Zbornik 40 let OŠ Glazije

1

40 let OŠ Glazija Celje

ZBORNIKob 40-letnici OS Glazija Celje

(1972-2012)

Celje, marec 2012

V

2


P ub l i ka c i j a j e i zd a n a o b 4 0 - l et n i c i O Š G l az i j a C e l j e .

U re d n i c a : Ve s n a Pe č a r i čJ e z i k ov n i p re g l e d : J a s m i n a Z up a n i čO b l i k ova n j e : Ro m a n a P u š n i kI zd a l a : O Š G l az i j a C e l j e ( r av n a t e l j i c a Ro m a n a Le b i č )

T i s k : M t i sN ak l a d a : 4 5 0 i z vo d ov

3


R AV N AT E L J I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

K R O N O L O G I J A P O M E M B N E J Š I H D O G O D K O V S K O Z I 4 0 L E T . . . . . . . . 8

P R E G L E D Š T E V I L A O D D E L K O V I N Š T E V I L A U Č E N C E V O D Š O L S K E G A

L E T A 1 9 7 2 / 7 3 D A L J E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 8

L O G O P E D I N J A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 0

P S I H O L O G I N J A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 1

S O C I A L N A D E L A V K A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 2

Š O L S K A A M B U L A N T A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 3

S N O E Z E L E N . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 4

H A L L I W I C K . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 5

G I BA N J E J E O S N O V A U Č E N J A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 6

M A T P . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 7

T E R A P E V T S K O J A H A N J E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 8

T E R A P I J A S P S I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 9

Š O L A V N A R A V I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 0

M O J D R U G I D O M . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 1

Š O L S K A K N J I Ž N I C A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 2

G L E D A L I Š K A S K U P I N A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 3

P E V S K I Z B O R . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 4

T I M Z A A V T I Z E M . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 5

M S P S J E P O L N O L E T N A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 6

S P E C I A L N A O L I M P I J A D A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 8

Š P O R T N A T E K M O V A N J A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 9

P O SE B N I P R O G R A M . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 0

S P O M I N I U Č I T E L J EV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 1

AL E N K A G R A H OVAC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 2

N ADA O R E H OV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 3

N A Š A ZG OD BA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 4

D E N IS I N K L AVDI JA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 6

T I N K A R A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 6

AL J O Š A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 7

V T ISI U Č E N C EV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 8

S P O M I N I U Č I T E L J EV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 9

Z A P O S L E N I V O Š G L A Z I JA C E L J E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 0

4


5


Osnovna šo la G laz i j a ima ze lo pes tro zgodov ino na področ ju s trokovnega de la , organ izac i j e programov i n de javnost i t er de lovan ja v raz l i čn ih ob jek t ih na mnog ih l okac i j ah . Pred odpr t j em nove šo le na G laz i j i j e b i l a organ iz i rana pomoč učencem s posebn imi po trebami tud i v sosedn j ih kra j ih : v Š torah , Vo jn iku , Šmartnem v Rožn i do l in i , na Franko lovem , v Črešn j i cah in na Dobrn i . Že v tedan j ih čas ih j e ime la šo la kra jevno š i rš i pomen .Danes b i l ahko praznova l i tud i 78- le tn ico šo le , sa j se j e skrb za šo lan je učencev s posebn imi po trebami zače la v Ce l ju že l e ta 1934 , ko j e b i l us tanov l j en prv i pomožn i odde lek na takra tn i L judsk i šo l i . A gradn ja nove šo le pred 40 le t i in n jeno s trokovno de lovan je j e tako ze lo zaznamova lo oko l j e in našo spec ia lno pedagoško s troko , v ka ter i de lu jemo , da j e povsem uprav ičeno posve t i t i čas t sedan j i s tavb i , mnog im generac i j am učencev v n je j in pr izadevn im sode lavcem. Vsekakor pa so nam trdne teme l j e zgrad i l i naš i predhodn ik i i z s tare in zače tkov nove šo le .

V zadn j ih 40 generac i j ah , k i so b i l e v posamezn ih šo lsk ih l e t ih raz l i čno ve l ike , j e b i l o vp isan ih 1417 učencev . V prvem dese t le t ju de lovan ja nove šo le j e b i l o š tev i l o učencev na jveč je – med 200 in 259 . Drugo dese t l e t j e j e zaznamova l prece jšen upad š tev i l a učencev zarad i in tegrac i j e o trok v redne osnovne šo le – od 158 do 200 . Je pa b i l o v tem obdob ju na jveč učencev vk l jučen ih v dom – 72 . V zače tku t re t j ega dese t l e t j a se j e povprečno š tev i l o učencev neko l iko poveča lo – do 214 , na to pa spust i l o na 114 , kar j e na jman jše š tev i l o učencev v 40- le tn i zgodov in i šo le . Zadn je dese t l e t j e pa j e s tab i lne jše - od 120 do 133 učencev v posameznem šo lskem le tu in od 40 do 50 o trok v domu .

Več ko t 250 de lavcev se j e v 40 le t ih zapos l i l o na raz l i čn ih de lovn ih mest ih . Svo jo boga to zgodov ino razkr iva jo s s l i ko in besedo zap isan i dogodk i v 5 kn j igah šo lske kron ike . Neka tere s tare jše dokumente smo preda l i v hrambo S lovenskemu šo lskemu muze ju . V spomin na minu le dogodke in za namen predstav i tve sedan j ih vseb in , programov in de javnost i smo pr iprav i l i pr iču joč i zborn ik .

Ravnate l j i ca Romana Leb ič

6


Milica Bizjak 29. 6. 1968–31. 12. 1972

Rosana Kusterle 1. 1. 1973–1. 9. 1978

Mirko Galeša 26. 5. 1978–31. 1. 1989

Romana Lebičod 1. 2. 1989 dalje

7


78 let od ustanovitve prvega pomožnega razreda v Celju.

66 let od ustanovitve samostojne pomožne šole v Celju.

45 let od ustanovitve internata na Golovcu.

40 let nove šole na Oblakovi ulici v Celju.

29 let od začetka delovanja internata pri OŠ Glazija.

21 let od preimenovanja Zavoda Ivanke Uranjek v OŠ Glazija.

8


1 9 7 2 / 1 9 7 3o O d p r l i s m o v r a t a n ove n a j m o d e r n e j š e p o s e b n e š o l e Z avo d a I v a n ke U r a n j e k .o Up o k o j i l a s e j e r av n a t e l j i c a g a . M i l i c a B i z j ak , v r š i l ka d o l ž n o s t i j e p o s t a l a

g a . Ro s a n a Ku s t e r l e .o D e l ov a t i j e za č e l a š o l s ka zo b n a a m b u l a n t a – d r . A l e k s a n d e r Te s t e n .o 9 5 u č e n c ev j e l etov a l o v S t r un j a nu .o Po t e ka l i s o š t ev i l n i o g l e d i n ove š o l e : g a . A l e k s a n d r a Ko r n h au s e r , g . Se rg e j

K r a i g h e r , g . Fr a n Ro š , d e l e g a c i j a g o s tov i z K i j ev a , M o s kve , M i l a n a , ZDA .

1 9 7 4 / 1 9 7 5o R av n a t e l j i c a TOZD v C e l j u j e p o s t a l a g a . Ro s a n a Ku s t e r l e , r av n a t e l j i c a TOZD G o l ove c j e p o s t a l a g a . J a n j a Pet e r m a n , r av n a t e l j TOZD Do b r n a j e p o s t a l g . A l o j z

Ke ž m a n .o Š o l s k i č a s op i s s e j e i m e n ova l M l a d o s t i n š o l a .o Š o l o s o o b i s ka l i č l a n i n e m š ke d e l e g a c i j e , p re d s t av n i k i d e l ov n i h o rg a n i za c i j i n za s topn i k i o b č i n , o d k o d e r s o b i l i u č e n c i .

1 9 7 3 / 1 9 7 4o Ko l e k t i v Z avo d a I v a n ke U r a n j e k j e o b l i k ova l t r i t e m e l j n e o rg a n i za c i j e

zd r u ž e n e g a d e l a : TOZD Po s e b n a o s n ov n a š o l a C e l j e , TOZD D o m G o l ove c i n TOZD D o m s p o s e b n o o s n ov n o š o l o D o b r n a .o D i re k to r Z avo d a I v a n ke U r a n j e k j e p o s t a l g . M i r ko Ga l e š a , p r o f . d e fek to l o g i j e .o Š o l s k i p ev s k i zb o r j e s o d e l ov a l n a O b č i ns k i rev i j i p ev s k i h zb o r ov i n p re j e l

p r i z n a n j e .o V š o l i j e b i l a o rg a n i z i r a n a p r i re d i t ev Ve s e l i to b o g a n za v s e p o s e b n e o s n ov n e

š o l e c e l j s k e re g i j e .o N a p o b u d o b a n ke s m o v š o l i o rg a n i z i r a l i P i o n i r s k o h r a n i l n i c o .Vese l i tobogan 1974

Mlad inc i 1974

Nova šo la 1972

9


1 9 7 5 / 1 9 7 6o Z a č e l o s e j e p r i j a t e l j s k o s o d e l ov a n j e s C e n t r o m za o d g o j i o b r azova n j e d e c e i o m l a d i n e Š i b e n i k .o 1 0 0 u č e n c ev j e l etov a l o v Š i b e n i ku .

1 9 7 7 / 1 9 7 8o N a p o b u d o d i re k to r j a M i r ka G a l e š e s m o n a v i š j i s topn j i u ve d l i u p o r a b o

p r i m e r j a l n e m eto d e p r i S P D – p r i m e r j a n j e u s t re z n o s t i i zb r a n i h c i l j ev.o Š o l o s o o b i s ka l i g o s t j e i z I r a n a i n Sev n i c e .o Š o l a j e o rg a n i z i r a l a 1 0 . š p o r t n e i g re u č e n c ev O Š P P ( 3 0 0 u č e n c ev i n g o s tov ) .o V D o b r n i j e b i l o p o svetova n j e o p o k l i c n e m u s m e r j a n j u i n za p o s l ova n j u u č e n c ev

O Š P P.

1 9 7 8 / 1 9 7 9o R av n a t e l j O Š I v a n ke U r a n j e k j e p o s t a l g . M i r k o G a l e š a .o Z a č e l i s m o s p r i p r ava m i za i zd e l avo i n d i v i d ua l i z i r a n i h n a č r tov.o Po j av i l a s e j e e p i d e m i j a rd e č k i n z l a t e n i c e .o Po nu j e n a j e b i l a f i n a n č n a p o m o č Č r n i g o r i – p o t re s ( d va d n ev n a za s l u ž ka ) .o G o s t j e š o l e s o b i l i d e fe k to l o g i i z O s i j e ka , Z a g re b a i n L j u b l j a n e .

1 9 7 6 / 1 9 7 7o U ve d e n j e b i l n ov n a č i n o c e n j ev a n j a v zg o j n i h p re d m etov ( U , MU , ZU ) t e r ve d e n j a ( p r i m e r n o , n e p r i m e r n o , v zo r n o ) .o V s i u č e n c i zavo d a ( r aze n o d d e l k ov za d e l ov n o u s p o s a b l j a n j e i n 1 . r az re d a ) s o

b i l i o rg a n i z i r a n i v p i o n i r s k i o rg a n i za c i j i , p o d m l a d ku R K i n v m l a d i ns k i o rg a n i za c i j i .o Š o l a s e j e u s p e š n o v k l j u č eva l a v v s e ak t i v n o s t i ( ku r i r č k ova p o š t a ,

š t a fet a m l a d o s t i , o b i s k i i n u re j a n j e g r o b ov , v a l et a ) .

Pobraten i šo l i (Š iben ik - Ce l j e ) 1976

Podp is ravnate l j a M irka Ga leše 1979

Krožek ŠŠD 1975

10


1 9 7 9 / 1 9 8 0o D o m s š o l o v D o b r n i s e j e p re o b l i k ova l v Z avo d za d e l ov n o u s p o s a b l j a n j e .o P r i v r tc i h v C e l j u s o b i l i o rg a n i z i r a n i r az vo j n i o d d e l k i .o O b j av l j e n j e b i l p r v i r azp i s za s p e c i a l n e p e d a g o g e n a re d n i h o s n ov n i h š o l a h .o P r i i n t e re s n i d e j av n o s t i s o u č e n c i b r a l i za Ka j u h ovo b r a l n o z n a č ko .o U ve d e n j e b i l n ov š o l s k i k o l e d a r z d e l j e n i m i z i m s k i m i p o č i t n i c a m i .

1 9 8 0 / 1 9 8 1o Z a r a d i v a r č eva n j a z e n e rg i j o s o b i l e p o d a l j š a n e š o l s k e z i m s ke p o č i t n i c e n a 3

t e d n e . o Z a č e l i s m o z i zd e l avo i n d i v i d ua l i z i r a n i h v zg o j n o - i zo b r a ž eva l n i h n a č r tov za

v s e u č e n c e n a n i ž j i s topn j i , n a v i š j i p a l e za t i s t e s p o s e b n i m i t e ž ava m i .o Š o l i s o b i l e p r i k l j u č e n e d e l av n i c e p o d p o s e b n i m i p o g o j i .o Z a č e l i s m o s o d e l ov a t i z r az vo j n i m o d d e l k o m v v r tc u A n i c e Č e r n e j eve t e r z d i fe re n c i a c i j o p ou ka za o t r o ke s s p e c i f i č n i m i r az vo j n i m i za o s t a n k i n a I . O Š

p o d s t r o k ov n i m vo d s t vo m n a š e š o l e .o I z š l o j e š o l s k o g l a s i l o M a r j et i c a .o U č e n c e m j e b i l o p o nu j e n i h ve č k o t 2 0 r az l i č n i h i n t e re s n i h d e j av n o s t i .

1 9 8 1 / 1 9 8 2o I z ve d l i s m o t e č a j p r ve p o m o č i v 7 . r az re d u t e r t e č a j h u m a n i za c i j e o d n o s ov m e d s p o l o m a v 8 . r az re d u .o U ve d l i s m o k n j i ž n i č n o v zg o j o k o t d i fe re n c i r a n p ou k .o Sp re j et j e b i l i d e j n i p r o j e k t za g r a d n j o p r i z i d ka p r i š o l i ( p r a l n i c a , g a rd e r o b a ,

zo b n a a m b u l a n t a , zak l o n i š č e ) za p o t re b e i z G o l ovc a p re s e l j e n e g a d o m a . o D o m n a G o l ovc u j e p r az n ova l 2 5 - l et n i c o .

1 9 8 2 / 1 9 8 3o U ve d l i s m o c e l o d n ev n o o s n ov n o š o l o za u č e n c e o d 1 . d o 4 . r az re d a .o U ve d e n j e b i l p o u k g l a s b e n o - g i b a l n e i n l i k ov n o - t e h n i č n e v zg o j e za u č e n c e o d 1 . d o 3 . r az re d a .o Z a č e l a s o s e i z v a j a t i g r a d b e n a d e l a za i zg r a d n j o p r i z i d ka – za p o t re b e d o m a .

Abso lvent i 1982

Interesna de javnost ; Voka lno instrumenta lna skup ina 1981

Zavod Dobrna

11


1 9 8 3 / 1 9 8 4o 3 1 . avgu s t a 1 9 8 3 s o b i l i v i n t e r n a t p r i š o l i n a m e š č e n i p r v i u č e n c i . o N ovo v s e b i ns k o o b o g a t i t ev n a s t r o k ov n e m p o d r o č j u j e zd a j p re d s t av l j a l a t u d i

d o m s ka v zg o j a .o V G o l ovc u j e za č e l z d e l o m C e n t e r za v a r s t vo i n d e l o .

