VOVED Ideata za ovaa programa kontinuirano se razviva{e. Prethodnoto iskustvo so pravewe na specijalizirani programi nameneti za firmi kako od oblasta na proizvodstvoto taka i od oblasta na trgovijata, ne donese do idea da napravime edna programa koja }e gi opfa}a ovie dve oblasti. Site kontakti koi gi imavme so lica koi se direktno involvirani vo rabotata kako vo proizvodstveniot taka i vo uslu`niot sektor, ja pobaraa potrebata od programa koja }e mo`e da gi sodr`i site informacii koi im se potrebni, vo sekoe vreme }e im dava uvid vo raboteweto i rezultatite od istoto, kako i uvid na evidencija na sekojdnevnite tekovni raboti i izve{tai za istite. Vo momentov ovaa programa se koristi vo mnogu firmi koi se vo razli~ni dejnosti i na{ata programa e premnogu stabilna so {to site se zadovolni od korista i stabilnosta koja im ja nudi ovaa programa. Za da se plasira odreden proizvod pred se e potrebna dobra marketing strategija. Nas toa ni go ovozmo`ija na{ite zadovolni korisnici koi zadovolni od funkcionalnosta na programata i nejzinata stabilnost koe im e od ogromno zna~ewe nesebi~no ne prepora~uvaat na novi korisnici. Na{iot interes e da koristeweto i korista od ovaa programa bide na dolg rok, redovno sledej}i gi promenite vo zakonskite regulativi i prilagoduvaj}i ja programata na novite uslovi, `elbi i potrebi na na{ite korisnici. Na{ata programa e prilagodena za koristewe od strana na pove}e kompjuteri vo edna firma, odnosno za mre`no povrzuvawe i koristewe na istata kako i za vodewe na raboteweto i evidencija na golem broj na firmi koe e mnogu zna~ajno za site knigovoditeli. Efikasnosta i efektivnosta na ovaa programa sekojdnevno gi zadovoluva potrebite na pretprijatija od pove}e oblasti kako {to se: pretprijatija koi se zanimavaat so proda`ba na golemo(magacini, skladi{ta) i malo (prodavnici, supermarketi), knigovodstveni biroa, uslu`ni pretprijatija.

NA^IN NA STARTUVAWE NA PROGRAMATA: Na monitorot na va{iot kompjuter se nao|a ikonka od samata programa. Za startuvawe na programata kliknete dvapati edno po drugo vrz samata ikona. So toa programata }e se otvori. Programata se sostoi od dva dela. Prviot del go so~inuva materijalno meni, a vtoriot del se sostoi od finansovo meni. So startuvaweto na programata avtomatski se pojavuva materijalnoto meni. Materijalnoto meni ja sodr`i materijalnata evidencija(platen promet, vlezni i izlezni dokumenti, pregled na zalihi i sl.), dodeka finansovoto meni ja opfa}a finansovata evidencija(avtomatsko raskni`uvawe na podatocite, nalozi, analiti~ki i sinteti~ki kartici, kartica na partneri, konta sl).

PREPORA^AN REDOSLED NA RABOTEWE NA PROGRAMATA:

1. treba da se izvr{i podesuvawe za kakva firma }e se vr{i samata knigovodstvena evidencija. Kako se doa|a do ova forma, i za na~inot na nejzinoto popolnuvawe vidi vo objasnuvaweto za forma Podesuvawa - podolu (Meni od materijalna evidencija-Drugo-Podesuvawa). Potrebno se popolnuvaat osnovnite podatoci, dejnost na firmata: proizvodna

firma, trgovska firma, ili prodavnica, tip na {ifri na artiklite: tekstualni ili numeri~ki. A mo`e da se razgledat i popolnat i del od drugite opcii vo formata Podesuvawe.

2. treba da se vnesat site artikli so koi }e raboti samata firma vo formata Artikli (kako se doa|a do ova forma, i za na~inot na nejzinoto popolnuvawe vidi vo objasnuvaweto za forma Artikli - podolu)

3. treba da se vnesat site partneri so koi }e raboti samata firma vo formata Partneri (kako se doa|a do ova forma, i za na~inot na nejzinoto popolnuvawe vidi vo objasnuvaweto za forma Partneri - podolu)

4. treba da se popolnat podatocite vo formata Sopstvenik (kako se doa|a do ova forma i za na~inot na nejzinoto popolnuvawe, vidi vo objasnuvaweto za forma Sopstvenik - podolu)

5. potoa treba da se napravi priem na roba vo soodvetnite vlezni dokumenti (vo zavisnost so kakvi dokumenti raboti samata firma: priemnica, devizen priem, PLT )

6. Otkoga }e se napravat prethodno navedenite raboti, mo`e da se prodol`i so izlez na samata roba (bez da se vleguva vo negativna zaliha), i da se koristat izve{taite za pregled, i site ostanati opcii na programata.

1. Materijalna evidencija

1.1 Meni(vo materijalna evidencija)

Korisnik

Od Menito za

materijalna evidencija ja izbirame opcijata Korisnik. Koga }e se otvori ovaa forma go dobivame izgledot na slikata levo pretstavena i od ovaa forma kliknuvame edna{ na imeto na firmata koja ni e poka`ana vo formata Korisnik, toga{ na desnata strana na samoto kop~e se ispi{uva imeto na firmata koja sme ja odbrale. Vo toj slu~aj,

kliknuvame na kop~eto edna{ i ve}e imame mo`nost da po~neme so celosna knigovodstvena evidencija na izbranata firma. Pojasnuvawe: Pred da ja otvorime ovaa forma na Korisnik (slikata gore so ispi{ano ime na firmata “Firma 2008”), potrebno e da bide popolneta formata Sopstvenik (od

opciite kako na slikata gore izbirame Meni-pa od novata lista izbirame Drugo, od desnata strana se pojavuva lista na opcii od koi treba da izbereme Sopstvenik). Vo formata Sopstvenik (objasneta podolu), se popolnuvaat podatocite za samata firma(ime na firma, adresa, telefon, banka, smetka, dano~en broj i sl.). Otkoga }e se popolnat podatocite vo formata Sopstvenik birame vo materijalnoto meni Korisnik.

Popis na roba –

Koga }e ja izbereme od menito opcijata Popis na roba ni se otvara formata za popis. Od nea prvo treba da go izbereme magacinot za koj {to sakame da go evidentirame popisot. Potoa go pritiskame kop~eto koe ni stoi vedna{ do poleto za izbor na magacin ozna~eno so yvezda i ni se otvara malo prozor~e na koe pi{uva “ Nov popis ” i

go dava brojot na popisot koj }e go pravime. Na primer dokolku ve}e imame napraveno eden popis koga }e pretisneme na kop~eto }e dobieme prozor~e na koe najgore }e pi{uva Popis 2 i izbirame -Da- so {to ni se otvara nov dokument za popis. Isto taka, so otvarawe na dokumentot za popis avtomatski ne nosi na datata koja samata programa ja stava dene{nata data koja isto taka mo`eme i da ja promenime dokolku toa ni e potrebno, no formatot vo koj }e ja vnesime e bez to~ki, odnosno na primer 010108 i pritiskame enter (so {to avtomatski kompjuterot }e ja napravi datata vo ovoj format 01.01.2008). Potoa od listata na artikli izbirame artikal i avtomatski ja dobivame zalihata koja ja imame za samiot artikal. Dokolku zalihata koja ni ja dava programata ne odgovara so zalihata na artiklot koja sme ja izbroile vo toj slu~aj bidej}i poleto zaliha ni e avtomatski popolneto nie go popolnuvame poleto popis so brojot na artikli koi sme gi izbroile i kompjuterot presmetuva za kolku treba da ja namali ili zgolemi postoe~kata zaliha {to ja ima registrirano so stvarnata zaliha koja nie sme ja izbroile za samiot artikal. Ova mo`e da se pravi za site artikli, no poedine~no.

Prenos na podatoci -

Dokolku od opciite koi gi nudi menito za materijalna evidencija izbereme Prenos na podatoci ni se otvara prozerec koj ni dava mo`nost da izbereme tri kop~iwa so razli~ni opcii. Imeto na prozorecot koj ni se otvara e Za{tita na baza. Ako ja izbereme opcijata Snimi baza }e ni se otvori nov mal prozorec na koj ima napi{ano “ Za{tita na

baza ” i imame mo`nost da izbereme DA i NE. Ako potvrdno odgovorime ni se otvora prozorec vo koj treba da izbereme kade da ja snimime na{ata baza na podatoci(toa se vkupnite podatoci koi gi imame do toj moment koga sakame da ja za{titime bazata vneseno). So pritiskaweto na kop~eto SAVE po~nuva da se snimi bazata, ~ekame se dodeka ne izleze na ekranot porakata “ Za{tita zavr{ena “. Dokolku imate nekoja gre{ka vo prenesuvaweto odnosno za{tituvaweto na podatocite od bazata }e izleze prozor~e na koe ja ima porakata “ Neuspe{no kopirawe “. Vaka snimenata baza mo`e da se iskoristi za prevzemawe podatoci od nea. Toa zna~i deka dokolku na drug kompjuter ja imate instalirano istata verzija od programata so opcijata Prevzemi podatoci po dokument mo`ete da gi prevzemate podatocite koi vi se potrebni i po dokumenti. Na primer mo`eme da prevzememe od kompjuterotB na kompjuterotA podatoci koi vo momentot imame potreba od niv na primer mo`e da gi zememe fakturite koi isto taka ako ne ni trebaat site koi do toj moment se izraboteni imame mo`nost otkako }e pretisneme na kop~eto za prezemi ni se otvara prozerec vo koj mo`eme da napi{eme od koj broj na faktura do koj broj na faktura ni se potrebni i samo tie da gi prezememe. Isto taka mo`eme da izvr{ime prevzemawe na site drugi vlezno-izlezni dokumenti,a ne samo na fakturi. Isto taka, vo opciite koi gi nudi ovoj prozorec imame i opcija koja ni dava mo`nost da gi prevzememe site podatoci zaedno a ne samo po odreden dokument. Me|utoa i vo toj slu~aj imame mo`nost da izbereme dali sakame da gi prevzememe site podatoci od materijalnoto meni, dali sakame da gi prevzememe site podatoci od finansovoto meni ili pak sakame da gi prevzememe site podatoci celosno(i od materijalnoto i od finansovoto meni zaedno).

Pregled po partneri -

Ako ja izbereme opcijata Pregled po partneri od menito ni se otvara prozorec vo koj najprvo od desnata strana treba da izbereme ime na partnerot, potoa izbirame po koj dokument bidej}i pod poleto vo koe go izbirame partnerot imame mo`nost da izbereme po koj vlezen ili izlezen dokument sakame da go vidime pregledot, potoa vo gornoiot del ni se

pojavuva lista na dokumentite koi sme gi izbrale i koga }e klikneme na dokumentot koj sakame da go vidime ni se otvara vo dolniot del pregled vo koj imame informacii za se {to se sostoi vo dokumentot koj sme go izbrale.

Vlezni i izlezni DDV -

Najprvo, otkoga }e ja izbereme ovaa opcija od menito morame da napi{eme od koja do koja data ni treba odnosno koj e presekot za koj ni e potreben pregledot. Datata ja pi{uvame vo ovoj format na primer 101008 a kompjuterot avtomatski si ja pretvara vo format razbirliv za nego koj }e bide 10.10.2008.

Pregledot mo`eme da go izvr{ime za izlezni ili vlezni fakturi vo materijalnoto ili finansovoto meni. Toa zna~i na primer koga }e napi{eme vo poleto za data 010108 i avtomatski kompjuterot si ja pretvori vo 01.01.2008 do 200108 koja }e ja pretvori vo 20.01.2008 i pritisneme na kop~eto Izlezni fakturi Fin.({to zna~i gi birame site izlezni fakturi od finansovoto meni vo periodot koj sme go izbrale) i ni se otvara prozor vo koj gi ima site fakturi od toj period. Istoto se odnesuva koga sakame izve{taj po izlezni fakturi od materijalnoto meni ili vlezni fakturi od materijalnoto i finansovoto meni. Isto taka podole ima kop~e na koe pi{uva ET Kniga {to zna~i kniga za evidencija vo trgovijata. Ova kop~e se koristi samo vo onie firmi koi imaat potreba od nego. Negovata funkcija e koga }e klikneme na nego da dobieme izve{taj vo koj e opfaten Dnevniot Pazar ({to se koristi najmnogu vo prodavnici za proda`ba na malo).

Prose~ni ceni -

Na{ata programa raboti spored principot na prose~ni ceni. [to zna~i site artikli koi {to se nabavuvaat ili se stavaat na zaliha vo magacin mo`e da se nabavat po razli~ni nabavni ceni. Koga tie artikli }e izlezat od magacinot mora da izlezat po edna sredna(prose~na) nabavna cena.

Presmetka na prose~ni ceni

Za da ja izvr{ime presmetkata na prose~ni ceni od

menito birame prose~ni ceni, a potoa presmetka na prose~ni ceni i pred da klikneme na kop~eto za da ja izvr{ime presmetkata pod nego ja vnesuvame datata do koja sakame da ja izvr{ime presmetkata,

pa potoa pretiskame na kop~eto za Presmetka na prose~ni ceni i avtomatski kompjuterot ni ja vr{i presmetkata i koga se e gotovo ni izleguva prozor~e na koe pi{uva “ Presmetkata e zavr{ena “. No, dokolku imame artikli koi imaat negativna zaliha koga }e klikneme na kop~eto za Presmetka na prose~ni ceni }e ni se pojavi prozorec vo koj }e pi{uva deka imame negativna zaliha i koi artikli se so negativna zaliha, pa vo toj slu~aj treba da se izvr{i priem na artiklite so negativna zaliha pa da mo`e da se izvr{i presmetkata na prose~ni ceni.

Povrati prose~ni ceni

Od gore navedenata slika mo`e da se vidi deka presmetkite na prose~ni ceni se evidentirani spored datum i broj. Dokolku sakame odredena presmetka na prose~ni ceni da ja promenime treba prethodnata presmetka da ja povratime. So bri{eweto na edna od presmetkite spored tekstot koj se nao|a vo formata vo dolniot del na ekranot }e go vidime datumot i brojot na prethodnata presmetka na prose~ni ceni.

Logirawe -

Vo ovaa forma se vnesuvaat imiwata na site onie lica koi {to }e ja koristat programata.

Korisnici

Sekoe vneseno lice si ima posebna {ifra so koja }e se registrira. Obavezni poliwa koi mora da se popolnat se Korisnik i [ifra,

dodeka poleto Kasa mo`e da se ostavi i prazno odnosno nepopolneto.

