UNIVERZA V LJUBLJANI -...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

NASTJA MIHOVEC

Univerza v Ljubljani: Pef Programska orodja za 3D modeliranje v okviru TiT v OŠ Nastja Mihovec


UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: MATEMATIKA IN TEHNIKA

PROGRAMSKA ORODJA ZA 3D MODELIRANJE V

OKVIRU TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE V OSNOVNI

ŠOLI

Mentor: dr. Branko Kaučič Kandidatka: Nastja Mihovec

Somentor: dr. Stanislav Avsec

Ljubljana, maj 2013


ZAHVALA

V prvi vrsti se zahvaljujem mentorju doc. dr. Branku Kaučiču in somentorju dr. Stanislavu

Avscu, da sta me sprejela pod svoje okrilje in me vodila na poti nastajanja diplomskega dela.

Prav tako se jima zahvaljujem za ustrezno strokovno mnenje, pomoč pri nastajanju

diplomskega dela, spodbudo in potrpežljivost.

Zahvala gre prav tako mojemu možu Janezu in staršema Hemi in Branku za spodbujanje,

pomoč, nasvete in omogočanje študija.


Povzetek

Na svetu obstajajo številni programi, ki nam omogočajo 3D modeliranje. Med njimi najdemo

plačljive in brezplačne programe. Mnogi oblikovalci ali načrtovalci uporabljajo plačljive

programe, kot so: AutoCad, Maya, ProEngineer, Cinema 3D, SolidWorks itn., saj so mnenja,

da brezplačni programi ne morejo nuditi vsega, kar ponujajo plačljivi programi. Pri tem imajo

v mislih kvaliteto modeliranja, orodja, funkcije, enostavno uporabo, podporo, vzdrževanje itn.

Razvijalci brezplačnih programov se še posebej trudijo, da bi takšne uporabnike prepričali v

nasprotno in da bi tako pričeli uporabljati njihove produkte. Podjetja se trudijo, da te

programe nadgrajujejo in izboljšujejo, da bi bili bolj prijazni uporabnikom. Programi, ki

nudijo možnost izvoza formata za 3D tiskanje, so dobrodošli, saj lahko narisani 3D model

pozneje natisnemo in vidimo končni izdelek s svojimi očmi in ga poprimemo. V diplomskem

delu smo izbrali nekaj obstoječih brezplačnih programov za 3D modeliranje in jih na kratko

opisali, predstavili program Blender za 3D modeliranje, ki smo ga izbrali na podlagi vnaprej

določenih kriterijev za primerjavo z drugimi programi, prikazali njegovo uporabo z

osnovnimi funkcijami in orodji na osnovnih objektih, uporabo programa na primerih,

preučevali video in spletno literaturo za uporabo ter z novimi idejnimi skicami zasnovali

možne konkretne izdelke, ki so uporabni predvsem za izdelavo izdelkov pri predmetu tehnika

in tehnologija ter jih po končani zasnovi in modeliranju natisnili. Prav tako smo omenjeni

program umestili v izobraževalni proces in na podlagi izbranih in zapisanih kriterijev izdelke

uvrstili v izobraževalni proces. Po končanem 3D tiskanju izdelkov prototipov je zapisano

kritično mnenje o samem postopku tiskanja in o ugotovitvah, ki bi doprinesle k izboljšavi

modeliranja v samem programu.

Ključne besede: 3D modeliranje, 3D tiskanje, 3D optično branje, Blender, učna izdelava, 3D

model ali 3D objekt, Tehnika in tehnologija.


SOFTWARE TOOLS FOR 3D MODELING AS A PART OF DESIGN

AND TECHNOLOGY IN PRIMARY SCHOOL

Abstract

There are numerous programs that enable 3D modeling. We can choose from various free

programs or the ones that we must pay for. Many designers and engineers use payable

programs such as AutoCad, Maya, ProEngineer, Cinema 3D, SolidWorks, etc. In their

opinion these programs give their users more than the free ones mainly because of their better

modeling quality, tools, functions, easy usage, support, maintenance, etc. Free program

developers try very hard to convince these users to reconsider, change their mind and start to

use their products. Companies try to upgrade and improve programs so that they will be user-

friendlier. Programs that enable export of 3D print format are more than welcome, because

that allows the user to actually print his or hers 3D model, see it for real and even touch it. For

our diploma paper we chose some of the free programs for 3D modeling, described them

shortly and introduced a free program for 3D modeling Blender. This program was chosen

based on previously selected criteria and after a comparison with some other free programs

for 3D modeling. Later on we demonstrated the use of Blender (basic functions and tools on

basic objects), gave an extra explanation of the use of Blender supported by examples, studied

video and online literature for its use and made new sketches that can be used for making real

products at school for school subject Design and Technology. At the end of our project some

of them were printed. We integrated Blender into primary school educational process (from

6th to 8th grade) and based on chosen and written criteria integrated our products into the

educational process as well. After finishing 3D printing of prototype products we have

critically discussed the process of printing and our findings that could contribute to an easier

and simpler modeling in the program Blender.

Keywords: 3D model, 3D print, 3D scan, Blender, practical lesson, 3D model or 3D object,

Design and Technology.


Kazalo vsebine 1 UVOD .................................................................................................................................................... 1

1. 1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ............................................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................................ 3

1.3 METODOLOGIJA DELA ................................................................................................................... 3

1.4 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA ..................................................................................................... 4

2 3D MODELIRANJE IN OBSTOJEČA BREZPLAČNA PROGRAMSKA ORODJA ............................................ 5

2.1 3D KONCEPT .................................................................................................................................. 5

2.2 PREGLED BREZPLAČNIH PROGRAMOV ZA 3D MODELIRANJE ....................................................... 9

2.2.1 BLENDER ................................................................................................................................. 9

2.2.2 GOOGLE SKETCHUP .............................................................................................................. 12

2.2.3 ANIM8OR .............................................................................................................................. 13

2.2.4 ART OF ILLUSION .................................................................................................................. 14

2.2.5 OPEN FX ................................................................................................................................ 15

2.2.6 3DVIA SHAPE ........................................................................................................................ 15

2.2.7 SEAMLESS 3D ........................................................................................................................ 16

2.2.8 WINGS 3D ............................................................................................................................. 17

2.2.9 AUTODESK123D .................................................................................................................... 18

2.2.10 MILKSHAPE 3D .................................................................................................................... 19

2.2.11 FREECAD ............................................................................................................................. 20

2.3 PRIMERJAVA PROGRAMOV ......................................................................................................... 21

3 PREDSTAVITEV PROGRAMA BLENDER ............................................................................................... 25

3.1 BLENDER ...................................................................................................................................... 25

3.2 STROJNE IN PROGRAMSKE ZAHTEVE .......................................................................................... 26

3.3 NAMESTITEV PROGRAMA ........................................................................................................... 27

3.4 RAZLAGA OSNOVNIH TIPK ........................................................................................................... 30

3.5 OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROGRAMA.......................................................................................... 32

3.5.1 DELOVNO OKOLJE ................................................................................................................. 32

3.5.2 MENIJSKA VRSTICA IN ORODNE VRSTICE ............................................................................. 33

3.6 OSNOVNE FUNKCIJE .................................................................................................................... 43

3.6.1 POSTAVLJANJE OBJEKTOV V PROSTOR................................................................................. 43

3.6.2 UREJANJE OBJEKTA Z OSNOVNIMI POJMI ............................................................................ 47

3.6.3 MODELIRANJE OBJEKTA ....................................................................................................... 51

3.6.4 RENDIRANJE.......................................................................................................................... 63


3.6.5 OBJEKTI S POMOČJO KRIVULJ ............................................................................................... 64

3.6.6 DODAJANJE MATERIALOV IN TEKSTUR ................................................................................ 66

3.6.7 UPORABA POGLEDOV ........................................................................................................... 79

3.6.8 ANIMACIJA ............................................................................................................................ 84

4 PRIMERI 3D MODELIRANJA ................................................................................................................ 87

4.1 KRITERIJSKA ZASNOVA IZDELKOV ................................................................................................ 87

4.2 OPERATIVNI CILJI UČNE IZDELAVE ............................................................................................... 88

4.3 IZVEDBA MODELIRANJA .............................................................................................................. 90

4.3.1 PRIMER: OBROČ ................................................................................................................... 90

4.3.2 PRIMER: ŠKATLA S SNEMLJIVIM POKROVOM ...................................................................... 95

4.3.3 PRIMER: POSODA ZA ULIVANJE .......................................................................................... 101

4.3.4 PRIMER: ŠAHOVSKA FIGURA .............................................................................................. 105

4.3.5 PRIMER: JADRNICA ............................................................................................................. 111

4.4 FORMATI ZA 3D TISKANJE V PROGRAMU BLENDER .................................................................. 124

4.5 3D TISKANJE Z VREDNOTENJEM ................................................................................................ 124

4.5.1 VREDNOTENJE .................................................................................................................... 125

5 DISKUSIJA .......................................................................................................................................... 129

6 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................ 131

7 VIRI IN LITERATURA .......................................................................................................................... 133

7.1 SPLETNI NASLOVI ....................................................................................................................... 133

8 PRILOGE: DELAVNIŠKE RISBE IZDELKOV ........................................................................................... 137


KAZALO SLIK

SLIKA 1: INTERAKCIJA MED DVEMA KROGLAMA [1]. ............................................................................................... 6

SLIKA 2: PRIMER MODELIRANJA S PROCEDURALNIM OBJEKTOM [1]. ....................................................................... 6

SLIKA 3: PRIMER 3D OPTIČNEGA BRALNIKA [17]. .................................................................................................... 6

SLIKA 4: POSTOPEK 3D OPTIČNEGA BRANJA [17]. ................................................................................................... 7

SLIKA 5: PRIMER 3D TISKALNIKA [26]. .................................................................................................................... 8

SLIKA 6: PROGRAM BLENDER. ............................................................................................................................... 10

SLIKA 7: SPLETNA STRAN PROGRAMA BLENDER [4]. ............................................................................................. 11

SLIKA 8: SKUPNOST UPORABNIKOV BLENDER [5]. ................................................................................................. 11

SLIKA 9: PROGRAM GOOGLE SKETCHUP [7]. ......................................................................................................... 12

SLIKA 10: GOOGLE SKETCHUP PRO VERZIJA [7]. .................................................................................................. 12

SLIKA 11: PROGRAM ANIM8OR [1]. ....................................................................................................................... 13

SLIKA 12: PROGRAM ART OF ILLUSION [2]. ........................................................................................................... 14

SLIKA 13: PROGRAM OPEN FX [14]. ...................................................................................................................... 15

SLIKA 14: PROGRAM 3VIDIA SHAPE [28]. .............................................................................................................. 16

SLIKA 15: PROGRAM SEAMLESS 3D. ...................................................................................................................... 17

SLIKA 16: PROGRAM WINGS 3D [29]. .................................................................................................................... 17

SLIKA 17: SPLETNA STRAN WINGS 3D [29]. .......................................................................................................... 18

SLIKA 18: PROGRAM AUTODESK123D [21]. .......................................................................................................... 19

SLIKA 19: PROGRAM MILKSHAPE 3D [10]. ............................................................................................................ 19

SLIKA 20: SPLETNA STRAN MILKSHAPE 3D [10]. ................................................................................................... 20

SLIKA 21: PROGRAM FREECAD [6]. ....................................................................................................................... 21

