UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ELEKTRONSKO POSLOVANJE IN GLOBALIZACIJA

ELECTRONIC BUSINESS AND

GLOBALISATION Kandidatka: Andreja Deržič Študentka rednega študija Številka indeksa: 81569205 Program: univerzitetni Študijska smer: podjetništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Brežice, maj 2008

2

PREDGOVOR Človek hrepeni po spremembah, katerih rezultat so blagostanje, več prostega časa in lastno zadovoljstvo. Najvidnejše spremembe, ki se v tem trenutku dogajajo pred našimi očmi, so prav gotovo povezane z internetom in posledično z elektronskim poslovanjem. Zaradi dejstva, da bomo kmalu živeli v času, v katerem elektronsko poslovanje ne bo ena izmed alternativ, pač pa edina pot, sem se odločila, da v diplomskem delu za predmet raziskave vzamem pod drobnogled elektronsko poslovanje podjetij in globalizacijo. Uporaba interneta odpira nove načine povezovanja z ljudmi, ki smo jih že srečali, pa tudi s tistimi, ki jih še nismo. Večanje trga, na katerega vstopajo gospodarski in drugi subjekti, ter naraščanje števila informacij, vplivata na potrebo po uvajanju novega načina komuniciranja med subjekti. Podjetja morajo biti pripravljena opustiti obstoječe in zastarele poslovne modele poslovanja. S kupci morajo poslovati tako, da postanejo najcenejši, najbolj prepoznavni ali celo najboljši. Internet prinaša pravo revolucijo v tradicionalne načine poslovanja na vseh področjih. Spreminja načine poslovanja posameznikov in delo v organizacijah. Edina konstanta so spremembe, zato se morajo podjetja odpreti izzivom, ki jih prinašajo glavni sprožilci sprememb, kot so povečane zahteve kupcev, globalizacija in nove tehnologije. V današnjem času se svet vedno bolj globalizira, kar pomeni zbliževanje in združevanje držav, podjetij in ljudi. Podjetja, ki ne razmišljajo o uvedbi elektronskega poslovanja, bodo naredila odločilno napako, saj je takšen način poslovanja strateški vidik, kateremu se morajo prilagoditi vsa podjetja: tista, ki že poslujejo in tudi tista, ki so šele začela poslovati. V diplomski nalogi smo opredelili elektronsko poslovanje, predstavili uvajanje e-poslovanja in model uvajanja e-poslovanja, opredelili in razložili prednosti in pomanjkljivosti, ki jih prinaša elektronsko poslovanje ter njegov vpliv na podjetje. Predstavili smo tudi posamezne vrste elektronskega poslovanja ter pri tem izpostavili elektronsko poslovanje med podjetji ter poslovanje podjetnik - posameznik. Zaključili smo z vplivom elektronskega poslovanja na globalizacijo. Elektronsko poslovanje preko interneta pospešuje povezovanje med geografsko oddaljenimi organizacijami in s tem omogoča globalizacijo – poslovanje preko meja posameznih držav. S prihodom interneta so podjetja spoznala poslovno priložnost, saj so lahko z relativno majhnim vložkom svojo ponudbo predstavila globalni javnosti, spremenilo se je opravljanje transakcij in omogočeno je bilo dvosmerno komuniciranje. Managerji se morajo zavedati, da globalni trg povečuje konkurenčnost, kar od poslovnih subjektov terja hitro odzivanje na dogodke ter hitre odzive z novimi poslovnimi potezami. Vsi ti dejavniki so vplivali na potrebo, da se poleg elektronskega komuniciranja med poslovnimi subjekti vzpostavi tudi elektronsko poslovanje s pravno veljavnimi e-dokumenti.

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................4 1.1 Opredelitev področja in opis problema ..............................................................................4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ..........................................................................................4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................................5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................................6 2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .................................................................................7 2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja................................................................................8 2.2 Razvoj elektronskega poslovanja1 ......................................................................................9 2.3 Vrste elektronskega poslovanja ........................................................................................11 2.4 Prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja ...................................................13 2.5 Dinamika elektronskega poslovanja7................................................................................15 2.6 Ali je elektronsko poslovanje varno? ...............................................................................16 2.7 Elektronsko poslovanje v Sloveniji ..................................................................................17 2.8 Elektronsko trženje ...........................................................................................................18 3 UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ...................................................20 3.1 Uvajanje elektronskega poslovanja ..................................................................................20 3.2 Model uvajanja elektronskega poslovanja........................................................................21 3.3 Cilji elektronskega poslovanja9 ........................................................................................23 3.4 Ključni dejavniki uspeha ..................................................................................................23 4 MEDPODJETNIŠKO ELEKTRONSKO POSLOVANJE ........................................25 4.1 Računalniško izmenjevanje podatkov (RIP) ....................................................................26 4.2 Elektronske tržnice ...........................................................................................................28 4.3 Elektronski plačilni sistemi ..............................................................................................31 5 POSLOVANJE PODJETJE – POSAMEZNIK ..........................................................33 5.1 Elektronsko trgovanje.......................................................................................................35 5.2 Elektronska pošta..............................................................................................................37 5.3 Spletna mesta....................................................................................................................38 6 GLOBALIZACIJA.........................................................................................................41 6.1 Globalni trg.......................................................................................................................41 6.2 Globalni potrošnik ............................................................................................................43 7 SKLEP .............................................................................................................................44 8 SEZNAM VIROV...........................................................................................................48

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V današnjem času so edina stalnica spremembe na vseh področjih. Konkurenčnost nam prinašajo le hitri odzivi na te spremembe. Priča smo nastajanju nove ekonomije, ki zahteva drugačne pristope poslovanja in trženja. Spremembe v tehnologiji in gospodarstvu so pripeljale do novega spleta prepričanj in pristopov pri poslovanju podjetij. Posledica teh sprememb je elektronsko poslovanje, ki na novo določa načine povezovanja med organizacijami in prav tako ustvarja nove priložnosti za povezovanje posameznikov s poslovnimi in vladnimi organizacijami. Elektronsko poslovanje v podjetjih na nekaterih segmentih že izpodriva klasične oblike poslovanja. Zato so podjetja prisiljena uporabljati nova orodja in pristope, če želijo biti uspešna. Našteta dejstva so nas vzpodbudila k pisanju te diplomske naloge. Razvito elektronsko poslovanje predstavlja konkurenčno prednost vsakega podjetja. Zavedamo se, da uvajanje na internetu zasnovanih informacijskih tehnologij odpira svet, omogoča povezovanje organizacij in v konkurenčnost vnaša dodatno ostrino. Elektronsko poslovanje vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih procesih med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, državno upravo in potrošniki. Poenostavljeno lahko rečemo, da organizacija posluje elektronsko, kadar posluje brez papirjev, oziroma s čim manj papirja. Diplomsko nalogo prav tako dopolnjujemo z opisovanjem globalizacije poslovanja, ki je posledica elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje vpliva na globalizacijo, saj se s tem načinom poslovanja rušijo njegove fizične ovire. E-poslovanje je že po svoji naravi globalno, saj lahko podjetja razširijo geografski doseg za informiranje in promocijo poslovanja ter izdelkov preko vseh meja. Največji del elektronskega poslovanja predstavlja poslovanje med podjetji. Nastanek interneta je povečal zmožnosti podjetij za hitrejše, natančnejše, prostorsko in časovno manj omejeno, stroškovno učinkovitejše in posameznemu kupcu prilagojeno poslovanje. Zaradi teh dejstev smo natančneje proučili prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Elektronsko poslovanje se je razvilo na osnovi tehnologije, ki je tako temeljita in univerzalna, da njen vpliv spremeni vse. Preoblikuje vsako inštitucijo na svetu in ustvarja zmagovalce in poražence. Tehnologija spreminja način, kako poslujemo, kako komuniciramo in medsebojno vplivamo kot posamezniki.

5

Namen Namen te raziskave je opredeliti elektronsko poslovanje in njegov vpliv na podjetje. Podati želimo prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja ter proučiti, kako tak način poslovanja vpliva na globalizacijo in globalni trg. Cilji Cilj naše naloge je, da v celoti preučimo elektronsko poslovanje, njegove lastnosti in vpliv na poslovanje podjetja. Naši cilji so: Opredeliti elektronsko poslovanje, predstaviti uvajanje e-poslovanja in model uvajanja

e-poslovanja. Opredeliti in razložiti prednosti in pomanjkljivosti, ki jih prinaša elektronsko

poslovanje ter njegov vpliv na podjetje. Našteti in analizirati posamezne vrste elektronskega poslovanja ter izpostaviti

elektronsko poslovanje med podjetji. Pojasniti vpliv elektronskega poslovanja na globalizacijo.

Osnovne trditve Marsikatera podjetja ne poznajo prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja, zato lahko trdimo, da nezadostna znanja o elektronskem poslovanju zavirajo izrabo tega načina poslovanja. Predvsem starejša podjetja oziroma starejši delavci imajo odklonilen odnos do sprememb. Spremembe zavračajo, zato lahko trdimo, da premajhna in prepočasna odzivnost podjetij na spremembe v okolju in nenaklonjenost spremembam zavira uvajanje elektronskega poslovanja v podjetjih. Elektronski način poslovanja postaja vse bolj pomemben del globalnega gospodarstva, zato lahko sklepamo, da bo slej ko prej postal prevladujoč način poslovanja in sicer zaradi njegove enostavnosti, prijaznosti do uporabnika, nizkih stroškov in številnih drugih koristi. V prihodnje bodo organizacije poslovale elektronsko ali pa ne bodo poslovale, saj je danes uporaba elektronskega poslovanja morda še konkurenčna prednost, že jutri pa bo nuja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Pri pisanju diplomske naloge izhajamo iz tega, da je danes elektronsko poslovanje velikega pomena v vsakem podjetju, ki želi ohranjati in povečevati konkurenčno prednost. Za organizacijo je elektronsko poslovanje strateška usmeritev.

6

Predpostavljamo lahko, da elektronsko poslovanje prinaša konkurenčno prednost samo tedaj, če organizacija temeljito spremeni svoje poslovanje z upoštevanjem novih zamisli, procesov ter postopkov in izvedbe. Elektronsko poslovanje samo po sebi ne ustvarja novih poslov. Možnosti so vedno omejene, kar pomeni, da ni dovolj prostora, da bi lahko vsi novi ponudniki na ta način ustvarili izredno veliko novih poslov. Predpostavljamo lahko, da se mora organizacija, če hoče uspeti, odpreti za sprejemanje izzivov, ki jih prinašajo glavni sprožilci sprememb: povečane zahteve kupcev, globalizacija in nove tehnologije. Omejitve Pri pisanju diplomske naloge bomo največ pozornosti namenili elektronskemu poslovanju med podjetji in elektronskemu poslovanju med podjetjem (dobaviteljem) in porabnikom. Omejili se bomo predvsem na prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja. Predstavili bomo globalizacijo, posebej pa se bomo posvetili globalnemu potrošniku in globalnemu trgu. Na področju elektronskega poslovanja so edina stalnica spremembe. Te spremembe prinašajo novosti, ki pa niso vedno zajete v literaturi. Zavedamo se, da lahko naletimo na določene omejitve glede potrebne literature oziroma dostopnosti informacij. Proučili bomo najsodobnejšo literaturo, ki je potrebna za predstavitev opisane tematike, vendar se zavedamo, da je elektronsko poslovanje dinamična kategorija, ki se hitro razvija, zato bo težko do popolnosti zajeti in obdelati vse informacije. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabili naslednje raziskovalne metode: komparativno metodo oziroma metodo primerjanja enakih in podobnih dejstev,

pojavov, procesov in odnosov; metodo pridobivanja informacij iz strokovne literature različnih avtorjev; metodo deskripcije oziroma postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov in metodo sinteze in analize.

Pri pisanju diplomske naloge bomo pri analitičnem pristopu s pomočjo induktivnega in deduktivnega sklepanja proučevali posamezna dejstva in medsebojne vplive različnih analiz in metod s sklepanjem od splošnega k posameznemu in od posameznega k splošnemu vidiku ter strnjenje novih spoznanj s sintezo bistvenih elementov v logično celoto.

7

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE Čas, v katerem živimo, zaznamujejo hitre spremembe na številnih področjih. Predvsem je potrebno omeniti socialno, politično, ekonomsko in tehnično področje. Vsako izmed njih je sooblikovalo zgodovino, v prihodnosti pa imajo vsa področja enak cilj. Prizadevajo si odpraviti ovire med državami. Želijo, da bi cel svet postal eno samo tržišče, na katerem bi se srečevali proizvodi in storitve različnih držav. Razvoj telekomunikacij omogoča širšemu krogu ljudi dostop do informacij ter izmenjavo informacij med posamezniki ali organizacijami, pri tem pa oddaljenost in časovne razlike niso pomembne. Razvoj računalnikov je od preteklosti do danes zelo napredoval. Postali so zmogljivejši in hitrejši. Istočasno pričakujemo nadgradnjo dosedanjega razvoja tudi v prihodnosti. Tudi internet je že močno razširjen. Verjetno so zanj slišali že tako rekoč vsi. Vsekakor so z njim najbolj seznanjeni tisti, ki ga uporabljajo tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Pogosto se je dogajalo, da so podjetja zahtevala od uslužbencev znanja s področja uporabe računalnika in interneta. Omogočala so tudi izobraževanja ter izpopolnjevanja znanja s tega področja. Ko pa so posamezniki odkrili prednosti uporabe interneta, so ga začeli uporabljati ne le na delovnem mestu, temveč tudi v zasebnem življenju. Internet je tehnologija, je socialni prostor in je trženjsko orodje. Svetovni splet (www je World Wide Web in predstavlja tisti del interneta, ki nima elektronske pošte) je prostor za objavljanje informacij, poslovanje in masovno oblikovanje proizvodov. Internet je računalniško omrežje, dostopno vsem državam sveta. Je več od računalnika in njegove vsebine, je prostor za komuniciranje in trženje. V zgodnjih 50-ih letih so tržniki odkrili, da poveča prodajo, če ponudiš stranki, kar želi, in to na boljši način od konkurence. Pojavi se trženjski koncept, ki pravi, da podjetje obstaja zato, da zadovolji potrošnikove želje in potrebe. S predstavitvijo na internetu imajo tržniki možnost masovne prodaje, komunikacije, hkrati pa lahko posameznik predstavlja svoj ciljni trg. Internet je posrednik komunikacij in elektronskega poslovanja, katerega čas prihaja (Strauss, Frost 1999, 63). Z uvedbo elektronskega poslovanja se je popolnoma spremenilo delovanje podjetij. S širšega vidika je elektronsko poslovanje uporaba računalniškega omrežja za izboljšanje poslovanja podjetja. Večji dobiček, povečanje tržnega deleža, izboljšanje storitev in hitrejša dostava izdelkov so samo nekatere izboljšave, ki jih lahko dosežemo z elektronskim poslovanjem. Elektronsko poslovanje je veliko več kot samo naročanje izdelkov iz spletnega kataloga. Vsebuje uporabo informacijske tehnologije za izboljšanje komuniciranja in transakcij z vsemi, ki so udeleženi pri poslovanju podjetja. Ti udeleženci so lahko kupci, dobavitelji, vlada, finančne institucije, zaposleni in ostali. Najpomembnejši področji elektronskega poslovanja sta poslovanje med podjetji (business to business) ter med podjetji in končnimi kupci (business to consumer). Največji delež poslovanja med podjetji in potrošniki zavzema on-line nakupovanje, ki se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih z uporabo interneta, kjer se vsak dan odpre na stotine novih trgovin, ki ponujajo najrazličnejše izdelke ter storitve (Turban, Chung, Lee, King 2000).

