UP PeF - Diana Kesič - 26. 6. 2015 · 2015-12-04 · podali v pogovoru po branju zgodbice, smo...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

DIANA KESIČ

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

FILOZOFIJA IN OTROK

Diana Kesič

Koper 2015

Mentor:

doc. dr. Tomaž Grušovnik

ZAHVALA

Zahvaljujem se moji družini in staršem za vso dano podporo v letih študija in za

spodbujanje pri pisanju diplomske naloge.

Za vso pomoč in sodelovanje pri nastanku diplomske naloge se zahvaljujem

mentorju doc. dr. Tomažu Grušovniku.

Hvala!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Diana Kesič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Filozofija in otrok:

− rezultat lastnega raziskovalnega dela,

− so rezultati korektno navedeni in

− nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:________________

V Kopru, dne ______________

POVZETEK

Naloga se ukvarja z možnostjo otroškega filozofskega premisleka. V teoretičnem

delu se ukvarja z nekaterimi teorijami in raziskovalnimi idejami, ki se dotikajo tega

predmeta, v praktičnem delu pa skušamo utemeljiti možnost otroškega filozofskega

premisleka na podlagi branja zgodbice in pogovora, ki se nanjo navezuje. Da bi utemeljili

možnost filozofije za otroke, smo si postavili hipotezo, da so otroci sposobni smiselnega,

samostojnega in izvirnega premisleka o filozofskih temah. Odgovore otrok, ki so jih

podali v pogovoru po branju zgodbice, smo nato primerjali z odgovori odraslih na ista

vprašanja, pri čemer smo postavili novo hipotezo, ki pravi, da so otroški odgovori na

filozofska vprašanja bolj raznoliki in pestri kot odgovori odraslih. Ker smo ob primerjavi

odgovorov to drugo hipotezo sprejeli, smo na podlagi teorije Garetha Matthewsa o

filozofiji za otroke sklepali, da otroci včasih dejansko bolj intenzivno premišljujejo o

filozofskih temah kot odrasli, saj je ravno pestrost in izvirnost odgovorov pokazatelj

samostojnega razmisleka, medtem ko imamo lahko podobnosti v odgovorih za znak

posnemanja in socializacije. Na podlagi teh rezultatov in izkušenj smo naposled potrdili

še prvo hipotezo in utemeljili možnost filozofije za otroke. S tem smo skušali zavrniti

predsodek, da lahko filozofsko razmišljajo samo strokovnjaki in odrasle osebe, ter hkrati

izpostavili pomen otroške domišljije za kreativni kritični premislek.

Ključne besede: filozofija za otroke, Gareth Matthews, domišljija, kritično mišljenje.

ABSTRACT

Philosophy and the child

The thesis deals with the possibility of philosophical reflection of children. In

theoretical part, we deal with theories and research ideas connected with the subject of

philosophy for children. In practical part, we attempt to ground the possibility of

philosophical reflection of children with a reading of a story and subsequent conversation

connected with it. The possibility of philosophy for children is grounded with the help of

a hypothesis claiming that children are capable of sensible, individual, and creative

thinking about philosophical topics. Children’s answers, obtained during the conversation

after reading of the story, were later compared to the answers of adults on the same

topic. Here an additional hypothesis was formulated, claiming that the children’s answers

will be more diverse and variegated that the answers of adults. Since this later hypothesis

was accepted, we assumed – on the basis of Gareth Matthews’ theory of philosophy for

children – that children are sometimes capable of the reflection on philosophical topics

that is even more intense than that of adults. The diversity of answers is namely a sign

for independent reflection, while great similarities in answers can be a consequence of

imitation and socialization. On the basis of these results and experience we finally

accepted the first hypothesis and thus grounded the possibility of philosophy for children.

Thereby the prejudice about philosophical reflection as something that only adults and

professionals are capable of was refuted, and the importance of children’s imagination

for creative critical thinking was emphasized.

Keywords: philosophy for children, Gareth Matthews, imagination, critical thinking.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ..................................................................................................................... 1

2 Teoretični del diplomske naloge ............................................................................ 3

3 Praktični del .......................................................................................................... 9

3.1 Cilj diplomske naloge .....................................................................................10

3.2 Predstavitev izvedbe in kratka vsebina predstavljene pravljice ......................11

3.2.1 Jakec in fižolovo steblo (priredil in ilustriral John Patience) .....................12

3.3 Vprašanja ......................................................................................................13

3.4 Odgovori ........................................................................................................14

3.5 Interpretacija odgovorov ................................................................................23

3.6 Spremljanje odgovorov na dve temeljni zastavljeni vprašanji .........................25

3.6.1 Spremljanje odgovorov pri otrocih ...........................................................25

3.6.1.1 Predstavitev dobljenih rezultatov v prvi skupini ..............................25

3.6.1.2 Predstavitev dobljenih rezultatov v drugi skupini ............................26

3.6.1.3 Interpretacija odgovorov na temeljni vprašanji pri otrocih ...............26

3.6.2 Spremljanje odgovorov na temeljni vprašanji pri odraslih ........................28

3.6.2.1 Predstavitev dobljenih rezultatov zaposlenih ..................................28

3.6.2.2 Interpretacija odgovorov na temeljni vprašanji pri odraslih in

primerjava z odgovori otrok na temeljni vprašanji...........................31

4 Refleksija .............................................................................................................32

5 Sklepne ugotovitve ...............................................................................................34

6 Literatura in viri.....................................................................................................35

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Odgovori otrok na vprašanje: Kdo je bil neznanec s fižoli, kam je

odšel in kaj je deček storil? .................................................................15

Preglednica 2: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj menite, da je pet fižolov zraslo

tako visoko? .......................................................................................15

Preglednica 3: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj mislite, ali je res vse to na koncu

fižolovega stebla, kot smo izvedeli iz pravljice? ..................................16

Preglednica 4: Odgovori otrok na vprašanje: Velikan in njegova žena, zlata gos in

zlata harfa, ali je to res? .....................................................................16

Preglednica 5: Odgovori otrok na vprašanje: Drugi svet – je ali ga ni? ........................17

Preglednica 6: Odgovori otrok na vprašanje: Ali je možno tudi danes posaditi takšen

fižol? ..................................................................................................17

Preglednica 7: Odgovori otrok na vprašanje: Kdo je bil neznanec s fižoli, kam je

odšel in kaj je deček storil? .................................................................18

Preglednica 8: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj menite, da je pet fižolov zraslo

tako visoko? .......................................................................................19


fižolovega stebla, kot smo izvedeli iz pravljice? ..................................19

Preglednica 10: Odgovori otrok na vprašanje: Velikan in njegova žena, zlata gos in

zlata harfa, ali je to res? .....................................................................20

Preglednica 11: Odgovori otrok na vprašanje: Drugi svet – je ali ga ni? ......................20

Preglednica 12: Odgovori otrok na vprašanje: Ali je možno tudi danes posaditi

takšen fižol? .......................................................................................21

Preglednica 13: Odgovori odraslih na vprašanje: Velikan in njegova žena, zlata gos

in zlata harfa, ali je to res? ..................................................................22

Preglednica 14: Odgovori odraslih na vprašanje: Drugi svet – je ali ga ni? ..................23

Preglednica 15: Odgovori na zastavljeni vprašanji v prvi skupini .................................25

Preglednica 16: Odgovori na zastavljeni vprašanji v drugi skupini ...............................26

Preglednica 17: Odgovori na zastavljeni vprašanji pri odraslih, zaposlenih v vrtcu ......29

Preglednica 18: Zapisani odgovori na zastavljeni vprašanji pri odraslih, zaposlenih

v vrtcu ................................................................................................30

KAZALO SLIK

Slika 1: Odgovori na zastavljeni vprašanji v prvi skupini ..............................................25

Slika 2: Odgovori na zastavljeni vprašanji v drugi skupini ............................................26

Slika 3: Odgovori, kako otroci iz obeh skupin odgovarjajo na zastavljena vprašanja

z odgovorom da ali ne. ..................................................................................28

Slika 4: Odgovori na zastavljeni vprašanji pri odraslih, zaposlenih v vrtcu ...................29

Kesič, Diana (2015): Filozofija in otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Humanistične vede, med katere sodi tudi filozofija, so za raziskovanje zelo

dobrodošle. Za razliko od posameznih znanosti se filozofija ne ukvarja s posameznim

izsekom stvarnosti ali z njenim posebnim vidikom, temveč tematizira človeško izkustvo

kot celoto. Grška beseda φιλοσοφία (philosophia) je sestavljena iz besed »prijatelj« in

»modrost«, kar pomeni ljubezen (prijateljstvo) do modrosti. Filozofi so zato osebe, ki se

s filozofijo ukvarjajo, proučujejo vprašanja o naravi realnosti.

»Aristotel se je lotil definicije filozofija z analizo njenega imena: »Sofija« pomeni

modrost, »filo« pa izvira iz »filein«, kar pomeni ljubiti, tako da grška beseda filozofija

pomeni »ljubezen do modrosti«. Najprej je bilo gojenje modrosti posledica čudenja.

Ljudje so se na začetku čudili nenavadnim stvarem, ki so jim bile pri roki, potem pa

so počasi napredovali in odkrivali tudi skrivnosti v zvezi z zapletenimi stvarmi. Moder

človek je tisti, ki se spozna na veliko stvari, vendar ni specialist za nobeno izmed

njih. Prav tako pozna odgovore na življenjska vprašanja, kot sta, kako živeti dobro

in pravilno in kako urediti in usmerjati družbo« (Miščević, Kante, Klampfer in Vezjak,

2002, str. 13).

Filozofija in njeni začetki segajo že zelo zgodaj v grške čase, romantiko, renesanso

do moderne in tudi v današnjem času je vsakodnevna spremljevalka. Če omenimo

Sokrata, Platona, F. Nietzscheja, I. Kanta, J. J. Rousseauja, A. Camusa in J. S. Milla, je

to le mala peščica zelo poznanih filozofov, ki so še danes zelo vplivni filozofi za naša

življenja. Ne gre zgolj za to, kako živeti, gre bolj za podrobnejše poučevanje ideje našega

temelja oz. kako preživljamo naše življenje, kar mislimo, kar vidimo, in naše gledanje o

nas samih ter naš pogled na gledanje drugih in njihovo mišljenje.

Vsakdo ima v svoji glavi svoje ideje, svoje naloge, katerih mogoče drugi ne

razumemo ali jih težje razumemo, so pa tudi taki, ki te ideje poznajo, razumejo in se z

njimi strinjajo ter jih podpirajo, kajti te ideje so od nekod prišle, od nekje izvirajo in to je

tudi njihova pomembnost, čeprav nekaterim neznana, drugim pa znana. Določena

razmišljanja in ideje predstavljajo veliko težavnost za iskanje pravilnih odgovorov, a z

razmišljanjem in intenzivnim sodelovanjem v pogovoru lahko razberemo povedano in to

tudi med seboj povežemo in strnemo v novo idejo, ki pa nam postane ponovno nov izziv.

