R ZU TAT 4 - R RČ SO-DELO (CO-WORKING) IN FABLAB · 7 Maker space (izdelovalnice) pogosto...
Transcript of R ZU TAT 4 - R RČ SO-DELO (CO-WORKING) IN FABLAB · 7 Maker space (izdelovalnice) pogosto...
REZULTAT 4 - PRIROČNIK
SO-DELO (CO-WORKING)
IN FABLAB
2
AVTORJI:
Euro-net | Potenza, ItalIJA
University of Turku | Turku, FinSKA
MCPZ d.o.o. | Ljubljana, SloveniJa
Fab Lab London (FLL) | London, Združeno kraljestvo
Erhvervsakademi Sydvest |Esbjerg, Danska
“InnovatiVET projekt je financirana s strani Evropske komisije - preko Erasmus+ programa - Ključni ukrep 2 – Strateška partnerstva za poklicno in strokovno izobraževanje”
Številka projekta: 2017-1-DK01-KA202-034250 – številka pogodbe KA202-2017-006
“InnovatiVET projekt je financirana s strani Evropske komisije. Brošura odraža samo stališče avtorjev,
Evropska komisija ni odgovorna za vsebino poročila.”
3
VSEBINA
Povzetek ............................................................................................................................................................................................. 5
Poglavje 1 - Uvod ............................................................................................................................................................................ 6
1.1. So-delo (Co-working) / izdelovalnice (Maker spaces) in PSIU ................................................................ 8
Poglavje 2 – Zbrani primeri ..................................................................................................................................................... 10
1.2. Faza 1 – Profili in ’prostori’ v EU ....................................................................................................................... 10
1.2.1. Združeno kraljestvo ........................................................................................................................................... 10
1.2.2. Danska ..................................................................................................................................................................... 11
1.2.3. Finska ....................................................................................................................................................................... 11
1.2.4. Italija ......................................................................................................................................................................... 12
1.2.5. Slovenija .................................................................................................................................................................. 13
Poglavje 3 – Zbrani primeri ..................................................................................................................................................... 16
3.1. Faza 2 - Eksperimenti ............................................................................................................................................. 16
Poglavje 4 – Orodje in priporočila ........................................................................................................................................ 17
4.1. Skupnost in nematerialni vidik (S&NM) ........................................................................................................ 17
4.2. Skupna oprema in trening veščin (SO&T) ..................................................................................................... 19
4.3. Vključevanje učiteljev PSIU in dijakov/študentov (VU&DS) ................................................................. 20
Priloga 1: Primeri Coworking (so-dela) in Maker space (izdelovalnic) .............................................................. 22
Primeri Združenega kraljestva ......................................................................................................................................... 22
Primer 1: Makerversity .................................................................................................................................................. 22
Primer 2: Making Rooms ............................................................................................................................................... 23
Primer 3: LabFab, Rennes .............................................................................................................................................. 24
Primer 4: FabLab Amsterdam (De Waag) ............................................................................................................... 25
Primer 5: Here East ........................................................................................................................................................... 26
Danski primeri ......................................................................................................................................................................... 28
Primer 1: FabLab Spinderihallerne ............................................................................................................................ 28
Primer 2: Idea House (hiša idej) .................................................................................................................................. 28
Primer 3: Soundhub .......................................................................................................................................................... 29
4
Primer 4: Orange MakerSpace ..................................................................................................................................... 29
Primer 5: Makerspace ...................................................................................................................................................... 30
Italijanski primeri ................................................................................................................................................................... 31
Primer 1. GoDesk Potenza, Italija ................................................................................................................................ 31
Primer 2. FabLab, Milano ............................................................................................................................................... 31
Primer 3: Famo Cose, Rim .............................................................................................................................................. 32
Primer 4: Impact Hub, Reggio Emilia, Italija .......................................................................................................... 32
Primer 5: Co-Working: Talent Garden, Milano ...................................................................................................... 33
Finski primeri .......................................................................................................................................................................... 35
Primer 1: Innovation House Finland ......................................................................................................................... 35
Primer 2: Aalto FabLab ................................................................................................................................................... 36
Primer 3: Fab Lab Raseko .............................................................................................................................................. 37
Primer 4: FabLab Tampere (pred tem FabLab TUT) .......................................................................................... 38
Primer 5: FabLab Oulu..................................................................................................................................................... 39
Slovenski primeri ................................................................................................................................................................... 41
Primer 1: RogLab ............................................................................................................................................................... 41
Primer 2: PIPC Kočevje .................................................................................................................................................... 42
Primer 3: 404 - Mladinski tehnološko-raziskovalni center.............................................................................. 43
Primer 4: Hiša eksperimentov ..................................................................................................................................... 44
Primer 5: Zveza za tehnično kulturo Slovenije - ZOTKS .................................................................................... 45
REFERENCES ................................................................................................................................................................................. 47
5
POVZETEK
V tem dokumentu obravnavamo različne prostore za so-delo (co-working spaces) in njihov pomen za
poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje (PSIU). Vsak izmed teh prostorov ima z njim
povezano skupnost, katere člani običajno delajo v majhnih skupinah ali kot posamezniki. Tako kot se v
podjetjih vrednost zaposlenega viša z usposabljanjem in stalnim strokovnim razvojem, tudi v uspešnih
prostorih za so-delo razumejo, da je zagotavljanje usposabljanja ključni element zviševanja vrednosti
svojim članom. Usposabljanja sicer zagotavlja sam prostor za so-delo, udeležba in sodelovanje pa je
odvisna od radovednosti in želje po učenju. Zato je prostore za so-delo v poročilu obravnavamo kot
element povezan s celotnim sistemom PSIU, in dejansko se ti prostori in PSIU lahko veliko naučijo drug
od drugega.
Namen tega dokumenta je posameznike, podjetja in učitelje spodbuditi za izobraževanje in razvoj veščin
v tovrstnih prostorih za so-delo. Specifične metode in tehnike učenja ali usposabljanja po principu so-
dela pa je možno tudi implementirati v PSIU. Ta povezava je bila potrjena z vrsto eksperimentov, ki so
posebej dokumentirani na spletni strani www.innovativet.eu.
Primeri, ki jih opisujemo v tem dokumentu dokazujejo, da povezovanje med izobraževalnimi
inštitucijami in prostori za so-delo prinašajo koristi za obe strani, še posebej za formalni izobraževalni
sistem, ki je manj odprt za eksperimentiranja in tveganja.
V dokumentu ne ugotavljamo kako spodbuditi sektor poklicnega in strokovnega izobraževanja in
usposabljanja, da se poveže in se uskladiti s principi delovanja prostorov za so-delo, priporočamo pa, da
se v prihodnjih raziskavah ugotavljajo relacije med uspešnimi skupnostmi so-dela in ustvarjanjem
dodane vrednosti, zagotavljanjem trajnosti in zaposlovanjem, saj te povezave še niso bile preverjene.
Avtorji se zavedamo, da so tega poročila ni mogoče uporabiti kot podlago za oblikovanje politike, je pa
primerna osnova za nadaljnje eksperimentiranje in raziskave za oblikovanje prihodnjih političnih stališč
za izobraževalne organizacije in PSIU, podjetja, prostore za so-delo in lokalne uprave.
Eksperimenti, ki smo jih izvedli projektni partnerji so objavljeni v zavihku “dokumenti- documents” na
spletni strani projekta: www.innovativet.eu
6
POGLAVJE 1 - UVOD
Obstaja veliko različnih vrst ‘delovnih prostorov’, ki zadovoljujejo različne potrebe. Vsi spodaj opisani
primeri imajo skupno to, da svojim članom ponujajo fleksibilen delovni prostor. Lahko nudijo opremo
za skupno uporabo in nudijo druge storitve, kot so izdelava produktov ali strukturirano mentorstvo.
Znotraj se lahko oblikuje tudi določena vrsta skupnosti in kulture. V nadaljevanju raziskujemo različne
vrste ‘delovnih prostorov’ in terminologijo. Termin 'prostor' v nadaljevanju uporabljamo, kadar
govorimo o vseh spodaj omenjenih vrstah.
Co-working prostor (prostor za so-delo) po navadi nudi prilagodljiv delovni prostor posameznikom
in manjšim ekipam, pogosto na podlagi članarine. Izraz ‘’co-working space“ je splošen in se nanaša na
katero koli delovno ali pisarniško površino v skupni rabi.
Vir 30/10/2019 – www.pixabay.com
7
Maker space (izdelovalnice) pogosto vključuje nekaj elementov sodelovanja v prostoru, kot je npr.
skupna pisarna. Čeprav to ni splošno pravilo, bomo za namene tega poročila, maker space obravnavali
kot podkategorijo co-working prostora. Kar razlikuje maker space od co-working prostora so delavnice
za digitalno in fizično oblikovanje in izdelavo.
Vir 30/10/2019 – www.pixabay.com
FabLab v tem poročilu vključujemo v širšo kategorijo maker space (izdelovalnic). FabLabi so del
mednarodne mreže neodvisnih prostorov, katere začetnik je bil MIT v ZDA. FabLabi delujejo v skladu z
začetno vizijo in navodili, ki med drugim predvideva, da so vedno odprti za javnost. FabLab je blagovna
znamka in vsak FabLab je del globalne mreže, ki pa deluje neodvisno in ima ločeno upravljanje, lastniško
strukturo, model financiranja in uporabnike. Porazdelitev FabLab-ov po Evropi ni enakomerna - na
primer v Franciji je veliko več kot v Veliki Britaniji zaradi različnih ravni podpore lokalnih vlad in
univerz. V Franciji je beseda ‘FabLab’ sinonim za ‘prostor za ustvarjanje’. Za potrebe tega poročila pa
smo se odločili za bolj splošno definicijo ‘FabLaba’, ki ponuja nekoliko večjo prožnost pri definiranju
samega prostora.
Hackspace (hack-prostor) je pravzaprav še ena podkategorija prostora za so-delo. Beseda se uporablja
za široko paleto prostorov - od prostorov v lasti skupnosti, ki delujejo na prostovoljni osnovi, do
organizacij, ki jih podpira univerza. V kolikor se cilji določenega hack-prostora prekrivajo s cilji
izdelovalnice, bodo priporočila v tem poročilu zanje prav tako uporabna. Mimogrede: njihovo ime izvira
iz besede 'hack' - kar pomeni, da se na inovativni način spremenijo ali uporabijo komponente. Zato so v
hack-prostorih usmerjeni v ponovno uporabo in popravljanje odpadkov ali tehnologije, ki bi sicer bila
za enkratna uporabo.
8
Ko govorimo o primerjavi različnih tipov ‘delovnih prostorov’ je pomemben tudi model financiranja.
Obstaja vrsta modelov: od članstva, do lastništva, zadruge, pa do ad-hoc / dnevnega članstva in modela
inkubatorja, ki ponuja članstvo malim podjetjem v zameno za delež v podjetju. Modeli financiranja so za
PSIU le delno pomembni, zato tega področja v tem poročilu ne obravnavamo. Za ‘delovne prostore’, ki
temeljijo na članstvu, za močne skupnosti z visoko dodano učno vrednostjo, na splošno velja, da se bo
članstvo krepilo, obstoječi člani pa ostajali, kar je pomemben finančni faktor.
Dejstvo pa je, da vodenje takega ‘delovnega prostora’ ni lahka naloga. Zahteva mešanico inženirskih in
organizacijskih veščin, poslovna znanja in spretnosti ter družbeno vključenost.
1.1. SO-DELO (CO-WORKING) / IZDELOVALNICE (MAKER SPACES) IN PSIU
Programi so-dela in izdelovalnic so vedno pomembnejši del PSIU. To je predvsem posledica treh
dejavnikov:
Prilagodljivost in zmožnost sprejemanja majhnih skupin v času rasti.
Možnost, da te majhne skupine delijo stroške drage opreme in virov, s čimer se zmanjšajo fiksni
stroški njihovega poslovanja.
Spodbujanje odprte kulture sodelovanja, ki članom omogoča učenje drug od drugega.
‘Prostori’ prav tako podpirajo - in so značilni - za ‘gibanje proizvajalcev’, ki ga deloma vodi prepričanje,
da bi se morali ukvarjati s tehnologijo, ne pa da ji biti podrejeni in jo le pasivno porabljati. To gibanje in
omejeno na eno državo, pravzaprav je kar močno, npr. EU regulativa ‘o pravici do popravila’, ki
proizvajalce elektronskih izdelkov omejuje pri izdelavi izdelkov z ‘načrtovanim zastaranjem’. 1
‘Izdelava’ v tem kontekstu lahko pomeni vse, od robotike in visokotehnološkega inženiringa, pa do
tradicionalne mizarske in tekstilne industrije. Mnogi člani takih izdelovalnic te izdelke namreč
uporabljajo kot svoj glavni vir dohodka. Za druge pa omogočajo umetniško izražanje ali udejstvovanje v
skupnosti. V vsakem primeru pa so učne spretnosti skoraj vedno rezultat sodelovanja v izdelovalnici ali
prostoru za so-delo.
Skupaj smo zbrali 25 primerov ‘prostorov’ in jih bomo predstavili v nadaljevanju tega dokumenta.
1 Ecodesign Directive, 2019: https://ec.europa.eu/growth/industry/sustainability/ecodesign_en
9
Identificirali smo naslednje koristi so-dela (co-workinga) za PSIU:
- Neposredno delo z dijaki/študenti, po predmetih v PSIU in drugih šolah.
- Usposabljanje učiteljev za projektno učenje, kreativno reševanje problemov in kreativno
razmišljanje, v skladu z IO3 priročnikom.
- Podpora samozaposlenim, podjetnikom in prilagodljivemu delu: izdelovalnice omogočajo, da poslovanje - zlasti na področjih, kjer nastajajo fizični izdelki, kot so oblikovanje / inženiring
/ proizvodnja, uspe brez večjega kapitala, ki bi sicer bil potreben. ‘Delovni prostori’ lahko s
svojimi člani zagotovijo vse, od usposabljanja pa do občutka skupnosti in tako omogočijo
podjetjem z 1-2 zaposlenimi, da prerastejo v cvetoča podjetja. Različni prostori to spodbujajo na
različne načine.
