1.1. Op{to pravilo e kotlite na gas so mo}nost nad 5 MW i drugite kotli nad 250 kW, da bidat ozna~at kako zna~itelni. Kotlite so pomala mo}nost treba da bidat vklu~eni vo delot za pomali emisii.

Emisii od kategorija (b)

Detali za emisiite od kategorijata (b) treba da bidat dadeni vo tabela VI1.2 i VI.1.3. Glavnite emisii }e gi vklu~at site emisii so ekolo{ko zna~ewe. Koga vo referencite za NDT se koristi prag za emisija za masa (pr. 3kg/~), site emisii pogolemi od 20 % so vakov prag se tretiraat kako zna~ajni. (Vo nekoi slu~ai koga ambientalnite MDK se pred pre~ekoruvawe, emisiite pod 20% }e se smetaat za zna~ajni i }e bidat del od Glavnite emisii). Koga ne postoi nitu nacionalna nitu NDT grani~na vrednost, aplikantot treba da napravi procenka na rizikot od opasnost po ìvotnata sredina i opasnost po ~ovekovoto zdravje, {to poteknuva od emisiite, i da predloì i opravda grani~na vrednost bazirana na procenkata na rizikot.

Za emisii nadvor od Bele{kite za NDT, potrebno e da se napravi celosna procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite. Potrebno e da se priloì izgotven plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT. So toa treba da se ozna~at konkretni celi i vremenski respored, zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT. Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT treba da bide objasnet i opravdan. Emisii od kategorija (v)

Detalite za pomali emisii treba da se podnesat vo tabela VI.1.4.

13

Emisii od kategorija (g)

Identifikuvajte gi site potencijalni emisii i dadete gi informacii {to se baraat vo tabela VI.1.5 od aplikacijata. Primerite za potencijalni emisii vklu~uvaat kanali za ispu{tawe na gasovi (sigurnosen otvor), sigurnosni ventili. Koga postoi opasnost od ekolo{ka {teta od emisiite, ovie emisii treba da bidat ozna~eni.

VI.1.2. Fugitivni i potencijalni emisii

Mora da postoi kontrola na fugitivnite emisii. Tehnikite {to se koristat za kontrola mora da bidat detalni i da go vklu~at slednoto:

• Istekuvawa od zaptivki na ventili, pumpi i prirabnici; • Zagubi od vetreewe i tretirawe na skladirani te~nosti; • Emisii od prav od skladirawe na cvrsti materijali na otvoreno; • Aktivnosti na utovar i istovar; • Aktivnosti za ~istewe; i, • Emisii od tretman na otpadni vodi (pr. isparlivi organski soed.) Site emisii treba da bidat tretirani poradi opasnosta od predizvikuvawe na neprijatnosti od miris nadvor od instalacijata ili niven pridones vo nadminuvawe na MDK, vklu~uvaj}i to~kasti i drugi izvori.

VI.2. Emisii vo povr{inski vodi Detali za site emisii vo povr{inski vodi.

Emisiite vo vodi treba da bidat kategorizirani na sledniot na~in: (Videte gi relevantnite upatstva za NDT za grani~nite vrednosti na emisija)

(a) Emisii vo ramki na grani~nite vrednosti. na NDT (b) Emisii nadvor od ramkite na grani~nite vrednosti na NDT, ili ako nema NDT grani~ni vrednosti. Detali za site emisii vo vodi, spored pogore navedenite kategorii, treba da bidat dadeni vo tabela VI.2.1 i VI.2.2 od formularot za baraweto.

Detali za emisiite na supstancii dadeni vo tabelite III do VIII od Uredbata za klasifikacija na vodite (Slu`ben vesnik 18-99) treba da bidat dadeni, vo slu~aj koga e verojatno deka koncentraciite na supstancijata }e ja nadminat klasata na recipientot.

Kako dopolnuvawe, za emisiite (b) spomnati pogore nadvor od Bele{kite za NDT, potrebno e da se napravi celosna procenka na postoe~kiot sistem za namaluvawe/tretman na emisiite. Potrebno e da se prilo`i izgotven plan za podobruvawe naso~en kon postignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite

14

za NDT. So toa treba da se ozna~at konkretni celi i vremenski respored, zaedno so opcii za modifikacija, nadgraduvawe i zamena potrebni za da se dovedat emisiite vo ramkite postaveni vo Bele{kite za NDT. Sekoj neuspeh vo dostignuvawe na grani~nite vrednosti od Bele{kite za NDT treba da bide objasnet i opravdan. Isto taka treba da se obezbedi zbirna lista na to~ki na emisii zaedno so mapi, crteì i pridru`na dokumentacija.

Onamu kade emisiite se od kolektorskiot sistem za povr{inski vodi na lokacijata potrebni se slednite informacii;

• Crteì so najniski nivoa, golemina na cevki na site kolektorski sistemi i to~ki na emisija vo site povr{inski vodi;

• Delot okolu pokrivot i drugi nepropuslivi oblasti od sekoj kolektorski sistem (oblast na zafat);

• Meteorolo{ki podatoci za lokacijata so vklu~en intenzitet na vrneì i vremetraewe vo ~asovi i denovi;

• Potencijalni to~ki na kontaminacija/mesta so najgolem rizik.

