PROMENADA - Urbana revitalizacija

www.promenada.velenje.siwww.facebook.com/PromenadaVelenje

9 7 8 9 6 1 9 3 3 2 6 0 3

(S)poročilo

kr

eat

iVn

e d

ela

Vn

ice

ISBN 961-93326-0-3

Sofinancerja

projekta

Produce

nt pro

jekta

Partner v

projektu

Producent projekta Partner v projektuSofinancerja projekta

PROMENADATm – Urbana revitalizacijaIdejnI In ProgramskI vodja Projekta m Bojan PavšeksofInancerja Projekta m Javni zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture in Mestna občina VelenjeProducent Projekta m mladinski center velenjePartner v Projektu m oPa:celica

PROMENADATm – (S)poročilo kreativne delavniceuredIl m Bojan PavšekZAlOžIl m oPa:art, Bojan Pavšek s.p.avtorjI BesedIl m Bojan Pavšek, Aleš Ojsteršek, Dean lah, Goran Semečnik, Urban Novak, Andreja Zapušek Černe, Saša Vučina, Marko Gomboc, Sebastjan Kurmanšek, Ksenija Mikor, Petra Hribernik, Petra Gostečnik, Petra Kordiš, Mojca ževart, Robert Klančnik, Davor PlambergerfotografIje m Ksenija Mikor, lana Semečnik, Blažka Pergovnik, Nikki Saje, Bojan Pavšek, Urban Novak, Andreja Zapušek Černe, Kaja Flis, lucija Pečovnik, Tina Zaponšek, Saša Vučina, Marko Gomboc, Sebastjan Kurmanšek, Robert Klančnik, Matej Pušnik, arhiv Muzeja Velenje, spletni viriOBlIKOVANJE IN TEHNIČNI IZRIS URBANEGA ElEMENTA m studio Petletka, urban novak s.p.jezIkovnI Pregled m Mojca ževart, Petra Hribernik, Nataša ževart PavšekoBlIka In Prelom m oPa:celicanatIsnIl m Eurograf d.o.o.ZVOČNI ZAPIS "ZVOKI UlIcE" m Davor Plamberger, Grega Plamberger, Tilen Šlogar, Erik KrajncVIDEO ZAPIS IN MONTAžA m David Bolarićdvd ProdukcIja m Kunigunda - regionalni multimedijski center Velenjenaklada m 150 izvodovvelenje, junij, 2012

Predavatelja m aleš ojsteršek, dean lahmentorjI m urban novak, andreja zapušek Černe, Saša Vučina, Sebastjan Kurmanšek, marko gomboc, ksenija mikor, Petra Hribernik, Mojca ževart, Robert Klančnik, Davor PlambergerUDElEžENcI DElAVNIcE m maja smonkar, Anže Grubelnik, Anže Juvan, Tine cestnik, ana dolinšek, kaja flis, linda sušec, Tina Zaponšek, lucija Pečovnik, Mojca Črnič, Silvija Oštir, Monika Špital, lana Semečnik, Blažka Pergovnik, Nikki Saje, Petra Hribernik, Petra Gostečnik, Petra Kordiš, Klemen Skornišek, andreja glavica, miha malovrh kauzar, aron koca, lev avberšek, Pika Povh, sara zadnik, Grega Plamberger, Tilen Šlogar, Erik Krajnc

PROJ

EKT

KN

JIG

ACI

P cIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana

711.4(497.4)(082)

(S)POROČIlO kreativne delavnice / [avtorji besedil Bojan Pavšek ... [et al.] ; uredil Bojan Pavšek ; fotografije Ksenija Mikor ... et al.]. - velenje : opa art, 2012. - (Promenada - urbana revitalizacija)

Nasl. v kolofonu: Promenada - (S)poročilo kreativne delavnice

IsBn 978-961-93326-0-3 1. dr. vzp. stv. nasl. 2. Pavšek, Bojan 262121216

UDELEŽENCI

sPletna stran m www.promenada.velenje.siIdejna zasnova In PostavItev m oPa:celica

Preprosto hvala. Vsem, ki ste tako ali drugače povezani s Promenado. Z mislimi ali dejanji. Kot prijatelji, znanci, neznanci, mimoidoči. Tudi kot sponzorji – hvala Eurograf, SVB in Megaprint za delovni material, iz katerega so nastale makete in grafike. In hvala Kunigunda – za prostore, osebje in tehnično opremo, ki so omogočili ustvarjalno okolje.

UVODPREDAVANJAKONCEPT

TEMATSKESKUPINE

(1-8)

KA

ZALO

T1 PROSTOR m arhitektura in urbanizem

UV UVODNA bESEDA m Bojan Pavšek

21

4

71

49

8

93

35

6

61

12

85

105

T2 PARK m krajinska arhitektura

P1 ODRAŠČANJE m aleš ojsteršek

T3 GRAFIKA m vizualne komunikacije

P2 UREJANJE MESTNIH SREDIŠČ m dean lah

T4 PODObE m fotografija

KO PROMENADA - URBANA REVITALIZACIJA m Bojan Pavšek / Goran Semečnik

T5 bESEDE m novinarstvo in literatura

T6 ATRAKCIJA m kultura in turizem

T7 PALETA m likovna umetnost

T8 GLASbA m zvok

Promenada – želeti in imetiBojan Pavšek leta 1999 uspešno zaključi študij na Fakulteti za arhitekturo - Univerza v Ljubljani. Po študiju opravlja delo asistenta za področje arhitekture. Vzporedno z delom na fakulteti se pridruži arhitekturnemu biroju Enota. Med leti 2001-2005 samostojno deluje na področju umetniškega ustvarjanja. V tem obdobju opravlja tudi funkcijo art direktorja v podjetju AV Studio. Leta 2006 ustanovi podjetje OPA:ART, ki ga vodi še danes. V letu 2006 formira skupino kreativnih ustvarjalcev, ki delujejo pod imenom OPA:CELICA. Za svoja dela je prejel že več nagrad na področju vizualnih komunikacij. Njegovo delovanje pa je usmerjeno tudi v izobraževanje in sodelovanje z mlajšimi generacijami na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. Kot konstruktiven kritik aktivno objavlja prispevke v različnih strokovnih in splošnih publikacijah. Več o njegovem delu najdete na: www.opacelica.si.

UVODUV uvodna beseda

Videti in biti viden! Želeti in imeti! Po-znati in spoznati! Doživeti in obujati! Vsi ti in njim podobni doživljaji sestavljajo osnovne elemente zlitine, iz katere ustvarjamo ključe mesta. Ti med drugim omogočajo tudi odpi-ranje in oživljanje pozabljenih urbanih iden-titet. In promenada v mestnem središču Ve-lenja je zagotovo vredna takšne intervencije. Da bo nova identiteta pisana čimbolj na kožo njenim uporabnikom, je potrebno njihove že-lje in potrebe vključiti v proces revitalizacije. (S)poročilo knjige, ki je pred vami, vas bo skozi različna poglavja popeljalo na inspira-tivno popotovanje odkrivanja novih identitet Promenade, ki so jih skozi kreativno multi-di-sciplinarno delavnico ustvarile mlade genera-cije. Tiste generacije, ki jo vsakodnevno tudi največkrat uporabljajo. Spoznajte koncepte, ki se skozi različna tematska področja in ekspe-rimentalne pristope ukvarjajo s spregledanimi in novimi prostorskimi kvalitetami. Naj se ur-bana dogodivščina v iskanju pike na i prične!

Bojan Pavšek

IdejnI In ProgramskI vodja Projekta

Promenada – želeti in imetikvalitetna arhitekturna zasnova

in aktivna programska platforma odprtih javnih prostorov daje mestu

piko na i. Tisto piko, ki odloči, ali ima mesto dušo ali ne.

Promenada - javno mestno sprehajališče, ki temelji na

srečevanju in interakciji, ima kot del urbane socializacije intergrirane

želje in potrebe njegovih uporabnikov.

5

Odraščanje

Aleš Ojsteršek, univerzitetni diplomirani novinar (FDV, UNI Lj), mladinski delavec in civilno družbeni aktivist. Od leta 1997 do 2008 direktor Mladinskega centra Velenje, od 2008 podsekretar na Uradu Republike Slovenije za mladino. Središče dejavnosti predstavlja razvoj mladinskega polja na lokalnih ravneh ter dodatno na nacionalni in mednarodni ravni. Začetnik festivala mladih kultur Kunigunda, pobudnik vzpostavitve istoimenskega multimedijskega centra v Velenju, vodja strokovne skupine za pripravo prvega zakona s področja mladine, Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Trenutno opravlja naloge skrbnika področij investicij v izgradnje mladinskih centrov s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj ter razvoja mladinskih organizacij in dviga kompetenc njihovih človeških virov s pomočjo Evropskega socialnega sklada. V prostem času aktiven na področju razvoja velenjske kulturne ter mladinske politike, dolgoletni član organizacijskega odbora Pikinega festivala, predsednik Sveta zavoda Festivala Velenje.

odraščanjeUVODP1

V Sloveniji smo po desetletnem premoru leta 2010 dobili novo študijo s področja nacionalnega empiričnega raziskovanja mladih »Mladina 2010«. Poleg vpogleda v konture mlade populacije raziskava pokaže tudi vrednote mladih. Tako lahko predstavlja tudi orodje skupnosti, ki se nameni razmišljati o dolgoročnem načrtovanju svojega razvoja.

Odraščanje

7

Za Slovenijo velja, da število mladih zelo hitro upada. V zadnjih desetih letih se

je zmanjšalo za 11 odstotkov, v naslednjem desetletju pa lahko pričakujemo kar 20–odstotni upad. Takšne demografske spremembe pomenijo, da je z vidika dolgoročne stabilnosti in razvoja slovenske družbe pomen polne družbene vključenosti in aktivacije potencialov vsakega mladega posameznika večji kot kadarkoli prej. Znano je tudi, da so v poznomodernih družbah prehodi mladih v odraslost izrazito individualizirani in nepredvidljivi. Odraščanje, ki je bilo v preteklosti pretežno standardizirano in predvidljivo, je v sodobnih razmerah postalo individualni projekt, za katerega je odgovoren vsak sam.

Mladi izražajo zelo nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva in se v primerjavi s povprečjem EU27 bistveno manj zanimajo za politiko in manj politično sodelujejo. Po drugi strani se med mladimi krepita protestni potencial in udejstvovanje v individualiziranih oblikah politične participacije, predvsem tistih, ki so povezane z informacijsko tehnologijo.

V okviru prostega časa mladih je v zadnjem desetletju izrazito naraslo ukvarjanje z računalnikom. Kar 82 odstotkov mladih v Sloveniji (skoraj) vsak dan uporablja splet, kar je občutno nad povprečjem mladih iz držav EU15 in EU27. V primerjavi z letom 2000 mladi v letu 2010 bistveno več časa namenjajo tudi ukvarjanju s športom in kulturno-umetniškemu ustvarjanju.

Projekt Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, katerega partnersko mesto je tudi Velenje, se v tem oziru kaže kot možni okvir delovanja, zato je vanj smiselno vpeljati obstoječa spoznanja – na ravni Slovenije in Evropske unije. Poznavajoč »genetski kod« EPK, kjer kultura predstavlja krajino za srečevanje vseh drugih segmentov, prav posebej pa ekonomije, je zato še posebej od lokalne ravni pričakovati, da bo v odločanje o svojem razvoju vpeljevala vzorce, v katerih bodo svoja razmišljanja lahko predstavili tudi mladi. Velenje velja v slovenskem prostoru za vzorno in napredno okolje z razvitim sistemom podpore za razvoj mladinskega dela. Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na

podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Če bi v lokalni skupnosti ostali samo pri podpori, ne pa tudi pri »črpanju mladosti«, podpora pravzaprav ne bi obrodila sadov. Dejstvo, da je prehod v odraslost individualiziran, zato lokalni skupnosti ne sme predstavljati odveze, temveč prostor, v katerem lahko vzpostavi pogoje za uspešno uresničevanje prehodov mladih v smeri odraslosti. Projekt Promenada tako predstavlja primer prakse, kako se od problema skozi dialog s pomočjo mentorjev in mladih ter mladinskega dela spiralno dvigniti do rešitve, ki jo lahko enakovredno vključimo v ustaljene in predpisane poti prostorskega odločanja. Končno, vendar ne najmanj pomembno: ne gre prezreti še dejstva, da sta smer gibanja pomembno sooblikovala dva interesa – javni in zasebni. Primer bi zato kazalo uporabiti tudi pri razvoju drugih politik – recimo stanovanjske, zaposlitvene ter medgeneracijske.

Aleš OjsTeršek – leši

Po ocenah mednarodnih organizacij v tem trenutku na svetu živi 7.006.036.437 ljudi. Zakaj govorim o številu Zemljanov? Ker od leta 2008 več kot 50 % vsega svetovnega prebivalstva živi v mestih. Prvič v zgodovini človeštva v mestih živi več prebivalcev kot na podeželju. Za primerjavo naj povem, da je leta 1800 v mestih živelo manj kot 3 % ljudi, leta 2050 pa jih bo po ocenah v mestih živelo že več kot 70 %.

Urejanjemestnih središč

DEAN LAH, ENOTA

Dean Lah se je rodil leta 1971 v Mariboru. Leta 1998 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Istega leta je soustanovil arhitekturni biro ENOTA, v katerem je od takrat zaposlen kot direktor in partner arhitekt.

Za svoje delo v Enoti je prejel več domačih in mednarodnih arhitekturnih nagrad. Njegova dela so bila večkrat predstavljena na razstavah in objavljena v strokovnih in drugih publikacijah po vsem svetu. Dean predava na arhitekturnih šolah, konferencah in simpozijih doma in v tujini. Da bi čim učinkoviteje promoviral kakovost v arhitekturi, je bil tudi član žirij za več arhitekturnih nagrad in natečajev, član strokovnega sveta Zbornice za arhitekturo in prostor ter strokovnega sveta Društva arhitektov Ljubljana, član Evropskega foruma za arhitekturno politiko ter drugih formalnih in neformalnih združenj ter akter številnih odmevnih dogodkov, povezanih z arhitekturo.

urejanje mestnih središčUVODP2

Skozi zgodovino so si primat največjega izmenjevala mesta po vsej zemeljski obli. Tako kot je še danes, pa je bila že od nekdaj koncentracija prebivalstva največja na

bližnjem in na daljnem vzhodu. Vse do leta 1800, ko se zaradi dviga življenjskega standarda pojavi »boom« populacije v za-hodni Evropi, najdemo večino velikih mest v Aziji. Peking rav-no v tem času postane tudi prvo milijonsko mesto na svetu. Leta 1900 se na vrh lestvice mest z največjim številom prebi-valcev zavihtita London in New York, ki se za prevlado borita naslednjih 50 let. Do leta 1950 postane New York prvo mega mesto z več kot deset milijoni prebivalcev. Danes je največje mesto na svetu Tokio z nekaj več kot 35 milijoni prebivalcev. Po vsem svetu je raztresenih že 442 milijonskih mest. Neka-tera od njih so pravi megalopolisi, ki niso kos hitremu razvoju, kakršnemu smo priča v zadnjih desetletjih.

