UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA · aspect of the messages. It was established that the...
Transcript of UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA · aspect of the messages. It was established that the...
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
DIPLOMSKO DELO
Petra Turza Dajč
Maribor, 2016
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Diplomsko delo
SOCIOLEKT MLADIH V ELEKTRONSKIH
MEDIJIH
Graduation thesis
YOUTH SOCIOLEKT IN ELECTRONIC MEDIA
Mentor: Kandidatka:
doc. dr. Drago Unuk Petra Turza Dajč
Maribor, 2016
Lektor: Robert Lang, prof. slov. in nem.
Prevajalka: Andreja Golob, univ. dipl. prev. in tolm. angl. in nem.
ZAHVALA
Zahvaljujem se svojim profesorjem za znanje, ki so mi ga posredovali v
času študija.
Posebej se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju, doc. dr. Dragu Unuku za
vse napotke, ideje, strokovno pomoč, potrpljenje, čas in razumevanje pri
nastajanju moje diplomske naloge.
Hvala družini in vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k
uresničitvi mojega
cilja.
IZJAVA
Podpisana Petra Turza Dajč, rojena 18. 6. 1980, študentka Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru, študijski program slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko
delo z naslovom Sociolekt mladih v elektronskih medijih pri mentorju Dragu Unuku, avtorsko
delo.
V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
Kraj, Maribor
Datum, 10. 9. 2016
_________________________________
(podpis študenta-ke)
POVZETEK
Sodobni mediji, še posebej elektronski mediji, kot so računalnik, telefon, tablični računalnik
idr., z možnostjo zapisa in velike količine shranjevanja podatkov omogočajo razmah
sporazumevanja na daljavo. V sodobnem času so pomemben pripomoček vsakega
posameznika. Omogočajo mu sodobni način sporazumevanja, zato so postali priljubljeni in
razširjeni pri mladi populaciji uporabnikov. S pogosto uporabo elektronskih medijev mladi
spreminjajo tudi slovenski jezik. Pri sporazumevanju uporabljajo posebno jezikovno
različico, t. i. sociolekt mladih, ki je predmet raziskave. Gradivo proučevanja so digitalna
besedila, ki jih tvorijo mladostniki, stari od trinajst do petnajst let, s pomočjo elektronskih
medijev. Analizirali smo njihovo grafično podobo. Ugotovili smo, da gre za govorjena
besedila, ki so dejansko zapisana. Besedila so dvogovorna in po obsegu kratka. Njihovo
stavčno zgradbo tvorijo predvsem enostavčne in pastavčne povedi. Temeljne značilnosti
obravnavanih besedil so sporazumevanje v neknjižnem jeziku, izrazita ekspresivnost in
gospodarnost jezika, ki se odražajo na vseh jezikovnih ravneh. Obravnavana besedila so
sestavljena iz 68 % jezikovnih in kar 32 % nejezikovnih sredstev, od katerih prevladujejo
emotikoni, sledijo pa okrajšave in druga izrazna sredstva.
Ključne besede: jezik v elektronskih medijih, mladostniški sociolekt, nejezikovna sredstva,
emotikoni
ABSTRACT
Electronic media such as computers, phones, pads etc. are designed to record and store
computer data, thus enabling data transfer. In modern times, they have become almost
indispensable and are used by virtually everyone. Facilitating modern communication
methods, these gadgets are the latest trend among users of the younger generation. A
corollary to the ubiquitous use of electronic media is the changing of the Slovenian language.
Communication among the young is based on a specific language variety, i.e. the sociolect,
which is the subject of this research. The material examined included digital texts produced
with electronic media by youths aged thirteen to fifteen. The analysis involved the visual
aspect of the messages. It was established that the messages are in fact spoken language that
happens to be written down. The texts occur as short dialogues. Their clause structure
consists of simple sentences and vocative/interjectional clauses. The underlying
characteristics of the texts in question are that they all involve communication in non-
standard language, are marked by high expressiveness and language economy, which shine
through on all language levels. The texts consist of 68% linguistic means and 32% non-
linguistic means, predominantly emoticons, followed by abbreviations and other means of
expression.
Key words: language in electronic media, youth sociolect, non-linguistic means, emoticons
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
i
KAZALO
1 UVOD .............................................................................................................................. 1
2 NAMEN ........................................................................................................................... 2
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ....................................................................................... 2
4 METODOLOGIJA .......................................................................................................... 3
4.1 Raziskovalne metode ............................................................................................... 3
4.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................................. 3
4.3 Postopki zbiranja podatkov ....................................................................................... 3
5 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 4
5.1 Sporazumevanje ........................................................................................................ 4
5.1.1 Besedilo ............................................................................................................. 5
5.1.1.1 Vloge besedil .................................................................................................. 5
5.1.1.2 Vrste besedil .................................................................................................... 6
5.1.2 Elektronski mediji .............................................................................................. 9
5.1.2.1 Internet .......................................................................................................... 10
5.1.2.2 Jezik v elektronskih medijih ......................................................................... 11
5.1.2.2.1 Emotikoni ................................................................................................... 13
5.1.2.2.2 Akronimi .................................................................................................... 14
5.2 Sociolekt: opredelitev pojma in umestitev v zvrstnostni sistem ............................. 15
5.2.1 Zvrstnost slovenskega jezika .......................................................................... 15
5.2.1.1 Socialne zvrsti ............................................................................................... 15
5.2.1.2 Funkcijske zvrsti ........................................................................................... 15
5.2.1.3 Prenosniške zvrsti ......................................................................................... 15
5.2.2 Sociolekti ......................................................................................................... 19
5.2.2.1 Vrste sociolektov........................................................................................... 20
5.2.2.1.1 Kultivirani, obrobni in ekscesni sociolekti ................................................. 23
6. EMPIRIČNI DEL: SOCIOLEKT MLADIH V ELEKTRONSKIH MEDIJIH ............ 27
6.1 Sporazumevanje ...................................................................................................... 28
6.2 Besedilo................................................................................................................... 29
6.2.1 Vloga besedil ................................................................................................... 30
6.2.2 Vrsta besedila ................................................................................................... 30
6.3 Grafična podoba ...................................................................................................... 31
6.3.1 Pravopisna podoba ........................................................................................... 34
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
ii
6.3.2 Grafostilistična podoba .................................................................................... 37
6.3.3 Morfološka podoba .......................................................................................... 41
6.3.4 Skladenjska podoba.......................................................................................... 45
6.3.5 Leksikalna podoba ........................................................................................... 49
6.3.6 Sociolekt mladih v razmerju do standardnega jezika in njegove posebnosti .. 53
6.3.7 Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba ............................................. 55
7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 57
8 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 60
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Vrste besedil ................................................................................................ 7
Preglednica 2: Emotikoni v besedilih elektronskih medijev. ............................................ 14
Preglednica 3: Akronimi v besedilih elektronskih medijev. ............................................. 15
Preglednica 4: Analiza besedil .......................................................................................... 31
Preglednica 5: Izbor najpogosteje uporabljenih emotikonov in njihov pomen. ................ 40
Preglednica 6: Seznam akronimov in njihov pomen......................................................... 42
Preglednica 7: Seznam zlogovnih krajšav in njihov pomen ............................................. 43
Preglednica 8: Kompleksne krajšave in njihov pomen ..................................................... 44
KAZALO SLIK
Slika 1: Primer fotografije kot slikovne govorice v spletnem besedilu ............................ 12
Slika 2: Primer novodobnega besedila 1 ........................................................................... 29
Slika 3: Primer novodobnega besedila 2 ........................................................................... 29
Slika 4: Primer novodobnega besedila 3 ........................................................................... 29
Slika 5: Nizanje emotikonov in njihov pomen v besedilu ................................................ 40
Slika 6: Stavčna zgradba besedil ....................................................................................... 49
Slika 7: Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba besedil .................................... 56
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
1
1 UVOD
Živimo v času, ko je moderna informacijska tehnologija iz dneva v dan
pomembnejša v razvoju sodobnega človeka. Zanimanje za elektronske medije in
elektronsko sporazumevanje je pri sodobnem človeku mogoče opaziti že zelo
zgodaj; ob vstopu v osnovno šolo večina otrok že pozna vsaj računalnik in telefon;
ob odraščanju pa intenzivnost zanimanja samo še narašča.
V zgodnjem najstništvu, torej pri otrocih po desetem letu starosti, se pri
posameznikih že pojavlja želja po prisotnosti elektronskega medija in
sporazumevanju prek SMS-sporočil, spleta ipd. Elektronski mediji so v sodobnem
času namreč postali skoraj nujna življenjska potreba vsakega posameznika. Z
njihovo pomočjo smo dosegljivi skoraj povsod in vedno, omogočajo nam hiter
dostop do informacij, iskanje podatkov, pošiljanje pošte, spoznavanje novih ljudi,
zabavo, klepet in še marsikaj.
Z uporabo elektronskih medijev oz. sporazumevanjem prek družbenih omrežij,
SMS-sporočil, elektronske pošte, forumov ipd., mladostniki s svojim posebnim
načinom sporazumevanja spreminjajo tudi slovenski jezik. Pomemben je razvoj
informacijsko-komunikacijske tehnologije in njihova širitev v vsakdanje življenje.
Tovrstno sporazumevanje je v resnici govorno tudi, ko je uresničevano pisno. Zanj
je značilno posebno besedišče, ki je večjezično, zunanjemu uporabniku tudi
nerazumljivo. Opušča se standardizirana raba ločil in druga pisna ustaljenost.
Besedila tvorijo slikovne in grafostilistične prvine, kot so emotikoni, krajšave,
logogrami, zlaganke idr. V ospredju sporazumevanja so predvsem težnja po
sporazumevalnem stiku, ekspresivnost v izražanju, čutnost, čustvenost, poročanje
o sebi.
Govorimo o t. i. sociolektu mladih, torej o neformalizirani jezikovni varianti
omejene družbene skupine.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
2
V diplomskem delu bomo analizirali besedila, ki jih tvorijo mladostniki, stari od
trinajst do petnajst let, in sicer predvsem na družbenih omrežjih. Skušali bomo
ugotoviti značilnosti oz. drugačnost »njihovega jezika« v razmerju do standardnega
oziroma knjižnega jezika. Pozorni bomo predvsem na pravopisne, oblikovne in
leksikalne značilnosti besedil. Kljub skromni ponudbi literature o naši temi, bomo
v svoji raziskavi skušali potrditi svoje domneve o drugačnosti jezika ciljne skupine.
Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo
posplošeno predstavili terminologijo obravnavane teme, v empiričnem pa
analizirali posamezna besedila ciljne skupine glede na njihovo grafično podobo
(pravopisno, grafostilistično), morfološko, skladenjsko, leksikalno, kar bomo
primerjali s knjižnim jezikom, ki deluje kot standard za primerjanje drugih
jezikovnih različic (zvrsti) knjižnega jezika. Podali bomo tudi kvantitativne podatke
o strukturi besedil.
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je umestiti pojem sociolekta v kontekst variantnosti
(zvrstnosti) jezika, opredeliti sporazumevanje v elektronskih medijih, preučiti
različne vrste besedil, razmerje jezikovnih in prijezikovnih značilnosti, vidik
sociolekta mladih v razmerju do standardnega jezika in empirično analizirati
besedilo glede na oblikovne in besedne pojave.
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
V diplomski nalogi smo postavili hipoteze, da so besedila na oblikovni ravni zelo
variantna in kreativna, bolj služijo stiku kot posredovanju informacij. Besedila niso
linearna, ampak se dialoško nadaljujejo (verižijo). Gre za besedila, kjer je veliko
igre z grafičnimi in oblikovnimi sredstvi ter jezikovnimi pomeni.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
3
4 METODOLOGIJA
4.1 Raziskovalne metode
V diplomski nalogi smo uporabili naslednje raziskovalne metode:
1. Deskriptivno metodo – opisali smo splošne značilnosti sporazumevanja,
besedil, elektronskih medijev, zvrstnosti jezika in mladostniški sociolekt.
2. Analitično metodo – preučevali smo oblikovne in besedne pojave besedil.
3. Sintetično metodo – sociolekt mladih kot jezikovna varianta.
4. Statistično metodo – na podlagi analize besedil smo kvantitativno izrazili
njihovo oblikovno podobo.
4.2 Raziskovalni vzorec
Z družbenega omrežja Facebook in iz SMS-sporočil smo zbrali trideset naključno
izbranih besedil, ki so jih kreirali mladostniki, stari od trinajst do petnajst let.
Besedila smo po istih merilih analizirali glede na oblikovne in besedne pojave.
Raziskovalni vzorec, ki obsega 25 besedil z omrežja Facebook in 5 iz SMS-
sporočil, smo omejili zaradi obsežnosti obdelave gradiva.
4.3 Postopki zbiranja podatkov
Z družbenega omrežja Facebook in SMS-sporočil smo zbirali besedila različnih
uporabnikov, nekaj smo jih zbrali sami, druga so nam posredovali udeleženci
pogovorov. Besedila smo nato po enakih merilih kvalitativno in kvantitativno
analizirali.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
4
5 TEORETIČNI DEL
5.1 Sporazumevanje
O sporazumevanju ali komunikaciji lahko govorimo, ko se izmenjujejo besedila
med ljudmi. V proces sta vključena ta, ki govori ali piše, in tisti, ki posluša ali bere.
Gre za nujen človeški pojav, oziroma za eno od najpogostejših oblik človekove
družbene dejavnosti, za katero bi lahko dejali, da je verjetno tudi najpomembnejša.