VI.3 Emisii vo kanalizacija Podatoci za emisiite vo kanalizacija.

Podatocite za emisiite vo kanalizacijata treba da se dadat vo vid na tabela kako {to e prikaàno vo Tabelite VI.3.1 i VI.3.2 od formularot za Baraweto.

Treba da se obezbedat podatoci za site supstancii navedeni vo Tabelite 3 do 8 od Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik 18/99), a koi se sodràt vo site emisii.

Potrebno e pred sé sopstvenikot na kanalizacijata da predloì grani~ni vrednosti za efluentite koi se ispu{taat vo kanalizacijata . Grani~nite vrednosti vo dozvolata treba da bidat najmnogu do vrednosta koja e predloèna od sopstvenikot na kanalizacijata.

VI.4 Emisii vo po~vata VI.4.A. Podatoci za emisiite vo po~vata.

Podatocite za site emisii vo po~vata treba da se dadat vo forma na tabela kako {to e prikaàno vo tabelite VI.4.1 i VI.4.2 aplikacijata. Slednite primeri za lokacii na emisiite treba da bidat vklu~eni vo ramkite na ova pra{awe;

• vodopropusni oblasti, • pati{ta na kvasewe, • podra~ja za rasfrlawe vrz po~va, • ispu{tawa vo bu{otini i bunari.

15

• kanali koi ne se povrzani so povr{inski vodni tela, • Nekontrolirani ispu{tawa od, na pr. rabotnite podra~ja, ili podra~jata za

skladirawe otpad, Zabele{ka vklu~eno e i deponirawe na lokacijata (Inènersko re{enie za postojano odloùvawe na otpad na ili vo posebno podgotvena po~va). Ova e specifi~en na~in na emisija vo po~vata pa zatoa kako takva oddelno e razgleduvana vo Poglavjeto V3. Ovie emisii moàt da bidat na ili vo zemjata (po~vi, nanos ili karpi). Kako na primer vo slu~aite na rasfrlawe, emisiite voobi~aeno se nao|aat kako povr{inski sloj na po~vata ili injektirani pod povr{inata na po~vata.

Tamu kade emisiite se od kolektorskite sistemi za povr{inski vodi od lokacijata na instalacijata potrebni se slednite informacii;

• Crteì so najniski nivoa, golemina na cevki na site kolektorski sistemi i to~ki na emisija vo site povr{inski vodi;

• Delot okolu pokrivot i drugi nepropuslivi oblasti od sekoj kolektorski sistem (oblast na zafat);

• Meteorolo{ki podatoci za lokacijata so vklu~en intenzitet na vrneì i vremetraewe vo ~asovi i denovi;

• Potencijalni to~ki na kontaminacija/mesta so najgolem rizik. Glavniot izvor na sekoja emitirana supstancija mora da se opredeli so upatuvawe na listata na aktivnostite na postrojkite kako i sistemite za namaluvawe/tretman spomnati na drugi mesta od aplikacijata. Treba da se dade hemiskiot sostav na emisiite na po~va kako i predloènata programa za monitoring za da se demonstrira soglasnost so bilo koi grani~ni vrednosti na emisii.

Rasfrlawe na po~va

Baratelot treba da dostavi informacii za prirodata i osobinite na supstancijata (zemjodelski i nezemjodelski otpad) {to treba da se rasfrla (tiwa, efluent, pepel i dr.), kako i predloèniot razmer na primena, periodi na primenata i na~in na primenata (pr. ispu{tawe od cevka, rezervoar).

VI.5. Emisii na bu~ava VI.5A Izvori na bu~ava

Treba da se opi{e lokacijata vo odnos na nejzinata izlezna bu~ava. Glavnite izvori na bu~ava na lokacijata treba da se identifikuvaat i da se vnesat vo tabelata VI.5.1 od formularot za barawe pr. aktivnosta, proces ili specifi~na oprema koja moè da sozdava bu~ava nadvor od granicite na lokacijata.

Za site glavni izvori na bu~ava potrebni se slednite podatoci:

16

• Precizna lokacija(12 cifri, 6 Istok, 6 Sever); • Nivo na ja~ina na zvukot(Lwa) ili nivo na zvu~en pritisok(Lpa) na 1 metar

ili • Nivo na zvuk na aktivnosta (Leq,T) na referentno rastojanie; • Utvrduvawe na energetska vrednost na opremata dokolku e primenlivo; • Vremetraewe i slu~ajnost na nastanuvawe, na dnevno/no}no nivo,

kontinuirano ili naizmeni~no; • Oznaka pr. radio-difuzna, tonska ili impulsna; • Frekventen profil i • Podatoci za bilo koe namaluvawe preku merki za kontrola na bu~avata.

VI.6. Vibracii Identifikuvajte gi izvorite na vibracii koi vlijaat vrz ìvotnata sredina nadvor od granicite ili nadvor od sanitarnata zona na postrojkata i istaknete gi rezultatite od napravenite merewa ili presmetki. Opi{ete gi site izvori na soodvetna mapa. Vklu~ete podatoci kako od merewata taka i od presmetkite.

