Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so...

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Sorabotkata so Zdruènieto na èni “Bo-jana” od op{tina Saraj zapo~na vo martovaa godina, so poseta na del od rakovod-stvoto na zdruènieto “Bojana” na dnev-niot centar - PORAKASkopje.

Pretstavni~kite na zdruènieto imaamo`nost da se zapoznaat so rabotata i pro-gramskite aktivnosti na dnevniot centar.Toga{, na nivna inicijativa, be{e odlu-~eno zdruènieto “Bojana” da organizirahumanitarna akcija za nabavka na potrebnisredstva i materijali za rabota vo dnev-niot centar.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXIV

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Humanitarna akcija naZdruènieto na èni “Bojana” - Saraj




C M Y B

CM

YB

Inicijativa na

RCPLIP PORAKA

“Istok Istok:

partnerstva bez granici”

Partnerstvo na

Osvrti na tema:

Sorabotka so H.E.R.A

Na{a stranica

-

-

-RCPLIP

PORAKA i Op{tina Radovi{

“Pravata da stanat realnost

100 dena za ratifikacija!”-

Studiska poseta vo Makedonija

za pretstavnici od Kirgistan,

Kazahstan i Taxikistan

Usvoen i promoviran Lokalniot

akcionen plan za popre~enost

vo Op{tina Radovi{

“Siroma{tija i popre~enost”

Obuka za seksualno,

reproduktivno zdravje i prava

na licata so popre~enost

Humanitarna akcija na

zdruènieto na èni “Bojana”


100 dena za ratifikacija!”






vo Op{tina Radovi{


Obuka za seksualno,





-

Skopje,juni 2011 g.Skopje,juni 2011 g.

Eden mesec podocna, pretstavni~kite na “Bojana”, ovoj pat vo pogolem broj, povtorno goposetija dnevniot centar, nosej}i vredni donacii vo vid na: sportska oprema, materi-jali za rabotno-okupacionite rabotilnici, potoa kujnski materijali i u{te mnogu drugine{ta za prakti~na upotreba vo dnevniot centar.

Pritoa, g-|a Gordana Sazdovska, pretse-datel na zdruènito “Bojana”, im se obratina prisutnite korisnici i na donatorite:“Preku vakvi akcii, se nadminuvaat pred-rasudite i stereotipite kaj po{irokatajavnost kon licata so intelektualna po-pre~enost i se promovira kohezivnoop{testvo so dobri i pohumani odnosi ime|usebna po~it”.

CPLIP – PORAKA Skopje, vo ime na svoite~lenovi, upatuva golema blagodarnost dozdruènieto “Bojana” i do site donatorikoi se vklu~ija vo ovaa humanitrna akcija.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociJuni 2011 god. Broj 2, god. XXIV

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Konvencijata za pravata na licata sopopre~enost ja dobi 100-tata ratifikacija

Konvencijata za pravata na licata so popre~enost e prviotme|unaroden dogovor za ~ovekovi prava vo 21-ot vek. Od svoeto otvoraweza potpi{uvawe na 30-ti mart 2007 godina, Konvencijata za pravata nalica so popre~enost ima{e golem broj na potpi{uvawa i ratifikacii,i postavi nova osnova so toa {to e prviot dogovor na ON za ~ovekoviprava koj e ratifikuvan od organizacija za ekonomska integracija(Evropskata unija). Sepak, se u{te ima mnogu dràvi koi ne ja potpi{aleili ratifikuvale Konvencijata i nejziniot Opcionen protokol.

Na 10 maj 2011 godina, Kolumbija stana 100-tata zemja {to ja rati-fikuva{e ovaa Konvencija. So toa, taa se priklu~i kon onie zemji koisega poddrùvaat pogolem pristap, poddràni od nivnite legalnisistemi, za gra|anite so popre~enost celosno da u~estvuvaat vo ìvototvo zaednicata, vklu~itelno i politi~kiot proces i zdravstvenite iobrazovni servisni slu`bi.

„Ova e zna~ajna presvrtnica za Kolumbija i za globalnata zaed-nica. Konvencijata za pravata na licata so popre~enost e mo}na alatkaza inkluzija i razvoj. Treba da ja koristime za konkretni podobruvawavo ìvotot na licata so popre~enost” re~e Generalniot sekretar naObedinetite nacii Ban Ki-moon, govorej}i za 100-tata ratifikacija.Sha Zukang, Generalen potsekretar na oddelot za Ekonomski i socijalniraboti, {to voedno sluì i kako sekretarijat za Konvencijata za pravatana licata so popre~enost re~e: „Vo golema mera sme ohrabreni od 100-tata ratifikacija na Konvencijata. Toa pretstavuva golemo postignu-vawe za me|unarodnata zaednica koja raboti za pravedno i ramnopravnoop{testvo, zasnovano na ednakvost i ednakvi mo`nosti za site,vklu~uvaj}i gi i licata so popre~enost.”

„Postignuvaweto na pragot od 100 ratifikacii pokaùva dekaKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost ima {irokorasprostraneta poddr{ka od me|unarodnata zaednica” re~e Diane Richler,zasedava~ so Me|unarodniot sojuz za popre~enost (International DisabilityAlliance – IDA), „Mnogu zemji ja zacementiraa nivnata zalo`ba zapromovirawe i za{tituvawe na pravata na licata so popre~enost; sepak,dolg e patot do obezbeduvawe na celosnoto po~ituvawe na dostoin-stvoto, ne-diskriminacijata, inkluzijata i u~estvoto na licata sopopre~enost na ednakva osnova so drugite.”

Na ovoj den, IDA gi povikuva site dràvi koi se u{te ne jaratifikuvale Konvencijata, da gi prezemat site legalni akcii {to sepotrebni za da se obezbedi brza ratifikacija na Konvencijata bezrezervi ili interpretacii, i da se potsetat onie koi ja ratifikuvaleod potrebata za proaktivna implementacija na Konvencijata prekuzakonski i programski akcii, so aktivno vklu~uvawe na reprezen-tativnite organizacii na lica so popre~enost na nacionalno, regionalnoi na me|unarodno nivo.

EASPD ja pozdravuva ratifikacijata na Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost vo Kolumbija i se nadeva deka i mnogudrugi zemji }e go sledat dobriot primer bidej}i i deset zemji ~lenkina EU se u{te ne ja ratifikuvale Konvencijata. Sepak, EASPD japotsetuva EU da go ratifikuva i Opcioniot protokol na Konvencijata.

Istovremeno se povikuvaat i ostanatite dràvi da go ratifi-kuvaat Opcioniot protokol so cel da im se ovozmoì na poedincite ina grupite da podnesuvaat àlbi povrzani so kr{ewa na ~ovekoviteprava direktno do me|unarodniot komitet na eksperti. Ovie proceduriza àlbi se osobeno va`ni za da se osigura efektivna pravda vo odnosna kr{ewata na ~ovekovite prava.

IDA isto taka gi povikuva onie dràvi koi ja ratifikuvaleKonvencijata so rezervi ili izjavi, istite da gi povle~at, vklu~itelnoi onie koi bile osporuvani od drugite dràvi deka se sprotivni nacelite na Konvencijata. Ratifikacijata na Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost i nejziniot Opcionen protokol, bezrezervi i/ili izjavi ja pokaùva jasnata zalo`ba na dràvata konuniverzalnite ~ovekovi prava koi se za{tituvaat so ovaa Konvencija.

SODR@INA

2 strana100-ta ratifikacija naKonvencijata na ON za pravata nalicata so popre~enost

3 stranaPravata da stanat realnost -100 dena za ratifikacija

4 i 5 stranaStudiska poseta vo Makednija

6 stranaUsvoen i promoviran Lokalniotakcionen plan vo Radovi{

7, 8 i 9 stranaOsvrti na tema “Siroma{tija ipopre~enost”

10 i 11 stranaObuka za seksualno,reproduktivno zdravje i prava

12 stranaEvropa vo akcija 2011

13 stranaAktivnosti na dnevniot centar -PORAKA Skopje

14 stranaAktivnosti na dnevniot centar -PORAKA Radovi{

15 stranaBarawata da se prisposobat namo`nostite

16 stranaNa{a stranica

3


Identifikuvaj}i ja te{kata sostojba na licataso popre~enost i nivnite semejstva, Generalnotosobranie na Obedinetite nacii na 13 dekemvri 2006godina ja usvoi Konvencijata za pravata na licata sopopre~enost i nejziniot Opcionen protokol. Na 30 mart2007 godina, be{e otvoren procesot za potpi{uvawe iistiot den ovaa Konvencija ja potpi{aa 82 zemji ~lenkina ON, me|u koi i na{ata dràva.

Ottoga{ pominaa ~etiri godini, a RepublikaMakedonija se u{te ne pokaàla inicijativi vo odnosna ratifikacija na Konvencijata na ON za pravata nalicata so popre~enost. Vsu{nost, na{ata dràva eme|u poslednite zemji vo regionot koi ne ja ratifi-kuvale Konvencijata. Pritoa, va`no e da se zabeleìdeka Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost e ratifikuvana i ima sila na zakon vosite 27 zemji-~lenki na Evropskata unija.

