I. OCENKA NA SOSTOJBITE VO OBLASTA [TO SE UREDUVA SO ZAKONOT

1. Sobranieto na Republika Makedonija na Desetoto prodol`enie na Sto trieset i ~etvrtata sednica, odr`ana na 31 maj 2006 godina, go razgleda i usvoi Predlogot za donesuvawe na zakon za visokoto obrazovanie i zaklu~i Vladata na Republika Makedonija da izgotvi i na Sobranieto dam u dostavi Predlog na zakon za visokoto obrazovanie, pri {to }e gi ima predvid mislewata i predlozite sodr`ani vo izve{taite na rabotnite tela i od raspravata na sednicata na Sobranieto na Republika Makedonija.

Zaradi realizacija na Zaklu~okot na Sobranieto na Republika Makedonija, ministerot za obrazovanie i nauka formira komisija za izgotvuvawe na tekst na Predlog za donesuvawe na zakon za visokoto obrazovanie, sostavena od profesori na univerzitetite i stru~ni lica od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Komisijata kontinuirano rabote{e podolg vremenski period na Predlog zakonot, poradi slo`enosta i obemnosta na materijata na zakonot, kako i so ogled na prirodata na oddelni pra{awa, kako {to e pra{aweto za integriran univerzitet, ostvaruvaweto na negovata integrativna funkcija, organizacionata postavenost na fakultetite i visokite stru~ni {koli, kako edinici vo sostav na univarzitetot, nivnite prava i obvrski i dr.

Pri definiraweto na re{enijata vo predlo`eniot zakon, kompa-rativno se koristeni iskustvata i regulativata za visoko obrazovanie na zemjite na Evropskata unija i zemjite vo regionot, kako i relevantnite me|unarodni dokumenti. Kako osnova za izrabotka na Predlog zakonot se zemeni fundamentalnite principi na Magna karta na univerzitetite (Bologna Magna Charta Universitatum) usvoena vo Bolowa 1988 godina, kako i osnovnite principi i preporaki na Bolonskata deklaracija, potpi{ana vo 1999 godina od ministrite za obrazovanie na 29 evropski zemji, kako i preporakite i dokumentite proizlezeni od dosega{niot celokupen Bolonski proces.

Izgotvuvaweto na predlo`eniot zakon se odviva{e so dijalog i razmena na mislewa so univerzitetite po odnos na su{tinskite pra{awa kako {to e gradeweto na konceptot za integriran univerzitet i drugi zna~ajni pra{awa. Po izgotvuvaweto na rabotniot tekst na Predlogot na zakon za visokoto obrazovanie, istiot be{e objaven na 2.04.2007 godina na veb-stranicata na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka za vklu~uvawe na univerzitetite, nau~nite institucii i po{irokata javnost vo raspravata po zakonot.

Vo periodot po objavuvaweto na tekstot na Predlog zakonot, bea organizirani pove}e raspravi i debati na univerzitetite i nau~nite instituti, na koi e dadena podr{ka na predlo`eniot zakon. Konkretnite predlozi, mislewa i zabele{ki, se dostaveni od odr`anite sednici na rektorskata uprava i drugite tela na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo

Skopje, kako i oddelno od site nau~ni instituti vo negov sostav i od negovite ~lenki -Praven fakultet, Medicinski, Stomatolo{ki fakultet i Fakultetot za veterinarna medicina; Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski" vo Bitola, so odelni pismeni predlozi i zabele{ki od Tehni~kiot fakultet, Policiskata akademija i Visokata stru~na {kola kako ~lenki vo negov sostav; Dr`avniot univezitet vo Tetovo. Svoi predlozi i zabele{ki dostavija i privatnite univerzitetiti Jugoisto~noevropskiot univerzitet vo Tetovo i Univerzitetot"Amerikan kolex"- Skopje. Zaedni~ka rasprava po predlo`eniot zakon odr`a i Interuniverzitetskata rektorska uprava. Golem del od zabele{kite i predlozite se vgradeni vo predlo`eniot zakon, so {to e napraveno podobruvawe i doprecizirawe na tekstot na zakonot, osobeno po odnos na utvrduvaweto na integrativnite funkcii na univerzitetot, doprecizirawe na nadle`nostite na organite na univerzitetite i negovite edinici, statusot na institutite vo sostav na univerzitetot i nivno vr{ewe na visokoobrazovna dejnost, definirawe na pojasen status na Agencijata za evaluacija i nejzinite nadle`nosti, podobruvawe na predlo`enite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na visokoobrazovnata dejnost -ciklusi na visoko obrazovanie, vrednuvaweto na studiskite programi so krediti spored EKTS i dr.

2. Vo mart 2006 godina, Vladata na Republika Makedonija donese Programa za razvoj na visokoto obrazovanie za periodot 2006-2010 godina, kako sostaven del od Nacionalnata programa za obrazovanie, vo koja se opredeleni konkretni celi i aktivnosti za ostvaruvawe na misijata i vizijata na visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija. Kako edna od osnovnite celi koi proizleguvaat od Programata za razvoj na visokoto obrazovanie, e usoglasuvawe na zakonskata regulativa so principite i preporakite na Bolowskiot proces.

So potpi{uvaweto na Bolowskata deklaracija vo septemvri 2003 godina vo Berlin, Republika Makedonija se obvrza da gi sledi i realizira preporakite od Bolowskiot proces i zaedni~kata opredelba za kreirawe na edinstven evropski prostor na visokoto obrazovanie. So toa, visokoto obrazovanie e staveno pred novi predizvici vo negovata natamo{na transformacija. Pokraj redovnite nastojuvawata za podigawe na kvalitetot na studiite i nivnata efikasnost, visokoto obrazovanie se soo~uva i so obvrskite za sopstveno strukturno, organizacisko i programsko dizajnirawe, koe }e bide transparentno, konkurentno, kompatibilno i prepoznatlivo na evropskiot pazar na akademski uslugi i po{iroko. Kako potpisni~ka na Bolowskata deklaracija, Republika Makedonija se obvrza do 2010 godina, da ja prisposobi svojata politika za da ovozmo`i realizacija na celite proizlezeni od Bolowskiot proces:

- Usvojuvawe na sistem na lesno prepoznatlivi i sporedlivi stepeni, i voveduvawe na dodatok na diplomata (Diploma Supplement), za da se ovozmo`i protok na vrabotuvawe na evropskite gra|ani i me|

unarodna konkurentnost na evropskiot sistem na visoko obrazovanie;- Usvojuvawe na sistem baziran na tri glavni ciklusi - dodiplomski, poslediplomski i doktorski studii; - Voveduvawe na sistem na krediti, kako {to e Evropskiot kredit transfer sistem (EKTS) kako pogodno sredstvo za promocija na naj{iroka razmena na studentite; - Promocija na mobilnosta so nadminuvawe na pre~kite za slobodno dvi`ewe, osobeno na studentite za da im se dade mo`nost za u~ewe i pristap do studiite i relevantnite slu`bi; na nastavnicite, istra`uva~ite i administrativniot personal da im se priznae i valorizira vremeto koe go minale vo Evropa na istra`uvawe, predavawe ili u~ewe;- Promocija na evropskata sorabotka vo osiguruvaweto na kvalitetot preku razvivawe na sporedlivi kriteriumi i metodologija;- Promocija na potrebnata evropska dimenzija vo visokoto obrazovanie, osobeno vo razvojot na predmetnite programi, me|uin-stitucionalnata sorabotka, {emite na mobilnost i integriranite studiski programi, obukata i istra`uvaweto.Realizacijata na ovie celi, so po~ituvawe na na{ite kulurni razliki,

jazikot, sistemot na obrazovanie, treba da ovozmo`i: zgolemena efikasnost vo studiraweto; mobilnost na studentite i akademskiot kadar; podobren kvalitet na obrazovniot proces; aktivna uloga na studentite vo obezbeduvaweto kvalitet; zgolemuvawe na mo`nosta za vrabotuvawe na diplomiraniot kadar na nacionalniot i na evropskiot pazar na trudot; zasilena nau~no-istra`uva~ka rabota; konkurentnost i kompatibilnost na evropskiot i na svetskiot akademski pazar.

Ottuka, so cel da sozdadat uslovi za nepre~eno implementirawe na principite i preporakite proizlezeni od Bolowskiot proces i vklu~uvawe vo izgradbata na evropskiot prostor na visokoto obrazovanie, pokraj realizacijata na drugite pretpostavki, potrebno e i donesuvawe na zakonska regulativa za visokoto obrazovanie, celosno usoglasena so principite i preporakite na Bolowskiot proces.

Visokoto obrazovanie e uredeno so Zakonot za visokoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 64/2000, 49/03, 113/05 i 51/07). So postojniot Zakon za visokoto obrazovanie donesen vo 2000-ta godina, vo vreme koga na{ata zemja seu{te ne be{e potpisni~ka na Bolonskata deklaracija, se sozdade pravna ramka i se izvr{ija normativno-pravni podgotovki za vklu~uvawe na na{ata zemja vo Bolowskiot proces, no so nedovolno zakonsko iplementirawe i bez dovolno jasni i obligatorni odredbi.