Zato ni čudno, da nam, ko se spomnimo velikih mest, hitro pridejo na misel neprijetne podobe prevelike poseljenosti. Vsi poznamo »favele« Južne Amerike ali indijske »slume«. Tudi razviti svet nam mnogokrat ne postreže z dosti prijaznejšimi rešitvami. Nepregledni »tepihi« spalnih naselij ameriške »su-burbije« ali enako nepregledni grozdi stanovanjskih stolpnic azijskih mest vodijo do nekoliko drugačnih, a sorodnih zagat. Prometni zamaški, onesnaženost in slaba kvaliteta bivanja so stalnica v sodobnih mestih. Hitra rast prebivalstva, bodisi zaradi velike rodnosti, bodisi zaradi velikega priseljevanja, je težava številnih mest na svetu.

In čeprav se zato včasih zdi, da bi se morali mestom izogniti, saj so samo velike vreče težav, to seveda ni res! Prej naspro-tno! Težava niso mesta, temveč njihovo upravljanje in načr-tovanje! Že od antičnega Rima naprej so mesta zakladnice znanja in idej. Uspešna mesta višajo svojo vrednost s tem, da postajajo “pametna” – omogočajo ljudem, da so v nenehnem stiku in se učijo drug od drugega. V mestih, kjer je povpreč-na stopnja izobrazbe prebivalstva višja, tudi revni služijo več. Ekonomisti ta pojav imenujejo “human spillover”. In »spillo-ver« deluje najbolje »face to face«. Torej v živo. Niti telefon, niti internet, niti videokonference ne morejo nadomestiti naključ-nih plodnih srečanj, ki jih nudijo mesta že vse od tedaj, ko je bil zgrajen rimski forum.

Če lahko hitro razumemo, zakaj mesta ljubijo ekonomisti, je potrebnega nekaj več časa, da razumemo, zakaj so jih vzljubili tudi okoljevarstveniki. Če ljubiš naravo, se zdijo mesta neka-kšna koncentracija slabega. A le dokler ne pogledaš alternative – slabosti raztresene povsod naokoli! Okoljevarstveniki se v za-dnjih letih strinjajo, da bi bilo širjenje etike »nazaj k naravi« ka-tastrofalno! Pri populaciji 7 milijard ljudi, ki naj bi se do leta 2050 povzpela na 9 ali 10 milijard, so zgoščena mesta edina stvar, ki lahko dvigne ljudi iz revščine, ne da bi pri tem uničili planet.

Mesta nam omogočajo, da vsi ljudje živimo na okoli 4 % obdelovalne zemlje in puščamo več prostora naravi. Mesta na prebivalca povzročajo mnogo manjši odtis, kakor redko

9

poseljena območja. Mestne ceste, kanalizacije, električne napeljave so krajše in porabljajo manj virov. Stanovanja po-rabijo manj energije za gretje in hlajenje kot hiše. In najbolj pomembno: ljudje v gostih mestnih središčih se manj vozijo! Njihovi cilji so dovolj blizu, da se lahko do njih sprehodijo, ka-dar pa so namenjeni dlje, se jih v isto smer odpravi dovolj, da je javni prevoz lahko učinkovita in racionalna rešitev.

Vsako mesto je unikatna mešanica načrtovanega in nenačr-tovanega. Mešanica strogih dejstev, ki jih je v mestu oblikova-la oblast, in organskih, ki so jih skozi čas mestu dodali upo-rabniki. Harvardski ekonomist Edward Glaser je nekoč dejal: “Ni revne urbanizirane države in ni bogate poljedelske države!” Lestvice urbaniziranosti, ki jih pripravljajo različne organizaci-je po svetu, to potrjujejo.

Pa poglejmo, kako se na takšnih lestvicah odreže Slovenija. Ne najbolje! Smo na 123. mestu med nekaj manj kot dvesto državami na svetu. In zagotovo nismo v takšni družbi, kot bi si je verjetno želeli. Pred nami in okoli nas so države kot so Azerbajdžan, Sirija, Kamerun, Bocvana, Senegal, Turkme-nistan in Albanija. Za primerjavo naj povem, da sta denimo Avstrija in Švica, za kateri radi rečemo, da sta v primerjavi z drugimi evropskimi državami malo “hribovski”, na lestvici uvrščeni okoli šestdesetega mesta. Vsekakor lestvica vredna razmisleka!

A prestavimo se sedaj v merilo, nekoliko bližje našemu.Poglejmo osnutek prometne strategije razvoja Ljubljane. Na promet se osredotočam zato, ker je bilo v zadnjih mesecih tudi v Velenju veliko govora o možnosti ponovne vzpostavitve prometa skozi mestno središče. Temu seveda močno nasprotujem! Zakaj? Danes je osrednja tema pogovorov o ureditvi mestnih središč po svetu tako imenovana obrnjena prometna piramida. Če je v mestnem prometu včasih največji delež pripadal avtomobilom, ki so jim sledili javni prevoz, kolesarji in šele nato pešci, si danes v mestih želimo ravno obrnjenega vrstnega reda. (diagram 1) To je edina pravilna izbira za prihodnost – tako z vidika okoljske sprejemljivosti kot z vidika prostorske in finančne potratnosti različnih oblik prevoza.

Naj ponovno na primeru Ljubljane – pokažem, kako takšna miselnost vpliva na načrtovanje mest. Poglejmo si urbanistični načrt za območje tako imenovanega Partnerstva Šmartinka. Gre za celostno revitalizacijo danes popolnoma degradiranega območja. (diagram 2) Osnovno vodilo pri zasnovi tega novega mestnega predela je predpostavka, da lahko ljudi k spremembi prometnih navad spodbudimo, če je mesto sestavljeno iz več manjših središč – mestnih predelov, ki so samozadostni in le toliko veliki, da omogočajo peš uporabo prostora. Programska pestrost teh predelov se širi iz središča navzven. Krogi na diagramu prikazujejo peš dostopnost posameznih območij iz središča. Če pogledamo celotno Ljubljano, vidimo, da ima več programskih središč, ki mejijo drugo na drugega. (diagram 3)

urejanje mestnih središčUVODP2

Kaj pa, če takšne kroge prenesemo na Velenje?Rdeči krog – to je krog petih minut hoje – zaobjame celotno ožje mestno središče. Oranžni krog desetih minut zaobjame širše središče, rumeni krog pa že skoraj celotno mesto! (diagram 4) Ob tem pa ima Velenje še dodatno srečo: mestno središče je že zaprto za promet, hkrati pa ima še dovolj odprtega prostora za širjenje mesta navznoter. Oba pogoja, ki v številnih mestih predstavljata zelo veliko težavo, sta v Velenju izpolnjena. Partnerstvo Šmartinka denimo – kljub dobri nameri – še zelo dolgo ne bo zaživelo. Potrebno je namreč odkupiti zemljišča, reorganizirati promet, preseliti nekatere dejavnosti ... Skratka težaške naloge, ki v Velenju niso potrebne. Prav je, da se zavedamo, kakšno prednost ima mesto zaradi tega. In sedaj jo je potrebno izkoristiti!

11

diagram 1

diagram 3

diagram 2

diagram 4

vir: (diagram 1) MOL, Predlog prometne politike, nova prometna piramidavir: (diagram 2, 3) PARTNERSHIP ŠMARTINSKA LJUBLJANA Hosoya Schaefer Architects AG, Space Syntax Ltd,IBV Hüsler AG, Mountainworks, Fakton BV, Zaja Real Estate Consultancy, Vogt Landschaftsarchitekten AG, Arup Ltd

Tm = Trg mladosti = Trade Mark (ang: blagovna znamka)

Vsak projekt, ki v sebi nosi mestotvorno poslanstvo in želi delovati na dolgi rok, mora biti sinhroniziran z željami in potrebami njegovih prebivalcev. Sooblikovanje mesta Velenja skupaj z njegovimi občani je že v socializmu obrodilo udarniške sadove, katerih temeljna zasnova je vidna še danes. A potrebe človeka se iz dneva v dan spreminjajo in mlajše "digitalne" generacije so več kot očiten primer teh sprememb. Ker je Promenada zaradi svoje povezovalne vloge med šolskim kompleksom CSŠ in ožjim mestnim središčem ena pomembnejših mestnih arterij mlajše generacije, je ta generacija skozi kreativno delavnico izoblikovala nove prostorske in vsebinske smernice Promenade. A eksploziven duh mladih dijakov in študentov je bilo potrebno artikulirati v smiselno celoto. To je bila naloga mentorjev, ki zaradi multidisciplinarnih tematik na delavnici prihajajo iz različnih strokovnih področij.

Promenada je locirana v samem središču mesta Velenja. Poteka od Trga mladosti na severni strani pa vse do Cankarjeve ulice na južni strani. Promenado na sredini prečka reka Paka, vzporedno z njo pa tudi Vodnikova in Prešernova cesta. L

ok

ac

ija

TRG MLADOSTI m

FARMIN m

MOST m

CSŠ VELENJE m

FORI m

RESTAVRACIJA DK m

LJUDSKA UNIVERZA m

l REKA PAKA m

l CANKARJEVA CESTA m

l VODNIKOVA CESTA m

l PREŠERNOVA CESTA m

l ZDRAVSTVENI DOM

l PEDIATRIJA

l KUNIGUNDA RMC

l SODIŠČE

13

odvodnjavanje

fasade objektov

koši za smeti

samostojne klopi

beto

nska

kor

ita

svet

ila +

tlak

mos

t

Tlak

drog

ovi z

a za

stav

e

odvodnjavanje

klopi pred sodiščem

m Njena podoba je degradirana zaradi dotrajanosti materialov in zastarele urbane opreme. Tudi območja pred vhodi v objekte, ki sestavljajo njeno obodnico, so brez identitete. Promenada vsebuje obstoječe, a premalo izkoriščene naravne kvalitete, med katere spadajo reka, park, drevnine … Takšno stanje Promenade ne opravičuje svoje urbanistično strateške vloge, ki bi morala biti prostor, namenjen za sprehod, druženje in interakcijo. Arhitekturna in programska pestrost objektov je dodatna spodbuda po spremembi prehodne ulice v atraktiven javni prostor, ki bi s premišljeno zasnovo postal interaktiven urbani park javnih in zasebnih programov. m Promenada je s svojo lego ločnica med mestnimi conami izobraževanja, zdravstva, kulturnih in poslovnih dejavnosti. Na sredini Promenado prečka kamnita struga hudourniške reke Pake, ki zaradi svojih strmih brežin močno otežuje kakršenkoli fizični stik z vodo. Hitro odplavljanje hudourniških voda struga še vedno dobro opravlja, zaradi zgolj utilitarnega koncepta pa ne omogoča nobenih dodatnih obrečnih aktivnosti, siromaši ribji živelj in ne živi v pojavni sliki meščanov kot prostor, vreden obiska oz. rabe.

Promenada PoVezuje Trg mladosTi z mesTnim jedrom. Kljub prostorsKemu potencialu ter mestotvorni loKaciji ima trenutno edino vlogo Kot prehodna ulica.

OBSTOJEČE STANJE OBODNICA PROMENADE

UVOD konceptKO

B4 B3

A1

B2 B1

A2 A3 A4 A5

A7

B5

A6

A - Zahodna stranicaB - Vzhodna stranica

m Prostor Promenade zaznamuje nekaj prostorskih dominant, ki so večinoma posledica prvotnega urbanističnega koncepta prostora: stolpnica kot zaključek vedute na severu, hrast kot najstarejše drevo v centru mesta, reka Paka kot izrazit prostorski dejavnik in novejši antifašistični kip Valeria Miroglia skupaj s poudarjenim stopniščem poslovnega objekta Fori. Na prostoru biv-šega zaključka promenade oz. križišču nekdanjih cest je pri sodišču ustvarjen nov manjši trg, ki ga definira hitro rastoča lipa samostojnosti. m Fasadni pas Promenade je izrazitejši v njenem južnem delu, torej v prvotno zasnovani peš coni, kjer so poleg

oblikovno anonimnega najvišjega objekta v centru mesta še objekti sodišča, ljudske univerze, delavskega kluba in poslovnega objekta Fori. Onstran mostu, v podaljšku peš cone sta ob Promenadi objekta zgolj dva: bivši dijaški dom arhitekta Trenza

in nekdanji laboratoriji Zdravstvenega doma Velenje. Dijaški dom je orientiran tako, da je njegov glavni vhod obrnjen proti srednješolskemu centru in Promenado sooblikuje s svojo manj atraktivno vzhodno fasado, brez vhoda v centralni volumen objekta. Povsem drugače je z objektom nekdanjih laboratorijev ZD (danes pediatrija), ki je s svojimi izrazito poudarjenimi vhodi z nekdanjo cesto nekoč dejavno sodeloval, danes pa je vsled prometne nedostopnosti glavni vhod objekta prestavljen na vzhodno stran in je objekt s strani Promenade nedostopen. m Promenado v parterju poleg sredinsko postavljenega stebrišča svetilk oblikovno

najbolj zaznamuje široka asfaltna peš pot, po celotni dolžini prekinjena z odtočnimi jarki. Nekdaj betonske pokrove odtočnih jarkov so leta 1999 zamenjali s pločevinastimi pokrovi, ki danes rjavijo in nenehoma odstopajo iz svojih ležišč. Asfaltno površino prečno prekinjajo nizi v asfalt zalitih betonskih plošč, postavljenih ob pozicije svetilk javne razsvetljave. Snovalci promenade so se pri njihovi postavitvi odločili za racionalno sredinsko postavitev, pri tem pa percepcijsko deloma razvrednotili veduto na njen severnem zaključku - na stolpnico.

A1 Ljudska univerza – javni programA2 Restavracija Delavski klub – zasebni programA3 Partizani – pri Delavskem klubu (spomenik)A4 Fori – zasebni programA5 Lipa samostojnosti (spomenik)A6 Poslovni objekt Farmin – javno/zasebni programA7 Center srednjih šol – javni programB1 Zdravstveni dom – javni programB2 Zdravstveni dom (pediatrija) – javni programB3 Dekle ob morju – pri zdravstvenem domu (spomenik)B4 Knjižnica centra srednjih šol + Kunigunda RMC – javno/zasebni programB5 Okrajno sodišče Velenje + odvetniške in notarske pisarne – javno/zasebni program

OBODNICA PROMENADE

15

Pred šestdesetimi leti v času nastanka modernističnega mesta Velenja je bila v urbanistični segment severne strani mestnega jedra umeščena ena izmed pomembnejših prometnic, imenovana Prežihova ulica. Prometnico, ki je bila odprta do križišča s Prešernovo cesto (sedanja lokacija poslovnega objekta Fori) tudi za motoriziran promet, je na njeni severni strani prečkala še želežniška proga Velenje-Dravograd,

ki pa so jo zaradi ukinitve želežniške povezave in njene problematične umestitve v mesto kmalu ukinili. Kasneje se zaradi sprememb mestnega prometnega režima Prežihova ulica uredi v sprehajalno cono. Promenada je v sedanjem obsegu nastala sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja s podaljšanjem obstoječe peš cone preko mosta čez Pako do hitro razvijajočega se srednješolskega centra ob Tomšičevi cesti. Glede na dejstvo, da na tem območju ni bilo poslovnih objektov in da je današnji poslovni objekt "Farmin" takrat še služil svoji načrtovani dejavnosti dijaškega doma, se je zdela ideja dobra, kljub prometni prekinitvi dveh prečno povezovalnih cest (Prešernove in Vodnikove) ter posledični prekinitvi prometnega in vzdrževalnega napajanja objektov tega območja.

