DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · The process of coal-mining is constantly changing. New technologies...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

Teodor RESNIK

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika

IMPLEMENTACIJA TRANSPORTNIH KOSOVNIC V PREMOGOVNIKU VELENJE

Mentor: Kandidat: mag. Andrej RIHTER Teodor RESNIK Somentor: izr. prof. dr. Miroslav JERAJ Lektor: Darinka RAZDEVŠEK

Mozirje, september 2008

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics of Professional Higher

Education Programme

IMPLEMENTATION OF TRANSPORT ASSEMBLY LISTS IN COAL MINE VELENJE

by

Teodor Resnik Supervisor: M. Sc. Andrej RIHTER Co-Supervisor: Associate professor D. Sc. Miroslav JERAJ Proofreader: Darinka RAZDEVŠEK Mozirje, september 2008

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Teodor Resnik: Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje II

ZAHVALA Zahvaljujem se mojemu mentorju mag. Andreju Rihterju in somentorju izr. prof. dr. Miroslavu Jeraju za nasvete ter pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Zahvalil bi se tudi posameznikom v podjetju Premogovnik Velenje, d. d., za vsestransko pomoč, še posebej pa Damijanu Kandutiju, Borutu Ramšaku, Simonu Dobaju, Radu Rednjaku in mag. Matjažu Kameniku. Posebno zahvalo posvečam svojim bližnjim, še posebej Tini Korošec, ki me je ves čas študija podpirala in spodbujala. HVALA


Teodor Resnik: Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje III

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Teodor Resnik, roj. 19. oktobra 1977 v Slovenj Gradcu, študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje pri mentorju mag. Andreju Rihterju in somentorju izr. prof. dr. Miroslavu Jeraju, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. ___________________ (podpis študenta) Mozirje, 21. september 2008


Teodor Resnik: Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje IV

POVZETEK Transport materiala in opreme je v jamah Premogovnika Velenje že v celoti mehaniziran, poteka pa izpod jaška z akumulatorskimi talnimi lokomotivami do razkladalno-nakladalnih postaj in nato z visečimi dizelskimi lokomotivami do deponijsko deloviščnih mest. V nalogi je prikazan potek naročanja materiala preko materialnih nalogov, nabavnih nalogov do dviga materiala in dostave le-tega naročniku (za potrebe transporta s pomočjo voznih enot do določenega odlagalnega mesta). Zaradi učinkovitejšega, bolj optimalnega in predvsem cenejšega transporta materiala in opreme je treba uvesti nov model spremljanja toka transporta v jamo in iz nje. Proces pridobivanja premoga se nenehno spreminja. Z leti so se v proces uvedle nove tehnologije in s tem tudi novi, sodobnejši stroji in naprave. Ker so nekateri normativi s časom zastarali, ima uporabnik nemalo težav pri naročilu materiala in opreme za proces pridobivanja premoga. Rešitev je vidna z vzpostavitvijo učinkovitega sistema naročanja opreme in materiala z uporabo transportnih kosovnic. KLJUČNE BESEDE

Premogovnik Velenje, transportne kosovnice, transport materiala in opreme, transportni proces, vozne enote.


Teodor Resnik: Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje V

ABSTRACT Transportation of materials and equipment in the coal-mine Velenje caves is completely mechanized. The transportation takes place under the mineshaft via underground locomotives all the way to the unloading-loading stations and then via hanging diesel locomotives to the depository working places. In this paper we can see the course of ordering the material from material orders, acquisitions orders, to the lift of the material and its delivery to the consignee (for the transport needs from transportation units to certain delivery place). It is necessary to implement a new model of surveillance of the process of transportation into and out of the cave. A new model would enable a more efficient, optimal, and above all, a cheaper transportation of materials and equipment. The process of coal-mining is constantly changing. New technologies have been implemented throughout the years and consequently new, more modern machines and devices as well. Some standards have become obsolete and this causes a great deal of problems when it comes to ordering materials and equipment for the process of coal-mining. The solution lies in the establishment of an efficient system of ordering the equipment and materials by using the transport assembly lists. KEYWORDS

Coal mine Velenje, transport assembly lists, transportation of materials and equipment, transport process, transport vehicle.


Teodor Resnik: Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje VI

KAZALO

1 UVOD................................................................................................................................. 9

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA..................................................................................... 9 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA........................................................................................... 9 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE............................................................................... 12 1.4 METODE DELA........................................................................................................... 13

2 TEORETIČNE OSNOVE.............................................................................................. 14

3 OBSTOJEČE STANJE .................................................................................................. 18

3.1 TEHNOLOŠKI RAZVOJ TRANSPORTA MATERIALA IN OPREME V

PREMOGOVNIKU VELENJE............................................................................................ 18 3.1.1 PREVAŽALNI STROJ GHH................................................................................ 19 3.1.2 AKUMULATORSKA LOKOMOTIVA SCHALKE............................................ 21 3.1.3 VISEČA DIZELSKA LOKOMOTIVA SCHARF ................................................ 21 3.1.4 VOZNE ENOTE.................................................................................................... 23 3.2 TRANSPORT MATERIALA IN OPREME V PREMOGOVNIKU VELENJE........... 24 3.2.1 TRANSPORT MATERIALA IN OPREME V JAMO.......................................... 26 3.2.2 TRANSPORT MATERIALA IN OPREME V JAMI............................................ 27 3.2.3 TRANSPORT MATERIALA IN OPREME IZ JAME.......................................... 28 3.3 KRITIČNA ANALIZA ................................................................................................. 33

4 PRENOVA PROCESA S POMOČJO INFO. SISTEMA MFG/PRO ....................... 32

4.1 ŠIFRIRANJE POSTAVK .............................................................................................. 32 4.2 IMPLEMENTACIJA TRANSPORTNIH KOSOVNIC ................................................ 35 4.2.1 UREJANJE ŠIFRE KOSOVNICE ........................................................................ 35 4.2.2 UREJANJE TRANSPORTNE KOSOVNICE ...................................................... 37 4.2.3 NAROČANJE S POMOČJO TRANSPORTNE KOSOVNICE ........................... 41

5 ZAKLJUČEK.................................................................................................................. 46

5.1 OCENA UČINKOV ...................................................................................................... 46 5.2 POGOJI ZA UVEDBO.................................................................................................. 47 5.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA................................................................... 47

LITERATURA IN VIRI........................................................................................................ 48


Teodor Resnik: Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje VII

KAZALO SLIK

Slika 1: Premogovnik Velenje in kapitalsko povezane družbe ................................................ 10 Slika 2: Jamski leseni voziček iz leta 1880 (Seher 1995) ........................................................ 18 Slika 3: Dvoetažna kletka prevažalnega stroja GHH............................................................... 20 Slika 3: Talna akumulatorska lokomotiva Schalke .................................................................. 21 Slika 5: Viseča dizelska lokomotiva ........................................................................................ 22 Slika 6: Keson K1 s pokrovom ................................................................................................ 23 Slika 7: Keson K7 .................................................................................................................... 23 Slika 8: Paleta P1...................................................................................................................... 24 Slika 9: OBR-063 Interna potreba........................................................................................... 25 Slika 10: Prvi korak urejanja šifre kosovnice........................................................................... 35 Slika 11: Drugi korak urejanja šifre kosovnice........................................................................ 36 Slika 12: Prvi korak urejanja transportne kosovnice................................................................ 37 Slika 13: Drugi korak urejanja transportne kosovnice ............................................................. 37 Slika 14: Tretji korak urejanja transportne kosovnice ............................................................. 38 Slika 15: Prikaz vprašanja ........................................................................................................ 39 Slika 16: Sporočilo o napaki kombinacije................................................................................ 40 Slika 17: Sporočilo o napaki šifre ............................................................................................ 40 Slika 18: Izpis transportnih kosovnic ....................................................................................... 41 Slika 19: Prvi korak naročanja s pomočjo transportne kosovnice ........................................... 41 Slika 20: Drugi korak naročanja s pomočjo transportne kosovnice......................................... 42 Slika 21: Tretji korak naročanja s pomočjo transportne kosovnice ......................................... 42 Slika 22: Četrti korak naročanja s pomočjo transportne kosovnice ......................................... 43


Teodor Resnik: Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje VIII

KAZALO TABEL Tabela 1: Alternativne merske enote........................................................................................ 33 KAZALO DIAGRAMOV Diagram 1: Potek transporta materiala in opreme v jamo in iz jame....................................... 29 Diagram 2: Potek urejanja matičnih podatkov postavke.......................................................... 34 Diagram 3: Potek vnašanja podatkov v informacijski sistem .................................................. 44 Diagram 4: Uporaba kosovnic.................................................................................................. 45 KAZALO MATRIK Matrika 1: Dokumenti/zapisi in odgovornosti za transport v jamo in iz jame........................ 30 KRATICE IN AKRONIMI I. P. HTZ: Invalidsko podjetje Higiena tehnika zaščita PV: Premogovnik Velenje VDL: Viseča dizelska lokomotiva JLP: Jekleno ločno podporje


Teodor Resnik: Implementacija transportnih kosovnic v Premogovniku Velenje Stran 9 od 48

1 UVOD Rudarski transport v Premogovniku Velenje v splošnem predstavlja povezavo med mestom pridobivanja in krajem nadaljnje predelave, obogatitve in prodaje izkopanine, poleg tega pa mora v okviru istih ali posebnih naprav omogočati še prevoz ljudi in potrebnega materiala ter strojne opreme na ali/in z delovišč. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Problem načrtovanja in vodenja različnih rudarskih proizvodno-transportnih procesov je visoka stopnja njihove naključnosti in nepredvidljivosti, saj so odvisni od vrste medsebojno povezanih in prepletenih okoliščin. Proces pridobivanja premoga in z njim povezani procesi v Premogovniku Velenje se nenehno spreminjajo in dograjujejo. Ideja za posodobitev logistične tehnologije se nam je porodila leta 2001 z namenom, znižati stroške logističnih procesov, zaznavati trenutna stanja internih naročil, lokacije strojev in naprav, zaznavati vrsto in količino materiala na voznih enotah ter poenostaviti nadzor in kontrolo dispečiranja. Proces pridobivanja premoga se nenehno spreminja. Z leti so se v proces uvedle nove tehnologije in s tem tudi novi, sodobnejši stroji in naprave. Ker so nekateri normativi s časom zastarali, ima uporabnik nemalo težav pri naročilu materiala in opreme za proces pridobivanja premoga. Ravno problem naročanja materiala in opreme za proces pridobivanja premoga nas je vzpodbudil k ukrepom. Dosti naročil je, za normalno obratovanje, namreč neprimernih. V trenutnem, dejanskem stanjem ne moremo zaznavati tako trenutna stanja internih naročil, lokacije strojev in naprav, kakor tudi ne vrste in količine materiala na voznih enotah. Ravno zaradi tega so nemalokrat naročila preobsežna, nepravilna ali celo prepozna, posledica česar nastajajo na jamskih deloviščih razni zastoji in s tem tudi nepotrebni stroški. V obstoječem stanju naročnik pogostokrat pozabi vnesti kakšen sestavni del stroja, kar se posledično na delovišču izkaže kot težava pri organizaciji dela in informiranju, v najhujšem primeru pa tudi kot zaustavitev procesa pridobivanja premoga. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Premogovnik Velenje spada med največje premogovnike za podzemno pridobivanje premoga v Evropi. Naše poslanstvo je pridobivanje premoga za dolgoročno proizvodnjo električne energije. Znanje, sposobnosti in usposobljenost zaposlenih so prednosti podjetja, s katerimi uspešno uresničujemo kratkoročne in razvojne načrte. Vrednote, ki jih s spoštovanjem upoštevamo v Premogovniku Velenje pri svojem delu, so med drugim tudi:

varnost, humanost in zdravje v procesu dela, učinkovitost, gospodarnost in uspešnost opravljanja dela, odgovoren odnos do naravnega in družbenega okolja, znanje, strokovnost, inovativnost, skrb za zaposlene in razvoj njihovih potencialov.