Vo Republika Makedonija funkcioniraat tri dr`avni univerziteti: "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje so 23 fakulteti i 10 javni nau~ni instituti, "Sv. Kliment Ohridski" vo Bitola so 5 fakulteti, 3 javni nau~ni instituti i 1 visoka stru~na {kola i Dr`avniot univezitet vo Tetovo, organiziran kako integriran univerzitet koj vo svojot sostav ima 4 fakulteti i 1

visoka stru~na {kola, kako posebni organizacioni edinici, bez praven subjektivitet. Vo mart 2007 godina Sobranieto na Republika Makedonija donese Zakon za osnovawe na dr`aven Univerzitet "Goce Del~ev" vo [tip so koj se osnovani pet fakulteti i edna visoka stru~na {kola vo sostav na Univerzitetot, kako i Zakon za osnovawe na Fakultet za administracija i menaxment na informacioni sistemi vo sostav na Univerzitetot ,, Sv. Kliment Ohridski,, - Bitola (april 2007 godina), koi po izvr{enite podogotovki od mati~nite komisii, }e zapo~nat so rabota od oktomvri 2007/2008 godina.

Pokraj dr`avnite, osnovani se i 5 privatni univerziteti spored modelot na integrirani univerziteti, koi vo svojot sostav imaat fakulteti koi ne se pravni lica - Jugoisto~noevropskiot univerzitet vo Tetovo; Evropskiot univerzitet koj se podeli na dva univerziteta, pod naziv "Prv privaten univerzitet -Evropski univerzitet- Republika Makedonija" i "Prv privaten univerziteti - FON" - Skopje; Univerzitet Wu Jork Skopje za amerikanski i evropski studii i Univerzitet "Amerikan kolex" - Skopje. Pokraj ovie privatni univerziteti, re{enie za po~etok so rabota dobija i dva privatni fakulteti, koi ne se vo sostav na univerzitet i funkcioniraat kako samostojni visokoobrazovni ustanovi - Fakultetot za biznis ekonomija - Skopje i Fakultetot za turizam- Skopje, Visokata stru~na {kola Akademija Italijana so sedi{te vo Skopje. Pokraj niv, vremeno re{enie za po~etok so rabota dobija Nov balkanski fakultet -Skopje, Nov balkanski fakultet za tehni~ki nauki -Skopje, MIT - Fakultet za menaxment - Skopje i MIT - Fakultet za informaciski tehnologii- Skopje.

Postojnata organizaciska struktura na dr`avnite univerziteti na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij"-Skopje i Univerzitetot"Sv. Kliment Ohridski" - Bitola, kade pokraj univerzitetite i fakultetite vo niven sostav se so poseben praven subjektivitet, vo golema merka ja zabavuva efikasnosta, gi uslo`nuva postapkite i sozdava duplirawe na nadle`nostite i odgovornostite. Vo izve{tajot za institucionalnata evaluacija na univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij"-Skopje, pogotven od ekspertskiot tim na najpresti`nata Evropska asocijacija na univerzitetite (oktomvri 2003, mart 2004 godina), prepora~a univerzitetite da vospostavat nova organizaciona vnatre{na struktura koja }e vklu~uva centralen univerzitski menaxment i administracija, a fakultetite kako va`ni sostavni delovi na integriran univerzitet, da bidat pod edinstven praven indentitet i buxet na dr`avata.

Fakultetite vo sostav na univerzitetite vr{at visokoobrazovna dejnost kako dodiplomski i poslediplomski studii. Postojniot zakon predviduva organizirawe i na doktorski studii, no vo praktikata ovoj vid studii ne se ostvaruvaa, tuku doktorat na nauki se steknuva so izrabotka i odbrana na doktorska disretacija pred stru~na komisija. So novite intervencii koi visokoobrazovnite ustanovi gi napravija vo studiskite programi, mo`e da se sretnat razli~ni strukturi na studiite, pri{to oddelni fakulteti te{ko go prifa}aat modelot za trigodi{ni dodiplomski studii odnosno, odnosno 3+2+3. Golem broj od fakultetite na dr`avnite univerziteti ostanaa na dosega{noto traewe na studiskite programi od 4, a vo nekoi slu~ai i 5 godini, dodeka pomal del vovedoa studiski programi so trigodi{no traewe. Promeni na

oddelni visokoobrazovni ustanovi se napraveni i vo traeweto na studiskite programi na poslediplomsko nivo.

Pri dizajniraweto na studiskite programi i natamu ima prisutnost na tradicionalen pristap vo gradewe na {iroki profili, vo golem del nedostasuva komparativen pristap so sli~ni studiski programi vo drugite zemji i definirani standardi na izlezni kompetencii za daden profil ili obrazovni izlezi, postoi slaba povrzanost so pazarot na trudot bez dovolen uvid za potrebite na pazarot.

Preobrazbite vo obrazovniot proces se potrebni i po odnos na osovremenuvawe na nastavata, kade se potrebni zna~ajni promeni. Sega{nata postavenost na studiskite i predmetnite programi na dr`avnite univerziteti, vo golema merka se zasnova enciklopedizmot. Nastavnicite se fokusirani vrz celite i zada~ite na programite, odnosno vrz realizacijata na odnapred dadenite sodr`ini. Vo nastavata na pove}eto visokoobrazovni ustanovi, se primenuvaat tradicionalni tehniki, bez dovolna interakcija i aktivnoto u~ewe na studentite, {to vo golema merka gi pasivizira studentite

Soglasno preporakite na Bolowskata deklaracija, univerzitetite vo Republika Makedonija se opredelija za primena na Evropskiot kredit transfer sistem (EKTS). Najgolem del od fakultetite gi imaat implementirano standardite na EKTS, odnosno se odlu~ija za primena na 60 krediti za edna godina studirawe. Me|utoa, iako vo praktikata zapo~na so implementacijata i primena na metodologijata na EKTC, za sega, na dr`avnite visokoobrazovni ustanovi toa funkcionira na nivo na fakultet, bez po{iroka primenlivost pome|u univerzitetite vo zemjata i nadvor od nea. Zatoa, e potrebno voveduvaweto na sistemot za akumulacija na krediti, kako {to e EKTS, kako sredstvo za {iroka razmena i mobilnost na studentite. Natamo{nite aktivnosti vo oblasta na EKTS }e treba da bidat naso~eni kon razvivawe i primena na EKTS kako sistem za akumulacija i transfer na krediti i primena na Vodi~ot na Evropskata Komisija za EKTS.

Izdavawe na dodatok na diploma (Diploma Supplement) seu{te ne e praktika vo visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija, iako se napraveni napori od strana na univerzitetite. Voveduvaweto na dodatok na diploma proizleguva pred se od zgolemenata mobilnost na studentite i potrebata za pove}e informacii za studiskite programi, obrazovniot sistem i kompetenciite koi gi steknuvaat studentite vo procesot na obrazovanieto, koi im se potrebni na obrazovnite institucii kade studentite gi prodol`uvaat studiite i na rabotodavcite pri vrabo-tuvaweto. Ottuka, so Zakonot se utvrduva obvrska sekoj student koj }e diplomira, da dobie od univerzitetot pokraj diploma i besplaten dodatok na diploma, na slu`beniot jazik vo dr`avata i na eden od svetskite jazici, koj }e sodr`i podatoci za obrazovniot sistem vo Republika Makedonija. Dodatokot na diplomata treba da go sledi modelot razvien od Evropskata Komisija, Sovetot na Evropa i UNES-KO/CEPES.

Vo ramkite na tekovnite procesi na razvoj i voveduvawe moduli, kursevi i studiski programi so evropska sodr`ina, oreintacija i organizacija, visokoobrazovnite institucii se pottiknuvaat da rabotat na razvoj na integrirani studiski programi i zaedni~ki diplomi vo site tri ciklusi, od koi ve}e pogolem del se razvieni i implementirani so pomo{ na Programata Tempus, ili po pat na bilateralna sorabotka. Poddr{ka vo razvivawe na moduli, kursevi i studiski programi so Evropska sodr`ina, orientacija i organizacija obezbeduvaat: Evropskata komisija, Sovetot na Evropa, kako i nekoi zemji ~lenki na EU preku bilaterlani proekti, kako i preku programata na Evropskata Unija za sorabotka, Erasmus Mundus.

Restriktivnata politika na planot na vrabotuvawe na nastaven kadar pove}e godini nanazad, nepovolno se odrazuva na zadovoluvaweto na potrebite na visokoobrazovnite ustanovi za pokrivawe na redovnata nastava poradi {to, dr`avnite univerziteti iska`uvaat zgolemena potreba od vrabotuvawe na mlad nastaven kadar. Vo posledno vreme, ima i tendencija na prelevawe na kadarot od dr`avnite na privatnite visokoobrazovni ustanovi. Ottuka, neophodno e gradewe na sistem na kontinuirano profesionalno usovr{uvawe na nastavniot kadar, definirawe standard na kompetencii za efektiven nastavnik i sozdavawe mo`nosti za stru~no i nau~no usovr{uvawe vo zemjata i vo stranstvo.

Spored Bolowskata deklaracija studentot e"strana-partner" vo obrazovniot proces. Za da se ostvari ovaa nova uloga na studentite, potrebno e da se po~ituvaat pravata, potrebite i interesite na studentite od strana na akademskiot kadar i visokoobrazovnite ustanovi, da se ostvari demokratski odnos i dvonaso~na komunikacija, da se obezbedi u~estvoto na studentite vo ocenuvaweto na kvalitetot na obrazovniot proces. Ulogata na studentite vo kreiraweto na obrazovnata politika na univerzitetot, vo uslovi na sega{nata postavenost, ne se odlikuva so visoka efektivnost i pokraj toa {to studentite preku svoi pretstavnici u~estvuvaat vo organite na univerzitetite i fakultetite.

