UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Maribor, avgust 2010

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA FAKULTETE ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

UNIVERZE V MARIBORU

BUSINESS ENVIRONMENT ANALYSIS OF FACULTY OF AGRICULTURE AND LIFE SCIENCES, UNIVERSITY OF MARIBOR

Kandidatka: Alenka Kolar Študentka rednega študija Številka indeksa: 81654741 Program: Visokošolski strokovni Študijska usmeritev: Podjetništvo Mentorica: Doc. dr. Ksenja Pušnik Študijsko leto: 2009/2010

Maribor, avgust 2010

iii  

  

Predgovor

Poslovno okolje se še nikoli ni spreminjalo s tako intenzivnostjo, kot se to dogaja prav v zadnjih nekaj letih. Današnja podjetja so se znašla sredi revolucionarne preobrazbe. Vpliv informacijske dobe je zato še toliko bolj revolucionaren tako za storitvena, kot tudi za industrijska podjetja. V času, ko se živilskopredelovalna industrija (ŽPI) spopada z dejstvom, da se zaradi propada številnih podjetij in splošne gospodarske krize čedalje več Slovencev usmerja v nakupovanje cenejše hrane, ki prihaja od vsepovsod, je prav gotovo nujno spodbujati domačo proizvodnjo in z njo povezano samooskrbo prav zaradi zagotavljanja trajnostnega celovitega razvoja. S tem bi ohranjali delovna mesta v ŽPI, pospeševali prodajo slovenskih živilskih izdelkov, ozavestili potrošnike o prednostih domačih kakovostnih izdelkov in povečali učinkovitost delovanja celotne agroživilske verige. Razlog za preučitev in celovito analizo poslovnega okolja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je torej jasen, saj je za izhod iz gospodarske krize v osnovi nujno potrebno strokovno znanje usposobljenih sodelavcev, ki ga diplomanti omenjene fakultete lahko s pridom uporabljajo v različnih organizacijah, ki so povezane s kmetijstvom, in doma. Analiza poslovnega okolja podjetja ali organizacije je sestavni del strateškega načrtovanja. Prav strateško načrtovanje je ena od sestavin strateškega upravljanja, ki vključuje tudi postavitev strateških ciljev. Zraven metodološkega dela diplomskega seminarja, ki predstavlja pregled literature s področja opredelitev poslovnega okolja podjetja, bom preučila analizo dejavnikov širšega zunanjega okolja fakultete, med katere sodijo dejavniki političnega, ekonomskega, socialno-kulturnega, tehnološkega, okoljskega in pravnega okolja. V analizo ožjega zunanjega okolja bom vključila obstoječo in potencialno konkurenco, preučila bom tudi pogajalsko moč kupcev in dobaviteljev. V notranje okolje fakultete bom vključila analizo interesnih skupin in analizo poslovanja fakultete. Analiza industrijskega podjetja je v primerjavi z analizo storitvene dejavnosti-izobraževanja kot dela kvartarnega sektorja veliko bolj preprosta in pregledna, kar je potrebno upoštevati pri omejitvah analize poslovnega okolja. Posebna zahvala ob nastajanju dela diplomskega seminarja velja mentorici, prof. doc. dr. Ksenji Pušnik, za mentorstvo in strokovno pomoč ter pomočnici tajnice fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ob izvajanju intervjuja.

iv  

  

KAZALO VSEBINE: 

1.  UVOD  1 

1.1  OPREDELITEV PROBLEMA  1 1.2  NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA  2 1.3  METODOLOGIJA RAZISKAVE  2 

2.  OPREDELITEV POSLOVNEGA OKOLJA PODJETJA  4 

2.1  OPREDELITEV ZUNANJEGA POSLOVNEGA OKOLJA PODJETJA  4 2.2  ANALIZA ŠIRŠEGA ZUNANJEGA OKOLJA PODJETJA  7 2.3  ANALIZA OKOLJA DELOVANJA PODJETJA  9 

3.  PREDSTAVITEV FAKULTETE ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE  10 

3.1  POSLANSTVO IN VIZIJA FAKULTETE  12 3.2  ORGANIZACIJSKA STRUKTURA  13 

4.  ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA FAKULTETE ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE  16 

4.1  OPREDELITEV PRODUKTNEGA IN GEOGRAFSKEGA TRGA  16 4.2  ANALIZA ŠIRŠEGA ZUNANJEGA OKOLJA  16 4.2.1  POLITIČNO – PRAVNO OKOLJE  17 4.2.2  SOCIALNO‐KULTURNO OKOLJE  19 4.2.3  TEHNOLOŠKO OKOLJE  20 4.2.4  OKOLJSKO OKOLJE  21 4.3  ANALIZA OŽJEGA ZUNANJEGA OKOLJA  22 4.3.1  OBSTOJEČA KONKURENCA  25 4.3.2  POTENCIALNA KONKURENCA  25 4.3.3  POGAJALSKA MOČ KUPCEV  25 4.3.4  POGAJALSKA MOČ DOBAVITELJEV  25 4.3.5  NEVARNOST SUBSTITUTOV  25 4.4  ANALIZA NOTRANJEGA OKOLJA  25 4.4.1  ANALIZA POSLOVANJA  27 4.4.2  ANALIZA INTERESNIH SKUPIN  27 4.4.3  ANALIZA INTERESOV ŠTUDENTOV  30 4.5  CELOVITA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA  33 4.5.1  PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI  33 4.5.2  PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI  34 4.6  UGOTOVITVE ANALIZE  35 

5.  IZHODIŠČA ZA STRATEŠKI RAZMISLEK  36 

6.  SKLEP  37 

v  

  

7.  POVZETEK  39 

ABSTRACT  40 

8.  LITERATURA  41 

9.  SEZNAM VIROV  42 

PRILOGE:  1 

KAZALO SLIK: 

Slika 1: Delitev poslovnega okolja podjetja ____________________________________________________ 4 Slika 2: Okoljske spremenljivke _____________________________________________________________ 5 Slika 3: Zunanje poslovno okolje podjetja _____________________________________________________ 6 Slika 4: Poslovno okolje podjetja ____________________________________________________________ 7 Slika 5: FKBV danes _____________________________________________________________________ 11 Slika 6: Organigram FKBV _______________________________________________________________ 13 Slika 7: PESTEL analiza za FKBV __________________________________________________________ 22 Slika 8: Diplomanti terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja in spolu  __________________ 23 Slika 9: Porterjev model konkurence v panogi: Dejavniki konkurenčnosti podjetja ___________________ 24 Slika 10: SWOT matrika __________________________________________________________________ 33  KAZALO TABEL: 

Tabela 1: PEST analiza ___________________________________________________________________ 8 Tabela 2: Zaposleni na FKBV _____________________________________________________________ 15 Tabela 3: Politično pravni dejavniki okolja organizacije FKBV ___________________________________ 18 Tabela 4: Ekonomski dejavniki okolja organizacije FKBV _______________________________________ 19 Tabela 5: Socio-kulturni dejavniki okolja organizacije FKBV ____________________________________ 20 Tabela 6: Tehnološki dejavniki okolja organizacije  ____________________________________________ 20 Tabela 7: Okoljski dejavniki okolja organizacije FKBV _________________________________________ 21 Tabela 8: Vpis na FKBV po posameznih letih _________________________________________________ 26 Tabela 9: Število diplomantov, magistrantov in doktorandov na FKBV po letih ______________________ 26 Tabela 10: Analiza Porterjevega modela konkurence primarnih interesnih skupin FKBV  ______________ 27 Tabela 11: Matrika moči/interesa FKBV _____________________________________________________ 29  KAZALO PRILOG: 

PRILOGA 1: Anketa med študenti FKBV .......................................................................................................... 1 PRILOGA 2: Bilanca stanja FKBV .................................................................................................................. 3 PRILOGA 3: Bilanca stanja BF ........................................................................................................................ 4  

SEZNAM KRATIC:

FKBV- Fakulteta za Kmetijstvo in biosistemske vede UM- Univerza v Mariboru UL- Univerza v Ljubljani

vi  

  

BF- Biotehniška fakulteta RMŠ- Nadškofija Maribor KGZS- Kmetijsko gozdarski zavod Slovenje UKC- Univerzitetni kmetijski center MKGP- Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ŽPI- Živilskopredelovalna industrija

1  

  

1. UVOD 

1.1  Opredelitev problema  Človek gospodari že od davnine. Skozi zgodovino se je gospodarjenje spreminjalo, vendar se je njegovo bistvo ohranjalo. Ker je danes na voljo vedno manj dobrin za zadovoljevanje potreb ljudi, bo potrebno omejenost dobrin zmanjšati. Človek pa to že vseskozi počne z dejavnostjo, ki ji pravimo proces gospodarjenja (Pučko 2005, 2). Globalizem je posegel tudi v branžo kmetijstva, ki pa je v sled tega postalo zelo nepomembno in izkoriščeno. Zavedati se moramo, da bo problem hrane v naslednjih desetletjih postal ne le nacionalni, temveč tudi globalni problem. Zato bi bilo vsekakor pomembno, da bi se pravočasno seznanili in naučili, kako pomembno je pridelati zdravo hrano. Dejstvo je namreč, da lahko npr. argentinski kmet pridela hrano z bistveno nižjimi stroški kot ostali, saj njegova proizvodnja ni obremenjena z dajatvami in visokimi stroški dela. Kmetovalec danes izgublja svojo identiteto in ne utegne pokrivati stroškov, ki vzporedno nastajajo pri njegovem poslanstvu. Z njim pa se odraža tudi karierno odločanje mladih za svojo prihodnost. Zelo pomemben razlog za izgubljanje pomena kmetijstva je tudi zaničevalni odnos do kmeta in do njegovega dela. Omenjena dejstva vplivajo na to, da se vse manj mladih odloča za izobraževanje na področju kmetijstva in s tem za poklicno v kmetijstvu. Posledično se visokošolske ustanove v Sloveniji v zadnjih letih soočajo z vse manjšim vpisom v programe kmetijstva, zaradi česar so pred odločitvijo, ali krčiti obsege študijskih programov na tem področju ali pa jih še nadalje razvijati. Manjši vpis namreč vpliva na manjšo učinkovitost ustanov in odliv kakovostnega kadra ter posledično negativno na poslovni rezultat tovrstnih visokošolskih ustanov. Z omenjenimi težavami se sooča tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (v nadaljevanju FKBV UM), pa tudi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki ponuja podoben program. Vse bolj pa FKBV UM postajajo konkurenčne tudi tiste srednje kmetijske šole, ki lahko v skladu z zakonodajo nudijo višješolske strokovne programe. Tako lahko dijaki nadaljujejo izobraževanje na obstoječi ustanovi. Zaradi omenjenih dejavnikov bo morala FKBV UM odgovoriti na vprašanje, kako se uspešno soočiti z omenjenimi izzivi iz okolja. Da bi lahko odgovorila na to vprašanje, bo morala najprej temeljito proučiti svoje zunanje in notranje okolje, saj bo lahko le na ta način identificirala svoje prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki nastajajo v njenem zunanjem okolju.    