Za lažje razumevanje in spoznanje, da so različna mnenja dobrodošla in da ima

vsak pravico na glas izraziti to, kar je v njegovi glavi, je pomembno srečanje s Sokratom

in njegovo zapuščino.

Sokratove metode so se predvsem nanašale na iskanje resnice na zastavljena

vprašanja. V središču vprašanj je vedno človek, ki pa je hkrati tudi pot k spoznanju


2

resnice. Sokratovi nasprotniki so bili »sofisti«, ki so za svoja poučevanja, ideje, mnenja

zahtevali plačila in izpodbijali Sokratovo resnico. Za naše vsakdanje življenje, kjer

uporabljamo logično, racionalno mišljenje, ga s premislekom izražamo in naša

prepričanja postanejo neodvisna od predsodkov, izstopimo iz vsakdanjosti, takrat

postanemo »svobodni« v popolnem smislu samega sebe in okolice.

Odločili smo se, da nam postane izziv seznanjanje otrok s poznavanjem filozofije in

postavljanje vprašanj z možnimi odgovori, ki odpirajo domišljijo in otrokovo mogoče prvo

srečanje s filozofijo v narodno mešani skupini otrok.

Jesenice, železarsko mesto, polno priseljencev in z različno kulturno mešanico, so

za nas, ki imamo srečo in veselje, da poučujemo mlajše otroke, velik izziv in hkrati

spoštovanje, saj nam je dodeljena velika čast v pomoč pri razvoju in rasti teh malih

nadobudnežev. Narodno mešano mesto z različnimi kulturami, jezikovno barvitostjo je

lahko veliko vprašanje izvora lastnega mišljenja, saj se v nekaterih primerih lahko čutijo

zunanji vplivi okolja, ki lahko vplivajo na spremembe tako, da so lahko pozitivne ali pa

negativne.

V skupini otrok različnih starosti (3–4 leta in 4–5 let) smo z odgovori na raznolika

vprašanja odkrivali vsaj kanček filozofije na igriv in zanimiv način otroškega mišljenja.

Skušali smo spodbuditi njihovo mišljenje, naj bodo odprti za vsa nevsakdanja vprašanja,

da bodo njihovi odgovori plod njihovega znanja in mišljenja. Vajo iz filozofije za otroke

smo izvedli ob branju zgodbice Jakec in fižolovo steblo. Po prebrani zgodbici smo se z

otroki zapletli v pogovor na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj. Med temi vprašanji so

se skrivala tudi taka, ki so v osnovi filozofska, saj sprašujejo po naravi sveta (ontologija)

in moralnosti dejanj (etika). Poleg tega pa nas je zanimala tudi primerjava razmišljanja

otrok z razmišljanjem odraslih, zato smo tudi njim zastavili ta vprašanja. S to primerjavo

smo hoteli ugotoviti, ali smo upravičeni meniti, da se lahko z otroki zapletemo v pogovor,

ki ga lahko imamo za filozofskega. V nadaljevanju, predvsem v praktičnem delu, se zato

zvečine ukvarjamo prav s tem problemom. Da bi se ga lažje lotili, smo formulirali tudi

dvoje raziskovalnih vprašanj oziroma hipotez.


3

2 TEORETIČNI DEL DIPLOMSKE NALOGE

Vedno se sprašujemo, kaj je to filozofija in ali je res pomembna in zanimiva za otroke

in mlajšo generacijo. Menimo, da je za vse zelo pomembna, saj z njo urimo veščino

kritičnega razmišljanja. S filozofijo lahko odkrivamo različne hipoteze, ki jih analiziramo,

komentiramo ali uporabimo za vprašanje.

Toda še preden nadaljujemo z nalogo, moramo ugotoviti, kaj nam sploh pomeni

filozofija. To vprašanje nam poraja številne odgovore in ponovna vprašanja nanje. Težko

je konkretno odgovoriti na zastavljeno vprašanje, mnenja pa se razlikujejo tudi pri

strokovnjakih. Poglejmo si eno takih mnenj:

»Filozofija je disciplina ustvarjanja pojmov. Ustvarjati nove pojme – to je predmet

filozofije. Pripomba, da velja ustvarjalnost predvsem za čutno in za umetnost,

preprosto ne drži, ker umetnost poraja obstoj duhovnih entitet in ker so filozofski

pojmi ravno tako »sensibilia«. V resnici so znanosti, umetnosti in filozofije

enakovredni ustvarjalci, četudi edinole filozofiji pripada ustvarjanje pojmov v

strogem pomenu. Nietzsche je določil nalogo filozofije, ko je zapisal: »Filozofi ne

bi smeli biti več zadovoljni s tem, da sprejemajo pojme, ki jim jih dajo, da bi jih zgolj

očistili in zloščili, temveč jih morajo začeti proizvajati, ustvarjati, postavljati in

prepričevati ljudi, da se obrnejo k njim. Vse doslej je vsakdo zaupal svojim pojmom,

kot nekakšni čudežni dotik, ki je prišel z enako čudežnega sveta.« Vendar je treba

zaupanje nadomestiti z nezaupanjem, najbolj od vsega pa mora biti filozof

nezaupljiv do pojmov, če jih pač ni ustvaril. Platon je trdil, da je potrebna

kontemplacija idej, vendar je najprej ustvaril pojem Ideje« (Deleuze in Guattari,

1999, str. 11).

Omeniti moramo tudi, da začetki filozofije segajo v čas starih Grkov in že Aristotel je

v svoji Metafiziki zapisal, da je prav radovednost prve mislece spodbudila, da so na

življenje gledali s filozofskimi očmi. Po njegovem v trenutku, ko se človek zave svojega

neznanja, teži k spoznavanju, kar pa je tista težnja, ki jo vsebuje sama beseda filozofija.

Na splošno bi lahko rekli, da filozofija zastavlja vprašanja in išče odgovore ter tako išče

pot in načelo vsega, kar obstaja.

S časom se je razvila nova filozofska disciplina gnoseologija (nekateri ji pravijo tudi

epistemologija), ki proučuje možnosti, meje, poreklo in predmet ter forme veljavne misli

in metode znanstvenega spoznavanja. Njej pa lahko pridružimo še druge: etiko, ki

proučuje moralno vedenje in sodbe; estetiko, ki proučuje smisel umetniškega ustvarjanja

in kriterije sodb o lepoti. Logiko, etiko in estetiko nekateri izenačujejo za posebne

discipline splošne filozofske vede o vrednosti, aksiologije. Potemtakem vsaka proučuje


4

neko osnovno vrednost: logika resnico, etika dobro, estetika pa lepoto. Filozofija,

znanost in umetnost niso v sporu, imajo več skupnega, kot se zdi na prvi pogled.

Pravzaprav se je znanost rodila iz filozofije. Vse tri raziskujejo svet, se soočajo s

skrivnostjo življenja in to poskušajo razumeti bolje (Deleuze in Guattari, 1999).

Poučevanje najbolj splošnih vprašanj in abstraktnih značilnosti sveta ter pojmov, s

pomočjo katerih o svetu razmišljamo, je lahko osnova za začetek filozofskih vprašanj.

Poizkus odgovoriti na zastavljeno vprašanje v teoriji je lahko zapleten. Eni menijo, da je

zdrav razum najpomembnejši vir resnice bodisi v moralnem ali teoretičnem pogledu,

drugi mislijo, da je zdrav razum vir napak, ki ga je treba izpostaviti kritikam ali ga

nadomestiti, tretji pa iščejo kompromis med dvema skrajnostma, med popolnim

sprejetjem zdravega razuma in popolno zavrnitvijo (Miščević idr., 2002).

Vidimo torej, da ni enoznačne definicije filozofije, vendarle pa lahko sklepamo, da

gre za vedo, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z nastankom in naravo sveta, potem

z moralnostjo in etičnostjo človekovega ravnanja, pa tudi s pravilnim načinom sklepanja

in posledično razmišljanja. Za filozofijo je poleg vsega značilno še, da se ukvarja

predvsem s pojmi in njihovo manipulacijo, ne pa toliko z empiričnim raziskovanjem.

Če pa se želimo ukvarjati s filozofijo za otroke, potem je smiselno, da se vprašamo,

ali je ta sploh možna. Med številnimi avtorji, ki so se ukvarjali z vprašanjem razvoja

otroškega mišljenja, je morda najbolj poznan Piaget. Svoje poklicno življenje je posvečal

predvsem temam, ki so posvečene najzgodnejšim korakom, ki jih naredi o razvoju

intelektualnih spretnosti, a zanimal ga je tudi poznejši razvoj, saj se je v otroškem

pojmovanju sveta loteval niza očitnih filozofskih vprašanj. V svojih raziskavah je ugotovil

predvsem, da se način mišljenja otrok precej razlikuje od mišljenja odraslih oseb.

Po mnenju Ernsta von Glasersfelda je Jean Piaget velik pionir konstruktivistične

teorije znanja, saj so otroci po Piagetu aktivni v konstruiranju svojega mentalnega sveta.

Intelektualni razvoj označujeta mentalna prilagoditev in mentalna organizacija. Z

mentalno prilagoditvijo otrok ohranja ravnotežje med svojim notranjim mentalnim in

zunanjim realnim svetom. Z organizacijo pa ohranja ravnotežje med mentalnimi

strukturami. Ta dva procesa potekata celo življenje. Za razliko od Brunerja in Vigotskega

pa je za Piageta značilno, da je govor zgolj način aktivnosti, pojmovan kot splošna

simbolna funkcija. Izvor misli vidi v praktičnih dejavnostih – akcijah. Striktno tudi ločuje

med procesi učenja in razvoja intelekta. Po Piagetu se lahko miselne operacije razvijejo

samo skozi lastno aktivnost posameznika.

Skladno s Piagetovo spoznavno teorijo je otrok, star od tri do šest let, na

predoperativni stopnji mišljenja, za katero je značilno simbolno mišljenje, ta pa se kaže

v odloženem posnemanju, simbolni igri, ki postaja pogostejša, v likovnem izražanju, pri

katerem imajo narisani simboli pomen, in pri govoru. Po Piagetovem mnenju (1959) je


5

raba govora rezultat razvoja simbolnih funkcij, saj mora otrok imeti splošne spoznavne

zmožnosti prej, kot lahko uporabi besede, ki reprezentirajo predmete, dogodke, odnose.

Sposobnost rabe simbolov posamezniku omogoča bolj fleksibilno mišljenje, razmišljanje

o preteklih in prihodnjih dogodkih in s tem preseganje relativno omejenih zaznavno-

gibalnih izkušenj (Mandler in McDonough, 1993; Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Ena od značilnosti otroškega mišljenja, kot jo opisuje Piaget, je nezmožnost

razlikovanja med subjektivnim in objektivnim razumevanjem sveta. Ti dve obliki sta

animizem (značilnost mišljenja, ko otrok značilnosti živega pripisuje neživim predmetom)

in artificializem (način mišljenja, ko otrok razlaga, da so različni naravni pojavi rezultat

človekove narave).