SLIKA 22: IZBOR WINDOWS [4].............................................................................................................................. 27

SLIKA 23: INFORMACIJSKO OKNO [4]. .................................................................................................................... 27

SLIKA 24: OKNO ZA NAMESTITEV PROGRAMA. ...................................................................................................... 28

SLIKA 25: LICENČNE PRAVICE. .............................................................................................................................. 28

SLIKA 26: PONUJENE MOŽNOSTI OB NAMESTITVI PROGRAMA. ............................................................................... 28

SLIKA 27: MESTO NAMESTITVE PROGRAMA. .......................................................................................................... 29

SLIKA 28: KONEC NAMESTITVE. ............................................................................................................................ 29

SLIKA 29: PROGRAM BLENDER. ............................................................................................................................. 29

SLIKA 30: IZBOR WINDOWS [4].............................................................................................................................. 30

SLIKA 31: INFORMATIVNO OKNO [4]. ..................................................................................................................... 30

SLIKA 32: DELOVNA POVRŠINA PROGRAMA BLENDER. .......................................................................................... 32

SLIKA 33: OKNO USER PREFERNECES WINDOW. ................................................................................................... 33

SLIKA 34: RAZDELITEV OSNOVNEGA OKNA PROGRAMA. ....................................................................................... 33

SLIKA 35: MENIJSKA VRSTICA. .............................................................................................................................. 34

SLIKA 36: ORODJARNA NA LEVI STRANI. ................................................................................................................ 36

SLIKA 37: ORODJARNA PREOBRAZI. ...................................................................................................................... 37

SLIKA 38: MENIJSKA VRSTICA. .............................................................................................................................. 37

SLIKA 39: OKNO LASTNOSTI. ................................................................................................................................. 39

SLIKA 40: PODROBNOSTI OKNA LASTNOSTI. .......................................................................................................... 39

SLIKA 41: NIZ KOPIJ OBJEKTA. ............................................................................................................................... 40

SLIKA 42: POSNETI ROBOVI NA OBJEKTU. .............................................................................................................. 40

SLIKA 43: OBLIKOVANJE OČESA PRI OBJEKTU [23]. ............................................................................................... 40

SLIKA 44: ZRCALJENJE OBJEKTA GLEDE NA OS A) IN B). ........................................................................................ 41

SLIKA 45: MOŽNOST USTVARJANJA VIJAČNICE A) GLEDE NA ŠTEVILO PLOSKEV IN B) GLEDE NA ZASUK. .............. 41

SLIKA 46: RAZDELITEV POVRŠJA A) KROGLA IN B) IZ VALJA DOBIMO KROGLO. ..................................................... 41

SLIKA 47: DEFORMACIJA A) GLEDE NA ZASUK IN B) GLEDE NA VELIKOST IN OBLIKO. ............................................ 41


SLIKA 48: SPLOŠČITEV A) V POGLEDU PROGRAMA IN B) POGLED UPODABLJANJA. ................................................ 42

SLIKA 49: DODATKI OBJEKTOM. ............................................................................................................................ 42

SLIKA 50: OKNO LASTNOSTI IN SPREMEMBA LE TEGA. ........................................................................................... 42

SLIKA 51: TIMELINE ALI ČASOVNICA. .................................................................................................................... 43

SLIKA 52: KOCKA. ................................................................................................................................................. 43

SLIKA 53: VALJ. ..................................................................................................................................................... 44

SLIKA 54: DODAJANJE VALJA GLEDE NA ŽELENE NASTAVITVE. ............................................................................. 44

SLIKA 55: MOŽNOSTI VALJA GLEDE NA ZAPRTOST ALI ODPRTOST ROBOV. ............................................................ 44

SLIKA 56: STOŽEC. ................................................................................................................................................. 45

SLIKA 57: PRIMER ZAPRTEGA ALI ODPRTEGA STOŽCA. .......................................................................................... 45

SLIKA 58: KROGLA. ............................................................................................................................................... 45

SLIKA 59: SPREMEMBA LASTNOSTI KROGLE GLEDE NA PONUJENE PARAMETRE. .................................................... 45

SLIKA 60: TRIKOTNA SFERA. .................................................................................................................................. 46

SLIKA 61: SPREMEMBA PARAMETROV. .................................................................................................................. 46

SLIKA 62: KROG. ................................................................................................................................................... 46

SLIKA 63: PLOSKEV. .............................................................................................................................................. 46

SLIKA 64: PRIMER MREŽE. ..................................................................................................................................... 47

SLIKA 65: DELOVNO OKOLJE PROGRAMA BLENDER............................................................................................... 47

SLIKA 66: EDIT MODE POGLED OBJEKTA. .............................................................................................................. 48

SLIKA 67: MOŽNOSTI SPREMEMB NA OBJEKTU. ..................................................................................................... 48

SLIKA 68: IZBRANA TOČKA NA OBJEKTU. ............................................................................................................... 48

SLIKA 69: OZNAČITEV VEČ TOČK HKRATI. ............................................................................................................. 49

SLIKA 70: OZNAČITEV ROBA. ................................................................................................................................. 49

SLIKA 71: OZNAČITEV VEČ ROBOV HKRATI. .......................................................................................................... 49

SLIKA 72: OZNAČITEV PLOSKVE ............................................................................................................................ 50

SLIKA 73: OZNAČITEV VEČ PLOSKEV. .................................................................................................................... 50

SLIKA 74: VIDNOST KOCKE. ................................................................................................................................... 51

SLIKA 75: POLNI IN ŽIČNI MODEL ISTE KOCKE. ...................................................................................................... 51

SLIKA 76: OZNAČITEV PLOSKVE PREKO TOČK........................................................................................................ 51

SLIKA 77: OBSEG GLEDE NA OZNAČITVE PLOSKVE. ............................................................................................... 52

SLIKA 78: OBSEG GLEDE NA OZNAČITEV TOČK. ..................................................................................................... 52

SLIKA 79: OBSEG GLEDE NA SMER. ........................................................................................................................ 52

SLIKA 80: OZNAČITEV CELEGA OBJEKTA, TIPKA A. ............................................................................................... 53

SLIKA 81: POVEČANA KOCKA. ............................................................................................................................... 53

SLIKA 82: POMANJŠANA KOCKA. ........................................................................................................................... 53

SLIKA 83: PREMIK GLEDE NA OSI. .......................................................................................................................... 54

SLIKA 84: PREMIK OBJEKTA GLEDE NA Z OS (MODRA PUŠČICA). ............................................................................ 54

SLIKA 85: PREMIK TOČKE V POLJUBNI SMERI. ........................................................................................................ 54

SLIKA 86: PREMIK PLOSKVE PO OSI Z. .................................................................................................................... 55

SLIKA 87: ZAČETNO STANJE KOCKE. ...................................................................................................................... 55

SLIKA 88: KONČNO STANJE KOCKE. ....................................................................................................................... 55

SLIKA 89: ROTACIJA PLOSKVE. .............................................................................................................................. 56

SLIKA 90: KVADRAT. ............................................................................................................................................. 56

SLIKA 91: KONČNO STANJE. ................................................................................................................................... 56

SLIKA 92: PRITISK TIPKE Z, ZA SMER OSI Z. ........................................................................................................... 57

SLIKA 93: IZTISK ZGORNJE PLOSKVE. ..................................................................................................................... 57

SLIKA 94: Z ORODJEM IZVLEČI SMO KOCKI DODALI PLOSKVE. ............................................................................... 57

SLIKA 95: ORODJE IZBRIŠI. .................................................................................................................................... 58

SLIKA 96: PRIMER VSTAVLJANJA PLOSKVE GLEDE NA TRI IZBRANE TOČKE. ........................................................... 58

SLIKA 97: RAZDELITEV PLOSKVE NA 2 DELA. ......................................................................................................... 59


SLIKA 98: RAZDELITEV DELA NA 5 DELOV. ............................................................................................................ 59

SLIKA 99: PRIMER SPREMEMBE OBLIKE POVRŠINE. ................................................................................................ 59

SLIKA 100: ORODJE KOPIRANJE. ............................................................................................................................ 60

SLIKA 101: STOPNJA RAZDELITVE KROGLE GLEDE NA KROGE. .............................................................................. 60

SLIKA 102: PRIKAZ FUNKCIJE PRESEK A) KOCKA IN VALJ SKUPAJ IN B) VALJ BREZ KOCKE..................................... 61

SLIKA 103: PRIMERI UPORABE ORODJA VRTENJE. .................................................................................................. 61

SLIKA 104: PREMIK KROGA. .................................................................................................................................. 62

SLIKA 105: DODAJANJE NAVPIČNICE ALI PRAVOKOTNICE. ..................................................................................... 62

SLIKA 106: PRIMER VIJAČNICE............................................................................................................................... 63

SLIKA 107: ORODJE UPODABLJANJA. ..................................................................................................................... 63

SLIKA 108: PRIKAZ SLIKE. ..................................................................................................................................... 64

SLIKA 109: SHRANITEV SLIKE. ............................................................................................................................... 64 SLIKA 110: OBJEKTI S POMOČJO KRIVULJ A) KRIVULJA V ORISNEM NAČINU, B) KRIVULJA V UREJEVALNEM NAČINU,

C) PREMIKANJE POSAMEZNIH TOČK, D) POVRŠINE KRIVULJ, E) KRIVULJA SPRIJETA SKUPAJ IN F) KRIVULJA

SPRIJETA V OBJECT MODE. ............................................................................................................................ 65

SLIKA 111: NASTAVITVE LASTNOSTI KRIVULJ. ...................................................................................................... 66

SLIKA 112: DODAJANJE MATERIALA. ..................................................................................................................... 67

SLIKA 113: SPREMINJANJE NASTAVITEV ZA FUNKCIJO MATERIALA. ...................................................................... 67

SLIKA 114: UPODOBLJENA SLIKA Z RAZLIČNIMI MATERIALI. ................................................................................. 67

SLIKA 115: MOŽNE NASTAVITVE PRI FUNKCIJI MATERIAL. .................................................................................... 68

SLIKA 116: NASTAVITEV PREDOGLEDA OBJEKTA. ................................................................................................. 68

SLIKA 117: MATERIAL NA PLOŠČATI PLOSKVI. ...................................................................................................... 68

SLIKA 118: PREDOGLED Z UČINKOM KROGLE. ....................................................................................................... 69

SLIKA 119: PREDOGLED KVADRASTIH TELES. ........................................................................................................ 69

SLIKA 120: PREDOGLED ZA ŽIVA BITJA. ................................................................................................................. 69

SLIKA 121: PREDOGLED MOŽNOSTI ZA PERJE ITN. .................................................................................................. 69

SLIKA 122: PREDOGLED Z UČINKOM NEBA V OZADJU. ........................................................................................... 69

SLIKA 123: RAZLIČNE MOŽNOSTI ODSEVNOSTI [23]. ............................................................................................. 70

SLIKA 124: RAZLIČNE MOŽNOSTI GROBOSTI POVRŠINE [23]. ................................................................................. 70

SLIKA 125: RAZLIČNE MOŽNOSTI MEHKOBE [23]. .................................................................................................. 70

SLIKA 126: RAZLIČNE MOŽNOSTI POTEMNENJA [23]. ............................................................................................. 71

SLIKA 127: RAZLIČNE MOŽNOSTI RAZPRŠENOSTI [23]. .......................................................................................... 71

