ЦЕРКОВНИЙ ВІСНИК – CHURCH HERALD - 2002 #13

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

1/20

}. 13 (780), Rik XXXV No. 13 (780), Vol. XXXV30 }ERVNJ 2002 JUNE 30, 2002CERKOVNYJ VISNYK CHURCH HERALD

Perwa Svjta Spovid= ta Vro]uste Pru]astj

1-u rjd zverxy: Muxalo Jkumec=, Ljrusa Pan]uwun, Taras Lesuk, Oleksander Pilec=ku, Davud Gryxala,Edyard Fel=s=ku, Alen Xoma, Aleksandra Saldan, Mate Kazanivs=ku

2-u rjd: Haluna Roga], Orest Sosnivka, Hanna Kyljs, Robert Savka, Muxalo Pavers,Valentuna Fel=s=ka, Dem'jn Kolomuc=

3-i rjd: Marij Koval=]yk, Oleksander Struk, Dan]uk Gulespi, Markijn Bokevu], Iruna Pakyw,Mukola Harays, Volodumur Virxnjns=ku

4-u rjd z dolunu: Andri Sudor, Marta Kruvduk, ri Parask, aklin Paverz, Pulup Kyljs,Katrysj Kyxaruwun, Lykas Pulup]ak, Viktorij Zalizna, Zinovi Kovtyn

V syboty i nedil 18-ho i 19-ho travnj 2002 R.B. vidbylusj Perwa Svjta Spovid= ta Vro]uste SvjtePru]astj. Svjti Tanu prunjlu 32 dite 21 xlopciv ta 11 div]at. Vprodov^ roky, dite pruhotovljlunawi zdibni v]utel=ku: v qodenni wkoli Katedru Svjtoho Otcj Mukolaj p-i Natalij Derka], vYkra[ns=ki Sybotni Wkoli Ridna Wkola" p-i Olj Mendk, a v nedil pid ]as lekcijx katexuzmy,p-i Marika Mandzi.

Mu dy^e vdj]ni v]utel=kam za [xn viddanist= i tj^ky prac y pidhotovci dite, tum bat=kam kotripruvodulu dite na lekci[ v nedili ta na nawi zystri]i i, rivno^, tum mamam i tatam kotri vzjlu na sebeobov'jzok svo prace zbahatutu ce svjto]nu i yro]ustu den=.

Osobluvo djkymo otcevi paroxovi I. Krotcevi ta otcjm dywpasturjm Sobory Svjtux Volodumura iOl=hu za ydilennj Svjty Tany Spovidi ta Svjte Pru]astj.

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

2/20

CERKOVNU VISNUK 30 }ERVNJ 2002

2

CERKOVNYJ VISNYK CHURCH HERALD

(USPS 901-960)is published bi-weekly except monthly in'july & August by

Sts. Volodymyr & Olha Ukrainian Catholic Church

2245 W. Superior St. Chicago, IL 60612 Tel. (312) 829-5209

Editor-in-Chief Rt. Rev. Ivan A. Krotec

Periodicals postage paid at Chicago, Illinois

POSTMASTER: Send address changes to:

CERKOVNYJ VISNYK CHURCH HERALD

2245 W. Superior St. Chicago, IL 60612

Typesetting and printing by SEMKIW & CEMKIB TYPOGRAPH ERS, LTD.

2002 LUPEN+ / JULY

YKRA{NS+KU KALENDAR

Nastypne ]uslo

pojvut=sj

21 lupnj 2002 r.

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

3/20


3

20 lupnj muna vê desjt= rokiv vid dnj smertu

o. mutrata Marijna Bytruns=koho, dovholitn=oho

nastojtelj Parafi[ Svjtux Volodumura Ol=hu,

holovnoho bydivnu]oho Sobory Svjtux Volodumura

Ol=hu ta Kyl=tyrnoho Oseredky, redaktora c=oho

^yrnaly ta vidomoho cerkovnoho, patrijrxal=noho

hromads=koho dij]a.

V to den=, v syboty, 20 lupnj, byde vidsly-êna v Sobori Svjtux Volodumura Ol=hu

o hod. 9-i rano pomunal=na Svjta Lityrhij

i Panaxuda, a o hod. 11-i rano byde vid-

pravlenaPanaxudanad hrobom Pokinoho Otcj

Mutratana Cvuntari Svjtoho Otcj Mukolaj.

DESJTA RI}NUCJ VIDXODY Y VI}NIST+SV. P. O. MUTRATA MARIJNA BYTRUNS+KOHO

o. Ivan A. Krotec=

Y}NI XRUSTOVI TI, QO DBAT+

(Propovid= v Nedil Rozslablenoho, 26 travnj 2002)

Xrustove Voskresennj, qo odno z na-osnovniwux pravd nawo[ viru, svjtkymo ne tru dni ne sorok dniv, ale vlastuvo povertamosj do c=ohoko^no[ nedili v roci. Odnak ci nedili voskresnohoperiody svo[mu vanhel=s=kumu temamu tak ylo-êni, qob qe qe potverdutu te, qo odunadcjtero ti, qo bylu z numu", skazalu dvom y]njm, koluti povernylusj z Emaysy: Hospod= spravdi voskresi z'jvuvsj Sumonovi" (Lk. 24, 34). Dlj potver-dênnj c=oho ba]umo v vanhel=s=kux opovidannjxcux nedil= prukladu (apostol Toma, inku-muro-nosuci, ozdorovlennj rozslablenoho sliporo-dênoho ta inka samar'jnka). Y vsix z'jvljt=sjûvu Xrustos, jku zna vse dêrelom sulu zdorov'j i uttj.

S=ohodni slyxamo rozpovid= pro c kypil= v

rysalumi, a qo zverta nawy yvahy te,trudcjtvisim rokiv xvoroho ]olovika Isys puta:Baâw odyâtu?" A to kaê do Isysa: Hospodu,nema ]olovika, qob mene, kolu porywut=sj voda,prutjhnyv do ne[."

Sly^ba s=ohodniwn=o[ nedili pidxopl ci riznivanhel=s=ki momentu. Na stuxurax Ve]irniHospod= hovorut= slova, nemov vidpovida]urozslabnomy: Jk tu moêw skazatu: nema]olovika? Ta j ziwov na te, qob bytu ko^nomypotreby]omy v pruhodi!" Vid momenty, koluXrustos, Sun Boû, z'jvuvsj na ci zemli,spravdu nixto ne povunen abo ne smi bytuzmywenu skazatu: Nema ]olovika, qob menipomih." Vin bo sam, Isys Sun Boû, ko^nomypomaha, ozdorovlj, z mertvux pidnosut=,

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

4/20


4

smicnn naî i da pidtrumky v utti. KoluXrustos vidiwov z c=oho svity, ne zaluwuv svo[xy]niv surotamu", a pislav Svjtoho Dyxa i vsta-novuv Svo Cerkvy, jka mala tu v svit pro-dov^yvatu spasutel=ny misi Xrusta. To ^ i

s]utamo v kinci vanhelij vid Marka: Vonu piwlu propovidyvalu vsdu, a Hospod= dopomahav [mta ytverd^yvav slovo ]ydesamu, jki ohosyprovodulu" (Mk 16, 20).

V s=ohodniwn=omy Apostoli ]utamo proapostola Petra, jku ozdorovuv sparaliôvanoho]olovika na im'j Ene, ta pidviv do uttj inkySarny, qo byla pomerla. Xrustujnu, ]erez svoviry v Xrusta, povunni matu taky suly. Xrustosskazav apostolam: Ti, qo yviryt= bydyt= takidila tvorutu, i bil=wi vid cux." }omys= vono ne vse

tak bylo v istori[ i s=ohodni ne . Vê apostoliv,qo z num bylu den=-v- den=, qo slyxalu ohomohytn slovo ba]ulu ]ydesni dila, napomunavIsys. Kolu pruviv bat=ko do apostoliv svohoxvoroho suna, a vonu ne mohlu oho ozdorovutu,to putat=sj apostolu Isys: }omy mu ne mohluoho (bisa) vuhnatu?" }erez vawy maly viry!" kaêIsys i pojsn, qo, jkqo skaête ci hori:perenesusj i kun=sj v more, tak stanet=sj i ni]ohone byde vam nemo^luvoho. Vira, otê, ta sula,qo lomut= zalizo, jk ka^yt= nawi ldu.

Vira - ce taka sula, qo perevela bahat=ox z nas

]erez rizni problemu i trydnoqi uttj, bo matuviry ozna]a - pokladatusj vpovni na suly Bo^y.Kolu mu vsi potrebymo c=oho Boôho dotuky, takjk oce rozslablenu, a nawi xvorobu potrebumo^yt= bytu na riznux vidtunkax tila, ydwi ûttj, mysumo virutu, qo Hospod= moê xo]ey vs=omy pomohtu vse ozdorovutu. Ne idet=sj,odnak, til=ku pro fizu]ne zdorov'j. Proceozdorovlennj po]unat=sj des= inakwe. KoluXrustos ozdorovlvav, zvu]ano naperweputavsj: }u viruw tu, qo j mo^y ce zrobutu?"

Pislj c=oho perwoho momenty pruxoduv dryhu,kolu Xrustos skazav: Proqat=sj tobi tvo[hrixu!" Rozirvatu pyta dujvol=s=koho vpluvy vuznatu pered Bohom svo[ hrixu ce perwu krok.Potim qono mo^na prosutu v Boha zdorov'j dywi tila.

Ko^nu z nas zosibna mysut= bytu svidomuc=oho procesy porjdky. Ale mu tako^ razom,napomuna nas sv. apotol Pavlo, tvorumo odnycilist=, odne tilo. Pro dnist= dyxa sercj svo[x

y]niv moluvsj Xrustos na Tani Ve]eri. Sv. Pavlopojsn na prukladi lds=koho tila fynkci[ ispivvidnowennj tila, jkum hromada virnux.Podibno mu, jk hromada, parafij, narid ]uCerkva, vid]yvamo v cilosti, kolu odun ]len

xvoru abo znemaha. Jke todi zavdannj y]nivXrustovux? Dbatu pro ty ]astuny, jka bolut= ]uznemaha. Lds=ka hromada y jkomynebyd=rozmiri ma bahato ]leniv i, na preveluku al=,]asto mu, oti ]lenu, qo povunni dbatu odun proodnoho, povodumosj ne po- xrustujns=ku. Jka ]astoperwa reakcij v bahat=ox, kolu v kohos= qos= nedotjha, kolu sorom dryhoho pokruva, kolu nemi]pidxodut=? Mu, ]lenu toho samoho tila, sxul=ninaperwe krutukyvatu, pidsmixatusj, ne{atuvnohovorutu nevlastuvo vidnosutusj. Ne slid, bratumo[, qob ce tak bylo!" klu]e sv. apomtol Jkiv.Kolu j, qo moê po]yvasj deqo sul=niwuy c=omy momentitake ba]y, povunken zasvid]utusvo viry v Xrusta prostjhnytu ryky tomy, qopada, ]u znemaha, ]u nezdyâ, bo tum samumpidnowy cile tilo. Derâvu v sviti s=ohodni vsibahatonacional=ni. Tak v ci kra[ni, v Ykra[ni v inwux ]astunax svity. Jkqo vonu, jk cilist=,xo]yt= itu vpered, matu suly bytu kumos= nasvitovi areni, ce mo^na zdisnutu til=kupozutuvno prace bahat=ox odunuc=, tolerant-nist i vzamopowano.

