PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH MODELOV ELEKTRONSKIH...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH MODELOV ELEKTRONSKIH TRŽNIC

Comparative analysis of business models of E-marketplaces

Študentka: Katja Mlaker Študentka rednega študija Številka indeksa: 81614949 Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Slovenska Bistrica, oktober 2008

2

PREDGOVOR V dobi interneta predstavlja uporaba elektronskega poslovanja za podjetja že pravo eksistencialno nujo. Močna konkurenca na trgu podjetja dobesedno sili v uporabo novih elektronskih načinov poslovanja. Tega se podjetja iz dneva v dan bolj zavedajo in posledično posegajo po mnogih elektronskih rešitvah, ki so danes na voljo. Uporaba le-teh prinaša podjetjem mnoge prednosti pa tudi težave, s katerimi se morajo soočati. Z razvojem elektronskega poslovanja smo bili priča razvoju mnogih elektronskih poslovnih modelov, ki se raztezajo na mnoga področja poslovanja podjetij in posameznikove uporabe. Spletne trgovine, ki predstavljajo enega izmed teh modelov, so danes v pravem razcvetu. Na trgu, tako svetovnem, kot tudi slovenskem je ogromno število trgovin, ki dodatno uporabljajo še predstavitev podjetja in trgovanje s pomočjo spletne trgovine. Z nadaljnjim razvojem spletnih trgovin imamo danes na trgu nov poslovni model e-tržnic. E-tržnice so mesta na spletu, na katerih med seboj posluje in trguje ogromno število kupcev in prodajalcev. Delujejo s pomočjo e-kataloga izdelkov, prodajo s fiksnimi cenami ali pa z uporabo novega elektronskega poslovnega modela e-dražb. V svetu so e-tržnice že lep čas prisotne v tako rekoč vsaki gospodarski panogi. Vse večje industrije imajo za poslovanje med podjetji znotraj posamezne industrijske panoge vsaj eno e-tržnico, v večini primerov pa kar nekaj. V Sloveniji pa je pojav dokaj mlad in tako še v začetnih fazah. Diplomsko nalogo smo glede na temo razdelili na več sklopov, ki si med seboj sledijo in se dopolnjujejo. Naš cilj je bil analizirati področje elektronskega poslovanja, kot podlage za iz njega izhajajoče posamezne poslovne modele. Tako smo najprej začeli z opredelitvijo elektronskega poslovanja, njegovih značilnih oblik in vrst ter se ga nekoliko dotaknili tudi s pravnega vidika. Nadaljevali smo z opredelitvijo poslovnih modelov, tako tradicionalnih, kot tudi elektronskih. Ker sta za našo nadaljnjo analizo e-tržnic pomembna dva, e-trgovine in e-dražbe, smo ju v naslednjih poglavjih tudi analizirali. Na ta način smo spoznali temelje za poslovni model e-tržnic, katerega podrobnejša analiza je sledila v naslednjem sklopu. Na tem mestu smo opredelili poslovni model, značilnosti, vrste ter načine trgovanja. Povzeli smo tudi prednosti in slabosti tovrstnega poslovanja. V predzadnjem sklopu je sledila analiza dejanskega stanja na trgu. Tako smo analizirali delovanje svetovnih e-tržnic (Alibaba in eBay) in slovenskih (Bolha in Slovenska elektronska tržnica). V zadnjem sklopu je sledila primerjava svetovne in slovenske e-tržnice. Na ta način smo spoznali, da se kot prevladujoč način trgovanja uporabljajo e-dražbe. Prav tako smo spoznali, da je slovenski trg še vedno nepripravljen na uporabo e-tržnic, v svetu pa so e-tržnice v polnem razcvetu. Zaključili smo še s sklepom ter povzetkom.

3

KAZALO 1 UVOD................................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve............................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja................................................................... 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja............................................................................. 7

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ................................................................................ 8

2.1 Začetki elektronskega poslovanja ........................................................................... 8 2.2 Pojem elektronskega poslovanja............................................................................. 8 2.3 Vrste in oblike......................................................................................................... 9

2.3.1 B2B - podjetje-podjetje ................................................................................. 10 2.3.2 B2C - podjetje-potrošnik ............................................................................... 10 2.3.3 B2G - podjetje – vlada................................................................................... 11 2.3.4 Druge oblike e-poslovanja............................................................................. 11

2.4 Uvajanje e-poslovanja v podjetja.......................................................................... 11 2.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja......................................................................... 13 2.6 Pravna ureditev e-poslovanja................................................................................ 13

2.6.1 Slovenska zakonodaja ................................................................................... 13 2.7 Razmere v Sloveniji.............................................................................................. 15

3 POSLOVNI MODELI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ................................... 16

3.1 Vrste poslovnih modelov ...................................................................................... 16 3.1.1 Tradicionalni poslovni modeli....................................................................... 17 3.1.2 Elektronski poslovni modeli.......................................................................... 17

3.2 Razvrstitev poslovnih modelov............................................................................. 20 3.3 E-trgovine ............................................................................................................. 21

3.3.2 Prednosti in slabosti e-trgovine ..................................................................... 22 3.3.3 Postopek nakupa v e-trgovini in e-plačevanje............................................... 23 3.3.4 Spletna trgovina Mimovrste=)....................................................................... 24

3.4 E-dražbe ................................................................................................................ 26 3.4.1 Poslovni modeli e-dražb ................................................................................ 26 3.4.2 Značilnosti in delitev ..................................................................................... 27 3.4.3 Potek dražbe .................................................................................................. 28 3.4.4 »Sniping« strategija ....................................................................................... 29

4 ELEKTRONSKE TRŽNICE ....................................................................................... 30

4.1 Razvoj e-tržnic ...................................................................................................... 30 4.2 Opredelitev e-tržnic .............................................................................................. 31 4.3 Vrste...................................................................................................................... 33

4.3.1 Glede na lastništvo ........................................................................................ 34 4.3.2 Glede na teritorialno usmerjenost in sodelujoča podjetja.............................. 35 4.3.3 Glede na vpletenost tretjega partnerja ........................................................... 36 4.3.4 Glede na ustanovitelja in ponudnika storitev ................................................ 37 4.3.5 Glede na način in vrsto predmetov kupovanja .............................................. 38

4.4 Trgovanje na e-tržnici ........................................................................................... 38

4

4.4.1 Pravni vidiki trgovanja .................................................................................. 40 4.5 Prednosti in slabosti trgovanja na e-tržnice .......................................................... 41 4.6 E-katalog............................................................................................................... 42

5 RAZŠIRJENOST ELEKTRONSKIH TRŽNIC .......................................................... 44

5.1 Analiza slovenske e-tržnice www.elektronska-trznica.com ................................. 44 5.2 Analiza Bolha.com ............................................................................................... 50 5.3 Analiza svetovnih elektronskih tržnic................................................................... 53

5.3.1 Značilnosti najuspešnejših............................................................................. 54 5.3.2 Alibaba .......................................................................................................... 54 5.3.3 eBay............................................................................................................... 57

6 PRIMERJAVA SLOVENSKE IN SVETOVNE ELEKTRONSKE TRŽNICE ......... 60 7 SKLEP.......................................................................................................................... 61 8 POVZETEK ................................................................................................................. 62 9 LITERATURA............................................................................................................. 64 10 VIRI.............................................................................................................................. 65 11 SEZNAM SLIK IN TABEL ........................................................................................ 67 PRILOGE .............................................................................................................................. 1

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Elektronsko poslovanje je v globalni ekonomiji s svojim pojavom in razvojem povzročilo pravo revolucijo poslovanja. Načini poslovanja, ki smo jih poznali do pojava interneta in z njim povezanih tehnologij so danes zelo redki. Začetki segajo v 70. leta in sicer s pojavom t.i. EDI-ja oziroma RIP-a (računalniške izmenjave podatkov). Ker pa je takrat takšna izmenjava predstavljala velik strošek za podjetja (potekala je preko privatnih omrežij) je postalo z nastankom interneta takšno poslovanje poslovna praks podjetij in posameznih uporabnikov. Elektronsko poslovanje je popolnoma okupiralo načine poslovanja, jih moderniziralo in napravilo preglednejše, enostavnejše, cenovno ugodne in uporabniku prijazne. Z hitrim razvojem elektronskega poslovanja le-to pridobiva vedno nove oblike in vsebine tako za posamezne uporabnike kot tudi za podjetja.

Elektronsko poslovanje danes obsega mnogo področij, kot so elektronsko bančništvo, zavarovalništvo, spletne trgovine, svetovanje, uprava in še bi lahko naštevali saj se je uporaba internetnih tehnologij razširila na vsa mogoča področja. Da je neko poslovanje elektronsko mora vsebovati tri sestavine in sicer mora biti način dela elektronsko izmenjavanje podatkov. Drugo sestavino predstavljajo vsebine poslovanja. Te so, kot smo dejali že prej, praktično neomejene, saj se uporaba širi na mnoga področja. In ne nazadnje mora elektronsko poslovanje vsebovati še glavne tri skupine udeležencev med katere sodijo podjetja, posamezniki in država. Poteka torej med temi uporabniki, na različnih področjih z uporabo elektronske izmenjave podatkov. Predvsem za podjetja je elektronsko poslovanje prineslo nove možnosti za ustvarjanje dobička. Pojavili so se novi poslovni modeli, ki so delovali v večji meri preko uporabe interneta. Torej poleg tradicionalnih poslovnih modelov med katerimi so najpogosteje uporabljeni model oglaševanja, informiranja, naročanja pojavili še elektronski modeli. Podjetja in drugi uporabniki se najpogosteje poslužujejo oglaševalskega, transakcijskega, naročniškega in servisnega modela. Le-ti predstavljajo okvire znotraj katerih so se razvili elektronski poslovni modeli kot so spletna trgovina, e-dražbe, e-oskrba, platforma za sodelovanje, povezovalci in posredniki v vrednostni verigi ter podobne. Vedno bolj v ospredje pa prihaja poslovni model, ki zajema poslovanje med podjetji in sicer elektronske tržnice. Trgovanje podjetij preko elektronskih tržnic se je masovno začelo leta 1999. V začetku je osnovna ideja poslovanja obsegala aktivnosti prodaje in nabave izdelkov, kasneje tudi storitev preko interneta. Pojavile so se razne oblike elektronskih tržnic. Osnovna delitev obsega elektronske tržnice glede na lastništvo, vpletenost in sodelujoča podjetja. Z svojim razvojem so elektronske tržnice postale prava poslovne središče preko katerih lahko podjetja upravljajo svoje preskrbovalne verige, transport, logistiko in ostale aktivnosti. Prednost takšnega poslovanja najdemo v zniževanju stroškov transakcij vseh udeležencev, hitrejšemu poslovanju. Elektronske tržnice so v svetu zelo razvite in podjetja se v globalnem gospodarstvu v vedno večji meri poslužujejo poslovanja preko njih. Slovensko gospodarstvo pa temu

6

trendu ne sledi z enako hitrostjo. Podjetja se v Sloveniji redkeje odločajo za vstop na elektronske tržnice. To pa predvsem iz razlogov kot so nezaupanje v varnost poslovanja, nepripravljenost na vstop in nepoznavanje delovanja in samih tržnic. Prav tako v njih vidijo le dodatne stroške in delo. Takšno prepričanje je prevladovalo med podjetji še do nedavnega. Z vstopom v EU so slovenska podjetja namreč ugotovila, da jim lahko takšen način poslovanja razširi trg, prinese mnoge konkurenčne prednosti. Med najpogostejšimi so te znižanje stroškov poslovanja, oglaševanja, večja prepoznavnost organizacije, njihovih izdelkov. Prav tako bodo na ta način podjetja lahko izboljšala sodelovanje med kupci in proizvajalci, skrajša se tudi čas prodora novega izdelka na trg, proizvodni čas izdelka, učinkovitejša bo proizvodnja, zmanjšale se bodo zaloge in število napak. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je preučiti stanje v zvezi z elektronskim poslovanjem podjetij in natančneje poslovanjem na elektronskih tržnicah. Analiza se bo nanašala najprej na stanje v svetu in nato v Sloveniji. Za potrebe takšne analize je diplomska naloga sestavljena iz šestih poglavij. Prvi del predstavlja uvod v katerem bom predstavila osnove elektronskega poslovanja in elektronskih tržnic. V drugem poglavju bom natančneje opredelila elektronsko poslovanje, njegove začetke, pojavne oblike, prednosti in slabosti ter razmere v Sloveniji. V tretjem poglavju sledi analiza poslovnih modelov. Najprej tradicionalnih in nato še elektronskih, kamor tudi spadajo elektronske tržnice. V tem poglavju bom prav tako preučila dva izmed modelov in sicer elektronske trgovine in elektronske dražbe. To pa zaradi njune neposredne povezanosti z elektronskimi tržnicami. Sledi četrto poglavje, kjer se podrobneje osredotočim na elektronske tržnice, vrste, načine delovanja in elektronski katalog. V petem poglavju nadaljujem z elektronskimi tržnicami in sicer preučim ter analiziram razširjenost elektronskih tržnic v svetu in v Sloveniji. Prav tako predstavim slovensko elektronsko tržnico in analiziram nekaj svetovnih. V šestem poglavju pa sledi primerjava slovenske in izbrane svetovne elektronske tržnice. Diplomsko nalogo zaključim z sklepom, kjer povzamem ključne ugotovitve iz izbranega področja analize. Iz tega lahko zaključim, da je osnovni cilj preučiti in analizirati poslovni model elektronskih tržnic. Prav tako pa iz primerjave slovenske in svetovne elektronske tržnice potegniti skupne točke in nasprotja. Osnovne trditve se v diplomski nalogi nanašajo predvsem na slabo izkoriščenost možnosti slovenskih podjetij pri sodelovanju na elektronskih tržnicah. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja Pri raziskavi področja diplomske naloge se pojavijo omejitve predvsem v literaturi, ki nam je na razpolago. Prav tako je pojav elektronskih tržnic dokaj mlad pojav, predvsem v Sloveniji. Kar posledično pomeni manj virov morebitnih raziskav te tematike. V sami diplomski nalogi pa se bodo omejitve nanašale na analizo poslovnega modela elektronskih tržnic znotraj množice drugih poslovnih modelov. Pri tej analizi se bomo

7

omejili na slovensko elektronsko tržnico, pri proučevanju tujih pa na 2 večji svetovni elektronski tržnici. Predpostavljamo, da so slovenska podjetja še vedno nepripravljena na vstop na elektronsko tržnico, ker večina ne vidi prednosti, ki jih takšno poslovanje predstavlja. Kljub temu pa je v Sloveniji opaziti spremembe. Pri samem delovanju in načinu poslovanja pa predpostavljamo, da se pri večini izbranih elektronskih tržnicah, kot prevladujoči način poslovanja uporabljajo elektronske dražbe. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabila tako znanstvene, kot tudi strokovne vire in literaturo. Ta literatura je sestavljena iz prispevkov domačih in tujih avtorjev. Zaradi izbrane teme pa bo velik del izbrane literature predstavljali viri pridobljeni preko svetovnega spleta. Pridobljeno literaturo bom na podlagi izbrane vsebine med seboj združila in primerjala. Na ta način bom dobila predstavo o uporabi in načinu poslovanja na elektronskih tržnicah tako v Sloveniji kot v svetu. Raziskava, ki jo bom uporabila je poslovna raziskava, kar pomeni, da bom opisovala elektronsko poslovanje, poslovne modele in se nato osredotočila na elektronske tržnice. Pri sami raziskavi pa bom uporabila deskriptivni pristop, ki sam po sebi daje prednost deskripciji strukture, delovanja izbranega pojava, kar so v mojem primeru elektronske tržnice. Metode, ki jih bom pri tem uporabila pa so naslednje: - metoda deskripcije: pri tej metodi gre za opisovanje dejstev, procesov in pojavov v ekonomiji(elektronsko poslovanje, internet, poslovni modeli, elektronske tržnice, elektronske dražbe) ter njihovih empiričnih potrjevanj odnosov in vezi, vendar brez znanstvenega tolmačenja in pojasnjevanja. - komparativna metoda: pri tej metodi gre za postopke primerjanja enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov, s katerimi ugotavljamo njihove podrobnosti v obnašanju in razlike med njimi (primerjava različnih poslovnih modelov, primerjava elektronskih tržnic v Sloveniji in v svetu). - metoda kompilacije: tukaj imamo opravka z povzemanjem opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev (ta metoda bo uporabljena skozi celotno diplomsko nalogo) - metoda klasifikacije: pri tej metodi gre za opredeljevanje osnovnih pojmov (v diplomski nalogi so to naslednji pojmi: elektronsko poslovanje, internet, poslovni modeli, elektronske trgovine, elektronske dražbe, elektronske tržnice).

8

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE 2.1 Začetki elektronskega poslovanja

Začetki elektronskega poslovanja sovpadajo z začetki razvoja računalniškega omrežja in interneta, z združevanjem informacijske in komunikacijske tehnologije ter z razvojem standarda za računalniško izmenjavo podatkov. Kasneje se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov - RIP (ang. »EDI1«) in elektronske pošte. Sredi osemdesetih let so se pojavile elektronske konference in so predstavljale nove oblike družbene interakcije med katere štejemo tudi pogovore preko interneta (IRC), poštni seznami in klepetalnice. To je pomenilo povečanje dostopnosti in izmenjave informacij. Kljub temu pa so bile omrežne storitve premalo razširjene med navadnimi uporabniki (Jerman-Blažič et al. 2001, 13). Večji preobrat se je zgodil konec devetdesetih in sicer z razvojem in razširjenostjo interneta in seveda svetovnega spleta (ang. »World Wide Web – www«). Prijaznost do uporabnika in enostavnejšo uporabo so s seboj prinesle nove tehnologije in aplikacije. Svetovni splet je zagotovil enostavno objavo informacij in njihovo porazdelitev po internetu in vse to s preprostim klikom na računalniško miško. Poslovanje se je na ta način pocenilo, omogočilo ekonomijo obsega ter omogočilo raznovrstnejše poslovne aktivnosti. Ena izmed prednosti interneta je bila predvsem v njegovi dostopnosti. To je pomenilo možnost uporabe tako velikim organizacijam, kot tudi posameznikom oziroma fizičnim osebam. Ugodnosti, ki so se pojavile z internetom pa niso bile le v dostopnosti, temveč so se nanašale tudi na zniževanje stroškov za učinkovito komuniciranje, pojavili so se novi načini poslovanja in hkrati z njimi novi trgi. Na ta način je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa posledično globalno povezane in vse to s pomočjo interneta. Tako so tudi mala podjetja imela možnost konkurirati večjim podjetjem saj so lahko vstopala na večmilijonski trg preko interneta z minimalnimi investicijami v infrastrukturo. Potrebovala so le računalnik, dostop oziroma povezavo z internetom in pa modem. S pojavom interneta pa so se na trgu pojavile nove oblike podjetij t.i. virtualna oziroma navidezna podjetja (Jerman-Blažič et al. 2001,15). 2.2 Pojem elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje, kot pojem izhaja iz angleške besede »electronic business«. Nanaša se na izvajanje poslovnih transakcij, upravljanje odnosov s strankami in na komuniciranje. Najpomembnejši področji predstavljata poslovanje med podjetji in poslovanje podjetja z potrošniki. Na tem mestu je potrebno paziti na ločevanje z elektronskim trgovanjem (angl. Electronic Commerce), ki predstavlja ožji pojem in se nanaša samo na nabavo ali prodajo preko interneta (Čufer 2004). Da do elektronskega poslovanja sploh pride je potrebno, da so izpolnjeni določeni pogoji in pa da imamo za to potrebne sestavine. Namreč do elektronskega poslovanja ne pride

1 Ang. Electronic Data Interchange (EDI)

9

samo z izmenjavo podatkov med računalniki. Potrebne so tako tehnološke sestavine, med katere sodijo računalnik, programska rešitev (aplikacija) in komunikacije. Različni avtorji različno definirajo pojem elektronskega poslovanja. Toplišek (1998, 4) zanj pravi, da je katerakoli oblika poslovne transakcije, v kateri stranke delujejo elektronsko, namesto da bi pošiljale fizična sporočila ali bile v neposrednem stiku. Ena najpogostejših definicij elektronskega poslovanja je opredelitev le-tega, kot način prodajanja in kupovanja blaga ali storitev preko interneta ali drugega elektronskega omrežja. Na prvi pogled to pomeni postavitev blaga ali storitve na svetovni splet, ki ji sledi postavitev plačilnega mehanizma za plačilo posedovanja blaga ali storitve. Dejstvo pa je, da je to ena izmed bolj skopih definicij, saj elektronsko poslovanje pomeni dosti več (Mougayar 1998, 11). V grobem bi lahko rekli, da elektronsko poslovanje sestavljajo tri skupine sestavin, med katerimi poteka poslovanje. Bodisi znotraj teh skupin ali pa med njimi:

- način dela pri katerem mislimo predvsem na elektronsko izmenjavanje podatkov ob uporabi odprtih omrežij, kot je internet,

- vsebine poslovanja, ki so v bistvu neomejene saj se nanašajo na blago, storitve, plačevanje, pred-prodajne in po-prodajne aktivnosti, delovanje javnih služb, državnih organov, plačevanje, bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja, medsebojnega komuniciranja, nakupovanje v spletnih trgovinah in

- udeleženci med katere sodijo podjetja/podjetniki, državne/javne službe in posamezniki (potrošniki, uporabniki) (Toplišek 1998, 4).

Elektronsko poslovanje je tako pomembno predvsem na štirih področjih:

- povezovanje med potrošniki in organizacijami, - notranje poslovanje organizacije, - poslovanje med organizacijami in - poslovanje državne administracije med seboj in občani (Jerman-Blažič et al. 2001,

13).

2.3 Vrste in oblike Interakcije med subjekti Glede na to kateri subjekti lahko nastopajo v zvezi z elektronskim poslovanjem lahko na podlagi te delitve elektronsko poslovanje razdelimo v tri glavne skupine: - podjetja, - potrošniki in - državna uprava. Vsaka izmed teh skupin izvaja elektronsko poslovanje z vsako drugo in sama s seboj.

