UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega seminarja

PRIHODNOST INVESTICIJSKEGA ZLATA IN SREBRA

The future of investing in gold and silver

Kandidatka: JOVANA POPOVIĆ

Študentka rednega študija

Številka indeksa: 81672044

Program: Visokošolski

Študijska smer: Podjetništvo

Mentor: dr. Sebastjan Strašek

Maribor, april 2015

2

ZAHVALA

Ob zaključku šolanja bi se rada zahvalila vsem, ki so mi nudili podporo v času študija. Še

posebej pa se zahvaljujem mojemu metroju dr. Sebastjanu Strašku za usmerjanje v času

nastajanja diplomskega seminarja.

3

POVZETEK

Zaradi različnih oblik varčevanja se pogosto vprašujemo katera, od oblik je najprimernejša,

varnejša in hkrati donosnejša naložba. Naloga podrobneje opisuje zlato in srebro, kot plemeniti

kovini v obliki naložbe. Pregled zgodovinskega dogajanja in spreminjanje trga, prikazuje

priljubljenost in razširjenost varčevanja v zlato in srebro skozi obdobje. Vrednost naložb se

oblikuje na podlagi različnih gospodarskih in finančnih dejavnikov, ki vključujejo

povpraševanje in ponudbo zlata in srebra.

Ključne besede: Zlato, srebro, investiranje, povpraševanje, ponudba.

ABSTRACT

There are many different types of savings and we often ask ourselves, which is the most

appropriate, safest and lucrative at the same time. In this degree paper, gold and silver are

described as noble metal that are used in a form of investement. Overviewing the historical

events and market changes show us the popularity and to what extent the investment into noble

metals has become during the time. The value of an investment is based on a variety of

economical and financial factors, which include enquiries and the proposition of gold and

silver.

Key words: Gold, silver, investment, demand, proposition.

4

Kazalo

Kazalo slik ................................................................................................................................. 5

Kazalo tabel .............................................................................................................................. 5

1. UVOD .................................................................................................................................... 6

1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................ 7

1.2 Namen in cilj diplomskega dela .................................................................................... 7

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................... 8

1.4 Uporabljene metode raziskovanja ................................................................................ 8

2. POMEN ZLATA IN SREBRA ............................................................................................ 9

2.1 Zlato ................................................................................................................................. 9

2.1.1 Zgodovina zlata ..................................................................................................... 10

2.2 Srebro ............................................................................................................................ 11

2.2.1 Zgodovina srebra ................................................................................................... 12

2.3 Zlati standard ............................................................................................................... 13

2.4 Ceni zlata in srebra ter njuno razmerje skozi zgodovino ......................................... 13

2.4.1 Cena zlata ............................................................................................................... 14

2.4.2 Cena srebra ............................................................................................................ 18

3. NALOŽBE V ZLATO IN SREBRO ................................................................................. 20

3.1 Prednosti in slabosti naložb ......................................................................................... 21

3.1.1 Prednosti naložbe zlata ......................................................................................... 21

3.1.2 Slabosti naložbe zlata ............................................................................................ 22

3.1.3 Prednosti naložbe srebra ...................................................................................... 22

3.1.4 Slabosti naložbe srebra ......................................................................................... 23

3.2 Naložbe v zlato .............................................................................................................. 23

3.3 Naložbe v srebro ........................................................................................................... 26

4. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA CENI ZLATA IN SREBRA .................................... 27

4.1 Povpraševanje po zlatu ................................................................................................ 27

4.2 Povpraševanje po srebru ............................................................................................. 29

4.3 Značilnosti slovenskih povpraševalcev ....................................................................... 31

4.4 Ponudba zlata ............................................................................................................... 37

4.5 Ponudba srebra ............................................................................................................ 39

4.6 Nafta .............................................................................................................................. 41

4.7 Dolar ............................................................................................................................. 42

5. NAPOVEDI IN PREDVIDEVANJA ................................................................................ 43

6. SKLEP ................................................................................................................................. 44

7. LITERATURA ................................................................................................................... 46

5

Kazalo slik

Slika 2.1: Razmerje med zlatom in srebrom od leta 1975 do april 2015. .......................... 14

Slika 2.2: Cena zlata v zadnjih 10 letih v EUR .................................................................... 15

Slika 2.3: Cena zlata v zadnjih 5 letih v EUR ...................................................................... 17

Slika 2.4: Cena zlata v zadnjem letu v EUR ........................................................................ 17

Slika 2.5: Cena srebra v zadnjih 10 letih v EUR ............................................................. 18

Slika 2.6: Cena srebra v zadnjih 5 letih v EUR ................................................................... 19

Slika 2.7: Cena srebra v zadnjem letu v EUR ..................................................................... 20

Slika 4.1: Povpraševanje in proizvodnja srebra z ceno srebra .......................................... 30

Slika 4.2: Status anketirancev v odstotkih ........................................................................... 32

Slika 4.3: Odstotek vlaganja v plemenite kovine in vlaganje v plemenite kovine glede na

status ........................................................................................................................................ 33

Slika 4.4: Spremljanje trga plemenitih kovin v odstotkih .................................................. 34

Slika 4.5: Gibanje varčevanja v plemenite kovine v času krize ......................................... 35

Slika 4.6: Razlogi vlaganja v plemenite kovine ................................................................... 36

Slika 4.7: Priljubljenost investicij ......................................................................................... 37

Slika 4.8: Svetovna proizvodnja srebra ................................................................................ 40

Slika 4.9: Svetovna rezerva srebra od leta 2013 .................................................................. 41

Kazalo tabel

Tabela 2.1: Prikaz čistine zlata v karatih in delež čistega zlata ......................................... 10

Tabela 4.1: Povpraševanje po zlatu za leto 2013 in 2014 .................................................... 29

Tabela 4.2: Povpraševanje po srebru v letu 2012 in 2013 .................................................. 30

Tabela 4.3: Zgodovinsko gibanje proizvodnje zlata ....................................................... 38

Tabela 4.4: Svetovna proizvodnja zlata in rezerve ............................................................. 38

6

1. UVOD

V zadnjih letih smo v Sloveniji priča gospodarski kakor tudi finančni krizi, visoki

brezposelnosti, splošnemu nezadovoljstvu doma in po svetu. Globalna kriza se kljub

prizadevanju nekaterih evropskih in mednarodnih držav z načrti kratkoročnih in dolgoročnih

ukrepov za zmanjšanje krize nadaljuje. Vsakodnevne novice o krizi med ljudmi vzbujajo skrb

za prihodnost, izgubo zaupanja v vlaganja v borzne in bančne oblike varčevanja.

Znano je, da se v času gospodarskih kriz poveča povpraševanje in varčevanje v obliki

plemenitih kovin. Ali je temu res tako, bom poskusila pojasniti v nadaljevanju diplomskega

dela.

Zgodovinsko gledano so se plemenite kovine soočale z različnimi okoliščinami, kot so krize,

nemiri, v zadnjih letih celo moči špekulantov. Še vedno pa veljajo za najboljšo zaščito

premoženja pred inflacijami, gospodarskimi nihanji ter nestabilnostjo. Varčevanje in

investiranje v plemenite kovine sta velikokrat povezana z ohranjanjem kupne moči in s

pridobivanjem dobička. Eden najpogostejših razlogov za takšno varčevanje je predvsem manjše

tveganje pred izgubo premoženja. Trg plemenitih kovin je globalen trg, na katerem obstaja

veliko načinov vlaganja. Najpogosteje se trguje z zlatom in s srebrom v obliki palic, zlatnikov

in srebrnikov, obstaja pa tudi vlaganje, pri katerem vlagatelj ne prejme zlata fizično, ampak

tako imenovani zlati certifikat ali zlati račun, pri katerem je vlaganje podobno vlaganju v

delnice. Zlato in srebro iz zgodovine poznamo kot plačilni sredstvi v večjih delih sveta. To

vlogo sta obdržala tudi v sedanjosti, in sicer v obliki monetarnega standarda mnogih držav.

Centralne banke shranjujejo zlato v svojih rezervah. V večini se zlato shranjuje v bankah in pri

posameznikih, le majhen del gre za nakit in druge industrijske namene, medtem ko se pri srebru

majhen del shranjuje za naložbene namene in nakit, se velik del porablja v industriji za potrebe

v medicini, elektroniki, pri dezinfekcijah, najdemo ga tudi v katalizatorjih, ogledalih,

televizorjih, solarnih sistemih itd.

Zlato in srebro sta na dotik in pogled prijetni plemeniti kovini, dostopni vsakomur, sta likvidni

in obe imata velik potencial rasti. Obe plemeniti kovini sta redki in imata širok uporabni spekter.

Njuna vrednost se nenehno spreminja. Zlato slovi kot naložbena kovina, medtem ko je srebro

v zadnjih nekaj letih izgubilo pomen naložbene kovine; v tem času slovi kot industrijska kovina

zaradi boljših fizikalnih lastnosti, kot jih ima zlato. Poraba zlata je tolikšna, kolikšna je izkopana

količina, pri srebru pa je poraba večja od izkopane količine. Kovini nastajata v naravi, ni ju

mogoče reproducirati, zato so zaloge omejene.

7

Kaj lahko torej pričakujemo glede gibanja cen zlata in srebra glede na trenutno stanje

gospodarskih in političnih usmeritev ter glede na stanje zalog v naravi, bom predstavila v

nadaljevanju.

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Svetovna gospodarska in finančna kriza že od leta 2008 oblikujeta nestabilno ekonomsko

okolje, ki vpliva na negotovost varčevalcev. Želja vsakega posameznika v takšnem obdobju je,

da ima zanesljivo naložbo, s katero lahko obdrži realno vrednost svojega premoženja.

Zlato in srebro že od nekdaj slovita kot zanesljivi plemeniti kovini, ki pa sta v zadnjih nekaj

letih poskrbeli za intenzivno rast in rekorden padec, ki so ga nekateri varčevalci dobro

izkoristili, nekateri pa grenko izkusili. Vlagatelji so tako začeli dvomiti o zaščiti premoženja,

kakor tudi analitiki, ki so se delili na tiste, ki napovedujejo rast plemenitih kovin, in tiste, ki so

mnenja, da je balon plemenitih kovin enkrat moral počiti.

V ta namen se bom v diplomskem delu osredotočila na raziskavo obeh kovin, na to, kar se je z

njima dogajalo v preteklosti, na trenutno stanje in kaj lahko glede tega pričakujemo v

prihodnosti. Predstavila bom oblike varčevanja v zlatu in srebru, njune prednosti, slabosti in

mnenje slovenskih varčevalcev o teh vrstah naložb.

1.2 Namen in cilj diplomskega dela

Namen diplomskega dela je spoznati plemeniti kovini, njuno zgodovino, pridobivanje,

določanje cen na trgu, razmerje cen, prednosti in slabosti naložb v plemenite kovine. Predstaviti

dejavnike, ki vplivajo na vrednost naložbe, ter oceniti prihodnost obeh kovin. Predvidevanja za

prihodnost so namenjena vsem varčevalcem, ki že varčujejo v takšnih oblikah varčevanja, in

vsem, ki se želijo informirati o naložbah zlata in srebra.

Cilji diplomskega dela so:

– predstavitev zlata in srebra kot kovini in kot naložbi,

– opis gibanja zlata in srebra skozi določeno obdobje, njuno vlogo v finančnem svetu,

vrednost naložb danes, opis ponudbe zlata in srebra na trgu,

– ugotoviti in raziskati mnenje slovenskih varčevalcev v plemenitih kovinah,

– predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na njuno vrednost in prihodnost,

8

– podati oceno za prihodnost investicijskega zlata in srebra.

1.3 Predpostavke in omejitve

V okviru diplomskega dela sem si zastavila dve hipotetični trditvi, in sicer:

– I. Gospodarska kriza vpliva na povečano povpraševanje po investicijskem zlatu in

srebru.

– II. Rast vrednosti zlata in srebra v prihodnje.

Omejitve pri izdelavi diplomskega dela predstavljajo podatki, ki se nenehno spreminjajo in

zahtevajo večmesečno obdobje opazovanja. Prav zaradi nenehnega gibanja vrednosti in

spreminjanja vplivov dejavnikov bodo v delu pogosteje uporabljeni spletni viri, medtem ko

bom knjižne vire uporabila za podatke, ki se navezujejo na področje in raziskavo stanja v

preteklosti. Za raziskavo mnenja slovenskih povpraševalcev bom uporabila anketni vprašalnik

za naključne kupce ali povpraševalce po naložbenem zlatu in srebru v prodajalnah Zlatarne

Celje, d. d., izključno zaradi njihove dolge tradicije, kakovosti blagovne znamke in lastne

proizvodnje naložbenega zlata in srebra.

