KULTURA IN ESTETIKA V POSLOVNEM KOMUNICIRANJUdiplome.fov.uni-mb.si/uni/12378becan.pdf · verbal...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacija dela

KULTURA IN ESTETIKA V POSLOVNEM KOMUNICIRANJU

Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Miha Bečan, dipl. org.

Kranj, januar 2007

ZAHVALA Za pomoč in koristne napotke pri izdelavi diplomske naloge, se iskreno zahvaljujem mentorju, dr. Marku Ferjanu. Zahvalil pa bi se tudi staršema, bratu in dekletu Mojci, ki so mi tako ali drugače pomagali in spodbujali pri študiju.

POVZETEK V današnjem času je komunikacija izredno pomembna. S komunikacijo izražamo naša čustva, lahko pa jo uporabljamo le kot orodje za dosego naših ciljev. Poslovna komunikacija ni prisotna samo v poslovnem življenju, prisotna je tudi v zasebnem, saj v zasebnem življenju prav tako sklepamo različne kupčije. Namen diplomskega dela je raziskati in predstaviti kulturo in estetiko v poslovnem komuniciranju, tako v poslovnem življenju, kakor tudi v zasebnem življenju. Pri tem me je zanimalo kakšen odnos imajo ljudje do same kulture oziroma estetike v poslovnem komuniciranju. Prav tako pa je bilo zanimivo raziskati ali lahko na različna mnenja vpliva izobrazba, starost in različni spol. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in raziskovalnega dela. Teoretični del obsega predstavitev, in sicer kaj pravzaprav je kultura in estetika v poslovenem komuniciranju, kako se ljudje s pomočjo verbalne in neverbalne komunikacije med seboj sporazumevajo in kakšna mnenja so si govorniki ustvarili pred in med samo komunikacijo na podlagi naše vizualne podobe, pa naj si bo to videz, obleka, modni dodatki ali ostalo. Raziskovalni del sem opravil s pomočjo metode anketiranja. Anketo je izpolnilo 50 anketirancev, sama anketa pa je vsebovala 23 vprašanj. Z anketiranjem sem prišel do želenih informacij, ki sem jih potreboval, da sem prišel do zaključkov. Iz raziskave, ki sem jo opravil pri diplomski nalogi sem prišel do sledečih ugotovitev. Ljudje se običajno predstavijo, tako da povejo svoje ime in priimek in tudi sogovornikovo ime si zapomnijo, vendar v primeru da si ga ne zanj, redko še enkrat vprašajo. Večina pa se tudi strinja, da nasmeh sodi v sestavni del predstavljanja. Naslednja ugotovitev je bila, da se ljudje premalo izobražujejo na področju neverbalne komunikacije. Prvi stik je za vse starostne skupine zelo pomemben, kar pa bi težko rekli za zunanjo urejenost, saj so si tu mnenja zelo različna. Predvsem pa je ljudjem pomembno, da je sogovornik miren in vljuden. KLJUČNE BESEDE

• poslovno komuniciranje • kultura • estetika

SUMMARY The line of communication plays a very imporant part in the present period of time. It is possible to express our emotions through communication, but we can also use it as a tool to reach our goals. The business communication could be found, not just in the business world, but it is also present in privat life, as we make all kinds of bargains privately as well. The purpose of this diploma is to research and to present culture and aesthetics in the line of business communication in the business world, as well as in the privat life. I was interested in research of the people and theire relations to the culture and aesthetics, especially in the business line of communication. What I find quite interested in the research is how education, age and sex could effect on a different public opinion. Diploma is composed from the teoretical and the practical part. The teoretical part of diploma is based on the presentation, what is the significance of the culture and aesthetics in the line of business communication, how people communicate with each other by means of verbal and non-verbal communication and what kind of opinions were created before and during communication between speakers on the line of our visual image concerning appearance, clothing, fashion supplements and others. The practical part was made by the means of investigation methode. The questionnaire was completed by 50 participants and included 23 questions. With a help of the questionnaire, I manage to recive information needed in order to get conclusions. On the base of investigation made in diploma I came to the following conclusions. People introduce themselves in order to present their names and surnames and they usually remember the name of the introduced person, but they almost never asked once again the name of the speaker, if they don't remember it in the first place. Most of the people agreed that the smile is the important part of introduction. The following conclusion is that people don't have enough education on the field of non-verbal communication. First impression is important for all tipes of old-age groups, however it doesn't seems to be the same with the external image of the person due to the fact that the opinions are quite different. Above all, it seems that the most important thing for the people is, that the speakers manage to behave nicely and in a polite way. KEYWORDS

• business communication • culture • aesthetic

KAZALO

1. OPREDELITEV PROBLEMA...........................................................................................6 TEORETIČNI DEL ....................................................................................................................7

2. POSLOVNO KOMUNICIRANJE .....................................................................................7 2.1 DEFINICIJA POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA...................................................7 2.2 PROCES POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA .........................................................7

3. KULTURA .........................................................................................................................7 3.1 DEFINICIJA KULTURE .............................................................................................8 3.2 VERBALNA KOMUNIKACIJA .................................................................................8

3.2.1 POZDRAVLJANJE...............................................................................................8 3.2.2 PREDSTAVLJANJE.............................................................................................9 3.2.3 NAGOVARJANJE ................................................................................................9

3.3 NEVERBALNA KOMUNIKACIJA..........................................................................10 3.3.1 OBLIKE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE....................................................10 3.3.2 POMEN IN FUNKCIJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE ...........................11 3.3.3 POLOŽAJ TELESA ............................................................................................11 3.3.4 TELESNO VEDENJE .........................................................................................15

4. ESTETIKA .......................................................................................................................17 4.1 DEFINICIJA ESTETIKE ...........................................................................................17 4.2 OSEBNA UREJENOST.............................................................................................17

4.2.1 OBLEKA .............................................................................................................17 4.2.2 MODNI DODATKI.............................................................................................19 4.2.3 NEGOVANOST ..................................................................................................19

RAZISKOVALNI DEL............................................................................................................21 5. O RAZISKAVI .................................................................................................................21

5.1 NAMEN OZIROMA CILJ RAZISKAVE .................................................................21 5.2 HIPOTEZE .................................................................................................................21 5.3 OPIS METODE RAZISKAVE ..................................................................................22

6. REZULTATI RAZISKAVE.............................................................................................23 6.1 ANKETNI VPRAŠALNIK ........................................................................................23

7. ZAKLJUČEK ...................................................................................................................44 7.1 TEST HIPOTEZ .........................................................................................................44 7.2 UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE .................................................46 7.3 KRITIČNA ANALIZA...............................................................................................47

8. LITERATURA IN VIRI...................................................................................................48 PRILOGE..............................................................................................................................49 KAZALO SLIK IN GRAFOV .............................................................................................54

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

__________________________________________________________________________________

____________________________________________________________________ Miha Bečan: Kultura in estetika v poslovnem komuniciranju stran 6

1. OPREDELITEV PROBLEMA Komunikacija obstaja od samega začetka človeštva dalje, vendar danes je vedno bolj pomembna poslovna komunikacija. Človek se uspešneje trži tudi s pomočjo učinkovitejše komunikacije. Pomembno je, da se človek zave, da že s prvim vtisom ustvari pri drugem človeku dolečeno sliko oziroma vtis, ki ga je kasneje težko popraviti. Prvi vtis pa človek pogosto opravi še preden izreče katerokoli besedo, in sicer ga opravi z samo pojavo in hkrati z neverbalno komunikacijo. Ta vtis pa je pogosto kasneje nadgrajen z verbalno komunikacijo. Pri tem sem želel povedati, da lahko človek ob zavedanju same kulture in estetike v poslovnem komuniciranju lažje prihaja do ciljev, pa naj si bodo to lastni ali cilji organizacije pri kateri opravlja svoje delo. V svoji diplomski nalogi proučujem kakšen je način obnašanja oziroma vedenje ljudi, kakšne vrednote imajo in kako se odzivajo na določeno situacijo v svetu poslovnega komuniciranja. Večkrat zasledimo tudi, da ljudje še vedno ne razumejo bistvenega pomena poslovne komunikacije. Večina ljudi je zadovoljna s svojo komunikacijo, vendar se pri tem ne zaveda, kako dejansko komunicira z ljudmi. To je izredno pomembno, saj je poslovna komunikacija veliko več kot le verbalna komunikacija. Ljudje se še vedno premalo zavedamo, da se pogovarjamo tudi z gibi telesa oziroma samo mimiko obraza. Pri tem večina ne zna nadzorovati svojih kretenj in velikokrat prihaja do nepotrebnih nesporazumov. Opaziti je, da ljudje ne poznajo kako se pravilno pozdravi, kdo koga najprej pozdravi, itd.. Pri tem se ne zavedajo kdo komu najprej ponudi roko, na kakšen način je treba pravilno ponuditi, da ne bi užalili sogovornika. Pri predstavljanju se velikokrat dogaja, da ljudje ne povedo svojega imena in priimka in s tem nehote spravljajo sogovornike v neprijetne položaje. Da se ne zavedajo, da v primeru, če ne slišijo imena in priimka ni nobena napaka, če ga vprašamo zanj še enkrat in ob tem ponovimo ime in priimek, da se nam bolje usidra v spomin. Da sogovornika užalimo, če se pogovarjamo že nekaj časa in se še vedno ne ve kako je komu ime. Velikokrat se tudi dogaja, da se nepoznani ljudje med seboj tikajo, namesto vikajo. Dogaja se tudi, da se sogovornikov ne naziva z nazivi, saj je velikokrat zaslediti tudi v medijih, da različni strokovnjaki, ki se vsakodnevno ukvarjajo z retoriko, tega ne upoštevajo, kaj šele ljudje, ki se z njo ne ukvarjajo. Premalo se tudi zavedamo, da ljudje ljudem polepšamo dan, če je naš nasmeh iskren in pogost in da ga v teh časih, ko se vse hitreje dogaja, še toliko bolj pomemben. Nekateri se ne zavedajo tudi, da obstajajo osebni prostori, tukaj mislim medsebojno razdaljo med dvema sogovornikoma in da se pri tem naš sogovornik pri tem ne počuti ogroženega. Premalo se tudi zavedamo prvega vtisa, ki ga lahko lepšega ustvarimo kljub vsem naštetim, še z urejenim videzom in primernim oblačilom.


__________________________________________________________________________________


TEORETIČNI DEL

2. POSLOVNO KOMUNICIRANJE 2.1 DEFINICIJA POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA Komunicirati pomeni »izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se«, komunikacija pa »sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij – komunikacijsko sredstvo«; tako je zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Poslovno komuniciranje je torej komuniciranje, ki se nanaša na poslovanje, poslovati pa pomeni »opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznosti, za katere je kdo pristojen, zavezan, skratka opravlja delo za cilje organizacije, ki ji pripada udeleženec v komuniciranju. (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 20) 2.2 PROCES POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA Medosebno komuniciranje je proces, v katerem udeleženci pošiljajo, sprejemajo in tolmačijo sočasno. Sporočilo je katerikoli besedni ali nebesedni simbol ali znak, ki ga ena oseba prenese do druge. Proces med dvema osebama obsega 7 temeljnih korakov:

1. Namere, misli in čustva, ki navedejo pošiljatelja, da pošlje sporočilo. 2. Kodiranje: pošiljatelj kodira sporočilo, tj. prevede svoje namene, misli in čustva v obliko, ki je primerna za prenos.

