Revija EOL 57

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Javna razprava o novih uredbah MOP: Dokončne odločitve najbrž v maju

Za lesene palete na trgu več povpraševanja

Biološki odpadki - še ne dovolj odkrit potencial

Optimalne poti logistike

Biological Waste – An Under-Discovered Potential in Slovenia

MARECMARCH 2011

57

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: [email protected].: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: [email protected] ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

IZKORISTITE PREDNOSTI

ZELENEGA OMREŽJA!

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih

in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo

vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del

odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje

je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in

naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije:• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s

področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk);

• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega

podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo

jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja

okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne

in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do

1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.S članstvom v omrežju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije,

hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.

Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega

omrežja Slovenije. Vaš odgovor pričakujemo najkasneje do 15. marca 2011.

Prilagamo naš zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v

okviru komunikacijskega omrežja Zelene Slovenije.

Za več informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta:

• Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: [email protected]

• Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: [email protected]

PRIJAVNICAPodjetje: Naslov:

Kontaktna oseba: Tel.:

e-mail: Davčna številka

Davčni zavezanec: da ne

Prijavljamo se v omrežje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Datum: Podpis odgovorne osebe in žig:

www.zelenaslovenija.si

Strokovna revija EOLrevija EOL Specializirana revija za embalažo, okoljljl e in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packkaaggagaaga iinngg, enviiirroror nmeennt t aand nd logogo istics

MAJ / MAY 2010MAY 2010MAY

embalažaokoljelogistika

packagingpackagingenvironmentlogistics

foto

: Shu

tter

stoc

k

55500000

cializirana revija za embalažo, okoljljl e in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packaaggagaaga iinngg, enviiiirroororror nmeennt t aand nd logogo istics

embalažaokoljelogistikapackagingpackagingenvironmentlogistics

Odslej ej e Akademija ZZeeelleeennna a a SSSllooovveeennijijijaaa

to

ki

Slovenia Needs a Change in its ts t Waste Management Strarar tegygyg

DECEMBERDECEMBERDECEMBERDECEMBER 2010DECEMBER 2010DECEMBER

Poštnina plačana pri pošti3320 VeVeV lenjnjn e

555555555

Spec

Vrečke iz bombaža namestšelestenja papirjrjr aSlovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpadkDoločitev optimalnih poti za prevoz otrok




TTeTeT mična obdelava

odpadkokok v: Investitor

v nove objbjbekte bo

dddržavavavaaa

Krive ali manj krive

plastične vrečke

Komunalci bodo morali

dosegati cilje, sicer

bodo ob dovoljenje

Logistika na drobno je v

Sloveniji šele v povojih

Guilty ty t or Not So

Guilty ty t Plastic Bags

Durarar ble, EnEnE ergerger y gy g Saving

and EnEnE viroror nmentatat lly ly l

FrFrF irir endly ly l LED ED E Lights

FEBRUARFEBRUARFEBRUARFEBRUARY 2011FEBRUARY 2011FEBRUARY


3320 VeVeV lenjnjn e

555566666

Okoljski portal

Promocija

Uvo

dnik

foto

: Rok

Trž

an

mar

ec m

arc

h 2

011

57

EOL

3

Jože Volfand,glavni urednik editor in-chief

UVodnik EditoRiAl

Pinus&Co. or What is Environmental Awareness

Andrej Andoljšek, Pinus: I disagree with your opin-ion. We channel our resources into providing real

safety and reducing the impact on the environment, not into creating a perception through PR activities. Maybe the strategy is wrong but it fits the values of society... Unfortunately in the given circumstances, we are in the process of applying intensive cost reduction measures and do not have a budget for advertising or PR of this sort...

Jože Volfand, EOL: I understand that you're facing a period of rationalisation. But I must admit I find

it a bit unusual for a company of your type, which has an impact on the environment, not to have an envi-ronmental PR plan or budget. It is one of the require-ments for companies that are responsible towards the environment.

This was the tone of the dialogue when we prepared an article on Pinus’s impact on the environment and

the lawsuit by the civil initiative. There was no trust between Pinus, the municipal authorities and the local community. This is not the only example of disagree-ments escalating between polluting companies, local communities and the experts. It has come to pass that a court is taking away environmental permits and thus negating the expert opinions. Who then has the technical arguments on their side?

But the important point is that if I point the finger at the industrial polluters, especially those that

have had to get environmental permits, how much are they committed to responsibility and sustainability? Does the management listen to ideas about sustain-able production with a green conscience? Within and without, do they build a relationship with the public? By letting fresh ideas into their all too often stale man-ager minds. Although to be fair, it is true that there are managers out there who know that they need to listen to the message of industrial ecology.

At Fit media, we invite you to the Zelena Slovenija (Green Slovenia) communication network, to

publish environmental information in the EOL maga-zine and on the www.zelenaslovenija.si web portal. This is a medium for technical communication that we are opening.

And if they don't take this chance, many polluters will be forced to ask themselves who it is that will

be coming around to make amends?

Pinus&Co. ali kaj je zelena zavestAndrej Andoljšek, Pinus: Z vašim mnenjem

se ne strinjam. Svoja sredstva usmerjamo v zagotavljanje realne varnosti in zmanjševanje obremenjenosti okolja in neustvarjanje per-cepcije skozi PR. Morda je strategija napačna, vendar je skladna z vrednotami družbe …. Žal pa v danih razmerah, ko izvajamo intenzivno omejevanje stroškov, nimamo opredeljenega budgeta za oglaševanje ali tovrstni PR…

Jože Volfand, EOL: Razumem, so časi racio-nalizacije. Priznam pa, da se mi zdi nena-

vadno za podjetje vaše vrste, ki obremenjuje okolje, da nimate načrta in sredstev za okoljsko komuniciranje. To je ena izmed zahtev za pod-jetja, ki so odgovorna do okolja.

Tako je potekal dialog, ko smo za eno prej-šnjih številk EOL pripravljali prispevek o

Pinusovem obremenjevanju okolja in o tožbi civilne iniciative. Zaupanja v okolju med Pinusom, občino in lokalnim okoljem ni bilo. To ni edini primer, mislim na zaostrovanja med onesnaževalci, civilno družbo in stroko. Tako se zdaj dogaja, o tem pišemo v reviji, da okoljevarstvena dovoljenja odvzema sodišče. In demantira stroko. Kdo ima torej v rokah strokovne argumente? Kako do zaupanja?

A bistveno je, če prst usmerim v industrijske onesnaževalce, predvsem tiste, ki so si mo-

rali pridobiti okoljevarstvena dovoljenja, koliko so zares odgovorno trajnostni. Ali o trajnostni proizvodnji že sliši menedžment z zeleno za-vestjo? Navznoter in navzven, v ustvarjanje zaupanja z javnostjo. S spuščanjem kisika v še prepogosto zatohlost v menedžerskih glavah. A uravnovesim – marsikateri menedžer že ve, da mora prisluhniti sporočilom industrijske ekologije.

Zato v Fit medii vabimo v komunikacijsko omrežje Zelene Slovenije. K objavi zelenih

informacij v reviji EOL in na portalu www.zelenaslovenija.si. Odpiramo medijsko pot za strokovno komuniciranje.

Sicer si bo moral marsikdo med onesnaže-valci kmalu postaviti vprašanje: Kdo se

vrne s spodvitim repom, ker se mora končno spametovati?

Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: [email protected].: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: [email protected] ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

IZKORISTITE PREDNOSTI

ZELENEGA OMREŽJA!

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih

in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo

vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del

odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje

je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in

naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije:• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s

področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk);

• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega

podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo

jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja

okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne

in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do

1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.S članstvom v omrežju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije,

hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.

Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega

omrežja Slovenije. Vaš odgovor pričakujemo najkasneje do 15. marca 2011.

Prilagamo naš zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v

okviru komunikacijskega omrežja Zelene Slovenije.

Za več informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta:

• Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: [email protected]

• Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: [email protected]

PRIJAVNICAPodjetje: Naslov:

Kontaktna oseba: Tel.:

e-mail: Davčna številka

Davčni zavezanec: da ne

Prijavljamo se v omrežje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Datum: Podpis odgovorne osebe in žig:

www.zelenaslovenija.si

Strokovna revija EOLrevija EOL Specializirana revija za embalažo, okoljljl e in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packkaaggagaaga iinngg, enviiirroror nmeennt t aand nd logogo istics

MAJ / MAY 2010MAY 2010MAY



foto

: Shu

tter

stoc

k

55500000

cializirana revija za embalažo, okoljljl e in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packaaggagaaga iinngg, enviiiirroororror nmeennt t aand nd logogo istics

embalažaokoljelogistikapackagingpackagingenvironmentlogistics

Odslej ej e Akademija ZZeeelleeennna a a SSSllooovveeennijijijaaa

to

ki

Slovenia Needs a Change in its ts t Waste Management Strarar tegygyg

DECEMBERDECEMBERDECEMBERDECEMBER 2010DECEMBER 2010DECEMBER

Poštnina plačana pri pošti3320 VeVeV lenjnjn e

555555555

Spec

Vrečke iz bombaža namestšelestenja papirjrjr aSlovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpadkDoločitev optimalnih poti za prevoz otrok




TTeTeT mična obdelava

odpadkokok v: Investitor

v nove objbjbekte bo

dddržavavavaaa

Krive ali manj krive

plastične vrečke

Komunalci bodo morali

dosegati cilje, sicer

bodo ob dovoljenje

Logistika na drobno je v

Sloveniji šele v povojih

Guilty ty t or Not So

Guilty ty t Plastic Bags

Durarar ble, EnEnE ergerger y gy g Saving

and EnEnE viroror nmentatat lly ly l

FrFrF irir endly ly l LED ED E Lights

FEBRUARFEBRUARFEBRUARFEBRUARY 2011FEBRUARY 2011FEBRUARY


3320 VeVeV lenjnjn e

555566666

Okoljski portal

vseb

ina

vsebinam

arec

marc

h 2

011

57

4EO

L 8 Palete zelo razširjene, druga embalaža manj

10Pritisk na cene evropskih proizvajalcev bo nevzdržen, a odgovor je

12 Za lesene palete na trgu več povpraševanja

14 Zdaj je čas, ki zahteva varnostne etikete

16 Trg je vendarle oživel

20strategija glede emisij je lahko s TeŠ 6 ali brez njegaThe Emission Strategy with or without TEŠ 6

22 v evropi skokovito narašča, pri nas se šele začenja

24biološki odpadki – še ne dovolj odkrit potencialBiological Waste – An Under-Discovered Potential in Slovenia

27 Dokončne odločitve najbrž v maju

32 vem, kaj so moje vrednote

34energent, a je lahko še mnogo večAn Energy Source that can be So Much More

37 Daljinskega ogrevanja na lesno biomaso daleč premalo

40 nova zakonodaja mora upoštevati dobro prakso

42slovenija veliko izgublja zaradi neprimernega odlaganja odpadkov

44Okoljevarstvene zahteve ostrejše, izboljšave skromneEnvironmental Demands are Stricter, Improvements are Modest

47 novi pristopi za trajnostni razvoj

48 Po nepotrebnem so izgubili eno leto

50 Pri okoljskem monitoringu omogočajo široko uporabo

52 Mini jedrske elektrarne niso primerne za slovenijo

54Optimizacija transporta bioloških vzorcev v splošni bolnišnici Celje

58 nezelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Vsebina ContentsEmbalaža - okolje - logistika, specializirana

revija za embalažo, okolje in logistiko specialized

magazine for packaging, environment and logistics •

izdala in založila published and issued by: Fit media

d.o.o., Celje • glavni urednik editor-in-chief: Jože

Volfand • odgovorna urednica editor: mag. Vanesa

Čanji • oblikovanje, prelom in grafična priprava /

layout and graphic design: Fit media • tisk / Printed

by: Eurograf • oglasno trženje / marketing: Fit

media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.:

03/42 66 700, e-mail: [email protected]) •Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik

(Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi

Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja

Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan

Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton

d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna

Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra

Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno prede-

lovalne industrije), Robert Tomazin (Slopak d.o.o.),

Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos)

• Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.

Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko),

dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna

Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo

okolja RS), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) •Celje, marec marec 2011 • Naklada 4100 izvodov

• Revija je brezplačna.

ParTnerjipri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

• Visoka šola za varstvo okolja

iMPresuM

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

vsebina

mar

ec m

arc

h 2

011

57

EOL

5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivoNovosti Kratko, zanimivo

viNo v embalaži iz recikliraNih materialovameriško podjetje bota box, okolju prijazen proizvajalec vina, kot se radi imenujejo, je predstavilo novo embalažo. Poleg 3-litrskega tetrapaka bodo od sedaj ponujali tudi vino v 5-litrski embalaži. Pri podjetju so povedali, da dajo okolju prijazni embalaži velik pomen, odzivi kupcev pa so več kot pozitivni.»vedeli smo, da je čas vinskim entuziastom ponuditi nekaj novega

– kvalitetno vino v trajnostni embalaži priročne velikosti in primerno tudi za izlete,« so še dodali. embalaža je narejena iz 100-odstotno recikliranih materialov in potiskana s črnilom na sojini osnovi. v primerjavi s steklenico je tako izpust toplogrednih plinov manjši za 75 odstotkov, prav tako pa so za 50 odstotkov zmanjšani odpadki.

iNteligeNtNa etiketa Nadzira temperaturo zamrzNjeNe hraNebrez zamrzovalnika in zamrznjene hrane danes že skoraj ne gre. vendar pa pri taki hrani nikoli ne vemo, ali je še užitna. splošno znano je, da ko je hrana enkrat globoko zamrznjena, mora v takšnem stanju tudi ostati, dokler je pač seveda ne porabimo. Zato je podjetje basF Future business GmbH razvilo časovni temperaturni indikator z imenom OnvuTM iCe, inteligentno etiketo, ki kontrolira temperaturno verigo ohlajene in globoko zamrznjene hrane. indikator spreminja barvo glede na temperaturo; temnejša je barva, boljša je hladilna veriga izdelka. To so dosegli tako, da so na embalažo s črnilom, ki je občutljivo na temperaturne spremembe, natisnili simbol termometra,

ki ima sposobnost obarvanja. Tako bomo takoj vedeli, ali je izdelek še užiten ali ne in ali je bil pravilno hranjen, in sicer bolj natančno, kot če bi le preverili rok uporabe.

prva biorazgradljiva tuba za zobNo pastoŠvedsko podjetje Tectubes je predstavilo prvo biorazgradljivo tubo za zobno

pasto, narejeno iz bio smole. Tuba izstopa tudi zaradi izjemnih mehanskih lastnosti. Pri podjetju so povedali, da jim je uporaba tega naravnega materiala predstavljala izziv, saj so morali zagotoviti kompatibilnost različnih delov, kar jim je uspelo tako, da so posameznim delom zagotovili

dobre lastnosti za preoblikovanje. Rezultat je tuba, narejena iz popolnoma razgradljivih materialov. Proizvajalci so ob predstavitvi izdelka poudarili še

mnogostransko uporabo biopolimerov in napredek na tem področju.

Novembra 6. evropska koNfereNca o bioplastiki6. konferenca s področja bioplastike bo potekala 22. in 23. novembra 2011 v berlinu. Tudi tokrat jo bo organiziralo združenje evropskih proizvajalcev bioplastike european bioplastics. na konferenci bodo predstavljeni inovativni materiali in najnovejše raziskave s področja bioplastike, organizirane bodo tudi delavnice ter razstavljeni izdelki. Organizatorji so prepričani, da je na današnjem, hitro se razvijajočem trgu takšno sodelovanje in povezovanje več kot nujno. Lani se je največjega dogodka na tem področju udeležilo več kot 360 udeležencev iz več kot 170 podjetij, letos pa jih pričakujejo še več.

Vrhunska stroka in praksa na konferenci o logistiki

Fakulteta za logistiko v Celju organizira že 8. mednarodno konferenco o logistiki in trajno-stnem transportu, ki bo potekala od 16. do 18. junija 2011. Osrednja konferenca v Sloveniji s tega področja je namenjena akademikom, strokovnjakom, politikom, raziskovalcem in študentom, ki se ukvarjajo z logistiko, menedž-mentom oskrbovalnih verig, menedžmentom prometa in transporta ljudi in tovora.

Tudi letos je poseben poudarek namenjen okolju in s tem učinkoviti porabi resursov in zmanjševanju stroškov. Trajnostna logistika je interdisciplinarna veda, zato jo je treba stalno raziskovati, razvijati, integrirati in im-plementirati v celotno dobavno verigo. Vzrok je seveda vpliv logistike na okolje, kar zahteva konstantno izobraževanje in izpopolnjevanje na te področju. Konferenca bo združila aka-demsko, industrijsko in vladno stroko, ki bo izmenjala ideje, odkrivala najnovejše raziskave in kritično premišljala o izkušnjah.

Na letošnji konferenci bodo kot predavatelji nastopili prof. Kevin Cullinane, direktor Inštituta za raziskave s področja transporta (Transport Research Institute) z Univerze Napier iz Edinburgha, dr. Roger Allport, direk-tor angleškega podjetja Allport Associates Ltd., dr. Yeong Heok Lee, predsednik korejskega združenja za politiko in ekonomiko transpor-ta (Korean Society for Transport Policy and Economics) ter predsednik Inštituta za politiko zračnega transporta in industrije (Institute for Air Transport Policy and Industry), dr. Joel Shon, profesor managementa transpor-ta s tajvanske Univerze za tehnologijo in dr. Anthony Chin, profesor ekonomike transporta z Nacionalne univerze v Singapurju in drugi.

V križeVcih bodo odprli okolju prijazen hostel

V Sloveniji vse več hotelov upošteva, da je v svetu na pohodu zeleni turizem. V Križevcih pri Ljutomeru bodo namreč v začetku aprila odprli prvi okolju prijazen hostel v Sloveniji. Opremljen bo vrhunsko in bo izpolnjeval vse okoljske kriterije. Ob tem bo na 52 ležiščih ponujal enako ali celo večje udobje kot drugi hostli. V hostlu ne bo nobenega radiatorja, pač pa bo imel pasivno-aktivno talno gretje in hla-jenje ter centralno prezračevanje s sistemom rekuperacije. Gretje oziroma hlajenje bo delo-valo na osnovi izkoriščanja podtalnice. Če to ne bo zadoščalo, pa bo vodo dodatno ogrevala ali hladila toplotna črpalka, ki odpadno vodo ob gretju izkorišča tudi za segrevanje sanitarne vode. Hostel bo tako močno znižal stroške za elektriko.

mar

ec m

arc

h 2

011

57

6EO

LKratko, zanimivo Novosti

revolucioNarNo lasersko kodiraNje Na stekloPodjetje Linx Printing Technologies je na trg lansiralo novo inovativno tehnologijo, imenovano Visicode, ki je osrednja

komponenta laserskega kodirnega zapisovalnika sL301 in predstavlja revolucionarne spremembe na področju steklene embalaže, saj omogoča bolj jasno zapisovanje kod na hladno steklo. To so dosegli s spremembo frekvence impulzov in s tem spodbudili formacijo mikro razpok, kar omogoča vidnejše, bolj kontrastno kodiranje na steklo, s tem zmanjšuje stroške in podaljšuje življenjsko dobo izdelka.

versacejeva stekleNička v alumiNijasti oblekiitalijansko podjetje inca je oblikovalo stekleničko za novo Versacejevo linijo Vanitas, izbrani pa so bili predvsem zaradi izjemnih sposobnosti preoblikovanja aluminija v izdelek visoke kvalitete. Tako je nova steklenička ovita v aluminij kot v oblačilo visoke mode – aluminij stekleničko ovije, ovrednoti in oblikuje kot dizajnerska obleka. Podjetje je potrebovalo kar dve leti predhodnih raziskav, da so razvili, kako kovino spojiti s steklom, ne da bi prekinili kontinuiteto samega stekla. rezultat je unikatna steklenička, ki simbolizira luksuz in prestiž.

Najlažji zamašek Na svetu

Pri podjetju Combibloc so izdelali najlažji zamašek na svetu, ki tehta le 1,85 grama. Z zmanjšanjem teže je manjša tudi poraba surovih materialov, kar je okolju prijazno. sicer pa najlažji zamašek na svetu ohranja vse karakteristike težjih zamaškov in ohranja osnovni funkciji – omogoča lahko odpiranje ter ponovno zatesnitev.

plastičNa stekleNička z zvočNim čipom

Z junijem bo tudi proizvajalec kečapa Heinz svoje izdelke ponudil v plastični steklenički, ki je delno narejena iz naravnih materialov, natančneje iz sladkornega trsa, in se zato lahko reciklira. Takšno stekleničko, imenovano Plantbottle, že uporabljajo pri Coca-Coli. s tem bo Heinz zmanjšal emisije in porabo energije za 20 odstotkov do leta 2015. »To partnerstvo je dober primer, kako lahko različna podjetja sodelujejo za skupni napredek in boljše okolje,« je povedal predsednik uprave Coca-Cole, Muhtar kent. da pa bo embalaža poleg okolju prijazna še atraktivna, jo bo Heinz opremil tudi z zvočnim čipom, ki bo potencialne kupce spraševal: »Ugani, iz česa je narejena moja steklenička?«

orgaNska, biorazgradljiva »alumiNijasta pločeviNka«

Tajvansko podjetje PLa studio je skupaj z oblikovalskim podjetjem

Haoshi studio predstavilo pločevinko Tin Can, ki naj bi zmanjšala odpadke

in spodbudila recikliranje. narejena je iz poliaktida, biorazgradljivega termoplastičnega poliestra, ki ga pridobivajo iz koruznega škroba. Pločevinka se lahko segreje do

stAR pApiR zA noVo upAnjE

Društvo Ekologi brez meja ne miruje. Star papir za novo upanje bo spet vseslovenska zelena akcija. Vrtci, šole, podjetja, javne organizacije, občani, vsi bomo zbirali star papir. Podjetje Dinos bo vsem v akciji brezplačno zagotovilo zabojnik in prevoz zbranega papirja. Sredstva od zbranega papirja bodo v celoti namenjena v dobrodelne namene. Organizatorji bodo povezali varstvo okolja in dobrodelnost ter znova združili prebivalce Slovenije, ki želijo bolj zeleno Slovenijo. Sestavni del projekta bo nagradni natečaj, količino zbranega papirja pa bo mogoče spremljati na spletu.

Akcija »Star papir za novo upanje« bo potekala v aprilu. K zbiranju papirja organizatorji vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, zavode, pa tudi podjetja in javne organizaci-je, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti svoje arhive. Znesek od zbranega papirja bo razdeljen na dva sklada

– sredstva iz prvega sklada bodo namenjena za humanitarni projekt v Sloveniji (50 %), iz drugega sklada pa bodo sofinancirali gradnjo izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami (50 %).

Za uspeh te nacionalne akcije bo zelo pomemb-no sodelovanje podjetja Dinos. Dinos bo vsem šolam in vrtcem, ki se bodo prijavili na akcijo zbiranja starega papirja, v mesecu aprilu za en dan pripeljal zabojnik za zbiranje papirja. Vanj bodo otroci, učenci, dijaki odlagali star papir, prav tako pa bodo star papir lahko prinesli tudi drugi prebivalci kraja. Akciji se lahko pri-ključijo tudi podjetja in organizacije. Lokacije zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količi-no starega papirja bo mogoče spremljati preko zemljevida na spletni strani društva Ekologi brez meja O tem, kateri humanitarni projekt bodo podprli v Sloveniji, bodo odločili mladi v okviru nagradnega natečaja za najboljši pre-dlog. Izobraževalna ustanova, ki bo prispevala najboljšo idejo, bo nagrajena s koncertom po izbiri zmagovalca.

sloVEnsko-itAlijAnskA konfEREnCA o MAtERiAlih in tEhnologijAh zA tRAjnostni RAzVoj

Laboratorij za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici od 4. do 6. maja 2011 organizira Slovensko-italijansko konferenco o materialih in tehnologijah za trajnostni razvoj. Potekala bo v Univerzitetnem središču v Ajdovščini.

V zadnjih letih smo priče hitremu razvoju in raziskavam materialov, tehnologij in proce-sov trajnostnega razvoja, k čemur vodijo tudi direktive in predpisi EU. Pomemben delež za motivacijo k trajnostnemu razvoju pa ima naše lastno zavedanja o pomembnosti trajnostnega

mar

ec m

arc

h 2

011

57

EOL

7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivoNovostiNovosti

43,3 stopinj Celzija in je 100-odstotno razgradljiva. od standardne pločevinke se razlikuje le po tem, da lahko odstranimo celoten pokrov, kar

omogoča uporabo za več različnih namenov. Tin Can že lahko naročite prek spleta, zanjo pa boste odšteli 20 evrov.

prvi obrat za proizvodNjo NaNocelulozePodjetje innventia iz stockholma na Švedskem je odprlo prvi obrat za proizvodnjo nanoceluloze na svetu. nanoceluloza je material, ki ga pridobivajo iz lesnih vlaken in ima izjemne karakteristike. njegova moč in teža se lahko primerjata s kevlarjem (aramidna vlakna), vendar je nanoceluloza v nasprotju z njim popolnoma obnovljiv vir. do sedaj je proizvodni proces potreboval občutno preveč energije za komercialno uporabo. To je podjetju innventia z razvojem in raziskavami uspelo zmanjšati kar za 98 odstotkov. Prihranili so 29.000 kWh na tono. Za primerjavo, normalno velika hiša porabi za ogrevanje v celotnem letu 18.000 kWh.Povpraševanje po nanocelulozi v industriji je veliko, saj bi se lahko uporabila za jačanje različnih materialov, kot so papir, kompoziti in plastika, vendar pa se za tako široko uporabo v laboratoriju proizvede občutno premalo

okoljskega menedžmenta in iz tega izhajajoča kvaliteta življenja. To zavedanje je vedno moč-nejše, zato se prizadevanju za trajnostni razvoj pridružuje vedno več posameznikov in skupin.

Osrednji temi konference bosta vezani na razvoj materialov in tehnologij za ohranjanje okolja in učinkovito rabo energije. Znotraj tega pa se bodo obravnavale teme, kot so: okoljski materiali in tehnologije, učinkovita raba energije in materialov, obnovljivi viri energije, čiščenje vode in zraka, zmanjšanje izpustov CO2, recikliranje ter druge okoljske teme s področja okoljskega menedžmenta in učinkovite rabe energije.

dVE noVosti ljubljAnskE snAgE

Ljubljanska Snaga je v ravnanju z odpadki uve-dla dve novosti, in sicer sortiranje kosovnih odpadkov in premično zbiralnico nevarnih odpadkov. Pričakujejo, da bodo s prvo prido-bitvijo lahko 50 odstotkov kosovnih odpadkov namenili reciklaži in tako zmanjšali njihovo odlaganje. Predvidevajo, da bodo s sortirni-co zbrali letno približno 9000 ton kosovnih odpadkov. S premično zbiralnico nevarnih odpadkov pa bodo poleg nevarnih odpadkov zbrali tudi drobno odpadno električno in ele-ktronsko opremo, ki predstavlja vedno večji delež odpadkov v gospodinjstvih.

Premična sortirnica oziroma zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov je enota, v kateri bodo zbrali nevarne odpadke iz gospodinjstev ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo, kot so gospodinjski aparati, telefoni, avdio in TV sprejemniki ter računalniška opre-ma, ki ne presegajo velikosti sesalca. To pomeni, da je bela tehnika izključena.

Premična zbiralnica je zamenjava dosedanje zbiralnice, s katero so v Snagi zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev. Nova zasnova in oblika omogočata uporabo na različnih mestih ter hkrati zagotavljata maksimalno okoljsko varnost. Vgrajeni elementi so zaščiteni pred prevrnitvijo, poleg tega pa se v njenem dnu nahajajo prekatni prostori, ki preprečujejo morebitno razlitje med prevozom.

Premična zbiralnica skupaj z dvema vrtljivima predalnikoma zavzema 30 kvadratnih metrov prostora, pri tem pa uporabnikom ponuja več namenskih prostorov za odlaganje odpadkov, kot so motorna in jedilna olja, čistilna sred-stva, barve, laki, topila, baterije, akumulatorji, zdravila, pesticidi, kartuše/tonerji, žarnice, monitorji, računalniški pripomočki, mali kuhinjski aparati, električna orodja, plinske sijalke, elektronski mediji, odsluženi telefoni, električne igrače.

Za obe naložbi so namenili 310.000 evrov.

surovega materiala, saj pilotni obrat proizvede 100 kilogramov nanoceluloze na dan. kljub temu so pri podjetju zadovoljni, saj bodo sedaj lažje nadaljevali z razvojem in predstavili zainteresiranim, kako bi to dejansko delovalo v industriji.

dietNa pepsi izgublja težoV sklopu tedna mode Mercedes-benz v new Yorku je podjetje Pepsi predstavilo novo, ožjo embalažo svojega priljubljenega izdelka diet Pepsi. Po besedah proizvajalca naj bi nova embalaža simbolizirala moderno, prekrasno in samozavestno žensko in takšne so tudi oglaševalske kampanje. Z marcem, ko bo ožja Pepsi na voljo tudi ostalim potrošnikom po svetu, so začeli z oglaševalsko kampanjo, ki jo bodo spremljali številni modni dogodki in art instalacije.

traNspareNtNa iNovacija – ekološki kNjigoveški strojPod tem sloganom podjetje kugler-Womako predstavlja prototip ekološkega knjigoveškega stroja, imenovanega

ecobinder. s tem postavlja nove smernice na področju knjigoveške

vezave. Material, ki se uporablja za vezavo, je 100-odstotno

narejen iz papirja, kar zadovoljuje tudi vedno večje potrebe po trajnosti tudi v knjigoveški industriji. ker namesto linearne uporablja rotacijsko razporeditev, ga lahko upravlja ena sama oseba. konec lanskega leta je podjetje

kugler-Womako za ecobinder prejelo nagrado

za inovacijo s strani nemške tiskarske industrije,

povpraševanje po prototipu pa raste iz meseca v mesec.

Embala

ža

iz l

Esa

foto

: Shu

tter

stoc

k

85

7m

arec

marc

h 2

011

EMBALA

žA

Lastnosti lesene embalaže so v veliki meri odvisne od vrste lesa oziroma drevesa,

iz katerega je narejena. Les ima nehomo-geno vlaknasto strukturo, zato se njegove mehanske lastnosti spreminjajo iz smeri v smer (vzdolžno, radialno in tangencialno). Najpomembnejše lastnosti so upogibna tr-dnost, žilavost ter trdnost spojev. Pomembna operacija pri proizvodnji kakovostne lesene embalaže je sušenje. Les mora biti dobro po-sušen, saj se v nasprotnem primeru zvija ali krči, ima nižjo togost, obstaja pa tudi možnost razvoja mikroorganizmov, vendar mora imeti od 12 do 15 odstotkov vlage, saj lahko preve-lika osušenost povzroči krčenje po širini in pokanje ter posledično zmanjšanje stabilnosti in zaščite pakiranega proizvoda.

Proizvodnja lesene embalaže je v prete-klosti naraščala vse do takrat, ko se je na

trgu pojavila embalaža iz valovitega kartona in se je zaradi tega lesu kot embalažnemu

materialu precej zmanjšal tržni delež. Prav tako ga izpodrivajo sodobnejši materiali, kot so plastične mase in kovine. Vendar se les še vedno veliko uporablja za embaliranje večjih naprav in strojev, za prekomorsko embalažo, za palete, zaboje za sadje in zelenjavo, za opore in ogrodja pa tudi za luksuzno darilno emba-lažo. Izbor lesenih zabojev je glede na njihovo izvedbo dokaj velik in temu primeren je tudi razpon nosilnosti (Hanlon in drugi, 1998). In prednosti? Kar nekaj jih je.

Prednosti lesene embalaže so nizka cena nekaterih vrst lesa, razpoložljivost suro-

vinskega vira in sorazmerno dobre mehanske lastnosti, medtem ko najdemo seveda tudi pomanjkljivosti, ki so: navzemanje vlage, so-razmerno velika masa, ozek razpon lastnosti, težavno čiščenje in možnost vbodov s trskami ali žeblji (Radonjič, 2008).

Lesena embalaža je ena

najstarejših embalaž. Leseni

zaboj je bil zelo primeren

izdelek transportne embalaže

za zelo raznovrstno blago

zaradi svoje trdnosti, gostote in

velike možnosti predelave. kot

embalažni material se uporablja

predvsem za transportno

embalažo in za izboljšanje

ostale transportne embalaže ter

njeno zaščito pred mehanskimi

vplivi. Leseno embalažo zadnje

čase izpodrivajo sodobnejši

materiali, kot so plastične mase,

karton, valovit karton in kovine.

do tega prihaja predvsem

zaradi teže lesene embalaže in

s tem povečanih transportnih

stroškov pa tudi zaradi

povišanih cen lesa.

Nina semolič

palete zelo razširjene, druga embalaža manj

eMbaLaža iZ Lesa

95

7m

arec

marc

h 2

011

EMBALA

žA

Lesene zaboje nadomeščajo kartonski in plastični

Poznamo več vrst lesenih embalaž, v širši uporabi pa so predvsem palete, zaboji,

oboji, šivani leseni zaboji, vinski sodi in darilna embalaža višjega cenovnega razreda. Medtem ko so lesene palete še vedno najbolj v uporabi, se druge vrste lesenih embalaž, predvsem gajbi-ce in zaboji umikajo. Domači pridelovalci sadja in zelenjave svoje pridelke pakirajo v kartonsko in plastično embalažo, saj jo je lažje potiskati in opremiti z deklaracijami, ostri robovi lese-ne embalaže pa lahko sadje in zelenjavo tudi poškodujejo. Kljub temu pa je lesena embalaža prijaznejša do vsebine, saj je bolj zračna in omo-goča podaljšano svežino izdelka.

Če se lesena embalaža umika v ozadje, so lesene palete kot transportna emba-

laža še vedno nepogrešljive. Les igra veliko vlogo na področju izdelave in uporabe palet. Standardizirana paleta EUR je zaradi svoje trdnosti, enostavne uporabe, izmenljivosti ter možnosti večkratne uporabe na področju transporta postavila nove standarde kakovo-sti. Čeprav so se kot alternativa lesenim že pred leti pojavile palete iz drugih materialov, kot so plastika, kovina in karton, so najbolj v uporabi še vedno lesene palete. V Sloveniji predvsem standardne lesene palete EUR-EPAL.

EPAL (European Pallet Association) je ne-profitna organizacija, ki skrbi za nadzor

kvalitete izmenljivih palet EURO za večkratno uporabo. Po njihovih podatkih je trenutno v obtoku več kot 500 milijonov evropalet, letno pa jih proizvede več kot 60 milijonov okoli 400 proizvajalcev iz 30 različnih držav. Popravila izvajajo v več kot 1.000 pooblaščenih centrih. Člani EPAL-a pri nas so tako JAVOR IPP, LEVAS KRŠKO, AHA EMMI, LESNA GALANTERIJA Boris Oberstar, ALPIMEX, TESARSTVO HUDOVERNIK, TRGOFORT, ZAVČAN, SŽ-ŽIP, storitve, in DENI TRANSPORT.

Palete z identifikacijo rFid

Vsaka paleta sicer nosi edinstveno identifi-kacijo, kljub temu je sledenje in upravljanje

takšne mase te najbolj priljubljene transportne enote na svetu vse prej kot lahek zalogaj. Še pose-bej ob upoštevanju, da EPAL zbira podatke tudi o popravilih. Želijo imeti tudi celovite podatke o gibanju, uporabnikih palet, hkrati pa nadzor izkoristiti tudi za preprečevanje ponaredkov.

Učinkovita rešitev je uporaba radiofrekvenč-ne identifikacije RFID (Radio Frequency

Identification), ki nudi možnost branja in shranjevanja podatkov brez dotika ali vidnega kontakta. Da je identifikacija mogoča, mora biti objekt, ki ga hočemo preko podatkov identifici-rati, opremljen s transponderjem, ki na zahtevo čitalnika lahko odgovori preko radijske frekven-ce. Takšna identifikacija pri paletah sicer ni no-vost, saj je bilo v minulih letih implementiranih že nekaj posamičnih rešitev, vendar ne na takšni ravni. To bi omogočilo hiter in enostaven zajem vseh informacij o tovoru in paletah ter lažje sledenje, zato je EPAL združil moči s svetovno organizacijo za standardiziranje GS1.

standard za preprečevanje borove ogorčice

Ker je Slovenija podpisnica Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (FAO-IPPC)

je dolžna izvajati zahteve standarda ISPM 15, ki je bil sprejet v okviru konvencije. V njem so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsa em-balaža, izdelana iz surovega neobdelanega lesa za pošiljke blaga v mednarodnem prometu, na-tančneje, zahteva toplotno obdelavo lesa (HT), sušenje (KD), beljenje (DB) in zaplinjevanje z metilbromidom. Kot dokaz, da je bila lesena embalaža ustrezno obdelana, mora biti vsak kos označen z uradno oznako, ki vključuje kodo države, registracijsko šifro izvajalca obdelave, oznako načina obdelave ter simbol, ki je sestavni del grafične podobe oznake.