1.4 Uporabljene metode raziskovanja

Diplomsko delo bo sestavljeno iz šestih poglavij. Prvo poglavje bo zajemalo uvod, namen in

cilj dela. V drugem poglavju bodo opisane osnovne značilnosti zlata in srebra, pregled

zgodovinskega dogajanja, standardi, oblikovanje cen zlata in srebra na trgu, vrednosti v

zadnjem letu ter njuno razmerje skozi zgodovinsko obdobje. V tretjem poglavju bodo

opredeljene oblike naložb zlata in srebra, prednosti in slabosti takšnih naložb. Za ta poglavja

bodo uporabljene opisne metode dela. Četrto poglavje bo sestavljeno iz povpraševanja na trgu,

ponudbe zlata in srebra, ki ima posreden vpliv na oblikovanje vrednosti, ter iz opisa dveh

izbranih dejavnikov, ki predstavljata neposreden vpliv na njuno vrednost. To poglavje bo

vključevalo poleg opisnih metod tudi praktični del, ki bo temeljil na anketiranju varčevalcev

zlata in srebra v mariborskih poslovalnicah Zlatarne Celje, d. d., z namenom raziskovanja

značilnosti, navad in splošnega mnenja slovenskih varčevalcev. V petem poglavju bo

predvidevanje in napoved za prihodnost, v zadnjem poglavju pa bodo navedena lastna

spoznanja o raziskovalnem delu in sklepna misel v zvezi z varčevanjem v plemenitih kovinah,

zlatu in srebru.

9

2. POMEN ZLATA IN SREBRA

Naši predniki so živeli v naturalnem menjalnem bogastvu. Življenjske potrebščine so

pridobivali z blagovno menjavo, ki je pozneje družbi vse bolj ovirala produktivnost. Prva

pričanja o uporabi zlata in srebra kot plačilni sredstvi segajo v obdobje 1.500 let pr. n. št., ko se

je v Egiptu ob reki Nil pojavilo zlato kot priznano menjalno sredstvo pri mednarodnem

trgovanju. V današnjem času ima zlato podobno vlogo kot v zgodovini, nekateri se srečajo z

njim že ob rojstvu, za nekatere pa je še vedno nedostopna kovina. Srebrna kovina je skozi

zgodovino postajala vse bolj priljubljena kovina v industriji.

2.1 Zlato

Zlato ima v periodnem sistemu zaporedno številko 79, njegova kemijska oznaka je Au, gostota

je 19,32 g/cm3, tališče je pri 1064,4 °C, vrelišče pri 2.940 °C. (www.nalozbenozlato.com)

Uporabo zlata je mogoče zaslediti v mnogih panogah zaradi nekaterih dobrih kemijskih

lastnosti, kot so odpornost proti oksidaciji, neobčutljivost na temperaturne razlike, izjemna

prilagodljivost. To je le nekaj pozitivnih lastnosti, zaradi katerih včasih ni mogoče nadomestiti

zlata z drugo kovino. Uporabo zlata industrije omejujejo predvsem zaradi ekonomskega vidika,

ker je zlato najdražja kovina. Prisotnost zlata v industriji zasledimo predvsem v elektroniki, kjer

se uporablja za različne premaze, za stikala, kontakte. Recikliranja je v tej panogi zelo malo,

saj gre za izredno majhne količine vsebnosti zlata, ki z vidika ekonomičnosti ne prinašajo

koristi. Z vsemi svojimi lastnostmi se zlato uporablja tudi v vesoljski opremi za zaščito pred

radiacijo, toploto in svetlobo, uporablja se tudi kot mazivo v vesoljskih plovilih, ker so ostala

maziva zaradi ekstremnih razmer v tej panogi neuporabna. Kot zanimivost velja poudariti, da

je raketoplan Columbia v svoji opremi vseboval 40,8 kg zlata.

(http://www.kovine.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1558:4-uporaba-

zlata&catid=14:abc-investiranja-v-fizino-zlato-in-srebro&Itemid=90)

V medicini se zlato uporablja predvsem v zobozdravstvu za izdelavo zobnih nadomestkov,

plomb, zobnih polnil in v estetske namene. Uporabo je možno zaslediti tudi v medicinskih

napravah, v raznih spodbujevalnikih srca in umetnih zaklopkah, predvsem zaradi antialergijske

zaščite, antioksidantnih lastnosti ter obstojnosti na telesne tekočine.

10

Najstarejšo uporabo zlata pripisujejo izdelavi nakita in okrasnih izdelkov. Zaradi svoje sestave

je zlato mehka kovina, ki jo oblikovalci lahko oblikujejo, za večjo trdnost pa dodajajo primesi

ostalih kovin. Z dodajanjem primesi kovin se poleg trdnosti spremeni tudi čistina, ki jo zlatarji

merijo v karatih.

Tabela 2.1: Prikaz čistine zlata v karatih in delež čistega zlata

Vir: www.nalozbenozlato.com.

2.1.1 Zgodovina zlata

Prvi zapisi o najdbi in uporabi plemenite kovine segajo v čas 4000 let pred našim štetjem. V

tem obdobju so na območju Egipta odkrili zlato in srebro, ki so ga uporabljali na začetku za

nakit in pozneje kot menjalno sredstvo pri trgovanju. V tem obdobju so se mediteranske kulture

začele počasi odvračati od živine, ki je v takratnem času veljala za menjalno sredstvo. V tistih

časih je bilo zlato ena najlažje dostopnih kovin. Najpomembnejšo vlogo so v zgodovini zlata

imeli templji, ki so zlato pridobivali s pristojbinami in ga uporabljali za okras. Prekomerna

kopičenja zlata v templjih so privedla do ropanj in zaseg bogastev. Velike zasege Aleksandra

Velikega v vzhodnih predelih Evrope 330 let pred našim štetjem nakazujejo, da zlata na začetku

niso uporabljali za trgovanje. 50 let pred našim štetjem so Rimljani izdelali prvi zlati kovanec,

imenovan auerus. Vpliv zlatega denarja se je sčasoma razširil na zahod, s tem pa se je širil tudi

vpliv Vzhoda. (Praprotnik, 2012, 21, 22)

Pohlep po zlatu je vodil do vojn, ropanj in osvajalnih pohodov. Po Kolumbovem odkritju

Amerike so na območja najdišč zlata v Srednji in Južni Ameriki prišli evropski osvajalci, ki so

zlato prinašali v galeonih v Evropo. V tem času je Španija sodila med najbogatejše evropske

narode. Vsako novo nahajališče je tako privabilo mnogo pustolovcev, iskalcev zlata. V 19.

stoletju se je na območjih velikih nahajališč zlata pojavila zlata mrzlica. Pojem 'zlata mrzlica'

Karat (kt)

Čistina

Delež čistega zlata

24 kt 999,9/1000 99,9 %

22 kt 916/1000 91,6 %

18 kt 750/1000 75,0 %

14 kt 585/1000 58,5 %

8 kt 333/1000 33,3 %

11

je sinonim za obsedenost ljudi z iskanjem nahajališč zlata, katerih glavna značilnost je bila, da

je, kdor je našel zlato, postal tudi lastnik tega. To je za množice ljudi pomenilo preživetje in

možnost boljšega življenja. Začetek zlate mrzlice pripisujejo najdbi zlata v reki Klondike na

severozahodu Kanade, ki velja za zadnjo in največjo v zgodovini zlate mrzlice, ki je trajala vse

do leta 1900. Zlata mrzlica se je pozneje razširila po vsem svetu, v Avstralijo, Južno Afriko ter

na Aljasko. Novejša zgodovina zlata je povezana z zlato mrzlico predvsem z vidika iskanja

novih metod za pridobivanje zlata in iskanja novih nahajališč. V zadnjih desetih letih je bilo

izkopanih 25.000 ton zlata, torej povprečno 2500 ton letno. Največja proizvajalka zlata je

Kitajska. (http://www.finance.si/8339865/Kitajska-na-vso-mo%C4%8D-kupuje-zlato)

2.2 Srebro

Srebro ima v periodnem sistemu zaporedno številko 47, gostota je 10,49 g/cm3, tališče je pri

960,5 °C, njegova kemijska oznaka je Ag, ki izhaja iz latinske besede za srebro – argentum.

Latinsko ime argentum dobesedno pomeni srebro oziroma denar, medtem ko je latinski izraz

za srebro tesno povezan s starogrškim – άργυρος (argyros), ki v prevodu prav tako pomeni

srebro. (http://www.elementum.si/plemenite-kovine/srebro-informacije/)

Srebro se uporablja v mnogih panogah zaradi svojih kemijskih lastnosti. Srebro je bilo v začetku

19. stoletja zelo cenjeno v fotografiji, saj so s pomočjo srebrovih halogenidov, ki so bili

naneseni na svetlobo občutljiv sloj, izdelovali fotografije. Danes je ob množični ponudbi

digitalnih fotoaparatov uporaba srebra za potrebe fotografije skoraj nična. V medicini in

farmaciji velja srebro za ubijalca bakterij, ki v sedanjosti ponovno pridobiva pomen. Srebro

uporabljajo v avtomobilski industriji, v elektroniki. Najdemo ga tudi v mobilnih telefonih,

kemičnih katalizatorjih, baterijah, v čipih, v zaščitnih oblekah za zračno in vesoljsko plovbo,

saj ima posebno visoko električno prevodnost, odpornost proti koroziji, zaščitno funkcijo.

Čeprav se je v nekaterih panogah znižalo povpraševanje po njem, se je v drugih močno

povečalo, denimo v solarni industriji, kjer so za primerjavo leta 2009 porabili 19 milijonov unč

srebra, v letu 2013 pa 47 milijonov unč, to predstavlja kar 6 odstotkov celotne industrijske

porabe, ki še vedno narašča. Za prihodnost napovedujejo vedno večja povpraševanja po srebru

v industrijske namene, predvsem v državah v razvoju, kot sta Kitajska in Indija.

(http://insajder.si/fotovoltaicna-industrija-vse-vecji-porabnik-srebra.html)

Srebro je industrijsko zelo uporabna plemenita kovina z izjemnimi lastnostmi, ki jo načrtujejo

uporabljati tudi v tehnologijah prihodnosti. Prevodne paste na osnovi srebra v RFID-

12

transponderjih, srebrovocinkovi akumulatorji v mobilnih informacijskih in komunikacijskih

tehnologijah, srebrovi katalizatorji v alkalnih gorivnih celicah, nanosrebro v antibakterijski

rabi, barvno občutljive sončne celice, gorivne celice, zaslone – to je le nekaj tehnologij v

prihodnosti, ki vsebujejo srebro. (Schulte, 2012, 84)

2.2.1 Zgodovina srebra

4000 let pred našim štetjem je srebro veljalo za težje dostopno kovino, saj je ta kovina v

primerjavi z zlatom potrebovala več spretnosti pri predelovanju. Še posebej pomembno vlogo

je srebro dobilo približno 600 let pred našim štetjem, ko so Grki začeli izdelovati srebrne

kovance. Pri proizvodnji denarja je imelo srebro vse do dvajsetega stoletja večji pomen kot

zlato. Lastnosti, ki jih vsebuje srebro, so ljudje že zelo zgodaj spoznali, in tako uporabljali

srebro v zdravilstvu za obvarovanje pred bakterijami in drugimi boleznimi. V srednjem veku

so plemiči uporabljali srebrne paličice, s katerimi so preverjali, ali je v vinu prisoten strup. Če

je vino strup vsebovalo, se je srebrna paličica obarvala črno. Začetki izkopavanja srebra segajo

okrog leta 3000 pred našim štetjem na območje Anatolije za oskrbe na območju Male Azije,

Grčije in otoka Krete. Izkopi so se pozneje premaknili na takrat visoko razvito Grčijo. Rudniki

v Lauriu v bližini Aten so do konca prvega stoletja našega štetja veljali za največje območje

pridobivanja srebra na svetu. Pozneje so začeli izkopavati v rudnikih v Španiji, Avstro-Ogrski

in v nekaterih predelih vzhodne Evrope. V srednjem veku je 80 odstotkov takratnega srebra,

izkopanega v rudnikih, prihajalo iz rovov v avstrijskem Schwazu, ki je še danes ohranilo ime

»srebrno mesto«. V 16. stoletju se je povečala proizvodnja srebra, razlog za to je bilo

Kolumbovo odkritje Novega sveta leta 1492. Španci so takrat v Evropo prinesli velike količine

srebra. Bolivija, Peru in Mehika so bila območja, iz katerih je med letoma 1500 in 1800 izviralo

okrog 80 odstotkov svetovnega srebra. (http://www.investor-

verlag.de/rohstoffe/edelmetalle/silber/silber-und-die-neue-welt-/111045682/)

