KOMUNITARIZAM (Aleksandar Jovanovski

KOMUNITARIZAM

ALEKSANDAR JOVANOSKI,

Univerzitet: Sv. Kiril i Metodij - Skopje

♠ Abstract

Vo ponoviot razvoj na politi~kata misla, kako del od sovremenite razvojni pravci na politi~kata filozofija, poslednite dve dekadi od minatiot vek, vo niza tekstovi doa|a do povtorno otkrivawe na zaednicata kako zna~aen poim, analiti~ki konstrukt, no i realen op{testven fenomen - vreden za istraùvawe. Kako reakcija na neo-Kantijanskite (univerzalisti~ki i partikularisti~ki) osnovi, izloèni vo Teorijata za pravednost na Xon Rols, vo po~etokot na 80te godini od minatiot vek, na akademskata scena se pojavuvaat komunitaristite i komunitarizmot. Ova u~ewe ja potencira va`nosta na zaednicata i zna~ewata koi taa gi nudi - na kulturno determiniranata individua so komunalno obremeneta sebnost - vo fragmentiranata op{testveno-politi~ka realnost - vo ramkite na sovremenite debati za raste~kata kulturna pluralnost na sovremenite op{testva. Pove}e od o~igledna stanuva rasnata, etni~ka i druga socijalno-kolektivisti~ka determiniranost na individuata vo pluralnite op{testva. Ottamu, celta na ovoj tekst e pregnantno da gi prikaè osnovnite premisi, aksiomi i zaklu~oci na najzna~ajnite pretstavnici na komunitarizmot (Majkl Sandel. Alezder Mekintaer, Majkl Volcer, ârls Tejlor, Amitai Etcioni i dr), a koi se odnesuvaat na: prirodata na neopteretenata sebnost; zna~ajnosta na institutot ~lenuvawe vo dadena istoriski-kontinuitetna i teritorijalno-koncentrirana kulturna zaednica; ulogata na kaznata i nagradata vo odrùvaweto na poredokot vnatre zaednicata; kako i kriti~kata postavenost vo odnos na nedostatocite na liberalniot proceduralizam i sistemot za socijalna redistribucija. Na~inot na argumentacija i analiza koj e koristen vo tekstot, ovozmoùva sledewe na vlijanieto na dvete najva`ni akomodacii na komunitarizmot vo sovremenata liberalna misla - politi~kiot liberalizam i liberalniot nacionalizam. Ovoj zna~aen doprinos na komunitaristite se reflektira vrz recentnoto otelotvoruvawe na definiciite i konceptite za multikulturalizam. Kritikata na komunitarizmot vo odnos na liberalnite stojali{ta i prenaglasuvawe na slobodata, ednakvosta i pravdata vo konceptot za op{testvena pravednost, zna~ajno }e doprinese za pojavata i animiraweto na liberalniot pluralizam - teoretska orienatacija koja odigra/uva zna~ajna uloga vo iznao|aweto na liberalni osnovi za malcinskite prava i gra|anstvenost vo pluralnite op{testva. Na krajot e ponudena i kratka proekcija za razvojot na najnovata teoretska struja: multikomunitarizmot - edna poprili~no komunitaristi~ki inspirirana alternativa na liberalniot multikulturalizam i ostanatite vidovi na societalna integracija: nacionalizmot, gra|ansko sodru`ni{tvo, i komunitarizmot. Klu~ni zborovi: zaednica, komunitarizam, kultura, sebnost, proceduralna republika, kazna, nagrada, liberalizam, nacija, narod, politi~ki liberalizam, liberalen nacionalizam, multikulturalizam i multikomunitarizam.

1

VOVED

Zaednica. Vo op{testvenata nauka i socijalnata teorija, poto~no vo nau~nite disciplini koi eklekti~ki ja istraùvaat (i tolkuvaat) op{testveno-politi~ka realnost - utvrduvaj}i gi pritoa me|usebnite konstelacii, vlijanija i kauzalni zakonomernosti na op{testvenata promena i razvoj - vpe~atliv e doprinesot na razli~nite tipologii za formite (ili ramkite) na ~ove~kovoto su{testvuvawe vo prostorot i vremeto. Formuliraj}i kriteriumi za tipologija i sporeduvawe na vakvite formi na organizirawe na op{testveniot ìvot, kako sporeduvawe pome|u ,,sega{nosta so minatoto”, vo sociolo{kata teorija inter alia, se poznati dihotomiite: status VS dogovor (Mejn) (vo pravnite nauki ovaa distinkcija e poznata so zamenata na teorijata za prirodnoto pravo so teorijata za op{testven dogovor - A J); organicisti~koto VS individualisti~koto (Girke); gemeinshaft VS geselshaft (Tenis);mehani~ko VS organsko (Dirkem); tradicionalno VS racionalno (Veber); selo VS metropola (Zimel) i primarna nasproti sekundarna asocijacija (Kuli) (Nizbet, 1999:86). Tenisovata idealno tipska pretstava za sodru`ni{tvoto i zaednicata kako svoevidna reperna to~ka - spored najgolem del od avtorite - najdobro go izrazuva kontrastot na dvete najreferentni analiti~ki perspektivi za istraùvawe na op{testveniot ìvot: solidaristi~kata priroda na op{testvenite odnosi i interakcija vo porane{nite (lice-vo-lice i prete`no neindustrijalizirani) zaednici, nasproti raznovidnite i impersonalni (ne-li~ni) odnosi koi gi karakteriziraat sovremenite industrijalizirani op{testva/sodru`ni{tva.(Marshall,1998:96). Vo ishodi{nite logiki, tenzi~nosta na dihotomiite, upatuva na specifi~noto favorizirawe kon zaedni~areweto so istite na sebe (zaednica) ili zdruùvaweto so sli~nite (sodru`ni{tvo). Socilo{kata relevantnost na zaednicata, kako kategorija od pojmovno-sodrìnskiot instrumentarium na tolkovnite pristapi i rekonstrukcii e prisutna vo delata na ogromen broj avtori i teoreti~ari od najrazli~ni diskurzivni i paradigmatski proviniencii. Vo najkratki crti akcentirano, interesot za prou~uvaweto na zaednicata se provlekuva vo eden {irok (temporalen) dijapazon, koj zapo~nuva so Aristotelovata glorifikacija na Anti~kiot polis kako koinonia politike, preku avtoritetite (Makijaveli, Smit i dr.) na srednovekovniot republikanizam, pa se do sovremenite reaktuelizacii kaj konzervativecot Ouk{ot i republikanskata teza na komunitaristite (1980ti i `90ti). Za Etcioni - edno od najvlijatelnite imiwa na komunitarizmot - zaednicata pretstavuva pred se ,,spodelen set na povrzuvawe ili socijalno tkivo, koe e razli~no od lice vo lice vrskite”. Definiraweto na zaednicata vo Oksfordskiot re~nik za napredni studenti (Oxford Advanced Learner`s Dictionary) vdol` ~etiri distinktivni dimenzizi, gi potencira slednive zna~ewa:

1. site lu|e koi ìveaat vo konkretna oblast, zemja itn, koga se pretstavuvaat kako grupa

2. grupa na lu|e koi spodeluvaat ista religija, rasa, rabota i sl.

3. ~uvstvo na spodeluvawe na ne{tata i pripa|awe na grupa

2

vo mestoto kade ìvee{ 4. grupa na ìvotni ili rastenija koi ìveat ili rastat na

isto mesto”(OALD,2000:258) Dokolku se otfrli prirodonau~nata (biolo{ka) odnosno animalno-floralna konotacija na zaednicata (~etvrtoto zna~ewe), konturite na sociolo{kata dimenzija na ovaa definicija, stanuvaat pove}e od prepoznatlivi. Sociologijata na zaednicite, kako posebna subdisciplina vo ramkite na Amerikanskata sociolo{ka tradicija e osobeno razviena, i vo fokusot na sopstvenoto nau~no istraùvawe, zaednicata i zaedni~arewetoi gi istraùva vo ,,site formi na povrzanost, koi se karakteriziraat so visok stepen na li~na intimnost, emocionalna dlabo~ina, moralna posvetenost, op{testvena kohezija i istoriski kontinuitet”.(Marshall, 1998:96) Vtemelena pred se, na Tenisovite aksiomi i teoretski postulati, Sociologijata na zaednicite se soo~uva so tri seriozni problemi. Prviot go pretstavuva mnogu ~estoto ozna~uvawe i indentifikuvawe na sekoja forma na zdruùvawe kako zaednica (community). Vtoriot se odnesuva na otsustvoto na prifatliva definicija koja bi gi sodrèla karkteristi~nite osobenosti na op{testvenata interakcija, koi sozdavaat solidarni odnosi, tipi~ni za t.n. zaednici. Dodeka tretiot, ja potencira potrebata od empiriska identifikacija i locirawe na zaednicite. Vo ocenkite na sovremenite socijalni teoreti~ari, Tenis ja prou~uva zaednicata kako specifi~en oblik na organizirawe na ~ove~kite odnosi, ,,od pogre{nata strana na teleskopot”. Prisnite odnosi koi vladeat vo ìvotot vo zaednica, uslovuvaat taa da go dominira ìvotot vo op{testvoto kako preferiran oblik na su{testvuvawe vo prostorot i vreme. Spored Tenis ii, ovie prednosti na zaednicata }e is~eznat so procesot na preminuvawe kon urbano-industrijalizirani op{testva(Marshall.ibid), vo koi ruralno-idili~niot ìvot }e bide zamenet so ìvotot vo golemite i dehumanizirani metropoli. Tenisoviot, a so toa moè da se kaè vo dobar del i sociolo{kiot interes za zaednicata kako kategorija-koncept od edna op{testvena teorija, sledi edna posebna linija na razvoj, koja se procesuira vo istraùvawata na Urbanata odnosno Ruralnata Sociologija. Celta na ovoj tekst ne e da go sledi metodolo{kiot i teoretski razvojot na ovie sociolo{ki disciplini, tuku da gi pretstavi stojali{tata i kritikite na komunitarizmot -filozofska struja i op{testveno dvièwe vo ramkite na sovremenata Politi~ka Filozofija, so primarna zada~a da go istraùva idealot za ,,posakuvanata srazmernost pome|u mo}ta vo zaednicata, nacijata i dràvata”. Pokonkretno, osnovnite stavovi na komunitaristite - teoreti~ari koi se kriti~ki nastroeni kon liberalite i liberalizmot. Komunitaristite se isto taka zagovornici na op{testveno ureduvawe i na~in na regulirawe na - se povidlivite i dominira~ki - rascepi vo (pluralnite) op{testvata, vo koe kako komparativna prednost, se favorizira pretstavata na individuite-~lenovi na zaednicite, cvrsto povrzani i upateni me|u sebe preku zaedni~ki i spodeleni vrednosti, normi, pravila i na~in na ìvot. Vsu{nost individuata vo komunitaristi~koto u~ewe, pretstavuva inherentno zaedni~arski determinirano su{testvo, ~ii celi i te`nenija se konfigurirani isklu~ivo spored vrednosniot sistem i praktikite vnatre zaednicite.

