UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Uvedba celovite informacijske rešitve SAP R/3 v podjetju Si.mobil

(The introduction of integrated information solutions to SAP R / 3 in Si.mobil) Kandidatka: Maja Gerold Študentka: rednega študija Številka indeksa: 81626667 Program: univerzitetni Študijska usmeritev: E-poslovanje Mentor: red.prof.dr., Samo Bobek Študijsko leto: 2008/2009

Maribor, september, 2009

2

PREDGOVOR

Delo diplomskega seminarja z naslovom Uvedba celovite informacijske rešitve SAP R/3 podjetju Si.mobil. diplomsko delo smo razdelili na dva dela in sicer na teoretični del, kjer smo predstavil kako SAP R/3 kot celovito informacijsko rešitev in kako nam pripomore k uspešnosti poslovanja in ažurnosti podatkov. Raziskali smo tudi kateri moduli so potrebni za posamezen oddelek v podjetju, ter kakšna informacijska tehnologija je potrebna za nemoteno delovanje. V drugem, empiričnem delu smo predstavili uvedbo celovite informacijske rešitve SAP R/3 v podjetju Si.mobil, težave s katerimi smo se srečali in zadovoljstvo z uporabo. Opisali smo tudi na kakšen način so se odločili za informacijsko rešitev SAP. Opisali smo, kako uporabniki v omenjenem podjetju uporabljajo program, na kakšen način pridobivajo podatke in koliko vpogleda imajo. Skratka zajeli smo SAP kot celovito informacijsko rešitev, njegovo uvedbo, težave, ki so se pri tem pojavljale in zadovoljstvo uporabnikov. Za tako temo diplomskega seminarja smo se odločili, ker se nam zdi, da je poznavanje in uporaba celovite informacijske rešitve v podjetju ključnega pomena za njegovo nemoteno delovanje. Nenehne spremembe in prilagoditve trgu, ažurnost podatkov so nujne, da lahko podjetje sploh obstoji, za podjetje Si.mobil pa ker je eden izmed mobilnih operaterjev, ki se morajo neprestano prilagajati trgu in zahtevam trga, da si lahko zagotovijo svoj obstoj. Z raziskavo želimo ugotoviti s kakšnimi težavami so se soočali v podjetju Si.mobil ob uvajanju celovite informacijske rešitve SAP R/3 in kako jo vidijo njeni uporabniki danes. Torej kako so zaposleni v Si.mobilu, ki uporabljajo to rešitev zadovoljni z rešitvijo. Ugotoviti želimo kako je potekala uvedba od same izbire rešitve do zagona v živo. Kaj je bilo tisto kar je povzročalo težave in s kakšnimi težavami se soočajo danes. Pri raziskavi se je bilo potrebno tudi omejiti. Tako smo se omejil na podjetje Si.mobil, in na tajnost podatkov, ki so nam na voljo. Druga večja omejitev pa je bil seveda razpoložljiv čas za raziskavo in analizo raziskave Za potek nemotenega obratovanja podjetja je nujno potrebna dovršena informacijska tehnologija, ki uporabnikom SAP v podjetju Si.mobil omogoča dostop do podatkov. V podjetju imajo tudi svoj oddelek in svoje SAP specialiste, ki skrbijo za izobraževanja v podjetju in za osvežitve znanja. Za vsem tem stoji usposobljen kader, ki dnevno preverja znanje in po potrebi poskrbi za nadgradnjo pri posameznikih ali celi skupini. Leta 1972 je pet nekdanjih IBM-ovih tehnologov ustanovilo podjetje SAP (ang. System Analysis and Program Development) v majhnem nemškem mestu Mannheim. Imeli so vizijo, razviti programski paket, ki bi lahko integriral poslovne rešitve, torej zagotavljal boljši pretok informacij. Skušali so izdelati programsko rešitev, ki bi v celoti podpirala informacijske potrebe podjetja in s tem zmanjšala redundantnost in izboljšala konsistentnost podatkov, kar bi rešilo enotno podatkovno okolje z modularno zgradbo. Ta rešitev naj bi imela enotno strukturo in uporabniški vmesnik. Uporabljena naj bi bila za več različnih panog in podprta v različnih jezikih

3

Težave, ki so se pojavljale ob sami uvedbi celovite informacijske rešitve SAP R/3 v podjetju Si.mobil so bile predvsem tehnične narave. Podjetje prej ni uporabljajo nobenega informacijskega podjetja, zato niso imeli nobenih baz s podatki o svojih strankah. Obstajale so sicer neke tabele, vendar niti približno podobne bazi podatkov. Vse to se je potem spremenilo ob uvedbi SAP. Potrebna je bila izgradnja dovolj močne baze podatkov s pomočjo katere so potem začeli operirati naprej. Danes je slika seveda povsem drugačna. Celotno podjetje je dobro pokrito z informacijami. Pretok med posameznimi oddelki poteka nemoteno. Informacije so na voljo vedno in takoj. Kadarkoli je potrebna podatkovna informacija se lahko dobi takoj. Oddelke nabave tako vedno vidi kaj ima določen dobavitelj na zalogi, kaj je možno naročiti in kaj ne. V posameznem prodajnem centru pa izvajalec naročila takoj dobi odgovor ali je nek izdelek možno naročiti takoj oziroma dobi odgovor o predvidenem datumu dobave. Menimo, da bi se moralo vsako malo večje podjetje odločiti za informacijski sistem s pomočjo katerega bi vodilo podjetje in imelo pregled nad poslovanjem.

4

KAZALO VSEBINE

1  UVOD ............................................................................................................................ 6 1.1  Opredelitev in opis problema .................................................................................. 6 1.2  Namen in cilj diplomskega dela .............................................................................. 6 

1.2.1  Namen .............................................................................................................. 6 1.2.2  Cilji .................................................................................................................. 7 1.2.3  Trditve ............................................................................................................. 7 

1.3  Predpostavke in omejitve ........................................................................................ 7 1.4  Predvidene metoda dela .......................................................................................... 8 

2  Celovita informacijska rešitev sap/r3 ............................................................................ 9 2.1  Predstavitev sistema SAP/R3 .................................................................................. 9 2.2  Značilnosti sistema SAP R/3 ................................................................................ 10 

2.2.1  Ena podatkovna baza/en sistem ..................................................................... 10 2.2.2  Okolje odjemalec/strežnik ............................................................................. 10 2.2.3  SAP Transakcije ............................................................................................ 10 2.2.4  Tabele ............................................................................................................ 11 

2.3  ABAP/4 Razvojno delovno okolje ....................................................................... 12 2.4  Arhitektura sistema ............................................................................................... 12 2.5  Pregled modulov SAP R/3 .................................................................................... 13 

2.5.1  Finance .......................................................................................................... 14 2.5.2  Kadri .............................................................................................................. 15 2.5.3  Logistika ........................................................................................................ 15 

2.6  ASAP metodologija .............................................................................................. 17 3  SI.MOBIL .................................................................................................................... 20 

3.1  Predstavitev podjetja ............................................................................................. 20 3.2  Razlogi za izbiro celovite informacijske rešitve ................................................... 21 3.3  Odločitev za celovit informacijsko rešitev SAP R/3 ............................................ 21 

4  UVAJANJE SAP R/3 V PODJETJE sI.MOBIL ......................................................... 22 5  kritični dejavniki uVAJANJA INFORMACIJSKE REŠITVE SAP R/3 V PODJETJU SI.MOBIL ............................................................................................................................ 24 

5.1  Z vidika podjetja ................................................................................................... 24 5.2  Z vidika uporabnika .............................................................................................. 25 

6  SKLEP ......................................................................................................................... 27 7  Povzetek (summary) .................................................................................................... 32 

7.1  Ključne besede (Schlüsselbegriffe)....................................................................... 33 8  Seznam literature ......................................................................................................... 34  KAZALO SLIK

Slika 1: Pregled strukture tabel R/3 ...................................................................................... 11 Slika 2: Arhitektura SAP R/3 ............................................................................................... 12 Slika 3: Pregled modulov ..................................................................................................... 14 Slika 4 Zemljevid vpeljave po ASAP metodologiji ............................................................ 18 Slika 5: Logo Simobil .......................................................................................................... 20  KAZALO TABEL

5

Tabela 1: Kritični dejavniki uvajanja SAP R/3 ................................................................... 24 

6

1 UVOD

V delu diplomskega seminarja obravnavamo celovito informacijsko rešitev SAP R/3 v podjetju Si.mobil. Po opredelitvi informacijske rešitve, predstavitvi podjetja SAP in opisu posameznih modulov smo predstavili še podjetje Si.mobil. Tu smo se ustavili predvsem pri zadovoljstvu uporabnikov s SAP-om. V nalogi SAP R/3 razumemo kot celovito informacijsko rešitev, z drugimi besedami povedano, kot program, ki izboljšuje proces poslovanje. Omogoča pregled nad poslovanjem v celoti. Od posameznih modulih nastanejo tudi posamezne omejitve, ki omejijo pogled uporabniku nekega drugega modula. Preverili bomo tudi kako so zadovoljni uporabniki v podjetju Si.mobil. S kakšnimi težavami so se soočali ob uvedbi. SAP je vodilni svetovni ponudnik poslovne programske opreme ter nudi produkte in storitve, ki našim strankam pomagajo pospeševati poslovne inovacije. Verjamemo, da bo to sprožilo rast in ustvarilo znatno novo vrednost za naše stranke, SAP in ne nazadnje tudi za celotne panoge ter gospodarstvo na splošno. Danes stranke v več kot 120 državah uporabljajo SAP-jeve aplikacije, od posebnih rešitev, ki služijo potrebam majhnih in srednje velikih podjetij, do zbirk aplikacij za globalne organizacije.

1.1 Opredelitev in opis problema

V diplomskem seminarju bomo najprej predstavil kaj sploh pod pojmom e-izobraževanje razumemo, kakšne so prednosti in slabosti le-tega, kako je potekal sam razvoj e-izobraževanja, kaj pomeni kvalitetno e-izobraževanje, nato pa bomo še predstavil kakšne koristi ima podjetje B2 s strani e-izobraževanja. Za ta diplomski seminar smo se odločili, ker se nam zdi e-izobraževanje aktualna tema in panoga z visokim razvojnim potencialom. Za podjetje B2 pa, ker se nam zdi primerno podjetje za predstavitev, saj spada v vrh slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z e-izobraževanjem.