3. Pošiljatelj pošlje kodirano sporočilo prejemniku. 4. Prenos sporočila poteka po komunikacijski poti (kanalu). 5. Prejemnik sprejme sporočilo in ga dekodira, interpretira pomen sporočila. 6. Prejmnik se odzove na sprejeto sporočilo in proces steče v nasprotni smeri na

enak način. 7. Noben izmed teh korakov ni popolnoma učinkovit, v vsakem se lahko

pojavita motnja ali šum; šum je vsak pojav, ki moti proces komuniciranja (npr. predsodki, neustrezno izražanje, predhodne izkušnje, drugi signali iz okolja itd.). (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 53)


__________________________________________________________________________________


3. KULTURA 3.1 DEFINICIJA KULTURE Kultura pomeni »skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja«, pomeni tudi »lastnost človeka glede obvladovanja, uporabljanja splošnih veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju«, tako razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika. 3.2 VERBALNA KOMUNIKACIJA Komuniciranje zajema vsa sredstva in metode s katerimi ljudje prenašamo informacije. Psihologi komunikacijo delijo na neverbalno in verbalno. Verbalna komunikacija ima kompleksno sintakso, a pomanjkljivo odnosno semantiko. Z levo možgansko polovico komuniciramo verbalno, racionalno, logično. Z njo odkrivamo pravila in zakonitosti, mislimo v besedah, analiziramo stvari in jih poimenujemo. Najpogostejši način komuniciranja je govorno komuniciranje. Proces človekovega formiranja govorjenih (in tudi napisanih) besed ter besednih zvez je tesno povezan s človekovim načinom mišljenja. Svoje misli namreč ljudje posredujemo z govorico. (Ferjan M., 1998, str. 21) 3.2.1 POZDRAVLJANJE Pozdravljanje je osnova bontona. Staro pravilo je, da pozdravljanje lepo in vljudno in zaradi tega raje pozdravite desetkrat kot le enkrat, odzdraviti pa morate obvezno. Velikokrat se zgodi, da ljudi pozdravimo in ne dobimo nobenega odgovora. To je lahko žaljivo, zato pozdavimo še dva do trikrat in se tako prepričamo, da pozdravljeni noče odgovoriti. Potem prekinemo s pozdravljanjem. Ne obremenjujemo se s takšnimi ljudmi, ker je nekaj narobe z njimi in ne z vami. Ponavadi so to ljudje, ki se ocenjujejo za pomembnejše od ostalih. Ta pojav je zelo pogost v slovenskih vodstvenih strukturah. Če ni kriv njihov ego, so lahko kakšni drugi vzroki in če čutite, da morate to razčistiti, je dobro, da k človeku pristopite in ga vprašate o vzroku z zadostno mero prijaznosti in uglajenosti. (Dreo Z., 2003 str. 38) Pozdravljanje:

• Od 8. ure do 9. ure se začne pozdravljati z »dober dan« in s tem pozdravom do 18. ure v zimskem času in do 20. ure v letnem času, ko je dan daljši.

• Od teh popoldanskih ur naprej se do polnoči ali do 1. ure zjutraj pozdravlja z »dober večer«.

• Od teh zgodnjih jutranjih ur pa do 8. ali 9. ure se pozdravlja z »dobro jutro«.

• Takšno pozdravljanje je sprejemljivo v poslovnem svetu, v zasebnem življenju in po telefonu. Vsa ostala pozdravljanja, kot »živjo, halo, zdravo, čao«, niso zaželena. Pri eventualni uporabi teh pozdravov odzdravimo z enakim pozdravom. (Dreo Z., 2003 str. 39)


__________________________________________________________________________________


3.2.2 PREDSTAVLJANJE Ko se drug drugemu predstavljamo z imenom in priimkom, postajamo iz neznancev znanci. Svoje ime povejmo jasno in razločno, da si ga drugi lažje zapomnijo. To ni nepomembno, kajti po imenih ločimo ljudi, jih prepoznamo ravno po imenih in imena lahko tudi personificiramo. Ko se nam nekdo predstavi ali nam je bil predstavljen, si moramo njegovo ime in priimek zapomniti, ju v pogovoru tudi pogosto uporabljati, v nagovoru pa seveda vedno. Izgovor, da si ne moremo zapomniti imen in priimkov drugih, ni sprejemljiv. Da pa bi si jih lažje zapomnili, je potrebno le malo zbranosti in pozornega poslušanja, kadar ljudje povedo svoje ime. Koristno je, če ga na tihem nekajkrat ponovimo, pri tem pa uporabimo kakšno besedno asociacijo ali ime povežemo s kakšno podrobnostjo v zunanjem videzu te osebe. Nikar naj nam ne bo nerodno prositi predstavljene osebe, da ponovi svoje ime, če ga nismo dobro slišali. S tem namreč tej osebi zbudimo občutek, da jo upoštevamo, pa še ime si ob ponovitvi zagotovo zapomnimo. Kadar naše uho ni prav ujelo imena in priimka in ju zato nepravilno izgovarjamo, s tem nehote kažemo, da nam oseba ni kdove kako pomembna. (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 475) Pravila predstavljanja Mlajšo osebo predstavimo starejši, moškega predstavimo ženski; v poslovnih stikih predstavljamo osebe, ki so na hierarhični lestvici nižje, osebam, ki so na tej lestvici višje; pomembnejšim osebam predstavimo manj pomembne. Svoje sodelavce predstavljamo tujim poslovnim partnerjem ali strankam. Privatno osebo predstavimo uradni osebi. Zapomnimo si, da je to ravno nasprotno kot pri pozdravljanju, ko morajo mlajši pozdraviti starejše, moški žensko, po hierarhiji podrejeni najprej pozdravi nadrejeno osebo. Sicer pa ne bomo nikoli naredili napake, če bomo vedno pozdravili ob vstopu v prostor, pa naj bo to pisarna, dvigalo, trgovina, ali na stopnišču ali v hribih, to bi za nas moralo biti samo po sebi umevno. (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 476) 3.2.3 NAGOVARJANJE Ob osebnih imenih in priimkih imajo mnogi tudi strokovne, akademske in častne naslove, ki smo jih dolžni poznati. Akademske in častne naslove smo dolžni uporabljati tako v pisni kot ustni komunikaciji, dokler nam ta oseba sama ne dovoli, da jo kličemo, nagovarjamo, imenujemo ali naslavljamo brez njenega akademskega, znanstvenega ali častnega naslova. Pri uradnih, službenih dopisih in predstavitvah pa jih uporabljamo vedno, saj nam tako veleva zakon. Strokovne in znanstvene naslove si posamezniki pridobijo na visokošolskih zavodih po končanem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Strokovni naslov se navaja za imenom in priimkom. Akademski, častni in plemiški naslovi se navajajo pred imenom in priimkom. Tako je pri ustni komunikaciji, pri predstavljanju in tudi pri pisnem komuniciranju. (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 476)


__________________________________________________________________________________


3.3 NEVERBALNA KOMUNIKACIJA Človekovo dojemanje sogovornika je zelo kompleksen proces. Kot že povedano, ima neverbalno sporočanje zelo velik pomen za razumevanje človekovih čustvenih stanj in procesov. Neverbalno sporočamo na različne načine: z obleko in obutvijo, z modnimi dodatki, kozmetiko, pričesko, avtomobilom in še marsičem. Toda človek hote ali nehote sporoča tudi s svojim telesom. Govorica telesa obsega nekaj stotisoč izrazov. Povprečno izobražen človek razume nekaj tisoč besed, v vsakdanjem vsakdanjem komuniciranju pa jih uporablja nekaj sto. Torej je govorica telesa mnogo bolj kompleksen proces kot besedno komuniciranje. (Ferjan M., 1998, str. 32) 3.3.1 OBLIKE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE Neverbalna komunikacija, govorica telesa, kinestetična, analogna komunikacija, je zelo pomembna in nepogrešljiv del našega celotnega komuniciranja z drugimi.

1. TELESNO VEDENJE 2. MIMIKA 3. OČESNI STIK 4. GOVORNO VEDENJE 5. GESTIKULIRANJE 6. DOTIK 7. OBLAČENJE 8. VEDENJE V PROSTORU 9. VEDENJE V ČASU 10. ZUNANJI KONTEKST

Sestavljena je iz vedenja telesa (drža, usmerjenost in gibi telesa pri sedenju, stoji, hoji in ležanju), mimika (čela, lic, brade, obrvi, ust), očesnega stika (pogled, zenice, očesne mišice), govora (hitrost, ritem, jakost in barva glasu, artikulacija, melodija, jasnost, smeh, glasovi brez verbalne vsebine), gestikulacija (govorica rok, velike in male poteze), dotika, oblačenja, vedenja v prostoru (intimno, osebna, družbeno, območje telesne razdalje), vedenje v času (intimno, osebno, družbeno in čas za srečanja), zunanjega konteksta (zunanje okoliščine med komuniciranjem). (Brajša P., 1994, str. 55, 56)


__________________________________________________________________________________


3.3.2 POMEN IN FUNKCIJE NEVERBALNE KOMUNIKACIJE V našem celotnem medsebojnem komuniciranjem ima neverbalna komunikacija vrsto pomembnih funkcij. Na vsebinski ravni neverbalna sporočila spreminjajo, potrjujejo, dopolnjujejo in širijo tehtnost izgovorjene vsebine in usmerjajo k delu z vsebino. Na osebni ravni izražamo z neverbalnimi sporočili svoja čustvena stanja, namere in pričakovanja in odpiramo sebe drugim. Na odnosni ravni izražamo z neverbalno komunikacijo svoja stališča do izgovorjenih stališč, opredeljujemo stališča in odnose, vzdržujemo in usmerjamo strukture moči in družbenega reda ter naša splošna duhovna stališča. Na vplivni ravni so neverbalna sporočila močno sredstvo obveščanja in vplivanja naših sporočil, pospešujejo ali upočasnijo komunikacijski feedback in dialog. (Brajša P., 1994, str. 57) 3.3.3 POLOŽAJ TELESA Rokovanje Stisk roke naj bi bil v bistvu potrditev dobrih namenov, izraz dobronamernosti, dodatek neizgovorjenimi besedami dobrodošlice, veselja ob srečanju, izraz spoštovanja, naklonjenosti. Rokovanje naj traja le nekaj trenutkov, tri do štiri sekunde. Pri tem ne smemo oponašati črpanja vode iz vodnjaka ali mahati z rokami. Če imamo vlažne ali premrzle roke, ledene roke, se vedno opravičimo.Vse kulture na svetu ne poznajo rokovanja ob srečanjih, ampak uporabljajo drugačne načine izražanja dobrodošlice. (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 467, 468) Pravila rokovanja Rokujemo se ob predstavljanju, ko neznanci postanejo znanci, rokujemo se ob srečanjih in ob slovesih. Po pravilu se z isto osebo lahko rokujemo le dvakrat na dan. Starejša oseba je tista, ki prva ponudi roko v pozdrav. Ženska, ki sedi in se rokuje z mlajšo osebo ali z moškim iste generacije, lahko ponudi roko sede, če je v vlogi gostiteljice ali ob poslovnih stikih pa tudi ona vstane. Moški pa mora ob rokovanju vedno vstati. Ženska lahko ponudi orokovičeno roko, moški pa ob rokovanju obezno sname rokavico. (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 468)


__________________________________________________________________________________


Načini rokovanja

• ponujena roka z navzdolo obrnjeno dlanjo izraža agresivnost in napadalnost Slika 1: Ponujena roka z navzdol obrnjeno dlanjo (Pease A., 1986, str. 42)

• stisk roke z obema rokama imenujemo rokovanje z rokavico, lahko pa tudi politikov stisk roke. Oseba želi s takšnim rokovanjem narediti vtis zaupljivosti in poštenja. Takšno rokovanje priporočamo le za rokovanje z osebami, ki jih dobro poznamo.