VI.7. Izvori na nejonizira~ko zra~ewe Identifikuvajte gi izvorite na nejonizira~ko zra~ewe (svetlina, toplina, itn.) koi vlijaat vrz ìvotnata sredina nadvor od granicite na higienska zona na postrojkata i navedete gi rezultatite od napravenite merewa i presmetki. Izrazot “higienska zona” podrazbira zona vo koja {to se ~uvstvuvaat negativnite vlijanija. VII. SOSTOJBI NA LOKACIJATA I VLIJANIETO NA AKTIVNOSTA VII.1. Opi{i gi sostojbite na lokacijata na instalacijata Opsegot na baranata informacija zavisi od prirodata i intenzitetot na emisijata i treba prethodno da bide razgledan so M@SPP. Indirektni Emisii Treba da se napravi ocenka na vlijanieto na emisiite vo mediumi na ìvotnata sredina razli~ni od onie vo koi se napraveni emisiite. Na pr. vo slu~aj na emisii vo vozduhot, treba da se napravi ocenka na rizikot od mo`no vlijanie preku sedimentacija vrz po~vata. Dalekuse`nite i prekugrani~nite vlijanija treba da bidat vklu~eni, a isto treba da bidat identifikuvani site site globalni vlijanija kako {to e o{tetuvaweto na ozonskata obvivka ili emisijata na stakleni~ki gasovi.

VII.2. Ocenka na emisii vo atmosferata Obezbedete izjava za toa dali emisiite na polutanti vo atmosferata spored Pravilnikot za maskimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva i za drugi

17

{tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe, imaat mo`nost da i na{tetat na ìvotnata sredina. Definicijata za zagaduvawe na vozduhot vo Zakonot za kvalitet na ambientalniot vozduh od 2004 e “e emisija vo vozduhot, vodata ili po~vata, koja{to moè da bide {tetna za kvalitetot na ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto ili, emisija od koja{to moè da proizleze {teta za imotot ili koja gi naru{uva ili vlijae vrz biolo{kata i predelska raznovidnost i vrz drugite propi{ani na~ini na koristewe na ìvotnata sredina. Vo ovaa definicija se opfateni i supstanciite koi predizvikuvaat {teti preku miris, bu~ava i |ubre Treba da se napravi procenka na site zna~itelni emisii vo atmosferata. Za ovaa namena treba da se obezbedat informacii za ìvotnata sredina vo koja se vr{at emisiite i kvalitetot na ambientalen vozduh vklu~uvaj}i: • detali za hemiski soedinenija, vklu~uvaj}i gi rezultatite od bilo kakov

monitoring na ambientalniot vozduh; • opis na okolnite ìveali{ta i pejsaì, topografija na terenot naglasuvaj}i

gi naglite promeni na terenot; • detali za drugi aktivnosti, osetlivi oblasti ili oblasti od posebno

zna~ewe koi se nao|aat na rastojanie pet kilometri od mestoto na koe moè da mu vlijae emisijata i

• detali za site napraveni modeli na disperzija i predvidenite koncentracii na nivo na tloto kako rezultat na emisiite.

. Isto taka treba da bidat obezbedeni informacii za vlijanieto na emisiite vrz mediumi od ìvotnata sredina razli~ni od onie vo koi emisiite se napraveni.

VII.3. Procenka na vlijanijata vrz recipientot-povr{inski vodi

Slednite informacii za recipientot treba da bidat dadeni vo detali: • zona na me{awe; • karekteristiki na reaeracijata; • raspoloìvi razreduvawa; • vreme na zadrùvawe; (za ezera) • bilo kakvi studii za modelirawe ili disperzija na emisijata na efluentot; • kvalitet, fizi~kite, hemiskite i biolo{kite karakteristiki na

recipientot i sedimentot. • postoe~ki ili predloèni primeni i/ili nameni na recipientot • ocenka na recipientot so poseben osvrt na prisustvoto na bilo koi

biolo{ki vidovi osetlivi na nekoi supstancii od emisijata; • osetlivi oblasti ili oblasti od poseben interes na koi moè da im vlijae

emisijata, a se nao|aat na dva kilometri od izvorot na emisija; • podatoci za protokot i hemiskiot sostav na recipientot nizvodno i

vozvodno od to~kata na emisija. Isto taka treba da bidat obezbedeni informacii za vlijanieto na emisiite vrz mediumi od ìvotnata sredina razli~ni od onie vo koi emisiite se napraveni.

18

VII.4 Procena na vlijanieto od ispu{tawe vo sanitarna kanalizacija Potrebni se informaci za kanalizacijata so detali za:

• Ime na kompanijata koja {to stopanisuva so kanalizacijata; • Kopija od dogovorot ili dozvolata so stopanisuva~ot za prifa}awe na

efluentot; • Ponatamo{en tretman na efluentot, postoe~ki ili predloèn; • Problemi so tretmanot na otpadnata voda od kanalizacijata povrzani so

predloènite emisii; • O~ekuvani vlijanija na emisii pri odrùvaweto na kanalizacijata; • Kapacitet, kvalitet i integriranost na kanalizacijata; • O~ekuvani vlijanija na emisii vrz integritetot na kanalizacijata; • Mo`ni reakcii na emisiite so na drug efluent koj {to doa|a vo ist

kanalizacionen sistem; i • Priroda na krajnite emisii koi vleguvaat vo recipientot, zaedno so

presmetano volumensko u~estvo na emisiite od mestoto na emisii vo suv period vo recipientot, izrazeno vo %.

