ANATOMIJA IN

FIZIOLOGIJAAnja Boc

Akademija za manualno terapijo

DIHALA

DIHALA- APPARATUS RESPIRATORIUS

• NOSNA VOTLINA (CAVUM NASI)• ŽRELO (PHARYNX)• GRLO (LARYNX)• SAPNIK (TRACHEA)• SAPNICA (BRONCHUS PRINCIPALIS)• PLJUČA (PULMO)

1 2

3

4

5 5

6 6

RESPIRATORNI EPITELIJ:čistilni aparat

SLUZNICA(MUCOSA)

migetalčni epitelij(epithelium ciliare)

lamina propria

PODSLUZNICA(SUBMUCOSA)

žleza

hrustanec

RESPIRATORNA SLUZNICA:• odeva večino dihalne cevi• žleze izločajo sluz, ki prekriva sluznico• v sluz se ujamejo prašni delci, mikrobi• migetalke potiskajo sluz proti žrelu

NOS - NASUS

KOŠČENO - HRUSTANČNO OGRODJE:• zunanjost nosu je pretežno hrustančna• koščeno bazo tvorita:

• os nasale• maxilla (čelni odrastek)

os nasale

maxilla

nosnicaVHOD V NOSNO VOTLINO:• leva in desna nosnica• obdaja ju hrustanec

NOSNA VOTLINA - CAVUM NASI

• nosni pretin razdeli nosno votlino v levo in desno

• lateralna stena nosne votline ima razgiban relief• zgoraj koščena pregrada loči nosno votlino od sprednje možganske kotanje:

• os ethmoidale -1• os sphenoidlae -2

• spodaj koščena pregrada loči nosno votlino od ustne votline:• maxilla (nebni odrastek) -3• os palatinum -4

pogled z medialne strani

1

2

34

NOSNA VOTLINA

Medialna stena nosne votline - NOSNI PRETIN:• nosni hrustanec -1• os ethmoidale -2• vomer (ralo) -3

Lateralna stena nosne votline :• nosni hrustanec -1• os nasale -4• maxilla (čelni odrastek) -5• os lacrimale -6• os ethmoidale -2• concha nasalis inferior -7• os palatinum -8• os sphenoidale (pterigoidni odrastek) -9

os ethmoidale

pogled z medialne strani

1

1

2

2

3

45

6

78

9os palatinumsin. & dex.

pogled od zadaj

NOSNA VOTLINA

NOSNA VOTLINA meji:• ZGORAJ na sprednjo lobanjsko kotanjo (1)• SPODAJ na ustno votlino (2)• LATERALNO –

• proksimalno na očesno jamico (orbito) (3)• distalno na obnosno votlino zgornje čeljustnice (4)

1

2

3 3

4 4

frontalni prerez

NOSNA VOTLINA

1

23

4

Nosno votlino odeva sluznica:

• sprednji del je gladek (1)

• večji zadnji del je zaradi nosnih školjk razgiban:• zgornja nosna školjka (concha nasalis superior) (2) in • srednja nosna školjka (concha nasalis media) (3) sta del sitke;• spodnja nosna školjka (concha nasalis inferior) (4) je samostojna kost

• pod nosnimi školjkami so nosni hodniki

pogled z medialne strani

NOSNA VOTLINAfunkcija

Pri dihanju skozi nos se zrak:• očisti• segreje• navlažirespiratorni epitelij

Področje zgornje nosne školjke:• voh - olfaktorni epitelij

pogled z medialne strani

OBNOSNE VOTLINE - SINUSI

ČELNI SINUS – SINUS FRONTALIS

SITKINE CELICE – CELLULAE ETHMOIDALES

SINUS ZAGOZDNICE – SINUS SPHENOIDALIS

SINUS ZGORNJE ČELJUSTNICE – SINUS MAXILLARIS

OBNOSNE VOTLINE - SINUSI

• parne votline v lobanjskih kosteh• odeva jih respiratorni epitelij• izpolnjuje jih zrak• odpirajo se v nosno votlino

frontalni prerez

OBNOSNE VOTLINE - SINUSIfunkcija

• kosti glave so zaradi votlih prostorov lažje• površina respiratorne sluznice je večja• sinusi predstavljajo resonančni prostor

