Post on 24-Oct-2019
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR
MAGISTRSKO DELO
Poslovni vidiki računalništva v oblaku
Business aspects of cloud computing
Kandidat: Evghenii Stoianov
Študent rednega študija
Študijski program 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede«
Študijska usmeritev: Management informatike in elektronskega poslovanja
Mentor: prof. dr. Samo Bobek
Maribor, oktober, 2013
2
ZAHVALA
Rad bi se zahvalil mentorju, dr. Samu Bobku za vsestransko podporo, strokovno pomoč in
nasvete pri izdelavi magistrskega dela in tudi pri študiju. Zahvaljujem se tudi staršem, ki
so me po koncu dodiplomskega študija prepričali tudi za podiplomski študij na
Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
3
PREDGOVOR
Ţivimo v času, ko tehnologija napreduje iz dneva v dan. Veliko je ljudi, ki vedo kaj je to
računalnik ali internet in to dvoje znajo uporabljati vsaj za osnovne namene kot na primer:
pošiljanje elektronske pošte, pisanje besedila v različnih urejevalnikih besedila (npr.:
Microsoft Word, Google Docs, Apple Pages itd.), brskanje po spletu, premikanje oziroma
selitev datotek iz enega v drugi računalnik. Vse ostale nejasnosti lahko uporabniki
pridobijo tudi na spletu, kjer je razločno opisan ţeleni postopek. S številom uporabnikov,
raste tudi število informacij, ki jih lahko najdemo na spletu. Z večanjem števila informacij
napreduje tudi tehnologija. Ravno tehnološki razvoj je tisti, ki omogoča hitreje, laţje,
cenejše in učinkovitejše poslovanje podjetja (Stoianov 2011, 3).
Ko ţe govorimo o tehnološkem razvoju, velja omeniti tudi to, da je iz dneva v dan vedno
večje število uporabnikov, ki brskajo po spletu. Tako po podatkih Miniwatts (Miniwatts
2013) marketinške raziskovalne skupine lahko razberemo tudi rast števila spletnih
uporabnikov iz 360 milijonov, ki so jih našteli leta 2000 naraslo na številko 2,4 milijarde
uporabnikov od skupno celotne svetovne populacije 7 milijard, ki so jih našteli junija 2012.
Kar predstavlja kar 566 odstotno rast v obdobju od leta 2000 do leta 2012.
Tako lahko trdimo, da ima novonastala tehnologija računalništvo v oblaku zelo velik
potencial tako med navadnimi uporabniki kot tudi med podjetji.
O tem bo tudi govora v tem magistrskem delu, kjer se bo avtor osredotočil na poslovne
vidike računalništva v oblaku. Njen zgodovinski razvoj, tehnologije ki jo omogočajo.
Spletne rešitve, ki so namenjene za mala in srednje velika podjetja itd.
Tema o računalništvu v oblaku se je avtorju tega magistrskega dela porodila v času
predavanj pri predmetu informacijska podpora managementa na Ekonomsko-poslovni
fakulteti v Mariboru. Tekom študija tega predmeta je pridobil veliko novih znanj na
področju managementa informatike in elektronskega poslovanja.
4
POVZETEK
V magistrskem delu se je avtor osredotočil na poslovne vidike računalništva v oblaku.
Njen zgodovinski razvoj, tehnologije ki jo omogočajo. Prav tako je predstavil in opisal
spletne rešitve, ki so namenjene za mala in srednje velika podjetja in imata potencial za
uporabo v velikih korporacijah z 250 in več zaposlenimi.
Računalništvo v oblaku je v zadnje času zelo pogosta tema na dnevnem redu sestankov v
podjetjih. Računalništvo v oblaku prinaša ogromno koristi podjetju. Ne samo to, da z njo
povečamo hitrost, produktivnost in učinkovitost poslovanja, ampak tudi zmanjša stroške
poslovanja. V današnjem času ekonomske in gospodarske recesije in vsesplošnem
varčevanju, so v podjetjih vedno bolj pozorni na stroške poslovanja.
Tudi o varnosti in zasebnosti podatkov v oblaku je bilo napisano. To je trenutno eden
izmed največjih dejavnikov, ki odbijajo podjetja pri selitvi svojega poslovanja v oblak.
Vendar se v podjetjih ne zavedajo koliko ponudniki delajo nad tem, da bi čim bolj povečali
varnost in zasebnost podatkov v oblaku. Koliko varnostnih standardov in naprednih
varnostnih certifikatov imajo temu namenjeno. Vendar tehnologija napreduje in z njo tudi
varnost na vseh področjih. In prišel bo čas, ko bosta varnost in zasebnost podatkov v
oblaku brezhibna. Vse gre k temu.
Na koncu sta bile tudi predstavljene spletni rešitvi Office 365 in Google Apps. Z
neodvisno študijo je bilo dokazana, da je Google Apps, ki je dejansko računalništvo v
oblaku, pripomore k večji hitrosti, učinkovitosti poslovanja in zaposlenih in zmanjšanje
stroškov poslovanja.
Ključne besede: računalništvo v oblaku, poslovni vidiki, Office 365, google apps
5
ABSTRACT
In this master’s thesis, the author focuses on the business aspects of cloud computing. He
writes about historical development and technologies that enable cloud computing . He
also presented and described web solutions, which are designed for small and medium-
sized enterprises and have potential for use in large corporations with 250 or more
employees.
Cloud computing has recently been a very important topic on the agenda of meetings of the
companies. Cloud computing brings lots of benefits to the company. Not only that, it
increases the speed, productivity and business efficiency, it also reduces operating costs. In
today's time of economic recession and overall budget cuts, the companies increasingly
pay attention to operating costs.
The safety and privacy of data in the cloud have also been written in this master paper.
This is currently one of the biggest factors that reflect the company to move or not to move
its operations to the cloud. However, the companies do not realize how many providers are
working on maximizing the security and privacy of data in the cloud. How many safety
standards and advanced security certificates are dedicated. However, technology is
advancing and with it the certainty in all areas. And there will come a time when you
security and privacy of data in the cloud is intact. Everything goes to it.
Finally, there were also presented web solutions for businesses Office 365 and Google
Apps. An independent study has shown that Google Apps that is actually cloud computing,
helps to increase the speed and efficiency of operations staff and reduce operating costs.
Keywords: cloud computing, business aspects, office 365, google apps
6
KAZALO VSEBINE
POVZETEK .......................................................................................................................... 4
ABSTRACT .......................................................................................................................... 5
1. UVOD ............................................................................................................................ 9
1.1 Opredelitev problema ............................................................................................. 9
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................. 10
1.2.1 Namen ............................................................................................................ 10
1.2.2 Cilji ................................................................................................................ 10
1.2.3 Teze ............................................................................................................... 10
1.3 Predpostavke in omejitve dela .............................................................................. 11
1.4 Predvidene metode dela ........................................................................................ 11
2. RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU .............................................................................. 12
2.1 Opredelitev računalništva v oblaku .......................................................................... 12
2.2 Zgodovina računalništva v oblaku ........................................................................ 15
2.3 Tehnologije, ki omogočajo delovanje računalništva v oblaku ............................. 17
2.4 Plasti računalništva v oblaku ................................................................................ 18
2.5 Tipi računalništva v oblaku ................................................................................... 21
2.6 Varnost pri računalništvu v oblaku ....................................................................... 24
2.7 Prednosti in slabosti računalništva v oblaku ......................................................... 27
2.7.1 Prednosti računalništva v oblaku ................................................................... 27
2.7.2 Slabosti računalništva v oblaku ..................................................................... 30
2.8 Prihodnost računalništva v oblaku ........................................................................ 31
3. POSLOVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ........................................... 33
3.1 O poslovnih vidikih in razlogih podjetij za najemanje storitev računalništva v
oblaku .............................................................................................................................. 33
3.2 Ponudniki storitev računalništva v oblaku ............................................................ 36
3.3 Kdaj oblak in kdaj lastna infrastruktura ? ............................................................. 38
4. SPLETNE REŠITVE OFFICE 365 IN GOOGLE APPS ............................................ 39
4.1 Microsoft Office 365 ................................................................................................ 40
4.1.1 O Microsoft Office 365 .................................................................................... 40
4.1.2 Office 365 vsebuje naslednje programe ........................................................ 41
4.1.3 Kategorije Office 365 .................................................................................... 43
4.1.4 Varnost Office 365 ........................................................................................ 45
4.1.5 Različice Office 365 ...................................................................................... 46
4.1.6 Office 365 na EPF ......................................................................................... 48
7
4.1.7 Prednosti in slabosti Office 365 .................................................................... 49
4.2.7 Reference Office 365 ..................................................................................... 51
4.2 Google Apps za podjetja ....................................................................................... 52
4.2.1 O Google ....................................................................................................... 52
4.2.2 O Google Apps .............................................................................................. 52
4.2.3 Neodvisna študija Forrester Research Group o Google Apps ....................... 53
4.2.4 Pregled aplikacij Google Apps ...................................................................... 56
4.2.5 Prednosti in slabosti Google Apps................................................................. 60
4.2.6 Reference Google Apps ................................................................................. 61
5. SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................... 62
6. VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 65
KAZALO SLIK
Slika 1: Diagram računalništva v oblaku ............................................................................ 14
Slika 2: Tehnologije, ki omogočajo delovanje računalništva v oblaku ............................... 17 Slika 3: Plasti računalništva v oblaku .................................................................................. 18 Slika 4: Primer hibridnega oblaka ....................................................................................... 24
Slika 5: Prihodnost računalništva v oblaku je v svobodni in enostavni izbiri ponudnika ... 32 Slika 6: Razlogi vprašanih podjetij za izbiro in uporabo računalništva v oblaku ............... 35
Slika 7: Razlogi podjetij zaradi katerih se ne odločajo za računalništvo v oblaku (n=244).
............................................................................................................................................. 35
Slika 8: Magični kvadrat ponudnikov Iaas v oblaku ........................................................... 36 Slika 9: Aplikacija Outlook Web App ................................................................................. 43
Slika 10: Spletno mesto narejeno z Sharepoint Online ....................................................... 43 Slika 11: Office Web Apps (Programi za ustvarjanje besedila, tabel, predstavitev in
zapiskov) .............................................................................................................................. 44 Slika 12: Lync Online program za video in avdio konference ............................................ 44
Slika 13: Office 365 na EPF ................................................................................................ 48 Slika 14: Prednosti Office 365: Renome, znane aplikacije in stabilnost ............................. 50 Slika 15: učinkovito skupinsko delo, dostopno kjerkoli in kadarkoli, varnost, administracija
v oblaku ............................................................................................................................... 50 Slika 16: Reference Office 365 ........................................................................................... 51
Slika 17: Gmail v Google Apps ........................................................................................... 57 Slika 18: Google Calendar ................................................................................................... 57
Slika 19: Shranjene datoteke v Google Drive ..................................................................... 58 Slika 20: Google Docs ......................................................................................................... 58 Slika 21: Google Sheets ....................................................................................................... 58 Slika 22: Google Slides ....................................................................................................... 59 Slika 23: Primer spletne strani v Google Sites .................................................................... 59
Slika 24: Primer uporabe Google talk v podjetju ................................................................ 60 Slika 25: Reference Google Apps ....................................................................................... 61
8
KAZALO TABEL
Tabela 1: Velikost prostora Sky Drive v Office 365 ........................................................... 41 Tabela 2: Primerjava različic Office 365 ............................................................................. 47 Tabela 3: Podatki študija primera Google Apps .................................................................. 53 Tabela 4: Investicijski stroški Google Apps ........................................................................ 54
Tabela 5: Prihranjeni stroški z delom na Google Apps ....................................................... 55 Tabela 6: Denarni tokovi raziskovanega podjetja Laud Solutions ...................................... 56
9
1. UVOD
1.1 Opredelitev problema
Še pred mnogimi leti so podjetja svoje podatke shranjevali na papirju, vse te papirje v
ogromnih mapah. Te ogromne mape so shranjevali v še večjih prostorih, namenjenih
posebej za hranjenje vseh pomembnejših in malo manj pomembnih dokumentov za
podjetja. Dandanes še vedno lahko srečamo veliko podjetij, ki uporabljajo takšen način
poslovanja in hranjenja podatkov. To se dogaja predvsem zato, ker razvoj informacijske in
računalniške tehnologije poteka hitreje kot rast in učinkovitost poslovanja podjetja.
Starejša tehnologija pomeni za podjetja dolgoročno večje stroške poslovanja in teţje
prilagajanje konkurentom, posledično pa izpad iz panoge. Novejša tehnologija zahteva
hitrejša prilagajanja in uvajanje informacijskih in računalniških tehnologij. Zaradi novejše
tehnologije podjetja pridobijo na dolgoročnem zmanjševanju stroškov in ohranjanje
konkurenčnosti v panogi. Poznamo veliko rešitev za reševanje zgoraj omenjenih teţav.
Nekateri vidijo to v selitvi poslovanja podjetja v tujino, kjer so stroški poslovanja niţji kot
v trenutnih razmerah v katerih delujejo (angleški izraz za to je outsourcing). Še ena rešitev
je uvedba informacijskega sistema v podjetja. Vendar to ima svoj potencial oziroma
prednosti in slabosti. Spet drugi pravijo, da je trenutno moderno računalništvo v oblaku ali
angleško cloud computing. V magistrskem delu se bomo osredotočili na zgodovinsko in
tehnično plat računalništva v oblaku. Zato, da bi prikazali, da je to evolucija številnih
tehnologij in poslovnih strategij. Kombinacija prej omenjenega omogoča skupno delovanje
poslovanja podjetij in računalništva v oblaku. To kar se na začetku zdi kot nekaj povsem
zapletenega, se na koncu izkaţe kot nekaj enostavnega in zanimivega. Spregovorili bomo
tudi o varnosti, ki marsikatero podjetje odbija od odločitve za izbiro računalništva v
oblaku. Saj ponudniki še vedno ne morejo dati dovolj dobrih argumentov v prid varovanju
osebnih in poslovnih podatkov. Za podjetja je ravno varnost eden ključnih dejavnikov pri
izbiri in odločitvi.
A se podjetniki sploh ne zavedajo, koliko dela morajo opraviti informatiki zato, da
zavarujejo sisteme in podatke v oblaku. Človek iz sveta računalništva in človek iz sveta
poslovanja ţivita v dveh popolnoma različnih svetovih in imata popolnoma drugačen
pogled na svet. In zato sta tudi na različnih bregovih. A časi se spreminjajo in v prihodnosti
lahko pričakujemo medsebojno sporazumevanje teh dveh uporabnikov (Finn et al. 2012).
Področje tega magistrskega dela je računalništvo v oblaku in njeni poslovni vidiki. Pri
pisanju in raziskovanju tega področja bomo poskušali opredeliti računalništvo v oblaku.
Njen zgodovinski razvoj. Poskušali bomo tudi opisati njene prednosti in slabosti, pogled na
prihodnost in tehnologije, ki omogočajo računalništvo v oblaku. Raziskali in opisali bomo
tudi rešitvi dveh gigantov in konkurentov iz sveta računalništva Microsoft Office 365 in
Google Apps. Ti dve spletni rešitvi sta namenjeni tako majhnim kot tudi srednje velikim
podjetjem in s tem sta tudi ena izmed največjih ponudnikov računalništva v oblaku.
10
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
1.2.1 Namen
S pomočjo najrazličnejših virov ţelimo poiskati čim več zanimivih dejstev in podatkov o
računalništvu v oblaku ter poslovnih spletnih rešitev v oblaku. Prav tako bo zanimivo
izvedeti, katere so prednosti ene in druge rešitve. Zanimiv bo tudi pogled na oblak s
poslovnega in varnostnega vidika.
1.2.2 Cilji
Cilji naloge so:
predstaviti računalništvo v oblaku,
predstaviti zgodovinski razvoj računalništva v oblaku,
predstaviti vrste računalništva v oblaku,
predstaviti varnostni vidik računalništva v oblaku,
predstaviti poslovne spletne rešitve za računalništvo v oblaku za podjetja,
na osnovi izbrane in prebrane domače in tuje literature napovedati in podati lastno
mnenje glede računalništva v oblaku v prihodnosti.
1.2.3 Teze
Osnovne trditve magistrskega dela so:
H1: Računalništvo v oblaku postaja vedno bolj priljubljeno.
H2: Računalništvo v oblaku postaja vedno bolj varno.
H3: Uporaba Google Apps pripomore k večji učinkovitosti poslovanja podjetja.
H4: Uporaba Google Apps lahko zmanjša stroške poslovanja podjetja.
Na osnovi zastavljenih ciljev in namena magistrskega dela se bomo podrobneje seznanili z
navedenimi pojmi.
11
1.3 Predpostavke in omejitve dela
Predpostavljamo, da vloga računalništva v oblaku in spletnih poslovnih rešitev v Sloveniji
in po svetu postaja vedno večja. Zaradi tega imajo ogromno korist tako podjetja, ki to
ponujajo, kot tudi odjemalci, ki to sprejemajo oziroma porabljajo, jemljejo. Napredek
tehnologije podjetjem omogoča vedno hitrejše in stroškovno učinkovitejše poslovanje. Tudi
varnost računalništva v oblaku je na dovolj visoki ravni in lahko podjetja zaupajo varnosti
ponudnikov spletnih poslovnih rešitev. Predpostavljamo tudi, da obstaja dovolj dostopne
literature za pisanje magistrskega dela tako v knjiţni kakor tudi v elektronski/spletni obliki.
Eno izmed omejitev nam bo predstavljalo pomanjkanje strokovne literature v slovenskem
jeziku, zato se bomo omejili predvsem na teorijo iz strokovnih člankov in tuje literature, ki
je večinoma v angleščini in ruščini, romunščini. Kot omejitev lahko opozorimo na
nedostopnost nekaterih virov, kot so plačljivi članki na spletnih straneh in informacije
različnih podjetij, ki ponujajo spletne rešitve, saj je to njihova poslovna skrivnost.
1.4 Predvidene metode dela
V magistrskem delu bomo uporabili raziskovalne metode, ki se nanašajo na deskriptivni
pristop – uporabne so za opisovanje pojmov. V okviru tega pristopa bomo uporabili
metodo deskripcije, saj bomo opisovali različne pojme računalništva v oblaku. Uporabili
bomo še metodo kompilacije, s katero bomo v nalogi povzeli sklepe različnih avtorjev. Za
pomoč pri nastajanju magistrskega dela smo uporabili domačo in tujo literaturo s področja
podjetništva, elektronskega poslovanja, podjetniških inovacij, informacijskih sistemov,
managementa informatike in informacijske podpore managementa. Pomagali si bomo tudi
s spletnimi podatki in z zanimivimi članki. Magistrsko delo bomo pripravili postopoma.
Najprej bomo poiskali ustrezno in zadostno literaturo, nato se bomo seznanili s
pravilnikom za pisanje seminarske naloge oziroma magistrskega dela ter začeli s pisanjem.
12
2. RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU
2.1 Opredelitev računalništva v oblaku
Računalništvo v oblaku je relativno nov pojem. Čeprav je to področje znano ţe od nekdaj,
pa se je ta pojem razvil in razširil šele pred kratkim. Vsak avtor opredeljuje to besedno
zvezo po svoje. Dejstvo je, da, ko nezahteven uporabnik računalnika sliši za to besedno
zvezo oziroma pojem, si predstavlja to kot nekaj kar se nahaja nekje v oblaku. Ne ve niti
kje se to nahaja in ne ve kako ta tehnologija deluje. Enostavno ve, da deluje. Ve tudi to, da
je za delovanje te tehnologije potreben internet in računalnik. Iz tega lahko vsak uporabnik
in zaposleni v podjetju pride do sklepa, da lahko do te tehnologije dostopa iz katerekoli
lokacije in, da za dostop ni potrebna dodatna infrastruktura, kot zgolj računalnik, tablica,
pametni telefon in povezavo v internet. Čeprav se na prvi pogled do tega sklepa lahko
pride zelo hitro in enostavno, pa je potrebno povedati, da opredelitev tega pojma še zdaleč
ni enostavna. V literaturi najdemo več opredelitev. Vsaka opredelitev je po svoje pravilna
in jo je potrebno dodatno dopolnjevati zato, da dobimo celotno sliko o tem pojmu. Saj vsak
avtor vidi in tolmači računalništvo v oblaku iz svoje perspektive. Dejstvo pa je, da avtorji
pridejo do svojih spoznanj preko dolgoletnih in natančnih raziskovanj. In zato jim ne
moremo oporekati, saj, kot je ţe bilo prej rečeno, je ta pojem še relativno nov in se bo v
prihodnosti pojavljalo vedno več mnenj in opredelitev o oblaku. V nadaljevanju bomo
našteli in opisali več opredelitev računalništva v oblaku od različnih avtorjev. Opredelitve
so običajno povzeti od tujih avtorjev in zato tudi, ko preberemo slovensko literaturo,
najdemo predvsem povzetki spoznanj tujih avtorjev.
Začeli bomo z naslednjo opredelitvijo. Zelo zanimiva je opredelitev Plummerja (Plummer
2012), ki si predstavlja računalništvo v oblaku na sledeči način, neka oseba ali skupina
ljudi skrbijo za računalniško in programsko opremo, medtem, ko je poslovni uporabnik
osredotočen zgolj na dostop do svojih podatkov v oblaku. Avtor te opredelitve trdi, da, je
računalništvo v oblaku predvsem skupek ljudi, infrastrukture in računalniške in
programske opreme. Računalništvo v oblaku nam je po njegovem mnenju podano kot neko
storitev. Iz tega lahko sklepamo, da, je po avtorjevem mnenju oblak delno tudi
outsourcing1.
Vse to se lahko razloţi na naslednjem primeru. Določen zaposleni v podjetju se pred
sluţbo ustavi v kavarni in si naroči skodelico kave. Enostavno vstopi in na blagajni naroči
kavo. Tako ga sploh ne zanima in ne potrebuje skrbeti, koliko kave je bilo porabljenega,
kakšen aparat za kavo je potreben in koliko ljudi je potrebnih za izdelavo njegove kave.
Zanima ga samo kako hitro bo lahko dobil to skodelico kave, kakšen bo njen okus in cena.