8

2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja O elektronskem poslovanju Blažič-Jermanova pravi (2001, 11): »Mnogo ljudi si elektronsko poslovanje predstavlja kot izmenjavo podatkov med računalniki, vendar je ta definicija mnogo preozka, da bi se resnično uporabljala. Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza electronic commerce, ki je tudi preozek. Danes se vse pogosteje uporablja izraz ebusiness, ker bolj pravilno odseva vsebino. Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov (RIP) in delovanje spletne trgovine. Vse, kar danes delamo v sklopu poslovnih dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij, imenujemo elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje pomeni torej izvajanje poslovnih operacij brez uporabe papirja. Gre za prenos poslovne dokumentacije neposredno iz enega računalnika v drugega. Poslovanje poteka precej hitreje in enostavneje kot v preteklosti. Istočasno pa je dosti manjša možnost napak, saj je nadzor nad dogajanjem v poslovnem procesu zaradi sprotnih in ažurnih informacij zelo učinkovit. Uvajanje elektronskega poslovanja pomeni ogromno spremembo glede na klasičen način. Nujna posledica uvajanja e-poslovanja pa je reorganizacija obstoječih poslovnih procesov in samega poslovanja. Potrebno je posodobiti računalniško opremo, vlagati v znanje in izobraževanje itd. Po Straussu lahko opredelimo elektronsko poslovanje kot optimizacijo poslovnih aktivnosti podjetij s pomočjo digitalne tehnologije. Vključuje digitalno komuniciranje, elektronsko trgovanje, spletno raziskovanje in je uporabljeno v vsaki poslovni panogi (Strauss, Frost 2001, 6). Elektronsko poslovanje se nanaša na izvajanje poslovnih transkacij, na upravljanje odnosov s strankami in na komuniciranje tako znotraj podjetja kot med različnimi podjetji, kupci in državno upravo. Izvaja se lahko preko privatnih ali pa javnih omrežij (Skrt, marec 2001). Izraz elektronsko poslovanje se ne nanaša samo na poslovanje podjetij, ampak tudi na poslovanje drugih organizacij in posameznikov, kot so na primer javne ustanove, državne ustanove, raziskovalci, občani, študenti, ki svoje poslovne dejavnosti opravljajo s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij. Elektronsko poslovanje ima pomembno prednost pred klasičnim poslovanjem, kar vpliva na zviševanje ekonomske blaginje in življenjskega standarda ter pospeševanje ekonomskega razvoja. Elektronsko poslovanje omogoča nove načine izvajanja gospodarskih transakcij in tako vpliva na spreminjanje splošno sprejetih načinov opravljanja dejavnosti. Razdalje med proizvajalci in potrošniki se zmanjšujejo, izginjajo tradicionalni posredniki, nastajajo novi proizvodi in trgi, nastajajo nove vezi med gospodarstvom in potrošniki ter med podjetji po celem svetu (Petauer 2002, 10).

9

SLIKA 1: STRUKTURA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Vir: Kreslin 2001, Naše gospodarstvo, 360. Iz slike 1 je razvidno, da potekajo pri elektronskem poslovanju prodajne in nabavne aktivnosti poslovnih sistemov na namišljenem trgu, kar pomeni, da potekajo na internetnem omrežju. Ponudnik in povpraševalec blaga ali storitev iščeta po internetnem omrežju primernega ponudnika ali kupca, nato pa se poslovna partnerja odločita za skupno sodelovanje in skleneta posel (prodajo ali nakup). Po sklenjenem poslu poteka preko internetnega omrežja tudi plačilni promet, v katerega so vključene tudi banke. Zunaj namišljenega (virtualnega) trga poteka le logistika, ki poskrbi, da je proizvod fizično dostavljen (Kreslin 2001, NG, 360). 2.2 Razvoj elektronskega poslovanja1 O prvi poslovni uporabi računalnika lahko govorimo šele v šestdesetih letih, ko so ga v ZDA uporabili na področju bančništva. Uporabili so ga za avtomatizacijo obdelave čekov, katerih število je močno naraslo in ročna obvladljivost poslovanja ni bila več možna. Poslovna uporaba računalnika se je kasneje bliskovito razširila tudi na druga področja, kot so npr. računovodstvo, področje obdelave plač, priprava poročil itd. ____________________________________ 1 Povzeto po: Blažič-Jerman (2001, 13-17).

10

Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in interneta. V šestdesetih in predvsem sedemdesetih letih pa je prišlo do potrebe po sprotnem zagotavljanju proizvodnih virov (»just in time«), zato so se organizacije začele povezovati s svojimi dobavitelji. Sprva so to povezovanje poimenovali EDI (Electronic Data Interchange). Namenjeno je bilo neposrednemu elektronskemu sprejemanju in posredovanju naročil, računov in dobavnic med poslovnimi partnerji. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. Nadaljnji razvoj je v osemdesetih letih prinesel nadomestitev papirnih poslovnih listin, kot so npr. dobavnice, računi, naročila, plačilni nalogi in druge, z računalniškim prenosom listin v standardizirani elektronski obliki. Sredi osemdesetih let so se pojavile prve elektronske konference (on-line), kot nova oblika družbene interakcije (kot tudi pogovori po internetu2 in klepetalnice3). Istočasno se je povečala dostopnost in izmenjava informacij. Omrežne storitve pa so bile v vsakodnevnem življenju še vedno premalo razširjene. Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta4 na internetu prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje je dobilo nove razsežnosti. Nove tehnologije so prinesle prijaznost do uporabnika in enostavnost uporabe. Svetovni splet je z dostopnostjo zagotovil ekonomijo obsega ter omogočil raznovrstne poslovne aktivnosti. Danes je dostopen tako organizacijam kot fizičnim osebam. Internet je znižal stroške za učinkovito komunikacijo, odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane. Svetovni splet je tudi malim podjetjem omogočil tekmovanje z velikimi, multinacionalnimi podjetji. Vsako majhno podjetje lahko namreč vstopi na večmilijonski trg z minimalnimi potrebnimi investicijami v informacijsko infrastrukturo. Potrebuje le osebni računalnik, modem in povezavo z internetom. Z razvojem interneta pa je nastala tudi povsem nova oblika podjetij – t. i. virtualna ali navidezna podjetja. Potrebno pa je omeniti tudi to, da elektronsko poslovanje poteka po zaprtih ali odprtih sistemih, ki postajajo vedno bolj prepleteni. Med zaprte uporabniške sisteme uvrščamo intranet5 in ekstranet6. Omrežja delujejo kot zaprta, čeprav uporabljajo javne omrežne infrastrukture, saj so omejena na zaposlene v podjetju in pooblaščene uporabnike. Taka so npr. bančna omrežja, omrežja plačilnega prometa, omrežja državne uprave … Poleg zaprtih pa poznamo tudi odprta omrežja. Najpogostejša oblika le-teh je internet, kjer lahko najdemo ogromno različnih storitev. Omenjamo le nekatere, za katere menimo, da so najbolj razširjene: elektronska pošta, prenos datotek in svetovni splet. Slednja je najbolj priljubljena storitev na internetu in najpogosteje uporabljena pri e-poslovanju. V njem lahko najdemo praktično vsa področja človekovega delovanja. ____________________________________ 2 Angleško Internet Relay Chat – IRC. 3 Angleško Chat Room. 4 Angleško World Wide Web – WWW 5 Omrežje, ki deluje znotraj enega podjetja. 6 Internet, ki je preko javno dostopnega interneta dostopen ožjemu krogu poslovnih partnerjev.

11

2.3 Vrste elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje ni namenjeno izključno poslovanju med organizacijami. Zato v tem kontekstu govorimo o štirih glavnih spletnih področjih, in sicer o poslovanju med podjetji (Business to business – B2B); o poslovanju podjetje porabniku (Business to consumer - B2C), o poslovanju med porabniki (Consumer to consumer - C2C) in o poslovanju porabnik podjetjem (Consumer to business C2B) (Kotler 2004, 40-45). Elektronsko poslovanje je pomembno predvsem na štirih področjih (Blažič - Jerman 2001, 13): povezovanju med potrošniki in organizacijami, notranjem poslovanju organizacije, poslovanju med organizacijami in poslovanju državne administracije med seboj in z občani.

Te povezave na enostaven način prikazujemo na Sliki 2. SLIKA 2: VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Vir: Blažič – Jerman 2001, 13. Torej elektronsko poslovanje in elektronsko trgovanje potekata na štirih temeljnih spletnih področjih, ki jih bomo malce bolj podrobno opredelili (Kotler 2004, 40-45). B2B poslovanje (podjetje drugemu podjetju) Ta način poslovanja predstavlja po ocenah različnih raziskav največji del elektronskega poslovanja. Zajema vse, od vzpostavljene povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji ter elektronskega bančništva do sodelovanja na skupnih projektih.

12

B2C poslovanje (podjetje porabniku) Elektronsko poslovanje s končnimi porabniki omogoča kupcem, da kupujejo izdelke in storitve od podjetij, ki so prisotna na svetovnem spletu. Podjetja, ki prodajajo svoje izdelke in storitve preko svetovnega spleta so globalna, saj lahko kdorkoli s kateregakoli konca sveta kupi izdelek oziroma storitev, ki ga podjetja ponujajo. Ta način poslovanja zajema veliko področij, ki večinoma temeljijo na poslovanju z uporabo internetnih spletnih strani. Potrošniku omogočajo opravljanje raznovrstnih opravil preko domačega računalnika: od bančništva in nakupovanja, do izobraževanja in dela. C2C poslovanje (porabnik porabniku) Takšen način elektronskega poslovanja je značilen za elektronske dražbe, elektronska pogajanja in elektronsko posredništvo. C2C pomeni, da spletni uporabniki poleg tega, da zbirajo informacije o izdelkih, le-te nenehno tudi sami ustvarjajo. Najslavnejša pot C2C je elektronska pošta, ki deluje kot digitalni sodobnik tradicionalne pošte. C2B poslovanje (porabnik podjetjem) V današnjem času porabniki čedalje lažje komunicirajo s podjetji. Podjetja jih pogosto spodbujajo h komunikaciji, tako da jih povabijo k pošiljanju vprašanj, predlogov in celo pritožb preko spletne pošte. Nekatera spletna mesta imajo celo gumb »pokliči me«, na katerega uporabnik pritisne, če želi, da ga na vprašanja pripravljeni zastopnik pokliče po telefonu. Če pa bi se lotili vrst elektronskega poslovanja z vidika interakcije subjektov v samem elektronskem poslovanju, pa Turban in King (2003, 7) opredelita naslednje vrste: Podjetje - podjetje - potrošnik (business to business to consumer; B2B2C): pogostokrat

se za B2B2C uporablja kar pojem B2C, vendar gre pri B2B2C za to, da podjetje nekemu drugemu podjetju, pogodbenemu partnerju priskrbi svoj proizvod ali storitev, to drugo podjetje pa nato ta proizvod ali storitev proda svojim strankam. Drugo podjetje ima tako svoje stranke, katerim prodaja proizvode ali storitve prvega podjetja.

Mobilno poslovanje (mobile commerce; m-commerce): zajema transakcije in aktivnosti, ki se izvajajo v brezžičnem okolju; to področje ima potencial, da resno konkurira internetnemu poslovanju.

Elektronsko poslovanje znotraj podjetja (intrabusiness e-commerce): ta kategorija zajema vse aktivnosti znotraj podjetja in vključuje izmenjavo blaga, storitev in informacij med različnimi enotami in posamezniki v podjetju. Intrabusiness e-commerce se največkrat izvaja preko intranetov in spletnih portalov podjetij.

Podjetje - zaposleni (business to employees; B2E): ta način elektronskega poslovanja je namenjen zaposlenim v podjetju. Omogoča jim hitro in enostavno komuniciranje, ki je nujno za izvajanje delovnih nalog. V to kategorijo je vključeno tudi spletno izobraževanje zaposlenih.

Elektronsko poslovanje neprofitnih družb (nonbusiness e-commerce): vse večje število neprofitnih združb, kot so univerze, neprofitna podjetja, verske združbe, socialne združbe in vladne agencije, uporabljajo e-poslovanje za znižanje stroškov ter izboljšanje poslovanja.

13

2.4 Prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje je tako za odjemalce kot za ponudnike prineslo številne prednosti. Podjetja se morajo hitreje prilagajati spremembam na trgu ter vedno večjim in vse bolj specifičnim potrebam različnih kupcev. Elektronsko poslovanje je tako most med željami in potrebami kupcev na eni in zmožnostmi uresničevanja teh potreb s strani ponudnikov na drugi strani. Z elektronskim načinom poslovanja lahko največ pridobijo majhna in srednje velika podjetja. Zaradi nizkih stroškov, ki jih omogoča uporaba internetnih tehnologij, se lahko povezujejo z večjimi podjetji in s svojo ponudbo konkurirajo na svetovnem trgu. Hitrost transakcij, nižji transakcijski in administrativni stroški, boljše upravljanje s podatki, zmanjšanje stroškov zalog, krajši časi obračanja zalog, krajše dobavne poti, učinkovitejše poprodajne storitve, možnost globalnega poslovanja ter nove tržne priložnosti so le nekatere izmed pozitivnih posledic, ki jih je prinesla uvedba e-poslovanja v podjetjih in zaradi katerih doživlja e- poslovanje eksponentno rast. Elektronsko poslovanje torej omogoča globalizacijo, poslovanje po celem svetu in internacionalizacijo, ter poslovanje preko meja posameznih držav, kar za organizacije prinaša vrsto sprememb. Uporaba interneta namreč predvideva nove načine povezovanja z že znanimi osebami, pa tudi z ljudmi, ki jih še nismo srečali. TABELA 1: PRILOŽNOSTI PONUDNIKOV IN KORISTI KUPCEV, KI JIH PRINAŠA ELEKTRONSKO POSLOVANJE

Ponudnikove priložnosti Koristi kupcev Celostna pristnost Celoten izbor Izboljšana konkurenčnost Kakovostne storitve Krajšanje ali ukinjanje dobaviteljevih verig Hiter odziv na kupčeve potrebe Zmanjšanje stroškov Znižanje cen Nove poslovne priložnosti Novi proizvodi in storitve

Vir: European commission, 2000, (http://www.ispo.cec.be/ecommerce/Welcome.html) E-poslovanje poteka skozi odprta omrežja zato so v podjetjih najbolj zaskrbljeni glede varnosti finančnih podatkov in zasebnosti transakcij. Opaziti je mogoče tudi pomanjkanje zaupanja kupcev do elektronskih transakcij. Pogostokrat se pri e-poslovanju omenja problem znanja, ki se nanaša na pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra. Ta težava je posebej opazna pri manjših podjetjih, ki nimajo dovolj finančnih sredstev in usposobljenih strokovnjakov za lastne rešitve, temelječe na sodobni računalniški in telekomunikacijski opremi.

14

TABELA 2: NAJBOLJ ZNAČILNE PRILOŽNOSTI IN TEŽAVE, S KATERIMI SE SREČUJEMO PRI ELEKTRONSKEM POSLOVANJU

Priložnosti Težave Večja hitrost poslovanja Nepoznavanje tehnologije Večji pregled nad poslovanjem Problem izobraževanja Večji nadzor nad opravljenim delom Problem komunikacij Prihranek pri času Cenovna nedostopnost Prihranek pri poslovanju Nezainteresiranost Časovna in krajevna neodvisnost Nezadostno povezovanje Povezanost s poslovnimi partnerji Problem varnosti 24-urna prisotnost Pravni problem

Vir: Prirejeno po Chaffey 2002, 15. Z uvedbo elektronskega poslovanja je lahko večina izdelkov in storitev, ki jih nudi organizacija, dostopnih 24 ur dnevno. Elektronsko poslovanje omogoča bistveno krajše dobaviteljske verige. Blago pogosto dostavljajo direktno iz tovarne, zato se s tem ukinejo prodajalci, prav tako pa niso več potrebna velika skladišča. Internet in s tem elektronsko poslovanje ponujata priložnost za dodatno znižanje stroškov nabave. S tem načinom poslovanja lahko podjetja prihranijo na stroških naročil, saj je uporaba privatnih omrežij bistveno dražja. Z uporabo cenovno dostopnejšega interneta in svetovnega spleta se tudi manjšim podjetjem odpirajo priložnosti za sklepanje novih poslov. Internet odpira nove priložnosti za elektronsko poslovanje z novimi dobavitelji. Elektronsko poslovanje zmanjšuje čas med naročilom in dostavo pošiljke. Poslovni partnerji, ki poslujejo preko omrežja interneta, izmenjujejo vse dokumente v elektronski obliki. Podjetja lahko pri tem poslovanju sledijo toku dokumentov in se prepričajo, da je partner res prejel elektronske dokumente. Podatki se s tem načinom poslovanja bistveno hitreje prenašajo. Največja prednost, ki jo s tem dobijo kupci, je stalno spremljanje določenega proizvoda, ki ga želijo, ne da bi bili omejeni s tem, ali je določen proizvod v tistem trenutku na voljo pri določenem ponudniku. Za kupce in potrošnike je ena bistvenih prednosti tega načina poslovanja predvsem v tem, da lahko ves čas izbirajo med najugodnejšimi ponudniki izdelkov in storitev po svetu. Elektronsko poslovanje omogoča hiter in enostaven dostop do informacij in podatkov, zato so informacije, ki so nujno potrebna sestavina poslovanja, vedno bolj dosegljive. Kupci lahko preko elektronskih katalogov naročajo izdelke in storitve, dobijo tehnično pomoč ter navodilo za uporabo, spremljajo status naročila in drugo. Elektronski katalogi ponujajo bistveno več podatkov od papirnih katalogov. Kupci lahko v elektronskih katalogih pregledujejo ter izbirajo med različnimi izdelki, ki so poleg opisov predstavljeni še s slikami, zvokom in animacijo.