Namen sprejetja mednarodnega standarda je predvsem preprečevanje borove ogorčice

(Bursaphelenchus xylophilus). Uvrščamo jo med izredno nevarne zajedavce iglavcev, saj lahko v eni vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti, ogroža pa predvsem bore. V Sloveniji so razmere za ne-moteno širjenje borove ogorčice precej ugodne, kar se kaže predvsem v razširjenosti gostitelj-skih rastlin in sorazmerno ugodnih podnebnih razmerah.

Prihodnost v darilni embalaži?

V Sloveniji je proizvodnja lesene embala-že dokaj razširjena in izbira ponudni-

kov velika. Poleg najbolj razširjenih palet EUR-EPAL in zabojev za klasični, ladijski in letalski transport izdelujejo tudi druge vrste lesene embalaže, kot so na primer pakirne letve, deske, podložni morali in tramovi. Posebno vejo v leseni embalaži predstavlja darilna embalaža, ki funkcijo zaščite nadgrajuje z estetiko. Tudi pri nas najdemo veliko ponudnikov lesene darilne embalaže. Izjemne primerke ponujajo pri Mizarstvu Kregar. Ker les kot darilna em-balaža ni pogost, predstavlja že zaradi tega dodano vrednost, poleg tega pa je izjemno lep embalažni material, ki poudarja kvalite-to vsebine. Lahko jo tudi personaliziramo, na primer z gravuro. Takšna embalaža je višjega cenovnega razreda, vendar je kot ta-kšna tudi del darila. Na izbiro imamo pisano paleto lesenih darilnih embalaž: od škatel za zgoščenke, ure in drobne izdelke do lesenih embalaž za steklenice.

Prihodnost lesene embalaže tako lahko najdemo v darilni embalaži, saj bi zaradi

estetskega videza in svoje trajnosti lahko postala pravilo in ne izjema. Vsebini dvigne vrednost, ljudje pa je po navadi ne zavržejo prav zaradi luksuznega videza.

Les je okolju prijazen in ima najnižjo pora-bo energije, je popolnoma obnovljiv vir in

ima najmanjše emisije ogljikovega dioksida od vseh embalažnih materialov. Je naraven material, ki omogoča dobro zračnost em-balaže in s tem tudi daljšo življenjsko dobo izdelka. Prav tako uporaba lesnih izdelkov spodbuja gozdarstvo in širjenje gozdov, s čimer se znižuje tudi stopnja ogljikovega dioksida v atmosferi.

namen sprejetja mednarodnega standarda je predvsem preprečevanje borove ogorčice (bursaphelenchus xylophilus). Uvrščamo jo med izredno nevarne zajedavce iglavcev, saj lahko v eni vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti, ogroža pa predvsem bore.

Les je okolju prijazen in ima najnižjo porabo energije, je popolnoma obnovljiv vir in ima najmanjše emisije ogljikovega dioksida od vseh embalažnih materialov. Je naraven material, ki omogoča dobro zračnost embalaže in s tem tudi daljšo življenjsko dobo izdelka.

ko lum

na

foto

: Bob

o

pritisk na cene evropskih proizvajalcev bo nevzdržen, a odgovor je

foto

: Shu

tter

stoc

k

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

ec m

arc

h 2

011

EMBALA

žA10

57

Kriza, ki je udarila v svetovni ekonomi-ji ob koncu leta 2008 kot posledica

množice manjših in večjih piramidnih iger, ki jih je gnala želja po hitrih zaslužkih, trdo in neusmiljeno preureja na globalnem trgu razmerja med nami, ki preveč porabimo in premalo naredimo, ter onimi, ki preveč naredijo in premalo porabijo. V razmerah popolne odprtosti trga, zmanjšanja doma-čega povpraševanja in padca domačega družbenega bruto proizvoda, je znotraj gospodarstva oz. predelovalnih dejavno-sti načeloma relativni zmagovalec tisti, ki svoje izdelke ali storitve prodaja pretežno na tujem trgu. Vse, kar mora zagotoviti, je ustrezna konkurenčnost, ki jo lahko doseže s stroškovno učinkovitostjo ali pa s produk-tnimi inovacijami.

Kje smo se tu v letu 2010 umestili slo-venski papirničarji, ki smo bili tudi v tem

letu, tako kot vsa leta doslej, »obsojeni« pretežno na izvoz? Pokazalo se je,

da so bili finančni rezultati, ki smo jih dosegli v letu

zmerne gospodarske rasti, slabši od leta

2009, ki je bilo leto splošnega gospodar-skega zasto-ja, vendar je bilo za dejavnost eno naju-spešnejših. Razlogov za to navidezno

nelogičnost je več, navedel jih

bom le nekaj.

Slovenski pa-pirničarji, ki v

svetovnem trgu zavze-mamo približno takšen delež

proizvodnje, kot ga ima naše prebivalstvo v svetovni populaciji, nimamo veliko mo-žnosti ubirati svojo pot, kadar se bistveno spreminjajo razmere na trgu, pa naj si bo to zaradi spremenjene ponudbe ali/in povpraševanja, merjenja moči velikih ali vpeljave novih kapacitet na trg. Za leto

2010 na splošno lahko rečemo, da je bilo leto dobaviteljev papirni industriji. Cene vseh vrst vlaknin so na začetku leta šinile kvišku in postavile slehernega proizvajalca ali skupino v Evropi pred izziv, kako bo pokril ta stroškovni udarec. Pri tem so bile posamezne podskupine dejavnosti različno izpostavljene. Najbolj tokrat proizvajalci ča-sopisnega papirja, katerim so se istočasno s podražitvijo surovin še zmanjšale cene zaradi porušenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem in nesmiselnimi pote-zami velikih skandinavskih proizvajalcev. Lahko ocenim, da se je lansko leto prvič zgodilo, da v papirnicah visokih podražitev vlakninskih materialov ni bilo moč v dobr-šnem delu in tudi ob morebitni zakasnitvi prenesti preko končnih proizvodov na trg. Tu se je velika vertikalna koncentracija zno-traj posameznih produktnih skupin v danih razmerah pokazala za prodornejšo in učin-kovitejšo kot majhne, samostojne enote, ki so lahko uspešne le, če imajo inovativen nišni proizvod. Prav tako strošek energije, ki v papirnicah predstavlja podoben delež kot delo. Gre predvsem za zemeljski plin, ki je pri slovenskih papirničarjih temeljil na v letu 2010 povsem nekonkurenčni, tako imenovani oljni formuli, in se je približal rekordnim vrednostim iz leta 2008 itd. Ne glede na to, da je bile proizvodna dinamika v letu 2010 bistveno višja kot leto pred tem, so bili finančni rezultati, ki smo jih sloven-ski papirničarji dosegli, bistveno slabši. Ob tem je potrebno omeniti, da so svetovni koncerni praviloma poslovali lansko leto uspešneje kot leto pred tem, predvsem to velja za skandinavske proizvajalce.

Te ugotovitve niso prijetne za večino slovenskih papirnic. Kažejo namreč, da

se zmanjšuje stroškovna prožnost podjetij zaradi rasti stalnih stroškov, kar omejuje možnost prilagajanj v času visokih nihanj na trgu, to pa je vitalnega pomena pri po-slovanju na globalnem trgu, in odsotnost produktnih inovacij, ki bi dvignile dodano vrednost. Pri tem prst, ki bi bil morebiti uperjen v državo in njeno (ne)ekonomsko politiko, niti nima veljave. Izjema je cena zemeljskega plina, ki je bila in je še bistveno višja kot pri naših evropskih konkurentih in je povezana s prodajo zemeljskega plina v

PaPirna indUsTriJa

branko rožič1

1 Branko Rožič, Količevo karton

pritisk na cene evropskih proizvajalcev bo nevzdržen, a odgovor je

mar

ec m

arc

h 2

011

EMBALA

žA11

57

Lahko ocenim, da se je lansko leto prvič zgodilo, da v papirnicah visokih podražitev vlakninskih materialov ni bilo moč v dobršnem delu in tudi ob morebitni zakasnitvi prenesti preko končnih proizvodov na trg. Tu se je velika vertikalna koncentracija znotraj posameznih produktnih skupin v danih razmerah pokazala za prodornejšo in učinkovitejšo kot majhne, samostojne enote, ki so lahko uspešne le, če imajo inovativen nišni proizvod.

Sloveniji. Tu gre primarno za udejanjanje primernih podjetniških strategij, ki utrjujejo konkurenčnost in ki nujno temeljijo na dani ekonomski politiki države v upanju, da se za pretežne izvoznike ne bo poslabšala. Vse kaj drugega je enostavno račun brez krčmarja in izgubljanje časa.

V podjetju Količevo Karton, ki je v lasti avstrijske skupine Mayr-Melnhof, smo

v preteklem letu poslovali dobro, saj smo ob rekordno proizvedeni in prodani količi-ni 232.000 ton premaznih kartonov za 11 odstotkov presegli količino iz leta 2009, pa tudi soliden finančni rezultat leta 2010 ni izostal. Zasluga za to gre predvsem viso-kemu povpraševanju po naših proizvodih, to je po premaznih kartonih, ki so izdelani tako iz vračljivega papirja kot tudi iz sve-žih vlaken. V danih razmerah smo uspeli del podražitev surovin in energije prenesti na končne proizvode, preostalo pa je do zaključka uspešnega leta tako kot vedno predstavljal sklop operativnih in investicij-skih mer. Za letošnje leto načrtujemo bi-stveno višja vlaganja v posodobitev opreme in spremembo proizvodnega programa, kot je to običaj pri nas. Mnenja smo namreč, da lahko samo na ta način primerno odgovo-rimo na spremembe, izzive in priložnosti, ki jih globalni trg vedno ponuja in jih pokrijejo ostali udeleženci na trgu, če jih ne mi.

Ogromni svetovni trg izdelave kartonov, ki znaša skoraj 45 mio ton, je tretjinsko

razdeljen med Evropo, Ameriko in Azijo in ima skupaj skoraj 500 kartonskih strojev, od tega jih je 140 v Evropi. že res, da je imel v preteklem letu višjo rast, kot pa je njegovo dolgoletno povprečje, vendar je bistveno oceniti, iz katerih kapacitet se

dodatno povpraševanje napaja. Tu je že

nekaj let na sceni Kitajska, kjer se hitro

nadomeščajo stari neproduktivni kartonski

stroji z novimi, ki imajo vgrajeno najnovejšo,

povečini zahodnoevropsko tehnologijo, in ki

pri širinah 8,4 metra kot za šalo dosegajo

vrtoglave proizvedene (in prodane) količi-

ne. Podobni trendi in rekordi se beležijo

na ostalih skupinah papirnih proizvodov.

Tudi to je zaenkrat res, da večina na trg

danih količin ostaja na Kitajskem in pokriva

njihovo še vedno dvomestno rast porabe

papirjev in kartonov, vendar pa v tem tre-

nutku celo bistveno pospešena izgradnja

novih kapacitet ne predstavlja za Stari svet

na srednji in dolgi rok nič dobrega, saj po-

stajajo s svojo visoko konkurenčnostjo zelo

močan regulator na svetovnem in evrop-

skem trgu. To v bistvu pomeni, da bodo iz

Evrope odtekale še večje količine zbranega

vračljivega papirja, kar bo dolgoročno sta-

biliziralo njegovo ceno na visokem nivoju,

sem pa bodo prihajale vse večje količine

končnih proizvodov, ki bodo trg uravnavale

na način, da bo pritisk na cene za vse več

evropskih proizvajalcev nevzdržen.

Prenova procesov in produktov z ustre-znimi vlaganji je pri evropskih, predvsem

pa pri slovenskih papirničarjih eksistenčno

nujen in neodložljiv, ne glede na lastništvo

in stopnjo vertikalne integracije. Samo to

je lahko naš odgovor, ki nam bo omogo-

čil preživetje in razvoj v tržno nestabilnih

časih, ki pa so že naša stalnica.

PAKIRNI

PROGRAM

› PP IN PET TRAKOVI› STROJI ZA POVEZOVANJE S PP

IN PET TRAKOVI› STROJI ZA OVIJANJE S STRETCH

FOLIJO› TERMOFOLIRNI STROJI› LEPILCI KARTONOV

PAKMAN d.o.o.Teharje 6, 3000 CeljeTel.: +386 (0)3 4253 700Fax.: +386 (0)3 4253 718e-mail: [email protected]: http://www.pakman.si

Pro

moci

ja

LESPAL

ime

Priim

ek

foto

: Rok

Trž

ana

ndre

j om

ovše

k

125

7

kaj kaže zanimanje trga v tujini in v sloveniji za leseno embalažo na začetku leta v primeri z lan-skimi prodajnimi rezultati in kakšna so poslovna pričakovanja v letu 2011? Ali les kot embalažni pakirni material pridobiva na pomenu?

Zanimanje za leseno embalažo se v primerjavi z letom 2010 povečuje, kar potrjujejo razna pov-praševanja, predvsem iz tujine. Za leto 2011 smo načrtovali 5- do 8-odstotno rast pri vseh naših domačih kupcih in si pridobiti tudi nekaj novih kupcev iz tujine. Pri tem mislim na Italijo.

Ali se struktura kupcev spreminja in širi? kateri proizvodi lespala so na trgu najbolj iskani?

Najbolj iskane so palete, formata 1200 x 800 mm, ki so termično obdelane. Obstoječi kupci se morajo obdržati, vsako leto pa je potrebno gradi-ti na novih kupcih. Za nas sta najpomembnejša kupca papirniška in kemijska panoga. Majhna prednost je že ta, da so naši obrati na območju podjetja Količevo karton. Stroški logistike so vzdržni v krogu do 30 km. Potem se že ne iz-plača. Pri italijanskih kupcih je drugače, kajti pri njih gre za večje nakupe. Ekonomija obsega, zato gre.

za palete po standardu ispM 15 so točno določene zahteve obdelave oziroma priprave lesene embalaže. paleta kot možni prenašalec škodljivih organizmov?

Danes se v Sloveniji seznam registriranih obratov konča pri zaporedni številki 102. Standard ISPM 15 (Guidelines for regulating wood packaging material in international trade) je namenjen preprečevanju širjenja borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus). V ta namen morajo biti vsi leseni deli, debelejši od 6 mm, pol ure obdelani pri temperaturi 56 °C, in sicer po celotnem preseku. Borove ogorčice pri tej temperaturi uničimo. Po drugi strani pa ta temperatura ne zadostuje za uničenje spor razkrojevalk, modrivk ali plesni, zato se lahko tudi na paletah, obdelanih v skladu z ISPM 15, pojavijo plesni. Upoštevati je potrebno, da so spore omenjenih gliv ves čas prisotne v zraku, zato lahko pride do okužbe lesa tudi med tran-sportom ali skladiščenjem. Omenjenim glivam še posebej ustreza vlažno okolje. S 1. aprilom 2011 stopijo v veljavo spremembe pravilnika oziroma standarda ISPM 15, ki je malo strožji od dosedanjega.m

arec

marc

h 2

011

EMBALA

žA

jože volfand

na dan lahko izdelajo do 2000

lesenih palet in so v sloveniji

največji proizvajalec tega

izdelka. Lespal zdaj zaposluje

32 delavcev. Včasih nas je bilo

več, pravi andrej omovšek,

direktor, sicer papirniški

tehnik, ki je največ izkušenj

pridobil v podjetju količevo

karton, preden se je odločil

za svojo poslovno pot. bil je

vodja proizvodnje lesovine in

embalažne delavnice. Vselej

ni bilo lahko, vendar mu ni žal.

Trg palet je nekoliko poseben,

tudi konkurence v sloveniji

ni malo, vendar so letos

spodbudni znaki povečanega

povpraševanja, predvsem na

tujem. in zelo važno – na

dvorišču ne ostane niti malo

odpadka, vse gre v prodajo.

Lesna biomasa je zaželena.

za lesene palete na trgu več povpraševanja

LesPaL

135

7m

arec

marc

h 2

011

EMBALA

žA

katere palete izdelujete?

Izdelujemo palete različnih dimenzij, registri-rani pa smo tudi za paleto CP, ki se uporablja v kemijski industriji. Ta paleta je precej zahtevna, saj se na vsako paleto pred uporabniško številko vžge še mesec in leto izdelave. To je znak, ki v določeni meri omogoči sledenje izdelka. Pri ter-mični obdelavi palete CP edini v Sloveniji opre-mimo vsak izdelek z identifikacijsko številko.

kje dobiva lespal surovino, les za proizvodnjo embalaže, in katere vrste so najbolj hvaležne?

Podjetje Lespal kupuje surovino doma. Večinoma je to smreka, nekaj pa je tudi bukve, ki jo uporabljamo za podstavke (kocke) pri paletah. Naši dobavitelji so gozdna gospo-darstva, kmetijske zadruge in drugi.

kakšna je cena surovine? Ali se tudi pri lesu srečujete s stalnim naraščanjem cen? slovenija je znana po tem, da večinoma izvaža surov, neobdelan les.

Cena surovine za izdelavo lesene embalaže je precej odvisna od kratke ali dolge zime ter od povpraševanja po rezanem lesu. Se je pa zadeva v nekaj letih drastično spremenila. Včasih smo ja-nuarja določili ceno in je ta držala do konca leta. Da Slovenija izvaža surovino, čivkajo že vrabci na strehi, ne naredi se pa ničesar. V začetku leta

2008 smo licitirali na Hrvaškem in les zaradi pomanjkanja surovine doma uvozili. Največji dvig, 32 odstotkov, je bil zaznan od avgusta 2009 do julija 2010 na področju lesenih moralov. Podatek je bil v avgustu 2010 objavljen v nemški reviji EUWID.

V vaši proizvodnji nastane precej odpadka. kaj

se zgodi z odsluženo paleto ali zabojnikom?

Paleta, ki postane odpadek, se uporablja v raz-lične namene. Komercialisti so rabljeno evro paleto prodajali po dosti nižji ceni, kot je nova, in tako nižali ceno novi paleti, čeprav ima še enake uporabne lastnosti kot nova. Ste že slišali, da je rabljena plinska jeklenka cenejša kot nova? Paleto, ki se spremeni v odpadek, bi morali doma predelati in uporabiti kot surovino za energijo (izdelavo briketov, peletov itd.). Odpadke proda-mo, sekance, žagovino, krajnike, odpadne deske. To je lesna biomasa, ki je iskana.

kakšni so načrti lespala v letu 2011? naložbe?

Naložb v letu 2011 ne načrtujemo, razen dolo-čenih izboljšav glede boljšega izkoristka lesa. Doma in v tujini načrtujemo prodajo v višini 700.000 kosov (palet, pokrovov, desk in zabojev) in realizacijo cca. 2.800.000 EUR.

Zanimanje za leseno embalažo se v primerjavi z letom 2010 povečuje, kar potrjujejo razna povpraševanja, predvsem iz tujine.

Pro

moci

ja

Etik

EtE fo

to: a

rhiv

pod

jetj

a C

etis

mar

ec m

arc

h 2

011

145

7Em

bala

ža

Poslovanje podjetja Cetis, ki

se ukvarja s tiskom varnostnih

in komercialnih tiskovin, sloni

predvsem na štirih primarnih

produktnih skupinah. To so

dokumenti, embalaža, igre na

srečo in sistemi za poslovno

komuniciranje, nas pa so

tokrat zanimale predvsem

varnostne etikete. Njihova

uporaba, zaščita in razvoj.

Cetis je kljub izgubam še vedno

eno izmed vodilnih podjetij na

tem področju, saj mu zaupajo

najuglednejše domače in tuje

institucije. V zadnjih letih si

je Cetis močno prizadeval za

internacionalizacijo poslovanja.

Nina Semolič

Od lanskega avgusta ima Cetis novega predse-dnika uprave, mag. Romana Žnidariča, bivšega direktorja Cetisovega hčerinskega podjetja Amba Co. Nasledil je mag. Simono Potočnik. Z novim predsednikom in z Barbaro Sušin, vodjo programa R&R za področje embalaža in dokumenti, smo se pogovarjali o varnostnih etiketah. Varnostne etikete predstavljajo po-memben delež v njihovem proizvodnem pro-gramu, saj se vedno več proizvajalcev zaveda pomembnosti njihove uporabe. Prihodnost je v pametnih nalepkah, saj omogočajo branje digitalnih podatkov. Tako bo RFID postala najpomembnejša tehnologija za zaščito bla-govnih znamk.

Zakaj postajajo varnostne etikete na trgu vse bolj iskane? Je zaščita produktov in dokumen-tov tako ogrožena?

Časi, ko so se ponarejevalci lotevali samo de-narja in dokumentov, so minili. S širjenjem ponudbe na trgu narašča tudi število ponareje-valcev in posnemalcev, ki želijo hitro zaslužiti. Varnostne nalepke se uporabljajo za zaščito dokumentov ali produktov pred ponarejanjem in nepooblaščenim odpiranjem. Vrsta in način zaščite sta odvisna od tega, kaj želi lastnik iz-delka in blagovne znamke zaščititi in kako bo te elemente nadziral.

V proizvodnem programu Cetisa predstavljajo varnostne etikete v širšem smislu precej po-memben delež, ki se v zadnjem obdobju poveču-je zaradi vedno večjega zavedanja proizvajalcev in razmer na tržišču. Gre zlasti za zaščito pred

nepooblaščenim odpiranjem, kjer je vsak po-skus odstranitve etikete viden.

Uporabnost etiket je različna. V katerih pano-gah so najbolj zaželene? Kakšne so potrebe doma in po svetu?

Proizvajalci se vse bolj zavedajo, kako dolgotra-jen je postopek izgrajevanja uspešne blagovne znamke, kakovosti izdelka in pridobitve ter ohranjanja zaupanja kupcev. Zato uporabljajo varnostne nalepke za varovanje pred zlorabami svojih blagovnih znamk, torej za zaščito origi-nalnosti izdelka.

Panoge, kjer se varnostne etikete uporablja-jo, so predvsem farmacevtska industrija, proizvodnja elektronskih oziroma tehničnih naprav, proizvodnja tekstilnih izdelkov – tu so predvsem v funkciji zaščite blagovne znamke. Prav tako se uporabljajo na področju zaščite dokumentov, v transportu, na področju var-nostnih pregledov oziroma pregledov merilne tehnike idr.

Kakšne vrste zaščit imajo te etikete?

Zaščite delimo na vidne zaščitne in nevidne zaščitne elemente. Vidne zaščitne elemente lahko prepoznamo s prostim očesom, med-tem ko potrebujemo za nevidne enostavnejše naprave (npr. UV-lučke, povečevala) ali pa so ti zaščitni elementi vidni le s posebnimi napra-vami v laboratorijih.

To pomeni, da je proizvodnja varnostnih etiket zelo zahtevna. Kdo jo kontrolira?

Zdaj je čas, ki zahteva varnostne etikete

ETikETE

bar

bara

suš

in

Mag

. rom

an ž

nida

rič

Registrska nalepka: Etiketa z visoko stopnjo zaščitnih elementov. Zaščita pred nepoo-blaščenim odpiranjem, zaščitni elementi, ki dokazujejo avtentičnost proizvoda in

sledljivost – bar koda.

foto

: arh

iv p

odje

tja

Cet

is

foto

: Rok

Trž

an

mar

ec m

arc

h 2

011

EMBALA

žA15

57

Je. Proizvodnja vseh varnostnih in zaščitenih proizvodov poteka v visoko varovanih prostorih Cetisa v skladu z visokimi standardi varovanja, tako fizičnega kot tehničnega. Cetis tako zago-tavlja najvišjo stopnjo varnosti proizvodnje, personalizacije in distribucije izdelkov. Delo poteka po certificiranem sistemu varovanja informacij v skladu z ISO 27001:2005. Družba deluje tudi v skladu z varnostnim potrdilom Vlade Republike Slovenije, Urada za varovanje tajnih podatkov, ki je v skladu z varnostno poli-tiko Evropske unije, in FSCC (Facility Security Clearance Certificate). Z EMV (MasterCard, Visa, JCB) certifikatom pa dokazuje urejenost in organiziranost logične in fizične varnosti pri izdelavi in personalizaciji bančnih kartic. Poleg notranjih prestaja nenehno še kontrole državnih in drugih zunanjih institucij.

so naročniki zahtevni? kakšne so še možnosti varnostnih etiket v komercialni rabi?

Stopnjo zaščite varnostne etikete lahko izde-lamo v skladu z naročnikovimi zahtevami oz. potrebami. Vsekakor se število in vrsta vsebo-vanih zaščit v posamezni vrsti etikete določi v skladu z namembnostjo etikete in možnostjo ponarejanja oz. nepooblaščenega odpiranja ter možnimi posledicami teh dejanj. Področja uporabe so lahko zelo raznovrstna. Dejanska uporaba pa je v veliki meri odvisna od odločitve proizvajalcev produktov oz. naročnikov.

kaj se zgodi z odvečnimi etiketami?

Odvečne etikete se uničujejo po dogovoru z naročnikom.

kakšne pa so novosti na globalnem trgu? kakšna je konkurenca v sloveniji in v Evropi in kakšen bo razvoj?

V prihodnosti bodo proizvajalci svoje izdelke opremljali s t. i. pametnimi nalepkami, ki omo-gočajo branje digitalnih podatkov. Po raziskavi, ki jo je izvedla PIRA International, bodo posta-le etikete RFID najpomembnejša tehnologija za zaščito blagovnih znamk.

Uporabniki varnostnih etiket se vedno bolj zavedajo potrebe po njihovi uporabi. Številne raziskave s področja ponarejanja in prena-rejanja navajajo ekstremno visoke vrednosti ponarejenih izdelkov, ki so predmet mednaro-dne menjave. Proizvajalci originalnih izdelkov tako na eni strani izgubljajo zaslužek, na drugi

strani pa ponaredki, predvsem s področja far-macije, vsebujejo zdravju škodljive snovi.

Sorazmerno nastali situaciji se povečuje tudi ponudba varnostnih etiket in sorodnih pro-duktov. V Evropi je nekaj priznanih proizva-jalcev samolepilnih etiket, ki imajo v svojem programu raznovrstno ponudbo varnostnih etiket in posvečajo njihovemu razvoju veliko pozornost. V Cetisu smo ponosni, da smo v njihovi družbi.

s širjenjem ponudbe na trgu narašča tudi število ponarejevalcev in posnemalcev, ki želijo hitro zaslužiti. Varnostne nalepke se uporabljajo za zaščito dokumentov ali produktov pred ponarejanjem in nepooblaščenim odpiranjem.

V prihodnosti bodo proizvajalci svoje izdelke opremljali s t. i. pametnimi nalepkami, ki omogočajo branje digitalnih podatkov. Po raziskavi, ki jo je izvedla Pira international, bodo postale etikete rFid najpomembnejša tehnologija za zaščito blagovnih znamk.

Vinjeta: Etiketa z visoko stopnjo zaščitnih elementov. Zaščita pred nepooblaščenim

odpiranjem, zaščitni elementi, ki dokazujejo avtentičnost proizvoda in sledljivost –

bar koda.

Pro

moci

ja

Oprem

a

pO

lnil

nih

lin

ij

foto

: arh

iv p

odje

tja

Pet

er b

ojne

cfo

to: J

ože

Pojb

ič

mar

ec m

arc

h 2

011

EMBALA

žA16

56

trg je vendarle oživeloPreMa PoLniLniH LiniJ

tudi iCs je v neki meri naslednik tovarne polnil-ne opreme Radenska. Vendar ste v dvajsetih letih že del evropskega trga proizvajalcev polnilnih linij.

Podjetje ICS, d. o. o., je nastalo v začetku leta 1990 kot inženiring in consulting biro, ki se je ukvarja-lo predvsem s posredništvom pri prodaji, prodajo ter projektnim svetovanjem na trgu industrije pijač. Leta 1991 je podjetje začelo tudi s proi-zvodnjo polnilne opreme in dopolnilo prodajne storitve z lastnim razvojnim in konstrukcijskim oddelkom. Glede nasledstva TPO Radenske pa je glavna naslednica proizvodnega programa, ori-ginalne tehnične dokumentacije in tudi lokacije v Boračevi družba Robotika Kogler. Na podlagi znanja, pridobljenega v nekdanji Tovarni polnilne opreme, so v Pomurju nastala še tri podjetja: prvo je bilo ICS, nato Vipoll in kot tretje Transpak. S propadom Radenske TPO proizvodnja polnilne opreme v Pomurju torej ni zamrla.

A vsako podjetje se je odločilo za samosvojo pot?

Mi smo svoj razvoj usmerili v polnilno tehniko, se pravi v »mokri del« opreme polnilnih linij, v katerega spadajo predvsem izpiralni, polnilni, zapiralni in etiketirni stroji. To pomeni, da naše

podjetje ponuja opremo, ki je v neposrednem stiku s proizvodi kupca, kar pomeni velike zahte-ve za proizvajalca, še posebej v pivovarskem pro-gramu manjšega in srednjega segmenta. Ti hočejo svoje zelo dobre produkte napolniti z najdaljšim možnim rokom trajanja, pri najmanjši naknadni obremenitvi ali procesni obdelavi izdelka.

Pomembnih mejnikov v razvoju našega podjetja je bilo več. Leta 1995 je podjetje prodalo svoj prvi polnilno zapiralni stroj za polnjenje piva v Nemčijo in s tem vstopilo v polnilni program. Od takrat je ICS, d. o. o., v Nemčijo, ki je zibelka procesne in polnilne tehnike, prodalo že več kot trideset polnilno zapiralnih strojev.

ostajate pri manjšem številu zaposlenih. poslujete dobro?

Podjetje trenutno zaposluje 31 ljudi, največ smo imeli 38 redno zaposlenih. Proizvodni obseg niha glede na velikost projektov. Letni prihodki se vr-tijo okoli 2,5 mio EUR. Pri tem je treba omeniti, da je bilo leto 2008 z okrog štirimi milijoni evrov prihodkov najuspešnejše za podjetje in leto 2009 s 620.000 evri prihodkov najslabše v zgodovini podjetja.

kdo so vaši glavni kupci? kako ste ukrepali v

Pomurje je središče

proizvodnje polnilne opreme v

sloveniji, saj je na pogorišču

nekdanje tovarne polnilne

opreme v radenski nastalo

več podjetij. Uspešnih. Med

njimi ljutomersko podjetje

za proizvodnjo strojev za

industrijo pijač in tekoče hrane

iCs, ki je med manjšimi v tej

dejavnosti v evropi, vendar že

več kot dve desetletji ostaja

na trgu, se razvija in kljubuje

konkurenci. o trgu strojev za

industrijo pijač in o posledicah

gospodarske krize smo se

pogovarjali z direktorjem tega

družinskega podjetja. Peter

bojnec je prevzel direktorske

posle od očeta.

jože pojbič

Kratko, zanimivo

mar

ec m

arc

h 2

011

EMBALA

žA17

56zadnjih dveh kriznih letih, da bi omilili posledice

krize? ste morali tudi zmanjševati obseg proizvo-dnje in število zaposlenih?

Glavni trg za podjetje ICS, d. o. o., predstavlja-jo mala in srednje velika podjetja predvsem v industriji pijač in tekoče hrane v Nemčiji, bivši Jugoslaviji in Rusiji. Gospodarska kriza je usta-vila že najavljene naložbe ali pa jih je zelo omejila. Za investicije potreben denar leta 2009 ni bil več na razpolago ali pa je bil predrag. Zraven upada naročil pa se je podjetje na žalost srečevalo s povečanim obsegom stečajev kupcev v malem in srednjem segmentu. Tako imamo še vedno odprte terjatve za enega ali dva večja projekta. V drugi polovici lanskega leta pa so se že kazali znaki iz-boljšanja in leto 2010 bomo zaključili približno na ravni leta 2007, skoraj na želeni ravni.

V kriznem obdobju smo se kot vsi tudi mi skon-centrirali predvsem na zniževanje stroškov. Osredotočili smo se na ponudbo servisnih sto-ritev ter prilagodili in razvili stroj za še manjše proizvajalce kot doslej. Na žalost smo zmanjšali tudi obseg proizvodnje in skrajšali delovni čas na 36 ur. Tudi število zaposlenih se je zmanjša-lo, ampak le v majhnem obsegu. Ključni kader je ostal.

omenili ste, da se je položaj v panogi izboljšal. kaj se zdaj dogaja v proizvodnji opreme za in-dustrijo pijač? in konkurenca?

Položaj v panogi se je izboljšal že ob koncu prve polovice leta 2010. Začele so se investicije, ki se-veda prinašajo nova naročila. Tudi letos smo za prvo polovico leta kar dobro zasedeni, za drugo polovico leta pa že tečejo razgovori. Konkurenca je zelo močna. Visoka kakovost izdelkov je že zdavnaj samoumevna in razvoj teče nenehno naprej. Proizvajalci pijač, vsaj v našem programu, pričakujejo higiensko neoporečen stroj, ki ustreza zahtevam evropske in domače zakonodaje, kakor tudi energetsko varčen proizvod, s katerim lahko obvladujejo stroške lastne proizvodnje. Na po-dročju varčevanja z energijo tako izdelki v naši dejavnosti napredujejo in se izboljšujejo iz leta v leto.

Lahko pa rečem, da poleg velikih ponudnikov, kot so KRONES, GEA, SIDEL, KHS in ZIEMANN, ob-staja trg tudi za ostale ponudnike, čeprav je dobiti naročila vedno težje. Naši tradicionalni trgi so države nekdanje Jugoslavije in Nemčija, od leta 2008 pa osvajamo tudi Rusijo in države nekdanje Sovjetske zveze. Poleg tega nam občasno uspeva prodati naše izdelke v druge evropske države, pa tudi v Vietnamu, Alžiriji in Azerbejdžanu smo že prisotni.

po katerih vaših izdelkih je največ povpraševanja?

Največ povpraševanja je po polnilno zapiralnih strojih, pri katerih kar dobro pokrivamo kapaci-tetni program od 2.000 do 25.000 enot na uro. Kot že rečeno, smo razvoj osredotočili na čistost ter varčnost strojev, predvsem pa na operaterju prijazno okolje.

Položaj v panogi se je izboljšal že ob koncu prve polovice leta 2010. Začele so se investicije, ki seveda prinašajo nova naročila.

naši tradicionalni trgi so države nekdanje Jugoslavije in nemčija, od leta 2008 pa osvajamo tudi rusijo in države nekdanje sovjetske zveze.

potoVAlni koMplEt V lEsEni EMbAlAžiko se odpravimo na pot, vse toaletne potrebščine po navadi pospravimo v male torbice, ki so največkrat narejene iz tekstila ali plastike. Podjetje suki inc., proizvajalec organskih izdelkov za osebno nego, se je odločilo stopiti korak dlje. njihov potovalni komplet ponujajo v elegantni leseni embalaži, saj so želeli okolju prijazno embalažo, ki bo sovpadala z njihovo znamko in filozofijo. namesto plastične vrečke so tako uporabili furnirju podoben list lesa, debeline 0,45 mm, ki je zvit in zlepljen okoli okroglih lesenih pokrovčkov. Vsebino varuje bombažna krpica, ki jo lahko po potrebi uporabimo. embalažo odpremo s pomočjo zavihka, zapremo pa jo tako, da vrvico enostavno zataknemo za gumbek. Leseno toaletno torbico so razvili pri podjetju Creative Packaging solutions, zanjo pa so prejeli tudi nagrado za embalažo leta (Package of the Year award), ki jo vsako leto podeljuje združenje nJPeC (new Jersey Packaging executives Club). »To je prva lesena embalaža, ki je sploh kdaj prejela to nagrado«, je povedal Peter Gould, predsednik žirije. Poleg tega, da je takšna embalaža trajnostna in s tem okolju prijazna, pa uporaba naravnih materialov da končnemu izdelku videz in otip visoke kakovosti. »Če bi takšno embalažo imenovali kar lesena tuba, bi ji vsekakor delali veliko krivico,« je še dodal Gould, saj je dobila visoke ocene žirije predvsem zaradi elegantnega, ročno izdelanega videza.

koMunAlCEM kAzni, koCERod pREd zAgonoMkoroškim komunalnim podjetjem Log, radlje od dravi in komunala slovenj Gradec grozi visoka kazen, po deset tisoč evrov, če do konca aprila ne bodo zagotovili predhodne obdelave odpadkov. bojazen je upravičena, ker niso edina podjetja, ki jih čakajo izvršbe. njihova prednost pa je, da je koroški regijski center za ravnanje z odpadki pred zagonom. koCerod, projekt vodi regionalna razvojna agencija za koroško oziroma ivan Plevnik, bi lahko začel obratovati, če ne bo zamud, v sredini maja. Gradnja predelave odpadkov v Mislinjski dobravi in odlagališče na Prevaljah bi naj končali do konca aprila. V teh dneh bodo tudi vložili zahtevo za tehnični pregled. kaj lahko se zgodi, da se podjetja ne bodo mogla izogniti kazni. korošci pa se srečujejo še z enim problemom. občinski sveti zamujajo z obravnavo odloka o načinu opravljanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zato se lahko zgodi, da bodo objekte zgradili, ne bodo pa vedeli, kdo ga bo upravljal.

Obiščite nas na sejmu Graf&Pack v Celju, od 12. – 15. aprila 2011, v hali D.

Različni, a povezani – najdete nas na Trnoveljski cesti 2 v Celju.