Od tega se bo odločil, če bo tudi naslednji dan vstopil v to kavarno in ali bo naročil še eno
skodelico kave ali bo šel drugam. Bistvo tega primera je to, da vse kavarne uporabljajo
enako opremo in dostavijo in pripravijo na enak način. Zato je opredelitev računalništva v
oblaku po njegovem mnenju takšna kot je.
V naslednji opredelitvi imamo opravka z sledečim pogledom dveh avtorjev. John
Rittinghouse in James Ransome (Rittinghouse in Ransome 2010, 28) opredeljujeta
računalništvo v oblaku kot neke vrste metaforo za internet. Trdita, da je to omreţje, ki
1 Outsourcing – to je angleški izraz za selitev poslovanja v tujino oziroma dajanje dela poslovanja zunanjim
izvajalcem.
13
deluje po vnaprej začrtanem diagramu. Pot traja od začetne lokacije A do končne lokacije
B, ki tudi predstavlja oblak. Po tej poti potujejo različne informacije še dodajata. Na prvi
pogled je to kratka in jedrnata opredelitev, vendar imata tudi onadva prav.
Gawali in soavtorji (Gawali et. al 2012, 14) opredeljuje računalništvo v oblaku kot
računalništvo, ki temelji na internetu, kjer se delijo oziroma shranjujejo razni dokumenti,
programi in podatki, ki so nato na voljo računalnikom in raznim mobilnim napravam preko
zahteve (angleški izraz za to je on-demin), tako kot na primer elektrika, ki jo imamo v
naših domovih in jo uporabljamo samo takrat, ko jo potrebujemo.
Furht in Escalane (Furht in Escalante 2010, 26) nam podajata naslednjo opredelitev. Po
njunem mnenju, je to nov način računalništva, ki nam dinamično in skalabilno pogosto tudi
virtualizirano podaja in omogoča storitve preko interneta. Trdita še, da je oblak postal
pravi tehnološki trend, ki bo občutno spremenil in dopolnil tehnologije in vse procese
povezane z IT. Oblak je tudi tehnologija, ki preko mobilnih naprav (prenosni računalnik,
tablice, pametni telefoni) omogoča dostop do programov, prostora in raznih platform, ki jih
omogočajo različni ponudniki.
Najboljšo opredelitev podaja razlaga, ki je bila objavljena v publikaciji Nacionalnega
Inštituta Stinardov in Tehnologije ZDA (angleško NIST – National Institute of Standards
in Technology) (Mell in Grance 2011). Tam lahko zasledimo opredelitev, da je
računalništvo v oblaku skupek računalniških virov, tehnologij (omreţja, podatkovni centri,
streţniki, aplikacije in storitve), ki nam omogočajo dostop do svojih podatkov v čim
hitrejšem moţnem času in čim manjšem vodstvenem vloţku, opravila in sodelovanja s
strani ponudnika (čim manjša uporaba človeških virov, robotiziranost). Oblak ima
naslednje lastnosti (Mell in Grance 2011).
Dostop do storitev na zahtevo. Uporabnik lahko dostopa do svojih podatkov, storitev
(proti plačilu) v oblaku brez pomoči in dodatne človeške interakcije s strani ponudnika
storitev. To je za podjetja zelo dobrodošlo, saj jim ta način omogoča nemoteno
poslovanje in delovanje podjetja tekom dneva.
Dostop do storitev preko številnih mobilnih naprav. Uporabnik lahko dostopa do
svojih storitev in podatkov v oblaku preko namiznih računalnikov, prenosnih
računalnikov, tablic, pametnih mobilnih telefonov itd. Tudi to je za poslovne
uporabnike zelo pomembna lastnost, zaposleni v podjetjih so veliko časa tudi na terenu
in so zato primorani k uporabi mobilnih in prenosnih naprav za dostop do svoje
elektronske pošte ali dokumentov.
Združevanje virov na eni lokaciji. Ponudniki storitev v oblaku se namerno zdruţijo
in gradijo oziroma uporabljajo skupna podatkovna skladišča v primeru povečanega
povpraševanja. Uporabniki storitev ne vedo, kje se nahajajo ta podatkovna skladišča.
Ponudniki lahko izdajo lokacijo le v primeru, ko je stranka npr. drţava, vlada itd.
Delovanje 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Uporabnik lahko dostopa do podatkov
v oblaku s pomočjo interneta kadarkoli in kjerkoli.
Transparentnost merjenja storitev. Za uporabo storitev v oblaku mora naročnik
storitev plačevati. Vse to omogočajo napredni sistemi, ki omogočajo merjenje uporabe
storitev na podlagi števila uporabnikov v organizaciji, prostora za shranjevanje,
pogostost uporabe storitev itd. Naročnik lahko transparentno spremlja celotno uporabo
in vidi za kaj plačuje. Navadno je uporaba oblaka cenejša kot, če bi podjetje gradilo
lastno infrastrukturo.
14
Slika 1: Diagram računalništva v oblaku
Vir: Livingstone 2011.
Zaključek opredelitev računalništva v oblaku bomo zaključili z zanimivo pesmijo z
imenom Slepec in oblak (Blindman_and_cloud 2009). Bistvo pesmi je, da je šest
prijateljev in ljutbiteljev informacijske tehnologije šlo metaforično raziskovat oblak. In
vsak je prišel do nekekga spoznanja. Potem, ko so nekaj časa raziskovali oblak, so prišli do
naslednjih spoznanj. Prvi je rekel, da je oblak Gostovanje podatkov (angleško Hosting) .
Drugi je prišel do spoznanja, da je to velikansko računalniško omreţje (angleško Grid
computing). Tretji prijatelj je rekel, da je to uporabna računalniška storitev za katero se
plačuje glede na število uporabljenih ur. Četrti prijatelj je prepričano vzkliknil, da je to
Virtualizacija streţnikov(angleško virtualization). Peti po vrsti je spoznal, da je to
tehnologija, ki ima aplikacije brez moţnosti, da jih namesti uporabniki, pa so vendarle
nekako nameščeni. »To ne bi smelo delovati !«, je dejal. Zadnji in šesti po vrsti je po
daljšem razmisleku rekel, da je oblak Web 3.0 oziroma naslednja generacija interneta.
Morala v tej pesmi kakor tudi v prej neštetih opredelitvah je ta, da vsak avtor ima deloma
prav in vsak avtor se deloma moti.
Potem, ko smo ţe prišli do konca opredelitev računalništva v oblaku in smo dobili
pribliţno sliko o tem, kaj oblak sploh je, potem, je najbolje, da se lotimo zgodovinskega
dela računalništva v oblaku. Saj ne glede na to, da je to še novonastala tehnologija, pa tudi
to ima neke svoje korenine in začetke. V nadaljevanju bomo opisali zgodovino
računalništva v oblaku.
15
2.2 Zgodovina računalništva v oblaku2
V sredini 70-ih let so se pojavila prva sodobna računalniška omreţja. To so bili tako grobi
začetki, da ob pogledu delovanja takratnega koncepta računalniškega omreţja sploh ni
spominjalo na računalnik za delo na daljavo, kaj šele o računalništvu v oblaku. Sam
koncept računalništva v oblaku so razvili desetletje kasneje, točneje leta 1984 v podjetju
»Sun Microsystems«, ki se je takrat ukvarjalo z razvojem računalniškega omreţja, in je
takrat njihov sodelavec John Gage razvil slogan »Omreţje je računalnik«, ki je nato
zaznamoval nadaljnji razvoj tako računalniškega omreţja kot tudi računalništva v oblaku.
Čeprav so se v tem podjetju ukvarjali z ţe prej omenjenim razvojem, so bili v podjetju
oddaljeni vsaj še desetletje stran od današnjega koncepta računalništva v oblaku. Saj niso
imeli dovolj potrebne strojne opreme in finančnih zmoţnosti, da bi realizirali današnji
koncept računalništva v oblaku.
Njihova oprema je uporabljala odprte standarde TCP/IP3. To je omogočilo, da so lahko na
enem računalniku zagnali program in preko njega pošiljali ukaze in komunicirali z ostalimi
računalniki oziroma napravami. Takšnemu delovanju je sledil model »odjemalec-
streţnik4«.
V tem času je Sir Tim Berners-Lee5 predlagal zamisel o izmenjavi podatkov, ki so
shranjeni na več streţnikih oziroma lokacijah in so na voljo svetu preko računalnikov –
preko ţe omenjenega modela »odjemalec streţnik«. Tako se je rodil svetovni splet
(angleška kratica za svetovni splet je WWW – World Wide Web). Za nekaj časa so bili v
svetu računalništva srečni, a le za kratek čas. Vsebina, ki je bila takrat na voljo, je bila
statična. Ljudje so si zaţeleli dinamično vsebino, ki jo lahko obdeluje uporabnik
računalnika.
Kmalu zatem, so vse kapacitete in zmoţnosti streţnikov dosegli svoj maksimum in so tako
streţniki postajali nezmoţni za obdelavo večjega števila podatkov in opravljanje bolj
dinamičnih operacij. Tako je v nadaljevanju nastal protokol CGI 6. Ta vmesnik je omogočil
zagon in obdelavo aplikacij iz spletnega streţnika s strani odjemalca in generiranje HTML
dokumenta. S tem je tudi naznanjamo začetke spletnih aplikacij. Vse zgoraj omenjeno je
potekalo od sredine 1980-ih do sredine 1990-ih let prejšnjega stoletja.
Tudi CGI vmesnik je hitro zapolnil vse kapacitete zaradi hitro rastočega števila informacij.
Saj je omogočal obdelavo podatkov s strani uporabnikov, kar je privedlo do
personalizacije7. Tako so nastajale spletne aplikacije, ki so omogočale spletno bančništvo
2 Povzeto po Chun 2012.
3 TCP/IP je protokol, ki uporablja internet za pošiljanje podatkov med računalniškimi omreţji
4 Odjemalec-streţnik je model, ki omogoča preko računalniškega omreţja komunikacijo ene naprave, ki je
navadno streţnik z drugimi napravami, računalniki. 5 Sir Tim Berners-Lee je britanski računalniški znanstvenik, ki je izumil svetovni splet, danes znano kratico
WWW (World Wide Web) 6 CGI – angleški izraz za to je Common Gateway Interface oziroma slovenski izraz je Skupni prehodni
vmesnik. To je vmesnik, ki vsebuje skupek pravil, ki določa kako naj določen streţnik komunicira z
odjemalci. 7 Personalizacija – To je izdelava vsebine, ki je namenjena širši javnosti kot npr. spletno bančništvo.
16
in spletno nakupovanje. Ena prvih takšnih spletnih trgovin je znana trgovina Amazon. Zato
tudi ni presenečenje, da je ravno Amazon zgradil eno najbolj mogočnih, največjih in
učinkovitih računalniških omreţij v začetku leta 2000. To jim je uspelo tako, da so kupili
dovolj strojne računalniške opreme, ki je bila zmoţna zdrţati promet v omreţju v času
največjih počitnic, dopustov in obdobja razprodaje. Tako so bili sposobni prodajati svoje
izdelke tako v fizičnih trgovinah, kot tudi dostavo izdelkov po pošti preko svoje spletne
aplikacije namenjene za spletno nakupovanje. Za izgradnjo in upravljanje takšnega
računalniškega omreţja je Amazon porabil več kot deset let in na stotine milijonov
ameriških dolarjev. Ki je tako postalo eno izmed največjih platform in infrastruktur za
informacijsko tehnologijo na svetu.
Da bi Amazon pokril svoje stroške, je v sredini leta 2006 ponudil svojo tehnologijo in
infrastrukturo v najem in prodajo. Tako je bila ustvarjena aplikacija z imenom Amazon
Web Services oziroma storitve od Amazona. Le ta je omogočila prodajo in uporabo
njihovih storitev tako odjemalcem, kot tudi ostalim podjetjem, ki so deloma najeli oziroma
kupili tehnologijo in jo izpopolnili in jo dodali k svoji široki paleti ponudb za računalništvo
v oblaku (ta podjetja so: Google, Microsoft, Salesforce, Apple itd.)
Računalništvo v oblaku je tako nastalo zaradi velikega števila razvoja računalniške
infrastrukture in tehnologije. In, da ne bi bil vloţen denar izgubljen, so to tehnologijo in
infrastrukturo, so začeli ponujati podjetjem in širši javnosti. S tem, pa se ţe omenjena
računalniška infrastruktura in tehnologija razvija naprej.
17
2.3 Tehnologije, ki omogočajo delovanje računalništva v oblaku
V tem podpoglavju se bomo osredotočili na to, kako deluje računalništvo v oblaku in
katere tehnologije in storitve so potrebne za delovanje le tega. Da bi bolje razumeli kako
deluje računalništvo v oblaku, je potrebno vedeti, da ima oblak dve strani. Sprednja in
zadnja plast. Na sprednji strani se nahajajo storitve, ki delujejo v ospredju (angleški izraz
za to je front-end layer). Običajno je to tisto, kar vidijo uporabniki npr. Elektronska pošta
od Google ali Microsoft. Uporabnik vidi samo tisto kar potrebuje za to, da bi lahko
dostopil do svoje elektronske pošte. Torej pride na spletno stran, na njej vpiše svoje
uporabniško ime in geslo in naslednje kar vidi, je njegov poštni predalček. Na zadnji strani
oblaka, je infrastruktura in tehnologija, ki delujeta v ozadju (angleški izraz za to je back-
end layer). Tega običajni uporabnik navadno ne vidi. Ravno infrastruktura, procesi in
tehnologija omogočajo delovanje tega, kar se nahaja na sprednji strani oblaka. V spodnji
sliki 1 je prikazan tudi grafični prikaz prednje (angleško front-end) in zadnje strani
(angleško back-end) oblaka (Taty 2010).
Slika 2: Tehnologije, ki omogočajo delovanje računalništva v oblaku
Vir: Taty 2010.
V nadaljevanju bomo našteli in opisali katere tehnologije so potrebne za delovanje oblaka.
Za delovanje oblaka so potrebne naslednje tehnologije in storitve (Furht in Escalante 2010,
9):
Virtualizacija. Velika prednost računalništva v oblaku je sposobnost virtualiziranja in
deljenje virov med različnimi aplikacijami. Glavni cilj virtualiziranja je učinkovita
izkoriščenost streţnika. Za delovanje streţnika, ki ne deluje v oblaku, so potrebni trije
računalniki. To je potrebno predvsem zato, da bi lahko delovale tri različne aplikacije
vsaka na svojem streţniku. Medtem, ko v oblaku, streţniki so lahko s pomočjo
virtualiziranja uporabi manjše število streţnikov.
Za delovanje virtualizacije, so potrebne tudi virtualne naprave, ki ustvarijo virtualno
infrastrukturo. Medtem, ko virtualna omreţja omogočajo okolje za dostop do oblačnih
storitev in virov.
Spletne storitve in procesno usmerjena arhitektura. Spletne storitve in procesno
usmerjena arhitektura je širši javnosti znana ţe od nekdaj. Kar pomeni, da to niso novi
18
koncepti. To so različni procesi in storitve, ki preko znanih standardov predstavljajo
osnovno tehnologijo za delovanje računalništva v oblaku. Spletni procesi in procesna
arhitektura mora vsebovati takšne vmesnike kot npr. PHP in HTML jezik, ki bo
napisan v brskalniku napisanem jeziku.
Procesni diagrami in sistemi za upravljanje leteh. To so začrtani koraki, ki delujejo
po vnaprej znanem diagramu. Ta koncept omogoča učinkovito in hitro delovanje
procesov v oblaku, zato, da ne bi nastajali zastoji.
Web 2.0 in mashup. Web 2.0 je koncept spletne tehnologije, ki omogoča kreativnost,
deljenje informacij in sodelovanje med uporabniki.
Mashup je spletna aplikacija, ki kombinira podatke iz več podatkovnih centrov. Obe
tehnologiji sta zelo uporabni pri računalništvu v oblaku.
2.4 Plasti računalništva v oblaku
V nadaljevanju bomo našteli in opisali plasti računalništva v oblaku. S pomočjo plasti
računalništva v oblaku lahko izvemo kako uporabniki uporabljajo svoje storitve. Ali je to
preko platforme, ali preko programske opreme ali kot infrastrukturo (Huang in Zhao 2009).
Slika 3: Plasti računalništva v oblaku
Vir: Huang in Zhao 2009
Za uporabo storitve na višji ravni, kot je to prikazano na sliki 2, je potrebno imeti storitve v
uporabi na niţji ravni. Za uporabo Infrastrukture kot storitev, morata delovati tudi spodnji
plasti, virtualizacijo in shranjevanje podatkov kot storitev. V nadaljevanju bomo opisali
pomembnejše plasti, ki so potrebne za delovanje računalništva v oblaku (Infrastruktura kot
storitev, Platforma kot storitev in Programska oprema kot storitev). Začeli bomo z
opisovanjem plasti od najniţje do najvišje ravni. Poznamo naslednje plasti (Furht in
Escalante 2010, 6):
19
Shranjevanje podatkov kot storitev (ang. data Storage as a Service - dSaaS). Ta
plast je namenjena podjetjem za shranjevanje podatkov v oblaku. Skladiščenje
podatkov kot storitev je dobra alternativa za mala ali srednje velika podjetja, ki nimajo
velikega proračuna in dovolj izobraţenega tehničnega osebja za izvajanje in
vzdrţevanje svoje lastne infrastrukture za shranjevanje. Dodatna prednost je vidna tudi
v primeru raznih poplav, nesreč v podjetju. Ta storitev zagotavlja dolgoročno hrambo
za evidence in krepi kontinuiteto in razpoloţljivost poslovanja. Kot primer lahko
navedemo Google Drive in SkyDrive od Microsofta (Rouse 2009).
Virtualizacija (ang. Virtualization). Ta del je ţe opisan v prejšnjem poglavju in je za
našo raziskavo manj relevanten od naslednjih treh plasti, ki jih bomo tudi opisali.
Infrastruktura kot storitev (ang. Infrastructure as a Service - IaaS). Ta plast
vsebuje vso fizično in virtualno opremo, ki je potrebna za gradnjo oblaka in vse
potrebno za delovanje naprednejših operacij v informacijski tehnologiji. Infrastruktura
kot storitev postaja vse bolj razširjena po vsem svetu. V tem modelu je moţno naročiti
storitev infrastrukture, ki je izdelana posebej po merah in ţeljah podjetja. Obstaja
veliko novosti pri obratovanju te plasti, vendar bodo tudi te nove zmogljivosti imajo
svoje omejitve (predvsem zaradi pomanjkanja znanja nenehnega napredka tehnologije).
Primer takšne infrastrukture je Google Cloud storage, Rackspace, Amazon EC2,
(Marks in Lozano 2010, 35).
Platforma kot storitev (ang. Platform as a Service - PaaS). Platforma kot storitev je
način najema strojne opreme, operacijskih sistemov, shranjevanja podatkov in lastnega
omreţja preko interneta. Ta model omogoča podjetjem najem virtualiziranih streţnikov
in pripadajoče storitve za razvijanje obstoječih aplikacij ali razvoj in testiranje novih.
Ta plast je zelo priljubljena med razvijalci programske opreme. Omogoča pogostejše in
hitrejše nadgrajevanje funkcij sistema. Vsa potrebna oprema in tehnologija se nahaja na
enem mestu, kar dodatno zmanjšuje stroške vzdrţevanja infrastrukture. Nadgrajevanje
in posodabljanje strojne opreme poteka samodejno in po merah naročnika teh storitev.
Tako je manj moţnosti za nastanek teţav v zvezi z nezdruţljivostjo. Za podjetje je to
dobro, saj se posebej za njih prilagodi infrastruktura in je programska oprema, kar
pomeni hitrejše delovanje celotnega sistema v podjetju (Rouse 2009).
Ta model olajša celotni postopek in ţivljenski cikel programske opreme na področju
razvoja in izgradnje aplikacij, oblikovanja, testiranja, uvajanja in gostovanja. PaaS
ustvaria izvajalno okolje in omogoča tudi, da aplikacije, ki so nastale zunaj te
platforme, da se testirajo znotraj platforme same in tako nadaljujejo razvoj in testiranje.
Kot slabost te platforme, se navaja to, da če uporabnik ţeli zamenjati ponudnika
stortiev, potem obstaja zelo velika verjetnost, da ta platforma ne bo zdruţljiva s
platformo dugega ponudnika in bo tako moral uporabnik v primeru zamenjave
ponudnika, na novo nastavljati platformo, kar vzame tudi veliko časa in znanja
(Cervinschii in Butucea 2012).
Programska oprema ali aplikacija kot storitev (Software as a Service - SaaS). Ta
plast vsebuje model distribucije programske opreme in aplikacij preko interneta.
Namenjen je strankam, podjetjem. Primer takšne programske opreme je Microsoft
Word in Google Docs. Saj ti dve aplikaciji omogočata podjetju uporabo aplikacije
20
preko spleta. Kar pomeni, da lahko preko spleta ustvarjajo besedila in shranjujejo
dokumente v oblaku. Prednosti tega modela so laţje upravljanje, samodejne
posodobitve in nadgradnje programske in fizične opreme, zdruţljivost in globalni
dostop (Marks in Lozano 2010, 35).
Velika prednost tega modela je v tem, da strankam ponuja dostop do različnih aplikacij
in programske opreme preko omreţja v razmerju ena proti mnogo. Kar pomeni, da
lahko iz ene lokacije uporablja določeno aplikacijo več strank oz. podjetij. V zadnjih
letih se je ta model razvil v spletni aplikacijski vmesnik, ki podjetjem omogoča dostop,
upravljanje in nastavljanje nastavitev aplikacij po meri. Ta poslovni model se je izkazal
kot zelo zanesljiv, saj so ga velike korporacije začele mnoţično in vsakodnevno
uporabljati v svoje namene. Obstajata mesečna naročnina in plačilo po uporabi (ang.
pay as you go). Slednji koncept plačevanja se je izkazal kot finančno učinkovit, saj
zmanjša število strojne opreme podjetja in omogoča uporabo platformo programske
opreme kot storitev in strojno opremo ponudnika (Cervinschii in Butucea 2012).
21
2.5 Tipi računalništva v oblaku
Sedaj ko smo spoznali katere tehnologije so potrebne za delovanje računalništva v oblaku,
se bomo sedaj osredotočili na kakšne načine lahko uporabimo to tehnologijo in med
katerimi tipi oblakov podjetje lahko izbira.