2  

  

1.2  Namen in cilji diplomskega dela  Cilj diplomskega seminarja je opredeliti izhodišča za strateški razmislek o prihodnjem razvoju FKBV UM. V ta namen bom v diplomskem seminarju na teoretičnih in praktičnih osnovah analizirala dejavnike iz zunanjega in notranjega okolja fakultete ter na tej osnovi opredelila in izpostavila nekatere priložnosti in nevarnosti kot tudi prednosti in slabosti, ki izhajajo tako iz zunanjega kot notranjega okolja fakultete. Analiza poslovnega okolja je namreč sestavni del strateškega načrtovanja, ki je ena od sestavin strateškega upravljanja in vključuje med drugim tudi postavitev strateških ciljev (Pušnik 2010, 4). Proučila bom dejavnike širšega zunanjega okolja fakultete, med katere sodijo dejavniki političnega, ekonomskega, socialno-kulturnega, tehnološkega, okoljskega in pravnega okolja. (Pušnik 2010, 6-8). V analizo ožjega zunanjega okolja bom vključila obstoječo in potencialno konkurenco, preučila bom tudi pogajalsko moč tako kupcev kot tudi dobaviteljev. V notranje okolje fakultete pa bom vključila analizo interesnih skupin in analizo poslovanja fakultete. Pri analizi poslovnega okolja FKBV UM bom posebno pozornost posvetila vprašanju, zakaj se vse manj mladih odloča za študij kmetijstva. Na osnovi odgovora na vprašanje bom poskušala poiskati rešitve za povečanje vpisa na FKBV UM. V diplomskem seminarju bom preverila naslednje tri osnovne teze:

T1: Širše zunanje okolje v Sloveniji postavlja visokošolske zavode na področju kmetijstva pred izziv, kako uspešno poslovati tudi v prihodnje.

T2: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izgublja

konkurenčen položaj na trgu v Sloveniji.

T3: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ima prednosti in priložnosti, ki jih lahko z ustrezno strategijo izkoristi za povečanje konkurenčnosti.

 

1.3  Metodologija raziskave  Pri izdelavi diplomskega seminarja bom uporabila naslednje pristope raziskovanja in zbiranja podatkov: širše zunanje okolje fakultete bom preučila s pomočjo politično-pravnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških smernic, ki vplivajo predvsem na poslovni uspeh podjetja in na sprejemanje odločitev. Na zunanje okolje praviloma organizacija na kratek rok nima večjega vpliva. Vključila bom tudi analizo poslovanja potencialnega konkurenta FKBV, to je Biotehniška fakulteta v Ljubljani. V notranje okolje fakultete bom vključila analizo interesnih skupin in analizo poslovanja fakultete.

3  

  

Uporabila bom teoretično raziskovanje (pregledovanje literature, statističnih virov in publikacij ter znanstveno literaturo), s katerimi bom pridobila predvsem sekundarne podatke, praktično – terensko raziskovanje pa bom opravila z intervjujem mag. Natalije Špec, tajnice FKBV, in anketiranjem študentov fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede). S slednjim bom tako pridobila primarne podatke za analizo. Diplomski seminar je vsebinsko sestavljen iz dveh delov. V prvem delu bom na osnovi pregleda teoretične literature opredelila poslovno okolje podjetja ter prikazala povezavo med analizo poslovnega okolja podjetja in strateškim menedžmentom. V drugem delu bom s pomočjo v praksi uveljavljenih orodij analizirala zunanje in notranje okolje FKBV UM. Na osnovi analize ožjega zunanjega okolja bom opredelila konkurente fakulteti. Na osnovi analize širšega zunanjega okolja pa bom s pomočjo PESTEL analize opredelila ekonomske in socio-kulturne dejavnike, tehnološke dejavnike, okoljske in pravne ter politične dejavnike, ki zavezujejo fakulteto.

4  

  

2. OPREDELITEV POSLOVNEGA OKOLJA PODJETJA   Analiza poslovnega okolja podjetja je ena izmed pomembnejših sestavin strateškega menedžmenta v podjetju (Jaklič 2009, 296). Prav tako pogosto vpliva na postavitev pravih strateških ciljev podjetja ali organizacije. Da lahko vodstvo podjetja oblikuje strategije in postavi dobre strateške cilje, mora pridobiti informacije o samem stanju podjetja oz. organizacije. Za učinkovito strateško odločanje in načrtovanje potrebuje organizacija ali podjetje tudi informacije o stanju oziroma o dogajanju v širšem in ožjem okolju podjetja (Slika 1). Slika 1: Delitev poslovnega okolja podjetja

Vir: Jaklič 2005, 3

 2.1  Opredelitev zunanjega poslovnega okolja podjetja  Različni avtorji zunanje okolje različno opredeljujejo, čeprav med njimi ni bistvenih vsebinskih razlik. Kotler (1996, 79) namesto izraza širše zunanje okolje uporablja izraz makro okolje, namesto okolja delovanja pa mikro okolje (Slika 1). Hunger in Wheelen (1996, 7-10) pa zunanje okolje delita na družbeno okolje in pa okolje delovanja. Po Jakliču (2009, 5) delimo poslovno okolje podjetja na zunanje in notranje okolje. Zunanje okolje predstavljajo spremenljivke zunaj podjetja, na katere podjetje na kratek rok nima večjega vpliva. Notranje okolje pa predstavljajo spremenljivke znotraj podjetja. Zunanje okolje delimo na širše zunanje okolje in okolje delovanja podjetja.

ŠIRŠE ZUNANJE OKOLJE - ekonomsko - politično- pravno - tehnološko - kulturno - naravno

OKOLJE DELOVANJA  

Analiza in odnos do panožnega

Analiza in odnos do institucij kot vzorcev

Analiza in odnos do državne

Analiza in ravnanje z interesnimi skupinami (izven panožnega

NOTRANJE OKOLJE - narava in organizacija - kultura

5  

  

Širše zunanje okolje vključuje bolj splošne ekonomske, politično ravne, tehnološke, kulturne in naravne dejavnike, ki na podjetje vplivajo posredno in običajno bolj dolgoročno (Jaklič 2005, 1). Pučko (2003, 119-122) pravi, da pri ocenjevanju okolja kaže poskusiti izluščiti ključne razvoje v najširšem okolju podjetja v prihodnosti. Zatem je smiselno oceniti še ožje ciljno okolje podjetja oziroma organizacije. Ocenjevanje ciljnega okolja mora vsebovati vsaj ocenjevanje privlačnosti panoge, v kateri je podjetje, in analizo trga podjetja. Ožje okolje organizacije je mogoče povezovati s panogo, v kateri je podjetje ali organizacija. Panoga je v strateškem smislu tudi prodajni trg konkurentov v panogi, zato kaže ocenjevanje ciljnega okolja naravnati na ocenjevanje privlačnosti panoge, v kateri organizacija deluje, ter na analizo prodajnega trga. Družbeno okolje sestavljajo bolj splošne sile, ki neposredno ne vplivajo na konkurenčne aktivnosti podjetja, temveč vplivajo na dolgoročne poslovne odločitve. V okolje delovanja podjetja so uvrščeni elementi ali skupine elementov, ki neposredno vplivajo na delovanje podjetja in obratno (Slika 2). V to skupino sil sodijo delničarji, vlada, dobavitelji, lokalna skupnost, konkurenti, kupci, upniki, delavski sindikati, interesne skupine in združenja delodajalcev (Thomas, Wheelen in Hunger 2000, 10). Slika 2: Okoljske spremenljivke

Družbeno okolje Sociološko- kulturne Gospodarske sile sile Tehnološke sile Politično-pravne sile Vir: Thomas, Wheelen in Hunger 2000, 10

Ciljno okolje (panoga) Delničarji Dobavitelji Vlada Zaposleni Posebne n Sindikati

inter. skup. .

Kupci Konkurenti Upniki Trg združenja

Lokalne skupnosti

Notranje okolje Struktura Kultura

Viri

6  

  

Zunanje okolje vključuje bolj splošne spremenljivke, ki pa na podjetje vplivajo neposredno in običajno tudi bolj dolgoročno. Hoskinsson, Hitt in Ireland (2000, 68) zunanje okolje podjetja razdelijo na tri ključna področja. To so splošno, panožno in konkurenčno okolje. Splošno okolje sestavljajo elementi širše družbe, le-ti vplivajo na panogo znotraj nje. Razdelimo jih v šest segmentov okolja (Slika 3). Celovito poznavanje zunanjega in notranjega okolja podjetja je ključno za razumevanje sedanjega in napovedovanje njegovega bodočega poslovanja. Uspešna podjetja in organizacije zbirajo informacije, ki so potrebne za razumevanje vsakega od segmentov poslovnega okolja, in na podlagi tega izbirajo primerne poslovne strategije (Hoskinsson, Hitt, Ireland 2000, 69-70). Slika 3: Zunanje poslovno okolje podjetja

Vir: Hoskinsson, Hitt, Ireland 2000, 68.

Panoga Nevarnost novih vstopov

Pogajalska moč dobaviteljev Pogajalska moč kupcev

Možnost pojava substitutov Intenzivnost konkurence

Konkurenti

Ekonomsko 

Sociološko‐kulturno 

Globalno 

Tehnološko 

Demografsko 

Politično/pravno 

7  

  

KONTEKSTUALNO OKOLJE

   TRANSAKCIJSKO OKOLJE 

PODJETJE

2.2  Analiza širšega zunanjega okolja podjetja  Kontekstno okolje vključuje splošne in specifične politično-pravne, ekonomske, socio-kulturne ter tehnološke dejavnike. Elemente, ki podjetju predstavljajo neposredno okolje delovanja in se vežejo na organizacijo trgov, na katerih podjetje deluje, pa predstavlja transakcijsko okolje podjetja. Pri njegovem preučevanju si najpogosteje pomagamo z razširjenim modelom »Petih silnic«. Tako kontekstno kot tudi transakcijsko okolje (Slika 4) za podjetje predstavljata poslovni ekosistem, v katerem podjetje deluje oziroma se razvija (Jaklič 2009, 6).   Slika 4: Poslovno okolje podjetja

 

 

 

      poslovni ekosistem Vir: Jaklič 2009, 7

 

Hočevar et. al (2003, 18-20) opredeljujejo elemente iz širšega poslovnega okolja, ki vplivajo na dogajanje v ožjem poslovnem okolju podjetja, in ga opredelimo s panogo, kupci, dobavitelji ter z institucijami kot vzorce obnašanja. Z mikroekonomsko oz. industrijsko politiko države kot tudi z drugimi interesnimi skupinami v podjetju in tudi na podjetje opredeljujejo, kateri od teh elementov so najpomembnejši danes in kateri bodo v prihodnje. Pri analizi kontekstnega okolja najpogosteje uporabljamo PEST analizo za proučevanje širšega poslovnega okolja podjetja oziroma politično-pravne, ekonomske, sociološko-kulturne in pa tehnološke smernice ter dogajanja, ki vplivajo na sprejemanje odločitev in poslovni uspeh podjetja.  

8  

  

Tabela 1: PEST analiza

Politično pravni elementi: - zakonodaja za varovanje konkurence - zakoni in standardi zaščite okolja - davčna politika - zunanjetrgovinska regulativa - delovna zakonodaja - stabilnost vlade, itd.

Ekonomski elementi: - trendi v BDP, splošni ravni cen in zaposlenosti (tudi razpoložljiv dohodek prebivalcev, poslovni cikli,…) - makroekonomska politika - mikroekonomska politika (industrijska politika, financiranje…), itd.

Socio-kulturni elementi: - populacijska gibanja (demografija) - delitev dohodka, potrošništvo - družbena mobilnost - spremembe v življenjskem stilu - odnos do dela in prostega časa (tudi siva ekonomija, status in vloga menedžerjev,…) - izobraženost, itd.

Tehnološki elementi: - politika na področju raziskav in razvoja (tehnološka politika) - odnos vlade in gospodarstva do tehnologije - nova odkritja - hitrost prenosa tehnologije - hitrost zastarevanja tehnologije, itd.

