Twinning Project SI04/EN/01 -...

Twinning Project SI04/EN/01 Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC)

Priročnik za

določanje in uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij

(BAT) v postopku dovoljenja

Marec 2006

Aktivnost 6

Pripravili: g. Ansgar Drost, District Office Lörrach g. Dr. Georg Lutz, District Office Lörrach Ministry of the Environment and Spatial Planning, Ljubljana

A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research

Ljubljana, marec 2006 Guideline on BAT Utilization in permitting procedure from 29

Razdelitev priročnika za določanje in uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) v postopku dovoljenja

0. Naloga 1. UVOD 1.1 Direktiva Sveta IPPC 1.2 BAT-Reference Documents (BREF) 2. OPREDELITEV POJMOV 3. OBVEZNOSTI IZ DOVOLJENJA 3.1 Obveznosti vlagatelja 3.2 Obveznosti organov 3.2.1 Metode določanja najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) 3.2.2 Shema preverjanja (panožna, lokalna, ocenitev vplivov) 3.2.3 Ocenitev materialnih dobrin 3.2.4 Upoštevanje ostalih določil 4. DOLOČANJE BAT Z BREF / UPORABA BREF DOKUMENTA 4.1 Sestava BREF dokumenta 4.2 Uporaba BREF dokumenta 4.2.1 Tokovna shema: potek procesov v industriji plemenitenja tekstilij 4.2.2 Tokovna shema: potek procesov v papirni industriji 4.2.3 Pregled masnih tokov v industriji plemenitenja tekstilij 4.2.4 Pregled masnih tokov v papirni industriji 4.2.5 Določanje BAT brez BREF 5. UPORABA BAT V POSTOPKU DOVOLJENJA / Z IPPC SKLADNA ODLOČBA O DOVOLJENJU 5.1 Splošno 5.2 Konkretno izvajanje rezultatov preverjanja v odločbi 5.3 Celovita odločba 6. PRIMERI IZPELJANIH UKREPOV PO PRILOGI IV DIREKTIVE IPPC

6.1 Proizvodnja plošč tiskanega vezja 6.1.1 Izhodiščna situacija 6.1.2 Uresničeni ukrepi (izboljšav) / Priloga IV – kriteriji preverjanja BAT 6.2 Industrija plemenitenja tekstilij 6.2.1 Izhodiščna situacija 6.2.2 Uresničeni ukrepi



6.3 Kemična industrija 6.3.1 Izhodiščna situacija 6.3.2 Uresničeni ukrepi 7. PRIMERI ZA PRESOJANJE OB UPOŠTEVANJU VSEH MEDIJEV

7.1 Papirna industrija 7.2 Usnjarska industrija 7.3 Čiščenje dimnih plinov 8. Povzetek 9. Literatura



0. Naloga Z Direktivo IPPC (Direktiva Sveta 96/61/ES) je Evropa zaorala ledino. Organi, pristojni za izdajo dovoljenj, morajo vplive industrijskih dejavnosti na okolje obravnavati „celovito“, to pomeni ob upoštevanju vseh medijev, in s pomočjo najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) preprečevati ali zmanjševati emisije. Ta priročnik naj bi organom pomagal izbrati najboljšo razpoložljivo tehnologijo izmed vsemi uporabljenimi proizvodnimi tehnikami. Priročnik je lahko v pomoč tudi upravljavcem obratov, da lahko že pri načrtovanju upoštevajo najboljše razpoložljive tehnologije ali pa uporablje-no tehnologijo bolje ocenijo z ozirom na najboljše razpoložljive tehnologije. 1. Uvod

1.1 Direktiva Sveta IPPC Cilj Direktive IPPC je doseči celovit pristop k preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okol-ja, ki nastaja pri industrijskih in kmetijskih dejavnostih, naštetih v Prilogi I direktive. Direktiva določa ukrepe za preprečevanje, in če to ni možno, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla iz omenje-nih dejavnosti, vključno z ukrepi glede odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varovanja okolja kot celote. Skladno z direktivo morajo vse dejavnosti iz Priloge I pridobiti okoljsko dovoljenje. Celovita okoljska dovoljenja naj bi vključevala ustrezne zahteve in mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da so bili sprejeti vsi primerni preventivni ukrepi za zaščito okolja. Mejne vrednosti emisij se dolo-čajo na podlagi najboljše razpoložljive tehnologije. 1.2 BAT-Reference Documents (BREF) Za podporo državam članicam pri izvajanju Direktive IPPC Komisija organizira izmenjava informa-cij med državami članicami in zadevnimi industrijami o najboljši razpoložljivi tehnologiji. S tem na-merava izravnati neravnovesje na tehnološki ravni v Skupnosti (“harmonizacija standardov”) in spodbujati širjenje v Skupnosti določenih mejnih vrednosti in uporabljane tehnologije po celem sve-tu. Rezultati izmenjave informacij se objavijo v referenčnih dokumentih (BREF). BREF dokumenti so sicer neobvezujoči, vendar se jih mora upoštevati pri določanju najboljše razpoložljive tehnologije in iz tega izhajajočih zahtev v dovoljenju (Priloga IV, številka 12 Direktive IPPC).



2. Opredelitev pojmov • „ najboljša razpoložljiva tehnologija " (Direktiva IPPC, člen 2 odstavek 11) pomeni:

najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in načinov obratovanja, ki kažejo praktično primernost posamezne tehnologije, na podlagi katere se načeloma določa mejna vrednost emisij za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij na splošno ter vpliva na okolje kot celoto. Zlasti dve točki sta pomembni: a.) Najboljše razpoložljive tehnologije so podvržene stalnim izboljšavam. Kar danes velja za najboljšo razpoložljivo tehnologijo, je lahko že jutri z znanstvenim napredkom in tehnološki mi izboljšavami že preteklost. b.) Najboljše razpoložljive tehnologije se s proizvodnimi napravami in njihovimi emisijami

navezujejo na procesne in proizvodne ukrepe izboljšave. Kot drugo pa so z „ najboljšo razpoložljivo tehnologijo" povezani ukrepi “End-of-pipe“. Praviloma so najboljše razpo-ložljive tehnologije podvržene naslednjemu vrstnemu redu:

- Najprej je treba preprečiti vplive na okolje (npr. z izbiro drugega proizvodnega postopka). - Nato je treba zmanjšati neizogibne emisije snovi in, če je možno, ponovno uporabiti (npr. s povišanjem izkoristka ali z interno predelavo). - Šele ko so izvedeni vsi ti ukrepi, se lahko preostale emisije / odpadke čim manj škodljivo odstrani.

• „tehnologija": vključuje tako uporabljen tehnološki postopek kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata.

• “razpoložljiva”: pomeni tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologija uporablja ali razvija znotraj posamezne države članice, če je le uprav-ljavcu primerno dostopna. Pri tem se v konkretnem posameznem primeru poleg gospodarske situacije upravljavca upoštevata še starost oz. življenjska doba obrata (delov obrata).



• “najboljša”:

najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote. Priloga IV Direk-tive IPPC vsebuje seznam kriterijev, ki jih je treba upoštevati pri določanju najboljše razpoložlji-ve tehnologije. Te točke vključujejo tiste informacije, ki jih Komisija objavlja skladno s členom 16 odstavek 2 Direktive IPPC (torej dokumenti BREF).

• “celostni”: Ukrepi so celoviti takrat, ko je z njimi dosežena visoka stopnja varnosti za okolje kot celote in ko so upoštevani vsi posamezni okoljski mediji.

• “celostni pristop” (Direktiva IPPC, člen 7): V členu 7 imenovan celostni pristop pomeni popolnoma koordiniran postopek za izdajo dovol-jenja, kjer so pogoji različnih organov popolnoma usklajeni. Nenazadnje se mora s „celostnim pristopom“ določeni lokaciji zagotoviti optimalna naprava/proizvodnja/vrsta posamezne indus-trijske dejavnosti.