ŽRELO - PHARYNX

DELI ŽRELA

nasopharynx(nosni del)

oropharynx(ustni del)

laryngopharynx(grlni del)

nosna votlina - cavum nasi

ustna votlina - cavum oris

grlo - larynx

jeziček - uvula

požiralnik - esophagus

poklopec – epiglottis

pogled z medialne strani

ŽRELO - PHARYNX

tonsilla pharyngea

tonsilla tubaria

žrelno ustje ušesne troblje

meja med ustnim in grlnim delom žrela: poklopec

meja med nosnim in ustnim delom žrela: mehko nebo

pogled z medialne strani

GRLO - LARYNX

Grlo leži v srednjem delu vratu, med žrelom in sapnikom (med 4. in 6. vratnim vretencem).

GRLO - LARYNX

Med podjezičnico (os hyoideum) in ščitasti hrustanec grla (cartilago thyroidea) je razpeta membrana thyrohyoidea.Pred hrustanci grla leži žleza ščitnica (glandula thyroidea).

GRLO - LARYNXGrlo gradijo hrustanci, ki so med seboj povezani s sklepi, in vezivnoelastična membrana.

prerez, pogled z medialne stranipogled od spredaj

1

2

anteriorno

1

2

3

4

HRUSTANCI GRLA:1. cartilago thyroidea - ščitasti hrustanec2. cartilago cricoidea – obročasti hrustanec3. cartilago arytenoidea – piramidasti hrustanec4. cartilago epiglottica - poklopec

GRLO - LARYNX

SKLEPI GRLA:1. articulatio cricotyroidea (tečajast sklep)2. articulatio cricoarytenoidea (jajčast sklep)Sklepe premikajo drobne mišice grla.

1

2

1

2

GRLO - LARYNX

Spodnji del vezivnoelastične membrane je razpet med ščitasti hrustanec in piramidasta hrustanca.Zgornji, prosti rob tvori osnovo za glasilki.

pogled od zgorajprerez, pogled z medialne strani

zgornji del membrane

spodnji del membrane

vezivnoelastična membrana:

ogrodje glasilke

GRLO - LARYNX

glasilka

Grlo odeva sluznica:• večji del pokriva respiratorni epitelij• glasilki pokriva večskladen ploščati epitelij

GRLO - LARYNX

razmaknjeni glasilki

poklopec

govorjenje dihanje

GRLO - LARYNX

pogled od zadaj,prerezane mišice žrela

vhod v grlo

SAPNIK - TRACHEA

od spredaj od zadaj

grlo

sapnik

Sapnik leži v spodnjem delu vratu in zgornjem delu prsnega koša, med grlom in glavnima sapnicama.Sega od 6. vratnega do 4. prsnega vretenca.

SAPNIK - TRACHEA

os hyoideum

larynx

trachea

bronchus principalisdexter bronchus principalis

sinister

carina

hrustanci

esophagus

gladka mišica

respiratorni epitelij

lamina propriasluznica

hrustanec v obliki podkve

žleza

Sapnik gradi vezivnoelastična membrana, v katero so vloženi podkvasto oblikovani hrustanci.Membrana omogoča raztegljivost sapnika, hrustanci pa preprečujejo zaprtje dihalne poti.

ZGORNJI MEDIASTINUM

srce v osrčniku

levopljučno krilo

desnopljučno krilo

TOPOGRAFIJAščitnica

Pred vratnim delom sapnika leži ščitnica.Pred prsnim delom ležijo priželjc in velike žile.

pogled od spredaj

SAPNIK - TRACHEA

TOPOGRAFIJA

pogled od spredaj

esophagus

trachea

arcus aortae

Za sapnikom poteka požiralnik.Pred sapnikom leži aortni lok in njegove veje.