Po besedah Bešterjeve idr. »sporazumevanje obsega sporočanje (ali tvorjenje
besedil) in sprejemanje besedil«. Oseba A, ki je v vlogi sporočevalca, kaj sporoča
osebi B, torej prejemniku, ki njeno besedilo sprejema. V primeru, da obvlada isti
jezik, ga tudi razume. Sporočevalec ima lahko vlogo govorca ali pisca, prejemnik
pa poslušalca ali bralca. V kolikor se prejemnik odzove na sporočevalčevo besedilo,
torej mu odgovori ali odpiše, mu pritrdi oziroma nasprotuje, postane prejemnik
sporočila sporočevalec. Vlogi sporočevalca in prejemnika se torej zamenjata. Tukaj
govorimo o dvosmerni komunikaciji. Dopisovanje in pogovarjanje sta tipična
primera dvosmerne komunikacije (Bešter idr. 2000: 27).
Unuk pojasnjuje, da je sporazumevanje usmerjeno delovanje in je lahko: simbolno
(ko imamo stik), nesimbolno (ko med sporočevalcem in naslovnikom ni stika, tudi
če sta skupaj); enogovorno ali dvogovorno; enosmerno ali dvosmerno; neposredno
ali posredno (Unuk 2005/06: 15).
Zaradi vse hitrejšega razvoja komunikacijskih tehnologij lahko v 21. stoletju
govorimo o sporazumevanju, ki poteka prek spleta. Na tak način se udeležencem s
skupnimi interesi odpirajo možnosti za pogovor, kramljanje, čeprav se med seboj
ne poznajo osebno (Jakop 2008: 210–219). O novodobnem sporazumevanju lahko
govorimo tudi, ko govorimo o klepetih bodisi na spletnih forumih, družbenih
omrežjih bodisi po elektronskih, SMS-sporočilih idr.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
5
5.1.1 Besedilo
Kar nastane pri »besedenju« oziroma besednem sporočanju, Toporišič (2000: 695)
imenuje besedilo. »Besedilo je rezultat t. i. govorne dejavnosti, tj. smiselne uporabe
jezikovnih prvin za prenos določene količine obvestila«. Po obsegu so besedila
lahko zelo različna. Besedilo je lahko že enostavčna poved, včasih celo polstavčna,
pastavčna, besednozvezna, lahko je tudi obsežno kot je to npr. roman (Toporišič
2000: 695, 715).
Besedilo je, kot trdi Unuk (2005/06: 38), bistveni dejavnik sporazumevanja. Pravi,
da ni sporazumevanja brez besedila. Razume ga kot jezikovno-tematsko strukturo
relativno omejenega izražanja kompleksa besed. Besedilo mora biti smiselno in
razumljivo. Temeljni sestavni deli besedila so uvod, jedro in zaključek.
Glede na povedano bi lahko dejali, da smo doslej govorili o tradicionalnem
besedilu. Če se ozremo okrog sebe, spoznamo, da v današnjem času skoraj ne
najdemo posameznika, ki ne bi imel v žepu oziroma torbi telefona, tablice ali
računalnika, torej sredstva, s pomočjo katerih danes nastajajo besedila, ki se od
tradicionalnih razlikujejo.
Strehovec (2007: 35) govori o novomedijskem besedilu (forum, blog, elektronsko
ali sms-sporočilo), ki ga je potrebno obravnavati kot novo kulturo, kulturo novih
medijev. Nova besedila, ki nastajajo v času t. i. novih medijev, se namreč zelo
razlikujejo od tradicionalnih oblik besedil. Tradicionalno besedilo je npr. tiskani
dokument na materialnih nosilcih (straneh knjig, revij ipd.), medtem ko je
novomedijsko besedilo digitalni dokument na zaslonih.
5.1.1.1 Vloge besedil
Vloge besedil povzemamo po Toporišiču (2000: 724–725). Po njegovih trditvah
besedila opravljajo več vlog, to so:
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
6
1. Prikazovalna ali pomenskopodstavna vloga: gre za prenos informacije o
izbrani temi ali predmetnosti naslovniku.
2. Razodevalna ali ekspresivna vloga: gre za podajanje podobe tvorca
besedila. Izrazitega tvorca je namreč moč spoznati že po nekaj prebranih
povedih. Njegov morebiten svojstven način tvorjenja besedil se lahko kaže
v izbiri svojega načina izbire skladenjskih vzorcev, besed, delanju novih
povezav, tvorjenju novih besed.
3. Pozivna ali apelativna vloga: gre za besedila, ki se posebej obračajo na
naslovnika. Tvorec besedila z ogovarjanjem in navideznim
soudeleževanjem naslovnika pri pogovoru želi tudi nanj vplivati (npr. ga
čustveno ganiti, o čem prepričati, ga spraviti k dejavnosti).
4. Govornostikovna vloga: ohranja zvezo med tvorcem in naslovnikom, in
sicer z velelniškimi, ogovornimi, pastavčnimi sredstvi.
5. Lepotna vloga: se usmerja k besedilnim, besedilnovrstnim značilnostim,
jezikovnim lastnostim zgradbe besedila. Najpogosteje jo najdemo v
pesništvu, predvsem v ritmiziranih besednih igrah.
6. Ojezikovna vloga: se osredotoča na jezik kot sestav. Najjasneje jo opravljajo
stavki, v katerih vprašujemo o pomenu določenega izraza, besedilnega
mesta ali v katerem gre za natančnejše izrekanje določenega besedovanja
(Toporišič 2000: 724–725).
5.1.1.2 Vrste besedil
Ko govorimo o besedilih, po besedah Bešterjeve in drugih (2000: 71–92), ne
smemo zanemariti različnih sestavin le-teh: teme, načina razvijanja teme,
sporočevalčevega namena, tipičnih jezikovnih prvin, prenosnika, razkrivanja
sporočevalca. Zato se besedila ločijo glede na vrsto.
Vrste besedil glede na merilo delitve smo predstavili v preglednici 1:
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
7
VRSTE BESEDIL MERILO DELITVE
UMETNOSTNA NEUMETNOSTNA
ne
največkrat ne
da, zelo
da
da
ne, podrejena drugim
vlogam
preverljivost podatkov
praktični namen besedila
poudarjenost lepotne
vloge
GOVORJENA ZAPISANA
slušni
(spontana besedila, sprotni odziv
naslovnika, se popravljajo,
dopolnjujejo, ponavljajo ipd.,
((ne)knjižni jezik)
vidni
(vnaprej pripravljena
besedila, asinhroni odziv
naslovnika, izraba
nebesednih prvin, knjižni
jezik)
prenosnik
ENOGOVORNA DVOGOVORNA
ne da spodbujanje naslovnika k
odzivu
SUBJEKTIVNA OBJEKTIVNA
da ne razodevanje sporočevalca
ZASEBNA JAVNA
namenjena posamezniku, manjši
skupini ljudi
namenjena množici ljudi izbrani krog naslovnikov
URADNA NEURADNA
družbeno neenakovredna naslovniku
uradni nagovori, predpisani uradni
zaključki in zunanja oblika
družbeno enakovredna
naslovniku
neuradni nagovori in
pozdravi
družbena vloga
sporočevalca
družbeno razmerje med
sporočevalcem in
naslovnikom
» se nadaljuje«
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
8
»nadaljevanje«
VRSTE BESEDIL MERILO DELITVE
PRAKTIČNOSPORAZUMEVALNA URADOVALNA
namen (uporabe)
namenjeno posamezniku
v enakovrednem razmerju
namenjeno posamezniku
v neenakovrednem
razmerju
izbrani krog naslovnikov
družbeno razmerje med
sporočevalcem in
naslovnikom
PUBLICISTIČNA STROKOVNA
namenjeno širši javnosti namenjeno ožji javnosti
(t. i. strokovni javnosti)
vrsta javnosti
PRIKAZOVALNA ZAGOTAVLJALNA
npr. novica, obvestilo, poročilo, izvid
…
npr. naročilnica,
prijavnica, grožnja,
prisega …
VREDNOTENJSKA ČUSTVENA
npr. kritika, graja, komentar, pohvala
…
npr. ljubezensko pismo
…
sporočevalčev namen
POZIVNA POIZVEDOVALNA
npr. prošnja, ukaz, vabilo, zapoved … npr. vprašanje, anketa …
POVEZOVALNA IZVRŠILNA
npr. pozdrav, zahvala, čestitka, sožalje
…
npr. oporoka, pooblastilo,
odpoved …
OBVEŠČEVALNA OPISOVALNA
sporočanje o dogajanju v sedanjosti
oz. prihodnosti (npr. vozni red,
telefonski imenik, jedilni list)
navajanje lastnosti,
sestave, delovanja,
položaja živega bitja,
predmeta, kraja, poti …
način razvijanja teme
PRIPOVEDOVALNA RAZLAGALNA
sporočanje o preteklih dogodkih sporočanje o vzročnih in
drugih razmerjih med
dogodki
UTEMELJEVALNA
presojanje sveta okrog sebe in
pojasnjevanje svojih sodb
Preglednica 1: Vrste besedil (Bešter idr. 2000: 71–92)
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
9
5.1.2 Elektronski mediji
Elektronski mediji so mediji, ki omogočajo shranjevanje in prenos računalniških
zapisov, npr. magnetni trak, disk, disketa, CD-ROM. So tudi posredniki podatkov
in informacij v elektronski obliki, kot so to npr. radio, televizija, internet.
Omogočajo nam namreč »elektronsko posredovano izmenjavo sporočil med dvema
sporočevalcema oz. prejemnikoma ali več sporočevalci in prejemniki«. Elektronski
mediji se delijo na radijska, televizijska, telefonska in računalniška. Ti se
povezujejo v širše telekomunikacijsko omrežje. Z razvojem računalniške
tehnologije in interneta med njimi prihaja do konvergence
(http//www.termania.net/slovarji/termis-terminoloska-podatkov, pridobljeno 15. 6.
2016).
Elektronski medij ima v sodobnem času zelo velik vpliv, saj omogoča širjenje novic
in stikov po vsem svetu. Pri tem ni pomembno, ali smo od naslovnika oddaljeni le
meter ali več tisoč kilometrov. Tako časovne kot prostorske razdalje niso več
pomembne. S pomočjo elektronskih medijev lahko podajamo informacije,
izražamo svoja mnenja (npr. na forumih ipd.), sklepamo nova poznanstva (npr. po
spletnih družbenih omrežjih) in prijateljstva, se zabavamo ali izobražujemo.
Po splošnih podatkih se za elektronske medije v sodobnem času intenzivno zanima
vse več uporabnikov. Razvoj računalniške tehnologije in mobilnih telekomunikacij
vpliva na odnos do medijev ter sporazumevanja. Posebej mlada populacija nima
več pozitivnega interesa do tradicionalnih medijev. Posegajo po sodobnih
sporazumevalnih sredstvih in načinih, kot so SMS- in MMS-sporočila, elektronska
pošta, družbena omrežja. Elektronski mediji nam namreč omogočajo hitrejši način
sporazumevanja, svobodo v sporazumevanju, inovativnost uporabe tehnoloških
možnosti in mobilnost. Predvsem so zelo pomembni tudi za današnji življenjski
slog.
Kot danes vsesplošno razširjeno sporazumevalno sredstvo Michelizza (2014: 151–
166) navaja SMS-sporočilo, njegov fizični kanal za prenos oz. najpogostejši stik je
mobilni telefon, natančneje dva mobilna telefona, torej pošiljateljev in naslovnikov.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
10
Zamenja ju lahko računalnik, s katerega je mogoče poslati SMS-sporočila več
naslovnikom hkrati. Tak način nam omogoča hitrejšo storitev. Pojem definira kot
»dodatno storitev v omrežju GSM/UMTS, ki omogoča pošiljanje, sprejemanje in
shranjevanje kratkih tekstovnih sporočil. SMS-ji so teksti z do največ 160 različnih
črk, številk in znakov, ki se pošiljajo prek SMS-centra za prenašanje sporočil v
omrežju GSM/UMTS«. S SMS-sporočilom lahko npr. nadomestimo telefonski klic,
povabimo na zabavo, pošljemo voščilo, dobimo želeno informacijo, darujemo,
glasujemo, … SMS-sporočilo je lahko del uradnega in neuradnega sporazumevanja,
ki nadomešča govorjena in pisana besedila.
Kot je zaznati iz vsakdanjih izkušenj z elektronskimi mediji, imajo vsa druga
sodobna sporazumevalna sredstva oz. načini podobne ali enake vloge kot npr. SMS-
sporočila.
5.1.2.1 Internet
Internet je komunikacijsko omrežje, ki je računalniško podprto. Tvori ga neskončna
veriga povezanih računalnikov, ki si med seboj izmenjujejo podatke in informacije.
Je torej informacijski sistem, ki je porazdeljen po svetu in katerega glavni temelj je
telekomunikacijsko omrežje, ki omogoča telekomunikacijske storitve, npr splet,
elektronsko pošto ipd. Po spletu imamo možnost priklica informacij; služi kot
informacijski sistem, poleg tega pa tudi kot družbeno omrežje. Ko govorimo o
spletu, lahko govorimo o sodobnem množičnem mediju (http//www.termania.net;
pridobljeno 15. 6. 2016).
Internetne tehnologije, ki jih omenja Simona Kranjc (2003: 436), v svojem
prispevku Jezik v elektronskih medijih, omogočajo različne možnosti prenosa
informacij. Prenos lahko poteka prek različnih protokolov (npr. telneta, http-ja, ftp-
ja, www-ja), elektronske pošte ali celo elektronskega bančništva. Želene
informacije iščemo v brkljalnikih in bazah podatkov. Ti so urejeni tako, da nam
nudijo kar najhitrejšo pot do informacij. Dobrovoljc (2008: 197–210) opozarja na
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
11
pomembnost interneta, ki so ga po raziskavah strokovnjakov z različnih področij
označili za »znanilca elektronske revolucije oziroma za sodobni družbeni
fenomen«. Naugton (v Dobrovoljc 2008: 198) pravi, da je internet »ena najbolj
izrednih stvaritev človeškega uma«.
5.1.2.2 Jezik v elektronskih medijih
S pojavom novih oblik in načinov sporočanja se po lastnih opažanjih spreminja tudi
jezik, saj nam tehnične možnosti elektronskih medijev na svoj način omogočajo
tudi to. Jezik, ki se uporablja za sporazumevanje v elektronskih medijih, se od
standardne slovenščine precej razlikuje. Vzroke lahko najdemo v tehničnih
značilnostih medija in okoliščinah, v katerih tovrstno sporazumevanje poteka
(Erjavec in Fišer 2013: 109–116).
