URN-NBN-SI-DOC-97EIPVZL.pdf

7/23/2019 URN-NBN-SI-DOC-97EIPVZL.pdf

http://slidepdf.com/reader/full/urn-nbn-si-doc-97eipvzlpdf 1/24

V U E D E L ' A R C H I T E C T U R E E T D E L - A R T

1 1

LETO III.



za grade vinsku, llko vnu i primenjenu umetnost. • Pretpla ta gedlinje Din 120*—, za inozemstvo

— . • Uprava : G ajeva ulica 9. • Izda ja Konzorc ij »Arhitekture« (Ing. arch. Dragutin Fatur). - Odgovo rn

dnik lo že Zigon. - G rafički radovi J ugoslova nske tiskarne u Ljublja ni (K. č eč ).

ija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. • Naroč nina letno Din 120*—, za inozemstvo Din ISO — .

va : G ajeva ulic a 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). • Odgovo rni urednik

Zigo n. - G rafič no delo J ugoslova nske tiskarne v Ljublja ni (K. Čeč ).

e de 1 arc hitec ture et de 1 art. • Prix de I abonnement annuel Din 120 — , pour l 6tranger Din 150 — .

c tion: LJubljana, G ajeva ulica 9. • Publiče par 1 assoc iation »Arhitek tura« (ing. arch. Dragutin Fatur).

Rčdacteur respo nsab le: J ože Zigo n. - Trava il graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. Čeč).

J U L I J K L E I N

L 3 U B U A N A , W O L F O V A

ULICA 4 — TEL. 33-80

I I

OPREMA

H

D R U Ž B A Z O . Z

LJ UBLJ ANA . NEBO TIČ NIK

S T A L N A R A Z S T A V A O P R E M E

PARKETE

h r a s t o v e i b u k o v e

s a i b e z p o l a g a n j a

u z k o n k u r e n č n e c i j e n e

N ar o d n o d . d . P ar k e tu n i o n

Zagreb Beograd

T r g K r a l j a T o m i s l a v a 10 W i l s o n o v t r g 1

Te lef on 85-25 Te lef on 28-029

B u o j a v k e :

P a r k e t u n i o n , Z a g r e b - B e o g r a d

Zastupstva:

D u b r o v n i k : P r v o d a l m a t i n s k o t r g . d r u š t v o

L j u b l j a n a : Z l a t k o P i re , S e l e n b u r g o v a

7

1.

N U : N a u m Č e r m i l o i d r u g

N o v a G r a d l i k a : F r i d t i k H o l č u h i s i n

N o v i S a d : N a š i t k a I v o r n i c a t a n i n a i p a r o p i l a d . d .

O s i j e k : N a š l č k a t v o r n i c a t a n i n a i p a r o p i l a d d .

S k o p l j e : K e r a m i k a , K a r a d o r d e v a 1 3

S l av . P o l a g a : T r g o p r o m e l d . d .

S o m b o r : N a š l č k a t v o r n i c a t a n i n a i p a r o p i l a d . d .

S u b o t l c a : G u s ta v F i s te r m l . , F r a

leie

tr g

6

V o l . B o č k c r o k : T r g o v a č k o d . d .

V e l . K l k l n d a : V . R e i c h , d r v a r , K r a l j a A l e k s a n d r a 87

V l n k o v c l : V i l k o O r n s t e i n

P r o iz v od i

Samoborka d. d. - Zagreb

s u h a ž b u k a

za fasade

u p o l r e b l j a v a s e

d a ' a s n a j v i š e u

s a v r e m e n o j

a r h i t e k t u r i



O D Z I D A R A D O A R H I T E K T A

A D O L F U L O O S U

I N M

E

M O R

I

A M

Rodi s e d i j e t e , č ov j ek — bor a c , nepr i z na t z a ž iv ot a . Um r i j e m uč en ik .

Iza smrt i postade s lavan. Dante, Beethoven, Heine, Loos .

T a k a v v a m j e u d e s p r o r o k a : g l a s v a p i j u č e g a n e z n a n j u u p r k o s .

On je naš uč itel j , pr i jatel j i drug.

N eum or a n r a dn ik , uz or a n gr a d i t e l j , dubok m is l il a c i p r on ic a v r e for -

m a t o r : b i d o b r o č i n i t e l j č o v j e č a n s t v a .

A r h i t ekt ons k i s k la d os t v a r io j e j edn os t a v noš č u kons t r ukc i j e i is t in i toš č u

m a t er i j a la ; ož iv io j e s kr iv enu I j epot u .

*

P a t n i č k a z e m l j a , o b a s u t a m i r i s a v i m c v i j e č e m : g r o b o v i m a v e l i k a n a d u h a ,

ok i t i l a s e u s j a j u ov og ž a r ko g I je t a na j s v j ež i j im c v i j e t om : net om z a k lo p l j en om

r a kom neum r log A dol f a L oos a .

Ve l iko n j eg ov o d j e lo , ku l t ur nu os t a v š t inu t og pr eg a o c a — s i rom a ha ,

p o b o ž n o p o š t u jm o k a o d r a g u b a š t i n u d o b r o g n a m o c a , s a č u v a j m o j e k a o

n e p r o c j e n j i v a m a n e t d j e d o v a i p r e d a j m o j e n e o s k v r n j e n u p o k o l j e n j i m a .

I ng . arc h . N . Armanda



V las t i t i s tan , Beč - pog led

u b i b l i o t e k u

(1903)

UVRSTITEV

Industr i jska razstava v Londonu leta 1851 je

p o v z r o č i l a r a z v r a t v v s e m o b r t n e m u d e j s t v o v a n j u

do da na š n j i h dn i .

P os nem a nje r a zno l i k i h ob l i k m i no l i h dob je

b i l o us odno, ker obr t n i k i n n jeg ov o de l o r a d i

not r a n jeg a m r t v i l a i n č a s ov n i h za ht ev n i s t a v eč

pr enes l a um et ne c ep i t v e s ku l t ur n i m i dobr i na m i

preteklost i ter je radi poskusa umetne transfu-

z i je zg odov i ns k i h dobr i n na s t op i l a i n f ekc i ja i n

s m r t . N a s t op i l o je s v o jev r s t no s t a n je , da je

um et nos t v obr t i v e l ja l a za neka j pos ebneg a

i n r a d i t eg a i m a m o v t e j dob i obr t no ude js t v o-

v a n j e v z v e z i z u m e t n o s t j o p o l e g t a k e g a b r e z n j e .

S pozna n je , da je nem og oč e a s i s t i r a t i m o-

d e r n e m u v a l o v a n j u ž i v l j e n j a z g o l j z z u n a n j i m

pos nem a njem s t a r i h ob l i k , ne da b i s e pog l ob i l i

v n j i h b i s t v o , t er da za ht ev a nov a doba s v o j

na č i n i z r a ža n ja i n poda ja n ja , je v od i l o do ne-

n a d n e g a p r e o b r a t a v v s e m o b l i k o v n o - i z r a z n e m

u d e j s t v o v a n j u .

O b s p o z n a n j u p l e h k o b e v n a č i n u i z r a ž a n j a

s e je poza b i l o na de js t v o , da nov e ob l i ke , k i

b i m og l e i z r a z i t i v s e v a l ov a n je pr ev r a t ne ps i he ,

sploh še ne obstoja jo. Izvršen je b i l atentat na

v s e i z r a zne m ožnos t i č l ov eka t er v zpos t a v l jen

pos kus , us t v a r i t i š a b l ons ko i z r a zno ob l i ko v v s em

o b r t n e m u d e j s t v o v a n j u p r e k o n o č i .

P r i š l a je doba ned i s c i p l i n i r a ne f a nt a z i je , k i

je b i l a s l a bš a ka kor ka t er a ko l i za v r žena s m er v

p o s n e m a n j u o b l i k z g o d o v i n s k i h d o b r i n . N e k u l -

t ur a v s e v zg o je s e je ka za l a ja s no i n n i b i l o

upa n ja , da b i v od i l t a k na č i n i z r a ža n ja do pr a -

v i l n e u s m e r i t v e o b r t n e g a u d e j s t v o v a n j a .

I zhod i z ka ot i č n i h r a zm er je na ka za l A do l f

L oos , k i je s pozna l , da s o v s e dobr i ne dr užbe

odv i s ne od dobr e obr t i . V bor b i pr ot i t r a d i c i j i

in s o d o b n i m m o d e r n i s t o m j e p r o n i k n il o n j e g o v o

s p o z n a n j e d o z a d n j i h g l o b i n i z r a z n o - o b l i k o v n e g a

h o t e n j a č l o v e š k e g a d u h a . V s p o z n a n j u , d a z g o l j

zuna n ja ob l i ka š e ne us t v a r ja i s ka ne c e l ot e i z -

r a ža n ja , s o na s t a l a nov a g es l a , ka kor : pr i s t nos t

g r a d i v a , pr a v i l nos t obde l a v e , s m ot r nos t , k i za -

v r a č a jo na dom es t ke i n i m i t a c i je g r a d i v , za ht e-

v a j o v v s a k e m i z d e l k u p r a v i l n o k o n s t r u k t i v n o

s es t a v o t er po l no upor a bno m ožnos t .

O zna č ena s t r em l jen ja s o v od i l a do i z r a z i -

t e g a , z g o l j s m o t r n o st i z a d o s t u j o č e g a in b r e z -

o k r a s n e g a o b l i k o v a n j a . O b l i k a j e b i l a , k i j e

v eza l a i z r a zno hot en je s t v a r i t e l ja , i n na os nov i

ob l i ke t er v n jo v l ožene f unkc i je je na s t a l a

enot nos t , k i jo l a hko da nes za zna m ujem o kot

v o d i l n o o s n o v o v v s e m i z r a z n o - o b l i k o v n e m h o -

t en ju . Za č enš i pr i m a l em upor a bnem pr edm et u

s e je r a zš ir i la pr eko v s e s t a n ov a n js k e op r em e

na p l a s t i č no okr a s je , kn j i g o , g l eda l i š č e , v r t ,

s t a nov a n js ko h i š o , i ndus t r i j s ke s t a v be — na v s o

arhi tekturo.

S a m oni k l i duh A dol f a L oos a je na š e l pr a v o

pot v ka ot i č n i h r a zm er a h pr edv ojne i n pov ojne

d o b e t e r t v o r i n e o v r g l j i v o o s n o v o v s e m u s o -

d o b n e m u h o t e n j u v i z r a z n o - o b l i k o v n e m u d e j -

s t v ov a n ju .

Ing . arch. Dragut in Fatur



A dol f L oos :

O S I R O M A Š N O M B O G A T A Š U

26 aprila 1900

O s i r om a hu, bog a t om č ov jeku hoč u da v a m

p r i p o v i j e d a m . I m a o j e n o v a c a i b l a g a , v j e r n u

ženu, ko ja m u je po l jupc i m a s k i da l a s a č e l a

br i g e š t o i h donos i s obom pos a o, i m a o je ja t o

d jec e za ko je b i m u za v i d i o i na js i r om a š n i j i n je -

gov radnik. Vol i l i su ga pr i jatel j i , jer š togod bi

za poč eo, us p i jev a l o m u je . A l i da na s t o s e s a -

s v i m , s a s v i m pr om i jen i l o . A doš l o je t o ov a ko:

J ednog da na za m i s l i s e t a j č ov jek : i m a š

nov a c a i b l a g a , v jer nu ženu i d jec u za ko je t i

zav idi i tvoj najs i romašni j i radnik. A jes i l i s re-

t a n? V i d i š i m a l jud i ko j i nem a ju s v eg a t og a za

š t o t i za v i de . A l i b r i g e n j i hov e g on i jedna v e l i ka

č a r obn i c a , um jet nos t . A š t a je t eb i um jet nos t ?

N e pozna š je n i po i m enu. S v a k i hv a s t a v a c m o-

že da t i s e na ja v i pos jet n i c om , a t v o j s l ug a

otvara dver i . A l i umjetnost n is i još pr imio kod

s ebe. Zna m dobr o da neč e doč i . A l i j a č u je

pot r a ž i t i . K a o kr a l j i c a neka dode k m eni i neka

s t a nu je kod m ene.

B i o je s na ža n č ov jek , š t o b i uhv a t i o , i zv od i o

je ener g i č no. T o je uv i jek b i l o s n jeg ov i m po-

s l ov i m a . J oš i s t og da na pode nekom zna m eni t om

arhi tektu, i reče mu: »Dajte mi umjetnost i , umjet-

nos t m i dov ed i t e u m oja č et i r i z i da . C i jena je

s p o r e d n a . «

A r h i t ekt u n i je t o t r eba l o dv a put r eč i . O de

d o b o g a t a š a , i z b a c i s a v n j e g o v n a m j e š t a j , d o -

v ede v o js ku pa r ket a r a , l a ker a , z i da r a , l i č i l a c a ,

stolara, insta latera, lončara, tapetara, s l ikara i

k ipara i huj , n is i l i opazio, uhvat iše, uguraše i

I j e p o s p r e m i š e u m j e t n o s t u č e t i ri z i d a b o g a t a š e v a .

B og a t a š je b i o pr es r et a n . P r es r et a n pr o l a z i o

j e n o v i m o d a j a m a . K u d g o d b i p o g l e d a o , b i l a j e

um jet nos t , um jet nos t u s v em u i s v a č em u. Zg r a -

bio je umjetnost kad bi uhvat io koju kvaku,

s jeda o je na um jet nos t , ka d b i s e s pus t i o na

s t o l i c u , za buš i o je g l a v u u um jet nos t , ka d b i

je um or a n uko pa o u ja s t uke , nog a m u je po-

n i r a l a u um jet nos t , ka d b i g a z i o po s a g ov i m a .

S i l n i m je ža r om už i v a o u um jet nos t i . O t ka d m u

je i tanjur imao art i s t ičk i dek or , reza o je sv oj

boeuf a I 'o i g non dv os t r ukom s na g om . S l a v i l i s u

g a , za v i d i l i s u m u. Um jet n i č ke r ev i je v e l i č a l e s u

i m e n j e g o v o k a o p r v a k a u c a r s t v u m e c e n a , n j e -

g o v e s o b e o b j a v l j e n e s u z a u z o r i u v a ž e n j e ,

o b j a š n j e v a n e i t u m a č e n e .

O n e s u t o d a b o g m e i z a v r i j e d i l e . S v a k i j e

pr os t or b i o s a v r š ena s i m f on i ja bo ja . Z i d , pokuč -

stvo i tkan ine bi l i su us kla de ni na n ajraf in i ra ni j i

n a č i n . S v a k i j e p r e d m e t i m a o s v o j e o d r e d e n o

m jes t o i b i o je s os t a l i m a pov eza n u na jd i v n i je

k o m b i n a c i j e .