1 9 8 4 / 1 9 8 5o V p re d m et n i k j e b i l a p o n ov n o u ve d e n a k o re k t i v n a g i m n a s t i ka .o U č e n c i , z l a s t i d o m s k i , s o s k r b e l i za v r t v n e p o s re d n i b l i ž i n i š o l e .o O b i s ka l n a s j e s k l a d a t e l j J a n e z B i t e n c .o Ka b i n et u č i l s m o p re u re d i l i v p i o n i r s k o k n j i ž n i c o i n č i t a l n i c o .o Ak t i v v zg o j i t e l j ev j e p r i č e l z i zd e l avo v zg o j n e g a n a č r t a .o P r o f . M i r k o G a l e š a i n g a . S o n j a Ke ž m a n s t a p re j e l a Ro š evo p r i z n a n j e .

1 9 8 5 / 1 9 8 6o P r o f . M i r k o G a l e š a j e n a d a l j ev a l s s e m i n a r j i za v zg o j i t e l j i c e v v r tc i h i n

u č i t e l j i c e v o s n ov n i h š o l a h c e l j s k e re g i j e z n a m e n o m , d a b i s e o t r o c i z r az- vo j n im i i n u č n i m i t e ž ava m i p r avo č a s n o o d k r i v a l i i n b i l i u s t re z n o o b r av n ava n i .

o V i n t e r n a t u j e b i l p o s t av l j e n i g r a l n i k o t i č e k .o Z a p o t re b e d o m a j e b i l o n a b av l j e n o k o m b i n i r a n o voz i l o .o Z a č e l i s m o i z v a j a t i d i fe re n c i r a n i n i n d i v i d ua l i z i r a n p ou k t e l e s n e v zg o j e .

1 9 8 6 / 1 9 8 7o O dv i j a l e s o s e i n t e n z i v n e p r i p r ave n a p re n ovo P r o g r a m a ž i v l j e n j a i n d e l a

o rg a n i za c i j za u s p o s a b l j a n j e l a ž j e d u š ev n o p r i za d et i h o t r o k i n m l a d o s t n i k ov.o Š o l s k o s vetov a l n o d e l o j e t e m e l j i l o n a s kup i ns ke m d e l u i n ve č j i m e d s e b o j n i

p ove za n o s t i .o P r o f . M i r k o G a l e š a j e p re j e l Š l a n d r ovo n a g r a d o .

1 9 8 7 / 1 9 8 8o Po t e ka l o j e r az i s k ova l n o d e l o za ve r i f i ka c i j o i n d i v i d ua l n e g a p r o g r a m a .o Z a č e l i s m o i z v a j a t i ku l t u r n e i n n a r avo s l ov n e d n eve t e r d r užbeno p ot rebno d e l o .o D r ž av n o o d l i k ova n j e za s t r o k ov n o d e l o j e d o b i l a l o g op e d i n j a g a . M a r i j a M a r t i č .

Soba v internatu 1983

Pr iz idek internata 1983

12


1 9 8 8 / 1 9 8 9o G . M i r k o G a l e š a j e o d š e l z m e s t a r av n a t e l j a , za p o s l i l s e j e k o t p r o fe s o r n a

U n i ve r z i v L j u b l j a n i n a O d d e l ku za d e fe k to l o g i j o .o S 1 . 2 . 1 9 8 9 j e š o l a d o b i l a n ovo r av n a t e l j i c o – g o . Ro m a n o Le b i č .o I z š l i s t a zb i r k i I zd e l k i za r az ve d r i l o i n p r o s t i č a s t e r G i b a l n e i g re , k i s t a b i l i

p re c e j o d m ev n i v c e l j s k i h š o l a h i n p o S l ove n i j i .o N a m e s to e n e g a p o m o č n i ka r av n a t e l j a s t a b i l a o d s l e j d v a – z u č n o o bve zo .o I zb r u h n i l a j e e p i d e m i j a š k r l a t i n k e .

1 9 8 9 / 1 9 9 0o Ro š evo p r i z n a n j e za ž i v l j e n j s k o d e l o j e d o b i l a g a . Ro s a n a Ku s t e r l e .o I n d i v i d ua l i z i r a n e p r o g r a m e s m o p r i re d i l i za r a č un a l n i š k o o b d e l avo .o Z a č e l i s m o s p re n ovo u č n e g a n a č r t a v 5 . r az re d u .o Po g l o b i l o s e j e s o d e l ov a n j e s p e d op s i h o l o š k o a m b u l a n to .

1 9 9 0 / 1 9 9 1o C e l j e s o z a j e l e g r o z ov i t e p o p l ave , k i s o p o p l av i l e t u d i n a š o š o l o .o G o s t i l i s m o r u d a r sko p ev sko d r u š t vo i z Fr a n c i j e .o 26 . 6 . 19 9 0 j e S l o ve n i j a p o s ta l a s a m o s t o j n a d r ž av a .o Re p u b l i k a S l o ve n i j a j e m e d 2 7. j u n i j e m i n 7. j u l i j e m 19 91 o d b i l a n a p a d J u g o s l o v a nsk e a r m a d e ,s t e m p a p o t rd i l a s vo j o n e o d v i s n o s t o d S F RJ . V č a s u d e s e td n ev n e vo j n e s m o u č e n c e o d p e l j a l i d o m ov , v š o l i p a u ve d l i d e ž u r s t vo .

1 9 9 1 / 1 9 9 2o U k i n j e n a j e b i l a c e l o d n ev n a o s n ov n a š o l a .o Z a r a d i p o s l e d i c p op l ave s m o m o r a l i op u s t i t i š o l s k i v r t .o Š o l a j e p o s o d o b i l a d i d ak t i č n i m a t e r i a l , op re m o , s t r o j eo P r i z n a n j e A n to n a S ka l e s t a p re j e l i u p o k o j e n i s o d e l av k i g a . M a r i j a M a r t i č i n

g a . Pav l a Le b e n .

Pop lave 1990

Zb irka de l 1989

13


1 9 9 2 / 1 9 9 3o Z a č e l i s m o u va j a t i p r o g r a m 9 . r az re d a , k i j e u č e n c e m o m o g o č i l i z p op o l n j eva n j e

p r i p r ak t i č n i h ak t i v n o s t i h , za p o s l i t ve n i h t e h n i ka h i n u t r j ev a n j u u č n i h v s e b i n .o Z a č e l i s m o s p re d m et n i m p ou ko m v 7 . i n 8 . r az re d u .o B i l i s m o n o s i l c i t r i l et n e g a p r o j e k t a O p i s n o o c e n j ev a n j e , v ka t e re g a j e b i l o

v k l j u č e n i h 1 8 š o l s p r i l a g o j e n i m p r o g r a m o m .o U s p o s a b l j a l i s m o s e za p r o j e k t n o d e l o .o O t vo r i l i s m o p r i z i d e k v d o mu , p r o s to re za s a n i t a r i j e , d ve s p a l n i c i i n ka b i n et . o S p r i re d i t v i j o v N a r o d n e m d o mu s m o p r az n ova l i 2 0 . o b l et n i c o š o l e . G o s t j e b i l

m i n i s t e r za š o l s t vo , g . S l av k o G a b e r .

1 9 9 3 / 1 9 9 4o Z a p ou k g l s b e n e v zg o j e s m o kup i l i U l w i l a g l a s b i l a i z N e m č i j e .o O d p r l a s e j e m o ž n o s t za za p o s l i t ev m o b i l n e g a d e fe k to l o g a za p o m o č o t r o k o m z

u č n i m i t e ž ava m i v re d n i h o s n ov n i h š o l a h .o I z v a j a t i s m o za č e l i d op o l n i l n i i n d o d a t n i p ou k p r i p re d m et i h s p oz n ava n j e

n a r ave i n s p oz n ava n j e d r u ž b e .o Z a č e l i s m o s o d e l ov a n j e z 1 0 p r o s tovo l j c i i z 1 . g i m n az i j e v C e l j u – p r o j e k t M o j

p r i j a t e l j / p r i j a t e l j i c a .

1 9 9 4 / 1 9 9 5o O t vo r i l i s m o p r i z i d e k o b zg o r n j i m a l i t e l ov a d n i c i oz . o b g a l e r i j i .o O rg a n i z i r a l i s m o p r vo re p ub l i š k o l i k ov n o k o l o n i j o .o O rg a n i z i r a l i s m o t r i d n ev n o i zo b r a ž eva n j e v Top o l š i c i o b zak l j u č ku p r o j e k t a

O p i s n o o c e n j ev a n j e .o I z ve d l i s m o p r v i š p o r t n i d a n za za p o s l e n e d e l avc e n a Ro g l i .o P r v i č s m o za č e l i i z v a j a t i m o b i l n o s p e c i a l n o p e d a g o š ko s l u ž b o n a t re h c e l j s k i h

O Š ( O Š Fr a n a . Ro š a , I V. O Š , O Š Fr a n a K r a n j c a ) .o I z va j a l i s m o t e o ret i č n i d e l s k r a j š a n e g a p r o g r a m a s re d n j e š o l e – Š i v i l j s t vo .

L ikovn i i zde lek učencev za pro jek t o K i ta jsk i

Ulw i la g lasb i l a pr i pouku g lasbe 1994

Utr ink i predstave ob 20 . ob letn ic i 1993

14


1 9 9 5 / 1 9 9 6o Spre jeta j e b i l a nova zakonoda ja s področ ja integrac i j e otrok v redne OŠ . o M o b i l n a p e d a g o š ka s l u ž b a s e j e v t e m l et u i z v a j a l a ž e n a d evet i h re d n i h O Š .o Z a š o l s k o a m b u l a n to j e b i l a kup l j e n a n ova op re m a .o O rg a n i z i r a l i s m o D a n d e fe k to l o g ov S l ove n i j e – 6 0 0 u d e l e ž e n c ev.

1 9 9 6 / 1 9 9 7o Š o l o j e o b i s ka l o 1 2 s t r o k ov n i h d e l avc ev i z N e m č i j e .o N ov i n o r m a t i v i s o d o l o č i l i m a n j š e š t ev i l o o t r o k v o d d e l k i h O Š P P.o Š o l a j e p o d p i s a l a p o g o d b o , k i j e o m o g o č i l a vo j a š k i m o bve z n i k o m c i v i l n o

s l u ž e n j e vo j a š ke g a r o ka v š o l i i n d o mu .o I zd a l i s m o p r vo š o l s k o p ub l i ka c i j o , v ka t e r i s o s t a r š i u č e n c ev p r i d o b i l i i n fo r m a c i j e o o rg a n i za c i j i p o u ka v t e k o č e m š o l s ke m l et u .o P r v i č s m o s e u d e l e ž i l i š o l e v n a r av i v C e n t r u š o l s k i h i n o b š o l s k i h d e j av n o s t i

v R ak ove m Š ko c j a nu .

1 9 9 7 / 1 9 9 8o U čenc i s o i z ved l i g imnas t i č n i n as top n a p r i red i t v i o b s to l et n i c i N a r odnega d oma .o Svetov a l n a s l u ž b a j e p r i p r av i l a p r o g r a m p re p re č eva n j a n a s i l j a n a š o l a h , k i j e

za j e m a l ak t i v n o s t i n a r az re d n i h ak t i v i h , v š o l s k i s kupn o s t i , n a n a r avo s l ov n e m d n ev u , p r i r az re d n i h u r a h …

o I z va j a l i s m o r a č un a l n i š k o op i s m e n j eva n j e u č e n c ev i n d e l avc ev š o l e , u re j e n o j e b i l o o m re ž j e .

1 9 9 8 / 1 9 9 9o C e l j e j e p r i za d e l a ka t a s t r o f a l n a p op l av a ( n a š o l i j e p op l av i l o a r h i v , b aze n ,

zak l o n i š č e ) .o I z v a j a l i s m o p r o j e k t I n d i v i d ua l i z i r a n i n a č r t i s s t r o k ov n i m vo d e n j e m d r . M i r ka

G a l e š e .o I z va j a l i smo p r i p r ave n a ku r i ku l a rn o p renovo v zgo j n o- i zob r a ževa l n i h p r og ramov.o N a D n ev u d e fe k to l o g ov j e š o l a p re j e l a p r i z n a n j e za š o l s k o g l a s i l o .

Nastop učencev ob 100- letn ic i ND 1998

Razstava l i kovn ih i zde lkov v Muzeju novejše zgodovine 1999

Šo la v narav i ; Rakov Škoc jan 1997

15


1 9 9 9 / 2 0 0 0o U č e n c i s o s o d e l ov a l i p r i o b č i ns ke m š o l s ke m r az i s k ova l n e m d e l u z n a l o g o S k r b

za zd r ave zo b e .o I zd e l a n a j e b i l a g r a f i č n a p o d o b a š o l e .o N a š o l i s m o g o s t i l i o d r a s l e l j u d i s p o s e b n i m i p o t re b a m i i z N e m č i j e , k i i g r a j o

n a g l a s b e n e i n š t r u m e n t e U l w i l l a . N a n a š i š o l i j e s kup i n o o t r o k , k i s o i g r a l i n a tov r s t n a g l a s b i l a , vo d i l a g a . B l a ž e n ka Ž va r .

2 0 0 0 / 2 0 0 1o Š o l o j e o b i s ka l o 29 d e l avcev s o r odn i h zavodov i z Po l j s ke , Madža rske i n Nemč i j e .o U č e n c a H e l e n a O c v i r k i n A l j a ž Kova č s t a s e p o d vo d s t vo m m e n to r i c e D a n i c e

Ro j c u d e l e ž i l a Sp e c i a l n e o l i m p i j a d e n a A l j a s k i .o P r v i č s m o za p o s l i l i d e l avc a p re k o j av n i h d e l .o S p o m o č j o d o n a to r s k i h s re d s t ev L i o ns c l u b a s m o op re m i l i p r o s to re za š o l s k o

f i z i o t e r a p i j o .o Š o l a i m a ve d n o ve č j i re g i j s k i p o m e n .o V s e ve č o t r o k s p o s e b n i m i p o t re b a m i j e v k l j u č e n i h v re d n e o s n ov n e š o l e ,

k j e r j i h o b r av n ava m o b i l n a s p e c i a l n o p e d a g o š ka s l u ž b a .o O rg a n i z i r a l i s m o d r ž av n o p r ve ns t vo v r o k o m et u .

2 0 0 1 / 2 0 0 2 .o P re j e l i s m o p r i z n a n j e A n to n a S ka l e , k i g a D r u š t vo d e fe k to l o g ov p o d e l j u j e za

p o s e b e j u s p e š n o s t r o k ov n o d e l o , za r az vo j p e d a g o š ke t e o r i j e i n p r ak s e t e r za r az i s k ova l n o d e l o .

o I z va j a l i s m o p et i n ova c i j s k i h p r o j e k tov i n e n r az vo j n i p r o j e k t .o P r az n ova l i s m o 3 0 . o b l et n i c o š o l e v N a r o d n e m d o mu i n v š o l s k i h p r o s to r i h .

2 0 0 2 / 2 0 0 3o P r i č e l i s m o s p re n ovo p re d m et n i ka i n u č n i h n a č r tov O Š P P.o De l e gac i j a u č encev i z š o l e j e o b i s ka l a va r uha č l ovekov i h p r av i c , g . Ma t j a ž a Hanžka .o Z a r a d i d o d e l j ev a n j a d o d a t n e s t r o k ov n e p o m o č i u č e n c e m z u č n i m i t e ž ava m i s e

j e p ove č a l o b s e g d e l a m o b i l n e s l u ž b e .

Spec ia lna o l imp i j ada na Al j ask i 2001

Utr ink i i z pr i red i tve ob 30 . ob letn ic i 2002

Gost je i z Nemč i j e 2000

16


2 0 0 3 / 2 0 0 4o Z a č e l i s m o z i z v a j a n j e m d evet l et k e v 1 . i n 7 . r az re d u .o Z avo d za š o l s t vo j e u ve d e l m e n to r s ke m re ž e š o l , k j e r j e b i l a n a š a š o l a n o s i l ka

ve č p re d m et n i h p o d r o č i j .o V k l j u č i l i s m o s e v m e d n a r o d n i p r o j e k t p o d n a s l ovo m U č e n c i s p o s e b n i m i

p o t re b a m i n a t rgu d e l a . N a š e p a r t n e r s ke š o l e s o b i l e š o l e i z Š p a n i j e , N e m č i j e , D a ns ke i n Ve l i k e B r i t a n i j e .

o O rg a n i z i r a l i s m o g l a s b e n o rev i j o Z a p o j m o , za i g r a j m o , za p l e š i m o – 8 0 0 u d e l e ž e n c ev.

o S LOV E N I JA j e b i l a s p re j et a v EU .

