• HRUŠKA

• »EBELA

• SPANJE

• RIMLJAN

www.mladinska.com

/revije

• m

eseË

nik

• le

tnik

3 •

3,1

6 EU

R za

nar

oËni

ke v

vrt

cu, 3

,39

EUR

za in

divi

dual

ne n

aroË

nike

, 3,7

0 EU

R v

pros

ti pr

odaj

i 2, oktober 2009

10108

nalepi

nalepi

1.

5.

2.

4.

3.

V reviji poišËi nalepke in z njimi dopolni sliko.

Kaj dela jeseni kmet? Pripoveduj.

Imenuj ptice, ki bodo jeseni odletele v južne kraje.

Obkroži živali, ki si jeseni pripravijo zalogo hrane.

Kaj se jeseni zgodi z listi? Nariši gozd.

MOJA NALOGA

119

nalepi

nalepi

nalepi

nalepi

PRIP

RAVI

LA: J

ASN

A M

ERC,

VIR

: DO

TIK

OKO

LJA

1, D

ELO

VNI Z

VEZE

K 2.

DEL

, MKZ

, ILU

STRA

CIJA

: PO

LON

A LO

V©IN

RASTLINE

10

Hruška je sadno drevo, ki lahko zraste zelo

visoko. Je kot nebotiËnik med sadnimi

drevesi. Na betonskih nebotiËnikih so po

navadi antene, na hruški pa soËni in sladki

plodovi.

Hruska

13

DEBLO hruške je lahko kar debelo. Pokrito je s trdim, razpokanim lubjem sivorjave barve. Listi hruške so zgoraj gladki in temnozelene barve. Spodaj so svetlejši in dlakavi. Veliko mladih vejic ima na koncu trnaste vršiËke, tako da te hruška lahko tudi zbode.

• Samorasla hruška je trnasto gozdno drevo, iz katerega smo ljudje vzgojili sadno hruško.

• Hruškov les je zelo trd, kakovosten in cenjen.

• Hruške so odliËne za mošt, kompot in sladice, najboljše pa so sveže, ki jih utrgamo na drevesu.

KRI©

TOF

DOVJ

AK, I

LUST

RACI

JA: P

OLO

NA

LOV©

IN, F

OTO

GRAF

IJA:

SH

UTTE

RSTO

CK

VE» HRUŠK, VE» OKUSOVHrušk je veË vrst in njihovi plodovi se med sabo lahko zelo razlikujejo po okusu. Niso vse hruške sladke. Kakšne so lahko prav trpke. Tudi mehke niso vse enako. V nekatere zagrizemo z lahkoto, v druge komajda. Tiste bolj trde so primernejše za ozimnico.

Hruska

»LOVE©KO TELO

DEDEK V NASLANJA»UOpazujmo dedka, ki po kosilu sedi v naslanjaËu in bere. Nekaj v Ëasopisu ga je zjezilo, a je hitro spet pomirjen. Diha poËasneje in globlje. Njegove veke so vse težje. Aha, oËi so zaprte. 28

DOBRO JE, DA LAHKO SPIMO

Brez spanja bi se naše telo namreË tako utrudilo, da bi od budnosti kar umrli. Budnost in spanje sta dve povezani znaËilnosti našega telesa. Zelo se razumeta in dopolnjujeta. V budnosti naše telo lahko dela z mišicami in z glavo. S spanjem pa se celotno telo in možgani odpoËijejo in naberejo novih moËi. 29

ZASPANOSTVsi postanemo prej ali slej zaspani, ne samo dedek. Zaspanost nas ovira pri igri in delu. Le kako bi to tegobo premagali? Starejši hoËejo vËasih malo pogoljufati in pijejo kavo ali pravi Ëaj, ampak zaspanost se ne pusti kar tako. Zaspanost lahko ljudje in živali premagamo samo s spanjem.

Dedkova glava zaniha in se spusti k prsim. Še preden zašepetamo, da je zakinkal, ded glasno zasmrËi. Zdaj trdno spi … Ne. S smrËanjem zbudi samega sebe. Zdrzne se, odpre oËi, dvigne Ëasopis, popravi oËala in bere naprej, Ëeprav je zaspan.