3. Obveznosti iz dovoljenja 3.1 Obveznosti upravljavca obrata / vlagatelja Vlagatelj mora predložiti dokumentacijo vlogo, na podlagi katere je možno določiti in oceniti upo-rabljeno tehnologijo in posledično nastale masne toke. 3.2 Obveznosti upravnega organa (državna uprava in strokovno-tehnični nadzorni organ) Obveznosti držav članic oz. njihovih organov so jasno navedene v členih 4 in 5 Direktive IPPC. Organi morajo zagotoviti, da noben IPPC obrat ne bo obratoval brez dovoljenja v skladu s pogoji, ki jih določa Direktiva IPPC. Bistvo teh obveznosti je, da pri izgradnji in obratovanju industrijskih naprav prihaja do čim manjše-ga onesnaževanja okolja. To bi se naj zagotovilo z uporabo najsodobnejših tehnoloških postopkov in metod obratovanja (najboljše razpoložljive tehnologije, BAT) (glej točko 2 „opredelitev pojmov“). Za strokovno preverjanje so zadolženi državni organi sami (strokovni organi) ali pa državno poob-laščeni strokovnjaki. Dovoljenje podelijo ustrezni državni upravni organi. 3.2.1 Metode določanja najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) Za organe to pomeni, da morajo biti na voljo informacije o običajnih tehnoloških postopkih in meto-dah obratovanja. Te informacije služijo primerjavi tehnoloških postopkov za zmanjševanje vplivov na okolje na najmanjšo možno vrednost. Seznam vidikov za primerjavo se nahaja v Prilogi IV Dire-ktive IPPC. Ta vključuje tudi ukrepe za vrednotenje in presojanje. Načeloma je pristop za vrednotenje in presojanje ali kvalitativen, delno kvalitativen ali pa kvantitati-ven. Glede na izkušnje, zadostuje že kvalitativno oz. delno kvantitativno vrednotenje in presojanje. Za dejansko kvantitativno vrednotenje in presojanje manjkajo, poleg ustreznih metod, podatki, ki jih je izredno težko pridobiti. Poleg tega so resnične situacije (skorajda) vedno tako kompleksne, da ni mogoče zajeti vseh vplivnih parametrov in njihove medsebojne odvisnosti. Načeloma velja: več podatkov kot je na razpolago, tem bolj pravilno in objektivno se jih oceni, pristop vedno bolj teži v smeri „kvantitativno“ in izboljša se objektivna pravilnost rezultatov. Naslednji primer naj bi pokazal, da je s „samo“ kvalitativnim oz. delno kvantitativnim pristopom možno dobiti smiselne in dovolj natančne izjave:



Konkretni primer: Tovarna papirja želi svojo odpadno vodo po obdelavi odvajati v tekoče vode. Poenostavljeno bi se zgolj kvalitativna ocena stanja glasila takole:

• Tovarna papirja izpusti samo 5000 m3/dnevno, tekoča voda in količino vode 1000 m3/s: Za-torej količina dovajane vode ni pomembna.

• Odpadna voda iz tovarne papirja je praviloma onesnažena samo z običajnimi, nekritičnimi organskimi škodljivimi snovmi: Zatorej odvajanje, tudi kar zadeva škodljive snovi, ni kritično za tekočo vodo. Iz tega sledi: Odvajanje se odobri.

S tako preprosto oceno se ni mogoče zadovoljiti.

Delno kvantitativen pristop bi izgledal takole:

• Tovarna papirja izpusti samo 5000 m3/dnevno, tekoča voda ima količino vode 1000 m3/s: Zatorej količina dovajane vode ni pomembna.

• Odpadna voda iz tovarna papirja je onesnažena: temperatura maks. 28°C, TOC 2000 kg/dnevno, kisikove spojine 70 kg/dnevno, sulfat 5000 kg/dnevno, težko raz-gradljivi kompleksi (EDTA, DTPA) 60 kg/dnevno.

• Tekoča voda ima povprečno temperaturo 15°C, koncentracijo TOC 2 mg/l ( = 172.800 kg/dnevno), predobremenitev kompleksov znaša 10 kg/dnevno.

• Rezultat: škodljive snovi, ki jih tovarna papirja želi izpuščati, so – razen znatnega zvišanja obremenitve s kompleksi – nepomembne. Učinki kompleksov na floro in favno pri sedanjih koncentracijah niso kritični glede na obstoječe informacije. Odvajanje se zatorej odobri.

S tako oceno bi bilo veliko strokovnjakov zadovoljnih, saj so ocene realistične, sklepi pa

utemeljeni. Dejanska kvantitativna ocena bi predvidevala naslednje:

• Vsi podatki o tekoči vodi so znani. • Vsi podatki o odpadni vodi tovarne papirja so znani. • Učinki vseh snovi, ki jih tovarna papirja želi izpuščati v tekoče vode, so znani.

Opaziti je, da je takšen pristop v realnosti iluzoren – vseh podatkov kljub veliko truda ni

mogoče dobiti. 3.2.2 Shema preverjanja (panožna, lokalna, ocenitev učinkov) Naslednja shema preverjanja omogoča medsebojno primerjavo in ocenitev tehnologije naprav in metod obratovanja. Posamezne korake je treba izvesti postopoma, pri čemer se vedno prične s panožnim preverjanjem. Nato sledi preverjanje lokalnih vidikov. a.) Panožna shema preverjanja

• Določanje vhodnih in izhodnih masnih tokov (absolutne obremenitve). • Primerjava vhodnih in izhodnih masnih tokov različnih postopkov in metod obratovanja. • Ocenitev porabe virov, vključno z energijo (input) različnih postopkov in metod obratovanja. • Ocenitev emisij (odpadni zrak, odpadna voda, odpadki, odpadna toplota, hrup) in njihovih

škodljivih vplivov pri različnih postopkih in metodah obratovanja na podlagi posebnih, po-membnejših kriterijev (npr. zdravstveno varstvo, varstvo pri delu, zmanjševanje CO2, po-



tencial nevarnosti za ozonsko plast, bioakumulacija, zakisanost vode in tal, varstvo vod in površinske vode, relevantnost za pitno vodo, ...).

• Prikaz panožnega rezultata preverjanja. b.) Preverjanje lokalnih vidikov

• Določanje situacije, predvsem: - raba območja (industrija, bivalno območje, kmetijstvo, ...), - kakovost območja (voda, tla, zrak, narava, ...), - posebnosti območja (naravovarstveno/vodovarstveno območje, rekreacijsko območje).

• Varnost in varstvo pred nesrečami, preventiva pri okvarah. • Izbira lokacije, alternativne možnosti lokacije. • Gospodarski kriteriji:

- za upravljavca (cene tehnologije naprav), - za regijo (delovna mesta, raba obstoječe infrastrukture, kvalificirano osebje, ...). • Ocena morebitnih ekoloških vplivov:

resnost in kompleksnost, verjetnost, trajanje, pogostnost, reverzibilnost, itd. • Ocena morebitnih gospodarskih vplivov. • Prikaz lokalnega rezultata preverjanja.

c.) Končna ocena Preverjanje, vrednotenje in presojanje panožnih in lokalnih rezultatov preverjanja da skupen rezul-tat.