15

Elektronsko poslovanje prinaša podjetjem celostno prisotnost, izboljšano konkurenčnost, krajšanje ali ukinjanje dobaviteljskih verig, zmanjšanje stroškov in nove poslovne priložnosti. Predvsem srednjim in manjšim podjetjem omogoča globalizacijo njihovega poslovanja in tako olajšuje poslovanje z oddaljenimi partnerji, kar bi v klasičnem poslovanju pomenilo prevelike stroške. Elektronsko poslovanje ponuja koristi tudi kupcem, in sicer celosten izbor, kakovostne storitve, hiter odziv na kupčeve potrebe, znižanje cen ter nove proizvode in storitve (Janežič 2000, 588). Poleg prednosti pa spremljajo elektronsko poslovanje tudi določene pomanjkljivosti oziroma težave. Z elektronskim poslovanjem je ogrožena zasebnost osebnih podatkov, in sicer s poslovnim vohunstvom, z nenaročenimi elektronskimi pošiljkami, s kršitvijo zasebnosti zaposlenih in potrošnikov. Vsakič, ko kupci ali potrošniki naročijo proizvode ali storitve na elektronski način, pridejo njihova imena, naslovi in nakupovalne navade v bazo podatkov določene organizacije. Te podatke pa lahko organizacije uporabljajo oziroma izrabljajo za nadaljnje trženje svojih proizvodov in storitev. Za uporabnike in ponudnike storitev elektronskega poslovanja je najverjetneje najbolj moteča slabost pomanjkanje varnosti, saj je bila večina prav zaradi tega skeptična pred prvo uporabo elektronskega poslovanja. Znani so primeri vdorov v omrežja, kraj podatkov in drugih zlorab, ki kot posledico puščajo slab ugled podjetja, izgubo zaupanja strank in poslovnih partnerjev ter finančne posledice. Ponudnik in kupec se pri elektronskem poslovanju redkokdaj fizično srečata, kar lahko botruje nepravilni obveščenosti o izdelku ali storitvi. Zaradi tega je možnost, da se kupec prenagli pri svoji odločitvi pri elektronskem poslovanju večja kot sicer. Del tveganja je posledica ene od prednosti poslovanja na daljavo. Neposredno poslovanje pomeni, da niso potrebni posredniki, agenti in podobno osebje, hkrati pa, da se potrošnik ne more z nikomer posvetovati. Ena od slabosti elektronskega poslovanja so tudi izpadi omrežja zaradi preobremenitve ali virusov na internetnem omrežju. 2.5 Dinamika elektronskega poslovanja7 Elektronsko poslovanje je s seboj prineslo veliko sprememb. Močno je spremenilo življenje posameznikov in delo v organizacijah. Spremembe so se pojavile na različnih področjih. Eno izmed njih je npr. dematerializacija poslovanja in vztrajna rast storitev. Številne storitve, kot sta npr. pisarniško poslovanje in elektronsko bančništvo, se sedaj opravljajo brez uporabe papirja. Pri elektronskem bančništvu je zlasti pomemben razvoj elektronskega denarja, ki kupcu omogoča anonimnost, kakršna je pri plačevanju z gotovino. Pojavila se je tudi digitalizacija slike. Z digitalnim fotoaparatom lahko posnamemo slike in jih shranimo v računalnik. Te lahko povsem preprosto pošljemo prijateljem ali poslovnim partnerjem s pomočjo elektronske pošte. _________________________ 7 Povzeto po: Blažič-Jerman (2001, 18-21).

16

Sodobna tehnologija interneta omogoča brezvrvični dostop do storitev interneta. Le-ta omogoča mobilnost uporabnika, delo na daljavo, videokonference (ki so spremenile potovalne navade managerjev), nakupovanje na daljavo (ki je spremenilo obseg trgovine in lokacijo), sisteme za računalniško podprto delo. Slednji pa so spremenili delo na skupnih projektih. Elektronsko poslovanje pa je prineslo tudi nov način dela. Tako elektronska pošta kot računalniško podprto sodelovanje postajata nepogrešljiv komunikacijski pripomoček. Precej lažji je prenos znanja, ki ni shranjen le v dokumentih, temveč tudi v procesih in postopkih. S tem pa lahko opravimo tudi več dela kjerkoli po svetu, pa najsi bo to v skupini ali individualno. Povsem drugačni so tudi odnosi s strankami. Podjetja s stranko gradijo dolgoročen odnos in jo obravnavajo bolj individualno. Kupcu je danes potrebno ponuditi izdelek ali storitev takrat, ko to potrebuje. Potrebno je zadovoljiti njegove želje glede izdelka – kdaj in kje potrebuje izdelek ter kakšne so karakteristike izdelka, ki ga želi. Za izvedbo tega potrebuje podjetje hiter dostop do informacij in ustreznih analiz dogajanja. Za hitre in zanesljive informacije pa je potrebna sodobna informacijska infrastruktura. Na najbolj razvitih trgih je razvita telekomunikacijska infrastruktura pogoj za razmah elektronskega poslovanja. Na trgih s slabše razvitimi telekomunikacijami in dražjim dostopom do storitev interneta, kamor uvrščamo tudi Slovenijo, pa bo potrebno uvajanju elektronskega poslovanja nameniti več pozornosti, saj je le-to pogoj za razvoj t.i. ekonomije znanja oziroma digitalne ekonomije. Še več, z leti in z globalnim razvojem elektronskega poslovanja naj bi le-to izgubilo predpono e (ebusiness), saj bo to postalo edina oblika poslovanja. Tako v svetu kot v Sloveniji se vsako leto število uporabnikov interneta povečuje. Največ uporabnikov je med 10. in 75. letom starosti. Uporabljajo ga zaposleni z doseženo vsaj visoko ali višjo izobrazbo, vse več pa je tudi tistih s srednjo izobrazbo, ki so bili primorani osvojiti znanje uporabe interneta, veliko uporabnikov pa je tudi med učenci osnovnih šol, dijaki in študenti. Slednji ga uporabljajo pri izdelavi seminarskih nalog, iskanju informacij z najrazličnejših področij, pošiljanju elektronske pošte itd. 2.6 Ali je elektronsko poslovanje varno? Čeprav je e-poslovanje že močno razširjeno po vsem svetu, se še vedno pojavlja vprašanje varnosti e-poslovanja. Nemalokrat slišimo o zlorabah kreditnih kartic, s katerimi so posamezniki plačevali storitve in izdelke preko interneta. Morda so prav zaradi tega uvedli nove metode plačevanja, kot sta npr. elektronski denar in elektronski čeki. Kljub temu se varnost e-poslovanja še vedno smatra za dokaj ne varno poslovanje. Vsekakor je z vidika prodajalca celotno tveganje pri elektronskem poslovanje manjše kot pri klasičnih oblikah poslovanja, saj je tveganje, povezano s požarom, krajo izdelkov in krajami na delovnem mestu, bistveno nižje. Pri potrošnikih pa prav tako obstaja manjše tveganje. V primerjavi s tveganji, ki se jim potrošnik izpostavlja pri klasičnem nakupu ali plačilu v restavraciji s plačilno kartico, se izpostavlja veliko večjemu tveganju, kot je le-to pri internetni povezavi.

17

Snovalci interneta so želeli ustvariti delujoč in učinkovit sistem. Številnim posameznikom, ki kupujejo po internetu, je postal postopek domač in tako rekoč del vsakdana. Zaradi hitrega tempa življenja internet številnim uporabnikom prihrani čas, saj lahko nakupujejo doma, iz naslonjačev, pri čemer jim ni potrebno iskati parkirnega prostora, zapravljati časa zaradi gneče na blagajnah itd. Seveda pa vse internetne strani tudi niso varne. Tako se je pri tem že nekaj potrošnikov »opeklo«. Prav to je razlog, da se je in se še vedno veliko pozornosti namenja varnosti poslovanja na internetu. Kljub temu, da k uporabi interneta vzpodbujajo pozitivne izkušnje, so določeni ljudje odprti za novosti in nove načine sprejemajo z odprtimi rokami, spet drugi se bodo za uporabo odločili šele takrat, ko bodo spoznali, da so nove metode učinkovite in zadovoljive. Sčasoma skoraj vsaka novost postane rutina, stare poti pa izginejo. To se sedaj dogaja tudi z internetom, saj številne raziskave pišejo o eksplozivnem naraščanju uporabe interneta, o naraščajočem številu uporabnikov ter povečani prodaji potrošniškega blaga. 2.7 Elektronsko poslovanje v Sloveniji Raba interneta v svetu še vedno narašča in tudi v Sloveniji je tako. Vse več ljudi se odloča za uporabo širokopasovnih internetnih povezav, saj cene le-teh vztrajno padajo. Številni se odločajo tudi za uporabo dodatnih storitev, ki jih omogočajo širokopasovne povezave, to so internetna telefonija, internetna televizija, video konference itd. Če bi preverjali, kakšna je starostna slika uporabnikov interneta v Sloveniji, bi najverjetneje ugotovili, da prevladuje predvsem mlajši uporabniki (do trideset let). Kot smo že v uvodnem poglavju omenjali, se večina iz starejše generacije oklepa ustaljenega načina dela, ki jim je do sedaj prinašal rezultate, novost elektronskega poslovanja pa zavračajo zaradi nezaupanja. Seveda ne smemo posploševati, saj obstajajo tudi izjeme, ki so bile na delu prisiljene začeti delati preko interneta ter ob tem spoznale njegove prednosti in ga zato začele uporabljati tudi v privatne namene. Posledično z naraščanjem fizičnih uporabnikov pa se veča tudi uporaba med podjetji, saj se le-ta zavedajo konkurenčne prednosti, ki jim jo prinaša elektronsko poslovanje. Med vodstvi slovenskih podjetij še vedno velja prepričanje, da je elektronsko poslovanje zgolj spletna stran ali spletna trgovina, vendar je mnogo več. Elektronsko poslovanje pomeni ponovno opredelitev osnovnih modelov poslovanja s pomočjo sodobne tehnologije, z jasno definiranim ciljem: povečati učinkovitost poslovanja v dobro podjetja in njegovih strank. Elektronsko poslovanje je dejansko celotna strategija, pri čemer spletna trgovina zajema izjemno pomemben del in je zato za poslovni model velik izziv (Jerman - Blažič 2001, str.41). Glavne prednosti, ki bi jih slovenska podjetja morala videti v uporabi interneta in elektronskega poslovanja so predvsem pridobivanje novih kupcev, geografsko širjenje trga in pa ohranjanje konkurenčnosti ter tudi nekatere izmed drugih prednosti, kot so še izboljšanje kakovosti storitev, izboljšanje celostne podobe podjetja, zmanjšanje poslovnih stroškov ter lansiranje novih izdelkov in storitev.

18

2.8 Elektronsko trženje Laično si lahko predstavljamo elektronsko trženje kot težnjo podjetij k temu, da bi svoje izdelke in storitve oglaševalo in prodajalo preko elektronskega spleta. Podjetje, ki se odloči za elektronsko poslovanje, se mora odločiti, ali bo tudi elektronsko tržilo in katere izdelke oziroma storitve bo ponudilo, komu in na kakšen način. Prav zaradi vseh teh odločitev predstavlja internet za tržnike izziv v oglaševanju, vendar pa mora temu slediti tudi oglaševanje preko drugih medijev. Podjetja si z elektronskim trženjem ustvarjajo virtualno trgovino, ki jo lahko s forumi in elektronsko pošto dopolnjujejo in tako tudi izpopolnjujejo. Internet predstavlja prednost pri trženju tako za prodajalce kot za porabnike. Kupci lahko nakupujejo kar doma. Tako prihranijo veliko časa in se hkrati izognejo morebitnemu stresu ob nakupovanju, prodajalci pa lažje razvrščajo svoje kupce ter se osredotočajo predvsem na tiste, v katerih vidijo svojo tržno nišo. Hkrati lahko podjetja na straneh svetovnega spleta pripravljajo virtualno trgovino, s pomočjo elektronske pošte lahko ustvarijo neposreden stik s strankami, z najnižjimi stroški lahko objavljajo svoje kataloge in še mnogo več. Takšen način trženja omogoča visoko stopnjo zasebnosti v ponudbi in strategiji podjetja, saj ni na očeh konkurence. Za podjetja ima elektronsko trženje naslednje prednosti: hitro prilagajanje tržnim pogojem in spremembam (hitro dodajanje izdelkov k svoji

ponudbi ter spreminjanje cen in opisov), spremljanje števila obiskovalcev strani in trajanje enega obiska (te informacije

prispevajo k izboljšanju ponudbe in samih oglasov), od odjemalcev lahko dobijo povratne informacije, na osnovi katerih lahko takoj

izpolnijo njihove želje, neprimerno nižji stroški oglaševanja (ni najemnin za prodajne prostore, stroškov

zavarovanja, komunalnih storitev…), neomejen oglaševalski prostor in oglaševanje sebe in svoje ponudbe brez cenzure.

Kljub temu, da spletni uporabniki nismo najbolj naklonjeni oglaševanju, le-ti na spletu so. Ko podjetje začne z elektronskim trženjem, mora svoje potencialne kupce privabiti na svojo spletno stran, za kar pa je ključno oglaševanje. Internet predstavlja nov način interaktivnega oglaševanja, ki poleg samega oglaševanja omogoča še dvostransko komunikacijo. Ker je internet po svojih lastnostih in zmožnostih bistveno drugačen od ostalih medijev, morajo podjetja oglaševalsko strategijo zasnovati drugače. Glavni namen oglaševanja je večja prepoznavnost podjetja in pritegnitev čim večjega števila obiskovalcev na svoje spletne strani. Internet je prinesel na področje oglaševanja veliko prednost, saj je mogoče učinkovitost oglaševanja na njem natančno meriti. Ne glede na to, kako podjetje oglašuje svoje spletne strani, se lahko s pomočjo analize obiskovalcev spletnih strani in odziva na ponudbe sproti prepriča o (ne)uspešnosti posamezne oglaševalske akcije (Potočnik 2002, 159 - 160). Metode oglaševanja in trženja na internetu imajo lahko več oblik, podjetje pa je tisto, ki se mora odločiti, katera oblika bo stroškovno najučinkovitejša pri doseganju oglaševalskih ciljev (Blažič – Jerman 2001, 67).

19

Vrste oglasov objavljenih na spletu8: Oglasne pasice, okvirčki, ki vsebujejo besedilo in včasih tudi sliko, so najpogosteje

uporabljeno spletno oglaševalsko orodje. Podjetja plačujejo, da so njihove pasice objavljene na ustreznih spletnih mestih.