Vir: Jaklič 2009, 6

V analizo se vključujejo še drugi dejavniki okolja organizacije, ki jih proučujemo s PESTEL analizo. Pestel analiza vključuje zraven dejavnikov PEST analize (Tabela 1) še dejavnike okolja in okoljske dejavnike. Politični dejavniki izhajajo iz sprememb zakonov in regulative. So rezultat političnega razvoja v družbi in pomembno vplivajo na menedžerje in podjetja. Politični procesi oblikujejo zakone v družbi, omejujejo delovanje podjetij in menedžerjev. S tem pa lahko ustvarjajo tako priložnosti kot tudi nevarnosti (Močnik 2005, 51). Tehnološki napredek je eden ključnih dejavnikov razvoja in nastanka novih trgov in preoblikovanja obstoječih. Ni le zunanji dejavnik, ampak eden od vzvodov rasti mednarodne konkurence med podjetji - organizacijami, zato vpliva na razvoj in usmerjenost mednarodnih strategij podjetij. Tehnološke spremembe in napredek, ki temeljijo na inovacijah, korenito posegajo v načine izvajanja vseh poslovnih funkcij podjetja - organizacije, hkrati pa nenehno vplivajo na družbo kot celoto, njen razvoj in razvoj gospodarstev. Ustrezno privzemanje tehnoloških novosti je za organizacijo, delujoče na mednarodnih trgih, nujno, saj z njimi enakovredno konkurenčno deluje, lahko pa tudi krepi svoje prednosti (Brenčič, Hrastelj 2003, 59).

9  

  

2.3  Analiza okolja delovanja podjetja  Poslovno okolje podjetja v ožjem pomenu besede oblikujejo dejavniki, ki so neposredno vezani na poslovanje in neposredno vplivajo na privlačnost trga. Privlačnost trga zavisi od konkurenčnosti podjetja ali organizacije na določenem trgu. Konkurenčnost se poraja zaradi neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, to pomeni, da prihaja do tržnega neravnovesja med proizvodi in storitvami, ki jih na trgu ponujamo, ter med željami in potrebami strank (Vidic 2000, 66). Po Rozmanu (1993, 116) predvidevanje konkurence vključuje opredelitev konkurentov in opredelitev njihovih značilnosti, in s tem povezanih njihovih prednosti in pomanjkljivosti. Rebernik (1997, 335) navaja, da je konkurenčna prednost tista prednost, ki jo ima podjetje oziroma organizacije in omogoča, da posluje bolje od konkurentov. Mnogi menedžerji so prepričani, da vedo, kdo so njihovi konkurenti. Prepričani so tudi, da o njih kar veliko vedo. Vendar pa kaže, da le malo organizacij posveča potreben čas in energijo podrobnemu spoznavanju svojih konkurentov. Če poznamo svojega sovražnika, nam lahko tudi pomaga, še posebej, če lahko predvidimo strateške poteze, ki jih utegne potegniti konkurenca. Sistematičen pregled konkurentov in njihovih strategij lahko poglobi razumevanje rivalstva znotraj panoge (Bowman 1994, 51). Konkurenčna strategija mora izhajati iz razumevanja prefinjene strukture industrije in kako se spreminja. V vsaki industriji je konkurenčna prednost podjetij v globalnih panogah. Po Porterju (1993, 35) je rivalstvo med obstoječimi konkurenti razdeljeno na pet silnic. 1. nevarnost novih udeležencev, 2. zdravljenje nadomestnih proizvodov ali storitev, 3. pogajalsko moč dobaviteljev, 4. pogajalsko moč kupcev in 5. rivalstvo med obstoječimi konkurenti. Moč vsakega od petih konkurenčnih sil je odvisna od strukture industrije oziroma organizacije, ali osnove tehnične značilnosti industrije. Moč petih sil se razlikuje od industrije do industrije (organizacije) in določa dolgoročno donosnost posamezne organizacije. Pet konkurenčnih sil določi donosnost industrije, saj si oblike cene podjetja lahko zaračunajo stroške, ki jih morajo nositi, in naložb, potrebnih, da tekmujejo v industriji. Moč vsakega od petih konkurenčnih sil je odvisna tudi od strukture industrije, organizacije ali temeljnih ekonomskih in tehničnih značilnosti industrije. Konkurenti so druga podjetja, s katerimi podjetja (organizacije) tekmujejo pri svojih odjemalcih oz. pri svojih dobaviteljih. Podjetja uporabljajo različne načine v borbi za svoje pozicije na trgu. Intenzivnost soočenja s konkurenti je po Vidicu (2000, 69) odvisna od: stopnje rasti prodaje, možnosti za diferenciacijo proizvodov in storitev, fiksnih stroškov ter ovir pri izhodu iz panoge. Vstopne ovire so stroški, ki jih imajo podjetja in organizacije, ki vstopajo na trg. Dejavnikov, ki predstavljajo ovire za vstop, je več. Med njimi so najpomembnejši ekonomija obsega, vladna politika, absolutna prednost v stroških in višina potrebnega kapitala (Močnik 2004, 22-25).

10  

  

3. PREDSTAVITEV  FAKULTETE  ZA  KMETIJSTVO  IN BIOSISTEMSKE VEDE 

 Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede je članica Univerze v Mariboru. Ustanovljena je bila 24. junija 1960 (Uradni list LRS, št. 23/60) kot Višja agronomska šola (Berčič 2005, 10). Dobila je svoje prostore v stavbi Srednje kmetijske šole, kjer so na tamkajšnjem posestvu študentje opravljali tudi prakso. Dobra tri desetletja kasneje je šola od državnega Sklada kmetijskih zemljišč dobila v najem posestvo Pohorski dvor. Posestvo FKBV v celoti obsega 395 ha. Od tega je 60 ha njivskih površin, 22 ha površin travnikov in pašnikov. 55 ha obsega sadovnjak, vinograd pa 18 ha. Gozd obsega v celoti 240 ha površin. Od takrat je šola na posestvu opravila vrsto investicij. Na delu posestva so z veliko prizadevnostjo prof. dr. Božidarja Kranjčiča uredili tudi botanični vrt. Leta 1995 je Senat Univerze v Mariboru soglasno predlagal uvedbo postopka za preoblikovanje Visoke kmetijske šole v Fakulteto za kmetijstvo (FKBV 2010, 12). Dolgoletna nerazumevanja za prostorske težave fakultete na lokalni in državni ravni je bila prekinjena leta 2004, ko je bilo poslopje ob Vrbanski ulici v postopku denacionalizacije vrnjeno RMŠ Maribor (nadškofija Maribor). Takšna odločitev je bila za fakulteto dobrodošla, saj so že preučevanja razvojnih možnostih iz 90-ih let pokazala, da kmetijsko šolstvo prav gotovo ne bo več sodilo na zaščiteno območje pod Kalvarijo. Prav zaradi omenjenega prostora, vodne oskrbe mesta in preteče urbanizacije v naslednjih desetletjih. Po odločitvi o izselitvi iz poslopja pod Kalvarijo je bilo precej dilem, kje izbrati ustrezno novo lokacijo fakultete. Po vseh kriterijih, ki so jih upoštevali (dovolj prostora za realizacijo sedanjih potreb za prostorski razvoj v prihodnosti, bližina kmetijske učne in raziskovalne površine), se je že zaradi uspešno delujočega Univerzitetnega kmetijskega centra na Pohorskem dvoru kot daleč najprimernejša pokazala lokacija v Pivoli v občini Hoče-Slivnica v kompleksu gradu Hompoš (Berčič 2008, 6-7). Naložba ureditve novih prostorov je bila vredna okrog 13,5 milijona €. S selitvijo na Pohorski dvor je fakulteta pridobila 5800 kvadratnih metrov površin, ki jih uporablja okrog 700 študentov in 100 zaposlenih. Do selitve v nove prostore je bila sicer FKBV edina ustanovna članica Univerze v Mariboru, ki ni imela svojih prostorov (Č. P. 2010). Hkrati z akreditacijo številnih študijskih programov je fakulteti uspelo akreditirati tudi prvo dislocirano enoto v zgodovini te šole – v Rakičanu pri Murski Soboti (Berčič 2008, 35). Nova fakulteta tako deluje na dveh zelo primernih in zgodovinsko pomembnih lokacijah. Večina njenih oddelkov tako deluje v zgodovinsko pomembnem kompleksu gradu Hompoš, oddelek za vinogradništvo pa na Meranovem nad Limpušem, torej tam, kjer se dejansko začenja geneza vsega slovenskega kmetijskega šolstva in tudi te fakultete. Skupne natančne kvadrature novih prostorov s prizidkom in Vilo Pohorski dvorec pa obsegajo 5808m2.

11  

  

Slika 5: FKBV danes

Vir: FKBV 2010 Vrednost investicije je znašala okvirno 13,5 milijona €, zaključila se je v oktobru leta 2008 (Berčič 2008, 7). Na fakulteti si prizadevajo za čim sodobnejše študijske programe, ki morajo biti visoko kakovostni ter mednarodno primerljivi. Posebnega pomena v razvoju te fakultete je nedvomno dejstvo, da je to prva visokošolska ustanova v Republiki Sloveniji, ki ji je uspelo akreditirati študijske programe na vseh treh stopnjah Bolonjske prenove evropskega univerzitetnega prostora. V tem trenutku izvaja fakulteta sedem 1. stopenjskih študijskih programov (univerzitetni študijski program Kmetijstvo ter visokošolske študijske programe Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine, Biosistemsko inženirstvo, Ekološko kmetijstvo, Menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja, Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, ter Živinoreja), tri 2. stopenjske (magistrske) študijske programe (Agrarna ekonomika, Kmetijstvo ter Varnost hrane v prehrambeni verigi) in dva 3. stopenjska (doktorska) študijska programa (Agrarna ekonomika in Kmetijstvo). Na ta način so pridobili celo vrsto novih in sodobnih študijskih programov, katerih stvarna narava ter sama vsebina sta med drugim odražali tudi potrebo po preimenovanju šole v Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede (Univerza v Mariboru 2008, 294-298). Študijski program Menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja fakulteta izvaja na dislocirani enoti v Rakičanu. Tam ima šola najete prostore v stavbi rakičanskega gradu. Sredstva za ta študij pa v večini prispeva Ministrstvo za visoko šolstvo (FKBV 2008, 24).

12  

  

3.1 Poslanstvo in vizija fakultete  Poslanstvo je kratek in jasen dolgoročen zapis o namenu organizacije, ki izraža razlog za obstoj organizacije (Hočevar et al. 2003, 70). Izraža se zaupani nalogi in vlogi podjetja v odnosu do njegovega okolja. Z njim opredeljuje podjetje svoje temeljno in najsplošnejše razmerje do okolja, opredeljuje svojo vlogo v tem okolju, kot tudi osnovne značilnosti svojega ravnanja v tem okolju (Belak 2002, 76). Vizija je konkretna slika prihodnosti, ki naj bi bila toliko približana, da še lahko vidimo njeno uresničitev, hkrati pa toliko oddaljena, da budi v podjetju navdušenje za vsebovane novosti (Belak 2002, 73). Osnovno poslanstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je kvalitetno izobraževanje na vseh stopnjah bolonjskih študijskih programov. Izobraževanje na vseh nivojih se nenehno dopolnjuje z dosežki temeljnih raziskav, ki potekajo v okviru znanstveno-raziskovalnega dela na fakulteti (FKBV 2010, 10). Vizija fakultete predstavlja razvoj in izvedbo inovativnih, smelih in učinkovitih tehnološko-ekonomskih rešitev, ki morajo na eni strani omogočiti pridelavo kakovostne, poceni in zdrave hrane ter na drugi strani obenem ohraniti kakovost podeželskega okolja in življenja znotraj njega. Fakulteta bo tako tudi v bodoče delovala v smeri reševanja izzivov, ki se pojavljajo pred njo, pri čemer bo še poseben poudarek dan interdisciplinarni naravi njenega delovanja. To bo mogoče v celoti doseči le na podlagi visoko kakovostnih študijskih programov na vseh treh stopnjah študija ter hkratnega prepoznavnega znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela. Še večje napore kot do sedaj pa bo potrebno usmeriti tudi v razvoj inštrumentov, ki bodo pomagali diplomantom pri iskanju zaposlitve in na drugi strani intenzivirati različne načine vzporednega usposabljanja (tečaji, posveti), kot hkrati tudi razmišljati o novih načelih edukacije za ciljno populacijo, kot je na primer t.i. »vseživljenjsko izobraževanje« (FKBV 2010, 11). Sodoben študij kmetijstva je na vseh evropskih univerzah izrazito interdisciplinarne narave in daje profil strokovnjaka s potrebnimi splošnimi strokovnimi kot tudi povsem specifičnimi znanji, ki bi jih moral sleherni diplomant še nadalje razvijati. Zato je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede jasno izražena težnja, da si diplomanti v okviru šolanja na različnih ravneh študija pridobijo veliko temeljnega in praktičnega znanja, ki jim ga nudijo vrhunsko usposobljeni profesorji fakultete, ki pa morajo seveda v vsem izpolnjevati zelo ostra habilitacijska merila Univerze v Mariboru. Z novo fakulteto so dani pravzaprav idealni pogoji za delo celotnemu profesorskemu kadru in vsem študentom na vseh ravneh študija. Ob vseh človeških in materialnih resursih ima fakulteta prav posebno poslanstvo, ki ga namerava še naprej uspešno opravljati. Prav tako kot pedagoško delo profesorjev in ostalih predavateljev, sodelujočih na študijskih programih, pa je za šolo pomembna tudi njihova strokovna in znanstveno-raziskovalna dejavnost, tako doma kot v mednarodnem prostoru. Izvajanje le-te je v dobršni meri omogočeno tudi na prostranem Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC), ki s svojimi sedmimi Centri predstavlja edinstven tovrstni 'laboratorij v naravi' v državi, kar daje tej fakulteti še prav poseben pomen ter obeležje. Ne samo da ima Univerzitetni kmetijski center poudarjeno pedagoško in znanstveno-raziskovalno konotacijo, v zadnjih nekaj letih