Računalništvo v oblaku se lahko uporabi na infrastrukturi, ki je zasebna, javna, izključno
za določeno skupnost ali kot kombinacija vseh treh ţe naštetih infrastruktur oziroma z
drugim imenom hibrid. Skupna lastnost in hkrati tudi prednost vseh prej omenjenih tipov
oblakov je v elastičnosti, saj uporabniki lahko svoje storitve in kapacitete večajo in
zmanjšujejo. Ta elastičnost pomeni, da lahko uporabniki zahtevajo dodatne vire in
kapacitete, ko to najbolj potrebujejo ali pa enostavno zgolj zmanjšujejo ko tega ne
potrebujejo. In tako so stroški uporabe manjši. To je tudi eden izmed ključnih dejavnikov
zaradi katerih se podjetja in vodje IT oddelka odločajo za prehod na oblak. V
tradicionalnem podatkovnem centru, ki ga mnoga podjetja imajo še danes, je tudi moţno
povečati ali zmanjšati kapacitete in zmogljivosti podatkovnih centrov, vendar to ne poteka
tako zelo enostavno in avtomatizirano, kot je to mogoče storiti preko oblaka (Hurwitz et al.
2010, 8).
Podjetje lahko izbira med naslednjimi tipi oblakov (Ames 2012):
Javni oblak. Prvi oblaki, ki jih poznamo so javni oblaki. V javnem oblaku ponudnik
storitev omogoča dostop do aplikacij, skladiščenja svojih podatkov širši javnosti preko
interneta. Uporaba teh storitev in aplikacij je lahko brezplačna ali plačljivo glede na
obseg uporabe. Med primere ponudnikov lahko naštejemo javne oblake Amazon Elastc
Compute Cloud 2, IBM Blue Cloud, Sun Cloud, Google App Engine in Microsoft
Windows Azure Services Platform. Ti ponudniki ponujajo storitve in dostop do
infrastrukture preko interneta. Uporabniki tega oblaka ne vedo, kje se ta infrastruktura
nahaja in nimajo nadzora nad njo. Vsi ponudniki ponujajo isto infrastrukturo z omejeno
konfiguracijo, standardno zaščito podatkov in določeno velikostjo prostora za
shranjevanje svojih podatkov. Storitve in aplikacije v tem oblaku lahko uporabljajo in
upravljajo podjetja, akademske ali vladne organizacije ali kombinacija teh.
Koristi takšnega oblaka so v ekonomiji obsega, saj več kot je uporabnikov, manjši so
stroški uporabe. Še ena prednost je v tem, da ponuja večje zmogljivosti in več prostora
na disku, kot pri zasebnem oblaku, kjer je za dodatne opcije potrebno dodatno
plačevati. V podjetju ni dodatnih stroškov, saj plačujejo samo toliko kolikor
uporabljajo. Z varnostnega vidika je ta tip oblaka bolj ranljiv kot zasebni oblak, saj
uporablja zgolj standardno zaščito in je manj zanesljiv še posebej v primeru, če
podjetja uporabljajo storitve in aplikacije brezplačno, saj takrat ni nikakršnega
zagotovila, da bomo lahko te storitve uporabljali upravljali dolgo časa, saj ponudniki
niso nikakor pogodbeno zavezani do uporabnikov. Vendar ponudniki kljub vsemu
omogočajo dostop do svojih storitev uporabnikom in skušajo na vsak način obdrţati
uporabnike in jim omogočajo čim bolj stabilno upravljanje in dostop do njihovih
podatkov.
Ta tip oblaka je najbolje izbrati takrat:
o Kadar imamo opravka s standardnimi aplikacijami in jih pri tem standardno
obremenjujemo. Te aplikacije uporablja veliko število uporabnikov npr.
elektronska pošta.
22
o Kadar testiramo in razvijamo izvorno kodo določene aplikacije.
o Kadar potrebujemo dodatne kapacitete.
o Ko sodelujemo pri večjem projektu, ko potrebujemo en skupni prostor, kjer se bodo
nahajale vsi potrebni dokumenti.
Zasebni oblak. Druga imena za ta tip oblaka je korporativni oblak notranji oblak.
Zasebni oblak je infrastruktura, ki je namenjena omejenemu številu ljudi v določenemu
podjetju ali organizaciji. Zasebni oblaki omogočajo podjetjem gostovanje aplikacij v
oblaku. V tem tipu oblaka je večji poudarek na varovanju in zaščiti podatkov,
stabilnosti upravljanja delovanja. Vsi podatki, ki se nahajajo v zasebnem oblaku so
namenjeni izključno določenemu podjetju naročniku ali organizaciji in ni dostopna
drugim uporabnikom izven tega podjetja. Medtem, ko z upravljanjem in varovanjem
podatkov lahko upravlja tretja oseba, ki je navadno strokovnjak s strani ponudnika.
Infrastruktura za gostovanje podatkov in aplikacij je lahko znotraj ali zunaj podjetja.
To sta tudi dve vrsti privatnih oblakov.
o Infrastruktura za privatni oblak znotraj podjetja. V tem primeru je
infrastruktura za gostovanje podatkov in aplikacij znotraj podjetja oziroma
njenih prostorov. To pomeni, da podjetje krije vse potrebne stroške vzdrţevanja
in delovanja. Podjetje ima IT oddelek, ki za to tudi skrbi. Ta vrsta privatnega
oblaka je najbolj primerna takrat, ko podjetje ţeli imeti popolni nadzor nad
aplikacijami in vsemi sistemskimi nastavitvami v infrastrukturi in varnosti tega
oblaka.
o Infrastruktura za privatni oblak zunaj podjetja. Infrastrukturo za privatni
oblak v tem primeru upravlja, nudi in gosti podjetje oziroma ponudnik, ki je
specializirano za to področje. Infrastruktura za ta tip oblaka se nahaja izven
prostorov podjetja, ki to naroča. Ponudnik te storitve zagotavlja stabilno
delovanje privatnega oblaga in jamči največjo mero zasebnosti in varovanje
podatkov naročnika. Ta vrsta oblaka je najbolj primerna za podjetja, ki ne ţelijo
uporabljati javnih oblakov. Saj javni oblaki ne nudijo in ne jamčijo visoke mere
zasebnosti in varovanja podatkov podjetja.
Za selitev poslovanja podjetja v zasebni oblak je potrebna visoka raven angaţiranosti kadra
v IT oddelku, zato, da bi virtualizirali poslovno okolje podjetja. Podjetje bo primorano
sprejeti ključne odločitve pri uporabi obstoječih sredstev. Zasebni oblaki so draţji, vendar
nudijo in jamčijo večjo mero zasebnosti in so bolj varni od javnih oblakov, ki so tudi
cenejši. Ena izmed anket govori o tem, da se 76% vprašanih podjetij bo v prihodnje
odločilo za selitev poslovanja v zasebni oblak.
Ta tip oblaka je najbolje izbrati takrat:
o Ko podjetje ţeli imeti popoln nadzor nad svojimi podatki vendar, nima dovolj
sodobne infrastrukture, ki bi omogočila stabilno poslovanje v podjetju.
o Kadar podjetje ţeli stabilno poslovanje in delovanje.
o Kadar podjetje ne izkorišča vseh kapacitet v IT oddelku in zato plačuje
nepotrebne stroške za vzdrţevanje neizkoriščenih kapacitet.
o Ko ţeli podjetje imeti bolj učinkovit podatkovni center.
o Kadar ţeli podjetje dostopati do svojih podatkov preko zasebnega oblaka.
23
Skupnostni oblak. Skupnostni oblak je mnogo-uporabniška oblačna storitev, ki si jo
delijo in upravljajo med seboj več podjetij skupaj. Stroški uporabe, vzdrţevanja in
delovanja takšnega tipa oblaka se porazdelijo med vsemi člani tega oblaka. Obstaja
tudi moţnost, da ta tip oblaka nadzoruje in upravlja tudi zunanji ponudnik oblačnih
storitev. O tem smo ţe prej govorili v zasebnem oblaku.
Skupnostni oblaki so hibridna oblika zasebnih oblakov, ki so posebej prilagojene in
konfigurirane za posebno skupino ljudi, ki imajo enake interese in končni cilj. Za
dosego končnega cilja potrebujejo skupno okolje, dostopno točko, ki jim bo omogočilo
skupno delovanje, tudi če so oddaljeni drug od drugega.
Glavni cilj skupnostnega oblaka je v tem, da se sodelujoče organizacije zavedajo
prednosti javnih oblakov z dodatno stopnjo zasebnosti, zaščite in varovanja podatkov s
skladnostno politiko varovanja podatkov v zasebnem oblaku. Skupnostni oblak lahko
deluje na podlagi infrastrukture, ki je v prostorih podjetja ali izven njega.
Skupnostni oblak je najbolj primeren za naslednje skupnosti:
o Vladne organizacije, ki si delijo med seboj vire, podatke, infrastrukturo.
o Skupina zasebnih bolnišnic in klinik. Takšni oblaki morajo delovati po
posebnih predpisih in standardih.
o Telco skupnostni oblak, ki je potreben za izpolnjevanje posebnih
predpisov za delovanje internetnega telefoniranja.
o Akademske organizacije. Znanih je več skupnostnih oblakov, ki jih
uporabljajo priznane zasebne šole in univerze kot so: Harvard, Oxford,
Yale, Princeton, Berkeley, Stanford in drugi.
Hibridni oblak. Hibridni oblaki so sestavljeni iz dveh ali več tipov oblakov zasebnega,
javnega in skupnostnega oblaka. Vsak tip oblaka ponuja svoje edinstvene lastnosti in
moţnosti. Med seboj so povezani v celoto in ponujajo prednosti več različnih tipov
oblakov skupaj. Tukaj je moţno vso ali delno infrastrukturo dati v zunanje izvajanje in
del infrastrukture lahko ostane v podjetju. Podjetje na primer uporablja svoj zasebni
oblak, ker pa ji primanjkuje prostora shranjevanje datotek, uporabi javni oblak Amazon
Simple Storage Service S3 za shranjevanje in arhiviranje svojih podatkov zunaj
podjetja. Še vedno nadaljuje poslovanje in obdelavo podatkov o novih strankah v
podjetju. Ravno to je hibridni oblak.
Pri uporabi tradicionalnega zasebnega oblaka s kapacitetami in zmogljivostjo javnega
oblaka lahko pri malo večjih obremenitvah pride do raznih nepričakovanih teţav.
Arhitektura hibridnega oblaka zahteva za svoje delovanje del infrastrukture, ki je v
zunanjem izvajanju pri ponudniku oblačnih storitev in del infrastrukture, ki mora biti v
podjetju. S tem podjetje pridobi celovito delovanje vseh oddelkov in skupnosti v enem
hibridnem oblaku. Slabost tega je, da je potrebno to infrastrukturo konfigurirati po
številnim in zapletenim standardom, ki jih je tudi potrebno tako povezati med seboj, da
bodo lahko učinkovito komunicirali med seboj. To vzame veliko časa in stroškov.
24
Slika 4: Primer hibridnega oblaka
Vir: De Vos 2012.
Nekaj primerov, ko je najbolje uporabiti hibridni oblak:
o Podjetje ţeli uporabiti Programsko opremo kot Storitev (SaaS), vendar ima
pomisleke glede varnosti.
o Podjetje ponuja storitve, izdelke za stranke na različnih trgih. Preko javnega
oblaka lahka opravijo interakcijo s strankami. Na zasebnem oblaku shranjujejo
podatke o strankah.
o Storitve v javnem oblaku lahko podjetje ponudi svojim strankam. Na zasebnem
oblaku pa podjetje posluje in deluje.
2.6 Varnost pri računalništvu v oblaku
Računalništvo v oblaku je paradigma spremembe in razvoja tehnologije. To ni nov
koncept, saj je tudi zgodovina informacijsko komunikacijske tehnologije ciklična. Sedanja
paradigma zgodovine je popolnoma drugačna od ogromnih računalnikov, ki so bili
ustvarjeni v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja in kljub temu je ta paradigma ciklična in
na njej zgodovina evolucionira. Računalništvo v oblaku je bila včasih modna fraza, to kar
danes ni več. Smiselno je trditi, da bo uporaba te tehnologije pripeljalo do vedno večjega
obsega. Samo še vprašanje časa je, kdaj se bo to zgodilo (Cervinschii in Butucea 2012).
Današnja druţba v zadnjem desetletju v večji ali manjši meri gradi svoje poslovne procese,
ki temeljijo na informacijsko komunikacijski infrastrukturi. Dobljeni rezultat ob zaključku
postopka poslovnega procesa je informacija. V današnjem času dobivamo informacije v
veliki meri v elektronski obliki. Računalništvo v oblaku premika te podatke iz znanega,
predvidljivega in enostavnega za nadzor prostora (zasebno lokalno omreţje podjetja) v
agilni, mobilni prostor z manj nadzora. Saj podjetja ne vedo, kje se nahajajo podatkovni
centri z njihovimi podatki. Prav tako ne vedo kdo in kako nadzoruje njihove občutljive
25
podatke. To je tudi ena izmed glavnih ovir podjetja pri odločitvi za selitev v oblak.
Podjetje izgubi nadzor nad svojimi pomembnimi podatki.
Še ena zelo velika teţava je v zaupanju. Podatki so za podjetje ključnega pomena. Na njih
se gradi konkurenčnost podjetja, razvoj, varnost, dobro ime itd.
Na nedavni raziskavi, ki jo je opravilo podjetje IDC (International Data Center) med vodji
IT oddelkov. Kot glavno skrb izpostavili prav varnost računalništva v oblaku. Kar 75
odstotkov vprašanih je bilo zaskrbljenih nad ranljivostjo pred napadi v oblaku (Leavitt
2009).
Podjetja iščejo v ponudnikih računalništva v oblaku enostavno upravljanje in nadzor nad
svojimi podatki. Takoj za njima sledita stabilnost in verodostojnost ponudnika. Stabilnost
ponudnika nam pove, da je leta na trgu prisoten ţe dolgo in ima veliko uspešnih in
zadovoljnih strank. Da je ponudnik verodostojen, pomeni, da je leta pri svojem delu
korekten in profesionalen in ima veliko strokovnih priznanj, varnostnih certifikatov.
Zaupanje je na koncu zgolj prehodni koncept.
Naslednja teţava se imenuje elektronska identiteta. Identiteta ponuja dva pomembna
elementa pri manipuliranju s podatki. Avtentikacija, pri katerem se streţnik prepriča, da, se
je tista oseba, ki se je prijavila zares tista oseba za katero se predstavlja. Naslednji element
je odobritev dostopa. Pri katerem se osebi, ki opravi avtentikacijo odobri in ponudi dostop
do vsebine, ki je v oblaku. Ponudnik storitev računalništva v oblaku je hkrati ponudnik
elektronske identitete. Kar sproţi marsikateri pomislek vodilnih v podjetjih pri izbiri za
selitev podatkov v oblak. Pri tem se pojavi vprašanje, kdo je dejanski lastnik elektronske
identitete. Zaradi tega mora ponudnik, ki je hkrati tudi dobavitelj storitev računalništva v
oblaku, odobriti in omogočiti popoln nadzor nad vsemi nastavitvami in osebnimi podatki
naročniku.
Pri tem se morata tako naročnik kot dobavitelj dogovoriti o pogojih odgovornosti v
primeru izgube podatkov. Čeprav, se to zdi nemogoče, je tudi oblak prav tako podatkovna
baza, ki se nahaja na določeni lokaciji in tudi obstaja verjetnost, da bi se podatki podjetja
izgubili zaradi naravnih nesreč, nepredvidenih tehničnih napak itd.
Poraja se tudi vprašanje o tem, kaj se zares zgodi s podatki podjetja v oblaku, ko se
pogodba med ponudnikom in naročnikom izteče in, ko se naročnik ne odloči za
podaljšanje. Ali bo ponudnik vendarle odstranil vse podatke ali bo uporabil metodo
arhiviranja, ki ogromno število podatkov spremeni v majhno. In tako navidezno izbriše vse
podatke. Nekje pa vendarle ima shranjene podatke podjetja.
Zato mora podjetje preden se odloči za prehod na oblak, vprašati veliko teţkih vprašanj in
pričakovati natančne odgovore. Saj so podatki za podjetje nekaj neprecenljivega še posebej
v današnjem času. Zato je vidik varnosti v računalništvu oblaku ena izmed
najpomembnejših ključnih točk na dnevnem redu na pomembnejših sestankih vodstva. Za
vodstvo je vprašanje zelo pomembno, saj le s primerno zasebnostjo in varnostjo podatkov
lahko poslujejo uspešno naprej.
V nadaljevanju bomo predstavili nekaj ključnih dejavnikov na katera morajo biti vodilni
moţje v podjetju posebej pozorni (Brodkin 2008):
26
Privilegiran dostop za uporabnika. Občutljivi in pomembni podatki so za podjetje
ključnega pomena. V oblaku je mogoče do teh podatkov dostopati na več načinov.
Preko računalnika, raznih terminalov in mobilnih naprav. Do njih dostopajo različna
osebja iz raznih oddelkov. IT oddelek, oddelek financ, marketinga itd. Vsak oddelek
mora imeti dostop samo do tistih podatkov, ki so za njih relevantni. Zato mora vsak
oddelek imeti posebne pravice za dostop in ogled samo podatkov, ki so namenjeni
njihovemu oddelku.
Skladnost s predpisi. Stranke (podjetja) nosijo vso odgovornost za varno dostavo in
natančnost lastnih podatkov. Tudi kadar so podatki v lasti ponudnika storitev.
Tradicionalni ponudniki storitev so izpostavljeni zunanjim revizijam in so primorani
imeti varnostne certifikate. Ponudniki storitev, ki so proti zunanjim revizijam in
imetjem varnostnih certifikatom, pa signalizirajo svojim potencialnim strankam, da
lahko pri njih koriščajo samo trivialne funkcije.
Podatki o lokaciji. Kadar podjetja selijo podatke v oblak, dejansko niti ne vedo, kje so
shranjeni njihovi podatki. Ne vedo niti v kateri drţavi se nahaja podatkovna baza.
Vprašati je potrebno ponudnike, če bodo shranjevali in obdelovali podatke pod
posebnimi pogoji in ali se bodo lahko pogodbeno zavezali, zato, da bi podjetja lahko
zagotovili določeno stopnjo zasebnosti in varnosti podatkov svojih strank.
Šifriranje in ločevanje podatkov. V oblaku se nahajajo podatki od več podjetij in
korporacij skupaj. Zato je šifriranje podatkov ključnega pomena pri tovrstnem
hranjenju podatkov. Vendar samo s šifriranjem ne bomo dosegli popolnega rezultata.
Potrebno je izvedeti kako šifrirajo in ločujejo podatke ponudniki. Ponudniki morajo
predstaviti dokaz, da so šifriranje podatkov zasnovali in testirali izkušeni strokovnjaki.
V primeru slabo zasnovanega in premalo testiranega šifriranja podatkov lahko pride do
tega, da so podatki v oblaku neuporabni tako za stranko kot tudi za ponudnika.
Reševanje in obnovitev podatkov. Tudi, če podjetje ne more vedeti kje se nahajajo
podatki, ponudnik mora jasno povedati, kaj se bo zgodilo s podatki podjetja v primeru
nepredvidenih naravnih nesreč. Vsaka ponudba, ki ne predvideva hranjenje podatkov
na več lokacijah, lahko pelje sodelovanje v propad. Ponudnika je potrebno vprašati ali
je moţno v primeru naravnih nesreč rešiti vse podatke in koliko časa bo to trajalo.
Podpora pri preiskovanju in sledenju sumljivih aktivnosti. Tudi v oblaku lahko
pride do sumljivih aktivnosti, saj lahko zasledimo poskuse vdora v račune in
posledično tudi podatke podjetij v oblaku. Sumljive aktivnosti oblaku je zelo teţko
izslediti, saj so podatki shranjeni na več lokacijah in vsaka oseba, ki ţeli dostopati do
svojih podatkov, je vsakih toliko časa preusmerjena na podatkovne baze, ki so na
drugih lokacijah. Zato je potrebno pogodbeno zavezati ponudnika, ki bo zagotovil vso
pomoč in podporo pri preiskovanju in sledenju sumljivih aktivnosti v oblaku. To je tudi
edini način, da lahko dobite vso podporo v primeru, če podjetje zasledi sumljive
aktivnosti na njihovem računu. Med sumljive aktivnosti lahko štejemo naslednje:
večkratni neuspešni poskus dostopa do podatkov z napačnim geslom in uporabniškim
imenom, prepogosto menjavanje gesla, preveliko povpraševanje po podatkih v oblaku
itd.
27
Dolgoročna življenjska doba. Idealno bi bilo, da ponudnik ne bi nikoli imel finančnih
teţav, kaj šele, da bankrotira. Smiselno je predvideti, da ne bi prišlo do prodaje
ponudnika večjemu podjetju. Saj se lahko zgodi, da večje podjetje, ki je kupilo
ponudnika, odloči, da bo uporabilo njihove storitve računalništva v oblaku v svoje
namene. Zato je potrebno zagotovilo, da v podobnih situacijah ponudnik omogoči
izvoz podatkov v takšni obliki, da jih bo moţno uvoziti pri drugem ponudniku storitev
računalništva v oblaku.
Varnostni vidik računalništva v oblaku, se je izkazal kot največja ovira pri sprejetju in
hitrejšemu širjenju računalništva v oblaku med podjetji. Podjetja morajo zaupati
ponudnikom storitev računalništva v oblaku (Cervinschii and Butucea 2012).
Podjetniki se sploh ne zavedajo, koliko dela morajo opraviti informatiki zato, da zavarujejo
sisteme in podatke v oblaku. Človek iz sveta računalništva in človek iz sveta poslovanja
ţivita v dveh popolnoma različnih svetovih in imata popolnoma drugačen pogled na svet.
In zato sta tudi na različnih bregovih. A časi se spreminjajo in v prihodnosti lahko
pričakujemo medsebojno sporazumevanje teh dveh uporabnikov (Finn et al. 2012).
Zaupati morajo v njihove tehnične sposobnosti in kompetence. Potrebno je vedeti, da
preden bo prišlo do podpisa o sodelovanju, bosta morali obe strani iti skozi več faz
pogajanj. Podjetja prav tako pravno zavarujejo tudi razno razne evropske direktive, zakoni
v raznih drţavah in pogodbena zavezanost s strani ponudnika. Potrebno se je zavedati, da
tehnologija nenehno napreduje in varnostni vidik postaja vedno bolj dovršen. Ob
izpolnjevanju vseh teh pogojev bosta obe strani prišli do končnega dolgoletnega uspešnega
sodelovanja (Cervinschii and Butucea 2012).