SLIKA 128: NASTAVITVE SIJAJA. ............................................................................................................................ 71

SLIKA 129: RAZPRŠENOST GLEDE NA SIJAJ. ........................................................................................................... 71

SLIKA 130: SENČENJE A) NASTAVITVE SENČENJA IN B) PRIMER SENČENJA. ........................................................... 72 SLIKA 131: PROSOJNOST A) NASTAVITVE PROSOJNOSTI, B) PRIMER PROSOJNOSTI Z NASTAVITVAMI IN C) MASKA IN

ALPHA 0.500. ................................................................................................................................................ 72

SLIKA 132: ODSEVNOST Z NASTAVITVIJO FESNEL 2.000. ...................................................................................... 72

SLIKA 133: PORAZDELJENOST SVETLOBE [23]. ...................................................................................................... 73

SLIKA 134: PRIMER DVEH OBJEKTOV GLEDE NA NASTAVITEV MATERIALA IN SENČENJA. ...................................... 73

SLIKA 135: DODAJANJE UČINKOV. ......................................................................................................................... 73

SLIKA 136: IKONA ZA TEKSTURO. .......................................................................................................................... 74

SLIKA 137: OKNO Z NASTAVITVAMI TEKSTURE. .................................................................................................... 74

SLIKA 138: RAZLIČNE MOŽNOSTI ZA IZBIRO TEKSTURE. ........................................................................................ 75

SLIKA 139: PRIMER IZBRANE TEKSTURE. ............................................................................................................... 75

SLIKA 140: PRIMER DODAJANJA TEKSTURE. .......................................................................................................... 76

SLIKA 141: NASTAVITVE ZA SLIKO 141 SPODAJ. .................................................................................................... 76

SLIKA 142: PRIKAZ TEKSTURE A), B) IN C) GLEDE NA NASTAVITVE. ....................................................................... 77

SLIKA 143: DODAJANJE TEKSTURE S POMOČJO DODANE SLIKE. ............................................................................. 77

SLIKA 144: TEKSTURA A) DODANA TEKSTURA Z UČINKOM NEBA IN B) DODAJANJE IZBRANE SLIKE [13]. .............. 78


SLIKA 145: TEKSTURA DODANA KOT SLIKA [13].................................................................................................... 78

SLIKA 146: SPREMENJENE NASTAVITVE GLEDE NA SLIKO 140 [13]. ....................................................................... 78

SLIKA 147: POGLED NA 3D OBJEKT GLEDE NA KAMERO. ....................................................................................... 79

SLIKA 148: DODAJANJE KAMER. ............................................................................................................................ 79

SLIKA 149: SPREMINJANJE NASTAVITEV KAMER. ................................................................................................... 80

SLIKA 150: SVETLOBNI VIR: LUČ. .......................................................................................................................... 81

SLIKA 151: SVETLOBNI VIR: SONCE A) PRIMER 1 IN B) PRIMER 2. .......................................................................... 81

SLIKA 152: SVETLOBNI VIR V OBLIKI STOŽCA. ....................................................................................................... 81

SLIKA 153: SVETLOBNI VIR: POVRŠINSKO. ............................................................................................................. 82

SLIKA 154: SVETLOBNI VIR: PROSTORSKO. ............................................................................................................ 82

SLIKA 155: PRIMER DODAJANJA SVETLOBNIH VIROV IN NASTAVITVE. ................................................................... 82

SLIKA 156: NASTAVITVE SVETLOBNEGA VIRA. ...................................................................................................... 83

SLIKA 157: NASTAVITVE SENČENJA. ...................................................................................................................... 83

SLIKA 158: NASTAVITVE ZA ANIMACIJO. ............................................................................................................... 84

SLIKA 159: GRAPH EDITOR ZA LAŽJE OPRAVLJANJE ANIMACIJ. ............................................................................. 85

SLIKA 160: PRIMER ANIMACIJE NA ČASOVNICI. ..................................................................................................... 85

SLIKA 161: OBJEKT IN POT ZA ANIMACIJO. ............................................................................................................ 86

SLIKA 162: ZAPISANA ANIMACIJA. ......................................................................................................................... 86

SLIKA 163: DODAJANJE VALJA IN POMANJŠANJE PO Z OSI. ..................................................................................... 90

SLIKA 164: POGLED IZ FRONTALNE LEGE. .............................................................................................................. 91

SLIKA 165: OZNAČITEV ZGORNJE PLOSKVE. .......................................................................................................... 91

SLIKA 166: ORODJE EXTRUDE. .............................................................................................................................. 91

SLIKA 167: SPREMEMBA POGLEDA. ....................................................................................................................... 91

SLIKA 168: Z IZVLEKOM STRANSKIH PLOSKEV DOBIMO TORUS. ............................................................................. 92

SLIKA 169: DODAJANJE ROBOV Z UPORABO ORODJA DODAJANJE NOVIH ROBOV. .................................................. 92

SLIKA 170: PONOVITEV FUNKCIJE NA NOTRANJIH ROBOVIH. ................................................................................. 92

SLIKA 171: IZBOČENOST ROBOV NA ZUNAJ. ........................................................................................................... 93

SLIKA 172: UPORABA FUNKCIJE SUBDIVISION SURFACE. ...................................................................................... 93

SLIKA 173: PRIMER OBJEKTA. ................................................................................................................................ 93

SLIKA 174: SPLOŠČIMO OBJEKT. ............................................................................................................................ 93

SLIKA 175: OBROČ. ............................................................................................................................................... 94

SLIKA 176: DODAJANJE MATERIALA IN SENČENJA. ................................................................................................ 94

SLIKA 177: OSNOVA JE KOCKA. ............................................................................................................................ 95

SLIKA 178: DODAJANJE PLOSKVE ZA POKROV. ...................................................................................................... 95

SLIKA 179: ORODJE IZVLEČI. ................................................................................................................................. 96

SLIKA 180: ŠKATLA S SNEMLJIVIM POKROVOM A) POKROV IN ŠKATLA B) ZDRUŽITEV POKROVA S KOCKO. ........... 96

SLIKA 181: PRIMER KONČNEGA IZDELKA. .............................................................................................................. 96

SLIKA 182: ZDRUŽITEV DVEH OBJEKTOV. .............................................................................................................. 97

SLIKA 183: RAZDRUŽENA OBJEKTA. ...................................................................................................................... 97

SLIKA 184: UPODOBLJENA OBLIKA. ....................................................................................................................... 97

SLIKA 185: IZDELEK A) OSTRI ROBOVI IN B) POSNETI ROBOVI. ............................................................................... 98

SLIKA 186: SPREMEMBA MATERIALA. ................................................................................................................... 98

SLIKA 187: SPREMEMBA OZADJA. .......................................................................................................................... 99

SLIKA 188: IZDELEK A) POLNA NOTRANJOST ŠKATLE IN B) VOTLA NOTRANJOST ŠKATLE. ..................................... 99

SLIKA 189: ZATIČI NA POKROVU IN UTORI NA ŠKATLI. .......................................................................................... 99

SLIKA 190: ŠKATLA S POKROVOM........................................................................................................................ 100

SLIKA 191: KONČNI IZDELEK. .............................................................................................................................. 100

SLIKA 192: DODAJANJA POLIEDRA. ..................................................................................................................... 101

SLIKA 193: POGLED V EDIT MODE. ...................................................................................................................... 101

SLIKA 194: IZBOR ZGORNJIH PLOSKEV. ................................................................................................................ 101


SLIKA 195: IZBRIS IZBRANIH PLOSKEV. ................................................................................................................ 102

SLIKA 196: POSODA A) PORAVNAVA DNA IN B) POGLED IZ DRUGE PERSPEKTIVE. ................................................ 102

SLIKA 197: IZTISNEMO SPODNJE PLOSKVE IN DODAMO PLOSKEV NA DNU POSODE. .............................................. 102

SLIKA 198: DODAJANJE DODATNIH PLOSKEV. ...................................................................................................... 102

SLIKA 199: POSODA A) DODAJANJE VZORCA IN B) POGLED V SLIKI. ..................................................................... 103

SLIKA 200: DODAJANJE MATERIALA A) IN B). ...................................................................................................... 103

SLIKA 201: DODAJANJE PODLAGE. ....................................................................................................................... 103

SLIKA 202: SPREMEMBA VELIKOSTI PODLAGE. .................................................................................................... 104

SLIKA 203: SPREMEMBA BARVE PODLAGE. .......................................................................................................... 104

SLIKA 204: POSODA ZA ULIVANJE. ....................................................................................................................... 104

SLIKA 205: IZBRANA SLIKA IN FIGURA [32]. ........................................................................................................ 105

SLIKA 206: POSTAVITEV OSNOVNEGA OBJEKTA [32]. .......................................................................................... 106

SLIKA 207: SPREMEMBA POGLEDA NA FIGURO [32]. ............................................................................................ 106

SLIKA 208: DODAJANJE NOVEGA OBJEKTA VALJ. ................................................................................................. 106

SLIKA 209: POMANJŠANJE VALJA. ....................................................................................................................... 107

SLIKA 210: OBLIKOVANJE A) DVA MOŽNA POGLEDA NA OBJEKT IN B) POGLED V EDIT MODE. ........................... 107

SLIKA 211: IZBOR ZGORNJIH PLOSKEV. ................................................................................................................ 107

SLIKA 212: UPORABA ORODJA IZVLEČI................................................................................................................ 108

SLIKA 213: ZAMIK IZBRANIH PLOSKEV NA ZNOTRAJ. ........................................................................................... 108

SLIKA 214: PONAVLJANJE FUNKCIJ IZVLEČI IN OBSEG......................................................................................... 108

SLIKA 215: IZRISANA ŠAHOVSKA FIGURA. ........................................................................................................... 109

SLIKA 216: OBRIS GLAVE KONJA. ........................................................................................................................ 109

SLIKA 217: OBRIS GLAVE KONJA. ........................................................................................................................ 110

SLIKA 218: GLAVA KONJA. .................................................................................................................................. 110

SLIKA 219: OBLIKOVANJE GLAVE. ....................................................................................................................... 110

SLIKA 220: GLAVA TRDNJAVE. ............................................................................................................................ 111

SLIKA 221: KOCKA. ............................................................................................................................................. 112

SLIKA 222: KOCKA A) POGLED V EDIT MODE IN B) DODAJANJE ROBA Z ORODJEM LOOP. .................................... 112

SLIKA 223: PLOSKVE A) OZNAČITEV LEVIH PLOSKEV OD SREDINSKE ČRTE IN B) IZBRIS OZNAČENIH PLOSKEV. ... 112

SLIKA 224: IZTISNEMO NEKAJ KVADROV. ............................................................................................................ 113

SLIKA 225: IZBOR SPODNJEGA OGLIŠČA. .............................................................................................................. 113

SLIKA 226: POTEG OGLIŠČA V LEVO, V SMERI ZELENE PUŠČICE (Z OS). ................................................................ 113

SLIKA 227: IZVLEČEMO ZGORNJE TOČKE. ............................................................................................................ 114

SLIKA 228: IZBRANO OGLIŠČE POVLEČEMO NAVZGOR, V SMERI MODRE PUŠČICE. ............................................... 114

SLIKA 229: POTEG ZADNJIH DVEH OGLIŠČ NAVZGOR. .......................................................................................... 114

SLIKA 230: PORAVNAVA OGLIŠČ. ........................................................................................................................ 115