Pra{aweto za obezbeduvawe kvalitet vo visokoto obrazovanie, ima zna~ajno mesto vo preporakite proizlezeni od Bolowskiot proces. Vo soglasnost so Berlinskoto kominike, sistemot za obezbeduvawe kvalitet vklu~uva definirawe na odgovornostite na telata i instituciite; evaluacija na programite i instituciite, vklu~uvaj}i interna procenka, eksterna revizija, participacija na studentite i publikuvawe na rezultatite; sistem za akreditacija, ili sli~ni sporedlivi proceduri; me|unarodno u~estvo, sorabotka i participirawe vo razli~ni mre`i.

So postojniot Zakonot za visokoto obrazovanie vospostavena e institucionalna osnova za sovremen sistem na obezbeduvawe kontrola na kvalitetot vo visokoto obrazovanie, so formirawe na Odborot za akreditacija i Agencija za evaluacija, kako dve nezavisni stru~ni tela,

vo koi ~lenuvaat nastavno-nau~ni i nau~ni rabotnici. Vo 2002 godina, se realizira{e nacionalen proekt, so koj se izvr{i prvata samoevaluacija na instituciite za visoko obrazovanie. Vo sorabotka so Evropskata asocijacija na univerzitetite, Germanskata rektorska uprava, Ambasadata na Republika Francija, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Avstrija, Fondacijata institut otvoreno op{testvo "Makedonija" i drugi, izvr{ena e nadvore{na evaluacija na univerzitetite. Natamo{nite aktivnosti vo oblasta na obezbeduvawe kvalitet, se naso~eni kon vklu~uvawe vo evropskata mre`a za obezbeduvawe kvalitet (ENQA.), prifa}awe i primena na standardite, procedurite i nasokite {to gi podgotvuva ENQA. i sorabotka so telata za obezbeduvawe na kvalitet od zemjite na Jugoisto~na Evropa i poblisku vo regionot.

Spored postojniot Zakon za visokoto obrazovanie, dr`avnite univerziteti, fakulteti i nau~nite instituti u`ivaat akademska sloboda vo izveduvaweto na fundamentalni, razvojni i primeneti istra`uvawa. Istra`uva~kata rabota kako osnovna dejnost e locirana vo samostojnite nau~ni instituti, no taa se odviva i vo ramkite na nau~noistra`uva~kata rabota na fakultetite, institutite i katedrite koi se vo nivniot sostav.

Republika Makedonija ja poddr`uva potrebata za potesna povrzanost me|u Evropskiot prostor na visoko obrazovanie i Evropskiot prostor na istra`uvawe. Poradi potrebata od tesna vrska pome|u niv, na Konferencijata vo Berlin, ministrite go pro{irija fokusot od dvata stepeni na studii, so vklu~uvawe na doktorskite studii kako tret ciklus vo Bolowskiot proces. Potencirano e zna~eweto na istra`uvaweto i obukata na istra`uva~i i promocija na interdisciplinarnost vo tretiot ciklus. Se pottiknuva mobilnost na nivo na doktorski studii i na post-doktorsko nivo i se ohrabruvaat instituciite da ja zgolemat sorabotkata vo oblasta na doktorskite studii i obrazovanieto na mladi istra`uva~i. Se stimulira razvojot na mre`i za doktorski studii i razvoj na centri na izvrsnost kako dvigateli na razvojot na Evropa na znaewe. Republika Makedonija gi koristi Sedmata ramkovna programa na Evropskata Unija, KOST Programata, UNESKO Programata, UNDP, IAEA, kako i bilateralnata sorabotka so zemji od Evropskata Unija, SAD, Japonija i drugi, za zajaknuvawe na komponentata na istra`uvawe i razvoj. Novite Sokrates-Tempus akcii i Erazmus Mundus programata na Evropskata Unija, gi zgolemuvaat mo`nostite za mobilnost na poslediplomsko i doktorsko nivo.

Za uspe{noto vklu~uvawe vo evropskiot prostor na visokoto obrazovanie, mnogu zna~ajno pra{awe e i izgradbata na sistem za efikasno finansirawe na visokoto obrazovanie. Spored postojniot Zakon za visokoto obrazovanie, sredstva za ostvaruvawe na dejnosta na visokoobrazovnite ustanovi se obezbeduvaat od Buxetot na Republika, kako i od participaciite i kofinansiraweto na studentite. Pokraj ova, visokoobrazovnata ustanova mo`e da ostvaruva sredstva i od prodavawe nau~ni i stru~ni proizvodi, kamati, i dividendi, prihodi po

osnov na avtorski prava, legati, podaroci, zave{tanija i drugi izvori. Sredstva od Buxetot se obezbeduvaat i za finansirawe na privatnite univerziteti, dokolku dr`avata utvrdila interes za zadovoluvawe odredeni potrebi preku programite {to gi ostvaruvaat privatnite visokoobrazovni ustanovi. Vo dosega{niot period, ograni~enite finansiski sredstva od Buxetot na Republika Makedonija za finansirawe na dejnosta na visokoobrazovnite ustanovi, kako i nedovolno razvivawe na drugi, alternativni izvori za finansirawe na univerzitetite, nepovolno se odrazija na razvojot na visokoto obrazovanie. Sega{niot sistem na organiziranost na dr`avnite univerziteti, vo koj postoi dvojstvo na pravniot subjektivitet, kade i univerzitetot i istovremeno i fakultetite vo negov sostav se pravni lica , kako i golemiot broj na studiski programi, koi ne korespondiraat so potrebite na pazarot na trudot i me|unarodnata primenlivost, pokraj drugite faktori, isto taka, nepovolno vlijaat na finansiraweto na visokoto obrazovanie.

3. Predlogot na zakon za visokoto obrazovanie e sistematiziran vo petaeset glavi.

Vo prvata glava (~lenovite od 1 do 10) se opfateni op{tite odredbi. ^len 1 se odnesuva na sodr`inata {to se ureduva so Predlogot. Vo ~len 2 e daden poimnik na pozna~ajnite poimi upotrebeni vo Predlogot, so opredeluvawe na nivnoto zna~ewe. Imaj}i gi predvid direktivite na EU koi se odnesuvaat na op{tiot sistem na priznavawe na diplomi, kako {to e direktivata 31989L0048, vo ~lenot 2 to~ka 8 od predlo`eniot zakon, e transporiran ~lenot 1 od ovaa direktiva, so toa {to se utvrduva poimot na diploma.

So ~lenot 3 se uredeni ulogata i zada~ite na visokoobrazovnata dejnost, a so ~len 4, se opredeluva dejnosta na visokooobrazovnite ustanovi soglasno so Zakonot za ustanovite, kakoo dejnost od javen interes. Univerzitetot i edinicite na univerzitetot i samostojnata visokoobrazovna ustanova, bez razlika dali se javni ili privatni ustanovi, svojata dejnost ja obavuvaat kako javna usluga koja e od javen interes.

Vo ~len 5 se ureduva za{titata na nazivite "univerzitet", "fakultet", "umetni~ka akademija" i "visoka stru~na {kola". Ovie nazivi mo`at da gi nosat samo visokoobrazovni ustanovi koi ja zavr{ile celosno postapkata za osnovawe i koi pokraj akreditacijata, imaat dobieno re{enie za po~etok so rabota.

Vo ~lenot 6 vo osnova e zadr`ano postojnoto zakonsko re{enie i se odnesuva na akademskata zaednica, a vo ~len 7 se ureduva dostapnosta na visokoto obrazovanie.

Vo ~len 8 se ureduva svojstvoto na pravno lice na univerzitetite i na samostojnite visokoobrazovni ustanovi soodvetno na konceptot za integriran univerzitet, kako i pravata i obvrskite na edinicite vo negov

sostav. Vo ~lenot 9 se opredeluva deka univerzitetot, odnosno samostojnata visokoobrazovna ustanova imaat statut, dodeka edinicite na univerzitetot namesto statutot, imaat pravilnik so koj soglasno statutot na univerzitetot }e gi ureduvaat vnatre{nite odnosi i raboteweto. Na statutot na univerzitet odnosno na visokoobrazovna ustanova se predlaga soglasnost da dava Vladata na Republika Makedonija.

Vo ~lenot 10 se vr{i usoglasuvawe na pe~atot, znacite i drugite obele`ja na visokoobrazovnite ustanovi so Zakonot za ustanovite. Vo sredinata na pe~atot na na javnite visokoobrazovni ustanovi }e bide sodr`an grbot na Republika Makedonija, dodeka vo sredinata na pe~atot na privatnite visokoobrazovni ustanovi e sodr`an grbot ili drug znak na privatnata visokoobrazovna ustanova.

Vo vtorata glava (~lenovite od 11 do 15) so koi se ureduva sodr`inata i za{titata na avtonomijata, akademskata sloboda, avtonomijata na upravuvaweto,nepovredlivost na prostorot i mirnoto re{avawe na sporovite, so izvesni podobruvawa i terminolo{ki dopolnuvawa, se prezemeni re{enijata od postojniot Zakon za visokoto obrazovanie.

Vo treta glava( ~lenovite od 16 do 24) se predlagaat re{enija so koi se sozdavaat normativni pretpostavki univerzitetot da bide organizirani i da gi ostvaruva svoite funkcii kako integriran univerzitet. Ottuka, so ~lenot 16 se dadeni vidovite na visokoobrazovni ustanovi, pri {to fakultetite i visokite stru~ni {koli se vo sostav na univerzitet kako edinici na univerzitetot. Vo sostav na univerzitet se i nau~ni instituti kako edinici ili pridru`ni ~lenki. Visokata stru~na {kola osven kako edinica na univerzitet, mo`e da se osnova i kako samostojna visokoobrazovna ustanova. Pokraj ova, so ovoj ~len se ureduvaat vidovite na visokoobrazovni ustanovi koi mo`e da bidat javni visokoobrazovni ustanovi osnovani od Sobranieto na Republika Makedonija i privatni neprofitni i profitni ustanovi.