3.2.3 Ocenitev materialnih prvin Materialne prvine na splošno so vsi predmeti, ki jih je treba zaščititi pred vplivi na okolje/emisijami. Na prvem mestu je seveda človek in njegovo zdravje. Zatem sledijo neposredno s človekovim zdravjem povezane materialne prvine, kot je čista pitna voda ali zdravi zrak. Vse ostale naravne prvine (flora, favna, viri, nepoškodovana ozonska plast ...) so prav tako materialne prvine v omen-jenem pomenu. Poleg jasne prednosti človeka in njegovega zdravja, lahko pride do vrednotenja oz. presojanja materialnih prvin samo v konkretnem posameznem primeru. 3.2.4 Upoštevanje mednarodnih določil Že veliko let obstajajo mednarodni sporazumi, s katerimi so države obvezane k skupnim aktivnos-tim, na primer k zaščiti Severnega morja in Baltika (OSPAR-COM, HEL-COM) ali zaščiti reke Ren (IKSR) ali reke Elbe (MKOL). Pristojni organi morajo takšne sporazume pri postopku dovoljenja za IPPC obrate upoštevati in preveriti, ali iz tega izhajajo sklepi za posamezni primer. 4. Določanje BAT z BREF / Uporaba dokumenta BREF Med državami članicami in zadevnimi industrijami poteka izmenjava informacij o trenutno najboljših razpoložljivih tehnologijah (primerjaj člen 16 Direktive IPPC). V ta namen je bil v Sevilji ustanovljen mednarodni urad strokovnjakov (European Integrated Pollution Prevention and Control Bureau). Tam strokovnjaki posameznih držav članic zbirajo informacije o stanju tehnologije za posamezne panoge, ki jih prejmejo od uprav, ustreznih državnih in mednarodnih industrijskih združenj in ostalih nevladnih organizacij (NGOs). Rezultat izmenjave informacij je objavljen v referenčnih dokumentih „BAT Reference Documents (BREF)“. Po Direktivi IPPC so v BREF dokumentih vključene zahteve sicer neobvezujoče, jih je pa treba upoštevati pri podelitvi okoljskega dovoljenja. Komisija posodobi te informacij vsaka tri leta. (Originalne informacije / seznam BREF dokumentov: http://eippcb.jrc.es) Informacije, vključene v posamezen BREF dokument v prvi vrsti služijo določanju BAT. Pri določa-nju BAT in pri na BAT osnovanih pogojih v dovoljenju, pa je vedno treba izhajati iz skupnega cilja, to je, visoka raven varovanja okolja. 4.1 Sestava BREF dokumenta Prvi dve poglavji („Splošne informacije“ in „Uporabljani procesi in tehnike“) ponujata informa-cije o panogi in o uporabljanih industrijskih postopkih v tej panogi. Poglavje „Običajne vrednosti emisij in porab“ vključuje podatke o vrednostih emisij in porab v obstoječih obratih. Ti opisujejo stanje na dan izdelave dokumenta. V poglavju „Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri določanju BAT” sledi opis postopkov zmanjševanja emisij in drugih metod, ki veljajo za najpomembnejše pri določanju najboljših razpo-ložljivih tehnologij na splošno in pri določanju zahtev, ustrezajočih BAT. Te informacije vključujejo vrednosti emisij in porab, ki naj bi bile dosegljive pri uporabi postopka. Sem spadajo tudi podatki o stroških, povezanih s posamezno tehniko, in vidikih vseh medijev. Postopke, ki na splošno veljajo za zastarele, se ne upošteva.



V poglavju „Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT)“ so navedeni postopki s posameznimi vrednostmi emisij in porab, ki na splošno ustrezajo zahtevam BAT in ki bi naj služile kot referenčne vrednosti. Vendar pa je treba opozoriti, da to poglavje ne vsebuje predlogov za mejne vrednosti emisij. Pri določanju zahtev v dovoljenju in pri mejnih vrednostih emisij je treba upoštevati specifič-ne dejavnike na lokaciji, npr. tehnične značilnosti zadevnega obrata, njegovo geografsko lego in okoljske pogoje. Pri obstoječih obratih je treba upoštevati gospodarske in tehnične posodobitve. Poglavje „Tehnologije v razvoju“ navaja nove obetajoče tehnologije v razvoju, ki bodo morda postale prihodnje najboljše razpoložljive tehnologije. V poglavju „Sklepi in priporočila“ so združeni najpomembnejši sklepi in priporočila. Imenovana so tista področja, za katera ni informacij, in kjer so potrebna nadaljnja raziskovanja. Med prilogami je tudi glosar, ki navaja in razlaga uporabljene okrajšave in strokovne izraze, ter seznam literature in povzetek obstoječe nacionalne in mednarodne zakonodaje. 4.2 Uporaba BREF dokumenta Ponuja se naslednji način uporabe BREF dokumenta: Iz obravnavane, popolne vloge z vsebovanimi popolnimi podatki je najprej treba narediti dvoje: a) Tokovno shemo posameznih postopkov (primerjaj številke 4.2.1 in 4.2.2): Na podlagi le te je razviden celoten snovni tok, vključno z obstoječimi internimi kroženji, ter konkre-tna procesna in proizvodna tehnika. b) Poseben pregled masnih tokov (input/output) (primerjaj številke 4.2.3 in 4.2.4): Kar zadeva uporabljane snovi, je treba narediti bilanco vseh surovin in pomožnih snovi, vključno z energijo (input). Kar zadeva t.i. output, pa je treba narediti bilanco za produkte in vse emisije (od-padni zrak, odpadna voda, odpadna toplota, odpadki, hrup) – razčlenjeno glede na najpomem-bnejšo škodljivo snov. c) Nato sledi primerjava informacij iz a) in b) z ustreznimi informacijami in podatki iz BREF doku-mentov (primerjaj številko 4.1).

4.2.1 Tokovna shema: procesi v industriji plemenitenja tekstilij

Predhodna obdelava • Beljenje z vodikovim peroksidom • Mercerizacija v natrijevem lugu • Pranje

Barvanje • Nanos reaktivnega barvila delno

kontinuirano • Spiranje

Tiskanja • Tiskanje • Fiksiranje s parjenjem • Spiranje

Obdelava • Nanos mehčalca • Sušenje



4.2.2 Tokovna shema: procesi v proizvodnji papirja

Papirni stroj • Izdelava listov • Sušenje

Premazovanje • Nanos optičnih belil • Nanos premazov za posebne upo-

rabe (termopapir, kopirni papir…)

Produkt

Priprava materiala / izdelava materiala • Brušenje lesa • Razpuščanje celuloze • Razpuščanje starega papirja • …

Beljenje • Oksidativno z vodikovim peroksi-

dom • Reduktivno z natrijevim ditionitom • Uporaba kompleksov (DTPA)

Produkt



4.2.3 Pregled: masni tokovi v industriji oplemenitenja tekstila

1. Obrat za oplemenitenje tekstila z določenimi, defini-

ranimi postopki

2.2 Energija

2.3 Voda

2.4 Kemikalije/pomožna sredstva

Količine [t/a]: - barvila in pigmenti:........... - organska pomožna sredstva:....... - osnovne kemikalije:.....................

- letna poraba [m3/a]:………………. - lasten vodnjak /oskrba [%]:……... - vrsta priprave vode: ....................

- olje [t/a]:…………………………… - premog [t/a]:……….......................... - plin [m3/a]:………………………. - elektrika [kWh/a]:…………....... - proizvodnja pare [kWh/a]:……….

3.5 Odp. voda

3.4 Odpadki

3.3 Odp. plin

Viri in količine [t/a] SO2, NOx, org.C, drugo: - ............................................................... - ............................................................... - ...............................................................

Vrsta in količina [t/a]: - .................................... - .................................... - .................................... - ....................................

- količina [m3/a]: - obremenitev [t/a] s CSB:……. BSB5:……. AOX:……. Cu:…………… Ni:……. Cr:……. Prefil.sn.:……. celotni N:……. celotni P:……........ - neposredno / posredno odvajanje:….........……...... - ločeno odvajanja hladilne vode [da/ne]:..... če da [m3/a].................

2.1 Tekstilni substrati 3.1 Produkti

- za leto: - starost lokacije [a]: - število zaposlenih: - letni promet [€/a]: - delovni dnevi [d/a]: - najkrajša razdalja do soseske [m]:

Vrste in količine [t/a]: - Co:…… - PES:……... - Co/PES:… - PA:………. - Wo....….. - CV............. - PUR........ - PAN........... - ................................ - ................................ Delež [%]: - tkanina:…........... - pletenine:….. - preja:…................ - kosmič:….............

