Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in...

110

Transcript of Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in...

Page 1: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk
Page 2: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

Maribor, oktober / October 2006

Page 3: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

PERFORMANCE HIGHLIGHTS

MAJOR EVENTS IN 2005

CEO’S STATEMENTAleš Hauc, BSc. Econ.

REPORT OF THE SUPERVISORY BOARD

General DataCompany’s Profile

ActivityCorporate Governance

Organisation

Business ReportMission and Vision of Pošta Slovenije

Macroeconomic EnvironmentSales and Marketing

ServicesInternational cooperation

Postage stamps and philatelic productsMarketing communication and

brand management

Postal Network and LogisticsPublic postal network units

Postal network infrastructure and means of transport

Quality Management

Purchasing

InvestmentsInvestments by business units

Types of investments

IT

Risk ManagementTypes of risks

Internal audit and internal control

Analysis of Operating Results

Post Balance Sheet Date Events

Future Plans

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU

POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2005

UVODNA BESEDA GENERALNEGA DIREKTORJAAleš Hauc, univ. dipl. ekon.

POROČILO NADZORNEGA SVETA

Splošni podatkiOsebna izkaznicaDejavnostUpravljanje družbeOrganiziranost

Poslovno poročiloPoslanstvo in vizija Pošte SlovenijeMakroekonomsko okoljeProdaja in trženjeStoritveMednarodno sodelovanjePoštne znamke in filatelistični izdelkiTržno komuniciranje in upravljanje blagovne znamke

Poštno omrežje in logistikaEnote javnega poštnega omrežjaNaprave poštnega omrežja in transportna sredstva

Upravljanje s kakovostjo

Nabava

NaložbeNaložbe po poslovnih enotahVrste naložb

Informatika

Upravljanje s tveganjiVrste tveganjNotranja revizija in notranja kontrola

Analiza poslovnih dosežkov

Dogodki po konca poslovnega leta

Načrti za prihodnost

Contents Kazalo

1.1.11.21.31.4

2.2.12.22.3

2.3.12.3.22.3.32.3.4

2.42.4.12.4.2

2.5

2.6

2.72.7.12.7.2

2.8

2.92.9.12.9.2

2.10

2.11

2.12

6

8

10

12

14

16

16

17

17

20

22

23

24

24

29

29

31

32

32

35

37

38

39

3939

40

41

41

42

45

47

48

Page 4: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

/�2

Report on Social ResponsibilityHuman Resources ManagementStaff Number and employment trendsSick leavesSalaries and performanceCooperation with Trade Union Conference and Workers’ CouncilEmployee trainingEmployee welfareEmployee housing and holidaysAdditional pension insuranceCommunication with employees

Social Responsibility

Environmental Responsibility

Financial ReportAuditor’s Report

Financial StatementsBalance SheetIncome StatementIncome Statement by servicesCash Flow StatementStatement of Changes in Equity

Notes to Financial Statement

Financial Ratios

Related Party Transactions

Post Balance Sheet Date Events

Poročilo o družbeni odgovornostiUpravljanje s človeškimi viri

Stanje in gibanje zaposlenihBolniške odsotnosti delavcev

Plače in delovna uspešnostSodelovanje s konferenco sindikatov in

svetom delavcevIzobraževanje delavcev

Skrb za zaposleneStanovanja in letovanja delavcev

Dodatno pokojninsko zavarovanjeKomuniciranje z zaposlenimi

Odgovornost do družbene skupnosti

Odgovornost do naravnega okolja

Računovodsko poročiloRevizorjevo poročilo

Računovodski izkaziBilanca stanja

Izkaz poslovnega izidaIzkaz poslovnega izida po področnih odsekih

Izkaz finančnega izidaIzkaz gibanja kapitala

Pojasnila k izkazom

Računovodski kazalniki

Poslovanje s povezanimi osebami

Dogodki po datumu bilance stanja

Kazalo Contents

50

52

525455

5556565758

5858

60

61

62

65

676770727375

77

105

106

107

3.3.1

3.1.13.1.23.1.33.1.4

3.1.53.1.63.1.73.1.83.1.9

3.2

3.3

4.4.1

4.24.2.14.2.24.2.34.2.44.2.5

4.3

4.4

4.5

4.6

Page 5: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk
Page 6: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

Uvodne strani / INTRODUCTORY PAGES

Vsak dan nam zaupatenešteto misli.Dovolite, da z vami delimo naše.

You confide to usso many thoughts

every day.Allow us to share

ours with you.

Page 7: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

FINANcIAL hIghLIghTS KLjUčNI DOSEžKI V šTEVILKAh

Pomembnejši podatki o poslovanju

Performance Highlights

Podatek / Item 2001 2002 2003 2004 2005

čisti prihodki od prodaje (v 000 SIT)Net sales revenues (in 000 SIT)

32.615.288 36.824.518 41.400.251 45.019.739 49.855.829

Dodana vrednost (v 000 SIT)Added value (in 000 SIT)

24.790.700 27.685.959 31.312.352 33.568.307 37.863.835

Kosmati denarni tok (v 000 SIT)Gross cash flow (in 000 SIT)

4.685.729 4.883.553 5.488.217 5.620.236 8.548.823

Poslovni izid iz poslovanja (v 000 SIT)Operating profit or loss (in 000 SIT)

227.429 1.386.316 2.375.121 511.694 4.833.031

čisti poslovni izid (v 000 SIT)Net profit or loss (in 000 SIT)

210.944 -371.720 2.232.996 381.313 3.637.221

Vrednost naložb (v 000 SIT)Value of investments (in 000 SIT)

3.598.456 6.387.931 6.164.473 5.324.375 3.630.711

število storitev (v 000 kos)Number of services (in 000 pcs)

615.124 700.132 781.095 909.524 957.491

Povprečno število zaposlenihAverage number of employees

5.982 6.089 6.140 6.252 6.444

Kapital (v 000 SIT)Equity (in 000 SIT)

49.646.126 49.304.791 51.568.058 51.532.030 54.415.678

Bilančna vsota (v 000 SIT)Balance sheet total (in 000 SIT)

56.727.389 58.881.283 62.140.938 63.135.798 64.399.261

Kazalniki v % / Ratios in %

Donosnost prodaje - ROSReturn on sales - ROS

0,6 -1,0 5,4 0,8 7,3

Donosnost kapitala - ROEReturn on equity - ROE

0,4 -0,7 4,5 0,7 7,1

Donosnost sredstev - ROAReturn on assets - ROA

0,4 -0.6 3,7 0,6 5,7

Legenda:

čisti poslovni izid/čisti prihodki od prodaje; čisti poslovni izid/povprečno stanje kapitala; čisti poslovni izid/povprečno stanje sredstev.

Key:

Net operating profit or loss/net sales revenues; Net operating profit or loss/average state of equity;Net operating profit or loss/average state of assets.

ROS ROE ROA

Page 8: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

/��

DEVELOPMENT RATIOSRAzVOjNI KAzALNIKI

Pomembnejši podatki o poslovanju

Performance Highlights

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

2001 2002 2003 2004 20050,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

9,0č

isti

prih

odki

od

prod

aje

(v m

io. S

IT)

Net

sal

es r

even

ues

(in

SIT

mill

ion)

čis

ti pr

ihod

ki o

d pr

odaj

e na

za

posl

eneg

a (v

mio

. SIT

)N

et s

ales

rev

enue

s pe

r em

ploy

ee (

in S

IT m

illio

n)

32.615 36.825 41.400 45.020 49.856

5,5 6,0 6,7 7,2 7,7

Čisti prihodki od prodaje /

Net sales revenues

Čisti poslovni izid /Net profit or loss

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

2001 2002 2003 2004 2005

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

čis

ti po

slov

ni iz

id (

v m

io. S

IT)

Net

pro

fit o

r lo

ss (

in S

IT m

illio

n)

Don

osno

st p

roda

je -

RO

S v

%R

etur

n on

sal

es -

RO

S in

%

211 -372 2.233 381 3.637

0,6 -1,0 5,4 0,8 7,3

-500

-1.000

3.500

4.000

-1,0

-2,0

0

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

40.000

2001 2002 2003 2004 20050,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

Dod

ana

vred

nost

(v

mio

. SIT

)Ad

ded

valu

e (i

n SI

T m

illio

n)

Dod

ana

vred

nost

na

zapo

slen

ega

(v m

io. S

IT)

Adde

d va

lue

per

empl

oyee

(in

SIT

mill

ion)

24.791 27.686 31.312 33.568 37.864

4,1 4,5 5,1 5,4 5,9

5.000

35.000

Dodana vrednost / Added value

Note: Poorer financial performance in 2002 and 2004 results from extraordinary events, namely a free-of-charge transfer of Postal Bank of Slovenia’s shares of SIT 1.7 billion to the Republic of Slovenia in 2002 and impairment of building of SIT 1.5 billion in 2004.

Opomba: slabši poslovni izid v letih 2002 in 2004 je posledica izrednih dogodkov, in sicer brezplačnega prenosa delnic Poštne banke Slovenije v višini 1,7 mrd. SIT na RS v letu 2002 ter oslabitve zgradbe v višini 1,5 mrd. SIT v letu 2004.

Page 9: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

Postal services:

New EU Business Parcel service replaced the DPD Parcel service. Pošta Slovenije (Post of Slovenia) entered into the REIMS East Agreement. We introduced a possibility of tracking international parcels and EMS items. We introduced a contract-based delivery and collection of parcels at clients’ business premises. We initiated talks on business and strategic alliances with foreign postal operators.We began to use scooters on regular mail delivery routes.

Financial services:

We began to provide services for clients (retail) of Nova Kreditna banka Maribor d.d., namely:

- deposits to retail transaction accounts through savings books and cards,

- withdrawals from retail client transactions accounts through savings books and cards (within the available balance in the accounts),

- checking retail client transaction account balance.

We introduced foreign currency services for retail customers at postal outlets. Postal Bank of Slovenia began to provide to the customers the services related to foreign currency sight savings deposit, multi-currency personal account and foreign currency deposits.

We provided for younger clients of Postal Bank of Slovenia a new service at postal outlets – Hamster’s Book Savings. American Express card holders can get cash through POS terminals at postal outlets.

Other services:

A new Packaging and Fulfillment Centre started to operate in Maribor.We developed a range of modern electronic postal services.

Major Events in 2005

Področje poštnih storitev:

Nova storitev Poslovni paket EU je zamenjala storitev DPD-paket. Pošta Slovenije je pristopila k mednarodnemu sporazumu REIMS East. Uvedli smo možnost sledenja mednarodnih poštnih paketov in EMS-pošiljk. Uvedli smo pogodbeno dostavo in prevzem paketov v poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji.V redni dostavi pošiljk smo začeli uporabljati skuterje.

Področje denarnih storitev:

začeli smo izvajati storitve za komitente (fizične osebe) Nove Kreditne banke Maribor d.d., in sicer:

- vplačilo na transakcijske račune fizičnih oseb s knjižico in kartico,

- izplačilo s transakcijskega računa fizične osebe s knjižico in kartico (v okviru dovoljenega stanja),

- vpogled v stanje na transakcijskem računu fizične osebe.

Na poštah smo vzpostavili devizno poslovanje za fizične osebe. Poštna banka Slovenije je komitentom začela nuditi storitve, vezane na devizno vpogledno hranilno vlogo, multivalutni osebni račun in na devizne depozite.

Mlajšim komitentom Poštne banke Slovenije smo na poštnih okencih ponudili novo storitev Varčevanje hrčkova knjižica.

Imetnikom kartic American Express je mogoče izplačati gotovino prek POS-terminalov na poštnih okencih.

Področje ostalih storitev:

Delovati je začel paketni ekspedit v Mariboru.Razvili smo sklop sodobnih elektronskih poštnih storitev.

••

Pomembnejši dogodki v letu 2005

Page 10: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

/��

Miscellaneous:

Pošta Slovenije joined the EAN or GS1 system ensuring data entry and use (logistics data, encrypted with SSCC) according to uniform international standards.

In the Art series, we issued two embossed commemorative postage stamps.

We issued a Philatelic Workbook — an aid for work in philatelic clubs.

We published Pošta Slovenije’ Corporate Identity Manual and set up a new system of trademark architecture.

We started to carry out activities related to euro changeover as of 1 January 2007, in accordance with the legislation in force (IT support, business relationships with users, preparation for logistics requirements related to introduction of the new currency).

Major Events in 2005

Pomembnejši dogodki v letu 2005

Ostalo:

Pošta je pristopila k sistemu EAN oziroma gS1, ki zagotavlja zajem in uporabo podatkov (logističnih podatkov, kodiranih s SScc) po enotnih mednarodnih standardih.

V seriji Umetnost smo izdali priložnostni znamki, natisnjeni v reliefni tehniki.

Izdali smo Delovni zvezek za filatelijo – pripomoček za delo v filatelističnih krožkih.

Izdali smo Priročnik celostne grafične podobe Pošte Slovenije ter postavili nov sistem arhitekture tržnih znamk.

začeli smo z izvajanjem aktivnosti za prevzem evra s 1. januarjem 2007, v skladu s predpisano zakonodajo (informacijska podpora, poslovni odnosi z uporabniki, priprava na logistične zahteve, povezane s prehodom na novo valuto).

Page 11: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

Uvodna beseda generalnega direktorja

CEO’s Statement

In 2005, Pošta Slovenije took decisive steps in accordance with its goals towards becoming

one of the best postal organisations in Europe. Last year was highly successful even the most

successful in the history of Pošta Slovenije, one of the largest Slovenian corporations, in terms of financial performance. In spite

of an increasingly higher pressure from the competitive companies, we managed to generate

5.1 billion tolars of profit before tax in 2005. We also increased the revenues in 2005 in

comparison with 2004, thus exceeding the plan by 5 percent. Pošta Slovenije is strengthening

its reputation and market share not only in traditional postal services but also in a number

of new market segments, where we generate most of our revenues. An enviable level of

technological equipment, superb skills of 6,517 employees and standardised quality of services

are additional reasons for expecting further liberalisation of the European postal market

with optimism.

Pošta Slovenije je v letu 2005 v skladu s svojimi cilji odločno zakorakala najboljšim poštnim organizacijam v Evropi naproti. Lansko leto je bilo namreč za Pošto Slovenije kot eno največjih slovenskih družb izredno uspešno, po poslovnih rezultatih celo najuspešnejše v njeni zgodovini. Navzlic vse hujšemu pritisku konkurenčnih družb smo leta 2005 dosegli 5,1 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo. V primerjavi z letom 2004 smo lani za 11 odstotkov povečali tudi prihodke, s čimer smo presegli plan za 5 odstotkov. Svoj ugled in tržni delež Pošta Slovenije krepi ne le na področju tradicionalnih poštnih storitev, temveč tudi na številnih novih tržnih segmentih, kjer ustvarjamo večino svojih prihodkov. Zavidljiva raven tehnološke opremljenosti, vrhunska usposobljenost 6.517 zaposlenih ter zagotovljena standardizirana kakovost storitev so dodatni razlogi, da lahko nadaljnjo liberalizacijo evropskega poštnega trga pričakujemo z optimizmom.

Aleš Hauc, univ. dipl. ekon.

generalni direktor / cEO

Page 12: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

10

The current period determining Pošta Slovenije’s future is marked by streamlining its operations, international alliances and expansions both in the field of technology as well as in partnership and services. Last year, we provided nearly one billion postal and other services with their number increasing also as a result of an intensified cooperation with financial institutions. Our retail and corporate clients have additional transaction account-related financial services available. In addition to the above services, the retail clients are also offered foreign currency services. The year 2005 is also an important milestone with the inauguration of Packaging and Fulfillment Centre in Maribor, completing along with the logistics centre a modern logistics chain.

Intensive preparations are underway at Pošta Slovenije for a full European postal market liberalisation. We have already entered the process which is expected to reach its culmination in 2009. We have created the conditions for this through planned investments in technology, undoubtedly being today near the very top of the comparable European level. A systematic development and management of all the segments of operations are the next key areas for the transition to a new phase in our development among the best European postal organisations. The aim is to liaise with one of the successful traditional postal operators in the Western Europe as our strategic partner and intensity international cooperation with foreign postal organisations.

The above mentioned increased international cooperation activities with foreign postal organisations will most certainly contribute to better effectiveness and efficiency of Pošta Slovenije both in terms of rationalisation and optimisation of the international postal services and in terms of easier access to the world postal network, which is partly our aim to be achieved through a strategic partnership. We are definitely committed to developing a more intensive cooperation with the postal organisations in the countries in the territory of the former Yugoslavia.

We are undoubtedly facing new challenges due to the liberalisation of the European postal market. We have indicated the answers to it in the Pošta Slovenije’s strategic development program. Together with our strategic partners we will react to the requirements and expectations of the market through a high quality and comprehensive range of services. Highly skilled and motivated staff provide a guarantee for its successful implementation.

Pošta Slovenije is a successful corporation firmly on its way to become one of the best European postal organisations. We have identified on this way numerous opportunities for our further development and improved performance not only for the satisfaction of our shareholders but also and above all for the satisfaction of the users of our services.

Obdobje, v katerem se Pošta Slovenije nahaja v tem trenutku in bo določalo njen razvoj v prihodnje, je obdobje ekonomizacije poslovanja, mednarodnega povezovanja in širitev, tako na področju tehnologije kot na področju partnerstva in storitev. Kako razširjene so slednje, priča podatek, da smo v lanskem letu opravili že skoraj milijardo poštnih in drugih storitev, vedno več tudi zaradi okrepljenega sodelovanja s finančnimi institucijami. Našim strankam, tako fizičnim kot pravnim osebam, so na voljo dodatne finančne storitve, povezane s prometom na transakcijskih računih, fizične osebe pa lahko poleg navedenega opravljajo še devizno poslovanje. Pomemben mejnik v letu 2005 je tudi začetek obratovanja paketnega ekspedita v Mariboru, ki skupaj z logističnim centrom zaključuje moderno logistično verigo v smiselno celoto. Stalnica v poslovnem obdobju, na katerega se nanaša poročilo, je ekonomizacija poslovanja, ki še traja.

Pošta Slovenije se intenzivno pripravlja na popolno liberalizacijo poštnega evropskega trga. Povedano natančneje, smo v proces, ki bo načrtovan vrhunec dosegel leta 2009, že vstopili. Pogoje za to smo ustvarili z načrtnim vlaganjem v tehnologijo, ki je danes brez dvoma v samem vrhu primerljivega evropskega nivoja. Sistematičen razvoj in obvladovanje vseh segmentov poslovanja so naslednje pomembne osnove za prehod v novo fazo našega razvoja na poti med najboljše poštne organizacije Evrope. Njen cilj je smiselno povezovanje z enim od uspešnih tradicionalnih poštnih operaterjev v zahodni Evropi kot našim strateškim partnerjem ter pospešeno mednarodno sodelovanje s tujimi poštnimi organizacijami.

Omenjene aktivnosti povečanega mednarodnega sodelovanja s tujimi poštnimi organizacijami bodo nedvomno dodatno povečale uspešnost in učinkovitost poslovanja Pošte Slovenije, tako v smislu racionalizacije in optimizacije mednarodnega poštnega prometa kot tudi lažjega dostopa do svetovne poštne mreže, kar imamo deloma namen doseči že s strateškim partnerstvom. Vsekakor smo odločeni razviti tudi bolj intenzivno sodelovanje s poštnimi organizacijami v republikah bivše Jugoslavije.

Liberalizacija evropskega poštnega trga pred nas brez dvoma postavlja nove izzive. Odgovore nanje smo v Pošti Slovenije zapisali v strateški razvojni program. Na zahteve ter pričakovanja tržišča bomo skupaj s strateškimi partnerji odgovorili s kakovostno in razširjeno celovito ponudbo storitev. Strokovno usposobljeni in visoko motivirani kadri so garancija za njegovo uspešno izvedbo.

Pošta Slovenije je uspešna gospodarska družba, ki je trdno na poti med najboljše poštne organizacije Evrope. Na njej smo prepoznali številne priložnosti za svoj nadaljnji razvoj in še večjo poslovno uspešnost, ne le v zadovoljstvo naših lastnikov, temveč tudi in predvsem v zadovoljstvo uporabnikov naših storitev.

/11

Uvodna beseda generalnega direktorja

Managing Director’s Statement

Page 13: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

WORK OF ThE SUPERVISORy BOARD AND cOMPANy’S MANAgEMENT AND

PERFORMANcE SUPERVISION

The mandate of the Supervisory Board, exercising the supervision of the Pošta Slovenije’s performance in 2005, began in January 2005. The Supervisory Board held seven regular and seven correspondence sessions in 2005. The Supervisory Board monitored the Company’s operations and took note of the achieved financial results of the Company.

The mandate of the former Managing Director of Pošta Slovenije, Alfonz Podgorelec, MSc, and his deputy, Jože Fošt, expired on 1 June 2005.

The major matters decided upon by the Supervisory Board in 2005, include:

nomination of HR and audit committee, nomination of Company’s CEO, deputy CEO and member of the management,identification of duties of management members, identification of guidelines for dealing with non-competition clause and remunerations for it, adoption of the initiative for the amendment to the Memorandum of Association of Pošta Slovenije d.o.o. and the Decision on transformation of Pošta Slovenije d.o.o., a public enterprise into Pošta Slovenije d.o.o., a corporation, approval of HR plan; until the approval recruitment had been suspended, approval of draft business plan for 2005 and its submission to the Government of the Republic of Slovenia,approval of a list of investments for 2005,request and treatment of agreed audit procedures,getting acquainted with the 2004 Annual Report,approval of dividend payment, approval of the candidate for PBS’s supervisory board member, instruction concerning voting of Pošta Slovenije’s shareholder at PBS’s General Meeting, discussing the Company’s performance information, the anticipated equity investments or founding new companies, review of all legal transactions exceeding 300 million tolars, results concerning verification of diplomas and other education certificates, reasons and arguments for signing annexes to the contract with PBS, providing payment services through special remittance slips and payment orders, Pošta Slovenije’s IT projects, discussing the performance of CEO and his deputy in 2004,discussing analysis on protection of postal premises,

••

••

•••••

••

DELO NADzORNEgA SVETA TER SPREMLjANjE VODENjA IN POSLOVANjA DRUžBE

Nadzorni svet, ki je nadziral poslovanje družbe Pošta Slovenije v letu 2005, je začel z mandatom v januarju 2005. Nadzorni svet se je v letu 2005 sestal na sedmih rednih in sedmih korespondenčnih sejah. Nadzorni svet je spremljal poslovanje družbe in se sproti seznanjal z doseženimi poslovnimi rezultati družbe.

S 1. junijem 2005 je prenehal mandat dotedanjemu generalnemu direktorju Pošte Slovenije mag. Alfonzu Podgorelcu in njegovemu namestniku jožetu Foštu.

Najpomembnejše zadeve, o katerih je nadzorni svet v letu 2005 odločal, so:

imenovanje kadrovske in revizijske komisije, imenovanje generalnega direktorja družbe, namestnika generalnega direktorja in člana poslovodstva družbe,določitev delovnega področja članov poslovodstva družbe, določitev smernic za obravnavo konkurenčne prepovedi in nadomestil zanjo, sprejem pobude za spremembo Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d.o.o. in Sklepa o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije d.o.o. v družbo Pošta Slovenije d.o.o., potrditev kadrovskega načrta, do potrditve je bilo začasno ustavljeno zaposlovanje, potrditev predloga poslovnega načrta za leto 2005 in njegovo posredovanje Vladi RS,potrditev seznama investicij za leto 2005, zahteva in obravnava dogovorjenih revizijskih postopkov,seznanitev s sestavljenim letnim poročilom za leto 2004, soglasje za izplačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti,soglasje h kandidaturi za člana nadzornega sveta PBS, d.d., navodilo za glasovanje delničarja Pošte Slovenije d.o.o. na skupščini PBS, d.d., obravnava informacije o poslovanju družbe, o predvidenih kapitalskih vlaganjih oz. ustanovitvi novih družb, o pregledu vseh pravnih poslov, katerih vrednost presega 300 mio. SIT, o rezultatih preverjanja diplom ter drugih dokazil o zaključenem izobraževanju, o vzrokih in argumentih za podpis aneksov k pogodbi s PBS, d.d., o opravljanju storitev plačilnega prometa iz naslova vplačil posebnih položnic in plačilnih nalogov, o projektih Pošte Slovenije d.o.o. s področja informatike,

••

••

••••

••

Poročilo nadzornega sveta

Report of the Supervisory Board

Page 14: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

12 /1�

obravnava uspešnosti generalnega direktorja in njegovega namestnika za leto 2004,obravnava analize varovanja poštnih objektov, določitev obsega revizije za ugotovitev povzetka stanja ob pričetku delovanja nadzornega sveta, izdaja soglasij generalnemu direktorju za sklenitev pravnih poslov idr.

Nadzorni svet Pošte Slovenije je izpolnil svoj plan dela v vseh točkah, razen pri zahtevi za obravnavo korporacijske strategije. Slednjo bo po dogovoru s poslovodstvom Pošte Slovenije obravnaval sredi leta 2006.

••

identification of extent of audit to analyse current state at the beginning of Supervisory Board’s mandate, issuing approval to CEO to enter into legal transactions etc.

The Pošta Slovenije’s Supervisory Board fulfilled all the items on the working agenda except the request concerning the corporate strategy discussion. In agreement with the Pošta Slovenije’s management this discussion will be held in mid-2006.

Mag. Matjaž JanšaPredsednik nadzornega svetaChairman of the Supervisory Board

Poročilo nadzornega sveta

Report of the Supervisory Board

Page 15: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

1. Splošni del / GENERAL DATA

Page 16: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

Ker želite srečo sporočiti vsem. Hitro in glasno.

You wish to put your happiness across.Quickly and loudly.

Page 17: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

1Firma / Name:

Sedež / Registered head-office:

Dejavnost družbe / company’s activity:

šifra dejavnosti / Activity code:

Davčna številka / VAT No.:

Matična številka / company ID No.:

Osnovni kapital / Share capital:

Ustanovitelj / Founder:

Pošta Slovenije d. o. o.

Slomškov trg 10, 2500 Maribor

Dejavnost javne pošte / National post activities

64.110 Dejavnost javne pošte /National post activities

SI25028022

5881447

29.109.665.677 SIT

Republika Slovenija /Republic of Slovenia

Activity Dejavnost1.2

Pošta Slovenije d. o. o. je bila ustanovljena z uredbo Vlade Republike Slovenije, izdano na podlagi zakona o Pošti Slovenije dne 1. januarja 1995.

Vlada Republike Slovenije je dne 5. februarja 1998 sprejela Sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije d. o. o. v javno podjetje, 18. julija 2002 pa Sklep o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije d. o. o. v družbo Pošta Slovenije d. o. o. in Akt o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. julija 2005 je bil sprejet še Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije d. o. o. v družbo Pošta Slovenije d. o. o.

Pošta Slovenije d.o.o. was founded through a decree of the Government of the Republic of Slovenia, issued pursuant to the Post Office Act of 1 January 1995.

On 5 February 1998, the Government of the Republic of Slovenia adopted a Decision on transformation of Pošta Slovenije d.o.o. into a public enterprise and on 18 July 2002, a Decree on transformation of the public enterprise Pošta Slovenije d.o.o. into Pošta Slovenije d.o.o. corporation and a Memorandum of Association of the company Pošta Slovenije d.o.o. In July 2005, the Decision amending the Decision on transformation of public enterprise Pošta Slovenije d.o.o. into Pošta Slovenije d.o.o., a corporation was adopted.

Osnovna dejavnost Pošte Slovenije je opravljanje univer-zalnih poštnih storitev, ki jih v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom na celotnem ozemlju Republike Slovenije pod enakimi pogoji. Univerzalne poštne storitve so določene poštne storitve predpisane kakovosti, do katerih imajo po dostopni ceni dostop vsi uporabniki poštnih storitev ne glede na lokacijo. Poštne storitve so storitve prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, ki obsega sprejem, usmerjanje, prevoz in vročitev poštnih pošiljk.

Pošta Slovenije d. o. o. opravlja še vrsto drugih dejavnosti, do-ločenih z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o.

The core activity of Pošta Slovenije is the provision of universal postal services in the public interest to all the users in the entire territory of the Republic of Slovenia under the same conditions. Universal postal services include specific postal services of the prescribed quality which should be available at an affordable price to all the postal services users regardless of the location. Postal services include services of delivering postal items in domestic and international service comprising collection, sorting, transport and delivery of postal items.

Furthermore, Pošta Slovenije also provides a number of other services, laid down in the Memorandum of Association of Pošta Slovenije d.o.o.

Company’s Profile

Osebna izkaznica

1.1

Page 18: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

1�

O upravljanju družbe odločajo: ustanovitelj, nadzorni svet in poslovodstvo.

Ustanovitelj in edini lastnik Pošte Slovenije je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Vlade Republike Slovenije.

Nadzorni svet je sestavljen iz sedmih članov, od katerih pet članov imenuje Vlada Republike Slovenije, dva člana pa imenuje svet delavcev družbe Pošta Slovenije.

Sestava nadzornega sveta v letu 2005:

mag. Matjaž Janša, predsednik,Milan Kuster, namestnik predsednika,Branko Tantegel, član,Zoran Lešnik, član,Venčeslav Senekovič, član,Ivanka Duh, članica,Nada Žlender, članica.

V letu 2005 je poslovodstvo Pošte Slovenije štelo dva člana, in sicer generalnega direktorja ter namestnika generalnega direktorja. Na osnovi Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije v družbo Pošta Slovenije pa se je v letu 2006 poslovodstvu pridružil še član poslovodstva Damijan Koletnik.

Sestava poslovodstva v letu 2005:

mag. Alfonz Podgorelec, generalni direktor, mandat mu je prenehal z dnem 31. 5. 2005, Jože Fošt, namestnik generalnega direktorja, mandat mu je prenehal z dnem 1. 6. 2005, Aleš Hauc, generalni direktor, imenovan z dnem 1. 6. 2005, mag. Igor Marinič, namestnik generalnega direktorja, imenovan z dnem 11. 8. 2005.

Omejitve poslovodstva pri zastopanju družbe so opredeljene v 10. in 11. členu Sklepa o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije (Ur. l. RS, št. 67/02).

•••••••

••

The decisions about the corporate governance are made by: the founder, the Supervisory Board and the Management.

The Republic of Slovenia is the founder and the sole share-holder of Pošta Slovenije, exercising its founding rights through the Government of the Republic of Slovenia.

The Supervisory Board consists of seven members, of whom five are nominated by the Government of the Republic of Slovenia and two by the Workers’ Council of Pošta Slovenije.

Supervisory Board members in 2005:

Mag. Matjaž Janša, Chairman,Milan Kuster, Deputy Chairman,Branko Tantegel, member,Zoran Lešnik, member,Venčeslav Senekovič, member,Ivanka Duh, member,Nada Žlender, member.

In 2005, the Management Board of Post of Slovenia had two members, namely the CEO and deputy CEO. In accordance with the Decision amending the Decision on transformation of the public enterprise Pošta Slovenije into Pošta Slovenije, corporation, Damijan Koletnik became a member of the Management in 2006.

Board structure in 2005:

Mag. Alfonz Podgorelec, CEO; his mandate ended on 31 May 2005, Jože Fošt, Deputy CEO; his mandate ended on 1 June 2005,Aleš Hauc, CEO; appointed on 1 June 2005, Mag. Igor Marinič, Deputy CEO, appointed on 11 August 2005.

The limitations on the management in representing the Company are set out in Articles 10 and 11 of the Decision on transformation of the public enterprise Pošta Slovenije (Official Gazette RS, No. 67/02).

•••••••

••

Upravljanje družbe

Corporate Governance

1.3

Organiziranost Organisation1.4

Pošta Slovenije includes nine business units, namely Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Ljubljana Mail Sorting and Logistics Centre, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto.