Baâmo bahato dobra svitloho mabyttjykra[ns=komy narodovi. Na ykra[ns=ki zemli uvebahato riznux nacional=noste, viroispovidan= ikyl=tyr. Vonu mysjt= znatu spil=ny movy. Odunmoment, qo ylehwy c spivprac: bil=wist=naselennj Ykra[nu ispovidy viry v Xrusta. Cepovunno [x ob'dnyvatu, blahoslovutu inwux,pomahatu slabwum i ytverd^yvatu sul=niwux. Vperwomy rjdi ci[ praci povunna bytu Ykra[ns=kaCerkva. Todi narod stane oûvlenu i zdorovu,stane na vlasni nohu, byde bydyvatu svitliwe zavtra.Do c=oho svo prace i pobaânnjmu mu vpovni

doly]ymosj. Amin=

Video kasetu fil=my Patrijrx"

mo^na zamovljtu v

Parafijl=ni Kanceljri[

(312) 829-5209

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

5/20


5

QE ODUN KROK DO ZASNYVANNJYKRA{NS+KOHO KATOLUC+KOHO YNIVERSUTETY

5 bereznj 2002 r.

Y]asnuku fondy Sv. Klumentij pidpusaluystanov]i dokymentu Ykra[ns=koho Katoluc=kohoYniversutety. Cum riwennjm Fond vidreagyvav napoperedn postanovy 2000 r. Sunody YHKC, jkarekomendyvala zasnyvannj YKY y L=vovi. Takum]unom rozpo]ato proces rudu]no[ restraci[ taderâvno[ akredutaci[ YKY. Yro]uste pidtver-dênnj oho zahal=no-cerkovnoho zna]ennjvidbydet=sj v perwux ]uslax lupnj 2002 r. pid ]asIII Sesi[ Patrijrwoho Sobory YHKC. Znamenno,qo ce riwennj prunjte na samomy po]atkyproholowenoho Cerkvo roky Patrijrxa Slipoho,

perwoho rektora Bohoslovs=ko[ Akademi[ y L=vovita zasnovnuka i rektora YKY v Rumi.Fond Svjtoho Klumentij stvorenu, zokrema,

dlj spravu zasnyvannj YKY y L=vovi. Mu s=ohodnina wljxy do sprav^n=oho zdisnennj Ykra[ns=kohoKatoluc=koho Yniversutety", hovorut= HolovaFondy Blaênniwu Lbomur Hyzar. Mamoqury nadi, qo ce prokt, vumrijnu nawumupredkamu, stane povno disnist. V tomyYniversuteti matumyt= zmohy pidhotovlvatu sebedo naykovoho uttj, do kraqoho hromads=kohoûttj, i ykra[ns=ki svjqenuku, i ykra[ns=kaspil=nota murjn".

Y spravi zasnyvannj YKY y L=vovi svoho ]asytryduvsj Mutropolut Andre Weptuc=ku. Vêy 1905 r. na sesi[ Avstris=koho parlamenty vindomahavsj zasnyvatu Yniversutet. Todiwnipolitu]ni obstavunu ne dozvolulu realizyvatu cenamir. V mi^vonnu period ykra[nciv bylovutisneno z L=vivs=koho yniversutety. Zasnyvannj

Tamnoho Yniversutety stalo vidpovidd na cnespravedluvist=. Y 1925 r. i Tamnu Yniversutetbyv nasul=no likvidovanu. Cj podij byla z rjdytux, jki sponykalu Mutropoluta Weptuc=kohoposulutu svo[ starannj qodo stvorennj vuqo[wkolu y L=vovi, v jki ykra[nci mohlu b zdobyvatuyniversutets=ky osvity v dysi xrustujns=ko[intelektyal=no[ traduci[. Y 1929 r. vidbylosjvidkruttj Hreko-Katoluc=ko[ Bohoslovs=ko[Akademi[. Perwum [[ rektorom byv o. d-r osufSlipu. Mutropolut Weptuc=ku mav namir, qobz Akademi[ rozvunyvsj Katoluc=ku Yniversutet.

Ale zdisnenn oho namiriv perewkodula Dryhasvitova vina. Pislj 1946 r. byla nasul=no likvi-dovana i sama Akademij. Pru[xavwu y 1963 r. doRumy pislj 18 rokiv yv'jznennj ta taboriv, osufSlipu zasnyvav Ykra[ns=ku Katoluc=ku Yni-versutet Sv. Klumentij Papu. Vê y 70-80 rr.ykra[ns=ki seminarustu, qo nav]alusj v YKY vRumi, zamuslvalusj nad perspektuvo stvorennjYniversutety v Ykra[ni.

Y 1994 r., zokrema tako^ i zysulljm vupysk-nukiv YKY (Rum), y L=vovi bylo vidnovleno dijl=-nist= L=vivs=ko[ Bohoslovs=ko[ Akademi[. Vid

samoho po]atky LBA muslulas=, jk po]atkovuetap rozvutky YKY. Akredutacij KongregaciKatoluc=ko[ Osvitu prohramu bakalavraty filo-sofs=ko-bohoslovs=koho fakyl=tety, vidkruttjistoru]noho fakyl=tety, zapo]atkyvannj pro-hramu licenciaty z bohoslov'j ce ti poodunokito]ku na wuroki ploquni rozvutky LBA, jki dalupidstavu dlj zasnyvannj Ykra[ns=koho Kato-luc=koho Yniversutety.

S=ohodni v Akademi[ nav]at=sj bluz=ko tusj]iosib, prac 90 vuklada]iv, di dva fakyl=tetu,visim naykovux instutytiv, odna z nadunami]niwux

v Ykra[ni bibliotek, qo nali]y 60,000 komp'-terno katalohizovanux tomiv. Z perexodom Aka-demi[ v Yniversutet peredba]at=sj vidkruttj qekil=kox fakyl=tetiv ta instutytiv v halyzi hyma-

Yk r a [ n s = k u Ka t ol u c = k u Yn i ve r s u t e t

U k r a i n i a n C a t h o l i c U n i v e r s i t y

Papa Ivan Pavlo II pid ]as vizuty do L=vovay ]ervni 2001 roky osvjtuv bydivl

ta zeml mabytn=ohoYkra[ns=koho Katoluc=koho Yniverstutety.

(Zakin]ennj na stor. 7)

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

6/20


6

Na dymky prof. V'j]eslava Brxovec=koho,Ykra[ns=ku Katoluc=ku Yniversutet mo^navva^atu odnum iz nayspiwniwux proktiv ycaruni osvitu v Ykra[ni. Prof. Brxovec=kuo]ol Nacional=nu Yniversutet Kuvo-Mohuljns=ka Akademij (NaYKMA), jka dobreznanum ta prestu^num hymanitarnum vuqumnav]al=num zakladom Ykra[nu. Yva^no ste^yza stanovlennjm L=vivs=ko[ Bohoslovs=ko[Akademi[ i za [[ transformaci v YKY, hovorut=prezudent NaYKMA. Meni imponyt= napoleh-luvist=, poslidovnist=, vusoku intelektyalizm isvitla dyxovnist= providnukiv Yniversutety. Nawnarod nuni potreby o]uqennj dywi, povernennjdo xrustujns=kux idealiv. Tyt pereocinutu zna-]ennj YKY prosto nemo^luvo. Holovne i dalipidvuqyvatu jkist= nav]al=noho ta vuxovnohoprocesiv, stvorvatu harmonine seredovuqe dlj

rozvutky molodux lde. A ce obov'jzkovodast= dobri rezyl=tatu".Povnocinna yniversutets=ka model= osvitu v

koluwn=omy Radjns=komy Sozi ne mohlaystalutusj nasampered z to[ pru]unu, qo totali-tarna sustema ne dozvoljla vil=no rozvuvatusjhymanitarni dymci. Na sly^by todiwni ideolohi[todi postavulu cily halyz= hymanistuku. Pislj roz-pady komynistu]no[ sustemu hymanitarni fakyl=-tetu bahat=ox yniversutetiv po]alu postypovo

Y L+VOVI BYDE VIDKRUTO YKRA{NS+KU KATOLUC+KU YNIVERSUTET

29 ]ervnj y L=vovi vidbydet=sj yro]ustainavgyracij Ykra[ns=koho Katoluc=koho Yniver-sutety, qo posta na bazi L=vivs=ko[ Bohoslovs=ko[Akademi[ nav]al=no[ ta naykovo[ instutyci[,oseredky intelektyal=noho uttj Ykra[ns=ko[Hreko-Katoluc=ko[ Cerkvu. Ce byde perwukatoluc=ku yniversutet na terutori[ koluwn=ohoRadjns=koho Sozy, a tako^ perwu yniversutet,jku zasnovy Sxidna Katoluc=ka Cerkva.

Vidkruttj Ykra[ns=koho Katoluc=koho Yniver-sutety (YKY) ce podij, jky ymo^luvula bahato-ri]na pidhotov]a pracj vuzna]nux predstavnukivbahat=ox pokolin= ykra[nciv, sered nux:mutropoluta Andrej Weptuc=koho, patrijrxaosufa Slipoho i [xnix ]uslennux y]niv taposlidovnukiv. Perebyva]u y L=vovi 26 ]ervnj2001 roky, Papa Ivan Pavlo II posvjtuv nari^nukamin= mabytn=oho YKY.

Z nahodu inavgyraci[ vidbydyt=sj seminaru,konferenci[, proqi, koncertu, vustavku ta inwizaxodu. Ci podi[ zapo]atkovyt= Inavgyracinurik Yniversutety. Y ceremoni[ inavgyraci[ viz=myt=y]ast= predstavnuku Ykra[ns=ko[ Hreko-Kato-luc=ko[ Cerkvu (YHKC) z ys=oho svity, dyxovni taintelektyal=ni providnuku rumo-katoluc=ko[ ipravoslavno[ cerkov, predstavnuku bahat=oxvropes=kux ta amerukans=kux yniversutetiv,vuzna]ni naykovci, cerkovni ta hromads=ki dij]i.

26-30 ]ervnj y L=vovi proxodutumyt= yro]ustosti z nahodu vidkruttj na bazi L=vivs=ko[ Bohoslovs=ko[Akademi[ Ykra[ns=koho Katoluc=koho Yniversutety (YKY). Cumu zaxodamu byde

vidkruto Inavgyracinu Rik, do prohramu jkoho byde vkl]eno zystri]i z

vudatnumu ld=mu epoxu. YKY stane perwum nav]al=num zakladom takoho pljnyv Ykra[ni.

Y ramkax zaxody provodutumyt=sj akademi]ni naradu z putan= misi[ takoncepci[ Ykra[ns=koho Katoluc=koho Yniversutety. Z dopovidjmu nanaradax vustypljt= providni naykovci ta teolohu Ykra[nu ta zarybi^^j. Obho-vorvatumyt=sj putannj: YKY v sustemi vuqo[ osvitu, YKY v konteksti

Evropu, istorij ta traduci[ YKY im. Sv. Klumenta-Papu v Rumi, byde provedenostydents=ky sesi Stydentu i misij YKY".

Pljnyt=sj orhanizacij nuzku koncertovux prohram, zokrema koncerty dlj molodiza y]ast popyljrnux ykra[ns=kux vukonavciv ta koncerty kljsu]no[ myzuku. Vprodov^ ysix dniv svjtkyvan=dijtumyt= vustavku: fotovustavka pro podi[ uttj ta nav]annj v LBA, vustavka knu^kovux vudan= LBA tafotovustavka Akademij, seminarij, yniversutet istorij stanovlennj".