Za taa cel Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKA, vosorabotka so Nacionalniot demokratski institut zame|unarodni odnosi (NDI), sprovede inicijativa so kojadirektno se obrati do site politi~ki subjekti voRepublika Makedonija. Inicijativata pod mototo“Pravata da stanat realnost - 100 dena za ratifikacija”se odnesuva na potrebata od ratifikuvawe naKonvencija na ON za pravata na licata so popre~enostod strana na Republika Makedonija. Imaj}i vo predviddeka vo Makedonija se podgotvuvaat predvremeniparlamentarni izbori, vo sorabotka so marketingagencijata Genessis se podgotvi Karti~ka za zalo`ba,koja {to be{e dostavena do 10 politi~ki partii. SoKarti~kata za zalo`ba se pobara od politi~kitepartii da se zaloàt deka ratifikuvaweto naKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost }e bide na politi~kata agenda vo prvite100 dena od konstituirawe na novata izvr{na vlast.

Inicijativata “Pravata da stanat realnost -100 dena za ratifikacija” zapo~na na 27.04.2011 godinaso pres konferencija i trae{e do 13.05.2011 godina.

RCPLIP – PORAKA dobi predizborni zalo`bi odpoliti~kite partii

PRAVATA DA STANAT REALNOST – 100 DENA ZA RATIFIKACIJA

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA za ratifikacija na Konvencijata na ONza pravata na licata so popre~enost

Vo toj period be{e organizirano i mediumsko infor-mirawe za aktuelnata sostojba na licata sopopre~enost i nivnite semejstva vo RepublikaMakedonija i za potrebata od unapreduvawe na nivniteosnovni prava i slobodi. Pogolemiot del odpoliti~kite partii pokaàa interes vo odnos nainicijativata “Pravata da stanat realnost - 100 denaza ratifikacija” i ja potpi{aa Karti~kata za zalo`ba,so {to se obvrzaa deka pretstavnicite od nivnitepoliti~ki partii koi }e bidat vo noviot parlamentarensostav }e se zaloàt za ratifikuvawe na Konvencijatana ON za pravata na licata so popre~enost voSobranieto na Republika Makedonija.

So cel da ne se etiketira politi~ki, medium-skiot del od inicijativata “Pravata da stanat realnost– 100 dena za ratifikacija” zavr{i pred oficijalniotstart na izbornata kampawa na politi~kite partii,odnosno na 13.05.2011 god. Krajot, povtorno be{eozna~en so pres konferencija na koja RCPLIP –PORAKA ja informira{e javnosta koi partii japotpi{aa inicijativata. No, na{ata zalo`ba iaktivnosti prodolùvaat i ponatamu se dodeka ne seratifikuva ovaa Konvencija vo Republika Makedonija.

Zo{to ratifikacijata na Konvencijata e va`naza nas? Konvencijata go potencira menuvaweto naparadigmata vo odnosot, pristapot i prifa}aweto nalicata so popre~enost, od objekt na milosrdie, medi-cinski tretman i socijalna za{tita kon nivnoprifa}awe kako ramnopravni gra|ani so prava, potrebii mo`nosti da pridonesuvaat vo op{testvoto. Soratifikacija na Konvencijata, dràvata ja potvrduvasocijalno razvojnata opredelenost vo kreiraweto napolitikata i gradewe na demokratsko op{testvo soednakvi prava i mo`nosti za svoite gra|ani. Mora dase napomene deka so Konvencijata ne se voveduvaat ilikreiraat novi prava. Konvencijata vsu{nost gopojasnuva na~inot i mehanizmot na sproveduvawe nave}e postoe~kite prava zemaj}i ja predvid specifikatana popre~enosta.

4


Studiska poseta za razmena na iskustva vo oblasta nagrià i za{tita na lica so popre~enost vo Makedonija

Ulogata na organizaciite na licata so intelektualna popre~enost i nivnite semejstva e dokaànakako isklu~itelno va`na vo procesot na inicirawe na promeni, vo soglasnost so me|unarodnotomoto “Ni{to za nas, bez nas”. Reformite vo sistemite koi obezbeduvaat prava za licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva, vo razli~ni dràvi se na razli~no nivo.

Razli~nite kulturi, tradicii i opkruùvawa,deluvaat na generalnite pravci na razvojot naop{testvoto, no zajaknatite gra|anski organizacii nalicata so intelektualna popre~enost i nivniteroditeli moàt efektivno da pridonesat vokreiraweto na seopfatni politiki i programi zaostvaruvawe na ~ovekovite prava. Preku vmreùvawe,razmena na iskustva i znaewe, me|usebno u~ewe iprenesuvawe na dobrite praktiki i modeli sosoodvetni adaptacii, organizaciite na licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva }emoàt pouspe{no da ja ostvarat svojata misija.

Trgnuvaj}i od toa, RCPLIP – PORAKA voperiodot od 12-ti do 17-ti april 2011 godina organi-zira{e studiska poseta za razmena na iskustva vooblasta na grià i za{tita na lica so popre~enost voRepublika Makedonija za 12 roditeli i pretstavniciod nevladini organizacii za podobruvawe na pravatai grià za deca so intelektualna popre~enost odKirgistan, Kazahstan i Taxikistan.

Celta na studiskata poseta be{e razmena naiskustva vo oblasta na grià i za{tita na lica sopopre~enost, promovirawe na pozitivni praktiki ipristapi vo rabotata so licata so popre~enost igradewe novi partnerstva na organizaciite iinstituciite od Republika Makedonija so organizaciii institucii od Kirgistan, Kazahstan i Taxikistan.Isto taka, {irewe na mreà na sorabotka i mo`nostza novi partnerstva i zaedni~ki proekti so cel zaunapreduvawe na pravata i rabota so lica sointelektualna popre~enost.

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA, kako doma}inorganizacija na grupata za studiski prestoj, izgotvi

rabotna programa. Vo programata be{e predvidenoposeta na soodvetni servisni slu`bi za grià i rabotaso lica so intelektualna popre~enost vo R.Makedonija,sostanoci so pretstavnici od soodvetni instituciikoi rabotat na ovaa problematika, razmena na iskustvai prezentacii na modelite i dobrite praktiki odKirgistan, Kazahstan i Taxikistan.

Prviot den od studiskiot prestoj u~esnicitebea pre~ekani vo hotel Kontinental, kade se odrà iinicijalen sostanok. Na sostanokot se prezentira{eprogramata na studiskiot prestoj, kako i o~ekuvawataod u~esnicite, no i od doma}inite.

Vtoriot den zapo~na so sostanok vo Minister-stvoto za trud i socijalna politika na koj u~esnicitese zapoznaa so makedonskite vladini politiki voodnos na licata so popre~enost. Pretstavnikot na MTSPse osvrna na klu~nite reformski procesi i japretstavi zakonskata ramka, sistemot na socijalninadomestoci, mreàta na servisni slu`bi i nainstitucii koi se menaxirani od strana na MTSP. Istotaka, na sostanokot bea prezentirani aktivnostite naMTSP za vklu~uvawe na NVO sektorot vo procesot nadonesuvawe na odluki, kako i vo procesot na obezbe-duvawe na socijalni servisni slu`bi. Potoa,u~esnicite na studiskata poseta go posetija dnevniotcentar za adolescenti i vozrasni lica so umerena ite{ka intelektualna popre~enost vo Skopje, upravuvanod RCPLIP – PORAKA, pri {to imaa mo`nost direktnoda go uvidat funkcioniraweto na servisna slu`baupravuvana od NVO sektorot. Pretstavnicite naRCPLIP – PORAKA detalno go objasnija sekoj aspektod rabotata na dnevniot centar. Imaj}i vo predvid dekanajgolemiot del od u~esnicite na studiskata posetase pretstavnici na roditelski organizacii koi se

Novi partnerstva na RCPLIP - PORAKA

5


zainteresirani za oformuvawe na sopstveni servisnislu`bi, bea postavuvani pra{awa za na~inot naupravuvawe so dnevniot centar i za pote{kotiite voobezbeduvaweto na odr`livost i kontinuitet narabotata na dnevniot centar. Potoa slede{e posetana Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci sointelektualna popre~enost - pretstavuvawe nadràvna institucija kade u~esnicite na studiskataposeta gi vidoa uslovite vo dràvna institucija sopogolem smestuva~ki kapacitet, infrastrukturata isodrìnskite aspekti. Rabotniot del od programatazavr{i so poseta na stanbenata edinica vo naselba@elezara – Skopje vo koja ìveat 4 lica sointelektualna popre~enost koi se deinstituciona-lizirani, t.e. izvle~eni od Specijalniot zavod - DemirKapija. U~esnicite gi uvidoa uslovite vo servisnaslu`ba za ìveewe so poddr{ka koja e locirana vozaednicata i imaa mo`nost da napravat sporedbapome|u vakviot tip na zgriùvawe so dràvnatainstitucija koja prethodno ja posetija.