13  

  

se je uspešno uveljavil tudi kot pomemben člen v prenosu znanj do uporabnikov. Vsa prizadevanja morajo biti od sedaj naprej usmerjena tudi v to, da UKC odigra čim bolj pomembno vlogo pri nadaljnjem celovitem regionalnem razvoju širšega območja SV Slovenije. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede mora s ponudbo kakovostnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, ki ponujajo znanje, veščine ter etično moralne vrednote, pripraviti diplomante na uspešno iskanje odgovorov na izzive, ki jih ponuja globalni svet ter z njim povezane mnogotere okoljske spremembe. (FKBV 2010, 11). FKBV UM nima jasno zapisane določene vizije prihodnosti. Podani so podatki o tem, kako si bodo na fakulteti tudi v prihodnje prizadevali za čim sodobnejše študijske programe, ki bi bili v prvi vrsti visokokakovostni in mednarodno primerljivi, kar pa ni konkretno prikazana slika fakultete, ki bi temeljila na viziji prihodnosti.

3.2 Organizacijska struktura  Novo vodstvo fakultete je bilo izvoljeno v prvi polovici leta 2007. Sestavo organov na fakulteti sestavljajo dekan, prodekani za izobraževalno in raziskovalno dejavnost ter za študentske zadeve, senat fakultete, komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve, komisija za študijske zadeve, komisija za ocenjevanje kakovosti, ter poslovodni odbor. Med organe fakultete pa štejemo še koordinatorje, akademski zbor, tajnici fakultete, vodjo referata za študijske zadeve ter vodjo knjižnice in vodjo službe za računovodstvo (Slika 6).

13  

  

Slika 6: Organigram FKBV

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ORGANI FAKULTETE ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

SENAT AKADEMSKI ZBOR DEKAN POSLOVOD. ODBOR ŠTUDENTSKI SVET

PRODEKAN ZA IZOBRAŽEVALNO

DEJAVNOST

PRODEKAN ZA RAZISKOVALNO DELO

TAJNIK PRODEKAN ZA ŠTUDENTSKA VPRAŠANJA

DEKANAT – TAJNIŠTVO FAKULTETE ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

TAJNIK POMOČNIK TAJNIKA

REFERAT ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE

SLUŽBA ZA RAČUNOVODSKE

ZADEVE

SLUŽBA ZA SPLOŠNE IN ADMINISTRATIVNE

ZADEVE

KNJIŽNICA  

NOTRANJE ORGANIZACIJSKE ENOTE, KI IMAJO PRAVICO NASTOPANJA V PRAVNEM PROMETU

UNIVERZITETNI KMETIJSKI CENTER FAKULTETE ZA KMETIJSTVO

UNIVERZITETNI CENTER ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO MERANOVO

CENTER ZA SADJARSTVO IN PREDELAVO SADJA

CENTER ZA POLJEDELSTVO IN VRTNARSTVO

CENTER ZA ŽIVINOREJO

CENTER ZA KMETIJSKO TEHNIKO IN FITOMEDICINO

CENTER ZA GOZDARSTVO Z BOTANIČNIM VRTOM

CENTER ZA TRAVNIŠTVO IN PRIDELOVANJE KRME

INŠTITUT ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE

14  

  

Vir: FKBV 2010, 13

PEDAGOŠKE, ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE IN UMETNIŠKE ENOTE

PEDAGOŠKO RAZISKOVALNI CENTER ZA BIOLOGIJO IN

PEDAGOŠKO RAZISKOVALNI CENTER

PEDAGOŠKO RAZ. CENTER ZA AGRARNO EKONOMIKO

IN RAZVOJ PODEŽELJA

PEDAGOŠKO RAZISKOVALNI CENTER ZA KMETIJSKO

KATEDRA ZA TUJE JEZIKE

KATEDRA ZA BOTANIKO IN GENETIKO

ODDELEK ZA SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO

KATEDRA ZA FIZIOLOGIJO, ANATOMIJO TER ZDRAVSTVENO

KATEDRA ZA AGRARNO EKONOMIKO IN

KATEDRA ZA BIOSISTEMSKO INŽENIRSTVOKATEDRA ZA

VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO

KATEDRA ZA MIKROBIOL., MOLEKULARNO BIOLOGIJO, BIOKEMIJO IN KATEDRA ZA KEMIJO, AGROKEMIJO IN PEDOLOGIJO

KATEDRA ZA SADJARSTVO IN PREDELAVO SADJA

ODDELEK ZA POLJEDELSTVO IN

A S OKATEDRA ZA EKOLOŠKO KMETIJSTVO, POLJŠČINE, VRTNINE IN OKRASNE RASTLINE

KATEDRA ZA TRAVNIŠTVO IN PRIDELOVANJE

KATEDRA ZA FITOMEDICINO

KATEDRA ZA ŽIVINOREJO KATEDRA ZA

MATEMATIČNE METODE, INFORMATIKO IN STATISTIKO V

PEDAGOŠKO RAZISKOVALNI CENTER

15  

  

Tabela 2: Zaposleni na FKBV

Zaposleni

Pedagoški delavci Št. pedagoških

delavcev na FKBV

Redni profesorji 5

Izredni profesorji 9

Docenti 11

Višji predavatelji 8

Asistenti 9

Učitelji veščin in tujega jezika 2

Mladi raziskovalci 7

Nepedagoški delavci Št. nepedagoških

delavcev na FKBV

Laboranti, tehniški in strokovni sodelavci 12

Raziskovalci, ki ne sodelujejo v pedagoškem procesu 6

Delavci v strokovnih službah 12

Delavci, zaposleni na posestvu 23

Skupaj vsi zaposleni delavci na FKBV 104

Vir: Berčič 2008, 35  Na fakulteti je redno zaposlenih 51 pedagoških delavcev, skupaj so na šoli 104 zaposleni, kar samo fakulteto uvršča med manjše članice Univerze v Mariboru (Tabela 2).

16  

  

4. ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA  FAKULTETE  ZA KMETIJSTVO  IN BIOSISTEMSKE VEDE 

4.1  Opredelitev produktnega in geografskega trga  Produktni trg FKBV predstavljajo vsi programi na I., II. in III. stopnji Bolonjske prenove visokošolskega študija. Na I. stopnji dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija se izvaja šest programov. To so: Agronomija - okrasne rastline, zelenjava in poljščine, Biosistemsko inženirstvo, Ekološko kmetijstvo, Menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja, Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo ter Živinoreja. V I. stopnjo dodiplomskega študija spada še univerzitetni študijski program Kmetijstvo. Študijski program Menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja fakulteta izvaja v dislocirani enoti v Rakičanu. Na II. stopnji se izvajajo trije študijski programi. To so: Agrarna ekonomika, Varnost hrane v prehrambeni verigi in Kmetijstvo. Na III. se izvajata dva študijska programa, in sicer Agrarna ekonomika in Kmetijstvo. Ker FKBV izvaja svojo pedagoško dejavnost le v Sloveniji in ker na fakulteti pretežno študirajo le slovenski študentje, je geografski trg Slovenija. Izjema so študenti, ki so na FKBV na izmenjavi in povečini opravljajo svoje študijske obveznosti v okviru enega semestra, kakor tudi študenti, ki pridejo na fakulteto z namenom opravljanja praktičnega usposabljanja. Geografsko področje FKBV in njenega delovanja so predvsem regije Prekmurja, mariborske regije, haloške regije, Prlekije, Koroške in tudi Novega mesta. Študijski programi FKBV so se razvijali na osnovi potreb, ki izhajajo iz kmetijskih dejavnosti, ki se pretežno izvajajo na teh območjih, in so bili osnova za razvoj študijskih programov na FKBV UM. Za reliefno področje Prekmurja in Prlekije sta namreč značilni predvsem študijski smeri poljedelstva in živinoreje, za kar je značilna tudi koroška regija, kjer se vse več uveljavlja tudi ekološko kmetijstvo. Na področju Haloz in Slovenskih goric se odraža tudi vinogradništvo, s tem pa na FKBV povezani študijski program vinogradništva, vinarstva in sadjarstva.

4.2  Analiza širšega zunanjega okolja  Za preučevanje širšega zunanjega poslovnega okolja podjetja ali organizacije najpogosteje uporabljamo PEST analizo oziroma politično-pravne, ekonomske, sociološko-kulturne in pa tehnološke smernice ter dogajanja, ki vplivajo na sprejemanje odločitev in poslovni uspeh podjetja (Hočevar et. al. 2003, 19). V analizo se vključujejo še drugi dejavniki okolja organizacije, ki jih proučujemo s PESTEL analizo. Pestel analiza vključuje zraven dejavnikov PEST analize še dejavnike okolja in okoljske dejavnike.

17  

  

Upadanje študentov na obeh visokošolskih zavodih (tako v Ljubljani kot v Mariboru) je povezano s trenutnimi slabih gospodarskimi razmerami v kmetijstvu, ki se odražajo navzven. Zaradi padca odkupnih cen v vseh segmentih kmetijstva, slabša socialni položaj kmetov, zanimanje za kmetijstvo med mladimi zato upada, samooskrba Slovenije s hrano pa je nizka. Dejstvo je, da so se razmere na trgih s hrano močno spremenile, predvsem v škodo pridelave oz. kmeta, kot tudi v škodo živilskopredelovalne industrije in ne nazadnje tudi potrošnika. Kljub nizkim odkupnim cenam smo namreč slovenski potrošniki še vedno najbolj problematični, saj kupujemo drago hrano v trgovini, kar verjetno kaže na to, da je obstoječi sistem naklonjen trgovcem. Zato bo potrebno revidirati razmerja v reproverigi in ugotoviti, kdo ne dobi pokritih stroškov proizvodnje in dela in kdo pobere preveč v drugem delu, predvsem trgovskem. (Gospodarstvo 2010). Tudi ekonomske razmere so se precej poslabšale, pritisk cen je močan, subvencije ne kompenzirajo več negativnih sprememb v cenah, dohodkovni položaj kmetov se je poslabšal. Danes kmetije to slabo situacijo pokrivajo z amortizacijo, kar pomeni, da ne vlagajo v razvoj. Manjše kmetije situacijo rešujejo celo s tem, da si ne plačujejo obveznosti, zdravstvenih in pokojninskih prispevkov. Nekatere kmetije, ki so se v preteklosti odločale za naložbe, pa zaradi zdajšnje slabše situacije na trgu ne zmorejo odplačevati več kreditov. (Gospodarstvo 2010). Ko bodo tako v Evropi kot tudi pri nas v Sloveniji razmere v kmetijstvu in za kmetovalce ugodnejše, lahko posledično pričakujemo tudi višji vpis na izobraževalne programe kmetijstva, s tem pa tudi na FKBV.  