Slika 2: Stisk roke z obema rokama Slika 3: Politikov stisk roke (Pease A., 1986, str. 43)

• rokovanje s »poginjeno ribo«. Takšna roka nam daje mehkužen in omleden občutek in je na splošno nepriljubljen. Ljudi, ki tako roko ponudijo, navadno ocenimo kot slabiče v glavnem zato, ker je njihovo dlan lahko obrniti navzgor.

Slika 4: Rokovanje s »poginjeno ribo« (Pease A., 1986, str. 44)

• Drobljenje členkov med rokovanjem izdaja napadalen in robusten značaj.

Slika 5: Drobljenje členkov med rokovanjem (Pease A., 1986, str. 44)

Prav tako pa ni primerno, rokovanje z drugo roko v žepu ali s cigareto v drugi roki je znamenje slabe vzgoje in kaže nespoštovanje do tistih, s katerimi se rokujemo. Ko nam nekdo, ki se z drugimi rokuje normalno, z desno roko, ponudil v pozdrav levo roko, pa čeprav s spremljajočimi besedami »Tebi pa leva, od srca«, se lahko vprašamo, ali ni to le znamenje pretirane domačnosti ali pa nas ta oseba tudi »jemlje z levo«, kot pravimo. (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 468)


__________________________________________________________________________________


Pasovi v osebnem prostoru Intimni pas ( med 15 in 45 centimetri) je med vsemi razmejitvami osebnega prostora še najpomembnejši, saj je to tisti prostor, ki ga človek varuje kot svojo lastnino. Le tisti, na katerega je oseba čustveno navezana, smejo prestopiti mejo intimnega pasu. To so ljubimci, starši, zakonski partner, otroci, dobri prijatelji in sorodniki. V najbližji prostor, ki je od osebe oddaljen samo 15 centimetrov je mogoče vstopiti le med telesnim zbližanjem. To je najintimnejši osebni prostor. Osebni pas ( med 46 in 122 centimetri) je razdalja, v kateri se pogovarjamo z ljudmi na popoldanskem družabnih srečanju, službenih ali družabnih zabavah ali prijateljskih srečanjih. Socialni pas ( med 122 in 360 centimetri) je oddaljenost, ki jo ohranimo pri srečanjih z neznanimi ljudmi, na primer z inštalaterjem ali mizarjem, ki ju pokličemo na dom zaradi popravila hiše, s poštarjem, prodajalcem, z novim sodelavcem, skratka z ljudmi, s katerimi se ne poznamo. Javni pas (nad 360 centimetri) je razdalja, ki si jo izberemo ob nagovoru večje skupine ljudi.

Slika 6: Pasovi v osebnem prostoru (Pease A., 1986, str. 24)

OSEBNI

PAS 46 cm - 1.2 m

SOCIALNI

PAS 1.2 - 3.6 m

JAVNI

PAS nad 3.6 m

INTIMNI

PAS 15 – 46cm


__________________________________________________________________________________


Dotik Nebesedni signali so v neposredni komunikaciji enakovredni, včasih pa celo do petkrat močnejši ali izrazitejši od besednih sporočil. To še posebej velja za dotik, ki v naših medsebojnih odnosih lahko učinkuje tudi negativno. Lahko ga namreč dojemamo tudi kot agresivnost, poseganje v našo osebnost ipd. Dotik pomen

• mahljaj, božanje, lizanje (telo, obraz, lasje)

naklonjenost, spolna privlačnost.

• trepljanje po roki, hrbtu, ramenih

prijateljstvo, hrabrenje, zaščita.

• rokovanje, poljub na lice pozdrav, slovo, poslavljanje. • objem intenzivnejši pozdrav, poslavljanje. • daljši objem, zadrževanje rok čestitanje, ožje prijateljstvo, sočustvovanje. • dotikanje rok, ramen, hrbta povečevanje vplivnosti, družabnosti. • ob pripovedovanju kratek dotik zbujanje pozornosti. • potegovanje, porivanje, vodenje direktno usmerjanje. • profesionalni dotik, npr. dotik

zdravnika raziskovanje telesa.

• ščegetanje, žgečkanje igra. • udarec z roko, z dlanjo, klofuta,

brca itd. agresivnost.

(Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 466)


__________________________________________________________________________________


3.3.4 TELESNO VEDENJE Obraz Obraz je tisto, kar pri človeku najprej opazimo, najlažje prepoznamo in si najbolje zapomnimo. Hote ali nehote vsak od nas iz dneva v dan ocenjuje druge po obrazu. Kolikokrat rečemo, da ima nekdo »pošten obraz«, »zloben obraz« ali da »skriva svoj pravi obraz«. Večinoma nam te in podobne ugotovitve narekuje instinkt in niso rezultat pozornega preučevanja ali razmisleka. Prav nič čudno ni, da se prvi vtisi, na katere se tako radi zanašamo, kaj pogosto izkažejo za povsem zgrešene. (Young L., 1996, str. 9) Oči Pri tem, kakšen vtis bomo naredili ob srečanju, v neposredni komunikaciji med ljudmi, je zelo pomemben stik z očmi. Oči naj bi bile vedno usmerjene v sobesednika, v skupino… Z očmi spremljamo gibe rok drugih, njihovo mimiko obraza, držo ramen, telesa, saj velik del od 55 odstotkov nebesedne komunikacije opravijo ravno oči! Oči so ogledalo duše, oči so izraz razuma! Oči povedo drugim, kakšni smo, kdo smo, ali smo iskreni, pošteni, odkriti. Naš pogled pa drugim pove tudi, ali smo sproščeni in samozavestni. Vse to in še marsikaj drugega pripovedujejo vsakomur naše oči, naš pogled. In ko bomo razumeli to »govorico« oči, bo naš pogled čist, iskren, topel in jasen. V naše izraze se bo samo od sebe prikradlo tudi navdušenje, ki tako ustreza nam samim in tistim, s katerimi se družimo. Te naše oči bodo pripovedovale, da spreminjamo navade, pridobljene iz izkušenj in načina obnašanja nekega hladnega sveta, v katerem nikomur ni bilo mar za nikogar. (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., str. 452, 453) Mimika Mimika so kretnje ust oziroma mišic okoli ust. Z njimi se smejimo, izražamo žalost, jezo, in druga čustva. Na mimiko lahko do določene mere zavestno vplivamo, vendar je pogosto to moč prepoznati. Mimika lahko kaže:

• nerodno situacijo; • samozavest; • vzvišenost in aroganco; • drugo. (Florjančič J., Ferjan M., 2000, str. 47)


__________________________________________________________________________________


Roke Sporočila rok v gibanju so vedno zelo prepričljiva, veliko bolj kot besede. Hkrati s spremljajočimi kretnjami in položajem drugih delov telesa naše roke izdajajo:

• Dolgčas – glava težko pada na mehko iztegnjeno dlan ob eni strani obraza, oči dalj časa zrejo v isto smer…

• Laž – kretnje rok so kratke, nemirno menjavajo položaj, glava se s počasnimi gibi obrača vstran, pogled ni usmerjen v sobesednika, temveč je nemiren, »preskakuje«…

• Nestrpnost – prsti ponavljajo enakomerne gibe, največkrat v ritmu, roka se dotika drugih delov telesa, druge roke, telo se »trdo« premika…

• Nestrinjanje – glava je rahlo sklonjena, roke pogosto na tilniku gladijo, praskajo vrat ob straneh, pogled »od spodaj«, »postrani«…

• Presojanje – pomembna je vloga kazalca, ki se dotika ali gladi predel senc, glava je mirna, usmerjena v sobesednika, pogled ni usmerjen naravnost v sobesednikove oči, veke se počasi spuščajo in odpirajo…

• Odklonilno stališče – glava je mirna, podprta ali naslonjena na iztegnjeni kazalec in palec ob strani obraza, pogled ni usmerjen v sobesednikove oči, telo je odmaknjeno od mize…

• Frustracija – vsa dlan pomaga pri kretnjah glave, da se oči izognejo direktnemu srečanju s sobesednikovimi očmi, prsti so sklenjeni, členki stisnjeni…

• Pred odločitvijo: palec in kazalec ponavljata ritmične kretnje glajenja v bližini ust, po bradi, brkih, telo je napeto, a mirno…

• Nesodelovanje – roke so v višini ust, nosu, spodnje polovice obraza ali vratu, roka z roko večji del v medsebojnem dotiku, kretnje počasne, prsti obeh rok se rahlo dotikajo…

Samozadovoljstvo – roke so v položaju »trikotnika«, v »zvoniku«, obrnjenem navzgor, telo je nagnjeno nazaj, glava rahlo dvignjena in skoraj ves čas nagnjena nazaj… Tako je bilo, ko smo sedeli za mizo, med pogajanji, med pogovori… Smo mogoče razmišljali o dotiku svoje roke s tistim, s katerim se rokujemo? Ne samo o tem, da nam druga roka ne počiva v hlačnem žepu, medtem ko se z desno rokujemo, temveč ali je naše rokovanje prijetno, primerno, sprejemljivo? (Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A., 2004, str. 451, 452)


__________________________________________________________________________________


4. ESTETIKA 4.1 DEFINICIJA ESTETIKE Pojem estetika je »filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega«, lahko pa proučuje tudi »estetski videz«, tako razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika. 4.2 OSEBNA UREJENOST 4.2.1 OBLEKA Obleka gotovo ne dela človeka, vsekakor pa je pomemben del splošnega vtisa, in ker o človeku tudi marsikaj pove, lahko rečemo, da je del njegove identitete. Človek, ki je sicer skromno oblečen, vendar skrbi za svoj videz in se izbrano vede, gotovo zbudi ob prvem srečanju več naklonjenosti kakor elegantno in po modi oblečen nastopač. Obleka je včasih tudi statusni simbol, in ob priložnostih, ko hočemo pokazati spoštovanje, pozornost ali mnenje, ki ga imamo o nekem okolju ali dogodku, se nam pri njeni izbiri niti ne ponuja kaj dosti možnosti. (Osredečki E., 1990, str. 166) Moška poslovna obleka – pregled značilnost (Tavčar M., 2000, str. 246) Obleka • enoredni suknjič na en ali dva gumba;

• enobarvna, drobne črte, karo; • siva ali modra barva.

Suknjič • enoreden na en ali dva gumba; • zadržane barve, angleški karo.

Hlače • srednjesive do temnosive ali črne. Blazer • klasični angleški z zlatimi gumbi ali moderni,

dvoredni; • odtenki modre, črne ali kamelja barva.

Srajca • bela ali svetlomodra; • športna s črtami.

Kravata • barvno usklajena, zadržani vzorci; • kravata naj bo iz svile; NE: kričeče barve in vzorci.

Čevlji • črni k modri, sivi ,črni obleki; • rjavi k vsem drugim barvam; • čevlji naj bodo iz pravega usnja.

Nogavice • barvna usklajena ali s hlačami ali s čevlji; • črne nogavice samo k črni obleki; POZOR: vedno nogavice, tudi poleti!

Varčevanje pri obleki se ne obnese. Odlična obleka in kakovostni čevlji sicer stanejo dvakrat več kakor povprečni – nosimo pa jih vsaj dvakrat dlje in so ves čas videti kot novi, medtem ko je pogrošna obleka ponošena že v nekaj dneh.


__________________________________________________________________________________


Ženska poslovna obleka – pregled značilnosti (Tavčar M., 2000, str. 246, 247) Kostum – jakna in krilo ali hlače

• klasični, zadržan kroj; • dvovrstna ali enovrstna jakna; • enobarvni ali zadržani karo in pepita vzorci,

dri šivi; • odtenki modre in sive barve, črna, zadržana

rdeča do zelena barva; NE: prilegajoče se hlače, preozka, prekratka krila.