3

POJAVA

Vo mno{tvoto na interpretacii i tolkovni pristapi na komunitarizmot kako filozofska paradigma i op{testveno dvièwe (imaj}i gi predvid najzna~ajnite avtori, kako prete`no derivat na Anglo-Amerikanskata mislovna tradicija: SAD [kotska, Anglija), dominira uveruvaweto deka komunitarizmot e reakcija na serioznata kriza koja ja ima zafateno Zapadnata normativna pol. filozofija pred Rols, a delumno i potoa. Vakviot stav go spodeluvaat ogromen del na avtori-komunitaristi (M Sandel, A Mekintaer, M Volcer, ^ Tejlor, N Rozenblum, V Galston, A Etcioni, D Bel, MekDonald, Bosvel F Selznik i mnogu drugi). Skoro site gorenavedeni, svoite komunitaristi~ki/republikanski tezi, gi napi{aa vo 80te godini na minatiot vek, a vo najgolem del od sodrìnata bea posveteni na kritikata na Neo-Kantijanskite stavovi izneseni vo Rolsovata Teorija za Pravednost (Theory of Justice 1971). Sepak postojat i avtori koi pojavata na komunitarizmot ja tolkuvaat kako nu`na reakcija na ,,vospostavuvaweto na pazarniot individualizam kako vode~ka globalna ideologija (posle revolucijata vo 1989 god; pa|aweto na Berlinskiot Yid i kolapsot na totalitarnite reìmi vo Isto~na Evropa i SSSR) iii. Spored ovie kritiki na dominacijata na liberalnata demokratija po zavr{uvaweto na studenata vojna, ovoj zapaden model vo ishodi{niot rezultat ima razorno dejstvo vrz zaedicata i vrednostite koi se sledat vo ìvotot vo malite ~ove~ki zaednici. Dodeka pak, podredenosta na ostanatite aspekti na ~ove~kiot ìvot na profitot i trkata za egzistencija, vodi kon rasturen brak i semejstvo, nezgrièni deca, napu{teni roditeli i sl. (Tam, 1998) Dobar del od komunitaristite, ontolo{kite osnovi na svoite tezi gi temelat na t.n. zaedni~arski del od li~nosta na individuata(Etcioni) ili situiranata sebnost (Sandel). Opravduvaweto na vakvoto potencirawe na komunalnata vgradenost na ~ove~kite te`nenija i postapki, doa|a do potpoln izraz pri konfrontacijata so liberalniot individualisti~ki (racionalisti~ki) koncept za poedinecot - neoptovaren od niedna eksterna vrednost ili norma na bilo koj kolektivisti~ki entitet (zaednica, crkva, srodstvo, bratstvo i sl.) Nasproti liberalisti~koto (utilitaristi~ko) naglasuvawe na slobodata, interesot i pravednosta, kaj komunitarizmot postoi edna nevoobi~aena posvetenost na odgovornosta kon zaedni~kite dobra, kako druga strana na medalot nare~en pravo-odgovornost celina. ,,Nezaedni~arskite delovi na li~nosta se izvori na kreativnost i promena vo zaednicata i individualnoto izrazuvawe na li~nosta. Zaedni~arskiot del na li~nosta e izvor na efektivna psiholo{ka stabilnost i izvor na individualni i socijalni doblesti”. . . vo site zaednici postojat centrifugalni sili, koi nastojuvaat da gi oddale~at ~lenovite od nivnite op{testveno-propi{ani ulogi i dol`nosti kon nivnite individualni proekti, i centripetalni sili koi nastojuvaat da privle~at {to pove}e psihi~ka energija, vreme i resursi vo kolektivnite te`nenija” (Etzioni, p.19) Ovie psihologisti~ki objasnuvawa na izvorite na komunitarizmot spored Etcioni iv, vodat kon konstatacijata deka osnovata vrz koja se gradi ovaa teoretska orientacija vo Sovremenata politi~ka filozofija, e izrazito antiliberalno nastroena, dodeka vo isto vreme, kaj odredeni komunitaristi (prvenstveno Majkl Volcer) zabeleìtelno e vlijanieto na levi~arskite

4

marksisti~ki premisi. Ona {to moèbi e krucijalnata razlika, {to go oddeluva komunitarizmot od ostanatite kolektivni i holisti~ki politi~ki ideologii i teorii - vo prv red od marksisti~kata paradigma - e faktot {to avtorite koi pripa|aat na ovoj akademski rakurs, komparativnite prednosti na zaednicata kako forma za celosno i kvalitetno iskoristuvawe na ~ove~kite potencijali, celi, interesi i te`nenija ne ja proektira vo idninata (kako {to e slu~ajot so ,,revolucionarniot nau~en materjalizam odnosno marksizam i soglasno toa, sovr{enata zaednica bi se ostvarila vo nekoja podobra idnina rakovodena od diktaturata na proleterijatot) tuku gi locira vo ve}e poznatite i spodeluvanite vrednosti i koncepcii za zaedni~ko dobro vnatre tradicionalnite zaednici, ~ija genealogija, teoretizirawe, na~in na konstiruirawe i funkcionirawe, dopira do Aristotelovata glorifikacija na Anti~kiot polis kako koinonia politike.(Jovanoski, 2005: 34)v

ZNAÊWE

Gorenavedenoto tvrdewe, deka najva`nite pretstavnici na komunitarizmot, svoite najva`ni dela gi imaat napi{ano po objavuvaweto na Rolsovata Teorija na Pravednost, e so cel, na toj na~in da ja iscrpi kritikata na neokantijanizmot (sodràn vo ova delo) i da poso~i na sociolo{kata naivnost na dvata principi na pravednosta kako nepristrasnost. Takvata sociolo{ka naivnost, komunitaristite ja lociraat vo o~ekuvaweto i konstruiraweto na dobro uredenoto op{testvo (well-ordered society) vo koe individuite-agenti bi se dogovorile za prifatlivite principi na pravednost. Preku ovoj prigovor tie, ja istaknuvaat i reaktueliziraat vrednosta na zaednicata vo teoretskite debati nasproti prenaglasenosta na slobodata i ednakvosta. Sepak i najekstenzivnoto zapoznavawe so razvojnite pravci i aksiomi na komunitarizmot, moàt da bidat kontraproduktivni i zaludni, dokolku ne ja postavat zaednicata kako predmet na teoretizirawe vo svoite su{tinski karakteristiki i najreprezentativen spektar na dimenzii. Zaednicata koja komunitaristite ja podloùvaat na seriozna analiza i kritika, pretstavuva specifi~en i spored dobar del osobenosti, unikaten op{testven fenomen vo odnos na vernakularnata percepcija na bilo koja zaednica. Spored Daniel Bel kristalizacijata i definiraweto na ,,su{tinskite zaednici” koi se lokusna oska na komunitaristi~kata teorija, vis-à-vis ostanatite vidovi na ~ove~ko zdruùvawe i zaedni~arewe se razlikuvaat spored najmalku tri raboti; ,, • prvata i moèbi najo~iglednata e kako odgovaraat na pra{aweto ,,koi se tie?” • su{tinskite zaednici obezbeduvaat {iroka pozadina kako na~in na zna- ~ajno razmisluvawe, dejstvuvawe i prosuduvawe, na~in na su{testvuvawe vo svetot, koj e mnogu podlabok i pomnogustran od bilo koja mo`na negova artikulacija • gubeweto na privrzanosta kon su{tinskata zaednica se pla}a so cenata da se bide otfrlen, vo sostojba na seriozna dezorientiranost, koga se nema sposobnost da se zazeme otpor kon mnogu zna~ajni raboti.”(Bell. 1993: 94,95,103) Zaednicite koi se karakteriziraat so navedenite svojstva, isto taka moàt da poprimat tri oblici: zaednici spored mestoto - upatuva na mestoto koe sluì za identifikacija kako doma, odnosno zaednici koi gi oblikuvaat lu|e rodeni i socijalizirani vo konkretna oblast; zaednici spored se}avawe -

5

sozdadeni preku spodelenata svest za zaedni~koto minato i istorija i jazi~no zasnovani zaednici kako treta forma na su{tinski zaednici. Najva`nata pridobivka od pojavuvaweto na komunitaristi~kata teoretska orientacija kako pridones vo sovremenata politi~ka filozofija, spored dobar del od avtorite, leì tokmu vo portretiraweto na su{tinskite zaednici, t.e. vo esencijalisti~kite premisi. Ovoj esencijalizam }e dade zna~aen impuls vo pojavuvaweto i otelotvoruvaweto na liberalniot pluralizam t.e liberalniot multikulturalizam. Na istiot na~in na koj Rolsovata teorija za Pravednost kako nepristrasnost is~ekoruva napred napu{taj}i gi - dotoga{ preovladuva~kite - utilitaristi~kite premisi na liberalnata teorija, i dodeka prodolùvaj}i go kontinuitetot, komunitaristite opse`no gi kritikuvaat neokantijanskite osnovi na Rolsovata Teorija, taka i liberalnite pluralisti prifa}aat del od kritikite na komunitaristite, so {to }e sozdadat teorija za liberalen multukulturalizam - koja vo potpolnost }e gi uvaì komunitaristi~kite kritiki i (republikanski) tezi. Poprecizno, liberalnite pluralisti prifa}aat deka, klu~nite kritiki na komunitaristite adresirani do liberalizmot: (1) vrednosta na sebnosta; (2) atomizmot; i (3) univerzalizmot (pretenzijata za univerzalna aplikativnost na liberalizmot) se odr`livi, odnosno deka su{tinskite zaednici se neodminliva alka vo ostvaruvaweto na individualnite celi kako i toa deka vo zna~aen del ve}e postoe~kite i prifateni te`nenija vnatre zaednicata i prethodat na individualnata sebnost. Imaj}i go predvid komunitaristi~kiot aksiom za kulturnata determinranost na indiviuduata i potrebata od vmetnuvawe na kulturata/zaednicata kako zana~aen intermundium i neizbeèn del od odnosot individua-dràva (koj sega dobiva edna karikativna forma individua-kultura/zaednica-dràva) tie ke ponudat koncept za multikulturna gra|anstvenost (multicultural citizenship) {to spored odredeni tolkuvawa zna~itelno ja nadminuva tenkata granica na individualisti~kata dimenzija na pravata za odrùvawe, za{tita i promovirawe na kulturnata partikularnost. Odredeni avtori (Ojstrah i Beri na primer) cenat deka vakvoto aterirawe i vgraduvawe na komunitaristi~ki stavovi vo osnovata na liberalniot multikulutralizam, vodi kon istisnuvawe na individualisti~kata osnova na ~ovekovite prava za kulturen razvoj, za smetka na kolektivisti~kata dimenzija koja ja adresira grupata kako pravo-nose~ki entitet.

