vernakularne arhitekture

vern

aku

larn

e ar

hit

ektu

reB

oru

t Ju

van

ec, D

om

en Z

up

an� i

�

Domen Zupan� i�Borut Juvanec

9 789616 348805

26,50 �

Knjige Zalo�be i2 o vernakularni arhitekturi:

Borut JuvanecKAMEN NA KAMEN, Ljubljana 2005

KOZOLEC, Ljubljana 2007

ARHITEKTURA SLOVENIJE 1,AlpeARCHITECTURE OF SLOVENIA 1,AlpsLjubljana 2009

ARHITEKTURA SLOVENIJE 2,SeverovzhodARCHITECTURE OF SLOVENIA 2,NortheastLjubljana 2010

ARHITEKTURA SLOVENIJE 3,Osrednji pasARCHITECTURE OF SLOVENIA 3,Central partLjubljana 2011

ARHITEKTURA SLOVENIJE 4,Ju�na hribovjaARCHITECTURE OF SLOVENIA 4,Southern HillsLjubljana 2012

ARHITEKTURA SLOVENIJE 5,Kra�ki svetARCHITECTURE OF SLOVENIA 5, TheKarstLjubljana 2013

i2, Dru�ba za zalo�ni�tvo,Koprska 94, 1000 LJUBLJANAi2@amadej.si

Borut Juvanec

Arhitekt, profesor na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se steorijo arhitekture, z njenimi izvori in z vernakularnoarhitekturo, kar uporablja pri projektih oblikovanjapode�elja.Objavlja znanstvene � lanke in knjige, objavlja vdvajsetih dr�avah, dela so prevajana v dvanajstjezikov. Predava na nekaterih evropskih univerzah terje redno vabljen na znanstvene kongrese.Je aktiven � lan CERAV Paris, SPS Le Val, Patronat deSant Galderic Barcelona, ISPROM Sassari , ICOMOS -ekspertni � lan CIAV, Scienti�c Committee ofVernacular Architecture.

Domen Zupan� i�

Arhitekt, docent na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se zekonomiko v arhitekturi z iskanjem izvorov oblike,raziskovanjem delovanja arhitekturnih elementov insestavov na osnovi kulture, tradicije in logikerazmi�ljanja. Je soavtor stalne arhitekturne razstaveVrtujak, Kor� ula na otoku Kr� ula (HR) in Suhi zid naKrasu, JZ Park �kocjanske jame.Predava na nekaterih evropskih univerzah ter je rednovabljen na znanstvene kongrese.Je � lan ICOMOS - ekspertni � lan CIAV. Je tudi � lanmednarodnega akademskega zdru�enja TheInternational Society for the Interdisciplinary Study ofSymmetry ISIS, SPS Société Scienti�que Internationalepour l'étude pluridisciplinaire de la Pierre Sèche.Aktivno deluje kot predstavnik RS v okviru Delovneskupnosti Alpe-Jadran.

dictionary of vernacular architecture

spredaj zavihek 1hrb

et

zadajzavihek 2

36 BESEDNJAK

debloosnovni, vertikalni del drevesa, ki ga najbolj uporabljamo v tesarstvu in v mizarstvu; teoretično je deblo okroglega prereza → drevo

decimalni sistemdesetiški sistem, kjer je večja enota razdeljena na deset manjših

dediščinakar dobimo od prednikov: je snovna, materialna ali nesnovna (beseda, pesem …); v arhitekturi je najpomembnejša kulturna dediščina v celoti

definicijadejstvo, najkrajši opis

deformacijasprememba oblike (zaradi vlage, pritiska, vročine, fizičnih vplivov)

dehidracijaodvzem vode (v arhitekturi: sušenje je počasen, ogrevanje je hitrejši način dehidracije)

dekor 1 sistem krašenja2 posamični element, detajl okrasja

dekoracijasistem okrasja: ponavljajoči se detajli, ki predstavljajo krašenje

delavnica1 prostor za delo2 študijski način terenskega dela (na primer arhitekturna ali urbanistična delavnica), workshop ang.