SAPNIK - TRACHEA

SAPNIK - TRACHEA

trachea

truncus brachiocephalicus

vena cava superior

arteria carotis communis

vena brachiocephalica sinistra

arcus aortae

truncus pulmonalis (pred levo glavno sapnico)

bronchus principalis dexter (za zgornjo veno kavo)

bronchus principalis sinister

TOPOGRAFIJA

SAPNICA - BRONCHUS

trachea

carina

DESNO LEVO

1°1°

2°

2°

3°2°

2°

2°

3°

3°

• 1° SAPNIK – BRONCHUS PRINCIPALIS• levi in desni• levi je krajši, leži bolj navpično• desni je daljši, bolj položen

Glavna sapnika vstopita v pljuča in se v pljučihnaprej delita:

• 2° SAPNIK – BRONCHUS LOBARIS• na levi strani 2 – za 2 pljučna režnja• na desni strani 3 – za 3 pljučne režnje

• 3° SAPNIK – BRONCHUS SEGMENTALIS• za pljučne segmente

Sapniki se še naprej delijo, njihov lumen jevedno ožji, stena pa vse tanjša.

BRONHOSKOPIJA

PLJUČA - PULMO

PLJUČA - PULMO

od spredajod strani

diafragma

1

2

3

4

5

63

7

1

2

4+5

� DORZALNA VOTLINA:

1 KRANIALNA VOTLINA

2 VERTEBRALNA VOTLINA

� VENTRALNA VOTLINA:

3 PLEVRALNA VOTLINA

4 ABDOMINALNA VOTLINA

5 PELVIČNA VOTLINA

6 PERIKARDIALNA VOTLINA

7 MEDIASTINUM

LEGA

PLJUČA - PULMOLEGA

• vsako pljučno krilo leži v svoji plevralni votlini• med pljučnima kriloma ležijo srce in velike žile• spodaj je trebušna prepona• zgoraj segajo pljuča nad 1. rebro, v bazo vratu

SRCE

PU

LM

O

DE

X

PU

LM

O

SIN

TREBUŠNA PREPONA

CLAVICULA

od spredaj rentgenski posnetek

PLJUČA - PULMOLEGA

1

2

3

3

3

3

4

56

7

8

9

PLJUČA - PULMO

Vsako pljučno krilo ima 3 ploskve:• lateralna je prislonjena ob rebra (facies costalis)• spodnja je prislonjena ob diafragmo (facies diaphragmatica)• medialna tvori meje mediastinumu in meji na organe v mediastinumu (facies mediastinalis)

OPIS

z medialne straniz lateralne straniLEVO PLJUČNO KRILO

VRH

BAZA

FACIES

MED

IASTINALIS

FACIES COSTALIS

FACIES

DIAPHRAGMATICA

od spredaj

FACIES COSTALIS

DESNO PLJUČNO KRILOz medialne strani z lateralne strani

VRH

BAZA

FACIESDIAPHRAGMATICA

FACIES

MED

IASTINALIS

PLJUČA - PULMOOPIS

desno levo

Na mediastinalni ploskvi se nahaja pljučna lina – hilus pulmonis. Skoznjo prestopajo:• glavna sapnica• pljučna arterija• dve pljučni veni• nutritivne žile (aa., vv. bronciales)• vegetativni živci

PLJUČA - PULMOOPIS

z medialne straniz lateralne straniLEVO PLJUČNO KRILO

od spredaj

DESNO PLJUČNO KRILOz medialne strani z lateralne strani

11 1

1

22

Globoke brazde delijo pljuča v več režnjev:• levo pljučno krilo: fissura obliqua (1) lobus superior & lobus inferior• desno pljučno krilo: fissura obliqua (1) lobus superior & lobus inferior +

+ fissura horizontalis (2) lobus medius

PLJUČA - PULMOZGRADBA

ALVEOLI

mikroskopska slika alveolov

PLJUČA - PULMOZGRADBA

bronchussegmentalis

bronchiolus

manjšibronhusi

BRONCHIOLUSRESPIRATORIUS

ALVEOLI

Z vsako naslednjo vejitvijo bronhialnega sistemase poveča število dihalnih poti in zmanjša njihov premer.