Na 14.04.2011 godina, tretiot den od studiskataposeta, u~esnicite go posetija dnevniot centar za decaso intelektualna popre~enost vo Kumanovo, koj e edenod 23-te vakvi servisni slu`bi vo mreàta naMinisterstvoto za trud i socijalna politika. Direk-torot na Centarot za socijalna rabota – Kumanovo, pod~ii ingerencii e dnevniot centar, zaedno sovrabotenite gi pretstavija postavenosta na servisnataslu`ba, programskite aktivnosti i na~inot na funkci-onirawe. Na sostanokot u~estvuvaa del od roditelitena korisnicite, koi razmenija iskustva so roditeliteod Kirgistan, Kazahstan i Taxikistan. Vo tekot na ovojden, se realizira{e i poseta na dnevniot centar zalica so intelektualna popre~enost vo Kriva Palanka.Korisnicite na dnevniot centar za lica so inte-lektualna popre~enost - Kriva Palanka podgotvija svojaprograma (priredba so muzika i tanci) so koja seprestavija pred u~esnicite na studiskata poseta.Slede{e obikolka na dnevniot centar i sostanok soDirektorot na Centarot za socijalna rabota – KrivaPalanka i del od vrabotenite vo dnevniot centar. Nasostanokot, u~esnicite imaa mo`nost da ~ujat pove}evo odnos na funcioniraweto na ovoj dneven centar, kojvsu{nost e prviot dneven centar otvoren voMakedonija vo 1994 godina. Dnevniot centar se

karakterizira so toa {to vo nego se opfa}aat lica sointelektualna popre~enost bez ograni~uvawe navozrasta i so odli~nata sorabotka so lokalnataorganizacija na RCPLIP – PORAKA vo Kriva Palanka.Slede{e poseta na zgriùva~ko semejstvo vo koe ezgrièno lice so intelektualna popre~enost koe eizvle~eno od Specijalniot zavod – Demir Kapija.

Soglasno programata, za ~etvrtiot den odstudiskiot prestoj, RCPLIP – PORAKA organizira{etrkalezna masa vo hotel Kontinental, na kojau~estvuvaa pretstavnicite od Kirgistan, Taxikistani Kazahstan, pretstavnici od: Fondacija InstitutOtvoreno Op{testvo Makedonija, Ministerstvo za trudi socijalna politika, Ministerstvo za zdravstvo,Zavod za socijalni dejnosti, Zavod za rehabilitacijana deca i mladinci so intelektualna popre~enost, POUZlatan Sremec, lokalni organizacii na RCPLIP –PORAKA, zdruènie “Otvorete gi prozorcite”,zdruènie “Hera”, Slu`ba za domuvawe so poddr{ka,Dnevni centri na MTSP. Na trkaleznata masa,u~esnicite od Kirgistan, Taxikistan i Kazahstan giprezentiraa svoite organizacii/institucii, svoiteprogrami i servisni slu`bi, uspesite i pote{kotiitevo funkcioniraweto. Vo prodolènie, u~esnicite odMakedonija postavuvaa pra{awa od svojot delokrug iinteres. Vo vtoriot del na trkaleznata masa,prestavnikot na Ministerstvoto za zdravstvo gipretstavi aktivnostite koi ova ministerstvo giprezema za unapreduvawe na zdravjeto na licata sopopre~enost vo Makedonija. Isto taka, pretstavnikotna zdruènieto “Otvorete gi prozorcite” gi pretstavinivnite programski aktivnosti.

Pettiot, voedno i posleden raboten den odstudiskiot prestoj, be{e predviden za sostanok na kojbe{e sprovedena finalna evaluacija na prestojot,potoa osmisluvawe na mo`ni aktivnosti i idni ~ekori.U~esnicite ukaàa deka blagodarenie na dobroosmislenata programa na studiskata poseta, go uvidoacelosno sistemot na grià i za{tita na lica sopopre~enost vo Republika Makedonija. Isto taka,u~esnicite poso~ija deka se steknaa so znaewa za mo`nire{enija za unapreduvawe na sistemot vo svoite zemji,kako i za neophodnosta od pove}e vidovi i formi naservisni slu`bi, {to }e im koristi vo nivnata idna

“Istok - Istok: partnerstva bez granici”

prodolùva

6


“Istok - Istok: partnerstva bez granici”

rabota. So ogled na toa {to vo nivnite zemji sistemotna grià i za{tita e na ponisko nivo, za osobenozna~ajno go istakanaa postoeweto na mreà od dnevnicentri. Pritoa, potenciraa deka kvalitetot naservisnite slu`bi koi se rakovodeni od strana nagra|anski organizacii e na zabeleìtelno povisokonivo. Kako dodadena vrednost na studiskata posetabe{e poso~eno povrzuvaweto pome|u samite u~esniciteod trite zemji koi bea zastapeni na studiskata poseta.

Evaluacijata na studiskata poseta ukaà dekacelta na proektot be{e postignata. So realizacijatana proekot be{e ovozmoèno i realizirano:• Razmena na iskustva vo oblasta na grià i za{tita

na lica so popre~enost pome|u razli~ni regioni ikulturi,

• Promovirawe na pozitivni praktiki i pristapi vorabotata so licata so popre~enost,

• Gradewe novi partnerstva na organizaciite iinstituciite od Republika Makedonija soorganizacii i institucii od Kirgistan, Kazahstani Taxikistan,

• Vospostavuvawe na sorabotka i pome|u samiteu~esnici na studiska poseta,

• [irewe na mreà na sorabotka i mo`nost za novipartnerstva i zaedni~ki proekti so cel zaunapreduvawe na pravata i rabota so lica sointelektualna popre~enost.

U~esnicite od Kirgistan, Taxikistan i Kazah-stan bea zadovolni od organizacijata i realizacijatana studiskata poseta, od tehni~ki i sodrìnski aspekt,za {to upatija blagodarnost do timot na RCPLIP -PORAKA.

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA vo periodot odmart 2010 do mart 2011 godina vo Op{tina Radovi{ jasproveduva{e programata „Gradot i popre~enosta –kreirawe na lokalni akcioni planovi za popre~enost”.Implementacijata zapo~na so podgotvitelni aktiv-nosti, sostanok so Gradona~alnikot na Op{tinaRadovi{, kreirawe na rabotnata grupa za kreirawe nalokalniot akcionen plan i potpi{uvawe na memorandumza sorabotka pri realizacijata na celata programa soop{tinata i so lokalnite institucii i organizacii nalica so popre~enost vklu~eni vo ovoj proces.

Ponatamo{nata faza opfati obuka na rabotnatagrupa vo odnos na izgotvuvawe na Lokalen akcionenplan za popre~enost. Preku obukata, ~lenovite narabotnata grupa steknaa znaewe od razli~ni oblastipovrzani so pravata na licata so popre~enost. Voramkite na ~etvrtata faza od ovaa programa, sesprovedoa rabotilnici vo koi ~lenovite na rabotnatagrupa direktno rabotea na kreiraweto na Lokalniotakcionen plan. Vo tekot na razrabotkata, ~lenovite narabotnata grupa postavuvaa celi i prioriteti koi se

Usvoen i promoviran Lokalniot akcionen plan zapopre~enost vo Op{tina Radovi{

realni i izvodlivi, a istovremeno se vo soglasnost voresursite na lokalnata zaednica. Za sekoj od priorite-tite se definiraa celi i zada~i, odgovorni instituciiza sproveduvawe na istite, vremenska ramka i izvorina finansirawe. Vaka izgotveniot dokument seprezentira{e pred javnosta vo Op{tina Radovi{ prekujavna debata. U~esnicite na ovaa javna debata(sovetnici vo Op{tina Radovi{, pretstavnici nalokalnite institucii i organizacii i ostanati~initeli) moèa da dadat pozitiven fidbek ikonstruktivni zabele{ki vo odnos na prezentiraniotstrate{ki dokument. Vo tekot na zavr{nata faza odprogramata, se doraboti nacrt-tekstot na Lokalniotakcionen plan za popre~enost vo Op{tina Radovi{zemaj}i gi predvid zabele{kite od javnata debata.

Na sednicata na Sovetot na Op{tina Radovi{odràna na 25.03.2011 godina, sovetnicite ednoglasnogo usvoija Lokalniot akcionen plan za unapreduvawena polo`bata na licata so popre~enost vo Op{tinaRadovi{ 2011 – 2013 godina. Na 20.06.2011 godina,RCPLIP - PORAKA i Op{tina Radovi{ odràapromocija na Lokalniot akcionen plan vo Radovi{.

Programa “Gradot i popre~enosta” na RCPLIP - PORAKA

7


Dokolku sakame da zapo~neme so analiza nauslovite za ìveewe na licata so popre~enost inivnite semejstva vo edno op{testvo, treba da gorazbereme konceptot na popre~enosta. Definirawetona popre~enosta e sloèno i kontraverzno. Multi-dimenzionalnata priroda na popre~enosta pretstavuvamnogu pove}e otkolku individualen zdravstven ilimedicinski problem. Popre~enosta e rezultat nasloèni interakcii pome|u funkcionalnite ograni~u-vawa na poedinecot (fizi~ki, intelektualni ilisetilni/senzorni sostojbi) i socijalnoto i fizi~kotoopkruùvawe. Nastanuvaj}i od o{tetuvawa, popre~eno-sta ima silni socijalni implikacii koi vodat konsocijalni i ekonomski nepovolni sostojbi, uskratuvawena prava i ograni~eni mo`nosti vo op{testvoto.Poraditoa, treba da se prifati deka popre~enosta e pra{awepovrzano so ~ovekovite prava, marginalizacija iisklu~uvawe.

Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost gi istaknuva tesno povrzanite pra{awapome|u siroma{tijata i popre~enosta. Vo preambulatae naglaseno deka “Priznavaj}i ja vrednosta napostojnite i potencijalnite pridonesi od licata sopopre~enost za blagosostojbata vo celost i razli~-nosta na zaednicite od kade poteknuvaat, i dekaunapreduvaweto na celosnoto uìvawe na ~ovekoviteprava i osnovnite slobodi na licata so popre~enost,kako i nivnoto celosno u~estvo }e pridonese za nivnozgolemeno ~uvstvo na pripadnost, i za zna~aennapredok vo ~ovekoviot, socijalniot i ekonomskiotrazvoj na op{testvoto i iskorenuvaweto na siroma{ti-jata”. Op{to zemeno, siroma{tijata i popre~enostame|usebno se zajaknuvaat, zgolemuvaj}i ja ranlivostai isklu~uvaweto na poedincite. Ponatamu, “Istaknu-vaj}i go faktot deka pogolem del od licata so popre~e-nost ìveat vo uslovi na siroma{tija, a so toapriznavaj}i ja kriti~nata potreba od posvetuvawe nanegativnoto vlijanie na siroma{tijata vrz licata sopopre~enost”.

O~igledno e deka popre~enosta i siroma{-tijata ~estopati se manifestacija na istiot proces.

“Siroma{tijata ne e samo tema na niski prihodiza da gi zadovolat osnovnite potrebi za preìvuvawe.Kako takva, siroma{tijata e tesno povrzana sosocijalno isklu~uvawe, marginalizacija, ranlivost,nemo}nost, izolacija i drugi ekonomski, politi~ki,socijalni i kulturni dimenzii na li{uvawe… Taarezultira od ograni~uvaweto i nemaweto pristap doosnovnite infrastrukturi i servisi, i ponatamu eizme{ana so nemaweto pristap na licata do imot,kredit, tehnologija i institucii i do drugi produktiv-ni sredstva i resursi {to se potrebni za obezbeduvawena odr`liva ̀ ivea~ka.” (1995 Istraùva~ki izve{tajza procenka na siroma{tijata, citirano od Dube iCharowa 2005:9)

Vrskata pome|u popre~enosta i siroma{tijata~estopati se opi{uva kako ma|epsan krug, a mnoguelementi od ovoj ciklus se neizbe`no isprepleteni.@iveeweto vo siroma{tija ja zgolemuva verojatnostaod povredi, o{tetuvawe i popre~enost; isklu~uva-weto na popre~enosta vodi kon pogolemi stapki nasiroma{tija. Osnovnata vrska vo ovoj krug e isklu~u-vaweto. êstopati se pretpostavuva deka da se bidesiroma{en i so popre~enost vodi kon najte{kata mo`naizolacija. Zabeleìtelno e deka i popre~enosta isiroma{tijata se simptomi na na~inot na koj op{te-stvoto e organizirano. O~igledno, visokite nivoa nastigma i predrasudi kon licata so popre~enost, duri ivo 21-ot vek, vodat kon nivno podlaboko isklu~uvawei diskriminacija vo op{testvoto. Vo prilog na nivniotograni~en pristap do osnovnite programi za zdravstve-na grià, obrazovanie i vrabotuvawe, neishranetost isubstandardni ̀ ivotni uslovi, licata so popre~enosti nivnite semejstva naj~esto pa|aat se podlaboko ipodlaboko vo hroni~na siroma{tija bez izgled za izlezod ovoj krug. Bez podobro vklu~uvawe, licata so popre-~enost avtomatski stanuvaat ekonomski tovar zaop{testvoto. Vo aktuelnata situacija na finansiskakriza, neophodno e ovie fakti seriozno da se zematpredvid pri procesot na planirawe i razvoj na strate-gii i akcii. Eliminiraweto na siroma{tijata ne moèda se postigne dokolku ne se zemat predvid pravata ipotrebite na isklu~enite lica i licata so popre~enost.

Mnogu istraùvawa, izjavi i politiki seizgotveni vo odnos na licata so popre~enost inamaluvaweto na siroma{tijata. Isto taka, mnogume|unarodni agencii koi delotvorno rabotele na ovapole. Moèbi, javnite govori se promeneti do nekojamera, no licata so popre~enost se u{te se me|unajmarginaliziranite vo op{testvoto.

Kako moè da ja prekineme vrskatapome|u popre~enosta i siroma{tijata?

D-r Vasilka Dimoska,Programski menaxer vo RCPLIP - PORAKA

Osvrti na tema “Siroma{tija i popre~enost”

prodolùva

8


Vo posledno vreme ima{e mnogu diskusii zanamaluvawe na siroma{tijata i socijalnoto isklu~uva-we vo EU. Skore{nata inicijativa EU 2020 naEvropskata Komisija koja vetuva izbavuvawe na 20milioni lica od siroma{tija vo slednata decenija(edna od “naslovnite celi”), kako i deklaracijata od2010 kako Evropska godina protiv siroma{tija isocijalno isklu~uvawe go kataliziraa vnimanieto naovie mnogu va`ni pra{awa. Se razbira, krajno vreme eda se prezeme akcija i da se popravi neprifatlivatasituacija vo koja ̀ iveat golem broj na lica vo EU ilise vo rizik od siroma{tija – duri iako Evropa e edenod najbogatite regioni na svetot. Ovaa situacija stanau{te poitna poradi dlabokata finansiska, ekonomskai socijalna kriza vo poslednive godini, koja, na prvomesto, ne moè da se obvini za “kreirawe” na siroma{-tija i isklu~uvawe vo Evropa, no koja donese jasendokaz za disfunkcija na na{ite ekonomski sistemi.Ovie, i pokraj godinite na razvoj, ne bea vo mo`nostda go zatvorat jazot pome|u bogatite i siroma{niteEvropejci. Sprotivno na toa, ovoj jaz progresivno sepro{iruva, pravej}i gi evropskite op{testva pomalkuednakvi od porano, i pokraj naporite za opfa}awe naovie pra{awa.

Istovremeno, diskusiite se pove}e se koncent-riraat na temata za neednakvostite vo prihodite i naraste~kiot jaz pome|u bogatite i siroma{nite lu|e voEvropa. Podobrenite ekonomski standardi vo posled-nive godini ne bea spodeleni podednakvo.

Popre~enost i siroma{tija vo Evropa

Postoi nedostatok na specifi~ni podatoci zasiroma{tijata i popre~enosta vo EU, no raspolo`-livite informacii nazna~uvaat deka za licata sopopre~enost e dvojno poverojatno da ìveat vosiroma{tija otkolku licata bez popre~enost. Toa eporadi razli~ni pri~ini: licata so popre~enost imaatponiski stapki na vrabotenost otkolku licata bezpopre~enost, a i koga se vraboteni, verojatnosta epogolema da bidat na rabotni mesta so poniskikvalifikacii, a so toa i pomalku se plateni.

Barierite vo sredinata isto taka pridonesuvaat zaponiskite stapki na vrabotenost. Nepristapentransport, na primer, moè da zna~i deka licata sopopre~enost ne moàt da se vrabotat, duri i ako najdatnekoe rabotno mesto.

Edno istraùvawe neodamna sprovedeno voVelika Britanija jasno ja pokaùva ovaa situacija: 30%od vozrasnite so popre~enost na rabotnosposobnavozrast ìveat vo siroma{tija: toa e dvojno pove}eotkolku vozrasnite bez popre~enost, i zagriùva~ki,se zabeleùva nagoren trend vo poslednite godini.Ponatamu, nedostatokot od vrabotuvawe ne moè da javlo{i samo siroma{tijata tuku i socijalnoto isklu~u-vawe, osobeno koga vozrasnite lica so popre~enostìveat vo doma}instvo so eden ~len. Vrskata pome|uvrabotuvaweto i siroma{tijata e va`na, bidej}i iakoplatenata rabota ne moè so sigurnost da se smeta za“osiguruvawe” protiv siroma{tijata, kako {topokaùvaat podatocite za “siroma{nite koi rabotat”,isto taka se pokaàlo deka rabotata moè zna~ajnoda go namali rizikot od siroma{tijata. Istovre-meno, nadomestocite od socijalnata za{tita ne sedovolni da go ~uvaat nevrabotenoto doma}instvonadvor od siroma{tijata. Isto taka, se pokaàlo dekaproblemot e vo toa {to licata so popre~enost imaatpomalku kvalifikacii, {to gi zgolemuva pote{ko-tiite vo nao|aweto vrabotuvawe. Ona {to e interesnoda se zabeleì e deka ovoj fakt moè da se replicirana sekoe nivo: t.e. bez razlika na nivoto na kvalifika-cii, licata so popre~enost e poverojatno deka }e sakaatda rabotat, no nema da se vo mo`nost da najdat rabota,a pak dokolku se vrabotat, pogolema e verojatnosta dabidat plateni pomalku.