1.2 Namen in cilj diplomskega dela

1.2.1 Namen

Namen diplomskega seminarja je predstaviti kaj SAP R/3 je in kako so z njegovo uporabo zadovoljni uporabniki v podjetju Si.mobil. Kakšen je bil njegov razvoj, prednosti in slabosti, ki so se in se še pojavljalo ob njegovi uporabi, kako celovito informacijsko rešitev SAP R/3 čim bolje prilagoditi posameznim uporabnikom. Raziskati želimo kako so

7

uporabniki v podjetju Si.mobil zadovoljni z uporabo celovite informacijske rešitve SAP R/3, kako je potekala sama uvedba v podjetje in s kakšnimi težavami so se soočali uporabniki ob začetnem zagonu. V Si.mobilu imamo tudi svoj SAP center in svoje SAP specialiste, ki skrbijo, da delo poteka nemoteno, ob morebitnih težavah, pa seveda v čim krajšem možnem času nastalo neljubo težavo odpravijo.

1.2.2 Cilji

V diplomskem seminarju želimo najprej ugotoviti, kako so zaposleni v Si.mobilu, ki so uporabniki celovite informacijske rešitve zadovoljni z uporabo SAP R/3 celovite informacijske rešitve. Eden izmed naših ciljev je ravno tako raziskati kako je prišlo do tega, da se je podjetje Si.mobil odločilo za uvedbo celovite informacijske rešitve in kako je prišlo do tega, da smo se odločili za SAP R/3. Predvsem pa skušamo s svojim delom pokazati kako vidijo uporabniki SAP R/3 kot pripomoček za delo, ter ali se jim zdi dovolj dober ali ne. Vse te ugotovitve želimo predstaviti na način, kjer bo lepo razvidno, kaj bi se dalo še izboljšati, oziroma kater pomanjkljivosti bi bilo potrebno odstraniti.

1.2.3 Trditve

Nikakor ne moremo zagotoviti, da bomo v diplomskem seminarju zajeli vse dejavnike, ki so ključni za raziskavo. Trdimo pa lahko, da bomo v raziskavo vložili vso svojo energijo in s pomočjo lastnih prepričanj in konkretnih dejstev pridobili podatke, ki so potrebni za dovolj dobro raziskavo s pomočjo katere bomo dobili čim bolj realne podatke in neko jasno sliko kako in kaj.

1.3 Predpostavke in omejitve

Pri uvedbi rešitve v podjetje se bomo omejili predvsem na osebe, ki uporabljajo posamezne module v Sap-u. Zanima nas predvsem zadovoljstvo uporabnikov s celovito informacijsko rešitvijo SAP R/3 v podjetju Si.mobil. Predpostavljamo, da bomo na koncu raziskave pridobili podatke, ki bodo pokazali jasno sliko o zadovoljstvu in bodo s tem prikazali neko realno stanje. Zaradi omejitve pridobivanja podatkov v podjetju se bo potrebno omejiti le na podatke, ki so bili podani. Kljub temu je analiza stanja realna, saj obsežnost zastavljenega problema ni tako enormna, zajema pa dejansko vse uporabnike celovite informacijske rešitve SAP R/3. Predstavili bomo ključne dejavnike, ki bodo zadostovali za doseganje postavljenih ciljev. Ena od omejitev je tudi čas, ki ga imamo na voljo. V času, ki nam je na razpolago nikakor ne moremo preveriti vse posameznih področij do potankosti, skupno pa smo seveda dobili neko sliko kako in kaj vidijo SAP R/3 uporabniki. Zaradi poslovne molčečnosti in tajnosti podatkov pa je seveda omejeno pridobivanje podatkov v podjetju samem.

8

1.4 Predvidene metoda dela

Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo treh kvalitativnih metod: analizo literature, opazovanje z udeležbo, anketo ter študijo ankete. Diplomski seminar je vsebinsko razdeljen na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, je s pomočjo deskriptivne metode predstavljena celovita informacijska rešitev SAP R/3 , arhitektura sistema, njeni moduli in področje ASAP. V drugem, empiričnem delu, so podatki zbrani na podlagi raziskav in ankete, ki smo jih izvedli v podjetju Si.mobil. S pomočjo ankete smo zaposlene, ki so dejansko uporabniki SAP R/3 povprašali kako vidijo celovito rešitev, če sploh vedo kaj to je in s kakšnimi težavami so se soočali.

9

2 CELOVITA INFORMACIJSKA REŠITEV SAP/R3

Leta 1972 je pet nekdanjih IBM-ovih tehnologov ustanovilo podjetje SAP (ang. System Analysis and Program Development) v majhnem nemškem mestu Mannheim. Imeli so vizijo, razviti programski paket, ki bi lahko integriral poslovne rešitve, torej zagotavljal boljši pretok informacij. Skušali so izdelati programsko rešitev, ki bi v celoti podpirala informacijske potrebe podjetja in s tem zmanjšala redundantnost in izboljšala konsistentnost podatkov, kar bi rešilo enotno podatkovno okolje z modularno zgradbo. Ta rešitev naj bi imela enotno strukturo in uporabniški vmesnik. Uporabljena naj bi bila za več različnih panog in podprta v različnih jezikih. Čez kakšno leto je prišel na trg njihov prvi izdelek - programski paket, namenjen finančnemu računovodstvu. Paket je bil znan kot R/1, pri čemer »R« pomeni pretok informacij v realnem času (ang. real-time data processing). To je bil začetek za nadaljnji razvoj in gradnjo. Sledilo je rojstvo SAP R/2. To je bila SAP-ova prva generacija ERP rešitev, ki se je uporabljala na velikih računalnikih (ang. maincomputers). Prav tako pa je ta rešitev vsebovala možnost izbire različnih jezikov in valut. Poleg tega in vseh ostalih inovacij je rast podjetja SAP dosegla visoko raven. Zato se je podjetje preselilo na novo lokacijo, industrijski park Walldorf v bližini Heidelberga v Nemčiji. Kmalu za tem se je podjetje preimenovalo v SAP AG in začelo kotirati na svetovni borzi. Nato je prišel na trg R/3 - programska oprema na moderni odjemalec/strežnik tehnologije, ki je po vsebini enaka R/2 in bo sledila razvoju strojne opreme. Danes obstaja več različic R/3, saj tako sledijo razvoju in potrebam podjetij v današnjem času. Podjetje SAP je tudi zato eno izmed največjih svetovnih podjetij na področju programske opreme, saj ima okoli 30-odstotni tržni delež ponudnikov tovrstnih rešitev. V letu 2003 je podjetje SAP AG ustvarilo 7 milijard evrov. Konec leta 2003 je imelo po svetu več kot 76.100 namestitev v več kot 22.600 podjetjih in 120 državah ter več kot 12 milijonov uporabnikov. Število zaposlenih pa je preseglo 29.900. S podružničnimi podjetji v več kot 50 državah je podjetje uvrščeno na več borz, med drugim na frankfurtsko in NYSE pod imenom "SAP".

2.1 Predstavitev sistema SAP/R3

SAP R/3 je integrirana, odjemalec/strežnik programska aplikacija. Ima številne posebnosti, ki zagotavljajo centralizirano podatkovno bazo in povezane funkcije poročanja ter planiranja, ki nastanejo iz take integracije (Bancroft, 2002, str. 14). SAP R/3 je programska rešitev za integriran poslovno-informacijski sistem z bogato funkcionalnostjo, za zagotavljanje urejene preglednosti nad operacijskimi podatki in informacijami o poslovanju celotnega podjetja. Združuje operativne podatke v vodstvene informacije za podporo odločanja pri nadzoru in vodenje kritičnih dejavnikov uspeha na vseh nivojih podjetja. S sistemov R/3 je podjetjem zagotovljen informacijski sistem z možnostjo širitve in povezovanja z drugimi rešitvami. S svojo obsežno funkcionalnostjo in hkrati z možnostjo njenega izbora je SAP R/3 primerna rešitev za velika, srednja in majhna podjetja.

10

Omogoča obvladovanje vseh poslovnih procesov tako v podjetju, kakor tudi na področju njegovega povezovanja z okoljem (Slatinek, 2004, str. 12).

2.2 Značilnosti sistema SAP R/3

2.2.1 Ena podatkovna baza/en sistem

Kot smo že omenili, je podjetje SAP AG razvilo SAP programsko opremo z mislijo na podjetje kot celoto. To pomeni, da omogoča podjetju, da deluje kot celota in ne kot ločeni teami, ki prihajajo iz različnih oddelkov. Celotni tok podatkov v R3 deluje integrirano, kar pomeni, da je potrebno podatke vnesti le enkrat, sistem pa avtomatsko sproži oziroma posodablja druge logično povezane funkcije ali podatke. Tako so torej vsi poslovni procesi podjetja med seboj povezani in razporejeni tako, da se sprememba na enem področju podjetja izraža na drugem. Primer so zneski iz obračuna plač v modulu Kadrovski sistemi, ki bi bili povezani z zneski v glavni knjigi iz modula Finance. Vsi SAP-ovi programi uporabljajo isto podatkovno bazo z minimalnim številom odvečnih podatkov in jasno definicijo vsakega polja.

2.2.2 Okolje odjemalec/strežnik

Okolje odjemalec/strežnik je tisto okolje, kjer odjemalec (posamezen osebni računalnik ali delovna postaja) zahteva informacije (prek povezave) od strežnika. Komunikacijo in izmenjavo podatkov med tema dvema napravama imenujemo relacija odjemalec/strežnik. Zahteva odjemalca potuje po omrežju (npr. LAN-lokalno omrežje) proti strežniku. Naloga strežnika je, da se odzove na vse zahteve (zahteve po podatkih, komunikacijskih sporočilih, ažuriranju datotek z matičnimi zapisi). Nato določi, kako lahko najbolje ustreže zahtevi odjemalca. Katere podatke ima odjemalec oziroma uporabnik pravico obdelovati, jih vnašati, pa se določi ob prijavi v sistem, saj ima vsak uporabnik svoje uporabniško ime in geslo. S tem je omogočeno, da ima uporabnik dostop samo do transakcij in podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje delovnih nalog, za katere je zadolžen. Do ostalih mu je dostop onemogočen. Zaradi strukture sistema lahko več uporabnikov simultano gleda in ažurira isti dokument, datoteko ali tabelo. Odjemalci so večinoma terminali na namizju, s katerimi upravljajo končni uporabniki.