INAVGYRACIJ YKRA{NS+KOHO KATOLUC+KOHO YNIVERSUTETY12 ]ervnj 2002 r.

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

7/20


7

nitarnux i socijl=nux nayk. Dlj zabezpe]ennj novuxpotreb YKY materijl=no bazo evropes=kohozrazka peredba]eno bydivnuctvo ciloho kompleksyYniversutety na vyl. Strus=ki ta Xytorivci.Nari^nu kamin= YKY osvjtuv pid ]as neqo-davn=oho perebyvannj v Ykra[ni Svjtiwu Otec=Ivan Pavlo II.

Zasnyvannj YKY ma veluke zna]ennj dlj roz-vutky hymanitarno[ osvitu v Ykra[ni. YKY neder-âvna instutycij, a tomy ma osobluvi mo^luvostidlj innovaci. Stvorennj vlasno[ povnocinno[modeli nav]annj v halyzi hymanitarnux duscuplinposlyût= dobrum powtovxom dlj dal=wohoreformyvannj yniversutets=ko[ osvitu v cilomy.det=sj pro rozroblennj novux kyrsiv, pidry]-nukiv i posibnukiv, jki potencino mohlu b matuzahal=nonacional=ne zna]ennj.

Velu]eznux zysul= i materijl=nux vkladen=

kowty bydivnuctvo Yniversutets=koho kom-pleksy", hovorut= rektor Akademi[ o. d-r BorusGydzjk, ale vse navidpovidal=niwe zavdannjpoljha y tomy, qob naw Yniversutet zberih dyxxrustujns=koho nav]al=noho ta naykovoho zaklady,zhidno z tum, jk oho qe na po]atky stolittj y svo[xmrijx i pljnax ba]uv Mutropolut AndreWeptuc=ku i zhodom Patrijrx osuf Slipu".

Viddil informaci[ ta zovniwnix zv'jzkivL=vivs=ko[ Bohoslovs=ko[ Akademi[

rozhortatu tvor]y dijl=nist=. Vidkruttj YKY zdunum v Ykra[ni filosofs=ko-bohoslovs=kumfakyl=tetom, novumu pidxodamu do nav]annj,nabil=wo bohoslovs=ko biblioteko vkazyna jkisny zminy, qo vidbyvat=sj v sustemi vuqo[

osvitu v Ykra[ni. YKY, jk nederâvna instutycij,matume wurwi mo^luvosti dlj innovaci.Stvorennj vlasno[ povnocinno[ modeli nav]annjv halyzi hymanitarnux duscuplin stane vid]ytnumpowtovxom do reformyvannj yniversutets=ko[osvitu.

Y nazvi Ykra[ns=ku Katoluc=ku Yniver-sutet" ko^ne slovo ma hluboke smuslove navan-taênnj", hovorut= rektor YKY o. d-r BorusGydzjk. Slovo yniversutet ma akademi]nu vumir vidpovidal=ne, tvor]e ta krutu]ne stavlennj doprocesy zdobyttj znan= i [x vukorustannj. Tytzasadnu]o harmonij dvox vudiv zysul=

lds=koho rozymy powyky znan= ta znannj Istunu,tobto tux zysul=, qo [x svit trakty jk vza-movukl]ni. Slovo (sobornu)vidobraâ relihinu vumir YKY, a same: vid-krutist= lds=ko[ osobu do transcendentnoho ta

miôsobovoho dijlohy. Xrustujns=ka identu]nist=Yniversutety, qo vurosta na traduci[ sxidn=ohoxrustujnstva, rozvuvat=sj v postinomy dijloziz inwumu relihijmu cerkvamu v Ykra[ni ta sviti.A slovo ykra[ns=ku ma kyl=tyrnu ta syspil=nuvumiru: krutu]ne stavlennj do to[ real=nosti, jkanas oto]y, ]lenamu jko[ mu . Zvidsu vupluvazavdannj YKY bytu oseredkom osmuslennj taformyvannj kyl=tyrno[ traduci[ ykra[ns=kohonarody, a tako^ osmuslennj syti ldunu ta [[hidnosti v syspil=nomy vumiri [[ byttj".

Spravi zasnyvannj YKY y L=vovi svoho ]asyprusvjtuv ]umalo yvahu mutropolut AndreWeptuc=ku. Vê 1905 roky na sesi[ Avstris=kohoparlamenty irarx Hreko-Katoluc=ko[ Cerkvudomahavsj zasnyvannj Yniversutety. 1929 rokybylo vidkruto Hreko-Katoluc=ky Bohoslovs=kyAkademi. Perwum rektorom zaklady stavo. d-r osuf Slipu. Mutropolut Weptuc=kupracvav nad tum, qob Akademij pererosla vKatoluc=ku Yniversutet, ale zdisnenn namirivvuzna]noho dij]a Cerkvu perewkodula DryhaSvitova vina. 1944 roky Akademi nasul=no

likvidyvalu. Pru[xavwu 1963 roky do Rumy pislj18-ri]noho yv'jznennj ta perebyvannj v taborax,osuf Slipu zasnyvav Ykra[ns=ku Katoluc=kuYniversutet (YKY) v italis=ki stoluci. Ykra[n-s=ki seminarustu, qo nav]alusj v YKY, vê v 70-80-x rokax zamuslvalusj nad perspektuvovidkruttj takoho Yniversutety v Ykra[ni.

1994 roky, zokrema, zavdjku zysulljmvupysknukiv YKY (Rum), y L=vovi bylo vidnovlenodijl=nist= L=vivs=ko[ Bohoslovs=ko[ Akademi[(LBA). Vid samoho po]atky LBA rozcinvalu jk

nari^nu kamin= YKY. Akredutacij prohramu baka-lavraty filosofs=ko-bohoslovs=koho faky-l=tety v Kongregaci[ katoluc=ko[ osvitu, vidkruttjistoru]noho fakyl=tety, zapo]atkyvannj pro-hramu licencijty (aspirantyru) z bohoslov'j, ceti poodunoki to]ku na wuroki ploquni rozvutkyLBA, jki dalu pidstavu nuni zasnyvatu y L=voviYkra[ns=ku Katoluc=ku Yniversutet.

Viddil informaci[ ta zovniwnix zv'jzkivL=vivs=ko[ Bohoslovs=ko[ Akademi[

(Zakin]ennj iz stor. 5)

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

8/20


8

o. d-r Ihor Mon]ak*

KU{VS+KA CERKVA MI RUMOM I MOSKVO

Podi v ykra[ns=komy utti, zna]ennj jko[ ne prosto nema z ]um porivnjtu, byla y 2001 roci vizuta

Papu Ivana Pavla II do Kuva i L=vova. Presa, nawa i ]yômovna, pusala pro ce bahato i dokladno,prote ysi ti pyblikaci[ malu pereva^no reporters=ku xarakter, tobto viddzerkalvalu te, qo [xniavtoru ba]ulu svo[mu o]uma. Qob zahlubutusj v sens takux mawtabnux istoru]nux podi, potribendovwu ]as, i mu pevni, qo cj tema do]ekat=sj hlubokux doslidên=, vusnovku jkux matumyt=pozutuvnu praktu]nu vpluv. Samozrozymilo, ma na yvazi peredysim doslidênnj, qo povunnozdisnutusj ykra[ns=kumu intelektyal=numu sulamu i z ykra[ns=kux pozuci, a po-dryhe, det=sj propotreby osjhnytu vizuty Papu v Ykra[ny v konteksti svitovo[ istori[ Cerkvu protjhom [[dvotusj]olitn=oho isnyvannj.Nexa e skromnum prolohom do vukonannj c=oho va^luvoho zavdannj byde i proponovana nu^]e

neveluka za obsjhom rozvidka.

Otec= I. Mon]ak doktor bohoslov'j, specijlist z ekymeni]nux problem Ku[vs=ko[ Cerkvu doberes-tes=kux i pizniwux ]asiv. Avtor dekil=kox doslidên=, zokrema - monohrafi[ Ku[vs=ka Samoypravna Cerkva",vudano[ vê v nezale^ni Ykra[ni, i bahat=ox statte na cerkovno-istoru]ni temu.

Obrjdovi hrypu samoypravnux Cerkov

Ocinka ko^no[ cerkovno[ podi[ yskladnt=sjtum, qo Cerkva y c=omy sviti skladat=sj z dvoxelementiv. Sercevuno [[ nezminnu i vsesvitniBoû element pravd viru i zakoniv morali. Odnakce Boû element ne isny abstraktno, alevtilenu y zminnu zemnu element, v rozma[ttjzahal=nolds=ko[ kyl=tyru. Dulemy dnostuviru morali y bahatomanitni lds=ki prurodi,a tako^ te, jk cj dulema rozvuvalasj v istori[Cerkvu, sxematu]no predstavuv II Vatukans=kusobor y Dohmatu]ni konstutyci[ pro Cerkvy"

(stattj 23):...Za Boûm Provudinnjm stalosj, qo rizniCerkvu, zasnovani apostolamu ]u [xnimu nastyp-nukamu v riznux miscjx, z bihom ]asy zroslusj vbahato orhani]no z'dnanux spil=not, jki, zberi-ha]u dnist= viru ta duny Bo^y ystanovyvselens=ko[ Cerkvu, vtiwat=sj vlasnum pravo-porjdkom, vlasnum lityrhinum zvu]am, vlasnobohoslovs=ko ta dyxovno spadquno"(pidkreslennj avtora IM.).

Oto^ dnist= Xrustovo[ Cerkvu zakladena vdnosti pravd viru i v dnosti cerkovno[ ystanovu,

zaverweno[ vselens=kum provodom, jku zberihayniversal=ni zakonu morali. Natomist= kyl=tyrnabahatomanitnist= vujvljt=sj pereva^no yvlasnomy pravoporjdky, tobto v samoypravimiscevoho provody, i y vlasni Lityrhi[. Boho-slovs=ka i dyxovna spadquna vukazy sebe v

lityrhinux molutvax i praktukax. Luwe vusoko

rozvuneni spil=notu spromo^ni vujvutu pruta-manny [m dyxovny spadquny y vlasnux boho-slovs=kux doktrunax. Zahalom mo^na skazatu,qo samoyprava i vlasnu lityrhinu obrjd cedvi oznaku orhani]no z'dnano[ cerkovno[ spil=notu.

Qe v ]asu Rums=ko[ imperi[, y tr=ox [[ kyl=tyrnuxcentrax, vutvorulusj tru okremi cerkovnispil=notu z vlasno samoypravo, vlasnolityrhi i vlasno bohoslovs=ko wkolo: vsemits=komy centri (Surij z Palestuno), vhupets=komy (sxidnj Afruka) i v aris=komy

(Mala Azij Evropa). Zastosovy]u bibliniimena tr=ox suniv Noj, mo^na ci tru kyl=tyrnicentru nazvatu tako^: semits=ku, xamits=ku ijfets=ku.

Sxidni kordonu Rums=ko[ imperi[ dilulu Surina Zaxidn vsereduni imperi[, zi stoluce vAntioxi[, i Sxidn (teperiwni Irak), poza imperipid Persi. Vnaslidok c=oho podily rozvunylusjzhodom dvi samoypravni Cerkvu dvox okremuxobrjdiv: zaxidni antioxis=ku i sxidn=o-suris=ku(znanu tako^ jk asuris=ku abo xaldes=ku).

pupets=ku obrjd nazuvamo oleksandri-

s=kum vid holovnoho mista ti[ Cerkvu Olek-sandri[, abo tako^ koptis=kum. Slovo kopt"poxodut= vid: -hupt-hopt-kopt.

