Pozdravljeni.

Glede na dogovor vam pošiljam besedilo, ki bi ga dodali k sedanjemu besedilu

NOO in sicer v poglavju

2.5 PODPORNO OKOLJE ZA PODJETJA

2.5.1 KOMPONENTA 1: Investicije v podjetjih

Dodali bi ga na stran 71 za točko 4. Slovenski pilotni center za napredne

strjevalne tehnologije lahkih kovin SiPCAST

(Slovenian centre for advanced solidification technology).

Prilagam še dokument kratkim opisom strateskega instrumenta. Predstavitveno

brošuro pa si lahko ogledate na

povezavi https://simplebooklet.com/ndc_brosura

V primeru, da potrebujte še kakšno dodatno pojasnilo, sem z veseljem na

razpolago za odgovore.

Lep dan še naprej,

Lep pozdrav/Best regards,

Rudi Panjtar

Direktor SRIP ToP/Manager SRIP FoF

SRIP Tovarne prihodnosti / SRIP Factories of the Future

Institut Jožef Stefan /Jožef Stefan Institute

Center Tovarne prihodnosti / Centre Factories of the future

Tržaška cesta 315

SI-1000 Ljubljana, Slovenija

W: http://www.ctop.ijs.si E: ctop@ijs.si

T: +386 (0)1 477 31 98, M: +386 (0)41 328 964

Analiza in definiranje izhodišč V Evropski uniji je približno desetina podjetij proizvodnih. Proizvodna podjetja v Sloveniji zaposlujejo

približno 21,20 % delovno aktivnega prebivalstva1. V istem letu (2019) je bilo v Sloveniji ustvarjeno za

10.009,5 milijonov € dodane vrednosti v SKD C – predelovalne dejavnosti, kamor spada celoten

proizvodni sektor. V primerjavi z ostalimi SKD dejavnostmi, so predelovalne dejavnosti med leti 2016-

2019 ustvarile med 23,58 % in 23,93 % celotne slovenske dodane vrednosti, pri čemer število podjetij v

predelovalnih dejavnostih upada (9,97 % vseh podjetij v letu 2016 in 9,72 % vseh podjetij v letu 2019).

Zgornja dejstva prikazujejo relevantnost industrijskih in predelovalnih dejavnosti za slovensko

gospodarstvo.

Slovenska industrijska podjetja vseskozi uspešno delujejo na globalnem trgu, kamor izvozijo več kot

polovico svojih izdelkov. Delež izvoza proizvodnih podjetij v slovenskem izvozu znaša 63,8 %. Večina

slovenskih podjetij deluje kot dobavitelj posameznih delov (TIER 2-4) ali sklopov (TIER 1) največjim

svetovnim proizvajalcem končnih izdelkov (OEM). Tržni potencial znanja, ki bi ga ustvarjal Nacionalni

demonstracijski center Pametne tovarne in neposredno prenašal v proizvodnjo, se bo kazal predvsem kot

pospeševalec (katalizator) izvoza ter pripomogel k pomikanju podjetij navzgor po vertikalni verigi

vrednosti, torej iz dobaviteljev TIER 2-4 v TIER 1 oz. iz TIER 1 v OEM ter v končni fazi kot ponudnik lastnih

izdelkov.

Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Tovarne prihodnosti (SRIP TOP) je bilo ustanovljeno leta 2016

s ciljem vzpostavitve odprtega in prijaznega okolja ter koncentracije kompetenc za razvoj inovacij, ki

bodo prebojne in perspektivne in bodo s prepletanjem presegle nacionalni okvir. Že sama Slovenska

strategija pametne specializacije z uvrstitvijo SRIP TOP kot enega ključnih (in večjih) področij pametne

specializacije sporoča, kako pomembno je to področje industrijske proizvodnje za razvoj slovenskega

gospodarstva. Po drugi strani pa ravno uvrstitev Tovarn prihodnosti kot pomembnega področja sporoča

tudi, da so na tem področju potrebne dodatne spodbude in povezovanje, da bi slovenska proizvodna

podjetja ostala konkurenčna, bila bolj inovativna in dosegala večjo dodano vrednost.