Korisni~ki prava

Prethodno vnesenite korisnici mo`e da gi ovlastime kakov pristap da imaat do opciite koi gi gledame vo gorenavedenata forma. Prvo od listata se izbira imeto na korisnikot, pa potoa ni se pojavuva lista na site opcii koi gi nudi ovaa programa. Spored ovlastuvawata na korisnikot

opredeluvame dali toj korisnik }e ima celosen, delumen, ili nema da ima pristap do samite opcii. Vo ovoj slu~aj dokolku eden korisnik ima celosen pristap toa mu ovozmo`uva da mo`e da gi gleda site dokumenti, da gi popolnuva i da gi menuva istite, dodeka dokloku odreden korisnik ima delumen pristap toa zna~i deka toj mo`e samo da gi gleda dokumentite, no nema mo`nost nitu da gi popolnuva nitu da gi menuva. Me|utoa dokolku sakame odreden korisnik da nema nikakov pristap do bilo koj dokument vo toj slu~aj ne gi obele`uvame nitu poliwata za celosen, nitu poliwata za delumen pristap, tuka tie poliwa ostanuvaat neobele`ani.

Pregled na logirawe

Ovoj pregled slu`i dokolku ima pove}e kompjuteri koi se povrzani vo mre`a a na sekoj da ja ima instalirano na{ata programa, mo`e da vidime koj kompjuter i koj korisnik se ima registrirano na na{ata programa.

Pomo{ni podatoci

Deklaraci

Sekoja firma koja saka da ima svoja deklaracija na odreden proizvod i koja saka da ja ispe~ati istata mo`e da go napravi toa so birawe na ovaa opcija od menito. Prvo od listata se izbira za koj artikal stanuva zbor, potao se pojavuvaat karakteristikite na artikalot koi prethodno gi imame vneseno za samiot artikal i se gleda na ekran.

Valuti

Vo gorniot del od ovaa forma se popolnuva valutata I dokolku sakame stavame nejzina {ifra. No, ako ve}e imame edna valuta vneseno mnogu e va`no da se pritisne na kop~eto koe se nao|a od desnata strana so yvezda za da se popolnuva nova valuta.

Zemji

Dokolku va{ata firma sorabotuva so partneri od razli~ni zemji, vo ovaa forma se popolnuvaat zemjite koi podocna mo`e da gi izberete i dokolku sakate mo`ete da im stavite {ifra po koja }e gi prepoznavate podocna istite.

Vidovi dokumenti

Vo ovaa forma se vnesuvaat imiwata na site vidovi na dokumenti koi ni se potrebni vo na{eto rabotewe. Dokolku sakame da vneseme nov dokument pritiskame na kop~eto so yvezda i ni se otvara prazna forma vo koja go pi{uvame imeto na noviot dokument(na primer Specifikacija, Izvod, Faktura I sli~no).

Magacini

Vo ovaa forma se vnesuvaat site objekti koi {to slu`at kako magacin ili kako proda`en del. Na primer najprvo go vnesuvame imeto na magacinot(naj~esto koristeni imiwa na razli~ni magacini se Magacin1, Magacin2 ili po va{ izbor) ili na

prodavnicata(naj~esto koristeni imiwa se Prodavnica1, Prodavnica2 ili po va{

izbor). Vo zavisnost za {to se raboti potoa stavame po~eten broj(na primer 1), potoa izbirame dali stanuva zbor za magacin ili za prodavnica od opcijata Vid.

Kategorija na artikli

Ovaa opcija ni dava mo`nost pri vnesuvawe na artikalot da vneseme i kategorija(na primer dokolku se raboti za prodavnica i ima ~okoladi izbirame artikal Milka ~okolado i mu stavame kategorija ^okoladi),

vo ovoj slu~aj nas najprvo ni se olesnuva prebaruvaweto vo formata kartica na artikli dokolku gi prebaruvame po kategorija.

Proizvoditeli

Dokolku sakame vo formata na artikli na sekoj vnesen artikal da vr{ime evidencija od koj proizvoditel doa|a samiot artikal gi vnesuvame proizvoditelite vo gore navedenata forma. Zna~i, prvo treba da se vnesat imiwata na

proizvoditelite, pa da se odi vo formata artikli kade {to pri vnesuvaweto na artiklite ima i lista od koja mo`e da se izberat proizvoditelite.

Rabat za navremeno pla}awe

Ova e forma koja ni ovozmo`uva dokolku sakame da postavime odredeni kriteriumi za popusti za navremeno pla}awe koi mo`e od firma do firma da bidat razli~ni. Od levata strana na formata popolnuvame kolku

sakame da ni iznesuva rabatot na primer 10 a kompjuterot avtomatski go pravi vo ovoj format 10,00%, a od desnata strana se vnesuvaat brojot na denovi koi smetame deka odgovaraat za toj rabat.

Drugo

Podesuvawa

Vo ovaa forma se prika`ani pove}e opcii (a pred sekoja opcija se nao|a kvadrat~e koe go odbele`uvame dokolku sakame taa opcija da ja aktivirame):

- Logirawe pri vlez- Dokolku pri startuvaweto na samata programa sakame da se logirame na programata spored korisnik so sopstvena

lozinka ja izbirame ovaa opcija. - Onevozmo`i KORISNICI- Dokolku go odbele`ime ova pole }e

onevozmo`ime da se koristi formata korisnik(koja obi~no e rezervirana za knigovodstvena rabota na pove}e firmi).

- Onevozmo`i FINANSOVO- Dokolku ja izbereme ovaa opcija }e imame mo`nost da go rabotime samo materijalniot del na programata. Finansovata opcija }e bide zatvorena.

- Popolni partneri vo NALOZI - Prika`iv vo koj nalog e raskni`eno- Ovaa opcija ja odbele`uvame vo slu~aj koga sakame na site vlezno-izlezni dokumenti koi ve}e gi imame raskni`eno, pri nivno povtorno otvarawe vo gorniot del na formata da ni se prika`e i brojot na nalogot vo koj e raskni`en samiot dokument. Primer: ako so avtomatsko raskni`uvawe raskni`ime faktura broj 1 i broj 2 vo nalog broj 160. So izbirawe na ovaa opcija, potoa so otvarawe na raskni`enite fakturite so spomenatite broevi, vo nivniot goren del }e go vidime brojot na nalogot vo koj se raskni`eni samite fakturi (vo ovoj slu~aj broj 160). I na kraj pretiskame kop~e na koe pi{uva OK. - Prika`i SALDO na partner Ovaa opcija ja odbele`uvame vo slu~aj koga sakame na izleznite dokumenti (faktura i ispratnica-smetka), vo gorniot del na formata da se vidi saldoto so dospeanost za konkretniot partner.

I na kraj pretiskame kop~e na koe pi{uva OK.

- Font- Ovaa opcija ni ovozmo`uva da go odbereme fontot na pi{uvawe na podatocite vo vlezno-izleznite dokumenti. Ako nemame izbrano koj tip na font }e se koristi, vo toj slu~aj voobi~aeno programata go koristi makedonskiot font. Ako izbereme tip na font od listata (primer: Arial, toga{ podatocite vo vlezno-izleznite dokumenti ke se pi{uvat vo toj font). I na kraj pretiskame kop~e na koe pi{uva OK.

- Golemina na font- Ovaa opcija ni ovozmo`uva da go odbereme goleminata na fontot na pi{uvawe na podatocite vo vlezno-izleznite dokumenti. Ako nemame izbrano koja golemina na font }e se koristi, vo toj slu~aj voobi~aeno programata go koristi makedonskiot font so standardna golemina. Ako imame izbrano koja golemina na font }e se koristi, vo toj slu~aj voobi~aeno programata go koristi makedonskiot font so izbranata golemina. I na kraj pretiskame kop~e na koe pi{uva OK. - Debelina na font- Ovaa opcija ni ovozmo`uva da ja odbereme debelinata na fontot na pi{uvawe na podatocite vo vlezno-izleznite dokumenti. Ako nemame izbrano koja debelina na font }e se koristi, vo toj slu~aj voobi~aeno programata go koristi makedonskiot font so standardna debelina. Ako imame izbrano koja debelina na font }e se koristi, vo toj slu~aj voobi~aeno programata go koristi makedonskiot font so izbranata debelina. I na kraj pretiskame kop~e na koe pi{uva OK. - Fiskalna forma- Na{ata programa nudi mo`nost za pe~atewe na fiskalni smetki, dokolku samiot korisnik ima potreba od toa. Ovaa opcija ni ovozmo`uva da izbereme od koja forma (Kasa, Ispratnica Smetka, Faktura), ke poteknuva i pe~ateweto na fiskalnite smetki. Soodvetno koja od trite opcii }e ja izbereme, od taa forma }e se pe~ati i fiskalnata smetka so pretisnuvawe na kop~eto F6, otkako }e gi vneseme podatocite vo soodvetnata forma

- Predupredi negativna zaliha- Pri redovna evidencija na raboteweto na samata firma, voobi~aeno zalihata na samata firma ne vleguva vo negativa. No ako bez prethoden priem na roba, sakame da napravime izlez na samata roba toga{ zalihata odi vo negativa. So izbirawe na ovaa opcija, kompjuterot pri pravewe na izlezni dokumenti (faktura, ispratnica-smetka, i sl.), bez prethoden priem na roba za soodveten artikal }e ne predupredi deka imame negativna zaliha. Dali sakame da prodol`ime ili ne. - Nabavna bez DDV pri izlez od magacin- - Podrazbirliv magacin- So izbirawe na podrazbirliv magacin od listata na magacini, vo site vlezno-izlezni dokumenti pri otvarawe na nov dokument, avtomatski ke se popolnuva poleto za magacin so onoj magacin koj go imame izbrano kako podrazbirliv magacin.

Prethodno samite magacini treba da se vnesat vo formata na magacini. I na kraj pretiskame kop~e na koe pi{uva OK. - Dobavuva~i- Ako imame potreba da vodime evidencija, na toa koj artikal od koj dobavuva~ doa|a }e se koristi ovaa opcija. So izbirawe na opcijata vo formata na Artikli, ni se otvarat i poliwa za izbirawe na dobavuva~i za konkreten artikal. Prethodno samite dobavuva~i treba da se vnesat vo formata na partneri. I na kraj pretiskame kop~e na koe pi{uva OK. - Podrazbirliv DANOK- So popolnuvawe na podrazbirliv danok vo ova pole(pr: 5, 18, a kompjuterot avtomatski go pretvara vo 5% odnosno 18%) vo formata na Artikli, vo poleto za danok za sekoj nov artikal koj treba da go vnesuvame avtomatski }e ni se ispi{uva danokot koj {to }e bide napi{an kako podrazbirliv. I na kraj pretiskame kop~e na koe pi{uva OK. - Povratnica Odobrenie - Vrednost po nabavna Povratnica Odobrenie ni ovozmo`uva da se vrati na zaliha odredena roba koja prethodno ja imame ispora~ano na odreden partner. Ako ni e odbele`ana ovaa opcija, toga{ robata }e se vrati na zaliha vo magacin po cena Nabavna. - Pregled - Ime na artikal na lista (Titan) Ako se izbere ovaa opcija i se klikne na kop~eto OK, toga{ imame razlika vo reportot koj treba da se pe~ati. Za da se zabele`i razlikata, treba da se otide vo formata Kartica na artikli, pa na desen klik od poka`anata lista da se izbere Pregled. Se otvara edna mala forma so nekolku opcii. Ja izbirame poslednata opcija Proda`ba na artikli po partner, izbirame artikal za koj ke se odnesuva pregledot, i kliknuvame na kop~eto so lupa (reportot se gleda na ekran). Ako ja nemame izbrano ovaa opcija, toga{ reportot {to ke go vidime na ekran }e bide malku porazli~en - Rabat za navremeno pla}awe- Ako se odbele`i ovaa opcija i se klikne na kop~eto OK , toga{ vo formata faktura do poleto za valuta (vo gorniot del na fakturata), se otvara pole “Rabat navremeno” so malo kop~e do nego. So kliknuvawe na toa kop~e }e ni se otvori mala forma kade mo`eme da vneseme kolkav rabat mo`eme da odobrime za pla}awe na fakturata vo odreden vremenski interval. Koga }e zavr{ime so popolnuvaweto na samata faktura, i koga }e ja vidime na ekran konkretnata faktura (pred da se ispe~ati), }e se zabele`i i vremenskiot rabat koj go odobruvame.

Ovaa opcija Dejnost na firmata dokolku ja izbereme ni gi nudi slednive opcii:

- Dejnost(proizvodna ili trgovija)- izbirame od listata za kakva firma stanuva zbor.

Od slikata se gleda deka e izbrana opcijata za proizvodna firma. Vo toj slu~aj ni se pojavuvaat opciite Vidovi artikli. Vo

zavisnost od toa kakvi artikli }e koristi na{ata firma gi odbele`uvame i kvadrat~iwata. Ako izbereme deka se raboti za trgovska firma vo toj slu~aj nema da ni se pojavit ovie opcii. - Prodavnica- pole koe dokolku go obele`ime zna~i }e ja rabotime

programata za evidencija na trgovija na malo. - Magacin za kasa- pole koe se izbira od lista. Dokolku prethodno ja imame

obele`ano opcijata za Prodavnica, izbirame od ovaa opcija od koja prodavnica }e se vr{i vadeweto na fiskalnite smetki.

- Prefiks VAGA- opcija koja dokolku ja izbereme treba sami da vmetneme broj.Ako koristime vaga koja {to ima opcija za pe~atewe na barkodovi, spored modelot na vagata se znae i prefiksot koj {to go dava barkodot {to izleguva od vagata. Dokolku takviot barkod go pomineme niz barkod ~ita~, so ve}e vnesen prefiks vo ova pole formata za proda`ba }e go poznae barkodot(za koj artikal stanuva zbor, so koja koli~ina i cena).

- Proda`na vo raboten nalog- dokolku sakame vo rabotniot nalog da imame i proda`na cena ja izbirame ovaa opcija.

I na kraj imame po ovie opcii kop~e na koe pi{uva OK koe se pritiska otkako }e se izberat opciite koi ni se potrebni.

Ovde imame mo`nost da izbereme kakvi {ifri }e koristat artiklite vo samata programa. Imame dve osnovni opcii vo odnos na {ifrite:

Koristi {ifri o Numeri~k

i {ifri- ovaa opcija }e ni ovozmo`i artiklite

da gi vnesuvame i da gi prebaruvame spored broj. o Tekstualni {ifri- ovaa opcija }e ni ovozmo`i artiklite da gi

vnesuvame i da gi prebaruvame spored tekst. Imame mo`nost da izbereme dali firmata }e koristi edna,dve ili pove}e tekstualni {ifri.