Spored ~lenot 17 univerzitetot e opredelen kako najvisoka avtonomna visokoobrazovna, nau~na, odnosno umetni~ka ustanova koja treba da go obezbeduva edinstvoto vo vr{eweto i razvojot na visokoto obrazovanie, naukata, umetnosta i stru~nosta i neposredno i preku svoite edinici od razli~ni studiski podra~ja da prenesuva soznanija od pove}e nau~ni, odnosno umetni~ki podra~ja i diciplini. Vo sostav na univerzitet, so status na pridru`ni ~lenki mo`e da bidat ustanovi, trgovski dru{tva ili drugi organizacii, ~ija osnovna dejnost e funkcionalno povrzana so visokoobrazovnata dejnost, pod uslovi i so prava i obvrski uredeni so statutot na univerzitetot.

So ~lenot 18 se ureduvaat so ogled na novata organizaciska postavenost na univarzitetot, nadle`nosta na univerzitetot zna~itelno se pr{iruva i se predviduva da vr{i novi dejnosti so koi se zajaknuva negovata integrativna funkcija. Soglasno konceptot na integriran

univerzitet, so ~lenovite 19, 20 i 21 se definira i dejnosta na edinicite na univezitetot i na samostojnata visokoobrazovna ustanova.

So ~lenot 22 se ureduva mo`nosta za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost od strana na nau~nite instituti, koi kako edinici vo sostav na univerzitet }e mo`e da ostvaruvaat studii od vtor i tret stepen ramkite na nau~nata oblast za koja se osnovani, dodeka nau~en institut koj ne e vo sostav na univerzitet, mo`e da vr{i za studii od tret ciklus na studii. Pri toa, potrebno e nau~niot institut da ima akreditacija i odobrenie za rabota.

So ~lenot 23 za prv pat se sozdava pravna mo`nost i fakultetite, akademiite i drugite ustanovi koi se osnovani spored aktite na verskite zaedinici, da gi imaat pravata i obvrskite na visokoobrazovna ustanova, ako gi ispolnat uslovite od ovoj zakon za osnovawe na visokoobrazovna ustanova i za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost. Isto taka so stav 2 od ovoj ~len se sozdava mo`nost visokoobrazovna ustanova na verska zaednica da mo`e da bide vo sostav na univerzitet kako edinica ili pridru`na ~lenka i pri toa, nejzinata polo`ba se ureduva so pismen dogovor sklu~en me|u univerzitet i osnova~ot na visokoobrazovnata ustanova na verska zaednica. Uslovite za pristapuvawe na visokoobrazovna ustanova na verska zaednica kako pridu`na ~lenka, kako i nivnite prava i obvrski se ureduvaat so statutot na univerzitetot.

So ~lenot 24 se podobreni postojnite re{enija i se sozdavaat pravni pretpostavki stranska visokoobrazovna ustanova da vr{i vioskoobrazovna dejnost na teritorijata na Republika Makedonija dokolku i e priznato pravoto da vr{i visokoobrazovna dejnost, odnosno e akredtirana za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost vo zemjata vo koja i e sedi{teto, vrz osnova na odobrenie od Vladata na Republikam Makedonija, по претходно mislewe od Odborot za akreditacija.

^etvrtata glava (~lenovite od 25 do 44) se odnesuva na osnovaweto i prestanokot na visokoobrazovnite ustanovi.

So ~lenovite 25 i 26 se opredeleni subjektite koi mo`e da osnovaat javna odnosno privatna visokoobrazovna ustanova.

So ~lenovite 27 i 28 se dadeni uslovite za osnovawe na visokoobrazovna ustanova, odnosno univerzitet, pri {to se predlaga izvesno poostruvawe na uslovite za osnovawe. Osnovaweto na fakultet, odnosno visoka stru~na {kola, kako edinica na univerzitet ili kako samostojna visokoobrazovna ustanova }e se vr{i spored utvrdeno studisko i nau~noistra`uva~ko podra~je, odnosno umetni~ka disciplina za koi visokoobrazovnata ustanova se osnova pri {to, za opredeluvaweto na studiskoto podra~je, odnosno umetni~kata disciplina }e se koristi me|unarodnata klasifikacija ISCED, a pri opredeluvawe na nau~noistra`uva~koto podra~je me|unarodnata Fraskatieva klasifikacija (~len 27, stav 1, alinea 1); za osnovawe na univerzitet treba da bidat ispolneti uslovite za izveduvawe na studiski programi najmalku na prviot i vtoriot ciklus na visoko obrazovanie. Za ispolnetosta na uslovite za izveduvawe na studiski programi od tret

stepen se odlu~uva po dobivaweto na re{enieto za akreditacija na univerzitetot, odnosno visokoobrazovnata ustanova i re{enieto za po~etok rabota i zavr{uvaweto najmalku na edna generacija studenti od prv i vtor ciklus na studii(~len 28 stav 2 i 3).

Kako garancija za osnovawe na privatna visokoobrazovna ustanova osnova~ot treba da dade kvalitetna finansiska garancija, so koja }e mo`e da se nadomestat sredstvata koi studentite gi uplatile na visokoobrazovnata ustanova koja }e prestane so rabota kako i drugite tro{oci koi }e gi imaat studentite zaradi prefrluvaweto na studii na ista ili sli~na visokoobrazovna ustanova vo zemjata (~len 29);

^lenovite 30,31,32 i 33 se prezemeni od postojniot zakon, so nivno podobruvawe i doprecizirawe, kako i namaluvawe na rokovite za donesuvawe na re{enieto za akreditacija.

So ~lenot 34 od Predlogot, koe pretstavuva novo re{enie, e utvrdeno mati~nata komisija za osnovawe na univerzitet da ja so~inuvaat po tri ~lena za sekoja edinica na univerzitetot, a za osnovawe na samostojna visokoobrazovna ustanova ja so~inuvaat pet ~lena, od redot na nastavno-nau~nite i nau~nite zvawa od oblasta vo koja se osnova visokoobrazovnata ustanova.

Vo ~lenot 35 so koj se ureduva izdavaweto na odobrenie za po~etok so rabota, se poostruva postojnoto re{enie Zakonot za visoko obrazovanie, so toa {to se predviduva kako uslov za po~etok so rabota, pokraj drugoto, da ima izbrano najmalku polovina od vkupniot broj nastavnici i sorabotnici odelno za sekoja studiska programa soglasno uredbata za normativite i standardite za optovaruvawe na nastavnite obvrski.

Odredbite koi se odnesuvaat na vodeweto resgistar na visokoobrazovni ustanovi, konstituiraweto na organite na visokoob-razovnite ustanovi i zapi{uvaweto vo Centralniot registar (~lenovite 36,37 i 38) se prezemeni od postojnite zakonski re{enija na Zakonot za visokoto obrazovanie.

So ~lenot 39 se ureduvaat vidovite na statusni promeni, pri {to se upatuva uslovite poblisku da se uredat so statutot na univerzitetot. Statusnite promeni }e se vr{at pod uslovite utvrdeni so Zakonot za ustanovi i statutot na univerzitetot, odnosno samostojnata visokoobrazovna ustanova.

Vo ~lenovite od 40 do 44 od Predlogot, pokraj zadr`uvaweto na starite zakonski re{enija, se nadograduvaat i novi odredbi so koi se ureduva prestanokot na visokoobrazovna ustanova i odzemaweto na pravoto za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost. Pritoa, osobeno e zna~ajno {to so ovie re{enija se obezbeduvaat zakonski mehanizmi za za{tita na studentite, zapi{ani na visokoobrazovnata ustanova koja e vo likvidacija ili nad koja se sproveduva ste~aj. Garancijata {to ja dava osnova~ot na privatnata visokoobrazovna ustanova, ne vleguva vo ste~ajnata masa i se koristi isklu~ivo za namenata za koja e dadena soglasno ovoj zakon. (~len 43, stav 3). Ako sredstvata od garancijata

{to ja dal osnova~ot na privatnata visokoobrazovna ustanova i sredstvata od ste~ajnata masa ne se dovolni za nadomest za sredstvata {to studentite gi uplatile na visokoobrazovnata ustanova koja prestanala so rabota i na drugite tro{oci {to }e gi imaat studentite zaradi prefluvaweto na studii na ista ili sli~na visokoobrazovna ustanova vo zemjata, osnova~ot }e odgovara neograni~eno so celiot svoj imot soglasno Zakonot za ustanovi ( ~len 43).

Odredbite od petata glava ( ~lenovite od 45 do 49), se odnesuva na vnatre{nata organizacija na univerzitetite i formite na sorabotka.

So ~lenot 45 konkretno se ureduvaat formite na vnatre{no organizirawe na univerzitetite i na negovite edinici. Se ostava mo`nost univerzitetot, odnosno edna ili pove}e edinica na univerzitetot zaedno da mo`at pod uslovite utvrdeni so zakonot i so statutot na univerzitetot da organiziraat i drugi vnatre{ni organizcioni edinici, so koi se povrzuva praksata, znaeweto, umetnosta i visokoto obrazovanie i vo ~ie rabotewe mo`e da u~estvuvaat studentite.Univerzitetot mo`e pod uslovite utvrdeni so zakon i so statutot na univerzitetot za vr{ewe na svojata dejnost da organizira univerzitetski klini~ki centar, univerzitetski sportski centar, univerzitetski veterinaren klini~ki centar, agrarni univerzitetski instituti, centri za istra`uvwe i kontinirano obrazovanie kako do`ivotno u~ewe i drugi formi od dejnosta na edinicite.

