˘ ˇ ˆ - dok.kranjska-gora.sidok.kranjska-gora.si/Predpisi obcine/Strategija turizma KRG...

��

��

��

��

Strategija razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora

© Hosting d.o.o Naročnik: LTO Kranjska Gora

0

KAZALO

1. UVOD ......................................................................................................... 4

2. ANALIZA STANJA ....................................................................................... 6

2.1 OPIS OBMOČJA, DEMOGRAFSKIH IN GOSPODARSKIH ZNAČILNOSTI TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA...........................................................................6

2.1.1 Geografske značilnosti ........................................................................6 2.1.2 Prometna lokacija in infrastrukturne danosti...........................................8 2.1.3 Demografske značilnosti......................................................................9 2.1.4 Gospodarska struktura območja .........................................................11 2.1.5 Gospodarsko in upravno politično sodelovanje občine Kranjska Gora na področju turistične dejavnosti.....................................................................12

2.2 ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE..................................................................13 2.2.1 Naravne danosti in znamenitosti .........................................................13 2.2.2 Kulturno zgodovinske danosti in zanimivosti.........................................17 2.2.3 Ustvarjena turistična infrastruktura, storitve in programi........................20

2.3 ANALIZA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA ....................................................28 2.3.1 Prihodi turistov, nočitve turistov, povprečna doba bivanja ......................28 2.3.2 Zasedenost kapacitet ........................................................................31 2.3.3 Delež domačih/tujih gostov................................................................31 2.3.4 Obiskanost - dnevni izletniški gostje ...................................................32 2.3.5 Ciljni segmenti gostov.......................................................................33 2.3.6 Izdatki turistov ................................................................................34

2.4 POZICIONIRANJE OBSTOJEČE PONUDBE TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA................................................................................................................34

3. SWOT ANALIZA TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA .................. 36

4. PEST ANALIZA OZIROMA ANALIZA POLITIČNEGA, GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA OKOLJA V DRŽAVI .................................................................. 42

5. TRENDI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA ............................................... 43

5.1 TRENDI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA...................................................... 43 5.2 TRENDI POVPRAŠEVANJA EVROPSKEGA TRGA V ŠTEVILKAH............................... 45 5.3 SLOVENIJA KOT DEL EVROPSKEGA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA.................... 46 5.4 ZNAČILNOSTI POTOVANJ EVROPEJCEV V TUJINO ............................................ 46

6. PRIMERJALNA ANALIZA........................................................................... 48

6.1 PRIMERJALNA DESTINACIJA KITZBUEHEL ..................................................... 48 6.2 PRIMERJALNA DESTINACIJA VAL-GARDENA .................................................. 52 6.3 PRIMERJALNA DESTINACIJA CHAMONIX ....................................................... 55 6.4 UGOTOVITVE ANALIZE .............................................................................. 57

7. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA ........................................................................................................... 58

7.1 VIZIJA RAZVOJA TURIZMA ......................................................................... 58 7.2 CILJI RAZVOJA TURIZMA ........................................................................... 59 7.3 STRATEGIJA IZBOLJŠANJA KONKURENČNOSTI TURISTIČNE PONUDBE.................. 60

7.3.1 Opredelitev in definiranje turističnih proizvodov....................................60 7.3.2 Strategija konkurenčnosti in privlačnosti..............................................63 7.3.3 Definiranje potencialnih in ciljnih trgov/segmentov................................67 7.3.4 Definiranje primarnih in sekundarnih ciljnih segmentov..........................80



1

7.3.5 Strateško pozicioniranje turistične ponudbe destinacije Kranjska Gora in določitev koncepta nadaljnjega razvoja turizma ............................................81

7.4 RAZVOJNI MODEL....................................................................................87 7.4.1 Pomen in vloga posameznih javnosti pri strateškem razvoju turizma destinacije Kranjska Gora in ciljna organiziranost turizma...............................87 7.4.2 Geografsko strukturiranje turistične ponudbe .......................................92 7.4.3 Ključni razvojno investicijski projekti in aktivnosti .................................93 7.4.4 Načrt strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja za potrebe razvoja turizma na območju destinacije Kranjska Gora............................................ 103 7.4.5 Možni viri financiranja razvoja turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora..................................................................................................... 110

7.5 IZBOR OPTIMALNE STRATEGIJE TRŽENJA TURIZMA ........................................ 113 7.5.1 Strategija tržnega komuniciranja ...................................................... 113 7.5.1.1 Obstoječe aktivnosti tržnega komuniciranja in ugotovitve, ki iz tega izhajajo................................................................................................. 113 7.5.1.2 Predlog strategije tržnega komuniciranja ........................................ 118 7.5.2 Oblikovanje blagovne znamke .......................................................... 120

8. ZAKLJUČEK………………………………………………………………………………….. 127



2

Seznam tabel: Tabela 1: Povzetki klimatoloških analiz za postajo Rateče, za obdobje 1991-2000: ....8 Tabela 2: Izobrazbena struktura .........................................................................9 Tabela 3: Delovno aktivno prebivalstvo .............................................................10 Tabela 4: Podatki o registriranih brezposelnih po občinah za mesec avgust 2004 .....10 Tabela 5: Povprečne bruto plače za obdobje od 07/2003 do 07/2004 za občino Kranjska Gora (v SIT) .....................................................................................11 Tabela 6: Struktura zaposlenih po dejavnostih v občini Kranjska Gora....................11 Tabela 7: Struktura in število subjektov po dejavnosti .........................................12 Tabela 8: Opis naravnih danosti in znamenitosti .................................................14 Tabela 9: Kulturne in etnografske znamenitosti...................................................18 Tabela 10: Nastanitvene kapacitete po vrstah nastanitve in krajih .........................20 Tabela 11: Gostinske kapacitete po krajih ..........................................................22 Tabela 12: Seznam športnih tematskih poti in infrastrukture v turistični destinaciji Kranjska Gora................................................................................................23 Tabela 13: Seznam kapacitet konferenčnih in seminarskih dvoran v turistični destinaciji Kranjska Gora .................................................................................25 Tabela 14: Seznam prireditvenih objektov v turistični destinaciji Kranjska Gora.......26 Tabela 15: Seznam prireditev v turistični destinaciji Kranjska Gora........................27 Tabela 16: Število gostov in nočitev, povprečna doba bivanja v letih od 1999 do 2003 za turistično destinacijo Kranjska Gora ..............................................................28 Tabela 17: Število domačih in tujih gostov, povprečna doba bivanja po mesecih za leto 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora....................................................29 Tabela 18: Struktura domačih in tujih gostov in nočitev po mesecih v letu 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora ....................................................................30 Tabela 19: Nočitve po trgih v turistični destinaciji Kranjska Gora, v letih 2002 in 2003...................................................................................................................32 Tabela 20: Število obiskov v TIC-u Kranjska Gora ...............................................33 Tabela 21: Struktura obiskovalcev TIC-a Kranjska Gora glede na namen obiska ......33 Tabela 22: Napoved rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda do leta 2020 ............................................................................................................45 Tabela 23: Kvantitativni cilji razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora do obdobja 2010 in 2015 .....................................................................................60 Tabela 24: Turistične zvrsti in turistični proizvodi v turistični destinaciji Kranjska Gora...................................................................................................................61 Tabela 25: Opredelitev ključnih razvojnih investicijskih projektov in aktivnosti v turistični destinaciji Kranjska Gora v obdobju od leta 2005 do 2015 .......................94

Seznam grafov: Graf 1: Povprečna najvišja in najnižja dnevna temperatura za obdobje 1971-2000, postaja Rateče .................................................................................................8 Graf 2: Izobrazbena struktura prebivalstva na območju občine Kranjska Gora ...........9 Graf 3: Struktura poslovnih subjektov po dejavnosti v občini Kranjska Gora............12 Graf 4: Struktura sob p posameznih vrstah nastanitvenih objektov........................21 Graf 5: Struktura ležišč po posameznih vrstah nastanitvenih objektov ...................21 Graf 6: Struktura objektov po kategorizaciji .......................................................22 Graf 7: Število gostov in nočitev v turistični destinaciji Kranjska Gora v obdobju od l. 1999 do 2003 ................................................................................................29 Graf 8: Število domačih in tujih gostov in število ustvarjenih nočitev v letu 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora ....................................................................30 Graf 9: Povprečna doba bivanja po mesecih v letu 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora................................................................................................31



3

Graf 10: Nočitve po trgih v letu 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora .............32 Graf 11: Prikaz napovedi rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda do leta 2020 ............................................................................................................46

Seznam slik: Slika 1: Vstopna stran Kitzbuhel .......................................................................49 Slika 2: Predstavitvena stran Kitzbuhl ...............................................................49 Slika 3: Uradni logo in pozicioniranje.................................................................50 Slika 4: Predstavitvena stran Val-Gardena .........................................................52 Slika 5: Uradni logo in pozicioniranje.................................................................52 Slika 6: Predstavitvena stran ...........................................................................55 Slika 7: Uradni logo in pozicioniranje.................................................................55 Slika 8: Matrika turističnih doživetij...................................................................62 Slika 9: Matrika konkurenčnosti in atraktivnosti ..................................................64 Slika 10: Koncept razvoja, trženja in strateškega pozicioniranja ............................82 Slika 11: Predlog zunanje in notranje organiziranosti LTO-ja oz. DMO-ja ................92 Slika 12: Geografskega povezovanja turističnih krajev turistične destinacije Kranjska Gora.............................................................................................................93 Slika 13: Pregled promocijskih materialov Kranjske Gore ................................... 113 Slika 14: Promocijski material Julijskih Alp ....................................................... 114 Slika 15: Primeri oglaševanja Kranjske Gore .................................................... 115 Slika 16: Primer poslovne vizitke .................................................................... 115 Slika 17: Primeri označevanja na terenu .......................................................... 115 Slika 18: Spletna stran: www.kranjska-gora.si (vhodna in primer predstavitve družinskih počitnic)....................................................................................... 116 Slika 19: Primeri promocijskih materialov posameznih hotelskih hiš v Kranjski Gori 116 Slika 20: Primeri spletnih predstavitev posameznih hotelskih hiš v Kranjski Gori.... 117 Slika 21: Ključni elemente blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora in relacije med njim ......................................................................................... 122 Slika 22: Prizma identitete turistične destinacije Kranjska Gora........................... 126



4

1. UVOD Turizem je izredno pomembna gospodarska panoga območja občine Kranjska Gora. Je dejavnost, ki ima dolgoletno tradicijo in je zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja občine. Razvoj turistične dejavnosti ima tudi močne multiplikacijske vplive na ostale gospodarske dejavnosti, sociološki razvoj, prostorski razvoj, ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Na območju občine Kranjska Gora živi 5.247 prebivalcev, v gostinstvu je neposredno registriranih 26% poslovnih subjektov, ki zaposlujejo kar 59% aktivnega prebivalstva občine Kranjska Gora. Delež vseh poslovnih subjektov, ki so neposredno ali posredno povezani s turistično dejavnostjo je še bistveno višji. Območje občine Kranjske Gore je na podlagi izpolnjevanja pogojev pridobilo status zaokroženega turističnega območja oz. destinacije (št. 017-30/98-1). Razvoj turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora je v preteklih letih potekal stihijsko, odzival se je na priložnosti in trende na turističnem trgu, ni pa bilo načrtnega razvoja in opredeljene skupne vizije in ciljev turizma turistične destinacije Kranjska Gora. Za možnosti nadaljnjega razvoja turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora je s strani turističnih ponudnikov, gospodarskega, javnega in civilnega sektorja bila zaznana potreba po strateški opredelitvi razvoja turizma v turistični destinaciji. Strateška opredelitev razvoja turizma, ki definira vizijo in cilje razvoja turizma za srednjeročno obdobje do leta 2010 in dolgoročno obdobje do leta 2015 in opredeli način, aktivnosti in pogoje, kako te cilje doseči. Strategije razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora izhaja iz:

- analiz obstoječega stanja in pozicioniranja turizma v destinaciji, - analize prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT), - analiz političnega, ekonomskega, socialnega in tehnološkega okolja (PEST), - opredelitev trendov na turističnem trgu in - primerjalni analizi podobnih turističnih destinacij,

kar predstavlja prvi sklop tega dokumenta. Drugi sklop dokumenta se nanaša na samo opredelitev strategije razvoja turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora, kjer je opredeljena vizija razvoja turizma, cilji razvoja turizma, strategija izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe z opredelitvijo turističnih proizvodov, analizo konkurenčnosti in privlačnosti turističnih proizvodov, definiranimi ciljnimi segmenti in trgi ter strateškim pozicioniranjem turistične ponudbe destinacije Kranjska Gora. V razvojnem modelu so opredeljene vloge posameznih javnosti, geografska opredeljenost turistične ponudbe, ključni investicijski projekti in aktivnosti, načrt strokovnega izobraževanja in opredelitev možnih virov financiranja investicijskih projektov in aktivnosti, ki so pomembni in ključni za doseganje zastavljenih ciljev in vizije razvoja turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora. Za učinkovito mednarodno pozicioniranje in konkurenčnost je v strategiji opredeljena optimalna strategija trženja turizma, ki opredeljuje strategijo tržnega komuniciranja in načina oblikovanja razpoznavne blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora, posameznih proizvodov na nivoju destinacije in nenazadnje posameznih turističnih ponudnikov. Strategija razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora je rezultat analitičnega raziskovanja, mednarodnega primerjav, terenskih ogledov in delavnic, kjer so



5

sodelovali tudi udeleženci posredno in neposredno povezani s turistično dejavnostjo, javnega, civilnega in privatnega sektorja v turistični destinaciji Kranjska Gora.



6

2. ANALIZA STANJA 2.1 Opis območja, demografskih in gospodarskih značilnosti turistične destinacije Kranjska Gora

2.1.1 Geografske značilnosti Turistična destinacija Kranjska Gora je geografsko zaokroženo območje Zgornjesavske doline in po upravno politični ureditvi sovpada z mejami občine Kranjska Gora. Zgornjesavska dolina (tudi Dolina ali Gornjesavska dolina), leži na skrajnem severozahodu Slovenije, tik ob tromeji z Avstrijo in Italijo. Na severu jo omejuje obod Karavank in na jugu Julijske Alpe, proti vzhodu poteka meja pod Jesenicami, kjer se Zgornjesavska dolina odpira v Radovljiško kotlino, na zahodu pa po razvodju med porečjem Save in Zilje, zahodno od Rateč. Območje zajema 256,3 km2, kar predstavlja 1,3% površine Slovenije. Del območja se nahaja v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Področje je reliefno zelo razgibano. Iz Zgornjesavske doline segajo v Julijske Alpe gorske doline, ki so jih izoblikovali ledeniki in jim dali značilne koritaste oblike. Doline obdajajo slemena. Tako obdajajo dolino Planico Macesnovec (1613 m) in tri Ponce, medtem ko se nad Tamarjem dviga Jalovec (2643 m). Okoli doline Pišnice se vrste Vitranc (1631 m), Mojstrovka (2332 m) in Prisank (2547 m). Nad Krnico dominirata Razor (2601 m) in Škrlatica (2738 m). Gozd Martuljek obdaja venec slikovitih vrhov Špika (2472 m), Dovškega Križa (2531 m) in Kukove špice (2417 m). Nad dolino Vrat se vzpenjajo Stenar (2601 m), Pihavec (2414 m) in nad sklepom doline severna triglavska stena. V grebenu, ki deli Vrata in Kot, gospoduje Cmir (2393 m), med kotom in Krmo pa Rjavina (2532 m). Dolina Radovna deli Triglavsko pogorje od Mežakle. Za enotno sleme zahodnih Karavank, ki se vleče od Peči preko Kepe (2144 m), naprej na Golico,…so značilna razčlenjena prisojna pobočja. V Julijskih Alpah sta glavni kamenini dolomit in apnenec. Od nekdanjih ledeniških jezerc in aluvialnih nanosov rek so ostale prodnate in ilovnate usedline ter apniška glina. Povprečna nadmorska višina občine je 1304 m. Najvišjo točko je 2864 m, nosi Triglav, najnižja nadmorska višina je 650 m2 v Hrušici. V dolinah se nahaja večina naselij občine Kranjska Gora. Občina šteje 10 naselij in 4 krajevne skupnosti, kjer živi 5.247 prebivalcev. Naselja občine Kranjska Gora:

- Belca - Dovje - Gozd Martuljek - Kranjska Gora - Log - Mojstrana - Podkoren - Rateče - Srednji vrh



7

- Zgornja Radovna Krajevne skupnosti:

- KS Dovje-Mojstrana - KS Kranjska Gora - KS »Rute« - Gozd Martuljek - KS Rateče-Planica

Podnebje: Podnebje zgornjesavskega območja spada v alpski podnebni pas, ki je značilen po dolgih in snežnih zimah, ter kratkih, zmerno toplih poletjih, pogostih vzhodnih vetrovih in obilnih padavinah. Območje od Mojstrane navzgor pa je še pod vplivom specifičnih podnebnih razmer, ki zaostrujejo gorski značaj podnebja, kar je posledica nadmorske višine med 750 m in 850 m. Zima je običajno dolga 4 do 5 mesecev, povprečno število snežnih dni je dobrih štiri mesece. Povprečna najnižja dnevna temperatura v mesecu januarju je –8°C, čez dan pa se ozračje segreje nad 0°C. V najtoplejšem mesecu v letu je povprečna jutranja temperatura 10°C, podnevi pa se običajno ogreje na 23°C. Mikroklimatski pogoji po Dolini navzgor se od vasi do vasi že močno razlikujejo; posebno v zimskih mesecih, kar se kaže v debelini snežne odeje, ki raste z vsakim višinskim metrom navzgor. Prav tako so pozimi velike razlike med osojnimi in prisojnimi pobočji, ki dolino omejujejo. Prisojna pobočja so tako v zimskem času primerna za izlete in sprehode, ker ponujajo zaželeno sončno obsevanje, osojna pobočja pa varujejo in ohranjajo snežno odejo za smučanje. Nadmorska višina nad 800 m zagotavlja, da poletna vročina in sopara do Kranjske Gore ne sežeta, čeprav se izjemoma tudi zgodi, da se živo srebro povzpne nad 30°C. V lepih poletnih dneh se razvijejo pobočni in dolinski vetrovi, ki omilijo vročino. Povprečna najnižja dnevna temperatura (°C): JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO -0,8 -0,7 -3,4 0,1 4,6 7,9 9,9 9,7 6,3 2,2 -2,9 -6,6 1,1 Povprečna najvišja dnevna temperatura (°C): JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO 1,4 4,1 7,9 11,6 16,9 20,3 22,8 22,5 18,3 13,0 6,1 1,5 12,2 Število dni s snežno odejo: JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO 29 25 24 10 1 0 0 0 0 1 12 26 127 Količina padavin (v mm) v obdobju 1993 – 2003 (padavinska postaja Kranjska Gora): JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 69,6 38,1 76,3 123,6 109,6 152,4 170,0 155,0 162,0 214,3 225,4 104,8



8

Tabela 1: Povzetki klimatoloških analiz za postajo Rateče, za obdobje 1991-2000:

Graf 1: Povprečna najvišja in najnižja dnevna temperatura za obdobje 1971-2000, postaja Rateče

Povprečna najnižja in najvišja dnevna temperatura za obdobje 1971-2000, Rateče

-10,0

-5,0

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

mesec

tem

pera

tura

(oC

)

Povpr.najnižja temp. Povpr.navišja temp.

2.1.2 Prometna lokacija in infrastrukturne danosti Turistična destinacija Kranjske Gore je prometno lahko dostopna. Skozi dolino vodi regionalna cesta. Iz osrednje dela Slovenije je dostopna iz smeri Kranj – Jesenice – Kranjska gora, iz severnih in zahodnih regij pa preko prehoda Karavanke, Vršič in Predil. Na zahodu je najbližja avtocesta pri 15 km oddaljenem Trbižu (ITA), na severu pri 15 km oddaljenem Beljaku (A) in na vzhodu tik ob meji območja poteka jeseniška avtocesta. Oddaljenost do treh železniških postaj (Jesenice, Beljak, Trbiž) je 20 km. Od najbližjega letališča (Ljubljana - Brnik) je Kranjska Gora oddaljena 75 km, od letališča v avstrijskem Celovcu pa 95 km.



9

2.1.3 Demografske značilnosti Turistična destinacija Kranjska Gora šteje 5.247 prebivalcev, kar predstavlja 0,3% prebivalstva Slovenije. Struktura prebivalstva po spolu kaže na skoraj enakomerno porazdelitev med spoloma, 49% je moških in 51% žensk. Povprečna gostota prebivalstva znaša 21 prebivalcev na km2, kar je močno pod slovenskim povprečjem (98 prebivalcev na km2). Indeks staranja prebivalstva, ki je razmerje med številom prebivalstva starejšega od 65 let in številom prebivalstva mlajšega od 14 let znaša 128,1 in je močno nad slovenskim povprečjem (96,4), kar kaže na zelo visok delež starejše populacije v občini. Izobrazbena struktura kaže, da ima večina prebivalstva izobrazbo srednje šole, delež zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo je primerljiv s slovenskim povprečjem. Tabela 2: Izobrazbena struktura

brez nepopolna

izobrazbe osnovna nižja in strokovnasrednja inpoklicna splošna

4548 43 175 898 1368 1481 264 278 41

100,0% 0,9% 3,8% 19,7% 30,1% 32,6% 5,8% 6,1% 0,9%

Skupaj

Izobrazba

osnovna

srednja

višja

visoka

dodiplomska

podiplomska

Vir:SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002 Graf 2: Izobrazbena struktura prebivalstva na območju občine Kranjska Gora

Izobrazbena struktura

0,7%

6,3%

26,1% 27,2% 26,9%

5,1%6,9%

1,0% 0,9%

6,1%5,8%

32,6%30,1%

19,7%

0,9%

3,8%

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

Bre

ziz

obra

zbe

Nepopoln

aosn

ovna

izobra

zba

Osn

ovna

izobra

zba

Sre

dnja

izobra

zba -

niž

ja

insr

ednja

poklic

na

Sre

dnja

izobra

zba -

stro

kovna in

splo

šna

Viš

jaiz

obra

zba

Vis

oka

dodip

lom

ska

izobra

zba

Vis

oka

podip

lom

ska

izobra

zba

Izobrazbena struktura Slovenija Izobrazbena struktura Kranjska Gora

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002



10

Po statističnih podatkih za mesec avgust 2004 je bila registrirana stopnja brezposelnosti za občino Kranjska Gora 8,2%. Stopnja zaposlenosti1 je 54,4%. Največ delovno aktivnega prebivalstva je zaposlenih v podjetjih, družbah in organizacijah 78%, samozaposlenih oseb je 10%, 12% pa je zaposlenih pri samozaposlenih osebah. Tabela 3: Delovno aktivno prebivalstvo

Delovnoaktivno

prebivalstvo v podjetjih, samostojni osebe, ki

družbah in podjetniki opravljajo

organizacijah posamezniki poklicno

dejavnost

SLOVENIJA 781.354 702.440 636.406 78.914 42.947 6.551 29.416

Gorenjska 70.539 64.818 59.341 5.721 3.875 445 1.401

Kranjska Gora 1.310 1.175 1.018 135 107 9 19

Zaposlene osebe Samozaposlene osebe

Ime skupaj skupaj kmetje

Tabela 4: Podatki o registriranih brezposelnih po občinah za mesec avgust 2004

OBČINA ŠTEVILOŠTEVILO PR.

MESEC MESEČNI INDEKS

ŠTEVILO PR. LETO

LETNI INDEKS

SKUPAJ 90.314 90.294 100,02 98.159 92,01KRANJSKA GORA 189 186 101,61 193 97,93

Podatki o registrirano brezposelnih po občinah za mesec 08/2004

Vir podatkov: Zavod RS za zaposlovanje

Povprečna bruto plača za vse dejavnosti v občini je v juliju 2004 znašala 251.607 SIT, kar znaša neto 159.718 SIT. V tabeli so prikazane povprečne bruto plače za obdobje od 07/2003 do 07/2004 za občino Kranjska Gora (v SIT).

1 Stopnja zaposlenosti = delovno aktivno prebivalstvo/delovno sposobno prebivalstvo (15-64 let)*100



11

Tabela 5: Povprečne bruto plače za obdobje od 07/2003 do 07/2004 za občino Kranjska Gora (v SIT) OBČINA KRANJSKA GORADATUM BRUTO PLAČA NETO PLAČA07/2003 247.003 155.39908/2003 259.130 161.65209/2003 250.493 158.00010/2003 248.532 155.94111/2003 271.906 169.07912/2003 254.392 159.42101/2004 264.341 165.65402/2004 248.653 157.46003/2004 249.827 156.66704/2004 268.649 166.43205/2004 242.314 154.76206/2004 245.544 156.71307/2004 251.607 159.718

Plače so izražene v slovenskih tolarjih (SIT).Vir: SURS Največ neposredno zaposlenih oseb je v turistični dejavnosti, kar 59%. Posredno zaposlenih oseb v turistični dejavnosti je približno še 15%. Tabela 6: Struktura zaposlenih po dejavnostih v občini Kranjska Gora

Dejavnost Struktura zaposlenih v %

gostinstvo 59predelovalne dejavnosti 14trgovina, popravila motornih vozil 8promet in zveze 7ostalo 7gradbeništvo 4oskrba z elektriko, plinom, vodo 1SKUPAJ 100

Delež zaposlenih po dejavnostih v občini Kranjska Gora za leto 2003

Vir: AJPES, izpostava Kranj, Gospodarsko finančna gibanja za leto 2003.

2.1.4 Gospodarska struktura območja V strukturi gospodarstva ima turistična dejavnost velik pomen. Standardna klasifikacija dejavnosti, ki evidentira in poimenuje turistično dejavnost pod »gostinstvo« kaže, da je s področja »gostinstva« dobra četrtina poslovnih subjektov, ki kot že navedeno zaposlujejo 59% aktivnega prebivalstva.



12

Tabela 7: Struktura in število subjektov po dejavnosti

standardna klasifikacija dejavnosti Gostinstvo 107 25,8%Druge javne, skupne in os.storitve 106 25,6%Trgovina, popravila mot. vozil 47 11,4%Predelovalne dejavnosti 37 8,9%Gradbeništvo 30 7,2%Promet, skladiščenje, zveze 25 6,0%Nepremičnine, najem posl.prost. 22 5,3%Oskrba z elektriko, plinom, vodo 16 3,9%

Javna uprava, obramba, soc. zavarov. 12 2,9%Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 8 1,9%Izobraževanje 2 0,5%Zdravstvo, socialno varstvo 2 0,5%skupaj 414 100,0%

2002POSLOVNI SUBJEKTI PO DEJAVNOSTI

Graf 3: Struktura poslovnih subjektov po dejavnosti v občini Kranjska Gora

Struktura poslovnih subjektov po dejavnosti

25,8%

25,6%

6,0%

8,9%

11,4%

7,2%

5,3%

0,5%0,5%1,9%

2,9%3,9%

Gostinstvo Druge javne, skupne in os.storitveTrgovina, popravila mot. vozil Predelovalne dejavnostiGradbeništvo Promet, skladiščenje, zvezeNepremičnine, najem posl.prost. Oskrba z elektriko, plinom, vodoJavna uprava, obramba, soc. zavarov. Kmetijstvo, lov, gozdarstvoIzobraževanje Zdravstvo, socialno varstvo

2.1.5 Gospodarsko in upravno politično sodelovanje občine Kranjska Gora na področju turistične dejavnosti Občina Kranjska Gora je podpisala listino o sodelovanju s sosednjima občinama na tromeji Arnoldstein, Avstrija in Tarvisio, Italija, pobratena je z občino Santa Marinella iz Južne Italije ter občino Waasmunster iz Belgije, partnerski odnos ima z občino



13

Nagold iz Nemčije. Sodelovanje z omenjenimi občinami poteka na področju turizma, športa in kulture. Občina Kranjska Gora je tudi vključena v program EU, imenovan Open Leader II, ki ga vodi Skupnost gorskih občin v Italiji. Program sicer še ne omogoča koriščenja finančnih sredstev, omogoča pa sodelovanje v izobraževalnih programih. Strategija razvoja slovenskega turizma 2002 -2006 opredeljuje turistično območje Kranjska Gora pod geografsko področje oziroma turistično območje Julijskih Alp, ki obsega zaokroženo turistično področje Zgornjesavske in Soške doline. Območje občine Kranjska Gora pa je na podlagi izpolnjevanja pogojev za podelitev statusa turistične destinacije pridobilo status zaokroženega turističnega območja. Trenutno se turistični ponudniki in območje Kranjske Gore pozicionira in trži pod obema opredelitvama. Na turističnem trgu nastopa kot samostojna turistična destinacija, sodeluje in pozicionira pa se tudi kot del zaokroženega turističnega območja Julijskih Alp. 2.2 Analiza turistične ponudbe

2.2.1 Naravne danosti in znamenitosti Pokrajino zaznamuje karakter ledeniško nastalih dolin in visokih skalnatih slemenov, vrhov z nenavadnimi kraškimi oblikami, travnatimi pobočji, veličastni slapovi, jezerca in reke ter bogata flora in fauna. Pestrost in danosti pokrajine je v preteklosti bistveno vplivala na življenje ljudi in njihovih navad, danes pa nudi tudi številne možnosti za preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi, stik z naravo in odkrivanje njenih zakladov. Je pomemben in značilen potencialni dejavnik turistične ponudbe, ki je že dobro prepoznan in vključen v turistično ponudbo destinacije Kranjska Gora. Večina pokrajine sodi v Triglavski narodni park (60%) in je pod nadzorom, zaščitena pred morebitnimi negativnimi ekološkimi vplivi (TNP z njo upravlja).



14

Tabela 8: Opis naravnih danosti in znamenitosti NARAVNE DANOSTI

Kratek opis NARAVNA DANOST

Dostopnost Ocena trenutne uporabe2

Potencial rabe za

turistične namene

Upravljalec

Planica Planica je slikovita ledeniška preoblikovana alpska dolina v obliki črke U, ki leži v smeri sever-jug in je dolga okoli 7 kilometrov. Razgibano dolinsko dno prekrivajo ledeniške morene in melišča, ki jih z okoliških gora nanašajo hudourniki. V spodnjem delu Planice se prepletajo z gozdnimi zaplatami senožeti, ponekod so izraziti značilni grbinasti travniki, v zgornjem delu prevladuje gozd. Dolino obdajajo do 2500 m visoke gore in grebeni kot so stene dvatisočakov Mojstrovke, Travnika in Velike Dnine na eni ter skupine Ponc na drugi strani zaključuje slikoviti Jalovec (2645 m) z ozebnikom. Značilna oblika Jalovca, kot jo vidimo iz Tamarja, je upodobljena na znaku Planinske zveze Slovenije.

Planica Z avtomobilom

4 5 ŠD Planica

Mala Pišnica Mala Pišnica je zaprta 5 kilometrov dolga alpska dolina s potokom enakega imena. Je brez cest in javnih poti, po njej vodi samo neoznačena lovska steza. V zgornjem delu raste eden najmogočnejših in najstarejših macesnov v Sloveniji. Prsni obseg je 422 cm, starost pa okoli 1040 let. Dolina je zavarovana kot naravni rezervat v Triglavskem narodnem parku. Od leta 2002 Triglavski narodni park organizira vodene izlete v Malo Pišnico. Cesta, ki vodi do vhoda v Malo Pišnico teče iz Kranjske Gore najprej po dolini Velike Pišnice do umetnega jezera Jasna, kjer se dolini Velike Pišnice pridruži ožja Mala Pišnica. Za obisk obstaja omejitev – možen ogled samo vodeno; pot ni vrisana v sprehajalno karto občine

Mala pišnica Težak pristop iz Jasne (Kranjska

Gora), srednje težak pristop s Slemena

3 3 TNP

Dolina Vrata in slap Peričnik

Dolina Vrata so največja ledeniška preoblikovana dolina na severni strani Julijskih Alp, ki se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene. Na poti pridemo najprej do slapova s skupnim imenom Peričnik. Spodnji slap je visok 52 metrov in zgornji 16 metrov. Slap Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem doline Vrat. V zadnji ledeni dobi je ledenik dolino poglobil in razširil, zato je obvisela stranska dolina, po kateri je že pred poledenitvijo tekel potok. Po umiku ledenika je voda začela padati kot slap v dolino. Pozimi se slapova spremenita v nešteto ledenih kapnikov in plošč, modre in zelene barve. Do Vrat od Peričnika vodi pot pod »Galerijami«. Galerije predstavljajo izvotlene in ponekod previsne konglomeratne kamnine, ki jih je izdolbel in spodkopal potok, ki danes teče globoko spodaj.