The support services include: Logistics, Marketing, HR and Legal, Accounting, Finance, International Relations, Investments and Purchasing, and IT.

Pošto Slovenije sestavlja devet poslovnih enot, in sicer celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Poštni logistični center Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova gorica, Novo mesto.

za strokovna področja so v strokovnih službah Pošte Slovenije oblikovani naslednji sektorji: sektor za logistiko, sektor za trženje, kadrovsko-pravni sektor, sektor za računovodstvo, sektor za finance, sektor za mednarodne odnose, sektor za investicije in nabavo ter sektor za informatiko.

/1�

Page 19: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

SEKTOR ZA LOGISTIKO /LOGISTICS

SEKTOR ZA TRŽENJE /

MARKETING

SEKTOR ZA INFORMATIKO /

IT

SEKTOR ZA RAČUNOVODSTVO /

ACCOUNTING

SEKTOR ZA FINANCE /FINANCE

SEKTOR ZA INVE-STICIJE IN NABAVO /INVESTMENTS AND

PURCHASING

KADROVSKO-PRAVNI SEKTOR /

HR AND LEGAL AFFAIRS

SEKTOR ZA MEDNA-RODNE ODNOSE /INTERNATIONAL

RELATIONS

Služba za tehnologijo poštnih storitev /Postal services

Služba za tržno komuniciranje /

Marketing communications

Upravljanje s poslovnimi procesi /

Business processes management

Knjigovodska služba / Bookkeeping

Služba za globalne finance /

Global finances

Služba za investicije / Investments

Kadrovska služba / HR

Služba za tehnologijo drugih storitev /

Non-postal services

Služba za prodajo storitev /

Sales

Sistemski inženiring / System engineering

Služba stroškovnega raču-novodstva, kalkulacij in cen /

Cost accounting, calculations and pricing

Finančnooperativna služba /

Financial operations

Nabavna služba / Purchasing

Služba za izobraževanje / Education and Training

Služba za transport /Transport

Služba za znamke /Philately

Servisni center / Service centre

Služba za plan, analize in kontroling /

Planning, analyses and controlling

Služba za gradbeništvo / Construction

Pravna služba / Legal Affairs

Služba za mednarodni poštni promet /

International postal operations

Upravljanje odnosov s strankami /

Customer relations management

Obračun plač / Payroll accounting

Služba za splošne zadeve /

General Administration

Razvoj informacijskih rešitev /

IT solution development

PE CELJE /CELJE BU

PE LJUBLJANA /LJUBLJANA BU

PE KRANJ /KRANJ BU

PE KOPER /KOPER BU

PE PLC LJUBLJANA /PLC LJUBLJANA BU

PE NOVA GORICA /NOVA GORICA BU

PE MURSKA SOBOTA /MURSKA SOBOTA BU

PE MARIBOR /MARIBOR BU

PE NOVO MESTO /NOVO MESTO BU

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTA 1102 LJUBLJANA /

1102 LJUBLJANA POSTAL OUTLET

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

ODDELKI /SECTIONS

PLC MARIBOR /PLC MARIBOR

POŠTA 2102 MARIBOR /

2102 MARIBOR POSTAL OUTLET

ODDELKI /SECTIONS

SVETOVALCI POSLOVODSTVA /ADVISERS TO MANAGEMENT

ŠTABNE SLUŽBE / SUPPORT SERVICESSlužba za obrambo, zaščito in varovanje / Defence, safety and protectionSlužba notranje revizije / Internal auditSlužba notranje kontrole / Internal controlSlužba za odnose z javnostmi / PR

POSLOVODSTVO / MANAGEMENTGENERALNI DIREKTOR / CHIEF EXECUTIVE OFFICERNAMESTNIK GENERALNEGA DIREKTORJA / DEPUTY CHIEF EXECUTIVE OFFICERČLAN POSLOVODSTVA / MEMBER OF MANAGEMENT

1 Organigram Pošte Slovenije d. o. o.

Page 20: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

1� /1�

SEKTOR ZA LOGISTIKO /LOGISTICS

SEKTOR ZA TRŽENJE /

MARKETING

SEKTOR ZA INFORMATIKO /

IT

SEKTOR ZA RAČUNOVODSTVO /

ACCOUNTING

SEKTOR ZA FINANCE /FINANCE

SEKTOR ZA INVE-STICIJE IN NABAVO /INVESTMENTS AND

PURCHASING

KADROVSKO-PRAVNI SEKTOR /

HR AND LEGAL AFFAIRS

SEKTOR ZA MEDNA-RODNE ODNOSE /INTERNATIONAL

RELATIONS

Služba za tehnologijo poštnih storitev /Postal services

Služba za tržno komuniciranje /

Marketing communications

Upravljanje s poslovnimi procesi /

Business processes management

Knjigovodska služba / Bookkeeping

Služba za globalne finance /

Global finances

Služba za investicije / Investments

Kadrovska služba / HR

Služba za tehnologijo drugih storitev /

Non-postal services

Služba za prodajo storitev /

Sales

Sistemski inženiring / System engineering

Služba stroškovnega raču-novodstva, kalkulacij in cen /

Cost accounting, calculations and pricing

Finančnooperativna služba /

Financial operations

Nabavna služba / Purchasing

Služba za izobraževanje / Education and Training

Služba za transport /Transport

Služba za znamke /Philately

Servisni center / Service centre

Služba za plan, analize in kontroling /

Planning, analyses and controlling

Služba za gradbeništvo / Construction

Pravna služba / Legal Affairs

Služba za mednarodni poštni promet /

International postal operations

Upravljanje odnosov s strankami /

Customer relations management

Obračun plač / Payroll accounting

Služba za splošne zadeve /

General Administration

Razvoj informacijskih rešitev /

IT solution development

PE CELJE /CELJE BU

PE LJUBLJANA /LJUBLJANA BU

PE KRANJ /KRANJ BU

PE KOPER /KOPER BU

PE PLC LJUBLJANA /PLC LJUBLJANA BU

PE NOVA GORICA /NOVA GORICA BU

PE MURSKA SOBOTA /MURSKA SOBOTA BU

PE MARIBOR /MARIBOR BU

PE NOVO MESTO /NOVO MESTO BU

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTA 1102 LJUBLJANA /

1102 LJUBLJANA POSTAL OUTLET

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

POŠTE /POSTAL OUTLETS

ODDELKI /SECTIONS

PLC MARIBOR /PLC MARIBOR

POŠTA 2102 MARIBOR /

2102 MARIBOR POSTAL OUTLET

ODDELKI /SECTIONS

SVETOVALCI POSLOVODSTVA /ADVISERS TO MANAGEMENT

ŠTABNE SLUŽBE / SUPPORT SERVICESSlužba za obrambo, zaščito in varovanje / Defence, safety and protectionSlužba notranje revizije / Internal auditSlužba notranje kontrole / Internal controlSlužba za odnose z javnostmi / PR

POSLOVODSTVO / MANAGEMENTGENERALNI DIREKTOR / CHIEF EXECUTIVE OFFICERNAMESTNIK GENERALNEGA DIREKTORJA / DEPUTY CHIEF EXECUTIVE OFFICERČLAN POSLOVODSTVA / MEMBER OF MANAGEMENT

Organisational Chartof Pošta Slovenije d.o.o.

Page 21: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

2. Poslovni del / BUSINESS REPORT

Page 22: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

Smo zanesljiv partner. Kjerkoli in kadarkoli.

We are your reliable partner.Any time, anywhere.

2. Poslovni del / BUSINESS REPORT

Page 23: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

MISSION

Provision of high quality postal services in the entire territory of the Republic of Slovenia and abroad, by taking into account the economic principles, legal framework in Slovenia and the European Union and the rules applying in international postal items exchange.

By keeping up with and introducing the latest development achievements and new technologies in postal and other services Pošta Slovenije will continuously improve the quality of postal services thus contributing to its improved success in the market.

Through its nation-wide communication network and safe and reliable information technology Pošta Slovenije will provide rapid, quality and safe services of new economy both to retail and corporate customers regardless of the place of the provision and type of service.

Pošta Slovenije will upgrade on a continuous basis the transport and logistics and other infrastructure of the Company in order to achieve the modern logistics system performance standards.

By investing in staff skills and the entire infrastructure Pošta Slovenije will ensure easy access to postal services, enhance development of demographically disadvantaged areas and contribute to the national development.

Pošta Slovenije will ensure long-term solvency and optimum return on invested capital.

VISION

Meeting market needs through high quality postal and other services.

Reliability and safety in services provision to gain user confidence and promote Pošta Slovenije corporate image.

Continuous development and care for service quality and performance of Pošta Slovenije in order to develop through strong international cooperation into a modern European postal organisation, an efficient part of the European postal system.

Develop strong corporate culture and social responsibility, integrating both employee social security and environmental protection.

POSLANSTVO

zagotavljanje kakovostnega izvajanja vseh storitev iz poštne dejavnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije in v tujini, ob upoštevanju ekonomskih načel, pravnega reda v Sloveniji in Evropski uniji ter pravil, ki veljajo za mednarodno izmenjavo pošiljk.

S stalnim spremljanjem in uvajanjem razvojnih dosežkov ter novih spoznanj na področju poštne in drugih dejavnosti bo Pošta stalno izboljševala kakovost izvajanja poštnih storitev in tako prispevala k večji tržni uspešnosti Pošte.

Pošta bo s svojim razvejenim globalnim komunikacijskim omrežjem, ki se razprostira na celotnem področju države, in z varno ter zanesljivo informacijsko tehnologijo zagotavljala hitre, kakovostne in varne storitve nove ekonomije državljanom in pravnim subjektom, ne glede na kraj izvajanja storitve in vrsto storitve.

Pošta bo nenehno skrbela za posodabljanje prometno-logistične in druge infrastrukture družbe s ciljem doseganja učinkovitosti delovanja sodobnega logističnega sistema.

Pošta bo prek vlaganj v znanje svojih zaposlenih in vlaganj v svojo celotno infrastrukturo omogočala dobro dostopnost poštnih storitev ter tako vzpodbujala razvoj demografsko ogroženih območij in vplivala na nacionalni razvoj.

Pošta bo zagotavljala dolgoročno plačilno sposobnost in optimalno donosnost vloženega kapitala.

VIzIjA

Kompleksno zadovoljevanje potreb trga z visokokakovostnimi poštnimi in drugimi storitvami iz dejavnosti Pošte.

zagotoviti zanesljivost in varnost opravljanja storitev, s čimer se pridobiva zaupanje uporabnikov in ugled Pošte.

Nenehen razvoj in skrb za kakovost storitev in poslovanja Pošte s ciljem postati moderna evropska poštna ustanova, učinkovit del evropskega poštnega sistema z močnim mednarodnim sodelovanjem s poštnimi sistemi zunaj države.

zagotovitev visoke korporacijske kulture in družbene odgovornosti, v kateri bosta integrirani tako socialna varnost zaposlenih kot tudi varstvo okolja.

Poslanstvo in vizija Pošte Slovenije

Mission and Vision of Pošta Slovenije

2.12

Page 24: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

22 /2�

Slovenia recorded a favourable growth in 2005. On the basis of a 3.7 percent intra annual growth, measured in the third quarter, the Slovenia Chamber of Commerce and Industry anticipated a 4-percent annual GDP growth in 2005.

The year 2005 was marked by a growth in international trade. A deficit in external trade (mostly with EU countries) was compensated by trade in services (in particular tourism and transport), resulting in the balance of payment deficit in the current account of the payment balance being by slightly more than half lower at the end of 2005 compared to 2004.

Since the end of June 2004, when Slovenia entered ERM2, the euro exchange rate has practically not deviated from the central parity rate of SIT 239.64 – in 2005, it was on average equal to the central parity rate and in the last months even slightly lower (SIT 239.58).

In 2005, the inflation in Slovenia decreased in comparison with the year before by one percentage point to attain the average annual level of 2.5 percent. The services prices increased by 3.2 percent on average in 2005 and the prices of goods by 2.2 percent. The highest increase in prices of individual groups of prices was recorded in liquid fuels, namely by as much as 28.4 percent. At the beginning of 2005, the retail price of a litre of 95-octane lead free petrol was SIT 196.7 and at the end of the year SIT 220, with the highest price recorded in mid-September – SIT 254.

Slovenia fulfilled the last convergence requirement for euro changeover in November 2005, namely price stability. The long-term interest rate as one of the convergence criteria was 3.8 on average in Slovenia.

In 2005, the investment activity was less intense than expected, particularly in investments in machinery and equipment. Nevertheless, a growth was recorded in investments in construction as well as in trade and tourism.

In 2005, the real growth of gross salaries was 2.2 percent, while the registered unemployment rate was slightly reduced to 10.2 percent at the end of the year (or 7.2% according to ILO). The average monthly gross salary in 2005 amounted to SIT 277,279 or EUR 1,157 and the average month net salary to SIT 176,311 or EUR 735.

1From: Mag. Irena Roštan, Slovenian Economic Environment 2005–200�, Economic Trends, February 200�.

Makroekonomsko okolje1

2.2 Macroeconomic Environment1

gospodarska rast v Sloveniji je bila v letu 2005 ugodna. gospodarska zbornica Slovenije je na podlagi 3,7-odstotne medletne rasti, izmerjene v tretjem četrtletju, predvidela 4-odstotno letno rast BDP v letu 2005.

za leto 2005 je bila značilna rast mednarodne menjave. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino (pretežno z državami EU) je ublažil presežek v menjavi storitev (zlasti v turizmu in transportu), tako da je bil plačilno-bilančni primanjkljaj v tekočem računu plačilne bilance ob koncu leta 2005 za dobro polovico nižji kot v letu 2004.

Po vstopu Slovenije v ERM2 konec junija 2004 se tečaj evra od centralnega paritetnega tečaja 239,64 SIT v glavnem ni odmikal – v povprečju je bil v letu 2005 enak centralnemu paritetnemu tečaju, v zadnjih mesecih pa celo nekoliko nižji (239,58 SIT).

Inflacija v Sloveniji se je v letu 2005 znižala v primerjavi s preteklim letom za eno odstotno točko in dosegla povprečno letno raven 2,5 odstotka. V povprečju so se v letu 2005 cene storitev zvišale za 3,2 odstotka, cene blaga pa za 2,2 odstotka. Med posameznimi skupinami cen so se najbolj povečale cene tekočih goriv, in sicer za kar 28,4 odstotka. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina je v začetku leta 2005 v maloprodaji stal 196,7 SIT, ob koncu leta pa 220 SIT, najvišjo ceno je dosegel sredi septembra – 254 SIT.

V novembru 2005 je Slovenija dosegla še zadnje konvergenčno merilo za prevzem evra, tj. stabilnost cen. Dolgoročna obrestna mera kot eden izmed konvergenčnih kriterijev je bila v Sloveniji v povprečju 3,8 odstotka.

Investicijska dejavnost je bila v letu 2005 nižja od pričakovane, zlasti na področju vlaganj v stroje in opremo; krepila so se vlaganja v gradbeništvu, še bolj pa vlaganja v trgovini in turizmu.

Realna rast bruto plač v letu 2005 je bila 2,2-odstotna, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je nekoliko znižala in je ob koncu leta znašala 10,2 odstotka (oz. 7,2 % po definiciji ILO). Povprečno je zaposleni v Sloveniji v letu 2005 prejel mesečno bruto plačo v višini 277.279 SIT ali 1.157 EUR. Povprečna mesečna neto plača je v letu 2005 znašala 176.311 SIT ali 735 EUR.

1Povzeto po: Mag. Irena Roštan, Slovensko ekonomsko okolje 2005–200�, Konjukturna gibanja, februar 200�.

Page 25: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2

STORITVE

V letu 2005 smo v Pošti Slovenije opravili 957.490.773 storitev, kar pomeni 5-odstotno rast v primerjavi z letom 2004. Postavljeni plan je bil 100-odstotno izvršen.

SERVIcES

In 2005, Pošta Slovenije provided 957,490,773 services or by 5 percent more than in 2004. The plan was met 100 percent.

Prodaja in trženje

Sales and Marketing

2.3

2.3.1

Tabela / Table 1: Pregled storitev Pošte Slovenije / Pošta Slovenije’s services

v 000 kos / in 000 pcs

Vrsta storitve / Type of service

Leto / Year Plan / Plan Indeks / IndexStruktura v /

Structure in %

2004 2005 2005

rast storit. /

Growth of services

izv. plana /

Realisation of services

2004 2005

1 2 3 4 5=3/2 6=3/4 7 8

1. POŠTNE STORITVE 1. POSTAL SERVICES 820,071.8 860,231.2 859,978.5 105 100 90.2 89.8

1.1. REzERVIRANE STORITVE1.1. RESERVED SERVIcES

296,702.1 283,889.6 295,091.1 96 96 32.6 29.6

1.2. UNIVERzALNA STORITEV1.2 UNIVERSAL SERVIcE

33,299.8 30,325.7 32,736.9 91 93 3.7 3.2

1.2.10 Navadna pisma, dopisnice, tiskovine1.2.10 Ordinary letters, postal cards, printed matter

19,234.4 15,253.9 19,111.6 79 80

1.2.20 Priporočena, vrednostna pisma1.2.20 Registered, insured letters

13,679.0 14,724.3 13,275.5 108 111

1.2.30 Navadni paketi, paketi1.2.30 Ordinary parcels, parcels

386.4 347.4 349.8 90 99

1.3. DRUgE STORITVE1.3 OThER SERVIcES

490,069.9 546,015.9 532,150.5 111 103 53.9 57.0

1.3.10 Navadna pisma, dopisnice1.3.10 Ordinary letters, postal cards

4,004.5 4,868.5 3,980.0 122 122

1.3.20 Priporočena, vrednostna pisma1.3.20 Registered, insured letters

15,009.6 13,684.0 14,860.0 91 92

1.3.30 Paketi, poslovni paketi, palete1.3.30 Parcels, business parcels, pallets

4,944.9 5,989.5 5,230.5 121 115

1.3.40 hitra pošta1.3.40 Express mail

248.5 239.3 265.0 96 90

1.3.50 Naslovljena, delno naslovljena direktna pošta1.3.50 Addressed, partially addressed direct mail

23,984.4 37,808.7 26,757.2 158 141

1.3.55 Nenaslovljena direktna pošta1.3.55 Unaddressed direct mail

348,819.1 382,242.6 384,109.6 110 100

1.3.60 Naslovljene, delno nasl. publikacije, M-vreče1.3.60 Addressed, partially addressed periodicals, M bags

47,411.9 40,561.4 49,185.1 86 83

1.3.65 Nenaslovljene publikacije, priloge 1.3.65 Unaddressed periodicals, inserts

45,646.9 58,614.8 47,201.7 128 124

1.3.80 Ostale storitve v okviru drugih poštnih storitev1.3.80 Other services within other postal services

0.0 2,006.9 561.4 - 358

2. DENARNE STORITVE2. FINANCIAL SERVICES 48,176.1 51,560.2 51,311.5 107 101 5.3 5.4

2.1. POšTNE NAKAzNIcE2.1 POSTAL MONEy ORDERS

463.9 449.8 445.4 97 101 0.1 0.1

Page 26: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

24/25

Sales and Marketing

Prodaja in trženje

2.3

2.2. POšTNA BANKA2.2 POSTAL BANK

6,367.5 7,395.5 7,211.0 116 103 0.7 0.8

2.2.10 Osebni računi, hranilni promet2.2.10 Personal accounts, savings transactions

3,219.8 3,345.4 3,316.5 104 101

2.2.20 POS-terminali2.2.20 POS terminals

977.0 983.4 986.8 101 100

2.2.30 Transakcijski računi2.2.30 Transaction accounts

359.2 361.2 362.7 101 100

2.2.40 Nakaznice nakazniškega računa2.2.40 Pension payment orders

881.1 822.6 819.5 93 100

2.2.50 Menjalni promet2.2.50 Exchange transactions

930.3 1,014.1 949.0 109 107

2.2.60 Ostale storitve za Poštno banko2.2.60 Other services with Postal Bank

0.0 868.9 776.5 - 112

2.3. PLAčILNI PROMET2.3 PAyMENT TRANSAcTIONS

41,312.9 43,344.6 42,139.2 105 103 4.5 4.5

2.4. POSLOVNE BANKE2.4 cOMMERcIAL BANKS

31.9 370.4 1,515.9 1,163 24 0.0 0.0

2.4.10 Nova Kreditna banka Maribor2.4.10 Nova Kreditna banka Maribor

0.0 368.4 1,500.0 - 25

2.4.20 Ostale poslovne banke2.4.20 Other commercial banks

31.8 2.0 15.9 6 12

3. OSTALE STORITVE3. OTHER SERVICES 41,275.7 45,699.4 43,283.3 111 106 4.5 4.8

3.10 Telegrami3.10 Telegrams

327.7 298.2 298.3 91 100

3.20 Telefaksna sporočila3.20 Facsimile messages

425.5 317.4 340.5 75 93

3.30 Prodaja blaga3.30 Sale of merchandise

25,430.8 31,178.5 26,702.5 123 117

3.40 Srečke, stave3.40 Scratchcards, bets

9,416.5 7,919.2 9,910.7 84 80

3.50 Virtualne storitve3.50 Virtual services

846.2 1,311.8 1,595.7 155 82

3.90 Ostalo3.90 Other

4,828.9 4,674.3 4,435.6 97 105

SKUPAJ / TOTAL 909,523.6 957,490.8 954,573.3 105 100 100.0 100.0

Tabela / Table 1: Pregled storitev Pošte Slovenije / Pošta Slovenije’s services

v 000 kos / in 000 pcs

Vrsta storitve / Type of service

Leto / Year Plan / P lan Indeks / IndexStruktura v /

Structure in %

2004 2005 2005

rast storit. /

Growth of services

izv. plana /

Realisation of services

2004 2005

1 2 3 4 5=3/2 6=3/4 7 8

Page 27: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

A universal postal service is a permanent, regular and smooth provision of postal services, set out by the Postal Services Act, of the specified quality in the entire territory of the Republic of Slovenia at affordable prices for all postal services users.

The following postal services are provided as universal postal services:

routing of postal items of up to 2 kg,routing of postal parcels of up to 20 kg,services for registered and insured items androuting of postal items for the blind and visually impaired.

Reserved postal services include transport of domestic and inbound cross-border correspondence provided that the weight of such items is lower than 100 g and the price lower than 2.5 times the price of transport of an item of correspondence of a standard category of the first weight step, set out in the General act on the nomenclature of postal services.

In 2005, the volume of reserved and universal postal services decreased at Pošta Slovenije as a result of the substitution of such services with electronic media.

Of all the postal services the largest volume – as much as 51 percent – was recorded in unaddressed direct mail and periodicals. Direct mail is a communication of advertising, marketing or publicity material, comprising an identical message, which is sent to at least ten addressees. The growth in the volume of direct mail and periodicals contributed most in 2005 to a total 5-percent annual increase in postal services.

In terms of financial services, services for the Postal Bank and payment services recorded the highest increase compared to the year 2004 and the 2005 plan. The largest share in services for the Postal Bank is recorded in personal account services and savings accounts (45%), whereas the largest number of payment services refers to payments made through special remittance slips (87%) and BN-01 payment orders (12%).

An 11-percent growth in the volume of other services was attained mainly through successful sale of merchandise.

International mail

The number of outbound and inbound international mail items went down by 2 percent in 2005 compared to the year 2004.

••••

Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje z zakonom o poštnih storitvah določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev.

Kot univerzalna poštna storitev se izvajajo naslednje poštne storitve:

prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg,prenos poštnih paketov do mase 20 kg,storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke inprenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Rezervirane poštne storitve so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu in v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk korespondence v mednarodnem poštnem prometu, če je masa teh pošiljk manjša od 100 g in cena nižja od dvainpolkratnika cene prenosa poštne pošiljke korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev.

Obseg rezerviranih in univerzalne poštne storitve se je v Pošti Slovenije v letu 2005 znižal, kar je posledica substitucije teh storitev z elektronskimi mediji.

Med vsemi poštnimi storitvami je bil najvišji – kar 51-odstotni – delež nenaslovljene direktne pošte in publikacij. Direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini in poslano najmanj desetim naslovnikom. Rast obsega direktne pošte in publikacij je v letu 2005 tudi največ prispevala k skupni, 5-odstotni letni rasti števila poštnih storitev.

V okviru denarnih storitev se je v primerjavi z letom 2004 in s planom v letu 2005 najbolj povečal obseg storitev za Poštno banko in obseg storitev plačilnega prometa. Največji delež storitev za Poštno banko predstavljajo storitve po osebnih računih in hranilni promet (45 %), najvišji delež storitev plačilnega prometa pa se nanaša na vplačila s posebnimi položnicami (87 %) in s plačilnim nalogom BN-01 (12 %).

11-odstotna rast obsega ostalih storitev je bila dosežena predvsem zaradi uspešnega trženja trgovskega blaga.

Storitve v mednarodnem prometu

število sprejetih pošiljk za mednarodni promet in število prispelih pošiljk iz mednarodnega prometa se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 zmanjšalo za 2 odstotka.

••••

Prodaja in trženje

Sales and Marketing

2 2.3

Page 28: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

2�

Terminalni promet

V Slovenijo je v letu 2005 prispelo 682 ton, v tujino pa je bilo odpravljenih 398 ton pisemskih pošiljk.

Tranzitni promet

Pošta Slovenije je v letu 2005 tranzitirala 90 ton pisemskih pošiljk.

International letter-post volume

In 2005, 682 tons of letters arrived to Slovenia and 398 tons of letters were sent abroad.

Transit

In 2005, Pošta Slovenije transited 90 tons of postal items.

Sales and Marketing

Prodaja in trženje

2.3

Tabela / Table 2: Sprejem in prispetje v mednarodnem prometu / Outbound and inbound international mail

v kos/in pcs

Storitve / ServicesLeto / Year Indeks / Index

2004 2005 05/041 2 3 4 = 3/2

I. SPREJEM / OUTBOUND MAIL 8,238,518 8,095,804 98

1. Pisemske pošiljke - skupaj / Letter-post items – total 8,184,572 8,033,515 98

Pisma / Letters 5,197,890 5,197,517 100

Dopisnice / Postal cards 1,542,928 1,386,439 90

Direktna pošta in publikacije / Direct mail and periodicals 986,429 939,714 95

Priporočena pisma / Registered letters 413,128 466,363 113

Vrednostna pisma / Insured letters 44,197 43,482 98

2. hitra pošta / Express mail 4,191 4,335 103

3. Paketi / Parcels 27,432 32,521 119

4. Telegrafska in telefaksna sporočila / Telegraph and facsimile messages 22,323 25,433 114

II. PRISPETJE / INBOUND MAIL 11,374,941 11,176,962 98

1. Pisemske pošiljke - skupaj / Letter-post items – total 11,284,261 11,126,668 99

Pisma* / Letters* 6,843,981 7,529,102 110

Dopisnice / Postal cards 3,453,839 3,130,191 91

Direktna pošta in publikacije**/ Direct mail and periodicals** 537,066 3,882 -

Priporočena pisma / Registered letters 445,776 459,945 103

Vrednostna pisma / Insured letters 3,599 3,548 99

2. hitra pošta / Express mail 19,764 19,095 97

3. Paketi / Parcels 62,776 23,568 38

4. Telegrafska in telefaksna sporočila / Telegraph and facsimile messages 8,140 7,631 94

* v letu 2005 je poleg pisem v tej postavki zajetih del dopisnic, tiskovine, naslovljene dir. pošte in naslovljenih publikacij* In 2005, this item also included in addition to letters a part of postal cards, printed matter, addressed direct mail and addressed periodicals.

** zajeta samo naslovljena direktna pošta ter navadne in priporočene M vreče** This includes only addressed direct mail and ordinary and registered M bags.

/2�

Page 29: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

Comparison of number of letter-post items with EU Member States2

Primerjava števila sprejetih pisemskih pošiljk s članicami EU2

2 Sales and Marketing

Prodaja in trženje

2.3

2 Vir podatkov: ECORYS, Research and Consulting, Development of competition in the European postal sector, Markt/2004/0�/C, Rotterdam, July 2005 - za Slovenijo so upoštevani podatki iz leta 2005, za ostale članice EU pa iz leta 2004.

2 Source of data: ECORYS, Research and Consulting, Development of competition in the European postal sector, Markt/2004/0�/C, Rotterdam, July 2005 – for Slovenia, the data from 2005 is considered and for other EU Member States, the 2004 data.

Tabela / Table 3: / število sprejetih naslovljenih pisemskih pošiljk na prebivalca in na zaposlenega pri poštnem operaterju / Number of addressed letter-post items per inhabitant and employee of postal operator

v kos / in pcs

Zap.št. / No.

Država / Country

Sprejete naslovljene pisemske pošiljke / Addressed letter-post items

št. v 000 kos / Number in

000 pcs

na prebivalca / Number in 000 per inhabitant

na zaposlenega / per employee

1 2 3 4 5

1. Avstrija / Austria 2,410,445 295 87,799

2. Belgija / Belgium 2,340,000 225 64,427

3. Danska / Denmark 1,727,066 319 60,922

4. Finska / Finland 1,471,035 281 63,143

5. Francija / France 18,498,899 307 65,990

6. grčija / greece 599,292 54 52,551

7. Irska / Ireland 665,040 163 68,938

8. Italija / Italy 6,151,498 106 40,731

9. Luksemburg / Luxembourg 186,813 407 106,446

10. Nemčija / germany 19,421,575 235 51,133

11. Nizozemska / Netherlands 6,490,400 400 107,703

12. Portugalska / Portugal 1,200,715 115 82,117

13. španija / Spain 5,373,396 126 89,735

14. švedska / Sweden 3,090,500 350 78,749

15. Velika Britanija / great Britain 18,616,927 313 101,835

povprečje starih članic EU / Average of old EU Member States 246 74,815

1. ciper / cyprus 74,340 90 42,119

2. češka / czech Republic 767,175 75 18,968

3. Estonija / Estonia 73,425 55 17,574

4. Latvija / Latvia 74,176 32 9,957

5. Litva / Lithuania 44,759 13 5,575

6. Madžarska / hungary 698,556 69 17,604

7. Malta / Malta 50,000 125 80,257

8. Poljska / Poland 1,927,950 50 19,253

9. Slovaška / Slovak Republic 324,060 60 18,551

povprečje novih članic EU / Average of new EU Member States 63 25,540

povprečje vseh članic EU / Average of all EU Member States 178 56,337

Slovenija (2005) / Slovenia (2005) 399,664 200 61,326

Page 30: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

2�

Pri številu sprejetih naslovljenih pisemskih pošiljk na prebivalca in na zaposlenega Pošta Slovenije presega povprečje novih članic EU, vendar še vedno nekoliko zaostaja za povprečjem starih članic.

MEDNARODNO SODELOVANjE

Slovenija je članica Svetovne poštne zveze – SPz. Pošta Slovenije je članica Evropskega združenja javnih poštnih operaterjev – PostEurop, od februarja 2005 pa tudi podpisnica sporazumov REIMS East in REIMS IDM pri International Post corporation – IPc. Sporazuma urejata obračun za prenos pisemskih pošiljk in direktne pošte v mednarodnem prometu. Sporazum REIMS East je tudi edini, ki mu Evropska komisija priznava skladnost z veljavno poštno direktivo.

V sodelovanju z delovno skupino EPg (E Parcel group) družbe IPc ter z nemško in s slovaško pošto je Pošta Slovenije v letu 2005 uspešno zaključila testiranje programske opreme in kakovosti dostave. V letu 2005 smo se dogovorili za vnovičen prenos paketov nemške in avstrijske pošte. Do konca leta 2005 je te pakete prenašala konkurenčna družba.