N išta , baš n išta n i je arhi tekt zaboravio. Pe-

peon i ke , pr i bor za je l o , ug a š i v a č e za s v i je t l o ,

sve, sve je i skombini rao. A l i n i je to bi lo udo-

m a č eno a r h i t ekt s ko um i ječ e , ne, u s v a k om or na -

m ent u , u s v a ko j f or m i , u s v a kom č a v l u b i o je

i z r a žen i nd i v i dua l i t et pos jedn i ka . ( J eda n ps i ho-

l oš k i r a d , č i ju t ež i nu s i g ur no s v a ko opa ža . )

N o a r h i t ekt je odb i ja o č edno s v a ku s l a v u .

Jer , reče, t i prostor i i n i su moje djelo. Tamo

pr eko u ug l u s t o j i jedna s t a t ua od C ha r pent i er a .

P a ka kog od b i h ja s v a kom za z l o uzeo da i z -

da je za s v o j pr o jeka t s obu u ko jo j je m a ka r

s a m o i jedn u m oju kv a k u up ot r i jeb i o , i st o t a ko

ne m og u s a da n i ja uzet i p r a v o da ov e s obe

i zda jem za s v o je duš ev no v l a s n i š t v o . T o je r e -

č eno p l em eni t o i konzekv ent no. M nog i s t o l a r

ko j i je u s v o jo j s ob i up ot r i jeb i o t a pet u Wa l t er

C r a nea , a i pa k je ht i o pokuč s t v o u n jo j s m a t r a t i

svoj im djelom, jer ga je on smis l io i i zveo, za-

s t i d i o s e do r i a jdub jeg dna s v o je č r ne duš e ,

kad je čuo za ove r i ječ i .

V r a t i m o s e pos l i je ov og uda l j i v a n ja na š em

bog a t a š u . R eka o s a m v eč ka ko je b i o s r et a n .

V e l i k i d i o s v o g s l o b o d n o g v r e m e n a p o s v e č i v a o

je ods a da š t ud i ju s v og s t a na . J er t o t r eba na -

uči t i ; to je brzo opazio. B i lo je tu jako puno

t og a da s e upa m t i . S v a k i pr edm et i m a o je od-

r edeno m jes t o . A r h i t ekt je b i o poš t en pr em a

njem u. N a s v e je v eč una pr i jed m i s l i o . Za na j -

m a nju kut i j i c u pos t o ja l o je odr edeno m jes t o ,

ko je je ba š za n ju uč i n jeno.

Udoba n je s t a n b i o , a l i je na pr eza o g l a v u .

A r h i t ekt je za t o i bd i o na d s t a nov a n jem u pr v i m

nedel ja m a da s e ne b i pot kr a l a ka kov a po-

g r eš ka . B og a t a š s e m nog o t r ud i o . A l i zna l o s e

i pa k dog od i t i da je os t a v i o ko ju kn j i g u , pa ju

je , za m i š l jen , s t a v i o u ona j pr et i na c ko j i je b i o

odr eden za nov i ne . I l i , da je ot r es a o pepeo s a

s v o je c i g a r e u onu udub i nu s t o l a ko ja je b i l a

o d r e d e n a z a s v i j e č n j a k . K a d j e u z e o k o j i p . e d -

m et n i je b i l o k r a ja n i konc a pog a da n ju i t r a -

ženju starog mjesta, a koj iput morao je arhi tekt

r a za s t r i je t i det a l jne na č r t e , da opet ot kr i je m je-

sto za kut i ju za š ib ice.

T a m o g d je je pr i m i jen jena um jet nos t s l a v i l a

takove tr iumfe, n i je smjela zaosta jat i n i pr imi -

jen jen a m uz i ka . T a je i de ja m uč i l a bo g a t a š a .

Uč i n i o je pr et s t a v ku na t r a m v a js ko dr uš t v o s

m o l b o m d a m j e s t o b e s m i s l e n e z v o n j a v e r a b i

motiv zvona i z Pars i fa la . No kod društva ni je

našao susret l j ivost i . Tamo još n isu rado pr ihva-

t a li m ode r ne i d e je . Za t o rwu i pa k do pus t i š e da

o s v om t r oš ku i zv ede p l oč n i k pr ed s v o jom ku-

č om , t a ko da s v a ko v oz i l o m or a t uda pr oč i po

r i t m u r a dec k i m a r š a . I e l ekt r i č na zv onc a u n je -

g o v i m o d a j a m a d o b i l a s u m o t i v e W a g n e r a i

B eet hov ena , a s v i pozv a n i um jet n i č k i k r i t i č a r i

pr ev i r a l i s u od hv a l e za č ov jeka ko j i je ot v or i o



V i l a n a Ž e n e v s k o m j e z e r u

(1904)

novo područje za »umjetnost u upotrebnom

predmetu«.

Možemo pretstavit i sebi da su sva ova usa-

vršenja uč ini la čovjeka još sretni j im.

Ne smije se medut im prešut it i da je vol io

bit i š to manje kod kuče. Dabogme, od tol iko

umjetnosti treba se kojiput i odmorit i . I l i zar bi

v i mogl i s tanovat i u ga le r i j i s l ika? Il i mjese c im a

sjed jet i kod »Tris tana i I zolde«? No dak le Ko

bi mu uzeo za z lo da skupl ja nove snage za

svoj s tan u kafani , u restoranu i l i kod pr i jatel ja

i znanaca. On je to sebi drukč i je zamiš l jao. A l i

umjetnost traži žrtve. A on je več toliko žrtvo-

vao. Oko mu je ovlaž i lo. S jet io se mnogih star ih

stvar i , koje je tol iko vol io i koje je ipak koj iput

po žal io. Vel ik i fotel j U njemu je otac uvi jek

po s l i je ručka dr i jema o. Pa stari sat i pa s l ike

Al i umjetnost to zaht i jeva Samo ne postat i

m eka n

Zb i lo j e j eda nput da j e s la v io r odenda n.

2 ena i d j ec a obda r i š e ga boga t o . S t v a r i s u m u

se naročito sv idjele i s rdačno su ga vesel i le .

Malo zatim st iže, arhitekt d a vid i je l i sv e pra vo

i da odluč i u tež im pitanj ima. Stupi u sobu.

Domačin mu pode veselo ususret , jer je imao

mnogo toga na srcu, a l i arhitekt n i je v id io ve-

s e l j e dom a č inov o. O t kr io j e neš t o s a s v im dr ugo

i probl i jedio je: »Ta kakove ste to papuče obul i ,«

mučno se izdere.

D o m a č i n o g l e d a s v o j e v e z e n e p a p u č e . A l i

uz da hne la godno. O v a j put os j eč a o s e s a s v im

neduž n im . I ov e pa p uč e b i le su na im e i z r a den e

po or ig inalnom projektu arhitektovom. Zato i

o d g o v o r i o n a k o o d o z g o r a :

»Al i go spo 'n arhitekt Zar s te ve č zab orav i l i?

Ta ove c ip ele s te v i sami o snoval i «

»Naravno,« zagrmi arhitekt , »a l i za spava-

on ic u . A l i v i r a z b i j a t e s ov e dv e nem oguč e

mrl je boja c i je l i š t imung. Pa zar v i to uopče ne

vidite?«

Domačin je uv idio. Brzo sk ine papuče i b io

je zbil ja sretan što arhitekt ne smatra još i nje-

g o v e č a r a p e n e m o g u č i m a . P o d o s e u s p a v a o n i c u

gd j e j e boga t a š kona č no opet s m io obut i pa -

puč e .

»S lav io sam,« poče plaš l j ivo, »jučer roden-

dan. Moj i mi l i upravo su me obasul i darovima.

Pozvao sam vas , dragi gospo'n arhitekt , da nas

pos a v j et u j et e ka ko č em o t e s t v a r i na j z godni j e

postavit i .«

L ice arhitektovo v idno se produži lo. Onda

se izdere:

»K a ko s e us uduj et e da s eb i da det e neš t o

poklon it i Zar vam nišam sve projek tova o? Ni-

šam li uzeo sve u obzir? Vama više ništa ne

treba . Vi ste kom pletni «

»Ta smječu va l jd a se bi jo š nešto kupit i «

usudi se uzvrat i t i domačin.

»Ne, to ne smijete N i k a d a To bi mi još

trebalo. Stvar i koje nišam ja projektovao? Ni-

šam l i dosta uč inio š to sam vam dopust io onog



C ha r p ent i er a ? k i p ko j i m i je ot eo s v u s l a v u

N e, ne s m i jet e n i š ta v i š e kupov a t i «

»A l i a ko m i unuč e pok l on i s v o j r a d i z d ječ -

jeg v r t i č a ? «

»O n da g a ne s m i jet e uzet i «

Domačin je b io utučen. A l i još n i je sve i z -

g u b i o . J e d n a i d e j a , d a b o g m e , i d e j a

»A kad bih ku pio s l iku u ,Sec es i j i '?« upi ta

tr iumfi ra juč i .

» O n d a s a m o p o k u š a j t e d a j e n e g d j e s m j e -

s t i t e . Za r ne v i d i t e da nem a v i š e n i za š t o m jes t a ?

Ta zar ne v id i te da sam vam za svaku s l iku, š to

s a m v a m j e o v d j e o b j e s i o , p r o j e k t o v a o n a r o č i t i

okvi r na st i jeni , na z idu? Ni maknut i ne možete

n i jednu s l i ku . P okuš a j t e s a m o da s m jes t i t e nov u

sl iku.«

U b o g a t a š u d o g o d i s e s a d a p r e o b r a ž e n j e .

S r et n i k s e os jet i na jeda nput s t r a š no, s t r a š no ne-

s r et n i m . G l eda o je na s v o j buduč i ž i v ot . N i ko

m u v i š e n i je s m i o pr i r ed i t i v es e l je . B ez že l ja

m o r a o j e p r o l a z i t i p r e d p r o d a v a o n i c a m a u g r a d u .

Za n jeg a s e n i je v i š e n i š t a pr o i zv od i l o . N i ko

i zm edu n jeg ov i h m i l i h n i je m u v i š e s m i o po-

k l on i t i s v o ju s l i ku , za n jeg a ne pos t o je v i š e

s l ikar i , ne postoje umjetnic i , n i obrtnic i . B io je

i s k l j u č e n o d s v e g a b u d u č e g ž i v o t a i s t r e m l j e n j a ,

zb i v a n ja i že l ja . O s ječ a o je : s a d t r eba na uč i t i

nos i t i s v o ju v la s t i t u I ješ inu . D a b og m e O n je

g o t o v O n j e k o m p l e t a n

( S n j e m a č k o g p r e v e o a r h . E r n e s t W e i s s m a n n . )

A dol f L oos :

S E D L A R

B i ja š e jeda n s ed l a r . S pos oba n, r a d i n m a js t or .

P r a v i o je s ed l a , ko ja n i s u i m a l a n i š t a za jedn i č ko

sa sedl ima proš l ih stol ječa. N i t i sa turškim, n i sa

ja pa ns k i m . D a k l e m oder na s ed l a . A l i on s a m t o

n i je zna o. Zna o je s a m o da pr a v i s ed l a . N a jbo l ja

š t o m ože.

O n d a d o d e u g r a d n e k i č u d n o v a t i p o k r e t .

Zv a l i s u g a s ec es i ja . T r a ž i l o s e da s e pr a v e s a -

m o m oder n i upot r ebn i pr edm et i .

K a d je t o č uo s ed l a r , uze s v o je na jbo l je

s e d l o i p o n e s e g a j e d n o m v o d i s e c e s i j e .

I r eč e m u: »G os pod i ne pr of es or e , « t o je i

b i o t a j č ov jek , buduč i da s u v ode t og pokr et a

o d m a h i m e n o v a l i p r o f e s o r i m a — » g o s p o d i n e

pr of es or e č uo sa m za V a š e za h t jev e . I j a s a m

m o der a n č ov jek . I j a b i h hti o da r a d i m m od er no.

R ec i t e m i : je l i ov o s ed l o m oder no? «

P r of es or og l ed a s ed l o i odr ž i m a js t or u d ug o

p r e d a v a n j e , i z k o g j e u v i j e k n a n o v o č u o s a m o

ri ječ i »umjetnost u obrtu«, » indiv idual i tet«, »mo-

derna«, »Hermann Bahr«, »Ruskin«, »pr imi jenjena

umjetnost« itd., i td. Al i facit je bio: ne, to ni je

m o d e r n o s e d l o .

S a s v i m pos r a m l jen ode m a js t or . R a zm i š l ja o

je , r a d i o je i r a zm i š l ja o je na nov o. K a ko s e g od

m u č i o d a z a d o v o l j i v i s o k e z a h t j e v e p r o f e s o r a ,

uv i jek je na nov o na pr a v i o s a m o s v o je s t a r o

s ed l o .

Zbunjen vrat i se profesoru. Potuži mu se.

P r o f e s o r o g l e d a m a j s t o r o v e p o k u š a j e i r e č e :

»V i nem a t e f a nt a z i je , d r a g i m a js t or e .«

Da, to je i b i lo. N je oč i to ni je imao. Fanta-

z i je A l i n i je on ni zna o da za pr a v l jen je s ed l a

treba fantaz i ja . Da je ima, b io bi on s igurno

s l ikar i l i va jar . I l i p jesnik, i l i kompozi tor .

Profesor pak reče: »Vrat i te se s jutra. Ta mi

s m o za t o t u da una pr i jed i m o obr t i da g a

op l od i m o nov i m i de ja m a . V i d ječ u , š t o s e m ože

za Vas učinit i .«

V i l a n a Ž e n e v s k o m j e z e r u —

u n u tra šn i o st



K arntner -Bar , Beč

(1907)

A u s v om r a zr edu r a s p i š e ov a j na t je č a j :

pr o jeka t za s ed l o .

S jut r a da n v r a t i s e s ed l a r . P r of es or je m og a o

d a m u p o k a ž e č e t r d e s e t i d e v e t p r o j e k a t a z a

s ed l a . O n je doduš e i m a o s a m o č et r des et i č et i r i

da ka , a l i pet pr o jeka t a na pr a v i o je s a m . O v i s u

bi l i odredeni »za studio«. Jer u nj ima je b i lo

š t i m ung a .

M a js t or je dug o pr om a t r a o c r t eže , a pr ed

oč i m a m u je s v e v i š e i v i š e s v i t a l o . O nd a r eč e :

»G os p od i ne pr pf es or e D a ja t a ko m a l o zna m

o jahan ju, o konju, o koži i o radu — k ao Vi ,

imao bih i ja fantaz i je.«

I s a da ž i v i s r et no i za dov o l jno .

I pravi sedla . Moderna? On to ne zna.

S ed l a .