Vrsta in količina [t/a]: - ........................... - ........................... - ........................... - ...........................

Spl. informacije

3.2 Odp. toplota

v [kWh/a]: - odp. plin:……… - odp. voda:…….. - drugo:………..



4.2.4 Pregled masnih tokov v papirni industriji

1. Tovarna papirja

- razpuščanje, čiščenje in mletje materiala - izbirno: lepljenje - izbirno: plastenje - izbirno: barvanje Stranske naprave: - kotlovnica - naprava za čiščenje odpadne vode

2.2 Energija

2.3 Voda

2.4 Kemikalije/pomožna sredstva

Količine [t/a]: - tenzidi....................... - retencijska sredstva....... - antipenilna sredstva...... - biocidi....................... - flokulant... - utrjevalec............. - barvila................... - optična belila..........

- letna poraba [m3/a]:………………. - procesna voda [m3/a] …… - hladilna voda [m3/a]:.............................

- olje[t/a]:…………:………………… - premog [t/a]:……........................... - plin [m3/a]:……………………….. - elektrika [kWh/a]:…………........ - proizvodnja pare [kWh/a]:………..

3.5 Voda

3.4 Odpadki

3.3 Plin

Viri in količine [t/a]: - SO2, NOx, org.C, druge organske snovi............................... - smradu........................................ - vidnega dima.......................

Vrsta in količina [t/a]: - blato iz čiščenja odpadne vode - ostanki iz priprave snovi - odpadki iz proizvodnje energije (leteči prah, pepel itd.)

- količina [m3/a]: - obremenitev [t/a] s CSB:……. BSB5:……. AOX:……. Cu:……. Ni:……. Cr:……. Prefil.sn.:……. celotni N:……. celotni P:…….

2.1 Pomembne surovine

- les - stari papir - celuloza - polnila - plastila - barvila - vezivo - lepilo

3.1 Produkti

- za leto: - starost lokacije [a]: - število zaposlenih: - letni promet [€/a]: - delovni dnevi [d/a]: - najkrajša razdalja do soseske [m]:

Vrsta in količina [t/a]: različen papir: npr. higienski papir, fini papir, termo papir,...

Spl. informacije

3.2 Toplota

v [kWh/a]: - odp. plin:……… - odp. voda:…….. - drugo:………..

3.6 Hrup



4.2.5 Določanje BAT brez BREF Kakor je določeno v poglavju 2 „Opredelitev pojmov“ je stanje tehnike in s tem povezane najboljše razpoložljive tehnologije vedno rezultat razvoja: sprva je treba uvideti težavo, nato sledi njena na-tančna analiza. Potem se rešuje delne vidike težave glede na njihovo pomembnost, težo. Glede na pomembnost se prednostno razrešijo najpomembnejše zadeve. Zakonodajalec prične z zakoni, uredbami in ostalimi določili podpirati tehnično rešitev težave, včasih celo vsiliti. Razvijejo se na-daljnje tehnične izboljšave / delne rešitve. Pri tem so v oporo informacije o primerljivih težavah iz BREF dokumentov in njihovih rešitvah. Določanje BAT brez BREF poteka torej enostavno, razumno. Ta postopek se v načelu ne razlikuje od postopka določanja z BREF. BREF dokument je nenazadnje samo dodaten vir spoznanj, ki – to je najpomembnejši novi vidik – upošteva vplive na okolje kot celoto. Delni vidiki tega načina obra-vnavanja povezanih vplivov na okolje in njihovo medsebojno ocenjevanje so – kot kažeta zgoraj opisana primera – že dolgo znani že v tradicionalnem medialnem obravnavanju v državah člani-cah. Pomembna – z ali brez BREF dokumentov – je sistematska, transparentna in razumljiva analiza situacije in (morebitnih) vplivov na okolje neke industrijske dejavnosti. Temu mora slediti kompe-tentno presojanje in ocenjevanje vplivov. Iz tega končno sledi odločba o dovoljenju, ki z ustreznimi pogoji in zahtevami zagotavlja pravilno, z zakonom skladno obratovanje. Velika prednost pri postopkih oz. industrijskih dejavnostih, za katera BREF že obstaja, je, da so veliko predhodnega dela že opravili strokovnjaki. Ti strokovnjaki (iz Evrope in drugod) so ob upoš-tevanju vplivov na okolje združili in ocenili vso razpoložljivo znanje. Za organe je to lahko oz. mora biti vodilo.



5. Uporaba BAT v postopku dovoljenja / z IPPC skladna odločba o dovoljenju 5.1 Splošno Osnova za odločbo o dovoljenju je združena ocena, ki je bila izdelana na podlagi postopka, opisa-nega v poglavju 3. Dodaten, pomemben vir spoznanja je rezultat presoje vplivov na okolje. Njeni rezultati se naj upoštevajo pri določanju omejitev emisij / mejnih vrednosti in pogojev za pravilno obratovanje obrata. Pregled nad potekom pred vložitvijo vloge je videti na slikah 1 in 2. Slika 1 kaže potek panožnega preverjanja in slika 2 nadaljevanje s preverjanjem lokalnih vidikov. Združitev panožnih in lokalnih vidikov in njihova medsebojna primerjava da skupno oceno kot osnovo za odločbo o dovoljenju. Posamezne korake tega procesa mora pristojni organ za izdajanje dovoljenj obširno in transparen-tno – z vsemi mnenji strokovnih pristojnih organov – dokumentirati, da lahko razumljivo prikaže, na podlagi katerih podatkov in mnenj je nastala skupna ocena. Iz takšnih postopkov je vedno možno ugotoviti, kako je potekalo določanje BAT v posameznem konkretnem primeru. S tem je zaključen prvi del preverjanja strokovnega / tehničnega dela. Zatem mora organ za izdajanje dovoljenj opraviti svojo funkcijo koordiniranja: v postopku – zlas-ti ob udeležbi javnosti – nadaljnji pristojni organi, nadaljnji, s postopkom povezani državljani in insti-tucije (iniciative državljanov, okoljevarstvena društva...) izrazijo svoje mnenje. Ti podajo svoje mnenje glede načrta in ponudijo predloge za njim pomembnim zadevam (na primer zaščita tekočih vod, biotopa in narave, zdravje ljudi, ohranjanje čistosti zraka, zaščita tal, varnost (protipožarna varnost, varstvo pred nesrečami), zaščita pred hrupom, varstvo spomenikov). Vse te interese je treba zatem oceniti in pretehtati. Iz tega izhaja odločba o dovoljenju z omejitvami emisij in nadaljnjimi zahtevami in pogoji.



ne ne

Preverjanje na popolnost

Sestava tokovne sheme Sestava pregleda masnih tokov ali bilance emisij, nanašajoč se na eno leto

Primerjava z drugimi tehnologijami / postopki za določanje BAT

Ali obstaja BREF?