- Izvajanje neposrednega usposabljanja, zlasti za ne-študente.
- Priložnosti za neformalni prenos znanja, druge oblike učenja in poslovno podporo. Skupno in sodelovalno okolje ponuja priložnosti za razvoj veščin, kjer pa je možno, tudi s skrbnim
mentorstvom in načrtovanjem.
Glede na to, je pedagoško delo v ‘teh prostorih’ večinoma težko oceniti ker:
(1) mnogi od teh prostorov obstajajo zunaj formalnih akademskih krogov in je zato manj verjetno,
da jih bomo preučevali; in
(2) je precejšen del učenja v teh prostorih sam po sebi neformalen in poteka zunaj konteksta
učilnice.
Lahko pa trdimo, da je delo močno osredotočeno na metode učenja z delom in na projektih, pri čemer
učenje temelji na tem, kar učenec poskuša doseči. Zaradi tega se učenec dejansko ne more opredeliti kot
samo "učenec", saj preprosto poskuša opraviti svoje delo.
10
POGLAVJE 2 – ZBRANI PRIMERI
1.2. FAZA 1 – PROFILI IN ’PROSTORI’ V EU
Za to poročilo smo izdelali vrsto študij primerov so-dela in izdelovalnic v partnerskih državah in
matičnih okrožjih. Vsaka od opisanih organizacij je dejavna pri promociji enega ali več vidikov PSIU,
opisanih v prejšnjem poglavju. V tem poglavju povzemamo primere vsake od sodelujočih držav. Primeri
iz tabele 1 na koncu tega poglavja so podrobno predstavljeni v prilogi 1 tega dokumenta. To predstavlja
prva faza zbiranja dokazov. 2. faza – eksperimenti - je opisana v naslednjem poglavju.
1.2.1. ZDRUŽENO KRALJESTVO
Združeno kraljestvo ima dolgo tradicijo so-dela - v takšni ali drugačni obliki. Na primer, po več-stoletni
konvenciji, so odvetniki, ki zastopajo stranke na sodišču, samozaposleni in delajo v ‘’zbornicah’’, kar bi
lahko bila nekakšna ureditev so-delovanja. Danes se v Združenem kraljestvu samozaposlitev hitro
povečuje, z 8% leta 2000 na 15% leta 2015. To je posledica rasti tehnološkega sektorja v zadnjih nekaj
desetletjih, skupaj s socialnimi dejavniki, kot so staranje, in tehnološkimi trendi, ki olajšajo
samozaposlitev23. Povečanje sodelovanja je odziv na to povečanje samozaposlitve, saj ‘prostor za so-
delo’ omogoča, da samozaposleni izkoristijo skupnost podobno mislečih.
Po vsej državi je več izdelovalnic in hack-prostorov, ki omogočajo dostop do npr. digitalnih orodij (3D
tiskanje, lasersko rezanje, CNC obdelava, itd.). Tudi več univerz in šol je organiziralo ‘ustvarjalnice’ za
podporo študentskim projektom in razvijanje veščin zunaj njihovega glavnega predmetnega področja.
Primer je hack-prostor Imperial College je dostopen vsem študentom collega ne glede na njihov
predmet. Nekateri od teh prostorov so odprti za javnost, na splošno pa to ne velja. Več takih prostorov
v Združenem kraljestvu je FabLab-ov; so pa manj prepoznavni kot npr. v Franciji, kjer so lokalne vlade
in univerze vzpostavile zdravo nacionalno mrežo z več kot sto ‘prostori’.
V Združenem kraljestvu ne obstaja nacionalna politika, ki bi podpirala so-delo (co-working) in redko je,
da lokalne vlade financirajo ‘prostore’. Izjema so izdelovalne sobe v Blackburnu, za katere je lokalni svet
zagotovil ustanovna sredstva z namenom, da bi prostor v nekaj letih postal finančno samozadosten. Cilj
lokalnega sveta pri zagotavljanju finančnih sredstev je izboljšati dodano vrednost lokalnega
gospodarstva s spodbujanjem inovacij ter pomoč usposabljanje in zadrževanju nadarjenih mladih, ki bi
se sicer, zaradi kariere, preselili v večja mesta.
2 Bank of England (BoE), ‘Self-employment: what can we learn from recent developments?’, 2015
3 Federation of Small Businesses, ‘Going it Alone: supporting self-employment in the UK’, 2016
11
1.2.2. DANSKA
Prostori za so-delo na Danskem v zadnjih letih hitro naraščajoi ii. Medtem ko je zasebni sektor videl
poslovno priložnost v vlaganju v ‘tovrstne prostore’ in se zasedenost še naprej povečujeiii, nacionalne
politike niso bile posebej usmerjene v to področje. Leta 2017 pa je bil sklenjen sporazum za
gospodarstvo in podjetništvo, ki bo trajal do leta 2025iv (v vrednosti 14,7 milijarde DKK / 1,97 milijarde
evrov). S sporazumom se podjetjem olajša poslovanje na Danskem z znižanjem uvoznih tarif, vlaganjem
v turizem, krepitvijo digitalnega in ‘deljenega oz. izposojeniškega’ (sharing economy) gospodarstva,
znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb za podjetja, ki izvajajo raziskave, itd. Še več je bilo
storjenega na lokalnih oz. regionalni ravneh, kjer so bile izvedene naložbe v so-delo.
Večja danska mesta, kot npr. Aarhus in Odense, sta vložila v prostore za so-delo, da bi pomagali
podjetnikom in zagonskim podjetjemv vi. Prvotno usmerjeni le v pisarniške prostore, so se ti koncepti
(in drugi) zdaj razvili tudi v sestanke z mentorji in specialisti, v usposabljanja o različnih temah, kot npr.
računovodstvo, avtorske pravice, patentiranje ter vključevanje strokovne mreže. ‘Ti prostori’ so
predvsem usmerjeni v podjetnike, ki so že končali srednješolsko / visokošolsko izobraževanje in le
redko sodelujejo z izobraževalnimi zavodi.
Tudi za izdelovalnice (makerspaces) beležijo trend rasti (zlasti v PSIU). To je zlasti posledica vse večje
potrebe po digitalnih kompetencah zaposlenihvii. Podobno kot prostori za so-delo, se tudi v tem primeru
odloča na lokalnem nivoju, samo izvajanje pa se močno razlikuje po celotni državi. Zaradi dragih vlaganj
v opremo (kot so 3D-tiskalniki, virtualna resničnost, itd.) pa so se pojavili dvomi, ali bi morda ta sredstva
bolje služila vlaganju v ljudi (učitelje) kot v strojeviii. Mehke veščine, pridobljene v izdelovalnicah, niso
izpostavljene kot eden pomembnejših vidikov.
Na Danskem ni (nacionalnih) politik ali strategij, ki bi bile posebej usmerjene v prostore za so-delo in
izdelovalnice. Na nacionalni in lokalni ravni obstajajo strategije za gospodarstvo, podjetništvo in
izboljšanje digitalnih kompetenc znotraj PIU, ki lahko posredno vplivajo na tovrstne prostore.
1.2.3. FINSKA
Stilski, trendovski prostori za so-delo in izdelovalnice se hitro odpirajo po večjih in manjših mestih na
Finskem. Prostori za so-delo so najbolj priljubljeni med podjetniki, tako med pionirji, ki šele začenjajo,
kot tiste, ki jih uporabljajo tudi kasneje. Vsem je skupna želja po občutku svobode pri delu. Veliko večino
porabnikov namreč predstavljajo številni samozaposleni s polnim delovnim časom ali s krajšim
delovnim časom.
Medtem ko prostore za so-delo na mednarodni ravni tradicionalno upravljajo zunanji ponudniki
storitev, nedavno odprte komercialne prostore na Finskem razvijajo in upravljajo vlagatelji v
nepremičnine.
Odprti delovni prostori so se, s prihodom mreže Fab Lab, pojavili tudi na Finskem. Trenutno je pet
finskih laboratorijev povezanih s finskimi univerzami: Aalto FabLab (Espoo), TUTLab (Tampere),
SensiLAB (Turku), RasekoFablab (Naantali) Fab Lab Oulu (Oulu).
Tretja kategorija prostora samostojno delo so ustvarjalni prostori v javnih knjižnicah. Cilj le-teh je vrniti
veselje do učenja v knjižnice. "Paja" - je nov tip storitvenega koncepta za knjižnice. Oprema v
izdelovalnicah, ki se nahajajo v knjižnicah, običajno vključuje 3D tiskalnike, rezalnike za vinil in šivalne
stroje.
12
Finsko okolje na splošno zelo podpira podjetništvo. Breme, povezano z ustanavljanjem in registracijo
podjetij, je nizko, podjetnikom je na voljo financiranje, za tiste, ki to želijo pa tudi usposabljanje4.
Zdi se da Finska, zaradi novega zakona o delovnem času, ostaja daleč pred krivuljo. Zakon bo začel veljati
januarja 2020 in bo večini zaposlenih s polnim delovnim časom dalo pravico, da se odločajo, kdaj in kje
delajo. Ker novi zakon nadomešča koncept ‘delovnega mesta’ z bolj nevtralnim konceptom ‘delovno
mesto’, novi zakon bolje opredeljuje trenutne načine dela. V praksi to pomeni, da delovni čas ne bo več
vezan na točno določeno delovno mesto, temveč bo delovni čas pomenil čas, porabljen za delo5. Mnogi
Finci se strinjajo, da je ključni uspeh uvajanja fleksibilnega dela že tako visoka kultura zaupanja.
Nedavna raziskava Eurobarometra je pokazala, da Finci zaupajo v sodržavljane bolj kot kjer koli drugje
v Evropi6.
1.2.4. ITALIJA
Programi so-dela so v Italiji prepoznani kot inovativno okolje, ki prispeva k posodabljanju učnega
procesa v izobraževanju in med zaposlenimi. Dokument, ki ga je objavila ISFOL Erasmus + Italijanska
nacionalna agencija7, analizira rezultate kvalitativne raziskave o več inovativnih okoljih na nastajajočih
področjih učenja, kot sta so-delo in FabLab.
Prispevek poudarja dva elementa, ki sta skupna obema novima učnima konceptoma:
- Učenje temelji na pristopu ‘učenje z delom’.
- ‘Vzajemno učenje’ in ‘sodelovalno učenje’ sta prednostna naloga.
Programi za so-delo so v Italiji v večini primerov financirani zasebno, v nekaterih primerih tudi s strain
javnega sektorja, zlasti v večjih mestih. Javno financiranje običajno predstavlja fiksne stroške, kot je npr.
prostor, ali brezplačna uporaba javnih površin, ki se prej niso uporabljali za te namene. V nekaterih tudi
v obliki vavčerjev za financiranje sodelavcev in drugih mehanizmov financiranja.
FabLabi v Italiji se financirajo iz zasebnih virov, spet pa v nekaterih primerih javna uprava brezplačno
prispeva prostor ali zagotavljajo sredstva za orodja, kot so npr. 3D-tiskalniki. Vse pogosteje se v srednjih
šol organizirajo delavnice, ki jih organizira FabLab (ki temelji na vzajemnemu učenju, praktičnem učenju
in učenju z delom). Pravzaprav je za nekatere FabLabe to glavni vik prihodkov.
Po reformi italijanskega srednješolskega sistema leta 2015, morajo dijaki v zadnjih treh letih pridobiti
izkušnje v delovnem okolju (400 ur za poklicne šole in 200 ur za druge šole). Zahvaljujoč temu določilu,
so italijanski prostori za so-delo in FabLabi našli zanimivo področje za razvoj svojega poslovanja in
zagotavljanje trajnosti.
4 http://www.oecd.org/industry/smes/FINLAND-country-note-2017.pdf
5 https://nordiclaw.fi/new-working-hours-act-of-finland-enters-into-force-1-january-2020/
6 https://www.bbc.com/worklife/article/20190626-spains-fight-against-unpaid-overtime
7 Isfol, Barricelli D. (a cura di), Spazi di apprendimento emergenti. Il divenire formativo nei contesti di coworking, FabLab e università, Roma, Isfol, 2016 (Isfol Research Paper, 29)
13
1.2.5. SLOVENIJA
Tako kot v drugih državah, so se tudi v Sloveniji ustanavljali prostori za so-delo. Kar nekaj jih najdemo
v Ljubljani, v drugih slovenskih mestih oz. regijah nekoliko manj. Prostori za so-delo so mnogo več kot
le pisarne. Na primer, Poligon, kreativni center, je bil ustanovljen v Ljubljani kot prvi slovenski
ustvarjalni center, ki deluje kot avtonomna platforma za krepitev možnosti samozaposlenih, kreativnih
start upov in skupnosti. Poligon organizira tudi številne konference in druge dogodke, s katerimi
predstavlja nove koncepte in usposablja ključne deležnike, organizira razstave, ki promovirajo
slovensko ustvarjalstvo v mednarodnem prostoru ter izvaja raziskave in pripravlja dokumentacijo za
vladne in regionalne naročnike. Poligon, ki je v Evropi prepoznan kot ena najboljših praks, svoje znanje
in izkušnje predstavljan na številnih konferencah in delavnicah po Evropi in širše. Poligon deluje kot
zasebna nevladna organizacija in doslej ni prejel nobenih javnih sredstev.
V okviru projekta Interreg Europe ERUDITE je bila v Sloveniji leta 2017 organizirana nacionalna
referenčna mreža ustvarjalnih laboratorijev FabLab. Iniciator in koordinator mreže je Fakulteta za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
V okviru projekta Interreg Europe ERUDITE je v letu 2017 Slovenija dobila nacionalno referenčno
mrežo FabLab ustvarjalnih laboratorijev. Pobudnica in koordinatorica mreže v Sloveniji je Fakulteta za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Direktoratom za informacijsko družbo Ministrstva
za javno upravo. Cilj mreže je prepoznati in uporabiti tehnološko inovacijski potencial posameznih
lokalnih skupnosti v Sloveniji8.
