Humanitaren koncert vo Radovi{HumanitarenHumanitaren...

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXVII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Humanitaren koncert vo Radovi{Humanitaren koncert vo Radovi{Humanitaren koncert vo Radovi{Humanitaren koncert vo Radovi{

C M Y B

CM

YB

Vo organizacija na Triatlon klubot „Ana-Da” od Radovi{, a pod pokrovitelstvo naop{tina Radovi{ i Gradona~alnikot Sa{ko Nikolov, na 17-ti april 2014 godina vo SRC“25 Maj” vo Radovi{ se odrà golem humanitaren koncert „Triatlon sport – Most za po~i-tuvawe na razli~nostite”.

Celta na ovoj humanitaren nastan be{e da se pottikne svesta za humanost, a sobra-nite sredstva od vleznicite bea nameneti za dnevniot centar za lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Radovi{. Vleznicite bea po simboli~ni 50 denari, a vkupnatasobrana suma iznesuva{e 35.000 denari.

Darko Eftimovski,u~esnik vo sportsko - rekreativnite aktivnosti

vo organizacija na RCPLIP - PORAKA,16 - 20 juni 2014 g., Struga



Za delot od zabavata na dosega najgo-lemiot humanitaren koncert odràn voRadovi{ se pogriìja muzi~kite estradniumetnici od Radovi{. Isto taka, za vremena humanitarniot koncert be{e organizi-rana proda`ba na kreacii i rakotvorbiizraboteni od u~enicite od osnovniteu~ili{ta od op{tina Radovi{.

Sredstvata sobrani od proda`batabea isto taka nameneti za dnevniot centarza lica so intelektualna popre~enost –PORAKARadovi{.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociJuni 2014 god. Broj 2, god. XXVII

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Evropa treba podobro da go sledi kvalitetotna servisnite slu`bi i da ja poddrùvatranzicijata vo ìveewe vo zaednicata

Neodamna se dozna za lo{ite praktiki vo obezbeduvaweto naservisnite slu`bi za grià na licata so popre~enost vo Belgija, Fran-cija i Romanija, pa zatoa Evropskata asocijacija na obezbeduva~i naservisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD) ja istakna potrebataza sledewe na standardite za kvalitet na site vidovi na socijalniservisni slu`bi vo Evropa i gi povika instituciite na EU da obezbedatodgovori za da se izbegnat pogolemi skandali vo idnina kako i politi~kareakcija zasnovana na javna rasprava vo Evropskiot parlament.

Evropskite mediumi neodamna objavija deka nad 6.000 Francuziso popre~enost bile obvrzani da odat vo belgiski servisni slu`biporadi nedostig na takvi servisi vo Francija. A pak, situacijata dabide u{te polo{a, nekoi od ovie belgiski centri ja nemaat adekvatnatainfrastruktura i dovolno obu~en personal za da gi obezbedatpotrebnite kvalitetni servisni slu`bi. Pokraj toa, do nas, isto taka,stignaa informacii deka neodamna izlegle na videlina slu~ai na zlo-upotreba vo nekoi romanski centri, vklu~itelno i dva {to se finan-sirani do strukturnite fondovi na EU. Poradi toa, postojat serioznisomnevawa vo odnos na raspolo`livosta i kvalitetot na servisniteslu`bi {to se obezbeduvaat vo zemjite na EU. Isto taka, se pove}erastat kritikite od gra|anskoto op{testvo za nedostigot od akcii koise prezemaat od javnite vlasti za da se spre~at takvite situacii.

Soglasno so Konvencijata za pravata na licata so popre~enost,ratifikuvana od trite zemji, a voedno i od Evropskata unija, licata sopopre~enost imaat pravo da ̀ iveat samostojno i da gi dobivaat soodvet-nite servisni slu`bi vo mestoto na ̀ iveewe. Vaèn aspekt na kvalite-tot vo obezbeduvaweto na servisni slu`bi e deka licata so popre~enosttreba da bidat poddràni vo nivnata zaednica; no sepak, vo slu~ajotso Francija, na semejstvata im se nude{e samo mo`nosta za dobivaweuslugi vo druga zemja, daleku od nivnite domovi. Izvonredni i so visokkvalitet servisni slu`bi treba da stanat voobi~aena praktika, i dabidat inkluzivni i skroeni spored potrebite na individuite.

Od Crnoto More do Severnoto More, se pojavuvaat se pove}eslu~ai. Spored EASPD, vakvata situacija pokaùva kolku e va`no dase poddrùvaat i da im se pomaga na nacionalnite, regionalnite ilokalnite obezbeduva~i na servisni slu`bi i na javnite vlasti vorazvojot na sistem za servisni slu`bi vo mestoto na ̀ iveewe. EASPD,kako mreà na obezbeduva~i na servisni slu`bi e posvetena na pomagawena site organizacii vo nivniot proces na tranzicija preku obezbeduvawena potrebnata ekspertiza za promocija na tranzicijata kon servisnislu`bi vo mestoto na ̀ iveewe.

EASPD gi povikuva instituciite na EU da gi opfatatslednite problemi preku:- Organizirawe na javna rasprava vo Evropskiot parlament, vklu~u-

vaj}i gi javnite vlasti, obezbeduva~ite na servisni slu`bi,organizaciite koi gi pretstavuvaat licata so popre~enost, gra|an-skoto op{testvo i eksperti na site nivoa.

- Obezbeduvawe, preku site mo`ni na~ini, deka strukturnite fondovise koristat za poddr{ka na tranzicijata kon servisni slu`bi vomestoto na ̀ iveewe. Toa }e se slu~i samo dokolku NVOi se aktivnovklu~eni vo planiraweto na nacionalnite operativni programi kako{to se dogovoreni od dràvite ~lenki vo novite pravila so koi seregulira kohezionata politika na EU za periodot od 2014 do 2020 g.

- Osiguruvawe deka Evropskata strategija za politika se zema vopredvid vo procesot na Evropskiot semestar za da se obezbedidijalog pome|u nacionalnite i evropskite nivoa vo odnos na akciite{to gi prezemaat za celosna implementacija na Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost.

SODR@INA

2 stranaSoop{tenie na EASPD

3 i 4 stranaDonacija od Makedonski Telekom

4 stranaMe|unarodna konferencija zavrabotuvawe

5 stranaTrkalezna masa za seksualno ireproduktivno zdravje

6 i 7 stranaAktivnosti na EDF

8 i 9 stranaSportsko - rekreativni aktivnosti

10 stranaKonferencija na EASPD:Planirawe inkluzivni zaednici

11 stranaAktivnosti na me|unarodno nivo

12 strana- Saem na volonteri- Aktivnosti na Evropska Inkluzija

13, 14 i 15 stranaSocijalni aktivnosti na dnevnitecentri i lokalnite organizacii naRCPLIP - PORAKA

16 stranaNa{a stranicaHumanitaren koncert vo Radovi{

3


Donacija za noviot dneven centar vo Skopje

Vraboteni od Makedonski Telekom i T-Mobile odMakedonija, Crna Gora i Ungarija tr~aa na Skopskiot

maraton za licata so intelektualna popre~enost

Pres konferencijata koja se odrà na 17.04.2014 be{e mestoto kade se objavi vesta za donesenataodluka na Makedonski Telekom i T – Mobile Makedo-nija.

„U~estvoto na maratonot ne e samo li~nasatisfakcija, tuku i golema odgovornost, zo{to odna{ata re{itelnost i izdr`livost }e zavisi visinatana donacijata koja }e ja dobijat licata so intelek-tualna popre~enost. No, toa e samo motiv pove}e itimot na Telekom i T-Mobile }e dade se od sebe dastigne do celta” – izjavi Dimitar Kova~evski, direktorna komunikacii vo Makedonski Telekom i u~esnik namaratonot na pres konferencijata koja se odrà predSkopskiot maraton. Devetnaeset od vrabotenite }eu~estvuvaat vo polumaratonot od 21 kilometar, a edenvo maratonot od 42 kilometri i dokolku site ja zavr{attrkata, vkupnata donacija za izgradba na nov dnevencentar vo Kapi{tec, Skopje }e iznesuva 11.000 evra.Donacijata }e se realizira preku Centarot za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKASkopje, {to gi zastapuva pravata i interesite na ovielica na teritorijata na grad Skopje.