Na po]atky IV stori]]j Rums=ka imperij podi-lulasj na Sxidn=o-rums=ky zi stoluce yKonstantunopoli, zbydovanoho na misci davn=oho

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

9/20


9

poselennj z nazvo Vizantij, i na Zaxidn=o-rum-s=ky, z centrom y latuns=ki Itali[. Poslidvno zacum postalu dva aris=ki (jfets=ki) kyl=tyrniarealu i dvi obrjdovi hrypu: vizantis=ka ilatuns=ka.

Okrim toho, na pohranu]]i Rums=ko[ imperi[ iPersi[ virmenu vutvorulu svi vlasnu obrjd,vukorustovy]u antioxis=ki ta vizantis=kielementu. Tak, otê, postalo wist= obrjdiv, p'jt=z jkux nazuvamo sxidnimu: antioxis=ku, sxidn=o-suris=ku, aleksandris=ku, vizantis=ku,virmens=ku i wostu latuns=ku, abo zaxidni.Pomi^ okremumu sxidnimu obrjdamu bil=wiriznuci v samoypravi v lityrhi[, ni^ mi^ znanumnam vizantis=kum obrjdom i zaxidnim, latuns=kum.Sxidi obrjdu vunuklu v centrax riznux kyl=tyr,a vizantis=ku i zaxidni mat= spil=ne aris=kedêrelo. Vlastuvo, treba hovorutu ne pro wist=obrjdiv, a pro wist= obrjdovux hryp. Okremi z nuxvunuklu v to sposib, qo sperwy rizni Cerkvu,zasnovani v riznux miscjx, z bihom ]asy zroslusjna pidstavi svo[ spil=no[ (abo podibno[) kyl=tyrno[spadqunu. I na takomy vnytriwn=omy ob'dnannisprava ne zakin]yvalasj. oho prodov^yvalu misi[poza vlasne kyl=tyrne kolo i poza meî Rums=ko[imperi[. C ekkspansi II Vatukans=ku soborokresluv nastypnum re]ennjm: Dejki z nux,zokrema starovunni patrijrxal=ni Cerkvu, na

zrazok materunstva y viri, vuvelu inwux, nemovdo]ok...".Tak postavalu do]irni" cerkvu z vlasno

samoypravo i z vlasnumu do]irnimu" obrjdamu,zasnovanumu na matirnomy. Razom z num vonutvorulu odny obrjdovy hrypy".

Ce ideal=nu obraz powurennj xrustujns=ko[viru i morali z odnoho kyl=tyrnoho kola do inwoho,bez nav'jzyvannj inwi kyl=tyrni spil=noti svo[zverxnostu i svoho obrjdy. Takum ideal=num misio-nerom byv sv. Pavlo, sam de, ale apostol dljpohan, jku dlj de[v byv dem, a dlj hrekiv

hrekom. Takum e bezkorusluvum misioners=kumdyxom bylu spovneni hrec=ki bratu sv. Kurulota Metodi, y]uteli slov'jn, xrestutel= Irljn-di[ wotljndec= sv. Patruki, apostol Indi[ taJponi[ sv. Ksaveri, qob zhadatu boda kil=koxz riznux kra[n i ]asiv xrustujns=ko[ istori[.

Odna]e ]astiwe misiny dijl=nist= syprovo-d^yvala kyl=tyrna i politu]na ekspansij. Ce odnaz nabol]iwux problem ysi[ Xrustovo[ Cerkvuza ves= ]as {[ isnyvannj. Vê perwi xrustujns=ki

hromadu, naverneni z ûdivstva, namahalusjnakunytu svo[ udivs=ki zvu]a[ xrustujnam z pohan(Dijnnj apostoliv, 15). C=omy riwy]e protuvulusjsv. Petro i Pavlo (tam e). Vidtak ]erez ysistori Cerkvu povtorvalusj podibni sprobu

matirnix" Cerkov nakunytu do]irnim" kyl=tyrusvoho lityrhinoho obrjdy ta svo zverxnist=,pozbavlj]u do]ok" svo[ identu]nostu i svo[samoypravu.

Ce dryhu rudu]nu aspekt, nakunennjzverxnostu, zvu]ano byv holovno cillekspansuvnoho misionerstva". Zrostav vin nanenasutnomy lds=komy prahnenni volodarvatunad inwumu. Tomy samoviddane zberihannjlityrhinux vidminnoste stavalo ostann=ooboronno lini samobytnostu do]irn=o["Cerkvu. Pru c=omy varto zayvaûtu, qo ci takzvani do]irni" Cerkvu ne mysilu bytu sprav^nimudo]kamu", tobto ne zavdj]yvalu svoho xrus-tujnstva matirnim" Cerkvam. Vonu mohlu bytuxrustujnizovanumu navit= raniwe, ani^ matirni",i zovsim z inwoho dêrela. Dosut=, qob nablu^]amatirnj" Cerkva byla sul=niwo i ahresuvniwo.A kolu do c=oho qe mala pidtrumky sul=no[derâvno[ vladu, to hodi bylo vstojtu pered ne.Ce byla rozbydova cerkovno[ imperi[", za jkoyslid wla rozbydova derâvno[ imperi[.

}varu mi^ samoypravnumu CerkvamuCerkovna ekspansij ne byla prutamanno dlj

jko[s= odni[ obrjdovo[ hrypu, skaîmo latuns=ko[. Matirni" Cerkvu ysix obrjdovux hryp,za vunjtkom xiba virmens=ko[, v to ]u inwuperiod istori[ pidporjdkovyvalu sobi do]irni"cerkovni hromadu. Sxidni Cerkvu bylu ne menwekspansuvni ahresuvni, ni^ zaxidnj latuns=ka.

Sxidn=o-suris=ka Cerkva, sebto asuris=ka,svo[mu misijmu oxopula Seredn Azi a^ doMonholi[, Kuta ta Indi[, nastavuvwu tam kil=-kadesjt svo[x puskopi. Na pivdni Indi[ vonu

zystrilu xrustujn-maljbarciv, jki svo xrus-tujnstvo zavdj]yt= qe apostolovi sv. Tomi.Asuris=ka Cerkva vzjla [x pid svo opiky",protjhom vikiv posula]u [m svo[x puskopiv. A^do kincj XIX stori]]j Maljbars=ko Cerkvozavidyvala" ]yâ rarxij, nav'jzy]u [ tako^]y^y kyl=tyry.

Qe v bil=wi miri pidporjdkyvala sobiAleksandris=ka Cerkva starovunny Etiops=ky.A^ do XX stori]]j patrijrx Aleksandri[ vusulav

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

10/20


10

odnoho i dunoho svoho koptis=koho puskopa, qobkeryvav nabahato ]uslenniwo Cerkvo Etiopi[.

Vsereduni aris=koho kyl=tyrnoho kola postalasul=na Vizantis=ka Cerkva stolu]noho mistaKonstantunopolj, prudnavwu do sebe Cerkvy

Kapadoki[ (y pivdenno-sxidni ]astuni sy]asno[Tyre]]unu). Y ti ]asu Kapadokij byla nasvitliwumcentrom bohoslov'j. Odnak cerkva Konstantu-nopolj korustyvalasj pidtrumko stolu]no[vladu, i tomy absorbyvala vusoky bohoslovs=kytraduci Kapadoki[ y spil=nu vizantis=kuobrjd. Nao]num zaluwkom podvinoho dêrelavizantis=koho obrjdy nawi dvi Svjti Lityrhi[:sv. Ivana Zolotoystoho i sv. Vasulij Velukoho,arxupuskopa Kesari[ Kapadokis=ko[.

Konstantunopol=ska Cerkva, korusty]us=pidtrumko Sxidn=o-Rums=ko[ imperi[, y dal=wisvo[ ekspansi[ vuwla poza aris=ke kyl=tyrnekolo. Vona staralasj pidporjdkyvatu sobi Cerkvusemits=ko[ Antioxi[ i koptis=ko[ Aleksandri[.

Ci starovunni Cerkvu, qob vrjtyvatusj vidmatirn=o[ opiku" molodwo[ Cerkvu Konstantu-nopolj ta [[ opikyna"-imperatora, prumaluresi, zasydêni Vselens=kumu soboramu. ObudviSuris=ki Cerkvu, Antuoxis=ka i Asuris=ka,sxuljlusj do nestorijnstva, jke v]ulo, qo y Xrusti ne luwe dvi prurodu Boâ i lds=ka, ale takoî dvi osobu. Kolu vizantis=ku imperator vunuquv

nestorijns=ky res= y Zaxidn=o-suris=ki Cerkvi,to cj res= zaluwulasj nazav^du poza imperi,v Asuris=ki Cerkvi. Todi Antioxis=ka Cerkvaprunjla z hupty protule^ny res= monofi-zuts=ky, jka v]ut=, qo y Xrusti perebyva ne luweodna osoba, ale odna pruroda Boâ, jkaabsorbyvala lds=ky prurody. Ce dokazom, qoresi bylu til=ku zasobom zbereênnj okre-miwnostu. Ne resi spru]unulu rozkolu v Cerkvi,ale rozkolu sponykyvalu do rese, osobluvo dotux, jki ne vidriznjlu nezminnoho Boôho elementyv Cerkvi vid lds=koho i traktyvalu dohmu jk

zasobu borot=bu mi^ sobo.Z podibnux politu]nux pru]un tako^ Virmens=kaCerkva prunjla monofizuts=ky res=. Yrezyl=tati ]oturu sxidni matirni" Cerkvu razomz [xnimu do]irnimu" z-poza Rums=ko[ imperi[ staluretu]numu, vidly]enumu jk vid vizantis=ko[, taki vid latuns=ko[. Vsi Cerkvu Antioxis=ko[,Aleksandris=ko[ i Virmens=ko[ obrjdovux hrypstalu monofizuts=kumu, a sxidn=o-suris=kaobrjdova hrypa nestorijns=ko.

Ne]uslenni pravovirni odunuci v Suri[ ta huptiKonstantunopol=ska Cerkva orhanizyvala v novycerkovny stryktyry Melxits=ky, tobto cars=ky,Cerkvy (melx" y semits=kux movax ozna]akorol=", car"). Zhodom melxits=ki Cerkvu

prunjlu ne luwe cars=ky zverxnist=, ale cars=ky vizantis=ky lityrhi, takum ]unompostala semits=ka vizantis=ka Cerkva do]irnj"Konstantunopol=sko[. Ce ynikal=nu prukladcilkovutoho zvizantiqennj ]astunu nevizanti-s=kux Cerkov.

Z inwo do]irn=o" Cerkvo Konstantuno-pol=s=ku Patrijrx viv zatj^ny, vid IX stori]]ja^ do nawux dniv, borot=by. Ce bolharu,korusty]us= slov'jns=kum obrjdom sv. Kurulai Metodij, orhanizyvalu svo samoypravny Cerkvyi tru]i vprodov^ istori[ proholowyvalu [[patrijrxatom. Konstantunopols=ka matirnj"Cerkva to zavoovyvala ty Cerkvy, to vuznavala[[ samoypravnist= y formi taku patrijrxaty aboverxovnoho arxupuskopstva.