Nacionalna referenčna FabLab mreža Slovenija je tehnološko podprto okolje za prototipiranje inovacij
in izumov ter spodbudo za krožno gospodarstvo in lokalno podjetništvo tako v klasični, družbeni kot
socialni obliki. Cilj mreže je, da se bodo dejavnosti na področju ustanavljanja in delovanja ustvarjalnih
laboratorijev v Sloveniji izvajale povezano in koordinirano na vseh ravneh9.
Pomembna prioriteta mreže FabLab je zagotavljanje medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja in
pri tem prenos znanja in kompetenc na mlade za nadaljevanje izobraževanje ali na poklicni poti.
Nekateri člani mreže ustvarjalnih laboratorijev že delujejo v okviru različnih oblik podjetniškega
podpornega okolja.
Interes za sodelovanje v mreži izkazuje več različnih organizacij, podjetij, šol, kot tudi razvojnih agencij
ter javnih in zasebnih zavodov iz vse Slovenije.
8 https://fablab.si/o-fablab/
9 https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/fablab-mreza-slovenija-za-podporo-lokalnemu-podjetnistvu
14
Tabela 1: Seznam zbranih primerov (primeri so opisani v Prilogi 1)
Primer Lokacija Opombe, razlike Stran
Makerversity London, ZK Strokovni prostor z uspešno kreativno skupnostjo oblikovalcev in inženirjev.
22
FabLab Amsterdam
Amsterdam, Nizozemska
Javna organizacija za ozaveščanje, ki podpira skupnost ustvarjalcev in povezuje učitelje PIU.
23
Rennes FabLab Rennes, Francija
Odprti laboratoriji, na različnih lokacijah v mestu, kjer raziskujejo nove pobude za prenos učenja.
24
Here East London, ZK Velik proctor za so-delo - za podporo skupnosti inovativnih start-up podjetij in večjih podjetij.
25
Making Rooms London, ZK Ustvarjalnica za poučevanje poslovnih veščin in tehničnih kompetenc.
26
FabLab Spinderihallerne
Vejle, Danska FabLab, osredotočen na razvoj digitalnih kompetenc prihodnosti, sodelovanje s šolami PIU in z gospodarstvom.
28
Idea House Esbjerg, Danska
Prostor za so-delo, namenjen študentom na južnem Danskem za podporo novih inovativnih podjetij.
28
Soundhub Stuer, Danska Prostor za so-delo in ustvarjalnica za profesionalce v glasbeni industriji, kraja kjer je lociran Bang & Olufsen
29
Orange Makerspace
Roskilde, Danska
Izdelovalnica s pomembno povezavo s šolami PIU, študenti in mladinskimi organizacijami
29
Makerspace Več Sodelovanje med podjetniškimi in izobraževalnimi organizacijami za zagotavljanje mobilne opreme in izobraževanja v šole.
30
GoDesk Potenza, Italija Skupni delovni prostor, ki posameznikom in majhnim skupinam zagotavlja prostor za sodelovanje v spodbudnem okolju in skupnosti.
31
FabLab Milano Milan, Italija FabLab s prostorom za so-delo za oblikovanje fizičnih in digitalnih idej ter za spodbujanje tehničnih in inovacijskih znanj.
31
Famo Cose Rome, Italija Multidisciplinarna izdelovalnica za stvarjanje priložnosti za samozaposlene in obrtnike.
32
Impact Hub Reggio Emilia
Reggio Emilia, Italija
Mreža za so-delo v podjetniških skupnostih s poudarkom na inovacijah in povezovanju.
32
Talent Garden Milan, Italija Sodelovalno omrežje za digitalna podjetja s 23 kampusi s sedežem v Milanu.
33
Innovation House Finland
Espoo, Finska Prostor za so-delo s podružnico v Singapurju, ki podpira zagonski ekosistem
35
Aalto Fablab Espoo, Finska Fablab, ki ga podpira univerza, za sodelovanje pri inovacijah in ustvarjanju.
36
FabLab Raseko Naantali, Finska
FabLab v okviru PIU, ki spodbuja uporabo digitalne produkcije in kreativnih projektov
37
FabLab Tampere
Tampere, Finska
Univerzitetni FabLab s širokim multidisciplinarnim spektrom, kjer lahko študenti razvijajo tako akademske kot osebne projekte.
38
FabLab Oulu Oulu, Finska Univerzitetni FabLab, ki ponuja različno opremo in možnosti usposabljanja, vključno s FabAcademy.
39
15
RobLab Ljubljana, Slovenija
Ustvarjalno središče z digitalnimi orodji za izdelavo, ki omogoča medsektorsko sodelovanje
41
PIPC Kočevje Kočevje, Slovenija
Regionalna pobuda za spodbujanje lokalne industrije, poklicnega usposabljanja in ustvarjalnosti v proizvodnji.
42
404 - Mladinski tehnološko-raziskovalni center
Ljubljana, Slovenija
FabLab za učenje in eksperimentiranje mladih, ki deluje neposredno z osnovnimi in srednjimi šolami.
43
Hiša eksperimentov
Ljubljana, Slovenija
Znanstveno-tehnološki učni center ‘naredi sam’. 44
Zveza za tehnično kulturo Slovenije - ZOTKS
Ljubljana, Slovenija
Organizacija, ki nudi usposabljanje in raziskovalno delo za mlade - s poudarkom na nadarjenih, in za učitelje za spoznavanje novih metod dela in strokovnih novosti.
45
16
POGLAVJE 3 – ZBRANI PRIMERI
3.1. FAZA 2 - EKSPERIMENTI
Po začetni fazi zbiranja primerov je bila izvedena vrsta bolj poglobljenih delavnic (‘eksperimentov’).
Namen eksperimentov je bil identificirati uspešen in edinstven vidik prostora za so-delo oz.
ustvarjalnice in iz njih pripraviti nabor možnosti s splošnimi priporočili za različne ‘prostore’ s tem kaj
je pri posameznem primeru pozitivno.
Da bi dobili čim širši pregled smo eksperimente naredili na štirih lokacijah različnih tipov ‘prostorov’.
Tako kot predhodni eksperimenti so tudi v tem primeru le-ti potekali v obliki delavnic z idejo in
razpravo z uporabo prilagojenega modela kreativnega razmišljanja.
Ključni rezultati eksperimentov so zbrani in analizirani v predlogih in priporočilih poglavja 4 tega
dokumenta. Podrobni opisi eksperimentov so objavljeni na spletni strain www.innovativet.eu – IO4
Experiments.
Tabela 2: Izvedeni eksperimenti
Organizacija Lokacija Namen eksperimenta Stran
SteamHouse Birmingham, ZK
Kako se ‘prostor’ lahko poveže s svojimi člani in v širšem družbenem kontekstu, da ustvari močno skupnost in učinkovite pobude za izmenjavo spretnosti
1
GoDesk Potenza, Italija
Kako lahko člani izkoristijo nove trende v digitalni tehnologiji
7
Zveza za tehnično kulturo Slovenije
Slovenija Vzpostavljanje učinkovitih partnerstev z delodajalci in civilnimi organizacijami: zakaj in kako
13
FabLab Raseko Finska Identifikacija ključnih lastnosti FabLaba Raseka, ki so učinkovita kot učni prostor za PIU, in kako jih je mogoče prenesti drugam
19
17
POGLAVJE 4 – ORODJE IN PRIPOROČILA
V tem poglavju so zajeta ključna spoznanja iz obeh zgoraj predstavljenih faz zbiranja dokazov (poglavji
2 in 3). Pri analizi primerov se je pojavilo več ključnih tem in našli smo ponavljajoče vzorce uspešnih
prostorov za so-delo in izdelovalnic. Posamezna priporočila smo, kot sestavne dele orodij, razvrstili po
vsebinah:
- Skupnost in nematerialni vidik (S&NM);
- Skupna oprema in trening veščin (S&T);
- Vključevanje učiteljev PSIU in dijakov/študentov (VU&DS).
Vsaka od treh vsebin ima tri priporočila. Da bi orodje ohranili dovolj široko uporabno, so tudi priporočila
sama po sebi sorazmerno široka. Za uvajanje v vašem specifičnemu okolju jih boste morda morali
prilagoditi tako, da vključite svoje zainteresirane partnerje (iz okolja in/ali dijake oz. študente PSIU) v
razprave o njihovih posebnih potrebah in željah.
4.1. SKUPNOST IN NEMATERIALNI VIDIK (S&NM)
Neformalni prenos znanja je eden izmed vidikov so-dela in ustvarjanja, ki se uporabnikom ‘prostora’
zdijo pomembni, skupaj s spodbujanjem in širjenjem občutka skupnosti. Te ugotovitve, čeprav
neoprijemljive in subjektivne, so močno povezane z uspešnostjo delovanja prostorov za so-delo in
izdelovalnic, v smislu zadovoljstva uporabnikov, kar je pomembno za dolgoročno sposobnost preživetja
‘prostora’.
Vir 30/10/2019 – www.pixabay.com
18
PRIPOROČILO S&NM #1: SPOZNAJTE UPORABNIKE/ČLANE
Pomembno je, da spremljate kdo uporablja ‘prostor’ in zakaj. Z mehanizmi zbiranja povratnih
informacij, kot npr. letna raziskava uporabnikov, lahko zberete odgovore in ugotovite možnosti za
podporo uporabnikom na nove načine. Lahko tudi vodite dnevnike rabe opreme in temu primerno
namenite sredstva, da omogočite nemoteno delo tudi ob času, ko sta prostor in oprema najbolj zasedena.
Vendar pa so osebni stiki in pogovori vedno najbolj učinkoviti in med uporabniki spodbujajo občutek,
da vodstvena ekipa dejansko sodeluje z njimi in jih posluša. Manjši ‘prostori’ lahko to storijo neformalno,
če vodje in tehniki preprosto poklepetajo z uporabniki, medtem ko je za večje ‘prostore’ potrebne bolj
formalen pristop. Npr. Here East v Londonu, ki ima več kot 1000 članov, ima posebno ekipo za inovacije,
ki spremlja potrebe svojih članov in spodbuja povezovanje.
PRIPOROČILO S&NM #2: JASNO PREDSTAVITE CILJE IN KULTURO ’PROSTORA’
Obstajajo najrazličnejši ‘prostori’, od pisarn na eni strani do FabLabov in izdelovalnic, ki vzdržujejo
digitalno ali drugo opremo za uporabo svojih članov. Eden jasnih zaključkov eksperimentov je, da ima
vsak prostor svojo prepoznavno identiteto, ki je posledica različnih dejavnikov, vključno z osebnostmi
vodstvene ekipe, članov (ali uporabnikov), lokacijo in okolico, partnerskimi organizacijami ter
ustanovitelji in razlogi, zakaj je bil prostor prvotno ustanovljen.
Da bi imeli člani občutek, da lahko in morajo prispevati k skupnosti, je treba najprej sporočiti novim
članom, kakšen je namen prostora in kaj se od njih pričakuje. Številni ‘prostori’ to storijo tako, da na
vidnem mestu prestavijo cilje, vrednote, navodila, ‘hišni red’ itd.
PRIPOROČILO S&NM #3: IMEJTE PROSTOR ZA DRUŽENJE IN POVEZOVANJE
Občutek pripadnosti se razvija predvsem v neformalnem, naključnem povezovanju, za kar pa je vseeno
potrebno razviti formalne strukture, prostor in čas v katerem se to povezovanje razvija. Npr. zajtrk ali
čas za kavo daje članom priložnost, da se srečajo in izmenjajo novice o svojem delu. Pa tudi načrtovani
pogovori, predstavitve ali dogodki omogočijo čas za neformalni klepet in povezovanje v mrežo. V
nekaterih situacijah je morda smiselno organizirati "delno strukturirano" mreženje, ki pomaga razbiti
socialne in komunikacijske ovire.
19
4.2. SKUPNA OPREMA IN TRENING VEŠČIN (SO&T)
‘Prostori’ svojim članom pogosto nudijo specializirano opremo, za uporabo katere je nekaterih primerih
potrebno usposabljanje. Na splošno velja, da je sposobnost učenja in razvijanja veščin pomemben
karierni vidik, kar lahko ‘prostori’ olajšajo samozaposlenim članom. Naslednja tri priporočila so
usmerjena na usposabljanje za podporo zaposljivosti ali, kar je še posebej pomembno, njihove
podjetniške veščine in samo-upravljanje.
Vir 30/10/2019 – www.pixabay.com
PRIPOROČILO SO&T #1: NAČRTUJTE REDNE POGOVORE IN DELAVNICE Z NOTRANJIMI IN
ZUNANJIMI GOVORCI
Namen takih dogodkov je druženje zaradi mreženja ali nadgrajevanja znanja in spretnosti. Nekateri
prostori imajo redni program dogodkov, ki je v z skladu delom in interesi članov. Cilj teh dogodkov in
izvesti tradicionalno šolsko predavanje, pač pa iskanje navdiha, spodbujanje razprav. Zato je, kot smo
že poudarili v teh priporočilih, pomembno zagotoviti čas (in prostor) za neformalno druženje in
razpravljanje.
PRIPOROČILO SO&T #2: SPODBUJAJTE NEPOSREDNO IZMENJAVO ZNANJA MED UPORABNIKI-
ČLANI
Med-vrstniško učenje je ena od velikih prednosti prostorov za so-delo in ustvarjalnic, vendar včasih
potrebuje nekaj spodbude ali strukture. Različni ‘prostori’ imajo izmenjavo urejeno na različne načine.
Npr. s pasivnimi metodami (npr. član ima profil na oglasni deski, kjer navaja veščine, ki bi jih z veseljem
delili z drugimi) ali pa bolj aktivno (npr. en člana vodstvene ekipe, pozna vse člane in organizira dogodke
za tiste s podobnimi interesi). Pri tem pa je pomembno da pravilno uravnotežite te pobude za delitev
znanja in spretnosti, tako da posamezniki nimajo občutka, da le dajejo in v zameno ne dobijo ničesar.