PLJUČA - PULMOZGRADBA

gladke mišice,vezivo

hrustanec

bronhiolus

Do bronhiolov steno dihalne poti gradijohrustanec, gladke mišice, vezivo in respiratorna sluznica.Z vsako naslednjo vejitvijo je v steni manj hrustanca.

Od bronhiolov do alveolov steno dihalne poti gradijogladke mišice, vezivo in respiratorna sluznica.V steni malih dihalnih poti ni hrustanca.

Gladke mišice v steni dihalnih poti oživčuje vegetativno živčevje.Simpatikus širi, parasimpatikus (vagus) pa oži dihalne poti.

PLJUČA - PULMOZGRADBA

alveoli

kapilarno mrežje

veja pljučne vene

veja pljučne arterije

ALVEOLI- pljučni mešički: mesto izmenjave plinov• mikroskopsko majhni prostori v pljučih, napolnjeni z zrakom• v obeh pljučnih krilih je približno 3 milijone alveolov• stena alveolov je zelo tanka, gradi jo ena plast alveolarnih epitelijskih celic• obdaja jih gosto mrežje kapilar

PLJUČA - PULMOZGRADBA

RESPIRATORNA MEMBRANA• membrana, preko katere se pri dihanju z difuzijo izmenjujeta O2 in CO2

• gradita jo alveolarna stena in kapilarna stena (enojna plast alveolarnih epitelijskih celic + enojna plast endotelijskih celic kapilare)• površina respiratorne membrane je 80-120 m2 (približno polovica teniškega igrišča)

ZRAKdeoksigenirana kri

oksigenirana kri

Kapilara

PLJUČA - PULMOPLJUČNI KRVNI OBTOK

v. pulmonalis

sinistra

a. pulmonalis

dextra

v. pulmonalis

dextra

a. pulmonalis

sinistra

truncus

pulmonalis

• iz desnega srčnega prekata izstopa pljučno deblo• deblo se razveji na desno in levo pljučno arterijo• arteriji skozi hilus vstopita v pljuča• v pljučih se razvejita do kapilar, ki obdajajo alveole• preko respiratorne membrane se izmenjata O2 in CO2

• kapilare se združujejo v vedno večje vene• iz hilusa izstopita na vsaki strani dve pljučni veni• vse štiri pljučne vene se vlijejo v levi srčni preddvor

od spredaj

MEHANIKA DIHANJA

PLEURAPARIETALIS

PLEURAVISCERALIS

PLEURAPARIETALIS

Dihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini.

VISCERALNA PLEVRA (pleura pulmonalis, popljučnica, notranji list plevre):• pokriva površino pljuč in je s pljuči zraščena• zajeda se v fisure med pljučnimi režnji• ob pljučnem hilusu preide (se previha) v parietalno plevro

od spredaj

MEHANIKA DIHANJA

PLEURAPARIETALIS

PLEURAPULMONALIS

PLEURAPARIETALIS

Dihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini.

