PENZIONERSZPM BESPLATEN VESNIK

pplluuss» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3213 227 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mkGodina II, broj 8, 27 mart 2009 godina

VO OVOJ BROJ...

IZVE[TAJ ZA RABOTATA NASOJUZOT NAZDRU@ENIJATA NAPENZIONERITE NAMAKEDONIJA - NA SOBRANIETO,IZVR[NIOT ODBORI NEGOVITE TELAZA 2008 GOD.

str. 2

DVE SEDNICI NAIZVR[NIOT ODBORNA SZPMPOZITIVNI OCENIZA RABOTATA I AKTIVNOSTITE

PROGRAMA ZA RABOTA NAIZVR[NIOT ODBORNA SOBRANIETO NA SZPM ZA 2009

str. 5

OT^ETIstr. 6

HRONIKAstr. 7

SREDBIstr. 9

KULTURAstr. 10

ZDRAVSTVOstr. 12

PANORAMAstr. 13

ZABAVAstr. 15

str. 4

ANKETAstr. 16

Sobranieto na Sojuzot na zd-ru`enijata na penzioneritena Makedonija na 16 mart ja

odr`a pettata sednica na kojacentralna tema be{e Izve{tajotza rabotata vo minatata godina iProgramskite zada~i za 2009 go-dina. So sednicata rakovode{epretsedatelot Du{ko [urbanov-ski, a uvodni zabele{ki dade

potpretsedatelot ^edo Georgiev-ski, davaj}i akcent na mnogutezna~ajni aktivnosti i na vlo`eni-te maksimalni napori za re{ava-weto na pravata na penzioneriteza {to dominantna uloga imaatorganite na dr`avata, kako {to enovata izmena na Zakon za PIOM,gri`ata za podobruvawe na `i-votniot standard, zdravstvenataza{tita, izgradba na domovi napenzioneri i pogolema gri`a zastarite lica za {to be{e potpi-{an Memorandum so ZELS i so Cr-ven krst na Makedonija. Od godinana godina se ~uvstvuva se pogoleminteres i za sportskite natpreva-ri, reviite, kulturnite samodej-nosti, a na poleto na informira-weto vo minatata godina po~na daizleguva vesnikot „Penzionerplus”, a be{e otvorena i veb-stra-nica.

Potpretsedatelot Georgievskiuka`a i na narednite programskizada~i, za potrebata od pogolemakohezija so zdru`enijata na penzi-onerite, za otvorawe novi klubo-vi i centri za dneven prestoj napenzioneri predvideno vo progra-

mata na Vladata i drugo.Vo diskusijata Milorad

Ristoski se zalo`i da seiznajdat novi modusi i na-~ini za podobra sorabotkaso soodvetnite ministerst-va i za organizirawe deba-ti za zna~ajni pra{awa iproblemi. Ramiz ]azimovs-ki govore{e za podobruva-we na metodot na rabotatana Sobranieto na SZPM, za

interaktivnosta so zdru`enijatana penzionerite i za dinamikatavo rabotata, a m-r Dimitar Stoj-koski za pozitivnite finansiskirezultati kako materijalna osno-va za novi aktivnosti. Pretseda-telot na Nadzorniot odbor Traj~e

Stojanov izvesti deka so doma-}insko i racionalno raboteweSZPM ima za{tedeno sredstva{to treba da gi nameni kako kre-dit za kupuvawe sopstveni pro-storii. Kon toa se nadovrza i Pe-tar Milanovi} uka`uvaj}i napotrebata od natamo{na gri`a zasekoj denar, imaj}i ja predvidsvetskata ekonomska kriza. VaskoKaleski go naglasi kvalitetniot

skok vo informiraweto, i vo so-rabotkata so lokalnata samoupra-va za otvorawe klubovi na penzi-oneri. Pofalbi za sodr`inata ikvalitetot na “Penzioner plus”izrazi i Nurie Kadriu, kako i zauspe{nata rabota na organite itelata na Sojuzot i na Aktivite na`enite-penzionerki. Andon Mar-kovski gi istakna naporite zaodr`uvawe sredbi na pretsedate-lite na zdru`enijata so resorniministri za aktuelni pra{awa, a

Jane Ta{kovski napomna deka so-rabotkata so podra~nite edinicina Fondot na PIOM se odvivadobro i deka se pravat napori zavospostavuvawe me|unarodna so-rabotka so penzionerite od gra-ni~nite op{tini na Republika Gr-cija. Asim Jusufi ja istakna me-|unarodnata sorabotka na tetovs-kite penzioneri so Republika Al-banija i Republika Kosovo i dekasorabotkata so lokalnata samoup-rava treba da bide na povisokonivo. Zdravko Petkovski govore-{e za zna~eweto na penzionerski-te sportski natprevari, a pretse-datelot Du{ko [urbanovski ja

naglasi akcijata so ZELS i so Cr-veniot krst za evidencija na sos-tojbite na site postari lica od 65godini i se zalo`i za realizira-we na inicijativata SZPM da do-bie status na povremen ~len na so-cijalno-ekonomskiot sovet.

^lenovite na Sobranieto naSZPM ja usvoija Odlukata za Za-vr{nata smetka za 2008 i Finan-siskiot plan za 2009 godina, a giprifatija i Pravilnikot za rabo-tata na Odborot na registrirana-ta organizacija za Solidarenfond i Spogodbata za na~inot ipostapkata za vr{ewe zadr{kapri isplata na penzija za Soli-darniot fond - posmrtna pomo{ i~lenarina i isplata na posmrtna-ta pomo{ na semejstvata na po~i-nat penzioner.

Na ovaa sednica Sobranieto jaizmeni i Odlukata za uslovite ipostapkata za priem vo ~lenstvona SZPM. Bez posebni uslovi mo`eda se primat novoosnovani zdru-`enija na penzioneri vo op{ti-nite vo koi dosega nema samostojnozdru`enie, dodeka paralelni zd-ru`enija mo`e da se formiraat so

najmalku 3.000 ~lenovi so pri-stapnica i drugi uslovi. Za novi~lenovi na SZPM bea primeni Zd-ru`enieto na penzionerite od Op-{tinata [uto Orizare i Zdru`e-nieto na penzionerite od Tafta-lixe DDD - Skopje.

Za novi ~lenovi na Izvr{niotodbor ednoglasno bea izbrani Ga-fur Saliu i Dragi Argirovski, kojna sednicata na IO be{e izbran zanov sekretar.

D. A.

Petta sednica na Sobranieto na SZPM

Vo fokusot aktivnosti vo interes na penzionerite- Usvoeni Izve{tajot za rabotata na Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija - Sobranieto i Izvr{niot odbor inivnite tela za 2008 godina i Programata za rabota za 2009 godina;- Pozitivnoto finansisko rabotewe;- Prifaten Pravilnikot za rabotata na Odborot na registriranataorganizacija za Solidaren fond;- Na oddelni sednici Izvr{niot odbor za nov potpretsedatel goizbra ^edo Georgievski, a za sekretar Dragi Argirovski

Primajte ja Va{ata penzija

preku Srebren paket

vo NLB Tutunska banka

Foto: Ilija Gligorov

NASTANI PENZIONERplus mart 20092

Sobranieto na Zdru`enieto napenzionerite od skopski„Centar” pod rakovodstvo na

pretsedatelot d-r Krste Angelovs-ki, na 27 fevruari ja odr`a devet-tata sednica na koja be{e usvoen iz-ve{tajot za rabotata na zdru`enie-to vo minatata godina so pozitivnagodi{na smetka na prihodi i rasho-di, a bea prifateni i Finansikiotplan i Programata za rabota vo 2009godina.

Vo vrska so ostvaruvawata i pro-gramskite zada~i prigodno uvodnoizlagawe ima{e Pavle Spasev,pretsedatel na Izvr{niot odbor,istaknuvaj}i deka programskite idrugite aktivnosti se ostvareni voramkite na predviduvawata i ras-polo`ivite sredstva i deka sekoga{se vodelo smetka za doma}insko iekonomi~no rabotewe. Spored Spa-sev, pozitivnite rezultati davaatgarancija za natamo{na zbogatenaaktivnost vo interes na {to pogolembroj penzioneri preku organiziraweekskurzii, pogolemo koristewe naRekreativniot centar vo Katlanovoi ostvaruvawe podobri rezultati vosportskite natprevari i vo kultur-no-zabavniot `ivot. Ja istakna ipotrebata od pogolema sorabotka solokalnata samouprava, osobeno zasozdavawe uslovi za podobro funk-cionirawe na osumtte ogranoci.

Obrazlo`uvaj}i go izve{tajot na

Nadzorniot odbor za materijalno-finansiskoto rabotewe vo 2008 go-dina, pretsedatelkata na ovoj odborElena Mojsova naglasi deka ne sezabele`ani nepravilnosti, dodekaAleksandar Karovski i Kiro Tomov-ski istaknaa deka i bez prostor og-ranocite imaat aktivnosti, no tie}e bidat pogolemi dokolku se re{iovoj problem. Za otvorawe novi klu-bovi za dneven prestoj na penzione-rite se zalo`i Jordan Arsovski, aza poosmisleno organizirawe na ek-skurziite \or|i ^urlinov, dodekaSpiro Nikolovski gi istakna uspe-site vo sportskite aktivnostite, noi potrebata od utvrduvawe na pot-rebna dinamika za prestojnite regi-onalni sportski natprevari, na koidomakin }e bide Zdru`enieto napenzionerite od op{tina Centar.

Pozdravi za uspe{na sorabotkaupatija Mom~ilo Markovski i Du{anPereski, a pretsedatelot na SZPMDu{ko [urbanovski ja istaknapotrebata od izgotvuvawe na anali-za za ostvaruvawe na celite na pen-zionerskata organizacija vo na{atazemja i za zbogatuvaweto na kvali-tetot na `iveewe. Se zadr`a i naproblematikata na Solidarniotfond so ocena deka noviot zakonskisistem e prifatliv i deka vo sora-botka so Fondot na PIOM toj trebada se usovr{uva.

D.A.

Deveta sednica na Sobranieto na Zdru`enieto na penzionerite „Centar# - Skopje

Vo soglasnost so programskite zada~i

Vo prisustvo na pretsedatelotna SZPM Du{ko [urbanoski,gradona~alnikot na Ohrid

Aleksndar Petreski, na Debrca Lup-~o Koj~inoski, pretsedatelot na So-vetot na op{tinata Ohrid, Vlado^ingoski i delegatite na SZPM odOhrid Vasko Kaleski i AnastasIvanoski, kon krajot od fevruari,Sobranieto na ZP od op{tinite Oh-rid i Debrca go odr`aa godi{otoredovno Sobranie na koe ednoglasnobea prifateni Izve{taite za rabo-ta na ZP vo minatata 2008 godina.

Vo fokusot na vnimanieto beaGodi{niot izve{taj za rabota na or-ganite i telata, Programata za ra-bota vo 2009 godina ,Godi{natasmetka za materijalno-finansisko-to rabotewe i izv{tajot i Progra-mata za rabota na Klubot na penzio-nerite. Isto taka, ednoglasno be{eprifaten pre~isteniot tekst so iz-menite i dopolnuvawata na Statu-tot na ZP, kako i drugi Odluki odtekovnoto rabotewe.

Kus osvrt za raboteweto na ZPOhrid i Debrca vo 2008 godina,podnese pretsedatelot na Izvr{ni-ot odbor na ZP \or|i Trp~eski, na-pomenuvaj}i deka iako vo minatatagodina se rabotelo vo te{ki uslovi,rezultatite od raboteweto i Go-

di{nata setka se pozitivni. Mina-tata godina, napomna Trp~eski, be{eturbulentna po promenite {to nas-tanaa so Solidarniot fond, ograni-~eniot priliv na sredstva, nenav-remenata isplata na ~lenarinata iop{tata te{ka ekonomska sostojbavo dr`avava koja se odrazi i kaj si-te zdru`enija.

Pofalni zborovi za uspe{notorabotewe na ZP iska`aa \uricaRisteski, Vasko Kaleski, MarinelaJovanovi}, Zore Mickoski, AnastasIvanoski, Vlado ^ingoski i Grado-na~alnikot na Ohrid AleksndarPetreski, koj se zalo`i za u{te po-dobra sorabotka so lokalnata samo-uprava i za izgradba na sovremenDom na penzioneri.

Pretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanoski,potseti na neophodno-sta od potpi{uvaweto na Spogodba-ta za sorabotka na ZP so Lokalnatasamouprava vo gradovite,koi ja regu-liraat materijata za pogolema vk-lu~enost na penzionerite vo orga-nite,telata i komisiite,Upravniteodbori vo Javnite pretprijatija idrugite organi na Op{tinite, so {tomo`at da pridonesat za pokvali-tetna i pogolema za{titata za sta-rite lica.

K. Spaseski

Godi{no Sobranie na ZP Ohrid i Debrca

Vo te{ka godina, dobri rezultati

Vo denovite pred odr`uvawetona sednicata na Sobranietona SZPM Izvr{niot odbor

odr`a dve sednici so koi rakovo-de{e pretsedatelot Du{ko [urba-novski.

Izvr{niot odbor 13-tata sedni-ca ja odr`a na 26 fevruari so glav-na to~ka od dnevniot red razgledu-vawe na zavr{na smetka za minata-ta godina so pregled na planiraniprihodi i ostvareni rashodi za pe-riod 1 januari do 31 dekemvri 2008godina za {to se razvi i opstojnadiskusija.

Traj~e Stojanov, pretsedatel naNadzorniot odbor na SZPM, otkakoistaka deka sredstvata se koriste-ni namenski, go pofali domakins-koto rabotewe vo SZPM i ja istaknazalo`bata so vi{okot na sredstvada se sozdadat uslovi za kupuvawena sopstveni prostorii. Nurie Kad-riu go pofali domakinskoto rabo-tewe i ja istakna potrebata od po-ve}e dru`ewe i sorabotka. NikolaLaf~inski postavi pra{awe zo{tose pla}a danok na dobivka od ~le-narina i predlo`i toa pra{awe st-ru~no da se prou~i i precizira. Vas-ko Kaleski ja prifati zavr{natasmetka kako seopfatna i deka trebada se povede inicijativa zakonoda-vecot da go oslobodi SZPM i zdru-`enijata od pla}awe danok na ~le-narina, bidej}i ~lenarinata ne edobivka. Besnik Pocesta ja prifa-ti Zavr{nata smetka i ocenata naNadzorniot odbor, no postavi pra-{awe za zgolemenite tro{oci naPravno-ekonomskiot sovet. Kakoneprofitna organizacija SZPMsredstvata od delot na ~lenarina-ta treba da gi koristi namenski iplanski i za natamo{no uspe{noinformirawe na ~lenstvoto i po-{iroko. Du{an Pereski napomnadeka zavr{nata smetka e stru~noizrabotena i prifatliva.Vi{okotna sredstva ne treba da bide na

smetka na aktivnostite i na huma-nitarnite dejnosti, a e potrebno dase pomagaat i pomalite zdru`enija.Nikola Nikolovski objasni dekaPravno ekonomskiot sovet imal po-ve}e aktivnosti, bidej}i minatatagodina be{e specifi~na poradi do-nesuvaweto na noviot Zakon za PI-OM so pra{aweto na Solidarniotfond. Miroslava Petrovska re~edeka domakinskoto rabotewe e zapozdravuvawe i deka se zabele`u-vaat namaleni tro{oci za isti ak-tivnosti vo sporedba so predhodna-ta godina. ^edo Georgievski is-takna deka nekoi raboti se zavr-{eni podobro so pomali tro{oci, avakvoto rabotewe treba da prodol-`i i natamu, bidej}i vo 2009 godinatro{ocite }e se zgolemat i so fi-nansiraweto na aktivnostite na sozakon formiranata registriranaorganizacija za Solidarniot fond i~lenarinata. Dragi Argirovskiobjasni deka planiranite sredstvavo kontoto za Komisijata za infor-mirawe se zgolemeni, bidej}i seprezemeni i tro{oci za Izdava~ki-ot sovet na vesnikot „Penzionerplus#, koj po~na redovno da izleguvaod juli 2008 godina, bez planiranisredstva za taa namena. Pavle Spa-sev naglasi deka za{tedata e dobrai deka treba da se nastojuva za ot-kup na rabotni prostorii na SZPM ideka novi za{tedi mo`at da se do-bijat i vo drugi dejnosti. Ramiz ]a-zimovski izrazi pofalbi za ren-tabilnoto rabotewe vo SZPM, sopredlog edna{ godi{no da se odr-`uva zaedni~ka sednica na Izvr{-niot i Nadzorniot odbor, so sogle-duvawa za toa kolku se po~ituvaStatutot. Andon Markovski istak-na deka domakinskoto rabotewezna~i i da se ima sredstva vo re-zerva, a mora da se vodi smetka i zakirijata za prostorot {to se kori-sti vo zgradata na SSM. Sredstva zaodredeni aktivnosti zdru`enijata

na penzionerite treba da obezbedu-vaat od lokalnata samouprava voduhot na potpi{aniot Memorandumso ZELS.

So usvojuvawe na Zavr{natasmetka za 2008 godina, se donese izaklu~ok Pravno-ekonomskiot so-vet da pokrene inicijativa za iz-meni na Zakonot za danoci, priho-dite i tro{ocite od ~lenarinatada ne se odano~uvaat.

Izvr{niot odbor gi razgleda ipredlog Pravilnikot za rabota naOdborot na solidarniot fond zaposmrtna pomo{ i sredstvata za~lenarina na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija i predlogSpogodbata pome|u SZPM i FPIOMza regulirawe na me|usebni obvrskivo vrska so solidarniot fond i~lenarinata.

Na ovaa sednica Izvr{niot od-bor na SZPM ja prifati neotpovik-livata ostavka na potpretsedate-lot Andon Markovski poradi zdrav-stveni pri~ini.

Pretsedatelot [urbanovski i~lenovite na Izvr{niot odbor muizrazija blagodarnost na Markovskiza dolgogodi{na uspe{na sorabot-ka.

Na 12 mart Izvr{niot odbor odr-`a nova, ~etirinaeseta sednica pored, na koja za nov potpretsedatelna IO na SZPM ednoglasno be{e iz-bran ^edo Georgievski, dosega{ensekretar.

Opstojna diskusija se vode{e poIzve{tajot za rabota na Sojuzot nazdru`enijata na penzionerite naMakedonija -Sobranito, Izvr{niotodbor i nivnite tela vo 2008 godinai po Programata za rabota na Iz-vr{niot odbor na SZPM za 2009 go-dina. Vo uvodnite napomeni na ^edoGeorgievski i diskusijata na Du{ko[urbanovski, Besnik Pocesta, Pav-le Spasev, Ilija Trajanov, NurieKadriu, Vasko Kaleski, Asim Jusu-fi, Qup~o Janev, Qubomir Naumov-ski, Arsen Ilievski, Dor~e Krstev-ski, Nikola Laf~inski, Andon Mar-kovski, Dragi Argirovski, Mirosla-va Petrovska i Done Todorovski, seoceni deka i dvatta dokumenti seseopfatni i davaat realna slika naaktivnostite i na narednite zada~i.

D. Argirovski

Dve sednici na Izvr{niot odbor na SZPM

Pozitivni oceni za rabotata i aktivnostite- Razgledana Zavr{na smetka za materijalnofinansisko rabotewe za 2008 i Finansiski plan za2009 godina- Poradi zdravstveni pri~ini usvoena ostavka napotpretsedatelot na IO na SZPM Andon Markovski

Zdru`enieto na penzionerite odPrilep so svoite aktivnosti sevbrojuva me|u najdobrite vo na-

{ata zemja. Ova be{e konstatirano ina sednicata na Sobranieto na Zd-ru`enieto {to se odr`a na 26 fev-ruari na koja pokraj zavr{nata sme-tka bea razgledani i usvoeni iz-ve{taite na Komisiite za kulturno-zabaven `ivot, za odmor i rekrea-cija, za sport i za zdravstvo i soci-jala, kako i za rabotata na Sekcija-ta na `eni penzionerki.