2.2.3 SAP Transakcije

SAP R/3 transakcija je katerikoli logičen proces v R/3 sistemu. Preprosto bi jo lahko definirali kot neodvisno transakcijsko enoto. Primer SAP transakcij so: kreiranje novega kupca, izdelava seznama obstoječih kupcev in obdelava naročila.

11

2.2.4 Tabele

SAP R/3 temelji na relacijski bazi podatkov s tabelno strukturo, kar vidimo na sliki 6. Podatkovne tabele vsebujejo različne tipe informacij in lahko vzdržujejo podatke in izvršujejo nadzorne funkcije. Slika 1: Pregled strukture tabel R/3

Vir: Bancroft, 2001, str. 28 Poznamo tri glavne vrste tabel (Bancroft, 2001, str. 28): Tabele za konfiguracijo sistema primarno vzdržujejo SAP, kar pomeni, da definirajo strukturo sistema. Kontrolne oziroma nastavitvene tabele določajo funkcije, ki vodijo uporabnika skozi njegove dejavnosti. Vsebujejo strukturo podjetja in vključujejo podatke, kot so kode podjetja, katera skladiščna lokacija hrani posamezen izdelek itd. S kontrolnimi tabelami se sistem prilagaja poslovnim potrebam določenega podjetja. S pomočjo vnosa različnih parametrov lahko prilagajamo SAP R/3 (lahko določimo, kako naj zbira in prikazuje podatke). Na ta način preoblikujemo sistem in ga prilagodimo posebnostim podjetja tako, da odgovarja pravni strukturi, poročevalskim zahtevam in poslovnim procesom podjetja.

12

Tabele aplikacijskih podatkov delimo na dva glavna tipa: transakcijske datoteke (te vsebujejo podatke dnevne operative, kot so naročila, prejeta plačila, prejeti računi in odpreme) in datoteke z matičnimi zapisi (vsebujejo podatke o osnovnih poslovnih subjektih, kot so kupci, dobavitelji, izdelki, materiali itd.).

2.3 ABAP/4 Razvojno delovno okolje

ABAP/4 razvojno delovno okolje je razvojno delovno okolje za specifične aplikacije kupca. Zajema odlagališče, urejevalnik, slovar, pa tudi orodja za testiranje, uglaševanje, reševanje napak in optimizacijo delovanja. Gre za jezik četrte generacije, aplikacijsko razvojno orodje. Ključna posebnost je ABAP/4 povpraševanje, ki omogoča uporabniku, da definira lastna poročila brez učenja ABAP/4. Končni uporabniki lahko s to funkcijo izbirajo in razvrščajo podatke, razvijajo statistiko in ustvarijo zaporedne sezname kupcev v kakorkoli konfiguraciji. Prav tako je mogoče programirati poročila glede na vrsto uporabnikov. To pa je predvsem delo informatikov, saj je za to potrebno znanje ABAP/4 in je možna izvedba le v ABAP/4 okolju. Poleg tega je mogoče delovno okolje uporabiti za razvoj prilagojenih aplikacijskih modulov (Bancroft, 2001, str. 31).

2.4 Arhitektura sistema

SAP R/3 arhitektura za razliko od SAP R/2 omogoča porazdelitev delovnega bremena na številne osebne računalnike, ki so medsebojno povezani z omrežjem (odjemalec/strežnik). Sam sistem je oblikovan tako, da porazdeli predstavitev, aplikacijsko logiko in obdelavo podatkov na več različnih računalnikov. Rečemo lahko, da je arhitektura SAP R/3 sestavljena iz treh glavnih aplikacijskih programov, kar nam tudi prikazuje slika 2. Slika 2: Arhitektura SAP R/3

13

Vir: Larocca, 2002. str. 11 Predstavitveni nivo poteka na osebnih računalnikih, in sicer predstavlja uporabniku vse podatke sistema. Sam predstavitveni nivo je podprt s uporabniškim vmesnikom SAP GUI (ang. Graphical User Interface). Ta posreduje vnose podatkov in zahteve uporabnikov kot strežnik aplikativnega nivoja in vrši vlogo njegovega odjemalca za prikaz zahtevanih podatkov na samem predstavitvenem nivoju. Aplikativni nivo vsebuje vso procesno logiko za obdelavo poslovnih podatkov. Aplikacija na zahtevo uporabniškega vmesnika v vlogi odjemalca zahteva podatke od podatkovnega strežnika. Po obdelavi jih kot strežnik posreduje uporabniškemu vmesniku ali pa jih preda podatkovnemu delu v shranjevanje. Podatkovni nivo predstavlja podatkovne baze z različnimi sistemi za upravljanje podatkovnih baz, kot so: SAP DB, Oracle, Microsoft SQL-Server itd. Podatki so shranjeni v eni podatkovni bazi za celoten informacijski sistem.

2.5 Pregled modulov SAP R/3

SAP R/3 ponuja komplet poslovno-aplikacijskih programskih modulov, namenjenih okolju odjemalec/strežnik. Moduli so oblikovani tako, da polno izkoristijo zmogljivost podjetja. Povezujejo in oblikujejo posamezne korake v avtomatizirane verige delovnih procesov, hkrati pa nadzorujejo pretok informacij med oddelki. Modularnost sistema omogoča, da se podjetja lahko odločijo za uvedbo celotnega informacijskega sistema SAP R/3 ali posameznih modulov, torej od standardnega paketa do specifičnih aplikacij, prilagojenih posamezni dejavnosti podjetja. Moduli so integrirani in obsegajo večino funkcij, ki jih zahtevajo večja podjetja, vključno s proizvodnjo, financami, z distribucijo, s prodajo in kadrovskimi sistemi, kar je prikazano na Sliki 8 na strani 29. Pri samem razvoju teh programskih modulov pa je upoštevana najboljša poslovna praksa in najboljši način za izvajanje poslovnega procesa. Najboljša poslovna praksa se s časom spremeni. Podjetja še naprej odkrivajo boljše načine za izvajanje svojih poslov. Del nalog SAP-ovega oddelka za raziskave in razvoj je, da razvija nadgradnje sistema, ki temeljijo na najnovejših poslovnih praksah (Bancroft, 2001, str. 35). Module v sistemu SAP R/3 lahko v grobem razdelimo na tri skupine (vsak od teh modulov pa ima še svoje podmodule): • finance; • logistika; • kadri.

14

Slika 3: Pregled modulov

2.5.1 Finance

Gre za niz finančnih aplikacij, ki so oblikovane tako, da učinkovito obvladujejo končne rezultate podjetja. Lahko bi rekli, da so aplikacija Finance bistvo podjetja in vsebujejo naslednje podmodule: Podmodul Finančno računovodstvo - FI (ang. Financial Accounting) omogoča izboljšavo procesov sprejemanja strateških odločitev glede finančnih potreb podjetja. Prav tako omogoča podjetju centralno nadzorovanje podatkov finančnega knjigovodstva. Podmodul vključuje komponente, kot so: knjigovodstvo, terjatve, obveznosti, knjigovodstvo osnovnih sredstev, upravljanje kapitala, knjigo za posebne namene in poslovna potovanja. Omogoča ročno ali avtomatsko knjiženje na osnovi dokumentov in enostaven prehod na podrobne podatke (ang. drill down). Omogoča tudi dosledno dokumentirano povezavo od bilance do posameznega dokumenta poslovnega dogodka in vsebuje orodja za načrtovanje in nadzor celotnega poslovanja podjetja. Podatki vseh teh poslovnih dogodkov se knjižijo takoj in se integrirajo na vseh področjih. Tako sta materialni in finančni tok podjetja usklajena ob vsakem trenutku. Podmodul Kontroling - CO (ang. Controling) pripravlja informacije za odločanje pri upravljanju podjetja. Služi za usklajevanje, nadzor in optimiziranje poslovnih procesov, pri čemer upošteva porabo produkcijskih faktorjev in rezultate poslovanja. Zagotavlja tudi funkcije, ki so potrebne za učinkovito in natančno obračunavanje stroškov. Vsebuje komponente, kot so: kontroling splošnih stroškov poslovanja, kodiranje po dejavnostih, kontroling cen izdelkov, analiza donosnosti.

15

Podmodul Upravljanje investicij - IM (ang. Investment Management) zagotavljajo funkcije, ki so namenjene podpori procesov planiranj, investicij in financ za investicijske naložbe. Komponente tega podmodula zagotavljajo orodja za pomoč podjetja pri izdelavi proračuna celotnega podjetja, razporejanju sredstev, investicijskih delih, avtomatični poravnavi osnovnih sredstev, amortizacijskih projekcijah. Podmodul Zakladništvo - TR (ang. Treasury) predstavlja celovito rešitev za upravljanje s finančnimi sredstvi (denarnimi sredstvi, vrednostnimi papirji in posojili) ter omogoča optimalno zagotavljanje likvidnosti podjetja, pregled nad donosnostjo finančnih sredstev in zmanjševanje tveganj. Vsebuje komponente za gotovinsko poslovanje, upravljanje zakladništva, obvladovanje tržnega tveganja, upravljanje kapitala. Podmodul Kontroling podjetja - EC (ang. Enterprise Controlling) nudi stalen nadzor nad nekaterimi deli poslovanja in indikatorji uspešnosti, na osnovi posebej pripravljenih upravljalskih informacij. Sestavni deli so: izvršni informacijski sistem, poslovno planiranje in izdelava proračuna, konsolidacija.

2.5.2 Kadri

Modul ponuja globalno rešitev za upravljanje s človeškimi viri. Vključuje tudi standardni jezik, valuto in zakonske zahteve za več kot 30 držav. Kadrovska administracija - PA (ang. Personnel Administration and Payroll Accounting) se uporablja za obvladovanje postopkov podjetja, vključno z obračunom plač, vpisovanjem podatkov o zaposlenih in nadomestilih. Modul vsebuje: administracijo dodatkov, izplačila, zaposlovanje, upravljanje delovnega časa, službena potovanja in obračun plač. Planiranje in razvoj kadrov - PD (ang. Personnel Planninig and Development) omogoča predstavitev organizacijskih diagramov, vključno z organizacijskimi enotami, delom, službami, delovnimi mesti in delovnimi nalogami. Tako lahko planirajo in predstavljajo organizacijske strukture, razdelijo odgovornost in ustanovijo začasne projektne skupine. Modul vsebuje dve večji komponenti: organizacijsko vodenje, ki je namenjeno pomoči pri osnovanju strategije, in planiranje celovite kadrovske strukture.