Poglavje „Običajne vrednosti emisij in porab“ (večinoma poglavje 3)

Nazaj na dopolnitev

Drugi viri spoznanj: Primerjava panoge Konkurenčni obrati Informacije združenj

Poglavje: “Tehnologije, ki jih je treba upoštevati pri določanju BAT” in „Najboljše razpoložljive tehnolo-gije (BAT)“ večinoma poglavje 4

da ne

Strokovno tehnično preverjanje

Preverjanje uporabljivosti v konkretnem primeru Uskladitev podatkov iz vloge – BREF podatki

da

Poskusni / pilotni obrat Glej „Tehnologije v razvoju“ (večinoma poglavje 5)

da

BAT enakov-reden ali pre-

sežen

Slika 1: Shema poteka odločbe o dovoljenju: Panožno preverjanje Vloga

Dokumentiranje odstopanj

najboljši postopek / najboljša tehnologija

za to proizvodnjo



da

da

ne

da

ne

ne

Slika 2: Shema poteka odločbe o dovoljenju: Preverjanje lokalnih vidikov

Preverjanje lokalnih vidikov(tudi gospodarskih)

Ocenitev rezultatov presoje vpli-vov na okolje in drugih virov informacij

Imenovanje spornih točk pri zaščitenih dobrinah

Ocenitev konfliktov

Alternative v proizvodnem postopku možne

Čistilna naprava (“end-of-pipe”) možna

Upoštevanje mednarodnih sporazu-mov in določil, npr. HELCOM, OSPAR, …

Nadrejeni vidiki kljub temu dopuščajo proizvodnjo

Obrat na tej lokaciji ni primeren za dodelitev dovoljenja

Z IPPC skladna odločba o dovoljenju - z maksimalno dopustnimi emisijami - načrti sanacije - časovni načrt za izvedbo kontinuiranih izboljšav - določila za nadzor

Ni spornih točk

Končna ocena

na podlagi panožnega preverjanja in preverjanja lokalnih vidikov. Najboljši postopek za to industrijsko dejavnost na tej lokaciji.



5.2 Konkretno uvajanje rezultatov preverjanja v odločbi Potem ko je bila določena najboljša razpoložljiva tehnologija za neki obrat, za katerega se pridobi-va dovoljenje, in ko so bili upoštevani panožni, lokalni in obratni vidiki in posebnosti, je najpomem-bneje, da se določijo in zapišejo dopustne mejne vrednosti emisij. Izvajanje posameznih zahtev pri novih obratih se lahko časovno podaljša, saj vse zahtev, ki izhajajo iz BAT, ni možno istočasno uresničiti (prioriziranje tudi gospodarskih vidikov). Obstoječi obrati pa potrebujejo čas, da se prilagodijo najboljšim razpoložljivim tehnologijam, in da lahko na primer spremenijo postopke, posodobijo dele naprav ali namestijo čistilne naprave (nap-rave »end-of-pipe«). Uresničitev potrebnih ukrepov je določena v načrtu sanacije z izvršljivimi in zavezujočimi roki.

5.3 Celovito dovoljenje Odločba o dovoljenju, ki je narejena na podlagi zgoraj opisanih vidikov in kriterijev – in ki je v skla-du z Direktivo Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja – , mora pra-viloma vsebovati naslednje: Del 1: Vrsta in obseg dovoljenja

o Tukaj so našteti najpomembnejši deli naprave z navedbo maksimalno dovoljenje proizvod-ne kapacitete in ostali bistveni podatki o napravah/ delih naprav, vključno z morebitnimi ča-sovnimi omejitvami.

Del 2: Mejne vrednosti emisij, zahteve BAT o Določitev dopustnih emisij snovi, ki onesnažujejo zrak. Določijo se mejne vrednosti za kon-

centracije in obremenitve (masni tok) vseh relevantnih zraku škodljivih snovi (primerjaj sez-nam snovi v Prilogi III Direktive IPPC). Pri posamezne snovi je treba navesti posamezne meritvene in ocenjevalne pogoje.

o Določitev dopustnih emisij v tekočo vodo ali v javno kanalizacijsko omrežje. Določijo se mejne vrednosti za koncentracije in obremenitve (masni tok) vseh relevantnih tekoči vodi škodljivih snovi (primerjaj seznam snovi v Prilogi III Direktive IPPC). Praviloma se omejijo tudi maksimalno dopustne količine odpadne vode, maksimalno dopustna temperatura od-padne vode, pH-vrednost in nadaljnji parametri, ki vplivajo na tekoče vode ali na čistilno napravo. Pri posamezne snovi je treba navesti posamezne meritvene in ocenjevalne pogo-je.

o Predpisi o odpadkih Določitev vrste in obsega odpadkov z dovoljenimi potmi odstranjevanja in dolžnostmi doka-zovanja, zahtevami za znižanje na minimalno vrednost in zmanjševanje.

o Določitev dopustnih emisij hrupa. Mejne vrednosti na določenih merilnih točkah (na napravi sami ali na imisijskem mestu).

o Predpisi o skladiščenju in ravnanju z nevarnimi snovmi in/ali snovmi, nevarnimi za vodno okolje.

o Določitev tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov (npr. lovilci, zadrževanje gasilne vode, zaščita pred poplavami, protipožarna zaščita).



Del 3: Nadzor o Določitev vrste in pogostosti inšpekcij organa ali zunanjih izvajalcev za vse relevantne emi-

sije (v glavnem odpadni zrak, odpadna voda in odpadki). o Lasten nadzor:

Določitev vrste in pogostosti internih kontrolnih in nadzornih mehanizmov za dokumentiran-je obratovanja, ki je skladno z dovoljenjem, in za pravočasno ugotavljanje motenj v obrato-vanju.

o Dolžnosti javljanja in informiranja v primeru motenj v obratovanju. Del 4: Dolžnosti poročanja

o Informiranje organov o emisijah v definiranih časovnih razponih z oceno rezultatov merjenj pri lastnem nadzoru (okoljska poročila).

Del 5: Predpisi o nadaljnjih izboljšavah okoljske situacije

o Časovni in sanacijski načrti za dosego BAT. o Nadaljnji ukrepi, na primer uvedba sistema okoljskega managementa, imenovanje pooblaš-

čencev v obratu (za zaščito tekočih vod, varnost, ohranjanje čistosti zraka, odpadke, …). Del 6: Utemeljitev

o Prikaz pravne podlage. o Prikaz strokovne podlage (upoštevanja, ocenitev in presoja vseh relevantnih vidikov).

Del 7: Predpisi o pristojbinah Del 8: Navodila za vlagatelja o pravni situaciji v zvezi z dodeljenim dovoljenjem

6. Primeri o izvedenih ukrepih po Prilogi IV Direktive IPPC o celovitem preprečevanju in

nadzoru onesnaževanja Pri določanju najboljše razpoložljive tehnologije je treba po Direktivi IPPC o celovitem prepreče-vanju in nadzoru onesnaževanja nameniti pozornost naslednjim kriterijem: 1. uporabi tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov; 2. uporabi manj nevarnih snovi; 3. pospeševanju predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu, in odpad-kov, če je to primerno; 4. primerljivim procesom, napravam ali načinom obratovanja, ki so bili v industriji uspešno preizku-šeni; 5. tehnološkemu napredku in novim znanstvenim spoznanjem; 6. vrsti, učinkom in obsegu posameznih emisij; 7. začetku obratovanja novih ali obstoječih obratov; 8. času, potrebnem za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije ; 9. porabi in vrsti surovin (vključno z vodo), uporabljenih v procesu in njihovi energetski učinkovitos-ti;



10. potrebi po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva emisij na okolje in tveganja za okolje na najnižjo možno raven; 11. potrebi po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje na najnižjo možno raven; 12. informacijam, ki jih objavlja Komisija na podlagi člena 16 (2) ali mednarodne organizacije. 6.1 PROIZVODNJA PLOŠČ INTEGRIRANEGA VEZJA V tem primeru gre kvazi za kompletno nov obrat. Samo na področju oskrbe z energijo in obdelave odpadne vode se iz logističnih razlogov ponovno uporabljajo (delne) naprave obstoječega obrata. Zelo dobro se vidi, kateri ukrepi in zahteve so v obratu privedli do preverjanja vseh 12 kriterijev. Pri obstoječih obratih se praviloma posamezni ukrepi o načrtih sanacije / rokih sanacije izdelajo zapovrstjo. 6.1.1 IZHODIŠČNA SITUACIJA

• Obstoječa proizvodnja plošč integriranega vezja bi se naj z novogradnjo v kapaciteti podvo-

jila (7.100 m2/teden). • Namembnost zemljišča: obrtna cona, stanovanjska zazidava v neposredni okolici (težave s

hrupom). • Novogradnja na vodovarstvenem območju (posebne zahteve za ravnanje in skladiščenje

snovi, nevarnih za vodno okolje). • Okoljsko relevantni procesi: rezanje, vrtanje, stiskanje več plasti, jedkanje, sitotisk, nanaša-

nje nikljevega in zlatega sloja, kositranje z vročim zrakom, kemično kositranje, nanašanje organskega zaščitnega sloja, zaključna mehanska obdelava.

