08.09.2014 DELO Intervju Nolimal

5/20/2018 08.09.2014 DELO Intervju Nolimal

1/5

Da

je

konoplja

za

medicinske

namene

prepovedana,

so

krivi

politiki

in birokrati

Intervju

Doktor medicine Duan Nolimol

z

Nacionalnega

intituta

za varovanje zdravja

(NlJZ)je

eden naih

najvejih

poznavalcev

konoplje,

ki

si

e

leta

prizadeva

za

zakonsko

ureditev te

prepovedane

rastline. Med letoma

1986

in

1991

se

je

specializiral

na

podroju

prepovedanih drog

v

ZDA,

najprej

na univerzi

v

Koloradu,

na

centru

za

raziskovanje

zdravljenja

odvisnosti,

nato

pa

e

v

Marglandu, na nacionalnem

intitutu

za

droge

v

Baltimorju.

Leta

1991

je

bil

eden od

pobudnikov

reform

pri

pomoi uporabnikom drog, dejavno

pa

seje

angairal

tudi

ob

zadnjem

poskusu civilne

drube,

da

bi

rastlino

konopljo

dovolili za

medicinsko

uporabo.

MARIO

Belovi

Skupaj

z

nevladnimi

organizacija-

mi

ste se zavzeli

za

bolj

pragma-

tine,

z

dokazi

podprte

in

humane

reitve,

ko

ste

poskuali

prepriati

vlado,

naj

dovoli

uporabo

rastline

konoplje

v

zdravstvu.

Ni

vam

e

uspelo. Ka j

se

je spremenilo

od

za-

etkov

aktivizma

v

devetdesetih?

Pred

pol

stoletja

sta

psihiatrinja

Mary Nyswander in

internist

Vin-

cent Dole

prva

zaela

z

rabo nar-

kotinega

agonista

metadona za

zdravljenje

odvisnosti od heroina.

tem

sta

revolucionizirala

medici-

no odvisnosti

in omajala

prohibici-

onistini

model obravnave

prepo-

vedanih

drog, saj

je

dolgo

veljalo,

da

je zasvojenost

s

psihoaktivnimi

snovmi

predvsem

neozdravljiv

moralni

defekt. Svetovna

zdra-

vstvena

organizacija

danes meta-

don

uvra

na listo

nujnih

zdravil,

za katera

morajo

drave

zagotoviti

prednostni

uvoz. Toda

Nys-

wanderjevo in

Dola so zaradi

nove

prakse

dolgo

zanievali

in

diskreditirali tudi

v

strokov-

nih

zdravnikih

krogih.

V

Sloveniji

smo

s

to

politiko

in

prakso

na

podroju opiatov

in

opioidov

lahko zaeli na

pragu

devetdesetih,

vendar

nam

ni

nikoli

uspelo

uveljaviti

nad-

zorovanih

prostorov

za

uporabo

drog,

zlasti

pa

razvoju

nista sledili

politika in praksa

na

podroju

ko -

noplje, v

kateri so

z

raziskavami

po

svetu

vse

bolj

odkrivali tevilne

snovi,

ki imajo

za

loveka irok

te-

rapevtski potencial.

Ke r

je

rastlina

konoplja pri

nas

e

vedno

na

se-

znamu

najbolj

nevarnih

drog

brez

terapevtskega

potenciala,

sta za

dosego sprememb

znova

potrebna

pogum

in

aktivizem. Toda ta ima

tokrat

veliko

trega

nasprotnika,

ki

pobudo

za

nove reforme

doivlja

kot

ogroanje

svojih

prohibicioni-

stinih

pozicij

in

slub.

Zato nas

poskuajo zagovorniki

prohibicije

utiati

in

diskreditirati.

Prohibicionistina

politika

vojne

proti

drogam, ki

so

jo

svetu

vsilile

ZDA,

se

oitno krha. Vse

ve drav

prav

v

Ameriki

in po

svetu

dovo-

ljuje

uporabo

rastline

konoplje

v

medicinske,

pa

tudi

v

rekreacijske

namene.