Angleški kostum • tvid, zadržane barve. Blazer • klasični ali po modi;

• odtenki modre barve,črna, kamelja barva. Pleteni komplet • klasični kroj, izbrana kakovost;

• vse barve, vendar zadržane in v skladu z modo;

NE: prilegajoči komplet za polnejšo postavo.

Bluze • klasična ali srajčna bluza; • skladne modne barve, zadržane proge; NIKAR: globlji izrez, gole rame, naborki, pentlje, preveliki ovratniki.

Krila • enobarvna, zadržani karo ipd.; • siva, modra, črna – po modi; NE: minikrila, dolga oprijeta krila, predolgi razporki.

Obleka • plaščne, srajčne obleke, preproste in zadržane; • enobarvne, zadržani, neopazni vzorci; NE: dekolte, globlji izrez, ozke naramnice, obleke brez rokavov.

Nogavice • modne, svetle barve; • črne nogavice samo k črni obleki; POZOR: vedno nogavice, tudi poleti

Čevlji • predvsem salonarji, klasični – po modi; • tri do šest centimetrov visoke pete; • barva v skladu z obleko; NE: koničaste visoke pete

Poslovna ženska naj se v vseh okoliščinah obnaša kot ženska, videti naj bo kot ženska, v poklicu naj se oblači kot ženska, naj je urejena kot ženska in izogiba naj se pretiravanju v modi, zapeljivosti, blišču in barvah. (Tavčar M., 2000, str. 247)


__________________________________________________________________________________


Ključnega pomena je, da se znamo prilagoditi, in sicer tako, da izberemo primerno obleko za glede na okoliščine. Iz izkušenj vemo, da ista obleka ni primerna za vse priložnosti. 4.2.2 MODNI DODATKI Poslovni moški naj ne b nosil nakita. Izjema je poročni prstan in morda zelo zadržani manšetni gumbi. Ura naj bi bila preprosta, tanka pa predvsem zato, ker debele ure hitreje uničujejo srajce pri zapestjih Hlačni pas naj bo preprost in kakovosten, prav tako zaponka pasu. Listnica naj bo čim tanjša, iz najboljšega usnja. Podobno velja za žepni rokovnik. Usnjene klasične aktovke so malo v rabi, razen zelo tankih, samo za nekaj papirjev. K dodatkom spadajo za zimski čas še usnjene rokavice iz tankega, kakovostnega usnja in morda preprost svilen šal. Dežnik naj bo črn in naj ima preprost ročaj. Robci naj bodo brezpogojno beli, iz platna ali bombažne tkanine, lepo zlikani. Ženska naj bi za službo nosila dobro, elegantno, preprosto uro; lep zapestni prstan in morda še preprost prstan z majhnim dragim kamnom za desnico. Kakovost, eleganca in neopaznost so pravila tudi za druge pridatke: za očala, pisala, ovratno ruto, rokavice, pas pri obleki, dežnik in še kaj. (Tavčar M., 2000, str. 248, 249) 4.2.3 NEGOVANOST Ena izmed sestavin osebne urejenosti je tudi negovanost. Sami imamo velik vpliv na le-to. Ljudje najprej opazimo kako je nekdo oblečen, kakšne modne dodatke ima, kmalu za tem pa že opazujemo njihove roke, lase in zobe. Pri tem nas kmalu zmoti če opazimo kakšno pretirano zanemarjenost v obliki pogriženih nohtov, nenegovane pričeske in seveda neredno obiskovanje zobozdravnika. Zmotijo nas tudi neprijetne vonjave, ki so lahko posledica potenja ali ustnega zadaha, oboje pa se da v veliki meri preprečiti z redno rekreacijo, primernim prehranjevanjem in z ustreznimi kozmetičnimi preparati. V nadaljevanju je nekaj značilnosti kako naj bi izgledal negovani poslovnež in negovana poslovna dama. Osebno sem mnenja, da bi moral človek te značilnosti upoštevati ne samo v poslovnem času, ampak tudi zasebno.


__________________________________________________________________________________


Negovani poslovnež – značilnosti (Tavčar M., 1997, str. 97) Pričeska • kratka, prilagojena obliki obraza;

• vedno umiti videz; NIKAR: čez plešo počesane redke štrene las

Brada, brki • brezpogojno naj bodo prilagojeni obrazu in naj poudarjajo osebnost;

• brezpogojna nega in sprotno striženje; NIKAR: dolga ali nepravilna raščena brada.

Britje • dnevno, mokro z britvijo ali suho z brivnikom; • ponovno pred večernimi prireditvami.

Vonjave • po britju (obvezno), osebi primeren, ne težak ali cvetni vonj;

• toaletna voda, po vonju skladna z vodico po britju, skromna uporaba.

Krema • tudi moški naj uporabljajo kremo, ki varuje kožo in ji daje negovan izgled.

Negovana poslovna dama (Tavčar M., 1997, str. 97) Pričeska • pričeska naj bo učinkoviti okvir obraza;

• brezpogojno vsakodnevna nega, dobro striženje;

NIKAR: preveč izraziti barvni odtenki, pisani prameni, nenavadni nakit v laseh.

Ličenje, make-up • nikar brez, saj poudarja negovani izgled, vendar naj bo zelo zadržan;

• odtenek naj bo skladen z barvo kože. Oči • črtalo za obrvi in tuš za trepalnice poudarjata

izraz; • zadržane barve; NIKAR: »indijanska bojna poslikava«.

Roke • vedno negovani videz. Nohti • vedno prirezani, opiljeni, lakirani;

• brezbarvni ali beige lak. Dišave • parfum: nevsiljiv, varčna raba;

• toaletna vodica: prikladnejša podnevi; • dezodorant: najboljši je nevtralni vonj,

pomemben za dobro počutje. NIKAR: težke, bohotne vonjave- primerne so kvečjemu zvečer


__________________________________________________________________________________


RAZISKOVALNI DEL

5. O RAZISKAVI 5.1 NAMEN OZIROMA CILJ RAZISKAVE Namen oziroma cilj raziskave je bil potrditev ali zavrnitev hipotez, ki sem jih postavil. Ugotoviti sem želel veljavnost hipotez, ki se nanašajo na mnenja ljudi, dejavnike odločanja in preteklih izkušenj. Pri mnenju ljudi sem imel v mislih ali so mnenja ljudi o kulturi in estetiki v poslovnem komuniciranju podobna ali se razlikujejo. Za dejavnike sem izpostavil ali starost, izobrazba in spol različno vpliva na mnenja ljudi. Na pretekle izkušnje pa sem imel v mislih, če so se anketiranci že znašli v podobnih situacijah in kako bi še enkrat reagirali nanje. Bistveni namen raziskave je bil potrditi oziroma zavrniti hipoteze na podlagi rezultatov ankete. 5.2 HIPOTEZE Postavil sem naslednje hipoteze:

• H1: Ko se ljudje predstavijo običajno povejo ime in priimek. • H2: Ime predstavljenega si običajno zapomnijo, če pa si ga ne pa zanj vedno

vprašajo še enkrat. • H3: Ljudje se strinjajo, da je nasmeh obvezen sestavni del pozdravljanja.

Opazijo pa tudi ostale lastnosti. Pomembnost le-teh se v določenih segmentih malenkostno razlikujejo glede na spol.

• H4: Sodelavce in poslovne partnerje ljudje običajno vikajo, ter včasih

naslavljajo z naslovi, ki jim pripadajo.

• H5: Na prvi stik kot pomembnost za kasnejše odnose, različne starostne skupine gledajo zelo različno.

• H6: Mimika in drža telesa zelo veliko povesta o naših čustvih in trenutnem

počutju.

• H7: Na vse ostale zunanje oziroma na zunaj vidne lastnosti so ljudje različno pozorni ne glede na izobrazbo.

• H8: Pri spoznavanju oziroma odnosu do drugih je dokaj pomembna zunanja

urejenost, najbolj pomemben pa je prijazen nastop oziroma obnašanje.


__________________________________________________________________________________


5.3 OPIS METODE RAZISKAVE Želene podatke sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato analiziral. Anketiranje sem izvedel na območju Kranja v mesecu novembru in decembru 2006, med povsem naključno izbranimi moškimi in ženskami, različne starosti. Na začetku ankete sem razložil, da sem študent Fakultete za organizacijske vede in da pripravljam diplomsko nalogo na temo Kultura in estetika v poslovnem komuniciranju. V anketi sem tudi zapisal, da bodo podatki izključno za mojo raziskavo in da bodo anketiranci ostali anonimni. Anketni vprašalnik je vseboval 23 vprašanj. 8, 15 in 18 vprašanje so v obliki tabele. Od 17 do 23 vprašanja so v obliki različnih situacij, v katere se morajo anketiranci vživeti, da lahko nanj odgovorijo. Vsako vprašanje zajema več možnih odgovorov, pri čemer vprašani izbere oziroma označi tistega, ki je zanj najprimernejši. Pri 20 in 21 mora anketiranec tudi odgovoriti na vprašanje. Na anketo mi je odgovorilo 50 naključno izbranih anketirancev, od tega je bilo 17 (34%) moškega spola in 33 (66%) ženskega spola.


__________________________________________________________________________________


6. REZULTATI RAZISKAVE 6.1 ANKETNI VPRAŠALNIK Vprašanje številka 1: Spol Prvo vprašanje se je nanašalo na spol anketirancev. Anketo je izpolnilo 34% moških in 66% žensk.

SPOL

34%

66%

moški

ženske

Graf 1: Spol anketirancev

Vprašanje številka 2: Starost Starost anketirancev sem grupiral v štiri razrede. V prvi razred do 30 let se je uvrstilo 40% anketirancev (41% moških, 39% žensk), v drugi razred od 31 do 40 let 8% anketirancev (6% moških, 9% žensk), v razred od 41 do 50 let 18% vseh vprašanih (6% moških, 24% žensk), v zadnji razred nad 50 let pa se je uvrstilo 34% vseh anketirancev (47% moških, 28% žensk).

STAROST

40%

8%18%

34% do 30 let

od 31 do 40 let

od 41 do 50 let

nad 50 let

Graf 2: Starost anketirancev


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 3: Izobrazba

Tretje vprašanje je spraševalo anketirance o dokončani izobrazbi. Najnižja stopnja je bila opravljena osnovna šola. Od anketirancev ima le-to dokončano 8% (6% moških, 9% žensk), srednjo šolo je dokončalo večina anketirancev, kar znaša 56% vseh vprašanih (47% moških, 61% žensk), višjo strokovno šolo je uspešno dokončalo 10% anketirancev (17% moških, 6% žensk), visoko strokovno šolo je zaključilo 6% (6% moških, 6% žensk), univerzitetni študij je opravilo 16% vprašanih (24% moških, 12% žensk), magistrski študij je dokončalo le 2% anketirancev (3% žensk) in najvišjo izobrazbo imenovano doktorski študij je uspešno zaključilo prav tako le 2% vprašanih (3% žensk).

IZOBRAZBA

8%

56%10%

6%

16%2% 2% osnovna šola

srednja šola

višja strokovna šola

visoko strokovna šola

univerzitetni študij

magistrski študij

doktorski študij

Graf 3: Izobrazba anketirancev


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 4: Ko se predstavim, povem svoje ime in priimek... Pri četrtem vprašanju je večina anketirancev odgovorila, da vedno ko se predstavijo, povedo tudi svoje ime in priimek, in sicer v odstotkih je to znašalo kar 50% (47% moških, 52% žensk). Običajno ob predstavitvi pove svoje ime in priimek približno 24% (29% moških, 21% žensk). Na odgovor včasih je odgovorilo 22% vseh anketirancev (24% moških, 21% žensk). Redko ob predstavitvi pove svoje ime in priimek le 2% (3% žensk), nikoli pa prav tako le 2% (3% žensk).