Centrom slov'jns=koho obrjdy na vs SxidnEvropy byla Ku[vs=ka Cerkva. Bery]u za vzirec=bolhars=ku patrijrxat, sv. Volodumur Velukuzasnyvav samoypravny Ku[vs=ky Cerkvy dlj tuxxrustujn, jki vê pary stolit= znaxodulusj naterutori[ oho derâvu. Jk vê xrustujnun,Volodumur, zavovavwu hrec=ky koloni Kor-

syn=, prunevoluv Konstantunopol=s=koho patri-jrxa vuznatu Ku[vs=ky samoypravnist=. Qonopizniwe hrec=ki monaxu v Ku[vs=ki Cerkvi pere-lucvalu istori na svi lad. Movljv, qono pisljzavovannj Korsynj hreku oxrestulu Volodumurai vs pohans=ky Rys= odnoho dnj y Dnipri.

Ku[vs=ky samoypravnist= postino zapere]yvalaVizantij, pokluky]us= na 28-u kanon Xalke-dons=koho sobory (451 roky), xo] c=oho kanonynikolu ne pidtverduv Rums=ku prestil. Y tomykanoni kljvzylj, qo puskopu mi^ varvaramu",tobto poza Rums=ko imperi, pidljhat=

Konstantunopol=s=komy patrijrxovi. Na tipidstavi ce patrijrxat nazuva sebe Vselens=kum"i doteper pretendy na zverxnist= nad ysimaCerkvamu Vizantis=ko[ obrjdovo[ hrypu na vsixkontunentax svity.

Ku[vs=ki Cerkvi dovelosj oboronjtu svosamoypravnist= vid matirn=o[" Cerkvu, zi zminnumyspixom, protjhom ysi[ knjô[ dobu, a^ dozanepady Konstantunopolj v 1453 roci. Zale^novid mohytnostu i polituku ku[vs=kux knjziv.

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

11/20


11

Ku[vs=ky Cerkvy o]olvalu abo avtoxtonniverxovni arxupuskopu mutropolutu zi svo[mupuskopamu i monaxamu Pe]ers=ko[ Lavru, abopruslani z Konstantunopolj, jki nahunalu Cerkvyna svi lad.

Tum ]asom kyl=tyrnu riven= ko]ovukiv Arab-s=ko[ pysteli zris nastil=ku, qo [m bylo vê zamalopohans=koho mnohobo^^j. Narodu, qo bylusysidamu Vizantis=ko[ imperi[, zamist= podatuarabam xrutujns=ky nayky pro dunoho Boha, byluzanjti svo[mu cerkovnumu sypere]kamu. Toârabu z prunahidne piznanux fragmentiv mono-te[stu]no[ viru xrustujn i de[v zlipulu svo,teolohi]ne poverxovy monote[stu]ny viry mysyl=manstvo. I piwlu z ne zavoovyvatu ves=dovkoluwni svit, pohans=ku i xrustujns=ku.Za dekil=ka stori] vonu pidkorulu sobi terenuvsix p'jtu Sxidnix matirnix Cerkov i zna]ny ]astunyZaxidn=o[ latuns=ko[ Cerkvu, a^ do Suculi[ taEspani[ vkl]no. Koho z piddanux ne pruvabulaprostota prumituvno[ viru, toho navertalu namysyl=manstvo sulo. Z kolus= kvity]ux p'jtuSxidnix Cerkov zberehlusj luwe ne]uslennimyzeni" zaluwku. Mysyl=manstvo stalo Boôkaro, a^ do nawux ]asiv karo za cerkovni]varu i za brak lbovu v misionerstvi. Jk inakwerozvuvalasj b istorij i jk inakwe vuhljdav bu svit,jkbu zamist= mysyl=manstva isnyvala spil=nota

riznux xrustujns=kux obrjdiv, vid Espani[ a^ doIndonezi[.

Ku[v mi^ cerkovnumu stryktyramuPivno]i Zaxody

Vid mysyl=mans=koho potopy" vrjtyvalusj,krim latuns=kux Cerkov Zaxidn=o[ Evropu, qedejki do]irni" Sxidni Cerkvu, jkux ne dosjhnylaarabs=ko-tyrec=ka wablj. Zberehlasj xrustujn-s=ko Etiopij, do]ka" Aleksandris=ko[ Cerkvu;Maljbars=ka Cerkva v pivdenni Indi[, do]ka"Sxidn=o-suris=ko[; z vizantis=kux do]irnix"

Ku[vs=ka Cerkva. Dvi perwi z nux, vidrizanimysyl=manamu vid evropes=koho xrustujnstva,bylu zaluweni vprodov^ stolit= na svovidokremlene uvotinnj i na zabyttj zaxidnimsvitom.

Zovsim inwo byla dolj Ku[vs=ko[ Cerkvu. Koluvê vidstypula nebezpeka z pivdnj, z boky Kon-stantunopol=s=ko[ dominaci[, nasyvalusj dvi nobizahrozu z pivno]i i zaxody. Pivni]ni terenuKu[vs=ko[ Cerkvu, zaseleni azis=kumu plemenamu,

bylu vê sxrustujnizovani zislov'jnizovani.Naperedodni zanepady Konstantunopolj vonuviddilulusj vid Ku[vs=ko[ i ytvorulu svo okremyCerkvy, v okremi Moskovs=ki derâvi. Bil=wetoho, vonu vvaâlu sebe spadkomcjmu Kon-

stantunopol=s=ko[ derâvno[ traduci[ i cerkovno[zverxnostu. Misina Moskovs=ka Cerkva stalavvaâtu sebe matirn=o" qodo Ku[vs=ko[. Istoriji kanoni]nist= bylu spreparovani navuvorit. Odnaky tisni spivpraci z derâvo v [[ imperijlistu]nipolituci, Moskovs=ka Cerkva vid XVII stori]]ja^ do nawux ]asiv postypovo zaxoplvala terenuKu[vs=ko[ Cerkvu. Diwla vona a^ do Sjny.

Rivno]asno zi zaxody do tereniv Ku[vs=ko[Cerkvu vusyvala svo[ pretensi[ Latuns=ka Cerkva,reprezentovana nawumu pol=s=kumu sysidamu.Takum ]unom Ku[vs=ka Cerkva opunulasj naperexresti dvox pretensi, dvox cerkovnux i der-âvnux ekspansi. Pid ]as nedavn=o[ vizutu PapuIvana Pavla II v Ykra[ny, Svjtiwu Otec= vly]nookresluv Ykra[ny jk mist mi^ dvoma kyl=tyramu,po jkomy v istori[ proxodulu tydu sysidu, i nezav^du y ]ustomy vzytti.

Latuns=ka obrjdova hrypa rozvunylasj naterenax koluwn=o[ Zaxidn=o-rums=ko[ imperi[,meî jko[ sjhalu do rik Reny i Dyna. Vidpovidnodo toho, jki novi narodu yspadkyvalu ti terenu,postalu tam y I tusj]olitti rizni samoypravni

Cerkvu. Zahal=na kyl=tyra, zokrema xrustujns=ka,sered cux narodiv qe byla slabo rozvunena. Takoî poodunoki samoypravni Cerkvu bylu qono ystadi[ rozvutky. Vsi vonu yspadkyvalu zaluwkuvusoko[ Rums=ko[ latunomovno[ kyl=tyru. Krimtoho, odna z cux cerkov, Rums=ka, byla osidkomVselens=koho arxurej, nezapere]noho avtorutety,jk dlj vsix Zaxidnix, tak veluko miro dlj ysixSxidnix Cerkov.

To^ ob'dnannj vsix Zaxidnix Cerkov v odnyLatuns=ky hrypy, a zhodom v odny Latuns=kyCerkvy Rums=koho obrjdy, proxodulo porivnjno

lehko. V rudu]nomy aspekti ob'dnannj poleh-wyvala bluz=ka prusytnist= Verxovnoho Rums=-koho Arxurej.

V ysix Cerkvax isnyvala kolus= i teoretu]nozberehlasj dosi trustypeneva stryktyra pus-kops=ko[ vladu. Prunamni tr=ox puskopiv rarxiv (po-latuns=komy: ordunari[) jko[s= pro-vinci[ o]olvav odun z nux jk mutropolut. Nadmutropolutamu odnoho narody, sebto odni[samoypravno[ Cerkvu, pravuv odun z nux jk nad-

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

12/20


12

puskop (po-hrec=ku: arxupuskop), y zna]enniVerxovnu Arxupuskop". Bil=wist= SxidnixCerkov dosi zberehla efektuvny trustypenevystryktyry puskops=ko[ vladu. Verxovni arxu-puskopu matirnix Cerkov y Sxidn=o-Rums=ki

imperi[ pizniwe prunjlu tutylu patrijrxiv,pretendy]u na zverxnist= nad ysima samo-ypravnumu Cerkvamu dano[ obrjdovo[ hrypu,navit= poza imperi.

Y Zaxidn=o-Rums=ki imperi[ arxupuskopaRumy imenovano papo, jku qoraz bil=wekoncentryvav vlady. Sprujlu c=omy sami puskopu,jki, pomuna]u svoho miscevoho mutropoluta iverxovnoho arxupuskopa svo[ samoypravno[Cerkvu, zvertalusj v riznux spravax, pruvilejxta apeljcijx prosto do Rums=koho arxurej jkdo patrijrxa Latuns=ko[ obrjdovo[ hrypu inavuqoho avtorutety Vselens=ko[ Cerkvu. Papurado zadovol=njlu pros=bu rjdovux puskopiv.Pomunalu pru c=omy mutropoluta arxupuskopadano[ samoypravno[ Cerkvu, zmenwyvalu cum [xniavtorutet i koncentryvalu vs vlady v Rumi.Diwlo do toho, qo tutyl arxupuskopa stav zvu-]ano po]est, jky nadat= navit= puskopam-yrjdnukam Vatukans=ko[ kyri[, jki ne ordu-narijmu, tobto ne mat= ôdno[ rusdukci[.Zna]ennj mutropoluta v Latuns=kux Cerkvax te^zmalilo v taki miri, qo teper oho latunnuku

ne rozymit=... Vonu duvyt=sj, kolu mu takumneefektnum tutylom vwanovymo nawux vuz-na]nux osib napruklad, Verxovnoho arxupuskopai Mutropoluta Andrej Weptuc=koho.

Nastyp Nimec=ko-Latuns=ko[ Cerkvuna Kurulo-Metodi[vs=ky

Vslid za rudu]no koncentraci vladu vlatuns=ki obrjdovi hrypi, lehko pruwlolityrhine ob'dnnj ]u, kraqe skazatu, lityrhinaynifikacij. Ce stalosj tum lehwe, qo cerkovnakyl=tyra sered zaxidn=o-evropes=kux narodiv ne

byla qe nale^no rozvunena. Obrjd Rums=ko[Cerkvu vutisnuv kel=ts=ku i anhlis=kulityrhinu obrjdu, francyz=ku, zvanu gali-kans=kum, espans=ku, zvanu mozarabs=kum(z yvahu na arabs=ki vpluvu v n=omy), l=om-bardis=ku y pivni]ni Itali[, zvanu ambro-zijns=kum vid imenu sv Ambrozij, puskopaMiljny, ta inwi. Do nawux ]asiv zberehlusjnezna]ni frahmentu tux riznux latuns=kux obrjdiv.V ambrozijns=komy obrjdi slyât= luwe v misti

Miljno, a v mozarabs=komy y dejkux cerkvaxstarovunnoho mista Toldo. Teper rums=kuobrjd obov'jzkovum maê v ysix latuns=kuxCerkvax i praktu]no stav spil=num obrjdom dljysix Cerkov latuns=ko[ hrypu.