Vraboteni vo Makedonski Telekom i T-Mobile Makedonija u~estvuvaa na Skopskiot Wizz Air maraton,{to se odrà na 11 maj, 2014 godina. Dvaeset vraboteni vo kompanii od Doj~e Telekom od Makedonija,Crna Gora i Ungarija tr~aa so golema motivacija da ja zavr{at trkata, za{to za sekoj istr~ankilometar na maratoncite kompanijata doniraa po 1.500 denari za dnevniot centar za lica sointelektualna popre~enost.

Kapacitetot na opfa}awe korisnici vo postoj-niot dneven centar e ispolnet nekolku godini nanazad,{to jasno govori za potrebata od otvorawe na novidnevni centri vo Skopje. Na na{e zadovolstvo, vakvatapotreba be{e uvidena od strana na Ministerstvoto zatrud i socijalna politika i Gradot Skopje, so koi be{epostignat dogovor za zaedni~ko deluvawe vooformuvawe na nov dneven centar vo Skopje. Vo tekotna 2013 godina, Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika, vo sorabotka so Gradot Skopje i RCPLIP –PORAKA, identifikuva{e mo`ni prostorii za noviotdneven centar, na koi im e potreben seriozen gradeènzafat za adaptirawe, renovirawe i opremuvawe, a socel da se zadovolat standardite za vakov vid servisnaslu`ba. Za celiot ovoj proces da bide uspe{en,neophodna e poddr{ka od site dobronamernici, sozaedni~ki sili da sozdademe u{te edno dostoinstvenokat~e za licata so intelektualna popre~enost voSkopje.

Makedonski telekom e prvata kompanija kojaodlu~i da se vklu~i vo ovaa akcija i da go poddrìoformuvaweto na noviot dneven centar za lica sointelektualna popre~enost vo Skopje. Sredstvata koiMakedonski Telekom }e gi donira se strogo namenskisredstva koi }e bidat iskoristeni za adaptirawe,renovirawe i opremuvawe na novata socijalna servisnaslu`ba.Izrazuvame golema blagodarnost i potencira-me deka donacijata na Makedonski telekom ima golemozna~ewe za nas, poradi nekolku pri~ini.

Prvata pri~ina e celta na donacijata. Sodonacijata, Makedonski telekom pridonesuva za podob-ruvawe na kvalitetot na ìvot na grupa lica sointelektualna popre~enost, koi vo noviot dnevencentar }e dobijat direktna poddr{ka i mo`nost zapokvaliteten ̀ ivot.

Za licata so intelektualna popre~enost,noviot dneven centar }e obezbedi poddr{ka na dnevnaosnova, obuka za usvojuvawe i usovr{uvawe na ve{tiniza samostojno ̀ iveewe, rabotno okupacioni programi,obrazovni programi i socijalni aktivnosti. Isto-vremeno, dnevniot centar }e obezbedi poddr{ka nasemejstvata, preku opfa}awe na nivnite ~lenovi sointelektualna popre~enost vo eden period od denot,davaj}i im podobri uslovi na semejstvata za pouspe{nosemejno funkcionirawe i mo`nost za vrabotuvawe naroditelite, a so toa zgolemuvawe na skromnite semejnibuxeti.

CPLIP – PORAKA Skopje e aktivno vklu~enavo reformskite procesi na socijalnata politika isocijalna za{tita vo na{ata dràva. Vo ramkite naCPLIP – PORAKA Skopje ve}e 14 godini uspe{nofunkcionira dneven centar za adolescenti i vozrasnilica so intelektualna popre~enost, kako socijalnaservisna slu`ba za poddr{ka na licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva –izjavi Vlado Krstovski, pretsedatel na CPLIP –PORAKA Skopje.

4


Vtorata pri~ina e {to vakviot pozitiven pri-mer na Makedonski telekom pridonesuva za aktivirawena celata zaednica i pottiknuva razvivawe na op{te-stvenite vrednosti: solidarnosta, humanosta, po~itkon razli~nostite, kako i podignuvawe na javnata svesti namaluvawe na predrasudite kon licata sointelektualna popre~enost.

Tretata pri~ina e {to ovaa donacija einicijativa na vrabotenite vo Makedonski Telekom, {togovori za visokoto nivo na korporativna op{testvenaodgovornost na ovaa kompanija. Toa e za pozdravuvawei se nadevame deka }e bide inspiracija i za drugikompanii i biznisi.

Im se zablagodaruvame na vrabotenite voMakedonski Telekom, osobeno na onie koi }eu~estvuvaat na Skopskiot maraton i ~ija trka }e bideposvetena na licata so intelektualna popre~enost. Tiese pozitiven primer za site nas i potvrda deka voRepublika Makedonija postojat lu|e koi se podgotvenida dadat svoj pridones vo procesot na izedna~uvawena mo`nostite za licata so intelektualna popre~enost.

Skopskiot Wizz Air maraton se odrà na 11 maj,2014 godina, a dvaeset vraboteni vo kompanii od Doj~eTelekom od Makedonija, Crna Gora i Ungarija tr~aa sogolema motivacija da ja zavr{at trkata, za{to za sekojistr~an kilometar na maratoncite kompanijatadoniraa po 1.500 denari za dnevniot centar za lica sointelektualna popre~enost.

„Predizvikot i motivot za site nas be{eogromen uspe{no da ja zavr{ime trkata. Iako namomenti ne be{e ednostavno da se istr~aat potrebnite21 km na{ata re{itelnost be{e presudna da izdrìmedo kraj za da ja soberme najvisokata suma na donacijatakoja }e ja dobijat licata so intelektualna popre~enost.Se nadevame na{iot podvig }e bide primer i zaostanatite na{i kolegi bidej}i griàta za dobrobittana gra|anite i zaednicata e edna od klu~nitefilozofii na Makedonski Telekom i T-Mobile “, izjaviDimitar Kova~evski, direktor na komunikacii voMakedonski Telekom i u~esnik na maratonot.

Nacionalnoto koordinativno telo za ednakviprava na lica so invalidnost vo Republika Makedonija,na 22.05. 2014 godina vo Skopje, organizira{eme|unarodna konferencija „Zakonski ramki i praktikiza vrabotuvawe na licata so invalidnost”.

Konferencijata ima{e za cel razmena naiskustva i dobri praktiki povrzani so mo`nostite zavrabotuvawe na licata so invalidnost, od gledi{tatana vladini pretstavnici, nacionalni eksperti i NVOsektorot od dràvite vo regionot. Na konferencijatabea preneseni iskustvata od Avstrija, Slovenija,Hrvatska, Bugarija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina.Konferencijata se organizira{e i se odrà kako delod procesot na podgotovka na nov Zakon za vrabotuvawena lica so invalidnost vo Republika Makedonija.

Branimir Jovanovski, pretsedatel na Nacio-nalnoto koordinativno telo za ednakvi prava na licaso invalidnost vo Republika Makedonija poso~i dekaovaa ranliva kategorija na gra|ani i vo dobri ekonomskiuslovi ima problem so vrabotuvawe, so nao|awe izadrùvawe na rabotnite mesta.

Dràvniot sekretar vo Ministerstvoto za trudi socijalna politika Muedin Kahvexi potseti nazna~ajniot proekt za vrabotuvawe na vkupno 300 licaso invalidnost vo javnite i dràvnite institucii,

soglasno nivniot vid i stepen na popre~enost, obrazo-vanie i kvalifikacija.

- Vo ramki na Operativniot plan na aktivnimerki i politiki za vrabotuvawe za 2014 predviduvamemerka za subvencionirano vrabotuvawe na invalidnilica koi treba da go pottiknat vrabotuvaweto kaj ovaakategorija, odnosno nivno polesno integrirawe napazarot na trudot, re~e Kahvexi. Naglasi deka Vladatai MTSP i vo naredniot period }e prodolàt prekurazli~ni merki i aktivnosti da go podobruvaatvrabotuvaweto na licata so invalidnost.