Pokroviteljstvo je najučinkovitejše pri dobro ciljanih straneh, kjer lahko ponudi pomembne informacije ali storitve. Številna podjetja spravijo svoje ime na splet prek pokroviteljstev posebnih vsebin na spletnih mestih, ki objavljajo novice, finančne informacije in podobno.

Mikro spletno mesto je omejen prostor na spletu, ki ga zakupi zunanji oglaševalec/podjetje. Mikro spletna mesta so še posebej zanimiva za podjetja, ki ponujajo izdelke z nizko stopnjo vpletenosti, kot je npr. zavarovanje.

Vmesoglasi so oglasi, ki se pojavijo, ko se spremeni spletno mesto. Podjetja lahko ustanovijo združenja ali se povežejo. Če eno spletno podjetje sodeluje z

drugim, ponavadi oglašujeta drug drugo. _____________________ 8 Povzeto po: Kotler (2004, 50).

20

3 UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Če se podjetja odločijo za elektronsko poslovanje, morajo biti pripravljena na dokaj visoke finančne stroške. Prvi korak je nabava potrebne računalniške opreme in programov, s katerimi se je potrebno naučiti delati, za kar pa so večinoma potrebna določena dodatna izobraževanja. Vse to prinaša v podjetje velike spremembe in hkrati stroške, vendar ne tudi rezultatov, če podjetje nima natančno zgrajene strategije, ki bi postopoma gradila elektronsko poslovanje v podjetju. Elektronsko poslovanje je velik potencial za podjetja, ki ga bodo lahko izkoristila le s spremenjenim načinom dela ter s prilagoditvijo poslovnih procesov novim tehnologijam, nikakor pa ne s tehnologijo samo. V nasprotnem primeru se lahko znotraj podjetja ob uvedbi elektronskega poslovanja pojavijo organizacijske težave. 3.1 Uvajanje elektronskega poslovanja Uvajanje tehnologije elektronskega poslovanja je mogoče primerjati z uvajanjem prvih računalnikov, vendar je razlika v posledicah uvajanja. Računalnik je spremenil samo postopke v delovanju posameznih delovnih mest, elektronsko poslovanje pa pretresa organizacije v procesih in na novo določa načine povezovanja med organizacijami, prav tako pa tudi ustvarja nove priložnosti za povezovanje posameznikov s poslovnimi in vladnimi organizacijami (Možina in drugi 2002, 634). Večina podjetij začne svojo pot k elektronskemu poslovanju s predstavitvijo podjetja na internetu. Predstavitev podjetja na internetu nastane ponavadi kot odgovor konkurenci, ki je tam že prisotna. Izpolnjeni morajo biti potrebni pogoji za elektronsko poslovanje, med drugim: pravna ureditev, elektronska oskrba javne uprave in zagotovitev logističnih povezav (ibid., 636). Že v uvodu tega poglavja smo omenili, da je ključni problem pri vzpostavitvi elektronskega poslovanja sama priprava pogojev za takšno poslovanje. Za vzpostavitev takšnega sistema so potrebni tako strokovnjaki na področju tehnologije računalnikov kot tudi dobri poznavalci informacijske tehnologije, saj bodo le oni lahko poskrbeli za ustrezno strojno in programsko opremo, za pripravo in tudi realizacijo aplikacije. Pri uvedbi elektronskega poslovanja se podjetja srečajo s številnimi vprašanji. Tri izmed njih so, kako oblikovati privlačno spletno mesto, kako oglaševati na spletu in kako za svoje spletne posle ustvariti zdrav model prihodkov in dobička (Kotler 2004, 56).

21

Elektronsko poslovanje je celotna strategija, pri čemer zajema spletna trgovina izjemno pomemben del in je zato za poslovni model velik izziv. Računalnik že dve desetletji omogoča avtomatizacijo nalog in s tem večjo poslovno hitrost, vendar pa ni spremenil temelja poslovanja v večji meri; to je uspelo le spletni trgovini. Če le ena enota v verigi vrednosti podjetja začne poslovati elektronsko, se morajo vse ostale enote temu vzorcu ustrezno prilagoditi, ali pa tvegajo, da jih bo zamenjal kdo drug. Zato ponovno proučevanje in preoblikovanje poslovnega modela za vodstvo ni zgolj ena izmed mnogih dostopnih možnosti, pač pa je v informacijski dobi to prvi korak k ustvarjanju dobička, za mnoge celo korak k preživetju. Blažič – Jermanova (2001, 45) navaja celo pravila, ki nam lahko pomagajo pri načrtovanju in uvajanju elektronskega poslovanja: Spremenjen odnos do tehnologije. Vzrok vseh sprememb in vodilo napredka naj bi bila

prav sodobna tehnologija in za večino podjetij je prilagajanje nenehnim spremembam nujno, če želijo obdržati obstoječo rast.

Prilagajanje nenehnim spremembam. Dandanes je uspešnost podjetij pogojena prav s

prilagajanjem nenehnim spremembam, ki narekujejo spreminjanje trendov. Tista podjetja, ki jim uspe najhitreje odkriti smer trenda, si pred drugimi ustvarijo konkurenčno prednost.

Zmožnost posodabljanja, vplivanja na tok informacij in njegovega nadzorovanja.

Živimo v času, ko so blagovne znamke v veliko primerih vredne več, kot pa je vredno samo podjetje. Neopredmetena sredstva (blagovne znamke, odnos do kupcev…) so več vredna kot pa konkretni izdelki.

Neposredna in odprta komunikacija s kupci. Zvestoba kupcev raste z neposredno

komunikacijo, ki jo omogoča elektronsko poslovanje. Ustvarjanje prožne povezave z zunanjimi izvajalci in partnerji. Če obe strani

uporabljata podobno poslovno uporabniško programsko opremo, jima novejša tehnologija omogoča lažje povezovanje. Takšen način poslovanja omogoča nižanje stroškov brez nižanja cen.

Ustvarjanje in ponujanje novosti. Kupci smo vedno bolj zahtevni in želimo od

ponudnikov nenehne novosti ob najvišji možni kakovosti izdelkov in storitev. 3.2 Model uvajanja elektronskega poslovanja V prejšnjem poglavju smo dognali, da mora podjetje, preden lahko začne z elektronskim poslovanjem, poskrbeti za ustrezno tehnologijo in seveda premosorazmerno za ustrezno znanje za uporabo te tehnologije. Stroški priprave so dokaj velik zalogaj za večino podjetij, vendar pa naj bi se le–ti v zelo kratkem času podjetju povrnili in zelo hitro obrnili v prihodke.

22

Najbolj razširjen model uvajanja elektronskega poslovanja v strokovni javnosti je model v štirih stopnjah (Slak 2000,11): pridobitev osnovnih izkušenj pri komunikaciji preko interneta z oblikovanjem spletnih

strani, povezava z zunanjim svetom preko interneta in intraneta, medsebojno povezovanje s poslovnimi partnerji in hkratno spreminjanje

tradicionalnega načina poslovanja v elektronskega, celovito preoblikovanje poslovanja, organizacijske strukture, strategije in poslovnega

modela. V prvi fazi je pomemben močan zgled managementa, ki bo k razširjeni uporabi elektronskih nadomestil pritegnil svoje zaposlene. V tem času namreč zamenjamo komuniciranje s papirji med posamezniki v poslovnem svetu z elektronskimi ekvivalenti. Druga faza pomeni spreminjanje notranjih procesov v poslovnih sistemih, ki jih moramo prilagoditi zmožnostim informacijske tehnologije. V praksi to pomeni, da moramo določene oddelke združevati glede na funkcijo, ki jo opravljajo. Tretja faza predstavlja spremenjen osnovni poslovni model, ko se mora podjetje odločiti, kateri najbolj ustreza njegovim ciljem. V zadnji fazi pa lahko že začnemo sklepati partnerske povezave in se tako združujemo s sorodnimi podjetji v panogi. Ustvarimo ekipo, v kateri lahko učinkovito sodelujemo. Pri implementaciji teh štirih faz moramo uporabiti naslednje korake: 1. korak: ugotoviti moramo vzroke in izkoriščenost poslovanja z internetom ter priti do

spoznanja, da to ne pomeni le postavitve spletne strani, temveč gre za spremembo poslovnih procesov.

2. korak: določiti moramo celotno strategijo elektronskega poslovanja in razjasniti, kakšen poslovni model bomo uporabili.

3. korak: določiti moramo, kateri način uporabe interneta je v skladu s celotnim poslovnim modelom.

4. korak: izdelati moramo podroben načrt aktivnosti uvajanja elektronskega poslovanja.

5. korak: začnemo z vzpostavljanjem ene ali več poslovnih iniciativ, ki temeljijo na osnovnem elektronskem poslovanju. Na osnovi izkušenj nadaljujemo z dodatnimi projekti v okviru elektronskega poslovanja.

6. korak: ocenimo ekonomski učinek, ki ga je prineslo elektronsko poslovanje.

23

3.3 Cilji elektronskega poslovanja9 Podjetja želijo čim hitreje in s čim manj stroški razviti nov izdelek oziroma storitev in ga/jo uspešno uveljaviti na tržišču. S tem ciljem podjetja že od nekdaj sodelujejo in si izmenjujejo informacije. V današnji globalni družbi, kjer so potrebe kupcev vedno večje in vedno bolj kompleksne, so potrebe po sodelovanju in izmenjavi informacij toliko večje. Poleg tega se poslovne povezave med podjetji hitro spreminjajo, spremembe v okolju pa tudi vedno hitreje vplivajo na poslovne procese ter s tem na vsebino in vrsto informacij, potrebnih v medsebojnih komunikacijah. Z elektronskim poslovanjem želimo doseči: čim bolj avtomatiziran način izmenjave in obdelave, da je potreba po zamudnem

ročnem delu, ki je hkrati podvrženo človeškim napakam, minimalna, čim bolj kvalitetne e-informacije, da je verjetnost napak, in s tem posledično potreba

po ročnih intervencijah in usklajevanjih, čim manjša, varno izmenjavo podatkov s partnerji, elektronsko poslovanje razširiti tudi na dokumente s pravno veljavo.

Elektronsko poslovanje je proces, ki izkorišča informacijsko tehnologijo, v bistvu pa posnema klasičen papirni način izmenjave podatkov in dokumentov. 3.4 Ključni dejavniki uspeha Jerman – Blažičeva (2001, 58-60) pravi, da je na splošno za uspeh elektronskega poslovanja pomembnih pet dejavnikov: 1. Vsebina, ki jo podjetje ponudi in trži na spletu, je ključna. Izdelek ali storitev morata

biti inovativna, saj nekatere tržne niše na internetu že kažejo vrste nasičenosti. 2. Podjetje mora imeti jasne cilje in voljo za spremembe v poslovanju. S svojo pojavo na

spletu mora biti pripravljeno, da vstopi na globalni trg. Podjetje mora investirati in izdelati strategije za dosego zastavljenih ciljev.

3. Potreben je nadzor in upravljanje v podjetju, ki bo integrirano s funkcijami pojava na spletu.

4. Okolje podjetja mora zagotavljati kritično maso potrošnikov in upravičevati investicije v elektronsko poslovanje z rastjo prodaje in zmanjševanjem stroškov.

5. Podjetje mora obvladati tehnologijo za elektronsko poslovanje. _________________________ 9 Povzeto po: http://www.halcom.si/.

24

Patricia Seybold (1998) svetuje, kako uspešno elektronsko trgovati. Omenja osem ključnih dejavnikov uspeha, ki so rezultat več kot 40 različnih podjetij: 1. ciljati na prave kupce, 2. obvladovati celotno doživetje kupcev, 3. optimizirati poslovne procese, ki pustijo svoj pečat na kupcu, 4. poskrbeti za celosten pristop k odnosom s kupci, 5. pustiti kupcem, da si sami pomagajo, 6. pomagati kupcem, 7. posredovati posamezniku prilagojeno storitev in 8. spodbujati in ohranjati spletne skupnosti.

25

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

19992000

20012002

2003

milijard $

Leto

4 MEDPODJETNIŠKO ELEKTRONSKO POSLOVANJE Začetki medpodjetniškega elektronskega poslovanja segajo v drugo polovico 70-ih let, ko so se začeli uporabljati prvi EDI (Electronic Data Interchange – elektronska izmenjava podatkov) sistemi, za katere so morala podjetja veliko vložiti v informacijsko tehnologijo, da so lahko dosegla visoko stopnjo avtomatizacije internega poslovanja, vendar pa je njihova komunikacija s poslovnim okoljem še vedno temeljila na klasičnih načinih sporazumevanja. Tako se je blago naročalo preko informacijskega sistema, računi pa so se tiskali in pošiljali z navadno pošto. To je seveda še vedno pomenilo veliko možnosti za napake, bodisi pri tipkanju, bodisi pri poštnem transportu. V začetkih medpodjetniškega elektronskega poslovanja je bilo le-to, zaradi zelo velike začetne finančne naložbe (tehnologija in znanje), nedosegljivo za majhna in srednje velika podjetja. Velja omeniti, da so EDI sistemi zahtevali tudi zapleteno in dolgotrajno implementacijo, da so bili dokaj nefleksibilni v poslovnem okolju in so hkrati bili dragi za vzdrževanje. Vsi našteti razlogi so kljub številnim prednostim (povečanje produktivnosti znotraj podjetja, zmanjšanje stroškov papirnate dokumentacije, nižji nabavni stroški, hitrejša dostava dokumentov…) botrovali temu, da EDI ni nikoli doživel masovne uporabe. Manjša podjetja pa so lahko začela elektronsko poslovati šele s prihodom interneta, ki je povzročil pravi razcvet in eksponentno rast elektronskega poslovanja (Skrt, marec 2001). Kratica B2B poslovanje označuje izraz Business to Business, preprosto pa bi ga lahko prevedli v »internetno trgovanje med poslovnimi partnerji«. Izraz opisuje internetno podporo oziroma tehnologijo, ki poslovnim partnerjem določenega podjetja omogoča enostavno spletno poslovanje z njim. B2B rešitve omogočajo tesno povezavo med dobavitelji, proizvajalci in distributerji, ki tako lahko dosežejo visoko stopnjo učinkovitosti z delitvijo naročila in informacije o dobavi preko interneta. Prav zaradi teh razlogov je najverjetneje B2B poslovanje najhitreje rastoče področje nove internetne ekonomije, ki s sabo nosi skoraj neizmerljiv potencial (Porto continental group 2003). SLIKA 3: NAČRTOVANA RAST B2B POSLOVANJA Vir: Porto continental group 2003, http://www.portocontinental.si/B2B.htm

26

B2B spletna mesta10 lahko razdelimo na: 1. spletne portale podjetij – takšne spletne strani so pogosto vstopna točka v extranet

(ponavadi omejen za določeno skupino ljudi ali podjetij), dostopen samo strankam ali registriranim uporabnikom. Mnogo takšnih mest omogoča naročanje in prodajo drugim podjetjem;

2. nabavo izdelkov – tukaj lahko podjetje, ki nabavlja kupuje od izdelovalcev, zahteva ponudbe in v nekaterih primerih izvaja dražbe za nakup ali prodajo izdelka. Včasih takšna mesta servisirajo vrsto industrij, medtem ko druga zapolnjujejo tržne niše;

3. specializirane portale – predstavljajo nekakšen "pod-splet" informacij, kataloge izdelkov, diskusijske skupine in druge možnosti za določeno vertikalno industrijo. Ti portali imajo širši pomen kot pa samo nabava izdelkov, čeprav podobne cilje prodaje in nakupa;

4. spletna mesta za posredovanje – nastopajo kot posrednik med tistimi, ki iščejo produkt ali storitev in potencialnimi ponudniki le-teh;

5. informacijska spletna mesta – ki nudijo informacije o določeni industriji za svoja podjetja in njihove zaposlene. Ta mesta obsegajo portale za specializirana iskanja, trgovinske in industrijske standarde ipd.