»V jezik elektronskih medijev nezadržno prodira govorna forma. Besedila v
elektronskih medijih postajajo vse pogostejša, njihova vloga pa počasi prevzema
oz. dopolnjuje pisna sporočila« (Kranjc 2003: 435). Chrystal (v Erjavec in Fišer
2013: 109–116) ugotavlja, da » t. i. internetni jezik ni ne pisni ne govorjeni, temveč
vsebuje značilnosti obeh«. Zaradi prepletanja lastnosti govorjenega jezika v
zapisanem, pojasnjuje Nataša Jakop (2008: 210–219), so se pravila zapisanega
slovenskega jezika v sodobnem spletnem diskurzu porušila.
Spletna besedila so tvorjena z namenom, da bi z njimi tvorci vplivali na naslovnika.
Pri tem ne izbirajo sredstev, s katerimi bi pri naslovniku dosegli učinek. Zaradi
svoje tehnične narave internet nudi možnosti verbalnega in tudi neverbalnega
jezika. Sem prištevamo slikovno, glasbeno govorico oz. jezik, ki spremlja animacije
na spletnih straneh (Kranjc 2003: 436).
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
12
Slika 1: primer fotografije kot slikovne govorice v spletnem besedilu (http://facebook.com/;
pridobljeno 30. 7. 2016)
Govorna forma prodira predvsem v tipe internetnih besedil, kot so elektronska pošta
in klepeti oz. pogovori, ki nastajajo na medmrežju, kar je iz vsakodnevne rabe
medija razvidno samo po sebi. Tvorci t. i. spletnih besedil se po besedah Gorjanca
(v Jakop 2008: 197–210) izražajo bolj sproščeno, čustveno, včasih žaljivo in
vulgarno; ne obremenjujejo se s posledicami sporočenega. To vpliva na podobo
besedil, ki niso ne oblikovana ne popravljena, čeprav pisno sporazumevanje za
razliko od govorjenega to omogoča (Kranjc v Jakop 2008: 197–210).
Pojav elementov pogovornega jezika v elektronskem mediju, natančneje v SMS-
sporočilu, Filipan Žignić idr. (2012: 5–21) označi kot začetek obdobja
konceptualnega zapisanega govorjenega jezika. Zanj je značilna raba slikovnih in
grafostilističnih elementov (emotikonov), novih krajšav. Ima dialoški značaj.
Asinhronija, pogosto vizualna (namesto morfemov se uporabljajo grafični znaki),
je bistvo takšnega sporazumevanja. Pogosto se uporabljajo tudi tuji izrazi in
dialektizmi. Michelizza (v Jakop: 2008: 210–219) navaja še nekaj značilnosti
spletnih besedil, ki po njenem ogrožajo slovenski jezik, in sicer: neupoštevanje ločil
in velikih začetnic, vključevanje prvin tujega jezika, nepravilno zapisovanje besed
in kot je bilo že večkrat omenjeno, njihov zapis pogosto spominja na govor.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
13
Iz navedenih trditev oziroma ugotovitev lahko sklepamo, da v t. i. »novodobnih
besedilih« prihaja do odstopanja od jezikovne norme na več jezikovnih ravneh
(pravopisni, morfološki, fonološki, sintaktični).
Po mnenju Simone Kranjc (2003: 69–82) so na strukturni ravni zanimivi klepeti.
To so besedila, ki se prenašajo prek vizualnega prenosnika. Strukturno gledano
imajo obliko pogovora, v katerem se izmenjujejo vloge govorca in poslušalca
oziroma pisca in bralca. To je tudi strukturno načelo govornega sporazumevanja.
Zanj je značilno, da se vloge med govorci in poslušalci izmenjujejo po različnih
vzorcih, in sicer: verižnem, kjer si vlogi sledita zaporedno (ABAB); oklepajočem,
kjer npr. prvemu vprašanju sledi še eno vprašanje, temu odgovor na drugo vprašanje
in šele nato odgovor na prvo vprašanje; mešanem, kjer na vprašanje odgovorimo z
vprašanjem, temu sledi odgovor na drugo vprašanje, na prvo pa odgovora ni.
Kranjčeva ugotavlja, da se, čeprav imajo klepeti po internetu v veliki meri podobno
zgradbo kot govorjena besedila, od njih vselej razlikujejo v nekaterih elementih
(npr. vzorec menjave vlog), kar je posledica medija. V računalniškem besedilu so
prisotni govorni signali, včasih nadomeščeni s smeški, to je posebnimi znaki,
sestavljenimi iz ločil (dvopičja, podpičja, vezaja, oklepaja). Lahko jih nadomeščajo
nedokončani izreki ali enodelni neglagolski izreki ipd.
5.1.2.2.1 Emotikoni
Gre za slikovno predstavitev izraza obraza z uporabo ločil, številke ali črke, ki
pogosto pisno izražajo občutke ali razpoloženje posameznika. Gre namreč za
likovno ali zvočno podobo, ki izraža določeno čustvo. Npr. likovna podoba :-)
označuje veselje, smeh ipd. Kombinacije znakov in ločil, t. i. smeške ali »smiley«
poznamo tudi v grafični podobi, v katero se samodejno pretvori, če programska
oprema take možnosti omogoča. Najdemo jih tudi na spletu, npr.
(http//www.termania.net; pridobljeno 10. 7. 2016). Poleg likovne upodobitve z
znaki za ločila in drugimi znaki (*, +, ∞, ☼, $, # idr.) imamo tako še ikonografično
upodobljene emotikone. Ti širijo nabor pomenskih vsebin emotikonov in pridajajo
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
14
še dekorativno razsežnost znamenjem – emotikonom. Emotikoni delujejo oz
učinkujejo glede na ustaljenost rabe.
Nekaj najpogosteje uporabljenih emotikonov v besedilih elektronskih medijev –
obstaja jih še veliko več – bomo predstavili v preglednici 2.
GRAFIČNA
PODOBA
EMOTIKONA
POMEN LIKOVNA PODOBA
vesel :-) ali :)
žalosten :-( ali :(
pomežikniti ;-)
kazati jezik :-P
presenečen :-o ali :o
poljub :-*
Preglednica 2: Emotikoni v besedilih elektronskih medijev (vir: http//www: symbols-n-
emoticons.com/p/facebook-emoticons-list.html; pridobljeno 20.8.2016).
5.1.2.2.2 Akronimi
Po ugotovitvah Filipan Žignićeve idr. (2012: 5–21) so akronimi zelo pogost pojav
v računalniškem jeziku in imajo v besedilu podobno vlogo kot emotikoni.
V SSKJ je izraz akronim z jezikoslovnega vidika razložen kot »ustaljena okrajšava
večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov (SSKJ 2014: 76).
Glede na njihov pojav lahko torej po besedah Kranjčeve (2003: 69–82) »govorimo
o ekonomičnosti sporazumevanja in jezika nasploh«.
Po navedbah virov ugotavljamo, da je večina akronimov tvorjenih iz angleških
besed, narečnih besed ali celo v kombinaciji obeh. Najdemo tudi akronime, tvorjene
iz knjižnih besed, npr. LP, ki pomeni lep pozdrav, ko gre za nezaznamovanost
jezikovnih sredstev (LP, LN, LV …). Akronimi učinkujejo s svojo ustaljeno rabo.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
15
Nekaj najpogosteje uporabljenih akronimov v besedilih elektronskih medijev
navajamo v preglednici 3:
AKRONIM POMEN V TUJEM POMEN V
DOMAČEM JEZIKU
RTM / rad te mam
RTMF / rad tem mam ful/zelo
NZK / ni za kaj
CU see you se vidimo
BTW by the way mimogrede
ILU i love you ljubim te/rad te imam
JK just kidding samo šalim se
UOK are you ok a si v redu
LP / lep pozdrav
Preglednica 3: Akronimi v besedilih elektronskih medijev (Kalin Golob 2008: 283–294 in Filipan
Žignić 2012: 5–21).
5.2 Sociolekt: opredelitev pojma in umestitev v zvrstnostni sistem
5.2.1 Zvrstnost slovenskega jezika
Jezikovne zvrsti Cvetek (2009: 17) v svojem delu obravnava kot variante jezika, ki
se med seboj razlikujejo glede na različne dejavnike. Slovenski jezik, kot tudi drugi
jeziki, ima več variant. Standardno varianto v slovenskem jezikoslovju poimenuje
standardni ali knjižni jezik. Je umetna tvorba, ki je kodificirana v slovenski slovnici,
pravopisu in slovarju. Že sam standardni jezik pozna več variant (funkcijskih,
stilnih). V nasprotju s standardnim jezikom pa se še veliko večja raznolikost pojavi
pri živi tvorbi, torej nestandardnem jeziku.
Jezikovne zvrsti ali oblike po Toporišiču (2000: 13–14), ki je v slovenskem prostoru
najbolj splošno sprejeta klasifikacija, delimo na več glavnih snopov ali oblik:
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
16
1. SOCIALNE ZVRSTI: knjižni jezik (zborni in splošno- ali
knjižnopogovorni); neknjižni jezik (narečja in pokrajinski pogovorni
jeziki); spremljevalne socialne podzvrsti.
2. FUNKCIJSKE ZVRSTI: praktičnosporazumevalna, strokovna,
publicistična, umetnostna.
3. PRENOSNIŠKE ZVRSTI: govorjeni ali zapisani jezik.
4. ČASOVNE ALI ZGODOVINSKE ZVRSTI: sodobna, pretekla.
5. MERNOSTNE ZVRSTI: vezana, nevezana beseda.
Vse naštete zvrsti, ki se uresničujejo v besedilih, »lahko obravnavamo z različnih
stališč, in sicer: kdo ustvarja besedila posameznih zvrsti, komu so namenjena, v
čem je njihova posebna vloga, katere strukturne značilnosti imajo, ali stopajo pred
nas v govorjeni ali pisni podobi, vezani ali nevezani, ali neposredno ubesedujejo
predmetnost ali pa so reprodukcija že ubesedene predmetnosti ipd.« (Toporišič
2000: 13–14).
5.2.1.1 Socialne zvrsti
V slovenski slovnici Toporišič (Toporišič, 2000: 14) deli socialne zvrsti na dva
dela, in sicer na nadzvrsti: knjižni in neknjižni jezik. Knjižni jezik, ki je najbolj
uzaveščena zvrst slovenskega jezika, govorno in pisno gojimo kot vsenarodno
sredstvo sporočanja. Njegova današnja norma je »predpisana za rabo v besedilih
vseh knjižnih funkcijskih zvrsti in je zajeta v glasoslovju, pisavi, oblikah, zvezah in
besedju«. Knjižni jezik ima strogo (zborno) in manj strogo (knjižno pogovorno)
zvrst (SP 2001: 125).
Neknjižni jezik se deli na pokrajinske pogovorne jezike (zemljepisna nadnarečja)
in zemljepisna narečja. Sem se uvrščajo še spremljevalne socialne podzvrsti:
interesne govorice (sleng, žargon, latovščina), starostne zvrsti (otroška,
mladostniška, odrastlostna, starčevska), spolnostni (moška, ženska), vitalnostni
(živa, papirnata), interesnozdružbena (družinska, dvoriščna, šolska, delovnostna,
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
17
športna, rekreacijska), izobrazbenostna (predšolska, osnovnošolska, srednješolska,
višješolska, univerzitetna), stanovska (kmečka, delavska, mestna, plemiška),
stvarnostna (dejstvena, umiselna) (Toporišič 2000: 13).
Sociolingvistika imenuje razlike po posameznih družbenih skupinah, ki so lahko
fonološke, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne, jezikovne variante. V njih se
kaže socialna diferenciacija. Vplivanje knjižnega standarda na dialekt, predvsem v
leksiki, se v slovenskem jeziku najpogosteje kaže skozi medije. V izrazni podobi in
oblikoslovju gre za vpliv dialekta na knjižni standard. Jezikovne variacije se
izražajo tudi v stilih: intimni stil (družina, sošolci, prijatelji), normalni stil (delovno
mesto, rekreacija, družabno srečanje), visoki stil, ki je prefinjen in nenaraven
(umetnostna besedila ipd.). Na njihovo rabo vplivajo izobrazba govorca, težnja po
prestižnosti, zunajjezikovne razmere ipd. (Unuk 1997: 21).
Skubic (2003: 239–245) v svoji analizi Jezikovna zvrstnost in sociolekti, Odziv na
rešitve v Slovenskem pravopisu 2001, glede klasifikacije zvrstnosti jezika odpira
nova vprašanja. Ugotavlja namreč, da so v Slovenskem pravopisu zvrstne oznake
glede na delitev zvrstnih snopov, in sicer v uvodu v pravopisno poglavje, razdeljene
nekoliko drugače, kot bi pričakovali. Zvrstni snopi so tam namreč razdeljeni na
socialne, funkcijske, časovne, mernostne in prenosniške zvrsti. V nadaljevanju, pri
razdelitvi zvrstnih oznak, se delitev spremeni. Glede na zapisane obrazložitve
postanejo prenosniške zvrsti podrazdelek socialnih. Pojasnjeno je na primerih:
prvine, ki so označene z neknj. pog., se uporabljajo »zlasti v govornih stikih«,
označene z neobč. pa domnevno v pisnih. Izmed oznak, ki jih najdemo v
Slovenskem pravopisu, se izpostavlja npr. izobrazbeno. Oznaka opozarja na rabo
ljudi, »ki v svojem izražanju kažejo na določeno višjo izobrazbo«. Navaja še
oznako mestne govorice, ki je pojasnjena z geografsko-socialno umeščenostjo kot
»značilna za večja mestna okolja«, čeprav pri pregledu sicer zelo redkih prvin (npr.
familija, papa, oma ipd.) ugotavlja, da gre bolj kot za izražanje zgolj mestnega
prebivalstva za izražanje meščanstva kot družbenega sloja. Za izražanje mestnega
prebivalstva je bolj tipična oznaka neknjižno pogovorno. Analiza torej dokazuje, da
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
18
pravopis med socialne zvrsti ne vnaša več le osi dialekt–knjižni jezik, pač pa tudi
prvine sociolekta.