Vo vovednoto izlagawe pretse-datelot na Zdru`enieto Pando Ba-~anoski se zadr`a na aktuelnitepra{awa vo ostvaruvawe na celitei zada~ite na penzionerskata orga-nizacija i na aktivnostite na Iz-vr{niot odbor i Sobranieto, napostignatite rezultati vo sorabot-kata so lokalnata samouprava za ot-vorawe novi klubovi na penzioneri,za humanitarnite akcii, za sistemotna informiraweto i drugo.

Planiranite aktivnosti so fi-nansiskiot plan se ostvareni vo ce-lost so toa {to Kulturno-umetni~-kite dru{tva “Penzioner” i “Penka

Koteska” vo minatata godina imaa 15nastapi so uspesi na Regionalnatarevija vo Ki~evo i na kulturno-umetni~kata manifestacija „Penzi-onerite peat”. Poseteni se i pove}eteatarski pretstavi na Narodniotteatar „Vojdan ^ernodrinski” voPrilep, a bea organizirani i nekol-ku ekskurzii za nad iljada penzio-neri od site ogranoci.

Zadovolitelni rezultati se pos-tignati i na sportskite natprevari,a bogata aktivnost ostvari i Sekci-jata na `eni penzionerki.

Pozitivnata finansiska polo`-ba obezbeduva sigurnost i stabilno-st vo rabotata i vo novata 2009 go-dina.

M-r D.Stojkoski

Sobranie na Zdru`enieto na penzionerite vo Prilep

So racionalno rabotewe do pogolemi uspesi

Vo Domot na penzionerite„Cvet” vo Gostivar na 14mart se odr`a pro{irena

sednica na Sobranieto na Zdru-`enieto na penzionerite na kojase usvoi izve{tajot za rabotata vominatata godina i zavr{nata sme-tka na prihodi i rashodi, kako iProgramata za rabotata vo 2009

godina so finansiskiot plan.Vo uvodnoto izlagawe {to go

podnese Nijazi Xelili, pretse-datel na Zdru`enieto, posebnanaglaska be{e dadena na aktuel-nite pra{awa od deluvaweto naovaa nepartiska i nevladina mul-tietni~ka organizacija za dos-ledna i celosna primena na pra-

vata na penzionerite, na uspe{-noto ostvaruvawe na programski-te zada~i, na domakinskoto rabo-tewe i drugo. Pri toa gi istakna ipostigawata vo organizirawetona ekskurzii, na odmori i rekrea-cija, kako i na sportskite natpre-vari i reviite, a govore{e i zazna~eweto na „Penzioner plus” iza potrebata od prodol`uvawe naizdavawe na lokalen penzioners-ki Bilten na makedonski i alban-ski jazik.

Vo diskusijata Najdo Ristoski,Milo{ Trpeski, Vitko Ogwanoski,Ismail Rexepi, Duke Kiroski, An-de Stefanoski, Ajredin Ismail iNamik Arslanovski vo celina gi

pozdravija postignatite uspesite,no ja potenciraa i potrebata odpodobro funkcionirawe na klu-bovite na penzionerite vo Gosti-var i @irovnica, za pomo{ nastari i iznemo{teni lica, za soz-davawe podobri uslovi za rabotana ogranocite i sli~no.

Vo kontekst na toa zboruva{e iDu{ko [urbanovski, pretsedatelna SZPM, a informira{e i za ra-botata na Odborot na registrira-nata organizacija za Solidarenfond i uka`a na zna~eweto na so-rabotkata so Fondot na PIOM ina potrebata od a`urirawe naevidencijata na ~lenstvoto.

D.A.

Pro{irena sednica na Sobranieto na Zdru`enieto napenzionerite vo Gostivar

Uspe{no ostvaruvawe naprogramskite zada~i

REKLAMIPENZIONERplus mart 2009 3

DOKUMENTI PENZIONERplus mart 20094

Rabotata na organite i telata naSojuzot na zdru`enijata na penzi-onerite na Makedonija vo 2008

god. glavno se zasnova{e na trajnite,dolgoro~nite programski i statutarniopredelbi preto~eni vo programi zakonkretni aktivnosti vo ovaa godina.

Sobranieto svojata treta sednica jaodr`a na 27. fevruari 2008 god. Toarasprava{e za Izve{tajot za svojatarabota i za rabotata na Izvr{niot od-bor i negovite tela vo 2007 god. Toakonstatira{e deka se realizirani siteprogramirani raboti koi zavisele odnas i oceni deka se vlo`uvani maksi-malni napori za re{avawe na pra{awakade {to dominantna uloga imaat dr-`avnite organi - Sobranieto, Vladata,ministerstvata za trud i socijala, zazdravstvo, za finansii; FPIOM i dr.za da se dobijat povolni rezultati. Toa{to ne sekoga{ e ostvareno a se sakalone e na{a vina (vo oblasta na zakonska-ta regulativa, u~estvo i prisustvo nana{i pretstavnici vo upravni i dr. or-gani ili vo raspravi po pra{awa va`niza penzionerite) i ne se ocenuva kakona{a subjektivna slabost ili odbegnu-vawe od anga`irawe. Prirodno e seko-ga{ da se bara pove}e, da ne se zadovo-luva so postignatoto, no treba da se bi-de i objektiven vo procenkite. Vo takvosvetlo Sobranieto go prifati Izve{-tajot za 2007 god.

Programata za rabota za 2008 god.Sobranieto ja oceni kako soodvetna nana{ite dolgoro~ni i konkretni opre-delbi i potrebi i naglasi deka o~ekuvanejzina realizacija vo maksimalnomo`na merka, soodvetna na na{ite sub-jektivni sili i objektivni mo`nosti.

Sobranieto usvoi i Godi{na smetkana SZPM za prihodi i rashodi za 2007god. (zavr{na smetka) i Finansov planza prihodi i rashodi za 2008 god. i do-nese soodvetni Odluki za toa. Za fi-nansovo-materijalnoto rabotewe voprethodnata godina oceneto e deka sepostapuvalo disciplinirano i, taka dase ka`e, ekonomi~no i doma}inski, a zaplanot za 2008 god. deka e mo`no i re-alno da se ostvari.

Na ovaa sednica se izvr{i i priem nanova ~lenka na Sojuzot - Zdru`enietona penzionerite od Op{tina Saraj bi-dej}i gi ispolnuva propi{anite uslovivo Odlukata za priem na zdru`enija napenzioneri vo SZPM. Isto taka, be{everificiran mandatot na Rufat Rama-dani, delegat od novoprimenoto zdru-`enie za ~len na Sobranieto.

^etvrtata sednica na Sobranieto seodr`a na 15.12.2008 god. Taa be{e ce-losno posvetena na podgotovkite i soz-davaweto na {to popovolni op{ti ikonkretni uslovi i mo`nosti za spro-veduvawe na novite merki {to proiz-legoa od novousvoenite promeni i do-polnuvawa na Zakonot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe usvoeni preddesetina dena i objaven vo „Sl. vesnik“na RM br. 152 od 5.12.2008 god.

Pokraj op{tata rasprava ima{e irazgleduvawe na Spogodbata za utvrdu-vawe na registriranata Organizacijana sojuzite na penzionerite na Makedo-nija, ~etiri na broj, koja treba{e da bi-de normativna osnova za natamo{naprimena na novite merki. Tekstot naSpogodbata be{e usvoen i donesen zak-lu~ok Spogodbata da se dade i na dru-gite tri sojuzi na razgleduvawe i na us-vojuvawe.

Sobranieto usvoi i predlog sporedkoj vrz osnova na Odlukata na Odborotna registriranata Organizacija, dokol-ku bide prifatena i od drugite sojuzi,vo idnina za Solidarniot fond da seodreduva mese~na zadr{ka od 120 de-nari, a za ~lenarina 20 denari.

Sobranieto za ~lenovi na idniot Od-bor na registriranata Organizacija giizbra Du{ko [urbanovski, pretsedatelna Sobranieto na SZPM; d-r Krsto An-gelovski, pretsedatel na Gradskiot so-juz na penzionerite na Skopje; Dimitri-ja Bogatinovski, pretsedatel na Izvr{-niot odbor na Sobranieto na Zdru`eni-eto na penzioneri „Kisela Voda“ - Sko-pje i Qup~o Naumovski, pretsedatel naKomisijata na IO na SZPM za solida-ren fond. Se predlo`i Odborot pri

konstituiraweto za prv pretsedatel dago izbere Du{ko [urbanovski. Sobra-nieto be{e izvesteno deka drugite trisojuzi gi predlo`ile za ~lenovi na Od-borot svoite pretsedateli i toa: KrstoCanev od Sojuzot na invalidite na tru-dot; Gido Boj~evski od Sojuzot na zdru-`enijata na invalidite na trudot i ko-risnicite na invalidska penzija i Di-mitar Zarkov od Sojuzot na invalids-kite penzioneri na Makedonija.

Na sednicata bea razmeneti infor-macii i soznanija vo vrska so dostavu-vaweto na penziite vo idnina prekuPo{tata i delovnite banki vo Repub-likata so cel da se izberat najpovolniuslovi za penzionerite i da se nadmi-nat kolku {to e mo`no pove}e nepovol-nostite koi }e se javat vo praktikata.

Izvr{niot odbor vo 2007 god. odr`a{est sednici. Na niv se postaveni 35pra{awa kako posebni to~ki. Razgle-dani se pove}e izve{tai, planovi, in-formacii, programi, inicijativi; me-morandumi, doneseni se pove}e odlukiza konkretni pra{awa, usvoeni se od-delni zaklu~oci i stavovi, formiranise razli~ni rabotni tela, organizacio-ni i drugi odbori i sl. Izvr{eni se ob-ra}awa po odredeni pra{awa do od-delni dr`avni subjekti, politi~kipartii i koalicii, prateni~ki grupi.

I vo ovaa godina, dominantno pra{a-we, ili podobro re~eno, problem, be{eprakticiraweto na Solidarniot fond.Ne tolku po svoeto fakti~ko zna~ewe(koe, vpro~em, ne e malo) kolku po seona {to predizvika kako interes, anga-`irawe, barawe, nervozi, politizira-we i {to u{te ne. Vo dekemvri, se do-nese Zakonot za izmenuvawe i dopolnu-

vawe na Zakonot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe i se objavi vo Slu-`ben vesnik na Makedonija br. 153 od20.12.2007 god. So toa se otvori ednomore problemi: objasnuvawe na prak-ti~nata primena na sredstvata sobrania ne potro{eni za davawe posmrtninana semejstvata na po~inat penzioner odsmetkite na zdru`enijata na zbirnatasmetka pri FPIOM; smiruvawe na ner-voznata sostojba vo zdru`enijata; pro-nao|awe na~in za zadr{ka i isplata na~lenarinata preku SZPM, sreduvawe nabrojnata sostojba vo zdru`enijata nainvalidskite penzioneri „rasfrlani“po starosni, invalidski i drugi zdru-`enija (t.n. trudovi invalidi); utvrdu-vawe raznovidni odnosi vo postojnitesojuzi na penzioneri vo Republikata idrugo.

Vedna{ po objavuvaweto na Zakonototpo~na period na podnesuvawe barawaza poveduvawe postapka za utvrduvaweneustavnost na Zakonot pred Ustavniotsud na Republika Makedonija. Barawapodnesoa SZPM, re~isi site zdru`eni-ja na penzioneri i poedinci. Ustavniotsud povede postapka po tie 50-tina ba-rawa i na 17. septemvri 2008 god. done-se Odluka za ukinuvawe na osporuvani-te ~lenovi. Toa pak, sozdade uslovi zapoveduvawe proces na donesuvawe pre-dlog za novi promeni i dopolnuvawa naZakonot pa taka, po mnogu nategawa, sozaedni~ka rabota so Ministerstvoto zatrud i socijala, preku soodvetni telana Vladata, i kone~no po rasprava naposebna sednica na Vladata, pred Sob-ranieto se najde predlog na izmenite idopolnuvawata na Zakonot za PIOM kojse usvoi i se objavi vo Slu`ben vesnikna R Makedonija br.152 od 5.12.2008 god.

Toa pak, od svoja strana, otvori mnogupra{awa koi zapo~naa da se re{avaatu{te vedna{ zaradi otstranuvawe isreduvawe na mnogubrojni problemi odmaterijalno-finansiska, pravna, orga-nizaciona i druga priroda.

Vo tekot na godinata u{te dve drugipra{awa bea mnogu prisutni vo SZPM.Ednoto se odnesuva{e na barawa na ra-kovodnite lu|e od Zdru`enieto na pen-zionerite „Karpo{“ za promeni vo rako-vodnata struktura na SZPM i vo samotoZdru`enie, a drugoto se odnesuva{e nasreduvawe na sostojbite so ~lenuvawena penzionerite vo razli~ni zdru`eni-ja; barawa za formirawe novi zdru`e-nija odnosno odvojuvawa (usitnuvawa);barawa priem na oddelni zdru`enija voSZPM; sreduvawe na sostojbi vo tritedrugi sojuzi na penzionerite i nivniteodnesuvawa koi se odrazija vrz odnosi-te me|u niv i SZPM i sl.

Intenzitetot na raspravite po oviepra{awa zavise{e od razvojot na sos-tojbite vo zdru`enijata. Po prvoto pra-{awe se vodea (i u{te se vodat) duri isudski raspravi za opravdanost, zasno-vanost, zakonitost, statutarnost i sl. ine se zavr{eni, pa kako takvi }e seprenesat i vo 2009 god. Toa samo po se-be sozdava{e nepovolna klima i nepo-volni sostojbi vo rabotata, postojanao~ekuvanost na kone~na razvrska (suds-ki re{enija, kone~ni registracii voCentralniot registar), potreba od kon-kretni kadrovski izmeni (otpovnici,delegirawa, izbori i sl.) itn. Se nas-tapuva{e i motivira{e so obrazlo`e-nija deka toa e vo interes na Sojuzot azavr{uva{e so sebepredlagawe kakonajdobri re{enija (po kadrovska ospo-

sobenost, ~ove~nost, ~estitost, imunostna slabosti po osnova na koruptivnost inepo~ituvawe na propisi, principi ipravila i sl). Se baraa istomislenicikaj drugi zdru`enija zaradi poddr{ka izaedni~ki nastap, no ne se najdoa. Pob-liska rasprava ne se otvori ni vo ram-kite na Izvr{niot odbor ni pred Sob-ranieto zaradi pogore poso~enite is-~ekuvawa na odlukite na sudskite idrugite organi. No, sepak rasprava ima-{e pred na{iot Pravno-ekonomski so-vet. Negovite kone~ni sugestii bea dase pri~eka zavr{uvaweto na sudskite idrugite procesi.

Po vtoroto pra{awe isto taka rabo-tite ne se okon~aa. Ostanaa otvorenipra{awa po osnova na toa kolku i koipenzioneri ~lenuvaat vo oddelni zd-ru`enija na starosni i invalidski zd-ru`enija; kakvi iznosi na ~lenarina dase ispla}aat na oddelni zdru`enija ipo koja osnova; na koj sojuz po prirodana svojata opredelba i status mu pri-pa|aat oddelni zdru`enija i sl. Ot-po~nati se obidi za kone~no sreduvawevo ramkite na Sojuzite; Sojuzot na zd-ru`enijata na penzionerite na Make-donija (SZPM), Sojuzot na invaliditena trudot na Makedonija (SIT), Sojuzotna zdru`enijata na trudot i korisni-ci na invalidska penzija na R Makedo-nija (SZIT- KIP) i Sojuzot na invali-dite na penzioneri na Makedonija(SIPM).

Sekoga{ aktuelnoto pra{awe - zgo-lemuvawe na penziite i vo 2008 godinabe{e vo fokusot na vnimanieto na pen-zionerite. Najavata {to vo vrska sozgolemuvawata doa|aa na po~etokot nagodinata i po letnite vonredni izborija odr`uvaa tenzijata. Navistina ima{e

zgolemuvawe dvapati: prvo, po osnovana usoglasuvawe na novata formula50:50 (po osnova na zgolemeni tro{ocina `ivot i poradi zgolemuvawe na pla-tite) {to go imavme vo januari i juli ipo osnova na zgolemuvawe od buxetot,t.n. Vladino zgolemuvawe. Penzioneri-te nemaat ni{to protiv zgolemuvawatapo koja bilo osnova da doa|aat bidej}itoa kolku-tolku ja podobruva nivnatafinansisko-materijalna sostojba.

Postojanite promeni vo oblasta nazdravstvoto i zdravstvenoto osiguru-vawe i ponatamu, nastojuvavme postoja-no da go aktuelizirame pra{aweto navra}aweto na sostojbata od porano -osloboduvawe od participacija za decado 7 godini i lica postari od 65 godini.Sekako ova pra{awe }e se provlekuvadolgoro~no, bidej}i vo vrska so negoima postojano razliki vo mislewa. Nenepomali diskusii predizvikuva{e isostojbata so lekarstvata - menuvawena sodr`inata na pozitivnata lista nalekovite, razli~nite ceni na lekovite(slobodni, referentni); obvrzanost naimawe recepti, mo`nost za nabavka,snabdenost na aptekite i sl

Na{ata Komisija za zdravstvo posto-jano ja slede{e sostojbata i nastojuva-{e so svoite uka`uvawa i argumenti-rani stanovi{ta da pridonese oddelnisostojbi vo promenite vo zdravstvenatasfera da odat vo polza na zdravjeto ina povozrasnite kategorii, {to }e re-~e i na penzionerite. Ne se propu{ta{eda se potseti na potrebata od podobru-vawe na mnogubrojnata i na prostornatapokrienost so ambulanti i apteki, na-ro~no vo ruralnite sredini, mo`nostiza koristewe na sovremena medicinskatehnika odnosno aparatura, brza pomo{i drugo.

Kako i porano taka i ovaa godina Iz-vr{niot odbor organizacijata i reali-zacijata na programiranite sportsko-rekreativni aktivnosti im gi doveri naOrganizacioniot odbor, formiran zataa cel i Komisijata za sport i rekrea-cija. Glavniot del na ovie aktivnostibea XIII-te Penzionerski sportski igrii natprevari. Podgotovkite za niv ot-po~naa u{te vo maj, koga se sozdavaaekipi - poedinci i timovi na zdru`e-nijata za regionalnite natprevari vojuni. Takvi regionalni natprevari seodr`aa vo osum regioni, koga i se dobi-ja u~esnicite za republi~kite XIII pored igri. Na regionalnite natprevariu~estvuvaa okolu 1300 neposredni u~e-snici, natprevaruva~i. Tie se natpre-varuvaa vo devet disciplini: tr~awe,frlawe |ule, skok od mesto, tegneweja`e, strela{tvo, {ah, pikado, tabla idomino, vkupno devet.

XIII-te Republi~ki penzionerski igri- natprevari, se odr`aa na 6. septemv-ri 2008 godina vo Radovi{. Pokrovitelna Igrite be{e Tutunska banka - Skop-je pretstavuvana od gospo|a ValentinaTopleva. Doma}inite gi pretstavuvaagradona~alnikot na Op{tina Radovi{d-r Robert Velkov i pretsedatelot naZdru`enieto od Radovi{ Jovan Efti-mov, a SZPM Du{ko [urbanovski, kojnaedno be{e i pretsedatel na Organi-zacioniot odbor (drugi ~lenovi bea:Andon Markovski, potpretsedatel naIO SZPM; ^edo \eor|ievski, sekretarna IO SZPM; Jovan Eftimov, pretseda-tel na Zdru`enieto na penzioneri odRadovi{; Ilija Trajanov, ~len na IOSZPM i Zdravko Petkovski, pretseda-tel na Komisijata za sport na IO SZ-PM).

Na igrite u~estvo zedoa 41 zdru`e-nie na penzioneri. Neposredni u~esni-ci, natprevaruva~i bea 364, od koi 192ma`i i 172 `eni a indirektni 436 ilivkupno 800. Interesot be{e golem nomora{e da se ograni~i brojot poradiprostorni pri~ini. Pobednici na Igri-te bea sportistite na Zdru`enieto napenzionerite od Kumanovo. Za Igrite eizdaden specijalen bilten.