SLIKA 231: PORAVNAVA SPODNJIH ZUNANJIH OGLIŠČ Z NOTRANJIMI, DA DOBIMO OZKO OBLIKO TRUPA............. 115

SLIKA 232: DODAJANJE ROBOV NA SREDINI. ........................................................................................................ 115

SLIKA 233: SPREMEMBA POGLEDA. ..................................................................................................................... 116

SLIKA 234: OZNAKA NOTRANJIH PLOSKEV. ......................................................................................................... 116

SLIKA 235: IZBRIS OZNAČENIH PLOSKEV. ............................................................................................................ 116

SLIKA 236: POLOVICA TRUPA. ............................................................................................................................. 116

SLIKA 237: UPORABA ORODJA ZRCALJENJE. ........................................................................................................ 117

SLIKA 238: TRUP. ................................................................................................................................................ 117

SLIKA 239: DODAJANJE ROBOV NA DROG JAMBORA. ........................................................................................... 117

SLIKA 240: DROG. ............................................................................................................................................... 118

SLIKA 241: IZVLEČEK ZA JAMBOR........................................................................................................................ 118

SLIKA 242: PRIČETEK IZRIS JADER. ...................................................................................................................... 118

SLIKA 243: DODAJANJE PLOSKVE MED TREMI TOČKAMI. ..................................................................................... 119

SLIKA 244: JADRA A) FRONTALNI POGLED IN B) POGLED STRANSKI RIS. .............................................................. 119


SLIKA 245: DODAJANJE PRIKLJUČKOV. ................................................................................................................ 119

SLIKA 246: UPODOBITEV V SLIKI. ........................................................................................................................ 120

SLIKA 247: POGLED NA TRUP, JAMBOR IN JADRA. ................................................................................................ 120

SLIKA 248: ODSTRANITEV ZGORNJIH PLOSKEV TRUPA. ........................................................................................ 120

SLIKA 249: DODAJANJE NOTRANJIH PLOSKEV. ..................................................................................................... 121

SLIKA 250: JAMBOR. ............................................................................................................................................ 121

SLIKA 251: UTORI V JADRA. ................................................................................................................................. 121

SLIKA 252: USTREZNOST ZATIČEV IN UTOROV. .................................................................................................... 122

SLIKA 253: POMAKNITEV TRUPA SKUPAJ Z JADRI. ............................................................................................... 122

SLIKA 254: ZDRUŽITEV OBJEKTOV....................................................................................................................... 122

SLIKA 255: JADRNICA A) BREZ MATERIALA IN B) Z DODANIM MATERIALOM IN SVETLOBNIM VIROM. .................. 123

SLIKA 256: ŠKATLA S SNEMLJIVIM POKROVOM, NATISNJENA S 3D TISKALNIKOM. .............................................. 126

SLIKA 257: DELAVNIŠKA RISBA OBROČ............................................................................................................... 137

SLIKA 258: DELAVNIŠKA RISBA ŠKATLA S SNEMLJIVIM POKROVOM: A) ŠKATLA IN B) POKROV. ......................... 139

SLIKA 259: DELAVNIŠKA RISBA POSODA ZA ULIVANJE. ....................................................................................... 140

SLIKA 260: DELAVNIŠKA RISBA KMET. ............................................................................................................... 141

SLIKA 261: DELAVNIŠKA RISBA JADRNICA: A) LEVO JADRO, B) DESNO JADRO, C) JAMBOR IN D) TRUP. ............... 145

1

1 UVOD

V današnjem času si življenja brez računalnika ne moremo predstavljati. Tehnologija v

računalništvu se ves čas spreminja in nadgrajuje. Prav tako se tehnologija spreminja tudi v

šolstvu, saj se učenci vedno pogosteje učijo s pomočjo računalnika. Na področju računalništva

se že nekaj časa uveljavljajo pojmi 3D modeliranje, 3D tiskanje in 3D optično branje.

1. 1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA 3D modeliranje ali oblikovanje je proces, ki poteka s pomočjo matematične predstavitve

površine 3D objekta preko določenega programa. Po koncu modeliranja dobimo 3D model.

Sam model se lahko prikaže kot 2D slika ali 3D animacija. 3D model je ustvarjen s

skupinskimi točkami v trirazsežnem prostoru, ki so medsebojno povezane s črtami, ravninami

itn.

Področje 3D modeliranja v današnjih časih doživlja hiter razvoj, saj omogoča računalniško

podprto izdelavo modelov oz. prototipov in s tem bistveno skrajša ter poceni razvoj novih

izdelkov. Dosedanja izdelava prototipov je zelo draga (časovno potratna, strošek materiala) in

si jih pri učnem delu v šoli ne moremo privoščiti. S programi za modeliranje pa je možno

načrtovane izdelke preverjati in tudi učinkovito popravljati že med samim procesom

modeliranja, tako da sama izdelava vmesnih faz oz. različic izdelka med samim načrtovanjem

ni potrebna.

Pri osnovnošolskem pouku Tehnike in tehnologije (v nadaljevanju TiT) se v zadnjih treh

razredih izobraževanja srečujejo s pojmom tehnične dokumentacije, kjer med drugim

pridobijo osnovna znanja o pravokotni in izometrični projekciji. Raziskave so pokazale, da so

klasični načini tehničnega načrtovanja izdelka manj učinkoviti od sodobnega pristopa, ki

temelji na 3D modeliranju. Z diplomskim delom prikažemo možnost uporabe orodij za 3D

modeliranje pri pouku TiT kot model doseganja višjih kognitivnih ciljev tehnične

dokumentacije. Pri uporabi večine programov za 3D modeliranje se učenci srečajo z

zahtevnimi navodili v tujem jeziku. Nepoznavanje modeliranja v kombinaciji s skromnim

znanjem tujega jezika pa učencem predstavlja veliko oviro pri spoznavanju tematike. Kot

velik izziv smo si zastavili, da je izbrani program za 3D modeliranje predstavljen na način, ki

bo učencem razumljiv in dostopen.


2

Na področju 3D modeliranja se pojavljajo številni programi, s katerimi lahko modeliramo 3D

modele v virtualnem svetu. Obstajajo različni programi, ki so plačljivi in tisti, ki so prosto

dostopni. Osredotočamo se predvsem na prosto dostopna programska orodja za 3D

modeliranje.

Z izborom brezplačnih programov za modeliranje lahko dobimo najbolj primernega, ki bi ga

morda v prihodnosti uporabljali v osnovnih šolah in tako pomagali učencem k boljši predstavi

v trirazsežnem prostoru. S primerjavo najdenih programov določimo najboljši program med

ponujenimi, in sicer na podlagi predhodno sestavljenih kriterijev, ki bi jih upoštevali za ožji

izbor.

Pri izbiri programa je glavno vodilo predvsem enostavnost uporabe in intuitiven uporabniški

vmesnik.

Ob izbiri določenega programa prikažemo njegovo uporabo z osnovnimi funkcijami in orodji

na osnovnih objektih, uporabo programa na primerih, preučimo video in spletno literaturo za

uporabo ter z novimi idejnimi skicami zasnujemo možne konkretne izdelke, ki so uporabni

predvsem pri predmetu TiT, ter jih po končani zasnovi in modeliranju tudi natisnemo. S

predstavitvijo določenega programa lahko nudimo možnost različnih pogledov na oblikovanje

izdelkov. Omenjeni program umestimo v pouk in na podlagi izbranih in zapisanih kriterijev

izdelke uvrstimo v učni program TiT za 7., 8. in 9. razrede. 3D tiskanje izdelkov (hitro

prototipiranje) nam služi za evalvacijo in strogo presojo učinkovitosti 3D modeliranja.

Pri predmetu TiT se trenutno uporablja program CiciCad za računalniško načrtovanje skic in

idej, ki se v zadnjih letih ni nadgrajeval v prid uporabnikom in poleg tega nima možnosti 3D

modeliranja. S podrobno predstavitvijo možnih programov za 3D modeliranje nudimo

možnost kvalitetne izbire med programi, pregled načina dela ter aktualne novosti na tem

področju.

Praktični del je zasnovan kot priročnik za ciljno modeliranje konkretnih izdelkov. Primeri

modeliranja so zasnovani po težavnosti, kar naj bi spodbujalo učenje, tehniško ustvarjalnost

in zanimanje za nadaljnje raziskovanje.


3

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Glavni namen diplomskega dela je raziskati področje brezplačnih programov za 3D

modeliranje, določiti in predstaviti brezplačni program 3D modeliranja preko konkretnih

izdelkov, iz katerega lahko pozneje izvozimo datoteko z določenim formatom in 3D objekt ter

prototip natisnemo na 3D tiskalniku.

Cilji (C1 – C6) diplomskega dela so:

C1: Pojasniti 3D modeliranje, 3D tiskanje in 3D optično branje.

C2: Predstaviti možne brezplačne programe za 3D modeliranje.

C3: Ugotoviti možne formate za izvoz datotek za 3D tiskanje.

C4: Izvesti postopek 3D modeliranja kriterijsko zasnovanih izdelkov za doseganje ciljev in

standardov pouka TiT.

C5: Izdelati potrebno tehnično dokumentacijo izdelkov za potrebe reproduktivnega

modeliranja in vrednotenja.

C6: Utemeljiti smiselnost uporabe 3D orodij pri pouku TiT.

1.3 METODOLOGIJA DELA

Programska orodja za 3D modeliranje v okviru TiT v osnovni šoli smo raziskali neposredno

na spletu in na podlagi kriterijev, ki smo jih vnaprej določili. Pri predstavitvi programa in

njegove uporabe skozi izdelke smo ugotavljali doprinos k pouku TiT in k samem 3D tiskanju.

Glavne metode dela so bile:

- pridobivanje ustrezne literature,

- deskriptivna metoda pregleda ustreznih programov in možnih formatov za izvoz

datotek za 3D tiskanje,

- izbor dveh programov glede na izbrane kriterije,

- predstavitev izbranega programa z osnovnimi orodji in funkcijami,

- izbor kriterijev za zasnovo in izdelavo izdelkov,

- izbor učnih ciljev,

- izvedba 3D modeliranja z izbranimi izdelki,

- analiziranje izdelkov glede na kriterije,


4

- primerjalna metoda ugotovitve možne rabe formatov za 3D tiskanje in možnosti 3D

tiska,

- 3D tiskanje in kritično vrednotenje izdelka prototipa,

- diskusija o dosegu ciljev.

1.4 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA

V uvodnem delu sta opis in cilj diplomskega dela. V drugem poglavju predstavimo 3D

modeliranje in nabor brezplačnih programov ter na osnovi predhodno zastavljenih kriterijev

določimo optimalni program za 3D modeliranje. V tretjem poglavju podrobno predstavimo

izbrani program za 3D modeliranje. V naslednjem, četrtem, poglavju kriterijsko zasnujemo

izdelke, ki jih najprej določimo in nato predstavimo izdelavo 3D modeliranja konkretnih

izdelkov v izbranem programu. Na koncu predstavitve vsakega izdelka sledi analiza glede na

podane kriterije. V nadaljevanju pojasnimo različne možnosti formatov za izvoz 3D tiska in

kako natisnemo 3D model. Sledi vrednotenje izdelka po končanem tiskanju. V petem

poglavju preko diskusije pojasnimo, ali smo dosegli zastavljene cilje. V zaključku zaključimo

z možnimi novostmi na področju modeliranja in kako bi lahko to vplivalo na pouk TiT.