20
PRIPOROČILO SO&T #3: UČENJE S POMOČJO PROJEKTOV
Ne glede na to, ali poteka usposabljanje za podporo določenemu podjetniškemu podvigu ali
ustvarjalnemu projektu, ki že poteka, ali pa je glavni namen pridobiti kompetence za kasnejšo uporabo,
je v decentraliziranem in samo-motiviranem pristopu, ki je osnovni princip delovanja prostorov za so-
delo in ustvarjalnic, najbolj učinkovit. Hkrati je to tudi najbolj primeren pristop, saj omogoča
strokovnjakom, da ‘nastopajo’ kot mentorji in spodbujevalci, ne pa kot klasični učitelji.
Nekateri ‘prostori’ izvajajo različne programe, ki temeljijo na projektih, vključno s Fab Academy in
zagonskimi programi na Here East, drugi prostori pa nudijo uporabnikom / članom mentorstvo in jim
pomagajo pri učnih projektih.
4.3. VKLJUČEVANJE UČITELJEV PSIU IN DIJAKOV/ŠTUDENTOV (VU&DS)
V tem dokumentu opisujemo najrazličnejše ‘prostore’ z različnimi pristopi za sodelovanje s sistemom
formalnega izobraževanja in usposabljanja. Nekateri prostori z izobraževalnim sektorjem ne sodelujejo,
medtem ko je za druge to osnovni cilj. Verjamemo pa, da imajo prostori za so-delo in izdelovalnice, veliko
ponuditi izobraževalnemu sektorju, kot tudi gospodarstvu, kar zadeva spodbujanje podjetniške
miselnosti, medsebojnega učenja in iznajdljivosti. Spodaj navajamo priporočila oz. metode za
povezovanja izobraževalnega sektorja s prostori za so-delo in izdelovalnicami.
Vir 30.10.2019: rawpixel.com iz www.freepik.com
21
PRIPOROČILO VU&DS #1: HOST SPRINTS, WORKSHOPS AND PROGRAMMES WITH VET
TEACHERS AND STUDENTS
Mnogi prostori izvajajo ali sodelujejo v različnih programih usposabljanja ali ozaveščanja, bodisi kot del
šolskega kurikuluma ali pa kot samostojne programe za privabljanje dijakov/študentov v prostore za
so-delo in izdelovalnice.
PRIPOROČILO VU&DS #2: SPODBUJENJE UČITELJEV ZA UČENJE NA PODLAGI PROJEKTOV
‘Vodeni miselni treningi’, ki jih izvajajo v Waag FabLabu v Amsterdamu je dober primer neposrednega
povezovanja z učitelji PSIU, kjer učitelji v kratkem času dobijo poglobljeno izkušnjo kreativnega
razmišljanja in učenja, ki temelji na projektih, ter uporabe izdelovalnice za učenje novih veščin in
doseganje cilja. Tovrstne pobude postanejo toliko bolj pomembne, ko jim sledi mentorstvo in
usposabljanje v okviru učnih načrtov PSIU.
PRIPOROČILO VU&DS #3: ORGANIZIRAJTE EKSKURZIJE IN OBISKE
Pomemben del organiziranosti FabLabov je pravilo, da so ti prostori redno odprti za javnost, na primer
nekaj ur vsak teden. To omogoča širokemu krogu ljudi, da pridejo in izkusijo način dela v tovrstnih
‘prostorih’, spoznajo člane, ki uporabljajo ‘prostor’ in si začnejo predstavljati, kako bi tudi sami lahko
postali del skupnosti.
Kot ugotavljamo v dokumentu so tudi drugi prostori za so-delo odprti za javnost, organizirajo oglede in
druge dogodke, kot so pogovori in predstavitve, katerih se lahko udeležijo člani kot tudi zunanji, npr.
šole, učitelji, dijaki/študenti.
22
PRILOGA 1: PRIMERI COWORKING (SO-DELA) IN MAKER SPACE (IZDELOVALNIC)
PRIMERI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA
PRIMER 1: MAKERVERSITY
Lokacija: Centralni London
Člani: 320 (vključno z delnim članstvom)
Makerversity je skupnost, ki deluje na principu članstva, sestavljena iz profesionalnih ustvarjalcev in
razvijalcev s sedežem v Somerset House v centralnem Londonu. Deluje kot katalizator za inovacije in
razvoj skozi delavnice, prostore za pripravo in sejne sobe, skozi vrsto premišljeno oblikovanih
sodelovalnih prostorov in skozi dogodke, ki med člani negujejo dinamičen in sodelovalni duh.
Makerversity je bil ustanovljen leta 2013 s podporo Somerset House sklada, ki upravlja to zgodovinsko
stavbo ob reki Temzi. Postal je največji rezident Somerset House Studios, in s tem velik
multidisciplinarni delovni prostor, ki zagovarja sodelovanje in eksperimentiranje v središču Londona.
Ustvarjalna skupnost Makerversity vključuje oblikovalske studie, start-upe na področju strojništva,
oblikovalce iger, raziskovalce, umetnike, samostojne inženirje in še več.
Prostor ponuja več stopenj članstva, od posameznih članov z delnim in polnim članstvom naprej. V petih
letih obstoja je veliko število inovatorjev razvijalo izdelke na tem mestu, včasih kot individualne ali ekipe
dveh oseb, se razširile in preselile v prostore drugje v stavbi, glede na njihove potrebe. Na tej poti lahko
člani izkoristijo skupnost in skupne zmogljivosti. Makerversity proaktivno podpira izmenjavo znanja in
podpore znotraj skupnosti s programom notranjih dogodkov, vključno s priljubljenim tedenskim
petkovim zajtrkom. Skupni prostor vključuje tudi kavarno z osebjem, ki jo člani dobro uporabljajo kot
prostor za neformalna srečanja in odmore.
Druge aktivnosti:
- Uspešen javni program, ki vključuje tudi zunanje predstavnike javnosti, strokovnjake ter
študente in diplomante mnogih londonskih visokošolskih umetniških, oblikovalskih in tehničnih
šol.
- Izobraževalni program za spodbujanje ustvarjalnosti, oblikovalskih sposobnosti in poklicnih
priložnosti, namenjen 16 - 25 letnikom.
- Obsežna mreža zasebnih partnerstev in sodelovanj, ki povezujejo člane Makerversity s podjetji
ali blagovnimi znamkami v obojestransko korist.
23
PRIMER 2: MAKING ROOMS
Lokacija: Blackburn, Lancashire, Združeno kraljestvo
3800 obiskovalcev v letu 2018.
Making Rooms v Blackburnu na severozahodu Anglije je bil ustanovljen leta 2017 v sodelovanju z
mestnim svetom, z močno socialno misijo, zdaj pa deluje kot podjetje v interesu skupnosti. Lociran je v
nekdanji banki v središču mesta, pritlični prostor pa zaseda FabLab, sestavljen iz delavnice, ki vsebuje
digitalno proizvodno opremo in različna orodja za načrtovanje in izdelavo. V zgornjih prostorih je več
manjših sob, ki jih najema najetih do ducat lokalnih umetnikov in podjetij (članov Making Rooms), ki v
zameno dobijo popust pri uporabi opreme spodaj. Making Rooms ima tudi druge vire prihodkov,
vključno z različnimi tečaji in razvojem prototipov za lokalna podjetja.
Namen Making Rooms je, da se "kreativnost, tehnologija in napredna produkcija združijo v skupnosti,
ki jo uporabljajo podjetja, umetniki, izumitelji, študenti, otroci in vsi ostali". In kot tak ‘prostor’ omogoča:
- posameznikom dostop do orodij z nizkimi stroški - bodisi za profesionalno delo, kot hobi ali kot "dodatno dejavnost" poleg rednega dela;
- usposabljanje na področju oblikovanja, proizvodnje in vodenja podjetja za izboljšanje
zaposljivosti in / ali sposobnosti vodenja samega podjetja;
- priložnosti za mlade, da se ukvarjajo z znanostjo, tehnologijo, inženirstvom, umetnostjo, matematiko … zunaj običajnih učilnic.
Primer strukturiranega usposabljanja za veščine, ki ga ponuja Making Rooms, je dvanajst tedenski
program podjetniške inkubacije in mentorstva Tech Blackburn. V dvanajsttedenskem programu do
osem raznolikih kreativnih in inovativnih podjetij dobi priložnost in popust za uporabo skupnega
delovnega prostora in opreme, poslovnega mentorstva in sodelovanje na različnih dogodkih za razvoj
veščin. Osem takih dogodkov zajema vrsto tem, od kreativnega razmišljanja in poslovne strategije, do
trženja in družbenih medijev, do bolj usmerjenih v prihodnost tem, kot npr. Internet stvari. Program je
usklajen s prizadevanji mestnega sveta za povečanje dodane vrednosti lokalnega gospodarstva z dvigom
ravni ustvarjalnih in tehničnih znanj v regiji in pri tem privablja mlade, da ostanejo v Blackburnu,
namesto da se preselijo v večja mesta. Making Rooms zaključuje delo s prvo tako skupino in že oblikuje
drugo.
24
PRIMER 3: LABFAB, RENNES
Lokacija: Rennes, Bretanija, Francija
LabFab (Laboratoire de Fabrication) je mreža devetih FabLab-ov v mestu Rennes v Bretaniji, Franciji.
Eden od teh je TeleFab, znotraj kampusa Rennes na IMT (Institut Mines-Telecom), inženirska šola.
TeleFab financira univerza, večino drugih FabLabov v mestu in drugod v Bretaniji pa, podobno kot
knjižnice, financira in upravlja regionalna preko javnih virov. V regiji je sicer preko 30 FabLabov.
Glede na lokacijo in vir financiranja je TeleFab namenjen študentom, vendar je, tako kot drugi FabLabi,
tudi odprt za javnost in v tem času lahko tudi vsi ostali obiščejo in uporabljajo prostore. TeleFab je za
javnost izvajal tudi vrsto inovativnih izobraževalnih programov.
S pobudo, ki jo vodi Baptiste Gaultier, raziskovalni inženir in učitelj na IMT Atlantique, TeleFab sodeluje
pri množičnih odprtih spletnih tečajih (MOST), ki so na spletu brezplačno na voljo v angleščini in
francoščini. Ti tečaji zajemajo vsebino, ki se nanaša na praktične vsebine, kot so digitalna izdelava,
odprtokodna elektronika in robotika, zato je velik izziv predstavljalo poučevanje z uporabo digitalne
platform, saj za te veščine tradicionalno velja, da je zahtevajo ‘fizično’ strokovno poučevanje. Da bi
dosegli zastavljene cilje, ti tečaji uporabljajo projektno učenje in vmesne preglede. Uspeh tečajev se kaže
v njihovi priljubljenosti: od leta 2014 se je v MOST vpisalo več kot 200 tisoč oseb (s sorazmerno visoko
stopnjo zaključka - približno 10%).
Gaultier od leta 2017 eksperimentira z „mešanjem MOSTov“: združuje nizke stroške in prilagodljivost
MOST-ov z obveznostjo, mentorstvom in praktičnim poučevanjem, ki se izvaja v učilnici. 100 različnih
iskalcev zaposlitve je bilo vključenih v testiranje s tačajem o digitalni proizvodnji, izvedeno s francosko
nacionalno agencijo za zaposlovanje in z mrežo petih Fablabov v pariški regiji. 90% udeležencev je
certifikat IMT o zaključku tečaja. To testiranje je bilo financirano z javnimi nepovratnimi sredstvi,
organizatorji pa trenutno razvijajo model samo-financiranja. Upamo, da se bodo v prihodnosti v
sodelovanju z lokalnimi FabLabi lahko izvajali različni programi usposabljanja, ki bodo pomagali
podpirati in širiti skupnost FabLab.
Spletne strani: http://www.labfab.fr/ in https://telefab.fr/
25
PRIMER 4: FABLAB AMSTERDAM (DE WAAG)
FabLab Amsterdam je bila ustanovljena leta 2007 in deluje v okviru Waag, organizacije v javnem
interesu, ki spremlja odnos med tehnologijo in družbo, odpira dialog na to temo in spodbuja
demokratizacijo tehnologije. FabLab je nameščen v zgodovinski zgradbi v središču Amsterdama in
vključuje klasično digitalno opremo za izdelavo, biološki in tekstilni laboratorij. Je eden izmed
partnerjev v projektu EU Reflow, ki raziskuje krožno gospodarstvo, v katerem osredotočajo na
priložnosti v tekstilni industriji, kot sta barvanje in proizvodnja tekstila iz odpadnih bioloških
materialov. Različne enote FabLaba delujejo skupaj kot ena: npr. biolab se lahko uporablja za ustvarjanje
tekstila, ki ga je mogoče obdelati ali oblikovati z orodji v prostoru za digitalno izdelavo ali v tekstilnem
laboratoriju.
FabLab je dinamičen in razvijajoč se prostor, ki združuje umetnost, znanost in strokovno znanje ter
spodbuja razmišljanja o tem kakšna bi lahko bila tehnologija. Ta FabLab je, med drugim rojstni kraj
projekta oz. proizvajalca pametnih telefonov 'Fairphone', ki poudarja preglednost in poštenost pri
iskanju in uporabi novih komponent, ter uporabnikovo pravico, da napravo popravijo ali spremenijo.
V okviru svojega javnega udejstvovanja in izobraževanja je FabLab med leti 2016–2018 izvajal več
enotedenskih kampov za učitelje, z 20–40 učiteljev iz PIU šol. Namen kampov je bil med učitelji vzbuditi
miselnost ustvarjalcev in jim pomagati razumeti, kaj pomeni biti učenec 20. Stoletja. Učitelji so bili
izpostavljeni najrazličnejšim provokacijam in na podlagi tega so oblikovali lastne kreativne projekte,
brez zastavljene začetne strukture, vendar z možnostjo podpore in strokovnega znanja, tako osebne kot
tudi na spletu. Sledili so ‘vodeni miselni treningi’, v prihodnje pa načrtujejo ‘Digitalne dneve’ za
promocijo kreativne miselnosti v učilnici in uvedbo novih idej za učitelje, ki spodbujajo prilagodljive in
inovativne sloge učenja, kot je npr. ‘dinamika prostora’, mreženje in skupnosti.