4.2.1 Politično – pravno okolje  Osnova za ustanovitev in delovanje visokošolskih zavodov je Zakon o visokem šolstvu (ZViS-UPB3, Ur-l. RS, št. 119/06 s sprem. in dopol. do 86/09). Na podlagi 11. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 28/00, 98/03, 79/04, 36/06, 64/06, 137/06, 58/07, 67/08) in v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 253. člena in 1. točke prvega odstavka 271. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 1/10 – Statut UM UPB 8) sta v enakem besedilu sprejela Senat Univerze v Mariboru na 7. izredni seji dne 01.12.2009 in Upravni odbor Univerze v Mariboru na 6. izredni seji dne 14. 12. 2009 statut Univerze v Mariboru, ki zavezuje vse članice v okviru UM. V Statutu UM so zapisana vsa splošna in statusna določila. Določila izvajanj izobraževalne raziskovalne in umetniške dejavnosti. Določila visokošolskih in drugih sodelavcev na fakulteti ter študentov. V Statutu UM najdemo še organe univerz, fakultet visokih strokovnih šol in drugih članic Univerze. Opredeljena so še priznanja Univerze ter premoženja in sredstva Univerze. Na koncu statuta so opredeljeni še splošni akti Univerze ter prehodne in končne določbe.

18  

  

Statut UM zavezuje vse članice Univerze v Mariboru. Skladno s predpisi je objavljen tudi v Uradnem listu Republike Slovenije (Statut UM 2009). FKBV kot tudi vse ostale članice UM zavezujejo še pravna določila pravilnikov in aktov, ki pa jih najdemo na spletni strani UM (Univerza v Mariboru 2009, 2010). Pod zakonodajo spadajo še dejavnosti visokega šolstva, ki jih najdemo pod zakonodajo in dokumente na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 2010). FKBV je med drugim tudi članica EUROMONTANE (Evropskega večsektorskega združenja za sodelovanje in razvoj gorskih območij). Alpska konvencija je mednarodni pravni instrument za trajnostni razvoj v alpskem prostoru. Predstavlja načelno obvezo za podporo politiki zaščite in povečanju sodelovanja na dvanajstih prednostnih področjih: prebivalstvo in kultura, prostorsko načrtovanje, ohranjanje čistega zraka, varstvo tal, vodno gospodarstvo, varstvo narave in urejanje krajine, hribovsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem in prosti čas, promet, energija ter gospodarjenje z odpadki. Poleg tega pomeni tudi zavezo za tesnejše sodelovanje na znanstvenem, ekonomskem in tehničnem področju, ter zavezo k skupni politiki na področju raziskovanja in opazovanja. Pogodbenice Alpske konvencije so alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) in Evropska skupnost. (Ministrstvo za okolje in prostor 2010). Politično imajo vpliv na delovanje fakultete predvsem ministrstva, in sicer MVZT in MKGP, kakor tudi EU s ponudbo projektov. Tabela 3: Politično pravni dejavniki okolja organizacije FKBV

Dejavniki Vpliv na podjetje

Vpliv na strategijo

Zakonodaja v Sloveniji (zakon o visokem šolstvu, statut UM, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, MKGP …)

-

Uvajanje okoljskih dajatev na ravni EU in Slovenije N,

Iskanje novih trgov in dejavnosti, ki bodo organizaciji omogočile povečanje prihodkov in znižanje (racionalizacijo) stroškov

Stabilnost vlade N,

Povečevanje virov financiranja in samostojno strateško povezovanje tudi v EU

Odpiranje gospodarstev Evropske unije P, Strategija za povečevanje konkurenčnosti

Pridobivanje nepovratnih sredstev EU P,

Strategija financiranja novih projektov na področju aktualnih študijskih smeri

Vir: Lastno delo N … Nevarnost P … Priložnost … Naraščajoč trend

19  

  

… Padajoč trend … Nespremenjeno   Ekonomsko okolje  Trenutna gospodarska situacija na celotnem območju Slovenije pomembno vpliva tudi na posamezna področja delovanja fakultete, in sicer na plačnem področju in področju zaposlovanja FKBV. Prav tako vpliva tudi na aktivnosti na področju raziskovalne dejavnosti, saj so državna sredstva za ta namen vsako leto manjša. To pomeni, da ni dodatnih prilivov, ki jih fakulteta za uspešno poslovanje nujno potrebuje. Sredstva, ki jih ministrstvo nameni za izvajanje pedagoške dejavnosti, ne zadoščajo za pokritje celotnih stroškov, ki nastajajo pri izvajanju vseh aktivnosti na FKBV. Gospodarska situacija vpliva tudi na obseg sodelovanja z gospodarskimi subjekti na trgu, kar pomeni, da je naročil za posamezne raziskave s strani gospodarstva manj. Seveda gre tudi v tem primeru posledično za manjše prilive na fakulteto. Tabela 4: Ekonomski dejavniki okolja organizacije FKBV

Dejavniki Vpliv na podjetje Vpliv na strategijo

Davčna politika Slovenije N,

Iskanje novih trgov in racionalizacija stroškov

Gospodarska rast N,

Strategija za povečanje ponudbe

Kupna moč v Sloveniji N,

Strategija za diverzifikacijo študijskih programov

Cene vpisnin N,

Strategija za zmanjšanje stroškov

Brezposelnost N,

Strategija za povečanje povpraševanja

Viri financiranja N,

Strategija iskanja in zagotavljanja lastnih virov financiranja

Podpora države v času recesije (finančna pomoč vlade državnim organizacijam) P,

Strategija izboljšanja kakovosti dela

Vir: Lastno delo

4.2.2 Socialno‐kulturno okolje  V zadnjih nekaj letih se je okrepilo vzajemno mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede s številnimi eminentnimi svetovnimi in evropskimi institucijami. Sodelovanje vključuje tudi izmenjavo profesorjev in študentov preko programov Socrates – Erasmus. To daje Fakulteti za kmetijstvo bogato osnovo za kakovostno izvajanje podiplomskih doktorskih študijskih programov.

20  

  

Srčika, kot na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pravijo njihovemu nadaljnjemu izobraževalnemu, strokovnega in znanstveno-raziskovalnemu delu, je nedvomno tudi v povezavi fakultete z njenim UKC, ki med drugim predstavlja neke vrste poligon (laboratorij v naravi) neposrednega prenosa znanj na študente in vse preostale zainteresirane uporabnike, kar posredno izpričuje tudi njegovo razmeroma pomembno vlogo in pomen pri nadaljnjem regionalnem razvoju širšega območja SV Slovenije. Tabela 5: Socio-kulturni dejavniki okolja organizacije FKBV

Dejavniki Vpliv na podjetje Vpliv na strategijo Povečano število izmenjav študentov (Erasmus študentje) P,

Strategija za racionalizacijo obstoječih in pridobljenih znanj

Možnost vseživljenjskega izobraževanja P,

Strategija izboljšanja kakovosti dela in inovacij

Nezanimanje mlajše populacije za izobraževanje kmetijstva N,

Strategija diverzifikacije študijskih smeri ter povečano kadrovsko financiranje (štipendiranje)

Nevarnost pandemij v kmetijstvu N,

Strategija diverzifikacije proizvodnje in povečanja povpraševanja

Vir: Lastno delo

4.2.3 Tehnološko okolje  S selitvijo in gradnjo nove fakultete so ustanovi ponujeni čisto novi razvojni potenciali in obnovljeno poslanstvo, na ta način pa omogočen tudi njen nadaljnji razvoj. Pomembno je, da se Fakulteta predvsem nadalje uspešno vključuje v mednarodne znanstvene tokove. Vzporedno s tem je seveda nujno potrebno povečati število objav v vrhunski mednarodni znanstveni periodiki. Tabela 6: Tehnološki dejavniki okolja organizacije

Dejavniki Vpliv na podjetje Vpliv na strategijo Vključevanje v mednarodne znanstvene tokove P,

Strategija za povečanje in pospeševanja storitev

Vlaganja v raziskave in razvoj P,

Strategija izboljšanja kakovosti produktov dela

Napredna in inovativna informacijska kmetijska tehnologija P, -

Strategija izboljšanja kakovosti dela

Vlaganja v nova znanja zaposlenih P,

Strategija izboljšanja kakovosti na področju izobraževanja

Vir: Lastno delo

21  

  

4.2.4 Okoljsko okolje  V okviru fakultete deluje več laboratorijev, v katerih se uporabljajo tudi nevarne snovi. Pomembno je, da je ravnanje z odpadki skladno s predpisano zakonodajo, kar se na fakulteti tudi upošteva. Posamezni sodelavci so opravili tudi ustrezna usposabljanja. Za posestvo UKC je pomembna pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki je zaradi velikosti posestva precej velika. Prav tako je pomembno ustrezno ravnanje s posebnimi odpadki in njihovim odlaganjem. Pri gradnji fakultete se je pojavilo tudi vprašanje, kako racionalno urediti ogrevanje tako velikega objekta. Ponudila se je možnost ogrevanja z lesnimi sekanci, kar se je izkazalo kot zelo dobra rešitev, tako s stroškovnega vidika, kakor tudi z vidika obremenitve okolja. Tabela 7: Okoljski dejavniki okolja organizacije FKBV

Dejavniki Vpliv na podjetje Vpliv na strategijo

Nižji stroški vzdrževanja (ogrevanja) P,

Strategija rasti z inovacijami

Vključevanje vodstva v nacionalne projekte o varovanju okolja P,

Strategija izboljšanja kakovosti dela

Naravne katastrofe N,

Strategija rasti z inovacijami

Vir: Lastno delo

22  

  

Na Sliki 7 je podana PESTEL analiza še v tabeli. Slika 7: PESTEL analiza za FKBV

Vir: Lastno delo

4.3 Analiza ožjega zunanjega okolja  V Sloveniji sta s področja kmetijstva dve fakulteti. Biotehniška fakulteta (oddelek za agronomijo in oddelek za zootehniko) v Ljubljani in FKBV v Mariboru. V okviru univerze v Novi Gorici deluje tudi fakulteta za Sredozemsko kmetijstvo, ki pa zaradi specifičnega področja in tudi oddaljenosti regije ni direkten konkurent FKBV. Na programih BF s področja kmetijstva študira več študentov kot na študijskih programih FKBV, kar je razvidno iz preglednic poročila o vpisu študentov na BF (Biotehniška fakulteta 2009, 16). Študenti FKBV so pretežno bivši dijaki srednjih kmetijskih šol na območju SV Slovenije. V primerjavi z BF je na FKBV manj gimnazijcev, kar vpliva na izvedbo univerzitetnih študijskih programov. V zadnjem času je bilo ustanovljenih nekaj novih višjih šol na področju kmetijstva (Ptuj, Šentjur, Novo mesto), ki predstavljajo direktno konkurenco fakulteti.