POZNAÂJNI PRETSTAVNICI I OSNOVNI TEORETSKI STOJALI[TA NA KOMUNITARIZMOT

Pome|u avtorite koi pi{uvaat i ja sledat sovremenata Politi~ka Filozofija, moè slobodno da se konstatira deka preovladuva stavot koj komunitarizmot kako signifikantna filozofska struja od ‘80te godini na XX vek go detrerminira kako proizvod na Anglo-Amerikanskata (konzervativna) mislovna tradicija. Spored toa, potekloto i akademskiot habitat na najzna~ajnite imiwa na komunitarizmot: Majkl Sandel(SAD), Majkl Volcer (SAD) Alezder Mekintair ([kotska), ârls Tejlor (Kanada) kako i Daniel Bel, Amitai Etzioni, Nensi Rozenblum (SAD) samo ja potvrduva gorenavedenata konstatcija. Ovie avtori pojavuvaj}i se na debatnata scena (postuliraj}i gi svoite osnovni u~ewa vo svoevidna dijalekti~ka forma tvrdewe-pobivawe-sintetizirawe vo odnos na univerzalisti~kiot i individualisti~kiot Liberalizam) dobar del od svoite stavovi gi gradat kako

6

kritika na nepotpolnata Rolsova teorija za pravednost, vo prv red prigovaraj}i mu za naivnosta i nepristojnata univerzalna aplikativnost na negovite aksiomi - osobeno negovata sociolo{ki naivna interpretacija na dobro uredenoto op{testvo (well ordered society). Sudirot na idei i koncepti koj se ocrtuva pome|u ovie dva timavi }e dade zna~aen pridones vo razvivaweto na podocne`nite teorii za multikulturnata i diferencirana gra|anstvenost, no isto taka }e ja predizvika i pojavata na dvete liberalni prisposobuvawa (akomodacii) na komunitarizmot - zabeleìtelni vo Politi~kiot Liberalizam (istoimena kniga na Rols) i liberalniot nacionalizam. Na slednite nekolku stranici napraven e obid, vo najoptimalna mo`na merka sinteti~iki da se pretstavat najzna~ajnite sekvenci na komunitaristi~koto u~ewe, koi opfa}aat {irok dijapazon na tolkuvawe i interpretacija. Del od pra{awata i problemite koi se od centralen akademski interes na komunitaristite gi pokrivaat slednive temi: prirodata na sebnosta (Majkl Sandel i Mekintaer); (ne)potrebnosta od konceptot za pravednost vo odrùvaweto i funkcioniraweto na ìvotot vo zaednicata; bliskata povrzanost i prepletenost na moralnata filozofija so politi~kata filozofija i povtornoto vra}awe na kaznata i zaslugata kako zna~ajni polugi na ìvotot vo zaednicata - najo~igledna vo eklekti~niot pristap na Alezder Mekintaer ; dekonstriurawe na dotoga{nata pretstava za sistemot na op{testvena redistribucija, i istaknuvawe na institutot ~lenuvawe vo kulturata (cultural membership) - Majkl Volcer; i kritika na bazi~nite principi na proceduralniot liberalizam i op{testvenata teza na ârls Tejlor. Individualisti~kata koncepcija na liberalizmot za sebnosta kako svojstvo imanentno na racionalna i egoisti~ka individua, koja potpolno slobodno i avtonomno go izbira sopstveniot na~in na ìvot, neuslovuvana nitu pak opteretuvana od niedna konvencija na bilo koj eksteren kolektivitet (crkva, dràva, zaednica i sl) ili pod vlijanie na nekakva ,,seopfatna doktrina” e pod udar na komunitaristite Sandel i Mekintaer. Spored ovie dvajca pretstavnici na komunitarizmot, sekoja diskusija za individualnite celi, interesi i vrednosti zavr{uva so faktot deka ,, i posle se, prikaznata na mojot ìvot, sekoga{ e vgradena vo prikaznata na onie zaednici od koi jas go izveduvam mo-jot identitet”-kurziv a j(Mekintair. 1998: 290). Sandel svojata komunitaristi~ka teza ja gradi na stavot deka, ,,sebnosta ne im prethodi, tuku e konstitruirano od celite, so {to e nevozmo`no da se razgrani~i jas od moite celi” (Kymlicka. 1995a: 51) Celta na vakviot stav e da dokaè deka ,,atomisti~kite tolkuvawa na zaedni~kiot ìvot vo op{testvoto se povrzani so sosema razli~ni sfa}awa na sebsnosta i identitetot”(Teljor. 2000: 159) pri {to e nevozmo`no povikuvawe na set od univerzalni interesi i celi, koi spored liberalnite teoreti~ari, se svojstveni za celoto ~ove{tvo. Glavnoto podvojuvawe se slu~uva pome|u ,,situiranata” i ,,neopteretenata sebnost” (unencumbered self). Aksiomata se sostoi vo uveruvaweto deka: ,, na{ite najdlaboki samopercepcii, sekoga{ podrazbiraat nekakvi motivacii a deka nekoi celi se sozdadeni od sebnosta, potvrduva faktot deka na{ata sebnost e dlaboko protkaena so komunalnite praktiki, koi go determiniraat na- {iot izbor na celi” (Sandel 1982: 94)

7

Mekintaer pretstavuva eden od najdoslednite i najcitirani avtori-komunitaristi. Negovata teorija za moralnosta e vtemelena na ona {to toj go narekuva emotivizam - tvrdewe deka ,,nema i ne moè da ima vaè~ki racionalisti~ki opravduvawa za bilo kakvi stavovi, spored koi postojat objektivni bezli~ni moralni standardi”(Mekintair. 1998: 31) Od osoben interes e podatokot deka Mekintaer, emotivizmot go pretstavuva kako isklu~itelno proizvod na tekovnata Anglo-Amerikanskata mislovna tradicija, i deka negovata sodrìna moèla da bide razbrana samo od isklu~itelni umovi na kontinentalno-Evropskite misliteli kakvi {to bile Ni~e i Sartr, koi ja imale i taa sposobnost da mu se priklonat (Mekintair. 1998: 34). Sli~no na Rols i Dvorkin, i Mekintair po~uvstvuval, potreba svojata teorija da ja zapo~ne so kritika na utilitarizmot, i od tamu da gi gradi postulatite na teorijata za moralnosta. Mekintair vo toj pogled pretstavuva u{te eden od redot na teoreti~ari, koi ja istaknuvaat potrebata od nadgradba na utilitarizmot preku Mil-ovoto pro{iruvawe na ,,koncepcijata koja gi opravduva postapkite i politikite koi rezultiraat so najgolema mo`na sre}a za najgolemiot moèn broj” . Kako {to akcentira Makintair, Mil za razlika od Bentam po~uvstvuval neohodnost od rascepuvaweto na unitarnosta na utilitarizmot, preku gradacija na poniski i povisoki zadovolstva. No i pokraj toa, Mekintair iznao|a u{te edna pote{kotija vo utilitarizmot, koga gi kritikuva site varijanti na utilitarizmot -vklu~uvaj}i go tuka i intuicizmot - za nemo`nost da ponudi integralna koncepcija za op{testvena moralnost i pravednost. Ottuka sleduva deka Milovata fragmentacija na utilitarizmot na poniski i povisoki zadovolstva ne ja nadminuva utilitaristi~kata nemo} za razlikuvawe pome|u vnatre{nite i nadvore{nite dobra na sekoja praksa.(Mekintair. 1998: 261) Samite vnatre{ni i nadvore{ni dobra se vzaemno nesporedlivi. Sovremenata liberalna koncepcija za op{testvena pravednost, so prenaglasuvaweto na racionalnata individua kako subjekt, gi dokinuva starite vrednosti na tradicijata i zaednicata. Ottamu Rolsovata i Dvorkinova teorija ,,gi proteruvaat” doblestite (edna od klu~nite kategorii na Mekintair-ovata teza) od koncepcijata za dobro na zaednicata. Vakvoto rezonirawe - smeta Mekintair - za posledica go ima otsustvoto na nagradite i kaznite kako kriterium za otelotvoruvawe na spodeleni vrednosti na (politi~kata/javna) kultura vnatre zaednicite. Vo temelot na op{testvoto na Rols i Dvorkin se nao|aat racionalni individui so ,,li~en interes koi, duri potoa moraat da se zdruàt i da formiraat zaedni~ki pravila za ìveewe”(Mekintair. 1998: 329). Vo nivnite analizi za op{testvenata pravednost i nepravednost - spored Mekintair - individuite (nivnite interesi) sekoga{ mu prethodat na op{testvoto. Naprotiv, komunitaristi~kata (anti)teza ocenuva deka inter alia, nagradite i zaslugite se zna~ajna poluga ìvotot vo zaednica, i tie go kataliziraat procesot na vtopuvawe na dobroto na ~ovekot so dobroto na zaednicata, preku aspiraciite za postignuvawe na moralnoto zaedni{tvo, socijalna kohezija i op{testvenata pravednost. Realnoto otelotvoruvawe na ovoj komunitaristi~ki ideal, Mekintair (kako i najgolemiot broj komunitaristi) go locira vo Aristoteloviot prikaz na anti~kiot polis kako koinonia politike. Vlijanieto na Aristotelovite doblesti, se kriti~kata to~ka vo koja Mekintair go prepoznava kako negov prethodnik i vtemeluva~ na dolgata komunitaristi~ka tradicija.

8

Aristotel vo negovoto definirawe na preferencijalnoto dobro, kon koe stremi ~ovekot, prepoznava doblesti koi se dlaboko vgradeni no i determinirani od praksis-ot na gradot kako zaednica. Za najvisoko i najceneto ~ove~ko dobro se smeta evdajmonijata (dobro vo odnos na sebesi i vo odnos na boèstvenoto).