Široka in odprta zasnova Promenade je s svojo linearno strukturo omogočila pripenjanje dodatnih javnih programov na njene stranice in tako se je v času razvoja mesta vsebina javnih in zasebnih programov na območju Promenade dopolnjevala in spreminjala.

ZGODOVINA IN RAZVOJ

PROMENADE

UVOD konceptKO

Zadnji dve desetletji se je na podlagi razvojne iz-

obraževalne strategije zelo razširil program Centra srednjih šol Vele-nje in visokošolskih programov, kar je vplivalo na povečano število dijakov in študentov, ki obiskujejo te izobraževalne institucije. Ker je šolski kompleks lociran na obo-dnici Trga mladosti, mu Promenada predstavlja osnovno komunikacijsko ulico – arterijo, ki jo dijaki in študentje dnevno uporabljajo za dostop do mestne-ga jedra – centra. Razlogi, zaradi katerih od-hajajo v center mesta in iz njega, so različni. Mestno jedro namreč ponuja različne storitve in programe, vezane na šolsko življenje, kamor spada npr. malica (restavracije, pekarne …), druženje (trg, park, loka-li…), nakup ali izposoja šolskih potrebščin in literature (Mladinska knjiga, Kul-turnica, Mestna knjižnica Velenje …), dogodki (Galerija Velenje, Kulturni dom Velenje, Titov trg, Cankarjeva cesta …), ali zgolj prihod v šolo in odhod domov (spalna naselja Kardeljev trg, Gorica ali Šalek, avtobusno postajališče …).

malica (restavracije,

pekarne…), druženje (trg, park, lokali…),

nakup ali sposoja šolskih potrebščin

in literature (Mladinska knjiga,

kulturanica, Mestna knjižnica…), dogodki (galerija velenje, kulturni doM velenje, titov trg, cankarjeva

cesta…),prihod v šolo

in odhod doMov (spalna naselja kardeljev trg,

gorica ali šalek, avtobusno

postajališče…).1717

RAZVOJNEFaZE

PROMENADE VČERAJ m ROJSTVO MODERNEGA MESTA

DANES m BREZ URBANE IDENTITETE

JUTRI m NOVA BLAGOVNA ZNAMKA

1

2

3

UVOD konceptKO

Promenada naj postane odprt »oder« javnih in zasebnih programov, ki se bodo zaradi premišljene fleksibilne zasnove

lahko med seboj združevali glede na potrebe določenega dogodka – prireditve. rdeča nit ostaja koncept, da je

Promenada namenjena predvsem mladim in njihovim urbanim potrebam po druženju, interakciji in ustvarjanju. da pa ne bo

podoba Promenade tako generacijsko enoznačna, bodo pri dolgoročnemu sodelovanju revitalizacije Promenade aktivno

vključene tudi vse ostale generacije uporabnikov Promenade ter inštitucije in zasebniki, ki delujejo na območju Promenade.

nova identiteta Promenade bo lahko s pridom uporabljena za pripravo različnih tradicionalnih dogodkov, ki jih v mestu Velenje ne manjka. na njej se lahko odvija del Pikinega festivala, festivala dmK in Kunigunde, občinske prireditve se lahko preko Titovega trga nadaljujejo na Promenadi … Hkrati pa bo prostorski koncept ulice omogočal prihod novih, mogoče v prihodnje celo tradicionalnih programov, kamor sodi npr. poulično gledališče ane desetnice, pustni karneval, ulični glasbeniki in žonglerji, otroška-dijaška ustvarjalna tekmovanja …

m Učinkovite spremembe so vedno rezultat temeljitega opazovanja obstoječega stanja. m In če vse skupaj pogumno začinimo še z inovativnostjo, neobremenjeno duhovitostjo in ščepcem naših sanj, je uspeh neizogiben. m Javni prostor, namenjen druženju in srečevanju je urbana platforma, ki soustvarja kvaliteto bivanja ter trajnostni razvoj mesta. m Seveda je kreativni

poseg spreminjanja prehodnega prostora v prostor druženja in srečevanja uporaben na različnih lokacijah. m Največje uspehe pa dosegajo projekti, ki v revitalizacije prostorov vključijo tudi želje in potrebe ciljnih skupin, ki bodo te prostore uporabljale. m Kot rezultat tako nastajajo javni prostori po meri uporabnikov. S tem se tudi njihov odnos do tovrstnih urbanih posegov

spremeni. m In Promenada je zagotovo ena izmed resnih kandidatk, da s svojo novo identiteto spremeni odnos okolice in ljudi do nje. V pozitivnem smislu seveda.

19

a r h i t e k t u r a

2121

Urban Novak, univ. dipl. inž. arh.

Rojen 1975 v Celju, diplomiral 2003 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Med študijem deloval v različnih birojih doma. Ob zaključku študija sodeloval v arhitekturnem biroju Christosa Papouliasa v Atenah. ¶ Po opravljeni diplomi leta 2003 deluje kot samostojni arhitekt na področju gradnje objektov, oblikovanja, urbanizma. Aktivno se udeležuje domačih in mednarodnih arhitekturnih in oblikovalskih natečajev. ¶ Takoj po koncu študija se polovično zaposli kot profesor na srednji šoli Center srednjih šol Velenje – Umetniška gimnazija, kjer poleg poučevanja treh obveznih predmetov aktivno sodeluje pri pripravi umetniških razstav in strokovnih ekskurzij po Evropi. ¶ Leta 2005 ustanovi lasten arhitekturni studio, kjer se s sodelavci ukvarja z gradnjo objektov in urbanističnimi nalogami. Interaktivno sodeluje z drugimi strokovnjaki s področja oblikovanja prostora in drugih medijev. Za svoje delo je večkrat nagrajen in omenjen. Aktivno sodeluje pri pisanju člankov v dnevne in strokovne časopise ter ustvarja, vodi ali sodeluje na različnih delavnicah na temo prostora in urbanizma.

MEN

TOR

EKIP

AUDELEŽENCI

Maja SmonkarFakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljani

Ana DolinšekGimnazija Velenje

likovna smer

Anže GrubelnikFakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljani

Tine CestnikGimnazija Velenje

likovna smer

Anže JuvanGimnazija Velenje

likovna smer

PROSTOR arhitekturaT1

Podžgani z dobro idejo, oboroženi z veliko volje in zbrani v ustvarjalni skupini smo se lotili poskusa preobrazbe edine mestne ulice, ki se ponaša z nazivom Promenada. Pravzaprav bi ji bolj pristajal pridevnik nekdanja, saj je to postala že pred časom.Le malo meščanov se še spomni časov, ko je to tudi resnično bila promenada z velikim P.

Preo

br

az-

ba

Pr

oM

e-

na

de

!

Start!

23

Prek debate in pogovora smo se lotili analize vprašanja, kaj promenada in njen prostor mladim sploh pomeni. Ali je to prostor ustvArjAnjA? ZAdrževAnjA? počitkA? ŠportA? ZAbAve? Ne!Rezultat pogovora pokaže, da je prostor promenade predvsem siva coNa, prostor skozi katerega se samo prehaja, in ki pravzaprav skoraj nič ne ponudi. Še čas prehajanja je omejen na dopoldanske ure.Ure pouka v bližnjih šolah. Potem pa promenade pravzaprav ni več. Naš cilj je bilo iskanje ideje in oblike novega urbanega elementa, ki bi opozarjal na problem promenade in ponujal možnosti izboljšave v prostoru.

20m


Prek debate in pogovora smo se lotili analize vprašanja, kaj promenada in njen prostor mladim sploh pomeni. Ali je to prostor ustvArjAnjA? ZAdrževAnjA? počitkA? ŠportA? ZAbAve? Ne!Rezultat pogovora pokaže, da je prostor promenade predvsem siva coNa, prostor skozi katerega se samo prehaja, in ki pravzaprav skoraj nič ne ponudi. Še čas prehajanja je omejen na dopoldanske ure.Ure pouka v bližnjih šolah. Potem pa promenade pravzaprav ni več. Naš cilj je bilo iskanje ideje in oblike novega urbanega elementa, ki bi opozarjal na problem promenade in ponujal možnosti izboljšave v prostoru.

2525

Da bi bolje razumeli prostor, ki obkroža promenado, smo se lotili obdelave problema na najbolj logičen način, ki ga arhitekti in bodoči arhitekti poznamo. aNaliza staNja! Tako smo skušali prepoznati

in določiti zanimive ter kvalitetne prostore na in okoli promenade, pomembne poti in smeri gibanja,

skušali smo odkriti probleme ter sestaviti sliko stanja urbane opreme na promenadi.

40m

PROSTOR arhitekturaT1 PROSTOR arhitektura

3 ▶ PROBLEMI / KVALITETE 4 ▶ ODPRTI PROSTORI

1 ▶ POVEZAVE 2 ▶ NAMEMBNOST POVRŠIN

Takšenanalitičen del

je dal zanimive rezultate.

Spoznali smo prednosti

posameznih predelov

promenade, njihove slabosti

in predvsem zanimivosti.

27

Obogateni s spoznanji iz debate in z znanjem

pridobljenim iz analize stanja na promenadi, smo se lotili izdelave možnih scenarijev

postavitve urbanega elementa. Skušali smo

določiti ZAnimive točke, ki bi jih lahko uporabili za

postavitev elemeNta. Tako so nastali scenariji,

ki so element postavili na točke, odkrite med analizo

prostorov promenade. Določili smo jih za kvalitetne

prostore, za problematične prostore, za zelene površine

in za smeri gibanja.

60m


Zdaj nam je preostal še zadnji, finalni del proge. Pravzaprav težji, a zato bolj ustvarjalni del. Ustvariti zanimiv urbani element, ki bi odgovarjal potrebam prostora, kamor bo postavljen.

ScenarijiPOZICIJE NA ODPRTIH PROSTORIH

POZICIJE NA KVALITETNIH / PROBLEMATIČNIH PROSTORIH

POZICIJE NA ZELENIH PROSTORIH

POZICIJE OB POVEZAVAH

2929

Nato smo odkrivali možne materiale, ki bi jih pri izdelavi elementa lahko uporabili (les, kamen, beton, steklo, ...). Kot zadnje je sledilo ustvarjanje novih oblik urbanega elementa.

Za začetek je vsak prispeval po eno inspiracijo, ki je lahko predstavljala poljubno reč. Tako smo kmalu imeli na mizi leseno kocko, nekaj ročno izdelanih skic ter žičnati obešalnik.

Prva reč, ki smo se je lotili, je bilo prepoznavanje potreb, ki jim mora zadostiti element. Strinjali smo se, da mora element poleg oblike nuditi možnost za sedenje, polsedenje, ležanje, oglaševanje, ...

80m


Vsi predlogi so

upoštevali uporabo

različnih materialov

in so bili barvno ter

oblikovno zanimivi.

Urbani elementi so dobivali

oglate, zaobljene, škatlaste,

votle in še druge oblike.

Od tod naprej pa se je začelo iskanje

možne oblike.

In v divjem ustvarjalnem stampedu so se rojevale neverjetne stvari.

Prav vsi pa so omogočali sedenje, ležanje, zaščito vsaj

pred soncem, parkiranje koles, oglaševanje ...

31

PREDSTAVITEV DELA IN IDEJNIh PREDLOGOV URBANEGA ELEMENTA

JE BILO SKLEPNO DEJANJE SKUPINE

ZA PROSTOR.

VEndAR PA sE jE nAšA POT TUkAj šELE PRAV ZAčELA. čaka nas izbor najprimernejšega predloga ter njegov nadaljnji razvoj ...

Razvoj, ki bo ob koncu pomenil postavljen element na izbrani lokaciji promenade. Mi bomo

imeli vsekakor to srečo, da bomo še sodelovali ter svoje

ustvarjalno druženje podaljšali. Na koncu pa bomo imeli pred sabo izdelan urbani element,

ki ga je navdihnila celotna delavnica, dogajanje na njej,

delovanje drugih skupin in neverjetna ustvarjalna energija,

ki je promenado bogatila tista dva kratka dneva.


Cilj!

a b

c

de

33

iZbrAni urbAni elementa. idejni predlogb. delovna skicac. risba - pogledid. 3d vizualizacijae. tehnični načrt

krajinska arhitekturaPARK T2

35

mentorica:dr. Andreja Zapušek Černe

Rojena leta 1977 v Slovenj Gradcu. Po končani gimnaziji, ki jo je obiskovala v Velenju, se je leta 1996 vpisala na Oddelek

za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Diplomirala je leta 2003; za delo z naslovom Krajinske značilnosti kot eno od meril za prostorsko umeščanje in oblikovanje nakupovalnih centrov je prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Istega leta se je kot mlada raziskovalka in asistentka na Oddelku za krajinsko arhitekturo tudi zaposlila. Leta 2004 je v Pekingu kot ena od mentoric sodelovala pri projektu Revitalizacija velikega kanala (»Suzhou Project«). V letih 2008 in 2009 se je podiplomsko izpopolnjevala na Leibniz Universität Hannover v Nemčiji, kjer je izdelala jedro doktorske disertacije. Doktorirala je leta 2009. Naslov njenega doktorskega dela je Krajina kot dejavnik usmerjanja urbanizacije pri načrtovanju stanovanjskih območij. Od leta 2008 deluje v krajinsko arhitekturnem biroju adkrajine, d.o.o.

Že od časa študija uspešno sodeluje v natečajnih skupinah ter objavlja prispevke v strokovnih in znanstvenih revijah. Kot članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije sodeluje pri akcijah, ki višajo bivalno kakovost v Sloveniji.


Andreja Zapušek Černe mentorica skupine

Kaja FlisBiotehniška fakulteta, Krajinska arhitektura

Tina ZaponšekBiotehniška fakulteta, Krajinska arhitektura

Mojca ČrničBiotehniška fakulteta, Krajinska arhitektura

Lucija PečovnikBiotehniška fakulteta, Krajinska arhitektura

Na

slik

i man

jka:

Lin

da S

ušec

, Bio

tehn

iška

faku

lteta

, Kra

jinsk

a ar

hite

ktur

a

37

Velenje je modernistično mesto v parku. Preplet zelenih in tlakovanih površin, ki opredeljujejo odprte prostore med objekti, daje mestu posebno

atmosfero in prepoznavnost. Tudi promenada – osrednja mestna os, namenjena pešcem – je bila zasnovana v modernističnem duhu: velikopotezno, jasno in z vgrajevanjem detajla. Prostor ob promenadi opredeljujejo pomembnejši javni objekti in odprti prostori med njimi.

modernistično mesto v parku

Skulpture ob promenadi

soustvarjajo mestni prostor

forme vive.

PARK krajinska arhitekturaT2

»aduti« so reka Paka, kakovostna drevnina in možnost programskega povezovanja objektov z odprtim prostorom

Promenada izkazuje velik potencial tudi z vidika možnosti zadrževanja v odprtem

prostoru. Njeni »aduti« so reka Paka, kakovostna drevnina in možnost

programskega povezovanja objektov z odprtim prostorom.