GRAFOTEHNA - TT

FELIX d.o.o.Tradicija podjetja Felix traja že 20 let. V tem času smo si pridobili precej profesionalnih izkušenj na področju grafičnih rezilnih orodij, kjer nudimo kvalitetne produkte in storitve. Naša glavna, specializirana in prepoznavna dejavnost je ostrenje in prodaja grafičnih no-žev za potrebe grafične industrije ter prodaja rezalnih strojev za papir Perfecta. Nože po želji dimenzijsko predelamo ter poskrbimo za odvoz in dostavo v dogovorjenem času. Na-brusimo tudi vse vrste nožev za razrez ploče-vine do dolžine 4000 mm.Poleg tega zagotavljamo kakovostne proizvo-de obdelovalnih strojev za papir, kot so svedri za vrtalne stroje, sponke za spenjalne stroje in podložne letve za rezalne stroje.Naši izdelki in storitve zajemajo predvsem krog partnerjev s področja papirne industri-je, kot so grafiki, tiskarji in knjigovezi. Z njimi in za njih iščemo nove rešitve in se prilagajamo njihovim zahtevam. Kakovostna rezilna orodja so namreč pomemben del za kakovost konč-nega izdelka.Naše konkurenčne prednosti so 20-letne iz-kušnje, strokovni kader, odlične reference, širok krog stalnih kupcev in naročnikov ter do-stopna lokacija. Obiščite nas in se prepričajte!

Telefon: 03/ 428 45 60Faks: 03/ 428 45 70E-pošta: [email protected] Splet: www.gro-felix.si

GRAFOTEHNA –TT d.o.o.Naše družinsko podjetje ima 18-letno tradici-jo na področju grafike in se uvršča med spe-cializirane tiskarne. Ukvarjamo se z dodelavo tiskovin, naša specializacija pa so toplotni tisk (zlatotisk), slepi tisk, izseki, strojni zaseki, roč-no lepljenje in klišeji. Glavne dejavnosti pa so dodelava raznih etiket, embalaž (kozmetične, darilne, za posebne priložnosti), vrednostnih tiskovin, voščilnic, ovitkov za knjige, prospek-tov, posebnih zahval in darilnih vrečk.Strojni park, s katerim razpolagamo, obsega več je število namenskih strojev. Dolgoletna tradicija nam omogoča kakovostno in količin-sko izvedbo še tako zahtevnih naročil. Naša prednost je lastna klišarna, zato smo hitri in se prilagajamo željam naročnika. Leta 2005 smo pridobili certifikat za kakovost ISO 9001 – 2000, kar potrjuje našo usmerjenost h kako-vosti izdelkov in storitev.Naši partnerji so vsi tisti, ki dajejo poudarek privlačnosti svojih izdelkov in kvalitetni izved-bi. Razvojni izziv za prihodnost je še dodatna specializacija. Gradimo na kvaliteti in prepo-znavnosti naših konkurenčnih prednosti.

Telefon: 03/ 541 93 88Faks: 03/ 491 12 66E-pošta: [email protected]

SB GRAFIČNA ORODJA Branko Smole s.p.Smo mikro podjetje, ustanovljeno leta 2006. S svojim znanjem, izkušnjami in kakovostjo obvladujemo in zagotavljamo kvalitetno iz-delavo najzahtevnejših orodij v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah. V celotnem procesu snovanja, razvoja in funkcionalnosti orodij so naročniki, kupci in uporabniki oro-dij naši partnerji. Z njimi sodelujemo od ideje do produkta. Specializirani smo za izdelavo orodij za zasek in izsek iz različnih materialov, kot so polni karton, papir, valovita lepenka, plastika, guma in pena. Po naročilu izdelamo tudi komplet orodij za stroj BOBST in za za-sek etiket. Poleg izdelave nudimo tudi servis orodij, ki zajema menjavo rezilnih linij, manjše dodelave, predelave in iščemo nove rešitve za konkretne naročnike. Naše konkurenčne prednosti so napredna tehnologija (laserski izrez, avtomatsko krivlje-nje linij), individualnost proizvodov in hitrost izdelave orodij. Z naročniki in kupci usklajuje-mo želje in rešitve, dobra logistika in organiza-cija pa nam omogočata hitro dostavo. Naši poslovni partnerji so manjši tiskarji in ve-čja podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo etiket, embalaže in drugimi proizvodi. Naš trg je po-tencialen, zato je naš izziv zagotoviti kvalite-tne storitve in zanesljivo partnerstvo.

Telefon: 03/ 491 07 90Faks: 03/ 491 07 91Mobitel: 031 268 005E-pošta: [email protected]: www.sb-orodja.si

ADHEZIV d.o.o. Primož pri Šentjurju 24 c3230 ŠENTJURS L O V E N I J A

t: 03 74 90 740f: 03 74 90 741m: 041 612 610

e: [email protected]

Smo moderno podjetje, ki svojo 20-letno tradicijo vsako leto uspešno nadgrajuje z novostmi na področju označevanja v industriji. Našim kupcem skušamo v največji meri avtomatizirati označevanje (brezkontak-tno označevanje proizvodov in paketov z ink jeti, laserji ali etiketirkami; kontaktno označevanje z določenimi etiketirnimi sistemi; on-line označevanje). Projekte označevanja izvajamo v celoti – od zasnove do izvedbe po sistemu »na ključ«, vključno z zagonom in šolanjem operaterjev.

Vrhunsko garancijsko in pogarancijsko servisiranje Naše servisne enote v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji so opremljene z vrhunskimi diagnostičnimi in servi-snimi aparati. Pomagali vam bodo vrhunsko specializirani inženirji in tehniki. Za naše stranke imamo vselej na zalogi rezervne dele in nadomestne ink jet industrijske tiskalnike ter repromateriale.

Ponosni na svoje referenčne projekteS povezanimi podjetji izvajamo kakovostne celovite projekte opreme pakiranja, tekočih trakov, paletizerjev, robotskih celic,označevanja, industrijske elektronike in avtomatike.

Že 20 let poslovanja!

O Z N A Č E V A N J E V I N D U S T R I J I

Vabljeni!Vabljeni!

Obiščite nas na sejmu Graf&Pack 2011(v sklopu štirih specializiranih sejmov: tudi Forma tool, Plagkem in Livarstvo)

Med 12. in 15. aprilom vas vabimo, da nas obiščete na sejmu Graf&Pack v hali D (razstavni prostor 1).

Poleg našega celotnega prodajnega programa ink jet in laserskih industrijskih tiskalnikov ter P&A etike-tirk bomo predstavili novosti:- LEIBINGER Ecojet, Jet2 in JET 3, najzanesljivejši industrijski ink jeti,- CAB termotransfer tiskalniki za tiskanje etiket,- E-SolarMarkFL, industrijski laserski tiskalnik za markiranje na kovino, plastiko, steklo, …- P&A etiketirko Medium Duty,- Print&verify samostojni sistem, za tisk 2D kod v farmaciji,- Wolke m600 TIJ tiskalniki,- koderji, direkt termotransfer tiskalniki, kamera kontrolni sistemi in druge novosti.

V okviru sejma bomo 13. aprila pripravili tudi predavanje na temo »Ponaredki v farmaciji, označevanje z 2D kodo, verifikacija, track&trace v farmaciji«.

Veselimo se vašega obiska!

Pro

moci

ja

PO

DNEB

NE

SPREM

EMBE

IN

SLO

VENIJ

A

foto

: Shu

tter

stoc

k

Jern

ej s

triti

h

mar

ec m

arc

h 2

011

57

20O

KO

LJE

kaj je najbolj botrovalo nastanku vladne službe za podnebne spremembe?

To je bil odraz spoznanja, da so podnebne spre-membe vedno širša tema. To je poskus, kako re-šiti ta problem. Podnebne spremembe so najprej zaznali meteorologi, nato so se obravnavale kot okoljski problem in je tako pri nas to prevzelo ministrstvo za okolje. Toda pokazalo se je, da se je tega problema mogoče lotiti le v sodelova-nju vseh ministrstev, zato je bila vzpostavljena medresorska vladna služba za podnebne spre-membe, ki je neposredno podrejena predsedniku vlade. Takšna organizacija naše službe je na tem področju nekaj posebnega in, kolikor vem, kar nekaj držav zanima, kako se bo obnesla pri nas. Tudi drugje namreč ugotavljajo, da so podnebne spremembe tema, ki presega format okoljskih ministrstev. V tujini so ponekod združili vladne resorje za okolje in energijo. Tak poizkus smo imeli tudi pri nas, pa se ni najbolje obnesel. Vedno večjo vlogo imajo tudi ministrstva za zunanje zadeve zaradi svoje vloge v globalnih pogajanjih.

kakšen je vaš dejanski vpliv na vladne odlo-čitve? dejstvo je namreč, da se vaša služba ne more primerjati z ministrskimi pooblastili. neprimerljivi ste tudi glede proračuna.

Sam to jemljem kot danost, saj se je tako odločila vlada. To ima tudi svoje prednosti, saj je tako naša služba mogoče malo manj politično izpostavlje-na in lahko torej deluje malo bolj profesionalno.

Minusi pa so, seveda, v tem, da nimamo kakšnega posebnega proračuna – v resnici razpolagamo z zelo malo denarja, sploh v teh časih, ko se varčuje na vseh koncih. Drži tudi, da imamo bolj malo politične moči, vendar je do zdaj vlada sprejela vse naše predloge.

kako pa kaže našemu zakonu o podnebnih spre-membah. predlog zakona ste sicer napovedali že za lanski september, vendar ga še ni, brali pa smo lahko tudi, da slovenskega gospodarstva ni prepričal. nasprotno, zelo mu nasprotuje.

V dosedanji javni obravnavi osnutka zakona se je izkazalo, da s tem zakonom mogoče ni najbolje hiteti. Vidimo namreč, da je proces obravnave in sprejemanja podnebnega zakona hkrati tudi proces izobraževanja o tej tematiki. Podnebne spremembe so nova in zelo komplicirana tema, ki je ni lahko razumeti. Kot vidimo iz teh odzi-vov javnosti, si je potrebno vzeti čas, da bi ljudje razumeli te spremembe in vedeli, kam bomo šli, in da lahko na tej osnovi tudi sprejmejo predlo-ge. Doslej smo imeli že dve fazi obravnave in medresorskega usklajevanja. Ravnokar dajemo v obravnavo tretji osnutek zakona. Odločili smo se, da sočasno pripravimo še predlog dolgoročne strategije boja s podnebnimi spremembami. Mi smo jo imenovali strategija, lahko bi ji rekli tudi nacionalni program. Zakon in strategijo name-ravamo hkrati dati v parlamentarno obravnavo.

Ali menite, da bo ta tretji osnutek zakona že zrel

jasna kontler salamon

Tako kot po svetu se tudi pri nas že nekaj let stopnjujejo

odzivi na dramatične ugotovitve o globalnih podnebnih

spremembah. sedaj je v pripravi tudi zakon o podnebnih spremembah v sloveniji. o tem zakonu in še marsičem drugem,

kar je povezano z omenjeno tematiko, smo se pogovarjali

z Jernejem stritihom, ki je predlansko jesen postal vršilec

dolžnosti direktorja takrat ustanovljene službe Vlade rs za podnebne spremembe, od lanskega aprila pa je direktor omenjene službe s petletnim

mandatom. sogovornik je vsekakor strokovnjak, ki se z

okoljsko problematiko ukvarja že zelo dolgo in na zelo

različnih ravneh.

strategija glede emisij je lahko s teš 6 ali brez njega

Podnebne sPreMeMbe in sLoVeniJa

Jernej Stritih, ki bo letos dopolnil 49 let, je odraščal v Lju-bljani in se po maturi na Gimnaziji Moste vpisal na goz-

darski oddelek Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na prvi pogled nenavadno poklicno odločitev pojasnjuje s tem, da ni bil prav tipičen mestni fant: »Starši so z Gorenj-skega, zato smo veliko časa prebili v hribih, sam pa sem se

ukvarjal s plezanjem in bil tudi zelo vnet tabornik. Zato sem želel poklic, kjer se bom veliko ukvarjal z naravo.«

Stritih je bil po diplomi najprej mladi raziskovalec, ki je raziskoval gozdne ekosisteme. Od leta 1991 do 1993 je

vodil podjetje Oikos, ki ga je ustanovil leta 1989 s petimi prijatelji iz vrst tabornikov. V tem podjetju je bil zaposlen

še do leta 2006. Leta 1993 je postal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, a že manj kot po enem

letu je bilo konec njegove prve kariere v politiki.

Jern

ej s

triti

h

ravnokar dajemo v obravnavo tretji osnutek zakona. odločili smo se, da sočasno pripravimo še predlog dolgoročne strategije boja s podnebnimi spremembami. Mi smo jo imenovali strategija, lahko bi ji rekli tudi nacionalni program.

»Proces obravnave podnebnega zakona je hkrati tudi proces izobraževanja o tej tematiki. Podnebne spremembe so nova in zelo komplicirana tema, ki je ni lahko razumeti.«

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

ec m

arc

h 2

011

57

21O

KO

LJE

za obravnavo v parlamentu?

Mislim, da bomo morali pripraviti še četrti osnu-tek. Ko bo narejena omenjena strategija, bomo verjetno v zakon vnesli še kakšne elemente strategije.

se še izogibate napovedim ali že lahko poveste, kdaj bo predvidoma sprejet ta zakon?

V programu dela vlade je, da bomo zakon dobili do konca leta. Mislim, da zakona v tem vladnem mandatu ne bo, če nam ga ne bo uspelo sprejeti letos.

kaj bi pomenil tako dolg odlog?

Vsekakor to ne bi prineslo nič dobrega. Ta zakon bo namreč določil dolgoročni okvir za investira-nje oziroma za načrtovanje naložb v Sloveniji. Tudi v Evropski uniji (EU) ugotavljajo kot največjo nevarnost, da bi se države utirile v neke dolgoroč-ne investicije oziroma v dolgoročne strukture, ki jih je čez nekaj časa zelo težko spremeniti. Zato je pomembno, da se s tem zakonom in strategijo gospodarstvu in tudi državnim organom zelo jasno prikaže, kakšni so cilji glede podnebnih sprememb, da lahko to upoštevajo. Ti cilji so zelo dolgoročno postavljeni, namreč do leta 2050.

pričakovali bi lahko, da bodo usmerjeni v leto 2020, kot je na drugih razvojnih področjih. je pri podnebnih spremembah res nesmiselno

načrtovati za manj kot za štirideset let?

Deset let je prekratko. Že če pogledate investicije – hiše, ceste, elektrarne itd. –, imajo življenjsko dobo petdeset let. Tudi globalni dogovor iz Kopenhagna, ki je bil potrjen na podnebni kon-ferenci v Calcunu, govori o ciljih do leta 2050. Do tedaj je treba prepoloviti emisije. V naslednjih tednih pričakujemo še tako imenovani evropski kažipot do leta 2050, ki bo govoril o tem, kako bo Evropa emisije znižala za 80 odstotkov. V Sloveniji smo pri tem v koraku z EU, kar smo ugotavljali tudi ob nedavnem obisku evropske ko-misarke za podnebne spremembe. V istem ritmu pripravljamo zadeve, zato se tudi lahko odzivamo in kvalificirano zastopamo naša stališča.

kako boste porazdelili vlogo zakona in strate-gije? bosta dovolj obvezujoča? Ali bo zakon predvidel tudi učinkovite sankcije za kršilce?

Ta zakon, vsaj kakršen je predviden zdaj, ne bo imel veliko restriktivnih določb. Teh je namreč že dosti v okoljski zakonodaji in drugih zakonskih predpisih. Tu gre dejansko za dolgoročno usmer-janje v nizkoogljično družbo, da se vzpostavijo neke strukture in cilji, ki se nato tudi upoštevajo. To je tisto, kar se nam zdi najbolj pomembno. Kasneje pa bomo ugotavljali, če potrebujemo še kakšne dodatne predpise, kakšne prepovedi in zapovedi. Najbolje bi bilo, če bi se ciljev držali zato, ker je obvladovanje podnebnih sprememb, ki zajema zmanjšanje emisij, v neposrednem interesu čisto vseh.

zelo konkreten preizkus slovenskega odnosa do emisij, tudi dolgoročen, je gotovo tudi odločitev glede šestega bloka termoelektrarne Šoštanj (tEŠ 6). Vi ste v zvezi s tem večkrat dejali, da je na to odločitev mogoče gledati iz kratkoroč-nega in dolgoročnega zornega kota. A ker se je potrebno odločiti enkrat za vselej, kateri od omenjenih zornih kotov je primarnejši? katerega boste vključili v vašo strategijo?

Mi lahko naredimo strategijo s TEŠ 6 ali brez njega. Do leta 2020 jo lažje naredimo s to investi-cijo, ker bi znižala emisije, do leta 2050 pa bodo, če bodo obveljale napovedi, razmere drugačne. TEŠ bo le še strateška rezerva domače energije. Okrog leta 2030 bo objekt predvidoma namreč postal nerentabilen. Vendar zdaj še ne vemo, kaj se bo do tedaj v Evropi dogajalo s cenami elektri-ke. Je pa vprašanje, če smo pripravljeni sprejeti to finančno tveganje.

kaj politika pričakuje od vaše službe v zvezi s to naložbo?

To je zelo različno. Eni bi si želeli, da bi bili čisto proti, drugi, da bi TEŠ 6 podprli, da ne bi objavili svojih analiz ...

tu vam gotovo koristi, da niste neposredno vpeti v politiko?

Naša naloga gotovo ni, da ustavljamo ali podpira-mo posamezni projekt. V primeru, da zaustavimo šoštanjski projekt, moramo dati tudi odgovor o zapiranju rudnika – premogovnike pa ohranjajo

tudi v Nemčiji in na Češkem – , o zagotavljanju delovnih mest v Velenju in tako naprej.

Climate Change and Slovenia

The Emission Strategy with or without TEŠ 6

For years now, the same as across the globe, Slovenia has been facing a growing responses

to dramatic findings on global climate change and we are currently even preparing an act on climate change. We spoke about this act and many other things related to this issue with Jernej Stritih, who was appointed acting director general of the newly founded Government Office of the Republic of Slovenia for Climate Change in October 2009 and then its director with a five-year term from last April. Our interview partner is undoubtedly an expert who has been dealing with environmental issues for a very long time and on many different levels.

A concrete test of the Slovenian attitude to-wards emissions, even its long-term attitude,

is undoubtedly the decision regarding unit six of the Šoštanj Thermal Power Plant (TEŠ 6). You said that this decision can be observed from the short-term and long-term angle. However, as we need to make a decision once and for all, which of these angles do you see as being more appropriate? Which will you include in your strategy?

An emission strategy is possible with or without TEŠ 6. It would be easier to prepare it by 2020

with this investment, as it would reduce emissions, though if forecasts stand, the situation will be different by 2050. TEŠ will only be a strategic reserve of domestic energy. Sometime around 2030, this facility is expected to become unprofit-able. However, we do not know what electricity prices in Europe will look like at that time. There is however the question of whether or not we are ready to assume this financial risk.

What does the politics expect your office to do concerning this investment?

It differs. Some want us to be totally against it while others want us to support TEŠ 6, or to not

publish our analyses, etc.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/96

razš

irje

no

st

izračunava

nja

o

glj

ičneg

a o

dti

sa

ime

Priim

ek

foto

: Rok

Trž

anG

ašper

Gan

tar

mar

ec m

arc

h 2

011

56

22O

KO

LJE v evropi skokovito narašča,

pri nas se šele začenja

o ogljičnem odtisu se vedno več govori. je to bolj modna muha ali nudi ta izračun konkretno dodano vrednost?

Ogljični odtis (odtis CO2 ali angleško carbon footprint) predstavlja skupno količino emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih ne-posredno ali posredno povzroči neko podjetje, organizacija, država, posameznik, izdelek, storitev oz. dogodek.

Naj že takoj pojasnim, da obstajajo poleg pod-nebnih sprememb, ki jih povzročajo toplogre-dni plini, tudi številne druge obremenitve oko-lja, kot so sevanje, emisije, tanjšanje ozonske plasti, evtrofikacija, sprememba rabe zemljišč, vpliv na biotsko raznovrstnost in druge, a so te mnogokrat manj izpostavljene. Prav podnebne spremembe (globalno segrevanje) so prepo-znane kot glavna nevarnost za okolje, ukrepi za njihovo omejitev pa so prevladujoča tema vseh deležnikov. Na voljo imamo tudi analizo življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment, LCA), ki je bolj kompleksna, a tudi bolj celovi-ta, saj upošteva vse prej omenjene negativne vplive na okolje.

Kakorkoli že, vse več podjetij v varovanju oko-lja vidi tudi svojo konkurenčno prednost ali priložnost. Prav tako tržne raziskave kažejo na to, da želijo ljudje večinoma kupovati »zele-ne« izdelke. Odločitve podjetij, da deklarirajo ogljične odtise svojih izdelkov, torej dvigujejo

vrednost podjetij in povečajo možnosti za prodajo.

kakšno korist ima podjetje, če si izračuna ogljični odtis?

Izračuni ogljičnega odtisa imajo precejšnjo praktično vrednost, saj predstavljajo objek-tiven izračun vplivov na okolje in omogočajo enostavno primerjavo podjetij in izdelkov. Pred časom se je npr. izredno promoviralo uporabo nakupovalnih vrečk iz recikliranega papirja, pa je bilo kasneje z izračuni dokazano, da je trajna vrečka za večkratno uporabo iz umetnih materialov okolju bolj prijazna. Tovrstnih za-vajajočih oz. napačnih primerov promoviranja »zelenih« izdelkov in rešitev je veliko, z izra-čuni negativnih vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu pa jih je mogoče relativno enostavno preveriti in izdelke rangirati.

Podjetja se odločijo za izračune ogljičnega odtisa z namenom identifikacije glavnih virov emisij, na podlagi česar optimirajo svoje delo-vanje in posledično zmanjšajo stroške. Večina izpustov nastaja zaradi zgorevanja fosilnih goriv, torej zmanjšanje izpustov posledično povzroči zmanjšanje stroškov. Prihranki na tem področju bodo še posebej pomembni, če se bodo uresničile napovedi o rasti cen ener-gentov do leta 2020. Z upoštevanjem rezultatov izračunov pri sprejemanju poslovnih odločitev se zmanjšuje poslovno tveganje v prihodnosti,

doc. dr. Gašper Gantar iz

podjetja envita je strokovni

partner Zelene slovenije za

izračune ogljičnih odtisov

in LCa-analize. deluje v

sodelovanju z mrežo partnerjev

iz raziskovalnih in svetovalnih

ustanov v tujini in sloveniji.

Prepričan je, da imajo

izračuni ogljičnega odtisa

precejšnjo praktično vrednost

za podjetja in organizacije,

ki se odločijo zanje. Čeprav

je v tujini konkurenca že zelo

razvita, obstajajo priložnosti

za izboljšave metodologije

izračunov, ki bi slovenske

strokovnjake lahko uvrstile med

ponudnike s konkurenčnimi

prednostmi.

mag. vanesa čanji

raZŠirJenosT iZraČUnaVanJa oGLJiČneGa odTisa

odločitve podjetij, da deklarirajo ogljične odtise svojih izdelkov, torej dvigujejo vrednost podjetij in povečajo možnosti za prodajo.

izračun organizacijskih ogljičnih odtisov je v nekaterih evropskih državah že zelo razširjen, njegova razširjenost pa skokovito narašča.

smiselno bi bilo, da bi postali izračuni ogljičnega odtisa (ali LCa-analize) nepogrešljivo orodje že pri razvoju izdelkov, tehnologij in storitev.

mar

ec m

arc

h 2

011

56

OKO

LJE

23

ko bodo izpusti ogljika postali pomemben finančni vidik. Drugi razlog je komuniciranje z javnostjo, kjer si podjetja krepijo vrednost blagovne znamke in ustvarjajo tržne prednosti (t. i. »zeleno trženje«). V nekaterih primerih pa so podjetja v poročanje o ogljičnih odtisih eno-stavno prisiljena zaradi obveznosti do kupcev in naročnikov.

Smiselno bi bilo, da bi postali izračuni ogljične-ga odtisa (ali LCA-analize) nepogrešljivo orodje že pri razvoju izdelkov, tehnologij in storitev, saj bi na podlagi preglednih rezultatov v razvoj-ni fazi lahko sprejeli ustrezne odločitve, ki bi doprinesle k prijaznosti do okolja, pri tem pa ne bi spremenile funkcionalnosti izdelka ali po-večale stroškov za njegovo izdelavo. Prav tako so izračuni ogljičnega odtisa osnova tudi za instrumente, kot je npr. označevanje izdelkov (ang. labelling). Ko bo tovrstno označevanje izdelkov zaživelo, bo predvidoma spremenilo kupne navade potrošnikov, ki bodo kupovali okolju prijaznejše izdelke ali celo opustili uporabo določenih izdelkov in zadovoljili svoje potrebe z drugimi. Rezultate izračunov ogljičnega odtisa je možno uporabiti tudi kot dodatni kriterij pri javnih naročilih.

obstaja več metodologij za izračun ogljičnega odtisa. kako je sploh mogoče zagotoviti vero-dostojnost podatkov in njihovo primerljivost?

Najprej naj pojasnim, da sta glavni različici izračuna ogljičnega odtisa t. i. organizacijski in t. i. izdelčni odtis. Pri organizacijskem odtisu računamo izpuste nekega podjetja (lahko tudi organizacije, poslovne stavbe, občine, države ipd.) v določenem časovnem obdobju. V pri-meru izdelčnega odtisa pa računamo izpuste, ki jih povzroči nek izdelek (lahko tudi storitev, dogodek ipd.) v svoji življenjski dobi. Izdelčni izračuni so v večini primerov zahtevnejši, saj ni enostavno pridobiti podatkov iz vseh stopenj življenjske dobe izdelka od pridobivanja suro-vin do odlaganja ali recikliranja.

Izračune je mogoče opraviti po različnih me-todologijah in z različno definiranimi mejami (obsegi) študije. Na nivoju EU se veliko truda vlaga v poenotenje metodologij.

Verodostojnost in primerljivost podatkov je mogoče zagotoviti le s standardizacijo in upo-števanjem standardov pri izvedbi izračunov. Za izračun organizacijskega odtisa se najpogo-steje uporabljataWRI/WBCSD GHG Protocol – Corporate Accounting and Reporting Standard in ISO 14064. Za izračun izdelčnega ogljičnega

odtisa pa se najpogosteje uporablja standard PAS 2050:2008, v pripravi je standard ISO 14067.

V čem se razlikujejo »resni izračuni« od kal-kulatorjev, ki jih najdemo na spletu?

Izračuna ogljičnega odtisa se je načeloma mo-goče lotiti že z listom papirja in računalnikom. Ključno je razumevanje življenjskega cikla izdelkov, zbiranje kakovostnih primarnih in sekundarnih vhodnih podatkov ter podrobno poznavanje zahtev, ki so zapisane v standardih in jih je potrebno pri izračunu upoštevati. Sam izračun matematično ni zelo zapleten. V praksi pa delo bistveno olajšajo profesionalna namen-ska programska orodja za pripravo modelov z integriranimi bazami podatkov, ki seveda niso zastonj.

Brezplačni kalkulatorji, ki jih je mogoče najti na spletu, so namenjeni predvsem poenosta-vljenemu izračunu osebnega ogljičnega odtisa (v večini primerov brez upoštevanja emisij, ki jih povzročimo na delovnem mestu, z nakupom in uporabo izdelkov …). Nekateri rezultate tudi rangirajo in omogočajo primerjavo s povprečji. So zanimivo orodje, ki nam omogoča identifi-kacijo najpomembnejših možnosti za zniže-vanje svojega ogljičnega odtisa. Obstajajo tudi brezplačna spletna orodja za izračun ogljičnega odtisa organizacij. Tovrstni izračuni so zelo poenostavljeni in praviloma neprimerni za sprejemanje poslovnih odločitev. Tako izraču-nanih vrednosti tudi ne boste uspeli verificirati oz. certificirati, torej ne bodo uporabne za ko-rektno komuniciranje z javnostjo.

kako razširjena je praksa izračunavanja ogljič-nih odtisov v Evropi? kakšna je v sloveniji?

Izračun organizacijskih ogljičnih odtisov je v nekaterih evropskih državah že zelo razšir-jen, njegova razširjenost pa skokovito narašča. Koliko je vseh opravljenih izračunov, tudi ti-stih, ki so bili izvedeni za potrebe interne op-

timizacije, je nemogoče ugotoviti, poznane pa so nekatere ocene glede objavljenih rezultatov.

V Veliki Britaniji je tovrstne izračune opravilo že več kot 3.000 podjetij. Počasi, a vztrajno narašča tudi število opravljenih izdelčnih ogljičnih izračunov. Podobno je v Franciji, kjer podjetja lahko celo zaprosijo za finančno državno podporo za izračun ogljičnih odtisov. Kolikor mi je znano, je število izračunov ogljič-nih odtisov drugih evropskih državah nižje.

Se pa po drugi strani v teh državah opravi več LCA-analiz. Ocenjuje se, da je bilo samo v Nemčiji opravljenih že nekaj tisoč LCA-analiz.

V Sloveniji se je po moji oceni za prostovoljni iz-račun organizacijskih ogljičnih odtisov do sedaj odločilo med 50 in 100 organizacij. Objavljenih podatkov o izdelčnih ogljičnih odtisih je le za vzorec. Obstajajo pa tudi primeri izračuna ogljičnega odtisa dogodkov, in sicer strokovnih konferenc in sejmov.

zakon o podnebnih spremembah, ki je tre-

nutno v tretjem osnutku, izračun ogljičnega

odtisa opredeljuje kot prostovoljno odločitev.

Tako je. V osnutku novega zakona o podneb-nih spremembah je izračun ogljičnega odtisa opredeljen kot prostovoljna odločitev in pred-videvam, da bo tako tudi ostalo. Kolikor mi je znano, v večini evropskih držav vsaj zaenkrat z zakonodajo ne bodo prisilili podjetij k obve-znemu izračunu organizacijskih in izdelčnih ogljičnih odtisov, ampak bodo prepustili, da o uporabi tovrstnih izračunov odloči trg.

kdo se bo po vašem mnenju predvsem odločal

za izračune ogljičnih odtisov?

Če govorimo o panogah, je moč zaznati velik interes na področju gradbeništva in gradbenih materialov. Predvsem v tujini je veliko zanima-nja za tovrstne izračune tudi na področju pre-hrambne industrije, podobno se v prihodnosti pričakuje tudi v Sloveniji. Ne nazadnje obstaja interes tudi na področju tehničnih izdelkov.

Kot že rečeno, se za izračun ogljičnega odtisa odločajo podjetja z različnimi nameni. Z na-menom optimiranja delovanja se za izračune ogljičnih odtisov odločajo predvsem podjetja, ki delujejo v energijsko intenzivnejših panogah. Z namenom promocije se za izračun najpogo-steje odločajo podjetja, ki izdelujejo izdelke višjega kakovostnega razreda ali izdelke, pri katerih poudarjajo okoljevarstveno noto. Za izdelovalce komponent je izračun iz promo-cijskih namenov nekoliko manj zanimiv. Vse pogosteje pa bodo takšna podjetja v izračun ogljičnih odtisov in njihovo zmanjševanje pri-silili njihovi naročniki (ker bodo podatke po-trebovali za izračun ogljičnih odtisov celotnih izdelkov, ker bodo optimirali dobaviteljsko verigo, z namenom zelenega trženja ipd.).

no

va u

red

ba

foto

: Shu

tter

stoc

k

dr. tanja gomišček1

1 Dr. Tanja Gomišček, Ministrstvo za okolje in prostor

mar

ec m

arc

h 2

011

56

24O

KO

LJE biološki odpadki – še ne

dovolj odkrit potencial

noVa Uredba

Predvsem metan je okolju škodljiv, ker je to-plogredni plin s potencialom globalnega se-

grevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povpre-čju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2. Odlagališča so tretji največji izvor antropogenega metana v svetovnem merilu.

evropska zakonska ureditev bioloških odpadkov

V okviru nove Okvirne direktive o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES) je bila Evropska

komisija zadolžena, da izvede oceno vpliva rav-nanja z biološkimi odpadki. Na podlagi Zelene knjige, ki je bila objavljena decembra 2008, je bilo prikazano trenutno stanje in načini rav-nanja z biološkimi odpadki, razmere v državah članicah EU, pravni instrumenti, ki urejajo ob-delavo in uporabo bioloških odpadkov, vplivi na okolje, gospodarski učinki ter vplivi na družbo in zdravje človeka. Na podlagi podatkov in sta-lišč, ki so jih poslale države članice, je bila konec

leta 2009 objavljena študija ocene vpliva rav-nanja z biološkimi odpadki (ARCADIS, 2009), maja 2010 pa je bilo objavljeno tudi sporočilo komisije svetu in evropskemu parlamentu o nadaljnjih korakih pri ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji. Ocena vpliva ravnanja z biološkimi odpadki naj bi prikazala, ali je na ravni Evropske unije potrebna enotna direktiva o bioloških odpadkih. Ravnanje z biološko raz-gradljivimi odpadki je namreč zelo razdrobljeno obravnavano v različnih zakonskih instrumen-tih, ki jih je objavila EU:

• Direktivaoodlaganjuodpadkov(31/1999/ES), ki zgolj omejuje odlaganje biološko raz-gradljivih odpadkov na odlagališča, vendar ne določa načina.

• Okvirnadirektivaoodpadkih(2008/98/ES),ki spodbuja države k preprečevanju nastajanja odpadkov in izboljšanju ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki, vendar ni nikjer niti okvirno določeno.

• Direktivasvetaovarstvuokolja,zlastital,kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (86/278/ES), obravnava čistilna blata, ki so prav tako biološko razgradljiv odpadek, vendar ne sodijo med komunalne odpadke.

• Direktiva(2009/28/ES)ospodbujanjuupora-be energije iz obnovljivih virov, ki opredeljuje

Tudi v sloveniji se soočamo

s problematiko biološko

razgradljivih odpadkov, saj

je njihov delež v komunalnih

odpadkih prevelik glede na

zastavljene cilje.

biološko razgradljivi odpadki

pomenijo veliko obremenitev

za okolje, ker se iz ene tone

nepredelanih odpadkov,

odloženih na odlagališče,

v odvisnosti od deleža

razgradljivega ogljika sprosti

od 120 m3 do 180 m3

deponijskega plina. deponijski

plin pa je pretežno sestavljen

iz 60 odstotkov metana (CH4)

in 40 odstotkov ogljikovega

dioksida (Co2).

Uredba določa obveznosti in pravila ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki nastajajo tako v gospodinjstvih (komunalni odpadki) kot zaradi opravljanja dejavnosti.

od sredine leta 2011 bo ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada obvezno na celotnem področju države.

mar

ec m

arc

h 2

011

56

OKO

LJE

25

tudi pridobivanje bioplina s predelavo biolo-ških odpadkov.

Večina držav članic, med njimi tudi tiste, ki imajo ravnanje z biološkimi odpadki

zelo dobro urejeno, kot so Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Belgija (Flandrija), še posebno pa nove članice, ki so pri ravnanju z odpadki na samem začetku, je podpirala nastanek enotne Direktive o bioloških odpadkih. Direktivo je podprl tudi Evropski parlament, vendar – kot se to pogosto zgodi – je politika EU odločila dru-gače. Naslednji korak, ki ga pripravlja Evropska komisija, je postavitev meril, kdaj kompost preneha biti odpadek in kdaj postane proizvod. Z zagotavljanjem kakovosti pridelave kompo-sta bi se okrepil trg, predvsem pa tudi zaupanje končnih uporabnikov.

slovenska uredba že od lani

Kakšna pa je v Sloveniji pot za doseganje ci-ljev zmanjšanja bioloških odpadkov? Delež

biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih lahko zmanjšamo predvsem z inten-zivnim ločenim zbiranjem tovrstnih odpadkov na izvoru in ustrezno predelavo. Biološko razgradljivi odpadki so zaradi svojega visokega organsko in biološko razgradljivega deleža pri-merni zlasti za aerobno ali anaerobno obdelavo. Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je kompostira-nje, s ciljem pridobiti nove, uporabne organske snovi – kompost.

Prva in najbolj učinkovita možnost zmanjše-vanja je preprečevanje nastajanja biološko

razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar pome-ni, da se čim bolj zmanjša nastajanje ostankov hrane in zavrženih, deloma še neuporabljenih živil (s pomočjo osveščanja ter dvigovanja zna-nja in zavesti).

Druga možnost pa je spodbujanje hišnega kompostiranja. S hišnim kompostiranjem

lahko dosežemo znatno zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v snovni tok komunalnih odpadkov. Študije so

pokazale, da hišno kompostiranje v povprečju doprinese okoli 220 kg biološko razgradljivih odpadkov na gospodinjstvo v enem letu oziroma 50 kg na prebivalca na leto (Arcadis, 2009). Zato je nujno, da tudi izvajalci javne službe povzro-čitelje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev obveščajo, ozaveščajo, spodbujajo in motivirajo za hišno kompostiranje lastnih kuhinjskih od-padkov in zelenega vrtnega odpada.