Dràvata e zaednica na gradovite i selata vo sovr{en i samostoen ìvot . A toa pak, kako {to rekovme, e - blaènoto i ubavoto ìveewe. Zna~i treba da se postavi , deka dràvnata zaednica e tokmu zaradi dobrite dela, a ne samo zaradi soìvotot. Ottuka na onie koi pridonesuvaat najmnogu za takvata zaednica - nim u~estvoto vo dràvata im pripa|a pove}e, odo{to spored slobodata i rodot na ednakvite.(Aristotel, 2006:106)

Najefikasniot pat za steknuvaweto na ova dobro e razvivaweto na doblestite. U~eweto za doblestite pak, pretstavuva eden del od seopfatnata koncepcija za moralnost vo koja sekoe ~ove~ko povedenie ,,e podredeno i upateno na po~ituvawe na pravilata koi gi propi{uva polis-ot, dokolku se razbira, ako i koga }e gi donese kako {to treba”: ,,Postavuvaj}i go ova pra{awe treba da se ima na um insistiraweto na Aristo- tel deka doblestite si go nao|aat svoeto mesto, ne samo vo ìvotot na individuata, tuku i vo ìvotot na gradot i deka induviduata e navistina integlibil- na samo kako zoon politikon. Poslednava zabele{ka ukaùva deka eden od na~inite za razjasnuvawe na vrskata pome|u doblestite, od edna strana, i moralot na zakonite, od druga strana, bi se sostoel i vo preispituvaweto na ona {to se slu~uva koga se vospostavuva zaednica za dostignuvawe na nekakov zaedni~ki proekt, za ostvaruvawe na ne- kakvo dobro {to e prifateno kako zaedni~ko dobro od strana na site onie koi u~estvuvaat vo toj proekt.” (Mekintair. 1998: 201) Tuka se pojavuva edna dilema, imeno kako e mo`no da se oblikuva politi~ka zaednica, vo koja ultimativnata vrednost e evdajmonijata - koja nu`no podrazbira doblesti - a pritoa da ne bide razbranuvana od razli~nite koncepcii za preferenciranoto dobro. O~igledno e deka e potreben visok stepen na vzaemno poznavawe i priznavawe. Aristotel za toa ima re{enie, prijatelstvuvaweto kako doblest e condition sine equa non na uspe{noto funkcionirawe na politi~kata zaednica, vo ~ii ramki se odviva mreàta odnosno interakcijata vnatre ,,mali grupi na prijateli.” ,,Prijatelstvoto treba da go zamisluvame kako u~estvo na site vo zaedni~kiot proekt na sozdavawe i odrùvawe na ìvotot na gradot, spodeluvawe {to e v- gradeno vo neposrednite prijatelstve na opredelenata individua.”(Mekintair.1998:208) Amerikanecot so evrejsko poteklo Majkl Volcer e u{te den od avtorite-komunitaristi, koj svoite stojali{ta gi temeli vrz Aristetolovata glorifikacija na Anti~kiot polis kako koinonia politike. Za nego vaì istata ocenka kako i za najgolemiot broj komunitaristi - svoeto najvlijatelno delo ,,Podra~ja na pravdata” (Spheres of Justice 1983), vo najgolemiot del pretstavuva kritika na Rolsovite liberalno-racionalisti~ki stavovi, izneseni vo Teorijata . . . 1971. Kvintesencija na negovite stojali{ta, pretstavuva obidot da ja dekonstruira dotoga{nata pretstava za op{testvenata redistribucija. Diferentia specifica vo odnos na liberalnite

9

nategawa - za ulogata i mestoto na zaslugite vo ìvotot na zaednicata i neohodnosta od spodelenite i komunalno- vgradeni zna~ewa na op{toto dobro - pretstavuvaat nezaobikolivite tri na~ela, potrebni za efektivna op{testvena pravednost: slobodnata razmena, zaslugata i potrebatavii.Trite kriteriumi i na~ela ,,se del od prikaznata” i nieden od niv ,,nema va`nost koja se prostira vrz celot opseg na raspredelbata”(Volcer. 2000: 47).Primarno dobro koe se raspredeluva e ,,~lenuvaweto”vo nekoja ~ove~ka zaednica, vo prv red politi~kite zaednici. ^lenuvaweto e mnogu zna~aen faktor, bidej}i od nego zavisat mnogu ne{ta, vo prv red dali nekoj }e podleì na tretman na ramnopraven ili stranec, dali i kako negoviot status }e doprinesuva za propulzivnosta i pristapot kon koristeweto na javnite i op{ti dobra i sl. Za Volcer dilemata e razre{ena: vo dene{niot svet postojat i treba da postojat stranci i ramnopravni, sledstveno na toa toj gi otfrla kako libertarijanizmot (sostojba vo koja site bi bile stranci, a so toa ne bi postoel osnov za ~lenuvawe vo bilo kakva zaednica), taka i socijalizmot (sostojba vo koja site bi bile ~lenovi na nekakva komunisti~ka dràva, vo koja bi se izgubila potrebata od nekakva raspredelba) kako neostvarlivi stojali{ta.Pri~inata poradi koja smeta deka bi trebalo povtorno da se razgledaat politikite na naseluvawe i naturalizacija e razlikata koja so tekot na vremeto stanuva mnogu bitna za sekoe migrantsko op{testvo. Imeno toa e razlikata, koja vo svetloto na sovremenite procesi na globalizacijata i masovnata migracija, postoi pome|u prvata i slednite generacii na migranti - pome|u doselenicite (stranci vo politi~kiot prostor) i decata (nivnite potomci vo vremeto)(Volcer. 2000: 65) Vakvoto podvojuvawe vo Volcerovata teorija, zboruva za negoviot senzibilitet vo odnos na politi~kata teìna, koja leì vo razlikata pome|u jus saiquinus i jus solis. Karakteristikata na komunitaristite vo pejsaìrweto na tipi~en egzemplar koj ja otelotvoruva(l) nivnata idealna pretstava za (politi~kata) zaednica ne go odminuva ni Volcer. Anti~kiot polis i polo`bata na metecite - kako grupa na gra|ani koja po pat na zarobeni{tvo ili privle~eni od ekonomskite privilegii na Atina pristigaat vo nea, pritoa bez mo`nost za uìvawe na bilo kakvi politi~ki ili gra|anski prva - mu se ~ini dosta analogna so sovremenite migranti rabotnici-gosti. Pi{uvaj}i na ista branova dolìna so Aristotel - koj iako i samiot metek bil strasten privrzanik na isklu~uvaweto(Volcer. 2000: 88) - Volcer go zagovara sovremeniot oblik na ostrakizam, odnosno, ako na anti~kite meteci im bile uskrateni site politi~ki prava, istoto treba da se slu~i i so sovremenite migranti rabotnici-gosti. Odredeni dràvi, ovoj problem go razre{uvaat so formirawe na ,,regrutni centri” vo zemjite od kade se o~ekuva najgolem priliv na migranti. Vo toj pogled -smeta Volcer - mnogu e va`no ,,rabotnicite koi se primaat treba da bidat gosti, a ne doselenici koi baraat nov dom i novo dràvjanstvo”(Volcer. 2000: 92). Dràvata kako politi~ka zaednica - poseben vid na ~ove~ka zaednica - vo ~ii ramki priemot i isklu~uvaweto se posebno zna~ajni, osobeno imaj}i predvid deka se odnesuvaat na nezavisnosta a ottamu i na suverenitetot. Bez ovie mehanizmi, spored Volcer, nema da postojat zaednicite spored karakter kako istoriski i trajni formi za povrzuvawe na lu|eto.Sr{ta na Volcerovata komunitaristi~ka (anti)teza se odnesuva na funkcioniraweto na industriskata demokratija. Moèbi najgolemiot pridones na Volcer vo otelotvoruvaweto na bazi~nite principi na

10

komunitarizmot se sostoi tokmu vo ova isklu~ivo ekonomsko rezonirawe i korporativisti~ka percepcija na zaednicata. Sledstveno i potencirawata na novata me|unarodna podelbata na trudot i posledicite po unitarnosta na politi~kite zaednici od masovnata migracioni injektirawa se fokus na negovata kritika kon liberalite. ,,(1) sekoja politi~ka zaednica, mora da se pogriì za potrebite na svoite ~lenovi so ogled na toa, kako kolektivno gi razbiraat ovie potrebi: (2) dobrata koi se rasporeduvaat, mora da se raspredelat vo razmer so potrebata; i (3) raspredelbata mora da ja priznae i potvrdi ishodi{nata ednakvost na ~lenuvaweto”(Volcer. 2000: 125) Raspredelbata na slu`bite ili privilegiite od ~lenuvaweto vo politi~kata zaednica, podrazbiraat pravo na gra|anstvenost. Volcer ja prepoznava va`nosta na ovoj status, i toa deka gra|anstvenosta (pravno obezbeden status na politi-~ki participatorna individua vo javnite raboti i dobra) e ,,preduslov za site drugi statusi i ulogi” Lu|eto, poto~no ne-gra|anite i ne-~lenovite nemaat pravo za manifestirawe na aspiracii kon ovie slu`bi. Ottuka sledi deka negovata teorija za op{testvena i politi~ka pravednost, se odnesuva isklu~ivo na gra|anite, mnozinstvoto odnosno avtohtonoto i dominicilno naselenie - nositel na site legalno zagarantirani prava na gra|anstvenost. Vo uslovi na izrazena kulturna pluralnost - pred se, kako rezultat na masovna migracija - koga ~lenovite na odredena malcinska kulturna zaednica nemat pravo da stanat ,,kandidati” za slu`bite koi podrazbiraat, no i realno nosat gra|anski privilegii, Volcer ja izzema univerzalnata delotvornost i aplikativnost na svojata teorija za pravednost i gra|anstvenost, i ceni deka vo takvite ,,dvonacionalni dràvi - vo koi lu|eto se stranci edni vo odnos na drugi - bi trebalo da se izdejstvuva vzaemno prisposobuvawe, a ne pravda vo bilo kakva pozitivna smisla”-kurziv A J (Volcer. 2000: 207) Egzistiraweto na distinkcijata pome|u stranci i ne-stranci, pretpostavuva hierarhija, koja jasno ograni~uva koj i do kade ima odredeni prava. Takvata distinktivnost zna~itelno ja namaluva {ansata za poinkluziven pristap, kon procesot na otelotvoruvawe i priznavawe na avtonomni individui, dostojni za po~it od strana na drugite - kako ednakvi na sebe. Takvata situacija na podredenost pome|u priznaenite i nepriznaenite, pome|u avtonomnite i ne - avtonomnite i zavisni ~lenovi na zaednicata, ja inhibira idejata za ,,demokratsko gra|anstvo” ~ii postulati vo koren se odvoeni od sekakov vid na hierarhija. Posledniot od redot na golemite komunitaristi~ki imiwa e ârls Tejlorviii. Za ovoj avtor e interesno, {to samiot sebesi ne se smeta za pretstavnik i zagovornik na komunitarizmot, a sepak negovata teorija za ,,demokratskoto odlu~uvawe” pretstavuva nadogradba na Sandelovite stojali{ta za proceduralnata republika i neopteretenata sebnost. Kako meta na negovite kritiki se izdvojuvaat apstraktnosta na utilitarizmot, deonotlo{kite osnovi na (reaktueliziraniot Rolsov) neokantijanizam, voedno se ona, pod {to Tejlor podrazbira ,,proceduralen liberalizam” Proceduralniot liberalizam pretstavuva tipi~en opozit na republikanizmot i ozna~uva vid na uredeno op{testvo ili zaednica, vo koi otsustvuva zaedni~ka i spodelena koncepcija za dobrata i celite me|u ~lenovite. Tejlor e eden od retkite komunitaristi, koi mu pridavaat golemo zna~ewe na procesot na izgradba na nacijata. Niz nejzinite instutucii i praksa se otelotvoruvaat ultimativnite karakteristiki na politi~kiot identitet na