Politični dejavniki Ekonomski dejavniki

Vpliv ministrstev (MVZT, MKGP, EU)

dejavnosti visokega šolstva MVZT

gospodarska in finančna kriza

področje zaposlovanja in plačno področje

manjša državna sredstva za raziskovalne dejavnosti

Socialni dejavniki Tehnološki dejavniki

socrates – Erasmus

delovanje UKC

nevarnost pandemij v kmetijstvu

vključevanje v mednarodne znanstvene tokove

napredna in inovativna informacijska kmetijska tehnologija

vlaganja v raziskave in razvoj

Okoljski dejavniki Pravni dejavniki

Izpopolnjevanje vključevanja vodstva v nacionalne projekte o varovanju okolja

nižji stroški vzdrževanja

naravne katastrofe

zakon o visokem šolstvu

sprejet statut Univerze v Mariboru,

pravni akti (določila pravilnikov in aktov),

23  

  

Glede na to, da so študenti FKBV bivši dijaki srednji šol, v okviru katerih se ustanavljajo višje šole, so posamezniki, ki bi sicer študirali na FKBV, ostali študenti na teh novoustanovljenih višjih šolah. Dolgoročno se bo najbrž trend upadanja študentov zaradi višjih šol zmanjšal, saj je študij teh šol neprimerljiv s študijem na univerzi. Na sliki 7 lahko primerjamo povprečno dejansko stanje vpisovanja študentov na vse študijske programe v Sloveniji na vseh univerzah. Slika 8: Diplomanti terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja in spolu

Vir: SURS

Razvidno je, da je število diplomantov na smeri kmetijstva in tudi veterine precej nizek, oz. od vseh možnih študijev najnižji. Današnje generacije študentov raje posegajo po študiju družbenih in poslovnih ved ter po študiju prava, v katerem je zaznati tudi najvišji odstotek diplomantov. Pri analiziranju poslovnega okolja podjetja konkurence v panogi se je smiselno lotiti Porterjeve analize petih silnic (Slika 8). Gre za model, kjer podrobno analiziramo panogo in na podlagi analize ocenimo stopnjo privlačnosti za vstop. Dejstvo je, da so ekonomske študije pokazale, da se v različnih panogah pojavljajo različne možnosti doseganja stopnje profitov, predvsem zaradi strukture panoge, kar se odraža v smiselnost analize Porterjevega modela konkurence v panogi.

24  

  

Slika 9: Porterjev model konkurence v panogi: Dejavniki konkurenčnosti podjetja

Porterjeva analiza konkurence v panogi

Nižja dobičkonosnost Višja dobičkonosnost

OBSTOJEČA KONKURENCA

Koncentracija Več enakih konkurentov

1 2 3 4 5 Eden dominira

Delež fiksnih stroškov Visoki 1 2 3 4 5 Nizki Diferenciacija Nizka 1 2 3 4 5 Visoka Stroški zamenjave med konkurenti

Nizki 1 2 3 4 5 Visoki

Izstopne pregrade Visoke 1 2 3 4 5 Nizke POTENCIALNA KONK. (NOVI VSTOPI)

Ekonomija obsega Nizka 1 2 3 4 5 Visoka Lojalnost potrošnikov Nizka 1 2 3 4 5 Visoka Distribucija novih distrib. kanalov Manj 1 2 3 4 5 Več Odgovor konkurence na nove vstope

Pasiven 1 2 3 4 5 Agresiven

Diferenciacija proizvodov nizka 1 2 3 4 5 visoka POGAJALSKA MOČ KUPCEV

Število kupcev nizko 1 2 3 4 5 Visoko Nabavna moč kupcev nizka 1 2 3 4 5 visoka Stroški zamenjave kupcev Nizki 1 2 3 4 5 visoki Nevarnost integracije nazaj visoka 1 2 3 4 5 nizka Razpoložljivost infor. o dobav. visoke 1 2 3 4 5 Nizke Percepcija o diferenc. proizvo. nizka 1 2 3 4 5 visoka Cenovna elastičnost povpraš. visoka 1 2 3 4 5 Nizka POGAJALSKA MOČ DOBAVIT.

Pomembnost industrije za dob. Nizka 1 2 3 4 5 Visoka Število dobaviteljev Nizko 1 2 3 4 5 Visoko Nevarnost integracije naprej Visoka 1 2 3 4 5 Nizka Pomembnost dobavitelja za podje. visoka 1 2 3 4 5 nizka NEVARNOST SUBSTITUTOV

Ekon. stimulacija za upor. substit. Visoka 1 2 3 4 5 Nizka Odpor proti substitutom Nizek 1 2 3 4 5 visok Vir: Lastno delo                                              

              

25  

  

4.3.1 Obstoječa konkurenca  Obstoječa konkurenca FKBV je torej BF v Ljubljani in trenutno posamezne višje kmetijske šole po Sloveniji, ki po zakonodaji lahko ponudijo tudi višješolske strokovne programe. To so višja strokovna šola Grm, Novo mesto, Ptuj, Biotehniški center Naklo, Šolski center Šentjur, ki v zadnjih letih precej razširja možne študijske programe.

4.3.2 Potencialna konkurenca  Glede na trenutno stanje se v prihodnje lahko pričakuje, da bo FKBV trenutna konkurenca Biotehniške fakultete v Ljubljani in ostalih višjih šolah po SV Sloveniji tudi v prihodnje, v smislu, da povečuje in razširja svoje študijske programe.

4.3.3 Pogajalska moč kupcev  Če upoštevamo, da so »kupci« FKBV študenti, ugotovimo, da je le to težko opredeliti, saj se ti vpisujejo pod točno dorečenimi in vnaprej predpisanimi pogoji. Prav gotovo pa na obseg vpisa vpliva okolje , v katerem bodo študenti nekaj let študirali. Kot pogajalsko moč kupcev lahko omenimo tudi razne inštitute, ki za svoje potrebe naročajo izvedbe projektov na fakulteti.

4.3.4 Pogajalska moč dobaviteljev  Če upoštevamo, da so »dobavitelji« FKBV srednje šole, katerih dijaki se vpisujejo, prav tako težko govorimo o pogajalski moči. Vsekakor pa je fakulteta odprta za sugestije glede študijskih programov in sodelovanj s temi srednjimi šolami.

4.3.5 Nevarnost substitutov  Tiste srednje šole, ki ponujajo višješolske programe in Biotehniška fakulteta v Ljubljani, predstavljajo znotraj njihovih študijskih programov in usmeritev tudi nevarnost substitutov za FKBV.

4.4  Analiza notranjega okolja  Da fakulteta dejansko izgublja konkurenčni položaj v Sloveniji na področju izobraževanja študentov, kažejo naslednji podatki v Tabeli 8. Vendar je potrebno poudariti, da se tudi na BF v Ljubljani vpis študentov na njihove študijske programe znižuje.

26  

  

Tabela 8: Vpis na FKBV po posameznih letih

Fakulteta Študijsko leto Število vpisanih študentov Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

2005/2006

2006/2007

2007/2008

2008/209

2009/2010

640

757

750

806

783 Vir: Poročilo o vpisu študentov, Samoevalvacijsko poročilo (2009, 37-40)  

Število vpisanih študentov na fakulteto je navedeno po posameznih letih tako za dodiplomske kot tudi podiplomske študente skupaj. Kljub opažanju, da se je v študijskih letih od 2005/2006 do naslednjega študijskega leta na programe kmetijstva vpisalo nekoliko več študentov, je razlika večja iz študijskega leta 2008/2009 na študijsko leto 2009/2010. Vpis v navedenem letu se je namreč zmanjšal za 23 študentov. S pogovorom z referentko na FKBV in pri vpogledu ankete ob informativnem dnevu študentov ter zanimanju za ta študij na fakulteto, bo prvi večji padec vpisa na fakultetne programe kmetijstva moč opaziti z letošnjim študijskim letom 2010/2011. Tabela 9: Število diplomantov, magistrantov in doktorandov na FKBV po letih

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Študijsko leto Število diplomantov Število magistrantov

Število doktorandov (enovit dr .študij)

2007/2008

2008/2009

2009/2010

47 diplomantov

65 diplomantov

32 diplomantov

8 magistrantov

17 magistrantov

10 magistrantov

1 enovit dr. študij Vir: Referat FKBV Število odličij se je iz študijskega leta 2007/2008 na študijsko leto 2008/2009 povečalo. V letošnjem študijskem letu pa jih je pričakovati še nekaj, saj se izpitni roki do konca semestra še niso zaključili. Z notranjo analizo ugotavljamo prednosti in slabosti podjetja oz. organizacije. Gre za proučevanje kakovosti in količine resursov, načinov izgradnje specifičnih veščin in podjetniško-specifičnih ali posebnih sposobnostih. Trajno konkurenčno prednost lahko podjetje - organizacija doseže le z nadpovprečno učinkovitostjo, kakovostjo in odzivnostjo za potrebe strank. Prednosti organizacije prispevajo k nadpovprečni uspešnosti, medtem ko slabosti uspešnost poslabšujejo (Močnik 2005, 16).

27  

  

4.4.1 Analiza poslovanja  Analizo kazalnikov in kazalcev poslovanja podjetij in organizacij predstavljajo računovodski izkazi. Ob pregledu bilance stanja je moč ugotoviti, da ni korelacije med stanjem sredstev in številom študentov na fakulteti. Vrednost nepremičnin na fakulteti predstavljajo zemljišča, ki so v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč, ter gradbeni objekti, s katerimi FKBV razpolaga. Ob vpogledu bilance uspeha FKBV, je prav tako moč ugotoviti, da so na višino presežka v letu 2009 bistveno vplivala prejeta sredstva iz evropskega proračuna za izvajanje projekta, za katerega so stroški nastali v prvih letih trajanja projekta, del prilivov za že nastale stroške pa se je realiziral v letu 2009.  

4.4.2 Analiza interesnih skupin  Da lahko opredelimo strateške usmeritve poslovanja na FKBV, moramo poznati interesne skupine, ki odločajo o uvajanju sprememb v organizaciji, in tudi njihovo moč. Rezultati primarnih interesnih skupin fakultete so podani v Tabeli 10.  Tabela 10: Analiza Porterjevega modela konkurence primarnih interesnih skupin FKBV

INTERESNA SKUPINA NARAVA INTERESA (interesna skupina si želi):

NARAVA MOČI (interesna skupina vpliva na področje s/z):

KUPCI So vsi dijaki srednjih kmetijskih in tehničnih šol Tako imenovani kupci so bodoči študentje, oz. dijaki strokovnih srednjih (kmetijskih) šol, ki jih zanima študij Kmetijstva.

Visoko »kakovost« izobraževanja (ustrezna habilitacija profesorjev).Uporabnost praktičnih znanj v vsakdanjem življenju

Vpisom v druge fakultete in visokošolske zavode. Protestiranjem pri nestrinjanju z izvajanjem študijskih programov

DOBAVITELJI Vse srednješolske ustanove (poudarek je na kmetijskih šolah, saj se ti dijaki za študij kmetijstva pogosteje odločajo).

Tisti dijaki, ki si želijo nadaljevati šolanje v smeri kmetijstva in spremljajočih panogah (ekološko kmetijstvo, varnost hrane, razvoj podeželja, menedžment v kmetijstvu …)

Z udeležitvijo dijakov na informativne dneve, z brskanjem informacij na spletu, mediji, s pridobivanjem informacij od vrstnikov in tistih, ki že študirajo na FKBV.

KONKURENTI

Biotehniška Fakulteta, Univerze v Ljubljani. Višja strokovna šola Grm, Novo mesto, Biotehniški center Naklo, Šolski center Šentjur ter ostale srednje kmetijske šole, ki po zakonodaji lahko ponudijo tudi

Pridobivati bodoče študente z odpiranjem novih študijskih programov in razpisov, s ponujanjem bolj raznolike prakse študentom.

Poznavanjem profesorjev (študijske vsebine predavajo profesorji, ki so študente izobraževali že v okviru srednješolskega izobraževanja).

28  

  

višješolske strokovne programe.

ZAPOSLENI

Pedagoški in nepedagoški sodelavci fakultete.

Varno in prijetno delovno okolje z zaposlenimi in študenti ter dobre medsebojne odnose, kot tudi višje plače in spremenljiv delovni čas za zaposlene.

