Visokotehnološke vodstvene...

www.eskills-scale.eu

Visokotehnološke vodstvene veščine za Evropo»

Omejitev odgovornosti

Niti Evropska komisija niti katera koli oseba, ki deluje v imenu Komisije, ni odgovorna za kakršnokoli morebitno uporabo sledečih informacij. Izražena stališča so stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske komisije. Nič v tej brošuri ne nakazuje ali izraža jamstva kakršne koli vrste. Rezultati naj se uporabljajo le kot smernice v splošni strategiji.

© Evropske skupnosti, 2017. Reprodukcija je dovoljena pod pogojem, da je naveden vir.

«2»

Vtisk

To brošuro je pripravila empirica Gesellschaft für Kommunikations- und Technologieforschung GmbH v imenu Generalnega direktorata GROW - notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja pri Evropski komisiji. Publikacija je del evropske iniciative za e-Leadership, ki je nastala v okviru evropskega javnega naročila “e-Leadership veščine za digitalne in ključne omogočitvene tehnologije” (www.eskills-scale.eu).

Uredniki

Uredniki: Werner B. Korte, Tobias Hüsing, Eriona Dashja, empirica GmbHOblikovanje in postavitev: www.mediadesign-bonn.de


Uvodna besedaDigitalne in ključne omogočitvene tehnologije ustvarjajo nove tržne priložnosti in pospešujejo nove in včasih prebojne poslovne modele. Da bi lahko v celoti izrabila te tehnologije, podjetja vseh velikosti in iz vseh sektorjev potrebujejo zaposlene z visokotehnološkimi veščinami - tudi in predvsem na ravni vodstvene ekipe. Po teh veščinah je ogromno povpraševanje po vsem svetu, ki pa ga ni mogoče zadovoljiti s trenutnimi rezultati izobraževalnih inštitutov in inštitutov za usposabljanje.

Promocija visokotehnoloških vodstvenih veščin in zagotovitev velikega nabora nadarjenega kadra zahtevata dolgoročen skladen in dosleden trud, vložen na številnih področjih. Poleg tega je potreben aktiven prispevek številnih deležnikov in dobro partnerstvo med javnostjo/zasebnim sektorjem. Da bi to bilo mogoče, je potrebno boljše razumevanje karakteristik in velikosti izzivov kot tudi ustreznih rešitev.

Ta dokument vsebuje povzetek najsodobnejših visokotehnoloških vodstvenih veščin v Evropi ter poudarja konkretne predloge za dejanja ter kako najbolje realizirati vseevropski načrt tako na ravni držav članic kot tudi na ravni Evrope. Ti predlogi temeljijo na rezultatih posvetovalnega procesa, v katerem so strokovnjaki delili svoje izkušnje ter vizije o visokotehnoloških vodstvenih veščinah do leta 2020 in naprej.

«3»

Veliko truda bo potrebnega, da bi povečali nabor nadarjenega kadra v Evropi ter zmanjšali vrzeli, neskladnosti in pomanjkan-ja veščin. Da bi to bilo mogoče, se bo moral spremeniti način razmišljanja med politiki in deležniki in priznati si bo treba, da sta vseživljenjsko učenje in nadgradnja veščin kritičnega pomena za uspeh Evrope, tako da se bodo lahko državni sistemi za izobraževanje in usposabljanje ustrezno odzvali in ukrepali.

To pomeni več investicij v visokotehnološke vodstvene veščine, kjer bodo v središču ljudje. Pri tem gre vsekakor za deljeno odgovornost zasebnega in javnega sektorja, ki morata zagotoviti, da bo to skupni postopek. Brez predanosti deležnikov tako na področni, državni in EU-ravni, ne bomo mogli zadovoljiti evropske potrebe po visokotehnoloških veščinah.Sedaj je čas, da ukrepamo skupaj!

Slawomir TokarskiDirektor

Inovacije in napredni proizvodni sistemiGD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala

in srednja podjetjaEvropska komisija


«4»


Vpliv visoko razvite tehnologije na veščine in delovna mesta v Evropi

Nedavna in hitra evolucija avtomatizacije, ki presega zgolj rutinsko delo, ter njeno širjenje - v kombinaciji z umetno inteligenco - na strojno učenje in mobilno robotiko, je odprla širši razpon bolj zahtevnih opravil, ki bodo vplivala na povpraševanje po delovnih mestih in veščinah v Evropi v prihodnjih desetletjih. Napovedi kažejo, da bi lahko bilo do 54 odstotkov trenutnih delovnih mest v EU28 računalniško podprtih, vključno s številnimi delovnimi mesti s srednjo do nizko stopnjo veščin v proizvodnji, na področju gradnje, transporta in logistike. Podjetja se zelo zavedajo teh trendov: leta 2016 je že četrta zaporedna globalna anketa McKinsey pokazala, da narašča pomembnost avtomatiziranih in izboljšanih poslovnih procesov1. Več kot polovica sodelujočih sedaj slednje šteje med tri najvišje na seznamu prioritet v svojih organizacijah.

Hkrati smo tudi priča pojavu povsem novih zaposlitev, ki bodo spremljale znatne spremembe pri povpraševanju veščin. Visoko razvite tehnologije, kot so napredne proizvodne tehnologije, povezane z vedno večjimi stroški dela v tretjih državah (npr. na Kitajskem), nudijo nove priložnosti za Evropo z ozirom na povečanje števila delovnih mest. Tako bi se lahko proizvodnja vrnila v razvite države. V anketi2, izpeljani med ameriškimi proizvodnimi podjetji, ki jo je opravila skupina Boston Consulting Group leta 2016, je 37 % tistih, z letnim prihodkom iz prodaje nad 1 milijardo $ povedalo, da načrtujejo ali aktivno premišljujejo o selitvi proizvodnih obratov iz Kitajske v ZDA. Med zelo velikimi podjetji z letnim prihodkom iz prodaje nad 10 milijardami $, jih je 48 % takšnih, ki so preselili proizvodnjo nazaj v svojo državo. Selitev proizvodnje nazaj v lastno državo številni strokovnjaki smatrajo kot potencialni vir obnovljenega ustvarjanja delovnih mest, predvsem v močno prizadetih sektorjih, kot je proizvodnja, ki so bili v preteklosti najbolj izpostavljeni delokalizaciji aktivnosti.

Preboj z novimi tehnološkimi, industrijskimi in poslovnimi trendi

Zaradi novih trendov je na področjih informacijskih tehnologij (IT) in ključnih omogočitvenih tehnologij (KET-ji: mikro in nano elektronika, nanotehnologije, industrijska biotehnologi-ja, napredni materiali, fotonike in naprednih proizvodnih tehnologij) veliko inovacij. Njihov transformacijski vpliv na gospodarstvo in družbo v prihodnjih letih bo drastično povečal povpraševanje po novih veščinah, predvsem visokotehnoloških vodstvenih veščinah.

Povpraševanje se razlikuje glede na različne tehnološke trende in vrste veščin, vendar pa strokovnjaki menijo, da bodo masovni podatki, internet stvari in kombinacija kognitivnih sistemov in robotike najbolj prebojni in bodo ustvarili največje povpraševanje. Približno 70 % strokovnjakov, ki je sodelovalo v naši anketi, se je strinjalo, da bodo vrzeli v znanju in spretnostih v Evropi zaradi povečanega povpraševanja vedno večje. Toda predvsem kombinacija digitalnih in ključnih omogočitvenih tehnologij bo vedno bolj ustvarjala pomemb-no potrebo po multidisciplinarnih veščinah, ki so trenutno manj vidne od digitalnih, vendar ključnega pomena za industrijsko modernizacijo na dolgi rok.

«5»

Leta 2020 se bo 65 % naših trenutnih delovnih mest spremenilo zaradi tehnološkega razvoja. Pomembno je, da vsi razvijemo veščine, ki bodo ostale konkurenčne v digitalnem gospodarstvu. Predvsem vodilni evropske industrije bi morali pridobiti tehnične, poslovne in strateške vo-dstvene veščine, da bodo znali uvesti in doseči digitalne inovacije.

Saskia Van UffelenIzvršilna direktorica Ericsson BeLux, Digital Champion Belgium

1. Posnetek gospodarskih stanj, december 2016: Rezultati globalne ankete McKinsey, december 2016: http://www.mckinsey.com/business-functions/strategy-and-corporate-finance/our-insights/economic-conditions- snapshot-december-2016-mckinsey-global-survey-results 2. Boston Consulting Group: Transformacija: Zagotovitev in vzdrževanje prelomne učinkovitosti, 2016: http://media-publications.bcg.com/transformation-ebook/BCG-Transformation-Nov-2016.pdf


Pritožbe glede tega, kako težko je pridobiti kader z ustrezni-mi veščinami, še ne pomenijo večjega zaposlovanja, četudi veščine postanejo na voljo. Do neskladnosti med povpraševanjem in ponudbo prihaja zaradi nerealnih pričakovanj, napačne časovne uskladitve ali celo enostavne geografije. Ponudba v Evropi ni vedno na voljo, kjer je povpraševanje. Zaradi povpraševanja po visokotehnoloških veščinah se bo pojavilo povpraševanje po novem usposabljan-ju in certificiranju današnje delovne sile in vodij, prav tako pa se bodo ustvarila nova, dodatna delovna mesta.

Inovativna narava in tehnološki profili teh trendov, predvsem masovnih podatkov, interneta stvari, naprednih proizvodnih tehnologij in drugih ključnih omogočitvenih tehnologij, bodo najverjetneje ustvarili povpraševanje po pristno novih veščinah in, kjer se bodo poslovni prihodki povečali, nova delovna mesta.

Pomembnost visokotehnoloških vodstvenih veščin

Veščine, potrebne za dosego uspešnih tehnoloških inovacij, so ključnega pomena pri razvoju evropske konkurenčnosti in inovativne kapacitete. Sodobno gospodarstvo je odvisno od posameznikov s sposobnostjo oblikovati nove poslovne modele in izkoristiti priložnosti in najbolje izkoristiti nove tehnologije za ustvarjanje vrednosti.

Metafora T-oblike je skupaj s predstavitvijo trikotnika vodstvenih veščin uporabna za opis profesionalcev, "pripravl-jenih za prihodnost", pri katerih gre za prilagodljive inovatorje s potrebnim visokotehnološkim talentom in vodstvenimi veščinami.

Profesionalna metafora T-oblike 3

«6»

Glavne lastnosti četrte industrijske revolucije, ki trenutno poteka, sta brezprimerna hitrost in prodornost, ki bosta spremenili pravila poslova-nja in tradicionalne verige vrednot. Potrebuje-mo nove vodje na področju visoke tehnologije, ki bodo to razumeli in bodo znali izkoristiti priložnosti, ki se jim ponudijo.

Maria Laura FornaciGlavna svetovalka Fondazione ISTUD

3. Prilagojeno iz naslednjega vira: Dogodek T vrh 2016: http://tsummit.org/t

SPOSOBNOSTI PREČKANJA MEJAEkipno delo, komunikacija, perspektiva, omrežja, kritično razmišljanje,

globalno razumevanje, projektno vodenje itd.

ŠTEVILNE DISCIPLINERazumevanje in komunikacija

VELIKO SISTEMOVRazumevanje in komunikacija

GLOBINA PRINAJMANJ ENI

DISCIPLINIAnalitično

razmišljanjein reševanje

težav

GLOBINA PRINAJMANJ

ENEMSISTEMUAnalitično

razmišljanjein reševanje

težav

JAZ


Trikotnik visokotehnoloških vodstvenih veščin

Prikazujejo:

>> strateško vodenje: voditi interdisciplinarno osebje in vplivati na deležnike prek funkcijskih in geografskih meja

>> poslovna iznajdljivost: prenoviti poslovne in operativne modele, ki prispevajo k dodani vrednosti organizacij

>> visokotehnološka iznajdljivost: si znati predstavljati in stremeti k spremembi za izboljšanje poslovne učinkovitosti in izčrpanje inovativnih priložnosti v visokotehnoloških trendih.