11

zaednicata, kako nuèn preduslov za demokratsko odlu~uvawe. Imaj}i predvid deka - kako roden Kvebe~anin - e poprili~no senzitiven za koegzistencijata na razli~ni kulturni, a pred se i nad se, etni~ki identiteti, vo sovremenite pluralni op{testva i (federalni) dràvi, toj ja otfrla Gelnerovata aksioma za ,,sovpadlivost na politi~kata i nacionalna edinica”(Tejlor.2000: 114), kako potpolno utopisti~ka zamisla. Kako alternativa, Tejlor konstruira eden dosta kompleksen remedium za poinkluzivna i participatorna politi~ka zaednica koja vklu~uva demokratska koegzistencija na ,,razli~nite zaednici, koja bi po~ivala na vrednosta na individualnite prava i zakonski proceduri so garancija na pravata na malcinstvata, pritoa bez bilo kakvo pregovarawe za nekakov kompromisen politi~ki identitet (kurziv A J)(Tejlor. 2000: 115). Tuka doa|a do izraz {iro~inata na tejlorovata koncepcija bidej}i, takvata ramka, koja gi izbegnuva konfliktnostite sepak e liberalizmot. Vo isto vreme toj nudi mo`nost da se iznajde na~in za odlu~uvawe na problemi koi se od zaedni~ki interes za ~lenovite, no - bez da prifati ili pottikne konfliktnost na edno stojali{te nasproti drugo, ili na edna seopfatna doktrina nasproti druga. Baferot na liberalizmot, sepak - duri i za eden komunitarist (od kalibarot na Tejlor) - ovozmoùva najefikasno zaobikoluvawe na op{testveniot konflikt pome|u vrednostite na dve razli~ni i sprotivstaveni koncepcii za op{toto dobro na zaednicata, bez pritoa da go katalizira manihejskiot karakter na zero-sum igrata, koja nu`no vo izlezniot rezultat podrazbira pobednici i pobedeni, dominantni i dominirani. Atraktivnosta na vakvata ,,proceduralna republika” iako pretstavuva privle~en remedium za fragmetaristi~kite primordijalni lojalnosti na razli~nite kulturni, t.e. etni~ki ,,zaednici spored identitet” spored Tejlor moè da pretstavuva ,,edinstven model na zaedni~ki ìvot vo demokratskite dràvi, i koj obezbeduva zadovolitelen pristap vo site konteksti”, samo dokolku ima potvrden odgovor na slednive dve pra{awa: ,,Prvo, uslov za uspe{en politi~ki identitet e lu|eto da moraat da bidat vo sostojba da se odnesuvaat kon nego, vo nego da go vidat svojot odraz. No, ponekoga{ odrùvaweto na nekoj istoriski, kulturen identitet e tolku va`no za odredena grupa, {to izbegnuvaweto na najmalata negova promena vo na{iot odgovor na pra{aweto ,,za {to sluì?”, moè da ja ottu|i taa grupa. Za{ti- tata i unapreduvaweto na nivnata ,,posebnost”, ne moè da ne postoi vo zaedni~kiot identitet na Kvebek kako politi~ki entitet, vo kanadskata fede- racija ili nadvor od nea. Vtoro, proceduralniot pat pretpostavuva deka neutralnite proceduri mora jasno da se razlikuvaat od vistinskite celi. No vsu{nost e mnogu te{ko da se smisli procedura koja site bi ja smetale za neutralna. Smislata na proce- durata, povelbata na pravata ili na distributivnite principi e toa {to se o~ekuva da ne navlezat vo lizgaviot teren na su{tinskite razliki vo na~i- not na ìvot.”(ibid. 119) Nivoto na ontolo{kata debata za principite vrz koi treba da po~iva koncepcijata za op{testvena pravednost i ramnopravnost, pome|u liberalite i komunitaristite ja determinira i Tejlorovata klasifikacija na vidovite na gra|ansko dostoinstvo. Spored prviot toa se zasnova na politi~kata participacija, a spored vtoriot vid, gra|anskoto dostoinstvo go definira pravnata konpenzacija. Tejlorovata ,,republikanska (anti) teza” gi povrzuva patriotizmot - kako ,,silna gra|anska identifikacija so nekoe zaedni~ko

12

dobro”- i slobodata - sfatena ne vo negativna smisla, tuku kako aktivna participacija vo javniot ìvot. Bidej}i ,,liberalniot proceduralizam” ne podrazbira edinstvena zaedni~ka koncepcija za dobroto na zaednicata, ja nema nitu onaa neophodna koheziona sila, koja bi gi obedinila patriotizmot i slobodata, a spored toa i atomizmot nemoè da pretstavuva izvor na gra|anska lojalnost. Kako takov, toj i e subordiniran na ,,republikanskata (anti)teza”, na istiot onoj na~in na koj teoretskiot (pravno-kompenzatorski)model na liberalite mu e subordiniran na komunitaristi~kiot model za gra|anski potencijal, vo praktikata. Modelot na (proceduralisti~kite) liberali e skoncentriran na individualnite prava i ramnopravniot tretman. Potpolnoto ostvaruvawe na ovoj (idealno-tipski) model se ograni~uva na - preku sudski pat- steknuvawe na prava, podleèwe na ednakov tretman i delumno vlijanie na konkretnite zakonodavci, {to pak od druga strana, nedovolno ili voop{to ne go vklu~uva idealot ,,da se ima mo}”. Ovoj nedostatok moè da go kompenzira komunitaristi~kiot model na gra|anski potencijal, spored koj aktivnata participacija vo javniot ìvot se sfa}a kako negova su{tinska komponenta. Vistinskata participacija vo javniot ìvot, podrazbira ,,barem del od vremeto, u~estvuvawe vo formiraweto na konsenzusot {to vladee i so koj moème zaedno so drugite, da se identifikuvame”(Teljor. 2000: 187). So drugi zborovi kaàno, doa|a do smena na perspektivata od koja se percipira vlasta, pri {to dotoga{niot ,,tie” pogled se zamenuva so ,,nie” persepktivata. Vo prikazot {to Kimlika go pravi - vo negovata disertacija (Kymlicka. 1995) za tejlorovite stojali{ta, odnosno kritiki kon liberalizmot, istaknuva deka negovata ,,op{testvena teza” e od osobeno zna~ewe, bidej}i i liberalnite principi za op{testvena pravednost, moàt da bidat pogre{no protolkuvani, dokolku otsustvuva otelotvoruvawe na eden op{testven kontekst, vo koj - pod uslovi na utvrdeni kriteriumi za dobro na zaednicata - }e se pojavat javno spodeleni i zaedni~arski spodeleni principi na pravednost. Istite pak bi obezbedile ramnopravna gra|anska participacija. Ogromnoto vlijanie koe Sandel go ima izvr{eno vrz Tejlorovite teoretski stojali{ta, e zabeleìtelno vo ocenkata deka ,,liberalnata op{testvena nauka, koja go izbegnuva faktot deka tokmu sposob- nosta za izbor na dobro koe se posakuva i sledi e, nu`no determinirana od in- terakciite i odnosite so drugite ,,edinstveno vo sodru`ni{tvoto” e vsu{nost ,,sociolo{ki naivna nauka” I toa sociolo{ki naivna, najmalku barem vo odnos konzervativniot funkcionalizam, feministi~kata analiza na rodot i marksisti~kata klasna teorija”(Kymlicka. 1995a:74) Za da se prifati ,,op{testvenata teza” neophodno e nadminuvawe na primarnosta na pravata vo deontolo{ki revolucionerniot pristap na op{testvenata pravednost na Rols.

KRITIKA (VLIJANIE) NA KOMUNITARIZMOT

Naglasuvaweto na odredeni aspekti na komunitaristi~kata teorija, se ~inat dosta prifatlivi za odreden broj teoreti~ari-liberali. Vo prv red vakvite komunitaristi~ki akomodacii se zabeleùvaat vo odnos na prifa}aweto na prirodata na sebnosta (kaj kulturno determiniranata individua) no sepak dobar del od niv, opstanuvaat na svoite liberalni stavovi. Edna od najza~estenite kritiki na liberalite ili liberalnite pluralisti kon komunitaristi~koto