Sistematično delo na kadrovskem področju se prične že s pridobivanjem kandidatov za štipendije in se nadaljuje v času šolanja, ko se štipendisti s podjetjem seznanjajo pri opravljanju prakse. Po končanem šolanju se pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev uvajajo v delo podjetja. Zaposleni v Premogovniku se stalno izpopolnjujemo, usposabljamo in izobražujemo za delo na svojem področju, za strokovni ali vodstveni razvoj. Izobraževanje za proizvodni proces temelji na rudarski zakonodaji. Temelj tega izobraževanja je varnost dela. Razvijamo lastno blagovno znamko izobraževanja. Na osnovi potreb, dogovorjenih v letnih pogovorih, potreb rednega delovnega procesa in strateških usmeritev uprave organiziramo različne vrste izobraževanja v podjetju: poslovno šolo, projektno šolo ter šolo vodenja in komuniciranja. V Premogovniku Velenje je zaposlenih 1471 delavcev, medtem ko je zaposlenih v kapitalsko povezanih družbahin 1371 delavcev. Skupaj je torej v poslovnem sistemu Premogovnika Velenje zaposlenih 2842 ljudi. Podatki se nanašajo na dan 30.08.2008.

Slika 1: Premogovnik Velenje in kapitalsko povezane družbe

Večinski delež, 78 odstotkov, ima Holding Slovenske elektrarne (Vlada Republike Slovenije je 26.06.2001, zaradi prehoda z monopolnega na tržni princip delovanja, ustanovila Holding



Slovenske elektrarne d.o.o. – HSE, ki ga sestavljajo posamezna podjetja: Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica, Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Trbovlje itd.). Premogovnik Velenje d.d. je povezana družba Holdinga Slovenske elektrarne. Poslovni sistem Premogovnika Velenje tvorijo poleg matične družbe še družbe v katerih ima obvladujoča družba dolgoročne naložbe. Podjetje se s hčerinskimi podjetji ukvarja še z mnogimi drugimi dejavnostmi, ki zajemajo predvsem področja: turizma (rekreacija in oddih), informacijskih tehnologij za okolje in raznih proizvodnih storitev (težke kovinske konstrukcije, rudarsko gradbena dela, lesni izdelki, upravljanje stanovanj itd.). V Velenju pridobivamo oziroma izkopavamo premog na največjem slovenskem nahajališču premoga in hkrati na eni izmed najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. V lignitnih plasteh, debelih kar 165 metrov, smo doslej izkopali več kot 180 milijonov ton lignita. Celotno količino danes odkopanega velenjskega lignita uporabljamo za delovanje Termoelektrarne Šoštanj, kjer se iz letne odkopane količine premoga pridobi kar eno tretjino električne energije, porabljene v Sloveniji. Pridobivalni prostor našega premogovnika je zaradi rudarjenja podvržen neprestanim spremembam tako na površju, kakor pod njim. S svojimi 1.104 ha površine, na kateri se nahajajo urbana naselja, infrastrukturni objekti, kmetijske in vodne površine, predstavljamo velik dejavnik, ki močno vpliva na svojo okolico. Letno z izkopom premoga izdelamo v globinah do 500 metrov pod zemeljskim površjem s pomočjo najmodernejše tehnologije nekaj kilometrov jamskih prog. Leta 1998 je Premogovnik Velenje med prvimi v elektrogospodarstvu in premogovništvu pridobil certifikat sistema kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, leta 2000 pa smo sistem kakovosti nadgradili s certifikatom ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem. Pridobljeni standardi so postali sestavni del življenja in delovanja v podjetju, saj smo z njihovo pomočjo uspešno opredelili procese, ki potekajo v podjetju, ter uredili - standardizirali obrazce in dokumente. Ti so nastajali s sodelovanjem vseh zaposlenih, ki sodelujejo pri uvajanju in vzdrževanju tega sistema. Z vzpostavitvijo sistema vodenja kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001:2000 smo v letu 2001 v podjetju spodbudili drugačno razmišljanje o pomenu standarda in njegovi povezanosti s procesi podjetja. Pri uvajanju procesnega pristopa smo opredelili štiri ključne procese: 1. proces vodenja, 2. proces pridobivanja premoga (proizvodni proces), 3. skupne podporne procese in 4. ekološke procese. Vse procese smo povezali z notranjimi procesi v podjetju in organizacijo. S tem smo določili medsebojne povezave med procesi, odgovorne lastnike, kazalnike in cilje procesov. Takšna obravnava omogoča ne samo spremljanje izvajanja procesov, temveč tudi stalno merjenje njihove učinkovitosti in na podlagi analize stalno izboljševanje. Delovno okolje v premogovniku je potencialno nevarno. To je zaprt prostor pod zemljo, obremenjen s plini in potencialno vnetljivimi snovmi, osnovni delovni proces pa vedno



poteka v boju z naravo. V Premogovniku Velenje smo naše delo in te nevarnosti poskušali uokviriti v treh dokumentih. Rudarska zakonodaja že ves čas spremlja, definira in zahteva Načrt obrambe in reševanja, ki prepoznava potencialne nevarnosti v delovnem okolju predvsem s tehnološkega vidika. Pri tem so prepoznane nevarnosti: požar, eksplozija, eskalacije plinov, vdori plinov, vdori vode in izpad električne energije. Ta dokument smo kvalitetno nadgradili po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ko smo izdelali Oceno tveganja za delovno okolje oziroma za vsako delovno mesto posebej. V Oceni tveganja smo prepoznali štiri potencialne nevarnosti oziroma nevarne vplive na zdravje zaposlenih. To so: mehanske nevarnosti, plini, hrup in prah. Tretji dokument je Požarni red, ki ga predpisuje Zakon o varstvu pred požari. Vsa ta dokumentacija je nadgrajena z Plani ukrepov v izrednih razmerah, ki jih predpisuje okoljevarstveni standard ISO 14001, ki sicer govori o ravnanju z okoljem, vendar posredno tudi o potencialnih nevarnostih za zdravje zaposlenih. Delovno okolje je z vseh vidikov in najbolje obdelano v Načrtu obrambe in reševanja, nevarnosti za zaposlene pa v Zdravstveni oceni delovnih mest. Prav slednja je bila osnova za analiziranje vzrokov in posledic nezgod pri delu ter negativnih vplivov na zdravje zaposlenih. Da obvladujemo področje varnosti in zdravju pri delu potrjuje tudi pridobljen certifikat OHSAS 18001. S transportnimi kosovnicami Premogovnika Velenje se ukvarja služba transporta in logistike. V osnovi so cilji razvojnega projekta omenjenega področja: razvoj, racionalizacija in izboljšanje učinkov transporta in logistike. Poudarek je na izboljšanju tehnologije, kot so označevanje artiklov, skladiščnih lokacij in voznih enot, novo zajemanje podatkov na osnovi črtne kode in implementacija transportnih kosovnic. Slednja tehnologija omogoča boljšo logistično obdelavo transporta, optimira se celotni sistem transportiranja materiala in opreme, zmanjšata se števili obratovalnih ur transportnih naprav in voznih enot in s tem znižajo stroški transportnega procesa. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Predpostavljamo, da bomo z novo tehnologijo, opisano v diplomski nalogi, omogočili boljšo logistično obdelavo transporta, optimizirali celoten sistem transportiranja materiala in opreme, zmanjšali število obratovalnih ur transportnih naprav in voznih enot in s tem znižali stroške transportnega procesa. Zadostno količino materiala in opreme v jami zagotovljamo s stalnim spremljanjem, kontrolo, nadzorom in informiranjem. Učinkovito naročanje lahko vzpostavimo in dosežemo s pravilnimi normativi in transportnimi kosovnicami, ki jih je treba redno vzdrževati in posodabljati. Predpostavljamo tudi, da se pri implementaciji transportnih kosovnic ne bi smeli srečevati z omembe vrednimi omejitvami.



1.4 METODE DELA Pri izdelavi diplomskega dela sem se poslužil uporabe metode kompilacije, predvsem pri povzemanju preteklih rezultatov opazovanj, zaključkov in spoznanj. V kombinaciji z metodo kompilacije sem v nalogi uporabil tudi komparativno oziroma primerjalno metodo. Pri tej metodi sem skozi zgodovino Premogovnika Velenje opisal primerjavo različnih metod transportnih dejavnosti in naprav. Zaradi opisa celovitosti razvoja transporta Premogovnika Velenje sem uporabil tudi dialektično in zgodovinsko metodo. Med uporabljenimi metodami, katerih sem se polastil, pa so še: metoda teorije sistemov, empirična metoda, metoda proučevanja primerov, induktivna in deduktivna metoda ter metoda dokazovanja.



2 TEORETIČNE OSNOVE Rudarstvo "Kot navaja Zakon o rudarstvu (2004), je rudnik z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se raziskuje ali izkorišča mineralne surovine. Raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin vključuje tudi stroje, opremo, zgradbe, deponije oziroma odlagališča in druge objekte, ki so potrebni za izvajanje rudarskih del, do katerih imajo dostop delavci, ki ta dela izvajajo". "Premogi so, kot je navedeno v (Seher 1995), sedimentne kamnine, več kot 50 odstotkov sestavljene iz gorljive trdne organske snovi nakopičenih fosilnih rastlinskih ostankov. Kjer je pridobivanje glede na količino in kakovost premoga ter stroške pridobivanja na nekem območju gospodarsko pomembno, govorimo o nahajališču premoga". "Kot je navedeno v (Salobir 1995), so jamske proge horizontalni jamski prostori s sorazmerno veliko dolžino in prečnim presekom do 27 m². K njim prištevamo tudi poševne jamske prostore, predvsem vpadnike in nadkope". "Jamska transportna proga, kot navaja Salobir (1995), je namenjena predvsem prevozu ljudi, materiala in opreme po jami. Opremljena je s tirom, položenim po tleh ali obešenim pod strop, kjer se izvaja prevoz z vlaki, električnimi ali dizelskimi, visečimi vlaki ali vlaki, ki so vodeni z žično vrvjo". Z vidika učinkovite izgradnje jamskih prog je dostava materiala do delovišča najpomembnejša pomožna delovna faza. Material in opremo, potrebno za nemoteno izdelovanje jamskih prog, se do delovišča dostavlja z različnimi transportnimi sredstvi. Stalna je uporaba viseče dizelske lokomotive in ranžirnega vlaka na delovišču, če pa je na pripravskem delovišču predvidena uporaba podajalnika, pa tudi uporaba slednjega. Za pripravska delovišča je optimalna oskrba z materialom ključnega pomena. Zastoje na delovišču povzroča tako premajhna količina materiala, kakor tudi prekomerne zaloge. Logistika "Logistika je, kot je navedeno v (Rihter 2006), pojem, vezan na področje toka sredstev in toka informacij na osnovi infrastrukturne mreže in ureditve, ki služijo za pretok dobrin, informacij, energije ter znanj". "Transport je, kot navaja Lisec (2008), gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s premeščanjem ljudi in blaga v geografskem prostoru. Premeščanje poteka na različnih transportnih poteh s pomočjo transportnih sredstev, naprav in na osnovi ustrezne organizacije. Pomembno vlogo mu pripisujemo v procesu proizvodnje in sicer pri oskrbovanju z materialom, polizdelki in izdelki. Iz tega izhaja, da je stransport dejavnost, ki ima za posledico spremembo mesta blaga". "Funkcija notranje logistike se pričenja, kot navaja Rihter (2006), s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala v poslovni sistem. Notranja logistika zajema vse aktivnosti logistike v okviru podjetja (pretok materiala oziroma blaga od njegovega prevzema do odpreme gotovih izdelkov), torej vsa opravila, ki so vezana



na delovanje proizvodnje v nekem poslovnem sistemu. Med prvine notranje logistike prištevamo tako delovno silo, notranji transport, transportne poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga. Prostorska razporeditev strojev in naprav ter notranja logistika morata zagotoviti gospodaren potek proizvodnje. Prav notranji transport (prevoz) mora premostiti napake slabega prostorskega planiranja. Osnovno načelo notranje logistike je čim bolje izkoristiti prostor ter skrajšati čas poti in čas pretoka materiala. Gre v bistvu za planiranje, organiziranje in kontrolo vseh aktivnosti premikanja in skladiščenja znotraj podjetja z namenom optimizacije procesa proizvodnje". Nakladanja, razkladanja oziroma premeščanja blaga v proizvodnem procesu si ne moremo zamisliti brez transportnih sredstev. Transportna sredstva delimo na:

talna transportna sredstva, nadtalna transportna sredstva.