(S n jemač k og preveo arh . E rnes t Weis s mann. )

A r h . M a r ko V i da kov i č :

ID E O L O G IJ A I S T IL A D O L F A L O O S A

Za A r i s t ot e l a v l a da o je u G r č ko j pr i i zg r a d n j i

g r a dov a na č i n ko j i je na zv a n »h i poda m i js k i s t i l «

po a r h i t ekt u H i ppoda m os u i z M i l et a . O v a j s e

na č i n s a s t o ja o u t om e da je g r a d b i o u l i c a m a

r a z d i j e l j e n u p r a v i l n e č e t v e r o k u t e . H i p o d a m i j s k i

je st i l osvoj io i R imsko Carstvo, pa tako i ondje

n a l a z i m o p r a v i l n o r a z d i j e l j e n e p l a n i m e t r i j s k e p o -

v r š i n e . M e d u t i m H i p p o d a m o s n i j e o s n i v a č o v o g a

s t il a , je r s u u ov om s t il u i zg r a d i v a n i g r a d ov i još

2500 god. pr . Kr . ; na ta j je način ovom arhi tektu,

i n a č e g e n i j a l n o m , p r i p a l a n e z a s l u ž e n a s l a v a

o s n i v a č a j e d n o g g r a d e v n o g s t i la k o j i j e v l a d a o

s v i j e t o m i p r i j e n j e g a i p o s i j e n j e g a k r o z s t o l j e č a .

A dol f L oos je pr i je L e C or bus i er a ja v no

i s p o v i j e d a o s v o j u i d e o l o g i j u k o j a s e d a n a s n a -



V i l a S t e r n e r , B e č - H i e t z i n g

(1910)

ž iva »savreme na«, pa ipak sv e ono što je s tvo-

reno u novom duhu opče nito se pr ipisuje zas luz i

Le Corbus iera. I s t ina, n i Loos ni je svoju ideoio-

gi ju izgradio samostalno i nezavisno: nju je,

tako-reč i , s tvor i lo vr i jeme, a on je imao sposob-

nost da je mogao raspoznat i upravo u doba naj -

v eč e a r h i t ekt ons ke z a b lude — S ec es i j e — ono

što je u arhitekturi ist inito i što je kao takovu

s a č in j a v a . Z iv j et i ž i v ot om č ov j eka , »ka o B ož j eg

stvora«, l jubit i i s t inu ne samo govorom nego i

d j e lom , — t o s u t em el j i L oos ov e ideo log i j e .

Razvoj arhitekture, opet , neminovan je is to ona-

ko kao što je neminovan i razvoj embr i ja .

A r h i t ekt ur a j e odv a j ka da b i la i z r a z s v o j e

okol ine, na njoj su se odražavala shvatanja l judi

i z v j es n og d oba . O t ud a v id im o u S t ar om v i j eku

arhitekturu udruženu sa k iparstvom u tol ikoj

mjer i , da arhitektur i , kada bismo sa kojeg arhi-

tektonskog djela sk inul i sve ono što pr ipada k i -

parstvu, ne bi osta lo niš ta š to je u pogledu st i la

karakter iše. Znamo kol iko je arhitektura u doba

renesanse bi la usko spojena sa k iparstvom i s l i -

karstvom; t reba da se samo s jet imo vel ik ih s l i -

kara i va ja ra rene sanse bez koj ih se arhitekton-

sko djelo ni je moglo ni zamis l i t i . Soc i ja lna misao

bi la je u tome stvaranju nepoznanica, sve se

kreira lo u s lavu »Boga i Cara«, a da l i je narod

od toga imao kor is t i , to je b i lo sporedno.

U dugom nizu godina l judi su se razv i ja l i ,

uv jet i ž ivota su se mi jenja l i , pa je s toga i sve

ono što je sa ž ivotom skopčano, š to manifestuje

ž ivot , dož iv je lo razne promjene. Stvarani su novi

predmet i koj i su za svoje doba bi l i v iše i l i manje

moderni . Svuda se t raž i la svrha, sve je t raž i lo

svoj opravdani uzrok, i ukol iko je ovaj b io

dubl j i , utol iko je s tvar bi la svrs ishodni ja . Vr i jeme

j e us a v r š a v a lo č ov j eka , a č ov j ek j e us a v r š a v a o

sve ono č ime se manifestovao kao razumno biče.

U tom svom razvoju pr iroda ne trpi iznenadenja,

skokove i neist ine, naroč ito u arhitektur i koja se

sastoj i ne samo iz fasada nego i i z obl ikovanja

s v ega onoga š t o s a č in j a v a po j a m o c iv i l i z i r a nom

č ov j e ku i n j eg ov u s t a nov a nj u .

U s t a lnom pr ogr es u a r h i t ekt ur e po j a v l j u j e s e

Loos sa svojom ideologi jom o arhitektur i , koja

u stvar i n i je nova, jer je sastavni d io v ječnoga,

što bit iše još od postanka sv i jeta , a š to je začeto

obl ikovanjem kozmosa. S Loosom je to tek izbi lo

kod na s na pov r š inu , poš t o n j egov a ideo log i j a

upuč u j e s a v r em ene gener a c i j e na upot r ebu ono-

ga što je u arhitekturi dobro. Tu izbija Loos sa

svoj im rev oluc ionarn im ide jam a u stvaranju »na-

še okol ine«. Dolaz i Loos i ž igoše lažno u arhi-

tektur i , ž igoše nefunkcionalno, sk ida sa fasade

ornamenat . Propovi jedajuč i is t inu u arhitektur i ,

L oos s e na pr ež e da s v og b l i ž n j eg i z v uč e i z

m r a ka nez na nj a i z a b lud e. K a o doba r poz na v a -

lac gradevnog mater i ja la , t raž i , iako sa manje

sreče, njegovu č is tu pr imjenu u praks i . Loos po-

uč a v a ne s a m o s v o j e da ke , nego i š i r e s lo j ev e

u tome što znač i is t ina pr i upotrebi gradevnog

m a t er i j a la . Vr em enom L oos pos t a j e ideo log i

centar borb e za nov e po jmo ve u arhitektur i. Kao



kod s v a kog id eo lo ga , i n j e go v o po l j e r a da n i je

samo u pro jekto van ju, n eg o on piše i s t ručne

rasprave, drž i predavanja š i rem opčinstvu, uč i

s v o j e da ke pr a kt i č nom ž iv ot u . L oos pos t a j e neke

vrste mes i ja koj i govor i svoj im jez ikom i s tvara

svoj im st i lom. Njegova su pisana djela savjet i i

r i j eč i ko j e pr š t e od z dr a v e , v i t a lne ener g i j e ,

obuh v a t a j uč i č es t oput u neko l iko r ed ov a n j eg ov u

o p s e ž n u i d e o l o g i j u i n j e g o v o d j e l o v a n j e p e r om

i šestarom. Loosove su proročke r i ječ i d je lovale

u ono doba s i lno i b i le su štampane u nizu č la-

nak a i knj iga . Loosovo d jelo »Ins leere ge-

sprochen« sadrž i poglede na arhitekturu i sa-

v j et e ; ono do la z i u do ba ka d j e S ec e s i j a s la v i la

tr iumfe, kad je bi la u naponu svoje snage. I z -

g l e d a l o j e d a b o r b e n o s t o v o g a i d e o l o g a p a d a ,

da mu je duh k lonuo, jer je govor io »u v jetar«.

Go vo r io je a skoro g a niko ni je razumio Ipak,

on ne napušta pol je borbe, jer dolaz i sa sa-

branim argument ima ponovno u knj iž i »Trotz-

dem«, i tako osta je i da l je v jeran pobornik za

svoje ideje i i s t ine u arhitektur i .

1931 godine štampao je Heinr ich Kulka, u

ot m j enom i z da n j u č uv enog beč kog na k la dn ika

Anton a Schrol la i comp. , pod nas lov om »Neues

Bauen in der Welt«, Loosovu monograf i ju (sa

270 s l ika nje go vih ra do va); knj ig a sadrž i ne samo

crtanu, nego, kako autor vel i , i p isanu arhitek-

turu.

Svakako se mora konstatovat i da arhitek-

tonski st i l Adolfa Loosa nije toliko čist kao nje-

go v a ideo log i j a . Ra d ov i s t v a r a n i u do ba S ec e-

s i j e p o k a z u j u p r o č i š č a v a n j e g r a d e v n o g m a t e r i -

ja la , da se na koncu najv iše pr ibl iže onom što

se u arhitektur i naz iva funkc ional izam. Još se ni -

kada ni je o s t i lu jednog arhitekta tol iko rasprav-

i jalo kao što je to bio s lučaj u Loosa. To je, po

svoj pr i l ic i , i uzrok što je projektovanjem i izvo-

denj em z gr a da poč eo ka s no: n i j e im a o po-

rudžbina. Loos se pr i je toga bavio od veče čest i

onim što ne spada neposredno u arhitekturu, a

to je unutrašnje ure de nje prostor i ja . A l i svu da

s e poka z u j e n j egov o na s t o j a n j e da s e ide j e

ekonomično real iz i ra ju; redovno je pr i ostvar i -

vanju svoj ih ideja t raž io najkrač i put . Sam mate-

r ija mora da bud e č ist . B io je od luča n prot ivnik

s v a k ih im i t a c i j a , s pec i j a lno on ih ko j im a S ec es i j a

vrvi na sve strane.

I kao što mu st i l u ostvarenim arhitektonskim

os nov a m a pos t a j e s v e v i š e f unkc iona la n , t a ko

mu je i s t i l kod pisanja kratak i sažet , a rečenice

su mu tol iko snažne i prož iv l jene, kao prož iv l jeni

da n i u ka lenda r u n j e go v a pa t n ič kog ž iv ot a i spu-

n j enog t r z a v ic a m a i bor bom .

M l O L O O S U

L ju b o Bab ič :

N es um nj iva je č in jen ic a u č i tavom raz voju umjet -

nos t i , da s u on i per iod i napredni i uz laz n i , u k o j ima

je arh i tek tura od luč n a i vo de č a ; dok s u naprot iv

naz adni i v i š e i manje ja lov i on i per iod i , u k o j ima

vrš e g lavn i ut jec a j na l ik ovn i raz vo j b i lo s l ik ar i , b i lo

— š ta je još loš i je — poje d in i k ipar i . P r imjera ima

bezbroj , a svi t i pr imjer i pokazuju, i to kroz vi je-

k ove, k ak o tak v i vodeč i umjetn ic i , ma k o l ik o ve l ik i

i z nač a jn i , d je lu ju na c je lok upni raz vo j raz orno. P o-

s l j e d i c a t a k v o g n j i h o v o g d j e l o v a n j a j e d e k a d e n t n i

manir i z am i i z raz i ta l ik ovna reak c i ja , k o ja s pu tava u

s voje k a lupe c i je l i raz vo j .

K ak o je g otovo c i je l i proš l i v i jek b io bez pr i -

mata arh i tek ture , poč etk om naš eg a v i jek a opaž a s e

prot iv tak vog s tan ja s ve jač a reak c i ja . 3edan od prv ih ,

k o j i s e s uprot s tav io dominac i j i nearh i tek tons k ih

s mjern ic a č i tavog l ik ovnog raz vo ja b l i ž e proš los t i ,

b io je temperam entn i Ado l f Loos . U opč e m ev rop-

skom l ikovnom metežu, č i j i smo bi l i i č i j i smo i

danas s avremenic i , z nač io je rad Adol fa Loos a po-

z it ivnu i zna čajn u č injen icu, ne samo za arhitekturu,

več i z a raz vo j s l ik ars tva i k ipars tva , a pog o tov o z a

s hvač an ja u tak oz v ano j pr imi jen je noj umjetnos t i . T a

s u s e s hvač an ja pod nemi los rdn im Loos ovim udarc ima

s tubok om iz mi jen i la . N a pre lomu v i jek a l ik v id i rane

s u s tare pos več ene predras ude, a i s to tak o i one

potre bne i nepo trebn e z as ad e, k o je je i s k us tvo s to-

I ječ ima s tvara lo . T raž i lo s e novo po d ik tatu promi je-

njene društvene strukture, ruš io se star i formalizam i

s tvarao novi , mjes to s tar ih z ab luda nove; i tak o je

umjes to s avremene arh i tek ture i z n ik la modna arh i -

tek tura , s k upa i g reš na (v id i Weis enhof -S ied lung ) . U

tom metež u , prev i ran ju , pok uš avanju i t raž en ju nov ih

s mjern ic a l ik ovnog i z raz a č in io s e Adol f Loos k ao

k ak v i jak i motor , k o j i s e n i je us t ruc avao pr iz nat i v la -

s t i te pog reš k e i poreč i danas ono, š to je juč er drž ao

ist init im, pošto se uvjer io, da je to bi lo kr ivo.

Ta težnja za novim u ve zi sa oštrim kr it ic izmom

predes t in i ra la je A . Loos a i s tovremeno z a l ik v idatora

s tarih ne is t ina i z a prvo borc a nov ih s mjern ic a . N je-

g o v e o š t re i s a t i r ič k e d e d u k c i j e , l o g i č n e d o p o s l j e d -

n ih k on z ek v enc a u para dok s a lno j formi , n is u d je lo va l e

s amo k ao protes t , več s u s vo jom d inamik om pos ta le

prog ramom . I n is u s amo odu š ev l jav a le s feru aus tr i j-

s k e c iv i l i z ac i je , ve č s u s e prob i le do internac iona lne

važ nos t i i pos ta le opč e dobro. T ak o s u č uvene n je-

g ove paro le , na pr imjer ove »ornament je z loč in«,

i l i »ne odraz, ne ukras , več č ist i izraz« itd.

T a j Loos ov pur iz am i n jeg ova borba , os ob i to

prot iv ornamenata d je lova la je pos redno i na naš

hrvatsk i l ikovni razvoj i v iše nego što se mis l i . Taj

je na ime os ječ a j os ob i to š i r io pok ojn i arh i tek t V .

K ov ač ič . O n je u Z a g re bu b io t rub l ja Loos ovih p aro la .



S t a m b e n a i t r g o v a č k a k u č a

n a M i c h a e l e r p l a t z - u , B e č

(1910)

K ao Loos ov z nanac i pr i ja te l j poč eo je K ovač ič prv i

borbom prot iv nepotrebnog i mrtvog uk ras a . T im

ut jec a je m nes ta le s u na jp r i je u ponutr ic ama naš ih

s tanova ona uok v i rena, imitovana narodna tk an ja ,

k o ja s u do tada k ras i la te s tanove, i s tovremeno k ad

su sa s l ikarsk ih platna i raznih skulptura st idl j ivo

is č ez ava l i »narodni« ornament i , k o j i s u nas s vo je-

d o b n o u p r a v o k a o b u j i c a b i l i p r e p l a v i l i

Za t im šarenim ukrasom, koj i je bio sve pr i je

neg o l i narodan, s l i jed i lo je č i š č en je i da l je . I k od

n a s s u z a s l u g o m L o o s o v e g v o z d e n e l o g i k e , p o s r e d n o

pa da le on e s ec es io n is t ič k e laž i u arh i tek tur i , u k ipar -

s tvu i u sl ik ars tvu . Raz ne »oduh ovl jene« s t i l i z ac i je ,

u b i t i i z miš l jot ine mode i l i l i k ovne i lus t rac i je ob ič n ih

uvodnik a , ma da n is u nes ta le , i z g ub i le s u danas

s vak u pr iv lač ivos t . O ne s u pos tav l jene na s vo je pra-

vo mjes to , da ne s meta ju naš em da l jem l ik ovnom

raz voju do č i s tog i j as n og i z raz a naš eg vreme na,

naš e s red ine i naš eg naroda.