KO SE PREDSTAVIM, POVEM SVOJE IME IN PRIIMEK...

50%

24%

22%2%2% vedno

običajno

včasih

redko

nikoli

Graf 4: Ko se predstavim, povem svoje ime in priimek...

Vprašanje številka 5: Ime predstavljenega si zapomnim... Vedno si zapomni ime predstavljenega 8% anketirancev (12% žensk), običajno si zapomni večina, kar znaša 52% (47% moških, 55% žensk), na vprašanje včasih je odgovorilo 22% (29% moških, 18% žensk ) in na odgovor redko 18% (24% moških, 15% žensk). Na vprašanje nikoli ni odgovoril nihče izmed anketirancev.

IME PREDSTAVLJENEGA SI ZAPOMNIM...

8%

52%22%

18% 0% vedno

običajno

včasih

redko

nikoli

Graf 5: Ime predstavljenega si zapomnim...


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 6: V primeru, da se imena in priimka ne zapomnim, vedno zanju še enkrat vprašam... V primeru, da se imena in priimka ne zapomnijo vedno zanju še enkrat vpraša le 16% anketirancev (12% moških, 18% žensk). To pomeni, da samo 16% vedno ve s kom se dejansko pogovarja in se hkrati izogne zadregi v katero bi jo lahko to kasneje privedlo. Na odgovor običajno je odgovorilo 24% (18%moških, 27% žensk), včasih zanju vpraša 38% (41% moških, 36% žensk), redko vpraša 18% vseh anketirancev (12% moških, 15% žensk). Nikoli pa zanju ne vpraša le 4% vprašanih (6%moških, 3% žensk).

V PRIMERU, DA SE IMENA IN PRIIMKA NE ZAPOMNIM, VEDNO ZANJU ŠE ENKRAT VPRAŠAM...

16%

24%

38%

18%4%

vedno

običajno

včasih

redko

nikoli

Graf 6: V primeru, da se imena in priimka ne zapomnim, vedno zanju še enkrat

vprašam...


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 7: Nasmeh sodi v obred predstavljanja in sledi začetku vsakega srečanja oziroma spoznavanja... Da nasmeh sodi v obred predstavljanja in sledi začetku vsakega srečanja oziroma spoznavanja je bilo že dosti napisano tudi v teoretičnem delu diplomske naloge. Zato sem želel preveriti kakšen pogled na to imajo anketiranci. Večina se zelo strinja z to mislijo, kar predstavlja 64% (53% moških, 70% žensk). Z odgovorom se strinjam je odgovorilo 34% (47% moških, 27% žensk), na vprašanje, da se s tem ne strinja je odgovorilo samo 2% (3% žensk).

NASMEH SODI V OBRED PREDSTAVLJANJA IN SLEDI ZAČETKU VSAKEGA SREČANJA OZIROMA SPOZNAVANJA...

64%

34%

2%

se zelo strinjam

se strinjam

se ne strinjam

Graf 7: Nasmeh sodi v obred predstavljanja in sledi začetku vsakega srečanja

oziroma spoznavanja...


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 8: Kako pogosto opazite naslednje lastnosti? Osebno sem velikokrat opazil, da imamo ljudje različne poglede na to kaj se nekomu zdi na prvi vtis bolj pomembno. Izpostavil sem enajst različnih parametrov, ki jih ljudje običajno zaznajo pri ljudjeh. Želel pa sem ugotoviti tudi, če moški spol daje iste prioritete določenemu parametru tako kot ženski spol. Za boljšo predstavo sta na naslednji strani grafa 8a in 8b, ki prikazujeta razlike med obema spoloma. Pri parametru pogled v oči je na odgovor vedno zastopan tako pri moških kot pri ženskah približno v enakih odstotkih, in sicer 53% vseh moških ter 58% vseh žensk. Na odgovor pogosto je odgovorilo 29% vseh moških in 36% vseh žensk. Tukaj lahko opazimo, da ženske le malo bolj pogosto opazijo oči pri sogovorniku kot moški. Z včasih je odgovorilo 12% vseh moških in 6% vseh preostalih žensk. Nikoli ne pogleda v oči le moški spol, in sicer znaša to 6% vseh moških. Glede na to, da ženske rajši pogledajo v oči kot moški pa verjetno za postavo tega ne bi mogli trditi. Največja razlika je pri odgovoru pogosto, ki je v prid moškim (53% vseh moških, 18% vseh žensk). Očitno poleg postave opazijo moški bolj tudi obleko, saj na odgovor vedno spet prevladujejo moški (29% vseh moških, 18% vseh žensk). Pri teh dveh parametrih so odgovarjale z odgovorom nikoli le ženske. Razvidno je, da nikoli ne opazi postave sogovornika ali sogovornice le 9% anketiranih, obleke pa nikoli ne opazi 3% vseh žensk. Ženski spol pa daje veliko večjo pozornost pričeski. Z odgovorom vedno je odgovorilo 21% vseh žensk, medtem ko je moških z istim odgovorom odgovorilo le 12%. Prav tako je zabeležena približno ista razlika pri odgovoru pogosto, saj je na ta odgovor odgovorilo 10 % več žensk kot moških ( 29% vseh moških, 39% vseh žensk). Na vprašanje kako pogosto opazijo zobe so razultati pokazali, da opazijo ženske v večjem odstotku vedno (12% vseh moških, 36% vseh žensk), kar pa ne bi mogli trditi pri odgovoru pogosto, saj so se odstotki zamenjani v prid moškim (53% vseh moških, 30% vseh žensk). Ženske so veliko bolj pozorne na kakšen način sogovornik ponudi roko kot pa moški spol (58% vseh žensk, 47% vseh moških. Glas zaznavata oba spola približno enako v vseh odgovorih. Za razliko od glasu, kjer so odgovori izenačeni, pa si nasmeh vedno bolj zapomni ženski spol (35% vseh moških, 58% vseh žensk). Nohte na rokah opazita oba spola približno enako. Ženske so veliko bolj pozorne kako jih sogovornik pozdravi. Na odgovor nikoli so odgovarjali le moški. Pozorne pa so tudi bolj na modne dodatke. Zanimivo pri tem dejavniku je to, da 53% vseh moških nikoli ne opazi kakšne modne dodatke nosi sogovornik ali sogovornica.


__________________________________________________________________________________


KAKO POGOSTO OPAZITE NASLEDNJE LASTNOSTI? (moški spol)

0%10%20%30%40%50%60%70%

pogled voči

postava obleka pričeska zobe glas nasmeh nohti narokah

pozdrav modnidodatki

ponujenaroka v

pozdrav(način)

PARAMETER

OD

ST

OT

EK vedno

pogosto

včasih

nikoli

Graf 8a: Kako pogosto opazite naslednje lastnosti?(moški spol)

KAKO POGOSTO OPAZITE NASLEDNJE LASTNOSTI? (ženski spol)

0%10%20%30%40%50%60%70%

pogled voči

postava obleka pričeska zobe glas nasmeh nohti narokah

pozdrav modnidodatki

ponujenaroka v

pozdrav(način)

PARAMETER

OD

STO

TE

K vedno

pogosto

včasih

nikoli

Graf 8b: Kako pogosto opazite naslednje lastnosti ?(ženski spol)


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 9: Sodelavce in poslovne partnerje vikam... Sodelavce in poslovne partnerje vedno vika 34% vseh vprašanih, prav tako so z velikim odstotkom odgovorili z pogosto, in sicer 38%. Na odgovor včasih pa je odgovorilo 20%. Redko vika sodelavce in poslovne partnerje le 8% vseh anketirancev. Z nikoli pa ni odgovoril nihče izmed vseh anketirancev.

SODELAVCE IN POSLOVNE PARTNERJE VIKAM...

34%

38%

20%8% 0% vedno

običajno

včasih

redko

nikoli

Graf 9: Sodelavce in poslovne partnerje vikam...

Vprašanje številka 10: Ali sogovornike nazivate z naslovi, ki jim pripadajo? Tukaj so odstotki dokaj enakomerno porazdeljeni med vsemi možnimi odgovori, saj ima tako odgovor vedno, kot nikoli enak odstotek vseh anketirancev. Zanimivo pri tem je da je enak odstotek pri nekaterih ki te naslove vedno upoštevajo, kot pri tistih, ki jih ne upoštevajo nikoli. Ostali trije odgovori pa se gibljejo približno enako, to se pravi med 22 do 26%.

ALI SOGOVORNIKE NAZIVATE Z NASLOVI, KI JIM PRIPADAJO?

14%

26%

22%

24%

14% vedno

običajno

včasih

redko

nikoli

Graf 10: Ali sogovornike nazivate z naslovi, ki jim pripadajo?


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 11: Menite, da je prvi stik z osebo odločilen za vaše poznejše odnose? Pri enajstem vprašanju, ki se glasi: »Menite, da je prvi stik z osebo odločilen za vaše poznejše odnose?«, sem želel raziskati kako gledajo na to različne starostne skupine. Iz odgovorov, ki sem jih dobil sem naredil statistiko in prišel do zaključkov, ki sledijo. Vse starostne skupine menijo, da je njihov prvi stik z osebo odločilen za kasnejše odnose. Odstotki za in proti so si pri vseh starostnih skupinah zelo podobni, edina izjema je le starostna skupina, ki zajema anketirance od 41 leta do 50 leta. Iz raziskave sodeč je potrebno torej zelo paziti kakšen nastop bomo imeli pri spoznavanju, saj v primeru negativnega ne bomo imeli možnosti »popravnega izpita«.

MENITE, DA JE PRVI STIK Z OSEBO ODLOČILEN ZA VAŠE POZNEJŠE ODNOSE?

0%

20%

40%

60%

80%

100%

do 30 let od 30 do 40 let od 41 do 50 let nad 50 let

PARAMETER

OD

ST

OT

EK

da

ne

Graf 11: Menite, da je prvi stik z osebo odločilen za vaše poznejše odnose?

STAROSTNI RAZRED


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 12: Z vašega obraza in drže telesa lahko drugi razberejo vaša čustva in vaše razpoloženje... Na dvanajsto vprašanje je 33% anketirancev odgovorilo z odgovorom se zelo strinjam, 61% je odgovorilo z odgovorom se strinjam in samo 6% anketirancev se s to trditvijo ni strinjalo. Očitno se v veliki meri anketiranci zavedajo, da ne obstaja samo verbalna komunikacija, ampak da ljudje skozi neverbalno komunikacijo lahko marsikaj povedo, tudi če to ne bi želeli.

Z VAŠEGA OBRAZA IN DRŽE TELESA LAHKO DRUGI RAZBEREJO VAŠA ČUSTVA IN VAŠE RAZPOLOŽENJE..

33%

61%

6%

se zelo strinjam

se strinjam

se ne strinjam

Graf 12: Z vašega obraza in drže telesa lahko drugi razberejo vaša čustva in vaše

razpoloženje...


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 13: Nelagodno se počutim, če se mi neznana oseba med pogovorom preveč približa... 40% anketirancev (24%moških, 48% žensk) se zelo nelagodno počuti, če se ji neznana oseba med pogovorom preveč približa. Iz raziskave je opaziti, da so ženske pri tem veliko bolj občutljive kot moški. Z odgovorom se strinjam je odgovorilo 36% anketirancev, s približevanjem neznane osebe pri pogovoru pa nima nobenih zadržkov 24% vseh anketirancev.