Konferencija za mo`nostite za vrabotuvawe lica so invalidnost

Me|unarodna konferencija „Zakonski ramki i praktikiza vrabotuvawe na licata so invalidnost”

Donacija za noviot dneven centar vo Skopje

5


Na 29 juni 2014 godina vo hotel Best Vestern,Skopje, se odrà prvata trkalezna masa na tema „DaliSRZ pravata na licata so popre~enost se realnost voMakedonija?”. Na trkaleznata masa prisustvuvaa pret-stavnici od pove}e relevantni institucii i gra|anskiorganizacii so cel da debatiraat za potrebite ipredizvicite pri realizirawe na pravata za seksualnoi reproduktivno zdravje (SRZ) na licata so popre-~enost.

Na trkaleznata masa, od strana na VladoKrstovski (RCPLIP - PORAKA), bea prezentirani idiskutirani aspektite povrzani so SRZ vo Konvencijataza pravata na licata so popre~enost. Makedonija jaratifikuva{e Konvencijata vo dekemvri 2011 g. kakoosnoven dokument za kreirawe na zakoni, politiki iprogrami, me|utoa generalniot vpe~atok e deka po rati-fikacijata na konvencijata ne e mnogu napraveno voodnos na implementacijata. Del od vladinite programikoi se sproveduvaat se vo duhot na Konvencijata, nonedostasuva sistemski is~ekor, detalen plan, analiza,buxet za implementacija na Konvencijata vo na{atadràva.

Vesna Matevska, (HERA - Asocijacija za zdrav-stvena edukacija i istraùvawe), dade osvrt na imple-mentacijata na programata “Seksualnost i lica so po-pre~enost” koja HERA ja implementira od 2010 g. Progra-mata se odviva vo partnerstvo so pove}e dnevni centrii partnerski nevladini organizacii i institucii.Ostvarena e sorabotka i so Filozofskiot fakultetod Skopje, Zavod za socijalni dejnosti, Ministerstvoza trud i socijalna politika. Sepak site aktivnostikoi se sproveduvaat vo izminative godini se proektnii za da ima odr`livost potrebno e da se obezbedisistemsko re{enie, a aktivnostite da se izdignat nanacionalno nivo, vo soglasnost do Konvencijata.

Jasmina Ristevska (Mobilnosta Predizvik) pokratkiot pregled na aktivnostite i iskustvata od rabo-tata so devojki/èni so fizi~ka popre~enost vo oblastana seksualno i reproduktivno zdravje, kako zaklu~ok ipreporaka istakna deka e potrebno da se raboti sosamite lica so popre~enost vo nasoka na nivno pogolemoinformirawe za nivnite prava za SRZ , no istovremenomora da se raboti i na pristapnosta vo zdravstveniteinstitucii i ordinaciite.

Diskusijata prodolì vo nasoka na “Zna~ajnostana edukacijata za SRZ i vklu~uvaweto na profesio-nalcite i roditelite vo adresirawe i poddr{ka zaseksualno i reproduktivno zdravje i edukacija nalicata so popre~enost”.

D-r Aleksandra Karovska Ristovska (Institutza defektologija) poso~i deka defektolozite kogaizleguvaat od fakultetot imaat malku kompetencii,bidej}i sodrìnite za SRZ se obrabotuvani vo vid nadiskusii za vreme na predavawata i ve`bite vo nasokana celokupnoto zdravje. Defektolzite ponatamu moraatda bidat kompetentni da gi educiraat i licata i

roditelite. Be{e predloèno, vo brzo vreme da sevovede predmet seksualno obrazovanie, bidej}i na tojna~in idnite defektolozi bi bile kompetentni daeduciraat na ovaa tema.

G-|a Cvetanka Ivanova, prateni~ka i pretseda-tel na Komisijata za trud i socijalna politika voprethodniot mandat na Sobranieto na Republika Make-donija napomena deka, za àl, sredstvata za imple-mentacija na Konvencijata pred i po ratifikacijata seostanati isti. Potrebno e vo obrazovnite programi dase vovede predmet seksualno obrazovanie, ideja kojane dobila poddr{ka od ostanatite parlamentarci voizminatiot period, no zatoa e potrebno e da se prodol-ì so aktuelizirawe na ova pra{awe. Preku programi-te za seksualno obrazovanie, }e se ovozmoì ednakovpristap do informacii i za licata so popre~enost.

Robert Veli~kovski, pretstavnik od Minister-stvo za zdravstvo istakna deka Ministerstvoto zazdravstvo vo 2010 godina, zaedno so Institut za JavnoZdravje i gra|anski organizacii me|u koi i HERA,donesoa Strategija za seksualno i reproduktivnozdravje, vo koja ima poseben segment koj se odenesuvana vulnerabilni grupi i vo koj licata so popre~enostse poso~eni kako edna od celnite grupi.

Iva Mihajlovska, pretstavnik na Narodniotpravobranitel informiraa deka vo 2011 godina vo ovaainstitucija oformeno e oddelenie za za{tita na pra-vata na decata i licata so popre~enost, koe e dol`noda intervenira dokolku pravata na ovie lica se povre-deni od strana na javnite organi i organizacii. Seu{tene postojat pretstavki do Narodniot Pravobranitelza pristap do SRZ uslugi, no dobieni se pretstavki zasodrìnata na uslugite za lica so popre~enost.

Vo prodolènie slede{e diskusija, vo koja delod u~esnicite imaa mo`nost da gi iskaàt svoitestavovi. Do krajot na godinata, HERA i “Platformataza seksualno i reproduktivno zdravje na lica so popre-~enost”, predvideno e da organiziraat i drugitrkalezni masi, tribini i aktivnosti povrzani sopodignuvaweto na javna svest i unapreduvawe naseksualnoto i reproduktivno zdravje na licata sopopre~enost.

Odràna trkalezna masa za seksualno, reproduktivnozdravje i prava na licata so popre~enost

Partnerski aktivnosti so HERA

6


Vo periodot 17 - 18 maj 2014 godina vo Zagreb -Hrvatska, Vlado Krstovski - delegat na Republi~kiotcentar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA vo Sovetot na Nacionalniotsovet na invalidski organizacii na Makedonija,u~estvuva{e na Godi{noto generalno sobranie naEvropskiot forum za popre~enost (EDF) i na Evrop-skata konferencija „Monitoring na implementacijatana Konvencijata na Obedineti nacii za pravata nalicata so popre~enost - stavovite na Evropskite inacionalnite organizacii na lica so popre~enost zaizve{tajot na Evropskata Unija do Obedinetite nacii”.

Evropskata konferencija opfati sesii idiskusii na nekolku mnogu zna~ajni temi.

Prvata sesija „Pravo na rabota: primeri nareformi na pravnata ramka i socijalnata za{titaso cel da se osigura ednakov pristap za licata sopopre~enost do pazarot na trud” opfatiprezentacija na kompilacijata na dobri praktiki naEQUINET za razumno prilagoduvawe, a potoa iprezentacija na francuskoto iskustvo vo odnos nana~inite za evaluacija na implementacijata nalegislativata za vrabotuvawe na lica so popre~enost.Vo prodolènie sleduva{e prezentacija zavrabotuvaweto na licata so popre~enost vo javnataadministracija vo [panija i prezentacija zapredizvicite so koi se soo~uvaat licata sopopre~enost vo oblasta na vrabotuvaweto vo Hrvatska.

Vtorata sesija „Vklu~uvawe na licata sopopre~enost i nivnite reprezentativni organiza-cii” opfati prezentacii na dobri praktiki naimplementacija na ~lenot 4.3 i ~lenot 33 odKonvencijata za pravata na licata so popre~enost,osiguruvawe na pravoto na u~estvo vo donesuvawetona odluki, preku soodvetno finansirawe.

Bea prikaàni rezultati od studija na EDF voodnos na u~estvoto na licata so popre~enost voimplementacijata na Konvencijata i primeri na dobripraktiki od UNICEF za vklu~uvawe na decata sopopre~enost vo procesot na donesuvawe odluki.