Je

takna

politika torej

dokonno

preseena?

Ameriani so zaetniki

vojne

proti

drogam,

e zlasti

proti

konoplji,

ki

je

simbolno

predstavljala

pravico

ljudi

do

odloanja

o

lastnem tele-

su

in

dui

in

s

tem

povezano

pra-

vico

do

samozdravljenja.

Na

drugi

strani

je

bila

drava,

ki

je

to pravi-

co

hotela

nadzorovati.

Tu

je

kljub

zastojem,

v zadnjem

asu vendar-

le

prilo

do

napredka.

Ameriani

so se enostavno

naveliali

ogro-

mnih

strokov za

represijo, vojno

proti

drogam,

ki ni

dala

nobenih

uinkov. Potem ko so

zapirali

mi-

lijone, predvsem

revne

in

nebelce,

pri

emer

je

lo

tudi za

rasizem,

je

prevladal bolj

human,

pragmati-

en

pristop,

oblikovala se

je dovolj

velika kritina masa

ljudi, ki je v

posameznih

zveznih

dravah,

kot

sta

Kolorado

in

Washington,

dose-

gla

legalizacijo konoplje.

Na

zvezni

ravni

pa

to

e

zdale

ni

reeno.

To

je

tudi

vpraanje prihodnjega

razvoja demokracije. Ljudem

se

je

za ve

desetletij

po

nepotrebnem

odvzelo

snov,

ki

ima

zdravilne

psihoterapevtske

lastnosti. Dose-

Naronik:NACIONALNIINTIT

UTZAJAVNOZ

DRAVJE

ObjavesonamenjeneinterniuporabivskladuzodlobamiZASPinsebrezsoglasjaimetnikaprav

icnesmejoprostorazmnoevatiindistribuirati!

Klipingd.o.o.


2/5

gh

smo

zadosten nivo znanstve-

nega

vedenja

o irokem

razponu

terapevtskih

lastnosti

konoplje, ki

priajo,

da

je

to

ena

najbolj

varnih

psihoaktivnih

snovi,

z

malo

stran-

skih uinkov

v primerjavi

s

sinte-

tinimi

zdravili,

zato

imajo l judje

pravico

do

zdravljenja z njo.

Kakna

je

geneza

globalne

prepo-

vedi

konoplje,

v

kateri

so

aktivno

sodelovale

farmacevtska,

kemi-

na, tobana

in

industrija pija,

ke r

je konoplja

ena

najbolj uporabnih

rastlin

tako

v

medicini

kot

v

indu-

striji?

Ptohibicija

se

je

izvorno zaela

za-

radi rasizma.

Droga

belega

loveka

v

ZDA je

bil

alkohol,

ko

so

v

dravo

zaeli

prihajati

delavski

migranti

iz

Mehike

s

svojo

marihuano,

od

koder

izvira

tudi

njeno

popular-

no

ime.

Belci

zaradi

netoleran-

tnosti

-

ne

pa

zaradi

dokazanih

negativnih

vplivov

na

zdravje

-

te

rastline

niso hoteli

v

svoji

kulturi.

Taknemu odnosu so se

pridruili

politiki,

ke r so

ugotovili,

da

bodo

imeli

s

tem

lahko

pot

do

glasov

volivcev

in politine

moi. Zato

so

se razvili sistemi

nadzora,

pozneje

tudi

v

okviru Zdruenih

narodov,

in

zato imamo danes razbohoten

politino-birokratski

sistem

pro-

hibicije, ki

bo sebe seveda teko

ukinil.

V

tem

spopadu

industrija,

predvsem

pija

in

tobaka,

niti ne

igra

odloilne

vloge.

Seveda budno

spremlja

dogajanje in

bo

prva,

ki

bo ob morebitni

regulaciji

upora-

be

konoplje

to

panogo poskuala

prevzeti in

kovati

dobike.