Kosovnice "Kosovnica oz. sestavnica je, kot je navedeno v (Ljubič 2006), rezultat analitičnega obravnavanja proizvodne strukture. Analitična obravnava proizvodne strukture je v primerih opazovanja proizvodnje strukture od zgoraj navzdol. V teh primerih proizvodno strukturo razgrajujemo oz. jo analiziramo. Proizvodno strukturo namreč opazujemo na dva načina:

od zgoraj navzdol – iz katerih podrejenih komponent (materialov, sestavnih delov itd.) je zgrajena neka nadrejena komponenta (sestav) in

od spodaj navzgor – v katere nadrejene komponente (sestave) se vgrajuje neka podrejena komponenta (material, sestavni del itd.)".

"Kosovnico izdelka ustvarimo, kot navaja Rihter (2006), z beleženjem odnosov med sestavnimi deli in nadrejenimi sklopi. Zapis sestavnega dela uporabljamo za vzpostavitev odnosa med dvema materialnima artikloma, to je za določitev nadrejenega sklopa, podrejenega sestavnega dela in količine le-tega, vsebovane v eni enoti nadrejenega artikla. Modul omogoča uporabniku dodajanje ali brisanje celotnih modulov ali pa samo posameznih sestavnih delov v kosovnici". "Opozoriti velja, kot je navedeno v (Ljubič 2006), na razlike med konstrukcijskimi in tehnološkimi kosovnicami. Konstrukcijska (razvojna) kosovnica nastane v procesu razvoja (konstruiranja) izdelka in so v njej v določenem vrstnem redu navedeni vsi elementi izdelka oziroma sestava, kot jih vidi konstruktor. Količine elementov so neto količine. Tehnološka (proizvodna) kosovnica pa vsebuje vse elemente iz konstrukcijske kosovnice z bruto količinami (plus tehnološki odpadek), kakor tudi vse ostale elemente, ki so neobhodno potrebni za izvedbo delovnih operacij (pomožni materiali). Tehnološka kosovnica nastane v procesu razvoja proizvodnega procesa za izdelavo zadevnega izdelka". Poznamo tri tipe kosovnic:

modularna oziroma enostopenjska kosovnica, strukturna oziroma večstopenjska kosovnica, pregledna kosovnica.



"Modularna oziroma enostopenjska transportna kosovnica omogoča, kot je navedeno v (Rihter 2006), pregled spiska neposrednih sestavnih delov nekega artikla. Seznam je enostopenjski, kar pomeni, da vsebuje samo neposredno vgrajene sestavne dele". "Za oblikovanje modularne kosovnice, kot navaja Ljubič (2006), uporabljamo tabelarični zapis relacij, urejen po nadrejeni in podrejeni komponenti. Moduli, ki v proizvodni strukturi v enaki obliki nastopajo večkrat, so v tej tabeli navedeni le enkrat, torej se bo tudi modularna kosovnica zanje pojavila le enkrat. Jasno je, da komponente na najnižji stopnji gradnje (to so surovine – vhodni materiali, kupljeni deli ipd.) nimajo kosovnic. Modularna kosovnica je poleg spiska (kataloga) komponent osnovni dokument za definiranje izdelkov; podatki iz modularnih kosovnic služijo za oblikovanje (in vzdrževanje) baze osnovnih podatkov o proizvodnji. Iz modularne kosovnice se izvedejo tudi vse druge različice analitičnega obravnavanja proizvodne strukture". "Strukturna oziroma večstopenjska transportna kosovnica omogoča, kot navaja Rihter (2006), pregled popolnega seznama vseh sklopov, podsklopov, delov in surovin nekega artikla. Izpis je običajno tudi vizualno tako nazobčan, da je zgradba vsakega sklopa in podsklopa lepše vidna. Prikazani so lahko tudi različni podatki artikla". "Za strukturno kosovnico po stopnjah gradnje, kot je navedeno v (Ljubič 2006), je značilno, da v njej pri razgrajevanju ohranimo prikaz relacij med posameznimi komponentami. Zato so moduli, ki v strukturi nastopajo večkrat, v njej tudi večkrat prikazani – seveda lahko na različnih stopnjah. Količine nastopanja v strukturni kosovnici se običajno verižno množijo od zgoraj navzdol (ni pa to nujno)". "Pregledna kosovnica, kot je navedeno v (Ljubič 2006), je samo spisek vseh komponent, ki nastopajo v neki proizvodni strukturi, brez prikaza relacij in brez posebnega urejanja oziroma grupiranja komponent (razen urejanja spiska po nekem sortirnem pojmu). Ker je pregledna kosovnica spisek vseh komponent nekega izdelka in njihovih količin, so jo v operativni pripravi proizvodnje uporablja za preverjanje, ali so za izdelavo zadanega izdelka zagotovljene vse komponente v zahtevanih količinah. Pregledna kosovnica, ki se lahko zapiše tudi kot normativ materiala, je koristna tudi pri planiranju proizvodnega programa (normativi porabe materiala za izdelavo nekega izdelka) in izračunu predračuna proizvodne cene (določanje stroškov materiala)". Glede na variante vrst izdelkov ločimo naslednje tipe kosovnic:

dopolnjevalne kosovnice, diferencialne kosovnice, variantne kosovnice.

"Dopolnjevalne kosovnice so, kot navaja Ljubič (2006), uporabne tako za strukturne kot za količinske variante. Problematične postanejo takrat, kadar nove variante vrst izdelkov vsebujejo manj ali več skupnih delov kot že obstoječe variante; takrat je treba kar precej dela, da se oblikujejo novi fiktivni sestavi. Prav tako je treba v primeru dopolnjevalnih kosovnic posebno pozornost posvetiti razpisu delovne dokumentacije, saj za fiktivne sestave ni delovnih nalogov, obstojijo pa materialni dokumenti (za izdelavo fiktivnih sestavov so prav tako potrebni materiali oziroma sestavni deli!)".



"Diferencialne kosovnice se, kot navaja Ljubič (2006), oblikujejo tako, da se najprej odločimo za neko osnovno vrsto izdelka, ki je sestavljena iz določenih komponent. Variante tvorimo tako, da od te osnovne vrste izdelka – reprezentanta – odvzamemo nekatere komponente (minus pozicije) in namesto njih dodajamo druge (plus pozicije). Pri tem je osnovna vrsta izdelka lahko realna (izdelek, ki se v resnici izdeluje), lahko pa je to tudi navidezna, v realnosti neobstoječa vrsta izdelka, ki najustrezneje zastopa tipsko vrsto. Tudi diferencialne kosovnice je mogoče uporabiti za strukturne in količinske variante; zaradi svojega bistva so še bolj prilagodljive kot dopolnjevalne kosovnice (reprezentantu lahko odvzemamo in dodajamo poljubne komponente). Pri planiranju vrst izdelkov, ki jih opredeljujejo diferencialne kosovnice, pa je potrebno paziti na komponente, ki jih odvzemamo; le-te se ne smejo pojaviti niti v planu materialnih potreb niti v materialnih dokumentih". "Variantne kosovnice (variantnice), kot navaja Ljubič (2006), na le enem dokumentu – modularni kosovnici – v obliki matrike predstavljajo proizvodno strukturo večih variant vrste izdelka. Pri tem se lahko uporabljajo fiktivni sestavi na poljubni stopnji gradnje, pa tudi plus/minus komponente. Prikaz je res zgoščen, treba pa je upoštevati, da te oblike kosovnic ne podpira praktično nobeno računalniško orodje za podporo planiranju in pripravi proizvodnje. Zato služijo najpogosteje le kot pripomoček delavcem v razvoju izdelkov in proizvodnih procesov, pa tudi pri trženju". "Pri planiranju proizvodnje, kot navaja Ljubič (2006), se včasih pojavljajo tudi generične kosovnice in planske kosovnice, kjer v obliki modularne kosovnice kot nadrejeno komponento prikažemo družino izdelkov, ki so si po nekem kriteriju sorodni, kot podrejene komponente pa realne izdelke z navedenimi deleži, s katerimi nastopajo v skupni količini družine". Transportna kosovnica Premogovnika Velenje je strukturna oziroma večstopenjska kosovnica in predstavlja standardizacijo materiala ali opreme glede na tip vozne enote upoštevajoč tehnološke postopke in procese.



3 OBSTOJEČE STANJE Področje transporta materiala in opreme v Premogovniku Velenje obsega prevzem materiala in opreme od I. P. HTZ, transport materiala in opreme v jamo, notranji transport, transport materiala in opreme iz jame in predajo materiala ter opreme, prispele iz jame v skrbništvo I. P. HTZ. Udeleženci v procesu transporta materiala in opreme v Premogovniku Velenje so: I. P. HTZ, Jamski transport in jamski obrati. Transport materiala in opreme teče po ozkotirni progi na področju Premogovnika Velenje zunaj jame ter po ozkotirni talni in enotirni viseči progi v jami. Smeri transporta in odlagališča se spreminjajo glede na odkop premoga. Relacije transporta so od deponijskega mesta ali nakladalne postaje (skladišča) zunaj jame do določenih odlagalnih mest neposredno pri deloviščih in obratno. Osnovna naloga interne transportne službe je planska preskrba vseh delovišč v jami z vsem potrebnim materialom in opremo ter razbremenitev jame vsakega neuporabljenega materiala in demontirane opreme. Transportna služba upravlja z osemnajstimi tipi voznih enot glede na agregatno stanje, težo in specifično težo tovora ter glede na posebne nevarnosti prevoza tovora (npr. razstrelivo). 3.1 TEHNIŠKI RAZVOJ TRANSPORTA MATERIALA IN OPREME V PREMOGOVNIKU VELENJE "S problemom transporta, kot je navedeno v (Seher 1995), se je prvi lastnik Premogovnika Velenje Daniel Lapp srečal že z odpiranjem raziskovalnega jaška januarja leta 1887. Jašek je bil nekaj časa edina povezava nastajajoče jame s površino. Jašek je poleg izvoza izkopanine služil še za prevoz materiala in opreme ter ljudi v jamo in iz nje. Leta 1896 je jašek dobil tudi stalni parni stroj s Češke, ki ga imenujemo prevažalni stroj. Za normalno delovanje prevažalnega stroja so nad jaškom postavili jekleni stolp, visok 16 m. Parni pogonski stroj se je enostavno prilagajal potrebam hitrosti prevoza. Največje dovoljene hitrosti, ki je znašala 12 m/s, zaradi varnosti običajno niso uporabljali. Material so skozi jašek prevažali s hitrostjo 6–8 m/s, delavce pa le s hitrostjo 2 m/s". "Po približno vodoravnih jamskih poteh je prevoz materiala in opreme ter izkopanega lignita, kot navaja Seher (1995), potekal po tirih z vozički, ki so imeli lesene zaboje prostornine 1100 litrov. Leta 1914 je Premogovnik Velenje imel 192 takšnih vozičkov, ki so bili v prvi vrsti namenjeni za prevoz lignita, uporabljali pa so se tudi za prevoze različnih materialov in opreme. Poleg teh vozičkov je Premogovnik Velenje imel še 9 podobnih vozičkov za prevoz lesa".