Tretata sesija „Monitoring na implementa-cijata na Konvencijata na ON za pravata na licataso popre~enost vo Evropskata unija” zapo~na soprezentacija od strana na rakovoditelot na Oddele-nieto za popre~enost pri Generalniot direktorat zapravda na Evropskata komisija, koj go prezentira{eizve{tajot na Evropskata unija za implementacijatana Konvencijata na evropsko nivo. Potoa, Sekretarotna komitetot za prava na licata so popre~enost priObedinetite nacii ja prezentira{e studijata zavklu~uvawe na licata so popre~enost i se osvrna narabotata na komitetot vo odnos na razgleduvaweto naizve{taite na zemjite potpisni~ki. Vo prodolènie,zamenik direktorot na EDF gi pretstavi reakciite naEDF vo odnos na izve{tajot na Evropskata unija i

Aktivnosti na EDF - European Disability Forum

Aktivno u~estvo na organizaciite na licata sopopre~enost vo implementacijata na Konvencijata na ON

tekovnata podgotvitelna rabota za nacrtot alter-nativen izve{taj.

êtvrtata i posledna sesija „Planirawe narodova ednakvost – Evropski i nacionalniiskustva” opfati prezentacija na Akcioniot plan naEDF za rodova ednakvost, a potoa i prezentacija nahrvatskite iskustva i aktivnosti za postignuvawe narodova ednakvost na ̀ enite so popre~enost.

Na krajot na konferencijata be{e usvoenaRezolucija za idninata na finansiskata odr`li-vost na gra|anskoto u~estvo na dvièweto nalicata so popre~enost vo Evropa. Rezolucijata be{eoceneta kako mnogu vaèn instrument za lobirawe, kojpovikuva na stabilno i soodvetno finansirawe nareprezentativnite organizacii na lica so popre~enostna nacionalno i evropsko nivo. Inkluzivniot civilendijalog i vklu~uvaweto na organizaciite na lica sopopre~enost vo istiot, treba da se poddrì preku so-odvetni mehanizmi za finansirawe, a pritoafinansiskata i ekonomska kriza da ne vlijaatnegativno za ograni~uvawe na sredstvata koi senameneti za reprezentativnite organizacii.

Rezolucija za „Idninata na finansiskataodr`livost na gra|anskoto u~estvo na

dvièweto na licata so popre~enost vo Evropa”

Delegatite na Evropskiot forum za popre~e-nost (EDF), glasot na 80 milioni lica so popre~enostvo Evropa , za vreme na godi{nata konferencija, kojase odrà vo Zagreb na 17 – 18 maj 2014 godina, ja izrazijasvojata zagriènost od vlijanieto na aktuelnataekonomska kriza vrz kapacitetot na dvièweto zapopre~enost da u~estvuva vo op{testvoto prekuefektiven civilen dijalog.

Tie ja odobrija slednava rezolucija za idninatana finansiskata odr`livost na gra|anskoto u~estvona licata so popre~enost vo Evropa:

Imaj}i predvid deka Konvencijata za pravatana licata so popre~enost vo svoite ~lenovi 4.3 i 33jasno odreduva deka „Vo razvivaweto i implemen-

7


tacijata na zakonodavstvoto i politikite za implemen-tirawe na ovaa Konvencija, no i vo drugi procesi nadonesuvawe odluki koi se odnesuvaat na pra{awa po-vrzani so licata so popre~enost, dràvite potpisni~-ki tesno }e se sovetuvaat so i aktivno }e gi vklu~uvaatlicata so popre~enost, vklu~itelno i decata so popre-~enost, preku nivnite reprezentativni organizacii”.

Istaknuvaj}i deka licata so popre~enost bileseriozno pogodeni od vlijanieto na finansiskatakriza bidej}i:- Tie gi nemaat istite mo`nosti, naiduvaat na

barieri, se soo~uvaat so diskriminacija, stigma ipredrasudi {to im popre~uvaat za celosno u~estvona ednakva osnova kako drugite;

- 40% od licata so te{ka popre~enost i 25% od sitelica so popre~enost, vo EU, se vo rizik odsiroma{tija;

- Samo 45% od licata so popre~enost se vraboteni,- 22% od u~enicite so popre~enost vo EU gi napu{taat

u~ili{tata (vo nekoi zemji i 45%);- 11% od licata so te{ka popre~enost se soo~uvaat

so materijalni li{uvawa, pa poradi toa ne se vomo`nost da gi pla}aat svoite smetki, da sidozvolat pristoen obrok, da imaat telefon ilisoodvetno da go zagrevaat svojot dom;

Uviduvaj}i deka edinstveniot na~in da sepodobri situacijata na licata so popre~enost e da seimplementira Konvencijata na ON preku politiki ipravni instrumenti koi soodvetstvuvaat na realnitesituacii na terenot i zasnovani na realno u~estvo nareprezentativnite organizacii na licata sopopre~enost vo novo vladeewe na politi~kite,socijalnite i ekonomskite pra{awa;

Uviduvaj}i deka siroma{tijata nosidopolnitelni barieri za celosno u~estvo na licataso popre~enost kako ~ovekovo pravo;

Obvrzuvaj}i se deka konstruktivno }e sedeluva za da se iznajdat novi efikasni politiki,ekonomski odr`livi i tehni~ki cvrsti so cel da seobezbedi u~estvoto na site lica so popre~enost voevropskite politi~ki, ekonomski i socijalni oblasti.

Delegatite:gi povikuvaat instituciite i sovetodavnite tela naEvropskata unija, kako i EU vladite da:- Obezbedat deka EU i nacionalnite vladi prezemaatakcii za poddr{ka na inkluzivniot civilen dijalog,vo koj reprezentativnite organizacii na licata sopopre~enost moàt efektivno da u~estvuvaat.

Gi povikuvaat dràvite ~lenki na EU da:- Se vozdràt od skratuvawe na benefitite povrzaniso popre~enosta, servisnite slu`bi vo mestoto naìveewe, zdravstvenite servisi, programite za obukai obrazovanie koi }e se vo sprotivnost so Konvencijatana ON i koi i ponatamu }e ja zgolemuvaat siroma{tijatai socijalnata isklu~enost;- Razvivaat novi politiki i programi {to }e gopodobrat u~estvoto na licata so popre~enost vozaednicata i }e se borat so socijalnoto isklu~uvawe;- Osiguraat deka mehanizmite za finansirawe kako{to se nacionalnite programi za u~estvo nagra|anskoto op{testvo, sredstvata od lotarija zadobrotvorni celi, korporativni i privatni pridonesi

se so~uvani i pro{ireni za socijalno vklu~uvawe nalicata so popre~enost;- Osiguraat deka postoe~kite mehanizmi za finansi-rawe ne se koristat za fiskalna konsolidacija nageneralnite dràvni buxeti;- Finansiraweto na reprezentativnite organizacii nalica so popre~enost ne treba da ja popre~uvaat nivnataavtonomija, i nivnoto vklu~uvawe vo site povrzaniprocesi na donesuvawe odluki kako {to stoi voKonvencijata na ON i vo mototo na dvièweto zapopre~enost „Ni{to za nas bez nas”;- Finansiraat aktivnosti za zastapuvawe nareprezentativnite organizacii na lica so popre~enostso cel da se osigura deka cvrstite politiki moàt dase implementiraat vrz osnova na prifa}awe nadvièweto za popre~enost;- Poddrùvaat nacionalni, regionalni i lokalniorganizacii na licata so popre~enost koi gizastapuvaat i im obezbeduvaat servisni slu`bi vomestoto na ̀ iveewe;- Osiguraat adekvatno finansirawe za i da gipottiknuvaat nacionalnite, regionalnite i lokalniteorganizacii na lica so popre~enost da ja ispolnuvaatsvojata misija za povrzuvawe, promovirawe izastapuvawe na interesite na licata so popre~enost;- Obezbedat deka finansiraweto na nacionalnite,regionalni i lokalni organizacii na lica sopopre~enost e propi{ano vo soodvetnite zakoni ipravilnici vo soglasnost so obvrskite koiproizleguvaat od ~lenovite 4 i 33 od Konvencijata naON za pravata na licata so popre~enost.

Ja povikuvaat Evropskata unija da:- Go osigura u~estvoto na organizaciite na licata sopopre~enost vo procesot na Evropskiot semestar prekuevaluacija na nacionalnite politiki i sledewe napreporakite nameneti za sekoja zemja. Da obezbedivklu~uvawe vo redovnite tekovi na socijalnite iekonomski prava na licata so popre~enost vopodgotovkata na godi{niot pregled na rastot i napreporakite za sekoja zemja;- Obezbedi kako {to e predvideno vo ~lenot 6 odregulativata za Evropskiot socijalen fond zazajaknuvawe na kapacitetot deka finansiskatapoddr{ka za organizaciite na licata so popre~enost evklu~ena vo nacionalnoto programirawe na evropskitestrukturni fondovi;- Obezbedi dovolna finansiska poddr{ka zareprezentativnata evropska ~ador organizacija kako iza drugite organizacii na lica so popre~enost da sezalagaat za implementacija na Konvencijata na ON voEvropa.