NELAGODNO SE POČUTIM, ČE SE MI NEZNANA OSEBA MED POGOVOROM PREVEČ PRIBLIŽA...

40%

36%

24%

se zelo strinjam

se strinjam

se ne strinjam

Graf 13: Nelagodno se počutim, če se mi neznana oseba med pogovorom preveč

približa...


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 14: Ko sprejemam stranke in poslovne partnerje, se z njimi tudi rokujem... Anketiranci, ko sprejemajo stranke in poslovne partnerje, načeloma nimajo problema tudi z rokovanjem z njimi. Vedno ko sprejemajo stranke ali poslovne partnerje se z njimi tudi rokuje 54%, običajno pa 36%. Na odgovora redko ali nikoli ni odgovoril nihče od anketirancev, kar je zelo vzpodbudno za prostor, kjer se nahajamo. Saj kot vemo, se različne kulture med seboj različno pozdravljajo in sprejemajo.

KO SPREJEMAM STRANKE IN POSLOVNE PARTNERJE, SE Z NJIMI TUDI ROKUJEM...

54%36%

10% 0%0%

vedno

običajno

včasih

redko

nikoli

Graf 14: Ko sprejemam stranke in poslovne partnerje, se z njimi tudi rokujem...


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 15: Na kaj ste najbolj pozorni, ko izbirate oblačila za poslovne priložnosti? Anketiranci pri poslovnih priložnostih največ stavijo na priložnost, za katero se oblačijo, hkrati pa tudi upoštevajo, da so jim oblačila udobna. Zanimivo je, da anketiranci nikoli ne prezrejo zahtev organizacije, katera prireja poslovne priložnosti. Pri samih priložnostih upoštevajo tudi poslovni bonton in barvo oblačila. Vprašani se v veliki večini ne oblačijo po zadnjih modnih smernicah.

NA KAJ STE POZORNI, KO IZBIRATE OBLAČILA ZA POSLOVNE PRILOŽNOSTI?

0%10%20%30%40%50%60%

poslovnibonton

zahteveorganizacije

udobnostoblačil

barva oblačil priložnost, zakatero seoblačite

modnezapovedi

PARAMETER

OD

STO

TE

K

vedno

pogosto

včasih

nikoli

Graf 15: Na kaj ste najbolj pozorni, ko izbirate oblačila za poslovne priložnosti?

Vprašanje številka16: Ali se izobražujete na področju neverbalne komunikacije?

59% anketirancev se ne izobražujejo na področju neverbalne komunikacije. Z pritrdilnim odgovorom je odgovorilo 41% vseh vprašanih.

ALI SE IZOBRAŽUJETE NA PODROČJU NEVERBALNE KOMUNIKACIJE?

41%

59%

da

ne

Graf 16: Ali se izobražujete na področju neverbalne komunikacije?


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 17: Skušajte si zamisliti sledečo situacijo: v trgovino vstopite kot potencialna stranka, pripravljena kupiti izdelek. Oblečeni ste v jeans hlače ter športen pulover. Za vami vstopi gospod/a oblečen/a v poslovno obleko. Kljub temu, da je prodajalka opazila vrstni red vstopajočih gostov, postreže najprej gosta, ki je vstopil za vami. Ko to opazite, predvidevate da je bila druga stranka prej postrežena zaradi bolj urejenega videza ter da je prodajalka predvidevala da ima zato večjo kupno moč kot vi. Kakšno se vam zdi prodajalkino vedenje ? Pred samim pisanjem diplomskega dela sem tudi sam doživel nekaj podobnih situacij. Zato me je zelo zanimalo, kako bi v tem primeru reagirala večina ljudi. Raziskava je pokazala, da se večini z 66% zdi ravnanje prodajalke žaljivo. 20% pa jih meni, da je tako obnašanje nesprejemljivo in bi pri priči zapustili trgovino. 10% pa jih meni, da je njeno obnašanje sprejemljivo, 4% pa se jim zdi logično in bi tudi sam/a ravnal/a na njenem mestu. Očitno meni večina, da prodajalka ne bi smela delati razlik med kupci. Zanimivo pri tem pa je, da bi večina anketirancev, kljub žaljivemu odnosu, verjetno opravila nakup.

KAKŠNO SE VAM ZDI PRODAJALKINO VEDENJE?

10% 4%

66%

20% sprejemljivo

logično (tudi jaz bi ravnal/a na njenem mestu)

žaljivo

nesprejemljivo (tako sem užaljen/a, da pri pričiodidem iz trgovine)

Graf 17: Kakšno se vam zdi prodajalkino vedenje ?


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka18: V podjetju ste zaposleni kot kadrovnik. Na podlagi ponudbe za prosto delovno mesto ste dobili 10 kandidatov, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje za opravljanje tega dela. Omenjene kandidate povabite na razgovor. Na kaj ste najbolj pozorni pri izbiri kandidata? Pri tem vprašanju sem analizo odgovorov grupiral v dva razreda, in sicer v razred kjer imajo anketiranci opravljeno srednješolsko izobrazbo ali manj in na anketirance kjer imajo opravljeno višješolsko izobrazbo ali več. Za boljšo predstavo sta prikazana grafa skupaj 18a in 18b, na naslednji strani. Raziskava je pokazala, da bi tako prva skupina kot druga v vlogi kadrovnika gledala na zelo podoben način različne parametre za izbiro kandidata. Malenkostna odstopanja je analiza pokazala pri dveh parametrih, to sta nasmeh in videz. Tukaj so anketiranci z višješolsko izobrazbo nekoliko bolj poudarili odgovor nikoli pri nasmehu in odgovor pogosto pri parametru videz. To pa je tudi vsa opaznejša razlika med obema grupama. Če pogledamo rezultate analize tako prve kot druge skupine opazimo, da so vsi vprašani dali velik poudarek na vljudnost kandidata. Nato so v približno enakem odstotku dajali pozornost parametroma nasmeh in mirnost. Sledita parametra videz in obleka. Anketiranci so dali pomembnost tudi kretnji rok kandidata. Zelo pa je zanimivo pogledati zadnji parameter, to so modni dodatki Velika večina vprašanih ne da na ta parameter veliko pozornosti. Če pogledamo rezultate osmega vprašanja vidimo, da tudi tam niso anketiranci dajali modnim dodatkom skoraj nikakršne teže.


__________________________________________________________________________________


NA KAJ STE NAJBOLJ POZORNI PRI IZBIRI KANDIDATA?(anketiranci z srednješolsko izobrazbo ali manj)

0%10%20%30%40%50%60%70%80%

obleka nasmeh videz modnidodatki

kretnje rok vljudnost mirnost

PARAMETER

OD

STO

TE

K vedno

pogosto

včasih

nikoli

Graf 18 a: Na kaj ste najbolj pozorni pri izbiri kandidata? (anketiranci z

srednješolsko izobrazbo ali manj)

NA KAJ STE NAJBOLJ POZORNI PRI IZBIRI KANDIDATA? (anketiranci z višješolsko izobrazbo ali več)

0%10%20%30%40%50%60%70%

obleka nasmeh videz modnidodatki

kretnje rok vljudnost mirnost

PARAMETER

OD

STO

TE

K vedno

pogosto

včasih

nikoli

Graf 18 b: Na kaj ste najbolj pozorni pri izbiri kandidata? (anketiranci z višješolsko

izobrazbo ali več)


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 19: V podjetju ste zaposleni kot trgovski potnik in iščete nove stranke. Predstavljeni ste bili direktorju, s katerim nameravate skleniti posel. Pri omenjeni osebi vas zmoti njegov neurejen videz (mastni lasje, pogriženi nohti in umazani čevlji). O njegovi strokovnosti ne veste ničesar, ker ste osebo spoznali nenačrtovano (brez predhodnega znanja o njej). Se vam zdi oseba kljub zunanjemu videzu verodostojna? Na devetnajsto vprašanje je 67% anketirancev menilo, da se jim oseba zaradi neurejenega videza ne zdi verodostojna. Zanimivo, da so tako ženske kot moški v skoraj enakem odstotku (66% vseh žensk, 65% vseh moških) imeli enako mnenje o verodostojnosti, kot tudi obratno. To si je vredno zapomniti, saj vidimo iz rezultatov raziskave, da v primeru neurejenosti, nas velika večina ne bi jemala resno. 33% vseh vprašanih meni, da neurejen videz le ni pogoj za njegovo verodostojnost in bi mu verjetno zaupala, če bi se kot zaupanja vredna oseba izkazal v nadaljevanju pogovora.

SE VAM ZDI OSEBA KLJUB ZUNANJEMU VIDEZU VERODOSTOJNA?

67%

33%da

ne

Graf 19: Se vam zdi oseba kljub zunanjemu videzu verodostojna?


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 20: Na zasebni zabavi vam znanec predstavi osebo, ki ste si jo že dolgo želeli spoznati. Ta oseba, vam ponudi roko, njena dlan je obrnjena navzdol. Njegove oz. njene oči vas le bežno pogledajo. Kaj mislite o osebi in ali boste pogovor z njo nadaljevali? Pri tem odgovoru je razmerje med »pogovor, bom nadaljeval/a« ter »umaknil/a se bom« izredno izenačen. Na odgovor kaj mislite o osebi pa sem zbral naslednje trditve. Velika večina meni da je oseba nezainteresirana za pogovor. Če navedem le nekatere trditve, da se jim zdi oseba primitivna, vzvišena, neprištevna, premalo inteligentna, ošabna, nekulturna. Nekateri menijo le,da je oseba zaprta vase. Redkim, predvsem je to navedel nežnejši spol pa pravi, da se ji zdi oseba zanimiva oziroma skrivnostna.

ALI BOSTE BOGOVOR Z NJO NADALJEVALI?

51%

49%

pogovor, bom kljub temunadaljeval/a

umaknil/a se bom

Graf 20: Ali boste pogovor z njo nadaljevali?


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 21: Vstopite v trgovino, na enem koncu zagledate nasmejano prodajalko, na drugem koncu pa prodajalko mrkega obraza, vendar je kljub temu vljudna. Na katero prodajalko se boste obrnili? Zakaj k sledeči? Na omenjeno vprašanje, bi se večina (94% vseh anketirancev) obrnila na nasmejano prodajalko. Njihova mnenja so si zelo podobna. Naj vam naštejem nekaj mnenj zakaj bi se obrnili k omenjeni prodajalki: pozitiven odnos, nakup bo uspešen, boljša ponudba. Razlog zato je skupni cilj, ki mu pravimo uspešno opravljen nakup. Zanimivo je tudi zakaj bi se ostali obrnili k mrki prodajalki, teh je bilo samo 6% vseh anketirancev. Njihova mnenja pa so bila, da ni vse zlato kar se sveti oziroma da je prišel/a sem le po strokovne nasvete. Vendar vseeno je iz raziskave razvidno, da večina vprašanih meni, da bi morale biti vse prodajalke oziroma prodajalci nasmejani, saj le to prinaša nek pozitiven, sproščujoč odnos.

NA KATERO PRODAJALKO SE BOSTE OBRNILI?

94%

6%

k nasmejani prodajalki

k mrki prodajalki

Graf 21: Na katero prodajalko se boste obrnili?