Dolina Vrata in slap Peričnik

Lahek pristop peš iz Mojstrane ali z avtomobilom

5 5 TNP

Dolina Kot Dolina Kot je dolga dobre 4 km in prekrita z gozdom in je znana kot najkrajša in zelo, lepa pot na Triglav. Obiskovalce očara s svojo tihoto in samoto v senci severne stene Rjavine. Tu ni planinskih postojank, zavetišče za planince nudijo le svisli na Lengarjevem rovtu.

Dolina Kot Lahek pristop peš ali s kolesom iz Mojstrane 3 3 TNP

Dolina Krma Dolina Krma predstavlja najlažjo, a obenem najdaljšo pot na Triglav. Dolga je cca. 7 km in je nadaljevanje doline Radovna. Sredi doline je na veliki jasi Zasipska planina, kjer stoji Kovinarska koča.

Dolina Krma Lahek pristop peš ali s kolesom iz Mojstrane

3 3 TNP

Zgornja Radovna ZGORNJA RADOVNA je edinstvena vasica, ki leži v celoti na območju Triglavskega narodnega parka, v dolini Radovna. Radovna je ime okrog 20 km dolge reke, doline in naselja, ki sega od dolin Kot in Krma do Radovljiške kotline. Dolina je ujeta med pobočja planot Pokljuka in Mežakla, prekrivajo jo grbinasti, spomladi in poleti cvetja polni travniki. Grbinaste travnike v Julijskih Alpah najdemo v dolini Radovne, Kota, Krme in v dolini Vrat. V Radovni so grbinasta le še posamezna zemljišča nekaterih parcel. Poleg gospodarskega poslopja pred Gogalovo domačijo, Zgornja Radovna št.20 je Gogalova lipa. Gre za lipak ali lipovec (domačini, ga imenujejo lipa) visok približno 25 metrov z deblom premera 2 metra, staro največ 500 let.

Zgornja Radovna

Lahek pristop peš ali s kolesom iz

Mojstrane, lahko tudi z avtomobilom

3 4 TNP

2 1 – zelo nizka stopnja izkoriščanja za turistične namene, 5 – zelo visoka stopnja izkoriščanja v turistične namene



15

Slap Črne vode V pobočju Slemena voda pada v številnih slapovih, od katerih je najvišji ravno spodnji, približno 70 m visoki slap Črne vode. Voda takoj pod slapom ponikne.

Slap Črne vode Od koče v Tamarju peš - lahek dostop 3 3 TNP

Slap Nadiža v Tamarju (prvi izvir Save Dolinke)

Izvira na nadmorski višini 1232 m.Višina 12 m, nahaja se v ostenju rateških Ponc. Slap Nadiža v Tamarju (prvi izvir Save Dolinke)

Od koče v Tamarju peš - srednje težak

dostop 4 5 TNP

Martuljkovi slapovi

Pod skalnimi stenami sta dve večji ledeniški krnici: Za Akom in Pod Srcem. V prvi se zbira voda potoka Martuljek, ki se nato spušča v treh stopnjah čez 110 m visoko steno to je Zgornji Martuljkov slap. Pod njo teče potok skozi 500 m dolgo sotesko, nato ponovno pade čez 50 m visoko steno to je Spodnji Martuljkov slap, v nižjo, 400 m dolgo in ozko v apnenec izdolbeno Martuljkovo sotesko.

Martuljkovi slapovi

Srednje težak dostop iz Gozd Martuljka

4 5 TNP

Presihajoče jezero Ledine v Ratečah

Pod vasjo ob vhodu v dolino Planico se nahaja presihajoče jezero Ledine. Ob velikem deževju, navadno spomladi in jeseni, se napolni in mnogokrat pozimi zamrzne. Poleti presahne in kmetje pokosijo travo, ki zraste v zelo kratkem času. Jezerska voda naj bi bila v povezavi s Savo Dolinko in Nadižo. Jezero predstavlja tudi razvodnico med Savskim in Dravskim porečjem.

Presihajoče jezero Ledine v Ratečah

Z avtomobilom

2 2 ni

upravljalca

Zelenci - 2. izvir Save Dolinke

Večina vode priteče podzemno iz Tamarja kjer izvira kot prvi izvir Nadiža. Jezerce z izrazito zeleno barvo (odtod tudi ime 'Zelenci') leži v močvirju, ki je ostanek nekdanjega večjega jezera, ki je nastalo po zadnji ledeni dobi. Pozimi ne zamrzne, njegova temperatura pa je vse leto okrog 6°C. Leta 1992 so bili Zelenci razglašeni za naravni rezervat. Površina naravnega rezervata je 14 ha, največja globina jezerca je 3 m.

Zelenci - 2. izvir Save Dolinke

Lahek dostop peš po kolesarski stezi ali z avtomobilom z magistralne ceste Kranjska Gora - Rateče (5 min hoje)

5 5 TNP

Tromeja in Peč Nad Ratečami se dviga Peč (1510 m), vrh, kjer poteka tromeja med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Obenem je ta točka stičišče treh kultur: slovanske, romanske in germanske. Tromeja - stičišče treh državnih mej je lahko cilj prijetnega izleta, kjer se nam odpira pogled na tri doline treh dežel. Na tem pomembnem evropskem stičišču treh velikih jezikovnih skupin in kultur je bil leta 1994 postavljen spomenik razumevanju in prijateljstvu med narodi.

Peč - tromeja Lahka dostop peš 3 ure ali z avtomobilom

4 5

Gorski preval Vršič

Gorski preval Vršič je najvišji cestni prelaz (1611 m) v Vzhodnih Julijskih Alpah in naravna povezava med savsko in soško dolino, ki so ga že od nekdaj uporabljali prebivalci obeh dolin. Na Vršič pelje asfaltna in tlakovana cesta iz Kranjske Gore mimo jezera Jasna, Mihovega doma, Koče na Gozdu, Erjavčeve koče do Tičarjevega planinskega doma na Vršiču. Ob cesti je na višini okoli 1200 m Ruska kapelica.

Gorski preval Vršič

Srednje težak dostop peš iz Kranjske Gore

ali z avtomobilom 5 5 TNP

Špikova skupina Južno od naselja se nad Dolino dviga v polkrogu gorsko ostenje imenovana Martuljkova ali Špikova skupina (Kukova špica, 2417 m; Široka peč, 2497 m; Dovški Križ, 2542 m; Veliko Oltar, 2621 m; Mali Oltar, 2509 m; Velika Ponca, 2602 m; Špik, 2472 m; Frdamane police, 2284 m). Nad dolino je dobro ohranjen gorski gozd. Območje te gorske skupine z dolino potoka Martuljka je bilo leta 1949 razglašeno za krajinski park, od leta 1981 pa je vključeno v Triglavski narodni park.

Špikova skupina

Težak pristop iz Gozd Martuljka (alpinizem),

2 2 TNP

Triglavska severna stena

Severno steno Triglava uvrščajo med najmogočnejše stene v Alpah (za stenama Watzmana in Hochstadla). Največja višinska razlika je okoli 1200 m, povprečna nagnjenost 45°. Mogočen vtis naredi stena predvsem zaradi širine in višine ter skalnih stebrov. Med temi izstopajo Slovenski, Nemški in (najmogočnejši) Centralni steber. Najdaljša plezalna smer sega od doline do vrha Triglava.

Triglavska severna stena

Do doline Vrata lahek pristop peš iz

Mojstrane ali z avtomobilom

4 4 TNP

Ajdovska deklica Ajdovska deklica je kamnita podoba deklice, ki je našla svoj odmev v ljudski pripovedki. Ajdovske žene ali jedek žene (jeda je kranjskogorsko pojmovanje za ajdo) so kranjskogorcem prerokovale usodo ob rojstvu in svetovale kdaj je pravi čas za setev in žetev. Ena izmed njih je sinu lovca prerokovala, da bo ustrelil zlatoroga, ki živi v okoliških gorah. Ajdovske žene so se ob prerokbi razjezile in ajdovsko deklico spremenile v skalo

Ajdovska deklica

Lahek dostop peš z vrha Vršiča (20 min)

5 5 TNP



16

Veliko Prisankovo okno

Okno v steni Prisanka – veliko okno na zgornjem robu Prisankove severne stene je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih odprtin na Slovenskem. Odprtina je visoka okoli 80 metrov in široka okoli 40 metrov. Razdrapane stene in sveže melišče pod oknom dokazujejo, da je kamnina predrta ob prelomu. Nastal je udor, ki se je s preperevanjem večal v sedanjo odprtino. Obstaja tudi malo okno.

Veliko Prisankovo okno

Z avtomobilom (ogled s ceste na

Vršič), zelo zahteven dostop peš 5 5 TNP



17

2.2.2 Kulturno zgodovinske danosti in zanimivosti Turistična destinacija Kranjska Gora ima bogato sakralno in etnografsko dediščino, ki jo predstavljajo cerkve, kapelice in stare domačije, ki avtentično prikazujejo preteklo življenje, navade in bivalno okolje ljudi. V Liznjekovi domačiji se nahaja tudi muzej, ki je edini v občini. Kulturno bogastvo občine predstavlja dober potencial za turistične namene, ki se lahko navezuje na tematske poti, učne poti, prireditve in kulturni turizem. Trenutno je zelo prepoznana in obiskana Ruska kapelica, ki stoji ob cesti na Vršič, Liznjekova domačija – muzej, ki se nahaja v centru Kranjske Gore in Kovačnica Pr' Katr', ki obiskovalcem nudi domače tipične izdelke (hrano in ročna dela). Ostale kulturne znamenitosti so manj turistično prepoznavne in obiskane.



18

Tabela 9: Kulturne in etnografske znamenitosti KULTURNE IN ENTNOGRAFSKE ZNAMENITOSTI

Lokacija in vsebina Sedanje stanje izkoriščenosti v tur. nam.

Potencial rabe za tur. namene

Upravljalec

Liznjekova domačija v Kranjski Gori

Tipična alpska hiša grajena v baročnem slogu datira v leto 1730. Danes je preurejena v muzej. V njej si lahko ogledate tudi muzejsko sobo josipa Vandota, znanega mladinskega pisatelja in avtorja zgodb o Kekcu.

3 5 Zgornjesavski muzej Jesenice

Cerkev Marije Vnebovzete v Kranjski Gori

Sedanja cerkev je poznogotska stavba, zidana leta 1510. Izvajalec je bil mojster Jernej Firtaler iz Beljaka. Koroški vpliv je viden predvsem v ladijskem oboku, ki sloni na notranjih opornikih; okrašen je z dekorativnim prepletom reber in je najzanimivejši te vrste v Sloveniji.Od prvotne cerkve je ostal iz peščenih kvadrov zidan zvonik v romanskem slogu.

3 3 Župnija Kranjska Gora

Ruska kapela pod Vršičem Ruska kapela stoji ob cesti na Vršič. Zgrajena je bila med prvo svetovno vojno v spomin na padle ruske ujetnike, ki so gradili cesto na Vršič.

5 5 TD Kranjska Gora

Grobišča umrlih ruskih ujetnikov pod Vršičem

Grobišča se nahajajo pod Erjavčevo kočo na vršiču. 3 3 TD Kranjska Gora

Ruski Križ Pod Mihovim domom na cesti na Vršič

Spominski križ v spomin na padle ruske ujetnike, ki so gradili cesto na Vršič 2 2 TD Kranjska Gora

Spomenik Jakobu Aljažu na Dovjem.

Spomenik Jakobu Aljažu, duhovniku in pianistu, ki je leta 1895 za simbolično ceno odkupil od avstrijskega Alpenvereina vrh Triglava.

3 3 PD Dovje - Mojstrana

Cerkev sv. Duha in cerkev sv. Tomaža v Ratečah

Cerkev sv. Duha je župnijska cerkev s poznogotskim prezbiterijem (prvotna kapela iz l. 1520). V pokopališki cerkvi sv. Tomaža z zvonikom iz 14.st. in zvonom iz leta 1521 so ohranjeni ostanki gotskih stenskih poslikav. V kraju je najverjetneje nastal Rateški rokopis iz 2. pol.14.st., ki je shranjen v Celovcu in zbirka prvih molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku.

Cerkev sv. Klemena v Mojstrani

Prva cerkvica je stala tu že v 11. stol. Najprej je bila na tem kraju postavljena romanska kapela ovalne oblike s precej nizkim obokom. Pri izkopavanjih so naleteli na ostanke lesenega nadstrešja, ki naj bi bil pred to, precej majhno kapelo. Končno podobo je dobila leta 1640. Romanska kapela je vzidana v cerkev in sedaj služi kot prezbiterij. Obok je bil zelo nizek, zato so ga morali povečati. Podružnčna cerkev Sv. Klemena naj bi nastala na mestu, kjer sta prenočevala brata Sv. Ciril in Metod, ko sta nesla kosti Sv. Klemena papežu v Rim. Od tod je tudi ime cerkve.

2 2 Župnija Dovje - Mojstrana

Spomenik padlim partizanom gornikom, dolina Vrata

To je velik balvan, v katerega je zabit največji plezalni klin z vponko, kar jih poznamo na svetu. Ob njem se nam ponuja čudovit pogled na severno steno Triglava.

2 2 PD Dovje Mojstrana



19

Cerkev sv. Mihaela na Dovjem

Župnijsko cerkev Sv. Mihaela so zgradili v začetku 14. stoletja. Prezidana je bila leta 1829 v neorenesančnem slogu, krita s skodlami (macesnove klane deske na strehi). Tabernakelj je v osnovi še gotski. Zunaj cerkve je ohranjena freska križanja. Dolga leta je tu služboval župnik Jakob Aljaž, ki se je s svojim delom in požrtvovalnostjo zapisal v zgodovino Slovencev. Na pokopališču so pokopani planinci, ki so se ponesrečili v Triglavskem pogorju. Eden najbolj znanih izmed njih je bil Klement Jug.

2 2 Župnija Dovje - Mojstrana

Šmercova hiša (Mojstrana)

V hiši je ohranjena vinska klet, ki jo je prav tako zgradil prvotni lastnik, ki je prodajal vino. Hiša je bila del znane turistične gostilne, ki je slovela po ugledu, gostoljubju in dobri postrežbi. Tu so ljudje lahko najemali tudi gorske vodnike. Eden najbolj znanih gostov je bil Julius Kugy. Vanjo pa so zahajali tudi ugledni ljudje iz Avstrije, Nemčije in Italije. Tu naj bi Baumbach napisal znano Pripovedko o Zlatorogu. Šmerc je hišo tudi nadgrajeval in v tistem času so nastale tudi prelepe freske Sv. Florjana, Višarske Marije in Mihaela - zavetnika Dovške cerkve (l. 1778), ki dajejo hiši poseben čar in vrednost.

1 5

Ambrožičeva hiša Zanimiva je predvsem zaradi niza panjskih končnic, ki krasijo pročelje hiše.Tu je nekdaj živel ustanovitelj čebelarsko-sadjarskega društva, Mihael Ambrožič Bil je svetovno znan čebelar, trgovec s čebeljimi panji, maticami in medom. V spomin so mu postavili spominsko ploščo z znaki zlatih odlikovanj in medalj, ki jih je prejel za svoje delo.

1 5

Obnovljena kovačnica''Pr' Katr' '' na Dovjem

Je trgovina za prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij. Ponujajo dobrote kot so: domač kruh, domače žganje, likerji, jabolčni krhlji, čokoladna medena pita, orehova in makova potica, posušena zelenjava, domače marmelade, med, medica,… Obenem lahko kupite tudi izdelke za posebne priložnosti in darilne pakete. Na voljo so vam še: lesene sklede, ročno pletene nogavice, figurice iz čebeljega voska, domača volna, ovčje kože, unikatni izdelki iz keramike,…

3 4

Pocarjeva domačija Gre za eno najstarejših domačij v TNP-ju. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa najstarejša listina izvira iz leta 1609. Na vhodnem pročelju sta freski Višarske Matere Božje in Križanega z Marijama. Notranja oprema je v celoti avtentična. Stanovanjska stavba zajema vežo, 'hišo' z lončeno pečjo, hišno kamro, črno kuhinjo, kamro za preužitkarje, klet in podstrešje. Gospodarsko poslopje pa sestavljajo hlevi, senik s kmečkim orodjem in panoji s predstavitvijo TNP-ja. V kompleksu so ohranjeni še svinjak, drvarnica in vodnjak. Tu se začne tudi kulturna pot.

3 4

Psnakova žaga in mlin Nahajata se 300 metrov od izvira Radovne, pod Gogalovo domačijo. Mlin in žaga sta delovala le občasno - ob veliki vodi. Kdaj sta bila zgrajena, ni znano, obratovala pa sta vse do 70-ih let. V mlinu je ''črni'' kamen za mletje žitaric; lesena žaga - venecijanka, ki je zaradi racionalne izrabe delovala sočasno z mlinom, je z mehanizmom povezana s pogonskim vodnim kolesom.

2 4

Kajžn'kova domačija Nahaja se v središču Rateč. V muzeju si obiskovalci lahko ogledajo stare eksponate, ki so jih domačini uporabljali v vsakdanjem življenju in pri delu. Obiskovalcem je na voljo tudi zgodovina planiških skokov in poletov.

1 3



20

2.2.3 Ustvarjena turistična infrastruktura, storitve in programi 2.2.3.1 Nastanitvene kapacitete Celovito turistično ponudbo nastanitvenih kapacitet turistične destinacije Kranjska Gora predstavljajo kapacitete, ki se po merilih in načinu kategorizacije uvršajo med:

- Hotele, - Penzione, - Gostišča, - Apartmaje, - Sobe, - Turistične kmetije z nastanitvijo, - Mladinske hotele, - Počitniške domove, - Planinske koče, - Kampe.

Glavnino turističnih namestitvenih kapacitet3 predstavljajo hoteli, ki se jih večina nahaja v Kranjski Gori. Tudi večina ostalih vrst namestitvenih kapacitet je skoncentrirana v naselju Kranjska Gora. 9 od 10 hotelov sodi v kategorizacijo 4 zvezdic (Po pravilniku o načinu in merilih kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, UL RS št 29/97), 2 se uvrščata v kategorijo 3 zvezdic. V kategorizacijo 4 zvezdic se še uvrščajo 4 penzioni in 1 gostišče. Ostali nastanitveni objekti spadajo pod 3, 2 zvezdici ali manj. Večina ponudbe namestitvenih kapacitet je na voljo celo leto. Oba kampa vse leto sprejemata avtodome, večina planinskih koč pa je pozimi zaprta. Tabela 10: Nastanitvene kapacitete po vrstah nastanitve in krajih

KRAJ Šte

vilo

ho

telo

v

Šte

vilo

p

en

zio

no

v

Šte

vilo

go

stišč

s p

ren

oči

šči

Šte

vilo

ap

art

maje

v in

so

bo

daja

lcev

Šte

vilo

tu

rist

ičn

ih

km

eti

j

Šte

vilo

p

oči

tniš

kih

d

om

ov

Šte

vilo

m

lad

insk

ih

pre

noči

šč

Šte

vilo

p

lan

insk

ih k

oč

Šte

vilo

kam

po

v

Kranjska Gora 9 6 3 21 1 2 2 6Gozd Martuljk 1 1 3 1Dovje-Mojstrana 6 2 1Podkoren 1 6Rateče-Planica 1 5 2SKUPAJ 10 8 4 41 1 2 2 10 2 Vir: Zbrani podatki iz LTO Kranjska Gora, 2004

3 Seznam vseh nastanitvenih kapacitet je podan v prilogi dokumenta.



21

Graf 4: Struktura sob p posameznih vrstah nastanitvenih objektov

Struktura sob po posameznih vrstah nastanitvenih objektov

Število sob v hotelih66,9%

Število sob v poč itniških domovih

1,6%

Število sob pri

sobodajalcih in apartmajih

12,3%

Število sob v penzionih

7,5%

Število sob na turističnih

kmetijah0,5%

Število sob v mladinskih prenoč išč ih

4,7%

Število sob v planinskih

kočah5,0%

Število sob v gostišč ih s prenoč išč i

1,5%

Graf 5: Struktura ležišč po posameznih vrstah nastanitvenih objektov

Struktura ležišč po posameznih vrstah nastanitvenih objektov

Število ležišč v hotelih54,0%

Število ležišč v

poč itniških domovih

6,0%


gostišč ih s prenoč išč i

1,9%


planinskih kočah10,4%


maldinskih prenoč išč ih

5,1%Število

ležišč na turističnih kmetijah

0,6%


penzionih6,9%


apartmajih in sobah15,1%



22

Graf 6: Struktura objektov po kategorizaciji

Struktura objektov po kategorizaciji

0% 20%

33%

39%

8%

5 zvezdic 4 zvezdice 3 zvezdice 2 zvezdici 1 zvezdica

2.2.3.2 Gostinski obrati Podatki o števil in lokaciji gostinskih obratov v turistični destinaciji Kranjska Gora, kažejo na skoncentriranost ponudbe v naselju Kranjska Gora. Skupno število gostinskih obratov v Kranjski Gori je 39. Skupno število sedežev v gostilnah in restavracijah je 3220. Večina jih sodi v srednji cenovni razred in nudijo jedi po naročilu, ki temeljijo na lokalnih specialitetah (divjačina, gobova juha, borovničev zavitek...). Tabela 11: Gostinske kapacitete po krajih

KRAJ Šte

vil

o

go

stil

n

Šte

vilo

se

dež

ev

notr

anjih

Šte

vilo

se

dež

ev

zunanjih

Sku

paj

števil

o

sed

eže

v

Šte

vil

o

rest

avre

aci

j

Šte

vilo

se

dež

ev

notr

anjih

Šte

vilo

se

dež

ev

zunanjih

Sku

paj

števil

o

sed

eže

v

Šte

vil

o

kavarn

in

sl

ašč

ičarn

Šte

vil

o

okre

pče

valn

ic

in b

ifeje

v

Kranjska Gora 7 552 518 1070 8 656 600 1256 1 9Gozd Martuljk 0 0Dovje-Mojstrana 2 110 58 168 1 60 35 95 1Podkoren 1 50 20 70 1 120 121 241 1Rateče-Planica 3 140 30 170 1 75 75 150 3SKUPAJ 13 852 626 1478 11 911 831 1742 1 14 Vir: LTO Kranjska Gora 2.2.3.3 Športna infrastruktura in športne tematske poti Turistična destinacija Kranjska gora razpolaga z dokaj pestro ponudbo športne infrastrukture, ki se večinoma veže na naravne danosti in je prepoznavni dejavnik zimske in poletne turistične ponudbe in pozicioniranja turistične destinacije Kranjske Gore. Najnovejša pridobitev je adrenalinski kolesarski park »Bike park Elan«, ki je dopolnil ponudbo na smučišču v poletnem času. Žičnice in skakalnice so v slabem stanju in so potrebne obnove.



23

Tabela 12: Seznam športnih tematskih poti in infrastrukture v turistični destinaciji Kranjska Gora OBJEKT kratek opis KAPACITETA povprečno

število dni izrabe na leto

nadmorska višina: 810 - 1623m 20 km prog (2 km težkih, 8 km srednjih in 10 km lahkih) 5 sedežnic, 15 vlečnic, 40 km tekaških prog skakalnice za smučarske skoke in polete v Planici šola smučanja, snowboard in teka na smučeh

Smučišča

dodatna ponudba: izposoja smučarske opreme, tekmovalni poligon, dodatno zasneževanje,

zmogljivost 17.300 smučarjev na uro

70 dni

Sprehajalne poti

17 lahkih in srednje težkih sprehajalnih poti označenih na sprehajalni karti

250 dni

Kolesarske poti 150 km kolesarskih poti različnih težavnosti, označenih na kolesarski karti Kranjske Gora

150 dni

Ponudba: gorski freeride - kolesarjenje za vse stopnje znanja, adrenalinski spust preko miz, skakalnic, gugalnic ter drugih ovir "northshore-style" downhill proga dirt jump park

Bike park Elan

gorski in treking izleti

90 dni

Golf Igrišče Golf igrišče - vadbišče 3 luknje 100 dni Pohodniške poti Številne pohodniške in planinske poti 250 dni Jahanje Jahalna šola in ježa z vodnikom na

turistični kmetiji Rasinger 200 dni

Večnamenske športne dvorane

Telovadnica v OŠ Kranjska Gora, telovadnica Mojstrana

Športno plezanje

umetna stena pri hotelu Špik v gozd Martuljku in urejen plezalni vrtec na Vršiču, pozimi, ledeno plezanje v Mlačci

200 dni

Tenis igrišča teniška igrišča pri hotelih Kompas, Lek in Špik, tenis igrišča v Mojstrani (Mlačca) in Dovje (Voga).

V času poletne sezone (Teniško igrišče pri hotelu Kompas - vse leto)



24

2.2.3.4 Wellness ponudba Wellness ponudba je na razpolago v Aqua Larixu, v Hotelu Kompas in Hotelu Lek. Predvsem je namenjena stacionarnim gostom. Aqua Larix - BAZENSKI KOMPLEKS obsega 400 kvadratnih metrov vodnih površin. - Trije bazeni imajo vgrajeno hidrozračno masažo in gejzirje, vodno drčo in poseben

whirlpool kjer je voda topla 36 stopinj. Otrokom je namenjen poseben bazen z raznimi privlačnimi posebnostmi za najmanjše.

- SAVNA CENTER ima štiri savne: dve finski, turško in infra savno. Za ohlajanje je na razpolago bazen s hladno vodo, kopeli za noge in prostorom za počitek in ohlajanje, kjer je na razpolago tudi bife za osvežitev.

- VITA - center omogoča širok spekter postopkov za poboljšanje počutja, lepši izgled, preventivo pred stresom in boleznimi današnjega časa, sanacijo športnih in ostalih poškodb.

Hotel Kompas - pokrit bazen, v katerem ima voda 28°C - ločen otroški bazenček s toboganom - masažni bazen (do 10 oseb) - klasični in visokotlačni odprti solarij - finski savni s kristalno in kromo terapijo - turško parno kopel - sobo za počitek - več vrst masaž - klasična ročna masaža, TUI-NA masaža, športna masaža, refleksna

masaža stopal - telovadnica s fitnes orodji, ki je primerna za aerobne vadbe, jogo, meditacijo, ples,

borilne veščine, … - sončno zunanjo teraso - počitek v senci dreves Hotel Lek - bazeni, - savne, (turška, 3 finske, infra sauna, zimski vrt) - solarij, - fitness, - masaža

2.2.3.5 Poslovni turizem (konferenčne in seminarske dvorane) Možnost poslovnega turizma v občini ponujajo trije hoteli, ki skupno razpolagajo s 16 dvoranami in učilnicami, 710 sedeži v konferenčnih dvoranah, 374 sedeži v učilnicah in 180 razstavnimi prostori.



25

Tabela 13: Seznam kapacitet konferenčnih in seminarskih dvoran v turistični destinaciji Kranjska Gora

Število konferenčnih dvorn in učilnic

Število sedežev v konf. Dvoranah

Št. Sedežev v učilnicah

Banketne zmogljivosti

Razstavni prostori

KRANJSKA GORAHotel Kompas 6 25-360 10-180 do 650 110-130Hotel Larix 7 10-250 15-134 0 50Hotel Lek 3 30-100 20-60 do 140

KRANJSKA GORA 16 710 374 790 180Hotel Kompas 6 360 180 650 130Hotel Larix 7 250 134 0 50Hotel Lek 3 100 60 140 2.2.3.4 Igralnice Turistična destinacija Kranjska Gora v svojem zabaviščnem programu ponuja tudi igralništvo v enem igralnem salonu in eni igralnici, ki privablja tako dnevne kot tudi stacionarne goste. HIT Hotel Casinò Kranjska Gora ponuja 300 igralnih avtomatov in 22 igralnih miz, kjer so na voljo različne igre kot so ameriška ruleta, midi punto banco, blackjack, one deck black jack in Hitov progresivni draw poker. Igralni salon Casino Larix ponuja možnost zabave na več kot 150 igralnih avtomatih z različnim spektrom iger od poker igralnih avtomatov, klasičnih in video igralnih avtomatov do elektronske rulete. 2.2.3.5 Prireditveni objekti Turistična destinacija Kranjska Gora ne razpolaga s posebnim objektom namenjenim prireditvam, ki bi sicer lahko bil tudi več namenski prostor. Večina prireditev se odvija na prostem, v Ljudski dom nudi prostor za gledališke predstave in koncerte, za nekoliko večje prireditve je na voljo telovadnica OŠ Kranjska Gora.



26

Tabela 14: Seznam prireditvenih objektov v turistični destinaciji Kranjska Gora PRIREDITVENI OBJEKTI upravljalec kapaciteta Namen uporabe Pogostost

uporabe na leto

Liznjekova domačija (Kranjska Gora) Zgornjesavski muzej Jesenice

Razstave, poroke Občasno

Ljudski dom v Kranjski Gori KPD Josip Lavtežar

Gledališke predstave

Pogosto

Dvorana v KS Rateče 80-100 oseb Manjše gledališke predstave, razstave

Občasno

Ruska kapela pod Vršičem TD Kranjska Gora Prostor pred kapelo

Sveta maša za umrle ruske

ujetnike

Zadnja nedelja v mesecu juliju

Kapela sv, Cirila in Metoda v Vratih Župnija Dovje-Mojstrana

Prostor pred kapelo

Sveta maša za umrle planince

Redko

Kapela Marije Snežne v Jasenjah Župnija Kranjska Gora

Prostor pred kapelo


Redko

Kapela Marije Pomagaj Tamarju Župnija Kranjska Gora

Prostor pred kapelo


Redko

Kapela Marije Snežne na Kredarici Župnija Dovje-Mojstrana

Do 50 oseb v kapeli, prostor pred kapelo


Redko

Galerija Radman v Kranjski Gori g. Ivica Radman razstave Pogosto

Občinska knjižnica Jersenice - podružnica Kranjska Gora

Občinska knjižnica Jersenice

Do 20 oseb Predavanja, ure pravljic

redko

KUD Jaka Rabič - Kino Dovje KUD Jaka Rabič filmi tedensko

Telovadnica v OŠ Kranjska Gora OŠ Kranjska Gora Do 200 oseb Proslave, občni zbori društev …

Ob praznikih, zaključku leta

Telovadnica v OŠ 16. Decembra v Mojstrani

Trg Na Gorici (pred cerkvijo) v Kranjski Gori

Občina Kranjska Gora

Do 1000 oseb Poletne prireditve in spremljajoče prireditve ob

pokalu Vitranc in planiških tekmah

V poletni sezoni in ob pokalu Vitranc in

planiških tekmah

Prireditveni prostor pred Grand hotelom Prisank

HTP Gorenjka Do 100 oseb Živa glasba v poletni sezoni

Prireditveni prostor v Planici ŠD Planica Do 50.000 oseb Tekme v smučarskih skokih

in poletih, nogometne

tekme, glasbeni nastopi

Smučarski skoki in poleti v

mesecu februarju oz. marcu. Ostale

prireditve v poletni sezoni

Trg na Gorici v Ratečah TD Rateče - Planica

n.p. Vaški dnevi Redko

Prireditveni prostor Mlačca ŠD Lednih plezalcev, g.

Skumavc

300 - 500 "Ledeno" plezanje, žive

jaslice

zimska sezona, jaslice -

december

Cerkev Marije Vnebovzete v kranjski Gori

Župnija Kranjska Gora

Do 150 oseb Resna glasba Ob priložnostih

Prizorišča na prostem

Muzeji

Dvorane za gledališke predstave, koncerte itd.