PARIETALNA PLEVRA (pleura parietalis, poprsnica, stenska plevra, zunanji list plevre):• pokriva notranjost prsne stene, trebušno prepono in lateralno stran medpljučja (mediastinuma)

• pleura costalis (ob rebrih)• pleura diaphragmatica (ob trebušni preponi)• pleura mediastinalis (ob mediastinumu)

od spredaj

MEHANIKA DIHANJADihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini.

pleura pulmonalis

pleura parietalis

cavum pleuraediaphragma

pleura parietalispleura visceralis

cavumpleurae

PLEVRALNI PROSTOR (CAVUM PLEURAE):• prostor med visceralno in parietalno plevro, v njem je nekaj ml serozne tekočine• popolnoma zaprt prostor, v katerem je tlak, nižji od zračnega tlaka – PODTLAK• podtlak v plevralnem prostoru razpenja pljuča

od spredaj

MEHANIKA DIHANJADihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini.

prečni prerez

pleura parietalis

cavum pleurae

pleura visceralis

PLEVRALNI PROSTOR (CAVUM PLEURAE):• levi in desni plevralni prostor sta povsem ločena• vsako pljučno krilo leži v svojem plevralnem prostoru

MEHANIKA DIHANJADihanje omogoča negativni tlak (podtlak) v plevralni votlini.

PNEVMOTORAKS

rana prsnega košavdor zraka

zrak v plevralnem prostoru

kolabirano (sesedeno) pljučno krilo

ohranjen podtlak v drugem plevralnem prostoru

razpeto pljučno krilo

MEHANIKA DIHANJAINSPIRIJ IN EKSPIRIJ

IZDIH

VDIH

VDIH

VDIH

Pri dihanju se spreminja prostornina prsnega koša:

• VDIH – INSPIRIJ je aktivno dejanje:• dihalne mišice se skrčijo• prostornina prsnega koša se poveča• tlak v plevralnem prostoru se zniža • pljuča se raztegnejo• zrak vdre v pljuča

• IZDIH – EKSPIRIJ je pasivno dejanje:• dihalne mišice se sprostijo• prostornina prsnega koša se zmanjša• tlak v plevralnem prostoru se poveča• pljuča se zaradi elastičnosti skrčijo• zrak se iztisne iz pljuč

MEHANIKA DIHANJADIHALNE MIŠICE

prepona

medrebrne mišice

Glavne inspiratorne mišice:• trebušna prepona (diaphragma)• zunanje medrebrne mišice (mm. intercostales externi)

MEHANIKA DIHANJADIHALNE MIŠICE

od spredaj,odstranjen m. pectoralis major

od spredajod strani

• mišice prsnega koša za zgornji ud• m. pectoralis major & minor• m. serratus anterior

Pomožne inspiratorne mišice:

• lateralna skupina vratnih mišic• m. sternocleidomastoideus• m. scalenus anterior, medius & posterior

MEHANIKA DIHANJADIHALNE MIŠICE

m. obliqus externus

m. obliqus internus

m. transversus

m. rectus abdominis

Ekspiratorne mišice:• aktivne so samo pri globokem izdihu• najpmembnejše so trebušne mišice: zvišajo tlak v abdomnu dvig diafragme

MEHANIKA DIHANJAREGULACIJA DIHANJA

Dihalne mišice so skeletne mišice, ki so pod kontrolo volje, vendar običajno delujejo avtomatično.

Refleksna kontrola

dihalni center v možganskem deblu

kemoreceptorji• v aorti in karotidni arteriji• zaznavajo koncentracijo CO2 in O2 v krvi

mehanoreceptorji• v pljučih in plevri• zaznavajo raztezanje tkiva

za vsak vdih pošilja ritmične pobude v inspiratorne mišice

MEHANIKA DIHANJAREGULACIJA DIHANJA

Zavestna kontrola

dihalni center v možganskem deblu

centri v možganski skorji

omogoča govorjenje, hranjenje, potapljanje...

MEHANIKA DIHANJA

celotnapljučna

kapaciteta

rezidualni volumen

ekspiratorni

rezervni volumen

dihalni volumen

inspiratorni

rezervni volumen

1,5 l

1,5 l

0,5 l

2,5 l

vitalnakapaciteta

PLJUČNA KAPACITETA IN DIHALNI VOLUMNI