Sprejeti ukrepi

Vse od svoje komunikacije o "e-veščinah za 21. stoletje" (2007) je Evropska komisija pomagala izboljšati digitalne veščine in ustvariti večji nabor nadarjenega kadra med IT-strokovnjaki, ki jih EU potrebuje, da bi lahko bila inovativna in konkurenčna na globalnem trgu. Leta 2012 je Evropska komisija sprejela "Evropsko strategijo za ključne omogočitvene tehnologije - most do rasti in delovnih mest" 4, v kateri je predstavila strategijo za izboljšanje razvoja KET-ov v Evropi. Več držav članih je lansiralo velike inovacije na državni ravni, predvsem Nemčija5, Francija6 in Italija7 .

Komunikacija Evropske komisije za "Evropsko industrijsko renesanso"8 (2014) je poudarila, da so digitalne tehnologije bistvenega pomena za povečanje produktivnosti z preobliko-vanje poslovnih modelov in ustvarjanjem novih izdelkov in storitev. Prek Foruma o strateški politiki o digitalnem podjetništvu9 (ki ga je ustvarila Evropska komisija leta 2014) je bilo pripravljenih več poročil, vključno s poročilom o "Pospeševanju digitalne transformacije evropske industrije in podjetij" (marec 2016) in "Nadgradnja veščin evropske industrije: zaželena nova operativna orodja" (julij 2016).

«7»

Danes morajo vodilni znati krmariti zahtevnosti hitro spreminjajočega se okolja. Visokoteh-nološke vodstvene veščine pomenijo, znati prepoznati tveganja in priložnosti, ki jih inovaci-je predstavljajo za ljudi, organizacije in družbo kot celoto.

Nicolas SchmitMinister za delo, zaposlovanje in priseljevanje, Luksemburg

4. https://ec.europa.eu/growth/industry/key-enabling-technologies/european-strategy_en5. http://www.hightech-strategie.de/de/The-new-High-Tech-Strategy-390.php6. http://www.economie.gouv.fr/files/files/PDF/pk_industry-of-future.pdf7. http://www.fabbricadelfuturo-fdf.it/?lang=en8. https://ec.europa.eu/growth/industry/policy/renaissance_en9. http://ec.europa.eu/growth/sectors/digital-economy/entrepreneurship/strategic-policy-forum_en

Strateškovodenje

Poslovnaspretnost

Visokotehnološkaspretnost


Te dejavnosti so v strokovnih krogih dobro znane in priznane. Leta 2016 je strokovna anketa iz empirike potrdila, da so bile te analize in pobude priznane kot zelo pomembne pri naslavljanju izzivov, nastalih zaradi digitalnega preboja in industrijske modernizacije, in za ustvarjanje nabora nadarje-nega kadra, potrebnega za izkoriščanje priložnosti, ki so se pojavile z novimi tehnološkimi razvoji in trendi.

Čas je, da integriramo veščine in dejavnosti, povezane z digitalnimi in ključnimi omogočitvenimi tehnologijami, v vseobsegajoč načrt za visokotehnološke veščine. Najnovejši razvoji na teh področjih so pokazali, da so multidisciplinarne veščine kritičnega pomena za industrijsko modernizacijo, konkurenčnost in posledično za ustvarjanje delovnih mest in zadrževanje le-teh v EU.

Evropa potrebuje 50.000 dodatnihvodij na področju visoke tehnologije letno

Kritični dejavniki za visokotehnološko gospodarstvo so interdisciplinarne vodstvene veščine, ki omogočajo uporabo novih digitalnih in ključnih omogočitvenih tehnologij za podjetja in industrijo za pospešitev njihovega poslovanja.

Ocenjujemo, da je bilo leta 2015 zaposlenih 600.000 vodij, ki združujejo portfelj T-oblike z digitalnim, poslovnim in strateškim znanjem in izkušnjami. Glede KET-ov ocenjujemo, da je bilo leta 2015 skupaj 200.000 vodilnih na področju visoke tehnologije. Če povzamemo, da lahko opredelimo ciljno skupino, kateri je namenjen in katere spodbuja ta pravilnik, je vEU28 800.000 vodilnih na področju visoke tehnologije.

Razvili smo več scenarijev in ob scenariju s konzervativno rastjo pričakujemo, da bo vsako leto potreba po povprečno 43.000 novih vodilnih na področju digitalnega vodenja ter 7000 vodij na področju KET-ov.

Če povzamemo te številke, bo za zgornji scenarij Evropa morala ustvariti približno 50.000 dodatnih vodilnih na področju visoke tehnologije letno do leta 2025 ali skupaj okrog 450.000 do leta 2025 in sicer tako, da jim bo omogočila potrebne izobraževalne priložnosti in jih izpostavila potreb-nim delovnim in vodstvenim izkušnjam. Če Evropa ne bo sposobna ustvariti teh vodilnih na področju visoke tehnologi-je, ji preti nevarnost, da bo zamudila ogromno inovacijskih priložnosti, ki jih bodo nato lahko izkoristili njeni konkurenti.

Pomembnost vodij pri podpori inovativnosti na vseh ravneh

Populacija vodilnih na področju visoke tehnologije je izredno raznolika, sestavljena pa je iz vodilnih, ki jih je mogoče najti na različnih ravneh podjetja. Poleg izvršilnih direktorjev C-ravni (kot so izvršilni direktorji, vodje tehnološkega oddelka, vodje informatike), ki tvorijo vrh podjetij, obstaja še širši sloj "vodilnih srednje ravni". Sem sodijo vodilni na področju poslovnih divizij, oddelkov, projektnih ekip in drugih podskupin.

«8»

Razvoj digitalizacije ni vek sprememb, ampak sprememba veka. Zato morajo ljudje prilagoditi svoj talent, veščine in odnos novemu načinu razmišljanja, interpretacije, postopanja in pove-zovanja se s tem novim ekosistemom, če želijo ostati konkurenčni in preživeti v tem novem profesionalnem okolju.

Nacho de Pinedo Izvršilni direktor ISDI - Inštitut za internetni razvoj

10. Harvard Business School (2013) ”Danger in the middle: Why midlevel managers aren’t ready to lead” Poslovna publikacija Harvarda, na voljo na: http://www.harvardbusiness.org/sites/default/files/PDF/17807_ CL_MiddleManagers_White_Paper_March2013.pdf 11. Alexander S. (2016) “Key to Sustainable Success: Developing Middle Managers”, objavljeno na Everwise 20. maja 2016, na voljo na: https://www.geteverwise.com/talent-development/key-to-sustainable- success-developing-middle-managers/12. Ibid.


Vodilni srednje ravni so ključ do uspešne izvedbe poslovne strategije in tekoče organizacijske transformacije. Pogosto predstavljajo vizionarje in pobudnike inovacij z motivacijo, sposobnostmi in visokim potencialom.

Medtem, ko pomembnost vodilnih srednje ravni raste, njihove veščine pogosto niso kos zahtevam trga10. Organiza-cije, ki želijo biti konkurenčne in se zavijati, morajo biti pripravljene vložiti ustrezna sredstva in vire v razvoj svojih vodilnih srednje ravni11. Uspešen vodstveni razvoj temelji na spojitvi empiričnega učenja pri delu, usposabljanja in povratnih informacij s formalnim usposabljanjem. Dobri praktični programi zagotavljajo, da je učenje čim bolj podobno vsakodnevnem delovniku vodilne osebe12.

Vendar pa večina organizacija nima ustreznih razvojnih programov za vodilne srednje ravni. Med možne alternativne ukrepe za izboljšanje njihovega razvoja sodijo iskanje učitelja, postati sam mentor drugih posameznikom v razvoju, vzposta-vitev samozavedanja lastnega talenta in razvojnih točk, iskan-je priložnosti, ki posameznika prisilijo, da zapusti svojo cono udobja in vzeti si čas za razmišljanje zunaj okvirjev. Deležniki bi pozdravili podporo na EU-ravni pri pregledu inventarja relevantnih razpoložljivih pobud na tem področju in/ali razvoju načrtov za razvojni program vodilnih srednje ravni za visokotehnološka področja.

Potreba po novi generaciji vodilnih

Multidisciplinarna in hitro razvijajoča se narava KET-ov ter njihovo izredno konkurenčno tržno okolje, ki ga je težko predvideti, zahtevajo novo generacijo vodilnih, predvsem na področju KET-ov, ki bi znali identificirati, ustvariti in služiti bist-veno novim tržiščem. To neposredno kaže na potrebne veščine teh vodilnih. Spodaj smo naslovili nekaj ključnih veščin, ki jih potrebuje nova generacija vodilnih na področju KET-ov:

>> sposobnost učenja, vključno predvsem z zmožnostjo absorbiranja znanja in nenehnega posodabljanja znanja ter ustvarjanja novega znanja poleg že obstoječega.

>> čuječnost nanašajoč se na sposobnost stalnega nadziranja notranjih in zunanjih (t. j. gospodarskih, družbenih, kulturnih, političnih, tehnoloških itd.) razvojev, s čimer spoznavajo najnovejše trende in se znajo nanje hitro odzvati.

>> prilagodljivost, kar pomeni, da morajo biti odprti za spremembe (pozitivne ali negativne) ter znatno raznolikost na delovnem mestu, t. j. znati morajo sprejeti spremembo, se pripraviti nanjo in ukrepati.

>> neprestano eksperimentiranje in sposobnost učenja iz napak s sprejemanjem potencialnih neuspehov in zmožnostjo spremeniti le-te v dragoceno učno izkušnjo in po možnosti v zmagovalno situacijo.

>> Multidisciplinarnost in integracijske veščine, vključno s sposobnostjo uporabe in integracije različnih področij v skupne rešitve za zapletene probleme, kar je mogoče najbolje doseči na kolektivni ravni (t. j. delo v ekipah). Sposobnost integracije gre z roko v roki z oblikovalsko miselnostjo, prebojnim razmišljanjem in sposobnostjo reševanja zapletenih problemov.

«9»

Prekvalifikacija ljudi v visoko intenzivnih kapi-talnih okoljih ni deležna zadostne pozornosti. Praktično usposabljanja na dragi opremi je zelo zahtevno. Za tovrstna okolja je treba razviti nove izobraževalne metode.

Rudy Lauwereins Podpredsednik, IMEC (R&R organizacija, ki združuje tehnologijo mikročipa s strokovnim znanjem na področju programiranje in IKT-ja)


Pregled vodstvenih veščin na področju visoke tehnologije

Izhajajoč iz premise, da na osnovi obstoječih uradnih statističnih podatkov in zaposlitev ni mogoče neposredno izmeriti razširjenosti vodstvenih veščin na področju visoke tehnologije, smo eksperimentalno ustvarili evropsko tablo z rezultati, ki uporablja razpoložljive podatke za spremljanje napredka na področjih, na katerih so potrebne vodstvene sposobnosti na področju visokih tehnologij.

Prva različica eksperimentalne table z rezultati se v tem trenutku osredotoča na digitalni podsklop vodstvenih veščin na področju visoke tehnologije, ki jim pravimo tudi e-Leader-ship veščine. Za vsako od šestih domen ključnih omogočitvenih tehnologij sicer nismo razvili primerljive table z rezultati, ker bi za to bilo potrebno ogromno časa in virov, kar bi znatno preseglo obseg našega dela.

Teh šest domen je naslednjih: >> e-Leadership izobraževanje, >> sorazmerje delovne sile z e-Leadership potencialom>> strukturne spremenljivke, ki omogočajo izrabljanje e-Leadership in >> pravilniki ali druge gonilne sile, ki omogočajo e-Leadership.

Na osnovi 24 pokazateljev iz primarnih in sekundarnih virov tabla z rezultati primerja "učinkovitost" v državah članicah EU in identificira močne in šibke točke e-Leadership ekosistemov, ki so nato na vključene v pogovore o državni in EU-politiki.

Tabla meri dejavnike, ki bi lahko najverjetneje vplivali na povpraševanje in ponudbo e-Leadership veščin v vsaki državi, s čimer omogoča vpogled v učinkovitost določenih e-Leader-ship domen. Uporabljajo jo lahko razvijalci domen in industri-ja ter višje izobraževalne ustanove in izobraževalne ustanove za izvršilne delavce tako za premagovanje groženj kot tudi za predlaganje novih priložnosti.