Kapele

Galerije s kulturnim programom

Knjižnica

Kino

Večnamenski prostori v OŠ

Cerkve za koncerte resne, sakralne glasbe

Večino prireditev organizira LTO Kranjska Gora in Turistična društva. Predvsem športne prireditve imajo izreden mednarodni pomen, zadnje čase pa se jim



27

pridružujejo tudi zabavne prireditve, ki tudi privabljajo goste v Kranjsko Goro. Večina prireditev je na voljo gostom brezplačno. Tabela 15: Seznam prireditev v turistični destinaciji Kranjska Gora

Plačljivost =vstopnina

da-ne

Lokalni – regionalni Nacionalni MednarodniLokalni – regionalni Nacionalni Mednarodni Lokalni – regionalni Mednarodni

KRANJSKOGORSKA DESETKA Kranjska Gora - Rateče

15.08., 1 dan TD Kranjska Gora

400 Lokalni – regionalni

NE

EVROPSKO PRVENSTVO V SMUČANJU

Kranjska Gora Marec Lokalni – regionalni, Nacionalni,

VAŠKI DAN V RATEČAH Rateče 15.08., 1 dan TD Rateče Planica

1.000 Lokalni – regionalni

NE

ALJAŽEVI DNEVI Dovje - Mojstrana Avgust, 3 dni KUDJakaRabič 1.000 Lokalni – regionalni

NE

SEMENJI DNEVI - "SMNJ" Rateče, Podkoren, Kranjska Gora

TD 1.000 Lokalni - regionalni

NE

LAVTIŽARJEVI DNEVI Kranjska Gora Pozno jeseni, 5 dni

KUD Josip Lavtižar


NE

MLADI UMETNIKI POD VITRANCEM

Kranjska Gora Avgust, september, 14 dni

LTO Kranjska Gora, Gallus

1.500 Lokalni - regionalni

NE

Lokalni – regionalni Nacionalni MednarodniLokalni – regionalni Nacionalni MednarodniLokalni – regionalni Nacionalni Mednarodni

RAZNI SEMINARJI Kongresne dvorane v posameznih hotelih

April, maj, september, oktober

Različna slovenska in tuja podjetja

Do 400 Lokalni - regionalni, nacionalni

TIP PRIREDITVE Prireditveni prostor - lokacija

Čas in trajanje izvedbe

Organizator Ocena št. obiskovalcev

Pomen prireditve

PLANIŠKI SKOKI IN POLETI Planica Marec, 3 dni OK Planica

POKAL VITRANC Smučišče Zelenci 1 in Zelenci 2 v Podkorenu

Februar, 2 dneva

OK Pokal Vitranc

Januar, 2 dneva LTO Kranjska Gora

120.000 Da

25.000 Da

NE

JURIŠ NA VRŠIČ Kranjska Gora - Vršič

1. sobota v mesecu Septembru

TD Kranjska Gora

2.000 Lokalni – regionalni

TEKMA VLAČNIH PSOV

25.06., 1 dan TD Kranjska Gora


NE

POHOD NA TROMEJO Tromeja (Rateče) 2. nedelja v mesecu septembru, 1 dan

TD Rateče Planica

15.000 NE

TEDENSKE POLETNE PRIREDITEVE

Trg na Gorici (pred cerkvijo), Kranjska Gora

Maj - september

LTO Kranjska Gora

5.500 NE

NESPREMLJAJOČE PRIREDITVE OB POKALU VITRANC IN PLANIŠKIH SKOKIH IN POLETIH

Trg na Gorici (pred cerkvijo), Kranjska Gora

V času tekem LTO Kranjska Gora

ŠPORTNE

KULTURNE

ZABAVNE

IZOBRAŽEVALNE

1.500

NE

KROS NA VRŠIČ Kranjska Gora - Vršič

5.000Rateče - Planica - Tamar



28

2.3 Analiza turističnega povpraševanja

2.3.1 Prihodi turistov, nočitve turistov, povprečna doba bivanja Turistična destinacija Kranjska Gora je v letu 2003 beležila 124.705 prihodov turistov in 402.032 nočitev. Povprečna doba bivanja je 3,2 dni. Število gostov in nočitev kaže po letih trend naraščanja. V letu 2001 je bila realizacija nekoliko slabša glede na leto 2000. V letu 2003 je indeks rasti števila gostov znašal 1,03 in indeks rasti nočitev 1,01. Večja porast števila gostov kot nočitev kaže na tendenco zmanjševanja povprečne dobe bivanja. Turistična destinacija Kranjska Gora je bila v letu 2003 na petem mestu glede na število ustvarjenih prihodov po občinah v Sloveniji. Število prihodov občine Kranjske Gore predstavlja 5,6% vseh prihodov v Sloveniji in 23,7% vseh prihodov v destinaciji Julijske Alpe. Delež nočitev je v približno enakem deležu. Povprečna doba bivanja za Slovenijo znaša 3,3 dni, za destinacijo Julijske Alpe pa 34 dni. Po podatkih LTO Kranjske Gore je bilo v hotelih turistične destinacije Kranjska Gora realiziranih 75% vseh nočitev. Tabela 16: Število gostov in nočitev, povprečna doba bivanja v letih od 1999 do 2003 za turistično destinacijo Kranjska Gora

OBČINA Kranjska Gora/leta

Število gostov Nočitve

Povprečna doba bivanja

Indeks rasti št. Gostov

Indeks rasti št. Nočitev

1999 106.456 345.765 3,22000 118.911 395.180 3,3 1,12 1,142001 114.560 376.077 3,3 0,96 0,952002 121.071 394.950 3,3 1,06 1,052003 124.705 400.032 3,2 1,03 1,01



29

Graf 7: Število gostov in nočitev v turistični destinaciji Kranjska Gora v obdobju od l. 1999 do 2003

Število gostov in nočitev v turistični destinaciji Kranjska Gora v obdobju od l.1999 do 2003

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

1999 2000 2001 2002 2003

Število gostov Število noč itev

Število turistov in ustvarjenih nočitev znotraj leta, kaže na sezonska nihanja. Na podlagi teh podatkov lahko v Kranjski Gori govorimo o dveh visokih sezonah, zimski sezoni, ki se nanaša na januar in februar in poletno sezono, mesec julij in avgust. Srednja sezona se nanaša na mesece marec, maj, junij, september in december, nizka sezona je v mesecu marcu, oktobru in novembru. Intenzivnost povpraševanja se po mesecih razlikuje za domače in tuje goste. Podobno se razlike kažejo tudi v mesečni povprečni dobi bivanja. Struktura domačih in tujih gostov, nočitev in povprečna doba bivanja po mesecih za leto 2003 je predstavljena v nadaljevanju, v tabelah in grafih. Tabela 17: Število domačih in tujih gostov, povprečna doba bivanja po mesecih za leto 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora

2003št. domačih gostov

št. tujih gostov

št. domačih nočitev

št. tujih nočitev

Povprečna doba bivanja domači

Povprečna doba bivanja tuji

Povprečna doba bivanja domači in tuji

januar 5.708 7.480 21.485 38.763 3,76 5,18 4,6februar 7.145 5.299 30.741 24.935 4,30 4,71 4,5marec 3.616 4.188 10.777 17.068 2,98 4,08 3,6

april 1.912 2.864 4.728 8.540 2,47 2,98 2,8maj 2.504 5.784 6.681 16.427 2,67 2,84 2,8junij 3.182 6.534 7.521 21.387 2,36 3,27 3,0julij 5.372 10.397 14.614 36.908 2,72 3,55 3,3

avgust 9.508 12.081 22.793 43.300 2,40 3,58 3,1september 4.509 8.925 7.719 22.156 1,71 2,48 2,2

oktober 2.043 5.356 4.709 11.689 2,30 2,18 2,2november 2.339 1.467 4.416 3.199 1,89 2,18 2,0december 2.632 3.860 7.375 14.101 2,80 3,65 3,3

SKUPAJ 50.470 74.235 143.559 258.473 2,84 3,48 3,2



30

Tabela 18: Struktura domačih in tujih gostov in nočitev po mesecih v letu 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora

2003

Struktura domačih

gostov po mesecih

Struktura tujih

gostov po mesecih

Struktura domačih

nočitev po mesecih

Struktura tujih

nočitev po mesecih

Struktura gostov po mesecih -

skupaj

Struktura nočitev po mesecih -

skupajjanuar 11,3% 10,1% 15,0% 15,0% 10,6% 15,0%

februar 14,2% 7,1% 21,4% 9,6% 10,0% 13,8%marec 7,2% 5,6% 7,5% 6,6% 6,3% 6,9%

april 3,8% 3,9% 3,3% 3,3% 3,8% 3,3%maj 5,0% 7,8% 4,7% 6,4% 6,6% 5,7%junij 6,3% 8,8% 5,2% 8,3% 7,8% 7,2%julij 10,6% 14,0% 10,2% 14,3% 12,6% 12,8%

avgust 18,8% 16,3% 15,9% 16,8% 17,3% 16,4%september 8,9% 12,0% 5,4% 8,6% 10,8% 7,4%

oktober 4,0% 7,2% 3,3% 4,5% 5,9% 4,1%november 4,6% 2,0% 3,1% 1,2% 3,1% 1,9%december 5,2% 5,2% 5,1% 5,5% 5,2% 5,3%

SKUPAJ 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% Graf 8: Število domačih in tujih gostov in število ustvarjenih nočitev v letu 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora

Število domačih in tujih gostov in število ustvarjenih nočitev v letu 2003

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

janu

ar

febr

uar

mar

ecap

rilm

ajju

nij

julij

avgu

st

sept

embe

r

okto

ber

nove

mbe

r

dece

mbe

r

Število domač ih gostov Število noč itev - domač i Število tujih gostov Število noč itev - tuji



31

Graf 9: Povprečna doba bivanja po mesecih v letu 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora

Povprečna doba bivanja po mesecih v letu 2003

-

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

janu

ar

febr

uar

mar

ecap

rilm

ajju

nij

julij

avgu

st

sept

embe

r

okto

ber

nove

mbe

r

dece

mbe

r

Povprečna doba bivanja - domač i Povprečna doba bivanja - tujiPovprečna doba bivanja - domač i in tuji Letno povprečje

Letno povprečje znaša 3,5 dni

2.3.2 Zasedenost kapacitet Povprečna zasedenost4 vseh namestitvenih kapacitet (brez upoštevanih dodatnih ležišč) je v letu 2003 znašala 32%. Povprečna zasedenost kapacitet se po posameznih vrstah nastanitvenih objektov razlikuje. Povprečna zasedenost hotelov v Sloveniji je v letu 2003 znašala 47,7%.

2.3.3 Delež domačih/tujih gostov Analiza prihodov domačih in tujih gostov za leto 2003 kaže, da 40% vseh prihodov ustvarijo domači gostje, 60% pa tuji gostje. Struktura domačih in tujih gostov je podobna strukturi celotne Slovenije, kjer domači gostje predstavljajo 39% vseh prihodov in tuji 61%. Prenočitve turistov po državah so razdeljeni na naslednje skupine: - domači trg - ključne trgi : Italija, Nemčija, Velika Britanija, Madžarska, Rusija - trgi bivše Jugoslavije: Hrvaška, BIH, Srbija in Črna Gora - perspektivni trgi: Avstrija, Belgija, Nizozemska, Turčija - ostali perspektivni trgi: Poljska, Francija, Slovaška, Ukrajina, Češka - ostali

4 Povprečna zasedenost kapacitet je izračunana na podlagi statističnih podatkov SURSA o številu ustvarjenih nočitev. Za število ležišč so upoštevani podatki, ki jih je za namen Strategije razvoja turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora zbrala in popisala LTO Kranjska Gora.



32

Tabela 19: Nočitve po trgih v turistični destinaciji Kranjska Gora, v letih 2002 in 2003

TRG 2002 % 2003 %INDEX 03/02

DOMAČI 148.316 38 143.559 36 97KLJUČNI TRGI 150.122 38 155.905 39 104TRGI BIVŠEJUGOSLAVIJE 37.247 9 42.004 10 113PERSPEKTIVNI TRGI 23.412 6 28.046 7 120OSTALI PERSPEKTIVNI TRGI 14.616 4 15.536 4 106OSTALI 21.237 5 16.982 4 80SKUPAJ 394.950 100 402.032 100 102 V celotni turistični destinaciji Kranjska Gora je največ nočitev realiziranih iz domačega in ključnih trgov, ki obsegata približno 37% vsak posebej, tako v letu 2002 kot v letu 2003. Sledijo trgi bivše Jugoslavije in perspektivni trgi. V letu 2003 je bilo opaziti upad v številu realiziranih nočitev domačih gostov (za 3%) in manjšo rast v številu realiziranih nočitev iz ključnih trgov to je za 4%, nekoliko večja rast je iz trgov bivše Jugoslavije (za 13%) in perspektivnih trgov za 20% oz. 6%. Graf 10: Nočitve po trgih v letu 2003 v turistični destinaciji Kranjska Gora

Nočitve po trgih v turistični destinaciji Kranjska Gora (l. 2003)

36%

39%

4%7%

4%

10%

DOMAČI KLJUČNI TRGITRGI BIVŠE JUGOSLAVIJE PERSPEKTIVNI TRGIOSTALI PERSPEKTIVNI TRGI OSTALI

2.3.4 Obiskanost - dnevni izletniški gostje Obisk dnevnih izletniških gostov je težko merljiv. Pomen dnevnih izletniških gostov je v turistični destinaciji Kranjski Gori pomemben, zaradi programov, ki so močno usmerjeni tudi na dnevne domače in tuje goste (prireditve, tematske poti, gostinska ponudba, seminarji, konference, wellness). Obiski turističnega informacijskega centra:



33

Po podatkih Turistično informativnega centra (TIC) Kranjska Gora je v letu 2003 od julija do septembra TIC obiskalo 4.172 domačih turistov in 18.702 tujih turistov. V letu 2004 je od junija do konec meseca avgusta TIC obiskalo 3.402 domačih turistov in 21.540 tujih turistov. Najpogosteje iščejo informacije o aktivnostih v kraju, iščejo turistične publikacije z ustreznimi turističnimi informacijami, povprašujejo po prireditvah, možnostih prenočitve in možnih ogledih okolice. Tabela 20: Število obiskov v TIC-u Kranjska Gora

domači tujiVII - IX 2003 4172 18702

VI - VIII 2004 3402 21540 Tabela 21: Struktura obiskovalcev TIC-a Kranjska Gora glede na namen obiska namen obiska delež

Posredovanje informacij o možnostih za prenočevanje 15%Posredovanje informacij o ogledih okolice 10%Posredovanje informacij o aktivnostih 20%Posredovanje informacij o prireditvah 14%Posredovanje informacij o turistični ponudbi ostalih predelov Slovenije 11%Posredovanje turističnih publikacij 20%

Ogled TIC (razstave, multivizije, tiskane publikacije, predavanja...) 10%skupaj 100%

2.3.5 Ciljni segmenti gostov

Pri odločitvi za preživljanje prostega časa v turistični destinaciji Kranjska Gora prevladujejo motivi: - naravne lepote, - mir in počitek, - podnebne razmere, - rekreativne dejavnosti, - ugodne cene, - igre na srečo, - možnosti za zabavo.

Občudovalci narave, iskalci zabave in pohodniki so najpomembnejši kranjskogorski segmenti. V zimskem času so predvsem atraktivna smučišča, v poletnem obdobju pa gore za pohodništvo in sprostitev. Precejšen del vseh iskalcev zabave v celotni destinaciji se zbira v središču, v Kranjski Gori. Iskalci sprostitve in posebni turisti so prisotni v precej manjši meri. Izboljšana ponudba sprostitvenih storitev v obliki wellness programov, zabavni programi (igralnica) in kongresni prostori privabljajo tudi goste za krajši obisk ali oddih, kar počasi



34

spreminja predstavo Kranjske gore kot zimske destinacije. Razgibanost in zabava sta ključni zahtevi obiskovalcev turistične destinacije Kranjske Gore. Anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 2003, ki jo je izvedel SURS, kaže segmentiranost tujih gostov v gorskih turističnih krajih iz različnih vidikov. Ker se Kranjska Gora uvršča med gorske turistične destinacije lahko rezultate navedene ankete uporabimo za prikaz strukture in značilnosti ciljnih segmentov gostov, predvsem tujih, v turistični destinaciji Kranjska Gora. Starostna struktura gostov, kaže, da je bilo 31% turistov starih od 30-39 let, 17,6% od 40-49 let, 29,6% od 50-59 let, 16,2% od 60 +, 4,5% je bilo mlajših od 29 let. Večina turistov pride s partnerjem, družino ali prijatelji in poslovnimi partnerji. Delež individualnih obiskov je v porastu, v primerjavi s preteklimi leti. V letu 2003 je 25,7% turistov obiskalo kraj individualno – sam, brez družbe (partnerjev, prijateljev...), kar je za 9,2 odstotni točki več kot v letu 2000 in kar 15,9 odstotnih točk več kot v letu 1994, ko je 9,8% turistov prišlo individualno – sam. 83,4% turistov je prišlo na počitnice, 10% zaradi poslovnih in izobraževalnih razlogov, 6% pa je prenočilo s ciljem potovanja v drugo državo – tranzit. 68,6% turistov se pri organizaciji svojih počitnic ni obrnilo na organizatorje turističnih potovanj. 57% turistov, ki so jim organizatorji turističnih potovanj organizirali počitnice so koristili počitniški paket, 43% pa so organizirali le prenočevanje. 39% anketiranih turistov je pri organizaciji svojih počitnic uporabilo internet, večina jih je iskala informacije o kraju, ki je predstavljal cilj potovanja.

2.3.6 Izdatki turistov Podatki Ankete o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 2003 za gorske destinacije kažejo, da je povprečno dnevno turist porabil 15.013 SIT. Če je turist bival v hotelu je porabil povprečno dnevno 19.727 SIT, če v kampu pa 7.537 SIT. 2.4 Pozicioniranje obstoječe ponudbe turistične

destinacije Kranjska Gora Obstoječe pozicioniranje ponudbe turistične destinacije Kranjska Gora temelji na izrednih naravnih danostih, dobri lokaciji, prireditvah mednarodnega pomena, destinacij s pestro ponudbo za športne aktivnosti in rekreacijo in destinaciji prijetni za preživljanje zimskih in poletnih počitnic. Vse bolj postaja tudi center poslovnega turizma in zabave. V nadaljevanju je pozicioniranost razčlenjena glede na prevladujoči imidž, glavne koristi in elemente diferenciacije.



35

PREVLADUJOČI IMIDŽ

- Gorska turistična destinacija ob vznožju Julijskih Alp

- Sodi med najlepše alpske doline - Izredno lepa in neokrnjena narava - Območje Triglavskega Narodnega Parka - Stičišče treh dežel - Tradicionalni športno prireditveni center - Tradicionalni športno rekreacijski center

(smučanje, pohodništvo) - Destinacija zimskih in poletnih počitnic - Novo nastajajoči konferenčno prireditveni in

zabaviščni center (igralništvo) GLAVNE KORISTI - Dobra prometna dostopnost lokacije

- Možnosti aktivnega oddiha in rekreacije - Možnosti obiska odmevnih športnih prireditev - Možnosti adrenalinskih športov - Sprostitev in oddih - Druženje in zabava - Počitnice - Poslovna srečanja

ELEMENTI DIFERENCIACIJE

- Triglavski Narodni Park - Tromeja - Svetovni smučarski pokal Vitranc - Svetovni pokal smučarskih skokov v Planici - Igralnice - Pomembno izhodišče za pohodniške in planinske

poti - Izredne naravne danosti



36

3. SWOT ANALIZA TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA

PREDNOSTI

- Lega na tromeji (večjezičnost) in bližina evropskih emitivnih trgov;

- Obvladovanje (treh) tujih jezikov turističnih in gostinskih delavcev;

- Vključevanje tradicije in domače obrti v turistično ponudbo;

- Izredne naravne danosti (TNP, Julijske Alpe, Karavanke);

- Aktivne počitnice v neokrnjeni naravi;

- Raznolike proizvodne možnosti za oblikovanje ponudbe (igralništvo, wellness,

šport, poslovni turizem…);

- Vzpostavljene kolesarske in sprehajalne poti (po planinah pa planinske poti);

- Izredne možnosti in tradicija razvoja zimskega turizma;

- Raznolika turistična ponudba (predvsem rekreativne dejavnosti);

- Interes kapitala za investicije v turizem v centru Kranjske Gore in že

uveljavljenih točkah Kranjske Gore v duhu razvoja trajnostnega turizma;

- Opravljen projekt CRPOV za območje Dovje-Mojstrana, ki opredeljuje vlogo

in pomen vasi in predstavlja sistematično obdelane informacije, ki jih lahko

zato enostavneje in bolj učinkovito vključimo v oblikovanje turistične

ponudbe celotne destinacije;

- Kakovost in cena hotelske in gostinske ponudbe na relativno visoki ravni v

primerjavi z Avstrijo in Italijo;

- Koncentracija kapitala in dolgoročni interes;

- Pozitiven trend pri urejanju kraja/destinacije;

- Številne ciljne skupine (po motivu);

- Pozitivno sodelovanje med turističnim podmladkom in LTO ter ostalimi

gospodarsko turističnimi subjekti ter turističnimi društvi;

- Vzpostavljena LTO Kranjska Gora;

- Mir in varnost (z vidika demografije, z vidika turizma);

- Lega – TNP, prireditve: 2 športni tekmovanji SP;

- Uvrstitev v zaokroženo turistično območje Julijskih Alp na nacionalni ravni

»SRT«;

- Čisto okolje, flora&favna;

- Etnografsko bogastvo, legende, zgodbe (Zlatorog, Kekec);

- Koncesijske dajatve;



37

- Privlačen igralniški proizvod, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju

privlačnosti ponudbe destinacije tudi izven zimske in letne sezone.

SLABOSTI

- Neenakomeren razvoj destinacije (skoncentriranost v Kranjski Gori).

- Ni povezovanja različnih elementov komplementarne ponudbe (domače

obrti).

- Premalo izobraženega in usposobljenega kadra, ki bi »živel« za turizem

oziroma s turizmom.

- Kraj premalo živi v duhu turizma (v demografski strukturi prevladuje

predvsem starejša populacija).

- Nepovezanost turističnih ponudnikov in ponudbe (hoteli, kmetije,

dejavnosti na kmetijah...).

- Pasivnost ljudi pri realizaciji možnih ponudb in razvoja idej (ideje so, ni

energije in denarja za realizacijo in zato se stvari, predvsem v okolici,

prehitro neuspešno zaključujejo).

- Odseljevanje ljudi (mladih, izobraženih) ter negativno dojemanje turizma

in gostinstva (napor in zahtevnost dela v sezonah) zaradi vzorca dela

staršev, zaposlenih v tej panogi.

- Turizem kot »monokultura« v kraju – premalo komplementarnih

dejavnosti, oziroma dejavnosti, ki niso neposredno odvisne od turistične

sezone ali se ji lažje prilagajajo.

- Cene nepremičnin so visoke in zato nesprejemljive za mlade družine, ki

ne dosegajo ustreznih finančnih vrednosti za njihov nakup. Zato se

odseljujejo v sosednje občine, ki nudijo ugodnejše pogoje (finančne) za

življenje in tam poiščejo tudi zaposlitev.

- Preskromno vzpodbujanje mlajših za pozitivno dojemanje turizma kot

načina življenja, ki lahko prinaša dobre materialne pogoje (vendar se ta

vzgoja sedaj v okviru OŠ že bolj poudarja, podpira in spodbuja pa jo tudi

gospodarstvo v turizmu).

- Nedorečenost vloge LTO in nedifiniranje, oziroma nejasno definiranje

organizacijskih vlog in odgovornosti.



38

- »Apartmanizacija« oziroma nesistematično širjenje apartmajev in

počitniških hišic zaradi nedorečenega prostorskega plana ter vpliva

posameznikov na pridobivanje dovoljenj in sprejemanje tovrstnih

odločitev.

- Nepovezanost gospodarskih subjektov in stihijski razvoj destinacije.

- Nepovezanost vasi (obrobnih destinacij z LTO) in občutek odrinjenosti ter

manjvrednosti.

- Pomanjkanje vizije gospodarskih objektov.

- Premalo možnosti za rekreacijo v pokritih prostorih – premalo tovrstne

ustrezne športne infrastrukture.

- Problemi zaradi zastarelosti in omejenosti obstoječe komunalne

infrastrukture v destinaciji, ki ni pripravljena na intenzivnejši razvoj

(vodovod, kanalizacija...)

- Zastarelost infrastrukture na smučiščih (žičnice….).

- Zasičenost dolin in območja z mirujočim prometom (neprimerno parkirani

avtomobili, zaradi neurejenih oziroma neopredeljenih parkirnih površinah)

ob ključnih športnih prireditvah in konicah sezon.

- Problem neurejenosti prometne infrastrukture območja (predvsem v

dolinah, makadamske ceste, ki vodijo pod vznožja planin - Vrata…).

- Zaradi nedorečenosti razvojnih usmeritev in prioritet ter vsebine

destinacijske ponudbe ni zainteresiranih investitorjev za nove objekte in

oblikovanje ponudbe zunaj centra Kranjske Gore.

- Zahteve za financiranje »brez sodelovanja« (bi imel – a ne dal).

- Preskromna razpoznavnost destinacije oziroma pomanjkanje

uveljavljene(nih) blagovne(nih) znamk(e) kranjskogorskega turizma.

- Obstoječe tržno pozicioniranje kot poceni destinacija v primerjavi z

Avstrijo in Italijo.

- Nerazpoznavnost na tujih trgih (tudi na slovenskem trgu).

- Urejenost in podoba kraja (destinacije) kot celote z vsemi elementi ni na

zadovoljivi ravni (neobnovljene hiše, pomanjkanje pločnikov, zasaditve

rož….)

- Ni primernega večnamenskega prireditvenega prostora.



39

- Nekateri deli lokalne politične javnosti oziroma javnega sektorja so

turističnemu razvoju destinacije manj naklonjeni oziroma nenaklonjeni.

- Neoperativnost LTO (razmerje članov sveta) in nesorazmerje glede vpliva

na odločitve v primerjavi s posrednimi in neposrednimi vložki ter

odvisnostjo od dejavnosti.

- Nezdružljivost posameznih segmentov ponudbe zaradi obsoječe ponudbe

nastanitvenih kapacitet (v neposredni bližini mladinski hotel in hotel, v

katerem se zadržujejo pretežno upokojenci, oziroma segment gostov

50+).

PRILOŽNOSTI

- Vzpostavitev in razvoj tematskih poti in ponudbe na temelju legend, zgodb

(Kekec, Zlatorog, Ajdovske deklice…), apliciranje zgodb v tujih jezikih in

njihova uporaba pri razvoju spominkov in izdelkov, značilnih za destinacijo

Kranjska Gora.

- Vzpostavitev vzajemne odgovornosti za sodelovanje v turistični dejavnosti

z vzpostavitvijo sistema neobvezne »članarine« oz. s finančnih vložkov za

turistične ponudnike tako primarne kot sekundarne (podporne – trgovine,

ostale storitve…).

- Vključitev odločitev razvoja turizma v prostorski plan občine, ki je v

postopku priprave in s tem možnost za opredelitev naselitvenih predelov

ter zelenih con in ostalih prostorskih rešitev. Skladen prostorski razvoj z

opredelitvijo razvoja turizma v destinaciji. Z določitvijo stanovanjskih con,

bi se lahko v določenih predelih oblikovali pogoji za izgradnjo in nakup

stanovanjskih enot, ki bi bile cenovno ustrezne tudi za mlade družine in

zaposlenim, ki se bodo v KG preselili zaradi novih delovnih mest v turizmu.

- Aktivno povezovanje turističnih ponudnikov ter javnega in civilnega

sektorja.

- Možnost za nove podjetniške ideje v povezanih dejavnostih s turizmom.

- Možnosti za aktivnosti v naravi in celostni razvoj segmentirane ponudbe

destinacije (aktivna vključitev in smernice razvoja okoliških krajev).

- Pospeševanje visoko tehnološkega podjetništva, ki ga omogoča

informacijska tehnologija, vzporedno z razvojem turizma in brez

negativnih vplivov nanj (intelektualne storitve so »čiste« in okolju



40

neškodljive ter ne potrebujejo toliko površin kot industrijski objekti) ter s

tem zaustavitev selitvenega toka mladih.

- Sistem za vzpodbujanje usposobljenih, izobraženih in zadovoljnih kadrov v

turistični dejavnosti.

- Intenzivni tržni nastop na vzhodnoevropskih trgih.

- Razvoj manjših družinskih nastanitvenih in drugih gostinskih obratov.

- Razvijanje komplementarnih gospodarskih dejavnosti turizma.

- Razvoj tržne (blagovne) znamke destinacije.

- Pridobitev VIP vikendašev in aktivno trženje destinacije pri letalskih (in

drugih) prevoznikih.

- Aktivno lobiranje na nacionalnem nivoju pri sprejemanju strateških in

tržnih odločitev.

- Boljše izkoriščanje edinstvene prednosti dveh svetovno znanih športnih

prireditev (pokal Vitranc in smučarski poleti v Planici) na tako omejenem

prostoru in celo v okviru ene občine za promocijske namene in oblikovanje

jasne prepoznavnosti na tujih trgih.

- Učinkovita ureditev prometa in dostopa z osebnim avtomobilom v

destinacijo, zlasti ob svetovnih športnih dogodkih in konicah sezon.

- Pridobivanje razvojnih finančnih sredstev iz EU.

NEVARNOSTI

- Negativne posledice v primeru zmanjšanja vloge turistične dejavnosti na

vseh področjih (demografsko, gospodarsko...)

- Območje lahko postane »spalno naselje«

- Odvisnost LTO od kapitala (omejeni)

- Prepočasen odziv na dogajanje na trgu v različnih organizacijskih oblikah

(javni zavod, zavod...)

- Pasivnost: »nihče ne bo delal namesto nas«

- Nevlaganje ali preskromno investiranje v kadre ob povečanih investicijah v

infrastrukturo in pomanjkanje ustreznih kadrov za nove zaposlitve v

turistični dejavnosti

- Pomanjkanje stanovanj v primeru priselitve delovne sile iz drugih

oddaljenih krajev

- Prevelika in nesistematična pozidava na območjih primernih za razvoj ali

širitev turistične ponudbe



41

- Neusklajenost naravnanost kapitala z cilji razvoja kraja

- Nenaklonjenost razvoju manjših podjetnikov (družinskih hotelov,

penzionov...) s strani finančnih institucij

- Ponovna odvisnost od balkanskega trga, kot je bilo to v času pred letom

1991 (v primeru rasti in ohranitve imidža poceni destinacije)

- Zelene zime

- Intenzivnejši razvoj ponudnikov v vzhodni in južni Evropi

- Prevelika obremenitev okolja zaradi (pre)intenzivnega razvoja turizma

- Zaraščanje krajine, zaradi opustitve kmetijske dejavnosti



42

4. PEST ANALIZA OZIROMA ANALIZA POLITIČNEGA, GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA OKOLJA V DRŽAVI Turizem je v Sloveniji opredeljen kot pomembna gospodarska dejavnost, ki ima pomemben vpliv na zaposlovanje ljudi in rast BDP. Spodbuja pozitivno dojemanje destinacije (države) in rast njene vrednosti. V Sloveniji so makroekonomske razmere za turistično gostinsko panogo nespodbudne. Panoga ima specifičnosti, ki jih ostale panoge nimajo, vendar jo zakonodaja na nekaterih področjih (zaposlovanje, davki in prispevki….) omejuje oz. je za sam nadaljnji razvoj turistične dejavnosti nespodbudna. Prav tako je, z vidika primerjave dejavnosti, prisotno neenakopravno obravnavanje za dodeljevanje sredstev pomoči na nacionalni ravni ob pojavu zelene zime, ki za turistično destinacijo Kranjska Gora pomenijo naravno »katastrofo«, prav tako kot poplave ali toča v kmetijstvu, saj je 75 % destinacije posredno in neposredno vezano na turizem. Splošno je zaznan problem neprimernega odnosa do turističnih in predvsem gostinskih poklicev, ki nespodbudno vpliva na razvoj kvalitetnih domačih kadrov, ki so za razvoj ponudbe ključnega pomena (zato bo v prihodnje večja potreba po uvozu kadrov iz tujine, kar pa povzroča daljši čas prilagajanja in spoznavanja okolja – jezik, ponudba...vendar zaradi drugih dejavnikov, pozitivno vpliva na konkurenčnost ponudnikov). Enakovredno obravnavanje turizma s strani državne politike kot vseh ostalih nesezonskih gospodarskih panog ter nespodbujanje aktualnega stalnega usposabljanja in izobraževanja kadrov za gostinsko in turistično dejavnost – nesorazmerje formalnih izobraževalnih programov in kadrov (gostinci:turisti), ki je v realnosti ravno obratno od potreb na trgu (premalo gostinskega kadra in preveč turističnega). Obstoječa zakonodaja in predpisi, ki opredeljujejo gostinsko in turistično (gospodarsko) dejavnost je relativno toga in otežuje fleksibilnost, skladno s potrebami in trendi na trgu. Na nacionalnem nivoju in v strateških razvojnih dokumentih je prisotno premalo pozitivnega duha in opredeljenih razvojnih spodbud za razvoj turizma v obrobnih krajih - preskromen policentrični razvoj in spodbujanje razvoja ter promocija »klasičnih« turističnih centrov Slovenije (Ljubljana, Portorož in Bled).