Raziskovalci so v kritikah Piagetove opredelitve poudarili tudi empatijo (afektivno in

kognitivno zavedanje in razumevanje stanj drugih oseb na področju čustev, mišljenja,

zaznavanja in namena), ko so na podlagi raziskav s pomočjo sličic, na katerih je bila

serija slik s kratko zgodbico, imeli otroci nalogo, da ugotovijo, kako se počuti posamezen

otrok ob posamezni sliki. Rezultati raziskav so bili dokaj kritično ocenjeni, saj so bili

mnenja, da ni moč jasno razlikovati med otrokovim osebnim odgovorom na situacijo v

zgodbi in odgovorom, ki je rezultat zavzemanja perspektive otrok v zgodbi (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2004).

Za mišljenje na predoperativni stopnji je predvsem značilno, da otrok zmore

razmišljati le o enem vidiku problema. To značilnost mišljenja je Piaget imenoval

centriranje mišljenja (je omejitev otrokovega mišljenja, ko otrok usmeri svojo pozornost

samo na en vidik problema in druge vidike zanemari), ki se razlikuje od decetriranja

mišljenja (gre za obraten proces od centriranja, posameznik ima sposobnost razmišljati

o več vidikih problema ali situacijah).

Na predoperativni stopnji razvoja mišljenja otroci razvijejo tudi druge pojme. Prostor

in čas sta pomembna za nadaljnji razvoj, a vendar je časovna orientacija razvidna šele

v kasnejši starosti, prostorska znamenja pa otroci osvojijo hitreje.

Piaget in Inhelder (1964) sta bila mnenja, da je otrokovo razumevanje prostora na

zaznavno-gibalni stopnji egocentrično, kar pomeni, da se otrok v prostoru orientira glede

na sebe. Ob prehodu z zaznavno-gibalnega na predoperativno mišljenje pa pričnejo

otroci uporabljati zunanje predmete kot pomembne referenčne točke za orientacijo v

prostoru (levo – desno). Najvišja stopnja je alocentrična orientacija, orientacija, ki je

vezana na celovito razumevanje prostora in abstraktnega mišljenja.

Piaget se je dotaknil tudi proučevanja teorije uma, saj je s postavljanjem različnih

vprašanj otrokom otroke napotil k zavedanju svojih mentalnih procesov. Na osnovi

odgovorov je zaključil, da mlajši otroci težko ali celo ne morejo razlikovati med mišljenjem

in realnimi fizičnimi entitetami. Piaget je to poimenoval realizem. Kasnejše raziskave so


6

pokazale, da so bila Piagetova vprašanja abstraktna in so zahtevala razumevanje

(Wellman, 1990; Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Kasneje so raziskovalci

uporabljali predmete in besede, ki so bile otrokom bolj razumljive in domače.

V teoriji uma igra pomembno vlogo otrokova sposobnost razlikovanja med

navideznim in resničnim. V več raziskavah so preverjali, ali otroci zmorejo razlikovati

med navideznim in resničnim. Ugotovili so, da so otroci po četrtem letu starosti razumeli

pomen in si ga skušali tudi predstavljati v drugačni obliki (Marjanovič Umek in Zupančič,

2004).

Med začetnike proučevanja teorije uma lahko zato – kot smo že omenili – uvrstimo

prav Piageta, ki je s postavljanjem vprašanj otrokom, kot sta »Od kod pridejo sanje?«,

»Kaj misliš s tem?«, napotil k zavedanju svojih mentalnih procesov in mentalnih

procesov drugih. Na osnovi danih odgovorov je zaključil, da otroci do šestega leta

starosti ne morejo razlikovati med sanjami in realnimi fizičnimi entitetami. To je

poimenoval realizem (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Piageta pa je zanimal tudi

pojmovni svet otroka. Razlikovanje med mislijo in zunanjim svetom ni prirojeno, ampak

se razvija in počasi dograjuje.

Na podlagi proučevanja literature lahko ugotovimo, da bi bil Piaget najbrž skeptičen

do možnosti filozofije za otroke. To lahko razberemo tudi iz sledeče kritike njegovega

dela, ki se dotika njegove interpretacije odgovorov otrok na zastavljena vprašanja. Gre

za pomembno točko, na katero se bomo sami skozi nalogo pogosto nanašali.

»Piaget predlaga upravičenje svojih trditev o razvojnih fazah z odkritjem istega

vzorca odgovorov pri vseh otrocih. To odkritje ima za zagotovilo, da otroško

mišljenje v resnici tako napreduje. Neobičajen odgovor se odšteje kot nezanesljiv

kazalec otroškega mišljenja … Toda prav devianten odgovor je najverjetneje

filozofsko najzanimivejši. Standarden odgovor je nasploh nemišljen in nepremišljen

proizvod socializacije, medtem ko so nekonformistični odgovori veliko verjetneje sad

pristnega premisleka« (Matthews, 2007, str. 28).

Kot lahko vidimo, Matthews (sicer eden začetnikov prakse filozofije za otroke) pravi,

da je problem Piagetovega razmišljanja v njegovi interpretaciji raznolikosti in pestrosti

otroških odgovorov. Le-to je imel za znak neznanja, saj je operiral s predpostavko, da je

lahko pravilni odgovor le eden: a prav ta predpostavka je – kadar razmišljamo o rečeh

znotraj filozofske obravnave – zelo problematična. Izkaže se (kot to dokazuje Matthews

v nadaljevanju), da še odrasli – celo strokovnjaki filozofi in znanstveniki – nimamo

odgovorov na nekatera vprašanja (npr. »kaj je čas«, »kaj je misel« ipd.). Prav zato

znotraj filozofije enotnih odgovorov sploh ne moremo imeti za dokaz »znanja«, temveč

prej za dokaz naučenosti, torej tega, da smo se preprosto naučili na določen način

odgovarjati na določena vprašanja. Med seboj zelo podobni odgovori zato najbrž


7

pomenijo posnemanje. In obratno: različni odgovori (ki pa po svoje vendarle morajo biti

smiselni, tako da jih lahko denimo razumemo kot metafore) nam kažejo na izvirnost in

samostojnost premisleka. Da pa se filozofija lahko začne že z otrokom na preprost način,

nam po drugi strani pove nekaj pomembnega o otrocih in odraslih, kar pa je Piaget prezrl.

Mi bomo zato obstoj otroškega mišljenja, ki ga lahko imamo za filozofskega, saj se dotika

tematik, ki so tradicionalno filozofske, skušali pokazati ob branju slikanice Jakec in

fižolovo steblo. Da pa bi pokazali, da so otroci tega zmožni, smo jim zastavili nekaj

vprašanj, ki zahtevajo za odgovor premislek filozofske narave, njihove odgovore pa smo

primerjali tudi z odgovori odraslih. Odgovor na vprašanje, ali so otroci zmožni

filozofskega premisleka, smo tako skušali poiskati ob branju slikanice Jakec in fižolovo

steblo (Johan Patiente), ki je tudi v avtorici pustila nekaj neodgovorjenih vprašanj.

Predstavili in prebrali smo jim izbrano slikanico ter izvedli pogovor o prebranem, beležili

odgovore na zastavljena vprašanja in jim zastavili še dve vprašanji, ki izvirata iz

ontologije in etike.

Da bi se lažje lotili razmisleka in našega osnutka raziskave ob izvedeni vaji iz

filozofije za otroke – predvsem pa zato, da bi naš premislek bil bolj strukturiran –, smo

se odločili formulirati dve hipotezi: naša prva hipoteza je, da so otroci zmožni razmisleka,

ki ga lahko imamo za »filozofskega«, saj se znajo smiselno pogovarjati o temah, ki so

tradicionalno filozofske, namreč o obstoju drugega sveta in sorodni problematiki.

Odgovore otrok na vprašanja bomo kasneje primerjali z odgovori odraslih na ista

vprašanja, pri čemer predvidevamo, da bodo odgovori otrok bolj raznovrstni kot odgovori

odraslih, kar je naša druga hipoteza. Če bodo odgovori dejansko bolj raznovrstni, potem

bomo na podlagi prej navedene Matthewsove kritike Piageta sklepali, da otroci dejansko

bolj intenzivno premišljujejo o tej temi, saj je ravno pestrost in izvirnost odgovorov

pokazatelj samostojnega razmisleka, medtem ko lahko imamo podobnost odgovorov –

v nasprotju s Piagetom – za posnemanje, torej za odgovore, ki niso plod lastnega

razmisleka in ki so prevzeti od drugod.

V tem delu naloge pa dodajmo še, da ima lahko predstavljena slikanica več

pogledov na prebrano vsebino, ki pa se lahko povezujejo ali navezujejo na vero in

vprašanja na Boga oziroma na drugi svet. Nekatera zastavljena vprašanja bodo

vsebovala prav to. Žal je ta tema še danes težko »dotakljiva« in za ljudi neugodna, a

vendar ob tem ne smemo pozabiti, da je to naš vsakdan. Če bi otroke povprašali o tem,

nekateri ne bi poznali odgovora ali pa ne bi znali odgovoriti na zastavljeno vprašanje, saj

o tem mogoče še ne govorijo ali se ne pogovarjajo doma. Menimo, da je to še vedno bolj

»tabu« tema v vrtcu, ki je žal še ne smemo preveč odpirati, saj bi lahko s tem povzročili

nezadovoljstvo ali nesoglasja od navzočih ali sodelujočih, zato bodo naša vprašanja bolj

splošna, njihovi odgovori pa naj nas presenetijo.


8

Življenje na kulturno mešanem območju je včasih zelo zanimivo, saj se mešajo

različni kulturni običaji, navade, zato je pomembno, da otroke že zgodaj poučimo, da pri

nas živi veliko različnih narodov, in prvi korak k ustvarjanju enakopravne skupnosti je

sprejemanje dejstva, da smo vsi enakopravni. Medkulturna vzgoja nudi otroku, da zraste

v resnično demokratični družbi v demokratičnega posameznika. Le redko v današnjem

času bi našli državo, ki je multikulturno homogena, s tem pa nastaja večkulturnost s

koreninami v globoki preteklosti. Z mešanjem različnih kultur na določenem območju,

preseljevanjem prihaja do mešanja kultur znotraj območja in s tem se kažejo vplivi

verstva in religije.

Skozi vsakdanji pogovor in življenje lahko glede na to, da smo doma na kulturno

mešanem območju, ugotovimo, da nas že sam pogovor, besede med seboj razlikujejo,

kaj šele običaji ali verovanja.