Po letu 1850 so se proizvajalkam srebra pridružile ZDA z nahajališčem v Nevadi. V letu 1870

je bilo na svetu letno proizvedenih približno 80 milijonov unč. Napredki v odkrivanju,

pridobivanju in uporabi novih nahajališč so se vse bolj pospeševali. Konec 19. stoletja je bilo

letno izkopanih 120 milijonov unč, leta 1920 pa že 190 milijonov unč srebra. Po koncu druge

svetovne vojne se je letna količina izkopanega srebra več kot podvojila. V današnjem času je

letno izkopanih približno 800 milijonov unč srebra. Najpomembnejša nahajališča so v ZDA,

Kanadi, Mehiki, Boliviji in Peruju. Peru velja za največjega proizvajalca s približno 30 odstotki

13

svetovne količine izkopanega srebra. Vodilni proizvajalec srebra na domačih tleh na območju

Evropske unije je poljsko podjetje KGHM. (Schulte, 2012, 56, 57)

2.3 Zlati standard

Velike spremembe v denarnem sistemu so se začele dogajati pred dvema stoletjema. Na podlagi

vladnega odloka je za zakonito plačilno sredstvo veljal papirnati denar, ki je bil izdan v fiksnih

enotah in z določeno nominalno vrednostjo. Zaupanje v papirnati denar so države ohranjale

tako, da so svoje zlate rezerve hranile v bankah, zaradi katerih je ta sistem bil poimenovan zlati

standard. Papirnati denar je bilo mogoče zamenjati za zlato po točno določenem razmerju. Med

prvimi državami je zlati standard uvedla Velika Britanija leta 1821, pozneje ji je sledila tudi

Evropa z uvedbo zlatega standarda leta 1873, ki je trajal vse do leta 1918. Med prvo svetovno

vojno so nekatere države začele tiskati večje količine denarja, s katerim so želele pokrivati

stroške vojne. Velike količine papirnatega denarja v obtoku so povzročile hiperinflacijo, zaradi

katere so države posledično opustile zamenljivost svoje valute v zlato, ker te niso več bile

sorazmerne z obsegom zlatih rezerv. 15. avgusta leta 1971 je takratni ameriški predsednik

Richard Nixon ukinil zlati standard zaradi prevelike količine izdanega denarja in nerealne cene

zlata. Takrat se je prvič v zgodovini pretrgala vez med valutami in zlatom in tako omogočila

nadaljnjo nekontrolirano tiskanje papirnatega denarja. Z rastjo vrednosti zlata na svetovnih

borzah se pojavljajo vedno novi zagovorniki zlatega standarda. Po vsej verjetnosti vrnitve

finančnega sistema na zlati standard ne bo, ni pa izključeno, da ga v prihodnje ne bodo uvedle

nekatere države, kot je na primer Indija. (Moro, Kandus, 2010, 4)

2.4 Ceni zlata in srebra ter njuno razmerje skozi zgodovino

Cena srebra na borzah pogosto sledi ceni zlata. V času rimskega imperija, v katerem je srebro

veljalo za denar, je razmerje med zlatom in srebrom bilo 1 : 12,5. Po odkritju Amerike in njenih

nahajališč srebra so se razmere na trgu povsem spremenile. Leta 1792 so v Ameriki z zakonom

določili razmerje 1 : 15 oziroma eno trojsko unčo zlata za petnajst trojskih unč srebra. Leta

1803 je pomemben mejnik postavila Francija, ko je določila razmerje med zlatom in srebrom 1

: 15,5. V zadnjih letih krize je razmerje med kovinama v povprečju 1 : 40 do 1 : 66, to pomeni,

da za zlati kovanec mase 31,1035 g (ena trojska unča) dobimo 66 srebrnih kovancev iste mase

14

oziroma 31,1035 g srebra. Manjše je razmerje, dražje je srebro v primerjavi z zlatom. Zlato je

skozi zgodovino veljalo za hranilca vrednosti, česar za srebro ne moremo trditi. Nekateri

ekonomisti (Ludwig von Mises Institute) špekulirajo, da se bo razmerje med zlatom in srebrom

povrnilo na zgodovinsko raven 1 : 15, zato pričakujejo dvig cene srebra na svetovni borzi.

(Moro, Kandus, 2010, 7)

Srebro je v primerjavi z zlatom še vedno močno podcenjeno. Glede na to, da po odbitku

industrijske porabe na svetu ni petkrat toliko srebra, kot je zlata, lahko pomeni, da razmerje

med zlatom in srebrom ne bo več tolikšno, kot je sedaj. Pri tem je treba poudariti, da se srebro

izrablja, zlato pa kopiči. Napovedi Thorstena Schultena nakazujejo, da bomo doživeli razmerje

med zlatom in srebrom 14 : 1, zaradi česar srebro ne bo več v senci zlata. (Schulte, 2012, 161–

162).

Trenutno razmerje cen zlata in srebra je 1 : 71 (na dan 06. 04. 2015).

Slika 2.1: Razmerje med zlatom in srebrom od leta 1975 do aprila 2015

Vir: goldprice.org.

2.4.1 Cena zlata

Cena zlata se določa na podlagi telefonske konference med petimi glavnimi člani, ki jo

sestavljajo: Deutsche Bank, HSBC, Societe Generale, ScotiaMocatta in Barclays Capital. Ceno

zlata se določa dvakrat dnevno na tako imenovani dopoldanski (AM) in popoldanski (PM)

londonski fiksing – v ameriških dolarjih, britanskih funtih in evrih. Prvič v zgodovini so ga

izvedli 12. septembra 1919. Kupci in prodajalci trgujejo na podlagi vnaprej napovedanih naročil

o nakupu in prodaji. Cena zlata se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, za katera se

pogaja vseh pet članic. Predmet pogajanj so zlate palice Good Delivery Bars, mase 400 trojskih

unč ali 12,4 kg. Pogajanja trajajo tako dolgo, dokler člani fiksinga ne uskladijo cene.

15

Najpogosteje se nakupi opravljajo preko londonskega fiksinga centralne in poslovne banke ter

kovnice. Preko londonske borze trgovci redko poslujejo. Naložbeniki, ki kupujejo naložbene

palice do 1000 g, pa želijo, da je cena zlata vnaprej znana.

Popoldanski londonski fiksing se uporablja za izdelavo grafičnega prikaza cen. Poslovne banke

in trgovci pri trgovanju spremljajo trenutno ceno zlata na borzi, ki je v času trgovanja odprta.

Štiriindvajseturno ceno zlata v ameriškem dolarju določajo borze v New Yorku, Sydneyju in

Hongkongu. Današnja tehnologija omogoča naložbenikom, da lahko kjerkoli in kadarkoli

preverijo borzno ceno zlata, ceno zlate palice ali zlatnika, ki ga želijo kupiti. (Moro, Kandus,

2010, 33)

Slika 2.2: Cena zlata v zadnjih 10 letih v EUR

Vir: goldprice.org.

Z grafa razberemo gibanje cene zlata v obdobju desetih let. Od najnižje vrednosti v letu 2005,

ki je znašala 328,06 EUR za unčo, je cena zlata v tem obdobju dosegla tudi najvišjo vrednost v

drugi polovici leta 2012, ko je znašala 1.379,09 EUR za unčo zlata. Najvišja vrednost v letu

2012 ne pomeni le najvišje vrednosti v izbranem obdobju, temveč tudi najvišjo vrednost v

zgodovini vrednotenja te kovine.

Obstaja veliko različnih mnenj analitikov in razlogov za rekordno rast. V veliki meri so na

porast cen v tem obdobju vplivali negotovost gospodarskih razmer po svetu, globalna

gospodarska in finančna kriza, nižanje obrestnih mer, ukrepi centralnih bank, s katerimi so

hoteli spodbuditi rast gospodarstva, velike količine papirnatega denarja v obtoku, porast

povpraševanja in varčevanja v zlatu, povečana reciklaža zlata itd. Mnogi vlagatelji so prav

16

zaradi teh dejavnikov vlagali v zlato kljub njegovi visoki ceni. Konstantno rast cene zlata z

majhnimi padci je mogoče zaslediti vse od pojava krize na tujih in domačih tleh. V letu 2011

je zabeležena največja rast cene zlata v zadnjih nekaj desetletjih, vse do rekordne vrednosti v

letu 2012.

V mesecu aprilu v letu 2013 se je zgodil rekorden padec cene zlata, za 13 % v dveh trgovskih

delovnih dneh in skupno za 26 % od najvišje cene v letu 2012. Padec cene je pri investitorjih

povzročil množično prodajo zlata in vseh drugih naložb, vezanih na zlato. Vzrok za padec cen

pripisujejo bankam, ki so preko borze terminskega zlata dale na trg velike količine

»papirnatega« zlata, terminska borza v New Yorku pa za več milijonov unč vrednih terminskih

pogodb, kar je sprožilo masovne odprodaje in padec cene zlata v tem letu pod 1.000,00 EUR

na unčo zlata. Cena zlata je tako zaradi preplaha pri investitorjih še izgubljala svojo vrednost

nekje do druge polovice leta 2013, ko se je cena umirila in tako gibala nekje pri 900,00 EUR

na unčo.

(http://zlatoinsrebro.com/2013/07/20/zakaj-in-kako-je-borzna-cena-zlata-padla/)

Petletna ponazoritev gibanja cen natančneje prikazuje bikovski trend do leta 2013 in medvedji

trend do leta 2014. Zanimivost tega obdobja je predvsem ta, da se cena zlata približa ceni v

začetku krize.

17

Slika 2.3: Cena zlata v zadnjih 5 letih v EUR

Vir:goldprice.org.

V letu 2014 je cena zlata mirovala in se gibala med 910,00 in 1.000,00 EUR za unčo zlata. V

začetku leta je zabeležena ponovna rast cene zlata v višini 11,6 odstotka

(https://www.moro.si/pregled-trga-plemenitih-kovin-december-2014-2/) v primerjavi z

decembrom leta 2014. Znano je, da, odkar se cena zlata prosto oblikuje na trgu, po tehničnih

analizah doseže dno na vsakih 7–8 let, ki mu ponavadi sledi bikovski trend. Pretekla gibanja

cen nakazujejo tudi, da na približno vsakih 11 let cena zlata doseže vrh. Glede na pretekla

gibanja cen je sedaj pravi čas, da investitorji kupujejo zlato, saj bi potemtakem cena zlata svoj

vrh ponovno beležila v letu 2019.

Slika 2.4: Cena zlata v zadnjem letu v EUR

Vir: goldprice.org.

18

2.4.2 Cena srebra

Cena srebra je določena po principu ponudbe in povpraševanja, vendar na ceno srebra, enako

kot zlata, vplivajo tudi dejavniki, kot so splošno stanje svetovnega gospodarstva, trga in panoge,

upanje in pričakovanje prisotnih na trgu, strahovi vlagateljev in seveda tudi interesi

špekulantov. Ceno srebra določa London Fix, enkrat dnevno od ponedeljka do petka.

Najpomembnejši zunajborzni trg London Bullion Market z večletno tradicijo od leta 1897

določa ceno srebra na svetovnem trgu. V tistem času so se bankirji osebno srečevali in

določevali ceno srebra, od leta 1999 naprej pa se cena srebra določa na telefonski konferenci.

(Schulte, 2012, 66)

Slika 2.5: Cena srebra v zadnjih 10 letih v EUR

Vir: goldprice.org.

V zadnjih 10 letih pri nihanju cene srebra zasledimo podobno zgodbo kot pri zlatu. Gibanje

cene srebra je sledilo gibanju cene zlata. Od začetka krize v letu 2008 je srebro malenkost še

porastlo in ob koncu leta 2008 doseglo dno v obdobju krize. Od začetka leta 2009 je cena srebra

strmo rastla. Razlogi za rast cene srebra so povečano povpraševanje, primanjkovanje srebra na

trgu in veliki nakupi srebra investitorjev. Najvišja cena srebra se beleži v letu 2011, ko je

znašala 32,71 EUR za unčo, in je od leta 2010 narastla za 78 odstotkov, medtem ko je v istem

obdobju zlato dosegalo 29-odstotno rast. (www.goldsilver.ws)

Po rekordnih cenah v letu 2013 je cena padla za 70 odstotkov. Trend padanja cene srebra se je

nadaljeval tudi v letu 2014, v katerem je cena dosegla najnižjo vrednost, 12,39 EUR za unčo.

19

Enako kot pri zlatu se je cena v letu 2014 približala ceni pred začetkom krize v obdobju

2006/2007.

Kadar se cena srebra dvigne nad 20,00 EUR za unčo ali več, postane pridobivanje srebra iz že

znanih nahajališč bolj ekonomično, kar vpliva na pridobljene nove večje količine izkopanega

srebra. Obstaja pa tudi možnost, da se na trgu pojavijo večje količine unč srebra, ki so bile v

preteklih letih porabljene za izdelavo nakita, ki tudi vplivajo na dvig cene srebra. V obdobju od

leta 1999 do leta 2008 je bilo porabljenih 1,689 milijarde unč srebra za izdelavo nakita.

