Godishen Izveshtaj Za Rabotenjeto Na Narodnata Banka Na Republika Makedonija Vo 2009 Godina
Partiski Sistem Vo Republika Makedonija
-
Upload
aleksfilip -
Category
Documents
-
view
127 -
download
0
description
Transcript of Partiski Sistem Vo Republika Makedonija
PARTISKI SISTEM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
VOVED
Pluralizmot ili raznovidosta predstavuva osnovna predpostavka
za razvojot na sovrremenata demokratija od pri~ina {to demokratijata
se hrani so `ivata aktivnost na gra|anite. Sovremenata demokratija ne
mo`e da opstojuva i uspe{no da se razviva bez postoewe na raznovidni
oblici na organizirawe na gra|anite, odnosno bez postoewe na
sopstveni organizacii.
Osnoven dvigatel na aktivnostite na gra|anite se nivnite
konkretni interesi na socijalen, moralen, ekonomski, politi~ki i kulturen
plan. Del od ovie interesi gra|anite gi zadovoluvaat sami kako individui,
a del od niv so pomo{ na raznovidni asocijacii i zdru`enija.
So pomo{ na ovie oblici gra|anite me|usebno se povrzuvaat vo
ostvaruvaweto na sopstvenite interesi, so {to nivnoto vlijanie stanuva
posilno, a nivniot glas dobiva po{irok prostor.
Kako rezultat na raznovidnosta na interesite od edna i klu~nata
uloga na gra|anite vo razvojot na demokratijata od druga strana,
pravoto na zdru`uvawe na gra|anite se javuva isto taka kako
objektivna nu`nost koja ne smee da se ignorira ili da se omalova`uva.
Toa prv go zzabele`al Aleksis de Tokvil vo svoeto delo ,,Demokratijata
vo Amerika" od 1835 godina: ,,najprirodno pravo na ~ovekot, so
pravoto da dejstvuva vo sopstven interes, e pravoto da gi povrzuva
svoite te`nenija so te`nenijata na svoite najbliski i da dejstvuva zaedno
so niv. Soglasno na toa dojdov do zaklu~ok deka pravoto na
zdru`uvawe vo ista merka e neotu|ivo pravo kako i pravoto na li~na
sloboda. Nitu eden zakonodavec ne mo`e da go zagrozi ova pravo, a so
toa da ne gi zagrozi samite temeli na op{testvoto"
Za razvojot na sovremenat demokratija posebno zna~ewe ima
politi~kiot pluralizam kako del od op{testveniot pluralizam. Politi~kiot
pluralizam se izrazuva preku formite kako {to se: politi~kite partii,
politi~kite dvi`ewa, zdru`enijata na gra|ani i interesnite grupi. Osnovna
smisla na sive ovie formi e posreduvaweto me|u gra|anite kako li~nosti
1
od edna strana i organite na dr`avnata vlast od druga strana. Ova
posreduvawe se vr{i so dve celi: prvo osposobuvawe i organizirawe na
gra|anite preku politi~ki partii da u~estvuvaat vo natprevarot za
osvojuvawe na vlasta i vtoro, ovozmo`uvawe na gra|anite preku razni
zdru`enija i grupi da vr{at vlijanie i kontrola vrz rabotata na dr`avnite
organi na vlasta. Vo ramkite na politi~kiot pluralizam spa|aat i
nezavisnite pratenici vo parlamentot kako i onie gra|ani koi zaradi
politi~ki pri~ini apstiniraat ili pak gi bojkotiraat parlamentarnite izbori.
Klu~en faktor na politi~kiot pluralizam se politi~kite partii, a ne
politi~kite dvi`ewa i interesnite grupi. Ovoj oblik na politi~ko
organizirawe postoi ve}e dva veka i seu{te predstavuva nezamenliv
instrument na predstavni~kata demokratija.
So pomo{ na politi~kite partii, politi~kiot pluralizam i
demokratija stanuvaat realni kategorii so poznati subjekti i konkretni
formi. So drugi zborovi politi~kiot pluralizam i demokratijata nao|aat
vo politi~kite partii sredstvo za sopstveno ostvaruvawe vo praktikata
kako realni principi. Bez politi~ki partii i demokratijata i politi~kiot
pluralizam bi bile samo teoriski i idealni kategorii.