9

3 PRAKTIČNI DEL

Ali smo zmožni razmišljati, se potopiti ali vstopiti v svet domišljije, ali se lahko igramo

zanimivo igro, igro filozofije, so vsakdanja vprašanja, na katera je verjetno težko

odgovoriti. Filozofska igra lahko postane zelo zabavni vsakdan, saj jo lahko dojemamo

kot igro, ki postane sčasoma poučna in spodbuja razvijanje domišljije, hkrati pa nam

lahko nudi zanimive in poučne odgovore na zastavljena vprašanja, ki jih odrasli ne bi

nikoli pričakovali.

V diplomski nalogi bomo skušali zato poiskati v skupini otrok različnih starosti (3–4

leta in 4–5 let) vsaj kanček filozofije na igriv in zanimiv način otroškega mišljenja. Skušali

bomo spodbuditi njihovo mišljenje, da bodo odprti za vsa nevsakdanja vprašanja in da

bodo njihovi odgovori plod njihovega znanja in mišljenja. Odgovore na dve posebej

postavljeni vprašanji, ki se navezujeta na ontologijo in moralo, bomo predstaviti v

preglednicah in jih grafično ponazorili. Seveda bomo zapisali in predstavili tudi vse ostale

odgovore otrok. Te odgovore bomo spremljali v skupinah otrok različnih starosti in

narodnosti, vendar se ne bomo ozirali na njihovo vero oz. verovanje. Nekaj teh

postavljenih vprašanj o slikanici bomo zastavili tudi zaposlenim v Vrtcu Jesenice, njihove

odgovore zabeležili in jih grafično ponazorili ter interpretirali, kot smo to nakazali že prej.

Prebrano slikanico (Jakec in fižolovo steblo) smo razčlenili tako, da različna

vprašanja pokrivajo različne sklope, nanje pa bosta odgovarjali obe skupini otrok.

Narodno mešano mesto z različnimi kulturami, jezikovno barvitostjo in različnimi

socialnimi odnosi je lahko veliko vprašanje izvora lastnega mišljenja, saj se v nekaterih

primerih lahko čutijo zunanji vplivi okolja, kjer neke kulture počasi umirajo in se rojevajo

nove.

Naloga diplomske naloge je, da v vrtcu med predšolskimi otroki in odraslimi,

sodelavci, zastavimo vprašanja po predhodno prebrani slikanici in odgovore beležimo

ter jih kasneje interpretiramo. Pozorni bomo na uporabo kritičnega mišljenja, v otrocih pa

bomo skušali prebudili možnost samostojnega odgovarjanja na postavljeno vprašanje,

ki samo nima jasnega odgovora in je ta včasih še odraslim neznanka. Prav zato menimo,

da je ravno filozofija tisti del nas, na katerega pogosto pozabimo in ga spregledamo, a

ima velik vpliv na nas in naše življenje. Zmotno je mišljenje, da otroci ne znajo postavljati

vprašanj na določen problem. Izkazalo se bo namreč, da jim je to izziv, saj se

vsakodnevno učijo in gradijo svoje znanje.

Pri odraslih bomo spremljali odgovore predvsem zato, da jih lahko primerjamo z

otroškimi: skušali bomo ugotoviti, ali se med seboj razlikujejo ali ne. V skladu z že

omenjeno drugo hipotezo menimo, da bodo odgovori odraslih bolj enoznačni kot


10

odgovori otrok. Prav na podlagi pestrosti in raznolikosti otroških odgovorov pa bomo

sklepali, da so sposobni samostojnega, izvirnega in smiselnega premisleka o temi

obstoja »drugega sveta«.

Navedimo še nekaj relevantnih podatkov o skupini otrok, ki je sodelovala pri vaji

(oziroma o »vzorcu«).

Vajo s prebrano in predstavljeno knjigo in zastavljanjem vprašanj smo izvedli v Vrtcu

Jesenice in med odraslimi zaposlenimi. V prvi skupini smo izbrali 7 otrok, v kateri so 4

deklice in 3 dečki, v drugi skupini smo izbrali enako število otrok, le da je bilo dečkov 5

in deklici 2, v tretji skupini so bili zaposleni Vrtca Jesenice (2 vzgojiteljici, 3 pomočnice

vzgojiteljic, hišnik in kuharica). Za dve skupini otrok smo se odločili zaradi starostne

razlike med njimi, po drugi strani pa smo hoteli s tem poiskati tudi kakšno razliko v

njihovem razmišljanju (kar je bilo v pričujoči nalogi bolj postranskega pomena, saj nas je

zanimala predvsem razlika med otroki nasploh in odraslimi).

Dodajmo še, da so si otroci med seboj zelo različni: ne samo po spolu, temveč tudi

karakterno, po značaju. Izbira otrok je bila naključna (razen dejstva, da so vpisani v vrtec,

s katerim ima avtorica tesen stik), vendar smo na koncu ugotovili, da so vsi izbrani otroci

iz različnih družin z različno veroizpovedjo, kar je postala še dodatna motivacija za

postavljena vprašanja, ki pa se ne bodo konkretno dotikala veroizpovedi ali religije,

ampak bodo bolj splošna, vendarle pa namenjena razmisleku. Predvsem nas zanima

njihovo kritično mišljenje in njihov pogled s podanimi odgovori na zastavljena vprašanja.

Zaposleni so bili izbrani kot sodelavci v neposredni bližini avtorice, vendar pa smo kljub

vsemu hoteli, da bi bili izbrani posamezniki z različno izobrazbo in različno starostjo.

Izbrali smo 7 zaposlenih.

3.1 Cilj diplomske naloge

Cilj diplomske naloge je izvesti vajo filozofije za otroke in ob tem pokazati, da so

otroci na predšolski stopnji sposobni smiselnega, izvirnega in kreativnega razmisleka o

temah, ki jih lahko imamo v polnem pomenu besede za filozofske, saj se dotikajo tem, ki

jih tradicionalno obravnava ontologija, ena najpomembnejših filozofskih poddisciplin.

Naša prva hipoteza (H1) se zato glasi: »Otroci so sposobni smiselnega,

samostojnega in izvirnega premisleka o filozofskih temah.« Do tega spoznanja se bomo

skušali dokopati z zastavljanjem vprašanj po prebrani pravljici, ki jih navajamo v

nadaljevanju. Prej pa smo na kratko omenili tudi našo drugo hipotezo (H2), ki se glasi:

»Odgovori otrok na zastavljena vprašanja bodo bolj raznoliki kot odgovori odraslih.«


11

Če nam bo uspelo potrditi drugo hipotezo v analizi odgovorov, potem bomo sklepali

– v skladu s prej navedenim odlomkom iz Matthewsa –, da so otroci sposobni

samostojnega, izvirnega in filozofsko zanimivega razmisleka o ontoloških temah. Poleg

tega pa bomo ob potrditvi te hipoteze domnevali tudi, da odrasli ljudje bolj posnemajo

odgovore na filozofska vprašanja kot otroci, saj morajo biti njihovi odgovori v skladu s H2

bolj sorodni, kar je lahko plod posnemanja oziroma, kot pravi Matthews, »socializacije«,

torej tega, da smo preprosto naučeni na določen način razmišljati o filozofskih pojmih,

ne da bi se zares lotili individualnega premisleka. To pa bo na koncu nakazovalo ne le

to, da so otroci sposobni filozofskega premisleka, na kar bomo sklepali iz raznolikosti

njihovih odgovorov, temveč tudi to, da so tega včasih sposobni nemara celo v še večji

meri kot odrasli.

3.2 Predstavitev izvedbe in kratka vsebina predstavljene pravljice

Odločili smo se, da vajo filozofije za otroke izvedemo ob branju pravljice Jakec in

fižolovo steblo (priredil in ilustriral John Patience). Slikanico smo predstavili v dveh

različnih otroških skupinah v dopoldanskem času, v prvi skupini smo slikanico predstavili

v času po malici med 9. in 10. uro, v drugi skupini smo naslednji dan izbrali enak časovni

termin. Vajo smo izvajali 11. 2. in 12. 2. 2015.

Izbrano slikanico smo najprej predstavili 7 otrokom v prvi skupini v dopoldanskem

času v jutranjem krogu, kjer smo zbrani s svojimi mislimi, idejami in mnenjem.

Otrokom smo najprej pokazali naslovno stran slikanice, na kateri je ilustracija dečka

z raztrgano obleko, poleg njega pa je drevesu podobno deblo, v ozadju v oblakih pa

mogočen grad.

Otroci so jo z zanimanjem opazovali, kratek čas molčali, nato pa se je vsul plaz teorij

in nekaj zanimivih odgovorov, ki so se tudi ponavljali. Najbolj zanimive ideje so bile: »To

je začaran grad.« »Velik grad na drevesu.« »Čudežno drevo za v pravljico.« »To sm jest

v risanki vidla in pol je pršu en velik človek.«

Otrokom so se domišljija in njihove teorije zdele smiselne. Z vprašanji in

podvprašanji jih nismo motili ali spodbujali, saj smo se odločili, da naj po svoje izrazijo

trenutno mnenje, ki ga vidijo in občutijo ob pogledu na naslovno stran slikanice.

V nadaljevanju smo se odločili, da jim postavimo bolj konkretna vprašanja.

Po izmenjavanju mnenj in idej ob pokazani slikanici smo prebrali pravljico, ki smo jo

popestrili z intimnim vzdušjem. Prižgali smo svečko, zatemnili prostor, v ozadju je

prevladovala tišina za boljšo koncentracijo, uporabili smo skupinsko in individualno

obliko dela.


12

V drugi starejši skupini smo izbrali enako število otrok, vendar so prevladali dečki,

ki so bolj glasni in pogumnejši za nova odkritja. V tej skupini smo ponovili postopek,

vendar so se otroci tu posedli za mizo, v ozadju ni bilo nikogar, ki bi nas motil z različnimi

zvoki. Najprej smo jim pokazali slikanico. Podobno kot v prvi skupini se je tudi tu pričela

razvijati teorija o slikah v slikanici. Njihovo prvo mnenje je bilo: »Ali nima denarja za novo

obleko in zakaj bo plezal na drevo, bo umazan.« »Če ne bo pazil, se bo udaril in bo moral

k zdravniku.« »Kje pa ima igrače, a je to takrat, ko še otroci niso imeli igrač?«

Posebna dejstva so jih zanimala, zato smo tudi njim predstavljeno slikanico prebrali

in jim zastavili enaka vprašanja kot prvi skupini, vendar smo pazili, da jih ne bi zmedli oz.

da jih ne bi zmedlo mnenje in odgovori drugih sodelujočih otrok.

V posebni sobi z izbranimi odraslimi smo prebrali predstavljeno slikanico, se z njimi

na kratko pogovorili o vsebini in jim zastavili dve prej navedeni vprašanji.