5

2 3D MODELIRANJE IN OBSTOJEČA BREZPLAČNA

PROGRAMSKA ORODJA

V današnji dobi se vse vrti okoli tehnologije, zato se tudi sam 3D koncept objektov spreminja

skozi čas. Razpoložljiva tehnika in tehnologija nam narekujeta trenutne in aktualne smernice

razvoja.

2.1 3D KONCEPT

Sodobne smernice 3D koncepta se nanašajo na 3D modeliranje, 3D optično branje in 3D

tiskanje.

3D modeliranje: 3D modeliranje ali oblikovanje je proces, ki poteka s pomočjo matematične

predstavitve površine 3D objekta preko določenega programa. Kar na koncu dobimo, se

imenuje 3D model. Sam model se lahko prikaže kot 2D slika ali 3D animacija [24].

Posamezni 3D modeli predstavljajo 3D objekt, ki je sestavljen iz posameznih točk preko

geometričnih oblik, najpogosteje kot mnogokotnik, točke in robovi. Ravno te geometrične

oblike dajejo možnost modeliranja, saj jih lahko s premikanjem poljubno oblikujemo v 3D

model. Modeli se lahko ustvarijo ročno, z optičnim bralnikom ali algoritmično [3].

3D modeli se uporabljajo v medicini, filmski industriji, igralni industriji, kemijski industriji,

arhitekturi in strojni industriji [1].

Glede na princip modeliranja poznamo naslednje vrste 3D modelov [1]:

Nurbs ali krivulje: so matematično definirane krivulje, sestavljene iz kontrolnih točk

in krivulj. Kontrolne točke so izven krivulj, kar definira linje in ploskve. Kvaliteta

izrisa je boljša kot pri poligonih, saj ob približevanju modela dobimo boljšo kvaliteto.

Ob približevanju ne vidimo mnogokotnikov kot pri poligonih.

Poligon ali mnogokotnik: 3D model modeliramo s pomočjo geometrijskih teles, ki so

sestavljeni iz majhnih mnogokotnikov, kot so: kocka, kvader, stožec, krogla itn. Paziti

je treba na število dodanih mnogokotnikov, saj lahko veliko število preobremeni

računalnik.

DEM ali slikovna reliefnost: 3D model je zasnovan s ploskovnim slikovnim

reliefom, kar pomeni, da se ga uporablja za modeliranje pokrajin, slika 1.


6

a) b)

Slika 1: Interakcija med dvema kroglama [1].

Opisne krogle: pomembno je, da med dvema kroglama določimo interakcijo, in sicer

če sta pozitivni (se povežeta) in če je ena negativna ter druga pozitivna (se negativna

zlije v pozitivno). Uporablja se za prikaz tekočin in organizmov.

Proceduralni objekti: imajo v osnovi krogelno obliko, kar pomeni, da je deformacija

narejena kot tekstura na podlagi volumna ali reliefa, slika 2.

Slika 2: Primer modeliranja s proceduralnim objektom [1].

3D optično branje: 3D optično branje je postopek digitalnega zajemanja oblike modela, na

osnovi katerega se izrišejo površine modela0.

3D optični bralnik je naprava, ki v resničnosti analizira objekt, zbira podatke o njem in izdela

njegov videz. Zbrane podatke nato lahko uporabljamo za obdelavo digitalnih 3D modelov

preko računalniških programov, slika 3 [26].

Slika 3: Primer 3D optičnega bralnika 0.


7

3D optični bralnik deluje tako, da ustvari skupek točk na površini objektov v obliki oblaka.

Vsak 3D optični bralnik opisuje pot za vsako točko na površini objekta, zato lahko optični

bralnik vsako točko identificira in jo poveže v celoto [26], slika 4.

Slika 4: Postopek 3D optičnega branja 0.

Prednosti 3D optičnega branja:

povečanje učinkovitosti pri delu s kompleksnimi oblikami in objekti,

pomoč pri načrtovanju proizvodov,

če so zastareli CAD modeli, lahko preko 3D optičnega branja zagotovimo

posodobljeno različico modela,

zamenjava manjkajočih ali večih delov modela (Wikipedija, 2013).

S pomočjo skenerja je možno narediti kopijo modela ali predmeta, ki ga lahko pozneje

ponovno natisnemo ali shranimo na računalnik. Ta način bi prišel prav za namene ohranjanja

dediščine, npr. optično branje kipov, saj lahko spravimo original in na mestu razstave

uporabimo kopijo [5].

3D tiskanje: 3D tiskanje je proces tiskanja 3D objektov preko digitalnih modelov, narejenih

preko računalniškega programa [25].

Pri 3D tiskanju moramo upoštevati tri pomembne stvari, ki si jih je vredno zapomniti, in sicer

[5] :

iz katerega materiala želimo ustvariti model,

kako bomo nanašali želeni material, način tiskanja,

način obdelave.


8

Vrste tehnologij 3D tiskanja [5]:

SLS – selektivno lasersko sintranje: gre za laser, ki stopi majhne koščke plastike ali

kovine. V posameznih plasteh se nanaša material, ki ga pozneje vidimo kot končni

izdelek ali prototip. S SLS tehnologijo lahko tiskamo zapletene geometrijske oblike.

LOM – nalaganje plasti: po plasteh se nalaga posebna folija, ki se toplotno spoji in jo

na koncu izrežemo iz kocke.

FDM – neprekinjeno nalaganje: plastična žica se segreva in se nanaša po plasteh do

končnega izdelka. Slabost so hrapavi robovi, a so primerni za domačo uporabo, npr.

3D tiskalnik na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Mariboru.

Delovanje 3D tiskalnika: CAD datoteko pošljemo tiskalniku in ta jo s pomočjo programske

opreme obdela in razdeli na posamezne dele. Kliknemo tisk in tiskalnik nato v ponavljajočem

se zaporedju (prah, vezivo in barva) tiska vse do končne podobe izdelka, slika 5 [25].

Slika 5: Primer 3D tiskalnika [25].

3D tiskalnik natiska 3D objekt tako, da iz določene šobe nanaša posamezne plasti materiala

(po navadi so to polimeri) glede na omejeno območje. 3D tiskanje je uporabno predvsem za

izdelavo prototipov v različnih industrijah, kjer ne želijo zavreči materiala, ki ga drugače

uporabljajo 0.

Materiali, ki so primerni za 3D tisk, so: kovina, PVC, plastične mase, les itn.


9

3D tiskalniki so izjemno natančni, saj so debeline plasti nanašanja v enem sloju od približno

0,089 mm do 0,203 mm. Največja velikost modela, ki ga tiskalnik lahko natiska, je dimenzije

254 mm x 203 mm x 356 mm. Tiskalniki naj bi tiskali z ločljivostjo 600 dpi x 540 dpi [5].

Zgodnji primeri 3D tiskanja sežejo že v leto 1980, a takrat so bili tiskalniki zelo veliki, dragi

in omejeni [25].

Standardni vmesnik med CAD programsko opremo in tiskalniki je STL format. PLY format

je za skenerje in WRL je format, ki je potreben za barvno tiskanje [25].

3D tiskanje se uporablja v namen: zlatarstva, medicine, industrijskega oblikovanja,

arhitekture, gradbeništva, avtomobilske industrije, geografskih storitev itn. [25].

2.2 PREGLED BREZPLAČNIH PROGRAMOV ZA 3D MODELIRANJE

Na spletu obstaja veliko programske opreme (v nadaljevanju PO) za 3D modeliranje, a jo

vseeno delimo na odprto kodno PO in zaprto kodno PO. Razlika med njima je, da ima odprto

kodna PO prosto dostopno licenco, kar pomeni, da lahko uporabnik predlaga izboljšave in jo

prosto uporablja, medtem ko pri zaprto kodni PO licence ne moremo spreminjati, kaj šele

prispevati k izboljšavam. Že na začetku smo zapisali, da se bomo ukvarjali z odkrivanjem

odprto kodnih programov za 3D modeliranje, kar pomeni, da se izbor programov zelo zoži.

Na spletu najdemo nekaj odprto kodnih programov za 3D modeliranje, ki so primerni za ta

namen: Blender, Google Sketchup, Art of Illusion, Seamless 3D, Wings 3D, Anim8or, Open

FX, 3diva Shape, Autodesk123D in MilkShape 3D.

2.2.1 BLENDER

Blender je odprto kodno programsko orodje za grafično 3D modeliranje, animacije,

izdelovanje 3D računalniških iger, slika 6.


10

Slika 6: Program Blender.

Program Blender je bil kot 3D program za domačo uporabo zasnovan leta 1998. Od leta 1998

do leta 2002 je bil program distribuiran kot Shareware (kar pomeni, da ima pred nakupom

poskusno dobo). Od leta 2002 naprej je program prosto dostopen, saj ima licenco GNU, kar

pomeni, da ga lahko uporablja vsak v kompletni verziji [21].

Poleg tega Blender nudi: različne vrste modeliranja (poligonske mreže, krivulje, bezierjevih

krivulj itn.), uvoz novih datotek iz drugih programskih orodij, animacijo, izdelavo prototipov,

video montažo, izdelovanje iger itn. Poleg tega je v programu prilagojen uporabniški

vmesnik, saj najdemo urejevalne poglede, bližnjice, številne vhode in številne delovne

prostore. Program lahko namestimo za različne tipe operacijskih sistemov [21].

Iz programa lahko izvozimo različne tipe formatov, kot so: .wrl, .jpg, .pdf, .raw, .svg, .x3d itn.

[21].

Poleg vseh značilnosti, ki jih ima program, ima tudi odlično programsko okolje s spletno

stranjo http://www.blender.org/, slika 7 [4].

http://www.blender.org/


11

Slika 7: Spletna stran programa Blender [4].

Na spletni strani najdemo vse podatke o programu, kako ga namestimo, fotografije in video

primere modeliranih 3D modelov, video vodiče za začetnike, forum (skupnost za uporabnike)

in razvoj. Poleg tega lahko na drugih spletnih straneh dodatno najdemo skupnosti, ki jim

pripadajo uporabniki Blender-ja, npr. http://blenderartists.org/forum/forum.php [5], slika 8.

Slika 8: Skupnost uporabnikov Blender [5].

http://blenderartists.org/forum/forum.php%20%20%5b7

http://blenderartists.org/forum/forum.php%20%20%5b7


12

2.2.2 GOOGLE SKETCHUP

Google SketchUp je Googlovo programsko orodje za 3D modeliranje in načrtovanje. Google

SketchUp ima osnovno in Pro verzijo. Osnovna verzija je prosto dostopna verzija in si jo

lahko uporabnik namesti s spleta, ne da bi za to kaj plačal. Potrebno ga je le namestiti in

uporaba programa se lahko prične, medtem ko je Pro verzijo potrebno doplačati, če jo želimo

uporabljati. Pro verzija je namenjena podjetjem in šolstvu, saj poleg osnovnega paketa ponuja

še komunikacijo s podjetji in dodatne layout-e (prikaze), ki omogočajo boljšo predstavljivost

3D, slika 9 in slika 10 [7].

Slika 9: Program Google SketchUp [7].

Slika 10: Google SketchUP Pro verzija [7].


13

SketchUp deluje predvsem na površinskem modeliranju, kar pomeni, da se vse načrtuje preko

ploskev (notranjost je votla). Z izdelavo 3D modela lahko pričnemo na 4 različne načine, in

sicer kot: prazen list, Google Earth, slika ali datoteka [2].