2 0 0 4 / 2 0 0 5o I z ve d l i s m o p r o s to r s k o p re n ovo d o m a .o I z va j a t i s m o za č e l i f l e k s i b i l n o o b l i k o d e l a v o d d e l k i h v zg o j e i n i zo b r a ž eva n j a

n a I . s topn j i , k j e r s o b i l i u č e n c i p r o s to r s k o p ove za n i , p r i d o l o č e n i h o b l i ka h d e l a p a d e l j e n i g l e d e n a n j i h ove s p o s o b n o s t i i n i n t e re s e .

2 0 0 5 / 2 0 0 6o G o s t i l i s m o u d e l e ž e n c e p a r t n e r s k i h š o l p r i p r o j e k t u C o m e n i u s .o P r i p r av l j a l i s m o s e n a i z ve d b o p ou ka p o n ove m p re d m et n i ku .o I zd e l a l i s m o v i z i j o š o l e : v i z i j a š o l e j e o d s ev s kupn e g a d e l a i n u s t v a r j a l n e g a

e l a n a u č e n c ev , s t a r š ev i n za p o s l e n i h d e l avc ev.o Š o l a j e o rg a n i z i r a l a d r ž av n o p r ve ns t vo v r o k o m et u .

2 0 0 6 / 2 0 0 7o D o b i l i s m o p l a č i l n o v a l u to – ev r o .o Š o l a j e n a p re d l o g C m e n i u s a p re j e l a l i s t i n o – J a b o l k o kak ovo s t i i n n a D un a j u

Ev r op s ko l i s t i n o kak ovo s t i za kva l i t et n o i z v a j a n j e m e d n a r o d n e g a p r o j e k t a U č e n c i s p o s e b n i m i p o t re b a m i n a t rgu d e l a .

o Š o l a j e p re j e l a p r i z n a n j e Tu r i s t i č n e g a d r u š t v a – Z l a to v r t n i c o za l e p o u re j e n o o k o l i c o .

o D o s e d a n j e s p r i č eva l o – I zkaz o u č n e m u s p e h u – j e za m e n j a l o n ovo s p r i č eva l o .Ude leženc i pro jek ta Comen ius 2005/06

Jumbo p lakat 2005

Ob isk varuha č l ovekov ih prav ic 2003

17


2 0 0 7 / 2 0 0 8o N a p red l o g Z avoda za š o l s tvo OE Ce l j e j e š o l a p re j e l a pr i znan j e B l a ž a Kumerde j a . o P r i p r av i l i s m o p r i re d i t ev o b o t vo r i t v i p re n ov l j e n e g a š o l s k e g a b aze n a .o I z v a j a l i s m o i n ova c i j s k e p r o j e k t e O d p r t a v r a t a , P i ka p o ka p i ka p o l o n i c a ,

S o d e l ov a l n o u č e n j e k o t i z z i v i n s p o d b u d a , Ev r op s ka v a s .o I ns t r u m e n t a l n a s kup i n a U l w i l l a i n vo ka l n a s kup i n a s t a p re j e l i z l a to p r i z n a n j e

n a g l a s b e n i rev i j i l j u d s k i h p l e s ov , p e s m i i n o b i č a j ev.o U č e n c i O Š P P s o d o b i l i m o ž n o s t op r av l j a t i N a c i o n a l n o p reve r j a n j e z n a n j a .

2 0 0 8 / 2 0 0 9o Š o l s ka d e l e g a c i j a j e b i l a n a o b i s ku p r i p re d s e d n i ku d r ž ave , g . D a n i l u Tü r ku .o U ve d l i s m o n ov p l a č n i s i s t e m .o U re d i l i s m o e k o l o š k i o to k i n za č e l i i z v a j a t i r az l i č n e e k o l o š ke ak t i v n o s t i .o Po t e ka l a j e i zd e l av a V zg o j n e g a n a č r t a , P r av i l š o l s k e g a re d a i n H i š n e g a re d a .

2 0 0 9 / 2 0 1 0o N a š o l i s m o g o s t i l i p re d s e d n i ka d r ž ave , g . D a n i l a Tü r ka .o U d e l e ž i l i s m o s e p r ve g a vo d n e g a fe s t i v a l a v L j u b l j a n i .o O b n ov l j e n a j e b i l a c e l o t n a j u ž n a f a s a d a š o l e z o k n i .

2 0 1 0 / 2 0 1 1o O b i s ka l i s o n a s s t r o k ov n i s o d e l avc i i z L i n ka g e C o l l e g e i z A n g l i j e , Av s t r i j e i n

M a d ž a r s ke .o P re k o u s t v a r j a l n i h d e l av n i c za u č e n c e s m o n ave za l i t e s n e j š e s o d e l ov a n j e

z M uze j e m n ove j š e zg o d ov i n e v C e l j u .o N a D e b e l e m R t i č u s m o o rg a n i z i r a l i š o l o v n a r av i s a m o za g i b a l n o ov i r a n e

u č e n c e .o Po t e ka l o j e s o d e l ov a n j e v p r o j e k t u E - š o l s t vo .

Pode l i t ev pr iznan j B laža Kumerde ja 2007/08

Na ob isku pr i predsedniku države g . Dan i lu Türku 2009

Obisk predsednika države g . Dan i la Türka 2010

18


Š o l s k o l e t o Š t e v i l o o d d e l k o v Š t e v i l o u č e n c e v Š t e v i l o v z g o j n i h s k u p i n Š t e v i l o u č e n c e v v d o m u1972 /73 19 2271973/74 22 2321974 /75 23 2541975/76 24 2551976 /76 24 2591977/78 24 2531978 /79 24 2311979/8 0 21 205198 0/81 19 20 01981 /82 18 1761982 /83 17 1621983/8 4 17 158 4 53198 4 /85 16 163 4 621985/86 17 170 5 6 81986 /87 20 173 5 691987/8 8 19 179 6 6 8198 8 /89 19 186 6 701989/9 0 20 20 0 7 71199 0/91 20 196 6 701991 /92 20 197 6 721992 /93 21 194 6 651993/94 22 210 5 531994 /95 22 214 5 561995/96 23 213 6 571996 /97 23 19 0 6 551997/98 23 183 6 591998 /99 24 175 7 6 41999/20 0 0 24 16 8 7 6120 0 0/01 23 16 8 7 5820 01 /02 22 154 7 6020 02 /03 22 14 4 7 6220 03/0 4 20 12 8 7 5420 0 4 /05 18 123 7 5520 05/0 6 20 121 6 5220 0 6 /07 18 119 6 4920 07/0 8 19 114 6 4 420 0 8 /09 18 124 6 4720 09/10 21 132 5 4 02010/11 21 130 5 392011 /12 20 135 5 37

19


Kolekt iv OŠ G laz i ja Ce l je 2010/2011

20


Učenc i OŠ G laz i j a , k i ima jo težave na področ ju j ez ika in govorno- jez ikovne komun ikac i j e , s o de l e žn i l o gopedske terap i j e že vse od l eta 1968 . To j e do lga doba in ve l i ko otrok , k i so b i l i l ogopedsko obravnavan i , so govor i zbo l j ša l i a l i poprav i l i do te mere , da j im je o la jšano vk l jučevan je in sporazumevan je z oko l i co . S ledn je j e tud i mo j vod i ln i c i l j . Pr i de lu omogočam učencem č im bo l j ak t ivno vk l jučevan je v oko l j e , kar vp l i va tud i na poz i t i vno samopodobo .

Kot l o goped in j a se ukvar j ams prevent ivo , odkr ivan jem , d iagnost iko i n rehab i l i tac i j o govorno- jez ikovn ih težav. Učenc i , k i ob isku je j o našo šo lo in so v l ogopedsk i obravnav i , ima jo po leg zaostanka v govorno- jez ikovn i komun ikac i j i še težave na raz l i čn ih področ j ih razvo ja , zarad i česar j e i zrednega pomena ce lov i t pr istop pr i obravnav i ot rok , sa j j e pr i de lu z n j im i potrebno upoš tevat i vse n j ihove znač i lnost i t er vzpostav i t i i skren

par tnersk i odnos tako z n j im i kot tud i z n j ihov imi starš i in drug imi stroko-vn jak i . Pr i svo jem de lu uporab l j am raz l i čne d idak t i čne in e lek troakust ične pr ipomočke ter računa ln iške programe . Poudarek pa j e tud i na ustrezn ih metodah de la in pr istop ih do učenca kot ind iv iduuma . Pogosto se pr i svo jem de lu pos lužu jem igre , sa j l e- ta sprošča otroke in v n j ih vzpodbud i n j ihovo domiš l j i j sko ž i l i co in tud i več jo pr iprav l j enost za sode lovan je .

Srečen in nasmejan otrok j e t i sto , kar mi da je energ i j o za nada l jn je de lo .

Nevenka Zanošk i , l ogoped in ja

Če bi bila učiteljica ...Učila bi nemščino. Bila bi prijazna in vljudna učiteljica. Učencem bi dala lepe ocene in pogledala njihove zvezke. Imela bi prijazne in pridne učence. Razložila bi jim naloge in besede.

Ana Marija

21


Šo lan je in odraščan je j e obdob je , k i pr inaša ve l iko vprašan j , t ežav in tud i l ep ih t renutkov. Kot šo lska ps iho log in ja sem na vo l j o ot rokom , staršem in tud i uč i te l j em , da s skupn imi močmi iščemo odgovore in nove pot i . Ve l i ko svo jega časa namen im ind iv idua lnemu de lu z učenc i , včas ih se j im pr idruž im pr i pouku a l i pa de lamo v skup in i . Pr i svo jem de lu se pos lužu jem raz l i čn ih pr istopov in tehn ik sproščan ja , i gre in svetovan ja , pa tud i testov in drug ih ps ihod iagnost ičn ih sredstev. Učencem , k i zak l juču je j o šo lan je na naš i šo l i , nud im pomoč pr i od ločan ju kako in kam napre j v šo l o a l i pr i vk l jučevan ju v druge pr imerne ob l ike de la a l i b ivan ja .

S starš i se povezu jem tako , da se l ahko og las i j o na ind iv idua lne razgovore a l i pa se srečamo na rod i te l j sk ih sestank ih , k jer sama a l i pa s ko leg ico soc ia lno de lavko pr iprav iva predavan je na temo , k i j e takrat ak tua lna (pok l i cno svetovan je , past i interneta , veden jska

prob lemat ika , t ežave odraščan ja . . . ) . Kadar j e potrebno , se povezu jem še

z drug imi inš t i tuc i j ami in strokovn jak i i zven šo le , v okv iru mednarodn ih pro jek tov pa tud i z inšt i tuc i jamiin strokovn jak i zuna j naš ih me ja .

Naš i učenc i so iskren i , neposredn i , i gr iv i in vsak dan , k i ga prež iv imz n j im i , j e potovan je v čudežno deže lo .

Ade la V laš ič Tovorn ik , ps iho log in ja

Če bi bil učitelj ...Bil bi prijazen. Če me otroci ne bi ubogali, bi bil zelo strog. Kadar bi bili učenci pridni, bi šli za nagrado na pico.

Luka

22


Področ ja de la so raz l i čna , na jveč pozornost i pa pr i vk l juč i tv i v našo šo lo posvet im staršem z nas ledn jo mis l i j o : »Ime j te pred očmi predvsem svo jega otroka : ko l i ko zmore , kako se počut i in ka j s i že l i . «

Svetova lno de lo z učenc i na šo l i i n de lo s starš i j e zame ve l ik i zz iv. Če de lam samo z otrokom , k i ima težave , j e prema lo , ko vk l juč im n jegove starše , dob i ponu jena pomoč smise l . Mo je i zhod išče pr i de lu z učenc i j e usmer jeno v to , da j e vsak učenec dober in da j e n jegovo veden je , k i »odstopa« od zaže lenega , pokazate l j nek ih notran j ih st isk in nezadovo l j en ih potreb . Ko pomagam staršem , pomagam tud i ot roku . S taršem dam vedet i , da b i t i starš ne pomen i b i t i »perfek ten« , de lat i vse prav , ampak b i t i odgovoren za to , kar počneš , tud i če n i prav in ko de laš napake .

Skupa j s sode lavko Suzano Rednak vod iva Skup ino staršev za samopomoč , k i nam vsem da je mnogo rast i in vese l j a .

Ve l i kokrat se doga ja , da v kor ist svo jega otroka starš i zanemar i j o svo je osebne potrebe , par tnerstvo in osta le otroke v druž in i . V naš i skup in i de lamo na tem , da se to ne zgod i .

V okv iru prevent ivnega de la vod im skup ino dek let , k jer de lamo na p o d r o č j u k re p i t ve s a m ozave s t i , samospoštovan ja in se ukvar jamo s prob lemi , k i j i h dož iv l j a j o mladostn ik i .

Sem tud i strokovna sode lavka Fami ly laba S loven i j a , v okv iru katerega predavam za strokovne de lavce in starše .Ka j t i še le ko so starš i sposobn i poskrbet i za svo je potrebe , so bo l j zadovo l jn i in l až je poskrb i j o za otroke .

Gabr i j e l a Ž l of Leskovšek , soc ia lna de lavka

Če bi bil učitelj ...Učil bi glasbo, pogovarjal bi se o hip-hop glasbi, tudi o tem, kako se snema, ker je malo zakomplicirano. Učence bi učil, kako se pravilno zlagajo rime, ker je zelo težko sestavljati hip-hop pesem.Tudi vi, če vas karkoli zanima o hip-hopu, me kar vprašajte. Na vaša vprašanja bom z veseljem odgo-voril.

Martin

23


- S l iš i se zan imivo , mar ne?

Šo lska ambu lanta j e b i l a ustanov l j ena l eta 1995 . Kot med ic inska sestra skupa j s šo lsko zdravn ico dr . Ksen i j o Goste , k i i zva ja redne tedenske preg lede učencev z zdravstven imi težavami , skrb im za zdrav je učencev , k i so vk l jučen i v domsko oskrbo . Po potreb i so učenc i napoten i v raz l i čne spec ia l i st i čne abu lante v spremstvu staršev oz i roma šo lske med ic inske sestre . V šo lsk i ambu lant i ves čas skrb imo za redne s istematske preg lede vseh otrok , za kontro lne preg lede pr i spec ia l i st ih in de javnost i , k i so povezane z zdrav jem. Tuka j ne gre zanemar i t i sode lo-van ja z zo b ozd r av s t ve n o p reve n t i vo v Zdravstvenem domu Ce l j e in naš ima šo lsk ima zobozdravn icama , dr . Vi lmo Cv ik l in dr . Mar to Tome ter z med ic insko sestro za prevent ivo , gospo Gab i , k i nas redno ob isku je na šo l i i n skrb i za preg lede zob .

Ve l iko sode lu jemo tud i s ps ih iatr ično

ambu lanto dr . Nad je Hr iberšek . Dobro i n uspešno sode lu jemo tud i z raz l i čn imi strokovn imi de lavc i Sp lošne bo ln išn ice C e l j e . V o kv i r u š o l s k e a m b u l a n t e potekata Teča j nege do jenčka ter Teča j prve pomoč i , skrb imo pa tud i za podmladek Rdečega kr iža . Trud imo se nauč i t i naše otroke , kako poskrbet i zase in varovat i svo je zdrav je , kako pomagat i drug drugemu in zaž ivet i v svetu zuna j šo le .

Rebeka Dobov ičn ik , med ic inska sestra

24


Pr i nas se po leg mnogo zan imiv ih stvar i skr iva tud i prav poseben prostor , imenovan snoeze len a l i mu l t i senzorna soba . Snoeze len j e soba s posebno opremo (vodna poste l j a , svet l obn i efek t i , vodn i sto lp …) , k i j e namen jena sproščan ju otrok in spodbu jan ju n j ihovega občuten ja . Začetk i t ega t e r a p ev t s ke g a p r i s top a i z h a j a j o i z N izozemske , k jer so ga prvotno uporab l j a l i v ustanovah za osebe s tež j o motn jo v duševnem razvo ju . Zarad i poz i t i vn ih uč inkov pa j e tovrstna t erap i j a posta la pomembna tud i na pedagoškem področ ju .