2.7 Prednosti in slabosti računalništva v oblaku
2.7.1 Prednosti računalništva v oblaku
Računalništvo v oblaku prinaša ogromno prednosti podjetju, zato, da bi bilo njeno
poslovanje zmogljivejše, hitrejše in učinkovitejše. O dejavnikih, ki to omogočajo bomo
napisali v nadaljevanju (Marks in Lozano 2010, 78):
Zmanjšani in optimizirani stroški IT oddelka. Računalništvo v oblaku ponuja
moţnost zmanjšanja stroškov IT oddelka tako, da se podjetje izogiba nepotrebnim
stroškom. Slednji nastanejo tako, da v podjetju kupujejo tehnologijo, računalnike in
najemajo dodaten kader, ki sčasoma zaradi razvoja in napredka tehnologije postane
nepotreben in zastarel. Tako lahko v podjetju najemajo dodatno kapaciteto za
shranjevanje podatkov in pri tem ne potrebujejo dodatnega fizičnega prostora v
podjetju in dodatnega nastavljanja nastavitev zato, da bi vse to brezhibno delovalo. Saj
za vse to poskrbi ponudnik, ki nenehno izobraţuje svoj kader in nadgrajuje svojo
infrastrukturo. V kolikor bi se tudi velike korporacije odločile za selitev svojih
podatkov v oblak, bi tudi to močno prispevalo k globalnemu zmanjšanju stroškov na IT
področju in večji agilnosti.
28
Boljša izkoriščenost virov (infrastruktura, ljudje in znanje). V vsakem podjetju je
zaposleni kader neprecenljiv. Še posebej je to pomembno v IT oddelku. Na ţalost
podjetja ne morejo zaposlovati ogromno število ljudi, saj je to zelo velik strošek in tudi
vsa podjetja nimajo zelo veliko projektov, da bi lahko zaposleni kader imel
zagotovljeno delo za dolgo časa. Podjetje lahko najema vso potrebno infrastrukturo in
tehnologijo, ki jo potrebuje. Zaposleni kader se lahko v tem primeru osredotoči zgolj
na ključne projekte. S tem doseţemo večjo osredotočenost zaposlenih, učinkovitost in
večanje njihovega potenciala. Saj podjetje v tem primeru dodatno vlaga v
pomembnejše projekte, izobraţevanja zaposlenih.
Model plačilo po uporabi. Obstajata mesečna naročnina in plačilo po uporabi (ang.
pay as you go). Slednji koncept plačevanja se je izkazal kot finančno učinkovit, saj
zmanjša število strojne opreme podjetja in omogoča uporabo platformo programske
opreme kot storitev in strojno opremo ponudnika (Cervinschii in Butucea 2012).
Ta model omogoča podjetju dostop do storitev, kapacitet za shranjevanje podatkov v
oblaku. V tem primeru lahko podjetje uporablja storitve samo takrat, ko jih potrebuje in
plača samo za to kar je uporabilo. In če podjetje teh storitev ali kapacitet ne potrebuje
več, potem enostavno jih ne uporablja in za njihovo vzdrţevanje skrbi ponudnik.
Pretvorba fiksnih stroškov v spremenljive stroške. Smisel računalništva v oblaku je
v tem, da podjetje uporablja samo tiste storitve, kapacitete ki jih potrebuje v določenem
času in tako nima fiksnih mesečnih ali letnih stroškov z vzdrţevanjem določene
infrastrukture, storitev katere bodo uporabljene samo nekaj krat mesečno. Poslovanje
podjetja se prilagodi dejanski rabi določenih storitev, kapacitet. To kar so bili prej
fiksni stroški, se sedaj pretvorijo v variabilne stroške. Variabilini stroški so zaradi
ekonomije obsega mnogo niţji od fiksnih stroškov. Ta koncept ima velike finančne in
operativne koristi za zaposlene v IT oddelku in zaposlene.
Naslednji avtor dodaja naslednje prednosti računalništva v oblaku (Miller 2008, 25).
Cenejša računalniška oprema za zaposlene podjetja. Koliko bo podjetje porabilo za
računalniško opremo je zelo pomembno. Za delo v oblaku ni potreben visoko zmogljiv
računalnik. Visoko zmogljiv računalnik terja visoke cene. Vse kar je potrebno za delo v
oblaku je računalnik z manj procesorsko močjo, manj pomnilnika in manj prostora na
trdem disku kot je to potrebno za visoko zmogljiv računalnik. Ni potreben niti CD in
DVD pogon. Saj aplikacije ne bodo nameščene na trdi disk računalnika, ampak bodo
nameščene v oblaku. Ne bo potrebno niti shranjevati nikakršnih dokumentov na trdi
disk računalnika, zato, ker se vse shrani v oblaku. Potreben je zgolj računalnik z
tradicionalno programsko opremo (operacijski sistem in internetni brskalnik) in dostop
do interneta, monitor in tipkovnica. Za vse ostalo optimizacijo poskrbi ponudnik
oblačnih storitev. Tako se doseţe računalnik, ki je poceni, dovolj zmogljiv za delo v
oblaku in je hkrati uporaben.
Tudi vodilni v podjetju bodo veseli, ko bodo videli, da je manj porabljenih finančnih
sredstev za učinkovito poslovanje podjetja z nizkocenovno računalniško opremo.
Povečana hitrost in učinkovitost poslovanja. Prej omenjeni računalniki imajo
enostavno konfiguracijo in so zaradi tega hitrejši, kar omogoča hitrejše poslovanje in
večjo učinkovitost zaposlenih. Vsi podatki in dokumenti se shranjujejo v oblaku. Kar
pomeni, da ni potrebno dodatno skrbeti za izdelavo varnostnih kopij. S tem se dodatno
prihrani čas. Podatki se hitreje obdelujejo.
29
Nižji stroški IT infrastrukture. V večji organizaciji imajo več oddelkov. Med njimi je
tudi IT oddelek. V takšnih organizacijah imajo tudi svojo IT infrastrukturo. Vendar so
finančni vloţki preveliki, da bi lahko vsakih nekaj časa kupovali novo opremo oziroma
jo dograjevali. V teh primerih, kadar je potrebna dodatna kapaciteta IT infrastrukture
pride v poštev računalništvo v oblaku. Z naročanjem dodatnih kapacitet in storitev v
oblaku se lahko v oddelku in organizaciji kot celoti izognejo velikim finančnim
vloţkom, ki bi nastale, če bi vse to kapaciteto organizacija kupovala sama.
Nižji stroški vzdrževanja računalniške opreme. Zaradi oblaka, se v organizaciji ali
podjetju uporabi manjše število streţnikov, računalnikov in manj strojne opreme.
Zaradi tega so tudi stroški niţji, kar dodatno pripomore k finančni stabilnosti in
zmogljivosti organizacije oziroma podjetja.
Nižji stroški licenčne programske opreme. Velika večina programske opreme in
aplikacij se nahaja v oblaku. Podjetje Mora plačevati samo za naročnino in osnovno
programsko opremo, ki je potrebna za delovanje računalnikov in dostop do aplikacij v
oblaku. Ti stroški so mnogo niţji, kot če bi podjetje vso licenčno programsko opremo
kupovalo.
Posodobitev programske opreme. Ponudnik storitev v oblaku skrbi zato, da je
programska oprema posodobljena. Tako uporabniki ne rabijo nadgrajevati in
posodabljati programske opreme in skrbeti, da uporabljajo zastarele aplikacije.
Neomejena kapaciteta shranjevanja. Kadar na računalniku ali prenosniku zmanjka
prostora na disku, se lahko dodaten prostor naroči v oblaku, ki ima na tisoče peta
bajtov prostora (1 peta bajt = 1 milijon giga bajtov) za takšne primere. Za velike
organizacije je takšna opcija še kako dobrodošla.
Povečana varnost podatkov. Podatki so ključni za podjetje. V primeru raznih
nepredvidenih nesreč, katastrof, je potrebno zagotoviti dodatne varnostne kopije vseh
ključnih podatkov. V primeru oblaka, za vse to poskrbi ponudnik. Prav tako poskrbi, da
so vsi podatki vedno na voljo uporabniku.
Lažje skupinsko delo. Velika prednost oblaka je v tem, da lahko več ljudi simultano
sodeluje na določenih projektih. Prav tako lahko na enem dokumentu piše več ljudi.
Vse to se dogaja v oblaku na določeni dostopni točki.
Preden smo poznali storitve računalništva v oblaku, je bilo skupinsko delo zamudno in
nepregledno. Vse je potekalo preko elektronske pošte, kjer so uporabniki pošiljali več
različic dokumenta z njihovimi dopolnitvami. Tako smo lahko dobivali od začetne do
končne različice dokumenta po več deset različic dokumenta. Vse to je terjal tudi
dodaten čas, da je lahko vsak član skupine dopolnjeval svoj del. Danes pa je to hitro in
enostavno.
Univerzalni dostop dokumentov. Zelo veliko krat se zgodi, da zaposleni nad
določenim dokumentom začne delati v prostorih podjetja in, ko se konča delavnik, ţeli
dopolniti in dokončati dokument tudi doma. Doma spozna, da se dokument nahaja v
računalniku v podjetju.
Oblak poskrbi za to, da se vsi dokumenti shranijo v oblaku in jih lahko dopolnimo tudi
izven prostorov podjetja. Potreben je zgolj računalnik z dostopom do spleta in
uporabniško ime in geslo. Do dokumentov lahko dostopamo na kateremkoli koncu
sveta in kadarkoli si ţelimo.
Nič več privezanost k eni napravi. Včasih je bilo načelo varnega poslovanja
privezanost zaposlenega k enemu računalniku in enemu omreţju. V oblaku tega ni več,
saj lahko do dokumentov dostopamo kjerkoli in kadarkoli si ţelimo.
30
2.7.2 Slabosti računalništva v oblaku
V prejšnjem podpoglavju smo navedli prednosti računalništva v oblaku. Toda vsaka
medalja ima dve plati. Kljub temu, da smo našteli veliko prednosti, pa je potrebno vedeti,
da obstaja nekaj tveganj povezanih z računalništvom v oblaku. V nadaljevanju bomo
našteli in opisali slabosti računalništva v oblaku (Miller 2008, 28):
Računalništvo v oblaku zahteva internetna povezavo. Računalništvo v oblaku si ne
moremo predstavljati brez povezave v internet. Če nimamo internetne povezave, potem
ne moremo dostopati do podatkov in dokumentov, ki so v oblaku. Obstaja veliko
podjetij, ki svoje zaposlene veliko pošiljajo na teren. Na terenu, v avtu, na ulici itd.
nimamo interneta in zaradi tega zaposleni ne morejo dostopati do svojih lastnih
dokumentov, ki so shranjeni v oblaku in to je lahko velika teţava. Saj se lahko v teh
dokumentih nahajajo ključni podatki o strankah, ki jih je potrebno nujno dopolnjevati.
Lahko se zgodi, da tudi stranka doma nima internetne povezave in tukaj lahko nastane
še ena teţava.
S počasno internetno povezavo je zelo teţko dostopati do storitev v oblaku. Še posebej,
če je to klicna povezava. Za popolno delovanje je potrebna hitra širokopasovna
povezava, kar pa ni mogoče vsepovsod tega imeti.
Lahko je zelo počasno. Tudi če imamo v podjetju zmogljive računalnike in dostop do
hitrega širokopasovnega interneta, pa lahko dostop do spletnih aplikacij poteka zelo
dolgo. Še posebej takrat, ko se izvajajo vzdrţevalna dela, izdelujejo varnostne kopije
in, ko preveliko število uporabnikov ţeli dostopati do oblaka.
Omejena funkcionalnost. Spletne aplikacije v današnjem času niso popolnoma
funkcionalne, kot aplikacije, ki so nameščene na računalnik. Spletne aplikacije imajo
samo standardne funkcionalnosti in sčasoma dodajajo dodatne funkcije. Tako lahko
uporabniki, ki imajo radi naprednejše funkcije in nastavitve aplikacij kot so Powerpoint
ali Excell nekoliko razočarani nad tem kar lahko dobi v spletni različicah teh aplikacij.
Vendar se sčasoma dodajajo nove in dodatne funkcije tudi v spletne različice aplikacij.
Zasebnost in varnost shranjenih podatkov. Eno izmed ključnih vprašanj je ali so
podatki v oblaku zares varni in ali ne bo do podatkov dostopala tretja oseba. Ponudnik
storitev v oblaku podjetju ne more popolnoma zagotoviti varnosti in zasebnosti
shranjenih podatkov. Vse dokler se bo to vprašanje porajalo, bo to ena izmed slabosti
računalništva v oblaku.
V primeru izginotja podatkov v oblaku, je na udaru podjetje. Praktično se to ne bi
smelo zgoditi. Vendar obstaja teoretična moţnost, da kljub opravljenim več varnostnim
kopijam podatkov, ki so shranjene na več lokacijah in več računalnikih, podatki
določenega podjetja izgubijo. V tem primeru je v največji izgubi prav podjetje, ki se je
zanašalo na ponudnika storitev računalništva v oblaku. Seveda v takšnem primeru
lahko pride do milijonskih toţb, vendar je to tema za kakšno magistrsko delo s
področja prava.
31
2.8 Prihodnost računalništva v oblaku
V magistrskem delu veliko krat uporabimo in preberemo besede »cenejše«,
»učinkovitejše«, »hitrejše«, »tehnologije«. Te in marsikatere druge besede večkrat
preberemo zato, ker se sedaj nahajamo v času gospodarske krize. Gospodarska kriza je
poleg vsem znanim dejavnikom nastala tudi zaradi tega, ker kljub temu, da v današnjem
času uporabljamo napredno tehnologijo, ne ustvarjamo nove tehnologije. Prebivalci sveta
smo zadovoljni s trenutnim napredkom tehnologije, ki jo uspešno tudi koriščamo. Samo
koriščanje ni dovolj. Saj ljudje samo porabljamo in ne ustvarjamo ničesar novega. Vendar
vsi viri nimajo neskončnih zalog. In slej kot prej se bomo morali ljudje, če bomo hoteli v
prihodnosti preţiveti, bomo morali tudi kaj novega ustvariti. Zgodovina se ponavlja. In
vsaka gospodarska kriza je prinesla višji standard ţivljenja in novejšo, naprednejšo
tehnologijo. Analitiki upajo in napovedujejo, da bi lahko ravno računalništvo v oblaku
prineslo eno izmed potrebnih tehnologij in tako človeštvo popeljalo iz gospodarske krize.
Dejstvo je, da bo potrebno nekaj novega ustvariti. Vendar se poraja vprašanje »Kako
ustvariti nekaj novega, če je vse že izumljeno ?«. Vendar so se tudi v preteklosti podobno
spraševali in vendarle našli izhod iz poloţaja v katerem so bili. Paradoksalno je to, da
človeštvo tudi danes ustvarja nekaj novega. Vendar to poteka prepočasi oziroma počasneje
ustvarjamo in hitreje porabljamo ţe ustvarjeno pred nami. Večina tehnologije, ki je bila
ustvarjena, je bila ustvarjena še pred našo generacijo. Ustvarili so jo naši pradedki in
prababice, dedki in babice. In zato, tista tehnologija, ki jo imamo danes ni tako učinkovita.
Preteklost računalništva v oblaku je bila svetla, prihodnost je še svetlejša. V prihodnosti
lahko pričakujemo vedno večje število organizacij in podjetij, ki bodo uporabljale storitve
računalništva v oblaku. Zaradi ekonomije obsega, se bodo zmanjšale tudi cene naročnin.
Kar bo pripeljalo do še cenejšega in učinkovitejšega medsebojnega sodelovanja med
podjetji. Vse to bo pripeljalo do tega, da se bo pojavila nova plast z imenom »Vse kot
storitev8«. Kar pomeni, da se bo vsaka storitev opravljala elektronsko in vse transakcije in
podatki se bodo opravljali in shranjevali v oblaku. Tudi napredek tehnologije je odvisen od
hitrosti poslovanja, saj hitreje in učinkoviteje, kot bo potekalo poslovanje, hitrejši bo čas
prihoda izdelkov na trg. Tako se bo lahko v prihodnosti vedno bolj uveljavilo tudi spletno
nakupovanje. Vsako podjetje bo lahko uporabljalo spletno trgovin kar s pomočjo oblaka.
Vedno več bo kolaboracij med sodelavci. Zaposleni bodo lahko več časa na terenu. Vedno
več bo tudi virtualnih sestankov. Ki bodo prihranili še kako dragocen čas in stroške za
podjetje, saj ne bo potrebno imeti stroškov z zagotavljanjem fizične prisotnosti na enem
mestu za vse zaposlene.
Rasla bo količina podatkov. S pomočjo oblaka, bo podatkovno rudarjenje9 dostopnejše,
cenejše in hitrejše. Smiselno bi bilo pričakovati, da se ustvari en velik oblak s skupnimi
8 Vse kot storitev - angleško izraz za to je Everything as a Service. To je plasta računalništva v oblaku, ki
zaenkrat deluje zgolj kot koncept. O polnopravni plasti bomo lahko govorili takrat, ko bo večji deleţ podjetij
in velikih organizacij uporabljalo storitve računalništva v oblaku. Saj bo takrat poslovanje bolj mobilno in
avtomatizirano in bomo lahko takrat veliko večino vseh današnjih storitev opravljali kar preko računalnika,
mobilne naprave ali pametnih telefonov. 9 Podatkovno rudarjenje – angleški izraz za to je Data mining. To pomeni, da poteka natančno in sistematično
iskanje in obdelava podatkov v veliki bazi podatkov.
32
poslovnimi storitvami. Trenutno to, kar ponujata Microsoft in Google, ki sta ena izmed
največjih ponudnikov storitev računalništva v oblaku je dobro. Vendar bi bilo bolj
smiselno in učinkovito, da skupaj razvijeta in ustvarita en skupni oblak z enotnimi
aplikacijami in storitvami. To bi bilo za človeštvo stroškovno bolj učinkovito.
Poslovni in IT analitiki trdijo, da je trg IT storitev zelo velik in njen poslovni potencial
znaša okoli 987 milijard ameriških dolarjev. To je podatek iz leta 2011. Trenutno (podatek
iz leta 2012) se je okoli 10 odstotkov podjetij odločilo za storitve računalništva v oblaku
kar znaša okoli 98 milijard ameriških dolarjev. Večji, kot bo deleţ podjetij, ki bodo
uporabljale računalništvo v oblaku, bliţje bomo izhodu iz gospodarske krize. Saj trenutno
poslovanje poteka preveč papirnato. Papirji uničujejo gozdove. In je zato potreben
čimprejšnji prehod na brezpapirno poslovanje – oblak (Plummer 2012).
Ena izmed velikih prednostih, ki jih bo pripeljal oblak je ta, da bo oblak popolnoma
spremenil poslovne modele podjetja. Poslovni model bo bolj optimiziral poslovanje in tako
povečal kolaboracijo med strankami in podjetjem. Z novim poslovnim modelom lahko
pričakujemo kvalitetnejše in hitrejše storitve za manj denarja.
Slika 5: Prihodnost računalništva v oblaku je v svobodni in enostavni izbiri ponudnika
Vir: Mesojedec 2009.
Računalništvo v oblaku ima velik potencial, ki še ni popolnoma izkoriščan. Potrebno ga je
pravilno uporabiti in je uspeh zagotovljen. Najpomembnejše pa je, da ljudje, podjetja in
organizacije ne sprejmejo oblaka kot nekaj samoumevnega, temveč ga morajo sprejeti kot
veliko poslovno priloţnost, ki bo prineslo ogromne koristi tako za poslovni in računalniški
svet, kot tudi za človeštvo kot tako. Izhod iz gospodarske krize je med drugim odvisen od
tega kako hitro in dinamično se bo oblak širil med podjetji. Več podjetij, organizacij kot bo
uporabljalo storitve računalništva v oblaku, večji bodo prihranki. Ekonomija obsega bo
opravila svoje. Sedaj je na vrsti poslovni svet. Ţivimo v času, ko vse poteka zelo hitro in
ko je potrebno hitro sprejemati odločitve.
33
3. POSLOVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU
3.1 O poslovnih vidikih in razlogih podjetij za najemanje storitev računalništva v
oblaku
Računalništvo v oblaku je trenutno najbolj iskana in zaţelena tehnologija v podjetništvu.
Trenutno je ta tehnologija zelo moderna in zato podjetje, ki v prihodnosti ne namerava
vlagati v to, se šteje kot zelo zastarelo in nazadnjaško v razmišljanju. Ne samo, da oblak
zagotavlja dostop do cenejših storitev, je tudi neskončno elastičen in omogoča fleksibilnost
računalniških virov in tehnološke opreme. Ima tudi zelo velik potencial, da izboljša odnose
oddelka informatike z ostalimi oddelki v podjetju. Podjetja, ki se odločajo za tehnologije v
oblaku se soočajo z naslednjimi računalniškimi in poslovnimi dejavniki oziroma teţavami
(Plummer 2012):
Velika količina podatkov. V današnjem času je v vsakem podjetju ne glede na to, ali
je to po velikosti majhno ali srednje veliko ali veliko podjetje, vsepovsod se srečujejo z
ogromno količino podatkov. V vsaki drţavi so posebej oblikovani zakoni, ki podjetja
obvezujejo, da pridobljene podatke shranjujejo v arhivih in sicer toliko časa, kot je to
zakonsko določeno. Podjetje mora v tem primeru imeti temu primerno infrastrukturo in
primerno izobraţen kader, ki bo znal pravilno ravnati pri shranjevanju in obdelavi teh
podatkov. Glede na to, da ţivimo v informacijski dobi, kjer se srečujemo z zelo
velikimi količinami podatkov, je tudi velika rešitev v računalništvu v oblaku. O
prednostih in slabostih smo ţe prej spregovorili v posebnem podpoglavju.