3D modeli, ki jih ustvarimo niso realistični, ampak so podobni skicam (lahko rečemo, kot da

bi gledali vektorsko grafiko). S programom ne moremo ustvarjati animacij in iger [2].

Program ima eno posebno značilnost, in sicer: želeni 3D objekt lahko kotiramo, se pravi

posamezne dele kotiramo za potrebe načrtov ali proizvodne industrije.

Iz programa lahko izvozimo različne tipe formatov, kot so: .dae, .3ds, .dwg, .dxf, .wrl itn.

Poleg tega lahko izvozimo še slike naslednjih formatov: .bmp, .jpg, .tif, .png. Pro verzija

poleg teh podpira še: .pdf, .eps, .dwg in .dxf [2].

2.2.3 ANIM8OR

Anim8or je brezplačni program, kjer lahko modeliramo in animiramo, slika 11. Na njihovi

spletni strani http://www.anim8or.com/main/index.html [1] najdemo vodiče, ki uporabniku

pomagajo pri uporabi programa. Poleg njih na portalu Youtube najdemo tudi video vodiče. Ti

vodiči niso popolni, saj bi jih bilo potrebno izpopolniti.

Slika 11: Program Anim8or [1].

http://www.anim8or.com/main/index.html%20%20%5b10

http://www.anim8or.com/main/index.html%20%20%5b10


14

Program ima eno prednost, in sicer možni 4-načinski pogled, kar pomeni, da lahko takoj

vidimo napake ali pomanjkljivosti, ki jih je treba popraviti iz različnih zornih kotov. Prav tako

lahko vedno vidimo, kako 3D model izgleda skozi kamero. Risati je mogoče s pomočjo

poligonov ali krivulj. S programom je možno narediti animacijo in video. Edini format, ki ga

lahko izvozimo je .anim8.

2.2.4 ART OF ILLUSION

Program Art of Illusion je brezplačni program za modeliranje skupaj z uporabniškim

vmesnikom, slika 12.

Slika 12: Program Art of Illusion [2].

Za njegovo uporabo moramo nujno imeti Java vmesnik, drugače programa ne moremo

zagnati. Kako se program uporablja, lahko najdemo kar na njihovi spletni strani:

http://www.artofillusion.org/index [2].

Program ima možen 4-načinski pogled, kar pomeni, da lažje modeliramo. Ima možnost 3D in

2D pogleda, ki ju nekateri drugi programi nimajo.

Iz programa lahko izvozimo in vanj uvozimo različne tipe formatov, kot so:

o 3D Uvoz: .obj, .dem, .dxf, .geo, .lwo, .pov, .inc, .3ds via plugins,

o 2D Uvoz: .ai, .svg,

o 3D Izvoz: .pov, .obj, .wrl, all native; .stl ,

o 2D Izvoz: .jpg, .bmp, .png, .tif, .hdr, .svg [19].

http://www.artofillusion.org/index%20%5b11

http://www.artofillusion.org/index%20%5b11


15

S programom je možno narediti animacijo, ne pa igre. Poleg tega je možno risati s pomočjo

poligonov ali krivulj kot v nekaterih drugih programih. Na njihovi spletni strani najdemo

forum, če uporabniki ugotovijo kakšno napako ali imajo težavo z uporabo programa.

2.2.5 OPEN FX

Open Fx je odprto kodni program za 3D modeliranje in animacijo, slika 13. Program Open Fx

je avtor razvil leta 1999 ter ga tudi vsako leto posodablja in razvija novosti na področju

programa [14].

Slika 13: Program Open FX [14].

Program je močen predvsem na področju upodabljanja, nurbs, animacij itn. [14].

Na spletu najdemo vodiče, a so površno napisani oziroma prikazani, kar pomeni, da se mora

uporabnik s programom veliko ukvarjati sam in ga temeljito raziskovati. Program ima bolj

slab uporabniški vmesnik, saj se v programu težko vidi, kaj uporabnik v danem trenutku

modelira. Orodje za modeliranje je prav tako nejasno izraženo.

2.2.6 3DVIA SHAPE

Program 3dvia Shape je program 3D tehnologije, ki je namenjen za izdelavo 3D modelov.

Program so razvili leta 2007 in ga vse od takrat osvežujejo. Najnovejša pridobitev je

izmenjava datotek, slika 14 [27].


16

Slika 14: Program 3vidia Shape [27].

Da lahko program namestimo na računalnik, se mora uporabnik na njihovi spletni strani

registrirati z elektronskim poštnim računom. Na spletu je veliko literature oziroma vodičev,

kako uporabljati program, na njihovi spletni strani najdemo tudi veliko video vodičev.

Uporabniški vmesnik in orodja so prijazna uporabniku, saj se uporabnik programa hitro nauči.

Program je zelo podoben programu Google Sketchup.

Posebnost programa je, da narisanih objektov ne moremo shraniti na disk, ampak jih lahko

naložimo direktno na njihovo spletno stran ter z drugimi uporabniki delimo naprej. Vsakič ko

zaženemo program, nas program sam vpraša po uporabniškem imenu in geslu.

2.2.7 SEAMLESS 3D

Seamless 3D je brezplačni program za 3D modeliranje, predvsem za izdelavo animacije, ki jo

naložimo na splet, slika 15 [16].


17

Slika 15: Program Seamless 3D.

Vodiči za uporabo programa na spletu obstajajo, a so zelo težko berljivi in razumljivi. Sam

program je težko učljiv, saj so orodja bolj kompleksna. Tudi uporabniški vmesnik ni nič kaj

prida prijazen uporabniku. Program podpira Bezierove krivulje in NURBS vrste modeliranja.

Če hočemo modelirati določene 3D modele, ki jih program ne zajema, jih je potrebno uvoziti

v program in potem spreminjamo obliko že obstoječega modela.

2.2.8 WINGS 3D

Wings 3D je brezplačen program za 3D modeliranje in teksturo, slika 16 [29].

Slika 16: Program Wings 3D [28].


18

Program ponuja številna orodja za modeliranje, prilagodljiv vmesnik, podporo za luči in

materiale. Program je bil razvit leta 2001 s strani Bjorna Gustavssona in Dana

Gudmundssona. Leta 2006 in 2011 sta Dan Gudmundsson in Richard Jones program

nadgradila [28].

S programom lahko modeliramo preko poligonov. Program ne podpira animacije [29].

Na njihovi spletni strani http://www.wings3d.com/ [28] imajo ustanovljeno skupnost in forum

za odpravljanje težav, poleg tega nudijo vodiče za upravljanje programa in različne namene za

razvoj programa, slika 17 [28].

Slika 17: Spletna stran Wings 3D [28].

V program lahko uvozimo ali iz njega izvozimo številne formate, kot so:

uvoz: .ndo, .3ds, .ai, .ps itn.,

izvoz: .ndo, .3ds, .ai, .fbx, .wrl, .dae, .obj itn. [28].

2.2.9 AUTODESK123D

Program Autodesk123D je program za CAD in 3D modeliranje, ustvarjen s strani Autodesk

skupnosti, slika 18 [20].

http://www.wings3d.com/


19

Slika 18: Program Autodesk123D [20].

Program podpira format .stl in med drugim ponuja možnost, da si uporabnik iz že

ustanovljene knjižnjice uvozi obstoječe modele, ki jih pozneje lahko spreminja za svoje

potrebe [20]. Poleg že ustvarjenih knjižnjic se lahko uporabnik prijavi na njihovo spletno

stran http://www.123dapp.com/ [3], kjer lahko svoje izdelke objavi ali si v program uvozi

nove narisane objekte. Na spletni strani si lahko uporabnik pod App izbere tip programa, ki si

ga želi namestiti. Izbira lahko med: 123D Design, 123D Skulp, 123D Catch in 123D Make

[3].

Poleg tega nudijo tudi pomoč za modeliranje za vse tipe aplikacij, ki jih ponujajo, in imajo

dodatno ponudbo za objave ter tiskanje 3D modelov.

2.2.10 MILKSHAPE 3D

Milk Shape je program za poligonsko 3D modeliranje, ki ga je leta 1996 ustvaril Mete

Ciragan, slika 19 [10].

Slika 19: Program Milkshape 3D [10].

http://www.123dapp.com/


20

Program poleg osnovnih orodij ponuja tudi stopnjo urejanja z orodjem obraz in teme. S

programom Milkshape 3D lahko izvozite številne formate, kot so: .wrl, .x3d, .ms3d itn. Poleg

tega lahko uporabnik naredi animacijo.

Na njihovi spletni strani http://www.milkshape3d.com/, slika 20 [10] in na portalu Youtube si

lahko ogledamo vodiče, na spletni strani pa poleg tega še njihovo skupnost v obliki foruma,

namestitev programa glede na operacijski sistem in informacije o programu.

Slika 20: Spletna stran Milkshape 3D [10].

2.2.11 FREECAD

Program FreeCad [6], slika 21, je brezplačen program za modeliranje. Je odprto kodni in

omogoča lastno nadgradnjo. Poleg tega da je program prosto dostopen in da je primeren za

oblikovanje, program ponuja možnost 3D modeliranja in 2D risanja hkrati. To pomeni, da

lahko 3D objekt brez težav pretvorimo v 2D zapis (zapis za delavniško ali sestavno risbo).

V programu je možno risati skice, kotirati in urejati vse, kar se tiče tehnične dokumentacije.

Trenutno je na voljo v tujem jeziku (ang.), vendar se strokovnjaki na področju tehnične

dokumentacije trudijo z ustreznim prevodom v slovenski jezik, da bi ga lahko začeli

uporabljati slovenski uporabniki in morda tudi učenci v osnovnih šolah. Nadomestil naj bi

zdajšnji CiciCad.

http://www.milkshape3d.com/


21

Pomanjkljivosti, ki jih ima FreeCad, so: namenjen bolj za strojništvo, uporaba programskega

jezika ni v slovenskem jeziku, ima težko berljiv vodič in nima možnosti združevanja

objektov, le možnost delnega oblikovanja (ang. part design).

Slika 21: Program FreeCad [6].

2.3 PRIMERJAVA PROGRAMOV

V nadaljevanju bomo med seboj primerjali programe in tako izvedeli prednosti in

pomanjkljivosti posamezne programske opreme, kar ni omenjeno v posameznih opisih

programov, tabela 1.

Programe bomo primerjali na podlagi naslednjih kriterijev: platforma, cena, orodje za

modeliranje, animacija, prilagajanje uporabniškega vmesnika, tekstura, zadnja verzija,

navodila, razvoj in izvoz za 3D tisk.

Z ozirom na stanje računalniške strojne opreme na slovenskih osnovnih šolah in pridobljenem

poznavanju programov za 3D modeliranje, smo za primerjavo programov uporabili naslednje

kriterije iz tabele 1. Predvsem smo sledili zahtevi, da morajo programi podpirati celotno

Windows platformo, spremljati jih mora ustrezna dokumentacija in imeti morajo osnovne

funkcionalnosti.


22

Tabela 1: Primerjava zastonjskih 3D programov.

Platform

a Cena

Orodje za

modeliran

-je

Anim.

Prilagajan

-je up.

vmesnika

Tekstura Navodila Zadnja

verzija

Razv

-oj

Izvoz za

3D tisk

Blender Vse OS B

Nurbs, SubDivisi

on,

Polygon in Smooths

Da. Screen Layout

Da.