13

u~ewe e naso~ena kon rezistentnosta na revidiraweto na odredeni neracionalni postapki vnatre zaednicata, kako {to se individualnata avtonomija ili (ne)tolerancijata kon odredeni ~lenovi vnatre zaednicite so zna~itelno neliberalen nomos. Na primer, tradicionalnite religiozni grupi ponekoga{ na svoite ~lenovi im nametnuvaat odredeni normi i praktiki, so koi se doveduva vo pra{awe percepcijata na zaednicata kako kontekst za izbor na individuite vo ostvaruvaweto na svoite celi. Vo literaturata vakviot problem e poznat po dihotomijata koja ja pravi Rols (vo negovoto vtoro po zna~ajnost delo - Politi~kiot Liberalizam od 1993) pome|u seopfatniot (comprehensive) i politi~kiot liberalizamix. Imeno dokolku prviot vid na liberalizam (seopfatniot) ja razgleduva mo`nosta za potkopuvawe na nose~kata ideja na liberalizmot - tolerancijata, naj~esto preku ukinuvawe na pravoto na individuata za li~na avtonomija , so {to samoto pravo na religiozna veroispoved (na primer) dobiva kolektivna dimenzija, dotolku, politi~kiot liberalizam signalizira potencijalno osiroma{uvawe i sveduvawe na principot individualna sloboda na svesta i veroispovesta na ednostavna religiozna tolerancija. Imeno postojat odredeni formi na religiozna tolerancija koi ne se liberalni. Takov e primerot so milet-sistemot i grupnoto polzuvawe na pravoto na religija, vnatre odredeni formi na samouprava. Vo ovie ramki, crkovnite vlasti imale na raspolagawe (od sultanot) mo`nost za nametnuvawe na rastriktivni religiozni zakoni i normi nad svoite ~lenovi. So eden zbor, vo tie mileti (koi vo zavisnost od geografskata koncentriranost i demografska ramka bile Hristijanski-Pravoslavni, Katoli~ki ili Evrejski) ~lenovite na malcinskata zaednica bile parohijani, a ne gra|ani so pravo na (ili bez) religiozna veroispoved. Vo odnos na ovie istoriski sekvenci i primeri od realniot ìvot, kako i recentnite revitalizacii za primatot na zaednicata vrz individuata kaj komunitarizmot, liberalite sekoga{ izrazuvale odredena razistentnost i neprifatlivost. ,,Tolerancijata na liberalite go za{tituva pravoto na individuite da ne se soglasuvaat so nivnite grupi, isto kako {to go za{tituvaat pravoto na zaednicata da ne bide progonuvana od dràvata. Tie ja ograni~uvaat mo}ta na iliberalnite zaednici da ja ograni~at slobodata na nivnite ~lenovi, isto kako {to ja ograni~uvaat mo}ta na neliberalnite dràvi da ja ograni~at slobodata na kolektivnata bogoslu`ba” (Kymlicka, 2002:231). Gorenavedenoto ima za cel da ja dolovi razlikata pome|u seopfatniot i politi~kiot (reformuliran) liberalizam kako ideja koja povikuva na avtonomijata (individualna). Nasproti seopfatniot ili Milov liberalizam koj se zasnova na idealot na racionalno otslikuvawe koe e raspoloìvo za sekoja ~ove~ka aktivnost i koe ima za cel da ja predupreduva na{ata misla i na{eto odnesuvawe kako celina, Rols stravuva deka grupite - odnosno su{tinskite zaednici za koi zboruvaat komunitarisitite vo nivnite teorii - nema da go prifatat Miloviot Argument kako princip spored koj bi se rakovodele vo upravuvaweto na ~ovekovoto op{testvo, i deka kako takvi nema da ja internaliziraat idejata za individualna avtonomija koja bi im ovozmoìla da gi percepiraat svoite ne-javni identiteti, na razli~ni na~ini od onie koi dominiraat i se nametnati vo zaednicata. So ova stojali{te za va`nosta na ne-javniot identitet na individuite Rols se dobliùva do konceptot za sebnosta na Sandel. Ova istaknuvawe na potrebata od poseriozno razla~uvawe na sferite na javnoto i privatnoto vo ramkite na zaednicata, {to nu`no vodi kon preklopuva~kiot konsenzus ja ~inat osnovata na deloto na Rols

14

(Politi~ki Liberalizam) vo koe gi revidira svoite dva principi na pravednosta kako nepristrasnost(Kymlicka , ibid). Dodeka politi~kiot liberalizam e produkt na komunitaristi~kata kritika i prva akomodacija (prisposobuvawe) na komunitarizmot, liberalniot nacionalizam e vtorata. Tejlorovata op{testvena teza (social thesis) i kritikite kon proceduralniot liberalizam - koncept koj latentno se provlekuva vo skoro site pozna~jni teoretizirawa na avtorite-liberali - }e potiknat novi osvrti i reformulirawa na politi~kata legitimacija, solidarnosta i op{testvenata kohezija vo sovremenata politi~ka filozofija. Goreposo~enoto otfrlawe od strana na komunitaristitte na idejata za supstitucija na komunalnata solidarnost za smetka na univerzalnite principi na pravednosta i partikularisti~kite te`nenija kon ostvaruvaweto na individualnite celi, stana problem za koj se imaat proizneseno dobar del od liberalnite teoreti~ari. Vrzivnoto tkivo koe bi ja ovozmoìlo societalnata integracija, pretpostavuva svoividen modus vivendi pome|u minimalniot prag na spodeluvanite i prifateni liberalni principi na pravednosta kako nepristrasnost - od edna, i maksimalisti~kite aspiracii na komunitaristi~kiot (republikanska teza) stav za {iroko prifatena i nametnata koncepcija za dobar ìvot i ultimativno-posakuvano dobro. Senzitivni na ovaa izrazita diskrepanca, liberalnite teoreti~ari re{enieto na ovoj predizvik go lociraat vo t.n. liberalen nacionalizam. Ovoj vid na zaednica - vo ~ii za dotoga{ nepoznati i {iroki granici bi pripa|ala sekoja individua bez ogled na kulturniot, rasen, etni~ki i drug kolektiven/zaedni~arski bekgraund, i ~ija pripadnost odnosno ~lenuvawe podrazbira set od zaedni~ki prava i odgovornosti - po~iva vrz ubeduvaweto deka pripadnosta i aktivnata participacija vo javnite raboti na nacijata-dràva, sozdava neophodno ~uvstvo na me|usebna solidarnost i potreba od samoupravuvawe. Ovie pretpostavki ja ~inat neophodnata osnova za razvivawe na op{testvenata kohezija. Zna~ajnoto pomestuvawe koe liberalniot nacionalizam go pravi vo sovremenata politi~ka misla, upatuva na pojavata na noviot op{testven fenomen - nacionalniot identitet. Toj kako takov, ja zamenuva parohijalnata perspektiva i pripadnost vnatre odredena prostorno determinirana zaednica so proekcija na narod, t.e. nositel na suverenitetot (vrhovnata vlast) na dadena teritorija so ome|eni granici, homogenizira~ka kultura, obrazovanie, ekonomija i politika. Me|utoa, ona {to e najva`no so ovaa nova forma na politi~ko organizirawe, e deka site ovie pridobivki se adresirani do individuite kako pravo-nose~ki entitet, nadminuvaj}i gi tesnite ramki na kulturnata pozadina na odredena zaednica. Zaedni~kata (nacionalnata) kultura i obrazovanie, preku ovaa dekonstrukcija i decentralizacija, stanuvaat dostapni i za decata od poniskite klasi, ,imaj}i predvid deka odrùvaweto na prethodnite zaednici skoro sekoga{ se temelelo na odredena hierarhija, nasleden status i determiniranost na profesijata spored op{testvenata pozicija i status na roditelite. Vo toj pravec odr`liva e i ocenkata na liberalite, deka so pojavata na nacijata i liberalniot nacionalizam vo zna~itelen obem se ukinati i klasnite barieri, odruvani od klerot, blagorodni{tvoto i sli~ni vladetelski kasti i staleì vo prethodnite op{testveni sistemi.

15

Argumentite vo prilog na vakvite i red drugi prednosti, od pojavuvawe na svetskata scena ( no i vo akademskite raspravi) na nacijata-dràva, so tekot na vremeto }e podlegnat na seriozna kritika i revizija. Imeno neophodnoto favorizirawe na odreden jazik, obi~ai normi (zemeni naj~esto od najmnogu-brojnata kulturna zaednica vo op{testvoto) so cel da posluàt kako osnova na nacionalniot identitet i op{testvenata kohezija, bezdrugo predizvikuvaat somneì kaj redica komunitaristi kako Sandel, Mekintaer i Miler. Tie im prigovaraat na zastapnicite na liberalniot nacionalizam deka ultima ratio na nacionalniot identitet kako osnova za socijalna integracija i kohezija ne nudi zadovolitetelen remedium, so koj na nacionalno nivo, spored konstitutivnata logika (Ustav, Povelba na Prava i sl.) bi bila predvidena i za{titena mo`nosta za ‘kultivirawe na spodeluvanite (zaedni~arski) vrednosti, normi, praktiki i zna~ewa’ - kako i mo`nosta za sledewa i ostvaruvawe na zaedni~arskite celi na nacionalno nivo” (Sandel, 1984: 93; Mekintaer, 2000; Miller, 1989: 60-7) Vakviot razvoj na sovremenata debata pome|u komunitaristite i avtorite-liberali (liberalnite nacionalisti) e pod silno vlijanie na recentnite op{testveni promeni i derivati na procesot na globalizacijata. Vo prv red triumfot na hedonizmot i logikata na potro{uva~koto op{testvo, }e proniknat i }e predizvikaat vidlivi tragi vrz definiraweto i razmisluvawata za multikulturalizmot. Soo~eni so raste~kata pluralnost na sovremenite op{testva, uslovena od se povidlivite procesi na (ekonomski-motiviranata) migracija, kreolizacija i red drugi op{testveni fenomeni (koi direktno doprinesuvaat za neizbe`nata koegzistencija na kulturni zaednici so najrazli~no poteklo i op{testveni grupi koi sledat vzaemno sprotivstaveni koncepcii za preferiranoto vrhovno dobro) komunitaristite i nivnata kritika kon liberalnata teorija, }a najde svoj izraz vo definirawata i konceptite za multikulturalizmot t.e multikulturnata gra|anstvenost. Kako posledovatelen i pristap so po{iroki epistemolo{ki i analiti~ki horozonti od liberalniot nacionalizam, toj pretstavuva najnov pristap, a se narekuva liberalen pluralizam dodeka zagovornicite - liberalni pluralisti (Kimlika, Valdron, Kukatas, Levi i dr.).