Ne koristi {ifri- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ artiklite nema da gi vnesuvame i prebaruvame po {ifri tuku samo po ime.

Opcii koi gi imame za Prika`i vo lista na artikli se:

Zaliha- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ pri izbiraweto na artiklite vo vlezno-izleznite dokumenti vo poleto za artikli koga se otvara listata so artikli do samiot artikal ja poka`uva i vkupnata zaliha na toj proizvod.

zaliha po magacin- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ pri izbiraweto na artiklite vo vlezno-izleznite dokumenti vo poleto za artikli koga se otvara listata so artikli do samiot artikal ja poka`uva i vkupnata zaliha na toj proizvod samo po magacin izbran vo samiot dokument.

dobavuva~i- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ pri izbiraweto na artiklite vo vlezno-izleznite dokumenti vo poleto za artikli koga se otvara listata so artikli do samiot artikal go poka`uva imeto na dobavuva~ot na toj proizvod.

Opcii za Prika`i vo lista na artikli se:

Serija na artikli- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ pri izbiraweto na artiklite vo vlezno-izleznite dokumenti vo poleto za artikli koga se otvara listata so artikli do samiot artikal se poka`uva pole za vnesuvawe na serija na toj proizvod.

Paketi- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ pri izbiraweto na artiklite vo vlezno-izleznite dokumenti vo poleto za artikli koga se otvara listata so artikli do samiot artikal se poka`uva pole za vnesuvawe na paketi na toj proizvod(prethodno vo formata na artikli treba da naglasime kolku broevi od samiot artikal ima vo eden paket ili kutija).

Primesi na artikli- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ pri izbiraweto na artiklite vo vlezno-izleznite dokumenti vo poleto za artikli koga se otvara listata so artikli do samiot artikal se poka`uva kop~e koe koga }e go klikneme se otvara forma za vnesuvawe na primesite na toj proizvod(primer ako se raboti za gotov proizvod od koi repromaterijali e sostaven istiot).

Komentar- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ pri izbiraweto na artiklite vo vlezno-izleznite dokumenti vo poleto za artikli koga se otvara listata so artikli do samiot artikal se poka`uva kop~e za vnesuvawe na komentar na toj proizvod.

Imame u{te dve poliwa koi mo`eme da gi odbele`ime a toa se:

Kategorija na artikal- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ vo formata na artikli }e se otvori novo pole za Kategorija na artikal( pri vnesuvaweto na podatocite na samiot artikal:cena, ime, i sli~no mo`eme da vneseme i od koja kategorija poteknuva).

Prika`i zaliha vo agolot- Ako ja izbereme ovaa opcija toga{ vo dolniot lev agol na dokumentite }e se pojavi pole koe }e ja poka`uva zalihata na izbraniot aktiven artikal.

I na kraj imame po ovie opcii kop~e na koe pi{uva OK koe se pritiska otkako }e se izberat opciite koi ni se potrebni.

Najprvo vo ovaa forma mo`eme da izbereme od opciite Bez logo vo dokumenti, ako go odbele`ime kvadrat~eto pred ovaa opcija toa zna~i deka site dokumenti koi }e se pe~atat }e nemaat logo,tuku }e go pi{uva imeto na firmata samo. Potoa imame pole na koe pi{uva Faktura, od koe imame mo`nost da izbereme pove}e modeli na izgled na

fakturata za da izbereme koj model sakame da go koristime vo pe~atena forma. Potoa imame pole na koe pi{uva Ispratnica, od koe imame mo`nost da izbereme pove}e modeli na izgled na ispratnicata za da izbereme koj model sakame da go koristime vo pe~atena forma. Potoa imame pole na koe pi{uva Povratnica, od koe imame mo`nost da izbereme pove}e modeli na izgled na povratnica za da izbereme koj model sakame da go koristime vo pe~atena forma. Potoa imame pole na koe pi{uva Profaktura, od koe imame mo`nost da izbereme pove}e modeli na izgled na profakturata za da izbereme koj model sakame da go koristime vo pe~atena forma. Potoa imame pole na koe pi{uva PLT, od koe imame mo`nost da izbereme pove}e modeli na izgled na PLT za da izbereme koj model sakame da go koristime vo pe~atena forma. Pod ovie poliwa imame edno pole na koe pi{uva Opis na faktura. Vo ova pole mo`eme da vneseme tekst. Tekstot koj }e go vneseme ovde go dobivame na fakturata koja e za pe~atewe na dolniot del. Dospeanost na partner vo faktura- Ova pole se odnesuva samo za Fakturata, odnosno pravi promeni samo vo nea. Dokolku go odbele`ime ova pole vo fakturata na krajot dole }e ni izleze pole vo koe }e pi{uva Dospenost partner vo koe go ima iznosot na partnerot koj treba da go podmiri, odnosno koj dospeal za da go plati. Bez proda`na vo zaliha- ova e opcija koja dokolku ja izbereme koga }e ja otvorime

Karticata na artikli i na desen klik na istata ja izbereme opcijata Zaliha na ekran. Na krajot na dokumentot koj }e se otvori }e dobieme Suma na zaliha koja }e bide izrazena samo vo prose~ni ceni. No dokolku ne go odbele`ime ova pole na krajot na dokumentot koj }e go dobieme }e imame Suma na zaliha po proda`ni ceni i Suma na zaliha po prose~ni ceni. Prika`i godina na faktura- ova e pole koe dokolku go izbereme na fakturata koja }e ja vidime na ekran za da ja pe~atime do samiot broj na fakturata }e imame kosa crta(/) do koja }e bide napi{ana godinata vo koja e napravena fakturata(na primer

faktura br.120/08 ova zna~i deka fakturata e so broj 120 i e napravena vo 2008 godina). Dokolku ne go odbele`ime ova pole }e go imame samo brojot na fakturata a ne i godinata. Iznos so zborovi- Ova e pole koe dokolku go odbele`ime vo Fakturata na kraj kaj {to ni go dava vkupniot iznos na istata od levata strana }e go dade so zborovi istiot iznos a od desnata strana e so brojki. I na kraj imame po ovie opcii kop~e na koe pi{uva OK koe se pritiska otkako }e se izberat opciite koi ni se potrebni.

Ovaa opcija ni gi dava site vlezno-izlezni dokumenti koi }e se koristat pri rabotata na samiot korisnik. Vo zavisnost od vidot na firmata odredeni dokumenti vleguvaat vo presmetkata na zalihata a odredeni ne. Dokolku sakame odreden dokument da vleze vo presmetkata na zaliha }e go odbele`ime

kvadrat~eto na koe pi{uva zaliha, koe se nao|a do imeto na dokumentot.

Mnogu va`no pole e vid na nalog. Ovde imame opcija da izbereme vo koj vid na nalog }e se raskni`at samite dokumenti. Od slikata se gleda deka e izbran vid na nalog Razno, toa zna~i deka pri avtomatskoto raskni`uvawe na dokumentite ovie dokumenti }e se raskni`at vo nalozite po vid Razno(ova e naj~esto koristena opcija bidej}i nalozite vo programata se podreduvaat po reden broj bez prazni nalozi). I na kraj imame po ovie opcii kop~e na koe pi{uva OK koe se pritiska otkako }e se izberat opciite koi ni se potrebni.

Sopstvenik Vo formata Sopstvenik gi vnesuvame site podatoci koi ni se potrebni za na{ata sopstvena firma. Osnovni podatoci koi {to treba da gi vneseme se: ime na firmata, adresa, dano~en broj, banka i smetka. Dokolku sakate mo`ete da gi popolnite i drugite poliwa, no najva`no e da se popolnat najprvo site osnovni podatoci. No, dokolku sopstvenikot na firmata koristi

smetki koi gi ima vo pove}e razli~ni banki od desnata strana gi pi{uva imiwata na bankite vo koi ima smetki i smetkite od istite i na kraj go kliknuva maloto kvadrat~e {to se nao|a do poleto vo koe se pi{uva smetkata za da se odbele`i istoto.

Nabavna vrednost

Sledniot dokument ni ovozmo`uva da napravime pregled na proda`na i nabavna vrednost koi ja sostojat

kalkulacijata na odreden dokument koj go birame od listata gore levo otkoga }e ja otvorime ovaa forma. Isto taka mo`e da mu dademe i presek na data.

Prenos na materijalni podatoci vo nova evidencija o Ovaa forma e rezervirana za prefrlawe na salda koja rabota ja vr{at samite programeri.

Prenos na finansovi podatoci vo nova evidencija o Ovaa forma e rezervirana za prefrlawe na salda koja rabota ja vr{at samite programeri.

Registracija

Ovaa forma e rezervirana za samite programeri.

1.2 Platen promet

Dokolku korisnikot na ovaa programa se odlu~i da ne vodi finansova evidencija(so kni`ewe i raskni`uvawe na dokumenti), a sepak saka da ima pregled za finansiskata sostojba na samata firma }e ja koristi ovaa opcija Platen promet koja {to se nao|a vo materijalnoto meni kako {to e poka`ano na slikata.

Nalozi PLATEN PROMET –

Dokolku sakame da popolnime nalog za platen promet ja izbirame ovaa opcija od menito. Me|utoa ovoj vid na nalog nie ne morame da go popolnuvame bidej}i toj dokolku nie popolnime vo opcijata za Pla}awe po Izvod ili Pla}awe Gotovinsko avtomatski se {to }e vneseme tamu se popolnuva vo ovoj nalog. No, sepak

dokolku sakame mo`eme i ra~no da go popolnime. Dokolku go popolnuvame ra~no ovoj nalog najprvo treba da pretisneme na kop~eto so yvezda za da ja izbereme opcijata nov nalog(avtomatski kompjuterot ni go pi{uva brojot na nalogot koj sledi), pa potoa datata ni ja dava avtomatski kompjuterot dene{nata data. Mo`eme i datata da ja smenime samo treba da ja vneseme vo ovoj format na primer 010108 a avtomatski dobivame 01.01.2008. Potoa vo prvoto levo pole za broj se popolnuva brojot na dokumentot za koj }e go pravime nalogot, poleto za opis ni e pomo{no pole koe ni dava mo`nost slobodno da davame pojasnuvawe na vneseniot dokument, potoa go izbirame vidot na dokumentot za koj }e go pravime nalogot, izbirame konto(vo zavisnost dali se raboti za pobaruvawa, obvrski i sli~no), izbirame potoa za koj partner se raboti,i sleduvaat dve poliwa za pobaruva i dol`i (vo zavisnost od toa za koe konto stanuva zbor), i na kraj ja vnesuvame datata na koja go pravime nalogot.

Kartica na partneri PLATEN PROMET –

Ova e opcija koja ja nudi menito za Platen promet i slu`i dokolku sakame da napravime pregled na sostojbata na odredeno konto, za odreden odreden vremenski period. Prvo od levata strana kliknuvame na kontoto koe sakame da go pregledame, potoa dokolku sakame za odreden period pod poleto za konta imame poliea dve za data vo koi ja stavame datata od koga do koga sakame da go izvr{ime pregledot, potao od desnata strana izbirame partner za koj sakame da izvr{ime detalen pregled i na

kraj dole ni se otvara forma vo koja go imame detalniot pregled za partnerot koj sme go izbrale, za vremenskiot period koj sme go stavile i za kontoto koe sme go izbrale. Ovaa forma ja koristime odkako }e se popolni nalogot vo platen promet, ili pla}aweto po izvod odnosno gotovinskoto pla}awe.

Pla}awe po IZVOD

Dokolku imame pla}awa koi se po izvod ja koristime ovaa forma. Vo ovaa forma najprvo treba da izbereme od gorniot del levo za koj partner }e se odnesuva pla}aweto. Po samoto izbirawe }e se pojavat na levata strana na{ite pobaruvawa, a na desnata strana na{ite obvrski sprema dadeniot partner. Potoa pod poleto vo koe go izbirame partnerot imame pole

vo koe treba da ja vneseme sumata na parite koi se uplateni, potoa poleto koe sledi ne mora da bide popolneto i ja vnesuvame datata na koja se uplateni parite. Ako na{ata kompanija naplatuva pobaruvawe odnosno go koristi kontoto 1200 po vnesuvaweta na sumata pari koi se uplateni treba da se odbele`i edno ili pove}e kvadrat~iwa za koi dokumenti (koi se nao|aat dole levo pod podatocite prika`ani), za koi se odnesuva samoto pla}awe. Ako na{ata kompanija pla}a obvrski sprema nekoi od dobavuva~ite odnosno go koristi kontoto 2200 po vnesuvaweta na sumata pari koi se uplateni treba da se odbele`i edno ili pove}e kvadrat~iwa za koi dokumenti (koi se nao|aat dole desno pod podatocite prika`ani), za koi se odnesuva samoto pla}awe. Najva`no e na kraj otkoga }e zavr{ime so vnesuvaweto na podatocite da pretisneme na kop~eto koe se nao|a desno gore za da snimime se {to sme napi{ale.

Pla}awe GOTOVINSKO Ovaa forma ja koristime koga imame gotovinski pla}awa i se koristi samo za naplata na pobaruvawa. Prvo izbirame koj partner }e ni plati vo gotovina od poleto koe se nao|a gore desno, potoa pod toa pole go pi{uvame iznosot koj }e ni go plati i datumot na koj se vr{I pla}aweto. Potoa ni se otvara formata dole so podatoci za partnerot

koj sme go izbrale, birame koj dokument ili dokumenti }e se podmirat i go obele`uvame kvadrat~eto do toj dokument dokolku e eden ili na pove}e dokumeti kvadrat~iwata koi koi se nao}aat vo redot na samiot dokument do iznosot na dokumentot. I na kraj treba da pretisneme na kop~eto najdole levo za da snimime se {to sme napravile.

1.3 Izlezni dokumenti

Izleznite dokumenti ni slu`at za evidentirawe na sekoja stoka {to izleguva od na{ite magacini ili prodavnici.

Faktura

Koga sakame da popolnime faktura od

menito za izlezni

dokumenti ja izbirame opcijata Faktura. Otkoga }e ja otvorime formata na Fakturata treba da izbereme najprvo magacin. Prethodno treba da ni bidat vneseni magacinite vo formata za magacini od menito, pa potoa da pretisneme na kop~eto gore levo za da izbereme nova faktura. Potoa

avtomatski go dobivame brojot na fakturata i dene{nata data koja dokolku sakame mo`eme da ja promenime, pa potoa birame za koj partner }e ja izrabotuvame taa faktura i na kraj gi birame artiklite koi ni se potrebni da gi vneseme vo samata faktura. Potoa va`no e da vneseme koli~ina za artiklite koi }e gi vnesuvame, cena za istite, rabat dokolku e odobren i iznosot se presmetuva avtomatski. Otkoga }e vneseme eden artikal samo so ENTER odime na nov red za da vneseme drug artikal so {to tie se redat vo lista.