So osamostojuvaweto na Republika Makedonija dojde do premin
od edno partisko op{testveno ureduvawe kon pove}epartiski
pluralisti~ki sistem, {to se temeli na ustavno zagarantirana kategorija.
Ustavot na republika Makedonija spa|avo grupata na onie ustavi vo
svetot koi{to politi~kiot pluralizam go predviduvaat izre~no kako
ustavna kategorija, a ne implicitno preku slobodata na politi~koto
zdru`uvawe kako {to toa e slu~aj so ustavite so zemjite so podolga
tradicija vo razvojot na predstavni~kata demokratija. Ova ustavno
formulirawe na politi~kiot pluralizam be{e usloveno od dve pri~ini:
prvo politi~kiot pluralizam be{e nova kategorija, nepoznata vo
prethodniot razvoj na Makedonija i vtoro, ovaj princip predstavuva{e
klu~na predpostavka za transformacija na prethodniot socijalisti~ki
sistem vo sistem na pluralisti~ka demokratija
Vo izminatiov period kaj nas se sozdadeni objektivni i mentalni
predpostavki za razvoj na gra|anskoto op{testvo i funkcioniraweto na
instituciite na sistemot niz parlamentarnata demokratija i deka e vo tek
2
proces na oformuvawe na nova duhovna matrica na politi~ki i
op{testveni vrednosti.
POLITI^KI PARTII
Zborot partija etimolo{ki proizleguva od francuskiot glagol partir
{to zna~i da se dr`i opredelena strana ili ne{to da se deli na pove}e
delovi. Ovoj zbor implicira postoewe na edna opredelena grupa na lu|e
koja nastanuva so delewe od druga grupa i dr`i sopstvena strana na
interesi i se nao|a vo konflikt so grupata od koja proizlegla. Pripadnik
na ovaa grupa vo sovremeniot francuski jazik se ozna~uva so terminot
partisan, so {to zna~eweto na glagolot partir stanuva u{te pojasno.
Politi~kite partii se pojavuvaat so po~etokot na predstavni~kata
demokratija kon krajot na 18-tiot vek, a posebno so pro{iruvaweto na
op{toto izbira~ko pravo vo 19-tiot vek.
Prethodnici na politi~kite partii se gvelfite i gibelinite vo Firenca,
jakobincite i `irondoncite vo Francija i drugi. Politi~ki partii so svoja
programa i ~lenstvo se javuvaat duri po zacvrstuvaweto i
pro{iruvaweto na izbira~koto pravo, a posebno so pojavata na razvieni
izborni sistemi vo pogolem broj zemji. Politi~kite partii nastanuvaat
zaradi potrebata od posreduvawe me|u izbira~koto telo i
predstavni~kite institucii.
Politi~kata partija ima ~etiri konstitutivni elementi:
- taa e postojan oblik na politi~ko organizirawe na gra|anite;
- partijata ima svoja ideologija izrazena vo posebna programa;
- partijata dejstvuva vrz celata dr`avna teritorija;
- taa se bori za osvojuvawe na vlasta na demokratski na~in po
pat na op{ti izbori;
Poa|aj}i od ovie elementi politi~kata partija mo`e da se definira kako:
organizirana dobrovolna grupa na predstavnici od odredeni socijalni
grupi sozadadena za osvojuvawe na politi~kata vlast po pat na izbori,
a so cel da se obezbedi dominacija na, ideite, celite i interesite
definirani vo nejzinata politi~ka programa i na nejzinoto ~lenstvo, ili
pak da se vlijae vo vr{eweto na vlasta.
3
Poimot na politi~ka partija e pojasen vo kotekst na razlikite na
naea vo odnos na politi~kite dvi`ewa, intersnite grupi, zdru`enijata na
gra|ani i vooru`enata grupa koja nasilno se bori za osvojuvawe na
vlasta. Politi~koto dvi`ewe e oblik na heterogeni subjekti bez cvrsta
organizacija i edinstvena ideologija. Interesnata grupa e grupa na gra|
ani so isti materijalni ili duhovni interesi, a so razli~ni idejni pogledi i
bez aspiracija za osvojvawe na vlasta. Zdru`enijata na gra|ani se
formira zaradi za{tita i unapreduvawe na profesionalnite interesi i
drugi nepoliti~ki interesi, a ne zaradi osvojuvawe i vr{ewe na
dr`avnata vlast. Vooru`enat grupa so nasilni i nedozvolivi sredstva se
bori za ru{ewe na postojnata vlast i nejzina zamena so druga vlast. Vo
odnos na politi~koto dvi`ewe, pliti~kata partija se razlikuva so
pocvrsta organizacija i ideologija, vo odnos na interesnite grupi i
zdru`enijata na gra|ani so svoite politi~ki interesi, a vo odnos na
vooru`enata grupa so svoite demokratski metodi i po~ituvawe na
postojniot sistem na vlast.