Isto taka treba da bidat prikaàni i informacii za vlijanieto na emisiite vrz drugite mediumi na ìvotnata sredina, razli~ni od onie vo koi se vr{i emisija.

VII.5. Procenka na vlijanieto od emisii vo po~va/podzemni vodi Opsegot i detalnosta na ovoj tip na procenka zavisi voglavno od razmerite ili koli~inite i vidovite na emisija vrz povr{inata, {to vsu{nost e povrzano i so rizikot. Nekoi od aktivnostite nema da go imaat istiot rizik kako drugite, vo zavisnost od prirodata na hemiskiot proces koj {to se primenuva vo intalacijata kako i tipovite i koli~inite na hemikalii koi se skladirani vo samiot krug na instalacijata. Pregled na postoe~kata dokumentacija ili pak obikolka okolu instalacijata bi bila dovolna (kako za po~etok), na primer da se primeti deka po~vata e vla`na/nakvasena kako rezultat od nekoi istekuvawa vo instalacijata. Isto taka pri vr{eweto na procenka treba da se zeme vo predvid bilo kakvo vlijanie na kontaminirani ispu{tawa vo ~isti ispu{tawa, na primer od zagadena voda za gasewe poàr, da se ispu{ti vo sistem za sobirawe na povr{inski vodi.

Za pogolemi ispu{tawa, kako {to se reinjektirawe, rasfrlawe itn. treba da se izgotvi jasen izve{taj koj treba da sodrì topografija, meteorolo{ki podatoci, kvalitet na vodi, geologija, hidrologija i hidrogeologija. Ponatamu treba da se navede klasifikacijata na akvifer i osetlivost na podra~jeto vrz osnova na Vodostopanskata osnova. Vo istiot izve{taj isto taka treba da se identifikuvaat site vodni tela i bunari koi moàt da bidat rizi~ni za zagaduvawe kako rezultat od ispu{tawe vo po~va.

19

VII.5.1. Rasfrlawe na zejodelski/nezemjodelski otpad

Rasfrlawe na zemjodelski otpad.

Tabelite VII.5.1 i VII.5.2 treba da se popolnat dokolku postoi informacii ili takov vid na otpad vo instalacijata. Slednite informacii treba da se vnesat vo odnos na zemjodelskite povr{ini na koi moè da se nanesat kako te~en otpad:

• Plan za na|ubruvawe (Tabela VII.52) prikaùvaj}i gi zemjodelskite potrebi na sekoja od parcelite na zemjodelskata povr{ina za fosfatno |ubre (R), koli~inata na mil koja }e gi zadovoli potrebite zaedno so vkupniot fosfor i vkupnata koli~ina na mil koja e potrebna za site zemjodelski parceli;

• Mapa (ili mapi) na site parceli od zemjodelskata povr{ina nabrojani vo planot za na|ubruvawe;

• Kopija od izve{tajot za sostojbata so po~vata kade {to e potvrdena potrebata od fosforno ve{ta~ko |ubrivo, koja e upotrebena vo presmetuvaweto na potrebite na planot za na|ubruvawe;

• Soodvetno stru~no lice treba da go dade svoeto stru~no mislewe za upotrebata na mil na zemjodelskata povr{ina spored planot za na|ubruvawe nema da ima vlijanija vrz ìvotnata sredina i ne predizvikuva zagaduvawe.

Slednata zemjodelska povr{ina ne treba da bide vklu~ena vo planot za na|ubruvawe:

• Sekoja zemjodelska povr{ina na koja povr{inskiot ili podpovr{inskiot sloj se pesok ili ~akal.

• Zemjodelskata povr{ina koja e zabraneta za upotreba i se tretira kako nazna~eno podra~je, t.e Za{titeno podra~je so namena za napojuvawe na so voda;

• Sekoja po~va koja traba da se izzeme od parcelata, zemaj}i ja vo predvid procenkata na rizikot, t.e karpa, karstni predlni, varovni~ki predeli, osetlivi objekti, pati{ta, vodni povr{ini i za{titeni podra~ja.

Rasfrlawe na nezemjodelski otpad

Vo slu~aj na rasfrlawe na nezemjodelski otpad treba da se napravi pregled na fizi~kata, hemiskata i biolo{kata struktura na po~vata. Slednite informacii trebaat da se vklu~at vo procenkata pri rasfrlaweto:

• Koli~estvo na primeneto |ubrivo za odredena sezona; • Dodatni podatoci za soodvetnosta na primeneteto |ubrivo; • Mapa (ili mapi) na site parceli od zemjodelskata povr{ina nabrojani vo

planot za na|ubruvawe; • Koristewe na zemji{teto i vlijanijata od predloènoto rasfrlawe koi bi

se slu~ile vo idnina, bilo toa da e kratkoro~no ili dolgoro~no; • Kvalitet na po~va, detali za ispituvawaili monitorirawe na po~vi; • Postrojki/aktivnosti za za{tita na podzemna voda ili povr{inska voda ; • Kvalitet na povr{inska voda, koristewe na povr{inskata voda i zonirawe

ili planirawe na koristewe na povr{inska voda vrz koja bi moèlo da ima

20

vlijanie; • Kvalitet na podzemna voda; • Iskoristuvawe na podzemna voda; • Nasoka na te~ewe na podzemna voda; • Dlabina do cvsta podloga; • Pojava na karst; • Detali za nekoi izr{eni ispituvawa ili monitoring na povr{inska voda; • Meteorolo{ki podatoci za oblasta kade{to obrabotlivata povr{ina se

nao|a • Procenka na atmosfetskite emisii koi se povrzani so rasfrlawe

(draznewe na miris, itn.) Zabele{ka: Treba da se navedat referenci za upatstvata koi se zemeni vo predvid pri kontroela na rasfrlawe na otpad. VII.6 Zagaduvawe na po~vata i/ili podzemnite vodi Vo princip ovoj del se odnesuva na postoe~kite aktivnosti ili na novite koi se razvivaat na porane{ni industriski lokacii, iako ne site novi lokacii se sekoga{ ona {to izgledaat, pa poradi toa treba da se proverat. Potrebno e da se prikaàt site informacii koi se povrzani so zagaduvawe na po~vata ili podzemnite vodi pod lokacijata. Vo delot VII.1 treba da se obezbedat informacii za istoriskiot razvitok na lokacijata. VII.7 Ocenka na vlijanieto na iskoristuvaweto i/ili deponiraweto na otpadot na samata lokacija vrz ìvotnata sredina Opi{ete gi re{enijata za spre~uvawe i iskoristuvawe na otpadot {to e sozdaden vo instalacijata. Treba da se obezbedat podatoci i da se napravi ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina na site postoe~ki i predloèni odloùvawa na otpad na lokacijata, vklu~uvaj}i gi i mediumite na ìvotnata sredina vo koi ne se napraveni emisiite. Treba da se posveti vnimanie na vlijanijata vrz kvalitetot na vozduhot, (pra{ina, miris), ambientot (bu~ava, otpad, ptici), kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi. Vo ovaa ocenka na vlijanijata treba da se zemat vo predvid i klasifikacijata na vodite i nivniot stepen na osetlivost. Site osetlivi izvori na voda (izvori, bunari) treba da bidat identifikuvani i vklu~eni vo ocenkata

21

VII.8 Vlijanie na bu~avata VII.8.1 Nivoa na ambientalna bu~ava Treba da se obezbedi mapa na lokacijata i okolnata oblast, a na nea da se obeleàt glavnite izvori na bu~ava. Merkite treba da vlku~uvaat LAeq i procentnost na LA10 i LA90. Treba da se opredeli maksimalnoto nivo na bu~ava nadvor od lokacijata. Na mapata treba da bidat ozna~eni i opi{ani zna~itelnite izvori na bu~ava {to se nao|aat nadvor od lokacijata. Isto taka treba da bidat identifikuvani i aktivnosti i po~vi koi se osetlivi na zagaduvawe od bu~ava. Nivoata na bu~ava bez rabota na instalacijata treba da se opredelat. Preku primenuvaniot monitoring sekoi dnevni, nedelni ili sezonski varijacii na nivoto na bu~ava bez rabota na instalacijata treba da bide opredeleno. Treba da se vospostavi monitoring za da se opredeli vlijanieto na rabotata na instalacijata vrz nivoto na bu~ava nadvor od instalacijata. VII.8.2 Ocenka na vlijanieto na bu~avata

Kade {to postoi rizik za vlijanie na bu~avata na lokacii osetlivi na bu~ava, baratelot treba da go oceni toj rizik preku monitoring ili so kompjutersko modelirawe. Lokacija osetliva na bu~ava pretstavuva, na primer, bilo koja doma{na atmosfera, teatar, u~ili{te, bolnica ili sli~no na toa kako i nekoi rabotni mesta kade se prepora~livi uslovi na ti{ina.

Treba da se dadat detali kako i ocenka na vlijanieto na bilo koi postoe~ki ili predloèni emisii na bu~ava vo ìvotnata sredina vklu~uvaj}i mediumi na ìvotnata sredina razli~ni od onie vo koi emisiite se napraveni.

VII.8.2 Nejonizira~ko zra~ewe Vlijanieto koe poteknuva od zagaduvaweto od osvetluvawe na pejsaòt treba da se oceni zemaj}i ja vo predvid osetlivosta na lokacijata. Masovnoto osvetluvawe na lokacijata koja vo vo normalni uslovi prestavuva temna sredina prestavuva zagaduvawe od osvetluvawe.

VIII. OPIS NA TEHNOLOGIITE I DRUGITE PREVENTIVNI TEHNIKI ILI DOKOLKU TOA NE E PRIMENLIVO, NAMALUVAWE NA EMISIITE NA ZAGADUVA^KI MATERII

VIII.1 Merki za spre~uvawe na zagaduvaweto intergirani vo procesot Opi{ete gi preventivnite merki integrirani vo procesot, kako {to se namaluvawe na toksi~nosta vo surovinite, upotreba na obnovslivi izvori, program na po~isto prozivodstvo i dr.