(http://vzajemci.com/Gibanje+cen+zlata+in+srebra)

Slika 2.6: Cena srebra v zadnjih 5 letih v EUR

Vir: goldprice.org.

20

Slika 2.7: Cena srebra v zadnjem letu v EUR

Vir: goldprice.org.

3. NALOŽBE V ZLATO IN SREBRO

Naložbe v zlato in srebro predstavljajo varčevalcem varnost glede zaščite premoženja,

donosnost v kriznih ali finančno nepredvidljivih časih, likvidnost ter fleksibilnost. Naložbi

uvrščamo med finančni naložbi, ki sta lahko dolgoročni in/ali kratkoročni. Na trgu obstaja več

oblik varčevanja, ki bodo v nadaljevanju podrobneje predstavljene. Pri vseh vrstah naložb

obstaja tveganje, ki se mu ne moremo izogniti, ker lahko ta tveganja izhajajo iz naravnih

katastrof, političnih padcev in podobno. Naložbe tako ustvarjajo dobiček ali izgubo. V zadnjih

nekaj letih je bilo nihanje cen glede na porast cen zlata od leta 2010 do 2014 največje. Zgodil

pa se je tudi močan padec cen zlata v aprilu 2013, ki ga niso beležili v zadnjih 150 letih

spremljanja te naložbe, enaka usoda je doletela tudi srebro. Takšna nihanja lahko varčevalce

odvrnejo, medtem ko drugi varčevalci lahko v tem vidijo priložnost, da kupijo naložbo po čim

nižji ceni.

21

3.1 Prednosti in slabosti naložb

Ljudje si že z mislijo na zlato in srebro, na sijaj, na njun obstoj in redkost predstavljamo ti dve

kovini kot nekaj vrednega, težko dostopnega.

Thorsten Schulte meni, da če je neka snov zelo redka, je to še ne naredi dragocene in vredne.

Če plemenitih kovin ne bi cenili vlagatelji in jih ne bi uporabljali v industriji, bi jih lahko kupili

zelo ugodno. Znano je tudi to, da to, po čemer ni povpraševanja, ne dosega dobrih cen. (Schulte,

2012, 78)

Pri vseh oblikah varčevanja obstajajo prednosti kakor tudi slabosti, ki so za obe kovini

predstavljene v nadaljevanju.

3.1.1 Prednosti naložbe zlata

Zlato spoštujejo po vsem svetu zaradi vrednosti in bogate zgodovine, ki jo lahko zasledimo v

vseh kulturah že tisoč let. Skozi stoletja so ljudje oblikovali mnenja in razloge za vlaganje v

zlato.

Zlato je naložba, ki predstavlja vrh lestvice pri vlagateljih, bodisi zasebnih kot tudi javnih.

Tradicionalna raba te kovine je za izdelavo nakita, v medicini igra posebno vlogo v

zobozdravstvu in v industriji, kjer potreba po zlatu ostaja omejena.

V inflaciji, ki pomeni »zviševanje splošne ravni cen, in hkrati pomeni zmanjšanje kupne moči

denarja« (Turk, 2009, 551), nudi zato odlično zaščito pri varovanju premoženja, saj se njegova

cena dviguje, medtem ko se življenjski stroški zvišujejo. Zanimivo je tudi to, da v nasprotnem

primeru, ko grozi gospodarstvu deflacija (padec splošne ravni cen), se cena zlata povečuje in

predstavlja zaščito pred tveganjem. Ena od prednosti varčevalcev v zlatu je, da so pri nakupu

fizičnega zlata oproščeni davka na dodano vrednost.

Naložba zlata v obliki delnic je pri vlagateljih priljubljena predvsem zato, ker so vrednosti

delnic povezane z gibanjem cen zlata. Dodatni stroški pri nakupu in prodaji delnic so lahko

povezani z odprtjem trgovalnega računa in so pravzaprav nični v primerjavi z drugimi načini

investiranja, prav tako ni dodatnih stroškov s shranjevanjem zlata. Hitro in preprosto trgovanje

na spletu omogoči vlagatelju poslovanje od doma, boljši pregled vrednosti naložb in hkrati tudi

likvidnost.

22

3.1.2 Slabosti naložbe zlata

Najpogostejše napake, ki jih je mogoče zaznati pri varčevalcih, so premalo informiranosti o

naložbi, nepravilne odločitve pri nakupu zlata na podlagi nepopolnih informacij, nakupovanje

naložb zlata s krediti.

Slabost fizične naložbe zlata je vsekakor hramba, ki lahko ogrozi varčevalčevo varnost z vidika

ropa, če ga hranijo doma, če se shranjuje v sefih bank, pa so na to vezani dodatni stroški. Veliko

ljudi ne upošteva, da je zlato dolgoročna investicija in da je njena donosnost odvisna od časa

vlaganja in tržnih sprememb. Takojšna likvidnost je problem predvsem pri varčevalcih, ki

posedujejo zlato v fizični obliki, saj lahko ob prodaji zlata različnim ponudnikom pride do

dodatnih stroškov.

Glede naložbe zlata v obliki delnic so najpogostejše napake varčevalcev neinformiranost o

naložbah, nerazpršenost kapitala, večja tveganost za izgubo vrednosti naložbe kot pri fizičnem

zlatu. Pri nekaterih naložbah v obliki papirnate kovine so dodatni stroški lahko povezani s

prodajo, pri kateri mora vlagatelj plačati tudi davek od doseženega dobička. Pri ETF-naložbi

znaša davek v obdobju enega leta 25 odstotkov, ki pa se sčasoma manjša po časovni davčni

lestvici. Po 20 letih lastništva naložbe je vlagatelj oproščen davka na kapitalski dobiček.

(http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/popolnega-jamstva-donosa-ni.html)

3.1.3 Prednosti naložbe srebra

Kljub temu da še vedno veliko ljudi podcenjuje srebro v primerjavi z zlatom, mnogi analitiki

vidijo več priložnosti v naložbah srebra kakor v naložbah zlata. Dejstvo je, da je bilo v

preteklosti izkopanega približno devetkrat več srebra kot zlata in da je uporaba v industriji

bistveno večja kakor pri zlatu, zato je srebro na trgu redkejše. Trend povpraševanja v industriji

narašča, ker se povečujejo področja, na katerih se srebro porablja. Zanimiv podatek je tudi, da

bi povpraševanje po srebru za tehnologije prihodnosti do leta 2030 lahko narastlo na približno

78 odstotkov letne proizvodnje. (Schulte, 2012, 79)

Širok spekter uporabe v industriji in upadanje recikliranja srebra kažeta na to, da se srebro v

primerjavi z zlatom izrablja in da bo cena pri srebru še naraščala.

Prednost naložb v obliki skladov vlagatelju omogoči preprosto razpršitev premoženja brez

dodatnih stroškov nakupa in shranjevanja srebra. Ena od prednosti je tudi likvidnost, saj je

trgovanje možno kadarkoli v času delovanja borz, preprosto in hitro spremljanje vrednosti

naložb na spletu.

23

3.1.4 Slabosti naložbe srebra

Enako kot pri naložbi fizičnega zlata obstaja slabost pri naložbi fizičnega srebra, ki pa prav tako

izhaja z vidika skladiščenja, varnosti pred roparji, likvidnosti, donosnosti. Slaba stran naložbe

je tudi višja provizija kovnic za izdelavo naložbenih palic in srebrnikov ter zaračunan 22-

odstotni davek na dodano vrednost ob nakupu fizičnega srebra, ki pa pri prodaji srebra ni zajet.

Pri takšnih vrstah naložb je dobro, da ima varčevalec narejeno naložbeno strategijo, ki je

prilagojena tveganjem, in da ima razpršenost naložb.

Za naložbe v obliki skladov in delnic rudnikov obstajajo enaka tveganja kot pri trgovanju z

vrednostnimi papirji, saj za sredstva, ki jih vložimo v tak sklad, nihče ne jamči. Pri naložbah v

obliki skladov obstajajo tudi nevarnosti, kot so: nelikvidnosti skladov, stroški, povezani z

borzno provizijo pri trgovanju, padci cen delnic, različne prevare podjetij zaradi posredovanja

zavajajočih podatkov itd. Pri naložbah v delnice rudnikov obstaja predvsem nevarnost slabih

vodstev rudarskih podjetij, ki lahko pripeljejo do padca delnic. Ker se največji rudniki srebra

nahajajo na območjih nizke politične stabilnosti, so zato prisotna tudi politična tveganja, ki

vplivajo na dobiček investitorjev.

3.2 Naložbe v zlato

Najbolj pogosta in priljubljena oblika varčevanja je v naložbeno zlato, kjer investitor prejme

zlato v fizični obliki. Poleg fizične oblike varčevanja v zlatu obstaja tudi varčevanje v obliki

delnic, pri čemer investitor investira v podjetja v obliki lastniškega deleža in v obliki skladov,

ki vlagajo v zlato.

Po uradnem listu je definicija naložbenega zlata (UL RS št. 117/06, 118. člen):

– zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je

enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne, razen majhnih palic

ali ploščic z maso manj kot 1 gram;

– zlati kovanci, ki imajo čistino enako ali večjo od 900 tisočink, kovanci, ki so bili skovani po

letu 1800, ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla, ter tisti kovanci, ki se

24

običajno prodajo po ceni, ki ne presega za več kot 80 % vrednosti zlata na odprtem trgu,

vsebovanega v kovancih.

V Sloveniji je promet z naložbenim zlatom, tako nakup kot prodaja, neobdavčen, tako da

vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti

kapitalski dobički. Pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih, posameznikih, se zlato

obravnava enako kakor druge finančne naložbe. Razlika med nakupno in prodajno vrednostjo

se kot kapitalski dobiček obdavči skupaj z drugimi obdavčljivimi prihodki. (118. in 119. člen

ZDDV-1)

Naložbene palice zlata

Največkrat se trguje z zlatimi palicami, ki tehtajo od ene unče (31,1035 g) do 12,4 kilogramov

(400 unč). Na mednarodnih trgih se največkrat pojavlja palica z imenom Good Delivery Bar,

ki velja za največjo in najlepšo med vsemi zlatimi palicami. Zlato se v obliki teh palic shranjuje

v centralnih bankah kot zlata rezerva vsake države. Vtisnjeno ima serijsko številko, znak in ime

kovnice, žig pooblaščenega urada za meroslovje, ki preizkuša čistino palic, ter leto, v katerem

je bila palica skovana. Cena, ki se dnevno objavlja na borzah v ameriških dolarjih za eno unčo

zlata, je cena za unčo zlata v taki obliki palice. Po tej ceni običajno največje kovnice kupijo

400-unčne palice, ki jih potem pretalijo in naredijo iz njih ploščice manjših dimenzij, to je od 1

g do 1 kg, ali pa iz njih kujejo različne kovance. Velikokrat je omenjen pri naložbenem zlatu

tudi certifikat Good Delivery, ki je seznam priznanih in akreditiranih kovnic oz. rafinerij zlatih

in srebrnih palic, zaradi preprostega in lažjega trgovanja, ker se pri njih dodatno ne preverja

čistine zlata pri odkupu takšnih ploščic. Kakovost rafinerij, ki so na Good Delivery listi,

periodično preverja LBMA. Osnovne zahteve, ki jih mora rafinerija izpolnjevati za pridobitev

naziva, so: kovnica mora opravljati proizvodnjo rafiniranih kovin vsaj tri leta, na leto mora

predelati 10 ton zlata in 30 ton srebra, njihova neto vrednost mora biti najmanj 10 milijonov

funtov, imeti morajo dokaze o lastniški strukturi in seznam direktorjev, zaželeno je tudi, da ima

bančno garancijo, npr. iz centralne banke ali iz primerne komercialne banke v državi njihovega

delovanja. Specifikacije za palice Good Delivery so, da je čistina teh palic zlata najmanj

995/1000, palice morajo vsebovati tudi oznake, kot so serijska številka, žig kovnice, čistino

zlata s štirimi decimalkami, leto proizvodnje. (Zbirka gradiva za prodajalce Zlatarne Celje, d.

d., Celje 2009, str. 17)

25

Zlati naložbeni kovanci

Med naložbene kovance spadajo kovanci, kovani po letu 1800, ki nimajo zbirateljske vrednosti,

saj so mišljeni le kot naložbeni kovanci. Seznam naložbenih kovancev vsako leto objavi

Evropska komisija. Na njem so naložbeni kovanci in kovanci, ki so ali so bili plačilno sredstvo

v državi izdajateljici. Čistina zlata mora biti vsaj 900 tisočink, prodajna cena pa ne sme presegati