Raz l i čne terapevtske in sprost i tvene ak t ivnost i se v več in i i zva ja j o v urah i n teresne de javnost i , katero i zva java uč i te l j i c i posebnega programa . Gre za vodeno terap i j o , k i hkrat i omogoča d inamično raz iskovan je in umir jan je . Učenc i , vk l jučen i v interesno de javnost , so i zbran i na pod lag i n j ihov ih potreb i n kor ist i , katere pr inaša jo ak t ivnost i

v mu l t i senzorn i sob i . De lo poteka ind iv idua lno , občasno tud i v par ih .

Snoeze len omogoča spre jeman je informac i j preko raz l i čn ih čut i l , povezanost čutnega zaznavan ja in g iban ja , bo l jše sposobnost i funkc ion i-ran ja te lesa v oko l ju ter pr idob ivan je nov ih i zkušen j . Ker gre v ve l i k i mer i za spodbu jan je pr idob ivan ja e lementarn ih i zkušen j (npr . t i pat i , občut i t i , okus i t i , vonjat i , v idet i in s l išat i ) , pr i urah interesne de javnost i mnogokrat opo jno d iš i , i z sobe se s l i š i j o zan imiv i g lasov i in pomir ju j oča g lasba , tud i masaže ne man jka jo .

Kr ist ina Va l j avec , defek to l og in jaMar t ina Pfe i fer , defek to l og in ja

Če bi bil ravnatelj ...Bil bi prijazen do učencev, vse učilnice bi prenovil. Med poukom bi šel v učilnice gledat, kaj delajo učenci.

Roberto

25


Program učen ja p lavan ja po metod i Ha l l iw ick j e l eta 1949 razv i l Ang lež James McMi l l an . Program učen ja j e metod ično ob l ikovan ter teme l j i na 10 točkah , prav tako pa i zk l juču je uporabo p lava ln ih pr ipomočkov. Namen tega j e več ja povezanost med učencem i n vad i te l j em , prav i lne jše i zva jan je g ibov , hkrat i pa se s tem izognemo nav ideznemu občutku varnost i .

Omenjeno metodo p lavan ja i zva jamo od l eta 2004 . Na začetku smo otroke voz i l i v Zdrav i l i šče Laško in v Terme Zreče . Od l eta 2008 , s pr idob i tv i j o šo lskega bazena , pa učen je p lavan ja po metod i Ha l l iw ick i zva jamo na šo l i . Prog r a m u č e n j a p l av a n j a p o t e ka v s kup i ns k i o b l i k i , p r i ka t e r i ima vsak otrok svo jega vad i te l j a . Izvedba programa poteka skoz i igro in pet j e v nenehn i komun ikac i j i med otrokom , vad i te l j em in drug imi č lan i skup ine . V program je vk l jučen ih 40 otrok . Ve l iko otrok , k i so motor ično sposobn i ,

j e osvo j i l o tehn ike p lavan ja . O troc i osvo j i j o kontro l o d ihan ja , osvo j i j o vodo kot sprost i tven i med i j in poveča se že l j a po p lavan ju . S trah pred vodo i zg ine pr i vseh otroc ih . Zapos len i ima jo posebe j pr idob l j eno spec ia lno znan je s tega področ ja . Ha l l iw ick v šo l i poteka redno enkrat na teden , ker samo tako je delo dobro oprav l j eno in pr inaša od l i čne rezu l tate .

V l asta Z imšek , f i z i oterapevtka

Če bi bila ravnateljica ...Dovolila bi učencem, da bi imeli daljše odmore. Skrajšala bi učno uro na 30 min. Učiteljem bi dovolila med odmorom popiti kavo. Kot ravnateljica bi marsikomu pogledala skozi prste.

Klavdija

26


FIZIOTERAPIJA

Otroc i so f i z i oterapevtsk ih obravnav de ležn i 13 . šo lsko l eto . Ker prev ladu je j o učenc i z nevro lošk imi motn jami , se na jveč i zva ja nevrof iz i oterap i j a po Boba th konceptu . G l avn i p oudarek j e na kakovos t i g i ban j a i n vnos l e- t ega v funkc i j o . Razvo j no nevro l oška obravnava j e i nd i v i dua l na t e rap i j a , uporab l j amo j o p r i vseh motn j ah kont r o l e g i ban j a i n ot r oka g l edamo kot c e l oto . S pomoč j o r az l i čn i h t ehn i k že l imo pr i o t r oku razv i t i č im bo l j n o rma ln i m iš i čn i tonus t e r zavret i a l i spremen i t i n eprav i l n e g i ba l ne vzorce . P rece j učencev ima o r topedske motn j e , na j več neprav i l n o d ržo . Za to učencem z i zb ran im i va j am i , z us t rezno v i š i n o š o l ske m i ze i n s to l a i n tud i z učen jem prav i lnega seden ja pomagamo pr i vzdrževan ju prav i lne te lesne drže in odprav l jan ju neustrezn ih vzorcev g iban ja .

V lasta Z imšek , f i z i oterapevtka

DELOVNA TERAPIJA

Osnovna šo la G laz i j a j e ok tobra 2008 otrokom omogoč i l a dodatno strokovno pomoč v ob l ik i ce l ostne de lovne terap i j e . Namen de lovne terap i j e j e i zbo l j šat i funkc iona lne sposobnost i , osamosvo j i t i otroka v osnovn ih in š i rš ih dnevn ih ak t ivnost ih za č im bo l jše funkc ion iran je v šo lskem oko l ju in samosto jnem ž iv l j en ju .

De lovno terap i j o na šo l i i zva jam po konceptu razvo jno nevro loške obravnave . S tehn iko RNO , k i j o i zva jamo de lovn i t erapevt i z Bobath teča jem , ot roc i na področ ju senzomotor ike dosega jo bo l j funkc iona lne in kva l i t etne jše vzorce drže i n g iban ja ter i zbo l j šano funkc i j o rok . C i l j obravnave : č im bo l jša kakovost ž iv l j en ja .

Nata l i j a Šamper l , de lovna terapevtka

27


MATP je poseben program spec ia lne o l impi jade , pr imeren za tekmova lce , k i zarad i svo je inte lektua lne in/a l i funkc iona lne posebnost i ne more jo sode lovat i na uradnih tekmovanj ih Spec ia lne o l imp i j ade . Va j e so za tekmova lce ind iv idua lno pr i lago jene z namenom , da vedno doseže jo načrtovan c i l j in s tem pokaže jo svo je zmogl j ivost i . Bistvo je v sode lovan ju , družen ju , poz i t ivn ih izkušnjah , kar še posebe j začut i j o osebe z na j tež j imi motn jami v razvo ju , sa j j im MATP nudi zabavno , spodbuja joče in ohrabru joče vzduš je ter prikaz naučenih spretnost i brez primerjave z drug imi . Spretnost i na tekmovanj ih poteka jo na več raz l ičn ih področ j ih : gib l j ivost , udar jan je , ročnost , brcan je , vožn ja z voz ičkom in vodne akt ivnost i .

Enkrat na leto je organiz irano srečanje vseh športn ikov , k i pr idno tren ira jo čez ce lo leto . Program tekmovanja se odv i ja v raz l ičn ih športn ih dvoranah po S loven i j i .

Enkrat na dve let i pa se tekmovanje odv i ja tud i v bazenu . Tuka j se lahko pohva l imo s posebe j dobr imi rezu l tat i , sa j imamo možnost tren inga v šo lskem bazenu .

Vendar pa j e vredno omen i t i , da so prav vs i ude leženc i programa resn ičn i zmagova lc i zarad i v l oženega t ruda pr i premagovanju ov ir in morebi tn ih strahov .Medsebo jno zaupan je in t rdna vo l j a sta k l juč za dosegan je zadan ih c i l j ev.

Nata l i j a Šamper l , de lovna terapevtkaV lasta Z imšek , f i z i oterapevtka

Če bi bil učitelj ...Bil bi domski učitelj g. Brane Ribič. Pri meni bi bili vsi učenci prijazni. Popoldne bi imeli telefone pri sebi. Starejši od 15 let bi lahko bedeli do 21.30, potem pa bi šli spat. Kdor ne bi bil priden, bi mu dal kazen, da ne bi imel dodatka pri večerji. V trgovino bi lahko šli samo pridni otroci.

Mitja

28


Terapevtsko j ahan je i zva jamo že 12 l et v Kon jen iškem k lubu Ce l j e , sa j se dobro zavedamo b lagode jn ih uč inkov ž iva l i na č l oveka , še posebe j na otroke s posebn imi potrebami . Začetk i so b i l i skromni in smo tovrstno de javnost i zva ja l i l e enkrat na teden . Po pr imern i predstav i tv i t erapevtskega j ahan ja staršem pa se je n j ihovo zan imanje poveča lo in pos led ično s tem tud i š tev i l o učencev. Seda j že neka j l et z ve l i k im vese l j em odha jamo v Škof j o vas dvakrat na teden po dve šo lsk i ur i . Terapevtsko j ahan je omogoča otroku f i z i čno (samo jahan je ) in ps ih ično aktivnost , ki se vseskozi prepletata , vendar raz l i čno , g lede na fazo samega i zva jan ja t erapevtskega jahan ja . Prav tako se prep letata med ic insk i in pedagošk i v id ik t erapevtskega jahan ja . Z med ic inskega v id ika j e terapevtsko j ahan je namen jeno i zbo l j šan ju g ib l j i vost i in koord inac i j i , sproščan ju in zman jševan ju spast ičnost i . S pedagoškega v id ika pa so uč ink i

terap i j e predvsem ps iho lošk i in soc ia ln i . Pri vseh učencih se povečujejo samozavest , mot ivac i j a , koncentrac i j a , verba lna in neverba lna komun ikac i j a s kon jem. Učenc i premagu je j o moreb i tne strahove ,i zbo l j šu je j o prostorske in te lesne predstave , zman jšu je j o nestrpnost in agres ivnost . Hkrat i vzpostav l j a j o odnos s kon jem , druž i j o se z ž iva l j o ter se sprost i j o ob poz i t i vnem uč inku top lote kon jskega te lesa . O troc i osva ja j o tud i prostor v oko l i c i j aha ln ice in se zna jo v n jem or ient i rat i . Z uč ink i in rezu l tat i t erapevtskega jahan ja smo zadovo l jn i prav vs i , na jbo l j pa n jegov i ak t ivn i ude leženc i , k i nestrpno pr ičaku-je j o s rečan j e s svo j ima »ž i va l sk ima pr i j a te l j i cama« Tedy in Sero . Men im , da so se skoz i dvana jst l etno de lo sp let l e top le , pr i j etne in zan imive vez i , k i j i h že l imo ohran i t i tud i v bodoče .

Betka F i j avž , spec . ped . in terapevtka za i zva jan je terap i j e s pomoč jo kon ja

29


Za program terap i j e s pomoč jo ž iva l i smo se od loč i l i zarad i terapevtsk ih uč inkov ž iva l i na otroka , k i se odraža jo na nas ledn j ih š t i r ih področ j ih : č l ovekova rast in razvo j , govor in komun ikac i j a , kogn i t i vno področ je in ps ihosoc ia lno področ je . Terap i j a s ps i se na šo l i odv i j a t ret j e šo lsko l eto in od takrat smo opaz i l i ve l i k napredek pr i otroc ih , in s icer tako v smis lu skrb i za ž iva l i , zman jšan ja veden jsk ih moten j , bo l j še pozornost i in koncentrac i j e kot tud i več jega navdušen ja za sode lovan je . Ž iva l ima na posamezn ika pomir ju j oč uč inek in zman jša vznemir jenost . Na jbo l j se kaže uč inek pr i ot roc ih z več j im i veden jsk imi motn jami , k i so med terap i j o bo l j vod l j i v i , upoš teva jo navod i l a i n se v skup in i pr imerno vede jo . Raz l i čne raz iskave kaže jo , da ž iva l i de lu je j o kot vez med terapevtom in otrokom , sa j pr isotnost ž iva l i uporabn iku nud i občutek varnost i , to l ažbe in top l ine , kar b lagode jno vp l i va na otrokovo

sode lovan je v procesu terap i j e . Pr ii zvedb i terap i j e nam š irokosrčno pomaga jo prostovo l j c i i z Špor tno k ino loškega društva Ce le ia , k i redno ob isku je j o naše otroke . Zavet išče Zonzan i pa nam omogoča , da ob isku jemo pse v zavet išču in j ih pe l j emo na sprehod . O troc i in zapos len i pr i t erap i j i ze l o už ivamo .

Nata l i j a Šamper l , de lovna terapevtkaVesna Go lh leb , defek to l og in ja

Mar t ina Pfe i fer , defek to l og in jaAn i ta Roškar , spec ia lna pedagog in ja

Zakaj rad hodiš na terapijo s psi?LEA: Kužki so mi všeč. Preden sem prišla na terapijo, sem se kužkov bala, zdaj pa ne več.URBAN: Kužki so zelo lepi, lahko jih hranimo in češemo.MATEJ: Rad hodim gledat kužke in jih božam. Ko so pridni, jih nagradim s hrano. Ubogajo me, ko rečem “sedi”.ALJAŽ: Všeč mi je kuža Ago. Rad ga božam in ga peljem na povodcu.SABINA: Všeč mi je, da pridejo kužki in da ustvarjamo.

30


Ob teh besedah seže jo moj i spomin i da leč naza j v naše tabore v Logarsk i do l in i , k i smo j ih prež iv l ja l i v star i po vo jn i opuščen i karav l i , k i nam jo je ve l ikodušno da la v uporabo Ter i tor ia lna obramba Republ ike S loven i je . Uč i te l j i ce smo pr iprav i le program in h išn i red . Skuša l i smo se č im bo l j zb l ižat i z naravo in nač inom ž iv l jen ja v n je j . Učenc i so vsako jutro pr inaša l i sveže mleko iz b l ižn je kmet i je . Sami smo s i mora l i pr iprav i t i drva , skrbet i za ogrevanje in top lo vodo . Ta ob jekt smo kor ist i l i kar neka j let . Bi l o je ze lo zabavno , sa j smo mora l i vsta jat i tud i ponoč i in doda jat i kur javo , ka j t i če nam b i ogen j ugasn i l , bi ga ze lo težko ponovno pr ižga l i .Ti tabor i so nam omogoča l i , da smo dož iv l ja l i res pr isten st ik z naravo in spoznava l i ž iv l jen je brez ugodnost i ,k i j ih nud i sodoben nač in ž iv l jen ja . Logarska do l ina se nam je tako pr i l jub i la , da smo kar neka j let zapored načrtova l i plan inske tabore , med drug im v na jetem

C inkarn iškem domu. Tud i v tem domu smo s pomočjo šo lske kuhar ice , uč i te l jev in vzgo j i te l jev sami v ce lot i organ iz ira l i t edensko b i van j e učencev in i zde l a l i program šo l e v narav i . Ker pa so se k l j ub lastn i organ izac i j i strošk i šo le v narav i vsako leto v iša l i , smo b i l i pr is i l j en i iskat i nove reš i tve . V tem času pa je Min istrstvo za šo lstvo in šport vzpostav i lo š iroko mrežo domov pod okr i l j em Centra za šo lske in obšo lske de javnost i . Učenc i imajo na ta nač in možnost spoznavat i raz l ične pokra j ine in znač i lnost i S loven i je ter vzpostav i t i neposreden st ik z naravo . Zato sem izredno vese la , da naša šo la še vedno s led i k l icu narave in omogoča , da se vsak učenec vsa j enkrat ude lež i omenjene ob l ike izobraževanja . Dok ler bom zmogla , se bom k l icu narave skupa j z naš imi učenc i odzva la tud i sama .