Pošta Slovenije je v letu 2005 v okviru SPz aktivno sodelovala pri t. i. EMS-kooperativi. Pridobila je status dostavnega agenta za Slovenijo in tako uspela obdržati prenos EMS- pošiljk iz mednarodnega prometa v Sloveniji.

Evropsko združenje javnih poštnih operaterjev – PostEurop je konec septembra organiziralo plenarno zasedanje, na katerem je bila ena izmed glavnih točk namenjena novi poštni direktivi, ki bo določila nadaljnje korake v smeri liberalizacije poštnih storitev.

Pošta Slovenije je začela tudi aktivno iskati enega ali več strateških partnerjev v mednarodnem poštnem prometu.

POšTNE zNAMKE IN FILATELISTIčNI IzDELKI

V letu 2005 je Pošta Slovenije izdala 33 priložnostnih znamk (štiri enake motive priložnostnih znamk tudi na samolepilnem papirju in v bloku), štiri redne znamke na klasičnem papirju ter eno redno znamko na samolepilnem papirju.

Skupna letna nazivna vrednost poštnih znamk je znašala 3.988 SIT, od tega je bila vrednost priložnostnih znamk na klasičnem papirju 3.293 SIT, priložnostnih znamk na samolepilnem papirju 242 SIT, rednih znamk na klasičnem papirju 404 SIT in redne znamke na samolepilnem papirju 49 SIT.

As to the number of addressed letter-post items posted per inhabitant and employee, Pošta Slovenije exceeds the average of the new EU Member States, but it stills lags slightly behind the average in the old EU Member States.

INTERNATIONAL cOOPERATION

Slovenia is a member of the Universal Postal Union – UPU. Pošta Slovenije is a member of the Association of European Public Postal Operators – PostEurop, and since February 2005, also a party to REIMS East and REIMS IDM Agreements at the International Post Corporation – IPC. The Agreements regulate the cross-border tariffs of transport of items of correspondence and direct mail. The Reims East Agreement is the only whose compliance with the current Postal Directive in force has been recognised by the European Union.

In cooperation with a EPG working group (European Parcel Group) at IPC and the German and Slovak Post, Pošta Slovenije successfully completed in 2005 the testing of software and delivery quality. In 2005, we agreed to resume the transport of German and Austrian Post parcels. Until the end of 2005, such parcels had been transported by a competitive company.

Pošta Slovenije was actively involved in 2005 in the socalled EMS cooperative within the framework of the UPU. It became a delivery agent for Slovenia and managed to retain conveyance of inbound international EMS items in Slovenia.

PostEurop – Association of European Public Postal Operators organised at the end of September a plenary session at which one of the main items on the agenda was devoted to the new Postal Directive to determine the main steps towards liberalisation of postal services.

Pošta Slovenije started to actively seek one or more strategic partners in international mail industry.

POSTAgE STAMPS AND PhILATELIc PRODUcTS

In 2005, Pošta Slovenije issued 33 commemorative stamps (including four identical designs of commemorative stamps on self-adhesive paper and in a miniature sheet), four definitive stamps on gummed paper and one definitive stamp on self-adhesive paper.

The total face value of postage stamps amounted to SIT 3,988, of which the value of commemorative stamps on gummed paper to SIT 3,293, commemorative stamps on self-adhesive paper SIT 242, definitive stamps on gummed paper SIT 404 and definitive stamps on self-adhesive paper to SIT 49.

Prodaja in trženje

Sales and Marketing

2.3

/2�

2.3.2

2.3.3

Page 31: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

In 2005, we also issued four pre-paid letters and one pre-paid definitive postal card, one illustrated postal card, one picture postal card and two postal cards with additional print.

We also issued the following philatelic products:

2005 Year Pack,Thematic Pack with Miki Muster motifs, Year Pack on stock cards,2 packets of cancelled stamps,25 first day covers upon each issue of commemorative stamps.

Sales of postage stamps in 2005:

Number of standing order customers at postal outlets: 8,648 (8,638 in 2004),

number of sold series at postal outlets: 79,740 (87,645 in 2004),sale to philatelic traders:

- two in Slovenia and - twenty abroad,

sale to standing order customers in 38 countries.

•••••

••

V letu 2005 smo izdali tudi štiri pisma-celine in redno dopisnico-celino, eno ilustrirano dopisnico, razglednično dopisnico ter dva dotiska na dopisnici.

Izdali smo tudi naslednje filatelistične izdelke:

letno mapo znamk 2005,tematsko mapo znamk z motivi Mikija Mustra, letnik znamk v vložnem kartonu,kompleta žigosanih znamk, 25 ovitkov prvega dne ob vsakem izidu priložnostnih znamk.

Prodaja poštnih znamk v letu 2005:

število naročnikov na poštah: 8.648 (8.638 v letu 2004),število prodanih serij na poštah: 79.740

(87.645 v letu 2004),prodaja filatelističnim trgovcem:

- dva v Sloveniji in - dvajset v tujini,

prodaja abonentom v 38 državah sveta.

•••••

••

2 Sales and Marketing

Prodaja in trženje

2.3

Page 32: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

�0

TRžNO KOMUNIcIRANjE IN UPRAVLjANjE BLAgOVNE zNAMKE

Marketinške aktivnosti so bile v letu 2005 usmerjene v seznanjanje strank z obstoječimi in novimi storitvami ter v pospeševanje prodaje. zaradi hitrih sprememb na trgu smo spremljali aktivnosti konkurence in zbirali podatke za podporo marketinškemu odločanju.

Opravili smo vrsto tržnih raziskav, katerih rezultati so nam v pomoč pri nadaljnjem izboljševanju kakovosti storitev ter celoviti skrbi za stranke. Med drugim smo izvedli raziskavo zadovoljstva strank z zaposlenimi na poštnih okencih, na pošte pa smo poslali tudi t. i. “skritega kupca”, ki je preverjal prijaznost in strokovnost zaposlenih ter urejenost pošt.

za trženje storitev Pošte Slovenije uporabljamo širok medijski splet – naša sporočila se redno pojavljajo v tiskanih medijih, radijskih oglasih, predstavitvenih televizijskih prispevkih, na plakatih, letakih, reklamnih prospektih ter ob športnih, kulturnih in drugih pomembnejših dogodkih.

V letu 2005 so največje stranke redno obiskovali naši predstavniki, poslovne enote so organizirale srečanja s strankami, ob koncu leta pa smo stranke, kot je to že tradicija, povabili tudi na družabni dogodek.

V letu 2005 smo izdali Priročnik celostne grafične po-dobe Pošte Slovenije, v katerem smo postavili temelje strateškega upravljanja in celovitega komuniciranja pojav-nih elementov našega podjetja.

Poleg prenovljene celostne podobe Pošte Slovenije smo vzpostavili tudi sistem strukture tržnih znamk, ki omo-goča jasno in konsistentno komuniciranje Pošte Slovenije: uvedli smo monolitno strukturo tržnih znamk, kar pomeni, da ima celoten sistem Pošte Slovenije enovito pojavnost in tako komunikacijsko deluje kot celota.

zaradi velikega obsega storitev smo storitve razdelili v tri sklope:

Pošta in finance: v tem sklopu storitev oglašujemo pisma, dopisnice, denarne storitve, filatelijo, razvijanje fotografij, pristop k vzajemnim skladom, elektronske storitve itd.; Logistika: storitve Poslovni paket, Poslovni paket EU, hitra pošta, Paketni ekspedit idr.; Direktni marketing: storitve Direktna pošta, geomarketing, O’glasna pošta idr.

glavna prednost nove strukture tržnih znamk je večja učinkovitost in preglednost komuniciranja, jasno in kon-sistentno komuniciranje Pošte Slovenije pa utrjuje tudi prepoznavnost poštnih storitev in ugled Pošte Slovenije.

MARKETINg cOMMUNIcATIONS AND BRAND MANAgEMENT

In 2005, the marketing activities were focused on informing clients about the existing and new services and on sales promotion. The rapidly changing conditions in the market necessitated that we closely monitored the activities of the competitors and collected the data needed in marketing decision-making process.

We made a number of market research surveys and used their results to further improve the quality of services and customer relationships. Among other surveys we conducted a survey on customer satisfaction with the staff at postal counters and we also sent the so-called “disguised customer” to check the attitude and professionalism of employees and neatness of postal outlets.

A wide media mix is used for marketing the Pošta Slovenije services – media releases appearing on a regular basis in printed media, radio advertisements, TV coverage, on posters, leaflets, brochures and at sport, cultural and other major events.

In 2005, our representatives paid regular visits to our major clients, the outlets organised meetings with clients and at the end of the year, we traditionally invited the clients to attend a social event.

We published in 2005 Pošta Slovenije’s Corporate Identity Manual, containing key guidelines related to strategic management and comprehensive communication of our Company’s elements.

In addition to the Pošta Slovenije’s redesigned corporate identity we also set up a system of trademark structure allowing a clear and consistent communication to Pošta Slovenije: we introduced a monolithic structure of brands, which means that the entire Pošta Slovenije system has identical appearance thus acting as an integral whole in terms of communication.

Due to their large volume, the services are divided into the following three groups:

Mail and financial services: advertising of letters, postal cards, financial services, philately, developing photos, access to mutual funds, electronic services etc.; Logistics: Business parcel, EU Business parcel, Express mail, Packaging and Fulfillment Centre etc.; Direct marketing: direct mail, geomarketing, ‘O’glasna pošta’ (advertising mail) etc..

The main advantage of the new brand structure is higher efficiency and communication transparency, while clear and consistent communication of Pošta Slovenije also contributed to a better brand image of postal services and Pošta Slovenije.

/�1

2.3.4

Prodaja in trženje

Sales and Marketing

2.3

Page 33: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2 Postal Network and Logistics

Poštno omrežje in logistika

ENOTE jAVNEgA POšTNEgA OMREžjA

število enot javnega poštnega omrežja se je v letu 2005 povečalo za eno, in sicer je bila odprta nova pošta 8102 Novo mesto.

PUBLIc POSTAL NETWORK UNITS

The number of units in the public postal network increased by one in 2005, namely 8102 Novo mesto.

2.4.1

Tabela / Table 4: število enot javnega poštnega omrežja / Number of public postal network units

št. enot / No. of units

Enote javnega poštnega omrežja / Public postal network unitsLeto / Year

2004 20051 2 3

I. ORGANIZACIJSKE OBLIKE POŠT / ORGANISATIONAL FORMS OF POSTAL OUTLETS

1. POšTE / POSTAL OUTLETS 541 542

1.1. Stalne / Permanent 539 540

1.1.1. Dostavne pošte /Delivery 491 496

1.1.2. Okenske pošte / Without mail delivery 48 44

1.2. Sezonske pošte/ Seasonal 2 2

2. POgODBENE POšTE / cONTRAcTUAL POSTAL OUTLETS 3 3

2.1. začasne pogodbene pošte / Temporary 3 3

3. POSEBNE ORgANIz. OBLIKE POšT SPEcIAL ORgANISATIONAL FORMS OF POSTAL OUTLETS

11 11

3.1. Premične pošte / Mobile 9 9

3.2. Izpostavljena okenca / Secondary 2 2

SKUPAj POšT / TOTAL POSTAL OUTLETS 555 556

II. DRUGE ORGANIZACIJSKE ENOTE / OTHER ORGANISATIONAL UNITS

1. POšTNI LOgISTIčNI cENTER / MAIL SORTINg AND LOgISTIcS cENTRE 2 2

2.4

Page 34: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

�2

Gostota javnega poštnega omrežja

Tipični kazalci gostote poštnega omrežja so število km2, prebivalcev in gospodinjstev na enoto javnega poštnega omrežja.

Poštno omrežje in logistika

Density of public postal network

Typical indicators of the postal network density are km2, number of inhabitants and households per public postal network outlet.

/��

Postal Network and Logistics

2.4

Tabela / Table 5: gostota javnega poštnega omrežja v Sloveniji / Density of public postal network in Slovenia

Zap. št. / No.

Kazalci primerjave / Indicators of comparison

Leto / Year

2004 2005

število / Number

na enoto jav-nega poštnega omrežja (557)

/ per unit of public postal

network(557)

število / Number

na enoto jav-nega poštnega omrežja (558)

/ per unit of public postal

network(558)

1 2 3 4 5 6

1. POVRšINA / SURFAcE AREA 20.253 km2 36,4 km2 20.253 km2 36,3 km2

2. PREBIVALcI / POPULATION 1.997.004 preb./inhab. 3.585 preb./inhab. 2.001.114 preb./inhab. 3.586 preb./inhab.

3. gOSPODINjSTVA / hOUSEhOLDS 693.752 gosp./hh 1.246 gosp./hh 693.793 gosp./hh 1.243 gosp./hh

Tabela / Table 6: gostota poštnega omrežja v državah EU – površina oz. število prebivalcev na enoto javnega poštnega omrežja / Postal network density in the EU – surface area or number of inhabitants per public postal network unit

Zap. št. / No.

Članice EU / EU Member States km2/enoto / km2/unit

število preb./enoto / No. of inhabitants/unit

1 2 3 4

1. stare članice EU / Old EU Member States 70.0 5,180.6

2. nove članice EU / New EU Member States 38.7 3,391.4

3. vse članice EU / All EU Member States 58.3 4,509.6

Slovenija (2005) / Slovenia (2005) 36.3 3,586.2

Slovenija sodi med evropske države z najgostejšim poštnim omrežjem.

Slovenia is one of the European countries with the highest postal network density.

Vir / Source: POSTAL STATISTICS 2004 Berne, podatki za Slovenijo iz leta2005. / POSTAL STATISTICS 2004 Berne, data for Slovenia from 2005.

Page 35: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2

Poštna okenca

Na specializiranih okencih lahko uporabniki opravijo samo določeno vrsto storitve – tisto, za katero je okence specializirano (vrste specializiranih okenc so razvidne iz zgornje tabele).

Na kombiniranih okencih je možno opraviti le nekatere storitve (npr. poštne storitve in nakup blaga, denarne storitve in nakup blaga itd.). Na univerzalnih okencih lahko uporabniki opravijo vse vrste storitev.

Pogostost dostave

V letu 2005 je bilo 70,47 odstotka gospodinjstev vključenih v šestkrat tedensko dostavo in 29,53 odstotka v petkrat tedensko dostavo. Prek izpostavljenih predalčnikov opravljamo pet- oziroma šestkrat tedensko dostavo za 0,9 odstotka gospodinjstev.

Post office counters

Specialised post office counters are available for users for a specific type of services (see types of specialised counters in the above Table).

Combined post office counters are available for some services only (e.g. postal services and purchasing merchandise, financial services and purchasing merchandise etc.). Universal counters are available to the users for any type of services.

Frequency of delivery

In 2005, the percentage of households involved in 6-day a week mail delivery service accounted for 70.47 and 29.53 percent in five-day a week delivery service. Central delivery points are used to provide five- or six-day a week delivery service for 0.9 percent of the households.

Postal Network and Logistics

Poštno omrežje in logistika

2.4

Tabela / Table 7: Vrste poštnih okenc / Types of post office counters

Zap. št. / No.

Poštna okenca / Post office countersŠtevilo okenc /

Number of post office countersIndeks /

Index

2004 2005 05/041 2 3 4 5

1. Specializirana / Specialised 285 314 110

1.1 Denarna / Financial 210 202 96

1.2 Pisemska / Letters 54 73 135

1.3 Paketna / Parcels 14 32 229

1.4 za prodajo trg. blaga / Merchandise 5 6 120

1.5 Filatelistična / Philatelic 2 1 50

2. Kombinirana / combined 435 386 89

3. Univerzalna / Universal 600 632 105

SKUPAJ / TOTAL 1,320 1,332 101

Tabela / Table 8: Pogostost dostave / Frequency of delivery

Zap. št. / No.

Pogostost dostave na teden / Frequency of delivery per week

Leto / Year

2004 2005

št. gospodinj-stev / No. of households

%št. gospodinj-

stev / No. of households

%

1 2 3 4 5 6

1. 6-krat / 6 times 489,554 70.57 488,915 70.47

2. 5-krat / 5 times 204,198 29.43 204,878 29.53

SKUPAJ / TOTAL 693,752 100.00 693,793 100.00

Page 36: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

�4

POSTAL NETWORK INFRASTRAcTURE AND MEANS OF TRANSPORT

The table below shows the comparison in the volumes of postal network equipment.

NAPRAVE POšTNEgA OMREžjA IN TRANSPORTNA SREDSTVA

Spremembe v številu naprav poštnega omrežja so razvidne iz spodnje tabele.

/�5

Poštno omrežje in logistika

Postal Network and Logistics

2.4

2.4.2

število transportnih sredstev v letu 2005 se je povečalo predvsem zaradi naraščanja obsega storitev in s tem tudi reorganizacije oziroma povečanja števila dostavnih okrajev. Porast prometa paketov in nenaslovljene direktne pošte je vplival na povečanje števila avtomobilov, prav tako pa se do nadaljnjega v prometu uporabljajo tudi vozila, ki so bila v letu 2005 že predvidena za odpis.

In 2005, the number of means of transport increased primarily due to a larger volume of services and consequently the re-organisation or increase in the number of delivery districts. An increase in the number of parcels and unaddressed direct mail delivered required a higher number of cars; similarly, the cars – envisaged to be written off in 2005 – are still being used until further notice.

Tabela / Table 9: Naprave poštnega omrežja / Postal network infrastracture

v kos / in pcs

Zap. št. / No.

Naprave / InfrastractureLeto / Year Indeks / Index

2004 2005 05/041 2 3 4 5

1. Poštni nabiralniki / Mail boxes 2,920 3,068 105

2. Poštni predali / P.O. Boxes 16,220 16,503 102

3. Izpostavljeni predalčniki / central delivery points 6,275 6,133 98

4. Pošte z UPO-tehnologijo / Post offices with UPO technology

- denarni modul / financial module 537 538 100

- pisemsko-paketni modul / letter and parcel module 537 538 100

- modul drobne prodaje / merchandise sales module 537 538 100

5. Telefaksne naprave / Facsimile machines 577 568 98

6. Telefonski kartični aparati / card telephones 180 145 81

7. Stroji za deljenje in usmerjanje / Sorting and routing machines 15 15 100

7.1.Avtomat. pisem. usmerjevalnik za stand. pošiljke / Automated mail sorting machine for standard items

7 7 100

- groba sortirna naprava (IRV) / Integrated reading and video coding (IRV)

4 4 100

- fina sortirna naprava (FSM) / final sorting machine (FSM) 3 3 100

7.2.Avtomat. pisem. usmerjevalnik za nestand. pošiljke / Automated letter sorting machine for non-standard items

5 5 100

7.3.Avtomatski umerjevalnik za pakete oz. pismarnice / Automated parcel or tray sorting machine

2 2 100

7.4. Usmerjevalnik za vreče / Bag sorting machine 1 1 100

8. Rentgen / X-ray 3 3 100

9. Stroji za žigosanje / cancelling machines 117 117 100

10. Stroji za vezanje svežnjev / Bundling machines 55 61 111

* upoštevane vse tehtnice (elektronske, mehanske in elektronske, ki so priključene na UPO) / all scales considered (electronic, mechanical and electronic, connected to UPO)

Page 37: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

Največji delež voznega parka v Pošti Slovenije predsta-vljajo lahka gospodarska vozila (vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg), ki se uporabljajo predvsem za redno dostavo pošiljk, dostavo in prevzem paketov ter prevoz poštnih pošiljk na I. ravni transporta (med poštnim logističnim centrom in poštami ali pa le med poštami). Tovorna vozila (vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg) se uporabljajo za prevoz poštnih pošiljk na I. ravni transporta, na II. ravni transporta (med poštnima logističnima centroma) in na III. ravni transporta (mednarodni prevoz poštnih pošiljk). Vozni park zajema tudi osebna vozila, ki se uporabljajo za potrebe strokovnih služb uprave družbe in poslovnih enot.

Light-duty commercial vehicles (with maximum permitted weight not exceeding 3,500 kg) constitute the largest percentage of the Pošta Slovenije fleet, used mainly for regular mail delivery, delivery and collection of parcels and transport of mail items at the 1st transport level (between Mail Sorting and Logistics Centre and post offices or solely between post offices). Lorries (vehicles with maximum permitted weight exceeding 3,500 kg) are used for transport of mail items at the 1st transport level, at the 2nd transport level (between Mail Sorting and Logistics Centres) and at the 3rd transport level (international postal items transport). The fleet also comprises cars used for the needs of the Company’s support services and business units.

2 Postal Network and Logistics

Poštno omrežje in logistika

2.4

Tabela / Table 10: Transportna sredstva / Means of transport

v kos / in pcs

Zap.št. Transportna sredstva / Means of transport

Leto / Year Indeks / Index

2004 2005 05/041 2 3 4 5

1. Kolesa / Bicycles 465 483 104

2. Kolesa s pomožnim motorjem / Power-assisted cycles 16 65 406

3. Kolesa z motorjem / Motorbikes 1,170 1,214 104

4. Avtomobili / cars 885 928 105

SKUPAJ / TOTAL 2,536 2,690 106

Page 38: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

��/��

Domestic Mail Quality of Service

The Rules on the quality and method of providing universal postal services (Official Gazette RS, No. 80/2003 and 118/2004) lay down that any provider of universal postal services is obliged to ensure independent quality of service measurement for domestic mail. Such measurement must be conducted at least twice a year with the results made available through the provider’s web page.

The above Rules require that in the period of one year at least 95 percent of the domestic items of correspondence must be delivered within a single working day and at least 99.5 percent of items of correspondence within two working days.

Since October 2005, the company Quotas from Germany has provided the measurement in accordance with SIST EN 13850 standard.

The domestic mail items, subject to measurement, are as follows:

standard letters,ordinary letters of up to 20 g andordinary letters over 20 g to 100 g.

The quality of service for domestic mail in the period from October to December 2005 is as follows:

88.1 percent of such items were delivered within a single working day, 98.9 percent of items were delivered within two working days.

International Mail Quality of Service

In 2005, Pošta Slovenije achieved the following results in measuring the time of priority mail delivery:

the following working day after the arrival to the exchange post office in Ljubljana 92.4 percent of inbound international priority mail items were delivered, priority postal items, sent from the EU countries, were delivered in Slovenia after 2.9 days on average, priority postal items, sent from Slovenia, were delivered in the EU countries after 2.7 days on average.

Complaints

In 2005, Pošta Slovenije processed 98.1 percent of enquiries related to universal postal services and 98.3 percent of claims for damages related to universal postal services.

•••

Kakovost prenosa poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu

Pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 80/2003 in 118/2004) predpisuje, da mora izvajalec univerzalne poštne storitve poskrbeti za izvedbo neodvisnega merjenja kakovosti prenosa poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu. Merjenje je treba opraviti vsaj dvakrat letno, rezultati merjenja pa morajo biti objavljeni na spletni strani izvajalca.

Omenjeni pravilnik zahteva, da mora biti v enem letu v notranjem poštnem prometu vsaj 95 odstotkov poštnih pošiljk korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu in vsaj 99,5 odstotka korespondence v dveh delovnih dneh.

Od oktobra 2005 merjenje v skladu s standardom SIST EN 13850 opravlja podjetje Quotas iz Nemčije.

Predmet meritve so naslednje pošiljke v notranjem pošt-nem prometu:

standardna pisma,navadna pisma do 20 g innavadna pisma nad 20 g do 100 g.

Rezultati prenosa poštnih pošiljk korespondence v notra-njem poštnem prometu v obdobju oktober–december 2005 so bili naslednji:

v enem delovnem dnevu je bilo prenesenih 88,1 odstotka teh pošiljk, v dveh delovnih dneh je bilo prenesenih 98,9 odstotka teh pošiljk.

Kakovost prenosa poštnih pošiljk v mednarodnem poštnem prometu

Pošta Slovenije je v letu 2005 dosegla naslednje rezultate pri merjenju rokov prenosa prednostnih pisemskih pošiljk:

naslednji delovni dan po prispetju na izmenjalno pošto v Ljubljani je bilo vročenih 92,4 odstotka prednostnih pisemskih pošiljk iz tujine, prednostne pisemske pošiljke, poslane iz držav EU, so bile v Sloveniji vročene v povprečju po preteku 2,9 dneva, prednostne pisemske pošiljke, poslane iz Slovenije, so bile v državah EU vročene v povprečju po preteku 2,7 dneva.

Reklamacije

V letu 2005 smo v Pošti Slovenije v zakonskem roku obravnavali 98,1 odstotka poizvednic za univerzalno poštno storitev ter 98,3 odstotka odškodninskih zahtevkov za univerzalno poštno storitev.

•••

Upravljanje s kakovostjo

Quality Management

2.5

Page 39: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2

Postopke nabave blaga in storitev ter gradbenih del smo izvajali v skladu z zahtevami zakona o javnih naročilih ter Pravilnika o pogojih in postopkih za oddajanje naročil.

V letu 2005 smo zaključili 84 javnih razpisov v skupni vrednosti 5.592.493 tisoč SIT brez DDV, od tega:

za blago 56 postopkov,za storitve 22 postopkov in za gradnje 6 postopkov.

V letu 2005 smo zaključili tudi 552 postopkov javnih naročil malih vrednosti v skupni vrednosti 949.989 tisoč SIT brez DDV, od tega:

za blago 191 postopkov,za storitve 304 postopke in za gradnje 57 postopkov.

•••

•••

The procedures for the award of public supply, services and works contracts were conducted in accordance with the requirements set out in the Public Procurement Act and the Rules on Contract Award Conditions and Procedures.

In 2005, we finalised 84 calls for tenders totalling SIT 5,592,493 thousand, VAT excluded, of which:

56 procedures related to supply of goods,22 procedures related to services and 6 procedures for works.

In 2005, we also finalised 552 calls for tenders of minor values totalling SIT 949,989 thousand, VAT excluded, of which:

191 procedures related to supply of goods,304 procedures related to services and 57 procedures related to works.

•••

•••

Purchasing Nabava2.6

Page 40: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

��

INVESTMENTS By BUSINESS UNITS

In 2005, the investments totalled SIT 3,630,711 thousand or 60 percent of the 2005 plan.

NALOžBE PO POSLOVNIh ENOTAh

V letu 2005 je bilo za naložbe porabljenih 3.630.711 tisoč SIT, kar predstavlja 60-odstotno izvršitev plana za leto 2005.

/��

Naložbe Investments2.7

2.7.1

Tabela / Table 11: Izvršitev plana investicij po poslovnih enotah / Investment plan fulfilment by business units

v 000 SIT / in 000 SIT

Poslovna enota / Business unit Plan 2005 / 2005 plan

Izvršitev 2005 / Realisation 2005

% izvršitve / % of realisation

1 2 3 4=3/2

celje / celje 342,808 168,610 49

Koper / Koper 110,912 60,671 55

Kranj / Kranj 178,688 51,645 29

Ljubljana / Ljubljana 637,150 363,545 57

Poštni logistični center Lj / Ljubljana Mail Sorting and Logistics centre

311,587 258,062 83

Maribor / Maribor 1,384,825 1,064,373 77

Murska Sobota / Murska Sobota 225,181 198,356 88

Nova gorica / Nova gorica 449,234 235,176 52

Novo mesto / Novo mesto 596,252 376,885 63

Uprava / head office 1,856,903 853,388 46

SKUPAJ / TOTAL 6,093,540 3,630,711 60

VRSTE NALOžB TyPES OF INVESTMENTS2.7.2

Tabela / Table 12: Vrste naložb / Types of investments

v 000 SIT / in 000 SIT

Vrste naložb / Types of investments Plan 2005 / 2005 plan

Izvršitev 2005 / Realisation 2005

% izvršitve / % of realisation

1 2 3 4=3/2

1. zgradbe / Buildings 2,565,628 1,501,481 59

2. Transportna sredstva / Means of transport 808,300 679,095 84

3. Oprema za pošte / Equipment for post offices 292,835 156,667 54

4. Oprema za poštna logistična centra / Equipment for two Mail Sorting and Logistics centres

430,100 396,245 92

5. Sprejemna mehanizacija / counter systems 30,332 14,672 48

6. Informatika / IT 1,257,000 716,673 57

7. Invest. - tehnična dokumentacija / Investment and technical documentation

50,000 44 0

8. Kapitalski vložki / Equity investments 280,000 0 0

9. Ostalo / Other 379,344 165,834 44

SKUPAJ / TOTAL 6,093,540 3,630,711 60

The total financial value of investments was by 40 percent lower than planned mainly due to a temporary suspension of implementation of investments and transfer of construction or renovation to 2006.

Skupna finančna izvršitev investicij je bila za 40 odstotkov nižja od planirane, in to predvsem zaradi začasne ustavitve izvajanja investicij in prenosa izgradnje ali obnove v leto 2006.

Page 41: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2

Pošta Slovenije has one of the largest information systems in the country both in terms of jobs and support to services and in terms of the number of functionalities.

The Pošta Slovenije’s information system provides an important basis for the provision of efficient and high quality services to external and internal users. We have paid a lot of attention at Pošta Slovenije to the introduction of new and maintenance of existing technologies.

The year 2005 was marked by systematic preparations for the IT system modernisation. We set up the foundations, i.e. the infrastructure ensuring a safe, reliable and always available service to all the users. Safety in use is provided through qualified digital certificates technology of POŠTA®CA as a certification agency and the infrastructure (hardware) at two different sites, built on the basis of the guidelines and the directions of the European Union and the Slovenian legislation. The security of the sites complies with the highest security standards related to physical and technical security. In 2005, we successfully marketed both sites. As far as the introduction of new technologies is concerned, it seems appropriate to mention the introduction of thin clients into the Pošta Slovenije’s information system.

A priority in 2005 was primarily to ensure normal functioning of the existing information system and its infrastructure. We attained as many as five nines, i.e. 99.999 percent in information system availability. We produced material for the euro changeover or for its phase one, i.e. double pricing. We provided IT support to numerous new services available at the universal post office counter.

Pošta Slovenije ima enega največjih informacijskih sistemov v državi tako po številu delovnih mest kakor tudi po podpori storitvam in številu različnih funkcionalnosti.

Informacijski sistem Pošte Slovenije je pomemben temelj za učinkovito in kakovostno izvajanje storitev tako za zunanje kot za notranje uporabnike. V Pošti smo posvetili veliko pozornosti tako uvajanju novih tehnologij kot tudi vzdrževanju obstoječih.

Leto 2005 je bilo leto sistematičnih priprav na posodobitev informacijskega sistema. Postavili smo temelj — infrastrukturo, ki zagotavlja varno, zanesljivo in vedno razpoložljivo storitev vsem uporabnikom. Varnost uporabe je zagotovljena s tehnologijo kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja POšTA®cA, sama infrastruktura (strojna oprema) pa je na dveh ločenih lokacijah, zgrajena na osnovi smernic in navodil Evropske unije ter slovenske zakonodaje. Lokaciji sta varovani po najvišjih varnostnih standardih fizičnega in tehničnega varovanja. Lokaciji smo v letu 2005 uspešno tržili. Na področju uvajanja novih tehnologij je treba omeniti tudi uvedbo tankih klientov v informacijski sistem Pošte Slovenije.

Prednostna naloga v letu 2005 je bila predvsem zagotavljanje normalnega delovanja obstoječega informacijskega si-stema in infrastrukture. Na področju razpoložljivosti in-formacijskega sistema smo dosegli kar pet devetk, tj. 99,999 odstotka. Pripravili smo podlage za uvedbo evra oziroma njegove prve faze – dvojnega označevanja. Na področju univerzalnega poštnega okenca smo vpeljali informacijsko podporo številnim novim storitvam.