Z cum ynifikovanunm rums=kum obrjdomLatuns=ki Cerkvu rozpo]alu xrustujnizyvatunarodu poza Rums=ko imperi. Nablu^]umubylu hermans=ki plemena na sxidn=omy bereziReny. Dali na tereni teperiwn=o[ Nime]]unu,na sxid vid riku El=bu, ulu slov'jns=ki ple-mena, vkl]no z berluno, sy]asnum Berlinom,i lyûc=kumu serbamu na pivni]nux sxulaxSydets=kux hir. Hermanci, prunjvwu latuns=kuobrjd za svi, po]alu xrustujnizaci svo[x sxidnixsysidiv, podny]u cerkovny misi powurennjrums=koho obrjdy zi svo[mu derâvnumu aspi-racijmu na imperi. Postala svoridna frontovalinij nimec=kux puskopstv z misinumu zav-dannjmu, potverdêna imperatorom KarlomVelukum y 811 roci. puskop Hambyrhy i Bremenymav zavidyvatu misijmu y Skandunavi[, puskopoviMancy nad Renom dory]eni bylu misi[ vidBaltis=koho morj do Sydets=kux hir, puskopPasavy mav zavdannj powurutu Latuns=ky Cerkvyvid Sydetiv do Dyna, a Zal=cbyrz=ku vid Dynado riku Dravu. Narewti, puskopovi Akvile[ nadAdrijtukom, qo na sxid vid Veneci[, bylu dory]eni

Balkanu vid riku Dravu, zokrema terenuteperiwn=o[ Xorvati[.Odnak nimec=ko-latuns=ki misi[ zystrilu

sul=nu opir z boky slov'jn, ob'dnanux y Veluko-Moravs=ky derâvy z centrom y Nitri, qo na tereniteperiwn=o[ Slova]]unu. Hrec=ki bratu-monaxusv. Kurulo i Metodi orhanizyvalu v ci derâvisamoypravny Cerkvy zaxidn=o-slov'jns=kohoobrjdy, nad jko ne tjîla opika" odno[ matir-n=o[ Cerkvu. Zrozymilo, qo nimec=ki misioneruhostro vustypulu protu takoho zaborola [xn=o[ekspansi[. Dvi]i dovelosj [zdutu Metodivi do Rumy

wykatu vupravdannj i oboronu v Rums=koho arxu-rej. Papa potverduv novostvoreny samoypravnyslov'jns=ky Cerkvy i [[ obrjd. Vsypere] nimec=kivoroôsti, Kurulo-Metodi[vs=ke xrustujnstvopowurvalosj navit= po smerti sv. Kurula v Rumiy 869 roci sv. Metorij 888 roky y Moravi[. Vonooxopulo na pivdni Xorvati i slov'jns=ki plemenana pivni] vid Karpat. Bluz=ko 900 roky bylozasnovano tam dva slov'jns=ki puskopstva: yKrakovi ta v Peremuwli.

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

13/20


13

Vid sv. Metodij prunjla xreqennj ]es=kaknjhunj sv. my]enucj Ldmula, razom zi svo[m]olovikom knjzem Boruvom. Y tomy slov'jn-

s=komy xrustujnstvi vuxovala vona svoho vnykasv. Vj]eslava, heroj ]es=koho narody. Odnakpolitu]na i militarna sula Nimec=ko[ imperi[vrewti-rewtu taku peremohla, i zaxidn=o-slov'jns=ka samoypravnj Cerkva sv. Kurula iMetodij ne vstojla. Sv. Vj]eslav zahunyv vidpronimec=ko[ parti[ y 935 roci, vidtak y }exi[zapanyvala Nimec=ko-Latuns=ka Cerkva. Trudcjt=rokiv pizniwe Mwko, volodar pivni]nohopol=s=koho plemenu v okolucjx Gnzna, oxreqenuy slov'jns=komy obrjdi, odryûvsj z ]es=ko

knj^no Dybrovko. Pru c=omy vin y 966 rociperexrestuvsj y latuns=ku obrjd. Zhodom ce rikperexreqennj Mwka i oho oto]ennj staluvvaâtu dato xreqennj Pol=qi. Kolu pivni]naVelukopol=qa zaxopula Krakivquny, tam te^zaprovad^yvalu pol=s=ko-latuns=ky Cerkvy,vsypere] zna]nomy sprotuvy. Y tim sprotuvi v 1079roci zahunyv vid ryku Boleslava Smiluvoho,pruxul=nuka slov'jns=koho obrjdy, krakivs=kupuskop Stanislav, pruxul=nuk Kurulo-Metodi[v- (Zakin]ennj v nastypnomy ]usli)

s=koho xrustujnstva, proholowenu potim svjtum.Slov'jns=ku obrjd zberihsj til=ku v Peremuquni,ale y sxidn=o-slov'jns=komy oformlenni, bo vid

981 roky Peremuwl= yviwov y sklad Ku[vs=ko[derâvu, i v ce sposib stav nastariwumpuskopstvom Ku[vs=ko[ Rysi.

Os= tak po dvox stori]]jx bylo znuqenoKurulo-Metodi[vs=ky Zaxidn=o-Slov'jns=ky Cer-kvy, a [[ terenu vtjhnyto v Latuns=ky obrjdovyhrypy. Vdalosj ce zdisnutu, xo] z nemalumutrydamu i êrtvamu, bo zaxidn=o-slov'jns=kuobrjd ne vstuh nale^num ]unom zakorinutusj.Pislj zanepady Velukomoravs=ko[ derâvu ne bylopolitu]no[ sulu, jka mohla b efektuvno oboronutu

slov'jns=ky Cerkvy pered nimec=ko-latuns=kummisinum ta imperijlistu]num nastypom. Myze-num" slidom po kolus= potencino sul=ni Kurulo-Metodi[vs=ki Cerkvi zaluwulusj ]oturu dicezi[v Xorvati[, jki a^ do nawux dniv slyûluBohoslyênnj v rums=komy obrjdi, ale slov'jn-s=ko, a ne latuns=ko movo.

Al=manax Ykra[ns=koho Narodnoho Sozy 2002"

YHKC POPOVNULASJ QE DVOMA PUSKOPAMU

17 ]ervnj 2002 r.

Perwa polovuna 2002 roky dlj Ykra[ns=ko[

Hreko-Katoluc=ko[ Cerkvu stala ]asom osobluvoaktuvno[ praci, do jko[ navit= na navuqomy rivnipostino doly]at=sj vse novi ta novi postati.L=viv'jnu dobre pam'jtat=, jk y ltomy c=ohoroky v Arxikatedral=nomy sobri svjtoho ravidbylusj arxires=ki svj]ennj a^ tr=ox novuxpuskopiv, a os= munyloho tu^nj, y vivtorok, 11]ervnj do ]usla puskops=ko[ kolehi[ YHKCdoly]ulusj qe dva irarxu. C=oho razy xirotoni[proxodulu y kafedral=nomy xrami YHKC vEdmontoni (Kanada).

Novumu arxurejmu stalu koluwni nastojtel=

Edmontons=koho monasturj svjtoho VasulijVelukoho iromonax Pavlo Patruki Xomnuc=kuta koluwni rektor Ottavs=ko[ Dyxovno[ seminari[Svjtoho Dyxa, vuklada] Yniversutety svjtohoPavla otec=-doktor Davud Motk.

Preosvjqennu Davud (Motk) vukonyvatumeslyînnj puskopa-pomi]nuka Vinnipegs=ko[

Arxuparxi[ YHKC, a Vladuky Pavla (Xomnuc=-

koho) pruzna]eno novum Apostol=s=kum Ekzarxomdlj ykra[nciv hreko-katolukiv y Velukobrutani[.V ysix yro]ustostjx pov'jzanux z stavlennjm

novux irarxiv YHKC vzjv y]ast= BlaênniwuLbomur Kardunal Hyzar. Hlava YHKC prubyvdo Kanadu z Paru^y, de y svo ]erhy zystri]avsjz miscevo hreko-katoluc=ko hromado i bravy]ast= y velu]ni Arxures=ki Lityrhi[ v SoboriParuz=ko[ Bohomateri.

Pislj xirotoni[ novux puskopiv BlaênniwuLbomur povernyvsj do Evropu. Y nedil,

16 ]ervnj Hlavy YHKC vitalu ykra[ns=ki hreko-katoluku Velukobrutani[. Same c=oho dnjvidbylosj oficine vvedennj novopostavlenohopuskopa Pavla Patrukij Xomnuc=koho na ekzar-wu prestil.

res-sekretar Hlavu YHKCo. ri Sakvyk

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

14/20


14

Xrustos Voskres! Voistuny Voskres!

Vusokoprepodobnu ot]e-mitrate Ivane, ma nahody peredatu vam lusta ]erez o. dujkona Stepana

Kostka. unyloho roky j vuslav vam oficinoho lusta proxannj pro dopomohy nam y restavraci[ ikonostasy

(po]atok 17 stolittj) i vidbydovu dzvinuci, ale bez lusta vid puskopa, jkoho zaraz doda.

To^ vedeni dobro slavo pro vawy tyrbovanist=, ot]e mitrate Ivane, i quru patriotuzm do ridno[

zemli ta hluboky relihinist= vawo[ parafi[, zvertas= do Vas z proxannjm posprujtu y va^ki ekonomi]ni

sutyaci[, dopomohtu zberehtu naqadkam ta istori[ c bezcinny relihiny relikvi ikonostas. Prosumo

proba]utu za tyrboty. Z blaho nadi na yspix ta xrustujns=ko powano do Vas,

Parox Velukux Mostiv,

dekan Bel=z=ku

otec= Volodumur s=kiv

Veluki Mostu,

15 travnj 2002 roky Bo^oho.

LU S T D O P A R A F I {

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

15/20


15

P R O X A N N J

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

16/20


16

V I S T I Z Y K R A { N U

HLAVA YHKC VZJV Y}AST+ Y MOLODINI PROQI

Y nedil, 19 travnj y Svjtoyspens=ki Lavriotciv Stydutiv, qo v Ynevi, zaverwulasj molo-di^na proqa, kotry vê bahato rokiv pospil= orha-nizovy tovarustvo stydentiv-katolukiv Obnova".Y svjtkyvanni vzjv y]ast= Hlava YHKC Bla-ênniwu Lbomur Kardunal Hyzar.

}uslenna molod= z ysix okoluc= L=vivqunuprubyla do Yneva qe y syboty vve]eri. Pisljzystri]i z monaxamu ta iromonaxamu Yspens=ko[Lavru ta korotkoho perepo]unky, ysi pro]anuvzjlu y]ast= y ciloni]nux ]yvannjx.

Vranci, o 10 hoduni rozpo]alasj yro]ustaArxures=ka Boêstvenna Lityrhij, jky, y spiv-slyînni ]uslennoho dyxovenstva, o]oluvBlaênniwu Lbomur Kardunal Hyzar.