Slika 2: Jamski leseni voziček iz leta 1880 (Seher 1995)



"Leta 1967 je transport materiala in opreme v jamo, kot je navedeno v (Mazaj 1967), potekal po dvoetažni kletki skupne višine 4,65 m. Ista kletka je služila tudi prevozu delavcev in izkopanine iz jame, vendar povsem ločeno. Povprečno je prevažalni stroj s kletkami opravil od 195 do 200 voženj dnevno, pri čemer je vračunan ves prevoz, od materiala in opreme, do delavcev in izkopanine. V kletko sta lahko šla na vsako etažo po dva vozička hkrati, skupaj torej 4, vendar sta se običajno, zaradi varnosti in boljšega manevriranja pri dovozišču oziroma odvozišču, prevažala le po dva polna vozička. Medtem ko je bila ena dvoetažna kletka v jami, je bila druga dvoetažna kletka na površini. Hitrost vožnje kletk je bila vedno ista, in sicer 6,5 m/s pod pogojem, da sta bili teži obeh kletk izenačeni. Kletki sta se srečali na sredini vožnje oziroma jaška". Dušan Mazaj je v svoji nalogi leta 1967 opozoril na pomanjkljivosti jamskega transporta. "Medtem ko so se ostali delovni procesi pri pridobivanju lignita v Premogovniku Velenje že dokaj modernizirali, pa je, kot navaja Mazaj (1967), notranji, jamski transport zaostal". Jamski transport do delovišč je še vedno potekal ročno. Jamski transport je Mazaj opisal kot težak in dolgotrajen. "Takratni transport, kot navaja Mazaj (1967), ni mogel potekati kompozicijsko, ker so bile proge slabo vzdrževane, na več mestih pa so bili nakloni tako strmi in dolgi, da so si morali delavci, tudi po trije hkrati, pomagati pri potiskanju vozička. Nagib prog je bil takrat v glavnem od 0 pa do 3 ‰, ponekod pa je dosegel tudi do 5 ‰; naj samo opomnim, da na teh progah ni bilo vitlov. Dvigovanje tal na progah, ki so posledica jamskih pritiskov in s tem deformacije tirov, je oteževalo prevoz materiala z vozički na območje delovišča. Ves ta način prevoza je zahteval izredne napore rudarjev, hkrati pa tudi dosti poškodb. Poleg tega je bil sistem dela zamuden, zahteval pa je tudi večje število zaposlenih. Glede na to, da je bilo takrat na jamskih progah opaziti večje ali manjše pritiske, ki so se odražali predvsem na dvigovanju tal, so se porodile ideje o visečem transportu. Viseča tračna proga ne bi bila tako občutljiva na takratne jamske pogoje. Ob jamskih pritiskih in s tem deformiranju jamske proge bi bilo možno hitro popravilo viseče tračne proge z višanjem ali nižanjem le-te. Prihranki z uvedbo takšnega načina transporta materiala in opreme bi bili ogromni. Pri iskanju rešitve se je vodstvo premogovnika leta 1972 odločilo za nabavo prve jamske lokomotive. To je bila talna, akumulatorska lokomotiva, ki je bila v metanskih jamah nekaj povsem običajnega. Za talno lokomotivo se je vodstvo odločilo, ker viseče do takrat ni uporabljal še nihče". 3.1.1 PREVAŽALNI STROJ GHH Med današnjimi prevoznimi sredstvi je treba v prvi vrsti omeniti prevažalni stroj GHH. Naloga prevažalnega stroja je prevoz materiala in opreme ter ljudi po jašku v jamo in iz nje. Stroj, ki je postavljen na Novih Prelogah, ima to posebnost, da jeklena vrv ni pritrjena na pogonski boben, ampak je s pogonskim kolutom povezana na osnovi trenja. Tovrstni pogon zahteva uporabo vrvi, ki je obešena na spodnjem delu kletke. Kletki, prav tako sta dve, sta na ta način vpeti v tako imenovano neskončno vrv, katere pogonski del se giblje preko pogonskega koluta, medtem spodnji vrvi visita v jašku. Prvi strojni deli so prispeli v Velenje že decembra 1982, medtem ko je bila do septembra leta 1983 v Velenju že vsa oprema. Aprila 1985 so bili z gradbenimi deli ob jašku že tako daleč, da so lahko pričeli s postavljanjem jeklenega stolpa nad jaškom in montažo prevažalnega stroja. Postavljanje stroja je potekalo brez zastojev in 12. oktobra 1985 je bila s strojem opravljena tudi prva vožnja. Prevažalni stroj GHH je računalniško voden in deluje brez pomoči strojnika. Vendar pa iz varnostnih razlogov pri prevozu ljudi prisede za krmilo tudi strojnik.



Prevažalni stroj GHH, Sterkrade, Nemčija: (1983) Vrsta stroja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . sistem Koepe Premer pogonskega koluta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3360 mm Objemni kot vrvi na kolutu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183° Število vrtljajev pogonskega koluta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45,2/s Število prevažalnih vrvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Premer prevažalnih vrvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 mm Razmik prevažalnih vrvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400 mm Število spodnjih vrvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Premer spodnjih vrvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 mm Teža dvoetažne kletke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12.980 kg Največje število ljudi v kletki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Trajanje vožnje ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 s Zmogljivost pri prevozu ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2100 ljudi/h Največje dovoljeno breme na kletko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16.000 kg Trajanje vožnje materiala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 s Zmogljivost pri prevozu materiala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116 voznih enot/h Pot prevažanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 409,1 m Največja hitrost vožnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8,0 m/s Pospešek ali pojemek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0,75 m/s² Moč elektromotorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 570 kW

Slika 3: Dvoetažna kletka prevažalnega stroja GHH



3.1.2 AKUMULATORSKA LOKOMOTIVA SCHALKE Zaradi povečanega obsega transportnih poti in dejavnosti jamskega transporta so se v Premogovniku Velenje leta 1986 odločil kupiti tri nemške akumulatorske lokomotive tovarne Schalke. Zaradi svojstvene teže lokomotive, ki je bila 8 ton, pa je bilo v Premogovniku treba pristopiti k zamenjavi že obstoječih tirov, katerih teža je bila 9,3 kg/m oziroma 12,6 kg/m s tiri teže 22 kg/m. Širina talnega tira, po katerem vozijo lokomotive, je 600 mm, medtem ko je profil tirnice H100. Vlakovna kompozicija pri talnem transportu z akumulatorskimi lokomotivami je sestavljena iz lokomotive, voznih enot, naloženih z materialom, in spremljevalnega vozička, ki se nahaja na koncu kompozicije. Za lokomotivo lahko priklenemo tudi do 15 voznih enot. Vozne enote v kompoziciji so spete s spenjalnimi napravami, ki pa morajo imeti varovalo proti odpenjanju. Lokomotivo upravlja strojevodja lokomotive, ki se vozi v kabini le-te, medtem pa njegov pomočnik spremlja vožnjo iz spremljevalnega vozička. Trenutno imamo v jami Premogovnika Velenje tri akumulatorske lokomotive. Akumulatarska lokomotiva, Schalke, Nemčija: (1986) Teža lokomotive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 t Urna moč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 kW Vlečna sila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12,8 kN Največja hitrost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3,5 m/s Napetost baterije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 V Dolžina lokomotive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3200 mm Višina lokomotive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1750 mm Širina lokomotive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1000 mm

Slika 4: Talna akumulatorska lokomotiva Schalke

3.1.3 VISEČA DIZELSKA LOKOMOTIVA SCHARF Kot sem že omenil, je ideja za uporabo viseče dizelske lokomotive v Premogovniku Velenje nastala že leta 1967. Ta več kot odlična zamisel je na plodna tla Premogovnika Velenje padla šele leta 1984. Prve viseče dizelske lokomotive so se na tržišču pojavile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar pa, če so bile primerne za nekatere tuje rudnike, pa za velenjski premogovnik to ne velja. Velenjski premogovnik je namreč metanski, kar pomeni, da morajo



biti vsi pogonski stroji nenevarni tem zelo nevarnim in eksplozivnim plinom. Vendar pa se je tehnologija viseče dizelske lokomotive toliko izboljšala, da smo leta 1984 nabavili prvo takšno lokomotivo in sicer pri nemški tovarni Scharf. Lokomotivo so namreč zasnovali za obratovanje v rudnikih z eksplozijsko nevarnimi plini. Čeprav dizelska lokomotiva ekološko ni enakovredna akumulatorski lokomotivi, se je zaradi drugih prednosti že zelo uveljavila pri jamskem prevozu po nagnjenih progah, in to do 18° nagiba proge. Za razliko od akumulatorske lokomotive, ki vozi po progi na tleh, pa dizelska lokomotiva vozi po posebni tračni progi, ki je obešena pod stropom jamskih poti. S tako lokomotivo je mogoče prepeljati različna bremena po zelo različnih poteh brez prelaganja, vse od navozišča pri jašku, do najbolj oddaljenega dela jame. Viseča dizelska lokomotiva, Scharf, Nemčija: (1984) Teža lokomotive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6,5 t Pogonska moč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 kW Vlečna sila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 kN Največja hitrost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 m/s Dolžina lokomotive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11.000 mm Višina lokomotive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1250 mm Širina lokomotive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 750 mm Število tornih koles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Premer tornih koles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 450 mm Varnostna in držalna zavora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vzmetna Zaganjalnik dizelskega motorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pnevmatsko Gibanje vlaka dosežemo s pomočjo treh oziroma štirih pogonov s po dvema tornima kolesoma, prijetima na tirnici viseče tračne proge. V vlakovni kompoziciji so lokomotiva in štiri dvižne gredi, na katere obesimo tovor. Maksimalna teža tovora, ki ga lahko prepeljemo, je 3500 do 4500 kg, odvisno od naklona proge, po kateri vozimo. Trenutno obratuje v jamah Premogovnika Velenje 11 takšnih lokomotiv.

Slika 5: Viseča dizelska lokomotiva



3.1.4 VOZNE ENOTE Na vozne enote nalagamo material in opremo, vozne enote pa transportiramo na želeno mesto v jami oziroma odpeljemo iz jame, nato jih na površju razložimo in zopet naložimo za jamo. V Premogovniku Velenje imamo več vrst voznih enot, ki jih uporabljamo za prevoz materiala in opreme. Trenutno premoremo 2156 voznih enot različnih tipov. Izbira vozne enote je odvisna od transportiranega materiala in opreme ter vrste odlagalnega mesta v jami. Najbolj številne vozne enote v Premogovniku Velenje so kesoni K1 in K7 ter palete P1. Keson K1 Ta vozna enota se uporablja za prevoze manjših strojnih delov in sipkih materialov. Za prevoze sipkih materialov ima keson K1 tudi pokrov.

Slika 6: Keson K1 s pokrovom

Keson K7 To je najbolj uporabna vozna enota v Premogovniku Velenje, saj z njo transportiramo vse, od lesa, ločnega podporja, strojnih delov do sipkih materialov, kot so beton in malta.

Slika 7: Keson K7



Paleta P1 To je tako imenovana 'cicka'. Uporablja se za prevoz lesa in raznih strojnih delov, ki jih zaradi dolžine ne nalagamo v kesone.

Slika 8: Paleta P1 3.2 TRANSPORT MATERIALA IN OPREME V PREMOGOVNIKU VELENJE Transport materiala in opreme delimo na:

transport materiala in opreme v jamo, transport materiala in opreme v jami, transport materiala in opreme iz jame.

Odgovornosti v procesu poslovanja so odvisne od različnih služb oziroma posameznika, ki sodeluje v procesu odgovornosti v poslovanju transporta materiala in opreme. Za pravilno nalaganje, označevanje voznih enot, dostavo do ranžirne postaje RP1, prevzem na ranžirni postaji RP2 in predajo spremne dokumentacije je odgovoren I. P. HTZ. Za pravilen in pravočasen transport materiala in opreme, kakor tudi za sledljivost voznih enot materiala in opreme od RP1 v jamo, po jami in iz jame do RP2, pa je odgovoren jamski transport. Zbiranje naročil za transport materiala in opreme v jamo Naročilo za transport materiala in opreme v jamo v pisni obliki na obrazec OBR-063 Interna potreba naroča poslovodja oziroma oseba, ki jo določi vodja stroškovnega mesta. Naročilo mora biti pravilno izpolnjeno z vsemi zahtevanimi podatki, v nasprotnem primeru dispečerska služba I. P. HTZ ne prevzame odgovornosti glede dviga materiala oziroma dostave materiala ali opreme v jamo. Naročilo materiala in opreme vnese v računalnik naročnik oziroma oseba, ki jo je določil vodja stroškovnega mesta. Vsa naročila za transport materiala in opreme v jamo se zberejo v dispečerski službi I. P. HTZ preko računalniškega sistema do 10. ure en dan pred realizacijo naročil. Dispečerska služba I. P. HTZ preveri vnesena naročila ter pripravi dokumentacijo za spremljanje voznih enot, naloženih z materialom in opremo. Po pregledanem naročilu gredo podatki naprej v izdelavo spremne dokumentacije, ki jo pripravi dispečerska služba I. P. HTZ.