Raziskave so pokazale (Gallenkemper et al., 2006), da širše zastavljene akcije hišnega

kompostiranja lahko bistveno znižajo stroške ravnanja s komunalnimi odpadki, ločeno zbi-ranje biološko razgradljivih odpadkov zaradi predelave teh odpadkov v kompostarnah pa lahko v povprečju za polovico poceni odlaganje mešanih komunalnih odpadkov. Hišno kom-postiranje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada je tudi v skladu s hierarhično zastavljenimi cilji politike EU glede ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja, ponovna uporaba, snovno recikliranje in okolju prijazno odstranjevanje odpadkov.

V luči omenjenih dejstev smo na ministrstvu pripravili Uredbo o ravnanju z biološko

razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010), ki je stopila v veljavo lansko leto.

Uredba določa obveznosti in pravila ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi od-

padki in zelenim vrtnim odpadom, ki nastajajo tako v gospodinjstvih (komunalni odpadki) kot zaradi opravljanja dejavnosti. Zeleni vrtni odpad (s klasifikacijsko številko 20 01 01) tvori skupaj z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (s klasifikacijsko številko 20 01 08) velik delež ko-munalnih odpadkov predvsem na podeželskih območjih in urbanih območjih s prevladujočo individualno poselitvijo ali mešano stanovanj-sko poselitvijo.

kuhinjski odpadki so predvsem za kompostiranje

Kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gostinstvu, in tisti, ki nastajajo v gospodinjstvih, se po

svoji sestavi zelo razlikujejo. Kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gostinstvu, so namreč večinoma tekoče oziroma pastozne sestave, zato so bolj kot za kompostiranje primerni za predelavo pod anaerobnimi pogoji v bioplinarnah. Povzročitelj odpadkov iz gostinstva mora te odpadke ločeno zbirati in jih oddajati zbiralcu. Kuhinjske odpad-ke iz gostinstva je prepovedano mešati z zelenim vrtnim odpadom, ker le-ta zaradi vsebnosti li-gnina ni primeren za predelavo v bioplinarnah, kjer se pod takšnimi pogoji ne razgradi.

Kuhinjski odpadki so predvsem sestavljeni iz odpadkov, ki nastajajo pri pripravi hrane in

bistveno manj iz ostankov hrane. Zaradi svoje sestave so primerni predvsem za kompostiranje. Za optimalen potek procesa razgradnje biološko razgradljivih snovi pri kompostiranju je nujno potreben tudi tako imenovani strukturni ma-terial, ki ga predstavlja prav zeleni vrtni odpad. Zaradi tega je smiselno, da se kuhinjski odpadki iz gospodinjstva zbirajo skupaj z zelenim vrtnim odpadom. V gospodinjstvih individualne stavb-ne poselitve nastajajo od marca do novembra (vegetacijska sezona) bistveno večje količine zelenega vrtnega odpada, od novembra do marca pa v glavnem kuhinjski odpadki. Količina nastalih kuhinjskih odpadkov je dokaj stalna in znaša v povprečju 60 do 90 kg na prebivalca na leto. Količine zelenih vrtnih odpadkov se prav tako spreminjajo glede na letni čas in poselitev. V mestih je količina zelenega vrtnega odpada na prebivalca v enem letu od 20 do 30 kg, na podeželju pa so te količine bistveno večje in se gibljejo okoli 150 kg.

Namen uredbe je torej predvsem zmanjšati količine biološko razgradljivih kuhinjskih

odpadkov in zelenega vrtnega odpada ter ločeno zbrati tovrstne odpadke na izvoru. Od sredine leta 2011 bo ločeno zbiranje biološko razgra-dljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada obvezno na celotnem področju države.

Seveda pa se moramo zavedati, da pomeni uspešno ravnanje z biološkimi odpadki še

veliko več kot le zakonska ureditev. Poskrbeti moramo, da taka uredba v realnosti tudi zaživi. Med najpomembnejšimi nalogami je zagotovo ozaveščanje prebivalcev, zakaj je ločeno zbiranje bioloških odpadkov nujno potrebno, predvsem zavedanje, da so le pravilno ločeni biološki odpadki na izvoru porok za kakovost prido-bljenega komposta. Le vsak posameznik lahko pripomore k doseganju ciljev, ki si jih zastavi

Slika 1. Primer neustrezno ločenih »ločeno zbranih bioloških odpadkov«

Vir: Saubermacher

Promocija

Trenutno pripravljamo na ministrstvu tudi spremembo Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, ki bo vsebovala nacionalna pravila (predpis) za obdelavo kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, ki spadajo pod kategorijo treh živalskih stranskih proizvodov.

mar

ec m

arc

h 2

011

56

26O

KO

LJE

država in le vsak posameznik lahko s pravilnim in odgovornim ravnanjem z odpadki, ne glede na zvrst odpadkov, doprinese h kakovostnemu in cenovno ugodnemu recikliranju in posredno k varovanju okolja. Na osnovi slike 1 lahko ugo-tovimo, koliko napora bo še potrebno vložiti, da v kompostarnah ne bo več prihajalo do takih kupov neprimerno »ločeno zbranih bioloških odpadkov«.

Potrebno je ozaveščanje tudi v smeri predsta-vitve konkretnih stroškov, ki v kompostarni

nastanejo, če sicer biološke odpadke pravilno ločimo, jih pa v dobri veri zavežemo v nerazgra-dljivo plastično vrečko in odvržemo v zabojnik za biološke odpadke. S tem, mogoče nevede, povzročimo visoke dodatne stroške obdelave (ročno in strojno čiščenje plastike ali drugih tujih primesi) odpadkov in s tem tudi poslab-šamo končno kakovost komposta.

Seveda pa je potrebno zagotoviti zadostne zmogljivosti za predelavo bioloških odpad-

kov v kompostarnah. Trenutno pripravljamo na ministrstvu tudi spremembo Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, ki bo vsebovala nacionalna pravila (predpis) za obdelavo kuhinj-skih odpadkov iz gospodinjstev, ki spadajo pod kategorijo treh živalskih stranskih proizvodov. Slednje opredeljuje Uredba o določitvi zdra-vstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1069/2009/ES), za katere sicer veljajo dokaj stroge zahteve za obdelavo. Ta uredba dovoljuje državam članicam, da si za tovrstne odpadke pripravijo nacionalni pred-pis, ki bo omogočal, da bodo kompostarne lahko nemoteno uporabljale aerobni proces obdelave kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev. Poleg spremembe Uredbe o obdelavi biološko razgra-dljivih odpadkov bomo pripravili tudi Smernice pravilne tehnike kompostiranja, ki bodo poleg same tehnike kompostiranja obravnavale tudi ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov kompostarn na okolje, kot so neprijetne vonjave in zmanjšanje izcednih vod.

V začetku marca je bil prvi sestanek strokov-njakov s področja ravnanja z biološkimi

odpadki na ravni EU, kjer se bodo obravnavala merila za kakovost komposta. Tudi v tem kon-tekstu bo potrebno razmisliti o standardih ka-kovosti komposta in na kakšen način jih bomo pri nas lahko najhitreje dosegli.

Čaka nas še veliko dela, a med najpomemb-nejše naloge sodi zagotovo intenzivno

ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti in pravilnem ravnanju z odpadki, tako na ravni države kot tudi na ravni lokalnih skupnosti.

Viri:

ARCADIS, 2009. Assessment of the options to improve ma-nagement of bio-waste in the European union.

Gallenkemper et al., 2006. Kostenbetrachtung für die sepa-rate Bioabfallsammlung und -behandlung im Vergleich zur gemeinsamen Entsorgung mit dem Restabfall. Verband der Humus- und Erdenwirtschaft e. V.

a new deCree

Biological Waste – An Under-Discovered Potential in

Slovenia

Similar to other countries, Slovenia is facing the issue of biodegradable waste, as its share in

municipal waste is too large with regard to the set objectives.

Biodegradable waste causes serious environmental pressures, as one ton of unprocessed and depos-

ited waste produces from 120 m3 to 180 m3 of landfill gas, depending on the share of degradable carbon. Landfill gas predominantly consists of methane (60%) and carbon dioxide (40%). It is mostly the methane (CH4) that is detrimental to the environment, as it is a greenhouse gas with a global warming potential of 25 for a time period of 100 years. This means that in 100 years, each kilogram of CH4 can warm the Earth an average of 25 times more than the same mass of carbon dioxide (CO2). Globally, landfills are the third largest source of anthropogenic methane emissions.

The Slovenian decree on biodegradable waste emerged last year.

So how can Slovenia achieve its objectives of reduc-ing biodegradable waste? The share of biodegrad-

able waste in municipal waste can be reduced by in-tensive separate collection of such waste at the source and the appropriate processing. Due to its high organic and biodegradable share, biodegradable waste is espe-cially appropriate for aerobic or anaerobic processing. Composting is the easiest way to process separately collected biodegradable waste, obtaining new and useful organic substances in the process – compost.

This decree stipulates the obligations and rules for handling biodegradable kitchen waste and garden

waste generated by households (municipal waste) and activities. Biodegradable garden and park waste, to-gether with biodegradable kitchen and canteen waste, represents a large share of municipal waste, especially in rural areas and urban areas with prevalent indi-vidual houses or mixed settlement.

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenimi vrtnimi odpadki (Ur.l. RS št.: 39/2010) morajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva te kompostirati doma ali jih ločeno zbirati v namenskih zabojnikih in jih predati izvajalcu javne službe v predelavo.

Obdelava gospodinjskih bioloških odpadkov poteka na lokaciji Tojnice na Vrhniki že od leta 1997. Sprva kot odprt način kompostiranja, leta 2009 pa je družba Saubermacher Slovenija investirala v zaprt sistem kompostiranja, z uporabo najsodobnejše tehnologije prezračevanja kompostnih mas in kvalitetno biofiltracijo smradnih emisij na izhodu iz procesa.

Ločeno zbiranje bioloških odpadkov pri gospo-dinjstvih

Tuneli za intenzivno zorenje komposta s koman-dnim in strojnim delom

Onesnažen procesni zrak iz tunelov se prečisti v biofiltru

Zrel presejan kompost za oboga-titev tal

Saubermacher Slovenija d.o.o.Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska SobotaT: 02 620 23 00, E: [email protected]

CRO Vrhnika d.o.o.Pot na Tojnice 40, VrhnikaT: 01 750 58 00, E: [email protected], www.crovrhnika.si

foto

: Shu

tter

stoc

k

mar

ec m

arc

h 2

011

56

OKO

LJE

27

Javn

a r

azp

rava

o

no

vih

ured

bah M

op

dogovarjanja naj se ne prepusti le lokalnim skupnostimjanko kramžar, snaga ljubljana:

uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki

• strinjamo se s konceptom približevanja loče-nega zbiranja k uporabniku, vendar ocenju-jemo, da je v predlagani uredbi to področje prenormirano. Poudarek bi moral biti dan doseganju ciljev in pri normativih dopustiti tudi alternativne možnosti zbiranja vsaj za posebne tipe naselij (gosto, redko naseljena, individualna gradnja, blokovna gradnja).

• Za zagotovitev usklajenega načrtovanja in delovanja regijskih centrov za obdelavo odpadkov je potrebno natančno določiti oz. predpisati prispevna območja posameznih centrov in ne prepustiti dogovarjanja samo lokalnim skupnostim. Le na ta način bo zago-tovljeno usklajeno delovanje teh centrov na področju celotne države.

• ker brez energetske izrabe odpadkov ni ce-lovitega ravnanja z odpadki, predlagamo, da

se v uredbi (ali kakšnem drugem dokumentu) predvidijo tudi tovrstni objekti z lokacijami in roki, v katerih bodo izgrajeni. Lokalne sku-pnosti bodo le na ta način lahko načrtovale svoje aktivnosti glede obdelave odpadkov in transportnih poti do tovrstnih objektov.

• Čas za uveljavitev je absolutno prekratek. Plani investicij izvajalcev javnih služb so v letošnjem letu v glavnem že v proceduri sprejema ali celo že sprejeti, enako velja za proračune občin. Glede na ostale pogoje (izvedbo javnih naročil, spremembe od-lokov …) je realni rok za uveljavitev vseh sprememb 1. 3. 2013.

• nadzor in sankcije je treba uravnotežiti in ne skoncentrirati samo na izvajalce, ki nimajo vseh vzvodov za zagotovitev učinkovitega ravnanja z odpadki (infrastruktura, nadzor …).

• V zvezi z implementacijo zahtev, izhajajočih iz uredbe, bi bilo potrebno javno in celovito predstaviti vse pozitivne in negativne posle-dice v družbi, posledice za okolje, gospodar-stvo, uresničevanje trajnostnih ciljev in tudi posledice za obnašanje izvirnih povzročiteljev ter neposredne in posredne posledice za dru-žinske proračune uporabnikov teh storitev. na javnih predstavitvah ne bi smeli govoriti samo o tem, da ne bo nobenih posledic. oceniti bi bilo treba tako investicijske kot tudi obratoval-ne stroške uvedbe sprememb s posledicami

JaVna raZPraVa o noViH UredbaH MoP

kot je bilo pričakovati, bodo

predlagane zakonodajne novosti pri

ravnanju s komunalnimi odpadki

doživele določene spremembe.

razprava je bila kritična, vendar

s podporo osnovnemu namenu

Ministrstva za okolje in prostor,

da s krovnim predpisom poskuša

vzpostaviti red in sistem pri

komunalnih odpadkih. najmanj

so kajpak zadovoljni komunalci

in upravljavci odlagališč. Toda

nič ne kaže, da bo država veliko

popuščala. Znano pa je, da naj bi

po medresorskem usklajevanju

nekatere predpise predvidoma

objavili v maju. Zbrali smo nekaj

mnenj tistih podjetij, ki bodo najbolj

čutili posledice nove odpadkarske

zakonodaje.

dokončne odločitve najbrž v maju

mar

ec m

arc

h 2

011

57

28O

KO

LJE

za proračune lokalnih skupnosti oziroma stroške uporabnikov.

uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih

• kot pogoj za odlaganje odpadkov je mletje in odprto kompostiranje z okoljskega, pro-storskega, finančnega in časovnega vidika neizvedljivo in nesprejemljivo. aerobna obde-lava bi na odlagališču zmanjšala zajem plina in posledično proizvodnjo elektrike, okoljskih koristi ni. Predlagamo, da do vzpostavitve regijskih centrov šteje za obdelavo izpolnje-vanje ciljev iz priloge 5 predloga Uredbe o ravnanju z odpadki.

• določila 14. in 15. člena onemogočajo širitev odlagališča nenevarnih odpadkov barje, ki pa je v prilogi 10 določeno kot odlagališče za obdobje 2016–2030. V primeru, da bo navedena določba uveljavljena, načrtovane širitve ni možno izvesti in bo umanjkalo za 1.800.000 t odlagalnega prostora.

pravilnik o katastru gospodarske javne infra-strukture javnih služb varstva okolja

Predlagamo, da so zbiralnice odpadkov infra-struktura samo opcijsko.

Vajo bo treba še enkrat ponovitidario Rolih, komunala nova gorica:

MoP je le dokončno spisal novo uredbo, ki zdru-žuje staro (iz leta 2001) odredbo o ločeno zbra-nih frakcijah in še nekaj novih pogruntavščin v zvezi z ravnanjem z odpadki (nekaj besed o obdelavi in parametrih).

Menim, da je zelo težko napisati Uredbo v taki obliki, ki bi vsebovala zelo natančna navodila, norme in parametre ter zajela splošno tematiko. MoP nas sili v en način zbiranja, ki je najver-jetnejši za doseganje ciljev ločenega zbiranja. Zbiralec bo delal sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov in dosegal okoljske pro-grame, tako da tudi obdelovalcu ne bo potrebno izdelati ocene odpadkov? Če ločeno zbiranje ni obdelava odpadkov, zakaj je potemtakem taka odvisnost od ločenega zbiranja? odpadki se morajo obdelati in kemična analiza mora biti izdelana ne glede na ločeno zbiranje.

Zeleni vrtni odpadki bi se morali zbirati ločeno od kuhinjskih odpadkov in ne skupaj, kot to na-rekuje uredba. Problem je doseganje kakovosti odpadkov za odjemalca. ali lahko kompostarne potrjujejo evidenčne liste za 20 01 08? Vemo, da morajo biti za žsP iii. reda doseženi para-metri, ki niso zahtevani s strani arso, temveč s strani VUrs. drug problem je obdelava in prehodno skladiščenje zbranih odpadkov. kdo kontrolira, kako občinski inšpektorji za odpad-ke opravljajo svoje delo? koliko kazni so dali povzročiteljem zaradi neločevanja odpadkov?

Uredbe so napisane, kot da jih sestavlja nekdo, ki ne pozna razmer v sloveniji (logistike, pose-ljenosti, vremenskih pogojev …).

na kratko, vajo bo potrebno še enkrat ponoviti.

spremembe bodo zahtevale enormno povečane stroškezbornica komunalnega gospodarstva

Zbornica komunalnega gospodarstva je pri-pombe in predloge na spremembe Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih in Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki zapisala kar na petnajstih straneh. Ministrstvu za okolje in prostor jih je poslala 21. februarja.

Zelo nedvoumno je stališče, kaj naj bi se štelo kot obdelava odpadkov za obdobje do leta 2015. Takole pravijo: Popolnoma neprimerna je tudi rešitev, ki predvideva, kaj se šteje kot obdelava odpadkov do leta 2015, in sicer v delu, ki za izpolnjevanje tega pogoja zahte-va drobljenje preostanka do največ 50 mm in najmanj 21-dnevno aerobno obdelavo zdrobljenih mešanih komunalnih odpadkov na prostem z večkratnim mešanjem zaradi njihove stabilizacije, pri čemer sposobnost mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi, da sprejemajo kisik, izražena v aT4, ne sme presegati vrednosti 20 mg o2/g suhe snovi (56. člen Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki). Taka rešitev pomeni povzročanje enormnih problemov s postavitvijo naprav za mletje, prostorskih problemov zaradi zagota-vljanja prostora za to stabilizacijo, predvsem pa probleme s smradom, ki se bo nekontrolirano

Čas za uveljavitev je absolutno prekratek. Plani investicij izvajalcev javnih služb so v letošnjem letu v glavnem že v proceduri sprejema ali celo že sprejeti, enako velja za proračune občin.

Uredbe so napisane, kot da jih sestavlja nekdo, ki ne pozna razmer v sloveniji (logistike, poseljenosti, vremenskih pogojev …).

Kratko, zanimivoMARiboR spREjEl odločitEV o izgRAdnji soRtiRniCE

Za sortirnico komunalnih odpadkov, ki jih zdaj iz Maribora vozijo v sortirnico podjetja Papirservis v Lenartu, je Mestni svet Mestne občine Maribor prižgal zeleno luč. Sprejet dokument identifikacije investicijskega projekta za obdelavo odpadkov pred odstra-njevanjem napoveduje, da bo mariborska sortirnica stala 14,5 milijona evrov. Naložbo bosta sofinancirala mariborska Snaga in ob-čina, ki bo prispevala zemljišče, vredno 1,29 milijona evrov. Sortirnico bodo zgradili ob južni mariborski vpadnici pri podjetju Dinos, delovati pa naj bi začela leta 2014.

lAfARgE CEMEnt spEt čAkA nA okoljEVARstVEno doVoljEnjE

V družbi Lafarge Cement, ki je v večletnem sporu s civilno iniciativo, društvom Eko krog, so morali ugasniti peči. Eko krog dokazuje, da podjetje nima nekaterih grad-benih in uporabnih dovoljenj za posamezne objekte v sklopu sežiganja odpadkov ter da njihove emisije ogrožajo zdravje prebivalcev. Društvo tudi ne verjame podatkom družbe o emisijah in očita Agenciji Republike Slovenije za okolje, da jim ne bi smela izdati okoljevar-stvenega dovoljenja, ki jim ga je zdaj prekli-calo upravno sodišče.

V Lafarge Cementu so leta 2009 prejeli oko-ljevarstveno dovoljenje in pričeli uporabljati alternativna goriva, in sicer odpadna olja ter gorljive odpadke, nato pa so lahko začeli tudi s sosežigom izrabljenih gum in plastike. Vse to naj bi prispevalo k ohranjanju naravnih virov in zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov. Tudi sicer je trend souporabe v ne-nehnem porastu.

Civilna iniciativa ne verjame v pravilnost in poštenost odločitve o podelitvi okoljevar-stvenega dovoljenja. Prisluhnilo jim je uprav-no sodišče, ki je zahtevalo, naj prenehajo uporabljati alternativna goriva, dokler ne bo ARSO kot prvostopenjski organ v postopku odločila, kaj je z okoljevarstvenim dovolje-njem. Zelo hitro pa je reagiral Inšpektorat za okolje, obiskal je podjetje in zahteval, da uga-snejo peči. Tako se je tudi zgodilo. V Lafarge Cementu so prepričani, da bodo pristojne or-gane prepričala dejstva in da bo cementarna lahko v prihodnje normalno obratovala pod enakimi pogoji, ki veljajo za zavezance IPPC. Veliko očitkov leti na Agencijo za okolje, ki naj ne bi pravočasno reagirala na različne podatke o emisijah in ki ne upošteva vseh argumentov civilne iniciative.

Jank

o kra

mža

rd

ario

rol

ihM

atej

str

ažiš

čar

iren

a kož

elj

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

ec m

arc

h 2

011

57

29O

KO

LJE

širil iz aerobne obdelave na prostem. namesto te rešitve predlagajo na obstoječih deponijah uvedbo tako imenovane »bioreaktorske de-ponije«, ki že delujejo v nekaterih evropskih državah (npr. italiji).

dodatni problem pri tem, kaj se šteje kot obdelava do leta 2015, je tudi »regijsko iz-računavanje« doseženih okoljskih ciljev loče-nega zbiranja (priloga 5 Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki), in sicer iz razloga, ker s sedaj in v bodoče predvidenimi regijami, ki gravitirajo na posamezne centre/odlagališča, ni mogoče (brez sprememb pristojnosti iz občin na državo) uravnavati trga. Z drugimi besedami je ta izračun nemogoč in nekonsi-stenten, pa tudi netrajen v primeru sprememb komercialnih relacij med občinami, če npr. na enem odlagališču, recimo v novem mestu, od-lagajo odpadke tako rekoč iz vseh (statističnih) regij. Predlagajo doseganje skupnega cilja za celo slovenijo, po regijah pa samo predvidene orientacijske cilje.

strokovno je zanimiv predlog, da se kompo-stiranje izenači z anaerobno predelavo po hierarhiji, ki jo opredeljuje MoP. V hierarhiji obdelave bi bilo treba po mnenju komunalcev postaviti anaerobno biološko obdelavo pred oziroma enakopravno s kompostiranjem. ali drugače – želijo odgovor, definicijo, kaj pomeni termin biorazgradljivi kuhinjski odpadki.

V pripombah na osnutek Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki je že v uvodu pou-darjena podpora pripravi krovnega predpisa, ki bo celovito urejal problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki. kot dobro rešitev po-sebej izpostavljajo razširitev nabora izvirnih povzročiteljev komunalnih odpadkov (ko) tudi na izvirne povzročitelje iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev ter izvirne pov-zročitelje iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev, ter uvedbo zahteve za ločeno zbiranje odpadkov tudi pri njih.

Vendar pa je v Zbornici komunalnega gospo-darstva v oceni ekonomskih posledic osnutka uredbe prevladala realnost. brez enormno po-večanih stroškov radikalnih sprememb ne bo mogoče vnesti v prakso. Po preučitvi osnutka uredbe in tudi iz javnih predstavitev ocenjujejo, da se napovedujejo zelo radikalne spremembe, ki so v praksi brez enormno povečanih stro-škov praktično neizvedljive. Še posebno bodo doletele izvajalce javnih služb (in seveda občin), kjer poteka zbiranje in odvoz tako imenovanih skupnih zabojnikov za preostanek komunalnih

odpadkov, saj se predvideva v okviru javne službe zbiranja in odvoza sistem od vrat do vrat, in sicer tako preostanka komunalnih kakor tudi bioloških odpadkov ter zelenega vrtnega odpada, plastične in kovinske embalaže in tudi papirja, kjer je gostota poselitve najmanj 100 prebivalcev na km2. na ta način se spreminja sistem zbiranja ločenih frakcij na zbiralnicah, kjer naj bi po novem zbirali le steklo in delno papir. Vse ostalo gre v individualni način zbi-ranja od vrat do vrat. Tudi predpis o maksi-malnem odvozu preostanka odpadkov na 14 dni bistveno ne zmanjša frekvence odvoza, saj se z odvozom zgoraj omenjenih frakcij od vrat do vrat podvoji ali celo potroji število prevozov in nikakor ne drži teza MoP-a, da se naj ne bi povečali prevozni stroški.

ne strinjajo se s prenosom absolutne odgo-vornosti na izvajalca javne službe, in sicer prav v vseh ozirih, tako v obveznem obveščanju kot tudi samem izvajanju javne službe. obvezno bo vsakoletno poročanje MoP-u, ki bo izdal odločbo o doseganju ciljev, v kolikor jih izva-jalec ne doseže, sledijo inšpekcijski nadzor in sankcije. skrajni ukrep je celo izbris iz registra izvajalcev.

Predvidene roke za prilagoditev ocenjujejo kot izredno kratke, in sicer zgolj 6 mesecev od sprejetja uredbe, kar je logistično, organiza-cijsko in finančno nemogoče.

nikjer v osnutku uredbe ni zaslediti nikakršne-ga upoštevanja trenutnega stanja ter sledenja racionalnega in gospodarnega prehoda v nov sistem. V primeru, da pokriva izvajalec cca. 4500 gospodinjstev, pomeni samo finančni

vložek v individualne posode cca. 0,5 mio evrov, upoštevati pa je treba še finančni vložek ter stroške dodatnega števila »smetarskih« ekip skupaj z vozili. Poleg navedenega se po-stavlja vprašanje smotrnosti dosedanjih dobav in namestitve skupnih posod za preostanek odpadkov in posod za plastično in kovinsko embalažo na obstoječih zbiralnicah, ki se po novem umikajo iz sistema. strošek zanje je zna-šal preko 100.000 evrov. kam sedaj z njimi?

Popolnoma nesmiseln je tudi predpisani stan-dard opremljanja zbirnih centrov z velikimi kontejnerji abroLL. osnutek uredbe je oce-njen kot neživljenjski, nerealen in v praksi brez enormnega finančnega vložka neobvladljiv, meni Zbornica komunalnega gospodarstva.

industrija hoče jasna pravila igre pri ravnanju z odpadkiMatej stražiščar, gospodarsko interesno zdru-ženje za odpadno embalažo:

Te uredbe, poleg Uredbe o ravnanju z odpadki, nekako določajo pravila igre glede ravnanja z odpadno embalažo, kar nas jasno kot zavezan-ce za ravnanje z odpadno embalažo najbolj zanima. spremembe zakonodaje so verjetno poleg potrebnih sprememb spodbudila raz-mišljanja računskega sodišča o nedoseganju ciljev ravnanja z odpadki oziroma kot to navaja Povzetek revizijskega poročila ravnanje z loče-no zbranimi komunalnimi odpadki (http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/). nedoseganje ciljev se nanaša praktično na vsa predpisana področja, razen nekaterih svetlih izjem, kot je komunalno podjetje Vrhnika, kjer so že pred časom zaprli deponijo, vzpostavili ločeno zbiranje odpadkov in embalaže, ko so se drugi o tem še učili.

obveznosti upravljavcev zaprtih odlagališč naj bi pokrili v ceni storitve ali s strani lastnika deponije (ali s strani države).

nikjer v osnutku uredbe ni zaslediti nikakršnega upoštevanja trenutnega stanja ter sledenja racionalnega in gospodarnega prehoda v nov sistem.

foto

: Shu

tter

stoc

k

mar

ec m

arc

h 2

011

57

30o

ko

lje

Ne bom se spuščal v pripombe, ki so bile predstavljene na raznih javnih razpravah ob predstavitvah sprememb teh predpisov, vsak jasno vleče na svoj konec. Predpisi so, razen nekaj podrobnosti, dobro zastavljeni, država je končno ugotovila (EOL, št. 56, feb. 2011, Komunalci bodo morali dosegati cilje, sicer bodo ob dovoljenje), da se ciljev ne dosega in da odločno zaostajamo z vzpostavitvijo ločene-ga zbiranja in vso nadaljnjo infrastrukturo pri ravnanju z odpadki. Skupni cilj sprememb je, da se poveča učinkovitost in zajem ločenih frakcij odpadkov ter se zmanjša količina odpadkov na deponijah. Osnovno načelo odpravljanja težav je odkrivanje vzrokov, zakaj so težave nastale, in njihovo odpravljanje.

V tem trenutku moram opomniti na dejstvo, da smo gospodarstvo in Vlada RS davnega leta 2004 podpisali dogovor glede obveznosti ravnanja z odpadno embalažo in sprejeli na-čelo medsebojnega dogovarjanja glede obvez, doseganja ciljev in tako naprej. Ta dogovor je bil kmalu enostransko pozabljen s prvo spre-membo pravilnika o embalaži in odpadni emba-laži, ki je omogočil ustanavljanje več družb na področju odpadne embalaže. Država je seveda pozabila določiti medsebojne obveznosti za družbe na trgu in s tem v zvezi je bil omogočen »konkurenčni boj«, ki seveda ne vodi k večjemu zajemu odpadkov, pač pa k zniževanju stroškov in vsemu ostalemu. Dodatno zavezanci v večini primerov ne preverjajo, kakšna storitev jim je bila opravljena za embalažnino, niti teh podat-kov od družb, na katere so prenesle odgovor-nost, ne zahtevajo. Država dodatno podatkov od komunalnih podjetij, koliko odpadne embalaže se je dejansko predalo družbam, in o skladnosti s tržnimi deleži, ni zbirala niti ukrepala. Tudi komunalna podjetja so uspela marsikakšno lo-čeno frakcijo z dobro ceno prodati sama, brez evidenc. Zaradi tega seveda trpi slika predelave, recikliranja in doseganja ciljev pred EU, zaradi česar smo kot RS lahko penalizirani.

V zvezi s tem me je zanimalo, kakšna je prav-zaprav strategija RS glede ravnanja z odpadki. Ko sem to geslo vtipkal na različne spletne strani (MOP, ARSO ...), se je med novicami znašla le obljuba sedanjega ministra za oko-lje z dne 15. 4. 2010, da strategija bo in to v enem mesecu. Zadnji veljaven dokument, ki strateško obravnava to problematiko, je očitno Nacionalni program varstva okolja iz leta 1999 oziroma njegovo nadaljevanje z Resolucijo o

nacionalnem programu varstva okolja od 2006 do 2012. Program dokaj natančno zastavi cilje, celo številke so postavljene, vendar je cel tekst pisan v smislu: mora se, naj se naredi, spre-memba potrošniških navad, ozaveščanje javno-sti ipd. Če doma rečem otroku, naj se posoda pomije ali naj se kuhinja posesa, lahko čakam le svetopisemske dogodke, tam pri čudežih, da se bo res kaj zgodilo. Ob brskanju po spletni strani ARSO sem naletel še na nekaj operativnih pro-gramov ravnanja z odpadki, a je najnovejšemu med njimi rok trajanja potekel leta 2008 (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/programi/). Dejstvo je, da se je veljavnost teh operativnih programov podaljšala z uredbami in pravilniki, tako da prav bosi nismo, vendar je problem drugje. Vsa resna podjetja imajo strategijo dela, razvojno strategijo, ki je ne postavljajo za 5 ali 10 let in potem pregledajo realizacijo, pač pa želijo ustvariti živ dokument, ki ga prilagajajo glede na spremembe na trgu, politične razmere, spremembe zakonodaje, glede na konkurenco in tako naprej. Prav tako bi morala biti postavljena strategija ravnanja z odpadki ali katerakoli druga, ki vsebuje tudi mehanizme ažuriranja. Definirani morajo biti akterji (kreatorji okoljske politike, plačniki, ki izhajajo iz obvez zakonodaje, in tisti, ki so dolžni izvajati zahteve zakonodaje), z imeni in priim-ki, z nalogo, da se sproti integrira relevantna dejstva (spremembe direktiv, doseganje ciljev, tekoča problematika) v strategijo in spremembe ciljev. Na takšni podlagi bi bilo tudi bistveno enostavneje pisati aktualno zakonodajo, da ne bi ugibali ob vsaki uredbi sproti, kaj je namen in kaj so cilji, z avtorji zakonodaje vred. Naj to ne zveni kot kritika, prej nasprotno, verjetno je težko ustvarjati predpise, če ni državna strate-gija popolnoma jasna vsem akterjem, obenem isti avtorji doživljajo kritiko z vseh strani. Z jasno strategijo (živo) bi se znebili tudi raznih zakulisnih političnih ali privatnih interesov, ki pripomorejo k neučinkoviti zakonodaji oziroma k njenemu neizvajanju.

Praktično vsa delujoča odlagališča odpadkov so IPPC zavezanci. Ko sem preletel uradni se-znam dovoljenj (http://okolje.arso.gov.si/ippc/upload/File/IPPC%20odlocbe%201mar2011.pdf), sem lahko samo ugotovil, da je bilo za

Tudi komunalna podjetja so uspela marsikakšno ločeno frakcijo z dobro ceno prodati sama, brez evidenc. Zaradi tega seveda trpi slika predelave, recikliranja in doseganja ciljev pred EU, zaradi česar smo kot RS lahko penalizirani.

vloge komunalnih podjetij oziroma upravljavcev odlagališč s strani ARSO ugotovljeno, da se vloge zavržejo, to po domače pomeni, da so brez dovoljenj. Sam sem vodil postopek pridobitve dovoljenja v večjem podjetju po IPPC direktivi in si za svojo poklicno pot ne predstavljam tre-nutka, ko bi moral pred upravo argumentirati, da je bila vloga zavrnjena in da se moramo soočiti s posledicami neizdaje obratovalnega dovoljenja.

Kaj bi se zgodilo z mano oziroma mojim de-lovnim mestom, se mi približno dozdeva, kaj se lahko zgodi v primeru javnih služb in javnih funkcij (komunalna podjetja, župani, občinski svet …)? Vse te komunale še naprej obratujejo, predpisana globa za obratovanje naprav brez IPPC dovoljenja znaša od 75.000 do 125.000 evrov in direktorju takega podjetja še 3.500 do 4.100 evrov. Na žalost nimam podatka, koliko je bilo dejansko izrečenih kazni za te primere. V pri-meru izreka kazni s strani okoljske inšpekcije bi ta strošek verjetno bremenil občinski proračun, ravnanje z odpadki se iz tega naslova ne sme podražiti, kaj hujšega se pa verjetno ni ali ne bo zgodilo (lahko da iz proračuna kaj od kulture ali športnih dejavnosti izpade ali pa ne bo kakšnega pločnika ob šolski poti …).

Presvetli župani oziroma občinske uprave so po veljavni zakonodaji dolžni in odgovorni za vzpo-stavitev pogojev za izvajanje občinskih javnih služb, kamor spada tudi vsa telovadba z odpadki. Ali jim lahko kdo napiše kazen? Zakon o varstvu okolja tega prekrška ne predvideva. Pa bi moral. Glede na rezultate računskega sodišča bi lahko napisali kazni po vsej hierarhiji odgovornosti po občinah. Ko sem preletel poročila računskega sodišča, bi lahko dopolnili še kakšen drug zakon s prekrški (občinski proračuni, javno naročanje ...), ki se tiče nosilcev javnih funkcij. Ne bi polnili

Definirani morajo biti akterji (kreatorji okoljske politike, plačniki, ki izhajajo iz obvez zakonodaje, in tisti, ki so dolžni izvajati zahteve zakonodaje), z imeni in priimki, z nalogo, da se sproti integrira relevantna dejstva (spremembe direktiv, doseganje ciljev, tekoča problematika) v strategijo in spremembe ciljev.

Pro

moci

ja

mar

ec m

arc

h 2

011

57

31O

KO

LJE

proračuna le s prekrški za nepravilno parkiranje in nepravilno vožnjo, kot to država rada počne z nami, navadnimi državljani. Posebej mestna re-darstva so zelo dejavna na področju kaznovanja zaradi nepravilnega parkiranja, nisem še slišal, da bi kje tako resno in sistematično pregledovali kante za smeti pri občanih, kot to počnejo s parkiranjem.

Še ena malenkost je – zaradi iPPC dovoljenj (rs oziroma davkoplačevalce) nas lahko doletijo še kazni, če se bomo zaradi tega znašli pred evropsko komisijo. kazni evropske komisije za te primere lahko znašajo na tisoče evrov, ki jih bomo morali poravnati davkoplačevalci, krivca bomo iskali pa v kakšnem grešnem kozlu, name-sto da bi imeli mehanizme za kaznovanje tistih, ki niso ustrezno uredili odlagališč (upravno in fizično).

naj bo dovolj kritike, ki se bolj tičejo razmer v državi kot konkretnih uredb, o katerih naj bi bilo govora. Zastavlja se vprašanje, kaj torej manjka. Moje osebno mnenje je, da manjka jasna strate-gija države, kakšno pot z odpadki bomo ubrali, kdo je za kaj odgovoren (industrija, gospodinj-stvo, javne službe, kako bo vzpostavljen trg z odpadki), koliko regijskih centrov bomo imeli in kje bodo postavljeni, kdaj bodo postavljeni in kdo je za to odgovoren. ko se bomo okoli te infrastrukture uskladili, lahko začnemo govoriti

o tem, kakšne cilje si bomo zastavili in kdo je odgovoren za njihovo doseganje. Verjetno je iluzorno pričakovati, da bomo z državnim zborom, kjer je krepak odstotek poslancev hkrati tudi županov, dosegli, da bo izglasovan kakršenkoli zakon, ki predvideva tudi sankcio-niranje javnih uslužbencev, županov in drugih nosilcev odgovornosti, vendar je dejstvo, da tudi tovrstno nesankcioniranje močno prispeva k nezadovoljivemu izvajanju zakonodaje.