43

5. TRENDI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA 5.1 Trendi turističnega povpraševanja Trendi razvoja turistične dejavnosti se gibljejo v smeri zagotovitve varnosti turistov in zadovoljevanje emocionalnih in duhovnih potreb. Obdobje informacijskih tehnologij in tehnološke revolucije se spreminja v dobo doživetij in uresničevanja fantazij, v tako imenovano »Družbo sanj« oz. »Dream society«. Ljudje – turisti si v prvi vrsti želijo aktivnosti in doživetij, ki zavzemajo primarno pomembnost pri izbiri turistične ponudbe, spoznavanje in uživanje življenja je najpomembnejše. Iz navedenega izhaja tudi rast povpraševanja in želje po avtentičnih izkušnjah vključno s kulturo, naravo in izobraževanjem in zavedanje o ohranjanju okolja in trajnostnem razvoju. Ključni razvojni in marketinški faktorji, ki vplivajo in bodo v prihodnjih letih vplivali na razvoj turističnega trga se nanašajo na demografske in kulturne spremembe, politično in gospodarsko stanje, spremenjen način življenja, globalizacijo. Nekateri najpomembnejši trendi, ki bodo vplivali na turistično povpraševanje so5: - Cenejše, krajše, doživljajske in intenzivnejše počitnice. Potovanja bodo v

prihodnosti cenejša, krajša a intenzivnejša. Več potovanj bo bliže domu. Pričakovana je hitrejša rast kontinentalnih in počasnejša rast medkontinentalnih potovanj. Vsekakor bo večja mobilnost in frekvenčnost prebivalstva;

- Specializirana in izobraževalno naravnana potovanja. Potovanja so vedno bolj

specializirana in so izobraževalno naravnana saj si obiskovalci krajev želijo poleg počitka tudi spoznavanje novih krajev, običajev, kulture in ljudi. Počitnice niso zgolj potrošnja namreč tudi investicija v svoje znanje. Zato je vedno bolj pomembna segmentacija, zaradi katere se poveča priložnost za manjše in srednje velike turistične ter gostinske ponudnike, ki ponujajo kakovostne storitve;

- Maksimalizacija užitkov v minimalnem času. Čas je vedno bolj dragocen, zato

želijo obiskovalci maksimalizacijo užitkov v minimalnem času. Na eni strani se pojavijo povpraševanja po kratkih oddihih, tematskih parkih, športnih in sprostitvenih centrih (wellness turizem), križarjenjih, na drugi strani pa se odpira trg za tiste, ki se želijo spočiti, oddahniti od stresnega vsakdanjega življenja, uživati brez aktivnosti in sprejemanja odločitev, kjer postajajo še posebej zanimiva »ali inclusive« potovanja v turističnih območjih;

- Rast individualnih potovanj. Pričakujemo lahko hitrejšo rast individualnih

potovanj, kar med drugim pomeni upad tradicionalnih letalskih potovanj (še vedno se čutijo posledice 11. septembra), občuten porast »touring« počitnic. Potovanja bodo prilagojena manjšim in fleksibilnejšim skupinam;

5 Trendi so tudi predstavljeni v napovedih Evropske potovalne komisije (ETC)



44

- Večja vrednost za manj denarja. Gostje bodo pričakovali večjo vrednost za manj denarja, kar pomeni porast povpraševanja po cenejših potovanjih toda kakovostnejših storitvah (nizko cenovni prevozi – npr. Easy jet, prenočišča). Povečuje se povpraševanje po hotelih in skupno oblikovanih proizvodih, ki nudijo storitve, ki goste zadovoljijo v pričakovanjih glede namestitve in dopolnilne dodatne programske ponudbe in povpraševanje po različnih kombinacijah in možnostih luksuznih in povprečnih oz. cenejših storitvah in proizvodih.

- »Online« in »last minute« rezervacije. Elektronska tehnologija bo spreminjala

način življenja in še naprej vplivala na razvoj potovalne industrije. Vedno več bo »online rezervacij« in povečalo se bo število »last minute« potovanj. S pomočjo centralno podatkovnih baz bomo spoznavali potrošnikove navade, internetna video tehnika pa bo omogočala vnaprejšnji pogled v vse kotičke. Vsekakor predstavlja izziv za turistične delavce generacija, ki je zrasla z računalniki, masovnimi mediji, z drugačnimi vrednotami;

- Varne destinacije. Zaradi vedno večje ozaveščenosti prebivalstva o varovanju

okolja in pomena varnosti so vedno bolj privlačne čiste, urejene in varne destinacije.

- Porast poslovnega turizma: Motiv poslovnega potovanja je v porastu, vendar

je rast predvsem odvisna od trženja, ki temelji na ponudbi paketov za poslovne goste, ki se navezujejo na posebne dogodke in konference. Potrošnja poslovnih gostov je višja kot pri počitniških gostih, vendar pa poslovna potovanja postajajo bolj varčna in časovno osveščena. So zelo zahtevni gostje in imajo zelo dobro izoblikovan občutek za razmerje med ceno in kakovostjo ponudbe.

- Vse večji delež starejše populacije. Upadajoča stopnja rasti prebivalstva

posledično vpliva na vse večji delež starejše populacije v industrializiranih deželah. Le ti potujejo v oddaljene destinacije in na kulturno obarvana potovanja, kjer tudi vedno več trošijo;

- Porast samskega in seniorskega turizma. Vzporedno z demografskimi

spremembami postaja trg vedno bolj segmentiran zato je tudi vedno večji porast samskega in seniorskega turizma, trg družinskih počitnic ostaja še vedno na enaki stopnji;

- Povečevanje izdatkov za potovanja. Izdatki za potovanja rastejo hitreje kot za

druge dobrine na račun vse pogostejših in krajših potovanj; - Vedno bolj izrazita sezonska nihanja. Turisti bodo iskali nove privlačne,

zanimive destinacije kot alternativa klasičnim, sezonskost postaja trženjska priložnost in ne problem, ki pa zahteva večjo usklajenost med privatnim in javnim sektorjem.

- Trend »nazaj k naravi« in povečevanje povpraševanja po ekoloških turističnih

proizvodih: Da bi preprečili uničenje, ki ga povzroča predvsem masovni turizem in ohranili pozitivne učinke, ki ga ima za lokalno prebivalstvo in za turiste, se v svetu poudarja turizem kot trajnostni razvoj. V najširšem smislu trajnostni razvoj pomeni, da skrbimo za nenehni razvoj tako, da poskušamo svoje potrebe danes zadovoljiti oz. razviti v tisto smer, ki ne bo škodila



45

naslednjim generacijam oz. ne bo degradirala okolja. Trajnostni razvoj se nanaša na ohranjanje kulturne dediščine, varovanje naravnega okolja in socialnih odnosov, pri čemer je bistveno, da se dviga raven kakovosti življenja v celotnem okolju.

5.2 Trendi povpraševanja evropskega trga v številkah Po napovedih Svetovne turistične organizacije se bo obseg evropskega turizma v naslednjih letih podvojil, Srednja in Vzhodna Evropa pa bosta Zahodno Evropo izrinili iz vrha lestvice najbolj priljubljenih destinacij. Mednarodni prihodi v Evropo naj bi narasli do leta 2020 na 717 milijonov letno. Letna rast bi bila 3%, kar je pod svetovnim povprečjem, ki znaša 4,1%. K temu bodo pripomogla pogostejša inozemska potovanja, ki se bodo zgodila zunaj evropske tradicionalne sezone in tako pripomogla k stabilnosti turistične industrije. Evropa bi še naprej ostala svetovna destinacija številka 1, čeprav se bo njen delež v svetovnem kolaču v naslednjih dveh letih zmanjševal. Napovedi za posamezne države kažejo, da bo Francija ostala najprivlačnejša turistična destinacija, Nemčija pa še vedno predstavlja največji emitivni trg. Napoved rasti turističnih potovanj glede na destinacijo prihoda je prikazana v tabeli in grafu. Absolutni podatki so podani v milijonih. Tabela 22: Napoved rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda do leta 2020

Bazno leto 1995

Napoved 2010

Napoved 2020

Povprečna letna rast v %

Tržni delež 1995

Tržni delež 2020

Svet 565,5 1.006,4 1.561,1 4,1 100 100Afrika 20,2 47,0 77,3 5,5 3,6 5Amerika 108,9 190,4 282,3 3,9 19,3 18,1Vzhodna Azija in Pacifik 81,4 195,2 397,2 6,5 14,4 25,4Evropa 338,4 527,3 717,0 3 59,8 45,9Bližnji vzhod 12,4 35,9 68,5 7,1 2,2 4,4Južna Azija 4,2 10,6 18,8 6,2 0,7 1,2



46

Graf 11: Prikaz napovedi rasti turističnih prihodov glede na destinacijo prihoda do leta 2020

5.3 Slovenija kot del evropskega turističnega povpraševanja Slovenija je v primerjavi z Evropo nadpovprečno rastoči turistični trg. Po destinacijski razporeditvi Evrope sodi v Južno Evropo, ki predstavlja 32,8% tržni delež. Slovenija je predstavlja 0,3% tržni delež celotnega evropskega turističnega povpraševanja. Povprečna letna rast tujih prihodov v obdobju od leta 1995 do 2002 je bila 8,6%. Povprečna letna rast tujih prihodov J Evrope je v enakem obdobju bila 6,7%, celotne Evrope pa 4,0%. Primerjava kaže, da je slovenski turistični trg v trendu rasti. V Sloveniji je bilo v letu 2003 ustvarjenih 7,5 milijona prenočitev, od tega je bilo domačih 3,3 milijone in tujih 4,2 milijone. Število prenočitev se je v primerjavi z letom 2002 povečalo za 2 %. Z vstopom v EU Slovenija lahko pričakuje še povečanje števila tujih prihodov, saj se Slovenija pozicionira kot varna država - del EU, zaradi odprave mej in politične povezanosti z EU ter večjimi možnostmi gospodarskega sodelovanja se bodo povečale migracije v naše destinacije iz poslovnih in počitniških motivov. obdržala delež v Evropskem merilu bi po napovedih do leta 2010 ustvarila Za nadpovprečno letno rast tujih prihodov je sicer pomembna tudi vloga trženja, zagotavljanje ustreznih namestitvenih kapacitet, ki se morajo specializirati na ciljne segmente in zagotavljati kakovostno ponudbo, ter dopolnilna turistična ponudba in infrastruktura, ki zadovolji pričakovanja in potrebe gostov. 5.4 Značilnosti potovanj Evropejcev v tujino Potovanja Evropejcev v tujino: - Podatki za leto 2000 kažejo, da so Evropejci opravili 343,6 milijonov potovanj

izven svoje domovine (od tega 65,5% počitniških potovanj in 34,5% poslovnih potovanj).



47

- Glavne izvorne države so pri vseh potovanjih: Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija, za počitniška potovanja po med vrh poleg omenjenih držav sodi še Nizozemska.

- Glavne destinacije kot regije pri vseh potovanjih so Zahodna, Južna in Srednje Zahodna Evropa, najatraktivnejše države pa so Španija, Francija, Italija, Nemčija in Avstrija.

- 87% potovanj se nanaša na bližnje destinacije (Evropa), 13% pa v oddaljene destinacije (Amerika, Pacifik, Azija, Afrika).

Značilnosti potovanj Evropejcev v tujino: - Dolžina:

največ potovanj traja od 4 do 7 dni.

- Vrste počitnic: 35% »narava, sonce, plaža«, 18% krožna potovanja, 17% mestne počitnice

- Organizacija potovanj: Vsa potovanja: 22% paketi, 50% ostale rezervacije (delne rezervacije prenočitev, transporta...), 28% predhodno nerezerviranih potovanj Počitniška potovanja: 33% paketi, 43% delne rezervacije, 24% predhodno nerezerviranih potovanj

- Namestitvene zmogljivosti: Vsa potovanja: hoteli 52%, apartmaji, kampi... 22%, prijatelji, sorodniki, privatne zmogljivosti 22%, druge 3% Počitniška potovanja: hoteli 52%, apartmaji, kampi... 26%, prijatelji, sorodniki, privatne zmogljivosti 20%, druge 2%

- Transportna sredstva: Vsa potovanja: osebni avto 31%, letalo 46%, avtobus 10%, vlak 8%, ladja 3% Počitniška potovanja: osebni avto 32%, letalo 48%, avtobus 9%, vlak 6%, ladja 3%

- Sezonska nihanja: Glavno obdobje potovanj je od maja do avgusta, glavna sezonska nihanja so pri počitniških potovanjih.

- Potrošnja: Vsa potovanja: 288,5 milijard EUR, 848 EUR povprečno na potovanje in 93 EUR povprečno na noč. Počitniška potovanja: 208 milijard EUR, povprečno na potovanje 921 EUR, 94 EUR povprečno na noč.

- Socio-demografska struktura: Vsa potovanja: povprečna starost turistov je 41,1 let, potuje 54% moških in 46% žensk, 21% iz podeželja, 23% iz manjših mest in 56% iz večjih mest. Počitniška potovanja: povprečna starost turistov je 41,7 let, potuje 49% moških in 51% žensk, 21% iz podeželja, 22% iz manjših mest in 57% iz večjih mest.



48

6. PRIMERJALNA ANALIZA Analiza primerjalnih destinacij je bila v večini opravljena preko referenčnih spletnih strani (spletne strani destinacij, WTO, Hotel&Travel index, European travel commission) in komunikacijskih orodij, ki jih uporabljajo na spletnih straneh. V nekaterih primerih je bila uporabljena tudi osebna komunikacija po telefonu ter interni viri podatkov. Namen analize je bil ugotoviti primerljive in konkurenčne prednosti turističnih destinacij v razmerju do Kranjske Gore. Poudarek je bil predvsem na turistični ponudbi in aktivnostih na ravni destinacije in hotelov (4 zvezdice ali več) v zimski in poletni sezoni, opredelitev ključnih segmentov gostov, pozicioniranje ter kategorizacijo namestitvenih možnosti znotraj turistične destinacije. Primerjalne destinacije so bile izbrane na podlagi naravnih danosti, geografskih značilnosti ter pomembnosti ponudbe v zimski ter poletni sezoni.

6.1 Primerjalna destinacija Kitzbuehel

Kitzbuehel je mondena destinacija, ki se ponaša s sodobno infrastrukturo in razumevanjem pomembnosti turistične ponudbe za samo mesto kot tudi celotno destinacijo. Zavedajo se tudi pomembnosti segmentiranja in pozicioniranja destinacije, kar nakazujeta dva osnovna segmenta in sicer »Kitzbuehel kot kulturno mesto« in »Kitzbuehel kot športno mesto«. Prav tako je sama ponudba (npr. namestitvenih možnosti, aktivnosti), zelo ciljno usmerjena. Destinacija je tudi vključena oz. je članica združenja »klasičnih gorskih resortov - The best of the Alps«. V zimski sezoni jo lahko opredelimo kot športno rekreativno destinacijo, ki ponuja neštete možnosti zabave in aktivnosti, v poletni sezoni pa bolj kot destinacijo, namenjeno sprostitvi, počitku, pohodništvu, preživljanju prostega časa v neokrnjeni naravi ter prestižnega zelenega športa - golfa. V celoletni ponudbi je aktiven kongresni turizem, saj večina hotelov v višji kategoriji ponuja konferenčne možnosti podprte z najnovejšo tehnologijo.

Zima Poletje



49

Spletna komunikacija naslavlja ciljne javnosti in izpostavlja aktivnosti, ki jih uporabniki preko spletnih orodij lahko tudi bolje spoznajo, rezervirajo nastanitev, zatevajo več podatkov ter celovito spoznajo lastnosti celotne destinacije. Slika 1: Vstopna stran Kitzbuhel

Slika 2: Predstavitvena stran Kitzbuhl



50

Slika 3: Uradni logo in pozicioniranje

Destinacijski moto se glasi »vsi za enega eden za vse«. Pozicionira se kot ponudnik kakovostnih turističnih storitev, akcijskih aktivnosti z momenti notranjega miru, kot mondeno mesto z alpskim šarmom in očarljivimi razgledi.

Obstoječa infrastruktura za izvajanje turistične ponudbe: ZIMSKA PONUDBA: - 160 km pripravljenih prog - 60 žičnic - 145 km oskrbovanih strmin - 18 km označenih smučarskih poti po težavnosti - snežni topovi za 40 km prog - 120 km pripravljenih poti za tek na smučeh POLETNA PONUDBA: - 750 km pohodnih poti - 7 tematskih poti - štiri golf igrišča znotraj destinacije (2X18 lukenj, 2X9 lukenj); v neposredni

bližini pa še 18 igrišč Glavni segmenti destinacije Kitzbuehel glede na ponudbo so: - pohodniki - poslovneži in tisti, ki jim je pomemben status - družina in otroci - mladina (tako tisti, ki iščejo aktivna in adrenalinska doživetja ter tisti, ki si

želijo sprostitve in mirne narave) - športniki in tisti, ki so povezani s športom



51

Ponudba Kakovost ponudbe

Nastanitvene možnosti

Ponudba proizvodov Cena

Ponudba je razdeljena na zimsko ter poletno ponudbo. Zimska ponudba je orientirana na aktivne smučarske aktivnosti kot so alpsko smučanje, snowboarding, tek na smučeh v drugem planu pa je namenjena zimskemu pohodništvu. Pomemben del ponudbe predstavlja organizacija tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju. V poletni ponudbi primarno privablja goste golf in pohodništvo. Imenujejo ga tudi »Mesto golfa«, saj ima štiri lokalna golf igrišča in devetnajst v neposredni bližini. Destinacija ponuja tudi sedem golf hotelov (4*), katerih ponudba je kombinacija ne samo kvalitetnih nastanitev, kulinarike..., temveč tudi »all inclusive« golf storitev, raznih programov zabave, dogodkov, wellness storitev in so namenjeni tako tistim, ki so aktivni ljubitelji »zelenega športa« in tistim, ki si želijo samo sprostitve in zabave. V ponudbi je tudi 750 km sprehajalnih in kolesarskih poti.

Kakovost ponudbe je zelo dobra, saj kombinira kakovostno nastanitveno ponudbo s sprostitvenimi, adrenalinskimi, družinskimi, poslovnimi, športnimi, zabavnimi dogodki kot tudi kulturnim in nočnim življenjem. Kakovost ponudbe se odraža tudi v organizaciji mednarodnih zimskih (Svetovni pokal v alpskem smučanju – znamenit smuk) kot poletnih dogodkov (Generali open – turnir v tenisu).

Ponujajo nastanitvene možnosti vseh vrst: Hoteli (2X5*, 20X4*, 20X3*) Gostišča Planinska gostišča Hotel z apartmaji Garni hotel Gostišča Turistične kmetije Mladinska gostišča Zasebne sobe Kampi Apartmaji (****,***,**) Počitniški apartmaji Počitniške koče Št. postelj: 7766

Zima: Ledeni športi Tek na smučeh Nordijska hoja Turno smučanje Sankanje Alpsko smučanje Snowboarding Zimsko pohodništvo Poletje: Golf Pohodništvo Plezanje in gorništvo Kolesarjenje in gorsko kolesarjenje Plavanje Nordijska hoja Tekanje Tenis Jahanje Glavni proizvod, ki ga detinacija izpostavlja kot celoletno ponudbo je kongresni turizem. Dopolnjujejo pa jo z organiziranimi tradicionalni dogodki kot so »Tradicionalni božični dogodek«, festival »Jahrmarkt« in drugi.

Prenočitev na osebo v hotelu s petimi zvezdicami je od 130-345 EUR/na osebo, v hotelu z štirimi pa 79-165 EUR/na osebo. * Cene so okvirne, nekateri podatki vsebujejo turistično takso, drugi pa ne. Tudi cene tekom sezone so različne, zato so okvirno upoštevane največje in najnižje objavljene cene.



52

6.2 Primerjalna destinacija Val-Gardena Destinacijo sestavljajo trije večji kraji in sicer Ortisei, S. Cristina in Selva Gardena, ki so med seboj oddaljeni slabih osem kilometrov in ne ponujajo samo očarljive narave, temveč tudi širok spekter kulturne in umetniške ponudbe. Ponudbo sezon sicer segmentirajo, vendar se pozicionirajo izključno kot zimsko športno središče, ki lahko ponudi izredne infrastrukturne zmožnosti in izjemno pripravljene proge tako za vrhunske športnike kot rekreativce. Spletna komunikacija deluje privlačno in segmentira ponudbo na zimsko in letno. Prevladujejo oz. izpostavljene so predstavitve aktivnosti in namestitvenih možnosti, le v manjši meri pa je destinacija komunicirana kot celota. Slika 4: Predstavitvena stran Val-Gardena


Pozicijski slogan: THE holiday valley of the Dolomites.

Destinacija se pozicionira kot ponudnik aktivnih športno rekreativnih zimskih turističnih storitev, kot očarljiva in polna predvsem zimskih doživetij ter občudovanja vredne narave.



53

Obstoječa infrastruktura za izvajanje turistične ponudbe: ZIMSKA PONUDBA: - 175 km strmin - 98 km prog za tek na smučeh - 81 žičnic - km dolga sankaška proga - srednja težavnost prog (60%) - začetek zimske sezone 3.12.2004 POLETNA PONUDBA: - 16 žičnic, ki obratujejo poleti - tri plezalne poti visoke težavnostne stopnje Glavni segmenti destinacije Val-Gardena so: - uživalci snežne odeje - profesionalni športniki in adrenalinski navdušenci - uživalci narave - družine in otroci



54

Ponudba Kakovost ponudbe Nastanitvene možnosti

Ponudba proizvodov

Cena

Ponudba je razdeljena na zimsko ter poletno ponudbo. Zimska ponudba se ponaša predvsem z možnostmi športnega in rekreativnega alpskega smučanja, ponudbo pa dopolnjujejo z urejenjimi progami za »snowboarding« in tek na smučeh. Destinacija predstavlja celotno zimsko ponudbo kot, neomejeno uživanje v snežnih strminah, ponudi pa lahko tudi druge zabavne ideje pod sinje modrim nebom, osupljivim pogledom na Dolomite ter s snegom pokrite gozdove. Preprosto čista zabava. Za tiste, ki si želijo toplih zimskih dni ponujajo športne aktivnosti v dvoranah. Poletno ponudbo kombinirajo s pohodništvom in nordijsko hojo. V ospredju je tudi plezanje in tek. Za tiste željne ogleda naravnih danosti, pa vozijo vlečnice, ki ponujajo panoramske oglede. Ponudba vsebuje tudi mednarodne dogodke kot je tekma za svetovni pokal v alspkem smučanju, lokalne folklorne in umetniške ter kolesarske dogodke.

Kakovost ponudbe je na visokem nivoju, saj v svoji ponudbi kombinira kakovostne nastanitve z ponudbo aktivnosti in posebnimi ugodnostmi za določene storitve.

Ponujajo nastanitvene možnosti kot so: Hotel (2X5*, 27X4*, ***,**) Penzioni (12X3*,5X2*, 2X1* ) Garni (39X3*, 83X2*, 9X1*) Apartmaji (5X4*, 35X3* 32X2*, 1X1*) Gorske koče Zasebne sobe (27X3* 50X2*, 23X1*) Privatni apartmaji Skupaj premore destinacija 16.700 postelj (Selva Gardena: 8.000, Ortisei - St. Ulrich: 5.900, S. Cristina: 2.800) Hotel 5* Št. enoposteljnih sob: 8 Št. dvoposteljnih: 82 Skupaj sob: 90 Hotel 4* Skupaj 1203 sobe

Zima: Alpsko smučanje Snowboarding Tek na smučeh Sankanje Drsanje Plezanje po ledu Plavanje v notranjih bazenih Poletje: Nordijska hoja Hoja in tek Plezanje Kolesarstvo Tenis Ribarjenje Jahanje Jadralno padalstvo Rolkanje Vlečnice

Hotel 5* (86-728 EUR/na osebo) Hotel 4* (50-216 EUR/na osebo) * Cene so okvirne, nekateri podatki vsebujejo turistično takso, drugi pa ne. Tudi cene tekom sezone so različne, zato so okvirno upoštevane največje in najnižje objavljene cene.



55

6.3 Primerjalna destinacija Chamonix Destinacija Chamonix leži na nadmorski višini 1025m in je obdana z vrhovi tudi nad 3000m nadmorske višine. Ima podobne geografske lastnosti kot Kranjska Gora, saj je kraj oddaljen od Italije le 15km in Švice 16km. Je tipična gorska destinacija, ki izkorišča naravne danosti, bližino sosednjih držav in infrastrukturo v turistične namene. Slika 6: Predstavitvena stran


Destinacija se pozicionira predvsem kot zimska destinacija, ki privablja s svojimi gorskimi lepotami in infrastrukturo goste, ki si želijo športno rekreativnih aktivnosti.

Obstoječa infrastruktura za izvajanje turistične ponudbe: POLETNA PONUDBA: - 330 km označenih pohodniških, kolesarskih ter jahalnih poti - golf proga 6076 metrov Glavni segmenti destinacije so: - družine in otroci - uživalci narave - pohodniki - športniki - rekreativni navdušenci



56

Ponudba Kakovost ponudbe Nastanitvene možnosti

Ponudba proizvodov

Cena

Ponudba je razdeljena na zimsko ter poletno ponudbo. Zraven pa še je moč najti nastanitveno, transportno, nakupovalno, prehrambeno ponudbo. V poletni ponudbi destinacija ne izpostavlja golfa kot glavno ponudbo, ampak služi zgolj kot podporna dejavnost, ki pa z organizacijo dogodka ("Evian Golf Cup") vsekakor pripomore k privabljanju eminentnih gostov. Gorništvo in pohodništvo sta njihova glavna proizvoda v poletni sezoni, kar nakazuje ista kombinacija ponudbe za zimsko ter letno ponudbo, le da je vsebina prirejena letnemu času.

Ponudba je zelo razgibana in pestra, kar pripomore k kakovostnemu integralnemu turističnemu proizvodu destinacije.

Ponujajo nastanitvene možnosti kot so: Hoteli (5X4*, 21X3*, 33X2*, 6X1*, 8Xbrez navedbe) Turistične rezidence (4X4*, 3X2*, 4Xbrez navedbe) Apartmaji (56Xnavedenih) B&B (4X3*, 15Xbrez navedbe) Gostišča s prenočišči (18X) Kampi (5X3*, 7X2*, 1X*) Gorske koče (14X) Št. hotelov: - 73 hotelov, ki imajo

skupaj približno 4855 postelj

- 4000 apartmajev

Zima: Snowboarding Zimsko pohodništvo Plezanje po ledu Gorništvo Jadralno padalstvo Telemark Smučanje Vleka psov Hoja po snegu Tek na smučeh Poletje: Pohodništvo Gorništvo Jadralno padalstvo Plezanje Golf Kolesarjenje Vodni športi

Prenočitev na osebo z štirimi zvezdicami v hotelu stane od 100 do 635 EUR na dan. * Cene so informativne narave



57

6.4 Ugotovitve analize Iz analiziranih destinacij je bilo ugotovljeno, da je najpomembnejše natančno segmentiranje in pozicioniranje turistične ponudbe tako na ravni celotne destinacije kot posameznega kraja. Glavna segmenta, ki se pojavljata sta športno rekreativni navdušenci in pohodniki. Izbrane destinacije izpostavljajo svojo prestižno naravnanost s proizvodi kot so golf, tenis, »wellness«, konferenčne možnosti ter organizacija mednarodnih športnih in kulturnih dogodkov. V primerjavi z Kranjsko Goro se destinacije uvrščajo v zgornji cenovni razred. Možni ukrepi glede na analizirane destinacije v Kranjski Gori so: - večja integracija turistične ponudbe, - ciljnem pozicioniranju destinacije, - ciljnem segmentiranju ponudbe na zimsko, letno ter celoletno, - uvedba prestižnih proizvodov, - izpostavitev glavnih kulturnih, športnih in drugih dogodkov, - povezovanje poslovnih aktivnosti s sprostitvenimi.



58

7. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA 7.1 Vizija razvoja turizma Vizija razvoja turizma opredeljuje usmeritev razvoja turizma in turistične destinacije občine Kranjska Gora. Strateška vizija dolgoročnega razvoja turistične destinacije Kranjska Gora vključuje izzive in spremembe, ki jih prinaša globalizacija, temelji na mednarodni prepoznavnosti, konkurenčnosti ponudbe, urejenosti okolja in trajnostnem razvoju. Vizija = predstava o tem, kakšna je prihodnost turistične destinacije Kranjska Gora Razvoj = postopno se spremeniti, v popolnejšo, bolj dovršeno obliko

VIZIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA

Turistična destinacija Kranjska Gora bo postala še bolj mednarodno prepoznavna gorska turistična destinacija, locirana v čudoviti in neokrnjeni alpski dolini. Še bolj se bo uveljavila kot stičišče treh dežel in treh kultur. Turistična destinacija Kranjska Gora bo postala uspešna mondena gorska evropska turistična destinacija, prizorišče športa, zabave in prireditev. Dinamična in atraktivna bo vedno nudila gostom nepozabna doživetja in sprostitev, v dotiku s pravljično belimi in zelenimi vedutami narave, v objemu gostoljubnih in zadovoljnih ljudi ter pristnosti kraja. Ključni atributi opredeljene vizije so: - Izredne naravne danosti; - Urejenost okolja in skupne komunalne infrastrukture in opreme kraja; - Ugodna geoprometna lokacija; - Potenciali znanja, usposobljenosti in podjetniške inovativnosti ljudi; - Medsebojna povezanost in sodelovanje turističnih ponudnikov, javnega, zasebnega

in civilnega sektorja; - Vzpostavljena in urejena turistična infrastruktura (namestitve, gostinstvo, športna

infrastruktura, infrastruktura namenjena zabavi in prireditveni prostori); - Oblikovani programi in ponudba, ki se nanaša oz. je tesno povezana z

vzpostavljeno in urejeno turistično infrastrukturo - Ustrezna razvitost podpornih storitev in drugih dejavnosti (trgovina, prevozi,

banke…)



59

7.2 Cilji razvoja turizma

SKUPNI CILJ = DOLGOROČNA KONKURENČNOST, PODJETNIŠKA NARAVNANOST, TRAJNOSTNI IN

NAČRTOVNI RAZVOJ TURIZMA

OBISKOVALCI

PONUDNIKI TURISTIČNIH

STORITEV (lastniki)

LOKALNE

SKUPNOSTI

SOCIALNO IN KULTURNO

OKOLJE

NARAVNO OKOLJE

• Zadovoljstvo • Doživetja • Zadovoljevanje

potreb in konkretnih pričakovanih koristi različnih segmentov povpraševanja

• Nove investicijske možnosti

• Povečevanje prihodkov in ustvarjenega donosa

• Stimulativno podjetniško okolje

• Konkurenčnost ponudbe in cen

• Usposobljena in ustrezno izobražena delovna sila

• Celoletna pestra ponudba turističnih programov/proizvodov

• Upravljanje, oblikovanje in trženje proizvodov z partnerskim pristopom med javnim in zasebnim sektorjem – DESTINACIJSKI MANAGEMENT

• Urejena javna infrastruktura

• Nizka stopnja brezposelnosti

• Smiselno izkoriščanje lokalnih virov

• Pozitivni fiskalni učinki

• Urejenost okolja • Načrtovan in

obvladljiv prostorski razvoj

• Gospodarska rast in razvoj


• Delovna mesta • Zaupanje lokalne

javnosti v razvojne možnosti turizma

• Ohranjanje identitete kraja in trajnostni razvoj

• Oživitev in ohranjanje kulturne krajine in kulturne dediščine

• Zavarovanje okolja

• Ohranjanje naravne dediščine

pospeševanje in maksimiranje pozitivnih učinkov obvladovanje in zmanjševanje negativnih vplivov

PARCIALNI CILJI


• Dobra in mednarodno prepoznavna pozicioniranost destinacije Kranjska Gora • Transparentnost informacij



60

Kvantitativni cilji: Tabela 23: Kvantitativni cilji razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora do obdobja 2010 in 2015 Kvantitativni cilji Obstoječe

stanje (2003) Do leta 2010 Do leta 2015

Namestitvene kapacitete (stalna ležišča)

4.360 ležišč

4.960 ležišč

5.260 ležišč

Število nočitev 400.032 595.000 647.800 Število gostov 124.705 185.937 202.437 Povprečna doba bivanja

3,2 dni Ostane vsaj 3,2 dni Ostane vsaj 3,2 dni

Delež domačih gostov/nočitev

39% 33% 30%

Delež tujih gostov/ nočitev

61% 67% 70%

Povprečna potrošnja turista na dan (stalne cene)

15.013 SIT 18.000 SIT 20.700 SIT

Predvideno število dodatno neposredno zaposlenih v turistični dejavnosti

160 60

VIR: SURS, simulacije na osnovi predlogov investicijskih aktivnosti in trendov na turističnem trgu 7.3 Strategija izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe

7.3.1 Opredelitev in definiranje turističnih proizvodov Osnova opredelitve in definiranja turističnih proizvodov temelji na: - obstoječih turističnih proizvodih in obstoječem pozicioniranju turistične ponudbe

destinacije Kranjska Gora - potencialnih novih turističnih proizvodih, ki imajo realen turistični potencial, - zaznanih svetovnih trendih turističnega povpraševanja in - primerjalni analizi evropskih gorskih turističnih destinacij. Turistični proizvodi so grupirani po posameznih ciljnih zvrsteh turizma, ki jih združujejo zelo podobna doživetja, ki jih nudijo. Različne vrste nastanitvenih kapacitet (hoteli, kampi, penzioni, apartmaji, turistične kmetije…), športna infrastruktura in druga turistična infrastruktura predstavljajo osnovo na katerih temeljijo različne zvrsti turizma in turističnih proizvodov in osnova, ki skupaj z zgodbami in oblikovanimi turističnimi programi nudijo različna doživetja. Izbor ciljnih zvrsti turizma: - Športni in rekreativni turizem - Prireditve in zabava - Krožna potovanja - Kratka sprostitev, oddih in zdraviliški turizem



61

- Počitnice - Mladinski turizem - Kulturni turizem - Tematski turizem Znotraj vsake zvrsti so identificirani turistični proizvodi destinacije Kranjska Gora. Tabela 24: Turistične zvrsti in turistični proizvodi v turistični destinaciji Kranjska Gora Turistična zvrst

Alpsko smučanje Snežno deskanje Golf Jahanje Kolesarjenje

Pohodništvo, Nordijska hoja (s palicami) Gorsko kolesarjenje

Zimsko in letno sankanje

Nordijsko smučanje Tek

Plezanje

Adrenalinsko kolesarjenje (downhill, spusti po snegu) Alpinizem Turna smuka

Priprave športnikov

Prireditve in zabavaBanketi Športne prireditve Kulturne prireditve

Koncerti, zabavne prireditve Predstave

Poslovna potovanja Seminarji in konference Poslovna srečanja Incentives

Krožna potovanja Ogled kulturne in naravne dediščine Kamping Bikerstvo

Ture po Sloveniji, Italiji, Avstriji in Hrvaški

Kratka sprostitev in oddih in zdraviliški turizem Preventiva Wellness Sprehodi v naravi

Počitnice Zelene počitnice Bele počitnicePočitnice na kmetiji/podeželju

Družinske počitnice

Mladinski turizemŠola v naravi

Delavnice, raziskovanja in odkrivanja Študijski izleti

Kulturni turizem Stalne in začasne razstave

Delavnice umetnikov, pisateljev…

GastronomijaDežela pravljic in legend Konjeniška pot

Fotografski turizem Igralništvo

Naravni Parki Nakupovanje Eko turizem

Turistični proizvodi

Športni in rekreativni turizem

Tematski turizem

Opomba: Turistični proizvod kamping znotraj zvrsti turizma krožnih potovanj ne pomeni opredelitve kampa kot vrsto nastanitvenih kapacitet, ampak se govori o kampingu kot obliki doživetja, ki je namenjen specifičnemu segmentu povpraševanja in ima v očeh tega segmenta višjo vrednost kot samo vrsta nastanitvene kapacitete. Gre za proizvod, ki nudi doživetja in ne infrastrukturo. Kamp kot infrastruktura je osnova tudi ostalih turističnih zvrsti (počitnice, mladinski turizem, športni in rekreativni turizem…). Pomen osnovne turistične infrastrukture je izpostavljen v nadaljevanju tega dokumenta kot ključni faktor uspeha za vzpostavitev turističnih proizvodov, turističnih zvrsti in pridobivanje v destinacijo ciljne segmente povpraševanja. Pozicioniranje turističnih proizvodov glede na turistična doživetja, ki jih nudijo: Pozicioniranje identificiranih turistični proizvodov v matriko pozicioniranja turističnih proizvodov iz vidika doživetij, ki prikazuje, kakšno vrsto doživetij nudi vsak posamezen turistični proizvod.