deloumsko ali fizično opravljanje naloge (ročno, strojno, obrtniško, industrijsko)

delovanjetrajno delo, tekoča akcija

deralesena sušilna naprava, pri kozolcu pladenj za sušenje, predvsem prosa; ima jo kozolec na Dolenjskem

design ang.oblikovanje; v arhitekturi obstajajo grafično oblikovanje (dvodimenzionalno), oblikovanje izdelkov (tridimenzionalno), industrijsko oblikovanje (oblikovanje industrijskih proizvodov)

deskaploski profil žaganega lesa, do debeline palca: deska je žagana iz debla (zato ima vzdolžno ranjene žile); kot oblogo jo nameščamo drugo zraven druge, tesnjenje je izvedeno s preklopom naslednje plasti

detajlposameznost, sestavni del, del celote; lahko je zaključen detajl ali pa je sestavni del večjega sklopa

dežsegment fizikalnega kroga: voda na Zemlji izpareva v oblake in se vrača kot dež → voda

deževnicakapnica, voda, zbrana iz dežja: ker (še) ni v stiku z rudninami v zemlji, je brez njih, je mehka voda

dežaposoda za mast: spodaj je širša in zgoraj ožja

diagonala 1 prečna povezava dveh nasprotnih točk geometrijskega lika , ki ima vsaj štiri stranice2 določa razmerje dolžin stranic in s tem lika, ki ga stranici oklepata (s pomočjo simetrije tudi drugi liki, s trikotniki)

diferencarazlika

diferenciacijarazlikovanje, ločevanje, delitev

D

dekoracijaMojstrana.decorationMojstrana.

37JUVANEC, ZUPANČIČ

dijnata kvenjačrna kuhinja, iz: dimnata kuhinja (Mavčec, Pomurje)

diladeska (Snoj)

dimzunanji, stranski produkt oksidacije (gorenja), ki se zaradi toplote dviga

dim v črni kuhinji1 ‘topli’ dim se dviga, a je zaradi isker nevaren2 ‘hladni’ dim je dim, ki ga vodimo po najdaljši možni poti (diagonalno) skozi prostor v odvod, da pride v dimnik (ali dimnično odprtino) že ohlajen (prvi dimniki so bili leseni)

dimnata kuhinjačrna kuhinja pri madžarskih Slovencih (kuenja: Kozar – Mukics), > dijnata kvenja

dimenzijarazsežnost, razdalja med dvema točkama, izražena v dogovorjeni merski enoti; dve dimenziji določata ploskev, tri dimenzije pa telo

dimenzioniranje1 določanje razsežnosti 2 v arhitekturi računanje statične konstrukcije, nosilnosti → predimenzioniranje

dimnicazgradba z osrednjim prostorom, ki ima peč, ki se odpira v prostor; hiša dimnica ima lahko dimnik (v drugem prostoru in ne v ‘hiši’), prvotno pa odvaja dim skozi množico oken po vsem čelu zgradbe, ki so majhna in imajo praviloma drsne lopute (dimnica navadno še ne pozna stropa)

dimnikarhitekturni element odvoda dima iz gorišča v zrak: najbolj viden je zunanji del dimnika; najznačilnejši zunanji deli so na Krasu (ker

morajo zagotavljati odvod dima tudi v neugodnih vremenskih okoliščinah − na soncu in v vetru)

diplomastopnja univerzitetnega študija

distancaoddaljenost, razstoj

distančnikvmesnik, ki drži stalni razstoj dveh elementov

djaslijasli (Kozar – Mukics, Madžarska)

dletoorodje za ročno obdelavo lesa, predvsem za detajle

dmdecimeter, deseti del metra, deset centimetrov

dninarnajemnik; delavec, ki dela za dnino, za borno mezdo

dogadeska pri sodu ali pri lesenem čebru, doge veže kovani obroč, ki je nabit na stožčasto obliko čebra

doktrinadogovorjeno, sprejeto izhodišče, vsebinska usmeritev za reševanje problematike, sistem teorij (Snoj 117), ang. charter, navadno je poimenovana po kraju dogovora, za arhitekturo so najpomembnejše doktrine, sprejete v okviru združenja ICOMOS → ICOMOS

Dolenjskapokrajina južno od Save, v arhitekturi so tam najpomembnejše lesene konstrukcije

dolinevrtača, mednarodni strokovni izraz, ki izhaja iz slovenščine

dimnicaKoroška.

building without chimneyKoroška.

38 BESEDNJAK

dolmen1 kompozicija dveh vertikalnih kamnov, prekrita s tretjim, s preklado2 predzgodovinski objekt, prvotno zatočišče

dolomitamorfna, sedimentna karbonatna kamnina

dolžinarazsežnost daljše stranice elementa, starinsko 'dolgost'

dom1 pojem: varno in humano zatočišče za družino2 zgradba: v arhitekturi hiša (splošno)

domačijasestav bivalne hiše z gospodarskimi poslopji (in hišami drugih) ter s funkcionalnimi površinami (dvorišče, gumno itn.), ki delujejo v sklopu

dotokpritok toka (zraka, plinov, tekočin)