Ja (video

vodiči, knjige in

spletni blog).

Marec

2013

(2.66a)

Ja.

Da (.stl,

ply, .3ds,

.dae, itn.)

Google

Skecthu

p

Vse OS B Polygon Da. Ne. Da.

Ja (video

vodiči,

spletni vodiči)

Marca 2011

(8.0)

Ja. Da (.wrl,

.3ds,

.dae, itn.)

Wings

3D Vse OS B

SubDivisi

on,

Smooths in Polygon

Ne. Key

Bindings Da.

Video vodiči in spletni

vodič

Februar 2011

(1.4.1)

Ja. Da (.3ds,

.wrl,

.dae, .stl)

Seamles

s 3D Vse OS B

Nurbs,

Polygon Da. Ne. Da. Spletni vodič

2011

(2.172)

Od

leta

2011

ni

moč

zaslediti.

Ne (.wrl)

Autodes

k123D

Windows in Mac

B Nurbs,

Polygon Ne. Ne. Ne.

Video vodič

in spletni vodič

Februar

2013 (1.1)

Ja. Da (.stl)

MilkSha

pe 3D Vse OS B Polygon Ne. Ne. Ne.

Spletni vodič in video

vodič

Julij

2009

(1.8.5 Beta)

Od

leta

2009 ni

noč

zaslediti.

Da (.wrl,

.x3d)

Art of

Illusion

Vsak OS,

nujna

podpora Jave

B

SubDivisi

on,

Smooths in Polygon

preko

vmesnika

Da Screen Layout

Da.

Spletni vodič

in video

vodič

Oktober

2012

(2.9.2)

Ja. Da (.stl,

.wrl)

Open Fx

Windows in

Unix

B Nurbs Da. Ne. Ne. video vodič 2011

(2.3) Ja. Da (.wrl)

Anim8o

r

Window

s in

Linux

B Polygon in

Nurbs Da. Ne. Ne.

Spletni vodič

in video

vodič

Novem

ber 2006

(0.95)

Ja. Ne.

3dvia

Shape

Windows

B Polygon Da. Ne. Da.

Spletni vodič

in video

vodič

Novem

ber

2012

Ja.

Ne

(spletno nalaganje

)

FreeCad

Window

s, Linux in Mac

B Polygon in

Nurbs Da. Ne. Ne.

Spletni vodič

in video vodič.

Oktober

2012 (0.13)

Ja. .stl

LEGENDA:

Platforma: Windows, Linux, Unix, Mac.

Cena: B (brezplačno) ali D (določena cena).

Orodje za modeliranje: Nurbs, Polygon, Smooths, Subdivision itn.

Animacija: da/ne.

Uporabniški vmesnik: posebnosti/ne.

Tekstura: da/ne.


23

Navodila: našteti načini.

Zadnja verzija: zapis verzije in leto.

Razvoj: Da/Ne.

Izvoz za 3D tiskanje: Da/Ne in pa tipi formatov.

Iz tabele 1 je razvidno, da so vsi našteti programi brezplačni, večino lahko namestimo za vse

operacijske sisteme, v večini uporabljajo krivulje (nurbs) in poligon (polygon) orodje za

modeliranje, pri večini programov lahko naredimo animacijo, ne moremo spreminjati

uporabniškega vmesnika, polovica programov ima na izbiro možnost orodja tekstura, vsi

imajo navodila za uporabo, skoraj vsi posodabljajo različice svojih razvitih programov ter

dodajajo novosti in večina ima možnost izvoza za 3D tiskanje.

Na podlagi zgornjih kriterijev lahko zožimo izbor možnih programov za podrobno

predstavitev: Blender, Google Sketchup, Wings 3D, Autodesk123D, FreeCad in 3dvia Shape

3D.

Med vsemi možnimi kriteriji in opisi bi podrobnejši predstavitvi programa ustrezala Blender

in Google Sketchup. Predstavili bomo program Blender, saj je o Google Sketchup-u zapisano

že veliko, o Blenderju pa bolj malo. Poleg tega smo se za program odločili zaradi številnih

prednosti, ki jih ponuja: nudi različne vrste modeliranja (poleg standarda tudi nurbs in biezer-

jeve krivulje), uvoz novih datotek iz drugih programskih orodij, izvoz datotek v številnih

različnih formatih (v primerjavi z drugimi programi), animacijo (boljši pogoji kot pri drugih),

možna izdelava prototipov (za industrijske namene), video montažo, izdelovanje iger (veliko

uporabnikov uporablja program za izdelavo raznih igrah, to zasledimo na njihovi spletni strani

ali na drugih spletnih straneh. Program ima všečen uporabniški vmesnik, ki je uporabniško

prilagodljiv. Nudi tudi možnost namestitve za različne operacijske sisteme. Razvijalci

programa se nenehno trudijo z razvijanjem in nadgrajevanjem programa, kar pričajo

posodobitve verzij. Vodiči za uporabo programa Blender so v osnovi v angleškem jeziku in v

nekaj drugih jezikih, a med njimi ni zapisa v slovenščini. Ob predstavitvi programa poleg

uporabe podamo tudi slovenske izraze za boljšo predstavo o tem, kaj pomenijo angleške

besede.


24


25

3 PREDSTAVITEV PROGRAMA BLENDER

V nadaljevanju sledi predstavitev programa Blender, ki smo ga izbrali na podlagi zbranih

podatkov in kriterijev. Najprej bomo pogledali nekaj splošnih podatkov o programu, nato

bomo predstavili namestitev programa, osnovna orodja programa, osnovne funkcije in podali

nekaj preprostih primerov.

Program lahko najdemo na vsaj dveh spletnih straneh, in sicer: Blender [4] in 25 brezplačnih

programov [8].

3.1 BLENDER

Blender je odprto kodno programsko orodje za grafično 3D modeliranje, animacijo,

izdelovanje 3D računalniških iger [21].

Blender je bil leta 1998 zasnovan kot 3D program za domačo uporabo. Od leta 1998 do leta

2002 je bil program distribuiran kot Shareware (kar pomeni, da ima pred nakupom poskusno

dobo). Od leta 2002 naprej je program prosto dostopen, saj ima licenco GNU, kar pomeni, da

ga lahko uporablja vsak v kompletni verziji. Da so program popolnoma izpopolnili in

dogradili, so leta 2006 uradno pričeli z verzijo 1.0. Vse od leta 2006 se razvijalci programa

trudijo program posodabljati, da bi ugodili svojim uporabnikom. Ravno v ta namen se zadnja

leta trudijo, da bi možne napake čim prej odpravili. Razvijalci so marca 2013 izdali

najnovejšo verzijo 2.66a, ki pa še ni čisto podprta, saj je na Wikipediji kot zadnja stabilna

izdaja zapisana verzija 2.64a, ki je izšla oktobra 2012. Verzija 2.66a še ni zanesljiva, a si jo

uporabnik kljub temu lahko namesti na računalnik ter jo preizkusi [21].

Program Blender nudi: različne vrste modeliranja (poligonske mreže, krivulje, bezierove

krivulje itn.), uvoz novih datotek iz drugih programskih orodij, animacijo, izdelavo

prototipov, video montažo, izdelovanje iger itn. Poleg tega je v programu prilagojen

uporabniški vmesnik, saj najdemo urejevalne poglede, bližnjice, številne vhode in številne

delovne prostore. Iz programa lahko izvozimo različne tipe formatov, kot so: .wrl, .jpg, .pdf,

.raw, .svg, .x3d itn. [21].


26

Poleg programa lahko uporabljamo še njihovo spletno stran, kjer izvemo nekaj koristnih

informacij, kot so: posodabljanja, galerija slik, izobraževanje in pomoč, skupnost, razvoj in e-

trgovina.

Posodabljanja: tu uporabnik izve, kaj je novega na spletni strani, ali so programsko

okolje posodobili in če so uporabniki zasledili kakšne težave, na katere lastniki

opozorijo.

Galerija slik: uporabniki si lahko ogledajo slike drugih uporabnikov, 3D modele in

video posnetke.

Izobraževanje in pomoč: tu uporabniki lahko pogledajo vodiče, razne dokumente o

programu itn.

Skupnost: tu si lahko uporabniki preberejo, kako lahko sodelujejo pri razvoju, kaj jim

omogoča skupnost itn.

Razvoj: pregled posodobitev programa in kaj so novosti.

E- trgovina: tu lahko uporabniki kupijo knjige, majice, DVD-je itn. o Blenderju [4].

3.2 STROJNE IN PROGRAMSKE ZAHTEVE

Osredotočimo se na sistem Windows, saj v naslednjem poglavju sledi predstavitev namestitve

za operacijski sistem Windows.

Programske zahteve:

Deluje v vseh Windows, Linux in Mac okoljih in prav tako je podprt v vseh spletnih

brskalnikih.

Minimalne strojne zahteve [15]:

300MHz procesor,

2 GB RAM,

20 MB prostega prostora,

OpenGL grafična kartica z 128 MB RAM-a,

miška s tremi gumbi.


27

3.3 NAMESTITEV PROGRAMA

V spletni brskalnik, npr. Google, vpišemo besedo Blender in dobimo povezavo do njihove

spletne strani ali v iskalno vrstico vpišemo direktni spletni naslov: http://www.blender.org/

[4].

Odpre se nam novo okno in pokaže se nam spletna stran Blender. Kliknemo na zavihek

Namestitev (Download). Odpre se nova stran, kjer najprej vidimo, katera verzija programa

Blender je najnovejša, v našem primeru Blender 2.65a (pred izdajo nove verzije 2.66a), in

opis, da je program brezplačen in da si ga lahko namestimo glede na naš operacijski sistem.

Na voljo imamo tri operacijske sisteme, ti so: Windows, Linux in Mac. Izberemo si za nas

primeren operacijski sistem, v našem primeru je to Windows. Ob izboru operacijskega

sistema Windows to ni zadostni podatek, saj mora uporabnik paziti še na eno dodatno

zahtevo, in sicer: glede na to koliko bitne Windowse ima, ali so 32-bitni ali 64-bitni.

Uporabnik izbere ustrezno ponudbo in se nato odloči, ali bo program prenesel kot .zip

datoteko ali direktno kot program.

Na dva načina prikažemo prenos programa na računalnik:

1. Izberemo 32-bitne Windowse in direktni prenos programa, slika 22.

Slika 22: Izbor Windows [4].

Ko kliknemo na izbran zapis, se nam odpre novo okno, kjer se zapiše informacija, da

se bo prenos programa pričel čez nekaj trenutkov, slika 23.

Slika 23: Informacijsko okno [4].



28

Ko se program prenese, ga najdemo v mapi, kjer smo želeli, da se prenos shrani. Na

mestu shranitve program odpremo in odpre se novo pogovorno okno za namestitev

programa, slika 24.

Slika 24: Okno za namestitev programa.

Kliknemo Naprej (Next) in pokaže se novo okno, kjer nas usmerja, da moramo za

nadaljevanje postopka sprejeti licenčne pravice, zato kliknemo na gumb Sprejmi

(Agree), slika 25.

Slika 25: Licenčne pravice.

Nato napiše, kaj želimo izbrati iz ponujene ponudbe programa, izberemo želeno in

kliknemo Naprej (Next), slika 26.

Slika 26: Ponujene možnosti ob namestitvi programa.

V naslednjem oknu vprašuje po tem, kam želimo namestiti naš program, izberemo

želeno, slika 27.