«10»

Učinkovitost e-Leadershipa na pokazatelj


Vir: empirica 2017

Pobude politike in deležnikov - veščine za digitalno podjetništvo

Pobude politike in deležnikov - e-Leader-ship izobraževanje in usposabljanje

Pobude politike in deležnikov - veščine za uporabnike IKT

Stopnja grozda razvoja

Vpliv IKT-ja na novestoritve in izdelke

Zmožnosti za inovacije

Prevzem tehnologije na ravni podjetja

Dostopnost najnovejših tehnologij

Podjetja, ki uporabljajo družbene mreže

Podjetja, ki uporabljajo RFID (radiofrekvenčna identifikacija)

Podjetja, ki zaposlujejo IKT-strokovnjake

Podjetja v IKT-intenzivnih sektorjih

Magistrski izobraževalni programi in izobraževalni programi za izvršilne delav-

ce s kombinacijo IKT in poslovanja

e-Leadership programi za kandidate

Zaposlitev v IKT-sektorju

Visokorastoča podjetja v IKT-intenzivnih sektorjih

Hitro rastoča podjetja v IKT-sektorju

Diplomanti poslovne administracije

IKT- diplomanti

IKT- ključni strokovnjaki

IKT-vodje, arhitekti in analitiki

Vodje proizvodnje

Kakovost šol za management

Podjetniško usposabljanje za IKT/IT-specialiste

EU DE (2016) DE (2015)

Pregled vodstvenih veščin na področju visoke tehnologije

Eksperimentalni indeks združuje vsako od različnih dimenzij table z rezultati e-Leadership ter tako primerja politiko na tem področju v državah članicah EU. Indeks združuje kazalni-ke poslovnih in političnih razmer, infrastrukture in rezultate, povezane z e-Leadershipom. Države članice razvršča v štiri skupine:

>> (skupina 4) Irska, Nizozemska, Finska, Združeno kraljestvo, Švedska, Belgija in Danska so v ospredju z učinkovitostjo, ki je več kot 20 % nad povprečjem EU;>> (skupina 3) Luksemburg, Malta, Avstrija, Nemčija, Francija, Slovenija in Estonija imajo učinkovitost manj kot 20 % nad EU-povprečjem ali blizu njega;>> (skupina 2) Španija, Litva, Češka republika, Latvija, Madžarska, Portugalska in Poljska imajo učinkovitost manj kot 20 % pod EU-povprečjem.>> (skupina 1) Ciper, Hrvaška, Slovaška, Bolgarija, Italija, Grčija in Romunija pa imajo učinkovitost več kot 20 % pod EU-povprečjem.

«11»

Evropski zemljevid kvartilov e-Leadership kazalnika

Evropske IKT-lestvice za uvrstitev odličnosti v EU ”IKT-lestvica odličnosti”, IRC (2014)

Uvrstitev 1-3Uvrstitev 4-11Uvrstitev 12-34

Vir: empirica 2017

IE

NLFI

UKSEBEDKLUMTATDEFR

SIEE

EUESLTCZLV

HU

PTPLCYHRSKBG

IT

GRRO 2,9

3,2

3,63,8

3,93,9

3,94,04,04,1

4,34,34,3

4,34,95,15,1

5,3

5,55,7

5,75,8

6,06,26,2

6,46,76,7

6,9

Skupina 1: več kot 20 % pod povprečjem EU Skupina 3: manj kot 20 % nad povprečjem EU

Skupina 2: manj kot 20 % pod povprečjem EU Skupina 4: več kot 20 % nad povprečjem EU

Helsinki

London

Stockholm

AmsterdamEindhoven

Leuven

Pariz Darmstadt

KarlsruheMünchen


Irska se je najbolje izkazala leta 2016, tesno pa sta ji sledili Nizozemska in Finska. Skupine so v glavnem ostale enake kot v letu 2015, razen Hrvaška, ki je nazadovala v skupino 1, Portugalska in Poljska pa sta napredovali v skupino 2.

Najboljše prakse za visokotehnološke vodstvene veščine

Ob razvoju področja za izobraževanje na področju visokotehnoloških vodstvenih veščin so se pojavili številni uspešni izobraževalni programi in pobude, ki so se začeli združevati okrog številnih najboljših praks.

V tem odseku so naštete te najboljše prakse, ki naslavljajo bistvene vidike visokotehnoloških vodstvenih veščin iz naše analize programov in pobud. Zajemajo primere >> novih izobraževalnih programov in programov za usposabljanje ter platforme; >> programe odličnosti in spremljanja partnerstev z več deležniki; >> pobud za uskladitev izobraževanja o naprednih proizvodnih in drugih inovativnih tehnologijah s potrebami industrije; >> napredne infrastrukture za usposabljanje na področju naprednih proizvodnih tehnologij, pobuda za katere izhaja iz industrije, ki jih tudi vodi ter>> podjetništva ter shem in pospeševalnikov zagonskega usposabljanja.

PRIMER NAJBOLJŠE PRAKSE

IMEC INTERNATIONAL – združitev podjetij of imec in iMinds je ustvarila vodilni svetovni visokotehnološki raziskovalni center, ki žene digitalno ekonomijo, Belgija

Imec izvaja vodilne svetovne raziskave na področju nanoelek-tronike in pripravlja tehnološke rešitve, bistvene za industrijo. Sedež podjetja Imec je v Leuvenu v Belgiji, prostore pa ima v Belgiji, na Nizozemskem, v Tajvanu, ZDA, na Kitajskem, v Indiji in na Japonskem. Zaposlenih je približno 2500 razisko-valcev, vključno s skoraj 800 industrijskimi rezidenti in gostiteljskimi raziskovalci.

Podjetje Imec je vodilno podjetje na področju nanoelektroni-ke že več kot 30 let, vpeljalo pa je nove aplikacije za pametne sisteme za internet stvari, internet zdravja in internet moči.

«12»

Pri AGFA potrebujemo izvršilne osebe, ki bodo inovacijo gnale naprej. Skozi desetletja smo vlagali v digitalno transformacijo naših dejavnosti v grafični industriji in zdravstvenem sektorju. Čeprav smo globalni in inovativni akter na trgu, je še vedno izziv najti ljudi z ust-rezno izobrazbo za izvršilne delavce. Ta pobuda je prišla ravno pravi čas, da se ustvari nova generacija vodilnih, ki bodo znali izkoristiti nove IT-kompetence.

Freddy Van den Wyngaert Direktor informatike, Agfa ICS


Zgradilo je široko in svetovno partnersko omrežje, tudi v Flandriji, ter ustvarilo uspešne izločitve z ustanovitvijo novih podjetij.

Dejavnosti podjetja iMinds zajemajo raziskovalne domene, kot so internet stvari, digitalna zasebnost in varnost ter pretvorba neobdelanih podatkov v znanje. Njegovo strokov-no znanje na področju programskih oprem je široko cenjeno, njegove podjetne dejavnosti v Flandriji pa so prvorazredne.

Podjetje iMinds je bil digitalni raziskovalni in podjetniški center Flandrije s skoraj 1000 raziskovalcih na petih flandrijs-kih univerzah, ki so izvajali strateške in uporabne raziskave na področjih, kot so mediji, zdravstvo, pametna mesta in proizvodnja. Skupaj s svojimi raziskovalnimi partnerji, t. j. podjetji, vladami in neprofitnimi organizacijami, podjetjeiMinds pretvarja digitalno znanje in izkušnje v konkretne izdelke in storitve. Poleg tega iMinds podpira raziskovalce in (zagonske) podjetnike pri uspešni tržni predstavitvi njihovih idej na trgu.

Pozno 2016 se je nanoelektronski raziskovalni center imec združil z digitalnim raziskovalnim in inkubacijskim centrom iMinds v visokotehnološko zvezdišče za R&R. Pod imenom imec združena organizacija sedaj tvori visokotehnološki raziskovalni center svetovnega kova za digitalno gospodarst-vo, v katerem sta združena dolgoletno vodenje na področju tehnologije mikročipov in poglobljeno strokovno znanje na področju programske opreme in IT-ja. http://www2.imec.be/


Software Campus - inovativni program vodenja na področju visoke tehnologije za odličnost, Nemčija

Software Campus je edinstveno sodelovanje med vlado, izobraževalnimi ustanovami in industrijo, ki podpira mlade raziskovalce, ki želijo postati vodilni na področju visoke tehnologije. Vsak udeleženec dela na akademskem projektu, ki ga financira Software Campus. Ko izberejo udeležence, pri Ministrstvu za izobrazbo in raziskave zaprosijo za nepovratna sredstva. Poleg tega kandidati prejmejo visokokakovostno usposabljanje na področju vodenja s strani sodelujočih partnerjev v industriji. Tako torej sodelujejo s partnerskim podjetjem, kjer jih nadzira izkušen vodja in kjer prispevajo s svojimi raziskavami.

Software Campus se je razvil iz ideje, ustvariti novo generaci-jo vodij z naprednim IT-ozadjem, saj morajo vodilni na področju visoke tehnologije prihodnosti imeti tako ekonoms-ke (in inženirske) kompetence kot tudi odlične IT-veščine in znanje.

V partnerstvu več deležnikov sodeluje skupno 19 deležnikov, med katerimi so univerze, raziskovalni inštituti in podjetja. Med industrijske partnerje sodijo velika imena, kot so Deutsche Post DHL, Siemens in SAP. Glavna prioriteta je bila, vključiti podjetja iz različnih gospodarskih sektorjev ter oblikovati računalniško okolje za predkonkurenčno delo. http://www.softwarecampus.de/en/home/

«13»

Drzni podjetniki na področju visoke tehnologije so pomembni za digitalizacijo gospodarstva, vendar pa je vodenje na delu širše in globlje in pomeni krepčanje visokotehnoloških vodstve-nih veščin delovne sile, da bi ta znala izkoristiti uspešne inovacije v prihodnosti.

Roger De KeersmaeckerSvetovalec izvršilnega direktorja, IMEC



PROMPT – Professional master in software development, Univerza Mälardalen, Švedska

Namen naprednega izobraževalnega programa PROMPT je, izobraziti in industriji zagotoviti strokovnjake za programsko opremo ter povečati industrijsko konkurenčnost z brezplačnimi univerzitetnimi predmeti po meri za inženirje in razvijalce.

PROMPT je bil ustanovljen kot nacionalna izobraževalna pobuda v sodelovanju z več akademskimi partnerji in številnimi vodilnimi švedskimi industrijskimi podjetji in organizacijami. Skupaj partnerji razvijajo akademske predmete na napredni ravni, prilagojene profesionalnim inženirjem in razvijalcem programske opreme. Cilj je, industri-ji zagotoviti napredne programske kompetence in inova-tivnost.

Predmeti, ki se vsi izvajajo na magistrski ravni, so razviti tako, da so primerni za tiste, ki so že zaposleni in ki želijo kombini-rati delo in študij. Predmeti se proizvajajo v sodelovanju s podjetji, ki potrebujejo zadevne kompetence, učenje pa je bilo prilagojeno profesionalcem, ki študirajo ob delu. Predme-ti združujejo običajne študije s študijem na daljavo, preko spleta in poučevanjem v prostorih sodelujočih podjetij.

Cilj projekta je, delno realizirati nadgradnjo veščin, ki bi znatno izboljšale konkurenčnost v industriji, in delno podpreti razvoj inovacij, ki temeljijo na novi programski opremi. Sodelujoča podjetja imajo tako začetno prednost, ko gre za integracijo novih raziskav na področju v njihove dejavnosti.PROMPT je odprta pobuda, ki vabi k sodelovanju dodatna podjetja in visokošolske ustanove. Projekt PROMPT se financira iz programa Švedska fundacija znanja "Strokovno znanje za inovacijo" ter iz sodelujočih visokošolskih ustanov in podjetij.http://www.promptedu.se/


IT-univerza v Københavnu, Danska

IT-univerza v Københavnu je danska, globalno usmerjena samostojna univerza, ustanovljena leta 1999 v Københavnu na Danskem. IT-univerza ima samo eno fakulteto z interdisci-plinarnim pristopom in je najmlajša univerza na Danskem s približno 2000 študenti. Na osnovi njene misije, prispevati pri delanju Danske izjemno dobre z ustvarjanjem vrednot na IT-področju, IT-univerza stremi k izvajanju mednarodno priznanih in visoko pomembnih raziskovalnih in izobraževalnih programov.