3.2.1 Jakec in fižolovo steblo (priredil in ilustriral John Patience)

Pravljica pripoveduje o dečku Jakcu, ki je živel s svojo ovdovelo mamo v stari

razpadajoči hišici. Bila sta revna, imela sta le kravo, ki jima je dajala mleko, a sčasoma

je krava prenehala dajati mleko in se je Jakec po navodilih matere podal na tržnico, kjer

naj bi kravo prodal ali vsaj zamenjal za nekaj bolj donosnega s hrano. Po prehojeni poti

skozi gozd je Jakca ustavil neznanec, kateremu je Jakec zaupal vso zgodbo o kravi in

prodaji.

Neznanec je Jakcu ponudil pet fižolov v zameno za staro ubogo kravo, mu naročil,

kako naj ravna s fižoli, in izginil neznano kam. Jakcu se je zazdelo, da ga je polomil, ko

je sklenil tako nenavadno kupčijo, in v glavi že iskal opravičilo za svoje dejanje, kaj bo

rekel mami. Mama je bila zelo huda nanj in fižole pograbila iz Jakčeve roke ter jih

zalučala skozi okno, njega pa poslala v posteljo brez večerje. Drugo jutro, ko se je Jakec

prebudil, je skozi okno opazil nenavadno steblo, se splazil nanj in ga preplezal. Prišel je

na konec stebla v drugi svet, k velikanovi ženi in njenemu možu, velikanu, kjer sta živela

v izobilju in bogastvu. Velikanova žena je Jakca pogostila z nekaj zlatniki, ki jih je odnesel

nazaj na zemljo, da sta z mamo imela za živež. Ko je zlatnikov zmanjkalo, se je Jakec

ponovno podal po fižolu navzgor k velikanovi ženi na obisk po še nekaj zlatnikov, hkrati

pa je pri odhodu pograbil še kokoš, ki nosi zlata jajca. A tudi to je kmalu postalo za Jakca

in njegovo mater premalo, zato se je Jakec še zadnjič podal po steblu fižola navzgor k

velikanu na dom po zlato harfo. Pri tem ga je velikan opazil, ga začel loviti in mu sledil

po steblu navzdol. Mama se je prestrašila za svoje in sinovo življenje, pričela je sekati

steblo fižola, kar je povzročilo, da je velikan padel na zemljo in umrl. Fižolovo steblo ni


13

nikdar več zraslo, Jakec in njegova mama pa nista več trpela v revščini. Kaj se je potem

zgodilo v drugem svetu na koncu stebla fižola, pa nam pravljica ne izda (Patience, 1994).

Dodajmo, da smo otrokom zastavili že omenjena vprašanja, ki se navezujejo na

vsebino prebranega, pri čemer smo se odločili, da bomo uporabili nevtralno besedno

zvezo »drugi svet« za razlago besede nebesa oz. sveta, ki ga otroci tudi kako drugače

poimenujejo, saj nismo želeli preveč vplivati na posameznike in njihovo kulturo

verovanja. Kljub etično mešani skupini smo postavili splošno vprašanje »drugi svet«, na

katerega bodo skušali odgovarjati brez predhodnega znanja. Menimo, da bo ta besedna

zveza nevtralno vplivala na njihovo mnenje in razmišljanje.

3.3 Vprašanja

Vprašanja, ki jih bomo zastavili izbranim otrokom, smo po večkratnem branju

slikanice skušali strniti v ožja vprašanja, ki bi omogočala različne odprte odgovore za

nadaljnjo diskusijo. Zastavljena vprašanja bodo otrokom posredovana počasi, saj

želimo, da bi otroci imeli čas za razmislek.

Preden smo formulirali vprašanja in jih zastavili otrokom, smo večkrat skrbno

prebrali pravljico in proučili njeno vsebino. Vprašanja odprtega tipa (torej takšna, ki

nimajo odgovora samo v obliki da/ne) smo izbrali predvsem zato, da bi otroci ob

odgovarjanju čim več razmišljali. Tukaj lahko dodamo, da je tudi avtorica osebno želela

odgovarjati na ta zastavljena vprašanja in razmišljati o problemu obstoja »drugega

sveta«; ob tem se namreč vsakomur zastavljajo dileme, ali ni morda samo pravljičen.

Skratka, vprašanja so – kar se je kasneje tudi izkazalo v pogovoru z odraslimi osebami

– zanimiva za vsakogar. Otrokom so bila vprašanja sicer zastavljena po čustvenem

premoru po branju pravljice.

Konkretna vprašanja, ki so bila uporabljena v nalogi, so sledeča:

a) (vprašanja, na katera bodo otroci, ki so naključno izbrani z žrebom, odgovarjali):

1. Kdo je bil neznanec s fižoli, kam je odšel in kaj je deček storil?

2. Zakaj menite, da je pet fižolov zraslo tako visoko?

3. Kaj mislite, ali je res vse to na koncu fižolovega stebla, kot smo izvedeli iz pravljice?

4. Velikan in njegova žena, zlata gos in zlata harfa, ali je to res?

5. Drugi svet – je ali ga ni?

6. Ali je možno tudi danes posaditi takšen fižol?


14

Poleg teh vprašanj bosta zastavljeni še dve »temeljni vprašanji«, na kateri bodo

otroci in odrasli sodelavci odgovarjali. Dotikata se predvsem problema morale (etike) in

ontologije oz. verjetnosti obstoja »drugega sveta«. Odgovore bomo nato zabeležili in

interpretirali v tabelah. Vprašanji sta:

b) (»temeljni vprašanji«):

1. Ali je Jakec ravnal pravilno v svojih dejanjih?

2. Ali menite, da obstaja drugi svet?

Že prej pa smo nakazali, da želimo skozi izvajanje vaje primerjati odgovore otrok in

odraslih, zato smo pripravili tudi dve vprašanji za odrasle:

c) (vprašanji za odrasle):



3.4 Odgovori

V razpravi (pogovoru) je sodelovalo 7 otrok iz prve skupine in 7 otrok iz druge

skupine. Njihove ideje in odgovori so si bili zelo različni, a smo sčasoma ugotovili, da se

nekateri odgovori dopolnjujejo in navezujejo na predhodne odgovore. Poglejmo torej

posamične odgovore otrok, kakor so bili podani.


15

a) Odgovori prve skupine


Preglednica 1: Odgovori otrok na vprašanje: Kdo je bil neznanec s fižoli, kam je odšel in

kaj je deček storil?

Deklica 1 »To je bil škrat, ki je prišel iz votline.«

Deklica 2 »Mama se je začarala v tega gospoda, da

proda kravo.«

Deklica 3 »V nebesa je šel.«

Deklica 4 »Ni šel v nebesa, ampak na fižol.«

Deček 1

Deček 2 »Ne, to ni bil škrat, to je pomanjšan

velikan.«

Deček 3 »Hudoben čarovnik.«


Preglednica 2: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj menite, da je pet fižolov zraslo tako

visoko?

Deklica 1 »Fižol je bil začaran.«

Deklica 2 »Kakšna zelena stvar, to ni strup.«

Deklica 3 »Preveč ga je zalival in se pogovarjal z

njim.«

Deklica 4 »Zato, ker je bil čudežen fižol.«

Deček 1 »Sej je zrastel visoko, sam ni mel palice,

da ga zaveže, kot moja babi dela na vrtu.«

Deček 2

Deček 3 »Ni bil začaran, ampak ga je fantek preveč

zalil s tisto zeleno stvarjo.«


16



fižolovega stebla, kot smo izvedeli iz pravljice?

Deklica 1 »V winx risanki so tud take stvari.«

Deklica 2 »Ja, to so nebesa.«

Deklica 3 »Ne, na koncu fižola so listi, pa pol že

oblaki.«

Deklica 4 »Ne, niso vsi velikani, tm so tudi

dinozavri.«

Deček 1 »Velika hiša z veliko zlata in si lahko kupijo

vse.«

Deček 2

Deček 3 »Drugi svet, svet velikanov.«


Preglednica 4: Odgovori otrok na vprašanje: Velikan in njegova žena, zlata gos in zlata

harfa, ali je to res?

Deklica 1 »Velikan je, samo žena pa je majhna.«

Deklica 2 »Velikan je bil v drugmu svetu, ki je bolj

prijazen in dobr.«

Deklica 3 »Harfa igra glasbo, princese pa na njo

plešejo, goska pa ni zlata.«

Deklica 4 »Moja mami pa v glasbeni šoli nima

zlate harfe. A zato nimamo tolk

dnarja?«

Deček 1 »To je vse, tud v risankah so velikani,

harfa je rumena, iz goske pa pride

labod.«

Deček 2

Deček 3 »Jest sm vidu zlato kuro v trgovini.«


17


Preglednica 5: Odgovori otrok na vprašanje: Drugi svet – je ali ga ni?

Deklica 1 »Je visoko gor in ko spiš, ga vidiš, po dnevi

pa ne, ker ga skrijejo oblaki in sonce.«

Deklica 2 »Seveda je visoko gor nad nami, pa veliko

gradov in zlata je tm.«

Deklica 3 »Drugi svet je lepši, vse rožice rastejo tam,

pa vsi se skupaj igramo.«

Deklica 4 »Sej ni druzga sveta, je samo ta, pol pa

umreš in greš v nebesa. Jakec ni umrl, on

je zmeraj pršu dol iz fižola, sam velikan je

umrl in je šu pol v nebesa.«

Deček 1 »Drugi svet je večji in daleč za nas, se

moramo peljat z avionom.«

Deček 2 »Zakaj mi nismo pol v drugem svetu?«

Deček 3 »Jest grem tud v ta svet, tukaj mi vsi

nagajajo.«



fižol?

Deklica 1 »Moja babi ma tak fižol in ga je že

posadila na vrtu.«

Deklica 2 »Ja, v merkatorju ga prodajajo, v vrečki.«

Deklica 3 »Tolk ne zrase noben fižol, tud drevesa

ne.«

Deklica 4 »Ja, tud tak fižol raste na njivi, ampak je

ful deleč.«

Deček 1 »Ne.«

Deček 2 »Ne.«

Deček 3 »Ne, moja babi ga pa prej zalije in da pol

v zemljo in zrase tolk visok, ampak jest še

nism plezal tm.«


18

b) Odgovori druge (starejše) skupine


Preglednica 7: Odgovori otrok na vprašanje: Kdo je bil neznanec s fižoli, kam je odšel in

kaj je deček storil?

Deklica 1 »Ne, ti ne veš, kaj je hotu ta fant, mama je

bila lačna, on pa je samo s par fižoli pršu

domov.«

Deklica 2 »Mislim, da je bil radoveden, ko je posadil

fižol, kaj se bo zgodilo.«

Deček 1 »Dobr gospod, ki je hotu kravo, dal je pa

fantu zlato.«

Deček 2 »Jest pa mislim, da je bil to skrivnostni

mož, ki je hotu pomagat revežem, zato mu

je dal fižol in vse naroču, ampak ga nista

ubogala.«

Deček 3 »Čarovnik, ki je hotu fantu pomagat.«

Deček 4 »Tisti gospod je bil čarovnik in je vedu, da

bodo fižoli zrasti do gor, visoko.«

Deček 5 »Deček, je zamenjal kravo za fižol in ga je

posadil, fižol pa je zrastel do neba.«


19


Preglednica 8: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj menite, da je pet fižolov zraslo tako

visoko?