Otkoga }e bide fakturata gotova, so mausot se pozicionirame kaj {to se nao|a crvenata strelka vo prazniot prostor vo gorniot del, kade {to so desen klik na mausot se pojavuva mala lista na opcii. Od ovaa lista prvata opcija ni e Faktura na ekran {to se koristi koga sakame fakturata {to ve}e sme ja napravile da ja vidime

na ekran, odnosno da vidme kako }e izgleda taa pred da ja ispe~atime. Druga opcija koja se koristi e Ispratnica. Ovaa opcija se izbira koga sakame na samiot klient da mu dademe izlezen dokument na podignatata roba. Va`na opcija od ova meni e i Operacii so dokumenti, koja se sostoi od slednive

tri opcii: promena na broj ({to se upotrebuva koga sakame da go promenime brojot na fakturata no ne mo`eme da go duplirame so ve}e postoe~ki broj na nekoja druga faktura), polni dokument(dokolku pri praveweto na fakturi imame ispu{teno nekoja faktura na ovoj na~in mo`eme da kreirame faktura so broj koj {to go imame isprazneto ili izbri{ano, no koj mora da bide sloboden) i promena na

magacin(ako vo fakturata imame izbereno magacin po gre{ka ili na drug na~in mo`eme da go smenime magacinot so pomo{ na ovaa opcija). Va`na opcija e i bri{ewe na faktura so koja opcija mo`eme ako sakame kompletno da izbri{eme odredena faktura.

Ispratnica – Smetka

Koga sakame da popolnime Ispratnica - Smetka od menito za izlezni dokumenti ja izbirame opcijata Ispratnica – Smetka.. Otkoga }e ja otvorime formata na Ispratnicata treba da izbereme najprvo magacin. Prethodno treba da ni bidat vneseni magacinite vo formata za magacini od menito, pa potoa da pretisneme na kop~eto

gore levo za da izbereme nova ispratnica. Potoa avtomatski go dobivame brojot na

ispratnica i dene{nata data koja dokolku sakame mo`eme da ja promenime, pa

potoa birame za koj partner }e ja izrabotuvame taa ispratnica i na kraj gi birame artiklite koi ni se potrebni da gi vneseme vo samata ispratnica. Potoa va`no e

da vneseme koli~ina za artiklite koi }e gi vnesuvame, cena za istite avtomatski ni se vnesuva ne ja vnesuvame nie no dokolku ne e taka }e ja vneseme ra~no, rabat dokolku e odobren i iznosot se presmetuva avtomatski. Otkoga }e vneseme eden artikal samo so ENTER odime na nov red za da vneseme drug artikal so {to tie se redat vo lista.

Otkoga }e bide ispratnicata gotova, so mausot se pozicionirame kaj {to se nao|a crvenata strelka vo prazniot prostor vo gorniot del, kade {to so desen klik na mausot se pojavuva mala lista na opcii. Od ovaa lista prvata opcija ni e Ispratnicata na ekran {to se koristi koga sakame ispratnicata

{to ve}e sme ja napravile da ja vidime na ekran, odnosno da vidme kako }e izgleda taa pred da ja ispe~atime. Va`na opcija od ova meni e i Operacii so dokumenti, koja se sostoi od slednive tri opcii: promena na broj ({to se upotrebuva koga sakame da go promenime brojot na ispratnicata no ne mo`eme da go duplirame so ve}e postoe~ki broj na nekoja druga ispratnicata), polni dokument(dokolku pri praveweto na ispratnicaite imame ispu{teno nekoja ispratnica na ovoj na~in mo`eme da kreirame ispratnica so broj koj {to go imame isprazneto ili izbri{ano, no koj mora da bide sloboden) i promena na magacin(ako vo ispratnicata imame izbereno magacin po gre{ka ili na drug na~in mo`eme da go smenime magacinot so pomo{ na ovaa opcija).

Va`na opcija e i bri{ewe na ispratnicata so koja opcija mo`eme ako sakame kompletno da izbri{eme odredena ispratnicata.

Interna ispratnica Ovoj dokument Interna ispratnica se koristi koga sakame da preneseme stoki od eden vo drug magacin ili prodavnica vo na{ata firma. Otkoga }e ja otvorime formata najprvo mora da izbereme magacin pa potoa mora da klikneme na kop~eto so yvezda koe se nao|a do poleto od koe izbirame magacin. Koga }e

izbereme nova ispratnica avtomatski ni go pi{uva brojot na ispratnicata kako i dene{nata data, pa nie treba da izbereme vo koj magacin sakame da prefrlime i na kraj birame koi artikli }e gi preneseme i mora da napi{eme koli~ina pa na kraj da pretisneme na kop~eto koe se nao|a do poleto kade {to pi{uvame vo koj magacin }e gi prefrlame artiklite za da izvr{ime prenos na istite. Ako prefrlame od magacin vo magacin koga }e pretisneme na kop~eto za

prefrlawe dokumentot }e se prefrli vo interen priem.

Ako prefrlame od magacin vo prodavnica koga }e pretisneme na kop~eto za prefrlawe dokumentot }e se prefrli vo PLT.

Devizen izvoz

Dokolku od menito ja izbereme opcijata Devizen izvoz ni se otvara forma na dokumentot Ispratnica izvoz. Ovoj dokument go koristime samo koga treba da popolnime ispratnica nameneta za izvoz. Vo popolnuvaweto na ovoj dokument najprvo treba da izbereme za koj magacin ili prodavnica stanuva zbor od poleto za Magacin. Potoa

pretiskame na kop~eto gore levo za da ni se otvori malo prozor~e na koe pi{uva Ispratnica izvoz i brojot koj avtomatski ni go dava kompjuterot za nova ispratnica. Brojot na dokumentot i datata avtomatski ni se vnesuvaat. Potoa izbirame partner, isto taka va`no e da se popolni valuta vo koja }e se pla}a i kursot na taa valuta, poleto komentar slu`i dokolku sakame da dademe

pojasnuvawe na{e, a narednoto pole slu`i za da ja vneseme destinacijata do koja }e se vr{i izvozot. Potoa imeme poliwa vo koi se vnesuvaat uslovite na izvozot, pa

voza~ot( mo`e samo registracija na istiot ili i ime negovo), vremeto na pla}awe koe sme mu go dale ibrojot na pora~kata. Otkoga }e se napi{at site ovie podatoci vo dolniot del birame koi artikli }e se izvezuvaat, zadol`itelno ja pi{uvame nivnata koli~ina, cena, iznosot se

presmetuva avtomatski i morame da ja vneseme destinacijata. So kop~eto ENTER odime na naredniot red i birame drug artikal dokolku imame potreba.

Ispratnica Zadol`enie

Ovoj dokument ni slu`i dokolku odredeno koli~estvo na stoka koe ve}e go imame nabaveno sakame da go vratime go koristime dokumentot Ispratnia Zadol`enie. Vo popolnuvaweto na ovoj dokument najprvo treba da izbereme za koj magacin ili prodavnica stanuva zbor od poleto za Magacin. Potoa pretiskame na kop~eto

gore levo za da ni se otvori malo prozor~e na koe pi{uva Ispratnica Zadol`enie i brojot koj avtomatski ni go dava kompjuterot za nova ispratnica. Brojot na dokumentot i datata avtomatski ni se vnesuvaat. Potoa izbirame partner. Otkoga }e se napi{at site ovie podatoci vo dolniot del birame koi artikli }e se vratat,

zadol`itelno ja pi{uvame nivnata koli~ina, cena, iznosot se presmetuva avtomatski. So kop~eto ENTER odime na naredniot red i birame drug artikal dokolku imame potreba. Dokolku klikneme so desen klik na mausot vo gorniot prazen del od dokumentot }e

ni se otvori pomo{no meni koe ve}e ni e poznato.

Rashod

Dokolku imame roba koja e rasipana ili so pominat rok, ili ne gi ispolnuva uslovite za da bide vo proda`ba go koristime ovoj dokument so koj ja zapi{uvame kako rashod i na toj na~in ja namaluvame zalihata od magacinot ili prodavnicata.

Trebovawe Ovoj dokument prete`no go koristat proizvodnite firmi. Koga ne se znae to~niot iznos na stokite koi ke se stavat na faktura, prvo se pravat trebovawata. Na primer ako na{ata firma se zanimava so proda`ba na grade`ni materijali, a treba da se ispora~a na odreden objekt, se pravat trebovawa spored materijalot {to se ispora~uva. Za na

krajot da se napravi celosna faktura na ispora~aniot materijal. Vo popolnuvaweto na ovoj dokument najprvo treba da izbereme za koj magacin stanuva zbor od poleto za Magacin. Potoa pretiskame na kop~eto gore levo za nov dokument Trebovawe i brojot koj avtomatski ni go dava kompjuterot za Trebovawe. Brojot na dokumentot i datata avtomatski ni se vnesuvaat. Potoa izbirame partner, i mora da se izbere objekt na koj se odnesuva ispora~aniot materijal. Vnesuvaweto na artiklite, koli~inata, cenata se pravi na ve}e poznation na~in.

Proda`ba od kasa

Koga }e se otvori formata na dokumentot Proda`ba od kasa najprvo morame da pretisneme na kop~eto F2 za da se otklu~i samata forma za da mo`eme da vneseme artikal bidej}i prethodno ne ni dava samata forma da vneseme ni{to dodeka ne ja otklu~ime. Ovaa forma se koristi za prodavawe na artikli od prodavnica so vadewe na fiskalni smetki. Vo poleto

{ifra mo`eme da vneseme {ifra na artikal ili barkod na istiot vo zavisnost od toa kako sme gi evidentirale artiklite vo formata artikli. Treba da vneseme otkoga }e ja otklu~ime artikal i koli~ina a cenata ni ja dava avtomatski

kompjuterot. Za da ispe~atime fiskalna smetka za artiklite koi gi imame vneseno

treba da pretisneme na kop~eto F6 . Ako sakame da izbri{eme odredena smetka koja sme ja napravile po nekoja gre{ka pretiskame na kop~eto F9 ( smetkata pri toa treba da ja gledame na ekran). Ako sakame da izvadime storno smetka treba da ja vidime smetkata na ekran i da pretisneme F10.

Ako sakame da vr{ime navigacija(dvi`ewe) pome|u smetkite gi koristime

kop~iwata F7 za nazad I F8 za napred. Ako sakame da otvorime nova smetka pretiskame F2 ako ne mo`e avtomatski da ni ja otvori novota smetka.

Profaktura

Ova e izlezen dokument koj {to ne vleguva vi niedna materijalna evidencija odnosno ne vlijae vrz zalihata na proizvodite. Ovoj dokument go davame vo slu~aj koga ne sme sigurni dali klientot }e ja kupi pora~anata stoka. Vo toj sl;u~aj, se pravi ovoj dokument gi ima site karakteristiki kako edna faktura so koli~ina cena i sli~no, no na gorniot del e ispi{ano imeto

profaktura(se odnesuva na delot koj {to e za pe~atewe). Profakturata se popolnuva isto kako i fakturata. Edinstvena razlika me|u fakturata i profakturata e toa {to fakturata vleguva vo materijalnata evidencija i vlijae na zalihata na stokite i vlijae vrz presmetkata na prose~ni ceni, dodeka profakturata ne vlijae vrz ni{to i ne vleguva vo nikakva presmetka. Opciite za pe~atewe se nao|aat na desen klik na mausot na gorniot prazen del na ovoj dokument.

1.4 Vlezni dokumenti

Vleznite dokumenti ni slu`at za evidentirawe na sekoja stoka {to vleguva vo na{ite magacini ili prodavnici.

Priemnica

Ova e eden od vleznite dokumenti koj slu`i za evidencija na primenata roba vo magacinot. Najprvo treba da gi imame vneseno magacinite vo formata za magacin, pa potoa vo ovaa forma birame vo koj magacin ni doa|a roba i pretiskame na kop~eto gore levo za nova Priemnica za magacinot koj sme go izbrale. Avtomatski ne

go pi{uva brojot na Priemnicata koj sledi i dene{nata data, koja mo`eme da ja smenime dokolku sakame. Potoa birame partner, odnosno od koj ja dobivame samata

roba, dokolku sakame da stavime opis za nas koj stoi }e go popolnime poleto za

dokument i valutata e va`na da se popolni(odnosno do koj datum treba da ja platime robata). Otkako }e gi vneseme site ovie podatoci vo formata dole birame koi artikli sme gi primile i po koja koli~ina i cena. Na gornoiot del na ovaa forma na desen klik na mausot ni se nao|aat opciite za printawe na dokumentot i drugi operacii so samiot dokument. Dokolku sakame da izbri{eme odreden artikal koj ve}e sme go izbrale od listata na samiot red vo koj se nao|a toj artikal na desen klik na mausot imame opcija Bri{ewe na podatok.

Interen priem

Ovoj dokument ni slu`i za prefrlawe na odredeni artikli od eden vo drug magacin. No za da se kreira ovoj dokument potrebno e prethodno da imame kreirano Interna ispratnica za da znaeme kade }e odat tie artikli. Potoa mo`eme da go kreirame ovoj dokument vo koj samo go birame magacinot vo koj sme preneli artikli so Internata ispratnica

i }e vidime deka ovoj dokument se kreiral samiot avtomatski.

Povratnica odobrenie

Povratnicata odobrenie e vlezen dokument koj ni ovozmo`uva da ja evidentirame robata koja prethodni ja imame ispora~ano no po nekoja pri~ina partnerot ni ja vra}a nazad. Prvo treba da izbereme magacin vo koj {to }e ja vratime robata(po`elno e da bide magacinot od koj {to poteknuva samata

roba), potoa gore levo kliknuvame na kop~eto za nova Povratnica odobrenie. Potoa birame partner, odnosno od koj ja dobivame samata roba, dokolku sakame da

stavime opis za nas koj stoi }e go popolnime poleto za dokument. Otkako }e gi

vneseme site ovie podatoci vo formata dole birame koi artikli sme gi primile i po koja koli~ina i cena.