180 odstotkov dnevne cene zlata, objavljene na borzi. Za vlagatelje so naložbeni zlati kovanci

hkrati privlačen in varen način naložbe, predvsem pa so namenjeni obdarovanju. Vsi naložbeni

kovanci imajo tudi nominalno vrednost, čeprav je to le simbolična oznaka in ne kaže njihove

dejanske vrednosti. Za kovance velja, da nimajo nikakršne numizmatične vrednosti, morajo pa

ustrezati vsem že omenjenim kriterijem. Prvi zlati kovanec je bil južnoafriški krugerand, prvič

skovan leta 1967. Skovali so ga z namenom, da bi lahko tudi navadni državljani posedovali

zlato kot trajno vrednost. Južnoafriškemu zgledu so sledile še druge države, in sicer Kanada je

leta 1979 izdala kanadski javorjev list, ZDA so leta 1981 izdale ameriškega orla ter v Evropi je

Avstrija leta 1989 izdala dunajskega filharmonika. (Zbirka gradiva za prodajalce Zlatarne Celje,

d. d., Celje 2009, str. 19)

Druge oblike varčevanja

Eden od načinov vlaganja obstaja tudi vlaganje v kotirajoče indeksne sklade ETF (Exchange

Traded funds), ki sledijo gibanju surovin zlata in srebra. Naložb v izvedene finančne

instrumente, ki jih predstavljajo naložbeni certifikati CFD, tako imenovani vrednostni papirji,

ki vlagateljem omogočajo udeležbo v gibanju cen določenih surovin, in pa trgovanje,

imenovano STP, pri katerem se vlagatelj zaveže kupiti surovino v prihodnosti na določen dan,

prodajalec pa se s tem zaveže prodati točno določeno količino naložbe, določene kakovosti

surovine, ki je lahko v finančni obliki. V primerjavi z drugimi oblikami varčevanja obstaja

tudi tržni vrednostni papir ETC (Exchange Traded Commodities), kjer je vrednost vezna na

surovine, s kritjem v fizični obliki. Kotiranje ETC-jev zasledimo na enem ali več

organiziranih trgih vrednostnih papirjev, kjer vlagatelji na preprost, likviden, učinkovit in

transparenten način varčujejo v plemenitih kovinah, ki so shranjene v zavarovanem trezorju.

(http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/popolnega-jamstva-donosa-ni.html)

26

3.3 Naložbe v srebro

Naložba v srebro je lahko v obliki palic, katerih mase so največkrat 31,1035 g (trojska unča),

50 g, 100 g, 250 g, 1000 g in 5000 g apoeni, od katerega morajo biti vsi čistine 999/1000.

Naložba v srebro je lahko tudi v obliki kovancev, katerih masa je od 15,55 g do 1000 g, čistine

999/1000.

Posebnost pri nakupu naložbenih srebrnih palic in kovancev je, da se v Sloveniji plača 20-

odstotni DDV (zakon o davku na dodano vrednost, ZDDV-1).

Enako kot pri zlatu obstajajo tudi drugi instrumenti vlaganja v srebro, in sicer skladi, s katerimi

se trguje na borzah. Sklad ETF (Exchange Traded funds), s katerim vlagatelj ob nakupu pridobi

solastniški delež na določen vrednostni papir družb določenega delniškega indeksa. Poleg tega

obstajajo tudi ETC (Exchange Traded Commodities) skladi, pri katerih gre za obveznice, ki so

fizično zavarovane s srebrom oz. z drugo surovino. Eden od načinov vlaganja v srebro je tudi

vlaganje v delnice rudnikov srebra, pri katerih lahko ima vlagatelj dobiček od izplačevanja

dividend. Višina dobička delnic je odvisna od vodstva rudarskih podjetij in političnih tveganj,

kjer lahko v idealnih primerih vlagatelj v delnice doseže višje dobičke kot s fizičnim srebrom,

ali obratno do padca tečaja delnic in s tem izgubo.

27

4. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA CENI ZLATA IN SREBRA

4.1 Povpraševanje po zlatu

Po vsem svetu vse generacije ustvarjajo povpraševanje po zlatu. Ta lahko ima kulturno,

finančno ali čustveno vrednost. Različno rabo zlata omogočajo že desetletja v različnih

sektorjih na trgu zlata, uravnotežen trg ter trajna raven povpraševanja. Zlato se uporablja ne le

za nakit, naložbene apoene, temveč tudi v medicini in tehnologiji.

Spremljanje gospodarske rasti in ustvarjanje bogastva po vsem svetu je imelo velik vpliv na

gospodarstvo, tudi povpraševanje po zlatu. Geografsko gledano Kitajska in Indija skupaj

predstavljata več kot polovico svetovnega povpraševanja po zlatu, ki je namenjeno za izdelavo

nakita, naložbene apoene in kovance. Razlog takšnega povpraševanja je predvsem vezan na

tamkajšnjo kulturo in gospodarstvo teh dveh držav. ZDA predstavljajo približno 8 odstotkov

povpraševanja po zlatu, Evropa pa nekaj več kot 11 odstotkov.

Svetovno povpraševanje po zlatu za izdelavo nakita predstavlja približno 45 odstotkov, vendar

se ta odstotek nenehno spreminja glede na gospodarsko rast in svetovno blaginjo. Kitajska in

Indija sta največja trga za zlat nakit. Na tem območju ima zlat nakit kulturno vrednost, ki se

prenaša iz generacije v generacijo. To povpraševanje raste, do leta 2020 predvidevajo, da bosta

trga imela skupno milijardo novih potrošnikov. (http://www.gold.org/supply-and-

demand/demand/jewellery)

Več kot tretjino svetovnega povpraševanja predstavljajo naložbe. Sestavljene so iz

neposrednega lastništva palic in naložbenih kovancev in posrednega lastništva, vezanega preko

borze. (http://www.gold.org/supply-and-demand/demand/investment)

Približno 7 odstotkov svetovnega povpraševanja po zlatu se uporabi za tehnične namene in v

medicini. Zlato zaradi svojih lastnosti uporabljajo v različnih tehnoloških panogah, v vesoljski

industriji, v kemijski industriji, v avtomobilskem sektorju in v zobozdravstvu. Z razvojem

nanotehnologije predvidevajo, da bo odstotek povpraševanja še naraščal.

(http://www.gold.org/supply-and-demand/demand/technology)

Tako kot cene zlata je naraščalo tudi povpraševanje po zlatu. V letu 2012, ko je cena zlata

narastla v višave, je naraščalo svetovno povpraševanje vse do leta 2013. Uradni podatek iz

28

WGC (World gold council) nakazuje, da je skupno povpraševanje med uporabniki znašalo

3.756 ton zlata, v vrednosti 170 milijard dolarjev. Glede na leto 2012 se je skupno

povpraševanje v letu 2013 zmanjšalo za približno 11,3 odstotka. V obdobju 16 let pa velja leto

2013 za najbolj zlato leto po povpraševanju po zlatem nakitu, ki ostaja tudi sedaj vodilno po

povpraševanju po zlatu za izdelavo nakita.

Največji padec povpraševanja je bilo mogoče zaslediti pri investicijskem zlatu. Razlog, po

mnenju WGC (World gold council), za tako močan padec povpraševanja med letoma 2012 in

2013 je množična prodaja naložb, vezanih na zlato, nekaj večjih zahodnih vlagateljev, ki so se

nato še umaknili iz ETF-skladov. Vrednost zlata je v sredini aprila v letu 2013 padla za 15

odstotkov v samo dveh dnevih in povzročila paniko med vlagatelji. Centralne banke zlato

shranjujejo in povečujejo svoje rezerve iz leta v leto. Leta 2013 so v primerjavi z letom 2012

precej zmanjšale povpraševanje in ga v lanskem letu ponovno povečale. Količine rezerv zlata

v centralnih bankah določa ožji krog najvišjega managementa, ne glede na ceno pa zlato v

rezervah bankam prinaša zaslužek. Povpraševanje po zlatu za industrijske namene je v

primerjavi s srebrom zelo majhno in iz leta v leto rahlo pada. Na WGC (World gold council)

ugotavljajo, da največ povpraševanja za industrijo ustvarijo za potrebe v elektroniki in drugih

industrijskih obratih in v dentalni medicini.

V letu 2013 se je zmanjšala tudi sama proizvodnja zlata za približno 2 odstotka, posledično tudi

zaradi manjše reciklaže zlata, katere vzrok je bil padec cene zlata. (GDT_Q4_2014.pdf)

V letu 2014 je povpraševanje po zlatu znašalo skupno 3.923,7 tone, v letu 2013 4.087,6 tone in

4.585,2 tone v letu 2012. Točno povpraševanje po zlatu dobimo, kadar ne upoštevamo naložb

OTC in borznih tokov, ki povečujejo skupno vrednost povpraševanja. Če podrobneje

pogledamo v tabelo povpraševanja, zasledimo, da se je povpraševanje po zlatem nakitu v letu

2014 malenkost zmanjšalo, za približno 10 odstotkov. Glede na rekordno povpraševanje po

zlatem nakitu v letu 2013 predstavlja povpraševanje v lanskem letu še vedno 5-odstotno rast v

obdobju petih let. Povpraševanje po zlatu v industrijske namene je s 408,2 tone v letu 2013

padlo na 389 ton v letu 2014, v katerem je največ povpraševanja bilo ustvarjenega za potrebe v

elektrotehnologiji. Povečalo se je povpraševanje v naložbe za približno 2 odstotka v letu 2014

glede na leto 2013. Povečanje se beleži predvsem zaradi znižanja in umiritve pri ETF-skladih,

medtem ko se je povpraševanje po naložbenih palicah in zlatnikih zmanjšalo. Centralna banka

je v letu 2014 nakupe zlata povečala za približno 17 odstotkov, na 477 ton.

(http://247wallst.com/commodities-metals/2015/02/12/a-true-surprise-in-global-gold-demand-

trends-for-2014-2015-and-beyond/)

29

Tabela 4.1: Povpraševanje po zlatu za leti 2013 in 2014

Ton 2013 2014 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q2 Q4

%

CHG

Nakit 2,384.6 2,152.9 546,4 704,6 566,7 566,9 564,1 494,3 519,5 575,0 1

Tehnologija 408,2 389,0 103,5 103,5 103.1 98,1 96,1 99,8 97,6 95,5 -3

Elektronika 279,1 267,3 70,9 69,9 71,0 67,2 65,4 69,0 67,0 65,9 -2

Ostala industrija 92,8 87,5 23,7 24,1 23.1 21.9 22.1 22,0 22,2 21,3 -3

Zobozdravstvo 36.3 34.2 8.9 9.5 9.0 8.9 8.6 8.9 8.4 8.3 -7

Naložba 885,4 904,6 283,9 229,2 192,4 180,0 279.4 224,8 202,5 198,0 10

Skupaj povpraševanje 1,765.4 1,063.6 460,5 631,4 312,6 360,9 281,9 263,5 235,4 282,8 -22

Fizično

povpraševanje po

palicah

1,385.0 807,8 355,2 501,9 255,6 272,3 222,6 203,0 178,1 204,1 -25

Uradni zlatniki 276,6 178,5 74.5 91,2 41,1 69,8 45.2 43,5 32.8 56,9 -18

Medalje/imitacijski

zlatniki

103,8 77,4 30,8 38.4 16,0 18,8 14.1 17,0 24.5 21,8 16

ETF-ji in podobni

skladi

-880,0 -159,1 -176,5 -402,2 -

120,2

-

181,0

-2,6 -38,7 -32,9 -84,9 -

Neto nakupi centralna

banka

409,3 477,2 130,8 92,1 101.5 85,0 124,3 117,8 116,1 119,1 40

Povpraševanje po zlatu

skupaj

4,087.6 3,923.7 1,064.6 1,129.3 963,6 930,0 1,063.8 936,7 935,6 987,5 6

Vir: www.gold.org.

4.2 Povpraševanje po srebru

Povpraševanje po srebru predstavlja predvsem drugačno sliko kot povpraševanje po zlatu.

Približno dve tretjini svetovnega povpraševanja prihajata iz industrije, preostanek pripada

nakitu in zelo majhen del za investicijo. Svetovno povpraševanje po srebru narašča, medtem pa

zaloge srebra izginjajo. Ker povpraševanje presega letno proizvodnjo srebra, primanjkljaj

pokrivajo z recikliranjem, ki pa se je v letu 2013 zmanjšalo za 24 odstotkov.

30

Slika 4.1: Povpraševanje in proizvodnja srebra s ceno srebra

Vir: www.business-standard.com/article/markets/silver-hits-four-year-low-

114092000577_1.html.