2.5.3 Logistika

Prodaja in distribucija-SD (ang. Sales & Distribution) sta namenjeni zagotavljanju potrebnih instrumentov, ki jih potrebujemo za odločitve o prodaji in marketingu. Modul vsebuje: različne matične zapise, podmodule prodaja, odprema, fakturiranje, podpora prodaje, transport, zunanja trgovina engormacijski sistem prodaje in elektronska izmenjava podatkov. Modul SD omogoča vnos naročil avtomatično, avtomatično izračunavanje prodajnih naročil po cenikih, po izdelkih, po skupini ali stroških izdelkov. Prav tako omogoča različne načine prodaje, kot sta na primer veleprodaja in maloprodaja. Omogoča tudi spremljanje zaloge in omogoča vnos nakupnih in prodajnih aktivnosti. Glavni

16

dokumenti, ki jih uporabljajo so pogodbe, ponudbe, prodajni nalogi, dobavnice in fakture, pa tudi finančne bremepise in dobropise, vračila in reklamacije. Planiranje proizvodnje - PP (ang. Production Planning & Control) se ukvarja predvsem s tremi področji. To so: kako planirati proizvodnjo, vprašanja o sami proizvodnji in kako kontrolirati proizvodnjo. Vsebuje pa komponente za planiranje prodaje operacij, splošno planiranje, matične zapise, planiranje potrebnih kapacitet, planiranje potreb po materialu, serijska proizvodnja, proizvodni nalogi, montažni nalogi, planiranje proizvodnje za predelovalne industrije, zbiranje podatkov obrata, planiranje proizvodnje in informacijski sistem kontrole in KANBAN (gre za metodo spremljanja proizvodnje in pretoka blaga v nizu operacij v proizvodnji in nabavi). Torej bi lahko rekli, da se ta modul odziva na razne dogodke in zahteve v proizvodnji, kot so: odmiki, spremljanje po šaržah in serijskih številkah ter upravljanje kvalitete. Daje nam takojšnjo povratno informacijo o stanju proizvodnje, manjkajočih delih ali materialnih, težavah s kvaliteto... Materialno poslovanje - MM (ang. Materials Management) je zelo pomemben središčni modul in je prav tako vezni člen s prodajnimi aplikacijami. Komponente, ki jih vključuje ta podmodul, so upravljanje premoženja, skladiščenje poslovanja, nabava, potrjevanje računov, informacijski sistem nabave in planiranje porabe materiala. Glavni dokumenti, ki jih uporabljajo, so naročila dobaviteljem, prenosi robe in normativi. Obvladovanje Kakovosti - QM (ang. Quality Management) je namenjeno, kot nam že samo ime pove, izboljšanju kakovosti izdelkov. Za to potrebujemo dobro voden sistem, saj le ta pripomore k dobrim odnosom s kupci in s tem tudi izboljšanje dobrega imena izdelka ter podjetja samega. Komponente tega podmodula so: planiranje kakovosti, pregledi kakovosti, kontrola kakovosti, obvestila o kakovosti, certifikat o kakovosti, upravljanje opreme za testiranje in informacijski sistem obvladovanja kakovosti. Vzdrževanje - PM (ang. Plant Maintenance) je podmodul, ki vsebuje komponente, kot so: preventivno vzdrževanje, upravljanje servisiranja, upravljanje nalogov vzdrževanja, projekt vzdrževanja, oprema in tehnični predmeti in informacijski sistem vzdrževanja. Ta aplikacija podpira različne strategije upravljanja, vključno z vzdrževanjem na osnovi tveganja in s popolnim proizvodnim vzdrževanjem. Nekatere prednosti, ki jih podjetje pridobi s to aplikacijo, so skrajševanje časovnih zastojev in izpad proizvodnje, optimizacija dela in virov ter zmanjšanje stroškov pregledov in popravil. Projektni sistem - PS (ang. Project System) omogoča celovito spremljanje projektov. Ta modul podpira celoten življenjski cikel projekta od priprave, spremljanja in obračuna. Z integriranim podsistemom za členitev projekta (ang. WBS - Work Breakdown Structure) in mrežnim planom lahko kompleksne projekte razbijemo na manjše lažje obvladljive enote, ki jih spremljamo po času in porabljenih resursih oz. stroških. Komponente tega podmodula so podpora za budžetiranje projekta, planiranje kapacitet, integracija v celoten sistem R/3, povezava med WBS in mrežnim planom, nadzor nad stroški in povezava s kontrolingom, integriran dokumentacijski sistem ter različni vpogledi v stanje projekta na različnih nivojih. Upravljanje podatkov izdelka - PD (ang. Product Data Management). Glede na raznolikost in zapletenost današnjih izdelkov omogoča SAP R/3 komponenta upravljanje podatkov

17

izdelka, dostop in kontrolo podatkov o izdelku z vseh področij podjetja. Podmodul omogoča upravljanje podatkov izdelka, izdaje izdelka in procesov sprememb, strukture in konfiguracije izdelka in projekte razvoja izdelka.

2.6 ASAP metodologija

Najpogosteje uporabljena ERP rešitev za prenovo poslovnih procesov v srednjih in velikih podjetji je gotovo rešitev podjetja SAP AG, gre za SAP/R3. Podjetja se večinoma odločajo za eno izmed dveh implementacijskih metodologij: za standardno metodologijo, gre za SAP-ov postopkovni model (ang. SAP Procedure Model) ali za metodologijo pospešenega SAP-a (ASAP-ang. Accelerated SAP). Standardna metodologija je sestavljena iz štirih faz (Bancroft, 2001, str. 43):

• organizacijski in konceptualni dizajn; • podoben dizajn in uvajanje; priprava na proizvodnjo; proizvodne operacije.

ASAP metodologija pa je sestavljena iz petih faz (Larocca, 2002, str. 94):

priprava projekta (ang. project preparation); poslovni načrt (ang. business blueprint); realizacija (ang. realization); končna priprava (ang. final preparation); zagon v živo (go-live and support). Standardna metodologija zahteva veliko analiz in časa, saj se skuša sistem v veliki meri prilagoditi dosedanjim poslovnim procesom. Tu se pokažejo slabe strani standardne implementacije. V večini primerov gre za prekoračitev predvidenega časa in stroškov uvajanja. Kot odgovor na to je SAP razvil metodologijo ASAP, ki skuša te slabosti odpraviti. Primerjava med obema metodologijama je prikazana v Tabeli 3. Po Khanu (2002, str. 22) so glavne značilnosti ASAP metodologije naslednje: • optimizacija časa, kakovosti in virov; • zagotovljena najboljša praksa (ang. best practice); • zagotavlja procesno usmerjeni zemljevid (ang. ASAP roadmap); • določi stroške uvajanja in načrt dela; • vsebuje poslovne procese, orodje, izobraževanje in načrt dela; • zagotavlja podrobno pomoč med uvajalnimi fazami; vsebuje kontrolne sezname,

vprašalnike in tehnične vidike; • podpira nadaljnje izboljševanje. ASAP zemljevid je podroben projektni načrt uvajanja SAP R/3 modulov. Gre za načrt korakov s podrobnimi opisi o tem, kaj, zakaj in kako se določene aktivnosti izvajajo in kdo to počne. Ponuja torej opis vseh procesov, orodij, pripomočkov za šolanje, ostalih storitev in dokumentacije, ki je potrebna in uporabna za izvedbo določenih aktivnosti. Projektnemu managerju prav tako nudi podporo pri potrebnih tehničnih odločitvah. Kot smo že omenili, metodologijo ASAP sestavlja pet faz, ki so tudi prikazane grafično na sliki 4.

18

Slika 4 Zemljevid vpeljave po ASAP metodologiji

Vir: Bakija, 2001 • Prva faza: priprava projekta Prva faza se začne z pridobivanjem podatkov in virov. Gre za zbiranje potrebnih komponent za implementacijo. Predpogoj je organizacijska pripravljenost in soglasje ključnih članov uprave s prenovo poslovnih procesov v organizaciji. V nasprotnem primeru je projekt v osnovi obsojen na propad. Faza je torej namenjena pripravi začetnih pogojev za uspešno organizacijo projekta. Med tovrstne dejavnosti sodijo: izdelava načrta projekta, jasno zastavljenih ciljev, projektna organizacija, določitev vlog v projektu in dodelitev virov, opredelitev postopkov ter natančen načrt izobraževanja. Vsi izidi se zberejo in predstavijo vodstvu podjetja ter celotni skupini na začetnem sestanku (KICK OFF) (Majgar, 2001, str. 11). • Druga faza: poslovni načrt Z vidika vpeljave SAP/R3 po ASAP metodologiji je ta faza najpomembnejša, saj se skupaj s ključnimi osebami v podjetju (projektna skupina) opredeli obseg poslovanja do najnižjega nivoja oziroma procesa. Projektna skupina skuša s pomočjo vprašalnikov in intervjujev s svetovalci zbrati čim bolj relevantne podatke o poslovanju podjetja. V tej fazi se torej na osnovi analiziranja poslovanja, intervjujev in principov najboljše prakse določijo cilji in obseg dela. Do konca druge faze projektni team pripravi podroben načrt v pisni obliki, tako imenovani blouprint. Gre za vizualno predstavitev podjetja. Dokument prav tako vsebuje obstoječo in bodočo funkcionalnost poslovnih procesov, sam obseg implementacije, organizacijsko strukturo, odločeno funkcionalnost, praznine, morebitna tveganja in drugo (Sternad, 2003 str. 523). V tej fazi se začnejo izobraževati člani projektnega teama. Spoznavajo poslovne procese R/3 oz. module SAP R/3, ki jih bodo vpeljali v podjetje. V to fazo sodi tudi prilagoditev specifičnih potreb, ki jih ima podjetje, kar opravijo SAP-ovi strokovnjaki, ki poskrbijo za dodatno funkcionalnost poslovno-informacijskega sistema. Skorajda nemogoče je, da bi referenčen model v celoti zadovoljeval potrebe podjetja. V večini podjetij je prav tako potreben tako imenovani »add-on modeling«, kar pomeni, da je treba obdržati ali celo razviti tako imenovane zunanje računalniške sisteme. Opredelimo in dokumentiramo torej tudi vmesnike, ki bodo služili za povezavo SAP sistema z zunanjimi sistemi (Bakija, 2001). Vse to predstavlja temelj za naslednjo fazo.

