8/15/2019 Prva Urn Nbn Si Doc 8393p814

1/2

8/15/2019 Prva Urn Nbn Si Doc 8393p814

2/2

Umetnost .

671

derne", a so med naj odličnejšimi na razstav i N e

pristranski gledavci se utešijo ob njih, ko so se

zbegali ob nemirnih proizvodih nove struje.

N a š z n an i s l ik a r g . L u d o v i k G r i l c j e r a z

stavil sicer le jedn o, a to izmed najboljših del: Ra z

pelo za rdečim zastorom, v živih, lepih barvah.

G . J o s i p G e r m , k i j e že l an i r a zs ta v il s v o je

slike, je zastopan po dveh značilnih polnosojnicah;

g . A n to n A žb e , s l ika r in uč itel j s l ika r stva v Mo

nako vem (rojen v P olja nsk i dolini nad Škof o Loko ),

je razstavil f ino portretno studijo „Zamorko", nje

g ov a u č en k a k n eg in ja M a r y W r e d e ,  r o j . p l .  G u t -

mannsthal, ki biva po letu v svoji rojstni grajščini

pri Radečah, nekaj svetlobnih študij ob umetni luči,

g. A n t o n K o ž e l j , s l ik a r v K a m n ik u , d v e, k i k a

žeta njegovo zanimanje za narodn o nošo , g. I v a n

V a v p o t i č , s l ika r v Novem mes tu , pa por t r e t in

zbirko razglednic, iz katerih se vidi njegova duho

vitost in bujna fantazija; jeden por tret je po slal

g . F r . H o r v a t , s l ika r v Gor en ji R adgoni .

Krasen pas telni por tre t , res angelsko lep de

k l i š k i o b r a z , j e r a z s t a v i l a g o s p a A v g u s t a Š a n t e l ,

soproga profesorja v Gorici. Ravno tako nežnoču-

stvene in ja ko marljivo izdelane štir i slike nam je

r az st av il a n je n a h č i H e n r i k a Š a n t e l , k i j e z a r es

nadarjena umetnica.

G . P e t e r Ž m i t e k , r o j e n v K ro p i , g o je n ec

imperatorske akademije vpodabljajočih umetnostij v

Petro gradu, je razstav il osem slik impresij onistične

struje, ki kažejo še nekoliko omejenega diletantizma;

g . cesa r sk i sve tn ik I v a n F r a n k e , c . k r . p r of esor

v Ljubljani, je iz prejšnjih let razstavil več natančnih

portretnih in pokrajin skih študij iz Kitajske, k atere

je nar isal na potovanju, in nekaj por tre tov; g. Ivan

Tr inko , p r of esor v nadškof i j skem semenišču v

Vidmu, znan kot pesnik Zamejski, pa lepo zbirko

jako ličnih in f inih perorisov iz Beneške Slovenije.

S pomina vr edna so tud i k i p a r s k a de la t e r az

stave, dasi tudi tu marsikatero lepo domače delo po

gr ešamo. Ze lo nadarjen umetn ik j e g . I v a n Z a j e ,

sin rajnega kiparja Ivan a Zajca, bivajoč sedaj na

Dunaju. Seznanili smo že svoje naročn ike s kras

nimi njegovimi reliefi, v katerih se spaja duhovitost

koncepcije z nežnostjo čutila in točnostjo teh nike.

Njegova 'najboljša dela so religijozna, zlasti v kršk i,

l jubl janski f rančiškanski in š t . jako bsk i cerkv i .

G. A lo jz i j R e p i č , r o jen Vipavec , s eda j k ipa r

na Dunaju, je razs tavi l več dobr ih kipov; izmed nj ih

vzbujajo največjo pozornost oni, v katerih se kaže

bolj natan čna ana tomija in divja stras t, nego pa

estetični ukus. Njegovega lepega „Slepca-siromaka"

smo že objavil i v posnetku.

G. I v a n Z a l a r , k ipa r v L jub ljan i, j e r azs tav i l

dve majhni skupini iz rdečkastega plas te l ina, gospod

J a k o b Ž n i d e r , r o j e n v P o l i č a n a h n a Š t a j e r s k e m ,

sedaj kipar na Dunaju, pa zelo lepi razpeli in sve

tega Mihaela . Med cerkvenimi podobami se posebno

odl iku je g . I v a n a C e s a r j a , podobar ja v Moz i rju ,

Kr is tu s na kr ižu z jak o lepimi okra ski . Izmed ki

pa r jev so s e udeleži li r azs tave še g . B . P o g a č n i k ,

kipar na Dunaju, z dekorat ivnimi vazami, gospod

A l o j z i j P r o g a r v C e lo v cu z o s n ut k o m za P r e -

š i rn o v s p o m en i k, g . J o s i p G r o š e l j v S e lc ih n a

Gor en jskem z „Madono" in g . F r . B e r n e k e r na

Dunaju z dvema kiparskima skicama.

Omenit i moram o še jak o u kus ne dekorat iv ne

osnutke in načr te za ol tar je in pr ižnice g. Celes t ina

M i s a , p ro f es o rj a v L j ub l ja n i, i n g . I v a n a J a g r a ,

arhi tekta na Dunaju, ki pr idno proučuje s lovanske

narodne motive v ornamentiki .

S temi kratkimi podatki smo površno omenil i

glavne umetnine na prvi s lovenski umetniški raz

s tavi . Pogrešal i smo s icer mars ikaterega umetnika,

— imenujemo le gg. Gan gla , R ovšk a, Šubica in

Ogr ina — vendar mo ramo reči , da nam je podala

ta razs tava več, nego smo izpočetka pr ičakov ali .

Saj je silno težko zbrati raztresene proizvode raznih

umetnikov, ki j ih je skr b za zas lužek razkrop ila

daleč po svetu, ker j im dom ovina ne da dovolj po

moči . Pa ta prvi poskus nam jamči, da se bo naša

umetnost krep ko razvija la Spoznali smo lepe ta

lente, izmed katerih pač nekateri hodijo še po čudnih

potih ter niso še dozorel i in dovršeni; tudi vidimo

cesto, da se bolj goji „manira", nego notranja umet

niška vrednost , a naš i um etniki so imeli pr i ložnost ,

da tu spoznajo sv oje vrli ne in hibe v medsebojnem

primerjan ju, mi pa smo se ob tej razst avi veselili

ne le umetnostnega uži tka, ampak tudi kul turnega

napredka, ki ga je pokazala ta razs tava. Žel imo le ,

da bi se naša umetnost razvija la v duhu prave svo

bode. Pra va svobod a pa se gibl je v mejah nrav-

nega in estetičnega zakona.  Dr E L

http://roj.pl/http://roj.pl/http://roj.pl/