Nacionalni demonstracijski center Pametne tovarne, ki bo s svojim delovanjem neposredno vplival na

razvoj teh podjetij, bo imel velik vpliv na povečanje izvoza, predvsem pa se bodo rezultati njegovega

delovanja pokazali v povečani dodani vrednosti na zaposlenega v slovenski industriji. Cilj Nacionalnega

demonstracijskega centra Pametne tovarne je dvigniti dodano vrednost na zaposlenega v proizvodnih

panogah za 10-15 %. Z dobro prakso povezovanja deležnikov iz razvojnih organizacij in razvojnih jeder iz

industrije bomo razvili nove prebojne tehnologije in izdelke. Učinki, ki jih bomo dosegli v podjetjih, bodo

v kratkem obdobju večkratno povrnili začetno investicijo. Multiplikativni učinki takih centrov v praksi so

še veliko večji in širši (Assessing the impacts of research institutions on innovation: Initial evidence;

OECD).

V Evropi je najboljši primer izražanja pomembnosti proizvodnje ustanovitev Evropskega instituta za inovacije in tehnologijo s področja proizvodnje (EIT Manufacturing) z vizijo, da bo EU postala globalni vodja inovacij v proizvodnih sektorjih. Poslanstvo grupacije je združitev akterjev v inovacijskih sistemih EU za razvoj izdelkov ob uporabi ključnih proizvodnih tehnologij, ki evropskim izdelkom, postopkom in storitvam dodajajo edinstveno vrednost ter spodbujajo ustvarjanje globalno konkurenčne in trajnostne

1 Podatek SI-STAT za leto 2019.

proizvodnje. To pa popolnoma sovpada tudi z vizijo in poslanstvom predlaganega Nacionalnega demonstracijskega centra Pametne tovarne, le da se implementacija izvaja v našem lokalnem okolju. Glede na trende v svetu in pristope, ki so jih ubrale druge države, so demonstracijska okolja s podobno dejavnostjo eden od ključnih povezovalnih gradnikov, ki bodo pripeljali do doseganja osnovnih ciljev Pametne specializacije. Taka okolja pomagajo podjetjem, da dosegajo boljše rezultate, izboljšujejo konkurenčnost, dvigajo raven inovativnosti podjetij in povezujejo deležnike ter dvigajo kompetence tako zaposlenih kot tudi raziskovalcev. Sosedne države in države, kjer delujejo naši konkurenti na globalnem trgu, pospešeno investirajo velika sredstva v izgradnjo teh centrov, merljiva v 100 milijonih evrov, zato ima naše nadaljnje zaostajanje na tem področju lahko zelo negativne vplive na našo industrijo in posledično na ustvarjeno bruto dodano vrednost, ki je finančni temelj naše socialne države. Koncept Demonstracijske pametne tovarne se je v Sloveniji pričel graditi na različnih ustanovah. Najbolj prepoznaven je učni Demo center Pametne tovarne na Univerzi v Ljubljani – Fakulteta za strojništvo v laboratoriju LASIM, prototipi celic in linij, ki so pri drugih deležnikih, pa so rezultat različnih uspešnih nacionalnih in EU projektov kot so npr. GOSTOP (IJS), Reconcell (IJS), HIA (SRIP ToP). Slovenski deležniki iz industrije in razvojno – raziskovalne sfere lahko ponudijo široko znanje na področju sistemov in vodenja procesov, ki vključuje IIOT in algoritme umetne inteligence, kontrolne sisteme z uporabo strojnega vida ter aplikacije ključnih tehnologij v praktičnem okolju. Premalo pa je konkretnih znanj in primerov, ki bi strokovnjakom iz podjetij omogočili dejansko praktično spoznavanje novih tehnologij in konkretnih praktičnih primerov, kako se lotiti digitalizacije proizvodnih in logističnih procesov v podjetju. Slovenska podjetja potrebujejo konkretne primere in demonstracijske centre, kjer bodo njihovi strokovnjaki lahko v živo spoznavali bistvo tehnologij I4.0 in konkretne koncepte ter korake pri vzpostavljanju pametne tovarne. S temi kompetencami ter znanjem opremljeni strokovnjaki bodo v lastnih podjetjih razvijali in uvajali digitalizacijo proizvodnje – tudi ob pomoči ekspertov in mentorjev iz demonstracijskih centrov. Obenem bo center služil kot testna infrastruktura za razvoj in testiranje novih tehnologij in bo podlaga za razvoj novih zagonskih podjetij, ki bodo dobila možnost dostopa in uporabe infrastrukture, ki si je ne bi mogla drugače finančno privoščiti. Slovenja nujno potrebuje nacionalno mrežo demonstracijskih centrov na področju pametnih tovarn in tehnologij I4.0!