Pravnata priroda na politi~kata partija ima dvoen karakter: od
edna strana taa e privatno zdru`enie na gra|ani, a od druga strana
dr`aven organ so javni ovlastuvawa.
Funkciite na politi~kite partii mo`at da se podelat vo tri grupi:
- utvrduvawe i oformuvawe na voljata na izbira~koto telo;
- selekcija i disciplinirawe na izbranite predstavnici;
- obu~uvawe na izbira~koto telo i negovo informirawe;
Preku ovie funkcii mo`e mnogu lesno da se vidi ulogata na politi~kite
partii kako posrednik pome|u gra|anite od edna i dr`avniot aparat od
druga strana i nivnata uloga kako faktor na demokratijata.
Ovie grupi na funkcii na politi~kite partii mo`at globalno da se
svedat na {est oddelni funkcii:
- regrutirawe i selektirawe na kadrovskiot sostav na dr`avniot
aparat;
- sozdavawe na vladina programa programa za upravuvawe so
op{testvoto;
- koordinacija i kontrola na dr`avnite organi;
- globalizacija na poedine~nite barawa i intersi na izbira~koto
telo vo opredelena ideologija;
4
- socijalizacija i op{testvena integracija na izbira~ite kako
oddelni individui;
- osporuvawe na postojniot i izgradba na noviot sistem so
demokratski metodi.
Od druga strana ovie {est funkcii francuskiot politikolog @or` Lavo gi
sinetetizira vo tri funkcii: kanalizirawe na energijata na izbira~koto telo
vo konstruktiven pravec; vozdignuvawe na novi lu|e i idei na
upravuva~kite funkcii i obezbeduvawe na legitimnost na vladea~kiot
sistem.
PARTISKI SISTEM
Partiskiot sistem predstavuva sistem na odnosi pome|u partite
{to postojat vo edna zemja. Vo ovoj sistem vleguvaat site me|upartiski
odnosi, kako onie na sorabotka na partite taka i onie {to imaat
karakter na konflikt i opozicija.
Partiskiot sistem ima tri bitni karakteristiki:
- partiski sistem mo`e da postoi samo vo onie zemji vo ~ij
politi~ki sistem funkcioniraat pove}e politi~ki partii;
- partiskite odnosi mo`at da imaat kooperativen ili opozicionen
karakter i
- partiskiot sistem obi~no e globalen sistem na odnosi situiran
na dr`avno, a ne na lokalno nivo;
So pomo{ na ovie tri karakteristiki na partiskiot sistem mo`e mnogu
lesno da se analizira funkcioniraweto na politi~kiot sistem vo edna
zemja, iako stanuva zbor za mnogu {iroka kategorija. Toa prv go
zabele`al Xejms Brajs analiziraj}i go partiskiot sistem vo Anglija,
Francija, [vajcarija i drugi dr`avi vo po~etokot na dvaesettiot vek.
Partiskiot sistem mo`e da postoi kako sistem na odnosi samo vo
uslovi na postoewe na dve ili pove}e partii. Terminot edinstvena partija
e nespoiv so utvrdeniot termin na partiski sistem. Ova e potvrdeno so
praktikata vo porane{nite socijalisti~ki zemji vo koi{to postoele
bukvalno monopolisti~ki partii, a ne partiski sistem. Ednopartskiot
5
sistem e kontradiktoren so partiskiot sistem nezavisno dali se javuva
vo monopolska ili dr`avna partija ili pak vo bezpartiska demokratija.
Sekoja politi~ka partija nastojuva da bide organizirana na
lokalno, regionalno i dr`avno nivo. Politi~kite partii vo pove}eto
evropski dr`avi se prisutni na site nivoa, od najmalite op{tinski soveti
do federalnite odnosno centralnite dr`avni organi.