Veliko bolj omejen predhodnik B2B je računalniško izmenjavanje podatkov RIP (ang. Electronic Data Interchange (EDI)), ki je še vedno na široko v uporabi. 4.1 Računalniško izmenjevanje podatkov (RIP) Računalniško izmenjavanje podatkov (RIP) predstavlja sodoben način komuniciranja med poslovnimi partnerji. Prednosti, ki jih prinaša RIP so: odpravlja rutinska opravila, kar prinaša manj dela s papirjem in manj napak, povečuje ažurnost podatkov, saj poteka izmenjava podatkov v realnem času, povečuje usklajenost podatkov med partnerji in s tem so plačila hitreje izvršena.

Elektronsko poslovanje med podjetji ni novo. Podjetja so začela s pošiljanje in sprejemanjem naročil, faktur in ostale dokumentacije v elektronski obliki že v drugi polovici 60-ih let. Od tu tudi izhaja definicija e-poslovanja - izmenjava poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniške izmenjav podatkov (EDI) in vseh podobnih tehnologij. Pri tem EDI (Electronic data interchange)oziroma RIP (računalniška izmenjava podatkov) označuje standardizirane oblike izmenjave poslovnih informacij. ______________________________________________________________ 10 Vir: Samo Eržen, http://www.spin.si/www/razno/arhiv/eobcina/prednostieposlovanja.htm

27

Računalniško izmenjevanje podatkov pomeni samodejno izmenjevanje poslovnih ali drugih podatkov med dvema računalniškima programoma. Podatki so praviloma oblikovno in vsebinsko zelo poenoteni, kar omogoča, da se prejemnikov računalniški program samodejno odzove z ukrepom znotraj svojega sistema in/ali z ustreznim odgovorom pošiljateljevemu sistemu. Standardi izmenjave so lahko notranji (med partnerji, panožni) in javni (mednarodni, regionalni, državni). RIP je najučinkovitejši, če je dobro vgrajen v notranje poslovne informacijske sisteme sodelujočih (back-end systems). Praviloma poteka v zaprtih/nadzorovanih okoljih, v nekaterih primerihi pa se bo zanj v prihodnje uporabljal tudi internet. Zaradi zaprtega okolja je RIP elektronsko poslovanje s pravno najbolje urejenimi razmerji, tako da dejansko v zvezi z njim ni sodnih sporov. Nekatere pravne domneve iz RIP-a so neposredno ali posredno uporabne tudi za urejanje odprtih elektronskih okolij (Toplišek 1998, 322). Kot komunikacijski medij za RIP lahko organizacije uporabljajo različne možnosti (Chaffey 2002, 101): direktne povezave ene z drugo, omrežja z dodano vrednostjo (ang. Value Added Networks- VAN), internet.

Računalniško izmenjavanje podatkov pomeni izmenjevanje poenotenih, kodiranih sporočil med dvema računalniškima rešitvama, zato bi ga lahko obravnavali med več vrstami podatkovnih prenosov. V praksi se pojavljajo različno intenzivna poenotenja, kodiranje in stopnja samodejnosti. Za prevajanje podatkov v poenoteno obliko (in obrnjeno) skrbi prevajalni del programa. Ker so sporočila poenotena, jih lahko »prebere« programska rešitev na sprejemni strani, in če je predvideno, samodejno odgovori s prav tako poenotenim odgovorom. RIP povezuje rešitve prek sporočil, npr. naročilo - nalog za odpremo - izdelava prevoznega dokumenta - prijava zavarovanja - dobavnica - potrditev prevzema - izstavitev računa - plačilo (vzporedno pa tudi ustrezna samodejna knjiženja na obeh straneh). Ker gre za samodejnost, je malo možnosti, da bi prišlo do človekovih napak. Vgrajeni mehanizmi za potrjevanje sporočil pa pripomorejo, da RIP deluje zelo zanesljivo (potrditev, da je prejemnik sporočilo prejel, da je vsebina sporočila nepoškodovana, da prejemnik vsebino sprejema ali odklanja ipd.). RIP se razvija v to smer, da bi od zaporednega (paketnega) načina dela čim bolj prešel na sprotni način dela (v realnem času) (Toplišek 1998, 13 - 15). Računalniško izmenjevanje podatkov je v uporabi že več let in pomeni elektronsko izmenjavo podatkov med podjetji. Pred računalniško izmenjavo podatkov je bilo potrebno sporočilo napisati na računalnik, ga natisniti in ga poslati drugemu udeležencu, s katerim poslujemo, ta pa je nato podatke ročno vnesel v svoj računalnik. Čeprav računalniško izmenjevanje podatkov praviloma zmanjšuje količine papirnih poslovnih listin, pa glavni prihranek ni v tem. Njegove prednosti so predvsem te, da se skrajšuje čas za posamezne poslovne postopke. Kljub vsem naštetim prednostim računalniškega izmenjavanja podatkov, ima le-ta tudi pomanjkljivosti, ki ovirajo njegovo širjenje na poslovnem področju (Roman 1999, 615).

28

Prva pomanjkljivost so zagotovo stroški, ki jih zahteva uporaba internetnih omrežij oziroma visoka najemnina omrežij z dodano vrednostjo, ki je odvisna od števila opravljenih transakcij. Iz tega razloga si lahko RIP privoščijo le večja podjetja, ki izkoriščajo ekonomijo obsega, manjšim organizacijam pa je le-ta nedostopen. To seveda pomeni nepovezano oskrbno verigo, saj v tej sodelujejo tako večja, kot tudi manjša podjetja. RIP rešitve so ustrezne le v primerih, kjer so dopustne večje časovne zakasnitve pri izmenjavi poslovnih podatkov. Razlog za to je vprašljivo in težavno povezovanje podjetij, ki uporabljajo VAN omrežja, s podjetji, ki poslujejo na internetu. Pomanjkanje odprtih standardov zavezuje poslovne partnerje, da se prilagodijo strukturi podatkov, ki jo predpišejo najmočnejša podjetja v vrednostni verigi. Podjetja so prisiljena uporabiti predpisane standarde in zaprte rešitve, ki omejujejo možnosti za elektronsko izmenjavo podatkov z drugimi partnerji. RIP je neprilagodljiv, neroden in nerazrešljiv standard za elektronsko izmenjevanje podatkov. 4.2 Elektronske tržnice Elektronska tržnica je informacijski sistem, ki je dostopen na spletnem mestu ali internetnem portalu, na katerem se elektronsko srečujejo uporabniki in kjer se izmenjujejo informacije, dobrine, storitve in plačila. Sodelovanje na elektronski tržnici poteka od začetnega zanimanja, spoznavanja, iskanja najboljše ponudbe, do pogajanj in same sklenitve ter izvedbe posla pod najboljšimi možnimi pogoji. Elektronske tržnice so spletni portali, ki združujejo večje število podjetij ter omogočajo izvajanje medsebojnih poslovnih transakcij preko interneta. Gre za prostor na internetu, ki organizacijam in podjetjem omogoča povsem nov, enostaven in učinkovit način trgovanja oziroma poslovanja. V elektronske tržnice so se pred kratkim pričela vključevati tudi manjša podjetja. Osnovna ideja elektronskih ali digitalnih tržnic je povsem nov način povezovanja večjega števila kupcev in prodajalcev na enem mestu preko interneta. Gre za spletne portale, ki kupcem in prodajalcem ter drugim poslovnim subjektom omogočajo izvajanje medsebojnih poslovnih aktivnosti preko interneta (Kokalj 2002). Osnovna funkcija prvih e-tržnic je bila prodaja najrazličnejših izdelkov, kasneje pa tudi storitev. Danes se takšne e-tržnice preoblikujejo še v nekaj več, saj podjetja preko njih že upravljajo transport in logistiko, distribucijske verige, finančne transakcije itd. S ciljem poenostavitve poslovanja podjetja svoje aktivnosti intenzivno prenašajo na internet (Vaupot 2001, 166).

29

Elektronska tržnica deluje po načelu hkratne povezave mnogo subjektov – prodajalcev in kupcev. Ali je več kupcev ali prodajalcev je odvisno od tipa elektronske tržnice. Tako poznamo elektronske tržnice, ki so orientirane na kupce, na prodajalce ali pa na oboje hkrati. Tržnice, namenjene prodajalcem, povežejo med seboj večje prodajalce, ki kreirajo tržnico z namenom iskanja kupcev za njihove izdelke/storitve. Pristop, ki je poznan tudi pod imenom push marketing, je primeren takrat, ko je prodajalcev malo, kupcev pa veliko. E-tržnice ločimo na e-tržnice odprtega ali zaprtega tipa. Tržnice zaprtega tipa uporabljajo podjetja, ki želijo poenostaviti poslovanje s svojimi dobavitelji in kupci. Glavni cilj je elektronska povezava med podjetji, ki stalno ali pogosto medsebojno sodelujejo (Skrt 2002, Moj mikro). Elektronske tržnice so eno najhitreje rastočih področij poslovanja B2B, saj so idealne za trgovsko menjavo, ker zbližujejo dobavitelje, prodajalce in kupce. Tako je mogoče zelo hitro ugotoviti, kateri dobavitelj ima najboljšo ponudbo in kateri je najbolj konkurenčen izven državnih meja. Napačno sklepajo tista podjetja, ki pričakujejo kupce samo zato, ker je njihova ponudba objavljena na spletu. Ne glede na to na katerem tržišču je podjetje prisotno (klasičnem ali elektronskem), mora biti vedno aktivno, da bi pridobilo ali pa obdržalo kupce. Dejstvo je, da poslovni subjekti, ki želijo permanentni razvoj in rast svojega poslovanja ne morejo zaobiti tega načina poslovanja. Pričakovani donosi v prihodnosti kažejo trend letnega podvojevanja prometa v B2C segmentu. Iz tega razloga B2C ne sme biti več le akademski izraz, pač pa poslovna filozofija podjetja in način poslovanja, ki bo podjetje in njihove produkte oziroma storitve čimbolj približalo njihovim kupcem (Porto continental group 2003). SLIKA 4: NAČRTOVANA RAST B2C POSLOVANJA

Vir: Porto continental group 2003, http://www.portocontinental.si/B2C.htm

30

Glede na okolje delovanja ločimo dve vrsti elektronskih tržnic (Vaupot 2001, 167): Vertikalne ali zasebne e-tržnice – združujejo podjetja ene panoge in so specializirane za eno vrsto industrije (npr. avtomobilsko, letalsko…). Navzven se odpirajo samo za potrebe celotne preskrbovalne verige. Glavni cilj ustanavljanja takšnih e-tržnic je zmanjšanje nabavnih stroškov, predvsem z izboljševanjem načrtovanja nabav, posredovanja informacij dobaviteljem, ki so lahko tudi manjša podjetja. Horizontalne ali javne e-tržnice – najbolj splošne elektronske tržnice, v katerih se pojavljajo podjetja iz najrazličnejših industrijskih panog in negospodarstva ter preko njih tržijo svoje storitve oziroma izdelke. Horizontalne elektronske tržnice so običajno omejene na določeno geografsko področje. Horizontalne e-tržnice lahko opredelimo tudi kot neodvisne e-tržnice ali e-tržnice vodene s strani lastnikov tehnologije. Horizontalni model je namenjen posameznim vrstam proizvodov in storitev, ki so lahko zanimivi kupcem iz različnih gospodarskih panog. Takšne tržnice so specializirane npr. za prodajo rezervnih avtomobilskih delov, letalskih kart, itd. lahko pa nudijo tudi osnovne storitve, ki so skupne vsem sektorjem (npr. finančni servisi). Poslovanje na elektronski tržnici poteka na več zanimivih ravneh, ki si časovno sledijo nekako takole: stranka najprej izve informacijo o elektronskih tržnicah in mora zaupati tovrstnemu poslovanju. Sledi pristop, ko se stranka prijavi na elektronsko tržnico, temu pa sledi iskanje med ponujenimi izdelki in storitvami. Iskanju seveda sledi izbira in določanje cene z dinamičnimi mehanizmi. Na koncu se samo še sklene posel. Delovanje elektronske tržnice naj bi temeljilo na treh glavnih funkcijah: Na elektronskih tržnicah vlada tekma med ponudbo prodajalcev in povpraševanjem

kupcev, vmes pa je posrednik. Elektronsko »srečevanje« ponudbe in povpraševanja je podkrepljeno z informacijami o izdelkih, iskalniki in z mehanizmi za določanje cen.

Pomembna funkcija je podpora poslovanju na elektronski tržnici, kajti preden stranke sklenejo pogodbeno razmerje, je med njimi potrebno vzpostaviti zaupanje. To omogočajo sistemi, kot so: zaupanja vredne informacije o drugih strankah, informacije bank, certifikati...

Tretja funkcija govori o tem, da je potrebno za to, da bi poslovanje potekalo po ustrezni pravni poti, določiti pravo, po katerem se poslovanje presoja.

Elektronske tržnice so ena izmed najpomembnejših pridobitev elektronskega poslovanja med podjetji. Dajejo zagon novi ekonomiji, ki v družbi spreminja tradicionalne poglede, razumevanja, načine dela in poslovanja.

31

4.3 Elektronski plačilni sistemi Danes smo ljudje navajeni plačevati za proizvode oziroma storitve z različnimi plačilnimi sredstvi. Pri manjših nakupih najpogosteje uporabljamo gotovino, pri obsežnejših nakupih pa se poslužujemo čekov, bančnih in kreditnih kartic. Slednjim uporaba v zadnjih letih postaja vse bolj vsakdanja. Podjetja pa med seboj že tradicionalno poslujejo elektronsko, vendar običajno uporabljajo zasebna omrežja, ki so namenjena le za elektronsko poslovanje med določenimi podjetji. Zaradi zaprtosti ponujajo ta omrežja zadostno varnost za vse transakcije, ki jih opravljajo uporabniki z dostopom do storitev teh omrežij. Z razmahom elektronskega poslovanja postajajo varne elektronske transakcije vsakdanji način opravljanja denarnih transakcij tudi v odprtih omrežjih. Plačilni sistemi na internetu opravijo enake naloge kot klasične oblike plačevanja. Poslovna logika je pri obeh ista. Elektronsko poslovanje poskuša posnemati klasično, oziroma ga prilagoditi novim razmeram. Bistvena razlika med obema načinoma plačevanja je v tem, da je v elektronski različici vse digitalno in ni fizičnega kontakta med plačnikom in prejemnikom. V nobeni fazi ni vidna fizična prisotnost plačilnih sredstev (Jerman – Blažič 2001, 133). Podjetja morajo pri vpeljevanju različnih načinov plačevanja razmisliti o prednostih in slabostih plačevanja za potencialnega kupca, o zagotavljanju varnosti plačevanja ter o stroških vpeljave in uporabe posameznega sistema plačevanja. Posebno pozornost je potrebno nameniti zaupanju v možne plačilne sisteme, saj sistem plačevanja, ki pri potencialnih kupcih ne zbuja zaupanja, ne bo povečal prodaje v spletni trgovini. Prav tako je potrebno pri vpeljavi posameznega plačilnega sistema upoštevati geografske in ostale omejitve plačilnih sistemov. Plačilni sistem, ki ga ciljni tržni segment ne bo mogel uporabljati, ne bo pripomogel k povečanju obsega spletnih nakupov. Največja pomanjkljivost plačilnih sistemov je zagotavljanje anonimnosti, kar vzbuja nezaupanje v spletne nakupe. Pri elektronskem poslovanju mora plačilni sistem izpolnjevati določene zahteve, kot so zaupnost oziroma zagotovilo, da ne bo prišlo do zlorabe številke kreditne kartice in podatkov na njej. Naslednja zahteva je neokrnjenost oziroma zagotovilo, da plačilni znesek, kupljeno blago ali storitev ne bodo spremenjeni brez naše vednosti. Zadnja zahteva je verodostojnost oziroma pristnost identitete tako kupca kot prodajalca, saj oba potrebujeta dokazila, da sta res tista, za kogar se izdajata. Seveda pa se poleg vseh teh zagotovil pojavi tudi zahteva po tajnosti posla. Podjetja in spletni trgovci omogočajo svojim kupcem celo vrsto možnosti za plačilo. Najbolj pogosta so: plačilo po prevzemu, plačilo s položnico, plačilo s kreditnimi in debetnimi karticami, plačilo z elektronskim denarjem, plačilo z aktivnimi plačilnimi karticami, mobilno plačevanje, plačevanje s pomočjo elektronske banke (Klik)... Vsa ta plačila, razen plačevanja po prevzemu in s položnico, so elektronske oblike plačevanja oziroma elektronski plačilni sistemi. Prednost teh plačilnih sistemov pred klasičnimi je predvsem v tem, da z njimi nastajajo nižji stroški, da so hitrejši in so manj dovzetni za morebitne napake. Najpomembnejši elektronski plačilni sistem na internetu je zagotovo kreditna kartica, brez katere ne bi mogli privoščiti elektronskega nakupovanja. Elektronsko plačevanje je splošni izraz za nepapirno plačevanje, ki poteka bolj ali manj samodejno po elektronski poti; ne glede na to, ali gre za poslovno ali potrošniško plačevanje (Toplišek 1998, 314).