Devizen priem

Za evidencija na primenata roba od stranstvo go koristime devizniot priem. Prvo mora da izbereme magacin kade {to }e ja primime robata, potoa pretiskame gore levo na kop~eto za nov Devizen priem. Avtomatski se popolnuva brojot na dokumentot i datata na koj go otvarate toj dokument. Potoa izbirame partner, pa

vo poleto Pr/Dokument go pi{uvame brojot koj go gledame od uvoznata deklaracija. Go popolnuvame iznosot na fakturata, istiot iznos go pi{uvame i vo poleto Iznos ECD(sumata ja pi{uvame vo valuta), mora da popolnime valuta i kurs, potoa

go vnesuvame danokot od uvozot koj go pi{uva na uvoznata deklaracija(danokot od

uvoz go pi{uvame vo denari a ne vo valuta). Vo poleto DDV doma go vnesuvame danokot od {pediterskite uslugi i sli~no(a ako nema go ostavame prazno ova pole). Potoa gi pi{uvame iznosite za prevoz i osiguruvawe, za carina i za zavisni tro{oci. Site ovie poliwa se popolnuvaat vo denari a ne vo valuta.

VA@NO: Mora da se popolnat ovie podatoci pred da se otpo~ne so popolnuvaweto na naimenuvaweto.

Potoa sleduva popolnuvawe na poleto za Naimenuvawe. Najprvo so mausot treba da se pozicinirame na prviot red kade {to se nao|a strelkata na slikata, se popolnuva poleto iznos ECD. Na samata uvozna deklaracija mo`e da ima edno ili pove}e naimenuvawa( grupirawe na artikli spored kategorii ).

Otkako }e se popolni poleto iznos ECD vo valuta avtomatski se popolnuva i

poleto za Iznos faktura. Ako imame pove}e naimenuvawa kako vo slu~ajot pretstaven na slikata ja popolnuvame sumata za prvoto naimenuvawe spored uvoznata deklaracija. Avtomatski se popolnuva poleto za prevoz i poleto za drugo

spored proporcionalen iznos(iznosite se popolnuvaat vo denari). Potoa vo poleto za danok ja popolnuvame sumata za ova naimenuvawe vo denari spored

uvoznata deklaracija, istoto go pravime i so carinata za ova naimenuvawe. Poleto Kof se popolnuva avtomatski i ostanuva takvo nie ne go menuvame. Istoto go pravime i so drugite naimenuvawa. Za da gi popolnime artiklite vo samoto naimenuvawe morame so mausot da se pozicionirame na strelkata od prvoto naimenuvawe, a za sekoe naredno naimenuvawe strelkata treba so mausot da ja postavime na soodvetnoto naimenuvawe. Potoa od listata za artikli izbirame za koj artikal stanuva zbor od samoto naimenuvawe, vnesuvame koli~ina vo poleto Vlez, Cena vo devizi po edinica koli~ina, a ostanatite dve poliwa ni se popolnuvaat avtomatski( cena den i iznos). Vo poleto Cena den({to ni ja dava cenata vo denari) pokraj cenata na ~inewe na

eden artikal ni se presmetuvaat i zavisnite tre{oci za istiot artikal t.e. za uvozot na toj artikal, spored uvoznata deklaracija. Na desen klik vo gorniot del na formata }e gi dobiem opciite za pe~atewe na dokumentot i site ostanati operacii.

1.5 Prodavnica Ova e opcija koja ja izbirame dokolku na{ata firma se zanimava so proda`ba na malo ili ima i pokraj magacin i prodavnica. So ovaa opcija se vr{i evidencija na dvi`eweto na robata vo prodavnicata.

PLT

Ovoj dokument ni slu`i za evidencija na vleznata roba vo prodavnicata. Prvo treba da izbereme prodavnica za koj }e pravime PLT, kliknuvame na kop~eto gore levo za nov PLT i avtomatski se dobova brojot na dokumentot i dene{nata data, dokolku sakame mo`eme da ja promenime datata(ja pi{uvame vo ovoj format 010108 a avtomatski

kompjuterot ja pretvara vo ovoj format 01.01.2008). Potoa izbirame partner, obavezno stavame valuta i po~nuvame vo dolniot del da gi pi{uvame artiklite koi sme gi dobile vo na{ata prodavnica.

Na gorniot prazen del na ovaa forma na desen klik na mausot se nao|aat opciite prika`ani na slikata. Od ovi opcii imame samo dve koi se razli~ni i koi do sega ne sme gi sretnale.

Prvata e opcija dokolku na{ata firma e dano~en obvrznik( otkako }e gi evidentirame artiklite za vlez, so kliknuvawe na ovaa

opcija }e dobieme dve pod opcii od koi prvata e opcija za da go vidime dokumentot na ekran, vtorata e za da go printime dokumentot) i vtorata dokolku na{ata firma ne e dano~en obvrznik(gi imame istite dve opcii no tie se odnesuvaat za firma koja ne e dano~en obvrznik).

Kasa

Od ovaa opcija imame dve pod opcii: fiskalen printer I kasa-pazar.

Fiskalen printer

Otkako }e ja otvorime ovaa forma najprvo treba da izbereme koj tip na pe~atar go koristime i kade ni e priklu~en. Potoa od levata strana imame pove}e opcii koi mo`eme da gi izbereme samo dokolku go obele`ime krug~eto koe se nao|a pred samata opcija koja sakame da ja izbereme a

toa se: - Dneven izve{taj – nulirawe na printer. Ovaa opcija se koristi za pe~atewe na dneven finansov izve{taj od fiskalniot aparat so koj go nulirame fiskalniot aparat. Ovoj izve{taj se vadi samo edna{ vo tekot na denot, ne smee da se vadi pove}e pati(ili pred po~etokot na denot ili na krajot na rabotniot den) i na kraj pritiskame na kop~eto Izvr{i naredba. - Dneven izve{taj. Ovoj izve{taj e isti kako prethodniot samo so ovoj izveaj ne se vr{i nulirawe na fiskalniot printer. Poto~no, ova e kontrolen izve{taj koj mo`e da go vadime pove}e pati vo tekot na denot(obi~no se vadi koga }e zavr{i ednata smena pa pred da po~ne narednata za da se vidi {to se e prodadeno vo prvata smena, ako dojde inspekcija i saka da i se izvadi izve{taj , ili ako nie li~no sakame da ja saldirame na{ata kasa) i na kraj pritiskame na kop~eto Izvr{i naredba. - Zatvarawe na smetka. Se koristi mnogu retko, ako po nekoja slu~ajnost nekoja smetka na fiskalniot printer ne se otpe~ati do kraj ja birame ovaa opcija i na kraj pritiskame na kop~eto Izvr{i naredba. Taka fiskalniot aparat }e ja zatvori taa smetka. - Izve{taj za period grupen. Ova e izve{taj koj se koristi koga sakame da izvadime izve{taj za ostvareniot promet , a so toa i ostvareniot danok vo odreden period. Datata ja popolnuvame od koga sakame pa do koja data sakame da go izvadime toj izve{taj i se pi{uva vo format na primer od 010108 do 010208 a kompjuterot avtomatski ja pretvara vo ovoj format 01.01.2008 do 01.02.2008. Na toj na~in fiskalniot printer }e ni ispe~ati izve{taj za celiot period koj sme go odbrale, naveduvaj}i go prometot za sekoj raboten den posebno i na kraj pritiskame na kop~eto Izvr{i naredba. - Slu`beno vadewe i stavawe pari. Ovaa opcija se koristi koga vo odreden period od denot (naj~esto na po~etokot na denot ) sakame da stavime sitni pari vo kasata. Se pi{uva vnatre vo poleto sumata na parite koi }e gi vneseme i se pritiska na kop~eto Izvr{i naredba. No dokolku sakame da izvadime pari od kasata, najprvo treba da stavime vo nea. Vo poleto pi{uvame prvo – pa sumata {to sakame da ja izvadime na primer -1000. Pa pritiskame na kop~eto Izvr{i naredba. - Test. Ova e opcija koja ni ovozmo`uva da proverime dali fiskalniot printer e podgotven za pe~atewe. Otkoga }e ja odbele`ime ovaa opcija i pritisneme na kop~eto Izvr{i naredba fiskalniot printer }e ni isprinta test strana dokolku e podgotven za pe~atewe, a ko ne isprinta ni{to zna~i ima nekakov problem so istiot. Ako pri pe~atewe na nekoja od prethodno navedenite funkcii imame problem so pe~ateweto ja koristime ovaa opcija na test strana za da go proverime printerot i povtorno prodol`uvame da pe~atime so printerot.

Kasa - Pazar Ovaa forma se koristi ako sakame da go proverime dnevniot pazar ostvaren preku proda`ba na stoki od prodavnica. Ako proda`bata ja vr{at pove}e lica a sekoj se logira posebno so svoe ime od ovaa forma mo`e da vidime koj kolku Pazar ostvaril. Dvete posledni koloni od ovaa forma ni davaat informacija na koja

kasa e ostvaren prometot(dokolku imame pove}e kasi), i kolku od ostvarenata suma e so izdadeni fiskalni smetki. Ako za sekoja prodadena stoka sme izdale

fiskalna smetka izve{tajot od ovaa forma treba da se izedna~i so izve{tajot od fiskalniot aparat.

Povratnica odobrenie

Ovoj dokument go koristime dokolku nekoj ni vratil na nas odredeno koli~estvo roba, ako prerthodno imame izdadeno roba od prodavnica (prodadeno po odreden dokument koj sme go izdale od samata prodavnica). Na desen klik imame opcii koi ni slu`at za pe~atewe i za ve}e poznatite opcii.

Ispratnica zadol`enie

Ova e forma koja }e ni poslu`i ako imame potreba da vratime odredena roba koja {to prethodno ja imame primeno vo prodavnica( ova e opcija koja }e se koristi dokolku na{ata firma se zanimava so proda`ba na malo). Poliwata se popolnuvaat kako {to ve}e ni e poznato i na desen klik gi imame opciite za ispratnica na ekran i drugite koi gi znaeme(koi se ve}e prethodno objasneti kaj pove}eto dokumenti a koi se povtaraat).

Interna isp. Prodavnica Ovoj dokument Interna ispratnica se koristi koga sakame da preneseme stoki od prodavnica vo nekoj magacin ili druga prodavnica vo na{ata firma. Otkoga }e ja otvorime formata najprvo mora da izbereme prodavnica pa potoa mora da klikneme na kop~eto so yvezda koe se nao|a do poleto od koe izbirame prodavnica. Koga }e

izbereme nova ispratnica avtomatski ni go pi{uva brojot na ispratnicata kako i

dene{nata data, pa nie treba da izbereme vo koja prodavnica ili magacin sakame da prefrlime. I na kraj birame koi artikli }e gi preneseme i mora da napi{eme

koli~ina pa na kraj da pretisneme na kop~eto koe se nao|a do poleto kade {to pi{uvame vo koj magacin }e gi prefrlame artiklite za da izvr{ime prenos na istite. Ako prefrlame od prodavnica vo magacin koga }e pretisneme na kop~eto za

prefrlawe dokumentot }e se prefrli vo interen priem. Ako prefrlame od prodavnica vo prodavnica koga }e pretisneme na kop~eto za

prefrlawe dokumentot }e se prefrli vo PLT. Na desen klik so mausot na gorniot prazen del na formata imame edna mnogu va`na opcija koja se nao|a prva od listata “ Bri{i informacii za prenos ” . Ovaa opcija

ja koristime koga ne sakame da go izbri{eme celiot dokument tuku samo odredeno pole koe ja sodr`i informacijata za prenos i kliknuvame na poleto i ja izbirame ovaa opcija.

Proda`ba od prodavnica

Ova e dokument koj go koristime koga odredena roba od prodavnica ja prodavame no pritoa taa treba da glasi na odredena firma so {to nema da ni bide platena vo gotovo tuku kupuva~ot ni bara faktura za istata za da ja podmiri na osnov na faktura. Site poliwa koi ni se nao|aat na ovoj dokument otkoga

}e go otvorime istiot ni se ve}e poznati i nekolku pati objasneti. I opciite koi ni se nao|aat na desniot klik na prazniot goren del isto taka ni se site poznati.

Popis prodavnica

Ovoj dokument ni slu`i za da ja popi{ime robata vo prodavnicata (koja e del od na{ata firma). Prvo, treba da se izbere za koja prodavnica se pravi popisot, potoa se kliknuva na kop~eto so zvezda za otvarawe na Nov dokument. Avtomatski ni si

pi{uva brojot na Popisot i datata (aktuelnata data). Ako sakame da ja promenime

datata ja pi{uvame vo format 010108 (a komjuterot ja pretvara vo 01.01.2008). Vo poleto za popis treba da se izbere od listata POPIS (koj prethodno ke ni bide vnesen kako partner vo formata za Partneri). Sledi, od listata na artikli }e gi izbereme site onie artikli koi }e gi

popi{uvame. So izbirawe na artiklot kompjuterot avtomatski ni ja dava kompjuterskata zaliha na toj artikal (vo pole zaliha), a fakti~ki izbroenata zaliha ke ja vneseme (vo poleto za popis), pri {to poleto razlika avtomatski se generira.

Kako {to mo`e da se vidi od ovaa slika popisot se odnesuva na prodavnica broj 1, i pri vnesuvawe na artikalot od slikata mo`e da se zabele`i deka na kompjuterska zaliha od ovoj artikal ima 16, a spored fakti~ki izbroenoto se javuva koli~ina od 68. Vo toj slu~aj za da ja usoglesime kompjuterskata so fakti~kata vrednost, kompjuterot sam

generira suma vo poleto razlika od 52, taka da ako se otvori karticata na artikli i se proveri zalihata na ovoj artikal }e se zabele`i deka posle samiot popis imame generirano vlez od 52. Na desen klik na gorniot prazen del od samata forma gi imame istite opcii kako

kaj drugite osven opcijata za “ Sredi popisna lista “ koja ja ima samo vo ovaa forma. Ovaa opcija ni dava mo`nost ako imame prethodno izvr{eno popis na

odredeni artikli koi {to gi nemame vo noviot popis da generirame poposna lista na tie artikli spored sostojbata od prethodniot popis (na ovoj

na~in vo zalihata }e se vklu~at so ista koli~ina od prethodniot popis). Ako ne ja izbereme opcijata Sredi popisna lista, vo zaliha }e se vklu~at samo artiklite od noviot popis. Na toj na~in po kliknuvaweto na opcijata Sredi popisna lista koja forma mora da se popolni so govema VNIMATELNOST.

1.6 Raboten nalog Rabotniot nalog go koristat proizvodnite firmi, koja opcija mo`e da bide izbrana pred koristeweto na samata programa. Rabotniot nalog mo`e da se popolni spored prethodno utvrdeni normativi ili kako {to }e se vnesuvaat proizvodite }e se vnesuvaat i normativite za istite.