Glede ravnanja z odpadki zanima nas kot indu-strijo predvsem postavitev jasnih pravil igre, ki bodo omogočala normalno poslovanje vsem akterjem v njej. V industriji postavljamo tehno-logije za 10 let ali več, zato zelo neresno izpade vsaka akcija trenutne politike, ki bi prepoveda-la danes nekaj, naslednji dan nekaj drugega zgolj zaradi dnevno političnih potreb. dodatno moramo težiti k temu, da je končni strošek vseh aktivnosti, ki so potrebne ob ravnanju z odpadki, najnižji možni (cilji morajo biti jasno

doseženi) in da država v postavljanje pravil vključi plačnike, ne pa izvajalcev. Predvsem pa ne sme biti izvajanje postavljenih strategij orod-je dnevne politike za doseganje nekih parcialnih ali privatnih interesov.

irena koželj, Ministrstvo za okolje in prostor:

Javna razprava za Uredbo o ravnanju s komu-nalnimi odpadki, Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih in Pravilnik o katastru gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja je končana. V javni obravnavi je še Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obve-znih občinskih gospodarskih javnih služb var-stva okolja, v kratkem pa bo za javno obravnavo objavljen še operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki z okoljskim poročilom.

Prispelo je kar nekaj pripomb in predlogov sprememb, ki jih moramo preučiti in jih v prime-ru sprejemljivosti na primeren način upoštevati pri pripravi predpisa, v svetovnem spletu pa objaviti obrazloženo stališče z opredelitvami do mnenj in pripomb javnosti. Prav tako pa navesti razloge za upoštevanje oziroma njihovo neu-poštevanje pri pripravi predpisa. sledi seveda še medresorsko usklajevanje in nato sprejem in objava predpisov, za že objavljene predpise predvidoma v maju 2011.

Glede ravnanja z odpadki zanima nas kot industrijo predvsem postavitev jasnih pravil igre, ki bodo omogočala normalno poslovanje vsem akterjem v njej.

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

OEodpadna embalaža

OEEOodpadna električna in elektronska oprema

OBAodpadne baterije in

akumulatorji

ONSodpadne nagrobne

sveče

OZodpadna zdravila

OBRAZ

foto

: arh

iv p

odje

tja

Pet

ra M

atos

fo

to: o

sebn

i arh

iv

mar

ec m

arc

h 2

011

57

32O

KO

LJE

obraZ

darja verbič

vem, kaj so moje vrednote

Petra Matos brez razmišljanja

prizna: pred lanskim aprilom

je slovenija ni poznala. no,

poznali so jo tisti, ki so hodili

na njena predavanja, na katerih

je predstavljala izkušnje s

svojih potovanj in trajnostni

način življenja, pa tisti, ki so

se z njo pogovarjali in jih je

zanimal takšen način življenja.

že pred lansko akcijo očistimo

slovenijo v enem dnevu pa

je simpatična geografinja kot

ena od vodij skoraj 300.000

prostovoljcev, ki so sledili

društvu ekologi brez meja,

postala tako poznana, da je bila

kasneje izbrana za ime leta na

Valu 202.

Za osvežitev spomina: lanska akcija, izpelja-na po vzoru Estoncev, ki so se čiščenja svoje

dežele lotili leta 2008, je doživela uspeh. Na tak uspeh ob snovanju niso upali pomisliti, pravi po skoraj letu dni Petra Matos. »Zbrali smo se ne-izkušeni entuziasti, ki smo želeli nekaj dobrega narediti za Slovenijo, pri čemer smo vedeli, da smo sami nemočni. Če je uspelo Estoncem, zakaj ne bi uspelo tudi nam? Težave z onesnaženostjo so velike, a pred njimi zatiskamo oči; združeni, smo si dejali, lahko veliko naredimo. Pomembno je (bilo), da smo se akcije, v nasprotju z Estonci, lotili zelo piramidalno: povezali smo se z vsemi krovnimi organizacijami in se spustili do občin, društev in šol na lokalni ravni. Akcija ni imela tekmovalnega značaja – zbrati toliko in toliko ton smeti –, temveč smo z njo želeli pokazati, da lahko skupina nepoznanih ljudi, skupina brez finančnih sredstev, nekaj naredi, če poskrbi, da se povežejo ljudje z istim ciljem.«

Ob močni medijski podpori so 17. aprila 2010 iz vseh koncev Slovenije prihajala sporočila

o številu prostovoljcev, kubičnih metrih zbra-nih odpadkov, odkritih divjih odlagališčih, posajenih sadikah itd. »Medijska podpora je bila ključnega pomena,« priznava Petra Matos.

Javnomnenjske raziskave so namreč pokazale, da je kar 99 odstotkov Slovencev poznalo akci-jo. »Tovrstne akcije letos ne bo, saj so rezultati lanskega dela v naravi še vidni, poleg tega pa je teh skoraj 300.000 sodelujočih prostovoljcev naj-boljša inšpekcija, ki opozarja na pomen varovanja okolja. Po opravljenih raziskavah 90 odstotkov ljudi lahko ozavestiš, 10 odstotkov pa se požvižga na opozorila in bi jih bilo za njihove nedovoljene posege v naravo treba kaznovati. Kot, na primer, v Avstriji, kjer ti preprosto vzamejo avto, če z vo-zilom pripelješ odpadke na neurejeno odlagališče, pa še podjetje ti zaprejo …«

Pred društvom Ekologi brez meja je letos nova akcija, pravzaprav kar dve, pa še na

tretjo se intenzivno pripravljajo. Že marca se je začel vseslovenski Popis divjih odlagališč 2011. Akcijo vodi Petrin mož Janez, njen cilj pa je posodobiti register divjih odlagališč, ki po be-sedah dr. Dušana Pluta z ljubljanske Filozofske fakultete ogrožajo vodno oskrbo, bivalno oko-lje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Petra Matos meni, da bodo register, ki predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč, sestavljali skupaj »z vsemi možnimi nevladnimi organizacijami, od

OKO

LJE

Pro

moci

ja mar

ec m

arc

h 2

011

57

OKO

LJE

33

planinske in turistične zveze do tabornikov, skav-tov, lovcev, ribičev itd., in da bo pokazal, katera območja so bolj ekološko obremenjena in kje se je posledično najprej treba lotiti dela.« Na izziv, da bodo kot lani spet delali tisti, ki z odpadki ne one-snažujejo okolja, je odgovorila, da »resda nismo osebno odgovorni, toda če ne bom prijavila odla-gališča, na katerem so na primer sodi z nevarno snovjo, ki lahko povzročijo ekološko katastrofo, bom odgovorna.« In nadaljuje: »Imamo redarje, ki sankcionirajo nepravilno parkiranje, nimamo pa redarjev, ki bi sankcionirali nepravilno odlaganje odpadkov. Pot do tega cilja moramo prehoditi in akcije, kot se je zgodila lani in kot so zasnovane letošnje, spreminjajo javno mnenje. Želim, da se nam bo čim prej zdelo nepredstavljivo, da ne bi, kot na primer Nemci, ločevali odpadkov. Saj

nismo nič drugačni od njih, le sistem moramo prilagoditi ... A kako, če tudi v parlamentu ni ločenega zbiranja odpadkov!«

Aprila starta akcija, poimenovana Star papir za novo upanje. Nič novega, bi lahko rekli,

saj se star papir zbira že v večini šol, pa tudi z ločenim odpadkom se ga zberejo kar lepe količine. Posebnost akcije je v tem, da bi člani društva Ekologi brez meja radi k sodelovanju privabili tudi podjetja in posameznike. »Naš cilj je zbrati 10.000 ton papirja; cena za tono je 65 evrov in hiter izračun pokaže, da naj bi se zbralo kar nekaj denarja,« pravi Petra Matos. Usmeriti jih želijo v dva dobrodelna sklada: v Sloveniji naj bi učenci in dijaki sami izbrali, komu želijo nameniti pomoč, s pomočjo dela sredstev pa naj bi zrasla šola v afriškem Malaviju. Na ta način želijo slovenski ekologi in vsi, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo zdaj in v kakšnem bodo čez desetletja naši vnuki in pravnuki, spodbuditi razmišljanje o pomenu varovanja okolja ne le v

svoji vasi in državi, temveč na svetu.

Tretja akcija, ki zaposluje Petro Matos in člane ekološkega društva, je akcija Očistimo Balkan,

ki se bo zgodila 24. marca 2012. Konferenca na to temo bo aprila pri nas, v Rimskih Toplicah; organizacija lanske akcije in zaključno poročilo o njej pa sta takšna, da se lahko drugod po Balkanu zgledujejo po njiju in delu članov našega društva Ekologi brez meja.

In še leto zatem? Petra Matos ve, da skozi ži-vljenje ne bo šlo vseskozi prek prostovoljstva.

Za pot in bivanje v indijski ekološki vasi, kjer sta z možem prebila šest tednov, sta uporabila denar, ki sta ga prislužila s študentskim delom (tudi po-tovanja sta si plačevala na ta način), denar, ki sta ga dobila za poročna darila, pa sta porabila za to, da sta lahko osem mesecev prostovoljno delala pri organizaciji akcije Očistimo Slovenijo.

imamo redarje, ki sankcionirajo nepravilno parkiranje, nimamo pa redarjev, ki bi sankcionirali nepravilno odlaganje odpadkov. Pot do tega cilja moramo prehoditi in akcije, kot se je zgodila lani in kot so zasnovane letošnje, spreminjajo javno mnenje.

Tretja akcija, ki zaposluje Petro Matos in člane ekološkega društva, je akcija očistimo balkan, ki se bo zgodila 24. marca 2012.

ekološko vas, kakršno sem spoznala v indiji, bi potrebovala tudi slovenija. Moj cilj je torej ustanovitev vasi, kjer bi bilo mogoče bivati po principih trajnostnega načina življenja.


Lesn

a

bio

masa

foto

: Shu

tter

stoc

k

mar

ec m

arc

h 2

011

57

34o

ko

lje Energent, a je lahko

še mnogo več

Lesna biomasa

Slovenija ima izredno bogate gozdne vire, saj skoraj 60 odstotkov njene površine

prekrivajo gozdovi. Ti vsebujejo obilne zaloge vsakovrstnega lesa. Slednji je obnovljiv ma-terial s komplicirano kemijsko strukturo, ki jo je nemogoče sintetizirati, zato predstavlja edinstven, a premalo izkoriščen surovinski potencial. Danes se les uporablja predvsem kot energent, gradbeni material in surovina za proizvodnjo papirja. Manj znano pa je, da je tudi vir številnih dragocenih naravnih spojin, ki bi se jih dalo iz lesa izolirati in uporabiti v koristne namene. Les vsebuje poleg osnovnih gradbenih komponent, in sicer celuloze (40 do 50 odstotkov), hemiceluloze (20 do 30 od-stotkov) in lignina (20 do 30 odstotkov) tudi od 2 do 5 odstotkov ekstraktivnih snovi, kot so npr. smole, olja in polifenoli. Slednji so še posebej zanimivi, saj zaradi svojih izrednih antimikrobnih in antioksidativnih lastnosti predstavljajo kemijsko zaščito lesa pred napa-dom mikroorganizmov in insektov, hkrati pa varujejo tkiva pred številnimi degenerativnimi procesi, sevanjem in poškodbami, ki jih povzro-čajo prosti radikali.

Številne študije kemijske sestave lesa so pokazale, da se nahajajo največje

koncentracije polifenolnih antioksidantov v skorji, starih vejah in grčah, ki predstavljajo baze vej znotraj debla (slika 1). To so dokaj izpostavljena tkiva, saj pogosto prihaja do ranitev oz. odlomov vej, tik ob deblu. Odprta rana je občutljiva in dovzetna za infekcije, zato drevesa v grčah in skorji skladiščijo bi-ološko aktivne spojine, ki preprečijo razkroj poškodovanih lesnih tkiv. Poudariti velja, da so omenjeni deli dreves pravzaprav odpadek pri sečnji oz. v lesnopredelovalni in papirni industriji. Ti odpadki ostajajo na mestih na-stanka, torej v gozdovih ali pa se uporabljajo kot kurivo v energetskih obratih predelovalnic lesa. V obeh primerih ostajajo znatne količine visoko bioaktivnih polifenolov neizkoriščene.

Kaj so polifenoli in kako jih izoliramo iz lesnih tkiv

Polifenoli so spojine z dvema ali več fenol-nimi skupinami v molekuli. V drevesnih

V času vse večje ekološke

osveščenosti je pozornost

znanstvenikov in tehnologov

usmerjena tudi v iskanje

možnosti predelave

vsakovrstnih odpadkov v

uporabne proizvode z dodano

vrednostjo. med odpadne

materiale, ki bi se jih dalo

bolje izkoristiti, sodi tudi lesna

biomasa. skorja, grče in veje

iglavcev so tipični odpadki

lesnopredelovalne industrije.

Zaradi visoke vsebnosti

biološko aktivnih snovi bi jih

lahko uporabili kot surovino

za izdelavo tržno zanimivih

proizvodov. Tudi prehranskih

dopolnil, kot pove izkušnja

Finske.

Janja Zule1

1 Janja Zule, Inštitut za celulozo in papir

Slika 1: Debelni les macesna z beljavo in jedrovino (prečni presek) ter grča (vzdolžni presek)

Slika 2: Shematski prikaz ekstrakcije lesa

Tabela 1: Povprečne koncentracije polifeno-lov v različnih tkivih evropskega macesna

POLIFENOLNI PRODUKT

TOPILO

ODPADNI LES

surov ekstrakt

ekstakcija s topilom

sušenje, mletje

Lesno TKiVoKonCenTRaCiJa PoLiFenoLoV (%)

Beljava < 0,1

Jedrovina 1,2

Grča 11,4

Veja (0–10 cm od debla) 3,8

Veja (50–60 cm od debla) 1,7

Veja (110–120 cm od debla) 1,0m

arec

marc

h 2

011

57

oko

lje

35

tkivih se najpogosteje pojavljajo nižji polifeno-li, in sicer flavonoidi, lignani in stilbeni, poleg njih pa so prisotne tudi višje molekularne strukture, kot so npr. oligolignani in tanini. Ker je njihova sinteza genetsko regulirana, vsebuje vsaka drevesna vrsta specifične spo-jine, po katerih se loči od drugih vrst. Tako je npr. karakterističen smrekov polifenol lignan hidroksimatairezinol, za borovce je značilen stilben pinosilvin, medtem ko sta glavni po-lifenolni komponenti v macesnu flavonoid taksifolin in lignan sekoizolaricirezinol.

Polifenole lahko na enostaven način izo-liramo iz lesa s pomočjo ekstrakcije. Kot

ekstrakcijsko sredstvo se običajno uporablja polarno topilo, npr. etanol, aceton ali voda. Po končani ekstrakciji je možno topilo oddestili-rati in ponovno uporabiti. Postopek izolacije je prikazan na sliki 2. Čisti ekstrakt, ki ga dobimo po odstranitvi topila, običajno sestavlja kom-binacija spojin, ki izkazujejo močnejši antio-ksidativni efekt kot vsaka spojina posamično, torej gre za sinergistično delovanje v naravi sintetiziranih spojin.

največ polifenolov je v grčah

lesna tkiva, kot so debelni les (beljava, je-drovina, grče) in les vej se med seboj znatno

razlikujejo glede na sestavo in količinsko vseb-nost polifenolov, prav tako pa ima drugačno vsebnost polifenolov tudi skorja, v kateri

običajno prevladujejo višji polifenoli, kot so npr. tanini. Koncentracijsko porazdelitev po-lifenolov v lesnih tkivih evropskega macesna prikazuje tabela 1, iz katere je razvidno, da se daleč največ polifenolov v drevesu nahaja v grčah in delu vej tik ob deblu, torej v tehnološko nezanimivih delih, ki običajno predstavljajo odpadno lesno biomaso. Podobna porazdelitev velja tudi za druge iglavce in nekatere listavce. Vsebnosti polifenolov v grčah iglavcev se obi-čajno gibljejo med 10 in 20 odstotki, preraču-nano na suho maso lesa, medtem ko so tipične koncentracije v jedrovini precej nižje, in sicer od 1 do 2 odstotkov. Zaradi visoke vsebnosti biološko aktivnih polifenolov v lesnih grčah lahko upravičeno trdimo, da so slednje najbo-gatejši vir antioksidantov, ki ga je moč najti v naravi, in hkrati tehnološko pomemben vir za pridobivanje teh spojin.

Polifenoli so tudi prehransko dopolnilo

Polifenoli, ki se nahajajo v grčah iglavcev, so visoko biološko aktivne spojine, zaradi

česar ugodno vplivajo tudi na človeški organi-zem. Tako so npr. flavonoid taksifolin ter ligna-na sekoizolaricirezinol in hidroksimatairezinol (HMR) močnejši antioksidanti od vitamina E in karotenoidov. Delujejo protivnetno, proti-alergijsko, krepijo imunski sistem, varujejo pred degenerativnimi spremembami celic,

kratko, zanimivoSpremenjena Uredba o okoljSki dajatvi tUdi o nakUpovalnih vrečkah

Vlada Republike Slovenije se je opredelila do predloga Zakona o omejevanju uporabe naku-povalnih vrečk, ki ga je v obravnavo in sprejem državnemu zboru predložila skupina poslancev. Vlada namen zakona podpira, vendar meni, da je boljša sistemska rešitev v okviru dopolnitev in sprememb Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaže-vanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki je v fazi priprave in bo v javno obravnavo posre-dovana do konca marca 2011.

Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je, v »imenu močno preobremenjenega gospodarstva«, pozvala vlado k zavrnitvi predlogov vseh aktualnih pred-pisov, ki gospodarstvu nalagajo nova finančna in administrativna bremena, kar se nanaša tudi na aktualno obravnavo predlogov zakona o ome-jevanju uporabe nakupovalnih vrečk. Nekatere bistvene rešitve imajo po mnenju GZS vpliv na celotno gospodarstvo in državo, ne le na manjše interesne skupine, zato jih je po mnenju zbornice »nujno temeljito pretehtati in razmisliti o vseh možnih posledicah, da ne bi naredile več škode kot koristi«.

S predlogom Zakona v sedanji obliki se ne strinjajo tudi pri Trgovinski zbornici Slovenije. Menijo, da je potrebno predlagati vse proceduralne možnosti, ki omogočajo temeljito in večplastno širšo razpra-vo k predlaganemu zakonu. Ugotovili so, da le-ta s tem, ko obremenjuje vse vrečke ne glede na suro-vinsko sestavo in se ob tem sklicuje na ureditve v nekaterih državah, dejansko ne prevzema nobene od ureditev omenjenih držav. Po njihovem mnenju rešitev ne morejo predstavljati ozko usmerjeni drastični ukrepi, pač pa osveščanje in izobraže-vanje ter uravnoteženo in postopno delovanje vseh vpletenih, brez nepotrebnega ustvarjanja novih gospodarskih, socialnih in celo ekoloških problemov.

Pred kratkim so tudi v Veliki Britaniji razkrili še neobjavljene podatke raziskav Agencije za okolje, ki prav tako poudarjajo, da je polietilen manj škodljiv kot bombaž in papir in da so vrečke iz polietilena visoke gostote (HDPE) primernejše kot ostale »bolj zelene« variante.

Raziskovali so, katera od vrečk ima najmanjši vpliv na okolje, in sicer tako, da so ocenjevali ka-kšno onesnaženost povzroči z ekstrukcijo surovih materialov, proizvodnjo, transportom in razpola-ganjem. Ugotovili so, da imajo vrečke iz polietilena z visoko gostoto ogljični odtis v višini 1,57 kg CO2, ki se zmanjša na 1,4 kg CO2, če vrečko ponovno uporabimo še enkrat. Za enako količino ogljičnega odtisa bi morali papirnato vrečko ponovno upo-rabiti kar 4-krat. Tako so tudi pri njih poudarili pomembnost ozaveščanja in izobraževanja ljudi o vplivih neprimernega odlaganja v okolje, saj so prepričani, da je problem v ljudeh in ne v plastič-nih vrečkah.

mar

ec m

arc

h 2

011

57

36o

ko

lje

izboljšujejo spomin in preprečujejo oksidativni stres. Zaradi izjemno visokih koncentracij, ki se nahajajo v odpadni lesni biomasi, je smotrna njihova izolacija in predelava v uporabne proi-zvode. Na Finskem je l. 2005 stekla industrijska proizvodnja HMR, pri kateri kot surovino upo-rabljajo smrekove grče, ki ostajajo kot odpadek pri proizvodnji celulozne vlaknine. Pri dnevni predelavi 1000 ton smrekovine v celulozo pri-dobijo na letni ravni 100 ton HMR. Slednjega je moč najti na tržišču kot prehransko dopol-nilo, in sicer v obliki kapsul. Izredno močen antioksidant je tudi flavonoid taksifolin, ki ga pridobivajo iz grč in skorje sibirskega macesna. Preko 600 raziskav je potrdilo njegov izjemen učinek pri zaviranju degenerativnih pojavov v telesu.

Že nekaj časa je na tržišču tudi preparat Pycnogenol, ki je ekstrakt skorje medite-

ranskega bora. Vsebuje zmes naravnih poli-fenolov, ki med drugim pozitivno vpliva tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni, saj znižuje raven glukoze v krvi. Upravičeno lahko trdimo, da so polifenolni antioksidanti lesnega izvora vsestransko uporabne spojine, torej spojine z

visoko dodano vrednostjo v pravem pomenu besede. Poleg zdravilnih učinkov, ki pogojujejo njihovo uporabnost v medicini in farmaciji, bi jih lahko uporabljali tudi kot zaščitna sredstva v prehrambni in kozmetični industriji ter v šte-vilnih tehničnih proizvodih, kjer bi učinkovito nadomestili nekatere ekološko oporečne oz. toksične komponente sintetičnega izvora.

V odpadni lesni biomasi najdemo tudi druge spojine, ki so tehnološko uporabne, npr.

smole, voske, olja, sterole, sladkorje in lignin, poleg tega pa je možno lesno maso na enostaven in energetsko ugoden način tudi utekočinjati in jo uporabiti kot gorivo, lepilo ali za proizvodnjo poliuretanskih pen, ki nadomeščajo plastične mase. Zavedati se moramo, da je les obnovljiva surovina, katere potencial je premalo izkori-ščen. Odpadna biomasa se največkrat sicer upo-rabi kot energent, vendar pa pri tem uničimo številne spojine, ki bi jih lahko predhodno izo-lirali in predelali v tržno zanimive proizvode, preostalo, nekoliko osiromašeno maso pa nato uporabili v energetske namene. Les je rastoča surovina in zato material prihodnosti, ki bo delno nadomestil tudi surovo nafto, katere zaloge postajajo čedalje manjše.

Wood Biomass

An Energy Source that can be So

Much MoreAt a time of increased ecological awareness, the attention of scientists and technolo-gists is directed towards searching for possi-bilities for processing all types of waste into useful products with added value. Wood bio-mass is waste material that could be better utilised. The bark, knots and branches of co-niferous trees are typical waste generated by the wood processing industry. The high content of biologically active substances might allow us to use this as raw material for manufacturing marketable products, even dietary supplements, as evident from the Finnish example.

Waste wood biomass also contains other techno-logically useful compounds, such as resins, waxes, oils, sterols, sugars and lignin, while wood biomass can fairly easily and energy efficiently be liquefied and used as fuel, glue or for the production of pol-yurethane foams that have been replacing plastic materials. We need to be aware that wood is a re-newable energy source whose potential is underu-tilised. Waste biomass is usually used as an energy source but this destroys numerous compounds that could be previously isolated and processed into marketable products, while the remaining and somewhat depleted mass is then used for energy purposes. Wood is a growing raw material and, as such, the material of the future that will be able to partially replace crude oil, the reserves of which are steadily decreasing.

Polifenoli, ki se nahajajo v grčah iglavcev, so visoko biološko aktivne spojine, zaradi česar ugodno vplivajo tudi na človeški organizem.

izredno močen antioksidant je tudi flavonoid taksifolin, ki ga pridobivajo iz grč in skorje sibirskega macesna.

kratko, zanimivoStrokovni SejemSki četverček na celjSkem SejmiščU

Na celjskem sejmišču bodo od 12. do 15. aprila 2011 hkrati potekali štirje mednarodni stro-kovni sejmi. Poleg 11. sejma FORMA TOOL, sejma orodij, orodjarstva in orodnih strojev, tudi 9. sejem strojev in orodij za obdelavo pla-stičnih mas PLAGKEM, 4. sejem LIVARSTVO s področja livarskih strojev, opreme, sredstev in materialov ter 5. sejem s področja grafike in pakiranja GRAF&PACK.

Danes se že na vsakem področju upošteva prijaznost do okolja. Zato bodo tudi na teh sejmih predstavljene dejavnosti varstva okolja in ekoloških procesov posameznega področja. Razstavni program sejma GRAF&PACK zaje-ma področje grafike in pakiranja.

V grafičnem programu bodo razstavljene de-javnosti, kot so: oprema za digitalni in offsetni tisk ter oprema za dodelavo, tiskanje etiket, tiskovine, grafični materiali in oprema, po-nudniki storitev in materiali za tiskarje. Na področju pakiranja bodo na sejmu predstavili ponudbo naprav in storitev za označevanje izdelkov in embalaže, kartonažne stroje, etiketirke in kamera kontrolne sisteme, avto-matske pakirne stroje ter druge spremljajoče programe, kot so poslovna promocijska darila, promocijski tekstil in različni promocijski izdelki, darilna embalaža, okrasni papir ind.

Dogajanje na razstavnih prostorih bo tudi letos pomembno sooblikoval spremljevalni stro-kovni program z aktualnimi predstavitvami, predavanji in okroglimi mizami. Med drugim bo že prvi sejemski dan potekalo predavanje dr. Gorazda Goloba z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani o Prihodnosti slovenske grafike.

odpadkov bo dovolj le za en cero

Občine na Notranjskem in Primorskem se bodo morale dogovoriti za skupno regionalno predelovalnico mešanih komunalnih in bio-loških odpadkov. Torej za en CERO. Takšno je stališče Bojana Dejaka, v.d. generalnega direktorja Direktorata za javne službe in inve-sticije. Vendar sta zaenkrat na seznamu naložb v regionalne centre za ravnanje z odpadki oba centra - v Logatcu in v Novi Gorici. Res pa je, da sta predimezionirana, ker bo odpadkov premalo. V operativnem programu naj bi sicer imel prednost CERO Nova Gorica, CERO NIK pa je rezervna varianta. Zaradi doslednega ločevanja odpadkov bi do leta 2015, ko naj bi bile predelovalnice zgrajene, dva centra ne mogla poslovati ekonomično. Izgube bodo mo-rale pokrivati občine, če se bodo kljub vsemu odločile za gradnjo dveh centrov.

Alt

ernAti

vni

vir

i en

ergij

e

foto

: Shu

tter

stoc

k

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

37

Daljinskega ogrevanja na lesno biomaso daleč premalo

aLTeRnaTiVni ViRi eneRgiJe

obnovljivi viri energije znašajo v zdajšnji strukturi rabljenih energentov v prometu

le dober odstotek, pri ogrevanju 20 odstotkov ter v proizvodnji električne energije le 28 od-stotkov. Za povečanje deleža obnovljivih virov energije v državi pa je bistveno doseči tudi večji in učinkovitejši izkoristek lesne biomase.

Za energijo je lesa v sloveniji dovolj

kolikšen je sploh potencial lesa, ki bi ga lahko v Sloveniji uporabili v energetske namene,

kolikšen del ga že uporabljamo kot vir energije in koliko ga predelamo v lesno biomaso?

Vodja oddelka za gozdno tehniko in ekono-miko na Gozdarskem inštitutu Slovenije,

dr. Nike Krajnc, pravi, da znaša glede na ocene Zavoda za gozdove Slovenije potencial lesne biomase, ki skupaj z drugimi sestavinami (črni lug, kostna moka, maščobe, papirni mulj) trdne biomase predstavlja kar 60 odstotkov vseh najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji, okoli 2 milijona kubičnih metrov. Številka se nanaša le neposredno na gozdove,

zato je potrebno gozdnemu potencialu lesne bio-mase prišteti še ostanke lesne industrije, ki jih je po ocenah med 500 in 600 tisoč ton na leto in so v energetske namene večinoma že izkoriščeni.

Zanimivo, da Slovenija, ki doma porabi pre-malo lesa za energijo, veliko takega lesa za

kurjavo izvozi. Po navedbah sogovornice je leta 2009 Slovenija izvozila kakih 240 tisoč ton lesa za kurjavo, od tega kar 90 odstotkov v Italijo, zadnja leta pa postopoma narašča tudi uvoz takega lesa predvsem iz BiH in Hrvaške.

Zakaj je v sloveniji lesna

biomasa premalo izkoriščen

obnovljiv energetski vir?

slovenija si je na dolgi rok

postavila zelo ambiciozen,

družbeno in okoljsko

odgovoren, za gospodarski

razvoj pa nujen energetski

cilj: do leta 2020 želi delež

obnovljivih virov energije (oVe)

povečati z zdajšnjih 12 kar na

25 odstotkov v končni porabi

vse energije v državi. Pri tem

naj bi se delež obnovljivih

virov v prometu dvignil na 10

odstotkov, pri ogrevanju na 33

odstotkov in pri proizvodnji

slovenske električne energije

na dobrih 40 odstotkov. bo to

mogoče doseči? »Po podatkih statističnega urada smo v sloveniji leta 2009 za proizvodnjo toplotne in električne energije porabili slabih 177 tisoč ton lesa, v industriji, predvsem lesni, pa za proizvodnjo potrebne energije še dodatnih 202 tisoč ton. Kot ocenjujemo na našem inštitutu, pa je bila raba lesa daleč največja v gospodinjstvih, saj je presegala milijon ton. iz teh podatkov izhaja, da smo v slovenskih gospodinjstvih porabili kar 76 odstotkov vsega lesa, namenjenega v ener-getske namene,« je domačo rabo lesne biomase v energetske namene pojasnila dr. nike Krajnc.

Avtomatski vžig tudi pri kotlu na polena

kotli na polena, sekance in pelete

sekancipolena peleti

ob nakupu kotla vam uredimo vse potrebnoza pridobitev nepovratnih sredstev eko sklada.

041 383 383 03 838 40 86 [email protected] www.biomasa.si

ADD BIOMASA SPLOSNI 60x135.indd 1 3/11/11 10:25 AM

mar

ec m

arc

h 2

011

57

38o

ko

lje

na podeželju so smiselni manjši sistemi

Iz ocen Gozdarskega inštituta Slovenije in bi-lanc izrabe okroglega lesa in lesnih ostankov

(Krajnc in Piškur, 2006) jasno izhaja, da je lesa, uporabnega v energetske namene, v Sloveniji dovolj. Strah pred prekomernim izkoriščanjem gozdov v te namene je nepotreben.

»Pomembno pa je, da les v energetske namene izkoriščamo učinkovito (pred-

vsem v kotlih z visokimi izkoristki), okolju prijazno (kotli z manjšimi emisijami prašnih delcev), da pri načrtovanju večjih sistemov na lesno biomaso upoštevamo obstoječe uporab-nike lesa (lesno industrijo, obstoječe daljin-ske sisteme ogrevanja na lesno biomaso) in dejanske razmere na lokalnem trgu z lesom,« poudarja sogovornica.

Da bi postopoma dosegli zastavljene ener-getske cilje in povečali izrabo lesne bio-

mase, pa bi morali v Sloveniji po mnenju dr. Nike Krajnc v prihodnjih letih bistveno več narediti predvsem pri promociji manjših (pod 1 MW inštalirane moči) in učinkovitih siste-mov ogrevanja javnih stavb z lesno biomaso. To je po njenem smiselno narediti predvsem na podeželskih delih Slovenije, kjer je lesa slabše kakovosti dovolj. Na trg z lesnimi go-rivi in proizvodnjo toplote in/ali elektrike iz lesne biomase pa bi morala po njenem opazneje vstopiti lesna podjetja in tudi lastniki gozdov, ki jim taka dejavnost lahko zagotovi nov vir prihodkov.

Vložek dražji, ogrevanje z lesom pa cenejše

Na ministrstvu za gospodarstvo so maja lani skladno z dolgoročnim energetskim

ciljem države objavili dva javna razpisa za sofi-nanciranje individualnih (KNLB) in daljinskih (DOLB) sistemov ogrevanja na lesno biomaso. Prijavitelji bodo skupaj prejeli za 10,4 milijona evrov denarnih spodbud. Razpisa sta za prijave še odprta.

Po nepopolnih podatkih sta se na nov razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na

lesno biomaso prijavila tudi dva večja nalož-benika, ki vodita izgradnjo novega daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso v Lenartu in Ribnici na Dolenjskem, trije med ostali-mi prijavitelji – iz Železnikov, Kočevja in z Vranskega – pa želijo z državnimi spodbudami razširiti že obstoječa omrežja. Med podjetji, ki se na državnem razpisu potegujejo za denar, s

katerim bodo sofinancirali izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, je tudi Biomasa iz Luč, ki gradi in kot koncesionar že upravlja s takšnimi sistemi v občinah Luče, Mozirje, Solčava in Postojna.

kot je pojasnil tehnični direktor podjetja, David Špeh, bodo denar, pridobljen na

razpisu, porabili za sofinanciranje nove kotlov-nice na lesno biomaso v Postojni. Nanjo bodo sprva priklopili šest velikih javnih objektov, tudi bolnišnico in zdravstveni dom, zatem pa možnost ogrevanja na lesno biomaso ponudili stanovalcem okoliških blokov. V Postojni je podjetje Biomasa iz Luč pred dvema letoma že vzpostavilo sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso za 36 blokov in 450 stanovanj.

»Dejstvo je, da postajamo tudi Slovenci vse bolj okoljsko osveščeni, kar se

pozna tudi po tem, da se vse več krajev in naselij odloča za izgradnjo sistemov daljin-skega ogrevanja na lesno biomaso,« ugotavlja David Špeh, hkrati pa omenja dve težavi, ki po njegovem še vedno ovirata hitrejši razmah takšnih sistemov. Prva tiči v dejstvu, da je sredi blokovskih naselij težko najti dovolj prostora za izgradnjo objektov, potrebnih pri ogrevanju na lesno biomaso. Poleg kotlovnice mora biti namreč zagotovljen tudi ustrezen prostor za deponijo kuriva. Druga pa se nanaša na vre-dnost naložbe. Ta je praviloma dražja od na-ložbe v sistem ogrevanja s plinom ali kurilnim oljem in se povrne v treh do osmih letih, saj je cena samega energenta nižja.

David Špeh opozarja, da lahko odločitve v prid izgradnji kotlovnic in daljinskih sis-

temov ogrevanja na lesno biomaso zavre napo-vedana uredba o dovoljenih emisijah dimnih plinov iz kurilnih naprav, ki bo predvidoma sprejeta junija in napoveduje izjemno skrčenje dovoljenih izpustov. Da bi dovoljene vrednosti, ki so med najstrožjimi v Evropi, dosegali, bodo morali investitorji na kurilne naprave name-ščati elektrofiltre, kar bo naložbe še dodatno podražilo.

Z lesno biomaso do toplote in tudi elektrike

Z oceno, da je vrednost naprav na lesno biomaso trenutno višja kot za klasične

naprave na fosilna goriva, pa le delno soglaša aplikativni inženir v podjetju Inea v Stegnah, Uroš Glavina. Pojasnjuje namreč, da je cena klasičnih naprav na lesno biomaso oziroma klasičnih kotlov na trda goriva (polen, premo-ga …), katerih izkoristek je nižji v primerjavi s sodobnejšimi napravami, povsem primerljiva z napravami na druga fosilna goriva.

na trg z lesnimi gorivi in proizvodnjo toplote in/ali elektrike iz lesne biomase pa bi morala po njenem opazneje vstopiti lesna podjetja in tudi lastniki gozdov, ki jim taka dejavnost lahko zagotovi nov vir prihodkov.

Pro

moci

ja

UČbeniK in oKoLJsKi PRiRoČniK

Varstvo okolja

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Recenzenti: dr. lučka kajfež Bogataj, dr. lucija jukić Soršak, Anica Zupan

Urednik: jože Volfand

avtorica: dr. Jana sterže

Založnik in izdajatelj:

odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah

in v podjetjih.

Učbenik za module okoljevarstveni in

naravovarstveni tehnik.Priročnik za ekošole ter

srednje, višje in visoke šole.

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celjee-pošta: [email protected]

tel.: 03/ 42 66 700

že V PRoDaJi!