32

Omenili smo že, da uporaba kreditnih kartic v zadnjih letih sunkovito narašča, saj jih ljudje kar množično uporabljajo. Pomislili bi lahko, da s tem gotovina izgublja na pomenu, vendar temu ni tako. Gotovina je še vedno zaželjena in se v elektronski obliki imenuje elektronska gotovina. Potrošniki spremenijo realni denar na računih v elektronsko gotovino, s katero lahko plačujejo vsepovsod, kjer je le-ta plačilno sredstvo. Protokol za varno transakcijo SET (Secure Electronic Transaction) je najbolj znan sistem za elektronsko plačevanje s kreditno kartico na internetu. Protokol SET sta leta 1997 razvili podjetji Visa in MasterCard International v njunem skupnem podjetju SETco. Pri izgradnji sistema SET je sodelovalo tudi nekaj najbolj znanih podjetij s področja informacijske tehnologije, kot so IBM, Microsoft, Baltimore Technologies, Globeset in Verisign. Glavna naloga SET-a je zagotovitev varnosti pri prenosu zasebnih informacij o plačilih. SET si je zaslužil ugled in zaupanje pri varnosti elektronskega poslovanja (http://en.wikipedia.org/wiki/Secure_electronic_transaction). Lastnik kreditne kartice mora za uporabo sistema SET od svoje banke pridobiti: digitalno denarnico, digitalni certifikat, pametno kartico ali kakšno drugo identifikacijsko orodje.

Digitalna ali elektronska denarnica opravlja podobne naloge kot običajna denarnica. V njej so shranjeni identifikacijski podatki o lastniku kartice, digitalni certifikat, številke kreditnih kartic, računi ter druge informacije, ki so dosegljive, kadar lastnik kartice nakupuje v spletnih trgovinah. Digitalna denarnica, ki jo ima lastnik kartice shranjeno na svojem računalniku, imenujemo »klientova« denarnica. Digitalna denarnica pa je lahko shranjena tudi na strežniku banke in jo imenujemo strežniška denarnica. Trgovec pa mora za uporabo sistema SET pridobiti: SET-ovo POS programsko opremo, digitalni certifikat.

Programska oprema POS (Point–of–sale) omogoča trgovcu sprejemanje transakcij s strani kupcev in njihovo kasnejšo izpeljavo preko svoje banke (trgovčeve banke). Trgovčev digitalni certifikat identificira trgovca in hkrati izkazuje odnos med trgovcem in njegovo banko. Digitalni certifikat pridobi trgovec od svoje banke. Naloga elektronske banke je omogočiti, da so podatki o plačilnih transakcijah tajni in da jih lahko prebere le tisti, ki so mu namenjeni. To zagotavljata šifriranje (enkriptiranje) pri pošiljatelju in dešifriranje (dekriptiranje) pri prejemniku. Prejemnik mora imeti možnost preveriti, ali so bili podatki o plačilnih transakcijah pri prenosu popačeni, kdo je podatke o plačilnih transakcijah poslal in kdo je odobril poslane plačilne naloge.

33

5 POSLOVANJE PODJETJE – POSAMEZNIK Kratica B2C označuje izraz Business to Costumer (Consumer), kar bi lahko prevedli kot internetno trgovanje neposredno s končnim kupcem ali uporabnikom storitev. Smiselno se uporablja za tehnološko spletno podporo, ki omogoča stranki neposredno naročanje, nakup, vzdrževanje ipd. znotraj spletnega okolja ponudnika. S pomočjo programske opreme so vsa opravila, ki tečejo na strežniku, avtomatizirana. Kupec dobi samodejno generirano potrdilo o nakupu ali naročilu (lahko tudi o plačilu), ponudnik pa naročilnico, ki jo mora sprovesti. Vso potrebno začetno interakcijo vzpostavlja strežnik (Porto continental group 2003). B2C pa ne pomeni le neposredne prodaje kupcem. To dejavnost bolje opisuje izraz e-trgovina. B2C pomeni tudi to, da nudi ponudnik svojim kupcem 24 ur dnevno različne usluge, ki jih le- ta potrebuje ne samo za nakup določenega artikla/storitve, pač pa tudi za vzdrževanje le-tega, pravilno uporabo, servisiranje, informativne zahtevke... Vsa opravila v zvezi s tem izvajajo ustrezne aplikacije, nameščene na strežnik ob uporabi podatkovnih baz. Izraz B2C tako ne označuje le sodobnih spletnih tehnologij in rešitev, pač pa tudi filozofijo podjetja, ki nastopa na trgu. Dati svojim kupcem vpogled v celotno bazo in strukturo artiklov, ki jih trži, jim omogočiti neposredni nakup ali naročilo in jim v zvezi s tem zagotavljati popoln podporo 24 ur dnevno tako v zvezi z artikli/storitvami, kakor tudi v zvezi z vsemi ostalimi elementi, ki označujejo korekten odnos do svojih strank/kupcev. Kupci podjetij, ki uporabljajo tak pristop, so priviligirani kupci/uporabniki storitev in bodo po izkušnjah to ostali še v naprej. Tako ne pridobivamo le novih kupcev, pač pa tudi povečujemo lojalnost obstoječih kupcev. Dejstvo je, da poslovni subjekti, ki želijo permanentni razvoj in rast svojega poslovanja, ne morejo zaobiti tega načina poslovanja. Pričakovani donosi v prihodnosti kažejo trend letnega podvojevanja prometa v tem segmentu. B2C ne more biti več le akademski izraz, pač pa poslovna filozofija podjetja in način poslovanja, ki podjetje in njihove produkte/storitve čimbolj približa njihovim kupcem, kar pa je formula za uspeh. SLIKA 5: MODEL PODJETJE - KUPEC (B2C) Vir: Korper in Ellis, 2001, 12.

34

30,14 49,53

22,55 33,72

14,6 21,09

7,16 10,98

2,48 3,68

0,56 0,73

0 20 40 60 80

milija rd  €

2000

2001

2002

2003

2004

2005

B2B

B2C

Prav s pomočjo elektronskega poslovanja potrošnikov s prodajalci lahko posamezniki na podlagi osebnih izkušenj spoznajo kako pomemben in vpliven je internet. V tem delu poslovanja je lahko nasičenost ponudnikov hitro zelo velika, celoten obseg poslovanja pa v začetku razmeroma majhen v primerjavi s posli med organizacijami. Model podjetje - kupec (B2C) je sestavni del elektronskega poslovanja. Ta model prikazuje transakcije, ki potekajo oziroma se izvajajo med potrošniki in ponudniki. Gre za prodajo raznovrstnih izdelkov oziroma storitev preko spleta. Pri tem načinu poslovanja veljajo potrošniki za končne kupce, ki preko spleta kupujejo proizvode za osebno potrošnjo. SLIKA 6: RAST B2C V PRIMERJAVI Z B2B Vir: Porto continental group 2003, http://www.portocontinental.si/B2C.htm Prednosti in slabosti B2C poslovanja11 z vidika ponudnika so: Prednosti: fleksibilnost in ažurnost pri dodajanju novih artiklov, sestavljanju katalogov in

vpisovanju novih izdelkov, večje povpraševanje po izdelkih ali storitvah, nižji stroški poslovanja, prodaje, reklamiranja, hitrejše vodenje zalog, hitrejši vstop na nove trge in hitrejša povratna zveza.

Slabosti: težavno uvajanje in izobraževanje zaposlenih, visoki stroški strojne in programske opreme, slabši položaj zaradi hitreje rastoče konkurence in posledično nižanje cen, kar vodi v

nižje dobičke in slabo oz. moteno delovanje spletne strani lahko povzroči izgubo kupcev.

_________________________________________ 11 Vir: http://projects.bus.lsu.edu/independent_study/vdhing1/b2c/

35

Prednosti in slabosti B2C poslovanja12 z vidika odjemalca so: Prednosti: nižje cene, večja možnost izbire, neposredna primerjava izdelkov znotraj trgovine in med več trgovinami, opis izdelka, hitrejše nakupovanje, nakupovanje je možno ob vsakem času kar od doma in ni gneče, prerivanja ter stanja v vrsti.

Slabosti: ne vidiš izdelka, kupec si izdelek ogleda samo preko spletne strani, zato je lahko

razočaran, ko izdelek dejansko prejme, odsotnost stika s prodajalcem, dostavni stroški, možnost zlorabe osebnih podatkov in zlorabe bančnih kartic.

5.1 Elektronsko trgovanje Elektronsko prodajanje oziroma e-trgovina je del elektronskega poslovanja in pomeni neposredno, interaktivno povezovanje s kupci, ki omogoča podjetjem pridobivanje koristnih podatkov s pomočjo elektronskih medijev. E-trgovanje je torej ožji pojem kot e-poslovanje. Pomeni, da podjetje oz. spletno mesto poleg informiranja obiskovalcev o podjetju, njegovi zgodovini, načelih, izdelkih in možnostih zaposlitve ponuja tudi možnost nakupa izdelkov ali storitev preko spleta (Kotler 2003, 40). Elektronsko trgovanje opisuje proces nakupovanja, prodajanja ali izmenjave proizvodov, storitev in informacij prek računalniških mrež s pomočjo uporabe Interneta. ________________________________________________ 12 Vir:: http://pigseye.kennesaw.edu/~bmassing/webppt_files/frame.htm

36

Elektronsko trgovanje je možno opredeliti iz sledečih vidikov (Turban in King 2003, 3): vidika komunikacije

Elektronsko trgovanje pomeni dostavo proizvodov, storitev, informacij ali plačil preko računalniških mrež ali drugih elektronskih sredstev.

vidika poslovnega procesa Elektronsko trgovanje pomeni uporabo tehnologije v smeri avtomatizacije poslovnih transakcij in delovnih tokov.

vidika storitev Elektronsko trgovanje je orodje za izpolnjevanje želja podjetij, potrošnikov in upravljalcev z namenom zniževanja stroškov ob izboljševanju kakovosti in povečevanju hitrosti izvajanja storitev.

spletnega vidika Elektronsko trgovanje omogoča zmožnost prodaje in nakupa proizvodov ter informacij preko interneta in drugih spletnih strežnikov.

V trenutku, ko podjetje začne poslovati z denarjem preko spletne trgovine, postaneta zaščita in varnost poslovanja ključnega pomena, ne glede na tip uporabljenega plačilnega sistema, kreditne ali bančne kartice, elektronskega denarja ali elektronskega računa v elektronski banki (Jerman - Blažič 2001, 98). Podjetja, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem, morajo poskrbeti, da bodo kupci zadovoljni z nakupovanjem preko interneta. Hkrati pa morajo spoznati, da je prilagajanje posamezniku več kot zgolj prilagajanje informacij. Za zadovoljstvo kupcev lahko poskrbijo, če jim prihranijo čim več dragocenega časa, če nase prevzamejo čim več tveganj ter če jih obravnavajo čim bolj individualno (Potočnik, 2002, 161). Postopek vzpostavitve e-trgovine se sestoji iz šestih korakov. Najprej je potrebno izbrati za internetno prodajo primeren izdelek in nato izdelati načrt cene, distribucije, financiranja in izvedbe. Sledi izbira e-lokacije in ustvarjanje e-trgovine, ki vključuje izdelavo spletne strani, prikazovanje, naročanje, plačevanje in logistiko izdelkov. Nato seznanimo kupce z našim izdelkom, torej ga promoviramo in ga zato lahko uspešno prodajamo (Možina in drugi, 2002, 635). Oblikovna podoba trgovine je zelo pomembna pri ustvarjanju vtisa in pozitivne podobe prodajalca v kupčevih očeh. Preveč spletnih trgovin je slabo oblikovanih, preveč je prisotne slabe grafike, nekvalitetnih slik, struktura menijev je pogostokrat slaba in spremljajoči tekst je napisan zelo površno. Vse več podjetij pa uporablja tudi flash animacije, ki so sicer zelo atraktivne, vendar se nalagajo zelo počasi, uporabnika pa delajo pasivnega. To, kar vsak uporabnik najprej opazi in na podlagi česar dobi prvi vtis, je oblikovna podoba trgovine, na podlagi katere se oblikuje določena podoba trgovskega podjetja v očeh obiskovalca. Pri tržišču prodajalcev gre za aktivnost na strani ponudnika, da najde kupce. Pristop je primeren za primere, ko je prodajalcev malo, kupcev pa veliko, zato se bolj splača oglaševati prodajalcu. Osnovni element prodaje je tudi ta, da je treba kupca prepričati. To je poznano tudi kot push marketing. V kontekstu elektronskega trgovanja trg prodajalcev imenujemo tudi e-distribution. Splošno mnenje je, da elektronski trg prodajalcev ne prinaša tako bistvenih novosti, kot jih prinašajo splošni elektronski trgi in trgi kupcev.

37

Za uspeh spletne trgovine je pomembna učinkovita trženjsko-komunikacijska strategija. Z učinkovito strategijo lahko podjetje privablja obiskovalce na svojo spletno stran, vpliva na povečanje prodaje in tržnega deleža, povečuje prepoznavnost in ugled blagovne znamke ter tudi samega podjetja. Načinov promocije je veliko: vpis v spletne imenike in iskalnike, oglaševanje s pasicami, oglaševanje s ključnimi besedami, e-poštni marketing, pospeševanje prodaje, izmenjava povezav, nakupovalna središča, odnosi z javnostmi… Internetno trgovanje lahko razdelimo v dve fazi: faza nakupovanja in faza plačila. Pri prvi fazi nakupovanja lahko kupec prebira navidezen katalog izdelkov in se za določenega odloči ter ga navidezno položi v voziček. Vidimo lahko, da je pri tej fazi zelo veliko podobnega s klasičnim nakupovanjem, le da imamo v tem primeru možnost to početi iz domačega naslonjača. Vse dokler se ne odločimo izdelka plačati, imamo možnost, da si premislimo in izdelek vzamemo iz košarice. Ta faza se zaključi, ko se kupec odloči, da bo izdelek plačal in izbere blagajno. Takrat se mu pokaže račun in vtipkati mora svoje podatke. Tukaj se začne faza plačila, ki nam omogoča plačevanje s kreditno kartico v varnem okolju, saj je pretok podatkov kodiran. Največji problem, s katerim se srečujejo e-trgovine, je dostava. Podjetje, ki se je odločilo za takšen način poslovanja, mora poskrbeti, da je razpoložljivost skladišča vedno povezana z internetom ter da je pošiljanje blaga hitro in točno. To je še bolj pomembno za podjetja, ki tržijo hitro pokvarljivo robo (živila, rože..), saj tu dostava zelo vpliva na potrošnikovo zadovoljstvo. 5.2 Elektronska pošta Elektronska pošta13 je način elektronskega sporočanja, pa tudi sporočilo, preneseno na tak način. Sporočila se pošiljajo po javnem ali zasebnem omrežju. Prejemnika čakajo praviloma na njegovem strežniku, ki je zemljepisno poljubno oddaljen. Možna pa je tudi neposredna elektronska pošta med dvema (osebnima) računalnikoma. Vsebina sporočila se lahko shrani na disk oziroma izpiše na papir; pri tem so vidni nekateri identifikacijski podatki (čas, ime in elektronski naslov oddajne in naslovne osebe, tehnični podatki o računalniku/programu - glava sporočila, elektronska ovojnica; ti podatki so zgolj informativni in jih je mogoče ponarediti). Pomembne značilnosti elektronske pošte so (Toplišek 1998, 12): je hitra in cenena; prejemnik jo prebira po svoji volji, ko utegne; na prejeto sporočilo je možno odgovoriti na preprost način ali pa ga poslati nekomu

tretjemu; hkrati se lahko razpošlje velikemu številu naslovnikov; sporočilo je lahko izdelano tudi samodejno; odgovor je lahko samodejen; sporočilu lahko pripnemo drugo besedilo, sliko, zvočni zapis.