Koncept Predlagani strateški inštrument NDC PT bo temeljil na distribuirani segmentni strukturi gradnikov in bo strukturiran po tehnologijah proizvodnih procesov, ki odgovarjajo industrijskim domenam (npr. prehrambena industrija, kovinsko predelovalna industrija, predelava polimerov, elektronika,…). Takšna struktura omogoča postavitev specializiranih distribuiranih centrov povezanih s centralno lokacijo na geografsko različnih lokacijah. Distribuirana struktura omogoča prilagajanje specializiranih distribuiranih centrov lokalnim koncentracijam kompetenc ter lokalno prevladujoči vrsti industrije in obenem koriščenje vseh osnovnih tehnologij in povezav, ki so na razpolago na centralni lokaciji. Povezovanje posameznih gradnikov (segmentov) omogoča njihovo več nivojsko integracijo in s tem izredno fleksibilnost sistema. Imamo naslednje gradnike, ki jih povezujemo tako v realnem kot tudi virtualnem okolju:

1. Pametna proizvodna celica 2. Zaključen proizvodni proces ali linija

3. Zaključena proizvodnja (ali tovarna)

Ključna lastnost Nacionalnega DEMO Centra je povezljivost med posameznimi gradniki, tako horizontalno

kot vertikalno in temelji na standardizaciji protokolov ter medsebojni povezanosti posameznih

tehnoloških agentov. Koncept tehnoloških agentov deluje kot sistem rešitev (angl.Toolkit) in vsebuje na

osnovi optimizacijskih algoritmov zasnovane agente za nadgradnjo vodenja proizvodne celice, ki

zagotavljajo učinkovitejše delovanje celice z naprednimi funkcijami v skladu s smernicami Industrije 4.0.

Toolkit vsebuje enotno platformo z agenti, ki jih je glede na vrsto proizvodne celice možno poljubno

izbrati in vključiti v platformo in algoritem harmoniziranega vodenja in povezovanja celice za njeno bolj

učinkovito delovanje vključno s poslovno inteligenco.

Koncept deluje na principu t.i. »robnega računalništva« (angl. edge computing), kar omogoča hitro

odzivnost v realnem in virtualnem okolju in hiter lokalni dostop do podatkov, kar je bistveno za odzivnost

kontrolnih mehanizmov v proizvodnih procesih.

Inovativni pristop omogoča postopno širitev v samem centru in distribuiranih lokacijah glede na izražene

potrebe in nove tehnologije. Obenem je enak pristop neposredno prenosljiv na SME, saj jim omogoča

graditev in prilagajanje potrebnih kapacitet njihovi rasti in tehnološki usmerjenosti. S tem omogočamo

učinkovitejšo digitalizacijo proizvodnih podjetij skladno z njihovim tehnološkimi potrebami in

finančnimi zmožnostmi.