Mi

si ne

elimo

komercializacije

konoplje,

temve da ta ostane

pod

nadzorom

zdravstva.

Civilna

druba

je

tudi

pri

nas

pred

kratkim

poskusila z

zakonodajno

pobudo

za

legalizacijo

rastline ko-

noplje

v

medicinske

namene,

a

jo

je

dravni zbor

v

prejnji

sestavi

zavrnil.

Nato

je

vlada

Bratukove

v

predvolilnem obdobju

omogoila

le sintetino

uporabo

ene uinko-

vine

THC. Kako

si to

razlagate?

Nai

strokovnjaki

na ministrstvu

za

zdravje

so

premalo

pogumni

in

preve

politiki

in

birokrati. Po mo-

jem

je

to

premajhen

korak

naprej

in

je

bolj

izogibanje

problematiki

kot

pa njeno reevanje.

S

tem

ni-

smo

le ni

reili,

temve

smo

celo

naredili kodo.

Zdravniki

pri

nas ne

morejo

na -

pisati recepta

za

konopljo,

lahko

pa po

junijski spremembi

uredbe

o

razvrstitvi

prepovedanih drog

napiejo recept

za

kanabinoide,

ki

se

jih

sploh

ne dobi

v

slovenskih

lekarnah.

Poleg THC-ja,

ki

ga

lega-

lizira

uredba,

poznamo v konoplji

e

vsaj

67

kanabinoidov

in

420

dodatnih snovi s

terapevtskim

potencialom.

ele

medseboj-

no

dopolnjevanje

razlinih

izvlekov

zagotavlja optimalni

terapevtski

uinek.

Preparat

z

eno samo

spojino

oziroma

izvlekom

pa je

kot dirkalnik

brez

zavor.

V

konkretnem

primeru je

s to

spremembo

uredbe

dovoljen

psihoaktivni

THC,

ki

pa

mu

manjka

izravnalni uinek

CBD,

ki

ga

najde-

mo

v

rastlini.

Dovoljeni

THC,

ki naj

bi

ga

predpisovali

slovenski

zdrav-

niki,

ko

bo

tudi

pri

nas

registriran,

sodi med

najbolj

psihoaktivne

ka-

nabinoide,

ki

ima dokazano ve

neugodnih

stranskih uinkov

kot

rastlina

konoplja.

Problematina

je

tudi farmacevtska

oblika,

zlasti

za

uporabo

v onkologiji, sa j

slabost

z bruhanjem

bolnikom

onemogo-

natanno

odmerjanje.

Inhala-

cije z

rastlinskimi

izvleki

so tako

veliko

primerneje.

Zakaj torej zagovorniki prohibici-

je konoplje trdijo,

da

je

to

droga

brez

vsake

terapevtske

vrednosti?

Nasprotniki

predlogov,

da

bi

kono-

plja

bila

dovoljena

kot

zdravilo,

so

trdili,

da

so

na

trgu

dosegljiva

var-

neja

in bolj

uinkovita

sredstva,

vkljuno

s sintetinim

THC. Ven-

da r

so

ljudje

konopljo

tisoletja

po

vsem svetu

uporabljali

za

lajanje

simpomov

razlinih bolezni. Tudi

noveje

raziskave

odkrivajo posa-

mezne

terapevtske

uinkovine

v

njej in

potrjujejo,

da ima

pozitivne

uinke

pri

slabosti

in

bruhanju,

blaenju

miinih

krev,

zmanje-

vanju oesnega pritiska in

e

po -

sebej protiboleinsko delovanje.

Marsikdo

uporablja

marihuano

v

ta

namen,

eprav je prepovedana.

Oboleli

za

rakom,

ki

imajo predpi-

sano

kemoterapijo, ugotavljajo,

da

je konoplja

uinkovita

proti

slabo-

sti,

in

to

velikokrat

bolj

kot

sinte-

tini

farmacevtski

preparati.

Ke r

marihuana

spodbuja

tek,

omogoa

obolelim

za-aidsom,

da

pridobijo

tea

in

si s

tern

podaljajo

ivlje-

nje.