Deklica 1 »Mogoče sta ga preveč zalivala, dodajala gnoj,

pa je tako hitro rastu, tko kot moja mami, ki

hoče, da hitro rože zrastejo.«

Deklica 2 »Ampak rože niso fižol, to je bil skrivnostni fižol

in je zrastel tako visoko, da bi deček splezal

nanj in prišel do princese in gradu.«

Deček 1 »Fant jih je zalival in škropil.«

Deček 2 »Da bi pomagal, da bi imela hrano in ne bi bla

več lačna.«

Deček 3 »To so bli začarani fižoli, da ne bi bila mama in

fant več lačna in revna, ampak da bi postala

bogata.«

Deček 4 »Bil je začaran fižol.«

Deček 5 »Čarovnija.«



fižolovega stebla, kot smo izvedeli iz pravljice?

Deklica 1 »Ja, pa še velik drugih stvari.«

Deklica 2 »Mogoče je, sej je to pravljica.«

Deklica 3 »Ja, je.«

Deklica 4 »Grad, princeske, velikani, ja, sej to je tm, pa še

danes živijo na gradovih.«

Deček 1 »To ni mogoče, to je sam izmišljeno, tega ni, ne

obstaja.«

Deček 2 »Hmmmmm.«

Deček 3 »Ne, to je previsoko tm gor.«


20


Preglednica 10: Odgovori otrok na vprašanje: Velikan in njegova žena, zlata gos in zlata

harfa, ali je to res?

Deklica 1 »Ja, pa grad in princ in ljudje so.«

Deklica 2 »Ja, obstaja vse to.«

Deček 1 »Ne, velikani so umrli, tko kot dinozavri,

goska pa zlata jajca daje samo v

knjigah.«

Deček 2 »Velikan je, druzga pa ni nič.«

Deček 3 »Ti sam razmišljaš o princu, ja, nekje je

vse to, v risanki, ne pa tm gor.«

Deček 4 »Ne vem, če je.«

Deček 5 »V pravljici je vse mogoče.«


Preglednica 11: Odgovori otrok na vprašanje: Drugi svet – je ali ga ni?

Deklica 1 »Drugi svet, seveda je visoko gor tm pod

nebom.«

Deklica 2 »Ja, je gor.«

Deček 1 »Da, tm greš, ko spiš in sanjaš.«

Deček 2 »Moja babica pravi, da gre na drugi svet,

jest pa še ne smem.«

Deček 3 »Ja, je ta drugi svet, sej smo glih prebrali

in tam je tako lepo, ampak jest bom ostal

kar tukaj, tm ni elektrike.«

Deček 4 »Ja, drugi svet je, to smo videl na

televiziji, in seveda sej je fant tud šel na

ta svet, ko je splezal po fižolu.«

Deček 5 »Ne, tm je samo luna, sonce, ti tega

sveta ne vidiš, je skrit.«


21



fižol?

Deklica 1 »Lahko zraste visoko, sam ne vem, če lahko mi

gremo na njega.«

Deklica 2 »Ne.«

Deček 1 »Ja, ampak ga morš zalivat vsak dan, pa gnoj

od krave dat zravn.«

Deček 2 »Ne, tolk visok ne more zrast, se bo prej

zlomu.«

Deček 3 »Nemogoče, ampak lahko, če zaprem oči.«

Deček 4 »Moja mami pravi, da je danes možno vse, tud

tak fižol.«

Deček 5 »Ne, to ni prov.«

Da bi potrdili hipotezo H2, je bilo – kot smo že nakazali –treba zastaviti nekaj

vprašanj še odraslim zaposlenim (tudi njim pa je bila predhodno že predstavljena

slikanica in njena vsebina). Na koncu smo se odločili, da odraslim zastavimo le vprašanji

(4) in (5), saj prav odgovarjanje nanju zahteva največ razmisleka in domišljije.


22

c) Odgovori odraslih oseb


Preglednica 13: Odgovori odraslih na vprašanje: Velikan in njegova žena, zlata gos in

zlata harfa, ali je to res?

Vzg. 1 »Mogoče ne bi to sprejela dobesedno, ampak v nekem drugem

pomenu v drugačni obliki z določenim namenom je to v

prenesenem pomenu.«

Vzg. 2 »Ne, nisem povsem prepričana o tem, a ne bom pa ravno trdila,

da tega ni.«

Pom. vzg. 1 »Ja, absolutno obstaja in to v moji domišljiji, ker jaz to želim in

hočem. Če poslušam glasbo iz harfe, jo povežem z zlato barvo,

velikana povežem z močjo in spoštovanjem.«

Pom. vzg. 2 »Če odgovorim, da vse to obstaja, verjamem v pravljice, če

odgovorim, da tega ni, sem preveč odgovorna, a hkrati

podzavestno lahko povem, da je bolje živeti v domišljiji, jo

ustvarjati in biti del nje, saj sem vsakodnevno med otroki, ki

domišljijo in pravljice potrebujejo.«

Pom. vzg. 3 »Za to vprašanje sem preveč realistična in menim, da je to samo

»barvanje« ljudi, ki živijo vsakdanje kruto življenje.«

Hišnik »Utopija in izmišljarija za ljudi, ki verjamejo v pravljice.«

Kuharica »Ne, ker ne verjamem v pravljice.«


23


Preglednica 14: Odgovori odraslih na vprašanje: Drugi svet – je ali ga ni?

Vzg. 1 »Verjamem, da obstaja nekje drugi svet, vendar menim, da ni v takem

izobilju, kot je povedano in prikazano v predstavljeni slikanici.«

Vzg. 2 »Menim, da nekje nekaj je, predvsem je to nad nami, nam kroji usodo,

nas usmerja, ampak kako je le-tam, pa si ne znam predstavljati.

Verjetno je podobno predstavitvi, kot je v slikanici, ali pa ne.«

Pom. vzg. 1 »Verjamem, da nekje nekaj obstaja, naš drugi svet, ki je v izobilju in

je odvisen od tega, koliko ga sam zmanifistiraš, in odvisno od tega, kaj

od njega vse pričakuješ. Naj bo to bogastvo v duši ali bogastvo v

materialnih predmetih.«

Pom. vzg. 2 »Drugi svet si sami krojimo vstop vanj, a tega dejstva ne moremo

spremeniti, da se lahko vrnemo nazaj, če se s pogoji, ki so tam, ne

strinjamo.«

Pom. vzg. 3 »Nekje nekaj je, kaj pa je to, pa menim, da bomo šele kasneje

spoznali, ko bo prišel naš čas.«

Hišnik »Da, nekje nekaj obstaja, je dejansko res, kako pa je tam, pa me

zaenkrat še ne zanima.«

Kuharica »Za drugi svet bi dejala, da ga ni. To je le farsa za nas ljudi, da v nekaj

verjamemo in upamo, da je tam toliko izobilja, kot v predstavljani

slikanici.«

3.5 Interpretacija odgovorov

Pri zastavljanju vprašanj otrokom in odraslim smo opazili eno posebnost: otroci so

skušali povedati odgovore vsi hkrati, pri razlaganju so vstajali, si pri razlagi pomagali z

rokami, s kazalcem v ustih so nakazovali, da razmišljajo o »težkih vprašanjih«. Posebno

pozornost smo namenili tudi gestam, ki so jih otroci pri odgovorih nakazovali. Za razliko

od otrok je odrasle spremljala predvsem resnost na njihovem obrazu ob podajanju

odgovorov.

Prvo vprašanje »Ali je Jakec ravnal pravilno v vseh svojih dejanjih?« je bilo

vprašanje bolj zaprtega tipa, saj so otroci predvsem odgovarjali z da in ne, le z našimi

podvprašanji so začeli bolj sodelovati in razlagati, zakaj tako menijo. Z vprašanjem smo

želeli izvedeti bolj to, ali so sploh razumeli sam potek in pomen pravljice in njeno vsebino

ali ne. Z odgovori smo bili zadovoljni, ker so bili jasni, nekateri otroci pa so svoje


24

odgovore celo utemeljili. Že na podlagi tega lahko delno sprejmemo H1, da so namreč

otroci sposobni smiselnega pogovora o moralnih vprašanjih.

Z odgovori drugega temeljnega zastavljenega vprašanja »Ali menite, da obstaja

drugi svet?« lahko potrdimo našo hipotezo o razumevanju pomena besede »drugi svet«,

s tem pa zopet tudi H1. Ko smo želeli izvedeti pomen besede, smo bili presenečeni, saj

nismo pričakovali takih odgovorov. Predvidevali smo rahlo zadrego pri tako globokem

razmišljanju. Mogoče smo zmotno razmišljali, saj smo razmišljali le o tem, kako bodo

otroci reagirali na zastavljeno vprašanje. Kasnejši odgovori so nam postavili temelje za

nadgradnjo novih vprašanj, ki pa naj bi bila bolj dosledna in bolj konkretna in ne toliko

splošna, ker pa delujemo na kulturno in versko zelo mešanem območju, kjer se lahko že

napačno vprašanje prelevi v veliko težavo, se v to nismo spuščali.

Podrobnejši ogled odgovorov nam nadalje nakazuje, da so odgovori otrok res

pestrejši od odgovorov odraslih. Odrasli so na vprašanje »Ali obstaja drugi svet?« v

večini odgovarjali, da »nekje nekaj je«, na vprašanje, ali so stvari in dogodki iz pravljice

resnični, pa v veliki meri, »da so izmišljije«; odgovori otrok so se tukaj bistveno bolj

razlikovali. Na vprašanje, ali obstaja drugi svet, so podajali različne odgovore: »Tm greš,

ko spiš.« »Je, to smo prebrali, tam je lepo.« »Ne, tm je samo luna.« »Sej ni druzga

sveta.« Na vprašanje, ali so stvari iz pravljice resnične, so podobno odgovarjali bolj

domiselno in bolj pestro (in že izkazali ločevanje med resničnostjo in pripovedjo): »Ja,

pa grad in princ in ljudje so.« »Ne, velikani so umrli.« »Velikan je, druzga pa ni nič.« »Ti

sam razmišljaš o princu, ja nekje je vse to, v risanki, ne pa tm gor.« Na podlagi te

primerjave zato potrjujemo H2: odgovori otrok so bolj pestri od odgovorov odraslih na

vprašanja, ki so filozofske narave. V skladu z Matthewsovim razumevanjem pomena

pestrosti otroških odgovorov – da je le-ta dokaz individualnega premisleka – ter zaradi

dejstva, da so ti odgovori smiselni (kar pomeni, da jih lahko razumemo in da se lahko na

podlagi njih razumljivo pogovarjamo z otroki), zato potrjujemo naposled tudi H1: otroci

so sposobni smiselnega, samostojnega in izvirnega premisleka o filozofskih temah. V

skladu z Matthewsovim razmišljanjem tako sklepamo, da so odrasli zaradi različnih

okoliščin (socializacija ipd.) bolj nagnjeni k posnemajočemu in nesamostojnemu

odgovarjanju na vprašanja filozofske narave. Je pa po drugi strani seveda res, da

razlogov za takšno odgovarjanje odraslih nismo posebej iskali, zavedati pa se moramo

tudi vseh omejitev našega vzorca (v vseh primerih je bil dokaj majhen, odrasli pa so bili

izbrani na podlagi te okoliščine, da so avtoričini sodelavci). Kljub vsem omejitvam

pričujoče raziskave pa smo vendarle mnenja, da lahko služi kot iztočnica za nadaljnje

razmišljanje otroške sposobnosti za premislek o tradicionalno filozofskih temah.