Te kakovosti je skupina T2 – PARK upoštevala

kot izhodišče za pripravo predloga oživitve promenade.

39

Opredelile smo deset programskih območij, ki smo jih nadgradile z različnimi elementi – z namenom, da spodbudimo

in omogočimo prijetno zadrževanje v odprtem prostoru promenade. Z atraktivnimi elementi smo opremile tudi začetek oziroma iztek promenade, ki je danes prekinjen s parkiriščem.

opredelile smo deset programskih območij

umestitev vertikalnega

poudarka

restavracija ob promenadi ureditev svetil,

galerija na prostem, informativna drevesa

klop ob sodišču

približati prebivalcem reko Pako

54

3

21


novi programi stavbe Farminureditev svetil,

galerija na prostem, informativna drevesa

izboljšan dostop iz »Šolske ulice«

približati prebivalcem reko Pako

sprememba parkirišča v park/trg, namenjen

pešcem

ureditev parkovne površine za šolarje

in obiskovalce zdravstvenega doma

čitalnica na prostem

5

5 6

7

8

9 10

41

V osi promenade smo predvidele umestitev vertikalnega poudarka (EPK paviljona, skulpture ali igrala), ki opredeljuje začetek oziroma konec promenade ter sočasno animira in členi prostor Cankarjeve ulice.

Ob Delavskem klubu smo predvidele »restavracijo ob promenadi«, ki se z gostinskim vrtom odpira v prostor promenade. V DK lahko kupimo kavo in jo spijemo tudi na klopi ob sodišču.

Klop ob sodišču ni več ravna in dolga poteza, ki nudi le eno mo-žnost zadrževanja; predvidele smo elemente, na katerih lahko sedimo, ležimo, klečimo, se zadržujemo sami ali v skupini, na soncu ali pa v senci elementov s senčnicami.

1 32

Viri: 1. www.studioweave.com/projects/the-longest-bench-littlehampton2. rocker-lange.com/index.php?/workproductdesign/urban-adapter

1. 2.


S promenade smo odstranile osno umeščena svetila. Predvidele smo »cik-cak« razmeščene pletenice, vpete na fasade objektov na obeh straneh promenade. Na pletenice je možno pritrditi svetila, novoletne okraske, lampijončke in druge elemente, ki omogočajo spreminjanje prepoznavnosti osrednje mestne pešpoti. Na izbrane lokacije so umeščena »informativna drevesa«, na katera je možno vpeti plakate, fotografije, poezijo… In tako opredeliti mestni razstavni prostor.

Reko Pako smo prebivalcem in obiskovalcem mesta približale; ne le vizualno, temveč tudi fizično. Ob gimnaziji in »Elektrotehni« smo predvidele preoblikovanje brežine reke s tribunami, na katerih je mogoče posedanje in opazovanje vode. Ureditve s tribunami členijo zasaditve obvodnih rastlin, ki sooblikujejo biotsko pester in vizualno privlačen ambient. Prostor promenade je prostor pešcev in ne avtomobilov!

45

Vir: 3. www.grandcanalsquare.ie

3.

43

»Šolska ulica« povezuje stare in nove šolske stavbe ter omogoča dostop do šolskega parka z dostopom do reke Pake.

6 8

7Na zelenico med zdravstvenim domom in reko Pako smo umestile čitalnico na prostem, kjer lahko pod krošnjami dreves na lesenih terasah preberemo svojo najljubšo knjigo.

V pritličju stavbe Farmin smo predvidele nove programe. Proti »Šolski ulici« se odpirajo na primer fotokopirnice in drugi servisi, namenjeni dijakom in študentom, na promenado pa se odpirajo restavracije, kamor šolarji skočijo na malico. Objekt je prehoden, s »Šolske ulice« je omogočen dostop do restavracij in gostinskih vrtov, s katerih lahko opazujemo dogajanje na promenadi.


Odprt prostor med zdravstvenim domom in šolskim centrom se preoblikuje v parkovno površino s tlakovanimi ploščadmi, na katerih je omogočeno zadrževanje šolarjev in obiskovalcev zdravstvenega doma. V osi promenade so na tlakovano površino umeščeni sedalni elementi, ki jih je možno premikati po tirnicah in spominjajo na premogovniške vozičke.

V izteku oziroma na začetku promenade ni več parkirišča. Park/trg, namenjen pešcem, opredeljuje celotno površino do Tomšičeve ceste. Odstranjena parkirišča so umeščena v novo garažno hišo ob Tomšičevi cesti.

910

45

kreativno sodelovanjeSodelovanje na kreativnih

delavnicah ima številne pozitivne učinke. Omogoča

nam, da izrazimo dobro idejo, ki bi sicer lahko ostala neizrečena. Idejo lahko delimo in nadgradimo s kolegi v skupini. Na delavnicah se rodijo nova prijateljstva. Ideje in prijateljstva, ki jih snujemo na delavnicah, nas notranje bogatijo. Delavnica je eden od načinov, ki lahko omogoči kakovosten preskok.


vizualne komunikacijeGRAFIKA

49

mentorji

Saša VučinaRojen1975 v Slovenj Gradcu. Že kot otrok je kazal zanimanje za tehnične stroke. Po končani Srednji šoli za elektrotehniko (1994) se je kot grafični oblikovalec zaposlil v VTV studiu, tri leta kasneje pa v podjetju Trendnet kot inženir za računalniška omrežja. Tam je skrbel tudi za vizualno podobo podjetja. Ob delu je končal Višjo strokovno šolo za elektrotehniko v Velenju (2000). Želja po kreativnemu delu ga je vodila nazaj h grafiki, tokrat v podjetje Eurograf, kjer se je kot oblikovalec, stavec in kasneje vodja studia za oblikovanje in pripravo za tisk kalil naslednjih 6 let. Od leta 2008 uspešno sodeluje v kreativni skupini opa:celica.

Marko GombocSoustanovitelj kreativne skupine opa:celica, izvorno opa:groop - kreativna celica. Z njo se je začela moja samostojna pot v svet oblikovanja in snovanja gra-

fičnih projektov. Čeprav sem bil z grafičnim delom povezan vseskozi – od samih začetkov, ko sem bil kot DTP operater del Studia Marinšek in Marinšek,

do DTP oddelka v AV studiu, kjer sem kasneje postal vodja projektov. To je tudi odločilno vplivalo na mojo odločitev osamosvojitve, saj sem temeljito spoznal

najrazličnejša področja dela - kako diha, deluje in razmišlja marketinška panoga. Celoviti vpogled v

najrazličnejša področja dela mi je omogočil razširiti svoj prostor delovanja čez meje grafičnega obliko-

vanja, v svet interneta, sejmov, razstav, industrij-skega oblikovanja … Tu sem doma. In ostajam zvest

kreativnosti tudi v prihodnje.

Sebastjan KurmanšekPo zaključeni Srednji šoli za

oblikovanje in fotografijo v Ljubljani (1994), je znanje nadgrajeval z

delom – ob različnih nalogah in v sodelovanju z različnimi delodajalci. Kot grafični oblikovalec je ves čas deloval na različnih področjih – od vizualnega snovanja do fotografije, ilustracije ... Ljubezen do vidnega in multidisciplinarnosti ter želja po inovativnosti sta ga leta 2010

pripeljali do intenzivnejšega sodelovanja s člani skupine opa:celica. Z njimi zdaj redno sodeluje pri zasnovi in izvedbi

različnih projektov.

GRAFIKA vizualne komunikacijeT3

Monika ŠpitalŠkofijska gimnazija

Antona Martina Slomška

Silvija OštirGimnazija Velenje -

likovna smer

51

V skupini Grafika smo se v prvi vrsti ukvarjali s sistemom

označevanja in usmerjanja ter s

kreativnimi rešitvami za umestitev kakovostnih

vsebin na ulico.

Po skrbnem ogledu promenade smo naredili razvejan

in prišli do pestrega nabora

kreativnih rešitev in idej za potencialne označevalne točke.

Nastali so številni zanimivi predlogi in rešitve, med katerimi smo izbrali tiste,

za katere smo ocenili, da so glede na stroškovno in izvedbeno zahtevnost

najlaže izvedljivi. Predstavljamo jih šest.

brainstorming

miselni vzorec

vizualne komunikacijeGRAFIKA T3

dodati vsebine na ulico

Glede na to, da je na in ob Promenadi kar nekaj velikih in »relativno« praznih površin, je bila nosilna ideja prve naloge ulici dodati talne igralne vsebine. Izdelava takšnih površin je sprva dokaj enostavna, poleg tega pa so lahko te zelo učinkovite in privlačne za uporabnike. Dobra izbira so se nam zdele „klasične“ igre (npr. labirint, ristanc, twister), zanimive pa so vsekakor lahko tudi „cestne aplikacije“ družabnih iger (šah, dama ...). Predlagamo torej igre, za katere so potrebne samo roke, noge, in včasih kakšen kamen.

53

Paka je hudourniška reka. Skozi Velenje teče v regulirani strugi, ki jo je z udarniško akcijo (1956-1957) naredilo 2.600 Velenjčanov (kar je takrat pomenilo 70 % prebivalcev). Paka je bila v drugi polovici osemdestih let

20. st. zaradi škodljivih vplivov industrije in energetike močno onesnaže-na, lahko bi rekli “mrtva reka”. Po uspešni okoljski sanaciji Šaleške doline

se je njeno stanje izboljšalo in danes v njej spet najdemo ribe.

Dolžina: 40 km • Porečje: 210 km² • Izvir: pod vrhom Volovica (Pohorje; 1455 m) • Izliv: Rečica ob Paki (v reko Savinjo) -

Vir.: Nestl Žgank, Spomini “Rdečega kralja”; Wikipedija

Na tablo smo poleg nekaterih zgodovinskih dejstev zapisali še nekaj osnovnih podatkov o reki

Z drugo nalogo smo želeli mimoidočim približati reko Pako. Ta ideja je bila, kot se je

pokazalo, blizu tudi drugim skupinam. Skladno smo ugotovili, da bi bilo potrebno na reko opozoriti oz. označiti z atraktivno vsebino.

V sodelovanju s skupino Besede smo izdelali večjo označevalno - sporočilno tablo, ki je (in bi lahko tudi v prihodnje) ponujala

nekaj ključnih informacij o reki. Namestili smo jo na most na promenadi. Zanimivo informativno vsebino smo skušali čim

bolje nadgraditi z obliko in odziv mimoidočih je nakazoval, da so tovrstne aplikacije zelo uporabne in dobrodošle.

mimoidočim približati reko Pako


Ker se v grafiki navadno vsebine aplicirajo na obstoječo infrastrukturo, in glede na naravo delavnice, kjer infrastruktura šele nastaja, smo se v sodelovanju z arhitek-turno skupino lotili grafične opreme urba-nega elementa, ki je nastajal tekom delavnice.Poleg urbanega elementa, ki bi se pojavljal na promenadi pa bi želeli opozoriti tudi na enoten pristop pri opremljanju promenade z vizualnimi vsebinami kot so:

• poenotenje sistema označevanja na ulici (informativne in usmerjevalne table),

• obravnava kioskov in njihovih podob,• urejeno plakatiranje, • enotna točka za obveščanje, ...

sistem označevanja

55

Glede na to, da promenado v veliki meri definira most, na katerem je frekvenca

ljudi precejšnja, smo želeli mimoidoče opozoriti na

ime peš poti “Promenada”.

Z intervencijo, ki je predstavljala našo četrto nalogo, smo na ograji izdelali napis, ki je viden le z določene točke

pri prehodu čez most. Dokler ne pridemo do te točke, napisa ne vidimo,

ko se od nje oddaljimo, napis izgine.

S trakovi smo polepili robove posa-meznih delov ograje mostu in tako

upodobili napis PROMENADA. Z optično igro je nastal neobičajen element,

ki sprehajalca preseneti. V primeru dejanskega apliciranja tovrstnih napi-

sov predlagamo, da se v smeri proti Cankarjevi ulici pojavi napis CENTER, v

nasprotni smeri pa PROMENADA.

promenada na ograjiT3 vizualne komunikacije

GRAFIKA

Pozornost na promenadi so nam pritegnili tudi drogovi za zastave. Glede na to, da so večino časa neuporabljeni in da jih je kar nekaj (ob Paki, pred sodiščem, pri Šolskem centru, pri DK) se nam je utrnila ideja o ponovni uporabi tega medija.Konstrukcija drogov omogoča čudovito površino za izpostavljanje vizualnih vsebin mimoidočim. To smo skušali ponazoriti s preprostim napisom, ki smo ga pritrdili na sklop drogov pred sodiščem.

drogovi na promenadi

57

Moram še enkrat pohvalit organizacijo in tudi nasplošno izvedbo tega projekta. Najbolje je bilo to, da smo lahko mladi izrazili svoje želje glede našega mesta na zanimiv način. Tudi naučili smo se marsičesa koristnega za življenje. Ekipa mentorjev je bila odlična! Upam, da bom še kdaj imela možnost biti del takšnega projekta.

Monika Špital, udeleženka

Nastala je družina košev, ki smo jo poimenovali KOŠIRJEVI. Članici naše sku-pine sta ročno opremili tri koše, ki ponazarjajo družino (ata Košir, mama Košir in otrok Koširček). Kompozicija vseh treh košev pritegne precej pozornosti, njihova poslikava je zanimiva za otroke, poleg tega velikost in postavitev majhnega koša Koširčka stimulirata mlajšo populacijo k interakciji (predšolski otroci namreč težko dosežejo klasične koše za smeti). Dodelava košev nudi možnosti za ozaveščanje in za učinkovitejše ločeno zbiranje odpadkov.

Oblikovna nadgradnja košev za smeti je bila naš šesti izziv. Pri razvijanju naloge

smo si želeli, da bi koši delovali igrivo, da bi s svojo podobo pritegnili otroke in

spodbujali okoljsko zavest.

nadgradnja košev za smeti


Koširjevi•popestrimopromenado(alimesto)

•smoprijazniotrokom•čenasjevečlahkorecikliramo

•skrbimozačistomesto

59

T4 PODOBE Fotografija

6161

Moji uspešni osnovnošolski ter srednješolski karieri je sledilo dokaj neuspešno univerzitetno obdobje. Študij geografije sem namreč opustila tik pred koncem. Temu najraje pravim umetni-ška trma.

In ker vse knjige o uspešnosti in sreči pravijo, da je najbolje, da se preživljaš s tistim, kar te veseli, sem se odločila. Glede na to, da sem dobila jeziko-vo župo od mame, ko sem porabila cel film za fo-tografiranje psa in ene žabe iz vseh možnih kotov, se mi je zdelo, da je fotografija tista prava. Pa še vse National Geographic-e in podobne revije sem požirala, samo fotke seveda.

In tako kot “profesionalni” fotograf že nekaj let sledim prireditvam v Velenju (te fotografije opazite na nekaterih mesečnih na-povednikih Festivala Velenje in ostalih brošuricah) Vse izkušnje fotografiranja prireditev mi koristijo, ko fotografiram različne koncerte doma in v tujini. Večkrat sem bila uradni fotograf na koncertih znanih glasbenih skupin (Katalena, Jinx, PipsChipsVideoclips). Nekatere fotografije so tudi na glasbenih zgoščenkah (PCV, Resnullius, RTV SLO, ŠAPZ).