19

• Tretja faza: realizacija Tretja faza predstavlja najobsežnejši del vpeljave SAP R/3 sistema. Gre za vpeljavo vseh potreb, zahtev in želja, ki smo jih določili v poslovnem načrtu. Cilj te faze je dokončna vpeljava sistema, izvedba potrebnega testiranja sistema in priprava sistema za produkcijsko delovanje (Bakija, 2001). Gre za oblikovanje sistema skladno z zahtevami podjetja. Vse to se odvija v treh korakih: konfiguriranje, testiranje in analiziranje. Te korake ponavljamo, dokler je to potrebno. Sam proces pa se odvija v več korakih. Prvi korak imenujemo simulacija, kjer svetovalci prilagodijo poslovni model. Drugi korak , ki ga imenujemo vrednotenje, pa je dokončno prilagajanje poslovnega modela. Nato pride testiranje enot in celote. Najprej testiramo enote, nato jih združimo v celote in potem celoto testiramo s pomočjo poslovnih scenarijev. Pomembno je, da testiranje poteka od začetka do konca poslovnega procesa. V tej fazi se prav tako prenašajo statični podatki, kot so: podatki o kupcih, dobaviteljih itd. Odvija se tudi izobraževanje tehničnega dela projektne skupine iz razvojnega okolja ABAP. Tako se razbremeni zunanje sodelavce, potreba po njih se zmanjša, saj lahko projektna skupina prevzame večino razvojnega dela. Tovrstno izobraževanje prav tako omogoča nadaljnjo samostojno upravljanje vzpostavljenega sistema. • Četrta faza: končne priprave V četrti fazi opravimo končne priprave pred delovanjem v živo. Glavne naloge te faze so v izobraževanju končnih uporabnikov, priprave na upravljanje s sistemom in aktivnosti za prehod v živo. Tu je potrebno odpraviti vsa vprašanja in nejasnosti glede sistema. Prav tako se pripravi podroben načrt za zagon v živo (ang. cutover plan), ki vsebuje glavne aktivnosti in opravila, mejnike, zaporedja nalaganja podatkov, zadolžitve posameznih oseb in relacije med podatki (Sternad, 2003, str. 525). • Peta faza: prehod v živo Preden preklopimo na nov sistem, moramo še zadnjič pregledati zadolžitve: ali so vsi procesi podprti, ali je prenos podatkov končan, so vsi vmesniki narejeni, je bil celoten (integracijski) test uspešno izveden, so kritična poslovna poročila in obrazci pripravljeni itd. Prav tako je treba zagotoviti operativno pomoč ali podporo, ki mora biti na dan zagona v živo dobro organizirana, saj se največ klicev zgodi ob zagonu v živo. Klici se nanašajo predvsem na avtorizacijo. Po zagonu v živo pa je treba načrtno izboljševati sistem - prilagoditve, periodične izdaje in popravke programa SAP.

20

3 SI.MOBIL

Slika 5: Logo Simobil

Vir: www.simobil.si

3.1 Predstavitev podjetja

Si.mobil je kot prvi zasebni mobilni operater v Sloveniji uporabnikom svoje storitve predstavil marca 1999. Z njegovim vstopom na trg se je začela razvijati konkurenca na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Cene storitev in mobilnih aparatov so se začele zniževati, kakovost je rasla in mobilna telefonija je postala dostopna vsem uporabnikom. Družba Si.mobil je med uporabniki prepoznana kot operater, ki nudi kakovostne storitve, vredne svoje cene. Uporabnikom je kot prvi v Sloveniji predstavil in ponudil storitve GPRS, WAP in MMS. Kot prvi slovenski operater in med prvimi v Evropi je omogočil hiter prenos podatkov preko tehnologije EDGE, kasneje pa je ponudil tudi širokopasovni mobilni internet preko lastnega omrežja UMTS/HSDPA. Poleg osnovnih storitev, družba Si.mobil nudi tudi napredne storitve, izdelke in rešitve, kot je GPS navigacija za mobilne telefone S!Navigator, mobilna pisarna s storitvijo BlackBerry iz Vodafona in storitve mobilnega interneta. Družba Si.mobil je za svoje uspešno poslovanje pridobila tudi številne nagrade in certifikate. Na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja so prejeli certifikat Družini prijazno podjetje. Velik ugled družba uživa tudi med iskalci zaposlitve, ki so Si.mobil prepoznali kot enega najuglednejših slovenskih delodajalcev in mu dodelili certifikat Ugleden delodajalec. Velik ugled pa uživa tudi blagovna znamka Si.mobil - Vodafone, ki je prejela mednarodno priznano nagrado Superbrands. Lastnik Si.mobila je družba Mobilkom Austria, ki je v slovenskega operaterja začela investirati februarja 2001 in postala 100-odstotni lastnik maja 2006. Si.mobil je s tem postal član vodilne skupine operaterjev v Srednji in Vzhodni Evropi. Družba Si.mobil ima sklenjeno tudi partnerstvo z vodilnim svetovnim operaterjem Vodafone, kar ji omogoča, da

21

se na trgu predstavlja pod blagovno znamko Si.mobil - Vodafone in uporabnikom nudi preizkušene globalne izdelke in storitve. Ob koncu leta 2007 je imela družba Si.mobil 329 zaposlenih, ki so skrbeli za zagotavljanje storitev 497.300 uporabnikom. Kot ponudnik mobilne telefonije pa se Si.mobil seveda s tem ni zadovolji in je še naprej delal na tem, da postane boljši od konkurence. Tako se je v letu 2008 23. Januar-ja Si.mobilu pridružil 500.000-i uporabnik. 24. April-a je Si.mobil sodeloval v projektu Zlata nit za najboljšega delodajalca, in v kategoriji velikih podjetij zasedel drugo mesto in postal eden izmed najboljših delodajalcev v Sloveniji. 6. junija pa se Si.mobil javnosti predstavi pod novo blagovno znamko "Si.mobil" in sloganom "Povej nekaj lepega".

3.2 Razlogi za izbiro celovite informacijske rešitve

V podjetju Si.mobil so spoznali, da je nujno potrebna sprememba načina delovanja. Z obstoječim načinom dela ne bi prišli daleč. Potrebna je bila korenita sprememba na celotnem področju poslovanja. Sprememba načina dela, pretoka informacij in ustvarjanje primernih podatkovnih baz, s katerimi bi v prihodnje lahko merili učinkovitost. Vse to omogočajo celovite informacijske rešitve. Ena izmed takih je tudi SAP R/3 za katero so se v podjetju Si.mobil odločili.

3.3 Odločitev za celovit informacijsko rešitev SAP R/3

Za celovito informacijsko rešitev SAP R/3 smo se v podjetju Si.mobil odločili po navodilih podjetja Mobilkom Austria, ki je pred leti kupilo Si.mobil. Ker sami uporabljajo to celovito informacijsko rešitev in jo smatrajo kot dobro in uporabno, so zahtevali njeno uvedbo tudi v podjetju Si.mobil. s tem se je uvedel nadzor nad poslovanjem znotraj podjetja, ravno tako pa tudi nadzor nad poslovanjem s poslovnimi partnerji in ostalimi organizacijami. Menimo, da je bila odločitev za uvedbo te celovite informacijske rešitve SAP R/3 zelo pametna poteza. Nenehen nadzor in ažurnost podatkov sta v današnjem času nujno potrebna za nemoteno delovanje tako velikega podjetja. Ključnega pomena je hitrost pretoka informacij med posameznimi oddelki v podjetju in komuniciranje izven podjetja.

22

4 UVAJANJE SAP R/3 V PODJETJE SI.MOBIL

Sodobna družba zahteva sodobno tehnologijo. Sodobna tehnologija pa znanje. V današnjem času se neprestano srečujemo z novimi izzivi in novimi načini dela. Pred nekaj desetletji še nismo poznali računalnikov, danes brez njih praktično ne moremo, pred nekaj leti nismo imeli interneta, danes je to osnova za nemoteno poslovanje marsikaterega podjetja. Živimo v času, ki neprestano zahteva učenje in prilagoditve in k temu so prisiljena tudi podjetja. Tista, ki so fleksibilna in sledijo trendom na trgu ostanejo, tista malo trša, ki pa ne dajo toliko na okolico sčasoma otopijo in dolgoročno gledano ne obstanejo, so obsojena na propad. Si.mobil deluje pod okriljem avstrijskega koncerna Mobilkom Austria, ki ves čas budno spremlja dogajanje in spremembe. Simobil pred uvedbo celovite informacijske rešitve SAP R/3 ni imel celovite informacijske rešitve. Vse je delovalo na podlagi Excelovih tabel in podatkov, ki niso bili zajeti v bazah. Po nakupu podjetja Si.mobil se je vodstvo odločilo, da zaradi nepregleda nad poslovanjem, predvsem pa zaradi neažurnosti podatkov, uvede celovito informacijsko rešitev v podjetje Si.mobil. Postopek izbire katera informacijska rešitev je v konkretnem primeru najboljša, pa ni bila najlažja. Tako so se po postopku izbire rešitve, ki je vključevala več analiz, odločili, da je SAP R/3 najprimernejša. Zaradi razvejanosti podatkov, dela, dobaviteljev in količine ljudi, ki so potrebni, da celoten proces delovanja v Si.mobilu poteka nemoteno. Podjetje je uporabilo standardno metodologijo uvajanja podjetja SAP. Po navodilu, da je potrebno v podjetje uvesti informacijsko rešitev in po odločitvi za SAP, je bilo potrebno pripraviti še vso informacijsko tehnologijo, ki je za to potrebna. S tem mislimo predvsem na računalniško opremo, strežnike, literaturo in usposobljene ljudi, ki so širili svoje znanje na kasnejše uporabnike. Vse te informacijske zahteve so morale biti izpolnjene, preden se je proces uvedbe sploh lahko začel. Ko so bili vsi ti dejavniki zadoščeni, pa je uvedba dejansko lahko stekla. Nekaj časa so delovali na dvojni način. Zaradi prej neizgrajenih baz podatkov je bilo delo še toliko težje, saj je bilo potrebno graditi vse od začetka. Ustvarile so se prve baze podatkov, s pomočjo katerih je bilo moč opazovati klicne navade strank, navade glede izbire modela telefonskega aparata, obiska določenega prodajnega mesta... Ob uvedbi celovite informacijske rešitve SAP v podjetje je bil prisoten precej velik tim ljudi. Večina jih je bila z Avstrije, ki so prevzeli vlogo svetovalcev, saj so ti že bili udeleženi pri uvedbi rešitve SAP. domači. Projektni team na strani Si.mobila je sestavljala celotna ekipa informatike. Vodja projekta, g. Jug se je osebno zavzemal, da se je informacijska rešitev ob uvedbi prilagodila tako, da je bila čim bolj prijazna uporabnikom (ang. user friendly). Ta informacijska rešitev se je nato počasi začela širiti. Najprej so usposobili vodilne v podjetju, da so lahko opravljali svoje naloge. Kasneje, pa so počasi začeli posameznim oddelkom dodajati posamezne module, ki so tako oddelke znotraj podjetja povezali. S tem so uvedli večjo kontrolo in pregled nad celotnim poslovanjem, hkrati pa pripomogli tudi k ažurnosti podatkov. Danes, ko živimo v dobi računalnikov je še kako pomembno, da je vsak podatek na voljo takoj, zdaj in tu, ko ga potrebujemo in ravno to SAP R/3 omogoča v podjetju Si.mobil.