:....

Raziskave

dokazujejo,

da

je

ko -

noplja

ena

najbqlj

varnih znanih

rastlin

za

zdravljenje.

V

zdravstvu

se

ponekocj. uporablja

pri,

bolnikih

s-kronijio

boleino,

migreno, epi-

lepsijo,

artritisom,

chronovo bole-

znijo,

multiplo

sklerozo

in

motnja-

mi postravmatskega

stresa.

Vzrok,

da

je

rastlina

konoplja

za

medicin-

ske

namene

pri

nas

e

vedno

pre-

povedana, je politino-birokratski.

Ministrstvo

za

zdravje

ne

podpira

raziskav

in

drugih

ukrepov,

ki

bi

lahko

potrdili

njene terapevtske

uinke

in omogoili

njeno

regi-

stracijo

in

uporabo.

Ste se

zato

vi

lotili

razkrivanja

mi -

tov o

konoplji?

Slovenija

je

bila na

podroju pre-

povedanih

drog

e

v

devetdesetih

po

ve

kriterijih dolgo

uvrena

med

drave,

kjer je politika zmanj-

evanja

kode

zmagala

nad

re-

presivno politiko.

Vendar takne

strategije

nismo razvili na

podro-

ju

konoplje.

Zato lahko

zagovor-

niki

prohibicije

danes

pretiravajo

o

njeni

kodljivosti .

Iz tujine

smo

povzeli

razline trditve o

kodlji-

vosti

in

le redke

opustili.

Tako danes

v

javnosti

kroi veliko

neverjetnih

zgodbic,

mitov,

ki

pa

jih

nekateri

manipulativno

obuja-

jo,

da

bi

ohranili sistem

prohibi-

cije,

ki

se

v

razvitem svetu e

rui.

Celo

med

nekaterimi

strokovnja-

ki,

ki

so

nevedni ali

pod vplivom

politike,

naletimo na trditve

o

hudi

strupenosti

konoplje,

eprav

so znanstvene raziskave tovrstne

trditve e

ovrgle.

Znanstveni

iz-

sledki o

dejanskih

tveganjih

rabe

konoplje

prepoasi

vplivajo

na

politiko.

Pr i pregledu

literature

in

druge

dokumentacije

smo

na -

li tudi

raziskave,

ki

so

govorile

o

veji s trupenost i

konoplje,

ven-

da r

je

bila

metodologija

veinoma

pomanjkljiva

in

njihovi zakljuki

neprimerljivi

z

zakljuki

veine

raziskovalcev.

Na

NIJZ smo

se

zato

lotili

pro-

jekta povezovanja

raziskav

v jav-

nem

zdravju

s

politiko

in

prakso,

katerega

cilj

je

slovensko uradno

politiko

o

konoplji premakniti

z

mrtve toke. elimo

prispevati

k

boljemu

poznavanju

celotnega

podroja

industrijske, rekreacij-

ske

in

medicinske rabe

konoplje

ter

povezovati

razline

sektorje,

zlasti

zdravstvo

z

oblikovalci

po -

litik,

policijo,

sodstvom

in

civilno

drubo.

Katere

pa

so

najbolj

pogoste

nere-

snice

in

polresnice?

Dosegli

smo zadosten

nivo

znanstvenega

vedenja

o

irokem

razponu terapevtskih

lastnosti

konoplje.


UTZAJAVNOZ

DRAVJE



Klipingd.o.o.


3/5

PR*

DUAN

Kako

razirjena

je uporaba

konoplje pri

nas?

Psihoaktivna

konoplja

je

pri

nas

najpogosteja prepovedana

droga;

vsaj

enkrat

v

ivljenju

jo je

uporabilo

15,8

odstotka

prebivalcev.

Ali

povzroa

fizino

in psihino

odvisnost?

Ljudje, ki

eksperimentirajo

s

konopljo,

po epidemiolokih

raziskavah

v

veini ne

postane-

jo

redni

uporabniki.