22

VIII.2 Sistemi za tretirawe, namaluvawe i kontrola Tabelite VIII.1.1 treba da se kompletiraat za site sistemi za namaluvawe koi se primeneti za emisii koi ne bi moèle da gi zadovoluvaat principite na NDT bez predhodno namaluvawe. Sistemite za namaluvawe kako {to se apsorberi i talo`nici koi se povrzani na oprema za namaluvawe koja se nao|a nizvodno ne treba da se vnesuvaat vo tabelata. Na mesta kade e soodvetno, potreben e ednostaven dijagram na tek na operaciite na agregatot sli~no kako za tehni~kite operacii vo poglavjeto II .Na primer kako na prikazot podolu: Kontrolnite parametri se tie koi go odreduvaat efektivnoto otstranuvawe na zagaduva~kite materii od emisiite preku sistemot za namaluvawe. Opremata za monitoring na sistemot se sostoi od uredi za monitoring na protok, pritisok i pra{ina.

IX. MESTA NA MONITORING I MERNI MESTA ZA ZEMAWE NA PRIMEROCI Obeleùvawe na mestata za monitoring i to~kite za zemawe na primeroci

Site mestat na monitoring i zemawe na primeroci treba da se identifikuvaat i obeleàt na plan vo razmer so koristewe na sistemot spomnat vo Poglavje V. Soodvetnite to~ki na zemawe primeroci treba da se obeleàt na lokacijata, koga emisiite se ispu{taat.

Nekoi od lokaciite direktno }e se odnesuvaat na emisioni to~ki (pr. na oxak),drugi }e bidat dodadeni na ~uvstvitelni receptori (pr. merewe na bu~ava na ìveali{te), a ostanatite }e bidat locirani na mesta kade moàt da vr{at monitoring na ambientalnite uslovi (pr. manometar pred i posle tokot na pra{inata od veterot, monitoring bu{otini uzvodno i nizvodno od tokot na

Cikloni

A2-5

WS-2

Presa za karton

Kon drvniot d

Talo`nik

SE-3

Filter

Presa za karton

Mera~ na pritisok

Mera~ na protok

Voda vo kanalizacija

Mera~ na pra{ina AE

1405

23

podzemnite vodi, monitoring lokacii uzvodno i nizvodno od re~nata struja itn.)

Site ambientalni monitoring lokacii bi trebalo da imaat prefiks A. Na primer monitoring lokaciite za ambientalniot vozduh }e bidat obeleèni so AA1 - AAn, lokaciite za podzemni vodi }e bidat obeleèni so AGW1 - AGWn

Mapi na lokaciite i podatoci od Nacionalniot koordinaten sistem na site to~ki na monitoring i zemawe primeroci bi trebalo da bidat obezbedeni.

Za soodvetnite mesta na monitoring za emisija treba da se kompletira Tabelata IX.1.1, a za monitoring na kvalitetot na ìvotnata sredina da se popolni tabela IX.1.2, sa sekoj medium i merno mesto posebno.

Kade {to e soodvetno, da se obezbedat detali za toa kako odbranata monitoring programa }e demonstrira soglasnost so bilo koja grani~na vrednost ili standard na kvalitet koj bi moèlo da se postavi. Oddelna tabela treba da se popolni za sekoja to~ka na monitoring. Poso~uvawe treba da se napravi za slednovo: • Uredba za to~ki na zemawe primeroci i bezbednosni sredstva za pristap na

inspektorite; • Metodi na zemawe primeroci; • Proceduri za analiza i kontrola na kvalitetot, vklu~uvaj}i kalibracija na

opremata, postojanost na opremata i proceduri za zapi{uvawe/izvestuvawe da se izveduvaat so cel da obezbedat to~en i verodostoen monitoring.

Pri odreduvawe na programata za zemawe primeroci koja treba da se izveduva, bi trebalo da se zeme vo predvid raznovidnosta na emisiite i nivnoto vlijanie na ìvotnata sredina.

Isto taka treba da se vklu~at i detali od analiza od bilo koja akreditacija ili sertifikacija.

X. EKOLO[KI ASPEKTI I NAJDOBRO DOSTAPNI TEHNIKI

Baratelite treba da go zemat vo predvid ~lenot 106(1)1 i 106 (1)3 od zakonot za ìvotna sredina preku koj dozvolata moè da bide odbiena dokolku predloènata aktivnost bi moèla da predizvika {teta na zdravjeto i ìvotnata sredina i dokolku NDT ne se vo soglasnost. Mo`nost za predizvikuvawe na {teta vrz ìvotnata sredina Opi{ete gi ekolo{kite aspekti koi bile napraveni so cel upotreba na po~isti tehnologii, minimizirawe na otpadot i supstitucija na surovinite. Opravdajte go izborot na tehnikite vo konteks na pridonesot na bilo koja predloèna tehnika kon rizikot na prekr{uvawe na Standardite za kvalitet na ìvotnata sredina. Standardite za ìvotna sredina }e bidat revidirani za da vklu~at no nema da se ograni~uvaat na:

24

• Regulativata za klasifikacija na vodite Sl. vesnik 18-99 • Standardite za kvalitet na vozduhot vo regulativite Uredba za

grani~ni vrednosti za nivoa i vidovi za zagaduva~ki supstancii vo ambientalniot vozduh i pragovi na alarmirawe, rokovi za postignuvawe na grani~nite vrednsoti, margini na tolerancija za grani~na vrednost, celni vrednosti i dolgoro~ni celi(Sl. Vesnik 05-05)

• Standardi za ambientalnata bu~ava vo regulativite Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot od {tetna bu~ava (Sl. Vesnik 64-1993)

Kade {to e primenlivo vo odnos na prirodata na recipientniot medium, baratelot ili davatelot na dozvolata bi moèl da gi zeme vo predvid:

• WHO Upatstva za kvalitet na vozduh za Evropa1 • Direktivite koi se odnesuvaat na Ramkovnata direktiva za vodi. • Direktivite koi se odnesuvaat na Ramkovnata direktiva za vozduh

NDT za konkretnata lokacija Identifikacija na lokacijata - treba da se zemat vo predvid NDT za konkretnata lokacija;

• Upotreba na tehnologija so pomal otpad, • Upotreba na pomalku opasni supstancii, • Kade {to e soodvetno podrùvawe na povtornata upotreba i reciklirawe na

supstancii i otpadot sozdaden i upotrebuvan vo procesot, • Sporedlivi procesi, sredstva ili metodi na dejstvuvawe, koi bile

isprobani so uspeh vo industriski razmeri, • Tehnolo{ki napredok i izmeni vo nau~noto poznavawe i razbirawe • Prirodata, vlijanieto i volumenot na spomnatite emisii, • Datumi na zapo~nuvawe so rabota za novite i postoe~kite instalacii • Potrebnata vremenska dolìna za voveduvawe na NDT • Potro{uva~ka i priroda na surovinite (vklu~uvaj}i ja i vodata) upotrebeni

vo procesot i nivnata energetska efikasnost • Potrebata za prevencija ili namaluvawe do minimum, na celokupnoto

vlijanie na emisiite na ìvotnata sredina kako i samiot rizik, • Potrebata da se izbegnat incidenti i da se minimiziraat posledicite za

ìvotnata sredina. • Dokumenti za Sektorski NDT vodi~i i relevantni BREF dokumenti objaveni

od EZ i • Relevantni industriski standardi. Kade {to tehnikite ili vrednostite na grani~nite vrednosti opi{ani vo slednite direktivi se primenlivi , treba isto taka da se zemat vo predvid:

• Direktiva za deponii 199/31/EC Aneksi I do III • Direktiva za golemi postrojki za sogoruvawe 2001/80/EC Aneks III do Aneks

VII • Direktiva za incineracija 2000/76.EC Aneksi I do VI

Opi{i gi glavnite alternativni tehniki koi se prou~eni dokolku gi ima , za 1 http://www.euro.who.int/document/e71922.pdf

25

predlozite koi se sodràt vo baraweto.

Energetska efikasnost

Treba da se obezbedi opis na upotrebenata ili sozdadena energija preku aktivnosta. Da se istaknat merkite prezemeni za da se obezbedi deka energijata se koristi efikasno i kade e soodvetno, energetska revizija treba da se izvede za postoe~kite instalacii i soodveten plan na energetski audit da se predloì za site instalacii. Vo slu~aj na postoe~kite instalacii da se prikaè energetskata efikasnost sporedena so NDT, NDT bele{kite ili drugi industriski standardi. XI. PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE/OPERATIVEN PLAN Operatorite koi podnesuvaat barawe za integrirana ekolo{ka dozvola priloùvaat predlog-programa za podobruvawe na rabotata na instalacijata i za{titata na ìvotnata sredina. Operatorite koi podnesuvaat barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan priloùvaat predlog-operativen plan spored ~l. 134 od zakonot za ìvotna sredina (Sl. V. RM 53/05).

XII. OPIS NA DRUGI PLANIRANI PREVENTIVNI MERKI

XII.1 Spre~uvawe na incidenti i itno reagirawe Treba da se dadat informacii za site merki i proceduri koi se na delo ili }e se implementiraat, za spre~uvawe na incidenti pri odvivaweto na aktivnosta, i minimizirawe na efektite pri slu~ajna pojava na emisii i incidentni situacii. Informacijata treba isto taka da vklu~i odredbi za reagirawe pri pojava na slu~ajni emisii i itni situacii koi se pojavuvaat von normalnite rabotni ~asovi t.e. no}no vreme, vikendi i praznici.