5.2.1.2 Funkcijske zvrsti
Funkcijske zvrsti služijo različnim uporabnostnim namenom. Toporišič (2000: 27)
jih poimenuje tudi področne. Ubesedujejo namreč predmetnost različnih področij
človekovega udejstvovanja. Po njegovem ločimo štiri funkcijske zvrsti:
praktičnosporazumevalno, strokovno, publicistično in umetnostno. Razdeljene so
še na podskupine: strokovna se deli na praktičnostrokovno, strokovno, poslovno,
poljudnoznanstveno in znanstveno, umetnostna pa na prozo, dramatiko in poezijo.
Osrednjo vlogo ima praktičnosporazumevalna zvrst, v katero se človek že nekako
rodi in posledično iz nje usvaja preostale tri. Praktičnosporazumevalni jezik se
uporablja v vsakdanjih pogovorih, poročilih, naznanilih, obvestilih, v preprostih
opisih in pripovedovanjih. Uporabljamo ga skoraj vsi (Toporišič 2000: 27–28).
5.2.1.3 Prenosniške zvrsti
Prenosniške zvrsti so pomemben dejavnik sporazumevanja. Glede na prenosnk, v
primeru da se piše ali govori, se v Slovenski slovnici omenja različnost besedila. V
besedilu se namreč jezik lahko uresničuje pisno (dobiva vidno oz. otipno podobo)
ali glasovno (dobiva slušno podobo). Jezik je torej lahko zapisan ali govorjen
(Toporišič 2000: 32).
Govorni jezik, tj. sporazumevanje s slušnostno uresničitvijo, je ena izmed temeljnih
pojavnosti jezika. V govorjeni obliki se človek najprej nauči tudi maternega jezika,
in sicer spontano. Govorjenje je po navedbah Unuka (1997: 22) lahko prosto ali po
vnaprejšnji pripravi. Prosto govorjenje je vsakdanji pojav. Je oblika govora, ki ga
odlikujejo predvsem stik s poslušalcem, pristnost in živost. Ni strogih pravil
ubesedovanja. Izstopa nekaj značilnosti: izbira skladenjskih vzorcev in ubeseditev
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
19
vsebine potekata v trenutku govorjenja, med govorjenjem se menjata časovna in
prostorska perspektiva, besedilo čustveno zaznamujejo in intenzivirajo ponovitve,
zamolki, poudarjanje, med povedmi ni jasno določenih mej, začeti skladenjski
vzorec se ponavlja, prekinja, spreminja, dopolnjuje, pogosta je inverzija, osebek in
povedek sta na koncu stavka idr. Strožja pravila ubesedovanja veljajo za govorjenje
po vnaprejšnji pripravi. Govor si najprej zapišemo. Takšne oblike govorjenja so
branje, deklamacije, spominsko obnavljanje ipd. (Unuk 1997: 22).
Pisni jezik oziroma sporočanje prek pisnega prenosnika je v nasprotju z govorjenim
natančnejši in bolj dodelan. Zapisana besedila je mogoče prebrati kadarkoli in
kjerkoli, neodvisno od časovne in prostorske razdalje, mogoče ga je večkrat
reproducirati, lažje dojeti idr., nima pa neposrednega stika s tvorcem besedila. To
je lahko včasih tudi nejasno ali dvoumno. S pisnim jezikom se vzpostavlja
standardizacija jezika (Unuk 1997: 22).
5.2.2 Sociolekti
Sociolekt je jezikovni termin s sopomenkama socialni dialekt oz. socialna jezikovna
varianta. Gre torej za »zvrsti kakega jezika glede na socialno diferenciacijo in
družbeno vlogo, ki jo imajo v jezikovni skupnosti« (Unuk 1997: 19).
Sociolekti oziroma govorice družbenih skupin, kot jih poimenuje Irena Stramljič
Breznik (2007: 183), »jezikovno odražajo nenehno težnjo po priznavanju lastne
posebne perspektive in sistema družbenih vrednot«. Na njihovo oblikovanje
vplivajo različni dejavniki, kot so spol, družbeni sloj, življenjski stil ipd. Sodobne
sociolingvistične raziskave opredeljujejo kot izrazit sociolekt starostnih in ožje
interesno povezanih skupin sleng. Ta se na zanj osrednjih prvinah, tj. besedni igri,
medjezikovnosti, disfemizmu, hitro širi in spreminja. Temeljni vzrok za to je pojav
novih oblik medijev, kot je npr. splet. Slengovske jezikovne prvine se zaradi
množične dostopnosti pomikajo iz zaprtih in obrobnih družbenih sporočanjskih
položajev v javne in množične. V svojem prispevku Slovenska slengovska
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
20
frazeologija danes še navaja pomembno ugotovitev Gjurina (v Stramljič Breznik
2007: 185), obravnava posebne vrste slenga: družinski, otroški, mladostniški,
splošni, publicistični in sleng člankarjev v zabavnorevialnem, bulvarnem tisku.
Spregledati ni mogoče mladostniškega slenga, ki vključuje tudi najstniškega idr.,
ter se najintenzivneje razvija. Govori pa se tudi že o internetnem slengu. Razvil se
je pri sporazumevanju po sms-sporočilih, elektronski pošti in klepetalnicah
Internetni sleng vključuje veliko kratic, ki so pogosto angleške, danes že tudi
poslovenjene ali kombinirane (Stramljič Breznik 2007: 183–185).
5.2.2.1 Vrste sociolektov
Sociolekte podrobno obravnava Skubic (2003: 297–320) v svojem prispevku
Sociolekti od izraza do pomena, zato smo njihovo diferenciacijo povzeli po njem.
Glede delitve si postavi dve tezi: Oblikovanje sociolekta lahko poteka na podlagi
različnih delitev govorcev v skupine. Sociolekt se oblikuje kot posebna vrsta jezika,
ki je »utemeljena na življenjskih (tudi sporočanjskih) razmerah skupin govorcev
(Bourdieu v Skubic: 297–320), še posebej pa na njihovem posebnem pogledu na
svet (Vološinov, Bahtin v Skubic, 2003: 297–320)«. Druga in pomembnejša je
delitev sociolektov na osi, »ki jo tvori odnos dane skupine do dominantne kulture v
družbi« (Skubic 2003: 297–320) .
V vsaki družbi je torej toliko sociolektov, kolikor je v njej v danem trenutku skupin,
ki razvijejo ustaljen način komuniciranja, in sicer za potrebe izražanja lastne
posebne perspektive in sistema vrednot. Na specifiko družbene perspektive
najintenzivneje vpliva delitev na družbene razrede. Zaradi neposredne možnosti
uveljavljanja posameznikovih želja, odnosa do dominantne družbene kulture in
dominantnega praktičnega čuta družbe kulturni, materialni in socialni kapital
pomembno vplivajo na način posameznikove eksistence (Skubic, 2005: 173).
Sociolekte Skubic (2005: 173–185) loči tudi glede na različne dejavnike:
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
21
1. Sociolekte starostnih skupin – starost je pomemben dejavnik pri družbeni
razplastenosti govora.V razvoju posameznikovega odnosa do sociolekta
Chambers (v Skubicu 2005: 174–178) loči tri faze: fazo otroštva, fazo
odraščanja in fazo odraslosti. V fazi otroštva je pomemben vpliv vrstnikov
in družine. Otroci že takoj, ko obvladajo jezik, razumejo tudi družbeno
razplastenost jezika in znajo z njo tudi manipulirati. Vpliv vrstnikov, ki
postane kmalu dominanten, se najizraziteje kaže v primeru otrok preseljenih
staršev. Ti otroci hitro izgubijo značilnosti govorice staršev in prevzamejo
sociolekt vrstnikov. V fazi odraščanja mladostniki razvijejo celovite
subkulture, na katere ima pomemben vpliv industrija zabave, ki je
osredotočena nanje. Pri tej starosti gre za izredno občutljivost za mnenje
vrstnikov. Formirajo se lastni jeziki generacijskih skupin, izrazito ekscesne
narave. Na osnovi lastnih, alternativnih vrednot si pogosto načelno
prizadevajo preseči družbene delitve, ki so značilne za odrasle. Faza
odraslosti se pojavi z vstopom mladih na trg delovne sile, ki se hkrati izraža
tudi kot »jezikovni trg«. Umikati se začne alternativni, ekscesni sociolekt,
nadomesti ga ustrezni neekscesni oziroma pri določenih skupinah
postekscesni sociolekt, tj. ekscesni sociolekt, ki se je »prodal«. V tej fazi
postane pritisk kulturnega jezika kot ideala največji, predvsem zaradi
poslovnih stikov z drugimi ljudmi pri določenih poklicih. Ti imajo lahko
vpliv tudi na sociolekte govorcev, ki pa niso pripadniki višjih družbenih
skupin (npr. uslužbenci za okenci, uslužbenci pri delu z občani idr.).
2. Sociolekti spolov – raba jezika je diferencirana tudi po spolu. Po prvih
raziskavah Labova (v Skubicu 2005: 179–180) so ženske v Ameriki bolj
izrazito uporabljale nestandardne fonetične variante kot moški, a so svoj
govor v »skrbnem govoru« popravile v smeri proti standardni izreki, prav
tako bolj kot moški. Za odkrite družbenojezikovne vrednote so po njegovih
ugotovitvah ženske dojemljivejše kot moški. Nasprotna Labovi je trditev
Trudgilla (v Skubicu 2005: 179–180), ki trdi, da ženske v nižjih družbenih
razredih že na splošno uporabljajo bolj standardne fonetične variante kot
moški. Milroy (v Skubicu 2005: 179–180) glede na ugotovitve drugih meni,
da se od moških bolj pričakuje, da bodo ohranjali obrobni sociolekt v vseh
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
22
situacijah. Pri njih se namreč lojalnost lokalnim vrednotam precej bolj togo
ocenjuje kot pri ženskah, ki lahko uporabljajo tudi kultivirane različice (za
moške »premehkužne«). Omembe vredne so eksplicitne zapovedi družbe,
tako imenovane spolske vloge – zapovedi v obliki izrekov kot »To se za
žensko ne spodobi« ipd. Splošno rečeno se torej v družbi od žensk pričakuje
večja kultiviranost, manj robat govor. Na razlike med spoloma v rabi
diskurzivnih strategij se je osredotočila druga vrsta raziskav. Fischmanova
(v Skubic 2005: 179–180) je namreč ugotovila, da ženske vnašajo v pogovor
bistveno več organizacijskega napora kot moški, ki podajajo informacije
bolj neposredno. Npr. za pridobitev informacij in kot sredstvo za
spodbujanje odziva ženske postavljajo bistveno več vprašanj. Ženske med
poslušanjem uporabljajo več povratnih signalov (»a res«, »ja«), ki izražajo
spodbudo k nadaljevanju, kot moški, ki teh signalov uporabljajo bistveno
manj in so običajno znak nezanimanja. Medtem ko moški podajajo
informacije v obliki preprostih izjav, se ženske na izjave odzivajo z
dodatnimi poizvedovanji ali pripombami. Moški prekinjajo sogovornika
bistveno pogosteje kot ženske. Ženske so preprosto bolj osredotočene na
negovanje družbenih vezi.
3. Življenjski stili in jezik – pri oblikovanju identitete se posameznik v času
hitrega tehnološkega napredka sooča tudi s hitrimi spremembami možnosti
in zahtev. Danes lahko govorimo o veliki družbeni mobilnosti, o
postindustrijski družbi. Posameznik ne pričakuje, da bo lahko vse življenje
nastopal v isti vlogi, ohranjal enake vrednote, opravljal isti ali vsaj enak
poklic. Od njega se pričakuje, da bo aktivno vodil »identitetno politiko«
(Ule, Luthar v Skubic, 2005: 181). »Še nikoli v zgodovini ni v družbi toliko
različnih življenjskin stilov nujno potrebovalo toliko različnih simbolnih
sredstev za samoizraz«. V postmoderni je za življenjske stile značilna
izrazita estetizacija. Tako lahko govorimo tudi o estetizaciji jezika. Kljub
liberalizaciji na področju družbenih identitet, večji odprtosti sociolektnih
skupin ostaja pojem družbenega razreda relevanten, in sicer kot vpliv
primarne socializacije ter zaradi vztrajnega ohranjanja kapitalske ločnice.
Nekatere skupine se iz različnih razlogov še zmeraj ne morejo ali nočejo
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
23
pridružiti novim družbenim formacijam. Z življenjskimi stili namreč
fragmentacija družbe uničuje nekdanji občutek kolektivne pripadnosti,
varnosti, ustaljenosti. Za mnoge skupine je značilno še vedno vztrajanje v
okviru tradicionalnih sociolektov – obrobnih ali kulturnih. Z večjo
sprejemljivostjo življenjskih stilov in sociolektov se postavlja v
problematičen položaj vloga ekscesnega. Ekscesno bi namreč lahko
izgubilo »globino čustvovanja«, ki je bistveno za njegovo funkcijo, in
postalo benigen kliše.
4. Eksplicitne ideološke drže – so zadnji dejavnik razdelitve sociolektov. Če
sociolekte razumemo kot izraze vrednotnih in kognitivnih sistemov
družbenih skupin, potem sistem posameznikovih prepričanj nikakor ne
more biti vedno le stvar družbene perspektive. Pogosto je lahko tudi stvar
razmišljanja in odločitve. To lahko povzročita ali naivnost ali
»komunikacijski razum«. Tu ne gre le za stvar izbire življenjskega stila, pač
pa za izbiro verskega, političnega in splošnega družbenega stališča (Skubic,
2005: 173–185).