dovodfizični element, ki dovaja

drajfus nem.trinožno stojalo na ognjišču (Kozar – Mukics)

drenažaodvajanje vode

drevovisokodebelna rastlina (→ iglavec: drevo z iglicami; → listavec: drevo z listi)

drča 1 lesen žleb za spravilo hlodov v dolino (riža: Pohorje)2 lesena konstrukcija za spuščanje lesa v naklonu (Košir, Gorenjska)

drevaklesen čoln, iztesan iz enega samega kosa debla

drogdolga palica, kij (Snoj 125)

družbaskupnost (ljudi) s skupnimi interesi, arhitektura jim nudi urejen prostor, možnosti za delo in bivanje

drvales za kurjavo (Gorenjci poudarjajo na a)

drvardelavec, ki seka drevesa

drvarnicaobjekt, prostor za spravilo drv

držajoprijemalo, oprijemek za roke

dupljakraška jama, špilja (Pavlovec 37)

duploprostor votlega drevesnega debla (→ panj), naravno zatočišče za živali, tudi za čebele

durivrata, odprtina prostora

dvojno kritjeprekrivanje strehe z elementi v dveh ravninah: tesnenje je izvedeno s preklopom (tako kritje je debelejše in težje od enojnega, zahteva močnejšo strešno konstrukcijo)

dvokapnicadvokapna streha, streha z dvema strešinama

dvor1 dvorišče2 večja, bogatejša domačija (iz nem.: 'hof')3 uskoška zaprta domačija (Bela krajina)4 dvorec

dolmendolmen

39JUVANEC, ZUPANČIČ

domačijaGozd Martuljek.farmsteadGozd Martuljek.

vernakularne arhitekture

vern

aku

larn

e ar

hit

ektu

reB

oru

t Ju

van

ec, D

om

en Z

up

an� i

�

Domen Zupan� i�Borut Juvanec

9 789616 348805

26,50 �

Knjige Zalo�be i2 o vernakularni arhitekturi:

Borut JuvanecKAMEN NA KAMEN, Ljubljana 2005

KOZOLEC, Ljubljana 2007

ARHITEKTURA SLOVENIJE 1,AlpeARCHITECTURE OF SLOVENIA 1,AlpsLjubljana 2009

ARHITEKTURA SLOVENIJE 2,SeverovzhodARCHITECTURE OF SLOVENIA 2,NortheastLjubljana 2010

ARHITEKTURA SLOVENIJE 3,Osrednji pasARCHITECTURE OF SLOVENIA 3,Central partLjubljana 2011

ARHITEKTURA SLOVENIJE 4,Ju�na hribovjaARCHITECTURE OF SLOVENIA 4,Southern HillsLjubljana 2012

ARHITEKTURA SLOVENIJE 5,Kra�ki svetARCHITECTURE OF SLOVENIA 5, TheKarstLjubljana 2013

i2, Dru�ba za zalo�ni�tvo,Koprska 94, 1000 LJUBLJANAi2@amadej.si

Borut Juvanec

Arhitekt, profesor na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se steorijo arhitekture, z njenimi izvori in z vernakularnoarhitekturo, kar uporablja pri projektih oblikovanjapode�elja.Objavlja znanstvene � lanke in knjige, objavlja vdvajsetih dr�avah, dela so prevajana v dvanajstjezikov. Predava na nekaterih evropskih univerzah terje redno vabljen na znanstvene kongrese.Je aktiven � lan CERAV Paris, SPS Le Val, Patronat deSant Galderic Barcelona, ISPROM Sassari , ICOMOS -ekspertni � lan CIAV, Scienti�c Committee ofVernacular Architecture.

Domen Zupan� i�

Arhitekt, docent na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se zekonomiko v arhitekturi z iskanjem izvorov oblike,raziskovanjem delovanja arhitekturnih elementov insestavov na osnovi kulture, tradicije in logikerazmi�ljanja. Je soavtor stalne arhitekturne razstaveVrtujak, Kor� ula na otoku Kr� ula (HR) in Suhi zid naKrasu, JZ Park �kocjanske jame.Predava na nekaterih evropskih univerzah ter je rednovabljen na znanstvene kongrese.Je � lan ICOMOS - ekspertni � lan CIAV. Je tudi � lanmednarodnega akademskega zdru�enja TheInternational Society for the Interdisciplinary Study ofSymmetry ISIS, SPS Société Scienti�que Internationalepour l'étude pluridisciplinaire de la Pierre Sèche.Aktivno deluje kot predstavnik RS v okviru Delovneskupnosti Alpe-Jadran.

dictionary of vernacular architecture

spredaj zavihek 1hrb

et

zadajzavihek 2