10

2.3.1 B2B2 - podjetje-podjetje Glede na različne raziskave prav poslovanje med podjetji predstavlja največji delež elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje med podjetji (B2B) omogoča manjšim podjetjem boljši izkoristek možnosti poslovanja preko interneta. Glede na obstoječo konkurenco skušajo podjetja izboljšati in razširiti načine s katerimi sodelujejo s svojimi odjemalci in poslovnimi partnerji. Velik delež B2B je danes namenjen dobavi oziroma logistiki proizvodov ter materiala med podjetji. Zajema vse od vzpostavitve povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji, elektronskega bančništva do sodelovanja na skupnih projektih. Nekatere oblike e-poslovanja med podjetji obstajajo že dalj časa. Na tem mestu naj omenimo še ekstranet, ki je pomemben za poslovanje med podjetji. Sestavljen je iz spletnih mest oziroma spletnih aplikacij, ki so namenjene poslovanju med podjetji (B2B), dostop do njih pa je možen z določenim geslom. Primer takšnega preprostega ekstraneta je, ko podjetje omogoči svojim poslovnim partnerjem dostop do določenih datotek (ceniki, katalogi) (Suhadolc 2007, 46). V standardnem postopku kupec večkrat obdeluje naročilo. Kar pomeni, da lahko zahteva ponudbo ali izvrši naročilo. Prav tako tudi prodajalec večkrat obdeluje naročilo, kar pomeni, da pripravi ponudbo in vnese naročilo. Takšen postopek lahko traja več dni, zahteva angažiranje vseh zaposlenih in na vsakem koraku dopušča možnost človeške napake. Če pa imamo vzpostavljen B2B sistem, pa naročilo zahteva le en korak. Podjetje na ta način prihrani na delovni sili, naročilo pa je v trenutku, ko ga je kupec opravil, v bazi prodajalca. Na ta način se zmanjša tudi možnost človeških napak (Prešern 2006, 27). 2.3.2 B2C3 - podjetje-potrošnik Elektronsko poslovanje s končnimi uporabniki torej s potrošniki pa obsega vse več novih področij. Ta področja v osnovi vsa temeljijo na poslovanju s uporabo internetnih spletnih strani. S pomočjo le-teh lahko uporabnik opravi vrsto opravil iz domačega računalnika. Delež e-poslovanja na način B2C je primerjavi z B2B manjši. Oblike, ki se jih potrošniki poslužujejo pa so naslednje:

- razne oblike prodaje: e-katalogi, e-trgovine, e-nakupovalni centri in e-dražbe, - promocija: oglasi na iskalnikih, portalih, telefonskih imenikih, - storitve za stranke: odgovori na pogosto zastavljena vprašanja, dobava

računalniških programov ali datotek (MP3, Adobe). Zaradi bojazni potrošnikov pred morebitnimi zlorabami in prevarami njihovih osebnih podatkov je bil njihov odziv na e-trgovanje B2C dokaj počasen. To pa se je začelo spreminjati z masovno uporabo varnih komunikacij in e-podpisa. Tako postaja elektronsko

2 angl. Business to business oziroma B2B 3 angl. Business to consumer oziroma B2C

11

poslovanje B2C za določene vrste storitev in proizvodov pomemben tržni segment. Eden izmed najboljših primerov e-poslovanja B2C predstavlja e-trgovina. 2.3.3 B2G4 - podjetje – vlada Pri tej skupini poslovanja ločimo poslovanje s podjetji in poslovanje s prebivalci. V prvi skupini poslovanja najdemo opravljanje poslov kot so registriranje vozil, pobiranje davčnih napovedi in javne nabave. Druga skupina, torej poslovanje državne uprave s prebivalci pa predstavlja eno najzahtevnejših področij. To pa zaradi dejstva, ker je zanj potreben lokalni dostop vseh državljanov in članov skupnosti. 2.3.4 Druge oblike e-poslovanja Poleg e-poslovanja B2B in B2C poznamo še naslednje oblike: - C2C (angl. Consumer to Consumer): tovrstna povezava omogoča nabavo posameznih izdelkov med posamezniki s pomočjo modelov e-dražb. - A2C (angl. Administration to Consumer) ali G2C (angl. Government to Consumer): ta oblika se velikokrat imenuje e-vlada in zajema internetni dostop do državne uprave oziroma administracije za prebivalce ter urejanje administrativnih zadev preko spleta (dohodnina, pridobitev potnega lista, potrdila o državljanstvu, gradbenega dovoljenja, ipd) - A2B (angl. Administration to Business) ali G2B (angl. Government to Business): predstavlja del e-vlade in sicer zajema komunikacijo med državno upravo oziroma administracijo in podjetji (objava javnih razpisov, prijave na javne razpise). - B2E (angl. Business to Employee): pomeni e-poslovanje med podjetjem in zaposlenim. Zajema informiranje zaposlenih, interni e-časopis, interno izobraževanje, zbiranje predlogov za izboljšave (Prešern 2006, 29). 2.4 Uvajanje e-poslovanja v podjetja

Še preden začne podjetje uvajati elektronsko poslovanje v svoje podjetje mora v svoje dobro in pa zaradi boljšega poslovanje sestaviti določeno strategijo. Pri razvijanju te strategije mora podjetje elektronsko poslovanje videti kot dolgoročno operacijo in ne kot kratkoročno priložnost za hitro pridobitev dobička. Pred izborom ključnih elementov strategije je potrebno v podjetju zagotoviti razumevanje značilnosti spletnega tržišča pri katerih je najpomembnejša konkurenca ter tehnične in zakonske zahteve in omejitve. Če je namen podjetja svoje izdelke prodajati, mora imeti zagotovljeno tehnično plat takšnega poslovanja. Prav tako pa mora biti pripravljeno na situacije na trgu pri povečanju povpraševanja (Osojnik in Grčman 2002, 20). Fleksibilnost in nadgradnja izbrane strategije poslovanja je v prihodnosti pomembna komponenta uspeha elektronskega poslovanja. Dejstvo je, da samo oblikovanje podjetniškega okolja potrebnega za elektronsko poslovanje ni dovolj. Pomemben faktor je

4 angl. Business to Government oziroma B2G

12

nadaljnji razvoj izbrane strategije. Na ta način se podjetje izogne stagnaciji, ki je pogojena s samo določeno vrsto informacijske tehnologije. Strategija mora zagotavljati tudi varnost elektronskega poslovanja. Varnost predstavlja eno izmed osnovnih zahtev, ki jo mora podjetje izpolniti, če želi prakticirati elektronsko poslovanje. Posebno pozornost mora nameniti elektronski pošti in poslovnim transakcijam pri računalniški izmenjavi podatkov (EDI) preko interneta. Zaradi tega so se določena podjetja odločila za nadaljnjo uporabo storitev EDI VAN. V povezavi z varnostjo pa je napredek pokazala tehnologija »firewall« oziroma požarnega zidu, ki je omogočila varnost podjetniškega intraneta in sicer pred neželenimi vstopi (Chesher and Kaura 1998, 119). Tabela 1: IZZIVI POVEZANI Z UVAJANJEM ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJE Tehnološki izzivi Organizacijski in poslovni izzivi - stopnja varnosti - pomanjkanje poslovne integracije - zanesljivost plačilnih sistemov - pomanjkanje razumevanja potencialne

dodane vrednosti - delovanje same tehnologije in aplikacij

- pomanjkljivi poslovni modeli

- možnost plačevanja - nizka praktizacija določenih dokumentov - bogatost vsebine - nepredvidljiva stroškovna spremenljivost - pomanjkanje zanesljive omrežne infrastrukture

- začetni in nadaljnji stroški implementacije elektronskega poslovanja v podjetje

- pomanjkanje standardov - nizka kvalifikacija zaposlenih Pravni in nadzorni izzivi Vedenjski in izobraževalni izzivi - pomanjkanje doslednih pravil in politike

- zaupanje in zasebnost

- davčne in carinske negotovosti - ponaredbe in zlorabe - vloga vlade - poznavanje razpoložljivosti storitev

Vir: Mougayar (1998, 53). Uspešnost uvedbe in uporabe e-poslovanja v podjetju Da bi podjetje bilo uspešno pri uvedbi in uporabi e-poslovanja v svojem podjetju, mora poznati vse poslovne možnosti, ki jih e-poslovanje ponuja in omogoča. Te možnosti se nanašajo predvsem na razvoj B2B in B2C ter izrabe morebitnih tržnih niš, ki se pojavijo ob nastanku kakšne nove tehnologije povezan z e-poslovanjem. Za uspešno uporabo e-poslovanja je potrebno izpeljati določene korake med katerimi so najpomembnejši ustvarjenje zaupanja strank v ponudbo podjetja. To bo podjetje pridobilo z poznavanjem načel o varnosti in zasebnosti. Poznavanje zakonodaje na področju e-poslovanja, e-podpisa, komercialne e-pošte in podatkov na spletnih straneh pa bo podjetje obvarovalo morebitne škode. K uspešnosti bo pripomogla tudi ustrezna informiranost zaposlenih ter visoko uvrščanje spletne strani na iskalnikih (Prešern 2006, 32).

13

2.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja Prednosti in slabosti uporabe elektronskega načina poslovanja lahko strnemo v naslednji tabeli. Tabela 2: PREDNOSTI IN SLABOSTI E-POSLOVANJA Prednosti Slabosti Prihranek časa, denarja Visoke začetne investicije Izboljšana komunikacija s strankami, partnerji

Strokovnost kadra, izobraževanje

Boljša informiranost in enostavnejši dostop do informacij

Varnost, nezaupanje strank

Globalna dosegljivost Tehnološke omejitve Zmanjševanje stroškov Goljufije in prevare Novi poslovni modeli in poslovne možnosti

Organizacijske spremembe

Racionalizacija poslovanja Novi standardi poslovanja Povečanje geografskega obsega poslovanja

Pravne ovire in omejitve

Boljša odzivnost na spremembe Izboljšanje poslovanja oskrbovalne verige

Vir : Pucihar (2006). 2.6 Pravna ureditev e-poslovanja

V zadnjem času se je sprožil val vse večjega zanimanja za e-poslovanje tudi znotraj pravne vede. To lahko pripišemo dejstvu vse večje uporabe informacijske tehnologija, ki jo danes najdemo na vseh področjih upravljanja (od gospodarstva pa do javne uprave). V Sloveniji so iz pravnega vidika zanimiva tri področja e-poslovanja. In sicer so to:

- računalniška komunikacija, - organizacija poslovanja in - pravna infrastruktura za takšno poslovanje.

V nadaljevanju bomo podrobneje preučili področja, ki so v večji povezavi z poslovanjem med podjetji. 2.6.1 Slovenska zakonodaja

V primeru pomanjkanja ustreznega zakonskega okvira za elektronsko poslovanje, je lahko sporočanje pravno pomembnih in zavezujočih informacij v elektronski obliki zelo negotovo in nevarno. Prav zaradi tega je zagotovitev varnega pravnega okolja za elektronsko poslovanje tako doma kot v tujini nujno potrebno (Skrt 2002b).

14

Slovenska zakonodaja predpisuje dva zakona, ki urejata področje e-poslovanja. In sicer sta to:

- Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000)- ZEPEP in

- Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (Uradni list RS, št. 77/2000 ter št. 2/2001) UPEPEP. Uredba definira tehnične pogoje za e-podpisovanje in preverjanje veljavnosti podpisov. Prav tako pa opredeljuje tudi pogoje delovanja kvalificiranih overiteljev oziroma izdajateljev digitalnih potrdil, časovno veljavnost digitalnih potrdil, digitalnih podpisov in časovnih žigov.

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ureja elektronsko poslovanje v civilnopravnih in gospodarsko pravnih razmerjih ter elektronsko poslovanje v sodnih in upravnih postopkih. V povezavi s tem zakonom se za urejanje pravnih razmerij s tega področja uporabljajo še drugi zakoni saj ZEPEP ne ureja vseh vprašanj s področja e-poslovanja. V skladu s tem se uporabljajo še naslednji zakoni: Zakon o telekomunikacijah (ZTel-1) se ukvarja z vprašanji opravljanja storitev elektronskega prenosa podatkov. Natančneje to pomeni posle katerih predmet je prenos elektronskih podatkov. Zakon o splošnem pravnem postopku ( ZUP) in zakon o pravdnem postopku (ZPP) pa se nanašata na določbe o elektronskem poslovanju upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri opravljanju funkcij (Jerman–Blažič et al. 2001, 22). ZEPEP

Elektronsko poslovanje in z njim povezan elektronski podpis je v Sloveniji pravno urejeno od leta 2000, ko je bil sprejet sedanji ZEPEP. Zakon opredeljuje pogoje za izdajanje in uporabljanje e-podpisov in potrdil, pravno veljavnost e-dokumentov in e-podpisov, infrastrukturo overiteljev potrdil in podobno.

Načela ZEPEP • Načelo nediskriminacije elektronske oblike predstavlja izhodiščno in verjetno

najpomembnejše načelo zakona. O njem govorita 1. in 14. člen zakona in sicer pravita, da naj se elektronskim dokumentom, podpisom, podatkom oziroma sporočilom ne odreče pravnih posledic samo zato, ker so v elektronski obliki.

• Načelo odprtosti oziroma tehnološke nevtralnosti govori, da naj določbe ne postanejo neuporabne v primeru uporabe novih oziroma drugačnih tehnologij od tistih, ki so se uporabljale v času nastanka zakona.

• Načelo dvojnega pristopa je pomembno v zvezi z elektronskim podpisom in pomeni, da pravo široko priznava veljavnost overiteljev elektronskih podpisov hkrati pa določenim oblikam potrdil (kvalificiranim potrdilom) in podpisom (varen elektronski podpis) daje posebno pravno težo.

• Načelo pogodbene svobode strank omogoča strankam, da lahko v primeru, da jim zakonska določila ne ustrezajo v medsebojnih razmerjih uredijo drugače. To pa ne velja za zakonske norme, ki so obvezne narave.

15

• Načelo varstva osebnih podatkov je zanimivo predvsem v primerih uporabe psevdonima pri poslovanju z elektronskim podpisom.

• Načelo mednarodnega priznavanja se nanaša na kvalificirana potrdila overiteljev, ki imajo sedež v državah EU (Makarovič 2001, 12).

2.7 Razmere v Sloveniji5 V zvezi z e-bančništvom je bila leta 2007 izvedena raziskava podjetij iPROM in Valicon. Nanašala se je na uporabo interneta v Sloveniji, izvedena pa je bila v obliki ankete pri kateri je sodelovalo 8.046 anketirancev. V zvezi z uporabo e-bančništva je bilo ugotovljeno, da spletno banko vsaj nekaj krat letno uporablja približno 17 odstotkov anketirancev. Raziskava je prav tako potrdila tesno povezavo interneta in e-bančništva, saj 84 odstotkov vsakodnevnih uporabnikov e-banke večkrat dnevno uporablja internet. Po podatkih RIS je bilo ugotovljeno, da je uporaba e-bančništva v Sloveniji še vedno relativno skromna, saj ga uporablja le petina vseh internetnih uporabnikov. Prav tako lahko izvemo, da je s storitvami e-bančništva zadovoljnih le 52 odstotkov njegovih uporabnikov. Njegovi najpogostejši uporabniki pa so stari med 30 in 50 let. Večina slovenskih bank danes ponuja možnost e-bančništva. E-nakupovanje je po podatkih RIS v razcvetu tudi v Sloveniji. Tako si prodajalci v bistvu sploh ne predstavljajo več, da svoje ponudbe ne bi imeli tudi na internetu. Tako rekoč vse storitve in izdelke je med prvimi v Sloveniji začel ponujati Mercator. To pomeni, da je mogoče nakupovati izdelke z klikanjem, dostava pa je izvedena na dom že isti dan. V Mercatorju pravijo, da takšna prodaja pomeni le majhen delež v njihovih prihodkih, da pa se tovrstno nakupovanje povečuje. Tako so v letu 2007 zabeležili 3000 aktivnih kupcev. V Sloveniji pa narašča tudi nakupovanje tehničnih naprav. Ena izmed najhitreje rastočih spletnih trgovin pri nas je spletna trgovina Mimovrste. Med uporabo spletnih trgovin narašča tudi uporaba sicer tuje spletne trgovine eBay, ki omogoča nakup zelo široke palete izdelkov. Ti so pri njih cenejši ali pa jih v Sloveniji sploh ni mogoče dobiti. Uporaba IKT (Informacijsko-komunikacijska tehnologija) v Sloveniji jo v primerjavi z drugimi državami v svetu uvršča na 30. mesto najbolje razvitih IKT držav. World Economic Forum je na prvo mesto uvrstil Dansko, v raziskavi pa je bilo upoštevanih 127 držav. Države so analizirane s treh vidikov v povezavi z IKT in sicer s splošnega poslovnega vidika, z vidika pripravljenosti uporabnikov in pa z vidika dejanske uporabe najnovejših tehnologij in informacij. Slovenija se je še posebej dobro odrezala pri razvitosti infrastrukturnega okolja ter pri pripravljenosti posameznikov in podjetij na uporabo IKT. V povezavi z e-upravo, kot enem od segmentov e-poslovanja v Sloveniji so v Eurostatovi raziskavi uporabe interneta za leto 2007, merili tudi dostopnost javnih služb na internetu. Podatki so pokazali, da ima Slovenija nadpovprečen delež državnih služb, ki so polno dostopne preko interneta. To pomeni, da je možno tako rekoč vse urediti preko interneta. V Sloveniji je tako kat 90 odstotkov javnih služb dostopnih preko interneta.

5 Povzeto po RIS

16

3 POSLOVNI MODELI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Na spreminjanje dosedanjih načinov poslovanja je imelo vpliv veliko dejavnikov. Poslovanja, kot smo ga poznali poprej, ne najdemo več povsod. Rezultat sprememb, ki smo jim priča so predvsem dinamična rast različnih panog ter globalizacija poslovanja. Do teh sprememb je prišlo zaradi umika države iz poslovanja oziroma delovanja podjetij, liberalizacije trga komunikacijskih storitev, prisotnosti večjega mednarodnega naložbenega kapitala in ne nazadnje pojava ekonomije znanja. Pri takšnem načinu poslovanja se pravila, ki so veljala do sedaj, kaj hitro spremenijo. Tukaj mislimo predvsem na primerjavo med poslovanjem majhnega ter velikega podjetja. V današnjem gospodarstvu lahko to malo specializirano podjetje tekmuje z velikim iz iste panoge in sicer zaradi pojava interneta ter spletne trgovine. Z uporabo slednje se namreč zbrišejo razlike med majhnim in velikim podjetjem. Predvsem internet je z svojim pojavom imel velik vpliv na spremembe poslovanja in uporabe dotedanjih poslovnih modelov. Posodabljanje notranjega poslovanja z uporabo tehnologij interneta, medsebojno poslovanje med dobavitelji in uporabniki prek spleta je povzročilo pravo revolucijo v svetovnem gospodarstvu in posledično poslovnih modelov (Jerman-Blažič et al. 2001, 27). 3.1 Vrste poslovnih modelov V literaturi obstajajo različne definicije poslovnih modelov. Ena izmed njih, ki jo navaja P. Timmers (1998) v študiji EU opisuje poslovne modele kot:

- zgradbo poslovnega sistema, storitve ali toka informacij, ki vključujejo poleg opisa samega poslovnega sistema tudi opredelitve udeležencev z opisom njihovih vlog,

- opis potencialnih interesov udeležencev poslovanja in - opis virov dohodka.

Jermol v svojem članku navaja naslednjo definicijo poslovnih modelov. Pravi namreč, da je poslovni model celovito zaključen model, ki opisuje ciljni trg, definira in diferencira ponudbo podjetja, definira aktivnosti, ki jih mora podjetje izvajati znotraj in z zunanjimi izvajalci, razporeja in določa za to potrebne vire, način dostopa na tržišče, definira koristi kupca in prinaša dobiček (Jermol 2003). Pri poslovnem modelu igra osrednjo vlogo vrednostna veriga, kar bomo podrobneje pojasnili v nadaljevanju. V povezavi z vrednostno verigo lahko na podlagi predhodne definicije rečemo, da poslovni model definira način, kako ustvarjati dobiček z določenim produktom. Za dosego dobička je potrebno pravilno definirati položaj tega produkta v vrednostni verigi. Formalno je poslovni model dokument, ki mora odgovoriti na vprašanja kot so: kje v vrednostni verigi se nahaja produkt ali storitev, od kod bodo prihajali dohodki, kako bomo definirali dobičkonosnost, kako bomo to dobičkonosnost dosegali in kje so glavni riziki in konkurenčne prednosti.

17

3.1.1 Tradicionalni poslovni modeli Med tradicionalne poslovne modele štejemo naslednje, ki se uporabljajo v praksi.

1. Model oglaševanja (Advertising model), 2. Informacijsko-medijski model (Infomediary model), 3. Proizvodni model (Manufacturer model), 4. Model podružnic (Affiliate model), 5. Model skupnosti (Community model), 6. Model naročanja (Subscription model), 7. Model dodanih in povezanih vrednosti (Utility model).

Poleg teh tipičnih primerov tradicionalnih modelov pa poznamo še druge vrste, ki so obstali tudi v dobi e-ekonomije.

8. Poslovni modeli, ki temeljijo na plačilu produktov ali uslug (enkraten nakup, naročnina, enkraten nakup licence, časovno omejen in zaporedno pogojen nakup licence, odkup licence za team ali podjetje, plačilo za enkratno uporabo določene usluge-najem),

9. Poslovni modeli, ki temeljijo na oglaševanju (kombinacija naročnine in oglaševanja, prihodek samo od oglaševanja),

10. Poslovni modeli, ki temeljijo na prosti distribuciji (promocijske aktivnosti pri prosti distribuciji, državne in druge javne informacije) (Jermol 2003).

Osnova za nastanek poslovnega procesa je vrednostna veriga, ki obsega pot od nastanka nekega izdelka ali storitve pa do končne porabe le-tega. Da do poslovnega modela sploh pridemo je treba najprej razčleniti in identificirati vse sestavne dele in jih nato sestaviti v smiselno celoto. To konkretno pomeni, da je potrebno identificirati notranje poslovanje kamor štejemo nabavo, dobavo, upravljanje s človeškimi viri ter infrastrukturo podjetja. Tej opredelitvi sledi opredelitev trženja in prodaje, logistike, zunanjih storitev, tehnološkega razvoja ter izmenjavo informacij po vrednostni verigi. 3.1.2 Elektronski poslovni modeli Ko v podjetju izbirajo poslovni model je potrebno upoštevati vrsto elektronskega trga, kamor bodo uvrstili izbran poslovni model. Trg je namreč lahko popolnoma odprt z velikim številom kupcev in prodajalcev, lahko je na pol zaprt, sestavljen le iz enega kupca in več prodajalcev ali pa obratno. Sama uvedba izbranega poslovnega modela še na zagotavlja uspeha podjetja. To mora za uspeh imeti poleg poslovnega modela še izoblikovan model elektronskega trženja svojih izdelkov ali storitev. Ta model, ki ga z drugimi besedami imenujemo tudi marketinški model, pa je v bistvu nadgradnja poslovnega modela. Predvsem za spletna podjetja je pomembno, da izberejo model, ki ustreza njihovemu tržnemu okolju in se hkrati vključuje v njihov poslovni model. Kljub trditvam nekaterih

18

spletnih podjetij, da dobiček ustvarjajo z uporabo svojega izvirnega poslovnega modela, Skrt (2001a) navaja naslednje štiri, ki so se uveljavili v praksi. 1. Oglaševalski model, ki se ga poslužuje največji delež vseh podjetij. Kljub temu

dejstvu, pa je oglaševanje preko spleta v primerjavi z javnimi občili dokaj skromna.

2. Transakcijski model uporabljajo podjetja, ki kot svojo dejavnost uporabljajo prodajo preko interneta in pa tista, ki delujejo kot posredniki. Takšna podjetja med seboj ustvarijo nove trge na medmrežju, kjer se srečujejo kupci in prodajalci. Na drugi strani pa imamo tudi posrednike, ki z uporabo transakcijskega modela organizirajo spletne dražbe. Ta model uporabljajo podjetja kot so Emka, eBay, Priceline, E trade in podobne.

3. Naročniški model deluje na konceptu zagotavljanja dobička na podlagi zaračunavanja

naročnin, mesečnih ali letnih, za kakršne koli storitve, ki jih ponujajo. Te storitve so lahko bodisi dostop do interneta, gostovanje na spletnih straneh, ponudba informacij.

4. Servisni model pa uporablja večina svetovalnih družb, ki posluje preko interneta saj je

ta model njihov glavni vir dohodka. Prav tako pa ga uporabljajo podjetja, ki delujejo kot posredniki in svetovalci pri zakupu oglaševalskega prostora med oglaševalskimi agencijami, neposrednimi naročniki in spletnimi stranmi.