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 22: Sedite na javnem prostoru poleg osebe, ki ste jo pred kratkim spoznali. Omenjena oseba, pri vsakem izrečenem stavku izgovori vaše ime, in to kljub temu, da jo pozorno poslušate. Kakšna se vam zdi oseba glede na to, da je ne poznate dobro? Na to vprašanje je 46% anketirancev odgovorilo, da želi oseba imeti le njihovo nenehno pozornost. 30% anketirancev meni, da želi biti samo prijazna z njimi, 24% anketirancev pa meni, da oseba nekaj prekriva v ozadju. To so bili rezultati, ki sem jih opravil najprej, nato pa sem iz radovednosti opravil tudi raziskavo na omenjeno vprašanje, in sicer ali imajo tako moški in ženske približno enako mnenje. Tukaj pa sem opazil, da imata spola zelo različna mnenja. In sicer 58% vseh žensk meni, da želi oseba le njihovo nenehno pozornost, 27% vseh žensk meni, da želi biti oseba samo prijazna do njih, 15% vseh žensk pa meni, da oseba nekaj prekriva. Če pogledamo še analizo vprašanja za moški spol, pridemo do naslednjih podatkov. 23% vseh moških meni, da želi oseba le njihovo nenehno pozornost, 35% jih meni, da želi oseba biti samo prijazna z njimi in kar 42% jih pravi, da oseba nekaj prikriva. Iz analize je razvidno, da ženski spol drugače reagira na pogovor kot moški. Očitno smo že v naravi moški spol veliko bolj previden kot ženski.

KAKŠNA SE VAM ZDI OSEBA GLEDE NA TO, DA JE NE POZNATE DOBRO?

46%

30%

24% oseba želi nenehno mojopozornost

želi biti samo prijazna z menoj

oseba, nekaj prekriva v ozadju

Graf 22: Kakšna se vam zdi oseba glede na to, da je ne poznate dobro?


__________________________________________________________________________________


Vprašanje številka 23: Vstopite v javno ustanovo ( npr. občino, fakulteto, itd.) urejati neke dokumente. Sprejme vas oseba h kateri ste bili namenjeni. Oblečena je v jeans hlače in športen pulover. Ali se vam zdi oseba primerno oblečena in če ne, ali menite, da bi morala biti oseba oblečena v bolj poslovno oblačilo? 48% anketirancem ni pomembno kako je oseba oblečena. 24% vprašanih meni, da je oseba primerno oblečena, 28% pa jih meni, da oseba ni primerno oblečena. Za razliko od prejšnjega vprašanja je raziskava pokazala, da imajo tako moški kot ženske zelo podobno mnenje. Podatki so sledeči: na odgovor »oseba se mi zdi primerno oblečena« je odgovorilo 24% vseh žensk in 23% vseh moških, na drugi odgovor, ki se glasi »oseba se mi ne zdi primerno oblečena« je odgovorilo 30% vseh žensk in 23% vseh moških. Odgovor »ni mi pomembno, kako je oseba oblečena« pa je obkrožilo 46% vseh žensk in 54% vseh moških. Če pogledamo zgornje podatke vidimo, da ni velike razlike v mišljenju med obema spoloma na vprašanje ali se vam zdi oseba primerno oblečena.

ALI SE VAM ZDI OSEBA PRIMERNO OBLEČENA?

24%

28%

48%

oseba se mi zdi primernooblečena

oseba se mi ne zdi primernooblečena

ni mi pomembno, kako je osebaoblečena

Graf 23: Ali se vam zdi oseba primerno oblečena?


__________________________________________________________________________________


7. ZAKLJUČEK 7.1 TEST HIPOTEZ H1: Ko se ljudje predstavijo običajno povejo ime in priimek. Ljudje vedno ali običajno povejo svoje ime in priimek, v kar 74% (50% vedno in 24% običajno). Hipoteza drži. H2: Ime predstavljenega si običajno zapomnijo, če pa si ga ne pa zanj vedno vprašajo še enkrat. Ime predstavljenega si običajno zapomnijo v kar 52% od 100%. V primeru da pa si ga ne zapomnijo, pa zanj vedno vprašajo še enkrat le 16% anketirancev. Le 16% vprašanih se izogne nepričakovani zadregi, ki lahko nastane zaradi imena in priimka. Hipoteza ne drži.

H3: Ljudje se strinjajo, da je nasmeh obvezen sestavni del pozdravljanja. Opazijo pa tudi ostale lastnosti. Pomembnost le-teh se v določenih segmentih malenkostno razlikujejo glede na spol. Skoraj vsi se strinjajo z izjemo 2%, da nasmeh je obvezen sestavni del pozdravljanja. Ostale lastnosti ljudje v večini opazijo enako ne glede na spol, z izjemo nekaterih. Ženski spol nekoliko vedno bolj opazijo nasmeh, pozdrav in način ponujene roke v pozdrav. Moški pa nekoliko bolj pogosto opazijo postavo. Moški so nekoliko manj pozorni na modne dodatke, saj je nekoliko bolj zastopan odgovor nikoli pri moških kot pri ženskah. Hipoteza drži. H4: Sodelavce in poslovne partnerje ljudje običajno vikajo, ter včasih naslavljajo z naslovi, ki jim pripadajo. Ljudje sodelavce in poslovne partnerje večinoma vikajo (34% vedno, 38% običajno, 72 % skupaj). Na vprašanje naslavljanja pa so bili odgovori zelo enakomerno porazdeljeni med običajno, včasih in redko in sicer v razmerjih 26%, 22% in 24%. Mislim, da če bi hipotezo potrdili ne bi bilo storjene velike napake. Hipoteza drži.


__________________________________________________________________________________


H5: Na prvi stik kot pomembnost za kasnejše odnose, različne starostne skupine gledajo zelo različno. To hipotezo lahko zlahka zavrnemo. Vse starostne skupine so menile, da je prvi stik izredno pomemben za kasnejše odnose. Z izjemo ostalih skupin, kjer je prevladoval odgovor da, je bilo najbolj tesno v starostni skupini od 41 leta do 50 let, saj je bilo razmerje 55% proti 45% v prid pomembnosti prvega vtisa. Hipoteza ne drži. H6: Mimika in drža telesa zelo veliko povesta o naših čustvih in trenutnem počutju. Hipotezo lahko v celoti potrdim, saj se je kar 61% vseh anketirancev strinjalo z postavljeno trditvijo. Samo 6% anketirancev meni se z obraza in drže telesa ne razbere veliko. Hipoteza drži. H7: Na vse ostale zunanje oziroma na zunaj vidne lastnosti so ljudje različno pozorni ne glede na izobrazbo. Ljudje so najmanj pozorni na modne dodatke, sledi govorica rok. Malo manj so pozorni na obleko. Anketiranci dajejo veliko pozornosti na mirnost in vljudnost. Pozorni pa so tudi na nasmeh in videz osebe, s katero stopijo v kontakt. Na to, kako so ljudje pozorni na zunanje znake, nima izobrazba nobenega vpliva. Hipoteza drži. H8: Pri spoznavanju oziroma odnosu do drugih je dokaj pomembna zunanja urejenost, najbolj pomemben pa je prijazen nastop oziroma obnašanje. Anketirancem je predvsem pomemben prijazen nastop, mnogo manj je pomembna zunanja urejenost, čeprav pomembnost le-te vsekakor ni zanemarljiva. Hipoteza drži.


__________________________________________________________________________________


7.2 UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE V svoji diplomski nalogi z naslovom Kultura in estetika v poslovnem komuniciranju sem prišel do sledečih ugotovitev. Ko se ljudje predstavijo običajno povejo ime in priimek. Ime predstavljenega si običajno zapomnijo, če pa si ga ne pa zanj redko vprašajo še enkrat. Menim, da ni sramota, prav tako pa ne žalitev, če predstavljenega, katerega ime smo preslišali oziroma slabo razumeli, še enkrat vprašamo po imenu in priimku. Pomaga pa nam tudi, če njegovo ime pred njim v istem trenutku še enkrat ponovimo, saj se tako zelo poveča verjetnost, da imena ne bomo nikoli pozabili. Ljudje se strinjajo, da je nasmeh obvezen sestavni del pozdravljanja. Opazijo pa tudi ostale lastnosti. Pomembnost le-teh se v določenih segmentih malenkostno razlikujejo glede na spol. Ženske nekoliko bolj opazijo nasmeh, pozdrav in način ponujene roke v pozdrav. Moški pa za razliko od njih dajejo večjo pozornost postavi. Sodelavce in poslovne partnerje ljudje običajno vikajo ter včasih naslavljajo z naslovi, ki jim pripadajo. Na pomembnost prvega stika za kasnejše odnose, različne starostne skupine gledajo zelo podobno. Ta ugotovitev me je zelo presenetila, ker sem pričakoval,da bodo odgovori starostne skupine nad 50 let drugačni. Prvi vtis je resda zelo pomemben, vendar sem osebno mnenja, da moramo dati ljudem več priložnosti, da se izkažejo kakšni v resnici so. Mimika in drža telesa zelo veliko povesta o naših čustvih in trenutnem počutju. Skozi njiju izražamo svoje razpoloženje ter nam zelo pomagata pri ugotavljanju kako se naš sogovornik v resnici počuti ter kakšne so njegove misli, ne glede na izrečene besede. Vsakomur izmed nas bi vsekakor koristilo nenehno izpopolnjevanje na področju neverbalne komunikacije. Na vse ostale zunanje oziroma na zunaj vidne lastnosti so ljudje različno pozorni, ne glede na izobrazbo. Ljudje smo si pač različni. Nekaterim zunanja urejenost veliko pomeni ter z njo izražajo svoje notranje počutje, drugim je za zunanji videz popolnoma vseeno in se v svojem življenju osredotočajo na popolno druge elemente. Osebno sem mnenja, da ljudje moramo negovati zunanjo podobo, menim namreč, da z njo odražamo svoj pogled na svet ter da je pri poslovnem komuniciranju videz vsekakor pomemben. Pri spoznavanju oziroma odnosu do drugih je dokaj pomembna zunanja urejenost, najbolj pomemben pa je prijazen nastop oziroma obnašanje. Ne glede na to kakšno težo dajejo ljudje zunanji urejenosti, je primarnega pomena za ljudi prijaznost. Le-ta je ključ do človeških src in miroljubnih odnosov.


__________________________________________________________________________________


7.3 KRITIČNA ANALIZA Ljudje dajemo premajhen pomen medsebojni komunikaciji. Pogosto smo površni in nepozorni na naše geste in sogovornikove odzive. Posledično velikokrat pride do dezinformacij ter kasneje do medsebojnih zamer ter konfliktov. Menim da človek ki je osveščen o pomembnosti medsebojne komunikacije mora obvladati geste oziroma bonton komunikacije. Predstavljati se moramo s celotnim imenom in priimkom, pri tem pa upoštevati komu se predstavljamo oziroma kdo nas predstavlja. Pristen nasmeh naj bo obvezni sestavni del predstavljanja. Predstavljalo naj bi pozitivno naravnanost, optimizem, veselje do življenja, torej občutke oziroma čustva, ki jih v današnjem času vse bolj potrebujemo in pogrešamo. Bodimo pozorni na predstavljenega, in sicer na njegov ime in priimek, njegove geste in obnašanje. V glavi imejmo, da prvi vtis je pomemben, vendar za mnenje o človeku potrebujemo več srečanj. Kljub temu, da poslovni bonton narekuje urejenost (primerna obleka, pričeska, telesna higiena itd.), bodimo pozorni predvsem na osebnost človeka. Zunanja podoba kljub temu, da je pomembna, velikokrat vara. Sodelavce in poslovne partnerje vikajmo in jih nazivajmo z naslovi, dokler se z njimi ne dogovorite o drugače (tikanje poimensko poimenovanje). Bodimo pozorni na sogovornikovo mimiko in držo telesa. Razdalja med nami in sogovornikom naj bo primerna okoliščinam. Menim tudi da bi izobraževanje na področju neverbalne komunikacije koristilo vsakomur. Do nespoštljivih oziroma neutesanih ljudi bodimo spoštljivi in se ne zapletajmo z njimi v konflikte. Če nam pogovor z njimi ni po godu, se raje umaknimo in ohranimo mirno kri ter dostojanstvo.