U tom i tak vom č iš č en ju imade upravo Loos ov

ut jec a j ve l ik i ud io , a s am Loos ve l ik o z nač enje z a

naš c je lok upni l ik ovn i raz v i tak .

O r. J o s ip D ra g an ič :

Loos s e , k ao i n je g ov drug Le C orbu s ier , uk a-

z u je k ao l i č nos t s mis i jom. N jeg ov rad , ubač en u

ž ivot na ras k rš č u dv i ju epoha, ima z nač a j s imbola ,

s imbola i amblema z a neš to š to ima da dode. N je-

g o va mis ao, drs k a i e leme ntarna , raz b i ja s ve k a lupe ,

da ras tvor i bez bro j nov ih puteva , k o j i i z n jeg a i z laz e

k ao v jet rov i i z E o lova mi jeha. U t renu k ad s e č in i lo

da č e s e bes p om oč na E v ropa ug uš i t i u s vo j im v las t i -

t im t rad ic i jama, k ad s u te t rad ic i je b i le i z ig ravane

na stot inu nač ina, te su se u raznim seces i jama uka-

z a l i b j e l o d a n i z n a k o v i r a s p a d a n j a , k a o k a d n a e p i -

dermis u bo les t prova l i g n jus n im g nojev ima; u č as u

k ad s e na js mje l i ja mis ao o novom odbi ja la od tvrd ih



;

r t -

t=

z .

i

4 —

•At M voo rt

V i la Rufer , Beč — pros torn i p lan

(1922)

st i jena petr if ic iranih st i lova, te se ranjena vračala u

mož ak da b i jed no ug ine bez s v i jet la ; u č as u k ad je

š mink a prog laš ena I jepotom, a novac s tao da s tvara

uk us bez s rc a ; k ad je s tvaran je pos ta lo paras i t i z am,

a rad s e org a n iz ov ao u k ar te le laž i i p reva re: Loos

s e k ao b ib l i j s k o uk az an je s dubr iš ta naš e dek adans e

d ig ao i ras tvor io nove vedr ine, š ik nuo og n jene p la -

me nove u t ru le das k e k ič e n ih c i rk us a , raz otk r io u

duš i s vak og a od nas k launs k u obraz inu , i z veo nas

na t rat ine pune s unc a , da prodahnemo p luč a , da

oč is t imo v id , i pok az ao nam bez bro j nov ih I jepota .

Teško je svlač it i is t inu do gola. Bi l i smo podli

od s t raha i d iv l j i od odg oja : i P i randel lo je s us p je-

hom uk az ao na laž ne fas ade unutarn jeg č ov jek a .

Č udna k o inc ide nc i ja . I Upton S inc la i r je ob io par

ras k l imanih nog u petoaven i j s k ih k lubfote l ja . O d pro-

s te b i je le p lohe, na k o jo j n iš ta nema os im s v i jet la i

vaz duha, odb i ja ju s e nove z rak e k o je s u nam otk r i le

s mi ješ ne b i tk e s tot inu ornaments k ih patos a . D a: k on-

k urenc i ja patos a , burz a laž i . Svrš eno je : la c ommedia

e f in i ta . Loos k ao da je z br is ao neponjatn i g a l ima-

t i jas , i neduž no, bez os ječ a n ja odg ovo rnos t i , nap is a o:

I z nova l

U toj r i ječ i moramo c itat i ne samo arhitekturu:

to je poz ic i ja nov og č o v jek a , novo rod enje s rc a

l juds k og . M is ao Loos t reba vo l jet i .

Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich:

O Loosu su mnogi več tol iko rek l i , da drž im da

je nepotrebno da s e još g ovor i o z nač enju n jeg ova

rada i l i da ga se anal iz ira, ma da sam uvjeren da

još n ik o n i je i s pravno oc i jen io n jeg ov ve l ik i u t jec a j

na s veuk upnu k u l turu današ n j ic e . Z ato č u vam rad i je

pr ipov i jedat i nek ol ik o s vo j ih us pomena i z doba pr i -

ja te l j s tva s a Loos om. O ne pok az u ju Loos a k ao č o-

v jek a k o j i hoda po z eml j i k ao drug i l jud i , a l i s e

s vo j im naz or ima i tež n jama z a bo l j im i Ijepš im veom a

raz l ik u je od s vo j ih s avremenik a . O n je i u s vak idaš n j i

ž ivot znao unijet i naroč ita pravi la i zahtjeve koj i su

reg u l i s a l i n jeg ov odnos prema s v i jetu i l jud ima.

Loos n i je s amo č ovjek k o j i je pros k r ibovao

ornamenat u arhitektur i i obrtu, nego je on ispravno

odr ed io i drž an je k u l turnog č ov jek a u s v ima s i tuac i -

jama s vak idaš n jeg ž ivota , t i č a lo s e to od i jevan ja ,

je la i l i s tanovanja .



Ja s am Loos a upoz nao po K ovač ič u ok o 1908

g od . K ova č ič i j a »k ib ic i ra l i« smo g oto vo prv i Loo-

s ov im atak am a na ek lek t ic i z am i s ec e s i ju po n je-

g o v i m u r e d a j i m a k a v a n e K a p u a , M a l o g S a c h e r s a a l a

i g radnje k uč e na M ic haelerp latz u , pa bara u K arnt -

n e r d u r c h g a n g u , F e d e r s t e i n e r a i K n i ž e o v a d u č a n a n a

G r a b e n u . S v u d a j e t u L o o s p o k a z a o s v o j u n e p r i s p o -

dob ivu inve nc i ju u k om binov anju raz l i č n ih mater i ja la

i n j ihove i s pravne pr imjene. Uk us je n jeg ov b iz aran

a l i n ik ada a fek t i ran . Ak s onometr i j s k e i pers pek t ivne

v i r tuoz no č r tane deta l je s ipao b i na k omadič e pa-

pira, dok je stajao i l i hodao, bi lo da se radi o

š araf ima, k vak ama, p ipama, k l inč an ic ama i l i s l i č n im

s tvar ima, k o je je uv i jek i z miš l jao prema potreb i i

or ig ina lno. (Č uo s am da s e s ada os n iva n jeg ov mu-

z e j , pa b i z an iml j ivo b i lo da s e pronadu i te n je-

g ove s k ic e , k o je upravo tas c in i ra ju nač inom pred-

o d ž b e . )

K ad je Loos g rad io , onda je u prvom redu vod io

rač una o ras polož ivom mater i ja lu , tak o na pr . k ad je

iz va dao v i lu K arma, l i č no je i š ao u An twe rpen da

traž i mermer po dok ovima, k ak o b i mog ao prema



vel ič in i ras polož iv ih p loč a odred i t i ve l ič ine s vo j ih

p loha i pros tor i ja . N ač r t tarac a , dak le ve l ič ina p loč a

( k a m e n a , k a l j e v a ) o d r e d u j u d i m e n z i j e p o d o v a , p a

prema tome i d imenz i je pros tor i ja . U k ompoz ic i j i , ma

da i upo treb l java k atk ad a k las ič ne mot ive ( s tupovi ,

v i jenac ) , on ipak os ta je dos l jedan s vo j im nač e l ima.

O n ne k omponira k las ic i s t ič k i , a k las ič ne s tupove

upo treb l ja va tek k ao b iz arn i e fek t u opre c i s a g lat -

kom plohom. Vi la Karma ima ulazni port ik koj i sam

ja , radeč i po s l i č noj ideo log i j i , s ag rad io i s pred Loo-

s ova proč e l ja .

M ož da b i b i lo z an iml j ivo ovd je s pomenut i da

je M ey reder , k ad je g rad io K reuz herrenhof , ang a-

ž o v a o L o o s a , k a o n a j b o l j e g p o z n a v a o c a b a r o k a , d a

mu deta l j i ra fas ade. T reba z nat i da s e Loos ne pro-

t iv i poz navanju t rad ic i je , š tov iš e , on tvrd i da je t ra -

d ic i ja i z vor s nag ž z a s tvaran je i da ona n i je prot iv -

n ik napretk a k ao š to n i majk a n i je prot ivn ik napretk a

s v o g a d j e t e t a .

N e b i b i lo dos ta da je Loos s amo mal jem

udarao i ruš io ornamenat . (E ng lez i g a naz iva ju »T he

ornament-k i l ler« . ) M nog o v iš e uč in io je on p is an jem

i p o p u l a r i z o v a n j e m k a n o n a d o b r o g u k u s a i p o n a š a -

nja. Loos se buni prot i tome što bečki restorani

nema ju ž l i č ic e u s o lenk i , neg o s v ak i g os t g rab i s o l

s v o j i m n o ž e m , i p r i p o v i j e d a n e z a b o r a v n u a n e g d o t u ,

k ak o s e nek o bunio prot i tome nepotrebnom z aht je-

vu , jer da bo l j i l jud i ne g rabe s o l z amaz an im nož em,

n e g o g a p r v o o b l i ž u . O n p r i p o v i j e d a e d u k a t o r n o

i m p r e s i v n e a n e g d o t e : k a k o j e n e k i o d r p a n a c , p r o s j a -

č eč i po M idd le W es tu , b io obu č en u s tari c utawa y .

Jednog a dana do laz i do nek e farme, a ž ena farme-

rova ponud i mu jed ne ž ute c ipe le , a li on ind ig n i ran

otk lan ja : »hva la , g ent leman ne nos i ž ute c ipe le k a

cutaw ayu «. — I l i ona dr uga : Ne ki mornar putuje sa

s vo jom z aruč n ic om iz Aus tra l i je u E ng les k u na v jen-

č an je . P utem padne u more. N ato s e po jav i mors k i

pas . On izvuče brzo svoj mornarsk i nož da se obrani,

a l i n j e g o v a z a r u č n i c a p o v i č e : » Z a b o g a , J o h n n y , n e

r ibu s nož em « Z aruč n ik pos ram l jen b ac i n ož , a pas

g a prog uta .

U k afan i »Lowenbrau-u«, g d je s u A l tenberg , Loos

i nek i drug i beč k i k n j i ž evn ic i imal i s vo j prv i »š tamt iš «

(oko 1900, kasni je su se sastajal i u »Imperialu«), vise

d e s e t z a p o v j e d i z a p o n a š a n j e k o d s t o l a , o d k o j i h

jedna na pr . g las i , da k ad s eb i k od s to la rež eš nok te ,

— rež i ih nož ič em a ne š k arama, da odrez ano ne

s k ač e drug o me u tan jur . O v o k ar ik i ran je k arak ter iš e

i ras polož e n je tog a k rug a , a i s avrem eni »G em i j t li c h-

keit« l judi koj i zanemaraju formu kad se hrane. Malo

je i boh em s k og ' »pour epater les bour g eois « — na-

s t ro jen ja k od tog a , k ao i ond a k ada Lo os ov a ž en a

Bes s y , š eč uč i na O pernr ing u, na Loos ov z nak , vad i

z v i jez du i l i p i ruetu us red k ors a . P r i rodno je da je

u d o b a , d o k s e c e s i j a o s v a j a p o l j e n a d e k l e k t i c i z m o m ,

Loos imao ve l ik ih borb i s a c i je lom s vo jom ok ol inom,

boreč i s e na obadva f ronta u doba k ad s u arh i tek t i

s ec es i je »pro jek tova l i« nove s to l ic e po i s t im meto-

dama k ao g radevine, a ek lek t ic i mont i ra l i termo-

metre na he le bard e. K ad je Loo s u »C afe M us eum«,

g d je s u s e dnevno s as ta ja l i G us tav K l imt , K o lo M os er ,

Jos ef Hof fmann i drug i k or i fe j i s ec es i je , s tav io T ho-

netove stolce, svi su se smijal i , jer »gdje je tu

invenc i ja arh i tek ta«?

D rug iput , opet , ima Loos proc es s a »V erk ehrs -

bank om« k o ja mu us k rač u je i s p latu 10% honorara ,

tvrdeč i da g a n i je z as luž io , jer da je s ve tek op is ao

i naruč io , a da n i je imao mnog o pos la s a pro jek to-

van jem. M edut im, s ud je dao pravo Loos u , s a mot iva-

c i jom, da arhitekt, koj i ima tol iko iskustva, znanja i

ukusa da može sve opisat i i naruč it i , da taj i zas lužuje

nag radu.

J e d n o m j e L o o s p r i p o v i j e d a o d a m u j e n e k i

»bauherr« nak on 20 g od ina p os lao p onov no honorar ,

jer da je ono što mu je s ag rad io još uv i jek s o l idno

i aktuelno. (T ime je naravno ht io reč i da bi trebalo

da arhitekt tako gradi. )

K ao š to je Loos ve l ik i prot ivn ik z as tar je l ih ob i -

čaja i borac za novo i bol je, tako je, s druge strane,

v e l i k i o b o ž a v a l a c l i j e p o g a , m a o t k u d a i o t k a d a o n o

pot jec a lo .

V las n ik v i le K arma š a l je g a u C arraru da tamo

iz abere mermer z a ureda j k uč e. Loos ode i brz o jav l ja

iz Firenze, da mu se šalje 80.000 lira, jer da je našao

prek ras nu s taru ž e l jez nu og radu z a k o ju b i b i lo š teta

da propadne. T a og rada medut im uopč e ne b i do-

laz i la u obz i r z a n jeg o vu g radnju .

D rug iput k upuje k on ja z a jahanje k o j i mu s e

jak o s v idao, premda s am ne jaš i . I s to tak o je vr lo

vo l io k upovat i s tar ine i raz l i č ne l i jepe predmete u

D orotheumu, predmete z a k o je n i je imao namjenu,

tek jer su bi l i l i jepi .

S l ik ar O s k ar K ok os c hk a n jeg ovo je otk r ič e , do-

n e k l e i k o m p o z i t o r A r n o l d S c h o n b e r g .

Loos je i u pr ivatnom ž ivotu b io do s l jed an s vo-

j im nač e l ima: jednom je i š ao k upovat i k ravate , pa s u

mu ponu di l i dv i je vrs te : mode rne i nem oderne. O n

vel i t rg ovc u da č e te moderne k ravate pos tat i i s to

nem oderne, pa nek a mu z ato da one k o je s u več

s a d a n e m o d e r n e .

D rug om je z g odom s reo na u l ic i nek og beč k og

arh i tek ta , k o j i mu reč e da , otk ak o s e n is u več dug o

vid je l i , on v iš e ne g rad i k ao pr i je , jer da s ada pr i -

z na je , da ono š to je pr i je g ra d io n iš ta ne v a l ja . Loos

mu nato od g o vo r i : » Ja s am to več on da v id io «

Loos je b io č ov jek vr lo ug odan u druš tvu , i

n jeg ovu s e š armu n i je da lo i z b ječ i , naroč i to u doba

k ad mu je još s luh b io dob ar . K as n i je je s ao brač a

s n j im b io tež i i onda je več er ima s jed io u »T abar inu«

i šuteč i promatrao.