26
PRIMER 5: HERE EAST
4,000 oseb v kampusu
Plexal - 150 podjetij - članov / 1005 članov (vključno z deljenimi delovnimi postajami – hot-desks)
Here East je tehnološko, poslovno in ustvarjalno središče v Stratfordu v vzhodnem Londonu, ki se nahaja
v nekdanjem tiskovnem in radijskem centru za olimpijske igre l. 2012. Plexal je prostor za so-delo in
zagonski inkubator znotraj Here East, ki tesno sodeluje z vodstvom Here East in je ključni del celotnega
sistema.
Here East neguje raznoliko skupnost podjetij, od podjetij z enim zaposleni pa do multinacionalk in
akademskih ustanov. Poleg vodilnih podjetij ima v Here East več britanskih univerz raziskovalne ekipe,
specializirane za področja, kot so robotika, športne inovacije, izvoz in kibernetska varnost. Vodstvo Here
East selektivno izbira svoje člane, pri tem pa spodbuja plodno sodelovanje in izmenjavo idej med njimi.
V centru Here East je Plexal, inovacijski center za so-delo za 150 start-upov in rastočih podjetij. Ponuja
vse od pisalne mize do urejene pisarne, Plexal pa ima tudi interno inovacijsko ekipo, ki sodeluje s podjetji
v kampusu Here East in ustvarja nove programe in partnerstva. Tri osnovne vsebine Plexala so
kibernetska varnost, tehnologija in mobilnost. Te vsebine so bile izbrane deloma tudi zaradi velikega
potenciala sodelovanja med majhnimi inovativnimi podjetji in večjimi organizacijami, ki so zastopane
na kampusu, kot so UCL, Deloitte in Ford. V okviru Plexala deluje tudi pisarne za hitro izboljšanje
kibernetskega napredka (London Office for Rapid Cyber Advancement), pospeševalnega programa, ki
ga podpira vlada Združenega kraljestva, v katerem je zagonskim podjetjem za eno leto na voljo
brezplačen delovni prostor in mentorstvo.
Občutek za sodelovanje in pripadnost krepijo z različnimi predstavitvami, dogodki in razgovori ob kavi
in drugimi prireditvami po kampusu ter z izdelovalnico, ki ga podpira banka Barclays, ki bo v Združenem
kraljestvu vodila projekt ‘Eagle lab’.
27
Evalvacija primerov
Lastnosti / PIU / vseživljenjsko učenje Makerversity
Making Rooms
FabLab Rennes
Waag / Fablab Amsterdam
Here East
Prenos neformalnega znanja: izhaja iz močnih povezav, zaupanja in duha skupnosti. Gre za zanimivo področje, ker ga redko ugotavljamo in je za te prostore razmeroma edinstveno.
2 1 1 2 2
Razvoj tehničnih veščin (načrtovanje, izdelava, obrt, gradnja, CAD, itd.)
2 2 2 2 1
Razvoj mehkih veščin (kreativnost, prilagodljivost, samo-upravljanje, timsko delo)
2 2 2 2 2
Poslovna ozaveščenost/podpora (kako voditi podjetje, kako upravljati s časom, kako voditi osnovno Računovodstvo, obračunati davke, itd.)
2 2 1 1 2
Sodelovanje/povezovanje (ustvarjanje pogojev za povezovanje različnih znanj in veščin ter sodelovanje med člani)
2 1 1 2 2
Mreženje (zagotavljanje priložnosti za razvoj profesionalne mreže in iskanje sredstev od vlagateljev ali strank)
2 1 1 2 2
Domet (npr. delo s šolami itd., koristi za prostor, koristi za šolo?)
1 1 2 2 0
V kakšni meri ‘prostor’ izpolnjuje kriterij?
0 = ne izpolnjuje;
1 = da, vendar ni glavni poudarek;
2 = da, aktivno.
28
DANSKI PRIMERI
PRIMER 1: FABLAB SPINDERIHALLERNE
Spinderihallerne se nahaja v mestu Vejle na Danskem in je del mreže FabLab. Osredotočen na digitalne
kompetence prihodnosti, se FabLab Spinderihallerne opredeljuje kot ‘sodobna prototipna delavnica’ix.
Vizija delavnice je zagotoviti, da vsi zaposleni v podjetjih in prebivalci občine Vejle (ne glede na starost,
spol in narodnost) dobijo možnost eksperimentiranja z najnovejšimi proizvodnimi tehnologijami in jih
s tem pripravijo na prihodnje tehnološke možnosti. FabLab, stroji in oprema se uporabljajo brezplačno,
plača se le za porabljene materiale. Inštruktorji so pripravljeni pomagati pri uporabi opreme.
FabLab Vejle že od leta 2009 sodeluje s PIU šolami z delavnicami o tem, kako uskladiti teorijo, ki se uči
v učilnicah, s prakso ter z načrtovanjem procesov in delom v delavnicah. Delavnice so tudi mobilne in
jih lahko pripeljejo v šole. Poudarek na teh delavnicah je spodbujanje inovativnosti dijakov/študentov.
To je v veliki meri v skladu z vprašanji, s katerimi se sooča Danska v zvezi s podjetji, ki ne uporabljajo
dovolj ‘novih’ tehnologij. Konfederacija danske industrije (Dansk Industri) namreč ugotavlja, da le malo
danskih podjetij v svojih inovacijskih procesih uporablja nove tehnologijex. Ena glavnih ovir za uporabo
novih tehnologij je pomanjkanje usposobljenega osebja s pravimi kvalifikacijami.
PRIMER 2: IDEA HOUSE (HIŠA IDEJ)
Hiša idej, ki se nahaja v Esbjergu na Danskem, je ustanovila Business Academy SouthWest za njihove
študente, s podjetniško željo ali idejo. Hiša idej se je od takrat razširila in je zdaj odprta za študente
drugih bližnjih visokošolskih zavodov (Univerza Južna Danska, Univerza v Aalborgu (Camping Esbjerg)
in Univerzitetna šola Južna Danska) xi.
Zgradba Hiše idej je ločena od glavnega kampusa, vključuje pa odprt pisarniški prostor z delovnimi
mizami, sejne sobe, 'soba za ideje', knjižnico s poudarkom na ‘podjetniški literaturi’ in skupne kuhinjske
prostore. Prostori so odprti 24/7, da se študentom omogoči, da kadarkoli delajo na svojih idejah. Vendar
pa študenti nimajo avtomatično dostopa, morajo imeti bodisi začasni dostop v Hišo idej s prošnjo za
pripravništvo (namesto pripravništva zunanjem podjetju) ali pa zaprosili za dostop v okviru študija.
Prednosti Hiše idej glede inovativnosti in učenja:
Multidisciplinarnost: študenti iz zelo različnih programov lahko sedijo drug ob drugem in se
navdihujejo, sodelujejo, si pomagajo, npr. marketing, multimedija, računalniško programiranje, proizvodna tehnologija, gradbeni inženiring.
Strokovna podpora: akademija študentom pomaga z vsakodnevno podporo, saj organizira
srečanja z (ne)uspešnimi podjetniki na V&O (vprašanja-odgovori) srečanjih, preizkuse
osebnosti in talenta za razvoj mehkih veščin, srečanja z bankami / vlagatelji, pa tudi predstavitve
študentov v uveljavljenih podjetjih, ki potrebujejo nove izdelke / storitve, na katerih lahko
študenti delajo.
29
PRIMER 3: SOUNDHUB
Lociran v Struerju na Danskemje Soundhub - prostor za so-delo, ustvarjalski in učni prostor,
osredotočen na strokovnjake v glasbeni industriji, ki se opredeljuje kot ‘svetovno središče zvoka in
akustike za start-upe, MSP in velike korporacije’xii. V Struerju je tudi sedež družbe Bang & Olufsen,
pomembnega svetovnega akterja v zvočni industriji, Soundhub pa kaže sinergijski učinek z vizijo mesta
- postati mesto zvokaxiii.
Soundhub članom omogoča naslednje inovativne koncepte:
Program za pospeševanje zvoka SoundTech: najbolj obetavni start-upi bodo, v povezavi s strokovnjaki iz Bang & Olufsen in Harman, dobili dostop do najsodobnejših testnih kapacitet in
poslovnega usposabljanja. Program se še posebej osredotoča na pomoč članom pri razvoju
trajnostnega poslovanja, če imajo izdelovalnic prostorov, saj se večina le-teh bolj osredotoča na
proizvodnjo, ne pa na poslovno plat proizvodnje.
Učni prostor: pri izdelovalnicah je redkost, da člani neorganizirano izmenjujejo znanje prek
mentorjev in strokovnjakov ter se srečujejo z raziskovalci, kar omogoča natančno prilagoditvi
njihovih spretnosti.
Poudariti velja, da se Soundhub bolj osredotoča na strokovnjake, kot na izobraževalne organizacije.
Vendar pa lahko koncept osredotočanja na določeno panogo, pa tudi vključitev v programa za
pospeševanje in učni prostor, ponudijo dragoceni vpogled v povezovanje gospodarstva z učnim okoljem.
Pravzaprav ustvarjalnice / prostori za so-delo lahko delujejo kot most med izobraževanjem in
gospodarstvom.
PRIMER 4: ORANGE MAKERSPACE
Ta izdelovalnic se nahaja v Roskildeju na Danskem in ima več delavnic, od 3D-tiskarskih kapacitet do
lesarskih, kovinarskih in kolesarskih delavnic. Orange Makerspace je edinstven zaradi njegove močne
povezanosti z lokalnimi šolami in PIU. Njihova delavnica ‘’Izdelali otrocixiv’’ vabi otroke, da postanejo del
skupnosti, kjer se lahko že v mladih letih ukvarjajo z gradbenimi konstrukcijami in prototipi. V okviru
festivala Roskilde in festivala Roskilde Højskole (PIU šola) so ustvarili celotno študijsko linijo
"Izdelovalec xv ". Na podlagi vrednot festivala Roskilde - humanitarnost, skupnost in fantastična
ustvarjalnost xvi - študijska linija ponuja tečaje, kot so WoodLab, digitalni izdelovalec in robotska
tehnologija. Prednost je, da bodo študenti poleg tečajev, prostovoljno sodelovali tudi na festivalu
Roskilde in soustvarjali projekt na samem festivalu. Ta neposreden prenos iz učilnice v prakso lahko
zagotovo prinese koristi.
Ker gre za dijake srednje šole, ki so večinoma v zgodnjih dvajsetih letih (proti koncu srednješolskega
izobraževanja, še niso začeli terciarnega izobraževanja), bi lahko bile prednosti razumevanja praktičnih
znanj in veščin zelo pomembne pri izbiri ustreznega nadaljevanja študija. Na Danskem je to ‘’drago’’
vprašanje, saj se stopnja osipa povečuje, ker študentje niso prepričani, da so se odločili za pravi študij.
30
PRIMER 5: MAKERSPACE
Makerspacexvii je program, ki ga projektno sponzorirajo različni partnerji (Microsoft, FabLab Denmark,
Væksthus Sjælland in drugi) pri čemer se začasna izdelovalnica vzpostavi v šoli. Izdelovalni avtobus
omogoča tedenske obiske šol. Vrsta učenja na teh prireditvah se sproti oblikuje z igrifikacijo, delom s
priročniki/navodili, iskanjem primerov in neposrednim sodelovanjem s podjetji. Študenti se s pomočjo
izbranih tem, kot so inovacije, podjetništvo, IT in mediji, srečujejo z različnimi vlogami kot so kritični
raziskovalec, analitični prejemnik, ciljno usmerjen in kreativen producent ter odgovoren udeleženec oz.
uporabnik. Primeri projektov, ki se jih lotevajo, so: ogrevani kolesarski sedeži, optimizirana
klimatizacija v zaprtih prostorih in popolna noga delovne mizexviii.
Poleg dela na razvoju tehničnih znanj, projektni tedni omogočajo tudi razvoj mehkih veščin in sicer z
delom v skupinah, predstavitvijo svojih idej izkušenim strokovnjakom ter z učenjem premagovanja uvir,
soočanjem z neuspeha in stiskami med projektom.
Čeprav osnovo delovanja Makerspace predstavljajo enotedenski projekti, je Makerspace odgovoren tudi
za državno tekmovanje, imenovano C.R.A.F.T. (Creating Really Advanced Future Thinkers - ustvarjanje
res naprednih bodočih mislecev) xix . Namenjeno je tako študentom kot učiteljem, ki se ukvarjajo z
inovativnim reševanjem problemov v globaliziranem svetu IT, in zmagovalec postane danski državni
prvak v digitalnih spretnostih.
Evalvacija primerov
Lastnosti / PIU / vseživljenjsko učenje
FabLab Spinderihallerne
Idea House
Soundhub
Orange Maker Space
Makerspace
Prenos neformalnega znanja: izhaja iz močnih povezav, zaupanja in duha skupnosti. Gre za zanimivo področje, ker ga redko ugotavljamo in je za te prostore razmeroma edinstveno.
1 1 2 2 0
Razvoj tehničnih veščin (načrtovanje, izdelava, obrt, gradnja, CAD, itd.)
2 0 2 2 2
Razvoj mehkih veščin (kreativnost, prilagodljivost, samo-upravljanje, timsko delo)
0 2 0 1 2
Poslovna ozaveščenost/podpora (kako voditi podjetje, kako upravljati s časom, kako voditi osnovno Računovodstvo, obračunati davke, itd.)