Konoplja

tudi

ni

droga, ki

bi na

splono

povzroala

fizino odvisnost

po

mednarodno

razvitih

siste-.

mih klasifikacije. Obstaja pa

verjetnost,

da samo

delovanje

konoplje

lahko vodi

do

razvoja

psihine

odvisnosti.

Konoplja

kot

vstopna

droga?

Resda

je

marsikateri

zasvojenec

s heroinom

najprej

uporabljal

konopljo.

Vendar

velik de l

upo-

rabnikov ne

posee po

drugih

prepovedanih

substancah. Med

uivanjem konoplje

in

uiva-

njem

drugih

prepovedanih

drog

tako

ni

vzrone

povezave.

Na

podroju

konoplje

imamo

2000 kazenskih

zadev

na

leto,

na

podroju

korupcije

pa

70

in

le

majhen

del obsodilnih.

Lahko zanem s

tisto, da

naj

bi

bilo

podroje

prepovedanih

drog

v Sloveniji

ustrezno

in

dokaj

ce-

lovito

urejeno,

saj

je

prohibicija,

na

kateri

temelji

veji

de l

zako-

nodaje,

dokazano

kodljiva.

Poleg

tega

javnost potrebuje

znanstvena

dejstva

o

konoplji,

da

bomo lahko

sprejemali

informirane

odloitve

o

njeni (ne)uporabi in

o

prihodnji

politiki

do vseh

drog.

Teava

pa

je

prohibicionistino strahovladje.

Kopiijo

se

dezinformacije,

po

ka-

terih

je

uivanje konoplje

veliko

bolj kodljivo,

kot

je

splono

zna-

no

in priznano. Oivljajo

se stari

predsodki.

Na

primer: opozarja

se

na vedno

vije

vsebnosti

psihoak-

tivnih

snovi,

ki

naj

bi

vplivale

na

kodljivost konoplje in povzroale

odvisnost.

irijo

se dezinformaci-

je

o

zasvojenih

otrocih,

sindromu

brezvoljnosti,

rakavih

boleznih,

o

pokodbi

moganov, nastajanju

shizofrenije, vstopanju

v

svet trdih

drog,

ka r

se

prikazuje

kot

tipina

posledica

rabe

konoplje.

Vse to se

nato kae

tudi

v

delu zdravstva,

policije

in

v

sodnih

dvoranah.

Uradniki

trdijo,

da

smo e s seda-

njim

zakonom

o

proizvodnji in

prometu

s

prepovedanimi

dro-

gami

dekriminalizirali

konopljo,

ka r

je

polresnica

in

hipokrizija,

saj

omogoa prekrkovni pregon

e

za

najmanjo

posest

konoplje.

Ta

pregon

in

kazni

na

alost

vsako-

dnevno

doivlja

tudi

ve

uporab-

nikov

konoplje,

teh

je

v

Sloveniji

najmanj

200.000.

Uradniki,

ki

so

vladi

priporoili

zavrnitev

predlo-

ga po

ureditvi

sedanje zakonodaje,

zagotavljajo,

da

uporaba konoplje

ni

kazniva.

Le

kako

lahko

zauije

drogo,

e

je

pred

tem nisi

imel

v

po -

sesti? Takna ureditev

uporabnika

pripelje

v paradoksalno

situacijo,

postane

rtev

protislovnih

pravil,

ki

se

jim

ne

more

izogniti.

To

je

lah-

ko

vir nepotrebnega

zdravljenja

ali

pogosteje kriminalizacije

uporab-

nikov

konoplje,

s

posestjo

za

enkra-

tno

uporabo,

ki

niso

preprodajalci.

Problem

je nejasna

razmejitev

med

prekrki in

kaznivimi

dejanji.

Pr i

nas

zakonodaja

ne doloa

najmanj-

e

ali

najveje

koliine

konoplje v

posesti, ki

bi

bila

prosta pregona

ali

ki

bi se tela za

prekrek.