• Merkite za preventivno dejstvuvawe moàt me|u drugoto da ja vklu~at slednata informacija - koja se odnesuva na Poglavje V za da se izbegne duplirawe;

• Detali za skladirawe na surovini, proizvodi i otpadi; • Detali za istekuvawe ili merki i strukturi za itno namaluvawe na

posledicite; • Detali za hermetizirawe, povr{inski tretman, sistemi za kolektirawe -

poso~i na nekoj od horizontalnite vodi~i • Crteì so najniski nivoa na site otpadni vodni drenaì, cevkovodi,

privatni kanalizacii i pomo{ni septi~ki jami i pomo{ni strukturi. Osnovna konstrukcija, kvalitet, integritet i testirawe na ovie odvodi, kanalizacii i strukturi;

• Oblasta za prifa}awe za sekoj istek ili sistem za kolekcija koj e vo

26

funkcija; • Informacii za mo`na kontaminacija na po~vata, podzemnite vodi, ili

povr{inskite vodi vo slu~aj na gasewe poàri so voda na lokacijata i bilo koi uslovi na kontaminacija.

• Transportot na materijalite vnatre vo lokacijata, cvrsti, te~ni ili talozi prenesuvani preku cevkovod, vozila ili transportna lenta itn.,

• Potencijalni to~ki na kontaminacija /oblasti so najgolem rizik. Soodvetno nivo na osiguruvawe na javnata odgovornost vklu~uvaj}i i pokrivawe na {tetite vrz ìvotnata sredina, ili dogovorena alternativa, za iznosot soodveten na rizicite od lokacijata, bi trebalo da se upla}a i odrùva od baratelot. Zaedno so aplikacijata treba da se vklu~at kopii od osiguritelni sertifikati.

Treba da bidat obezbedeni detalni izjavi za procedurite i planovi za spravuvawe so upravuvaweto so slu~ajnite emisii.

XI.2 Drugi va`ni dokumenti koi se odnesuvaat na za{titata na ìvotnata sredina Ova poglavje e dadeno da ovozmoì na baratelot da vklu~i dokumentacija koja }e go podrì baraweto za dozvola. Soodvetni primeri za vakvi dodatoci se nagradi za ìvotnata sredina i akreditacii.

XII. REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK SO AKTIVNOSTITE

Vo slu~aj na celosen ili delumen prestanok so rabota na del na aktivnosta potrebni se detali za organizacijata koja treba da se napravi so cel da se minimiziraat kratkoro~nite i dolgoro~nite efekti na aktivnosta vrz ìvotnata sredina po nejziniot prestanok. Treba da se podnesat detali za odredbi za prestanokot so rabota i prikaz na obezbeduvawe ili otstranuvawe na materijalite, otpadot, po~vata, postrojka ili oprema koja e kontaminirana od lokacijata koja moè da predizvika zagaduvawe na ìvotnata sredina i toa vo forma na dokumentiran Plan za upravuvawe so rezidui. Planot za upravuvawe so rezidui treba da opi{e kako lokacijata }e bide dovedena vo zadovolitelna sostojba vo slu~aj na celosen prestanok na aktivnosta. Planot za upravuvawe so rezidui treba da se bazira na ocenka na rizicite zemaj}i gi vo predvid postoe~kite uslovi na lokacijata, istoriskoto zagaduvawe i rizicite koi proizleguvaat od aktivnosta od rabotniot vek na instalacijata. Planot vo najmala raka treba da opi{e:

• Baranata sostojba na lokacijata kako soodvetna za o Zemjodelie/ ruralno o urban razvoj o Trgovija

• Kontrola na ostatocite na materijali na lokacijata • Planiranoto ras~istuvawe i ~istewe na gradbite i tehni~kite postrojki

27

• Opsegot na ru{eweto • Upravuvawe so otpadot od gradewe/ru{ewe • Remedijacija na kontaminiranata po~va i • Odr`livost i proverka na planot vo tekot na operativniot `ivot na

instalacijata. Od baratelite se baraat detali kako Planot za upravuvawe so rezidui }e bide finansiski pokrien. Vo slu~aj na odlo`uvawe na lokacijata pa se do deponirawe baratelot bi trebalo da se povika na Aneks III od Direktivata za deponirawe 1999/31/EC

28

XIII. NETEHNI^KI PREGLED Ne tehni~kiot pregled na baraweto napi{ano so jasen re~nik treba tuka da se vklu~i. Toj treba da sodrì kopija od takvi planovi, planovi na lokacijata kako i drugi poedinosti dokolku se potrebni da ja identifikuvaat i opi{at aktivnosta. Pregledot treba da gi identifikuva site zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina povrzani so odvivaweto na aktivnosta, i da gi opi{e merkite za ublaùvawe koi se predloèni ili koi postojat a se odnesuvaat na tie vlijanija. Ovoj pregled treba isto taka da go poso~i normalnite rabotni ~asovi i denovi vo nedelata na aktivnosta. Posebnite informacii koi treba da se dodadat vo netehni~kiot pregled se detalizirani vo formularot za aplikacija.

XIV. IZJAVA Kade {to e potrebno da se potpi{e i zaveri (stavi pe~at). Najmalku na edna kopija od baraweto. Se prepora~uva izjavata da bide potpi{ana od generalnot direktor ili lice so sli~na funkcija.

UPATSTVO ZA PODGOTOVKA NA OBRAZECOT ZA … za...4 postignuvaweto na visoko op{to nivo na za{tita na...

Documents

Transcript of UPATSTVO ZA PODGOTOVKA NA OBRAZECOT ZA … za...4 postignuvaweto na visoko op{to nivo na za{tita na...