Zgornja slika prikazuje letno povpraševanje po srebru in proizvodnjo srebra. Če se osredotočim

na zadnji dve leti, se je povpraševanje v letu 2013 močno povečalo predvsem zaradi nizke cene

srebra v primerjavi z letom prej. Proizvodnja srebra se sorazmerno zmanjšuje iz leta v leto,

narašča pa povpraševanje po tej kovini. Od desetih najpomembnejših rudnikov srebra na svetu

jih kar sedem beleži upad proizvodnje. (www.crushthestreet.com/silver)

Tabela 4.2: Povpraševanje po srebru v letih 2012 in 2013

Milijonov unč 2012 2013 %

Nakit 181,4 198,8 10

Naložba 139,3 245,6 54,7

Srebrnina 44,6 50 12

Poraba v industriji 589,1 586,6 -1

Povpraševanje skupaj 954,4 1.081,1 13

Vir: World Silver Survey 2014 - A Summary.

Rekordno povpraševanje po srebru v letu 2013 je posledica padca cene srebra na trgu. Zaradi

ugodne cene srebra so mnogi priložnost izkoristili za nakup investicije.

V zgornji tabeli vidimo, da je povpraševanje po nakitu od leta 2012 do leta 2013 naraščalo in

še narašča, v povprečju 9,6 odstotka letno. Dejansko je v letu 2013 povpraševanje po srebrnem

nakitu rekordno visoko, največja povpraševalca sta v 75 odstotkih Kitajska in Indija, sledi jima

Turčija.

31

Skupno povpraševanje po naložbenem srebru, ki vsebuje naložbene palice, kovance, se je

povečalo za 106,3 milijona unč (3.306,2 ton). Pri tem velja poudariti, da se je povpraševanje po

naložbenih palicah povečalo za 138 odstotkov od leta 2012, zanimanje za kovance in medalje

pa v povprečju za 38 odstotkov, v nasprotju so bili ETF-skladi, ki so v letu 2012 znašali 55,1

milijona unč, v letu 2013 pa so se močno znižali na 1,6 milijona unč.

Za srebrnino, za katero velja delež čistega srebra 925/1000 z dodanim majhnim deležem ostalih

kovin, največkrat bakrom, uporabljajo jo predvsem za izdelavo posode, nakita, pribora, je

največji potrošniški trg v Indiji, sledi ji Kitajska. Od leta 2012 do leta 2013 je poraba srebra

narastla, z izjemo trga Indije in Kitajske beležijo na ostalih trgih po svetu upad povpraševanja.

Industrijski odjem se je od leta 2012 do leta 2013 malenkost zmanjšal, za manj kot en odstotek,

posledica le-tega je padec gospodarske rasti in dodatnega nadomeščanja zalog srebra z

recikliranjem. Še vedno pa industrija predstavlja 54 odstotkov celotnega fizičnega

povpraševanja, ki ga največ porabijo v elektroniki. (Reuters, GFMS, 2014, 7,11,12)

4. 3 Značilnosti slovenskih povpraševalcev

Za ugotovitev značilnosti slovenskih povpraševalcev in predvsem mnenja o naložbenem zlatu

in srebru sem uporabila anketni vprašalnik, s katerim sem pridobila mnenja, vzroke in navade

vlaganja v naložbeno zlato in srebro. Anketa je potekala v dveh poslovalnicah Zlatarne Celje,

d. d., v Mariboru, sodelovalo je 50 naključnih anketirancev, ki so bodisi povpraševali bodisi

kupili naložbeno zlato ali srebro. Anketiranje je potekalo anonimno, z razlogom varnosti in

varovanja osebnih podatkov.

Anketni vprašalnik je v uvodnem delu vseboval statusni podatek anketirancev, v drugem delu

vprašalnika je bilo podanih pet vprašanj zaprtega tipa, v katerih je pri dveh vprašanjih bila

zastavljena rangirana oblika in lestvična oblika vprašanja. Zastavljena vprašanja se v anketnem

vprašalniku nanašajo na pridobitev informacij vlaganja v naložbene kovine, vrsto vlaganja,

spremljanje trga plemenitih kovin, splošno mnenje o varčevanju v finančni krizi, razloge

vlaganja v plemenite kovine in navade vlaganja denarja v Sloveniji.

32

Rezultati ankete:

Skupno je v anketi sodelovalo 50 anketirancev, ne glede na spol, starost, izobrazbo in druge

značilnosti. Statusna struktura anketirancev je bila sestavljena v 82 % iz fizičnih oseb in 18 %

iz pravnih oseb.

Slika 4.2: Status anketirancev v odstotkih

Vir: Lasten vir.

1. vprašanje ankete: Ali vlagate v plemenite kovine?

Pri vprašanju vlaganja v plemenite kovine 80 odstotkov anketiranih vlaga v plemenite kovine.

Med vlagatelji v plemenite kovine je bilo 80 odstotkov fizičnih oseb in 20 odstotkov pravnih

oseb. Največkrat zavedeno varčevanje med anketiranimi je bilo varčevanje v zlatu v višini 57,5

odstotka, v srebro 25 odstotkov in v obe kovini 17,5 odstotka anketiranih. 20 odstotkov vseh

anketiranih ne vlaga v plemenite kovine, med katerimi je največji delež fizičnih oseb (90 %) in

relativno majhen delež pravnih oseb (10 %).

33

Slika 4.3: Odstotek vlaganja v plemenite kovine in vlaganje v plemenite kovine glede na

status

Vir: Lasten vir.

2. vprašanje ankete: Ali spremljate trg plemenitih kovin?

Med anketiranimi 62 odstotkov spremlja trg plemenitih kovin. Podatek zajema obe statusni

skupini, ne glede na to, ali varčujeta v obliki plemenitih kovin. Menim, da je pretežen del

spremljanja plemenitih kovin odvisen od tega, ali osebe varčujejo in od informacij, ki so

objavljene v javnosti. Trg plemenitih kovin je mogoče spremljati v vseh informacijskih kanalih,

od katerega je najbolj zanesljiv digitalni komunikacijski kanal. Cene plemenitih kovin se v

trgovalnem dnevu lahko spremenijo večkrat, glede na borzno ceno, zato je najprimernejše

spremljanje trga na uradnih spletnih straneh, ki se ob vsaki spremembi cene posodobijo.

Nekateri trgovci prilagajajo cene z nekajdnevnimi zamiki, zato je izredno pomembno, da so

podatki trgovca mednarodno priznani od WGC-ja in vezani na svetovne kovnice s certifikatom

LBMA. Rezultat glede na varčevalne navade se mi zdi pozitiven, saj v anketi zajemamo majhen

del varčevalcev in ne smemo zanemariti možnosti, da nekdo varčuje v plemenitih kovinah,

kljub temu da ne spremlja trga plemenitih kovin.

34

Slika 4.4: Spremljanje trga plemenitih kovin v odstotkih

Vir: Lasten vir.

3. vprašanje ankete: Ali menite, da se je varčevanje v obliki plemenitih kovin zaradi

finančne krize povečalo?

62 odstotkov vprašanih meni, da se varčevanje zaradi finančne krize povečuje v obliki

plemenitih kovin in 38 odstotkov anketiranih je bilo nasprotnega mnenja. Različno mnenje je

lahko vezano na lastne izkušnje vlaganja, splošno mnenje o varčevanju, stanje gospodarstva,

finančne razpoložljivosti varčevalcev, cene plemenitih kovin, vrednost drugih naložbenih

alternativ. Začetki gospodarske in finančne krize v Sloveniji segajo v leto 2008, ki se je kljub

prizadevanju države za zmanjšanje le-te obdržala in v nekaterih elementih še povečevala. V

krizi je načeloma varčevanje za marsikoga nedosegljivo, saj so stroški za preživetje lahko že v

veliko breme. Več negativnih informacij o stanju gospodarstva pri ljudeh vzbudi nezaupanje,

strah pred revščino, nezaupanje finančnim institucijam, zato izbirajo varnejše oblike

varčevanja, med katerimi so prav zagotovo plemenite kovine. V času krize je cena plemenitih

kovin rastla in v marsikaterih očeh varčevalca kazala varnost, donosnost, čeprav je za nekatere,

ki so zlato in srebro kupovali po visokih cenah, ta oblika varčevanja pomenila izgubo, ko je

cena plemenitih kovin padla. Na splošno gledano se je varčevanje v krizi kljub vsem scenarijem,

ki so se odvijali, povečevalo.

35

Slika 4.5: Gibanje varčevanja v plemenitih kovinah v času krize

Vir: Lasten vir.

4. vprašanje ankete: Zakaj menite, da ljudje vlagajo v plemenite kovine?

Pri vprašanju, zakaj ljudje vlagajo v plemenite kovine, je 42 odstotkov namenilo najvišjo oceno

trditvi varnosti pred izgubo premoženja, sledila je trditev 'vrednost in oprijemljivost' s 36

odstotki, s 34 odstotki je bila trditev 'stabilnost plemenitih kovin skozi zgodovino' in zadnja

trditev 'dobičkonosnost', ki je največjo oceno dobila samo v 16 odstotkih. Negativno ocenjena

trditev med anketiranci je bila 'dobičkonosnost', ki je dosegla od vseh trditev največji odstotek

negativne ocene v višini 6 odstotkov. Podani odgovori so en del lastnosti investiranja, ki bi jih

lahko uporabili za katerokoli vrsto vlaganja. Seveda obstaja še več lastnosti, ki bi jim morda

anketiranci namenili višje ali nižje ocene. Pri ocenjevalni lestvici je zanimivo naraščanje ocen,

pri katerih odstotek ocene ne pade, in sicer pri trditvi 'stabilnost skozi zgodovino' ter 'vrednost

in oprijemljivost', čeprav ne dosežeta najvišje ocene, njuna krivulja ne pada.

36

Slika 4.6: Razlogi vlaganja v plemenite kovine

Vir: Lasten vir.

5. vprašanje ankete: Višek denarja bi hranili/investirali v ...?

Višek denarja, ki ni namenjen preživljanju oz. nujnim življenjskim potrebščinam, bi anketirani

namenili najvišji delež v nepremičnine, z najvišjo podano oceno 36 odstotkov. Trend padanja

cen nepremičnin beležimo od leta 2009 naprej, čeprav je v letu 2014 zabeležena 17-odstotna

rast nepremičnin na trgu, ostaja trg nepremičnin privlačen za vlagatelje. Vir: Poročilo o

slovenskem nepremičninskem trgu za I. polletje 2014.

Sledile bi investicije v zlato s 26 odstotki, v srebro s 24 odstotki, v banko z 10 odstotki in v

vrednostne papirje s 4 odstotki anketiranih, ki so namenili najvišjo oceno investiranja. Analiza

negativnih ocen pokaže, da več kot polovica (54 %) anketiranih v banki ne bi hranila viška

denarja. Razlogov za tako negativen rezultat je veliko, predvsem pa trenutno negativno stanje

bank v Sloveniji pri ljudeh vzbuja nezaupanje v domač bančni sistem. Visoke obrestne mere,

likvidacijski postopek dveh bank, slaba banka, kapitalske ustreznosti, varnost depozitov so le

en del informacij, ki se dnevno pojavljajo v različnih medijih in lahko vplivajo na negativno

mnenje anketiranih. Drugo negativno oceno so pripisali vrednostnim papirjem. Zelo visoko

ocenjeni sta tudi plemeniti kovini, ne glede na to, da se je v času krize cena plemenitih kovin

zviševala v nebo in pozneje strmo padla.

37

Slika 4.7: Priljubljenost investicij

Vir: Lasten vir.

Ugotovitve, ki jih je pokazala analiza ankete, lahko odstopajo od dejanskega stanja zaradi

majhnega vzorca anketiranih in lokacije, kjer je anketa potekala, zaradi zanimanja bodisi

nakupa plemenitih kovin. Za odločitve vlaganja vsak posameznik sprejema odgovornost.

Analiza in prikaz podatkov nista mišljena kot priporočilo vlaganja, ampak kot prikaz mnenja

naključnih anketirancev.

4.4 Ponudba zlata

Ocenjene svetovne rezerve zlata so malo manj kot 54.000 ton zlata. Države z največjimi

ocenjenimi rezervami so Avstralija, Južna Afrika in Rusija. V letu 2013 se je proizvedlo 2.770

ton zlata. Trenutno vodilna proizvajalka zlata je Kitajska, sledita ji Avstralija in ZDA.

(http://www.statista.com/topics/1204/gold/)

Analitiki ocenjujejo, da proizvodnja v rudnikih letno pada. Teorija Jurgena Mullerja pravi, da

obstajajo časovni intervali gibanja proizvodnje. Glede na zgodovinsko dogajanje, ki je

prikazano v spodnji tabeli, meni, da obdobja porasta proizvodnje trajajo v povprečju 23 let,

upadi pa v povprečju 6 let. Med vzroki nihanja proizvodnje navaja odkritja in izkoriščanja

nahajališč zlata. Geološke rezerve zlata so omejene, zato je vedno težje najti nova nahajališča.