62

Slika 8: Matrika pozicioniranja turističnih proizvodov iz vidika doživetij

Beli športi (smucanje, sankanje, boardanje)

Tek in sprehodi v naravi

Golf

Jahanje

Kolesarjenje

Pohodništvo

Adrenalinsko kolesarjenje (downhill,

spusti po snegu)

Alpinizem/plezanje

Banketi

Športne prireditve

Kulturne prireditve

Koncerti, zabavne prireditve

Seminarji, konference in poslovna srečanja

Incentives

Ogled kulturne in naravne dediščine

Kamping

Bikerstvo

Wellness

Počitnice na kmetiji/podeželju

Šola v naravi

Delavnice, raziskovanja in odkrivanja

Študijski izleti

Gastronomija

Fotografski turizem

IgralništvoNaravni Parki

Nakupovanje

Družinske počitnice

Turna smuka

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

-6 -4 -2 0 2 4 6z

AVANTURIZEMKONZERVATIVNOST

RACIONALNOST

ČUSTVENOST

Beli športi (smucanje, sankanje, boardanje) Tek in sprehodi v naravi

Golf Jahanje

Kolesarjenje Pohodništvo

Adrenalinsko kolesarjenje (downhill, spusti po snegu) Alpinizem/plezanje

Banketi Športne prireditve

Kulturne prireditve Koncerti, zabavne prireditve

Seminarji, konference in poslovna srečanja Incentives

Ogled kulturne in naravne dedišč ine KampingBikerstvo Wellness

Poč itnice na kmetiji/podeželju Šola v naravi

Delavnice, raziskovanja in odkrivanja Študijski izleti

Gastronomija Fotografski turizem

Igralništvo Naravni Parki

Nakupovanje Družinske poč itnice

Turna smuka



63

7.3.2 Strategija konkurenčnosti in atraktivnosti Turistična dejavnost destinacije Kranjske Gore in njeni turistični proizvodi niso neodvisni in samostojni segmenti, ampak zastopajo celotno turistično ponudbo destinacije, vplivajo na kakovost in pestrost ponudbe in imajo od celotnega ugleda in pozicioniranja turistične destinacije tudi koristi. Če bi celotna destinacije ali večine primarnih turističnih proizvodov nudili slabo kakovost in ustvarjali negativne asociacije, bi zelo težko tudi posamezen turistični proizvod nastopal uspešno na turističnem trgu. Zato je bistveno, da se vzporedno spodbuja in vpliva na razvoj nove in kakovostne ponudbe posameznih turističnih proizvodov, ki so del integralnih proizvodov in podoba celotne turistične destinacije. Prvi korak pri strateški usmeritvi konkurenčnosti turistične destinacije Kranjska Gora se nanaša na turistične proizvode, s katerimi lahko destinacija konkurira že danes. Drugi korak se nanaša na izbor potencialnih turističnih proizvodov, ki so dovolj atraktivni, da imajo realne možnosti prihodnjega razvoja. Možnost razvoja vsake vrste turističnega proizvoda se opredeli glede na: - stopnjo atraktivnosti posameznega turističnega proizvoda in - konkurenčno sposobnost turistične destinacije Kranjska Gora za posamezen

turistični proizvod.

7.3.1.1 Atraktivnost proizvodov turistične destinacije Kranjska Gora Analiza atraktivnosti temelji na analizi tržnih trendov, doprinosu turističnih proizvodov na opredelitev pozicioniranja turistične destinacije Kranjska Gora in vpliva na povečanje števila turistov. Pri analizi atraktivnosti so upoštevani naslednji kriteriji: 1. Analiza trendov sektorja/proizvoda - Velikost trga - Rast trga

2. Analiza konkurenčnosti - Nevarnost obstoječih konkurentov - Nevarnost vstopa novih konkurentov - Pogajalska moč destinacije Kranjske Gore do povpraševanja

3. Pozicioniranje - Stopnja lastnega pozicioniranja in vpliva na celoten ugled in pozicioniranje

destinacije

4. Turistično povpraševanje - Vpliv na povečanje števila nočitev



64

- Vpliv na povečanje števila gostov

7.3.1.2 Konkurenčnost proizvodov turistične destinacije Kranjska Gora Ocena konkurenčnosti za posamezen turistični proizvod temelji na analizi: 1. Kakovosti turističnega proizvoda 2. Vrednosti za denar 3. Obstoječega ugleda destinacije glede na posamezen turistični proizvod 4. Stopnja zavedanja in informiranja potrošnika o destinaciji glede na turistični

proizvod, ki se prodaja 5. Dostopnost destinacije in bližine glede na glavne emitivne cilje 7.3.1.3 Matrika atraktivnosti / konkurenčnosti Na podlagi analize atraktivnosti in konkurenčnosti posameznih turističnih proizvodov se lahko razvije 8 različnih scenarijev konkurenčnosti za identificirane turistične proizvode destinacije Kranjska Gora. S pomočjo matrike atraktivnosti/konkurenčnosti se opredelijo turistični proizvodi po prioriteti, ki bodo najbolj konkurenčni na turističnem trgu v naslednjih desetih letih. Najbolj prioritetni so uvrščeni kot primarni proizvodi, sledijo sekundarni in terciarni. Opis sledi v nadaljevanju. Slika 9: Matrika konkurenčnosti in atraktivnosti

Selektivno investirati - plan konkurenčnosti

Investirati v izboljšanje konkurenčnosti

Intenzivno investirati

- Incentives (nagradna potovanja) - družinske počitnice - pohodništvo- Konjeniške poti (jahanja) - športne prireditve - igralništvo- Foto turizem (foto lov)- golf- plezanje- zdraviliški turizem- wellness

Upravljaje rasti Selektivno investiratiInvestiranje v izboljšanje atraktivnosti

- Delavnice, raziskovanja, - tek in sprehodi v naravi - poslovna srečanja

- Študijski izleti,- kolesarjenje (cestno, gorsko) - kratki sprostitveni oddihi

- Nakupovanje - alpinizem - banketi- Eko počitnice na podeželju - bikerstvo - seminarji, konference

- gastronomija - naravni park- Krožna potovanja - kamping

- Koncerti, zabavne prireditve,

Striktno upravljanje Kontrolirana rast- Kratki ogledi kulturne in naravne dediščine - Šola v naravi

nizka srednja visokaKONKURENČNOST

primarni produkti turistične destinacije Kranjska Gora

sekundarni produkti turistične destinacije Kranjska Gora

terciarni produkti turistične destinacije Kranjska Gora

niz

ka

- beli športi (alpsko,

nordijsko, turno smučanje,

sankanje…)

AT

RA

KT

IVN

OS

T

vis

oka

sred

nja



65

a) Primarni turistični proizvodi A. Intenzivno investirati v sektor Proizvodi: - pohodništvo - igralništvo Program: Proizvoda identificirani pod tem scenarijem sta zelo konkurenčna v domačem in mednarodnem okolju, oziroma turističnem trgu. Proizvoda sta dovolj razvita in pripravljena za prodajo na glavnih emitivnih trgih. Za še bolj intenzivnejši prodor in uveljavitev na trgu je potrebno dodatno investiranje v marketinške aktivnosti. Cilj tega scenarija je maksimirati rast trga in vlagati v nadaljnjo atraktivnost in konkurenčnost na področju pohodništva in igralništva. B. Investirati v izboljšanje konkurenčnosti Proizvodi: - družinske počitnice - športne prireditve - beli športi (alpsko, nordijsko, turno smučanje, boardanje, sankanje)

Program:

Ta scenarij pokriva proizvode, ki so zelo atraktivni, vendar zaradi slabe infrastrukture manj konkurenčni. Napori pri navedenem scenariju morajo biti usmerjeni na povečevanje kakovosti resursov, storitev, infrastrukture in atrakcij, s ciljem povečevati konkurenčnost teh proizvodov, ki nudijo možnosti za nadaljnji uspeh turistične destinacije.

C. Investiranje v izboljšanje atraktivnosti Proizvodi: - poslovna srečanja - kratki sprostitveni oddihi - banketi - seminarji, konference - naravni park (Triglavski Narodni Park)

Program:

Proizvodi identificirani pod tem scenarijem se nanašajo na visok nivo konkurenčnosti in srednjo intenziven nivo atraktivnosti. Za te proizvode je potrebna strategija intenzivnega vlaganja v marketinške aktivnosti, ki bi povečali njihovo atraktivnost in prepoznavnost, kar bi vplivalo na povečevanje povpraševanja po teh proizvodih. b) Sekundarni turistični proizvodi



66

A. Selektivno investirati. Plan konkurenčnosti Proizvodi: - Golf - Wellness - Nagradna potovanja (incentives) - Konjeniške poti (jahanje) - Foto turizem (foto lov) - Plezanje - Zdraviliški turizem

Program:

Identificirani turistični proizvodi pod tem scenarijem so izjemno atraktivni na evropskem turističnem trgu, vendar še niso element ponudbe turistične destinacije Kranjska Gora. Za te proizvode je potrebna strategija postopnega vlaganja v razvoj novih proizvodov, ki bodo kratkoročno prešli v fazo srednje konkurenčnosti, dolgoročno, do leta 2015, pa bodo visoko konkurenčni na evropskem turističnem trgu.

Proizvodi so pomembni pri dopolnitvi in obogatitvi turistične ponudbe destinacije, kar bo vplivalo na pozicioniranost in razpoznavnost destinacije in tudi na povečanje turističnega povpraševanja po penzionskih in izvenpenzionskih storitvah.

B. Selektivno investirati Proizvodi: - Tek in sprehodi v naravi - Kolesarjenje (cestno, gorsko, downhill) - Alpinizem - Bikerstvo - Gastronomija - Krožna potovanja (touring) - Kamping - Koncerti, zabavne prireditve

Program:

Turistični proizvodi zajeti pod tem scenarijem dosegajo srednji nivo atraktivnosti in konkurenčnosti. Pri teh proizvodih je potrebno izbrati sektorje, ki nudijo boljšo profitabilnost in majhno tveganje pri investicijskih vlaganjih v njihov nadaljnji razvoj. S pomočjo marketinških aktivnosti je potrebno povečati njihov nivo atraktivnosti, s spodbujanjem investiranja v ustrezno infrastrukturo povečati njihovo konkurenčnost in tako pritegniti večje število turistov v destinacijo.

c) Terciarni turistični proizvodi

A. Upravljanje rasti Proizvodi: - Delavnice, raziskovanja - Študijski izleti - Nakupovanje



67

- Počitnice na podeželju/ekološki turizem

Program: Za proizvode v tej kategoriji je značilna nizka konkurenčnost in srednja atraktivnost. Glede na srednjo atraktivnost obstaja potencial za ustvarjanje prihodkov teh proizvodov. Potrebna je strategija upravljanja rasti teh proizvodov in vlagati sredstva, ki bi omogočali zadovoljivo infrastrukturo in izboljšali konkurenčnost teh proizvodov.

B. Kontrolirana rast

Proizvodi: - Šole v naravi

Program: Turistični proizvod identificirane v tem scenariju, ki se nanaša na »šole v naravi« odlikuje nižji nivo atraktivnosti in srednje visoka konkurenčnost. Glede na konkurenčne destinacije je potrebno v razvoj tega sektorja vlagati na področju atraktivnosti, vendar z manj investicijskimi vložki kot je to potrebno v bolj atraktivnih navedenih sektorjih. C. Striktno upravljanje in vzdrževanje Proizvodi: - Kratki ogledi kulturne in naravne dediščine

Program:

Naveden turistični proizvod v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami ni dovolj samostojen in velik proizvod, da bi se lahko prodajal kot samostojen proizvod brez navezanosti na ostalo ponudbo. Sam motiv ogleda naravne in kulturne dediščine ni več pomemben odločujoč dejavnik pri potovanjih. Zato je za dano kulturno in naravno dediščino potrebno nameniti investicijska sredstva, ki bi zadostila pogojem ohranjanja obstoječe kulturne in naravne dediščine in omogočala ustrezno urejenost oz. funkcionalnost.

7.3.3 Definiranje potencialnih in ciljnih trgov/segmentov Na podlagi opredeljenih turističnih zvrsti, z njimi povezanimi turističnimi proizvodi in opredeljeno matriko privlačnosti in konkurenčnosti je opredeljena segmentacija potencialnih in ciljnih trgov. Smisel segmentacije je določiti čimbolj homogene ciljne skupine obiskovalcev, ki jih združujejo podobne karakteristike. Cilj segmentacije je doseči boljše razumevanje obiskovalcev, ki prihajajo v destinacijo, in pridobiti orodje za lažje in učinkovito tržno načrtovanje obiska in trženjsko upravljanje. Segmentacija je izvedena po turističnih zvrsteh, s katerimi lahko Kranjska Gora kot turistična destinacija konkurira.



68

1. Zvrst turizma ŠPORTNI IN REKREATIVNI TURIZEM MOTIVACIJSKI SEGMENTI

MOTIV PRIHODA KLJUČNI FAKTOR USPEHA

Aktivni športniki in rekreativci

- aktivno preživljanje prostega časa,

- krepitev telesa in zdravja,

- psihofizični počitek, - razvajanje, - doživetja narave, - spoznavanje in

odkrivanje novega - uživanje - zabava - druženje s

prijatelji/družino

- razpoložljiva, dostopna in kakovostna športna infrastruktura (zaprti in odprti kompleksi in poligoni)

- urejene in signalizirane kolesarske poti, pohodniške poti in druge tematske poti vezane na šport

- izredne naravne danosti in urejenost okolja - ustrezne kakovostne namestitvene kapacitete - bogata gostinska ponudba (restavracije, bari, dnevno-nočni

klubi) - razvoj nove inovativne športne infrastrukture in ponudbe - dostopnost športne infrastrukture (bližina ali možnost javnih

prevozov) - dostopnost destinacije z avtomobilom, vlakom, letalom,

avtobusom - Dostopnost turističnih informacij in dobra informiranost

(tiskani materiali, radio, in internet) - prepoznavnost in ustrezna pozicioniranost športne ponudbe in

celotne destinacije na mednarodnem turističnem trgu.

Profesionalni športniki - dokazovanje v športu - uspeh - treningi in priprave na

tekme - ugodni klimatski pogoji - športne prireditve in

tekmovanja

- ustrezna športna infrastruktura (zaprti in odprti kompleksi) - organizacija mednarodnih in regionalnih športnih prireditev - kakovostna namestitvena infrastruktura - kakovostna wellness ponudba - bogata gostinska ponudba z možnostjo prilagojene kulinarike - atraktivni bari in klubi - medijsko pokrivanje športnih dogodkov

Golfisti - aktivno preživljanje prostega časa

- uživanje in psihični počitek

- gibanje

- urejenost golf igrišča - povezovanje z ostalimi golf igrišči v Sloveniji, bližnji okolici

Avstrije in Italije - hitra prilagodljivost na uvajanje novih proizvodov v destinaciji - sodelovanje s specializiranimi agencijami in golf klubi v



69

- druženje z ljudmi, prijatelji, poslovnimi partnerji

- statusni simbol - prestiž

mednarodnem in domačem prostoru - organizacija turnirjev - urejenost okolice - dobro pozicioniranje in ugled turistične destinacije - kvalitetna cestna infrastruktura in povezava z ostalimi golf

igrišči - visoko kakovostna ponudba namestitvenih kapacitet (4 ali 5

zvezdic) - bogata gostinska ponudba in možnost zabave - prijaznost in gostoljubnost osebja

Adrenalinski športniki - stik z naravo - premagovanje ovir in

spoznavanje mej dosegljivega

- gibanje - nova doživetja in

pustolovščine - raziskovanje narave - druženje in zabava

- izredne naravne danosti - dostopnost turističnih informacij in dejanskih razmer (snežne

razmere, vreme, veter…) - dostopnost destinacije - organizacija prireditev, ki so vezane na adrenalinske športe - uvajanje in razvoj novih adrenalinskih poligonov - pestra ponudba gostinskih storitev in zabave - ustrezne namestitvene kapacitete (hotel 3 zvezdice, manjši

penzioni, apartmaji, kampi) KLJUČNE PRODAJNE POTI: - individualne rezervacije, - skupine, klubi in društva - specializirane agencije KLJUČNI AKTERJI: Hoteli, restavracije, bari, specializirani organizatorji potovanj in animatorji športnih aktivnosti, LTO oz. DMO (destination management company), upravljavci storitev javnega sektorja (občine in države), športna društva in klubi, turistična društva, planinska društva, žičnice, šole (smučanja, golfa, plezanja).



70

2. Zvrst turizma PRIREDITVE IN ZABAVA MOTIVACIJSKI SEGMENTI


Ljubitelji športnih prireditev

- ljubiteljstvo športnih prireditev in športa

- tradicija - navijanje - sprostitev - druženje z ljudmi - spoznavanje novih ljudi

- organizacija športnih prireditev - ustrezna osnovna (dvorane, urejena smučišča, skakalnice) in

podporna infrastruktura (parkirišča, sanitarije) - varnost - ustrezna gostinska ponudba - informiranost o športnih dogodkih - odmevnost in pomembnost športnih dogodkov - dostopnost s prevoznimi sredstvi

Ljubitelji kulturnih in zabavnih prireditev

- ljubiteljstvo kulture in kulturnih prireditev

- doživljanje lepega - sprostitev - druženje z ljudmi - tradicija - spoznavanje

- organizacija kulturnih prireditev - ustrezna osnovna in podporna infrastruktura za izvajanje

prireditev (ozvočenje, razsvetljava, medijski prenosi, press center, parkirni prostori),

- ustrezne namestitvene kapacitete, - bogata ponudba restavracij in tematskih barov - informiranost o kulturnih in zabavnih dogodkih - varnost - urejenost okolice - gostoljubnost ljudi, gostiteljev - usklajenost dogajanj in prireditev v turistični destinaciji Kranjska

Gora KLJUČNE PRODAJNE POTI: - individualne rezervacije, - skupine, - organizatorji potovanj. KLJUČNI AKTERJI: Organizatorji prireditev, agencije, LTO – DMO, podjetja-sponzorji, hoteli, restavracije, bari, javne službe, športna društva, kulturna društva, področni resorji občine in ministrstev RS.



71

3. Zvrst turizma POSLOVNA POTOVANJA MOTIVACIJSKI SEGMENTI


Obiskovalci izobraževanj, seminarjev in konferenc

- izobraževanje - spoznavanje novega - sodelovanje na

strokovnih prireditvah, poslovnih srečanjih

- druženje

- kakovostne kapacitete in podporna infrastruktura (tehnološka oprema) za organizacijo konferenc in seminarjev

- profesionalna organizacija in management konferenc in seminarjev

- prisotnost organizatorjev poslovnih potovanj - sodelovanje s strokovnimi časopisi - kakovostna nastanitvena ponudba (4 ali 5 zvezdic) - dostopnosti

Poslovneži in banketni gostje

- udeležba poslovnih sestankov in srečanj

- udeležba prireditev

- kakovostne kapacitete za bankete in poslovne sestanke - strokovna usposobljenost kadrov za organiziranje in operativno

izvajanje aktivnosti banketov in poslovnih sestankov (upoštevanje protokolov podjetij, obiskov visokih državnih uradnikov)

- vrhunska namestitev (5 zvezdic) in gostinska ponudba - dober ugled destinacije, mikrolokacije - urejenost okolja - sodelovanje s podjetji in specializiranimi organizatorji banketov - dostopna lokacija in hkrati sproščujoče naravno okolje

Incentive gostje - nagrada zaposlenim in motiviranje

- menjava okolja - sprostitev - spoznavanje novega - izobraževanje - »team building«

- dostopnost destinacije - pestra izbira dodatnih aktivnosti/programov/turističnih

proizvodov, ki so vključeni v paket storitev za incentive goste - urejena okolica in dober ugled in pozicioniranje destinacije - organizacija specialnih programov s povezovanjem različnih

turističnih proizvodov, za spodbujanje tovrstnih nagradnih poslovnih potovanj

- sodelovanje z organizatorji incentive potovanj na emitivnih trgih

KLJUČNE PRODAJNE POTI: - podjetja in organizacije



72

- organizatorji izobraževanj in izobraževalne ustanove - organizatorji banketov - specializirani organizatorji potovanj KLJUČNI AKTERJI: Hoteli s konferenčnimi dvoranami in prostori za poslovna srečanja, restavracije, upravljavci storitev javnega sektorja (občine in države), specializirani organizatorji potovanj, vodje protokolov, turistična in kulturna društva. 4. Zvrst turizma KROŽNA POTOVANJA MOTIVACIJSKI SEGMENTI


Motoristi - želja po raziskovanju in pustolovščinah

- doživljanje in spoznavanje pokrajine, ljudi

- svobodna izbira odločitev

- uživanje in zabava - zagotavljanje

sprememb - status

- dostopnost destinacije in zanimive kvalitetne in urejene prometne poti in ceste

- razvite tematske ture in počivališča za motoriste - označenost in urejenost turističnih atrakcij - dostopnost in ažurnost turističnih informacij - dostopnost podpornih storitev (bencinske črpalke, servisi,

trgovine) - pestra gostinska ponudba - zabavne prireditve, organizacija festivalov, motorističnih srečanj - specializirane namestitvene kapacitete (kampi, manjši hotel ali

penzion za motoriste in popotnike s 3 ali 4 zvezdicami) Touring obiskovalci - spoznavanje novih

krajev, ljudi, kulturne in naravne dediščine

- spreminjanje okolja - doživetja in želja po

raziskovanju - želja po pustolovščinah - obisk krajev v širši

regiji/deželi

- dostopnost destinacije - označenost in urejenost turističnih atrakcij - urejenost urbanih površin, cest, fasad hiš, pločnikov, zelenic in

kulturnih spomenikov - pristnost in tradicionalnost - dober ugled in pozicioniranje turistične destinacije - kulturne in zabavne prireditve - dostopnost in ažurnost turističnih informacij - razvite tematske poti in/ali turistični paketi sestavljeni iz različnih

turističnih proizvodov - možnost organiziranega profesionalnega vodenja po destinaciji

(turistični ogled, pohodniške ture…) - profesionalnost in fleksibilnost lokalnih turističnih operaterjev



73

- ustrezne namestitvene kapacitete in bogata gostinska ponudba - gostoljubnost ljudi in usposobljenost (govorjenje tujih jezikov,

individualni pristop do gosta) - sodelovanje s tujimi in domačimi novinarji (potopisne

dokumentarne oddaje, članki, reportaže…)

Kampisti (caravaning) - želja po raziskovanju - stik z naravo - pustolovščine in

dinamičnost - spreminjanje okolja - spoznavanje novih

krajev, ljudi, kulture, zgodovine

- druženje in spoznavanje novih ljudi

- dostopnost destinacije - urejene prometne poti in ceste - bližina prometnih povezav in hkrati možnost preživljanja v

naravnem okolju - urejenost kampov - označenost in urejenost turističnih atrakcij, tematskih poti in

možnosti za kampiranje - dostopnost in ažurnost turističnih informacij - urejenost urbanih površin, cest, fasad hiš, pločnikov, zelenic in

kulturnih spomenikov - ugled in pozicioniranje destinacije - dostopnost podpornih storitev in njihov prilagojen delovni čas

(trgovine, bencinske črpalke, banke…) - sodelovanje z mednarodnimi »caravaning« združenji

KLJUČNE PRODAJNE POTI: - individualni gostje - skupine in klubi - organizatorji specializiranih potovanj in prireditev KLJUČNI AKTERJI: Organizatorji prireditev, agencije, LTO – DMO, restavracije, bari, resorji javnega sektorja (občine in ministrstev), turistična društva, kulturna društva, lastniki namestitvenih kapacitet (hoteli, penzioni, apartmaji, sobe, kampi), tuji in domači novinarji in producenti, mednarodna združenja.



74

5. Zvrst turizma KRATKA SPROSTITEV IN ODDIH MOTIVACIJSKI SEGMENTI


Gostje na kratkih sprostitvenih oddihih

- duševna sprostitev in psihični počitek

- umik od stresnega življenja

- sprememba okolja - čisto okolje in

neokrnjena narava

- dostopnost destinacije - označenost in urejenost turističnih atrakcij - kakovostne turistične atrakcije in urejene tematske poti - ohranjenost identitete in pristnosti destinacije - izjemne naravne danosti - dostopnost in ažurnost turističnih informacij - urejenost okolice - možnost koriščenja različnih turističnih proizvodov - gostoljubnost ljudi - kakovostne namestitvene kapacitete (4 zvezdice – hoteli ali

manjši družinski hoteli, apartmaji, turistične kmetije) in bogata gostinska ponudba

- naravno okolje in TNP Gostje na preventivnih pregledih in rehabilitaciji

- skrb za zdravje - duševna in fizična

sprostitev in rehabilitacija

- skrb za dobro počutje - umik od stresnega

življenja

- kakovostne storitve preventive in rehabilitacije - dostopnost destinacije - kakovostne namestitvene kapacitete - urejeno okolje - gostoljubnost in individualno obravnavanje gostov - izjemno lepo in neokrnjeno naravno okolje - dober ugled in pozicioniranje destinacije

Wellness gostje - skrb za dobro počutje - telesna sprostitev in

počitek - skrb za telo in zdravje - razvajanje - prestiž

- urejene in bogate wellness kapacitete in wellness programi - stik in preživljanje prostega časa v naravnem okolju in urejeni

okolici - posebni tematski wellness programi - dober ugled in pozicioniranje destinacije - dostopnost in ažurnost turističnih informacij - vsesplošno zavedanje pomena trajnostnega razvoja - bio in eko ponudba - gostoljubnost in usposobljenost ljudi za zagotavljanje višje

kakovostnih storitev namenjenim zahtevnejšim gostom.



75

KLJUČNE PRODAJNE POTI: - individualne rezervacije - organizatorji potovanj - specializirane agencije - organizacije KLJUČNI AKTERJI: Ponudniki wellness storitev (hoteli), lastniki namestitvenih kapacitet (hoteli, družinski hoteli), organizatorji potovanj, upravljavci storitev javnega sektorja, LTO –DMO, restavracije, bari, kulturna društva, turistična društva. 6. Zvrst turizma POČITNICE MOTIVACIJSKI SEGMENTI


Družine na počitnicah - menjava okolja - preživljanje prostega časa z družino v naravnem okolju

- animacija otrok - varstvo otrok - aktivno preživljanje

prostega časa za vse člane družine

- dostopnost destinacije - ustrezne namestitvene kapacitete in programi za otroke - označenost in urejenost turističnih atrakcij - kakovostne turistične atrakcije in urejene tematske poti - pestrost, dostopnost in bližina turističnih proizvodov (športne

infrastrukture, otroških igrišč, zabave…) - varnost - urejenost okolja - dober ugled in pozicioniranje turistične destinacije - bogata gostinska ponudba

Gostje na poletnih/zimskih počitnicah

- ugodno podnebje, - mir in naravno okolje - doživljanje in

spoznavanje pokrajine - rekreacija - sprostitev - menjava okolja - druženje in zabava - nova doživetja - stik z naravo

- pestrost, dostopnost in bližina turističnih proizvodov pozimi in poleti

- označenost in urejenost turističnih atrakcij - kakovostne turistične atrakcije in urejene tematske poti - urejenost urbanih površin, cest, fasad hiš, pločnikov, zelenic in

kulturnih spomenikov - ugled in pozicioniranje destinacije - dostopnost in ažurnost turističnih informacij - ustrezne namestitvene kapacitete - bogata gostinska ponudba



76

- organizacija animacije, različnih prireditev - možnosti zabave - gostoljubnost in pristnost ljudi - naravno okolje in TNP

KLJUČNE PRODAJNE POTI: - individualne rezervacije - organizatorji potovanj KLJUČNI AKTERJI: Ponudniki turističnih proizvodov, lastniki namestitvenih kapacitet (hoteli, družinski hoteli, apartmaji, sobe, kampi), organizatorji potovanj, upravljavci storitev javnega sektorja, LTO – DMO, restavracije, bari, kulturna društva, turistična društva, planinska društva. 7. Zvrst turizma MLADINSKI TURIZEM MOTIVACIJSKI SEGMENTI


Mladostniki v šoli v naravi - del izobraževalnega sistema

- pridobivanje novih izkušenj in znanj

- raziskovanje - spoznavanje narave,

kulture, zgodovine - druženje

- dostopnost destinacije - varnost - označenost in urejenost turističnih atrakcij - ustrezne namestitvene kapacitete (počitniški domovi) - možnost najema učilnic in prostorov za izobraževanje - razvoj učnih tematskih poti - vodena organizacija ogledov in raziskovanj - naravno okolje in TNP

Študijski izleti študentov - raziskovanje - pridobivanje novih

znanj in izkušenj - širjenje obzorja - druženje in zabava

- tematske in učne poti - naravno okolje in TNP - možnost najema učilnic, seminarskih prostorov - ustrezne namestitvene kapacitete (Mladinski hotel) - možnost zabave in druženja - dostopnost javnih storitev (javnega prevoza) - urejenost okolja



77

KLJUČNE PRODAJNE POTI: - izobraževalne ustanove (šole, fakultete) - študentski klubi - specializirani organizatorji potovanj KLJUČNI AKTERJI: Ponudniki turističnih proizvodov, lastniki namestitvenih kapacitet (počitniški domovi, mladinski hotel, kampi), organizatorji potovanj, upravljavci storitev javnega sektorja, LTO –DMO, izobraževalne ustanove. 8. Zvrst turizma KULTURNI TURIZEM MOTIVACIJSKI SEGMENTI


Udeleženci razstav, kulturnih in umetniških delavnic

- ogled razstav - doživljanje lepega - duševna sprostitev - prestiž - druženje z ljudmi,

znanci - širjenje obzorja - status

- dostopnost destinacije - edinstvenost in pristnost destinacije - ustreznost infrastrukture in ambienta za razstave, delavnice - kakovostne turistične atrakcije in urejene tematske poti - urejenost urbanih površin, cest, fasad hiš, pločnikov, zelenic in

kulturnih spomenikov - ugled in pozicioniranje destinacije - ustrezne namestitvene kapacitete - dostopnost javnih storitev (javnega prevoza) - promocija razstav na poglavitnih emitivnih trgih - organizacija stalnih razstav in prireditev

KLJUČNE PRODAJNE POTI: - društva, organizacije - specializirane agencije KLJUČNI AKTERJI: Kulturne ustanove in društva, LTO – DMO, upravljavci storitev javnega sektorja, lastniki namestitvenih kapacitet, podjetja- sponzorji, organizatorji potovanj.