Igrite, sportot voop{to, se dobroprifateni od penzionerite, ~lenstvotopraktikuva vakvi aktivnosti i nadvorod natprevaruva~kite disciplini. Od-delni zdru`enija vo svoite programi ikonkretni izvedbi imaat krosevi, ve-losipedski vozewa, pe{a~ki pohodi,

planinarski aktivnosti i dr. No toa s¢u{te e vo pomala mera od o~ekuvanotoi najavuvanoto. Sepak raduva toa {to s¢po~esto se govori za novi aktivnosti vozdru`enijata.

Izminatata godina be{e bogata sokulturno-zabavni aktivnosti. Glavnoanga`iraweto be{e naso~eno kon rea-lizacijata na Programata za reviskinastapi na penzionerite na ve~eri napesni, igri i muzika. Za taa cel Izvr{-niot odbor gi zadol`i Ogranizacioniotodbor (vo sostav Du{ko [urbanovski,Andon Markovski, ^edo \eor|ievski,Du{an Pereski - Gazi Baba, Jovan Ef-timov - Radovi{, Stojan Stankovski -Ki~evo, Dragi{a Jovanovi} - Gevgelijai \or|i Serafimov - Ko~ani) i Komisi-jata za kulturno-zabavniot `ivot daprezemat potrebni aktivnosti na „te-ren“ {to tie i go napravija i oranizi-raa pet regionalni revii na pesna, mu-zika i igra i toa vo Radovi{, Ki~evo,Gevgelija, Ko~ani i Gazi Baba vo Skop-je.

1. Vo Radovi{, vo Centarot za kultu-ra na 27. juni 2008 godina nastapija zd-ru`enijata Zletovo, Kratovo, Lozovo,Probi{tip, [tip i doma}inot Radovi{.

2. Vo Ki~evo, vo Domot na kulturatana 28. juni 2008 godina nastapija zdru-`enijata Demir Hisar, Kru{evo, Ohrid,Prilep i doma}inot Ki~evo.

3. Vo Gevgelija, vo Domot na penzio-nerite, na 11. juli 2008 godina nastapi-ja zdru`enijata Bogdanci, Valandovo,Veles, Kavadarci, Negotino, Strumica idoma}inot Gevgelija.

4. Vo Ko~ani vo Centarot za kultura„Beli mugri“, na 10. septemvri 2008 go-dina nastapija zdru`enijata Berovo,Vinica i doma}inot Ko~ani.

5. Vo Skopje vo salata na restoranot„Hanibal“, vo M.A. ^ento - Gazi Baba,nastapija skopskite zdru`enija doma-}inot Gazi Baba, \or~e Petrov, Saraj,Karpo{, Kisela Voda, ^air i zdru`eni-jata od Gostivar, Kumanovo i Tetovo.

Na reviite nastapija 30 zdru`enijaso okolu 500 direktni izveduva~i -gradona~alnici ili pretsedateli nasovetite na lokalnata samouprava so{to se potvrdija pretpostavkite dekapenzionerskite aktivnosti so interesse sledat.

Op{t vpe~atok e deka od godina vogodina se ~uvstvuva pogolem interes zaovie dejnosti. Se zgolemuva brojot nadirektni u~esnici. Se pee na pove}e ja-zici {to potvrduva deka interesot se{iri. Vidlivi se novini vo nosii. Ima-me novi izvorni makedonski, albanski,turski, vla{ki pesni. No se u{te osta-nuva nezadovolstvoto {to golem brojzdru`enija ne u~estvuvaat na reviite.Cenime deka za toa vinoven e subjek-tivniot faktor odnosno rakovodstvatana zdru`enijata. O~ekuvame vo zdru`e-nijata {to apstiniraat da ja menuvaatovaa sostojba. A apstiniraa slednitezdru`enija: Debar, Del~evo, Kriva Pa-lanka, Labuni{ta, Makedonski Brod,Makedonska Kamenica, Novo Selo,Peh~evo, Resen, Sv. Nikole, Star Doj-ran, Struga, zdru`enijata na invalidiod Veles, Kavadarci, Ohrid i Prilep iskopskite zdru`enija OVR i Centar.

I za ovie aktivnosti ima izdadenobilten.

Za pofalba e {to vo nekoi zdri`e-nija se pravat uspe{ni obidi da se iz-leguva nadvor odnosno pred javnosta vosvoite gradovi i sela, vo drugi zdru`e-nija, pa duri i nadvor od zemjata. Na pr.odredeni zdru`enija stanaa postojaniu~esnici na nekoi festivali na narod-ni pesni, ora i instrumenti („Ilinden-ski denovi“, Dolnenskiot festival isl.) - Probi{tipskoto i Kumanovskotozdru`enie, na festivali i koncertinadvor od zemjata, vo Bugarija, Srbija iAlbanija.

Se {iri brojot na zdru`enijata vokoi se prireduvaat poetski sredbi,konkursi na prozni i na poetski tvorbi,po~naa i dramski obidi (Kumanovo); sepomagaat so donacii i pe~atewa naknigi na penzioneri i dr. Seto toa go-vori deka invencijata vo ovaa oblastpredizvikuva i aktivnosti za koi dopred nekoe vreme ne ni govorevme, du-ri i ne pomisluvavme.

Mnogu popularni i ovaa godina beaturisti~kite patuvawa, poseti i eks-kurzii povrzani so oddelni mesta, spo-men-belezi ili mesta interesni pone{to drugo. Taka penzionerite ostva-ruvaat nekoi nerealizirani a posaku-vani `elbi od porano da vidat, da pro-

IZVE[TAJ

Za rabotata na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija - na Sobranieto, Izvr{niot odbor i negovite tela za 2008 god.

\

DOKUMENTIPENZIONERplus mart 2009 5

Mnogu pri~ini ima i vo ovaa godi-na na{eto vnimanie da bide na-so~eno, kako i vo prvite dve go-

dini od ~etvorogodi{niot mandat (2007- 2010 godina) kon dolgoro~nite, da nere~eme trajnite zada~i odnosno pra{a-wa koi se temelni i vrz koi se zasnovu-vaa organiziraweto i `iveeweto nana{iot Sojuz.

Paralelno so predhodnite, del pro-gramirani zada~i }e proizleguvaat odop{testvenite sostojbi i promeni i odsekojdnevnite potrebi na ~lenstvoto.Vo ovaa godina posebno vnimanie }epredizvikuvaat kriznite sostojbi vokoi ve}e vidlivo navleguvame.

1. Sledeweto, prou~uvaweto i razg-leduvaweto na ustavnite i zakonskiteopredelbi i prava i vo ovaa godina ka-ko global e vo preden plan. Nekoi seg-menti sepak se ponaglaseni:

- postojanoto o~ekuvawe deka pen-ziite s¢ pove}e na penzionerite }e imbidat solidna materijalna osnova za`ivot, pokraj drugoto, pretpostavuva inivno zgolemuvawe po osnova na usog-lasuvawe so tro{ocite na `ivot i zgo-lemuvaweto na platite (spored formu-lata 50:50) i po osnova na zgolemuvaweod buxetot (spored vetuvaweto na Vla-data). Vo taa nasoka }e se sledat sos-tojbite i po potreba, }e se potsetuva,sugerira i }e se intervenira;

- {to pouspe{no realizirawe nafinansiskite proekcii na platite naFondot na PIOM za pribirawe i rea-lizacija na sredstvata po osnova napridonesi na penziite;

- sproveduvawe na zakonskite regu-lativi vo vrska so funkcioniraweto nafondot za solidarnost i site aspektiza ~lenarinata (odreduvawe visina nazadr{kata i isplata na pomo{ta - na-domestot vo slu~aj na smrt na penzioneri visinata na ~lenarinata i nejzinataisplata na site {to se finansiraat odnea);

- sostojbite vo zdravstvoto i zdrav-stvenoto osiguruvawe, sledewe i anga-`irawe za nivno menuvawe zaradiunapreduvawe i podobro koristewe odosigurenicite, vo na{iov slu~aj penzi-onerite. Vo taa nasoka na{eto vnima-nie }e se naso~i kon: pogolemo oslobo-duvawe od participacija za le~ewe i za

lekovi, zgolemuvawe na brojot na le-kovite na pozitivnata lista i nivnopoevtinuvawe, olesneto dobivawe narecepti za lekovi za podolga terapija inivno polesno nabavuvawe, zgolemuva-we na brojot na ambulantite i aptekitei vo ruralnite kraevi, podobruvawe naprostornite i dr. uslovi na bolni~kitei klini~kite ustanovi, podobruvawe nasostojbite i brojnosta na aparaturata idrugata potrebna tehnika, sledewe nasite ovie pra{awa i nivna transparen-tnost i dr.;

- zalagawe za na{e pogolemo u~est-vo vo procesi na sledewe, prou~uvaweimenuvawe na legislativa vo vrska so`ivotot na penzionerite i nivnata or-ganizacija - koga se rasprava za noseweili menuvawe na oddelni zakonskinormi, koga se analiziraat poedine~niili grupa pra{awa interesni za nasitn. Vo vrska so prednoto }e se zalaga-me za obezbeduvawe u~estvo, na primervo FPIOM so mo`nost za ~lenstvo vonegoviot Upraven odbor i vo oddelnikomisii, vo Sobranieto i vo Vladata ivo rabotata na nivnite poedine~ni ra-botni tela - soveti i komisii, potesnikontakti so poedine~ni ministerstva(za trud i socijala, za finansii, za zd-ravstvo) i sli~no.

2. Unapreduvaweto na institucio-nalniot i organizaciskiot `ivot nana{ata organizacija i godinava }e seizrazuva preku:

- sogleduvawe na novi mo`nosti ipotrebi vo ovoj pravec i nivno statu-tarno regulirawe vo statutite na zd-ru`enijata na Sojuzot;

- razgleduvawe na inicijativi po-vrzani so prednhodnoto, nivnoto prou-~uvawe i ostvaruvawe;

- inicirawe na aktivnosti i nivnapoddr{ka vo zdru`enijata, naro~no ta-mu kade {to tie se vo za~etok, za po-dobro organizirawe na nivoa na aktivi,klubovi, sekcii i drugi oblici i for-mi; aktvinosti na solidarna osnova -pomo{ vo slu~aj na potreba predizvi-kana od bolest, semejni nesre}i, pri-rodni poremetuvawa, potrebi od kori-stewe bawski i le~ili{ni kapaciteti;organizirani patuvawa, ekskurzii i po-seti na mesta i objekti od kulturno, is-torisko, turisti~ko i drugo zna~ewe i

sl. Seto toa da ima osnova vo pravil-nicite, propoziciite i drugite norma-tivni akti zaradi koristewe bez zlou-potreba, favorizirawe, za~estenost idrugo i na toj na~in obezbeduvawe mo`-nost na zgolemen broj korisnici;

- iznao|awe na mo`nosti za podob-ruvawe na materijalno-finansiskatapolo`ba na zdru`enijata, pokraj ~le-narinata (namenski izdvojuvawa od~lenstvoto ili finansiskite planovi,nasledstva, donacii, pomo{ od razli~-ni subjekti i sl.) i so toa obezbeduvawepodobra rabota na ogranocite (klubo-vite) i prostoriite za zdru`enijata,odr`uvawe na penzionerskite domovi{to se vo na{a sopstvenost, izgradbana novi penzionerski domovi i domoviza stari lica (ako se javi takva mo`no-st no i davawe takvi inicijativi).

3. Prodol`uvawe so anga`irawatana tradicionalnite sportsko-rekrea-tivni i kulturno-zabavni aktivnosti ipodigawe na kvalitetot na `ivotot napenzionerite.

- Se o~ekuva i godinava sportsko-rekreativnite aktivnosti da otpo~natna otvoreno so podobruvawe na vre-menskite uslovi. Vo vrska so odr`uva-weto na ovogodi{nive, XIV - po red,Republi~ki penzionerski igri i natp-revari, aktivnostite }e otpo~nat nanivo na aktivi vo maj za vo juni-juli dazavr{at na nivo na zdru`enija, a voseptemvri na nivo na Republika, odno-sno Sojuz. Za taa cel }e se prezematnu`ni organizacioni i drugi merki. ]ese nastojuva vo aktvinostite da se vk-lu~at i zdru`enijata {to ne u~estvuvaavo 2008 godina, a naedno da se zgolemii brojot na poedinci - ~lenovi na zdru-`enijata. Za Igrite }e se izdade i po-seben bilten.

- ]e se pottiknuvaat i drugi rekre-ativni aktivnosti (izleti, pe{a~ewa,velosipedski vozewa, kursevi, trki idr.).

- Godina{nive anga`irawa za revi-skite nastapi na peja~i, muzi~ari, ins-trumentalisti i folkloristi se o~e-kuva da bidat pomnogubrojni i pobogatiod porano, pokraj drugoto i poradi nas-tapuvawe na pogolem broj zdru`enija,grupi i poedinci koi minatata godinaapstiniraa. ]e se nastojuva da se nap-

ravi vremenski i prostoren rasporedspored sugestiite na zdru`enijata iprocenite na Izdr{niot odbor i spo-red sogledanoto niz ocena na minatogo-di{nite aktivnosti. I za ovaa zna~ajnaaktivnost vo esen }e se izdade speci-jalno izdanie na bilten.

- ]e se pottiknuvaat i drugi aktiv-nosti kako na primer literaturni sre-dbi i ~itawa (na proza i poezija); kon-kursi na pi{ani dela; koncerti za svoe~lenstvo, sredbi so gra|ani i kolegi vodrugi zdru`enija; izlo`bi na razli~nividovi rakotvorbi; dramski izvedbi;nastapi na festivali i razli~ni pro-slavi i drugi oblici na aktivnosti ne-zapostavuvaj}i gi i edukativnite vido-vi {to gi praktikuvaat brojnite aktivina `enite-penzionerki.

4. Sorabotkata sama po sebe a i po-radi oddelni svoi performansi stanu-va se pove}e nasu{na potreba. Toa va`ii vo na{ata organizacija. Ottamu i voovaa godina }e se nastojuva taa da jaima, da se prodlabo~uva, da dobiva vosodr`ina i {irina, vo kvalitet i kva-ntitet:

- so site na{i ~lenki-zdru`enija ipo najrazli~ni pra{awa za koi }e seprojavi interes od koja bilo strana-u~esnik, pri toa primenuvaj}i dvostra-no prifatliv oblik;

- so drugi sojuzi na penzioneri {todejstvuvaat vo Republikata;

- so organi, institucii i slu`bi nadr`avata (Sobranieto na Republikata,Vladata, ministerstvata - osobeno re-sornite spomenati i porano), dr`avni-te fondovi (za PIOM i Zdravstvo) idrugo. ]e se napravat napori so nekojsubjekt na Vladata da se razraboti,,Strategija za sorabotka na Vladata sogra|anski sektor do 2011 godina“ prekuakcionen plan za realizacija ili na{ainicijativa po pove}e pra{awa od so-cijalnata sfera (socijalna penzija idr.);

- so drugi zdru`enija na gra|ani iorganizacii so koi mo`e i se ima zaed-ni~ki interes po odredeni pra{awa iproblemi: Sojuzot na borcite, Sojuzotna sindikatite, Crveniot krst, ZELS,MCMS, humanitarni organizacii, far-macevtski, trgovski, bankarski ku}i idr.;

- so organizacii na penzioneri inivni sojuzi od sosedni zemji i po{iro-ko zaradi razmena na iskustva, preze-mawe i ostvaruvawe zaedni~ki inici-jativi i aktivnosti od me|useben, regi-onalen i po{irok interes i sl.

5. Informiraweto postojano se javu-va kako zna~aen element na sovremenoorganizacisko `iveewe i dejstvuvawe.Se insistira neprekinato negovo unap-reduvawe kako i poopfatnost na brojnipra{awa od sekojdnevjeto taka i poprimena na oblici, elementi i pomaga-la.

- Minatata godina predvidenata za-da~a da se ima sopstveno informativ-no glasilo se ostvari. Godinava „Pen-zioner plus“ treba da go zacvrstime, damu obezbedime posigurna finansiskaosnova preku iznao|awe teren, izvor vodel od ~lenskiot dohod, administrati-ven denar od drugite penzionerski so-juzi, Sindikatot i FPIOM, preku rek-lami na zainteresirani stopanski idrugi subjekti. So sli~na va`nost e iobezbeduvawe na sve`i aktuelni i in-teresni novosti i napisi od na{eto se-kojdnevje vo zdru`enijata na penzione-rite i nivnoto opkru`uvawe preku na-{a dopisni~ka mre`a. Ednovremeno }ese istra`uva kolku i na kakov na~inna{iot vesnik se polzuva, kolku se za-dovolni ili ne negovite korisnici,kakvi se sugestii i predlozi ima vovrska so nego i sli~no.

- ]e prodol`i sorabotkata so tele-viziskata emisija „Treto doba“ na MTV.Kolku e mo`no }e se vlijae za iznao|a-we na zaemno zadovoluva~ko re{eniena emituvawe na emisijata vo prifat-livi termini.

- ]e se baraat mo`nosti za nastapii preku drugi pi{ani i elektronskimediumi po oddelni pra{awa ili ak-tivnosti ako se od zaedni~ki interes.

- ]e se stimuliraat postojnite for-mi i oblici na informirawe vo zdru-`enijata - nivni informativni glasi-la, bilteni, soop{tenija, izvestuvawa,oglasni kat~iwa, koristewe lokalnimediumi - vesnici, radija, TV-ku}i idrugi.

6. Site rabotni tela na Izvr{niotodbor (komisiite, Pravno-ekonomskiotsovet i organizacionite odbori) na os-nova na ovie celi }e izgotvat sopstve-ni programi.

7. Programata e podlo`na na prome-ni, izmeni, dopolnuvawa i aktuelizi-rawa.

PROGRAMA

Za rabota na Izvr{niot odbor na Sobranieto na SZPM za 2009

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina II - broj 8 - mart2009 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova,Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

Penzioner plustel. 02 321 3227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

{etaat, li~no i fizi~ki da do`iveat,da nau~at, da se potsetat... [teta e {toovie dejnosti ne mo`at da opfatat po-golem broj penzioneri.

Ovogodi{nite aktivnosti na aktivi-te na `enite vo golema mera se karak-teriziraa so programska naso~enost,barem koga e zbor za organizirani sre-dbi vo oddelni mesta, usvoena minata-ta godina od pretstavni~ki na site ak-tivi. Taka, godina{nive sredbi dobija ina sodr`ina, se izbegnaa porane{niteglomazni grupirawa i duplirawa. Ina-ku, vo programata na pove}eto zdru`e-nija i godinava bea zastapeni osmisle-ni kulturno-prosvetni, edukativnidejnosti - konkursi, predavawa, iz-lo`bi, sredbi so povod i so natpreva-ruva~ki karakter i sl.

O~ekuvawata deka vo 2008 g. }e imapobliska sorabotka so brojni subjektine se realiziraa so baraniot intenzi-tet, sodr`ina i kontinuitet. Imavmepomalku kontakti so dr`avnite organi- Vladata i Sobranieto a ne{to pove}eso Ministerstvoto za trud i socijala iFPIO, no ne i so zadovoluva~ki rezul-tat. Glavno kontaktite bea motiviranii vrzani za sostojbite {to gi predizvi-kuva{e sproveduvaweto na Zakonot zaPIO - navremena isplata na posmrtni-ni, zadr{ki za solidarna pomo{ i ~le-

narina, preveduvawe na del sredstvatana Zdru`enijata i na Sojuzot i vremetona isplatite, utvrduvawe na brojnostana ~lenstvoto vo zdru`enijata, naro~novo drugite tri sojuzi i drugo.

Prednost ima{e odrazot i na sora-botkata so zdru`enijata bidej}i i tiebea optovareni i psihi~ki i materijal-no so novosozdadenata sostojba. Inakuso zdru`enijata ostvaruvavme stan-dardna sorabotka preku prisustvo iu~estvo na sostanoci, pi{ani materija-li, sredbi po konkretni povodi, razme-na na informacii i sl. Ne uspeavme daostvarime pove}e kontakti na nivo nasredbi so site pretsedateli - prets-tavnici na sobranijata i na izvr{niteodbori na zdru`enijata.