Tako

sploh

ne more

biti

jasno, kdaj

se

bodo sodia odloala za

prekrek.

Tudi analiza sodne

prakse

je poka-

zala,

da

za kaznivo

dejanje pogosto

obsodijo

osebe,

pri

katerih

po -

licija

najde

manjo

koliino kono-

plje

ali

zanje

ugotovi,

da

so

gojile

manje

tevilo

rastlin,

in

to ne

gle-

de

na to

r

da

so

jih gojile

za

samoz-

dravljenje

ali

zato,

da

bi se

izognile

kupovanju

na rnemu

trgu.

Borci za

lovekove

pravice

opo-

zarjajo,

da

preiskovanje policije

ponekod

v

svetu

marsikdaj temelji

na

zelo

spornih

postopkih

prido-

bivanja

informacij,

brez

spoto-

vanja

zakonskih

standardov,

ki

jih

v

teh

primerih

tudi

sodia rada

spregledajo,

te

podatke

pa

nato

uporabijo

kot

razlog

za

vstop v

stanovanje,

avtomobil,

osebno

preiskavo.

Kakna

je praksa

slo-

venske

policije?

Glede na

poroila

slovenskih akti-

vistov

prav

takna. e

ve,

sodia

rada

dovoljujejo

takne

postopke

in

v

nadaljevanju

predpiejo

tudi

pripor, eprav

zanj

ni

ustrezne

podlage.

Pria

smo

zelo

nizkim

standardom,

ka j

je

e

dopustno

ravnanje

policije pri ugotavljanju

posesti konoplje, sa j

je

veliko teh

postopkov opravljeno proti volji

obravnavanega, z

vejo

stopnjo

prisile:

policisti

brez

kakrnihkoli

oprijemljivih

znakov ali informa-

cij

o

tem,

da ima

nekdo

konopljo,

zahtevajo,

da

izprazni epe,

in

tega

ne

stori,

pritiskajo nanj,

da na

koncu

podlee prisili.

To

je

seveda

tudi nezakonit

poseg v

lovekove

pravice:

pravico

do

zasebnosti,

spotovanja

osebne

integritete

in

dostojanstva.

K opisani

slabi

praksi

verjetno

pri-

speva

tudi

uredba,

ki

uvra

kono-

pljo v prvo

skupino

nevarnih

drog,

torej

v

skupino

s heroinom,

koka-

inom,

PCP,

meskalinom,

LSD. Tako

je

postavljena

pravna

podlaga

za

to,

da

v

sodni

praksi

lahko enako

strogo,

tevilno

pa

celo

bolj,

ka -

znujejo uporabnike

konoplje

kot

uporabnike

drugih, bolj

nevarnih

prepovedanih drog.

Svoje

prispe-

va e

preprianje,

da

je konoplja

vstopna

droga.

Mednarodne

analize strokovnih

podlag,

ki

so

omogoile,

da

je

bila

konoplja

sploh uvrena

med

naj-

bolj

nevarne

droge,

so

prav

tako

dvomljive.

Posledica

takne

ure-

ditve

je

obseen

pregon,

ki

bi

v

demokratini

ureditvi moral biti

sporen

sam

po

sebi.

V

praksi

pa pregon

ni

usmerjen

le na

veli-

k

preprodajalce

ali

proizvajalce,

temve

predvsem

na

uporabnike

Ob

230.000

rekreativnih

uporab-

nikih pri

nas

je

taken

pristop

se-

veda nerealen

in potencialno kri-

minalizira velik del

populacije.

Drutvo

prekmurske pobude

ONEJ

je

zapisalo,

da

si

pri

nas

nekate-

re

policijske

enote

celo

umetno

zviujejo uspenost

s

tem,

da

po -

licisti

in

kriminalisti kot kaznivo

dejanje

obravnavajo

tudi

prime-

re,

ki

bi

jih

morali

obravnavati

kot

prekrke.Naronik:NACIONALNIINTIT

UTZAJAVNOZ

DRAVJE



Klipingd.o.o.