IT Informatika2.8

Page 42: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

40

TyPES OF RISKS

Operational risks

Market risk faced by Pošta Slovenije includes a decrease in revenues as a result of new competitors entering the market, existing competitors increasing the volume of business and substitution of postal services with alternative ones – primarily electronic. The risk of dependence on certain large clients from abroad exists, yet due to the small market size and strong competition in the internal market such risk is low. There is a risk that we will not manage to timely adjust to market requirements in terms of organisation (optimisation of resources and processes) and development (e.g. introduction of value added services). We control market risks through market activities – monitoring market trends, new product development, competitive pricing and cost optimisation.

HR risk that may involve loss of key staff members and their skills is managed through improvements in rewarding system, promotion system and various types of training. By developing an extensive training programme we ensure professional HR training, thus further reducing the risk of low quality services provision.

Considering a high number of employees and a huge volume of services provided any errors or potential abuse by the staff members may also constitute an important risk. We mitigate such risks in an organised manner by monitoring the internal controls system and conducting internal audit checks.

Financial risks

Pošta Slovenije is aware of the exposure to various financial risks, which is a constant phenomenon in business relationships, particularly in the domestic market. We identify and cope with the following risks:

Credit risk – a risk that the receivables with deferred payment from buyers and other business partners are settled only partly or not at all – with major customers such risk is managed through contractually-based business relations and through high dispersion of customers and intensive claim recovery with other customers. The customer credit rating is assessed and the fulfilment of their obligations monitored on a regular basis; Solvency risk – a risk that problems are encountered in raising funds necessary to settle the liabilities. Pošta Slovenije has no difficulties in ensuring the funds as a result of its good credit rating and has permanently available bridging loans with banks. We take loans in accordance with the liquidity situation in order to increase the operating flexibility;

VRSTE TVEgANj

Poslovna tveganja

Tržna tveganja, s katerimi se srečujemo v Pošti Slovenije, predstavljajo znižanje prihodkov zaradi pojava novih kon-kurentov, okrepitve delovanja obstoječih konkurentov in substitucije poštnih storitev z alternativnimi – predvsem elektronskimi. Obstaja tveganje odvisnosti od določenih velikih strank iz tujine, medtem ko so ta tveganja zaradi majhnosti trga in močne konkurence na notranjem trgu manjša. Obstaja tveganje, da se organizacijsko (optimizacija resursov in procesov) in razvojno (npr. uvajanje storitev z dodano vrednostjo) ne bomo pravočasno prilagodili tržnim zahtevam. Tržna tveganja obvladujemo s tržnimi aktivnostmi – spremljanjem tržnih gibanj, razvojem novih storitev, konkurenčnimi cenami storitev ter optimiranjem stroškov.

Kadrovska poslovna tveganja, ki se lahko pokažejo v izgubi ključnih kadrov in njihovih znanj, rešujemo z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja delovne uspešnosti, s sistemom napredovanja ter raznimi oblikami izobraževanja. z obsežnim načrtom izobraževalnih vsebin skrbimo za strokovno usposabljanje kadrov in tako dodatno zmanjšujemo tveganja manj kvalitetno opravljenih storitev.

glede na veliko število zaposlenih in velik obseg oprav-ljenih storitev predstavljajo pomembno tveganje tudi napake in možne zlorabe delavcev. Tovrstna tveganja organizirano zmanjšujemo z internimi revizijami delo-vanja sistema notranjih kontrol ter s kontrolami, ki jih opravljajo notranji inšpektorji.

Finančna tveganja

V Pošti Slovenije se zavedamo izpostavljenosti različnim finančnim tveganjem, ki so stalnica v poslovnih odno-sih, predvsem na domačem trgu. Pripoznavamo in pre-magujemo jih kot:

kreditno tveganje, ki predstavlja možnost, da bodo terjatve z odloženim plačilom do kupcev in drugih poslovnih partnerjev poravnane le delno oziroma sploh ne bodo poravnane – tveganja pri velikih strankah obvladujemo s pogodbeno določenimi poslovnimi odnosi, pri ostalih strankah pa z veliko razpršenostjo kupcev ter z intenzivno izterjavo terjatev. Redno ocenjujemo boniteto kupcev in spremljamo izpolnjevanje njihovih obveznosti; tveganje plačilne sposobnosti, ki predstavlja možnost, da naletimo na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev obveznosti. zaradi dobre lastne bonitete v Pošti nimamo težav pri zagotavljanju finančnih sredstev in imamo trajno na razpolago premostitvene kredite pri bankah. Kredite najemamo

/41

Upravljanje s tveganji

Risk Management

2.9

2.9.1

Page 43: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2

glede na likvidnostno situacijo in tudi na ta način povečujemo fleksibilnost poslovanja; obrestno tveganje, ki predstavlja možnost povečevanja stroškov financiranja zaradi sprememb obrestnih mer – tveganje obvladujemo z najemanjem kreditov pri bankah po fiksnih obrestnih merah (predvsem pri kratkoročnih kreditih); inflacijsko tveganje predstavlja predvsem nevarnost, da se na nepričakovano spremembo inflacije v Pošti ne bi mogli pravočasno odzvati s prilagoditvijo tistih cen storitev, ki so pod nadzorom države – tveganje lahko omejujemo le delno, in sicer s sprotnim informiranjem Agencije za pošto in elektronske komunikacije ter resornega ministrstva o stanju na področju cen poštnih storitev, ki so predmet nadzora.

Zavarovanje ljudi in premoženja

z zavarovanjem ljudi in premoženja se želimo v Pošti Slovenije optimalno zaščititi pred tveganji, hkrati pa obvladovati stroške zavarovanja. Na osnovi izbire naj-ugodnejšega ponudnika imamo sklenjene pogodbe o zavarovanju s tremi slovenskimi zavarovalnicami za na-slednje vrste zavarovanj: kolektivno nezgodno zavarovanje za vse delavce za čas prisotnosti na delu, zavarovanje pred vlomom in ropom, zavarovanje prevozov in prenosov vrednostnih pošiljk in gotovine, požarno in potresno za-varovanje za vse objekte v Sloveniji, zavarovanje civilne odgovornosti, zavarovanje avtomobilov in motornih koles, strojelomno zavarovanje, zavarovanje paketov in hitre pošte v domačem in mednarodnem prometu ter zavarovanje storitev certifikatske agencije.

Interest rate risk – a risk of increasing the costs of financing due to changes in interest rates – the risk is managed through taking bank loans at fixed interest rates (mainly short-term loans); Inflation risk – a risk that Pošta Slovenije would be unable to timely react to an unforeseen change in inflation by adjusting the prices of services controlled by the state; the risk can be mitigated only partly, namely by providing information on a regular basis to the Post and Electronic Communications Agency and the competent ministry about the situation concerning the prices of postal services under control.

Insurance of people and property

By insuring people and property Pošta Slovenije wishes to optimally protect itself against risks and properly manage at the same time the costs of insurance. Following a selection of the most favourable bidder, we signed contracts with three Slovenian insurance companies on the following types of insurance: collective accident insurance for all employees at the time of presence at workplace, insurance against burglary and robbery, insurance of transport and delivery of insured items and cash, fire and earthquake insurance for all the Post’s premises in Slovenia, civil liability insurance, car and motorcycle insurance, machinery breakdown insurance, insurance of parcels and express mail in domestic and international postal service and insurance of certification agency services.

Risk Management

Upravljanje s tveganji

2.9

NOTRANjA REVIzIjA IN NOTRANjA KONTROLA

Delovanje službe notranje revizije

Služba notranje revizije (SNR) je organizirana kot neo-dvisna štabna služba, neposredno odgovorna generalnemu direktorju. Osnovne usmeritve delovanja SNR so podane v listini in pravilniku o delovanju službe notranje revizije.

cilj notranje revizije je opravljati neodvisne, nepristranske revizijske in svetovalne storitve, da bi povečali koristi za poslovanje družbe in izboljšali njeno delovanje. Tako pomagamo družbi uresničevati njene cilje s sistematičnim načinom ovrednotenja in izboljševanja uspešnosti ureditve ravnanj s tveganji in upravljavskih procesov.

INTERNAL AUDIT AND INTERNAL cONTROL

Internal audit section

The Internal Audit Section is organised as an independent support service directly reporting to the CEO. Its main operating guidelines are indicated in the Internal Audit Manual.

The aim of internal audit is to provide independent, unbiased auditing and advisory services so as to contribute to improved Company’s performance and attainment of its goals through a systematic assessment and amelioration of risk management and corporate governance processes.

2.9.2

Page 44: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

42

Main actions in 2005

The main areas covered by regular and extraordinary audits in 2005 were the following: call for tenders, write offs and disposal of fixed assets, inventories (continuation from 2004), financial statements of EPPS subsidiary and extraordinary audit in the field of cash management in relation to Postal Bank of Slovenia (‘PBS’). At the end of 2005, we initiated an internal audit procedure in the field of signing contracts with customers, billing and debt collection, which continues in 2006.

In addition to the tasks identified in the annual plan the audits were conducted and information prepared for the Supervisory Board.

The audits focused on checking the existence and compliance of internal organisation rules, implementation of organisation rules and competences, compliance with legislation, verification of existence and functioning of internal controls in work procedures and review of correctness, timeliness and reliability of information, needed by the management and others in making business decisions.

The audit check findings were reported to the management and the Supervisory Board; the management approved the proposed recommendations and required from the responsible persons in divisions and business units to eliminate the errors.

Internal control section

The Internal Control Section is organised as an inde-pendent support service, reporting directly to the CEO. The head of Internal Control Department coordinates the work of inspectors at business units, reporting to business unit managers.

Internal control inspectors act in the field of postal work technology and provide guidance to post offices and employees in assuring quality of services, achieving the required standards, efficient organisation and rational operation. The Internal Control Department manual contains the main guidelines for the work of the inspectors, approved by the CEO.

The Internal Control Section is also involved in specific internal audit tasks and tasks of the PBS auditors, in the postal services committee and provides initiatives for the Pošta Slovenije’s rationalisation of operations.

In 2005, the Internal Control and business unit inspectors conducted:

547 full checks of post office operations, 761 partial checks of operations, with the emphasis on particular segments of the work of post offices, 547 checks of retail banking transactions in tolars (for Postal Bank of Slovenia),434 checks of exchange transactions at post offices.

••

Glavne aktivnosti v letu 2005

glavna področja opravljenih rednih in izrednih pregledov v letu 2005 so bila: javna naročila, odpisi in izločitve osnovnih sredstev, zaloge (nadaljevanje iz leta 2004), računovodski izkazi odvisne družbe EPPS ter izredni pregled na področju gotovinskega poslovanja v povezavi s PBS. Konec leta 2005 smo začeli z notranjerevizijskim pregledom na področju sklepanja pogodb s kupci, fakturiranja in izterjave, ki se nadaljuje v letu 2006.

Poleg nalog, opredeljenih v letnem načrtu, so bili oprav-ljeni tudi pregledi oziroma pripravljene informacije za nadzorni svet.

Pri pregledih je bil poudarek na pregledu obstoja in ustreznosti notranjih organizacijskih predpisov, izvajanja organizacijskih predpisov in pooblastil, skladnosti delo-vanja z zakonodajo, preverjanju obstoja in delovanja uvedenih notranjih kontrol v postopkih dela ter pregledu pravilnosti, pravočasnosti in zanesljivosti informacij, ki jih poslovodstvo in drugi potrebujejo pri sprejemanju poslovnih odločitev.

O ugotovitvah opravljenih revizijskih pregledov smo poročali poslovodstvu in nadzornemu svetu; poslovodstvo je sprejelo predlagana priporočila ter zavezalo odgovorne v sektorjih in poslovnih enotah k odpravi napak.

Delovanje službe notranje kontrole

Služba notranje kontrole (SNK) je organizirana na upravi družbe kot neodvisna štabna služba, odgovorna neposredno generalnemu direktorju. Vodja službe notranje kontrole koordinira tudi delo inšpektorjev na poslovnih enotah, ki so odgovorni neposredno direktorjem poslovnih enot.

Inšpektorji notranje kontrole delujejo na področju teh-nologije dela pošte in usmerjajo pošte in zaposlene pri zagotavljanju kakovosti storitev, doseganju predpisanih standardov, učinkoviti organiziranosti in racionalnem poslovanju. Osnovne usmeritve delovanja inšpektorjev so podane v navodilu za delo notranje kontrole, ki ga je sprejel generalni direktor.

SNK sodeluje tudi pri določenih nalogah notranje revizije in revizorjev PBS, v komisiji za poštni promet ter daje samostojne pobude za racionalizacijo poslovanja Pošte.

Inšpektorji službe notranje kontrole in poslovnih enot so v letu 2005 opravili:

547 celovitih kontrolnih pregledov poslovanja pošt, 7 61 delnih kontrolnih pregledov poslovanja, na katerih je bil opravljen pregled poslovanja s poudarkom na posameznih segmentih dela pošte,

••

/4�

Upravljanje s tveganji

Risk Management

2.9

Page 45: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2

547 kontrol izvajanja tolarskega poslovanja na poštah (za Poštno banko Slovenije, d. d.), 434 kontrol storitev menjalniškega poslovanja na poštah.

Pri kontroli poslovanja pošt je bila opravljena tudi kontrola izvajanja zakona o preprečevanju pranja denarja in Navo-dila za delo pošt pri preprečevanju pranja denarja.

Na podlagi celovitih kontrolnih pregledov so bile pošte v letu 2005 ocenjene, kot je prikazano v naslednji tabeli:

The post office operations control also involved verification of the compliance with the money laundering prevention act and the money laundering prevention manual at post offices.

In 2005, the post offices were rated in accordance with the full control checks as indicated in the table below:

Risk Management

Upravljanje s tveganji

2.9

Tabela / Table 13: Ocene in povprečne ocene pošt po poslovnih enotah v letu 2005 / Rates and average scores of post offices by business units in 2005

Poslovna enota / Business Unit

Število pošt, glede na oceno / Post offices by scores Povprečna ocena /

Average score

Odlično / Excellent

Prav dobro / Very good

Dobro / Good

Zadostno / Sufficient

Nezadostno / Insufficient

1 2 3 4 5 6 7

celje 8 39 24 2 1 3.69

Koper 8 19 18 1 3.74

Kranj 7 36 8 1 3.94

Ljubljana 14 70 29 2 3.83

PLc Ljubljana 1 4

Maribor 12 45 53 4 1 3.55

Murska Sobota 2 18 16 1 3.57

Nova gorica 4 15 21 1 3.54

Novo mesto 6 34 25 1 3.68

SKUPAJ / TOTAL 61 277 194 13 2 3.7

Page 46: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

44/45

Analiza poslovnih dosežkov

Analysis of Operating Results

2.10

Tabela / Table 14: Poslovanje Pošte Slovenije v letu 2005 / Pošta Slovenije’s performance in 2005

v 000 SIT / in 000 SIT

Prihodki in odhodki / Revenues and Expenses

Leto / Year Plan 2005 / 2005 plan Indeks / Index

2004 20051 2 3 4 5 = 3/2 6 =3/4

PRIhODKI OD POšTNIh STORITEVREVENUES FROM POSTAL SERVIcES

31,158,753 34,325,696 32,632,627 110 105

Prihodki od pisemskih storitevRevenues from letter services

21,197,064 22,854,439 22,276,746 108 103

Prihodki od paketnih storitevRevenues from parcel services

2,929,041 3,344,550 3,027,285 114 111

Prihodki od hitre pošteRevenues from express mail

260,940 276,277 280,001 106 99

Prihodki od direktne pošte, publikacij, prilog ipd.Revenues from direct mail, periodicals, inserts etc.

6,771,707 7,850,431 7,048,596 116 111

PRIhODKI OD OSTALIh STORITEVREVENUES FROM OThER SERVIcES

13,861,318 15,530,133 14,919,018 112 104

PRIhODKI OD DENARNIh STORITEVREVENUES FROM FINANcIAL SERVIcES

7,320,046 9,468,458 8,230,892 129 115

OSTALI PRIhODKIOThER REVENUES

6,541,272 6,061,675 6,688,126 93 91

Prihodki od telegrafskih storitevRevenues from telegraphic services

467,388 420,332 414,412 90 101

Prihodki od prodaje trgovskega blagaRevenues from sale of merchandise

3,660,435 3,790,321 3,877,214 104 98

Ostali prihodki Other revenues

2,413,449 1,851,021 2,396,501 77 77

USREDSTVENI LASTNI PROIzVODI IN STORITVEcAPITALISED OWN PRODUcTS AND SERVIcES

916 5,790 2,600 632 223

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIhODKIOPERATINg REVENUES FROM REVALUATION

266,757 78,871 44,532 30 177

POSLOVNI PRIHODKIOPERATING REVENUES 45,287,743 49,940,489 47,598,777 110 105

STROšKI MATERIALAcOSTS OF MATERIALS

865,450 800,148 964,451 93 83

STROšKI ENERgIjEcOSTS OF ENERgy

972,767 1,123,854 1,047,578 116 107

STROšKI STORITEVcOSTS OF SERVIcES

6,446,389 6,950,015 7,300,516 108 95

STROšKI DELALABOUR cOSTS

27,948,071 29,315,012 29,312,149 105 100

AMORTIzAcIjADEPREcIATION

3,054,644 3,423,341 3,071,582 112 112

DRUgI STROšKIOThER cOSTS

278,694 243,276 291,707 87 83

NABAVNA VREDNOST TRgOVSKEgA BLAgAcOST OF MERchANDISE

3,156,136 2,959,362 3,351,060 94 88

PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODhODKIOPERATINg EXPENSES FROM REVALUATION

2,053,898 292,451 170,979 14 171

POSLOVNI ODHODKIOPERATING EXPENSES 44,776,048 45,107,458 45,510,022 101 99

Page 47: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJAOPERATING PROFIT OR LOSS 511,694 4,833,031 2,088,755 945 231

FINANčNI PRIhODKI FINANcIAL REVENUES

204,991 256,471 165,557 125 155

FINANčNI ODhODKI FINANcIAL EXPENSES

412,680 276,632 370,821 67 75

POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJAPROFIT OR LOSS FROM ORDINARY ACTIVITIES 304,005 4,812,870 1,883,490 1,583 256

IzREDNI PRIhODKIEXTRAORDINARy REVENUES

157,746 315,577 237,548 200 133

IzREDNI ODhODKIEXTRAORDINARy EXPENSES

24,605 33,049 40,347 134 82

POSLOVNI IZID PRED DAVKOM IZ DOBIČKAPROFIT BEFORE TAX 437,145 5,095,397 2,080,692 1,166 245

ODLOžENI DAVKIDEFERRED TAXES

0 30,187 0

DAVEK Iz DOBIčKA Iz REDNEgA DELOVANjAINcOME TAX FROM ORDINARy AcTIVITIES

-55,832 -1,488,363 -593,209 2,666 251

ČISTI POSLOVNI IZIDNET PROFIT OR LOSS 381,313 3,637,221 1,487,483 954 245

Poslovni prihodki so v letu 2005 porasli v primerjavi s preteklim letom za 10 odstotkov in presegli planirane za 5 odstotkov. K rasti poslovnih prihodkov je v največji meri prispevala rast prihodkov od storitev plačilnega prometa, rast prihodkov od prenosa naslovljene in nenaslovljene direktne pošte in publikacij ter rast prihodkov od prenosa paketov.

Na strani stroškov so se v primerjavi s preteklim letom najbolj zvišali stroški energije. Na rast stroškov energije je pomembno vplivala rast cen naftnih derivatov v letu 2005, dodatno pa tudi povečanje voznega parka in večje število prevoženih kilometrov, povezanih z rastjo obsega storitev.

Stroški amortizacije so bili višji kot v preteklem letu in višji od načrtovanih zaradi pospešenega obračuna amortizacije objekta na Trgu OF v Ljubljani, ki bo v letu 2006 porušen.

Poslovni odhodki so bili v letu 2005 za slab odstotek višji od poslovnih odhodkov v letu 2004 in za odstotek nižji od planiranih.

čisti dobiček v letu 2005 je presegel čisti dobiček iz leta 2004 kar za 8,5-krat, hkrati pa je bil tudi za 1,5-krat boljši od načrtovanega.

In 2005, operating revenues increased by 10 percent in comparison with the previous year and exceeded the planned level by 5 percent. The growth of operating revenues was largely due to the growth in payment services, addressed and unaddressed direct mail and periodicals as well as the growth in revenues of parcel distribution.

As far as costs are concerned, the highest increase in comparison with the previous year was recorded in the costs of energy, resulting primarily from the increase in the price of petroleum products in 2005, as well as an expansion in vehicle fleet and larger mileage due to a higher volume of services provided.

Depreciation costs were higher than in the previous year and exceeded the planned level owing to the accelerated depreciation of the building at Trg OF square in Ljubljana, due to be demolished in 2006.

In 2005, operating expenses were by nearly a percent higher than operating expenses in 2004 and by one percent lower than the planned level.

The 2005 net profit exceeded the net profit in 2004 by as much as 8.5 times and was by 1.5 times better than planned.

Analysis of Operating Results

Analiza poslovnih dosežkov

2.10

Page 48: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

4�

V januarju 2006 je prenehal delovati večji konkurent, zato se bodo v prvem trimesečju predvidoma povečali obseg storitev in prihodki Pošte na področju prenosa paketov v notranjem prometu.

z januarjem 2006 je poslovodstvo z nastopom dela tretjega člana poslovodstva Damijana Koletnika popolno.

z željo po učinkovitejšem nagrajevanju zaposlenih smo pristopili k celoviti prenovi podjetniške kolektivne pogodbe.

V skladu z zakonom o poštnih storitvah se področje rezer-viranih poštnih storitev s 1. januarjem 2006 pri prenosu navadnih pisem v notranjem prometu in navadnih pisem v prispetju iz mednarodnega prometa zniža s 100 g na 50 g.

In January 2006, a major competitor ceased to operate, which is why the volume of services and revenues are expected to increase in the first three months of Pošta Slovenije in domestic parcel delivery services.

In January 2006, Damijan Koletnik became the third member of the Management.

We started to revise the company-based collective agreement to ensure a more efficient staff rewarding system.

In accordance with the Postal Services Act, the weight of domestic and inbound cross-border ordinary letters in the reserved area was lowered from 100 g to 50 g as from 1 January 2006.

/4�

Dogodki po koncu poslovnega leta

Post Balance Sheet Date Events

2.11

Page 49: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

2 Future Plans

Načrti za prihodnost

2.12

V letu 2006 bodo potekale intenzivne aktivnosti za pripravo na nemoten prevzem evra (logistične aktivnosti v povezavi s PBS in zagotovitev ustrezne informacijske podpore).

V izdelavi je celovit strateški razvojni program Pošte Slovenije s planom projektov in drugih aktivnosti za njegovo realizacijo za obdobje od leta 2006 do 2012, s projekcijo 2015.

Načrtujemo uvedbo nekaterih novih storitev na poštnih okencih (vplačilo optične igre Loterije Slovenije – LOTO na večjih poštah).

Pošta Slovenije bo intenzivirala aktivnosti na mednarodnem področju za začetek sodelovanja s primernim strateškim partnerjem ter za razširitev poslovanja na trgih bivše jugoslavije.

zaradi rasti obsega paketnih storitev in racionalizacije poslovanja bo Pošta uvajala regijske paketne pošte. Prevoz paketnih pošiljk iz poštnega logističnega centra na regijske paketne pošte se bo izvajal ločeno od prevozov pisemskih pošiljk in z dinamičnimi voznimi redi.

Pošta bo prevozne kapacitete vzpostavljala v lastni in tuji režiji. Večji del voznega parka bo ostal v upravljanju Pošte Slovenije, postopoma pa se bo povečeval delež prevozov, ki jih bodo opravili zunanji izvajalci. Pri uvajanju novih prevoznih sredstev bo Pošta upoštevala visoke standarde s področja varnosti, funkcionalnosti in ekologije.

V letu 2006 načrtujemo izdajo osebnih poštnih znamk. Namenjene bodo podjetjem, ki bodo z njimi lahko oglaševala svoje storitve in proizvode, ter fizičnim osebam, ki bodo z njimi zaznamovale pomembne osebne dogodke (rojstvo, rojstni dan, poroka idr.). znamke bodo natisnjene na samolepilnem papirju, stranke pa bodo lahko določile motive znamk po lastni izbiri s pomočjo spletne aplikacije.

In 2006, intensive activities were carried out related to the preparation for smooth euro changeover (logistics activities together with PBS and provision of proper information support).

A comprehensive Pošta Slovenije’s strategic development plan is currently being produced along with a plan of projects and other actions for its implementation in the period between 2006 and 2012 and a projection until 2015.

We plan to introduce new services at post office counters (payment of optical game of Slovenia Lottery – LOTO at major post offices).

Pošta Slovenije will intensify its international activities to establish cooperation with a suitable strategic partner and expand its operations in the ex-Yugoslav markets.

As a result of an increase in parcel delivery services and rationalisation of operations Pošta Slovenije will introduce regional parcel posts. The delivery of parcels from the Mail Sorting and Logistics Centre to regional parcel post offices will be carried out separately from the letter delivery and through dynamic timetables.

Pošta Slovenije will set up transport facilities either in-house or through outsourcing. A major part of the fleet will remain under the Pošta Slovenije’s management; gradually, however, the share of transport provided by external providers will increase. Pošta Slovenije will focus on high security, functionality and environmental standards in the introduction of new means of transport.

In 2006, we plan to issue personalized postage stamps designed for companies to advertise through them their services and products and for individuals to mark important personal events (birth, birthday, marriage etc.). The stamps will be printed on self-adhesive paper and the clients will be able to choose designs on stamps by means of a web application.

Page 50: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

4�

Posebna pozornost bo usmerjena k racionalizaciji v dostavi in pri prevzemu pošiljk.

za sledenje transportnih enot bo Pošta uvajala globalne standarde označevanja artiklov in transportnih enot (EPc global, RFID, gS1 – črtna koda).

Na področju zagotavljanja kakovosti storitev bo Pošta Slovenije v letu 2006 začela uvajati standard SIST EN 14012 – Merjenje pritožb, reklamacij in odškodninskih zahtevkov.

za bolj učinkovito upravljanje s človeškimi viri bo prenovljena obstoječa informacijska podpora.

Pošta bo izvajala aktivnosti, ki se nanašajo na do okol-ja prijazno uporabo in recikliranje ter nadzorovano odstranitev odpadkov.

že v letu 2005 je Pošta Slovenije pristopila k aktivnostim v zvezi z uvedbo evra s 1. januarjem 2007. V letu 2005 so bile aktivnosti osredotočene predvsem na obdobje dvojnega označevanja cen, v letu 2006 pa na uvedbo evra.

Special attention will be focused on rationalisation in postal items delivery and collection.

Pošta Slovenije will introduce global standards for product and transport unit labelling (EPC Global, RFID, GS1 – bar code) for transport.

In service quality assurance, Pošta Slovenije will initiate in 2005 the introduction of SIST EN 14012 standard – Measurement of complaints and redress procedures.

The upgrading of the existing information support will con-tribute to more efficient human resources management.

Pošta Slovenije will carry out activities related to environ-mentally friendly use and recycling as well as controlled disposal of waste.

In 2005, Pošta Slovenije started to implement the actions concerning the euro changeover on 1 January 2007, with the focus being primarily on double pricing, whereas the activities in 2006 refer to the introduction of the euro.

/4�

Načrti za prihodnost

Future Plans

2.12

Page 51: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

Prinašamo vam veselje in odnašamo skrbi.

We bring you joy and take your worries away.

Page 52: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

3. Poročilo o družbeni odgovornosti REPORT ON SOCIAL RESPONSIBILITY

Page 53: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

3

STAFF NUMBER AND EMPLOyMENT TRENDS

At the end of 2005, Pošta Slovenije employed 6,517 people or 241 more than at the end of 2004. The 2005 plan, envisaging 6,554 jobs, was fulfilled 99.4 percent at the end of the year.

STANjE IN gIBANjE zAPOSLENIh

Konec leta 2005 je bilo v Pošti Slovenije 6.517 zaposlenih. V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2004 se je število zaposlenih povečalo za 241 novih delavcev. Plan za leto 2005 je načrtoval 6.554 delovnih mest in je bil konec leta realiziran 99,4-odstotno.

Human Resources Management

Upravljanje s človeškimi viri

3.1

3.1.1

V letu 2005 se je v Pošti Slovenije na novo zaposlilo 437 delavcev, večina za določen čas, zaradi sklenitve pogodb za opravljanje določenih storitev. za nedoločen čas je bilo konec leta zaposlenih 91,1 odstotka delavcev. Iz podjetja je odšlo 196 zaposlenih, od tega 66 zaradi upokojitve. Fluktuacija je bila 2,9-odstotna in za 0,8 odstotka nižja kot leta 2004.

V strukturi zaposlenih je bilo 61,9 odstotka moških in 38,1 odstotka žensk.

Izobrazbena struktura zaposlenih se postopoma izboljšuje. Razlogi so v upokojevanju zaposlenih z nižjo strokovno izobrazbo in v na novo zaposlenih z višjo stopnjo strokovne izobrazbe. K dvigu izobrazbene strukture so prispevali tudi zaposleni, ki se samoiniciativno izobražujejo ob delu na višjih, visokih in univerzitetnih programih ter na magistrskem študiju.

In 2005, Pošta Slovenije recruited 437 new staff members, most of them for a fixed term on the basis of contracts for the provision of specific services. At the end of the year, 91.1 percent of the staff members were employed for an indefinite period of time. The number of employees who left the Company amounted to 196, of whom 66 due to retirement. The staff turnover rate was 2.9 percent or 0.8 percent lower than in 2004.

The percentage of male employees is 61.9 and 38.1 of female staff members.

The educational level of the employees is becoming increasingly higher. The reasons lie in the retirement of staff with lower educational level, better educated new employees and staff off-the-job training at colleges, higher schools and universities, including post-graduate training.

Tabela / Table 15: Stanje zaposlenih po poklicnih skupinah / Employees by occupational groups

Poklicna skupina / Occupational group

Število delavcev / Number of employees

Indeks / IndexStanje na dan 31. 12. / As at 31 December Plan 2005 /

2005 plan2004 2005

1 2 3 4 5 = 3/2 6 = 3/4

I. 20 19 17 95.0 111.8

II. 2 2 2 100.0 100.0

III. 2,732 2,851 2,860 104.4 99.7

IV. 928 949 897 102.3 105.8

V. 1,940 2,005 2,045 103.4 98.0

VI. 410 440 457 107.3 96.3

VII. 244 251 276 102.9 90.9

SKUPAJ / TOTAL 6,276 6,517 6,554 103.8 99.4

Page 54: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

52/5�

Upravljanje s človeškimi viri

Human Resources Management

3.1

* V ostale pomožne dejavnosti štejemo delavce trezorja, centralnega skladišča, pismonoše za izpraznjevanje poštnih nabiralnikov, delavce špedicije, telegrafa in vzdrževanja. / Other auxiliary activities include vault staff, central warehouse staff, postmen for mailbox emptying, forwarding staff, telegraph and maintenance.