Dovršenost računalniške in tehnološke opreme. Naslednja teţava s katero se srečuje
marsikatero podjetje je dovršenost tako računalniške kot tudi tehnološke opreme. Tudi
v tem primeru stroški niso najmanjši. Saj vzdrţevanje tehnološke opreme v podjetju
zahteva veliko časa, nenehno izpopolnjevanje in izobraţevanje kadra, primerno
klimatizirane prostore. Programska in računalniške oprema v današnjem času se
nenehno izboljšuje in nadgrajuje. Marsikatero podjetje nima dovolj sredstev in časa, da
bi nenehno nadgrajevala svojo računalniško in programsko opremo, saj to za nekaj časa
zaustavlja tudi poslovanje podjetja.
Mobilnost poslovanja. Za marsikaterega zaposlenega v podjetju je zelo pomembno, da
lahko dostopa do svojih podatkov, dokumentov, pošte, koledarja sestankov in še
mnogo drugega tako v prostorih podjetja kot tudi izven njih. Nekatera podjetja to
omogočajo in nekatera ne omogočajo tega. Vse to vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in
posledično tudi na njihov storilnost in učinkovitost.
Varnost oddelka informatike. Varnost je prvo na kar pomisli marsikateri vodja
oddelka informatike (v nadaljevanju IT) in direktor podjetja, ko je govora o
računalništvu v oblaku. Tudi tukaj marsikatero podjetje namenja veliko sredstev zato,
da primerno zaščiti vse svoje podatke. Tako kot pri nadgrajevanju računalniške in
programske opreme, je tudi tukaj potrebno pozorno slediti vsem novostim na tem
področju in tako nadgrajevati varnost podatkov.
Povezanost med oddelki. Povezanost med oddelki je eden izmed ključnih dejavnikov,
ki jih podjetje potrebuje za učinkovito poslovanje. V tem primeru je govora o
poslovnih informacijskih sistemih, kot so npr: Microsoft Dynamics NAV za mala in
srednja velika podjetja, Microsoft Dynamics CRM za srednje velika podjetja in SAP za
velika podjetja. Brez poslovnih informacijskih sistemov (v nadaljevanju bomo
34
uporabili angleško kratico ERP - Enterprise resource planning) v trenutnih razmerah
podjetja ne bi zmogla. Saj je količina in hitrost kroţenja podatkov hitrejša od storilnosti
človeka brez pomoči računalnika in ustreznega ERP sistema.
Poslovni in IT analitiki trdijo, da je trg IT storitev zelo velik in njen poslovni potencial
znaša okoli 987 milijard ameriških dolarjev. To je podatek iz leta 2011. Trenutno (podatek
iz leta 2012) se je okoli 10 odstotkov podjetij odločilo za storitve računalništva v oblaku
kar znaša okoli 98 milijard ameriških dolarjev (Plummer 2012).
Poslovni analitik Daryl Plummer (Plummer 2012) še trdi, da če vodja IT oddelka ne
razmišlja v smeri prenosa poslovanja v oblak, potem lahko to vodi v tragične posledice za
oddelek in podjetje kot celoto. Po selitvi podatkov v oblak, lahko vodja IT oddelka postane
neprecenljiva in ena ključnih oseb za podjetje. Računalništvo v oblaku je veliko, je
vsepovsod in je skoraj nerazumljiva za človeka brez diplome oziroma znanja na tem
področju.
Veliko predstavnikov iz sveta poslovanja si predstavlja, da je računalništvo v oblaku
pravzaprav »programska oprema kot storitev«, ki se jo plačuje na mesečni ali letni osnovi.
Vendar je računalništvo v oblaku več kot samo to. Dejansko je to celotna infrastruktura,
ljudje, ki za nemoteno delovanje skrbijo 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Ravno zaradi
tega lahko v naslednjih letih pričakujemo burno eksponentno rast števila uporabnikov
storitev računalništva v oblaku. Kar bo dodatno pripomoglo k priljubljenosti teh storitev in
pohitritev poslovanja in uvedbo brezpapirnega poslovanja.
Diskusija o selitvi poslovanja bodisi celotnega ali vsaj del le tega v oblak, bo v prihodnosti
ena ključnih tem na dnevnem redu v sestankih podjetja, ki se spoštuje in da veliko na svoje
ime. Potrebno bo imeti dovolj informacij, preden se bodo lahko odločili za to. Sama selitev
traja relativno hitro, od nekaj ur do nekaj dni. Kar pomeni, da bi moralo poslovanje
podjetja potekati brez večjih motenj in ekscesov. Kar je voda na mlin za poslovni svet. Saj
zaustavitev poslovanja povzroča podjetju nepotrebne stroške, ki so v današnjem času
recesije in vsesplošnega varčevanja še kako relevantni. Tudi stremljenje podjetij k
brezpapirnemu poslovanju prinaša enega izmed izhodov iz današnje svetovne ekonomske
in gospodarske krize. Hitrost je v današnjem času ključnega pomena. Hitrost napredka
bodisi tehnologije , bodisi gospodarske rasti mora biti hitrejše in učinkovitejše od padca in
nazadovanja ekonomije v svetu. Ravno zaradi prepočasne gospodarske rasti tudi zaenkrat
ni mogoče izstopiti iz ekonomske in gospodarske krize. In večina podjetij v današnjem
času namesto, da bi bili dinamična, so rajši statični v poslovanju in upajo, da bo čas
negotovosti, ki je nastala v času ekonomske in gospodarske krize čim hitreje minil sam od
sebe. Vendar je to skoraj nemogoče brez človeške pomoči. Človek je tisti, ki se mora
zavzeti in postati bolj produktiven. Iz tega izhaja tudi večja ţelja po večjih doseţkih na
raznih področjih. Med drugim tudi na področju poslovanja. Kjer bo potrebno opraviti nekaj
temeljitih sprememb v strategiji, viziji in razmišljanju. Računalništvo v oblaku je eden
izmed konceptov, ki bo vse to omogočil, spremembo in prehod iz starega sistema v
novega. In naj se to razume v obeh smislih (tehnološki in ekonomsko – poslovni vidik).
Skratka poslovni vidiki niso zanemarljivi tako za poslovni svet, kot za celotni svet, ki je
trenutno v ekonomsko in gospodarski krizi. Sodelovanje mora biti obojestransko. Podjetja
so tista, ki imajo več vpliva in manevrskega prostora na trg kot celoto. Računalništvo v
oblaku pa je tisto, kar lahko vse to pospeši in izboljša poloţaj v katerem smo.
35
Slika 6: Razlogi vprašanih podjetij za izbiro in uporabo računalništva v oblaku
Vir: Keitt 2012.
Bila je opravljena raziskava, kjer je bilo vprašanih 920 podjetij. Vprašana podjetja so
bodisi ţe imela vpeljano popolnoma ali vsaj delno računalništvo v oblaku, bodisi so se še
odločali o prehodu poslovanja v oblak. Imeli so na voljo 4 odgovore. Kako so odogovorili
lahko vidimo na zgornji sliki 6.
Slika 7: Razlogi podjetij zaradi katerih se ne odločajo za računalništvo v oblaku (n=244).
Vir: Spinola 2009.
42
48
60
73
0 10 20 30 40 50 60 70 80
Pridobivanje koristi od novega načina licenciranja
Za večjo podporo uporabnikom z mobilnimi napravami in oddaljenimi
uporabniki
Hitrejši dostop do novih funkcij, aplikacij, ki jih ponuja
računalništvov oblaku
Povečanje prilagodljivosti poslovanja
Razlogi podjetij za izbiro in uporabo računalništva v oblaku (SaaS)
Delež v %
44,3
49,2
50
50,4
55,8
61,1
63,1
63,1
74,6
0 10 20 30 40 50 60 70 80
Ni dovolj ponudnikov na trgu
Regulativne zahteve prepovedujejo podjetju uporabo oblaka
Povrnitev v prejšnje stanje v primeru nezadovoljstva zna biti zahtevno
Zaskrbljenost, da bo storitev na dolgi rok dražja
Ni dovolj možnosti za modifikacijo
Težko integrirati z obstoječo IT infrastrukturo
Razpoložljivost storitev
Zmogljivost storitev
Varnost
%
36
3.2 Ponudniki storitev računalništva v oblaku
Poznamo kar nekaj ponudnikov storitev računalništva v oblaku. Nekateri izmed njih so:
Amazon, Google, Microsoft, Salesforce, Vmware, IBM. To so eni izmed največjih igralcev
na trgu. Na sliki 6 bomo prikazali ponudnike IaaS (Infrastruktura kot storitev) v oblaku in
njihovo moč na trgu v svetovnem merilu.
Slika 8: Magični kvadrat ponudnikov Iaas v oblaku
Vir: Gartner 2013.
To so podatki iz avgusta 2013, ki jih je pridobilo ameriško podjetje Gartner. To je podjetje,
ki se ukvarja z raziskovanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije. To je eno izmed
večjih podjetij s to dejavnostjo na tem področju. Gartner med drugim svetuje vlagateljem
in opravlja raziskave za marsikatero znano podjetje. V nadaljevanju se bomo osredotočili
na zgornji magični kvadrat, njen pomen in igralce na trgu.
Na zgornji sliki 8 so prikazani ponudniki, ki jih danes najdemo na trgu. Ponudniki so
razpredeljeni v 4 kvadrante (izzivalci, vodje, nišni igralci in vizionarji) razpredeljeni v
dveh lastnostih (moţnost izvedbe (angleško ability to execute) in popolnost vizije
(angleško completeness of vision)) .V nadaljevanju bomo opisali te kvadrante.
Kvadrant I: V levem zgornjem kvadrantu se nahajajo izzivalci (ang. Chalengers). Ti
ponudniki, imajo sposobnost nudenja infrastrukture kot storitev, vendar nimajo vizije kako
in komu ponuditi svojo storitev in rešitev. Ti igralci tipično imajo starejše tehnologije
vendar jim manjka ţe omenjena vizija. Zato pa imajo široko paleto potrebnih značilnosti za
37
ponudbo infrastrukture kot storitev v oblaku. V tej skupini se nahajajo trije ponudniki:
Verizon trademark, Saavis in Dimension Data.
Kvadrant II: V desnem zgornjem kotu se nahajajo Vodilni igralci (ang. Leaders).
Povedano z drugimi besedami najboljši izmed najboljših. Torej se tukaj nahajajo ponudniki
z najnovejšo in najnaprednejšo tehnologijo. Imajo jasno vizijo in dobro zasnovano
strategijo, kako se bodo vedli na trgu. Na prvem mestu lestvice največjih in najbolj
priljubljenih kraljuje podjetje Amazon (s storitvijo Amazon Web Services). Amazon, kot
smo ţe v poglavju o zgodovini računalništva v oblaku spoznali, je eden izmed začetnikov
na tem področju in ima največ izkušenj z oblakom in vsem kar je s tem povezano.
Dejansko je trg Infrastrukture kot storitev iznajdba Amazona. Prej omenjeni ima veliko
prednost pred drugo uvrščenim CSC (Computer Science Corporation), ki se je v primerjavi
s poloţajem iz konca decembra 2011 malo padel v svoji poziciji in se vztrajno pribliţuje v
kategorijo nišnih igralcev. To kategorijo bomo tudi opisali v nadaljevanju.
Kvadrant III: V levem spodnjem kotu se nahajajo Nišni igralci (ang. niche players). To so
ponudniki rešitev, ki so usmerjeni v nekatere segmente poslovanja. Nimajo bogatega
spektra elementov za popolno ponudbo Infrastrukture kot storitev in se zato povezujejo
tudi z drugimi igralci in partnerji. Med vidne nišne igralce spadajo ponudniki in podjetja
kot so: IBM, HP, Fujitsu,Tier in drugi.
Kvadrant IV: V desnem spodnjem kotu se nahajajo Vizionarji (ang. Visionaries). Ti
ponudniki nimajo popolnega produkta, zato pa imajo popolno vizijo za prihodnost. In
investirajo v svoj produkt in so usmerjeni v pravo smer. V tem kvadrantu sta Rackspace in
Microsoft. Microsoft stabilno in vztrajno napreduje na svojem področju. Nedavno je
Microsoft na trg uvedel nov produkt z imenom »Office 365«, ki ima velik potencial tako
med malimi in srednje velikimi podjetji, kot tudi med velikimi korporacijami. O tem
produktu bomo spregovorili v posebnem poglavju.
Marsikdo bi se vprašal, kako to, da na sliki 6 ne najdemo podjetja Google. To je zato, ker
je njihov produkt Iaas z imenom »Google App Engine« trenutno še v nedokončani
različici. V podjetju Google prav tako kupujejo podjetja za katere menijo, da imajo velik
potencial. Na tak način določeno podjetje kupijo in s tem pridobijo ves kader, znanje in vso
tehnologijo, ki jo ima določeno podjetje. In v prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo tudi
velikan Google nahajal in zagotovo tudi kraljeval na zemljevidu velikih igralcev. Tako kot
ţe to počne na marsikaterih drugih področjih povezanih z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo. Prav tako bomo v posebnem poglavju, ki sledi v nadaljevanju opisali Googlov
konkurenčni produkt poslovnim objektom. Njihov produkt sliši na ime »Google Apps for
Business«.
Smiselno je, da preden se odločimo za ponudnika oblačnih storitev, najprej pogledamo na
podobne slike, magične kvadrate kot je to prikazano na sliki 6. Na tak način dobimo
jasnejšo sliko, o realnem potencialu ponudnikov in njihovih rešitev, storitev. Vendar kot
smo ţe spoznali, največji igralci na tem področju so vsekakor Amazon, Google, Microsoft
in v kolikor se v podjetju odločijo za storitve kateregakoli od prej omenjenih, z izbiro
zagotovo ne bo zgrešilo. Saj so ti ponudniki svetovno znani, ki imajo veliko izkušenj in
najnovejšo tehnologijo in neprecenljiv kader, ki omogoča delovanje storitev računalništva
v oblaku za podjetja.
38
3.3 Kdaj oblak in kdaj lastna infrastruktura ?
Marsikatero podjetje se sooča z vprašanjem ali naročiti storitve računalništva v oblaku ali
zgraditi lastno infrastrukturo. Lahko rečemo, da je oblak za dinamične. Lastna
infrastruktura pa je za statične vodje, menedţerje ki nimajo radi velikih in burnih
sprememb.
Lastno infrastrukturo je najbolje graditi takrat, kadar imajo v podjetju podatke za katere
smatrajo, da morajo o njih vedeti samo podjetje in stranka. Za ta podjetja je zasebnost in
varovanje podatkov ključnega pomena. Običajno so to visoko tehnološka podjetja, ki
hranijo izume, skice, patente in morajo vse to hraniti in varovati od tretjih oseb. Sem
spadajo tudi podjetja in korporacije, ki sodelujejo s sodišči, vojsko, drţavo. Vedno ne
spadajo samo najboljša in visokotehnološka podjetja. Tukaj so tudi podjetja, ki imajo
usklajeno večletno prakso in so z njo zadovoljni. Navadno imajo licenčno programsko
opremo, ki je malo starejše, vendar dobro deluje ţe več let. Običajno so to starejše različice
Microsoft Office, ki niso popolnoma kompatibilne s spletnimi različicami prej
imenovanega pisarniškega paketa. Tako pridemo do spoznanja, da podjetja, ki izbirajo
lastno infrastrukturo so lahko tako dinamična kot tudi statična podjetja, ki cenijo zaupnost
in varovanje podatkov. Vsekakor so v tem primeru večji stroški vzdrţevanja tako
infrastrukture kot tudi visoki stroški nenehnega izobraţevanja zaposlenega kadra. Ne glede
na to, da se marsikatero podjetje odloča za lastno infrastrukturo predvsem iz vidiki zaščite
podatkov, pa je leta enako ali celo bolj varnostno ranljiv kot nekdo, ki ima svoje podatke v
oblaku. Saj v oblaku za varovanje podatkov skrbi večja skupina strokovnjakov na tem
področju, ki nenehno nadzorujejo in posodabljajo varnostni sistem. Po drugi strani je
velika prednost lastne infrastrukture v tem, da je lokacija streţnikov znana, kar daje
dodatno prepričanost direktorja podjetja, da so podatki res na varnem in zasebni. .
Oblak izberejo podjetja, ki imajo radi prednosti računalništva v oblaku in jim ni mar za to,
da obstaja velika nevarnost, da bo tretja oseba dostopala do podatkov podjetja. Prav tako se
za oblak odločijo takrat, kadar ţelijo imeti eno skrb manj z vzdrţevanjem in
posodabljanjem tako programske kot tudi strojne opreme. Saj za delo v oblaku ni potreben
visoko zmogljiv računalnik. Visoko zmogljiv računalnik terja visoke cene. Vse kar je
potrebno za delo v oblaku je računalnik z manj procesorsko močjo, manj pomnilnika in
manj prostora na trdem disku kot je to potrebno za visoko zmogljiv računalnik. Aplikacije
ne bodo nameščene na trdi disk računalnika, ampak bodo nameščene v oblaku. Ne bo
potrebno niti shranjevati nikakršnih dokumentov na trdi disk računalnika, zato, ker se vse
shrani v oblaku. Potreben je zgolj računalnik z tradicionalno programsko opremo
(operacijski sistem in internetni brskalnik) in dostop do interneta, monitor in tipkovnica. Za
vse ostalo optimizacijo poskrbi ponudnik oblačnih storitev. Tako se doseţejo manjši
stroški programske in strojne opreme. Poslovanje je tako bolj avtomatizirano in mobilno.
Vse poteka po vnaprej začrtanem poslovnem procesu, ki se za potrebe računalništva v
oblaku prilagodijo in celo na novo zasnujejo. Pri tem se nekateri koraki odvzamejo,
nekateri se zdruţijo v en korak. S tem se dodatno pospeši in izboljša učinkovitost
poslovanja.
Ali bo podjetje zgradilo lastno ali najelo oblačno infrastrukturo je odvisno od njene vizije
in ciljev v prihodnosti. Ali ţelijo imeti nadzor nad svojimi podatki in zaradi tega večje
stroške. Ali pa ţelijo manjše stroške marsikatero skrb manj v primeru izbire oblaka.
39
4. SPLETNE REŠITVE OFFICE 365 IN GOOGLE APPS
Spletne rešitve so tisto, kar dajejo dodatno vrednost računalništvu v oblaku. Poleg
uporabnikov, ki uporabljajo storitve v zasebne namene, je potrebno vedeti, da je poslovni
trg zelo velik in računalništvo v oblaku ne bo obstalo samo na navadnih uporabnikih. Saj s
tem ne bi dosegli celotnega potenciala, ki ga oblak premore. Temu so tudi namenjene
spletne rešitve za poslovni svet. To so nabor najbolj priljubljenih in marsikateremu
uporabniku računalnika ţe znane aplikacije za ustvarjanje novih besedilnih dokumentov,
aplikacij namenjenih za ustvarjanje aplikacij in spletnih strani, skupnih dostopnih točk in
programov za avdio in video konference. Slednje aplikacije so s prihodom tablic in
pametnih telefonov v zadnjem času vedno bolj priljubljene. Saj v nekaj trenutkih
omogočajo komunikacijo z zaposlenimi, ki se nahajajo na raznih lokacijah. S prihodom
spletnih rešitev, se vse aplikacije nahajajo na spletu in zaradi tega ni potrebno imeti preveč
zmogljiv računalnik. Potreben je zgolj povprečni računalnik z dostopom do interneta. Za
vse ostalo poskrbi ponudnik spletnih rešitev. Poznamo več spletnih rešitev. Za to
magistrsko delo smo izbrali dve spletni rešitvi velikanov Microsoft in Google. Microsoftov
produkt se imenuje »Office 365« in Googlov produkt se imenuje »Google Apps«.
Več kot 90 odstotkov vseh uporabnikov storitev Office 365 je po navedbah Microsofta
majhnih podjetij. Čeprav ima ta spletna rešitev moţnost za širjenje tudi na velika podjetja,
pa je ta številka takšna kot je. V podjetju so ponosni, da so potrebovali zgolj tri mesece in
pol, da so pridobili en milijon uporabnikov (podatek je iz leta 2011). S tem so prehiteli celo
druţbeno omreţje Facebook, ki je potrebovalo kar 10 mesecev, da pridobi en milijon
uporabnikov. Kolikšno je dejansko število uporabnikov in koliko od tega je podjetij,
naročnikov oziroma plačnikov in vseh podobnih informacij, so v Microsoftu skrbno
varovana poslovna skrivnost (vsaj do trenutka nastajanja in pisanja magistrskega dela).
(Foley 2011)
Pri Googlu zato niso preveč skopi s podobnimi številkami in informacijami. Po njihovih
navedbah, se je za ponujajnje in preprodajo njihove spletne rešitve »Google Apps« drugim
strankam, podjetjem, agencijam, vladam in izobraţevalnim ustanovam zbralo ţe 6000
podjetij. Torej 6000 podjetij (podatek je iz leta 2012) je dejansko zaupanja vrednih
partnerjev in uradnih posrednikov med Google in ostalimi podjetji, naročniki storitev
»Google Apps«. Ti partnerji skrbijo za vse od fakturiranja za prejeta plačila za naročnine,
do podpore strankam. Partnerji so tudi uradno certificirani s strani Googla za konfiguranje
in uvedbo Google Apps v podjetja. Nekaj izmed teh dodatnih storitev, ki jih opravljajo so:
pomoč pri implementaciji Google Apps v podjetje, usposabljanje zaposlenih, integriranje
in konfigurianje obstoječe programske opreme v podjetju z Google Apps itd. (King 2012)
40
4.1 Microsoft Office 365
4.1.1 O Microsoft Office 365 10
To je eden izmed najnovejših smelih podvigov ameriškega računalniškega podjetja in
hkrati giganta v tej industriji. To je podjetje s sedeţem v Redmondu v zvezni drţavi
Washington. Podjetje sliši na ime Microsoft. V računalniški panogi so ţe več kot 20 let na
vodilnih poloţajih. Zaradi svojega renomeja, se vedno več podjetij odločajo predvsem za
njihovo programsko opremo in sedaj tudi za spletno poslovno rešitev Microsoft je eden
izmed največjih konkurentov še enega ameriškega podjetja giganta Google. V nadaljevanju
bomo predstavili in opisali njihov oblačni produkt za katerega se odloča vedno več malih
in srednje velikih podjetij in izobraţevalnih ustanov.