Priročnik Varstvo okolja je po okolje-varstveni zakonodaji že drugi v zbirki

Zelena Slovenija.

V letu 2011 bodo izšli še trije: gospodarjenje z odpadnimi vodami,

okoljevarstvene tehnologije in materiali in okolje.

Vabimo k partnerstvu!

Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

foto

: ose

bni a

rhiv

foto

: ose

bni a

rhiv

Uro

š g

lavi

na

Dav

id Š

peh

Pro

moci

ja

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

39

Dražji od kotlov na fosilna goriva pa so upli-njevalni kotli na polena in kotli na pelete.

Vendar Uroš Glavina meni, da na odločanje uporabnikov v prihodnje ne bo vplivala le na-ložbena vrednost sistema, temveč v veliki meri zanesljiva in dolgoročna oskrba z gorivom ter cena goriv.

V Sloveniji trenutno uporabljamo lesno biomaso za proizvodnjo energije v dveh

sistemih. Osnovna razlika med njima je ta, da v manjših kotlih (klasičnih, uplinjevalnih in kotlih na pelete ...), ki služijo za ogrevanje enega ali več stanovanjskih blokov ali v kotlih večjih moči za pokrivanje potreb po toploti v obsežnejših sistemih daljinskega ogrevanja, po tolmačenju inženirja Uroša Glavine upora-bljajo lesno biomaso le za proizvodnjo toplote. Večji in novejši (SPTE) sistemi, ki delujejo na principu parne tehnologije (s parnimi motorji, parnimi turbinami, ORC), pa lahko pri izgore-vanju lesne biomase vzporedno proizvajajo dve vrsti energije, poleg toplotne tudi električno.

koliko sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso trenutno v Sloveniji že de-

luje ali so šele v izgradnji? Natančnega podatka nismo mogli pridobiti. Po spletnih informaci-jah sodeč jih je okoli petnajst. Znano pa je, da je v državi zgrajenih le pet SPTE večjih sistemov proizvodnje energije na lesno biomaso, ki so-časno proizvajajo tako toploto kot elektriko. Manjše in tudi večje kotle za SPTE naprave in sisteme za zgorevanje proizvajata v Sloveniji KIV Vransko in mariborski WV term, ostale sklope (parne turbine, parne motorje in ORC), ki so potrebni pri delovanju večjih sistemov SPTE in za sočasno proizvodnjo toplotne ter električne energije, pa za sedaj delajo le na tujem.

»od vsakega uporabnika posebej in od njegove ozaveščenosti je torej odvisno, ali se bo odločil za dražjo, a okolju bolj prijazno naložbo, ki pa je zaradi nižje cene energenta na dolgi rok ustreznejša. V našem podjetju opažamo, da se zanimanje uporabnikov za ogrevanje na lesno bioma-so počasi, a vztrajno povečuje,« ugotavlja tehnični direktor podjetja biomasa iz Luč, David Špeh.

David Špeh opozarja, da lahko odločitve v prid izgradnji kotlovnic in daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso zavre napovedana uredba o dovoljenih emisijah dimnih plinov iz kurilnih naprav, ki bo predvidoma sprejeta junija in napoveduje izjemno skrčenje dovoljenih izpustov.

»Vprašanje trdnih delcev je bilo (in morda še vedno je) aktualno in problematično pri delovanju nekaterih starejših naprav na lesno biomaso. Ustrezno zasnovani in izvedeni novi sistemi, ki ob uporabi ustre-znih filtrov dosegajo zakonsko dovoljene emisije, pa so ekološko sprejemljivi.

Zato je pri izvedbi projektov še kako po-membno že v sami zasnovi najti ustrezne rešitve skupaj s ponudniki opreme in upo-števati tudi reference posameznih proizva-jalcev pri izdelavi podobnih sistemov,« na vprašanje o tem, ali so naprave na lesno biomaso zaradi trdnih delcev res ekološko sporne, odgovarja Uroš glavina.

TRAJN

OSTN

I RAZVO

J IN

TR

AJN

OSTN

I RAZVO

J IN

TR

AJN

OSTN

I DRŽA

VNI

SVET

DRŽA

VNI

SVET

RAZVO

J IN

DRŽA

VNI

SVET

RAZVO

J IN

foto

: arh

iv D

ržav

nega

sve

taB

laž

Kav

čič

mar

ec m

arc

h 2

011

57

40

OKO

LJE

Največja kritika izvajalcev okoljske zakonodaje je, da pripravljavci zakonov pri svoji pripravi ne upoštevajo tistih, ki bodo zakonodajo izva-jali. Okoljska problematika je prenormirana, izvajalci pa nezadovoljni, ker niso vključeni v pripravo zakonov. Še poseben problem pa je, da manjka ustrezen sistem nadzora nad izvajanjem zakonodaje. Ali lahko Državni svet v tem primeru kako pomaga?

Podobno je nedavno tega ocenil župan ene od najuspešnejših občin na področju ravnanja z odpadki, da namreč pri pripravi nove zakono-daje s področja odpadkov ministrstvo ni upo-števalo že delujočih dobrih praks. Tako bodo morale občine, kjer določene rešitve dajejo dobre rezultate, vlagati sredstva v prilagodi-tve, ki pa niso nujno boljše. Na drugi strani niso določene »od zgoraj navzdol« zadeve, ki so čisto organizacijsko-tehnološkega značaja in se v polni meri vidijo najbolj jasno na naci-onalni ravni. Na lanskem velikem posvetu o prostoru, ki smo ga s predstavniki organizirane

strokovne civilne družbe pripravili v Državnem svetu, so strokovnjaki opozorili, da nam pri gospodarjenju s prostorom manjka pogled od splošnega, torej nacionalnega k podrobnostim.

Zakoni lahko postanejo koda našega obnaša-nja, ko jih poznamo in če se zakonodaja ne spre-minja vsak dan. Vendar problem ni rezerviran zgolj za področje okolja. Delno je to rezultat tega, da smo mlada država, ki si zakonodajo še vzpostavlja, nekaj zakonodaje doda tudi EU, vendar je na mestu vprašanje, če ne postaja-mo kot država prenormirani. Ničesar več ne znamo urediti, če ni zapisano v zakonu. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje šepa, in to v dveh ozirih. Slab je nadzor inšpekcijskih služb nad izvajanjem v praksi, pri podjetjih in � zičnih osebah. Drugo težavo pa vidim v tem, da nam je lažje sprejeti nov zakon, kot da bi resnično ugotovili, zakaj prejšnji ne deluje in če je morda problem v slabem izvajanju in ne v slabem za-konu. Verjetno tudi premalo časa posvetimo pripravi zakona in njegovi evalvaciji.

Majdi Kosi

Slovenija se ne more

pohvaliti s celovitim

pristopom pri iskanju nove

razvojne paradigme, ki bi v

središče postavila trajnost

in sonaravnost. Celo ko gre

za nekatere ključne okoljske

izzive, od odpadkov do vod,

kjer ni še nobene strategije,

ni medresornega sodelovanja.

Premiki so prepočasni.

Vendar pa so poskusi, da

bi na državni ravni s stroko

in civilno iniciativo začeli

odpirati vroče strani v

knjigi trajnostnega razvoja

države – državni svet se je

odločil za nekaj posvetov,

ki so morda nekaj več kot

le splošni pogled v okoljsko

zrcalo Slovenije. O tem je

odgovarjal na vprašanja

mag. Blaž Kavčič, predsednik

Državnega sveta RS.

Nova zakonodaja mora upoštevati dobro prakso

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRŽAVNI SVET

okoljski priročniki

in učbeniki



• okoljevarStvena zakonodaja (2010) avtorica: mag. Adrijana Viler kovačič

• varStvo okolja (2010) avtorica: dr. jana Sterže

• GoSpodarjenje z odpadnimi vodami (2011) avtorja: dr. Milenko Roš, dr. jože Panjan

• okoljevarStvene tehnoloGije (2011), avtor: dr. Darko Drev

• materiali in okolje (2011), avtorica: mag. Mojca knez

odlična zbirka za vse, ki se ukvarjajo z okoljem

v občinah, podjetjih in v izobraževalnih ustanovah.



tel.: 03/ 42 66 700

noVo!

Pro

moci

ja

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

41

Državni svet konkretno v zakonodajnem postopku opozarja na pomanjkljive rešitve, predstavi svoje mnenje, pripravi amandmaje na zakon, v končni fazi lahko izglasuje odlo-žilni veto. V primeru opozoril civilne družbe in drugih se nanje odzovemo in pozovemo vlado k odgovorom. Ravnokar smo vladi poslali vprašanje, kaj se dogaja na področju termične obdelave odpadkov, kjer so rezervirana kohe-zijska sredstva, pri nas doma pa se projekt ne premakne nikamor.

na kakšen način se državni svet vključuje v razpravo o trajnostnih vprašanjih v dialogu s civilno družbo in strokovno javnostjo?

Državni svet je mesto, kjer se srečujejo različni interesi, lokalni, socialni, gospodarski in drugi. Pri svojem rednem zakonodajnem postopku se s trajnostnimi vprašanji ne srečujemo veliko, saj zakonskih predlogov na to temo skoraj ni. V bližnji prihodnosti pričakujemo zakon o prila-gajanju podnebnim spremembam, njegov osnu-tek je bil v Državnem svetu že predstavljen.

V okviru sodelovanja s civilno sfero organi-ziramo posvete, kjer ima trajnostni razvoj pomembno mesto. Vzpostavili smo dialog z nevladnimi organizacijami in podjetji, ki v Državnem svetu in skupaj z nami odpirajo pomembna vprašanja za našo prihodnost, o razvoju slovenske energetike in varčevanju z energijo, o mejah rasti razvoja, o pomenu lesa, o participaciji javnosti pri reševanju okoljskih in prostorskih problemov … V prihodnjih dveh letih pa želimo izpostaviti nekaj ključnih vprašanj in o tem pripraviti konference, ki bi se nadgrajevale. K sodelovanju bomo povabili različne organizacije. Ena od prioritet bo tudi trajnostni razvoj.

lani je državni svet na treh posvetih odprl problematiko trajnostnega razvoja. kaj je sledilo posvetom, koga ste animirali? državni svet je sestavljen tako, da bi lahko spodbudil v konkretnih okoljih drugačno razmišljanje o nujnosti uvajanja načel trajnostnega razvoja v konkretno življenje gospodarskih družb in drugih kreatorjev razvoja. ali je državni svet lahko zgolj v funkciji analitika oziroma detek-torja problematike trajnostnega razvoja ali lahko stori kaj več?

Čisto tehnično gledano so rezultati posvetov zabeleženi v obliki magnetogramov in zbor-nikov, ki so dostopni na spletu Državnega

sveta, pošiljamo pa jih tudi v različne javne ustanove. Zaključki posvetov so sprejeti na sejah Državnega sveta, čemur po potrebi sledijo tudi vprašanja svetnikov vladi ali zakonodajni predlogi. Ravno sedaj se ukvarjamo z zaključki posveta, ki smo ga pripravili skupaj z društvom Ekologi brez meja, o lanskoletni vseslovenski čistilni akciji. Iščemo možnosti, kje lahko Državni svet priskoči na pomoč društvu pri iskanju zakonodajnih in drugih poti za uredi-tev področja črnih odlagališč.

Pravilno postavljena diagnoza je odločilna za pravilno ukrepanje, zato Državni svet z veseljem postavlja vprašanja s področja traj-nostnega razvoja, čeprav odgovorov ni mogoče vedno najti. Tisto nekaj več je odpiranje tem na področju trajnosti tam, kjer jih na prvi pogled ne vidimo. Nekatere teme, ki se pojavljajo v Državnem svetu, se kasneje pri udejanjanju rešitev izpeljejo bolje, druge zastanejo.

Posvet Gozd in les – razvojna priložnost Slovenije je bil odmeven in eden od kamenčkov pri spreminjanju odnosa do lesa in lesne indu-strije ter pomena uporabe lesa kot prispevka k trajnostnemu razvoju. Pri pripravi posveta smo začeli sodelovati s Slovensko gozdno--lesno tehnološko platformo in z Združenjem lesarjev Slovenije. Kot veste, so bila v okviru Ministrstva za gospodarstvo letos prvič raz-pisana sredstva za vzpostavljanje tehnoloških grozdov na področju lesne industrije. Les je dobil posebno mesto tudi v zakonodaji, ki jo pripravlja Služba vlade RS za podnebne spre-membe. Tudi mediji so to končno prepoznali kot temo. V delu tega procesu je tudi naše delo.

kaj še namerava storiti državni svet na podro-čju okolja in trajnostnega razvoja, katere teme želi uvrstiti na seje državnega sveta?

V kratkem pripravljamo posvet na temo Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraže-vanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji. V letošnjem letu bomo kar na dveh posvetih govorili o vodi z zelo različnih vidikov. To je gotovo tema, ki ji bomo v prihodnje posvetili več pozornosti. Tradicionalno bomo imeli po-svet o obnovljivi in učinkoviti rabi energije za Slovenijo do leta 2030.

Drugo težavo pa vidim v tem, da nam je lažje sprejeti nov zakon, kot da bi resnično ugotovili, zakaj prejšnji ne deluje in če je morda problem v slabem izvajanju in ne v slabem zakonu.

Ravnokar smo vladi poslali vprašanje, kaj se dogaja na področju termične obdelave odpadkov, kjer so rezervirana kohezijska sredstva, pri nas doma pa se projekt ne premakne nikamor.


Din

os

foto

: Shu

tter

stoc

k

mar

ec m

arc

h 2

011

57

42

oko

lje Slovenija veliko izgublja zaradi

neprimernega odlaganja odpadkov

Dinos

na katerih področjih zbiranja odpadkov in surovin želi dinos doseči večje premike, še posebej glede na lanske rezultate? pri katerih vrstah odpadkov so v Sloveniji in pri dinosu še rezerve, pri čemer ima dinos zagotovo po-membno konkurenčno prednost zaradi razšir-jenosti poslovne mreže po celotni Sloveniji?

Podjetje Dinos, d. d., se z več kot 60-letno tra-dicijo ukvarja z zbiranjem in predelavo tako kovinskih kot nekovinskih ostankov in odpad-kov ter s procesi zbiranja, prevoza in predelave pripravlja sekundarne surovine. Skladno z našo strategijo prehajamo v naslednjih letih vedno bolj usmerjeno v predelavo nekovinskih odpad-kov. Pri teh želimo z dodatno predelavo povečati dodano vrednost na materialih. Rezerve so še na več področjih pri zbiranju odpadkov. Mnenja smo, da ozka specializacija pomeni boljše – ka-kovostnejše storitve za naše stranke. Seveda pa poslovna mreža Dinosovih skladišč po vsej Sloveniji, ki so že v večini okoljsko ustrezna za to dejavnost, dokazuje, da smo pomemben igralec na področju zbiranja in predelave odpadkov.

kot zbiralec odpadkov dinos v poslovanju zagotovo čuti nihanja cen? letos je cenovna politika pri surovinah zelo nepredvidljiva.

Vpliv cen na svetovnih trgih surovin ima po-membno vlogo pri poslovanju Dinosa, saj smo odvisni zgolj od cen, ki jih uspemo izpogajati za naše polproizvode. V tem letu smo ponovno

priča turbulentnemu nihanju cen, kar zahteva ozko usmerjeno politiko vodenja nabave in prodaje. Potrebno je poudariti, da trg nikakor ni več stabilen in da je težko pričakovati njego-vo stabilizacijo v naslednjih letih. Trenutno je ponoven trend drastičnih padcev cen. Zaradi naše politike aktivnega spremljanja zalog po-skušamo ublažiti ta gibanja in zmanjšati zaloge. Maksimalno poskušamo biti dolgoročno vezani na naše kupce.

dinos je registriral družbo ekodin, ni je pa oživil v nasprotju, na primer, z družbo Gorenje Surovina, kjer gre prav tako za vertikalno po-vezavo sheme. razmišljate letos drugače?

Področje zbiranja in predelave odpadne emba-laže je Dinosovo strateško področje. Prav zaradi nejasnosti pred leti o sistemu shem za odpadno embalažo v Sloveniji je tudi Dinos ustanovil podjetje Ekodin, ki pa ga zaradi strateškega sodelovanja z ostalimi shemami ni aktiviral. Aktiviranje Ekodina je odvisno od strateških usmeritev ostalih shem za odpadno embalažo in interesov Dinosa. V primeru dolgoročnega jasnega sodelovanja z ostalimi in letnega pove-čanja zbiranja odpadne embalaže s strani Dinosa ne vidim potrebe po aktiviranju še ene družbe. Je pa res, da zgolj vsakoletno povečanje količin pomeni možnost optimizacije in racionalizacije. Temu moramo podrediti vse naše usmeritve. V Sloveniji bo potrebno še veliko narediti na področju zbiranja odpadne embalaže. Če tukaj

Po odhodu ivana Tkalca,

dolgoletnega predsednika

uprave Dinosa, je prevzela

vodstvo nova, mlajša ekipa.

V upravi so poleg Damijana

Zorka, predsednika uprave, še

Damijan Tkalec kot namestnik

uprave in dva člana uprave,

Kristijan mlinar in Rafael barth,

nemški solastnik. Za dosedanji

razvoj Dinosa je značilno, da

se ni omejil samo na zbiranje

odpadkov, pri čemer mu daje

njegova razvejena mreža v

sloveniji določeno konkurenčno

prednost, pač pa se je odločil

tudi za finančno zahtevne

naložbe v predelavo kovinskih

in nekovinskih odpadkov.

Ustanovil je celo shemo ekodin,

a jo je kmalu zamrznil. ali

novosti na trgu zbiranja in

predelave odpadkov zahtevajo

premislek v poslovni strategiji

Dinosa? Tudi glede sheme?

odgovarjal je mag. Kristijan

mlinar, član uprave Dinosa.

Jože Volfand

foto

: Rok

Trž

an

mag

. Krist

ijan

mlin

ar

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

43

Dinos ne bo imel možnosti strateškega razvoja, se bomo primorani organizirati drugače.

toda nove usmeritve pri ravnanju z odpadki zahtevajo predvsem predelavo oziroma reci-klažo. kaj to pomeni za dinos? kako je sploh z zmogljivostmi za predelavo in reciklažo odpadkov v Sloveniji? kaj se splača in kaj ne?

Podjetje Dinos je zaključilo ciklus predelav do zadnje faze na področju kovin. V tem letu bo podjetje naredilo še premik na predelavi barvnih kovin, v prihodnjem letu pa se začnejo aktivnosti še na nekovinskem področju (pred-vsem plastika in papir). Kar se tiče zmogljivosti podjetja Dinos glede zbiranja in predelave, ni količinskih omejitev, saj imamo kapacitete iz-koriščene v povprečju 60 odstotkov. V Sloveniji

je končnih predelav malo predvsem zaradi majhnosti trga in ekonomije obsega. Po mojem mnenju smo premajhen trg, da bi se odločali za velike predelave, predvsem v tem obdobju, ko ni nekih resnih usmeritev na področju zbiranja in doseganja ekonomije obsega v naši branži. Obdobje pred dvema letoma nas je resno izuči-lo, kaj pomeni investiranje v tej panogi in kako hitro lahko padeš v resne težave.

koliko surovin izgubi Slovenija, ker ne zna zbrati sekundarnih surovin ali pa jih izvozi? kaj bi bilo treba spremeniti?

Slovenija izgublja predvsem s tem, ker se veliko koristnih odpadkov, največ iz gospodinjstev, odloži neprimerno. Predvsem je tu problem radikalna politika nadzora ločevanja in še ne dovolj razvito zbiranje – predvsem odpadne embalaže. Zgolj zaradi izvoza nimam neka-kšnih zadržkov, saj je resnično malo predelav v Sloveniji, poleg tega pa smo omejeni tudi na prodajo težje reciklabilnih odpadkov, ki potre-bujejo zahtevnejše oblike recikliranja.

Da bi povečali količine zbranih koristnih od-padkov, bi morali vsi akterji gledati malo širše in ne razmišljati, da bi vsak počel vse. Vse to se kaže v zaostajanju na tem področju pred osta-limi v evropskem prostoru. Prav tako bi bilo potrebno zakone podpreti s prakso in vpeljati večji nadzor nad ločevanjem odpadkov.

dinos je med močnejšimi partnerji Slopaka. kako ste uredili poslovanje v shemi in ali imajo

sheme na domačem trgu po lanskih zelo raz-ličnih mnenjih zdaj enakopraven status?

Podjetje Dinos je že od vsega začetka aktiven član shem za odpadno embalažo, saj je pri tem tudi z vključitvijo svojih strank bistveno pripo-mogel k postavitvi sistema. V shemah imamo jasno začrtan način poslovanja. Različni in-teresi shem in različno tolmačenje zakonskih uredb kažejo trenutno stanje na trgu. Žal sem mnenja, da se vse bolj gleda na ožje doseganje kratkoročnih ciljev kot na ciljno strateško usmerjenost v povečevanje zbiranja odpa-dne embalaže in povečevanja ozaveščenosti prebivalstva.

kako dinos ocenjuje nove usmeritve pri rav-nanju s komunalnimi odpadki in kaj bo morala Slovenija storiti, da bo dosegla opredeljene okoljske cilje pri ločenem zbiranju odpadkov?

Nove zakonodajne podlage so dobre, seveda, če bo pri njih šlo za izvrševanje določil iz uredb.

Pogrešam samo jasno ločitev javne gospodar-ske službe negospodarskega sektorja, ki opra-vlja nepridobitno dejavnost, od gospodarskega sektorja, ki opravlja pridobitno dejavnost. V praksi se to vedno manj spoštuje, zato sem mnenja, da bi se Urad za varstvo konkurence moral lotiti tudi preverbe tega področja. Da bo Slovenija dosegla opredeljene okoljske cilje, bo morala vse akterje posesti za isto mizo in izlu-ščiti usmeritve, ki bodo v dobri meri zadovoljile vse interese, predvsem pa naravovarstvene.

Podjetje Dinos je zaključilo ciklus predelav do zadnje faze na področju kovin. V tem letu bo podjetje naredilo še premik na predelavi barvnih kovin, v prihodnjem letu pa se začnejo aktivnosti še na nekovinskem področju (predvsem plastika in papir).

žal sem mnenja, da se vse bolj gleda na ožje doseganje kratkoročnih ciljev kot na ciljno strateško usmerjenost v povečevanje zbiranja odpadne embalaže in povečevanja ozaveščenosti prebivalstva.

ekološka inteligenca: kako lahko zavedanje o skritih učinkih naših nakupov vse spremeni.

Avtor: GOLEMAN, Daniel

Prevod: Niki Neubauer

Izdal: Mladinska knjiga, zbirka Ogledalo, 2011. 228 str.

Na police slovenskih knjigarn je prispela nova knjiga Davida Golemana, napisana v letu 2009 in izdana istega leta pri založbi Crown Business. Pod naslovom Ekološka in-teligenca najdemo avtorjeva razmišljanja o moči potrošnikove denarnice – kaj naj (eko-loško osveščen) potrošnik kupuje in čemu se naj izogiba. Avtor razvije koncept radi-kalne transparentnosti – skupek do sedaj potrošniku najpogosteje skritih informacij o izdelkih na enem mestu – in poziva k raz-vijanju t. i. (skupinske) ekološke inteligence. Razkrivanje skritih vplivov izdelkov, celo-tnega življenjskega cikla proizvodov široke potrošnje, odstiranje okoljskih in socialnih procesov v ozadju, na katere povprečen po-trošnik ne pomisli in jih pogosto ne pozna, predstavlja koristno čtivo za potrošnike na eni strani, a tudi za razvijalce produktov in tržnike na drugi strani. dm

eaarth: making a Life on a Tough new Planet

Avtor: Bill McKibben

Izdal: Times Books, prva izdaja, 2010. 272 strani.

Jezik: angleščina.

Na seznamih najbolj pogosto priporoča-nih okoljskih knjig najdemo knjigo izpod peresa Billa McKibbena. Najnovejša izmed avtorjevih okoljevarstvenih knjig ne opo-zarja na okoljske probleme naših zanamcev, ampak pregledno opisuje že vidne učinke klimatskih sprememb in globalnega segre-vanja – opozarja na to, da življenje na tem planetu, ki se spreminja sedaj, ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Kako se je stanje na Zemlji evidentirano že spremenilo, avtor, poleg povzetih izsledkov raziskav, prepro-sto ponazori že v uvodnem razmišljanju, da planeta ni moč več imenovati Earth, saj zaradi svojih sprememb, ki jih je povzroči-lo človeštvo, potrebuje novo ime (Eaarth). Knjiga je ena izmed redkih, ki sistematično opozarja na dejstvo, da ta nepovratni proces zahteva novo logiko našega delovanja in prilagojeno infrastrukturo s predlogi, kako se prilagoditi novonastalim razmeram tudi v vsakdanjem življenju. dm

Nove knjige o okolju

So

naravn

o

km

eto

vanje

foto

: Shu

tter

stoc

k

mar

ec m

arc

h 2

011

57

44

oko

lje Okoljevarstvene zahteve

ostrejše, izboljšave skromne

sonaRaVno KmeToVanJe

kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v zadnjih letih k skupni

ustvarjeni dodani vrednosti prispeva okoli 2,5 odstotka, k skupni zaposlenosti pa nekaj manj kot 9 odstotkov. Oba deleža se zmanjšujeta, velik razkorak med njima pa kaže na še vedno prisoten problem nizke produktivnosti dela v kmetijstvu.

Proizvodi živalskega porekla – veliko breme za okolje

Podatek, da imamo v Sloveniji na prebival-ca 880 m2 obdelovalnih površin (kar nas

uvršča na rep evropske lestvice), za preživetje pa naj bi po grobih ocenah potrebovali vsaj 2000 m2, kliče po racionalnem in trajnostno usmerjenem kmetijstvu in njegovem razvoju v prostoru. Dodajmo še podatek, da gozdovi pokrivajo okrog 60 odstotkov površine naše države (z evidentiranim trendom nadaljnjega zaraščanja), kar nas uvršča na drugo mesto v

Evropi, kmetijske površine pa pokrivajo pri-bližno četrtino celotne površine Slovenije s trendom nadaljnjega zmanjševanja.

V letu 2009 smo tako po podatkih SURS (2011) razpolagali s 468.496 ha kmetij-

skih zemljišč v uporabi, od katerih se jih več kot 75 odstotkov nahaja v območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. V teh območjih se srečujemo z izrazito reliefno razgibanostjo, neugodnimi klimatskimi in pedološkimi raz-

merami, značilna je neugodna (razpršena) posestna struktura ter pogosta oddaljenost oziroma težja dostopnost. Zaradi prevladujoče-ga travinja so kmetije v teh območjih večinoma usmerjene v živinorejo, iz tega pa izhaja tudi trenutna slika strukture slovenskih kmetijskih

oskrba z električno energijo,

plinom in vodo, prevozne

storitve in kmetijstvo so

definirani kot tisti gospodarski

sektorji, ki poleg sektorja

gospodinjstev povzročajo

velike pritiske na okolje. Ti

sektorji povzročajo približno 50

odstotkov emisij toplogrednih

plinov. V poročilu eea (2007)

je poleg tega moč zaslediti

lestvico skupin izdelkov z

največjimi vplivi na okolje, kjer

proizvodi živalskega proizvoda

ter poljščine zavzemajo

nezavidljivo prvo in drugo

mesto.

Dr. Darja Majkovič

Rast sonaravnega kmetovanja (ekološka in integrirana pridelava) se je namreč močno upočasnila, zato postaja doseganje strateških ciljev na tem področju zelo vprašljivo.

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

45

zemljišč glede na uporabo (57 odstotkov traj-nih travnikov in pašnikov, 37 odstotkov njiv in vrtov, dobrih 5 odstotkov trajnih nasadov v letu 2009) ter samooskrbe v Sloveniji. Slednja je pri rastlinskih proizvodih še posebej kritična (sadje, žita in zelenjava – okrog 40 odstotkov), medtem ko pri mesnih proizvodih ta stopnja dosega znatno višje vrednosti, ponekod tudi presežke, npr. perutninarstvo, govedoreja, prireja mleka v letu 2008 (Kovač in Majkovič, 2009). Ravno proizvodi živalskega porekla pa so tisti, ki pomenijo veliko obremenitev okolja.

V ravninskih predelih Slovenije, ki so gosto naseljena in prostorsko omejena, hkrati pa

se tam nahajajo praviloma najboljša kmetijska zemljišča, smo priča naraščajočemu pritisku urbanizacije in nekmetijskih gospodarskih dejavnosti na kmetijska zemljišča. Tako smo po obsegu njiv in vrtov na repu evropskih držav (Slovenija ima namreč samo še 8,8 odstotkov njiv in 25,9 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi glede na vse ozemlje; v EU je teh povr-šin 25,9 oziroma 43,7 odstotkov). Tudi podatki o predlogih občin za spremembo namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč nedvomno kažejo na odnos do varstva kmetijskih zemljišč v občinah (v letu 1995 zajeta površina 140,9 ha, v letu 2009 3777,1 ha). Večina posegov ni namenjena dejavnostim, ki bi prispevale h gospodarskemu razvoju občin, ampak gre pre-težno za individualno, v prostoru razpršeno stanovanjsko gradnjo (KIS, 2009).

Rast sonaravnega kmetovanja upočasnjena

UMAR (2010) v Poročilu o razvoju vre-dnoti stopnjo obremenjevanja okolja s

kmetovanjem s porabo gnojil in pesticidov, povprečnimi pridelki poljščin, intenzivnostjo živinoreje in deležem sonaravne pridelave. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo v letu 2008 sicer zaznati izboljšanje pri rabi mineralnih

gnojil, na področju sonaravnega kmetovanja pa ni bilo bistvenega napredka. Rast sonaravnega kmetovanja (ekološka in integrirana pridelava) se je namreč močno upočasnila, zato postaja doseganje strateških ciljev na tem področju zelo vprašljivo. Izboljševanje pa je predvsem posledica vključevanja politike varstva okolja v kmetijsko politiko, saj morajo pridelovalci za svojo upravičenost do finančnih podpor upo-števati široko paleto predpisanih standardov. Pogoj za uveljavljanje vseh pravic do neposre-dnih plačil namreč ostaja spoštovanje pravil in zahtev navzkrižne skladnosti, ki se nanašajo na področje zdravja živali in rastlin, ohranjanja virov pitne vode ter ohranjanje rastlinskih in živalskih habitatov. V tem okviru je z letom 2010 začela veljati nova uredba o dobrih kme-tijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, ki med drugim zaostruje zahteve pri varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati, prenovljen pa je tudi sistem sankcioniranja (KIS, 2009). Obremenjenost okolja z živinorejo se ocenjuje kot relativno veliko, saj ima ta dejavnost v strukturi kmetijstva razmeroma velik delež, vendar se dolgoročno znižuje (UMAR, 2010).

Med kazalci okolja v Sloveniji MOP s področja kmetijstva spremlja sledeče (MOP, 2010):

bilanco dušika, biotsko raznovrstnost – doma-če živali ter kmetijske rastline, intenzivnost kmetijstva, izobrazbeno raven na kmetijskih gospodarstvih, izpuste amoniaka v kmetijstvu, izpuste metana in didušikovega oksida, kako-vost tal, kmetijska območja visoke naravne vre-dnosti, namakanje kmetijskih zemljišč, načine gospodarjenja na kmetijah, nitrate v podzemni vodi in kmetijstvu, porabo energije, mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi, površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem, specializaci-jo in diverzifikacijo kmetijstva, spremembe rabe zemljišč, sredstva za varstvo rastlin in njihove razgradne produkte v podzemni vodi ter varo-vana območja narave. Evropska komisija je obli-kovala nabor osemindvajsetih agro-okoljskih indikatorjev za spremljanje vplivov kmetijstva na okolje. Velik del teh indikatorjev izraža svoj relativni pomen s kombinacijo različnih podat-kovnih baz KZU (kmetijska zemljišča v uporabi).

Zakonov za okoljski nadzor podeželja ni malo

kako pa je z nadzorom? V letu 2009 je delo na terenu opravljalo 34 kmetijskih

inšpektorjev. Njihovo delovanje določa nasle-dnja zakonodaja s spremljajočimi podzakon-skimi predpisi: Zakon o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o živinoreji, Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin, Zakon o fitofarmacevtskih sred-stvih, Zakon o mineralnih gnojilih, Zakon o

evropska komisija je oblikovala nabor osemindvajsetih agro-okoljskih indikatorjev za spremljanje vplivov kmetijstva na okolje. Velik del teh indikatorjev izraža svoj relativni pomen s kombinacijo različnih podatkovnih baz KZU (kmetijska zemljišča v uporabi).

V spremenjeni evropski uredbi za razvoj podeželja (Uredba sveta (es) št. 1698/2005) je opredeljenih pet novih izzivov za evropsko kmetijstvo, in sicer podnebne spremembe, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, gospodarjenje z vodami, prestrukturiranje sektorja mleka in inovacije.

V sLoVeniJi Le 3 oDsToTKi eKoLoŠKih KmeTiJekološko kmetijstvo je v slovenskem prostoru novost, ki jo uvajamo v prakso v zadnjem desetletju. Za slovensko kmetijstvo ima številne primerjalne prednosti, ki bi lahko omogočile dvig konkurenčnosti slovenskega kmetijstva s povečanjem obsega lokalno pridelane hrane najvišje kakovosti ob hkratnem upoštevanju zahtev po trajnostnem razvoju, saj je ekološki pridelovalni sistem glede na ta vidik na prvem mestu in ima v povprečju za 40-60 odstotkov manjše izpuste toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalno pridelavo, ne onesnažuje tal, voda in zraka, pridelki ne vsebujejo ostankov pesticidov ipd. V sloveniji so bili že leta 2004 postavljeni cilji za dolgoročni razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2015.

Zaradi specifičnih ovir – predvsem nizke izobrazbene strukture kmečkega prebivalstva in počasnega prenosa novosti v prakso ter pomanjkanja za to področje usposobljenih svetovalnih služb – pa je doseganje v aneK-u (akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva) zapisanih ciljev (15 odstotkov ekoloških kmetij v sloveniji do 2015 – sedaj jih je le slabe 3 odstotke, 20 odstotke kmetijskih obdelovalnih površin – sedaj jih je 6 odstotkov) ogroženo. Za uspešen razvoj in dosego ciljev je tako potrebno poiskati nove poti in prijeme, ki bi v okviru vseživljenjskega izobraževanja ljudi na podeželju pripomoglo k doseganju zastavljenih ciljev. V okviru mednarodnega projekta ChanneL (6. oP) smo namreč v sloveniji ugotovili, da je prenos znanja ena temeljnih ovir za uspešen razvoj ekološkega kmetijstva, še zlasti v luči holističnega pristopa. Zavedanje potrošnikov o pomenu kakovosti hrane tudi s pridelovalnega vidika in nova okoljska spoznanja (poraba energije za 1 kg pridelka, emisije toplogrednih plinov …) so prav tako v prid razvoju ekološkega kmetijstva.

mar

ec m

arc

h 2

011

57

46

oko

lje

ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, Zakon o varstvu novih sort rastlin, Zakon o varstvu okolja ter Zakon o vodah. Po po-datkih KIS (2009) je bil dan poudarek tudi spremljanju, ugotavljanju in preprečevanju negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje. V ta sklop spada nadzor nad kme-tijskimi zemljišči v smislu preprečevanja zaraščanja, onesnaževanja in nelegalnega odlaganja ter zagotavljanja trajne rodovi-tnosti kmetijskega zemljišča ter nadzora nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki je po-vezan z ostanki embalaže, vplivom na okolje, varovanjem podtalnice in tal, negativnimi vplivi prekomernega gnojenja in omejitvami na vodovarstvenih območjih.

Cene hrane rastejo v nebo. Po rekordnem porastu cen v letu 2008 je bil ta prag ne-

davno ponovno presežen (npr. porast cen pri ječmenu, koruzi, pšenici tudi 100 odstotkov in več), kar se pripisuje predvsem tržnim nihanjem, recesiji in naravnim katastrofam. Slednje denimo, v obliki nedavnih poplav v Avstraliji, suše v Aziji, požarov v Rusiji, pa so verjetno tudi posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. Tudi odločitve o gojenju žit za (ekološko sprejemljivejša) go-riva pomembno doprinesejo k nezaželenemu

trendu rasti cen hrane in surovin. Okolje torej v veliki meri kroji usodo tudi in predvsem pri-marni pridelavi kmetijskih surovin in posle-dično tudi predelovalni industriji, seveda pa velja tudi proces v obratni smeri. Kmetijstvo kot sicer ena izmed strateško izjemno po-membnih panog deluje obremenjujoče na okolje, globalno tako zaradi energijske inten-zivnosti kakor tudi prostorske razširjenosti.

SuStainable Farming

Environmental Demands

are Stricter, Improvements

are ModestThe supply of electricity, gas and water, transport services and farming are defined as those economic sectors that cause sub-stantial environmental pressures together

with the households sector. These sectors cause approximately 50 percent of green-house gas emissions. The EEA report (2007) further identifies a list of product groups that are of most concern with respect to environmental pressures, where products of animal origin and field crops hold the un-enviable first and second places.