Če izkopavanje preveč naraste, upade iskanje in s časovnim zamikom tudi proizvodnja.

Vsekakor je gibanje proizvodnje odvisno od cen zlata.

38

Tabela 4.3: Zgodovinsko gibanje proizvodnje zlata

Obdobje Porast /

upad

Trajanje

1915–1922 Upad 7 let

1922–1940 Porast 18 let

1940–1945 Upad 5 let

1945–1970 Porast 25 let

1970–1975 Upad 5 let

1975–2001 Porast 26 let

Vir: Muller, 2007, 128.

Statistika USGS (US Geological Survey) v letnih poročilih o proizvodnji zlata navede poleg

izkopne količine tudi rezerve in vire, ki so še na voljo. Viri veljajo za znana nahajališča, medtem

ko za rezerve velja, da jih ni mogoče gospodarsko izkoristiti, dokler njihovo izkopavanje, glede

na ceno zlata, ne postane ekonomično. (Muller, 2007, 127–128)

Tabela 4.4: Svetovna proizvodnja zlata in rezerve

Vir tabele: U.S. Geological Survey, Mineral Commodity Summaries, February 2014.

Letna proizvodnja zlata

v letu:

2012

2013

Rezerve

ZDA 235 227 3.000

Avstralija 250 255 9.900

Brazilija 65 75 2.400

Kanada 104 120 920

Čile

Kitajska

Gana

Indonezija

Mexico

Nova Gvineja

Peru

Rusija

Južna Afrika

Uzbekistan

Ostale države

Svetovna proizvodnja

skupaj

50

403

87

59

97

53

161

218

160

93

655

2.690

55

420

85

60

100

62

150

220

154

93

700

2.770

900

1.900

2.000

3.000

1.400

1.200

1.900

5.000

6.000

1.700

10.000

54.000

39

V poročilu USGS, ki je bilo izdano v februarju 2014, navajajo, da svetovne rezerve zlata znašajo

približno 54.000 ton, ki bi lahko zadoščale za približno 19 let, ob predpostavki, da bi glede na

rezervo izkop letno znašal 2.770 ton brez recikliranja. Recikliranje je v letu 2013 doprineslo

200 ton novega zlata. (U.S. Geological Survey, Mineral Commodity Summaries, February

2014)

Glede na to, da so zaloge omejene in da bodo v prihodnosti nahajališča izrabljena, bo

pridobivanje novega zlata iz okolja postajalo vedno težje in dražje. Že sedaj v zlate zlitine

dodajajo druge kovine, predvsem pri nakitu in v elektroniki, da varčujejo z zlatom in da ohranijo

visoke standarde izdelkov tudi z nižjo vsebnostjo zlata.

4.5 Ponudba srebra

Svetovna proizvodnja srebra se iz leta v leto povečuje. Kljub večji proizvodnji na trgu

primanjkuje srebra. Sama proizvodnja srebra je v veliki meri vezana na pridobivanje ostalih

kovin, kot so cink, baker, svinec in zlato, iz katerih pridobivajo srebro kot stranski produkt.

Največ srebra se proizvede s predelavo cinka, le okoli 30 odstotkov predelave srebra pa prihaja

primarno iz rudnikov srebra, v katerih je srebro glavni vir prihodkov. Cena srebra ima pri

proizvodnji srebra iz rudnikov velik vpliv, medtem ko je pri pridobivanju srebra kot stranskega

produkta cena odvisna predvsem od kovine, v kateri se srebro pojavlja.

Rudniki srebra so v lanskem letu proizvedli za 3,4 odstotka več srebra, kar znaša 819.600.000

unč (26.354 ton) srebra. Z grafa spodaj lahko razberemo, da proizvodnja iz leta v leto raste, v

primerjavi z letom 2004 se je povečala za 33,5 odstotka. Pri recikliranju srebra beležijo najnižjo

raven v vseh letih od leta 2001 naprej, padec v lanskem letu znaša 24 odstotkov. Pri GFMS

vzroke za padec pripisujejo predvsem nizki ceni srebra in dejavnikom, vezanim na izčrpanost

recikliranja nakita in kovancev, ter izboljšanju stanja v razvitih industrijskih gospodarstvih.

(Reuters GFMS, 2014, 10)

40

Slika 4.8: Svetovna proizvodnja srebra

Vir: Reuters GFMS, 2014, 10.

Geografsko gledano skoraj polovica proizvodnje srebra prihaja iz ZDA. Največji proizvajalki

v tej regiji sta Mehika in Peru. Močan dvig proizvodnje je bilo mogoče zaslediti v Južni

Ameriki, predvsem zaradi povečanja pridobivanja bakra, iz katerega pridobivajo srebro kot

stranski produkt.

Ocenjene svetovne rezerve srebra znašajo 520.000 ton. Avstralija ima po ocenah največjo

zalogo, ki znaša 88.000 ton srebra. Na splošno velja za deželo, ki je bogata z naravnimi viri.

V letu 2013 so sicer proizvedli relativno majhen delež celotne proizvodnje, samo 6,5 odstotka

svetovne proizvodnje. Peru se je uvrstil na drugo mesto po zalogah srebra, ki znašajo 87.000

ton. Glede na rezerve in proizvodnjo velja Peru za središče rudarske proizvodnje srebra.

Poljska, ki jo statistike beležijo kot tretjo največjo državo po zalogah srebra, je bogata tudi z

zemeljskim plinom in bakrom. Njene zaloge znašajo 85.000 ton srebra. Eno največjih podjetij

za izdelavo srebra na svetu je KGHM Polska Miedz SA, podjetje je tudi glavni proizvajalec

bakra. (http://www.statista.com/statistics/273649/silver-reserves-of-countries/)

41

Slika 4.9: Svetovna rezerva srebra od leta 2013

Vir: http://www.statista.com/statistics/273649/silver-reserves-of-countries/.

Povpraševanje po kovini se povečuje, prav tako proizvodnja, vendar je zelo majhen delež

recikliranja, kar lahko pomeni tudi, da se ta kovina izrablja. Ob nadaljevanju trenutnega

trenda porabe, povpraševanja in razpoložljivosti zlata stroka ocenjuje, da bodo njegove zaloge

pošle v prihodnjih desetih letih.

4.6 Nafta

Nafta ali črno zlato, kot jo poimenujejo nekateri, močno vpliva na gospodarstvo kakor tudi na

vsakega posameznika. Tako kot je nafta pomembna za gospodarstvo, so plemenite kovine,

predvsem zlato, pomembne za monetarni sistem. V preteklosti so bila obdobja, v katerih je bilo

donosneje vlagati v nafto, in obdobja, ko je bilo donosneje vlagati v zlato. Bolj poznano je

razmerje med zlatom in nafto kot pa med srebrom in nafto, razlog je v njuni korelaciji.

Primerjalno razmerje se računa tako, da ceno za unčo zlata delimo s ceno za sodček nafte.

Dolgoročna srednja vrednost tega razmerja je od leta 1965 okoli 15, za unčo zlata se je torej v

povprečju dobilo 15 sodčkov nafte. Razmerje v letu 2006 je znašalo 10,3 (cena zlata približno

620 dolarjev, sodček nafte 60 dolarjev (Junger, 2007, 141)), razmerje v letu 2014 je 9,6 (cena

zlata približno 960 dolarjev za unčo, sodček nafte približno 100 dolarjev, vir: september 2014

0 20 40 60 80 100

Kanada

Bolivija

ZDA

Mexico

Kitajska

Ostale države

Čile

Polska

Peru

Avstralija

Svetovne rezerve srebra (v 1000 tonah)

Svetovna rezerva srebra (v 1000tonah)

42

www.surovine.si). Za unčo zlata smo v letu 2006 dobili približno tretjino manj nafte, če

gledamo dolgoročno srednjo vrednost, razmerje v letu 2014 pa kaže, da dobimo še manj nafte,

kot smo je dobili v letu 2006 v primerjavi z unčo zlata.

Cena nafte in cena zlata naj bi se gibali premosorazmerno, to pomeni, da zvišanje cene nafte

povzroči inflacijo in nižanje vrednosti denarja. Zlato v tem primeru predstavlja naložbo, ki nudi

ohranjanje premoženja. Ob povečanem povpraševanju po zlatu se cena zlata dvigne.

(https://www.moro.si/oblikovanje-cene-zlata-avtor-mag-mitja-loncar-dne-7-decembra-2006/)

4.7 Dolar

Skupna lastnost dolarja in zlata je, da opravljata funkcijo v mednarodnih rezervah, ki jo

centralne banke shranjujejo v obliki mednarodnega denarnega sklada. Znano je, da centralne

banke kopičijo svoje zaloge s tistim blagom, ki ima na trgu večjo vrednost. Cena zlata in

vrednost ameriškega dolarja sta v obratni povezavi, kar pomeni, da rast enega vpliva na padec

drugega. Zlato ohranja vrednost skozi čas, ameriški dolar pa se kot valuta prosto giblje, in tako

raste in pada vrednost, ki je odvisna od vlaganja vlagateljev v to valuto.

Opravljenih je bilo veliko proučevanj vpliva ameriškega dolarja na zlato, med katerimi želim

poudariti študijo, katere avtorji Capie, F., Mills, T. C. in Wood, G. so mnenja, da so vlagatelji

s koncem brettonwoodskega sistema iskali valute, ki ne bi bile podvržene gospodarskemu in

političnemu tveganju. Z analizo so ugotovili, da je naložba v zlato edina naložba, ki ni

podvržena tveganju in ki ima zaščito ne le proti inflaciji, temveč tudi pred vsemi valutami. Cena

zlata v ameriških dolarjih raste, kadar se znižuje vrednost ameriškega dolarja v primerjavi z

vrednostjo ostalih valut. Trdijo tudi, da je vrednost zlata glede na upadanje ameriškega dolarja

predvidljiva tako dolgoročno kot kratkoročno. (Capie, F., Mills, T. C., Wood, G. 2004, 5)

Da je ameriški dolar najpomembnejši makroekonomski dejavnik, ki vpliva na ceno zlata, sta v

svoji raziskavi razkrila Lucey, B. in Tully, E., ki sta primerjala vpliv ameriškega dolarja na ceno

zlata. (Lucey, B. M. & Tully, E., 2006, 317)

43

5. NAPOVEDI IN PREDVIDEVANJA

V temeljitem pregledu trga plemenitih kovin, pregledu zgodovinskega dogajanja, ob

upoštevanju turbulentnih časov, obstaja veliko predvidevanj in napovedi za omenjeni plemeniti

kovini. Kdaj bodo plemenite kovine dosegle dno in kdaj vrh, skušajo napovedati analitiki z

različnimi metodami gledanja v prihodnost. Nekateri svoja predvidevanja določajo na podlagi

cen plemenitih kovin iz preteklosti, nekateri primerjajo indekse cen z drugimi finančnimi

naložbami, nekateri ceno določajo s pomočjo razpoložljivosti in potrebami po kovini. Obstaja

veliko načinov predvidevanja, vendar nobena napoved ni povsem zanesljiva.

Razlogi za naraščanje in padanje cen so v odgovornosti investicijskih bank, ki trgujejo s

kovinami v papirnati obliki, v velikih količinah, ki vplivajo na ceno kovine na borzi, to je tudi

bil eden največjih krivcev ekstremnega padca cen v zadnjem času. V tem času sta Kitajska in

Indija močno povečali zaloge plemenitih kovin in trenutno ustvarjata največ povpraševanja,

nakupovanja, akumuliranja zlata in srebra v svetu. Nestabilne razmere v Ukrajini, padec rublja,

nizke cene naftnih derivatov kažejo na vse večje nakupe zlata tudi v Rusiji. Vse več držav vidi

priložnost v zamenjavi svojih rezerv v plemenite kovine predvsem zaradi nezaupanja v

papirnati denar, ki se kaže v večanju zalog zlata v centralnih bankah.

Čeprav v zgodovini beležimo nekaj bikovskih trendov rasti cen in ekstremnih padcev, menim,

da je trenutna korekcija plemenitih kovin priložnost nakupa za zaščito v prihodnosti. Svoje

mnenje utemeljujem predvsem z majhno razpoložljivostjo srebra v naravi in vse višjimi stroški

pri pridobivanju zlata.