Od aspekt na brojot na politi~kite partii, partiskite sistemi se
delat na dve grupi: dvopartiski i pove}epartski. Dvopartiskiot sistem se
javuva vo pove}e vidovi i toa: ~ist dvopartiski sistem, nepotpoln
dvopartiski sistem i sistem na dve i pol partii. ^ist dvopartiski sistem
predstavuva sistem sostaven od dve golemi partii koi{to naizmeni~no
se smenuvaat od vlasta vo uslovi na primena na mnozinskiot izboren
sistem. Vo ovoj sistem postoi cvrsta partiska disciplina so ~ija
pomo{ se obezbeduva sigurno parlamentarno mnozinstvo. Vakov
sistem postoi vo Anglija. Nepotpoln dvopartiski sistem predstavuva
sistem na vladeewe na dve golemi partii, no bez cvrsta partiska
disciplina i sigurno parlamentarno mnozinstvo. Vakov sistem ima vo
SAD. Sistem na dve i pol partii predstavuva sistem na dve golemi partii
plus edna mala partija koja so svoeto koalicirawe so edna od dvete
golemi partii go ovozmo`uva parlamentarnoto mnozinstvo. Vo ovoj
sistem vsu{nost vladeat naizmeni~no dvete golemi partii, no ne
samostojno tuku so pomo{ na tretata politi~ka partija. Ovaa treta
partija iako e mala, igra zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na
dvopartitniot sistem, bidej}i od nejzinoto priklonuvawe kon edna ili
druga partija zavisi karakterot na vladea~kata koalicija.
Pove}e partiskiot sistem se javuva vo tri oblika: integralen,
polariziran i pove}epartiski sistem so dominantna politi~ka partija. Za
razlika od bipartizmot koj ima ednobojna vlada i vidlivo sprotivstaveno
mnozinstvo i opozicija, pove}epartizmot ima koaliciona vlada i
nedovolno struktuirana opozicija.
Pritoa pove}epartizmot se javuva vo pogolem broj na formi od
bipartizmot. Za razlika od dvojnata forma na bipartizmot,
pove}epartizmot teoretski mo`e da se javi vo golem broj na simetri~ni
i asimetri~ni formi. Sepak vo praktikata dominiraat tri oblika:
asimetri~na multipolarnost kade dominira edna partija vrz pogolem
6
broj na mali i me}usebno skarani partii; simetri~na bipolarnost kade
partite se grupiraat na dva sprotivstaveni bloka i simetri~na
multipolarnost kade pove}e mali i sredni partii reflektiraat na razli~ni
polovi.
PARTISKIOT SISTEM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Politi~kiot pluralizam vo Republika Makedonija e ustavna
kategorija. Ustavot isto taka izre~no gi predviduva i politi~kite partii
kako najoptimalen oblik za ostvaruvawe na politi~kiot pluralizam.
Politi~kiot pluralizam vo Republika Makedonija za prvpat se
vovede so ustavnite amandmani od 1990 godina, vrz osnova na koi
amandmani se sprovedeni prvite pove}epartiski izbori vo Republika
Makedonija, a vedna{ potoa konstituirano e i Sobranieto na Republika
Makedonija kako prv pove}e partiski parlament na makedonskata
dr`ava.
Za da mo`eme da go analizirame partiskiot sistem vo Republika
Makedonija potrebno e da napravime kratka analiza na
makedonskoto op{testvo i politi~kite partii
- Socijalna matrica na politi~kite partii vo RM
Vo po~etokot na devedesettite godini po~na raspadot na
op{testvenata sopstvenost kako op{tetsvena i stratifikaciska podloga.
No nasproti otvorenite op{testveni procesi so brzata transformacija na
neza{titenata op{testvena sopstvenost se prodlabo~i ekonomskiot jaz
i poizdiferencirano se istakna odnosot bogati-siroma{ni. Identitetot na
politi~kite partii e zavisen od brzinata na diferenciraweto na
sopstveni~kite odnosi i na vospostavuvaweto na mehanizmite na
pazarnata ekonomija. Kolku pobrzo tie }e se vospostavat vo celost
7
tolku pobrzo se diferenciraat interesnite i politi~kite preferencii na
politi~kite partii. Sociopoliti~kata mo} se koncentrira vo ekonomski i
politi~Ki centri institucionalizirani vo ramkite na zna~jani ekonomski
subjekti, bankarski institucii, fondovi, novi sopstvenici i struktura na
vlast.