Marjana Šah Štrok ,pomočnica ravnate l j i ce

31


Dom je tam , k jer se dobro počut iš in s i vedno dobrodoše l .

Ko so l eta 1983 k takratn i Osnovn i šo l i Ivanke Uran jek zgrad i l i pr iz idek , namen jen za internat – dom , s i ver jetno n i n ihče predstav l j a l , ko l i ko otrok bo naš lo tu svo j drug i dom. Š tev i l o ot rok se j e skoz i l eta spremin ja l o , spremin ja l se j e tud i dom , posta ja l j e vedno bo l j ure jen in pr i j azen za b ivan je . Danes imamo res l ep dom , k i ot rokom in vzgo j i t e l j em omogoča kva l i t etno de lo in ž iv l j en je . Kor ist imo lahko bazen , t e l ovadn ico , f i tnes … V dom so vk l jučen i ot roc i i n mladostn ik i s posebn imi potrebami , k i potrebu je j o za vstop v ž iv l j en je več pomoč i , spodbud in strokovnega voden ja . Med tednom b iva jo pr i nas učenc i i z ce l j ske in sosedn j ih reg i j .

Vs i , k i de lamo v domu , se t rud imo , da b i skupa j z otrok i ž ive l i v pr i j aznem in spodbudnem oko l ju . Že l imo s i strokovno , uč inkov i to in vsem pr i j azno ustanovo , v kater i bomo pr iprav i l i ot roka , da

bo č imbo l j samosto jen , ustvar ja len in da se bo zna l spopast i z i zz iv i ž iv l j en ja . Eden od naš ih prednostn ih c i l j ev j e , da ima jo otroc i č im bo l jše pogo je za učen je in dosegan je dobrega učnega uspeha . Redno sode lu jemo z razredn ik i in svetova lno s lužbo in sprot i rešu jemo učne in vzgo jne prob leme , zdravstvene pa skupa j z našo med ic insko sest ro . Skoz i vse l e to i z va jamo š tev i lne ak t i vnost i : i n t e resne de j avnost i , f i z i oterapevtsko obravnavo , š tev i lne de lavn ice , špor tne ak t ivnost i , šo le v narav i , sode lovan je pr i EKO pro jek t ih , praznovan ja , ob isk i ku l turn ih in špor tn ih pr ired i tev v Ce l ju , družabna srečan ja s starš i , sode lovan je s prostovo l j c i ce l jsk ih sredn j ih šo l , srečan ja s pre-b iva lc i naše mestne četr t i , večkrat pa nas ob išče jo in obdar i j o tud i č lan ice LEO k luba Mavr ice .

Dom j e l ahko mo j drug i dom.

Branko R ib ič , vzgo j i t e l j

32


V 40 let ih j e šo la in z n jo šo lska kn j i žn ica dož ive la in prež ive la vse vzpone in padce družben ih in šo lsk ih reform. Skoz i l eta j e b i l a in j e še sestavn i de l ce l otnega vzgo jno- izobraževa lnega procesa na šo l i i n se van j tud i enakovredno vk l juču je , hkrat i pa j e na jpomembne jš i prostor za razv i j an je bra ln ih vešč in in bra lne ku l ture . Vedno se j e t rud i l a b i t i odpr ta in vab l j i va , po lna zan imiv ih in »po novem« d išeč ih kn j ig , s pr i j azn im in sproščen im ozrač jem. Kl jub temu , da ima v današn j ih čas ih kn j iga in z n jo šo lska kn j i žn ica za otroke ve l iko bo l j zan imive tekmece , kot sta računa ln ik in te lev iz i j a , j e l e- ta osta la v i r informac i j in znan ja za vse ude ležence , k i se vsakodnevno vrača jo van jo – v prostor , k jer se vedno ka j d oga j a i n j e v n j em zabavno t er pr i j etno . Začetk i šo lske kn j i žn ice na nov i šo l i sega jo v l eto 1974 . Prva v inventarno kn j igo zap isana kn j iga j e b i l a “Ko zor i j o j agode” na dan 30 . 5 . 1974 .

Od takrat da l j e j e š tev i l o kn j i žn ičnega grad i va nepret rgoma narašča l o . Kn j i žn i ca se j e večkra t se l i l a .V kn j i žn ic i so skoz i l eta zapos len i kn j i žn ičar j i pust i l i vsak svo j pečat , ko so se tako kot j az t rud i l i pr i tegn i t i v kn j i žn ico mlade bra lce in j ih vzga jat i v bra lnem duhu , kar pomen i , da se bodo van jo redno vrača l i tud i , ko odraste j o .

Mo jca Kreutz , kn j i žn ičarka

Ko bom končal šolanje na OŠ Glazija, se bom vpisal na tehniško šolo. Tam se bom učil za električarja ali zidarja. Želim si, da bi bili ponosni na nas.

Andraž

33


Bo že drža lo , da se v vsakem izmed nas skr iva otrok , že l j an raz iskovan ja v svetu domiš l j i j e , sa j smo to začut i l i tud i nekater i zapos len i naše šo le in ustanov i l i g leda l iško skup ino . Na va jah sproščamo poz i t i vno energ i j o , zato so l e- te po lne smeha , naga j i vega otroškega humor ja in »kaskadersk ih« podv igov. Srečn i obraz i ot rok so naše vod i l o za nada l jn je de lo .

V pr ihodn je načr tu jemo predstavo , k i bo na oder postav i l a čarovn ico , s katero se bodo sreča l i ot roc i , k i j im za domače na loge n i ka j dost i mar .

Že l imo s i , da b i naše predstave b i l e še napre j tako dobro ob iskane , sa j s tem dobrode l n im de j an j em pomagamo tud i p omoč i p ot rebn im .

Č lan ice g leda l iške skup ine

Igra lska ek ipa z rež iserko Teo Ž l i čar pred predstavo Ro jstn i dan , k i smo j o pr iprav i l e kot presenečen je pros lave ob dnevu ku l ture . Z igr ico pa smo razvese l j eva le tud i učence drug ih osnovn ih šo l .

Da popo ldneve b i popestr i l i , Sov ico Oko smo učencem upr izor i l i . Medved , za jec , m iška . . . poskrbe l i so ,

da Oka ponoč i spa la j e , a podnev i nove pr i j a te l j e spoznava la j e .

34


Prav i j o , da ima č l ovek v današn jem času srečo , če l ahko oprav l j a s lužbo , k i mu je v vese l j e . Če gre gre temu ver jet i , potem lahko zase z zagotovost j o t rd im , da imam srečo . Z l etom 2003/04 sem namreč na OŠ G laz i j a prevze la voden je pevskega zbora , ker pa so b i l i ot roc i navdušen i nad pet j em , smo z nas ledn j im šo lsk im letom ob l ikova l i kar dva zborčka . Tako seda j že več l et na šo l i prepeva jo učenc i v stare jšem in mla jšem pevskem zboru . O troc i se v zbora vk l juču je j o g lede na starost , g lede na svo je že l j e in na spec i f i čne potrebe , k i j i h ima jo . V teh l et ih smo sode lova l i na š tev i ln ih šo lsk ih pros lavah , na medobmočn i rev i j i Pesemca , na g lasben ih rev i j ah Zapo jmo , za i g ra jmo , zap l eš imo i n P i ka-Poka . Nastopi l i smo tudi na dobrodelnem koncertu G imnaz i j e Center Ce l j e in na s lavnostn i akademi j i CSD Ce l j e v Narodnem domu .

V vseh teh l et ih se j e prepe lo ve l i ko pesmic , i zmen ja l o ve l i ko g lasov , sp let l o ve l i ko pr i j a te l j stev in pr ipet i l o

nešteto zan imiv ih zgodb ic . Tako smo nekoč ime l i v zboru dečka , k i j e igra l d iaton ično harmon iko . Skupa j se nam je uspe lo nauč i t i eno samo pesmico . To točko smo predstav i l i na šo l i i n kasne je na rev i j i , k jer pa se j e zatakn i l o na samem začetku . Učenc i so mora l i namreč zapet i dve pesmi in za prvo sem j im še pred d i r ig i ran jem poveda la nas lov , pr i drug i s harmon iko pa se mi j e zde lo samoumevno , da bodo vede l i , katera j e , sa j smo j o ves čas skupa j pe l i . Nakaza la sem j im r i tem , da la znak za začetek in … t i š ina . Le prestrašen i obraz i so zr l i vame . Pr istop i l a sem in vs i tako j enog lasno : »Ja , katero pa po jemo?« Seveda sem j im tako j poveda la nas lov , a po nastopu smo se temu pr ipet l j a ju dobro nasmeja l i . O dož ivet j ih z zborom b i l ahko p isa la ure i n ure , a me vod i Hoffmanova mise l : »K jer neha govor ica , se začen ja g lasba .«

Ksen ja Aškerc , defek to l og in ja

Če bi bila ravnateljica ...Bila bi prijazna. V garderobe bi namestila kamere, prenovila bi vse razrede. Učenci bi imeli manj učenja, več bi bilo pohodov, naravoslovnih in športnih dni. Spremenila bi omarice v garderobah. Fantje bi morali biti spoštljivi do punc.

Behare

35


Če bi bila ravnateljica ...Bila bi prijazna, rada bi imela učitelje in učence. Če bi bila kakšna težava, bi jo rešila. Ne bi želela imeti na kupu veliko težav.

Anja

Našo šo lo ob isku je j o tud i učenc i s spektro av t ist i čno motn jo (SAM) . Zarad i i zražen ih potreb in že l j e nud i t i učencem kar na jveč pomoč i , smo v l etu 2006/2007 imenova l i skup ino strokovn ih in svetova ln ih de lavcev v Tim za av t i zem. V t imu sode lu je j o spec ia lne pedagog in je , l ogoped in j a , ps i h o l og i n j a , f i z i o t e ra-pev tka , de lovna terapevtka , varuh in ja , vzgo j i t e l j i ca , pomočn ica ravnate l j i ce in ravnate l j i ca . Osnovna na loga vseh č lan ic t ima je sta lno strokovno i zobraževan je in spreml jan je ak t ivnost i na področ ju SAM v S loven i j i i n tu j in i , po leg tega pa tud i i zobraževan je sode lavcev , svetovan je staršem ter sode lovan je s strokovn jak i in i ns t i tu c i j am i s t ega področ j a : Centrom za av t i zem , Inš t i tutom za av t i zem , Zavodom za šo lstvo , Centrom za s luh in govor Mar ibor . . . Sode lavke so se ude lež i l e š tud i jsk ih ob iskov in hosp i tac i j v tu j in i – v Nemč i j i , Ang l i j i , na Švedskem in Hrvaškem ter pr idob l j ene i zkušn je vnes le v šo lsk i učn i proces .

Prav tako v okv iru interesn ih de javnost i i zva jamo razne ob l ike učen ja soc ia ln ih vešč in s c i l j em , da b i učencem o la jša l i komun ic i ran je v soc ia lnem prostoru . Šo la s i skuša pr idob i t i č im več pr ipomočkov za de lo z učenc i , raz l i čne komun ikator je za otroke z govorno- jez ikovno motn jo , mater ia l za podporno nadomestno komun ikac i j o .

V odde lk ih posebnega programa z notranjo organizac i jo de la in s pr ire jeno t ehn ično opremo uč i ln ic omogočamo učencem s spektro av t ist i čno motn jo , da ima jo ustrezno pr i l ago jeno uspo-sab l j an je . Učenc i so de ležn i ce l ostne obravnave , ind iv idua lne pomoč i ,l ogopedske , ps iho loške , f i z i oterapevtske obravnave ter de lovne terap i je . Obravnave so odv isne od potreb posameznega otroka z av t ist i čno motn jo . Redno sode lu jemo s starš i ot rok , tako pr i d iagnost ic i ran ju kot pr i t erap i j i i n svetovan ju .

Nevenka Zanošk i , l ogoped in ja Mar jana Šah Š trok , pomočn ica ravnate l j i ce

36


Teče že osemna jsto l eto i zva jan ja »mob i lne pomoč i« na redn ih osnovn ih šo lah , k i j e namen jena otrokom z učn imi ter drug imi razvo jn imi težavami . Zametk i de la so vzk l i l i v šo lskem letu 1994/1995 , ko so t r i ce l j ske osnovne šo le i zraz i l e potrebo po naš i strokovn i pomoč i . Le-ta j e b i l a zarad i svo je uč inkov i tost i dobro spre jeta , dozore la j e med osnovnošo lsk imi ravnate l j i , zato ž iv i t er se razv i j a še danes . A prv i začetk i so b i l i v mars ičem drugačn i , tud i t ež j i . Le ena sama mob i lna de lavka j e s svo j im znan jem , kreat ivnost j o , i zna jd l j i vost j o in vz tra jnost j o suvereno zastopa la spec ia lnopedagoško stroko ter resn ično »ora la l ed ino« na povsem novem področ ju de la . Takrat še n i b i l o organ i- z i ran ih strokovn ih srečan j n i t i bogate razpo lož l j i ve strokovne l i t erature . Man j ugodn i so b i l i prostorsk i pogo j i za de lo , n i b i l o pestrega d idak t i čnega mater ia la , k i danes učencem o la jša a l i popestr i pot do znan ja . Ve l i ko vprašan j j e b i l o

odpr t ih , d i l em nedorečen ih , zato j e b i l po l oža j mob i lne de lavke občasno resno težak . Skoz i l eta pa so se pogo j i za de lo i zbo l j ševa l i ; vse več j e b i l o mo-b i ln ih de lavk , več ina šo l j e pr idob i l a sta ln i kab inet za spec ia lnega peda-goga , ustanov l j ena j e b i l a Sekc i j a mobi ln ih spec ia ln ih in rehab i l i ta l i c i j sk ih pedagogov , š tud i jske skup ine . Hkrat i pa se j e povečeva lo š tev i l o pomoč i potrebn ih otrok . Danes š te je naš ak t iv že osemna jst č lan ic . Šestna jst spec ia ln ih pedagog in j– defek to l og in j in dve l ogoped in j ii zva jamo pomoč na 22 šo lah . Š tev i l o ur pomoč i se j e i z dva jset poveča lo za dva jsetkrat . Mob i lne de lavke oprav l j amo d e l o na en i , dveh , t reh a l i ce l o več šo l ah . Na redne osnovne šo l e pr iha j amo kot zunan je sode l avke , strokovn jak in je z d idak t ično-metod ičn im znan jem , znan jem spec ia lne in rehab i l i tac i j ske pedagog ike . Področ ja našega de la so š tev i lna : neposredno de lo z otrok i , k i ima jo težave na področ ju

učen ja in v razvo ju (d iagnost ična ocena , dodatna strokovna pomoč , razv i j an je strateg i j učen ja … ) ; sode lovan je z uč i te l j i (uč i te l j sk i zbor i , konference , de lavn ice , načr tovan je , spreml jan je i n ev a l v a c i j a i n d i v i d ua l i z i r a n e g a programa , sveto-van je za de lo v razredu) ; sode lovan je s starš i (svetova lno de lo , predavan ja na rod i te l j sk ih sestank ih , podpora pr i prešo lan ju v l až j i program) ; sode lovan je s šo lsko svetova lno s lužbo ( t imsko de lo ) ; sode lovan je z zunan j im i inst i tuc i j ami , k jer j e otrok obravnavan ; sta lno stro-kovno i zpopo ln jevan je ter sode lovan je – povezanost z mat ično šo lo . Ohran i l e smo trad ic i ona lne strokovne ak t ive vsak ih š t i r ina jst dn i , k i nam predstav l ja jo pros to r za medosebno podporo i n s t r okovno ras t . S svo j im znan j em mob i l ne de l avke nud imo svetovan ja srednješo lsk im uč i te l jsk im zborom g lede upoštevan ja in i zva jan ja pr i l agod i tev za d i j ake s posebn imi potrebami , še posebe j za d i j ake z motn jami

37


avt ist i čnega spektra in z d is leks i j o . Nud imo hosp i tac i j e š tudentom predšo lske vzgo je ter spec ia lne in rehab i l i tac i j ske pedagog ike . B i t i mob i ln i spec ia ln i pedagog na redn i osnovn i šo l i pomen i oprav l j at i svo je de lo z ve l i ko mero samosto jnost i , strokovne podkovanost i , f l eks ib i lnost i , potrpež l j i vost i , profes iona lnost i v odnosu do otroka , uč i te l j ev , staršev in vodstven ih de lavcev. Vod i l o našega de la j e de lat i dobro in v kor ist ot rok , k i ima jo prav ico do ustrezne dodatne strokovne pomoč i . Naša po lno letnost j e zagotovo dokaz , da smo na tem področ ju dozore l i in da l ahko samo še krep imo in nadgra ju jemo svo je strokovne kompetence .