NAJNOVI TEORETSKI STRUEWA: MULTIKOMUNITARIZAM

U{te otkako eden od vode~kite svetski sociolozi - Zigmund Bauman-predupredi deka masivnite depersonalizirani strukturi kako derivati na globalizacijata, pove}e ne se vo sostojba da ,,iznajdat ili samo vetat kolektiven lek za individualnite nesre}i (Bauman, 2001:159) a Alan Bulok sovremenoto op{testvo go okarekterizira kako ,,autisti~ko op{testvo”, eden del od socijalnite teoreti~ari (vo najgolem slu~aj avtori od tretiot svet, Indija i prete`no muslimanskite op{testva) zapo~na so konceptualizirawe na teorija za multikomunitarizam. Postuliraj}i gi svoite osnovni stavovi i aksiomi od sli~ni stojali{ta so komunitaristite, i teoreti~arite na multikomunitarizmot, najprvo se zadrùvaat na pogubnite dejstvija na procesot na globalizacija vrz ,,rasturaweto i dezintegracijata na semejstvoto, erozijata na soc. Vrski, gubeweto na doverbata vo javnite institucii, zloupotrebata na droga, kriminal, promeneti seksualni naviki i red drugi devijacii koi najreqefno se odrazuvaat na tivkata smrt na zaednicata i nejzinite vrednosti, normi i instituti. Vo najgolem del, avtorite koi pripa|aat na ovoj teoretski

16

diskurs se lu|e od tretiot (muslimanski) svet obrazuvani i etablirani na univerzitetite (kako predava~i) na Zapad. Interesot za konceptualizirawe na multikomunitarizmot, kako alternativen model za odrùvawe na kulturnata posebnost i zajaknuvawe na societalnata integracija, vo odnos na site dosega{ni (i neuspu{ni) modeli na soc. Integracija: nacionalizmot, gra|anskoto sodru`ni{tvo, komunitarizmot i multikulturalizmot, Fari{ Nur go povrzuva so paralelniot rast na transnacionalnite dijasporni mreì na muslimanite (Noor, 2004) Nur imeno, gi istraùva vzaemnite vrski i obuslovenosti na procesot na globalizacija i ksenofobi~nosta na zapadnite op{testva od rastot na novite islamski dijasporni mreì, i se obiduva da odgovori na pra{aweto Dali e mo`na i kakva komunikacija pome|u ovie imigranti od tretiot svet so silno izrazeni afilijacii kon religioznata doktrina i se pootu|enite i racionalni zapadni individui? Na sli~na ocenka za ovie konstelacii stoi i Momin, za kogo ,,mar{ot na industrijalizacijata, urbanizacijata, sekularizacijata i rasprostranuvaweto na sovremenoto obrazovanie” direktno doprinesuvaat za dezintegracijata na zaednicata. Negovite poprili~no mra~ni vizii za dehumaniziranata idnina na zapadnite op{testva, ja proziva globalizacijata kako najgolem vinovnik za eksponencijalniot rast na razvodite, decata so me{ano rasno i drugo poteklo, informaciska preoptovarenost i (ne)sposobnost za pomnewe kaj mladite lu|e kako i red drugi disfunkcii na sovremeniot zapaden ~ovek, a kako rezultat na se pobrziot na~in na ìvot. Dosega{nite modeli na societalna integracija ne obezbedija dovolno cvrsto lepilo za odrùvawe na vrskata na individuata so zaednicata vo nadminuvaweto so sovremenata stresnost na moderniot na~in na ìveewe. Vo odnos na najnoviot proekt za multikulturalizam, Momin ceni deka ovoj proekt za societalna integracija, ne se pokaàl kako dovolno uspe{en poradi:

Nastojuvaweto da gi percipira kulturite i etni~kite grupi vo su{tinski, tesnogradi i fiksirani uslovi, i deka so toa ja zacvrstuva kulturnata razli~nost. Multikulturalizmot ja neguva socijalnata i kulturna raspar~enost i gi zajaknuva etni~kite rascepi i getoizacija.(Momin, 2004: 450)

Od druga strana komunitarizmot nastojuvaj}i da obezbedi ramka na kohezija i integracija, po~iva vrz eden napolno pogre{en ideal. Toj ideal koegzistencijata na komunalno determiniranite individui ja percipira vo edna pretpostavena sostojba na spodeluvani i pred se homogeni kulturi. Takvite zatvoreni i homogeni kulturi, predupreduva Momin, moàt da posluàt kako mesto od kade proizleguvaat i dobri efekti: zacvrstuvawe na dobrata volja, tolerancija, qubeznost i harmonija, no vo isto vreme ovie homogeni kulturi krijat opasnost od zatvorenost, netolerantnost, ugnetuvawe, isklu~uvawe, ksenofobija, omraza i neprijatelstvo kon individui ili drugi kulturni zaednici. Spored Momin ovaa janusova priroda na komunatarizmot, noviot proekt za multikomunitarizam ja nadminuva vo slednive 4 premisi:

1. Radikalniot ili preuveli~an individualizam . . . pridonese za mnogu voznemiruva~ki, disfunkcionalni posledici vo modernite op{testva. Individualizmot po~iva na pogre{nata percepcija na vrskata pome|u individuata i op{testvoto 2. Padot i dezintegracijata na zaednicata, be{e platen so enormna socijalna, kulturna i psiholo{ka cena. . . .Vra}aweto na sjajot na zaednicata }e bide napraven preku recentniot koncept koj se

17

karakterizira so tivkost i priznavawe na univerzalno po~ituvawe na kulturnite razli~nosti, globalizacija, {iroki transnacionalni migracii i raste~ka interakcija i razmena pome|u lu|e koi pripa|aat na razli~ni etni~ki i kulturni konteksti. 3. Zaednicata mo`no e da ne bide locirana na dadena geografska teritorija, a nejzinata disperziranost moè da pokriva od nekolku gradovi do nekolku kontinenti. Se pojavuva potrebata od kontekstualizirawe na mre`nata struktura na zaednicata. Parametrite na zaednicata treba da se redefiniraat, rekoncep-tualiziraat, i povtorno da se pronajdat vo dene{en kontekst. Zaednicata moè ednostavno da bide definirana kako tkivo na op{testveni odnosi koi gi opfa}aat spodelenite iskustva, zna~ewa i vrednosti. 4. Postoi potreba da se nadmine esencijaliziranata i stati~na pretstava za kulturata, etnicitetot i identitetot. Konvencionalniot pogled na kulturata kako fiksirana, ograni~ena i ostrovska, potrebno e da se zameni so alternativen pogled koj ja percipira kulturata kako na neopredeleno vreme, procesualna, fluidna i subjekt na postojana reinterpretacija i rekonstrukcija. (Momin, 2004: 454-455)

Neosporna e ocenkata za ,,mladosta” na multikomunitarizmot vo odnos na ostanatite modeli ili teorii za societalna integracija i op{testven kohezija (nacionalizmot, gra|anskoto sodru`ni{tvo, komunitarizmot i multi-kulturalizmot) no vo isto vreme i negovata delotvornost ima daleku pove}e izgledi da uspee - tokmu poradi recentnosta i nade`ta koja ja sodrì. Vpro~em misijata na ovoj teoretski diskurs bi moèla da se oceni kako uspe{na duri dokolku inicira, odrùva i razvie dijalog pome|u civilizaciite i raznovidnite kulturni obrasci (za smetka na Sudirot na civilizaciite). Vremeto }e pokaè dali ovaa najnova teoretska orientacija }e odgovori na predizvikot. Summary In the late ‘70es and `80ties of twenty century, as an opposition and critique to new reinvention of Neo-Kantian liberalism and concept of justice - exposed on very influential book John Rawls Theory of Justice 1971 - on the academic plateau, were appeared a new theoretical orientation so-called communitarianism. The major thesis of this theory were expressed in several books written by leading advocates as Michael Sandel, Michael Walzer, Alasdair McIntyre, Charles Taylor, Emitai Etzioni and many more conservative authors, that offered a new reinvention of community as very important media in individual lives. The main intention of this text was to expose a basic principles, axioms and critics of this theory. Communitarians at first glance seems as a scholars dedicated to stress the importance of framework that can explain the necessity of community in individual self achievement and pursue to common good. According to this viewpoint individual is communally-determined being, a creation of shared meanings, values and norms in community. The liberal concept of freedom, equality and individual as rational agent, are under the critique by communitarians. Namely communitarians stays on judgment that liberals in their theories of justice and freedom, create a false evaluation on (1)value of self, (2) atomism, and (3) universalism. The most important issue of communitarian theory refers to: nature of (un)encumbered self, significance of institute cultural membership in territorially-concentrated and historically continuity community, the role of punishment and award in communal life, shortage of liberal procedurals, permeable of contemporary citizenship law, and system of social redistribution. At the end of the text is offered an short review of the newest theoretical movement - multicommunitarianism - (inspired by communitarian theory) as a alternative to - until recently dominated (and unsuccessful) - models for societal integration: nationalism, civil society, multiculturasm and communitarism, in spite of rise of globalization.