0 2 2 0 0
Sodelovanje/povezovanje (ustvarjanje pogojev za povezovanje različnih znanj in veščin ter sodelovanje med člani)
2 2 2 2 1
Mreženje (zagotavljanje priložnosti za razvoj profesionalne mreže in iskanje sredstev od vlagateljev ali strank)
0 2 2 0 1
Domet (npr. delo s šolami itd., koristi za prostor, koristi za šolo?)
2 2 2 2 2
V kakšni meri ‘prostor’ izpolnjuje kriterij?
0 = ne izpolnjuje;
1 = da, vendar ni glavni poudarek;
2 = da, aktivno.
31
ITALIJANSKI PRIMERI
PRIMER 1. GODESK POTENZA, ITALIJA
GoDeska je prostor za so-delo in inovacije. GoDesk je skupni delovni prostor, zasnovan tako, da
navdihuje, zmanjšuje fiksne stroške podjetij in strokovnjakov, spodbuja izmenjavo strokovnega znanja
med sodelavci, s strankami ter izboljšuje spretnosti in znanja na način, da spodbudi inovacije.
GoDesk deluje tudi kot pospeševalnik poslovanja, saj ponuja edinstven ekosistem virov, navdiha in
priložnosti za sodelovanje. Mentorski programi in nekatere storitve za start-upe, samozaposlene in mala
podjetja temeljijo na izobraževalni strategiji učenja z delom, z vključevanjem v različne aktivnosti,
spremljanjem zaposlenih na delovnih mestih, izmenjavi podjetniških izkušenj, vajeništva, pripravništva
itd.
V sodelovanju z lokalno javno organizacijo GoDesk razvija tudi program inkubatorja, ki pomaga
nekaterim zagonskim podjetjem z delovnim prostorom in s storitvami za razvoj poslovanja - vključno z
računovodskimi storitvami, trženjem blagovnih znamk in svetovanjem na področju intelektualne
lastnine.
Izobraževanje, ki ga ponujajo brezplačno, je osrednji element GoDeska, saj vsak teden potekajo družabni
dogodki, delavnice in več predstavitev zanimivih in zahtevnih tem, npr. digitalna transformacija,
revolucija veščin, trženje s pomočjo družbenih medijev itd.
Več informacij: www.godesk.it
PRIMER 2. FABLAB, MILANO
FabLab Milano je popolnoma opremljen proizvodni laboratorij, ima tudi družabni prostor za izmenjavo,
prostor za so-delo in prostor za povezovanje podjetji, obrtnikov in dijakov/študentov.
Nahaja se v Bovisu (Industrijski coni v Milanu). Aktivnosti so usmerjene na tri področja:
1. Deljenje in so-delo: v skupnem okolju je mogoče izvajati raziskave, izvajati poskuse in
pridobivati tehnične veščine;
2. Usposabljanje: tečaji temeljijo na raziskovanju in dostopnosti do znanja – digitalnem zapisu
znanja;
3. Prototipiranje in inkubacija: zahvaljujoč skupnemu okolju in razpoložljivosti več usposobljenih
strokovnjakov je mogoče prototipirati, testirati in izboljševati nove izdelke, storitve itd.
Tečaji so na voljo za področje 2D in 3D grafiki, 3D modeliranju (CAD), 3D tiskanju in elektroniki (čipi,
vezja, droni, kodiranje, robotika). Tovrstne tečaje izvajajo tudi za mlajše (8-13 in 14-18 let).
Več informacij: https://www.fablabmilano.it/
32
PRIMER 3: FAMO COSE, RIM
Famo Cose je ustvarjalnica v Rimu, kjer je mogoče uporabljati prostor, opremo in pridobiti veščine za
razvoj inovativnega oblikovanja, inženiringa, arhitekture, mode in uporabne umetnosti.
Prostor je velik 210 m², njegove površine pa se uporabljajo za digitalno oblikovanje, lahko pa tudi za
obrtniško delo, tečaje in kulturne prireditve
Namen Famo Cose je ustvariti delovni prostor za samozaposlene in obrtnike, ki iščejo nove načine
ustvarjanja, eksperimentiranja in testiranja prototipov. Eden od ciljev je ustvariti priložnosti in
pomagati ljudem, da razvijejo nova podjetja. Famo Cosa nudi svetovanje za zbiranje sredstev,
oglaševanje in za trženjske kampanje, skupaj z nekaterimi pravnimi in davčnimi svetovalnimi
storitvami. Ponuja pa tudi opremo, orodja in materiale za digitalne izdelavo pa do bolj tradicionalne
obrtne in umetniške opreme.
Redno izvajajo tudi tečaje in seminarje s tehničnega področja, npr. razvoj novih tehnologij, dostop do
evropskega financiranja in o drugih temah, povezanih z razvojem poslovanja.
Več informacij: http://www.famocose.it/
PRIMER 4: IMPACT HUB, REGGIO EMILIA, ITALIJA
Impact Hub je ena največjih svetovnih mrež, osredotočena na gradnjo podjetniških vplivnih skupnosti -
dom inovatorjev, sanjarjev in podjetnikov, ki ustvarjajo konkretne rešitve najbolj perečih vprašanj na
svetu10.
Impact Hub Reggio Emilia je bil ustanovljen leta 2015 kot kraj, kjer je mogoče razviti idejo ali projekt,
kjer se išče znanje, podporo in spodbudo ali preprosto le za najem delovnega prostora v odprtem,
skupnem in sodelujočem okolju. Tu lahko skupaj razvijajo trajnostne projekte, rešitve v skladu z
lokalnimi/regionalnimi potrebami, ohranjamo gospodarstvo in družbo z uporabo participativnih
metodologij in s stalnim sodelovanjem med različnimi sektorji.
Njegov cilj je postati referenčna točka in v mesto Reggio Emilia pripeljati mednarodni vidik, z
ustvarjanjem prostora za inovacije, socialno podjetništvo in mreženje različnih in dopolnjujočih se
izkušenj in veščin
Druge aktivnosti Impact Huba:
- za start-upe: usposabljanja, tečaji, delavnice, mentorstva, strokovno mreženje, podjetništvo,
pridobivanje sredstev, investicije, mreženje na globalnem nivoju;
- za raziskovalce, strokovnjake, študente: delovno mesto, poslovne storitve in svetovanje, predstavitve zahtevnih, novih tem;
- za lokalno skupnost: projekti, dogodki in aktivnosti, katerih namen je podpirati in razvijati
lokalna omrežja inovacij, dogodkom, laboratorijem za so-oblikovanje s sodelovanjem.
Več informacij: https://www.impacthubre.it/
10 https://impacthub.net/
33
PRIMER 5: CO-WORKING: TALENT GARDEN, MILANO
Talent Garden je najširša mreža za sodelovanje digitalnih podjetij v Evropi. Leta 2011 je bila
ustanovljena v Italiji in je vodilna inovacijska platforma in mreža za so-delo za digitalne inovacije. Ima
23 kampusov v 8 evropskih državah (Albanija, Avstrija, Danska, Irska, Italija, Litva, Romunija, Španija)
in gosti tisoče nadarjenih, vključno s start-upi, samozaposlenimi, podjetji in velikimi korporacijami.
Največji Talent Garden kampus je v Milanu z imenom Talent Garden Calabiana z 8.500 m² površine.
Vključuje inovativno cono za so-delo, šolo za inovacije (digitalno podprto izobraževanje za podiplomske
študente in za korporativno usposabljanje) in TAG Cafe kot stičišče neformalnih srečanj in mreženja.
Kampus dnevno sprejme več kot 450 sodelavcev in je član mreže Google for Startups.
V kampusu je tudi Fablab, raziskovalno-razvojni center in skupni digitalni laboratorij za proizvodnjo, ki
je prosto dostopen članom skupnosti. Opremljen je z digitalnimi tehnologijami (3D tiskalniki, CNC
rezkalniki, roboti, laserski rezalniki, čipi, vezji, …).
Talent Garden šola za inovacije je inovativni izobraževalni zavod, ki ponuja izobraževanja in tečaje o
digitalnih tehnologijah in inovacijah s poudarkom na kodiranju, podatkih, oblikovanju, trženju in
poslovanju. Njeni strokovnjaki in mojstri izvedejo skupaj cca. 4.000 ur izobraževanja in usposabljanja
za 650 študentov, 2.000 otrok in 3.500 strokovnjakov. Cca. 80 različnih podjetij sodeluje pri
izobraževanjih in usposabljanjih.
Več informacij: https://talentgarden.org
34
Evaluation of cases
Lastnosti / PIU / vseživljenjsko učenje GoDesk FabLab Milano
FAMO COSE Rome
ImpactHub Reggio Emilia
Talent Garden
Prenos neformalnega znanja: izhaja iz močnih povezav, zaupanja in duha skupnosti. Gre za zanimivo področje, ker ga redko ugotavljamo in je za te prostore razmeroma edinstveno.
1 1 2 2 2
Razvoj tehničnih veščin (načrtovanje, izdelava, obrt, gradnja, CAD, itd.)
1 2 2 1 2
Razvoj mehkih veščin (kreativnost, prilagodljivost, samo-upravljanje, timsko delo)
1 1 2 1 2
Poslovna ozaveščenost/podpora (kako voditi podjetje, kako upravljati s časom, kako voditi osnovno Računovodstvo, obračunati davke, itd.)
2 2 2 2 2
Sodelovanje/povezovanje (ustvarjanje pogojev za povezovanje različnih znanj in veščin ter sodelovanje med člani)
2 2 2 2 2
Mreženje (zagotavljanje priložnosti za razvoj profesionalne mreže in iskanje sredstev od vlagateljev ali strank)
1 2 1 2 2
Domet (npr. delo s šolami itd., koristi za prostor, koristi za šolo?)
0 2 1 0 2
V kakšni meri ‘prostor’ izpolnjuje kriterij?
0 = ne izpolnjuje;
1 = da, vendar ni glavni poudarek;
2 = da, aktivno.
35
FINSKI PRIMERI
PRIMER 1: INNOVATION HOUSE FINLAND
‘Hiša inovacij’ uporablja kombinacijo zanesljivih podatkov in ustvarjalne svobode, za pomoč pri rasti
podjetjem, ne da bi pri tem pozabili na dobro počutje posameznika. Kombinacija dobrega počutja,
kakovosti in vrhunskih poslov prinaša novo generacijo kulture inovacij na Finskem.
Ustanovitelji Inovacijske hiše Finska si prizadevajo spremeniti poslovno kulturo na Finskem z
oblikovanjem močnega občutka pripadnosti, kjer bodo člani z veseljem sodelovali v aktivnostih in
mreženju. Poudarek je na storitvah, ki jih nudijo svojim uporabnikom, in na zagotavljanju domačnosti.
V središču tega projekta je uvajanje sprememb za zagonska podjetja in posameznike. Odprtost je eno
ključnih vprašanj za uspeh, pa tudi pozitivno spodbujanje ljudi k izmenjavi in ne skrivanju informacij,
tako da lahko vsi napredujejo.
V Hiši inovacij vsi člani pozdravijo uspehe vsakega podjetja, hkrati pa si delijo tudi neuspehe in se na
njih učijo. Da bi to omogočili, Hiša inovacij ni le prostor za sodelovanje, ampak resnična skupnost, ki
podpira medsebojno rast, kjer se inovatorji lahko povežejo v sodelovalnem okolju. V središču pozornosti
so tako finska podjetja, ki se širijo na mednarodni ravni, kot tudi mednarodna podjetja, ki želijo vstopiti
na finski trg. Obstaja vrsta paketov za članarino, od 150 EUR na mesec za start-up pa do 650 € na mesec
in več za bolj uveljavljena podjetja. Prostor torej omogoča raznolikost vrst in velikosti podjetij.
Hiša inovacij je bila leta 2018 s strani Nordic Startup Awards nominirana za najboljši prostor za so-delo.
HF ponuja članstvo, ki vključuje dobro opremljen in prilagodljiv delovni prostor, kuhinjsko površino,
brezplačen Wi-Fi, čiščenje in varovanje, osnovne pisarniške storitve, kot so več-funkcijski kopirni stroj
/ optični bralnik / tiskalnik, in vodstvo skupnosti, ki pomagajo pri praktičnih zadevah. Članom ponujajo:
iskanje povezav,
mrežo svetovalcev na lokacijah v Singapurju in Helsinkih,
medsebojno pregledovanje, preverjanje, brainstorming,
strokovne in družabne dogodke
možnost predstavitve na dogodkih Hiše inovacij.
Spletna stran: https://innovationhouse.fi/
36
PRIMER 2: AALTO FABLAB
Aalto FabLab je prvi finski FabLab, ustanovljen leta 2012. Nahaja se znotraj Aalto Media ‘tovarne’, ki je
del Univerze v Aaltu. Univerza združuje več univerzitetnih središče iz Helsinkov in Espoa in velja za
najboljšo univerzo za inovacije na finskem.
Aalto FabLab omogoča dostop do digitalnih izdelovalnih tehnologij in pomoč pri uporabi vsem v
skupnosti univerze Aalto. V FabLabu se nahaja laserski rezalnik, rezalnik za vinil, namizni CNC rezkalni
stroj, 3D tiskalniki in elektronska oprema za izdelavo prototipov. Študentje v Aalto FabLabu ne le
spoznavajo nova področja, temveč tudi delo v multidisciplinarnih timih.
Na določene dneve je FabLab tudi odprt za javnost. FabLab je deluje tudi v povezavi z univerzitetnimi
učnimi programi in izvaja dva predmeta, ki sta na voljo vsem študentom univerze Aalto: Osnove
digitalne delavnice (intenzivni praktični tečaj za spoznavanje strojev FabLab) in Digitalni izvajalski
studio (široka osnova in oblikovalni kontekst ter dokončanje kompleksnejšega projekta, realiziranega s
pomočjo naprav FabLab). Od uporabnikov se pričakuje, da se bodo držali filozofije odprtega deljenja
znanja, tako da pomagajo drugim, dokumentirajo svoje delo in delijo naučeno. Konkretno Aalto FabLab
od uporabnika zahteva, da ‘plača naprej’ kar se je naučil drugim uporabnikom, ki bodo morda z njegovim
znanjem nadgradili svoje delo in pripomogli k hitrejšemu razvoju.