78

9. Zvrst turizma TEMATSKI TURIZEM MOTIVACIJSKI SEGMENTI


Gurmani - druženje - spoznavanje in

odkrivanje novega - zabava - sprememba okolja - sklepanje novih

prijateljstev - uživanje

- dostopnost destinacije - bogata in kakovostna gostinska ponudba - specializiranost gostinske ponudbe - gostoljubnost ljudi - informiranost in promocija gostinske ponudbe destinacije - možnosti zabave - urejenost urbanih površin, cest, fasad hiš, pločnikov, zelenic in

kulturnih spomenikov - ugled in pozicioniranje destinacije - ustrezne namestitvene kapacitete

Igralniški gostje - zabava - druženje - uživanje - popoln odklop - adrenalinska doživetja - nočna zabava

- dostopnost destinacije - pestra ponudba igralnic - bogat zabavni program in nočno življenje - dobra in kakovostna gostinska ponudba - vključevanje v ponudbo dodatne turistične proizvode - urejenost urbanih površin, cest, fasad hiš, pločnikov, zelenic in

kulturnih spomenikov - ugled in pozicioniranje destinacije - ustrezne namestitvene kapacitete - gostoljubnost ljudi - informiranost in promocija igralniške ponudbe destinacije na

ključnih emitivnih trgih

Ljubitelji in raziskovalci narave

- ekološka naravnanost - raziskovanje in

odkrivanje novih stvari - sprostitev - doživetje lepega - sprostitev

- izredne naravne danosti - območje TNP - označenost in urejenost turističnih atrakcij - kakovostne turistične atrakcije in urejene tematske poti - dostopnost in ažurnost turističnih informacij - bio in eko ponudba (tudi nastanitvenih kapacitet)



79

- duševni mir - gibanje - lov - ribolov - gobarjenje

- zavedanje pomena trajnostnega razvoja

Ljudje s specifičnimi interesi

- ljubezen do živali - specifični hobiji

(fotografija, opazovanje ptic…)

- doživetja pravljic

- dostopnost destinacije - možnosti zadovoljevanja specifičnih interesov, hobijev in potreb - individualno obravnavanje gostov - označenost in urejenost turističnih atrakcij - kakovostne turistične atrakcije in urejene tematske poti - urejenost urbanih površin, cest, fasad hiš, pločnikov, zelenic in

kulturnih spomenikov - ugled in pozicioniranje destinacije - ustrezne namestitvene kapacitete - možnosti profesionalnega in organiziranega vodenja po

posameznih tematskih sklopih - informiranost in promocija specifične ponudbe in turističnih

proizvodov destinacije na ključnih emitivnih trgih

KLJUČNE PRODAJNE POTI: - individualne rezervacije - organizacije, klubi, združenja - specializirani organizatorji potovanje KLJUČNI AKTERJI: Ponudniki specializiranih turističnih proizvodov, lastniki namestitvenih kapacitet (hoteli, družinski hoteli, apartmaji, sobe, kampi), specializirani organizatorji potovanj, upravljavci storitev javnega sektorja, LTO –DMO, restavracije, bari, kulturna društva, turistična društva, planinska društva.



80

7.3.4 Definiranje primarnih in sekundarnih ciljnih segmentov 7.3.4.1 Motivacijski segmenti Na osnovi opredelitve matrike atraktivnosti in konkurenčnosti turističnih proizvodov in identificiranja primarnih, sekundarnih in terciarnih turističnih proizvodov lahko opredelimo tudi motivacijske segmente na primarne, sekundarne in terciarne ciljne segmente. Za celovitost in pestrost ponudbe destinacije so pomembni vsi navedeni motivacijski segmenti, razvrstitev na primerne, sekundarne in terciarne segmente pa kaže njihovo sedanjo in kratkoročno pomembnost in moč povpraševanja. Dolgoročno je strateškega pomena, da se pomembnost nekaterih sekundarnih motivacijskih segmentov gleda na moč povpraševanja poveča in postanejo primarno pomembni motivacijski segmenti. PRIMARNI: - Aktivni športniki in rekreativci - Ljubitelji športnih prireditev - Obiskovalci izobraževanj, seminarjev in konferenc - Poslovneži in banketni gostje - Gostje na kratkih sprostitvenih oddihih - Družine na počitnicah - Gostje na poletnih/zimskih počitnicah - Igralniški gostje - Ljubitelji in raziskovalci narave SEKUNDARNI: - Profesionalni športniki - Golfisti - Adrenalinski športniki - Obiskovalci kulturnih in zabavnih prireditev - Incentive gostje - Motoristi - Touring obiskovalci - Kampisti (caravaning) - Wellness gostje - Gostje na preventivnih pregledih in rehabilitaciji - Gurmani - Ljudje s specifičnimi interesi TERCIARNI: - Mladostniki v šoli v naravi - Študijski izleti študentov - Udeleženci razstav, kulturnih in umetniških delavnic 7.3.4.2 Geografska segmentacija Izbor ciljnih emitivnih trgov temelji na: - obstoječem obsegu turističnega povpraševanja po posameznem emitivnem trgu - bližina emitivnih trgov



81

- velikosti, potencialu in trendih ciljnih emitivnih trgov - izboru turističnih proizvodov zanimivih/namenjenih za posamezen emitivni trg KLJUČNI EMITIVNI TRGI: - Slovenija - Italija - Nemčija - Madžarska - Velika Britanija - Hrvaška PERSPEKTIVNI EMITIVNI TRGI: - Nizozemska - Rusija - Belgija - Skandinavija - Turčija - Francija - Vzhodni trgi (Češka, Slovaška, Poljska, Ukrajina) - Države bivše Jugoslavije (brez Hrvaške) Ključni emitivni trgi temeljijo predvsem na obstoječem obsegu turističnega povpraševanja. Trendi turističnega povpraševanja emitivnih trgov, rasti števila nočitev in tržni delež po posameznih emitivnih trgih, kaže na stagniranje povpraševanja klasičnih evropskih emitivnih držav in bistveno povečevanje turističnega povpraševanja tako imenovanih novo nastajajočih emitivnih držav oz. trgov, ki jih predstavljajo Rusija, Vzhodno evropske dežele in tudi daljnji vzhod. Strategija turistične destinacije Kranjska Gora pri prodoru na tuje emitivne trge mora temeljiti na odprtosti in intenzivnih marketinških aktivnostih na perspektivnih, potencialnih emitivnih trgih, predvsem Rusiji, Nizozemski in Belgiji, Skandinaviji in Vzhodnih Evropskih trgih, BIH, Srbiji in Črni Gori. Na obstoječih ključnih emitivnih trgih: Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji, Hrvaški in domačem trgu se izvajajo nadaljnje marketinške aktivnosti s ciljem usmerjanja na specifične/želene motivacijske segmente povpraševanja z višjo povprečno potrošnjo. Delež teh trgov in domačega trga bo na račun povečevanja rasti novih potencialnih emitivnih upadel.

7.3.5 Strateško pozicioniranje turistične ponudbe destinacije Kranjska Gora in določitev koncepta nadaljnjega razvoja turizma Koncept nadaljnjega razvoja je predlagana končna vsebina turistične ponudbe, način njenega predstavljanja in trženja. Na osnovi koncepta (osnovne zamisli) se bodo vodile vse aktivnosti na področju razvoja, investicij, trženja in ciljnega pozicioniranja turistične ponudbe. Na osnovi koncepta je potrebno oblikovati tudi ciljno podobo o turistični ponudbi destinacije Kranjska Gora pri ciljnih javnostih (tako domačih kot zunanjih javnostih in turistih) in temu primerno tudi zasnovati vse tržne komunikacije. Osnovno zamisel oz. koncept prikazuje sledeča slika.



82

Slika 10: Koncept razvoja, trženja in strateškega pozicioniranja

NAJPOMEMBNEJŠI ELEMENTI PONUDBE

ZA ZADOSTITEV PRIČAKOVANJ

GOSTOV

BISTVENO RAZLIKOVANJE OD OBMOČIJ S KONKURENČNO

PONUDBO

NAJPOMEMBNEJŠA PRIČAKOVANJA CILJNIH SKUPIN

GOSTOV

KONCEPT RAZVOJA, TRŽENJA IN

STRATEŠKEGA POZICIONIRANJA

KLJUČNI FAKTOR USPEHA

MOTIV OBISKA



83

Osnovni koncept je izdelan za vsak ciljno turistično zvrst (glede na ciljno skupino/ trg povpraševanja) in tudi za krovni koncept razvoja in trženja turistične ponudbe za celotno turistično destinacijo Kranjska Gora. Zvrst turizma Športni in rekreativni turizem

Ciljni motivacijski segmenti Aktivni športniki in rekreativci

Profesionalni športniki Golfisti Adrenalinski športniki

Koncept razvoja, trženja in strateškega pozicioniranja

Turistična destinacija Kranjska Gora in njene bogate naravne danosti nudijo izjemno pestro ponudbo športno rekreativnih aktivnosti in doživetij. Bele in zelene alpske vedute vabijo v neposreden stik z naravo, razvajanje, sprostitev, krepitev telesa in duha. Pestrost ponudbe nudi moderno urejena športno rekreacijska infrastruktura, njeno preprosto uporabo pa jasna označenost z ustrezno signalizacijo, tiskanimi materiali (zemljevidi) in lokalno organizacijo vodenja izletov po želji gostov. Mednarodne prireditve privabljajo vse več profesionalnih športnikov, ki želijo svojo fizično pripravljenost ali trenutke sprostitve preživeti v urejenem, prijaznem, sproščujočem in pristnem okolju.

Zvrst turizma Prireditve in zabava

Ciljni motivacijski segmenti Ljubitelji športnih prireditev

Ljubitelji kulturnih in zabavnih prireditev


Organizirane športne, kulturne in zabavne prireditve lokalnega, državnega in mednarodnega značaja omogočajo srečanja in druženje ljudi enakih ali podobnih interesov, preživljanje prostega časa na dinamičen, razburljiv in zabaven način v prijetnem urejenem, mondenem okolju, v družbi prijaznih in gostoljubnih ljudi.

Zvrst turizma Poslovna potovanja



84

Ciljni motivacijski segmenti Obiskovalci izobraževanj, seminarjev in konferenc Poslovneži in banketni gostje Incentive gostje


Prijeten ambient in izredno dobra tehnologija in mondenost kraja nudijo možnosti vrhunskih srečanj, izobraževanj in poslovnih srečanj v prijaznem in edinstvenem okolju, umaknjenem v pomirjajoče in ustvarjalno naravno okolje z izredno dobrimi prometnimi povezavami (ceste, letališče).

Zvrst turizma Krožna potovanja

Ciljni motivacijski segmenti Motoristi

Touring obiskovalci Kampisti (caravaning)


Dotik treh dežel in treh kultur, skrivnostna naravna in kulturna dediščina, urejena okolica, osnovna in turistična infrastruktura in prepletenost cest, ki vodijo skozi turistično destinacijo Kranjska Gora nudijo gostom zanimiv in gostoljuben postanek, spoznavanje in raziskovanje kulture, običajev in načina življenja ljudi ob vznožju Julijskih Alp in sprostitev v objemu neskončne, skrivnostne narave.

Zvrst turizma Kratka sprostitev in oddih in

zdraviliški turizem

Ciljni motivacijski segmenti Gostje na kratkih sprostitvenih oddihih Wellness gostje Gostje na preventivnih pregledih in rehabilitaciji


Pestra wellness ponudba, poživljajoča klima, skrivnostnost narave, gostoljubnost in strokovnost ljudi nudijo kotiček sprostitve, umika od stresnega in napetega življenja in pestre možnosti razvajanja. Čisto in urejeno okolje, ekološka usmerjenost, ohranjenost kulturne in naravne dediščine nudijo stik s čisto neizumetničeno naravo, iskanja in



85

spoznavanja samega sebe. Turistična destinacija Kranjska Gora nudi svojim gostom v kratkih trenutkih veliko pozornosti in doživetij.

Zvrst turizma Počitnice

Ciljni motivacijski segmenti Družine na počitnicah

Gostje na poletnih/zimskih počitnicah


Kakovost in pestrost ponudbe, urejena turistična infrastruktura, ustrezne namestitvene kapacitete, prijaznost ljudi, dobra kulinarika in mondenost kraja nudi prijeten ambient in številna doživetja za preživljanje daljših počitnic. Zimske radosti nudijo bela pobočja in doline, umetno vzpostavljeni poligoni, drsališča, igrišča in bogat spremljajoči animacijski in zabavni program za različne starostne skupine (otroke, mladostnike in starejše). Doživetja pomladi in poletja nudi navdihujoča ozelenela narava, po kateri so speljane čudovite pohodniške, sprehajalne, kolesarske in druge tematske poti, animacijski in adrenalinski poligoni (plezalne stene, sankališče, kolesarski poligoni…), urejeno kopališče, bogat in atraktiven animacijski in zabavni program.

Zvrst turizma Mladinski turizem

Ciljni motivacijski segmenti Mladostniki v šoli v naravi

Študijski izleti študentov


Prijetno naravno okolje, neskončne možnosti raziskovanja in spoznavanja, urejene učne poti in organizirane delavnice privabljajo radovedne mlade šolarje in študente. Bogat animacijski program nudi možnosti zabave, druženja in prijetnih nepozabnih doživetij. Lepi spomini vračajo mlade goste na kraj lepih



86

doživetij. Zvrst turizma Kulturni turizem

Ciljni motivacijski segmenti Udeleženci razstav, kulturnih in

umetniških delavnic


Urejenost, prijaznost, tradicionalni pridih in unikatnost, ki jo že sama po sebi nudi narava, pa tudi vzpostavljena osnovna in turistična infrastruktura nudijo ustvarjalno in navdihujoče okolje, kjer lahko ustvarjajo, raziskujejo ali predstavijo svoje dosežke različni ustvarjalci umetnosti.

Zvrst turizma Tematski turizem

Ciljni motivacijski segmenti Gurmani

Igralniški gostje Ljubitelji in raziskovalci narave Ljudje s specifičnimi interesi


Vzpostavljeni tematski programi in poti nudijo gostom, da svoje hobije ali način življenja doživijo na nepozaben način tudi v prijetnem, razgibanem alpskem okolju, ki zadovolji lahko še tako zahtevnega gosta, mu nudi domačnost, ga razvaja in navdušuje z bogato in pestro ponudbo.

KROVNO POZICIONIRANJE TURISTIČNE DESTINACIJE KRANJSKA GORA Turistična destinacija Kranjska Gora je prijazna in mondena, mednarodno prepoznavna gorska alpska turistična destinacija na stičišču treh dežel in treh kultur. V belih in zelenih oblekah navdušuje s svojimi skrivnostmi, očarljivostjo, atraktivnostjo, pravljičnostjo, gostoljubnostjo, dinamičnostjo in neukrotljivostjo. V svojem objemu razvaja in nudi številna doživetja, zabavo in sprostitev različnim segmentom gostov.



87

7.4 Razvojni model

7.4.1 Pomen in vloga posameznih javnosti pri strateškem razvoju turizma destinacije Kranjska Gora in ciljna organiziranost turizma Turizem je dejavnost, ki je zelo integralna in torej združuje veliko število gospodarskih dejavnosti, naravnih in kulturnih danosti, infrastrukturnih pogojev in drugih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčno sposobnost določenega turističnega območja. Ti dejavniki so seveda med seboj povezani in delujejo kot sistem v katerem mora delovati vsak njegov del, če želimo da je ponudba, ki jo doživlja gost na tem turističnem območju kakovostna in sposobna za tekmovanje na zelo konkurenčnem turističnem trgu. Te dejavnike smo zaradi lažjega razumevanja in preglednosti razdelili v naslednje štiri sklope pri katerih tudi navajamo ključne dejavnike: a) Strategija območja, struktura ponudbe in notranja konkurenca ponudnikov: - čim manj vstopnih in izstopnih ovir za vstop na trg za podjetnike, - podjetništvu spodbudno reguliranje poslovnih aktivnosti z državno zakonodajo in občinskimi akti, - koncentracija / struktura – lastništvo, združenja, monopoli ipd. , - jasna in trženjsko pogojena strategija razvoja in trženja turizma na območju. b) Pogoji ključnih dejavnikov/danosti na območju in njihova razvitost: - kakovost človeških danosti na območju, - razvitost trga kapitala, - razvitost in opremljenost z infrastrukturo, - turistična infrastruktura na območju, - primarne danosti, - know-how. c) Pogoji povpraševanja: - razgledanost in zahtevnost obiskovalcev in turistov, - vedenjski profil obiskovalcev in turistov, - izobraženost obiskovalcev in turistov, - stopnja posrednosti (institucionaliziranosti) komercializacije /prodaje, - nadzor kakovosti ponudbe. d) Vezano (komplementarno) in podporno gospodarstvo: - organizatorji potovanj in specializirane turistične agencije, - restavracije, bari, - športne in rekreacijske aktivnosti na območju, - tematske poti, - razne storitve (trgovine, prevozništvo, banka, zdravstvo,…), - informacijski sistem za turiste na območju. Vsi navedeni dejavniki in njihova razvitost določajo tekmovalno sposobnost turističnega območja. Če pogledamo vsebino posameznih dejavnikov na turističnem območju vidimo da vsebino in stopnjo razvitosti posameznih dejavnikov določajo



88

različne vrste subjektov, ki sodelujejo pri oblikovanju turistične ponudbe nekega območja, ki jih lahko razvrstimo na: 1. Javni sektor: - Država - Občina - Javna podjetja in zavodi 2. Privatni sektor: - Neposredni ponudniki turističnih storitev - Komplementarni ponudniki turističnih storitev (obrtniki, kmetije) 3. Privatno civilni sektor: - Domače prebivalstvo na turističnem območju Kljub temu, da je turizem domena privatnega gospodarskega sektorja in majhnega podjetništva, kar še posebej zaradi majhnosti ekonomije v občini Kranjska Gora, imajo subjekti javnega sektorja, še posebej občina ključno vlogo pri zagotavljanju pogojev za dolgoročno uspešnosti razvoja turizma na določenem območju. 7.4.1.1 Vloga javnega sektorja pri razvoju turizma destinacije Kranjska Gora Javni sektor - občina in tudi država mora zagotavljati maksimiranje koristi, ki jih prinaša turizem in minimizirati probleme, ki se lahko pojavljajo pri razvoju turizma v dobro gospodarskega razvoja območja, mednarodne konkurenčnosti, novih delovnih mest, socialne varnosti, pozitivnega in načrtovanega razvoja okolja in dolgoročnih koristi turističnega gospodarstva. Način izvajanja aktivnosti javnega sektorja mora temeljiti na nenehni koordinaciji s privatnim sektorjem zaradi večje učinkovitosti razvojnih in trženjskih aktivnosti. Naloge javnega sektorja Kranjske Gore na turističnem območju destinacije: 1. Vzpostavi in skrbi za urejeno komunalno infrastrukturo, ki olajšuje investicije privatnega sektorja v turistično infrastrukturo in suprastrukturo (ceste, pločnike, mestni trg v Kranjski Gori in vaške trge, občinske zelenice in površine). 2. Ureja prometni režim v destinaciji (ureditev prometnega režima in omejitev prometa v dolinah Vrata in Kot in na cesti na Vršič z uvedbo ekološke takse). 3. Spodbuja razvoj turizma s strateškim načrtovanjem razvoja obremenjenosti okolja in pripravo ustreznih prostorskih planov. 4. Vzpostavi in skrbi za osnovno javno turistično infrastrukturo in njeno ustrezno signalizacijo (pohodne poti, sprehajalne poti, kolesarske poti, vzdržuje poenoten sistem signalizacije – tabel, inicira in omogoča ter tudi sofinancira naložbe v skupne objekte turistične infrastrukture, ki koristijo večjemu številu turističnih ponudnikov in turistov na območju občine). 5. Pospešuje materialni razvoj turizma z intenzivnim državnim in mednarodnim lobiranjem in oblikovanjem občinskih skladov za revitalizacijo vasi (ureditev fasad hiš, vaških trgov), kulturne in naravne dediščine.



89

6. Pojavlja se kot investitor in soinvestitor v določene ključne objekte turistične infrastrukture in turističnih programov v destinaciji (športna dvorana, golf igrišče, tematske poti…). 7. Skrbi za splošno (»image«) turistično promocijo območja s »PULL AKTIVNOSTMI«, kar pomeni pritegnitev splošne pozornosti in vplivanje na pozicioniranost destinacije, kar bo olajšalo privatnemu gospodarskemu sektorju trženje konkretnih turističnih ponudb in programov in nastop s »PUSH AKTIVNOSTMI«, ki se nanaša na konkretne komercialne aktivnosti. 8. Skrbi za turistično informacijsko dejavnost v kraju s tesnim sodelovanjem privatnega sektorja v obliki skupnega »javno zasebnega partnerskega odnosa«. Izvajajo se aktivnosti informiranja v Turistično informacijskem centru, vzdrževanje in postavitev dodatnih turističnih označb in turistične signalizacije, nadgradijo se obstoječe spletne strani s centralnim rezervacijskim sistemom in dodatnimi ažurnimi turističnimi informacijami. 9. Vzpostavlja ustrezno socialno in zaposlitveno politiko, sofinancira in vzpodbuja usposabljanje in izobraževanje na področju deficitnih poklicev v turizmu, spodbuja zaposlovanje ljudi v turistični dejavnosti v destinaciji Kranjska Gora iz lokalnega okolja, širšega regijskega področja in celotne Slovenije in vpliva na ugodne življenjske razmere lokalnega prebivalstva. 7.4.1.2 Vloga zasebnega sektorja in medsebojna povezanost gospodarskih subjektov pri razvoju turizma destinacije Kranjska Gora Od raznolikosti in obsega ponudbe privatnega gospodarskega sektorja, ki ga tvorijo ponudniki osnovnih turističnih storitev in dopolnilne ali komplementarne turistične ponudbe je v največji meri odvisna učinkovitost in kakovost turistične ponudbe območja. Gospodarski subjekti so ključni dejavniki turističnega sistema na ponudbeni strani in torej tudi ključni subjekti turistične organiziranosti. Naloge gospodarskih subjektov na turističnem območju destinacije Kranjska Gora pri razvoju turizma so porazdeljene po vrstah dejavnosti gospodarskih subjektov: 1. Gospodarski subjekti in podjetniki na področju hotelske in gostinske dejavnosti, rekreacijskih, športnih, kulturnih, konferenčnih, wellness in zabaviščnih storitev - izvajanje poslovno komercialnega trženja obstoječih storitev, - investirajo v razvoj novih potrebnih kapacitet, turističnih programov in proizvodov, - skrbijo za izvajanje kakovostne turistične ponudbe, - dodatno usposabljajo in izobražujejo zaposlene ljudi, - izvajajo »PUSH« trženjske aktivnosti, - sodelujejo z javnim sektorjem pri trženju doma in v tujini, - sodelujejo z ostalimi gospodarskimi subjekti, javnim sektorjem in civilnim

sektorjem pri oblikovanju integralnih novih, konkurenčnih turističnih programov, proizvodov in paketov namenjenim končnim potrošnikom.

2. Ponudniki dopolnilnih storitev in izdelkov (domača obrt, prevozniki, servisne storitve…)



90

- sooblikujejo celovito integralno turistično ponudbo turistične destinacije Kranjska

Gora, - sodelujejo s ponudniki osnovnih turističnih storitev pri oblikovanju turističnih

programov in proizvodov, - nastopajo pri trženju integralne turistične ponudbe destinacije Kranjska Gora. 3. Organizatorji potovanj in turistične agencije - oblikujejo in tržijo turistične pakete in potovanja z ostalimi gospodarskimi subjekti

in podjetniki kot »dobavitelji« sestavnih delov za pakete, - izvajajo trženjske aktivnosti do končnih potrošnikov. 7.4.1.3 Vloga civilno pravnih organizacij pri razvoju turizma destinacije Kranjska Gora Sektor civilno pravnih organizacij vključuje Turistična društva občine Kranjska Gora, Turistični podmladek, Športna društva, Kulturna in Planinska društva. Vloga in dejavnost društev v turistični destinaciji Kranjska Gora je: - spodbujanje domačega prebivalstva za sodelovanje pri pospeševanju turizma z

raznimi akcijami, tekmovanji in urejanjem okolja, - akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, običajev ter urejanju

okolja, - olepševanje krajev, - organiziranje nekaterih tipičnih prireditev v svojem okolju ali sodelovanje pri

določenem delu prireditev z drugimi dejavniki, - akcije ozaveščanja mladih za turizem, - razvijajo »prve zametke turizma« v turistično nerazvitih krajih, - izvajanje nekaterih promocijskih aktivnosti v kraju, - izvajanje dejavnosti Turistično informacijskega centra v dogovoru z občino in

turističnim gospodarstvom, - prodaja spominkov, ribolovnih dovolilnic, vstopnic, vozovnic, ipd., - izposoja rekvizitov za rekreacijo in sprostitev, - založništvo promocijskih materialov, - izvajanje lokalne turistične vodniške službe, - povezovanje s sorodnimi društvi v drugih občinah, regijah (državno in

mednarodno) in spodbujanje povezovanja proizvodov, - gostinska dejavnost v določenem obsegu v skladu s področnim zakonom. 7.4.1.4 Opredelitev vloge območne turistične organizacije LTO oz. DMO (Destination Management Organization = Območna turistična organizacija) Vloga LTO-ja je, da povezuje ponudnike turističnih storitev, javni sektor, turistična društva ter druge s turizmom povezane akterje ter vzpodbuja in usklajuje njihove aktivnosti na področju:

- razvojnih projektov za oblikovanje novih turističnih proizvodov, integralnih turističnih proizvodov, vključno s turistično infrastrukturo,

- upravljanja z blagovno znamko in tržnim komuniciranjem turistične destinacije Kranjska Gora,



91

- oblikovanja, promocije in trženja celovite turistične ponudbe, predvsem pa manjših turističnih ponudnikov,

- razvoja in organizacije sistema informiranja, - razvoja in vzdrževanje centralnega informacijskega in rezervacijskega sistema, - organizacije in trženje prireditev, - upravljanja s turistično infrastrukturo, - usklajevanja aktivnosti turističnih društev in drugih društev

(planinskih, športnih…), ki se neposredno ali posredno povezujejo s turistično dejavnostjo na turističnem območju Kranjska Gora,

- organiziranja strokovne pomoči pri virih financiranja manjšim turističnim ponudnikom,

- raziskav, razvoja, izobraževanja in usposabljanja turističnih ponudnikov - skrbništva uresničevanja zastavljenih ciljev in aktivnosti iz sprejete strategije

razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora. S povezovanjem in sodelovanjem s subjekti na turističnem območju Kranjska Gora omogoča turističnemu gospodarstvu, kot tudi civilni družbi lažje uresničevanje svojih interesov in razvoja na lokalni ravni. S sodelovanjem z organizacijami in sorodnimi institucijami (RTO, STO, TZS, OZS, GZS,…) na regionalni in nacionalni ravni pa učinkovitejši vpliv na oblikovanje regionalnih in nacionalnih programov na področju turistične dejavnosti. Organiziranost turizma v Občini Kranjska Gore se oblikuje po načelu partnerstva javnega, zasebnega sektorja ter civilne družbe in konceptom upravljanja turističnega območja, ki temelji na svobodnem interesnem povezovanju ponudnikov turističnih storitev, javnega sektorja in civilne družbe pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju celovite turistične ponudbe turističnega območja. Spremenjeni zakon o spodbujanju razvoja turizma v Republiki Sloveniji ne predpisuje več organizacijske oblike nosilca spodbujanja razvoja turizma. Odločitev o organiziranosti turizma na lokalni ravni prepušča lokalnim skupnostim. Pri organiziranosti in aktivnem članstvu se je priporočljivo izogibati monopolni ali oligopolni naravnanosti upravljanja in odločanja v organih Lokalne turistične organizacije (da jo torej obvladuje izključno eno sam prevladujoč subjekt – bodisi občina ali podjetje). Bistveno pri organiziranosti turizma na nekem območju je ko-operativni pristop k aktivnostim razvoja turizma na območju kot celoti. Notranja organiziranost turistične organizacije območja mora biti tržno in ne administrativno naravnana. Prilagojena mora biti načrtu trženja in razvoja turizma na območju, predvsem pa potrebam ciljnih trgov /segmentov gostov in načinom za njihovo zadovoljevanje. Nova organizacijska oblika območne turistične organizacije temelji na Gospodarskem interesnem združenju, ki so njeni ustanovitelji, jo tudi sofinancirajo in imajo od nje koristi. Sicer je neprofitna organizacija. Predlog zunanje in notranje organiziranosti je prikazana v nadaljevanju.



92

Slika 11: Predlog zunanje in notranje organiziranosti LTO-ja oz. DMO-ja

"Programski svet"

Občina Kranjska Gora

Gosp. subjektiNeposredni turističniponudniki

Gospodarski subjekti

Posredno povezanis turizmom

Turističnadruštva

"TURISTIČNI PROMOTOR" = DMO(OBMOČNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA)

S T OProgramsko sodelovanje

Sekcije članov po vrsti ponudbe

Skupščina/svet/občni zbor članov DMO:glavni organ odločanja

(zastopanost vseh ustanoviteljev in dejavnikov turizma)

Organ upravljanja("xy" članski organ

Uprava(direktor)

Administracija,usklajevanje in informiranje članov

Raziskave, razvoj inusposbljanje

Tržno komuniciranje

Zunanjisodelavci

Turistično informacijski

center

Organizacija in trženje prireditev

Oblikovanje in trženje receptivnih

turističnih programov

Trgovinska dejavnost

Naložbena dejavnost in upravljanje s

turistično infrastrukturo

Sodelovanje s finančnimi

institucijami

Viri financiranja:

- občinski proračun (namenska vira: turistična taksa in del koncesijskih dajatev), - državni proračun, - turistično gospodarstvo, - lastna pridobitna dejavnosti (prodaja spominkov, storitev, komercialni oglasi) - sponzorji, donacije, darila

7.4.2 Geografsko strukturiranje turistične ponudbe Strategija geografskega razvoja turistične ponudbe v turistični destinaciji temelji na osnovnih naravnih danostih in dosedanjem razvoju turistične dejavnosti in strateških opredelitvah oblikovanja turističnih programov in proizvodov, segmentiranje ciljnih trgov, sistematičnega načrtovanja in vzpostavljanja spodbudnega okolja za investicijska vlaganja v turistično infrastrukturo in podpornem prostorskem planu. Pri nadaljnjem razvoju turizma je pomembno omejiti odvisnost turistične ponudbe okoliških krajev od ponudbe naselja Kranjske Gore in razvijati specializirano turistično ponudbo in komplementarne turistične programe, ki bodo lahko samozadostni ali/in



93

del integralnih turističnih proizvodov destinacije Kranjska Gora in se bodo tržili kot en proizvod in vplivali na pestrost turistične programske ponudbe, konkurenčnost in pozicioniranje celotne turistične destinacije Kranjska Gora. Slika 12: Geografskega povezovanja turističnih krajev turistične destinacije Kranjska Gora

Podkoren

Rateče, Planica,Tamar

Gozd Martuljek, Srednji vrh

Mojstrana, Dovje, Alpske doline

Jasna, Erika, Vršič

Kranjska Gora

Ključni investicijski projekti in izvedbene aktivnosti po različnih krajih turistične destinacije Kranjska Gora so predstavljeni v nadaljevanju dokumenta.