18

Z A B E L E [ K I i Recepcijata i adaptacijata (pomakedon~uvaweto) na odredeni termini koi se od osobena va`nost pri apsolviraweto na temite i konceptite od Sovremenata (Anglo-Amerikanska) Politi~ka Filozofija, dosta ~esto naiduvaat na nesoodveten i kontraproduktiven prevod. Takov e slu~ajot so eden del od najva`nite poimi vo ramkite na teoretizaciite na komunitaristite pri {to se javuva potreba od poseriozno zadrùvawe na recepcijata na slednive poimi: society (sodru`ni{tvo) self (sebnost) cultural membership (~lenuvawe vo kultura-naj~esto teritorijalno koncentrirana i istoriski kontinuitetna) kako i glagolskata forma od community (zaednica) t.e. zaedni~arewe. [to se odnesuva do Makedonskite Sociolingvisti~ki tolkuvawa na ovie i sli~ni poimi, praveni se odredeni pionerski obidi (Na primer vidi vo Korubin, 1994; Trajkovski 1997) za nau~no interpretirawe na odredeni koncepti i poimi. No sepak preovladuva op{tata ocenka, deka eden poseriozen proekt so enciklopedisko-leksikografska teìna (izzemaj}i gi poslednite napori za izdavawe na dvata toma od Tolkovniot Re~nik na Makedonski Jazik) ne e napraven, dodeka potreba od nego go pravi pove}e od urgenten. Od druga strana pak, nadvor od akademskite krugovi, zna~aen impuls kon razjasnuvaweto na internacionalizmite priloùva i crkovnata preveduva~ko-literaturna tradicija, koja vo poslednive godini paralelno so nau~nata zapo~nuva da beleì se poizrazen razvoj. Vo toj pravec odredeni crkovni avtori (preveduva~i - vidi za primer predgovorot i prevodot na Batalden 1997) imaj}i ja predvid, pred se i nad se, vrednosta na konceptot zaednica (liturgiska, eshatolo{ka zaednica, pastva i sl.) vo nivnite propovedi i sovremeni crkovni u~ewa, predlagaat altarnacija na gorespomenatoto zaedni~arewe vo sobornost ii Ferdinand Tenis vo percipiraweeto na zaednicata kako predmet na negovite teoretizacii, trgnuva od pretpostavkata deka taa se temeli na tri glavni stolba i toa: srodstvo, sosedstvo i prijatelstvo. iii Nadvor od akademskiot interes za zaednicata, vo poslednite 2-3 dekadi, zabale`liva e razdviènosta i formiraweto na ,,komunitaristi~ki mreì” so cel da se nadminat grani~nite linii na politi~kite partii. Me|u poznatite politi~ari i javni li~nosti koi zastanaa zad komunitaristi~kata teza, moàt da se lociraat imiwa od celiot partisko-politi~ki spektrum (levica desnica): Rudolf [arping od Socijal-demokratite, Kurt Bidenkof od Demo-Hristijanskata Partija i Jo{ka Fi{er od Zelenata Partija (Germanija); Premierot Toni Bler i liderot na Liberal-Demokratite Pedi E{daun (Obedinetoto Kralstvo), potpretsedatelot i kandidat za pretsedatel Al Gor, i senatorot Daniel Patrik Mojnihan od redot na demokratite, dodeka od republikancite komunitaristi~ki izjavi imaat dadeno senatorot Alan Simpson i porane{niot (dràven - A J) sekretar za Domuvawe i Urban razvoj Xek Kemp (SAD). Nekoi avtori go poso~uvaat i porane{niot pretsedatel na SSSR Mihail Gorba~ov kako zagovornik na komunitaristi~kite stavovi so izjavata deka ,,svetot (sega po 1989 god - A J) mora da pogledne nad individualizmot kako odr`liva alternativa na avtoritarizmot”.(Tam. 1998:2) iv Etcioni zaednicata ja definira kako amalgam na tkivoto na emocionalno-opteretenite odnosi, me|u grupa na lu|e koi spodeluvaat posvetenost kon odreden zbir od zaedni~ki vrednosti i obi~ai, imaat zaedni~ka istorija i identitet.(Ecioni, 1993) Sovremenoto reaktuelizirawe na zaednicata vo filozofskite debati, spored nego treba da go revitalizira i zajakne ,,duhot na zaednicata”, dodeka odgovorniot komunitarizam bi doprinel za iznao|awe na tolku posakuvanata ramnoteà pome|u slobodata i op{testveniot red, pome|u individualnite prava i socijalnite odgovornosti. Toa vo zna~ajna mera objasnuva zo{to vakvoto liberalno vlijanie i akomodacija, proektot za teorisko etablirawe na komunitarizmot, Etcioni go podrazbira kako dejnost na komunitaristi~kite liberali.(Etzioni, 1998) v Kimlika iako i samiot zagovornik na liberalniot pluralizam, idealot na zadenicata vdol` nekolku vekovnata evolucija na politi~kite ideii i teorii, go percipira preku nekolku razli~ni formi i toa: od klasnata solidarnost ili steknato dràvjanstvo do zaedni~ko etni~ko poteklo ili kulturen identitet. (Kymlicka, 2002: 208) vi ârls Tejlor eden od korifeite na komunitaristi~kata misla, na celata debata frla edno poinakvo svetlo. Imeno Tejlor dava kontroverzno tolkuvawe vo koe vo redot na liberalite - odnosno vo timot L - gi vbrojuva Rols, Dvorkin, Nejgel i Skenlon, dodeka sebesi (na op{ta za~udenost na mnogumina koi go smetaa za komunitarist) ne se smeta za del od komunitaristite (zaedno so Sandel, Mekintaer i Volcer). (Taylor.1989) Kontroverzata stanuva u{te poizrazena koga debata pome|u liberalite i komunitaristite od 80te, }e ja pretstavi kako:

19

,,debata so mnogu nedorazbirawa i obi~ni zabludi, koi nedorazbirawa se pojavuvaat od tretiraweto na dve razli~ni grupi na problemi, kako edinstven set na problemi od edna debata so sprotivstaveni stojali{ta. Tie dve razli~ni grupi na problemi imaat: prvata ontolo{ka priroda, a vtorata se odnesuva za pra{a- weto za pretstavuvawe. centralna kategorija”. Centralna kategorija na ontolo{kite problemi spored Tejlor, e lociraweto na faktor koj se zema kako klu~en vo objasnuvaweto na op{testveniot ìvot, i vo ~ii ramki se konfrontiraat ,,atomisti~kite tvrdewa na metodolo{kite individualisti nasproti holistite, koi ja potenciraat dràvata na blagosostojba i nejzinite dimenzii i funkcii vo ostvaruvaweto na op{testvenata pravednost. Dodeka pak problemot so pretstavuvaweto: ,,se odnesuva na moralnata pozicija, odnosno na principot spored koj {to se usvojuva” Dvata sprotivstaveni pola prioritet im davaat - prviot (liberalite) na individualnite prava i (komunitaristite) na ìvotot vo zaednica, poto~no dobroto na kolektivitetot. (Tejlor. 2000: 150) I pokraj seto ova, najgolemiot del na teoreti~ari na gra|anstvenosta vo pluralnite op{testva, Tejlor go svrstuvaat vo redot na komunitaristite, a negovata ,,op{testvena teza” Kimlika ja ima pozajmeno vo koncipiraweto na liberalnata teorija za malcinski prava (multikulturna gra|anstvenost). vii Svojstveno za komunitaristi~kata terminologija, trite atributi se dadeni vo singularna forma, {to pretpostavuva seprotkajuva~ki entitet kako neophoden homogenizira~ki faktor (zaednicata). viii Za razlika od pozicijata na liberalite vo tekovnata debata so komunitaristite, - vo koja prvite pretstavuvaat teoretska struja koja tvori set na koncepciski postulati , aksiomi, generalizacii i principi nezavisno eden od drug - komunitaristite odat ~ekor ponatamu, kon institucionalno i organizacisko zaokruùvawe na nivnata koncepcija i teoriska pozicija. Kako {to predo~uva Daniel Bel (Bell, 1993) vo zimskiot broj (1991/92) na spisanieto Responsive Community, od strana na 50 potpisnici-sledbenici na komunitarizmot -, potpi{ana e ,,Odgovorna Komunitaristi~ka Platforma: Prava i odgovornosti” na 14 stranici sodrìna. Indikativen e faktot deka pome|u ovie 50 potpisnici, gi nema imiwata na nitu eden od najva`nite (prethodno spomenati) komunitaristi~ki avtori: Mekintair, Sandel, Volcer i Tejlor. ix Kaj drugi avtori ovaa podelba e poznata pod drugi imawa, podrazbiraj}i aspekti na nivnata vzaemna razli~nost koi se sli~ni ili gi multipliciraat onie koi gi istaknuva Rols. Taka na primer Galston razlikuva Liberalizam na Prosvetitelstvoto nasproti Liberalizam na Reformacijata (Galston, 1995) ili Larmur koj pravci razlika pome|u Kantoviot Liberalizam i Liberalizmot ‘modus vivendi’ (Larmore, 1987)

20

L I T E R A T U R A

Aristotel, (2006): Politika, prev. Margarita Buzalkova-Aleksova i Elena Xukeska, Slovo, Skopje Batalden S. K (1997):Preispituvawe na tradicijata. Prev. Qup~o Spasovski, Kultura, Skopje Bauman Z (2001): The Individualized Society, Polity Press, Cambridge Bell D. (1993): Communitarianism and Its Critics, Clarendon Press, Oxford Etzioni A. (1993): The Spirit of Community: Rights, Responsabilities and the Communitarian Agenda, New York —│— (ed)(1995): NEW COMMUNITARIAN THINKING: Persons, Virtues, Institutions and Communities University Press of Virginia, Charlottesville and London —│— (1998): The Essential Communitarian Reader, Oxford University Press, citirano vo Momin A.R. (2004) Galston W (1995): Two Concepts of Liberalism in Ethics Vol 105/3 p. 516 - 34 citirano vo (Kymlicka (ed) 2000) Jovanoski A (2005): Gra|anstvenosta vo pluralnite op{testva: Normativna Anglo-Amerikanska op{testvena teorija i pravno politi~ki iskustva, Fz. F Skopje, neobjaven magisterski trud, mimograf Korubin B. (1994): Makedonski istoriosociolingvisti~ki temi, Matica Makedonska, Skopje Kymlicka W.(1995a): Liberalism, Coomunity and Culture, 2nd ed. Clarendon Press, Oxford —│— (1995b): Multicultural Citizenship: A Liberal Theory of Minority Rights, Clarendon Press, Oxford —│— (2002): Contemporary Political Philosophy: An Introduction, 2nd ed. Oxford University Press, Oxford Larmore C (1987): Patterns of Moral Complexity, Cambridge University Press, Cambridge citirano vo (Kymlicka (ed) 2000 Marchal G (ed) (1998): A Dictionary of Sociology, 2nd ed. Oxford University Press, Oxford and New York Mekintair A. (1998): Po doblesta, prev. Dragan Jakimovski, Tabernakul, Skopje Miller D. (1989): In What Sense must Socialism be Communitarian? Social Philosophy and Policy 6/2 p.51-73 citirano vo (Kymlicka 2000 ed) Momin A. R (2004): Multicommunitarianism in a fragmented world in Asia Europe Journal 2004 p. 445-459 Nizbet R (1999): Konzervativizam: san i stvarnost, prev. D-r Đurica Krstić, CID, Podgorica Noor F.A. (2004): The Caliphate: Coming Soon To A Country Near You?The Globalisation of Islamic Discourse and its Impacts in Malaysia and Beyond, Institut fur Islamwissenschaft, Freie Universitat of Berlin Oxford Advanced Learner’s Dictionary (2000) 6th ed.Oxford University Press, Oxford. Rawls J. (1971): A Theory of Justice, Oxford University Press, citirano vo (Kymlicka W (ed) 2000) —│— (1993): Political Liberalism, Columbia University Press, New York

21

Sandel M. (1982): Liberalism and The Limits of Justice, Cambridge University Press, Cambridge —│— (1984): The Procedural Republic and the Unencumbered Self vo Political Theory Vol.12/1 p.81-96 Tam H. (1998): COMMUNITARIANISM: A New Agenda for Politics and Citizenship New York University Press, Hong Kong. Taylor C. (1989): Sources of the Self: The Making of the Modern Identity, Cambridge University Press, Cambridge Tejlor Č (2000): Prizivanje Građanskog Društva, Beogradski Krug, Beograd Trajkovski I (1997): Gra|ansko Sodru`ni{tvo, GOCMAR, Skopje Volcer M. (2000): Područja Pravde, prev. Ilija Vujačić, Filip Višnjić, Beograd Aleksandar Jovanoski (roden 1978 vo Skopje) e Magister po Sociolo{ki nauki. Vo Dekemvri 2005 godina na Filozofskiot Fakultet vo Skopje na Institutot za Sociologija ja odbrani magisterskata teza GRA|ANSTVENOSTA VO PLURALNITE OP[TESTVA: Normativna Anglo-Amerikanska Op{testvena teorija i pravno-politi~ki iskustva.

22

KOMUNITARIZAM (Aleksandar Jovanovski

Documents

Transcript of KOMUNITARIZAM (Aleksandar Jovanovski