Aalto FabLab zagotavlja:
usposabljanje za praktično uporabo naprednih tehnologij oblikovanja, izdelave prototipov in
pomoč pri izdelavi;
priložnosti za medsebojno učenje in izmenjavo, s pomočjo katerih se učenci med seboj učijo različnih pristopov k problemu;
eksperimentiranje in preizkušanje novih materialov, mobilne tehnologije (pametna ura, pametna očala, pametna zapestnica…) itd.;
spodbujanje razvoja podjetniške miselnosti in povezovanje v mednarodnih timih.
Spletna stran: http://fablab.aalto.fi/
Reference:
https://www.aalto.fi/fi/kauppakorkeakoulu https://www.aalto.fi/fi/yritysyhteistyo/tutkimusyhteistyo-ja-innovaatiot arts.aalto.fi/fi/cooperation/ https://studios.aalto.fi/fablab biz.aalto.fi/fi/cooperation/
37
PRIMER 3: FAB LAB RASEKO
FabLab Raseko v okrožju Naantali (Finska) je v lasti regionalnega konzorcija za izobraževanje in
usposabljanje Raisio (Raseko). Raseko je Edina ustanova za poklicno izobraževanje in usposabljanje na
Finskem, s priključenim FabLabom.
Poleg tega, da študentom širi učno okolje, FabLab ponuja del študijskega modula o digitalni izdelavi s
specialnimi orodji. Študenti lahko ustvarijo prototipe in izdelajo predmete s pomočjo 3D tiskalnika ali
laserskega rezalnika. Študijski modul je sestavljen iz uvoda v orodja in delovnih metod, ki so pomembne
za izbrano poklicno področje, npr. v tekstilu in modi. Študijski modul daje tudi znanje o izračunavanju
proizvodnih stroškov.
Raseko FabLab je usmerjen na izobraževanje in skupnost. Laboratorij spodbuja uporabo digitalne
tehnologije pri ustvarjanju umetnosti, manjši proizvodnji in izdelavi prototipov za nove ideje. Študenti
lahko uresničijo projekte, ki sicer ne bi imeli možnosti za izdelavo prototipov in dokončanje faz izdelave.
Poslanstvo FabLaba je pomagati študentom uresničevati kreativne projekte in jih pripeljati na višje
ravni in zviševanje nivoja znanja in spretnosti. FabLab je aktiven tudi pri mednarodnem sodelovanju.
Študenti lahko obiskujejo druge FabLabe prek programov mobilnosti in gostujejo, na primer na Islandiji
v tamkajšnjem FabLabu.
Raseko FabLab ponuja tudi lokalnim podjetjem v živilskem sektorju možnost, da uskladijo in prilagodijo
svoje izdelke in storitve. To so lahko na primer restavracije, da izboljšajo svoje recepte in prilagodijo
menije à la carte, izboljšajo postavitve na krožnikih. FabLab koristi prednosti obstoječe mreže podjetij
in drugih deležnikov matične šole ter aktivnega sodelovanja z visokošolskimi ustanovami v regiji. Npr.
z univerzo v Turku FabLab sodeluje pri razvoju živilskega sektorja. Dodatna prednost lokacije je, da v se
regiji nahajajo tudi druge proizvodne dejavnosti kot ustvarjalne aktivnosti.
Spletna stran: https://www.raseko.fi/raseko-fab-lab/
Reference:
https://www.raseko.fi/raseko-food-laboratory/
https://www.raseko.fi/osaamista-ulkomailta-fab-lab-island/
https://www.rannikkoseutu.fi/uutiset/rasekon-naantalin-toimipisteesta-tehtiin-innovaatioiden-keskus-200720685
38
PRIMER 4: FABLAB TAMPERE (PRED TEM FABLAB TUT)
TUT FabLab je bil ustanovljen leta 2016 v okviru Tehniške univerze v Tampereju (TUT). V regiji se je, z
združitvijo dveh univerz, oblikovala nova multidisciplinarna univerza, ki je FabLabu omogočila širše
akademsko okolje, vključno s humanistiko, umetnostjo in oblikovanjem. Zaradi združitve je bilo
spremenjeno tudi ime FabLaba v FabLab Tampere.
Študenti in osebje lahko FabLab uporabljajo za raziskave in projekte tako za študij kot v prostem času.
FabLab je odprt tudi za druge uporabnike. Material za delo plačajo uporabniki izven šolske skupnosti.
Dnevi odprtih vrat omogočajo uporabnikom samostojno delo z opremo s pomočjo osebja FabLaba.
FabLab uporabnikom nudi vrsto 3D tiskalnikov, skenerjev, laserskih rezalnikov in druge digitalne
opreme za proizvodnjo. Stroške uporabe in del v FabLabu krije organizator tečaja. Zunanji uporabniki
imajo številne možnosti plačila za uporabo laboratorija, od individualne dnevne tarife za raziskave in
razvoj, do najemnine za podjetja, ki vključuje sodelovanje študentov.
Fablab Tampere je učno okolje za vse v univerzitetni skupnosti Tampere. FabLab zagotavlja skupen
delovni prostor in zmogljivosti za skoraj vse, kar je povezano z oblikovanjem projektov in digitalno
izdelavo.
Na področju podjetništva FabLab gosti ‘poslovno tekmo’ v Tampereju, ki zainteresiranim za ustanovitev
podjetja nudijo možnost uporabe tehnologije in razvoj izdelkov.
FabLab si prizadeva tudi v smeri povezovanja s skupnostjo, z dnevi odprtih vrat in z drugimi
prireditvami, kot npr. ‘vzemite otroka s seboj v službo’ in prireditev ob dnevu mater. Poseben poudarek
je na počutju v službi, dogodki pa so prilagojeni podjetjem, da njihovi zaposleni lahko preživijo dan v
FabLabu.
Spletna stran: https://sites.tuni.fi/fablabtampere/
Reference:
https://sites.tuni.fi/fablabtampere/yritykset/
39
PRIMER 5: FABLAB OULU
FabLab Oulu deluje v okviru univerze Oulu. Fab Lab Oulu pokriva osrednji in severni del Finske. V
FabLabu Oulu lahko študenti in zunanji člani oblikujejo lasten izdelek ali opremo.
Fab Lab Oulu ponuja različne stroje, procese in druge vire, ki so enostavni za uporabo in pomagajo pri
uresničevanju idej z uporabo digitalne proizvodnje. Poleg tega FabLab Oulu uporabnikom omogoča
sodelovanje na različnih prireditvah, delavnicah, projektih in izobraževanjih za digitalno modeliranje in
izdelavo.
Zainteresirani uporabniki se morajo za uporabo opreme in kapacitet FabLaba registrirati na spletu.
Uporabniki lahko sami načrtujejo svoje delo ali zaprosijo osebje FabLaba za pomoč pri oceni, koliko časa
delo potrebuje za delo. Uporaba strojev je brezplačna, vendar so uporabniki pri tem odgovorni za
izdelavo v rezerviranem času. Osebje pomaga v primeru težav z uporabo opreme ali pri težavah z
oblikovanjem, ne delajo pa namesto uporabnika.
FabLab ponuja usposabljanje prek mreže FabLab, imenovane Fab Academy: gre za šestmesečni program
usposabljanja, ki poteka od januarja do junija vsako leto. V programu na praktičen način učijo principe
in uporabo digitalne tehnologije, kot so razvoj spletnih strani, upravljanje projektov, 2D in 3D
računalniško podprto oblikovanje, oblikovanje in izdelava elektronike, 3D tiskanje, lasersko rezanje,
programiranje vgrajenih sistemov. Ob zaključku programa študent obvladati celoten proces digitalne
izdelave, kar dokaže z izdelavo in predstavitvijo funkcionalnega prototipa, ki vključuje različna znanja
in spretnosti, pridobljene med usposabljanjem. Diplomant programa prejme diplomo Fab Academy.
Izvajajo tudi tečaj "Načela digitalne izdelave", ki ga organizira Univerza Oulu, Fakulteta za informacijsko
tehnologijo in elektrotehniko, ki je vreden 5 kreditnih točk. Tečaj poteka v FabLab Oulu med marcem in
majem, udeležijo pa se lahko vsi študenti Univerze Oulu.
Spletna stran: https://www.oulu.fi/fablab/
Reference:
https://www.uusiteknologia.fi/2018/07/05/oulun-fab-lab-koulii-digiosaajia-elektroniikasta-3d-
rakenteisiin/
https://www.ouka.fi/oulu/pitkakankaan-koulu/etusivu/-/asset_publisher/w4X1/content/id/18399313
40
Evaluation of cases
Lastnosti / PIU / vseživljenjsko učenje
Innovation House Finland
Aalto Fablab
FabLab Raseko
FabLab Tampere
FabLab Oulu
Prenos neformalnega znanja: izhaja iz močnih povezav, zaupanja in duha skupnosti. Gre za zanimivo področje, ker ga redko ugotavljamo in je za te prostore razmeroma edinstveno.
2 2 1 1 2
Razvoj tehničnih veščin (načrtovanje, izdelava, obrt, gradnja, CAD, itd.)
2 2 2 2 2
Razvoj mehkih veščin (kreativnost, prilagodljivost, samo-upravljanje, timsko delo)
2 1 2 2 2
Poslovna ozaveščenost/podpora (kako voditi podjetje, kako upravljati s časom, kako voditi osnovno Računovodstvo, obračunati davke, itd.)
1 2 1 1 0-1
Sodelovanje/povezovanje (ustvarjanje pogojev za povezovanje različnih znanj in veščin ter sodelovanje med člani)
2 2 2 2 2
Mreženje (zagotavljanje priložnosti za razvoj profesionalne mreže in iskanje sredstev od vlagateljev ali strank)
1 2 2 1 2
Domet (npr. delo s šolami itd., koristi za prostor, koristi za šolo?)
1 1 2 2 2
V kakšni meri ‘prostor’ izpolnjuje kriterij?
0 = ne izpolnjuje;
1 = da, vendar ni glavni poudarek;
2 = da, aktivno.2 = yes and it is something they actively do
41
SLOVENSKI PRIMERI
PRIMER 1: ROGLAB
RogLab je zasnovan kot produkcijski, izobraževalni in predstavitveni prostor v kontejnerskem objektu
skupne površine 30 m². Deluje kot mini vozlišče ustvarjalnih dejavnosti, s poudarkom na dostopnosti
produkcijskih orodij. Njegov namen je v malem merilu razvijati in v praksi preskušati vsebine,
partnerstva in načine delovanja.
RogLab je posvečen dejavnostim s področij arhitekture, oblikovanja in sodobne umetnosti, njihovemu
medsebojnemu povezovanju in sodelovanju z drugimi sektorji (izobraževanje, znanost, gospodarstvo,
okolje, prostor, …) ter mednarodnemu mreženju. Integralni del RogLaba je 3D-delavnica, ki ponuja
tehnologijo in storitve za hitro prototipiranje, podporo ustvarjalnim dejavnostim in spodbudo
strokovnemu razvoju.
RogLab omogoča dostopnost produkcijskih orodij, spodbuja ustvarjalno rabo 3D-tehnologij, podpira
ustvarjalce na njihovi profesionalni ali amaterski poti, omogoča interdisciplinarno sodelovanje in
prenos znanja, spodbuja raziskovalno in k inovacijam naravnano ustvarjalnost, krepi povezave med
ustvarjalnimi dejavnostmi in podjetništvom, razvija projekte, ki obravnavajo aktualne izzive urbanega
okolja ter aktualne teme v arhitekturi in oblikovanju, s poudarkom na družbeni in okoljski odgovornosti.
Namenjen je najširšemu krogu uporabnikov - od študentov in profesionalnih ustvarjalcev in
raziskovalcev, ljubiteljem izdelovalništva, malim radovednežem in vsem ustvarjalnim odraslim. Deluje
na področjih arhitekture, oblikovanja in sodobne umetnosti, vendar se intenzivno posveča
medsektorskemu sodelovanju, tako z izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami kot z
gospodarstvenim, okoljskim in prostorskim sektorjem.
V RogLabovem izdelovalnem laboratoriju se uporabniki na usposabljanjih naučijo uporabe izdelovalnih
tehnologij; ustvarjalcem, ki potrebujejo hitro izdelane funkcionalne modele, prototipe ali makete v
manjši nakladi, pa omogoča finančno dostopen sodelovalni prostor na odprtih terminih. Na delavnicah
za otroke in odrasle se RogLab predstavlja vsem, ki jih zanimajo ustvarjalne rabe 3D-tehnologij. Deluje
tudi kot prostor druženja, eksperimentiranja in izmenjave idej, znanj in izkušenj.
Program RogLaba je zasnovan na sodelovanju z zasebnimi podjetji, nevladnimi organizacijami ter s
kulturnimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami. RogLabova ekipa mentorjev je izkušena na
področju digitalnega izdelovalništva, s partnersko mrežo pa bogatijo nabor izkušenih mentorjev na
področju vseh vrst oblikovanja, umetnosti, arhitekture in tehnologije ter širijo RogLabov program in
krog sodelujočih uporabnikov.
Prednosti:
- Močne povezave z delodajalci omogočajo razvoj znanja in spretnosti, ki so potrebni na trgu dela,
kar koristi delodajalcem in dijakom/študentom.
- Prenos znanja in sodelovanje med delodajalci, študenti, raziskovalci, šolami, učitelji, …
- Razvoj podjetniških veščin in možnost prihodnjega profesionalnega in poslovnega sodelovanja.
- RogLab je aktivno medgeneracijsko središče in spodbuja prenos znanja, veščin in idej med generacijami.
- Izdelovalni laboratorij je odprt za mala podjetja, ki sicer nimajo možnosti za eksperimentiranje, prototipiranje in testiranje.