Vakvata distribucija i koncentracija na mo} se u{te nema
socijalna podloga vo smisla na vlijanie na opredeleni grupni interesi,
taka {to i samite politi~ki partii ne se po{iroko socijalno zasnovani. Od
tradicionalnite faktori na socijalnata stratifikacija kako najzna~ajni se
javuvaat u~estvoto vo distribucijata i proizvodstvoto na materijalno-
ekonomskata osnova, razvojnite procesi, belezite na etni~kata i socio-
kulturnata pripadnost kako i u~estvoto vo distribucijata na politi~kata
mo}.
Novite socijalni grupi {to se formiraat vo Makedonija se onie koi
se povrzani so sopstveni{tboto i raspolagaweto so sredstvata na
kapitalot, so funkciite na upravuvawe i izvr{nata vlast. Site politi~ki
partii vo Makedonija vo edna neizdiferencirana socijalna matrica baraat
poddr{ka od site sloevi {to e nonsens za pluralizmot ili pak socijalnite
interesi se supstituiraat so verski ili etni~ki.
- Zakon za politi~kite partii
Bidej}i politi~kite partii se osnoven oblik na politi~kiot
pluralizam vo Republika Makedonija, Sobranieto na Republika
Makedonija donese Zakonot za politi~kite partii.
Zakonot za politi~kite partii partite gi opredeluva kako
organizirani grupi na gra|ani koi se zalagaat za u~estvo vo vlasta.
Vakvoto definirawe na politi~kite partii napolno odgovara na teoriskiot
poim, zatoa {to te`i{teto go stava na elementot u~estvo vo vlasta.
Politi~kite partii vo Makedonija neposredno korespondiraat so vlasta,
odnosno tie postojat isklu~ivo zaradi toa da se borat da dojdat na vlast
ili da vr{at pritisok vrz vlasta so demokratski metodi. So toa zakonot
pravi jasna razlika pome|u politi~kite partii od edna strana i
zdru`enijata na gra|ani od druga strana. Imeno politi~kite partii
postojat zaradi natprevar za vlasta, a zdru`enijata zaradi ostvaruvawe i
8
za{titan a socijalnite, ekonomskite, kulturnite i drugi prava i
uveruvawa na gra|anite.
Politi~kite partii spored ovoj zakon funkcioniraat na teritorijalen
princip, i za niv va`i na~eloto na samoorganizirawe, odnosno gra|anite
sami odlu~uvaat za formirawe na svoja politi~ka organizacija.
Zakonot go voveduva i institutot zabarana za postoewe na
polit~ka partija. Spored zakonot politi~kata partija ne mo`e da
dejstvuva vo tri slu~ai:
- nasilno urivawe na ustavniot poredok;
- pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija i
- razgoruvawe na nacionalna, verska ili rasna omraza i
netrpelivost.
Site tri slu~ai ednovremeno se i ustavni normi za zabrana za
dejstvuvaweto na politi~kata partija.
Partiskiot sistem vo Republika Makedonija e sostaven od
pribli`no triesetina pogolemi ili pomali partii. Ovaj broj varira pa taka
na izborite vo 1994 godina u~estvuvale 38 politi~ki partii iako vo
sudskiot register bile registrirani 67 politi~ki partii. Vo 1995 godina
brojot na registrirani partii se namaluva na 31.
Vo pogled na izborniot proces vo Republika Makedonija
politi~kite partii imaat opredeleni dr`avni funkcii po svojot karakter.
Toa se predlagaweto na kandidati od svoite redovi za pratenici,
sovetnici vo sovetite na lokalnata samouprava i za pretsedatel na
dr`avata.
Vo pogled na partiskiot sistem vo raboteweto vo Sobranieto na
Republika Makedonija, generalno partenicite od edna parlamentarna
partija ja so~inuvaat parlamentarnata grupa. Parlamentarnata grupa
kako grupa na partiski istomislenici ima svoj koordinator, koj e
zadol`en za pra{awata vo vrska so delovnikot za rabotata na
Sobranieto i gi iznesuva stavovite na prateni~kata grupa.
Parlamentarnata grupa isto taka vr{i zna~ajni funkcii vo rabotata
na Sobranieto kako {to se:
- predlagawe na ~lenovi na sobraniskite komisii i anketnite
odbori;
9
- predlagawe na to~ki na dnevniot redna parlamentot;
- u~estvo vo dogovarawe za rabotata na komisiite;
- izbor na ~lenovi na parlamentot za predstavuvawe pred drugi
doma{ni i stranski politi~ki tela (Evroparlamentot i sl.)