Večina spletnih podjetij pa ne uporablja izključno le enega poslovnega modela temveč kombinacijo določenih. Le na ta način lahko koristno uporabi vse prednosti, ki jih model prinaša. Poslovni modeli pa prinašajo tudi določene slabosti. Zato je pri izbiri modela pomembno, da podjetje upošteva tržno okolje v katerem je in da svoj poslovni model učinkovito vključi v poslovni sistem podjetja (Skrt 2001a). Pri elektronskem poslovanju je izbira poslovnega modela povezana z dejstvi, ki jih mora podjetje upoštevati. V prvi vrsti mora podjetje pri izbiri poslovnega modela najprej ugotoviti svoje cilje in strategijo, ki jo zasleduje, saj tehnologija sam po sebi ne zagotavlja smernic za izbiro modela s poslovnega vidika. Zato sta dobro izdelana strategija in opredeljeni cilji ključnega pomena pri nadaljnjem delovanju. Ko ima podjetje izbrane »temelje« lahko zaradi informacijske in komunikacijske tehnologije, izbira v širokem razponu poslovnih modelov, ki jih ti dve tehnologijo omogočata. V naslednjih nekaj stavkih bomo na kratko opisali elektronske poslovne modele po delitvi, ki jo je navedel Paul Timmers.

- Elektronska trgovina Spletna trgovina oziroma e-trgovina je prodajno mesto kakršnega koli blaga ali storitve, ki obstaja v elektronski obliki in poteka preko interneta. Prednosti, ki jih spletna trgovina prinaša v primerjavi z navadno trgovino so predvsem povečano povpraševanje zaradi ogromnega internetnega trga, nizkih stroškov pokrivanja globalnega trga ter znižanje stroškov prodaje in marketinga. Zaradi povezave z elektronskimi tržnicami bomo elektronske trgovine podrobneje predstavili v sledečih poglavjih.

19

- Elektronska nabava Ta vrsta poslovnega modela se največkrat uporablja v povezavi z elektronskimi javnimi razpisi in oskrbo z izdelki ali storitvami. Subjekti, ki se poslužujejo takšne vrste nabave so predvsem večja podjetja in javni sektor. Ponudniki se na ta način lahko prijavijo na razpis, ki je objavljen na spletu. Prednost, ki jih tak poslovni model prinaša najdemo v nižjih stroških oskrbe saj lahko tukaj izključimo pošiljanje po pošti in tiskanje na papir. Model nam omogoča tudi večjo izbiro možnih dobaviteljev, kar posledično zmanjšuje stroške poslovanja in omogoča boljšo kakovost. Prednosti, ki jih ta model prinaša dobaviteljem pa so naslednje. Zmanjšuje jim stroške, hkrati pa jim omogoča nastop na večih javnih razpisih in v širši okolici.

- E-dražba Elektronske dražbe oziroma avkcije nudijo na internetu elektronsko izvajanje licitacije, ki jo poznamo iz tradicionalnih dražb. Za razliko od le-teh je predstavitev dobrin, ki so predmet licitacije podprta z multimedijsko predstavitvijo. Prav tako pa je tudi licitacijski postopek povezan s pogodbami, plačili in dostavo licitacijskih produktov. Prihodek za upravitelja dražbe je sestavljen iz obračunavanja transakcijskih pristojbin in oglaševanja. Prednosti tega modela so predvsem v povečani učinkovitosti in varčevanju s časom, saj fizičen transport produktov ni potreben, dokler posel ni sklenjen. Kot prednost za dobavitelja pa naj izpostavimo še zmanjšanje odvečnih zalog, boljša izkoriščenost kapacitet ter nižji režijski stroški prodaje (Jerman-Blažič et al. 2001, 33). Več o elektronskih dražbah sledi v naslednjem poglavju.

- E-trgovski centri V osnovnem principu so sestavljeni iz večih spletnih trgovin, ki pod znano blagovno znamko običajno delujejo pod skupnim okvirjem. Ena izmed lastnosti takšnega poslovnega modela je, da uporablja skupni način elektronskega plačevanja. V primeru, da trgovski center deluje pod enotno blagovno znamko, to povečuje zaupanje vanj in hkrati poveča pripravljenost za nakup. Poleg ugodnosti, ki jih prinašajo spletne trgovine najdemo tukaj še preprost dostop do ostalih spletnih trgovin in enostavna uporaba zaradi enakega uporabniškega vmesnika, enotnega kataloga in skupnega plačilnega sistema (Jerman-Blažič et al. 2001, 34).

- Virtualne skupnosti Virtualne skupnosti predstavlja mreža ljudi in podjetij, ki delujejo na podlagi posredovanja informacij o posameznem izdelku. Podjetja, ki uporabljajo ta poslovni model pridobivajo dobiček od članarin in oglaševanja. Namen modela je povečati potrošnikovo zvestobo in dobiti povratne informacije od kupcev. Ta model se v praksi dosti krat uporablja povezavi z drugimi poslovnimi modeli saj na ta način povečuje njihovo privlačnost in nudi dodatne priložnosti za nove storitve.

- Povezovalec v vrednostni verigi Poslovni model deluje na podlagi izkoriščanja informacijskih tokov. Natančneje to pomeni, da se povezovalci v vrednostni verigi osredotočijo na povezovanje ali integracijo več delov vrednostne verige in sicer z možnostjo izkoriščanja prej omenjenih tokov. Ti informacijski tokovi, ki nastajajo med posredniki, prinašajo dodano vrednost in na podlagi teh povezav ustvarjajo prihodek. Ta izhaja iz plačil za svetovanje ali iz plačil pri opravljanju transakcij.

20

- Ponudnik storitev v vrednostni verigi V tem poslovnem modelu se ponudniki storitev specializirajo za določeno dejavnost v vrednostni verigi. To pomeni, da se osredotočijo na izvajanje ene izmed funkcij, ki se izvajajo v vrednostni verigi. Te funkcije so lahko storitve plačevanja, storitve logistike in podobne. Od tod izhaja njihova prednost in dobiček, ki ga z izvajanjem storitve oziroma funkcije pridobivajo. Dohodek je torej sestavljen iz plačila storitev, ki so lahko v fiksnem znesku ali pa variirajo glede na izbrano osnovo. Takšen poslovni model že dalj časa uporabljajo banke. Novi pristopi pa se pojavljajo pri podjetjih, ki imajo opravka z proizvodnjo in zalogami. S pomočjo tega poslovnega modela jim specializirani posredniki nudijo znanje za analiziranje in dokončanje operacij(Jerman-Blažič et al. 2001, 37).

- Platforma za sodelovanje Podjetja lahko med sabo elektronsko sodelujejo tudi z uporabo platforme. Ta način sodelovanja oziroma poslovanja temelji na uporabi kompleta orodij in informacijskega okolja. Celotno delovanje je lahko osredotočeno ali samo na določeno funkcijo pri poslovanju ali pa zagotavlja celotno podporo projektom z virtualno ekipo svetovalcev. Poslovne priložnosti se tukaj kažejo v upravljanju takšne platforme natančneje v članarini ali plačilu glede na uporabo. Prav tako pa se dobiček ustvarja v prodajanju specializiranih orodij, ki so temelj delovanja platforme (Jerman-Blažič et al. 2001, 39).

- Informacijski posredniki Informacije in z njimi povezane informacijske storitve so pojav, ki se v globalnem gospodarstvu razvija z veliko hitrostjo predvsem zaradi potreb po vedno novih informacijah. Prav tako takšne storitve ustvarjajo dodano vrednost z posredovanjem teh velikih količin podatkov, ki so na voljo v odprtih mrežah. Do njih se lahko pride tudi z integriranimi poslovnimi operacijami, kot so iskanje informacij s pomočjo brskalnikov, posredovanje poslovnih priložnosti in investicijsko svetovanje. Takšne informacije in svetovanje se običajno plačujejo neposredno na naročniški osnovi ali pa glede na uporabo. Možno pa je tudi plačevanje na osnovi oglaševanja. Pri poslovnem modelu informacijskega posredništva poznamo tudi posebne oblike med katere spadajo storitve zagotavljanja zaupanja. Te storitve izvajajo agencije za certificiranje javnih ključev in elektronski overitelji ter drugi zunanji izvajalci. Podobno, kot pri predhodno navedenih poslovnih modelih se tukaj dobiček ustvarja na podlagi naročnin, kombiniranih z enkratnimi plačili storitev, z prodajo programske opreme in svetovanja. Med posebne oblike sodijo še iskalni stroji in internetu, katerih vir dohodka predstavlja oglaševanje. Primer takšnega iskalnega stroja ja Yahoo (Jerman-Blažič et al. 2001, 40). 3.2 Razvrstitev poslovnih modelov Pri razvrstitvi elektronskih poslovnih modelov lahko le-te razvrstimo glede na dve osnovni kategoriji. Prva se nanaša na stopnjo inovacije, ki jo posamezen model izraža. Ta je lahko nižja, kar pomeni tradicionalne načine poslovanja ali pa višja. Slednja predstavlja inovativne, novejše načine poslovanja. Druga kategorija po kateri razvrščamo poslovne modela je funkcija integracije. Ta razvršča modele od tistih z samo eno funkcijo do tistih z polno integrirano funkcionalnostjo.

21

Kot je razvidno iz slike se spletna trgovina nahaja v spodnjem levem predelu, kar pomeni, da ta poslovni model predstavlja najnižjo raven inovacije. Prav tako pa glede na funkcijo integracije vsebuje le eno. V desnem zgornjem kotu pa najdemo poslovni model povezovalca v vrednostni verigi. Njegova stopnja inovacije je najvišja, kar pomeni, da spada med najnovejše elektronske poslovne modele. Vsebuje pa tudi najvišjo raven funkcije integracije. Kot tak v tradicionalni obliki ne more obstajati saj za svoj obstoj potrebuje določeno informacijsko tehnologijo. Ta mu namreč omogoča prenos informacijskih tokov s katerimi ustvarja svojo dodano vrednost (Jerman-Blažič et al. 2001, 42). Slika 1: RAZVRSTITEV POSLOVNIH MODELOV Vir: Jerman-Blažič et al. (2001, 41). 3.3 E-trgovine

E-trgovanje pomeni nakup in prodajo proizvodov ali storitev preko interneta. Obravnavano širše pa e-trgovanje pomeni poslovanje ali opravljanje poslovnih obdelav, pri čemer je prisotna uporaba računalnikov povezanih z internetom ali pa zasebnega omrežja, kjer se izvajajo aktivnosti kot so izbiranje proizvodov ali storitev, naročilo, izdaja računa in plačilo. Kot tako je e-trgovanje sestavljeno iz večih aktivnosti, ki si sledijo. Te so lahko v elektronski ali ne-elektronski obliki.

- elektronska trgovina ali spletna trgovina, kjer ima kupec možnost izbrati proizvod ali storitev in jo hkrati naročiti,

- elektronsko plačilo, ki je izvedeno, ko kupec plača določen proizvod ali storitev, - dobava, ki je lahko fizična ali pa je realizirana preko interneta in - podpora kupcu (Prešern 2006, 48).

Stopnja inovacije

Funk

cija

int

egra

cije

e-dražbae-nabava

Informacijsko posredništvo

Ponudnik storitev v vrednostni verigi

Virtualne skupnosti

Povezovalec v vrednostni verigi

e-trgovina

Platforma za sodelovanje

e-trgovski centri

22

3.3.1 Spremembe z nastankom e-trgovin

Med najpomembnejše spremembe, ki hkrati pomenijo izboljšave za podjetja, sodijo naslednje tri:

1. Zmanjšanje zalog S pojavom interneta in e-trgovin se je drastično spremenilo stanje na področju tega poslovanja. Tradicionalni načini poslovanja so namreč povezani z zapletenimi procesi, prodajalna je fiksirana na določeni lokaciji, prav tako pa ima določen poslovni čas. Internet pa je te načine poslovanja bistveno poenostavil. Tako je za mala in srednja podjetja prinesel nižje stroške, prihranek na času, zmanjšanje zalog in odpravo nekaterih ponavljajočih se aktivnosti (pisanje računov, preverjanje zalog). E-trgovanje tako zmanjšuje stroške, ob enem pa omogoča podjetjem lažje upravljanje z zalogami. To pomeni tudi, da si lahko proizvajalci na podlagi naročil iz e-trgovine organizirajo svojo proizvodnjo in se tako izognejo nepotrebnim zalogam izdelkov, ki povečujejo njihove stroške.

2. Upravljanje podatkov o kupcih Z trgovanjem preko e-trgovine si lahko podjetje ustvari bazo podatkov. Podatki o kupcih se pridobivajo neposredno ali pa preko »piškotov« (ang. Cooky). Z ustvarjanjem baze podatkov o kupcih lahko spremljamo njihovo obnašanje, z njimi poslujemo individualno glede na njihove potrebe in se hkrati hitreje odzivamo na spremembe na trgu.

3. Globalna ponudba Globalna ponudba pomeni možnost podjetja, da najde najugodnejšega dobavitelja v celotni ponudbi. Prav tako lahko sodeluje pri elektronskih dražbah, svojim ponudnikom in dobaviteljem pa lahko omogoči, da navežejo stike preko spleta (Prešern 2006, 48). 3.3.2 Prednosti in slabosti e-trgovine

V grobem lahko razdelimo prednosti e-trgovine po naslednjem načinu:

- odprtost 24 ur na dan, - ni stroškov za osebje, najemnine, vzdrževanje (razen stroški za telefon), - ni zalog, - dobra likvidnost, - kupci so znani (posedujemo njihove podatke o e-pošti in kreditnih karticah) in - globalni domet.

Prednosti e-trgovine pa lahko delimo tudi na tiste, ki se nanašajo na potrošnike in tiste, ki se nanašajo na trgovca. Prednosti za potrošnike predstavljajo predvsem povečane zahteve le-teh, kar pomeni, da potrošniki pričakujejo vedno več storitev. Med te storitve spada internet. Tako jim ni treba skrbeti za delovni čas in oddaljenost trgovine pa tudi za dostavo v večini primerov poskrbijo trgovci. Za trgovca pa e-trgovine pomenijo med drugim povečanje dobička, če poleg tradicionalne trgovine uporablja tudi e-trgovino (potrošniki si podatke o izdelku najprej pogledajo na internetu nato pa opravijo nakup v tradicionalni trgovini). Zato ima e-trgovina posreden vpliv na prodajo saj deluje kot poceni in dokaj učinkovit oglas (Prešern 2006, 49).

23

Med najpogostejše slabosti e-trgovine spadajo;

- neprilagojenost spremembam in spreminjanje nakupovalnih navad, - navidezna zmeda, ki vlada na e-trgovinskih straneh, - anonimnost, - pošiljanje brezplačne e-pošte (spam), - izdelkov ni mogoče otipati, potresti, prevohati ali okušati, - skriti stroški, - ni plačevanja z gotovino, - stroški dostave ter - plačevanje in dostava (Brecel in Hudrap 2002, 6).

3.3.3 Postopek nakupa v e-trgovini in e-plačevanje Potencialni kupec najprej z brskalnikom poišče želeno spletno stran in nato vstopi vanjo. To pomeni, da se najprej vzpostavi nešifrirana povezava. Kupec nato v e-trgovini izpolni naročilo in pritisne ukaz na blagajno. V naslednjem koraku mu le-ta izda začasni račun, ki vsebuje podatke o kupljenem blagu, ceni blaga, ceni transporta, davek in ostale stroške. V končni fazi sledi potrditev računa, ki velja kot dokončno naročilo (ukaz »kupi«). Nato začne kupec pošiljati svoje osebne podatke. Takrat se povezava spremeni v šifrirano, v naslovu spletne strani pa se protokol spremeni v https. Ko je ta faza zaključena se kupcu pošlje pravi račun oz. potrdilo naročila po elektronski pošti (Prešern 2006, 70). O e-plačevanju naj povemo še nekaj dejstev saj je od tega odvisna uspešnost e-trgovanja. V praksi poznamo več načinov plačevanja v povezavi z e-trgovanjem. Med sabo se razlikujejo glede na to na čemer temeljijo. Tako nekateri načini plačevanja temeljijo na običajnih kreditnih karticah, spet drugi temeljijo na vrstah predplačila (z nakupom šifre pridobimo pravico razpolaganja z gotovino).

1. Kreditna in plačilna kartica Plačevanje s kreditnimi karticami, kot so Visa, MasterCard in American Express, je še vedno med najpogostejšimi načini plačevanja pri e-trgovanju. Temu je tako zaradi velike razširjenosti kartic, preprostega postopka plačila in sprejemanja kartic po vsem svetu.

2. E-gotovina E-gotovini z drugimi besedami rečemo tudi digitalna gotovina ali cyber-gotovina. Nastala je iz pomanjkljivosti kreditnih in plačilnih kartic in sicer zaradi nezmožnosti plačevanja manjših zneskov. Tukaj zato nastopi e-gotovina. Poznamo jo v oblikah pametne kartice, digitalne denarnice in kartice s PIN kodo (ang. Personal Identification Code card - plačilo s pomočjo mobilnega telefona).

3. E-ček V osnovi je e-ček enak tradicionalnemu le, da je elektronski. Ti se najpogosteje uporabljajo pri plačilih med podjetji. Za njihovo pošiljanje pa se uporabljajo varne povezave.

24

4. Plačevanje preko zunanjega podjetja Za ta način plačevanja se po navadi odločijo mala podjetja. In sicer sam postopek plačevanja zaupajo zunanjemu specializiranemu podjetju, njihovo storitev pa plačajo s pavšalnim mesečnim obrokom ali pa kot odstotek od vrednosti celotnih transakcij. Z uporabo tega načina plačevanja podjetjem ni potrebno odpirati računa pri Visa ali MasterCard, prav tako pa jim ni potrebno kupovati raznih programov za obdelavo e-plačil (Prešern 2006, 74). V Sloveniji lahko uporabniki izbirajo med mnogimi spletnimi trgovinami. Dejstvo pa je, da se njihovo število vedno bolj povečuje. Na spletu je na voljo imenik slovenskih spletnih trgovin (www.trgovine.net) s pomočjo katerega lahko hitreje najdemo želeno spletno trgovino. Samo iskanje je poenostavljeno zaradi določenih kategorij v katere spadajo e-trgovine. Tako lahko iščemo med 33 kategorijami znotraj katerih so zbrane e-trgovine. 3.3.4 Spletna trgovina Mimovrste=)6 O mimovrste=) Ena izmed bolj poznanih in uspešnih slovenskih spletnih trgovin je spletna trgovina Mimivrste=). Njeni začetki segajo v leto 2002, ko je nastala spletna prodajalna specializirana za računalniško opremo. Ti začetki pa so ob enem tudi dokaj skromni saj je ekipa, ki je zasnovala in ustvarila spletno prodajalno štela le tri ljudi. Ti so namreč začeli v majhni trgovini in skladišču na Jesenicah ob pomoči sestrskega podjetja Domenca. Že v prvem letu delovanja so zabeležili 4.000 naročil, drugo leto se je to število že potrojilo. In tako je jeseni leta 2004 nastal Spletni nakupovalni center mimovrste=). Ta je vseboval prenovljeno spletno trgovino z razširjenim prodajnim programom, ki je poleg računalniške opreme vseboval še foto opremo, DVD filme in glasbene zgoščenke. Zaradi svoje poslovne uspešnosti so leta 2005 prejeli nagrado ePodjetnik leta. Rezultat trdega dela je danes ekipa, ki šteje 30 ljudi, obvladuje več kot 25.000 artiklov v 11 prodajnih oddelkih in ima do 6.000 naročil mesečno. Mesečno spletni center obišče 400.000 obiskovalcev, od tega je 95.000 registriranih uporabnikov. Dnevno pošljejo do 400 paketov in rezultat tega je 100% rast že štiri leta zapored (promet je v letu 2006 znašal 5,2 mio eur, leta 2007 pa 7,64 mio eur). Leta 2007 so se zaradi prenove spletne trgovine preimenovali v Spletni center sodobnih nakupov mimovrste=). Istega leta je podjetje prejelo tudi certifikat Družini prijazno podjetje. Na spletni strani je možno kupovati v večih oddelkih oziroma kategorijah. Tako imamo poleg oddelka za računalništvo, avdio & video in dom, ki predstavljajo najobsežnejše in najbolj obiskane oddelke še foto oddelek, oddelek za glasbo, filme, biro opremo, igre in igrače, knjige, avto-moto, telefonijo ter zdravje in prosti čas. Znotraj vsake kategorije najdemo podkategorije v katere spadajo posamezni artikli. Spletna stran nam znotraj posamezne kategorije prikaže tudi akcijsko ponudbo, novosti v ponudbi, najbolj prodajane artikle, razprodajo in znamke.

6 Povzeto po www.mimovrste.com

25

Nakupovanje Pri nakupovanju mora uporabnik biti pozoren na razlikovanje med redno in spletno ceno artikla. Redna cena je priporočena prodajna cena proizvajalca ali ponudnika. Spletna cena pa je cena, ki velja za nakup preko spleta v primeru takojšnjega 100% plačila z gotovino. Ponudnik omogoča naslednje načine plačila artiklov. Plačati je možno z gotovino ob prevzemu (za plačilo velja spletna cena), z nakazilom na račun upravitelja mimovrste=), s plačilno oz. kreditno kartico (Eurocard/Mastercard, Visa in Diners), s storitvijo Mobitel Moneta in z obročnim plačilom BanKredit-a. Slednjega je mogoče uporabiti pri nakupu v višini od 185,00 eur do 1.389 eur in sicer na 3 do 24 obrokov. Posojilo je mogoče urediti ob osebnem prevzemu blaga v njihovi poslovalnici v Jesenicah. Postopek nakupa je sestavljen iz treh korakov. Prvi korak predstavlja naročilo v čakalni vrsti. Ko kupec odda naročilo, prejme sporočilo po e-pošti, da je naročilo sprejeto v čakalno vrsto. Po prejetju sporočila ima kupec na voljo eno uro, da naročilo prekliče. Drugi korak predstavlja potrditev naročila. Ko ponudnik prejme naročilo ga pregleda, preveri dobavljivost naročenih artiklov in naročilo potrdi ali pa ga z razlogom zavrne. O odločitvi obvesti kupca s sporočilom po e-pošti v katerem je naveden tudi predviden rok dostave. S tem dejanjem je med kupcem in prodajalcem sklenjena nepreklicna pogodba. V tretjem in tudi zadnjem koraku je na vrsti odpošiljanje blaga. Na ponudniku je, da v dogovorjenem roku pripravi blago in ga odpošlje ter o tem obvesti kupca. Za dostavo je zadolžena Pošta Slovenije (strošek dostave za glasbene zgoščenke, DVD filme ter računalniške igre je 1,50 eur, za vse ostale artikle pa 3 eur), za varne avtorizacije in upravljanje s plačilnimi transakcijami pa skrbita podjetji Domenca d.o.o. in UPC Telemach d.o.o.. Nakupovalna košarica Funkcije spletne nakupovalne košarice so podobne fizičnim v dejanskih prodajalnah. V to košarico lahko uporabnik spravljaj izdelke, pred dejanskim nakupom pa jih lahko po želji tudi odstrani iz košarice ali pa si jih shrani na nakupovalni listek za prihodnjič. Moj profil Je osebni račun, ki ga uporabnik pridobi ob registraciji. Tukaj se zbirajo vsi pomembni podatki, kot so osebni podatki, podatki o dosedanjih nakupih, trenutnem statusu odprtih naročil. Profil pa je možno tudi spreminjati in urejati. Tako lahko urejamo osebne podatke, urejamo in dodajamo B2B profil, naslove za dostavo in gesla. Poslovni uporabniki – B2B Spletni center mimovrste je na voljo tudi poslovnim uporabnikom in sicer, kot platforma za podjetne nakupe. B2B je po delovanju podoben mimovrste za fizične osebe. Seveda pa med njima nekaj razlik, ki se nanašajo predvsem na cene in uporabniški profil. Ta lahko ima različne statuse. Tako imamo »nov profil« (je začetni status ob nastanku profila, kjer lahko uporabnik odda naročilo ter spreminja osnovne podatke o podjetju), »potrjen profil« (naročila se obdelajo normalno, podatkov ni več mogoče spreminjati) in profil »podpisana pogodba« (pri tovrstnem profilu odgovorna oseba podpiše in vrne pogodbo). Podjetja so ob poslovanju preko te možnosti deležna tudi določenih prednosti. Na voljo jim je prilagojen izbor ponudbe in postopek naročila (ta upošteva podjetniške poslovne procese). Tako imajo ob vsakem naročilu pri katerem vrednost artiklov presega 500 eur, brezplačno