Poradi toa, soodvetniot pristap do obrazova-nie so visok kvalitet na ednakva osnova so drugitepretstavuva edna od klu~nite alatki za da se obezbedideka licata so popre~enost }e moàt da gi imaat istite

Popre~enost, siroma{tija i socijalnaisklu~enost: pogled na vrskata pome|upopre~enosta i siroma{tijata

Neodamna, za vreme na Konferencijata naEASPD vo Skopje, Makedonija, vo oktomvri 2010 godina,glavnoto predupreduvawe od strana na u~esnicite be{edeka {tedlivite merki koi gi implementiraat vladitegi zagrozuvaat socijalnite servisni slu`bi niz celaEvropa. Generalno, socijalniot sektor se soo~uva soekstremni namaluvawa vo buxetot i posledicite naovoj nedostatok na finansirawe moè da go skr{inose~kiot stolb na Evropskite socijalni sistemi.

Evropskata unija treba da im pristapi na oviepredizvici preku razvivawe na pove}e-sektorskiodgovori na sloènite zbirovi na faktori koi vlijaat

vrz sekojdnevniot ìvot na licata so popre~enost inivnite semejstva. Vklu~uvaweto na pra{awata odoblasta na popre~enosta vo agendata za ekonomskirazvoj bi otvorilo novi mo`nosti za licata sopopre~enost i nivniot efektiven pridones zaekonomskiot razvoj na nivnite zemji. Poradi toa, trebasite zaedno da deluvame za da se odràt vo ìvotEvropskite socijalni sistemi i da se postavi osnovaza podobruvawe na aktuelnata situacija na licata sopopre~enost i nivnite semejstva, {to e od su{tinskozna~ewe za uspe{na implementacija na Konvencijatana ON za pravata na lica so popre~enost vo Evropa.

Miriana Giraldi,Slu`benik za politiki vo EASPD

9


ìvotni mo`nosti kako i site drugi. Obrazovanietopodrazbira pristap do kvalifikacii i obuka, pogolemimo`nosti za izbor na kariera, pogolema integracija voop{testvoto i zgolemena samoopredelba.

Sepak, va`no e da se ima na um deka popre~e-nosta – siroma{tijata podrazbira pove}e otkolkunevrabotenost i niski prihodi. Se odnesuva nanedostatok od mo`nosti i o~ekuvawa koi poteknuvaatod ne{to {to e {iroko kolku i stavovite na lu|eto, done{to {to e specifi~no, kako na primer aspiraciitena edno lice. Siroma{tijata predizvikuva stres, lo{izdravstveni uslovi i izolacija. Siroma{tijata zna~igubewe na li~na sloboda i ~estopati kreira ma|epsankrug, kade lo{ite uslovi se zgolemuvaat, a siroma{-tijata se prenesuva od edna na druga generacija.

Ovie nabquduvawa bea me|u rezultatite naedno neodamne{no istraùvawe sprovedeno voFlandrija (Belgija), eden od najbogatite regioni vo EU.Istraùvaweto sprovedeno od Univerzitetot naAntverpen i nasloveno “Popre~enost, prihod i pristapdo zdravstvena grià” otkri deka 25% od licata sopopre~enost vo Flandrija ìveat pod linijata nasiroma{tija, i deka duri i licata koi imaat prihodinad ova nivo ~estopati imaat pote{kotii da svrzatkraj so kraj. Edna od posledicite e deka licata ne godobivaat soodvetniot pristap do zdravstvenagriàednostavno bidej}i odeweto na doktor, ili na stoma-tolog ili kupuvawe na nov par o~ila ili druga opremae premnogu skapo. Birokratijata povrzana so povra-}aweto na sredstva isto taka se smeta za tovar, kakoi nedostatokot na pristapni informacii, {to istotaka pridonesuva za licata koi ne ja dobivaat zdrav-stvenata grià {to im e potrebna. Istraùvawetovoedno otkri deka mnogu lica so popre~enost nemaatizbor vo odnos na domuvawe. Mnogu od niv ̀ iveat naimoti za socijalno domuvawe ednostavno bidej}idrugite opcii ne se dostapni so cena.

Site ovie informacii ukaùvaat na dvojnatavrska pome|u siroma{tijata i popre~enosta, i pomagaatvo objasnuvaweto za na~inot na koj siroma{tijata moèda dovede, ili da ja vlo{i popre~enosta.

Evropska politika za socijalno vklu~uvawe

Dobro poznat fakt e deka proektot za Evropskaintegracija, vo su{tinata e ekonomski. Sepak,progresivno poblizok sojuz pome|u dràvite ~lenkidovede do zgolemena potreba da se obezbedi deka isocijalnata dimenzija e isto prisutna vo evropskitepolitiki. Naporite vo ova pole vo izminatite 10 godinise koordinirani preku takanare~enata Lisabonskastrategija, plan dogovoren od strana na Evropskite{efovi na dràvi i vladi vo 2000 godina. Lisabonskatastrategija be{e mnogu kritikuvana bidej}i ne gi ispolnisvoite celi. Iako e to~no deka do 2008 godina postignate nekakov napredok, na primer, zgolemuvawe nacelokupnite stapki na vrabotenost (od 62.2% do 65.9%),ne be{e obrnato dovolno vnimanie na socijalnata iteritorijalnata kohezija, a vlijanieto vrz siroma{ti-jata be{e minimalno so zgolemuvawe na siroma{tijatame|u naselenieto na EU od 2005 do 2010 godina so 2% -so ve}e opiplivi efekti od krizata.

Nasproti ovaa pozadina, Evropskata komisija od-

lu~i da zapo~ne nova strategija za obezbeduvawe naodr`liv i inkluziven rast vo tekot na slednite 10godini: EU 2020. Dimenzijata za socijalno vklu~uvaweod ovoj plan e mnogu popoznata otkolku vo prethodnata,i postaveni se jasni, kvantitativni celi vo nekolkuoblasti, ne{to {to treba da pomogne vo sistematizira-weto na naporite za implementacija i da obezbedi jasnazalo`ba za postignuvawe na ovie celi. Liderite naEU se soglasija, iako ne bez pote{kotii, da izvle~at20 milioni Evropejci od siroma{tijata do 2020 godina.Ova e edna od 5-te “naslovni celi”, drugite se zaistraùvawe, energija, vrabotuvawe i obrazovanie –jasno e deka socijalnoto vklu~uvawe figurira visokovo novata agenda. Ona {to se odnesuva na namaluvawetona siroma{tijata, celta koja so te{kotii se usoglasipome|u dràvite ~lenki, e zbir od 3 pokazateli koiopfa}aat razli~ni dimenzii na siroma{tijata:monetarna siroma{tija, materijalna deprivacija ibezrabotni doma}instva. Seto ova pretstavuva mnogudobra vest, i pokaùva deka Evropskata elita sfatiladeka socijalnite politiki ne moàt pove}e da sesmetaat za pomo{ni na ekonomskite politiki, i dekatreba da se napravat konkretni napori za da seobezbedi blagosostojbata i kvalitetot na ̀ iveewe zasite lica koi ìveat vo EU. Isto taka, jasno e dekavklu~enosta na lokalnite vlasti i gra|anskotoop{testvo }e bide klu~no vo dostavuvaweto na oviepolitiki i pridonesuvawe kon kreiraweto na trajnapromena.

Tokmu zatoa, zagriùva~ki e da se sfati dekamalku referenci se napraveni za socijalnite servisnislu`bi vo strategijata na EU 2020. Obezbeduvawetopristap do i dostavuvawe na javni i socijalni servisnislu`bi so visok kvalitet treba da bidat vo fokusotna obnovenite socijalni politiki na dràvite ~lenki,dokolku sakaat da se spravat na efektiven na~in soefektite od finansiskata, ekonomskata i socijalnatakriza. Ovaa kriza vlijae{e na golem broj lica voEvropa, nevrabotenosta se zgolemi, a potrebata zaservisni slu`bi so visok kvalitet porasna. Doma}in-stvata so sredni prihodi se najdoa pod pritisokbidej}i gubea rabotni mesta, a prihodite i resursitese vlo{uvaa. Sepak, ovie lica imaat podobra pozicijaza pristap do servisni slu`bi koi porano ne im beapotrebni bidej}i se podobro obrazovani, podobro integ-rirani vo op{testvoto i pove}e moàt da se snajdatvo potrebnata birokratija. Poradi toa, najranlivite,u{te edna{ se vo rizik da ne bidat vo mo`nost dapristapat do vitalnata poddr{ka {to im e potrebna.

Vo dekemvri 2010 godina, Evropskata komisijapredloì da se vospostavi Evropska platforma protivsiroma{tija i socijalno isklu~uvawe, kako eden odsvoite sedum nose~ki inicijativi za akcija koi }esluàt za taa cel. Platformata e naso~ena kon krei-rawe na zaedni~ka zalo`ba pome|u dràvite ~lenki,instituciite na EU i klu~nite ~initeli za borba sosiroma{tijata i socijalnoto isklu~uvawe. EU 2020 inejzinata nose~ka inicijativa pokaùva volja za rabotakon socijalna pravda vo Evropa. Da se nadevame deka}e ima dovolno politi~ka volja i na nivo na EU i nanivo na dràvite ~lenki za da se osigura deka seobezbedeni potrebnite finansiski alatki so celadekvatno da se implementiraat ovie planovi.

10


Sorabotka so H.E.R.A.

Zo{to posebna Programa za rabota so licaso popre~enost na tema seksualnost, seksu-

alno i reproduktivno zdravje i prava?