Pislj Lityrhi[ ta svjtkovo[ trapezu, Hlava YHKCzystrivsj z molodumu pro]anamu sprahnenumu

Boôho slova. Y dyê bezposeredni i nevumyweniatmosferi Blaênniwu Lbomur vidpovidav nazaputannj, y jkux pro]anu torkalusj nadzvu]anowurokoho kola problem aktyal=nux dlj xrus-tujns=koho zrosty sy]asno[ molodi. BlaênniwuLbomur prusvjtuv osobluvy yvahy ]lenamtovarustva stydentiv-katolukiv Obnova", kotrimunylo[ nedili distalu ynikal=ny mo^luvist=osobustoho spilkyvannj z Hlavo svo[ Cerkvupobluzy ynivs=koho ]ydotvornoho dêrela.

Na zaverwennj svjta-proqi BlaênniwuLbomur Kardunal Hyzar vidvidav monasturs=ku

myze, de ohljnyv vustavky tvoriv sakral=nohomustectva vukonanux odnum iz monaxiv Svjto-yspens=ko[ lavru otciv Stydutiv bratomDem'jnom.

Pres-sekretar Hlavu YHKCo. ri Sakvyk

VIDKRUTO MANASTUR TA OSVJ}ENOKAPLUC OTCIV-VASULIJN V KUVI

19 travnj 2002 y Kuvi vidbylosj yro]uste vid-kruttj ta osvj]ennj kapluci ta manasturj otciv }unysvjtoho Vasulij Velukoho. Y ceremoni[ vidkruttjvzjlu y]ast= predstavnuku ykra[ns=ko[ inteligenci[,êrtvodavci, ]uslenni hosti zi Zaxidn=o[ Ykra[nu taKanadu, povidomuv dlj RISY o. Oleh Kryps=ku.

Yro]ustist= rozpo]alas= z vidpravu svjto[ Lityr-hi[, jky o]olulu vladuku Vasuli Medvit ta SofronMydru.

Ce perwu onovlenu ]olovi]u manastur YHKCna Ku[vquni pislj skasyvannj Berestes=ko[ Yni[cars=kum reûmom v pidrosis=ki Ykra[ni yXIX st.

Y c=omy vê di]omy ]olovi]omy manasturiprovadjt=sj katexutu]ni nayku dlj molodi taqonedil=ni Bohosly innj. Za slovamu brata lijna,}SVV, tyt orhanizyt=sj zystri]i z ]lenamu Plasty,Spilku Ykra[ns=ko[ Molodi. Pljnyt=sj orhanizacijMaris=ko[ dryûnu.

Bydivnuctvo xramy, sproktovanoho arxitektomLaruso Skoruk, truvalo tru roku. Zaraz cenabil=wa hreko-katoluc=ka sakral=na bydivlj yKuvi.

NABIL+WE V YKRA{NIDOVIRJT+ CERKVI

Za danumu oputyvannj, jke provela sociolohi]nasly^ba Ykra[ns=koho centry ekonomi]nux i

politu]nux doslidên= imeni Oleksandra Razym-kova z 21 po 28 travnj 2002 r., Cerkvi cilkomdovirjt=" 26.8%, wvudwe dovirjt=" 33%.

Doslidênnj malo na meti z jsyvatu riven= doviruta pidtrumku dijl=nostu riznux socijl=nuxinstutyci ta politu]nux parti, a tako^ preferenci[hromadjn Ykra[nu v mabytnix prezudents=kuxvuborax.

Qodo ykra[ns=kux ZMI, to [m absoltnodovirjt=" 13.3%, wvudwe dovirjt=" 40.6%.Namenwe dovirjt= politu]num partijm 4%, i

y nux navuqu riven= nedoviru 38.3%.Hromads=kum orhanizacijm dovirjt= 6 %, nedovirjt= 25.4%.

Respondentam bylo zaproponovano ocinutu za 5-tu bal=no wkalo riven= svobodu slova vYkra[ni. 37.5% oputanux postavulu ocinky 3" inamenwe (6.8%) postavulu vuqu bal 5".

Oputyvannj provodulosj y 24 oblastjx, Avto-nomni Respyblici Krum i v m. Kuvi. V n=omy vzjloy]ast= 2015 hromadjn Ykra[nu vikom vid 18 rokiv.

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

17/20

V I S T I Z Y K R A { N U


17

Oles= Darmohra

UVA ISTORIJ KATAKOMBNO{ CERKVUInstutyt Istori[ Cerkvu (IIC) rozpo]av doky-

mentyvatu na videoplivky svid]ennj p'jtdesjtunastarwux (vikom ponad 70 rokiv) y]asnukivpidpillj YHKC, qob zhodom zrobutu doky-mental=nu fil=m pro katakombny Cerkvy. Yhodunnomy interv' vladuku, otci, vdovu svj-qenukiv, monaxu ta murjnu rozpovidat= pronava^luviwi vixu svoho uttj ta vuprobyvannj,jki dovelosj pereûtu tum, xto vsypere]radjns=ki ideolohi[ spovidyvav xrustujns=kizasadu. Zavidyva] pastoral=noho viddily IICIruna Kolomuc= perekonana, qo ldu postypovovidxodjt= y munyle, tomy mu prosto zobov'jzanizaluwutu na plivci [xni spohadu, emoci[, svitohljdnidymku, jk dorohovkaz dlj mabytnix pokolin=,

Y KRUMY ROZPO}ALASJMINARODNA KONFERENCIJ

Z PUTAN+ RELIHI

21 travnj z inicijtuvu Nacional=noho Zapo-

vidnuka Xersones Tavris=ku", v Sevastopolirozpo]ala roboty IV Mi^narodna relihiznav]akonferencij Sxid Zaxid: Mi^konfesinuDijloh". Vona prusvj]ena istori[ vidnosun mi^relihijmu davn=oho i seredn=ovi]noho Krumy.

Y konferenci[ beryt= y]ast= v]eni z Pol=qi,Ykra[nu, Rosi[ ta inwux kra[n SND, povidomulakrums=ka FM stancij Trans-M- radio.

Za slovamu Natali[ Hin=kyt, ]lena orhkomitetyta naykovoho pracivnuka odnoho z viddiliv zapo-vidnuka Xersones-Tavris=ku", y]asnuku kon-ferenci[ predstavljt= materijlu, prusvj]eniproblemam vuv]ennj relihi davn=o[ Tavri[ ta obho-vorjt= teoretu]ni problemu sy]asnoho reli-hiznavstva.

Xersones nevupadkovo byv obranu miscemprovedennj konferenci[. Y c=omy starovunnomymisti z daven murno spivisnyvalu rizni relihi[.

Konferencij ma va^luve zna]ennj", pidkreslula N. Hin=kyt, ce obmin dosvidom,literatyro, akademi]ni ta osobusti kontaktu".

pokazatu zberehtu oblu]]j zvu]anux hero[v".Videoprokt ne dunum novatorstvom, jke

vprovad^y Instutyt Istori[ Cerkvu. Vprodov^desjtu rokiv IIC vdalosj sformyvatu dunu yZaxidni Evropi arxiv ûvo[ istori[ pidpilljYHKC", de zibrani vodno]as tekstu, zvykovizapusu, avtentu]ni dokymentu ta fotohrafi[, dojkux nezabarom matumyt= dostyp ne luwedoslidnuku naykovci, ale koên korustyva]internety. S=ohodni vê zibrano 1320 interv'(ce 45 tusj] zvu]anux storinok teksty), ponad2000 fotohrafi, 200 ynikal=nux eksponativ.Kerivnuk arxivno-komp'ternoho viddily IICNadij Rodnenkova vvaâ, qo doslidnukuzabezpe]eni roboto na stolittj vpered.

Ivan Franko

MI BOH

Boh i Vin Bohom mo[moho j v serci svo[m ]y.V N=omy j dn, z Num no]y.Vin bereê mene mov matu!

Qo j robl, Vin mysut= znatu,Vin v mo[x radoqax i hor,Vin v mo[x dymkax, mo[x mrijx,I v mo[x âloqax, nadijx! . . .

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

18/20


18

o

POERTVU

V pam'jt=...Vinda

50.00 Andrysu EL v pam. Ivana Lusuka.

L=vivs=ka Bohoslovs=ka Akademij100.00 Smuku RM v pam. o. Volodumura Tarnavs=koho.100.00 Smuku RM v pam. Volodumuru Poljns=ko[.

Zbirka v cerkvi 9.VI.2002

Bydivel=nu Fond /Vinda

100.00 Glybiwi TA;

50.00 Boz=o O, Slobodjnu SR, Smuku RM;

30.00 Karavanu OI;

25.00 Abramku VJ, Bodnari BL, Branu DA, Koverku

OL, Markevu] V, Txoruku M, Fedunjku OV;20.00 Bahanu MH, Kolomuc= L, Kondruwunu MV, Kosa]

S i X, Kylukivs=ki HT, Oharenku VL, Renarovu] T,Telu]ku MA, Tel=vaku IA, Txoruk A, Jsins=ka O,Jxtorovu] M;

15.00 Farion J, Warynu OI;

10.00 Baran P, Bila , Berezec=ki VM, Bodnari LB,Bodnaryku BV, Brateku PM, Brodu] B, Bybniv O,Byda V, Havruliv M, Horodus=ka M, Hyluku I,Goljw T, Dra{an]yk I, Elijwevs=ki OL, ZahorodnaH i I, Zvaru]i SA, Zajci RH, Ded=o SA, Kazanivs=kiOS, Karawevs=ka , Kinali VO, Kluwi VM,Koval= M, Kokorydza K, Kondruwunu IA, Kyzu] N,L avrovi VP, Lecku DS, Leqyku MM, LutvunuVN, Ly]aku MA, Mahysu DL, Maksumovi DS,

Muxaluwunu VA, Naluvaku MA, Ol=xovi MO,Petrawi S, Sandyljk , Sene]ku LO, SkomoroxM i P, Soxani BN, Stril=]yku SM, Tel=vak T,Tom]yk I, Forovu]i RA, Xomunu MX, rkevu]iVV, Jkybjk O;

5.00 Bele I, Vlasenku PS, Horodus=ki OD, Hymenk I,Dankevu]i IZ, Daxnivs=ki MR, Ivankovi M, Kliw I,Koval= NN, Kycundu SE, Lannuku VM, LyqakuJH, Martunu IA, Muhal= V, Motnuk , Nazari FV,Naluvaku BM, Oruqyk X, Pavlku VI, Savku R,Sen=ko V, Surotuns=ku M, Skomoroxu VE,Skryps=ki MN, Trojn A, Ynijt M, Fedysu MH,Xomljk H, Qerbku VM, }epil= M, }ornjk M,}yrma M, Jvors=ka K;

18.00 menwumu poêrtvamu.295.00 bez konvert.

Zibrano v kanceljri[ do 24.VI.2002

Bydivel=nu Fond /Vinda55.00 Prupxan A;

50.00 Smuk R;

35.00 Prupxanu RI;

20.00 Kyluk J.

Z nahodu ...Vinda

50.00 Ivanuc=ka V z nahodu 20-littj svjqenoslyînnj o.Murona Pan]yka.

20.00 Staxniv S i M z nahodu 20-littj svjqenoslyînnj o.Murona Pan]yka.

20.00 }yrma M z nahodu 20-littj svjqenoslyînnj o.Murona Pan]yka.

Surotu v Ykra[ni25.00 Oruqyk X z nahodu 20-littj svjqenoslyînnj o.

Murona Pan]yka.