V tem trenutku so v konzorcij Nacionalnega Demo centra Pametne tovarne vključeni predvsem povezani deležniki znotraj SRIP TOP (GZS, IJS, KCSTV, UNI LJ- FS, TECOS), vendar nameravamo v nadgradnjo koncepta vključiti tudi dodatne deležnike (tehnološki parki, podjetja, ki delujejo po načelu odprtega inoviranja, že obstoječa druga zainteresirana okolja), ki imajo potrebne kompetence, kapacitete in so komplementarna z razvitim konceptom in pristopom.

Ciljne skupine Ciljne skupine, ki bodo največji koristniki vzpostavljene infrastrukture so:

- Proizvodna podjetja (digitalizacija, spoznavanje uporabe tehnologij I4.0 ,mentorstvo pri vpeljavi

novih tehnologij, testiranje v realnem okolju, reševanje problemov,…).

- Raziskovalne organizacije (testno okolje za razvoj novih multidisciplinarnih tehnologij in

procesov, testno okolje za uporabo umetne inteligence v proizvodnji - vse to v področju nižjih

TRL [3-6]).

- Skupnost zagonskih podjetij (testno okolje za inovativne rešitve na področju višjih TRL [7-9]).

- Izobraževalne ustanove s področja tehničnih znanosti -srednje, višje šole in univerze (teoretična

in praktična učna infrastruktura).

Skladnost s strateškimi usmeritvami Slovenije

Strategija 2030: Cilj Skladnost Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo

Z izobraževalnimi aktivnostmi znotraj Demonstracijske tovarne bomo prispevali k dvigu spretnosti in širjenju znanj za kakovostno delo in kakovostna delovna okolja.

Dostojno življenje za vse Z dvigom usposobljenosti in izobraženosti ter prekvalifikacijami delavcev bomo pomembno prispevali k dvigu dodane vrednosti in produktivnosti zaposlenih, posledično k dvigu dohodkov in tudi boljšemu življenju prebivalcev Slovenije.

Gospodarska stabilnost Demonstracijska tovarna bo skrajšala čas od ideje do prodaje, optimizirala proizvodnjo, zmanjšala izgube in posledično prispevala k hitrejšim odzivom na trgu, boljši konkurenčnosti in gospodarski stabilnosti.

Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor

Z vzpostavitvijo demonstracijske tovarne bomo bistveno prispevali h konkurenčnejšim in hitrejšim odzivom slovenske industrije in seveda industrije Zasavske in SAŠA regije.

Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta

Izobraževalne aktivnosti znotraj demonstracijske tovarne bodo pripomogle k prekvalifikaciji zaposlenih, dvigu usposobljenosti in kakovostnejšim delovnim mestom.

Nizkoogljično krožno gospodarstvo

Z vzpostavitvijo demonstracijske tovarne, ki bo služila tudi kot testni poligon, bomo prispevali k optimizaciji proizvodnje, kar pomeni manj odpadkov, boljši izkoristek energije in zmanjšane stroške vzdrževanja, to pa posledično tudi pomeni manj obremenjevanja okolja. Tovarna bo tudi omogočila testiranje obnovljivih virov energije, ekodizajna in vrnitev vrednosti odpadkom oz. testiranje ponovne uporabe.

Strategija pametne specializacije: Cilj Skladnost Dvig dodane vrednosti na zaposlenega

Boljša usposobljenost zaposlenih, optimizirana proizvodnja in krajši čas od razvoja izdelka do njegovega testiranja in vstopa na trg bodo bistveno prispevali k dvigu dodane vrednosti na zaposlenega.

Povečan delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu

S podporno infrastrukturo, ki omogoča hitrejši razvoj produktov in storitev se bo povečala dostopnost za razvoj visokotehnoloških nišnih izdelkov in njihov izvoz.

Povečan delež izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu

Z novimi izdelki in usposobljenimi kadri se bo povečal tudi razvoj tehnologij, ki se bodo lahko izvažale.