Univerzitet koj vo svojot sostav ima edinici od razli~ni studiski podra~ja mo`e da gi organizira edinicite na univerzitetot vo univerzitetski podra~ja, oddeli ili drugi formi. Zaradi vr{ewe na svojata dejnost univerzitetot mo`e da sklu~uva i spogodbi ili dogovori so univerzitetski kliniki i drugi ustanovi koga e toa potrebno za vr{ewe na visokoobrazovnata dejnost ili so drugi ustanovi i trgovski dru{tva ~ija dejnost e od zna~ewe za vr{ewe na dejnosta na univerzitetot i za vr{ewe na vrvna primenuva~ka dejnost.

Vo ~lenot 46 od Predlogot, se dava mo`nost za osnovawe na druga organizacija. Univerzitetot, odnosno samostojna visokoobrazovna ustanova, pod uslovite utvrdeni so zakon i statutot mo`e samostojno ili so drug soosnova~ da osnova trgovsko dru{tvo ili ustanova pod uslovite utvrdeni so nivniot statut i zakon.zaradi proda`ba na svoite nau~ni rezultati, otkritija ili patenti, uslugi od javni ovlastuvawa, eksperstko znaewe, umetni~ki tvorbi i drugi ostvaruvawa vo vr{eweto na primenuva~ka rabota, za vr{ewe na izdava~ka dejnost, za zdravstvena za{tita na studentite, za smestuvawe i ishrana, za kulturni potrebi, sport i rekreacija na studentite i vrabotenite vo visokoobrazovnite ustanovi i za drugi potrebi opredeleni so zakonot.

^lenot 47 se odnesuva na formiraweto na stru~na i administrativna slu`ba za vr{ewe na stru~nite i administrativnite

raboti na univerzitet, spored uslovi opredeleni so statutot na univerzitetot, odnosno samos-tojnata visokoobrazovna ustanova.

Vo ~lenot 48 se ureduva formiraweto na Rektorska konferencija koja ja so~inuvaat site rektori na univerzitetite vo Rpublika Makedonija, a so ~len 49 se predviduva formirawe na nov organ Rektorski sovet na javni univerzitetit koj go so~inuvaat rektorite na javnite univerziteti, pri {to se dava mo`nost privatnite univerziteti da formiraat rektorski sovet na privatni univerziteti.

Glavata {esta (~lenovite od 49 do 66) se odnesuva na organite na visokoobrazovnite ustanovi, vo koja se vneseni novi re{enija so koi se implementiraat preporakite i principite na Bolowskiot proces, osobeno koi se odnesuvaat na upravuvaweto i menaxmentot vo visokoto obrazovanie. So novite re{enija se sozdavaat uslovi da se napu{tat slo`enite proceduri za ostvaruvawe na tekovnite i razvojnite aktivnosti na univerzitetite, pojasno se definiraat nadle`nostite i odgovornosta na organite.

Senatot i ponamu e najzna~ajniot organ na upravuvawe i stru~en organ na univerzitetot, koj go so~inuvaat pretstavnici od edinicite na univerzitetot, izbrani neposredno i so tajno glasawe od redot na profesorite, odnosno nau~nite sovetnici i od studentite. Na senatot kako stru~en organ na integriraniot univerzitet, se prenesuvaat del od pravata koi po pravilo bea vo nadle`nost na nastavno-nau~nite soveti na edinicite na univerzitetot (~lenovite 50, 51).

Rektorot }e go vodi, prestavuva i zastapuva univerzitetot vo zemjata i stranstvo. Se predlaga rektorot funkcijata da ja vr{i profesionalno i svoite prava od raboten odnos gi ostvaruva spored dogovor sklu~en so senatot. So dogovorot }e se ureduva i obemot na negoviot anga`man na nastavnik kaj ~lenkata od koja e izbran no ne pove}e od 30% od rabotnoto vreme ( ~len 52). Vo ~lenot 53 se pro{iruva i nadle`nosta na rektorot, koj pokraj drugite raboti, vo ramkite na rakovodeweto so univerzitetot so soglasnost na senatot }e ima pravo da gi prezema site merki i aktivnosti za zgolemuvawe na kvalitetot na studiskite programi, umetni~kata, nau~noistra`uva~kata i primenuva~kata dejnost i odgovoren i za utvrduvawe i obezbeduvawe na kvalitet na univerzitetot. Rektorot }e go vr{i izborot na dekanite. Spored ~len 54 rektorot i ponatamu ostanuva organot odgovoren za zakonitosta i statutarnosta, pri {to mo`e da suspendira dekan za nepo~ituvawe na zakon ili statut na univerzitetot. Rektorot e odgovoren za zakonitosta i statutarnosta na rabotata na univerzitetot i na edinicite i drugite ustanovi vo negoviot sostav i }e ima pravo i dol`nost da zapre od izvr{uvaweto akt na nivnite organi, za koj }e smeta deka e sprotiven na zakonot, na statutot, op{t akt ili odluka na univerzitetot.

So ~lenot 55 se ureduva sostavot na rektorskata uprava, a so ~lenot 56 se ureduvaat nejzinite nadle`nosti, pri {to vo zna~itelen del se zadr`uvaat postojnite zakonski re{enija.

So ~lenot 57 se predlaga osnovawe na nov organ univerzitetski sovet kako organ, koj pokraj ~lenovite izbrani od senatot, go so~inuvaat i prestavnici na studentite, na osnova~ot, na najreprezentativnata organizacijata na rabotodava~ite na Makedonija i na lokalnata samouprava. Zastapenosta se opredeluva so statutot na univerzitetot, do polniot sostav na upravniot odbor koj mo`e da ima najmnogu 15 ~lena. So ovoj model, se ovozmo`uva ot~etnost i odgovornost vo ramkite na univerzitetite i pred nadle`nite dr`avni organi. So ~lenot 58 se opredeleni nadle`nostite na univerzitetskiot sovet .

Spored ~len 59 organ na upravuvawe na privatna visokoobrazovna ustanova }e bide organot na osnova~ot ~ii sostav, so aktot za osnovawe, }e go opredeli osnova~ot. Organot na osnova~ot ne }e mo`e da ima prava i obvrski so koi }e se organi~uvaat i povreduvaat avtonomijata na visokobrazovnite ustanovi ili }e se ograni~uvaat pravata i obvrskite na organite na univerzitetot, odnosno samostojnata visokoobrazovna ustanova opredeleni so ovoj zakon.

Vo ~lenovite od 60 do 65 glavno se zadr`uvaat postojnite organi na fakultetot, odnosno visokata stru~na {kola: nastavno-nau~en sovet, odnosno nastavni~kiot sovet dekan i dekanatska uprava, odnosno direktor i uprava na visokata stru~na {kola.

Sostavot na nastavno-nau~en sovet, odnosno nastavni~kiot sovet ne se menuva osven na fakultet, odnosno visoka stru~na {kola na koj se izbrani pove}e od 100 nastavnici. Kaj niv, nastavno-nau~en sovet, odnosno nastavni~kiot sovet se predviduva da go so~inuvaat prestavnici izbrani od organizacionite edinici (katedri, instituti, centri i sl.) od strana na redovnite i vonrednite profesori i docentite, srazmerno na nastavnicite izbrani, odnosno rasporedeni vo organizacionata edinica, na na~inot i spored uslovite opredeleni vo statutot na univerzitetot i pravilata na fakultet, odnosno visokata stru~na {kola. Za da se ostvaruva funkcioniraweto na intergalen univerzitet, vo ~len 63 soodvetno e opredelena i nadle`nosta na nastavno-nau~en sovet, odnosno nastavni~kiot sovet. So opredeluvawe na senatot za stru~en organ na univerzitetot i so pro{iruvaweto na negovite nadle`nosti, kaj nastavno-nau~en sovet, odnosno nastavni~kiot sovet se opredeleni nadle`nostite {to se od zna~ewe za vr{ewe na visokoobrazovnata dejnosta na fakultetot, odnosno visokata stru~na i nivnata izmenata polo`ba vo ramkite na integriraniot univerzitet.

Vo ~len 64 i ~len 65 soodvetno na novata polo`ba na fakultetot, odnosno visokata stru~na vo ramkite na integriraniot univerzitet se utvrdeni i polo`bata i nadle`nostite na dekanot odnosno direktorot i se ureduva na~inot na koj se vr{i nivniot izbor i razre{uvawe. Kako novo re{enie e predlogot izborot na dekan odnosno

direktor da go vr{i rektorot na univerzitetot, na predlog na senatot, pri {to nastavno-nau~niot sovet prethodno utvrduva kandidati koi mu gi predlaga na senatot.

Vo ~len 65 dekanatskata uprava, odnosno upravata na visokata stru~na {kola se opredeluva kako organ na upravuvawe na edinica na univerzitet, koj }e mo`e da ima najmalku 5 a najmnogu 11 ~lena, i ~ija polo`ba i nadle`nosti se soodvetno na novata polo`ba na fakultetot, odnosno visokata stru~na vo ramkite na integriraniot univerzitet.