O d n o s i L o o s o v i sa Z a g r e b o m p o č e l i su o k o g o d

1912, k ad je na povratk u i z pr imor ja s vrat io u Z ag reb

d a p o s j e t i K o v a č i č a i m e n e , s v o g a n a s l j e d n i k a k o d

g radnje K arme. D rug i je puta b io ovd je ok o g od. 1922

u povodu nat ječ a ja z a hote l E s p lanade, na k ome je

i on s ud je lovao. I nač e je Loos pos l i je rata č eš č e do



iaz io u Z a g r eb i s a s vo jom t reč om ž enom , k o ja je

o v d j e p r i r e d i v a l a p l e s o v e ( E l s i e A l t m a n n ) .

Loos je mnog o v iš e k u l turn i i ide jn i pok retač

novog a doba neg ol i s tvara lac arh i tek ture u s mis lu

met iera . M og lo b i s e reč i da je tak ovoj arh i tek tur i

mož da (u s mis lu met iera) č ak i š k od io . O n je ide jn i

arh i tek t k o j i je s vek ol ik o z nan je s vo je mog ao nap is at i

i tak o uč in i t i s vak ome pr is tupač n im. Sve š to je rek ao

i nap is ao, to je z apravo K o lumbovo ja je . D anas na-

ravno n ik o ne b i n i pomis l io da meč e ornamente, a l i

je n je g o va z a s lug a u tome što je on prv i g ovo r io

i p is ao prot i ornament i ran ju u s vak om s mis lu . M ode rna

se arhitektura ne da ni zamis l it i bez Loosa. Mi smo

p o d u t j e c a j e m n j e g o v a n a č i n a m i š l j e n j a , n j e g o v e s u

nas ide je in f i l t r i ra le . D rž im da je on jedan od na jveč ih

l jud i proš lo g a s to l ječ a , i po ide jam a i po z n ač a jno s t i

s vo j ih d je la ; on je imao uč ink a na s vo je s avremenik e

i barem na još jednu g enerac i ju . N jeg ova k uč a s a

n e j e d n a k i m v i š i n a m a p r o s t o r i j a s i g u r n o j e d j e l o v a l a

na Le C orbus iera . T o je nač e lo raz l i č ne v iš ine pro-

s tor i ja prema s tvarnoj s vrs i pros tor i je on pr imi jen io

i k od pro jek ta z a hote l E s p lanade, tak o da br i jač n ic a

ne bi imala is tu vis inu prostor i je kao i u lazni hal i .

K ao es e j i s t i g otov o mu nema premc a. N a j l jep š i

j e n j e g o v e s e j o B e e t h o v e n u ( D i e T a u b e n o h r e n b e e t h o -

vens ) , g d je k až e k ak o s u n jeg ove s imfon i je b i le d i -

s onans e k o je s avremenic i n is u mog l i da podnos e, a l i

s u danas , nak on jednog s to l ječ a te d is onans e pos ta le

harmoni je , tak o s e s luh l jud i promi jen io i ak omodirao

t im d is onans ama.

T ak o s u i Loos ove, po s hvač an ju onog a doba,

d is onans e, ne nak on s to l ječ a , več nak on dec en i ja

pos ta le harmoni jama.

Cand. arch. Krsto F i l ipovih:

Ako je to što mi sada u arhitektur i radimo ona

»bol ja buduč nos t« z a k o ju s e bor io Adol f Loos , onda

treba da s mo mu z ahva ln i mi š tudent i , u prvom redu.

O n s e bor io da nas os lobodi s t i lova i u arh i tek -

tons k oj nam je es tet ic i dao mog uč nos t č i s to mate-

mats k og p os tupk a . O s lob od io nas je č r tan ja ornamen-

t iranih fasada i inter i jera, a umjesto toga naučio nas

d a t r e b a p o z n a v a t i g r a d e v n e m a t e r i j a l e i s a v r e m e n a

s reds tva . M i doduš e neč emo os tat i k od Loos ova po-

č etk a , č ak n i onog k o j i s e t ič e k onk retne pr imjene,

a l i č emo s e s luž i ti , u s mis lu n jeg ov a duh a, pr inc ip ima

k oje je on raz lož io i n j ima nam pok az ao put k o j im

treba da udar imo.

Jer s avremeno g rad i t i ne z nač i oč is t i t i š a latu i

per le s a fas ade i g rad i t i praz n e p lohe , — ornament i -

rat i se može i u t locrtu, sa praznim plohama isto tako

k ao i s a k ubus ima. D ek orat ivno s e mož e mis l i t i i

p isat i , oblač it i se i s tanovati , jest i , l jubit i i ž ivjet i

u o p č e .

S v a k a k o j e v a ž n i j e z a a r h i t e k t a p o z n a v a n j e

vrs ta k amen a od s v ih vrsta as t rag a la i »pas j ih s k o-

k ova«, a poz navanje drva od c i je le fas adne f lore i

faune. Sve je to pok az ao Adol f Loos , č i jem apok a-

l ip t ič k om duhu t reba da odadu pr iz nan je g enerac i je

20-tog s to l ječ a , k o je s u još pr i s us tvo va le n jeg ovo m

ruš enju s tarog a duha i pos tav l jan ju temel ja novome

duhu.

I n g . arch . Bran is lav Ko j ič :

Umro je arhitekt, koj i je prvi oset io u svojoj

dubok oj s aves t i bes mis l i c u arh i tek ture X I X vek a . N je-

g o v a o s n o v n a v r l i n a , s a v e s t v o d i l a g a j e c e l o g ž i v o t a

u radu na arh i tek tur i i de la s u mu s va obelež ena

peč atom is t ine. Umro je t iho , povuč en od ž ivota k ao

š to je i c eo ve k prov eo, bez s lav e i č as t i . N je g o va

vel ič in a je u to l ik o z n ač a jn i ja .

S t a m b e n a k u č a T r is t a n a T z a r e , P a r i s — g l a v n o p r o č e l j e

(1926)



Dela su mu poznata. Nisu to spomenic i koj i če

s tot inu g od ina g ordo š t rč at i k nebu, s pomenic i pr i

č i j im s u pompez n im os več enj ima z van ič n ic i drž a l i

bes k ra jne g ovore, k o j i s u s ta ja l i ve l ik e s ume novac a

a s vom arh i tek tu donele ob i la te honorare.

N j e g o v a s u d e l a i d e j e . N j e g o v a s u d e l a i d e a l i .

P rez i rao je pros eč nu s vak idaš n j ic u , rad io je z a jednu

i d e j u : z a i s t i n u . C e o s v o j ž iv o t p o s v e t i o j e b o r b i

z a i z vodenje arh i tek ture i z mrak a na s vet los t s ves t i .

U tok u s vog a rada nedovol jno pr iz nat , č es to

p r e z r e n i o d b i j a n d o č e k a o j e , i p a k , n a j v e č e z a d o v o l j -

s tvo k o je mož e ide jn i borac ž e let i , pobedu s vo je

misli.

Svo ja de la teš k o je mog ao rea l i z ovat i . B i ia s u

s uv iš e i s k rena, s uv iš e rea lna , s uv iš e uvred l j iva z a s ve ,

a z a arh i tek te na jv iš e . N apada l i s u g a , k r i t ik ova l i ,

odbija l i . Po kadšto se kaže: »Nisu ga razumeli .« Ne,

razumeli su ga, a l i ga nisu htel i . Bolela ih je is t ina,

k o ju je on otk r ivao. Raz umel i s u g a od l ič no, a l i

pr imit i g a z nač i lo je s ebe neg i rat i , i z g ub i t i k ormi lo

arh i tek ture , i z g ub i t i autor i tet , i z g ub i t i pos love.

A on je b io bog om dan i vod, pož r tvovan i ide jn i

arh i tek t , bes k ompromis n i s tvara lac , k o j i n i je rad io z a

ops tanak , z a s vak idaš n j ic u , z a pros eč nos t , več je u

arh i tek tur i v ideo ve l ik i prob lem i reš avao g a . T o g a

je s ta ja lo g ork ih č as ova , a l i je i z drž ao. N i je s e s av io

n ik ad. N i je g a ž ivot pobedio . K ad je morao, bež ao

je, sel io se, traž io je ko če mu verovati , a l i n i je

poš ao z a oz van ič en im i os veš tan im uk us om o l ič en im

u neist inama proš le arhitekture.

N a i z g l e d b e z n a č a j a n a l i i p a k n e o p h o d a n u s l o v

za arhitektu je žrtva, žrtva sebe i svog ž ivota. Arhi-

tek t je ve l ik i vas p i tač s vo je ok o l ine, a danas i org a-

z ator , vo da druš tv enog u reda ja , preteč a s oc i ja lne

org an iz ac i je . B i t i ve l ik i a rh i tek t t reba mnog o vo l je ,

m n o g o k u r a ž i , m n o g o s a m o p r e g o r e v a n j a . L o o s j e

s ve g a tog a imao i z ato je i b io ve l ik . Bac io je pod

nog e s vo ja mater i ja lna z adovol j s tva , n i je i š ao tudom

idejom da b i doš ao do pos la i honorara . P os ao je

z a n jeg a b io ob jek at z a dok az ide je , k o ju je s tvor io

o arh i tek tur i a ne s reds tvo z a bog ač enje .

B io je prav i arh i tek t , č i s t i s tvara lac , ve l ik i voda,

nez a interes ovan i , pož r tvovan i borac , nepr iz nat od

svo je savre me nos ti a l i več it u is tor i j i arhitekture.

Loos bi nam morao bit i pr imerom ako žel imo

da i naš a arh i tek tura pode prav im putem is t ine.

Arh. Zlatko Neumann:

24 augusta o. g . umro je Adolf Loos, a od toga

dana ne pres tano s e u s v ima r iov inama i č as op is im a

s v i ju k u l turn ih z č mal ja s v i jeta , pa b i le te nov ine i

t i č as o p is i ma k og a s mjera i naz i ran ja , reda ju ne-

k ro loz i n jemu pos več en i , k ao ono prv ih dana i z a

n jeg ove s mrt i . M ož da je to tek z la s av jes t s v i jeta ,

k o j i g a j e z a c i j e l o g n j e g o v o g s t v a r a l a č k o g ž i v o t a

s is temats k i i s v i jes no preš uč ivao, a k o j i hoč e t ime

s ada da s e bar nek ak o oduž i tom ve l ik anu duha.

Bez s umnje je s ig urno da je ta j g es t i nepos redna

s pontana s poz na ja , k o ja k ao da s e jedn im mahom

p r o b u d i l a i s a d a o d a j e n a p o k o n o n o p r i z n a n je

Adol fu Loos u , š to g a je i š lo več od prv ih n jeg ovih

is tupa u javnos t i , k ada je — s red inom de ve de s et i h

g odina proš log s to l ječ a — s naž n im duhom s voj im

i u p r a v o p r o r o č a n s k o m v i d o v i t o š č u u d a r i o t e m e l j e

s avremenoj arh i tek tur i .

P roz revš i umom i s rc em s vo j im s ve temel jne

uz rok e i k ateg or ič k e z aht jeve s adaš n j ic e , z aš avš i u

b i t narav i ž ivota , n jeg ovih potreba, s mjern ic a , mani -

fes tac i ja i c i l jev a , s tvor io je Adol f Loos ve l ik im d je-

lom s vo j im š i rok u i s naž nu baz u s a k o je je log ič k im

s l i jedom — e l imin i ra juč i s vak i i z van js k i a t r ibut for -

malne s amovol jnos t i — raz v i jao i i z vod io s t rog e i

j e d n o s t r u k o o d r e d e n e z a k l j u č k e . T a k o j e n e p o s r e d n o

doš ao do rez u l tata arh i tek tons k og s tvaran ja , k o je je

— pro ž eto dubok om is t in i toš č u — pos ta lo p oput

ak s ioma s vo j inom s v i ju . Loos ova je temel jna nauk a

pr i je s veg a: s t rog o raz l ik ovanje i z medu umjetnos t i

s jedne strane, te arhitekture i obrta s druge, a u

interes u jas n og i č i s tog raz v o ja ob oje g a . O d r ješ i to-

š č u , bez ik ak ovih k ompromis a , povuk ao je tu g ran ic u ,

odred ivš i t ime do l ik u juč a mjes ta i duhu i mater i j i .

P os tav ivš i jed ino č i s tu s vrhu, k o jo j je s vak i produk t

arh i tek tons k og s tvaran ja prvens tveno nami jen jen , k ao

iz laz nu toč k u, do laz i nepos redno putem rac iona lne

k ons truk c i je i v las t i te i z raž a jnos t i pr imi jen jenog ma-

ter i ja la , z abac u juč i s vak i ornament — b io ta j for -

malan i l i u k onc epc i j i d je la s amog — do rez u l tata ,

k o j i je pos tao i z raz om naš eg vremena. Loos ova d je la

— b i la ona , k o ja os tadoš e na ž a los t tek pro jek tom,

b i lo ona, k o ja s u rea l i z i rana — ž iv i s u dok ument tog a

njeg ovog nas to jan ja , rez u l tat s u , k o j i n i je dos ada n i

od k og a dos t ig nut , jer s u u s vak om s mjeru i pog ledu

(Svrha — K ons truk c i ja — Log ik a — E k onomi ja —

M ater i ja l ) , to l ik o c je lov i ta i z aob l jena , da im s e ne

može ništa ni dodati ni oduzeti .

Č o v j e k d o u s rž s v o g a b i č a u p o n a j b o l j e m i

punom smis lu r i ječ i , radio je i s tvarao Adolf Loos

s a m o za p o t r e b e i n a p r e d a k č o v j e č a n s t v a , z a b o r a -

vl ja juč i sasvim na sebe i svoju l ičnost u tol ikoj mjer i ,

d a n i k a d n ij e p o d i g a o g l a s u o b r a n u s v o g a v l a s t i to g

prava , v jeru juč i dubo k o u us p jeh s vo g a s tvaran ja .

T o s e n j e g o v o v j e r o v a n j e i c b i s t i n j u j e , j e r j e p o -

s tepeno , nak on borba i t rag an ja , s ve arh i tek tons k o

s tvaran je ipak poš lo putem, k o jeg a je g ig ants k om

s nag om s vog a duha utro Adol f Loos , tak o da danas

nema n i jed no g i s t ins ki s avrem eno g arh i tek ton s k og

dje la — ma b i lo k o g a s tvor io — k oje ne nos i , s v i -

jes no i l i nes v i jes no, jas an b i l jeg Loos ove v las t i te

f i z ionomi je .