23

Pričeli so z enim modulom, ki so jih kasneje dopolnili še z drugimi moduli, tako da danes vsak oddelek uporablja svoj modul. S tem je podjetje informacijsko povezano v celoto, ki omogoča hiter in ažuren dostop do podatkov. Na primer, prodajalec v trgovini lahko vedno pogleda ali mu je nek izdelek na voljo, ali ga je možno naročiti, logistik lahko s pomočjo SAP-ja pri dobavitelju preveri kako in kaj je z zalogo, vidi vse transakcije znotraj podjetja in tudi s poslovnimi partnerji. Skratka ni je stvari, ki bi lahko šla mimo kontrole. Vsak poskus prikrivanja nekih podatkov je tako rekoč nemogoč, saj se dejansko vidi vsaka narejena napaka. Menimo, da je to dobro, saj v podjetju ne bi smelo prihajati do nepravilnosti, ne s strani zaposlenih, ne s strani vodij. S pomočjo takšni informacijskih rešitev kot je SAP R/3, je v podjetju omogočena dosti boljša komunikacija, sicer neverbalna, ampak vseeno informacije krožijo vedno in povsod, predvsem pa so vedno, ko so potrebne, na voljo. Tekom uvedbe so se izgradile tudi baza podatkov uporabnikov Si.mobilovih storitev, ki omogočajo pregled nad klicnimi navadami uporabnikov, navadami glede določene znamke mobilnega aparata itd. To nam omogoča pregled po čem uporabniki najbolj povprašujejo, kaj je tisto kar se »prodaja samo« in kaj je tisto, kar potrebno ponujati, saj uporabniki ne vedo da obstaja.

24

5 KRITIČNI DEJAVNIKI UVAJANJA INFORMACIJSKE REŠITVE SAP R/3 V PODJETJU SI.MOBIL

S pomočjo kritičnih dejavnikov uvajanja SAP R/3 v podjetju Si.mobil bomo prikazali na katere kriterije so se osredotočili ob uvedbi in kateri dejavniki so morali biti zadoščeni za uvedbo celovite informacijske rešitve. Tabela 1: Kritični dejavniki uvajanja SAP R/3 Podjetje, strategije in cilji 

• Vključitev in podpora najvišjega vodstva podjetja; • Jasni cilji, strategija in obseg uvajanja rešitve; • Management sprememb;

Projektni pristop in vodenje projekta 

• Izbira ustrezne rešitve; • Projektna organizacija; • Vključevanje zunanjih svetovalcev; • Izobraževanje uporabnikov; • Komunikacija med udeleženci projektne • Vključevanje in sodelovanje uporabnikov rešitve. 

Prenova poslovnih procesov 

• Minimalno prilagajanje rešitve posebnostim • organizacije. 

Informacijska infrastruktura 

• Izbira tehnološke arhitekture; • Prenos podatkov iz starih rešitev 

5.1 Z vidika podjetja

V podjetju smo se odločili, da uvedemo novo celovito informacijsko rešitev SAP R/3. S tem je bilo seveda potrebno soglasje vodilnih v podjetju. Zastaviti smo si morali jasne cilje, strategije in določiti obseg uvajanja celovite informacijske rešitve SAP R/3. Naslednji korak je izbira ustrezne celovite informacijske rešitve, glede na naše potrebe, ki smo jih določili že prej. S projektno organizacijo smo določili vodjo projekta in izbrali organizacijo, ki je projekt izvedla. Tu gre seveda za zunanje izvajalce, ki svoje znanje prenesejo na dejanske uporabnike (zaposlene). Vključevanje in sodelovanje uporabnikov rešitve je tako ključnega pomena, saj le na ta način lahko celovita informacijska rešitev SAP R/3 začne funkcionirat tudi v praksi. Da se lahko to izvede je potrebno nekoliko prilagoditi določene poslovne procese in uporabnikom na njim čim bolj enostaven način prikazati praktično uporabo. Konec koncev smo uporabniki tisti, ki bomo lahko ocenili efektivnost reorganizacije poslovnega procesa. Za uvedbo celovite informacijske rešitve je seveda potrebna primerna tehnološka oprema, ki zagotavlja, da zadeva deluje. S tem mislimo predvsem na zadostno tehnološko opremo od računalnikov, strežnikov in podobno. Kot zadnji dejavnik pa nam ostane še prenos podatkov s iz starih rešitev v nov informacijski sistem in »zagon v živo«.

25

5.2 Z vidika uporabnika

Z vidika uporabnika pa je zadeva malce drugačna. V tem primeru nismo mi tisti, ki imamo besedo pri sami uvedbi nove celovite informacijske rešitve, smo pa tisti, ki to rešitev uporabljamo. Smo tisti, ki opazimo vse njene prednosti in pomanjkljivosti. Tu smo se odločili, da v podjetju izvedemo anketo in s tem povprašamo uporabnike SAP R/3, kaj menijo o tej celoviti informacijski rešitvi in njeni uporabi. Uporabnike celovite informacijske rešitve SAP R/3 v podjetju Si.mobil smo povprašali po njihovem zadovoljstvu glede informacijske rešitve s pomočjo naslednjih vprašanj:

1. Kakšna se vam zdi izbira celovite informacijske rešitve SAP R/3?

• Dobra 76%

• Slaba 24%

Zakaj?

2. Ali bi bile potrebne kakšne spremembe v samem SAP-u?

• Da 15%

• Ne 85%

Zakaj? 3. Kako ocenjujete SAP v primerjavi s prejšnjim informacijskim sistemom?

• Boljši 87%

• Slabši 23%

Zakaj?

4. Ali ste se ob uvedbi soočali s kakršnimikoli težavami?

• Da 46%

• Ne 54%

S kakšnimi?

5. Kakšna se vam zdi uporaba celovite informacijske rešitve SAP R/3?

• Enostavna 63%

• Zahtevna 37%

Zakaj?

26

Analiza ankete: V podjetju Si.mobil smo izvedli anketo, kjer smo povprašali sto uporabnikov SAP-ja kako so zadovoljni z uporabo celovite informacijske tehnologije v podjetju Si.mobil. Pri prvem vprašanju, kakšna se vam zdi izbira celovite informacijske rešitve SAP R/3, nas je odgovor presenetil, saj je velika večina uporabnikov menila, da je izbira celovite informacijske rešitve SAP R/3 dobra, vzrok za to pa so navedli hiter pretok informacij med posameznimi oddelki in dostopnost do podatkov kadarkoli. Nadaljevali smo z naslednjim vprašanjem, kjer smo uporabnike povprašali ali menijo, da bi bile potrebne kakšne spremembe v samem SAP-u. Tudi tukaj smo dobili jasen odgovor, da so uporabniki s SAP-om povsem zadovoljni, saj je zelo mali odstotek menil, da so potrebne kakršnekoli spremembe v samem sitemu. Večina je menila, da so baze podatkov dobro zgrajene, da ima informacijska rešitev kot taka še vedno možnost nadgradnje, tako da nikoli ne obtiči na neki mrtvi točki. Ko smo uporabnike povprašali kako ocenjujejo SAP v primerjavi s prejšnjim informacijskim sistemom je bil odgovor jasen že na samem začetku. V podjetju Si.mobil pred SAP-om informacijski sistem ni obstajal. Posamezni podatki so se sicer beležili, vendar ni bilo nobene baze, ki bi omogočala vpogled ob potrebi. Uvedba celovite informacijske rešitve SAP pa je na začetku prinesla cel kup težav. Ljudje niso vedeli kako bo zadeva funkcionirala v praksi. Uporabniki niso imeli potrebnega znanja za delo, tako da je sprva delo potekalo počasi, potrebna so bila izobraževanja zaposlenih, strpnost kadar si tem ni deloval z zadostno hitrostjo, kadar podatki niso bili na voljo takoj. Skoraj polovica uporabnikov se spomni,da so imeli kar nekaj težav z učenjem ob začetku dela s SAP-om. Seveda so se vse te stvari sčasoma spremenile. Bolj kot ljudje pridobivamo neko znanje in izkušnje na nekem področju, bolj postajamo samozavestni in boljše in hitreje lahko delamo. Tako se uporabnikom SAP-a uporaba celovite informacijske rešitve SAP R/3 ni več zdela zahtevna,saj so si pridobili znanje in s tem tudi izkušnje. Sčasoma so začeli zaupati v svoje znanje in v programa, ki jim je olajševal delo in jim ga olajšuje še danes.