Raboten Nalog

Izbirame magacin i go pretiskame kop~eto gore levo za nov raboten nalog i potoa avtomatski ni se pojavuva brojot na nalogot i dene{nata data koja dokolku sakame mo`eme da ja promenime. Potoa

izbirame partner, a poleto komentar e ostaveno za da napi{eme nekakvo objasnuvawe na{e li~no.

Izbirame potoa od listata gotovi proizvodi( prethodno vo formata artikli samiot proizvod mora da bide vnesen, i da bide izbrano deka se raboti za gotov proizvod), potoa ja pi{uvame koli~inata a cenite na ~inewe sami se generiraat, dodeka proda`nite ceni vo poleto za proda`na nie treba da gi vneseme. Potoa od listata na artikli izbirame koi artikli se vklu~eni vo gotoviot proizvod( koi prethodno treba da bidat vneseni vo formata artikli i da bidat ozna~eni kako repromaterijali), potoa se izbira koli~inata na surovinata koja {to vleguva vo samiot proizvod, proda`nata cena ni se generira sama i na kraj morame da vneseme za koj gotov proizvod stanuva zbor.

Ako samiot gotov proizvod sodr`i pove}e surovini na istiot na~in se izbiraat i drugite surovini od listata so koli~ina i so naziv na gotov proizvod. Otkoga }e gi vneseme site surovini se vr{i presmetka na prose~ni ceni, so {to se popolnuvaat poliwata za prose~na cena i iznos od rabotniot nalog. Potoa od slikata za Raboten Nalog na desen

klik na gorniot del od formata se pojavuva lista na opcii. Na desen klik koga prvo }e izbereme Prose~ni ceni, pa potoa izbirame Presmetka na prose~ni ceni i ja izvr{uvame istata, vo toj slu~aj se se popolnuvaat prose~nite ceni vo rabotniot nalog. Od drugite opcii imame: prika`i Raboten nalog na ekran, Raboten Nalog printi. Opcijata Kreiraj Raboten Nalog, se koristi za avtomatsko generirawe na

Rabotniot Nalog, ako prethodno imame vneseno normativi za dadeniot gotov proizvod vo formata na Artikli (vo toj slu~aj vo Rabotniot Nalog vnesuvame samo ime na gotov proizvod so koli~ina, i na desen klik ja izbirame opcijata Kreiraj Nalog materijalno – avtomatski se popolnuvaat surovinite so soodvetnite koli~ini). Opcijata Tekoven magacin se koristi ako sakame da go prefrlime Rabotniot Nalog od ovoj magacin vo drug vid na dokument (PLT, interna ispratnica, ili faktura)vo istiot magacin. Opcijata Prenos vo drug magacin se koristi ako sakame da go prefrlime Rabotniot Nalog od ovoj magacin vo drug vid na dokument (PLT, faktura)vo drug magacin. Opcijata Polni dokument ja koristime ako, pri praveweto na Rabotno nalozi po nekoja slu~ajnost imame ispu{teno nekoj reden broj na Nalog (primer gi imame popolneto nalog broj 8 i broj 10, a ni e ispu{ten nalog 10. Vo toj slu~aj mo`eme so ovaa opcija da kreirame nalog broj 9). Dokolku sakame da go promenime brojot na magacinot ili brojot na Rabotniot nalog gi koristime opciite soodvetno (Promena na magacin, Promena na broj). Opcijata Bri{i nalog e samo po sebe objasneta.

1.7 Kartica na artikli

Ovaa forma ni koristi za pregled na sostojbata na artiklite (zaliha poedine~na, zaliha grupna, zaliha negativna i sl.) Ako prethodno gi imame vneseno artiklite, i soodvetnite priemi i izlezi na artikli mo`eme da go vidime dvi`eweto na artiklite spored datum, spored magacin i spored kategorija. Artiklite koi ni se ve}e vneseni mo`eme da gi barame po naziv ili po {ifra. Na levata strana od formata ni se pojavuva lista na artikli, so kliknuvawe na eden od artiklite ni se pojavuva na desnata strana sostojbata za soodvetniot artikal. I vo toj slu~aj imame celosen pregled na site vlezovi i izlezi od toj artikal. Ako od istiot moment od poleto magacin koe {to se nao|a na dolniot del na ovaa forma izbereme konkreten magacin }e ni se prika`e sostojbata na artikalot za soodvetniot magacin. Ako sakame da napravime pregledna sostojbata na artikalot za odreden vremenski period vo dvete poliwa kaj {to imame vneseno data na dolniot del na formata, vnesuvame vremenski interval vo forma na primer 010108 a kompjuterot ja pretvara vo 01.01.2008, do koja data sakame da go izvr{ime pregledot, na primer do 010208 ili }e dobieme 01.02.2008.Na toj na~in }e dobieme pregled samo za mesec Januari. Na desen klik na mausot imame lista na opcii koi mo`e da gi iskoristi pri raboteweto so ovaa forma. Otkoga }e izbereme za koj artikal sakame pregled i na praznoto pole so desen klik }e gi dobieme slednive opcii: - Kartica na artikal na ekran – se prika`uva sostojbata samo na ovoj artikal. - Kartica na artikal na ekran METG – toa e poseben izve{taj za materijalmna evidencija za trgovija na golemo. - Zaliha na ekran – ja poka`uva zalihata koja ja ima samiot artikal koj sme go izbrale prethodno. - Negativna zaliha na ekran – toa zna~i deka na ekran ni ja dava listata na artikli koi {to imaat zaliha 0 ili pak imaat negativna zaliha({to zna~i imame pove}e prodadeno otkolku {to imame primeno roba). - Proda`ba na Ispratnica-Smetka – so ovaa opcija ni se dava pregled za seta prodadena roba po dokument Ispratnica-Smetka.

- Proda`ba na Ispratnica-Smetka po datumi – so ovaa opcija ni se dava pregled za seta prodadena roba po dokument Ispratnica-Smetka izvr{en po datumi(po rabotni denovi). - Popisna lista – so ovaa opcija ni sedava ve}e ispe~atena lista na site artikli so soodvetnata kompjuterska zaliha, pri {to imame mo`nost od stranata do kompjuterskata zaliha da ja dopi{eme aktuelnata zaliha na sekoj poodelen artikal. - Zamena na artikli – ova e forma koja ni dava mo`nost da zamenime eden artikal so drug artikal. Ako dvapati imame vneseno eden isti artikal so mala razlika vo negoviot tekst kompjuterot go poznava kako razli~en pa zatoa vr{ime zamena na edniot (koj e gre{en) so drugiot (koj e to~en) artikal, a toa ime na artikal se prenesuva i vo zalihata. - Pregled – toa e poslednata opcija od listata koja se nao|a na desen klik. Formata koja se otvara e prika`ana na slikata podole. Odbele`uvame vo maloto krug~e koj vid na pregled sakame da go vidime, potoa kliknuvame na kop~eto dolu vo desnoto }o{e so lupa i pregledot izleguva na ekran.

1.8 Artikli

Vo ovaa forma na artikli, se vnesuvaat posebnite karakteristikite na site artikli so koi raboti na{ata firma ({ifra, artikal ime, cena, edine~na mera, danok, i sl.) Po~nuvame so popolnuvawe na poleto [ifra (vo slu~ajot gore mo`e da se vnese tekstualna {ifra, ili numeri~ka {ifra). Vo poleto Artikal, vnesuvame ime na

artikalot, potoa Proda`na cena. Vo poleto Edine~na mera se vnesuva tekstualen podatok (pr: br-oznaka za broj, kg-oznaka za kilogram i sl). Vo poleto Danok se vnesuva danokot na samiot proizvod (vnesuvame 5 ili 18, a kompjuterot avtomatski go pretvara vo procent soodvetno 5%, 18%). Vid Artikal, treba da se izbere dali se raboti za : trgovska stoka, gotov proizvod, repromaterijal, usluga). Poliwata Minimalna zaliha, ili Proizvodetel ne se obavezni.

Vo poleto Makedonski proizvod, treba da se odbele`i ako artikalot e makedonski, odnosno da se ostavi kako neodbele`ano ako se raboti za stranski proizvod. Poleto Izvoz go odbele`uvame ako samiot artikal go izvezuvame, za da se pojavi latini~no ime na artikalot, i kako takvo ime se pojavuva vo izlezniot dokument Devizen izvoz ili Devizen uvoz. Od desnata strana na formata gore se nao|a mestoto za popolnuvawe na Normativi. Normativot ke se popolni ako artikalot koj go vnesuvame e kako gotov proizvod, a prethodno da imame vneseno artikli no ozna~eni kako repromaterijal. Vo na{iot slu~aj, go imame gotoviot proizvod Doma{ni biskviti 250gr, (ovoj gotov proizvod e sostaven od repromaterijalite: Bra{no tip 500 so 0.13 kg, Kakao so 0.07 kg, Mleko vo prav so 0.05 kg.). Edna{ vneseniot Normativ za odreden gotov proizvod se zapametuva kako takov i mo`e da se iskoristi pri opcijata (Kreiraj nalog materijalno vo formata - Rabotniot nalog). Vo zavisnost od toa so kakvi {ifri na artikli (numeri~ki ili tekstualni) sakame da raboti na{ata firma, toa treba da se izbere od Podesuvaweto (koe se bira na sledniot na~in), vidi od slikata podolu:

Od Meni se bira opcijata Drugo, potoa opcijata Podesuvawa. Se otvara nov prozorec, koj mo`e da go vidite na slikata gore. Od menito na noviot prozorec izbirame Artikli, kade imame opcija

da izbereme dali ke koristime {ifri. Ako koristime mo`e da se tekstualni ili numeri~ki (na slikata imame odbele`eno deka ke se koristat tekstualni {ifri), kako vo primerot so na{iot gorenaveden artikal Doma{ni biskviti 250gr.

1.9 Partneri

Vo ovaa forma se vnesuvaat podatoci za site onie firmi, so koj sorabotuva na{ata firma. Poliwa koi treba da se popolnat se Partner, Adresa, Mesto, Dano~en, Banka, Smetka. Samite poliwa se popolnuvaat kako na slikata gore, so toa ako samiot partner

koristi pove}e banki, se vnesuvaat i tie banki so {to se odbele`uva maloto kvadrat~e do imeto na smetka. Site ovie podatoci za partner }e se pojavuvaat na site vlezno-izlezno dokumenti za tie partneri so koi raboti na{ata firma. Ako vo odreden slu~aj sakame da izbri{eme odreden partner, taa opcija se bira koga na formata Partneri se klikne so desen klik na mausot i se pojavuva “Bri{i go partnerot”.

2. Finansova evidencija

2.1. Meni(vo finansovata evidencija)

Korisnik Od Menito za

finansova evidencija ja izbirame opcijata Drugo, od desnata strana se pojavuva lista na opcii od koi treba da izbereme Sopstvenik. Vo formata Sopstvenik se popolnuvaat podatocite za samata firma(ime na firma, adresa, telefon, banka, smetka, dano~en broj i

sl.). Otkoga }e se popolnat podatocite vo formata Sopstvenik birame vo

finansovoto meni Korisnik. Koga }e se otvori ovaa forma go dobivame izgledot na slikata pogore pretstavena i od ovaa forma kliknuvame edna{ na imeto na firmata koja ni e poka`ana vo formata Korisnik i na desnata strana na samoto kop~e se ispi{uva imeto na firmata koja sme ja odbrale. Vo toj slu~aj, kliknuvame na kop~eto edna{ i ve}e imame mo`nost da popolnime bilo kakov dokument za smetka i vo ime na firmata koja sme ja izbrale(odnosno toa e firmata koja e sopstvenik) .

Bilansi

Formata Bilansi koja ja gledame od slikata prika`ana gore, se otvara od Meni (prvata opcija, ni se otvara lista od kade se izbira Bilansi). Ako rabotime finansova evidencija, }e mo`eme da imame pregled na Bilansite na Sostojba i Bruto

Bilans. Vo poleto za Po~etna data go vnesuvame po~etniot datum vo format 010108, a

kompjuterot avtomatski go pretvara vo format 01.01.2008, a vo poleto za Krajna data go vnesuvame krajniot datum vo format 010208, a kompjuterot avtomatski go pretvara vo format 01.02.2008. Na ovoj na~in }e dobieme pregled na Bilansite samo za mesec januari. Bilans na Sostojba na ekran – ja odbirame so kliknuvawe na maloto krug~e, gi odreduvame datite za koj }e se odnesuva samiot pregled, pa kliknuvame na golemoto kop~e (so klu~). Se dobiva Bilans na sostojba na ekran koja forma mo`e da ja pe~atime. Bruto Bilans na ekran – ja odbirame so kliknuvawe na maloto krug~e, gi odreduvame datite za koj }e se odnesuva samiot pregled, pa kliknuvame na golemoto kop~e (so klu~). Se dobiva Bruto Bilans na ekran koja forma mo`e da ja pe~atime. Bilans na Sostojba na ekran (Sub. Analitika) – ja odbirame so kliknuvawe na maloto krug~e, gi odreduvame datite za koj }e se odnesuva samiot pregled, pa kliknuvame na golemoto kop~e (so klu~). Se dobiva Bilans na Sostojba na ekran (Sub. Analitika) koja forma mo`e da ja pe~atime. Bilans na Sostojba na ekran(1200/2200) – ja odbirame so kliknuvawe na maloto krug~e, gi odreduvame datite za koj }e se odnesuva samiot pregled, pa kliknuvame na golemoto kop~e (so klu~). Se dobiva Bilans na Sostojba na ekran(1200/2200) koja forma mo`e da ja pe~atime. Ovoj Bilans ni dava pregled samo na pobaruvawata i obvrskite za periodot koj sme go izbrale. Nalog min. data - Go dava prviot nalog koj {to ni e napraven vo na{eto finansovo rabotewe. Nalog maks.data - Go dava posledniot nalog koj {to ni e napraven vo na{eto finansovo rabotewe.

Pregled na nalozi

Otkoga }e ja izbereme ovaa opcija od menito

za finansova evidencija, }e ni se otvori ovaa forma koja ni dava detelen pregled na nalozite. Otkako }e ni se otvori ovaa forma vo levoto }o{e gore ni izleguva lista so dati od koi mo`e da izbereme odnosno za koj broj na nalog to~no go sakame pregledot. Potoa

vedna{ do ovaa lista imame dve poliwa: pole za Pregled na nalozi i pole za Blagajni~ki izve{taj. Od ovie dve poliwa nie go obele`uvame krug~eto koe se

nao|a do poleto za Pregled na nalozi za pregledot da ni go dade po nalozi a ne po izve{tai. A ako go obele`ime krug~eto pred poleto za Blagajni~ki izve{taj }e dobieme pregled po izve{taj a ne po nalog. Otkako }e go obele`i krug~eto pred edna od dvete opcii, i sme go izbrale brojot na dokumentot za koj sakame da go vidime pregledot, vo dolniot del ni se otvara forma so detalen pregled za toj dokument. Od desnata strana gore imame tri kop~iwa: prvoto e so printer {to ni ozna~uva deka ako go pretisneme ova kop~e }e go printame dokumentot, vtoroto e so lupa {to zna~i da go vidimedokumentot na ekran i tretoto kop~e na koe pi{uva ” Salda na nalozi “ koe slu`i za da se izvr{i pregled na saldata spored brojot na dokumentot.