- u~estvo vo rabotata na komisii i plenarnite sednici i drugo
Partiskiot sistem na Republika Makedonija opfa}a politi~ki partii
so razli~na ideolo{ka orientacija iako toa ne e tolku vidlivo bidej}i
re~isi site politi~ki partii se deklariraat za demokratski. Vo osnova
dominiraat dva kriteriuma za struktuirawe na partiskiot sistem vo
Republika Makedonija: gra|ansko-socijalen i etni~ko-dr`aven kriterium.
Partite {to se struktuirani vrz gra|ansko-socijalen kriterium se zalagaat
dr`avata da se razviva kako gra|anska i socijalna dr`ava, a partite {to
se struktuirani vrz vrz osnova na vtoriot kriterium se zalagaat
Republika Makedonija da se razviva kako nacionalna dr`ava vo etni~ka
forma. Partiite od prvata grupa nastojuvaat da bidat medijatori me|u
gra|anskoto i politi~koto op{testvo, a partiite od vtorata grupa sakaat
da bidat posrednici me|u etnicitetot i dr`avnata vlast.
Ideolo{ko profilirawe postoi i vo ramkite na polariziranite blokovi
na partiskiot system. Na primer vo gra|anskiot blok postojat partii so
social-demokratska, liberalna i socijalisti~ka orientacija. Od druga
strana pak vo nacionalniot blok postojat partii {to se zalagaat
Republika Makedonija da se izgraduva isklu~ivo kako nacionalna
dr`ava vo unitarna forma ili vo slo`ena forma.
Ideolo{koto profilirawe na politi~kite partii vo republika
Makedonija se odlikuva so slednive karakteristiki:
- naglasena segmentacija na makedonskoto op{testvo;
- nepostoewe na pocvrsta interesna fizonomija na politi~kite
partii;
- preferirawe na partiskite interesi na {teta na me|usebnata
sorabotka i koalicirawe na partite;
Prvata karakteristika se manifestira prekuformirawe na golem
broj politi~ki partii {to e voedno i karakteristika i na site
postsocijalisti~ki zemji.
10
Vtorata karakteristika e vidliva po toa {to postoi golema sli~nost
me|u partiskite programi iako postojat krupni ideolo{ki razliki me|u
partite.
Tretatata karakteristika se ogleda niz `elbata na partite da
dejstvuvaat isklu~ivo vo interes na partiskite interesi duri i vo slu~aj
na postoewe na partiski koalicii.
Vo osnova ovie karakteristiki se posledica na prethodniot rigiden
partiski sistem na monizam, neizgradenosta na sopstveni~kiot
pluralizam i naglaseniot partiski partikularizam.
Od aspekt na brojot na politi~kite partii partiskiot sistem kaj nas
e pove}e partiski. Pove}e partiskiot sistem koj se javuva vo tri
varijanti:
- integralen pove}epartiski sistem;
- polariziran pove}epartiski sistem
- i pove}epartiski sistem so dominantna politi~ka partija;
kaj nas e zastapen vo dosega{nata praktika preku dva oblika i toa
integralen i i polariziran.
Za site ovie sistemi karakteristi~no e nestabilno parlamentarno
mnozinstvo, partisko koalicirawe i proporcionalen izboren sistem vo
~ista ili kombinirana forma so mnozinskiot sistem.
Integralniot pove}epartiski sistem predstavuva sistem na partii,
od koi nitu edna partija ne e vo sostojba da osvoi pove}e od 30%
glasovi na parlamentarnite izbori. Kako posledica na toa partiite mora
da sklu~uvaat razli~ni koalicii i da imaat zaedni~ka nestabilna vlada.
Vakov slu~aj imavme za vreme na prviot mandate na Sobranieto na
Republika Makedonija (1991-1994). Vo ovoj period vo Republika
Makedonija postoe{e nestabilan (tehni~ka i politi~ka vlada) i
koaliciona vlada sostavena od pogolem broj politi~ki partii.