_________________ 13V nadaljevanju e-pošta

38

Večina organizacij ima računalnik, ki mu pravimo poštni strežnik (mail server). V večini primerov to ni tisti računalnik, na katerem uporabniki berejo in pišejo elektronsko pošto. V primeru ponudnikov dostopa do interneta (npr. Arnesa), je odjemalec tisti računalnik, ki se nahaja doma ali npr. na šoli, strežnik pa se nahaja pri ponudniku storitev. Uporabnik elektronsko pismo napiše na svojem domačem računalniku, nato ga posreduje strežniku, ki se nahaja pri ponudniku storitev. Odjemalec za pošiljanje pošte je v tem primeru z delom zaključil, strežnik pa mora to pismo še dostaviti. To stori tako, da poišče prejemnikov strežnik in mu ga dostavi. Pismo se nato dostavi naslovnikovemu strežniku, od koder ga naslovnik kasneje sprejme na svoj računalnik. Zaradi vseh naštetih pozitivnih značilnosti e-pošte, njena uporaba v svetu skokovito narašča. Vendar pa morajo pri oglaševanju preko e-pošte podjetja upoštevati nekaj napotkov. E-pošta je namenjena predvsem ustvarjanju dolgoročnih povezav s kupci in učinkovitost oglaševanja z e-pošto, odvisna je od sporočila, ki ga podjetje pošilja na izbrani seznam naslovov. Torej vsako oglasno sporočilo mora imeti naslov, ki bo prejemniku povedal, ali je v sporočilu kaj koristnega zanj; na podlagi tega se bo odločil, ali naj sporočilo prebere ali ne. Na koncu takšnega sporočila pa naj bo vedno spodbuda k takojšnjemu dejanju (Potočnik 2002, 160). 5.3 Spletna mesta Pri uvedbi e-trženja se podjetja srečajo s številnimi vprašanji. Tri izmed njih so: kako oblikovati privlačno spletno mesto, kako oglaševati na spletu in kako za svoje spletne posle ustvariti zdrav model prihodkov in dobička (Kotler 2003, 56). Rayport in Jaworski pravita, da uspešno spletno mesto vključuje naslednje elemente (Jeffrey F. Rayport in Bernard J. Jaworsky 2001, 116): kontekst (Context): postavitev in dizajn, vsebina (Content): besedilo, slike, zvok in videoposnetki, ki jih vsebuje, skupnost (Community): kako spletno mesto omogoča komunikacijo med uporabniki, prilagajanje (Customization): sposobnost prilagajanja mesta različnim uporabnikom ali

dati porabniku možnost, da zase sam sooblikuje, povezava (Connection): stopnja povezanosti z drugimi spletnimi mesti, trgovanje (Commerce): zmožnost omogočanja spletnega trgovanja.

Za dobro poslovanje so nujno potrebni obiskovalci, ki imajo dobro mnenje o podjetju, mu zaupajo in se bodo še vračali k ogledu spletne strani podjetja. Zato je ključnega pomena za uspeh, da podjetja oblikujejo spletno mesto, ki je privlačno ob prvem obisku in hkrati dovolj zanimivo, da obiskovalca privabi ponovno. Pri izdelovanju spletne strani mora podjetje upoštevati, da strani obiskujeta dve vrsti obiskovalcev, in sicer obiskovalci, ki so prvič na strani podjetja, in obiskovalci, ki se vračajo na spletno stran. Obiskovalce je treba privabiti na stran podjetja in jim nato ponuditi nekaj, zaradi česar se bodo na to stran vračali, kar pomeni, da mora biti na strani vedno nekaj novega in privlačnega. S promocijo na lastni strani se ne da veliko storiti za tiste, ki še niso obiskali te strani. Nasprotno pa lahko ogromno naredimo za tiste, ki so na te strani prišli s kake druge spletne strani (Jerman - Blažič 2001, 69).

39

Potočnik meni, da mora podjetje pri oblikovanju spletnih strani upoštevati več dejavnikov. Definirati mora ciljni trg in cilje, ki jih želi doseči s predstavitvijo. Predstavitev mora biti tako organizirana, da pritegne obiskovalčevo pozornost ter mora hkrati vsebovati čim več informacij, da lahko obiskovalci najdejo prav tisto, kar jih zanima ( Potočnik 2001, 159). Sedem sestavin dobre spletne strani14 Kriteriji, na podlagi katerih številne žirije po celem svetu podeljujejo nagrade za najboljše spletne strani, so številni. Vendar se med seboj nekateri precej prekrivajo in prepletajo ter so pri večini žirij razvrščeni v naslednje kategorije: oblikovna podoba, vsebina, tehnologija, interaktivnost, navigacija, uporabnost in marketinški vidik.

Oblikovno podobo uporabnik zazna ob obisku spletne strani najprej. Primeri spletnih strani uspešnih podjetij na internetu dokazujejo, da je najboljša oblikovna podoba tista, ki je preprosta in ki ne vsebuje nepotrebnih elementov. Pri izdelavi moramo največ pozornosti posvečati elementom in dejavnikom kot so: oblikovanje, všečnost, ureditev, postavitev, navigacija, barve, ozadje, grafični elementi, tipografija in velikost pisave. Vendar pa moramo biti hkrati previdni, da ne dajemo preveč poudarka posameznemu elementu (npr. pretiravanje pri številu barv). Dobra oblikovna podoba je torej tista, ki doseže harmonijo barv, slik in vsebine. Spletna vsebina mora biti ažurna, slovnično pravilna, razumljiva, jedrnata, pregledna, verodostojna in uporabna. Ker veljajo pri spletnih vsebinah drugačna pravila branja in pisanja v primerjavi z vsebinami v tiskanih verzijah, je potrebno vedeti, kako jih napisati. Priporočljivo je, da je vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Spletna stran nikakor ne sme biti natrpana s tekstom. Za lažje sprehajanje po vsebini, je potrebno uporabljati kratke in jasne naslove s poudarjenimi ključnimi besedami. Najpomembnejše informacije pa morajo biti podane tako, da jih bo uporabnik takoj zaznal in ga bodo pritegnile k branju. Iz tehničnega vidika se mora spletna stran hitro naložiti, zato morajo biti vsi elementi (grafike, slike, teksti) optimizirani in objavljeni v ustreznem formatu. Spletna stran pa mora biti nameščena na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Interaktivnost, ki zagotavlja aktivno vlogo obiskovalca na spletni strani, se lahko zagotovi s pomočjo obrazcev in aplikacij (forum, klepet, nagradne igre itd.). Interaktivnost je še posebej pomembna, če želi podjetje graditi dolgoročen odnos s svojimi strankami ter jim nuditi kvalitetne poprodajne storitve. ________________________________ 14 Vir: Skrt, februar 2003, Gospodarski vestnik.

40

Navigacija mora biti namenjena hitremu, preglednemu in enostavnemu dostopu do informacij. Predpogoj za dobro navigacijo, pa je že prej logično razvrščena vsebina. Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom, da z zadovoljstvom uporabljajo spletno stran, saj na njej vedno najdejo, za njih, koristne informacije. Pojem uporabnosti se močno prepleta z drugimi vidiki oblikovanja spletnih predstavitev. Stopnja uporabnosti spletne strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine in podobno. Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna, če ni obiskana. Internetne uporabnike je potrebno obvestiti, da le-ta obstaja. To naredimo tako, da spletno stran vpišemo v vse najpomembnejše svetovne in slovenske spletne imenike ter iskalnike, lahko pa jo oglašujemo tudi v tradicionalnih medijih.

41

6 GLOBALIZACIJA Globalizacija je zelo kompleksen in protisloven proces. Tako do danes še ni prišlo do enotne definicije tega pojma. Različni znanstveniki in strokovnjaki pojem definirajo različno. Zato obstaja množica definicij, od katerih pa nobena ni dovolj natančna za opis pojma, hkrati pa nobena ni napačna. Pomislili bi, da področje še ni dovolj raziskano in da zaradi pomanjkljivih informacij prihaja do množice definicij, a temu ni tako. Vzrok številnih različnih opisov globalizacije je široko področje samega pojava. Termin globalizacija se uporablja v deskriptivnem in normativnem smislu. V deskriptivnem smislu je globalizacija proces, v katerem se povečuje medsebojna odvisnost proizvajalcev blaga in storitev in v katerem se odločitve o alokaciji produkcijskih dejavnikov v vse večji meri sprejemajo na globalnem nivoju. V normativnem smislu pa gre za liberalizacijo trgovinskih in finančnih tokov oziroma za proces odpiranja nacionalnih ekonomij (Bobek 2002, 27). Globalizacijo pogosto povezujemo le z internetom in omrežji. Ob tem pogosto pozabljamo na svetovne blagovne znamke, svetovne televizijske medije, transnacionalne družbe, brezcarinski pretok blaga ter različne transportne poti, ki omogočajo hiter prevoz blaga iz enega na drug konec sveta. Vsekakor je RIP in elektronsko poslovanje pomembno. Pomembni pa so tudi razvoj transporta in informacijske tehnologije, sodobna transportna sredstva, novi distribucijski kanali itd. V preteklosti je večina podjetij in posameznikov poslovala predvsem s svojo bližnjo okolico. Danes temu ni več tako. Pojavljajo se vedno nove priložnosti za poslovanje tako podjetij kot posameznikov z enega dela sveta s podjetji ali posamezniki na drugem delu sveta. Tako lahko npr. slovenski potrošnik po internetu poišče izdelek pri ameriškem podjetju, ga preko interneta naroči, plača s kreditno kartico ali elektronskim denarjem in prejme po pošti. Dejstvo pa je, da je za tovrstna naročila potreben posameznik, njegova osveščenost, znanje in izkušnje. 6.1 Globalni trg Pod pojmom globalni trg ali globalizacija razumemo množico procesov, ki imajo vzporedno horizontalne (zemljepisne) in vertikalne (institucionalne) dimenzije. Čedalje nižje cene sodobne komunikacijske tehnologije, sodobne transportne storitve in odprava ovir pri trgovanju so, ne ozirajoč se na lokalno in nacionalno politiko, vplivali na izjemno povečanje mobilnosti ljudi, kapitala, izdelkov in storitev. Gospodarska moč, ki se meri v sposobnosti konkurence posameznih subjektov, je postala univerzalna v odprtem in globalnem okolju. Konkurenčnost se nanaša tako na trg kapitala kot na trg izdelkov, storitev, tehnologij in informacij, na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Globalizacija vpliva na poslovanje podjetij, ki delujejo na odprtem globalnem trgu. Globalizacija je spremenila naravo izdelkov in naravo poslovnih procesov podjetij. Podjetja so morala optimizirati poslovanje in poiskati svojo strateško pozicijo na trgu. Malo konceptov je tako korenito vplivalo na globalizacijo trgov kot tehnologija interneta.

42

Majhna in velika podjetja izkoriščajo prednosti izginjanja tradicionalnih meja med trgi. Elektronsko poslovanje ima zaradi vse večje globalizacije trgov, hitrega razvoja tehnologije ter potrebe po spremenjenem strokovnem znanju in informacijah pomemben vpliv tudi na spremembe v družbi. Majhna podjetja so ugotovila, da za nastop na globalnem trgu ni dovolj le nastop na spletu, ampak je treba za svoj poslovni proces zagotoviti ustrezna orodja za elektronsko poslovanje, na primer ustrezen plačilni sistem, spoštovati zahtevane standarde in zagotoviti ustrezno distribucijo izdelkov (Jerman - Blažič 2001, 21 - 27). Posledica globalnega trga, katerega nastanek je dokončno udejanil internet, je povečana stopnja in spremenjena narava konkurenčnosti. V mnogih dejavnostih zaradi možnosti, ki jih internet nudi, geografska lokacija ni več omejevalni dejavnik sodelovanja na globalnem trgu in uspešnosti podjetja. Konkurenti niso več tako očitni kot v preteklosti, novi pa se lahko pojavijo tako rekoč čez noč. Enako velja tudi za potencialne partnerje. Podjetja se morajo vedno hitreje prilagajati spremembam, da bi se izognila nevarnostim in izkoristila priložnosti, ki se pojavijo v poslovanju. Zaradi spremenjenih razmer na globalnem trgu se je spremenila tudi narava elektronskega poslovanja. E-poslovanje ne zajema več le osnovnih transakcij informacij, kot so prodaja in nakupi. Da bi podjetja uspela, morajo izmenjevati več informacij s ciljem, da bi izboljšala kakovost ponudbe ter znižala stroške. Na globalnem trgu dosegajo boljše poslovne rezultate podjetja, ki sodelujejo z več dobavitelji, strankami, drugimi podjetji itd. To dejstvo je v zadnjem času povzročilo spremembo korporacijske filozofije. Optimalna so postala dinamična, odprta podjetja (Kotok 2001, 15). Proces globalizacije je pospešil razvoj korporacij, saj jim nudi nove izzive in možnosti za razvoj in obstoj, pri tem pa je e-poslovanje zelo uporaben pripomoček. Proizvodnja je danes vse bolj globalizirana in decentralizirana, saj menedžerji žele tako povečati njeno fleksibilnost, zmanjšati prepreke pri vstopu na trg, povečati možnost prilagoditve na politično okolje ter se prilagoditi zahtevam potrošnikov iz oddaljenih krajev. Globalizacija je prisilila velika podjetja, da so zaradi preživetja vpeljala spremembe v svoje poslovanje. Organizacije danes težijo k spremembi formalnih odnosov v bolj pristne, saj je tako tudi učinkovitost delavcev boljša, poleg tega pa je prišlo v menedžmentu do strašnega preobrata. Podjetja so z uvedbo e-poslovanja postala po eni strani med seboj bolj povezana zaradi premaganih geografskih ovir, po drugi strani pa so si bolj oddaljena, zaradi neprestano se spreminjajočega trga in pogodb, ki jih med seboj povezujejo le za kratek čas, in so lahko tako v enem trenutku partnerji v drugem pa konkurentje. Podjetja se žele globalizirati in razširiti svoje podjetniške lovke tudi izven nacionalne države. To jim enkratno omogoča internet s svojim e-poslovanjem, saj gre za hiter pretok informacij, do katerih ima dostop veliko ljudi. Posebna oblika globalizacije preko spleta so e-tržnice, na katerih so lahko zbrana podjetja s celega sveta. Tu poteka globalni razvoj novih izdelkov in upravljanje globalnih projektov (Vaupot 2001, 165 - 168). Globalno elektronsko trgovanje ima za ponudnike številne prednosti: omogoča povečan trg, nižje zagonske in obratovalne stroške, vstop na neomejeno velik trg brez fizične prisotnosti, poceni distribucijo, obsežne dobave ob nižjih stroških in učinkovitejše trženjske prijeme (Toplišek 1998, 15).