Vplivi na okolje: a) Zrak

• prah (steklena vlakna, epoksidna smola), • topila, NOx, CO iz zgorevanja odpadnega zraka, • NH3 in NOx iz kislega in alkalnega odpadnega zraka.

b) Odpadki • kovinski odpadki, • plastični odpadki, mešani odpadki iz kovine in plastike, • filtrne mase, • oborilna blata, ki vsebujejo težke kovine, • blata, ki vsebujejo umetne snovi.



c) Odpadna voda

• 260 m3/d (TOC, AOX, Cr, Ni, Cu, Sn, Zn), • oborilna blata iz obdelave odpadne vode (primerjaj točko b).

d) Hrup

• ventilatorji proizvodnih naprav, • naprave za čiščenje odpadnega zraka (ventilatorji), • dostava/odprema (promet, zlasti tovornjaki), • parkirišče podjetja (zlasti ponoči ob izmeni).

e) Površinska voda/ tla

• skladiščne naprave za nevarne/vodnemu okolju nevarne snovi, rezervoarji, cevovodi …, • vnos škodljivih snovi z imisijami zraka, • naprave za odpadno vodo.

6.1.2 Uresničeni ukrepi (ukrepi izboljšav) /BAT kriteriji preverjanja: 1. Uporaba tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov: reciklaža bakra, reciklaža topil (primerjaj točko 3), optimalno rezanje obdelovanca; 2. Uporaba manj nevarnih snovi: prepoved EDTA, kot nadomestilo soli vinske kisline; nadomestilo kritičnega topila; 3. Predelava in recikliranje snovi: ponovno pridobivanje kovin (Ni, Au, Cu) iz kopeli (primerjaj toč- ko 1); 4. Primerljivi procesi, naprave (podatki o zmogljivosti): iz obstoječega obrata omejeno na voljo; 5. Tehnološki napredki in nova znanstvena spoznanja; le malo informacij iz tehnične / znanstvene literature (proizvodna tehnika je „high-tech“ tehnika, zato neke vrste „poslovna skrivnost“); 6. Vrsta, učinek in obseg posameznih emisij: Prah: 85 kg/a VOC: 123 kg/a Odpadna voda: 89.000 m³/a (Cu/Ni: 44,5 kg/a, Sn: 178 kg/a, Odpadki: 6000 t/a (predelava 5.600, odstranitev 400 t/a); 7. Rok za izvedbo: za novi obrat takoj. Za obstoječi del obrata je bil določen načrt sanacije z ro- kom za uresničitev. 8. Rok za sanacijo obdelave odpadnega zraka 1 leto, zmanjšanje hrupa pri starem obratu 6 me- secev; 9. Poraba surovin, vključno z vodo: podaljšanje življenjske dobe, vzdrževanje kopeli; večkratna uporaba rabljene vode, kaskadna spiralna tehnika, ponovna uporaba sestavin iz kopeli. Energijska učinkovitost: raba odpadne toplote iz sežiga odpadnega zraka, toplotna izolacija stavb; 10. Preprečevanje in zmanjševanje emisij in tveganj za okolje: z BAT, kot npr. zgorevanje odpadnega zraka, pranje dimnih plinov, naprave za čiščenje odpadne vode, novo vsesovanje prahu, BAT skladiščenje nevarnih/ za vodno okolje nevarnih snovi, varčevanje z energijo s toplotno izolacijo in rabo odpadne toplote, ukrepi za zmanjševanje hrupa (zvočna izolacija posebej gla- snih proizvodnih področij, pokritje strojev, omejitev dostave s tovornjaki od 6 do 22 ure/ zaščita



soseske); 11. Preprečevanje nesreč/okvar (zlasti zaščita podtalnice): Dvoslojni rezervoarji in cevovodi, klet služi kot “lovilna ploščad“ za zadrževanje gasilne vode. 6.2 INDUSTRIJA PLEMENITENJA TEKSTILJ 6.2.1. IZHODIŠČNA SITUACIJA Pri tem za primer opisanem obratu, kjer poteka plemenitenje tkanin iz viskoze, lahko proizvodni proces razdelimo na tri bistvene korake:

a) Predhodna obdelava Zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi v odpadni vodi, ponovna uporaba škrobilnih sredstev (glej poglavje 6, kriteriji 3, 9 in 10).

b) Barvanje Zmanjšanje obremenitve odpadne vode s težko razgradljivimi snovmi, varčna uporaba ke-mikalij (glej poglavje 6, kriterija 5 in 9).

c) Plemenitenje Računsko določanje emisij v zrak, ciljno zmanjševanje emisij surovin (glej poglavje 6, krite-riji 2, 6 in 9).

Vplivi na okolje: a) Zrak

• prah, • organske ogljikove spojine iz surovin pri termičnih procesih, • rakotvorne snovi.

b) Odpadki

• blato iz čiščenja odpadne vode. c) Odpadna voda

• TOC, AOX, Cr, Ni, Cu ..., • blato iz obdelave odpadne vode (primerjaj točko b).

d) Hrup

• ventilatorji proizvodnih naprav, • naprave za čiščenje odpadnega zraka (ventilatorji), • dostava/odprema (promet, zlasti tovornjaki), • parkirišče podjetja (zlasti ponoči ob izmeni).



e) Podtalnica / tla

• skladiščne naprave za škodljive/vodi škodljive snovi, rezervoarji, cevovodi... 6.2.2. URESNIČENI UKREPI (UKREPI IZBOLJŠAV) Uporabljeni so bili delni vidiki, na podlagi katerih je razvidno, kateri ukrepi so pripeljalo do dokazlji-vih izboljšav v okolju. Ti ukrepi so bili tudi gospodarsko najbolj ugodni. k a) Predhodna obdelava Škrobilo pred tkanjem nanesete na predivo, da ga zaščitite med tkanjem. Po tkanju ga je treba popolnoma odstraniti, saj moti naslednje korake plemenitenja, npr. barvanje in tiskanje. Pri postop-ku plemenitenja tkanin odstranjena škrobila povzročijo 40 – 70% organske obremenitve (TOC) v odpadni vodi. Pri uporabi v vodi topnih, sintetičnih škrobil, se lahko te ob uporabi primernih tenzidov spere in s pomočjo membranskega postopka (praviloma ultra filtracija) ponovno pridobi iz pomivalne vode škrobilne naprave in se lahko ponovno uporabi v tkalnici. Takšna reciklaža je možna le, ko so tkal-nica in obrat za plemenitenje prostorsko blizu, saj se ponovno pridobljeno škrobilo ne sme ohladiti (razrahljanje, lepljenje premazov), in ker je prevoz možen samo s »termo vozili«. V tem primeru je bilo možno obremenitev s TOC v javni čistilni napravi zmanjšati za 500 kg/dnevno (zmanjšanje rabe energije za polnjenje, zmanjšanje količine blata). Stroški investicije naprave za ultra filtriranje se amortizirajo v roku dveh in pol let. k b) Barvanje Pri polkontiuiranem barvanju prediva se blago povleče skozi korito z raztopino barvil, tenzidov, disperzijskega sredstva in barvne tekočine. Nato se odvečno barvno tekočino iztisne. Ta postopek se uporablja večinoma pri barvanji z reaktivnimi barvili. Ko je barvanje zaključeno, je treba neporabljeno barvno tekočino, vključno z ostanki v zbiralnikih in ceveh, odstraniti preko odpadne vode. Da se izgube kar se da zmanjša, je treba količino raztopine čim bolj prilagoditi pričakovani porabi. Kot prvi ukrep je bila zmanjšana prostornina korita z barvno tekočino. Poleg tega so bili rezervoarji raztopine z koničastim dnom nameščeni (manj ostankov) nameščeni zelo blizu barvalnega stroja (minimiranje vsebin v ceveh). Z namestitvijo online merjenja za določanje porabe barvne tekočine in količine blaga se določijo in shranijo podatki, ki omogočijo, da lahko pri naslednji primerljivi parti-ji, natančno napoveste porabo. Nadaljnja izboljšava je možna tudi z avtomatizacijo priprave barvne raztopine in raztopine pomožnega sredstva, kjer se postopoma z merjenjem porabe v tekočem proizvodnem procesu dodozira potrebna količina (napredki v tehnologiji). k c) Plemenitenje Da bi tekstilu, beli tkanini ali barvani in/ali potiskani tkanini dali določene lastnosti (glede videza, leska, otipa, uporabnosti, nege...), se v obdelavi uporablja več kot 2000 različnih pripomočkov. Večina teh produktov se preko korita, kjer se ti produkti nahajajo v vodni raztopini, nanese na bla-go. V priključenem sušilnem agregatu, t.i. vpenjalnem okviru, se fiksirajo. Deloma različne kompo-nente neke recepture na toploti reagirajo medsebojno oz. z blagom. Nato na ostalih poljih vpenjal-