Polariziran pove}e partiski sistem postoi vo slu~aj koga
pogolemiot broj na partii se grupiraat vo dva bloka odnosno vo dve
osnovni i sprotivstaveni koalicii. Vakvoto grupirawe mo`e da bide
obusloveno od pove}e celi:
1. pobeda na izborite;
2. bojkotirawe na izborite;
3. formirawe zaedni~ka vlada;
11
4. formirawe na silna opozicija;
Po pravilo, polariziranite blokovi se formiraat okolu edna sto`erna
ili vrzuva~ka partija. Ovoj partiski sitem kaj nas re~isi stana pravilo po
izborite vo 1994 godina. Voobi~aeno imame koaliciona vlada
sostavena od tri partii (Dve od makedonskiot blok i edna od albanskiot)
kako eden pol i opozicionite partii kako vtor pol. Ovaa priroda na
partiskiot sistem e ulovena od nu`nosta na postoewe na opozicija. Bez
opoziciona partija nema partiski sistem, bidej}i bez postoewe na silna
opozicija pove}epartsikiot sistem se sveduva na ednopartiski sistem,
iako formalno postojat pove}e partii.
Me|upartiskite odnosi kaj nas kako i voobi~aeno se izrazuvaat
preku: sorabotka ili konflikt.
Sorabotkata na makedonskite partii glavno se izrazuva preku
formirawe na razli~ni vidovi partiski koalicii. Tie se formiraat pred
izborite (,,Za Makedonija" koalicijata na nekolku partii na ~elo so SDSM
koja be{e formirana predizborno) ili posle izborite za formirawe na
vlada. Nezavisno od toa koga se formirani ovie odnosi imaat isto
zna~ewe za prirodata na partiskiot sistem i za ostvaruvaweto na
funkciite na politi~kite partii.
Iako se nositeli na pluralizmot, a parlamentarnata pove}e
partiska demokratija e relativno mlada, politi~kite partii kaj nas mnogu
brzo zabolea od negativnite pojavi koi {tetno se odrazuvaat vrz
razvojot na demokratijata i politi~kiot pluralizam. Vo grupata na
nagativni pojavi najzna~ajni se slednive:
- forsirawe na partiskite kadri na visoki dr`avni funkcii,
nezavisno od nivnata stru~na sposobnost i moralna
odgovornost;
- donesuvawe na partiski odluki od mal broj lu|e;
- slu`ewe so demagogija i nevistini zaradi doveduvawe vo
zabluda na izbira~koto telo;
- pretvarawe na prateni~kiot mandat vo partiski mandat i
- stimulirawe na partikularizmot na {teta na op{tite interesi
- pretvorawe na parlamentot vo glasa~ka ma{ina na
vladea~akata partija ili koalicija;
12
Ovie negativni pojavi se zabele`ani re~isi kaj site politi~ki partii
vo svetot i kaj site politi~ari. Na primer u{te Isokrat i Demosten vo III
vek p.n.e ja zabele`ale demagogijata kaj atinskite politi~ari. Denes site
politi~ki partii pa i makedonskite {iroko se koristat so demagogija i
lagi za vreme na izborite. Tie na izbira~ite im go ka`uvaat ona {to tie
sakaat da go slu{nat, no ne i ona {to e nepopularno, a korisno za
op{tetstvoto. Denes taa demagogija e u{te posilna bidej}i taa se {iri
so pomo{ na javnite mediumi.
Isto taka specifi~na negativna pojava vo partiskiot sistem vo
Republika Makedonija e pretvoraweto na prateni~kiot mandat vo
partiski mandat. Ovaa pojava poka`uva deka na delo postoi partiska a
ne predstavni~ka demokratija. Vakvoto reducirawe zna~i ogromno
ograni~uvawe na narodniot suverenitet i negovo transformirawe vo
partiski suverenitet.
Partiskiot partikularizam ja predstavuva politi~kata partija kako
vistinsko parcijalno op{testvo vo dr`avata. Ovoj vid partikularizam e
opasen ako se izrazuva na militanten na~in kako ekskluziven interes
{to ne trpi nikakvo osporuvawe od drugite subjekti vo op{testvoto.
Vo na{iot partiski sistem dlaboko e vgradeno na~eloto
razultatite od izbornata pobeda da im pripadnat na onie partiski kadri
koi imaat najgolemi zaslugi za osvojuvaweto na vlasta, nezavisno od
upotrebenite metodi za vreme na izborite i od stru~nite i moralnite
sposobnosti na tie kadri. Vo partiskite sistemi na sekoja makedonska
partija {iroko e razraboten sistemot na dodeluvawe na razli~ni nagradi
i privilegii na partiskite ~lenovi, a osobeno na partiskite rakovoditeli.