27

6 SKLEP

SAP R/3 je celovita informacijska rešitev, ki omogoča poenostavljen pregled nad poslovanjem. Ponuja komplet poslovno-aplikacijskih programskih modulov, namenjenih okolju odjemalec/strežnik. Moduli so oblikovani tako, da polno izkoristijo zmogljivost podjetja. Povezujejo in oblikujejo posamezne korake v avtomatizirane verige delovnih procesov, hkrati pa nadzorujejo pretok informacij med oddelki. Modularnost sistema omogoča, da se podjetja lahko odločijo za uvedbo celotnega informacijskega sistema SAP R/3 ali posameznih modulov, torej od standardnega paketa do specifičnih aplikacij, prilagojenih posamezni dejavnosti podjetja. Pri posameznih modulih tako prihaja do manjših razlik. Pri financah gre za niz finančnih aplikacij, ki so oblikovane tako, da učinkovito obvladujejo končne rezultate podjetja. Lahko bi rekli, da so aplikacija Finance bistvo podjetja in vsebujejo naslednje podmodule. Modul kadri ponuja globalno rešitev za upravljanje s človeškimi viri. Vključuje tudi standardni jezik, valuto in zakonske zahteve za več kot 30 držav. Prodaja in distribucija-SD (ang. Sales & Distribution) sta namenjeni zagotavljanju potrebnih instrumentov, ki jih potrebujemo za odločitve o prodaji in marketingu. Modul logistike vsebuje različne matične zapise, podmodule prodaja, odprema, fakturiranje, podpora prodaje, transport, zunanja trgovina engormacijski sistem prodaje in elektronska izmenjava podatkov. Modul SD omogoča vnos naročil avtomatično, avtomatično izračunavanje prodajnih naročil po cenikih, po izdelkih, po skupini ali stroških izdelkov. Prav tako omogoča različne načine prodaje, kot sta na primer veleprodaja in maloprodaja. Omogoča tudi spremljanje zaloge in omogoča vnos nakupnih in prodajnih aktivnosti. Glavni dokumenti, ki jih uporabljajo so pogodbe, ponudbe, prodajni nalogi, dobavnice in fakture, pa tudi finančne bremepise in dobropise, vračila in reklamacije. S pomočjo ASAP metodologija pa je bil izveden zagon SAP /3 v podjetju Si.mobil. potekal je v petih fazah. • Prva faza: priprava projekta Prva faza se začne z pridobivanjem podatkov in virov. Gre za zbiranje potrebnih komponent za implementacijo. Predpogoj je organizacijska pripravljenost in soglasje ključnih članov uprave s prenovo poslovnih procesov v organizaciji. V nasprotnem primeru je projekt v osnovi obsojen na propad. Faza je torej namenjena pripravi začetnih pogojev za uspešno organizacijo projekta. Med tovrstne dejavnosti sodijo: izdelava načrta projekta, jasno zastavljenih ciljev, projektna organizacija, določitev vlog v projektu in dodelitev virov, opredelitev postopkov ter natančen načrt izobraževanja. Vsi izidi se zberejo in predstavijo vodstvu podjetja ter celotni skupini na začetnem sestanku (KICK OFF) (Majgar, 2001, str. 11). • Druga faza: poslovni načrt Z vidika vpeljave SAP/R3 po ASAP metodologiji je ta faza najpomembnejša, saj se skupaj s ključnimi osebami v podjetju (projektna skupina) opredeli obseg poslovanja do najnižjega nivoja oziroma procesa. Projektna skupina skuša s pomočjo vprašalnikov in intervjujev s svetovalci zbrati čim bolj relevantne podatke o poslovanju podjetja. V tej fazi se torej na osnovi analiziranja poslovanja, intervjujev in principov najboljše prakse določijo cilji in obseg dela. Do konca druge faze projektni team pripravi podroben načrt v

28

pisni obliki, tako imenovani blouprint. Gre za vizualno predstavitev podjetja. Dokument prav tako vsebuje obstoječo in bodočo funkcionalnost poslovnih procesov, sam obseg implementacije, organizacijsko strukturo, odločeno funkcionalnost, praznine, morebitna tveganja in drugo (Sternad, 2003 str. 523). V tej fazi se začnejo izobraževati člani projektnega teama. Spoznavajo poslovne procese R/3 oz. module SAP R/3, ki jih bodo vpeljali v podjetje. V to fazo sodi tudi prilagoditev specifičnih potreb, ki jih ima podjetje, kar opravijo SAP-ovi strokovnjaki, ki poskrbijo za dodatno funkcionalnost poslovno-informacijskega sistema. Skorajda nemogoče je, da bi referenčen model v celoti zadovoljeval potrebe podjetja. V večini podjetij je prav tako potreben tako imenovani »add-on modeling«, kar pomeni, da je treba obdržati ali celo razviti tako imenovane zunanje računalniške sisteme. Opredelimo in dokumentiramo torej tudi vmesnike, ki bodo služili za povezavo SAP sistema z zunanjimi sistemi (Bakija, 2001). Vse to predstavlja temelj za naslednjo fazo. • Tretja faza: realizacija Tretja faza predstavlja najobsežnejši del vpeljave SAP R/3 sistema. Gre za vpeljavo vseh potreb, zahtev in želja, ki smo jih določili v poslovnem načrtu. Cilj te faze je dokončna vpeljava sistema, izvedba potrebnega testiranja sistema in priprava sistema za produkcijsko delovanje (Bakija, 2001). Gre za oblikovanje sistema skladno z zahtevami podjetja. Vse to se odvija v treh korakih: konfiguriranje, testiranje in analiziranje. Te korake ponavljamo, dokler je to potrebno. Sam proces pa se odvija v več korakih. Prvi korak imenujemo simulacija, kjer svetovalci prilagodijo poslovni model. Drugi korak , ki ga imenujemo vrednotenje, pa je dokončno prilagajanje poslovnega modela. Nato pride testiranje enot in celote. Najprej testiramo enote, nato jih združimo v celote in potem celoto testiramo s pomočjo poslovnih scenarijev. Pomembno je, da testiranje poteka od začetka do konca poslovnega procesa. V tej fazi se prav tako prenašajo statični podatki, kot so: podatki o kupcih, dobaviteljih itd. Odvija se tudi izobraževanje tehničnega dela projektne skupine iz razvojnega okolja ABAP. Tako se razbremeni zunanje sodelavce, potreba po njih se zmanjša, saj lahko projektna skupina prevzame večino razvojnega dela. Tovrstno izobraževanje prav tako omogoča nadaljnjo samostojno upravljanje vzpostavljenega sistema. • Četrta faza: končne priprave V četrti fazi opravimo končne priprave pred delovanjem v živo. Glavne naloge te faze so v izobraževanju končnih uporabnikov, priprave na upravljanje s sistemom in aktivnosti za prehod v živo. Tu je potrebno odpraviti vsa vprašanja in nejasnosti glede sistema. Prav tako se pripravi podroben načrt za zagon v živo (ang. cutover plan), ki vsebuje glavne aktivnosti in opravila, mejnike, zaporedja nalaganja podatkov, zadolžitve posameznih oseb in relacije med podatki (Sternad, 2003, str. 525). • Peta faza: prehod v živo Preden preklopimo na nov sistem, moramo še zadnjič pregledati zadolžitve: ali so vsi procesi podprti, ali je prenos podatkov končan, so vsi vmesniki narejeni, je bil celoten (integracijski) test uspešno izveden, so kritična poslovna poročila in obrazci pripravljeni itd. Prav tako je treba zagotoviti operativno pomoč ali podporo, ki mora biti na dan zagona v živo dobro organizirana, saj se največ klicev zgodi ob zagonu v živo. Klici se nanašajo predvsem na avtorizacijo. Po zagonu v živo pa je treba načrtno izboljševati sistem - prilagoditve, periodične izdaje in popravke programa SAP.

29

Si.mobil deluje pod okriljem avstrijskega koncerna Mobilkom Austria, ki ves čas budno spremlja dogajanje in spremembe. Simobil pred uvedbo celovite informacijske rešitve SAP R/3 ni imel celovite informacijske rešitve. Vse je delovalo na podlagi Excelovih tabel in podatkov, ki niso bili zajeti v bazah. Po nakupu podjetja Si.mobil se je vodstvo odločilo, da zaradi nepregleda nad poslovanjem, predvsem pa zaradi neažurnosti podatkov, uvede celovito informacijsko rešitev v podjetje Si.mobil. Postopek izbire katera informacijska rešitev je v konkretnem primeru najboljša, pa ni bila najlažja. Tako so se po postopku izbire rešitve, ki je vključevala več analiz, odločili, da je SAP R/3 najprimernejša. Zaradi razvejanosti podatkov, dela, dobaviteljev in količine ljudi, ki so potrebni, da celoten proces delovanja v Si.mobilu poteka nemoteno. Podjetje je uporabilo standardno metodologijo uvajanja podjetja SAP. Po navodilu, da je potrebno v podjetje uvesti informacijsko rešitev in po odločitvi za SAP, je bilo potrebno pripraviti še vso informacijsko tehnologijo, ki je za to potrebna. S tem mislimo predvsem na računalniško opremo, strežnike, literaturo in usposobljene ljudi, ki so širili svoje znanje na kasnejše uporabnike. Vse te informacijske zahteve so morale biti izpolnjene, preden se je proces uvedbe sploh lahko začel. Ko so bili vsi ti dejavniki zadoščeni, pa je uvedba dejansko lahko stekla. Nekaj časa so delovali na dvojni način. Zaradi prej neizgrajenih baz podatkov je bilo delo še toliko težje, saj je bilo potrebno graditi vse od začetka. Ustvarile so se prve baze podatkov, s pomočjo katerih je bilo moč opazovati klicne navade strank, navade glede izbire modela telefonskega aparata, obiska določenega prodajnega mesta... Ob uvedbi celovite informacijske rešitve SAP v podjetje je bil prisoten precej velik tim ljudi. Večina jih je bila z Avstrije, ki so prevzeli vlogo svetovalcev, saj so ti že bili udeleženi pri uvedbi rešitve SAP. domači. Projektni team na strani Si.mobila je sestavljala celotna ekipa informatike. Vodja projekta, g. Jug se je osebno zavzemal, da se je informacijska rešitev ob uvedbi prilagodila tako, da je bila čim bolj prijazna uporabnikom (ang. user friendly). Ta informacijska rešitev se je nato počasi začela širiti. Najprej so usposobili vodilne v podjetju, da so lahko opravljali svoje naloge. Kasneje, pa so počasi začeli posameznim oddelkom dodajati posamezne module, ki so tako oddelke znotraj podjetja povezali. S tem so uvedli večjo kontrolo in pregled nad celotnim poslovanjem, hkrati pa pripomogli tudi k ažurnosti podatkov. Danes, ko živimo v dobi računalnikov je še kako pomembno, da je vsak podatek na voljo takoj, zdaj in tu, ko ga potrebujemo in ravno to SAP R/3 omogoča v podjetju Si.mobil. Pričeli so z enim modulom, ki so jih kasneje dopolnili še z drugimi moduli, tako da danes vsak oddelek uporablja svoj modul. S tem je podjetje informacijsko povezano v celoto, ki omogoča hiter in ažuren dostop do podatkov. Na primer, prodajalec v trgovini lahko vedno pogleda ali mu je nek izdelek na voljo, ali ga je možno naročiti, logistik lahko s pomočjo SAP-ja pri dobavitelju preveri kako in kaj je z zalogo, vidi vse transakcije znotraj podjetja in tudi s poslovnimi partnerji. Skratka ni je stvari, ki bi lahko šla mimo kontrole. Vsak poskus prikrivanja nekih podatkov je tako rekoč nemogoč, saj se dejansko vidi vsaka narejena napaka. Menimo, da je to dobro, saj v podjetju ne bi smelo prihajati do nepravilnosti, ne s strani zaposlenih, ne s strani vodij. S pomočjo takšni informacijskih rešitev kot je SAP R/3, je v podjetju omogočena dosti boljša komunikacija, sicer neverbalna, ampak vseeno informacije krožijo vedno in povsod, predvsem pa so vedno, ko so potrebne, na voljo.