Tabela / Table 16: Povprečno stanje zaposlenih po stopnjah strokovne izobrazbe / Average numbers of employees by professional education levels

Stopnja strokovne izobrazbe / Level of professional education

Število delavcev / Number of employees Indeks / Index

2004 20051 2 3 4 = 3 / 2

I. Less than primary school 154 146 94.8

II. Primary school 13 15 115.4

III. Short post- primary school training 1,026 1,006 98.1

IV. Vocational school 1,918 1,973 102.9

V. Secondary school 2,451 2,547 103.9

VI. college education 382 412 107.9

VII. University education 290 327 112.8

VIII. Specialisation or master’s degree 14 16 114.3

IX. Doctoral degree 1 1 100.0

SKUPAJ / TOTAL 6,249 6,443 103.1

Tabela / Table 17: Stanje zaposlenih po področjih dela / Number of employees by area of work

Področje dela / Area of workStanje na dan 31. 12. /

As at 31 DecemberIndeks /

Index

2004 2005 v / in %1 2 3 4 = 3 / 2

Manipulacija / handling 2,393 2,531 105.8

Dostava / Delivery 2,508 2,617 104.3

Predelava (PLc) / Processing (PLc) 564 552 97.9

Transport / Transport 171 174 101.8

Ostale pomožne dejavnosti* / Other auxiliary activities* 187 181 96.8

Strokovne službe PE / Support services of business units 267 270 101.1

Strokovne službe družbe / Support services at company level 186 192 103.2

SKUPAJ / TOTAL 6,276 6,517 103.8

Page 55: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

BOLNIšKE ODSOTNOSTI DELAVcEV

Obseg bolniških odsotnosti je mogoče izraziti z odstotkom izgubljenih delovnih dni v letu dni na zaposlenega. V Pošti Slovenije je bil delež bolniških odsotnosti v letu 2005 nekoliko višji od povprečja v Republiki Sloveniji, vendar pa se je v primerjavi s predhodnim letom znižal za 0,4 odstotne točke.

SIcK LEAVES

The level of sick leave may be expressed through a per-centage of lost working days in a year per employee. The percentage of sick leave was slightly higher at Pošta Slovenije in 2005 than the average in the Republic of Slovenia; however, in comparison with the previous year, it fell by 0.4 percentage points.

3 Human Resources Management

Upravljanje s človeškimi viri

3.1

Tabela / Table 18: Stanje zaposlenih po poslovnih enotah / Employees by business units

Poslovna enota / Business UnitStanje na dan 31. 12. / As at 31.12.

Indeks / Index2004 2005

1 2 3 4 = 3/2

celje 638 679 106.4

Koper 399 419 105.0

Kranj 527 547 103.8

Ljubljana 1,392 1,432 102.9

PLc Ljubljana 805 821 102.0

Maribor 1,231 1,295 105.2

Murska Sobota 290 297 102.4

Nova gorica 327 335 102.4

Novo mesto 481 500 104.0

Strokovne službe družbe / Support services at company level 186 192 103.2

Pošta Slovenije 6,276 6,517 103.8

3.1.2

Tabela / Table 19: Delež bolniških odsotnosti v Pošti in Republiki Sloveniji / Sick leave level at Pošta Slovenije and in the Republic of Slovenia

Leto / Year

2004 20051 2 3

Pošta Slovenije / Pošta Slovenije 5,2 % 4,8 %

Republika Slovenija* / Republic of Slovenia* 4,6 % 4,3 %

*Vir / Source: Inštitut za varovanje zdravja / health Protection Institute

Page 56: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

54/55

SALARIES AND PERFORMANcE

The average gross salary per employee at Pošta Slovenije, which also includes the bonus resulting from operating efficiency paid in December, amounted in 2005 to SIT 285,331 or 1.9 percent more than in 2004.

In 2005, the average gross salary at Pošta Slovenije was 2.9 percent higher than the average level in Slovenia and 4.6 percent lower than the average salary in transport and communications sector.

The average salary at Pošta Slovenije depends upon the staff qualification structure by education level. The largest number of staff (43%) has the 3rd education level, where the average gross salary of a postman accounts for SIT 238,927 and the 5th education level (30%), where the average salary of a post office worker accounts for SIT 276,284 and of a post office manager from SIT 316,974 to SIT 374,382, depending on the outlet size.

PLAčE IN DELOVNA USPEšNOST

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v Pošti Slovenije, kamor je všteto tudi izplačilo dela plače iz poslovne uspešnosti v mesecu decembru, je v letu 2005 znašala 285.331 SIT, kar je za 1,9 odstotka več kot leta 2004.

Povprečna plača v Pošti Slovenije je bila v letu 2005 za 2,9 odstotka višja od republiškega povprečja, vendar za 4,6 odstotka nižja od povprečne plače v dejavnosti prometa in zvez.

Na povprečno plačo v Pošti Slovenije vpliva kvalifikacijska struktura zaposlenih po poklicnih skupinah. Največji delež zaposlenih (43 %) je v III. poklicni skupini, kjer znaša povprečna bruto plača pismonoše 238.927 SIT, in v V. poklicni skupini (30 %), kjer znaša povprečna plača poštnega uslužbenca 276.284 SIT, upravnika pošte pa od 316.974 SIT do 374.382 SIT, odvisno od velikosti pošte.

Upravljanje s človeškimi viri

Human Resources Management

3.1

3.1.3

Tabela / Table 20: Primerjava povprečnih bruto plač v SIT / comparison of average gross salaries in SIT

Bruto / Gross Indeks / Index

2004 2005 2005/20041 2 3 4 = 3/2

Pošta Slovenije / Pošta Slovenije 279,895 285,331 101.9

Republika Slovenija / Republic of Slovenia 267,571 277,279 103.6

Dejavnost prometa in zvez / Transport and communications sector 290,669 299,238 102.9

cOOPERATION WITh TRADE UNION cONFERENcE AND WORKERS’ cOUNcIL

A Trade Union Conference has been established at Pošta Slovenije, associating the trade unions organised in individual business units. In 2005, the Company and the trade union conference signed an agreement on creating conditions for the trade union work, specifying mutual rights and obligations for the work of trade unions.

In accordance with the Workers Participation in Management Act an agreement was signed in 1996 between the Workers’ Council and Pošta Slovenije on the manner of the participation of employees in the Company’s management.

The conference of trade unions and the Workers’ Council are informed on a regular basis on Pošta Slovenije’s operations and business plan as well as on other major events at the Company.

SODELOVANjE S KONFERENcO SINDIKATOV IN SVETOM DELAVcEV

V Pošti Slovenije je organizirana konferenca sindikatov, v katero so vključeni sindikati, organizirani v posameznih poslovnih enotah. Družba in konferenca sindikatov sta v letu 2005 sklenili pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, v kateri so določene medsebojne pravice in obveznosti za delo sindikatov.

V skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe je bil v letu 1996 sklenjen dogovor med svetom delavcev in Pošto Slovenije o načinu sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe.

Konferenca sindikatov in svet delavcev sta bila tekoče seznanjena s poslovanjem in poslovnim načrtom Pošte Slovenije ter z drugimi aktualnimi dogodki v družbi.

3.1.4

Page 57: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

3

IzOBRAžEVANjE DELAVcEV

V Pošti Slovenije sistematično načrtujemo in izvajamo izobraževanja zaposlenih. Strokovno izobraženi in uspo-sobljeni kadri so temeljni dejavnik razvoja, kakovosti in uspešnosti podjetja. Vsa leta je organiziranost izobraževanja zaposlenih razvojno naravnana. Na področju izobraževanja se nenehno dviguje število udeležencev izobraževanj in povečujejo sredstva, namenjena izobraževanju. Izoblikovali smo tim strokovnjakov – internih predavateljev, ki uspešno prenašajo znanje na zaposlene. Pridobljena strateško po-membna znanja so pogoj za učinkovitejše delo in uspešno doseganje ciljev ter omogočajo osebni razvoj posameznika. Usposobljenost, pridobivanje znanja in motiviranost za-poslenih direktno zagotavljajo možnost hitrega odzivanja na spremembe in zahteve trga ter na uspešnost celotnega poslovanja.

Funkcionalna usposabljanja in izobraževanja, ko delavec pridobi splošna in specifična znanja, ki jih lahko takoj in neposredno uporabi pri svojem delu, predstavljajo največji delež vseh izobraževanj. V letu 2005 se je interno ali eksterno organiziranih seminarjev, tečajev in delavnic udeležilo 2.833 delavcev. Na izobraževalno-strokovnih sestankih je prisostvovalo 4.106 delavcev. Realiziranih je bilo 49.676 izobraževalnih ur, tj. povprečno 7,6 ure na zaposlenega na Pošti. za izobraževanje je bilo v letu 2005 namenjenih 181 mio. SIT.

EMPLOyEE TRAININg

Pošta Slovenije takes a systematic approach to employee training development and implementation. Highly skilled employees constitute an essential element in Company’s development, quality and performance. Throughout the years, the staff training has been oriented towards development. The number of participants and the training budget have grown constantly. A team of professionals – in-house trainers – has been set to successfully pass their skills to other staff members. The acquired strategically important skills ensure more efficient work and successful attainment of goals along with a personal development of individuals. Qualification, acquiring skills and motivation of employees provide a guarantee for a quick response to market changes and requirements and consequently for a good Company’s performance.

Job-specific skills constitute a key training area for the majority of the employees. In 2005, the number of staff members attending in-house or external seminars, courses and workshops amounted to 2,833. The training and technical meetings were attended by 4,106 employees. The number of training hours was 49,676 or 7.6 hours on average per Pošta Slovenije’s employee. The 2005 training budget accounted for SIT 181 million.

Human Resources Management

Upravljanje s človeškimi viri

3.1.5

Tabela / Table 21: Izobraževanje zaposlenih v letu 2005 / Employee training in 2005

Funkcionalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih /Job-specific training and education of employees 2005

1 2

število zaposlenihNumber of employees

6,517

število zaposlenih, vključenih v izobraževanje in usposabljanjeNumber of employees involved in education and training

2,833

Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje in usposabljanjePercentage of employees involved in education and training

43,5 %

Letno število ur izobraževanja in usposabljanjaAnnual number of hours of education and training

49,676

Povprečno število izobraževalnih ur na zaposlenegaAverage number of training hours per employee

7.60

število zaposlenih, vključenih v izobraževalno-strokovne sestankeNumber of employees involved in training and technical meetings

4,106

Skupno število udeležb na izobraževanjih in izobraževalno-strokovnih sestankihTotal number of attendees at training and technical meetings

6,939

3.1

Page 58: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

5�

In addition to the job-specific training the employees also had access to off-the-job training. In 2005/2006 academic year, 26 off-the-job training contracts were recorded.

Pošta Slovenije continued to provide scholarships to secon-dary school pupils and students in 2005 (292 scholarship contracts) as well as to accept trainees and carry out practical training.

Poleg funkcionalnega izobraževanja, ki predstavlja najob-širnejši sklop dejavnosti, smo zaposlenim omogočali tudi študij ob delu. V šolskem letu 2005/2006 je bilo 26 aktivnih pogodb o izobraževanju ob delu.

V letu 2005 smo nadaljevali s štipendiranjem dijakov in študentov (292 štipendijskih pogodb) ter z vključevanjem pripravnikov v pripravništvo in izvajanjem praktičnih izobraževanj.

/5�

Upravljanje s človeškimi viri

Human Resources Management

3.1

EMPLOyEE WELFARE

Our vision is to provide to the employees not only social security but also a professional and personal development and to create such work environment in which people are motivated about work priorities. The employee stimulation and motivation derive from a well-designed business strategy and development orientations, respect of the laws and regulations in force, respect of the employees as individuals and participation of the employees in Pošta Slovenije’s management.

The employee motivation is increased through the rewarding, promotion and performance appraisal system as well as through a selection of the best post office managers rewarded with recognitions and bonuses.

We are aware that each employee contributes to the success of the organisation. Therefore, we wish to create a model postal worker:

Highly skilled in his/her area of work and continuously improving their skills,Honest, friendly and neat,Capable of assuming responsibility for his/her work,Nurtures good interpersonal relationships in the team,Respected and popular inside and outside the team,Respects the customers’ wishes ,Communicative and optimistic,Having a sense of loyalty towards the team and Pošta Slovenije, Capable of appreciating him/herself, colleagues, clients, his/her profession, job and mission, Taking care of order, safety, safeguarding confidential data and protecting environment andCommitted to quality and excellence of operations.

Within our HR development system, the employees may work at different jobs in order to acquire the widest possible range of skills needed in the Company.

We provide the optimum working conditions for the employees and safety at work. We monitor the health condition of the staff and provide a healthy work environment. In 2005, the number of employees referred to periodical preventive medical checkups totalled 1,160 or 18 percent of all the staff members. In autumn, a preventive flu vaccination campaign

••••••••

SKRB zA zAPOSLENE

Naša vizija je zaposlenim omogočati ob socialni varnosti tudi strokovni in osebni razvoj ter ustvariti delovno okolje, ki bo zaposlene motiviralo. Temelji stimulacije in motivacije zaposlenih izhajajo iz izdelane poslovne strategije in razvojnih usmeritev, spoštovanja veljavnih zakonov in predpisov, spoštovanja zaposlenega kot osebnosti in sodelovanja zaposlenih pri upravljanju družbe Pošta Slovenije.

Motiviranost zaposlenih vzpodbujamo s sistemom na-grajevanja, napredovanja, ocenjevanja delovne uspešnosti in z izbiro najboljših upravnikov pošt, ki jih nagrajujemo s priznanji in denarnimi stimulacijami.

zavedamo se, da k uspehu poslovanja prispeva vsak zaposleni. zato želimo ustvariti lik poštnega delavca, ki:

je strokovnjak na svojem področju in se stalno izpopolnjuje,je pošten, prijazen in urejen,zna prevzeti odgovornost za svoje delo,neguje dobre medsebojne odnose v kolektivu,je spoštovan in priljubljen v okolici in kolektivu,spoštuje želje svojih strank,je komunikativen in optimističen,ima čut pripadnosti do kolektiva in Pošte Slovenije, zna ceniti sebe, sodelavce, stranke, svoj poklic, delovno mesto in zaupano poslanstvo,skrbi za red, varnost, varuje zaupne podatke in okolje terteži h kakovosti in k odličnosti poslovanja.

Na področju razvoja kadrov omogočamo zaposlenim prehajanja med posameznimi strokovnimi področji. Na ta način pridobivajo zaposleni znanja za različne poslovne funkcije in so usposobljeni za celovito obvladovanje poslovnih področij znotraj družbe.

zaposlenim zagotavljamo optimalne delovne pogoje in varstvo pri delu, spremljamo zdravstveno stanje zaposlenih in skrbimo za zdravo delovno okolje. V letu 2005 je bilo na obdobne preventivne zdravstvene preglede poslanih 1.160 delavcev, kar predstavlja 18 odstotkov zaposlenih. V jeseni smo za zaposlene organizirali preventivno akcijo

••••••••

••

3.1.6

Page 59: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

3

cepljenja proti gripi. Vsi zaposleni so vključeni v kolektivno nezgodno zavarovanje.

zaposlenim omogočamo letovanje v poštnih počitniških kapacitetah, zagotavljamo pomoč pri reševanju stano-vanjskih problemov, dodeljujemo solidarnostne pomoči in svetujemo ter pomagamo pri reševanju socialnih stisk. štipendiramo otroke zaposlenih, če se ti šolajo na ustreznih smereh študija, jim omogočamo opravljanje obveznih praks in nekaterim tudi zaposlitev po zaključenem študiju.

STANOVANjA IN LETOVANjA DELAVcEV

Pošta Slovenije ima v lasti 70 stanovanj, od tega 44 služ-benih stanovanj, 26 neprofitnih stanovanj in 36 samskih sob v objektu na Vojkovi 60 v Ljubljani. zaposleni oziroma upokojeni delavci imajo sklenjeno najemniško razmerje. V letu 2005 je bilo prodanih 16 stanovanj, od tega 11 službenih in 5 neprofitnih stanovanj.

V letu 2005 je v 19 stanovanjih, ki so namenjena letovanju delavcev, letovalo 179 delavcev ali 2,7 odstotka zaposlenih.

DODATNO POKOjNINSKO zAVAROVANjE

Pošta Slovenije skrbi tudi za dolgoročno socialno varnost svojih zaposlenih. Omogoča jim vključitev v kolektivno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje in zanje vplačuje mesečno premijo, ki je v letu 2005 znašala 8.000 SIT. za vključitev v kolektivno prostovoljno zavarovanje je treba izpolnjevati pristopni pogoj – najmanj eno leto delovne dobe pri Pošti.

KOMUNIcIRANjE z zAPOSLENIMI

Pomemben del komuniciranja z zaposlenimi predstavlja interno glasilo Poštni razgledi. Od časa nastanka je pu-blikacija prerasla meje podjetja in prejemajo jo tudi pred-stavniki drugih zainteresiranih javnosti. Njen osnovni namen je informiranje, obveščanje, izobraževanje in komuniciranje z interno javnostjo oziroma zaposlenimi. Na ta način skušamo zaposlenim približati poslanstvo, vizijo, strategijo in vrednote družbe, hkrati pa jih motivirati, da v njem sodelujejo s svojimi prispevki. Tako skušamo prispevati k dvigu zadovoljstva zaposlenih, boljšim medsebojnim odnosom, povečanju pripadnosti, uvajanju novih podjetniških vrednot in dvosmernemu simetričnemu komuniciranju. Poštni razgledi izhajajo enajstkrat letno, njegovi prejemniki pa so zaposleni, upokojenci, organizacije lokalne in državne družbene skupnosti, poslovni partnerji ter mediji.

was held. All the employees are covered by a collective accident insurance.

Our employees can spend their annual leave at Pošta Slovenije’s holiday facilities; assistance is provided to them to resolve their housing problems; they are offered solidarity assistance and advice and help in overcoming social problems. Scholarships are provided for the employees’ children if attending adequate study courses as well practical training and even jobs after the completion of their study to some of them.

EMPLOyEE hOUSINg AND hOLIDAyS

Pošta Slovenije owns 70 flats, of which 44 are official flats, 26 non-profit and 36 bachelor rooms at Vojkova 60 in Ljubljana. The employees or retired former employees have rental agreements with the Company. In 2005, we sold 16 flats, namely 11 official and 5 non-profit flats.

In 2005, the number of employees taking holidays in 19 flats intended to employee holidaying totalled 179 or 2.7 percent of the employees.

ADDITIONAL PENSION INSURANcE

Pošta Slovenije takes care of long-term social security of the employees by enabling them to be covered by a collective additional voluntary pension insurance and paying for them a monthly premium, which amounted to SIT 8,000 in 2005. The pre-condition for joining this scheme is a minimum one year service at Pošta Slovenije.

cOMMUNIcATION WITh EMPLOyEES

The in-house magazine – ‘Poštni razgledi’ – constitutes an important element in the employee communication. Since its creation, the publication has extended beyond the limits of the Company and is now being sent to the representatives of other interested public. Its main purpose is informing, training and communication with the internal public or the employees. In this way, we try to bring the mission, vision, strategy and corporate values closer to the employees and encourage them, at the same time, to participate in it through their articles. This all aims at improving the employee satisfaction, interpersonal relationships, loyalty, introducing new corporate values and a two-way symmetric communication. The ‘Poštni razgledi’ magazine is issued eleven times a year and sent to all the employees, former retired employees, organisations at local and national level, business partners and the media.

Human Resources Management

Upravljanje s človeškimi viri

3.1.7

3.1.8

3.1.9

3.1

Page 60: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

5�

In addition to the in-house magazine, we have also established a traditional employee communication system through memos, information boards, electronic communication and regular meetings at the level of post offices, business units and the head office. The primary objective of Pošta Slovenije is to communicate to all the employees key information they need to successfully perform their jobs as well as key information about the Company. We are aware that transparent and clear operations and information of the employees on operating results are crucial for their satisfaction and improved loyalty to the Company.

Ob internem glasilu imamo vzpostavljen tudi klasičen način obveščanja zaposlenih z okrožnicami, oglasnimi deskami, elektronsko komunikacijo ter rednimi sestanki na ravni pošt, poslovnih enot in uprave. Primarni cilj Pošte Slovenije je, da imajo vsi zaposleni vse poglavitne informacije, ki jih potrebujejo za uspešno opravljanje svojega dela, in tudi ključne informacije o družbi. zavedamo se, da je transparentno in pregledno poslovanje ter informiranost zaposlenih o poslovanju ključno za njihovo zadovoljstvo in posledičen dvig pripadnosti podjetju.

/5�

Upravljanje s človeškimi viri

Human Resources Management

3.1

Page 61: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

3

Na Pošti Slovenije pripisujemo velik pomen družbeni odgovornosti. Kot del poslovne strategije je tesno vpeta v naše poslovanje. S svojo razvejeno mrežo poslovalnic in zaposlenih sodimo med najpomembnejše akterje v slovenskem gospodarskem in družbenem okolju. Kot sponzor in donator se aktivno vključujemo v izvedbo dejavnosti na športnem, izobraževalnem in kulturnem področju, sodelujemo pa tudi pri humanitarnih akcijah.

V letu 2005 smo del sredstev, sicer predvidenih za poslovna darila, nakazali v dobrodelne namene. Splošni bolnišnici Maribor smo predali ček za tri milijone tolarjev za nakup medicinske opreme, in sicer za nakup spiroergometra za Oddelek za otroške bolezni in za nakup prenosnega ultrazvoka za Radiološki oddelek. Velik odmev v okolju, predvsem pa uspešno izveden projekt je olajšal našo odločitev, da bomo s tovrstnimi humanitarnimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje.

Odnosi z mediji so na Pošti Slovenije načrtovan in usmer-jen vsakodnevni proces, ki ima merljive rezultate in razvija kredibilnost družbe ter dviguje njen ugled.

A high level of importance is attached at Pošta Slovenije to social responsibility, being closely integrated into our operations as part of the business strategy. With its expanded network of postal outlets and a large number of employees the Company is one of the major players in the Slovenian economic and social environment. We are actively involved as a sponsor and a donor in carrying out activities in sport, education and cultural areas as well as in humanitarian campaigns.

In 2005, a portion of funds originally earmarked for corporate gifts was spent on charity. We handed over to the Maribor General Hospital a cheque in the amount of three million tolars for the purchase of medical equipment, namely spiroergometer for the children’s ward and a mobile ultrasound instrument for the x-ray ward. A very positive response in the community and above all the successfully implemented project made our decision even easier to proceed with such humanitarian projects.

Media relations at Pošta Slovenije are ensured within a planned and focused process carried out on a daily basis, having measurable results, developing credibility and promoting the corporate image of the Company.

Social Responsibility

Odgovornost do družbene skupnosti

3.2

Page 62: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

�0

The huge Pošta Slovenije’s fleet is a major environmental hazard. We have always born in mind the environmental issues when choosing the means of transport by purchasing the environmentally acceptable vehicles in terms of hazardous emissions. Pošta Slovenije is one of the first corporations to include vehicles in its lorry fleet powered by the EURO 4 compliant engines.

Waste management is another area deserving our particular attention. Since our annual volumes of waste are quite considerable we pay special care to separate waste collection, namely biological waste, glass and paper.

Nevarnost za okolje predstavlja zlasti velik vozni park Pošte Slovenije. Pri izboru transportnih sredstev vseskozi upoštevamo okoljsko problematiko. Tako v vozni park uvrščamo vozila, ki so okoljsko sprejemljiva z vidika za okolje škodljivih emisij. Uvrščamo se med prve družbe, ki so v svoj vozni park tovornih vozil uvrstila vozila z motorji tipa EURO 4.

Posebno pozornost posvečamo tudi ravnanju z odpadki. Vsako leto s precejšnjo količino odpadkov obremenjujemo okolje, zato še posebej skrbimo za ločeno zbiranje odpadkov, in sicer bioloških odpadkov, stekla in papirja.

/�1

Odgovornost do naravnega okolja

Environmental Responsibility

3.3

Page 63: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

Gospodarili smo preudarno in transparentno.Kot je razvidno iz rezultatov.

The results show that we followed a prudent and transparent approach to financial management.

Page 64: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

4. Računovodsko poročilo FINANCIAL REPORT

Page 65: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4

The management of Pošta Slovenije d.o.o. hereby states that it fully approves the financial statements for the year ended 31 December 2005, displayed in this Annual Report and the related Notes indicated in pages 49 to 78.

Maribor, 9 May 2006

Poslovodstvo družbe Pošta Slovenije d. o. o. izjavlja, da v celoti potrjuje računovodske izkaze za poslovno leto, ki se je končalo na dan 31. 12. 2005, prikazane v tem letnem poročilu, ter pripadajoča pojasnila, predstavljena na straneh od 49 do 78.

Maribor, 9. 5. 2006

Statement of Management Responsibility for Financial

Statements

Izjava odgovornosti za računovodske izkaze

Aleš Hauc, univ. dipl. ekon.generalni direktor / CEO

mag. Igor Marinič, univ. dipl. ekon.namestnik generalnega direktorja /

Deputy CEO

Jelka Mulec, univ. dipl. ekon.direktorica sektorja za računovodstvo /

Chief Accounting Officer

Page 66: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

64

Revizorjevo poročilo

Auditor’s Report

4.1

/65

Page 67: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4

AUDITOR’S REPORT

to the shareholders of Pošta Slovenije d.o.o.

We have audited the balance sheet of Pošta Slovenije d.o.o. as of 31 December 2005 and the related statements of income, cash flows , changes in equity and the notes to the financial statements for the year then ended. We have also reviewed the business report of the Board. These financial statements, prepared in accordance with the Slovenian Accounting Standards, are the responsibility of the Company’s management. Our responsibility is to express an opinion on these financial statements based on our audit. We conducted our audit in accordance with international auditing standards. Those standards require that we plan and perform the audit to obtain reasonable assurance about whether the financial statements are free of material misstatement.

An audit includes examining, on a test basis, evidence supporting the amounts and disclosures in the financial statements. An audit also includes assessing the accounting principles used and significant estimates made by management, as well as evaluating the overall financial statement presentation. We believe that our audit provides a reasonable basis for our opinion. In our opinion, the financial statements and notes referred to in the first paragraph above present fairly, in all material respects, the financial position of the Company as of 31 December 2005, and the results of its operations, cash flows and changes in equity for the year then ended, in conformity with the Slovenian Accounting Standards.

The business report is in compliance with the audited financial statements.

Lidija JezernikCertified AuditorBoard Member

Member of Deloitte Touche Tohmatsu Group

Auditor’s Report

Revizorjevo poročilo

4.1

Page 68: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

66

Računovodski izkazi

Financial Statements

4.2.1

/67

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

BILAnCA STAnjA

The notes to the Financial Statements form an integral part of these Statements and should be read in conjunction with them.

BALAnCE ShEET

4.2

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / Item Pojasnila / Notes

31. 12. 2005

31. 12. 2004

Indeks / Index

1 2 3 4 5= 3/4

SREDSTVA / ASSETS 64,399,261 63,135,798 102

A) Stalna sredstva A) Fixed assets A 54,240,796 54,467,753 100

I. neopredmetena dolgoročna sredstva I. Intangible fixed assets

A1 607,630 891,972 68

1. Dolgoročno odloženi stroški poslovanja 1. Long-term deferred operating costs

229,310 334,286 69

2. Dolgoročne premoženjske pravice 2. Long-term property rights

378,320 557,686 68

II. Opredmetena osnovna sredstva II. Tangible fixed assets

A2 51,139,418 51,123,116 100

1. Zemljišča in zgradbe 1. Land and buildings

42,725,323 41,368,762 103

a) Zemljišča a) Land

3,190,771 3,190,366 100

b) Zgradbe b) Buildings

39,534,552 38,178,396 104

2. Proizvajalne naprave in stroji 2. Plant and machinery

6,995,991 7,128,137 98

3. Druge naprave in oprema 3. Other equipment

39,309 39,441 100

4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 4. Fixed assets under construction

1,378,795 2,586,776 53

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi a) Tangible fixed assets under construction and manufacture

1,284,229 2,398,863 54

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev a) Advances for tangible fixed assets

94,566 187,913 50

III. Dolgoročne finančne naložbe III. Long-term investments

A3 2,493,748 2,452,665 102

1. Deleži in dolgoročne finančne terjatve do podjetij v skupini 1. Shares and long-term financial receivables from group companies

545,568 476,439 115

2. Deleži in dolgoročne finančne terjatve do pridruženih podjetij 2. Shares and long-term financial receivables from associated companies

1,741,013 1,720,149 101

3. Deleži in druge dolgoročne finančne terjatve 3. Shares and other long-term financial receivables

207,167 256,077 81

Page 69: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4

B) Gibljiva sredstva B) Current assets B 10,054,759 8,578,930 117

I. Zaloge I. Inventories

B1 410,511 379,351 108

1. Material 1. Materials

73,405 57,605 127

2. Trgovsko blago 2. Merchandise

337,106 321,746 105

II. Poslovne terjatve II. Operating receivables

B2 8,042,675 7,314,905 110

a) Dolgoročne poslovne terjatve a) Long-term operating receivables

1,059,138 1,097,729 97

1. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 1. Other long-term receivables

1,028,951 1,097,729 94

2. Terjatev za odloženi davek 2. Deferred tax receivable

30,187 0 0

b) Kratkoročne poslovne terjatve b) Short-term operating receivables

6,983,537 6,217,176 112

1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1. Short-term trade receivables

6,553,512 5,681,913 115

2. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini 2. Short-term receivables from group companies

7,594 13,993 54

3. Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 3. Short-term receivables from associated companies

150,328 203,033 74

4. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 4. Other short-term receivables

272,103 318,237 86

III. Kratkoročne finančne naložbe III. Short-term investments

B3 1,038,461 519,659 200

1. Kratkoročni deleži v pridruženih podjetjih 1. Shares in associated companies

450,000 450,000 100

2. Kratkoročne finančne naložbe do drugih 2. Other short-term investments

588,461 69,659 845

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina IV. Cash in banks, cheques and cash in hand

B4 563,112 365,015 154

C) Aktivne časovne razmejitve C) Deferred costs (expenses) and accrued revenues C 103,706 89,115 116

ZABILANČNA EVIDENCA / OFF-BALANCE SHEET RECORD 5,029,876 4,133,515 122

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / Item Pojasnila / Notes

31. 12. 2005

31. 12. 2004

Indeks / Index

1 2 3 4 5= 3/4

Financial Statements

Računovodski izkazi

4.2

Page 70: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

68

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / Item Pojasnila / Notes

31. 12. 2005

31. 12. 2004

Indeks / Index

1 2 3 4 5= 3/4

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV / LIABILITIES 64,399,261 63,135,798 102

A) Kapital A) Equity D 54,415,678 51,532,030 106

I. Vpoklicani kapital I. Called-up capital

29,109,666 29,109,666 100

1. Osnovni kapital 1. Share capital

29,109,666 29,109,666 100

II. Rezerve iz dobička II. Revenue reserves

312,577 130,716 239

1. Zakonske rezerve 1. Legal reserves

312,577 130,716 239

III. Prenesena čista izguba III. net loss from previous periods

0 0 0

IV. Preneseni čisti dobiček IV. net profit from previous periods

815,374 1,303,127 63

V. Čisti dobiček poslovnega leta V. net profit for the financial year

3,455,360 362,247 954

VI. Prevrednotovalni popravki kapitala VI. Equity revaluation adjustments

20,722,701 20,626,274 101

1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 1. General equity revaluation adjustments

20,536,460 20,536,460 100

2. Posebni prevrednotovalni popravki kapitala 2. Specific equity revaluation adjustments

186,241 89,814 207

B) Finančne in poslovne obveznosti B) Financial and operating liabilities E 9,972,736 11,599,048 86

a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti a) Long-term financial and operating liabilities

E2 1,620,109 2,718,679 60

1. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 1. Long-term financial liabilities to banks

E1.1 1,600,000 2,700,000 59

2. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 2. Long-term financial liabilities to group companies

E1.2 5,475 0 0

3. Druge dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 3. Other long-term financial liabilities

E1.2 14,634 18,679 78

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti b) Short-term financial and operating liabilities

E2 8,352,627 8,880,369 94

1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 1. Short-term financial liabilities to banks

E2.1 1,100,000 2,860,000 39

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2. Short-term trade payables

E2.2 1,968,636 2,247,085 88

3. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 3. Short-term financial and operating liabilities to group companies

E2.2 1,256 100 1,256

4. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij 4. Short-term financial and operating liabilities to associated companies

E2.2 96,181 74,200 130

5. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 5. Other short-term financial and operating liabilities

E2.2 5,186,554 3,698,984 140

Č) Pasivne časovne razmejitve / Č) Accrued costs (expenses) and deferred revenues F 10,847 4,720 230

ZABILANČNA EVIDENCA / OFF-BALANCE SHEET RECORD 5,029,876 4,133,515 122

Računovodski izkazi

Financial Statements

4.2

/69

Page 71: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4

InCOME STATEMEnT IZKAZ POSLOVnEGA IZIDA

Financial Statements

Računovodski izkazi

4.2

4.2.2

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / Item Pojasnila / Notes 2005 2004 Indeks

/ Index1 2 3 4 5= 3/4

1. Čisti prihodki od prodaje 1. net sales revenues

h 49,855,829 45,019,739 111

2. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2. Capitalised own products and services

5,789 915 633

3. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 3. Other operating revenues (including operating revenues from revaluation)

j 78,871 267,088 30

4. Stroški blaga, materiala in storitev 4. Costs of goods, materials and services

I1 11,833,378 11,440,741 103

a) nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala

a) Costs of goods and materials sold and costs of materials used4,883,363 4,989,820 98

b) Stroški storitevb) Costs of services

6,950,015 6,450,921 108

5. Stroški dela 5. Labour costs

I3 29,315,012 27,948,071 105

a) Stroški plača) Costs of wages and salaries

20,976,877 20,000,550 105

b) Stroški socialnih zavarovanjb) Costs of social security

3,946,060 3,720,825 106

Stroški pokojninskega zavarovanjaCosts of pension insurance

548,913 486,589 113

c) Drugi stroški delac) Other labour costs

4,392,075 4,226,696 104

6. Odpisi vrednosti 6. Amortisation/depreciation and impairement

I2; I4 3,715,792 5,108,542 73

a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

a) Amortisation/depreciation and impairement and operating expenses from revaluation of intangible fixed assets and tangible fixed assets

3,567,974 5,015,936 71

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvihb) Impairement

I4 147,818 92,606 160

7. Drugi poslovni odhodki 7. Other operating expenses

K 243,276 278,694 87

8. Finančni prihodki iz deležev 8. Financial revenues from shares

L 69,160 39,590 175

a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini a) Financial revenues from shares in group companies

69,129 39,563 175

b) Drugi finančni prihodki iz deležev b) Other financial revenues from shares

31 27 115

9. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 9. Financial revenues from short-term receivables

L 187,311 165,400 113

a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetija) Interest revenues and revenues from short-term receivables from associated companies

32,405 31,147 104

b) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalni-mi finančnimi prihodki)

b) Other interest revenues and revenues from short-term receivables (including financial revenues from revaluation)

154,906 134,253 115

Page 72: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

70

Računovodski izkazi

Financial Statements

4.2

/71

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / Item Pojasnila / Notes 2005 2004 Indeks

/ Index1 2 3 4 5= 3/4

10. Prevrednotovalni finančni odhodki 10. Financial expenses from revaluation

M 2,033 6,783 30

a) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja

a) Financial expenses from revaluation of investments in associated companies

2,033 6,783 30

11. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 11. Interest expenses and expenses incurred in connection with

other liabilitiesM 274,599 405,897 68

a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetija) Interest expenses and expenses incurred in connection with other

liabilities to associated companies1,608 2,966 54

b) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznostib) Other interest expenses and financial expenses

272,991 402,931 68

12. Dobiček iz rednega delovanja 12. Profit from ordinary activities 4,812,870 304,004 1,583

13. Izredni prihodki 13. Extraordinary revenues

n 315,576 157,746 200

14. Izredni odhodki 14. Extraordinary expenses

O 33,049 24,605 134

15. Dobiček zunaj rednega delovanja 15. Profit from extraordinary activities 282,527 133,141 212

16. Celotni dobiček 16. Total profit 5,095,397 437,145 1,166

17. Davek od dobička 17. Profit tax

1,488,363 55,832 2,666

18. Odloženi davki 18. Deferred taxes

-30,187 0

19. ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 19. NET PROFIT FOR THE FINANCIAL YEAR 3,637,221 381,313 954

Page 73: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Financial Statements

Računovodski izkazi

4.2

IZKAZ POSLOVnEGA IZIDA PO PODROČnIh ODSEKIh

InCOME STATEMEnT By SERVICES

Izkaz poslovnega izida po področnih odsekih je izdelan na osnovi predloga metodologije za »računovodski sistem po aktivnostih, z uporabo metode popolno alociranih stroškov za Pošto Slovenije«, ki se na posameznih segmentih še usklajuje in v bistvenih pogledih ni v neskladju z določili predpisov, ki urejajo to področje.