Pa vendar, se ne morem odločiti, kaj je moj najljubši motiv. Tudi fotografiranje porok ima zvoj čar. Pa fotografiranje malčkov. Ali pa enostavno sedeti v visoki travi in fotografirati čudeže, ki jih lahko ustvari le narava. Občasno, glede na pov-praševanje, vodim tudi tečaj fotografiranja.

KSENIJA MIKOR, mentorica

PODOBEfotografijaT4

Lana SemečnikFakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Ksenija MikorFotografinja - Ksenija Mikor s.p.

Blažka PergovnikGimnazija Velenje

Nikki SajeOŠ Šalek

Vsak košček našega sveta je malo drugačen, ko ga ujameš v trenutek, ujet v fotoaparat. Tako je lahko navaden travnik magična dežela škratov, ali pa zanikrn kos zemlje, na kateri čisto slučajno raste trava. Odvisno od domišljije in razpoloženja fotografa.

Zelo sem se razveselila, ko sem dobila priložnost biti mentorica v projektu Promenada. Že zato, ker je bila to priložnost delati z ljudmi, ki imajo vizije in željo po ustvarjanju in s tem kljubujejo obdobju recesije in zatiranja idej. Pablo Picasso je nekoč rekel: » Umetnik lahko načrtuje, lahko vidi, lahko ustvarja, lahko napada.«

In mislim, da je prav zdaj pomembno, da umetniki (umetnik pa je vsak, ki svoje ideje uresničuje) ustvarjajo še bolj.

Razveselilo me je tudi to, da je to projekt Velenja in da smo v njem sodelovali ljudje, ki imamo radi svoje mesto. Ker lahko le s tem, da ga imamo radi in naredimo nekaj zanj, mesto spodbujamo. In le tako ne bo nikoli umrlo.

63

Pa malo smo se vrnili v čase, ko se je še več skupinsko delalo. Do udarniškega dela gradnje Velenja je že seveda daleč, pa vseeno. Duh družabnosti in s tem povezane sreče je bilo občutiti.

Še en razlog je, da me je sodelovanje v projektu razveselilo. Ni veliko priložnosti, da lahko svojo obsedenost s fotografiranjem delim. Ne le, da sem lahko dva dni fotografirala. To srečo sem delila še s tremi dekleti, ki jih fotografija zanima.

Upam, da sem jim predala delček znanja in se hkrati tudi sama kaj naučila, ko sem na trenutke kot mati koklja ponosno gledala, kako ena čepi, druga se steguje, tretja pa se plazi po tleh, da bi ujela pravi kot za dobro fotko.

Kaj sem želela doseči? Da bi mlade fotografske navdušenke opazile Promenado. Da bi ujele kontraste. Lepoto majhnih koščkov narave sredi mesta. Pa abstraktnost asfaltnih razpok. Delovanje človeka, ki na eni strani razkraja, na drugi strani pa gradi.

Da vidijo, da je svet na tleh čisto drugačen od sveta zgoraj.

Da poleg podrobnosti obstaja tudi celota.

PODOBEfotografijaT4

PODOBEfotografijaT4

Da so navadni dnevi, ko se na promenadi ne dogaja skoraj nič. In da so dnevi, kot je bil ta projektni vikend, ko je pestro in zanimivo. Tudi to dogajanje smo ovekovečili. Izdelovanje maket, rojstva idej, ritme Promenade. In mimoidoče.

Dva dni smo skakljale po promenadi gor in dol, z velikimi črnimi mašinicami pred obrazi. In jo skozi tisto majhno luknjico na fotoaparatu spoznavale, kot je do zdaj najbrž ni še nihče.

Vsakih par ur smo izpraznile spominske kartice, pregledale vsako fotografijo in naredile izbor za končni izdelek. Mogoče je subjektivno, ampak zdi se mi, da je bil vsak naslednji sklop fotografij boljši. Pač, vaja dela mojstra, pravijo.

Štiri dekleta torej, čisto različnih starosti in izkušenj. Na koncu štirje paketi različnih, a vendarle podobnih fotografij.

In tako smo na koncu naredile več sestavljank štirih fotografij, ki prikazujejo en vidik Promenade.

67

Poleg tega končnega produkta je tudi knjiga v veliki meri opremljena s fotografijami, ki jih je skupina PODOBA posnela v času projekta.

In na koncu ... kot mentorica sem zelo zadovoljna z izdelki naše in ostalih skupin. Kot Ksenija, srečna, ker je bil to lep ustvarjalen vikend. Kot fotografinja, polna novih izkušenj in idej za čas, ki prihaja.

Hvala idejnemu vodji projekta, Bojanu Pavšku, ki se je spomnil name, me povabil k projektu in me že od začetka spodbuja na moji fotografski poti. Pa vsem, ki so pomagali uresničiti ta projekt in vsem udeležencem delavnice.

Na Promenadi sem se imela odlično. Sodelovala sem v delavnici Podoba pri Kseniji Mikor in res neverjetno je, koliko kvalitet prostora najdeš, ko odpreš oči za motive in začneš malo raziskovati. Zelo lep se mi zdi tudi princip vključevanja prebivalcev v razvoj okolja, v katerem živimo – uporabniki bomo najbolj vedeli, kaj nam manjka in kaj si želimo. Zelo sem uživala tudi na predavanju g. Laha o prihodnosti razvoja mest. Res, kapo dol organizatorjem in mentorjem z Bojanom na čelu – super ste!

PODOBEfotografijaT4

novinarstvo in literatura T5 besede

71

Petra Hribernik je rada Velenjčanka. Vse ostalo (je profesorica angleškega jezika in pedagogike). Njena strast je dvakrat zlita v besedo – prvič v jezikoslovje in drugič v teater. Igra in še kaj v velenjskem gledališču in pri Dudovem drevesu. V letu 2012 je kot mentorica-režiserka usmer-jala delo pri predstavi za otroke Strahec. Sodeluje na literarnih večerih in drugih kulturnih prireditvah, kot recitatorka in/ali povezovalka programa (Lirikonfest, Poz-drav pomladi, predstavitve knjig in zborni-ka Hotenja ...). V sodelovanju s Knjižnico Velenje je pripravila pogovore z Milojko

Komprej, Petrom Rezmanom in Mikijem Mustrom. Sodeluje s Festiva-lom Velenje (napovedovanje premier, gledališka delavnica za otroke). Za sabo ima pester nabor otroških delavnic, ki jih je vodila že kot štu-dentka. Kot anglistka je poučevala na osnovnih šolah in prevedla več strokovnih in poljudnih besedil. Med prevodi izstopa mala monografija »Velenje Prisrčno«, za katero je prevedla verze pesnika in pisatelja Iva Stropnika) je relativno.

PETRA HRIBERNIK

Pe

tra

Hr

ibe

rn

ikFF

MB

, An

gl

eš

čin

A -

p

ed

Ag

og

ikA

Pe

tra

Go

ste

čn

ikp

eF

lJ,

de

Fek

tolo

giJ

A

Pe

tra

ko

rd

išFd

V l

J, A

ntr

op

olo

giJ

A

BESEDEnovinarstvo in literaturaT5

Članice skupine BESEDA smo skušale ubesediti vse, kar se je dogajalo okoli nas. Preden smo se lotili vsak svojega dela, smo (po pozdravnem govoru koordinatorja projekta Bojana Pavška) prisluhnili trem predavateljem. Aleš Ojsteršek z Ura-da RS za mladino je predstavil organiziranost mladine pri nas (v Sloveniji na splošno in v Velenju). Potrdil je naše sume, da velenj-ska mladina dobro in veliko dela, celo v primerjavi z evropsko mularijo. Sledil je info-sprehod čez promenado. Četico delav-ničarjev je vodil Bojan Pavšek, ki je sivo pot predstavil predvsem z arhitekturnega vidika. Ker se na to spozna. Postregel je s konkretnimi podatki, ki so udeležencem poma-gali pri odkrivanju problematičnih točk in iskanju rešitev. Na koncu sprehoda (že na Cankarjevi) smo srečali še krajinarje, ki so prav tisto dopoldne skušali od Velenjčanov iz-vedeti (čim) več o zelenih površinah v

mestu – srečno naključje. Po ogledu (res smo bili kot skupina tu-ristov in že to, da smo se počasi premikali po promenadi in neko-ga poslušali, je vzbujalo pozornost mimoidočih – res ni potrebno veliko, da v človeku zbudiš radovednost) nam je urbano proble-matiko (po svetu in pri nas) predstavil Dean Lah in projektivnega biroja Enota. Po tem smo zasedli vsak svoj kot in se lotili dela.

»Besede« smo najprej skušale ugotoviti, kaj promena-da JE. Petra je poiskala slovarsko geslo, Petra pa je v epicenter Kunigunde na oglasni pano zapisala: »Promenada je ...« in smo

čakale na odgovore, ki so pokaza-li precej klavrno sliko promenade. Drugi dan smo vajo ponovile z ma-lim zasukom, na panoju je pisalo »Promenada BO ...« in te odgovore je bilo veliko lažje prebrati. Dejansko so se na listu znašli cilji delavnic – ka-kšna bo promenada po naši prenovi.

Promenada – beseda - delosledDel delavnic, združenih pod imenom Promenada™ urbana revitalizacija, ki so potekale drugi vikend v aprilu, je bila tudi delavnica T5 BESEDA. V tej skupinici smo se našle tri Petre, ki smo dva dni spremljale, opazovale, zapisovale, beležile in memorirale dogajanje okrog nas. Ker smo vsaka po svoje načitane – ena bo antropologinja, druga je specialna pedagoginja in tretja je anglistka – je bilo sodelovanje toliko bolj pestro in produktivno. Saj veste, več glav več ve. Pa ne zaradi cifre, pač pa zaradi tistega, kar je v njih. Po tem načelu se je ravnala zamisel projekta in presenetljivo (ali pa tudi ne) je rezultat nova (prome)nada.

73

V okviru delavnice smo izpeljale kratko anketo, pri ka-teri so sodelovali naključni mimoidoči in tudi udeleženci dvo-dnevne delavnice Promenada™. Postavile smo si pet vprašanj, s katerimi smo skušale zajeti ključne informacije o pomenu promenade za meščane. Odgovori lahko služijo kot vodilo za nadaljnje razvijanje urbanih idej za oživljanje promenade. Ugotovile smo, da ima Promenada kar nekaj imen, najpogosteje pa jo poimenujemo po stavbah ob njej (pot mimo gimnazije, pot mimo sodišča, pot proti centru). Veliko vprašanih Promenado uporablja pogosto, skoraj vsak dan. Vedno jo uporabljajo kot pot, ki vodi do njihovega cilja in skoraj nikoli jim ne služi kot cilj. In tudi meščani imajo kar nekaj predlogov, kako bi Promenado lahko izboljšali - želijo si bolj urejen prostor, več klopi, nove luči, drevored, pritegnil bi jih tudi WI-FI. Vsi pogrešajo dogod-ke, ki bi na ulico vnašali življenje - ulični koncerti ali animacije, poulično gledališče, delavnice ... Želijo si dogodkov v večernih urah. In na takšen način bi Promenada oživela kot ena izmed tistih obmorskih ulic, kjer vsakdo lahko najde kaj zase. Potem bi tukaj preživeli več časa. Malce pa smo se pogovorili tudi o kra-marskem sejmu, ki enkrat na mesec okupira Promenado. Je to pravi prostor za tovrstne sejme? Večina vprašanih se je strinjala, da ne; nekateri so dodali, da pa vseeno drugje ni prostora za njih. Tisti bolj inovativni so takoj ponudili alternative - kramarski se-jem bi prestavili na obrobje mesta ali v Staro Velenje. Tako ne bi ovirali sprehajalcev, tisti meščani, ki radi pridejo na kramarski sejem, pa bi si lahko »privezali dušo«.

Imamo mesto, mesto ima reko in čeznjo se boči nemalo mostov. Tudi teh nihče ne opazi. Morda zato, ker nimajo imen? To je bila tretja akcija v okviru delavnic, ki je zahtevala sodelova-nje oz. je bila naravnana k iskanju predlogov, angažiranosti me-ščanov. Na most smo postavile tablo in pustile mimoidočim, da poimenujejo most.

Namen te akcije je bil predvsem opozoriti in spomniti meščane na reko in jim hkrati dati občutek, da imajo moč soo-blikovati svoje mesto, saj se nam zdi ta občutek pomemben za gojenje pripadnosti in enotnosti mestu, skupnosti. Z rezultatom smo zadovoljne, papir ni ostal bel, ljudje so se ustavili in pripisali svoje predloge.

Vikend je hitro minil in prav vsaka skupinica je pridno ustvarjala in nizala ideje. Na koncu smo jih povezali v veliko ce-loto in dokazali, da smo na dobri poti, da spremenimo delček Velenja na bolje. Hkrati smo ugotovili, da ima naše mesto kar nekaj kotičkov, ki bi jih lahko obiskal »promenadni tim« in na njih pustil svoj pečat.

Z novim tednom se je delo BESEDE nadaljevalo, če ne šele dobro začelo. Treba je bilo zbrati vtise in zapise in vse skupaj spraviti na papir. Tudi s temi prispevki delo še ni zaključeno. Da bo končni produkt, promo-bukla, res kot se šika, bomo Petre še marsikaj dodale in dodelale, da bo zadnja beseda ... naša? Prava.

petrA HriBernik


V dveh dneh smo v skupini BESEDE izpeljale 3 akcije. Idejni Blitzkrieg, Sprašujem se, vprašam te in Ime ti je ... MOST. Vmes, nenehno in neumorno smo spremljale delo ostalih skupin, opazovale promenado, metale ideje na mizico knjižnice in pripravljale osnutke za to, kar je priplavalo na površje teh listov.

Tako o promenadi »stroka«. Kako o promenadi udeleženci delavnic? Dva dni, dva lista, en flumaster in nabor blitzkriegovskih idej.

Promenada je …PrečkališčeNI!SivaDolgočasnaRavnaBOTemna/sivaPerspektivnaMimohodEnoličnaJavni prostorPotencialPROMENA?DA!