Spored na{ite soznanija zdru`enija-ta ostvarija podobra me|usebna sora-botka i toa e za pozdravuvawe bidej}ipridonesuva za razmena na iskustva, zaprimena na aktivnosti prifateni od~lenstvoto, za zbli`uvawa na lu|eto,~uvstvo na zaedni{tvo i drugi pozitiv-ni efekti.

Sorabotkata na na{ite zdru`enija soorganizacii na penzioneri od drugizemji ne se pro{iri osven {to ja ostva-rija Tetovskoto i Debarskoto zdru`e-nie so sosedi od Albanija, Ohridskotoso Stara Zagora od Bugarija i Pogradec

- Albanija, i Kumanovskoto so penzio-nerite od Vrawe, Zrewanin, Jabuka iKa~arevo od Srbija i so penzioneriteod Sofija i Plovdiv.

Vo 2008 godina ostvarivme nov vid nakvalitetna sorabotka. Sklu~ivme ne-kolku memorandumi i spogodbi za sora-botka od koi o~ekuvame korisni efek-ti. Takvi se onie so ZELS - Zaednica naedinici na lokalna samouprava na Ma-kedonija, so Avtomoto Sojuz na Makedo-nija, so organizacijata „Proekt - Razvojna Makedonija“, so Crven krst na Make-donija, so Civilna uprava za za{tita naMakedonija, so „Saravita“ - Ohrid i so„Zegin“ - Skopje. Efekti od ovie memo-randumi i spogodbi se u{te ne se mnoguvidlivi, no ve}e se ostvaruvaat i vetu-vaat.

I vo ovaa godina prodol`i sorabot-kata so MTV preku emisijata „Treto do-ba“ koja, za `al, pote{ko be{e sledenaporadi terminite za reprizi pa i zadirektnata izvedba. Godinava ima{enastapi i na A1 televizija {to be{edobro oceneto i od na{a i od nivna st-rana i {to mo`e da bide dobra osnovaza idna sorabotka.

Me|utoa prestana da izleguva prilo-got vo „Nova Makedonija“ - Penzioners-ki vidici po 3,5 godini. Vo nekoi zdru-`enija se prodol`i so izdavawe na in-

formativni bilteni (Kumanovo, GaziBaba, Ko~ani, Ohrid, Kisela Voda, St-rumica, Centar - Skopje) ili informa-cii preku oglasni tabli i vo ogranociili vo lokalni vesnici i drugi mediu-mi (Veles, Kavadarci, Tetovo) i drugispecifiki {to pridonesuva{e za po-dobra informiranost na penzioneriteod ovie sredini.

Od mesec juli po~na da izleguva„Penzioner plus“, mese~en vesnik naSojuzot na penzionerite na Makedonija.Kone~no se ostvari `elbata da imamesvoj nezavisen vesnik, pi{uvan od nas iza nas. Izdava~ e Sojuzot na zdru`eni-jata na penzionerite na Makedonija. Voizdava~kiot sovet se: Du{ko [urba-novski, pretsedatel, Andon Markovski,\or|i Serafimov, Nurie Kadriu, \or|iTrpeski, ^edo Georgievski i Dragi Ar-girovski. Redakciskiot odbor go so~i-nuvaat: ^edo Georgievski - glaven i od-govoren urednik; Dragi Argirovski -zamenik glaven i odgovoren urednik i~lenovi: Kalina Slivovska Andonova,Ivan~o Kuzmanovski, Kostadinka Kaj-makovska, Cvetanka Ilieva, Hisen [a-kiri i lektor Verica Tocinovska.

Vesnikot za razlika od „Penzioners-kite vidici“ koi izleguvaa na 4 strani-ci i vo poskromen tira`, izleguva na 16stranici i se pe~ati vo 7.000 primero-

ci. Se distribuira vo site na{i zdru-`enija i zdru`enijata na drugite pen-zionerski sojuzi, vo Sobranieto na Ma-kedonija, Vladata, oddelni ministers-tva, FPIOM i drugi institucii, so {tose ovozmo`uva pogolema transparent-nost na na{ite raboti, se zapoznavaatpogolem broj penzioneri i dobar del odjavnosta kako i organi i organizaciikoi sakame da gi znaat i da gi sledatna{ite aktivnosti. Se obezbeduva po-golem broj informacii bidej}i anga`i-rame pogolem broj dopisnici od zdru-`enijata.

Vesnikot se dele{e besplatno i do-sega oglasite se pozitivni.

I ova godina SZPM i zdru`enijatau~estvuvaa vo odbele`uvaweto na zna-~ajnite nastani i dati od na{ata isto-rija. Poedine~ni zdru`enija po povodgodi{nini od osloboduvaweto ili podrugi povodi davaa koncerti, organizi-raa sredbi so gra|ani i so penzioneriod drugi zdru`enija, davaa del od pro-grami za proslavi i sl. Horovi na nekoina{i zdru`enija ve}e stanaa reprezen-tanti na svoite op{tini.

Brojni aktivnosti izvedeni vo odre-deni na{i zdru`enija ne se spomenati,bidej}i vo statutite i na Sojuzot i nazdru`enijata potencirani se samostoj-nosta i avtonomnosta.

\

\

OT^ETI PENZIONERplus mart 20096

^etvrta pro{irena sednica na Zdru`enieto na penzionerite vo Struga

Novi vidici na aktivnosti

Sobranieto na Zdru`enietona penzionerite vo Strugana 6 mart ja odr`a ~etvrt-

tata pro{irena sednica na kojaso pozitivna ocena bea usvoeniIzve{tajot za rabotata na orga-nite i telata i zavr{nata smetkaza 2008 godina, kako i godi{naorientaciona Programa za rabotavo 2009 godina.

Vovedno izlagawe podnese \u-rica Ristoski, pretsedatel naZdru`enieto, potenciraj}i dekasite programski aktivnosti bilerelativno dobro izvr{eni, kako{to se pra{awata na zdravstve-nata za{tita, sportskite natpre-vari, kulturno-zabavnite sred-bi, aktivnostite vo ramkite naasocijacijata na penzionerite odJugo-zapadniot del na Makedo-nija, rabotata na Aktivot na `enipenzionerki, na Klubot na penzi-oneri i sli~no.

Otkako gi pozdravi zakonskitere{enija za Solidarniot fond,Ristoski posebno go naglasi zna-~eweto na vesnikot “Penzionerplus” koj zna~itelno pridonesuvaza navremeno informirawe za se{to se slu~uva vo penzionerskataasocijacija vo na{ata zemja odaspekt na za{titata na `ivotni-ot standard, zdravstvoto, sport-skite i muzi~ko-zabavnite ak-tivnosti, za rabotata na Fondotna PIOM i drugi, {to se zna~aenstimul za pogolemo anga`irawe

na penzionerite i za razvoj nabazi~noto organizirawe.

Vo diskusijata Rade Pejoski,Ajro Memedi, Osman [ej, Inaet]ondra, Lambe Lazarovski, OlgaMileska, Denaemin Ko~oski,Elisaveta Lazarevska, Nade`da^atoro{koska i Radoe Vlaj~eskiglavno gi podr`aa iznesenitekonstatacii vo uvodnoto izlaga-we i izve{taite, so potreba zaotvorawe klubovi za dneven pre-stoj na penzioneri vo Vele{ta idrugi pogolemi mesta, za organi-zirawe pove}e ekskurzii i negu-vawe na borbeni tradicii, za po-dobri podgotovki za sportskinatprevari i za u~estvo na revii,za kreativnost vo rabotata i so-rabotka so lokalnata samoupravai drugo.

U~estvuvaj}i vo diskusijatapretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanovski ja istakna gri`ataza starata populacija i vovedu-vawe socijalna penzija, kako ipotrebata od vzaemna sorabotkaso lokalnata samouprava i Crve-niot krst i pottiknuvawe na hu-manitarnite aktivnosti.Pretse-datelot [urbanovski informi-ra{e i za predlog Spogodbata po-me|u SZPM i FPIOM za reguli-rawe na me|usebni obvrski zaSolidarniot fond i ~lenarina-ta, kako edinstven primer vosvetot.

D.A.

Zdru`enie na invalidi na trudot Ohrid

Za{titata na invalidite na trudot, sekoga{ vo preden plan

Zdru`enieto na invalidite natrudot e dobrovolna, socijalna,humanitarna organizacija koja

deluva na podra~jeto na Op{tinataOhrid i Debrca. Zdru`enieto e ednood prvite Invalidski organizaciivo Op{tinata koe ima za cel da gisogleduva, sanira i pomaga invali-dite vo re{avaweto na nivnite pro-blemi od site kategorii, so izgube-na,namalena rabotna sposobnost.

Aktivnosti vo 2008 godina,sporedpretsedatelot na Zdru`e-nieto Blagoja Krstanoski,se odvivaa soglasno Prog-ramata za rabota, koja celo-sno e realizirana. Kakoprioritetni zada~i beaedukacijata za namaluvawena invaliditetot i za{titapri rabota. Zdru`enietoostvaruva uspe{na sorabot-ka so Lokalnata samoupra-va, op{tinskite invalidskizdru`enija, Zdru`enieto napenzionerite, Podra~niteedinici na PIOM, FZO, CER, Crvenkrst, Op{tinskiot sindikat i drugiorganizacii , kako i so zdru`enijana invalidi na trudot od Struga,

Debar, Ki~evo, Bitola, [tip i dru-gite ~lenki na Sojuzot na invalidi-te na trudot na Makedonija.

Od me|unarodnata sorabotka, Zd-ru`enieto sorabotuva so invalidi-te na trudot od Albanija, blagoda-renie na pretsedatelot AbdulaOmuri, koj e inicijator za organizi-rawe na pograni~ni sredbi na zdru-`enijata od Kor~a, Pogradec i Pe{-kopeja od Albanija i Ohrid, Struga iDebar od Makedonija.

Na pove}eto ostvareni sredbi nainvalidi na trudot i invalidskipenzioneri od Makedonija i Alba-nija, bea razmeneti mislewa i isku-

stva za podobruvawe na `ivotot nainvalidite od dvete sosedni dr`a-vi. Na pokana na Zdru`enieto naivalidite na trudot na Albanija,delegacija na zdru`enijata na Oh-rid, Debar i Struga, prisustvuva{ena ^etvrtiot kongres na invaliditena trudot na Albanija, koj na 10 i 11noemvri 2008 godina, se odr`a voTirana.

Vo ramkite na Zdru`enieto, odpred nekolku godini aktivno rabotiAktivot na `eni na invalidi natrudot, koj organizira humanitarniakcii, doma{na poseta i drugo. Zd-ru`enieto aktivno u~estvva na spo-rtskite natprevari na invaliditena trudot vo Tetovo i Prespa, na koipostignuva zabele`itelni rezulta-ti.

Vo tekot na 2009 godina, sporedusvoenata Programa za rabota pre-stojat zna~ajni aktivnosti za podob-ruvawe na pravata na invalidite natrudot, na materijalnata i socijal-nata sigurnsot, zdrastvena za{tita irehabilitacija, odmor i rekreacija,i drugi povolnosti za ovaa kategori-ja na gra|ani.

K. Spaseski

Na programskata opredelbaza 2009 godina i finansi-skoto rabotewe vo izmina-

tata, ogranocite dadoa polnapoddr{ka na Zdru`enieto napenzionerite Tetovo. Na godi{-noto sobranie {to se oddr`a na27 fevruari stavovite na ogra-nocite gi prenesoa ~lenovite naSobranieto, koi iznesoa i od-delni zabele{ki prisutni nanivnite sostanoci. Inaku Sobra-nieto na Zdru`enieto na penzio-nerite Tetovo vovede novina vosodr`inata na svoeto anga`ira-we, dostavuvaj}i gi materijalitedo ogranocite ne samo da gi raz-gledaat, tuku i da u~estvuvaat vonivnoto finalizirawe so stavo-vi, mislewa i predlozi {to sesistematiziraat na sednica naSobranieto. So vakviot na~in narabota, prestanaa da se prezen-tiraat samo svoi stavovi i li~nimislewa, a nivnite nastapi ve}epredtstavuvaat zabele{ki nabazi~nite strukturi, so {to sestavaat vo aktivna polo`ba site21 ogranok na penzionerite.

Programata za rabota vo te-kovnata godina be{e prifatenabez nekoi posebni zabele{ki,me|u drugoto, tetovskite penzio-neri }e u~estvuvaat i na op{tin-ski, regionalni i dr`avni natp-revari i smotri na folklor,sport, izleti. Vo programata sepredviduva prodol`uvawe nakolektivnoto solidarno osigu-ruvawe na bra~nite drugari, da

prodol`i praktikata na dodelu-vawe ednokratni pomo{ti za naj-zagrozenite penzioneri, kako igri`ata za vremeno smestenitevo Domot na penzionerite. Pla-nirano e da jakne sorabotkata sodrugi zdru`enija vo zemjata, i vostranstvo, zaradi zbogatuvawena sodr`inata na rabotata, kakoi postojanata gri`a za pravilnazastapenost na site ogranoci vorabotata na Sobranieto i nego-vite organi i tela. Podr`ano be-{e i vovednoto izlagawe na pre-tsedatelot Nerver Ja{ari, sokoe bea doobrazlo`eni oddelniprogramski nasoki.

Finansiskoto rabotewe naZdru`enieto sodr`e{e dva de-la: planirawe i ostvaruvawe vo2008 godina, kako i na~elna op-redelba za tekovnata godina.Pretsedatelot na Nadzorniotodbor Emri Jusufi podvle~e de-ka ovoj organ redovno gi sledeldvi`ewata vo prilivot i potro-{uva~kata i deka “site isplati iuplati bile soglasno Zakonot vrzosnova na celosna dokumentaci-ja” i deka “Zdru`enieto nema ne-podmireni obvrski i pobaruva-wa”. Tetovskoto zdru`enie napenzioneri vo 2008 godina ost-varilo 3.165.000 denari prihodi,a rashodniot del iznesuva3.105.000 denari. Ostatokot odvi{okot na prihodi nad rashodi-te vo iznos od 59.481 denar rasp-redeleni se vo delovniot fond.

Gojko Eftoski

Izminatite dva meseci od go-dinava vo Zdru`enieto napenzionerite minaa vo znak na

sumirawe na rezultatite od mina-tata i planirawe na aktivnostiteza ovaa godina. Ova be{e i predmetna rasprava na godi{noto Sobraniena Zdru`enieto na starosni i se-mejni penzioneri, {to se odr`a nakrajot od fevruari.

Vo svoeto vovedno izlagawe pre-tsedatelot na Zdru`enieto TodorAksentiev napravi presek na siteaktivnosti koi bea planirani i re-alizirani za 2008 godina. Pri toanaglasi deka najgolem del od aktiv-nostite bea naso~eni kon transak-ciite okolu solidarniot fond, ka-ko i od oblasta na kulturata, spor-tot, bawskoto lekuvawe i pomo{taza bolni i iznemo{teni penzioneri.

Vo delot na sportot se nastapu-va{e na site me|uop{tinski prija-telski sredbi, na regionalnite i naRepubli~kite sportski natprevarikade sportistite osvoija dve prvimesta.

Reprezent na kulturnite zbidnu-

vawa, sekako deka e KUD “Veselipenzioneri”, koe i vo 2008 godinaima{e pove}e koncertni nastapi porazni povodi, u~estvo na Folklor-nata revijana pesni, ig-ri i muzika{to ja orga-nizira SZPMi dve festi-valski nas-tapi vo Dol-neni i Ilin-denski deno-vi kade os-voija ~etiriprvi mestavo razni ka-tegorii voizvorniot folklor.

Imaj}i ja predvid kreativnostana na{ite penzioneri i `elbata dase doka`at i na poleto na litera-turata i literaturnoto tvore{tvo,se pokrena inicijativa za formira-we na klub na poeti-amateri odtretata doba, od op{tinite Pro-bi{ti{ i Zletovo.

Koga sme kaj prvite aktivnosti odovaa godina, da spomeneme deka~lenovite na KUD “Veseli penzio-neri” pokraj nastapot na humanitar-

niot Vasili~arski koktel, gostuva-{e i vo emisijata “Zajdi-zajdi” natelevizija ALFA, so {to u{te ed-na{ ja doka`aa `elbata za neguva-we, istra`uvawe i prezentirawe naizvorniot folklor od podra~jeto ipo{iroko.

M. Zdravkovska

Probi{tip

Programskite i finansiskite rezultati za 2008 zadovoluvaat

Osma sednica na Sobranieto na Zdru`enieto na penzionerite „Kisela Voda” - Skopje

So maksimalno anga`irawe - do podobri rezultati

Vo najbrojnoto zdru`enie napenzioneri vo na{ata zemja vominatata godina bea ostvareni

zabele`itelni rezultati vo mno-gubrojnite aktivnosti, kako i vopredlagawe merki i re{enija za po-dobruvawe na uslovite i kvalitetotna `ivotot na penzionerite. Ovabe{e konstatirano na osmata pro-{irena sednica na Sobranieto naZdru`enieto na penzionerite „Ki-sela Voda”, {to se odr`a na 4 mart,a so koja rakovode{e Done Todorov-ski, pretsedatel na Sobranieto.

Vo uvodnoto izlagawe pretse-datelot na Izvr{niot odbor Di-

mitrije Bogatinoski dade presekna aktivnostite na organite i ko-misiite i na 11 ogranoci i klubo-vi, na postigawata vo site obla-sti na organiziranoto dejstvuva-we, na informiraweto i dru-go.Posebno za odbele`uvawe egri`ata za otvorawe klubovi napenzioneri vo site ogranoci.Vominatata godina bea otvoreni dvakluba vo „Vardar” i Zelenikovo, ase kupeni ~etiri prostorii za ot-vorawe klubovi i vo ogranocite„Kisela Voda”, „11 oktomvri”-tvr-da gradba, Novo Lisi~e i vo „JaneSandanski”.

U~estvuvaj}ivo diskusijatagostinot od SZ-PM ^edo Georgi-evski gi pofalizalo`bite na ra-kovodstvoto naovaa zdru`enieza sozdavawe so-lidni uslovi zapottiknuvawe naaktivnostite naogranocite, zagri`ata za in-formirawe i

drugo.Toj gi iznese i zalagawatana SZPM za podobruvawe na mate-rijalnata polo`ba na penzioneri-te, a go istakna zna~eweto na pot-pi{anite Memorandumi so Vlada-ta, ZELS i Crven krst. Na ova uka-`a i d-r Krsto Angelovski, pret-sedatel na Gradskiot odbor naSZP, dodeka Vele Stojkovski, up-ravitel na Domot na penzioneritevo Aerodrom informira{e zaobemnata rekonstrukcija na objek-tot za podobruvaweto na `ivototna penzionerite. Vo diskusijatau~estvuvaa i Traj~o Atanasovski,Kiro Cvetkovski, Du{ko Atana-sovski, Jakim Zaoski, Vlado Si-moski, Nade`da Topaloska, IvanCvetanovski, Slobodan Ilievski,Bogoe Jovanovski, ^edo Vasilev,Milivoe Dimkovski i Kiro Kosta-dinovski.

Izve{tajot za rabotat na orga-nite i telata na zdru`enieto izavr{nata smetka za 2008 godinabea ednoglasno usvoeni, kako iProgramata za rabota vo 2009 go-dina.Na krajot na 22 istaknati ak-tivisti im bea dodeleni blago-darnici.