Predlog obračunskega sistema temelji na naslednjih pod-lagah:

Zakon o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 102/2004 – prečiščeno besedilo),Splošni akt o ravni dostopne cene univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 91/2004),Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 58/2004),Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev (Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 1/2005),

The Income Statement by postal services is drawn up on the basis of a draft methodology for »activity-based accounting system using a method of fully allocated costs for Pošta Slovenije«, still being updated and not deviating in key aspects from the provisions of the regulations governing this areas.

The accounting system proposal is based on the following documents:

Postal Services Act (Official Gazette RS, No.: 102/2004 – consolidated text),General Act on level of accessible price for universal postal service (Official Gazette RS, No.: 91/2004),General terms for the provision of a universal postal service (Official Gazette RS, No.: 58/2004),General terms and conditions of other postal services provision (Official Gazette of Pošta Slovenije, No.: 1/2005),

4.2.3

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / Item

Rezervirane poštne storitve

/ Reserved postal services

Univerzalne poštne storitve

/ Universal postal services

Druge poštne storitve /

Other postal services

Ostale storitve, ki jih opravlja

Pošta / Other services

provided by Post

SKUPAJ / TOTAL

1 2 3 4 5 6

PRIHODKIREVENUES 12,232,597 5,638,424 16,906,818 15,734,698 50,512,537

Stroški sprejemaCosts of acceptance

2,243,577 937,128 2,889,603 1,245,477 7,315,785

Stroški usmerjanjaCosts of sorting

1,490,208 502,232 1,506,509 166,957 3,665,906

Stroški vročitveCosts of delivery

3,977,769 1,219,632 8,349,994 261,673 13,809,068

Stroški prevozaCosts of transport

320,343 196,629 2,587,629 24,583 3,129,184

Režijski in drugi stroškiOverheads and other costs

4,995,509 2,539,414 3,270,131 6,643,209 17,448,263

Finančni odhodkiFinancial expenses

3,771 1,567 7,138 3,409 15,885

Izredni odhodkiExtraordinary expenses

8,540 3,518 16,222 4,769 33,049

ODHODKI SKUPAJTOTAL EXPENSES 13,039,717 5,400,120 18,627,226 8,350,077 45,417,140

POSLOVNI IZID PRED DAVKOMPROFIT OR LOSS BEFORE TAX -807,120 238,304 -1,720,408 7,384,621 5,095,397

STOPNJA POKRITJA v %REVENUES to COSTS in % 93.81 104.41 90.76 188.44 111.22

Page 74: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

72

Računovodski izkazi

Financial Statements

4.2

4.2.4

/73

Splošni akt o načinu vodenja in preverjanja ustreznosti računovodstva izvajalca univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 91/2004),Slovenski računovodski standardi (Ur. l. RS, št. 107/2001),Pravilnik o računovodstvu Pošte Slovenije (Uradno glasilo Pošte Slovenije, št. 2/2003).

Vsebina storitev po posameznih področnih odsekih (re-zervirane, univerzalne, druge poštne in ostale storitve) je podana v poglavju 2.3.1.

General act on the method of keeping the accounts and verifying the conformity of the universal postal service provider's accounts (Official Gazette RS, No.: 91/2004),Slovenian Accounting Standards (Official Gazette RS, No.: 107/2001),Pošta Slovenije’s Accounting Regulations (Official Gazette of Pošta Slovenije, No.: 2/2003).

The description of groups of services (reserved, universal, other postal and miscellaneous services) is indicated in section 2.3.1.

IZKAZ FInAnČnEGA IZIDA CASh FLOw STATEMEnT

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / ItemLeto / Year

2005 20041 2 3 4

A FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJUCASH FLOWS FROM OPERATING ACTIVITIES

a) Pritoki pri poslovanjuInflows from operating activities 49,330,127 43,339,798

Poslovni prihodkiOperating revenues

49,858,839 45,025,740

Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanjeExtraordinary revenues arising from operating activities

315,576 136,250

Začetne manj končne poslovne terjatveOpening minus closing operating receivables

-829,697 -1,796,276

Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razm.Opening minus closing deferred costs (expenses) and accrued revenues

-14,591 -25,916

b) Odtoki pri poslovanjuOutflows from operating activities 41,927,238 38,858,715

Poslovni odhodki brez amortizacije in dolg. rezervacijOperating expenses, exclusive of depreciation expenses and long-term provisions

41,392,836 39,691,514

Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanjeExtraordinary expenses arising from operating activities

33,049 24,605

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkihIncome taxes and other taxes not included in operating expenses

1,488,363 55,832

Končne manj začetne zalogeClosing minus opening inventories

30,480 -223,489

Začetni manj končni poslovni dolgoviOpening minus closing operating debts

-1,011,363 -693,659

Začetne manj končne pasivne časovne razmejitveOpening minus closing accrued costs (expenses) and deferred revenues

-6,127 3,912

c) Prebitek pritokov pri poslovanju (a manj b)Net cash from operating activities (a minus b) 7,402,889 4,481,083

Page 75: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Financial Statements

Računovodski izkazi

4.2

B FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUCASH FLOWS FROM INVESTING ACTIVITIES

a) Pritoki pri naložbenjuInflows from investing activities 182,169 168,366

Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje (brez prev.)Financial revenues from investing activities (without revaluation) 182,169 146,870

Izredni prihodki, ki se nanašajo na naložbenjeExtraordinary revenues from investing activities 0 21,496

b) Odtoki pri naložbenjuOutflows from investing activities 3,409,553 4,225,228

Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje (brez prevrednotenja)Outflows from investing activities -1,350 201

Pobotano povečanje neopredmetenih dolg. sred. (brez prevred.)Offset increase in intangible fixed assets (without revaluation) 1,783 325,749

Pobotano povečanje opredmetenih osn. sredstev (brez prevred.)Offset increase in tangible fixed assets (without revaluation) 3,011,240 3,697,072

Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb (brez prevred.)Offset increase in long-term investments (without revaluation) -120,922 -54,274

Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb (brez prevred.)Offset increase in short-term investments (without revaluation) 518,802 256,480

c) Prebitek odtokov pri naložbenju (a manj b)net cash from investing activities (a minus b) -3,227,384 -4,056,862

C FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUCASH FLOWS FROM FINANCING ACTIVITIES

a) Pritoki pri financiranjuInflows from financing activities -2,859,877 291,671

Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje (brez prev.)Financial revenues from financing activities (without revaluation)

123 11,671

Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov (brez prevred.)Offset increase in long-term financial liabilities (without revaluation)

-1,100,000 150,000

Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov (brez prevred.)Offset increase in short-term financial liabilities (without revaluation)

-1,760,000 130,000

b) Odtoki pri financiranjuOutflows from financing activities 1,117,531 824,733

Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje (brez prev.)Financial expenses from financing activities (without revaluation)

267,531 378,233

Zmanjšanje kapitala (brez čiste izgube poslovnega leta)Decrease in capital (without net loss for the financial year)

850,000 446,500

c) Prebitek odtokov pri financiranju (b manj a)Net cash from financing activities (b minus a) -3,977,408 -533,062

č) Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Cash and cash equivalents at the end of period 563,112 365,015

Finančni izid v obdobju (seštevek Ac, Bc in Cc)net increase in cash and cash equivalents (sum of Ac, Bc and Cc)

198,097 -108,840

Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikovCash and cash equivalents at the beginning of period

365,015 473,855

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / ItemLeto / Year

2005 20041 2 3 4

Page 76: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

74

Računovodski izkazi

Financial Statements

4.2

/75

IZKAZ GIBAnjA KAPITALA STATEMEnT OF ChAnGES In EqUITy4.2.5

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka / Item

Vpoklicani kapital /

Called-up capital

Rezerve iz dobička / Revenue reserves

Preneseni čisti poslovni izid / Retained net profit

or loss

Čisti p.i. posl.leta /

Net profit or loss for the

financial year

Prevrednotovalni po-pravek kapitala / Equity revaluation adjustment

Skupaj / Total

Osnovni kapital / Share capital

Zakonske rezerve / Legal

reserves

Prenese-na čista izguba /

Retained net loss

Prenese-ni čisti

dobiček / Retained net profit

Čisti dobiček

poslovnega leta / Net

profit

Splošni / General

Posebni / Specific

Skupaj ka-pital / Total

equity

A) Začetno stanje v obdobjuA) Opening balance in the period

29,109,666 111,650 -371,720 2,121,346 20,536,460 60,656 51,568,058

B) Premiki v kapitalB) Transfer to equity

381,313 30,168 411,481

a) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta

a) net profit or loss for the period

381,313 381,313

b) Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala

b) Amount of specific equity revaluations

30,168 30,168

C) Premiki v kapitaluC) Transfer within equity

19,066 371,720 -371,720 -19,066 -0

a) Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta

a) net profit appropriation as equity element on a decision of management and Supervisory Board

19,066 -19,066 0

b) Pokrivanje izgube po sklepu Vlade RSb) Settlement of loss according to a decision by the Government of the Republic of Slovenia

371,720 -371,720 -0

Č) Premiki iz kapitalaČ) Transfer from equity

-446,500 -1,010 -447,510

a) Izplačilo dobička za leto 2003a) Payment of profit for 2003

-446,500 -446,500

b) Uporaba posebnega prevredno-tovalnega popravka kapitala za oslabitev sredstevb) Use of specific equity revaluation adjustment for impairment of assets

-1,010 -1,010

D) Končno stanje v obdobjuD) Closing balance in the period

29,109,666 130,716 0 1,303,127 362,247 20,536,460 89,814 51,532,030

Leto / year 2004

Page 77: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4

Bilančni dobičekAccumulated profit

v 000 SIT / in SIT 000

Postavka /Item

Vpoklicani kapital /

Called-up capital

Rezerve iz dobička / Revenue reserves

Preneseni čisti poslovni izid / Retained net profit

or loss

Čisti p.i. posl.leta /

Net profit or loss for the

financial year

Prevrednotovalni po-pravek kapitala / Equity revaluation adjustment

Skupaj / Total

Osnovni kapital / Share capital

Zakonske rezerve / Legal

reserves

Prenese-na čista izguba /

Retained net loss

Prenese-ni čisti

dobiček / Retained net profit

Čisti dobiček

poslovnega leta / Net

profit

Splošni / General

Posebni / Specific

Skupaj ka-pital / Total

equity

A) Začetno stanje v obdobjuA) Opening balance in the period 29,109,666 130,716 0 1,665,374 0 20,536,460 89,814 51,532,030

B) Premiki v kapitalB) Transfer to equity 3,637,221 96,427 3,733,648

a) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta

a) net profit or loss for the period

3,637,221 96,427 3,733,648

b) Vnos zneska posebnih prevre-dnotenj kapitala

b) Amount of specific equity revaluations

3,637,221 3,637,221

C) Premiki v kapitaluC) Transfer within equity 181,861 -181,861 0

a) Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega svetaa) net profit appropriation as equity element on a decision of management and supervisory board

181,861 -181,861 0

Č) Premiki iz kapitalaČ) Transfer from equity -850,000 -850,000

a) Izplačilo dobička za leto 2003a) Payment of profit for 2003

-850,000 -850,000

D) Končno stanje v obdobjuD) Closing balance in the period 29,109,666 312,577 0 815,374 3,455,360 20,536,460 186,241 54,415,678

year 2005 / Leto

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No. Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004

1. Čisti dobiček poslovnega leta / net profit for the financial year 3,637,221 381,313

2. Preneseni čisti dobiček / Retained net profit 815,374 1,303,127

3. Povečanje rezerv iz dobička / Allocation to revenues reserves -181,861 -19,066

4. Bilančni dobiček / Accumulated profit 4,270,734 1,665,374

Page 78: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

76

Pojasnila k izkazom

Notes to Financial Statements

4.3

/77

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah in s Slovenskimi računo-vodskimi standardi ter sestavljeni v slovenskih tolarjih in zaokroženi na tisoč enot.

Konsolidirani računovodski izkazi so enaki računovodskim izkazom matičnega podjetja Pošta Slovenije.

V skladu s 7. točko 53. člena ZGD ni opravljena popolna konsolidacija za odvisno podjetje EPPS, ki je v 100-odsto-tnem lastništvu Pošte Slovenije. Vključevanje podrejene družbe ni potrebno, ker to ni pomembno za resničen in pošten prikaz po 4. točki 53. člena ZGD.

V pridruženem podjetju PBS je Pošta Slovenija ohranila pomemben, ne pa tudi prevladujoč vpliv, zato je pri usku-pinjevanju upoštevana kapitalska metoda v skladu z 9. poglavjem Uvoda v SRS. Kapitalska metoda ni posebna metoda uskupinjevanja, temveč le posebna metoda vre-dnotenja in izkazovanja razmerij do pridruženih podjetij v skupinskih računovodskih izkazih.

Zaradi navedenega so dolgoročne finančne naložbe v odvi-sno in pridruženi podjetji vrednotene po kapitalski metodi, s tem da dobiček odvisne družbe EPPS povečuje finančne prihodke matične družbe, medtem ko deleža dobička PBS in Feniksšpeda povečujeta posebni prevrednotovalni po-pravek kapitala.

Pri odvisnem podjetju in obeh pridruženih podjetjih je bila opravljena tako le enovrstična konsolidacija v višini finančnega vložka matičnega podjetja in kapitala odvisnega in pridruženih podjetij.

RAČUNOVODSKA PRAVILA IN METODE VREDNOTENJA

V Pošti Slovenije vodimo knjigovodstvo v skladu z veljav-nimi zakonskimi predpisi; računovodski izkazi in pojasnila k njim so pripravljeni v skladu s Slovenskimi računovod-skimi standardi, z upoštevanjem temeljnih računovodskih predpostavk:

časovne neomejenosti poslovanja,resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti,nastanka poslovnega dogodka.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem celotnih računovodskih opravil so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

••

The Financial Statements are prepared in accordance with the provisions of the Companies Act and the Slovenian Accounting Standards and presented in Slovenian tolars with the figures rounded to one thousand units.

The consolidated financial statements are identical to the financial statements of the parent company Pošta Slovenije.

In accordance with Article 53, section 7 of the Companies Act a full consolidation for EPPS subsidiary company, fully owned by Pošta Slovenije is not made. The consolidation of the subsidiary is unnecessary as this is not crucial for a true and fair persentation in accordance with Article 53, section 4 of the Companies Act.

Pošta Slovenija retained a substantial though not a prevailing influence in PBS and as a result the one-line consolidation method was applied in accordance with Chapter 9 of the Introduction to the Slovenian Accounting Standards. The one-line method is not a special consolidation method, but rather a special valuation method and a method of presentation of relations towards subsidiaries in consolidated financial statements.

For the above indicated reasons, long-term financial investments in the subsidiary and two associated companies are valued at one-line method whereby the profit of EPPS subsidiary increases the financial revenues of the parent company, while the profit of PBS and Feniksšped increases specific equity revaluation adjustment.

In the subsidiary company and in both associated companies solely a one-line consolidation was made in the amount of the financial stake of the parent company and the equity of the subsidiary and associated companies.

ACCOUNTING RULES AND VALUATION METHODS

Pošta Slovenije keeps its books of accounts in accordance with the regulations in force, while the Financial Statements and Notes to the Financial Statements are prepared in compliance with the Slovenian Accounting Standards, taking into consideration the following fundamental accounting assumptions:

going concern,true and fair presentation under the conditions of changes in value,accrual.

The qualitative characteristics of the financial statements and consequently of the overall accounting jobs primarily include understandability, relevance, reliability and comparability.

••

Page 79: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Notes to Financial Statements

Pojasnila k izkazom

4.3

Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva

neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnov-na sredstva se ob nakupu vrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za uporabo.

Finančne naložbe

Finančne naložbe se vrednotijo po nabavni vrednosti oz. po pošteni vrednosti. Ločeno se izkazujejo dolgoročne (kapi-tal, lastniški vrednostni papirji drugih podjetij ali dolžniški vrednostni papirji drugih podjetij ali države) in kratkoročne finančne naložbe (lastniški vrednostni papirji drugih podjetij in dolžniški vrednostni papirji podjetij ali države).

Finančne naložbe v odvisno podjetje in v pridružena pod-jetja vrednotimo po kapitalski metodi, kar pomeni, da dobički ali izgube sproti povečujejo ali znižujejo vrednost naložb. Finančne naložbe v druga podjetja vrednotimo po naložbeni metodi, kjer se ne povečujejo za tisti čisti del dobička, ki jim pripada, temveč se nakazani deleži obravnavajo zunaj njih in povečujejo finančne prihodke. Učinek krepitve naložb v odvisno podjetje povečuje pri-hodke od financiranja, medtem ko učinek krepitve naložb v pridružena podjetja povečuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala. Finančne naložbe v vrednostne papirje se na datum bilance stanja ovrednotijo po tržni vrednosti, če je ta nižja od knjigovodske.

Dana posojila so obrestovana v skladu s pogodbo, v rokih, določenih s pogodbo, in na dan bilance stanja. Kratkoročni deli dolgoročnih finančnih naložb, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, zmanjšujejo stanja posojil in so postavka kratkoročnih finančnih naložb.

Zaloge materiala in trgovskega blaga

Zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. nabavna vrednost je zmanjšana za dobljene popuste. Zaloge komisijskega blaga se vodijo po nabavnih vrednostih v izvenbilančni evidenci.

Pri porabi se uporablja metoda povprečnih drsečih cen.

Zaloge materiala in trgovskega blaga oslabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega tržno vrednost.

Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se izvirno izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz verodostojnih knjigovodskih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Prvotne terjatve se lahko pozneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravna-vo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Intangible fixed assets and tangible fixed assets

Intangible fixed assets and tangible fixed assets are valued upon acquisition at the procurement value comprising the purchase price and any directly attributable costs of bringing the assets to working condition of their intended use.

Investments

Investments are valued at procurement value or fair value. A separate disclosure is made of long-term (capital, equity securities of other companies and debt securities of other companies or state) and short-term investments (equity securities of other companies and debt securities of companies or state).

Investments in the subsidiary and associated companies are valued in accordance with the equity method, i.e. profits or losses increase or decrease the value of investments. Investments in other companies are valued in accordance with the cost method, i.e. the value of investments is not increased by the net portion of the profit attributable to them; the shares paid are treated outside them and increase the financial revenues. The effect of an increase in value of investments in the subsidiary increases the financial revenues, while the effect of an increase in the value of investments in associated companies increases specific equity revaluation adjustment. Investments in securities are valued at the balance sheet date at the market value if it is lower than the book value.

Loans given bear interest as set out in a contract within the time periods determined in the contract and at the balance sheet date. Current portions of long-term investments falling due in the following year reduce the balance of loans and constitute an item of short-term investment.

Inventories of materials and merchandise

Inventories of materials and merchandise are historically valued at costs of purchase, comprising the purchase price, import duties and direct costs of acquisition. The costs of purchase are reduced by any discounts granted. Inventories of goods sold by commission agents are valued at costs of purchase in off-balance sheet records. A moving average method is used in consumption.

Inventories of materials and merchandise are impaired if their book value exceeds the market value.

Operating receivables

Operating receivables are initially disclosed at amounts recorded in the relevant bookkeeping documents under the assumption that the amounts owed will be paid. Original receivables may subsequently be increased or reduced irrespective of the payment received or another form of collection by any amount justified by a contract. Receivables from abroad are translated at the balance sheet date into the

Page 80: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

78

Terjatve do tujine so na dan bilance stanja preračunane v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije. Terjatve, za katere se domneva, da bodo v roku 90 dni po zapadlosti poravnane delno ali sploh ne, se štejejo kot dvomljive, z izjemo terjatev do proračunskih uporabnikov. Če se je zaradi terjatev začel sodni postopek, veljajo za sporne. Za sporne in dvomljive terjatve se oblikuje 100-odstotni popravek vrednosti v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Kapital

Kapital izraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnika – države. Osnovni kapital družbe Pošta Slovenije je kapital, ki je registriran na sodišču, kjer ga je vpisal lastnik v višini 29.109.665.677 SIT.

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prene-sena čista izguba iz prejšnjih let, poslovni izid tekočega leta in prevrednotovalni popravek kapitala.

Finančne obveznosti

Vse finančne obveznosti se ob nastanku izkazujejo z dejan-skimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin. Ločeno se izkazujejo dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti. Finančne obveznosti so obrestovane v skladu s pogodbo, v rokih, določenih s pogodbo, in na dan bilance stanja. Kasneje se povečujejo s pripisom tečajnih razlik in obresti, skladno z dogovorom z upnikom. Zmanjšujejo pa se za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom ter za prenos zneskov, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni, med kratkoročne finančne ob-veznosti. Obveznosti iz financiranja, izražene v tuji valuti, so ob nastanku in na dan bilance stanja preračunane v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije.

Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti se izvirno izkazujejo z zneski, ki izha-jajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Poslovne obveznosti do oseb v tujini se preračunajo v do-mačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva takšnih obveznosti ali do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov oz. odhodkov.

Prihodki in odhodki

Pri Pošti Slovenije razčlenjujemo prihodke in odhodke na poslovne prihodke in odhodke, finančne prihodke in od-hodke ter na izredne prihodke in odhodke. Pripoznavamo jih na osnovi izvirnih knjigovodskih listin.

equivalent in tolars at the middle exchange rate of the Bank of Slovenia. Receivables believed not to be settled within 90 days of their due date or in their full amount are considered doubtful, with the exception of receivables from budget users. If legal proceedings have been initiated due to receivables, such receivables shall be considered disputable. The level of provisions to be made for doubtful and disputable receivables is 100% chargeable to operating expense from revaluation.

Equity

Equity expresses ownership financing of the Company and from the Company’s perspective, it represents its obligation towards the shareholder – i.e. the state. Pošta Slovenije’s share capital is the capital registered at court, where the shareholder has registered it in the amount of SIT 29,109,665,677.

The total capital comprises called-up capital, reserves, net profit or loss from previous periods, profit or loss for the year and equity revaluation adjustment.

Financial liabilities

All financial liabilities are initially recognised at amounts appearing in relevant bookkeeping documents. Long- and short-term financial liabilities are disclosed separately. Financial liabilities bear interest as set out in a contract within the time periods determined in the contract and at the balance sheet date. At a later stage, they are increased by the amount of exchange differences and interest, if an agreement has been made to that effect with a creditor. On the other hand, they are decreased by paid amounts and any other forms of settlements approved by the creditor and by amounts payable within one year at the latest, transferred to short-term financial liabilities. Financial liabilities expressed in a foreign currency are translated as incurred and at the balance sheet date into the equivalent in tolars at the middle exchange rate of the Bank of Slovenia.

Operating liabilities

Operating liabilities are initially disclosed at amounts appearing in relevant documents under the assumption that the creditors require their settlement.

Operating liabilities to entities abroad are converted into the national currency on the date at which they have incurred. The exchange difference appearing until the date of such liabilities or the balance sheet date shall be considered as an item of financial revenues or expenses.

Revenues and expenses

At Pošta Slovenije, revenues and expenses are classified as operating revenues and expenses, financial revenues and expenses and extraordinary revenues and expenses. They are recognised on the basis of original bookkeeping documents.

Pojasnila k izkazom

Notes to Financial Statements

4.3

/79

Page 81: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Notes to Financial Statements

Pojasnila k izkazom

4.3

Prihodki se pripoznavajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga, in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznavajo, kadar upra-vičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Prihodke iz prodaje sestavljajo prodajne vrednosti opravlje-nih storitev ter prodanega trgovskega blaga in materiala v obračunskem obdobju. Merijo se na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Davek na dodano vrednost se ne šteje kot poslovni prihodek, ampak kot obveznost do države.

Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dol-goročnih sredstev, ob upoštevanju prevrednotovalnega po-pravka kapitala iz naslova poprejšnje okrepitve sredstev.

Odhodki iz prodaje se pripoznajo, ko se stroški ne zadr-žujejo več v vrednosti zalog proizvodov oziroma ko je trgovsko blago prodano oziroma ko je storitev opravljena. V odhodke iz prodaje se prišteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje; nastajajo v zvezi z opred-metenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in s kratkoročnimi naložbami (deleži v dobičku, obresti), pa tudi v zvezi s terjatvami (obresti). Finančni prihodki se pripoznavajo samo, kadar ni pomembnih dvomov glede njihove velikosti ali poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodpla-čani del glavnice in veljavno obrestno mero.

Prevrednotovalni finančni prihodki nastanejo ob odtujitvi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb, ob upošte-vanju prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova poprejšnje okrepitve finančnih naložb.

Finančni odhodki

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

Prevrednotovalni finančni odhodki nastanejo v zvezi z dol-goročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnih dolgov.

Revenues are recognised if an increase in economic benefits within the accounting period is related to an increase in asset or a reduction in debt and if a reliable measurement of such increase can be made. Revenues are recognised if it can reasonably be expected that they would lead to receipts unless they have been realised upon incurrence.

Sales revenues comprise sales value of services provided and merchandise and materials sold in the accounting period. They are recognised at selling prices as set out in invoices and other documents, excluding any discounts approved either when the sale is made or subsequently. Value added tax is not considered operating revenue but rather a liability to the state.

Operating revenues from revaluation occur upon a disposal of tangible fixed assets and intangible fixed assets by taking into account equity revaluation adjustment from previous increases in the value of assets.

Sales expenses are recognised when costs are no longer retained in costs of inventories of products or when the merchandise is sold or when a service has been provided. Sales expenses also comprise costs of goods and materials sold.

Operating expenses from revaluation are recognised when adequate revaluation has been made; they incur in relation to tangible fixed assets, intangible fixed assets and current assets due to their impairment.

Financial revenues appear in association with long- and short-term investments (shares in profit, interest) as well as in association with receivables (interest). Financial revenues are recognised only when there are no reasonable doubts with regard to their size or recoverability. Interest is calculated in proportion to the elapsed period of time and the outstanding portion of the principal and the current interest rate.

Financial revenues from revaluation appear upon disposal of long- and short-term investments by taking into account equity revaluation adjustment from previous increases in the value of investments.

Financial expenses

Financial expenses comprise costs of financing and costs of investment. Financial expenses are recognised according to calculation irrespective of the related payments.

Financial revenues from revaluation appear in connection with long- and short-term investments owing to their impairment and in connection with strengthening of long- and short-term debts.

Page 82: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

80

Amortizacija

neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. V Pošti Slovenije časovno enakomerno amortiziramo osnovna sredstva v času pričakovane dobe koristnosti posameznega neopredmetenega dolgoročnega sredstva in opredmetenega osnovnega sredstva.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po začetku uporabe oziroma opravljanja dejavnosti, za katero je namenjeno. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo nje-gove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vre-dnosti (podaljšanje prvotno opredeljene dobe, v kateri se opredmeteno osnovno sredstvo amortizira). Ostali izdatki bremenijo stroške tekočega poslovanja.

neopredmeteno dolgoročno sredstvo se začne amortizirati, ko je na voljo za uporabo.

Doba koristnosti posameznega sredstva je odvisna od priča-kovanega fizičnega izrabljanja, tehničnega staranja, ekonom-skega staranja ter pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe. Kot doba koristnosti se upošteva tista, ki bi bila glede na posameznega od naštetih dejavnikov najkrajša.