nega okvira pride do dejanskega sušenja. Surovine („recepture“), ki se jih nanese pred termičnim procesom obdelave, imajo velik vpliv na vrsto in količino škodljivih snovi v odpadnem plinu. Zaradi številčnosti uporabljenih pomožnih sredstev za tekstil je težko določiti, pri katerih re-cepturah prihaja do visokih emisij in kako je možno takšno recepturo optimirati. Zato so potrebne informacije o obnašanju emisij posameznih pomožnih sredstev za tekstil oz. iz teh sestavljenih receptur. Z optimiranjem receptur s plemenitenjem tekstila, zlasti z zmanjševanjem komponent z visokim deležem emisij, se lahko – vključno z izboljšavami s strani izdelovalca – doseže, da imajo receptu-re kot celota manj emisij in tako v večini primerov postane naprava za čiščenje odpadnih plinov nepotrebna. Ideja t.i. „koncepta elementov“ (elementi o določilih za ohranjanje čistosti zraka v obratih za ple-menitenje tekstilij in njihova utemeljitev) je v tem, da se pričakovane emisije posameznih receptur izračuna. Osnova za to je, da so znani vsi t.i. „emisijski dejavniki“ za vsako pomožno sredstvo. Seštevek emisijskih dejavnikov vsakega posameznega, v neki recepturi uporabljenega pomožnega sredstva, bi naj opisal obremenitev emitiranih snovi, ki pri določenih procesnih pogojih v gram na kilo oplemenitenega blaga emitirajo v odpadni zrak. Razlikuje se med dvema vrstama: - gram kemično natančno definirane snovi na kg tekstilnega produkta (rakotvorne snovi in določe-ne organske snovi po TA Luft), - gram organskega vodika na kg tekstilnega produkta (vsota organskih snovi na splošno). Emisijske dejavnike mora izdelovalec pomožnih sredstev navesti za vsako pomožno sredstvo. Tako se ne določi, kot ponavadi, maksimalno dovoljenih koncentracij za posamezne snovi, temveč maksimalno dovoljene obremenitve nanašajoč se na oplemeniteno blago. 6.3 Kemična industrija Ta primer bi naj pokazal, kaj se v kemični industriji stori, da se preprečijo nesreče in zmanjšajo njene posledice na okolje (glej poglavje 6, kriterij št. 11).



6.3.1 Izhodiščna situacija: Na opisani lokaciji se v različnih proizvodnih stavbah proizvaja različne produkte. Vsaka stavba ima skladišče rezervoarja za tekoče surovine. Oskrba z energijo, paro in vodo poteka centralno. V primeru požara ali poškodbe je treba preprečiti, da bi nevarne snovi/za vodno okolje škodljive snovi nenadzorovano odtekle v vode, podtalnico, tla ali naprave za obdelavo odpadne vode. V primeru okvar, na primer, se hitro napolnijo tudi velike ploščadi, če je treba zajeziti vso odpadno vodo z neke lokacije, vključno z hladilno vodo iz pretočnega hlajenja. 6.3.2 Uresničeni ukrepi: Celotno območje obrata se razdeli na približno enako velike sektorje. Na najnižji točki zemljišča se postavi več ploščadi, ki se ločeno polnijo, in ki lahko za najmanj 2 uri zajezijo vso odpadno vodo, vključno z gasilno vodo. Predvideva se, da se v kanalizaciji nahajajo ustrezni zaporni zasuni. V primeru večje nesreče v nekem sektorju, se lahko napolnijo še druge ploščadi, ali pa se izkoristi prazno prostornino v kanalizaciji ali čistilni napravi. Skladišča rezervoarjev se zaščitijo z lovilnimi ploščadmi, ki lahko zajamejo vsebino največjega zbi-ralnika in 10 % celotne prostornine. Zbiralniki imajo varovalo pred prenapolnjenostjo in napravo za prikaz puščanj. Prelivanje iz kadi se prav tako napelje v ploščad, določeno temu sektorju. Postopanje v primeru požara ali poškodb je opisano v načrtu poteka (del načrta za preprečevanje nevarnosti) in se z osebjem in rešilnimi enotami izvaja in izboljšuje v rednih časovnih presledkih. 7. PRIMERI ZA PRESOJANJE Kot je pobliže prikazano v poglavju 3.2.1, so postopki presojanja vplivov na okolje zelo težavni, saj na eni strani ni priznanih metod, po drugi strani pa so le izjemoma na voljo zadostno zagotovljeni, popolni podatki. To velja zlasti za panožno določanje BAT. Tako je pogostokrat sporno, ali se do-datna zmogljivost čiščenja neke drage naprave za čiščenje dimnih plinov pri sežigalnicah v primer-nem razmerju izplača. Na lokalni ravni so procesi presojanja velikokrat lažji zaradi tega, saj se prioritetno upoštevajo zelo konkretni problemi/vidiki. Če bi se naj na primer na že močno onesnaženem območju zgradil za zrak relevanten obrat, bi se ga opremilo z vsemi razpoložljivimi tehnologijami za čiščenje odpad-nega zraka. Področje voda/odpadna voda zatorej ne bi bilo tako pomembno in bi bili pogoji milejši (morda celo pod BAT ravnijo). Naslednji primeri prikazujejo konflikte (načelne in konkretne) in poti njihovega reševanja. 7.1 Papirna industrija V postopku dovoljenja za odvajanje odpadnih vod iz papirnega obrata je bilo treba presoditi, kateri ukrepi zmanjšanja emisij so najbolj primerni za zadevne tekoče vode, če se upoštevajo tehnični in finančni vidiki. V majhno reko s povprečno količino vode 2 m3/s se iz naprave obrata za čiščenje odpadne vode izpusti 57 l/s odpadne vode in 400 l/s hladilne vode. Zaradi visoke toplotne obreme-nitve lahko pride poleti v vročih dnevih do poginjanja rib.



Vsebnost kisika v tekoči vodi je bila negativno spremenjena z visokimi temperaturami in pa z dova-janjem organskih snovi. Sprva je bila za rešitev problema predlagana namestitev hladilnega stolpa, ki bi znižal dovedeno toplotno obremenitev. Pomanjkljivost pa je bila v tem, da je bilo treba imeti ob visokih stroških v pripravljenosti stroj z veliko porabo energije le nekaj kritičnih dni v letu. Naslednja alternativna možnost je bila izdelana med upravljavcem in organom:

• Znižanje dovedene toplotne obremenitve z namestitvijo hladilne absorpcijske naprave, ki bi se izboljšala proizvodnja (enakomerno, hladna temperatura mazalne mase).