__________________________________________________________________________________


8. LITERATURA IN VIRI Brajša, P. (1994): "Managerska komunikologija", Gospodarski vestnik, Ljubljana. Dreo, Z. (2003): "Pot v poslovni svet", IZZA, Slovenska Bistrica. Ferjan, M. (1998): "Poslovno komuniciranje", Moderna organizacija, Kranj. Florjančič, J.; Ferjan, M. (1998): "Management poslovnega komuniciranja", Moderna organizacija, Kranj. Možina S., Tavčar M., Zupan N., Kneževič A. (2004): "Poslovno komuniciranje", Obzorja, Maribor Osredečki, E. (1990): "Poslovni bonton", Tehniška založba, Ljubljana. Pease, A. (1986): "Govorica telesa", Mladinska knjiga, Ljubljana. Slovenska akademija znanost in umetnost in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (1994): "Slovar slovenskega knjižnega jezika", DZS, Ljubljana. Tavčar, M. (2000): "Kultura, etika in olika managementa", Moderna organizacija, Kranj. Tavčar, M. (1997): "Preprosti poslovni bonton", Novi Forum, Ljubljana. Young, L. (1996): "Govorica obraza", Mladinska knjiga, Ljubljana.


__________________________________________________________________________________


PRILOGE

ANKETA Moje ime je Miha Bečan in sem študent Fakultete za organizacijske vede. Pred vami je anketni vprašalnik, ki ga potrebujem za izdelavo diplomske naloge, ki ima naslov Kultura in estetika v poslovnem komuniciranju. Vprašalnik je anonimen, podatki se bodo uporabili izključno samo za izdelavo diplomske naloge. Že vnaprej se Vam zahvaljujem za vaše sodelovanje! 1.) Spol: (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) ženski b) moški 2.) Starost: (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) do 30 let b) od 31 do 40 let c) od 41 do 50 let d) nad 50 let 3.) Izobrazba (dokončana) a) osnovna šola b) srednja šola c) višja strokovna šola d) visoko strokovna šola e) univerzitetna študij f) magistrski študij g) doktorski študij 4.) Ko se predstavim, povem svoje ime in priimek ... (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) vedno b) običajno c) včasih d) redko e) nikoli 5.) Ime predstavljenega si zapomnim ... (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) vedno b) običajno c) včasih d) redko e) nikoli


__________________________________________________________________________________


6.) V primeru, da se imena in priimka ne zapomnim, vedno zanju še enkrat vprašam... (Obkroži ustrezen odgovor.) a) vedno b) običajno c) včasih d) redko e) nikoli 7.) Nasmeh sodi v obred predstavljanja in sledi začetku vsakega srečanja oziroma spoznavanja … (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) se zelo strinjam b) se strinjam c) se ne strinjam 8.) Kako pogosto opazite naslednje lastnosti? (Označite z križcem.)

nikoli včasih pogosto vedno pogled v oči postava obleka pričeska zobe glas nasmeh nohti na rokah pozdrav modni dodatki ponujena roka v pozdrav (način)

9.) Sodelavce in poslovne partnerje vikam... (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) vedno b) običajno c) včasih d) redko e) nikoli 10.) Ali sogovornike nazivate z naslovi, ki jim pripadajo? (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) vedno b) običajno c) včasih d) redko e) nikoli


__________________________________________________________________________________


11.) Menite, da je prvi stik z osebo odločilen za vaše poznejše odnose? (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) da b) ne 12.) Z vašega obraza in drže telesa lahko drugi razberejo vaša čustva in vaše razpoloženje ... (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) se zelo strinjam b) se strinjam c) se ne strinjam 13.) Nelagodno se počutim, če se mi neznana oseba med pogovorom preveč približa… (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) se zelo strinjam b) se strinjam c) se ne strinjam 14.) Ko sprejemam stranke in poslovne partnerje, se z njimi tudi rokujem ... (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) vedno b) običajno c) včasih d) redko e) nikoli 15.) Na kaj ste najbolj pozorni, ko izbirate oblačila za poslovne priložnosti? (Označite z križcem.) nikoli včasih pogosto vedno poslovni bonton zahteve organizacije udobnost oblačil barva oblačil priložnost, za katero se oblačite

modne zapovedi 16.) Ali se izobražujete na področju neverbalne komunikacije? (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) da b) ne


__________________________________________________________________________________


17.) Skušajte si zamisliti sledečo situacijo: v trgovino vstopite kot potencialna stranka, pripravljena kupiti izdelek. Oblečeni ste v jeans hlače ter športen pulover. Za vami vstopi gospod/a oblečen/a v poslovno obleko. Kljub temu, da je prodajalka opazila vrstni red vstopajočih gostov, postreže najprej gosta, ki je vstopil za vami. Ko to opazite, predvidevate da je bila druga stranka prej postrežena zaradi bolj urejenega videza ter da je prodajalka predvidevala da ima zato večjo kupno moč kot vi. Kakšno se vam zdi prodajalkino vedenje ?

a) sprejemljivo b) logično (tudi jaz bi ravnal/a na njenem mestu) c) žaljivo d) nesprejemljivo ( tako sem užaljen, da pri priči odidem iz trgovine)

18.) V podjetju ste zaposleni kot kadrovnik. Na podlagi ponudbe za prosto delovno mesto ste dobili 10 kandidatov, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje za opravljanje tega dela. Omenjene kandidate povabite na razgovor. Na kaj ste najbolj pozorni pri izbiri kandidata? (Označite z križcem.) nikoli včasih pogosto vedno obleka nasmeh videz modni dodatki kretnje rok vljudnost mirnost 19.) V podjetju ste zaposleni kot trgovski potnik in iščete nove stranke. Predstavljeni ste bili direktorju, s katerim nameravate skleniti posel. Pri omenjeni osebi vas zmoti njegov neurejen videz (mastni lasje, pogriženi nohti in umazani čevlji). O njegovi strokovnosti ne veste ničesar, ker ste osebo spoznali nenačrtovano (brez predhodnega znanja o njej). Se vam zdi oseba kljub zunanjemu videzu verodostojna? (Obkrožite ustrezen odgovor.) a) da b) ne 20.) Na zasebni zabavi vam znanec predstavi osebo, ki ste si jo že dolgo želeli spoznati. Ta oseba, vam ponudi roko, njena dlan je obrnjena navzdol. Njegove oz. njene oči vas le bežno pogledajo. Kaj mislite o osebi in ali boste pogovor z njo nadaljevali? (Odgovorite in obkrožite ustrezen odgovor.) Oseba se mi zdi ________________________________________________________________________________________________________________________________________

a) pogovor, bom kljub temu nadaljeval b) umaknil se bom


__________________________________________________________________________________


21.) Vstopite v trgovino, na enem koncu zagledate nasmejano prodajalko, na drugem koncu pa prodajalko mrkega obraza, vendar je kljub temu vljudna. Na katero prodajalko se boste obrnili? (Obkrožite ustrezen odgovor in prosim tudi argumentirajte svoj odgovor.)

a) k nasmejani prodajalki b) k mrki prodajalki

Zakaj k sledeči ? ________________________________________________________________________________________________________________________________________ 22.) Sedite na javnem prostoru poleg osebe, ki ste je pred kratkim spoznali. Omenjena oseba, pri vsakem izrečenem stavku izgovori vaše ime, in to kljub temu, da jo pozorno poslušate. Kakšna se vam zdi oseba glede na to, da je ne poznate dobro? (Obkrožite ustrezen odgovor.)

a) oseba želi nenehno mojo pozornost b) želi biti samo prijazna z menoj c) oseba, nekaj prekriva v ozadju.

23.) Vstopite v javno ustanovo ( npr. občino, fakulteto, itd.) urejati neke dokumente. Sprejme vas oseba h kateri ste bili namenjeni. Oblečena je v jeans hlače in športen pulover. Ali se vam zdi oseba primerno oblečena in če ne, ali menite, da bi morala biti oseba oblečena v bolj poslovno oblačilo? (Obkrožite ustrezen odgovor.)

a) oseba se mi zdi primerno oblečena b) oseba se mi ne zdi primerno oblečena c) ni mi pomembno, kako je oseba oblečena


__________________________________________________________________________________


KAZALO SLIK IN GRAFOV Slika 1: Ponujena roka z navzdol obrnjeno dlanjo ...................................................................12 Slika 2: Stisk roke z obema rokama..........................................................................................12 Slika 4: Rokovanje s »poginjeno ribo«.....................................................................................12 Slika 5: Drobljenje členkov med rokovanjem ..........................................................................12 Slika 6: Pasovi v osebnem prostoru..........................................................................................13 Graf 1: Spol anketirancev .........................................................................................................23 Graf 2: Starost anketirancev .....................................................................................................23 Graf 3: Izobrazba anketirancev.................................................................................................24 Graf 4: Ko se predstavim, povem svoje ime in priimek... ........................................................25 Graf 5: Ime predstavljenega si zapomnim... .............................................................................25 Graf 6: V primeru, da se imena in priimka ne zapomnim, vedno zanju še enkrat

vprašam... ..........................................................................................................................26 Graf 7: Nasmeh sodi v obred predstavljanja in sledi začetku vsakega srečanja

oziroma spoznavanja.........................................................................................................27 Graf 8a: Kako pogosto opazite naslednje lastnosti?(moški spol) .............................................29 Graf 8b: Kako pogosto opazite naslednje lastnosti ?(ženski spol) ...........................................29 Graf 9: Sodelavce in poslovne partnerje vikam........................................................................30 Graf 10: Ali sogovornike nazivate z naslovi, ki jim pripadajo? ...............................................30 Graf 11: Menite, da je prvi stik z osebo odločilen za vaše poznejše odnose? ..........................31 Graf 12: Z vašega obraza in drže telesa lahko drugi razberejo vaša čustva in vaše

razpoloženje... ...................................................................................................................32 Graf 13: Nelagodno se počutim, če se mi neznana oseba med pogovorom preveč

približa... ...........................................................................................................................33 Graf 14: Ko sprejemam stranke in poslovne partnerje, se z njimi tudi rokujem... ...................34 Graf 15: Na kaj ste najbolj pozorni, ko izbirate oblačila za poslovne priložnosti? ..................35 Graf 16: Ali se izobražujete na področju neverbalne komunikacije? .......................................35 Graf 17: Kakšno se vam zdi prodajalkino vedenje ? ...............................................................36 Graf 18 a: Na kaj ste najbolj pozorni pri izbiri kandidata? (anketiranci z

srednješolsko izobrazbo ali manj).....................................................................................38 Graf 18 b: Na kaj ste najbolj pozorni pri izbiri kandidata? (anketiranci z višješolsko

izobrazbo ali več)..............................................................................................................38 Graf 19: Se vam zdi oseba kljub zunanjemu videzu verodostojna? ........................................39 Graf 20: Ali boste pogovor z njo nadaljevali? ..........................................................................40 Graf 21: Na katero prodajalko se boste obrnili? .......................................................................41 Graf 22: Kakšna se vam zdi oseba glede na to, da je ne poznate dobro? .................................42 Graf 23: Ali se vam zdi oseba primerno oblečena? ..................................................................43

KULTURA IN ESTETIKA V POSLOVNEM KOMUNICIRANJUdiplome.fov.uni-mb.si/uni/12378becan.pdf · verbal...

Documents

Transcript of KULTURA IN ESTETIKA V POSLOVNEM KOMUNICIRANJUdiplome.fov.uni-mb.si/uni/12378becan.pdf · verbal...