26

dostavo. Cene, ki jih plačujejo podjetniki so enake spletnim cenam ali pa ugodnejše. Za vsa naročila pa veljajo tudi količinski popusti. 3.4 E-dražbe

Nikjer v gospodarstvu ne najdemo bolj očitnega primera uporabe principa odprtega trga, kot ga najdemo pri poslovnih modelih elektronskih dražb. Uporaba le-teh je na svetovnem spletu prav zaradi tega dejstva vedno bolj aktualna za njihove uporabnike. Ti se namreč lahko poslužujejo določenih vrst in oblik elektronskih dražb, ki se v osnovi ne razlikujejo od tradicionalnih. Larry Chase v svojem prispevku o ključnih taktikah poslovanja preko interneta navaja nekaj modelov elektronskih dražb. Pravi, da lahko uporabnik izbira med t.i. »real-time« dražbo, pri kateri se cena določene dobrine, ki se ponuja, zvišuje z vsako novo postavljeno ponudbo. Naslednja oblike je nizozemski model dražbe pri katerem cena dobrine pada tako dolgo, dokler je nekdo ne kupi. Poleg teh dveh oblik pa navaja še t.i. »silent« oziroma tiho dražbo. Pri tej dražbi pa ponudnik poda svojo ponudbo in nato lahko spremlja ali je kdo od drugih ponudnikov ponudil (Chase 1998, 17).Več o posameznih oblikah elektronskih dražba pa sledi v naslednjih nekaj točkah. 3.4.1 Poslovni modeli e-dražb Dražba (avkcija)7 v širšem pomenu besede pomeni vsako prodajo stvari pri kateri si kupci te stvari javno konkurirajo. Potek dražbe in način tekmovanja je urejen s točno določenimi pravili. Edini kriterij, v zvezi s katerim poteka tekmovanje, je cena predmeta prodaje. Ta namreč vse do sprejema najboljše ponudbe ostaja odprta. Hrastelj (1990, 398) za dražbe oziroma avkcije pravi, da so to ekonomsko gledano posebna oblika organiziranega tržišča, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje avkcijskega blaga. To se izklicuje, dobi pa ga najboljši ponudnik. Hrastelj opredeli tudi razliko med dražbo (avkcijo) in licitacijo, ki ju pogosto enačijo. Za licitiranje pravi, da predstavlja podvrsto avkcij. Razlika med njima pa je v samem poteku in sicer licitacije potekajo pisno. Ker se v zvezi z poslovanjem na elektronskih tržnicah uporabljajo elektronske dražbe predvsem pa spletne dražbe v nadaljevanju nekaj o njih. Elektronska dražba predstavlja širši pojem znotraj katerega najdemo spletno ali internetno dražbo, ki je dražba pri kateri se sprejemajo ponudbe preko spleta (interneta). Uporaba spletne dražbe je tako za prodajalca kot za kupca običajno brezplačna. Prodajalec za svoj izdelek odda oglas, ki nato deluje po sistemu licitiranja. To pomeni, da se za določeno blago poteguje več kupcev. Blago v končni fazi dobi tisti kupec, ki v za to določenem času trajanja oglasa ponudi najvišjo ceno. Predmeti ponujeni na spletnih dražbah so po navadi dobro opisani in predstavljeni ter opremljeni s slikovnim materialom, kar daje kupcem veliko prednost pri izbiri. Prodajalci pa svoje prednosti vidijo predvsem v višji ceni, ki jo s spletno dražbo lahko doseže njihov predmet (Skrt 2003).

7 angl. Auction

27

3.4.2 Značilnosti in delitev Pri spletnih dražbah sta se razvila dva osnovna modela znotraj katerih najdemo štiri, ki se najpogosteje uporabljajo. Model trgovske dražbe je model, kjer so dobrine, ki se na dražbi prodajajo last upravljavcev spletne dražbe. Na takšnih dražbah trgovci ponujajo lastno trgovsko blago (primer takšnega modela je Gambitova spletna dražba). Drugi model je model posredniške dražbe pri katerem neodvisni prodajalci v lastno dražbo vključijo izdelke. Ta posredniška stran nastopa kot posrednik za prodajalce ter jim s tem omogoča, da prodajo svoje stvari in vodijo dražbo v lastnem interesu. Možna je tudi kombinacija trgovskega in posredniškega, ki vsebuje značilnosti obeh (Skrt 2003). Znotraj navedenih osnovnih modelov poznamo tradicionalno delitev dražb. Ta je naslednja:

1. Angleški tip dražbe (The ascending-bid auction)

Za angleški tip dražbe je značilno, da je odprta, progresivna dražba pri kateri se cena dražbenega predmeta zaporedno zvišuje tako dolgo, dokler ne ostane le en ponudnik oz. zadnji ponudnik, ki je v bistvu zmagovalec dražbe. Predmet je nato prodan zmagovalcu in sicer po ceni, ki je enaka njegovi zadnji ponudbi. Angleški tip dražbe poteka tako, da prodajalec objavlja cene ali pa ponudniki pozivajo cene oz. svoje ponudbe. Te se skozi celoten potek dražbe povišujejo. Dražba poteka tako dolgo, dokler ni več ponudnika, ki bi podal višjo ponudbo. Angleški tip dražbe spada med najpogosteje uporabljenega. Angleška spletna naraščajoča dražba poteka podobno kot tradicionalna. Prodajalec ponudi svoj izdelek, kupci pa s svojimi ponudbami tekmujejo med sabo. Vsak od udeležencev vnese svojo najvišjo ponudbo, ki je drugi kupci ne vidijo. Trenutna cena se izpisuje na ekranu. Če nasprotni igralec preseže ceno, drugo uvrščeni prejme obvestilo, da mora svojo ponudbo zvišati, če želi ostati v igri (Kuhar 2002, 178).

2. Nizozemski tip dražbe (The descending-bid auction)

Tovrstni tip dražbe se od ostalih razlikuje po tehniki izklicevanja. Izklicevalec namreč začne objavljati cene in sicer začne z najvišjo. Nato pa jih objavlja v padajočem zaporedju, kar pomeni, da cene vseskozi znižuje, dokler prvi ponudnik ne pozove, da bo sprejel trenutno objavljeno ceno. Ko je sprejeta cena ponudnika objavljena, ponudnik pridobi stvar. Pri tem pa mora paziti, kdaj pozove, da bo sprejel trenutno objavljeno ceno. V njegovo dobro je, da sprejme objavljeno ceno v trenutku, ko je njegova pričakovana vrednost koristi pridobitve dražbenega predmeta največja. To je v primeru, ko se objavljena cena, ki jo ponudnik pozove, čim bolj spusti pod njegovo vrednotenje dražbenega predmeta (Popović 2002).

3. Zaprta dražba prve cene (The first-price sealed-bid auction)

Ta tip dražbe predstavlja zaprt tip dražbe, pri katerem vsak ponudnik neodvisno od drugih predloži ponudbo, ne da bi pri tem bil seznanjen z drugimi ponudbami. Predmet dražbe je nato prodan ponudniku, ki predloži najboljšo ponudbo. Cena, ki jo nato mora plačati

28

najboljši ponudnik, je enaka njegovi ponudbi. Ta tip dražbe imenujemo tudi »ponudba prve cene«.

4. Vickrey-jev tip dražbe (The second-price sealed-bid auction)

Za ta tip dražbe pa je značilno, da je zaprtega tipa, pri katerem vsak ponudnik neodvisno od drugih predloži ponudbo. Predmet dražbe je prodan ponudniku, ki je podal najvišjo ponudbo. Bistvo tovrstne dražbe pa je, da je cena, ki jo plača najvišji ponudnik enaka drugi najvišji ponudbi, t.i. »drugi ceni«. V interesu ponudnika pri zaprti dražbi druge cene je, da poda takšno ponudbo, ki je enaka njegovemu vrednotenju. Ta tip tradicionalne dražbe se v praksi torej v dražbenih hišah redkeje uporablja. Dražba je dobila ime po Williamu Vickrey-u8 (Reynolds 1996). Ker se v povezavi z elektronskimi tržnicami uporabljajo spletne dražbe, v nadaljevanju poglejmo še razvrstitev spletnih dražb in sicer glede na interakcije med subjekti. Glede na ta kriterij poznamo tri vrste spletnih dražb in sicer:

- Potrošnik - potrošnik dražba (C2C) Ta tip spletnih dražb predstavlja vrsto dražbe pri katerih se izvajajo transakcije prodaje in nakupa dobrin ter storitev med posamezniki. Ta vrsta spletnih dražb je danes najpogosteje uporabljena, saj omogoča nakup in prodajo rabljenih predmetov med posamezniki. Te modele uporabljajo največja internetna podjetja, ki se ukvarjajo s spletnimi dražbami (eBay, Amazon, Yahoo v tujini, pri nas pa Bolha).

- Podjetje – potrošnik dražba (B2C) Predstavlja dražbo pri kateri poteka prodaja dobrin med podjetjem in posameznikom. Tega načina dražbe se poslužuje veliko trgovcev na drobno, predvsem pa veleblagovnic. Končne cene na teh dražbah so po navadi nižje od tistih v redni prodaji. Primer takšne dražbe pri nas predstavlja podjetje Gambit d.o.o.

- Podjetje – podjetje (B2B) Pri tem modelu spletne dražbe pa gre za prodajo produktov in storitev med podjetji. Prednosti, ki jih uporaba takšne prodaje prinaša so predvsem v zmanjševanju inventarja podjetja, prodaji poškodovanih in odpisanih osnovnih sredstev ter opreme in prodajo neprodanih zalog. Za ta model se je uveljavil izraz elektronske tržnice, preko katerih podjetja upravljajo svoje preskrbovalne verige, transport in logistiko. Preko e-tržnic tako kupci ali dobavitelji izvajajo dražbe, podjetje pa se na e-tržnici lahko pojavi kot kupec ali pa kot prodajalec (Vaupot, 2001 165). 3.4.3 Potek dražbe

Za sodelovanje na spletni dražbi morajo tako kupci kot prodajalci najprej pridobiti uporabniško ime in geslo. Pridobitev le-tega je hitra, enostavna in brezplačna. Prodajalec nato na strani za vnašanje oglasov vnese poljubno število oglasov. Kako dolgo bo dražba

8 Dobitnik Nobelove nagrade za dosežke v ekonomski znanosti leta 1996

29

trajala je odločitev prodajalca. Običajno pa takšne dražbe trajajo od 3 do 14 dni. Čas dražbe je potrebno pravilno določiti. Če je ta prekratek, kar pomeni, da je predmet na dražbi zelo kratek čas, se lahko zgodi, da bo število potencialnih kupcev manjša in zato predmet na dražbi ne bo dosegel visoke ponudbe. V primeru, da je čas prodaje predolg lahko to potencialnega kupca odvrne od postavitve ponudbe. Prodajni čas je določen in potrebno je določiti začetno (izklicno) ceno. To prav tako izbere prodajalec sam. Glede na to kakšno bo povpraševanje po predmetu, pa je odvisna končna cena po kateri bo dražbeni predmet prodan. Cena po kateri bo predmet prodan, pa nikoli ni nižja od izklicne cene. Nato kupci licitirajo ponujeni predmet. Vpišejo svojo ponudbo in se hkrati zavezujejo, da bodo v primeru, da je ob koncu dražbe njihova ponudba najvišja, predmet kupili. Če prodajalec za oddano ponudbo ne prejme nobene sprejete ponudbe za dražbeni predmet lahko oglas spremeni ali pa ga izbriše. Ko je oglas dobil prvo ponudbo pa ga ni več moč izbrisati (Skrt, 2000). V zadnji fazi sledi zaključek dražbe. O zaključku sta prodajalec in kupec obveščena preko elektronske pošte. Kupec tako prejme obvestilo o predmetu, ki ga je licitiral in pa o ceni za katero je dobil predmet. prodajalec pa v svojem obvestilu dobi podatke o stanju dražbe, kdo je bil najvišji ponudnik (kupec), njegove podatke (naslov) ter vrednost za katero je bil predmet prodan. Da je postopek končan je potrebno le še vzpostavitev povezave med kupcem in prodajalcem, da se dogovorita o načinu plačila ter dostavi predmeta. 3.4.4 »Sniping« strategija Prodajalci na spletnih dražbah postavijo časovni okvir za izvajanje spletne dražbe (določen čas v katerem lahko potencialni kupci oddajo svojo ponudbo). Prav zaradi tega časovnega okvira se je razvila posebna strategija obnašanja udeležencev. Ti namreč začnejo dražiti v zadnjih urah, minutah ali celo sekundah, torej tik pred iztekom dražbe, ki morda poteka že cel teden. Takšen način draženja je poznan pod imenom »sniping« strategija. Ponudbe, ki so oddane v zadnjem trenutku so le nekoliko višje od najvišje podane ponudbe. Smoter takšne strategije je izogniti se t.i. dražbeni vojni, ki pomeni nenehno višanje ponudb skozi celotno dražbo, nerazkrivanje vrednosti, ki jo je pripravljen plačati in varovati posebne informacije o predmetu. Tudi tukaj so na razpolago določena varovala, ki lahko preprečijo izvajanje te strategije. Tako poznamo dražbeni robot in sistem avtomatičnega podaljševanja trajanja dražbe. Dražbeni robot je elektronski agent, ki je programiran tako, da ponudnik najprej določi maksimalno ponudbo, dražbeni robot pa bo namesto ponudnika izvajal ponudbe. Ponudbe bo zviševal tako dolgo, dokler ne bo dosegel maksimalne ponudbe. Problem snipinga pa se lahko rešuje tudi z sistemom avtomatskega podaljševanja trajanja dražbe. Upravljalec dražbe tako nastavi čas, ki mora preteči od zadnje oddane ponudbe pa do konca dražbe (Skrt 2003).

30

4 ELEKTRONSKE TRŽNICE

E-tržnice predstavljajo eno izmed najpomembnejših razvojnih dosežkov uporabe interneta. Njihov razvoj v Evropi sega v leto 1996 in sicer je povezan z angleškim podjetjem British Telecom. To je takrat postalo prva organizacija, ki je ustanovila t.i. PDE (ang. Private Digital Exchange) poznano pod imenom BT Trading Places, oziroma v slovenskem prevodu privatna digitalna izmenjava. Kljub ustanovitvi pa je za takšno tvorbo bilo prezgodaj, da bi se njegovo delovanje implementiralo in povzemalo na druga podjetja, ki bi tako ustvarila današnje e-tržnice. Zaradi tega je bilo primorano, da ta projekt opusti. Le dve leti kasneje, torej leta 1998 se je v segmentu e-poslovanja začel nekakšen razvoj v smeri koncepta e-tržnic, zato se je British Telecom odločil ponovno vzpostaviti BT Trading Places. Tokrat z več uspeha. Pa vendar je koncept e-tržnic potreboval dobro leto za uveljavitev. Tako se je konec leta 1999 začel njihov globalni razvoj (Russ 2001, 2). 4.1 Razvoj e-tržnic Kot rečeno se je trgovanje preko e-tržnic masovno začelo pojavljati leta 1999. Osnovna funkcija e-tržnic je na začetku bila prodaja in nabava izdelkov, kasneje pa tudi storitev. Takšne, ki bi ponujale le te možnosti sodelovanja pa danes nimajo več prihodnosti. Postala je prava nuja, da se preoblikujejo v velika poslovna središča, preko katerih lahko podjetja upravljajo svoje preskrbovalne verige ter skrbijo za transport in logistiko Pred pojavom e-tržnic, kot jih poznamo danes, pa so se na internetu pojavili koncepti e-poslovanja, ki so omogočali določene funkcije današnjih e-tržnic. Tako smo že pred letom 1999 na internetu opazili podjetja, ki so se ukvarjala s elektronskimi katalogi, kot načinom trgovanja. Njihova glavna ideja je bila omogočiti podjetjem katalog izdelkov vseh mogočih dobaviteljev. Na ta način podjetjem ni bilo treba vzdrževati lastnih katalogov izdelkov. Dostop do katalogov je bil omogočen preko varnih internetnih protokolov. Poleg e-katalogov so se v povezavi z njim pojavile tudi aplikacije e-nabave, ki pa jih določeni avtorji ne smatrajo kot pristne oblike e-tržnic (Vaupot 2001, 165). Celoten razvoj e-tržnic je bil mogoč po razvoju e-poslovanja. O tem je bilo govora v predhodnih poglavjih, zato na tem mestu ne bomo še enkrat opredeljevali le-tega. Vedeti pa je treba, da je razvoj e-poslovanja temelj za razvoj e-tržnic. Da je do e-tržnic sploh prišlo je bilo potrebno preizkusiti določene sisteme poslovanja med podjetji. Le tako je razvoj v končni fazi prišel do današnjega stanja. Tako smo najprej poznali neposredne povezave med dvema organizacijama, nato je sledil razvoj povezav organizacije z več kupci in dobavitelji, povezava med več organizacijami in na koncu povezave med organizacijami na e-tržnici. V zadnji fazi najdemo še povezovanje več e-tržnic skupaj. Razvoj teh povezav je razviden iz naslednje slike.

31

Slika 2: RAZVOJ E-TRŽNIC

Neposredno povezovanje

podjetja s podjetjem

Neposredne povezave med

podjetji E-tržnice Povezovanje oskrbovalnih verig prek

e-tržnic

Vir: Pucihar (2003, 92).

4.2 Opredelitev e-tržnic Lesjak (2002) v svoji raziskavi o pravnih vidikih poslovanja na e-tržnicah le-te opredeljuje, kot informacijski sistem, ki je dostopen na spletnem mestu ali internetnem portalu, na katerem se elektronsko srečujejo uporabniki in kjer se izmenjujejo informacije, dobrine, storitve in plačila. Pravi, da sodelovanje na elektronski tržnici poteka od začetnega zanimanja, spoznavanja, iskanja najboljše ponudbe do pogajanj in same sklenitve ter izvedbe posla pod najboljšimi možnimi pogoji po posredniku, ki zagotavlja storitev elektronske tržnice Ena boljših definicij e-tržnice je ta, ki jo navaja podjetje Clarus v svoji beli knjigi. In sicer pravi, da je e-tržnica zbirka programske opreme, tehnologije in servisnih storitev, potrebnih za vzpostavitev trgovske mreže in izvajanje strategije trženje. Preko posrednikov ali brez spaja množico kupcev z množico prodajalcev v enovito trgovsko skupnost (Kuhar 176, 2002).

Russ (2001) e-tržnice opredeljuje, kot spletno stran, na kateri se preko interneta izvajajo množične transakcije med dobavitelji in kupci. Popović (2002) zanje pravi, da so na internetu temelječe rešitve, ki povezujejo podjetja zainteresirana za izvajanje prodaje in nakupa dobrin. Pucihar (2002) e-tržnico smatra, kot internetni med-organizacijski informacijski sistem, ki prinaša dodano vrednost kupcu in prodajalcu. Hkrati pa omogoča;

- srečevanje velikega števila kupcev in prodajalcev na enem mestu,

32

- povezovanje možnih kupcev s prodajalci za določen posel, - preverjanje zanesljivosti poslovanja organizacije za vključevanje na e-tržnico.

Kupci in prodajalci lahko na e-tržnici izmenjujejo podatke o izdelkih, storitvah, pogojih trgovanja ter sklepajo pogodbe. Hkrati pa lahko uporabljajo logistične, zavarovalniške in plačilne sisteme. V osnovi so uporabniki e-tržnice kupci (stranke) in prodajalci (dobavitelji). Uporabniki so lahko velike korporacije, majhna ali srednje velika podjetja, mikro podjetja, posamezni potrošniki in vladni oddelki. Obseg uporabe e-tržnic variira od posameznega uporabnika do drugega. Tako je za velike korporacije in vlado značilno, da na e-tržnicah trgujejo z velikimi količinami in vrednostmi izdelkov in storitev, kot pa manjša podjetja ali posamezni potrošniki. O velikih količinah in vrednostih se velike korporacije pojavijo tudi takrat, ko so v vlogi prodajalca. Vladni oddelki in posamezni potrošniki redkeje (če sploh) nastopajo v vlogi prodajalca (Russ 2001, 10). Kupci obravnavajo e-tržnico kot obliko hipermarketa, kjer imajo na voljo velik razpon izdelkov. Na tak način ga obravnavajo predvsem mala in srednje velika podjetja. V kolikor pridobijo, kar so naročili v razumnem času in je njihova finančna transakcija izvedena z določeno mero varnosti, jim tak način trgovanja odgovarja. Prodajalci pa e-tržnici vidijo, kot enega izmed svojih distribucijskih kanalov (nespametno bi bilo, da bi e-tržnica bila edini distribucijski kanal). Na ta način računajo na večji obseg potencialnih kupcev in hkrati zmanjšujejo določene vrste stroškov poslovanja. Kljub počasnemu razvoju in dokaj majhni uporabi imajo e-tržnice velik potencial, da vodijo revolucijo B2B poslovanja. To pa zato, ker združujejo poslovne partnerje s podobnim poslovnim interesom, hkrati pa kupcem in prodajalcem omogočajo znatno zmanjšanje transakcijskih stroškov ter ostale prednosti (Skrt 2001b). Delovanje e-tržnice temelji na treh funkcijah;

- Na e-tržnicah poteka tekmovanje med ponudbo prodajalcev in povpraševanjem kupcev med katerimi je posrednik. To srečevanje ponudbe in povpraševanja pa je okrepljeno z informacijami o izdelkih (opis izdelkov pri e-dražbah in e-katalogih).

- Podpora poslovanju predstavlja naslednjo pomembno funkcijo delovanja. Da bi med strankama v končni fazi bila sklenjena pogodba o prodaji določenega predmeta, mora med strankama biti vzpostavljena določena mera zaupanja. To omogočajo sistemi varnosti (zaupanja vredne informacije o drugih strankah, informacije bank, zagotovila o varnem sistemu, zavarovanja in razni certifikati).

- Institucionalna infrastruktura predstavlja tretjo funkcijo, s katero je zagotovljeno pravno pravilno poslovanje. To pomeni določitev prava, po katerem se poslovanje presoja in drugih pravnih komponent (interna pravila, običaji, varovanje pravic intelektualne lastnine) (Lesjak 2002, 57).

Prvi dve funkciji zagotavljajo posredniki in ponudniki storitev, tretjo pa omogočajo država ali druge organizacije, ki raziskujejo in vzpodbujajo elektronsko poslovanje.

33

Ko se podjetje odloča o uporabi in pridružitvi na e-tržnico mora v prvi fazi oblikovati ustrezno strategijo. To oblikuje tako, da skuša odgovoriti na ključna vprašanja po posameznih sklopih, ki se nanašajo na uporabo e-tržnice. Segmenti, ki jih mora preučiti so:

- celotna B2B strategija (kakšno vlogo ima B2B poslovanje v podjetju, kaj skušamo doseči z poslovanjem na e-tržnici),

- preučitev priložnosti, - tehtanje med odločitvijo zgraditi lastno ali pridružiti se obstoječi (kako

vzpostavimo lastno e-tržnico, kako se pridružimo obstoječi), - dejansko izvajanje poslovanja preko e-tržnice (kakšne metode poslovanja

uporabljamo) - organizacijske zadeve (kako uspešno oblikujemo plan delovanja) (Chung et al.