7.4.3 Ključni razvojno investicijski projekti in aktivnosti Ključni razvojno investicijski projekti turistične destinacije se nanašajo na investicije v ureditev osnovne javne infrastrukture, investicije v turistično infrastrukturo, ki se nanaša na nove turistične proizvode, tematske poti in nastanitvene kapacitete, posredne investicije in aktivnosti za vzpostavitev konkurenčnega in učinkovitega razvoja, turizma v turistični destinaciji (trženje, tržno komuniciranje, izobraževanje) Podroben seznam investicij in aktivnosti je predstavljen v nadaljevanju.



94

Tabela 25: Opredelitev ključnih razvojnih investicijskih projektov in aktivnosti v turistični destinaciji Kranjska Gora v obdobju od leta 2005 do 2015

INVESTICIJSKI PROJEKTI/

AKTIVNOSTI

OPIS PROJEKTA POMEN PROJEKTA Z NAČRTOM RAZVOJA

TURIZMA

POSLOVNA STRATEGIJA IN NOSILCI PROJEKTA

LOKACIJA IZVAJANJA

INVESTICIJSKEGA PROJEKTA/AKTIV

NOSTI

TERMINSKA OPREDELITEV IN DINAMIKA REALIZACIJE

PRIORITETA

Investicija v občinske ceste in pločnike

Obnova cest, križišč in ureditev pločnikov v naseljih oz. področjih urejenih/namenjenih za pešce

Vzpostavitev osnovne infrastrukture za zagotavljanje želene kakovosti ponudbe in ugleda turistične destinacije Kranjska Gora

Javni sektor Celotna turistična destinacija (naseljena območja, križišča)

Od 2005 do 2010, sicer stalno izvajanje aktivnosti vzdrževanja

Regulacija prometnega režima

Ureditev in omejitev prometne obremenjenost cest v turistični destinaciji (Uvedba ekološke takse na cesti čez Vršič, v skladu z dogovorom občine Bovec, TNP-jem in državnimi organi pristojnimi za državno regionalno cesto), Ureditev prometa v dolinah Vrata, Kot in Krma (urejen režim dostopa in parkiranja, uvedba javnega prevoza )

Zmanjšanje prometne obremenitve okolja, poudarek na trajnostnem razvoju, povečanje kakovosti bivanja domačinov in obiskovalcev, turistov

Javni sektor Celotna destinacija, cesta na Vršič, Dolina Vrata, Kot, Krma, Dovje

Do 2006

Vzpostavitev cone za pešce

Ureditev prometa skozi središče Kranjske Gore

Prijaznost mestnega jedra za obiskovalce/turiste, prostorska možnost za organiziranje prireditev in druženja

Javi sektor, Zasebni sektor, Civilni sektor

Center Kranjske Gore

Do konec leta 2005



95

Ureditev občinskih urbanih površin in zelenic

Uvedba programa in obveznosti ureditve občinskih urbanih površin in zelenic posameznih subjektov in organizacij

Urejenost okolje kot osnovna podoba kakovosti in prijaznosti turistične ponudbe

Javni sektor, Civilni sektor

Celotna turistična destinacija

Leto 2005, stalno izvajanje aktivnosti

Ureditev parkirnih prostorov

Opredelitev in ureditev parkirnih površin za osebne avtomobile in avtobuse

Urejenost okolja in vzpostavitev osnovne infrastrukture

Javno zasebno partnerstvo

Naselja celotne turistične destinacije in izpostavljena in turistično bolj obremenjena mesta (Planica, območje TNP, Mojstrana…)

Od leta 2005 do 2008

Revitalizacija vasi in vaških trgov/jeder

Obnova fasad, ureditev vaških jeder, dvorišč, poslopij, revitalizacija urbane arhitekture

Ohranjanje kulturne in naravne dediščine, urejenost okolja

Javno zasebno partnerstvo, Civilni sektor

Vsa naselja turistične destinacije Kranjska Gora

Postopoma do leta 2015

Označevanja turistične destinacije Kranjska Gora

Nadgradnja in vzdrževanje obstoječega sistema signalizacije (table, oznake…) s poudarkom na blagovni znamki turistične destinacije Kranjska Gora

Pozicioniranje turistične destinacije in pregleden, razumljiv in poenoten sistem informiranja in usmerjanja v turistični destinaciji.



Do leta 2006, sicer stalno izvajanje aktivnosti

Oživitev tradicionalnih obrti

Spodbujanje domače obrti na kmetijah, odkupovanje določenih izdelkov, prikaz izdelave turistom, promocija izdelkov, možnost prodaje na tržnici, v trgovinah

Oblikovanje komplementarnih turističnih proizvodov, pestrost in pristnost ponudbe, ohranjanje kulturne dediščine, animacija



Do leta 2010

»Master plan« občine Kranjska

Izdelava izvedbenih načrtov s opredelitvijo lokacije za

Priprava izvedbenih načrtov posameznih



V letu 2006



96

Gora posamezen projekt (investicijo/aktivnost)

razvojnih projektov za doseganje strateških ciljev in kot podporni dokument za strategijo prostorskega razvoja občine in

Spodbujanje razvoja turizma z ustrezno prostorsko in urbano ureditvijo

Sprejem prostorskega plana, ki upošteva neposredne in posredne učinke načrtovanih investicijskih projektov v turizem v destinaciji

Ugodno okolje za investiranje v turistično dejavnost (neposredno in posredno) ter vpliv na kakovost življenja in zadovoljstvo za domačine

Javni sektor Celotna turistična destinacija Kranjska Gora

Do 2007

Športno prireditvena dvorana

Izgradnja športno prireditvene dvorane z ustrezno infrastrukturo za izvajanje športnih in zabavnih prireditev

Obogatiti turistično ponudbo kraja in zagotoviti pogoje za nadaljnji razvoj turistične dejavnosti, ki sledi trendu /načelu aktivnega preživljanja prostega časa


Kranjska Gora Do leta 2006

Športni park Izgradnja športnega parka z ustrezno infrastrukturo za izvajanje športnih prireditev

Obogatiti športno-turistično ponudbo destinacije

Javni sektor, civilna družba (ŠD Kranjska Gora)

Kranjska Gora Do 2006

Odprti poletni kino

Ureditev odprtega ambienta z ustrezno infrastrukturo za predvajanje filmov

Nova programska ponudba


Kranjska Gora, za posebne priložnosti se lahko preseli na drugo lokacijo

Do 2010

Zimska plaža Ureditev infrastrukture in Nova programska Zasebni sektor Kranjska Gora, 2005



97

podpornih storitev za animacijo na snegu in večerno zabavo

ponudba s podporo javnega sektorja

vznožja smučišč

Poletna plaža oz. prireditveni prostor

Ureditev infrastrukture in podpornih storitev za animacijo na prostem poleti

Nova programska ponudba

Zasebni sektor s podporo javnega sektorja

Kranjska Gora, Planica, Mojstrana – Mlačca

Do konec leta 2006

Helidrom Določi in uredi se cona za helidrom

Nova infrastruktura Javno zasebno partnerstvo

Mojstrana Proda Do konec leta 2010

Strelišče Vzpostavi se strelišče Nova programska ponudba


Mojstrana (v sklopu obnove šole)

Do konec leta 2010

Obnova žičnic Obnova športne infrastrukture - žičnic

Kakovostna in sodobna športna infrastruktura

Javno zasebno partnerstvo (poudarek je na zasebnem sektorju)

Smučišča v turistični destinaciji Kranjska Gora


Nova smučišča v Mojstrani

Širitev smučišča v Mojstrani levo in desno od obstoječega, gledano proti Mežakli

Kakovostna in dodatna športna infrastruktura

Javno zasebno partnerstvo (poudarek je na zasebnem sektorju)

Mojstrana Do leta 2015

Planinski muzej Izgradnja oz. vzpostavitev tematskega (planine, zgodbe, običaji…) muzeja z multivizijsko predstavitvijo

Ohranjanje naravne in kulturne dediščine, popestritev in nova turistična ponudba


Mojstrana Do leta 2010

Ureditev poletnega kopališča

Ureditev in vzdrževanja kopališča za poletno kopanje in možnost zimskega drsališča

Dodatna programska ponudba, urejenost okolja, pozicioniranje in konkurenčnost turistične destinacije


Jasna, kopališče Mlinca

Do leta 2008



98

Ureditev skakalnic v Planici

Obnova skakalnic za skoke/polete in umetno maso za poletne skoke in organizacijo poletnih turnej

Kakovostna športna infrastruktura, pestra programska ponudba


Planica Do leta 2010

Adrenalinski park

Vzpostavitev in vzdrževanje adrenalinskih poligonov (kolesarskih, plezalnih sten, sankališč, poligon za ATV-je – štirikolesnike)

Dodatna programska ponudba

Zasebni sektor Mojstrana (Mlačca), Planica, Gozd Martuljek, Kranjska Gora


Postaja za kanuiste

Ob vodni poti reke Save Dolinke se uredi in vzpostavi postojanka za kanuiste

Dodatna športna infrastruktura, pestra programska ponudba


Območje Topolina Do leta 2010

Zimsko sankališče

Ureditev in vzdrževanje zimskih sankališč



Tromeja, Vršič, »Podršek v Ratečah, Dovje - Ravne

Do leta 2007

Nove kolesarske poti in počivališča

Vzdrževanje obstoječih kolesarskih poti in ureditev novih ter ureditev kolesarskih počivališč

Urejena športna infrastruktura (poti) in kakovostna dodatna programska ponudba

Javni sektor Pot do čez Belco do Mojstrane in vse do Jesenic, kolesarsko počivališče v Dovjem Ter Mojstrana – Zgornja Radovna - Bled

Do konec leta 2006

Nova športno rekreativna infrastruktura

Vzpostavitev novih igrišč, poligonov, manjših športnih objektov, ki omogočajo rekreacijo in športne aktivnosti

Dodatna športna infrastruktura, pestra programska ponudba


Zgornja Radovna, Mlačca, ob Jezeru Kreda, ob kopališču Mlinca, Dovje, Gozd Martuljek, Rateče – Planica,


Učne poti Ureditev (koncept in sama označitev, izdaja brošur)

Dodatna programska

Javno sektor Zasebni sektor

Celotno območje turistične

Postopoma po letih – do 2010



99

tematskih učnih poti (rastline, živali, kamenine, etnologija)

ponudba, tudi izvensezonska ponudba

Civilni sektor destinacije Kranjska Gora

Sprehajalna pot Ureditev novih sprehajalnih poti

Dodatna programska ponudba, tudi izvensezonska ponudba

Javno sektor Zasebni sektor Civilni sektor

Celotno območje turistične destinacije Kranjska Gora (čez Golobov Rovt)

Do leta 2008

Konjeniška pot Ureditev in signalizacija konjeniške poti, ki se povezuje z Gorenjsko regijo in sega v Avstrijo in Italijo

Dodatna programska ponudba, tudi izvensezonska ponudba


Izbrane poti turistične destinacije Kranjska Gora


Tematske poti Ureditev in vzpostavitev Dežele pravljic, področij za fotolov, Gastronomijo

Dodatna programska ponudba, kakovostna ponudba

Javno zasebno partnerstvo, civilni sektor

Destinacija Kranjska Gora

Do konec leta 2007

Golf igrišče Ureditev golf igrišča Dodatna programska ponudba, tudi izvensezonska ponudba


Od Kranjske Gore do Gozda Martuljka

Do konec leta 2008

Kamp Ureditev infrastrukture za kamp (250 kampirnih mest) in prostor za avtodome (70 kampirnih mest) s podporno gostinsko ponudbo

Dodatne namestitvene kapacitete in programska ponudba za segment kampistov

Zasebni sektor, Javni sektor

Planica, Dovje (razširitev obstoječega kampa Kamne), Gozd Martuljek, Mlačca

Do 2010

Resort kakovosti 5 zvezdic

Ureditev infrastrukture za hotelski kompleks (cca.180 sob) in podporno pestro programsko ponudbo (wellness, gostinska ponudba, animacija)

Dodatne namestitvene kapacitete in programska ponudba visoke kakovosti

Zasebni sektor Gozd Martuljek Do 2008



100

Wellness hotel z možnostjo ponudbe za igre in zabavo

Ureditev wellness manjšega hotela (cca. 50 sob in apartmajev) ter podporno programsko ponudbo wellnessa, zabaviščne in gostinske ponudbe

Dodatne namestitvene kapacitete in specializirana programska ponudba

Zasebni sektor Erika Do 2010

Specializiran manjši hotel ali penzion

Ureditev manjšega hotela za motoriste, kolesarje, kakovosti 3 – 4 zvezdic (cca 40 sob)

Dodatne namestitvene kapacitete in specializirana programska ponudba

Zasebni sektor Možnosti: Rateče, Podkoren, Mojstrana, Zabrežce, Dovje, Zgornja Radovna, Gozd Martuljek

Do 2015

Družinski hotel ali penzion

Ureditev družinskega hotela cca 30 sob

Dodatne namestitvene kapacitete in podjetniška samoiniciativa za vlaganje v turistično dejavnost

Zasebni sektor Mojstrana, Zgornja Radovna, Srednji Vrh, Gozd Martuljek

Do 2015 vsaj 3 objekti

Turistične kmetije

Dodatna dejavnost na kmetijah, ureditev novih sob (cca. 7 sob na turistično kmetijo)

Dodatna dejavnost na kmetijah, nove namestitvene kapacitete in spodbujanje eko turizma, prodaje domačih izdelkov na kmetijah

Zasebni sektor Mojstrana, Dovje, Podkoren, Zgornja Radovna, Srednji Vrh, Gozd Martuljek

Do 2015 vsaj 5 novih turističnih kmetij

Ureditev planinskih koč

Ureditev in obnova obstoječih planinskih koč


Javno zasebni sektor, Civilni sektor

Vitranc, Mihov Dom, Koča v Krnici

Do leta 2010

Apartmaji Ureditev apartmajev (tudi eko apartmaje oz. namestitvene kapacitete) – cca. 50 novih apartmajev oz. 100 sob

Dodatne namestitvene kapacitete

Zasebni sektor Destinacija Kranjska Gora

Do leta 2015



101

Gostilne, restavracije in bari

Obnova obstoječih in izgradnja novih gostiln in barov

Dodatna gostinska ponudba, bogata gurmanska ponudba, možnost zabave

Zasebni sektor Zelenci, Srednji Vrh, Mojstrana, Dovje, Mlačca, Belca, Gozd Martuljek, Planica…


Trgovine in druge storitve

Izgradnja novih manjših butičnih trgovin in lokale za komplementarne storitve (frizer, zdravstvene storitve…)

Dodatna komplementarna ponudba

Zasebni sektor Kranjska Gora, Do leta 2010

Opredelitev arhitekture blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora in celostne grafične podobe

Načrt oblikovanja in upravljanja z blagovno znamko turistične destinacije Kranjska Gora (opredelitev krovne blagovne znamke, proizvodnih znamk na nivoju destinacije in blagovnih znamk posameznih ponudnikov)

Poenoten sistem tržnega komuniciranja in učinkovitega in konkurenčnega pozicioniranja na domačem in mednarodnem turističnem trgu



Do leta 2006

Oblikovanje integralnih turističnih proizvodov turistične destinacije Kranjske Gore

Povezovanje posameznih turističnih ponudnikov v turistične proizvode destinacije Kranjska Gora, trženje celovitih proizvodov

Pestra in kakovostna turistična ponudba, pozicioniranje in konkurenčnost turističnih ponudnikov in celotne turistične destinacije Kranjska Gora

Javni sektor Zasebni sektor Civilni sektor

Do konec leta 2006, stalno sodelovanje

Enoten informacijski, ažuriran portal in centralni rezervacijski sistem

Vzpostavitev informacijskega portala in skupnega rezervacijskega sistema za turistične ponudnike destinacije Kranjska Gora

Dostopen in ažuriran informacijski sistem, pozicioniranje destinacije


LTO oz. DMO Kranjska Gora, Neposredni in posredni turistični ponudniki destinacije

Do leta 2008



102

Kranjska Gora

Ureditev info in e-točk v turistični destinaciji

Sodelovanje s turističnimi društvi in turističnimi ponudniki, da nudijo ustrezne informacije o turistični ponudbi celotne turistične destinacije (mrežno trženje)

Povečanje konkurenčnosti destinacije, dostopnost in ažurnost turističnih informacij

Javni, zasebni, civilni sektor


Do leta 2006

Štipendijska shema za kadre na področju gostinstva in turizma

Sodelovanje v štipendijski shemi v okviru Regionalnega razvojnega programa na področju poklicnega izobraževanja

Spodbujanje domačih ljudi za deficitarne poklice na področju gostinstva in turizma in zagotavljanje kadrov za potrebe turističnega gospodarstva

Javni, zasebni sektor

Celotna turistična destinacija in širša regija.

Do leta 2006, stalno sodelovanje

Izobraževanje in usposabljanje

Izvajanje modulov izobraževanja za ljudi neposedno in posredno povezanih s turistično dejavnostjo

Gostoljubnost ljudi, izobražena in usposobljena delovna sila, motiviranost ljudi za delo v turistični dejavnosti


Stalno izvajanje aktivnosti, intenzivno do leta 2008

Podroben seznam predlaganih investicijskih projektov in aktivnosti za območje Krajevne Skupnosti Dovje – Mojstrana je bil izdelan na željo in iniciativo krajanov KS Dovje – Mojstrana. Posamezni investicijski projekti in aktivnosti so vključeni v tabelo št. 25: Opredelitev ključnih razvojnih investicijskih projektov in aktivnosti v turistični destinaciji Kranjska Gora v obdobju od leta 2005 do 2015, podrobnejši seznam pa je podan v prilogi št. 1 tega dokumenta v obliki Zapisnika Prostorske delavnice – predlogi in razprava o razvojno investicijskih projektih v KS Dovje – Mojstrana, z dne 07.02.2005.



103

7.4.4 Načrt strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja za potrebe razvoja turizma na območju destinacije Kranjska Gora Turistična dejavnost je značilna delovno intenzivna panoga. Kakovostna ponudbe je v zelo veliki meri odvisna od ljudi, njihove inovativnosti, povezanosti in pristopa do gosta. Zato je izobraževanje oziroma strokovno izpopolnjevanje ponudnikov, kot tudi vseh ostalih, ki bi to želeli postati ali bi želeli k razvoju turizma v občini prispevati po svojih močeh kako drugače, nujen sestavni del celostnega razvoja destinacije. Turizem, katerega razvoj podpirajo domačini in so zanj pripravljeni tudi sami kaj narediti, ima dobre možnosti razvoja. Situacija na področju demografskih gibanj je sicer neugodna, a v kolikor bodo mlajši ljudje videli svoje poslovne priložnosti tudi na tem področju, se bodo po šolanju vrnili in s svojo dejavnostjo prispevali k bogatejši ponudbi okolja oziroma destinacije. Predlog izobraževalnih modulov in vsebin, ki so predstavljeni v nadaljevanju, predstavlja osnovno vodilo priprave izvedbenih aktivnosti na tem področju. Zajeta so splošna turistična in tržna znanja, ki so potrebna za celostno razumevanje razvoja turizma in njegove vpetosti v okolje, dejavnikov ki vplivajo nanj, uporabna znanja izdelave, izvedbe in trženja konkretnih turističnih programov in proizvodov. Glede na pomembnost razvoja podjetništva in lastnih obrtnih dejavnosti je dodan tudi poslovno finančni modul. Tretji modul pa sestavljajo vsebine iz področja gostinstva in hotelirstva.

Cilji izobraževanja in izpopolnjevanja Predlagano izobraževanje in izpopolnjevanje je namenjeno predvsem odraslim, že zaposlenim osebam in vsem ostalim, ki v storitveni dejavnosti, povezani z gostinstvom in turizmom vidijo svojo poslovno priložnost. Predavanja in delavnice so razdeljene po različnih organizacijskih nivojih (v okviru teh pa se izobraževalne teme oziroma moduli lahko priredijo tudi na posamezno interesno skupino slušateljev):

• izvedbeni kader v gostinstvu-hotelirstvu in turizmu, • srednji in višji vodstveni kader podjetij storitvenih dejavnosti (turistične

kmetije, hoteli, gostilne, turistične agencije, trgovine, banke, pošte, prevozniki, muzeji in drugi, ki so posredno ali neposredno vezani na turizem),

• domača javnost (zainteresirani domačini in vsi, ki so pripravljeni po svojih močeh sodelovati pri razvoju destinacije – društva ali posamezniki).

Posredni cilji izobraževanja

• spodbujanje dviga izobrazbene strukture prebivalstva in posreden vpliv na študijske odločitve mlajše generacije,

• preprečevanje »bega možganov« in privabljanje ljudi iz drugih regij • povečevanje usposobljenosti obstoječih že turističnih delavcev (npr.

spodbujanje ljudi na kmetijah k dopolnilni turistični dejavnosti), • ustvarjanje možnosti za dvig kvalitete obstoječih storitev in lažje uvajanje

novosti,



104

• spodbujanje inovativnosti in podjetniških idej domačinov, • razvijanje turistične zavesti in pozitivnega odnosa domačinov do razvoja

turizma, • preusmeritev miselnosti in poslovne logike v kakovostno in inovativno

storitveno dejavnost. Neposredni cilji izobraževanja

• spoznavanje turistične stroke in njenega delovanja na zanimiv način, • spodbujanje vseživljenjskega učenja, • pridobivanje strokovnih znanj po posameznih področjih, ki sestavljajo turizem

in kvalitetno celoto storitev oziroma proizvodov turistične destinacije, • slušatelji ponovijo že v času formalnega izobraževanja osvojene strokovne

pojme v okviru danih tematskih sklopov (razvoja destinacije, hotelirstva in gostinstva, podjetništva, trženja in turizma) oziroma pridobijo poglobljeno razumevanje strateško pomembnih pojmov in nalog navedenih področij,

• povezujejo znanje z izkušnjami in posledično teorijo s prakso, • izpopolnjujejo logično mišljenje in sposobnost učinkovitih reakcij v danem

delovnem okolju in vsakdanjem življenju, • prepoznajo pomembnost pozitivnega in etičnega sodelovanja oziroma

poslovanja, • spoznajo tehnike, metode in postopke pri strateškem odločanju oziroma razvoju

destinacije na vseh potrebnih področjih, ki so s tem povezana, • razvijejo interes za izboljšanje svojega dela in pozitiven odnosa do dela ter do

ljudi, s katerimi se srečujejo, • osvojijo oziroma izmenjajo koristne nasvete za delo in reševanje problemov v

praksi, • preko neformalnih stikov in skupnega dela osvojijo načrtovano organiziranost,

hierarhijo in logiko postopkov oziroma procesov pri razvoju in trženju turističnih proizvodov.

Pričetek, trajanje, izvedba, pripomočki in metode izobraževanj Pričetek izobraževanj S sprejetjem strategije razvoja turizma, konsezom vplivnih struktur na področju občine o načrtnem razvoju turizma, z ustvarjanjem pogojev in spodbud za nove investitorje (prostorski plan, dajatve, dovoljenja) se prične z izobraževanjem ključnih – vodilnih in vodstvenih kadrov na področju turistične in gostinske dejavnosti. Trajanje izobraževanj Trajanje predavanj na posamezno temo, v okviru enega modula (turizem, poslovanje in finance, gostinstvo in hotelirstvo), se giblje od 4 do 8 (šolskih) ur. Kombinacije in izbira tem posameznega modula se dokončno opredelijo v izvedbenem planu. Priporočljiva je izvedba vseh treh modulov, saj se vsebine medsebojno dopolnjujejo oziroma nadgrajujejo. Natančnejša določila so predmet posebnega izvedbenega dokumenta, ki izhaja iz podanih strateških smernic in ciljev, oziroma iz dogovora o želenem obsegu posameznega modula oziroma izpopolnjevanja. Izvedba



105

Po dogovoru in določenem vrstnem redu izobraževalnih modulov. Definira se v posebnem izvedbenem dokumentu kot nadgradnja oziroma implementirana realizacija strateških usmeritev in ciljev. Pripomočki oziroma potrebna didaktična sredstva za izvedbo Ustrezen prostor (po možnosti z multimedijsko opremo) za izvedbo predavanj in delavnic ali vsaj grafoskop, tabla, flip chard in gradivo s povzeto vsebino izobraževanja. Priporočena je tudi izvedba strokovnih ekskurzij in ogledov uspešnih praks ter razgovorov na terenu (doma ali v tujini). Metode in oblike Metoda razlage, metoda razgovora, metoda reševanja problema, pretežno frontalna oblika, skupinsko, teamsko in individualno delo. Izobraževalne vsebine in podajanje se prilagodi izbrani slušateljski strukturi (vodilni kader, izvedbeni kader, skupne teme...). Izpostavljene teme za izobraževalne module Teme za izobraževalne module zajemajo: celostni razvoj, oblikovanje in trženje turistične ponudbe, medsebojno sodelovanje, podjetništvo, strateška partnerstva, destinacijski management, gostinstva, hotelirstvo, wellness, turizem na podeželju-eko kmetije…



106

Naslovi tem in kratek pregled vsebine predlaganih izobraževalnih modulov: MODUL TEMA VSEBINA

Pomen oblikovanja in trženja tur. Proizvodov v razvoju turistične destinacije

- Načrtovanje in oblikovanje turističnih - proizvodov - Osnovna opredelitev turističnega proizvoda - Oblikovanje turističnega proizvoda - Trženje turističnega proizvoda - Izvedba in procesiranje turističnega proizvoda - Kakovost - Diskusija

Prepoznavanje, analiziranje in načrtovanje razvoja turističnih atrakcij kot pogoj razvoja turističnih destinacij

- Identifikacija temeljnih turističnih danosti in možnosti za njihovo izkoriščanje

- Priprava izhodišč za ocenjevanje turističnih atrakcij in možnosti njihovega nadaljnjega razvoja

- Vrednotenje in dokumentacija turističnih atrakcij (razvojno in marketinško)

- Koncept imagea turistične destinacije, proces njegovega upravljanja in njegov vpliv na prodajo turističnih proizvodov

- Izkoriščanje in zaščita turističnih atrakcij (trajnostni razvoj in upravljanje)

- Priprava koncepta razvoja turističnih destinacij z načrtovanjem investicij

- Predpostavljanje dejavnikov tveganja oziroma kriznih situacij razvoja in izkoriščanja turističnih atrakcij

Marketing turističnih destinacij

- Proces komuniciranja in tržno-informacijski sistem v turizmu

- Planiranje marketinškega komuniciranja tur. Destinacije

- Krizni management - Organiziranost in podporni sistemi trženja

turistične destinacije - Načrtovanje in optimiranje stroškov oziroma

učinkov marketinških akcij turisičnih destinacij - Tržno določanje cen ponudbe turistične

destinacije - Izdelava komunikacijskega programa

integralnega marketinga izbrane turistične destinacije

Eko turizem in turizem na kmetijah

- Kaj je eko turizem - Ekološki znaki v turizmu - Turizem na kmetijah - Trendi eko ravnanja na kmetijah z dopolnilno

tur. dejavnostjo

TU

RIZ

EM

in

TR

ŽEN

JE



107

MODUL TEMA VSEBINA Osnovna znanja o prihodkih, stroških in uspešnost poslovanja za potrebe neekonomistov

- Opredelitev prihodkov, stroškov in uspešnosti poslovanja (klasifikacija po različnih kriterijih)

- Prihodki, pritoki in prejemki - Stroški, odhodki in izdatki - Stroški in obseg poslovanja - Pomen bilanc stanja, izkaza uspeha in

izkaza denarnih tokov - Interpretiranje osnovnih kazalnikov

uspešnosti poslovanja Priprava poslovnega načrta, kot izhodišča za investicijske odločitve

- Zakaj in kdaj pripravljamo poslovni načrt - Kaj je vsebina poslovnega načrta in

kakšna naj bo struktura - Kako analiziramo posel (opis proizvoda,

trga, ciljnih kupcev, konkurenca, tržna strategija, lokacija, oprema, kadri, organizacija, struktura prihodkov, struktura stroškov...)

- Finančne projekcije poslovanja (Izkaz uspeha, Izkaz denarnih tokov, Bilance stanja, prag rentabilnosti, ocena tveganj...)

- Problemi pri pripravi poslovnega načrta Priprava investicijskega programa in ocena investicijskih projektov

- Osnovni podatki o projektu - Priprava tržne analize - Tehnično tehnološka analiza z oceno

vrednosti investicije - Organizacija in vodenje - Človeški viri - Finančna analiza (planiranje prihodkov in

stroškov) - Ocena investicijskega projekta (predlog

financiranja projekta – finančni viri in stroški financiranja, osnovni finančni izračuni (BS, IU, IDT), ocena izvedljivosti projekta, občutljivosti projekta...)

PO

SLO

VA

NJE

IN

FIN

AN

CE

Viri financiranja investicij, finančna konstrukcija in pridobivanje finančnih virov

- Višina investicijskih vlaganj in razpoložljiva denarna sredstva kot omejitveni faktor financiranja investicij

- Lastni viri financiranja investicij - Dolžniški viri financiranja investicij - Finančni viri – nepovratna državna

sredstva in evropskih skladov/programov (strukturni skladi ...)

- Zapiranje finančne konstrukcije investicije



108

MODUL TEMA VSEBINA

Pomen gostinstva in gostoljubnosti v razvoju turizma v občini

- Gostinska ponudba in njen vpliv na percepcijo gosta o kakovosti turistične destinacije (ponudbe kraja oz. območja)

- Profesionalnost v gostinstvu o Pomen urejenosti o Oblikovanje ponudbe v jedilnem

listu in vinski karti o Komunikacija o Kakovost izdelkov v kuhinji in

strežbi o Kakovost storitev o Merjenje kakovosti in

spremljanje zadovoljstva gostov o Pomen povezovanja in

sodelovanja pri kreiranju in izvedbi celovitega turističnega proizvoda

Ekonomika poslovanja v gostinskih objektih

- Načrtovanje dejavnosti - Oblikovanje cen - Standardizacija poslovanja, normiranje

procesov - Načrtovanje prodaje in nabave v strežbi - Načrtovanje nabave in delovnih

procesov v kuhinji - Kontrola procesov - Analiza poslovanja

GO

STIN

STV

O I

N H

OTELIR

STV

O

Pomen hotelirstva v razvoju turizma v občini

- Hotelska ponudba in njen vpliv na percepcijo gosta o kakovosti turistične destinacije (ponudbe kraja oz. območja)

- Snovanje ponudbe hotelskih storitev - Pomen urejenosti ter vpliv okolja na

poslovanje turističnega objekta - Oblikovanje ponudbe in proizvodov - Profesionalnost na področju hotelske

dejavnosti - Urejenost in čistoča - Komunikacija - Kakovost storitev - Merjenje kakovosti in spremljanje

zadovoljstva gostov - Pomen povezovanja in sodelovanja pri

kreiranju in izvedbi turističnega proizvoda



109

Ekonomika poslovanja nastanitvenih objektov

- Načrtovanje poslovanja - Načrtovanje dejavnosti - Oblikovanje cen - Načrtovanje procesov - Standardizacija in kontrola poslovanja - Standardizacija poslovanja, normiranje

procesov - Kontrola procesov - Analiza poslovanja

Izvajalci izobraževanja in usposabljanja Izvajalci izobraževanja v celoti ali po posameznih modulih so lahko: - izbrana strokovna podjetja z izkušnjami s posameznega področja (gostinstvo,

hotelirstvo, turizem, poslovno svetovanje, trženje, razvoj ...), - strokovne izobraževalne ustanove (predavatelji srednjih, višjih in visokih

strokovnih šol ustreznih smeri), - strokovnjaki z izkušnjami razvoja turističnih destinacij in destinacijskega

managementa, na področju hotelirstva, gostinstva, oblikovanja integralnih turističnih proizvodov, trženja integralnih turističnih proizvodov ipd.