Promenada bo:LegendarnaCvetočaRazgibanaSuperNašaBarvitaGlasnaZabavnaDbest!(pre)novaSrce mesta

idejni blitzkriegSSKJ zapoveduje:Promenada –e ž javen prostor, namenjen za sprehajanje: na promenadi je igral orkester; sprehajati se po mestni prome-nadi; obrežna promenada// sprehajanje, sprehod: jutranja, večerna promenada/iti na promenado◊ kor.: plesna figura pri nekaterih ameriških plesih; krožno gibanje baletnega plesal-ca okoli plesalke, ki stoji na eni nogi

Promenaden-dna-o prid. nanašajoč se na promenado: pro-menadna cesta, ulica/promenadni koncert koncert lahke ali popularne glasbe, ki ga izvaja orkester na prostem , navadno v parku; promenadna palica sprehajalna palica/ekspr. prome-nadni levpretirano skrbno oblečen moški, ki se (rad) sprehaja po promenadi in vzbuja pozornost ◊navt. promenadni krov krov na potniški ladji, namenjen potnikom

ProMenada je beSeda je t5 = tri 5re

75

Pregled izsledkov po vprašanjih

Kako imenujete ta del mesta (med sodi-ščem in zdravstvenim domom)?Prva ugotovitev je povezana z imenom samim – promenada ni obče uveljavljen termin, saj ga uporabljajo redki (predvsem udeleženci delavnic, ki so priznali, da prej tega izraza niso uporabljali). Zajeten delež vprašanih delu med sodiščem in zdravstvenim domom ne reče nič, orientirajo se po zgradbah, ki promenado obkrožajo. Drugi najpogostejši odgovor je bil Trg mladosti, nekaj odgovorov pa je bilo precej izvirnih, kot na primer Kardeljev trg ali nekdanja Prežihova. Zanimiv je tudi komentar, da pod termin »promenada« ljudje pomislijo na Cankarjevo ulico – ker je bolj živahna.Se vam zdi prostor primeren za Kramarski sejem?To vprašanje smo podtaknile, ker nas je rahlo zasrbela provokacija. Približno tretjine vpra-šanih sejem ne moti (pri čemer so nekateri dodali, da sejma ne obiskujejo). Na podvprašanje, kam bi sejem prestavili, je skupni imenovalec danih predlogov obrobje mesta, v bližini (na parkiriščih) trgovskih centrov. Nekaj anketiranih je poskrbelo tudi

za smeh, sejem bi prestavili v Šoštanj, na Go-renjsko parkirišče ali pa ga sploh ne bi imeli. Zanimiv je bil predlog, da se sejem prestavi v Staro Velenje, ki dejansko predstavlja (še en) omrtvičen del mesta. Ta predlog se nam je zdel »najprimernejši«, saj bi na tak način ostal volk sit in koza cela, pa še sir dobimo za povrh.Pri sejemskem vprašaju je padel predlog, da bi namesto Kramarskega sejma imeli »etno« sejem ali vintage, art market -slednji je že bil v Velenju in je naletel na veliko odobravanje; ampak je bil na Cankarjevi.

Kako pogosto greste čez promenado?Približno polovica vprašanih se čez promena-do sprehodi vsak dan (v tej skupini prevladuje mlajša generacija – dijaki, kar ni presenetljivo), druga polovica sogovornikov pa promenado prečka občasno ali redko. Bi na promenadi preživeli več časa,če bi prostor ponujal to možnost?Skoraj vsi vprašani (približno 95%) so na vpra-šanje odgovorili z odločnim da. V kombinaciji z odgovori na prejšnje vprašanje (pogostost obiskanosti) nas ta podatek vodi k ugotovitvi, da ljudje prepoznavajo potencial prostora kot družabnega stičišča v samem mestnem jedru in pogrešajo »dodano vrednost« promenade.

Kaj si vi želite na promenadi?Vprašanje je bilo postavljeno kot neobvezno (preventiva pred nepripravljenostjo odgovarjati na vprašanja), vendar so vprašani radi ponudili svoje predloge. Med njimi prednjačijo ureditev »počivališč« - klopi, razsvetljave – sodobnej-še, privlačnejše luči in več zelenja – drevesa, grmičevje in cvetlične gredice. Vprašani pogre-šajo tudi barve na promenadi (preveč enolična in brezoblična se jim zdi) in dogajanje. Poulična umetnost (od glasbe do gledališča in likovne umetnosti) se veliki večini zdi najprimernejši način, da bi na promenado zvabili odraslo po-pulacijo. Zanimivo je, da si želijo dogajanj pred-vsem v večernih urah (asociacija na morske počitnice). Nekaj vprašanih v tem delu pogreša še manjše lokale, kavarnice. Med opaznejšimi odgovori je tudi otroški program – vendar ne v smislu klasičnih igral, kot jih najdemo na večini igrišč, temveč v smislu sodobne urbane opreme, tudi v stilu hiše eksperimentov.

Povzetek izsledkovVelenje si želi prenovljeno promenado. Projekt z delavnicami Promenada™ urbana revitaliza-cija je za mesto na mestu.

petrA HriBernik

sprašujem se, vprašam teV okviru delavnice smo izpeljale kratko anketo, pri kateri so sodelovali naključni mimoidoči in tudi udeleženci dvodnevne delavnice Promenada™. Postavile smo si pet vprašanj, s katerimi smo skušale zajeti ključne informacije o pomenu promenade za meščane. Ujele smo približno 50 posameznikov, kar pomeni, da so izsledki informativne narave, ne moremo govoriti o reprezentativnem vzorcu, ampak vodilu za nadaljnje razvijanje urbanih idej za oživljanje promenade.


Ko smo vprašaja pustile sama in se čez nekaj ur vrnile ponju (večino predlogov je padlo v času glasbene intervencije in likovne gverile, ko se je okrog vprašajev nabralo največ ljudi), smo na »idejnih kartonih« našle še nekaj predlogov, ki si jih drznem cenzurirati. Ti predlogi zame pomenijo vsaj dvoje: da mladi želijo (so)ustvarjati (ne predstavljam si, namreč, da so te ideje padle iz glave starejše generacije, ali pač ...), obenem pa ne vedo kako. Ergo, potrebujejo usmerjevalce, ki bodo nebrzdano ustvarjalnost regulirali, kot so pred desetletji njihovi (pra?)stari starši regulirali Pako.

petrA gostečnik, petrA kordiš,

petrA HriBernik, MentoricA

ime ti je... Mostimamo mesto, mesto ima reko in čeznjo se boči nemalo mostov. tudi teh nihče ne opazi. Bi bilo drugače, če bi imeli imena? na »promenadni most« smo postavile dva velika vprašaja, ki sta dregala radovednost mimoidočih. Namen te akcije je bil predvsem opozoriti in spomniti meščane na reko in jim hkrati dati občutek, da imajo moč sooblikovati svoje mesto, saj se nam zdi ta občutek pomemben za gojenje pripadnosti in enotnosti mestu, skupnosti. V nekaj uricah se je pokazalo, da Velenjčani nismo sramežljivi, imamo domišljijo in kadar se dogaja, se rade volje gremo zraven.

titov mostskittles mostPromenadni mostMavrični mostMurin mostMost artMost z razglednicePremoščanski mostMost združuje, če na bregu živijo pametni ljudje.Frišni most

Fani mostGlavni mostabeceda mostModroStiMost idejMestni mostMost navdihathe MoSt dogajaPrementalni mostMost treh Peter J

Dijaški mostVelenjski mostLipin mostaktivni mostMost ljubezniMost potreben obnove!Most mladihMost padlih borcev kunigundamost Most pr mostMost mladosti

77

Zorni kot št.1: Promenada je sprehajalna pot, katere začetek naj bi bil

ob parkirišču med Zdravstvenim domom in Šolskim centrom Velenje, konec pa naj bi bil na izhodu na Cankarjevo ulico. Gre za ravno asfaltirano stezo, ki jo razpolavlja vrsta dvaindvajse-tih stebrov javne razsvetljave iz socialističnih časov (nekaj luči je seveda poškodovanih). To vrsto nekje približno na sredini prekine most z zeleno ograjo skozi reko Pako, sicer pa se javna razsvetljava zaključi ob koncu promenade oziroma ob izhodu na Cankarjevo ulico. Če gledamo promenado od javnega parkirišča proti Cankarjevi, imamo na desni poslovno zgradbo, na levi pa Zdravstveni dom. Za mostom na desni sledi še ena poslovna zgradba, kip padlim borcem in delavska restavracija, na levi pa je mrtvi rokav promenade, ki vodi do javnega parkirišča ter so-dišče. Sama promenada je tekom tedna in dneva dokaj živahna zaradi dijakov ter meščanov, ki jih pot po promenadi vodi do središča mesta. Ob večerih in ponoči na tem prostoru ni mogoče srečati nikogar.

Ljudje je dejansko ne dojemajo kot promenado, temveč kot del poti, neke vrste mimohod do centra mesta. Za večino meščanov je nepomemben, mrtev del mesta. Pa vendar se ču-tijo dolžni sodelovati pri prenovi in oživljanju tega dela mesta.

Ko jih povprašaš o tem, na kakšen način bi oživili promenado, imajo kup idej. Od nadomeščanja javne razsvetljave z drevesi, na katerih bi bile obešene lučke (kot alternativa belim sociali-stičnim lučem) do fotografij, ki bi prikazovale nastanek mesta, ki je zraslo z udarniškim delom. Menijo, da ljudje pogosto poza-bijo na ta pomemben in zanimiv aspekt Velenja, ki še dandanes zaznamuje Velenjčane in je del mestnega duha. Večina meni, da je poslovni objekt ob spomeniku padlim borcem popolnoma od-več oziroma neprimeren v tem delu mesta in če bi lahko, bi od-stranili stopnice, ki vodijo v zgornji del stavbe, saj so popolnoma nefunkcionalne. Mladi pogrešajo umetniške instalacije, oder za glasbenike oziroma gledališčnike; menijo, da bi se ljudje zaradi dogajanja na promenadi tu pogosteje ustavljali in družili. Lju-dje pogrešajo barve; menijo, da sivi asfalt v kombinaciji z belimi stebri javne razsvetljave deluje neprivlačno in mrtvo ter odvrača ljudi k ustavljanju. Želijo si klopi, urejenih počivališč, kotičkov, namenjenim družabnim igram, alternativnih oblik otroških de-lavnic, želijo si zelenja. Obenem pa je zanimivo slišati, kako bi meščani oživili bregove reke Pake, saj menijo, da se ob njej (in posledično tudi ob promenadi) lahko najdejo prav zanimivi ko-tički, ki bi jih lahko meščani izkoristili za sprostitev ter za nefor-malna popoldanska druženja.

PROMENADA JE…BESEDEnovinarstvo in literaturaT5

Zorni kot št.2: Nebroj korakov. Sleherni dan. Podzavestno, po že tisoč-

krat uhojeni poti. Danes zgoraj oblaki, včeraj sonce, jutri menda sneg. Morebiti pojutrišnjem še kakšna mavrica. Pot ostaja ve-dno ista.

Bele ulične svetilke ustvarjajo optično iluzijo neskončno-sti, ki se spaja v eni samcati točki. Tukaj začetek. Tam konec. Vmes nešteto pogledov, nešteto obrazov, nešteto korakov, ne-šteto življenj, nešteto nog, ki hodijo po isti poti, kakor moje. Sleherni dan.

Promenada z mnogoterimi socialističnimi svetilkami. Nikoli jih nisem preštevala. Morda bi jih morala. Zrak s sabo pri-naša vonje orientalske hitre prehrane ter odnaša zvoke korakov. Tam nekje pri enem od mnogih belih križev mama drži za roko nasmejanega štiriletnika, ki si sredi aprila glasno prepeva pesem o dedku Mrazu. Živi v svojem malem svetu. Tako kot jaz. Ali ti. In včasih ne zaznava okolice. Kot jaz. Ali tudi ti. Počasi se pomi-kam od začetka proti koncu promenade in vmes štejem svetilke, ki so tako prekleto harmonično razporejene. Zgradbe na levi. Zgradbe na desni. Most z zeleno ograjo. Pod mostom teče reka Paka. Sama. Samcata. Osamljena. Pozabljena od mestnih prebi-valcev. Ko sem bila majhna, se mi je reka zdela večja. Takrat so v njej plavale ribe. Zdaj pa se nad reko zgrinjajo vrbovke, ki ža-lujejo skupaj z njo. Vsake toliko po njej priplava kakšna raca. Za

mostom zopet kup nepreglednih zgradb, ki med sabo skrivajo kip v slavo preteklosti. Prostor, kjer se socializem neposrečeno prepleta s kapitalizmom.

In potem pride konec promenade. Konec lučk. Konec to-likokrat prehojene poti, da se je človek sploh ne zaveda več. Pa vendar je s to potjo povezanih toliko spominov. Zimske radosti s simpatijo. Srednješolske malice. Stojnice s kitajskim šundom. Večerni sprehod z roko v roki skozi pot duhov. Naključna sreča-nja z ljudmi, ki prinesejo nasmeh na tvoj obraz. Toliko spomi-nov. Toliko vonjev. Toliko zvokov. Toliko okusov. Kot da gre za nekaj živega. Pa vendar … je to še vedno ista stara betonska pot s socialistično ulično razsvetljavo, mostom in nametanimi zgrad-bami. S svojim začetkom. S svojim koncem. Rojstvom. Smrtjo. Včasih živa. Včasih mrtva. Včasih kot multipla osebnost. Včasih popolnoma brezosebna. Tvoja. Moja. Promenada.

petrA gostečnik - pepA

Perspektiva: perspektivna!Promenada je že lep čas rezervirana za pešce.Prav to je,

peš cona, pešališče. Opešana je. Naveličana sama sebe. Si mi-slim. Tako dolgo jo že puščamo pri miru, da sploh ne vemo več, da je tu. In da bi lahko bila toliko več, kot le peš cona. Leva,

79

desna, ena, dva od sodišča do parkirišča. Vmes pa en sam dolg-čas. Beton, kandelaber, beton, kandelaber ... U! Poglej, razbita luč. Madonca, to pa res popestri sprehod. Preden me Promena-da ™ ni dregnila pod rebra, sem jo tudi jaz pozabila opaziti. Po samo dveh dneh opazovanja me njena perspektivnost brezmej-no preseneča. Ker naša promenada nima meja. Razliva se, kot nekoč reka, ki to sivo pot od parkirišča do sodišča žgečka po trebuhu, kadar je dosti dežja ali pa vanjo zaide kanu. Z vsakim podplatom, ki jo kušne na lice, se promenada širi po mestu. Z vsakim prijaznim pozdravom, nasmehom in smehom jo odnese v bloke in hiše, kjer žive duše mladega mesta. In vsak podplat, pozdrav, nasmeh ji prinese manjkajoči košček življenja, kadar se vrne. Vse kar potrebuje, ne le promenada, vse kar rabi eno tako mesto, kot je naše Velenje, smo meščani. Budni, trudni, zaletavi, vihravi, počasni in glasni ... vsi in vsak gradimo mesto. Ker mesto niso samo cigli in malta pa cesta počez. A-a, mesto mora migat in dihat in vriskat. Iz mesta mora življenje špricat, ne zmečkano vleč pet čez prehode in mostove. Pod promenado teče vir življenja in mesto napajajo ideje – promenadni vikend jih je za malo mal’co zbezal na plan. Nimamo več izgovorov. Pro-menadi bomo dahnili življenje. S plesom, pesmijo, igro, čvekom, pogledom, ... z dušo.