Delegatite veruvaat deka idninata na Evrop-skata unija }e proizleze od cvrsta socijalna inkluzijana site gra|ani. Evropejcite so popre~enost se podgot-veni da pridonesuvaat so nivnoto znaewe i kapaciteti.Imaat potreba od jasna poddr{ka od EU i nejzinitedràvi ~lenki vo finansirawe na nivnite aktivnostiza zastapuvawe i osnovni servisni slu`bi, koi voposlednive godini dramati~no se namaleni.

Ovaa rezolucija e prosledena do site relevantni javnivlasti na evropsko, nacionalno i na lokalno nivo.

8


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

SPORTSKO - REKREATIVNI AKTIVNOSTIza korisnicite na dnevnite centri

na RCPLIP - PORAKA

Vo soglasnost so svojata Programa za rabota za 2014 godina, Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost - PORAKA vo periodot do 16-ti do 20-ti juni 2014godina gi organizira{e i realizira{e sportsko - rekreativnite aktivnosti za korisnicitena dnevnite centri na RCPLIP - PORAKA.

Kako rezultat na pozitivnite efekti od spro-veduvaweto na sportsko - rekreativnite aktivnostivo izminatite godini, Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA, i vo 2014 godina predvide vo svojataprograma za rabota organizirawe i realizirawe navakvi manifestacii.

Glavnata cel na ovie aktivnosti e promocijana nova forma na vklu~uvawe na adolescentite sointelektualna popre~enost vo op{testvoto preku sporti rekreacija i pridones vo razvojot na ve{tinite zasamostojno `iveewe kaj ovie lica. Ovie aktivnostinudat mo`nosti za podobruvawe na psihofizi~katasostojba na korisnicite so intelektualna popre~enost.

Sportsko - rekreativnite aktivnosti vo 2014godina bea odr`ani vo Struga, vo Centarot za edukacijai rekreacija na kadri na Crveniot krst “Solferino”,vo periodot od 16-ti do 20-ti juni godina.

Vo sportsko - rekreativnite aktivnosti beavklu~eni lica so intelektualna popre~enost -korisnici na dnevnite centri koi gi menaxira RCPLIP– PORAKA vo Skopje i Radovi{. Vo sproveduvaweto naovie aktivnosti bea vklu~eni vodi~i na timovite(personal od dnevnite centri) i odgovorni lica odRCPLIP – PORAKA.

9


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Sportsko - rekreativnite aktivnosti obezbedu-vaat golem broj razli~ni mo`nosti: razvoj na ~uvstvotoi duhot za natprevaruvawe me|u adolescentite sointelektualna popre~enost; iskustvo da se bide delod sportska ekipa, pritoa ~uvstvuvaj}i go edinstvotovo ekipata; motivacija za natprevaruvawe i pobeda, noistovremeno i iskusuvawe i spravuvawe so poraz vosportskite igri.

Od druga strana, ovie aktivnosti pretsta-vuvaat dobra mo`nost za personalot od dnevnitecentri da pominuva 24 ~asa zaedno so korisnicite nadnevnite centri ovozmoùvaj}i im da go razberatritamot na ̀ iveewe i odnesuvaweto na sekoe lice sointelektualna popre~enost.

Ponatamu, nabquduvaweto na korisnicite vonova sredina, bez roditelskoto vlijanie, im nudi napersonalot novi soznanija vo odnos na mo`nitepodobruvawa vo samostojnosta i samodoverbata me|ukorisnicite i nesebi~nata poddr{ka i prijatelstvome|u niv samite, {to ne moè da se uvidi vo tekot naaktivnostite vo dnevnite centri. U{te pove}e, vakviteaktivnosti obezbeduvaat mo`nosti za podobruvawe nave{tinite za odrùvawe na li~nata higiena,ve{tinite za socijalni interakcii itn.

Sportskite aktivnosti bea podeleni vo slednitedisciplini:

- Atletika (natprevari vo tr~awe i skok vodale~ina),

- Natprevari vo mal fudbal,- Natprevari vo ko{arka,- Natprevari vo tegnewe jaè.

Rekreativniot del od programata opfati raznidru{tveni igri, crtawe, kako i zabavi so muzika itancuvawe vo ve~ernite ~asovi.

Moè da se zaklu~i deka celite na sportsko-rekreativnite aktivnosti bea vo celost realizirani.Korisnicite na dnevnite centri bea aktivno vklu~enivo sportsko-rekreativnite sodrìni, personalot oddnevnite centri na RCPLIP – PORAKA ima{e mo`nostda uvidi va`ni informacii vo odnos na odnesuvawetona korisnicite nadvor od dnevniot centar.

Toa }e bide od ogromno zna~ewe za nivnataponatamo{na rabota vo ramkite na individualnatarabota so korisnicite i podobruvaweto na ve{tiniteza samostojno ̀ iveewe.

10


Aktivnosti na Evropskata Asocijacija na obezbeduva~i na servisnislu`bi za lica so popre~enost (EASPD)

Konferencija “Planirawe na inkluzivni zaednici:predizvici i strategii na lokalnata implementacija naKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost”

Centarot za planirawe i evaluacija nasocijalni servisni slu`bi pri Univerzitetot vo Sigen,Germanija, i Evropskata asocijacija na obezbeduva~ina servisni slu`bi za lica so popre~esnot - EASPDbea doma}ini na konferencijata „Planirawe nainkluzivni zaednici: predizvici i strategii nalokalnata implementacija na Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost” {to se odrà na 27i 28 mart 2014 godina.

Konferencijata ponudi mo`nosti za diskusijaokolu sloènite pra{awa za implementacija naKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost so adekvatno planirawe i vklu~uvawena isklu~itelno kompetentni eksperti koi gipretstavuvaat razli~nite socijalni sektori i evropskizemji. Vakviot diskurs e samiot po sebe predizvik.Svesni sme deka situacijata vo razli~nite zemji vogolema mera e razli~na poradi razli~nite politi~kipati{ta i razli~nata materijalna sostojba. No,ubedeni sme deka fokusot na op{tinata dozvoluva dase identifikuvaat op{tite i zaedni~ki problemi ida se razvivaat, razmenuvaat, duri i da se prenesuvaatefektivni strategii od eden do drug region. Poraditoa, konferencijata ima{e za cel da ovozmoì nau~nai profesionalna razmena, no i da ovozmoì opcii iprostor za nacionalno i evropsko vmreùvawe nau~esnicite vo odnos na nivnite napori za imple-mentacija na Konvencijata na ON vo svoite op{tini.Osobeno vo ju`nite i isto~nite evropski zemjiekonomskata kriza i politikite za {tedlivostdovedoa do golemi namaluvawa vo tro{ocite zaservisnite slu`bi za lica so popre~enost, ponekoga{vo dimenzii koi gi kr{at nivnite osnovni ~ovekoviprava. êstopati, toa rezultiralo so golemipote{kotii za organizaciite koi gi nudat servisniteslu`bi.

So cel da se pridonese za procesot na {irewena lokalnite procesi za implementacija naKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost, konferencijata se fokusira{e narazli~ni koncepti i praktiki koi se na raspolagawevo razli~ni poliwa na socijalnoto ìveewe. Serazgovara{e za razvojot na efektivni pati{ta doinkluzivni zaednici zasnovani na politi~kaodgovornost, aktivno gra|anstvo i u~estvo na site~initeli. Osobeno vnimanie se dade na ulogata naobezbeduva~ite na servisni slu`bi vo gradeweto nainkluzivna sredina za site i na predizvicite so koitie se soo~uvaat pri ovoj proces. Konferencijataponudi mo`nosti za razli~nite ~initeli da spodelatiskustva, kako i da gi prezentiraat inovativniteinstrumenti za lokalno planirawe, kako i {irok opseg

na primeri na inkluzivni praktiki vo ruralni i vourbani regioni. Delovite od konferencijata kako naprimer, „pazar na mo`nosti” i „otvoreni forumi” vogolema mera pridonesoa vo ovozmoùvaweto naspodeluvawe sopstveni iskustva za regionalno,nacionalni i evropsko vmreùvawe.