D. Arg.Foto: Tome Manov

SOBRANIE NA ZP TETOVO

Poddr{ka od ogranocite na programata i nafinansiskoto rabotewe

HRONIKAPENZIONERplus mart 2009 7

KO^ANI

Aktivnosti za regionalenDom na penzioneri

Zdru`enieto na penzioneri -Ko~ani, uspea da se vklu~i voprogramata ”Forum vo zaed-

nicata” kade na ~etvrtata forum-ska sesija, be{e prifaten predlogkonceptot za izgradba na regiona-len penzionerski dom vo Ko~ani,{to e vo ramkite na programata naVladata. Planovite za realizaci-ja na edna vakva ideja datiraat odpoodamna - veli pretsedatelot naZdru`enieto na penzioneri \or|iSerafimov. ]e odime ~ekor po ~e-kor. Od skromnata ponuda na fo-rumot barame sredstva za ideen iglaven proekt, a od lokalnata sa-mouprava lokacija od okolu 3000metri kvadratni. Od niv okolu1000 metri kvadratni }e bidatpotrebni za izgradba na zgradatana domot za penzioneri, a 2000metri kvadratni }e bidat uredenivo parkovi i zelenilo, kade sog-lasno mestopolo`bata na lokaci-jata, ~istiot vozduh nema da nedo-stasuva. Izgradbata na regionalenpenzionerski dom pokraj za penzi-onerite }e bide vo funkcija i naostanatite gra|ani na Ko~ani, bi-dej}i }e obezbedi rabota za gra-de`nata operativa, no i novi vra-botuvawa. Toa }e bide dom vo koj}e bidat opremeni okolu pedese-tina apartmani, za isto tolku pen-zioneri za celosen prestoj. ]e se

izgradat {iroki restoran - sali,prostorii za fitnes aktivnosti idru{tveni igri, tv sala, sovreme-na kujna i drugi propratni prosto-rii. Ovde }e ima vrabotuvawa zamediumski personal, lekari isestri, gotva~i, higieni~ari idrugo.

Va`no e edna{ da po~nat idejno- proektnite aktivnosti, veliagilniot pretsedatel Serafimov.Dokolku se obezbedat potrebnitepreduslovi od zdru`enieto vetu-vaat izgradbata na domot da po~neu{te od po~etokot na idnata godi-na. Postoi optimizam i kaj samitepenzioneri. Aktivnite ~lenovi naZdru`enieto na penzioneri od Ko-~ani - Metodi Kostov, DragoqubAleksov, \or|i Demerxiev i Tri-fun Pavlov se voodu{eveni odpredlog konceptot za izgradba naregionalen penzionerski dom ibaraat aktivnostite da zapo~nat{to e mo`no pobrzo.

Vpro~em, predlog konceptot naZdru`enieto na penzionerite -Ko~ani na forumskata sesija e sa-mo po~etok i inicijativa za pro-ektot koj penzionerite `elno goo~ekuvaa izminative dvaesetinagodini, a nikako da otpo~ne da serealizira. [ansata ne smee da sepropu{ti.

Il~o Lazarovski

Izbor od "[pic#

Penzionirani zatvorenici

Pred mnogu, mnogu godini,gledaj}i gi britanskite tu-risti~ki grupi vo na{ata

zemja, mojata `ena ima{e obi~ajda pra{a: “Bo`e, bo`e, dali i nieeden den kako penzioneri }e izg-ledame olku grdi?”.

I tuku, eve, dojdoa penzioners-kite denovi, a `enami i jas nika-ko ne }e mo`eme da se sporeduva-me so Angli~anive, za da vidimedali i nie }e izgledame tolku ko-mi~no.

Od prostata pri~ina {to ova eMakedonija, a vo nea lu|eto {toimaat polni 70 godini ne mo`atda patuvaat vo stranstvo. Baremtaka doznavme od eden novinars-ki napis (objaven vo vesnikot“Vest” od 11 ovoj mesec).

Tamu pi{uva deka penzioneri-te so 70 napolneti godini ne do-bivaat nikakva osiguritelna po-lisa za odewe vo stranstvo, za{-to tie-i inaku, vo tie godini neodat vo stranstvo!

Taka i onie {to mislele deka

na stari godini }e mo`at da si japo~estat du{i~kata i da pogled-nat ne{to od stranskite muzei istranskite dobra, odedna{ senajdoa vo “moralen procep”- zaniv stranstvo nema! Doma, osobe-no so ovaa vlast, ostanavme kraj-no nezadovolni. Na 3 mart, da re-~eme, mu be{e rodenden na na{i-ot kum Mihali Patelis od Solun,a ete, nie ne mo`evme da go pose-time za da mu go ~estitame roden-denot.

Me|utoa, ona {to e mo{ne ~ud-no, ni nekoi na{i ugledni sogra-|ani ne }e mo`at da dobijat vizaza Grcija, iako imaat imoti i ba-rem edna{ godi{no odat tamu dasobiraat pari od ,,gr~kite zakup-ci”. Da ne im gi citiram imiwata.Koga }e gi vidam za ova li~no }egi informiram.

Znam edni na{i rodnini koiimaat deca vo Nov Zeland, koisekoj 3-4 godini si odat na semej-ni poseti: decata sakaat da odatvo Avstralija na odmor, a tie }esedat doma i }e im gi ~uvaat de-cata. Tie, dosega barem dva patibea kaj svoite i nemaat problem,za{to vakvata odluka na osiguri-telnite zavodi e nova-od ovaagodina!

Da ne zboruvame posebno zaonie od nas {to poradi nekakva

bolest }e mora da odat na leku-vawe vo stranstvo. Ne se belkitie, tokmu poradi starosta, osu-deni na smrt vo zemjava?

Od druga strana, nie doprva }emora da povojuvame protiv ovaao~igledno protivustavna zabrana(za{to taa ima o~igledno vladinoovlastuvawe - nea ja izgovorilpretstavnikot na vladinoto Mi-nisterstvo za finansii, portpa-rolot Martin Martinovski).

Se razbira kako od pove}e st-rani ni be{e navesteno, make-donskite gra|ani do krajot naovaa 2009 godina }e dobijat slo-boden pristap do zemjite na Ev-ropskata unija. No, i ona {to do-toga{ si bilo protivustavno, dotoga{ si ostanuva takvo.

Inaku, novinarkata {to ova gootkrila bila i vo Zdru`enieto napenzionerite i tie i rekle deka eova u{te edna protivustavna dis-kriminacija protiv penzionerite.No, bezuspe{nite „pate{estvija”za dobivawe polisa za osiguruva-we za nekoj 75-godi{en penzionerse dovolni za poveduvawe proti-vustavna tu`ba, a ni avtorot naovoj tekst nema da zaostane mnogupo nego!

Prof.d-r \or|i Marjanovi},penzioner

Predupreduva-wata od tipotdeka ekonoms-

kata kriza {to go za-fati svetot, dra-sti~no }e se odrazivo na{ata dr`ava,seu{te e samo “pret-postavka” od edno-stavna pri~ina {tona{ata ekonomija se-ga-zasega uspe{no sesprotivstavuva nanegativnite ekonom-ski dvi`ewa. Ottuka,nema mesto za alarm,odnosno za stravuva-we na na{ite penzi-oneri deka tie koga-toga{, kakorezultat na takvata ekonomskarefleksija }e se najdat vo neza-vidna sostojba, odnosno }e dojdevo pra{awe redovnoto ispla}a-we na nivnite penzii. Redovniotpriliv na sredstva po osnov nauplateni pridonesi, e dovolenargument deka ekonomskata krizae (po)daleku od nas i od na{atazagri`enost...

No, vo ovaa prilika }e potse-time deka vo Republika Makedo-nija, vo minatata 2008 godina, natri navrati penziite bea koregi-rani, odnosno ima{e usoglasuva-we i nivno zgolemuvawe. Najdo-bar primer za toa se slednitefakti: od januari 2008 god. pen-ziite tekovno se zgolemija za4,45% (1,2% e 50% od porast natro{ocite za `ivot i 3,25 e 50%porast na plati), potoa od juliminatata godina istite tekovnose zgolemija za 5,10% (3,35% e

50% od porast na tro{oci na `i-vot i 1,75% e 50% porast na pla-ti), kako i od januari 2009 godi-na, penziite akontativno se zgo-lemija za 3,5% (3,5% e od porastna platite i 0% od tro{ocite na`ivot).

Zna~i, pokraj tekovnoto zgole-muvawe na penziite, Vladata naRepublika Makedonija doneseodluka i za utvrduvawe na povi-sok procent na usoglasuvawe napenzii vo Republika Makedonijaod 1 januari 2008 god., kako i od-luka za utvrduvawe na povisokprocent na usoglasuvawe na pen-ziite vo Republika Makedonijaod 1 juli 2008 godina.

Toa poka`a deka so usoglasu-vaweto na penziite od januari2008 godina, prose~noto zgolemu-vawe na penziite vo prvoto po-lugodie lani iznesuvalo 13,08%,dodeka so usoglasuvaweto napenziite od juli minatata godina

prose~noto zgolemuvawe na pen-ziite vo vtoroto polugodie od2008 godina iznesuvalo 7,58%.Toa poka`uva deka prose~notozgolemuvawe na penziite vo 2008godina iznesuvalo duri 21,66%,dodeka prose~nata isplatenapenzija lani iznesuvala 9.062,41denari ili 15,47% pove}e vosporedba so 2007 godina.

Koga }e se poglednat oviefakti, proizleguva deka nastoju-

vaweto na penziskatapolitika vo na{ata dr-`ava koja e naso~enakon permanentnoto po-dobruvawe na standar-dot na na{ite penzio-neri }e ovozmo`uva re-dovno ispla}awe nadospeanite penzii. Toadovolno jasno zboruvaza ispravnata politikana ovoj plan kako pod-dr{ka na ogromnata ar-mija od nad 270 iljadipenzioneri, kolku {tosekoj mesec gi dobivaatsvoite zaslu`eni sred-stva...

M-r. Sne`ana Kutuzovska

Ova e Makedonija,a vonea lu|eto {to imaatpolni 70 godini nemo`at da patuvaat vostranstvo

Sednica na Sobranie na Zdru`enie na penzioneri „Gazi Baba” - Skopje

Istaknatite postigawa kako pottik

Sobranieto na Zdru`enieto napenzionerite „Gazi Baba” na 25

fevruari odr`a pro{irerna sedni-ca na koja bea razgledani i usvoeniGodi{niot izve{taj na Izvr{niotodbor za ostvaruvawe na celite izada~ite preku rabotata i aktivno-sta na organite, telata i oblicitevo 2008 godina, kako i zavr{natasmetka i izve{tajot na Nadzorniotodbor. So sednicata rakovode{eVuka{in Spasovski, pretsedatel naSobranieto, a uvodno izlagaweima{e Du{an Pereski, pretseda-tel na Izvr{niot odbor. Pri toa tojakcentira deka vo minatata godinazdru`enieto ostvarilo dosega naj-golema organizirana, {iroka imo{ne uspe{na rabota posebno vorealizacijata na pravata na penzi-onerite od oblasta na penziskata izdravstvenata za{tita, na kultur-no-zabavno i sportsko pole, odmori rekreacija, vo dodeluvawe huma-nitarna pomo{, kako i vo informi-raweto, osobeno vo „Penzionerplus” i emisijata „Treto doba” naMTV. Naglaska e dadena na aktivno-

sta na 11 ogranoci i osum Klubovi vokoi dnevno prestojuvaat po okolu300 penzioneri, a kako razvieno zd-ru`enie celokupnata rabota se re-alizira preku 20 formi, sodr`ini ioblici na deluvawe.

U~estvuvaj}i vo diskusijata Ma-rija Ilijevska, Branko \uri}, Sla-vica Trimpareva, Risto Torbankov,Mitre Ta{evski i Ivan~o To{ev sezalo`ija za pottiknuvawe novi ak-tivnosti i sorabotka.

D. A.

Sobranieto na Zdru`enieto napenzionerite na op{tinata

Gevgelija denovive go usvoi Iz-ve{tajot za rabota i finansi-skiot izve{taj za 2008 godina iProgramata za predvidenite ak-tivnosti i Finansiskiot plan za2009 godina.

Vo obemnata diskusija pozi-tivno bea oceneti navedeniteizve{tai so zaklu~ok deka i voovaa godina aktivnostite poin-tenzivno da prodol`at.

Sekako treba da se ima pogolemkontakt so ogranocite na Zdru-`enieto vo naselenite mesta, socel za pottik za nivno zgolemenou~estvo vo site aktivnosti vozdru`enieto - istakna pretseda-

telot na Zdru`enieto Dragi{aJovanovi}.

Be{e istaknato deka vo polnek se podgotovkite na ekipite zanastapot na regionalni sportskinatprevari {to }e se odr`at voKavadarci.

Peja~kata grupa “Sava Mihaj-lov” intenzivno se podgotvuva zazaedni~ki dru`ewa so uspe{ennastap vo Bitola, Prilep, Kava-darci, Negotino, Valandovo iBogdanci, a pri krajot na aprildoma}in }e bide Gevgelija.

I Aktivot na `eni - penzio-nerki pri zdru`enieto ve}e imaaktivnosti za zdravstvena edu-kacija na ~lenstvoto.

T. Kusenikov

Sobranie na Zdru`enieto na penzionerite vo Gevgelija

Realizirawe na programata

Kriva Palanka

Spogodba zasorabotka

Pottiknati od Memorandumot zasorabotka pome|u ZELS i SZPM

na 3 mart vo Kriva Palanka sve~e-no se potpi{a Spogodba za sorabot-ka me|u lokalnata samouprava ipenzionerite. Spogodbata ja potpi-{aa Dragi Traj~evski, gradona~al-nik na op{tinata, Slavko Stoja-novski, pretsedatel na Zdru`enie-to na starosni i semejni penzionerii Serafim Stojanovski, pretseda-tel na Zdru`enieto na invalidski-te penzioneri.

Spored Spogodbata lokalnatasamouprava }e prezeme pogolemagri`a za penzionerite, so izgradbana penzionerski i stare~ki domovi,sozdavawe uslovi za rabota na og-ranoci vo selskite naselbi, otvo-rawe Klubovi na penzioneri, ost-varuvawe podobra zdravstvenaza{tita, a }e se izgotvi i eviden-cija na socijalno zagrozeni lica zahumanitarna i druga pomo{. Zalo`-ba e istaknati penzioneri od ovaaop{tina da bidat vklu~eni vo orga-nite i telata vo edinicata na lo-kalnata samouprava, a se ~uvstvuvapotreba i za zaedni~ka sorabotkaso drugite nevladini organizacii,formirawe na penzionerska peja~-ka i folklorna grupa i drugo.

Arsen Ilievski

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Nema mesto za zagri`enost!To~no e toa deka svetskata ekonomska kriza ~uka na vratite od firmite, no isto taka, i podgotvenosta istata da se zapre e pove}e od evidentna, a so toa i da ne se doveduva vo pra{awe redovnata isplata na penziite

REKLAMI PENZIONERplus mart 20098

INFOPENZIONERplus mart 2009 9

Vo fevruari vo motelot "NaVele{ko” se odr`a kul-turno-humanitarnata orga-

nizacija "Blakcata na baba” kojapo 14-ti pat ja organizira{e Ak-tivot na `eni penzionerki od Ve-les.

Na manifestacijata u~estvuvaaZdru`enija na `enski penzioner-ski aktivi od 17 gradovi na Make-donija. Vrednite penzionerkipred prisutnite se pretstavija sostarinski blaga koi se karakte-risti~ni za lokalnite trpezi odgradovite: Gevgelija, Bogdanci,Tetovo, Gostivar, \or~e Petrov 1

i 2, [tip, Ko~ani, Radovi{, Pri-lep, Kru{evo, Bitola, Ki~evo,Ohrid, Kratovo, Probi{tip i Ve-les.

Prisutnite gosti okolu 560 li-ca, od imeto na organizatorot gipozdravi pretsedatelot na Zdru-`enieto na penzionerite na VelesMom~ilo Markovski i pretseda-telkata na Aktivot na `enite Ma-rija \eorgieva pri {to izrazijazadovolstvo od odzivot i u~est-voto na gostinkite koi se vklu~i-ja vo humanitarnata misija, da sepomogne na lica na koi im e pot-rebna pomo{.

Od ime na gradot doma}in pri-sutnite gi pozdravi gradona~al-nikot Ace Kocevski. So posebnapo~it penzionerkite gi pozdravii sekretarot na Sojuzot na Zdru-`enijata na penzioneri na Make-donija, ^edo Georgievski, nagla-suvaj}i go zna~eweto na manife-stacijata, kako primer na dru`e-

we, sorabotka i humanost. Aktivot na `eni penzionerki

dodeli i pove}e Blagodarnici zapodr{ka i sorabotka.

Manifestacijata mina i kakoubava zabava so makedonskoto oroi pesna, vo izvedba na grupata“Negros”.

Ovaa godina sobranite sredst-va od manifestacijata “Blakcatana baba” bea donirani na Javnataustanova Me|uop{tinskiot centarza socijalna rabota - Dneven cen-tar za lica so posebni potrebi odVeles.

Godini nanazad, penzionerkitepreku ovaa manifestacija odde-lija sredstva za ~ovekot so po-sebni potrebi Mile Stojanovski,na Boban Stojkovski, na MonikaPetru{evska i minatata godina naDetskoto oddelenie pri Javnatazdravstvena organizacija Op{tabolnica - Veles.

Bo`ana ]ulafkova

Blakceto na Xelili Ze}ire od gostivarsko Srbinovo

Aktivot na `eni priZdru`enieto na pen-zionerite od Gosti-

var za prv pat u~estvuva{ena ovaa manifestacija ibea mnogu zadovolni odorganizacijata na manife-stacijata.

Penzionerkata Ze}ireXelili od selo Srbinovo-Gostivarsko kako ve{ta`ena dobrovolno se nafa-ti da podgotvi eden sta-rinski specijalitet koj sevika “[e}er-pare”, a zanegovoto izgotvuvawe sebara golem napor i ve{ti-na. Za da se izgotvi ovojspecijalitet treba naj-malku ~etiri saati rabota.Pri izgotvuvaweto ima posebnatehnologija {to treba redoslednoda se obraboti kako smesata, iz-rabotka od testoto, figuri cveto-vi, potoa na~inot na pe~eweto,podgotovka na {erbetot i posebnovnimatelnoto stavawe na {erbe-tot vo {e}erpareto, bidej}i nesmee da se stavi nitu mnogu vru}o,nitu mnogu ladno.

Ovoj star specijalitet se izgot-vuva za posebni prigodi kako {to

se: svadbi, praznici, rodendeni isli~no.

Zna~ajno e deka Ze}ire Xelili,snaata i }erkite kako i drugi za-

interesirani gi po-du~uva da ja nasle-dat ovaa majstorija.

Taa e mnogu ve{tai za drugi specija-liteti koi se voizumirawe kako {tose: ka~amak, pitu-lici, kolpide, bla-go, baklava, tatlii,alva, ravanija, raz-ni torti i drugo.

Xelili so voshitzboruva za humani-tarnata manife-stacija “Blakcetona baba”, za me|u-sebnoto dru`ewe iza sozdavawe noviprijatelstva koi

ostanuvaat nezaboravni za cel`ivot.

D. Arg.

Starinskite specijalitetina tetovskite penzionerkiNa ovogodi{nata tradicionalna

manifestacija "Blakcata nababa” vo Veles ubav vpe~atok os-tavija tetovskite penzionerki.Iako manifestacijata ima revija-len karakter i nema oficijalno

proglasuvawe pobednici, kolpi-deto (pita vrtena vo krug) na pen-zionerkata od Tetovo Srebra Sto-jkovska vo ~ija sredina vpe~atli-vo e postaveno kiselo {arplanin-

sko mleko, posebno go svrte vni-manieto na u~esni~kite i gostite.

Osven dru`eweto, u~esni~kitenastapija so starinski blaga, koibea prezentirani dobrovolno ibesplatno. Vo osnova bea tradici-

onalni jadewa ka-rakteristi~ni zapodra~jata od kade{to doa|ale penzi-onerkite.

- Godinava u~est-vuvavme so 20 pen-zionerki, me|u koiima{e i 7 pripad-ni~ki na albanska-ta etni~ka zaedni-ca. Dogodina sekako}e imame u{to po-masovno u~estvo soneposredna zasta-penost vo tradici-

onalni jadewa vo solena ili bla-ga varijanta, veli Slave Lazarev-ski, pretsedatel na Io na ZP Te-tovo.

G. Eftoski

Sveti Trifun na penzionerski na~in

Vo najgolemoto vinogorje voMakedonija - Tikve{ijata,vekovnata tradicija na od-

bele`uvawe na praznikot na lo-zarite 14-ti fevruvari prodol`ii godinava so poveke nastani i ma-nifestacii.