5.2.2.1.1 Kultivirani, obrobni in ekscesni sociolekti
Načini govorjenja se lahko delijo tudi po družbenih slojih oziroma statusnih
skupinah. V okviru te delitve se konkretne skupine definirajo same po lastnih
kriterijih, ki so vedno povezani z odnosom do dominantne (jezikovne) kulture
(Skubic, 2005: 185).
Glede na odnos do dominantne kulture deli Andrej Skubic (2004: 297–320)
sociolekte v tri osnovne skupine:
A. Kultivirani sociolekti »se opirajo na dominantno kulturo v družbi«, jo
ustvarjajo in v njej živijo. H kultiviranim sociolektom lahko umestimo
tradicionalno govorico več vrst skupin. Sem torej lahko štejemo večino
govorcev nad določeno količino različnih vrst kapitalov, predvsem
kulturnega. Srednji razred se loči od spodnjega. Kultivirani sociolekt je tudi
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
24
najobičajnejši in kompromisni izraz za geografsko premaknjene govorce. Ti
se hočejo znebiti zaznamovanosti s svojo prvotno govorico, a se z novo ne
identificirajo dovolj, da bi jo začeli uporabljati. Za njih je optimalna izbira
regionalno manj zaznamovanega kultiviranega sociolekta. Omenjeni
sociolekt je značilen tudi za govorce, ki so se socialno povzdignili, a ne
izberejo nadkultiviranega sociolekta, ker se v svoji novi družbeni skupini še
ne počutijo dovolj gotovi. Načelo kultiviranih sociolektov je evfemizem. Ta
družbeni sloj išče ideale v področju duha, kulture (2004: 297–320).
V svojih Obrazih jezika Skubic (2005: 186) poudarja, da kultivirani sociolekti na
določen način stremijo h kulturnemu jeziku ali celo k njegovi standardizirani
obliki. Kljub temu izraza kulturni jezik in kultivirani sociolekt ne moremo enačiti.
Slednji namreč omogoča različna odstopanja od čiste kulturne forme, dodatna
zaznamovanja, medtem ko je kulturni jezik jezik zahtevnejših govornih položajev
za vse pripadnike družbe. Od govorcev vseh družbenih skupin se zahteva določen
izraz pripadnosti v tej družbi legitimni kulturi, ne glede na drugačnost njihovih
vrednot ali govora v siceršnjem življenju. Kultivirani sociolekti so dejansko le blizu
kulturnemu jeziku, kar je določena socialna prednost njihovih govorcev v tovrstnih
situacijah, ki kulturni jezik obvladujejo bolje, bolj naravno, sproščeno (Skubic,
2005: 186).
B. Obrobni sociolekti sicer priznavajo dominantno kulturo, a se po drugi
strani zavedajo, da ta kultura vendarle »ni naša«. Družbene skupine imajo manj
družbene moči. Govorimo lahko o govorici družbenih skupin iz nižjega družbenega
sloja, ki »večvrednost« kulturnega oziroma bolj »pravilnega« jezika sicer
priznavajo, kljub izraziti lojalnosti do svojega sociolekta. Le-to zahtevajo tudi od
drugih pripadnikov iste skupine. Obrobni sociolekti so lahko podeželski, mestni in
priseljenskei obrobni (Skubic 2004: 297–320). Podeželski obrobni sociolekti se
govorijo v manjših, geografsko ločenih skupnostih. To so skupine govorcev, ki se
ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, fizičnim delom, podpornimi dejavnostmi.
Značilna je izrazita fonetična diferenciranost, ki zaznamuje govorca kot pripadnika
ali nepripadnika skupnosti. Mestne obrobne sociolekte govori skupina govorcev
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
25
sorazmerno gostih mrež, ki olajšujejo preživetje v težjih razmerah. To so lahko
brezdomci ali fizični delavci ali celo bolj kvalificirani zaposleni s poklicno
izobrazbo, ki se gibljejo že v znatno večjih, socialno pestrejših kolektivih, zato so
bolj izpostavljeni množični komunikaciji. Fonetično njihove govorice niso tako
zelo zaznamovalne. Priseljenske obrobne sociolekte govorijo priseljeni tujci, ki
jezika novega okolja še niso povsem obvladali oziroma je v njem mogoče opaziti
vsaj fonetične znake maternega jezika. Njihovi potomci lahko govorijo posebne
različice, predvsem v okoljih z dovolj priseljenci. Ti imajo tam namreč največ
možnosti, da z ustvarjanjem lastnih družbenih mrež ohranjajo posebne jezikovne
repertoarje. Ti govorci torej niso izobraževani v maternem jeziku. Njihov jezik
ostaja na ravni sociolekta staršev ali je celo na tej ravni načet z jezikom okolja. Pri
teh družbenih skupinah pogosto pride do preklapljanja med maternim jezikom (za
pogovor o domačih temah) in jezikom okolja (za pogovor o dogajanju v šoli).
Pogosta je tudi uporaba izposojenih leksemov, fraz, celih ustaljenih rekel iz drugega
jezika. To so najnižje vrednoteni in najbolj obrobni sociolekti, ki so velikokrat
predmet posmeha. Njihovi govorci so zaznamovani kot tujci v skupnosti. Obrobni
sociolekti so na glasovni, slovnični in leksikalni ravni geografsko zelo razčlenjeni,
tudi do medsebojne nerazumljivosti. Njihovo načelo je disfemizem. V kultiviranem
sociolektu izraz za skrajno čustveno stisko, pomeni v obrobnih sociolektih gol izraz
za čustveno angažiranost v pogovoru (Skubic 2004: 297–320).
C. Ekscesni sociolekti ne priznavajo dominantne kulture, njeno nadomestilo je
lasten sistem vrednot: »subjektivnost namesto racionalizma, skrajnost
namesto zmernosti, hedonizem namesto duhovnosti itd.« Ironizirajo in
semantično sprevračajo druge sociolekte. Značilna je pretirana raba
jezikovnih inovacij in vulgarizmov. Izstopajo izposojenke iz drugih jezikov
(npr. iber, ludnica ipd.) in narečij (npr. žganjica), inovativne tvorjenke (npr.
špinel), arhaizmi (npr. bojda), metaforično/metonimično sprevračanje
pomena splošno znanim besedam (npr. stari za prijatelja ipd.). Načelo
obravnavanih sociolektov je torej intertekstualnost: aktivno se meša visoko
in nizko, domače in tuje, staro in novo (Skubic, 2004: 297–320).
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
26
Na podlagi teoretičnih spoznanj predvidevamo, da sociolekt mladih lahko
umestimo k ekscesnim sociolektom glede na vse omenjene značilnosti elektronsko
posredovanih besedil.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
27
6 EMPIRIČNI DEL: SOCIOLEKT MLADIH V
ELEKTRONSKIH MEDIJIH
Besedila smo zbirali z namenom, da bi zbrali čim večje število zapisov različnih
mladih govorcev in tako na objektivni način z analizo prikazali, kako mladi s svojim
posebnim jezikom doprinašajo k »bogatenju« oziroma »siromašenju« slovenskega
jezika. Zbrali smo trideset različnih zapisov pogovorov šestdesetih različnih
udeležencev. Pri zbiranju gradiva smo bili omejeni na udeležence, ki so stari od
trinajst do petnajst let. Besedil nismo spreminjali. Gre torej za avtentična besedila.
Glavni vir celotne vsebine besedil predstavljajo zapisi anonimnih govorcev s
spletnega družbenega omrežja Facebook, manjši del, pet besedil, pa je pogovorov
prek sms-sporočil. Spletna družbena stran Facebook omogoča uporabnikom
brezplačen dostop. S povezavo na eno omrežje ali več omrežij se lahko
sporazumevajo z drugimi ljudmi z istega omrežja. Na tak način ustvarjajo nova
poznanstva, prijateljstva ali enostavno ohranjajo stik. Z ustvarjanjem profilov
posamezniki lahko objavljajo fotografije, avdio- in videoposnetke, svoje pisne
prispevke (misli, ideje, sporočila, vabila idr.). Delijo jih lahko s prijatelji, znanci
oziroma drugimi uporabniki, tj. spletnimi prijatelji, ki imajo dostop do teh vsebin.
Profili so lahko za javnost odprti ali zaprti. To pomeni, da so dostopni samo ožjemu
krogu uporabnikov, torej spletnim prijateljem. Zunanji opazovalec, kot smo v času
zbiranja gradiva bili tudi mi, nima dostopa do takšnih vsebin, kar nam je oteževalo
delo, saj naša ciljna skupina v večini nima odprtih profilov.
Besedila, ki smo jih analizirali, imajo enako oblikovno podobo, v večini primerov
gre za t. i. spletne klepete. To so zapisana besedila s prvinami govorjenih besedil,
ki so kratka. Besedila so večpredstavna, saj množice datotek, ki se pojavljajo na
internetu, nudijo uporabnikom predvajanje (zvoka, videa, animacije), gledanje
(slik), strukturiranje ali branje.
V analizi besedil smo se osredotočili predvsem na oblikovnost besedil. Osredotočili
smo se na pravopisno, grafostilistično, morfološko, skladenjsko in leksikalno
podobo jezika ter jezik udeležencev analiziranih besedil umestili v jezikovno zvrst.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
28
Besedila smo sistematizirali glede na njihovo vrsto in vlogo, nato smo jih
kvalitativno in kvantitativno obravnavali po enakih merilih, predstavljenih v
preglednici 4. Vsak primer pogovora smo obravnavali kot primer besedila, ki je
različno po obsegu. Rezultate analize smo podkrepili s primeri iz posameznih
primerov besedil.
V sklepnem delu smo povzeli kvantitativne podatke in podali spoznanja.
6.1 Sporazumevanje
Obravnavana besedila so tvorba udeležencev spletnih klepetov oz. sms-sporočil,
kar pomeni, da sta vključena vsaj dva udeleženca: sporočevalec in prejemnik, ki si
sproti zamenjujeta vloge. Ko prejemnik odgovori sporočevalcu, prevzame vlogo
sporočevalca sam, prvi sporočevalec pa postane prejemnik. V obravnavanih
primerih gre torej za dvosmerni način komuniciranja.
Navajamo primer dvosmerne komunikacije:
A Povej njemi ja
B Saj san
A Bravo
B
Po primeru sodeč lahko trdimo, da gre za novodobno oziroma spletno
sporazumevanje. V naših primerih gre za sinhroni način komuniciranja, kar pomeni,
da gre za »istočasno sodelovanje v komunikacijskem procesu« (Kranjc 2003: 69–
82).
V vseh tridesetih primerih besedil je uporabljen verižni vzorec menjave vlog, saj si
vlogi sledita zaporedno (ABAB).
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
29
6.2 Besedilo
Besedila so po obsegu različna, običajno kratka ali zelo kratka. To niso
tradicionalna besedila, ki so, kot v svojih zapiskih s predavanj trdi Drago Unuk
(2005/06: 38), smiselna in razumljiva in imajo temeljne sestavne dele: uvod, jedro,
zaključek. Besedila, ki jih obravnavamo, so digitalni dokument na zaslonih
računalnika ali telefona, torej elektronskih medijev, zato lahko govorimo o
novomedijskih besedilih. Za lažji prikaz podobe besedil smo uporabili kopije
izvirnih besedil:
Slika 2: primer novodobnega besedila 1 (http://www.facebook.com, pridobljeno 15. 5. 2016)
Slika 3: primer novodobnega besedila 2 (http://www.facebook.com, pridobljeno 15. 5. 2016)
Slika 4: primer novodobnega besedila 3 (http://www.facebook.com, pridobljeno 15. 5. 2016)
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
30
6.2.1 Vloga besedil
Glede na to, da gre za besedila, ko se nenehno ohranja zveza med tvorcem in
naslovnikom, lahko trdimo da je govornostikovna vloga temeljna vloga
obravnavanih besedil. Na to nakazuje zelo pogosta uporaba velelniških, ogovornih
in pastavčnih sredstev. Običajno se prepleta s pozivno, takrat ko govorec besedila
želi vplivati na soudeleženca, ga čustveno ganiti, o čem prepričati, npr. z objavo
fotografije, na katero se pričakuje komentar.
Mi mamo tau
To je to!
Lušni
Wuaj fala
6.2.2 Vrsta besedila
Obravnavana besedila so neumetnostna, dvogovorna, subjektivna, zasebna,
neuradna, praktičnosporazumevalna in tudi čustvena, saj je večina pogovorov
čustveno obarvanih.
Pojavi pa se nam prvo vprašanje pri določitvi vrste besedil glede na prenosnik. V
našem primeru gre za spontana besedila, odziv naslovnika je sprotni, sproti se
dopolnjujejo, ponavljajo, pojavljajo se v neknjižnem jeziku. Imajo torej vse
značilnosti govorjenih besedil, čeprav so zapisana. Obravnavamo jih lahko kot
zapisana besedila s prvinami govorjenega jezika. Recimo jim govorno-pisna
besedila.
Stara iden jas spat ka me glava ubija
Nočko
o Okej nočka
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
31
6.3 Grafična podoba
Jezik, ki ga uporabljajo tvorci obravnavanih besedil, se že ob prvem pogledu na
besedilo precej razlikuje od standardne slovenščine. Razlog za to je sodobna
tehnična sposobnost medija, v katerem poteka sporazumevanje in daje tvorcem
različne možnosti oblikovanja besedil. Besedila nastajajo sproščeno, posredujejo se
hitro in brez popravkov.
Na podlagi podrobne analize besedil je mogoče povzeti nekaj splošnih značilnosti
jezika mladih v elektronskih medijih, ki so v nadaljevanju predstavljene s
konkretnimi primeri.
Podrobno analizo besedil smo predstavili v preglednici 4.