7

Vinda300.00 Dmutrawi VT;100.00 Blan]ard L, Kyzuk I ;55.00 Dobri I;50.00 Wvakynu RH;30.00 Biluku TL;

20.00 Worobyru .

Bydova Kondyminim1000.00 Bahanu NH.

Seminarinu Fond25.00 Wvakynu RH.

Patrijrwu Fond25.00 Kyzuk I.

Surotu v Ykra[ni32.00 Hyzars=ku F.

Cerkva v Brodu32.00 Hyzars=ku F.

Slyxate radiopereda]y Parafi[Sv. Volodumura i Ol=hu

ko^noho vivtirka

o hod. 8:00 ve]. iz radiostanci[

WSBC 1240 AM (na pivno]i)

WCFJ 1470 AM (na pivdni)

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

19/20


19

SVJTI LITYRHI{(Zakin]ennj iz stor. 20)

Vivtorok, 9 lupnjA i K Pomirko za bl. p. Volodumura Kokorydzy (P)Rod Dzkiv za bl. p. Kateruny Berko

Sereda, 10 lupnjA Duka za bl. p. Teodora JckovaK Protunjku za bl. p. Murona Dukoho (P)

}etver, 11 lupnjL Tyrko za bl. p. Volodumura (1 ri]n) i Andrij (P) Hrun]uwun z roduno za bl. p. Petra (7 ri]n) (P)Rod za bl. p. Teodora Jckova (P)X Kosa] v namirenni Mari[ Harays6:30 ve]. Veluka Ve]irnj z Luti

P'jtnucj, 12 lupnjSV VERXOVNUX APOSTOLIV PETRA I PAVLA8 rano O Bybniv za bl. p. Ivana, Agne^ky, Sofi, Antona,

Tarasa i pro]uxO Bybniv za bl. p. Pavla, Ivana, Anastazi,Stefana i Anny

10 rano Rod za bl. p. Ivana i Kateruny Farioniv Bila za bl. p. PavlaK Protunjku za bl. p. Mari BaranK Protunjku za bl. p. Ivana, li, Petra, Mari

i OrestaD Sasuk za zdorov'j MarkaL Okryx-Keru]uns=ka za zdorov'j rodunu

6:30 ve] M Skomorox za zdorov'j Petra

Sybota, 13 lupnj8 rano Parafij za bl. p. o. mutrata Volodumura

Tarnavs=koho (40 den=) (P)

RM Smuku za bl. p. o. mutrata VolodumuraTarnavs=koho (40 den=) (P)

Rod za bl. p. Mari Les=kiv (40 den=) (P)Parafij za bl. p. o. Marijna Ivaxova (8 ri]n) (P)OiS Ostap]yku za bl. p. Ivana (8 ri]n) i Mari (P)RM Smuku za bl. p. Anatolij Romaxy (P)MN Skryps=ki za bl. p. Dari, Ol=hy, Mari,

li i Muxala (P)9 rano A Hlad]yk za bl. p. Aleksandra Markanu]a

(40 den=) (P)M Horodus=ka za bl. p. Osupa (35 ri]n) (P)VO Kinali za bl. p. Yljny Dybovuk (P)M Bylat za bl. p. Ivana (P)S Xoma za bl. p. Petra i osufa (P)

Rod za bl. p. Hruhorij Lozuns=koho i AdrijnaKomaruns=koho (P)

Na tu^den= vid 15 do 20 lupnj

Ponedilok, 15 lupnjS Ov]ar]un za bl. p. Petra Melinuwuna (P)I Hymenk za bl. p. Lbomury

Vivtorok, 16 lupnjS Popil= za bl. p. Muxala, vy, Pantelemona, Stefani,

Muxala i vy (P)X Oruqyk za bl. p. Stefana i Anny (P)

P A R A F I J L + N U

K A L E N D A R

20 lupnj 10-ta ri]nucj smertuo. mutr. M. Bytruns=koho

28 lupnj Xramovu Praznuk18 serpnj Parafijl=nu Festun

17 veresnj Ri]nucj smertuSlyhu Boôho Patrijrxa

osufa Slipoho

12-13 ôvtnj Svjtopokrovs=kiSvjtkyvannj

Sereda, 17 lupnjM }ornjk za bl. p. Vasulj M Skomorox za bl. p. Tetjny

Nadzikevu] (P)

}etver, 18 lupnjI Fedorovu] za bl. p. Hruhorij Wkody (4 ri]n) i Anny (P)Rod za bl. p. stuny Votovu] (P)

P'jtnucj, 19 lupnjS Skyl=s=ka za bl. p. Ivana, Stefana, Kateruny, Niny, Sofi,Jkova, Anny i Mari (P)IT Jstrembs=ki za bl. p. Mukoly Markevu]a (P)

Sybota, 20 lupnj8 rano Rod Skryps=kux za bl. p. vhena (40 den=) i Anny (P)

O Qyrevu] za bl. p. Mukoly (40 den=) (P)VM Berezec=ki za bl. p. Stepana Balandka (P)

9 rano Rod za bl. p. Ivana Lusuka (40 den=) (P)Rod za bl. p. Mukoly Krenci{lovy (40 den=) (P)

S }y]yk za bl. p. Levka Misraka (P) Vasnci za bl. p. Mari BaranM Hydumjk za zdorov'j Ivanku i Ryslana, Bohdannu

i Ryslana

Dlj yrjdênnj vesil= ]u inwux

prunjt= i hostun prosumo zamovljtu

PARAFIJL+NU

KYL+TYRNU OSEREDOK

2247 West Chicago Ave.

Tel: (773) 384-6400

8/8/2019 CHURCH HERALD - 2002 #13

20/20


20(Zakin]ennj na stor. 19)

YKRA{NS+KU KATOLUC+KU SOBOR

SVJTUX VOLODUMURA I OL+HU V }IKAGO

DYWPASTURI

o. mutrofornu protopresviter Ivan A. Krotec=

Rt. Rev. Ivan A. Krotec pastor

2245 W. Superior St. Chicago, IL 60612 Tel. (312) 455-0178email: [email protected]

o. Muron Pan]ykRev. Myron Panchuk co-pastor


o. Jroslav MendkRev. Yaroslav Mendyuk


o. dujkon d-r Muxalo WujnDeacon Michael Szyjan

2112 W. Cortez St. Chicago, IL 60622 Tel. (773) 252-1711email: [email protected]

PARAFIJL+NU YRJDSts. Volodymyr & Olha Ukrainian Catholic Church

2245 W. Superior St. Chicago, IL 60612 Tel. (312) 829-5209Fax: (312) 829-4113 email: [email protected]

Parafijl=nu Yrjd vidkrutu

vid ponedilka do p'jtnuci vid hod. 9 ranky do 5 po pol.

v syboty vid hod. 9 ranky do 12 v pol.

v nedil vid hod. 9 ranky do 1 po pol.

Y Parafijl=nomy Yrjdi mo^na polahodutu spravurestraci[, vplatu na rizni potrebu in.

SVJTI LITYRHI{v nedili: 8:00, 9:30 i 11:30 ranky

y svjta: 8:30 Ytrenj, 10:00 ranky ta 6:30 ve]ora

v bydni: 8:00 vranci

Ve]irni v syboty o 5:00 po pol., a v nave]er'j svjt o 6:30 ve].

SOBOR SVJTUX VOLODUMURA I OL+HU739 N. Oakley Blvd., Chicago, IL 60612

Telefon do avdutori[: (773) 486-9263

PARAFIJL+NU OSEREDOK2247 W. Chicago Ave. Chicago, IL 60622 Tel. (773) 384-6400

YKRA{NS+KU KATOLUC+KU DVOTUNEVUK

Vuda parafij Svjtux Volodumura i Ol=hu v }ikago

Peredplata $15.00 ri]no Odno ]uslo $1.00

Sklad i dryk SEMKIW & CEMKIB TYPOGRAPHERS, LTD.501 Rogers St., Downers Grove, IL 60515

(630) 964-4600 Fax: (630) 964-2109 email: [email protected]

SVJTI LITYRHI{(ko^noho ranky o hoduni 8:00)

na tu^den= vid 1 do 6 lupnj

Ponedilok, 1 lupnjRod za bl. p. Nukoly Abramka (40 den=) (P)

i O Petrunu za bl. p. Vasulj (14 ri]n) (P)M Sko]ulis za bl. p. Muxala Danula (P)Rod Struk za bl. p. Borusa Savuna (P)H Tumec= za zdorov'j Ol=hu Kozi, Hani Tumec=, Hani Havruw

i Katerunu Olinuk

Vivtorok, 2 lupnjVN Klovati za bl. p. Teodora JckovaK Krav]yk za bl. p. OksanuD Konevu] za dywi v ]ustuluqeD Konevu] za zdorov'j Mari[, Oksanu, Ol=hu, Lidu, Valerij,

Natali[ i pro]uxVM Kluwi v namirenni o. Ivana Krotcj i o. Murona Pan]yka

Sereda, 3 lupnjS Kosa] za bl. p. Rozali, vheni, Mari, Ivana, Ivana,

Muxala i Vasulj (P)Rod Ivaxiv i Volowans=ki za bl. p. Teodora Jckova (P) Petruna za bl. p. Petra i Zuna[dy (P)M Muxaliv za bl. p. Dmutra i Stepana (P)M Krav]yk za bl. p. Anny, Mukoly, Mari, Pavla, Natali,

Kateruny, Ihnata, Vasulj i vdoki (P)

}etver, 4 lupnj DEN+ NEZALENOSTU10 rano I Dzyl= za bl. p. Vasulj i Mari-luzavety (P)

N Lutvun za bl. p. Ivana Lusuka

P'jtntcj, 5 lupnjL Sobko za bl. p. Mari (1 ri]n) (P)M Sko]ulis za bl. p. Muxala Danula (P)Rod za bl. p. stuny Votovu] (P)Rod Zajc= za bl. p. Haluny (P)

V Sys=ku za bl. p. Stefana, Ihnata, Magdaluny, Bohdana,Stefana, Hruhorij, Lbomura, Antoniny i Anny (P)

S myrkevu] v namirenni

Sybota, 6 lupnj8 rano HV Kotu za bl. p. Anny (40 den=) (P)

B Hruciv za bl. p. lijna (1 ri]n) (P)N Kyzu] za bl. p. Oleksy i Anny (P)N Kyzu] za bl. p. Pulupa i Mari (P)

9 rano Rod za bl. p. Bohyslava (14 ri]n) i Stefana(23 ri]n) Kohytiv (P)

ID Fulupa za bl. p. Nukoly i Anny Abramkiv (P)V Ivanuc=ka za bl. p. Anastazi Muxalovu] (P)Rod za bl. p. Muxala Derexa (P)V Berko za bl. p. Mari Baran PN Slobodjnu za

bl. p. Savy, Horpuny, Anny, Mari, Mukolyi Mukoly (P)Rod Sasukiv za bl. p. Romana (P)M Hydumjk za zdorov'j Prokopa, li[ i Mari[

Na tu^den= vid 8 do 13 lupnj

Ponedilok, 8 lupnjAD Sko]ulis za bl. p. Muxala (10 ri]n) (P)M Sko]ulis za bl. p. Muxala Danula (P)} Vo]ik za bl. p. Danyty (P) Petruna za zdorov'j Olenu Mari[

ЦЕРКОВНИЙ ВІСНИК – CHURCH HERALD - 2002 #13

Documents

Transcript of ЦЕРКОВНИЙ ВІСНИК – CHURCH HERALD - 2002 #13