25

3.6 Spremljanje odgovorov na dve temeljni zastavljeni vprašanji

3.6.1 Spremljanje odgovorov pri otrocih

Postavili smo si še en izziv in otrokom ter odraslim sodelujočim zastavili vprašanji,

ki sta se navezovali na prebrano pravljico, hkrati pa sta zahtevali od vsakega

posameznika lastno mnenje in utemeljen odgovor, zakaj tako mislijo. Vprašanji sta bili

tokrat zastavljeni tako, da sta zahtevali enostavni odgovor da/ne (to pa zato, da bi bila

primerjava odgovorov v tem primeru na koncu enostavnejša). V interpretaciji teh

odgovorov bomo podrobneje razčlenili njihove odgovore na zastavljeni vprašanji.

3.6.1.1 Predstavitev dobljenih rezultatov v prvi skupini

Preglednica 15: Odgovori na zastavljeni vprašanji v prvi skupini

Ali je Jakec ravnal

pravilno v svojih

dejanjih?

Ali menite, da obstaja

drugi svet?

Da Ne Da Ne

Deklica 1 x x

Deklica 2 x x

Deklica 3 x x

Deklica 4 x x

Deček 1 x x

Deček 2 x x

Deček 3 x x

Slika 1: Odgovori na zastavljeni vprašanji v prvi skupini

0

1

2

3

4

5

6

Ali je Jakec ravnal pravilno v svojih

dejanjih?

Ali menite, da obstaja drugi svet?

Da Ne


26

3.6.1.2 Predstavitev dobljenih rezultatov v drugi skupini

Preglednica 16: Odgovori na zastavljeni vprašanji v drugi skupini

Ali je Jakec ravnal

pravilno v svojih

dejanjih?


drugi svet?

Da Ne Da Ne

Deklica 1 x x

Deklica 2 x x

Deček 1 x x

Deček 2 x x

Deček 3 x x

Deček 4 x x

Deček 5 x x

Slika 2: Odgovori na zastavljeni vprašanji v drugi skupini

3.6.1.3 Interpretacija odgovorov na temeljni vprašanji pri otrocih

Iz dobljenih odgovorov lahko sklepamo, da so se otroci iz obeh skupin postavili v

kožo glavnega junaka pravljice in z lastnim razmišljanjem in kritičnim »gledanjem« prišli

do ugotovitve, da Jakec ni ravnal pravilno, ko je posekal steblo fižola in s tem ubil

velikana, a po drugi strani so nekateri otroci bili mnenja, da je ravnal pravilno, saj bi

velikan njega in njegovo mamo na našem svetu pomečkal, zato je tudi umrl. Vendar po

0

1

2

3

4

5

6

7

Ali je Jakec ravnal pravilno v vseh svojih

dejanjih?

Ali menite da obstaja drugi svet?

Da Ne


27

njihovem mnenju ni umrl, ampak se je skrivnostno vrnil nazaj v svoj svet. Da so morali

odgovarjati s samo eno besedo, jim je bilo težko, saj so želeli izraziti svoja mnenja z

utemeljitvijo in ponovnim postavljanjem vprašanj. Nekateri odgovori so bili bolj

razmišljujoči, nekateri pa splošni.

Že podani odgovori otrok so ponovno zastavljali vprašanja, ki pa se prepletajo z

domišljijo posameznika, saj se v vsakodnevnem življenju nenehno srečujemo z

vprašanjem v nas samih, ali smo pri storjenem dejanju ravnali pravilno, napačno ali pa

smo vse to storili z določenim razlogom. Otroci se med bivanjem v vrtcu med seboj

dogovarjajo, usklajujejo in prilagajo, sledijo pravilom, ki si jih sami določijo ali jih določi

okolica, in temu sledijo, pri tem pa podzavestno ali zavestno sprejemajo moralne

vrednote in pravila okolice. Dokler vsakodnevno v večini sprejemamo moralne vrednote,

posebne razprave o njih niso potrebne; toda sčasoma se v nas lahko začne porajati črv

dvoma, zakaj določen problem ali vprašanje rešujemo v skladu s pravili in ne v skladu z

nami samimi in našo vestjo.

Pri drugem zastavljenem vprašanju so se začeli otroci med seboj ponavljati in so

težko izražali svoj pogled na »drugi svet«. Med izvajanjem smo dobili občutek, da se

otroci o tem, ali nad nami nekaj obstaja, da nekje »nekaj je«, morda premalo pogovarjajo.

Njihovi odgovori so bili v tem primeru nekoliko zmedeni, zastavljali pa so tudi dodatna

vprašanja. Vendarle sem opazila, da se trudijo razmišljati in povezati vsakdanje

življenjske trenutke z odgovorom na zastavljeno vprašanje. Ko smo skušali razčleniti to

vprašanje na drugačen način (vprašali smo jih, ali menijo, da nekdo živi nad nami), so

pričeli drugače razmišljati, a njihovi odgovori so bili bolj skopi in njihovo razmišljanje se

je bolj usmerjalo k moralnosti in pravičnosti. Želeli smo jim zastaviti ontološko vprašanje

o veri v boga, a smo zaradi občutljive problematike vprašanje raje izpustili in jim skušali

na njihov način razložiti pogled na ta drugi svet, v katerem je bilo veliko dobrega,

nepokvarjenega in še nedodelanega. Skozi pogovor smo ugotovili, da so razumeli ta

drugi svet in se navidezno z njim povezali, domišljiji pa so pustili prosto pot. Odgovori so

bili zanimivi, saj so bile njihove misli v trgovinah z igračami, predvsem pa so razmišljali,

kaj vse bi storili, če bi imeli doma zlato gos in harfo.


28

Slika 3: Odgovori, kako otroci iz obeh skupin odgovarjajo na zastavljena vprašanja z

odgovorom da ali ne.

V Sliki 3 smo združili odgovore obeh skupin in razčlenili preglednico, saj lahko le

tako lažje razčlenimo dobljene rezultate. Opazimo lahko, da otroci menijo, da Jakec ni

ravnal pravilno, ko je odnesel nekaj, kar ni bilo njegovega, posekal fižolovo steblo in s

tem povzročil padec velikana, ki se je poškodoval in umrl.

Odgovori na drugo zastavljeno vprašanje so bili podobni prvemu, saj je večina

menila, da drugi svet obstaja. Morda se zdi, da so njihovi odgovori ponavljajoči, a treba

je poudariti, da so po pogovoru in razčlembi vprašanja začeli razmišljati drugače. Kritični

pogled na zastavljeni vprašanji pa je pričel odpirati nova vprašanja in debato.

3.6.2 Spremljanje odgovorov na temeljni vprašanji pri odraslih

Zastavljeni vprašanji smo zastavili še odraslim, njihove odgovore zabeležili in

analizirali, hkrati pa skušali poiskati razlike med odgovori otrok in odraslih pri obeh

zastavljenih temeljnih vprašanjih.

3.6.2.1 Predstavitev dobljenih rezultatov zaposlenih

V Preglednici 17 je predstavitev dobljenih rezultatov zaposlenih.

0

1

2

3

4

5

6

Ali je Jakec ravnal pravilno v vseh

svojih dejanjih?

Ali menite da obstaja drugi svet?

Da

Ne

Da2

Ne2


29

Preglednica 17: Odgovori na zastavljeni vprašanji pri odraslih, zaposlenih v vrtcu

Ali je Jakec ravnal

pravilno v svojih

dejanjih?


drugi svet?

Da Ne Da Ne

Vzg. 1 x x

Vzg. 2 x x

Pom.

vzg. 1

x x

Pom.

vzg. 2

x x

Pom.

vzg. 3

x x

Hišnik x x

Kuharica x x

Slika 4: Odgovori na zastavljeni vprašanji pri odraslih, zaposlenih v vrtcu

Kasneje smo se odločili, da zaradi lažjega razumevanja dobljenih odgovorov na

zastavljeni vprašanji pri zaposlenih njihove celotne odgovore zapišemo.

0

1

2

3

4

5

6

7

Ali je Jakec ravnal pravilno v svojih dejanjih? Ali menite, da obstaja drugi svet?

Da

Ne


30

Preglednica 18: Zapisani odgovori na zastavljeni vprašanji pri odraslih, zaposlenih v

vrtcu

Ali je Jakec ravnal pravilno v svojih

dejanjih?

Ali menite, da obstaja drugi svet?

Vzg. 1 »Strinjam se, da je Jakec pravilno

ravnal pri vseh svojih dejanjih in je vse

predmete, ki jih je našel v gradu pri

velikanu, odnesel s seboj na Zemljo.«

»Verjamem, da obstaja nekje

drugi svet, vendar menim, da ni v

takem izobilju, kot je povedano in

prikazano v predstavljeni

slikanici.«

Vzg. 2 »Ukradel« je predmete, ki niso bili

njegovi, povzročil zmedo, jih odnesel

na Zemljo in si s tem povzročil

prekletstvo, zato menim, da ni ravnal

pravilno.«

»Menim, da nekje nekaj je,

predvsem je to nad nami, nam

kroji usodo, nas usmerja, ampak

kako je le-tam, pa si ne znam

predstavljati. Verjetno je

podobno predstavitvi, kot je v

slikanici, ali pa ne.«

Pom.

vzg. 1

»Jakec je ravnal pravilno, ko je

prinesel posebne darove na Zemljo,

jih želel deliti z ljudmi. Ni hotel biti

sebičen in na Zemlji je želel postaviti

izobilje za vse.«

»Verjamem, da nekje nekaj

obstaja, naš drugi svet, ki je v

izobilju in je odvisen od tega,

koliko ga sam zmanifistiraš, in

odvisno od tega, kaj od njega vse

pričakuješ. Naj bo to bogastvo v

duši ali bogastvo v materialnih

predmetih.«

Pom.

vzg. 2

»Sprejmem dejstvo, da ga je zlato

premamilo, saj ga do tedaj ni poznal,

želel si je spremeniti življenje na bolje.