I s t ina , dec en i ja je t reba lo dok je Loos ovo g e-

n i ja lno d je lo prodr lo i dok je arh i tek tons k o s tvaran je

— prebrod ivš i petr i f i c i rana naz i ran ja s t i l s k e arh i tek -

ture proš l ih s to l ječ a , prek o Sec es i je , »D ug ends t i l -a« ,

raz n ih N eo-s t i lova , »N ovih S tvarnos t i« i ps eudo-

moderne arh i tek ture — poš lo s mjerom Loos ova na-

stojanja. Nepobitna č injenica, da je Loosova n.a.uka



Vila MCil ler , Prag — pro-

storni plan (1930)

i n je g ov o d je lo , k ao s t rog i i d i rek tn i odraz z aht je va

naš e g vremen a, u c i je lo j s vo jo j prvotnoj s v je ž in i

p r e ž i v l j a v a l o i p o b j e d i v a l o s v e v r lu d a n j e i tr a g a n j e

u arh i tek tons k om d je lo van ju z adnj ih 35 g od ina , n i je

s amo s luč a j , neg o nuž na i dos l jed na p os l je d ic a , k o ju

je k ateg or ič k i d ik t i rao duh vremena, ne da juč i s eb i

nar inut i rez u l tate s amovol jne fantaz i je i formal i s t ič k og

preg nuč a pojed inac a i raz n ih š k o la . D uh vremena

potvrd io je poz i t ivnos t i i s pravnos t g en i ja ln og s tva-

r a n j a L o o s o v a , d a n a s s h v a č a ž i v o d j e l o n j e g o v o v e č

i c io kulturni svi jet , iako još uvi jek ne sasvim. Kr ivnja

medut im ne lež i na Loos u i n je g ov u d je lu , neg o na

s adaš n jo j g enerac i j i , k o ja još uv i jek n i je dovol jno

mlada i po letna , da uz mog ne potpuno i i s c rp l j ivo

s hvat i t i s ve ve l ik o n as to jan je i c io ve l ik i rez u ltat

tog Loos ova d je la , da nepos redno os jet i k uc a j Loos o-

va ve l ik og s rc a , k o je je ž iv je lo i s tvara lo z a bo l ju

buduč nos t s v i jeta .

I n g . I v o Ze mljak:

N a o s v it u d v a d e s e t o g v i j e k a , u v r e m e n u u m j e t-

n i č k i d e k a d e n t n o m , u b u j a n j u m a š i n s k o g p r o i z v o d n o g

proc es a poč in je revo l t Adol fa Loos a na z ateč en i

g lomaz n i inventar arh i tek tons k ih formi .

D e m o k r a c i j a j e n a o s n o v u s l o b o d n o g l i č n o g

s t i c a n j a k a p i t a l a o m o g u č i l a v e l i k o m b r o j u p o j e d i n a c a

znatan stepen mater i ja lne kulture. Kulturni rekviz it i

evrops k og feuda raz nes en i s u na s ve s t rane s v i jeta .

Raz množ eni i i s t roš en i on i dodoš e k ra ju s vo je i z ra -

ž a jne moč i i ve l ič a jna s e z g r ad a k las ik e ras pa de u

buni lu s ec es i je . P r i i z d is a ju ove ve l ik e l ik ovne epohe

nič u s i s temi arh i tek tons k e p las t ik e i z neš en i tempe-

ramentom pojed inac a . Loos je to jas no g ledao i v id io .

I m a j u č i g e n i j a l n u d i s p o z i c i j u z a o s n o v n o i z a j e d n i č k o

u vreme nu mo g ao je proz r i jet i i p rez ret i o g ran ič e n i

i s labok rvn i uk us po jed inc a .

Svak a epoha c iv i l i z ac i je ras tvara juč i s e nos i u

s vom k r i lu e lemente n ovo g s tvaran ja . U ob las t i o b l i -

k a prak t ič nog predmeta Loos je otk r io te e lemente,

protumač io odnos s adrž ine prema n jenom ob l ik u i

s vo je s poz n a je i z rek ao jas no i potpuno. Loos ins t ink -

t ivno os ječ a č i s tu bož ju mater i ju , bran i je od »z loč i -

nač k og tetov i ran ja« i b le s av e imitac i je , pa pos t av l ja

prve s ug es t ivne l ik ove nove arh i tek tons k e pro iz -

v o d n j e .

Ornamenat ni je samo č ist i v išak izraza, on je

v iš ak nad s amu s tvarnu potrebu. D a b i s e s nabdjeo

neiz mjerno ve l ik i k onz um š i rok ih s lo jeva , ne mog u



se , i d e jn o u ze to , p ro i zvo d i t i v i ško v i . To je e ko n o m-

ska ist ina sadašnj ice. Jer i st i duh, kao vremenu ima-

nentan, oči tu je se ne samo u soci ja lnoj ide olo gi j i

n e go je d n a k o u n a č i n u p ro i zvo d n je d o b a ra i samo m

o b l i ku p ro i zve d e n o g p re d me ta . Pr i ro d o m svo je p ro -

izvodnje industr i ja l i zaci ja je potisnula manufakturu,

umjetni obrt, regionalni i l ični ukus. Manufaktura,

koja je nekad izražavala običaj , i skustvo, kra j i dušu

proizvodioca, nesta je. Po pri rodi svoj ih strojeva in-

dustr i ja nam daje produkte l i šene s lučajnosti i samo-

vol je , daje nam produkt e t ip ične i normirane. Mašin-

ski st i l ska proizvo dnja u svom razmahu stvara sv e

opčenit i je t ipove koj i po svojoj racionalnosti teže

d a ko n a čn o o b u h va te c i je l o sv je tsko ko n zu mn o p o d -

ru č je . Ta ko gra d e sv je tsko je d i n s tvo c i v i l i za c i je .

Loosova v iz i ja i z 1908. »Bald werden d ie Strassen

d e r Sta d te w i e w e i sse M a u e rn g l a n ze n « , ve č b l i s ta

u l i ca ma . Go l i ve l i ča jn i z i d o v i p o ja v l ja ju se ka o č i s t i

l i stovi epohe koju je predvid io i razvio Adolf Loos.

I Z Ž I V O T A A D O L F A L O O S A

(An e gd o te i i z re ke )

Loos je ur ediva o u Parizu pom odnu tr govinu

Kniže. U to vreme on je i st ina znao da poruči sva

je la na dobrom francuskom jeziku, a l i os im toga n i je

znao v iše n išta . Jednog radnika, koj i je pri uredenju

sudelovao u montaži i b io upučen samo na Loosova

usmena uputstva, zapita ju zar može da razume Loosa.

R a d n i k o d go vo r i : » C 'e st p l u s fa c i l e q u 'a ve c l e s a u tre s

architectes. Lui, i l sait qu'i l veut.«

Pe te r A l te n b e rg re če je d n o j p r i ja te l j i c i Lo o so -

voj: »Nemojte b i t i tako mnogo u društvu sa n j im

On svaku ženu način i pametnom.«

Dedna žena jednom je rekla: »Zašto se ja d iv im

Loosu? On razgovara sa jednom groficom na ist i

n a č i n ka o š to go vo r i sa ka kvo m ču va rko m ja vn e ga r -

d e ro b e n a Gra b e n u .«

Loos: »Ordinarno je ono, što ordinarni l judi sma-

tra ju za f ino.« Drugom pri l ikom rekao je: »Ono što

se o rd i n a rn o m čo ve ku n e sv i d a — l e p o je .«

Loos kod vojn ih v lasti : jav l ja se kao dobro-

vol jac, pri lazi sasvim ozbi l jan i kaže: »Mol im Vas

da me uzmete u art i l jer i ju . Ja sam čuo da se tamo

pos taje glu v. A ja sam ve č gluv. I tako b iste v i

imal i več uredenu stvar.«

Lo o s je n a p i sa o i sp o d re p ro d u kc i je svo ga p o r-

treta što ga je radio Kokoška: »Ova s l ika s l ičn i ja

je o d me n e sa mo g.«

Ko koš ka je rekao: »Bi lo je g lu po što Bog n i je

šestog dana zapitao Loosa za savet. Loos b i ga ne-

su mn j i vo sa n a jve čo m o zb i l jn o šču u p o zo r i o n a sve

konstruktivne greške.«

Ad o l f Lo o s n a d e se u ve l i ko j p o mo d n o j t rgo v i n i

Go l d ma n a i Sa l a ča sa je d n i m b e čk i m i s ta kn u t i m a rh i -

tektom. On ga upita: »Koju kravatu smatrate naj-

neukusni jom?« Onaj mu pokaže jednu. Na to se Loos

obrati prodavcu: »Dobro, onda mi spakujte tu kra-

vatu, nju ču nositi .«

Lo o s je je d n o m se d e o sa p r i ja te l j i ma za o b e -

d o m. Je d n a A me r i ča n k a i z W a sh i n gto n a v i kn e mu u

uho: »Kako vas ža l im, gospodine arhitekta, što ne

mo že te d a ču je te d u h o v i te ra zgo vo re ko j i se o vd e

vode.« Loos odgovori : »Pa n i v i ne čujete razgovore

koj i se sad vo de u Am eric i , Austra l i j i i Azi j i.«

»Pri jatel j i u Parizu imaju jed no g m ačka, ko ga

zovu »Loos«, jer je on elegantan, mudar i pun po-

štovanja prema čelom svetu.«

(Preveo ing. arch. B. Maksimovič.)

«

Arch . Z l a tko Ne u ma n n , Za gre b :

K O M E N T A R R E P R O D U K C I J A M A R A D O V A

A D O L F A L O O S A

Da se ispraVni je shvate reproducirani radovi ,

treba znati s l i jedeče: Utisak prostornosti , kao ne-

p o sre d n o d je l o va n je sva ko g a rh i te kto n sko g d je l a ,

n i je moguče proizvesti n i fotografi jama, n i crtežima,

n i p l a n o v i ma . M o d e l ta ko d e r n e d a je p ro sto rn o d je -

l o va n je , je r je p ro sto rn o st sva ko g a rh i te kto n sko g

d je l a (ku če , i n te r i e u ra ) ve za n a o p ro p o rc i je čo v je ka

i — i d e jn o — n e d je l j i vo sa čo v je ko m sp o je n a . To

se mora posebno naglas i t i , jer ima arhitekata koj i

hoče da tu prostornost arhitektonskog dje la stvore

tek kao svrhu samu za sebe.

Sta n A dol fa Loosa , B eč , pogl ed u b i b l i otek u i z

stambene prostor i je (190S)

B i b l i o te ka je p ro š i re n je s ta mb e n e p ro sto r i je , te

je s n jom povezana samo vel ik im otvorom. Sam pro-

stor b ib l ioteke je malen; t im vel ik im otvorom bez

vrati ju i n iž im stropom nego što je u stambenoj sobi ,

p ro sto rn o je d je l o va n je p o ve ča n o , a o stva re n a je i

n e p o sre d n a m o gu čn o st s ta n o va n ja u o b i m p ro sto ri -

ja ma . Stro go je a rh i te kto n sko r je še n je o so b i to n a -

g l a še n o ve l i k i m ka mi n o m ka o ce n tro m d o ma .

Ur eda j je n astao 1903 god. ( ) Dak le, u vr i jeme ,

kad su sv i drug i arh itekti radi l i u formama sec esi j e ,

stvara Loos (uosta lom več od svoj ih prvih radova iz

1898 god.) na strogo funkcionalnoj bazi , i jed ino

svrha, konstrukci ja (v id i deta l j lamberi je , pol ica za

knj ige, kamin i td .) i v lasti t i i zraz materi ja la samog

(o vd je h ra sto v i n a , ru čn a o p e ka s b i je l i m s l ju b n i ca ma

i reškama, bakreni hvatač d ima i td .) jesu e lementi

n je go va ra d a , b a za sa vre me n e a rh i te ktu re , ka ko ju

je Loos zamis l io .

Vila na Ženevskom jezeru (1904)

Vi l a je gra d e n a n a te me l ju Lo o so va p ro je kta ,

a dovrš io ju je arh. Hugo Ehrl ich, danas profesor na

te h n i čko m fa ku l te tu za gre b a čko g u n i ve rz i te ta . R e še t-

ke n a p ro zo r i ma n e o d go va ra ju i n te n c i ja ma Lo o so v i m,

koj i je umjesto rešetki osnovao prozore sa šprl jc ima,

kako se v id i na s l ic i . Zgrada, koja je sagradena 1904

god., to l iko je savremena, kao da je danas nasta la ;

no u ono je doba b i la tako neobična i nova, da su

to d je lo Loosovo nazval i »ChSteau mysterieux«.



V es t ibu l , i to s t i jene i pod, s av je ob lož en mra-

morom, a i pokučstvo (pol ice itd. ) iz is tog su ma-

ter i ja la . S t rop je ob lož en bak ren im p loč ama.

Kartner-Bar, Beč (1907)

Prostor toga bara vr lo je malen: 3,5 X 7,0 m.

(N ajma nj i bar u Beč u. ) Z b og o g le da la k o je je Loos

p o s t a v i o n a g o r n j e m d i j e l u z i d o v a i z n a d l a m b e r i j e

iz mahag oni ja , poveč ao je i proš i r io opt ič k i c io pro-

s tor . S tupovi i g rede na s t ropu s u i z tamno-z e lena

mramora , a k as et i ran i s t rop i z s v i jet log Sk y ros -mra-

mora . S t i jena i z nad u laz a (na s l i c i v id i s e u og leda lu

povrh s t raž n je s t i jene) raz d i je l jena je mjedenim

š pr l j c ima u k vad rat ič na po l ja , k o ja s u i s punjen a tan-

k o bruš en im ony x-p loč ama, k o je propuš ta ju s v i jet lo .

C io je namješ ta j i z mahag oni ja .

Vila Steiner, Beč-Hietzing (1910)

P roč el ja potpuno g latk a . P roz or i d i rek tno ure-

z an i u ravnu p lohu. I s pred k ubus a z g rade lež i u

pr iz eml ju š i rok a , pros t rana teras a , s a k o je vode s

ob ih s t rana s tep enic e u vr t. T ime je s tvorena ne-

pos redna vez a s tambenih pros tor i ja , k o je lež e u

č itavoj š ir ini pr izemlja, s vrtom, koj i je stvarno sa-

stavni, funkc ionalni dio vi le.

S t amb e n a i t rg o v ačka ku ča n a Mich ae le rp lat z -u , Be č

(1910)

G radevina ima k l inas t ob l ik , s g lavn im proč e-

l jem prema M ic haelerp latz -u , a pos tav l jena je na-

s uprot s adren im ornament ima i s k ič enoj i k upu lom

k runjenoj barok noj fas ad i c ars k og dvorc a . Unutraš n ja

f u n k c io n a l n o s t g r a d e v i n e d o l a z i i u n j e n o j s p o l j a š -

nos t i do potpuna i z raz a s t rog om d iobom donjeg

d i j e l a g r a d e v i n e , n a m i j e n j e n a t r g o v a č k o j s v r s i , o d

g o r n j e g s t a m b e n o g d i j e l a . I u s a m o m d o n j e m d i j e l u

ta je unutraš n ja s vrha doš la i nep os red no formalno

u s pol jaš nos t i do i z raž a ja , k ak o s e to jas no v id i i z

raz n ih v iš ina otvora .