Za da ostvari sorabotka i doverba so javnosta, delovnata zaednica, profesionalnite komori i drugi institucii i zdru`enija na gra|ani od podra~jeto vo koe ja vr{i viskoobrazovnata dejnost i naunoistra`uva~kata rabota kako i da ostvari javnost i odgovornost za nivnoto vr{ewe kako dejnost od javen interes, soglasno op{tite uslovi opredeleni vo statutot na univerzitetot i pravilnikot na edinicata, spored ~len 66 od Predlo`eniot zakon, edinicata na univerzitetot }e mo`e da organizira fakultetski odbor, odnosno odbor na visokata stru~na {kola za sorabotka i doverba so javnosta. Pra{awata za koi Odborot za sorabotka i doverba }e rasprava i usvojuva preporaki, sostavot i na~inot na delegiraweto na negovite ~enovi od redot na profesionalnite komori, delovnata zaednica i od drugi institucii i zdru`enija na gra|ani od oblasta vo koja fakultetot, odnosno visokata stru~na {kola ja vr{i viskoobrazovnata dejnost, se opredeluva so pravilata na fakultetot, odnosno visokata stru~a {kol ( ~len 67).

Glavata sedma (~lenovite od 67 do 76) e posvetena na sistemot na obezbeduvaweto kvalitet vo visokoto obrazovanie. Vo funkcija na obezbeduvawe nepre~ena mobilnost na studentite i univerzitetskiot kadar na evropskiot akademski pazar i mobilnost na evropskiot pazar na trud, na Konferencijata na evropskite ministri nadle`ni za obrazovanie (Bergen 2005), bea usvoeni standardite i vodi~ot za obezbeduvawe kvalitet vo visokoto obrazovanie vo evropskiot prostor na visokoto obrazovanie. Zakonot za visokoto obrazovanie od 2000 godina ja postavi zakonska ramka na procesot na akreditacija i evaluacija. So Predlogot se dograduva postojniot sistem za obezbeduvawe na kvalitetot i se vr{i negovo usoglasuvawe so preporakite od Kominiketo od Bergen, a posebno: poblisku se definiraat odgovornostite na site tela i institucii vklu~eni vo procesot; se dograduva sistemot za akreditacija so me|unarodno u~estvo, sorabotka i participirawe vo regionalni mre`i i po{iroki mre`i za obezbeduvawe na kvalitet; se definira odgovornosta i nadle`nosta na univerzitetite, Odborot za akreditacija, Agencijata za evaluacija; studentite se vklu~uvaat vo site tela za obezbeduvawe i kontrola na kvalitet; se vklu~uvaat pretstavnici od delovniot sektor i od socijalnite partneri vo nacionalnite tela za obezbeduvawe kvalitet; se zajaknuva me|unarodnata komponenta vo obezbeduvaweto na kvalitet na nacionalno nivo; se implementiraat standardite i nasokite za

obezbeduvawe kvalitet vo evropskiot prostor na visokoto obrazovanie predlo`eni od ENQA i se prifa}a modelot na ekspertska revizija na telata za obezbeduvawe kvalitet na nacionalno nivo, so po~ituvawe na zaedni~ki dogovoreni nasoki i kriteriumi. Pri vr{eweto na nadvore{nata evaluacija zaradi zaradi obezbeduvawe voedna~en kvalitetot na visokoto obrazovanie na edinstveniot evropski prostor za visoko obrazovanie }e se primenuvaat prifatenite postapki i standardi i vodi~ot (nasokite) koi se primenuvaat od Evropskata mre`a za evaluacija vo visokoto obrazovanie (ENQA) i drugite institucii, organizacii i asocijacii so {to }e se obezbedi da se primenuvaat evropskite standardi i upastva pri vr{eweto na nadvore{na evaluacija.

Vo osmata glava (~lenovite od 77 do 90) se ureduva razvojot, finansiraweto i imotot na visokoobrazovnite ustanovi.

So ~lenot 77 se predlaga Programata za ostvaruvawe i razvoj na visokoobrazovnata dejnost, da ja donesuva Vladata na Republika Makedonija, koja ja predlaga Sovetot za razvoj i finansirawe po prethodno mislewe na Rektorskata konferencija. Vo ~lenot 78 e opredelena sodr`inata na Programata, a spored ~len 80, sredstvata za finansirawe na javnite univerziteti i na studiite od javen interes }e se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija i od drugi izvori opredeleni so zakon. Vrz osnova na Programata za visokoobrazovna dejnost, }e se utvrdat merila i kriteriumi, za finansirawe na studiskite programi na visokoobrazovnite ustanovi za koi so Programata }e se utvrdi deka se od javen interes. Vo Predlogot se zgolemuva va`nosta i ulogata koja treba da ja ima vo reformskite procesi Sovetot za razvoj i finansirawe na visokoto obrazovanie. So ~len 81 e opredeleno deka sovetot e samostoen vo svojata rabota i odlu~uva vo ramkite na svojata nadle`nost vrz osnova na principot na stru~nost i kompetentnost.

So cel da se obezbedi pogolemo vlijanie na po{irokata op{testvena zaednica vo rabotata na Sovetot, se predlaga da ima 15 ~lena, kako {to e i postojnoto zakonsko re{enie pri {to, pokraj ~lenovite izbrani od redot na nastavno-nau~nite, umetni~kite i nau~nite rabotnici od javnite univerziteti, vo negoviot sostav ima i pretstavnici od organizacijata na rabotodava~ite na Makedonija i prestavnici od nestopanstvoto i studentite. Pretsedatelot i pet ~lena na Sovetot, na predlog na ministerot nadle`en za rabotite na visokoto obrazovanie }e gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija, a {est ~lena }e izbira Rektorskiot konferencija. Drugite tri ~lena se od prestavnici od organizacijata na rabotodava~ite, od nestopanstvoto i od studentite (~len 81).

Po odnos na nadle`nostite na Sovetot, pokraj drugite zna~ajni raboti, vo nadle`nost na sovetot e da go opredeluva i najmaliot iznos na sredstva po zapi{an i diplomiran student od soodvetna studiska

programa (buxetska cena na ~inewe) za finansirawe na studiskite programi koi se od javen interes (~len 82, stav 7).

Isto taka se dorazviva konceptot na participacija i kofinansirawe. Studentot koj, bez opravdani pri~ini nema da gi ispolni uslovite utvrdeni so pravilata na studirawe, utvrdeni vo statutot na javen univerzitet, sam }e gi snosi tro{ocite na {koluvaweto (~len 86). ^lenovite od 87 do 90 se odnesuvaat na imotot na visokoobrazovnite ustanovi.

Novite re{enija {to se predlagat vo devetata glava (~lenovite od 91 do 119), so koja se ureduva sodr`inata i vr{eweto na visokoobrazovnata dejnost, ovozmo`uvaat Republika Makedonija kako potpisni~ka na Bolowskata deklaracija, do 2010 godina da gi ispolni prezemenite obvrski za realizacija na celite proizlezeni od Bolowskiot proces. Postapuvaj}i soglasno preporakite od Konferencijata na evropskite ministri nadle`ni za visokoto obrazovanie (Bergen, 2005 god.) so Predlogot se sozdava osnova za razvoj na "nacionalna ramka na kvalifikacii" kompatibilna so "seopfatnata ramka za kvalifikacii vo evropskiot prostor na visokoto obrazovanie" (Overarching Framework for Qualifications in the European Higher Education Area) i komplementarna so po{irokata ramka na kvalifikacii za do`ivotno u~ewe, koja }e gi vklu~uva i op{toto i stru~noto obrazovanie i obuka.

So Predlogot se usvojuva sistem na lesno prepoznatlivi i sporedlivi stepeni na obrazovanie so {to se ovozmo`uva protok na vrabotuvawe na evropskite gra|ani i me|unarodna konkurentnost na evropskiot sistem na visoko obrazovanie. Se predlaga usvojuvawe na sistem baziran na tri ciklusi univerzitetski studii, spored studiski programi oformeni soglasno normativi i standardi i metodologija prifateni na edinstveniot evropski prostor. (~lenovite 92 do 98).

So ~len 99 se sozdava pravna osnova za razvivawe i ostvauvawe na studiski programi za stru~no i profesionalno usovr{uvawe, imaj}i go predvid konceptot za u~ewe vo tekot na celiot `ivot (do`ivotno u~ewe -"Lifelong Learning"), kako su{tinski element na evropskiot prostor na visokoto obrazovanie. So u~eweto vo tekot na celiot `ivot }e se ovozmo`i usovr{uvawe, dopolnuvawe, prodlabo~uvawe i osovremenuvawe na znaeweto. U~esnicite vo formite za stru~no odnosno profesionalno usovr{uvawe nemaat status na studenti. Formite za stru~no odnosno profesionalno usovr{uvawe i drugite uslovi za nivnoto organizirawe kako i pravata i obvrskite na licata koi gi posetuvale, se ureduvaat so op{t akt na univerzitetite i nivnite edinici, soglasno statutot na univerzitetot, odnosno visokata stru~na {kola. Pokraj programite za stru~no odnosno profesionalno usovr{uvawe univerzitetot i negovite edinici, odnosno visokata stru~na {kola mo`at da organiziraat i razli~ni oblici na neformalno u~ewe kako kursevi, letni i zimski univerziteti, {koli, rabotilnici i sli~no, ako toa ne vlijae na izveduvaweto na studiskite programi za steknuvawe na visoko obrazovanie.

Pokraj ova, so ~lenot 100 se dava mo`nost za organizirawe na stru~no obrazovanie vo traewe pokratko od tri godini, za {to liceto se steknuva so sertifikat ili druga isprava, utvrdena so statutot. Stru~noto znaewe izrazeno vo krediti }e mo`e da bide bide soodvetno evaluirano od visoka stru~na {kola na koja liceto mo`e da gi prodol`i studiite. Pokraj ova, univerzitetite i visokite stru~ni {koli mo`at da organiziraat specijalisti~ki stru~ni studii od vtor ciklus za lica koi zavr{ile prv ciklus na stru~ni odnosno akademski studii, Takvite studii traat edna do dve godini i so nivno zavr{uvawe se steknuva zvawe - specijalist od odredena struka (spec.) koe se koristi pokraj stru~niot naziv steknat na stru~nite studii ili akademski studii od prv ciklus .