Odjava materiala in opreme poteka preko dispečerske službe I. P. HTZ do 7. ure na dan realizacije naročenega materiala in opreme za jamo. Izpolnjeni dokument Odpoved naročenega materiala in opreme za transport v jamo naročnik dostavi v dispečerski center I. P. HTZ do prej omenjene ure. V dispečerskem centru I. P. HTZ se izpelje postopek za odpoved materiala.

Slika 9: OBR-063 Interna potreba

Izdelava spremne dokumentacije Na podlagi prejetih naročil dispečer v dispečerskem centru pripravi Evidenčni list vozne enote, spremno dokumentacijo za nalaganje materiala na vozne enote. Nato pristopi k sortiranju le-teh po vrstah materiala ter vrstah nakladanja na vozne enote. Napravi sumarni izpis naročil, ki je osnova za planiranje del v dispečerski službi. Izpis posreduje vodji dispečerske službe ter nadzorniku, zadolženemu za izvajanje materialnega toka. Nakladanje materiala in opreme Pred nakladanjem naročenega materiala in opreme je treba predhodno pripraviti ustrezne vozne enote. Dispečerji, odgovorni za določene materiale, prevzamejo dokumente v dispečerskem centru, nakar začnejo nakladati material in opremo na vozne enote. Ko je material naložen, dispečer s pomočjo prenosnega terminala poknjiži naloženi material ter številko in tip vozne enote, bar codo. Nato odide v dispečerski center, kjer dobi nalepko, ki jo nalepi na ustrezno mesto vozne enote. Tako opremljene in naložene vozne enote strojnik talne lokomotive transportira po tiru na ranžirno postajo RP-1. Tu je treba vozne enote ranžirati oziroma razporediti na posamezne tire glede na smer transporta po jami. Vozne enote nato prevzame Klasirnica, ki jih transportira po jašku v jamo. Za izredne tovore, ki se nalagajo na vozne enote in transportirajo v jamo po jašku, se dispečer v dispečerskem centru predhodno



dogovori s službo Klasirnice. V primeru, da je za transport naročen kamionski prevoz Triada –Hrastovec, dispečer naloži material in opremo na kamion oziroma tovorno vozilo, ki ga predhodno naroči vodja dispečerske službe pri pogodbenih izvajalcih. Vodja dispečerske službe napiše spremne dokumente za izvoz materiala in opreme izven območja NOP. 3.2.1 TRANSPORT MATERIALA IN OPREME V JAMO Dan, preden gre material v jamo, dobi dispečerska služba jamskega transporta od dispečerske službe I. P. HTZ Sumarni izpis voznih enot po vrstah materiala. Podatke iz tega izpisa prepiše dispečer transporta v obrazec Dnevna evidenca naročila in realizacije materiala. Ko pripelje I. P. HTZ material do ranžirne postaje pri jašku, preda prevzemalcu transporta Evidenčni list vozne enote. Prevzemalec pregleda dostavljene dokumente in preveri delovanje vozne enote. Če ugotovi pomanjkljivosti, vozno enoto zavrne in o tem obvesti dispečerski center I. P. HTZ ter naročnika. Na ranžirni postaji RP-1 se vozne enote razporedijo po vrstah materiala, posameznih področjih oziroma tako, kot je določena prioriteta glede dostave materiala in opreme v jamo. Prioriteto naroči naročnik v dispečeski center. Evidenčni list vozne enote nato prevzemalec preda dispečerju transporta, ki podatke vnese v obrazec Dnevna evidenca naročila in realizacije materiala. Dispečer transporta naslednji dan prepiše podatke iz obrazca Dnevna evidenca naročila in realizacije materiala v knjigo Dnevno poročilo o naročilu in realizaciji materiala in opreme v jamo. Transport materiala po jašku izvaja Klasirnica, ki pri jašku prevzame material, naložen na vozne enote, in ga skladno z Navodili št. 936 transportira po jašku do ranžirne postaje K-43. Odgovorna oseba, ki skrbi za pravilen potek dela in koordinacijo z drugimi udeleženci v transportu, je nadzornik prevoza Klasirnice. Intervencijski transport materiala in opreme v jamo Intervencijski transport je nujen transport materiala in opreme, ki je potreben zaradi strojelomov, požarov in v primerih, v katerih bi bilo ogroženo življenje in zdravje zaposlenih. Naročilo vnese v računalnik naročnik sam oziroma pooblaščena oseba, kopijo podpisanega dokumenta pa dostavi v dispečerski center I. P. HTZ. Dokument OBR-063 Interna potreba INTERVENCIJA mora podpisati dežurni rudnika ali tehnični vodja obrata. Po vnesenem intervencijskem naročilu se ta avtomatsko izpiše v dispečerski službi I. P. HTZ. Dispečerska služba I. P. HTZ obvesti dispečersko službo jamskega transporta, da je sprožena intervencija. Dispečerska služba jamskega transporta je dolžna spremljati potek intervencije do končne realizacije. V popoldanski izmeni poteka intervencijski postopek podobno, le s to razliko, da dobi podatke dispečerski center I. P. HTZ od nadzornika v jami ali dežurnega rudnika. V nočni izmeni poteka intervencijski postopek na enak način kot v popoldanski izmeni, s to razliko, da se dokumenti in vnos podatkov opravijo naslednji delovni dan. Dispečerska služba I. P. HTZ je v sodelovanju s službami, ki nakladajo material oziroma opremo, odgovorna, da se intervencijski transport opravi v najkrajšem možnem času. Intervencija ima prioriteto pred ostalimi rednimi naročili. Izredni transport materiala in opreme v jamo To je transport materiala in opreme, dimenzije katere presegajo gabaritne mere, določene za normalni transport materiala in opreme (tovor naložen na vozne enote, ki presega 4 m dolžine, 1,5 m širine, 1 m višine in mase 6 ton). Naročnik, ki naroča material oziroma opremo za transport v jamo, mora pod rubriko tip vozne enote v računalniku vpisati X1, kar pomeni



izredni transport materiala oziroma opreme. Za takšen način transporta v jamo se mora dispečerska služba I. P. HTZ predhodno dogovoriti z dispečersko službo jamskega transporta. Dispečerska služba jamskega transporta pa se dogovori s službo, ki opravlja transport po jašku. Odgovorna oseba transporta po jašku je nadzornik prevoza Klasirnice. Za izredni prevoz po jašku se šteje prevoz dolgih predmetov dolžine največ 8 m. Prevoz se opravlja s posebno košaro po navodilih Navodila za prevoz dolgih predmetov po jašku NOP. Takšen prevoz mora biti dogovor med dispečersko službo I. P. HTZ, dispečersko službo jamskega transporta in odgovorno osebo prevoza po jašku. Pod izredni transportni prevoz štejemo tudi transport nevarnega in izredno občutljivega tovora. Transport nafte se opravi na začetku dopoldanske izmene, v izjemnih primerih na začetku popoldanske izmene. Po prispeli prazni naftni vozni enoti iz jame se ta po potrebi opere in pripravi za točenje plinskega olja. Na začetku delovnega dne dispečer transporta naroči, po predhodnem dogovoru z vzdrževalcem VDL v jami, potrebno količino plinskega olja. Dokumentacijo pripravi dispečerski center I. P. HTZ. Transport nafte spada pod izredne prevoze. Prekladanje razstreliva iz cestnih prevoznih sredstev v jamske vozne enote se opravlja na posebnem, za ta namen določenem mestu. Vozne enote za prevoz razstreliva morajo biti pripravljene na tiru in jih dostavi dispečerska služba I. P. HTZ po predhodnem naročilu za dostavo praznih voznih enot za potrebe prevoza razstreliva. Prekladanje in transport potekata v popoldanski izmeni ob 15. uri. Ostale zahteve v zvezi s prekladanjem in transportom razstreliva so predpisane z varnostnimi ukrepi pri ravnanju z razstrelilnimi sredstvi in v navodilih za prevoz razstrelilnih sredstev v jamah Premogovnika Velenje ter v navodilih za transportiranje razstrelilnih sredstev z motornimi vozili na površini ter v javnem cestnem prometu. Tudi transport razstreliva sodi med izredne prevoze. Spremljanje materialnega toka Dispečer transporta v dispečerskem centru je dolžan spremljati potek materialnega toka od naročila do dostave končnemu uporabniku. Za vse informacije se mora naročnik obračati na dispečerja v dispečerskem centru. Dispečer na zahtevo vodje izdeluje tudi razna poročila iz obstoječega zapisa za opravljeno delo. 3.2.2 TRANSPORT MATERIALA IN OPREME V JAMI Klasirnica prestavi vozne enote, naložene z materialom in opremo, od jaška po verižni vleki do ranžirne postaje na K-43. Tu strojevodja AKU lokomotive z ročnim terminalom za črtno kodo skenira evidenčni list vozne enote, na katerem je črtna koda (bar coda) ali številka vozne enote. Podatki se nato iz ročnega terminala prenesejo preko radijske postaje v dispečerski center I. P. HTZ, kar pomeni, da je vozna enota prevzeta. Od ranžirne postaje K-43 poteka transport materiala in opreme do razkladalno-nakladalnih mest z AKU lokomotivami. Od razkladalno-nakladalnih mest jamski transport material in opremo dostavlja z VDL (viseča dizelska lokomotiva). Ko vozna enota pripelje do končnega uporabnika, strojevodja VDL z ročnim terminalom za črtno kodo skenira evidenčni list vozne enote in vpiše odlagalno mesto. Podatke nato v območju delovanja prenese preko radijske postaje v dispečerski center. Z dostavo materiala in opreme na naročeno odlagalno mesto je transport zaključen. Jamski transport je odgovoren, da je material najpozneje v 24 urah, od trenutka, ko je bil naložen, dostavljen na zahtevano mesto v jami. O tem, da je vozna enota dostavljena na zahtevano lokacijo, mora obvestiti naročnika. Material in oprema, ki ju



razkladajo naročniki, morata biti razložena z voznih enot in palet (kesonov oziroma kontejnerjev) najpozneje v 24 urah od trenutka, ko je bil naročnik obveščen, da je material prispel na naročeno mesto. Za material in opremo, ki se bosta nakladala v jami in transportirala na drugo delovno mesto v jami, mora naročnik pri poslovodji transporta vozne enote naročiti en dan pred nakladanjem. Za material in opremo, ki se transportirata, mora naročnik definirati način obešanja (označiti mesta pritrditve), če material in oprema nista v voznih enotah. Vozne enote morajo biti naložene tako, da ne prekoračijo dovoljenih mer in tež. Težišče mora biti čim bližje središču vozne enote. Naložene vozne enote, pripravljene za transport, se opremijo z evidenčnim listom za transport po jami, ki mora biti izpolnjen z zahtevanimi podatki. O končanem nalaganju in možnem transportiranju se obvesti poslovodjo transporta. Odgovornost za pravilno nalaganje voznih enot in opremljanje voznih enot z evidenčnimi listi je v pristojnosti naročnika. 3.2.3 TRANSPORT MATERIALA IN OPREME IZ JAME Služba, ki opravlja transport materiala in opreme iz jame, mora pripraviti ustrezne in številčno potrebne prazne vozne enote. Če v jami ni dovolj praznih voznih enot, mora služba za izvajanje transporta naročati prazne vozne enote preko dispečerske službe jamskega transporta. Naročilo za vozne enote za transport iz jame mora dati poslovodja, naročnik, poslovodji transporta en dan pred nakladanjem v pisni obliki na obrazcu Naročilo voznih enot. Poslovodja jamskega transporta mora poskrbeti, da so vozne enote pripeljane na zahtevano mesto, kjer bo potekalo nakladanje. Po opravljenem nakladanju se vozne enote opremijo z evidenčnim listom za transport iz jame, ki mora biti izpolnjen z zahtevanimi podatki. Odgovornost za pravilno nakladanje je v pristojnosti služb, ki material nakladajo. Ko je vozna enota naložena in opremljena z evidenčnim listom, poslovodja transporta poskrbi za transport iz jame. Prav tako je transport zadolžen za takojšnje spravilo praznih voznih enot iz jame. Transport po jašku opravlja Klasirnica.