• Uporaba rezervoarja gasilne vode kot rezerva za hladno vodo, ki bi pri preseganju mejne temperatura odtekla v tekoče vode.

• Izboljšanje situacije tekoče vode s prenovo zaščitnih naprav, z odstranjevanjem grud in za-senčenjem, da bi se zmanjšalo segrevanje tekoče vode.

• Optimiranje dvostopenjske naprave za čiščenje odpadne vode za zmanjšanje dovedene obremenitve s TOC.

Kljub vseh tem ukrepom ni bilo mogoče upoštevati določitev za odvajanje toplote, kar je v bistvu povezano s močno nihajočo potrebo po pari v proizvodnji (proizvodnja kondenzacijskega toka). V postopku dovoljenja je bilo torej potrebno presoditi, ali ob upoštevanju smiselnega razmerja stro-škov in koristi možno emisije znižati na takšno raven, da neizogibno odvajanje toplote ne bo povz-ročilo pogina rib. Tako je bila v odločbi o dovoljenju določena višja toplotna obremenitev, maksi-malno dopustna obremenitev s TOC pa „strogo“ omejena. Kot BAT trenutno velja za proizvodnjo papirja tega obrata specifična obremenitev s TOC 1,0 kg/tono papirja. V tem konkretnem primeru je bilo dopuščenih samo 0,4 kg/tono. Pri toplotni obremenitvi je dopustnih 400 l/s pri največ 35°C.



7.2 Usnjarska industrija V proizvodnji in predelavi usnja je z vidika varovanja okolja v ospredju ena snov, to je težka kovina krom. Celoten proces proizvodnje od živalske kože do končnega usnja poteka v tekočem mediju. Najpomembnejši korak pri tem je strojenje kož s krom (III) solmi. V celoti je odpadna voda usnjar-skih obratov/strojarn zelo močno onesnažena z organskimi snovmi (do več tisoč mg/l). Pravzaprav enostavna obdelava kroma v odpadni vodi z borilnimi kemikalijami in obarjanje tako postane teža-vno: Če bi želeli obdržati mejno vrednost kroma 1 mg/l v tej močno organsko onesnaženi odpadni vodi, bi morali uporabiti nesorazmerno velike količine borilnih kemikalij, saj se velik del oborila po-rabi za obarjanje organskih snovi. Zato je treba namestiti drage obdelovalne naprave (bazeni, do-zirne naprave, filtrske stiskalnice ...). Kot rezultat nastanejo velike količine obarjenega blata s kro-mom, ki je kot odpadek zelo drag za odstranit (deloma prevoz do oddaljenih odlagališč za posebne vrste odpadkov). Po drugi strani pa je znano, da se odpadna voda iz strojarn, ki vsebuje krom, zelo dobro prečišču-je preko komunalnih naprav za čiščenje odpadne vode (biološke čistilne naprave). Pri tem se or-ganske snovi zelo dobro razgradijo in zagotavljanje mejne vrednosti kroma ni težko, saj se krom – poleg učinka razredčenja s komunalno odpadno vodo – na obarjenem blatu zelo dobro adsorbira. Ciljni konflikt je zatorej sledeči: Velike količine obarjenega blata s kromom v usnjarskem obratu (visoka uporaba kemikalij, visoki stroški) – ali komunalno blato s kromom z malo višjimi kromovimi emisijami v tekoči vodi. Presojanje / rešitev konflikta: Soobdelava odpadne vode iz strojarne v komunalni čistilni napravi lahko velja za BAT. Nekoliko višje emisije kroma so ocenjene za manj pomembne, kot visoka po-raba virov (oborilne kemikalije, energija ...), visoke količine odpadkov in nesprejemljivo visoki stro-ški (za transport in deponije). Velike količine blata s kromom, ki ga je treba odstraniti kot odpadek in rahlo povišanje obremenitve Cr v komunalnem blatu iz čistilnih naprav in nizke emisije Cr v vo-do. 7.3 Čiščenje dimnih plinov Dvajsetletno kurilno napravo na težko kurilno olje je treba glede mejnih vrednosti emisij prilagoditi oz. sanirati na nove zahteve BAT. Zlasti upoštevanje mejne vrednosti emisij za prah in žveplov dioksid predstavlja velik problem. Pri sanaciji je treba upoštevati naslednje ukrepe: • Vgradnja naprave za čiščenje odpadnega zraka z vrečastim filtrom za zmanjševanje emisij

prahu in obdelavo surovega plina s kalcijevim hidroksidom za zmanjševanje kislih komponent (SO2, NOx) v odpadnem plinu.

• Začetek uporabe lahkega kurilnega olja z malo žvepla z vgradnjo posebnih gorilnikov za zma-njševanje NOx in adaptacija obstoječega rezervoarja za težka olja.

• Rušenje obstoječe naprave in postavitev nove naprave na zemeljski plin.



Vidiki za presoditi: • Obstoječa naprava ima napovedano nadaljnjo življenjsko dobo približno 15 let. • Prednost ukrepov preprečevanje emisij pred ukrepi zmanjševanja emisij. • Upoštevanje stroškov sanacije. Rešitev konflikta: Ker upravljavec ni bil v stanju, da bi izvedel takojšnjo sanacijo, je bil dogovorjen stopenjski načrt sanacije. Naprava lahko obratuje še 5 let v takšni obliki. Po preteku 2 let mora upravljavec predlo-žiti vlogo za dovoljenje za adaptacijo naprave na lahko kurilno olje ali zemeljski plin. Čas gradnje/ adaptacije je ocenjen na nadaljnja 3 leta. S tem konceptom sanacije je bilo odobreno nadaljnjo obratovanje (in s tem emisije), ki več ne ustreza stanju tehnologije. 8. Povzetek Direktiva IPPC sooča države članice EU z novim pristopom v varstvu okolja: Z uvajanjem BAT v industrijskih dejavnosti (skladno s Prilogo I Direktive IPPC) bi naj bila dosežena visoka raven zašči-te okolja kot celote („...high level of protection of the environment as a whole...“). Najboljše razpo-ložljive tehnologije se objavijo tekom izmenjave informacij, kot t.i. BREF dokumenti. V državah čla-nicah je treba pri podelitvi dovoljenja IPPC obratu upoštevati vsebine BREF dokumentov („enotni standardi“). Ta priročnik bi naj pomagal določiti najboljšo razpoložljivo tehnologijo iz kopice uporabljenih nap-rav in proizvodnih tehnik. Po eni strani gre za določanje BAT na ravni panoge. V ta namen je pri-kazano, katere informacije vsebuje BREF in kako te uporabljati. Po drugi strani priročnik razlaga, kako poteka uvajanje BAT v konkretnem postopku dovoljenja – torej na lokalni ravni. Priročnik poleg opomb k metodam vsebuje še predloge/ tokovne sheme različnih delovnih korakov in preverjanj. Na primerih iz različnih industrijskih panog so prikazani posamezni koraki preverjanja, presojanja in vrednotenja. Ti bi naj pokazali, kaj pomeni „celovito“ upoštevanje vplivov na okolje na konkretne primeru. V priročniku se nahaja tudi primer predloga odločbe o dovoljenju, skladne z IPPC, z navedbo nje-nih bistvenih vsebin. V celoti predstavlja priročnik, skupaj z vsebinami, ki predstavljajo uvajanje Direktive IPPC, za vse države članice zelo zahtevno nalogo. To nalogo bo možno izvesti v času, ki ga je določila EU, sa-mo z zadostnim in zlasti kvalificiranim osebjem.



9. Literatura in spletni naslovi a) Council Directive 96/61/EC of 24. September 1996 concerning integrated pollution prevention and control b) http://eippcb.jrc.es (naslov urada iz Sevilje z originalnimi BREF dokumenti)

Twinning Project SI04/EN/01 -...

Documents

Transcript of Twinning Project SI04/EN/01 -...