2001, 20). Feldman (2000) za e-tržnice pravi, da so fascinantnega značaja zaradi tega, ker za podjetje predstavljajo pravi izziv. Ker postajajo pomembni igralci v kar nekaj industrijskih panogah, kot take obljubljajo korenite izboljšave v ekonomiji. 4.3 Vrste V teoriji pa tudi praksi obstajajo različne delitve in klasifikacije. Posamezni modeli e-tržnic se med seboj prepletajo saj lastnosti določene e-tržnice veljajo tudi za drugo, le da jo različni avtorji drugače poimenujejo in klasificirajo na podlagi drugega kriterija. V primeru, da gre pri delovanju tvorbe le za nabavno funkcijo, določeni avtorji teh ne štejejo za tipične e-tržnice (Kuhar 2002, 177). Zanje uporabljajo izraz e-nabava. V to vrsto spadajo:

- E-nabava (e-procurement) E-nabava predstavlja le del celotnega procesa nabave v glavnem nekritičnih izdelkov (material, pisarniška oprema, informacijske tehnologije) zato je avtorji ne smatrajo, kot poslovni model e-tržnice. Nabavo teh izdelkov, ki so ključnega pomena za proizvodnjo, se izvaja na podlagi fiksnih pogodb (fiksne cene). Informacijsko je takšna nabava podprta v okviru preskrbovalne verige. Ker so bistvene komponente e-nabave določene s fiksno pogodbo, na tem mestu ne najdemo aktivnosti barantanja med ponudniki za ceno (ni avkcije).

- Preskrbovalne verige (Supply Chain Management) Mnogi avtorji preskrbovalne verige štejejo med nevtralne tržnice (vključevanje tretjega partnerja, ki skrbi za infrastrukturo). Lastništvo takih tržnic je razpršeno med vse udeležence, ki med seboj trgujejo z ostalimi udeleženci. Takšne vrste predstavljajo naslednjo stopnjo e-tržnic in sicer poslovna središča, ki tudi ni tipična oblika e-tržnice.

- E-razvoj izdelkov (e-development) Tudi e-razvoj predstavlja novo ne tipično obliko e-tržnice. Deluje na podlagi tretjega partnerja kot posrednika. Kot pri e-nabavi tudi tukaj ne najdemo aktivnosti barantanja (avkcije). Pa vendar se ta segment e-tržnic omenja, kot eden izmed osrednjih trendov, ki se

34

osredotoča na programska orodja za skupni razvoj izdelkov. E-razvoj v praksi predstavlja eno izmed storitev e-tržnice Covisint (Kuhar 2002, 177). 4.3.1 Glede na lastništvo

• Privatne/ zasebne

Ustanovljene so s strani individualnih korporacij z namenom medsebojnega trgovanja (lastni dobavitelji in kupci). Za privatne e-tržnice je značilno, da udeleženci ne tekmujejo med seboj. Lastnik takšne e-tržnice je eno izmed sodelujočih podjetij. Tovrstne e-tržnice zaradi zaprtega kroga omogočajo visoko stopnjo zasebnosti in varnosti. To pa z namenom, ker nočejo, da bi njihovi posli bili vidni njihovim konkurentom (Popović, 2002). V to vrsto e-tržnice štejemo tržnico Covisint.

• Neodvisne/Nevtralne

Za neodvisne tržnice je značilno, da je lastnik le-te običajno tudi njen ustanovitelj. Na sami tržnici ne nastopa kot kupec ali prodajalec. Le-ta zagotavlja storitve v podporo poslovanju. Za te storitve pa zaračunava letne članarine in odstotke od višine posla. Na takšnih e-tržnicah poteka poslovanje med večimi kupci in večimi prodajalci. Pri delovanju neodvisne e-tržnice sta se oblikovala dva osnovna modela poslovanja. In sicer sta to model združevanja dobaviteljev in model združevanja kupcev. Primer te tržnice predstavlja e-tržnica FreeMarkets.

• Konzorcij Glavna značilnost konzorcijskih e-tržnic je, da je lastništvo razpršeno med udeležence. Ustanovljene so s strani vodilnih podjetij v določeni industrijski panogi in sicer kot odgovor in obramba na mnoga .com podjetja. Na ta način lahko tradicionalna podjetja združijo deleže poslovanja v panogi. S sabo namreč prinesejo dolgo in bogato verigo stalnih strank in dobaviteljev. In če so ta ustanovna podjetja zadosti uspešna, potem so dobavitelji in kupci tako rekoč primorani vstopiti v njihovo mrežo (Popović 2002).

• Meta-tržnica Ustanovitelj meta-tržnice je skupina neodvisnih ponudnikov storitev, ki sodelujejo in izmenjujejo ponudbo in povpraševanje med tržnicami.

Slika 3: RAZPOREDITEV E-TRŽNIC Z VIDIKA LASTNIŠTVA

Ne tekmujejo

Privatne e-tržnice (Covisint )

Neodvisne e-tržnice (FreeMarkets/Ariba)

Tekmujejo Konzorcijske e-tržnice (Transora)

Meta e-tržnice (TradeDynamics)

Sodelujoča podjetja Neodvisna podjetja Vir: Baldi in Borgman (2001, 632)

35

4.3.2 Glede na teritorialno usmerjenost in sodelujoča podjetja E-tržnice so lahko organizirane horizontalno ali vertikalno. Kot bomo videli, je horizontalen model namenjen posameznim vrstam proizvodov in storitev, ki so zanimivi različnim kupcem iz različnih gospodarskih panog. Vertikalne e-tržnice pa so namenjene za poslovanje med podjetji v specifični gospodarski panogi (Skrt 2002a).

• Horizontalne ali splošne e-tržnice Horizontalne ali splošne e-tržnice predstavljajo najbolj razširjeno obliko. Običajno so osredotočene na določeno geografsko območje. Poleg tega kriterija pa je zanje značilno tudi, da se na njej pojavijo podjetja iz različnih industrijskih panog ali pa negospodarstva, ki preko njih tržijo svoje izdelke in storitve. Takšne e-tržnice so dokaj podobne trgovskim centrom, kjer se trguje z mnogimi različnimi skupinami izdelkov in storitev (računalniki, pohištvo, gradbeni materiali, finančne storitve, logistika in druge poslovne storitve). Podjetja iz različnih panog, ki delujejo na teh tržnicah, v osnovi niso konkurenčna podjetja. Njihov namen je predvsem privabiti veliko število potencialnih kupcev. Primer je e-tržnica FreeMarkets.

• Vertikalne ali panožne e-tržnice V posameznih industrijskih panogah so najmočnejša podjetja prišla do zaključka, da je za njihovo delovanje in uspeh učinkoviteje vzpostaviti skupno e-tržnico za celotno panogo. Podjetja, ki se vključujejo nanjo so v osnovi konkurenčna podjetja. Vzroki za vključevanje nanjo so predvsem ekonomija obsega in dejstvo, da so v določeni industriji dobavitelji po večini isti. S tega vidika je za podjetja smiselno vključevanje, saj lahko sedaj dobavljajo svoje izdelke vsem podjetjem v industriji. Tovrstne e-tržnice najdemo predvsem v avtomobilski, lesni industriji, transportu, trgovini in letalski industriji. Cilj ustanovitve je znižati nabavne stroške in izboljšanje poslovnih procesov. Z razvojem te e-tržnice preraščajo v oskrbovalne verige. V avtomobilski industriji so se pred nastankom panožne tržnice za svojo odločila dva giganta v svoji panogi in sicer sta to bila Ford in GM. Vsak zase sta zasnovala svojo e-tržnico, vendar sta kmalu ugotovila prednosti skupne, torej vertikalne e-tržnice. Na ta način je nastala ena največjih v svoji panogi Covisint.

• Zasebne Nastanek zasebnih e-tržnic je pogojen z željo nekaterih naprednih podjetij, da ustvarijo prostor na internetu, kjer bo omogočeno trgovanje le teh podjetij. Na ta način bodo med seboj trgovala izdelke in storitve, ki jih potrebujejo za svoj proizvodni proces. Zraven procesa trgovanja pa takšna e-tržnica omogoča prenos preskrbovalne veriga na platformo e-tržnice. Osnovni namen poslovanja je povezovanje s poslovnimi partnerji. Običajno je last takšne e-tržnice v rokah ustanovitelja (Vaupot 2001, 166).

36

Slika 4: PRODAJNA IN NABAVNA OBLIKA ZASEBNE E-TRŽNICE

Prodajna oblika Nabavna oblika

Vir: Pucihar (2005).

4.3.3 Glede na vpletenost tretjega partnerja

• E-tržnice z minimalno vpletenostjo Minimalna vpletenost tretjega partnerja v razmerje med kupci in dobavitelji pomeni zgolj izvajanje e-dražb, ki potekajo na e-tržnici. Po končani dražbi se partnerja sama dogovorita o vseh potrebnih komponentah izvedbe predaje in plačila. Lastnik tržnice pa svoj zaslužek pridobi v obliki provizije, ki jo zaračunava glede na višino prometa blaga od obeh ali samo od ene stranke. Potek trgovanja na tem tipu e-tržnice je razviden iz naslednje slike (Kuhar 2002, 177). Slika 5: E-TRŽNICA Z MINIMALNO VPLETENOSTJO LASTNIKA

Vir: Pucihar (2002, 178).

e-tržnica

Dobavitelj 2

Dobavitelj 3

Dobavitelj 1

Kupec

Broker

Dobavitelj Kupec Blago

Račun

Zahteva za nakup

Plačilo

Naročilo

Kupec 3

Dobavitelj

e-tržnica

Kupec 1

Kupec 2

37

• E-tržnice z polno vpletenostjo Pri e-tržnici z polno vpletenostjo tretjega partnerja pa preko tržnice potekajo vse transakcije povezane s trgovanjem. Sama izmenjava blaga poteka med končnim kupcem in prodajalcem ali pa tudi za to poskrbi e-tržnica s pomočjo pogodbenih partnerjev. Slednjo aktivnost lahko izvede tudi posrednik, kar se zgodi v primeru, ko želita prodajalec in kupec ohraniti anonimnost. Zaslužek e-tržnica pridobi z razliko med nakupno in prodajno vrednostjo.

Slika 6: E-TRŽNICA Z POLNO VPLETENOSTJO LASTNIKA

Vir: Kuhar (2002, 178).

• Druge vrste vpletenosti Med druge vrste prištevamo t.i. vertikalne panožne tržnice z elementi podpore preskrbovalnih verig oziroma tipične preskrbovalne verige. 4.3.4 Glede na ustanovitelja in ponudnika storitev Vsi štirje naslednji tipi e-tržnic imajo skupno točko in sicer je ta v cilju oblikovanja e-tržnic. Ti jih namreč ustanavljajo in upravljajo z namenom na enem mestu (e-tržnica) združiti čim večje število kupcev in prodajalcev. Pri čemer imajo podjetja možnost prodajati in/ali kupovati izdelke ali storitve z uporabo funkcij e-tržnice. Izmed štirih tipov, prvi predstavlja izključno usmerjenost na B2B trgovanje. Ostali trije prav tako prakticirajo B2B poslovanje vendar imajo potencial razviti delovanje za B2C poslovanje (Russ 2001, 3).

• E-tržnice kupcev (buyer-driven markets) To so e-tržnice, ki jih ustanovi in upravlja kupec ali združenje kupcev. Združitev kupcev in ustanovitev e-tržnice je storjena z namenom, da bi lahko kupci preko e-tržnice kupovali podobne vrste izdelkov in storitev, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje. Primer takšne e-tržnice v praksi predstavlja e-tržnica Covisint, ki je specializirane e-tržnica v avtomobilski industriji (Pucihar 2002, 167).

Virtualni distributor

Dobavitelj Kupec

Zahteva za nakup

Račun Plačilo

Naročilo

Plačilo

Račun

Blago

38

• E-tržnice prodajalcev (seller driven markets) Tržnico ustanovi in jo upravlja prodajalec ali združenje prodajalcev. Ustanovitev je narejena z namenom prodajati svoje izdelke ali storitve preko e-tržnice. Na takšni e-tržnici posluje podjetje Cisco Systems, ki svojim kupcem omogoča različne storitve. Te jim namreč prinašajo dodano vrednost.

• Nevtralne e-tržnice (open markets) To vrsto e-tržnic pa ustanovijo in upravljajo neodvisna podjetja, ki jih imenujemo ponudniki storitev e-tržnic. Pri nevtralnih tržnicah se v delovanje vključi še tretji subjekt-to je podjetje, ki ima vso potrebno infrastrukturo in opravlja storitve posrednika med mnogimi kupci in prodajalci. Ti tretji subjekti - posredniki skušajo nuditi storitve, ki prinašajo dodano vrednost kupcem in prodajalcem. Primer takšne e-tržnice predstavlja FreeMarkets.

• E-tržnice, ki jih osnuje ponudnik tehnologije Tovrstne e-tržnice ustanovi in upravlja ponudnik tehnologije. V osnovi so dokaj podobne nevtralnim e-tržnicam. Od njih se razlikujejo po smotru oblikovanja takšne e-tržnice, ki je za ponudnika tehnologije v skrbi za vsebine katalogov prodajalcev (Russ 2001, 3).

4.3.5 Glede na način in vrsto predmetov kupovanja

• E-tržnice z izdelki za vzdrževanje, popravljanje in obratovanje proizvodnje Ta vrste e-tržnic spada med horizontalne e-tržnice. Proces naročanja samih izdelkov poteka sistematično na podlagi predhodnih pogodb s prodajalci za daljše obdobje.

• E-tržnice prostih virov Tudi to vrsto e-tržnic uvrščamo med horizontalne e-tržnice. Proces naročanja tukaj poteka na podlagi potreb in brez predhodnih pogajanj s prodajalci.

• Kataložne e-tržnice Kataložne e-tržnice spadajo med vertikalne e-tržnice, kjer naročanje poteka sistematično na podlagi predhodnih pogodb s prodajalci (Pucihar 2002, 168). 4.4 Trgovanje na e-tržnici Poslovanje oziroma trgovanje na e-tržnici poteka po določenih korakih. To so;

- prve informacije in vzpostavitev zaupanja, - prijava na e-tržnico, - iskanje med ponujenimi izdelki in storitvami, - izbira izdelka ali storitve in tekmovanje (e-dražbe) in - sklenitev pogodbe in izvršitev.

Potencialna stranka v prvi fazi izve informacijo o e-tržnici. To dejanje poteka pri odločanju o iskanju poslovnih partnerjev preko oglasov, prodajnih zastopnikov, kataložni prodaji,

39

različnih spletnih straneh ali e-tržnici. Ko se odloči za e-tržnico je zanj pomembna predvsem varnost samega poslovanja. Pri uporabi e-trgovanja je zaupanje v sistem zelo pomembno saj se stranke med seboj ne vidijo. Bolj kot sta stranki v poslu nezaupljivi, večja je potreba po urejanju dogovora, pogodbe med njima. Na ta način se stranki počutita nekoliko varneje pri poslovanju. Pri poslovanju na internetu se zaradi teh dejstev uporabljajo različni mehanizmi, ki uporabnike varujejo pred morebitnimi zlorabami. To so razne izjave o varovanju zasebnosti, javni in zasebni ključi ter vključitev tretje stranke (neodvisne in zaupanja vredne). Prav zaradi hitrosti poslovanja na e-tržnici je zaupanje med strankama zelo pomembno. Zato je potrebno tega vzpostaviti že z vstopom nanjo. Preden stranka vstopi na e-tržnico z namenom trgovanja, mora zato soglašati s pogoji poslovanja, ki jih določi ponudnik storitev e-tržnice. Med te pogoje spadajo določila o varovanju zasebnosti ter drugi predpisi. Te pristopne pogodbe so v večini primerov že v naprej določene (tipizirane), kar pomeni, da si stranka ne more sama določiti. Ali se z določili strinja in lahko trguje ali pa se ne strinja in na ta način ne more trgovati na e-tržnici. Trgovanje na e-tržnici poteka s pomočjo mehanizma e-dražb o katerih je bilo govora v predhodnih poglavjih. Po večini se za trgovanja uporabljata modela angleške spletne dražbe in obratna dražba. Trguje se tako, da se za izbrani izdelek licitira (draži). Licitacija je podvrsta dražbe in pomeni poseben, sodoben način sklepanja pogodb, ki vključuje javno prodajo in tekmovanje. Licitiranje je lahko odprto oziroma neomejeno ali zaprto oziroma neomejeno, ustno ali pisno, prostovoljno, obvezno ali prisilno. Odnos licitacije do javnosti je odvisen od posamezne e-tržnice. Ta lahko strankam dovoli neomejen dostop ali pa je namenjena zgolj nekaterim strankam. V interesu e-tržnice pa je, da privabi čim večje število strank. Kot smo dejali so licitacije lahko ustne ali pisne. Kljub temu, da stranke na e-tržnici niso fizično prisotne na samem izvajanju licitacije, so lahko prisotne preko videokonferenc. Možne so tudi licitacije s pridržkom, kar pomeni, da prodajalec na e-tržnici ni zavezan prodati predmeta. Obratno je pri licitaciji brez pridržka, pri kateri je prodajalec zavezan prodati dražben predmet (Lesjak 2002, 60). Pogajanje o ceni izdelka ali storitve ponujene na e-tržnici je sestavni del trgovanja. V interesu prodajalca je prodati izdelek ali storitev čim dražje, v interesu kupca pa je pridobiti izbrano blago po čim nižji ceni. Kadar kupec in prodajalec nista usposobljena za pogajanje lahko najameta posrednika. Potek dražbe na e-tržnici je bil že predstavljen zato ga na tem mestu ne bomo še enkrat omenjali. Po poteku dražbe je na strankah, da se dogovorita o bistvenih sestavinah pogodbe, ki jo skleneta. Nato stopita v neposreden stik in temu sledi izvrševanje pogodbe (izročitev blaga in prejem kupnine). Stranke imajo možnost opravljanja celotnega posla s pomočjo ponudnika e-tržnice. Če se odločijo za uporabo te možnosti, ima pogodba med ponudnikom storitev in uporabniki tudi elemente zavarovalne, špedicijske in prevozne pogodbe.

40

Slika 7: PROCES TRGOVANJA NA E-TRŽNICI

Vir: Pucihar (2005). Pri trgovanju je večinoma predmet pogajanja le cena, kar predstavlja veliko slabost. Zato so nekatere tržnice začele uvajati sistem e-dražbe z več kriteriji, ki poleg cene vključujejo se garancije, čas dobave, servisne in reklamacijske pogoje (Kuhar 2002, 179). Uporaba e-dražb pa ni edini način poslovanja na e-tržnicah. Nekatere e-tržnice delujejo kot posredniki pri prodaji blaga, ki so ga kupili od prodajalcev in ga nato prodajajo kupcem. S tem načinom poslovanja direktno ustvarjajo tržišče (market makers). Podjetja lahko nastopajo tudi kot ponudniki storitev in omogočajo sodelujočim podjetjem dodatne storitve. Med najpogostejše spadajo sprejemanje in obdelava naročil, zagotavljanje storitev varnega nakupovanja, procesiranje plačil, skladiščenje in pakiranje izdelkov ter podobne (Skrt 2002a). 4.4.1 Pravni vidiki trgovanja

Ker trgovanje preko e-tržnice poteka preko spletnega vmesnika, daje poslovanje med kupcem in prodajalcem vtis, kot da poslujeta neposredno. Pa vendar temu ni tako. Namreč, stranki poslujeta preko posrednika (ponudnik storitev na e-tržnici), s katerim skleneta neke vrste posredniško pogodbo (pristopna pogodba). Stranke na e-tržnici poslujejo tako, da prodajalci na organiziranem spletnem mestu objavljajo vabila k dajanju ponudb. Ponudbe kupcev pa delujejo kot pogodba, ki jo prodajalec sprejme. S pravnega vidika je poslovanje na e-tržnici opredeljeno, kot način kupovanja, pri katerem stranka izbira izdelke na e-tržnici s pomočjo e-katalogov. Prodajalec vabi k ponudbi, kupci pa na podlagi mehanizmov določanja cene (e-dražbe), dajejo ponudbe (Lesjak 2002, 62). Prodajalci so s pravnega vidika bolj vezani na izvršitev prodaje, kot kupci. V primeru, da kupčeve ponudbe ne sprejmejo iz neutemeljenih razlogov, odgovarjajo za nastalo škodo. Teoretično lahko prodajalec istočasno izda več vabil k dajanju ponudb za isti predmet na različne e-tržnice. Nato pa ga proda na tisti e-tržnici z najvišjo ponudbo, na drugih pa

D O B A V I T E L J

K U P E C

E

T R Ž N I C A

Oblikovanje e-kataloga

Posredovanje

Pogajanje

Izpolnjevanje naročil Naročanje

Pogajanje

Povabilo na e-dražbo

Zahtevek za ponudbo

Iskanje dobaviteljev

Iskanje po e-katalogu

Sodelovanje na e-dražbi

Iskanje

41

vabilo umakne. To lahko stori v primeru licitacije s pridržkom (prodajalec lahko kadarkoli umakne ponudbo). Da pri poslovanju na e-tržnici ne bi prišlo do morebitnih zlorab, ponudniki ponujajo možne rešitve. Ena izmed ugodnih rešitev je predvsem poenotenje pravil, ki urejajo poslovanje. Dober primer je Evropska unija, ki je s svojo zakonodajo, standardi, postopki in priporočili omogoča razvoj ter nemoteno, uspešno delovanje e-tržnic (Lesjak 2002, 63). 4.5 Prednosti in slabosti trgovanja na e-tržnice

Poslovanje na e-tržnici njenim udeležencem doprinese veliko prednosti. Te lahko z vidika udeleženca razdelimo v naslednje skupine: Slika 8: PREDNOSTI TRGOVANJA NA E-TRŽNICI

Prednosti za kupce Prednosti za prodajalce Prednosti za vse udeležence Dostop do več dobaviteljev in večja izbira v kratkem času

Odpiranje novih trgov Povečanje dohodka in dobičkonosnosti

Krajši pogajalski časi z dobavitelji

Fizična trgovina ni več potrebna

Večje priložnosti za sklenitev posla

Večji in podrobnejši pregled ponudbe na trgu

Hitrejše iskanje novih kupcev

Odprtost in dostopnost informacij

Znižani nabavni stroški in zaloge

Zmanjševanje stroškov marketinga in proizvodnih stroškov

Zmanjševanje stroškov in proizvodnih časov

Možnost cenovne primerjave enakega izdelka

Predstavlja dodaten distribucijski kanal (poleg že obstoječih)

Zmanjševanje zalog

Stopnja zaupanja je med kupcem in dobaviteljem, ki je član e-tržnice večja

Uporaba tujih e-tržnic omogoča vstop na tuje trge

Izboljševanje odnosov s strankami

Večja učinkovitost ob istočasni optimizaciji procesa nabave v podjetju

Manjši stroški Zmanjševanje števila napak

Oskrbovanje brez dolgoročnih pogodb

Odprava odvečnih procesov v preskrbovalnih verigah

Krajši pogajalski časi in stroški nabave

Poenostavitev poslovnih procesov

Naročanje kadarkoli, sledenje in spreminjanje naročil

Vir: Kuhar (2002, 179).