Dvig celotne podjetniške aktivnosti

Dostop do testnih in demonstracijskih okolij je ključen za zagonska, mikro in mala podjetja, ki nimajo dostopa do takšnih okolij. Ker bo demonstracijska tovarna zasnovana na principu odprtega inoviranja, bo dostopna za vse, prav tako pa bomo skozi prikaz tehnologij, produktov in storitev omogočili sodelovanje in grajenje verig vrednosti.

Področja S4 Demonstracijska tovarna je ključen element področja Tovarne prihodnosti ter področij Materiali kot končni produkti, Krožno gospodarstvo, Mobilnost in Hrana (v primeru tako greenfield kot brownfield investicij). Z izdatno uporabo IKT tehnologij vključenih v horizontalno mrežo IKT vzpostavlja tudi možnost integracije produktov Pametnih stavb in Pametnih mest.

Sveženj ukrepov – raziskave, razvoj in inovacije

Demonstracijska tovarna je ključen element za razvoj produktov, storitev in tehnologij, ter razvoj in komercializacijo tehnologij in njihov prenos na trg.

Človeški viri Z izobraževalnimi aktivnostmi znotraj demonstracijske tovarne bomo prispevali k dvigu usposobljenosti in kompetenc človeških virov za upravljanje pametne tovarne in uporabo novih tehnologij, prenosov inovacij na trg in njihovi komercializaciji in povezovanju v verige vrednosti.

Podjetništvo in inovacije Kot že povedano zgoraj, skozi testiranje in razvoj izdelkov v demonstracijski tovarni, omogočamo razvoj novih podjetij, storitev, produktov in inovacij ter prenos na trg in pospešek prehodu v digitalno ekonomijo in prehod iz linearnih v krožne poslovne modele.

Tehnološko povezovanje med SRIPi

Povezovanje s SRIP PMIS, SRIP Mobilnost, SRIP Materiali kot končni produkti SRIP Hrana , SRIP Krožno gospodarstvo in SRIP Pametne stavbe z lesno verigo.

Osnutek industrijske politike Slovenije do leta 2030 Področje ali kazalnik Skladnost Zeleni razvoj Z vzpostavitvijo pilotne demonstracijske tovarne, v kateri se bo na proizvodni liniji uspešno

testiralo nove tehnologije, produkte ali storitve, bomo občutno prispevali k optimizaciji in uvajanju krožnega proizvodnega procesa. To ne bo prispevalo le k boljši učinkovitosti in ekonomičnosti procesa, ampak k manjšemu obsegu odpadnih materialov, saj bo analiza procesa optimizirala in zmanjšala poškodbe in napake v procesu, to pa vodi k boljši okoljski učinkovitosti, saj bodo učljive naprave optimizirale porabo energije z medsebojno komunikacijo. Prav tako bomo optimizirali proces vzdrževanja naprav, saj bomo z napovedovanjem procesa vzdrževanja zmanjšali porabo nadomestnih delov, olj in maziv, ki negativno vplivajo na okolje. Torej bo demonstracijska tovarna vplivala tudi na zeleni razvoj.

Ustvarjalni razvoj Ker v osnutku industrijske politike ustvarjalni razvoj obsega tudi inovacije, demonstracijska tovarna prispeva k ustvarjalnemu razvoju. Demonstracijska tovarna bo namreč na osnovi načela odprtega inoviranja prispevala k razvoju in trženju inovacij, saj bo dostop do demonstracijske tovarne omogočen vsem – zagonskim podjetjem, raziskovalcem, študentom, podjetjem, ki bi rada vpeljala nov proces, tehnologijo ali produkt in ga z manjšimi stroški preizkusila ter preverila njegovo uporabnost in učinkovitost.

Pametni razvoj Demonstracijska tovarna absolutno sovpada s pametnim razvojem, kjer je ena ključnih prioritet v osnutku Industrija 4.0. Ravno demonstracijske tovarne kot je predlagan projekt odločilno prispevajo k prehodu v Industrijo 4.0. in posledično tudi v napredno proizvodnjo.