Mob i lne de lavke

38


Na pobudo druž ine Kennedy je b i l l eta 1963 v Združen ih državah Amer ike organ iz i ran prv i špor tn i tabor za osebe z motn jami v duševnem razvo ju . Pet l et kasne je so b i l e i zvedene tud i prave špor tne igre , kater ih so se ude lež i l i spec ia ln i o l imp i j c i i z ZDA , povab l j en i pa so b i l i tud i špor tn ik i i z drug ih de lov sveta , k i so spec ia lnoo l imp i jsko ide jo pones l i v svo je sredine . Danes je v svetovno g ibanje spec ia lne o l imp i j ade vk l jučen ih že preko 200 programov i z 150 držav sveta . Program spec ia lne o l impi jade n i namenjen l e špor tu , ampak združu je špor tne , soc ia lne in ku l turne ak t ivnost i . Špor tn i rezu l tat ne predstav l j a ed ine vrednote , ampak spec ia lno o l imp i j ado označu je kot nač in ž iv l j en ja , vadbe , vsesp lošne soc ia l i zac i j e in drug ih v id ikov skrb i za osebe z motn jami v duševnem razvo ju . Spec ia ln i o l imp i j c i po ce lem svetu t ekmuje j o v 26 po letn ih in z imsk ih špor t ih , v S loven i j i j i h j e razv i t ih 12 . Med z imske špor te uvrščamo: a lpsko

smučan je , smučarsk i tek in krp l j an je ; med po letne špor te pa : p lavan je , ko lesarstvo , at l et iko , košarko , nogomet , namizn i ten is , ba l inan je in judo . Mentor ja se t rud iva , da na tekmovan ja spec ia lne o l imp i j ade pe l j eva č im več otrok in j im tako ponud iva možnost sode lovan ja na tekmovan j ih , k jer se druž i j o z vrstn ik i i z ce le S loven i j e , ob dobr ih dosežk ih krep i j o samozavest , ob malce s labš ih rezu l tat ih pa spozna jo , da vedno ne more jo b i t i na jbo l j š i , ampak da špor tno prenese jo poraz ter se drž i j o s logana spec ia lnoo l imp i jskega g iban ja , k i se g las i : “Pust i t e mi zmagat i , če pa ne morem zmagat i , na j bom pogumen v svo jem poskusu . ”

Branko R ib ič , vzgo j i t e l jAne j Vrhovn ik , uč i te l j špor tne vzgo je

39


Vs i ot roc i že od nekda j rad i tekmuje j o , k jerko l i in s komerko l i , zato se j e razv i l a ide ja o vses lovensk ih igrah otrok šo l s pr i l ago jen im programom. Pobudn ik ide je j e b i l seda j poko jn i profesor špor tne vzgo je , gospod S tane Kra jnc , k i j e zap isa l s ledeče : »Špor tna tekmo-van ja v posamezn ih šo lah ne more jo b i t i sama seb i namen , t emveč so l e odraz ce lotnega ps ihof iz ičnega ob l ikovan ja mladega č l oveka , z namenom , da v načr tn i t e lesn i vzgo j i in špor tu razv i j a svo j o m lado osebnost , v t ežn j i za zdrav t e l esn i razvo j pa pr idob iva moč i t e r spretnost i v g iban ju i n dosega ko l ek t i vne uspehe . « In to , zap isano pred 42 let i , drž i še danes .

Leta 1969 smo organ iz i ra l i i n i zpe l j a l i 1 . repub l iške špor tne igre posebn ih šo l . Učenc i i z vse S loven i j e (20 OŠPP) so se pomer i l i v at l et ik i , nogometu in igr i med dvema ogn jema . Ges lo iger j e b i l o : ŠPORTNE IGRE , TRENUTKI RADOS-TI V TEKMOVANJU IN PRIJATELJSTVU .

Svečana otvor i tev j e b i l a v nov i dvoran i At l et s ke g a d r u š t v a K l a d i v a r o b o l imp i jskem ogn ju in zvok ih h imne »Lepo j e v naš i domov in i b i t i m lad« . S temi igrami smo učence naš ih šo l prv ič i zenač i l i v špor tn ih de javnost ih z učenc i redn ih osnovn ih šo l .

Učenc i so skoz i vseh 42 tekmova ln ih l et ze l o uspešno zastopa l i šo l o . Vedno so posega l i po meda l j ah in se bor i l i za na jbo l j še dosežke . Pogosto posegamo po prv ih t reh mest ih v košark i , bo ju med dvema ogn jema , v p lavan ju pr i posamezn ik ih , v at l et ik i . Že neka j l et smo prog lašen i za na jbo l j špor tno šo lo v S loven i j i . Z učenčev imi uspeh i raste tud i zadovo l jstvo špor tn ih pedagogov , sa j tako dob iva naše ž iv l j en jsko pos lanstvo – zdrav duh v zdravem te lesu – svo j smise l .

Tea Ž l i čar , uč i te l j i ca špor tne vzgo jeMi lan Kran jc , uč i te l j špor tne vzgo je

40


V posebn i program vzgo je in i zobraževan ja se na osnov i od ločbe o usmer i tv i vk l juču je j o otroc i z zmerno , t ež j o in težko motn jo v duševnem razvo ju . Med n j im i j e ve l i ko g iba lno ov iran ih otrok , k i potrebu je j o dodatno skrb in pr i l agod i tve pr i de lu . Program je naravnan razvo jno in spodbu ja otrokov razvo j na zaznavnem , g iba lnem , čustvenem , m ise lnem , govornem in soc ia lnem področ ju . Vk l juču je šest področ i j de javnost i : razv i j an je s a m o -s to j n o s t i , g i b a n j e i n š p o r t n o vzgo jo , sp lošno poučenost , g lasbeno vzgo jo , l i kovno in de lovno vzgo jo . Ce loten program se de l i na pet stopen j . Na Osnovn i šo l i G laz i j a j e v l etošn jem šo lskem letu v posebn i program vk l jučen ih šestdeset otrok in mladostn ikov . Na prv i stopn j i nava jamo otroke na samosto jnost pr i osnovn ih h ig iensk ih navadah , hran jen ju , ob lačen ju , obuvan ju in temu področ ju namen imo več ino časa . Na zadn j i (pet i ) stopn j i pa mladostn ike nava jamo na de lo

v varstveno-de lovn ih centr ih , zato na jveč časa namen imo de lovn i vzgo j i . Znotra j deset ih skup in posebnega programa je ob l ikovana tud i posebna skup ina , imenovana Po lžk i (prva , druga in t ret j a stopn ja ) , k jer se učenc i združu je j o pr i posamezn ih de javnost ih . Učenc i pr idob iva jo nova znan ja v sk ladu z l etn im de lovn im načr tom . Dnev i de javnost i (ku l turn i , špor tn i , de lovn i , naravos lovn i ) pa j ih združu je j o in j im popestr i j o vsakodnevne ak t ivnost i . Vese l i j o se ur špor tne vzgo je , k i so i zvedene v bazenu in ob iskovan ja i n teresn ih de javnost i , k i j i h j e l etos kar osemna jst . Razredn ičarke in varuh in je v posebnem programu se t rud imo učencem na č im bo l j zan imiv , pester in n j im pr i l ago jen nač in poda jat i znan je in j ih pr iprav i t i na č im več jo samosto jnost v ž iv l j en ju .

Uč i te l j i ce in varuh in je PP

41


Družbos lov je , 9 . razredPr i temi držav l j anske vzgo je in et ike smo se pogovar ja l i o druž in i . Na

vprašan je , kda j j e č l ovek b io l oško zre l , da ima druž ino , K lemen kot i z topa ustre l i : “Ja , gospa Br ig i ta , kda j? Ko začne zb irat i b i o l oške odpadke vendar ! ”

Na sprehoduV skup in i 10 učencev na učnem sprehodu v gozdu po leg vzgo j i t e l j i ce na l ev i

in desn i hod i ta Mar t in in Veron ika . Oba že l i ta hkrat i pr ipovedovat i o dogodk ih , k i sta j ih dož ive la med v ikendom. Da b i vzgo j i t e l j i ca l ahko obema namen i la pozornost , reče : “Mar t in , Veron ika , ne morem pos lušat i obeh hkrat i . Na jpre j na j pr ipovedu je eden in ga bomo vs i pos luša l i , nato še drug i . ” Ker Mar t in n i že le l b i t i drug i , reče : “Vzgo j i t e l j i ca , pa sa j imate dve ušes i ! ”

Na og ledu prazn ičnega Mar iboraVeron ika : “Vzgo j i t e l j i ca , kam gremo?”Vzgo j i t e l j i ca : “Og leda l i s i bomo prazn ično okrašen Mar ibor . ”Veron ika “Aha , kam gremo pa potem?”Vzgo j i t e l j i ca : “ Potem gremo na tope l ča j . ”Veron ika : “Dobro , kam gremo pa potem?”In tako v nedog led isto vprašan je , kateremu s led i odgovor . Ko j e b i l o vzgo j i t e l j i c i dovo l j , j e na še eno enako vprašan je “ Kam pa gremo potem?” odgovor i l a : “Naravnost za noskom. ”Veron ika j e b i l a sprva z odgovorom zadovo l jna , a po teme l j i t em premis leku j e postav i l a novo vprašan je : “ In kam nas vod i ta nosek?”

42


* V prvem razredu sem učencem pripovedovala pravlj ico o Rdeči kapici . Otroci so vse osebe že dobro poznali, sami so dramatizirali pravlj ico, ko se odpro razredna vrata. Vstopi moja mama. Ker jo vsi doma kličemo babica, sem jo učencem tudi predstavila kot babico. Kot izstreljena skoči iz klopi deklica. S široko odprtimi očmi je v enem mahu povedala vse: babica, volk, lovec, Rdeča kapica. Si t i res babica? Dobila je seveda pritrdilen odgovor in bila neizmerno srečna, prepričana, da jo je obiskala babica iz pravlj ice … Po približno 20 letih sem srečala to deklico, ki je sedaj že blizu tridesetih let. Bila je v skupini vrstnikov iz VDC. Nekaj časa me je gledala, nekako sem ji bila znana, pa se ni mogla spomniti . Njena vrstnica me je prepoznala in j i je poskusila pomagati: »Veš to je tovarišica Alenka, ki …« Pa ni uspela zaključiti stavka, kajti naša deklica j i je prekinila misel: »Že vem, babica, volk, Rdeča kapica, lovec. Obiskala me je babica. Prišla je v razred.« In tako so se pričeli odvijati skromni spomini, ki so j i ostali na šolske dni.

* V razredu sem ime la ze lo nemirnega fant iča . Vsepovsod je b i l , l e na svo jem mestu ne . Z n jegovo nemirnost j o sem seznan i l a ravnate l j a . Pa se j e nekega dne od loč i l , da pr ide prever i t na kra j dogodka , kako se odv i j a učnovzgo jn i proces z nemirn im fant ičem v sred in i . Ravnate l j j e vstop i l v razred , ko smo se ravno igra l i i gr ico noč – dan . Pr idruž i l se nam je , tud i ma l i nemirnež j e b i l zraven . Po pet ih minutah j e hote l ravnate l j povedat i neka j v smis lu : sa j n i tako hudo , fanta j e potrebno l e prav mot iv i rat i , pa bo zdrža l pr i i gr i in s led i l navod i l om. Vendar sred i n jegovega razmiš l j an ja se mu je deček i z t rga l i z rok . Pre j kot b i m ign i l j e že b i l na omar i ob vrat ih in se nam smeja l z v iš ine . Pa se j e ravnate l j v te j s i tuac i j i znaše l . De ja l j e , da na j bo kar tam , k jer se l epo počut i , mo ja na loga pa j e , da zagotov im varnost drug im otrokom in otroku na omar i .Alenka Grahovac , pomočn ica ravnate l j i ce

43


Moja prva zapos l i t ev se j e zače la davnega dne 26 . 6 . 1975 v Zavodu Ivanke Uran jek , k i se j e pozne je pre imenova l v Osnovno šo lo G laz i j a . Kot mlado dek le sem b i l a s stran i nov ih sode lavk top lo spre jeta . V te j sred in i se dobro počut im še danes , sa j vse skrb imo za dobre medsebo jne odnose , pr i j a te l j sko s i nud imo pomoč in vedno na jdemo lepo besedo za vsakogar . Upam , da bo tako osta l o tud i do mo je skora jšn je upoko j i tve . Zagotovo pa vem , da mi bodo prav vs i sode lavc i osta l i v l epem spominu .

Bernarda Orehov – Nada

44


Sva starša skora j 16- letnega Anžeta , k i že deveto l eto ob isku je Osnovno šo lo G laz i j a . Anže j e otrok z avt i zmom in ob isku je posebn i program , k i ot roke uč i in pr iprav l j a za č im bo l j samosto jno ž iv l j en je .

Ž e v v r tc u j e i z s top a l m e d o t r o k i v s kup i n i za r a d i up o č a s n j e n e g a g ovo r n e g a r az vo j a i n o d m i ka n j a o d s kup i n e . Zahva l ju j oč nekater im potrpež l j i v im vzgo j i t e l j i cam in na j in i vz tra jnost i j e b i l vseeno pr i l j ub l j en med otrok i in smo predšo lsko obdob je uspešno zak l juč i l i . Pr iše l j e čas vp isa v šo lo , k i j e b i l na na j ino že l j o od ložen za eno l eto . Ves ta čas smo ob iskova l i spec ia l i ste in n j ihove sode lavce . Na komis i j i za usmer jan je so nam svetova l i vp is v Osnovno šo lo G laz i j a . Vsekakor smo b i l i od ločen i poskus i t i i n n iko l i nam ne bo ža l . Že prv i v t is na informa-t ivnem dnevu za starše j e b i l i zredno ugoden in poz i t i ven – pr i j etno ure jena šo la in ž ivahen šo lsk i utr ip . Izredno

pr i j azn i , v isoko strokovno usposob l j en i i n razumeva joč i predstavn ik i šo le so na ju prepr iča l i , da j e Osnovna šo la Glaz i j a prava od loč i tev za šo lan je našega Anžeta . K l jub naš im skupn im naporom je b i l pr i l ago jen program za Anžeta prezahteven , kar se j e kaza lo v šo l i z nezan iman jem pr i pouku , doma pa z vsakodnevn im j okom pr i učen ju in domač ih na logah . Od loč i tve o prešo lan ju v posebn i program n isva spre je la z l ahk im srcem , a se j e pozne je i zkaza lo , da j e b i l a prav i lna . Anže j e danes učenec 3 . stopn je posebnega programa . S sošo lc i se dobro razume in j e v razredu lepo spre jet . Vsak dan se skupa j nauč i j o ka j novega . Anže j e b i l že t r ikrat v šo l i v narav i , k jer j e ze l o už iva l , občasno odha ja z gospo Betko na terapevtsko j ahan je , k jer sta skupa j premaga la strah pred kon j i , ob isku je tud i pohodn išk i krožek in računa ln išk i t eča j , k jer na računa ln iku dobesedno »raz tura« , prav tako pa se pre izkuša

tud i v ang leškem jez iku . Na j ra je ima ure špor tne vzgo je v bazenu , sa j v p lavan ju už iva »sto na uro« in so potrebna prava poga jan ja , da pr ide i z vode . Letos pa j e novost na šo l i prepr iča la tud i nas , da smo Anžeta vk l juč i l i v krožek učen ja soc ia ln ih vešč in in prv i rezu l tat i so že v idn i .