Simptomati~na pojava vo razvojot na makedonskata demokratija
e pretvoraweto na Sobranieto na Republika Makedonija vo glasa~kas
ma{ina na vladea~kata partija ili koalicija koj slu`i kako instrument za
dnevno-politi~kite potrebi na vladea~kata kasta. Ova se povrzuva i so
pretvoraweto na prateni~kiot vo partiski mandat. Mnogu ~esto
pratenicite koi se vo parlamentarno mnozinstvo vo Sobranieto bez
razmisluvawe glasaat za zakonskite i drugite predlozi na Vladata,
nezavisno kolku tie predlozi se sporni ili ne, iako vo Ustavot vlasta vo
Republika Makedonija e podelena i Vladata e samo izvr{en organ, a ne
13
i zakonodaven, gledaj}i ja parlamentarnata praktika se dobiva
vpe~atok deka e sosema sprotivno.
ZAKLU^OK
Politi~kite partii postojat zaradi potrebata od legitimirawe na
dr`avnata vlast po pat na op{ti izbori i zaradi kontinuirana zamena na
nositelite na upravuva~kite funkcii vo opredeleno op{testvo.
Od aspekt na pluralisti~kata demokratija, oblicite na partiskiot
sistem mo`at da se vrednuvaat na sleden na`in; prvo ednopartsikite i
pove}e partsiskite sistemi so dominantna polit~ka partija zna~at oblici
na za{tita na edinstvoto na vlasta, odnosno ovie oblici ne doveduvaat
do delewe na vlasta me|u pove}e subjekti; vtoro dvopartsikite sistemi
zna~at naizmeni~na promena na vlasta, odnosno ovie oblici ne
dozvoluvaat dr`avnata vlast da bide dolgo vreme vo racete na edna
14
partija; i treto pove}epartiskite sistemi zna~at oblici na delewe na
vlasta me|u pove}e subjekti, odnosno ovie oblici zna~at disperzija na
vlasta vo horizontalna linija. Sledstveno na toa pove}e partiskiot sitem
vo integralna varijanta najmnogu pridonesuva za razvojot na
predstavni~kata demokratija kako oblik na pluralisti~ka demokratija.
Partiskiot sistem vo Republika Makedonija seu{te se nao|a vo
proces na dooformuvawe i definirawe na politi~kiot sibjektivitet kako i
vo proces na zaokru`uvawe na socijalnite, intersni i drugi osnovi na
svojot identitet. Identitetot na makedonskite politi~ki partii e usloven
pred se od opi{aniot stepen na razvienost ili nerazvienost na gra|
anskoto op{testvo.
Sepak dvovekovnoto iskustvo od postoeweto na politi~kite partii
i partiskite sistemi potvrduva deka se u{ten e e najdeno podobro
re{enie od politi~kite partii i pove}epartiskiot sistem. Me|utoa toa ne
zna~i deka partite se sekoga{ demokratski institucii.
,,Politi~kite partii mo`at da se ocenat kako lo{o re{enie za
demokratijata, no ne i polo{o od ednopartiskiot sistem i bezpartiskata
demokratija" - Vinston ^er~il
SODR@INA:
1. Voved..........................................................................................1
2. Politi~ki partii..............................................................................3
3. Partiski sistem.............................................................................5
15
4. Partiski sistem vo Republika Makedonija....................................7
- Socijalna matrica na politi~kite partii vo RM............................7
- Zakon za politi~ki partii............................................................8
5. Zaklu~ok.....................................................................................14
KORISTENA LITERATURA:
1. D-r Cane Mojanoski ,,Socijalen i politi~ki profil na politi~kite
partii vo Makedonija" Liber, Skopje 1996;
2. M-r @ivko Nedelkovski ,,Politikata kako komunikacija" Studentski
zbor, Skopje;
3. D-r Svetomir [kari} ,,Ustavno pravo" Skopje
4. Nikolo Makijaveli ,,Vladetelot" Kultura, Skopje
16
5. Zakon za politi~ki partii Sl. Vesnik na RM
6. Ustav na RM
7. Dijalog spisanie za op{testvena kritika i teorija Skopje
17