110

7.4.5 Možni viri financiranja razvoja turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora Za izvedbo predvidenih investicijskih projektov in aktivnosti za razvoj turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora je/bo potrebno zagotoviti primerne vire financiranja, ki zajemajo: 1. Nove možne oblike financiranja:

- namenske finančne sheme financiranja, - javno-zasebno partnerstvo za izvajanje razvojnih investicijskih projektov.

2. Obstoječe razpoložljive vire financiranja v Sloveniji in EU:

- bančne, - javne, - investicijske sklade in sklade tveganega kapitala, - zasebne vire, - finančne programe iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi (Interreg,

Equal, Leader) idr., - mednarodne in bilateralne finančne programe, namenjene spodbujanju

podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine idr. sektorjev, povezanih s celostnim urejanjem turizma (npr. transportne, komunalne infrastrukture, promocije).

Ti viri se razlikujejo med seboj glede namembnosti investiranja, glede nosilcev turističnih investicij, glede pričakovane stopnje donosa na vložen kapital in drugih finančnih kriterijev ter po drugih splošnih in posebnih kvalitativnih in kvantitativnih pogojih, ki jih morajo izpolniti razvojni projekti oz. investitorji/nosilci za pridobitev sredstev (kot npr. cilji sektorskih politik, cilji na bilateralni ravni, cilji mednarodnih programov). Med predpogoji za pridobitev teh sredstev pa so vsaj izdelan poslovni načrt, študija izvedljivosti in urejena lastniška razmerja in razpoložljivost z gradbeno-lokacijsko dokumentacijo ter v veliki meri tudi zmožnosti in spodobnosti investitorjev za trajnostno financiranje in upravljanje investicij. Nove oblike financiranja Javno in zasebno partnerstvo pri financiranju Iz javnih sredstev se lahko zagotovi financiranje za razvoj trajnostnega turizma nujne infrastrukture (ceste, kanalizacijski sistemi, tematske poti, promocijski materiali ...). Iz zasebnih virov pa se financirajo investicije v izgradnjo manjših penzionov, gostinskih lokalov in ponudbe pa tudi prenove objektov za turistične namestitve in vsebinska/programska ponudba. Takšna oblika financiranja je še zlasti primerna za investicije v turistične kmetije, kjer npr. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano sofinancira prenovo kmetijskih objektov za namene razvoja dopolnilnih dejavnosti, kakršna je turizem.



111

Obstoječi razpoložljivi viri financiranja v Sloveniji in EU

a) bančni

Banke že sedaj ponujajo več možnosti kreditiranja turističnih razvojnih projektov pod določenimi kriteriji in pogoji, kot so npr. stopnja donosnosti na kapital, obseg investicije, obseg in vrste vložkov investitorjev idr. Pričakovati je, da se bo bančni trg zaradi vstopa konkurence iz trgov EU še bolj približal in odprl za investitorje v Sloveniji, še posebej, če bo ustrezno obliko sodelovanja z lokalnimi bankami možno skleniti z eno ali večimi podjetji ali javnimi inštitucijami.

b.) javni

Gre za razvojne spodbude ministrstev, ki se posredno ali neposredno nanašajo na razvoj turizma v obmejnih regijah. Takšne razvojne spodbude že sedaj, v prihodnje v okviru strukturnih in drugih sredstev Evropske unije pa še bolj, omogočajo resorna ministrstva, kot so: - Ministrstvo za gospodarstvo (za turizem in podjetništvo), - Ministrstvo za promet (za ureditev tematskih poti in urejanje prometne

problematike v povezavi s turizmom - npr. kolesarske poti, panoramske poti idr.), - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (za investicije v dopolnilne

dejavnosti na kmetijah, za dejavnosti kmečkih društev, za investicije v okolju prijaznejše kmetovanje in s tem trajnostni turizem),

- Ministrstvo za kulturo (za prenovo kulturnih spomenikov v povezavi z regionalnim razvojem in trajnim zagotavljanjem varstva in razvoja kulturne dediščine),

- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo (za izobraževalne in zaposlitvene projekte na področju turizma),

- Ministrstvo za okolje in prostor (za npr. učinkovito porabo energije v turističnih objektih, za sofinanciranje dejavnosti na naravnih zavarovanih območjih) ter

- Služba vlade za regionalno politiko v okviru sredstev za spodbujanje čezmejnega sodelovanja (program Interreg) in demografsko ogroženih območij (Javni sklad za razvoj podeželja Ribnica).

c.) investicijski skladi in skladi tveganega kapitala

Skladi tveganega kapitala in investicijski skladi so primerna oblika sofinanciranja razvoja v primeru večjih projektov z učinki na ravni celotne občine, več občin in širše regije, v katere se lahko vključuje tudi občina Kranjska Gora zaradi svoje ugodne tranzitne in obmejne lege. Podobno, kot to velja za druge vire sredstev, imajo tudi skladi svojevrstne pogoje in kriterije za sofinanciranje razvojnih sredstev, ki jih je potrebno proučiti. Občina lahko v sodelovanju z različnimi partnerji tudi v teh primerih z ustreznimi projektnimi predlogi zastopa interese povezanih razvojnih partnerjev ali pa se v prizadevanjih, da bi ti skladi bili zainteresirani za investiranje v turistične projekte lahko poveže z drugimi nosilci razvoja v občini in regiji in jim nudi podporo.

Zasebni viri

Lastni viri financiranja zasebnikov so med najpogostejšimi viri zagotavljanja zagona in rasti poslovanja turistične dejavnosti in za ureditev najosnovnejše turistične infrastrukture in opreme. Je pomemben vir financiranja. Od zmožnosti in sposobnosti financiranja posameznikov in podjetij je velikokrat odvisen tudi obseg financiranja iz



112

drugih virov. S posebnimi ugodnostmi pri npr. davčni politiki občine je mogoče pozitivno vplivati tudi na dodatne spodbude zasebnega sektorja v razvoj turizma in turistične infrastrukture območja.

Finančni programi iz Strukturnih skladov EU, komunitarni programi (Interreg, Equal, Leader, CARDS) idr.

V okviru razširjene Evropske skupnosti se tudi Sloveniji odpira paleta več različnih finančnih programov, ki so za različna področja dosegljiva za javni in zasebni sektor iz Slovenije. Pogoj za pridobitev teh sredstev pa je sposobnost pripraviti projektno dokumentacijo in obvladovanje zapletenih postopkov prijav na razpise, pri čemer lahko občina omogoči vsem zainteresiranim t.i. tehnično pomoč svetovanja pri pripravi dokumentacije za pridobivanje sredstev za razvojne projekte na področju turizma. Potrebno je tudi vedeti, da imajo programi EU vrsto različnih namenov (npr. program Equal za zagotavljanje enakih možnosti spodbuja predvsem vključevanje žensk in invalidov na trg delovne sile) in da je zato za potrebe turističnega razvoja potrebno ustrezno razvrstiti projekte, da lahko kandidirajo za različna sredstva. Med največjimi priložnostmi občine iz teh programov so sredstva Evropskih strukturnih skladov za regionalni razvoj za spodbujanje razvoja turističnih destinacij , ki je že (bil) aktualen in bo še enkrat ponovno razpisan v letu 2007. Priložnost nudi tudi program čezmejnega sodelovanja Interreg III A s sosednjo Avstrijo in Italijo pa tudi skozi program Leader, namenjen razvoju podeželja. Mednarodni in bilateralni finančni programi, namenjeni spodbujanju podjetništva, razvoju turizma, varstvu naravne in kulturne dediščine idr. sektorjev povezanih s celostnim urejanjem turizma (npr.: promocije, izobraževanju, izmenjave informacij in znanj ...). Podobno kot velja za programe EU, velja tudi za programe in vire financiranja iz drugih mednarodnih organizacij in bilateralnih programov, ki so navadno namenjeni specifičnim vsebinam. Tudi v teh primerih je pogoj projektna dokumentacija z jasno izraženimi cilji, rezultati, aktivnostmi in potrebnim minimalnim deležem lastnega sofinanciranja (navadno 25 %) ter soudeležba več partnerjev. V to kategorijo sredstev se uvrščajo tudi razpisane nagrade in natečaji, štipendije, programi tujih vlad (bilateralni programi npr. Italije in Slovenije) ter vrsta t.i. skladov oz. fundacij, ki delujejo na različnih koncih sveta z različnim poslanstvom.



113

7.5 Izbor optimalne strategije trženja turizma

7.5.1 Strategija tržnega komuniciranja

7.5.1.1 Obstoječe aktivnosti tržnega komuniciranja in ugotovitve, ki iz tega izhajajo Krovno tržno komuniciranje (»PULL« oziroma image promocijske aktivnosti) se izvaja na nivoju ponudbe celotnega območja turistične destinacije Kranjska Gora, medtem ko se prodajno-trženjske aktivnosti (»PUSH«) nanašajo na konkretne komercialne aktivnosti, ki se izvajajo pod skupno blagovno znamko destinacije Kranjska Gora, aktivneje pa na ravni posameznih ponudnikov. Trženjske aktivnosti (PULL in PUSH) se v Kranjski Gori organizirano in aktivno izvajajo že vse od ustanovitve lokalne turistične organizacije - Zavoda za turizem občine Kranjska Gora, ki je odgovorna za povezovanje ponudnikov turističnih storitev, javnega sektorja, turističnih društev ter drugih s turizmom povezanih akterjev ter za vzpodbujanje in usklajevanje njihovih aktivnosti na področju razvojnih projektov, oblikovanja, promocije in trženja celovite turistične ponudbe, razvoja in organizacije informacijskega sistema ter organizacijo prireditev. Turistična destinacija Kranjska Gora se pojavlja na turističnem trgu kot samostojna turistična destinacija s svojo blagovno znamko in hkrati tudi kot del širše turistične destinacije Julijskih Alp pod njihovo blagovno znamko. V nadaljevanju podajamo pregled obstoječe pojavnosti – na ravni Kranjske Gore in posameznih hotelskih hiš: Slika 13: Pregled promocijskih materialov Kranjske Gore



114

Slika 14: Promocijski material Julijskih Alp



115

Slika 15: Primeri oglaševanja Kranjske Gore

Oglas v prilogi lokalnih časopisov »Slovenske počitnice« v letu 2002

Slika 16: Primer poslovne vizitke

Slika 17: Primeri označevanja na terenu



116

Slika 18: Spletna stran: www.kranjska-gora.si (vhodna in primer predstavitve družinskih počitnic)

Slika 19: Primeri promocijskih materialov posameznih hotelskih hiš v Kranjski Gori

http://www.kranjska-gora.si/



117

Slika 20: Primeri spletnih predstavitev posameznih hotelskih hiš v Kranjski Gori

Vstopna stran podjetja HTP Gorenjka, od koder se dostopa do posameznih hotelov znotraj podjetja

Predstavitev posameznega hotela znotraj ponudbe HTP Gorenjka

Vstopna stran Hotela Kompas

Zimska ponudba Hotela Kompas

Vhodna stran Hotela Lek

Predstavitev HIT Hotela Casino Kranjska Gora



118

Na krovni destinacijski ravni (v okviru lokalne turistične organizacije Zavod za turizem občine Kranjska Gora) se izvaja sistematična in kakovostna promocija in trženje destinacije – tako samostojno kot tudi v okviru Julijskih Alp in turistične promocije na nacionalnem nivoju (v okviru Slovenske turistične organizacije), pri sami pojavnosti pa na osnovi gornjega pregleda aktivnosti tržnega komuniciranja, informiranja in označevanja na terenu ugotavljamo naslednje:

1. Pri izvajanju trženjskih aktivnosti ni doslednega upoštevanja pojavnosti (celostne podobe in pozicijskih sloganov) – pojavljajo se trije logotipi in različni pozicijski slogani, kar onemogoča jasno razpoznavnost in pozicioniranje turistične destinacije Kranjska Gora:

- logotip turistične destinacije Kranjske Gore s pozicijskim sloganom »Ob vznožju Julijskih Alp«

- logotip občine Kranjska Gora in - logotip Julijskih Alp s pozicijskim sloganom »V kraljestvu

Zlatoroga«, pri čemer je odsotna blagovna znamka Kranjske Gore oziroma ni ustrezne hierarhije blagovnih znamk.

2. Ni razvita prepoznavna linija promocijskih materialov, ki bi vzpostavljala jasno strukturo med krovno in proizvodno oziroma prodajno promocijo (kreativne in verbalne stalnice se spreminjajo in ne tvorijo sistematične linije, zaradi česar vnašajo nepreglednost);

3. Označevalni sistem na terenu v določenih primerih uporablja turistični znak destinacije, v določenih primerih pa občine Kranjska Gora;

4. Posamezni nosilci svoje promocijske aktivnosti v smislu pojavnosti izvajajo povsem samostojno in ne izkoriščajo dodane vrednosti destinacije. Izdelane imajo svoje celostne podobe in v glavnem komunicirajo le-te, medtem ko se CGP Kranjske Gore pojavi v nekaterih primerih le ob navedbi informacij.

5. Na spletnih predstavitvah posameznih hotelskih hiš na vhodnih straneh ni celostne podobe destinacije, prav tako nikjer ni prisotna povezava na predstavitvene strani destinacije.

Turistična destinacija Kranjska Gora se predstavlja kot Turistično območje Kranjska Gora oziroma The tourist resort (predvsem v tujih prevodih), kar daje napačno predstavo, glede na mednarodni uveljavljenost in pomen besede »resort«, ki je zaokroženo turistično središče na določenem območju in je lahko zelo zaprtega tipa, s specializirano tematsko oblikovano ponudbo, posamezna turistična destinacija pa ima lahko več vrst resortov. Zato je smiselno, da se namesto besede »resort« uporablja beseda »destinacija«. Za boljšo prepoznavnost je potrebno izdelati celostno grafično podobo turistične destinacije Kranjska Gora in opredeliti hierarhijo blagovnih znamk in pojavnosti navedenih logotipov. Posamezni promocijski materiali se morajo tako izdelati v enotni celostno grafični podobi, prav tako pa je potrebno poskrbeti za ustrezno informiranje gostov (informacijski in usmerjevalni sistem) na terenu.

7.5.1.2 Predlog strategije tržnega komuniciranja Pri načrtovanju aktivnosti tržnega komuniciranja gre za nadaljevanje obstoječih aktivnosti, z dvema poglavitnima usmeritvama:



119

1. Potrebna je nadaljnja strateška usmeritev in izvedbeno delovanje, ki bo temeljilo na medsebojni usklajenosti in oblikovanju celovite tržne ponudbe, kot izhaja iz predlagane vizije, pozicioniranja destinacije, opredelitve ciljnih trgov in skupin itd;

2. Potrebno je oblikovati blagovno znamko in začeti izvajati sistematično in konsistentno upravljanje z blagovno znamko destinacije (več v točki 7.5.2).

V nadaljevanju so predstavljene skupne ključne aktivnosti promocije in pospeševanja prodaje turizma v destinaciji. Posamezne aktivnosti, ki so priporočene za prepoznavanje turističnih območjih in njihove ponudbe, so podane ločeno oziroma v okviru predlaganih izvedbenih investicijskih projektov.

TRŽNO KOMUNICIRANJE (= promocija)

PULL (= splošna »image« promocija) PUSH (= konkretna prodajna promocija)

• Pripraviti izvedbeni načrt krovnega tržnega komuniciranja;

• Pripraviti načrt oblikovanja in upravljanja z blagovno znamko destinacije ter začeti izvajati promocijo, ki temelji na komuniciranju blagovne znamke;

• Pri krovnih promocijskih aktivnostih delovati zelo ciljno in koncentrirano in v skladu z opredeljenim pozicioniranjem in segmenti glede na izhodišča v strategiji;

• Pri krovnem komuniciranju celostne turistične ponudbe je potrebno definirati kreativne rešitve za krovni pozicijski slogan in znak (CGP) turistične ponudbe destinacije Kranjske Gore ter verbalne in grafične rešitve za komuniciranje posameznih ciljnih turističnih proizvodov v okviru celostne turistične ponudbe – ter vzpostaviti ustrezni arhitekturni sistem;

• Nadaljevati in še dodatno nadgraditi aktivnosti v okviru nacionalne turistične promocije in v okviru Julijskih Alp – vse aktivnosti temeljijo na oziroma so v skladu z opredelitvami v strategiji;

• Pri splošni promociji z naslovi (»headline«) in kreativnimi motivi posameznih oblik komuniciranja doseči skladnost s konceptom v smeri večje prepoznavnosti Kranjske Gore kot destinacije rekreacije, narave, kulture, doživetij, zabave, prireditev, zdravja, uživanja, aktivnosti;

• Izbrati stalne strokovne in referenčne

• Oblikovati nove konkretne integralne ponudbe stacionarnih in izletniških programov ter načrt in obliko njihovega tržnega komuniciranja v skladu z izhodišči iz strategije;

• Uskladiti načrte krovnega tržnega komuniciranja in pospeševanja prodaje z načrti posameznih ponudnikov turističnih storitev ter doseči sinergijske učinke;

• Oblikovati usklajen program promocije konkretnih turističnih ponudb in storitev turističnih ponudnikov, usklajen s konceptom trženja in splošnimi promocijskimi aktivnostmi;

• Pri pospeševanju prodaje okrepiti osebno komuniciranje s posredniki v prodajnem sistemu (turistične agencije, organizatorji potovanj, prevozniki) in organiziranimi kupci (društva, klubi, združenja, …);

• Gostiti pomembne goste - VIP goste • Navezati stike s sosednjimi turističnimi

središči ter organizatorji potovanj in ponudniki ter pripraviti konkretne programe (»twin centrov« - dvojne počitnice (morje-podeželje, morje-hribi, sprostitev-rekreacija ipd.);

• Poudarek pri prodajni promociji naj bo v kombiniranih aktivnostih promocije in oglaševanja za prodajo konkretnih ponudb;

• Pripraviti nove promocijske aktivnosti z aktivnim oglaševanjem ob cesti, kjer potekajo glavne tranzitne smeri in že na meji obveščati obiskovalce o možnostih ponudbe na območju



120

sodelavce (agencijo) za pripravo vseh kreativnih in izvedbenih rešitev na področju tržnega komuniciranja (pri čemer je pomemben celovit pristop in celovito reševanje vseh kreativnih, grafičnih, verbalnih in izvedbenih konstant) – za razvijanje doslednega in prepoznavnega sistema;

• Okrepiti odnose s ciljnimi javnostmi; • Povečati število medijskega nastopanja

v obliki različnih strokovnih in poljudnih člankov (naravna, kulturna, etnološka dediščina), dokumentarnih ter zabavnih oddajah, športnih reportažah in spremljanju tekmovanj; v medijih, ki dosegajo ciljno populacijo gostov;

• Oblikovati nove oziroma v največji možni meri izkoristiti obstoječe odmevne dogodke in prireditve za oblikovanje identitete Kranjske Gore kot pomembnega in mondenega prizorišča dogodkov, prireditve, odmevnih v širšem srednjeevropskem prostoru;

• Spodbujanje vseh akterjev na področju turizma na območju destinacije, da oblikujejo nove vsebine, proizvode, dogajanje, prireditve – in jih nato vpeti v skupno turistično ponudbo destiancije.

(letaki, info panoji); • Izkoristiti blagovno znamko

Triglavskega Narodnega parka pri komuniciranju s ciljnimi skupinami;

• Promovirati eko izdelke in ostale izdelke domače obrti na tržnici ob organiziranem oglaševanju o ponudbi;

• Na vseh predlaganih turističnih območjih omogočiti možnost nakupa domačih izdelkov, spominkov, informacij o dodatni ponudbi (na recepcijah, v večjih gostiščih, ....);

• Spodbujanje oblikovanja ažurnih spletnih strani in priprava centralnega rezervacijskega sistema v okviru turističnega portala destinacije;

• Nadgraditi sistem informiranja obiskovalcev in stacionarnih turistov o dogajanju v destinaciji.

Krovno tržno komuniciranje (»PULL« oz. »image« promocijske aktivnosti) izvaja in financira ob koordinaciji s turističnimi ponudniki in člani gospodarskega interesnega združenja (GIZ) LTO, medtem ko večino prodajnih trženjskih aktivnosti (»push«) izvajajo in financirajo ponudniki turističnih storitev ob upoštevanju sinergije S krovnim tržnim komuniciranjem.

7.5.2 Oblikovanje blagovne znamke 7.5.2.1 Pomen oblikovanja blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora Pri pregledu aktivnosti tržnega komuniciranja in pojavnosti na ravni destinacije Kranjska Gora se je kot ena ključnih pomanjkljivosti izkazalo pomanjkanje osrednje, prepoznavne in dosledno komunicirane identitete destinacije. Pravilen pristop k doseganju zastavljenih ciljev je oblikovanje in učinkovito upravljanje blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora.



121

Pravilnosti in strateškega pomena tovrstnega načina (tržnega) komuniciranja se dandanes zaveda vse več organizacij, podjetij, destinacij, regij in celo držav, pri čemer je za izgradnjo močne blagovne znamke potreben sistematičen pristop, vsaka komunikacija, odločitev, aktivnost, proces, storitev, proizvod itd. komunicira in podpira skupno strategijo blagovne znamke družbe, proizvoda, destinacije. V primeru destinacije – in torej tudi v našem primeru - je za uspeh ključno usklajeno delovanje vseh akterjev, ki delujejo na določenem območju. Potrebna je odgovornost in popolna angažiranost vseh akterjev. V primeru Kranjske Gore ja za skupno destinacijsko blagovno znamko odgovorna LTO Kranjska Gora (oblikovanje identitete, oblikovanje kreativnih grafičnih in verbalnih stalnic ter načrta za upravljanje blagovne znamke), vendar pa jo skozi vse svoje razvojne, promocijske, trženjske in prodajne aktivnosti razvijajo, komunicirajo in podpirajo tudi drugi akterji v javnem, zasebnem in civilnem sektorju. Potrebno je doseči zavedanje vseh akterjev (še posebej zasebnega sektorja – turističnih ponudnikov namestitvene, športne, kulturne in druge ponudbe), da je prepoznavna destinacijska znamka ključna dodana vrednost, ki zelo pomembno podpira, nadgrajuje in povečuje učinkovitost njihovih komunikacij in tržnih aktivnosti. Za ustrezno in strateško upravljano komuniciranje LTO Kranjska Gora vzpostavi arhitekturni sistem in relacijo med naslednjimi znamkami:

1. Krovna destinacijska znamka Kranjska Gora (celostna podoba lahko ostane nespremenjena, potrebno pa je doseči njeno konsistentno komuniciranje – tako simbola kot tudi verbalnih stalnic oziroma pozicijskih sloganov);

2. Proizvodne znamke na nivoju destinacije; 3. Blagovne znamke posameznih ponudnikov.

Pomembno je, da je krovna destinacijska znamka vedno prisotna, vendar pa je njena pozicija odvisna od vsebine – ali je nadrejena ali podrejena konkretni vsebini. 7.5.2.2 Vsebina blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora V nadaljevanju najprej navajamo shemo, v kateri pojasnjujemo odnos med posameznimi ključnimi elementi blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora, nato pa jih tudi oblikujemo.



122

Slika 21: Ključni elemente blagovne znamke turistične destinacije Kranjska Gora in relacije med njim

Opredelitev elementov v shemi: 1. Osrednja identiteta blagovne znamke turistična destinacija Kranjska Gora BLAGOVNA ZNAMKA turistične destinacije Kranjska Gora

Turistična destinacija Kranjska Gora je prijazna in mondena, dinamična in atraktivna mednarodno prepoznavna gorska alpska turistična destinacija na stičišču treh dežel in treh kultur. V belih in zelenih oblekah navdušuje s svojimi skrivnostmi, očarljivostjo, atraktivnostjo, pravljičnostjo, gostoljubnostjo, dinamičnostjo in neukrotljivostjo. V dotiku s pravljično belimi in zelenimi vedutami narave in v objemu gostoljubnih in zadovoljnih ljudi ter pristnosti kraja razvaja in nudi številna doživetja, zabavo in sprostitev različnim segmentom gostov.

Kaj je BISTVO (srce in duša) blagovne znamke turistična destinacija Kranjska Gora

Raznovrstna doživetja, zabava in sprostitev v dotiku pravljično belih in zelenih vedut narave in mondenosti alpske destinacije ter v objemu gostoljubnih ljudi.

Kaj je OBLJUBA blagovne Gost se v fascinantnem naravnem okolju in ob veliki izbiri

2. Razširjena identiteta blagovne znamke KG

1. Osrednja identiteta blagovne znamke

turistične destinacije Kranjska Gora

1

Destinacija Kranjska Gora kot proizvod


kot oseba in/ali žival


kot simbol

3. Oblikovanje (določitev) vsebine – kaj gostu ponujamo

Funkcionalne koristi

Čustvene koristi

Statusne koristi

4. Profil ciljnih skupin



123

znamke turistična destinacija Kranjska Gora

dogajanja in doživetij počuti prijetno, poživljajoče, obisk oziroma bivanje v destinaciji pa ga napolni z energijo, pozitivno dinamiko in mu ustvari nepozabne trenutke.

POZICIONIRANJE blagovne znamke turistična destinacija Kranjska Gora

Turistična destinacija Kranjska Gora je prijazna in mondena, mednarodno prepoznavna gorska alpska turistična destinacija na stičišču treh dežel in treh kultur. Pozicionira se kot destinacija, ki nudi številna doživetja po meri vsakega posameznika.

2. Razširjena identiteta blagovne znamke turistična destinacija Kranjska Gora Blagovna znamka turistična destinacija Kranjska Gora kot PROIZVOD

ZVRSTI TURIZMA - Športni in rekreativni turizem - Prireditve in zabava - Krožna potovanja - Kratka sprostitev in oddih - Počitnice - Mladinski turizem - Kulturni turizem - Tematski turizem

PROIZVODNI PORTFELIO Primarni:

- Pohodništvo - Igralništvo - Družinske počitnice - Športne prireditve - Beli športi (alpsko, nordijsko, turno smučanje,

boardanje, sankanje) - Poslovna srečanja - Kratki sprostitveni oddihi - Banketi - Seminarji, konference - Naravni park (Triglavski Narodni Park)

Sekundarni: - Golf - Wellness - Nagradna potovanja (incentives) - Konjeniške poti (jahanje) - Foto turizem (foto lov) - Plezanje - Tek in sprehodi v naravi - Kolesarjenje (cestno, gorsko, downhill) - Alpinizem - Bikerstvo - Gastronomija - Krožna potovanja (touring) - Kamping - Koncerti, zabavne prireditve

Terciarni - Delavnice, raziskovanja - Študijski izleti - Nakupovanje - Počitnice na podeželju /ekološki turizem



124

- Kratki ogledi kulturne in naravne dediščine ZNAČILNOSTI PROIZVODA

- Dinamičnost in energija - Polnost življenja - Izkoristi se vsak trenutek - Pestrost doživetij - Sprostitev v objemu narave

KAKOVOSTNA RAVEN

- Kakovostna storitev - Dobro razmerje med ceno in kakovostjo - Velik poudarek na kakovostnih doživetjih in njihovi

raznolikosti

Blagovna znamka kot OSEBA in/ali ŽIVAL (samo z namenom, da karakterno bolj plastično ponazorimo osebnost blagovne znamke) - opredelitev OSEBNOSTI blagovne znamke ter odnosa do te znamke)

Očarljiva, pristna, dinamična, energična, neukrotljiva, s pridihom mondenosti in domačnosti. Destinacija se sicer predstavlja s KOZOROGOM, čeprav ta žival ne komunicira prave osebnosti blagovne znamke. Kozorog je precej zadržan in resen, kar niso značilnosti, ki bi jih lahko povezali z blagovno znamko Kranjske Gore. Poleg tega ima občina v svojem grbu DIVJEGA PETELINA, ki prav tako karakterno ne ustreza Osebnost blagovne znamke najboljše ponazarja TIGRICA, ki je:

- Neukrotljiva - Skrivnostna - Dinamična - Nenehno izredno aktivna - V stiku z naravo - Fascinantna

Odnos blagovne znamke z gostom: - Profesionalen, a hkrati izredno odprt in dostopen - Ves čas se trudi, da bi zadovoljila pričakovanja gosta - Interaktiven

Blagovna znamka kot SIMBOL (celostna grafična podoba: ime, logotip, simbol ter grafične in verbalne konstante)

Celostna grafična podoba in pozicijski slogan odražata zaokroženost ponudbe in močno podpirata ciljno pozicioniranje destinacije. Kreativne rešitve in pa verbalne rešitve osnovne marketinške infrastrukture komunicirajo dinamičnost, očarljivost, pristnost, energična, neomejenost, neukrotljivost, mondenost in hkrati domačnost.

3. Oblikovanje (določitev) vsebine in koristi turistične destinacije Kranjska Gora Funkcionalne koristi

- Sprostitev - Aktiven oddih - Zabava - Druženje



125

- Odkrivanje - Doživetja - Združiti poslovno s prijetnim

Čustvene koristi

- Polnost preživljanja prostega časa - Polnjenje z baterijami - Biti v središču dogajanja - Dobiti zagon, polet in veliko energije

Koristi za posameznika – statusne koristi

- Imeti občutek, da je lepo živeti - Imeti občutek, da si del dogajanja - Prestiž

4. Oblikovanje oziroma določitev profila ciljnih skupin turistične destinacije Kranjska Gora Ciljne skupine PRIMARNI:

- Aktivni športniki in rekreativci - Ljubitelji športnih prireditev - Obiskovalci izobraževanj, seminarjev in konferenc - Poslovneži in banketni gostje - Gostje na kratkih sprostitvenih oddihih - Družine na počitnicah - Gostje na poletnih/zimskih počitnicah - Igralniški gostje - Ljubitelji in raziskovalci narave

SEKUNDARNI:

- Profesionalni športniki - Golfisti - Adrenalinski športniki - Obiskovalci kulturnih in zabavnih prireditev - Incentive gostje - Motoristi - Touring obiskovalci - Kampisti (caravaning) - Wellness gostje - Gurmani - Ljudje s specifičnimi interesi



126

Slika 22: Prizma identitete turistične destinacije Kranjska Gora

Naslednji korak je oblikovanje izvedbenega načrta za upravljanje blagovne znamke.

SLIKA POŠILJATELJA

SLIKA PREJEMNIKA

Odnos Odprta, prijazna in prijetna gostiteljica

Interaktivna Se trudi, da zadovolji vsakega posameznika

Kultura Dinamična Inovativna

Osebnost Izredno dinamična Nenehno aktivna

Neukrotljiva V stiku z naravo

Fascinantna

TIGRICA

Fizika Zaokrožena in izredno

pestra ponudba Velika izbira doživetij

Ponudba tekom celega leta

Samoprojekcija Hočem doživetja

Rada se sprostim v prijetnem okolju

Rada sem aktivna Rada sem v središču dogajanja

Refleksija Družaben

Odprt Prevzvišena in hkrati

dostopna

NAVZVEN

NAVZNOTER



127

8. ZAKLJUČEK Strategija razvoja turizma turistične destinacije je osnova za opredelitve operativnih načrtov in nalog posameznih izpostavljenih aktivnosti in investicijskih projektov za doseganje zastavljenih kratkoročnih in dolgoročnih strateških ciljev. Strategija je živa stvar in se v obdobju lahko spreminja, dopolnjuje in prilagaja dejanskim razmeram na domačem in mednarodnem turističnem trgu ali samim razmeram v turistični destinaciji Kranjska Gora. Bistveno je, da opredeljeno strategijo razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora posamezni neposredni in posredni turistični ponudniki, javni in tudi civilni sektor sprejmejo in v njej vidijo vsaj del, če ne že v celoti, svojo osebno vizijo, cilje in sam način, kako doseči zastavljene cilje in uresničiti vizijo. Prvi korak je bil že narejen pri vključevanju privatnega, javnega in civilnega sektorja v izdelavo Strategije razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora. V nadaljevanju je potrebno opredeliti akcijski načrt uresničevanja strategije za naslednje leto z natančno opredeljenimi aktivnostmi, odgovornimi subjekti za koordinacijo in izvajanje aktivnosti in pričakovanimi rezultati. Za uspešno uresničevanje strategije je potrebno zadolžiti LTO Kranjska Gora kot njenega skrbnika in koordinatorja, da bo po potrebi, oziroma vsaj enkrat letno organiziral delavnico za pregled uresničenih in načrtovanih aktivnosti in doseženih ciljev, ki izhajajo iz strategije.

˘ ˇ ˆ - dok.kranjska-gora.sidok.kranjska-gora.si/Predpisi obcine/Strategija turizma KRG...

Documents

Transcript of ˘ ˇ ˆ - dok.kranjska-gora.sidok.kranjska-gora.si/Predpisi obcine/Strategija turizma KRG...