42
Spletne strani:
http://roglab.si/sl
https://fablab.si/fablabs/roglab/
Reference:
https://fablab.si/
https://www.dnevnik.si/1042774082
https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/fablab-mreza-slovenija-za-podporo-lokalnemu-
podjetnistvu
http://digitalna.si/fablab-mreza-slovenije-19-12-2017.html
PRIMER 2: PIPC KOČEV JE
Namen PIPC Kočevje je spodbujanje razvojne aktivnosti in vizija - postati most med raziskovalno
razvojnim okoljem, razvojnimi potrebami in resursi v regiji.
Podjetniški inkubator Kočevje je podporna institucija, ki v regiji omogoča ugodnejše pogoje najema
prostorov in ponudbo nabora upravnih in intelektualnih storitev za podjetja v inkubatorju. Osnovna
dejavnost inkubatorja je pomoč pri delovanju novih podjetij na način, da se zagotovi tako fizična
(ustrezni prostori) kot intelektualna infrastruktura.
Leta 2016 je Podjetniški inkubator Kočevje pristopil k vzpostavitvi Podjetniško izobraževalnega –
prototipnega centra Kočevje, katerega namen je izdelava prototipov in usposobiti ljudi s specifičnimi
znanji, tako tehničnimi kot poslovnimi, gre torej za nadgradnjo prototipnega centra z dodatnimi
izobraževalnimi aktivnostmi.
V grobem aktivnosti PIPC delimo na usposabljanje in prototipiranje. PIPC nudi tudi podporo lokalnim
podjetjem pri prijavah na razpise in pridobivanju državnih, lokalnih in evropskih sredstev, vse z
namenom zviševanja konkurenčnosti regije. PIPC Kočevje je aktivno usmerjen v regijo in njene
kapacitete, npr. z usposabljanjem ljudi za uporabo lesa, ki je v tem območju zelo pomemben naravni vir.
V lokalnem okolju ni bilo možnosti izobraževanja na računalniško vodenih strojih, ki v podjetjih postajajo nepogrešljiv del proizvodnih procesov, s Podjetniškim izobraževalno-prototipni center pa bo regija, z usmerjenim usposabljanjem, zagotavljala delavce s potrebnimi tehnološkimi znanji in bila s tem tudi privlačnejša za nove investicije. Z združevanjem tehničnih in podjetniških znanj pa PIPC pomaga razvoju podjetništva v regiji in spodbuja zaposlovanje.
PIPC zagotavlja platformo za:
- usposabljanje za praktično uporabo naprednih tehnologij za oblikovanje,
- izdelavo prototipov in testnih serij,
- spodbujanje razvoja podjetniške miselnosti in mreženja, sodelovanje z izobraževalnimi in razvojnimi inštitucijami.
Povezovanje lokalne uprave in podjetij pri privabljanju investitorjev je že prinesla rezultate: Yaskawa
Electric Corporation, največji proizvajalec industrijskih robotov na svetu, je izbrala Kočevje za prvo
lokacijo v Evropi za proizvodnjo robotov.
43
Spletne strani:
https://fablab.si/fablabs/pipc/
http://www.inkubator-kocevje.si/
Reference:
https://fablab.si/
https://www.kocevje.si/novice/podjetnisko-izobrazevalni-prototipni-center-kocevje-pipc
https://pokolpje.si/sl/podjetniski-inkubatorji/podjetniski-inkubator-kocevje/
PRIMER 3: 404 - MLADINSKI TEHNOLOŠKO-RAZISKOVALNI CENTER
Mladinski tehnološko-raziskovalni center 404 je bil ustanovljen z namenom, da mladim posreduje
sodobne tehnične veščine, omogoči lažjo komunikacijo podjetij z mladimi in ustvari priložnosti za razvoj
lastnih projektov in raziskav.
Poleg strojnega parka se v centru nahaja še elektrotehniški laboratorij, laboratorij za linearno tehniko,
delavnica za mehansko obdelavo in računalniška učilnica. V centru je na voljo klasično orodje in oprema
kot tudi sodobni računalniško vodeni stroji, preko izobraževalnih programov pa usposabljanja za
njihovo uporabo.
V številnih izobraževalnih programih, ki so namenjeni tako osnovnošolcem, dijakom, študentom in
odraslim, je primarni namen usposabljanje uporabnikov za samostojno delo v tehničnih in tehnoloških
praksah s poudarkom na raziskovalnem in projektnem delu. Izobraževalne aktivnosti, ki potekajo pod
okriljem 404, izvajajo strokovnjaki naravoslovnih ved – inženirji strojništva, elektrotehnike,
programiranja, gradbeništva itd., kot tudi mladi – študenti in dijaki, po principu ‘mladi za mlade’, z
izkušnjami iz naravoslovnih projektov in raziskovalnih nalog.
Za uspeh posameznika in družbe bo prihodnost terjala široko tehnološko pismenost, zato center 404
svoje poslanstvo posveča ustvarjanju priložnosti in krepitvi kompetenc za tehnični in gospodarski
razvoj. Spodbuja pa tudi povezovanje med delodajalci, študenti, raziskovalci, šolami, učitelji in s tem
omogoča učenje timskega dela, projektnega dela in razvoj mehkih veščin.
Mladim, ki izkazujejo interes in kompetence, omogočamo delo na razvojnih in raziskovalnih projektih.
Ti projekti mlade neposredno vpenjajo v delo s tehnologijo in realnimi razvojnimi izzivi, podjetjem pa
omogočajo dostop do mladega, usposobljenega kadra in inovativnih rešitev.
Delo centra 404 med drugim vključuje:
projektno delo, razvoj idej: sodelovanje svetovanje pri razvoju naprav, pridobivanju, nadgrajevanju tehnoloških znanj in veščin, delo na razvojnih projektih;
delo z osnovnošolci: zelo pomembno je, da že njim omogočimo stik s tehnologijo, stroji, programiranjem in elektrotehniko. Zato skozi celo leto organiziramo številne aktivnosti, tako na
šolah, kot tudi v naši delavnici;
sodelovanje s srednjimi šolami: npr. delo na raziskovalni podmornici, ustvarjanje robota, ki lahko pleza po stopnicah, cepelina, rakete, LED krmilnika in še mnogo več.;
za domače ustvarjalce, podjetja, umetnike in druge ponujajo različne tehnološke rešitve.
Spletne strani:
https://fablab.si/fablabs/404-mladinski-tehnolosko-raziskovalni-center/
https://404.si/
44
Reference:
https://fablab.si/
https://slovenija2050.si/2017/07/01/zavod-404/
http://2017.kiblix.org/si/festival-kiblix/zavod-404-ndash-mladinski-tehnolosko-raziskovalni-center-
lux.ed-32/
https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/tocke_2018/Zavod_404_predstavitev_-_ETSN.pdf
https://www.dnevnik.si/1042841427
https://www.netokracija.si/zavod-404-predstavitev-94645
PRIMER 4: HIŠA EKSPERIMENTOV
Hiša eksperimentov je center opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti.
Hiša eksperimentov si prizadeva spodbujati radovednost in ustvarjalnost s sposobnostjo kritičnega
mišljenja preko odprte komunikacije, raziskovanja in odkrivanja.
Hiša eksperimentov je prvi slovenski center znanosti v slogu "izvedi sam". Namenjen je odraslim in
otrokom. V Hiši eksperimentov popularizirajo znanost in dokazujejo, da je učenje lahko tudi zabava.
Stalna razstava je sestavljena iz približno 60 praktično v celoti interaktivnih eksponatov, ki jih lahko
prosto preizkusite in testirate. Zajema različna področja znanosti, od optičnih in drugih iluzij,
zaznavanje, področje umetnosti (ustvarjanje slike ali animacije), do področja medicine.
Leta 2014 je Hiša eksperimentov dobila nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju
vzgoje in izobraževanja.
Hiša eksperimentov daje možnost samostojnega raziskovanja in izvajanja poskusov. Pri samostojnem
eksperimentiranju se vsak obiskovalec uči resnic na »lastni koži« in taka šola je tudi najbolj učinkovita.
Poleg tega omogoča:
- e-experimente: nekatere ekspwrimente lahko izvajmo od doma na mobilni spletni aplikaciji;
- predavanja in interaktivna predavanja o aktualnih in drugih zanimivih temah, npr. potresih,
nastanku super zvezde, gibanju svetlobe, genetiki, raku, …;
- tekmovanja, delavnice, festivali za šole in javnost: Znanstival - tridnevni festival dogodivščin,
znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic, Hišpot – krožna znanstvena pot po ljubljani,
aktivne delavnice o sladkorni bolezni, tekmovanje elastomobilov, Videl, premislil, odklenil –
tekmovanje v snovanju, izdelavi in odpiranju sefov …;
- predstavitve po šolah širom Slovenije z mobilno opremo.
Spletne strani:
http://www.he.si/
Reference:
https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/zabava/hisa-eksperimentov/
http://www.otroskiraj.si/ponudba/Hisa-eksperimentov-ideja-za-izlet-ljubljana.html
https://sl-si.facebook.com/HisaEksperimentov
http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8914/
45
PRIMER 5: ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE - ZOTKS
ZOTKS že več kot sedemdeset let generacijo za generacijo mladih izobražuje na področju tehničnih veščin in naravoslovnih ved. Deluje kot društvo v javnem interesu. Mlade raziskovalce vzgaja v kreativne in inovativne posameznike, ki bodo s svojim delovanjem prispevali k trajnostnemu razvoju, reševanju okoljskih izzivov, ohranjanju in razvoju zdravega naravnega okolja ter spodbujanju visoke življenjske ravni tako posameznikov kot družbe v celoti.
Pri mladih spodbuja iskanje novih znanj, novih metod, raziskovanje, oblikovanje, inovativnost,
kreativnost, povezovanje in konec koncev zabavo.
Organizirajo strokovno usposabljanje učiteljev/mentorjev s priznanimi predavatelji in strokovnjaki, za
nove vsebine, področja, metode, pristope ter prenos znanja na dijake/študente preko raziskovalnih
nalog, projektov, tekmovanj itd. Delavnice, poletne šole in kampe izvajajo v sodelovanju z
usposobljenimi strokovnjaki / mentorji po posameznih področjih.
Poslanstvo ZOTKS je uveljavljanje kulture inovativnega znanstvenega razmišljanja, spodbujanja dialoga
med različnimi tehnično naravnanih nevladnimi in javnimi organizacijami, ter predvsem predano in
motivirano delo z mladimi. V programih in akcijah ZOTKS vsako leto sodeluje več kot 50.000 mladih.
ZOTKS razvija timski pristop in spodbuja učenje s projektnim pristopom ter motivacijo za vseživljenjsko
učenje, raziskave, razvoj idej in inovacij.
Spletne strani:
https://www.zotks.si/
Reference:
https://www.facebook.com/ZOTKS/
http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/pravilnik02.html
http://www.fvkl.si/tekmovanje-zveza-za-tehnicno-kulturo-slovenije-zotks-2018/
https://www.youtube.com/channel/UCba6mKnJt-QPLPvFzDq-btw
46
Evaluation of cases
Lastnosti / PIU / vseživljenjsko učenje
Roglab PIPC Kočevje
404 Hiša eksperimentov
ZOTKS
Prenos neformalnega znanja: izhaja iz močnih povezav, zaupanja in duha skupnosti. Gre za zanimivo področje, ker ga redko ugotavljamo in je za te prostore razmeroma edinstveno.
2 2 2 1 2
Razvoj tehničnih veščin (načrtovanje, izdelava, obrt, gradnja, CAD, itd.)
2 2 2 2 2
Razvoj mehkih veščin (kreativnost, prilagodljivost, samo-upravljanje, timsko delo)
2 1 2 2 2
Poslovna ozaveščenost/podpora (kako voditi podjetje, kako upravljati s časom, kako voditi osnovno Računovodstvo, obračunati davke, itd.)
1 2 1 0 0
Sodelovanje/povezovanje (ustvarjanje pogojev za povezovanje različnih znanj in veščin ter sodelovanje med člani)
2 2 2 2 2
Mreženje (zagotavljanje priložnosti za razvoj profesionalne mreže in iskanje sredstev od vlagateljev ali strank)
1 2 1 0 2
Domet (npr. delo s šolami itd., koristi za prostor, koristi za šolo?)
1 2 2 2 2
V kakšni meri ‘prostor’ izpolnjuje kriterij?
0 = ne izpolnjuje;
1 = da, vendar ni glavni poudarek;
2 = da, aktivno.
47
REFERENCES
i https://www.lokalebasen.dk/nyheder/coworking-succes-og-sejrsmarch-med-til-at-fastholde-kontorudlejernes-optimisme-i-top-2324
ii https://www.erhvervkbh.dk/kontorhoteller-paa-fremmarch/
iii https://www.lokalebasen.dk/bibliotek/Industry-Surveys/MatchOffice-serviced-office-industry-survey-report-2019.pdf
iv https://www.regeringen.dk/nyheder/erhvervs-og-ivaerksaetter-aftale/
v http://www.danskekommuner.dk/Nyhedsarkiv/2018/September/10/Ivarksatterfalleskab-gor-kommunen-menneskelig/
vi https://www.odense.dk/erhverv/ivaerksaetter/stjerneskibet
vii https://www.vallensbaek.dk/nyheder/service/robotterne-er-loes-i-syvhoejvaenge
viii https://www.folkeskolen.dk/643698/invester-i-mennesker-foer-maskiner
ix https://fablab.vejle.dk/om-fablab-spinderihallerne/
x https://www.danskindustri.dk/arkiv/analyser/2018/11/kun-fa-virksomheder-anvender-mange-nye-digitale-teknologier/
xi https://www.easv.dk/da/om-os/idea-house/?tab=Esbjerg
xii https://soundhub.dk.peoplezhosting.dk/about/
xiii https://cityofsound.dk/
xiv https://orangemakerspace.com/vaerksteder/
xv https://rofh.dk/maker/
xvi https://orangemakerspace.com/om-os/
xvii http://makerspace.dk/makerspace/
xviii http://makerspace.dk/projekter/
xix http://makerspace.dk/craft/