Pomembno je , da Anže vsako jutro z vese l j em vstane in gre v šo lo nasmejan , da se v šo l i dobro počut i in odha ja tud i domov nasmejan in dobre vo l j e . Vem , da ga v šo l i pust im v dobr ih rokah in da vsak dan i zve ka j novega , včas ih tud i kakšno os lar i j o , a ka j b i to . Vsem zapos len im na šo l i , od pr i j azne ta jn ice , k i potrpež l j i vo spre jema oprav ič i l a za Anžetovo zamudo ter naroča za j t rk za zamudn ika , h išn ika , k i poprav i vse , potrpež l j i v ih snaž i lk , do od l i čne ek ipe v kuh in j i , pa med ic inske sestre , k i neumorno usk la ju je s istematske preg lede , do varuh in j v jutran jem in popo ldanskem varstvu , do vodstva

šo le in še vsem osta l im se iskreno

45


zahva l ju jeva za od l i čno de lo z naš imi srčk i , za razumevan je in pr iprav l j enost pomagat i kadarko l i , za spodbudne pogovore , ve l i ko mero empat i j e , kadar gre ka j narobe in še in še dobr ih besed za vaše vz tra jno de lo , k i naš im otrokom pomen i na ložbo v pr ihodnost .

I s k re n e č e s t i t k e o b v a š i i n n a š i 4 0 - l et n i c i š o l e .

Druž ina Auser-Štefan ič

46


Osnovna šo la G laz i ja je za nas odprt i svet že sedem let . Na začetku je šo lo ob iskova l moj s in Den is , po pet ih let ih pa je prag šo le prestop i la še moja hč i K lavd i ja , Denisova sestra dvo jč ica . Kot mat i dveh otrok s posebnimi potrebami v id im vašo šo lo kot ve l iko rumeno sonce , k i prežene temne ob lake . Tud i Den is in K lavd i ja sta vese la , da jo ob isku jeta , sa j j ima uč i te l j i in drug i zapos len i nud i jo ve l iko pozornost i in potrp l jen ja . Ko l ikšna sta ta pozornost in potrp l jen je se kot mat i dveh g iba lno ov iran ih otrok še kako zavedam. Ve l ika prednost šo le je pr i lago jenost programov , metod in nač ina de la posameznemu učencu , pa tud i možnost uporabe bazena in drug ih obravnav , k i j ih otroc i s posebnimi potrebami potrebu je jo . Že le la b i pohva l i t i vse zapos lene in gospo ravnate l j i co , k i je ze lo dobra »duša« . Ve l ikokrat mi je ob težavah zna la pr is luhn i t i in pr iskoč i t i na pomoč . Že l imo vam še ve l iko uspešnih šo lsk ih dn i ter vam ob 40 . ob letn ic i šo le iskreno čest i tamo .

M i lka K lavž z Den isom in K lavd i j o

Tinkara j e pr iš la na Osnovno šo lo Glaz i j a v četr tem razredu , v drugem po l l et ju . Seda j j e učenka sedmega razreda . Ze lo smo vese l i , da smo se od loč i l i za vašo šo lo , sa j s svo jo strokovnost j o in pr i j aznost j o nud i te otrokom drug i tope l dom. To l i ko pr i j azn ih besed , kot j i h premorete , b i s i vsak starš vedno že le l za svo jega otroka . Zato se vam lepo zahva l ju jemo . Že l j a naše druž ine j e , da tako nada l ju jete z vaš im de lom še napre j . Hva la vam , da ste nam vse to pr ib l i ža l i . Vedno sem s i že le la , da b i tud i ot roc i z učn imi težavami l ahko hod i l i brezskrbno v šo lo i n da so enakovredn i svo j im vrstn ikom.Ve l ikokrat sem s i že le la , da vas ob išče jo učenc i in uč i te l j i i z redn ih osnovn ih šo l , da v id i j o , ka j vse se da nared i t i s pr i j aznost j o i n pr izadevnost j o – kot j e pr i vas . Tud i to ste uresn ič i l i s t rad ic i ona ln im Dnevom odpr t ih vrat . Hva la za vaš ne izmeren trud i n vso vašo energ i j o , k i j o de l i t e z nami .

Mojca Hrž ica , Tinkar ina mama

47


Al j oša v šo l o , kar pomen i , da mu resn ično da je t i sto , kar potrebu je in s i že l i b i t i de l skupnost i , k i mu omogoča razv i j an je n jegov ih sposobnost i . Z nasmehom na obrazu opazu jem , kako poskočno vsako jutro hod i prot i šo l i i n mi s h i t r im obratom pr i šo lsk ih vrat ih pomaha v s l ovo , sa j ve , da ga za vrat i čaka jo nove dogod ivšč ine , k i j i h z ve l ik im vese l j em zmera j znova in znova pr ičaku je . Že l im vam , da boste zmera j tako neobremen jeno skrbe l i za otroke , k i j im ve l iko pomen i j o že ma jhna pohva la , ob jem a l i nasmeh i , kater ih so de ležn i ob š tor i j ah , k i j i h i zva ja j o .

Kat ja Grab ler , A l j oševa sestra

Če b i mora la na kratko povedat i ka j o vaš i šo l i , katero ob isku je mo j A l j oša , b i l ahko rek la l e eno : »Šo la , po lna sončkov in pr i j azn ih nasmehov.« Kadarko l i pr idem po bratca , sreču jem l jud i , osebe , k i so zapos lene na šo l i , a l i pa vaše učence , k i me s pr i j azn im obrazom in nasmehom pozdravl ja jo in mi po lepšajo dan . Predvsem otroc i , brezskrbn i in neobremen jen i z vsakodnevn imi prob lemi , so t i st i , k i da je j o vaš i šo l i pečat . Neobremen jen i z zunan j im oko l j em t i da jo mis l i t i , kako prema lo se zavedamo , kako pomembne so t i ste ma le stvar i , k i da je j o pomen ž iv l j en ju . Kadarko l i sem ob iska la katero i zmed vaš ih pr i red i tev , sem pomis l i l a , ko l i ko vo l j e , moč i in napora j e potrebno v l ož i t i v de lo z otrok i , a vsekakor j e to pop lačano , ko v id iš nasmehe na obraz ih , k i so ponosn i na to , kar doseže jo in k i s ponosom predstav i j o svo j im staršem , bratom in sestram dosežke , za katere so tako pr idno vad i l i . Ne izmerno mi je všeč , s kakšn im vese l j em hod i

48


Na OŠ G laz i j a sem pr iš la v t ret j em razredu , stara 8 l et (Urška) , j az pa v sedmem , ime la sem j ih 14 (An ja ) . Ker sem da leč od doma , b ivam v internatu (Urška) , j az pa se vsak dan voz im z av tobusom (An ja ) . Na šo l i imava ve l iko pr i j a te l j i c in j o rad i ob isku jeva . Še posebe j sva vese l i , ko j e na urn iku špor tna vzgo ja v bazenu . Kma lu se bo za na ju šo lan je na te j šo l i konča lo in odš l i bova nov im izz ivom naprot i . Še pre j pa s i morava i zbrat i svo jo pok l i cno pot . Po mo jem bom kar fr izerka , ker už ivam v ob l ikovan ju pr ičesk (Urška) , j az imam pa rada s lašč ice , mogoče me zanese v kakšno dobro s lašč ičarno (An ja ) .

Urška Boka l in An ja K lepe j , 9 . razred

Sem An i ta Srabočan , učenka V. stopn je posebnega programa . S tara sem 19 l et in sem predsedn ica razreda . Na te j šo l i sem že 13 l et . V šo l o se voz im z av tobusom. V razredu mi j e pr i j etno , sa j se ve l iko sme j imo , p lešemo in uč imo . Koma j čakam petke , ko j e na urn iku bazen z gospodom Ane jem. Imam tud i »fa jno« uč i te l j i co , k i j o imam ze lo rada . Všeč so mi mo j i sošo lc i , prav tako pa imam na šo l i še druge pr i j a te l j e . Kuhar in kuhar ic i kuha jo ze lo dobro hrano . V šo l i sode lu jem pr i zb i ran ju zamaškov in starega pap ir ja . Imam se l epo .

An i ta Srabočan

Na OŠ G laz i j a hod im že 6 l et . Na jbo l j všeč sta mi bazen in interesna de javnost Terap i j a s ps i . Kuhar ice dobro kuha jo . V šo l i se ve l i ko nauč im . Vs i uč i te l j i so pr i j azn i .

Sab ina Brezn ik , IV. PP

49


Družbos lov je , 7 . razredPogovar ja l i smo se o možnost ih za gospodarstvo v a lpskem svetu . Uč i te l j i ca

n ikakor n i dob i l a odgovora , kakšna vrsta ž iv inore je j e tam možna g lede na površ j e ( pašn i ška ž i v i n o re j a ) , za to j e učencem postav i l a vprašan j e , zaka j s e v a lpskem svetu l j ud je ne more jo ukvar jat i s praš ičere jo . Tiš ina , nato učenec č isto resno : “Ker ima jo praš ič i prekratke noge ! ” Snežna s lepota

Med ic inska sestra j e na teča ju prve pomoč i vpraša la učence : “ A l i veste , ka j j e to snežna s lepota?” Po kra jšem razmis leku pa eden i zmed učencev odgovor i : “Preprosto , to j e , ko t i nekdo vrže kepo v oč i in os lep iš . ”

E lek tr ičn i tokPrva pomoč pr i poškodb i z e lek tr ičn im tokom , smo v narav i ,

na t l eh na jdemo ponesrečenca , čez katerega l ež i e lek tr ična ž ica . Uč i te l j i ca postav i vprašan je : “Kako b i pomaga l i ponesrečencu in odstran i l i e l ek tr ično ž ico?” Učenec pove : “ Izpu l i l b i e l ek tr ično “š tango” in z n jo odstran i l ž i co ! ”

Družbos lov je , 7 . razredUčenec op isu je panonsko h išo : n izka , s lamnata streha , v ob l ik i

črke L a l i U . . . N ikakor pa n i zna l uč i te l j i c i povedat i , da sta stanovan jsk i in gospodarsk i de l skupa j , zato j e uporab i l nas ledn jo raz lago : “No , sa j veste , ž iv inore ja in č l ovekore ja , tako , skupa j . . . ! ”

50


PRIIMEK IN IME DELOVNO MESTO OD DO PRIIMEK IN IME DELOVNO MESTO OD DO

Martič Marija logopedinja 01.09.1953 19.03.1990Rojnik Mira učiteljica 01.09.1958 31.12.1981Vovk Anka učiteljica 01.09.196 15.04.1980Bizjak Milica ravnateljica 01.09.1960 31.12.1972Krpan Angelca učiteljica TP 01.09.1960 16.01.1987Kranjec Cilka učiteljica 01.09.1960 30.04.1990Leben Pavlina učiteljica 01.09.1961 28.02.1980Pejanovič Ana učiteljica 01.09.1961 31.12.1973Glušič Silva tajnica 01.04.1962 31.01.1978Romih Alojzija učiteljica 01.09.1962 31.08.1987Besimi Daniela učiteljica 01.09.1962 31.08.1988Golob Marijana učiteljica 01.09.1962 31.08.1991Špendl Angela blagajničarka, ekon. 01.07.1964 31.12.1982Horvatič Tatjana učiteljica 01.09.1964 03.03.1993Bjelčevič Antonija učiteljica 01.09.1964 30.12.1990Koželj Alenka učiteljica 01.09.1964 29.02.1992Pompe Anka učiteljica TP 01.09.1964 30.06.1978Gradišnik Irena učiteljica 01.09.1964 21.11.1977Herman Milica učiteljica TP 13.03.1965 31.08.1975Kusterle Rosana pomočnica ravnatelja 01.09.1965 30.09.1989Ulaga Štefka učiteljica 01.09.1965 20.12.1991Krajnc Stane učitelj ŠV 01.11.1965 31.08.1975Šuster Angelca učiteljica TP 01.09.1965 31.10.1984Orlič Danica učiteljica 01.09.1966 31.08.2006Kežman Alojz učitelj 01.09.1966 15.10.1981Golež Ljudmila učiteljica 01.09.1966 31.08.1998Seničar Marija učiteljica 01.09.1966 31.08.1996Jerič Jahjefendič Helena psihologinja 01.12.1966 30.09.1976Zlatečan Marjana pomočnica ravnateljice 01.09.1967 31.12.2002Kežman Sonja učiteljica 01.09.1967 31.06.1985

Žgeč Henrik vzgojitelj 11.03.1968 19.03.1990Simon Ivanka učiteljica 01.09.1968 31.08.1983Zupan Berta učiteljica 01.09.1968 31.08.2000Krajnc Elica učiteljica 01.09.1968 17.12.1995Ščurek Jožica socialna delavka 01.09.1968 16.10.1983Spolenak Darinka učiteljica 01.09.1969 01.09.1997Gobec Tanja učiteljica PB 01.09.1969 13.06.1979Moderc Edo učitelj TP 01.10.1969 08.08.1983Kostajnšek Marjeta računovodja 25.01.1970 31.05.1978Pugartnik Erika bolničarka 17.03.1970 10.03.1995Kikelj Ivanka učiteljica TP 01.09.1970 31.08.1975Katič Peter učitelj TP 15.10.1970 11.03.1975Ulaga Vili učitelj TP 01.09.1971 31.01.1982Sešlar Janez učitelj ŠV 01.09.1971 31.08.1980Pangerl Cvetka učiteljica 15.09.1971 31.08.2008Stojnšek Ana čistilka 21.10.1971 31.07.1989Grobelnik Ivanka učiteljica 13.03.1972 13.12.2008Dujič Danica knjigovodja OD 19.06.1972 31.12.1982Teržan Anton hišnik 13.07.1972 31.08.2003Teržan Katarina čistilka 20.08.1972 31.08.2003Petek Edika vodja kuhinje 01.09.1972 15.12.1986Noner Olga kuharica 11.01.1973 13.8.2003Žolger Milka čistilka 06.02.1973 03.03.1983Mraz Olga čistilka 19.03.1973 31.05.1984Ulaga Slavica knjigovodja 01.05.1973 15.03.1975Zagorac Borica učiteljica 01.09.1973 17.12.2008Galeša Mirko ravnatelj 01.01.1974 31.01.1989Volmut Brigita učiteljica 01.06.1974 18.12.1977Inkret Ivan knjigovodja 01.03.1975 01.03.1978Orehov Bernarda čistilka 26.06.1975

51


Kirn Marjanca učiteljica 01.09.1975 08.12.2010Pirnat Milena učiteljica 01.09.1975 31.08.1978Bregar Truda učiteljica TP 23.08.1976 31.08.1979Lapornik Marta učiteljica 01.09.1976 31.08.2008Rojc Danica učiteljica 26.04.1976 15.02.1979Grbič Smilja čistilka 20.02.1977 14.04.1985Tacol Drago psiholog 10.01.1977 16.01.1983Košec Stana učiteljica 01.09.1977 03.05.1990Pajtler Ivan učitelj TP 01.09.1977 01.12.2010Gorjup Miroslava tajnica 01.02.1978 31.08.2008Globočnik Cilka računovodja 16.03.1978 30.06.1979Banovšek Irena saldakontistka 01.06.1978 31.12.1982Žličar Tea učiteljica ŠV 01.09.1978 Vrečko Zdenka učiteljica 01.09.1978Muha Olga čistilka 01.09.1978 06.08.2007Plevčak Ana računovodja 10.04.1979 31.12.1982Škrubej Anton pomočnik računovodje 01.09.1979 30.06.1981Kreslin Olga čistilka 15.12.1979 30.01.1980Oman Franc učitelj TP 01.09.1980 31.08.1990Šilak Erika učitelj v DPP 01.09.1980 01.09.1983Kokot Slavko učitelj ŠV 01.09.1981 31.08.1985Reščič Dominique saldakontist 05.10.1981 31.12.1982Ramšak Marija garderoberka, čistilka 01.04.1982Tomažič Irena učiteljica 01.09.1982 08.03.2009Robnik Milena vodja kuhinje 20.12.1982 03.07.2009Fidler Romana mob. spec. ped 15.03.1983Junger Ana psihologinja 17.03.1983 01.04.1990Dečman Danica tajnica 30.05.1983 09.07.1983Dečman Danica tajnica 24.08.1983 17.03.1984Krstič Igor učitelj ŠV 01.09.1983 30.09.1983 Žgajner Rošer Petra nočna vzgojiteljica 01.09.1983 10.09.1991Pinter Brigita čistilka 01.09.1983 16.03.1990Grahovac Alenka učiteljica 01.09.1983 31.12.2002Grahovac Alenka pomočnica ravnateljice 01.01.2003Pulko Polona socialna delavka 16.10.1983 31.082007Weissenbach Ana čistilka 17.10.1983 30.06.1993Krajnc Silva učiteljica 03.10.1983 17.08.1984