4/5

Slika

je

naravnost

grozljiva, sa j

ne -

kateri

policisti

celo sami

prizna-

vajo,

da ne

ravnajo

pravilno in

si

domnevno celo nezakonito

ume-

tno

zviujejo

uspenost.

Samo

na

podroju konoplje

imamo

pri-

blino

2000 kazenskih zadev na

leto.

Velik

de l

je

obsodilnih.

Na

podroju korupcije

imamo

70

ka -

zenskih

zadev

na leto

in

le

majhen

de l

obsodilnih.

Razmerje

kae na

prioritete

policije

in

sodstva.

To

je prevelika

cena

za neuinkovi-

to

preganjanje

rekreativnih

upo-

rabnikov

konoplje in

zadnja

leta

tudi boln ikov .

Domnevamo,

da

gre

morda

celo za zlorabo

polici-

je,

da

bi

prikazali

vejo

uspenost

-

seveda

na

kodo

ljudi,

pri

kate-

rih ugotovijo

le

manje

koliine

konoplje

ali

gojenje

manjega

tevila rastlin

za osebno

upora-

bo,

pa

jih preganjajo

za kazniva

dejanja,

ne samo

za

prekrke.

e

bolj

skrb

vzbujajoe

je,

da

takno

ravnanje ponekod podpira

in

mu

sledi dravno

toilstvo,

in

ka r

je

huje,

nekritino mu

sledi

celo

sodie.

Navedeno

pomeni,

da

je

kaznovalna

politika

pri

nas,

ki

jo

odloilno

oblikujejo

prav

sodi-

a,

zelo razlina

po posameznih

regijah,

ka r

je

nesprejemljivo in

samo

po

sebi kritev

ustavno

zagotovljene

pravice

do

enakega

obravnavanja.

Kako

nevarno,

sploh,

je

uiva-

nje

konoplje?

Zmerna

dolgotrajna

raba

konoplje

nima

znatnega vpliva

na

telesno

ali

psihino in

socialno

zdravje.

Razlikovati

je

treba med akutnimi

in

kroninimi

uinki ter uinki

na mlade

in

odrasle. Znanstveni

dokazi,

da

bi

akutna omama

s

ko -

nopljo

sproala

kronine

organ-

ske

psihoze,

niso znani. Moni, a

redki,

so

pojavi

strahu

in

panike

zaradi

intenziviranja

predhodnih

ustev.

Pojavljajo

se

izkljuno pri

neizkuenih

uporabnikih.

Takne

osebe se veinoma

umirijo

s

spod-

budnim

prigovarjanjem,

tako

da

zdravnika

oskrba

niti

ni

potreb-

na. Akutno

uinkovanje

konoplje

zmanjuje

agresivnost,

vendar se

znia

sposobnost

za

vonjo,

a ve-

liko

manj

kot

pri

alkoholu. Rabo

konoplje odsvetujemo ljudem

s

kardiovaskularnimi

obolenji in

udeleencem

v

prometu,

ka r

pa

ne

velja

samo

za

konopljo,

temve

za

vse

dovoljene

in nedovoljene

dro-

ge.

V

vsej zgodovini

rabe

konoplje

tudi niso znani smrtni

odmerki

konoplje.

Kar zadeva

dolgotrajne

uinke,

so

dokazane

kodljive posledice

za

pljuni

in

bronhialni sistem

pri

kadilcih,

ki

so

primerljive

s

posle-

dicami

kajenja

tobaka. Dim

zaga-

ne

konoplje je

zelo

podoben

dimu

tobaka,

ka r

e

posebej

velja

za kon-

centracijo ogljikovega

monoksida,

katrana

in

nitrozamina.

Oporeka

pa

se

delno

razirjeni

tezi,

po

ka -

teri

naj

bi dim

konoplje

vseboval

ve katrana

in drugih

rakotvornih

snovi

kakor

tobani

dim

in

bi bil

zato

bolj

kodljiv.