Upal je na spremembo iz revščine v

izobilje.«

»Drugi svet si sami krojimo vstop

vanj, a tega dejstva ne moremo

spremeniti, da se lahko vrnemo

nazaj, če se s pogoji, ki so tam,

ne strinjamo.«

Pom.

vzg. 3

»Jakčevo dejanje je bilo premišljeno in

premamilo ga je bogastvo, a vseeno

menim, da je ravnal pravilno, kajti do

tedaj je poznal samo revščino,

prineseni predmeti pa bi mu omogočili

boljše razkošno življenje.«

»Nekje nekaj je, kaj pa je to, pa

menim, da bomo šele kasneje

spoznali, ko bo prišel naš čas.«


31

Hišnik »Z odločitvijo, da je nekdo odtujil

nekaj, kar ni njegovega, menim, da

Jakec ni ravnal pravilno, in sem

mnenja, da je kraja kraja. Če ne bi bil

pohlepen in bi mogoče prosil velikana

za del tega bogastva, se mogoče vse

to ne bi zgodilo in bi imeli v drugem

svetu in na Zemlji izobilje.«

»Da, nekje nekaj obstaja, je

dejansko res, kako pa je tam, pa

me za enkrat še ne zanima.«

Kuharica »Jakec je ravnal pravilno, ko je hotel

na Zemlji zlato gos in harfo, saj vsaka

starodavna pravljica skozi zgodbo uči

nauk, ki ga kasneje skozi življenje

vsakodnevno srečujemo in se z njim

rokujemo.«

»Za drugi svet bi dejala, da ga ni.

To je le farsa za nas ljudi, da v

nekaj verjamemo in upamo, da je

tam toliko izobilja, kot v

predstavljeni slikanici.«

3.6.2.2 Interpretacija odgovorov na temeljni vprašanji pri odraslih in primerjava z

odgovori otrok na temeljni vprašanji

Kot lahko vidimo, večina odraslih meni, da je Jakec ravnal pravilno in da drugi svet

obstaja. V slednjem vprašanju se v svojih odgovorih ne razlikujejo bistveno od otrok, pri

prvem pa je razlika nadvse opazna, saj so rezultati ravno obratni.

V tem kratkem podpoglavju bi želeli omeniti predvsem še eno dejstvo, ki nas je dokaj

šokiralo: namreč to, da so odrasli ljudje Jakčeva dejanja odobravali v veliko večji meri

kot otroci. To se nam zdi presenetljivo, saj po navadi (v skladu z očitno neutemeljenimi

stereotipi) menimo, da otroci razmišljajo bolj sebično in posledično bolj nemoralno. A

naša majhna raziskava je navrgla ravno obratne rezultate. To dejstvo se nam zdi zelo

pomenljivo in prepričani smo, da bi ga veljalo v nadaljevanju bolj temeljito proučiti in

pogledati, ali je naš primer izjema ali pa se ta vzorec odgovorov ponavlja tudi v širši

populaciji.


32

4 REFLEKSIJA

Otroci ob branju pravljic in gledanju različnih risank spoznavajo tudi nerealni ali

»drugi svet«, se vanj mnogokrat vživijo in poistovetijo z glavnimi junaki. Da bi rešili

zagato z gosko, ki nosi zlata jajca, in zlato harfo, smo skušali poiskati prispodobo v

vsakdanjem življenju, a je žal nismo našli. Ugotovili smo, da bi ju lahko primerjali s

Sokratom in privrženci sofistov. »Gos, ki nosi zlata jajca«, je Sokrat, ki ima svoje mnenje

in znanje, mi, ki ga skušamo prepričati, da je v zmoti in da slabo vidi, saj v vsakdanjem

življenju ni »gosi z zlatimi jajci«, bi pa sledili privržencem sofistov, čeprav nekje v ozadju

našega mišljenja vendarle vemo, da so lahko tudi nekje »gosi z zlatimi jajci« in ne samo

v pravljici.

V odgovorih so se otroci dopolnjevali in se v nekaterih rečeh popolnoma strinjali,

sledili drugim v besedah, v nekaterih pa bili kritični. Vsi otroci niso sodelovali v vseh

zastavljenih vprašanjih. Nekateri sploh niso želeli odgovarjati ali se pridružiti

izmenjavanju mnenj ali pa so tiho molčali. Drugi pa so želeli svoje ideje in mnenja izraziti

z glasnim govorjenjem in tako preglasiti druge. Otroci iz druge skupine oz. starejši otroci

so bili kljub bogatejšemu besednemu zakladu in razmišljanju z odgovori skopi in jih naša

vprašanja niso prevzela ali pa jih niso zanimala kljub spodbujanju, naj odgovarjajo in

nam pomagajo, da bomo bolje razumeli pomen pravljice in vse te male skrivnosti. Vendar

so bili podani odgovori bolj odkriti, bolj predvidljivi glede na realni svet in okolico.

Odgovori odraslih so se med seboj ponavljali, predvsem so vsi bili mnenja, da »nekje

nekaj je«, vendar odgovoriti na to vprašanje niso znali. Ravno zaradi tega smo sklepali,

da H2 (»Odgovori otrok na zastavljena vprašanja bodo bolj raznoliki kot odgovori

odraslih«) drži, saj so bili odgovori otrok dejansko pestrejši od odgovorov odraslih. Kot

smo nakazali že prej, bi vzrok za »monotono« odgovarjanje odraslih v skladu z

Matthewsovo idejo lahko iskali v vsakdanjosti življenja odraslih, ki se je pogosto

primorano prilagoditi rutini. Morda gre razlog iskati tudi v strahu odraslih, da se bo njihov

»svet podrl«, če bodo zastavljali takšna vprašanja, ki lahko v temelju spremenijo njihov

pogled na svet. Seveda so to zgolj hipoteze, ki bi jih veljalo pretresti v kakšni bodoči

raziskavi, podkrepljeni še z drugimi študijami.

Že v samem začetku smo omenili, da avtorica živi na kulturno mešanem območju,

z različnimi verami, kjer se mešajo različni običaji in navade. Ko smo zastavljali vprašanje

o »drugem svetu«, smo pričakovali bolj »verske« odgovore, a smo seveda sprejeli tudi

te, ki se niso navezovali na religiozno ozadje. Gotovo lahko rečemo, da je bila avtorica

nad odgovori presenečena, saj je pričakovala nekaj drugega. Otroci niso odgovarjali

naučeno, pa čeprav so doma morda že prisostvovali pogovorom o tovrstnih vsebinah.


33

Skozi izvajanje naloge smo tako ugotovili, da so se predšolski otroci zmožni

smiselno posvetiti filozofskemu pogovoru, ki pa ga popestrijo s prepuščanjem domišljiji

in sanjarjenju, s poistovetenjem z glavnimi junaki, v katerih iščejo tudi idole in vzgled za

reševanje nastalih težav. S tem smo potrdili prvo hipotezo, in sicer da so otroci sposobni

samostojnega in izvirnega premisleka o filozofskih problemih. Za odrasle pa se je

izkazalo, da zaradi že omenjenih potencialnih razlogov na vprašanja filozofske narave

pogosto odgovarjajo rutinsko in predvidljivo.

Izziv znanja in lastnega mnenja je najlažje razumeti z diskusijo in glasno izrečeno

besedo. Otroci, ki se še razvijajo in srkajo znanje kot goba, lažje izražajo lastno mišljenje

in zato jih je tudi lažje postavljati pred težka izzivalna vprašanja. Po premisleku smo se

odločili, da bomo naslednjič stopili na še »višjo raven« učenja in iskanja razumevanja ter

otroke postavili še pred težjo nalogo in jim prebrali pravljico Peter Klepec ter skušali z

njimi odpreti debatni krožek oz. diskusijo na temo božanstva.


34

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

V teoretičnem delu naloge smo najprej opisali pomen in izvor filozofije, njen vpliv na

okolico, hkrati pa tudi njen vpliv na razvoj otroka. Skušali smo tudi podati teoretske

temelje za našo predpostavko, da so se otroci zmožni smiselno vključiti v pogovor o

temah, ki so filozofske narave.

V praktičnem delu diplomske naloge smo zato predšolskim otrokom različnih starosti

in odraslim sodelavcem zastavljali vprašanja, ki so bila za njih mogoče uganka ali

preprosta šala, a so z veseljem sodelovali. Deklice in dečki ter odrasli sodelujoči so se z

veseljem odzvali povabilu za sodelovanje pri poslušanju, odgovarjanju in komentiranju.

Na podlagi primerjave odgovorov otrok in odraslih na vprašanja filozofskega tipa ob

branju zgodbice smo pokazali, da so odgovori otrok pestrejši in bolj raznoliki kot odgovori

odraslih. Na podlagi te pestrosti smo – v skladu z Matthewsovo teorijo – sklepali, da so

otroci sposobni izvirnega in samostojnega razmišljanja o filozofskih temah. Po drugi

strani se je z otroki bilo zanimivo pogovarjati o vsebini pravljice, iz česar izhaja, da je

možen smiseln pogovor z otroki o vsebinah, ki tradicionalno spadajo v ontologijo (tj.

pomembno filozofsko poddisciplino, ki se sprašuje o naravi sveta in realnosti) in na

področje etike.


35

6 LITERATURA IN VIRI

Deleuze, G. in Guattari, F. (1999). Kaj je filozofija? Ljubljana: CIP.

Dupre, B. (2011). Serija 50 največjih idej: Filozofija, najpomembnejša dognanja

človeštva. Maribor: VIDEOTOP.

Mandler, J. M. in McDonough, L. (1993). Concept formation in infancy. Cognitive

Development (59), 307–335.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut filozofske fakultete.

Matthews, G. B. (2007). Filozofija in otrok. FNM: filozofska revija za učitelje filozofije,

dijake in študente (3), 79–80.

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F. in Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije.

Ljubljana: Cankarjeva založba.

Patience, J. (1994). Jakec in fižolovo steblo. Radovljica: DIDAKTA.

Piaget, J.(1929). The childs conception of the world. London:Routledge in Kegan Paul,

str. 293.

Šimenc, M., Hladnik, A., Dačić, M., Pisk, J., Štempihar. M., Cvek, S., Baškarad, S.,

Kalan, V., Kobe, Z. in Komel, D. (2011). Filozofija. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Wellman, H. M. (1990). The childs theory of mind. Cambridge, MA: MIT Press.

UP PeF - Diana Kesič - 26. 6. 2015 · 2015-12-04 · podali v pogovoru po branju zgodbice, smo...

Documents

Transcript of UP PeF - Diana Kesič - 26. 6. 2015 · 2015-12-04 · podali v pogovoru po branju zgodbice, smo...