Seksualnosta ne moè da se razgleduva nadvorod kontekstot i celosniot razvoj na poedinecot, a toase odnesuva i za licata so intelektualna popre~enost.Iako nivnoto psihoseksualno sozrevawe ima odredenikarakteristiki po koi se razlikuvaat od drugili~nosti, toa e zna~aen del od nivniot li~en iden-titet, individualnoto i socijalnoto funkcionirawe.Potreben e soodveten pristap, prilagoden na vozrasta,individualniot razvoj i individualnite potrebi.

Sproveduvaweto na Programa za seksualnost,seksualno i reproduktivno zdravje, podrazbirapo~ituvawe na ~ovekovite prava.

Obuka za rabota so lica so popre~enostna tema seskualnost, seksualni ireprodukativno zdravje i prava

Vo periodot od 07 - 09 mart 2011, za institucii iorganizacii koi rabotat so lica so popre~enost be{eodr`na obuka za rabota so lica so popre~enost na temasesksualnost, seksualno i reproduktivno zdravje iprava. Treningot se oddrà vo Skopje i be{eorganiziran od strana na H.E.R.A. (Asocijacija zazdravstvena edukacija i istraùvawe), vo sorabtokaso Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost - PORAKA i so finansiskapoddr{ka na IPPF (Internacionalna federacija zaplanirawe na semejstvo).

Poddr{ka imavme i od Ministerstvo za trud isocijalna politika. Informacijata za odrùvawe natreningot od nivna strana be{e ispratena do sitedràvni dnevni centri za lica so popre~enost.

Rabota so lica so popre~enost na temaseksualnost, seksualno i reproduktivno

zdravje i prava

Postoe{e golem interes, no za àl poradiograni~en buxet bea povikani samo 10 institucii/organizacii so po dvajca svoi pretstavnici (edno liceod ma{ki i edno lice od ̀ enski pol).

So ovoj trening bea opfateni pretstavnici odMinisterstvo za trud i socijalna rabota, JU Zavod zasocijalni dejnosti - Skopje, dràvni dnevni centri zalica so popre~enost od Debar, Gostivar, Kavadarci,[tip, JU Specijalen zavod - Demir Kapija, DSU zarehabilitacija i obrazovanie Naum Ohridski - Skopje,POU D-r Zlatan Sremec, RCPLIP - PORAKA (dnevnicentri od Skopje, Ohrid i Radovi{) i NVO Poraka Na{a- Kumanovo.

Obukata be{e nameneta pred se za licata koidirektno rabotat so lica so popre~enost i nivnitesemejstva, a idejata be{e da se steknat so odredeniinformacii i ve{tini koi }e im bidat zna~ajni vosekojdnevnata rabota. Vo ovaa faza bea opfateni 10pilot institucii i organizacii koi }e rabotat na ovapole vo periodot maj - oktomvri 2011 godina.

U~esnicite bea vklu~eni vo interaktivnirabotilnici. Del od rabotilnicite bea za: ôvekovii seksualni prava, Pubertet, Razlikuvawe na primernoi neprimerno odnesuvawe, Seksualnost i seksualenrazvoj, Istraùvawe i vospostavuvawe na granicitekaj razli~ni vidovi vrski, Polovo prenosliviinfekcii, HIV/SIDA, Kontracepcija i abortus,Prepoznavawe na potencijalno opasna situacija iza{tita od zloupotreba.

Isto taka, bea prezentirani i diskutiraniKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost i Politikata za seksualnost i lica sopopre~enost.

Niz igri na uloga, ve`bi, diskusii i minipredavawa, site u~esnici bea vo mo`nost da steknatnovi znaewa ili da gi potvrdat ve}e postoe~kite, ida dobijat idei i ve{tini za rabota na tema seksualno

H. E. R. A

11


Sorabotka so H.E.R.A.

i reproduktivno zdravje i prava. Vo zavisnost odgrupata so koja rabotat i vo zavisnost od sredinata ipotrebite koi gi imaat korisnicite vo centrite/instituciite i nivnite starateli/roditeli, profesio-nalcite koi u~estvuvaa na treningot izrabotijaAkcioni planovi za rabota. Akcionite planovi beaizgotveni za sekoja institucija/organizacija posebno,so aktivnosti i na~in na rabota pogoden za celnatagrupa i nejzinite potrebi.

Od strana na H.E.R.A. bea obezbedeni naglednisredstva i materijali koi treba da pomognat voponatamo{nata rabota.

Aktivnostite predvideni vo Akcionite planovi}e se realiziraat vo period maj - oktomvri 2011. Voovoj period predvideni se po dve monitoring poseti vosekoja organizacija/institucija, od strana napretstavnici na H.E.R.A. i RCPLIP - PORAKA, koi jasledat realizacijata na aktivnostite. Na~inot narabota vo ovie pilot institucii/organizacii,pozitivnite i negativnite iskustva i mo`niteproblemi koi }e proizlezat od nivnata rabota, }e bidatspodeleni kako iskustva na javen nastan pred krajotna ovaa godina.

Od dosega{nite izvr{eni monitoring poseti vonekolku od instituciite/organizaciite, moè da sepofalime so odli~na sorabotka so roditelite itimovite koi rabotat vo instituciite/ organizaciite.Prijatno sme iznenadeni od izjavite na roditelite:“Dobro e {to nekoj po~na da zboruva i raboti na ovie

temi”, “Ova e vo pravo vreme, mu treba na moeto dete”,“Site gi imame istite prava i potrebi”, “Odli~no e {to}e zboruvaat i rabotat vo dnevniot centar za ovietemi”.

Prodolùvame...

Prodolùvame so sledewe na predvideniteaktivnosti i monitoring posetite. Pred kraj na godinavaiskustvata koi site nie, profesionalci, lica sopopre~enost, roditeli/ starateli, kreatori napolitiki, }e gi imame od dosega{ite aktivnosti, }e gispodelime i }e doneseme plan {to ponatamu.

Za po~etok }e vidime {to e dobro i zna~ajno dago promovirame kako pozitivno iskustvo, a {to e ona{to nedostasuva i treba da se nadopolni.

Prodolùvame da rabotime i promovirameseksualno i reproduktivno zdravje i prava za site, soposeben akcent na licata so popre~enost. Sakame siteda bidat svesni i imaat mo`nost da gi uìvaatseksualnite prava.

Licata so popre~enost da imaat polesen pristapdo poddr{ka, obrazovanie i obuka, {to direktno gopomaga nivnoto uìvawe na seksualnosta i seksualnitevrski.

Licata so popre~enost poddràno da gi ostvaratsvoite prava, da imaat li~ni odnosi i da ja istraùvaatsvojata seksualnost, vo bezbedna sredina (intimen,privaten, li~en prostor).

12


Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata Inkluzija

„Akcija na semejstvata za vklu~uvawe na licataso intelektualna popre~enost vo op{testvoto” be{ecentralna tema na „EVORPA VO AKCIJA 2011" – godi{enkongres na Evropskata Inkluzija, {to se odràminatata nedela vo Larnaka, Kipar. Konfe-rencijata,koja trae{e dva i pol dena, ovozmoì vzaemna razmenana stavovi i iskustva me|u licata so intelektualnapopre~enost, nivnite rodnini i profesionalcite, kakoi kreatori na politiki na evropsko nivo.

Semejstvata se glavni poddrùva~i na inklu-zijata i osposobuvaweto na decata i vozrasnite so inte-lektualna popre~enost. Tie bea me|u prvite glasovina dvièweto za popre~enost i se u{te se glavnitedoìvotni zastapnici za popre~enosta.

Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost veli deka semejstvata treba da ja dobivaat„potrebnata za{tita i poddr{ka koja }e im ovozmoìda pridonesuvaat za celosno i ednakvo uìvawe napravata na licata so popre~enost.” Celta na Evropa voakcija 2011 be{e, spored toa, da se identifikuvaatpredizvicite i o~ekuvawata na ovie semejstva i dase razgledaat konkretni merki koi moàt da seprezemat od razli~ni ~initeli so cel tie da sepoddràt i da se osposobat.

Konferencijata be{e odràna pod pokrovitel-stvo na Soteroulla Charalambous, Minister za trud isocijalno osiguruvawe na Kipar. Yannis Vardakastanis,lider na Evropskiot forum za popre~enost i govornikna nastanot, ja istakna potrebata od unapreduvawe naimplementacijata na Konvencijata na ON za pravata nalicata so popre~enost – osobeno vo vreme na ekonomskakriza. Za da se napravi Konvencijata na ON da stanerealnost, potrebno e dobro razbirawe na razli~-nosta na licata so popre~enost.

Johan Ten Guezendam, {ef na Oddelenieto zapravata na licata so popre~enost, be{e pretstavnikod Evropskata komisija, i toj ja pretstavi Strategijatana EU za popre~enost 2010 – 2020, i ja povrza soekonomskata strategija na EU Evropa 2020. „Treba daosigurame deka licata so popre~enost }e imaat benefitod strategijata na Evropa”, re~e toj za vreme nakonferencijata. Celite povrzani so vrabotuvaweto,obrazovanieto i namaluvaweto na siroma{tijata moàtda se postignat samo ako politikite na EU gi vklu~atlicata so popre~enost.