42

Poleg prednosti ima tovrsten način poslovanja tudi določene slabosti. Glavna slabost leži v izvajanju dražb. Na e-tržnicah, kjer je izvedba e-dražb redkejša se lahko zgodi, da potencialni kupec ne bo mogel kupiti določenega izdelka, kadar ga bo potreboval. Situacija je enaka za prodajalce. Druga slabost je v nepoznavanju kvalitete izdelkov zaradi pomanjkljive vhodne kontrole prodajalcev. Slabosti najdemo tudi pri pomanjkljivem definiranju parametrov izdelkov na e-dražbah. Med večje stroške, ki lahko odvrnejo od sodelovanja na e-tržnici so stroški provizije in stroški vzpostavitve lastne e-tržnice. Pucihar (2005) med slabosti poslovanja na e-tržnici našteva še naslednje: Slika 9: SLABOSTI POSLOVANJA NA E-TRŽNICI

Slabosti za dobavitelje Slabosti za kupce Možna izguba neposrednih povezav z obstoječimi kupci

Možna izguba neposrednih povezav z obstoječimi dobavitelji

Večja pogajalska moč kupcev (obratne dražbe)

Nezanesljivost nepoznanih dobaviteljev

Plačevanje provizije Pomanjkanje zaupanja v kakovost proizvodov Neusklajenost različnih načinov oskrbovanja

Vir: Pucihar (2005). 4.6 E-katalog Podjetja za lastno promocijo izdelkov in storitev pogosto ponujajo najrazličnejše oblike oglaševanja. Modeli oglaševanja so različni, najpogosteje pa se izvajajo v obliki natisnjenih brošur ali katalogov. Povezovanje z internetom, načinom oglaševanja prinaša mnoge prednosti (komur koli, kadarkoli in kjerkoli). Prav s povezovanjem interneta s tradicionalnimi načini oglaševanja smo dobili e-katalog. E-katalog je predstavitev informacij o izdelkih ali storitvah v elektronski obliki. Predstavlja osnovo za e-trgovanje. Pri poslovanju na e-tržnicah je tako kupcem kot prodajalcem na voljo uporaba e-kataloga. Njegova glavna funkcija je zagotoviti ključne informacije o izdelkih in storitvah, ki jih ponujajo prodajalci (dobavitelji). Kot taki predstavljajo točko zgoščenih informacij in delujejo kot elektronski vmesnik. Prav tako pa zreducirajo stroške iskanja informacij (Bichler 2001, 32). Cene, ki so objavljene v katalogih so po večini fiksne. Zanimivo pa je, da niso na voljo naključnemu obiskovalcu e-tržnice, vendar se njihova vsebina razkaže samo registriranemu uporabniku le-te. Določene e-tržnice omogočajo samo eden skupni e-katalog, ki vsebuje pregled vseh izdelkov in storitev vseh možnih dobaviteljev. Spet druge uporabnika s pomočjo povezave usmerjajo na določene kataloge. Ti uporabniki lahko izdelke naročajo neposredno iz določenega kataloga ali pa se povežejo na glavno stran dobavitelja in tam izvršijo svoje naročilo. Glavna prednost e-katalogov je centraliziranost podatkov določene industrije ali panoge na enem mestu. Tako uporabnikom ni potrebno iskati po posameznih podjetjih in s tem

43

zapraviti veliko časa. Prav tako jim trgovanje s pomočjo e-katalogov omogoča izvajanje naročila ter transakcije iz enega mesta. Prednosti uporabe e-kataloga;

- enostavno in cenovno ugodno posodabljanje informacij o izdelkih in storitvah, - zmožnost integracije z celotnim nabavnim procesom, - pokritost velikega spektra izdelkov in storitev, - interaktivnost in prilagodljivost, - dostop kupcem 24 ur na dan, - v povezavi z online plačilnimi sistemi vzpodbuja prodajo, - zagotavlja slikovno in grafično predstavitev izdelkov, - z medsebojnimi povezavami spletna stran vzpodbudi kupce za nakup dodatnih ali

drugih izdelkov (Australian Government 2004). E-katalogi pa imajo v primerjavi z tradicionalnimi katalogi tudi določene slabosti. V primeru večjega podjetja z večjim obsegom izdelkov ali storitev, cena le teh pogosteje variira. To pomeni, nenehno vzdrževanje e-kataloga z zapletenimi spletnimi rešitvami, ki so ve večini primerov dokaj drage. Prav tako bi podjetje za izkoristek vseh prednosti potrebovalo dobro organizacijo spremljanja kupcev in njihovih navad (spremljanje in vzdrževanje podatkovnih baz kupcev, prodanih izdelkov).

44

5 RAZŠIRJENOST ELEKTRONSKIH TRŽNIC V primerjavi z drugimi državami je slovenski trg na področju e-tržnic dokaj slabo razvit. Vzroke za takšno stanje lahko najdemo predvsem v nepoznavanju pomena e-tržnic in prednosti, ki jih poslovanje na njih prinaša. Slovenske organizacije se redkeje odločajo za sodelovanje na e-tržnici, ker v njem ne vidijo dolgoročnih koristi temveč le stroške in dodatno delo. Prav tako ne zaupajo v varnost celotnega sistema poslovanja na e-tržnici. Je pa res, da se stanje izboljšuje, saj vedno več podjetij spozna prednosti, ki jih prinašajo e-tržnice. Tako sta se v Sloveniji v zadnjih letih vzpostavili elektronska-trznica in Bolha. V nadaljevanju sledi analiza njunega delovanja. 5.1 Analiza slovenske e-tržnice www.elektronska-trznica.com Ena izmed najbolj znanih in razširjenih e-tržnic v Sloveniji je e-tržnica, ki jo najdemo na spletnem naslovu www.elektronska-trznica.com. V začetku je bila mišljena predvsem kot rešitev oglaševanja za obrtnike in samostojne podjetnike. Tem namreč ni bilo potrebno investirati večjih vsot denarja za realizacijo lastne spletne strani na kateri bi lahko promovirali svoje podjetje (Čavlović 2007). Za njeno delovanje skrbi podjetje Biro Bonus d.o.o. iz Ljubljane. Predstavitev e-tržnice Je poslovni portal, ki je namenjen oglaševanju podjetij in hkrati izmenjavi kupoprodajnih informacij med njimi. E-tržnica deluje tako, da lahko registriran uporabnik sam ureja informacije o podjetju (dodaja ali spreminja podatke) in dodaja želeno število ponudb blaga in storitev (število ponudb se spreminja glede na izbran paket). Predstavitev podjetja in ponudb je enostavna. Za vsako izmed dejanj se uporabniku odpre za to izbran obrazec, ki ga nato izpolni z zahtevajočimi podatki. Registracija Preden lahko podjetje oglašuje svoje izdelke in storitve ter objavlja ponudbe s pomočjo uporabe e-tržnice je potrebna registracija. Registracija se izvede tako, da se najprej klikne na povezavo v zgornjem desnem kotu (registracija). Sama izvedba registracije je sestavljena iz treh korakov. V prvem koraku se določi tip uporabnika, ki je lahko poslovni ali pa zasebni uporabnik. V drugem koraku sledi vnos potrebnih podatkov, določitev kategorije v katero spada naša dejavnost ter njeno podkategorijo za dajanje ponudb. Uporabniki pri prvi registraciji izbirajo med 136 kategorijami in nato še med njihovimi podkategorijami. Poleg tega v drugem koraku izberemo še registracijski paket. Izbiramo lahko med štirimi vrstami: 1. Osnovni paket vsebuje predstavitev podjetja in ponudbe ter objavo logotipa podjetja.

Uporabnik sam vpiše ključne besede za iskalnike in kontaktne podatke. Uporabniški vmesnik pri osnovnem paketu omogoča objavo 20 ponudb, pri katerih se lahko vsebina ureja in dodaja brezplačno. Poleg tega podjetje dobi še spletni katalog ponudb. Cena osnovnega paketa je 192 EUR za eno leto.

2. Poslovni paket vsebuje enake možnosti. Od osnovnega se razlikuje po številu objavljenih ponudb, ki je v tem paketu 40. Cena takšnega paketa znaša 288 EUR za enoletno uporabo.

45

3. Oglaševalski paket poleg osnovnih karakteristik ponuja še predstavitev podjetja in ponudbe na oglasnih prostorih e-tržnice. Uporabniški vmesnik pa omogoča 80 objavljenih ponudb. Cena oglaševalskega paketa je 768 EUR na leto.

4. Mednarodni paket omogoča poleg osnovne predstavitve še objavo podjetja in ponudbe še v angleški različici B2B, www naslov podjetja pa vpišejo v 50.000 spletnih brskalnikov. Ta paket omogoča objavo 20-ih ponudb in znaša 596 RUE letno.

V tretjem koraku se je potrebno strinjati s pogoji uporabe, prepisati varnostno kodo in potrditi registracijo. Slika 10: REGISTRACIJA NA E-TRŽNICI

Vir: www.elektronska-trznica.com Ko uporabnik stori zadnji korak, torej potrdi registracijo, s tem dejanjem vstopi v administracijo. Tukaj je potrebno vnesti še preostale podatke o podjetju (naslov, matična številka, kontakti, spletni naslov, registracijski organ, davčna številka, registracijska vložna številka, identifikacija za DDV ter glavna dejavnost organizacije), ki ga želimo oglaševati in tako je vse potrebno pripravljeno za objavljanje ponudb. Nato je potrebno nekoliko podrobneje opisati dejavnost organizacije ter opisati ponudnika (s čim se ukvarjamo in značilnosti) in že lahko objavljamo ponudbe. Da pa se podjetje in njegove ponudbe pojavljajo na portalu e-tržnice, se je potrebno tudi avtorizirati. To dejanje se stori s pomočjo povezave, ki jo uporabnik prejme od ponudnika storitev e-tržnice ob registraciji. Poleg povezave pridobi tudi vstopno geslo s pomočjo katerega kasneje vstopa nanjo. Administracija V administracijo lahko uporabnik vstopa, ko je že registriran. Vanjo vstopi tako, da v desnem zgornjem kotu klikne na gumb prijava. S tem se mu odpre okno za prijavo za že registrirane. Za vstop mora izpolniti polja z e-naslovom podjetja in vstopnim geslom, ki ga je prejel ob registraciji. Na koncu je potrebno le še potrditi prijavo in uporabnik lahko vstopi v svojo administracijo preko katere opravlja vse svoje dejavnosti (objava, spreminjanje ponudb).

46

Slika 11: OBRAZEC ZA PRIJAVO

Vir: www.elektronska-trznica.com Objava ponudbe Ko je uporabnik registriran in želi objaviti svoje ponudbe, mora najprej vstopit v svojo administracijo. V meniju na levi strani ima možnost upravljati svojo administracijo. To pomeni, da lahko upravlja z artikli, storitvami, dražbami, turizmom, nepremičninami, jih objavlja ter ureja že obstoječe. Objava ponudbe artikla Ko želi objaviti novo ponudbo, v področju administracije klikne na povezavo objavi nov artikel, izpolni obrazec z potrebnimi kupoprodajnimi podatki (št. artikla, minimalno naročilo, rok uporabe/garancija, čas dostave, strošek dostave, malo-prodajna cena z DDV). Nato doda podroben opis izdelka ali storitve ter doda slikovno gradivo (max 4 slike). Uporabnik izbere tip poslovanja (veleprodaja B2B ali maloprodaja B2C) in določi veljavnost ponudbe. Opredeli še kategorijo in podkategorijo in objavo zaključi z klikom na objavi ponudbo. Objava ponudbe storitve Pri objavi ponudbe, ki se nanaša na opravljanje določene storitve je potrebno izpolniti malce drugačna polja. Potrebno je določiti naziv storitve, rok opravljanja storitve, način plačila in strošek storitve. Prav tako je potreben opis storitve, možno pa je tudi dodati slikovno gradivo (max 4 slike). Objava dražbe Objaviti je mogoče tudi dražbo. Postopek je podoben predhodnima. Razlikuje se samo po določenih podatkih, ki jih uporabnik mora izpolniti, ko oddaja predmet na dražbo. Tako mora točno navesti naziv predmeta, ki ga oddaja na draženje. Hkrati mora določiti časovni okvir v katerem bo potekala dražba ter strošek dostave dražbenega predmeta. Med pomembnejše podatke pa spada izklicna cena dražbenega predmeta. Kot pri ostalih ponudbah ima tudi tukaj na voljo dodajanja slikovnega gradiva ter podrobnejšega opisa. Druge objave Uporabnik lahko poleg teh objav objavlja še turistične storitve oz. ponudbe, nepremičnine, motorna vozila in razna povpraševanja. Za vsako od ponudb je potrebno izpolniti poseben obrazec (potrebni podatki se razlikujejo glede na vrsto ponudbe). V nadaljevanju si poglejmo te obrazce.

47

Slika 12: OBRAZCI ZA OBJAVO PONUDB

Objava ponudbe artikla Objava storitve

Objava dražbe Objava turistične storitve

Objava nepremičnine Objava povpraševanja

48

Objava motornega vozila

Vir: www.elektronska-trznica.com Pri objavah ponudb vseh vrst je k osnovnim podatkom potrebno dodati še podroben opis za predmet ali storitev, ki jo ponujamo. Prav tako je temu predmetu ali storitvi potrebno določiti v katero kategorijo in podkategorijo sodijo. Na ta način jih kasneje povpraševalci po določenih stvareh hitreje najdejo. Za vsako izmed ponudb je na voljo velik spekter kategorij in podkategorij. Z vidika uporabnika, ki oddaja ponudbe se tukaj konča del poti. Ko je ponudba enkrat oddana je potrebno počakati na potencialne kupce. Njihovo iskanje po e-tržnici pa poteka takole. Z vstopom na e-tržnico ima iskalec možnost iskanja želenega izdelka ali storitve na več načinov. Iskanje Pri iskanju želenih izdelkov ali storitev po podjetjih izbiramo tako, da določimo kategorijo (in podkategorijo želenega izdelka). Nato se nam glede na vnesene pogoje izpišejo podjetje, ki so predhodno pri svoji registraciji in objavi ponudb določila prav te pogoje. Odločimo se za določeno podjetja in s klikom na ime podjetja se nam prikažejo njegovi osnovni podatki ter ponudbe, ki jih je podjetje objavilo. Za pridobitev želenega izdelka ali storitve je v naslednji fazi potrebno izpolniti za to namenjen obrazec.

49

Slika 13: KONTAKTNI OBRAZEC

Vir: www.elektronska-trznica.com Ko v obrazcu izpolnimo vse potrebne podatke, oddamo svoje povpraševanje po določenem izdelku. Na tem mestu je potrebno nato počakati na povratne informacije s strani podjetja. Uporabnik ima na voljo dotično podjetje priporočiti prijatelju ali pa se naročiti na e-novice podjetja. Za ta dejanja ima na voljo dva obrazca, ki zahtevata e-naslove. Pri iskanju po artiklih je postopek podoben prejšnjemu. Uporabnik mora določiti kategorijo in podkategorijo artikla. Kot rezultat podanih kriterijev dobimo v prvi vrsti naštete artikle. Zraven vsakega artikla je naziv podjetja, ki ga prodaja. Ko kliknemo na določen artikel se nam izpišejo osnovni podatki o podjetju te možnost oddaje povpraševanja po artiklu. Postopek oddaje povpraševanja je enak kot predhodno (izpolnitev kontaktnega obrazca). Prav tako se uporabnik lahko naroči na e-novice ali pa podjetje priporoči prijatelju. Poleg artikla, ki smo si ga izbrali pa se nam ob kliku na izbrano podjetje izpišejo tudi vse oddane ponudbe izbranega podjetja. Pri iskanju turističnih storitev lahko le-to izvedemo na dva načina. Prvi način je enak prejšnjim postopkom in sicer z izbiro kategorije in podkategorije izbrane turistične storitve. Iskanje pa lahko izvedemo še na drugi način in sicer z določitvijo natančnih parametrov, ki nam bolj ozko opredelijo iskanje. Slika 14: ISKALNIK TURISTIČNIH STORITEV, NEPREMIČNIN IN MOTORNIH VOZIL Iskalnik turističnih storitev Iskalnik nepremičnin Iskalnik motornih vozil

Vir: www.elektronska-trznica.com

50

Pomanjkljivost tega načina iskanja je, da kot izbor države ni na voljo druge, kot pa Slovenija. Pri izbiri mesta pa lahko izbirano med svetovnimi mesti. Ko se nam turistične ponudbe izpišejo je oddaja povpraševanja enaka, kot pri predhodnih možnostih. Pri iskanju ponudb nepremičnin imamo kot pri turističnih storitvah na voljo dva načina iskanja (določitev kategorije in podkategorije, določitev zahtevanih parametrov). Tudi pri iskanju ponudb motornih vozil sta na voljo dva načina. Pri drugem je potrebno določiti naslednje parametre. 5.2 Analiza Bolha.com 9 Med najbolj prepoznavne in uporabljene slovenske spletne strani na katerih lahko prodajate in kupujete izdelke vsekakor spada Bolha.com. Na spletni strani je možno najti spletne oglase, ki so strnjeni po posameznih kategorijah. Podobno kot Bolha pri nas, pa je eBay v svetu. Bolha.com predstavlja na slovenskem področju elektronskega poslovanja eno izmed največjih internetnih oglasnih sistemov, pri katerih lahko kupci izbirajo med veliko izbiro ponujenih predmetov, kot prodajalec pa lahko v Bolhin sistem vpišete vse predmete, ki bi jih radi prodali. Vse to velja za fizične osebe. Za S.P.-je, društva, združenja, agencije in vse, ki se z prodajo ukvarjajo profesionalno pa lahko na Bolhi prodajajo in oddajajo oglase s pomočjo odprtja trgovine ali pa s predstavitvijo v storitvah. Predstavlja največjo stran v kategoriji malih oglasov na spletu in peto najbolj obiskano stran v Sloveniji. Način, kako priti do sodelovanja na Bolhi je zelo preprost saj je vse kar je potrebno uporabniško ime in geslo. Ko uporabnik le-to pridobi, lahko na strani za vnašanje oglasov vpisuje poljubno število oglasov in hkrati začne prodajati. Prednosti pred časopisnimi oglasi Za prodajalca

- preprosta oddaja oglasa (v primeru, da se predmet ne proda se lahko oglas obnovi le s klikom nanj, ni potrebe po ponovnem pisanju),

- dodatne ugodnosti pri oddaji avkcijskega oglasa (doseganje višje cene) in - možnost podrobnega opisa predmeta in dodajanje slike (večje možnosti za

pritegnitev potencialnega kupca). Za kupca

- brezplačna uporaba, - lažje odločanje in presojanje predmeta zaradi podrobnega opisa in informacij o

njem, - možnost zahtevanja dodatnih informacij in

9 www.bolha.com

51

- cena se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja zato je možnost preplačitve predmeta manjša.

Kako postati uporabnik Pridobitev statusa uporabnika je preprosta. Potrebno se je registrirati (registracija je brezplačna), kar pomeni, da se pridobi uporabniško ime in pa geslo. Postopek je nekoliko drugačen za ne-fizične osebe in s.p.-je. Ti morajo namreč uporabiti storitev odprtje trgovine. Kako prodajati na Bolhi V osnovi je možno prodajati na dva načina in sicer z oddajo oglasa s fiksno ceno in z oddajo avkcijskega oglasa. Oglas s fiksno ceno je najenostavnejša oblika prodaje. Možna je pri prodaji rabljenega blaga kot tudi novega trgovskega blaga. Pri takšnem oglasu je potrebno navesti rok trajanja oglasa. Avkcijski oglas pa deluje po sistemu licitiranja, kar pomeni, da se za ponujeni predmet poteguje več kupcev. Pri tem tipu oglasa prodajalec napiše svojo začetno ceno. Končna cena je odvisno povsem od povpraševanja po predmetu. Ta pa v nobenem primeru ne bo nižja od začetne cene. Prodajalec ima možnost, da nastavi tudi pridržano (rezervirano) ceno. To je cena, pod katero prodajalec ne želi prodati predmeta in je višja od začetne cene. V primeru, da je ta cena presežena, je prodajalec dolžan prodati predmet najvišjemu ponudniku. Če ta cena ni dosežena, k temu ni zavezan. V interesu prodajalca je, da predmet proda, zato pogosto začnejo z nižjo začetno ceno, saj tako pri kupcih lažje doseže zanimanje. Samo izklicevanje se začne pri začetni ceni. Ko pa je prva ponudba višja od pridržane, ta postane nova pridržana cena. Potek avkcije Prodajalec ima možnost spremljanja avkcije za svoj predmet preko funkcije Moja Bolha. Kaj vse ta ponuja, nekoliko kasneje. Med samo avkcijo prodajalcu ni potrebno storiti ničesar, razen da jo spremlja in odgovarja na morebitna vprašanja potencialnih kupcev. Takšne avkcije običajno trajajo 3, 7 ali 10 dni. Če oglas ni dobil nobene ponudbe ga lahko prodajalec izbriše. V primeru, da pa je bila podana prva ponudba pa tega ne more več storiti. Ko je avkcija končana, prodajalec in kupec po elektronski pošti prejmeta sporočilo o avkciji. Med njima je potreben samo še dogovor o načinu plačila in dostavi predmeta. V primeru, da avkcija ni imela nobene ponudbe, prodajalec dobi preko elektronske pošte sporočila, da lahko avkcijo obnovi. Spletna stran ponuja tudi dodatna priporočila za boljšo prodajo. Kako kupovati Tudi za kupovanje na Bolhi se je potrebno najprej registrirat (pridobitev uporabniškega imena in gesla). Spletna stran kupcu omogoča priporočila za bolj učinkovito kupovanje. Tudi kupec lahko izbira med kupovanjem predmetov z fiksno ceno in z avkcijami. Pri licitaciji je postopek naslednji. Ko kupec vidi predmet, ki ga zanima, vpiše svojo ponudbo. Ta mora biti višja od zadnje ponujene cene. V primeru, da kdo drug ponudi več, predmeta ne dobi. Kupci imajo pri licitaciji možnost uporabe t.i. Bolhomata. Gre za funkcijo avtomatskega zviševanja ponudb. Prodajalec mora vpisati največjo ceno, ki jo je še pripravljen dati za predmet, ostalo pa prepusti Bolhomatu, ki namesto njega licitira. Po

52

zaključku avkcije je postopek enak, kot pri prodajalcu. Vse to velja pri kupovanju z licitiranjem. Pri kupovanju preko oglasov z fiksno ceno pa mora kupec prodajalcu poslati elektronsko pošto ali pa ga poklicati po telefonu. Tukaj je namreč cena že v naprej določena. Zviševanje cene Ko kupec zvišuje ceno mora le-ta biti višja od zadnje ponujene cene. Povečanje je odvisno od trenutne cene predmeta in se določa avtomatično glede na spodnjo tabelo. Tabela 3: PRIMERJALNA TABELA POVIŠANJ GLEDE NA ZADNJI ZNESEK Pod 1 EUR 0,05 EUR Od 1 EUR Do 5 EUR 0,25 EUR Od 5 EUR Do 25 EUR 0,50 EUR Od 25 EUR Do 100 EUE 1,00 EUR Od 100 EUR Do 250 EUR 2,50 EUR Od 250 EUR Do 500 EUR 5,00 EUR Od 500 EUR Do 1000 EUR 10,00 EUR Od 1000 EUR Do 2.500 EUR 25,00 EUR Od 2.500 EUR Do 5.000 EUR 50,00 EUR Nad 5.000 EUR 100,00 EUR

Vir: www.bolha.com Funkcija Moja bolha Spletna stran omogoča tudi funkcijo Moja Bolha, ki uporabniku nudi celostni pregled vseh aktivnosti (prodaja in nakup predmetov). Z to funkcijo lahko prodajalec popravlja, obnavlja in briše oglase. Glavne aktivnosti, ki jih Moja Bolha omogoča so naslednje:

- upravljanje osebnih nastavitev (pošiljanje obvestil, pregled in urejanje osebnih podatkov, določitev prikaza drugih podatkov, spremembe uporabniškega gesla),

- pregled seznama predmetov, ki jih prodajalec prodaja (kupec kupuje) in - ogled preteklih oglasov, prodanih predmetov, kupljenih predmetov.

Odprtje Bolha Trgovine Funkcija odprtja Bolha Trgovine je namenjena trgovcem, ki se resneje ukvarjajo s trgovanjem. Prav tako je odprtje te trgovine edini način prodajanja na Bolhi za s.p.-je, zavode, združenja ipd. Prednosti odprtja Bolha Trgovine so naslednje:

- večji zaslužki (svojo ponudbo predstavljajo več kot 400.000 uporabnikom na mesec),

- večje zaupanje kupcev (uvrstitev trgovine v Sekcijo trgovin na Bolhi), - alternativa e-trgovinam (cenejša postavitev), - strokovna pomoč prodajnega oddelka, - lastna predstavitvena stran, lasten Url naslov, - pridobitev iskalnika, - neomejen čas trajanja oglasov in avtomatski uvoz oglasov, - spremljaje statistike oglasov,

53

- promocija trgovine na vhodni strani Bolha.com in - trgovino lahko prodajalec zapre kadarkoli.