Amortizacija se obračunava posamično. Zemljišča in osnovna sredstva, ki se pridobivajo, ter umetniška dela se ne amortizirajo.

Amortizacijske stopnje temeljijo na podlagi ocenjene eko-nomske življenjske dobe sredstev; pri obračunu amortiza-cije smo uporabili naslednje stopnje:

Depreciation

Net book value of a tangible fixed asset and intangible fixed asset is reduced through depreciation. Pošta Slovenije uses a straight line depreciation method to depreciate fixed assets at the time of expected useful life of an individual intangible fixed asset and tangible fixed asset.

Depreciation of a tangible fixed asset begins on the first day of the month following the beginning of use or performance of activity for which it is intended. Costs incurred in connection with a tangible fixed asset increase its purchase price if they increase its future benefits in comparison with those initially assessed. The costs allowing an extension of the useful life of the fixed asset first of all reduce the allowance for depreciation of its value calculated by that time (extension of originally defined period in which a tangible fixed asset is depreciated). Other expenses refer to current operating costs.

Depreciation of intangible fixed asset starts only when it is available for use.

Useful cycle of an asset depends on the expected physical utilisation, technical aging, economic aging and expected legal or other restrictions on use. Useful cycle is the shortest period of time in relation to the above indicated factors.

Depreciation is accounted for separately. Land and fixed assets under construction as well as works of art are not depreciated.

Depreciation rates are based upon estimated economic life cycle of assets; the following rates have been used in depreciation accounting:

Pojasnila k izkazom

Notes to Financial Statements

4.3

/81

Zap. št. / No. Leto / Year 2005 Leto / Year 2004

1. neopredmetena dolgoročna sredstva / Intangible fixed assets od / from 10 do / to 33,3 % od / from 10 do / to 33,3 %

2. Opredmetena osnovna sredstva / Tangible fixed assets:

- poštne zgradbe in stanovanja / postal buildings and flats 2 % 2 %

- zgradbe poštnih logostičnih centrov / buildings of Mail Sorting and Logistics Centres

2 % 2 %

- oprema za opravljanje dejavnosti / equipment to perform the activity

od / from 10 do / to 15 % od / from 10 do / to 15 %

- transportna sredstva / means of transport od / from 12,5 do / to 50 % od / from 12,5 do / to 50 %

- računalniška oprema / computer hardware 33,3 % 33,3 %

- zemljišče-parkirišče / land – parking place 2 % 2 %

Page 83: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Notes to Financial Statements

Pojasnila k izkazom

4.3

Stroški dela in stroški povračil

V stroških dela izkazujemo:

plače,nadomestila plač,dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem,odpravnine,dajatve, ki se dodatno obračunavajo od navedenih postavk in ki bremenijo izplačevalca.

Stroški dela in stroški povračil so obračunani in izplačani v skladu z zakonom, s kolektivno pogodbo Pošte Slovenije, kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti, splo-šno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti ter z dogovorom o politiki plač v zasebnem sektorju za obdobje 2004–2005.

•••

••

Labour costs and costs of reimbursements

Labour costs comprise:

wages and salaries,salary compensations,considerations in kind, gifts and remunerations to employees and amounts paid for them or amounts reimbursed to them not directly related to operations,severance pays,contributions additionally accounted for under the above items and charging the payer.

Labour costs and costs of reimbursements are accounted for and paid in accordance with the law, collective agreement of Pošta Slovenije, collective agreement of postal and courier sector, general collective agreement for commercial sector and agreement on pay policy in private sector for the 2004–2005 period.

•••

••

Page 84: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

82

Bilanca stanja izkazuje tista sredstva in obveznosti do njihovih virov, ki se nanašajo na poslovanje družbe. Ima obliko zaporednega stopenjskega izkaza, razčlenjenega v skladu s SRS 24.4, vrednosti pa so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.

STALNA SREDSTVA

Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev

Zmanjšanje vlaganj v neopredmetena osnovna sredstva predstavljajo odpisi vlaganj na poštah (Otočec, Škocijan, Šmarješke Toplice). / Investment write-offs at post office outlets (Otočec, Škocijan, Šmarješke Toplice) constitute a reduction in investments in intangible fixed assets.

Balance Sheet discloses the assets and liabilities related to the Company’s operations. It is presented in a successive vertical format in accordance with Slovenian Accounting Standard 24.4 with values disclosed for the current and previous period.

A FIXED ASSETS

Movements in intangible fixed assets

A

A1

Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

/83

v 000 SIT / in SIT 000

Vrednost / ValueMaterialne pravice /

Material rights

Vlaganja v neopredm. OS / Investments

in intangible fixed assets

Skupaj neopr. dolg. sredstva / Total intangible fixed

assets

Nabavna vrednost / Cost of purchase

Stanje 31. 12. 2004 / Balance as at 31/12/2004 778,078 1,118,577 1,896,654

Povečanja / Increase 16,837 629 17,466

Zmanjšanja / Decrease 41,482 41,482

Stanje 31. 12. 2005 / Balance as at 31/12/2005 794,915 1,077,724 1,872,638

Popravek vrednosti /Amortisation and impairement

Stanje 31. 12. 2004 / Balance as at 31/12/2004 220,392 784,290 1,004,682

Amortizacija 2005 / Amortisation 2005 196,202 89,923 286,125

Zmanjšanje / Decrease 25,800 25,800

Stanje 31. 12. 2005 / Balance as at 31/12/2005 416,594 848,413 1,265,008

Neodpisana vrednost / Book value

Stanje 31. 12. 2004 / Balance as at 31/12/2004 557,686 334,286 891,972

Stanje 31. 12. 2005 / Balance as at 31/12/2005 378,320 229,310 607,630

Page 85: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

v 000 SIT / in SIT 000

Vrednost / Value Zemljišča / Land

Zgradbe / Buildings

Oprema / Equipment

Opredmetena OS v pridobi-vanju / Fixed assets under construction

Skupaj / Total

Nabavna vrednost / Cost of purchase

Stanje 31. 12. 2004Balance as at 31/12/2004

3,198,821 48,554,360 23,723,715 2,398,863 77,875,759

PovečanjaIncrease

29,946 2,985,169 1,649,110 3,516,482 8,180,707

ZmanjšanjaDecrease

19,475 320,449 733,229 4,631,115 5,704,268

SlabitveImpairments

58,388 58,388

Stanje 31. 12. 2005Balance as at 31/12/2005

3,209,292 51,160,692 24,639,596 1,284,230 80,293,810

Popravek vrednosti / Depreciation and impairement

Stanje 31. 12. 2004Balance as at 31/12/2004

8,455 10,375,965 16,556,136 26,940,556

Amortizacija 2005Depreciation 2005

10,066 1,381,320 1,745,830 3,137,216

PovečanjeIncrease

579 579

ZmanjšanjeDecrease

108,365 698,249 806,614

SlabitveImpairments

22,779 22,779

Stanje 31. 12. 2005Balance as at 31/12/2005

18,521 11,626,141 17,604,296 29,248,958

Neodpisana vrednost / Net book valueStanje 31. 12. 2004Balance as at 31/12/2004 3,190,366 38,178,396 7,167,578 2,398,863 50,935,203

Stanje 31. 12. 2005Balance as at 31/12/2005 3,190,771 39,534,552 7,035,300 1,284,230 51,044,852

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstevMovements in tangible fixed assets

Zmanjšanje investicij v teku se nanaša na aktiviranja zgradb in opreme. Večja zmanjšanja opredmetenih osnovnih sred-stev predstavljajo odprodaje in odpisi knjigovodskih vredno-sti stanovanj in poslovnih prostorov, kar je s sklepi potrdil nadzorni svet.

V letni inventuri so izkazani inventurni viški v višini 166 tisoč SIT ter manjki v višini 472 tisoč SIT. Zaradi zastarelosti oz. neuporabnosti so bila ob letni inventuri odpisana opredme-tena osnovna sredstva v višini 2.717 tisoč SIT.

V letu 2004 je družba pristopila k projektu ocenjevanja vrednosti nepremičnin za potrebe računovodskega poroča-nja. Projekt do izdelave letnega poročila za leto 2005 še ni zaključen. neodvisno od tega je družba na datum bilance

A reduction in ongoing investments refers to capitalisation of buildings and equipment. The major reductions in tangible fixed assets refer to disposals and write-offs of book value of flats and business premises as approved by the Supervisory Board resolutions.

The yearly inventory shows inventory surpluses of SIT 166 thousand and deficits of SIT 472 thousand. The value of tangible fixed assets written off within the yearly inventory either because they were obsolete or unusable amounted to SIT 2,717 thousand.

In 2004, the Company initiated a real estate validation project for the financial reporting purposes. By the time of the 2005 Annual Report drafting the project had not been completed.

A2

Page 86: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

84

Dolgoročne finančne naložbe Long-term investments

Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

A3

/85

stanja ocenila znamenja, ali utegnejo biti nepremičnine oslabljene. Iz ocenitve znamenj iz zunanjih in notranjih virov informacij je ocenila, da ni znakov, zaradi katerih bi morali nepremičnine slabiti. Družba je poslovno leto 2005 zaklju-čila s čistim dobičkom v višini 3,6 mrd. SIT, kar je znak, da Pošta Slovenije kot denar ustvarjajoča enota posluje uspešno. Prav tako ne pričakujemo pomembnih sprememb ali načina pričakovane uporabe sredstev, ki bi neugodno vplivale na poslovanje družbe v prihodnjem letu. V prihodnjih obdobjih bo Pošta Slovenije nadaljevala s cenitvijo nepremičnin za potrebe računovodskega poročanja.

Razkritja k slabitvam zgradb in stroškom amortizacije so poda-na v pojasnilih k izkazu poslovnega izida (točka I2 in I4).

Nevertheless, the Company could assess on the Balance Sheet date if asset impairment might occur. The internal and external information available showed there were no signs indicating that asset impairment should take place. The Company recorded a net profit of SIT 3.6 billion in 2005, which indicates that Pošta Slovenije as a cash-generating unit operates successfully. We also expect no major changes or an expected asset utilisation that would affect the Company’s performance next year. Pošta Slovenije will continue to carry out the asset validation process for financial reporting purposes in the next periods.

Asset impairment and depreciation costs disclosures are indicated in the Notes to the Income Statement (section I2 and I4).

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1. Deleži v skupini podjetij, od tega:Shares in group companies, of which: 2,125,642 1,962,287 108

- delež v odvisnem podjetju - shares in subsidiary 545,568 476,439 115

- deleži v pridruženih podjetjih - shares in associated companies 1,548,412 1,454,186 107

- drugi dolgoročni deleži - other long-term shares 31,662 31,662 100

2. Dolgoročne finančne terjatve do pridruženih podjetijLong-term financial receivables from associated companies 192,601 265,962 72

3. Dolgoročno dana posojila drugimOther given long-term loans 119,748 153,202 78

4. Dolgoročni depoziti / Long-term deposits 55,757 71,214 78

Skupaj / Total 2,493,748 2,452,665 102

Page 87: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

v 000 SIT / in SIT 000

Vrednost / Value

Deleži v skupini podjetijShares in group companies

Dolgoročne finančne

terjatve do pridruženih

podjetij / Long-term

financial receivables

from associated companies

Dolgoročno dana posojila

drugim / Long-term

loans given to other entities

Dolgoročni depoziti / Lon-term deposits

Skupaj / Total

Delež v odvisnem podjetju / Shares in

subsidiary

Deleža v pridruženih

podjetjih / Shares in

associated companies

Drugi dolgoročni

deleži / Other

long-term shares

Stanje 31. 12. 2004Balance as at 31/12/2004 476,439 1,454,186 31,662 265,962 153,202 71,214 2,452,665

PovečanjaIncrease 26,795 40,667 67,462

ZmanjšanjaDecrease 73,361 59,221 56,124 188,706

Prevrednotovanje - okrepitevRevaluation – increase in value 69,129 96,259 165,388

Prevrednotovanje - oslabitevRevaluation - impairment 2,033 1,028 3,061

Stanje 31. 12. 2005Balance as at 31/12/2005 545,568 1,548,412 31,662 192,601 119,748 55,757 2,493,748

Gibanje dolgoročnih finančnih naložbMovements in long-term investments

Pošta Slovenije ima 100-odstotni delež v hčerinski druž-bi EPPS Pridruženi podjetji sta PBS (45-odstotni delež) in Feniksšped (49-odstotni delež). naložbe v odvisno in pridruženi podjetji so vrednotene po kapitalski metodi. Drugi dolgoročni deleži predstavljajo naložbe v Športno loterijo Slovenije, v Zavarovalnico Triglav in v družbo City Maribor.

Pošta Slovenije holds a 100-percent stake in EPPS subsidiary. PBS (45-percent stake) and Feniksšped (49-percent stake) are the two associated companies. The investments in the subsidiary and both associated companies are valued using the equity method. The other long-term stakes refer to the investments in Slovenian Sports Lottery, Triglav Insurance Company and City Maribor company.

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Družba / Company Sedež / Head officeDelež v

% / Share in %

Vrednost ka-pitala 31. 12.

2005 / Equity value as at

31/12/2005

Poslovni izid v letu 2005 /

Profit or loss in 2005

1. EPPS, d. o. o. Cesta v Mestni log 81, 1000 Ljubljana 100 % 545,568 69,129

2. Poštna banka Slovenije, d. d. Trg OF 5, 1000 Ljubljana 45 % 3,440,923 213,910

3. Feniksšped, d. o. o. Zg. Brnik 130e, 4210 Brnik 49 % -11,000 -15,149

Skupaj / Total 3,975,491 267,890

Dolgoročne finančne terjatve do pridruženih podjetij pred-stavljajo odkup obveznic PBS v višini 50.000 tisoč SIT in dolgoročni depozit pri PBS iz naslova stanovanjskih posojil v višini 142.601 tisoč SIT.

Long-term receivables from associated companies refer to purchase of PBS bonds totalling SIT 50,000 thousand and a long-term deposit with PBS deriving from housing loans, amounting to SIT 142,601 thousand.

Page 88: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

86

GIBLJIVA SREDSTVA

Zaloge

CURRENT ASSETS

Inventories

V letu 2005 smo odpisali zaloge v vrednosti 2.297 tisoč SIT (zastarelost, poškodbe, sprememba tehnoloških navo-dil). Popisni primanjkljaji pri zalogah trgovskega blaga so znašali 0,6 tisoč SIT ter presežek 2 tisoč SIT.

V letu 2005 je bila opravljena uskladitev zalog med evi-dencami na poštah in v knjigovodstvu. Pri uskladitvi je bil ugotovljen presežek trgovskega blaga v vrednosti 3.775 tisoč SIT in manjko v vrednosti 14.148 tisoč SIT.

V letu 2004 je bilo opravljeno prevrednotenje zalog na čisto iztržljivo vrednost, pri čemer je bilo ustvarjenih 2.927 tisoč SIT prevrednotovalnih poslovnih odhodkov; v letu 2005 so bili za 680 tisoč SIT znižani prevrednotovalni poslovni odhodki zaradi odprodaje teh artiklov.

Ocenjujemo, da knjigovodska vrednost trgovskega blaga ne presega čiste iztržljive vrednosti.

In 2005, the inventory write-offs totalled SIT 2,297 thousand (obsolete, damaged, change in technology). The inventory losses in merchandise inventories amounted to SIT 0.6 thousand and a surplus to SIT 2 thousand.

In 2005, the inventory records updating took place at postal outlets and in bookkeeping. A surplus of merchandise was identified of SIT 3,775 thousand and a loss of SIT 14,148 thousand.

In 2004, revaluation of inventories to net realisable value took place, whereby an amount of SIT 2,927 thousand of operating revenues from revaluation was generated; in 2005, operating revenues from revaluation were reduced by SIT 680 thousand as a result of the sale of such products.

According to our assessment the book value of merchandise does not exceed its net realisable value.

Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

B

B1

/87

Dolgoročno dana posojila drugim predstavljajo stano-vanjska posojila delavcem, odobrena pred letom 1995 (prenesena z delitveno bilanco med Pošto in Telekomom Slovenije). V skladu s 17. točko 1. odstavka 65. člena ZGD-h razkriva Pošta terjatev iz naslova neodplačanih posojil do delavca, zaposlenega po individualni pogodbi, v višini 4.300 tisoč SIT (med letom odplačanih 515 tisoč SIT) ter terjatev do delavca člana nadzornega sveta v višini 290 tisoč SIT (med letom odplačanih 92 tisoč SIT). Posojilo delavcu, zaposlenemu po individualni pogodbi, je bilo odobreno z odplačilno dobo 20 let, posojilo delavcu članu nadzornega sveta pa z odplačilno dobo 15 let. Obrestna mera pri obeh posojilih je vezana na rast točke za ugoto-vitev vrednosti stanovanja.

Dolgoročni depoziti so vezana sredstva pri drugih po-slovnih bankah, obrestovana s TOM + 0 % oz. fiksno 3,3-odstotno obrestno mero. Odplačna doba depozitov znaša od 10 do 15 let.

Other long-term loans refer to housing loans granted to employees before 1995 (transferred through the division of assets between Pošta Slovenije and Telekom Slovenije). In accordance with Article 65, paragraph 1, section 17 of the Companies Act-H, Pošta Slovenije discloses a receivable concerning non-repayment of loans from an employee employed on the basis of an individual employment contract, amounting to SIT 4,300 thousand (the amount repaid during the year accounts for SIT 515 thousand) and a receivable from a Supervisory Board member totalling SIT 290 thousand (the amount repaid during the year accounts for SIT 92 thousand). The loan taken by the employee employed on the basis of an individual employment contract has a 20-year repayment period and the loan to the Supervisory Board member a 15-year repayment period. With both loans the interest rate is tied to the increase in flat valuation point.

Long-term deposits with other commercial banks bear the interest rate of TOM (‘basic interest rate’) + 0% or a fixed 3.3 percent interest rate. The deposit repayment period is from 10 to 15 years.

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1. Material / Materials 45,528 39,558 115

2. Drobni inventar / Small tools 27,877 18,047 155

3. Trgovsko blago / Merchandise 337,106 321,746 105

Skupaj / Total 410,511 379,351 108

Page 89: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

Druge dolgoročne poslovne terjatve predstavljajo terjatve do delavcev iz naslova prodaje stanovanj in terjatve do pravnih in fizičnih oseb iz naslova prodaje poslovnih prostorov.

Posojila zaposlenim za odkup službenih stanovanj so odobrena z obrestno mero s klavzulo EUR + 4 %, z dobo vračila do 20 let.

V skupini oseb iz 17. točke 1. odstavka 65. člena ZGD izka-zujemo terjatev do zaposlenega po individualni pogodbi iz naslova prodaje službenega vozila v vrednosti 565 tisoč SIT. Zaposleni je med letom odplačal 1.015 tisoč SIT. Posojilo za nakup službenega vozila je bilo odobreno po obrestni meri s klavzulo EUR + 5,5 %, z dobo vračila treh let.

Other long-term receivables include receivables from employees resulting from the sale of flats and receivables from legal and natural persons resulting from the sale of business premises.

Loans to employees for the purchase of company flats were granted at an interest rate with a EUR clause + 4%, with the repayment period of up to 20 years.

In the group of individuals under Article 65, paragraph 1, section 17 of the Companies Act, a receivable is disclosed from an employee employed on the basis of an individual employment contract, resulting from a sale of a company car of SIT 565 thousand. The employee repaid during the year an amount of SIT 1,015 thousand. The loan for the purchase of the company car was granted at an interest rate with the EUR clause + 5.5% and a three-year repayment period.

Kratkoročne poslovne terjatveShort-term operating receivables

Poslovne terjatve

Dolgoročne poslovne terjatve

Operating receivables

Long-term operating receivables

B2

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Druge dolgoročne poslovne terjatveOther long-term operating receivables

1,023,738 1,097,729 93

2.Terjatev za odložene davkeReceivable for deferred tax

30,187 0

3.Terjatev iz naslova rezervnega skladaReceivable from reserve fund

5,213 0

Skupaj / Total 1,059,138 1,097,729 97

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini, od tega:Short-term operating receivables from group companies, of which:

157,922 217,026 73

- kratk. posl. terjatve do odvisnega podjetja - short-term operating receivables from subsidiary 7,594 13,993 54

- kratk. posl. terjatve do pridruženih podjetj - short-term receivables from associated companies 150,328 203,033 74

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcevShort-term trade receivables 6,553,512 5,681,913 115

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugihOther short-term operating receivables 272,103 318,237 86

Skupaj / Total 6,983,537 6,217,176 112

Page 90: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

88

Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih oseb v skupni višini 157.922 tisoč SIT predstavljajo terjatve do: EPPS (7.594 tisoč SIT), PBS (146.215 tisoč SIT) in Feniksšpeda (4.113 tisoč SIT).

Other short-term operating receivables totalling SIT 157,922 thousand include receivables from: EPPS (SIT 7,594 thousand), (SIT 146,215 thousand) and Feniksšped (SIT 4,113 thousand).

/89

Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih zajemajo predvsem:

predujme za obratna sredstva 89.585 tisoč SITpredujme v mednarodnem obračunu 11.624 tisoč SITterjatve do državnih institucij iz naslova boleznin in invalidnin 60.568 tisoč SITkratkoročni del dolgoročnih terjatev iz naslova prodaje poslovnih zgradb 46.860 tisoč SITkratkoročni del dolgoročnih terjatev iz naslova prodaje stanovanj 49.519 tisoč SIT

•••

Other short-term operating receivables primarily include:

advances for current assets SIT 89,585 thousandadvances in international service SIT 11,624 thousandreceivables from state institutions resulting from sick and disability pays SIT 60,568 thousandcurrent portion of long-term receivables resulting from sale of business premises SIT 46,860 thousandcurrent portion of long-term receivables resulting from sale of flats SIT 49,519 thousand

•••

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 Delež v % / Share in %

1. nezapadle terjatve / non- matured receivables 6,116,121 87.6

2. Zamuda plačila: - do 30 dni / Delay in payment: - up to 30 days 473,525 6.8

3. - od 31 do 60 dni / - from 31 to 60 days 93,491 1.3

4. - od 61 do 90 dni / - from 61 to 90 days 134,196 1.9

5. - od 91 do 180 dni / - from 91 to 180 days 31,889 0.5

6. - od 181 do 365 dni / - from 181 to 365 days 126,233 1.8

7. - nad 366 dni / - over 365 days 8,083 0.1

Skupaj / Total 6,983,537 100

Page 91: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

Gibanje popravkov vrednosti terjatevMovements in allowances for receivables

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004

1. Dolgoročna dana posojila / Long-term loans given

Popravek vrednosti na dan 1. 1. / Allowance as at 1/1 1,814 1,877

+ oblikovani popravki v letu / + allowances during the year 1,175 0

- plačane sporne in dvomljive terjatve / - paid disputable and doubtful receivables 147 63

- odpis terjatev v letu / - receivable write-off in the year 0 0

Končno stanje popravka terjatev 31. 12. / Final balance of receivable allowance as at 31/12 2,842 1,814

2. Kratkoročne terjatve do kupcev / Short-term trade receivables

Popravek vrednosti na dan 1. 1. / Allowance as at 1/1 296,327 281,098

+ oblikovani popravki vred. v letu / + allowances during the year 86,682 89,492

od tega oblikovani popravki terjatev nad 90 dni od valute / of which receivable allowances over 90 days of due date

76,650 86,602

od tega oblikovani popravki terjatev do 90 dni od valute / of which receivable allowances up to 90 days of due date

10,032 2,890

- plačane sporne in dvomljive terjatve / - paid disputable and doubtful receivables 24,032 31,327

- odpis terjatev v letu / - receivable write-offs in the year 53,894 39,591

- popravek terjatev do tujine - tečajne razlike / - allowance for receivable from abroad – exchange differences

0 3,346

- popravek vknjižb / - correction of entries 161 0

Končno stanje popravka terjatev 31. 12. / Final balance of receivable allowance as at 31/12 304,922 296,327

3. Druge kratkoročne terjatve / Other short-term receivables

Popravek vrednosti na dan 1. 1. / Allowance as at 1/1 4,012 4,109

+ oblikovani popravki vred. v letu / + allowances during the year 1,157 386

- plačane sporne in dvomljive terjatve / - paid disputable and doubtful receivables 53 0

- odpis terjatev v letu / - receivable write-offs in the year 763 483

+ popravek vknjižb / + correction of entries 161 0

Končno stanje popravka terjatev 31. 12. / Final balance of receivable allowance as at 31/12 4,514 4,012

Skupaj / TotalPopr. vred. na dan 1. 1. Allowance as at 1/1 302,153 287,084

+ oblikovani popravki v letu + allowances during the year 89,014 89,878

- plačane sporne in dvomljive terjatve - paid disputable and doubtful receivables 24,232 31,390

- odpis terjatev v letu - receivable write-offs in the year 54,657 40,074

- popravek terjatev do tujine - tečajne razlike - allowance for receivable from abroad – exchange differences 0 3,346

Končno stanje popr. terjatev 31. 12. Final balance of receivable allowance as at 31/12 312,278 302,153

Page 92: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

90

Kratkoročne finančne naložbe

Kratkoročno dana posojila zajemajo del dolgoročnih na-ložb, ki zapadejo v prihodnjem letu (27.930 tisoč SIT) in se nanašajo na odobrena dolgoročna stanovanjska posojila, odobrena pred letom 1995 (prevzeta po delitveni bilanci med Pošto in Telekomom Slovenije), ter terjatve do bank za obresti (4.531 tisoč SIT), pri čemer znašajo obresti do pridruženega podjetja PBS 135 tisoč SIT.

Kratkoročni depoziti pri bankah se nanašajo na kratkoročni del dolgoročnih posojil v višini 56.000 tisoč SIT in depo-zite na odpoklic v višini 950.000 tisoč SIT, obrestovanih z obrestno mero od 2,65 % do 5,95 % (upoštevan je povprečni TOM za leto 2005 v višini 2,95 %), pri čemer znašata depo-zita do pridruženega podjetja PBS (450.000 tisoč SIT).

Short-term investments

Short-term loans given include a portion of long-term investments, falling due next year (SIT 27,930 thousand) and refer to long-term housing loans given before 1995 (taken over following the division of assets between Pošta Slovenije and Telekom Slovenije) and receivables from banks for interest (SIT 4,531 thousand), whereby the interest to associated company, i.e. PBS, amounts to SIT 135 thousand.

Short-term deposits with banks refer to a current portion of long-term loans totalling SIT 56,000 thousand and call deposits of SIT 950,000 thousand, bearing an interest rate ranging from 2.65% to 5.95% (average TOM for 2005 of 2.95% is taken into account), with the two deposits to the associated company PBS totalling SIT 450,000 thousand.

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina Cash in banks, cheques and cash in hand

Denarna sredstva so izkazana po izvirni vrednosti. Pred-stavljajo tolarska sredstva v blagajni, tolarska sredstva na transakcijskih računih pri PBS, nKBM in Abanki Vipi ter devizna sredstva na računu pri nLB.

Cash is disclosed at original value. It includes tolar cash in hand, tolar cash in transaction accounts with PBS, NKBM and Abanka Vipa as well as foreign currency cash in account held with NLB.

Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

/91

B3

B4

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Kratkoročno dana posojila Short-term loans given

32,461 30,509 106

2.Kratkoročni depoziti pri bankahShort-term deposits with banks

1,006,000 489,150 206

Skupaj / Total 1,038,461 519,659 200

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Gotovina v blagajni in prejeti čekiCash in hand and cheques received

2,533 686 369

2.Denarna sredstva v bankiCash in banks

560,580 364,329 154

Skupaj / Total 563,112 365,015 154

Page 93: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVEDEFERRED COSTS (EXPENSES) AND ACCRUED REVENUES

Aktivne časovne razmejitve zajemajo vnaprej plačane stroške prihodnjega obdobja (dodatno pokojninsko za-varovanje, presežki, zavarovalne premije, naročnine in članarine) ter vrednotnice.

Deferred costs (expenses) and accrued revenues include incurred costs of the future period (additional pension insurance, surpluses, insurance premiums, subscription and membership fees) as well as monetary values.

KAPITAL

Prevrednotenje kapitala

V tabeli prikazujemo prevrednotenje kapitala zaradi ohra-njanja njegove kupne moči v skladu s SRS 8.28, na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin in evra v letu 2005.

EQUITY

Equity revaluation

The table below shows equity revaluation in order to retain its purchasing power in accordance with Slovenian Accounting Standard 8.28 on the basis of retail price index and euro in 2005.

D

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Kratkoročno odloženi stroški in odhodkiShort-term deferred costs and expenses

103,706 89,115 116

Skupaj / Total 103,706 89,115 116

v 000 SIT / in SIT 000

Čisti poslovni izid za poslovno leto 2005 / Net profit or loss for the financial year 2005 3,637,221

I. Prevrednotenje kapitala s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin / Equity revaluation acc. to retail price index

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2004Stopnja rasti cen življ.

potrebščin 2,3 % / Retail price growth index 2.3%

1. Kapital / Equity 51,532,030 1,185,237

Skupaj / Total 51,532,030 1,185,237

Dobiček / Profit 2,451,984

II. Prevrednotenje kapitala s stopnjo rasti EUR / Equity revaluation acc. to EUR growth rate

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2004Stopnja rasti EUR -0,07 %

/ EUR growth rate 0.07%

1. Kapital / Equity 51,532,030 -36,072

Skupaj / Total 51,532,030 -36,072

Dobiček / Profit 3,673,293

Page 94: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

92

FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti do bank

FINANCIAL AND OPERATING LIABILITIES

Long-term financial and operating liabilities

Long-term financial liabilities to banks

Dolgoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo obveznosti za dolgoročne kredite, namenjene za naba-vo osnovnih sredstev pri domačih bankah (ne pri PBS). Obveznosti so zavarovane z menicami. Obrestne mere se gibljejo v razponu od 4,89 % do 7,70 %.

Del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo v pri-hodnjem letu, je izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi do bank v višini 1.100.000 tisoč SIT.

Finančnih obveznosti z rokom dospelosti, daljšim od pet let, nimamo.

Long-term financial liabilities to banks include liabilities for long-term loans for the purchase of fixed assets taken from domestic banks (not PBS). The liabilities are secured by bills of exchange. The interest rates vary from 4.89% to 7.70%.

A portion of long-term liabilities falling due next year is disclosed under the heading of short-term financial liabilities to banks in the amount of SIT 1,100,000 thousand.

Pošta Slovenije has no financial liabilities with maturity exceeding five years.

Druge dolgoročne finančne in poslovne obveznosti Other long-term financial and operating liabilities

Dolgoročne obveznosti iz poslovanja se nanašajo na obvezno-sti pri stanovanjskem ter odškodninskem skladu za prodana stanovanja (14.634 tisoč SIT) ter na dolgoročne obveznosti do PBS (vlaganja v poštni objekt – 5.475 tisoč SIT).

Long-term operating liabilities include liabilities with the housing and compensation fund for the flats sold (SIT 14,634 thousand SIT) and long-term liabilities to PBS (investments in a post office building – SIT 5,475 thousand).

Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

/93

E

E1

E1.1

E1.2

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Dolgoročno dobljena posojila pri bankahLong-term loans from banks

1,600,000 2,700,000 59

Skupaj / Total 1,600,000 2,700,000 59

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Druge dolgoročne poslovne obveznostiOther long-term operating liabilities

20,109 18,679 108

Skupaj / Total 20,109 18,679 108

Page 95: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti do bank

Short-term financial and operating liabilities

Short-term financial liabilities to banks

Kratkoročne finančne obveznosti do bank (ne do PBS) za-jemajo kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v prihodnjem letu, v znesku 1.100.000 tisoč SIT. Obrestne mere se gibljejo v razponu od 4,89 % do 7,70 %. Obveznosti so zavarovane z bianko menicami.