IT-univerza v Københavnu nudi 3 dodiplomske programe, 4 podiplomske programe in obsežen doktorski program kot tudi profesionalne magistrske programe in diplomski program vključno z interdisciplinarnimi študijami na področju znanosti, humanističnih ved, oblikovanja in poslovnih ved. Študenti izhajajo iz zelo različnih ozadij in so večinoma mednarodni, kar nudi nove vidike in pristope. Podjetno vzdušje tako univerze kot njenih študentov je zelo visoko, kot kaže seznam s približno 50 zagonskimi podjetji, ki so jih ustanovili študentje ITU-ja.

Različni programi IT-univerze v Københavnu poučujejo tematiko, ki je ključnega pomena za inovacijo in ustvarjanje vrednot z IT-jem v današnjih podjetjih in podjetjih jutrišnjega dne z interdisciplinarnim pristopom in močno predstavitvijo programske in podatkovne analitike v raziskavi in razvoju.http://en.itu.dk/

«14»

Pobuda PROMPT gradi na uspešni raziskavi v sodelovanju akademskega sveta in indus-trije. Motivacija za raziskovalce je, da lahko s svojimi raziskovalnimi partnerji sodelujejo na nov način, pri katerem lahko usposabljajo profesionalce, v vračilo pa dobijo informacije o industrijskih izzivih in načinih dela.

Malin RosqvistProjektni vodja za projekt PROMPT, School of Innovation, Design & Engineering, Mälardalen University



DiTex – Digital Talent Executive Program, Španija

DiTex – Digital Talent Executive Program je namenjen direktorjem kadrovskih služb, upravljanja s talenti in vodstve-nim strokovnjakom kot tudi vodjem usposabljanja in raziskav, ki morajo upravljati in voditi digitalni načrt poslovne in kadrovske transformacije. Cilj je, poučevati in se naučiti digitalnega poslovanja, da bi lahko vodili transformacijo kadra podjetij od kadrovske službe, upravljanja z digitalnimi talenti in se seznaniti z digitalnimi orodji za upravljanje novih ključnih kazalnikov učinkovitosti kadra. Program je sestavljen iz 8 modulov, ki se izvajajo na kampusu, združuje pa teorijo z razvojem jedrnega projekta. Predavatelji ISDI-ja so uveljavlje-ni digitalni delovni profesionalci in strokovnjaki na področjih, ki jih poučujejo.

DiTex je najverjetneje eden redkih tovrstnih programov, ki je izredno usmerjen v tržišče/industrijo in ki ga izvaja nov tekmec na trgu "digitalnega" usposabljanja in usposabljanja na področju "digitalne transformacije", namenjen pa je osebam na izvršilnih položajih. Namesto akademikov in strokovnjakov program poučujejo strokovni delavci in specialisti, program pa je mogoče enostavno in hitro prilago-diti spreminjajočim se potrebam na trgu.http://www.isdi.education/ditex

«15»

Digitalna inovacija je postala ključnega pome-na za gospodarsko rast, vendar pa številna vodilna podjetja ne znajo ohraniti svojega vodilnega položaja kot inovatorji. Potrebujejo profesionalce, ki bodo znali e-voditi in katali-zirati digitalne veščine svojih ekip ter ustvariti dobičkonosne zamisli.

Silvia LealAkademska direktorica IT-programov, IE Business School



Festo Didactic “Transfer Factory” – računalniško okolje za raziskave in poučevanje, Nemčija

Digitalizacija pri napredni proizvodnji od delavcev zahteva, da razvijejo globoko razumevanje strukture in programiranja digitalnih omrežij ustanove. Tovrstnih veščin se je mogoče najbolje naučiti v realnem, nadzorovanem okolju, do katerih izobraževalni ponudniki in podjetja običajno nimajo dostopa. Računalniško okolje za učenje in raziskave CP Factory, pri kateri gre za zasebno financirano pobudo Festo Didactica, se je na ta izziv odzvala tako, da je višjim izobraževalnim inštitutom in podjetjem omogočila dostop do tehnologije in aplikacij Industry 4.0.

Osnova tega računalniškega okolja za usposabljanje je MPS® Transfer Factory. Računalniško okolje predstavlja proizvodnjo jutrišnjega dne v lokalno nadzorovanem, inteligentnem omrežju, razvito pa je bilo za prilagodljivo usposabljanje s širokim razponom tehnologij in predmetov. Ti predmeti zajemajo omreženje ustanov, PLC-programiranje, pogonsko tehnologijo, senzorsko tehnologijo, varnostno tehnologijo, robotiko, montažo kot tudi analizo in optimizacijo pretoka vrednosti.

Festo Didactic prav tako nudi individualne tečaje usposabljan-ja v povezavi z MPS® Transfer Factory, ki naslavljajo komuni-kacijo, robotiko, simulacijo, obdelavo slik, PLC-programiran-je, področna vodila, RFID-tehnologijo, simulacijo obratov in odpravljanje napak.

Gre za eno redkih zasebno financiranih pobud za usposabljan-je za digitalizacijo v napredni proizvodnji in je kot taka edinstvena na svetu. Poleg tega so vrhunske in sodobne ustanove za usposabljanje edinstvene v Evropi.www.festo-didactic.com


Program UK Futures – veščine za inovacijo v proizvodnji, Združeno kraljestvo

Program UK Futures je niz učnih programov, ki so namenjeni specifičnim pojavljajočim se ali stalnim težavam pri razvoju delovne sile.

V tekmovalnem krogu "Sposobnost inovativnosti v proizvod-nji" so bili deležniki iz podjetij in akademskega sveta povab-ljeni, da pošljejo predloge za projekte, ki se osredotočajo na razvoj veščin za upravljanje postopka inovacij in izrabljajo inovativne izdelke ali storitve za komercialno vrednost.

Vsak nagrajeni projekt bo preizkusil razvoj veščin na svojem delovnem mestu, rezultat česar bo niz učnih programov s ciljem nasloviti potrebe po specifičnih veščinah na delovnih mestih. Vsak projekt je prejel dodatna finančna sredstva od UKCES v višini do 150.000 £

Pobuda je edinstvena te vrste, saj ni bilo mogoče najti nobene druge pobude v Evropi, ki bi se osredotočala na razvoj veščin za upravljanje postopka inovativnosti in izrabljanje inovativ-nih izdelkov in storitev v napredni proizvodnji.

Organizacije, ki so poslale uspešne predloge, vključujejo vodilne proizvajalce v Združenem kraljestvu, organ, ki zastopa delodajalce, in univerze iz Združenega kraljestva. Sedeži projektov so v Belfastu, Cardiffu, Glasgowu, Swansea-ju in Lancastru.https://www.gov.uk/government/organisations/uk-commissi-on-for-employment-and-skills

«16»

Brez izobrazbe 4.0, industrija 4.0 ne bo uspela. Digitalna industrija se bo nanašala na digi-talne veščine zaposlenih in strokovno znanje domene, zato je digitalna transformacija odvis-na od ustrezne izobrazbe in usposabljanja.

Marius RiegerReferent za izobraževalno politiko v ZVEI - Zentralverband Elektrotechnik- und Elektronikindustrie e. V.



Program Start-up Estonia

Estonska vlada je sprožila program Start-up Estonia pozno 2011, pri katerem gre za promocijo zagonskih poslovnih idej na visoko rastočih področjih z močno vlogo IT-ja. Start-up Estonia je pobuda za podporo zagonskim podjetjem na področju digitalnega podjetništva, ki lokalnim študentom in raziskovalcem pomaga razviti poslovne pobude na področju IT-ja. Start-up Estonia vabi mentorje z vsega sveta, da bi z lokalnimi podjetniki delili svoje znanje, organizira delavnice, javna predavanja in omrežne dogodke v pomoč sodelovanju in vzajemno koristnemu deljenju informacij.

Cilj pobude je, razviti sposobnost akterjev na trgu (npr. financiranje novih pospeševalnikov), ponuditi zagonsko usposabljanje, namesto nuditi neposredno podporo (nepov-ratna sredstva) za zagonska podjetja.

Pobuda je od leta 2014 tesno prepletena s finančnimi organizacijami. Danes in vse od leta 2016 program upravlja fundacija KredEx. Pred tem jo je upravljala estonska razvojna fundacija, ki je upravljanje leta 2014 prevzela od Enterprise Estonia. Pričakuje se, da do leta 2020 Startup Estonia ne bo več potreben in bo trg lahko sam ustvarjal zagonske projekte.http://www.startupestonia.ee

«17»

Inovacija temelji na talentu. Komercialno uspešna inovacija zahteva talent in vodenje, ki odraža digitalni vek: sposobnost voditi in nav-dušiti navidezne in večkulturne ekipe, prilago-diti se spreminjajočim okoljem in pripravljenost prilagajanja novim načinom poslovanja. Delo Evropske komisije na e-Leadershipu in viso-kotehnoloških vodstvenih veščinah je kritičnega pomena za vse vlade, podjetja, organizacije in posameznike, ki skušajo spremeniti tehnološke inovacije v priložnosti.

Bruno LanvinIzvršilni direktor pri Global Indices, INSEAD, član uprave pri ICANN in GovTech

Skrajni čas je, da industrija in administracija začnejo združeno razmišljati o razvoju izobra-zbe in taktičnih sposobnosti kot dejavniku pri podjetniškem uspehu. Organizacije, ki ne bodo upoštevale potrebe po digitalnih veščinah, bodo premagane s strani digitalizacije gospodarstev.

Christian PagelVodja IT-managementa/vodja informatike, ThyssenKrupp Industrial Solutions


Predlog za evropski načrt za vodstveneveščine na področju visoke tehnologije

Naša priporočila so zasnovana tako, da bi pomagala Evropi zagotoviti, da bi imela zadosten nabor talentiranega kadra za vodje na področju visoke tehnologije v prihodnosti. Ta priporočila so rezultat strokovnih posvetov na delavnicah, anket in intervjujev.

V anketah in intervjujih je sodelovalo več kot 700 strokovnja-kov. Približno 100 strokovnjakov je izrazilo zanimanje, da bi prispevali k razvoju načrta, in okrog 50 jih je podalo specifične predloge.

Tukaj navedena priporočila in dejanja naslavljajo izzive in priložnosti Evrope pri razvoju visokotehnoloških vodstvenih veščin, zagotavljanju učinkovitejše izobrazbe in usposabljanja ter razvoju talenta med šestimi strateškimi prioritetami:

Priporočila predstavljajo načrt za ukrepanje na vseh ravneh v Evropi, za industrijske, akademske, vladne in druge nacional-ne deležnike ter inštitucije Evrope unije. Spodaj so navedena s časovnico za ključne ukrepe.

«18»


Napredna proizvodnja

Mikro in nanoelektronika

Industrijska biotehnologija

Naprednimateriali

FotonikaNano-tehno-logije

IT-zapuščinskisistemi

Računalništvov oblaku

Analitikamasovnih podatkov

Internet stvari

VISOKO- TEHNOLOŠKEVODSTVENE

VEŠČINE

Mobilnost Družbenimediji

Spremljanjeprimerjanje in

napovedovanje

Digitalne storitve za poklicno podporo na

osnovi računalniškega okolja itd.

Industrija, izobrazbain usposabljanje

Boljša koordinacijain financiranje

Nacionalne digitalne strategije in strategije za visokotehnološke veščine

Dviganje promocije in ozaveščenosti

Definicije, klasifikacije

Tabla z rezultati in indeks

Merjenje, napovedovanje

Najboljše svetovne prakse

Spremljanje na enem mestu

Univerza za vseživljenjsko izobraževanje - nova partnerstva in akterje

Hitra prilagoditev programa

Evropske univerze za programsko opremo

Izboljšanje mobilnosti

Izdelava ekosistemov

Certificiranje delovne sile

Multidisciplinarnost v izobraževalnem programu

Netehnični predmeti

Veščine učiteljev/profesorjev

Vzvratno mentorstvo

Določitev okvirnih pogojev

Vladno podprta javna naročila za inovacije

Sistem bonov in davčne olajšave

Program evropskega preskoka kakovosti

Obveznost politike

Državni svetovalni odbori za razvoj informirane politike

Ekosistem digitalnih storitev • Diagnoza • Samoocena • Poklicno napredovanje

Evropska promocija • Partnerstvo več deležnikov • Kampanja ozaveščenosti • Vzori in zgodbe o uspehu

Strateška prioriteta 1 - Spremljanje, primerjanje in napovedovanje

1.1 Definicije, segmentacije in klasifikacije glede visokotehnoloških vodstvenih veščin za gospodarstvo

Razvoji in trendi v tehnologiji, industriji in poslovanju, ki zahtevajo nove veščine na vedno več delovnih mestih, so razlog za temeljite spremembe pri veščinah delovne sile.