Na Sv. Trifun, za{titnikot naovo{jeto, gradinarstvoto i pole-to, mu ~estvuvaa i kavadare~kitepenzioneri na koja prisustvuvaaokolu 500 gosti od Prilep, Veles,Bitola, Kumanovo, Bogdanci, Gev-gelija, Ki~evo, Valandovo, Ko~ani,Radovi{, Stru-mica, “KiselaVoda” i “Kar-po{” od Skopje,koi bea pozd-raveni od do-makinite CvetaMalinkova iIlija Pemov.Organizatorotna proslavata,Aktivot nap e n z i o n e r k ipri ZP Kava-darci, se anga-`ira na svoite gosti da im obez-bedi toplo gostoprimstvo, dobrazabava i potsetuvawe na obi~aitekoi kavadare~kite lozari od pam-tiveka gi neguvaat na Denot nasvetecot Trifun. Zaradi studeno-to vreme, zakrojuvaweto na vino-vata loza namesto na lozje, se iz-

vr{i vo samata sala kade be{eproslavata, a potoa se podeli po-ga~a i se nazdravi za beri}etnagodina i zdrav rod na lozjata.U~enici od Gimnazijata “DobriDaskalov” so vokalna pridru`bana Angel Totov i orkestar, izve-doa recital posveten na grozjeto ivinoto {to za ovaa prigoda go pod-gotvi Van~o Mrkev, profesor vopenzija. Voedno bea proglaseni inagradeni najdobrite tvorbi natema “Vinoto, hrana i lek” na kon-kursot {to po povod praznikot na

lozarite go raspi{a Komisijata zakulturno-zabaven `ivot pri ZP -Kavadarci. Najdobrite tvorbi beapro~itani, a proslavata prodol`iso pesni i igri i dobro raspolo-`enie na na~in na koj samo penzi-onerite umeat da se zabavuvaat.

F. Kostadinovska

Aktivot na `enitepenzionerki vo

gradot pod Isarot be-{e organizator na za-edni~ko dru`ewe naokolu 500 penzionerkii penzioneri od Teto-vo, Gostivar, Veles,Sveti Nikole, Rado-vi{, Negotino, Tafta-lixe - Karpo{ i [tip.So prigodni zborovi za zna~ewetona denot na `enata se obratija pre-tsedatelkata na Aktivot od gradotdomakin Sa{ka Puri} i sekretarotna Zdru`enieto na penzionerite od

[tip Mihail Protogerov.Be{e sozdadena i prijatna i ve-

sela atmosfera so pesni i ora odsite kraevi na na{ata zemja.

C.Spasikova

Po povod Denot na `enata 8mart vo Vinica i drugi zdru`e-nija na penzioneri vo Republi-ka Makedonija se organiziraa ioddelni me|usebni dru`ewa,poetski sredbi, sedenki i hu-manitarni akcii.

Beliot gulabBel gulabepaganski angel na mirotodletaj!I istra`i go svetot;Soberi gi vetrovite na mirot,osve`i go vozduhotso silata i mo}ta{to se di{e vo nedogledni denono}ija.Ovozmo`i im:na decata detstvo,na majkite maj~instvo,na tatkovcite gri`no tatkovstvo,na cve}iwata da cutat,site usni radosno da se smeat,site ta`ni so nade` da se zgreat.Bel gulabe;Ispolni go `ivoto so verba za mir.Razvej go znameto na qubovtaniz galaksijata na{a.Vo ogledaloto na `ivototneka sveti miroqubiv duh.Svetlinata neka

go razbie mrakoti vo najtemnite du{ina stradalnicite.

Bo`ana Trajkovskapenzionerka od Kumanovo

Osmomartovska ~estitka

KITKA SVE@I ROZI ZA TEBEMAJKO, BABOSILNA QUBOV [TO NI DARI[V^ERA, DENES, UTREVESELI NE PRAVI[SONI[TA NI GREE[NOVIOT DEN GO BUDI[NE@NOSTI NI NUDI[ME^TAE[ ZA NASKOPNEE[ PO NAS.

KITKA SVE@I ROZI ZA TEBESESTRO, DRUGARKE, PRIJATELKEZDRAVJE I DUHOVEN MIR VE^NODA VE SLEDIA VO VA[ITE SRCASRE]NATA UBOST DA POBEDI.

SRE]EN TI PRAZNIK MAJKO, SESTRO, TETKO, BABODRUGARKE, PRIJATELKESO ZDRAVJE, RAZUM I SRE]AVEKOVIT DA TI E !

Andrieta Cvetkovskapenzionerka od Resen

POETSKOKAT^E

FOTO VESTI

Po 14-ti pat penzionerkite na Makedonija ja poka`aa svojata humanost

"Blakceto na baba# nosi blagodet na onie na koi im treba pomo{

KULTURA PENZIONERplus mart 200910

Devetnaeset godini penzio-nerski sta`, pet kni`ev-no-publicisti~ki dela vo

poslednive petnaesetina godi-ni, nekolku antologii, izbori iprevodi na beletristika, ova sedel od motivite za intervju sona{ata poznata novinarka, pub-licist, preveduva~ Tamara Ar-sovska. Nejze i na nejziniot po-koen soprug poznatiot pisatelTome Arsovski, ubaviot pi{anzbor im be{e prvi~na i trajnaopredelba.

- Gospo|a Arsovska, da trgne-me od Va{ite biografski vr-vici. Kolku tie vlijaele vrzoformuvaweto na Va{ata li~-nost?

- “Ne e prijatno da se staree,no toa e edinstveniot na~in dase `ivee podolgo” - rekol SentBev. Sekoe vreme si ima svoiprednosti i nedostatoci. ]e gospomnam u{te i Pjotr Pavlenko,koj veli: “@ivotot ne e denovitekoi pominale, tuku denovite {tose zapomnile”.

Samite biografski faktoriod ranata vozrast me opredelijada bidam kosmopolit. Tatko mi,Rusin, {umarski in`ewer, maj-ka mi Hercegovka od Mostar, jasrodena vo Kraguevac vo 1933 go-dina. Zaradi potrebite na slu`-bata na tatko mi semejstvoto po-ve}epati go menuva{e mestoto na`iveewe. Rasnev i se {koluvavvo Mostar, Ni{, potoa dojdovmevo Makedonija vo 1946 god., voKi~evo, pa [tip, Kumanovo i ko-ne~no Skopje. Toa zna~e{e {irokkrug drugaruvawa i postojaniprisposobuvawa na novi sredinii nastojuvawa da se doka`uva{,nadgraduva{ i osvedo~uva{.Diplomirav na toga{niot Filo-zofski fakultet (kni`evnost imakedonski jazik) vo Skopje.

Rabotev kako profesor vo os-novnoto i srednoto obrazovanie,a potoa kako novinar-urednik voObrazovnata redakcija pri Kul-turniot sektor na Radio Skopje,do penzioniraweto vo 1991 godi-na.

- Kako se preorientiravte nanovinarstvoto, koe isto taka,bara celosna posvetenost i di-nami~nost, adaptacija i visokaodgovornost?

- Vo 1961 godina ima{e kon-kurs za sorabotnik vo Obrazov-nata redakcija (emisii po lite-ratura i makededonski jazik).Bev primena i vo taa redakcijaostanav so golemo zadovolstvo ,se do penzioniraweto. Sorabo-tuvav so prekrasni kolegi odrazli~ni profesionalni profi-li,so mo`nosti za {iroki kon-takti so nadvore{niot audito-rium, sekoga{ na izvori{tata na`ivotnite tekovi.

- Celiot `ivot go posvetivtena ubaviot pi{an zbor. I dene-ska toa vi e glavna preokupaci-ja. [to rabotite vo momentov?

- Profesijata bezuslovno tre-ba da se saka ne samo kako obvr-ska, tuku i kako potreba i zado-volstvo. Po 35 godini rabotensta` zaminav porano vo penzija.

Imam ve}e 17 godini penzio-nerski sta`, no u{te mi e kratko24-~asovnoto denono}ie. Ova nee neskromna, formalna laga,zo{to i jas kako i najgolemiotbroj moi kolegi za da ne im se po-dadat na bolestite, na zdodev-

nosta ili osamenosta se u{te setrudat da bidat aktivni i kori-sni.

Normalno, dinami~nosta i an-ga`manot so godinite se reduci-raat i stesnuvaat, no ne zamira-at! ]e go potkrepam ova so nekol-ku maksimi. Igwatij Kra~kovskirekol:

“Kolku {to patuvaweto se pri-bli`uva kon krajot - tolku kilo-metrite ni se ~inat podolgi; akolku {to `ivotot se pribli`u-va kon krajot tolku godinite nise pokratki!” Vo ovoj kontekstBorge veli: “Koga ~ovekot e mladima premnogu sila za svoite ra-boti, a koga }e ostari ima prem-nogu rabota za svoite sili.” Jas-no, vitalnosta i ambiciite voovie godini se poskromni.

Tuka, sepak, treba da spomnamu{te eden, za `al, biten faktor:`ivotot vo novinarskata profe-sija, pred godini nanazad, kolkui da ste go minale ugledno i sk-romno, sega, vo penzionerskitedenovi imate potreba i od izve-sna materijalna potkrepa.

Zna~i, i navikite i potrebite inasobraniot intelektualen ba-ga` me pottiknuvaat doma da sigo prodol`am rabotniot profe-sionalen anga`man. Vo periodotod poslednive petnaesetina go-dini izlegoa od pe~at pet moikni`evno-publicisti~ki knigi,nekolku antologii, izbori i pre-vod na beletristika se so pomo{na konkursite od Ministerstvotoza kultura.

Izvesen broj prevodi gi rabo-tevme zaedno so soprugot - toa nibe{e i zadovolstvo i potreba zare{avawe na stanbenoto pra{a-we.

Ubaviot pi{an zbor na dvajca-ta ni be{e prvi~na i trajna op-redelba u{te od ranata vozrast.[to rabotam vo momentov? Naj-~esto, ne se bega od sopstvenotoego, neli? Se u{te, makar i res-triktivno, gi sledam kulturnitenastani. Po~esen ~len sum naDru{tvoto na pisatelite na Ma-kedonija, pa i tamo{nite zbidnu-vawa me ohrabruvaat da ne se pa-siviziram celosno. Vo momentovpodgotvuvam eden interesen pro-duhoven izbor od nekolku izvori

na epistolarnoto nasledstvo nasvetskite velikani na ubaviotzbor, {to }e mu ponudi na ~ita-telot svrtuvawe kon sopstvenitevnatre{ni vistini i zabludi,kako i vekovni potrebi od toplame|u~ove~ka komunikacija.

- Dali na toj na~in ja popol-nuvate i prazninata od zaguba-ta na Va{iot soprug, poznatiotpisatel Tome Arsovski ?

- Tokmu taka. Nastojuvam pakda bidam so nego. Kako? Taa ne-nadomestliva bolna zaguba ja os-misluvam so podolgotrajno `i-veewe na negoviot lik i delo.

Poslednive dve godini najmno-gu vreme posvetiv na sreduvawe-to, delumnoto objavuvawe iobezbeduvaweto na negovata av-torska (pisatelska) dokumenta-cija: del od negovite rakopisi,intervjua, izjavi, recenzii, kri-tiki, fotosi od negovite igranidramski dela i teatarski plaka-ti gi odnesov vo Akademijata zadramski umetnosti. Imam u{tedosta rabota okolu preostanata-ta arhivistika {to treba da jasistematiziram i predadam voMANU, vo Univerzitetskata bib-lioteka i vo drugi soodvetni in-stitucii.

Bolnata praznina i zaguba mi jaubla`uva i dru`eweto so vnuci-te od moite sestri, osobeno so~etiriipol godi{niot Marko, zakogo sum edna od "de`urnite“ ba-bi. Tuka se i moite prijateli, ko-legi, rodnini, nekoga{ni u~eni-ci... Pa sepak eden od bliskiteme pra{a: "Zar kafeto go pie{sama?“ Da, naj~esto. No, pokraj se,znam da naminam i vo nekoe dra-go slikarsko atelje, da pojdam napromocija na kniga ili izlo`ba,da drugaruvam so bliskite...

- Dolgo ste penzioner, dolgosorabotuvate so penzionerite -vqubenici vo ubaviot pi{anzbor. Va{ata sorabotka zapo~-na vo emisijata ,,Semejna pale-ta“, a ,,Na{ konkurs“ na MTV,seu{te trae?

- Da, Tome i jas, na Va{a poka-na, sorabotuvavme vo mo{ne po-pularnata emisija "Semejna pa-leta” so posebno zadovolstvo,celi 13 godini. Vo toj period sosvoi literaturni tvorbi prode-

filiraa stotici vqubenici naubavo pi{aniot zbor od sitevozrasti, golem broj penzioneri,i so najrazli~ni profesii. Mno-gu od niv vo tekot na sorabotka-ta objavija svoi knigi, a golemdel od penzionerite se vklu~ijaproduktivno, vo Zdru`enieto naprosvetnite rabotnici kako li-teraturni tvorci. Mnogu od nivstanaa popularni i po~ituvanivo svoite sredini, pa do den de-ne{en mi se javuvaat so prija-telski ~uvstva za recenzirawe,promovirawe ili ednostavno zaproverka na sozdadenoto, iliednostavno za razmena na dob-ronameren zbor.

- Sekoj Va{ zbor e ubava po-raka do na{ite ~itateli, pa se-pak }e Ve zamolam na krajot zadirektno obra}awe do niv”.

- I pokraj vremevo na nedo-volna zaemna me|u~ove~ka po~iti pokraj site op{testveni i so-cijalni krizi i tovarot na godi-nite, treba da im se sprotivsta-vuvame na letargijata i depre-sijata, da ne im robuvame na ne-mo}ta i skepticizmot, bidej}i

"@ivotot ne treba da bide roman{to ni se slu~il, tuku roman {tosamite sme go sozdale“ (Nova-lis), nitu pak treba da ne obzemama~nata misla dali ima nekakvasmisla @ivotot, za{to toj imatakva smisla kakva {to nie mu jadavame.

Povtoruvajte si ja po~esto iz-rekata na Seneka: „Edinstvenorazumot mo`e da ni go osiguraspokojstvoto“ - taa pridobivka ibarem tro{ka podnoslivo zdrav-je, kako i topol ~ove~ki zbor, se-pak ni se najpotrebni za dosto-instveni penzionerski denovi. Ida ne zaboravime: kolku blago-det nosat zborovite "Dobro utro”i "Dobar den”. Najdete nekoimali zadovolstva {to }e vi jakrepat `ivotnata radost: ~ita-we knigi, nabquduvawe na dets-kata igra, nasmevkata na nekojvam upatena, uspehot na bliski-te, son~eviot izgrev... Gi imatolku mnogu, treba samo da se za-bele`at i po~ustvuvaat! Ne sezatvorajte vo sebe, bidete neko-mu ili za ne{to potrebni, makari samo so iskren blagorodenzbor...

Da veruvame vo vistinata odporakata na pisatelot Emil Zo-la, koj veli: "Koga nekoj go nematoa {to go saka,mora da go sakatoa {to go ima”.

Cvetanka Ilieva

Intervju so penzionerkata Tamara Arsovska, poznat novinar i publicist

„@ivotot ne e denovite koi pominale, tuku denovite koi se zapomnile#

MAJKAOd iskona ostanalo srce da razmno`uva{da go neguva{ cvetotda go prodol`uva{ svetotda go nosi{ rodot na ~ove{tvoto plodot.

I koga te nema majkovremeto glagoli za tebeodime po patekata mudra~ekorime po tvoite yvezdeni o~iod koi mirta se to~i.Eden e vistinskiot patza sozavawe na svetot edna e utrobata {to ne nosi i dojkata {to ne doizatoa nema dostojna zamena za tebe.

I koga te nema - te imate nosime vo mislitekako najubav priroden kristalti si sonce {to svetikoe ne zao|a dewe i no}e.Kako tebe e samo rodinata milaza{to po~iva vrza koskite na predciteod koi nov `ivot se ra|a i hrani.

Zarem ne sme site sozdadenivo tkae{ na zemja i svetlina.

Cveta Spasikova- penzionerka od [tip

Dvi`ewe

Dewe,so tolku svetlina i dvi`ewepo ulica lu|e,koli, patnici,vreva od deca i `eni u~enicilu|e na pazarzrelo ovo{je,sve`ina, ubavina sekojdnevna brkotnica.Mislata prebiralicavo se}avawa,mi treba mirno razmisluvaweza pi{uvawe

bez razni dvi`ewa na moitekasnirazbuduvawa.

Angelina Markuspenzionerka od Skopje

POETSKO KAT^E

Denovive vo [tip seodr`a promocija na me-lodramata “No} sprotiBogorodica” od avtor-kata Cveta Spasikova.Promotor be{e Traj~eKacarov, dramaturg voNarodniot teatar vo[tip.

Publikata so zado-volstvo go slede{e ku-siot improviziran tea-tar so u~enicite od u~i-li{teto “Goce Del~ev” -Tri ^e{mi - [tip.

REKLAMIPENZIONERplus mart 2009 11

ZDRAVSTVO PENZIONERplus mart 200912

Lu|eto od site vremiwa i pro-stori sekoga{ barale re{enijaza svoite zdravstveni nevolji.

Stari medicinski tekstovi od Indi-ja {to poteknuvaat u{te od 5000 i6000 godini nanazad, potvrduvaatdeka postoel eden seopfaten medi-cinski sistem, nare~en ajurveda, kojse odnesuva podednakvo na teloto, naumot i na duhot. Izrazot ajurveda imasanskritski koreni: zborot ajur, {tozna~i "`ivot” i veda, {to zna~i "zna-ewe”. Ottuka definicijata kako "Na-uka za `ivotot”, a se sre}ava i kako"Poznavawe na `ivotot za postignu-vawe na dolgove~nost”. Pri prvasredba so nekoi ajurvedski prakti~-ni postapki se dobiva vpe~atok dekatie se egzoti~ni, tu|i ili starinskino, vsu{nost, se raboti za univer-zalni, bezvremenski i korisni pos-tapki koi i denes ostanale takvi ka-ko {to i bile so iljadnici godini.Spored mnogumina poznava~i na ajur-vedata, taa e mnogu po~ituvana, bi-dej}i se obiduva da vospostavi har-monija i balans vo svetot koj o~ig-ledno ne funkcionira kako {to biposakuvale, so prisutnite zagaduva-wa, stresovi, nezdrava hrana, zabr-zano tempo na `ivotot, sede~ki za-nimawa i pasivno gubewe vreme.Celta e da se obnovi prirodnataharmonija kaj individuata. Vo ajurve-data se smeta deka site bolesti voorganizmot nastanuvaat poradi stre-sovi vo svesta na individuate, koivodat kon nezdrav na~in na `ivot.Telesnite manifestacii na bolestase pripi{uvaat na neramnote`ata natrite osnovni fiziolo{ki principi,nare~eni "do{i#. Do{a vata ja prets-tavuva kineti~kata energija na orga-nizmot; vata go tera srceto da ~uka,da te~e krvta i da gi pottiknuvafunkciite na mozokot i na nervite.Do{a kafa e potencijalna energija,odgovorna za telesnata sila i zastimulacija na tkivata. Do{a pita,koja se smeta kako posrednik pome|uvata i kafa, upravuva so metaboli~-kite procesi vo organizmot. Ako ovietri principi prestanat da dejstvuva-at harmoni~no, se javuva bolest. Pro-cena na sostojbata so do{ite se vr{iso tehnikata nare~ena nadi vigjan; sonea se opredeluva na~inot na le~ewekoj }e se primeni. Doktorot po ajur-veda ja identifikuva individualna-ta gradba kaj pacientot i negoviotcelokupen zdravstven profil i na-ru{eniot balans so razjasnuvawe nametabolizmot na pacientot preku ni-za pra{awa za li~nata istorija, pul-sot, jazikot, noktite i drugo. Naru-{eniot balans kaj pacientot vo kon-

tekst na negovata gradba isto takapretstavuva osnova vrz koja se opre-deluva planot za tretman so cel dase izvr{i individualno vra}awe voharmonija so opkru`uvaweto. Planotmo`e da sodr`i promeni vo ishrana-ta, ve`bi, joga, meditacii, masa`a,bilni rastvori (tonici) i drugi le-karstva. Prakti~arite na ajurveds-kata medicina propi{uvaat razli~-ni precizni polo`bi na teloto, koipoteknuvaat od drevnata disciplinajoga, zaedno so ve`bi za di{ewe itehniki na meditacija; osven toa, ko-ristat lekoviti bilki, emetici (zapovra}awe) i enemi (za klistirawe),masa`a so masla, kako i ishrana sokoja se unapreduva opredelena do{aza da se izvr{i detoksikacija nasistemot i povtorno da se dovede voramnote`a.