ZAPOREDNA
ŠTEVILKA
PRIMERA BESEDILA
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
PRAVOPISNA
PODOBA
neupoštevanje velike
začetnice
x x x x x
neupoštevanje ločil x x x x x x x x
neupoštevanje pisanja
skupaj ali narazen
x x x
ponavljanje črk x x x x
Redukcija x x x x x x
Prevzemanje x x x x x
GRAFOSTILISTIČNA
PODOBA
Emotikoni x x x x x x
druga pisna znamenja x x x x x
MORFOLOŠKA
PODOBA
zlogovne krajšave x x
kompleksne krajšave x
Akronimi x
»se nadaljuje«
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
32
»nadaljevanje«
ZAPOREDNA
ŠTEVILKA
PRIMERA BESEDILA
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
SKLADENJSKA
PODOBA
intenzifikacija x x x x x
- stopnjevanje x x
- nizanje izraznih
sredstev
x x x x
ekspresivnost x x x x x x x x x x
- elipsa x x x x x
- podvojitve
veznikov,
členkov
x x x x x x x x x x
- medmeti x x x x x x x x x x
LEKSIKALNA
PODOBA
Večjezičnost x x x x x x x
Narečnost x x x x x x x x x x
neologizmi
variantnost x x x x x x x x
ZVRSTNOST JEZIKA
knjižni jezik x x x x x x
neknjižni jezik x x x x x x x x
- sleng x x x x x x x x
ZAPOREDNA
ŠTEVILKA
PRIMERA BESEDILA
11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
PRAVOPISNA
PODOBA
neupoštevanje velike
začetnice
x x
neupoštevanje ločil x x x x
neupoštevanje pisanja
skupaj ali narazen
ponavljanja črk x x x x x
Redukcija x x x x
prevzemanje x x x
GRAFOSTILISTIČNA
PODOBA
Emotikoni x x x x x x x x x
druga pisna znamenja x x x x
»se nadaljuje«
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
33
»nadaljevanje«
ZAPOREDNA
ŠTEVILKA
PRIMERA BESEDILA
11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
MORFOLOŠKA
PODOBA
zlogovne krajšave x x x
kompleksne krajšave
Akronimi x x x x x x x
SKLADENJSKA
PODOBA
intenzifikacija x x x x x x x x
- stopnjevanje x x x
- nizanje izraznih
sredstev
x x x x x x x x
ekspresivnost x x x x x x x x x
- elipsa x
- podvojitve,
veznikov,
členkov
x x x x
- medmeti x x x x x x x x
LEKSIKALNA
PODOBA
večjezičnost x x x x x x x x
Narečnost x x x x x x x x
neologizmi x x
variantnost x x x x x
ZVRSTNOST JEZIKA
knjižni jezik x
neknjižni jezik x x x x x x x x x x
- sleng x x x x x x x x x x
ZAPOREDNA
ŠTEVILKA
PRIMERA BESEDILA
21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
PRAVOPISNA
PODOBA
neupoštevanje velike
začetnice
neupoštevanje ločil x x
neupoštevanje pisanja
skupaj ali narazen
x
ponavljanje črk x x x
Redukcija
prevzemanje x x x
»se nadaljuje«
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
34
»nadaljevanje«
ZAPOREDNA
ŠTEVILKA
PRIMERA BESEDILA
21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
GRAFOSTILISTIČNA
PODOBA
emotikoni x x x x x
druga pisna znamenja x
MORFOLOŠKA
PODOBA
zlogovne krajšave x x x
kompleksne krajšave x
akronimi x x x x
SKLADENJSKA
PODOBA
intenzifikacija x x
stopnjevanje x
- nizanje izraznih
sredstev
x
- ekspresivnost x x x x x x x x
Elipsa x x x
- podvojitve
veznikov,
členkov
x x x x x x
- medmeti x x x x x x x
- LEKSIKALNA
PODOBA
večjezičnost x x x x x x x
narečnost x x x x x x
neologizmi
variantnost x x
ZVRSTNOST JEZIKA
knjižni jezik x x
neknjižni jezik x x x x x x x
Sleng x x x x x x x x x
- Preglednica 4: Analiza besedil
6.3.1 Pravopisna podoba
Za besedila mladih v elektronskih medijih je značilna nestandardna ortografija
oziroma pravopisna podoba. Večji del besedil je zapisan v pogovornem jeziku,
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
35
narečju ali slengu, knjižnega zapisa je zelo malo. Njegove prvine smo našli le v
devetih primerih od skupno tridesetih. V omenjenih primerih smo analizirali
značilnosti, kot so: neupoštevanje velike začetnice, ločil ter pisanja skupaj oz.
narazen. Ugotovili smo, da so najpogosteje neupoštevana ločila:
Hvala
Kje si ti
Joj
Da
Dobra
Eh ne laži
Redkeje se pojavi neupoštevanje velike začetnice. Sklepamo, da zato, ker nam že
tehnična možnost samega medija ob preskoku v novo vrstico omogoča, da se beseda
ob začetku nove povedi izpiše z veliko. Vseeno pa se tu in tam posebnosti v zapisu
še pojavljajo, pogosto, ko se pojavi lastno ime med besedilom ali pa gre za
enovrstično besedilo:
za vedno?
kdaj greste vi?
mhm
isto ogledalo
pa vi tamar?
Včasih se v knjižnem zapisu povedi zgodi, da ni upoštevano pravilo pisanja skupaj
oz. narazen:
Nevem več res
20minut peš ker nimam motorja doma
Opažamo, da se kljub knjižnemu zapisu besed ob eni pravopisni posebnosti pojavi
še druga, običajno povsod manjka ločilo. Zaradi okoliščin nastajanja besedil se tu
in tam pojavi tudi tipkarska napaka:
bom klicu prjatla če me peljw
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
36
V navedenem primeru se pojavi tuja črka »w« namesto »e«, ker na tipkovnici
računalnika stoji na njeni levi strani. Vprašanje pa je, ali gre res za napako. Če gre
za zapis izraza »peljaw«, gre najbrž za reduciranje do mere, ko je besedilo še
informativno razumljivo oz. berljivo.
Jezik mladih je izrazito ekspresivno obarvan. Mladi npr. svoje izjave radi čustveno
poudarijo. Ena od značilnosti nestandardnega, torej pogovornega oziroma
narečnega zapisa, ki nakazuje na čustveno zaznamovanost besedil, je podvajanje
črk, posebej samoglasnikov, največkrat zadnjih:
Ajdii Ajaa no lepu
Okiii Nove dogodivščineee
Heej Komaj čakan srednjooo
Ehh OooooooooooO
Gree Falaa
neeej
V besedilih je izrazita fonetičnost, značilen je torej fonetični zapis besed:
use, končau, pojedu, pou, čaki mau, klicu, pru, ču, mislo, vijo, lepu, pogledo, vuni,
pobrsko. Deli besedila so sicer lahko napisani tudi kot zapis v standardnem jeziku,
a so redki in so odvisni od teme: takoj, šoli, hvala, gremo, uživaj, pozdravi, ne, ja,
tekmo, babico, idr.
Vuni sem
Ja pač za pru maj najbr pol pa takoj po šoli
Ajd uživaj pozdravi jih…
Samoglasniki, in sicer nenaglašeni, se pogosto izpuščajo. Govorimo o t. i. redukciji
samoglasnikov:
velik, sm/sn, ulet, vrjetn/vrjetno, drugač, tak, kak, dijo, učit, kolko, nekak, pozabla,
dnar, bejb
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
37
Posebej pozorni smo bili na angleške besede, ki so v obravnavanih besedilih pogost
pojav. Nekatere so zapisane v skladu s slovensko izgovorjavo. V tem primeru lahko
govorimo o prevzemanju besed, in sicer o prilagajanju v zapisovanju (ob branju pa
tudi v izgovorjavi) zaradi poenostavljanja. Gre za besedišče, ki je splošno znano oz.
rabljeno v mladostniškem slengu ali v širši populaciji: imena znamk ali izdelkov;
poimenovanja za tehnologijo, zabavo, subkulturo ipd. Navajamo nekaj primerov
takšnih besed, ki smo jih opazili v besedilih:
mek : McDonalds V mek sm šov 1. V tem letu
okej/oki/oke : ok Okej hvala ti
sori : sorry sori, love
haj : hi Haj
fejkaš : fake Fejkaš opis
bejb : baby Fala bejb
ajfon : iphone Hjao vržen ajfona resno
linkeri : link Ej mi pošleš prosin linkere od ang
šit : shit Eh šit
6.3.2 Grafostilistična podoba
Pri analizi grafostilistične podobe smo upoštevali rabo emotikonov in drugih
izraznih sredstev v besedilih. Tako z emotikoni kot tudi drugimi izraznimi sredstvi
(*, ???, !!!, … itd.) njihovi uporabniki intenzivneje »izražajo svoje čustveno stanje,
čustveni odnos do prejemnika ali predmeta obravnave. Na ta način besedila
ekspresivno obarvamo« (Mesarić 2005: 70). Emotikoni predstavljajo v besedilu
petindvajset odstotkov celotnega besedila, medtem ko druga izrazna sredstva slaba
dva odstotka. Emotikoni lahko stojijo kjerkoli v besedilu. Največkrat stojijo na
koncu povedi, za ločilom ali namesto njega. Pogosto se nizajo, kar pomeni, da je
izražanje čustvenega stanja ali vrednotenja samo še bolj intenzivno.
Usee najbolšeee matic velik sreče pa ljubezni pa pač use kar si sam želiš
Mah sej ni treba sej se v pondelk vidmo
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
38
Aja nimam cajta
Np
slike pa so retard
brb
Znaš ka je pomlad kda ti sobi brni kak na letališči
Za vedno?
Za vedno!
Na koncu povedi običajno stojijo tudi druga izrazna sredstva (znaki za ločila,
simboli iz logike, matematični simboli ipd.), rabo najpogostejših navajamo v
primerih:
kaj je ojačevalec ???
Luki ti še maš fraj eno karto???
Kaj pa te???
Kok pa maš do s sm*
Opažamo, da se najpogosteje pojavljajo izrazna sredstva v obliki vprašajev, ki se
nizajo. V navedenih primerih gre za intenzivnost zanimanja o določeni temi. Tu in
tam se emotikoni pojavijo sredi povedi ali stojijo kar namesto nje. V tem primeru
uporabniki sporočajo samo z emotikoni, saj udeleženci pogovorov natančno
poznajo njihov pomen.
Bo nekak ti?
A Np
B
A Za 165 dni maš rd
B
A Povej njemi ja
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
39
B saj san
A Bravo
B
Emotikoni v besedilih še zdaleč niso samo v obliki smeškov, nasmejanih rumenih
obrazkov. Pojavljajo se v različnih oblikah, ki so posebne za družbena omrežja in
jih uporabljajo mladi uporabniki. V obravnavanih besedilih se ob rumenih obrazkih
različnih oblik pojavljajo še naslednji emotikoni, ki se nizajo drug za drugim, včasih
tudi brez smiselnega pomena, pogostokrat ne najdemo določljive pomenske
povezave med njimi. Najpogosteje uporabljeni emotikoni v besedilih so npr.: ,
, , , , , , , , , , . , , idr. Gre za ikonografe, ki
nastopajo v vlogi emotikonov.
Nočko
Okej nočka
ah sweety veš da yours
Lepiki
Po tebee
Lysm
lysm2
Lepivi
Falaa
love
Love!
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
40
Emotikoni delujejo ikonografsko, pomeni da obstaja analogija med samo slikovno
upodobitvijo, tj. emotikonom, in vsebino, ki se z emotikonom posreduje ali se na
njo kaže. Ker so slikovne narave, ni mogoče enoznačno razvezati pomena, zajetega
v emotikon, pač pa je ta v neki osrediščeni splošnosti pomena.
Npr. izraža oz. kaže na pomen obljube, zvestobe. Na kaj se vsebovana zvestoba
nanaša, ugotavljamo iz celote besedila: prijateljstvo, ljubezen, stik, pripadnost
skupini.
Ko gre za nize emotikonov ( ) se nebesedno izraža, pogosto
ponavlja sestavljenost kakega odnosa (zaljubljenost, prijateljstvo, pripadnost), ki
se nekako estetizira in stopnjuje, npr.: Bjutiša dva .
Navajamo nekaj najpogosteje uporabljenih emotikonov in njihov pomen
Z emotikoni, zlasti pa z nizi emotikonov se izraža stopnjevani odnos, čustvo,
vrednotenje. Pomembna je intenziteta, ki je vsebovana v emotikonu.
Emotikoni niso vezani na znanje konkretnega jezika, ker so ikonografski in njihov
pomen izhaja iz enoznačnega predstavljanja, tako da so v sporazumevanju
mednarodni.
V preglednici 5 navajamo nekaj najpogosteje uporabljenih emotikonov in njihov
pomen:
Bjutiša dva
zaljubljenost
okrepljena zaljubljenost
sporočanje (o zaljubljenosti) vsemu svetu
poljub (izraz ljubezni)
zaklinjanje (zaklenjeno za večno)
slavljenje (ob ljubezni zaljubljenosti)
obljuba zvestobe
Slika 5: Nizanje emotikonov in njihov pomen v besedilu
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
41
EMOTIKON ANGLEŠKI
POMEN
SLOVENSKI POMEN
cool heart razbijajoče srce
in love zaljubljen
eahrt svet
blowing a heart kiss pošiljati zaljubljen poljub
purple heart biti nekomu atraktiven/glamurozen
smiley face nasmejan/vesel
crying tears of joy solze sreče
heart as a gift podarjeno srce
broken heart zlomljeno srce
sparkling heart peneče srce
ring prstan
closed lock zaklenjeno
clinking bears nazdraviti s pivom
blushing zardevati
Preglednica 5: Izbor najpogosteje uporabljenih emotikonov in njihov pomen (http://www. symbols-
n-emoticons.com/p/facebook-emoticons-list.html, pridobljeno 15. 8. 2016).