Industrija in podjetja v Evropi in po vsem svetu imajo vedno večje povpraševanje po visoko sposobnih strokovnjakih in poslovnih vodjih, t. j. ljudeh, ki znajo voditi digitalno inovacijo in transformacijo industrij ter premostiti "dolino smrti" pri zagonskih podjetjih in ključnih omogočitvenih tehnologijah.

Nujnost povsem novih zaposlitev bo vodila do znatnih sprememb pri povpraševanju po obstoječih veščinah, hkrati pa nekaterim zaposlitvam preti nevarnost zaradi avtomatiza-cije. Močno se bodo spremenile tudi trenutne definicije in klasifikacije zaposlitev.

«19»

Priporočeni ukrep 1.1 Široko sodelovanje s skupinami deležnikov za nadaljnjo izboljšavo definicij, segmentacij in klasifikacij glede visokotehnoloških vodstvenih veščin

Široko sodelujte s skupinami deležnikov, da boste izboljšali definicije in metriko za visokotehnološke vodstvene veščine tako, da bodo vsebovale tako digitalne veščine kot tudi veščine ključnih omogočitvenih tehnologij. Predelajte in ponovno opredelite IT-delovno silo in stroko v luči razvojev in trendov v tehnologiji, industriji in poslovanju. Enako velja za veščine delavcev in vodilnih v domeni ključnih omogočitvenih tehnologij s pojavom novo nastalih delovnih mest.

Dodelajte okvirje za klasifikacijo in kompetenco, kot so ISCO, ESCO in e-CF ter razvijte EU-profesionalne profile znotraj relevantne CEN-delavnice o IKT-veščinah.

1.2 Tabla z rezultati in indeks ter novi načini za meritve in merljivost

Da bi premostili pomanjkanje obstoječih uradnih statističnih podatkov o povpraševanju po visokotehnoloških vodstvenih veščinah, nedavna pobuda Evropske komisije razvija pristope v resničnem času, ki temeljijo na podatkih o prostih delovnih mestih in analitiki masovnih podatkov.

Podobni izzivi se soočajo z merljivostjo "visokotehnološke vodstvene" delovne sile in meritvijo povpraševanja in ponudbe in to še toliko bolj, ker visokotehnološko usposoblje-na delovna sila ni zaposlitvena kategorija, njena kombinacija veščin iz različnih ozadij pa ni zajeta v statistiko. Potrebne so nove metodologije in načini za merjenje.

Z ugodnim političnim in poslovnim okoljem in razvijajočim se digitalnim in visokotehnološkim ekosistemom na ravni Evrope in držav članic kot tudi vedno večjimi naložbami v inova-tivnost in opremljanjem delovne sile z vodilnimi veščinami na področju inovativnosti kot tudi relevantnimi digitalnimi veščinami za Evropo obstaja velik potencial, da bi postala vodilna na področju globalnega gospodarstva in bi proizvedla blago in storitve višje vrednosti za uspešno globalno trgovino.

Werner B. KorteDirektor, empirica GmbH


«20»

Priporočeni ukrep 1.2 Redna posodobitev tabel z rezultati in kazala na področju visokotehnološkega vodenja

Razširitev je potrebna prek "digitalnega", da bi bilo mogoče progresivno vključiti ključne omogočitvene tehnologije in predvsem domene, v katerih je Evropa močna, kot so fotonika, nano elektronika in robotika. Razvijte zadevne table z rezultati in vseevropski in čezevropski indeks, ki bo zajemal zadevne deležnike, in redno poročajte o rezultatih. Te dejavnosti morajo graditi na in razširiti tiste, že tekoče na tem področju, vključno s tistimi od Evropske komisije, ki se nanašajo na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

Priporočeni ukrep 1.3 Razvijte robustne metodologije za meritve in merljivost povpraševanja in ponudbe delovne sile in za napoved potrebnih veščin na področju visoke tehnologije

Razvijte robustne in zaupanja vredne metodologije, indika-torje in algoritme, ki bodo pokrivali celoten spekter visokotehnoloških vodstvenih veščin, ter napovejte številke glede delovne sile, (prekomernega) povpraševanja in ponudbe, vključno z in na osnovi podatkov o prostih delovnih mestih. Pripravite zanesljive ocene in podatke po kategoriji in skupini delavcev, razvrščene glede na raven sposobnosti in sklop sposobnosti s podrobno analizo in identifikacijo strukturnih sprememb v delovni sili. >>

EuroCIO je preoblikoval nekatere svojih predmetov tako, da so primernejši za zahteve industrije. Vsi današnji predmeti so krajši in zajemajo včasih od devet do tri module, trajajo pa samo en semester, s čimer so primerni za programe sprememb v podjetjih.

Jean-Marc GuiolVodja kadrovske služe in EuroCIO - Evropsko združenje direktorjev informatike

Priporočamo, da prednost daste "grozdom kompetenc" namesto "zaposlitvam" ter razvijete v prihodnost usmerjene pristope za opredelitev "sklopov/svežnjev kompetenc in veščin". Povežite odkritja s kadrovskimi oddelki v podjetjih in jih uporabite pri poučevanju in usposabljanju za višje, izvršilne in VET-ravni. Rezultate po možnosti predstavite ločene in razvrščene po spolu. Pomagati si poskusite s spletnim trgom podatkov o prostih delovnih mestih.

1.3 Vzajemno učenje iz najboljših svetovnih praks

Identifikacija najboljših praks podpira učenje in izkušenj, pri čemer nudi pristope, ki so lahko koristni pri razvoju in analizi ter ponovni opredelitvi strategij in programov.

Priporočeni ukrepi 1.4 Razvijte spletno okolje za najboljše prakse za vzajemno učenje

Razvijte in redno posodabljajte spletno okolje za vzajemno učenje z najboljšimi praksami o razvoju visokotehnoloških vodstvenih veščin in talenta. Te prakse je treba povezati z obljubami, ki so jih npr. deležniki dali Koaliciji za digitalne veščine in delovna mesta, ki je bila ustanovljena decembra 2016.

Zagotovite, da bo to okolje široko razširjeno po vsej evropski industriji, med družbenimi partnerji, izobraževalnimi organi-zacijami in organizacijami za usposabljanje in relevantnimi razvijalci politike v državah članicah EU. Prav tako mora biti namenjeno združenjem, ki ga bodo predstavila svojim članom in predvsem tistim osebam v podjetjih in organizacijah, ki sprejemajo odločitve.

Tesno sodelujte z evropskimi institucijami in njihovimi komunikacijskimi kanali in oblikami publikacij, vključno s CEDEFOP-ovo "Panoramo veščin" in "Povzetek statistike" Eurostata.

14. http://eskills-lead.eu; e-Leadership Skills for SMEs: Evropske smernice in oznake kakovosti za nov učni načrt, ki podpira veščine za e-Leadership: http://eskills-guide.eu


1.4 Spremljanje in primerjava talenta na področju visoke tehnologije v Evropi na enem mestu

Iz predhodno opravljenega dela v preteklem desetletju so že na voljo podatki o digitalni pismenosti, e-veščinah, e-Leader-shipu in KET-veščinah, ki zajemajo predvsem številke in napovedi glede povpraševanja in ponudbe v Evropi in doma. Dodati je treba podatke o visokotehnoloških vodstvenih veščinah, za katere smo ravno mi tisti, ki smo pripravili prve merljivosti in ocene, vsi pa morajo biti javno dostopni.

Rešitev, ki bi nudila vse te informacije na enem mestu, bi lahko omogočila analize za daljša časovna obdobja ter spremljanje in primerjavo podatkov, kar bi deležnikom in oblikovalcem politike omogočilo, da bi svoje odločitve sprejeli na trdi podlagi.

«21»

KNVI, Nizozemsko kraljevo združenje IT-profesionalcev, podpira pobude Evropske komisije s poudarkom na e-Leadership, ki kažejo pomembnost razumevanja IT-ja na vseh ravneh kot ključnega elementa za trajnostno gospodarsko rast v Evropi.

Klaas BrongersSvetovalni odbor, KNVI (Nacionalno združenje za informatiko na Nizozemskem)

15. Koalicija "Digitalne veščine in delovna mesta": https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-skills-jobs-coalition

Priporočeni ukrep 1.5 Uvedite mehanizem se spremljanje talenta na področju visoke tehnologije

Redno posodabljajte predstavitve s podatki o razvoju delovne sile na področju visoke tehnologije in posredujte številke o digitalnih in ključnih omogočitvenih tehnoloških veščinah ter specifično o vodstvenih veščinah ter pripravljajte redne napovedi za EU in posamezne države članice. Vzpostavite in upravljajte mehanizme za spremljanje kot rešitev na enem mestu za tovrstne podatke, ki vam bodo pomagali pri ustvarjanju politike na osnovi dokazov. Priporočeno je, da uporabite preverjene in preizkušene pristope v njihovem razvoju ter redno posodabljate podatke, kot tiste, ki se uporabljajo za stalno posodabljanje indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

Strateška prioriteta 2 - Industrija, izobraževanje in usposabljanje

2.1 Univerze za vseživljenjsko učenje, nova partnerstva in akterji

Glede na trenutno hitrost inovacij in kratko življenjsko dobo trendov, je hitrost velikega pomena. Izobrazba se mora hitro odzivati na potrebe trga, izobraževalni programi in programi za usposabljanje pa morajo biti prikrojeni izvršilnim ciljnim skupinam in ne preveč dolgotrajni. Tako je npr. EuroCIO skrajšal svoje izobraževalne programe za izvršilno raven glede na zahteve vodilnih.

Univerze in poslovne šole morajo prav tako prilagoditi svoje učne načrte, saj jim bo sicer zasebni sektor ukradel njihov trg. Med primere sodijo poslovne šole, kot so ISDI v Madridu, ali tečaji, ki jih nudi bolgarska univerza New Bulgarian Universi-ty. Certificiranje industrije IT-izvajalcev bi bilo mogoče razviti še bolj, da bi se razvilo v programe za usposabljanje vodilnih na področju inovacij in certifikatov.


Raznolikost bi morala biti lastnost vseh dejanj pod naslovom "Industrija, izobrazba in usposabljanje". Tema "visokotehnološko vodenje" je primerna za vloge žensk v industriji, saj poudarek ni izključno na tehnologiji, ki pogosto odvrača ženske.

Kadrovske službe in karierne storitve se morajo prilagoditi globalni naravi trga dela in povpraševanju po horizontalnih spretnostih. Novi izobraževalni akterji, kot je "Ecole 42" v Franciji, prinašajo vrednost obstoječemu sistemu. Širjenje kataloga digitalnega usposabljanja z netradicionalnim učnim načrtom lahko pomaga zadovoljiti nezadovoljena povpraševanja, krajši programi z osredotočenim poudarkom, predvsem pri neosebnem usposabljanju, pa nudi zanimive modele za univerze in poslovne šole.

«22»

Hitrost pojavljanja novega znanja na po-dročju digitalnih veščin in e-Leadershipa od izobraževalnih sistemov zahteva, da ohranjajo svojo vsebino aktualno in relevantno, tako da se rezultati iz raziskav ujemajo s potrebami industrije. Sodelovalne metode za razvoj pred-metov morajo vključevati tako raziskovalce kot industrijske strokovnjake, predmeti pa morajo temeljiti na e-obliki in biti morajo prilagodljivi tako, da omogočajo študij ob delu.