Microsoft Office 365 je skupek oblačnih produktov in storitev in spada v Saas
(Programska oprema kot storitev), ki so namenjeni majhnim, srednje velikim in velikim
podjetjem. Prav tako so namenjeni tudi izobraţevalnim ustanovam. Z izidom
programskega paketa Office 2013 za namizne in prenosne računalnike, pa je tudi namenjen
domačim uporabnikom. To spletno rešitev lahko uporabljajo podjetja, izobraţevalne
ustanove in domači uporabniki. Čeprav je ta spletna rešitev namenjena tudi velikim
podjetjem, ki imajo 250 in več zaposlenih, lahko v statistiki, ki smo jo v uvodnem poglavju
spoznali, zasledimo, da je več kot 90 odstotkov vseh naročnikov malih podjetij in
izobraţevalnih ustanov (to je podatek iz leta 2011).
V spletno rešitev spadajo produkti oziroma programi, ki so dodobra preizkušeni in imajo
renome dobre prakse med uporabniki programske opreme od podjetja Microsoft. Ti
programi so namenjeni čim laţji komunikaciji v podjetju in čim bolj utečenemu poslovanju
podjetja v oblaku. Office 365 vsebuje programe kot so (Meng 2013) :
Microsoft Exchange Online,
Microsoft SharePoint Online,
Microsoft Lync Online,
SkyDrive.
Spletna različica programskega paketa Office Microsoft Word, Microsoft
Powerpoint, Microsoft Excell, Microsoft OneNote, Microsoft Access .
Z Office 365 lahko delamo z programi, ki jih ţe poznamo in lahko do njih dostopamo
preko spleta na katerikoli lokaciji z dostopom do interneta Ena od velikih novosti je tudi ta,
da do vseh funkcij lahko dostopamo tudi na tabličnih računalnikih in pametnih telefonih.
To so lahko namizni računalniki, prenosni računalniki, tablice kot so iPad ali Samsung
Galaxy, pametni telefoni kot so iPhone, pametni telefoni, ki imajo operacijski sistem
Android, Windows Phone, Nokia ali BlackBerry. Tako lahko na vseh zgoraj omenjenih
napravah dostopamo do svojega uporabniškega računa in delamo v svojih shranjenih
datotekah v oblaku, objavljamo dokumente , vidimo in posodabljamo svojo zadolţenost v
opravilih, sodelujemo v razpravah v forumu, pridruţimo se lahko tudi sestanku na spletu in
sestankujemo s tistimi, ki so trenutno na zvezi, pošiljamo neposredna sporočila in mnogo
drugih opravil.
10
Povzeto po Murray 2011.
41
4.1.2 Office 365 vsebuje naslednje programe11
:
Microsoft Exchange Online
To je program, ki je namenjen za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte in ustvarjanje
poslovnih sestankov v koledarju. V njem lahko tudi urejamo svoje stike. V njem imamo 25
GB prostora v poštnem nabiralniku in podpira tudi pošiljanje in prejemanje elektronske
pošte do 25 Mb. Kot je ţe omenjeno, se do elektronske pošte lahko do stopa skozi večino
sodobnih naprav in preko njih se lahko tudi avtomatsko posodablja elektronska pošta,
koledar in stiki. Povezljiv je tudi z Microsoft Outlook 2013 ali 2010 in starejšimi
različicami tega programa. Velika prednost te rešitve je tudi omogočanje »side by side«, ki
nam omogoča medsebojno primerjavo urnikov in koledarjev uporabnikov (Microsoft
2013b).
Microsoft SharePoint Online
Če ustvarjamo ali upravljamo s kakšnim skupinskim delom, potem je zelo velika
verjetnost, da bomo veliko časa prebili za Microsoft SharePoint Online. Sharepoint nam
omogoča enostavno ustvarjanje spletne strani,kjer se nahajajo vse potrebne novice in
informacije tako za uporabnike kot tudi za stranke. Sharepoint omogoča tudi ustvarjanje, ki
omogoča skupno rabo dokumentov in deljenje informacij (Murray 2011, 46)
Aplikacija nam torej omogoča enostavno ustvarjanje spletnih strani, kjer lahko med drugim
uporabimo tudi lastno domeno. Lahko shranjuje pomembne dokumente uporabnikov, ki so
tako na voljo na katerikoli napravi, ki ima dostop do interneta. Omogoča tudi skupinsko
delo in delo na projektih. Omogoča tudi izmenjavo dokumentov za skupno rabo in sledenje
(Microsoft 2013a).
Sky Drive
Tabela 1: Velikost prostora Sky Drive v Office 365
Vir: Microsoft 2013c.
11
Povzeto po Microsoft 2013a;
Ime storitve Velikost prostora
Exchange Online Nabiralnik elektronske pošte: 25 GB
Javne mape: 25GB na mapo (maksimalno
število map je 100)
SharePoint Online Integrirano je 10GB + 500 MB na
uporabnika
SkyDrive Pro v Sharepoint Online 7 GB na uporabnika
42
Sky Drive je virtualni prostor, ki se nahaja nekje v oblaku in omogoča uporabniku
določeno velikost prostora, kjer se lahko shranjujejo razne datoteke, dokumente, slike,
glasbene in video datoteke. V Office 365 se obstaja več moţnosti za izbiro velikosti
prostora. Vse to je prikazano v tabeli 1 v nadaljevanju.
Lync Online
To je program, ki omogoča avdio in video klice, neposredno sporočanje med uporabniki. Z
njim postaja povezovanje s sodelavci, ki so na zvezi hitro in enostavno.
Microsoft Word
To je urejevalnik besedila, ki je znan širši javnosti. V njem pišemo besedila, jih urejamo in
je namenjen tudi še tako zahtevnemu oblikovanju besedila, saj omogoča dodajanje slik,
tabel, dodajanje in posodabljanje kazala in citiranih virov in še mnogo drugih opcij. V
oblaku obstaja moţnost, da ureja en dokument v istem trenutku več uporabnikov hkrati.
Tako je moţno v času spletnih sestankov urejati in posodabljati določen dokument sproti.
Microsoft PowerPoint
Ta pripomoček omogoča izdelavo predstavitev. To je zelo uporaben pripomoček pri
poslovnih sestankih. Saj lahko ustvarimo interaktivne predstavitve in y njimi popestrimo
poslovne sestanke.
Microsoft Excell
Microsoft Excell je pripomoček za zahtevnejše delo s tabelami in preglednicami. Le-te so
sestavni del vsakdanjika poslovneţev . In zato si ne predstavljamo, da se ta pripomoček ne
bi nahajal v oblačnem produktu Office 365.
Microsoft OneNote
Ta pripomoček je namenjen podjetjem, da si ustvarijo razne zapiske, ki so v tem programu
pregledno razporejeni v obliki fasciklov, le da v elektronski obliki.
Vse zgoraj omenjene aplikacije so razpredeljene v štiri kategorije, ki jih bomo v
naslednjem poglavju tudi bolj podrobno našteli in opisali. Podjetja se tako laţje odločijo v
katero skupino sodijo oziroma katere storitve si ţelijo imeti. Moţno je izbrati vse opcije,
obstaja tudi moţnost selektivnega izbora storitev po meri podjetja.
43
4.1.3 Kategorije Office 365
Vsi omenjeni pripomočki so tako razdeljeni v štiri kategorije.
Elektronska pošta, koledar in stiki
o V to kategorijo spada ţe omenjeni in opisani Exchange Online oziroma
Outlook Web App
Slika 9: Aplikacija Outlook Web App
Vir: Delimon 2013.
Spletna mesta za podjetja in skupine
o V to skupino spada pripomoček SharePoint Online
Slika 10: Spletno mesto narejeno z Sharepoint Online
Vir: Microsoft 2013d.
44
Office web apps
o Tukaj lahko najdemo Microsoft Word, Microsoft PowerPoint, Microsoft
Excell in Microsoft OneNote
Slika 11: Office Web Apps (Programi za ustvarjanje besedila, tabel, predstavitev in
zapiskov)
Vir: Meng 2013.
Neposredno sporočanje in spletni sestanki
o V to kategorijo uvrščamo Lync Online. Ţe sam naslov pove, da se s tem
pripomočkom ustvarijo virtualni avdio in video sestanki med sodelavci, kjer
lahko razpravljajo o določeni tematiki, problematiki in obstaja tudi moţnost
prikazovanja prestavitev vsem sodelujočim v virtualnem pogovoru.
Slika 12: Lync Online program za video in avdio konference
Vir: Pronto_Marketing 2013.
45
4.1.4 Varnost Office 365
Podjetniki se sploh ne zavedajo, koliko dela morajo opraviti informatiki zato, da zavarujejo
sisteme in podatke v oblaku. Človek iz sveta računalništva in človek iz sveta poslovanja
ţivita v dveh popolnoma različnih svetovih in imata popolnoma drugačen pogled na svet.
In zato sta tudi na različnih bregovih. A časi se spreminjajo in v prihodnosti lahko
pričakujemo medsebojno sporazumevanje teh dveh uporabnikov (Finn et al. 2012).
Microsoft veliko časa in sredstev namenja varnosti. Varnost in varovanje osebnih podatkov
jemljejo zelo resno. Imajo zelo visoke varnostne standarde, ki presegajo celo visoke
standarde njihovih konkurentov (Google, Apple, SAP). Imajo podatkovne centre na več
lokacijah in strogo politiko varovanja zasebnosti podatkov. S tem so podatki bolj varni in
dostopni. Podatki so shranjeni na več lokacijah hkrati. Podatki so tako podjetjem
razpoloţljivi 99,9% časa. Podjetja tako podpišejo tudi pogodbo v kateri se Microsoft
dodatno zavezuje opravljati naslednje storitve (Microsoft 2013a):
Varni dostop do podatkov in storitev. Dostop do Exchange Online poteka preko
128-bit SSL TLSencryption šifrirani povezavi.
Konstantni nadzor. Microsoft redno nadzoruje in opazuje vsak proces, postopek
v sistemu, ki bi utegnil biti sumljiv. V kolikor zazna kaj sumljivega, potem to
razišče in ustrezno ukrepa.
Varnostni certifikati. V podjetju redno obnavljajo infrastrukturo. Skrbijo, da so v
sistemih nameščene le najnovejše posodobitve tako antivirusne, kot tudi sistemske
posodobitve oziroma stalno obnavljanje programske kode. Office 365 se lahko
pohvali z naslednjimi varnostnimi storitvami:
o Dosežen ISO 27001 varnostni certifikat
o Izpolnjeni vsi pogoji pri reviziji varnosti podjetja SAS70, prve in druge
vrste. (Podjetje izpolni pogoje, kadar poteka komuniciranje med
predstavniki podjetja Microsoft in predstavniki njihovih strank na zelo
visokem nivoju, kjer se na postavljena vprašanja s strani stranke odgovori in
ukrepa v čim hitrejšem moţnem času. Odgovor je tudi zelo natančen in
pregleden. )
o Dodani možnosti za pregledno oddajo pritožbe po elektronski in pravni
poti v primeru nesporazumov.
Visoka stopnja infrastrukturne zmogljivosti in razpoložljivosti podatkov.
Podatki so shranjeni na več lokacijah in je zato v primeru odpovedi katerega od
podatkovnih centrov na določeni lokaciji, Microsoft daje 99,9% verjetnosti, da
storitve bodo potekale nemoteno.
Kontinuirano poslovanje podjetja.
46
4.1.5 Različice Office 365
Spletno rešitev Office 365 je moţno dobiti v več različicah. Tako je njihov produkt na
voljo tako domačim uporabnikom, kot tudi podjetjem. V nadaljevanju bomo te različice
našteli in podrobneje opisali (Thurrott 2013):
Office 365 za domače uporabnike (angleško ime te različice je Office 365 Home
Premium)
Ta različica je namenjena domačim uporabnikom in druţinam za domačo uporabo. Storitev
je moţno uporabljati na maksimalno petih mobilnih napravah. Uporabniki tako dobijo še
20 GB prostora za hranjenje datotek . Uporabniki te različice so prikrajšani do pripomočka
Lync Online, v zameno za to dobijo 60 brezplačnih minut za klicanje v programu skype, ki
je prav tako pripomoček za avdio in video pogovore. Za letno uporabo teh storitev in
pripomočkov je potrebno odšteti letno 99,99 ameriških dolarjev kar znaša slabih 74 EUR.
Office 365 za izobraževalne ustanove (angleško ime te različice je Office 365
University)
Ta različica je podobna Home Premium. Namenjena je posebej izobraţevalnim ustanovam
(to so visoke šole, fakultete, univerze). Ponudba se od prej omenjene različice ne razlikuje
preveč, le da se različica za univerze kupuje oziroma naroča za štiri leta in zato
izobraţevalna ustanova dobi posebni popust na to naročnino.
Office 365 za mala podjetja (angleško ime te različice je Office 365 Small Business )
V tej različici spletne rešitve lahko uporabljamo storitve naslednjih pripomočkov:
Exchange Online, Sharepoint Online in Lync Online. To so edine storitve, ki jih lahko
uporabimo v tej različici.
Office 365 za mala podjetja z dodatnimi storitvami (angleško ime te različice je Office
365 Small Business Premium )
Ta različica je namenjena malim podjetjem do 10 zaposlenih, ki imajo omejen dostop do
zahtevnejše informacijske tehnologije. Omogoča dostop do aplikacij Office na
maksimalno petih napravah na uporabnika. Nato dobimo še vse storitve, ki so bile opisane
prej omenjeni različici. Letna naročnina znaša 149,99 ameriških dolarjev, kar znaša dobrih
110 EUR.
Office 365 ProPlus
Omogoča dostop do pripomočkov Microsoft Office 2013 Professional Plus, katerih število
uporabnikov ne presega 25. Vsebuje naslednje aplikacije: Access, Excel, InfoPath, Lync,
OneNote, Outlook, PowerPoint, Publisher, in Word.
Office 365 za srednje velika podjetja (angleško ime te različice je Office 365 Midsize
Business )
Ta različica je namenjena srednje velikim podjetjem od 10 do 250 zaposlenih. Omogoča
dostop do aplikacij Office 2013 iz Office 365 ProPlus različice. Zaposleni lahko tudi
koristijo vse storitve, ki so namenjene malim podjetjem (Exchange Online, Sharepoint
Online in Lync Online).
47
Office 365 za velika podjetja (angleško ime te različice je Office 365 Enterprise)
Namenjen je za velika podjetja, ki imajo več kot 250 zaposlenih. Ta različica vsebuje
dostop do vseh pripomočkov pisarniškega paketa Office in vse storitve Exchange Online,
SharePoint Online in Lync Online. Poleg tega jim je na voljo 24 ur na dan in vse dni v
tednu podpora s strani Microsofta. Za vsako podjetje se lahko dodatno programirajo
dodatne storitve in nastavitve po ţelji podjetja. Ta različica se posebej prilagodi ţeljam in
navodilom podjetja, saj v velikih podjetjih z veliko zaposlenimi ni mogoče pričakovati, da
bodo uporabljali samo standardne storitve in nastavitve, saj se nahajajo na višji in celo na
mednarodni ravni poslovanja.
V tabeli 2 lahko vidimo primerjavo različic Office 365.
Tabela 2: Primerjava različic Office 365
Možnosti Home
Premium
Small
Business
Premium
ProPlus Enterprise University
Maksimalno število
uporabnikov
vsi uporabniki
v
gospodinjstvu
50 300 neskončno
število
študentov v
izobraţevalni
ustanovi
Število naprav
na uporabnika 5 5 5 5 2
Spletne različice
Exchange, Lync,Sharepoint Ne Da Ne Da Ne
Word Da Da Da Da Da
Excel Da Da Da Da Da
PowerPoint Da Da Da Da Da
OneNote Da Da Da Da Da
Outlook Da Da Da Da Da
Publisher Da Da Da Da Da
Access Da Da Da Da Da
InfoPath Ne Da Da Da Ne
Lync Ne Da Da Da Ne
SharePoint Designer Ne Ne Ne Ne Ne
Project Ne Ne Ne Ne Ne
Visio Način pregledovanja - pregledovalnik
Vir: Thurrott 2013.
48
4.1.6 Office 365 na EPF12
Na storitve spletne rešitve Office 365 so na Ekonomsko-poslovni fakulteti (v nadaljevanju
EPF) prešli v drugi polovici septembra 2012. (Franc 2013)
Tako je EPF postala prva izobraţevalna ustanova v Sloveniji, ki je svojim šptudentom in
strokovnim sodelavcem ponujala storitve elektronske pošte v oblaku. Na začetku se je ta
storitev imenovala Live@Edu. In so na fakulteti najprej uporabljali storitve predhodnika
Office 365. Kasneje se je Live@Edu preimenoval in nadgradil. In danes poznamo spletno
rešitev, ki smo jo bolj podrobno opisali v tem poglavju. Spletno rešitev so na fakulteti
implementirali zato, da bi povečala in izboljšala komunikacijo in sodelovanje med okoli
4000 študenti in profesorji. Tako omenjena rešitev prinaša fakulteti večjo produktivnost in
stroškovno učinkovitost. Office 365 se lahko še razširi, saj fakulteta načrtuje nadaljnjo rast.
Uspešni prehod na spletno rešitev Office 365 so na Ekonomsko-poslovni fakulteti v
Mariboru izvedli ob pomoči Šole prihodnosti Maribor, Microsoftovega partnerja. S
storitvami, ki jih ponuja in prinaša omenjena rešitev bodo bolje podprli sodobne učne
procese ter študente temeljiteje pripravili na uspešno ţivljenje tudi po zaključku
izobraţevanja. S prehodom na Office 365 bodo na izobraţevalni ustanovi izboljšali
komuniciranje med študenti in profesorji, dvignili bodo storilnost in zniţali marsikatere
stroške. Varnost in zasebonost podatkov je zagotovljena.
Katere storitve nudi Office 365 smo spoznali v prejšnjih poglavjih. Na EPF poleg
centraliziranjega in učinkovitega komuniciranja ţe uporabljajo e-poštno obveščanje
študentov, koledarje, pogovorne ure, izmenjavo dokumentov itd.
Slika 13: Office 365 na EPF
Vir: Lasten.
12
Povzeto po: Agencijanet 2013.
49
4.1.7 Prednosti in slabosti Office 365
V tem poglavju se bomo osredotočili na prednosti in slabosti Office 365. Med prebiranjem
tuje literature za to spletno rešitev, je bilo moč zaslediti več dobrih stvari kot slabih. Zato
bomo tudi začeli s prednostmi te rešitve, ki jih je tudi več kot slabosti (Withee in Reed
2013) .
Lahko ustvarjamo spletno stran, ki sluţi kot dostopna točka za vse zaposlene v
podjetju ali oddelku in lahko tam objavljamo vse potrebne novice, datoteke.
Ustvarjamo lahko dogodke, dodeljujemo naloge, urejamo koledar, ki je lahko
zasebni ali javni.
Lahko ustvarjamo in shranjujemo v oblaku nove besedilne dokumente,
predstavitve, računske dokumente, zapiske itd.
Visoki varnostni standardi.
Dostopamo do storitev preko spleta na katerikoli lokaciji.
Uporabljene so aplikacije, ki so povprečnemu uporabniku ţe poznani (Word,
Powerpoint, Excell itd.).
Ni dodatnih stroškov. Navadno se samo plača samo naročnina in zato ni potrebnih
dodatnih infrastrukturnih stroškov, saj je za delovanje tega sistema potreben
povprečni računalnik brez dodatnih.
Benjamin Niaulin dodaja še naslednje prednosti (Niaulin 2012):
Nadzor nad storitvami. Vsak uporabnik ima nadzor nad svojimi storitvami in
datotekami, ki so shranjene v oblaku.
Stabilnost. Rešitev je stabilna in Microsoftovi inţenirji v najkrajšem času lahko
odpravijo vsakršno napako.
Cena. Cena naročnine je navadno na letni ravni in je v primerjavi z drugimi
storitvami mnogo niţja.
Nadgradnja. Uporabniku ni potrebno obnavljati in nadgrajevati aplikacij, saj
Microsoftovi strokovnjaki obnovijo celoten sistem avtomatsko in tako naredijo
rešitev učinkovitejšo in varnejšo.
Podpora 24 ur na dan 7 dni v tednu. Če se uporabniku pojavijo morebitna
vprašanja, lahko Microsoftove strokovnjake vprašaja preko e-pošte, telefona itd.
Hiter čas od naročila storitev do dejanske uporabe.
Varnostno kopiranje podatkov. V primeru nepredvidenih nesreč, so naši podatki,
dokumenti shranjeni na več lokacijah za katere skrbi Microsoft.
Avtorji so si enotnega mnenja glede prej omenjenih prednosti Office 365. Vendar ima
vsaka medalja dve plati. In bomo sedaj našteli tudi slabosti te spletne rešitve (Niaulin
2012):
Zasebnost in lokacija podatkov. Ni znano, kje se nahajajo naši podatki. Ni znano
tudi v kateri drţavi se nahajajo podatkovni centri. Vsaka drţava ima svoj pravni
sistem in svoje zakone glede zasebnosti podatkov. V vsakem pravnem sistemu se
nahajajo zakonske luknje.
50
Nadzor nad lastnimi podatki. Ker ne vemo kje se nahajajo naši dokumenti, jih ne
moremo tudi nadzorovati od dostopa tretjih oseb ali celo neavtoriziranih dostopov
zaposlenih znotraj podjetja.
Migracija podatkov. V primeru selitve podatkov iz Office 365 na drugo spletno
rešitev, zna biti po mnenju mnogih uporabnikov kar nekaj teţav z
nekompatibilnostjo podatkov. In tako bomo prisiljeni na novo zapisati podatke v
nov sistem.
Zanašanje na ponudnika interneta. V primeru, da v sistemu pri ponudniku interneta
pri katerem je podjetje naročeno, pride do kakšnih teţav, potem je v tem času
poslovanje podjetja onemogočeno, Kar prinaša veliko škodo za poslovanje podjetja
(Withee in Reed 2013).
Preveliko navigacijskih oken. Preveč korakov.
Slika 14: Prednosti Office 365: Renome, znane aplikacije in stabilnost
Vir: sudhakarreddymr 2011.
Slika 15: učinkovito skupinsko delo, dostopno kjerkoli in kadarkoli, varnost, administracija
v oblaku
Vir: sudhakarreddymr 2011.