Tabela 4: CENIK NAJEMA BOLHA TRGOVINE

1. Najem trgovine Do 30 predmetov 30,00 EUR 30 do 100 predmetov 40,00 EUR Vsakih nadaljnjih 100 predmetov 15,00 EUR

2. Avtomatski dnevni uvoz podatkov iz XML Za prvih 30 predmetov 15,00 EUR Za 30 do 100 predmetov 15,00 EUR Vsakih nadaljnjih 100 predmetov 5,00 EUR

3. Popusti za večje obsege Popust 500 in več 7 % 1.000 in več 10 % 2.000 in več 14 % 3.000 in več 18 % Vir : www.bolha.com Bolha Storitve Za prodajalce, ki prodajajo storitve je namenjena posebna rubrika in sicer Storitve. Tukaj lahko prodajalci predstavijo in prodajajo le-te. Prednosti uporabe Bolhe s področja storitev so enake, kot pri uporabi Bolha Trgovine. Cena pridobitve mesta v rubriki Bolha Storitve je 120 EUR letno + DDV.

5.3 Analiza svetovnih elektronskih tržnic

Globalno gledano je število e-tržnic ogromno. Prav to povzroča nevšečnosti pri določanju najpomembnejših. S temi težavami se srečujejo predvsem podjetja, ki se zavedajo, da jim trgovanje preko e-tržnic prinašajo potencialne stranke ob enem pa jim omogočajo dostop do svetovno znanih nabavnih poti. Spletna stran eMarket Services, ki se ukvarja z elektronskim poslovanjem je tako sestavila seznam 52 najpomembnejših e-tržnic iz 17 panog. Le tega je sestavila po dveh kriterijih. Po prvem kriteriju so to e-tržnice, ki so svetovno znane znotraj svoje panoge in imajo pomembno vlogo pri globalnem prometu. Drug kriterij pa se nanaša na zadovoljitev treh dejavnikov in sicer: e-tržnica nam posreduje vse potrebne informacije, zagotavlja načelo zasebnosti in nam posreduje podatke o članstvu ter statistične podatke o transakcijah. V prilogi je podana razdelitev teh najpomembnejših iz posamezne industrije.

54

5.3.1 Značilnosti najuspešnejših Da bi e-tržnice uspele in se na svojem področju obdržale morajo ponujati vrsto storitev, ki prinašajo prednosti predvsem uporabnikom le-te. Ustvarjanje medsebojnega zaupanja med sodelujočimi uporabniki je ključnega pomena za nadaljnjo uporabo. Zagotavljanje varnih in hitrih ter učinkovitih plačilnih sistemov le še poveča zaupanje uporabnikov. Poleg tega pa je pomembna tudi funkcija logističnega sistema, ki pri uspešnih e-tržnicah deluje nemoteno. Likvidnost e-tržnice je pomembna že pri njeni ustanovitvi. Pogoj doseganja le-te je sodelovanje velikega števila kupcev in prodajalcev, ki posledično pomenijo povečevanje prometa e-tržnice. Kupce in prodajalce bo privabila le tako, da bo v zadostni meri odprta. To pa bo dosegla z odprtostjo tehnoloških in drugih standardov za uspešno izmenjavanje podatkov in informacij med uporabniki. Kot smo dejali mora e-tržnica uporabniku zagotavljati vrsto različnih storitev, ki mu prinašajo dodano vrednost. Samo zagotavljanje nizkih cen ter pokrivanje večjega trga ni dovolj. Tudi sama struktura, ustrezno vodenje in pravi lastniki so ključ do uspeha. Vzpostaviti je potrebno primerne pogoje poslovanja in enakovrednost uporabnikov. Glede lastnikov e-tržnice je najboljša rešitev, da so to podjetja, ki sama ne sodelujejo kot kupci ali prodajalci ampak le zagotavljajo lojalno konkurenco. 5.3.2 Alibaba10 E-tržnica Alibaba je bila ustanovljena leta 1999 v mestu Hangzhou (Kitajska), kjer je še danes njihova matična enota. Predstavlja internetno podjetje, ki temelji na e-poslovanju, e-avkcijah in je specializirano za globalno trgovanje. Čeprav spada med splošne e-tržnice je njegova glavna industrija internet. Kot podjetje operira še z petimi podjetji (podružnicami), od katerih se vsako nanaša in opravlja določen aspekt trgovanja. V letu 2008 je privabila vsaj 23 mio obiskovalcev spletne strani, od tega je kar 65% Kitajcev. Kot smo omenili ima od januarja 2007 pet podružnic in sicer so to naslednje:

- Alibaba.com: predstavlja globalno trgovsko spletno stran, ki je namenjena angleško govorečim majhnim in srednje-velikim podjetjem, ki skušajo vzpostaviti trgovanje s kitajskimi podjetji.

- Taobao.com: se ukvarja z e-dražbami in je tako namenjena trgovanju C2C (med kitajskimi potrošniki)

- Alipay: je zadolženo za e-plačila (ukvarja se predvsem z plačili znotraj Kitajske) - Alisoft: omogoča spletne storitve za kitajska majhna in srednje-velika podjetje v

okviru e-tržnice in - Alimama: pa je namenjena online oglaševanju in izmenjavi.

Delovanje e-tržnice Za sodelovanje na e-tržnici je najprej potrebna registracija, ki je brezplačna. Podobno kot pri predhodnih registracijah je tudi tu potrebno navesti osnovne podatke (od slovenske e-

10 www.alibaba.com

55

tržnice se razlikuje v tem, da je tu potrebno določiti državo, zahtevani podatki pa se nato glede na izbrano državo prilagodijo). Ko je uporabnik registriran mu je na razpolago vrsta dejavnosti. V osnovi lahko izbira med osnovnimi možnostmi prikaza določenih izdelkov in sicer mu je na voljo področje za kupce in pa za prodajalce. Podobno kot pri Bolhi ima tudi tukaj možnost My Alibaba, kjer ureja svoj račun. Uporaba prinese prednosti tako za dobavitelje, kot za kupce. Dobaviteljem imajo tako možnost svoje izdelke ponujati kupcem iz vsega sveta, na voljo jim je tudi promocija podjetja s pomočjo spletne predstavitve, internacionalne poslovne povezave ter nenehen dotok svežih informacij znotraj izbrane industrije. Za kupce pa prednosti predstavljajo predvsem dostop do milijonov dobaviteljev po svetu in vseh podatkov, ki so potrebni za izvajanje poslovnih dejavnosti. V osnovi je spletna stran razdeljena na pet večjih sklopov, znotraj katerih se nahajajo vse nadaljnje dejavnosti. Tako imamo sekcijo za kupce, za prodajalce, sekcijo My Alibaba (osebni račun za vsakega uporabnika), področje za celotno skupnost uporabnikov Alibabe in pa področje novic. Vrste članstva V osnovi je na e-tržnici možno vzpostaviti različne vrste članstva. Tako imamo brezplačno članstvo (ang. »Free Membership«), ki dobaviteljem in kupcem omogoča brezplačno prodajanje in kupovanje. Poleg tega tudi brezplačno iščejo potencialne kupce in dobavitelje, uporabljajo sekcijo My Alibaba. Druga vrsta članstva je t.i. »TrustPass Membership«. To je plačljiva vrsta članstva, ki s seboj prinaša določene prednosti pred navadnim brezplačnim članstvom. Za pridobitev te vrste članstva je potrebna verifikacija člana s strani tretje stranke, ki je v tem primeru za to določene agencije. Pri imetju tovrstnega članstva ima podjetje pri opisu svojih osnovnih podatkov priloženo ikono, ki dokazuje »TrustPass« članstvo in s tem takšnim podjetjem daje veliko večjo kredibilnost. Tretje vrsta članstva pa je t.i. »Gold Supplier« oziroma zlat dobavitelj. Podjetja, ki imajo te vrste članstvo so pretežno izvozna podjetja. Prednosti, ki jih prinaša se nanašajo predvsem na dodatne oglaševalske dejavnosti. Prav tako omogoča lastno spletno stran v sklopu e-tržnice skupaj z vsemi prodajnimi orodji in neomejen dostop do vseh kupcev. Za tovrstno članstvo je potrebno v prvi vrsti imeti »TrustPass« članstvo šele nato je možno dobiti članstvo »Gold Supplier«. Pridobitev posameznega članstva je naslednja. Za pridobitev brezplačnega članstva je potrebna osnovna registracija novega uporabnika, za pridobitev naslednjih pa je potrebna nadgradnja osnovnega modela. Kupovanje Če na e-tržnico vstopimo kot kupec je za nas namenjena sekcija »For Buyers« (za kupce). V prvi fazi je potrebna registracija novega uporabnika. Na voljo nam je iskanje izdelka ali dobavitelja. Če iščemo izdelek v iskalnik vpišemo izdelek, ki ga iščemo, državo ter določimo kategorijo izdelka. Rezultat iskanja so vsi izdelki, glede na izbrane pogoje. Pri kliku na izbran izdelek imamo nato na voljo proizvajalca izdelka, povezavo na njegovo spletno stran, možnost izpisa vse ponudb tega dobavitelja ter osnovne podatke podjetja. Za oddajo povpraševanja je nato potrebno kontaktirati dobavitelja (klik na zato določen gumb). Izpolnimo potrebne podatke in pošljemo. To je s strani kupca za enkrat vse. Sedaj

56

je potrebno samo še počakati na odgovor dobavitelja, ki bo poslan v center za sporočila. Ta se nahaja znotraj funkcije My Alibaba. »Buying Leeds« V primeru, da kupec ne najde iskanega izdelka (dobavitelji ne objavijo vseh izdelkov), lahko dobaviteljem pošlje t.i. »Buying Leeds«. V osnovi to pomeni povabilo dobaviteljem, da mu pošljejo informacije o izdelku. Na ta način dobavitelj kasneje stopi v stik z kupcem. To povabilo se izvede tako, da kupec vstopi na svoj račun (My Alibaba) in klikne na zahtevek »Post a New Buying Lead« v sekciji za izdelavo le-teh (Buying Tools), izpolni obrazec in navede načine po katerih ga lahko morebitni dobavitelji kontaktirajo. »Trade Alert« Druga izmed možnosti, ki so na voljo kupcem je t.i. »Trade Alert«. Z to nastavitvijo lahko kupec pridobiva sveže novice o določenih izdelkih, se srečuje z drugimi kupci in dobavitelji v zvezi z enakimi izdelki ter spremlja novice o izbrani industriji in konkurenci. Glede na izbrano vrsto izdelka se nam izpišejo tudi vsi drugi dobavitelji, ki ponujajo dotični izdelek. Prav tako pa lahko vidimo tudi vse druge kupce, ki povprašujejo po podobnih izdelkih. Trade Alert se tako kot Buying Leads vzpostavi v sekciji My Alibaba in sicer pod nastavitvami. V bistvu se uporabnik naroči na določene novice, ki si jih pri prijavi izbere. Te novice se nanašajo na izdelke, »Selling Leads« (enako kot Buying Leads, le da so te ustvarjene s strani dobavitelja, ki išče kupce in njihovo povpraševanje), »Buying Leads« in informacije o podjetjih. Za pridobitev teh novic je potrebno izpolniti za to določen obrazec pri katerem so najpomembnejše ključne besede in filtri. Na podlagi teh se pridobivajo novice. Vse te novice kupec dobiva na e-naslov, ki ga je navedel pri registraciji. Prodajanje Tudi pri dejavnostih prodaje se je v prvi fazi potrebno registrirati tako, da postanete registriran uporabnik e-tržnice. Vsa nadaljnja dejanja v zvezi s prodajo izdelkov se urejajo v sekciji My Alibaba. Najprej je potrebno izdelek prikazali na straneh e-tržnice. To prodajalec stori tako, da odpre sekcijo My Alibaba in vstopi na »Selling Tools« (prodajna orodja) s katerimi ureja vse potrebno. S klikom na »Post s New Product« se odpre nov obrazec v katerega je potrebno vpisati vse potrebne podatke (ime izdelka, ključne besede, kategorijo in skupino izdelka, sliko izdelka, natančen opis in pogoje plačila ter dostave) o izdelku. S klikom na »Submit« je ta faza zaključena. V roku 24 ur je ponudba o izdelku objavljena na strani e-tržnice. Kadarkoli po objavi lahko prodajalec podatke o izdelku spreminja in jih dodaja ali pa ponudbo odstrani. Tako kot lahko kupec objavi »Buying Leads«, lahko prodajalec objavi »Selling Leads«. V osnovi je to povabilo kupcem na povpraševanje po določenem izdelku. Vzpostavi ga tako, da vstopi na svoj račun, klikne na gumb »Selling Tools« in »Post a New Selling Lead«. Podatki, ki jih mora vnesti v obrazec so enaki, kot pri kupcu. Iskanje potencialnih kupcev poteka na več načinov. Iskanje s pomočjo »Buying Leeds« je eden izmed njih. Iskanje lahko poteka po kategorijah ali po ključnih besedah. Na ta način prodajalec najde potencialnega kupca, ki se zanima za določen izdelek. Vsa nadaljnja dejanja se shranijo v center za sporočila, preko katerih se kupec in prodajalec dogovorita o naslednjih korakih.

57

Enako, kot pri kupovanju imajo tudi prodajalci na voljo »Trade Alert«. Postopek vzpostavitve je enak predhodnemu. »My Alibaba« Je sekcija e-tržnice, ki je namenjena vsakemu registriranemu uporabniku. V tem predelu lahko le-ta komunicira s kupci / prodajalci, ureja izdelke, »Buying Leeds« in »Selling Leeds« ter »Trade Aletrs«. Celotna sekcija je razdeljena na več področij. Tako imamo center za sporočila, kjer so shranjena vsa sporočila prejeta preko e-pošte. Naslednji dve področji se nanašata na uporabo prodajnih in nakupnih orodij, s katerimi se urejajo vse poslovne dejavnosti. Tukaj najdemo tudi podroben opis podjetja in nastavitve računa. »Trade Manager« E-tržnica ponuja vsem uporabnikom operacijski center, ki ureja osnovne komunikacijske funkcije. To pomeni, da pomaga pri komunikaciji med kupci in prodajalci, išče posamezne kupce in prodajalce, ureja sekcijo »My Alibaba« ter spremlja »Trade Alert«. »Community« Področje je namenjeno iskanju tekočih in ključnih informacij, ki so potrebne za uspešno trgovanje. Vključuje razne forume na katerih uporabniki med seboj izmenjavajo informacije in napotke. Prav tako jim je omogočen obisk raznih e-tečajev in diskusij. 5.3.3 eBay11 O eBay Je spletno podjetje, ki je specializirano za izvedbe e-dražb in e-nakupovanja. Matično podjetje je locirano v ZDA (San Jose, California). Ustanovljeno je bilo leta 1995, do danes pa je razvilo mrežo več kot 30 spletnih strani v različnih državah. eBay tako predstavlja največjo e-tržnico za e-dražbe. Na dan se na spletni strani zvrsti več milijonov e-dražb, na spletno mesto pa se dnevno doda več kot 500.000 novih izdelkov ali storitev-predmetov, ki so namenjeni e-dražbi. Prednost uporabe in sodelovanja pri e-dražbah je v dejstvu, da predstavlja enega izmed najbolj dobičkonosnih e-poslovnih modelov. Na eBay-ju poslujejo globalno kupci iz več kot 150-ih držav. Prav tako pa vodi tudi e-tržnico za poslovanje med podjetji (ebaybusiness.com), kjer lahko trgujejo podjetja med sabo z novimi in rabljenimi izdelki/storitvami. Leta 2001 je eBay začel z sodelovati z podjetji icokkector.com iz Anglije in Sotheby´s na področju umetnosti. Med pomembnejšimi podatki so vsekakor naslednji:

- na spletni strani najdemo več kot 55 milijonov izdelkov ali storitev - ima 157 milijonov registriranih uporabnikov in - kupci ter prodajalci lahko izbirajo med 50.000 kategorijami.

V osnovi je spletna stran pregledna in lahko razumljiva. Razdeljena je na več sklopov, ki jih uporabljamo glede na želene dejavnosti. Tako imamo sekcijo namenjeno kupovanju,

11 www.ebay.com

58

prodajanju, sekcijo »My eBay« in »Community«. Kot pri vseh drugih e-tržnicah se je tudi tukaj treba najprej registrirati. Registracija V prvi fazi je potrebno na spletni strani klikniti ikono za registracijo in najprej določiti državo izvora. Po izboru te povežejo na zato določeno spletno stran eBay-a. Bodoči uporabnik mora nato slediti napotkom in vpisati zahtevane podatke (elektronski naslov, ime in priimek, naslov). Strinjati se je potrebno tudi z pogoji poslovanja med katerimi so najpomembnejši starost (nad 18 let) in odgovornost eBay-ja v primerih konfliktov. S strani uporabnika je za enkrat to vse. Nato sledi potrditev v roku enega dneva. Uporabnik mora nato klikniti na povezavo, ki mu je bila poslana z elektronsko pošto in dokončati proces registracije (izbor in vnos gesla, uporabniško ime pa je elektronski naslov). Z registracijo se ustvari lastni račun, ki ga registrirani uporabnik najde v sekciji »My eBay«. Kupovanje Ko enkrat postanemo registrirani uporabnik lahko na spletnih straneh kupujemo in prodajamo izdelke. Če hočemo nek izdelek kupiti moramo najprej vpisati ime izdelka in njegovo kategorijo. Ko se nam izdelki izpišejo izberemo določenega. Podatki, ki so navedeni ob izdelku so opis izdelka, možnost plačila s sistemom PayPal, ponudbe, cene, stroški dostave in čas trajanja dražbe. Če je ob izdelku ikona »Buy It Now« (kupi zdaj) imamo na voljo dve možnosti. Izdelek lahko kupimo po prvotni ceni ali pa se vključimo v e-dražbo in postavimo svojo ponudbo (pri odločanju nam je lahko v pomoč čas do izteka dražbe). S klikom na izdelek se nam odpre novo okno, ki na prikaže osnovne podatke o dražbi (izklicna cena, čas do izteka dražbe, čas postavitve dražbe, število oddanih ponudb). Preden oddamo ponudbo je dobro, če preverimo vse razpoložljive podatke o ponudniku in izdelku. Postopek e-dražbe je enak kot pri Bolhi. Kupec vtipka najvišjo ceno, ki jo je pripravljen plačati za izdelek. Pri tovrstnih dražbah se uporablja sistem Proxy Bidding. Po koncu licitacije je kupec (v primeru, da je njegova ponudba bila izbrana) o e-dražbi obveščen na svoj e-mail. Prodajanje Za začetek prodaje moramo klikniti na gumb »Sell«, vpisati nekaj ključnih besed, ki se nanašajo na izdelek in klikniti na gumb »Sell It«. V nadaljevanju sledi izpolnitev vseh pripadajočih podatkov o izdelku, od izbora kategorije pa do vstavitve slike. Nato je potrebno določiti format prodaje. Odločamo se lahko med prodajanjem z uporabo e-dražbe ali pa prodajo z fiksno ceno. Slednjega ne smemo enačiti z opcijo »Buy It Now«. Ta je namreč na voljo le pri prodaji z dražbo. Pri prodaji z dražbo je potrebno določiti izklicno ceno, končno ceno, »Buy It Now« ceno, količino izdelka in trajanje e-dražbe. Največ prodajalcev se odloči za med 5 in 7 dnevnim trajanjem. Naslednji korak je namenjen določitvi sistema za plačilo. Najpogostejši in najvarnejši način plačila je uporaba sistema PayPal, znotraj katerega lahko sprejemate kreditne kartice kot so MasterCard, Visa in AMEX. Potrebno je določiti še stroške in način dostave. Pri prvi prodaji je potrebno ustvariti še račun preko katerega bodo potekala plačila. Prodajalec ima na voljo še nekaj dodatnih možnosti, ki jih lahko doda prikazu izdelka (za večjo privlačnost), seveda proti plačilu. Ko pregleda celotno ponudbo in podatke se ponudba odda in tako je pripravljena za licitiranje.

59

Izvajanje plačil Pri trgovanju na eBay-ju se za izvajanje plačil uporablja PayPal tehnologija. Predhodnik tega sistema je bil konkurenčni sistem Billpoint. eBay ga je uporabljal do leta 2002, nakar se je odločil, da bo konkurenco, torej PayPal, preprosto kupil in ga začel uporabljati kot svojega. Zanj je odštel kar 1,5 milijarde dolarjev. V naslednjih petih letih je tako PayPal postal najmočnejši v svoji konkurenci. Njegova konkurenčna prednost pa tudi slabost je v varovanju kupcev in prodajalcev pred zlorabami. Pri izvajanju plačil eBay omogoča tudi zaščito plačil, pri kateri je zaščiteno plačevanje s kreditno kartico, obdelovanje plačil ter zasebnost. Omogoča prodajanje in kupovanje praktično česar koli (v zakonskih okvirih seveda). Načini prodaje so podobni, kot pri prodaji na spletni strani Bolha.com in sicer je možen nakup z vnaprej določeno nespremenljivo ceno (e-katalog) in spremenljivo ceno (e-dražba). Storitve izvedene preko eBaya se zaračunavajo na podlagi objav prodajnih oglasov ali pa v višini odstotka od doseženega zneska prodajne cene. O PayPal Kot smo dejali je PayPal del eBay-a. Kljub temu pa v nekaterih pogledih ostaja samostojen. Natančneje to pomeni, da kljub temu, da sta računa ustvarjena za poslovanje na eBayu in za uporabo PayPal-a skupaj, je njuno obvladovanje ločeno. Tako imamo dejavnosti, ki jih lahko počnemo samo s pomočjo spletne strani paypall.com. Prednosti plačevanja s tem sistemom so predvsem v tem, da druga stranka nikoli ne vidi osebnih podatkov, kot so številka kreditne kartice. Za vzpostavitev PayPall računa je potrebna predhodna registracija uporabnika. Ko smo enkrat registriran uporabnik si lahko ustvarimo PayPall račun. Na voljo imamo tri možnosti računa. Osebni je namenjen uporabnikom (posameznikom), ki kupujejo online, »Premier« račun je namenjen uporabnikom (posameznikom), ki kupujejo in prodajajo online ter poslovni račun, ki pa je namenjen poslovanju podjetij. Da lahko uporabnik plačuje preko tega sistema, mora prodajalec, kot možnost plačila podati sistem PayPall. Postopek plačevanja je naslednji. Ko uporabnik poda največjo ponudbo na dražbi (o tem seveda dobi e-pošto), klikne na gumb »Pay Now«. V večini primerov, prodajalec zraven plačila zahteva še v pogled registracijski naslov pri PayPall-u (tega uporabnik navede pri registraciji PayPall računa). Kupec mora preveriti še podrobnosti, kot so naročilo, stroški dostave, zavarovanja in davek. Nato izbere sistem PayPall, kot način plačila, se prijavi na svoj račun in potrdi plačilo. S tem je prenos storjen. E-dražba Pred samim začetkom e-dražbe mora prodajalec izpolniti prijavne obrazce. Nato je potrebno posredovati podatke o izdelku ali storitvi, ki je predmet prodaje ter določiti minimalni začetni znesek za dražbo (»opening bid«). Ko je dražba končana (kupci postavljajo svoje ponudbe, uporablja se angleški naraščajoči tip spletne dražbe, predmet je prodan kupcu z najvišjo ponujeno ceno) in se prodajalec strinja s ponudbo, se s kupcem dogovori še o načinu plačila, podrobnostih o dobavi, jamstvu in drugih morebitnih zadevah. eBay pri takšnih dražbah nastopa kot posrednik med kupcem in prodajalcem. Tudi tukaj lahko resnejši trgovci odprejo svojo trgovino. Postopek je enak kot pri Bolhi.