Vo ramkite na konferencijata, EASPD odràredovni sostanoci na svoite postojani komiteti, naUpravniot odbor i na Generalnoto sobranie. Isto taka,be{e odràn prviot osnova~ki sostanok na rabotnatagrupa na EASPD za rana intervencija, za ~ij pret-sedava~ be{e imenuvana d-r Vasilka Dimoska,programski menaxer na RCPLIP - PORAKA. Ova eosobeno zna~ajno za RCPLIP - PORAKA, imaj}i vopredvid deka edna od osnovnite programski zada~i naRCPLIP - PORAKA za 2014 godina e oformuvawe naservisna slu`ba za rana intervencija vo Makedonija.Isto taka, toa dava mo`nost za prodlabo~uvawe nasorabotkata na RCPLIP - PORAKA so partnerskiteorganizacii od Evropa, so cel adaptirawe i prene-suvawe na dobrite modeli na rana intervencija voMakedonija.

11


Aktivnosti na me|unarodno nivo

Prv izve{taj na EU za implementacijata na Konvencijatana ON za pravata na licata so popre~enost

Na 5 juni 2014 godina, Evropskata unija goizdade svojot prv izve{taj za implementacijata naKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~e-nost. EU ja ratifikuva{e Konvencijata vo 2010 godinaso {to taa stana prv me|unaroden dogovor za ~ovekoviprava ratifikuvan od edna regionalna organizacija.Zemaj}i predvid deka ova e istoriski moment zapravata na licata so popre~enost, EDF go pozdravuvaizve{tajot na EU kako razvoen i dinami~en proces iza koj saka da pridonese preku spodeluvawe na jasnioti strukturiran stav na 80 milioni lica so popre~enost.

Izve{tajot na EU nudi celosen opis i infor-macii za akciite {to gi prezela Evropskata komisija.Sepak, propu{tena e mo`nosta da se vklu~i Sovetotna Evropa i Evropskiot parlament, kako i Komisijatana svoeto najvisoko politi~ko nivo. Vo izve{tajot, istotaka, ne e vklu~eno gra|anskoto op{testvo, a pred seorganizaciite na lica so popre~enost, kako i da pot-tikne na su{tinska debata za ulogata na EU vo imple-mentiraweto na pravata na licata so popre~enost. Me|udrugoto, izve{tajot gi istaknuva usvoenite merki, none vklu~uva procenka na nivnata vistinska implemen-tacija i na raspolo`liviot buxet za nivna primena. Votaa nasoka, nedostasuva i samokriti~nost.

Izve{tajot prezentira premnogu strog pogled nakompetenciite na EU, kako i na akciite vo koi EU kakocelina ili Evropskata komisija bile vklu~eni i imalevlijanie vrz pravata na licata so popre~enost. Istotaka, izve{tajot ne ja opfa}a razli~nosta na licataso popre~enost.

EDF izrazuva àlewe poradi ograni~enatapreglednost na izve{tajot; toa pretstavuva ispu{tenamo`nost od strana na EU za da se podigne javnata svestvo odnos na pravata na licata so popre~enost, kako ida se odràt javni debati so vklu~uvawe na Sovetotna Evropa i na Parlamentot.

So cel da se pokrijat prazninite na izve{tajotna EU i da se prezentira realnata situacija za 80milioni Evropejci so popre~enost, EDF e vo proces napodgotvuvawe na sopstven alternativen izve{taj sovklu~uvawe na drugi gra|anski organizacii.Alternativniot izve{taj na EDF }e se izdade na krajotod godinata.

EDF voedno gi povikuva Evropskiot parlamenti Sovetot na Evropa da se vklu~at vo procesot naispituvawe na izve{tajot na EU od strana na Komitetotna ON za Konvencijata za pravata na licata sopopre~enost za re{avawe na ovie pra{awa.

Pravoto na obrazovanie e priznaeno kakoosnovno ~ovekovo pravo vo Univerzalnata deklaracijaza ~ovekovi prava za potoa toa da se vmetne vo golembroj pravni instrumenti, a najskore{na e Konvencijataza pravata na licata so popre~enost. Pravoto naobrazovanie pretstavuva primer za nedelivosta ime|uzavisnosta na site ~ovekovi prava poradi svojataneophodna uloga vo celosnoto i efektivno realizirawena drugi ~ovekovi prava, kako ekonomski taka i soci-jalni i kulturni prava i gra|anski i politi~ki prava.Vakvata povrzanost e jasno o~igledna vo slu~ajot nalicata so popre~enost, na primer, koga se osiguruvadeka tie gi dobivaat istite obrazovni nivoa pri ednak-vi uslovi so drugite, kako preduslov za nivnoto pravona rabota ili koga se garantira deka tie moè da u~atvo redovnite u~ili{ta kako na~in na zadrùvawe nanivnoto pravo da ̀ iveat vo zaednicata.

Za vreme na 25tata redovna sesija na Sovetotza ~ovekovi prava, koja se odrà od 3 do 28 mart 2014godina, ima{e godi{en panel za pravata na licata sopopre~enost fokusiraj}i se na pravoto na licata sopopre~enost na obrazovanie. Panelot diskutira{e postudijata podgotvena od kancelarijata na Visokiotkomesar za ~ovekovi prava za ~lenot 24 od Konvencijatana ON za pravata na licata so popre~enost. Za vremena sesijata Sovetot za ~ovekovi prava usvoi rezolucijaza pravoto na obrazovanie na licata so popre~enost.

Rezolucijata gi povikuva dràvite potpisni~ki naKonvencijata za pravata na licata so popre~enost dausvojat i da implementiraat soodvetni merki, vklu~i-telno i zakonski merki, za da se osigura deka licataso popre~enost go uìvaat pravoto na obrazovanie bezdiskriminacija i vrz osnova na ednakvi mo`nosti,preku ovozmoùvawe na inkluziven obrazoven sistemna site nivoa i doìvotno u~ewe vo soglasnost soKonvencijata na ON. Isto taka, ja prifa}a potrebataza ponatamo{no zajaknuvawe na procesot za razvivawena inkluzivni obrazovni sistemi vo ramki na post-2015razvojnata agenda, i ja istaknuva va`nosta od sovetuva-wata so i aktivno vklu~uvawe na licata so popre~enosti nivnite organizacii vo procesot na razrabotka napost-2015 agendata.

Sovetot za ~ovekovi prava odlu~i svojatasledna godi{na interaktivna debata za pravata nalicata so popre~enost da se fokusira na ~lenot 19 odKonvencijata koj se odnesuva na samostojnoto ̀ iveewei vklu~enost vo zaednicata, i }e bara od VisokiotKomesar da ja posveti svojata godi{na studija za lica-ta so popre~enost za istiot ~len. Isto taka, Sovetotza ~ovekovi prava go pozdravuva imenuvaweto naSpecijalniot izvestuva~ na Generalniot sekretar naON za popre~enost i pristapnost, i go ohrabruva zabliska sorabotka so dràvite, telata na ON, licataso popre~enost i nivnite organizacii.

Tematska studija za pravoto na obrazovanie zalicata so popre~enost

12


Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata Inkluzija

Intelektualnata popre~enost ne e posakuvanapopre~enost. Potresnite zborovi na roditel sointelektualna popre~enost sovr{eno ja rezimiraakonferencijata Evropa vo akcija 2014. NaslovenaRastej}i so intelektualna popre~enost, na konferen-cijata se sobraa pove}e od 240 u~esnici od 23 zemji voEvropa i po{iroko, od koi 40% bea lica so intelek-tualna popre~enost koi gi zastapuvaat svoite prava.

„Evropa vo akcija e sekoga{, vozbudliv, zna~aeni raznoli~en nastan bidej}i privlekuva lu|e od celaEvropa so razli~ni ̀ ivotni iskustva za da razgovaraatza politikite i praktikite koi moàt da go podobratkvalitetot na ìveewe na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva” izjavi Morin Pigot,pretsedatel na Evropskata Inkluzija.