Short-term financial liabilities to banks (excluding PBS) include the current portion of long-term financial liabilities falling due next year in the amount of SIT 1,100,000 thousand. The interest rates vary from 4.89% to 7.70%. The liabilities are secured by blank bills of exchange.

Kratkoročne poslovne obveznosti Short-term operating liabilities

Obveznosti do dobaviteljev zajemajo:

obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev – 564.258 tisoč SIT inobveznosti do dobaviteljev obratnih sredstev – 1.501.815 tisoč SIT.

Kratkoročne obveznosti do drugih zajemajo:obveznosti do zaposlenih – 2.059.380 tisoč SIT,obveznosti do države za prispevke za socialno varnost in davke – 2.432.052 tisoč SIT, od tega znašajo obveznosti za davek od dobička 1.432.531 tisoč SIT,obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje – 346.176 tisoč SIT,obveznosti za predujme in prejete varščine – 84.970 tisoč SIT inostale kratkoročne obveznosti – 263.976 tisoč SIT.

••

Accounts payable include:

liabilities to suppliers of fixed assets — SIT 564,258 thousand andliabilities to suppliers of current assets — SIT 1,501,815 thousand.

Other short-term liabilities include:Liabilities to employees — SIT 2,059,380 thousand,liabilities to state for social security contributions and taxes — SIT 2,432,052 thousand, of which profit tax liabilities account for SIT 1,432,531 thousand,liabilities resulting from sale on commission and consignment basis — SIT 346,176 thousand,liabilities for advances and collaterals received — SIT 84,970 thousand andother short-term liabilities — SIT 263,976 thousand.

••

E2

E2.1

E2.1

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Kratkoročno dobljena posojila pri bankahShort-term loans from banks

1,100,000 2,860,000 39

Skupaj / Total 1,100,000 2,860,000 39

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do skupine podjetij, od tega:Short-term operating liabilities to group companies, of which 97,437 74,300 131

- kratkoročne poslovne obveznosti do odvisnega podjetja - short-term operating liabilities to subsidiary 1,256 100 1,256

- kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih podjetij - short-term operating liabilities to associated companies 96,181 74,200 130

2. Kratkoročne obveznosti do drugihOther short-term liabilities 5,186,554 3,698,984 140

3. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljevShort-term trade liabilities 1,968,636 2,247,085 88

Skupaj / Total 7,252,627 6,020,369 120

Page 96: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

94

Kratkoročne poslovne obveznosti v skupini v skupnem znesku 97.437 tisoč SIT predstavljata obveznosti do od-visne družbe EPPS (1.256 tisoč SIT) in do pridruženega podjetja PBS (96.181 tisoč SIT).

Družba nima obveznosti do članov poslovodstva, zaposlenih po individualni pogodbi, niti do članov nadzornega sveta.

Short-term operating liabilities in the Group totalling SIT 97,437 thousand constitute liabilities to the subsidiary, i.e. EPPS (SIT 1,256 thousand) and to the associated company, i.e. PBS (SIT 96,181 thousand).

The Company has no liabilities to the managers, employed in accordance with an individual employment contract nor to the Supervisory Board members.

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

V pasivnih časovnih razmejitvah so zajeti vnaprej obraču-nani stroški izobraževanja in zavarovanja.

ACCRUED COSTS (EXPENSES) AND DEFERRED REVENUES

Accrued costs (expenses) and deferred revenues include accrued training and insurance costs.

ZABILANČNA EVIDENCA OFF-BALANCE SHEET RECORD

Postavka Drugo se pretežno nanaša na odobren neizko-riščen kratkoročni kredit pri domači banki (2.500.000 tisoč SIT), na vložek v Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana (247.122 tisoč SIT), na mo-rebitne obveznosti Pošte Slovenije iz delovno-pravnih in pravdnih zadev (164.981 tisoč SIT), garancijo Feniksšpe-da (59.290 tisoč SIT) in carinsko garancijo pri nKBM (34.700 tisoč SIT).

The item under the heading Other above refers mainly to an approved non-disbursed short-term loan with a domestic bank (SIT 2,500,000 thousand), an investment in the School Centre for Post, Economics and Telecommunications Ljubljana (SIT 247,122 thousand), any liabilities of Pošta Slovenije resulting from employment and civil cases (SIT 164,981 thousand), Feniksšped’s guarantee (SIT 59,290 thousand) and customs guarantee with NKBM (SIT 34,700 thousand).

/95

F

G

Pojasnila k bilanci stanja

Notes to the Balance Sheet

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodkiShort-term accrued costs and expenses

10,847 4,688 231

2.Kratkoročno odloženi prihodkiShort-term deferred revenues

0 32 0

Skupaj / Total 10,847 4,720 230

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Pomembne postavke zabilančne evidence / Major items of off-balance sheet record 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks / Index

2005/2004

1.Zaloge trgovskega blaga v konsignacijiInventories of merchandise under consignment

567,838 506,307 112

2.Gotovina PBS, v poslovnih enotah družbePBS cash, in business units of Company

802,894 854,299 94

3.Drobni inventar v uporabiSmall tools in use

651,900 644,980 101

4.DrugoOther

3,007,244 2,127,929 141

Skupaj / Total 5,029,876 4,133,515 122

Page 97: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4

Izkaz poslovnega izida vsebuje tiste prihodke in odhodke, ki so nastali v obračunskem obdobju poslovanja družbe. Ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza, sestavljenega po različici I, v skladu s SRS 25.5. Vrednosti so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.

The Income Statement contains the revenues and expenses received/incurred in the accounting period. It is presented in a successive vertical format, model I, in accordance with Slovenian Accounting Standard 25.5. The values are disclosed for the current and previous period.

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NET SALES REVENUES

Čiste prihodke iz prodaje sestavljajo prihodki od opra-vljenih poštnih in drugih storitev na domačem trgu in v mednarodnem poštnem prometu, prihodki od denarnih storitev, prihodki od prodaje blaga.

Prihodki od prodaje so doseženi predvsem na območju Republike Slovenije.

Net sales revenues include revenues resulting from postal and other services provided in domestic and international postal service, revenues from financial services, revenues from sale of merchandise.

Sales revenues were received primarily in the territory of the Republic of Slovenia.

STROšKI

po funkcionalnih vrstah•

COSTS

by functional types•

po naravnih vrstah •by natural types •

Notes to the Income Statement

Pojasnila k izkazu poslovnega izida

H

I

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Prihodki iz prodaje storitev na domačem trguRevenues from sale of services in domestic market

45,219,381 40,686,784 111

2.Prihodki iz prodaje storitev na tujih trgihRevenues from sale of services in foreign markets

858,028 886,474 97

3.Prihodki iz prodaje blaga in materiala na domačem trguRevenues from sale of goods and materials in domestic market

3,778,420 3,446,481 110

Skupaj / Total 49,855,829 45,019,739 111

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Stroški upraveCosts of general and administrative services

7,600,636 7,656,267 99

2.Stroški prodajeSale costs

34,255,010 31,909,748 107

3.nabavna vrednost trgovskega blagaProcurement value of merchandise

2,959,362 3,156,136 94

Skupaj / Total 44,815,008 42,722,151 105

Page 98: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

96

Stroški materiala in energije so bili v letu 2005 za 5 % višji kot v preteklem letu. V strukturi stroškov predstavljajo največje deleže:

gorivo za transportna sredstva (32 % oz. 622.324 tisoč SIT),električna energija (16 % oz. 298.720 tisoč SIT),energija za ogrevanje (10 % oz. 201.536 tisoč SIT),stroški materiala za vzdrževanje OS in DI (9 % oz. 175.674 tisoč SIT),odpis službene in varstvene obleke ter obutve (8 % oz. 155.647 tisoč SIT),stroški pisarniškega materiala (7 % oz. 129.573 tisoč SIT),stroški pomožnega materiala za poštno manipulacijo (6 % oz. 122.153 tisoč SIT),stroški obrazcev za poštno manipulacijo (5 % oz. 104.487 tisoč SIT).

••••

••

In 2005, the costs of materials and energy were by 5 % higher than in the previous year. The costs below constitute the largest percentages in the cost structure:

fuel for means of transport (32% or SIT 622,324 thousand),electricity (16% or SIT 298,720 thousand),heating energy (10% or SIT 201,536 thousand),cost of material for maintenance of fixed assets and small tools (9% or SIT 175,674 thousand),write off of uniforms and protective clothing and footwear (8% or SIT 155,647 thousand),costs of stationery (7% or SIT 129,573 thousand),cost of auxiliary material for postal handling (6% or SIT 122,153 thousand),cost of forms for postal handling (5% or SIT 104,487 thousand).

••••

••

Stroški materiala, storitev in nabavne vrednosti trgovskega blaga

Costs of materials, services and purchase cost of merchandise

/97

I1

Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Notes to the Income Statement

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1. Stroški materiala Cost of materials 1,924,001 1,833,684 105

- stroški materiala - costs of materials 434,631 436,751 100

- stroški energije- costs of energy 1,123,854 972,767 116

- odpis drobnega inventarja- write-off of small tools 212,262 266,018 80

- stroški pisarniškega materiala in strokovne literature- stationery and technical literature 151,929 158,266 96

- popisne razlike pri materialu- inventory differences in materials 1,325 -118

2. Stroški storitevCosts of services 6,950,015 6,450,921 108

- stroški prevoznih storitev- costs of transport services 301,460 349,953 86

- najemnine- rentals 834,798 657,087 127

- stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev- costs of services related to maintenance of fixed assets 1,109,659 1,198,336 93

- stroški storitev poštnega prometa- costs of postal services 809,906 701,107 116

- povračila stroškov v zvezi z delom- reimbursement of costs related to work 304,971 251,193 121

- stroški intelektualnih storitev in osebnih storitev- costs of intellectual and personal services 221,500 199,447 111

- zavarovalne premije, stroški bančnih storitev in plačilnega prometa,- insurance premiums, costs of banking and payment services 1,451,866 1,209,068 120

- stroški sejmov, reklame, propagande in reprezentance- costs of fairs, advertising, publicity and promotion 262,743 306,064 86

- stroški drugih storitev- costs of other services 1,653,113 1,578,665 105

3. Nabavna vrednost trgovskega blagaProcurement value of merchandise 2,959,362 3,156,136 94

Skupaj / Total 11,833,378 11,440,741 103

Page 99: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Notes to the Income Statement

AmortizacijaAmortisation and depreciation

V letu 2005 je bila spremenjena amortizacijska stopnja za objekt v Ljubljani, na Trgu OF, in je znašala 30,2 % zaradi rušitve v letu 2006. Zaradi navedenega so stroški amorti-zacije višji za 390.136 tisoč SIT, dobiček iz poslovanja pred obdavčitvijo pa je manjši za navedeni znesek.

In 2005, the depreciation rate for the building in Ljubljana, at Trg OF, was altered due to the demolition in 2006, and accounted for 3.2%. As a result, the depreciation costs are higher by SIT 390,136 thousand and the pre-tax operating profit lower by the above amount.

Stroški delaLabour costs

Stroški storitev so bili v letu 2005 za 8 % višji kot v prete-klem letu. V strukturi stroškov storitev zavzemajo največji delež stroški plačilnega prometa in bančnih storitev za PBS (15 % oz. 1.008.939 tisoč SIT), stroški študentskega dela (10 % oz. 703.370 tisoč SIT), stroški zakupljenih vodov in pogodb za vzdrževanje telekomunikacijskih naprav (8 % oz. 567.327 tisoč SIT), stroški pisemskih storitev v med-narodnem prometu (7 % oz. 488.370 tisoč SIT), stroški rednega vzdrževanja računalniške opreme (6 % oz. 394.438 tisoč SIT), stroški zavarovanja (5 % oz. 374.391 tisoč SIT) ter stroški čiščenja (5 % oz. 357.745 tisoč SIT).

In 2005, costs of services exceeded the 2004 level by 8%. In the cost structure, the costs of payment services and banking services for PBS are the highest (15% or SIT 1,008,939 thousand), followed by the costs of student work (10% or SIT 703,370 thousand), costs of leased lines and contracts on telecommunication system maintenance (8% or SIT 567,327 thousand), costs of international mail service (7% or SIT 488,370 thousand), costs of regular maintenance of computer hardware (6% or SIT 394,438 thousand), insurance costs (5% or SIT 374,391 thousand) and cleaning expenses (5% or SIT 357,745 thousand).

I2

I3

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.neopredmetena dolgoročna sredstvaIntangible fixed assets

286,125 241,882 118

2.Opredmetena osnovna sredstva:Tangible fixed assets

3,137,216 2,812,762 112

- zgradbe / buildings 1,381,320 986,647 140

- oprema / equipment 1,745,830 1,817,660 96

- zemljišče / land 10,066 8,455 119

Skupaj / Total 3,423,341 3,054,644 112

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1. Stroški plač / Labour costs 20,976,877 20,000,550 105

2. Stroški socialnih zavarovanj, od tega:Cost of social security, of which: 3,947,061 3,720,825 106

- II. pokojninski steber / - 2nd pension pillar 548,913 486,589 113

3. Regres za letni dopust / Annual leave bonus 1,205,526 1,123,940 107

4. Prevoz na delo / Commuting allowance 1,029,638 969,992 106

5. Prehrana med delom / Meal allowance 1,025,160 1,043,699 98

6. Ostalo / Other 1,130,750 1,089,065 104

Skupaj / Total 29,315,012 27,948,071 105

Page 100: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

98

Med stroški dela v postavki Ostalo predstavljajo največji delež:

davek na izplačane plače – 896.836 tisoč SIT,jubilejne nagrade – 75.007 tisoč SIT,odpravnine ob upokojitvi – 56.770 tisoč SIT,solidarnostne pomoči – 21.455 tisoč SIT,sejnine – 16.071 tisoč SIT.

Prejemki, ki so jih v poslovnem letu prejele skupine oseb iz 16. točke 1. odstavka 65. člena ZGD, so naslednji:

poslovodstvo – 52.676 tisoč SIT,nadzorni svet – 7.307 tisoč SIT,zaposleni po individualnih pogodbah – 276.370 tisoč SIT.

•••••

•••

Within Labour costs, the costs indicated below constitute the largest amounts under the heading Other:

payroll tax — SIT 896,836 thousand,jubilee bonuses — SIT 75,007 thousand,retirement bonuses — SIT 56,770 thousand,solidarity bonuses — SIT 21,455 thousand,meeting attendance fees — SIT 16,071 thousand.

Remunerations paid in the financial year to the groups of individuals under Article 65, paragraph 1, section 16 of the Companies Act are as follows:

Management — SIT 52,676 thousand,Supervisory Board — SIT 7,307 thousand, employees employed on individual employment contracts — SIT 276,370 thousand.

•••••

•••

Prevrednotovalni poslovni odhodki

od osnovnih sredstev•

Operating revenues from revaluation

of fixed assets•

Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Notes to the Income Statement

/99

I4

Izgubo ob izločitvi osnovnih sredstev predstavlja negativna razlika med prodajno vrednostjo osnovnih sredstev in njihovo neodpisano sedanjo knjigovodsko vrednostjo. naj-večji delež predstavlja izknjiženje objekta Podnart zaradi vračila objekta v postopku denacionalizacije (46.866 tisoč SIT). Za isto vrednost je bil vložen zahtevek za odškodnino na Slovensko odškodninsko družbo.

The negative difference between the sales value and carrying amount of operating fixed assets represents a loss upon the disposal of fixed assets, with the largest being writing off of the Podnart building as a result of the restitution of the building within the denationalisation procedure (SIT 46,866 thousand). A compensation request for the same amount was filed to the Slovenian Compensation Corporation.

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Povprečno št. zaposlenih na podlagi del. urAverage number of employees based on working hours

6,115 5,946 103

2.Stroški dela na zaposlenega (v 000 SIT)Labour costs per employee (in SIT 000)

4,794 4,700 102

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Izguba ob izločitvi osn. sredstevLoss upon disposal of fixed assets

108,551 454,554 24

2.Popisni primanjkljaji pri osn. sredstvihInventory deficit in fixed assets

472 38 1,242

3.Oslabitev osnovnih sredstevFixed assets impairment

35,609 1,506,700 2

Skupaj / Total 144,633 1,961,292 7

Page 101: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Notes to the Income Statement

Oslabitev osnovnih sredstev predstavlja slabitev na tržne vrednosti praznih objektov v Ljutomeru (28.874 tisoč SIT) in Gornji Radgoni (6.735 tisoč SIT), namenjenih za prodajo v letu 2006.

od obratnih sredstev•

Impairment of fixed assets includes impairment to the market value of vacant premises in Ljutomer (SIT 28,874 thousand) and Gornja Radgona (SIT 6,735 thousand), intended to be sold in 2006.

of current assets•

Popravek vrednosti dvomljivih in spornih terjatev je bil v letu 2005 nekoliko nižji kot v preteklem letu, saj smo izterjavi in ob-vladovanju terjatev do kupcev posvetili veliko pozornosti.

Popravek DDV-ja predstavlja odhodek zaradi poračuna spremembe višine odbitnega deleža DDV-ja v letu 2005 (z 80 % na 76 %).

The level of provisions for doubtful and disputable receivables was slightly lower in 2005 than the year before as a result of a lot of attention paid to collection and receivables management.

Allowance for VAT represents an expense due to accounting for a change in the level of the output share of VAT in 2005 (from 80% to 76%).

DRUGI POSLOVNI PRIHODKIOTHER OPERATING REVENUES

Prevrednotovalni poslovni prihodki od terjatev predsta-vljajo plačilo spornih terjatev, ki še niso bile izločene iz knjigovodskih evidenc.

Operating revenues from revaluation of receivables include payment of disputable receivables not yet excluded from the bookkeeping records.

J

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Popravki vrednosti terjatevAllowances for bad receivables

83,787 89,679 93

2.Popravki vrednosti zalogInventory allowances

-680 2,927 -23

3.Popravek DDVVAT allowance

64,711 0

Skupaj / Total 147,818 92,606 160

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Dobiček od prodaje (izločitve) osnovnih sredstevProfit from sale (disposal) of fixed assets

57,481 266,756 22

2.Prevrednotovalni poslovni prihodki od terjatevOperating revenues from revaluation of receivables

21,389 0 0

3.Odpisi obveznosti iz prejšnjih letwrite-off of liabilities from previous years

0 332 0

Skupaj / Total 78,870 267,088 30

Page 102: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

100

DRUGI POSLOVNI ODHODKI OTHER OPERATING EXPENSES

Med stroški dajatev, ki niso odvisni od stroškov dela, iz-kazujemo stroške za:

dotacije društvom –─21.090 tisoč SIT,novoletno obdaritev otrok – 10.486 tisoč SIT,socialna izplačila – 9.312 tisoč SIT,aktivnosti upokojencev – 8.536 tisoč SIT.

••••

The costs of contributions unrelated to labour costs include:

donations to societies — SIT 21,090 thousand,new year’s presents to children — SIT 10,486 thousand,social payments —─SIT 9,312 thousand,activities of pensioners — SIT 8,536 thousand.

••••

FINANČNI PRIHODKI FINANCIAL REVENUES

Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev predstavljajo obračunane obresti bank, tečajne razlike in zamudne obresti.

Other financial revenues resulting from interest and short-term receivables include accrued interest of banks, exchange differences and default interest.

Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Notes to the Income Statement

/101

K

L

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1. Drugi poslovni odhodki, od tega:Other operating expenses, of which:

- dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela - contributions not related to labour costs 67,154 103,015 65

- nagrade dijakom in študentom na delovni praksi - awards to pupils and students at practical training 6,811 8,846 77

- štipendije dijakom in študentom - scholarships to pupils and students 71,868 80,554 89

- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - compensation fee for building site use 97,443 86,279 113

Skupaj / Total 243,276 278,694 87

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1. Finančni prihodki iz deležev v skupini podjetij, od tega:Financial revenues from shares in group companies, of which: 69,160 39,590 175

- finančni prihodki iz deležev v odvisna podjetja - financial revenues from shares in subsidiaries 69,129 39,563 175

- drugi finančni prihodki iz deležev - other financial revenues from shares 31 27 115

2.

Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridr. podjetijOther interest revenues and revenues from short-term receivables from associated companies

32,405 31,147 104

3. Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatevOther interest revenues and revenues from short-term receivables 154,906 134,253 115

Skupaj / Total 256,471 204,990 125

Page 103: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Notes to the Income Statement

FINANČNI ODHODKIFINANCIAL EXPENSES

Odhodki za obresti so se v letu 2005 znižali zaradi nižjih obrestnih mer in manjše zadolžitve.

In 2005, interest expense decreased owing to lower interest rates and lower borrowings.

IZREDNI PRIHODKIEXTRAORDINARY REVENUES

Prejete odškodnine v večini predstavljajo povrnjene od-škodnine za poškodovana transportna sredstva, ki so jih povrnile zavarovalnice, ter odškodnina, prejeta od Teleko-ma zaradi odpovedi pravice uporabe počitniških kapacitet (184.324 tisoč SIT).

Druge neobičajne postavke se nanašajo na blagajniške viške ter na nakazila za prijavljene projekte iz naslova fonda za kakovost pri Svetovni poštni zvezi in Posteuropu (informatizacija dostave, izmenjalne in carinske pošte, kontrola kakovosti, elektronske izmenjave podatkov) v vrednosti 70.303 tisoč SIT.

Received compensations mainly include reimbursed claims for the damaged means of transport paid by insurance companies and the compensation from Telekom resulting from the refusal of right to utilise holiday facilities (SIT 184,324 thousand).

Other unusual items refer to cash-in-hand surpluses and payments for projects to be financed from the Quality of Service Fund at the Universal Postal Union and Posteurop (computerisation of delivery service, exchange and customs post office, quality control, electronic data exchange) in the amount of SIT 70,303 thousand.

M

N

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Odhodki za obrestiInterest expenses

258,714 370,180 70

2.Odhodki za negativne tečajne razlikeExpenses for exchange rate deficits

15,885 35,717 45

3.

Prevrednotovalni finančni odhodki - oslabitev finančne naložbe v odvisno družboFinancial expenses from revaluation – impairment of investment in subsidiary

2,033 6,783 30

Skupaj / Total 276,632 412,680 67

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1.Izterjane odpisane terjatvewritten off receivables recovered

2,304 35,566 7

2.Prejete odškodnineCompensations received

212,003 88,951 238

3.Druge neobičajne postavkeOther unusual items

101,270 33,228 305

Skupaj / Total 315,576 157,746 200

Page 104: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

102

IZREDNI ODHODKI EXTRAORDINARY EXPENSES

Postavka Odškodnine vsebuje plačana nadomestila za iz-gubljene poštne pošiljke ter plačilo odškodnine Telekomu zaradi odpovedi pravice do izrabe sob v samskem domu na Vojkovi v Ljubljani, v vrednosti 12.054 tisoč SIT.

The item Compensations comprises paid compensations for lost mail and compensation paid to Telekom due to the refusal of the right to utilise rooms at the dormitory building at Vojkova in Ljubljana, in the amount of SIT 12,054 thousand.

Izkaz finančnega izida prikazuje spremembe stanja denar-nih sredstev za poslovno leto. Sestavljen je po posredni metodi, po različici II, iz podatkov v dveh zaporednih bilancah stanja in izkaza poslovnega izida za leto 2005, v skladu s SRS 26.6.

Pomembnejše izločitve iz izkaza finančnih tokov

Cash Flow Statement shows the changes in cash for the financial year. It is prepared according to the indirect method, version II, of the data from two consecutive balance sheets and the Income Statement for 2005, in compliance with Slovenian Accounting Standard 26.6.

Key items from Cash Flow Statement

/103

Pojasnila k izkazu finančnega izida

Notes to the Cash Flow Statement

O

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 2005 2004 Indeks / Index 2005/2004

1. Denarne kazni / Fines 2,848 247 1,153

2. Odškodnine / Compensations 29,298 23,646 124

3. Drugi izredni odhodki / Other extraordinary expenses 903 712 127

Skupaj / Total 33,049 24,605 134

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item 31. 12. 2005

A Spremembe na strani poslovanja / Changes on the side of operations

1. Popravki vrednosti terjatev zaradi prevrednotenja / Allowances for receivables due to revaluation -127,109

2. Popravki vrednosti terjatev zaradi odloženih davkov / Allowances for receivables due to deferred taxes 30,187

3. Popravki vrednosti zalog / Inventory allowances 680

4. Pozitivne tečajne razlike / Exchange rate surpluses 881

5. negativne tečajne razlike / Exchange rate deficits -5,886

B Spremembe na strani naložbenja / Changes on the side of investment

1. Pozitivne tečajne razlike / Exchange rate surpluses 1,159

2. negativne tečajne razlike / Exchange rate deficits -13

3. Oslabitev osnovnih sredstev / Fixed assets impairment 35,609

4. Izdelava osnovnih sredstev v lastni režiji / Own manufacturing of fixed assets 5,790

C Spremembe na strani financiranja / Changes on the side of financing

1.Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb (dobiček odvisnega podjetja) / Revaluation of long-term investments (profit of subsidiary)

69,129

Skupaj / Total 10,427

Page 105: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4

Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala v skladu s SRS 27.

Zakonske rezerve so bile povečane za 5 % čistega dobička poslovnega leta, v skladu s 60. in 228. členom Zakona o gospodarskih družbah.

Po sklepu Vlade RS (37. seja z dne 25. avgusta 2005) je bila izplačana udeležba na dobičku ustanovitelju v višini 850.000 tisoč SIT.

Povečanje posebnega prevrednotovalnega popravka kapi-tala se nanaša na povečanje finančnih naložb v pridruže-nih podjetjih v letu 2005 – 96.259 tisoč SIT (v letu 2004 – 27.813 tisoč SIT) in na presežek pri popisu opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2005 – 168 tisoč SIT (v letu 2004 – 1.345 tisoč SIT).

The Statement of Changes in Equity is prepared in a format of a table of changes in all elements of equity in accordance with Slovenian Accounting Standard 27.

Legal reserves are increased by 5% of net profit for the financial year, in accordance with Articles 60 and 228 of the Companies Act.

In accordance with a decision of the Government of the Republic of Slovenia (Meeting No. 37 of 25 August 2005) a participation in profit was paid out to the founder in the amount of SIT 850,000 thousand.

The increase in special equity revaluation adjustment refers to the increase in investments in associated companies in 2005 – SIT 96,259 thousand (in 2004 – SIT 27,813 thousand) and to the surplus in tangible fixed assets inventory in 2005 – SIT 168 thousand (in 2004 – SIT 1,345 thousand).

Pojasnila k izkazu gibanja kapitala

Notes to the Statement in Changes

in Equity

Page 106: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

104/105

4.4Računovodski kazalniki

Financial Ratios

Zap. št. / No.

Kazalniki / Ratios 2005 2004

I. Kazalniki stanja financiranja (v %) / Financing state ratios (in %)

1. Stopnja lastniškosti financiranja / Equity to liabilities 85 82

2. Stopnja dolgoročnosti financiranja / Total capital to liabilities 87 86

II. Kazalnika stanja investiranja (v %) / Investment ratios (in %)

1. Stopnja osnovnosti investiranja / Operating fixed assets to assets 80 82

2. Stopnja dolgoročnosti investiranja / Long-term assets to assets 86 88

III. Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja / Horizontal financial structure ratios

1. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev / Equity to operating fixed assets 1.05 0.99

2. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obv. / Acid test ratio 0.19 0.10

3. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obv. / quick ratio 1.03 0.80

4. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obv. / Current ratio 1.09 0.85

IV. Kazalnik obračanja / Turnover ratio

1. Koeficient obračanja obratnih sredstev / Current (operating) assets turnover ratio 4.93 5.66

V. Kazalnik gospodarnosti / Operating efficiency ratio

1. Koeficient gospodarnosti poslovanja / Operating efficiency ratio 1.11 1.01

VI. Kazalnik dobičkonosnosti (v %) / Profitability ratio (in %)

1. Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala / net return on equity 7.1 0.7

Page 107: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

L et no poro č i lo 20 05 / A n nu a l Repor t 20 05

4

Promet v letu 2005Transactions in 2005

Poslovanje s povezanimi osebami

Related Party Transactions

4.5

v 000 SIT / in SIT 000

Zap. št. / No.

Postavka / Item EPPS / EPPS PBS / PBS Feniksšped / Feniksšped

SKUPAJ / TOTAL

1. Prihodki / Revenues 120,632 1,324,897 681 1,446,210

- poslovni prihodki / operating revenues 51,503 1,292,492 681 1,344,676

- finančni prihodki / financial revenues 69,129 32,405 0 101,534

2. Odhodki / Expenses 13,162 1,052,585 2,314 1,068,061

- poslovni prihodki / operating revenues 13,162 1,050,977 281 1,064,420

- finančni prihodki / financial revenues 0 1,608 2,033 3,641

Page 108: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

106

Po datumu bilance stanja ni bilo drugih poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na izkazani poslovni izid in premoženjsko finanč-no stanje v računovodskih izkazih družbe za leto 2005.

Prehod na nove SRS

Prehod na nove Slovenske računovodske standarde bo v letu 2006 zahteval spremembe v predstavljanju in vredno-tenju določenih postavk v računovodskih izkazih. Zato bo treba po stanju na dan 1. 1. 2006 opraviti naslednje pomembnejše prilagoditve:

1. Prilagoditve s vplivom na preneseni dobiček:

vzpostavitev rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev (jubilejne nagrade in odpravnine), v skladu s SRS 10 (2006), kar bo vplivalo na zmanjšanje prenesenega dobička. Do dneva pripravljanja računovodskih izkazov za leto 2005 še ni znana vrednost teh rezervacij, saj je treba opraviti aktuarski izračun; odprava uporabe kapitalske metode pri vrednotenju dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij, v skladu s SRS 3 (2006).

2. Prilagoditve v bilanci stanja, brez vpliva na preneseni dobiček – prerazporeditve osnovnih sredstev:

naložbene nepremičnine (nepremičnine za najem),velike nabavne vrednosti osnovnih sredstev (se lahko razporedijo na sestavne dele, ki imajo različne dobe koristnosti in s tem različne amortizacijske stopnje).

••

No other business events occurred after the balance sheet date that would affect the disclosed profit or loss and the financial situation in the Company’s financial statements for the year 2005.

Transition to new Slovenian Accounting Standards

The transition to new Slovenian Accounting Standards will require changes in 2006 in the presentation and valuation of certain items in financial statements. The following major adjustments will be required in the balance as at 1 January 2006, namely:

1. Adjustments related to profit brought forward:

provisions for long-term employee benefits (jubilee bonuses and severance pays), in accordance with Slovenian Accounting Standard 10 (2006), which will have an impact on a reduction in profit brought forward. The volume of such provisions is unknown until the date of financial statements for 2005, since an actuarial calculation needs to be made; abolishment of equity method in evaluation of long-term investment in equity of other companies, in accordance with Slovenian Accounting Standard 3 (2006).

2. Adjustments in balance sheet with no impact on profit brought forward – reclassification of fixed assets:

investment real estate (real estate for lease),large procurement values of fixed assets (may be broken down to constituent parts with different service life and consequently different depreciation rates).

••

4.6Dogodki po datumu bilance stanja

Post Balance Sheet Date Events

/107

Page 109: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk

Naročnik / Client

Oblikovanje / Design

Tisk / Press

Prevod / Translation

Naklada / Number of copies

Pošta Slovenije d.o.o.

Agencija Petindvajset

Tiskarna Ljubljana d.d.

Panteon College, Maribor

700

Oktober / October 2006

Page 110: Maribor, oktober / October 2006 · poslovnih prostorih stranke. začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji. V redni dostavi pošiljk