En kriminal(c) na eni promenadiOd nekdaj se rada vozim s kolesom. Po mestu. Ne na

dolge proge. Za to imam prekratke noge. Ne lažem, prisežem. Preden sem obvladala pedali, sem imela svojega šoferja: dedija. Oranžen sedež na bilanci – kako old school je ta slika danes – in dedi za mano, ali ob kolesu, peš. Po pripravništvu je padlo prvo kolo. Od sestr’ce sem pojerbala hudo modro mrcino. Ko sem se soočila z vožnjo brez pritiklin – pomožnih kolesc – sem se na enem prvih solo podvigov uspešno zlila z gredico solate. Zdrav spomin. Modremu dirkaču je sledilo novo kolo, bordo rdeče barve, malo večje, ker mi je uspelo malo zrasti. Dovolj, da sem opravila – s posebno pohvalo, opa – kolesarski izpit. In potem ... še en pojerbanc: rdeč dirkalc. Ta me je vozil po mojih željah. Največkrat v šolo in domov. Da se razumemo, nisem potepuške narave, radovednosti ne premorem preveč, prej premalo, rada imam pravila, še rajši se jih držim. Pridna in previdna punca, skratka. Že od nekdaj. Ampak ... tudi pridne punce kdaj (z)gre-šijo in zaradi ta rdeč’ga dirkalca sem prišla prvikrat navzkriž z zakonom. Na promenadi sem prvič kršila zakon. Takole se pe-lje ta zločinska zgodba. Povsem po pravilih, jasno, se peljem od Zdravstvenega doma proti sodišču. Malo pred Dekletom ob morju (kaj za vraga ta dela tu, ne vem, mi je pa všeč) me poz-dravi miličnik – brez heca, ni bil policist. Ustavim se, razjašem in se trudim slišati, kaj mi pravi. Srce mi ni bílo, namreč. Srce mi je vrelo in v glavi bučalo, kot morje Adrijansko ... Povpraša po


izpitu – še danes imam občutek, da sem edina srečnica na sve-tu, ki je poklicanemu organu pokazala vozniški izpit ... za kolo. Uspelo mi je izvleči tisto malo zeleno kartolino, jo je pogledal in gladko miličniško pojasnil, da sem naredila prekršek. Ha? Kako prosim? A jaz to prav slišim? Kako to mislite »prekršek«? Jaz sem naredila prekršek? Halooo??? A vi to resno? Ne, tega nisem rekla na glas. Je pa ta občutek gore vprašajev nad glavo še danes zelo živ, ko se ga spomnim, tovariša miličnika. Svetalubagela! Kako strah me je bilo. Komaj sem dojela in nadaljevala pot – peš ob kolesu, kot mi je bilo zaukazano, ker jaz pač NE KRŠIM PRAVIL, a ne. In potem, takoj, ko so se razkadili vprašaji, se je vame z nadsvetlobno hitrostjo zakadila jeza. Taka, vseobsega-joča, na nič osredotočena jeza. Ker me je bilo sram. Kam točno sem bila namenjena, ne vem več. Spomnim pa se, da je bil lep, topel dan in da je bila promenada ostrejša kopija današnje slike. Promenada se ni spremenila, samo postarala se je. In jaz? Mah, malo bolj sproščeno pa že gledam na pravila ... znabiti, da prav zaradi ... kilometrine?

petrA HriBernik

Petra piše prvičVikend smo preživeli nekoliko drugače. Da se je nekaj

dogajalo pove že dejstvo, da smo kljub (ponavadi nadvse lenob-ni) soboti vstali zgodaj in ob deveti uri polni pričakovanj odca-pljali v Kunigundo. Po nekaj uvodnih besedah in predstavitvi mentorjev smo se lotili dela.

Oh, seveda! Naj razložim čemu zgodnje vstajanje in men-torji. V soboto in nedeljo smo Velenjčani “možgančkali”, kako bi oživeli, popestrili, prerodili Promenado. Kako bi jo naredili privlačno, kako bi jo približali ljudem in kako bi jo spremenili v kaj več kot le v prehodno pot. Ideje so se rojevale v osmih skupi-nicah, in sicer: prostor, park, grafika, atrakcija, besede, zvok, pa-leta, podoba. Vsaka skupina je bila sestavljena iz nepogrešljivih članov, ki so s svojimi idejami polnili vrečo idej. In le-ta je bila na koncu že tako polna, da so njeni šivi že kar pokali po straneh.

Članice skupine BESEDA smo poizkušale ubesediti vse, kar se je dogajalo okoli nas. Najprej smo spoznavale samo Pro-menado in poizkušale ugotoviti, kaj Promenada JE. Odgovori niso bili nič kaj spodbudni - uličica je dobila nalepko sive, dolgo-časne in brezosebne poti, ki pelje do centra mesta. Naš namen je bil spremeniti Promenado v pravo pravcato promenado - kjer bo veliko klepetavih babic, kjer bodo otroci naredili prve korake in zapeljali prve samostojne metre na kolesu, kjer se bodo sre-

81

čevali očetje in fotografirale mlade družine, kjer se bodo kužki podili za palicami in kjer bodo posedali tudi upokojenci. Vse to je možno doseči s sodelovanjem in dobrimi idejami; ne enega in ne drugega pa ni manjkalo.

Nato smo se tri Petre prav petrasto odpravile med ljudi in jih zvedavo zasliševale, česa si želijo na Promenadi, kako jo imenujejo, kaj bi ji dodali. In nabrale smo pestre odgovore! Ugo-tovile smo, da ima Promenada kar nekaj imen - Trg mladosti, celo Kardeljev trg; ali pa kar pot, ki vodi mimo določene točke (pot mimo gimnazije, pot mimo sodišča, pot proti centru). Ve-liko vprašanih Promenado uporablja pogosto, skoraj vsak dan. Vedno jo uporabljajo kot pot, ki vodi do njihovega cilja in skoraj nikoli jim ne služi kot cilj. In tudi meščani imajo kar nekaj pre-dlogov, kako bi Promenado lahko izboljšali - želijo si bolj urejen prostor, več klopi, nove luči, drevored, pritegnil bi jih tudi WI-FI. Vsi pogrešajo dogodke, ki bi na ulico vnašali življenje - ulični koncerti ali animacije, poulično gledališče, delavnice ... Želijo si nekaj dogodkov v večernih urah. In na takšen način bi Prome-nada oživela kot ena izmed tistih obmorskih ulic, kjer vsakdo lahko najde kaj zase. Potem bi tukaj preživeli več časa.

Malce pa smo se pogovorili tudi o kramarskem sejmu, ki enkrat na mesec naredi Promenado skoraj neprehodno. Je to pravi prostor za tovrstne sejme? Večina vprašanih se je strinjala, da ne; nekateri so dodali, da pa vseeno drugje ni prostora za njih. Tisti bolj inovativni so takoj ponudili alternative - kramar-ski sejem bi prestavili na Titov trg, na parkirišče pred trgovski center Spar ali Veleja park. Tako hoja sprehajalcev in kolesarjev

ne bi bila ovirana, tisti meščani, ki pa vseeno zelo radi zahajajo na kramarski sejem, pa bi si vseeno lahko “privezali dušo”.

Potem se nam je utrnila še ena misel - čez reko Pako je kar nekaj mostov in nobeden izmed njih si ni prislužil imena! V ta namen smo na most postavile tablo in pustile mimoidočim, da poimenujejo most. Tudi same smo seveda pristavile svoj lon-ček in ga zvito poimenovale kar Most treh Peter.

Vikend je hitro minil in prav vsaka skupinica je pridno ustvarjala in nizala ideje. Na koncu smo jih povezali v veliko ce-loto in dokazali, da smo na dobri poti, da spremenimo delček Velenja na bolje. Hkrati smo ugotovili, da ima naše mesto kar nekaj kotičkov, ki bi jih naš team lahko obiskal in na njih pustil svoj pečat. Pohod smo začeli na Promenadi in nikoli se ne ve, kam nas bo nesla pot. Zagotovo pa vse preko reke Pake.

Mladi velikokrat tarnamo, da se “premalo dogaja”, da nas nihče ne upošteva. Pri projektu je lahko sodeloval vsakdo, ki si je tega želel. Prav vsak je lahko prispeval svojo nit za to odejico. In tako smo - kot že ničkolikokrat - dokazali, da se vse DA. Če se le hoče.


Petra piše drugičV torek sem iz torbe zaslišala znano zvonjenje mobilnega

telefona. Med hitenjem čez natrpano Čopovo ulico v Ljubljani sem brskala po torbici, dokler se mi končno ni uspelo oglasiti. “Zdravo Petra, Petra tu!” In Petra je upočasnila moj korak, da sem obstala nekje v bližini Tromostovja in prisluhnila vabilu na delavnice.

Za projekt Promenada sem tisto torkovo popoldne sli-šala prvič. Takoj je v meni vzbudil zanimanje. Po sivi ulici, ki vodi mimo zdravstvenega doma vse do sodišča, se tudi sama velikokrat sprehodim. Včasih me njena sivina prav preseneti, deluje tako strogo ... Ko stojiš na začetku, vidiš, da teče ravno, kot črta začrtana z ravnilom. Včasih se mi zdi kot tista zlovešča, neskončno dolga ulica iz pravljic, kjer zagotovo srečaš kakšen zlobni lik. Spet drugič jo doživim čisto drugače - name deluje kot časovni stroj na sredini mladega mesta. Vsak korak me spomni na ljudi, ki so z udarniškim delom uredili to ulico, stolpnice, ki stojijo ob strani, regulirali reko Pako ... Takrat vidim ukrivljene luči, ki jih je načel čas. Koliko noči so te luči že razsvetlile? Koliko nožic se je že sprehodilo po uličici?

Vsak dan ljudje na Promenado prinesejo košček sebe - di-jaki hitijo od gimnazije, presrečni, ker se je končno začel odmor. Mamice potiskajo svoje vozičke in pazijo, da kolesa ne zadenejo ob kakšno luknjo, kjer je delček asfalta že “zacvetel”. Ljudje po Promenadi stopajo do zobozdravstvene ordinacije in tisti s seboj prinesejo ščepec strahu in drugi se veselo ustavljajo ob hišici s

hitro hrano, da utišajo želodčke. Ljudje prinesejo na sivo uličico toliko občutkov, včasih ravno tu dobijo kakšno super zamisel, med hojo izvejo odlično novico, točno tukaj srečajo prijatelja, ki ga niso videli že zelo dolgo. Če bi Promenada lahko zapisala vse stvari, ki ji opazi, če bi lahko zabeležila vse ljudi ...

... ampak ljudje ne opazijo Promenade. Vedno je tam. Osvetljena s toplim poletnim soncem, premočena in siva od je-senskega dežja, vsa puhasta in bela od zimskega snega ter cveto-ča zaradi pomladanskega brstenja. Pa ljudje opazimo, da je naša Promenada kot kameleon? Ni samo črna ali bela, spreminja se v prav vseh odtenkih.

In potem se je nekoč čez Promenado sprehodil Mož. Opa-zil je, da Promenada potrebuje nekaj pomoči, da se bo lahko po-kazala v prejšnji slavi. Da jo bodo ljudje lahko spet opazili, čeprav na veliko delih stojijo stavbe, ki nanjo mečejo svojo senco. Vsakič, ko se je Mož sprehodil čez Promenado, je razmišljal, kako ji lahko pomaga do njenih barv. In nekega popoldneva, ko je sedel na klopi pod mogočnim drevesom, se je domislil projekta, ki ga je poimeno-val po velenjski uličici. Mož je vzel v roke telefon in sporočil novico njej. In ona je hitro sporočila njej. Tudi ona ni ostala tiho, hitro je sporočila njemu in njemu. In oba sta poklicala svoje prijatelje. In eden izmed prijateljev je javil njej. In ona je sredi torkovega popol-dneva javila tudi meni. In vsi skupaj smo šli - v akcijo.

Draga Promenada, postala boš čisto prava - promenada.petrA kordiš

83

T6 - ATRAKCIJA - kultura in turizem

urbani otok 85

ATRAKCIJA - kultura in turizem

Klemen Skornišek, dijak Gimnazije Velenje

ATRAKCIJA kultura in turizemT6

Mojca Ževart, Mestna občina Velenje

Mojca Ževart, prof. zgod., geog.

Rojena 1970 v Mariboru. Osnovno šolo in gimnazijo končala v Velenju, študij zgodovine in geografije v Mariboru. Podiplomska študentka turizma (Turistica Portorož). Od 1999 do 2005 zaposlena na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje, v oddelku za Izobraževanje in trajnostni razvoj. Od 2005 vodi Kabinet župana Mestne občine Velenje. Več kot deset let recenzentka v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, mentorica ali organizatorka na sedmih raziskovalnih taborih za Zoisove štipendiste. Objavila več

člankov, predvsem s področja okoljevarstva in domoznanstva, (so)avtorica ali (so)

urednica več publikacij. Zasnovala in organizirala številne kulturne prireditve in druge dogodke. Trenutno najbolj dejavna na področju protokola in odnosov z javnostmi.

87

Kako na promenado

pritegniti več ljudi, več

dogajanja, kako ji

vdahniti več življenja?

Kakor verjetno velja za vse skupine kreativne delavnice Promenada, je bilo tudi najino izhodiščno vprašanje nekaj takšnega: »Kako na promenado pritegniti več ljudi, več dogajanja, kako ji vdahniti več življenja?«

Po temeljitem ogledu obravnavanega prostora sva s pogovorom, razpravo in možgansko nevihto med drugim prišla do spodaj zapisanih izhodišč, ugotovitev in predlogov. Idej ni manjkalo, seveda pa jih je bilo z vidika izvedljivosti potrebno razvrstiti v več skupin. Kategorije bi lahko poimenovali tudi takole: z lahkoto; ni problema, ampak ...; vizije za boljše čase; če bi bil Chuck Norris ... Na tem mestu boste lahko prebrali le nekatere iz prvih dveh.


Odgovor je pravzaprav podan že v imenu skupine: atrakcija! Seveda ta odgovor terja nova vprašanja. Kakšna atrakcija? Katera bi bila tista prava? Po odgovore sva se napotila – kam drugam, kot na promenado!

▶promenada je sprehajališče,območjezapešce,kigaljudjezdajtudidejanskouporabljajosamozahojo;dojemajokotprostor,kigauporabiš,kogaprečkatvojapot;

▶želimo, da promenada postane tudi drugače uporabljan prostor,prostorsrečevanja,dogajanja,urbanegaživljenja–promenadaje“mimobežnica”,želimo,dapostane»točka«;

▶promenada je v zavesti mladih nepomemben prostorinjenitinepoimenujejo(izrazapromenadazaobravnavanidelVelenjanepoznajoinneuporabljajo;kadarjetopotrebno,prostoropredelijokot“tam,kjersotistebeleluči”;“tam,kjersegremimosodišča”ipd.);

▶mladi promenade v sedanji podobi niti ne želijo uporabljati,setamzadrževativeč,kotjepotrebno(fenomenzavijanjalevopriElektrotehni);

▶promenada, katere dela uradno ime je Trg mladosti,najboprvenstvenonamenjenamladim(kersomladidanesnjenivečinskiuporabniki;kerjovpretežnimeriobdajajoizobraževalneindruge(tudi)mladimnamenjeneustanove;kervneposrednibližininistanovanjindogajanje(tudiglasnejše)nebismelobitiprevečmoteče;kerjezaprtazapromet;kermladivmestnemsredišču(čeizvzamemoparkobgimnaziji,kipajefunkcionalnolahkodelpromenade)nimajopravegazbirališčanaprostem).

Ugotovitve in izhodišča

89

Eno od idej,


Urbani element naj bo »urbani otok« z več funkcijami (npr. sedišče, stojalo za kolo, wi-fi točka, info točka, polnilec za mobilne telefone, prodajni avtomat, skate objekt …).

Postavitev galerije na prostem, ki se lahko v prihodnje razširi še na druga mestna območja (»Velenje, mesto – galerija«).