So ~lenot 101 se sozdava pravna mo`nost za ostvaruvawe na studiskite programi za zaedni~ki diplomi. So niv }e im se ovozmo`i na studentite zna~aen del od studiite da pominat vo stranstvo i da izu~uvaat stranski jazici spored moduli, kursevi i studiski programi so evropska sodr`ina od prv i vtor ciklus, kako i kursevi za obuka. So toa }e se zajaknuvaat kapacitetite na Republika Makedonija za uspe{no odgovarawe na predizvicite na procesot na evrointegracija i promocija na evropskata dimenzija vo visokoto obrazovanie, osobeno vo razvojot na predmetnite programi, me|uinstitucionalnata sorabotka, {emite na mobilnost i integrirani studiski programi, obuka i istra`uvawe. So ovoj ~len se ureduvaat osnovnite uslovi za steknuvawe na zaedni~ka diploma ("Joint Degrees") vrz osnova na studiska programa koja }e ja prifatat i izveduvaat zaedno eden ili pove}e univerziteti, odnosno samostojni visokoobrazovni ustanovi od Republika Makedonija i stranstvo.

^lenot 102 se odnesuva na jazicite na koi se izveduva nastavata na visokoobrazovnite ustanovi.

Spored ~lenot 103, soglasno konceptot za integriran univerzitet, studiskite programi gi usvojuva senatot na univerzitetot na predlog na nastavno-nau~niot sovet, odnosno nastavni~kiot sovet na edinica na univerzitetot, odnosno nastavni~kiot sovet na samostojnata visokoobrazovna ustanova. Na studiskite programi akreditacija vr{i Odborot za akreditacija, a re{enie za po~etok so rabota dava ministerstvoto nadle`no za rabtite na visokoto obrazovanie. Isto taka, se predlaga na novite studiski programi koi se finansiraat od Buxetot na Republika Makedonija soglasnost da dava Vladata na Republika Makedonija, po prethodno mislewe na Sovetot, {to pretstavuva novo re{enie. Na studiskite programi od prv, vtor i tret ciklus na privatnite visokoobrazovni ustanovi, soglasnost kako i re{enie za po~etok so rabota dava ministerstvoto nadle`no za rabotite na visokoto obrazovanie, po prethodna akreditacija od Odborot za akreditacija.

Vo Predlogot se vgraduvaat i odredbi koi se odnesuvaat na Evropskiot kredit transfer sistem (EKTS) {to na studentot }e mu ovozmo`i sam da go kreira sopstveniot profil vo ramkite na strukata {to ja odbral. Implementacijata na EKTS na univerzitetite }e ovozmo`i

i ostvaruvawe na sporedlivost na studiskite i predmetnite programi, pogolemi mo`nosti za izbor, zgolemena mobilnost na studentite vo univerzitetot i me|u univerzitetite vo zemjata i stranstvo, poaktiven pristap na studentite vo procesot na obrazovanie, pogolema transparentnost na studiite, osobeno na planot na vrednuvawe na postigawata na studentite i rabotata na nastavnicite, permanentno sledewe na postigawata na studentite i sl. Zatoa, so ~lenot 104 integralno se ureduva sistemot na krediti spored EKTS, so {to }e se ovozmo`i opis na obvrskite (optovarenosta) na studentot ili na obemot na obvrskite za zavr{uvawe na studii; valorizacija na zavr{eniot obem na studii; odmeruvaweto i sporedbata na dostigawata od u~eweto i niven prenos od edna na druga visokoobrazovna ustanova, vo koj kreditniot poen }e go odrazuva kvantitetot na rabotata {to ja bara studiskata programa vo odnos na vkupniot kvantitet na rabotata {to se bara za da se zavr{i kompletna akademska godina na studii. Studiskite obvrski opredeleni vo studiskite programi za sekoja poedine~na godina na studiskata programa sodr`i 60 krediti.

So ~len 105 se propi{uva deka vrednuvaweto na studiski programi za t.n. regulirani profesii, odnosno brojot na kreditite i vremetraeweto na studiite so koi se steknuvaat stru~ni i nau~ni zvawa za profesii koi se regulirani so direktivite i preporakite na Evropskata unija, }e se uredi so op{tite akti na univerzitetot i edinicata, odnosno samostojnata visokoobrazovna ustanova.

Se Predlogot se nadminuvaat formalno pravnite pre~ki za slobodno dvi`ewe na studentite. EKTS i mo`nosta za prenesuvawe na krediti }e ovozmo`at naj{iroka razmena na studentite. Kreditite }e mo`at da se prenesuvaat i akumuliraat od edna na druga visokoobrazovna ustanova vo zemjata i vo stranstvo kako i nadvor od visokoto obrazovanie, vklu~uvaj}i go i do`ivotnoto u~ewe, pod uslovi pod koi gi priznava univerzitetot {to gi prifa}a studentite (~len 106).

So ~lenot 107 se ureduvaat uslovite i na~inot na zapi{uvawe na studii, koe se vr{i vrz osnova na konkurs, a so ~lenot 109 donesuvaweto odlukata za brojot na studentite koi se zapi{uvaat na javnite i privatni visokoobrazovni ustanovi, pri {to so izvesno podobruvawe, se prezemeni postojnite zakonski re{enija.

Soodvetno na izveduvaweto na nastavata spored studiski programi od tri cisklusi, se predlaga studiskata godina da po~nuva na 15 septemvri, a da zavr{uva na 14 septemvri slednata godina (~len 110);

Vo ramkite na najmnogu 40 nedeli godi{no, vkupnoto optovaruvawe na studentite na dodiplomskite studii }e iznesuva od 1500 do 1800 ~asa godi{no. Dodiplomskite studiski programi }e mo`at da sodr`at najmalku 20 a najmnogu 30 ~asovi predavawa, ve`bi i seminari nedelno i 30 nedeli godi{no, ako studiskata programa sodr`i prakti~no osposobuvawe, vkupnoto optovaruvawe na studentot ne }e smee da nadmine 40 ~asa nedelno i 45 nedeli godi{no (~len 111).

- Za ispolnuvaweto na obvrski za polgawe na ispitot (po delovi ili vo celina) studenot }e mo`e da ostvari najmnogu 100 poeni ili da dobie pozitivna ocena koj se izrazuva do 10 (deset), pri {to ocenkata 5 (pet) }e ozna~uva nedovolen uspeh. Na~inot na proverka na znaeweto i polgaweto na ispitot }e go utvrduvaat univerzitetot, odnosno samostojnata visokoobrazovna ustanova (~len 113). So ~lenot 114 se ureduva ostvaruvaweto na pravoto na prigovor i rokot za podnesuvawea prigovorot.

So Predlogot se utvrduva obvrska da se izgotvi zaedni~ki model na dodatok na diplomata (Diploma Supplement), {to }e ovozmo`i podobruvawe na mobilnosta na studentite i olesnuvawe na akademskoto i profesionalno priznavawe na kvalifikaciite. Dodatokot na diploma }e se izdava zaedno so diplomata i }e sodr`i podatoci za nacionalniot visokoobrazoven sistem, sodr`inata na studiite i postignatite rezultati, za akademskite i profesionalni mo`nosti koi gi dava kvalifikacijata(~len 115).

So ~len 116 se ureduvat slu~aevite koga mo`e na student da mu se odzeme diplomata, a so ~lenot 117 se utvrduva deka promocijata na licata koi zavr{ile doktorski studiski programi od tret ciklus i se zdobile so nau~en naziv doktor na nauki ja vr{i rektorot, dodeka za drugite ciklusi dekanot na fakultetot, odnosno direktort na visokata stru~na {kola.

So ~lenot 118 i 119 na nov na~in, soodvetno na evropskite standardi i na integriraniot univerzitet, se ureduva popisot na evidenciite so li~ni podatoci na studentot, mati~nata kniga na zapi{anite studenti, glavnata kniga na diplomirani studenti, popisot, upotrebata i ~uvaweto na evidenciite so li~ni podatoci na vrabotenite.

Desetata glava (~lenovite od 120 do 147) gi ureduva pra{awata koi se odnesuvaat na nastavnicite i sorabotnicite pri {to glavno se prezemeni odredbite od postojniot zakon, so dopolnuvawe na odredeni novi re{enija:

- Kako ~len na recenziona komisija vrz principot na reciprocitet, pod istite uslovi opredeleni zakonot, za ~lenovi na recenzenziona komisija, mo`e da bide i nastavnik od akreditirana visokoobrazovna ustavi od stranstvo so koja univerzitetot ima sklu~eno spogodba za me|usebna sorabotka (~len 131, stav 4)

- Visokoobrazovnata ustanova referatot na recenzionata komisija }e go objavuva i na internet stranicata na univerzitetot, odnosno na samostojnata visokoobrazovna ustanova najmalku 15 dena pred denot na izborot (~len 131, stav 5);

- Se razrabotuva mo`nosta lice od edna edinica na univerzitet da vr{i visokoobrazovna odnosno umetni~ka dejnost vo druga edinica na univerzitetot, odnosno na drug privaten univerzitet ili samostojna viskoobrazovna ustanova, vo zvaweto vo koe e izbrano na ista ili srodna nastavno-nau~na odnosno umetni~ka oblast, soglasno normativite i standardite za vr{ewe visokoobrazovna dejnost, no ne

pove}e od 30% od obemot utvrden so uredbata za normativite i standardite (~len 138).