Za vreme na konferencijata, samozastapnicite,roditelite, bra}ata i sestrite, i drugi rodnini rabo-tea zaedno so profesionalcite za da se identifiku-vaat glavnite predizvici za semejstvata so licaso intelektualna popre~enost. Tie opfa}aat postoja-no prilagoduvawe vo tekot na razli~ni fazi odìvotot na liceto so intelektualna popre~enost ibalansirawe na potrebite na site ~lenovi odsemejstvoto. Nedovolnata finansiska poddr{ka zaspravuvawe so dopolnitelnite tro{oci povrzani so

popre~enosta; nedostatokot na psiholo{ka pomo{,profesionalno sovetuvawe i nedovolni informaciiza inovativnite metodi za osoposobuvawe na licataso intelektualna popre~enost, kako i ~lenovite nasemejstvoto bez popre~enost, isto taka bea spomenatime|u klu~nite pra{awa. Ponatamu, semejstvata se u{tetreba da se borat so negativnite stavovi kon licataso intelektualna popre~enost, koi ~esto se gledaatkako nesposobni za donesuvawe odluki i za ìveewena sopstveniot ̀ ivot.

Licata so intelektualna popre~enost sakaat dabidat del od zaednicata. Samozastapnicite nakonferencijata gi pobaraa nivnite prava da ìveatsamostojno, nivnite odluki da se priznavaat predzakonot i da u~estvuvaat vo politi~kiot i vojavniot ìvot na op{testvoto. „Ne e dovolno da sebide na masata ili vo prostorijata za sostanoci, licataso intelektualna popre~enost treba da imaat vistinskovlijanie,” re~e Maureen Piggot, noviot pretsedatelna Evropskata Inkluzija, za vreme na konferencijata.Andrew Doyle, zasedava~ so Evropskata platforma nasamozastapnici, istakna: „Duri i so zakoni {to nidavaat prava, mnogu od nas se u{te ne se del od na{atazaednica.” „So na{ite prikazni sakame da gi ohrabrimepoliti~arite i donesuva~ite na odluki da gledaat nanas kako na ednakvi ~lenovi vo op{testvoto,” zaklu~iSenada Halilcevic, samozastapnik od Hrvatska i ~lenna odborot na Evropskata Inkluzija.

So cel spravuvawe so pogore spomenatitepredizvici, va`no e da im se ovozmoì na semejstvata(vklu~uvaj}i samozastapnici, roditeli, bra}a i sestrii drugi rodnini) da spodeluvaat iskustva i da se boratza nivnite prava, vklu~itelno i formalnoto prizna-vawe na neplatenata semejna grià i kompenzacija zadopolnitelnite tro{oci okolu popre~enosta. Semej-stvata treba da se vklu~eni vo nacionalnata imple-mentacija na Konvencijata na ON za pravata nalicata so popre~enost. „Trialogot” me|u licata sointelektualna popre~enost, nivnite rodnini i profe-sionalcite treba da se poddrùva kako sredstvo zasozdavawe razlika vo ìvotot na licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva.

Finalniot nastan za Evropskiot proekt „Novipateki kon inkluzija” be{e odràn kako del odkonferencijata Evropa vo akcija 2011. Proektot rabotiso inovativen metod na planirawe naso~eno konliceto (Person Centred Planning – PCP) kako sredstvoza olesnuvawe na inkluzivniot i samoopredelen ̀ ivotza licata so intelektualna popre~enost. Celta naproektot e da go prenese konceptot za RSR i negovitepraktiki od Velika Britanija do drugite zemji voEvropa. Konferencijata Evropa vo akcija 2011, na kojaprisustvuvaa pretstavnici od skoro site evropskizemji, be{e navistina sovr{ena mo`nost za {irewena rezultatite od proektot na evropsko nivo.

Odràno godi{noto sobranie ne Evropskata Inkluzija„Evropa vo akcija 2011"

13


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Vospostavenata sorabotka so Fakultetot za Likovna Umetnost - otsek Vajarstvo prodolùva ponatamu.Kako {to be{e dogovoreno, vo proletniot period sprovedovme u{te edna rabotilnica so studentite na ovojfakultet. Rabotilnicata be{e na tema “Veligden” i be{e realizirana vo prostoriite na fakultetot, a del odizrabotkite bea izloèni odreden period. Posetata ni be{e vozvratena od edna pomala grupa na studenti koigi poseti korisnicite na dnevniot centar i ni donesoa del od zaedni~ki izrabotenite veligdenski dekoracii.

Minatata godina, korisnicite na dnevniot centarPORAKA – Skopje kontiniurano go posetuvaa kowi~kiotklub “Tri Star”, kade sporveduvaa aktivnosti za griài rabota so kowi. Ovaa prolet sorabotkata prodolìi pove}e od dva meseci korisnicite i angaìranitelica, podeleni vo vo grupi, gi posetuvaat terenite nakowi~kiot klub vo \or~e Petrov.

Osnovnata cel na ovaa aktivnost e da se razviequbov kon ̀ ivotnite – kowite kako i da se nau~i kakoda se griìme za niv i da im ja odrùvame higienata.

Kako sosema krajna cel e da nau~ime pravilnoda go odrùvame teloto dodeka javame, a za onie koine moàt da javaat e predvideno i nabavka na ko~ija.Vo rabotata so korisnicite, osven na{iot prijatelPablo, vklu~en e profesionalen java~ i fizioterapevt.

Aktivnosti so kowi~kiot klub “Tri Star”

Aktivnosti so Fakultet za likovna umetnost

14


Aktivnosti na dneviot centar - PORAKA Radovi{

Po povod golemiot hristijanski praznikVeligden, organizacijata na ̀ eni “Denica” – Radovi{organizira{e humana akcija za proda`ba na proizvodi(slatki i soleni) od doma{no proizvodstvo i ra~niizrabotki napraveni so qubov i vnimanie. Pari~nitesredstva dobieni od ovaa proda`ba bea nameneti zakorisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{.

So zadovolstvo ja prifativme nivnata pokanada prisustvuvame na ovaa nivna prva humana akcijaposvetena na na{ite korisnici, koja se odrà vo manas-tirot “Sveti \or|ija” vo selo Oraovica – Radovi{.

Tuka be{e odràn vistinski veligdenskihepening od narodni igri so gostuvawe na golem brojna folklorni ansambli i dru{tva od na{ata zemja, noi od sosednite dràvi, a vo organizacija na

êsta prv da go nagovesti i zapo~ne velig-denskoto praznuvawe, kako po nekoe nepi{ano praviloi ovaa godina mu pripadna na g-din Nikolaj~o Nikolov,zamenik generalen direktor na rudnikot Bu~im, sodonirawe na veligdenski paket~iwa od slatkiproizvodi na korisnicite na dnevniot centar i na delod ~lenovite na CPLIP – PORAKA Radovi{. Upatuvameiskrena blagodarnost za negovata humanost i samo-inicijativa od site korisnici i nivnite roditeli.

Na 21.04.2011 godina, po povod golemiothristijanski praznik Veligden, lokalnata samoupravavo sorabotka so obrazovnite i vospitnite ustanovi,nevladinite organizacii i Centarot za kultura “AcoKaramanov” - Radovi{, ja organizira{e tradicional-nata manifestacija “Najubavo veligdensko jajce,veligdenski crte` i veligdenska pesna – 2011 godina”.Korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{ iovaa godina ne ja propu{tija mo`nosta da u~estvuvaatna manifestacijata so svoi li~ni rakotvorbi i crteìi da se pretstavat pred radovi{kata javnost na poletona umetni~ko izrazuvawe i tvorewe.

Za nas posebna radost pretstavuvaa pofalnitezborovi upateni od strana na golem broj gra|ani i

folklorniot ansambl “KITKA” od selo Oraovica voznak na nivno 40 godi{no postoewe.

Izloènite doma{ni proizvodi gi namamijabrojnite posetiteli, so {to proda`bata be{e uspe{nai se sobraa finansiski sredstva koi }e bidat namenskiiskoristeni za potrebite na dnevniot centar.Upatuvame blagodarnost do organizacijata na èni“Denica” za ovaa nivna inicijativa, da se bide humanvo vistinsko vreme i na vistinsko mesto, kako i zanivniot pridones kon podignuvawe na javnata svest zapotrebite na licata so intelektualna popre~enost.

Se nadevame deka ovoj niven primer }e go sledati drugi organizacii i institucii, so humani akcii zasite onie na koi im e potrebna pomo{ i vnimanie.

pretstavnici od vospitnite ustanovi za prekrasnitedela koi bea izloèni.

Manifestacijata be{e prosledena so muzi~kispektakl od moderen balet i izvedbi na pijano,prezentirawe na nagradenite veligdenski pesni odu~enicite od osnovnite u~ili{ta, a prosledena odmediumite vo na{iot grad. Veligdenskata izlo`babe{e otvorena do kraj na april 2011 godina.