ZBIRANJE NAROČIL IN PRIPRAVA DOKUMENTOV

RAČ.-DISP.CENTER

IZDELAVA DOKUMENTOV IN PLANOV

ODJAVA MATERIALA

PRIPRAVA MAT.,OPREME TER VOZNIH ENOT

TRANSPORT V JAMO IN IZ JAME

NAKLADANJE MAT. IN OPREME NA VOZ. ENOTE

EVIDENTIRANJE VOZNIH ENOT

6PREVZEM VOZNE ENOTE Z

MAT. IN OPREMO NA RANŽIRNI POSTAJI K-43

8TRANSPORT MAT. IN OPREME

PO JAŠKU IZ JAME

9PREDAJA VOZNE ENOTE Z

MATATERIALOM IN OPREMO NA RP2

2NAROČILO MAT. IN OPREME

ZA TRANSPORT

1NAROČILO ZA IZREDNI

TRANSPORT

3NAROČILO ZA

INTERVENCIJSKI TRANSPORT

KONTROLA NAROČIL ZA TRANSPORT V JAMO

5TRANSPORT MATERIALA IN OPREME PO JAŠKU V JAMO

7TRANSPORT MATERIALA IN

OPREME V JAMI

IP HTZ4

I.P HTZ

10 IZDELAVA POROČIL

Diagram 1: Potek transporta materiala in opreme v jamo in iz jame



Matrika 1: Dokumenti/zapisi in odgovornosti za transport v jamo in iz jame

3.3 KRITIČNA ANALIZA Pri naročilu materiala in opreme prihaja pogosto do nepravilnosti. Največkrat je za material in opremo naročeno premalo ustreznih voznih enot, se pa tudi zgodi, da je naročenih voznih enot preveč. Naročnik mora ročno vnašati vsako postavko, čeprav je v sklopu določenega stroja. Naročnik večinoma pozna in ve na pamet, katere sestavne dele stroja mora naročiti, se pa zgodi, da ne ve kakšne in koliko voznih enot mora naročiti za določen stroj ali opremo, česar tudi ni dolžan vedeti. Seveda pa se lahko pri naročeni količini materiala in opreme, številu voznih enot ipd, tudi zmoti. Pravilnost in s tem tudi ustreznost naročila temelji predvsem na naročnikovem znanju in sposobnosti pomnenja podatkov. Dispečer mora pred izdelavo spremne dokumentacije vsako naročilo preveriti, kar je zelo zamudno opravilo. Če najde napako, jo mora odpraviti. Zato je velikokrat potrebna telefonska komunikacija z naročnikom, da se naročilo uskladi in popravi. Ker pa je naročnik dosegljiv samo do osme ure dopoldan, nakar odide na jamsko delovišče, se nemalokrat zgodi, da se nepravilnosti v naročilu ne da odpraviti, ker dispečer preprosto ne ve, kaj natančno je želel naročnik naročiti. Med drugim se tudi dogaja, da dispečer kakšen material, ki je napačno naročen, preprosto spregleda. Posledično se izdela dokumentacija z napačnimi smernicami za nalaganje materiala in opreme. Za popravek takšnega naročila je potrebno še več časa in

Izvajalci, ki dokumente oziroma zapise odobrijo, prejmejo, posredujejo in arhivirajo.

LEGENDA: Odgovornosti: P – pregleda (odobri), I – izdela, + vodi

izvajanje, Periodičnost poročil: D – dnevno, M – mesečno, PP –

po potrebi

ŠT. AKT.

AKTIVNOST OZNAKA

DOKUMENT /ZAPIS

Vod

ja j

amsk

e st

rojn

e sl

užb

e

Nar

očn

ik

Pos

lovo

dja

tra

nsp

orta

Dis

peč

er I

. P. H

TZ

Teh

nol

og t

ran

spor

ta

Dež

. P. V

.

Per

iod

ičn

ost

izd

aje

dok

um

enta

4 Evidentiranje voznih enot

Obr. T-7

Evidenčni list vozne enote

I PP

4 Evidentiranje voznih enot

Obr. T-8

Evidenčni list intervencija

I PP

2 Naročilo mat. in opr. za transport

Obr. 063 Interna potreba I PP

3 Naročilo za interven. transport

Obr. 063 Interna potreba INTERVENCIJA

I P PP

10 Izdelava poročil Obr. 130 Popis v. e. iz jame I D

10 Izdelava poročil Obr. 130 Stanje v. e. na tirih I D

10 Izdelava poročil Obr. 130 Odpoved materiala I D

10 Izdelava poročil Obr. 130 Dnevno poročilo P I D

10 Izdelava poročil Obr. 130 Analiza transporta P I M



napake največkrat ne more odpraviti sam, posredovati mora med drugim tudi operater programa. Zaradi nepravilnega vnosa so nepravilni tudi zbirniki materiala in opreme zaradi česar so kasneje pri planiranju le-ti neuporabi. Potrebno je ročno štetje evidenčnih listov za vozno enoto, da se dobi realna vsota naročenih voznih enot. Zaradi takšnih in drugačnih nepravilnosti so v službi dispečiranja težave, ki se odražajo z izgubo časa pri organizaciji dela, s tem pa nastajajo nepotrebni stroški. Skoraj nemogoče je planirati delo in vozne enote na podlagi predvidenega obsega prizvodnje. Z implementacijo transportnih kosovnic v informacijski sistem, bi naročniku le-ta predlagal vozno enoto, ki ustreza določenemu materialu oz. opremi, glede na težo in mere. Implementirane transportne kosovnice bi morale rešiti večino težav povezanih s transportiranjem materiala in opreme v jamo. Delo bo potekalo hitreje, brez nepotrebnih nejasnosti in nesoglasij, planiranje dela pa bo postalo bolj enostavno, saj bodo na razpolago tudi podatki, ki so nujno potrebni za evidenco in spremljanje materialnega toka v jamo.



4 PRENOVA PROCESA S POMOČJO INFO. SISTEMA MFG/PRO Leta 2005 smo v Premogovniku Velenje pričeli uvajati sistem MFG/PRO ameriške firme QAD. Uporaba je predvidena za področje poslovnega sistema Premogovnika Velenje, d. d. V poslovnem sistemu je uporaba smiselno prilagojena posamezni članici sistema oziroma njeni specifični dejavnosti. Osnovni namen je razvoj nove uporabniške programske opreme za informacijsko podporo delovanja obstoječih ali novih poslovnih funkcij in njihovemu čimbolj učinkovitemu delovanju. Razvoj vključuje analizo obstoječega stanja, načrtovanje, izdelavo in uvajanje uporabniške programske opreme. Vključuje tudi posodobitev obstoječih računalniških aplikacij z novimi tehnologijami. V to kategorijo sodijo vse spremembe, ki so nastale kot posledica novih potreb po obvladovanju podatkov in informacij. Vse aktivnosti so usmerjene k cilju, da se z izbiro ustrezne računalniške in komunikacijske tehnologije zasnuje ustrezna baza podatkov in da se izdelajo računalniški programi tako, da bo delovanje informacijskega sistema čimbolj hitro, zanesljivo in poceni. Pred pričetkom uvajanja novega računalniškega sistema je bilo treba opredeliti lastništvo posameznih skupin menijev in sistema dodeljevanja uporabe menijev in skupin uporabnikom v poslovnem informacijskem sistemu MFG/PRO. Dostop do menijev v informacijskem sistemu je dodeljen s tako imenovanimi uporabniškimi skupinami menijev (v nadaljevanju skupine). Skupine so množica menijev v informacijskem sistemu MFG/PRO. Skupina se na koncu dodeli uporabniku, ki mora imeti dodeljeno uporabniško ime. Tako mu je omogočen dostop do menijev, ki so dodeljeni posamezni skupini. Meniji se izključno dodeljujejo skupini, nikoli uporabniku. Uporabnik lahko ima dodeljenih več skupin. Na takšen način ima dostop do unije menijev dveh ali več skupin. Skupine so določene na osnovi modeliranih procesov in določil vodij služb ter ključnih uporabnikov. Vodja razvoja in organizator računalniških aplikacij s strani službe informatika in vodja projekta s strani bodočih uporabnikov so skupaj izdelali podrobno analizo zahtev, ki vključuje analizo funkcij in vhodnih podatkov, izhodne podatke, opise postopkov ter izglede zaslonskih slik in poročil. Organizator računalniških aplikacij je zasnoval računalniške aplikacije (podatkovne zbirke in njihove povezave) in izdelal računalniške programe. Vodja razvoja je spremljal izdelavo računalniške aplikacije in po potrebi organiziral posvetovalne sestanke z vodjo projekta. Testiranje programov je potekalo v testnem okolju. V tej fazi so se vključili tudi končni uporabniki, ki so programe testirali z realnimi podatki. Vodja projekta je moral potrditi pravilnost izvedbe projekta. Zahtevki za razvoj računalniških aplikacij, ki presegajo okvir službe informatike, so bili posredovani ustreznim organizacijam. Spremljanje realizacije pa ostaja na nivoju uporabnikov. Vsak material in oprema imata svojo šifro. Če želimo spoznati transportne kosovnice in njihov vnos v bazo podatkov, se moramo najprej soočiti s šifriranjem le-teh. 4.1 ŠIFRIRANJE POSTAVK Šifriranje postavke poteka v službi Standardizacije PV enotno za PV in HTZ. Šifriranje se izvaja na osnovi pisnega dokumenta OBR-001 Zahtevek za otvoritev šifre postavke, ki ga izpolni tehnolog in kasneje potrdi vodja službe. Celoten postopek poteka na osnovi pravilno izpolnjenega obrazca v pisni obliki, ki ga izpolni odgovorni tehnolog, odgovorna oseba pa potrdi. Standardizer na osnovi zahtevka najprej v bazi MFG/PRO preveri, ali določena postavka obstaja. V primeru, da je postavka že odprta, vpiše šifro v obrazec in ga po pošti



vrne tehnologu. V nasprotnem primeru izvede šifriranje postavke s pomočjo programa CIM ali pa preprosto ročno vnese podatke v bazo. Izpolnjeni obrazec arhivira, kopijo pa vrne tehnologu. Po končanem postopku izvede povezavo postavke s sedeži PV ali HTZ. Šifriranje postavke (določitev šifre) izvaja standardizer ročno na osnovi lastnega seznama prostih šifer postavk. Materialne postavke se šifrirajo z numerično oznako. Storitvene postavke na prvem mestu dobijo oznako S in pripadajočo klasifikacijsko ali zaporedno številko. Za določitev šifre storitvene postavke je odgovoren tehnolog. Vsak artikel ima odgovornega tehnologa, ki je odgovoren za tehnološki del materialnega poslovanja. Tehnologa določi vodja službe, standardizer pa mu podeli ustrezno številko – oznako. Da lahko tehnolog naroča postavke, mora od službe Informatika pridobiti ustrezno uporabniško ime (username), ki mu dovoljuje delo na informacijskem sistemu. Za nevarne snovi je dolžan tehnolog skupaj z obrazcem za otvoritev postavke dostaviti varnostni list, ki ga pridobi od proizvajalca ali dobavitelja. Postavko in pripadajoči Varnostni list standardizer evidentira v registru nevarnih snovi in določi klasifikacijo. V primeru, da je postavka nevarna snov, jo mora potrditi tudi pooblaščenec za okolje PV. Za vsako postavko je možno določiti alternativno mersko enoto, ki omogoča lažje naročanje in izdajo postavk. Osnovna merska enota je tista, ki jo določimo pri odpiranju postavke in se po uporabi ne sme več spreminjati, razen v soglasju z računovodsko službo. Določitev alternativne merske enote je posebej smiselna za črno in barvno metalurgijo, kjer se v večini primerov naročajo izdelki pri dobavitelju v kilogramih, v praksi pa jih potrebujemo v metrih. Za določitev alternativne merske enote je odgovoren tehnolog po lastni presoji. Podatke pa na osnovi pisnega zahtevka v bazi MFG ažurira služba Standardizacije.