43

Globalizacija trga, ki jo ponuja svetovni splet, ne deluje samo enosmerno: podjetje lahko pridobi nove stranke iz najbolj oddaljenih držav, lahko pa se tudi znajde pred konkurenco iz zelo oddaljenih krajev, kar je bilo pred nekaj leti skoraj nemogoče. Zelo pomembno za podjetje je hitro, učinkovito in organizirano pristopiti do svetovnega spleta. Podjetje, ki bo pasivno čakalo na prve negativne primere, ne bo imelo časa za drugo, prizivno priložnost. Iz zgornjega lahko sklepamo, da je prav e-poslovanje eden od dejavnikov, ki omogoča globalizacijo. Med sabo povezuje podjetja, institucije ter organizacije in povzroča, da se izgublja pomen prostora in časa. Na tak način svet postaja ena sama globalna vas. 6.2 Globalni potrošnik Spletni uporabniki so ponavadi mlajši, premožnejši in bolj izobraženi v primerjavi s povprečnim prebivalstvom, vendar kljub temu postaja spletno prebivalstvo s čedalje širšim krogom članov bolj množično in raznoliko. Proces menjave v današnjem času vzpodbudi in nadzira porabnik. Globalno potrošniško elektronsko poslovanje se spopada z nekaterimi težko obvladljivimi pravnimi vidiki. Vsebina predpisov in tudi zavest o varstvu potrošnikov je v državah različna. Čim prej je potrebno zgraditi sistem globalnih pravil poštenega (fair) poslovanja. Poenotiti nekatere zahtevke, da bodo enako uporabni v vseh državah. V nacionalnih predpisih predvideti, da se čim več zadev, v katerih je udeležen domači potrošnik, pripelje pred domače organe (npr. domneva, da je odgovoren uvoznik, če ni znan proizvajalec ali prodajalec). Ugodna odločitev domačega organa seveda še ne pomeni, da bo izvršitev sodbe v tujini potekala brez zapletov (Toplišek 1998, 259). V tej fazi globalizacije so največji razcvet kot rezultat uvedbe elektronskega poslovanja doživela podjetja, ki se ukvarjajo z drobno prodajo. Možnost prodaje knjig in glasbe na drugem koncu sveta, ali rezervacija potovalnega paketa, je dovolj zanimiva in vznemirljiva, da je animirala tako podjetja kot medije, ki so prispevali k popularizaciji elektronskega poslovanja (Jerman - Blažič 2001, 22). TABELA 3: PRILOŽNOSTI IN KORISTI UDELEŽENIH V GLOBALNEM ELEKTRONSKEM POSLOVANJU

Ponudnikove priložnosti Koristi kupcev Globalna navzočnost Globalna izbira Izboljšana konkurenčnost Kakovost storitve Približuje se potrebam kupcev Prilagojeni izdelki/storitve Skrajšane dobavne verige Precejšnje pocenitve Možne nove vrste poslov Novi izdelki in storitve

Vir: Toplišek 1998, 16.

44

7 SKLEP Internet je postal del našega vsakdana. Posameznikom predstavlja predvsem neprecenljiv vir informacij, pomoč pri širjenju obzorij ali pa zgolj pripomoček, s katerim kupujejo preko spleta ter tako prihranijo čas in denar. Raba interneta tako v svetu kot tudi v Sloveniji še vedno narašča, vedno več uporabnikov se poslužuje internetnih priključkov in tudi vedno več je podjetij, ki s pridom izkoriščajo prednosti, ki jim jih prinaša elektronsko poslovanje. Podjetja v bistvu morajo, da ostanejo konkurenčna, razširiti svoje poslovne aktivnosti preko nacionalnih meja. Zaradi tega je postalo elektronsko poslovanje najpomembnejši trend poslovanja podjetij današnjega časa. Prisotnost elektronskega poslovanja na internetu je postalo ključno za uspešno delovanje podjetja, še posebej pri tistih podjetjih, ki imajo opraviti z dobavitelji, kupci in poslovnimi partnerji z vseh koncev sveta. . Diplomska naloga govori o elektronskem poslovanju in o spremembah, ki jih le-to prinaša v podjetja ter o vplivu na poslovne odnose. Ugotovili smo, da mora podjetje, ki želi obstajati, elektronsko poslovati, saj ga bodo v nasprotnem primeru druga podjetja, bodisi večja, bodisi manjša, nedvomno prehitela. Za elektronsko poslovanje mora nabaviti ustrezno informacijsko tehnologijo in programsko opremo ter zaposlene izobraziti za rokovanje s to opremo ter jih hkrati vzpodbuditi za uporabo nove tehnologije brez občutka negotovosti in strahu pred novostmi. Najpomembneje pa je seveda to, da ima podjetje pripravljeno strategijo uvajanja v nov način poslovanja. Glede na subjekte, ki so vključeni v elektronsko poslovanje, ločimo več vrst elektronskega poslovanja. V nalogi smo se osredotočili na medpodjetniško poslovanje (B2B) in poslovanje podjetnik – posameznik (B2C). Z vidika medpodjetniškega poslovanja so pomembne predvsem elektronske tržnice, saj organizacijam in podjetjem omogočajo povsem nov, enostaven in učinkovit način trgovanja oziroma poslovanja. Računalniško izmenjevanje podatkov je prav tako vrsta medpodjetniškega poslovanja in pomeni samodejno izmenjevanje poslovnih ali drugih podatkov med dvema računalniškima programoma poslovnih partnerjev. Dejstvo je, da poslovni subjekti, ki želijo permanentni razvoj in rast svojega poslovanja, ne morejo zaobiti poslovanja podjetje – posameznik, ki nudi 24 ur dnevno različne usluge. Pomembno področje te vrste poslovanja je e-trgovina, ki pomeni neposredno povezovanje s kupci. Podjetje, ki elektronsko posluje, se mora zavedati, da je potrebno spletne strani podjetja tudi oglaševati, za kar je najučinkovitejša elektronska pošta, seveda pa obstajajo tudi drugi načini. Z uporabo elektronskega poslovanja podjetja pridobijo veliko prednosti. Najbolj se poveča odzivnost na spremembe in ponudba izdelka traja 24 ur dnevno. Kljub veliko priložnostim, ki jih nudi elektronsko poslovanje, se pojavljajo tudi težave. Najbolj očitna težava je varstvo podatkov, še posebej pri finančnem poslovanju, ter pravna ureditev elektronskega poslovanja, še posebej na področju avtorskih pravic.

45

Globalizacija vpliva na poslovanje podjetij, ki delujejo na odprtem globalnem trgu, spremenila je naravo izdelkov in naravo poslovnih procesov podjetij. Podjetja so morala optimizirati poslovanje in poiskati svojo strateško pozicijo na trgu. Malo konceptov je tako korenito vplivalo na globalizacijo trgov kot tehnologija interneta. Globalizacija poslovanja je pomembna predvsem za manjša podjetja, ki nimajo zadostnih sredstev za vstop na svetovno tržišče. Preko svetovnega spleta pa lahko z majhnimi stroški konkurirajo večjim podjetjem. Porabniki, ki uporabljajo internet za izpolnjevanje svojih želja in zadovoljevanje potreb, so opredeljeni kot spletni potrošniki.

46

POVZETEK Število uporabnikov interneta in raba elektronskega poslovanja še vedno naraščata, tako pri nas, kot tudi v svetu. Prihaja do eksplozije informacijske tehnologije, ki je omogočila vsem podjetjem prisotnost na svetovnem spletu. Povečuje se tudi število ponudnikov širokopasovnih povezav, kar prinaša s seboj nižje cene dostopa do interneta. Z naraščanjem števila uporabnikov tako postaja tudi elektronsko poslovanje vedno bolj privlačno za podjetja, saj z naraščanjem uporabe interneta narašča tudi število potencialnih kupcev. Od podjetja do podjetja pa je odvisno, kako in na kakšen način bo izkoristilo to priložnost. Marsikatero podjetje je še vedno skeptično do elektronskega poslovanja, saj ne marajo sprememb in niso pripravljeni reorganizirati poslovanja. Težava se pojavlja predvsem pri uvajanju tega načina poslovanja. Zagonski stroški so lahko precej visoki, saj je potrebno nabaviti vso potrebno tehnologijo in programsko opremo, prav tako pa je potrebno vložiti tudi v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Podjetja se ne zavedajo dolgoročne koristi elektronskega poslovanja in prednosti, ki bi jih na ta način dosegli. Organizacija mora delovati in misliti globalno. Zavedati se mora trendov in zahtev, ki jih narekujejo kupci in tržišče. Elektronsko poslovanje in trgovanje spreminjata klasično delovanje podjetij in državljanov. Novi načini poslovanja so ustvarili novo poslovno okolje, kjer je vsem subjektom omogočeno nastopanje na globalnem trgu. Glavno oviro pri elektronskem poslovanju podjetij predstavlja predvsem nezaupanje potrošnikov v varnost transakcij, pomanjkanje izobraženih kadrov in spreminjajoča se tehnologija. Hkrati pa elektronsko poslovanje prinaša za podjetja tudi veliko prednosti, kot so povečevanje hitrosti poslovanja, večja dostopnost kupcev in trgov izven nacionalnih, časovnih in fizičnih meja ter nižanje cen izdelkov in storitev zaradi vse nižjih stroškov tovrstnega poslovanja. Uvedba elektronskega poslovanja je obvezna za podjetja, ki hočejo postati ali pa ostati konkurenčna. Globalizacija trgov prinaša s seboj ogromen potencial, ki ga morajo managerji izkoristiti v dobro lastne organizacije in njene strukture. KLJUČNE BESEDE:

elektronsko poslovanje informacijska tehnologija globalizacija svetovni splet reorganizacija poslovanja

47

ABSTRACT The number of internet users and the use of electronic commerce is still increasing in Slovenia as well as in the rest of the world. The information technology which enables the presence of the world wide web for all companies is exploding. The growing number of broadband internet providers results in lower internet connection prices. The increasing number of internet users makes electronic commerce more and more atractive for companies; this number represents an increase in the number of potencial customers at the same time. However, it depends on companies how and in what way they will exploit this opportunity. Many companies are still skeptical considering electronic commerce because they do not like changes and are not ready to reorganize their operation. Most difficulties appear above all at the beginning of this way of operation. Initial investments can be quite high as it is needed to purchase all needed technology and software as well as to educate and train the employees. The companies are not aware of the long-term benefits of electronic commerce and all the advantages that can be attained by its usage. The company has to act and think globally. It has to be aware of the tendencies and demands, dictated by the customers and the market. Electronic commerce and trade are changing the classical operation of companies and citizens. New way of operation created new business environment, where the presence on the global market is enabled for all the subjects. The main obstacles for electronic commerce represent the customers´ lack of trust for virtual transactons, lack of high – skilled workers and the rapid – changing technology. At the same time with electronic commerce the operation becomes faster; the customers out of national, time and physical borders are more accessible and the prices of products and services are geting low, because of lower and lower expenses of this kind of operation. The implementation of electronic commerce is obligatory for companies that want to stay or become competitive. The globalisation of markets brings great potencial that their managers should be able to utilize in the favour of their company and its structure. KEY WORDS:

electronic commerce information technology globalisation world wide web reorganization of the operation

48

8 SEZNAM VIROV 1. Advantages and disadvantages of B2C E-commerce. [Online] Available:

http://pigseye.kennesaw.edu/~bmassing/webppt_files/frame.htm . 2. Blažič – Jerman, Borka. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Založba

GV. 3. Bobek, Vito. 2002. Doktrine in instrumenti mednarodne menjave. Maribor:

Ekonomsko – poslovna fakulteta. 4. Business to consumer E-commerce. [Online] Available:

http://projects.bus.Isu.edu/independent_study/vdhing1/b2c/ . 5. Chaffey, Dave. 2002. E – business and e – commerce management. Harlow: Pearson

education limited. 6. Cilji elektronskega poslovanja. [Online] Available: http://www.halcom.si . 7. Eržen, Samo. Prednosti e-poslovanja med podjetji. [Online]

Available:http://www.spin.si/www/razno/arhiv/eobcina/prednostieposlovanja.htm . 8. European commission. 2000. Electronic commerce and the European Union Measuring

the information Society – EurobarometerStudy. [Online] Available:http://europa.eu.int/ISPO/infocentre/statistics/i_january_2000.html#General%20Statistics .

9. Janežič, Matjaž. 2000. Prihodnost spletnega nakupovanja. Kranj: Organizacija (33, nov.2000, št.9).

10. Kokalj, Rok. 2002. Priložnosti elektronskih tržnic za manjša podjetja. Kranj; Moderna organizacija.

11. Korper, Steffano in Ellis Juanita. 2001. The E-commerce book: Building the E-empire. 2nd edition. San Diego: Academic press.

12. Kotler, Philip. 2004. Management trženja. Ljubljana: Založba GV. 13. Kotok, Alan in Weber David R.R. 2001. The New Global Standard for Doing Business

on the Internet. 1st edition. Indianapolis: New Riders publishing. 14. Kreslin, Damjan. 2001. Vpliv elektronskega poslovanja na podjetja. Naše

gospodarstvo: Letn.47, št.3/4 (2001), str. 357-365. 15. Možina S., R. Rozman, M. Glas, M. Tavčar, D. Pučko, J. Kralj, Š. Ivanko, B. Lipičnik,

J. Gričar, M. Tekavčič, V. Dimovski, B. Kovač. 2002. Management: Nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.

16. Pentauer, Boštjan. 2002. Obdavčitev elektronskega trgovanja. Maribor: Davčni inštitut. 17. Porto continental group. 2003. [Online] Available:

http://www.portocontinental.si/B2B.htm. 18. Porto continental group. 2003. [Online] Available:

http://www.portocontinental.si/B2C.htm. 19. Potočnik, Vekoslav. 2001. Trženje v trgovini. Ljubljana: Založba GV. 20. Potočnik, Vekoslav. 2002. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 21. Rayport F., Jeffrey, Bernard J. Jaworsky. 2001. E-commerce. New York: Mcgraw –

Hill. 22. Roman, Ed. 1999. Mastering EJB. New York: Wiley. 23. Secure electronic transaction. [Online] Available:

http://en.wikipedia.org/wiki/Secure_electronic_transaction . 24. Seybold, Patricia B. 1998. Customers.com: How to create a profitable business

strategy for the Internet and beyond. New York: Times Books.

49

25. Skrt, Radoš. April 2001. Poslovanje B2B se povečuje. Finance. 26. Skrt, Radoš. Februar 2003. 7 sestavin dobre spletne strani. Gospodarski vestnik,

priloga I&T. 27. Skrt, Radoš. September 2003. Medpodjetniško spletno poslovanje. Moj mikro. [Online]

Available: http://www.nasvet.com/doc/b2b_poslovanje.php . 28. Strauss, Judy, Frost Raymond. 1999. Marketing on the Internet: Principles of online

marketing. New Jersey: Prentice Hall. 29. Strauss, Judy, Frost Raymond. 2001. E-marketing. 2nd edition. New Jersey: Prentice

Hall. 30. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis. 31. Turban, Efraim in King David. 2003. Introduction to e-commerce. New Jersey:

Prentice Hall. 32. Turban, Efraim, Michael Chung, Jae Kuy Lee, David King. 2000. Electronic

commerce: managerial perspective. New Jersey: Prentice Hall. 33. Vaupot, Žiga. 2001. E- tržnice; izboljšanje konkurenčnosti z elektronskim poslovanjem:

EEvropa - ESlovenija. Kranj: Moderna organizacija.

50

SEZNAM SLIK SLIKA 1: STRUKTURA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .............................................9 SLIKA 2: VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ......................................................11 SLIKA 3: NAČRTOVANA RAST B2B POSLOVANJA.......................................................25 SLIKA 4: NAČRTOVANA RAST B2C POSLOVANJA.......................................................29 SLIKA 5: MODEL PODJETJE - KUPEC (B2C) ....................................................................33 SLIKA 6: RAST B2C V PRIMERJAVI Z B2B ......................................................................34 SEZNAM TABEL TABELA 1: PRILOŽNOSTI PONUDNIKOV IN KORISTI KUPCEV, KI JIH PRINAŠA ELEKTRONSKO POSLOVANJE.........................................................................13 TABELA 2: NAJBOLJ ZNAČILNE PRILOŽNOSTI IN TEŽAVE, S KATERIMI SE SREČUJEMO PRI ELEKTRONSKEM POSLOVANJU........................................................14 TABELA 3: PRILOŽNOSTI IN KORISTI UDELEŽENIH V GLOBALNEM ELEKTRONSKEM POSLOVANJU .......................................................................................43