Humana akcija na organizacijatana èni “Denica” – Radovi{

Aktivnosti po povod veligdenskite praznici

15


Prezemen tekst od “24 ~asa zdravje”, 30-ti april 2011 godina

Barawata da se prisposobatna mo`nostite

Pi{uva:Katerina Mitre

Intervju so: d-r Roza Andonaki-Ivanovska

Analiziraj}i odredeni momenti vo odnesuva-weto na lu|eto, lesno moème da otkrieme kakva enivnata emocionalna sostojba, kako i vospituvaweto,temperamentot i socijalnata zrelost. Sepak, mora dase napomene deka odnesuvaweto na lu|eto ne e sekoga{isto. Lu|eto znaat da go adaptiraat svoeto odnesuvawesoodvetno na barawata i na uslovite od sredinata vodaden moment. Koga stanuva zbor za decata, i za onieso pre~ki vo razvojot, so sigurnost bi kaàle dekanivnoto odnesuvawe vo semejstvoto i vo gradinkiteili u~ili{tata ne e isto.

- Decata se skloni da go menuvaat svoetoodnesuvawe vo zavisnost od situaciite, odnosnodokolku deteto po~uvstvuva deka moè da manipuliraso okolinata, toa i go pravi, i obratno, dokolku naidena strogi situacii, brgu se adaptira na niv. Tie vodoma{na sredina prete`no se porazgaleni, no vootsustvo na roditelite znaat da se odnesuvaatsoodvetno na barawata od okolinata. Vo osnovata nasekoe odnesuvawe se motivite, èlbite i emociitena li~nosta, no va`ni se i socijalnite odnosi i o~eku-vawa. Se misli na individualnite èlbi {to sekojali~nost gi ima, na dvigatelite na ~ove~kata li~nost ina odnesuvaweto kako nejzin rezultat – veli RozaAndonaki-Ivanovska, defektolog-oligofrenolog.

PRE^KATA E VO OSNOVATA NA ODNESUVAWETOMo`ni se pove}e varijanti na nesoodvetna

manifestacija na odnesuvaweto. Ne e retka pojavatana nestabilnost, odnosno labilnost vo odnosite i vostavovite, nesoodvetni emocionalni reakcii voodnosite so vrsnicite, anksioznost, golema razdraz-livost i nizok prag na tolerancija na okolinata.

- Decata so pre~ki vo razvojot pokaùvaatpoinakvo, nesoodvetno odnesuvawe, {to za okolinatagi pravi neprifatlivi i nerazbrani. Ne se retki nistravovite od odvojuvawe, lesnoto privrzuvawe za oko-linata, nesfa}awe na avtoritetot (naj~esto obra}a-weto i odnosot se isti so vrsnicite i so avtorite-tite), agresivnost, nekontrolirano smeewe ili bes,koi nemaat posebna pri~ina za po~etok, a moè da traati podolg period – veli Andonaki-Ivanovska.

Vo osnovata na odnesuvaweto kaj decata sopre~ki vo razvojot stoi samata pre~ka. Imeno, raznitegrupi na popre~enost imaat svoi specifi~nosti. Licataso o{teten vid pokaùvaat pove}e specifi~nosti priimitacija na dvièwata, vo soodvetnite emocionalniekspresii, so eden zbor, vo site stilovi na odnesuvawekoi se rezultat na vizuelnata percepcija kako {to seodnosite so vrsnicite, gestikulacija, mimika i sli~no.Licata so o{teten sluh imaat specifi~nosti vo ver-balnoto odnesuvawe, odnosno u~eweto na vrsni~kitefrazi i àrgoni i nivna primena i razbirawe. Kajlicata so telesen invaliditet specifi~nostite semanifestiraat kako nemo`nost za imitacija na dviè-

Soodvetnata stru~na pomo{ roditelite obi~no ja ostavaat kako krajna merka, iako stru~niot sovettreba da bide edna od prvite merki koi treba da se prezemat. Sepak, roditelite treba da znaat dekasekoe otstapuvawe vo odnesuvaweto ne zna~i deka deteto ima problem, odnosno pre~ki vo razvojot

wata na okolinata, a kaj licata so pre~ki vo psihi~kiotrazvoj odnesuvaweto se karakterizira so labilnost,naivnost i krutost.

- Ona {to bi gi opfatilo site grupi na popre-~enost zaedno se eden poinakov vid na odnesuvawe,gledano od aspekt na op{tata populacija, koja istotopote{ko go prifa}a. Koga bi se obidele da gi precizi-rame tie poinakvi vidovi odnesuvawe, bi kaàle:hiperkinetsko odnesuvawe (zgolemena podvi`nost bezposebna koncentracija na odredena aktivnost), dishar-moni~no odnesuvawe, anksioznost, stravovi, povle~e-nost, agresija (verbalna, fizi~ka ili avtoagresija),nesigurnost, depresivnost, apati~nost, destruktivnoodnesuvawe i karakteristi~nata op{ta zavisnost odsvojata okolina. Skloni se kon sozdavawe konfliktnisituacii, naj~esto poradi nerazbirawe na okolinatai sozdavaat slabi socijalni kontakti (drugarstvatabrgu gi formiraat i isto tolku brgu gi prekinuvaat) –objasnuva Andonaki-Ivanovska.

STRU^NATA POMO[ E GLAVNA MERKAVo osnova odnesuvaweto na edno dete e rezultat

na niza slu~uvawa vo okolinata i, sekako, samiotrazvoj na deteto. No, odnesuvaweto e i osnova zapokvaliteten op{t razvoj na deteto.

- Roditelite treba da znaat deka sekoe otsta-puvawe vo odnesuvaweto ne zna~i deka deteto imaproblem, odnosno pre~ki vo razvojot. No, ~esti otsta-puvawa, neprisposobuvawa, napadi na agresivnost, besili smeewe, potoa povle~enost, naedaptacija i sli~no,treba da se sledat. Baraweto soodvetna stru~na pomo{roditelite obi~no go ostavaat kako krajna merka, iakostru~niot sovet treba da bide edna od prvite merkikoi treba da se prezemat pri sekoe otstapuvawe kajdecata – dodava Andonaki-Ivanovska.

Mnogu e va`no barawata od sredinata, posebnoroditelite da se prisposobat na mo`nostite na deteto.Imeno, roditelot treba da nau~i deka visokite barawamoàt da pridonesat za razvoj na frustracii i za stra-vovi od neuspeh kaj deteto, a niskite pak, moàt da gonapravat deteto pasivno i neangaìrano.

- Ne postoi instrument so pomo{ na koj }e moèda se najde pravata doza na barawa i o~ekuvawa oddeteto, pa tokmu zatoa roditelite mora da gi nau~atmo`nostite i ograni~uvawata kaj svoeto dete, so {tobi se izbegnale negativni pojavi. So ovozmoùvawedobra sredina za razvoj na deteto, so razbirawe nanegovite potrebi i ̀ elbi, no i na mo`nostite se zgolem-uvaat samodoverbata i sigurnosta na deteto, no i sre-}ata i zadovolstvoto kaj roditelite – veli Andonaki-Ivanovska.

Vo odnos na rabotata so deca so pre~ki vo razvojotnema unificiran model za rabota, tuku tretmanot sevodi spored tipot na pre~kite.

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Sorabotkata so Zdruènieto na èni “Bo-jana” od op{tina Saraj zapo~na vo martovaa godina, so poseta na del od rakovod-stvoto na zdruènieto “Bojana” na dnev-niot centar - PORAKASkopje.

Pretstavni~kite na zdruènieto imaamo`nost da se zapoznaat so rabotata i pro-gramskite aktivnosti na dnevniot centar.Toga{, na nivna inicijativa, be{e odlu-~eno zdruènieto “Bojana” da organizirahumanitarna akcija za nabavka na potrebnisredstva i materijali za rabota vo dnev-niot centar.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXIV

C M Y B

C M Y B

C M Y B





C M Y B

CM

YB

Inicijativa na

RCPLIP PORAKA

“Istok Istok:

partnerstva bez granici”

Partnerstvo na

Osvrti na tema:

Sorabotka so H.E.R.A

Na{a stranica

-

-

-RCPLIP

PORAKA i Op{tina Radovi{


100 dena za ratifikacija!”-






vo Op{tina Radovi{


Obuka za seksualno,






100 dena za ratifikacija!”






vo Op{tina Radovi{


Obuka za seksualno,





-

Skopje,juni 2011 g.Skopje,juni 2011 g.

Eden mesec podocna, pretstavni~kite na “Bojana”, ovoj pat vo pogolem broj, povtorno goposetija dnevniot centar, nosej}i vredni donacii vo vid na: sportska oprema, materi-jali za rabotno-okupacionite rabotilnici, potoa kujnski materijali i u{te mnogu drugine{ta za prakti~na upotreba vo dnevniot centar.

Pritoa, g-|a Gordana Sazdovska, pretse-datel na zdruènito “Bojana”, im se obratina prisutnite korisnici i na donatorite:“Preku vakvi akcii, se nadminuvaat pred-rasudite i stereotipite kaj po{irokatajavnost kon licata so intelektualna po-pre~enost i se promovira kohezivnoop{testvo so dobri i pohumani odnosi ime|usebna po~it”.

CPLIP – PORAKA Skopje, vo ime na svoite~lenovi, upatuva golema blagodarnost dozdruènieto “Bojana” i do site donatorikoi se vklu~ija vo ovaa humanitrna akcija.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so...

Documents

Transcript of Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so...