44

6. SKLEP

Namen diplomskega dela je bil spoznati plemeniti kovini, njun obstoj in dogajanje na trgu skozi

zgodovino, oceniti sedanje stanje plemenitih kovin in predvidevati dogajanje v prihodnje. V

prvem delu diplomskega dela z navajanjem zgodovinskega dogajanja pri zlatu in srebru lahko

ugotovimo, da ohranjata kovini pomembno vlogo in tisoče let gradita zaupanje med ljudmi. Od

samega začetka razvijata svojo vrednost in povpraševanje na podlagi različnih gospodarskih in

finančnih nihanj ter usmeritev. Izjemne kemijske lastnosti in razširjena uporaba dajejo tema

kovinama še dodatno vrednost. Uporaba zlata v industrijske namene se postopoma opušča

zaradi stroškov in nizke stopnje recikliranja, medtem ko povpraševanje po srebru v industrijske

namene še narašča. Dejstvo je, da se vedno znova iščejo nove kompatibilne kovine v primerjavi

z zlatom in s srebrom, vendar je vse več novih tehnološko registriranih patentov, ki vsebujejo

zlato in srebro. Splošno razmerje zlata in srebra merijo s ceno kovin ter z njuno razpoložljivostjo

v naravi.

Dnevno gibanje cene zlata in srebra je možno spremljati na borzi, ki oblikuje ceno kovine na

podlagi ponudbe in povpraševanja, ki jo spremenijo dvakrat dnevno. Največja rast obeh

plemenitih kovin se je začela na začetku krize in je trajala vse do leta 2013, ko se je cena zlata

spustila in približala ceni zlata pred začetkom krize. Ker ceni zlata običajno sledi tudi cena

srebra, je tudi srebro doživelo močan padec cene.

Podatki v diplomskem delu o povpraševanju in ponudbi kažejo, da je trenutno povpraševanje

pri zlatu deloma pokrito s ponudbo, pri srebru pa opazimo, da je povpraševanje zadnjih nekaj

let večje od ponudbe na trgu, kar pomeni, da sta obe kovini še vedno priljubljeni, ne samo pri

varčevalcih ampak tudi v industriji.

V investicijskem segmentu se nenehno pojavljajo nove oblike investiranja, ki poskušajo

nadomestiti povpraševanje po fizični obliki varčevanja. Vsekakor pa velja za vse vrste

varčevanja v plemenitih kovinah, da jih varčujemo na dolgi rok in nikakor niso priložnost za

hiter zaslužek. »Čas je denar« je eden od pregovorov, ki v tem primeru drži. Zavedati se

moramo trenutnega gospodarskega in finančnega stanja in obdobja, kjer se vse hitro spreminja,

in področja, na katerem je veliko manipulacij in dejavnikov, ki določajo usodo zlata in srebra.

Mnenja slovenskih varčevalcev kažejo na priljubljenost varčevanja v plemeniti kovini tudi pri

nas, s tem da uvrščajo investiranje v nepremičnine med najbolj priljubljene oblike vlaganja.

Z ohranjanjem trga vse več ljudi prisega na materialne dobrine, med katerimi sta vsekakor zlato

in srebro. Rezultati diplomskega dela potrjujejo zastavljeno predvidevanje in cilje, ki sem jih z

45

diplomskim delom želela prikazati in potrditi. Ne glede na pretekla dogajanja predstavljata zlato

in srebro finančno moč posameznika, države in celotnega sveta.

46

7. LITERATURA

Seznam literature in virov:

1. Baker, A. (2001). A Guide the London Bullion Market. London.

2. Borzne cene kovin, najdeno 25. 5. 2014 na spletnem naslovu

http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/gold/mcs-2014-gold.pdf

3. Capie, F., Mills, T.C., Wood, G.; Gold as a Headge against the US Dollar. (Research

Study No. 30) World gold council.

4. Daltorio, T. (2012). 3 Cauntries with largest silver reserves, najdeno 25. 11. 2014 na

spletnem naslovu http://commodityhq.com/2012/3-countries-with-largest-silver-

reserves/

5. Deutsch, R. (2007). Zarota srebra. Tržič.

6. Dotti, M. (2014). Analiza vpliva faktorjev ponudbe in povpraševanja na gibanje cene

zlata, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

7. Eichengreen, B., Flandreau, M. (1997). The gold standard in theory and history. New

York.

8. Elementium, d. o. o. O zlatu, najdeno 17. 8. 2014 na spletnem naslovu

http://www.elementum.si/plemenite-kovine/zlato-informacije/

9. Elementium, d. o. o. O srebru, najdeno 17. 8. 2014 na spletnem naslovu

http://www.elementum.si/plemenite-kovine/srebro-informacije/

10. Geodetska uprava RS (2014). Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2014,

najdeno 12. 3. 2015 na spletnem naslovu

http://www.trgnepremicnin.si/podatki/dokumenti/porocila/polletno_porocilo_2014.pdf

11. Gubo, L. (2012). Kaj vpliva na ceno zlata? Najdeno 26. 3. 2014 na spletnem naslovu

http://www.financnitrgi.com/novice/trgovanje/kaj-vpliva-na-ceno-zlata

12. Insajder d. n. o. (2014). Ali je Kitajska že največji svetovni lastnik zlata?, najdeno 18.

5. 2014 na spletnem naslovu http://insajder.si/ali-je-kitajska-ze-najvecji-svetovni-

lastnik-zlata-.html

13. Ivanuša, A. Zlata mrzlica – mnogi so dali življenje zaradi sijoče kovine, PDF, najdeno

25. 11. 2014 na spletnem naslovu http://www.andros.si/, na spletnem naslovu

http://www.andros.si/doc/D19-zlata-mrzlica.pdf

14. Jon, C. (2015). A True Surprise in Global Gold Demand Trends for 2014, 2015 and

Beyond, najdeno 15. 3. 2015 na spletnem naslovu http://247wallst.com/commodities-

47

metals/2015/02/12/a-true-surprise-in-global-gold-demand-trends-for-2014-2015-and-

beyond/

15. Kohne, B., Videčnik R. (2009). Zbirka gradiva za prodajalce Zlatarne Celje, d. d. Celje.

16. Konda, U. (2013). Kitajska na vso moč kupuje zlato, Finance.si, najdeno 16. 8. 2014 na

spletnem naslovu http://www.finance.si/8339865/Kitajska-na-vso-mo%C4%8D-

kupuje-zlato

17. Kovine.si, Uporaba zlata, najdeno 18. 8 .2014 na spletnem naslovu

http://www.kovine.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1558:4-

uporaba-zlata&catid=14:abc-investiranja-v-fizino-zlato-in-srebro&Itemid=90

18. Kraus, M., Silber und die Neue Welt, v Rohstoff Daily, najdeno 21. 9. 2014 na spletnem

naslovu http://www.investor-verlag.de/rohstoffe/edelmetalle/silber/silber-und-die-

neue-welt-/111045682/

19. Leyland, A. (2014). The Silver market in 2014, The Silver Institute-2014 Interim

Report, najdeno 13. 4. 2015 na spletnem naslovu

https://www.silverinstitute.org/site/wp-

content/uploads/2011/06/SilverMarketin2014InterimReport.pdf

20. Lewis, N. (2007). Gold the once and future money. New Jersey, USA.

21. Moro, I., Kandus, B. (2010). Zlato, naložba življenja. Ljubljana.

22. Moro, I., Kandus, B. (2011). Srebro, platina, paladij, naložba prihodnosti. Ljubljana.

23. Muller, J. (2007). Generacija zlato. Tržič.

24. Nared, M. (2015). Popolnega jamstva donosa ni, najdeno 29. 4. 2015 na spletnem

naslovu http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/popolnega-jamstva-donosa-ni.html

25. Praprotnik, A. (2012). Denar – nedolžna prevara?. Ljubljana.

26. Reuters, T. (2013). Pregled gibanja cen plemenitih kovin, maj 2013

https://www.moro.si/thomson-reuters-gfms-pregled-gibanja-cen-plemenitih-kovin-

maj-2013/

27. Reuters, T. (GFMS). World Silver Survey 2014 A Summary, najdeno 12. 1. 2015 na

spletnem naslovu https://www.silverinstitute.org/site/wp-

content/uploads/2011/06/WSS2014Summary.pdf

28. Robi Zlato, Zgodovina zlata, Uporaba zlata skozi zgodovino, najdeno 11. 11. 2014 na

spletnem naslovu http://robizlato.50webs.com/index_files/Page430.htm

29. Roubini, N. in Mihm, S. (2010). Gospodarska kriza, napoved prihodnjih finančnih

zlomov. Ljubljana.

30. Schulte, T. (2012). Rešite svoje premoženje, kupite srebro. Tržič.

48

31. Stanovnik, S. (2012). Ali bo leto 2012 ponovno leto zlata? Najdeno 26. 5. 2014 na

spletnem naslovu

https://www.dnevnik.si/1042506198/mnenja/komentarji/1042506198

32. The Statistic portal, Silver reserves worldwide as of 2014, by country (in 1,000 metric

tons), najdeno 15. 1. 2015 na spletnem naslovu

http://www.statista.com/statistics/273649/silver-reserves-of-countries/

33. The Statistic portal, Statistics and facts about gold, najdeno 20. 1. 2015 na spletnem

naslovu http://www.statista.com/topics/1204/gold/

34. Turk, I. (2009). Temeljni ekonomski pojmovnik, Slovenski inštitut za revizijo.

35. Turkovič, Z. (2013). Je zlato sedaj zares edina alternativa? Najdeno 26. 8. 2014 na

spletnem naslovu

http://www.zlatkoturkovic.com/index.php?mod=comments&comment=129

36. U. S. Geological Survey. (2014). Mineral Commodity Summaries February 2014,

najdeno 15. 3. 2015 na spletnem naslovu

http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/gold/mcs-2014-gold.pdf

37. Vilar, P. (1990). Zlato i novac u povijesti 1450–1920. Beograd.

38. Vzajemci.si (ABC investiranja v fizično zlato in srebro) Gibanje cen zlata in srebra,

najdeno 15. 8. 2014 na spletnem naslovu

http://vzajemci.com/Gibanje+cen+zlata+in+srebra

39. Zakon o davku na dodano vrednost. (2006). Uradni list RS (št. 13/11).

40. Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin. (2005). Uradni list RS (št. 4/06).

41. Zlatarna Celje, d. d., Naložbe zlata, srebra. Najdeno 3. 5. 2014 na spletnem naslovu

http://www.nalozbenozlato.com/?page=content&idC=45

42. Zlatosrebro.com, najdeno 26. 5. 2014.

43. Zlata Rezerva, Zlata mrzlica, najdeno 15. 3. 2015 na spletnem naslovu

http://www.zlata-rezerva.si/zgodovina-zlata/11-zlata-mrzlica.html

44. World Gold Council. (2014). Gold supply and demand, najdeno 21. 7. 2014 na spletnem

naslovu http://www.gold.org/ 21. 7. 2014

45. World Gold Council. (2014). Why invest in gold, najdeno 21. 7. 2014 na spletnem

naslovu http://www.gold.org/investment/why-invest-gold

46. World Gold Council. (2015). Gold Demand Trends Full Year 2014, najdeno 18. 3. 2015

na spletnem naslovu http://www.gold.org/supply-and-demand/gold-demand-trends

47. http://www.youtube.com/watch?v=usJtxYKk59U#t=226

49

PRILOGA 1

ANKETA

Sem Popović Jovana, študentka študijskega programa Podjetništvo na Ekonomsko - poslovni

fakulteti Maribor. V okviru diplomskega dela bom izvedla anketni vprašalnik, ki mi bo v

pomoč pri nadaljnjem raziskovanju diplomskega dela z naslovom »Naložbeno zlato in srebro

v prihodnosti«. Prosim vas za sodelovanje, za vaše odgovore pa se vam že v naprej

zahvaljujem. Anketa je anonimna.

STATUS:

A) Fizična oseba

B) Pravna oseba

1. Ali vlagate v plemenite kovine? (Če ste odgovorili pritrdilno navedite v katero)

A) DA:___________________

B) NE

2. Ali spremljate trg plemenitih kovin?

A) DA

B) NE

3. Ali menite, da se je varčevanje zaradi finančne krize povečalo v obliki plemenitih

kovin?

A) DA

B) NE

4. Zakaj menite, da ljudje vlagajo v plemenite kovine? (Spodaj naštete odgovore ocenite

od najmanj pomembne trditve 1 do najbolj pomembne trditve 5, v kolikšni meri se z

razlago strinjate)

A) Zaradi vrednosti in oprijemljivosti 1 2 3 4 5

B) Zaradi dobičkonosnosti 1 2 3 4 5

C) Zaradi občutka varnosti pred izgubo premoženja 1 2 3 4 5

D) Zaradi stabilnosti plemenitih kovin na trgu skozi zgodovino 1 2 3 4 5

5. Višek denarja bi hranili/investirali: (Spodaj naštete predloge označite z številkami od 1

najmanj pomembno do 5 najbolj pomembno)

A) V banko _______

B) V vrednostne papirje _______

C) V zlato _______

D) V srebro _______

E) V nepremičnine _______