Produktivnost dela Demo tovarna prispeva k izboljšanju kazalnika produktivnosti dela z optimizacijo proizvodnje in večanjem dodane vrednosti proizvodom.

DESI indeks Ker bo demo tovarna v celoti digitalizirana, bo služila tudi za prikaz prednosti digitalizacije proizvodnje za podjetja in raziskovalce, študente in splošno populacijo in tako pospeševala digitalizacijo industrije, kar bo vplivalo na izboljšanje DESI indeksa.

Delež izdatkov za RRD v BDP v poslovnem sektorju

Z izvedbo demo tovarne bomo povečali izdatke za raziskave in razvoj v poslovnem sektorju skozi spodbujanje inoviranj in raziskav v sami tovarni.

Število patentov na mio prebivalcev

Predvidevamo, da bomo s pomočjo demo tovarne po načelu odprtega inoviranja prispevali k povečanju števila patentov in k povečanju izkoriščanja pravic iz naslova neopredmetenega kapitala kot je npr. digitalna intelektualna lastnina.

Število robotov na 10.000 zaposlenih v industriji

Ker bo sama tovarna demonstracijska tovarna, bodo v njej na voljo najnovejši tehnološki dosežki, vključno z roboti, kar pomeni, da bomo skozi aktivnosti demonstracije približali potrebo po robotizaciji celotne proizvodne industrije, posledično pa tudi vedenje in zavest o prednosti robotizacije proizvodnje.

Digitalni indeks (visok in zelo visok v podjetjih z več kot 10 zaposlenimi)

Ker bo demo tovarna v celoti digitalizirana, bo služila tudi za prikaz prednosti digitalizacije proizvodnje za podjetja in raziskovalce.

DESI - 2 Človeški kapital Ker bo demo tovarna v celoti digitalizirana, bo služila tudi za prikaz prednosti digitalizacije proizvodnje za podjetja in raziskovalce, študente in splošno populacijo.

DESI - Integracija digitalne tehnologije

Ker bo demo tovarna v celoti digitalizirana, bo služila tudi za prikaz prednosti digitalizacije proizvodnje za podjetja in raziskovalce.

Delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu

Z razvojem demo tovarne bomo omogočili razvoj novih izdelkov, proizvodov, storitev in tehnologij, ki bodo izvozno usmerjene.

Internacionalizacija S pridobitvijo atraktivnega nacionalnega demonstracijskega centra bomo okrepili pozicijo slovenske industrije v Evropi in s tem pridobili na veljavi, vidnosti slovenske proizvodnje in si odprli vrata v vodilne evropske monetarne, industrijske, raziskovalne in inovacijske institucije.

Popularizacija študija in zaposlovanja v tehniki in naravoslovju

Z nacionalnim demonstracijskem centrom Tovarne prihodnosti, ki se bo ponašal s tehničnim, tehnološkim in inovativnim nivojem na najvišji evropski ravni, bomo pridobili in povečali zanimanje za študij in zaposlovanje v tehniki in naravoslovju.

Zelena in digitalna dimenzija strateškega instrumenta

Zeleno Osnovno izhodišče spodbujanja investicij je strukturna preobrazba gospodarstva in zasledovanje cilja

umestitve Slovenije v mednarodnem prostoru kot zeleno, kreativno in pametno gospodarstvo preko

izboljšanja umestitve Slovenije v segmente z visoko dodano vrednostjo ter preko povečanja vhodnih

tokov tujih investicij in spodbujanja domačih investicij. Na področju zeleno torej strukturna sprememba v

celoti prispeva h konceptu preobrazbe podjetij in industrijskih subjektov, s tem pa tudi k njihovi

odpornosti, povečanju produktivnosti in konkurenčnosti, kar jim na dolgi rok omogoča trajen obstoj in

stalno rast. Spodbujanje nastajanja, razvoja in ohranjanja delovnih mest izven centrov prispeva k

skladnemu regionalnemu razvoju, razbremenjuje prometne tokove in z njimi povezane potrebne

investicije ter zmanjšuje negativne vplive na okolje. Omogočitev sodelovanja mladih zagonskih podjetij,

ki bodo prispevala k zelenemu in digitalnemu prehodu (manjša poraba energije, »ecodesign« izdelkov,…)

ter s tem vključenost v programe EU Green Deal in Digital Europe, kar poleg tehnološke in digitalne

transformacije prinaša tudi prilagoditve krožnemu gospodarstvu in z njim povezanimi poslovnimi modeli.