The Slow Growth of Sustainable FarmingIn its 2010 Development Report, the UMAR (Institute of Macroeconomic Analysis and Development of the Republic of Slovenia) meas-ures the impact of agriculture on the environment by the use of fertilisers and pesticides, the average yield of crops, the intensity of livestock breeding and the share of sustainable farming. It is interest-ing that improvement was recorded in 2008 in the use of mineral fertilisers, though no significant improvement was observed in the area of sustain-able farming. The growth of sustainable farming slowed (organic and integrated production), so the achievement of strategic goals in this area is becoming ever more questionable. The improve-ment has largely been the result of integrating environmental-protection measures into agricul-tural policy, as producers must meet a wide range of prescribed standards to be eligible for subsidies.


Promocija

Promocija

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

47

Čiščenje odpadnih voda

Skrbi podatek, pravi prof. dr. Aleksandra Lobnik kot recenzentka knjige Čiščenje odpadnih voda, avtorja sta Milenko Roš in Gregor Drago

Zupančič, da je zaradi naglega zmanjševanja količine vodnih virov kako-vost 20 % površinskih voda resno ogroženih, 60 % virov podtalne vode prekomerno izkoriščenih in zato se voda v 21. stoletju pojmuje kot »belo zlato«. Avtorja pa v uvodu razložita, da je za področje čiščenja odpadnih vod in obdelave blata, ki nastaja na čistilnih napravah, malo slovenske literature. To najbolje vedo vodje, upravljavci ter operaterji na komunalnih, skupnih in industrijskih čistilnih napravah in kolegi, ki se ukvarjajo s čiščenjem odpadne vode. Vendar pa je vrednost strokovne knjige Čiščenje odpadnih voda, četudi ali prav zato, ker je izrazito specializirano, znan-stveno monografska, v njeni informativnosti in uporabnosti. Kdor se

ukvarja s čiščenjem odpadnih voda, mimo te knjige ne more. Tisti, ki se ukvarja s čistilnimi napra-vami in okoljem, pa jo mora poznati. Že zaradi holističnega pristopa. S pregledom, kdaj se je začela oblast z normami spravljati nad nemar-nost ljudi. Na primer. Leta 1372 je Edvard III. v Angliji izdal razglas, da metanje odpadkov, gnoja, izcedkov in ostalih škodljivih snovi v Temzo ni več dovoljeno. Še več. Kmalu so celo sprejeli par-lamentarni zakon o preprečevanju odmetavanja izcedkov in odpadkov v jarke, reke in vodo.

Avtorja želita prikazati razvoj čiščenja odpa-dnih voda, lastnosti odpadnih vod, merjenje

pretoka in vzorčenja odpadnih vod, najpomemb-nejše postopke čiščenja odpadnih vod, obdelavo blata, ki nastaja pri bio-loškem čiščenju ter dezinfekcijo vode po čiščenju. V ospredju pa so seveda različne vrste čiščenja odpadnih vod. Sistem je poznan. Od predčiščenja in primarnega čiščenja do sekundarnega oziroma biološkega čiščenja s pritrjeno in razpršeno biomaso, potem pa še terciarni postopki čiščenja (odstranjevanje dušikovih in fosforjevih skupin) ...

Standardi za varstvo okolja so skorajda vsako leto zahtevnejši, ne vsako desetletje. To se je pokazalo tudi pri razvoju čiščenja odpadnih

voda. Upravljavci čistilnih naprav v Sloveniji so že nekaj let v zadregi, kaj narediti z blatom. Po Direktivi o odpadkih ga na deponijah ni več mogoče odlagati, termična obdelava za zdaj poteka samo v Celju, kme-tijski predpisi pa se glede odlaganja prav tako ožijo. Medtem ko nekateri sistemi čiščenja odpadnih voda postajajo vse manj uporabni, avtorja zelo povzdigneta uporabo membran oziroma vpeljavo membranskih sistemov. Po njunem je najbolj zanimiva uporaba sistema membranskih bioloških reaktorjev (MBR).

Dve poglavji v knjigi Čiščenje odpadnih voda sta zelo sveži: Napredni postopki čiščenja (globinska filtracija, membranska filtracija, odsorp-

cija, izganjanje plinov, ionska izmenjava, napredni oksidacijski procesi) in Obdelava blata iz bioloških čistilnih naprav.

Znanstveno monografijo Čiščenje odpadnih voda je izdala Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, strani je 330. jv

KnJige o oKoLJU

sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline

Najpomembnejši znanstveni prispevek strokovne, znanstvene mono-grafije Sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline,

knjiga je izšla v zbirki Ekotehnologije in trajnostni razvoj, izdajatelj je Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, je inovativna prilagoditev metod sonaravnega vrednotenja pokrajine na primeru degradiranega območja. Takšno je mnenje recenzentke. Avtorica dr. Natalija Špeh, sicer dekanica Visoke šole za varstvo okolja, v knjigi obravnava območje nad zalogami lignita v zahodnem delu Šaleške doline. Gre za tako imenovano Jamo Šoštanj, ki je po zalogah premoga še zanimiva, a zaenkrat nedotaknjena. Bi pa to območje ne ostalo nedotaknjeno, če bi pred poldrugim desetletjem realizirali investicijski program Jame Šoštanj. Če bi se takrat odloči-li za eksploatacijo lignita, bi tega podeželja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ne bilo več, prav tako ne dela mestnega naselja Šoštanj, ne naselij Topolšice in Florjana in še marsičesa ne. Intenzivno odkopavanje premoga, hlastanje po energiji, degradiranje jezer, uvoz rudarjev iz delov nekdanje Jugoslavije in raznovrstne posledice, ki jih je kot razvojno, ne le okoljsko degradacijo čutila Šaleška dolina, bi se še kopičile, če se ne bi prebudila zelena vest. Tako se najhujše ni zgodilo, poznejši posegi v prostor oziroma geografsko okolje pa so bili bolj premišljeni. Stroka je metodološko predlagala drugačne, to je trajnostne in sonaravne mo-žnosti regionalnega razvoja. Knjiga Sonaravno vrednotenje pokrajine je nekakšna geneza premislekov, kako holistično dedektirati del prostora in utemeljiti, kateri ekonomski, pokrajinski in socialni vidiki morajo usmerjati manjše ali večje posege v prostor. Prostor, ki mu lahko zaradi posegov grozi večplastna degradacija.

Avtorica predstavlja sonaravni model za vrednotenje naravnega kapi-tala. Pri tem navaja, da so bili za potrebe sonaravnega vrednotenja

izdelani metaforično poimenovani računalniški programi in znan-stveno-raziskovalne tehnike in metode, kot so sonaravni barometer, sonaravni kompas, sonaravna armaturna plošča in okoljski odtis. Pri metodoloških podlagah za sonaravno vrednotenje pa so pri raziskavi upoštevali holistični pristop, to je ekonomski metodološki pristop, pokrajinskoekološki (okoljski) in sociogeografski metodološki pristop.

V vsebinskih sklepih pa so se na podlagi raziskave potrdile hipoteze o specifičnosti pokrajine nad zahodnim delom velenjske premogovne

kadunje in možnosti potencialnega degradacijskega procesa, ki bi ga povzročil poseg v prostor. Z eno besedo – dragocena knjiga. jv

Novi pristopi za trajnostni razvoj

CER

O P

uCO

nCi

– i

i. f

aza

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

ec m

arc

h 2

011

57

48

oko

lje Po nepotrebnem

so izgubili eno leto

CeRo PUConCi – ii. FaZa

pomurski cero bo za ii. fazo gradnje prejel iz evropskega kohezijskega sklada 13,4 milijonov evrov. odločba je izdana. vrednost naložbe je 23 milijonov evrov. kdo bo prispeval preostali del sredstev in kako bo potekala gradnja?

Regionalni center za ravnanje z odpadki Pomurje (CERO Puconci) je celovit projekt. Predstavlja rešitev problematike predelave in ustreznega odlaganja odpadkov na območju vseh 27 občin Pomurske regije. Projekt je zasnovan na lokaciji obstoječega odlagali-šča Puconci in poteka v dveh fazah. Občina Puconci je investitor, ostale občine pa sofi-nancerke. Občine sodelujejo pri projektu na osnovi medobčinske pogodbe, ki je bila pod-pisana leta 2002 s strani 20 občin. Pozneje, leta 2009, so se v projekt vključile še občine z območja UE Lendava. Vrednost I. faze CERO Puconci je znašala 14,1 mio evrov. Predvideni finančni viri v Odločbi o dodelitvi sredstev za projekt Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje – II. faza, ki je bila izdana konec lan-skega decembra, so: sofinanciranje občin 7,3 mio EUR, sofinanciranje kohezijskega sklada 13,5 mio EUR ter sofinanciranje države 2,4 mio EUR.

projekt je zahteven. kdo bo vodil inženiring naložbe in na katere elemente boste posebej pozorni glede na to, da je zlasti občutljivo vprašanje najboljših tehnologij?

Projektno dokumentacijo, poročilo o vpli-vih na okolje ter vlogo za potrditev pomoči Kohezijskega sklada za II. fazo CERO Puconci je izdelalo podjetje IEI – Inštitut za ekološki inže-niring, d. o. o., iz Maribora, investicijsko doku-mentacijo pa podjetje RC Celje Inženiringi, d. o. o., iz Celja. Razpisno dokumentacijo za gradnje po odprtem postopku (FIDIC rumena knjiga) sta izdelali podjetji IEI – Inštitut za ekološki inženiring, d. o. o., iz Maribora ter SL Consult, d. o. o., iz Ljubljane. Razpisno dokumentacijo za storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po ZGO je izdelalo pod-jetje SL Consult, d. o. o., iz Ljubljane, prav tako tudi za obveščanje javnosti o izvajanju projek-ta. Vodenje investicije je bilo z medobčinsko pogodbo poverjeno podjetju Saubermacher Puconci, d. o. o., ki sta ga ustanovili Občina Puconci in Saubermacher Slovenija, d. o. o., leta 1998.

to pomeni, da bodo kmalu objavljeni razpisi za gradnjo ii. faze cero puconci.

Pričakujemo, da bo razpisna dokumentacija pre-gledana in potrjena na MOP in SVLR in bomo lahko ob koncu meseca marca objavili javne raz-pise. Začetek gradnje je predviden v septembru 2011, zaključek pa decembra 2012. Poskusno obratovanje bo potekalo v letu 2014, garancijska doba pa bo potekla decembra 2014. Redno obra-tovanje naj bi se začelo januarja 2015.

med regijskimi centri za

ravnanje z odpadki v sloveniji

je CeRo Puconci že pridobil

odločbo o dodelitvi sredstev

s strani organa upravljanja

Kohezijskega sklada v Rs.

naložba ni majhna, projektna

dokumentacija je pripravljena.

Razpis za izvajalce naj bi bil

objavljen do konca marca.

o tem, kako naj bi potekala

gradnja in kaj pomeni naložba

za celovito ravnanje z odpadki

v Pomurju, je pojasnjeval geza

sočič, vodja projekta CeRo

Puconci.

Jože Volfand


Avtorji prispevkov: mag. Katja Buda, Albin Keuc, Tanja Vidic, mag. Mojca Žitnik, mag. Bojan Dejak, Milka Leskošek, dr. Lucija Jukić Soršak, Valter Nemec, mag. Barbara Tišler, mag. Emil Šehič, Matej Hribar, Uroš Černuta, Ilija Kitič, Franci Lenart, Marjan Kvartič, Emil Nanut, Renata Košir, mag. Boris Marzi, mag. Janez Ekart, dr. Gregor Radonjič, dr. Damjan Krajnc.


iz vsebine:• Zakonodajni okvir ravnanja

z odpadki / EU, Slovenija in odpadki v številkah

• Nove usmeritve in okoljski cilji• Ravnanje z odpadki v Sloveniji

(sheme, frakcije)• Predelava in reciklaža• Okoljski menedžment in

vzpostavljanje ekoindustrijskih sistemov

• Primeri prakseObseg: 230 strani

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celjee-pošta: info@fi tmedia.si

tel.: 03/ 42 66 700

Prva celovita strokovna publikacija o ravnanju z odpadki v sloveniji

odpadki v Sloveniji

Knjiga Odpadki v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri sta doslej izšli

že dve publikaciji, in sicer IPPC v Sloveniji ter OVE v Sloveniji. Naročilo je možno pri

založniku Fit medii.

foto

: ose

bni a

rhiv

gez

a soč

ič

Pro

moci

ja

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

49

in kako boste upravljali cero puconci?

Občine sofinancerke so se v medobčinski pogodbi dogovorile, da bodo po izgradnji CERO Puconci ustanovile javno podjetje, ki bo upravljalo z zgrajenimi objekti centra za ravnanje z odpadki. Leta 2008 je bilo usta-novljeno Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci, d. o. o. Lastništvo v javnem podjetju je enako, kot je delež sofinancira-nja posamezne občine pri izgradnji CERO Puconci. Podjetje je prevzelo v upravljanje CERO Puconci – I. v mesecu februarju 2010, po končanem poskusnem obratovanju I. faze. Podjetje izvaja javno službo obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih od-padkov v vseh 27 pomurskih občinah.

težave?

Prva težava pri realizaciji I. faze (projekt ISPA) je nastala zaradi nepripravljenosti slo-venskih navodil za pripravo razpisne doku-mentacije po vključitvi RS v EU, ki bi morala nadomestiti pravila PRAG. Druga težava pa je nastala pri zaključevanju finančne kon-strukcije zaradi visokih ponudb pri prvem in ponovljenem drugem javnem razpisu. Pri pripravi II. faze je bila ključna težava, da se je odobritev naše vloge precej zavlekla zaradi vključitve strokovnjakov JASPERS v oceni-tev. Vključitev pomoči JASPERS je smiselna za velike projekte, ne pa za majhne projekte, prej 25 mio EUR, sedaj 50 mio EUR, kot je naš projekt. Po naši oceni smo po nepotrebnem izgubili eno leto.

prva faza izgradnje cera je končana. podatki o sprejetih odpadkih v letu 2010 kažejo, da se na odlagalna polja v centru odloži skoraj 75 odstotkov odpadkov in da je bilo sprejetih odpadkov nekaj čez 35 tisoč ton.

ali bo dovolj odpadkov za zmogljivosti cen-

tra? kaj boste storili za učinkovitejše ločeno

zbiranje odpadkov?

Zmogljivosti CERO Puconci temeljijo na privzetih količinah 46.200 ton odpadkov. S pospeševanjem ločevanja odpadkov na viru in ravnanjem znotraj CERO Puconci naj bi se že v letu 2013 zmanjšale količine odpadkov, ki jih je potrebno mehansko-biološko obdelati, na 27.500.

Kot vhodna količina v obrat MBO je bila tako privzeta količina 27.500 ton mešanih odpadkov. Obrat MBO sestavljajo: mehanska predobdelava, biološka obdelava in mehanska predelava v gorivo. V sklopu objektov CERO Puconci – II. faza, ki sledi že zgrajenim objek-tom CERO Puconci – I. faza, se bodo zgradili objekti za MBO za obdelavo in predelavo mešanih komunalnih odpadkov (MKO) ter ločeno zbranih bioloških odpadkov (LBIO), širitev odlagališča 2. etape, pri čemer 1. etapa odlagališča, ki ni predmet projekta, zagotavlja volumen 116.000 m3, druga etapa odlagališča pa 167.000 m3. Skupna količina torej znaša 283.000 m3. Odlagališče bo služilo odlaganju le obdelanih in drugih nenevarnih odpadkov. Poleg tega bo zgrajena čistilna naprava za vse tehnološke odpadne vode, uredilo se bo okolje, predvidena pa so še druga dela, med njimi pre-krivanje površin odlagališča in drugo.

za kaj boste morali posebej poskrbeti?

Poskrbeti bomo morali, da bodo vsi odpadki iz območja, ki ga pokriva regijski center za rav-nanje z odpadki, dejansko prispeli v center. Za to so se sicer zavezale občine v medobčinski pogodbi, vendar praksa kaže, da občine nimajo kontrole nad odpadki iz svojega območja in le-ti najdejo pot tudi drugam. Občine bodo morale te probleme rešiti z izvajalci javne službe zbira-nja in odvoza odpadkov. Zavedati se moramo, da lahko bistveno odstopanje od predvidenega toka odpadkov in posledično obratovanja po-meni tudi vračilo kohezijskih sredstev.

Vključitev pomoči JasPeRs je smiselna za velike projekte, ne pa za majhne projekte, prej 25 mio eUR, sedaj 50 mio eUR, kot je naš projekt. Po naši oceni smo po nepotrebnem izgubili eno leto.

Zmanjšati želimo vplive na okolje s sanacijo pomanjkljivo izvedenih posegov v i. fazi ter dokončno urediti čiščenje izcednih in tehnoloških vod.


Opti

čni

kem

ijski

sen

zOrji

foto

: Shu

tter

stoc

k

mar

ec m

arc

h 2

011

57

50

oko

lje Pri okoljskem monitoringu

omogočajo široko uporabo

oPTiČni KemiJsKi senZoRJi

Uvod

Čisto okolje je bistveno za zdravje in blaginjo ljudi. Glavne skrbi glede vpliva okolja na

zdravje v Evropi so povezane z onesnaženostjo zunanjega in notranjega zraka, slabo kakovo-stjo vode, nezadostnimi zdravstvenimi ukrepi in nevarnimi kemikalijami. Najbolj znani vplivi na zdravje, ki so povezani z onesnaženostjo, so bolezni dihal, srca in ožilja, rak, astma, alergije, reproduktivne motnje in motnje nevrološkega razvoja. Precej manj je znanega o vplivih, ki jih imajo na zdravje nevarne kemikalije. Vedno hujša je zaskrbljenost glede učinkov izposta-vljenosti nizkim koncentracijam kemikalij v daljšem časovnem obdobju, zlasti v otroštvu in med nosečnostjo.

Potreba po varovanju okolja se konstantno povečuje na celem svetu. Za preprečevanje

onesnaževanja okolja so bili vpeljani različni pristopi tako na nacionalni kot tudi mednaro-dni ravni, vendar njihovi rezultati ne zadoščajo. Pospešena izraba naravnih virov, industrializa-cija, nenadzorovana raba kemikalij in pestici-dov vodijo k vse bolj intenzivnem onesnaževa-nju okolja, zato je potreba po njihovem nadzoru vedno večja. Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06, 39/06, 70/08, 108/09) zajema tudi spremljanje stanja v okolju. Za določevanje onesnaževal se uporabljajo v veliki meri instru-mentalne metode. Te metode terjajo časovno dolgotrajne predpriprave vzorcev, drage apara-ture, zahtevajo strokovno usposobljeno osebje in ne omogočajo kontinuiranega spremljanja ali

rabe v odmaknjenih krajih. Povprečni vzorci pogosto ne pokažejo dejanskega stanja one-snaženosti voda v smislu trenutnega povišanja koncentracij, ki izjemno škodljivo vplivajo na vodne ekosisteme. Kontinuirane meritve raz-topljenega svinca, bakra in kadmija v vodi so pokazale, da koncentracije posameznih težkih kovin nihajo v časovnih intervalih, manjših od

ene ure (Braungardt et al., 2009). To kaže na slabo relevantnost trenutnih protokolov vzor-čenja in potrebo po kontinuiranem merjenju. Kemijski senzorji so primerna alternativa, saj omogočajo kontinuirano kontrolo priso-tnosti onesnaževal. Ob doseganju zadovoljive selektivnosti in občutljivosti omogočajo tudi meritve na mestu (in-situ) in podajajo rezultate v kratkem času ter hkrati pocenijo sam proces spremljanja stanja v okolju.

Kemijski senzor je analizna naprava

kemijski senzor je miniaturizirana anali-zna naprava, ki omogoča kontinuirano in

izvleček

optični kemijski senzorji

(oKs) imajo veliko prednosti,

kar omogoča njihovo široko

uporabnost na področju

okoljskega monitoringa.

V nasprotju s klasičnimi

instrumentalnimi metodami

omogočajo oKs kontinuirano

določevanje različnih parametrov

na licu mesta in na oddaljenih

območjih (z uporabo optičnih

vlaken).

ključne besede: optični kemijski

senzorji, okoljevarstvo.

prof. dr. Aleksandra Lobnik1 dr. Špela Korent Urek2

1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Center za senzorsko tehniko2 Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, IOS d.o.o.

Kemijski senzorji so primerna alternativa, saj omogočajo kontinuirano kontrolo prisotnosti onesnaževal.

1 mm

Na Inštitutu za okoljevarstvo in senzor-je znanstveno in strokovno povezujemo znanja iz ekologije in varovanja okolja s poudarkom na obravnavi voda.

Z našimi znanji, inovativnimi idejami in izkušnjami ustvarjamo most med univerzami in raziskovalnimi inštituti ter gospodarstvom v domačem in mednarodnem prostoru.

Na področju okoljevarstva izvajamo: • monitoringinčiščenjevoda;• svetovanjapriizbiritehnologijeinreševanjudejanskihtehnološkihproblemov;

• izdelavoelaboratovintehničnihporočil;

• razvojon-linein-situsenzorjevza okoljevarstvo za detekcijo onesnaževal;

• uvedbonovihpostopkovčiščenjavoda;

• izobraževanjainseminarje.

Polegraziskovalnihokoljevarstvenihprojektov izvajamo tudi aplikativne projekte za podjetja v obliki analiz in raziskovalnihštudij.

Usmerjeni smo k raziskovanju in aplika-tivnemurazvojuoptičnihkemijskihsen-zorskihinbiosenzorskihsistemovzadetekcijoekološkihparametrovokolja,osebnezaščite,procesnetehnologijeinkakovostihrane.

Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, d.o.o.

Beloruska ulica 7, 2000 MariborTelefon: 02 333 5661

Faks: 02 333 5680e-pošta: [email protected]

rom

oci

ja

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

51

reverzibilno podajanje informacij o kemijski koncentraciji (Lobnik, 2001). Senzor je tipično sestavljen iz razpoznavne faze (receptor), ki je povezana s pretvornim elementom (slika 1). Glede na naravo pretvornika lahko kemijske senzorje delimo na: optične, elektrokemij-ske, električne, magnetne in termometrične (Grundler, 2007).

Funkcijo receptorja opravi v večini primerov tanek film, v katerega pogosto imobilizira-

mo indikator, ki specifično in selektivno reagi-ra z molekulami analita, katalizira selektivne reakcije ali sodeluje pri kemijskem ravnotežju skupaj z analitom. Pri kemijskih senzorjih je rezultat interakcije med receptorjem in anali-tom kemijska reakcija. Naloga pretvornika je, da nemerljiv kemijski signal pretvori v merljiv optični signal (Lobnik, 2006).

optični kemijski senzorji lahko temeljijo na različnih optičnih principih (na primer

absorpciji, refleksiji, luminescenci, pri čemer lahko uporabimo različna območja elektro-magnetnega spektra: ultravijolično, vidno, infrardeče. Optične meritve pa omogočajo merjenje ne le intenzitete svetlobe, ampak tudi časa vzbujenega stanja, spremembo lomnega količnika, sipanje svetlobe, lomljenje svetlobe in polarizacijo (Jerónimo, 2007).

Vlaknasti optični kemijski senzorji

Podskupina optičnih kemijskih senzorjev so senzorji, ki imajo aktivni del spojen z

optičnim vlaknom. Optično vlakno je sesta-vljeno iz jedra, ki je obdano s plaščem. Prenos svetlobe po optičnem vlaknu poteka po prin-cipu popolnega odboja svetlobnega žarka, ki

vstopi v optično vlakno (Seitz, 1988). Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da je odbojni indeks jedra večji od odbojnega indeksa plašča. Pri tem pride do popolnega odboja v plasti med jedrom in ovojem. Ovoj jedra je še mehansko zaščiten z dodatnim slojem iz plastike. Senzorje, pri kate-rih uporabljamo optična vlakna, delimo na dve skupini: na zunanje (extrinsic) in notranje (in-trinsic). Pri zunanjih senzorjih služi vlakno kot transportni medij, pri čemer svetloba potuje po optičnem vlaknu do aktivnega dela in nazaj. V primeru notranjih senzorjev pa ima optično vlakno že samo po sebi senzorske lastnosti. Na te lastnosti vpliva imobiliziran indikator direktno na površino jedra optičnega vlakna. Pri tem svetlobni žarek ne zapusti optičnega vlakna.

Na sliki 2 je prikazan vlaknasti optični ke-mijski senzor.

Lastnosti senzorjevNavsezadnje velja omeniti tudi najpomemb-

nejše senzorske zahteve, ki so pomembne za specifično aplikacijo in jih je potrebno pri razvoju novih senzorjev tudi upoštevati:

• Občutljivost: je sprememba v optičnem si-gnalu na enoto koncentracije analita (naklon umeritvene krivulje).

• Selektivnost: je sposobnost senzorja, da razlikuje določevanje ciljnega analita od njegovih možnih analogov, ki so tudi lahko prisotni v preiskovanem vzorcu.

• Meja zaznave: je najnižja koncentracija analita, ki jo je še možno zanesljivo določiti. Koncentracija LOD se statistično razlikuje od signala brez prisotnosti analita ali od interferenčnega signala.

• Dinamično območje: je koncentracijsko ob-močje med spodnjo in zgornjo mejo detekcije.

• Reverzibilnost: je sposobnost senzorja, da tekom neke meritve reagira na priso-tnost analita dinamično, s »povračljivo« informacijo.

• Linearnost: je relativna deviacija eksperi-mentalno določene umeritvene krivulje od idealne ravne linije. Vrednosti linearnosti so običajno specifične za definirano koncentra-cijsko območje.

• Odzivni čas: je običajno definiran kot t95 in pomeni čas, v katerem pride do 95-odstotne spremembe signala pri določeni izmerjeni koncentraciji prisotnega analita.

Z uporabnega vidika so pomembne tudi lastnosti, kot so stabilnost, kalibracija,

vzdrževanje, preprosta uporaba in cena.

Receptor

»Kemijski«signal

Analitskisignal

Pre

tvorn

ik

Vzorec Senzor

Slika 2: Vlaknasti

kemijski senzor

Slika 1: Shematski prikaz sestave optičnega kemijskega senzorja


Jedrska

ener

giJ

a

foto

: Sh

utte

rsto

ck

mar

ec m

arc

h 2

011

57

52

oko

lje Mini jedrske elektrarne

niso primerne za Slovenijo

JeDRsKa eneRgiJa

Potem ko je ameriška vlada licenco za teh-nologijo podelila novomehiškemu pod-

jetju Hyperion, so v podjetju pred tremi leti že prejeli prva naročila, na osnovi katerih so planirali masovno proizvodnjo elektrarn do leta 2012. »Naš cilj je proizvajati elektriko za 10 centov na kilovatno uro kjerkoli na svetu,« je pojasnil John Deal, izvršni direktor podjetja Hyperion. »Zanje bo treba odšteti približno 25 milijonov dolarjev oziroma 16 milijonov fun-tov. Za skupnost z 10 tisoč gospodinjstvi bo to pomenilo na primer okoli 2.500 dolarjev na gospodinjstvo,« je pojasnil Deal, ki je že pred leti zatrdil, da so prejeli okoli sto naročil večjih podjetij, na primer proizvajalcev elektrike in

ponudnikov kurilnega olja. Prva potrjena na-ročila so prišla s strani TES, češkega podjetja za infrastrukturo, specializiranega za hidro- in termoelektrarne. »Naročili so že šest od dva-najstih načrtovanih elektrarn,« je pojasnil Deal in dodal, da naj bi prvo namestili v Romuniji. »Čakalna doba je šest let, so pa za elektrarne

zainteresirani tudi na Kajmanskih otokih, v Panami in na Bahamih,« je dodal in poudaril, da je cilj podjetja osvojiti predvsem podjetja v razvoju in izolirana območja.

Štiri tisoč elektrarn do leta 2023

Podjetje Hyperion naj bi med leti 2013 in 2023 postavilo tri tovarne, ki bi proizvedle 4

tisoč mini jedrskih elektrarn. »Reaktorji, s samo nekaj metrov premera, bodo napolnjeni vsakih sedem do deset let,« je še pojasnil Deal in dodal: »Nikoli se vam ne more zgoditi Černobil, ker pri teh elektrarnah ni gibljivih delov.« Generacija po Černobilu in nesreče na območju Three Mile Islanda so namreč izbrisale jedrske konstrukcije s seznama številnih vlad, proizvajalci pa nada-ljujejo z dizajniranjem, da bi zadostili potrebam po oskrbi z električno energijo, ki ne onesnažuje zraka. Tako idejo je dobil tudi Bill Gates. Kot je pisal Wall Street Journal, se namreč Gates in Toshiba usklajujeta pri prizadevanjih za razvoj jedrskih reaktorjev majhnega obsega s pomo-čjo TerraPower, podjetja, ki ga je pognal eden od nekdanjih direktorjev Microsofta, Nathan Myhrvold, in delno financiral Gates. Gates še posebej podpira nov tip reaktorja, bolj pozna-nega kot potujoči valovni reaktor (traveling

»mini jedrske elektrarne,

manjše kot vrtna uta in

sposobne energetskega

oskrbovanja 20 tisoč domov,

bodo naprodaj leta 2012,

napovedujejo znanstveniki

iz Los alamosa, ameriškega

vladnega laboratorija, ki je

razvil prvo atomsko bombo,«

sta leta 2008 v ameriški reviji

observer zapisala John Vidal in

nick Rosen. miniaturni reaktorji

so tovarniško zapečateni in

niso iz materialov, s katerimi

se sicer izdeluje orožje, nimajo

gibljivih, premikajočih delov in

jih je skoraj nemogoče ukrasti,

ker so vezani na podložni

beton in prekriti z zemljo, so

še napovedali znanstveniki. in

kaj se dogaja sedaj? bi bila

potresna Japonska ob manjših

rektorjih manj ranjiva? Toshiba

jih bo letos testirala.

Barbara Černe

Pri malih jedrskih elektrarnah je podobno kot pri velikih, v skladu z obstoječo domačo in mednarodno zakonodajo bo potrebno poskrbeti za radioaktivne odpadke.

mar

ec m

arc

h 2

011

57

oko

lje

53

wave reactor – TWR). Po besedah Gatesa lahko tak reaktor uporablja osiromašeni uran, ki je odpadni material obstoječih jedrskih reaktorjev. Meni, da bi lahko odpadni, nevarni material, ki ga trenutno odlagajo v obmestja, zagotovil elektriko za celotno Ameriko za naslednji dve stoletji. »Vsak reaktor lahko potencialno pro-izvede med nekaj sto vati do enega gigavata energije – dovolj, da z energijo oskrbijo manjše mesto,« je prepričan Bill Gates.

Potrebe po energiji narasle za 2,7 odstotka

Svetovne potrebe po oskrbi z energijo bodo do leta 2015 narasle za okoli 2,7 odstotka, od

takrat pa do leta 2030 pa kar 2,4 odstotka letno, ocenjujejo v Mednarodnem združenju za ener-gijo. Certificiranje in gradnja manjših reaktorjev bo zahtevala podobne večletne licenčne postop-ke kot pri velikih elektrarnah. »Naj bo velik ali majhen reaktor, ovire, ki jih morate preskočiti, so enake,« je dejal Hans Holgher Rogner, šef ekonomike planiranja v Mednarodni agenciji za atomsko energijo. »Ob vsakem poskusu gra-dnje kakršnekoli jedrske elektrarne se odpre Pandorina skrinjica intervencije družbe.« Do danes ni noben proizvajalec potreboval certifi-kata za majhen reaktor, upoštevajoč ameriško komisijo za jedrsko energijo. Za pridobitev ura-dnih uporabnih dovoljenj bo najbrž treba poča-kati od tri do pet let, podobno je to potrebno pri velikih reaktorjih,« je povedal Scott Burnell, predstavnik komisije. Toshiba pa na primer dela na reaktorjih, ki bi proizvedli 10 megavatov in 50 megavatov, tako imenovani 4S: super, safe, small in simple, kar z drugimi besedami pomeni odlični, varni, majhni in enostavni. Po besedah predstavnika podjetja Keisuke Ohmorija jih

bodo letos po ameriški odobritvi testirali v vasi Galena v centralni Aljaski. Za zagotavljanje to-plote in elektrike na Galeni uporabljajo dizelsko gorivo, ki se je v zadnjem letu podražilo za 48 odstotkov.

Problem so radioaktivni odpadki

Veliko držav sveta (zlasti v Afriki in Aziji), ki do sedaj niso uporabljale jedrske energije,

bi v prihodnosti želelo uporabljati tudi jedrsko energijo, ker na ta način pridobijo vir energije, ki ne izpušča toplogrednih plinov; gorivo za jedrske elektrarne pa ne temelji na nafti ali premogu. Mnoge izmed teh držav se nahajajo v regijah sveta, kjer ne obstaja zanesljivo in veliko

elektroenergetsko omrežje. To so ciljne države in področja za male jedrske elektrarne. »Pri malih jedrskih elektrarnah je podobno kot pri velikih, v skladu z obstoječo domačo in mednarodno zakonodajo bo potrebno poskrbeti za radioak-tivne odpadke. V nekaterih primerih (pri tako imenovanih jedrskih baterijah) pa vse jedrske odpadke, ki nastanejo pri menjavi goriva in obratovanju, prevzame dobavitelj elektrarne in jedrske odpadke vrne v deželo izvora,« pravijo na

Ministrstvu za gospodarstvo RS. Tudi v tem pri-meru vsi transporti goriva in obsevanega goriva padejo pod ustaljeno varnostno prakso prevoza radioaktivnih odpadkov. Proizvajalec garantira prevzem goriva in stalen nadzor nad njegovim ravnanjem. Nedavno je o tem pisal ameriški tednik Time.

V zdajšnji zakonodaji ni majhnih jedrskih elektrarn

Mini jedrske elektrarne so namenjene podro-čjem sveta, kjer oskrba z energijo ni zane-

sljiva in kjer ne obstajajo veliki in razviti elek-troenergetski sistemi, kot so na primer v Evropi. Na takšnih področjih je cena energije veliko višja kot v Sloveniji, menijo na ministrstvu. »Ciljna cena električne energije iz mini elektrarn je 10 centov na kWh, kar je veliko več, kot je današnja cena električne energije iz običajnih električnih elektrarn. Cena električne energije iz jedrske elektrarne Krško je med 2 in 3 centi na kWh, največje jedrske elektrarne v ZDA pa proizvajajo električno energijo po ceni pod 2 centa na kWh,« pojasnjujejo na ministrstvu. »Cena elektrike iz mini jedrskih elektrarn je veliko višja in ni pri-merljiva s ceno električne energije na prostem trgu v Sloveniji. Mini jedrske elektrarne primar-no niso namenjene evropskemu ali ameriške-mu tržišču. Dodaten pritisk na ceno za takšne elektrarne v Sloveniji in Evropi predstavlja tudi obstoječa zakonodaja, ki ne predvideva majhnih in mini jedrskih elektrarn. Trenutno ni realno, da bi kjerkoli v EU, kjer obstaja enotni trg z elek-trično energijo, imeli mini jedrske elektrarne, ki bi proizvajale elektriko po ceni nad 10 centov za kWh,« še dodajajo na ministrstvu.

mini jedrske elektrarne so namenjene področjem sveta, kjer oskrba z energijo ni zanesljiva in kjer ne obstajajo veliki in razviti elektroenergetski sistemi, kot so na primer v evropi.

Površje Površje

Reaktorska odlagalna enota

Generator

Parna turbina

Kondenzator

Grelnik

Uparjalnik

Predgrelnik

Hyperion energetski modul

Povezava z lokalnim omrežjem,podjetjem ali vojaško bazo.

Hlajenje kondenzata

Modularna elektrarna Hyperion Power 25MWe

foto

: Shu

tter

stoc

k

mar

ec m

arc

h 2

011

57

log

IStI

kA

54

Optimizacija transporta bioloških vzorcev v Splošni bolnišnici Celje

oPTimaLne PoTi LogisTiKe

1 Uvod

Zaposleni v centralni transportni enoti (v nadaljevanju CTE) Splošne bolnišnice Celje

(v nadaljevanju SBC) dnevno skrbijo za prenos bioloških vzorcev. Vsakodnevno se srečujejo s problemi določitve števila zaposlenih za prenos biološkega materiala in izbiro poti transportne ekipe.

Raziskava je temeljila na oblikovanju modela za transport vzorcev z različnih lokacij do

laboratorija. Pri tem smo se osredotočili na smiselnost umestitve posameznega odjemne-ga mesta ob posamezni uri na redne obhode pobiranja biološkega materiala. V čim večji meri smo namreč želeli izničiti obhode tistih odjemnih mestih, kjer večkrat ni potrebno pobrati niti enega biološkega vzorca.

Model temelji na intuitivnem pristopu, kjer predstavlja poleg omenjenega izredni

pomen tudi pridobitev kakovostnega izvida. To

pomeni, da morajo vzorci v laboratorij prispeti v roku ene ure, sicer se karakteristike posame-znih bioloških vzorcev pričnejo spreminjati.

2 Proces dela centralne transportne enote

transport bioloških vzorcev, ki ga izvaja CTE SBC, zajema prenos devetih različnih

vzorcev (kri, urin, blato, bris, urikult, san-ford, aspirat, punktat, hemokultura). Vzorci se pobirajo na 20 odjemnih mestih in nato transportirajo v centralni laboratorij. Velik del dodatne prehojene kilometrine doprinese hoja po odjemnih mestih, ki so locirana po treh fizično ločenih stavbah: v stavbi pediatrije, stavbi infekcije in glavni stavbi SBC. Slednjo sestavljata poliklinika in stari del SBC, kjer se nahaja 17 odjemnih mest.