6.3.3 Morfološka podoba
Na seznamu vseh uporabljenih besed, ki jih uporabljajo mladi, najdemo slabih osem
odstotkov takih, ki so okrajšane. Nekatere so sestavljene iz črkovno-številčnih
kombinacij, iz kombinacij črk in števk ter obratno, druge iz zlogov. Najpogostejše
so okrajšave, ki jih imenujemo akronimi. Nekatere izmed njih so tudi posebne za
družbeno omrežje. Večina jih je nastala iz angleških besed.
Seznam okrajšav, ki smo jih našli v obravnavanih besedilih, in njihov pomen
navajamo v preglednicah 6, 7 in 8.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
42
A. AKRONIMI
AKRONIMI POMEN V ANGLEŠKEM
JEZIKU
POMEN V SLOVENSKEM
JEZIKU
NP no problem brez/ni problema
OMG o my god o moj bog
LY love you ljubim te/rad te imam
LYSM love you so much zelo te ljubim/imam rad
TY thank you hvala
BRB bee right back takoj bom nazaj
TYT take your time vzemi si čas
WB welcome back dobrodošli nazaj
RD / rojstni dan
FB facebook Facebook
LOL laughing out loud smejem se naglas
BTW by the way mimogrede
WTF what the fuck kaj za vraga/kaj (to) zajebava
Preglednica 6: Seznam akronimov in njihov pomen
V besedilih se pojavi samo en akronim, ki je sestavljen iz slovenske besede, RD:
rojstni dan. Vsi ostali so nastali iz angleških. Vsi so zapisani spontano, z malimi
tiskanimi črkami, oziroma je začetnica lahko zapisana z veliko, ker tehnika mediju
omogoča, da to stori avtomatično. Navajamo nekaj primerov uporabe akronimov:
Za 165 dni maš rd
A brb
B Tyt
A back:)
B Wb
A Ty
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
43
B Np
Fala ljubezen ly more
B. ZLOGOVNE KRAJŠAVE
ZLOGOVNA
KRAJŠAVA
POMEN V
ANGLEŠKEM JEZIKU
POMEN V
SLOVENSKEM
JEZIKU
Min / minut
zkj/zk / zakaj/zaka
By bye adijo
Perf perfect perfektno/odlično
Bby baby draga
Mybe maybe mogoče
nvn/nwm / neven/ne vem
Fix fix fiksno/dokončno
Tnx thanks hvala
Sry sorry oprosti
Preglednica 7: Seznam zlogovnih krajšav in njihov pomen
Pretežni del uporabljenih zlogovnih krajšav je prav tako iz angleškega jezika. V
seznamu najdemo tri okrajšave, ki so nastale iz knjižne oziroma neknjižne
slovenščine: min, zkj/zk in nvn/nwm. Okrajšave za besede zakaj in ne vem so
uporabljene v različnih variantah, tvorjene so torej enkrat iz knjižnega, drugič iz
neknjižnega jezika. Ena izmed teh, nwm predstavlja posebnost v primerjavi z
drugimi, ker je v zapisu kratice uporabljena črka iz angleške abecede. Primeri
uporabe zlogovnih krajšav:
A Sn mislo da še maš A kolko pa tisto prije???
B Nah sry B nwm bom jutri pogledo
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
44
A Ty še enkrat bby A Kama pišen
B Np bby B Pač sek
Omg perf
C. KOMPLEKSNE KRAJŠAVE
KOMPLEKSNA
KRAJŠAVA
POMEN V
ANGLEŠKEM JEZIKU
POMEN V
SLOVENSKEM
JEZIKU
5krat / petkrat
ju3 / jutri
O5 / opet/spet
4you for you zate
Preglednica 8: Seznam kompleksnih krajšav in njihov pomen
Raba kompleksnih krajšav v besedilih mladih ni tako pogosta kot druge (o)krajšave,
je pa prisotna. Opažamo, da kompleksne krajšave pogosteje nastajajo iz domačega
jezika, čeprav se pojavi tudi angleška. Primeri rabe kompleksnih krajšav:
A wTF? wTf? WtF WTF? wtf
B 4you
A o5 nemaš časa?
B Nej lol
A Sm 3 na tedn mate pozim
B ja poleti pa 5krat
A Hi, idemo ju3 na pijačo?
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
45
6.3.4 Skladenjska podoba
Besedila, ki jih analiziramo, nastajajo v komunikaciji po internetu in se prenašajo
prek vizualnega prenosnika, strukturno gledano imajo torej obliko pogovora.
Skladenjska zgradba je torej preprosta, veliko je kratkih stavkov.
Pri analizi smo se osredotočili na stavčno zgradbo in pojave, ki stopnjujejo čustveno
zaznamovanost besedil.
Besedila sestavljajo krajše povedi, in sicer enostavčne ter pastavčne. Opažamo, da
se pojavljajo tudi večstavčne, a v večini primerov soredne. Podrednih in prirednih
večstavčnih povedi je zelo malo.
V svojem delu smo analizirali 236 povedi. Največ, torej petintrideset odstotkov
vseh besedil predstavljajo enostavčne povedi:
V meku sm Športni razred???
Pojedu sm en mcchicken Zaj nisem bla dugo ….
V mek sm sov 1. V tem letu kaj je ojačevalec???
Kje si ti bom jaz to malo pobrsko
in kam greste zdej? vuni sem
Vrjetn dam Kaj je narobe??
Se ene pou ure bomo tle Kaj je narobe??
Kok pa maš do s Fejkaš opis
kdaj greste vi? Komaj čakan srednjooo
Poleti pa 5krat Za 165 dni maš rd
Na kero greš naprej??? Sumiči
Dobra ena četrtina, torej sedemindvajset odstotkov povedi je pastavčnih. Med njimi
najdemo največ medmetnih in členkovnih, nekaj tudi zvalniških, kjer so v večini
primerov uporabljena ogovorna sredstva. Navajamo nekaj primerov, upoštevali
nismo emotikonov na koncu povedi:
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
46
Ajdii Wuaj Hvala
Joj Heej Da
Haha Ehh Jap
Bye Waw Ne
Hah Ooooooooo Fala
Mhm Šment Tnx
Aja ojej Love!
Enak delež, kot je pastavčnih oziroma sedemindvajset odstotkov, je večstavčnih
sorednih povedi. Izstopajo medmetne in členkovne. V primerih, ki jih navajamo, ne
dodajamo emotikonov, ki stojijo v izvirnih besedilih:
Hi, idemo ju3 na pijačo?
Hm ka se bašeš telko s toplimi sendviči?
hjao, vržen ajfona resno
Eh ne laži
haha ok
Dijo hahah
Nej, lol
ja genij
Neej nemren
nep ni še nobenega doma
Nah sry
Nah maček gre zraun
Ja haha
omg fala tiii
ah sweety veš da yours
tamar a si končau?
Le enajst odstotkov od celote besedil, torej preostanek, tvorijo večstavčne podredne
(osem odstotkov) in priredne (tri odstotke) povedi. Tudi tokrat v primerih ne
navajamo emotikonov.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
47
Aa nevem če mi bo uspelo
Bom klicu prjatla če me peljw
Že veš kdaj grete na morje??
Mi gremo vrjetno tut takoj po šoli če bomo dobili takrat termin
Sn mislo da še maš
Mah sej ni treba sej se v pondelk vidmo
Usee najbolšee matic velik sreče pa ljubezni pa pač use kar si sam želiš
Ajd uživaj golobček fajn praznujte haha
S pojavom intenzifikacije se veča intenzivnost čustvenega in drugega odnosa
tvorcev besedil. V besedilih mladostnikov, torej v obravnavanih besedilih, se
intenzifikacija izraža v povečevanju števila emotikonov oziroma njihovim
nizanjem, drugih izraznih sredstev (najpogosteje emotikonov in predvsem medmeta
ha ha, ki zaznamuje smeh in stoji pogosto namesto emotikona), rabo presežnika, ki
ga najdemo tudi v angleškem jeziku ali v kombinaciji obeh.
HAHAHAHAHHA
Nove dogodivščineee novi lidjeee
Lepivi
lynajmore
Kaj je narobe??
Aja nimam cajta
Pogosta je raba veznika pa ter členka pač, ki čustveno barvata besedilo:
ges pa ja neeej
lahko pa grema špilat kaj
Kaj pa tee?
Sem mislo da če bi šal z mano pa materjo pa seko na tekmo slovenija španija ker
mamo eno karto viška
Pa drugač
Pa gre
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
48
Ja pač za pru maj najbr pol pa takoj po šoli…
Usee najbolseee matic velik sreče pa ljubezni pa pač use kar si sam želiš
Pač sek
Iz besedil mladostnikov je razvidna nepopolna shematiziranost stavčne zgradbe,
pogosta je elipsa oziroma izpustnost (osebka, predloga, pomožnega glagola ipd.).
Sn mislo… In kak gre odbojka??? /jaz/, /ti/1
Zaj nisem bla dugo…zopet bolna /na odbojki/, /sem bila/
tak da ni neke /spremembe/
nove dogodivščine novi lidjeee /prihajajo/
back:) /sem/
pač sek /počakaj/
ja genij /si/
ei brb tuš /grem pod/
ja jesenski prvaki mo same zmage /imamo/
Videti je (posebej raziskave nismo usmerili v to smer), da je pri dekletih skladenjska
zgradba bolj raznovrstna in razdelana, hkrati pa je tudi besedni fond obsežnejši in
bolj razčlenjen (niansiranje izražanja). To pripisujemo razlikam po spolu v razvoju
jezika pri mladostnikih.
1 // označuje izpuščeno
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
49
Stavčno zgradbo celotne vsebine besedil smo predstavili v grafikonu slike 6.
Slika 6: Stavčna zgradba besedil
6.3.5 Leksikalna podoba
Besedje mladih, ki se uporablja v besedilih elektronskih medijev, je pretežno
neknjižno, slengovsko, pogovorno ali narečno. Knjižnih je le nekaj besed v
pastavčnih povedih:
Hvala Ja Bravo
Škoda Dobra
Tu in tam se pojavi tudi besedna zveza ali enostavčna poved, katere zapis besedja
je knjižni:
Kje si ti Gradbena gimnazija
ker nimam motorja doma Športni razred???
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
Enostavčne povedi
Pastavčne povedi
Soredne večstavčne povedi
Priredne večstavčne povedi
Podredne večstavčne povedi
Stavčna zgradba besedil
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
50
V pogovornem jeziku se pojavljajo slegnovske besede (ajd, stara, zdroa), nove
prevzete besede, in sicer prevzete polcitatno ali citatno iz angleščine, srbohrvaščine
in nemščine, tudi italijanščine, pogosto kot okrajšave.
Ajd fajn boj
Stara iden jas spat
Zdroa kak si
Angleške prevzete besede: mek, mcchicken, ok, bye, sry, sori, np, omg, perf, ly
more, love, sweety, yours, lysm, bby, retard, bejb, brb, tyt, back, ty, sherlock,
playboy, btw,mybe, lol, hi, tnx, ly, wb.
back
najšla san jeh
naš sherlock
v meku sm pojedu sm en mcchicken
slike so retard
ah sweety veš da yours
Srbohrvaške prevzete besede: ajd, svaka čast, ljubaviii, o5, majkemi, idi.
Ajd uživaj pozdravi jih…
Svaka čast prela
Majkemi idi slike glejat
Nemške izposojenke: fajn, špilali, fraj, fix, cajt.
Si ču kak smo špilali
Aja nimam cajta
Luki ti še maš fraj eno karto???
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
51
Italijanska izposojenka: cauu.
Ok te pa drugič,ly čau, btw kda boš mejla fix čas te jave…
Izstopa beseda »bjutiša«, ki izhaja iz angleškega izraza /beautiful/. Slovenski izraz
za ta slengovski izraz, ki hkrati zveni tudi narečno, je lepotica. Primer je bil
uporabljen kot komentar na objavljeno fotografijo: Bjutiša dva. Sklepamo, da gre
za neologizem oz. priložnostnico.
Kot ugotavljamo, je večina prevzetih besed slengovskega izrazoslovja v
novodobnih besedilih angleškega izvora, preseneča pa dejstvo, da je še vedno precej
tudi srbohrvaških. Menimo, da srbohrvaški izrazi niso več posledica nekdanjega
skupnega jugoslovanskega jezika, ampak trenda poslušanja hrvaške glasbe, čeprav
tega ne moremo z gotovostjo trditi.
Strinjamo se z Natašo Jakop (2008: 210–219), ki pravi, da je posledica vnosa
leksikalnih prvin iz tujih jezikov v besedišče mladih novo besedje v slovenskem
jeziku, saj se prevzeto običajno kmalu podomači, in sicer oblikoslovno, skladenjsko
in pisno, najprej z zapisom v različnih variantah.
Primeri variantnega zapisa nekaterih angleških in drugih izrazov:
ok/okiii/okej/oke
A Gda boš te mi poslikaj
B ok
A ok te pa drugič.ly cau, btw kda boš mejla fix čas te jave…
B oke, ly2
A Dej ulet
B Haha okej
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
52
A Mah sej ni treba sej se v pondelk vidmo
B okiii
hi/heej/haj/hei
A Heej
B Haj
A Kak si
A Hi, idemo ju3 na pijačo?
B Hei, nvn mybe
lepiki/lepivi/bjutiša
Lepiki
Lepivi
Bjutiša dva
HAHA/HAHAH/HAH, haha, hahah, hah/ hahahahhaha
Ajd uživaj golobček fajn praznujte haha
Jaz se morem učit sori hah
Viroza hahaha
neman dodanoga ampak hja vidin hahahahhaha
ne/nah/nep/nej
nep ni še nobenega doma
nej LOL
Nah sry
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
53
Pogost pojav so, kot smo že dejali, narečni izrazi, ki nastajajo med tvorjenjem
besedil, v primeru, ko so uporabniki pripadniki istega ali sorodnega narečnega
območja.