Odstranitev luči iz sredinske osi, odstranitev ali ureditev/uporaba naključno razvrščenih elementov (cvetlična korita, drogovi za zastave, zasaditve oziroma ostanki le-teh).

Uradno poimenovanje promenade in mostu na promenadi (na podlagi natečajnih predlogov).

Obnova spomenika Valeria Miroglia.

Uporaba stopnišča poslovnega objekta Fori za prizorišče ali razstavišče.

Ureditev točk za nastope uličnih artistov, za priložnostno prodajo ali predstavitve ter oglaševanje, ki bodo privabljale in omogočale nove (tudi neinstitucionalne) programske vsebine in spodbujale urbani način življenja, zasebno iniciativo, soudeležbo mladih (šole, MC, društva, civilna gibanja ...).

Oblikovanje prostora in urbane opreme, ki ponuja možnosti za zbiranje, druženje, organizacijo prireditev (»naravna« prizorišča z nujno infrastrukturo).

Prikaz nastanka in razvoja promenade kot dela središča najmlajšega slovenskega mesta (info table s fotografskim, kartografskim gradivom in opisi; bolj ali manj simbolična označitev nekdanje trase železniške proge; turistični ali otroški vlakec, lahko v obliki premogovniških vozičkov).

Atraktivna preobleka cevi pri mostu (npr. v vodne in obvodne živali).

»Deregulacija« Pake z ureditvijo dostopov do reke, prostorov za zadrževanje ob njej in zabavnih, zanimivih, neobičajnih možnosti za prehod čez reko – brvi, kamni, »slack line«, »liana«, žičnica ...).

Ureditev točke »svobode govora« za posredovanje mnenj, pobud, predlogov, vtisov v parku pri gimnaziji (»Hajd park kotiček« z oznakami na promenadi »Hajd v park!«).

Predlogi

kinajnitineborazumljenakotdejanskipredlog»stilskepreobrazbe«promenade,ampakboljkotprikazmožnegaiskanjanovih,drugačnihinnepričakovanihrešitev,kijihzaradinaštetihlastnostilahkoimenujemotudi»atrakcija«,jeznekajfotomontažamiskušalvizualiziratimladiudeleženec.

Bi območju za pešce (ki je občasno predmet razprave ravno zaradi tega, ker so mnenja o smiselnosti zaprtosti za promet deljena), ki bi ga opremili z opremo, znaki in simboli iz »sveta prometa«, lahko rekli atrakcija?

Eno od idej,

Kaj je torej atraktivno?

Tisto, kar nas privlači, vzbudi našo pozornost. V sodobnem času vedno bolj tudi nekaj, kar nas preseneti, celo šokira. Atrakcija na promenadi naj bo privlačna tako za tiste, ki bi to velenjsko dnevno sobo lahko uporabljali vsak dan, kakor za tiste, ki bi prišli zgolj na obisk. Naključno ali namenoma.

Je atrakcija nujno draga, zbir presežnikov? Ne. Lahko delujejo tudi manj ambiciozne. Pa naj gre za urbano opremo ali dogodek. Vse in vsak, kar in ki lahko poveča atraktivnost promenade, bo prispeval-o k tako želeni oživitvi oziroma preporodu tega mestnega prostora. Promenada bo postala promeTnada.

91

T7 - PALETA - likovna umetnost

93

LevAvberšek

OŠ Miha Pintar Toledo, 9. r

Pika.Povh

OŠ Ljubno ob Savinji, 9. r

AronKoca

OŠ M

iha

Pint

ar T

oled

o, 9

. r

SaraZadnik

Gim

nazi

ja V

elen

je -

likov

na s

mer

AndrejaGlavica

Gim

nazij

a Ve

lenj

e - l

ikov

na s

mer

RobertKlančnik

LIKO

VNI P

EDAGOG -

OŠ M

iha P

intar

Toled

o

MihaMalovrhKauzar

OŠ Miha Pintar Toledo, 9. r

PALETAlikovna umetnostT7

Robert Klančnik, 1957, Šoštanj – Včasih tovariš, kasneje gospod tovariš, danes gospod učitelj, profesor. V Velenju poučujem likovno vzgojo na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda in Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Ob koncu osemdesetih član predmetne kurikularne skupine za likovno vzgojo. V devetdesetih soavtor učnih načrtov za likovno vzgojo in recenzent učbenikov za likovno vzgojo v osnovni šoli. Sodelavec zavoda za šolstvo kot izvajalec strokovnih vsebin s področja ciljnega načrtovanja likovnih nalog in sodobnih didaktičnih pristopov, profesor likovne pedagogike, svetovalec. Izmišljevalec kreativnih povezav med likovno pedagoškim in individualnim ustvarjanjem, ki se manifestirajo v vseh plasteh bivanja, in so kot takšne prisotne tudi v umetniških projektih GVR (www.babalan.org). Sin, brat, mož, oče, dedek, stric, mimoidoči, znanec, prijatelj, davkoplačevalec, kreditojemalec, optimist, zagovornik družbene solidarnosti, 183 cm, ljubitelj vode, kanujev, goveje juhe ..., zemljan, bodoči prebivalec vitke države, Velenjčan od 1958 …

9595

Velenje, 2012, april, sobota.Promenada,oblaki,sonce,tuintamdežnakapljica,kanunamostu,ogromnafolijapolivinila,flomastri,šenekajdrobnarij,veslainPakapodnami.Igramosevkanuju,premikamogapoprostoru,rišemoinpišemopovelikipolivinilastiploskvi.Opisujemoinrišemoprostor,kjerlahkonekajpočneš,kamorbiradšelinkjerbiradbil...,kerjefajn…Mimoidočezapletamovsodelovanjeinkritičnoizmenjavomnenjojavnemprostoruinnjegoviuporabi…


Nepričakovana prostorska situacija, komunikacija med akterji in sproščeno dogajanje pritegneta pozornost ljudi, vzbudijo radovednost in interes za sodelovanje. Z vključevanjem v ustvarjalni

proces in intenzivnim doživljanjem dogajanja se sprožijo kompleksni psihični procesi in impulzi med intuitivnim in racionalnim, ki aktivirajo še druge, za ustvarjalnost pomembne individualne lastnosti,

kot so perceptualna odprtost, fleksibilnost, fantazija, imaginacija, samorefleksija … Tako z lahkoto obidemo za vsakdanje življenje sicer potrebno in pri reševanju rutinskih življenjskih situacij koristno,

avtomatično, nereflektirano mišljenje in odpremo prostor ustvarjalnosti, igri ..., divergentnemu mišljenju. To je izrazito domišljijsko usmerjeno in prožno povezuje misli, ki gredo v vse smeri brez

omejitev, ter vodi do mnogih različnih, izvirnih rešitev istega problema.

Iskanje vsebin, ki bi kakovostno nadgradile obstoječe stanje, torej ciljno usmerjeno doživljanje, pa z likovno realizacijo postane vidno v obliki spontanih risb in krajših zapisov.

Z motivacijsko prostorsko intervencijo se vzpostavi dinamično ustvarjalno okolje, kjer

interakcije različnih idej spodbujajo nastanek novih.

9797

Velenje, 2012, aprilsko vreme se nadaljuje, nedelja, malo več sonca. Pakaševednotečepodnami.Razgrnemopolivinil,veslamonamostu,rišemo,pišemo.Vdogajanjesevključujejomimoidočiinostaliudeleženciinterdisciplinarnedelavnice.Risbeinzapisiprekrijejovespolivinil.Razrežemoganamanjše,ševednovelikeformateinzložimovprosojenprepletizraženihželja,hotenj,potreb,interesov…KanukončnopristanevPaki.


Z namensko usmerjenim dogodkom in vzpostavitvijo

začasnega prizorišča smo aktualizirali prostorsko

problematiko in intenzivirali identifikacijo s prostorom.

V dvodnevnem ustvarjalnem iskanju vsebin, ki bi zaenkrat zgolj prehodnemu prostoru promenade

dale novo identiteto, smo s someščani razprli široko paleto ne samo izvirnih, ampak tudi uporabnih idej

in rešitev, ki se posledično dotaknejo tudi drugih javnih površin v centru mesta.

Iz sproščenih, iskrivih pogovorov, pa tudi angažiranih konfrontacij mnenj, humornih

situacij in likovno izraženih domislic, namigov, zahtev, spodbud, predlogov in

pričakovanj, so izstopale nekatere skupne ugotovitve.

9999

Našemu mestu,nekočimenovanemutudimestovparku,jezaradisvojemodernističnezasnove,kljub kasnejšim posegom,uspeloohraniti velike javne površineinljudjesiželijo,da tako tudi ostane.


Zaradidružbeno ekonomskih sprememb,tehnološkeganapredka,novihstilovinnačinovpreživljanja prostega časa,jepotrebnojavne

prostore redefiniratiinjihzapolnitiznovimi,povezovalnimi družbenimi vsebinami.

101

Someščanisivsrediščumestaželijotrajnostnonaravnanih,človekuprijaznih,stimulativnihprostorskihrešitevinvsebin,kibispodbujalestikemedljudmiindvignilekakovostbivanja.

Prinačrtovanjuprostorskihrešitevinurbaneinfrastrukturenapromenadijezaradiobjektivnihrazlogovnemogočeupoštevativsepredlaganevsebine.Vpovezavizostalimi,bližnjimijavnimipovršinamipabibilotomožno.Takobiseizoblikovalokompleksno,večnamensko,hibridnoobmočje,kibiustrezalopotrebamširokegakrogauporabnikovinbiomogočalorazličnedejavnostiterraznovrstnadoživetja…

PALETAlikovna umetnostT7 PALETAlikovna umetnost

Ena izmed lepših in presenetljivo preprostih ugotovitev pa je prav gotovo ta, da se ljudje radi družimo in da druženje

na javnih prostorih bistveno pripomore k občutenju pripadnosti skupnosti in odgovornosti za skupen prostor.

Da se lahko danes vse preveč poudarjen JAZ pri iskanju in doseganju skupnih ciljev brez

posebnih težav preoblikuje v MI.

103

105105

GLASBAzvokT8

sGregaPlamberger GimnazijaVelenje-glasbenasmer

sTilenŠlogar GimnazijaVelenje-glasbenasmer

sErikKrajnc GimnazijaVelenje-glasbenasmer

sDavorPlamberger Mentor

DavorPlamberger(1967)jesvetglasbenajp

rejspoznavalprekoučenjaklavirja.Zatolka

laseje

navdušilvnajstniškihletihinodtakratnapr

ejostalzvestnjihovičarobniraznolikosti.Že

odsamega

začetkašolanjajezačeligratiinsodelovativ

različnihorkestrih(Orkesterslovenskefilh

armonije,

Orkesterslovenskevojske,OrkesterSNGM

aribor),večkottridesetletpaječlanPihalne

gaorkestra

PremogovnikaVelenje.Nastopatudikotso

listinvrazličnihkomornihzasedbah.Jeust

anovničlan

zasedbeSToP(Slovenskitolkalniprojekt)s

kateroodleta1999uspešnonastopatakod

omakotv

tujini.VinkoGlobokar,AlojzAjdič,SlavkoL.

Šuklar,MilkoLazar,HarukaFuji,NeyRosau

rososamo

nekateraimenaskladateljevintolkalcev,s

katerimiuspešnosodeluježevrstolet.Pole

gglasbenega

ustvarjanjainpoustvarjanjapaseposvečat

udipedagoškemudelu,sajpoučujetolkala

naGŠFran

KorunKoželjskivVelenjuinoddelkuvŠoš

tanju,ternaGŠRogaškaSlatina.sDavorPlamberger

Mentor

107

GLASBAzvokT8

Verjeli ali ne, zvok se uporablja na različne

načine. Tudizazbiranjeinformacijo

okolju,kot

sonaprimerprostorskeznač

ilnostiinprisotnost

drugihobjektovalisubjektov

vnjem.In prav

s tem se je na kreativni delavnici največ

ukvarjala naša tematska skupina.

Snemanja zvokovnega karakterja Promenade smo se lotili na stari dobri način.Opremljenissnemalnikom,pravoobutvijoinprimernooblečenismoseodpravilinateren,kjerstanasnavkljuburi,kobinasmoralavaseposrkatimestnivrvežinurbanihrup,pričakala spokojna mir in tišina.

AželegendarniavantgardniameriškiskladateljJohnCagejeugotovil,da prava tišina ne obstaja, da ima vse svoj zvok, tudi tišina. Takosmonarazličnih,tudinaključnoizbranihlokacijahposnelikarnekajraznolikihinzanimivihzvočnihzapisov,odžuborenjarekePake,dožvrgolenjainpetjapticvparkupredGimnazijo,paklepetaredkihsprehajalcev...

Že legendarni avantgardni ameriški skladatelj John Cage je ugotovil, da prava tišina ne obstaja, da

ima vse svoj zvok, tudi tišina.

109

GLASBAzvokT8

Tajetakozatrenutekpostalaen velik instrument (leseneklopi,drogovizaluči,košizaodpadke,kamnitatla,ograjanamostučezPako,Robijevkanu,kante…),pokateremsmosevrazličnih ritmičnih vzorcih»sprehodili«odzačetkapavsedokoncaPromenade.Glasbene intervencijesosipotemsledilevesčastrajanjakreativnihdelavnicnarazličnihlokacijah,z različnimi instrumenti in zasedbami.

Zbrano gradivonasjeprepričalo,damoramo

zvočno slikoPromenadeobogatitizglasbeno

intervencijo.

Kersovskupinisodelovalipredvsem

mladi glasbeniki- tolkalci,tolčioziroma

ustvarjati ritempasedapraktičnopovsakistvari,

smonamestotolkaluporabili kar materiale,

kinamjihjeponujalasamaPromenada.

Obtemsmospoznali,daPromenada ponuja

mnogo akustično primernih točkza

izvedbokoncertovalidrugihdogodkov,kibi

jihbilovrednoumestitivtaprostor.Doberprimertakegapočetjajerecimovsakoletnaproslavaob

dnevuDržavnosti.

111

GLASBAzvokT8

Kerjezvoknevide

n,je

trenutna zvočna slika

Promenadedokum

entiranana

priloženi zgoščenki.Ustvarili

sojoErik,Tilenin

Gregor.

Jezelomonotonain

minimalistična.

Nažalostodraža

resnično podobo

tegaprostora,na

nas vsehpaje,da

tospremenimo.

Naj zazveni ProoMeeeNaaaDaaaa!

GLASBAzvokT8

Pritisni na gumbošček je v formatu - ), vstvi

in pritisni . Za naprej ali nazaj asssssssssupo rabi / in

potreba malo odmora - . Ako želišda večkratno poslušanje potem (samodeno)

uporabi . Poslušanje naj bo glao-zatorej , če pa je preveč - . Na

posnet je utrip delavnice in super glalasbena podlaga zvoki ulice, ki se

ustavi in vzemi ( ) plošček predvajalnika.

www.promenada.velenje.siwww.facebook.com/PromenadaVelenje

9 7 8 9 6 1 9 3 3 2 6 0 3

(S)poročilo

kr

eat

iVn

e d

ela

Vn

ice

ISBN 961-93326-0-3

Sofinancerja

projekta

Produce

nt pro

jekta

Partner v

projektu

PROMENADA - Urbana revitalizacija

Documents

Transcript of PROMENADA - Urbana revitalizacija