60

6 PRIMERJAVA SLOVENSKE IN SVETOVNE ELEKTRONSKE TRŽNICE V osnovi deluje vsaka e-tržnica po istem principu. Namenjena je srečevanju večjega števila kupcev in prodajalcev na istem mestu. To pomeni, da pri primerjavi slovenske e-tržnice elektronska-trznica.com in svetovne e-tržnice Alibaba.com v osnovnem principu ne bomo našli ogromnih razlik. Pri obeh je za poslovanje naprej potrebna registracija. Pri Alibabi ima uporabnik tako na voljo poleg brezplačnega članstva še »TrustPass« in »Gold Supplier«, pri slovenski pa lahko izbira med štirimi paketi, ki so osnovni, poslovni, oglaševalski in mednarodni. Ko je enkrat registriran si s tem ustvari svoj račun. Pri Alibabi je to področje MyAlibaba, pri slovenski pa se to področje imenuje Administracija. Iskanje je pri obeh možno tako po izdelkih, kot tudi po dobaviteljih. Pri iskanju po izdelkih si uporabnik pomaga s kategorijami in podkategorijami, s tem, da je pri iskanju na Alibabi spekter kategorij, podkategorij ter posameznih izdelkov veliko bolj obsežen (kar je z vidika pokrivanja trga logično). Alibaba ima za razliko od slovenske e-tržnice posamezna področja, ki so namenjena samo za kupce in samo za prodajalce. Poleg tega pa ima še področje za celotno skupnost uporabnikov (»Community«). Na drugi strani, pa je slovenska e-tržnica razdeljena glede na področje, ki ga kot kupec ali prodajalec iščemo (podjetja, artikli, storitve, dražbe,..). Pri kupovanju na Alibabi ima uporabnik pri posameznem artiklu navedeno ali ga je možno kupiti po fiksni ceni, na dražbi ali pa je na voljo oboje. Pri slovenski e-tržnici pa je kupovanje posameznih artiklov možno le po fiksni ceni, razen če uporabnik kupuje v področju za dražbe. Pri obeh e-tržnicah je pri kupovanju artiklov potrebno izpolniti posamezne obrazce in na ta način stopiti v stik z prodajalcem. Ob upoštevanju dejstva, da ima Alibaba v primerjavi z slovensko e-tržnico veliko večje število uporabnikov, artiklov, ima na voljo tudi določene pripomočke, ki jih slovenska e-tržnica nima. Tako najdemo »Buying Leeds«, ki je na voljo kupcem, »Selling Leeds« za prodajalce in »Trade Aletr« ter »Trade Manager« za oboje. Vsi ti pripomočki pomagajo pri poslovanju s tem, da olajšajo določene aktivnosti uporabnikov. Če primerjamo še samo vstopno spletno stran je v prednosti vsekakor Alibaba, kar pa je glede na njeno razpoznavnost in uspešnost delovanja razumljivo.

61

7 SKLEP Internet in z njim povezane dejavnosti so tako rekoč preplavile in posodobile dosedanje načine poslovanja. Še več, internet se ni ustavil le pri delovanju celotnega gospodarstva, temveč je popolnoma okupiral dosedanji način življenja posameznikov. Kar pa seveda ne pomeni nič slabega. Nasprotno, z novimi pristopi na tako rekoč vseh področjih poslovanja pomaga le-to napraviti uporabniku prijazno, cenovno ugodno in predvsem enostavno. To pa seveda ne pomeni, da s seboj ne prinese tudi določenih težav in ovir. Z njim so se tradicionalne oblike poslovanja in trgovanja modernizirale in prenesle na svetovni splet. Vedno večja konkurenca na trgu je vzrok za nastanek novih in izpopolnjenih oblik elektronskega poslovanja. Tako smo v zadnjih nekaj letih priča masovnemu odpiranju elektronskih trgovin, prodajnih centrov in drugih oblik elektronskih poslovnih modelov, katerih delovanje je usmerjeno na internet. V svetu je že nekaj let prisoten elektronski poslovni model, ki je namenjen združevanju kupcev in prodajalcev na enem mestu z namenom medsebojnega poslovanja. Govora je o e-tržnicah, za katere bi lahko rekli, da so v bistvu neka nadgradnja e-trgovine. Tako poleg vseh funkcij, ki jih ponuja e-trgovina, e-tržnice ponujajo še mnogo več. Prav teh prednosti se zavedajo tudi podjetja, ki se vedno bolj poslužujejo izbranih modelov. Zanje takšno poslovanje pomeni vstop na nova tržišča, pridobivanje novih kupcev in ne nazadnje večanje prometa. Eden izmed bolj znanih svetovnih primerov e-tržnice, ki je požela velike uspehe in ki tudi danes uspešno posluje je eBay. Prav tukaj se srečujejo ogromna števila kupcev in prodajalcev, ki so bodisi podjetja ali posamezniki. V Sloveniji so e-tržnice dokaj mlad pojav in redka so podjetja, ki se tega načina poslovanja poslužujejo. Vzrokov za takšno stanje je mnogo, najpogostejši med njimi je predvsem nepoznavanje celotnega sistema e-tržnic. Večjo uporabo e-tržnic pa je zaznati pri posameznih uporabnikih, ki se v veliki meri poslužujejo slovenske e-tržnice in pa Bolhe. Čeprav je slovenski trg z vidika e-tržnic dokaj nerazvit, pa se kažejo zametki in prve oblike tovrstnega poslovanja.

62

8 POVZETEK Elektronsko poslovanje danes predstavlja enega izmed ključnih elementov uspeha posameznega podjetja. V širšem smislu je to izraz za katerokoli obliko transakcije pri kateri sodelujoče stranke med seboj delujejo elektronsko. Od tradicionalnega poslovanje se razlikuje po dveh ključnih elementih in sicer po odsotnosti fizičnih sporočil in neposredne prisotnosti. V svojem razvoju se je le-to razvejalo na mnoga področja gospodarstva. Tako ta področja danes poznamo pod imeni, kot so B2B (podjetje-podjetje), B2C (podjetje-potrošnik), B2G (podjetje-vlada) in še mnoge druge. Z razvojem elektronskega poslovanja so se v praksi oblikovali tudi posamezni elektronski poslovni modeli, katerih osnovne lastnosti temeljijo na tradicionalnih poslovnih modelih. Tako poznamo štiri temeljne elektronske poslovne modele, kot so oglaševalski model, transakcijski model, naročniški in servisni model. Ti štirje modeli so predstavljali temelje za nastanek vseh nadaljnjih. Danes tako poznamo naslednje elektronske poslovne modele, ki se najpogosteje uporabljajo v praksi. Mednje sodijo: e-trgovina, e-nabava, e-dražba in ostali. E-trgovine spadajo med najbolj zastopane elektronske poslovne modele v praksi. S svojim nastankom so s sabo prinesle mnoge ugodnosti, ki so jih deležni tako kupci in prodajalci. Predvsem pa so skrajšale čas potreben za celoten proces nakupa ter znižale vrsto pripadajočih stroškov. V Sloveniji imamo na tem področju mnogo primerkov, med drugimi dokaj uspešno e-trgovino mimovrste=). V povezavi z e-tržnicami je pomemben tudi elektronski poslovni model e-dražb, ki na mnogih e-tržnicah (eBay) predstavljajo jedro delovanja. Tovrstne dražbe temeljijo na štirih temeljnih oblikah dražb (angleški tip, nizozemski tip, dražba prve cene in Vickrey-ev tip dražbe). Dražba predstavlja vsako prodajo stvari pri kateri si kupci javno konkurirajo. Navedena elektronska poslovna modela predstavljata osnovo za nastanek novega. Govora je o elektronskih tržnicah, ki postajajo vedno bolj priljubljene prav zaradi vseh prednosti, ki jih prinašajo. Njeni začetki segajo še ne tako daleč nazaj in sicer v leto 1996. Od takrat pa se je njihov razvoj strmo vzpenjal tako, da so globalno prisotne v vsaki industrijski panogi. E-tržnice v osnovi pomenijo srečevanje velikega števila prodajalcev in kupcev (podjetje ali posamezni uporabniki) na enem mestu (svetovni splet) z namenom trgovanja. V teh nekaj letih odkar obstajajo so se glede na različne lastnosti oblikovale številne vrste e-tržnic. Tako ločimo glede na lastništvo e-tržnice privatne, neodvisne, konzorcijske in meta e-tržnice. Organizirane so lahko tudi kot horizontalne (ali splošne-najbolj razširjena oblika), kot vertikalne (ali panožne) ali kot zasebne e-tržnice. Glede na vpletenost poznamo take z minimalno in pa z polno vpletenostjo. Slovenski trg je na področju e-tržnic dokaj nerazvit. V povezavi z njimi imamo na voljo le nekaj tovrstnih oblik e-tržnic, ki pa so v primerjavi s svetovnim trgom le v začetni fazi razvoja. Med bolj znanimi sta tako Bolha.com in pa elektronska-tržnica.com. V svetovnem merilu pa so e-tržnice v polnem razmahu. Prav tako pa se njihova ponudba storitev nenehno širi. Na tem mestu omenimo zelo uspešni e-tržnici Alibaba in eBay. Ključne besede: elektronsko poslovanje; internet; e-tržnice; e-trgovine; e-dražbe; poslovni modeli; horizontalne e-tržnice; vertikalne e-tržnice; e-katalog.

63

ABSTRACT Nowadays the usage of e-business represents one of the key elements of company’s success. Looking in a wider range, e-business stands for any transaction in which all clients work with each other electronically. It differ itself from a traditional way of conducting business in two key elements. Those two are absence of physical messages and indirect appearance by its clients. During the development e-business spread its functions to all economic fields. In addition, we have today three basic areas of e-business. Those are B2B or business-to-business, B2C or business-to-consumer and B2G or business-to-government. Of course there are others that developed from the basic three. With the development of e-business, some new e-business models emerged from the traditional types. According to this fact we have four basic e-business models. Those are advertising model, transaction model, subscription model and service model. They represent the foundation for development of others. Most frequently used in practice are e-shop, e-procurement, e-auction and others. From all of these, e-shop stands out by its usage. Along with the development came a lot of side effects. Advantages for buyers and sellers are one of them. The most important one is the shortage of time necessary for sealing the whole buying process. Other important advantage is that they lowered most of a transaction costs. In Slovenia, e-shop mimovrste=) represents one of the most successful one. When talking about e-marketplaces we simply cannot go by another important e-business model. The case is about e-auctions that a lot of e-marketplaces (such as eBay) use as their core way of working and trading. E-auctions base on four traditional types. Those are English, Dutch, the first-price sealed-bid and Vickrey auction. The main thing about auctions is in selling an item by bidding on it. The last two e-business models (e-shop and e-auction) represent the basic for another one. In our case, the new e-business model is an e-marketplace. Because of all the advantages that their usage brings to individuals and companies, they are becoming more and more popular way of trading. Its beginnings go back to the year 1996. Since then they have developed rapidly. In addition to that, we can find them in all industries. The term e-marketplaces stands for meeting a large numbers of sellers and buyers (companies or individual) on a certain place (the internet). In few years of their existence, they formed some basic types. According to their ownership we have a private, independent, consortium and meta e-marketplaces. They can also be organized as horizontal (the most common one) and vertical. We can also categorize them by the amount of implementation by its owner. In this case we have e-marketplaces with minimal and maximal implementation. Slovenian market is very underdeveloped when talking about e-marketplaces. The whole development is in its beginning stage. Nevertheless, we have some e-marketplaces, such as Bolha.com and a Slovenian e-marketplace. The picture in entirely different when talking about international market. E-marketplaces are there working in the full range. They are constantly adding some new, improved services. On that stage we have to mention two very successful e-marketplaces Alibaba and eBay. Key words: electronic business; internet; e-marketplaces; e-shops; e-auctions; e-business models; horizontal e-marketplaces; vertical e-marketplaces; e-catalogue.

64

9 LITERATURA 1. Bichler, Martin. 2001. The Future of eMarkets. New York: Cambridge University

Press

2. Chase, Larry. 1998. Essential business tactics for the net. New York: Weily Computer Publishing

3. Chesher, Michael, in Kaura, Rukesh. 1998. Electronic commerce and business

communications. New York: Springer 4. Hrastelj, Tone. 1990. Mednarodno poslovanje. Ljubljana: GV 5. Jerman-Blažič, B., T. Klobučar, D. Nedeljkovič, Z. Perše. 2001. Elektronsko

poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik 6. Kuhar, Marija. 2002. Vrste elektronskih tržnic; kdaj in kako vzpostaviti e-trgovanje.

Organizacija 35/3: 175-182 7. Makarovič, Boštjan. 2001. Internet in pravo. Ljubljana: Založba Pasadena 8. Mougayar, Walid. 1998. Opening digital markets: battle plans and business strategies

for inetrnet commerce. New York: Hill-McGraw Companies 9. Osojnik, Mojca in Ariana, Grčman. 2002. Skrivnosti elektronskega poslovanja.

Ljubljana: GZS 10. Prešern, Saša. 2006. Poslovne informatika in internet za podjetnike in managerje.

Ljubljana: samozaložba 11. Pucihar, Andreja. 2002. Poslovanje organizacij na elektronskih tržnicah: dosedanje

izkušnje in spoznanja iz raziskav. Organizacija 35/3: 166-169 12. Pucihar, Andreja. 2003. Pripravljenost velikih organizacij v Sloveniji na vključevanje

na elektronske tržnice. Organizacija 36/2:91-98 13. Suhadolc, Jasna. 2007. Nove priložnosti e-komuniciranja. Ljubljana: Založba GV 14. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis 15. Vaupot, Žiga. 2001. E-tržnice. Organizacija 34/3:165-168

65

10 VIRI 1. Australian Government. (2004). From Paper to Procurement: Catalogue Creation and

Management for Buyers and Suppliers. [online] Dostopno na: http://www.e-businessguide.gov.au/__data/assets/pdf_file/0007/1006/ecatalogue_management_guide.pdf [28.8.200]

2. Baldi, Stefan and Borgman Hans P. (2001). Consortium-Based B2B e-Marketplaces – A Case Study in the Automotive Industry [online] Dostopno na : http://www.bledconference.org/proceedings.nsf/0/8fe283dad863c774c1256e9f0031a4f0/$FILE/39_Baldi.pdf [10.7.2008]

3. Brecl, Magda in Tanja Hudrap. 2002. Spletna trgovina. Maribor: VS za upravljanje in

poslovanje [online] Dostopno na : http://www.merkur.eu/fileadmin/datoteke/kadri/dokumenti/e-valilnica/_2006/Spletna_trgovina.pdf [28.8.2008]

4. Chung, A., A.Ephraim, P. Heckmann, T. Laseter, B.Long, K. Oliver, D. Schwarting, T. von der Decken. (2001). The eMarketplace Revolution: Creating and Capturing the Value in B2B e-Commerce. Booz-Allen & Hamilton [online] Dostopno na http://www.boozallen.com/media/file/76890.pdf [15.8.2008]

5. Čavlovič, Tanja. (2007). Elektronska tržnica. Moj mikro [online]. Dostopno na:

www.mojmikro.si/center/v precepu/elektronska tržnica 2 [13.7.2008] 6. Čufer, Marjan. (2004). Elektronsko poslovanje med podjetji. Jesenice: Samozaložba

[Online] Dostopno na: http://www.telesat.si/~user239/elektronskoposlovanje.pdf [13.7.2008]

7. Feldman, Stuart. (2000). Electronic Marketplaces. [online] Dostopno na:

http://www.research.ibm.com/iac/papers/w4ebus.lo.pdf [25.8.2008] 8. Jermol, Mitja. Poslovni modeli. (2003). Cubist: Inštitut za kreativne ideje [online]

Dostopno na http://www.cubistinstitute.org/publikacije/index.php [20.7.2008] 9. Lesjak, Benjamin. (2002). Management in e-izzivi: Pravni vidiki poslovanja na

elektronski tržnici. Koper: Visoka šola za management [online] Dostopno na : www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/961-6486-07-1/055-065.pdf [14.7.2008]

10. Popović, Marija. (2002). B2B e-Marketplaces. Brussels: European Commission.

[online] Dostopno na : http://www.saniline.com/sp_DescargasPublicas.asp?id=35 [31.8.2008]

11. Pucihar, Andreja. (2005). Dejavniki vključevanja organizacije na e-tržnico. Kranj:

FOV [online] Dostopno na :http://ecenter.fov.uni-mb.si/Studenti/Predmeti/Prezentacije/Trznice-2005.ppt [13.7.2008]

66

12. Pucihar, Andreja. (2006). Uvod v e-Poslovanje. Kranj: FOV [online] Dostopno na http://ecenter.fov.uni-mb.si/Studenti/Predmeti/Prezentacije/e-Poslovanje1.ppt [28.8.2008]

13. Reynolds, Kate. (1996). Auctions- Vickrey Auction. Agorics. [online] Dostopno na

http://www.agorics.com/Library/Auctions/auction5.html [30.8.2008] 14. Russ, Nathan. (2001). E-marketplaces: new challanges for enterprise policy,

competition and standardisation-workshop report. Brussels [online] Dostopno na: http://www.netmode.ntua.gr/courses/postgraduate/edi/material/workshop_final_report.pdf [30.8.2008]

15. Skrt, Radoš. (2000). Internetne dražbe. Moj mikro [online] Dostopno na:

www.nasvet.com/internetne-dražbe [9.8.2008] 16. Skrt, Radoš. (2001a). Poslovni modeli na internetu. Finance 22.2.2001 [online]

Dostopno na: www.nasvet.com/poslovni-modeli [9.8.2008] 17. Skrt, Radoš. (2001b). Medpodjetniško spletno poslovanje. Moj mikro [online]

Dostopno na: http://www.nasvet.com/b2b [9.8.2008] 18. Skrt, Radoš. (2002a). B2B poslovanje. Moj mikro [online] Dostopno na:

www.nasvet.com/b2b-poslovanje [9.8.2008] 19. Skrt, Radoš. (2002b). Varno nakupovanje v spletnih trgovinah. Moj mikro 14.3.2002

[online] Dostopno na: www.nasvet.com/varnost-nakupovanje [9.8.2008] 20. Skrt, Radoš. (2003). Slovenske spletne dražbe. Moj mikro [online] Dostopno na:

www.nasvet.com/dražbe [9.8.2008] 21. Timmers, Paul. (1998). Business Models for Electronic Markets. [online] Dostopno na:

http://www.cs.uu.nl/docs/vakken/ec/Timmers_BMem.pdf [15.8.2008] 22. http://www.mimovrste.com/ [10.8.2008] 23. http://www.elektronskatrznica.si/ [15.7.2008] 24. http://www.bolha.com/ [25.7.2008] 25. http://www.ebay.com/ [15.8.2008] 26. http://www.alibaba.com [14.8.2008] 27. RIS – Raba interneta v Sloveniji [online] Dostopno na: http://www.ris.org [14.8.2008] 28. http://www.emarketservices.com/start/index.asp [30.8.2008]

67

11 SEZNAM SLIK IN TABEL Slika 1: RAZVRSTITEV POSLOVNIH MODELOV........................................................ 21 Slika 2: RAZVOJ E-TRŽNIC ............................................................................................. 31 Slika 3: RAZPOREDITEV E-TRŽNIC Z VIDIKA LASTNIŠTVA .................................. 34 Slika 4: PRODAJNA IN NABAVNA OBLIKA E-TRŽNICE........................................... 36 Slika 5: E-TRŽNICA Z MINIMALNO VPLETENOSTJO LASTNIKA........................... 36 Slika 6: E-TRŽNICA Z POLNO VPLETENOSTJO LASTNIKA ..................................... 37 Slika 7: PROCES TRGOVANJA NA E-TRŽNICI ............................................................ 40 Slika 8: PREDNOSTI TRGOVANJA NA E-TRŽNICI ..................................................... 41 Slika 9: SLABOSTI POSLOVANJA NA E-TRŽNICI....................................................... 42 Slika 10: REGISTRACIJA NA E-TRŽNICI ...................................................................... 45 Slika 11: OBRAZEC ZA PRIJAVO ................................................................................... 46 Slika 12: OBRAZCI ZA OBJAVO PONUDB.................................................................... 47 Slika 13: KONTAKTNI OBRAZEC................................................................................... 49 Slika 14: ISKALNIK TURISTIČNIH STORITEV, NEPREMIČNIN IN MOTORNIH VOZIL ................................................................................................................................. 49 Tabela 1: IZZIVI POVEZANI Z UVAJANJEM ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJE........................................................................................................................... 12 Tabela 2: PREDNOSTI IN SLABOSTI E-POSLOVANJA ............................................... 13 Tabela 3: PRIMERJALNA TABELA POVIŠANJ GLEDE NA ZADNJI ZNESEK......... 52 Tabela 4: CENIK NAJEMA BOLHA TRGOVINE ........................................................... 53

1

PRILOGE

Priloga 1: Naslovna stran slovenske elektronske tržnice

Priloga 2: Naslovna stran Bolha.com

2

Priloga 3: Naslovna stran eBay

Priloga 4: Naslovna stran Alibaba

3

Priloga 5: Svetovne e-tržnice po panogah glede na raziskavo eMarket Services

Panoga E-tržnica e-naslov Avtomobilska industrija SupplyOn

TruckScout24 www.supplyon.com www.truckscout24.com

Letalstvo Aeroxchange OneAero

www.aeroxchange.com wwwoneaero.com

Gradbeništvo BravoBuild Edilportale Econstroi.com

www.bravobuild.it www.edilportale.it www.econstroi.com

Kemična industrija ChemConnect Elemica

www.chemconnect.com www.elemica.com

Elektronika in el. izdelki Bizipoint Converge DRAMeXchange

www.bizipoint.com www.converge.com www.dramexchange.com

Energetska industrija Eutilia ICE Perfect Commerce

www.eutilia.com www.theice.com www.perfect.com

Prehrambena industrija Transora www.transora.com Gozdarstvo FORDAQ www.fordaq.com Zdravstvo Global Healtcare Exchange www.ghx.com Industrijska oprema MfgQuote

SourcingParts www.mfgquote.com www.sourcingparts.com

Kovinska industrija Endorsia MundoAcero Quadrem

www.endorsia.com www.mundoacero.com www.quadrem.com

Mešane panoge Alibaba.com Ariba Inc BravoIndustry cc-hubwoo GlobalSources GoIndustry IBX Mercado Eletronico Mercateo Pmelink.pt Rusbiz.com Tejari Tenderlink.com Trade-India.com Tradeboss.com

www.alibaba.com www.ariba.com www.bravoindustry.it www.cc-hubwoo.com www.globalsources.com www.goindustry.com www.ibx.se www.me.com.br www.mercateo.com www.pmelink.pt www.rusbiz.com www.tejari.com www.tenderlink.com www.tradeindia.com www.tradeboss.com

Supralift www.supralift.com Potrošniški izdelki CPGmarket

GNX Tradeplace WWRE

www.cpgmarket.com www.gnx.com www.tradeplace.com www.wwre.com

Storitve Smarterwork www.smarterwork.com Transport in logistika Cargo Portal Services

GF-X Teleroute

www.cargoportalservices.com www.gf-x.com www.teleroute.com

Vir: http://www.emarketservices.com/start/Knowledge/E_business_Issues/E_marketplace_development/index.html?cl=ems

PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH MODELOV ELEKTRONSKIH...

Documents

Transcript of PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH MODELOV ELEKTRONSKIH...