Ko lek t iv 1992/1993

Uč i te l j sk i zbor 1997/1998

52


Dobravc Sonja učiteljica 01.09.1990 31.01.2001Popič Simona učiteljica 01.09.1990 09.02.1992Knez Milena učiteljica 01.09.1990 30.12.2010Popič Simona učiteljica 01.09.1990 09.02.1992 Knafelj Nevenka mob. spec. ped. 14.01.1991Šmajdek Bruno nočni vzgojitelj 01.11.1991 31.08.1992Kramer Alenka učiteljica 01.12.1991 31.10.1993 Sanda Simona psihologinja 01.02.1992 12.08.2001Žgajner Rošer Petra vzgojiteljica 01.09.1992 31.08.1997Kolar Mateja vzgojiteljica 01.09.1992 31.10.1992Kolar Allegro Mateja vzgojiteljica 17.11.1992 31.08.1996Rebevšek Andrejka bolničarka 01.09.1992 15.12.1993Hriberšek Karmen vzgojiteljica 18.09.1992 30.11.1992Hriberšek Karmen vzgojiteljica 01.02.1993 31.08.2004Božič Lilijana varuhinja 01.02.1993Petrej Florjana čistilka 01.09.1993 25.07.1995Črnila Goran nočni vzgojitelj 01.09.1993Žvar Dragica učiteljica GV 01.09.1993 31.01.1995Taks Rutar Dragica psihologinja 14.01.1994 31.08.1994Horvat Marija medicinska sestra 15.02.1994 31.08.1995Kunc Danijela kuharica 29.08.1994 30.09.1995Oprčkal Špela mob. spec. ped. 01.09.1994Blazinšek Alenka učiteljica 12.09.1994 31.08.1996Kuzman Marija mob. spec. ped. 26.09.1994 30.09.2010Ravnjak Tatjana kuharica 01.12.1994Mohorko Romih Valčka čistilka 05.12.1994 27.01.1995Savski Milica čistilka 12.12.1994 08.05.1995Kramer Habb Alenka učiteljica 01.09.1995 31.08.1996Brezovec Ivan vzgojitelj 03.01.1995 29.01.1995Žvar Stopinšek Blaženka učiteljica 16.01.1995Bevc Jožica čistilka 06.03.1995 Aškerc Natalija vzgojiteljica 01.09.1995 31.08.1999Lečnik Zupančič Marija vzgojiteljica 01.09.1995 14.01.1998Kunst Olga medicinska sestra 01.09.1995 17.07.2005Kus Nevenka mob. spec. ped. 18.09.1995 03.11.2008Gaberšek Smilja učiteljica 01.10.1995 31.08.1996Gračner Damjana čistilka 13.10.1995 18.05.1997

Krajnc Silva učiteljica 01.09.1984Krajnc Stane učitelj ŠV 01.09.1984 23.08.2001Bojovič Boža učiteljica ŠV 01.01.1984 28.05.1984Krebl Martina učiteljica 01.09.1984Aupič Zvonka vzgojiteljica 01.09.1984 01.01.1988Kopriva Marko nočni vzgojitelj 01.09.1984 01.03.1985Brežnik Jožica kuharica 10.09.1984 30.09.1988Blagojevič Mile varuh TV 17.09.1984 07.06.1985Pavlinec Ljubica čistilka 28.05.1984 31.07.2003Strožer Branko nočni vzgojitelj 01.03.1985 04.09.1985Korošec Silva učiteljica 01.03.1985 17.07.1985Vrtovec Matjaž učitelj ŠV 01.09.1985 31.08.1986Hostnik Brigita učiteljica 08.10.1985Lebič Romana učiteljica 01.11.1985 16.01.1989Strožer Branko nočni vzgojitelj 01.05.1986 31.10.1991Gajser Darja kuharica 05.03.1986 31.08.1991Krajnc Milan učitelj ŠV 01.09.1986Jurkošek Zdenka varuhinja 01.09.1986Povalej Zdenka učiteljica 01.10.1986 31.08.2006Hudomalj Tatjana učiteljica 17.10.1986Križnik Golavšek Milena učiteljica 01.02.1987Ribič Branko vzgojitelj 16.03.1987Weber Anica socialna delavka 25.03.1987 31.10.1987Lilija Hribernik Olga vzgojiteljica 10.03.1988 31.08.1991Žgajer Rošer Petra vzgojiteljica 01.09.1988 10.09.1991Šah Štrok Marjana pomočnica ravnateljice 14.11.1988Memedi Sonja kuharica 21.11.1988 30.04.1995Cesar Mojca mob. spec. ped. 01.12.1988Podgoršek Marija čistilka 01.09.1989 30.03.1993Kreutz Mojca knjižničarka 15.09.1989Kos Doroteja vzgojiteljica 02.10.1989 31.08.1995Lebič Romana ravnateljica 17.01.1989Zanoški Nevenka logopedinja 01.02.1990Potočnik Irena čistilka 07.02.1990 03.07.2011Koch Srečko učitelj TP 02.04.1990Sanda Simona psihologinja 01.09.1990 30.09.1991Petek Anica kuharica 01.09.1990 31.01.1991

53


Slemenšek Olga čistilka 16.10.1995Radaljac Leonida mob. spec. ped. 15.11.1995Žgajner Rošer Petra vzgojiteljica 01.09.1996 31.08.1997Rojc Danica učiteljica 23.09.1996 31.07.2003Popovič Pristovšek Mojca varuhinja 01.09.1996Stepišnik Petra psihologinja 01.09.1996 31.08.1997Lorber Marinka varuhinja 01.09.1996Gorenjak Irena učiteljica 03.09.1996 31.08.1998Gorenjak Irena učiteljica 01.09.1999Leskovar Helena mob. spec. ped. 13.09.1996Polutnik K. Simona vzgojiteljica 21.01.1997 31.08.2001Pangerl Marolt Vesna mob. spec. ped. 12.05.1997Pajek Olga čistilka 19.05.1997 19.08.1997Korošec Sabina učiteljica 01.09.1997 31.08.2009Golob Vanja učiteljica 01.09.1997 31.08.1998 Fijavž Elizabeta učiteljica 01.09.1997Brezovšek Irena varuhinja 01.09.1997Lečnik Zupančič Marija vzgojiteljica 01.09.1997 14.01.1998Jakop Valerija učiteljica 01.11.1997 31.08.2000 Prelog Gašper nočni vzgojitelj 10.11.1997 31.08.1999Kump Živic Dunja vzgojiteljica 01.09.1998 31.08.1999Kantardžić Tatjana vzgojiteljica 04.03.1998 19.07.1998Kantardžić Tatjana vzgojiteljica 01.09.1998 31.08.1999Rednak Suzana učiteljica 01.09.1998Pečarič Vesna učiteljica 16.09.1998Polutnik Anđelina vzgojiteljica 17.09.1998 31.01.1999Blazinšek Alenka učiteljica 01.02.1999Romih Carmen varuhinja 01.03.1999 13.07.1999Rotovnik Natalija varuhinja 01.03.1999 14.07.1999Rotovnik Natalija varuhinja 18.08.1999Frelih Iris vzgojiteljica 01.09.1999 31.08.2004 Lampret Senčič Aleksandra učiteljica 01.09.1999Šarac Helena nočna vzgojiteljica 01.09.1999Klemenčič Alenka mob. spec. ped. 01.09.1999Kračun Špela fizioterapevtka 29.10.1999 29.02.2004Kučukovič Arjana varuhinja 05.09.2000 30.11.2002Šertel Pantner Karmen učiteljica 01.09.2000

Bud impešta - makovo po l j e 2001/2002

Rog la - špor tn i dan de lavcev šo le 2004/2005

54


Siussi Podergajs Polona vzgojiteljica 01.09.2006 31.08.2008Aškerc Nataša pevski zbor 01.09.2006 31.10.2007Kos Sara učiteljica 01.10.2006 Žnidar Petra fizioterap. učiteljica OPB 01.10.2006 31.08.2008Hriberšek Karmen vzgojiteljica 01.09.2007 31.08.2008Drnovšek Simona vzgojiteljica 01.09.2007 31.08.2008Vodušek Anica spremlj. gib. ov. otrok 01.09.2007 Strmčnik Ana vzgojiteljica 01.09.2007 31.08.2009Koleša Matej vzgojitelj 01.09.2007 Golenač Milena čistilka 01.09.2007 31.08.2009Oven Andreja spremlj. gib. ov. otrok 01.09.2007 Žlof Leskovšek Gabrijela socialna delavka 01.09.2007 Kelavić Mirjana vzgojiteljica 01.09.2007 31.08.2008Šanca Klavdija vzgojiteljica 01.09.2007 31.08.2008Krznar Danica vzgojiteljica 05.12.2007 09.09.2008Hriberšek Karmen poslovna sekretarka 01.09.2008Platovšek Nataša javna dela 07.01.2008 30.06.2008Bohorč Darja vzgojiteljica 10.03.2008 02.06.2009Rebov Jelka učiteljica 01.09.2008 Marguč Naglič Petra učiteljica 01.09.2008 Pfeifer Martina učiteljica 01.09.2008 Valjavec Kristina učiteljica 01.09.2008 Šanca Klavdija učiteljica 01.09.2008 23.11.2009Platovšek Nataša spremljevalka 01.09.2008 Zelko Sitar Sandra vzgojiteljica 01.09.2008 31.08.2010Iuso Andreja vzgojiteljica 01.09.2008 31.08.2010Monfreda Sonja javna dela 08.09.2008 08.03.2009Šamperl Natalija delovna terapevtka 01.10.2008 Peganc Marija varuhinja 13.10.2008 31.08.2009Kolenc Tjaša vzgojiteljica 03.11.2008 13.05.2009Marot Valerija logopedinja 10.11.2008 31.08.2009Leskovar Helena mob. spec. ped. 01.01.2009 Monfreda Sonja učiteljica OPB 09.03.2009 14.07.2010Esih Petra javna dela 09.03.2009 30.06.2009Golenač Milena kuharica 01.09.2009 De Corti Renato vzgojitelj 01.09.2009 13.09.2009Višaticki Kristina vzgojiteljica 01.09.2009 31.08.2011

Smonkar Nataša vzgojiteljica 01.09.2000 31.08.2010Jakop Valerija mob. spec. ped. 01.09.2001Aškerc Ksenja učiteljica 08.01.2001Zupanc Simona vzgojiteljica 01.02.2001 31.08.2005Franc Matej javna dela 01.02.2001 30.06.2001Franc Matej javna dela 11.09.2001 30.09.2001Vlašič Tovornik Adela psihologinja 01.09.2001Leskovšek Bojan javna dela 22.10.2001 30.06.2002Dajčar Vanja učiteljica 01.09.2002 31.08.2003Škoberne Silva mob. spec. ped. 01.09.2002 31.08.2005Gračner Jernej kuhar 10.09.2002 13.10.2002Antloga Marija varuhinja 10.12.2002 30.06.2003Črepinšek Andrej varuh 01.02.2003 30.06.2003Golej Robert hišnik 01.09.2003 Kompolšek Andreja čistilka 01.09.2003 Oset Stanka čistilka 01.09.2003 Potočnik Urban kuhar 01.09.2003 Požun Marinka javna dela 01.09.2003 30.06.2004Tomašević Slađana učiteljica 01.10.2003 Copot Ana javna dela 03.11.2003 30.06.2004Zimšek Vlasta fizioterapevtka 01.03.2004 Gluk Mojca mob. spec. ped. 01.09.2004 Golhleb Vesna pripravnica 01.09.2004 10.08.2005Hriberšek Karmen vzgojiteljica 11.10.2004 14.08.2007Grdina Urška mob. spec. ped. 01.09.2004 Kojnik Vengust Katja vzgojiteljica 01.09.2004 08.08.2005Kos Sara vzgojiteljica 01.09.2004 23.02.2005Copot Ana javna dela 01.09.2004 30.06.2005Požun Marinka javna dela 01.09.2004 30.06.2005Dobovičnik Rebeka učiteljica + varuhinja 17.01.2005 24.08.2005Dobovičnik Rebeka medicinska sestra 25.08.2005 Golhleb Vesna učiteljica 01.09.2005 Kojnik Vengust Katja mob. spec. ped. 01.09.2005 Kos Sara vzgojiteljica 01.09.2005 25.01.2006Požun Marinka javna dela 01.09.2005 31.12.2005Vodušek Anica javna dela 05.09.2005 30.06.2006Jančigaj Janja javna dela 07.11.2005 08.01.2006

55


Ozvatič Jure učitelj v OPB 01.09.2009Rabuza Suzana čistilka, garderoberka 01.09.2009 Lorger Nina učiteljica 01.09.2009 Kužner Urška varuhinja 01.09.2009 Roškar Anita učiteljica 01.09.2009 Leskovšek Urban računalnikar 01.09.2009 Slapnik Bojana varuhinja 01.09.2009 31.08.2010Jager Barbara logopedinja 02.09.2009 Gobec Katja administratorka 02.11.2009 31.08.2011Povh Helena javna dela 04.01.2010 30.06.2010Pečolar Petra vzgojiteljica 19.01.2010 31.08.2010Kunej Darja javna dela 22.01.2010 30.06.2010Pader Rok vzgojitelj 01.03.2010 Monfreda Sonja učiteljica v OPB 01.09.2010 Slapšak Mirjana vzgojiteljica 01.09.2010 31.08.2011Povh Helena učiteljica v OPB 01.09.2010 Borovnik Helena vzgojiteljica 01.09.2010 31.08.2011Vrhovnik Anej učitelj ŠV 01.09.2010 Kunej Darja javna dela 01.09.2010 31.12.2010Slapnik Bojana varuhinja 01.09.2010 31.08.2011Pušnik Romana javna dela 06.09.2010 11.10.2010Stepišnik Ines Danijela mob. spec. ped. 20.09.2010 Pušnik Romana vzgojiteljica 12.10.2010 Čuk Polona javna dela 21.10.2010 31.12.2010Kus Nevenka mob. spec. ped. 03.01.2011 Ofentavšek Branka kuharica 05.01.2011 Kunej Darja spremlj. gib. ov. otrok 11.01.2011 31.01.2011Kunej Darja učiteljica v OPB 01.02.2011 31.08.2011Čuk Polona varuhinja 17.03.2011 31.08.2011 Gobec Katja varuhinja 01.09.2011 Kunej Darja varuhinja 01.09.2011 Čuk Polona učiteljica, učiteljica v OPB 01.09.2011 Vizjak Brigita čistilka 01.09.2011 Boben Matejka učiteljica 01.09.2011 Zupanič Jasmina vzgojiteljica 01.09.2011 Smonkar Nataša vzgojiteljica 01.09.2011 Zelko Sitar Sandra vzgojiteljica 01.09.2011

Ko lek t iv 2006/2007

Graz - ko lek t iv 2010/2011

56


Zahva l ju jem se vsem , k i ste pomaga l i pr i soustvar jan ju zborn ika in pr i red i tve ob 40 . ob letn ic i šo le .

Ravnate l j i ca Romana Leb ič

Zbornik 40 let OŠ Glazije

Documents

Transcript of Zbornik 40 let OŠ Glazije