D onj i , t rg o vač k om p os lov an ju nami jen jen , d io

g r a d e v i n e z a s e b n o j e j o š n a g l a š e n t i m e š t o j e o p l o -

č en p lemenit im c ipo l l ino mramorom iz E ubeje . S tu-

povi na u laz u u t rg ov inu G oldmann i Sa lats c h s

g lavnom proč e l ja s u monol i t i . N as uprot tom donjem,

t r g o v a č k o m d i j e l u g r a d e v i n e , g o r n j i , s t a m b e n i d i o j e

s as v im jednos tavan. P roz or i , bez ik ak ovih ok v i ra i

ak c en ata , u jedn ol ič n om s u ri tmu urez an i u s as v im

g i a t k u p l o h u p r o č e l j a . Z b o g p r o p i s a g r a d e v n o g r e d a

k rov je k os , a pok r iven je bak ren im l imom. P os ude

z a c v i ječ e , k o je s e na laz e i s pod proz ora I I k ata i

nekih prozora I I I i IV kata, morale su kasni je bit i

o b j e š e n e n a n a l o g g r a d e v n e v l a s t i .

Z a ovu je g rad ev inu b io ras p is an nat ječ a j , k od

k o jeg a je s ud je lo vao i Ado l f Loos . O n je s tav io

uvjet , da oc jen j ivač k i s ud ima pros ud it i i oc i jen i t i

s amo n jeg ovo t loc r tno i pros torno r ješ en je , poš to

s e mož e s amo o prak t ič n im p i tan j ima d is k utovat i , a

n ik ak o o fas ad i . Loos je don io tak o i s c rp l j ivo r ješ en je

t loc r ta i i s k or iš č en je pros tora , da je n jeg ov rad b io

nag raden. A l i , tek š to je z g rada napola b i la dovr -

š ena, a s k e le s k inute , z apoč e neopis iv im nač inom i

s reds tv ima ha jk a na Loos a i n je g o vo d je lo : n ov ine

s u d o n o s i l e p o g r d n e č l a n k e n a z i v a j u č i d j e l o L o o s o v o

»s anduk om z a s meč e«, »k ana ls k om reš etk om«, »k uč om

bez ob rva«. »Neue Fre ie Presse« piš e: »U t im pust im

proz ors k im š p i l jama s tanuje s t rahota«. Ha jk u s u po-

duprl i s tručnjac i i s tručne k l ike. Tako je, izmedu

os ta log a , i z jav io profes or K on ig , da z g rada mora

dobit i k upolu , i to z ato , da b i s e s ač uva la c je l ina

i z g l e d a t o g a g r a d s k o g p r e d j e l a . To j e m i š l j e n j e a n a-

log no pojmu »g arn i ture« u namješ ta ju . N a im e, c ars k i

je dvor imao kupolu, a is to tako i kuča na sus jednom

uglu, iako je ta kupola tek prazna kul isa.

Uzalud su l judi, kao Kar i Kraus, pisal i : »Die

M i t t e l m a s s i g k e i t r e v o l t i e r t g e g e n d i e Z w e c k m a s s i g -

k e i t« ; uz a lud je Loos tumač io i do k az iva o: » Ak o j e

k u č a g r a d e n a p r e m a z a h t j e v u v r e m e n a , o n d a p r i s t a j e

u s vak u h is tor i j s k u ok o l inu«. G rads k i g radevn i ured ,

pod pr i t i s k om javnog a miš l jen ja , z auz eo je s ta ja l i š te

prot iv Loos a , obus tav io je g radnju i z aht i jev ao da

fas ada ima b i t i ornament i rana. P orad i ve l ik og uz ru-

javan ja Loos je teš k o nervno obol io ; morao je otpu-

tovat i na oporavak u I ta l i ju . O ts uts tvo Loos ovo i s k o-

r i s t i š e prot ivn ic i . O s novan je odbor z a proč e l je ( I ) ,

k o j i je imao z adač u da pro jek tu je novu fas adu z a

Loosovu kuču. Profesor i Konig i Baumann imali su

vočstvo u toj akc i j i . Vrat ivš i se na tu vi jest , koju

je s az nao i z nov ina , u Beč , z ap oč n e Loos , os a ml jen

i bo les tan , oč a jnu borbu prot iv s v i ju , ma da mu je

i s am O tto Wag ner , z a k o jeg a s e mož e s pravom

pretpos tav i t i da je z nao da g latk om s t i lu pr ipada

b u d u č n o s t , s a v j e t o v a o n e k a p o p u s t i .

Loos je održ ao z at im pred 2000 l jud i predavanje

u k om je — uz os ta lo — rek ao s l i jedeč e: »Savremeni

č ovjek , ž ureč i s e u l ic ama k a c i l ju , pr imječ u je i v id i

s amo ono š to s e na laz i u v i š in i ok a . D anas n ik o

nema vremena, da promatra k ipove na k rovu. Sa-

vremenos t i modernos t g rada oč i tu je s e u n jeg ovu

p l o č n i k u . . . D i f e r e n c ir a n j e m p r o č e l j a k o d z g r a d e n a

M i c h a e l e r p l a t z - u p o s t i g n u t a j e d i o b a : t r g o v a č k o m

pos lo van ju nam i jen jen d io i s tamben i d io . — O bim

g lavn im p i lov ima i už im poduporama ht io s am z a-

s ebno da nag las im r i tam, bez k o jeg a nema arh i tek -

ture . N epok r ivan je os i podvlač i dvod i je lnos t proč e l ja .

D a mimoidem teš k u monumenta lnos t k od te g rade-

v ine, i da pok až em da tu pos lu je jedan k ro jač , iak o

otmjen i , upotreb io s am eng les k e proz ore (»Bow-

windows «) , raz d i je l jene meta ln im š pr l j c ima u mala

pol ja . Svrha t ih proz ora je os ječ an je s ig urnos t i —

da č ovjek ne padne na u l ic u (proz or i idu do poda) ,

a s em tog a d je lu ju u unutraš n jos t i in t imn o. . . K a d

je p is ao o k uč i , ž urna l i s t Raoul Auernheimer je rek ao,

da mrk o i ž a los no i z g led a , pok az u juč i s vo je g latk o

obri jano l ice u kom nema ni traga smiješku. To je,

va l jda , nač e lo , jer je i s mi ješ ak s amo ornament . N a-

laz im da je g latk o obr i jano l i c e Beethovena, u k om



nema n i t rag a s mi ješ k u , I jepš e neg ol i s ve ves e le

brad ic e č lanova K i ins t lerhaus -a . — K uč e mora ju b i t i

oz b i l jne . — D os ta je š a le . . . «

Vila Rufer, Beč (1922) — prostorni plan

Loos je prvi pošao putem prostornost i arhitek-

tons k og s tvaran ja uk az u juč i na para le lnu nuž du ek o-

nom ič nos t i k ons truk c i je s ek ono mi jom pros tora . T ime

je promi jen io s vu dos adaš n ju t rad ic i ju arh i tek tons k og

s tvaran ja na dvo dim enz io na lno j p loh i c r tač e da s k e ;

k ao š to je poz nato , dotada je to i tak ovo s tvaran je

rez u l t i ra lo tek p loš n im t loc r tom g radevine, dak le

t locrtom, koj i se razv i jao tek u jed no m smjeru, i

k o j i je dos l jedno, z bog s vo je ras pros tran jenos t i u

površ in i , uz jednak u v is inu s v i ju pros tor i ja , bez ob-

z i ra na n j ihovu s vrhu, b io neorg an iz i ran , neek ono-

mič an i s k up. Svo j im pros torn im p lanom — r ješ en jem

g ra de vin e u pros toru — pr id je l ju je Loos pros tor i jam a

prema n j ihov oj funk c i j i i s vrs i ne samo odr ed enu

površ inu ne g o i s pec i f i č nu v is inu , pos tav l ja ju č i ih na

raz ne n iveau-e . Rez u l tat je harmonič k i jed ins tvena,

ek onomič na tvorev ina na baz i č i s te funk c iona lnos t i .

— Z a č itan je i raz um i jevan je pros tornog p lana po-

t rebno je da s e i s tovremeno s luž imo t loc r tom i pre-

s jek om i da s l i jed imo us pon s tuba.

Projekt v i le za Aleksandra Moissi-a na L idu u Venecij i

— prostorni plan

U na jg orn jem k atu s mješ teno je p reds ob l je ,

s t a m b e n a s o b a , b l a g o v a o n i c a i s o b a z a p r ij e m g o -

st i ju. Prostor i je leže u raz l ičnim viš inama, te su ne-

pos redno s pojene k rovn im vr tom. K amin u s tambenoj

s ob i s mješ ten je i s pod s tepeniš ta , k o je vod i na

g orn ju k rovnu teras u . U medus pratu s mješ tene s u

s obe z a g os te . U pr iz eml ju s u s pavaonic e v las n ik a

k uč e i s po redn e pros tor i je . T a j je raz m ješ ta j pros to-

r i ja uč in jen z bog tog a , da s e i z s tambenih i druš tve-

n ih pros tor i ja dob i je nes metan i pog led na more;

ovak av je pog led i z donj ih pros tor i ja b io inač e d je-

lomič no z as t r t . I z pres jek a tog a pro jek ta dob i ja s e

jas na s l ik a nač e la Loos ova pros tornog p lana.

Stambena kuča Tristana Tzare, Paris

K uč a obuhvata dva s tana , i to s tan v las n ik a

k uč e, k o j i ima u laz s a Avenue Junot (proč e l je š to

g a po k az u je s l ik a ) , a lež i u d i je lu i z nad k am ena p od-

nož ja ; z at im s tan z a i z na jml j ivan je , k o j i ima u laz s

prot ivne s t rane, a s mješ ten je u medus pratu .

P oš to je g lavno proč e l je prema Avenue D unot

ok renuto na s jever , to s u pro jek tovane dubok e n iš e

i prozori prostor i ja smješteni unutar niša tako, da

t ime pros tor i je dob iva ju ipak s unc a .

Vila MUlIer, Prag

D edno od pos l jedn j ih d je la Loos ovih . S tambeni

k at , i to ve l ik a s tambena pros tor i ja s b lag ovaonic om,

s tub iš tem i , nada l je , s oba g os pode i b ib l iotek a .

B I B L I O G R A F I J A

L o o s o v e p u b l i k a c i j e

1921 Ins Leere gesprochen (G ovoreno upraz no) . Sk up-

I jeni č lanc i , 1897—1900. Prva edic i ja (na njemač-

kom jez iku), 1921, Georges Cres & C ie. , Par is .

D r u g a p r e g l e d a n a

1951 ed ic i ja , 1931, Bre nne rver lag, Innsbruck.

1950 Trotzdem (Usprkos) . Skupljeni č lanc i , 1900—1930.

Prva edic i ja, Brennerver lag, Innsbruck, 1930.

1951 druga edic i ja, Brennerver lag, Innsbruck, 1931.

1919 Rich tlinien fLir ein Kunstamt ( S p e c i j a l n o i z d a n j e

revi je »Der Fr iede«. Izdavač Richard Lanyi, Beč,

1919.

1951 Das W erk de s A rchit ekte n, pub l ic i rao Heinr ic h

K ulk a . O vo d je lo s adrž i s ve važ n i je pro jek te ,

pop rač e ne s a p lanov ima i deta l jn im k omenta-

r ima, k ao i z nač a jne fotog raf i je i z ve den ih k on-

s t ruk c i ja . T u s e na laz e i neobje lodanjen i ruk o-

p is i Adol fa Loos a . I z davač Anton Sc hro l l & C ie ,

Beč, Trattnerhof 1.

P u b l i k a c i j e o A d o l f u L o o s u

1950 Adolf Loos p r i g o d o m n j e g o v e 6 0 - g o d i š n j i c e . P o -

čast odana od Alban Berg-a, Kar l Kraus-a, E lse

Laske r-Schl i ler , 3 . J . P. Ou d-a , Marcel Ray-a,

T r is tan T zara-e i mno g ih drug ih . I z dav ač R ic hard

Lanyi, Beč, 1930.

1951 Vient de paraitre, m i š l j e n ja i p o h v a l e o d G e o r g e

Besson-a, Franc is 3ourdain-a, Le Corbus iera,

M al let -S tevens -a , M arc e l Ray -a , S tephan Z weig -a

itd.

1922 A. Marilaun Ad olf Loos. I z k o lek c i je »D ie Wie-

dergabe«, Beč, 1922.

B I O G R A F S K A N O T I C A

1870 10 d e c e m b r a r o d io s e A d o l f L o o s u B r n u u

Č e š k o s I o v a č k o j. — P r o f e s i o n a I n u

š k o l u p o l a z i u R e i c h e n b e r g u . P o I i t e h n i -

č k u u Dresd enu.

1895 od laz ak u A m e r i k u . P os ječ u je s v jets k u i z lož -

bu u Č ik ag u.

1896 povratak u Beč . P ub l ic i ra s er i ju č lana k a u

»N eue f re ie P res s e« i drug d je .

1899 p rv o d je lo : C a f e M u s e u m u B e č u .

1906 o sn iv a pr iv atnu a r h i t e k t o n s k u š k o l u , u

k o jo j je obuk a bes p latna .

1920—1922 o n j e š e f - a r h i t e k t u r e d a z a n a s e l j e

g r a d a B e č a.

1925 n a st an ju je s e u P a r i z u .

1928 p o v r at a k u B e č .

1950 p o s l e s v o j e 6 0 - g o d iš n j ic e v r a č a s e u F r a n -

c u s k u . Č e š k o s lov aš k a mu po dje l ju je d o ž i -

v o t n u p e n z i j u .

1955 24 aug usta umro je Ad olf Loos.



T EM E L JN I O B L I C I E V R O P S K O G G R A D A

U oblas t i na uk e o arh i t ekt ur i i um jetn os t i obu-

hvt t ta urbanizam sve veče d imenzi je . Nova se tehnič-

ka l i t e r a t u ra i /, dana u dan obo gaču j e d rag oc j en i m

d j e l i ma s a ovoga pod ruč j a , ko j e j e i puno h i s t o r i j sk i h

t a j n a , k a d a j . e u p i t a n j u t u m a č e n j e p o s t a n k a n a j s t a -

r i j i l i g radova i i sp i t i van j e n j i hova u t j eca j a na za -

če t ak s redn j ev j ekovn i l i i današn j i h g radova i na -

s e l j a . Š t ud i j u rban i zma dob i j a ma l o po mal o d ruge

ob like : dole sm o pr i je sam o navo dil i pri in j ere, da na s

p roučavamo genezu on i h s i l a ko j e su ove p r i mj e re

stvori le.

I zg radn j a ev ropsk i h g radova do konca S redn j eg

vi jeka g iba se izmedu dva obl ika; j edan je p lani inc-

t r i j sk i nep rav i l an a d rug i p l an i met r i j sk i p rav i l an .