Jogata podrazbira niza od polo`-bi i dvi`ewa na teloto koi nastana-le niz pove}e iljadi godini, a ~ijacel e da se smiri umot, da se opu{titeloto i da dojde do olesnuvawe naduhot. Jogata mo`e da se nau~i i iz-veduva i doma; me|utoa, pri bremeno-st ili bolest kakvo {to e srcevotozaboluvawe treba da se bide vnima-telen i da se prilagodat dvi`ewatana takvata sostojba.

Korisnosta i mudrosta na ajurve-data denes e prifatena vo sovreme-niot svet, najmnogu blagodarenie namnogu prodavanite knigi i videolen-ti na poznatiot doktor Deepak Chop-ra (Dipak ^opra). Porakite na ajurve-data lesno go nao|aat patot do zain-teresiranite od pove}e pri~ini. Ipokraj toa {to sovremenata konven-cionalna medicina ima postignatoizvonredni uspesi vo nekoi oblasti,posebno kaj traumatskite povredi,akutnite infekcii i kaj nekoi vido-vi kancer, ne se zabele`ani tolkuzna~ajni probivi vo tretiraweto napove}eto hroni~ni zaboluvawa kako{to se artritis, multipleks sklero-za, srcevi zaboluvawa i pove}etovidovi kancer. Komplementarna, al-ternativna ili nekonvencionalnaterapija spored pravilata na ajurve-data ja premostuva ovaa praznina,poradi {to ~esto se narekuva ‘skri-ena medicina“. Vo nekoi zapadni is-tra`uvawa se naveduva deka vo 1990godina eden od trojca pacienti kori-stele barem edna nekonvencionalnaterapija, pa se izvlekuva zaklu~okdeka pacientite mnogu po~esto ja ko-ristat nekonvencionalnata terapijaodo{to primarnata zdravstvenaza{tita, tro{ej}i ogromni pari~nisredstva.

Ajurvedata ima misti~no minato,no dava mo`nost za prakti~en sekoj-dneven pristap vo naporite za za~u-vuvawe i odr`uvawe na sopstvenotozdravje. Pogodna e za sopstvena gri-`a za zdravjeto, pa poradi toa mo`e

da pomogne da se sovlada redefini-raweto na na~inot na `ivot. Vo se-kojdnevniot `ivot mo`e da pomogneda se vozobnovi i da se odr`uva sev-kupnata ramnote`a pri tretirawetona specifi~nite simptomi koi po-teknuvaat od alergii i akni do gla-vobolka, napregnatost i zagri`enost,zamor, lo{o varewe na hranata, sek-sualni problemi i nenadejnoto gube-we na raspolo`enieto (kaj `enite vomenopauza). Ajurvedata mo`e da po-mogne pri otfrlaweto na navikataza piewe kafe, da se zapo~ne denotso ~uvstvo na ispolnetost so energi-ja, a pritoa da se za~uva ladnokrvno-sta i sosredoto~enosta; pomaga da seodr`uva idealnata te`ina, relaksi-ra bez lekovi, spre~uva prerano sta-reewe, a so toa i seriozni zaboluva-wa, upravuva so stresot i gi detoksi-ficira umot i teloto, davaj}i pole-ka i na priroden na~in energija zazazdravuvawe. I pokraj raste~katapopularnost, knigite za ajurvedataodavaat vpe~atok na filozofski ikomplicirani za praktikuvawe. Ne-koi izrazi e te{ko da se prevedat, pase koristat originalnite. Taka, naprimer, zborot do{a koj vo bukvalenprevod zna~i “ona {to e pogre{no”,~esto se preveduva kako “vladeja~kiprincip”. Trite vidovi na do{i: vata,pita i kapa, nemaat prevod. Zborot,prakruti, nekoi go preveduvaat kako“konstitucija” (telesna gradba), “tipna telo”, “li~ni osobini”, “biotip”ili duri i “psihofizioli{ka grad-ba”. No, lu|eto se naviknuvaat polekana izrazite "do{a# i "pankruti#.

Ustanoveno e deka nekoi ajurveds-ki me{avini na lekoviti bilki so-dr`at golemi koli~estva na olovo pamo`at da bidat toksi~ni. Poradi toapotrebno e detalno da se istra`isostavot na sekoj lek pred da seupotrebi.

PodgotviMile Serafimovski

Medicinski pouki

AJURVEDA

Na gra|anite koi dosega ne beazdravstveno osigurani po

nieden osnov, a se dr`avjani naRepublika Makedonija, so izmenana Zakonot za zdravstveno osigu-ruvawe }e dobijat zdravstveniuslugi predvideni so osnovniotpaket za zdravstveno osiguru-vawe.

Ovaa novina i izmena be{e na-javena od premierot Nikola Gru-evski i od ministerot za zdrav-stvo Bujar Osmani, a se sovpadnaso inicijativata na SZPM, koj sezalaga{e za zdravstveno osiguru-vawe na neosigurani lica nad 64godini koi zaradi razni pri~ininemo`ele da go ostvarat pravotoza zdravstveno osiguruvawe.

Ovaa zakonska izmena {to tre-ba da stapi vo sila od juni godi-nava, }e gi opfati: licata {to nese vraboteni, a ne se evidenti-rani vo Agencijata za vrabotu-

vawe, licata koi ne poseduvaatimot ili ne se korisnici napari~na pomo{, licata postari od64 godini koi ne se korisnici napenzija, kako i onie koi boledu-vaat od specifi~ni zarazni bo-lesti, a ne se zdravstveno osi-gurani. Ovoj paket }e gi opfatibezdomnicite, kako i drugitesocijalno ranlivi grupi.

So ovaa izmena site gra|anidr`avjani na Republika Makedo-nija }e imaat pravo da izberatmati~en lekar, }e steknat pravona recept, lekuvawe vo stranstvoi preventivna zdravstvena za{-tita. Na ovoj na~in }e se izbegnatkomplikaciite vrz zdravjeto naovaa kategorija gra|ani, a }e senamali i optovoruvaweto na ter-cijalnite ustanovi.

Sekako, vakvite izmeni se zapozdravuvawe.

K.K.

Zadovolstvo od sorabotkaOp{tinskata organizacija na

Crven krst ostvaruva izvon-redna sorabotka so Zdru`enietona penzioneri od Gevgelija, voramkite na neodamna potpi{aniotMemorandum za sorabotka so Cr-ven krst na R.Makedonija i SZPM.

Na tradicionalnata „Nedela zastarite lica” vo prostoriite naCrven krst Gevgelija se organizi-ra{e akcijata za merewe na krvenpritisok i pi{uvawe na receptiod strana na lekari aktivisti odOp{ta bolnica. Vo ovaa akcijaprisustvuvaa 63 penzioneri koiizrazija golema blagodarnost naCrven krst posakuvaj}i akcijata da

se sproveduva barem dva pati vogodinata. Za odbele`uvawe e {toso preporakata na penzionerite odGevgelija bea poseteni dve semejs-tva kaj {to ima{e stari i izne-mo{teni lica i vo doma{ni uslo-vi im be{e izmeren krvniot pri-tisok i im bea dadeni potrebniterecepti za lekovi. Isto taka pen-zionerite u~estvuvaa i vo „Denotna gladta” koga be{e sobrana pa-ri~na pomo{, obleka i postelnina.Peja~kata grupa na penzioneritedenovive u~estvuva{e na sve~anasednica po povod „Denot na krvo-daritelstvoto” 17-ti mart.

T.K.

Humanitarniteakcii se beleg

na pove}e zdru-`enija na penzio-neri vo na{atazemja. ^lenovitena Aktivot na `e-ni penzionerkipri Zdru`enietona penzioneriteod skopski “^air”

i od Crveniot krst ja posetija specijalnata bolnica vo Bawata Bansko,pri {to razmenija mislewa za uslovite na prestojot i na {titeniciteim podarija skromni podaroci.

^lenovite na nego-tinskata grupa

„Raspeani penzione-ri” ~esto praznuva-wata gi spodeluvaatso penzionerite zg-ri`eni vo Domot zanega na stari lica„@ana” vo Negotino. Nastapite sekoga{ se prosledeni so golemo vni-manie od {titenicite, naj~esto so radost i taga, no i so blagodarnost.Gi ostavaat koli~kite i se fa}aat vo zaedni~koto oro nastojuvaj}i dago sledat ritamot na muzikata. Sekako, vakvite humanitarni akcii napenzionerite se za pozdravuvawe.

P. Stefanov

FOTO VESTI

Slep progledal so Bioni~ko oko

Britanec koj potpolno go izgubilvidot pred 30 godini, sega blago-

darenie na eksperimentalnoto bio-ni~ko oko mo`e da pravi nekoi ak-tivnosti koi dosega ne mo`el ni dasonuva deka }e mo`e da gi pravi. Bi-oni~koto oko nare~eno Argus II, koe goproizvede amerikanskata kompanija“Second Sight“ mu ovozmo`ila na 73-godi{niot Ron da gi vidi belite li-nii na ulicite i da gi sortira ~ora-pite po boja.

Okoto koristi minijaturna kamerai video procesor smesteni na o~ilaza sonce, koi snimenite gletki bez-`i~no gi prenesuva do minijaturenpriemnik smesten na zadnata stranana okoto.

Priemnikot, po pat na tenok kabelgi prenesuva podatocite do mre`ataod elektrodi vo mre`nicata do spe-cijaliziranite kletki koi vo nor-malni uslovi reagiraat na svetlost.

Stimulacijata so elektrodi pri-donesuva za ispra}awe na porakatapreku opti~kiot nerv do mozokot, kojdobienite informacii gi „sklopuva“vo slika.

Zasega ovoj eksperimentalen uredgo koristat samo 18 pacienti vo sve-tot, pred se lica koi ostanale slepiporadi genetski nasledeni bolestina okoto, koi se povrzani so degene-racijata na mre`nicata. Nau~nicitese nadevaat deka ovoj pronajdok mno-gu brzo }e se dousovr{i i }e se najdena pazarot. Taka bioni~koto oko }emo`e da se nabavuva sli~no kakoaparat~iwata za slu{awe.

K.S.A

Prednosti na digitalnite aparatiza merewe na krven pritisok

Mo`e li novata tehnologija dabide polo{a od prethodnata?

Sekako deka ne! Do nov pronajdokse doa|a prou~uvaj}i gi postoe~ki-te so cel seto ona {to mo`e da sepodobri da bide podobreno, raku-vanjeto poednostavno, rezultatitepoto~ni. Takov e patot na razvojoti na digitalnite aparati za mere-we na pritisok. Eve gi prednosti-te na ovie aparati:

Postojat digitalni aparati soman`eta nad lakotot, no i so man-`etna za rakata nad zglobot nadlankata

Postojat dva tipa na man`et-ni, za standarden obim na rakata,no i za raka so pogolem obim odstandardniot

Na LCD ekranot brojkite se go-lemi i mo`at lesno da se o~itaat(ova e posebno bitno kaj posteritelu|e, ne mora da gi baraat o~ilata)

Pokraj brojkite za gorniot(sistolen) i dolniot(dijastolen)pritisok ima brojka i za pulsot (gomerat i pulsot)

Rezultatite se memoriraat vosamiot aparat, i mo`ete da imateuvid vo merewata od cel mesec

Kaj nekoi digitalni aparatipostoi mo`nost i da se otpe~atatrezultatite

Pumpaweto ne e ra~no, voz-du{nata pumpa raboti na bateriii so adapter na 220 V

Postoi indikator koga trebada se promenat bateriite

Aparatot dava informacii zanekorektno merewe i nesoodvetno

postavuvawe na rakata ili man-`etnata

Ne treba da ve voznemiruvafaktot ako imate problemi sosluhot ili da si go ka~uvate pri-tisokot pla{ej}i se deka nema daslu{nete koga }e se javi prviot

ili vtoriot udar (ovaa prednost eosobeno bitna za populacijata odtreto doba kaj koja problemi sosluhot imaat nad 50% od lu|eto)

So digitalniot aparat mo`eda si meri krven pritisok sekojsam, ne e potrebna pomo{ od drugolice (i ovaa prednost e osobenobitna za postarite lu|e)

Koga }e gi zemete vo predvid si-te ovie prednosti na digitalniteaparati za merewe na pritisok,izleguva deka za sekoj daden denarza aparatot dobivate mnogu, a pri-toa merewata gi vr{ite vo doma-{en ambient, bez strav od „beliotmantil”.

K. S. Andonova

Gri`a za zdravjeto na site gra|ani na Republika Makedonija

PANORAMAPENZIONERplus mart 2009 13

Kr{telnoto ime mu be{e So-fronie, no `ena mu Nade`dasi go vika{e nakuso Sofe.

Sofe ve}e treta godina ne stanu-va{e rano nautro i ne tr~a{e ka-ko potparen da stigne na vreme narabota kako toa {to go ~ine{e sogodini nanazad. No nekolku denapred Nova godina, o~ite gi oxvrliu{te v zori i se najde pred ~e{ma-ta da se izbri~i i da se dotera.Duri ni kafe ne sedna da ispie soNade`da kako {to toa go praveasekoj den otkako }e stanea. Zabo-ravi i na pojadokot. Go otvori do-lapot vo koj gi ~uvaa noviteali{ta i kako {to vele{e Nade`-da, veligdenskite i go izvade no-viot kostum. Oble~e bela ko{ula{to za taa prilika Nade`da mu japodgotvi u{te pred nekoj den i vr-za crvena vratovrska okolu vra-tot. Taka nakonten zastana pred`ena si i taa da go odmeri da nemu nedostasuva ne{to.

Nade`da pak, kako {to si ja be-{e dal Gospod, bez periz na usta-ta, go natera da se zavrti nekol-kupati i smeej}i se re~e:

- Lele Sofe moj, kako petelbender si.

Sofe navreden od {egovitatanejzina zabele{ka £ odgovori:

- Nadule, ti dobro znae{ kolkugolem den e ovaj za mene.

Taa ne obruvajki vnimanie nanegovata zabele{ka, povtorno re-~e:

- Znam Sofe, znam. ]e pojdi{ vopretprijatieto vo koe gi ostavikoskite, }e tropni{ na vrata kajdirektorot, }e vlezi{ i }e re~e{:Sekoe ti dobro direktore, dojdovda ti go ~estitam praznikot. Doj-dov da ti re~am od dobro da nekurtuli{ vo Novata godina.

Sofe povtorno navreden odsvoeto milo Nadule so koe bezbroj denovi ja dele{e postelata,re~e:

- Nade`do ne treskaj se{to, tu-ku ako znae{ da me podnau~i{ ka-ko da storam, ka`i.

Nade`da nema{e namera da sigo prekine zadovolstvoto na sme-tka na golemiot direktor povto-ri:

- E moe ma`ence, ako me pu{te-{e mene da mu ~estitam Nova go-dina na toj tvojot kopuk, jas bi murekla vaka: Direktore, kako mene{to me pu{ti pred vreme vo pen-zija, taka i ti da ne ja do~eka{ naistiot stol Novata godina. Damlada te ~ukni i kamen da se stori{.I namesto da mu re~i{ od ubajnida ne kurtuli{, jas bi mu rekla:Ogan da te izgori, ~uma da te sobe-re, utki da ti ukaat nad glava.

Sofe vide deka so Nade`da nemo`e da izleze na kraj i pojde dasi go zemi zimskoto palto i pala-rijata. Kutroto negovo palto i pa-larijata gi ima{e kupeno predpetnaeset godini, no Nade`da se-koja prolet }e go is~iste{e, }e gonature{e so naftalin da ne gogrizne nekoj molec i be{e kakosega da e kupeno. Vistina be{emalku staromodno, no za vakvisve~eni priliki vr{e{e rabota.Go oble~e paltoto i zastana predogledaloto. Nade`da go ~ukna poramo i milozlivo za da go smirire~e:

- Lele Sofe ama si mi ubav.Kako zet za pred oltar. Tuku ~ekajda ja zemam fr~ata i da ti go po-za~istam paltoto. Koga }e izlegu-va{ od vrata izlezi so desnatanoga za da ne go najde{ direktorotstanat na levata.

Sofe ne obrati vnimanie nanejzinite zboroi, zastana pred og-ledaloto i si ja nakrivi palarija-ta na glava pred {to trgna.

Ode{e po istiot pat po koj se-koe utro go minuva{e so godini iskoro go znae{e sekoe kam~e nanego. Buri~ka{e niz spomenite ipovtorno kako da go slu{a{e gla-sot na direktorot : Sofronie, jasvo tebe imam golema doverba. Eteide vreme da ja napravi{ zavr{-nata smetka. Gledaj da ima izram-nuvawe, inaku }e treba da mu gostavime klu~ot na vrata na pretp-rijatievo. Jas za mene ne se pla-{am, }e najdam rabota, ama ti natie godini nikoj nema da te primiza knigovoditel.

Sofronie kolku pati samo pra-ve{e prekr{oci po naredba na tojist direktor na kogo sega treba{e

da mu ja ~estita Novata godina. Sepriseti na eden moment koga di-rektorot go povika i mu re~e:Sofronie. Slu{aj me dobro. Pot-rebni mi se }e{ pari. Treba da japodma~kam rabotata kaj eden na{dobar mu{terija. Gledaj snajdi sekako da izvle~eme pari preku toatvoe knigovodstvo. Pokritie ne-mame, tuku ti nekako zemi od nekojgrade`nik edna potvrda kako da eizvr{ena nekoja usluga, a za pot-vrdata i nego podma~kaj go.

So site tie te{ki misli ode{eSofronie kon svojata rabotna or-ganizacija i najposle simnuvajki ja{apkata od glava zastana predvratata na direktorot. Se setikoga pretprijatieto be{e pod lik-vidacija, pa toj li~no go donesedirektorot, a direktorot be{e go-lem maher, pa gi izvle~e od beda-ta koga zemaa samo minimalen li-~en dohod. Navistina gi izvle~e,no site lagi minuvaa preku nego-voto knigovodstvo.

^ukna na vratata i poleka ja po-dotvori. Kaj direktorot na gole-mata masa ima{e ostatoci od jade-we i nedopien pijalok vo ~a{ite.Be{e o~igledno deka imalo gole-ma gozba. Vleze samo so ednata no-ga i u{te od vrata re~e:

- Direktore, idam da ti posa-kam mnogu ubavi ne{ta vo godinatakoja doa|a.

Dodeka se iska~uva{e po ska-lite nagore nekolkupati si gipovtori zborovite {to ima{e na-mera da mu gi ka`i dodeka }e gopiea kafeto. Se izla`a, za{to nestigna ni da vleze so drugata nogavo kancelarijata, a toj go prese~e,velej}i:

- E, Sofronie, Sofronie, kol-ku golemo zadovolstvo mi priredi{to dojde.

Mu re~e taka i vedna{ se najdepred nego.

I pred {to uspea Sofronie daodgovori, direktorot mu ja stavirakata na ramoto i re~e:

- Ete da vidi{ deka mislam natebe. Pojdi sega vo knigovodstvotoi devojkite }e ti go dadat novogo-di{niot podarok.

Ne mu dade ni da zdivne i vni-

matelno fakaj}i mu ja dlankata zapozdrav go isprati do hodnikot. ^ukako zad nego nabrgu se zatvoridirektorskata vrata i so bolnosrce i te{ki ~ekori trgna konkancelarijata vo koja po osum sa-ti na den ne si go odlepuva{e ga-zot od stolot.

Direktorot pak, otkako ja tre-sna vratata zad sebe, se vrati i jakrena slu{alkata na eden od te-lefonite. Re~e:

- Slu{aj Gorde. ]e dojde onojstariot knigovoditel, smotaniot,mamlazot, gledaj daj mu eden ka-lendar i mafni mi go od tuka.