Z objavljanjem člankov v znanstvenih in strokovnih publikacijah, na spletu, na elektronskih medijih.

Vir: Lastno delo Pri Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede lahko omenimo dve interesni skupini zaposlenih. To sta pedagoški in nepedagoški del zaposlenega osebja. Vsaka od njih imata različne interese in poglede na izobraževanje. Vsaka od njih pa ima tudi različen vpliv na uresničitev interesov. Pri kupcih lahko omenimo, da kadar želi na primer živilsko predelovalna industrija raziskavo, jo izvede ustrezni kader na FKBV, strokovna permanentna svetovanja svetovalne službe. Poznamo tudi dve interesni skupini študentov. Prva je tista, ki se na FKBV vpiše zaradi statusa študenta. Ti želijo čim hitreje in lažje priti do diplome. Druga interesna skupina pa so večinoma študenti, bodoči prevzemniki kmetij, ki želijo pridobiti čim več praktičnih znanj o kmetovanju. Študenti svoja nestrinjanja izražajo preko prodekana študenta - predstavnika, ki prenaša želje in predloge študentov na dekana in senat fakultete. Tako imenovani dobavitelji FKBV so vse srednješolske ustanove, katerih dijaki si želijo osvojiti nova znanja v panogi kmetijstva. Za naravo moči pa lahko poskrbijo z obiskom na informativnih dnevih fakultete, veliko informacij pa lahko pridobijo tudi od vrstnikov, ki že študirajo na FKBV. Konkurenti fakulteti za Kmetijstvo in biosistemske vede pa so vse tiste srednje šolo, ki lahko po zakonodaji ponudijo bodočim študentom izobraževanje na že obstoječi ustanovi. Med njimi so Višja strokovna šola Grm, Novo mesto, Biotehniški center Naklo, Šolski center Šentjur.

29  

  

Tabela 11: Matrika moči/interesa FKBV

MOČ

Ohrani zadovoljstvo Glavna pozornost 1

2

3

4

5

6

Majhna pozornost

Obveščaj

7

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 STOP.INTERESA

Vir: Lastno delo 1 - država kot lastnik

2 - kupci

3 – konkurenti

4 - dobavitelji

5 – pedagoško osebje

6 – nepedagoško osebje

7 – kmetijska podjetja

Stopnjo interesa in stopnjo moči je potrebno oceniti za vsako interesno skupino posebej. Na primeru FKBV lahko opazimo da ima država kot lastnik organizacije največjo moč in največjo stopnjo interesa. Med zaposlenimi sta pomembni dve interesni skupini, ki imata iste interese, vendar različen vpliv na uresničitev le teh. To sta pedagoško in nepedagoško osebje, od katerih ima pedagoško osebje pri vpisu na fakulteto večjo stopnjo moči. Visoko stopnjo interesa imajo tudi kmetijska podjetja in podjetja, ki so s kmetijstvom povezana, pri izbiri visokokakovostnega kadra pri zaposlovanju. Vendar je njihova moč precej nizka. Dokaj visoko stopnjo moči imajo dobavitelji, vendar zaradi nezmožnosti vplivanja na interes študentov nimajo večje stopnje interesa.

 

 

4 V ankmetPovpprem Ankečetrtikmet

Pri vodgoželijosicerza vpfakul Na vželijoekskuDva 60 %so naželijomnen

4.4.3 Anali

nalizi intertijstvo in bprašala sem

malo poudark

etirala sem ina študenttijstvom.

vprašanju, ovorila, da jo nadaljevatr zanima, vepis navdušltete. Pri tre

vprašanje »Ko več »boljšurzij, manj študenta pr

% anketiraniavedli, da šo trije študenja da bosta

Št. štu

iza intereso

resov študebiosistemske

jih, katerimka, kaj pri o

20 študentotov živi na

»Zakaj stejih študij zati delo svoj

endar zaradiili prijatelji

etjem vpraša

Kaj pogrešaše« prakse (čiščenja hl

i študiju ne

h študentovštudij kmetientje zaposa ustanovila

0

5

10

15

izkme

udentov 1

1

Podro

v študentov

entov sem e vede na tm predmetoomenjenem

ov. Od tegaa podeželju

e se odločanima, hkraih staršev. Oi večjega vpi in znancianju ankete

ate pri študij(tudi v tujinleva v okvipogrešata n

v se po končijstva želijoliti v podje

a podjetje, k

z etije

nisem povezans kmet.

5 0

15

0

očje izha

30 

v 

naredila krtemo, kaj

om po njihoštudiju mor

a jih tri četru ali območ

čili za študati so štirje Ob tem je episa na ostai, enega štuso študentj

ji kmetijstvni), raznolikeiru obvezneničesar, dva

čanem študio nadaljevatetju, ki je s ki bo nudilo

n .

na urbanem in s kmetijstvom …

žp

3

3

ajanja š

rajšo anketmenijo o

ovem mnenjrda pogreša

rtine izhajačju urbaneg

dij kmetijsštudenti na

en študent oale fakulteteudenta pa je odgovarja

a?« so študega praktične prakse in a na vprašan

iju želi zapoti na podiplkmetijstvomkmetijske u

živim na podeželj

u

dru

2

2

študento

to med štuštudiju na

nju profesorjajo.

a iz kmetijega območja

stva?« jih avedli, ker žopredelil moe ni bil sprejje prepričalali sami.

enti po večinega izobraveč praktič

nje nista odg

osliti na kmlomskem štm povezanousluge oziro

ugje 

0

0

ov FKBV

udenti Fakuomenjeni fji dajejo pr

, kjer živijoa in povez

je dobra pživijo na kmožnosti, da gjet. Dva štul reklamni

ini odgovoraževanja, strčnega prikagovorila.

etiji. Trije študiju. Pravo. Dva študoma storitve

V

Št. štu

 

ultete za fakulteti. reveč oz.

o. Ostala zanega s

polovica metiji in ga študij

udenta so material

rili, da si rokovnih aza dela.

študentje v tako se denta sta e.

udentov

 

 

Dobrdajejmehapogrdajejmate 100 pome Študmanjda jeperspobvesubvpodjepreve Če b85 %zanim

ra polovica o premalo anizaciji. Eneša še dobo premalo p

ematike ter e

% študentoembna.

entje so bilj dijakov ode kmetijstvopektive in ezne prakse vencioniranjetjih, ki so eč dijakov t

i študentje p%. 15 % ankma oz. niso

Št. štud

anketiranihoz. preve

n študent vzbra petina vpoudarka biekološkega

ov si želi ve

li precej razdloča za štuo zadnje čazaposlitve.na fakultet

a kmetom povezana sta študij pre

ponovno izbketiranih se uspeli vzpo

02468

1012

se zapos

na kmet

dentov 12

12

Ka

h študentov eč poudarkzporedno s vseh vprašaiologiji. Poskmetijstva.

eč prakse, s

zličnih mneudij kmetijsase vse bolj Tudi zarati. Prav tak

za obdelas kmetijstvoedstavlja nap

birali študijzanj ne bi o

ostaviti prav

liti 

tiji

nadaljevati študij

3

2

3

m po št

31 

je pri vpraška?« odgov

tem vprašananih študensamezni štu.

saj so mnen

enj pri vprašstva?«. Odgj ogroženo,adi slabe k

ko zaradi viavo zemljišom. V anketpačno, torej

j na fakultetodločilo zarvega odnosa

se zap.v podj., ki 

je povezan

o s kmet.

ustti p

nkm

3

3

tudiju k

šanju »Kje pvorila, da pnjem navaja

ntov. Dva šudenti pa so

nja, da se ji

šanju »Zakgovori so vs, da dolgorkmetijske psokih strošk

šč, kot tuditi eden izmej gleda nanj

to, bi jih šturadi tega, kea s profesorj

tanovipod.,ki bo udilo 

met.usluge

drug

2 0

20

metijstv

po njihovempogrešajo za še znanja študenta mepoudarili š

im praktičn

aj se po njisebovali razročno gledapolitike in kov dela ini vse manjed študento kot na man

udij na FKBer so ugotovji.

go

0

va?

m mnenju pznanja o kživinoreje,

enita, da pe znanja sa

na znanja zd

ihovem mnzna mnenja,ano v kmeti

slabe organ hkrati povj delovnih

ov navaja tunj vrednega

BV ponovnovili, da jih š

Št. študen

 

rofesorji kmetijski

ki ga pa rofesorji djarstva,

dijo bolj

enju vse , in sicer ijstvu ni anizacije vezanega

mest v udi, da si .

o izbralo študij ne

ntov

 

 

V anbilo anke Po aštude12 ošolo so prUnivinforFKB

nketi je sode10 % anketiranih 22 l

nketi gledeentov, so štud 18 študenčasopisnegrevladovali

verzitetni srmacije o št

BV).

Št. štude

Mož

elovalo 50 %etiranih starlet, 2 anket

e interesa študentje navntov. Od og

ga dela Štaještudentje,

smeri. Spotudiju na F

0

5

10

15

20

entov

žnost po

% anketiranih 25 let, 1tirani študen

tudija, ki jevedli, da so glasov v časerski tednikki bodo opdbudna je

FKBV že v

Da17

17

onovneF

32 

nih ženskega15 % anketintki pa 20 le

e bila opravbili od med

sopisih pa sk ter časopispravili sploš

informaci srednji šol

N3

ega izbirFKBV

a spola in 50iranih starihet.

vljena na FKdijev najbolso bili najbsa Kmečki šno maturo ija, da veli. (Vir: an

e3

3

ranja štu

0 % moškegh 24 let, 20

KBV ob inflj obveščenolj obveščeglas. Na infin želijo št

ečina dijakketa inform

udija na

Št. š

ga spola. O0 % starih 2

formativnemni po radiu Ceni v prilogformativnemtudij nadalj

kov dobi zmativnega d

a 

študentov

 

d tega je 23 let, 9

m dnevu City, kar i Kam v m dnevu jevati na zadostne

dneva na

33  

  

4.5  Celovita analiza poslovnega okolja  Celovito analizo poslovnega okolja bom opredelila s SWOT analizo. Pri analizi gre za metodo, ki strukturira to, kar sicer običajno sami že intuitivno počnemo - preverjamo, kje smo dobri, slabi, kaj lahko naredimo in kaj nam grozi. Analiza notranjega okolje preučuje prednosti in slabosti organizacije, analiza zunanjega okolja pa analizira priložnosti in nevarnosti v panogi nasploh. S spoznanji notranjega okolja delovanja organizacije lahko prilagajamo prednosti in slabosti s priložnostmi in nevarnostmi zunanjega okolja organizacije in okolja (Vidic 2000, 64). Rezultate analize podajamo s pomočjo SWOT analize, ki jo najpogosteje prikazujemo v obliki, ponazorjene na sliki 9. Slika 10: SWOT matrika

Pozitivne Negativne

Not

ranj

i dej

avni

ki

PREDNOSTI

- ugoden geografski položaj fakultete z sodobno opremljenimi prostori

- sodelovanje FKBV z raziskovalnimi institucijami

- vrhunsko usposobljeni profesorji fakultete

S

SLABOSTI - namestitve študentov - pomanjkanje asistentov - malo javno dostopnih računalnikov za študente

W

Zuna

nji d

ejav

niki

PRILOŽNOSTI O- razvoj študijskih programov v

smeri varstva okolja, ekološkega kmetijstva, krajinske arhitekture, okrasnih rastlin

T NEVARNOSTI

- visokošolski strokovni programi na srednjih šolah

- pomanjkanje sodobne mehanizacije

  