Povzetek

Članek obravnava optimizacijo

transporta bioloških vzorcev

v splošni bolnišnici Celje, ki

ga izvajajo zaposleni centralne

transporte enote. Vzorce pobirajo

na 20 oddelkih oz. ambulantah,

nato pa jih transportirajo v

centralni laboratorij. V raziskavi

smo skušali oblikovati učinkovit

model za transport vzorcev z

različnih lokacij do laboratorija,

ob upoštevanju vseh potrebnih

standardov in omejitev, saj je za

kakovosten laboratorijski izvid

potrebna pravočasna dostava

vzorcev. Z dobljenim modelom

smo dosegli prepolovitev klicev

s posameznih lokacij v centralno

transportno enoto in hkrati tudi

povečali verjetnost, da bo na

posamezni lokaciji potrebno

pobrati vsaj en biološki vzorec.

Marko Intihar1

Tea Vizinger2

1 Marko Intihar, tel. 031 766 597, Petrovče 33, 3301 Petrovče, e-naslov: [email protected] Tea Vizinger, tel. 031 855 854, Borova vas 22, 2000 Maribor, e-naslov: [email protected].

mar

ec m

arc

h 2

011

57

55

log

IStI

kA

oznake oddelkov, ki se nahajajo v glavni stavbi Sbc

1 Kardiološki oddelek (v nadaljevanju I)

2 Oddelek za bolezni prebavil (II)

3 Oddelek za hematologijo in onkologijo (III)

4 Oddelek za ledvične bolezni in center za dializo (IV)

5 Oddelek za endokrinološke bolezni in presnovo (V)

6 Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo (VI)

7 Travmatološki oddelek (VII)

8 Oddelek za kirurgijo rok, opekline in plastiko (VIII)

9 Otroški oddelek kirurških strok (IX)

10 Oddelek za žilno kirurgijo (X)

11 Otorinolaringologija (XI)

12 Urološki oddelek (XII)

13 Maksilofacialna in oralna kirurgija (XIII)

14 Oddelek za okulistiko (XIV)

15 Oddelek za ortopedijo (XV)

16 Nevrološki oddelek (XVI)

17 Dermatovenerološki oddelek (XVII)

Tabela 2.1: Odjemna mesta glavne stavbe SBC

V stavbi pediatrije se nahajata 2 odjemni mesti.

oznaki oddelkov, ki se nahajata v stavbi pediatrije

1 Pediatrična ambulanta (XVIII)

2 Oddelek za pediatrijo (XIX)

Tabela 2.2: Odjemni mesti pediatrije

V tretji stavbi se nahaja le Oddelek za in-fekcijske bolezni in vročinska stanja (v

nadaljevanju XX).

Sedež transportne ekipe se nahaja v kleti glavne stavbe, od koder se vrši vsaka pot

pobiranja vzorcev. Glede na to, da je v jutranjih urah frekventnost odvzemov največja, se v raziskavi podrobneje posvečamo le optimiza-ciji transportnih poti v dopoldanski izmeni. V tej izmeni med delovnim tednom transport bioloških vzorcev izvajata dva transporterja, saj ima CTE trenutno vzpostavljeni dve redni poti [1]. Prva pot se opravlja vsako polno uro med 6. in 16. uro, druga redna pot pa ob 9. in 13. uri. V kolikor se na določenem odjemnem

mestu izven obhodov transporterjev pojavi po-treba po transportu vzorcev, drugi transporter opravi klicno pot na to dotično odjemno mesto.

3 analiza odjemnih mest

Za optimalno določitev posameznega odje-mnega mesta ob posamezni uri v redno pot

je bila narejena podrobnejša analiza odvzemov vseh bioloških vzorcev vsakega obravnavanega odjemnega mesta. Na sliki 3.1 predstavljamo razmerja v številu pobranega biološkega ma-teriala v letu 2009 [2, 3].

kot je razvidno iz slike, krvni odvzemi pred-stavljajo skoraj 80 % vsega odvzetega biolo-

škega materiala, zato smo pri formulaciji poti upoštevali le tovrstne odvzeme. V letu 2009 je bilo na vseh odjemnih mestih SBC narejenih približno 200.000 krvnih odvzemov [2]. Od tega je bilo za našo analizo primernih 95.284 krvnih odvzemov po 20 obravnavanih odje-mnih mestih. Ker težišče raziskave predstavlja dopoldanska izmena, smo v nadaljevanju po-drobneje analizirali ure med 6. in 16. uro. Tako nam je za raziskavo ostalo primernih 77.976 krvnih odvzemov, kar predstavlja 81,8 % vseh krvnih odvzemov po obravnavanih odjemnih mestih [2]. Preostalih 18,2 % odvzemov smo zanemarili, kajti predstavljajo število pobra-nih krvnih vzorcev v popoldanskih in nočnih izmenah.

V nadaljevanju predstavljamo primer analize krvnih odvzemov za oddelek travmato-

logije. Frekventnost odvzema vzorcev nam prikazuje Slika 3.2 [2].

opažamo veliko nihanje v številu odvzete-ga krvnega materiala med posameznimi

urami v dnevu. Maksimalno število vzorcev v letu 2009 je doseglo vrednost 23, ko so v povprečju na uro odvzeli 2,17 vzorca [2]. Po opravljenem krajšem globalnem pregledu odvzemov smo pripravili analizo krvnih od-vzemov skupnega števila vzorcev za vsak dan v letu na dnevni ravni. Temu je sledila še križna analiza, v okviru katere smo grafično uprizorili

gibanje števila krvnega materiala tekom posa-meznih dni v tednu in posameznih ur v dnevu. Ugotavljamo, da pomemben detajl predstavlja variiranje števila poti na i-ti oddelek1 med po-sameznimi urami v dnevu, ko je bilo potrebno pobrati vsaj en biološki vzorec.

V nadaljevanju je sledila analiza vseh 20 obravnavanih odjemnih mest po pristo-

pu, opravljenem za oddelek travmatologije. Na podlagi izvedenih analiz ugotavljamo, da so si pri večini odjemnih mest delovni dnevi med seboj dovolj podobni in po drugi strani dnevi med vikendi, da smo lahko v nadaljevanju za pridobitev rešitve slednje obravnavali ločeno. Predpostavili smo, da na opredelitev optimalne poti ne vpliva skupno število vzorcev, ampak število poti, ki jih je bilo potrebno v letu 2009 opraviti na določeno odjemno mesto.

4 optimizacija poti

Pri formuliranju rednih poti glede na po-samezne ure in dneve v tednu dobimo 50

različnih kombinacij obhodov. Z upoštevanjem vidika števila kombinacij, obvladljivosti situa-cije in zaključkov, narejenih na podlagi analize, smo se odločili, da združimo delovne dneve, saj so si med seboj bolj podobni kot posamezne ure v dnevih. Torej bodo poti določene za celotni delovni teden, razlikovale pa se bodo po posa-meznih urah.

V tem delu raziskave smo se sklicevali na dobljene rezultate iz analize obravnava-

nih odjemnih mest. Za izdelavo kriterija, ki določa, če posamezno odjemno mesto sodi v redno pot, nas je zanimalo, kolikokrat je bil na posameznem odjemnem mestu ob posamezni uri in ob posameznem dnevu odvzet vsaj en krvni vzorec. Opravka smo imeli z 52-imi po-sameznimi dnevi v letu.

Vhodni podatki, s katerimi smo operirali, so bile torej informacije za posamezno

odjemno mesto, ki povedo, kolikokrat je bil na posameznem odjemnem mestu ob posamezni uri in ob posameznem dnevu odvzet vsaj en krvni vzorec. To je prikazano v matriki A, kjer posamezna vrstica predstavlja ure od 6. do 16. ure, stolpci pa ponazarjajo posamezne dneve v tednu od ponedeljka do petka, seveda za dolo-čeno odjemno mesto. Vrednosti v matriki A so bile pridobljene iz križnih analiz posameznega obravnavanega odjemnega mesta. Te vrednosti označujemo z oznako ah, n, kjer h predstavlja posamezne ure v dnevu, n pa posamezne dni v tednu.

V začetku optimizacije, ko je j = 1, izberemo mejno vrednost k1, ki je enaka 1. Najprej iz-

računamo vrednosti odločitvenih spremenljivk

1 Za podrobnejši pregled oznak posameznih odjemnih mest glej 2. poglavje, zlasti tabeli 2.1 in 2.2.

Kri; 78,42 %

Brisi; 12,08 %

Punktat; 0,18 %

Aspirat; 0,15 %

Urikult; 0,60 %Sanford; 0,81 %

Urin; 1,59 %

Blato; 1,74 %

HK; 4,43 %

Slika 3.1: Primerjava med odvzetim biološkim materialom v letu 2009

0

25

20

15

10

5

0 500 1.000 2.0001.500Dan v letu

Šte

vilo

vzo

rcev

2.500 3.000 3.500

Slika 3.2: Prikaz števila odvzetih vzorcev za vsak dan v letu, razdeljeno po vseh

obravnavanih urnih intervalih na primeru travmatološkega oddelka

5 1510

3,5 x 104

3,0

2,5

2,0

1,5

1,0

0,5

0 20 3025 35 40

Mejna vrednost (k)

tuv

Slika 4.2: Primerjava dobljenih rešitevmar

ec m

arc

h 2

011

57

log

isti

ka

56

v matriki X glede na izbrano mejno vrednost. Te odločitvene spremenljivke označujemo z oznako xh, n, kjer h ponovno predstavlja po-samezne ure v dnevu, n pa posamezne dni v tednu. Vrednosti v matriki X se izračunavajo na podlagi vhodne matrike A za vsak oddelek posebej. Zveza med elementi matrike A ter X je sledeča:

(4.1)

V relaciji 4.1 odločitvena spremenljivka xh, n ponazarja pripadnost oz. nepripadnost

redni poti ob h-ti uri in n-tem dnevu.

kriterij za uvrstitev oddelkov v redno ali klicno pot je sestavljen iz dveh pogojev. Za

prvi pogoj ah velja, da dotični oddelek ob obrav-navani uri sodi v redno pot, če vsaj trije dnevi od petih v tednu ob obravnavani uri pripadajo redni poti. Za drugi pogoj h pa velja, da dotični oddelek ob obravnavani uri sodi v redno pot, če seštevki vseh dni v tednu ob obravnavani uri presežejo zastavljeno mejno vrednost. V primeru, ko sta izpolnjena oba pogoja, dotično odjemno mesto ob obravnavani uri uvrstimo v redno pot. Tako dobimo vektor optimiziranih poti za vsak i-ti oddelek. Vrednosti v vektorju ponazarjajo pripadnost oz. nepripadnost i-tega

j = 52 ?

Vhodni podatki

A ~ X

in dobimo

START

j = 1

KONEC

NE

DA

j = j+1

1. pogoj (α ~ x) 2. pogoj (β ~ a)

Odd./Ure 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00

I

IV

XVI

XX

XII

III

II

V

IX

XIV

XI

XIII

X

VIII

VII

XV

VI

XVII

XVIII

XIX

Table 4.1: Uvrščenost oddelkov na redno pot pri mejni vrednosti k = 15

nobenega odvzetega vzorca. Seveda je to razu-mljivo, ker s povečevanjem mejne vrednosti v redno pot uvrstimo manj odjemnih mest, kar pomeni, da ta neuvrščena odjemna mesta ostajajo na klicni poti. S tem pa se posledično viša število klicev v CTE.

4.1 Izbor optimalne rešitve

V okviru iskanja najboljše rešitve smo se osredotočili na interval iskanja optimal-

ne rešitve med mejno vrednostjo k = 10 in k = 20. S pomikanjem desno od mejne vrednosti k = 10 smo dosegli, da bo verjetnost vsaj 50 %, da bo na dotičnem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec. S pomikanjem levo od mejne vrednosti k = 20 pa dosežemo nižjo vre-dnost števila klicev, kot je trenutno prisotna na uporabljenih rednih poteh.

V nadaljevanju smo mejno vrednost k = 10 zanemarili, ker število intervalov, ko na

posameznem odjemnem mestu ni bilo nobe-nega odvzetega vzorca, preseže vrednost na trenutni redni poti. Zanemarili smo tudi mejno vrednost k = 20, ker ob morebitni uvedbi obho-dov na podlagi te mejne vrednosti ne zmanj-šamo števila klicev v CTE. V končni fazi smo tako izbrali obhod po obravnavanih odjemnih mestih glede na dobljeno mejno vrednost k = 15. Na podlagi najboljše dobljene mejne vre-dnosti dobimo naslednjo uvrstitev odjemnih mest na redne poti, kot prikazuje tabela. Če je posamezni oddelek ob posamezni uri uvr-ščen na redno pot, je dotična celica obarvana z modro barvo.

oddelka redni poti od 6. ure do 16. ure, pri obravnavani mejni vrednosti.

Na enak način postopek ponavljamo za vsa obravnavana odjemna mesta in za vse

mejne vrednosti. Na podlagi spreminjanja mejnih vrednosti smo tako pridobili razmerja med t2, u3 in v4 odločitvenimi parametri.

Na sliki 4.2 opažamo, da višja kot je mejna vrednost, manjše je število intervalov, ko

je bil na posameznem odjemnem mestu odvzet vsaj en vzorec, in manjše je število intervalov, ko na posameznem odjemnem mestu ni bilo

2 Število klicev v CTE.3 Število intervalov, ko na posameznem odjemnem mestu ni bilo nobenega odvzetega vzorca.4 Število intervalov, ko je bil na posameznem odjemnem mestu odvzet vsaj en krvni vzorec.

Slika 4.1: Optimizacijski algoritem

miljen

ko m

uha

mar

ec m

arc

h 2

011

57

57

log

IStI

kA

V primeru opravljanja rednih obhodov po opisanem razporedu bi transporterji v

18.524-urnih intervalih pobrali vzorce na posameznih odjemnih mestih. Na odjemna mesta, kjer ni bilo odvzetega niti enega vzorca, pa bi se odpravili v 13.337-urnih intervalih. Glede na število uvrščenih odjemnih mest ob posamezni uri v redne obhode pobiranja biolo-škega materiala bi po tem razporedu transpor-terji med delovnim tednom uporabljali 18 poti; po eno pot ob 6. in 14. uri, ter po dve poti ob ostalih urah v dopoldanski izmeni.

Verjetnost, izražena v odstotkih, da bo na dotičnem odjemnem mestu potrebno

pobrati vsaj en vzorec, smo izračunali s količ-nikom med številom intervalov, ko je na posa-meznem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec, in med vsoto števila intervalov vseh obiskanih odjemnih mest v roku enega leta. Vrednost, ki jo dobimo, je naslednja:

(4.2)

torej bi se transporter odpravil na pot s pri-bližno 60-odstotno verjetnostjo, da bo na

dotičnem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec. Po tem razporedu v redno pot zajamemo veliko večino oddelkov, število kli-cev v CTE pa pri tem znaša 2.818, kar je skoraj 2-krat manj kot na trenutno uporabljenih rednih poteh.

V nadaljevanju prikazujemo sekvenco ob-hodov za dobljeno pot zjutraj ob 6. uri ter

prehojeno število metrov na posamezni relaciji (za razumevanje oznak posameznih odjemnih mest glej poglavje 2, zlasti tabeli 2.1 in 2.2).

opazimo lahko, da obhod ob 6. uri opravlja samo en transporter. Obhod opravi v 21

minutah in 10 sekundah, pri tem pa prehodi 1.100 metrov. Na dobljeni redni poti se tako obiščejo tista odjemna mesta, na katerih je po-trebno pobrati vsaj en biološki vzorec, hkrati se zmanjšajo obhodi po tistih odjemnih mestih, po katerih obhodi so nesmiselni.

5 Zaključek

Raziskava Optimizacija transporta bioloških vzorcev v Splošni bolnišnici Celje obravnava

prenovo delovnega procesa CTE. CTE je v SBC odgovorna za prenos biološkega materiala od obravnavanih odjemnih mest do centralnega laboratorija. Med svojim delom so transporterji izpostavili dva temeljna problema, ki smo ju preučevali v raziskavi. V okviru prvega je bilo potrebno določiti število zaposlenih za prenos bioloških vzorcev, v okviru drugega pa je bilo po-trebno določiti optimalne poti transportne ekipe.

Na podlagi narejene analize obravnavanih odjemnih mest smo ugotovili, da število

pobranih vzorcev med posameznimi urami v dnevu močno variira. Na podlagi uporabljenega pristopa optimizacije poti med delovnim tednom smo določili 18 več ali manj med seboj podobnih poti, ki se izvajajo med 6. in 16. uro. Poti so defi-nirane glede na optimalno uvrščenost odjemnih mest v obhode ob posameznih urah v dnevu. Obhode po obravnavanih odjemnih mestih izvajata dva transporterja, in sicer vsako polno uro. S tovrstno določitvijo poti med delovnim tednom smo dosegli enkratno zmanjšanje šte-vila klicev s posameznih odjemnih mest v CTE, zmanjšanje števila poti na tista odjemna mesta, kjer ni potrebno pobrati nobenega vzorca, in po drugi strani povečanje verjetnosti s 50 na 60 %, da bo na dotičnem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec. Vrednosti parametrov na trenutno uporabljenih in optimiziranih poteh je nazorneje primerjano v tabeli 5.1.

Izbrani pristop smo nadalje aplicirali še pri optimizaciji poti med vikendom. CTE trenu-

tno med vikendom ne izvaja rednih obhodov, zato ni bilo možno v celoti pridobiti primerjave med dobljeno rešitvijo in trenutnim stanjem. Ugotovili smo, da je med vikendom obhod po bolj frekventnih odjemnih mestih smiseln, saj s tem pristopom dosežemo zmanjšanje števila klicev v CTE za 60 %.

Rešitve, ki smo jih dobili v tej raziskavi, iz-boljšujejo obstoječe stanje, zato se nam zdi

uvedba tovrstnega pristopa v prakso smiselna. Če bi se takšna organizacija upoštevala tudi v praksi, bi lahko dosegli minimalni čas stanja posameznega odvzetega vzorca in skladno s tem tudi ohranitev vseh karakteristik vzorcev, ki so potrebne pri posamezni analizi.

Table 4.2: Urnik obhodov ob 6. uri

Tabela 5.1: Primerjava dobljenih rešitev

relacija dolžina prehojene poti (m)

CTU → XX 139,4XX → Xii 161,5Xii → Xi 118,6Xi → i 144,5i → XV 109,8XV → Vii 200,1Vii → Viii 114,1Viii → Lab 108,1SkUpaj 1.096,1

primerjava poti

parametritrenutno upo- rabljene poti

predlagane poti

t 5.354 2.818u 15.090 13.337v 16.230 18.524

kratko, zanimivokoStak bo vodil miljenko mUha

V krškem komunalnem in gradbenem pod-jetju Kostak, ki je lani dosegel 30 milijonov evrov prometa, je nadzorni svet za novega predsednika uprave, med več kandidati, ime-noval Miljenka Muho. Zamenjal bo Božidarja Resnika v dosedanji dvočlanski upravi. Novi predsednik uprave je v Kostaku uspešno vodil sektor gradbeništva, ki ga želi še krepiti. Na razpisu je kandidiral tudi bivši prometni minister Janez Božič, ki so mu sicer mnogi napovedovali zmago na razpisu.

velika naložba v pitno vodo v šaleški dolini

V Šaleški dolini bodo za projekt Celovita oskrba s pitno vodo vložili 41,4 milijona evrov. V višini 23,9 milijona evrov bo naložbo sofinanciral Kohezijski sklad. Projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007

– 2013. V Mestni občini Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo zgradili 3 čistilne na-prave za pitno vodo, 43,5 km vodovodnega omrežja in daljinski nadzor vodovodnega sistema. Projekt vodi Komunalno podjetje Velenje.

hočejo čiSto poSočje

Lanska vseslovenska okoljska akcija Očistimo Slovenijo dobiva posnemovalce v posameznih regionalnih območjih. Letos bodo tri občine Zgornjega Posočja združene pripravile pro-stovoljsko čistilno akcijo Očistimo Posočje 2011. Namen akcije ni samo čiščenje okolice, ampak tudi ozaveščanje, zato bodo v času pred akcijo izvedli niz predavanj o ravnanju z odpadki. Prostovoljci bodo čistili okolico Kobarida, Tolmina in Bovca, sodelovanje so že potrdile lokalne osnovne šole, vrtci, vse tri občine, komunale in lokalna društva. Akcija bo potekala 26. marca od 9. do 14. ure, v primeru slabega vremena pa bo prestavljena na 2. april.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/102

foto

: arh

iv š

ole

mar

ec m

arc

h 2

011

57

58

eol

Vprašujejo dijaki 2. A letnika Lesarske šole Maribor, smer lesarski tehnik, pod vodstvom mentorice prof. Darje Krecenbaher.

kakšne so posledice globalnega segrevanja za prihodnost in kaj bi se zgodilo, če bi

ozonska plast v trenutku izginila? Ali s seda-njim onesnaževanjem zemlje napovedujemo človeštvu izumrtje?

Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja: Na ta vprašanja išče odgovore na tisoče znanstvenikov po vsem svetu. O glo-balnem segrevanju, vzrokih in posledicah je bilo napisanih že nešteto strani ugotovitev, raziskav, simulacij in predvidevanj. Posledice niso nekaj, kar se bo dogajalo nekje v daljni prihodnosti, ampak jih že ob-čutimo. Zato smo veseli dejstva, da se teh pro-blemov zavedate tudi mladi, ki boste morali preživeti v svetu, s katerim smo ravnali preveč malo-marno. Za kako-vostno življenje pa boste morali korenito spremeniti slabe okoljske navade v okoljsko ozaveščene.

kratek odgovor na vaše vprašanje je pri-pravila članica našega društva, klimato-

loginja in meteorologinja mag. Tanja Cegnar. Naj vas spodbudi, da se boste z raziskava-mi in dognanji strokovnjakov seznanjali podrobneje.

Mag. Tanja Cegnar: Brez zaščitne ozon-ske plasti bi bila vsa živa bitja na zemeljski površini izpostavljena kancerogenemu delu UV sončnega sevanja, ki mu zdaj ozonska plast prepreči, da bi doseglo površino Zemlje. Več o posledicah podnebnih sprememb si lahko preberete na spletnih straneh ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje), pod kategorijo podnebne spremembe.

Verjetno ne moremo govoriti o grožnji z izumrtjem človeštva, vsekakor pa lahko

govorimo o veliki grožnji civilizaciji, kot jo imamo. Posledice bodo vsekakor velike in večinoma zelo neprijetne za človeštvo.

ARSO: Podnebje je že od nekdaj vplivalo na način življenja ljudi. Podnebje ima sicer naravno spremenljivost, a ljudje smo z iz-puščanjem toplogrednih plinov v ozračje povzročili, da se podnebje v zadnjih dese-tletjih spreminja hitreje, kot se je kdajkoli v preteklosti. Znanstveniki po vsem svetu so si enotni, da podnebnih sprememb ne moremo več preprečiti, lahko jih le ublažimo in upoča-snimo. Za velik del podnebnih sprememb, ki

smo jim priča v zadnjih 150 letih, smo krivi ljudje.

Podnebnim spremembam

ne moremo več ubežati. So

dejstvo se-danjosti in še večja grožnja priho-dnosti. Skupaj z nekate-rimi ne-

gativnimi posledica-

mi jih lahko že občutimo

tudi v Sloveniji: pogostejši vročin-

ski valovi, suše, hu-dourniške poplave idr. Še

vedno pa lahko vplivamo na to, kako izrazite bodo spremembe v prihodnosti in kako se bomo nanje prilagodili. Zato hkra-ti z grožnjo predstavljajo tudi izziv. Izziv za znanost, politiko, gospodarstvo in izziv za vsakega izmed nas.

Izračuni in predvidevanja kažejo, da posledice sprememb podnebja ne bodo

porazdeljene enakomerno, ampak bodo ne-katera območja bolj prizadeta od drugih. Že sedaj podatki kažejo, da je ogrevanje v Evropi nekoliko večje, kot je v svetovnem povprečju. Območje Alp pa se ogreva še nekoliko hitreje od ostale Evrope.

Društvo Planet Zemlja

www.planet-zemlja.org

varčUjmo z vodo

(Ne)zelene navade ekošola SprašUje,

Stroka odGovarja

Napovedujemo izid strokovne publikacije

Vode v Sloveniji

Knjižna zbirka Zelena Slovenija

V uredniškem odboru sodelujejo: dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode RS, dr. Mitja Bricelj, MOP, dr. Uroš Krajnc, Inštitut za ekološki inženiring, mag. Marko Cvikl, Vodovod kanalizacija Celje, dr. Milenko Roš, dr. Aleksandra Lobnik, UM, Fakulteta za strojništvo, mag. Iztok Hrastel, Esotech, dr. Ana Vovk Korže, Mednarodni center za ekoremediacije Univerze v Mariboru, Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije, dr. Irena Rejec Brancelj, MOP, Sektor za vode, Jošt Sodnik, VGP Kranj, Borut Roškar, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Jože Papež, Podjetje za urejanje hudournikov, Marjeta Jerič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Martin Kavka, Ministrstvo za zdravje, dr. Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in prostor in Martin Plut, Hidrotehnik.

Strokovno publikacijo Vode v Sloveniji bo Fit media izdala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obseg: 250 strani Predviden izid: julij 2011

Podjetja, inštitucije in stroko vabimo, da se v publikaciji predstavite s primeri dobre prakse. Kontakti: Jože Volfand, 03/42 66 700, joze.volfand@� tmedia.si Tanja Pangerl, 03/42 66 716, tanja.pangerl@� tmedia.si

Knjiga Vode v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že tri temeljne slovenske

okoljske publikacije, in sicer: IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji.


NOVO

Iz vsebine:• Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije• Analitični pogled na izvajanje vodne politike v Sloveniji, primerjave z razmerami v EU in odgovornost resornih politik pri ravnanju z vodami• Bistvene značilnosti Nacionalnega načrta upravljanja voda 2009 – 2015 in izvajanje Vodne direktive, pregled obveznosti Slovenije do EU – Acqui in možnosti izpolnitve• Zdravje prebivalstva in dobra kakovost voda v Sloveniji • Spremljanje, ugotavljanje in preprečevanje negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje in oblikovanje vodovarstvenih politik (Fakulteta za kmetijstvo) • Pojavi izjemnih hidroloških razmer in integrirana preventivna politika pri zmanjševanju posledic klimatskih sprememb• Upravljanje vod - razvojni izziv Sloveniji in temelji za dolgoročno strategijo vodne politike

• Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju vod v Sloveniji (izbrane teme: Kakovost voda, Trendi rabe in porabe vode, Onesnaževanje voda, Čiščenje odpadnih vod, Vode kot obnovljiv vir energije)

• Trajnostna raba vode in prostor – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državi

• Primeri dobre prakse



Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah

in v podjetjih.





tel.: 03/ 42 66 700

ŽE V PRODAJI!

Priročnik Varstvo okolja je po Okolje-varstveni zakonodaji že drugi v zbirki

Zelena Slovenija.

V letu 2011 bodo izšli še trije: Gospodarjenje z odpadnimi vodami,

Okoljevarstvene tehnologije in Materiali in okolje.



Zbirka Zelena Slovenija



UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK

Varstvo okolja

Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukić Soršak, Anica Zupan

Urednik: Jože Volfand

Avtorica: dr. Jana Sterže

Z vodo pogosto ravnamo, kot bi je bilo na pretek. Čeprav okoli 70 odstotkov Zemlje pokriva voda, je večina te slana. Poraba vode se je v zadnjih 100 letih povečala za šestkrat, pomanjkanje pitne vode pa občuti že 5,6 mili-jarde ljudi. Ali dovolj varčno ravnamo z vodo v naših vsakodnevnih opravilih? Če zapremo vodo vsakič, ko je ne potrebujemo, lahko letno prihranimo kar do 80.000 l vode, kar je toliko, kot je potrebujemo za napolnitev plavalnega bazena. Če med umivanjem zob pustimo pipo odprto, porabimo od 20 do 40 l vode več, kot če pipo med ščetkanjem zob zapremo. V 5 minutah prhanja porabimo 140 l vode, za kopanje v kadi pa porabimo kar od 200 do 250 l vode. Namesto kopanja se torej raje prhajmo. Iz pipe, iz katere kaplja po 1 kapljica na minu-to, lahko steče v prazno do 50 l vode na dan, zato je priporočljivo redno preverjati vodno napeljavo. To je le nekaj primerov, kako lahko z majhnimi dejanji prihranimo veliko vode.

Napovedujemo izid strokovne publikacije

Vode v Sloveniji

Knjižna zbirka Zelena Slovenija

V uredniškem odboru sodelujejo: dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode RS, dr. Mitja Bricelj, MOP, dr. Uroš Krajnc, Inštitut za ekološki inženiring, mag. Marko Cvikl, Vodovod kanalizacija Celje, dr. Milenko Roš, dr. Aleksandra Lobnik, UM, Fakulteta za strojništvo, mag. Iztok Hrastel, Esotech, dr. Ana Vovk Korže, Mednarodni center za ekoremediacije Univerze v Mariboru, Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije, dr. Irena Rejec Brancelj, MOP, Sektor za vode, Jošt Sodnik, VGP Kranj, Borut Roškar, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Jože Papež, Podjetje za urejanje hudournikov, Marjeta Jerič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Martin Kavka, Ministrstvo za zdravje, dr. Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in prostor in Martin Plut, Hidrotehnik.

Strokovno publikacijo Vode v Sloveniji bo Fit media izdala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obseg: 250 strani Predviden izid: julij 2011

Podjetja, inštitucije in stroko vabimo, da se v publikaciji predstavite s primeri dobre prakse. Kontakti: Jože Volfand, 03/42 66 700, joze.volfand@� tmedia.si Tanja Pangerl, 03/42 66 716, tanja.pangerl@� tmedia.si

Knjiga Vode v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že tri temeljne slovenske

okoljske publikacije, in sicer: IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji.


NOVO

Iz vsebine:• Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije• Analitični pogled na izvajanje vodne politike v Sloveniji, primerjave z razmerami v EU in odgovornost resornih politik pri ravnanju z vodami• Bistvene značilnosti Nacionalnega načrta upravljanja voda 2009 – 2015 in izvajanje Vodne direktive, pregled obveznosti Slovenije do EU – Acqui in možnosti izpolnitve• Zdravje prebivalstva in dobra kakovost voda v Sloveniji • Spremljanje, ugotavljanje in preprečevanje negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje in oblikovanje vodovarstvenih politik (Fakulteta za kmetijstvo) • Pojavi izjemnih hidroloških razmer in integrirana preventivna politika pri zmanjševanju posledic klimatskih sprememb• Upravljanje vod - razvojni izziv Sloveniji in temelji za dolgoročno strategijo vodne politike

• Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju vod v Sloveniji (izbrane teme: Kakovost voda, Trendi rabe in porabe vode, Onesnaževanje voda, Čiščenje odpadnih vod, Vode kot obnovljiv vir energije)

• Trajnostna raba vode in prostor – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državi

• Primeri dobre prakse



Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah

in v podjetjih.





tel.: 03/ 42 66 700

ŽE V PRODAJI!

Priročnik Varstvo okolja je po Okolje-varstveni zakonodaji že drugi v zbirki

Zelena Slovenija.

V letu 2011 bodo izšli še trije: Gospodarjenje z odpadnimi vodami,

Okoljevarstvene tehnologije in Materiali in okolje.






UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK

Varstvo okolja

Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukić Soršak, Anica Zupan

Urednik: Jože Volfand

Avtorica: dr. Jana Sterže

Pro

moci

ja

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO CO CO CO

2 CO

2 CO

2 CO CO

2 COCO CO

2 CO

2 COCO CO

2 CO COCO CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO CO

2 COCO CO

2 CO COCO

2 CO

2 CO CO

2 CO CO

2 CO

2 CO CO CO

2 CO

2 CO CO

CO2 CO CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO CO

2 COCO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2 CO

CO2 COCO

2 CO

2 CO CO

2 2 COCO

2 CO

2 CO

2 2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2

2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO CO COCO CO CO CO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2 COCO CO

CO2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO CO CO

2 CO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO COCO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 2 CO CO

2 CO CO

2 CO

2 COCO

2 CO

CO2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO CO COCO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO CO

2 CO CO CO

2 CO

2 COCO COCO

2 CO CO CO

2 CO COCO CO

2 CO CO

2 CO

2 CO CO

2 CO CO

2 CO

2 CO CO

CO2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO CO CO

2 CO CO

2 CO CO

2 CO CO

2 CO

2 CO CO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO COCO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO CO

2 CO

CO2 CO CO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO COCO

2 CO

2 CO

2 COCO COCO

2 CO CO CO CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO CO CO

2 CO

2 CO

CO2 CO

2 CO COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 2 CO

2 CO

2 CO CO

2 COCO CO

2 CO CO

2 CO

CO2 2 CO

2 CO CO

2 CO

2 COCO

2 CO COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO CO CO

2 COCO CO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2

2 2 CO COCO

2 CO

2 CO COCO

2 CO

2 CO CO CO CO

2 CO

2 CO

2 COCO CO

2 COCO CO

2 CO CO

2 CO

CO COCO2 CO

2 CO

2 COCOCO

2 CO

2 COCO

2 CO CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO COCO

2 CO

2 CO CO

2 CO CO

2 CO

2 2 COCOCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO CO

2 2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO CO

2 CO

2 CO

COCO2 2 CO CO

2 2 CO COCO

2 CO

2 CO COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO CO

2 COCO

2 CO

2 COCO CO

2 CO

2 COCO CO

2 CO

CO CO2 COCO

2 COCO

2 2 COCO CO

2 COCO

2 COCO CO

2 CO CO

2 COCOCO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2 COCO CO

2 CO

2 COCO CO

2 COCO

2 2 COCO

2 2 CO COCO COCO

2 COCO CO

2 CO

2 CO

2 CO COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO CO CO

2 CO

2 COCO CO

2 CO

2 COCO

2 2 COCO COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO CO

2 COCO

2 2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO CO

2 COCO

2 COCO CO

2 COCO

2 COCO CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO CO

2 COCO

2 COCO

2 2 CO

2 CO COCO

2 COCO

2 COCO CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 2 COCO CO

2 COCO

2 CO

2 CO CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO CO

2 COCO

2 COCO CO

2

2 CO

2 2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

COCO COCO2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO CO

2 COCO COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO COCOCO

2 CO

2

2 COCO

2 2 CO

2 CO CO

2 COCO

2 CO CO

2 CO CO

2 CO

2 COCO CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2

2 COCO

2 2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO CO CO

2 CO CO

2 COCO

2 COCO CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2

2 COCO

2 2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO CO CO

CO CO2 CO CO

2 COCOCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 2 COCO

2 COCO COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCOCO

2 COCO

2 CO COCOCO

2 COCO CO

2 CO

2 2 COCO

2 CO

2 COCO

2 2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO CO

2 CO COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO CO

2 COCO

2 2 CO

2 CO

2 COCO CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO COCO

2 CO

2 CO

2 2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO CO COCOCO

2 COCO

2 COCOCO

2 COCO

2 CO

2 CO CO

COCO2 2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCOCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO COCO

2 COCO

2 COCOCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO CO

2 COCO

2 COCO COCO COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO COCO

2 COCO

2 CO CO

2 CO

2 2 CO

2 CO COCO CO COCO

2 2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO COCO

2 COCOCO

2 COCO

2 CO

COCO2 CO

2 COCO

2 CO CO CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO COCOCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO COCO

2 COCO

2 COCO COCO CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

CO2 2 COCO COCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 COCOCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCOCO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO CO COCO

CO COCO2 COCO

2 COCO COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO CO

CO2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCOCO

2 COCO COCO

2 COCOCO

2 COCOCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

CO2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO CO CO CO CO CO

CO COCO2 CO

2 CO

2 COCO

2 COCO

2 CO COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO CO CO CO

2 CO

CO2 CO

2 CO COCO COCO

2 CO COCO

2 COCO CO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO

2 CO COCO

2 COCO

2 CO

2 CO

2 COCO COCO

2 CO COCO

2 COCO

2 COCO CO

CO CO COCO2 COCO CO

2 COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO

2 COCO

2 CO CO

2 CO

CO COCO2 COCO CO CO

2 COCO

2 COCO COCO

2 COCO

2 COCO

2 CO CO

CO CO CO CO CO COCO2 COCO

2 CO

2 CO CO

CO CO CO2 CO COCO CO

2 CO

CO CO CO

ogljicniodtis?v

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: [email protected] | tel.: 03/ 42 66 700

Okoljski inženiring

Kakšen je vaš organizacijski ali izdelčni

Izračunavamo ogljični odtis vaše organizacije, proizvodnje, storitve, izdelka ... Vabimo k pilotskim projektom!

Z izračunom vidite, kje lahko prihranite. Ali se zeleno pozicionirate.

Pro

moci

ja

Revija EOL 57

Documents

Transcript of Revija EOL 57