Sofronie so kalendarot v racesvitkan vo rolna, sleguva{e poskalite celiot poturen kako sotopla voda od navredata. Tolkugrutki mu se naredija vo gradite,{to i pokraj toa {to nikoga{ nepla~e{e, du{ata go zabole i o~itemu se napolnija so solzi. Tolkumnogu o~ekuva{e od ovaa sredba, aete kako ispadna.

Ode{e kako zdroben i si zboru-va{e samiot so sebe:

- Kako }e i ka`am sega na Nadu-le... [to da £ re~am.

Koga dojde pred zgradata, pos-toja malku kolku za da se priberei ~ekor po ~ekor se ka~uva{e bav-no po skalite za da go prodol`ivremeto za da ne ja otkrie Nade`-da rabotata deka re~isi go izbr-kaa kako ku~e. Nekolku minuti os-tana so rakata na yvonoto bez da gopritisne. Najposle {to be{e be{e,nozete ne go dr`ea i mora{e davleze.

Koga Nade`da ja otvori vrata-ta, toj se obide da razvle~e nas-mevka na ustata, no i pokraj gole-miot napor so koj go prave{e toa,sepak nasmevkata mu be{e bolna.

Kako od te`ok son da go izvle-koa nejzinite zborovi:

- E ma`ule moe, vleguvaj i da miraska`e{ se so red kako pominana priemot kaj direktorot.

- Ubavo, mnogu ubavo, no malkupove}e pivnav i zamatena mi eglavata.

- Si pivnal? - skre{te taa. -Kako mo`e{e da pivne{ koga zna-e{ deka ne smee{ zaradi ~irot.

- E Nadule, Nadule, ne me karaj,zo{to ne e sekoj den Veligden.

- Ne mo`am da veruvam. Ti kojtamu si go dobi ~irot od rabota inervoza sega so piewe na istotomesto da se razboli{.

- @eno, {to mo`ev da storam,ima{e ubavo meze i znae{, pokrajmezeto se lizga i vinceto.

- Slu{aj Sofe, ne me interesi-ra {to jade i {to ispi, tuku ka`imi kako te primi direktorot i {toti re~e.

Ne znae{e {to da i odgovori paza da dobie vo vreme, go sle~epaltoto i sedna na kanabeto. ve-lej}i:

- Pa ete vaka be{e Nadule.Vlegov kaj direktorot i koga vnat-re ima{e dojdeno gosti. Na masataod pile mleko. Toj stana, me pre-grna i so golema radost {to doj-dov, me sedna na masata so gostite.Slu{aj Nadule, sega ostavi memalku da prilegnam, a potoa }e tiraska`am se so red.

Vozdivna dlaboko i se pikna volegloto. Nema{e namera da spie,tuku ubavo da ja stokmi prikaznataza da ne go fati Nade`da vo laga .

Vera BU@AROVSKA

Direktore - sre}en ti praznik

Gostite, navistina bea iznenadeniod ve~erata. Zelnikot se dopolnuva-{e so ov~o kiselo mleko koe gostinotod gradot ne go ima{e probano. Vo taaprilika, zadovolen od ve~erata i ce-liot pre~ek gostinot po~na da go iz-razuva svoeto golemo zadovolstvo:

- Navistina, mnogu e daleku... Ama,i ovde kako {to gledam mo`e da se`ivee. Razlika ima od `ivotot kajnas vo gradot, ama i ovde ima nekoiprednosti.

- Ajde sega..! Malku ja pretera, amagostin si pa ne treba da ti fa}amekusur - dofrli kratko Kole klimaj}iso glavata za da potoa vdna{ i direk-tno mu se obrati na gostinot:

- Ti ja znae{ i si ja ~ul onaa: - Se-lo fali vo grad `ivi!

- Ne }e e ba{ taka - odgovori ved-na{ gostinot Ilija. Ovoj pat osetnoraspolo`en za razgovor, bidej}i gaj-leto za ko`ite mu go prebra doma}i-not Iso.

- Ovde, za mnogu raboti e podrugo -po~na toj: - Mnogu ste pozdravi od nas.

- Gledam na decana va{i im puka-at obrazite. Zdravi se kako dren. Nese kako na{ine `olti kako smil. Ava-ta va{a vi e mnogu golema prednost ibogatstvo.

- Taka neka bide, }e povtoram u{-te edna{. Ama, edno treba da znae{!

Ovaa ava bara i tava. Edno bez drugone ja biva. Ovde tavata ni e pomala ipoposna. Eden {to zamina kaj vas vogradon vele{e: - Da `ivee{ tamu kaj{to ima pove}e lu|e. Gladen nema dabide{. ]e najde{ nekoja korka. Ne mo-ra da bide mnogu golema. Ovde, ne etaka. Koga }e te stegne zimata, ako ne-ma{ ne{to vo ambarot, brzo }e te sne-ma. I da saka nekoj da ti pomogne, ne-ma so {to. Se e mereno. Kaj vas vo gra-don se e podrugo - uveruva{e i nata-mu Kole.

- I kaj vas ne e taka lo{o - pozedeIlija vedna{: - Ovde kaj vas imatene{to drugo {to vo gradot go nema. Dare~eme bogati ste so obi~ai, veseliso svadbite, pa pesni i ora sekoja ne-dela...

- Re~i kako da re~e{, kaj vas vogradon e podrugo. Imate golemi pred-nosti. Tuka se do vas {kolite, du}a-nite vo koi ima od pile mleko. Padoktorite i da ne ka`uvam u{te {to?!Pou~eni ste od nas, a se razbira i po-bogati. Od se po ne{to se pravi, amaod nepismeniot ni{to. Nema smislada redam pove}e - mudruva{e vo negovstil stariot Kole dopivaj}i ja ~a{a-ta so ~aj {to stoe{e pred nego.

- U~eweto veli{..! Toa e navisti-na taka. Nie vo gradon sme vo nekojaprednost. Pa i vo bogatstvoto, da ne

preteram... Ima i kaj nas siromasi. Iu{te kako..! Nekoi nemaat i leb do-volno. Tuku i za toa treba ne{to dase ka`e. Za u~eweto se reklo deka sesteknuva so trud i toa ne se tro{i. Sobogatstvoto e poinaku. Toa polesno sesteknuva, a mnogu lesno se tro{i - se

iska`a i gostinot Ilija so namerane{to da mu vrati na sogovornikotKole.

Iso kako doma}in samo slu{a{e.Toj ne saka{e da mu se me{a na Kole,a ne pomisluva{e da go navredi i gos-tinot.

Zaneseni vo toa sporeduvawe po-me|u `ivotot vo gradot i toj vo selo-to, na saatot ne se poglednuva{e. Toago naseti doma}inot Iso i predlo`ida se odi na spiewe, bidej}i prija-telskiot razgovor kraj nema.

-]e mi ostane{e prazno vo du{avaako ne go ka`am u{te ova - se javi od-novo gostinot Ilija:

-Ka`i de, ka`i! - go presretnavedna{ mudriot Kole, dodavaj}i: -Tuka sme... [to znaeme, }e si ka`eme.

So dve veri - bez golemi razliki

- Ve gledam, zagleduvam i odnovo}e re~am... Navistina vi se ~udam !Vie dvajca iako ste od dve veri, raz-lika do sega ne vidov i ne po~uvstvu-vav. Taka i treba. Moram da priznam,mnogu vi zaviduvam - dofrli kratkogostinot Ilija pred da se odi na spi-ewe.

Vo toj moment, stariot Kole sepodzamisli, pa brzo i uverlivo gonasro~i odgovorot:

- Nie za verata velime deka taanitu se prodava, nitu se kupuva. Taase steknuva so sakawe. Toj {to ja sakaverata svoja, ako e dobar i iskren

vernik, verata na prijatelot ja ceni iuva`uva kako svojata. Toa, ovde kajnas e kako bo`ji zakon {to do sega ni-koj ne go prekr{il. Kaj vas neznam.Ovde kako {to vide, ima i crkva i xa-mija. Idele razni tu|inci i natrapni-ci i si odele so uveruvawe deka soglava yid ne se turka. Na{iot yid imajaki temeli.

Po ovoj isto taka podolg razgovor{to sleduva{e po ve~erata, Kole sizamina doma na spiewe, a Ilija osta-na na gosti kaj Iso.

Sledniot den, u{te vo zorata, gos-tinot so svojot doma}in Iso ispija poeden ~aj i potoa se razdelija kako ne-razdelni prijateli. Na razdelbata,doma}inot go pokani gostinot da nav-rati pak koga mo`e, a toj kratko odgo-vori:

- Sega e redot na vas. Ova {to govidov i slu{nav ovde }e go pametamdodeka sum `iv. Za ovie neceli dvadena, mnogu me zbogativte. Da znae{,toa go pravat se u{te planincive ka-ko vas {to neznaat deka gradot imasvoi ubavini, ama i nekoi ne{ta {tomnogu go nagrduvaat.

Po skoro dvodnevniot prestoj voSretenovo, vo ve~ernite ~asovi Ili-ja se najde doma kaj svoite. Bidej}ibea zagri`eni za negovoto docnewe,koga go vidoa, site se izraduvaa. Oso-beno se raduvaa decata {to mnogu gosakaa.

Od knigata "Trpana” na pisatelot Vasko Popovski (4)

Avata najgolemo bogatstvoPROZA

prodol`uvavo naredniot broj

Neodamna od pe~at izleze naj-novata kniga na penzionerkataVera Bu`arovska, "Katostrofal-niot let na avion~eto.# Ako sezeme brojot na knigite {to ovaana{a plodna avtorka gi ima obja-veno, taa brojka }e dostigne do~etirieset dela.

Rodena e vo Bitola, a na lite-raturnoto pole se pojavuva u{tevo dale~nata 1960 godina. Pi{u-va poezija i proza, za vozrasni ideca, a po nejzini scenarija sni-meni se i desetina kratkomet-ra`ni filmovi.

Me|u pozna~ajnite romani mo-`at da se nabrojat: “Bratot naministerot”, “Vampir”, “Gospode~uvaj me od Interpol”, “Go otkrivatentatorot”, “Avtorot e obvinetza ubistvo” i dr.

\

\

\

\

REKLAMI PENZIONERplus mart 200914

ZABAVAPENZIONERplus mart 2009 15

Rade Di~oski

ANKETA PENZIONERplus mart 200916

Miroslava Petrovska, ~len na IO na SZPM

Vo Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija sevodi posebna gri`a za aktivirawena `enite penzionerki na site po-liwa na organiziranoto deluva-we. Vo re~isi site zdru`enija napenzioneri vo na{ata zemja aktiv-no rabotat aktivite na `eni pen-zionerki koi organiziraat zaed-ni~ki sredbi, dru`ewa, ekskurzii,edukativni predvawa od zdravst-voto, kako i dostojno odbele`uva-we na Me|unarodniot den na `ena-ta - 8-mi mart.

Kako pretsedatelka na Aktivotna `enite penzionerki pri Zdru-`enieto na penzionerite vo Ko~a-ni i godinava posetivme stari iiznemo{teni aktiviski, razme-nivme misli za nivnoto zdravje ipotrebi, a gi izraduvavme i so sk-romni podaroci. Vo mati~natabiblioteka „Iskra” so u~estvo napoetesi penzionerki se odr`aliteraturna sredba na tema `ena-ta majka i domakinka. Ne izostanai tradicionalnoto dru`ewe nanad 150 penzionerki, so pesna, mu-zika, oro i zabava, so rulet igra idrugi iznenaduvawa.

Nurie Kadriu, ~len na IO na SZPM

So siot respekt kon istorisko-to zna~ewe na 8-mi mart kako sve-tsko `ensko dvi`ewe, me|utoapraznikot ne treba da se banali-zira.Ovoj datum treba pove}e da

poslu`i kako potsetnik deka ~o-vekot e vrvna vrednost, merka zase, zatoa kon ~ove~koto bitie tre-ba da se pristapuva so golema qu-bov i vnimanie. Op{to zemenopraznicite slu`at za razubavuva-we na `ivotot, so dobar zbor, is-krenost i ~estitki od srce. Sme-tam deka ovoj praznik e posebnozna~aen za `enite od tretata do-ba, bidej}i tie se ~uvstvuvaat ne-kako napu{teni i ostaveni na st-rana.Ottuka za pozdravuvawe sesite aktivnosti na SZPM, kako ina zdru`enijata na penzionerite inivnite aktivi na `eni penzio-nerki za se pogolemata gri`a nalu|eto od treto doba, za organizi-rawe na penzionerski sportskinatprevari, na revii na pesni i

igri, na razni dru`ewa i ekskur-zii, koi pridonesuvaat za nadmi-nuvawe na monotonijata na ovaapopulacija. Vo toj kontekst e ipotrebata {to pogolem broj penzi-onerki poaktivno da u~estvuvaatvo rabotata na penzionerskite zd-ru`enija, bidej}i samo taka }e gorazubavime na{iot `ivot.

Nevenka Vasilevska, penzionerka od Bitola

Mnogu e zna~ajno penzionerkiteda bideme aktivni, bidej}i na tojna~in polesno ni minuvaat deno-vite. ^len sum na Izvr{niot od-bor na Sojuzot na invalidite na

trudot i korisnici na invalidskapenzija i vo ~est na denot na `e-nata 8-mi mart tradicionalno or-ganizirame zaedni~ka sredba. Mi-natata godina vo Gevgelija i godi-nava vo Strumica u~estvuvaa pen-zionerki od pove}e gradovi. Pre-dhodno za hristijanskiot praznikVodici, kako za{titnik na inva-lidite, vo Bitola organiziravmedru`ewe so zabava, pretstavuvaj-}i se so solenki i blaga, pri {tobea sobrani sredstva za humani-tarna pomo{ za operativni zafa-ti. Aktivot na `eni invalidskipenzionerki nad edna decenijaorganizira dostojno odbele`uva-we na 3 dekemvri - Me|unarodni-ot den na lica so invalidnost, asekoja esen se odr`uvaat i sport-ski penzionerski invalidski igri.Nad dve decenii sum ~lenka na bi-tolskata penzionerska peja~kagrupa „Sirma Vojvoda”, a ostvaru-vame dobra sorabotka i so zdru-`enijata na starosnite penzione-ri i nivnite Aktivi na `eni pen-zionerki.

Marija \eor|ieva,pretsedatelka na Aktivot na `eni penzionerki na ZP Veles

Vo priroda na `enite e da seborat i da se izborat za svoiteprava. Vo Aktivot na `enite pen-zionerki vo Veles se sozdavaatuslovi za anga`irawe na {to po-golem broj ~lenki, za prisustvo natribini i razni edukativni pre-davawa od zdravstvena problema-tika i u~estvo na samostojni huma-nitarni akcii i vo sorabotka soCrveniot krst i drugi nevladini

organizacii i asocijacii. Tradi-cionalno sekoja prva sreda vo me-secot se odr`uva sredba so `eni-te penzionerki i toa e edna od naj-posakuvanite aktivnosti.U~estvu-vame i na site manifestacii odop{ karakter, a poseben interespostoi za ekskurzii, sportski ikulturno-zabavni dejnosti i sli-~no.

Tradicionalno sorabotuvme sopove}e aktivi na `eni penzioner-ki od na{ata zemja i 14 godini kajVele{koto Ezero uspe{no ja orga-nizirame humanitarnata manife-stacija „Blakcata na baba”. Kajpenzionerkite interes vladee iza podobro informirawe. Za poz-dravuvawe e emisijata „Treto do-ba” na MTV, a osobeno besplatniotvesnik za sega{ni i idni penzio-neri „Penzioner plus” {to go iz-dava Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija.

Mirjana Dam~eska, penzionerka od Prilep

Sekcijata na `eni penzionerkipri Zdru`enieto na penzioneritevo gradot pod Markovite kuli or-ganizira pove}e aktivnosti, tri-bini, predavawa od zdravstvenkarakter, humanitarni akcii, li-teraturni sredbi, ekskurzii idrugo.Sorabotkata so pove}e ak-tivi na `eni penzionerki se kori-sti ne samo za dru`ewa, tuku i zarazmena na iskustva. Vo Zdru`e-

nieto aktivno rabotat i dve kul-turno-umetni~ki dru{tva „Penzi-oner” i „Penka Koteska” vo koiglavno ~lenuvaat penzionerki, aprezentiraweto na starogradski iizvorni pesni i ora zna~i i pri-dones vo neguvaweto na folklor-nite tradicii. I ne samo toa. Pes-nata zbli`uva, a dru`eweto gopodobruva kvalitetot na `ivee-weto vo tretoto doba.

Danica Jovanovska Anu{evska, penzionerkaod Bitola

Kako prosveten rabotnik vo1986 godina se penzionirav i na-brgu potoa za da ja nadminam mono-

tonijata i da ja prodol`am semej-nata peja~ka tradicija, se za~le-niv vo penzionerskata grupa „Sir-ma Vojvoda”. Uspe{nite koncertina ovaa peja~ka grupa vo Bitola ina gostuvawata me preporodija.Posebno sorabotuvame so peja~ki-te grupi od Gevgelija, Valandovo,Bogdanci, Negotino, Kavadarci iPrilep i sekoja godina vo ~est na 4

noemvri Denot na osloboduvawetona Bitola sme domakini na zaed-ni~kiot koncert „Penzioneritepejat”. Deluvame samostojno, sosopstveni sredstva nabavuvame istarogradski nosii, bidej}i Zdru-`enieto na starosni i semejnipenzioneri od Bitola ne e zainte-resirano za kulturni samodejno-sti na ~lenstvoto. ^udno, no vis-tinito.

Poradi toa {to dostoinstvenoi kvalitetno go afirmirame sta-rogradskiot melos na konzulskiotgrad Bitola smetame deka gri`ataza peja~kata grupa „Sirma Vojvoda”treba iscelo da ja prezemat Zdru-`enieto na penzionerite i lokal-nata samouprava.

Ru`a Baleska, pretsedatelkana Aktivot na `eni penzionerki pri ZP Ohrid

Me|unarodniot den na `enata 8mart sekoja godina go odbele`uva-me so pove}e prigodni manifesta-

cii. Godinava odbele`uvaweto napraznikot be{e zbogaten so muzi~-ko poetska programa vo koja sopesni posveteni na majkata nasta-pija decata od Detskata gradinka„Jasna Risteska” koi na `enitepenzionerki im vra~ija i osmo-martovski ~estitki vo sopstvenaizrabotka. Vo muzi~kiot del nas-tapija i u~enici od Muzi~kotou~ili{te „Metodi Pat~e”, a soli~ni tvorbi se pretstavija na{ipenzionerki - poetesi. Vo ~est napraznikot Aktivot za prv pat do-deli priznanie na Ana Angeleskakako najstara i najaktivna penzio-nerka vo zdru`enieto.

Zna~ajna e i aktivnosta na pe-ja~kata grupa „Raspejani ohri|an-ki”, a dru`eweto so penzionerkiteod site kraevi na na{ata zemja os-tava dragi i nezaboravni spomeni.

Cveta Malinkova, pretseda-telka na Aktivot na `eni penzio-nerki pri ZP Kavadarci

Osmi mart e golem praznik na`enite i tradicionalno go odbe-le`uvame kako den na ramnoprav-

nosta. I godinava gi posetivmespomen obele`jata i grobovite na`enite padnati borci vo Narodnoosloboditelnata vojna, polo`iv-me sve`o cve}e i organiziravmepredavawa kako potsetuvawe zanivnata borba i po`rtvuvanostaza sloboda na Makedonija.

Sekoga{ praznikot minuva i voorganizirawe na humanitarni ak-cii, vo sobirawe hrana i obleka za{titenicite na Domot vo DemirKapija. Ne izostanuvaat i posetina stari i osameni penzionerki ipenzioneri.

Vo sorabotka so u~ili{tata voop{tinata vo ~est na Osmi martbe{e raspi{an i tradicionalniotkonkurs na tema „Dedo i baba”.

Aktivnosti organizirame vo te-kot na celata godina pri {to ost-varuvame konstruktivna sorabotkaso Aktivi na `eni penzionerki odpove}e zdru`enija vo na{ata zem-ja, se odr`uvaat zaedni~ki sredbi,koncerti, sportski natprevari idru`ewa.

Dru`ewe za nezaborav