4.5.1 Prednosti in pomanjkljivosti  Prednosti Ugoden in primeren geografski položaj na lokaciji Pivole, kjer se nahaja obnovljen grad Hompoš z novogradnjo, Vila Pohorski dvorec ter posestvo UKC. FKBV je prva fakulteta v Sloveniji, ki je imela vse bolonjske stopnje. V novogradnji fakultete se nahaja sodobna 240 sedežna amfiteatralna predavalnica z avdiovizualno opremo in kabinami za simultano prevajanje. Široke razgledanosti, ki jim jo nudijo tudi vrhunsko usposobljeni profesorji fakultete, ki pa morajo seveda v vsem izpolnjevati zelo ostra habilitacijska merila Univerze v Mariboru. Velika mera raziskovanj na vseh področjih in vseh študijskih smereh. Sodobno

34  

  

opremljeni študijski prostori, namenjeni za izobraževanje študentov, sodobna laboratorijska oprema v novih laboratorijskih prostorih. Nova, velika in sodobno opremljena knjižnica z veliko strokovnega študijskega gradiva. Primeren prostor za prehrano študentov - Desetka. Prednost študentov, da lahko opravljajo prakso na posestvu UKC. S selitvijo je v veliki meri združena posest fakultete, s čimer je omogočeno kompleksno izvajanje izobraževalnega procesa - združevanje teorije s prakso. Vodstvo fakultete podpira potrebo po stalnem izboljševanju kakovosti. FKBV dobro sodeluje s sorodnimi raziskovalnimi institucijami v evropskem prostoru, pa tudi z znanstveno-raziskovalnimi institucijami zunaj Evrope, spekter aktivnosti za povečanje tovrstnega sodelovanja pa nameravajo še povečati. Pomanjkljivosti Ker na lokaciji, kjer se nahaja FKBV, ni študentskega doma, prostori pa so izven urbanega območja Maribora, imajo študentje težave z namestitvijo. Tudi avtobusne povezave so slabe. Študijske programe izvajajo ustrezno usposobljeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki pa so v večini primerov pedagoško preobremenjeni, kar vodi k manjši učinkovitosti na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Prav tako je velika pomanjkljivost Fakultete pomanjkanje asistentov. Tudi strokovno delo knjižničark je moteno zaradi fotokopiranja gradiv za študente. Prav tako ni dovolj javno dostopnih računalnikov za študente.

4.5.2 Priložnosti in nevarnosti  Priložnosti fakultete Priložnost vseh fakultet v Sloveniji je razvoj študijskih programov v smeri varstva okolja, kakor tudi ekološkega kmetijstva in področja okrasnih rastlin ter krajinske arhitekture. Tudi področje menedžmenta v agroživilstvu in razvoju podeželja bi bilo v prihodnje smiselno razvijati. Vse bolj prihaja do izraza varnost hrane v prehrambni verigi, saj je vedno bolj pomembno, kakšna živila uživamo, in glede na razmah prehrambne industrije tudi vedno večja nevarnost varnosti teh prehrambnih izdelkov. Nevarnosti Nevarnost fakultetama so vse tiste srednje kmetijske šole, ki po zakonodaji lahko ponudijo višješolske strokovne programe; tako lahko dijaki nadaljujejo izobraževanje na obstoječi ustanovi. Prav tako pa predstavljata FKBV in BF nevarnost višješolskim strokovnim šolam. Tako fakultetama kot tudi srednjim šolam z višješolskimi programi v Sloveniji na področju agronomije primanjkuje sodobna kmetijska mehanizacija, ki študentom omogoča spoznavanje praktičnih prikazov in poizkusov na posestvih.    

35  

  

4.6  Ugotovitve analize   Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ima prednosti in priložnosti, ki jih lahko z ustrezno strategijo izkoristi za povečanje konkurenčnosti. Mednarodna politika nam je v preteklem letu nazorno pokazala svojo nepripravljenost za sprejemanje učinkovitih ukrepov proti podnebnim spremembam. Realno je pričakovati, da bo temperatura ozračja še naraščala in bolje je, da se na posledice pripravimo. S tem pa se lahko postavlja vprašanje, kako sploh preživeti v kmetijstvu. Na fakulteti bi lahko študente izobraževali v smeri, kako vzgajati in prilagoditi način pridelave kultur in hrane, ki bodo prilagojena na sušo ali deževna obdobja, s prednostjo FKBV pred konkurenco, da bi študentje to preučevali na posestvu UKC, ki se v 60 ha njivskih površin razprostira neposredno v bližini fakultete. V okviru študija bi lahko na Fakulteti uvedli tudi obvezne ekskurzije, ki bi temeljile na poznavanju kmetijskega izobraževanja. Kljub temu da si jih nekateri študentje želijo več, z njihove strani niso dobro obiskane.

36  

  

5. IZHODIŠČA ZA STRATEŠKI RAZMISLEK   

Izhodišča in okvir strateške usmeritve Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izhajajo iz poslanstva in vizije fakultete in so naslednje:

⇒ kvalitetno izvajanje študijskih programov na I., II. in III. stopnji, spremljanje

izvajanja študijskih programov, razvoj novih študijskih programov ter povečanje števila diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti,

⇒ vzpostavitev vseživljenjskega učenja na FKBV, ⇒ zagotoviti dolgoročno stabilno financiranje študijskih programov, ⇒ zagotavljanje učinkovitega povezovanja s stroko in prenosa znanja v prakso ter

izvajanje aktivnosti v okviru Strateškega sveta fakultete, ki predstavlja aktivno povezavo z gospodarstvom,

⇒ vpetost v mednarodno okolje na znanstveno-raziskovalnem področju in zagotavljanje kontinuiranega razvoja odličnosti in primerljivosti v evropskem in svetovnem merilu,

⇒ ustanovitev Alumni kluba fakultete in na tej osnovi okrepljeno povezovanje z bivšimi diplomanti, magistranti in doktorandi Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede,

⇒ uspešno poslovanje Univerzitetnega kmetijskega centra Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

To so ugotovitve FKBV, ki jih je potrebno upoštevati, saj brez njih fakulteta v prihodnosti ne bo poslovala uspešno. V okviru študijskega procesa bi lahko vodstvo fakultete študentom omogočilo več praktičnega izobraževanja in organiziranih strokovnih ekskurzij tudi v času nepedagoškega procesa (od junija do oktobra), ki bi temeljila na povezovanju teorije s prakso, kot so Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni, sejem AGROSALON Nitra na Slovaškem, sejem FARMER EXPO in BABOLNA na Madžarskem, ali pa sejem ITF-AGROFOOD v Skopju v Makedoniji. Znana sta prav tako sejma DEMOPARK, oz. TARMSTEDTER AUSSTELLUNG v Nemčiji, kot tudi sejem ROYAL HIGHLAND (WELSH) SHOW v Veliki Britaniji, kjer bi študentje svoja teoretična znanja potrdili na doživetjih in znanjih s praktičnimi tudi iz tujine. FKBV bi se lahko povezala z več podjetji, ki so povezana s kmetijstvom, s čimer bi študentom omogočala bolj raznoliko prakso, s tem pa tudi iskanje priložnosti za kasnejšo zaposlitev tistih študentov, ki nimajo možnosti svojega znanja vlagati v svoje kmetije. FKBV bi s svojim posestvom lahko ponudila širši javnosti možnost vseživljenjskega študija v smeri samostojne vrtičkarske pridelave zdrave ekološko pridelane hrane, ki bi omogočila visoko stopnjo samooskrbe. Na Fakulteti bi si lahko prizadevali vzpostavitev kroga vseživljenjskega učenja in ponovnega vračanja diplomantov, magistratov in doktorandov na fakulteto, z namenom pomoči pri izvajanju izobraževanja oziroma praktičnih delavnic v sklopu vseživljenjskega izobraževanja.

37  

  

Za potrebe tutorstva bi FKBV lahko poskrbela za poseben prostor, kjer bi lahko študenti v času razpisanih terminov dobili pomoč v obliki informacij s področja študija ali pa dodatne inštrukcije o študijskih vsebinah, ki jim povzročajo težave. Vodstvo FKBV bi lahko povečalo število javno dostopnih računalnikov, ki bi bili v prvi vrsti namenjeni študentom.  

6. SKLEP  Globalno okolje se v zadnjem času pospešeno spreminja. V svetovnem gospodarstvu se dogajajo temeljne spremembe. Sem spadata globalizacija proizvodnje in trgov, posledica teh sprememb pa je vse večja konkurenca in večja inovativnost (Močnik 2005, 54). Z vse nižjimi prevoznimi stroški se vse več hrane prevaža med pokrajinami in celo med kontinenti. To so s pridom izkoristili prodajalci hrane, ki so maksimalno znižali cene pri neposrednih proizvajalcih hrane, s tem pa ustvarili nemogoče razmere v kmetijstvu v Evropi. Zato se z ekonomskega vidika marsikateremu slovenskemu kmetu ne izplača ukvarjati s kmetijsko panogo, saj s svojo identiteto ne utegne pokrivati stroškov, ki vzporedno nastajajo pri njegovem poslanstvu. Odkar smo postali člani Evropske unije se je marsikaj spremenilo, toda vse bolj kaže, da v kmetijstvu nimamo pravega kompasa. Kljub vsem ukrepom in plačilom se zdi, da se razmere ne izboljšujejo in da negativne trende morda le upočasnjujemo. Stopnja samopreskrbe in konkurenčnosti naše pridelave in predelave se manjša, uničujemo kmetijska zemljišča, prave strategije za slovensko kmetijstvo pa ni od nikoder: trajnost v kmetijstvu si vsak predstavlja po svoje. Zaradi tega je kmetijstvo v Evropi v brezizhodni situaciji, kar pa se odraža tudi na karierno odločanje mladih za kmetovanje. S tem je povezano tudi upadanje števila študentov Kmetijstva. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede si študentje želijo več in bolj raznolike prakse, ki bi pretežno temeljila na poznavanju kmetijske mehanizacije ter živinoreje. Kot rezultate ankete je moč spoznati, da na fakulteti ni potrebno povečevati študijskih smeri, teh je po mnenju študentov dovolj. Po preučitvi ankete bi lahko na fakulteti v okviru študija temeljili na sodobnih znanjih kmetijstva, ki bi obsegala več strojništva, kmetijske mehanizacije, tudi znanj živinoreje, kar bi študente usmerilo k temu, da bi se kot bodoči kmetovalci s prevzemi na domačih kmetijah seznanili s sodobnimi problemi kmetovanja in pridelavo hrane. Med študenti je namreč največ takih, ki želijo nadaljevati delo svojih staršev doma na kmetiji oz. se želijo po končanem študiju zaposliti v podjetju, ki je povezano s kmetijstvom. Po vseh ugotovljenih trditvah drži, da širše zunanje okolje v Sloveniji postavlja zavode na področju kmetijstva pred izziv, kako uspešno poslovati v prihodnje. Spreminjanje kmetijske politike in težnja h kmetovanju na večjih površinah prav gotovo pomeni določene spremembe v okviru pedagoškega in raziskovalnega dela na FKBV.

38  

  

FKBV izgublja konkurenčen položaj na trgu v Sloveniji v primerjavi z BF (na področju kmetijstva), kar se kaže v različnih trendih upadanja oz. rasti predvsem prvih prijav na posamezne študijske programe. Ugotovitve so bile, da študenti, ki se vpišejo na FKBV s prvo prijavo, praviloma tudi napredujejo v višje letnike in zaključijo študij z diplomo. Skupno število študentov v prvem letniku ne odraža pravega stanja. Ugoden in primeren geografski položaj na lokaciji Pivole, kjer se nahaja obnovljen grad Hompoš z novogradnjo, Vila Pohorski dvorec ter posestvo UKC in sodobno opremljeni prostori notranjosti fakultete, predstavljajo nedvomno prednost pred Biotehniško fakulteto v Ljubljani, prav tako pa tudi pred višješolskimi strokovnimi šolami. Priložnost FKBV je tudi možnost razvoja študijskih programov v smeri varstva okolja, kakor tudi ekološkega kmetijstva in področja okrasnih rastlin ter krajinske arhitekture. Tudi področje menedžmenta v agroživilstvu in razv