Gan t ne r nam u svo j o j kn j i ž i »Temel j n i ob l i c i ev rop -

skog g rada« (Grundfo rmen de r eu ropa i s chen S t ad t ,

izd an je An ton a Sch rolla i comp., Beč 1028 god.) tu-

mači ovc obl ike i n j ihove polazne točke: t er ra in i

kue u. Spo mi nje nam A ris to te la i i znos i n je go ve po-

glede? na izgradnju nepravi lno- i pravi lno-plani ine-

t r i j sk ih gradova, i l i . kako i l i on naziva, h ippodami j -

sk i l i gradova. Tako se upoznajemo sa počecima mo-

dern og nas el ja , t amo od kr a ja 18 s to l ječa.

Genea l og i j a ne regu l a rnog g rada uč i nas da j e

od sv i l i s i t uac i j a ko j e pos t o j e P e rgamon na j l j epša .

I z ovoga j e pe r i oda na j zan i ml j iv i j i e t r urs ki grad , j er

su Et rurci t raži l i za svoje gradove dominantan po-

loža j . Et r urs ki nam grad ovi s lužc kao praobl ic i gal lo-

r i mskog g rada ko j i s e n S redn j em v i j eku r azv i j a pod

u t j e c a j e m c r k v e i p r i r o d e .

Ga n t ne r nam u svo j o j kn j i ž i poč i n j e S redn j i

v i jek Danteovim s t i l iovima:

Vero e , che come forma uon s ' accorda

Mol t e f i a t e a l l ' i n t enz i on de l l ' a r t e ,

P e rche a r i sponder l a ma t e r i a e so rda . . .

Ti su s t ihovi , nema sumnje, u ovoj epohi naš i

s v o j e p u n o o p r a v d a n j e .

U svom zan i n i lj i vom ra z l ag an j u an a l i z i r a G an t n e r

Kl a i be rovu t i po l og i j u s r edn j e v j ek ovn og g rada i do -

l az i do zak l j učka da j e ne i sp ravna . Ovd j e na l az i mo

mj es t a ko j a su nas t a l a i pod u t j eca j em a rh i t ek t onske

dominante: crkve, dvora , t rgova, u l ica i td . , i p r i rodne

domi nan t e : r i j eka , j eze ra , b regova , b režu l j aka i t d .

Genoa l og i j om p rav i l nog g rada do l az i mo do g rčke an -

t i ke i H i ppodamova s i s t ema i zg radn j e g radova ; Hi p -

podamos je označen kao tvorac »hippodamskog s t i l a« ,

ma da on to u s tvar i n i je b io . Ovdje je pot rebno

ispravi t i i Ari s to te la , j er Hippodamos je samo pro-

paga t o r j edne i de j e ko j u su u Grčko j p r i j e n j ega

c i j e l e generac i j e p rovod i l e u d j e l o . A da i de j a dob i j a

ime po pro pag ato ru a ne ipo s tvara ocu, n i j e u G rčko j

b i l a novos t . Gan t ne r nam t umač i Hi ppodamovo shva-

tanje » t ročlanog soci ja lnog organizma«, č i je e le-

mente nalazimo več u Kahunu, gradu iz 2500 god. pr .

Kr . , pa i u samom Babi lonu. Tu nalazimo tum ae

Hippodamova t locr ta koj i j e s l ičan šahovskoj p loči ;

na ta j nač i n do l az i mo do r i mske kvad ra t u re . Kao

pr i m j e r i s l uže g radov i Kn i dos i S e l i nun t ; n ada l j e

Pr iena i gradovi r imske ant ike , r imskog vojničkog

grada, gdje su »Gardo i Decuinanus« kao s rednje oso-

vine a » templum« kao s rediš te grad a. Pr im jer je

T i mgad u Nu mi d i j i s a kvad ra t n i m ob l ikom.

Organsk i j e p r i j e l az An t i ke u S redn j i v i j ek

danas na sv i ma pod ruč j i ma h i s t o r i j e umj e t nos t i po -

znat i j asan . Tumačeči grad Novoga v i jeka, Gantner

nas upo zna j e sa i manac i j om ob l i ka i genezom e t ru r -

skog grad a, i to : I . nep rav i lan grad na br i j eg u (Thera ,

Perg am on i td . ) ; 2 . reg ula ran grad na br i jeg u (Sel i

mint ) : 3 . grad u obl iku šahovske p loče u ravnici (Kni -

dos , Mi let ) ; 4 . grad u obl iku šahovske p loče u brego-

vima (Pr iena) ; 5. cas t rnm ski grado vi (T imgad) .

l ipovi pod 1 in 4 prel az e u Sr ed nj i v i jek . 2 izt i-

mire sasvim, 3 i 5 »žive« i dal je kao koloni ja ln i gra-

dov i S redn j eg v i j eka .

P rauzo r sv i ma g radov i ma S redn j eg v i j eka j e g rad

Re nesa nse 15 s to l j eča, osnovan pre ma načr tu f i re n-

t i n skog a rh i t ek t a An t on i j a Ave r l i na -F i l a re t e ; t a j j e

grad po Galeazzu Sforzi nazvan Sforzinda. Obl ik mu

je osmerokutna zvi jezda. (Nju nalazimo, š toviše , i kod

naš i h s r edn j ev j ekovn i l i u t v rden i h g radova . Op . p i s ca . )

Ovo je , dakle , polazna točka za izgradnju gradova u

doba R enesanse , u poče t ku , dakako , s amo t eo r i j a . Tek

jedno s to l ječe kasni je , 159? god. , gradnjom botaničkog

vrta u Padovi , položen je temel

j

gradu Palma Nuovi ,

a pos l i j e n j ega j o š j edno i n g radu s a r ad i a l n i m t l o -

c r t o i n , Granmi che l e , kao na j č i s t i j em t i pu S fo rz i nde .

Iza toga nai lazimo na c i je l i n iz f raneuskih gradova i

t rgova u obl iku zvi jezde. Gantnerova je knj iga, u

t ome pog l edu , puna d ragoc j en i h p r i mj e ra ; t i p r i m j e r i ,

emi nen t no k l as i čnog ka rak t e ra , važn i su za p rouča-

van j e i zg radn j e f r aneusk i h g radova . Za n j i ma s l i j ede

nje ma čki kolo ni ja ln i grado vi i rezidenci j e , pa ta ko

Gan t ne r zav r šava s a r ac i ona l i zac i j om p r i rodne domi -

nan t e kao i zvo rom modernog g rada .

Gan t ne rova j e kn j i ga , kao i sva S eh ro l l ova i zda -

n j a , ukusno op reml j ena , a i l u s t r i r ana i zv r šn i m s l i -

kama i p l anov i ma , v r l o i n s t i nk t i vn i m i i n fo rmat i vn i m .

Arh. Marko Vidakovič .

K N J I G E I N R E V I J E

Neue Vi l l en , bea rbe i t e t von Herber t Hof fmann ;

za l ožba Ju l i u s H of fma nn , S t u t t ga r t . — Nova i zda j a

tega dela iz seri je »Ilaus und Raum« obsega 140

majhnih in večj ih dvodružinskih h i š nemških in

drugih arh i tektov z več s to pogledi in načr t i .

Vel iko je že izš lo knj ig o enodružinskih h i šah ,

a tako obsežno i /bero dobr ih pr imerov in s preciz-

n i mi s t va rn i mi poda t k i nud i na j b rž l e ma l oka t e ra .

Posebno razvesel j ivo je , da se ne vs i l ju je noben

»prob l em« i n ne zagovar j a nobena t eza . P o k ra t kem

uvodu , k i ob ravnava po t rebo s t anovan j a za posamez-

nika in osnove za proračuni se vrst i jo hiše vseh vrst ,



/večine enodružinske s rednje vel ikos t i , pa tudi nekaj

večjih posestev in značilnih vrstnih hiš je vmes.

Kdor ho študiral to knjigo, se mu 1)0 lahko od-

ločiti. kaj 1

zidal: pri vsaki hiši je popisano, kakšen

j e n j en namen : po l eg f asad i n i n t e r j e r j ev na j de

nučrte in podatke o vel ikost i , načinu zidave in ceni ,

ki je za nas seveda nekoliko drugačna; celo naslovi

za vsakega a rh i te kta — zas topani so s tare j š i iu no-

vejš i — so navedeni . Če ne bo zidal z navedenimi

ar hi te kt i — ka r se pri nas pač ne bo zgodilo bo

na podlagi t e knj ige lahko vsakemu drugemu raz-

loži l svoje žel je.

Knj iga je zanimiva tudi zato , ker vpoš teva zelo

razl ične obl ike h i š . Izdajate l j j e upravičeno mnenja ,

da je lahko tudi hiša s poševno streho moderna, če

v nač r t u dovo l j u j e na j bo l j š i nač i n s t anovan j a . Na-

sprotno je lahko s tavba z ravn o s t reho neso dobna ,

če razvršča svo je kub use v nesm otrn p ros torni orga-

nizem.

Kn j iga se naroča po upra vi . .Ar hi te ktur e .

osokomeion

W . Koh l hamm er -Ver l ag , S t u t t ga r t .

Urbanstrasse 12-16. 4. letnik, je četrt letno izhajajoča

revi ja o boln išnicah in of ic i je ln i organ mednarodnega

združenja , k i se bavi s problemom bolnišnic ( In ter-

nat ionale Krankenhaus-Gesel l schaf t ) . Leta 1031 so za-

s topniki 45 drža v us tanovi li med nar odn o zdru žen je ,

ki na j bi se bavilo z vpr ašan j i o boln išnica h (gra dbe .

opre ma, up rava, pomen) in h kater em u se je m ogoče

pr i javi t i na nas lov zgoraj omenjene založbe. Glus i lo

t ega zd r uže n j a — Nosokomei on p r i naša v nem-

škem, f r ancoskem , ang l eškem, španskem in i t a l i j an -

gn un ju strokov n jakov iz razl ičnih drž av. —- Vod ilna

misel čet r tega le tn ika »Nosokomeion« naj b i b i la :

skem j ez i ku o r i g i na l na opazovan j a , r azp rave i u do -

bolnišnice ne smejo b i t i samo za nego in zdravl jenje

sp re jet ih bolnikov, am pa k žar išča, iz. kate rih bi se

vodi la g lavna prevent ivna borba za zdravje l juds tva.

I/ . tega vidika nam nudi ta letnik (št i rje debeli zvezki)

mnogo člankov, k i se bav i jo z mo dernim i s tavba mi

bolnišnic , z n j ih opremo in z uredi tv i jo posameznih

pros torov, z razporedim bolnikov, osebju i td . , za kur

so pr i loženi nekater i načr t i , d iagrami , t abele , s ta t i -

s t ike . Avtor j i obdelu jejo tudi nekatere bolezni z ozi -

mni na moderno prof i lakso , h ig ieno, prehrano, f iz i -

kalno terapi jo i td . Revi ja b i u tegni la zanimat i uprav-

nike naš ih zdra vs tvenih zavodov, pa tudi s tav ben ike

in ins ta la ter je , k i imajo opravka s tovrs tn im delom.

D. B. M.

I Z R E D A K C I J E -

Vse reprodukcije Loosovih del in načrtov so po-

snete po kn jigi l le inr ich K ulka »Adolf l .oos (Neues

Buueii. Band IV) iz založbe An ton Schro ll & Co,

Dun u j .

Nas lovni or ig inaln i l esorez Adol fa l .oosa je delo

akad. s l ikar ja g . Mihe Maleša .

Pr i ho dn ja , 12 š tevi lka naše revi j e bo posvečena

enemu naš ih največj ih problemov: šo lsk i s tavbi . \

pove čanem obsegu na na jm an j 24 s t rane h bo obrav-

navala to pereče v pr aša nje z. vseh v id ikov — s pe-

dagoš kega. soci ju lnegu, l iigi j enskegu, arh i te kton ske ga

razen tega pa prinese več izvršenih novodobnih

s tavb iz vseh krajev naše države — iz Ljubl jane,

Zagreb a, B eograda, Spl i ta , Skopl ju — tako, da bo

šola pokuz ana v teor i j i in prak s i . Sodeloval i bodo

med drugimi ur i l . J . Cos taperar ia . prof . S tanoje A.

Jovunovič, ing. arc h. B. Kojič, a rh. E. Ste inm ann ,

univ. prof. dr. Lujo Thaller, arch. M. Vidukovič, ing.

arch . I . Zeml jak . Š tevi lka bo prvo obš i rnejše delo

iz te stroke pri nas ter bo gotovo zanimala zlast i

pedagoške in upravne č in i te l je , zato iz ide v povečani

nakladi , da bomo lahko zados t i l i pot rebi : vendar pa

pros imo vse gg . in teresente-nenaročnike, da izvol i jo

naroči t i š tevi lko že naprej . Cena je v predplači lu

15 Din, s povzetjem 22 Din.

E R R A T A C O R R I G E

l i svesci K) »A rh ite kt ur e, od o. g., u študij i gosp.

arh . Murka Vidukoviča »Prolegomena pr incip imu ur-

banizmu«, na str . 152, u desnom stupcu, drugi odlo-

inak, potkrala se zabunom jedi la o inuška. Izos tao je ,

naime, k ra ta k odlomak Grop iusova teks ta , prem a

referatu gosp . arh . Branku Muksimoviča (v id i č lanak

Stanovi za minimum egzis tenc i jec u knj iž i Problem i

urbanizma«, izdanje Gece Kona, Beograd l ' )52 g . ) ,

te je u/ . piščev zaključak, uinjesto njegovu imenu,

doš lo ime Gropiusovo iz. i zos tav l jena od lomku. T aj

zakl jučak g . arh . Muksimoviča počinje: »š tedi se u

kvadratur i . . .« , u svršava: »To su t . zv . s tanovi za

min imu m egz.istencije. :

Ing. arch. Vladimir Mušič Sto pnišč e



Mizarstvo in za lo ga p ohištva v Št. V id u na d L jubl jano.

P r e v z e m a v a v s o l i d n o i zv r š it e v i n p o k o n k u r e n č n i h

c e n a h o p r e m e s t a n o v a n j , p i s a r n , p r o d a j a l n , h o t e l o v ,

l o k a l o v i td . p o l a s t n i h a l i p a p o p r e d l o ž e n i h n a č r ti h .

N a j m o d e r n e j e u r e j e n o b r a t * N a t i s o č e p r i z n a n j

Lastne ilustrirane

SLIKARSTVO

ALBERT ŠPELETIČ

EM ON SKA C . 25 - LJU BLJA NA - TELEFON ŠT. 3175

V Z O R C I N A V P O G L E D

C E N E K O N K U R E N Č N E



L

FOTOK MIČNIM

L

JUGOSLOVANSKA

TISKARNA VLJUBLJANI

URN-NBN-SI-DOC-97EIPVZL.pdf

Documents

Transcript of URN-NBN-SI-DOC-97EIPVZL.pdf