Vidovi na nalozi Ovaa forma ni ovozmo`uva da odredime na site vlezno-izlezni dokumenti koi }e gi kni`ime vo nalozi, da izberime vo kakov tip na nalog }e gi kni`ime. Kako {to e poka`ano na slikata stanuva zbor za vid na nalog Razno. Dokumentite od listata Vid na

dokument }e bidat avtomatski prika`ani so samoto otvarawe na ovaa forma. Na{a rabota e da pokraj sekoj dokument i da izbereme vo kakov vid na nalog }e go kni`ime(spored slikata prika`ana site vlezno-izlezni dokumenti }e se raskni`uvaat vo nalog razno).

Pregled po vidovi dokumenti

So otvaraweto na ovaa forma potrebno e da vneseme prvo presek na dati vo dvete poliwa vo gorniot del na formata. Potoa od listata na poleto Konto izbirame za koe konto sakame da go napravime pregledot. Ako go odbele`ime kvadrat~eto kade {to pi{uva materijalno }e se prika`at site dokumenti od materijalnoto koi se del od kontoto koe sme go izbrale(220

Dobavuva~i od zemjata kako na slikata). Ako go odbele`ime kvadrat~eto kade {to pi{uva finansovo }e se prika`at site dokumenti od finansovoto koi se del od kontoto koe sme go izbrale(220 Dobavuva~i od zemjata kako na slikata).

Prose~ni ceni

Na{ata programa raboti spored principot na prose~ni ceni. [to zna~i site artikli koi {to se nabavuvaat ili se stavaat na zaliha vo magacin mo`e da se nabavat po razli~ni nabavni ceni. Koga tie artikli }e izlezat od magacinot mora da izlezat po edna sredna(prose~na) nabavna cena.

Presmetka na prose~ni ceni

Za da ja izvr{ime presmetkata na prose~ni ceni od menito birame prose~ni ceni, a potoa presmetka na prose~ni ceni i pred da klikneme na kop~eto za da ja izvr{ime presmetkata pod nego ja vnesuvame datata do koja sakame da ja

izvr{ime presmetkata, pa potoa pretiskame na kop~eto za Presmetka na prose~ni ceni i avtomatski kompjuterot ni ja vr{i presmetkata i koga se e gotovo ni

izleguva prozor~e na koe pi{uva “ Presmetkata e zavr{ena “. No, dokolku imame artikli koi imaat negativna zaliha koga }e klikneme na kop~eto za Presmetka na prose~ni ceni }e ni se pojavi prozorec vo koj }e pi{uva deka imame negativna zaliha i koi artikli se so negativna zaliha, pa vo toj slu~aj treba da se izvr{i priem na artiklite so negativna zaliha pa da mo`e da se izvr{i presmetkata na prose~ni ceni.

Povrati prose~ni ceni

Od gore navedenata slika mo`e da se vidi deka presmetkite na prose~ni ceni se evidentirani spored datum i broj. Dokolku sakame odredena presmetka na prose~ni ceni da ja promenime treba prethodnata

presmetka da ja povratime. So bri{eweto na edna od presmetkite spored tekstot koj se nao|a vo formata vo dolniot del na ekranot }e go vidime datumot i brojot na prethodnata presmetka na prose~ni ceni.

Vlezni i Izlezni Danok + Osnovici

Najprvo, otkoga }e ja izbereme ovaa opcija od menito morame da napi{eme od koja do koja data ni treba odnosno koj e presekot za koj ni e potreben pregledot. Datata ja pi{uvame vo ovoj format na primer 101008 a kompjuterot avtomatski si ja pretvara vo format

razbirliv za nego koj }e bide 10.10.2008. Pregledot mo`eme da go izvr{ime za izlezni ili vlezni fakturi vo materijalnoto ili finansovoto meni. Toa zna~i na primer koga }e napi{eme vo poleto za data 010108 i avtomatski kompjuterot si ja pretvori vo 01.01.2008 do 200108 koja }e ja pretvori vo 20.01.2008 i pritisneme na kop~eto Izlezni fakturi Fin.({to zna~i gi birame site izlezni fakturi od finansovoto meni vo periodot koj sme go izbrale) i ni se otvara prozor vo koj gi ima site fakturi od toj period. Istoto se odnesuva koga sakame izve{taj po izlezni fakturi od materijalnoto meni ili vlezni fakturi od materijalnoto i finansovoto meni. Isto taka podole ima kop~e na koe pi{uva ET Kniga {to zna~i kniga za evidencija vo trgovijata. Ova kop~e se koristi samo vo onie firmi koi imaat potreba od nego. Negovata funkcija e koga }e klikneme na nego da dobieme izve{taj vo koj e opfaten Dnevniot Pazar ({to se koristi najmnogu vo prodavnici za proda`ba na malo).

Drugo

Sopstvenik

Vo formata Sopstvenik gi vnesuvame site podatoci koi ni se potrebni za na{ata sopstvena firma. Osnovni podatoci koi {to treba da gi vneseme se: ime na firmata, adresa, dano~en broj, banka i smetka. Dokolku sakate mo`ete da gi popolnite i drugite poliwa, no najva`no e da se popolnat najprvo

site osnovni podatoci. No, dokolku sopstvenikot na firmata koristi smetki koi gi ima vo pove}e razli~ni banki od desnata strana gi pi{uva imiwata na bankite vo koi ima smetki i smetkite od istite i na kraj go kliknuva maloto kvadrat~e {to se nao|a do poleto vo koe se pi{uva smetkata za da se {tiklira istoto.

Opcii za kni`ewe

Ovaa forma sodr`i pove}e opcii koi se odnesuvaa za finansiskoto raskni`uvawe na razli~nite dokumenti.

Prvata opcija za personalen danok ni ovozmo`uva da go vneseme procentot na personalniot danok ako imame potreba da go vmetneme samo vo onie dokumenti vo koi ni e potrebno. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Od formata opcija ja izbirame opcijata Ispratnica. Koga }e ni se otvori ovaa forma gledame deka taa e podelena na dva dela: leviot del se odnesuva na Dol`i a desniot del se odnesuva na Pobaruva. Od slikata moe da se vidi {emata na kni`ewe na odredeni pobaruvawa (konto 120). Na dol`ni~kata strana samo brojot na kontoto 120 a na stranata za

pobaruvawe ni se dadeni ostanatite dve konta: 751+cifra za magacin+cifra za iznos na danok(5 ili 18) i pod nego e kontoto za izlezen danok ozna~eno so 260+cifra za magacin+cifra za iznos na danok(5 ili 18). Potoa poodelno vo sredniot del na slikata ni se prika`ani raskni`uvawe na firma koja {to se zanimava so trgovija i firma koja {to se zanimava so proizvodstvo. Na samiot korisnik ostanuva izborot za brojot na magacinot(~etvrtata cifra od spomenatite konta) vo koj }e se raskni`uva samiot dokument. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Ako od formata Opcija izbereme opcija Priemnica }e ni se

otvori ovaa forma. Od levata strana na ovaa forma imame dve opcii: raskni`i so DDV i raskni`i bez DDV. Vo zavisnost od toa koja {ema sakame da ja postavime }e ja izbereme soodvetnata opcija. Od slikata mo`e da se zabele`i deka ni e izbrana opcijata raskni`i so DDV.

Ostanatiot del na formata e podelen na dva dela : dol`i i pobaruva. Gi imame prika`ano povtorno kni`eweta kako za trgovska taka i za proizvodna firma. Prvite tri cifri se oznaka na kontoto a ~etvrtata e brojot na magacin koj broj dokolku e potrebno mo`e da go promenime. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Ako od formata ja izbereme opcija za PLT ni se otvara ovaa

forma. Od levata strana na formata PLT imame opcija Vid koja se sostoi od opcii koi {to mo`eme da gi izbirame spored potrebite na na{ata firma, a soodvetno se promenuva i {emata na raskni`uvawe. Vo dolniot del na ovaa forma gi imame dvete strani za dol`i i pobaruva. Vo na{iot

slu~aj so izbranata opcija se odnesuva na firma koja e DDV obvrznik pri {to pokraj raskni`uvaweto na PLT }e se raskni`i i magacinot spored {emata koja {to e prika`ana na slikata. Gi imame dvete opcii kako za trgovska taka i za proizvodna firma. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Opcijata Devizen priem ja koristime za raskni`uvawe na devizniot priem. Gi

imame dvete strani za dol`i i pobaruva. Od {emata se gleda soodvetniot na~in na kni`ewe. Ako nekoe od kontata spored principot na rabota na na{ata firma ne ni e potrebno treba da go odbele`ime kvadrat~eto do nego, a ako ni e potrebno ne go odbele`uvame(kako {to mo`e da vidime na

slikata). Da napomeneme deka ~etvrtata cifra se odnesuva na brojot na magacinot koj po potreba mo`e da go promenime. A kaj kontoto 160 dvete posledni cifri ni ja ozna~uvaat visinata na danokot, pi{uvame 05 za danok 5% i 18 za danok od 18%. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi. Za da ja proverime {emata na raskni`uvawe treba da se otide do formata za Avtomatsko raskni`uvawe na podatocite(koj na~in na raskni`uvawe e objasnet podolu).

Opcija za Izvoz ni slu`i za raskni`uvawe na devizniot izvoz. Od slikata mo`e da se vidi deka formata e podelena na dva dela za dol`i i pobaruva. Spored principot na rabota na firmata gi imame objasneto dvete opcii kako za trgovska, taka i za proizvodstvena firma. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Ovaa opcija za Povratnica Odobrenie ni slu`i za raskni`uvawe na dokumentite. Ovaa forma e podelena na dva dela: da zema i da dava. Od slikata mo`e da se zabele`i raskni`uvawe na magacin, prodavnica i trebovawe. Voobi~aenata {ema na raskni`uvawe na povratnicata e prika`ana na slikata. Ako sakame da

napravime nekoj izmeni mo`eme da napravime vo ~etvrtata cifra koja ozna~uva magacin ili po nekoja potreba da promenime i sam broj na konto. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Opcija za Ispratnica zadol`enie ni slu`i za raskni`uvawe na samata vratenata roba. Od slikata mo`e da se vidi deka formata e podelena na dva dela za dol`i i pobaruva. Isto taka gi imame i dvete opcii za raskni`uvawe kako na trgovska taka i na proizvodstvena firma. Od slikata mo`at da se vidat soodvetnite konta. ^etvrtata

cifra ni go ozna~uva magacinot kade {to }e se vr{i samoto raskni`uvawe. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Od slikata mo`e da se vidi deka formata Proda`ba salon e podelena na dva dela za dol`i i pobaruva. Zna~i ovaa forma se koristi ko samata firma se zanimava so proda`ba na malo. Od slikata mo`at da se vidat soodvetnite konta. ^etvrtata cifra ni go ozna~uva magacinot kade {to }e se vr{i samoto

raskni`uvawe. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Ovaa opcija za Raboten nalog ni slu`i za raskni`uvawe na dokumentite od firmite koi {to se zanimavaat so proizvodstvo. Ovaa forma e podelena na dva dela: da zema i da dava. Od slikata ni e poka`ana {emata so soodvetnite konta za raskni`uvawe na rabotniot nalog. Ako sakame da napravime nekoj izmeni

mo`eme da napravime vo ~etvrtata cifra koja ozna~uva magacin ili po nekoja potreba da promenime i sam broj na konto. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Ovaa opcija za Trebovawe ni slu`i za raskni`uvawe na dokumentite od firmite koi {to se zanimavaat so proizvodstvo ili pak so trgovija. Ovaa forma e podelena na dva dela: da zema i da dava. Od slikata ni e poka`ana {emata so soodvetnite konta za raskni`uvawe na trebovaweto. Ako sakame da napravime nekoj izmeni mo`eme da

napravime vo ~etvrtata cifra koja ozna~uva magacin ili po nekoja potreba da promenime i sam broj na konto. Otkoga }e napravime bilo kakva izmena na ovaa opcija treba da pretisneme na kop~eto dole za snimi.

Vidovi dokumenti

Vo ovaa forma se vnesuvaat imiwata na site vidovi na dokumenti koi ni se potrebni vo na{eto rabotewe. Dokolku sakame da vneseme nov dokument pritiskame na kop~eto so yvezda i ni se otvara prazna forma vo koja go pi{uvame imeto na noviot dokument(na primer Specifikacija, Izvod, Faktura I sli~no).

Valuti

Vo gorniot del od ovaa forma se popolnuva valutata i dokolku sakame stavame nejzina {ifra. No, ako ve}e imame edna valuta vneseno mnogu e va`no da se pritisne na kop~eto koe se nao|a od desnata strana so yvezda za da se popolnuva nova valuta.

Zemji

Dokolku va{ata firma sorabotuva so partneri od razli~ni zemji, vo ovaa forma se popolnuvaat zemjite koi podocna mo`e da gi izberete i dokolku sakate mo`ete da im stavite {ifra po koja }e gi prepoznavate podocna istite.

Bri{ewe podatoci

Prenos na materijalni podatoci vo nova evidencija o Ovaa forma e rezervirana za prefrlawe na salda koja rabota ja vr{at samite programeri.

Prenos na finansovi podatoci vo nova evidencija o Ovaa forma e rezervirana za prefrlawe na salda koja rabota ja vr{at samite programeri.

2.2 Avtomatsko raskni`uvawe

Izbirame najprvo magacin, potoa

izbirame koj dokument od poleto za Raskni`uvawe pa }e go raskni`uvame, potoa go birame od poleto Pome|u koi dokumenti }e se vr{i samoto raskni`uvawe(vo na{iot slu~aj na slikata }e se raskni`uva Priemnica so broj 26 od magacin so ime Strumica). Otkako }e go napi{eme ova na levata strana gore go dobivame imeto

na partnerot za koj }e go vr{ime raskni`uvaweto, a na levata strana dole se {to sodr`i dokumentot koj }e go raskni`uvame.