Vrednost Komentarji

BREZ MERSKE ENOTE cm Centimeter ČL Člen D Dan D2 Decimeter (kvadratni) D3 Decimeter (kubični) DM Decimeter Ga Garnitura GJ Giga joul GR Gram Kg Kilogram KO Kos KP Komplet L Liter M Meter M2 Meter (kvadratni)

Tabela 1: Alternativne merske enote



Diagram 2: Potek urejanja matičnih podatkov postavke



4.2 IMPLEMENTACIJA TRANSPORTNIH KOSOVNIC V prejšnjem informacijskem sistemu so bile tako kosovnice kot tudi normativi že izdelani in so se tudi praktično uporabljali, vendar je njihovo posodabljanje zastalo. Za nove stroje in opremo le-teh ni bilo, pa tudi novemu informacijskemu sistemu ne ustrezajo. Nove tehnologije in nove smernice so zahtevale razvijanje informacijske podpore za potrebe logistike, ki jamska delovišča oskrbuje z materiali in opremo. Opredeljena je bila fazna vzpostavitev, skladno z razvojem logistike z dvema ključnima nalogama:

skladiščenje materiala in opreme s prevzemi in izdajo, dispečiranje materiala in opreme naročnikom na dogovorjene lokacije in obratno.

Pri skladiščenju ter dispečiranju materiala in opreme smo vključili mobilne terminale, ki odčitavajo material in vozne enote, na katerih so nameščene kode. Da pa so se na vozne enote lahko namestile kode, je bilo treba ves vozni park prej evidentirati in označiti z identifikacijsko številko. Ker se bosta material in oprema, ki se nalagata na vozne enote, v prihodnje beležila s prenosnimi terminali na mestu nalaganja, bo moralo biti naročilo točno in s pravimi količinami. Če bo naročilo napačno, materiala in vozne enote ne bo možno odpremiti v jamo in na delovišče. Postopek bo treba ustaviti, kar pa pomeni dodatno zgubo časa in s tem povečanje stroškov. Ta postopek narekuje izdelavo kosovnic, ki se bodo vnesle v bazo podatkov in služile kot osnova za naročilo materiala in opreme s strani naročnika. 4.2.1 UREJANJE ŠIFRE KOSOVNICE

Slika 10: Prvi korak urejanja šifre kosovnice



Koda KOS: V polje je treba vnesti predpono T (kot transportna) in šifro postavke oziroma kosovnice. Opis: V polje je treba vnesti opis kosovnice. EM: V polje je treba vnesti enoto mere. Ta je ponavadi enaka, kot osnovna enota mere postavke. Komentarji: Opcija Da odpre okno za vnos komentarja oziroma opisa kosovnice. V to polje je treba obvezno vnesti Da in dodati opis postavke v komentarje.

Slika 11: Drugi korak urejanja šifre kosovnice

V komentarje je obvezno treba vnesti opis kosovnice, ker se le-ta prikazuje na listah vrednosti kosovnic. Komentar (opis) je treba vnesti po naslednjem postopku: v prvem polju Stran pustimo vrednost 1 (ena) – ta vrednost je predlagana ob prvem vnosu

in je ni možno spremeniti, v polje Glavna referenca mora biti vnesena enaka šifra, kot je šifra kosovnice, ki je

vnesena v polje Koda KOS – ta vrednost je predlagana ob prvem vnosu, polje Tip pustimo prazno, v polje Jezik lahko vnesemo vrednost SI (slovenski jezik) – ni obvezno, polje Stran (za jezikom) pustimo prazno, v prvo vrstico komentarja vnesemo opis kosovnice.



4.2.2 UREJANJE TRANSPORTNE KOSOVNICE

Slika 12: Prvi korak urejanja transportne kosovnice

Nadr. postavka: V polje se vnese šifra nadrejene postavke kosovnice iz šifranta, ki je na tem polju. Šifra kosovnice mora obstajati v šifrantu kosovnic.

Slika 13: Drugi korak urejanja transportne kosovnice



Postavka komponente: V polje je treba vnesti postavko komponente transportne kosovnice (postavka, ki je del kosovnice). Postavka mora obstajati v šifrantu postavk. Polje je obvezno. Pozicija vozne enote: V polje je treba vnesti številko pozicije vozne enote. To pomeni, da bodo postavke z isto pozicijo vozne enote naložene na isto vozno enoto. S tem podatkom določamo, katere postavke bodo naložene na isto vozno enoto, zato je treba ta podatek pred vnosom preveriti, ker ima odločilen vpliv na število in vsebino vozne enote. V primeru, da je vnesena napačna pozicija vozne enote, je treba komponento transportne kosovnice izbrisati v celoti in jo ponovno vnesti. Rezultat nepravilnega vnosa tega podatka je najbolj viden na evidenčnem listu v dispečingu in popravljanje takega dokumenta pomeni dodatne stroške. Primer: če gredo vse komponente kosovnice na isto vozno enoto, je v polju Pozicija vozne enote za vse komponente enaka vrednost (npr. številka 1). Če je vsaka komponenta kosovnice naložena na različno vozno enoto, je treba v polje Pozicija vozne enote za vse komponente vnesti različne vrednosti. Polje je obvezno. Učinek od: Polje je namenjeno vnosu datuma začetka veljavnosti komponente sestavnice. Polje ni obvezno. Konec učinka: Polje je namenjeno vnosu datuma konca veljavnosti komponente sestavnice. Polje ni obvezno.

Slika 14: Tretji korak urejanja transportne kosovnice

Sedež: V polje je treba vnesti šifro sedeža, ki hkrati določa tudi sedež, ki bo avtomatsko vnesen na pozicijo materialnega naloga. To pomeni, da so lahko (če je potrebno) komponente kosovnice na različnih sedežih. Sedež na glavi materialnega naloga (naročila) ob vnosu transportne kosovnice nima v tem primeru nobenega vpliva, ker se na pozicijo tega dokumenta zapiše sedež, ki je vnesen v tem polju. Polje je obvezno. Količina: V polje je treba vnesti količino komponente postavke, ki je potrebna za eno enoto nadrejene postavke. Polje je obvezno.



Tip vozne enote: V polje je treba vnesti šifro vozne enote. Na polju je lista vrednosti voznih enot. Vozno enoto je treba vnesti le na eni komponenti kosovnice od tistih komponent, ki se nalagajo na isto vozno enoto (v polju Pozicija vozne enote imajo enako vrednost). Število voznih enot: V polje je treba vnesti potrebno število voznih enot za prevoz komponente kosovnice. Število voznih enot je treba vnesti le na eni komponenti kosovnice od tistih komponent, ki se nalagajo na isto vozno enoto (v polju Pozicija vozne enote imajo enako vrednost). V zgornjem primeru (slika 25) pomeni, da je treba za prevoz 2 kosov postavke 546737 uporabiti 0,2 vozne enote. Če torej naročimo 5 kosov transportne kosovnice T588591, dobimo eno vozno enoto z desetimi kosi postavke 546737. Če pa naročimo 6 kosov transportne kosovnice T588591, dobimo dve vozni enoti z dvanajstimi kosi postavke 546737 (na vsaki vozni enoti 6 kosov). Šifra paketa: V polje je treba vnesti šifro paketa. V polju je lista vrednosti paketov. Polje je obvezno in je namenjeno združevanju postavk na poročilih dispečinga. Vnesene postavke v tem programu lahko pogledamo tako, da se postavimo na polje Postavka komponente in s smerno puščico na tipkovnici prelistamo vnesene postavke. V primeru napačnega vnosa podatkov na komponentah transportne kosovnice je treba podatke popraviti v tistih poljih, ki so napačna (npr.: sedež, količina, paket, vozna enota). V primeru, da je vnesena napačna pozicija vozne enote, je treba komponento transportne kosovnice izbrisati v celoti in jo ponovno vnesti. Izbris komponente se naredi tako, da se s kurzorjem postavimo na polje količina in pritisnemo tipko F5. Na ekranu nam prikaže vprašanje:

Slika 15: Prikaz vprašanja

Odgovor Da pomeni potrditev izbrisa, odgovor Ne pomeni, da komponente ne bomo izbrisali. V programu za urejanje transportnih kosovnic je dodanih nekaj kontrol: v polje sedež je možno vnesti le tiste sedeže, ki obstajajo v bazi in ta podatek je obvezen

na vsaki postavki transportne kosovnice, vsaka postavka transportne kosovnice mora biti povezana s sedežem, ki ga hočemo vnesti;

če postavka ni povezana s sedežem, ki ga hočemo vnesti v polje Sedež, dobimo sporočilo o napaki:



Slika 16: Sporočilo o napaki kombinacije

V tem primeru je treba postavko povezati s sedežem v programu: če je na postavki komponente vnesena vozna enota, je treba vnesti tudi število voznih

enot, ki mora biti večje od nič, vozno enoto in število voznih enot je možno vnesti le na eno od postavk kosovnice, ki

imajo v polju Pozicija vozne enote enako vrednost. Vnesti je možno le vozno enoto, ki je vnesena v šifrantu voznih enot. Če vozne enote ni v šifrantu voznih enot, dobimo sporočilo o napaki. V tem primeru je treba preveriti, ali smo vnesli pravilno šifro vozne enote oziroma se povezati s službo standardizacije za vnos ustrezne vozne enote v šifrant voznih enot,

na vsako postavko transportne kosovnice je treba vnesti šifro paketa iz šifranta paketov in če vnesemo napačno šifro paketa, dobimo sporočilo o napaki:

Slika 17: Sporočilo o napaki šifre

V tem primeru je treba preveriti, ali smo vnesli pravilno šifro paketa oziroma se s službo standardizacije dogovoriti za vnos ustreznega paketa v šifrant paketov. Za kontrolo in prikaz vnesenih podatkov je izdelan izpis transportnih kosovnic.



Slika 18: Izpis transportnih kosovnic

4.2.3 NAROČANJE S POMOČJO TRANSPORTNE KOSOVNICE Transportne kosovnice Premogovnika Velenje so namenjene za pomoč pri vnosu jamskega naročila. Vnos glave materialnega naloga je treba narediti po standardnem postopku. Po vnosu glave materialnega naloga se odpre novo okno:

Slika 19: Prvi korak naročanja s pomočjo transportne kosovnice



S pritiskom na Enter dobimo naslednje polje:

Slika 20: Drugi korak naročanja s pomočjo transportne kosovnice

Na tem polju je lista vrednosti transportnih kosovnic, ki morajo biti pravilno vnesene. Izberemo postavko iz liste vrednosti oziroma jo ročno vnesemo (če jo poznamo). Pritisnemo Enter ali F2 in v polje Količina vnesemo potrebno količino.

Slika 21: Tretji korak naročanja s pomočjo transportne kosovnice



Po vnosu količine pritisnemo Enter ali F2 in kurzor se postavi na naslednjo pozicijo.