30

Tekom uvedbe so se izgradile tudi baza podatkov uporabnikov Si.mobilovih storitev, ki omogočajo pregled nad klicnimi navadami uporabnikov, navadami glede določene znamke mobilnega aparata itd. To nam omogoča pregled po čem uporabniki najbolj povprašujejo, kaj je tisto kar se »prodaja samo« in kaj je tisto, kar potrebno ponujati, saj uporabniki ne vedo da obstaja. Menimo, da je to dobro,saj v podjetju ne bi smelo prihajati do nepravilnosti, ne s strani zaposlenih, ne s strani vodij. S pomočjo takšni informacijskih rešitev kot je SAP R/3 je v podjetju omogočena dosti boljša komunikacija, sicer neverbalna, ampak vseeno informacije krožijo vedno in povsod, predvsem pa so vedno, ko so potrebne, tu. Izgradile so se tudi baze podatkov glede uporabnikov Si.mobilovih storitev, ki omogočajo pregled nad klicnimi navadami uporabnikov, navadami glede določene znamke mobilnega aparata. S tem smo pridobili nek občutek po čem uporabniki najbolj povprašujejo, kaj je tisto kar se »prodaja samo« in kaj je tisto, kar potrebno dobesedno ponujati, saj uporabniki ne vedo da obstaja. V podjetju Si.mobil smo izvedli anketo, kjer smo povprašali sto uporabnikov SAP-a kako so zadovoljni z uporabo celovite informacijske tehnologije v podjetju Si.mobil. Pri prvem vprašanju, kakšna se vam zdi izbira celovite informacijske rešitve SAP R/3, nas je odgovor presenetil, saj je velika večina uporabnikov menila, da je izbira celovite informacijske rešitve SAP R/3 dobra, vzrok za to pa so navedli hiter pretok informacij med posameznimi oddelki in dostopnost do podatkov kadarkoli. Nadaljevali smo z naslednjim vprašanjem, kjer smo uporabnike povprašali ali menijo, da bi bile potrebne kakšne spremembe v samem SAP-u. Tudi tukaj smo dobili jasen odgovor, da so uporabniki s SAP-om povsem zadovoljni, saj je zelo mali odstotek menil, da so potrebne kakršnekoli spremembe v samem sitemu. Večina je menila, da so baze podatkov dobro zgrajene, da ima informacijska rešitev kot taka še eno možnost nadgradnje, tako da nikoli ne obtiči na neki mrtvi točki. Ko smo uporabnike povprašali kako ocenjujejo SAP v primerjavi s prejšnjim informacijskim sistemom je bil odgovor jasen že na samem začetku. V podjetju Si.mobil pred SAP-om informacijski sistem ni obstajal. Posamezni podatki so se sicer beležili, vendar ni bilo nobene baze, ki bi omogočala vpogled ob potrebi. Uvedba celovite informacijske rešitve SAP pa je na začetku prinesla cel kup težav. Ljudje niso vedeli kako bo zadeva funkcionirala v praksi. Uporabniki niso imeli potrebnega znanja za delo, tako da je sprva delo potekalo počasi, potrebna so bila izobraževanja zaposlenih, strpnost kadar si tem ni deloval z zadostno hitrostjo, kadar podatki niso bili na voljo takoj. Skoraj polovica uporabnikov se spomni,da so imeli kar nekaj težav z učenjem ob začetku dela s SAP-om. Seveda so se vse te stvari sčasoma spremenile. Bolj kot ljudje pridobivamo neko znanje in izkušnje na nekem področju, bolj postajamo samozavestni in boljše in hitreje lahko delamo. Tako se uporabnikom SAP-a uporaba celovite informacijske rešitve SAP R/3 ni več zdela zahtevna,saj so si pridobili znanje in s tem tudi izkušnje. Sčasoma so začeli zaupati v svoje znanje in v programa, ki jim je olajševal delo in jim ga olajšuje še danes.

31

32

7 POVZETEK (SUMMARY)

SAP R/3 je pomemben pripomoček, ki omogoča podjetjem nemoteno poslovanje, kontrolo in ažurnost podatkov. S to celovito informacijsko rešitvijo se posamezni kadri v podjetju zopet povežejo in podatki dobijo svoj smisel. Uvajanje take informacijske rešitve je v vsakem podjetju velik korak. Trdimo lahko, da je potrebno veliko poguma, za ta prvi korak, torej za odločitev za informacijsko rešitev sploh. S tem je mišljena predvsem prilagoditev celotne informacijske tehnologije potrebam informacijske rešitve. Potrebno je usposobiti ljudi, ki bodo kasneje to uporabljali. V začetku je lahko to manjša težava, saj ljudje potrebujemo nekaj časa, da se prilagodimo novostim. Ko pa te novosti enkrat osvojimo, potem znanje samo še nagrajujemo. V podjetju Si.mobil so se srečali z izzivom. Dobili so navodilo, da je potrebno uvesti novost in ljudi ki so to izpeljali. Pri uporabi SAP R/3 so uporabnikom v podjetju Si.mobil seveda omejili pogled. Posameznim oddelkom so omogočili vpogled v tisti del, ki je zanje uporabne, ostale module, pa so zaklenili, da ne bi prihajalo do zlorab. Uporabniki v podjetju menijo, da je celovita informacijska rešitev SAP R/3 zelo dobra rešitev, saj jim olajšuje delo. Z njeno uporabo so zadovoljni in pravijo, da nimajo večjih težav. Dejansko nihče od njih prej ni delal z informacijskim sistemom, saj ta pri Si.mobilu ni obstajal. Z uvedbo celovite informacijske rešitve SAP pa so se stvari spremenile. SAP R / 3 is an important tool that enables businesses to the smooth operation, control and updating. This integrated information solutions once again connects individual staff in the company and with that received data make sense. The introduction of such IT solutions is a big step for every company. We may say that it takes a lot of courage for this first step and for the decision of the Information solution at all. This adjustment is intended to provide total information technology solutions to the information. It is necessary to train people who will later use this technology. In the beginning it may be a problem, because people need time to adjust to new developments. But when we acquire new trends all we have to do is to upgrade it from time to time. In Si.mobil they met the challenge. They got a direction that is necessary to introduce the novelty and involve people who will carry it out. When using the SAP R / 3 users in Si.mobil have a limited view. Individual departments have allowed insight into the part that is useful to them, other modules are locked in order to avoid abuse. Users in the company believe that a comprehensive information solution SAP R / 3 is a very good solution, because it facilitates the work. With its use are satisfied and say they have no major problems. In fact, none of them has previously worked with such an informational system because it did not exist in Si.mobil. But with the introduction of integrated information solutions to SAP things changed.

33

7.1 Ključne besede (Schlüsselbegriffe)

SAP R/3, celovita informacijska rešitev, Si.mobil, zadovoljstvo uporabnikov, moduli, kritični dejavniki uvajanja, ABAP/4 Razvojno delovno okolje,

34

8 SEZNAM LITERATURE

1. Bancoft H. Nancy, Seip Henninig, Sprengel Andrea : Implementacija SAP R/3. Greenwich : Manning publications Co., 2001. 310 str.

2. Sternad Simona: Kritični dejavniki uvajanja celovite informacijske rešitve SAP po metodi ASAP. Naše gospodarstvo, Maribor, 5/6, 2003. str. 515-533.

3. Bakija Andrej: ARIS + ASAP... procesno orientirana vpeljava poslovnoinformacijskega sistema SAP/3. Dnevi slovenske informatike 2001 [http://www.drustvo informatika.si/dogodki/arhiv/dsi2001/sekcija_d/bakija.doc] 10.05.2004

4. Kovačič Andrej et al.:Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2002. 345 str.

5. Bobek Samo: Računalniške rešitve na operativni ravni. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.10 str.[http://epf-oi.uni mb.si:8000/clani/bobek/Informatika/TEMA6.pdf]

6. www.simobil.si 7. http://www.sap.com/slovenia/index.epx 8. http://en.wikipedia.org/wiki/SAP_AG 9. http://www.racunalniske-novice.com/novice/programska-oprema/novice-in-

dogodki/linkedin-in-sap-zdruzila-moci.html 10. http://help.sap.com/ 11. http://znanje.snt.si/urnik/urnik-SAP-tecaji.shtml 12. http://znanje.snt.si/urnik/urnik-SAP-tecaji.shtml 13. http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/sap-uporabniki-za-

sap-uporabnike.html?RSS4f2df530833b762409acd5974c918d7c 14. http://www.preberi.si/content/kaj/1270-SAP/38/ 15. http://www.mojmikro.si/news/sap_vodilni_med_analiticimi_poslovnimi_aplikacijami 16. http://www.mojmikro.si/news/nov_direktor_sap_slovenija_je_balazs_ablonczy 17. http://www.mojmikro.si/news/sap_in_planet_finance_za_trajnostni_razvoj 18. http://www.mojmikro.si/news/sap-jeva_nova_resnicnost