Kajenje

rastlin

-

kakrnekoli

vrste

-

je

tvegano

in

lahko

izzove

pokodbe

plju.

Sam

THC,

kot

najbolj

psihoativna

snov

v

konoplji,

ni

rakotvoren.

Nove tehnike

uporabe,

na

primer

izparevanje z uparjevalniki,

lahko

zmanjajo

tvorjenje

kodljivega

katrana ali nastanek

ogljikovega

monoksida

na minimum.

Z

oralno

uporabo konoplje

to

tveganje

zre-

duciramo

na

ni

odstotkov. Dru-

gih

posledic,

ki

jih

v

strokovnih

krogih

e vedno

navajajo

v pove-

zavi

z

dolgotrajnim in pretiranim

uivanjem konoplje,

kot so

hude

posledice

za imunski

sistem,

hor-

mone

in

mogane,

pa

raziskovalci

do

danes

niso

dokazali

oziroma

jih

ne

moremo

pripisati

rabi ko -

noplje.

Uporaba konoplje

dokaza-

no ne vodi

k

organskim

okvaram

moganov.

Ka j

pa

morebitne

psihine

posle-

dice

dolgotrajnega

uivanja?

K obujanju

mitov

o

kodljivosti

ko -

noplje

in

horor

scenarijev

nedvo-

mno lahko

tejemo

tudi

straenje

s

pojavom psihoz.

Vzrona

zveza

med rabo

konoplje in

pojavom

shizofrenijo je

neznatna

in tvega-

nje,

da

bi

zboleli za to

boleznijo,

v

veini

primerov zanemarljivo.

Dejstvo,

da

je

temu

tveganju izpo-

stavljena

le

peica

uporabnikov,

se a l

prepogosto

omenja

zgolj

kot

opazka,

in

e to

najvekrat

na kon-

cu

ve strani

dolgih

razlag

o obo-

levanju

za

shizofrenijo

zaradi

rabe

konoplje.

Dolgoletno raziskovanje

posledic

rabe

konoplje

za

splono

duev-

no

zdravje

ni

postreglo

z

jasnimi

dokazi,

da

je

povezana

s

poslaba-

njem duevnega

zdravja.

Veina

najstnikov

in

odraslih,

ki imajo

psihine

teave

ali

vedenjske

mo-

tnje

in teijo

k pogosti

rabi

kono-

plje, kaejo

znake

tako duevnih

kot

ustvenih

motenj

in odstopa-

nja

v

vedenju,

e

preden

jo

zane-

jo uporabljati. Pr i

drubeno inte-

griranih

mladostnikih

in

odraslih

pa obstaja

zelo

majhna

nevarnost,

da

se

razvije

problematina

upo-

raba.

Vendar

moramo odrasli

mladostnike

omejevati

in

usmer-

jati v

aktivnosti,

ki spodbujajo

celovit

razvoj

osebnosti.

Konoplja

naj

bo

namenjena

obdavenemu

zadovoljevanju

potreb

odraslih

oseb. Prednost

naj

ima

medicin-

ska

konoplja

na

recept.

Hkrati

naj

se

odpravijo

kazni

za

gojenje in

posedovanje konoplje

za osebno

uporabo,

z

davki od

konoplje pa

naj

se

okrepi

preventivna vloga

raziskovanja,

izobraevanja

zdra-

vstva

in promocije zdravja.

[email protected]


UTZAJAVNOZ

DRAVJE



Klipingd.o.o.


5/5

B-

-

-''''-'

M

c

Wm^^iM: .Mm^mm^^^^^^^^^^^^^^^^^M

\\\\\m__W--

S^^^^^^^BBb_--____m

\\\\\\___\___\\\\\\\\\_\\\\\\__\_--_---^

t

\^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B

TM^^^Sm^^^B/^^Bk

\ \ \WBBismBBBBE

08.09.2014 DELO Intervju Nolimal

Documents

Transcript of 08.09.2014 DELO Intervju Nolimal