Kapitalska krepitev slovenskih podjetij, zaradi česar se jim bodo izboljšali pogoji za širitev in dostop do

drugih oblik financiranja, profesionalizacija upravljanja in posledično optimizacija procesov v podjetjih bo

neizogibno prispevala k posodobitvi obstoječih dejavnosti podjetij in s tem opustitvi umazanih in

zastarelih oblik produkcije, s tem pa se bo bistveno lahko zmanjšal ogljični odtis in povečal prispevek k

zelenim rešitvam.

Digitalno Predvideva se digitalna transformacija industrijskih subjektov in podjetij, ki sodijo v t.i. tradicionalne

industrije, za katere je značilno tudi to, da imajo zastarele tehnologije. Z uvedbo digitalizacije in novih

poslovnih modelov v tovrstnih podjetjih se bo omogočil tudi dostop do naprednih, čistih tehnologij, ki

bodo bistveno zmanjšale ogljični odtis in prispevale k zelenim rešitvam ter obenem omogočile podjetjem

zvišanje dodane vrednosti. Digitalizacija poslovnih in proizvodnih procesov podjetij je nujen pogoj za

povečanje učinkovitosti podjetij in s tem spodbujanje podjetniških investicij. Demonstracija in realne

pilotne rešitve (umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, kognitivna robotika, napredne

tehnologije vodenja itd.) bodo omogočila podjetjem učinkovito izogibanje t.i. dolini smrti ter učinkovito

in usmerjeno investiranje v tehnologije, ki jih potrebujejo in jim prinašajo željeno dodano vrednost.

Posledično lahko trdimo, da bo NDC PT pripomogel k zmanjšanju digitalnega razkoraka med osrednjo

Slovenijo in ostalimi regijami. Pospešil bo digitalizacijo podjetij (avtomatizacija, umetna inteligenca,

robotizacija,…), preoblikovanje dobavnih verig z namenom večje odpornosti in hitrosti, re-pozicioniranje

v razvijajočem se eko-sistemu, spodbudil investicije v uvajanje naprednih tehnologij ter vzpostavitev

novih poslovnih modelov.

Vrsta in velikost investicije Investicija v izvedbo, opredmetena in neopredmetena sredstva, v višini 38.490.000,00 €, od tega

31.386.000,00 € mio EUR nepovratnega dela in 7.104.000,00 € mio povratnega dela.

Opis časovnice investicije Investicijo in vzpostavitev normalnega delovanja tako centralne lokacije kot distribuiranih centrov

načrtujemo do vključno leta 2027 (do zaključka financiranja iz sredstev NOO) v treh izvedbenih fazah:

- Faza vzpostavitve delovanja centralne lokacije - 2022-2023.

- Faza vzpostavitve delovanja distribuiranih lokacij - 2023-2025.

- Faza vzpostavitve normalnega delovanja in poslovanja NDC PT-2025-2027.

Nepovratna sredstva NOO Povratna sredstva NOO

FAZA 1 Vzpostavitev centralne

lokacije (2022-2023) 15.840.000,00 € - €

FAZA 2 Vzpostavitev

distribuiranih lokacij (2023-2025)

11.256.000,00 € 2.814.000,00 €

FAZA 3 Delovanje (2025-2027)

2.001.000,00 € 2.001.000,00 €

SKUPNO 31.386.000,00 € 7.104.000,00 €