51
4.2.7 Reference Office 36513
Rešitev Office 365 uporabljajo od majhnih do največjih podjetij. Kolik je podjetij, ustanov,
ki uporabljajo Office 365 je poslovna skrivnost.
Stranke, ki uporabljajo Office 365 prihajajo iz področij kot so: energetika, izobraţevanje,
finančne storitve, vladne ustanove in neprofitne organizacije, zdravstvena nega.
proizvodnja, mediji in zabava, informacijska tehnologija in programska oprema.
Izmed bolj znanih korporacij, ustanov, ki uporabljajo storitve office 365 lahko med
referencami najdemo naslednja podjetja:
Toyota. To je svetovno znan japonski proizvajalec avtomobilov.
Aston Martin. To je svetovno znan angleški proizvajalec luksuznih športnih
avtomobilov.
Dell. Ameriška multinacionalka, ki proizvaja, prodaja in popravlja računalnike,
računalniško opremo in vsem kar je s tem povezanov.
Burger King. Je svetovno znana veriga restavracij s hitro prehrano.
Japan Airlines. To je eden izmed največjih japonskih letalskih prevoznikov.
Capgemini. Ta multinacionalka je ena izmed največjih podjetij, ki se ukvarja s
svetovanjem na področju managementa in informacijske tehnologije.
American Red Cross. Rdeči kriţ Amerike.
Helly Hansen. Proizvajalec športnih oblačil in obutev.
Hyatt Hotels Corporation. To je ameriško podjetje, ki upravlja z verigo hotelov
najvišjega cenovnega razreda.
Swisscom. To je švicarsko podjetje, ki deluje področju telekomunikacij.
Slika 16: Reference Office 365
Vir: Office365 2013
13
Povzeto: Office365 2013.
52
4.2 Google Apps za podjetja
4.2.1 O Google
Podjetje Google je v primerjavi z Microsoftom relativno mlado podjetje. Saj je bilo
ustanovljeno 4. septembra 1998 in je do današnjega dne postala svetovno znana
multinacionalka in eden glavnih konkurentov Microsofta na raznih področjih. Podjetje
Google sta ustanovila nekdanja študenta Yale, Sergey Brin in Larry Page. V podjetju
vodijo politiko povezano z inovacijami (Inovation time off), ko vsi zaposleni 20 odstotkov
svojega delovnega časa namenijo dejavnostim in projektom, ki jih ta hip najbolj zanimajo.
Takšna politika jih pelje do tega, da nenehno prihajajo z novostmi na trg. V podjetju imajo
po svetu zaposlenih 44.770 (podatek je iz leta 2013). Od tega jih je več kot polovica
zaposlenih v oddelku za raziskave in razvoj. Za vsak produkt, ki ga naredijo, je tudi
najvoljši. To dokazuje tudi njihov brskalnik Google Chrome, ki ima dnevno več kot
milijardo zadetkov. Kar 1,8 milijarde uporabnikov uporabljajo kot privzeti internetni
brskalnik Google Chrome. Tudi njihov spletni iskalnik »www.google.com« po čemer so
najbolj znani dnevno podira rekorde in ima pomembno vlogo pri razvoju interneta. (Morel
et al. 2011).
V nadaljevanju se bomo osredotočili na spletno rešitev z imenom Google Apps.
4.2.2 O Google Apps
Poznamo dve različici Google Apps. Ena je za podjetja z imenom »Google Apps for
Business« in druga je namenjena izobraţevalnim ustanovam »Google Apps for
Education«. Google Apps je skupek oblačnih produktov in storitev, ki spada v Saas plast
(Programska oprema kot storitev), ki so namenjeni tako malim kot tudi, (kot bomo v študiji
primera videli), tudi velikim podjetjem. Prav tako so namenjeni tudi izobraţevalnim
ustanovam. In pred kratkim je ta rešitev postala na voljo tudi vladam z rešitvijo z imenom
»Google Apps for Government«.
V spletno rešitev Google Apps spadajo aplikacije, ki so jih razvili v istoimenskem
podjetju. Te aplikacije so namenjene čim laţji komunikaciji v podjetju in čim bolj utečeni
kolaboraciji znotraj podjetja v oblaku. Velika prednost te rešitve je v vmesniku. Vsi, ki so
kadarkoli uporabljali elektronsko pošto google mail, bodo opazili, da je vmesnik zelo
podoben Google Apps vsebuje aplikacije kot so (Google 2012):
Gmail (elektronska pošta)
Calendar (koledar)
Talk (avdio in video pogovori)
Postini (administracija)
Docs (besedilni dokumenti)
Sites (aplikacije za ustvarjanje spletnih mest)
Google Drive (spletni prostor za shranjevanje datotek)
Groups (skupinska pogovori, skupinsko sodelovanje)
53
4.2.3 Neodvisna študija Forrester Research Group o Google Apps14
Tabela 3: Podatki študija primera Google Apps
Merjena enota Količina
Skupno število zaposlenih 18.000 zaposlenih
Letna rast števila zaposlenih 10%
Povprečna urna postavka za zaposlenega 30 $
Število delovnih tednov v letu 52 tednov
Število delovnih dni v letu 260 dni
Povprečna produktivnost zaposlenih 20%
Povprečna urna postavka za zaposlenega v IT oddelku 65 $
Učne ure, izobraţevanja 2080 ur
Cena licence na uporabnika pred selitvijo v nov sistem 84 $
Poslavljanje od trenutnih licenc
1.leto 60%
2.leto 75%
3.leto 100%
Zmanjšanje infrastrukture (večinoma IT infrastruktura)
1.leto 10%
2.leto 21%
3.leto 42%
Vir: Forrester_Research 2012.
V tem poglavju bomo predstavili študij primera, ki je za to magistrsko delo pomembno. Saj
na podlagi študija primera, ki ga je opravilo Forrester Research Group. V tej raziskavi
bomo izvedeli kar nekaj pomembnih dejstev in številk, ki bodo dokazale, da so spletne
rešitve kot je Google Apps in mnogo druge za podjetje stroškovno učinkovite in tudi
povečujejo produktivnost in učinkovitost tako zaposlenih, kot tudi poslovanja v celoti.
14
Povzeto po: (Forrester_Research 2012).
54
Neodvisna študija, ki jo je novembra 2012 opravilo podjetje Forrester Research Group je
pokazala, da spletna rešitev Google Apps resnično pripomore k zmanjševanju stroškov v
podjetju. Tako je bila analiza opravljena na modelu velikega podjetja z 18.000
zaposlenimi. Kar dokazuje, da je ta spletna rešitev tudi za velika podjetja - korporacije.
V Tabela 3: Podatki študija primera Google Apps lahko zasledimo več zanimivejših
podatkov. Med njimi tudi to, da se podjetje od trenutnega licenčnega sistema popolnoma
poslovi v treh letih. In nato plačuje letni strošek naročnine za uporabo storitev Google
Apps. Zanimivo je tudi to, da raziskovana korporacija v treh letih s prej omenjene rešitve
za 42 odstotkov zmanjša infrastrukturo v podjetju. Kar pomeni, manjše vzdrţevaljne
stroške, manjše stroške uporabe, električne stroške itd.
V naslednji tabeli 4 bomo prikazali številke, ki so bile potrebne za investicijo.
Tabela 4: Investicijski stroški Google Apps
Kategorija
stroškov
Trenutno
leto
1.leto 2.leto 3.leto Skupaj
Licence za
Google Apps
- 900.000 $ 900.000 $
1.089.000 $ 2.979.000 $
Change
Management
130.000 $ - - - 130.000 $
Testiranje 52.000 $ - - - 52.000 $
Vodenje
Implementacije
48.750 $ - - - 48.750 $
Začetna
podpora in
pomoč
91.125 $ - - - 91.125 $
Skupni stroški 321.875 $ 900.000 $ 900.000 $ 1.089.000 3.300.875 $
Vir: Forrester_Research 2012.
Legenda:
Licenčni stroški – ti stroški znašajo po 50$ na licenco in vključujejo aplikacije za
medsebojno sporočanje in skupinsko sodelovanje. O teh razvrstitvah bo napisanega več v
posebnem poglavju.
Change management – to so stroški, ki so bili potrebni za adaptacijo rešitve med
izbranimi zaposlenimi, ki bodo svoje znanje prenašali na druge zaposlene.
Testiranje – to so stroški, ki so bili potrebni za testiranje rešitve pred začetkom
implementacije. S testiranjem so ugotavljali, ali bo rešitev v tem podjetju z določenimi
zahtevami delovala ali ne.
Vodeneje Implementacije – to so stroški potrebni za implementacijo rešitve v podjetje in
selitev podatkov v oblak.
Začetna podpora in pomoč – to so stroški podpore v času selitve podatkov v oblak in
dodatnega poučevanja zaposlenih.
55
V tabeli 4: investicijski stroški lahko zasledimo kakšni so investicijski stroški za celotno
obdobje implementacije. Ţe samo na licencah je korporacija letno prihranila (1.512.000 –
900.000) 612.000 $. Za licenciranje Google Apps je korporacija plačala 900.000 ameriških
dolarjev letno. Prej je morala plačevati 1.512.000 ameriških dolarjev (Ena licenca stane
84$ * 18.000 zaposlenih) na letni ravni.
Tako so v IT oddelku dobili naslednje prednosti, izboljšave:
Zmanjšani stroški za licenciranje.
Zmanjšani administrativni in operacijski stroški.
Zmanjšani stroški za ustvarjanje internih spletnih strani. Zato, ker imajo sedaj
enotni sistem z ţe vgrajevni potrebnimi nastavitvami in funkcijami.
Zmanjšani infrastrukturni stroški.
V naslednji tabeli bomo prikazali časovno učinkovitost poslovanja in produktivnost
zaposlenih.
Tabela 5: Prihranjeni stroški z delom na Google Apps
Ref. Merjena enota Izračun 1.leto 2.leto 3.leto
A1 Dnevno prihranjene
minute v času dela z
Google Apps
o tem so poročali
zaposleni
12 min 12 min 12 min
A2 Prihranjene ure na
leto
(A1*št. delovnih dni)/60 52 ur 52 ur 52 ur
A3 Prihranjen čas Predvidevanje 20% 20% 20%
A4 Produktivnost
zaposlenih
o tem so poročali
zaposleni
10% 10% 10%
At Prihranjeni stroški z
delovm z
aplikacijami Google
Apps
A2*A3*urna
postavka*A4* št.
zaposlenih
561,600$ 617,760$ 679,536$
Vir: Forrester_Research 2012.
Pribliţno 10 odstotkov zaposlenih je opazila produktivnost z delom v rešitvi Google Apps.
To je zaradi tega, ker se vse aplikacije nahajajo v enem oknu in je dostop do njih hiter in
enostaven. V povprečju s z delom v Google Apps zaposleni dnevno prihranili 12 minut.
Tako so v raziskovanem podjetju Laud Solutions po treh letih dela v rešitvi Google Apps
prihranili 1,9 milijonov dolarjev.
V naslednji tabeli bomo prikazali končne denarne tokove, ki jih je raziskovano podjetje
Laud Solutions pridobilo z vpeljano rešitvijo Google Apps. V njej bo moč opaziti odhodke,
prihodke, donosnost naloţbe in povračilo investicije.
56
Tabela 6: Denarni tokovi raziskovanega podjetja Laud Solutions
Začetno
leto
1.leto 2.leto 3.leto Skupaj Trenutna
vrednost
Stroški
($)
428.094 972.000 1.069.200 1.176.120 3.645.414 3.079.003
Prihodki
($)
0 4.595.818 5.271.064 6.215.927 16.082.808 13.204.385
Neto
denarni
tok ($)
(428.094) 3.623,818 4.201.864 5.039.807 12.437.394 10.125.382
Donosnost
naloţbe 329%
Povračilo
investicije 1,4 meseca
Vir: Forrester_Research 2012.
V zgornji tabeli 6 ugotovimo naslednje. Kar 329 odstotkov je donosnosti od naloţbe
(angleški izraz za to je Return On Investment). Kar pomeni, da vsak Euro, ki ga podjetje
vloţi v Google apps, dobi povrnjeno trikrat več.
In čas potreben za to, da točka pri kateri se izguba podjetja obrne v dobiček (angleški izraz
za to je break-even point) je 1,4 meseca. Torej zgolj 1,4 meseca je bilo potrebnih, da se
vloţeni stroški v implementacijo Google Apps v podjetje povrnejo nazaj. Ta študija
dokazuje, da so spletne rešitve v pozitivno vplivajo na poslovanje podjetja. Prav tako se je
učinkovitost končnih uporabnikov, v našem primeru zaposlenih, povečala za kar 3 krat.
4.2.4 Pregled aplikacij Google Apps15
Google je na svoji letni konferenci leta 2012 sporočila, da ima ţe 425 milijonov
uporabnikov njihove storitve elektronske pošte »Gmail« in 5 milijonov podjetij, ki
uporabljajo rešitev Google Apps. V Googlu prav tako veliko stavijo na javni sektor.
Poznamo naslednje aplikacije in storitve, ki jih lahko najdemo v Google Apps. To so:
Gmail. To je elektronski poštni predal z velikostjo 25 GB. Vsebuje iskanje po pošti in
varovanje pred neţeleno pošto. Integrirana je opcija neposrednega sporočanja. Avdio in
video pogovor. Zaposleni lahko do Gmail dostopajo preko računalnika in mobilnih
naprav(to so pametni telefoni z Android operacijskim sistemom, iPhone, Blackbery,
Windows mobile napravami in tablice).
15
Povzeto po: (Google 2012).
57
Slika 17: Gmail v Google Apps
Vir: chicagowebdesignsite 2009.
Google Calendar. Ta aplikacija omogoča zaposlenim razporejanje svojih urnikov,
sestankov, opravil. Lahko tudi koordinirajo svoj čas z zaposlenimi in tako dodajajo in
urejajo nove termine za nove sestanke. Koledar lahko vidijo vsi zaposleni. Prav tako je
do koledarja moč dostopati z vseh mobilnih naprav, tablic, računalnikov.
Slika 18: Google Calendar
Vir: learningworks 2011.
Google Drive. To je spletni prostor v oblaku, ki je namenjen shranjevanju datotek,
dokumentov, predstavitev, podatkov itd. Moţno jih je deliti z zaposlenimi. Tako
prostor kot tudi vse moţne datoteke. Lahko je javni ali zasebni prostor. V tem prostoru
lahko določen dokument simultano obdeluje več uporabnikov. Kar je dodatna prednost.
Kakšna bo velikost tega prostora je odvisna od tega kakšno vrsto naročnine bo podjetje
izbralo. Navadno je velikost enaka velikosti prostora na Gmail (25GB).
58
Slika 19: Shranjene datoteke v Google Drive
Vir: Hamburger 2012.
Google Docs. Ta aplikacija ima enako funkcionalnost kot Microsoft Word. Ustvarjanje
besedilnih dokumentov, vanje dodajamo slike, tabele itd. V dokumentu lahko istočasno
piše več ljudi hkrati. Prav tako ga lahko simultano obdeluje več ljudi hkrati.
Slika 20: Google Docs
Vir: Lasten
Google Sheets. Google sheets ima enako funkcionalnost kot Microsoft Excell.
Aplikacija za ustvarjanja zahtevnejših tabel in računanj s podatki.
Slika 21: Google Sheets
Vir: Lasten
59
Google Slides. Ta aplikacija je namenjena ustvarjanju predstavitev in ima tipično
funkcionalnost kot Microsoft Powerpoint.
Slika 22: Google Slides
Vir: Lasten
Google Sites. Google sites je pripomoček za ustvarjanje spletnih strani. Zaposleni
lahko ustvarjajo dostopne točke, ki so vidne vsem in na njem objavljajo datoteke,
novice, obvestila.
Slika 23: Primer spletne strani v Google Sites
Vir: Hof 2008.
Google Groups. Ta pripomoček je namenjen ustvarjanju skupin zaposlenih za laţje
pošiljanje in deljenje vsebine, dokumentov, obvestil med njimi.
Google Postini. Ta pripomoček je stran z vsemi nastavitvami, analitičnimi vsebinami.
Navadno ima dostop do tega pripomočka vodja kakšnega oddelka. Saj tukaj lahko
spremljamo tudi učinkovitost ali neučinkovitost zaposlenih, podrejenih.
Google Talk. Ta aplikacija je namenjena avdio in video pogovorom, konferencam.,
sestankom.
60
Slika 24: Primer uporabe Google talk v podjetju
Vir: Mathews 2011.
4.2.5 Prednosti in slabosti Google Apps
Na vsakem področju, v katerem nastopijo strokovnjaki iz podjetja Google, običajno
postanejo na tem področju med najboljšimi. Tako poznamo zemljevide Google Maps.
Spletni brskalnik Google Chrome, ki je trenutno najbolj uporabljen brskalnik med
uporabniki interneta. Pred nekaj meseci smo lahko zasledili Google Očala, ki postajajo
vedno bolj priljubljeni, saj lahko z njimi snemamo video posnetke, zbiramo in pridobivamo
informacije s spleta in vse to zelo hitro. Tudi Google Apps so skupek pripomočkov, ki so
ga podjetja medse pozdravila. Še posebej mala podjetja. Ţe več kot 5 milijonov podjetij
uporabljajo storitve Google Apps. Nekateri so celo zamenjali svojega ponudnika in
preklopili na storitve Google Apps. To dodatno govori o razširjenosti in priljubljenosti
njihovih storitev, aplikacij, programov itd. Nad pripomočki spletne rešitve Google Apps
dela večina zaposlenih. In nenehno izboljšujejo svoje storitve. Tudi pri njih dajejo veliko
na varnost in njihovi varnostni standardi niso nič slabši od Microsoftovih varnostnih
standardov. Kot prednost lahko omenimo tudi to, da imamo v Google Apps manj
nepotrebnih navigacijskih oken kot pri Office 365.
Tudi Google Apps ima nekaj teţav s kompatibilnostjo podatkov pri selitvi podatkov v
druge sisteme. Prav tako je vprašljiva zasebnost podatkov v oblaku. Vendar kot smo ţe v
poglavju o varnostnih vidikih računalništva v oblaku razloţili, takšna vprašanja se bodo
vedno pojavljala, vse dokler bo obstajal oblak. V podjetjih morajo zaupati ponudnikom
storitev računalništva v oblaku in se morajo prav tako zavedati, da velika skupina
programerjev, informatikov skrbi za nenehno delovanje, brezhibnost, varnost in zasebnost
podatkov vsakega uporabnika posebej. Vsi zaposleni so strogo nadzorovani in obstaja zelo
majhna verjetnost, da bi se do podatkov določenega podjetja dokopala neavtorizirana
oseba. Saj vse poteka po določenem procesu, ki je preizkušen in deluje ţe več let. Kot
slabost velja omeniti tudi to, da Google Apps od leta 2012 ni več mogoče preizkusiti v
brezplačni različici. Dodatni minus Google Apps je v tem, da morajo podjetja imeti svojo
lastno domeno. Vendar se da to malenkost odpraviti na tak način, da se plača za domeno,
ki jo ponudi Google za zgolj 10 ameriških dolarjev.
61
4.2.6 Reference Google Apps16
V Google se lahko pohvalijo, da njihove storitve uporablja več kot 5 milijonov podjetij
vseh velikosti.
Stranke, ki uporabljajo Google Apps prihajajo iz področij kot so gradbeništvo,
elektrotehnika, izobraţevanje, zabava, finančne storitve, zavarovanja, zdravstvene storitve,
proizvodnja, vladne ustanove, tehnologija, oglaševanje, nepremičnine, neprofitne ustanove,
zaloţništvo, maloprodajne industrije in področja povezana z naftnimi derivati.
Tako lahko med bolj znanimi podjetji, ki uporabljajo storitve Google Apps uvrstimo
naslednje:
KLM Royal Dutch Airlines. To je Nizozemski letalski prevoznik, ki je sponzor
marsikateremu velikemu športnemu klubu.
Konica Minolta. Japonsko tehnološko podjetje, ki ponuja naprave za zajemanje
slik in tiskanje leteh preko posebej izdelanih naprav.
Jason's Deli. To podjetje ima 225 franšiz v ZDA in je specializirano za pripravo
juh, solat in sendvičev.
ITV. To je eno izmed največjih komercialnih televizij v Angliji.
Motorola Mobile Devices. Eno izmed večjih ameriških podjetij na področju
mobilnih naprav in pametnih telefonov.
Salesforce.com. To je korporacija, ki ponuja storitve računalništva v oblaku.
Roberto Cavalli. To je svetovno znano ime prestiţnih oblačil italijanskega
modnega oblikovalca.
Trump Hotels Group. To podjetje je last enega izmed najbogatejših
nepremičninskih mogotcev Donald Trump.
BBVA. To je eno iz,ed največjih svetovno znanih finančnih inštitucij.
Virgin America. To je eno izmed največjih ameriških letalskih prevoznikov.
Slika 25: Reference Google Apps
Vir: Google_apps 2013.
16
Povzeto po: Google_apps 2013.
62
5. SKLEPNE UGOTOVITVE
V magistrskem delu smo postavili nekaj tez, ki jih bomo v nadaljevanju tudi pojasnili.
Postavljeno tezo H1: Računalništvo v oblaku postaja vedno bolj priljubljeno smo potrdili.
Trenutno najbolj iskana in zaţelena tehnologija v podjetništvu je računalništvo v oblaku.
Ta tehnologija je trenutno zelo moderna in zato podjetje, ki v prihodnosti ne namerava
vlagati v to, se šteje kot zelo zastarelo in nazadnjaško v razmišljanju. Ne samo, da oblak
zagotavlja dostop do cenejših storitev, je tudi neskončno elastičen in omogoča fleksibilnost
računalniških virov in tehnološke opreme. Ima tudi zelo velik potencial. Trenutna
izkoriščenost računalništva v oblaku je zgolj 10 odstotkov.(Plummer 2012)
Zaradi novejše tehnologije podjetja pridobijo na dolgoročnem zmanjševanju stroškov in
ohranjanje konkurenčnosti v panogi. Poznamo veliko rešitev za reševanje zgoraj
omenjenih teţav. Nekateri vidijo to v selitvi poslovanja podjetja v tujino, kjer so stroški
poslovanja niţji kot v trenutnih razmerah v katerih delujejo (angleški izraz za to je
outsourcing). Še ena rešitev je uvedba informacijskega sistema v podjetja. Vendar prej
omenjenim rešitvam je ţe potekel rok trajanja. Skoraj ni podjetja, ki bi preselilo svoje
poslovanje v oblak in tega ne bi ponosno najavilo medijem, strankam, zaposlenim. Prav
tako ponudnika računalništva v oblaku kot sta Google in Microsoft ponosno delita
naslednje številke.