Olle VogelKoordinator programa, KK Stiftelsen (Fundacija znanja), Stockholm

Priporočeni ukrep 2.1 Da bi univerze in poslovne šole postale vseživljenjske izobraževalne ustanove in bi vzpostavile nova (industrijska) partnerstva ter pojav novih akterjev

Tehnične univerze in poslovne šole bi morale biti bolj aktivne pri razvoju talenta, povezanega z industrijo, usklajevanju učnih načrtov in programov s pojavljajočimi se zahtevami glede veščin ter pridobivanjem odobritve kot ponudniki usposabljanja za profesionalce in izvršilne osebe v industriji. Za mala in srednje velika podjetja bi moralo izboljšanje učnega načrta temeljiti na agilni metodologiji prirastne inovacije. Tradicionalni kaskadni model poklicev je nedosle-den s hitro spreminjajočimi se zahtevami glede veščin in sposobnosti v sodobnem poslovnem svetu.

Pionirske univerze in poslovne šole so začele ponujati mešanico praktičnih, tehničnih in strateških predmetov, ki ustrezajo potrebam malih in srednje velikih podjetjem. Osredotočeni tečaji za vodenje na področju visoke tehnologi-je, opravljeni ob pravem času, kot npr. "tablete" ali "tapas", lahko pomagajo ustvariti vodilne na področju visoke tehnolo-gije jutrišnjega dne ter zgraditi nacionalne programske industrije v državah članicah.

Priporočeni ukrep 2.2 Vodenje za hitro prilagoditev in razvoj programov usposabljanja

Evropski odbor za standardizacijo (CEN) bi moral podpirati razvoj standardiziranih orodij in usmeritev za hitri razvoj in prilagoditev programov za visokotehnološke vodstvene veščine, pri čemer bi moral graditi na izkušnjah, kot so pristop "profila učnega načrta", ki se uporablja pri industrijsko vodenem razvoju učnega načrta veščin za e-Leadership, vključno s hitrimi, lahkimi certifikati ali oznakami, ki bi povečali sprejemljivost med ponudniki usposabljanj in industrijskimi strankami. Pozneje v letu 2017 se načrtuje nova pobuda Evropske komisije, ki se bo osredotočala na smernice za razvoj učnega načrta za veščine KET-ov.


«23»

2.2 "Evropske programske univerze" za izobrazbo, us-posabljanje in raziskave na področju inovacij na osnovi programske opreme

Digitalna transformacija potrebuje vodenje z globokimi kompetencami na področju programiranja in novih poslovnih modelov ter pametnih industrijskih specializiranih ekosiste-mov. Leta 2011 je v slavnem članku “Zakaj programska oprema jè svet” Marc Andreessen opozoril, da "mora vsako podjetje postati programsko podjetje".

Medtem, ko so podjetja s programskim okoljem prototipi poslovnega okolja (digitalne) prihodnosti, tradicionalne strukture univerz ne nudijo veliko prostora za nove pristope, ki so potrebni v izobrazbi, usposabljanju in raziskavah, ki se osredotočajo na programsko opremo. Programska oprema mora postati pomembna prioriteta v Evropi.

Inovacije na osnovi programske opreme bi bilo treba agresiv-neje promovirati skupaj s podjetniškimi pristopi do ustvarjan-ja in razvoja poslov, tako da bi tisti, ki sprejemajo odločitve, prepoznali vedno pomembnejšo temeljno vlogo programske opreme in drugih nastajajočih tehnologij za uspeh inovacij in posla. Dandanes enostavno ni dovolj profesionalcev s potrebnimi vodstvenimi veščinami in ustrezno multidiscipli-narno usposobljenostjo.

Kritični vidik hitrosti implementacije se ne more razviti iz starih načel za razvoj programske opreme in ga je treba nadomestiti z novimi in hitrejšimi podjetji za izdelavo prototipov ter izgradnjo podjetij okrog prototipov z vzpored-nim in prirastnim nadaljnjim razvojem programske opreme.Številni strokovnjaki so poudarili, da je treba na programsko opremo gledati kot na novo "surovino" za izdelavo industrij in podjetij in da je treba v Evropi sprejeti to razumevanje. Univerze in poslovne šole morajo spremeniti svoje pristope do poučevanja in usposabljanja in biti morajo veliko bolj odprte do interaktivnega učenja s strankami in dobavitelji. Da se je mogoče pravilno odzvati in umakniti od "uporabe" do "izdelave" programske opreme, obstaja močno povpraševanje po veliko tesnejši povezavi in sodelovanju med raziskavo, oblikovanjem in proizvodnjo v Evropi ter strateškem "načrtu za programsko opremo" za Evropo.

Priporočeni ukrep 2.3 Evropske programske univerze in programi za izobrazbo, usposabljanje in raziskave na področju inovacij na osnovi programske opreme

Predstavljajte si, vzpostavitev "programske univerze" v vsaki evropski državi ob nedavni izkušnji IT-univerze v Københavnu (ITU).

Podpirajte razvoj in realizacijo sodelovanja med industrijo in univerzami, kot to počne PROMPT (Professional Master in Software Development) na Švedskem, ki si prizadeva povečati kompetence in inovativnost v industriji na področju programske opreme s pomočjo prikrojene ponudbe izobraževanja in usposabljanja, ki jo nudi v sodelovanju s podjetji, ki potrebujejo tovrstne kompetence. Tako programska kot tudi strojna oprema sta pomembni za gospodarstvo EU, njuna kombinacija pa kritičnega pomena za razvoj aplikacij. Vlade bi morale dajati pobude ustanovam, s čimer pri pritegnile veliko število dobro kvalificiranih študentov za multidisciplinarne programe, razvite v sodelo-vanju z industrijo, ki bi združevali programske in inženirske veščine ter kompetence na področju poslovanja in digitalnega vodenja. Delujoči primer je program Švedska fundacija znanja "Strokovno znanje za inovacijo" (preko katere se financira PROMPT).

Napredni proizvajalci morajo biti v koraku z digitalizacijo, ki je evolucionarna in ne revoluci-onarna. Eden od elementov v tej transformaciji je naložba v sklop hibridnih veščin, ki združuje analitiko IT-podatkov in proizvodne tehnologije.

Emir DemircanDirektor oddelka za stike z javnostjo EU pri CECIMO


Priporočeni ukrepi 2.4 Povečanje različnih vrst mobilnost znotraj in zunaj naprednih tehnologij Potrebe (bodočih) vodilnih na področju visoke tehnologije glede široke izpostavljenosti delovnim izkušnjam, ki hkrati usposabljajo tehnične, poslovne in strateške veščine, je mogoče zadovoljiti s shemami mobilnosti.

Tehnične univerze ter druge poklicne in višje izobraževalne ustanove kot tudi izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje izvršilnih delavcev bi morale razviti in začeti izvajati sheme mobilnosti:

>> med digitalnimi in ključnimi omogočitvenimi tehnologija mi ("pametna" sestava ekipe);>> po vrednostni verigi KET-ov/napredne proizvodnje (integracija raziskave in proizvodnje v eni ustanovi, ali vodje inovacij, ki sledijo inovacijo po vseh TRL-jih) (AMT);>> med KET-i/AMT-ji in področji uporabe (združevanje v partnerstva s podjetji iz domene aplikacij ali tesna interakcija s končnimi uporabniki) in>> med akademskim svetom in industrijo (ustvarjanje odprtih ekosistemov, v katerih industrija in akademski sveti sodelujejo pri projektih).

2.3 Izgradite ekosisteme

Najvišja stopnja inovacije zahteva ekosisteme, ki promovirajo interakcijo med ključnimi akterji na različnih stopnjah vrednostne verige - industrija, raziskave, izobrazba in usposabljanje - in iz tehničnega in netehničnega ozadja. Da bi bilo mogoče ekosisteme podvajati, da bi bili razširjeni po vsej Evropi, morajo biti enostavni za razumeti in izvajati.

Priporočeni ukrepi 2.5 Izgradite ekosisteme

Izkoristite digitalna inovacijska zvezdišča in kompetenčne centre, aktivne v naprednih tehnologijah ter zgradite ekosisteme, ki bodo ustvarili ekosisteme v obliki inovacijskih zvezdišč in informacijskih točk v evropskih državah, ki bodo podprli glavne lokalne jakosti, kot so telekomunikacija v nordijskih državah, finance v Združenem kraljestvu, izobrazba na Finskem ali avtomobilska industrija v Nemčiji. Te bi morale biti odprte za nove akterje in druge regije.

2.4 Certificiranje delovne sile

Certificiranje delovne sile se nanaša na proces dodeljevanja priznanih, preverljivih indikatorjev posameznikom za prikazano kvalifikacijo, predvsem za oceno pripravljenosti delovnega mesta. Certifikati se dodelijo za znanje, veščine in kompetence, potrebne za delo.

«24»

V naslednjih 10 letih bo gradbena industrija doživela zeleno revolucijo, ki bo od arhitektov zahtevala, da bodo postali inovativni voditelji, ki bodo znali voditi integrirane oblikovalske procese.

Barbara WideraDr. arhitekture, Univerza za znanost in tehnologijo Wroclaw

Digitalna transformacija potrebuje vodenje z globokimi kompetencami za tehnične zadeve, programsko opremo ter poslovne modele in digitalne ekosisteme.

Prof. dr. Dr. h.c. Manfred BroyZentrum Digitalisierung (Center za digitalizaci-jo), Bavarska (Nemčija)


Različne pobude za certificiranje delovne sile, namenjene bodočim delodajalcem in delojemalcem, jim pomagajo, da so bolj povezani, s seboj pa prinašajo jasnost in razumevanje ter standarde kakovosti.Zajemajo digitalno označevanje, ki postaja vedno bolj pomembno kot preverjen pokazatelj dosežkov, veščin, kakovosti ali interesa, pridobljenega v številnih učnih okoljih.

Priporočeni ukrepi 2.6 Certificiranje delovne sile

Višje izobraževalne ustanove in ustanove za izobraževanje in usposabljanje izvršilnih delavcev bi morale sodelovati z industrijskimi združenji in razviti standarde za alternative certificiranja delovne sile ter oblike označevanja kakovosti za tematske in kratkoročne tečaje. Za soobstoj formalnega certificiranja in drugih oblik certificiranja delovne sile, kot je digitalno označevanje in mikro poverilnice, sta potrebna boljše ravnovesje in razumevanje. Pomagalo bi, če bi ustvarili delovne modele, transparentnost, dosledne standarde in vidljivost za potencialne delojemalce in delodajalce.

2.5 Vključitev tehnične multidisciplinarnosti v učni načrt

Trenutni izobraževalni sistem načeloma proizvaja diploman-te, osredotočene na eno disciplino, kot je npr. mehanika, elektrika ali sistemski inženiring, medtem ko industrija pogosto potrebuje ljudi, ki bi bili istočasno usposobljeni v več disciplinah in bi znali delati na presečišču svojih točk znanja, kot je npr. pri mehatroniki. Ta multidisciplinarnost bi morala postati osrednji element učnega načrta srednje in visoko usposobljenih delavcev.

Priporočeni ukrepi 2.7 Vključitev tehnične multidisciplinarnosti v učni načrt

Višje izobraževalne ustanove in ustanove za izobraževanje in usposabljanje izvršilnih delavcev bi morale povečati multidisci-plinarnost, študente usposabljati v več disciplinah hkrati, da bi znali delati "na križišču" teh disciplin, kot npr. pri mehatroniki.

2.6 Vključitev netehničnih predmetov v tehnični učni načrt

Kombinacija tehničnih in netehničnih veščin je tista, ki žene transformacijsko sposobnost ljudi v digitalnih in ključnih omogočitvenih tehnologijah, ki kažejo agilnost in sposobnost reševanja zapletenih problemov. Uspešno delovanje zahteva kompetence, ki presegajo tehnično področje in zajemajo številna netehnična in transverzalna področja, vključno z naslednjimi področji: kakovost, tveganje in varnost; manage-ment in podjetništvo; komunikacija; kompetence v povezavi z inovativnostjo in veščine na področju čustvene inteligence.