Od slikata gore mo`e da se zabele`i deka pri raskni`uvaweto na priemnicata imame dve opcii: prvata raskni`i so DDV i vtorata raskni`i bez DDV. Vo zavisnost od toa koja opcija }e ja izbereme na toj na~in }e se raskni`i samata priemnica. Vo poleto Broj na nalog (od slikata gore mo`e da se zabele`i deka nemame izbereno broj na nalog), ako vo ovoj slu~aj ja raskni`ime priemnicata taa }e se raskni`i vo naredniot sloboden nalog. Koga ve}e ni se izbereni site opcii (od desnata strana na slikata), potrebni za raskni`uvawe na odreden dokument, mo`eme da pretisneme na kop~eto Raskni`i (koe se nao|a na gornata desna strana od formata). Na ovoj na~in ve}e e raskni`en samata Priemnica. Ako po nekoja potreba odreden dokument koj ve}e go imame raskni`eno, sakame da go raskni`ime odnovo, }e ja iskoristime opcijata koja se nao|a vo dolnata desna strana na slikata gore (Povrati raski`eni). Izbirame najprvo magacin, potoa izbirame za koj dokument }e izvr{ime povrati na raskni`uvawe, potoa od izbirame od poleto Pome|u koi dokumenti }e se vr{i povrati na raskni`uvawe. Na toj na~in raskni`uvaweto e vrateno nazad, pa mo`eme da se raskni`i povtorno. Va`no e da se napomene, deka na istiot na~in se vr{i i raskni`uvawe ma

ostanatite vlezno-izlezni dokumenti, so taa razlika {to od poleto Raskni`uvawe na: mo`e da se izberat site ostanati vlezno-izlezni dokumenti (faktura, ispratnica, devizen izvoz, priemnica, devizen priem i sl.)

2.3 Nalozi Formata Nalozi, koja se nao|a vo finansovoto meni slu`i za finansova evidencija vo samata firma. Pred da po~neme da ja koristime ovaa Forma, mora da gi imame vneseno site potrebni smetkovodstveni konta (toa se pravi vo formata Konta, od finansovoto meni koe mo`e da se vidi na slikata gore). Postojat dva na~ini na

popolnuvawe na formata Nalozi: ra~no popolnuvawe i popolnuvawe preku avtomatsko raskni`uvawe na podatocite (prethodno objasneta). Ra~no popolnuvawe: Prvo treba da se popolni poleto Vid na nalog (vo gorniot del na formata). Naj~esto se izbira Razno (koe mo`e da se koristi za evidencija kako na izlezni, taka i na vlezni dokumenti, pri {to site Nalozi se odbele`uvaat avtomatski so redni broevi so raste~ki trend, a se obrnuva vnimanie da nema ispu{ten broj na nalog). Ili pri kni`eweto na Nalozite mo`e da se izbere od poleto Vid na nalog: Vlezni, Izlezni (soodvetno za vlezni odnosno izlezni

dokumenti, pri {to site nalozi povtorno se odbele`uvaat avtomatski so redni broevi so raste~ki trend, a se obrnuva vnimanie da nema ispu{ten broj na nalog). Potoa se kliknuva na kop~eto ozna~eno so yvezda (vo gorniot del na formata Nalozi), pri {to kompjuterot avtomatski go dava brojot na noviot nalog, zaedno so aktuelnata data. Ako sakame da ja smenime aktuelnata data na Nalogot ja bri{eme, i ja pi{uvame potrebnata data vo format 011008 (a kompjuterot ja pretvara vo 01.10.2008). Potoa prodol`uvame so popolnuvawe na dolniot del od formata Nalozi: Br - e pole koe slu`i za popolnuvawe na brojot na dokumentot koj ke se raskni`uva, Opis - e pole koe slu`i za popolnuvawe na opis za na{e li~no pojasnuvawe na dokumentot koj }e se raskni`uva. VidDok - e pole koe slu`i za popolnuvawe na vidot na dokumentot koj }e go raskni`uvame. Konto - e pole koe slu`i za popolnuvawe na kontoto na koe }e odi samoto raskni`uvawe na dokumentot. Partner - e pole koe slu`i za popolnuvawe na partner za koe se odnesuva kontoto (treba da se vnimava da za nekoi konta mora da se popolni partner, a za nekoi ne. Samoto popolnuvawe }e poka`e dali treba da se izbere partner ili ne). Val - e pole koe slu`i za popolnuvawe na valuta ako raskni`uvame nekoj dokument koj sodr`i stranska valuta. Kurs - e pole koe slu`i za popolnuvawe na kursot na prethodno spomenatata valuta ako raskni`uvame nekoj dokument koj sodr`i stranska valuta.

Dava - e pole koe slu`i za popolnuvawe na dol`ni~ko-pobaruva~kata suma na pari vo zavisnosot od vidot na dokumentot koj }e se rasknu`uva. Zema - e pole koe slu`i za popolnuvawe na dol`ni~ko-pobaruva~kata suma na pari vo zavisnosot od vidot na dokumentot koj }e se rasknu`uva. Data - e pole koe slu`i za popolnuvawe na datata na koja se raskni`uva samiot dokument vo format 011008 (a kompjuterot ja pretvara vo 01.10.2008). Po`elno e glavnata data na Nalogot (vo gorniot del na nalogot), da odgovara so ovaa data (koe mo`e da se vidi od slikata gore). Avtomatsko popolnuvawe na nalozi: Ovaa opcija slu`i za avtomatsko popolnuvawe na site prethodno spomenati poliwa. Koga vo prethodno objasnetata forma za avtomatsko raskni`uvawe na dokumenti vo po~etokot na finansovoto meni, }e se raskni`i eden ili pove}e dokumenti tie avtomatski se popolnuvaat i vo nalogot. Pri raskni`uvaweto ni se dava informacija vo koj broj i tip na nalog }e se izvr{i avtomatskoto popolnuvaweto, pa so odbirawe na soodvetniot tip i broj na Nalog od ovaa forma, }e se vidi avtomatski generiraniot nalog.

2.4 Kartica na partneri

Ova e forma koja ni dava mo`nost da izvr{ime pregled na Karticata na partneri. Karticata na partneri se sostoi od tri poliwa: prvo gore levo imame lista od koja treba da izbereme za koe konto sakame da ja vidime karticata, vtoro otkoga sme go izbrale kontoto od desnata strana gore imame lista na partneri od koja birame za koj partner sakame da ja vidime

karticata i treto, vo dolniot del na celata forma ni se pojavuvaat detalite za partnerot koj sme go izbrale po soodvetnoto konto. Isto taka otkako }e go izbereme kontoto mo`eme da stavime od koja data do koja, odnosno koj e vremenskiot presek(koj go vnesuvame vo dvete poliwa za data koi se nao|aat pod poleto kade {to go izbirame kontoto), za koj sakame da ja vidime Karticata na izbraniot partner. Vo dolniot del na formata kade {to ni go dava detalniot pregled za izbraniot partner po izbranoto konto na krajot na sekoj red vo koj se opi{uva za kakov dokument stanuva zbor, kolku dol`i i kolku pobaruva, na krajot na redot imame edno kop~e na koe ima tri to~ki, koe kop~e ako go pretisneme }e ne odnese

direktno da go vidime dokumentot koj se opi{uva vo samiot red.

Na desen klik na prazniot del od ovaa forma imame pove}e opcii: imame kartica na partneri na ekran- za da ja vidime karticata koja sme ja napravile pred da ja

ispe~atime; kartica na ekran printi - slu`i za da ja ispe~atime karticata; vkupna kartica za konto na ekran- e opcija koja na ekran ni ja dava celosnata sostojba za odredeno konto koe nie go izbirame od listata na konta, a ne samo za odreden partner; vkupna kartica za konto printi- e opcija za da ja ispe~atime vkupnata

sostojba na kontoto koe sme go izbrale; vkupna kartica 120/220- ova e opcija koja slu`i za da ni dade celosen pregled na kontoto za pobaruvawe 120 i za kontoto za obvrski 220, so soodvetno saldo; zamena na partneri- opcija so koja ako po nekoja slu~ajnost imame dvapati vneseno eden isti partner so mala razlika vo imeto (kompjuterot gi poznava kako dva razli~ni partneri) i sakame da go zamenime edniot so drugiot toa go vr{ime so pomo{ na ovaa opcija, na toj na~in }e se izvr{i zamena na staroto ime so novoto ime vo site vlezni i izlezni dokumenti i drugi opcii.

2.5 Analiti~ki kartici

Koga }e ja otvorime ovaa forma }e ni se pojavat na levata gorna strana site knigovodstveni konta koi se potrebni za rabota na na{ata firma. Ovaa forma ni slu`i za analiti~ka evidencija na knigovodstvenoto finansovo rabotewe spored odredeno konto. Prvo go odreduvame presekot na dati za koj

}e ja pravime analitikata, vo dvete poliwa za dati koi se nao|aat gore desno na formata. Datite gi pi{uvame vo format 010107 do 161008 i go dobivame formatot koj e prika`an na slikata, odnosno gi dobivame vo ovoj format 01.01.2007 do 16.10.2008. Potoa od listata na konta koja se nao|a na levata strana gore, izbirame za koe konto sakame da izvr{ime pregled, i avtomatski se generira dolniot del na formata so site dokumenti od toa konto. Na dolniot del od listata se nao|aat poliwa za sumirawe na dol`ni~kata i pobaruva~kata strana, i so nivno saldo. Taka go pravime toa so site ostanati konta. Na desen klik vo gorniot prazen del na formata ni se otvara lista na slednive opcii: Analiti~ka kartica na ekran- za da ja vidime analiti~kata kartica za odredeno konto koe sme go izbrale na ekran pred da se pe~ati; Analiti~ka kartica printi- da ja ispe~atime istata; Analiti~ka kartica Devizna na ekran- ni ja dava analitikata na deviznite konta 121 pobaruvawe od kupuva~i od stranstvo i 221 obvrski sprema dobavuva~i od stranstvo; Analitika site- e opcija koja ni dava celosen pregled na site konta so koi raboti na{ata firma so dol`ni~ka i pobaruva~ka strana so soodvetnoto saldo.

2.6 Sinteti~ki kartici

Koga }e ja otvorime ovaa forma }e ni se pojavat na levata gorna strana site knigovodstveni konta koi se potrebni za rabota na na{ata firma. Ovaa forma ni slu`i za sinteti~ka evidencija na knigovodstvenoto finansovo rabotewe spored odredeno konto. Prvo go odreduvame presekot na dati za koj }e ja pravime sintetikata, vo dvete poliwa za dati koi se

nao|aat gore desno na formata. Datite gi pi{uvame vo format 010107 do 161008 i go dobivame formatot koj e prika`an na slikata, odnosno gi dobivame vo ovoj format 01.01.2007 do 16.10.2008. Potoa od listata na konta koja se nao|a na levata strana gore, izbirame za koe konto sakame da izvr{ime pregled, i avtomatski se generira dolniot del na formata so site dokumenti od toa konto. Na dolniot del od listata se nao|aat poliwa za sumirawe na dol`ni~kata i pobaruva~kata strana, i so nivno saldo. Taka go pravime toa so site ostanati konta. Na desen klik na ovaa forma imame dve opcii: prvata e za Sinteti~ka kartica na ekran- za da ja vidime izbranata sinteti~ka kartica za odredenoto konto na ekran pred da ja pe~atime i vtorata Sinteti~ka kartica printi- za da ja ispe~atime izbranata sinteti~ka kartica za soodvetnoto konto. Ako ne go odble`ime poleto: Site konta koe {to se nao|a nad dvete poliwa za data vo gorniot del na formata od levata strana ni se prika`uvaat samo aktivnite konta so koi {to raboti na{ata firma. Ako go odble`ime poleto: Site konta koe {to se nao|a nad dvete poliwa za data vo gorniot del na formata od levata strana ni se prika`uvaat site konta koi {to gi imame vneseno.

2.7 Partneri Vo ovaa forma se vnesuvaat podatoci za site onie firmi, so koj sorabotuva na{ata firma. Poliwa koi treba da se popolnat se Partner, Adresa, Mesto, Dano~en, Banka, Smetka. Samite poliwa se popolnuvaat kako na slikata gore, so toa ako samiot partner koristi pove}e banki, se vnesuvaat i tie banki so {to se odbele`uva maloto kvadrat~e do imeto na smetka. Site

ovie podatoci za partner }e se pojavuvaat na site vlezno-izlezno dokumenti za tie partneri so koi raboti na{ata firma. Ako vo odreden slu~aj sakame da izbri{eme odreden partner, taa opcija se bira koga na formata Partneri se klikne so desen klik na mausot i se pojavuva “Bri{i go partnerot”.

2.8 Konta

Ovaa forma koja {to se nao|a na krajot od finansovoto meni ni slu`i za popolnuvawe na site konta so koi {to }e raboti na{ata firma. Mnogu e va`no pred da po~neme da ja

vodime finansovata evidencija na na{ata firma, da gi imame ve}e popolneto site konta koi ni se potrebni. Popolnuvaweto se vr{i na sledniot na~in: - Konto- pole koe ni slu`i za vnesuvawe na brojot na kontoto. Prvite tri cifri vo na{iot slu~aj ni go davaat knigovodstvenoto ime na kontoto(100), a ~etvrtata cifra ni go ona~uva vo na{ata programa magacinot vo koj }e se odnesuva toa konto(vo na{iot slu~aj ~etvrtata cifra e 0 {to zna~i }e se odnesuva na `iro smetka po razli~ni banki). - Naziv- vo ova pole go pi{uvame imeto na kontoto.

- Partner- poleto za partner mo`e da go odbele`ime. Dokolku go odbele`ime ova pole pri popolnuvaweto na samite konta vo formata nalozi(prethodno objasneta) }e mora pokraj popolnuvaweto na brojot na kontoto vo nalogot da se izbere i partner za koj se donesuva toa konto. Ako ne go popolnime ova pole pri popolnuvaweto na samite konta vo formata nalozi(prethodno objasneta) ne treba pri popolnuvaweto na brojot na kontoto vo nalogot da se izbere i partner za koj se donesuva toa konto. - Devizno konto- ako pri popolnuvaweto na samoto konto se raboti za devizno konto, vo toj slu`aj potrebno e da go odbele`ime ova pole. Na desnata strana na ovaa forma imame kop~e so lupa koe ako go pretisneme }e ni go prika`e na ekran celiot konten plan {to go imame vneseno do toj moment(koj mo`e da se ispe~ati).

Kontakt: NINEKS Mladinska 146 2400 Strumica Tel: 034/327-123 Web: www.nineks.com.mk Email: nineks@mt.net.mk