Navajamo nekaj dialektizmov, ki se pojavljajo v besedilih: mislo,, čujema, vreji,
vuni, fala, resan, lidje, nemren, trbej, gučati, idi, sumiči, cuj, nej, zaj.ges itd. Primeri
rabe dialektizmov v besedilu:
Vreji ajde se čujemo jutri vuni sem
Fala ljubezen
Doživele sve že resan marsikaj
Nej ti trbej nič gučati samo poslušaj
Ges pa ja neeej
V besedilu smo zasledili samo dva primera vulgarizmov, čeprav smo jih glede na
starost ciljne skupine pričakovali. To sta iz angleščine prevzeta beseda šit (shit) in
angleška okrajšava wtf (what the fuck).
Eh šit to san pa pozabla
6.3.6 Sociolekt mladih v razmerju do standardnega jezika in njegove
posebnosti
Večina besedil, ki jih tvorijo mladostniki v elektronskih medijih, natančneje šolarji,
stari od trinajst do petnajst let, je zapisanih v neknjižnem jeziku: pogovornem,
narečnem in slengovskem, ki prevladuje tako v besedišču kot skladnji. Knjižnega
oziroma standardnega jezika, ki – kot pove poimenovanje – deluje kot standard, s
katerim se lahko primerjajo druge jezikovne različice, je v besedilih zelo malo.
Govorimo le o njegovih sledeh, saj ga med tridesetimi besedili različnih pogovorov
najdemo le v devetih, a še to v obliki pastavčnih ali skromnih enostavčnih povedi.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
54
Npr. ob objavljeni novi fotografiji na profilu posameznice in njenem sporočilu
fotografije (fotografije ne navajamo zaradi spoštovanja anonimnosti avtrorice in
druge osebe na fotografiji), ki glasi: #Mario #grupavigor #greathnight #rogašovci
se pojavijo komentarji, na katere sledijo odgovori. Navajamo primere
dialogov:
A
B
A Lušni
B Vuaj fala
A Opasnive sta vüve
B Ma naaaaš
Skoraj celotno besedilo je zapisano v neknjižnem, in sicer narečnem in
slengovskem jeziku, v kratkih povedih, s pribesedilnimi sestavinami. Sledi
knjižnega jezika najdemo le v zapisu lastnega imena Mario, ne pa rogašovci. Kot
smo že nekajkrat dejali, standardni jezik je le sled celote besedil. Mladi se
sporazumevajo v svoji jezikovni različici, t. i. sociolektu mladih, v našem primeru
posebni za pripadnike obravnavane starostne skupine.
Posebnost, ki je pri obravnavi omenjene jezikovne različice ne smemo izpustiti oz.
izstopa, je klišejskost kontaktnih sredstev, ki jo tvorijo:
- besedišče, ki je sicer čustveno zaznamovano
Lysm
lysm2
love
iii ljubavi
- emotikoni
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
55
Lysm
- ogovori
Luki ti še maš fraj eno karto???
Ajd uživaj golobček fajn praznujte haha
- pozdravi
hej, zdroa, ajde, bye, hi
- medmeti za vzbujanje pozornosti (običajno stojijo samostojno)
ooooooo, hjao, eh, iii, mhm, haha, waw, ojej
- sredstva spodbujanja, preverjanja, vzdrževanja stika v besedilu
Nah, ne, jap, da, Matic
Primer rabe: Usee najbolšeee Matic
6.3.7 Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba
Če na kratko povzamemo celotno grafično podobo besedil, lahko rečemo, da so
besedila mladih v elektronskih medijih sestavljena iz jezikovnega (verbalnega) in
nejezikovnega (neverbalnega) dela. K jezikovnemu delu prištevamo besede
oziroma lekseme, k nejezikovnemu pa ostala izrazna sredstva, ki se pojavljajo kot
posebna v obravnavanih besedilih: okrajšave (akronime, zlogovne in kompleksne
krajšave), emotikone in druga izrazna sredstva (*, ??? ipd.). Ugotavljamo, da še
vedno največji delež celotnega besedila sestavljajo besede, tj. 68 %, čeprav je to, če
posplošimo, le dobra polovica vsebine. Torej slabih 32 % je nejezikovne vsebine.
25 % nejezikovnih prvin predstavljajo emotikoni, 5 % okrajšave in 2 % druga
izrazna sredstva (ločila, * ipd.), ki opravljajo vlogo nejezikovnih prvin.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
56
Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovno podobo obravnavanih elektronskih besedil
mladostnikov prikazujemo v grafikonu slike 7.
Slika 7: Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba besedil
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%
Leksemi
Okrajšave
Emotikoni
Druga izrazna sredstva
Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba besedil
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
57
7 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu Sociolekt mladih v elektronskih medijih smo predstavili
jezikovne in prijezikovne značilnosti besedil mladostnikov, starosti od trinajst do
petnajst let, ki nastajajo v elektronskih medijih. Glavni vir pridobitve besedil je bilo
spletno družbeno omrežje, ki je trenutno najbolj aktualen prostor nastanka
obravnavanih vsebin.
Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo
predstavili sporazumevanje, besedilo, elektronske medije in jezikovno zvrstnost, v
empiričnem pa smo se osredotočili na analizo besedil glede na oblikovne in besedne
pojave ter značilnosti jezika mladih (tudi v razmerju do standardnega jezika).
Standardni jezik deluje – pove poimenovanje – kot standard, s katerim se (lahko)
primerjajo druge jezikovne različice (t. i. mladih).
Kot neuporabnike družbenega omrežja in nepoznavalce njegovih vsebin nas je
zanimala predvsem celostna podoba sporočil. Ob prebiranju prvih pridobljenih
besedil so se pojavljala vedno nova odprta vprašanja, na katera smo iskali odgovore.
Ugotovili smo, da so to sporočila, ki so na besedilni in oblikovni ravni še
večpredstavna, kar pomeni, da nam omogočajo predvajanje avdio- in
videoposnetkov, objavljanje fotografij, slik in hkrati grafiko. Pri analizi besedil smo
se osredotočili predvsem na grafično podobo besedil. Zanimala nas je predvsem
pravopisna, grafostilistična, morfološka, skladenjska in leksikalna podoba besedil
glede na posebnosti.
Vsa besedila so kratka, tvorjena iz enostavčnih ali pastavčnih povedi, če so povedi
večstavčne, so to največkrat soredne pastavčne. Besedila so tvorba dvosmernega
sporazumevanja, njihova zunanja zgradba ni urejena, ni členjena na uvod, jedro in
zaključek, kar dokazuje, da ne gre za tradicionalna, pač pa za elektronska oziroma
digitalna besedila, ki se berejo na zaslonih računalnikov, telefonov ali drugih
elektronskih medijev in so izraz spontanega nezgrajenega dvogovora.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
58
V besedilih izstopa izrazita ekspresivnost. Ugotovili smo, da je ciljna skupina,
katere besedila so bila predmet raziskave, uporabila le 68,18 odstotkov jezikovnih
prvin oziroma leksemov, kar 24,57 odstotkov emotikonov in 5,52 odstotkov
okrajšav ter 1,73 odstotke drugih izraznih sredstev. Ekspresivnost se izraža na vseh
ravneh. Najpogosteje jo tvorci dosežejo z nizanjem istih črk (običajno
samoglasnikov) v besedi ali na njenem koncu, emotikonov in drugih izraznih
sredstev, rabo pogovornega jezika in posledično tudi takšnega zapisa, s slengovsko
izbiro besedja, ki ga tvorijo dialektizmi in predvsem angleški izrazi. Pojavljajo se
še srbohrvaški, nemški in v sledeh celo italijanski izrazi. Čustvenost besedil se zelo
poudarja z rabo ogovornih sredstev in ljubkovalnic, tudi z rabo medmetov, ki je v
besedilih zelo pogosta, ter izpusti (predlogov, pomožnih glagolov ipd.). Pogostokrat
so besedila nepregledna in zunanjemu uporabniku nerazumljiva: nepregleden je
predvsem zapis, saj se ne upoštevajo ne velika začetnica ne ločila in ne stičnost
(tudi takrat, ko se pojavi zapis v knjižnem jeziku); zapis besed je neenoten, pojavlja
se torej v različnih variantah; jezik obravnavane ciljne skupine je pogosto
nerazumljiv. Mladi se namreč pogostokrat sporazumevajo z okrajšavami, ki so
najpogosteje nastale iz angleškega jezika, nekatere tudi iz srbohrvaškega in
domačega, a pogostokrat neknjižnega jezika. Ustvarjajo svoje besedišče, posebno
za njihov krog uporabnikov. V mnogih primerih gre za sporazumevanje samo z
emotikoni. Včasih je njihova raba tudi nesmiselna, saj se predvsem v primerih, ko
se kopičijo ob besedilu, pojavljajo v nesmiselni povezavi s povedanim, njihova
vloga je izražanje okrepljenega stika ali intenzificiranje vsebine.
Glede na ugotovljene značilnosti lahko trdimo, da smo obravnavali besedila, ki se
zapisujejo in imajo hkrati značilnosti govorjenih. So posledica trenutnega stanja
udeležencev: sporazumevanja brez fizičnega stika. Za tak način sporazumevanja je
poznavanje knjižnega jezika nepomemben dejavnik, saj v besedilih najdemo le
njegove sledi, kar je vpliv izobraženosti oz. šole in medijev.
Gre za pisno-govorna sporočila, ki so tako pisna kot govorna, obenem pa so številno
večpredstavnostna: ikonografskost (emotikoni), avdio- in videovsebine (zvok,
slika).
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
59
Tvorjenje sporočil v neknjižnem oziroma nestandardnem jeziku je izraz sodobnih
oblik sporazumevanja, s katerimi mladi uporabljajo možnosti informacijsko-
komunikacijske tehnologije, tako so lahko v stalnem intenzivnem in interaktivnem
stiku. Ker gre za starostno obdobje, tj. trinajst do petnajst let, za katerega je tipična
raba slenga, so sporočila v slengu; zapisana so zaradi načina sporazumevanja, to pa
je neistočasno, dialoško (tudi monološko), ne neposredno (na razdaljo). Izstopajo
izrazite prvine govorjenosti. Besedila so tako individualizirana kot klišejska in
stereotipna, kar pripisujemo izražanju pripadnosti neformalizirani skupini.
Diplomsko delo predstavlja izsek obravnavanja sporočil, ki nastajajo v sodobnem
sporazumevanju, določenem z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, in so
deležna relativno številnih jezikovnih obravnav, predvsem delnih.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
60
8 VIRI IN LITERATURA
Viri:
Besedila mladih, zbrana na družbenem omrežju Facebook. Pridobljeno 15. 5. 2016
na http://www.facebook.com.
SMS-sporočila. Pridobljeno 15. 5. 2016.
Literatura:
Knjižne izdaje in članki
Bešter, M., Križaj Ortar, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Ambrož,
D. idr. (2000). Na pragu besedila 1. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku
gimnazij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Rokus Klett.
Cvetek, J. (2009). Žargon igralcev pokra. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v
Mariboru, Filozofska fakulteta.
Dobrovoljc, H. (2008). Jezik v e-poštnih sporočilih in vprašanja sodobne
normativistike. Slovenščina med kulturami. (str. 197–210).
Erjavec, T., Fišer, D. (2013). Jezik slovenskih tvitov: korpusna raziskava. V A. Žele
(Ur.), Obdobja 32. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) (str.
109–116). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Filipan Žignić, B., Velički, D., Sobo, K. (2013). SMS Communication – Croatian
SMS Language Features as Compared with those in German and English
Speaking Countries. Revija za elementarno izobraževanje, 5 (5–21).
Jakop, N. (2008). Pravopis in spletni forumi: kva dogaja? Slovenščina med
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
61
kulturami. (str. 210–219).
Kalin Golob, M. (2008). SMS-sporočila treh generacij. Slovenščina med
kulturami. (str. 283–294).
Kranjc, S. (2003). Jezik v elektronskih medijih. V A.Vidovič Muha (Ur.),
Obdobja 20. Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje.
(str. 435–446). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Kranjc, S. (2004). Jezikovna zvrstnost v sodobnih medijih. V E. Kržišnik (Ur.),
Obdobja 22. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na slovenskem: členitev
jezikovne resničnosti. (str. 434–358). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta.
Kranjc, S. (2003). Skladenjska analiza besedil, ki nastajajo v računalniških
klepetalnicah. V V. P. Hadž (Ur.), Drugo slovensko-hrvaško slavistično srečanje
= Drugi hrvatsko-slovenski slavistički skup (str. 69–82). Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Mesarić, A. (2005). SMS-besedilnost. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v
Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Michelizza, M. (2014). Jezik SMS-jev in SMS-sporazumevanje. Jezikovni zapiski.
14 (1). 151–166.
Skubic, A. E. (2003). Jezikovna zvrstnost in sociolekti. Slavistična revija. 51 (1).
15–28.
Skubic, A. E. (2005). Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.
Skubic, A. E. (2004): Sociolekti od izraza do pomena: kultiviranost, obrobje in
eksces. V E. Kržišnik (Ur.), Obdobja 22. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
62
Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti. (str. 297–320). Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Stramljič Breznik, I. (2007). Slovenska slengovska frazeologija danes. Slovenski
jezik. 6. 183–193.
Strehovec, J. (2007). Besedilo in novi mediji: od tiskanih besedil k digitalni
besedilnosti in digitalnim literaturam. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo
Literatura. Zbirka Novi pristopi.
Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva
založba.
Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Unuk, D. (1997). Osnove Sociolingvistike. Maribor: Univerza v Mariboru,
Pedagoška fakulteta.
Unuk, D. (2005/06). Zapiski s predavanj Slovenskega knjižnega jezika IV. Maribor:
Pedagoška fakulteta.
Slovarji
Slovenski pravopis (2001). Ljubljana: ZRC SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Ljubljana: DZS.
Spletne strani
http://www.facebook.com; pridobljeno 15. 5. 2016.
http://www.termania.net; pridobljeno 20. 8. 2016.
Sociolekt mladih v elektronskih medijih
63
http://www.symbols-n-emoticons.com/p/facebook-emoticons-list.html;
pridobljeno 15. 8. 2016.