Pristapnata konferencija ponudi odli~namo`nost za debatirawe na pra{awata {to se va`niza ̀ ivotot na licata so popre~enost, nivnite semejstvai zgriùva~i. Delegatite se soglasija deka decata sopopre~enost treba da se poddrùvaat i da se pottik-nuvaat za da moàt da se vklu~at vo svoite zaednici,bez razlika dali se odnesuva na donesuvawe odluki,u~ili{te ili slobodni aktivnosti. Se istakna kakolicata, duri i onie so te{ka ili kombinirana popre~e-

Decata so intelektualna popre~enost vo srceto nagolemata Evropska konferencija

Pove}e od 240 samozastapnici, ~lenovi na semejstva na lica so intelektualna popre~enost iprofesionalci se sostanaa na Konferencijata Evropa vo akcija 2014 na Evropskata Inkluzija, kojase odrà vo Belfast od 15 do 17 maj. So naslov Rastej}i so intelektualna popre~enost, me|unarodnatakonferencija, na koja se sobraa u~esnici od 23 zemji vo Evropa i po{iroko, razgovaraa za unikatnitepredizvici i mo`nosti okolu odgleduvaweto na deca so popre~enost, i se ponudija razli~ni resursii za roditelite so ili bez popre~enost.

nost, moàt i sakaat da nosat odluki za svoite ̀ ivoti.U~esnicite isto taka istaknaa deka od golema va`nostse servisnite slu`bi vo mestoto na ìveewe, vklu-~itelno i ranata intervencija i vremenata grià zalicata so intelektualna popre~enost i za nivnitesemejstva.U~esnicite na konferencijata imaa mo`nostda se vklu~at na prakti~ni sesii, kako na primer,senzorno raskaùvawe prikazni ili filmski klub. Delod prezentaciite bea celosno pristapni, a se koristeai ̀ olti i crveni karti za privlekuvawe na vnimaniena govornicite da zastanat ili da usporat so govorot.

So samoto toa {to samozastapnici vodea sesii,no i so improviziranite muzi~ki i tancovi recitali,konferencijata be{e inspirativna i zabavna. U{teedna{ se dokaà deka licata so intelektualna popre-~enost moàt da se izdignat nad bilo koj predizvik, ideka fokusot sekoga{ treba da e na sposobnostite, nena popre~enosta.

„Iskustvoto da se ima intelektualna popre~e-nost e isto skoro niz celiot svet” re~e Roj Mekkonki,eden od plenarnite govornici. Poradi toa, u~esnicitei organizatorite na ovaa konferencija se zalagaat zada se obezbedi poddr{ka so koja vakvoto iskustvo }ebide {to e mo`no popozitivno i pobogato.

Ambasadata na SAD vo Republika Makedonijago organizira{e prviot saem za volonteri na 6 maj 2014godina vo Nacionalnata univerzitetska biblioteka voSkopje, ~ija cel be{e da se pottikne volontirawetovo gra|anskite organizacii vo na{ata dràva.

Pove}e od 150 volonteri go posetija saemot,na koj bea pretstaveni pove}e od 20 organizacii koirabotat na pra{awata okolu prevencija na doma{nonasilstvo, socijalni servisni slu`bi za lica sopopre~enost, slu`bi za mladi i postari lica, zelenaenergija, grià za ìvotni, kulturni aktivnosti,studentski aktivizam i gra|ansko vklu~uvawe.

Na pokana na Ambasadata na SAD, RCPLIP –PORAKA u~estvuva{e na ovoj saem so svoj {tand i giprezentira{e svoite celi, zada~i i aktivnosti vo koizainteresiranite volonteri bi moèle da se vklu~at.Nastanot be{e mediumski pokrien i dobi pofalbi odorganizaciite koi u~estvuvaa i od posetitelite.

Vo organizacija na Ambasdata na SAD

Saem za volonteri

13


Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA Skopje aktivno sorabotuva soinstituciite na nivo na grad Skopje. Kako rezultat navakvata sorabotka, korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Skopje zemaa u~estvo nacionalnata ekokampawa “Makedonija zemja na cve}eto – zemja narozata”. Na 20.03.2014 godina, korisnicite na dnevniotcentar - PORAKA Skopje bea vklu~eni vo zasaduvawetona rozi vo reonot na op{tina Aerodrom.

Vo kampawata u~estvuvaa u~enici od osnovnii sredni u~ili{ta od grad Skopje, gra|anskiorganizacii, kako i gradona~alnikot na grad Skopje, g-din Koce Trajanovski i gradona~alnicite na op{tinitevo gradot Skopje.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Debar prodolùva so ve}evospostavenata sorabotka so nevladini organizacii idràvni institucii od Republika Albanija.

Izminatiov period ~lenovi na CPLIP –PORAKA Debar ostvarija poseti so Pogradec i Kor~ana koi prisustvuvaa i pretstavnici od dnevniot centarza lica so intelektualna popre~enost i direktorotna Centarot za socijalna rabota vo Debar. Isto taka,~lenovite na CPLIP – PORAKA Debar se sostanaa irazmenija iskustva i praktiki so svoite sorabotniciod Libra`de, Elbasan i Dra~.

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Debar

Socijalni aktivnosti na dnveniot centar - PORAKA Skopje

Dnevniot centar - PORAKA Skopje vo kampawata“MAKEDONIJA - ZEMJA NA ROZITE”

Kontinuirani aktivnosti i rabotilnici vodnevniot centar - PORAKA Skopje

Vo ramkite na kontinuiranata sorabotka soCrveniot Krst na grad Skopje, vo izminatiov periodbea realizirani nekolku aktivnosti so podmladokotna ovaa organizacija i korisnicite na dnevniot centarPORAKA - Skopje.

Na 21.03.2014 godina be{e realiziranaaktivnost po povod Denot na ekologijata vo prosto-riite na dnevniot centar. Istata se odnesuva{e naza{tita na prirodata i potrebata od za~uvuvawe na~istata voda. Aktivnosta se realizira{e vo ramkitena PHV proektot.

Na 25.04.2014 godina mladite od Crven Krstna grad Skopje zaedno so lanecot marketi Ramstordoniraa paket proizvodi za korisnicite od dnevniotcentar.

Na 08.05.2014 godina del od korisnicite oddnevniot centar zaedno so svoite roditeli iangaìranite lica zedoa u~estvo vo manifestacijatapo povod odbeleùvawe na Svetskiot den na CrveniotKrst.

Prodolìja i redovnite aktivnosti, iako sonamalen intenzitet, vo odnos na griàta i javawetona kowi, a pritoa izdvoena e grupa od 3 korisnici koimoàt pokraj griàta za kowi da gi usvojuvaat iosnovnite tehniki na javawe kowi so pridru`ba.

Isto taka vo izminatiov period se prodolì iso kuglaweto vo kuglanata vo S.C. “Boris Trajkovski”,aktivnost koja se pokaà kako mnogu pozitivna zakorisnicite i koja se nadevame deka uspe{no }eprodolì i vo naredniot period.

Na 31.03.2014 godina be{e odràna rabotilnicaso studentite od Fakultetot za likovna umetnost –otsek Vajarstvo. Kako finalen proizvod od ovaarabotilnica proizlegoa prvoaprilski maski koi potoabea izloèni vo prostoriite na fakultetot.

Vo ramkite na podgotovkite za odbeleùvawena verskiot praznik Veligden, vo dnevniot centarPORAKA – Skopje bea organizirani rabotilnici zaukrasuvawe i dekorirawe na veligdenski jajca, soroditelite i korisnicite na dnevniot centar.

14


Socijalni aktivnosti na dnveniot centar - PORAKA Radovi{

Golemo iznenaduvawe i zadovolstvo na korisnicite im priredi posetata na Jordan Mitev, estradenumetnik i na{ sogra|anin vo prostoriite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{. Prijatno gi iznenadi sopodaruvawe na najnovite muzi~ki cedea so li~no napi{ana posveta za sekoj korisnik posebno i pokana na negovkoncert koj }e go odrì vo letniot period vo Radovi{.

Jordan Mitev e eden od omilenite peja~i na korisnicite na dnevniot centar, pa del od niv prijatno goiznenadija so peewe na refreni od negovi poznati hitovi.