Slika 22: Četrti korak naročanja s pomočjo transportne kosovnice

Tako lahko vnesemo več različnih transportnih kosovnic. Ko smo končali z vnosom, pritisnemo tipko Esc (escape) in program nas postavi na prvo pozicijo materialnega naloga, kjer lahko nadaljujemo po standardnem postopku. Program je avtomatsko formiral materialni nalog iz podatkov transportne kosovnice. Podatki na pozicijah materialnega naloga so formirani tako, kot je določeno v transportni kosovnici – negrupirano. Pravilno nalaganje voznih enot je definirano na evidenčnem listu vozne enote, ki se izpiše tako, kot se postavke nalaga na posamezno vozno enoto (po vrstnem redu). Na evidenčnem listu vozne enote se vidi rezultat pravilno ali nepravilno definirane transportne kosovnice. Če ni treba popravljati oziroma dodajati podatkov materialnega naloga, dvakrat pritisnemo tipko Esc in zapremo program za vnos materialnega naloga. Na tako kreirani materialni nalog ni možno dodajati novih transportnih kosovnic. V primeru, da je treba dodati novo transportno kosovnico na obstoječi materialni nalog, je treba vnesti pozicije materialnega naloga ročno, po standardnem postopku.



M A T E R I A L IV O Z N E E N O T E

P O D A T K I Z A T R A N S P O R T N O

K O S O V N I C O

L O K A C I J A T R A N S P O R T A

T R A N S P O R T N A K O S O V N I C A

S T A N D A R D I Z A C I J A

P R E N O S V B A Z O ( I S )

N A K L O NZ M O G L J I V O S T

V I S E Č I H L O K O M O T I V

N A V O D I L A I N F O R M A T I K E

T E H N O L O G

P R E G L E D K O S O V N I C

N E J A S N O S T I U S K L A J E V A N J E

N E

D A

D O L O Č I T E V N A L O Ž E N O S T I V O Z N E E N O T E

Diagram 3: Potek vnašanja podatkov v informacijski sistem



Diagram 4: Uporaba kosovnic



5 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi sem na kratko predstavil zgodovino transporta materiala in opreme v Premogovniku Velenje s poudarkom na razvoju in problematiki le-tega v 130-letni eri. Izpostavil sem sodobno tehniko transporta materiala in opreme s pripadajočimi voznimi enotami. Natančneje sem opisal tudi proces transporta materiala in opreme v Premogovniku Velenje, ki ga delimo na transport v jamo, transport v jami in transport materiala ter opreme iz jame. Pisanje diplomskega dela sem nadaljeval v smeri predstavitve prenove procesa s pomočjo transportnih kosovnic, vnesenih v informacijski sistem MFG/PRO. Zaradi prilagojenosti specifičnim potrebam proizvodnih podjetij sistem zagotavlja izredno hitro implementacijo, omogoča pa tudi popolnoma prilagojeno oblikovanje poslovnih procesov. Transportne kosovnice so v Premogovniku Velenje v uporabi že več let, vendar pa sta njihova učinkovitost in uporaba zaradi neposodabljanja zastali. Navzklic vsem naporom za učinkovit razvoj transportnega sistema v Premogovniku Velenje ugotavljam, da le-ta predstavlja enega najšibkejših členov v verigi logističnega sistema. To je med drugim tudi bil razlog, da sem se poglobil v pri nas že konstanten in posledično iracionalen proces transporta materiala in opreme. Problematika naročanja materiala in opreme za proces pridobivanja premoga in z njim povezani iracionalni transport sta nas v Premogovniku Velenje privedla do ukrepov. S posodobitvijo transportnih kosovnic, vnesenih v informacijski sistem MFG/PRO, bomo zagotovili zadostne količine materiala in opreme na deloviščih ter potrebe po spremljanju in kontroli pomembnih transportnih parametrov, ki med drugim zahtevajo tudi stalen nadzor in informiranost. Po končani izdelavi nekaj primerov kosovnic so bile le-te predane službi standardizacije, ki jih je vnesla v informacijski sistem. Prve transportne kosovnice so bile s tem pripravljene za testiranje. 5.1 OCENA UČINKOV Pri preizkusu smo ugotovili, da so transportne kosovnice pravilne in ustrezne ter pripravljene za uporabo. Pri vnosu številke artikla kosovnice se na pozicijah prikažejo sestavni deli opreme, ki jo naročnik naroči. Program sam predlaga količino in tip vozne enote, ki je bila predhodno vnesena v kosovnico. Če se naročnik s temi parametri ne strinja, ima možnost, da zamenja tip vozne enote. Naročnik ne more zamenjati količine, saj bi bila s tem transportna kosovnica neuporabna. Če je do sedaj naročnik pozabil vnesti kakšen sestavni del stroja in če dispečer pri preverjanju tega ni opazil, smo lahko imeli velike težave pri organizaciji dela in informiranju. Po napačno izdelani spremni dokumentaciji se je začelo nalaganje opreme in šele takrat smo opazili, da naročilo ni popolno, nakar je moral dispečer naročilo dopolniti, kar pa je povzročilo, da se dopolnjeno naročilo ni več ujemalo s starim, ki je bilo razposlano na nalagalna mesta. Posledično niso bila točna niti dnevna niti mesečna poročila. Zaradi takšnih primerov nismo mogli uporabljati informacijskih izpisov, ki so bili osnova za razna dnevna in mesečna poročila. Vse podatke o količini naročenega materiala in opreme, tipih voznih enot, smeri dostavitve, ki jo je zahteval naročnik, smo vodili ročno, kar je narekovalo dodatno delovno silo in tudi več časa.



S pomočjo transportnih kosovnic bo veliko dosedanjega dela odvečnega, delo bo potekalo hitreje, podatki bodo bolj točni, kot tudi bolj uporabni. Lažje bo tudi mesečno planiranje po planu dela, ki se izda vsak mesec. Naročanje materiala in dostava le-tega na delovišče bosta sedaj ne le časovno usklajena, temveč tudi količinsko natančna in razvrščena po pravilnem vrstnem redu. Po predvidevanjih bodo rezultati implementacije transportnih kosovnic pokazali predvsem izboljšanje in optimizacijo naročanja ter dostave materiala in opreme. 5.2 POGOJI ZA UVEDBO Po nekaj začetnih vnosih smo na testni bazi preizkusa kosovnic ugotovili pomanjkljivosti predvsem v opisu komponent, ki je bil prekratek. V meniju, kjer je kosovnica že vnesena, ni bilo možno popraviti tipa vozne enote in številke le-te. Moje mnenje glede transportnih kosovnic je, da je preglednost le-teh še vedno slaba. Dodala bi se lahko oštevilčenost samega materiala in opreme, kakor tudi slikovni prikaz le-tega za boljšo prepoznavnost. Treba bi bilo dodati tudi težo in gabarite tako vozne enote, kot tudi samega materiala in opreme. Ponekod v jami so namreč razmere glede prevoza materiala in opreme zaradi prevelikih strmin, preozkih prog in delovišč, prilagojene temu. Prav tako je zaradi oteženih delovnih pogojev, kot so stebrni udari, in ostalih jamskih nevarnosti, treba prilagajati normative in s tem količino naročenega blaga, kar je treba upoštevati pri sami kosovnici. Pri pregledu vnesenih transportnih kosovnic se ponekod še vedno opazijo določene manjše napake, ki jih je treba še odpraviti pred testom. Predvsem pa bi bilo treba program, namenjen transportnim kosovnicam, ločiti od ostalih. Transportne kosovnice se namreč obravnavajo v programu MFG/PRO, ki je namenjen informacijski podpori delovanja obstoječih ali novih poslovnih funkcij in njihovemu čimbolj učinkovitemu delovanju. 5.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA Naša naloga je nadaljevati in uspešno zaključiti implementacijo transportnih kosovnic, kar nam bo v naslednjem mesecu ali dveh zagotovo tudi uspelo. Do tega trenutka smo izdelali in vnesli v sistem večino vseh zadanih transportnih kosovnic, ki jih moramo sedaj še testirati in potrditi v praksi. Trendi v logistiki vedno bolj nakazujejo smernice k potrebnim spremembam miselnosti, pri kateri je treba gledati na logistiko kot gonilno silo razvoja ne le transporta, temveč tudi proizvodnje in samega poslovanja organizacije. Če bo želel Premogovnik Velenje biti v prihodnosti konkurenčno podjetje z ekonomsko rastjo, bo treba poskrbeti za učinkovito logistiko. Učinkovita logistika je namreč imperativ proizvodne in s tem tudi poslovne rasti. Razvoj telekomunikacij in informatike bo v Premogovniku Velenje nedvomno vplival na hiter razvoj podjetja. Logistični procesi bodo s tem hitrejši, enostavnejši in lažje sledljivi. Transportne kosovnice bomo v Premogovniku Velenje v prihodnje zagotovo uporabljali, saj sem prepričan, da bodo le-te vnesle pozitivne rezultate v naše poslovanje. Za naše podjetje, ki je v Republiki Sloveniji edinstveno na področju delovanja, pomeni uspešnost transportnih kosovnic velik korak naprej v razvoju. Naša naloga v prihodnosti bo, ne samo s pridom uporabljati doseženo, temveč doseženo dopolnjevati in uspešno nadgrajevati.



LITERATURA IN VIRI Knjige: Ljubič, T. (2006) Operativni management proizvodnje, Založba Moderna organizacija, Kranj. Seher, A. (1995) Zgodovina Premogovnika Velenje 1, Tiskarna Ljubljana, Ljubljana. Salobir, B. (1995) Rudarstvo 3, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Diplomske naloge: Jakop, L. (1986) Dostava materiala z dizel lokomotivo po enotirnični viseči progi, Diplomska naloga, Ljubljana. Kodrun, Z. (2005) Oskrba in urejanje transportnih poti in naprav v Premogovniku Velenje, Diplomska naloga, Velenje. Koren, D. (1999) Transportne kosovnice za strojno opremo, Strokovna naloga, Velenje. Mazaj, D. (1967) Preučevanje vseh možnosti za sodobni način prevoza materiala (razen izkopnin) in ljudi na rudniku lignita Velenje s tehničnega in ekonomskega gledišča, Diplomska naloga, Ljubljana. Medved, B. (1995) Analiza jamskega transporta na osnovi modeliranja naključnih procesov, Diplomska naloga, Ljubljana. Ramšak, B. (2006) Vzpostavljanje novega sistema normiranja v procesu pridobivanja premoga v podjetju HTZ Velenje, Diplomska naloga, Velenje. Rednjak, R. (2002) Notranji transport materiala in opreme v jamah Premogovnika Velenje, Diplomska naloga, Velenje. Poročila, interni dokumenti: Lisec, A. (2008) E-studij, Fakulteta za logistiko: Transportne tehnologije. Premogovnik Velenje (2007), Navodila: Izpis transportne kosovnice (3.6.2008). Premogovnik Velenje (2007), Navodila: Urejanje transportne kosovnice (3.6.2008). Premogovnik Velenje (2007), Navodila: Urejanje šifre kosovnice (3.6.2008). Rihter, A. (2006) Študijsko gradivo: Logistična tehnologija. Spletne strani: Vsebina interne spletne strani Portal OVQ (30.5.2008): Navodila za transport (30.5.2008). Navodila za transport materiala po VTP (30.5.2008). Navodila za transportne kosovnice (30.5.2008). Vsebina spletne strani http://www.rlv.si: Izdelava podzemnih objektov (13.08.2008). Politika okolja, varnosti in kakovosti (27.5.2008). Poslanstvo podjetja (27.5.2008). Strategija razvoja poslovnega sistema Premogovnik Velenje (27.5.2008). Vizija podjetja (27.5.2008). Vsebina spletnega dokumenta: Izdelava sintetičnih polimernih in ogljikovih vlaken (12.06.2008). Zakoni: Zakon o rudarstvu, ZRud-UPB1, uradni list RS, št. 98/2004 z dne 09. 09. 2004.

http://portal/C9/Navodila%20za%20delo/Navodila_za_delo/Splet/006.htm

http://portal/C9/Navodila%20za%20delo/Navodila_za_delo/Splet/04I.htm

http://www.rlv.si/

DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · The process of coal-mining is constantly changing. New technologies...

Documents

Transcript of DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · The process of coal-mining is constantly changing. New technologies...