- Univerzitetot mo`e, na predlog na nastavno-nau~niot sovet na edinica na univerzitetot na redoven profesor vo penzija koj posebno se istaknal so svojata nau~na, odnosno umetni~ka rabota i se steknal so me|unarodno reputacija, da mu dodel zvawe profesor emeritus (~len 145);

- Vo edinaesetata glava (~lenovite od 148 do 155), se ureduvaat pravata i obvrskite na studentite. So Bolowskiot proces, studentot stanuva "strana-partner" vo obrazovniot proces. Za da se ostvari ovaa nova uloga na studentite, so predlo`enite re{enija se sozdava pravna osnova da se po~ituvaat pravata, potrebite i interesite na studentite od strana na akademskiot kadar i instituciite na univerzitetot; da se ostvari demokratski odnos i dvonaso~na komunikacija i da se se obezbedi u~estvoto na studentite vo ocenuvaweto na kvalitetot na obrazovniot proces:

- Vo ~len 148 se ureduva statusot na studentot na prv, vtor i tret ciklus na studii na univerzitet, odnosno samostojna visokoobrazovna ustanova ; so ~len 149 se ureduvaat pravata na studentot; studentot }e mo`e da studira na pove}e studiski programi - paralelno studirawe (~len 150); vo tekot na studiite, studentot }e mo`e da premine od edna na druga studiska programa ili nasoka, pod uslovite utvrdeni so statutot, odnosno pravilniklot na visokoobrazovnata ustanova na koja studentot preminuva, usoglaseni so pravilnikot za edinstveniot kredit sistem na univerzitetot (~len 151).

- Vo ~lenovite 152, 153 i 154 se odnesuvaat na pravilata na studirawe, uslovite pod koi prestanuva statusot na student i na disciplinskite merki;

- Vo len 155 na sosema nov na~in se ureduva u~estvoto na studentite vo upravuvaweto. Soodvetno na avtonomnijata na univerzitetot, se predlaga studentite da u~estvuvaat vo upravuvaweto so visokoobrazovnite ustanovi preku pretstavnicite koi }e gi izbiraat vo studenskiot parlament na univerzitetot, odnosno na samostojnata visokoobrazovna ustanova, studenskiot interuniverzitski parlament kako i vo organite na visokoobrazovnite ustanovi, preku formite na samoorganizirawe ili na drug na~in, spored uslovite utvrdeni so zakon, statutot i pravilata na visokoobrozavnata ustanova.

Dvanaesetata glava (~lenovite od 156 do 160) se odnesuva na ekvivalencijata i priznavaweto na visokoobrazovnite kvalifikacii steknati vo stranstvo. Predlo`eni se celosno novi re{enija so sosema nov pristap, koi se prezemeni od poslednite izmeni na Zakonot za visokoto obrazovanie (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija broj 51/07), a so cel da se poednostavi postapkata i da se skratat rokovite za priznavawe na stranskite visokoobrazovni kvalifikacii.

Kако општа правна рамка za ekvivalencijata odnosno akademskoto priznavawe na стручните stranski visokoobrazovni квалификации е земена

ратификуваната Лисабонска декларација за признавање на стручни квалификации на Советот на Европа i UNESKO од 11 април 1997 година. Isto taka, se imaa predvid direktivite na EU koi se odnesuvaat na op{tiot sistem na priznavawe na diplomi, kako {to e direktivata 31989 L0048 ~ij ~len 1 e transporiran vo ~lenot 2 od predlo`eniot zakon, kako i direktivite koi se odnesuvaat na priznavaweto na profesionalnite kvalifikacii (za reguliranite profesii), koi poradi nivnata priroda i specifi~nosti, ne se predmet na ureduvawe na ovoj zakon, tuku soodvetno }e se inkorporiraat so poseben propis, so cel vospostavuvawe na adekvatni mo`nosti na poleto za sloboda na davawe na uslugi.

Ottuka, imaj}i gi predvid direktivite na EU vo ova oblast, so ~lenot 156 stav 2 predviduva deka osnoven kriterium za ekvivalencija i priznavawe na stranska visokoobrazovna kvalifikacija utvrden so op{tiot sistem za priznavawe na kvalifikaciite so propisite na EU, e statusot na visokoob-razovnata institucija koja ja izdala kvalifikacijata, odnosno dali istata e akreditirana i ovlastena od kompetentni organi vo mati~nata (ili druga) dr`ava za izdavawe kvalifikacii, odnosno diplomi i svidetelstva, a priznavaweto na stranskite visokoobrazovni kvalifikacii }e se vr{i soglasno Evropskiot kredit transfer sistem.

Za ekvivalencija i priznavawe na stranskata visokoobrazovna kvalifikacija, ministerot nadle`en za rabotite na visokoto obrazovanie formira komisii po oddelni podra~ja i oblasti, sostaveni od pet ~lena od koi tri se univerzitetski profesori od soodvetna oblast, a dva ~lena se stru~ni lica od organot nadle`en za visokoto obrazovanie. Ministerot ja donesuva i ja objavuva odlukata za priznavawe na stranskata visokoobrazovna kvalifikacija vo rok od 20 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto za ekvivalencija i priznavawe, na predlog od komisijata. Ministerot odlukata za ekvivalencija i priznavawe na stranskata visokoobrazovna kvalifikacija ja donesuva i ja objavuva vo rok od 8 rabotni dena, dokolku visokoobrazovnata kvalifikacija e steknata na edna od prvite 500 univerziteti rangirani na poslednata objavena lista od slednite institucii: Institut za visoko obrazovanie pri [angajskiot Xio Tong Univerzitet, US News and World Report i Times Higher Education Supplement-World University Ranking. Dokolku ministerot nadle`en za rabotite na visokoto obrazovanie ne ja donese i objavi odlukata vo predvideniot rok od stav 2 i stav 3 od ovoj ~len, toga{ odlukata za priznavawe na stranskata visokoobrazovna kvalifikacija }e se smeta deka e donesena ( ~len 158).

So ~lenot 159 se obezbeduva pravna za{tita so cel baratelot koj ne e zadovolen od odlukata za priznavawe na stranskata visokoobrazovna kvalifikacija, da mo`e da podnese prigovor do Vladata na Republika Makedonija vo rok od 15 dena od denot na priemot na odlukata.

Na~inot i postapkata za ekvivalencija i priznavawe na stranskite visokoobrazovni kvalifikacii kako i potrebnata dokumentacija gi

propi{uva Ministerot nadle`en za rabotite na visokoto obrazovanie (~len 160).Vo trinaesetata glava ( ~lenovite od 161 do 165) se ureduva nadzorot nad zakonitosta vo raboteweto na visokoobrazovnite ustanov i (~len 161), nadzorot nad ustavnosta i zakonitosta( ~len 163), nadzorot nad izdavawe na diplomi i inspekciski nadzor pri {to, glano se zadr`ani odredbite od postojniot zakon, so nivno podobruvawe i doprecizirawe.^etirinaesetata glava (~lenovite od 166 do 167) se odnesuva na prekr{o~nite odredbi, koi pretstavuvaat usoglasuvawe so odredbite od noviot Zakon za prekr{oci. Donesuvaweto na zakonot e predvideno vo Nacionalnata programa za usvojuvaweto na pravoto na EU i ima za cel da ovozmo`i realizirawe na eden od glavnite prioriteti sodr`ani vo Evropskoto partnerstvo koj {to se odnesuva na navremenoto i celosno sproveduvawe na Strategijata i Akcioniot plan za reforma na pravosudniot sistem i namaluvawe na zaostanatite predmeti vo sudovite. So usoglasuvawe na zakonot se ovozmo`uva operacionalizacija na re{enijata sodr`ani vo Zakonot za prekr{oci, koj predviduva za opredeleni prekr{oci prekr{o~na postapka da mo`e da vodi i prekr{o~ni sankcii da mo`e da izre~e organ na dr`avna uprava ili organizacija i drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa. Vr{eweto na dadenite ovlastuvawa treba da pridonese za poefikasno izvr{uvawe na zakonite, {to e vo nasoka na ispolnuvawe na barawata za ~lenstvo vo Evropskata unija.Петнаesetata glava (~lenovite od 168 do 184 ) se odnesuva na preodnite i zavr{nite odredbi.

II. POTREBNI FINANSISKI SREDSTVA ZA SPROVEDUVAWE NA ZAKONOT

Za sproveduvawe na predlo`eniot zakon, se potrebni dopolnitelni finansiski sredstva od Buxetot na Republika Makedonija zaradi sproveduvawe na obvrskite koi proizleguvaat od Bolowskiot proces, osobeno po odnos na voveduvaweto na studiski programi zasnovani na tri ciklusi, kako i sproveduvaweto na Evropskiot kredit transfer sistem. Ottuka, potrebni se dopolnitelni sredstva za vrabotuvawe na 986 lica, od koi 533 nastavnici, 363 sorabotnici i ostanatite lica koi }e bidat anga`irani za stru~na rabota vo informati~kite centri po fakultetite i za vodewe na rabotite povrzani so kredit transfer sistemot. Vrabotuvaweto }e se vr{i etapno, kako {to e prika`ano na fiskalniot obrazec.

Pokraj sredstvata za plati, potrebni se i dopolnitelni sredstva za materijalni tro{oci i sredstva za rekonstrukcija i adaptacija na fakultetite i za nabavka na oprema.