Izobraževalne ustanove bi morale nuditi ustrezne module, ki bi tehnične študente spoznali z netehničnimi stvarmi. Eden perspektivnih pristopov uporablja mešanje tehničnih in netehničnih študentov v skupnih projektnih ekipah, v katerih so potrebni multidisciplinarno znanje in izkušnje. Poleg vloge poslovnih šol pri organizaciji netehničnih predmetov, bi bila možnost tudi, vključiti svetovalne butike ali majhna in srednje velika podjetja, ki bi nudila netehnične tečaje za tehnične študente. Poleg tega bi lahko tehnične univerze same nudile tako tehnične kot tudi netehnične predmete. Nadaljnje bi lahko poslovne šole organizirale (opcijske) tehnične tečaje, ki bi netehničnim študentom pomagali razumeti možnosti tehnologije in poslovne priložnosti, povezane s tem.

«25»

Učni načrt za visokotehnološko vodenje lahko povezuje industrijo in izobrazbo na izvršilni in strateški ravni, s čimer lahko izkoristi prednost digitalnega gospodarstva. EU bi morala obliko-vati skupino izučenih vodij na področju visoke tehnologije, ki bi državam EU pomagali doseči ta cilj enojnega tržišča.

Carm CachiaIzvršilni direktor / izvršilni koordinator, Fundacija eSkills Malta


«26»

Priporočeni ukrepi 2.8 Vključitev netehničnih predmetov v tehnični učni načrt

Višje izobraževalne ustanove in ustanove za izobraževanje in usposabljanje izvršilnih delavcev bi morale zagotoviti, da bi tehnični učni načrti vsebovali netehnične predmete na področjih kakovosti, tveganja in varnosti, managementa in podjetništva, komunikacije, kompetence, povezanih z inovativnostjo ter veščin na področju čustvene inteligence. Podpirati in spodbujati bi bilo treba navzkrižno funkcijske pobude.

2.7 Posodobitev veščin učiteljev/profesorjev

Da bi zagotovili, da izobrazba ne bi zaostajala za industrijski-mi razvoji, je morajo učitelji svoje veščine in sposobnosti stalno posodabljati. Dvosmerne izmenjave med industrijo in učilnico lahko zagotovijo vpoglede v najnovejše razvoje.

Priporočeni ukrepi 2.9 Posodobitev veščin učiteljev/profesorjev

Višje izobraževalne ustanove in ustanove za izobraževanje in usposabljanje izvršilnih delavcev bi morale zagotoviti dobro usklajenost med izobraževalnimi programi in industrijskimi potrebami in sicer tako, da bi izobraževalno osebje obiskovalo podjetja in si tako pridobilo vpogled v najnovejše razvoje, hkrati pa bi povabili izvršilne in vodilne strokovnjake iz podjetij, da bi redno poučevali v učilnicah ter tako povečali (praktično) relevantnost izobrazbe.

2.8 Vzvratno mentorstvo

V digitalizaciji je znanje običajno zelo nizko v hierarhiji organizacije. "Vzvratno mentorstvo", t. j. združevanje starejših in mlajših delavcev, da bi se ti vzajemno izobraževali, lahko privede do novih načinov razmišljanja, predvsem v poslih, ki se močno zanašajo na tehnologijo.

Priporočeni ukrepi 2.10 Ustvarite programe in instrumente za vzvratno mentorstvo

Podjetja bi morala svojim izvršilnim delavcem omogočiti, da bi jim bili mlajši delavci mentorji na področjih tehnologije, družbenih medijev in trenutnih trendov, s čimer bi podpirala medkolegialno učenje.

Strateška prioriteta 3 - Digitalne storit-ve na osnovi računalniškega okolja za podporo poklicne kariere in novačenje

3.1 Digitalne storitve na osnovi računalniškega okolja za podporo diagnoze in samoocenjevanja

Načrtovanje osebne poklicne kariere in novačenje zaposlenih ter postopki ocenjevanja lahko vsi pridobijo iz digitalnih storitev, ki podpirajo diagnozo in samooceno posameznikovih veščin in kompetenc. Vendar pa so te storitve trenutno zelo razpršene in malo poznane med tistimi, ki jih najbolj potrebu-jejo.

Visokotehnološko gospodarstvo potrebuje novo generacijo vodilnih, ki bodo znali identificirati, ustvariti in služiti novim trgom. Preoblikovani učni načrti morajo stimulirati potrebno multi-disciplinarnost in podjetniško agilnost.

Dr. Kristina DervojedaVišji vodja za inovativnost in razvoj, PwC


Priporočeni ukrepi 3.1 Ekosistem digitalnih storitev na osnovi računalniškega okolja za podporo diagnoze in samoocenjevanja Podprite razvoj spletne zbirke storitev z zagotovljeno kakovostjo, ki podpirajo diagnozo in samoocenjevanje pri novačenju, ter postopek ocenjevanja in poklicnega napredo-vanja. Ti morajo upoštevati posameznikov "razvojni potenci-al" ter potrdila in spričevala. Spletni ekosistem orodij, ki bi se stalno obnavljal na osnovi povratnih informacij strank, pridobljenih prek enega prehoda, bi lahko pomagal uskladiti nacionalne sisteme z vseevropskimi pobudami.

Sodelujoča računalniška okolja in orodja bi morala uporabljati evropske standarde, kot sta ESCO16 in evropski Okvir e-kompetentnosti (e-CF), označeni pa bi morali biti s sloga-nom ‘vključuje e-CF’ ali ‘omogoča e-CF’, ki bi bil oblika znamčenja. Računalniška okolja bi morala ostati odprta v duhu sodelovanja, kot je npr. Wikipedia, kar bi omogočajo nadaljnji razvoj in vzdrževanje preko skupnosti z lahko splošno "krovno" organizacijo.

«27»

Sveti poklicnih evropskih strokovnih društev za informatiko (CEPIS) in njegova pobuda IT-strokovnosti Evrope (ITPE) si prizadevajo, podpreti IT-strokovnost v Evropi, da bi slednji zagotovili koristi, ki jih s seboj prinaša digitalna revolucija. Neprestani razvoj evropskega Okvira e-kompetentnosti, ki zajema zahteve za veščine e-Leadershipa, je ključnega pomena pri zapiranju vrzeli na področju digitalnih veščin ter naslavljanju pomanjkanja izkušenega kadra v današnji Evropi kot tudi ustvarjanju delovne sile z veščinami in kompetencami, ki jih zaposleni potrebujejo jutri.

Fiona FanningGeneralna sekretarka, CEPIS - Svet poklicnih evropskih strokovnih društev za informatiko

Strateška prioriteta 4 - Boljša koordinacija in financiranje

4.1 Boljše informacije o in več strateške uporabe razpoložljive finančne podpore

Strokovnjaki trdijo, da oblikovalci politike na vseh ravneh v Evropi, t. j. evropska in nacionalna, še niso vzpostavili pogojev političnega in finančnega okvirja na področju veščin in talenta, da bi dosegli potrebno izboljšanje na področju inovativnosti in konkurenčnosti evropske industrije in podjetij.

Priporočeni ukrepi 4.1 Vzpostavitev okvirnih pogojev in razvoj novih finančnih shem za podporo digitalnega preboja in industrijske modernizacije

Ustvarjalci politike morajo imeti podrobnejše razumevanje visokotehnološkega gospodarstva in družbe, da bo lahko Evro-pa zacvetela na področju inovacij. Ker inovacije in preboj pogosto prihajajo od kreativnih outsiderjev brez morebitnih dosedanjih dosežkov ali organizacijske in finančne stabilnosti, bi morala biti na voljo majhna kratkoročna finančna sredstva, ki bi tej nestanovitvni skupnosti pomagala, proizvesti prototi-pe konceptov in poslovne modele, ki bi podprli uporabo tveganega kapitala ali drugo financiranje za nadaljnji razvoj.

Evropski socialni sklad (ESS) nudi priložnosti financiranja na številnih področjih, povezanih z različnimi veščinami, tisti, odgovorni za dodelitev finančne pomoči (prek operativnih programov v državah članicah), pa morajo razviti razumevan-je zadevnih težav in prihodnjih zahtev, da bi znali to upoštevati pri svojih finančnih načrtih.

Program Erasmus+ za podporo aktivnostim na področjih izobrazbe, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014-2020 omogoča finančno podporo za povezovanje na področju znanja in sektorskih veščin, v šestih sektorjih pa bodo leta 2017 pripravili nov "Načrt za sektorsko sodelovanje pri veščinah". Dodeljena finančna sredstva morajo biti zelo velika, obseg aktivnosti pa je treba razširiti na ostale sektorje, da bi lahko vplivali na vrzeli pri veščinah na področju visoke tehnologije v Evropi.


16. ESCO – Evropska klasifikacija spretnosti, kompetenc in poklicev: https://ec.europa.eu/esco/portal/home? resetLanguage=true&newLanguage=en; e-CF: http://www.ecompetences.eu/

«28»

4.2 Vladno podprta javna naročila za inovacije Današnji akterji na področju razvojih faz zagonskih in novih podjetništev in poslov lahko pričakujejo podporo predvsem samo od inkubatorjev in pospeševalnikov, ne glede na pomembnost njihove vloge pri izgradnji inovacije. Priložnost imajo, prejeti nekaj finančne podpore od programov Evrops-ke komisije za raziskave in inovacijo prek instrumenta za majhna in srednje velika podjetja ter pilotnega instrumenta "Hitra pot do inovacij" (FTI), pri katerem gre za ukrep v okviru Obzorja 2020 za promocijo inovativnosti, ki so blizu trgu. Ti programi imajo veliko preveč prijavljenih. Zagotoviti finance za "fazo dokazovanja poslovnega modela" in "fazo rasti" mladih podjetij še naprej ostala težava v evropskih državah.

Kaj je v Evropi še manj razvito kot v primerjavi z ZDA so državno podprta javna naročila za inovacije, ki bi lahko aktivno oblikovala in ustvarila trge ter tako omogočila državi, da bi igrala aktivno vlogo pri podpori dolgoročne gospodarske rasti, ki bi jo vodila inovativnost. V svoji knjigi "The entrepre-neurial state. Debunking public vs. private sector myths", objavljeni leta 2015, je Marina Mazzucato razkrila, da je bila vsaka tehnologija, zaradi katere je iPhone tako "pameten", vladno financirana prek tovrstnih shem: internet, GPS, njegov zaslon na dotik in glasovno aktivirana Siri.

Priporočeni ukrepi 4.2 Vladno podprta javna naročila za inovacije

Evropska komisija je bila aktivna pri samovzorčenju procesa javnih naročil, vendar bi morale države članice EU sedaj postati aktivne in povečati intenzivnost aktivnosti za vladno podprta javna naročila za inovacije, ki lahko aktivno oblikujejo in ustvarjajo tržišča, s čimer bi državi omogočila, da bi igrala aktivno vlogo pri podpori dolgoročne gospodarske rasti, ki bi jo vodila inovativnost, hkrati pa bi podpirala inovativna zagonska podjetja ter majhna in srednje velika podjetja.

Poleg tega lahko selektivno podprejo naložbena podjetja, aktivna na stopnji začetnega kapitala, ter ustvarijo trajnostni gospodarski model in financiranje nakup prelomnih prototi-pov prek postopka javnih naročil, kot je v ZDA model DARPA, ki je odprt vsem prijaviteljem. Tukaj so DoD, NASA in drugi javni organi dolžni porabiti fiksni odstotek svojega internega proračuna za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednje velika podjetja.

4.3 Motiviranje posameznikov

Posamezniki so sami odgovorni za razvoj svojih sposobnosti skozi vse svoje poklicno življenje, zaradi česar bi lahko finančna podpora zajemala podporo za posameznike, da bi opravili izobraževalno in nadaljnje usposabljanje npr. prek sistemov bonov ali davčnimi olajšavami za posameznike in delodajalce.

Priporočeni ukrepi 4.3 Podpora sistema bonov in davčnih olajšav za posameznike in podjetja, da bi podprta vseživljenjsko izobraževanje

Finančne in fiskalne pobude za visokotehnološke vodstvene veščine v Evropi bi bilo treba analizirati in ponovno usmeriti tako, da bi upoštevale nove inovativne in preizkušene pristope za financiranje posameznikov, ki bi tako lahko pridobili tovrstne sposobnosti skozi vseživljenjsko izobraževanje. Tipični primeri vključujejo npr. bone za usposabljanje ali ILA-je (posamezni računi za izobraževanje). Te vrste finančne podpore za usposabljanja je mogoče ponuditi za zmanjšanje skupnih stroškov usposabljanja tako za posameznike kot tudi mala in srednje velika podjetja.