Microsoft je potreboval zgolj 3 mesece in pol, da je pridobil milijon uporabnikov rešitve
Office 365. Office 365 je spletna in oblačna rešitev. Vse deluje v oblaku. To spletno rešitev
uvrščamo v Saas (Programska oprema kot storitev). Saas je del računalništva v oblaku.
Pri Googlu imajo 6000 partnerjev, ki ponujajo spletno rešitev Google Apps. Ki je prav tako
Saas. Prav tako so na letni konferenci 2012 sporočili, da imajo več kot 5 milijonov podjetij,
ki uporabljajo storitve rešitve Google Apps. Ni zanemarljiv tudi podatek, da oblačno
storitev Gmail uporablja preko 425 milijonov uporabnikov po svetu. Številke rastejo in s
tem dodatno dokazujejo, da je računalništvo v oblaku vedno bolj popularno.
Da je računalništvo v oblaku vedno bolj priljubljeno lahko dokaţemo tudi s tem, da je
vedno več korporacij in multinacionalk, ki uporabljajo storitve računalništva v oblaku
(Google Apps ali Office 365). Med njimi velja omeniti nekaj imen kot so: Dell, Toyota,
Burger King, Roberto Cavalli, KLM, Virgin Airlines, American Red Cross, Japan Airlines.
Naslednjo postavljeno tezo H2: Računalništvo v oblaku postaja vedno bolj varno, smo
potrdili.
Podatki so ključni za podjetje. V primeru raznih nepredvidenih nesreč, katastrof, je
potrebno zagotoviti dodatne varnostne kopije vseh ključnih podatkov. V primeru oblaka, za
vse to poskrbi ponudnik. Podatki so shranjeni na več lokacijah. Na eni lokaciji se ne
nahajajo čisto vsi podatki podjetja. Podatki so razpršeni na več lokacijah. Vsi podatki so
šifrirani in je dešifriranje leteh zelo zahtevno in vzame veliko časa preden postanejo
uporabni. Od tega je zgolj majhen del dešifriranih podatkov zares uporabnih. Zato, če tretja
oseba dobi te podatke, si ne more s tem preveč pomagati.
63
Podjetniki se sploh ne zavedajo, koliko dela morajo opraviti informatiki zato, da zavarujejo
sisteme in podatke v oblaku. Človek iz sveta računalništva in človek iz sveta poslovanja
ţivita v dveh popolnoma različnih svetovih in imata popolnoma drugačen pogled na svet.
Zato sta tudi na različnih bregovih. A časi se spreminjajo in v prihodnosti lahko
pričakujemo medsebojno sporazumevanje teh dveh uporabnikov. (Finn et al. 2012)
Podjetja iščejo v ponudnikih računalništva v oblaku enostavno upravljanje in nadzor nad
svojimi podatki. Takoj za njima sledita stabilnost in verodostojnost ponudnika. Stabilnost
ponudnika nam pove, da je leta na trgu prisoten ţe dolgo in ima veliko uspešnih in
zadovoljnih strank. Da je ponudnik verodostojen, pomeni, da je leta pri svojem delu
korekten in profesionalen in ima veliko strokovnih priznanj, varnostnih certifikatov.
Zaupanje je na koncu zgolj prehodni koncept. Zaupati morajo v njihove tehnične
sposobnosti in kompetence, izkušnje. Potrebno je vedeti, da preden bo prišlo do podpisa o
sodelovanju, bosta morali obe strani iti skozi več faz pogajanj. Podjetja prav tako pravno
zavarujejo tudi razno razne evropske direktive, zakoni v raznih drţavah in pogodbena
zavezanost s strani ponudnika. Potrebno se je zavedati, da tehnologija nenehno napreduje
in varnostni vidik postaja vedno bolj dovršen. Ob izpolnjevanju vseh teh pogojev bosta obe
strani prišli do končnega dolgoletnega uspešnega sodelovanja.
Med drugim tako Microsoft kot Google veliko časa in sredstev namenjata varnosti.
Varnost in varovanje osebnih podatkov jemljejo zelo resno. Imajo zelo visoke varnostne
standarde. Imajo podatkovne centre na več lokacijah in strogo politiko varovanja
zasebnosti podatkov. S takšno politiko so podatki bolj varni in dostopni. Podjetja podpišejo
tudi pogodbo v kateri se tako Microsoft kot Google dodatno zavezujeta opravljati storitve
kot so: kontinuiran nadzor in varovanje podatkov, razpoloţljivost varnostnih certifikatov,
varen dostop do podatkov.(Microsoft 2013a)
Naslednjo postavljeno tezo H3: Uporaba Google Apps pripomore k večji učinkovitosti
poslovanja podjetja, smo potrdili.
Tudi Miller potrjuje naslednje trditve povezane s povečano učinkovitostjo poslovanja pri
uporabi računalništva v oblaku: (Miller 2008, 25)
Vsak zaposleni kader je v podjetju neprecenljiv. Na ţalost podjetja ne morejo
zaposlovati ogromno število ljudi, saj je to zelo velik strošek in tudi vsa podjetja nimajo
zelo veliko projektov, da bi lahko vsak zaposleni kader imel zagotovljeno delo za dolgo
časa. Podjetje tako najema vso potrebno infrastrukturo in tehnologijo, ki jo potrebuje.
Zaposleni kader se lahko v tem primeru osredotoči zgolj na ključne projekte. S tem
doseţemo večjo osredotočenost zaposlenih, učinkovitost in večanje njihovega
potenciala.
Računalniki za delo v računalništvu v oblaku imajo enostavno konfiguracijo in so
zaradi tega hitrejši, kar omogoča hitrejše poslovanje in večjo učinkovitost zaposlenih.
Vsi podatki in dokumenti se shranjujejo v oblaku. Kar pomeni, da ni potrebno dodatno
skrbeti za izdelavo varnostnih kopij. S tem se dodatno prihrani čas. Podatki se hitreje
obdelujejo.
Ponudnik storitev v oblaku skrbi zato, da je programska oprema posodobljena. Tako
podjetja ne rabijo nadgrajevati in posodabljati programske opreme in skrbeti, da
uporabljajo zastarele aplikacije. S tem se dodatno prihrani čas poslovanja.
Več ljudi lahko simultano sodeluje na določenih projektih. Prav tako lahko na enem
dokumentu piše več ljudi. Vse to se lahko dogaja v oblaku na določeni dostopni točki.
64
Preden smo poznali storitve računalništva v oblaku, je bilo skupinsko delo zamudno in
nepregledno. Vse je potekalo preko elektronske pošte, kjer so si uporabniki pošiljali več
različic dokumenta z njihovimi dopolnitvami. Tako smo lahko dobivali od začetne do
končne različice dokumenta po več deset različic dokumenta. Vse to je terjal tudi
dodaten čas, da je lahko vsak član skupine dopolnjeval svoj del.
Celotno delo poteka v enem oknu in enem brskalniku, tam se nahajajo tudi vse
potrebne aplikacije, pripomočki in storitve. Zaposlenim zato ni potrebno dodatno
preklapljati med aplikacijami.
Pomaga nam tudi raziskava, ki jo je opravila Forrester Reasearch Group za spletno rešitev
Google Apps. Google Apps je Saas (Programska oprema kot storitev) in je del
računalništva v oblaku. Tam lahko razberemo da je okoli 10 odstotkov zaposlenih opazila
produktivnost z delom v rešitvi Google Apps. To je zaradi tega, ker se vse aplikacije
nahajajo v enem oknu in enem spletnem brskalniku in je dostop do njih hiter in enostaven.
V povprečju so z delom v Google Apps zaposleni dnevno prihranili 12 minut. Letno pa kar
52 ur. Kar je 20% prihranek časa. Kar pomeni, da lahko zaposleni 20% prihranjenega časa
delajo na dodatnih projektih in tako večajo produktivnost in svoje zmogljivosti.
(Forrester_Research 2012)
Zadnjo postavljeno tezo H4: Uporaba Google Apps lahko zmanjša stroške poslovanja, smo
potrdili.
S pomočjo raziskave, ki jo je leta 2012 opravilo Forrester Research Group, na modelu
korporacije z 18.000 zaposlenimi, bomo dokazali, da je Google Apps, ki je dejansko
računalništvo v oblaku, resnično pripomore k zmanjševanju stroškov. V raziskovanem
podjetju so tako zmanjšali naslednje stroške:
Zmanjšani stroški za licenciranje. Za licenciranje Google Apps je korporacija plačala
900.000$ letno. Prej je morala letno plačevati 1.512.000$. Razlika je očitna.
Zmanjšani administrativni in operacijski stroški.
Zmanjšani stroški za ustvarjanje internih spletnih strani. Zato, ker imamo sedaj enotni
sistem z ţe vgrajevni potrebnimi nastavitvami in funkcijami.
Zmanjšani infrastrukturni stroški.
Raziskovana korporacija po treh letih uporabe računalništva v oblaku zmanjša IT
infrastrukturo za 42 odstotkov. Kar pomeni, manjše vzdrţevaljne stroške, manjše
stroške uporabe, stroške elektrike itd.
Kar 329 odstotkov je donosnosti od naloţbe (angleški izraz za to je Return On
Investment). Kar pomeni, da vsak Euro, ki ga podjetje vloţi v Google apps, dobi
povrnjeno več kot trikratno vrednost. In zgolj 1,4 meseca je bilo potrebnih, da se
vloţeni stroški v implementacijo Google Apps v podjetje povrnejo nazaj. Ta študija
dokazuje, da so spletne rešitve, ki so del računalništva v oblaku pozitivno vplivajo na
poslovanje podjetja.
Potrdili smo vse teze zaradi tega, ker je trenutno računalništvo v oblaku eno izmed
najcenejših in najboljših moţnih načinov za povečanje produktivnosti, hitrosti in
učinkovitosti tako podjetja kot tudi zaposlenih. V prihodnosti lahko pričakujemo vedno več
podjetij, ki bodo uporabljali računalništvo v oblaku, saj je trenutna izkoriščenost
računalnilništva v oblaku zgolj 10 odstotkov in ker svetovno gospodarstvo temelji na
gospodarskem razvoju, napredku.
65
6. VIRI IN LITERATURA
1. Agencijanet. (2013). Ekonomsko-poslovna fakulteta UM in Šolski center Škofja
Loka z Officeom 365 [online]. Dostopno na: http://www.agencijanet.si/ekonomsko-
poslovna-fakulteta-um-solski-center-skofja-loka-officeom-365 [21.08.2013].
2. Ames, Josh. (2012). Types of Cloud Computing [online]. Dostopno na:
http://blog.appcore.com/blog/bid/167543/Types-of-Cloud-Computing-Private-Public-and-
Hybrid-Clouds [7.6.2013].
3. Blindman_and_cloud. (2009). The Blind man and the cloud [online]. Dostopno na:
http://cloudpul.se/posts/the-blind-men-and-cloud [4.2.2013].
4. Cervinschii, Liviu C. and Diana Butucea. (2012). Incentives and enhancements for
using online tools. Case study for an online assesment platform [online]. Dostopno na:
http://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/30831801/Volume5-
2012.pdf?AWSAccessKeyId=AKIAIR6FSIMDFXPEERSA&Expires=1373822555&Sign
ature=WHLpi2OpFKtutTm9xIdnx4rWejw%3D&response-content-
disposition=inline#page=171 [4.4.2013].
5. chicagowebdesignsite. (2009). Gmail [online]. Dostopno na:
http://chicagowebdesignsite.com/wp-content/uploads/2010/12/gmail.jpg [18.9.2013].
6. Chun, Wesley. (2012). What is cloud computing [online]. Dostopno na:
https://developers.google.com/appengine/training/intro/whatiscc [12.4.2013].
7. De Vos, Dirk. (2012). Hybrid clouds [online]. Dostopno na:
http://www.pstg.co.uk/wp-content/uploads/2011/01/Hybrid-Cloud.jpg [2.6.2013].
8. Delimon, Johan. (2013). Outlook Web App [online]. Dostopno na: april 20, 2013
http://www.proexchange.be/blogs/exchange2010/archive/2009/11/11/microsoft-office-
communications-server-2007-r2-web-service-provider.aspx [20.4.2013].
9. Finn, Aidan, Hans Vredevoort, Lownds, and Damian Flynn. 2012. Microsoft
Private Cloud Computing. Indianapolis: John Wiley & Sons, Inc.
10. Foley, Mary J. (2011). Microsoft: More than 90 percent of Office 365 users are
small businesses [online]. Dostopno na: september 8, 2013
http://www.zdnet.com/blog/microsoft/microsoft-more-than-90-percent-of-office-365-
users-are-small-businesses/11276 [8.9.2013].
11. Forrester_Research.(2012). The Total Economic Impact Of Google Apps [online].
Dostopno na: http://cdn2.linkgard.com/wp-content/uploads/2013/01/TEI-of-Google-Apps-
2012_87903212.pdf [4.9.2013].
12. Franc, Tanja. (2013). Delavnica Microsoft Office 365 [online]. Dostopno na:
http://www.epf.uni-
mb.si/Priponke_dogodkov/Reportaze/Reportaza_Delavnica_microsoft_office_365.pdf
[7.5.2013].
66
13. Furht, Borko and Armando Escalante. 2010. Handbook of Cloud Computing. New
York: Springer.
14. Gartner. (2013). Ponudniki Iaas v oblaku [online]. Dostopno na:
http://www.gartner.com/technology/reprints.do?id=1-1IMDMZ5&ct=130819&st=sb
[15.9.2013].
15. Gawali, Mahen, Raj Wagh, and Shivaji Patil. 2012. Enhacement for data security in
cloud computing. International Journal of Internet Computing I3:88.
16. Google. (2012). Google apps for Business [online]. Dostopno na:
http://www.google.com/enterprise/apps/business/ [2.4.2013].
17. Google. (2013). Google Apps Overview [online]. Dostopno na: oktober 4, 2013
http://www.google.com/enterprise/apps/business/ [4.11.2013].
18. Hamburger, Ellis. (2012). Google Drive vs. Dropbox, SkyDrive [online]. Dostopno
na: http://www.theverge.com/2012/4/24/2954960/google-drive-dropbox-skydrive-
sugarsync-cloud-storage-competition [10.9.2013].
19. Hof, Robert. (2008). Google Sites [online]. Dostopno na:
http://www.businessweek.com/the_thread/techbeat/archives/2008/02/google_sites_ad.html
[20.9.2013].
20. Huang, Yi M. in Hui N. Zhao. (2009). Cloud computing layers [online]. Dostopno
na: Maj 20, 2013 http://www.ibm.com/developerworks/aix/library/au-
cloud_apache/Layers-of-cloud.gif [20.5.2013].
21. Hurwitz, Judith, Robin Bloor, Marcia Kaufman, and Fern Halper. 2010. Cloud
Computing for dummies. Hoboken: Wiley publishing Inc.
22. King, Rachel. (2012). Google Apps now includes more than 6,000 reseller experts
[online]. Dostopno na: http://www.zdnet.com/google-apps-now-includes-more-than-6000-
reseller-experts-7000001147/ [2.8.2013].
23. learningworks. (2011). Google Calendar [online]. Dostopno na:
http://learningworksforkids.com/apps/google-calendar/[14.9.2013].
24. Leavitt, Neal. (2009). Is cloud computing really ready for prime time ? [online].
Dostopno na: http://www.engr.sjsu.edu/fayad/current.courses/cmpe203-
fall2012/docs/lectureB3/03-CO_0809-CloudComputingReadyForPrimetime.pdf
[24.4.2013].
25. Livingstone, Rob. (2011). The NBN and cloud computing [online]. Dostopno na:
https://c479107.ssl.cf2.rackcdn.com/files/6345/area14mp/3bjbp2xc-1323738953.jpg
[4.3.2013].
26. Marks, Eric A. and Bob Lozano. 2010. Executive's Guide to Cloud Computing.
Hoboken: John Wiley & Sons, Inc.
67
27. Mell, Peter and Timothy Grance. (2011). The NIST Definition of Cloud [online].
Dostopno na: http://csrc.nist.gov/publications/nistpubs/800-145/SP800-145.pdf
[4.4.2013].
28. Meng, Josephine. (2013). Office web apps. Dostopno na:
http://community.office365.com/en-us/forums/172/t/10822.aspx [25.3.2013].
29. Mesojedec, Uroš. (2009). Prihodnost računalništva v oblaku [online]. Dostopno na:
http://www.monitor.si/clanek/oblaki-prihodnosti/123624/?xURL=301 [21.8.2013].
30. Microsoft. (2013a). Office 365 for professionals and small businesses [online].
Dostopno na: http://www.microsoft.com/en-us/download/details.aspx?id=13779#top
[24.4.2013].
31. Microsoft. (2013b). Microsoft Exchange online [online]. Dostopno na: april 25,
2013 http://office.microsoft.com/en-us/exchange/microsoft-exchange-online-email-for-
business-FX103739072.aspx [25.4.2013].
32. Microsoft. (2013c). Office 365 Technical Blog. SkyDrive Pro - Using Office 365
for File Storage in SharePoint Online [online]. Dostopno na:
http://community.office365.com/en-
us/blogs/office_365_technical_blog/archive/2013/04/10/skydrive-pro-using-office-365-for-
file-storage-in-sharepoint-online-grid-user-post.aspx [12.4.2013].
33. Microsoft. (2013d). Office 365 Sharepoint Online [online]. Dostopno na:
http://office365.pinpoint.microsoft.com/en-US/services/matrixforce-12884904192-
4295244850 [14.4.2013].
34. Miller, Michael. 2008. Cloud Computing: Web Based Applications That Change
the Way You Work and Collaborate. Que Publishing.
35. Miniwatts, Marketing G. (2013). Internet World Stats [online]. Dostopno na:
http://www.internetworldstats.com/stats.htm [14.4.2013].
36. Morel, Mederic, Manuel Alves, Pascal Cadet, and Pirmin Lemberger. 2011. Google
Apps: Mastering Integration and Customization. First published ed. Birmingham, United
Kingdom: Packt Publishing.
37. Murray, Katherine. 2011. Microsoft Office 365: Connect and Collaborate Virtually
Anywhere, Anytime. Grove City: Microsoft Press.
38. Niaulin, Benjamin. (2012). Office 365 or On-Premise? Which one is right for me?
[online]. Dostopno na: http://cloudcomputingtopics.com/2012/05/office-365-or-on-
premise-which-one-is-right-for-me/ [23.9.2013].
39. Petri, Gregor. 2010. Shedding Light on Cloud Computing. California: Gregor Petri.
40. Petri, Gregor. 2011. Lean and the Art of Cloud Computing Management.
California: Gregor Petri.
68
41. Plummer, Daryl. (2012). The business landscape of cloud computing[online].
Dostopno na: 2013 http://www.ft.com/cms/5e231aca-a42b-11e1-a701-00144feabdc0.pdf
[5.12.2013].
42. Pronto_Marketing. (2013). Lync Online [online]. Dostopno na: http://office-365-
site-demo.prontopreview.com/pageimages/content/microsoft-office-
365/lync_toappshare.jpg [24.3.2013].
43. Rittinghouse, John W. and James F. Ransome. 2010. Cloud computing :
implementation, management, and security. Boca Raton: CRC Press.
44. Rouse, Margaret. (2009). Storage as a Service SaaS [online]. Dostopno na:
http://searchstorage.techtarget.com/definition/Storage-as-a-Service-SaaS [15.5.2013].
45. Salesforce. (2013). What is cloud computing [online]. Dostopno na:
http://www.youtube.com/embed/ae_DKNwK_ms.
46. Stoianov, Evghenii. 2011. Spletno nakupovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
47. sudhakarreddymr. (2011). Office 365 for business [online]. Dostopno na:
http://sudhakarreddymr.wordpress.com/2011/06/22/microsofts-office-365/ [23.8.2013].
48. Taty. (2010). How Does Cloud Computing Work? [online]. Dostopno na:
http://www.makeuseof.com/tag/cloud-computing-work-technology-explained/[2.2.2013].
49. Taylor, Jeffrey. (2012). Google Apps Vs. Office 365 [online]. Dostopno na:
http://thedroidlawyer.com/2012/09/google-apps-or-hosted-exchange/ [17.9.2013].
50. Thurrott, Paul. (2013). Primerjava različic office 365 [online]. Dostopno na:
http://winsupersite.com/article/office-2013-beta2/office-2013-pricing-packaging-144267
[18.7.2013].
51. Weiman, Joe. 2012. Cloudonomics: The Business Value of Cloud Computing. New
Jersey: John Wiley & Sons, Inc.
52. Williamware. (2013). Google Apps for Business [online]. Dostopno na:
http://www.williamware.com/google-apps-for-business/[16.9.2013].
53. Withee, Ken and Jennifer Reed. (2013). Microsoft Office 365 Features and Benefits
[online]. Dostopno na: http://www.dummies.com/how-to/content/microsoft-office-365-
features-and-benefits.html [12.10.2013] .
54. Mathews. (2011). Google Talk [online]. Dostopno na:
http://www.blogcdn.com/downloadsquad.switched.com/media/2011/01/talk.jpg
[12.10.2013]
55. Google_apps. (2013). Google Apps references [online]. Dostopno na:
http://www.google.com/enterprise/apps/business/customers.html [10.9.2013].
56. Office_365. (2013). Office 365 references [online]. Dostopno na:
http://office.microsoft.com/en-us/business/office-365-customer-stories-office-testimonials-
FX103045622.aspx#a [10.09.2013].
69
57. Keitt, TJ. (2012). Cloud strategies of online collaboration software [online].
Dostopno na: http://www.ibm.com/cloud-computing/files/The_Forrester_Wave_Cloud.pdf
[8.9.2013].
58. Spinola, Maria. 2009. An essential guide to risks of cloud computing [online].
Dostopno na:
http://www.mariaspinola.com/whitepapers/An_Essential_Guide_to_Possibilities_and_Risk
s_of_Cloud_Computing-
A_Pragmatic_Effective_and_Hype_Free_Approach_For_Strategic_Enterprise_Decision_
Making.pdf [8.9.2013].