Spodeluvaweto na najbitnite i najradosnite momenti od svojot ̀ ivot so korisnicite na dnevniot centar– PORAKA Radovi{ e karakteristika na Nikolaj~o Nikolov, zamenik generalen direktor na Rudnikot Bu~im.Radosta od stapuvawe vo brak so Biljana ja spodeli so korisnicite posetuvaj}i gi vo dnevniot centar zaedno sonegovata sopruga kade gi po~estija so torta.

Tokmu na ovoj sve~en ~in i dvajcata sopru`nici realizirale humana akcija za sobirawe na finansiskisredstva kako zamena za podarok – cve}e pod mototo „Namesto cve}e, blagodarime za nasmevka za licata soposebni potrebi od centarot PORAKA”. Sobranite finansiski sredstva }e bidat nameneti za potrebite nadnevniot centar, a od imeto na korisnicite i nivnite semejstva im blagodarime za humanosta so èlbi damnogu zdravje, sre}en i dolg zaedni~ki ̀ ivot.

Denot na {egata se odbeleà i vo Radovi{ somanifestacijata „Aprilijada 2014” na koja u~estvuvaau~enicite od osnovnite u~ili{ta i gradinkite.Korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{so golemo zadovolstvo ja prosledija ovaamanifestacija i se druèa so u~esnicite. Popretstavuvaweto na site maski se proglasi najdobratapoedine~na maska i najdobrata grupna maska.Korisnicite ne ja propu{ija prilikata da sefotografiraat so najinteresnite za niv maski i daigraat zaedno so drugite u~esnici.

Za prv pat vo Radovi{ na 12.04.2014 godina seorganizira{e manifestacijata Ve{ta @ena voorganizacija na O@ „Denica” kade so prekrasnoaranìranite soleni i blagi dekoracii se pretstavijapet natprevaruva~i od Radovi{. Sekoja masa be{eposebna prikazna „Veligdenska trpeza”, „Kujnata narozata”, „Cvetnici” ... sekoja od niv izgleda{e kakovistinsko umetni~ko delo. Pred golem broj na publikai ìri komisija se izbraa najdobrite ve{ti èni vorazli~ni kategorii, a na kraj se proglasi najve{ta ̀ enavo site kategorii. Pobedni~kata torta naslovena kako„Veligdensko jajce” na Verica Ceneva ne be{e dadenana licitacija na prisutnite gosti tuku za golemoiznenaduvawe na site, se donira{e za korisnicite nadnevniot centar – PORAKA Radovi{.

Poseta na estradniot peja~ Jordan Mitev vodnevniot centar – PORAKA Radovi{

Humana akcija na sopru`nicite Nikolaj~o i Biljana Nikolovi

Pobedni~kata torta „Veligdensko jajce” na manifestacijataVe{ta @ena donirana vo dnevniot centar – PORAKA Radovi{

Blagodarime za prekrasnite momenti pominati so Verica Ceneva i & posakuvame mnogu uspeh napretstojniot natprevar za Najve{ta ̀ ena vo Makedonija.

Aprilijada 2014 vo Radovi{

15


Socijalni aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Veligdenskite praznici bea povod za ~lenovitena CPLIP – PORAKA [tip da go posetat manastirotSveti Trojca koj se nao|a vo blizina na gradot. Ktitorotna manastirot gi pre~eka licata so intelektualnapopre~enost i nivnite roditeli i gi povede narazgleduvawe na kompleksot i na manastirot.

Potoa gi pokani gostite na ru~ek, za na krajotod posetata da im podeli veligdenski jajca i ikoni.^lenovite na CPLIP – PORAKA [tip pominaa denispolnet so dru`ba so licata prisutni vo manastiroti zaminaa so ubavi spomeni.

Po povod golemiot hristijanski praznik Velig-den, vo hotel “Tiveriopol” vo Strumica, po 9ti pat seodrà godi{nata humanitarna akcija naslovena “Oddecata za decata”. Manifestacijata ja organizira{eZdruènie na ̀ eni na op{tina Strumica, a na istatau~estvuvaa decata od gradinkite i osnovnite u~ili{tavo Strumica i nivnite vospituva~i i u~iteli i ~lenovi-te na CPLIP - PORAKA Strumica. Na postavenite{tandovi ima{e izrabotki od najrazli~ni materijali:kerami~ki predmeti, vitraì, raznobojni origami,ko{ni~ki, izrabotki od plastelin, izrabotki od hartijavo boja, prehranbeni artikli. Site ra~no izrabotenipredmeti bea so veligdenska tematika i so simboli~niceni. Podgotvuvaweto na izrabotkite so koi sepretstavi CPLIP – PORAKA Strumica na prethodnododeleniot improviziran prodaèn {tand trae{ere~isi eden mesec.

I pokraj vrne`livoto vreme na denot naorganizirawe na humanitarnata akcija, manifestacija-ta be{e masovno posetena. Nastanot zapo~na soobra}awe na gradona~alnikot na op{tina Strumica,kako pokrovitel na manifestacijata. Toj najprvo gipozdravi prisutnite i im go ~estita pretstojniotpraznik, a potoa izrazi podgotvenost za kontinuiranosponzorstvo na humanitarniot nastan. Po obra}aweto

na gradona~alnikot slede{e programa podgotvena oddecata od detskite gradinki vo Strumica. Programatase sostoe{e od muzi~ki to~ki i recitali. Po nejzinotozavr{uvawe site prisutni pristapija kon razgleduva-we na izrabotkite na {tandovite i naskoro re~isi sitepredmeti nameneti za proda`ba bea rasprodadeni.Celta na humanitarnata akcija be{e sobranite pari~nisredstva da se iskoristat za podgotovka na paketisostaveni od osnovnite prehranbeni produkti zadecata bez roditeli ili so samohrani roditeli.

^lenovite na CPLIP – PORAKA Strumica naprisutnite im podelija bro{uri so temi za intelek-tualnata popre~enost i mese~ni spisanija, vo izdaniena RCPLIP – PORAKA, zaradi promovirawe na dejnostana organizacijata. Za humanitarnata akcija izvestuvaalokalnite mediumi – dve televiziski stanici inekolku internet strani koi informiraat za nastaniod strumi~kiot region. So prisutnite nastavnici ivospituva~i od gradinkite i redovnite osnovniu~ili{ta bea razmeneti mislewa za predizvicite iproblemite so koi se soo~uvaat intelektualnopopre~enite u~enici vklu~eni vo redovnite paralelki,dodeka ~lenovite so intelektualna popre~enost sedruèa so u~enicite od redovnite u~ili{ta.

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Strumica po povodVeligdenskite praznici

^lenovite na CPLIP - PORAKA [tip vo poseta namanastirot Sveti Trojca

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXVII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Humanitaren koncert vo Radovi{Humanitaren koncert vo Radovi{Humanitaren koncert vo Radovi{Humanitaren koncert vo Radovi{

C M Y B

CM

YB

Vo organizacija na Triatlon klubot „Ana-Da” od Radovi{, a pod pokrovitelstvo naop{tina Radovi{ i Gradona~alnikot Sa{ko Nikolov, na 17-ti april 2014 godina vo SRC“25 Maj” vo Radovi{ se odrà golem humanitaren koncert „Triatlon sport – Most za po~i-tuvawe na razli~nostite”.

Celta na ovoj humanitaren nastan be{e da se pottikne svesta za humanost, a sobra-nite sredstva od vleznicite bea nameneti za dnevniot centar za lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Radovi{. Vleznicite bea po simboli~ni 50 denari, a vkupnatasobrana suma iznesuva{e 35.000 denari.





Za delot od zabavata na dosega najgo-lemiot humanitaren koncert odràn voRadovi{ se pogriìja muzi~kite estradniumetnici od Radovi{. Isto taka, za vremena humanitarniot koncert be{e organizi-rana proda`ba na kreacii i rakotvorbiizraboteni od u~enicite od osnovniteu~ili{ta od op{tina Radovi{.

Sredstvata sobrani od proda`batabea isto taka nameneti za dnevniot centarza lica so intelektualna popre~enost –PORAKARadovi{.

Humanitaren koncert vo Radovi{HumanitarenHumanitaren...

Documents

Transcript of Humanitaren koncert vo Radovi{HumanitarenHumanitaren...