4.4 Svetovno prepoznavni evropski preskok v ravni kakovosti pri visokotehnološkem vodstvenem izobraževanju in usposabljanju

Ne samo, da Evropi že na splošno primanjkuje visokotehnoloških strokovnjakov, primanjkuje ji tudi inovativ-nih vodilnih s tehnološko iznajdljivostjo ter managersko in vodstveno odličnostjo. Združene programe usposabljanja univerz/industrije, kot je Software Campus, ki so ga uvedli v Nemčiji, je treba še razširiti in uvesti po vsej Evropi. Strokovn-jaki in oblikovalci politike so na IT-vrhu v Nemčiji novembra 2016 pozvali k drznejšim, skupnim aktivnostim večjih razsežnosti, ki bi vključevale industrijo, izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje ter oblikovalce politike.

Priporočeni ukrepi 4.4 Evropski preskok v ravni kakovosti združenih programov industrije/univerze za izobraževanje in usposabljanje na področju vodstvenih veščin za inova-tivnost

Evropska komisija bi morala ustanoviti in sofinancirati združen evropski program usposabljanja za univerze in industrijo, ki bi bil prepoznan po vsem svetu in s katerim bi lahko ustvarili večji nabor vodilnih na področju visoke tehnologije in inovacij ter bi bil primerljiv z drugimi ambicioz-nimi programi, kot sta Airbus ali CERN. Ustvarjanje in izvedba tovrstnih združenih industrijskih/univerzitetnih inovacij bi moralo temeljiti na izkušnjah Evropskega inštituta za tehnologijo (EIT), ki je bil ustanovljen leta 2008, da bi spodbujal inovativnost in podjetništvo po Evropi ter ji pomagal premagati nekatere njenih največjih izzivov.

Strateška prioriteta 5 - Nacionalne digitalne strategije in strategije za visokotehnološke veščine

5.1 Dolgoročnejša zaveza politike in konkretni akcijski načrti

Med državnimi politikami in pobudami v vsej Evropi, ki se nanašajo na visokotehnološke veščine za visokotehnološko gospodarstvo, so velika odstopanja. Tako je npr. v preteklosti indeks aktivnosti politike e-veščin, pridobljen iz podatkov med 2009 in 2013, pokazal izboljšanja, vendar pa je tudi razkril znatne razlike med posameznimi državami.

Vlade bi se morale dolgoročno obvezati razvoju in izvedbi visokotehnoloških in vodstvenih veščin, ki so ključnega pomena za prihodnost vseh držav članic.

«29»

Digitalno vodenje je sposobnost, uporabiti nove metode in instrumente za pretvorbo podjetja v smeri digitalnih organizacijskih načel. Sistema-tična podpora teh kolektivnih in posameznih veščin je ključnega pomena za rast v Evropi. Za to je treba čim prej oblikovati skupni načrt EU, držav član in velikih korporacijskih akterjev.

Dr. Dirk WerthIzvršilni in znanstveni direktor, AWS-inštitut za digitalne izdelke in procese

Evropa potrebuje ljudi, ki lahko uspešno načrtu-jejo in vodijo digitalno transformacijo naših podjetij in javnih storitev ter izkoristijo priložno-sti ključnih omogočitvenih tehnologij. Da bi to lahko uresničili, moramo znati uporabiti širok razpon razpoložljivega digitalnega talenta. Digitalnost spreminja način, kako Evropejci živi-jo in delajo; potrebujemo več velikih vodij, da bi lahko zagotovili uspešnost te transformacije.

John Higgins CBEGeneralni direktor, DIGITALEUROPE


5.2 Državni svetovalni odbori za razvoj informirane politike

Če želijo državne vlade in zadevne oblasti delovati učinkovito in podpirati inovativnost, konkurenčnost in rast, potrebujejo informacije in nasvet, da bi lahko razumele pojavljajoče razvoje glede zahtev po vodstvenih veščinah na področju inovativnosti v visokotehnološkem podjetju. To storitev bi lahko nudili svetovalni odbori, ki bi delovali v skladu s predhodnimi vladnimi svetovalnimi organizacijami o gospo-darskih zadevah, socialnem skrbstvu, izobrazbi ali znanosti.

Priporočeni ukrepi 5.2: Investirajte v državne svetovalne odbore za razvoj informirane politike

EU bi morala podpirati vzpostavitev državnih svetovalnih odborov za vodstvene veščine na področju inovativnosti v vsaki državi članici, s čimer bi podprla razvoj informirane politike v sodelovanju z novo koalicijo "Digitalne veščine in delovna mesta". Vlade bi morale k sodelovanju povabiti indus-trijo in akademski sveti, ki bi lahko zagotovili strokovno znanje in izkušnje na področjih, na katerih se gospodarstvo, družba in nove tehnologije prekrivajo, kot npr. na področjih varnosti omrežij in informacij in digitalne forenzike, e-vlade, digitalne družbene inovativnosti ali pri kombiniranju rešitev na področju strojne in programske opreme.

Strateška prioriteta 6 - Spodbujanje promocije in ozaveščenje za vodstvene veščine za visokotehnološko gospodarstvo

6.1 Evropska promocija partnerstev med več deležniki in kampanj za vodstvene veščine za visokotehnološko gospodarstvo

Ozaveščenje je bistvenega pomena, če želimo, da bi relevant-ni deležniki prepoznali pomembnost ukrepanja družbe pri pomembnih temah, kot je "vodstvene veščine za

«30»

Priporočeni ukrepi 5.1 Dolgoročnejša zaveza politike in konkretni akcijski načrti za razvoj visokotehnoloških vodstvenih veščin

EU bi morala države članice motivirati, da bi se dolgoročno zavezale politiki za vzpostavitev visokotehnoloških kompetenčnih centrov v vseh večjih regijah, da bi podprle posamezne specializacije, gradile na obstoječih raziskovalnih in kompetenčnih centrih in inovacijskih zvezdiščih ter zagotovile dobro opremljene infrastrukture za "visokotehnološko vodstveno" usposabljanje in poklicno podporo. Obstoječe industrijske dejavnosti bi bilo treba integ-rirati in državne vlade bi morale v idealnem primeru pooblas-titi samo eno ministrstvo, ki bi bilo odgovorno za koordinacijo vseh aktivnosti, povezanih z "vodstvenimi veščinami na področju inovativnosti". "Deljeni koncept" za strategijo digitalnih veščin, ki je bil predstavljen ob lansiranju koalicije "Digitalne veščine in delovna mesta" decembra 2016 17, bi lahko bil dober navdih in začetno okolje za sodelovanje.

Povezljivost je del razvoja delovnega mesta prihodnosti. Delavci z znanjem prihodnosti bi morali dinamično sodelovati in si deliti opravila s pametno proizvodno tehnologijo. V tem smis-lu igrata proizvodna izobrazba in preoblikovan-je veščin ključno vlogo pri pripravi ljudi za nove pristope do komunikacije znanja, razvoj veščin in kompetenc ter naprednega usposabljanja.

Chris DecubberTehnični direktor, EFFRA (Evropske tovarne prihodnosti)

17. https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/launching-digital-skills-and-jobs-coalition- boosting-europes-digital-skills


visokotehnološko gospodarstvo". To lahko poteka v obliki konferenc ali delavnic, tekmovanj in nagrad, promocije najboljše prakse/zgodbe o uspehu, novic, spletnih portalov, video posnetkov, webinarjev, blogov ali komunikacije prek družbenih medijev.

Priporočeni ukrepi 6.1 Evropska promocijka kampanja in ozaveščenje

EU bi morala podpirati aktivnosti za ozaveščenje o visokotehnoloških vodstvenih veščinah v Evropi in sicer na vseh ravneh izobraževanja. Sporočila, enostavna za razumet, bi morala privabiti oblikovalce mnenj in občinstva. Vzori (glejte naslednje priporočilo) bi lahko okrepčali vpliv z govori na TED-u, promocijskimi aktivnostmi na velikih visokotehnoloških dogodkih v Evropi in v posameznih državah, z nastopi na TV-oddajah itd.

6.2 Vzori in zgodbe o uspehu

Pomembnost visokotehnološkega vodenja je treba široko promovirati, predvsem za mala in srednje velika podjetja ter tradicionalne sektorje. Veliko jih zaostaja glede sprejetja novih digitalnih in ključnih omogočitvenih tehnologije in primanjkuje jim sposobnosti, da bi se lahko uspešno prilago-dili in preobrazili. Te sektorje bi tehnološki preboji najbolj prizadeli. Da bi jim pomagali, bi bilo koristno promovirati konkretne opise poklicnih poti in javnost obvestiti o vzorih ter tako predstaviti priložnosti, predvsem za ženske, v novem gospodarstvu, namen česar bi bilo, pritegniti študente in delojemalce.

Priporočena dejanja 6.2 Vzori na področju visokotehnoloških veščin, poslovni primeri in zgodbe o uspehu

EU bi morala razviti in promovirati vzore, poslovne uspehe in zgodbe o uspehu vodilnih na področju visokotehnološkega gospodarstva kot poti do uspeha in priložnosti, tudi in predv-sem za ženske. Ti bi lahko bili na voljo na spletu in dostopni šolam za motivacijo študentov od zgodnje starosti naprej.

«31»

ECWT se zavzema za vodenje koordiniranih dejanj za enakost spolov na področju viso-kotehnološkega vodenja kot ključ do digitalne transformacije in gospodarske rasti v Evropi.

Eva FabryDirektorica, Evropski center za ženske in tehnologijo


Doseženi rezultati ne bi bili mogoči brez velikodušnega sodelovanja strokovnjakov in nacionalnih deležnikov iz vseh držav članic EU, ki so podpirali delo skozi celotno trajanje tega javnega naročila, se odzivali na spletne ankete in intervjuje ter se udeleževali organiziranih dogodkov.

Hvaležni smo za podporo in prispevke članov usmerjevalnega odbora, ki so ga sestavljali: Roger de Keersmaecker, IMEC, Laurent Zibell, IndustriAll European Trade Union in Anders Flodström, EIT ICT Labs Master School.Zahvale gredo tudi nacionalnim korespondentom v vsaki državi članici EU, od našega Evropskega omrežja za raziskave inovacij (ENIR) (www.enir.org), do strokovnjakov in udeležencev na evropski konferenci o "visokotehnoloških vodstvenih veščinah v Evropi", ki je potekala v Bruslju 26. januarja 2017, še posebej pa govorcem, strokovnjakom in udeležencem, ki so prispevali k vrsti delavnic.

«32»

Zahvale

To naročilo javnih storitev je naročil GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo in majhna in srednja podjetja pri Evropski komisiji. André Richier, glavni administrator, Enota KET, digitalno gospodarstvo in medobratovalnost, je bil naša kontaktna točka ves čas trajanja študije.

PwC in IDC ter kolegi iz Oxford Martin School na Univerzi v Oxfordu so neposredno prispevali k delu pod to izvajalsko pogodbo. Še posebej bi se želeli zahvaliti za podporo naslednjim osebam: Kristina Dervojeda, Mark Lengton, Marianne Kolding, Gabriella Cattaneo, Carl Benedikt Frey in Thor Berger. Posebna zahvala gre kolegom iz Japonske, Kanade in ZDA, vključno z Masajoshi Tsurujem in Akiro Kataoka iz Agencija za promocijo informacijske tehnologije IPA, Meenakshi Gupto iz Sveta za informacijsko in komunika-cijsko tehnologijo (ICTC) v Kanadi in Adamsom Nagerjem iz Fundacije za informacijsko tehnologijo in inovacije (ITIF) iz ZDA.


«33»


«34»


«35»


Več informacij

Evropska komisijaGeneralni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo in majhna in srednja podjetja Unit F/3 “KETs, Digital Manufacturing and Interoperability“ 1040 Brussels, Belgiume-pošta: [email protected]


Visokotehnološke vodstvene...

Documents

Transcript of Visokotehnološke vodstvene...