29

Slika 27: Mesto namestitve programa.

Nato kliknemo Namesti (Install) ter počakamo na namestitev. Pojavi se okno s sledečo

vsebino, slika 28.

Slika 28: Konec namestitve.

Program Blender je nameščen in kliknemo Končaj (Finish).

Ko kliknemo Končaj se odpre program Blender, če se ne, moramo poiskati na namizju

ikono Blender ali vpisati v iskalnik besedo Blender. Zagon programa Blender,

prikazano na spodnji sliki 29.

Slika 29: Program Blender.


30

2. Izberemo 32-bitne Windowse in prenos .zip datoteke, slika 30.

Slika 30: Izbor Windows [4].

Ko kliknemo na izbran zapis, se nam odpre novo okno, kjer se zapiše informacija, da

se bo prenos programa pričel čez nekaj trenutkov, slika 31.

Slika 31: Informativno okno [4].

Ko se program prenese, ga najdemo v mapi, kjer smo želeli, da se prenos shrani. Na

mestu shranitve program odpremo in pokaže se nam novo pogovorno okno za

namestitev programa.

Kliknemo mapo za .zip in odpre se .zip datoteka. Izberemo vse elemente znotraj .zip

datoteke in naredimo razširitev, glede na to, kam želimo shraniti ustvarjeno mapo s

programom Blender. Nato odpremo mapo in postopek je enak, kot smo že omenili

zgoraj pri prvem primeru. Ko se program odpre, lahko pričnemo z modeliranjem.

3.4 RAZLAGA OSNOVNIH TIPK

Kot pri vsakem programu imamo tudi pri programu Blender nekaj osnovnih kratic na

tipkovnici, ki so nam lahko pri samem modeliranju v pomoč. Osnovne kratice in pomen so

predstavljeni v tabeli 2 [22].


31

Tabela 2: Osnovne kratice na tipkovnici, za lažjo uporabo programa.

Kratica/oznaka Pomen

ALT Funkcijska tipka

CTRL Funkcijska tipka

SHIFT Funkcijska tipka

SPACE Bližnjica do iskanja orodij

TAB Zamenjava načina pogleda urejanje/oris

ENTER Potrditev sprememb

ESC/F11 Izhod iz načina upodabljanja

F1 – F12 Funkcijske tipke

0 - 9 Tipke številk nad črkami

NUM0 – NUM9 Tipke na številski tipkovnici

NUM+ in NUM- Tipki + in – na številski tipkovnici

LMB Levi gumb na miški

RMB Desni gumb na miški

MMB Srednji gumb na miški

SCROOL Vrtljivi gumb na miški

A Označitev objekta

F12 Pogled upodabljanje

Ctrl+Z Nazaj

Shift+Ctrl+Z Naprej

G Premik

R Rotacija

E Izvleči/Potisni

X, Y in Z Osi

X Izbriši

S Velikost

W Orodja posebnosti

I Ploskev

Shift+D Kopiranje

B Oznaka več elementov

Ctrl+J Združitev

Num5 3D pogled

Num1 Frontalni pogled

Num7 Tloris pogled

Shift+LMB Združitev plasti

P Razdružitev

Ctrl+R Dodajanje robov


32

3.5 OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROGRAMA

Najprej bomo predstavili osnovne značilnosti programa, kot so delovno okolje, naslovna,

orodna in menijska vrstica, različni pogledi itn.

3.5.1 DELOVNO OKOLJE

Ko uporabnik zažene program Blender, se mu pokaže delovno okolje, ki je sestavljeno iz

dveh delov, in sicer: delovna površina in okna z gumbi. Spodaj, na sliki 32, je prikazana

delovna površina ali prostor v programu Blender. Tu lahko pričnemo z modeliranjem 3D

objekta.

Slika 32: Delovna površina programa Blender.

Poleg zgoraj naštetih lastnosti, je Blender program z veliko prekrivnimi okni, saj jih lahko

dodajamo na zaslon, kolikor hočemo, ali jih skrijemo. Če želi uporabnik več/manj oken

hkrati, to stori tako, da z RMB kliknemo na rob dveh oken in izberemo ukaz Razdruži/Združi

(Split/Join).

Edino okno, ki je skrito pred uporabnikom, je okno z nastavitvami (User Preferences

Window). Prikažemo ga tako, da kliknemo na Datoteka (File) in poiščemo okno z

nastavitvami, slika 33. Tam lahko pozneje spreminjamo želene nastavitve.


33

Slika 33: Okno User Preferneces Window.

3.5.2 MENIJSKA VRSTICA IN ORODNE VRSTICE

Na sliki 34 so označene naslednje stvari: okno z informacijami (menijska vrstica), delovna

površina 3D okno, Časovnica (Timeline) in okno orodna vrstica (outliner). Znotraj tega se

nahaja veliko posameznih funkcij oz. orodij, ki jih uporabljamo pri modeliranju.

Slika 34: Razdelitev osnovnega okna programa.

Delovna površina

Okno z informacijami Okno orodna

vrstica

Časovnica


34

Na vrhu programa, kjer je informacijsko okno, je poleg menijske vrstice prikazano, katero

verzijo (2.65a) programa Blender uporabljamo. Ob tem imamo zapisane še naslednje podatke:

Ve:8 – nam pove koliko oglišč (vertex) imamo na sliki,

Fa:6 – nam pove koliko stranic ali ploskev (faces) imamo na sliki,

1-3 – koliko izbranih predmetov je označenih glede na število objektov,

La:1 – nam pove število luči,

Mem 5,51 M – nam pove, koliko spomina porabi,

Cube – trenutno izbrani objekt.

V zgornjem levem kotu imamo ikono i, kar je oznaka za informacijsko okno, ki uporabniku

ponuja številne informacije, kot so: kaj lahko naredimo s posameznim orodjem, načini

pogledov, nastavitve itn. Naštetih je nekaj orodij, in sicer ko kliknemo na vsakega izmed njih,

se nam glede na ponujeno funkcijo v menijski vrstici zamenjajo zavihki in informacije.

Vsaka menijska in orodna vrstica nam sporoča svoje namene. Spodaj, na sliki 35, imamo

menijsko vrstico, kjer so naslednje možnosti: Datoteka (File), Dodaj (Add), Upodabljanje ali

rendiranje (Render), Okno (Window) in Pomoč (Help).

Slika 35: Menijska vrstica.

Pod vsakim zavihkom imamo naštetih veliko orodij, ki pomagajo pri izdelavi modela.

V zavihku Datoteka se nam odprejo naslednje možnosti:

Nov (New) – odpremo nov list,

Odpri (Open) – odpremo že obstoječo sceno,

Odpri zadnje (Open recent) – odpremo zadnje scene,

Shrani (Save) – shranimo datoteko,

Obnovi (Recover) – obnovitev scene,

Uporabniške nastavitve (User preferences) – odpre se okno z nastavitvami programa,

Shranitev uporabniških nastavitev (Save user preferences) – shranimo spremembe v

nastavitvah,

Osnovne nastavitve programa (Load factory settings) – povrne osnovne nastavitve

programa,


35

Uvoz (Import) – uvozimo datoteke iz drugih različnih formatov,

Izvoz (Export) – izvozimo datoteko v druge različne formate,

Dodatek tekstur (External data) – dodamo teksture,

Izhod (Quit) – izhod iz programa.

V zavihku Dodaj najdemo naslednje možnosti:

Objekti (Mesh) – dodajanje geometrijskih teles: kocka, kvadrat, krog, sfera, valj

stožec itn.,

Krivulje (Curve) – dodajanje krivulj: Nurbs, Bezier, Circle in Path,

Površja (Surface) – različne oblike površin,

Predmeti (Metaball) – dodajanje različnih predmetov,

Besedilo (Text) – dodajanje besedila k 3D modelu,

Skelet (Amature) – dodajanje skeletnih delov,

Mreža (Lattice) – dodajanje mreže za deformacijo,

Zvok (Speaker) – dodajanje zvoka,

Prazno (Empty) – dodajanje točke v prostor,

Kamera (Camera) – dodajanje kamere,

Svetlobni vir (Lamp) – luč, površinski svetlobni vir itn.,

Fizikalni pojavi (Force field) – različni učinki s področja fizike.

V zavihku Upodabljanje imamo naslednje možnosti:

Upodobitev slike (Render Image) – shrani kot sliko,

Upodobitev animacije (Render Animation) – shrani kot animacijo.


36

V oknu poleg zavihkov imamo izbirno okno, kjer lahko izbiramo, kaj želimo gledati:

animacijo, sliko, izdelavo igre, urejanje videa, osnovno 3D okno itn.

V nadaljevanju sledi predstavitev orodnih vrstic ali orodjarne, slika 36.

Slika 36: Orodjarna na levi strani.

Na vrhu orodjarne je zapisano Nastavitve objekta (Object Tools). V orodjarni lahko nekemu

objektu spreminjamo položaj glede na koordinatni sistem. Položaj lahko spreminjamo glede

na:

translacijo ali premik (Translate): premikamo objekt glede na osi: x, y in z,

rotacijo (Rotate): zavrtimo objekt okoli osi: x, y in z,

obseg ali velikost (Scale): spreminjamo velikost objekta,

izvor (Origin): sprememba glede na izvor.

Prav tako imamo v orodjarni možnost objekt (Object), kar pomeni, da lahko 3D objekt

podvojimo (Duplikate Objects), zbrišemo (Delete) ali združimo z nekim drugim objektom

(Join). Omogoča nam takojšne senčenje (Shading) glede na gladko (Smooth) ali ostro (Flat).

Imamo tudi možnost premikanja (Motion Paths), kjer lahko izračunamo pot premikanja

(Calculate Paths) ali jih zbrišemo.

Poleg tega imamo možnost orodja Ponovi (Repeat), če želimo ponoviti zadnjo možno sceno

ali jo želimo izbirati iz zgodovine.


37

Na desni strani delovne površine imamo desni meni, slika 37.

Slika 37: Orodjarna Preobrazi.

V orodjarni Preoblikovati (Transform) najdemo orodja za določitev Postavitev (Location) v

prostoru, Rotacija (Rotation) objekta (glede na osi), Obseg (Scale) objekta (glede na osi),

Dimenzije (Dimensions) objekta, Svinčnik (Grease Pencil), Zaklep (Lock to Object) glede na

kazalec miške ali kamere, 3D kazalec (3D Cursor) glede na koordinate, Objekt (Item) in

Zaslon (Display), kjer lahko določimo nastavitve mreže, nastavitev upodobitve in pogled

objekta.

Pod delovno površino imamo še eno menijsko vrstico, slika 38.

Slika 38: Menijska vrstica.

V oknu imamo poleg besede objekt (Object) na izbiro, v katerem načinu/pogledu bomo delali,

na razpolago imamo:

Barvna teža (Weight paint): glede na način teže barve,

Barve teksture (Texture paint): glede na način teksture,

Barve kotov ali točk (Vertex Paint): glede na način barve kotov,


38

Skulpturni način (Sculpt Mode): glede na način skulpture,

Urejevalni način (Edit Mode): urejevalni način,

Orisni način (Object Mode): privzeti način.

V naslednjem oknu imamo pogled predmeta v 3D oknu. Na razpolago imamo naslednje

možnosti:

Tekstura (Texture): pogled na predmet glede na teksturo,

Polnost (Solid): pogled na predmet v polnosti (žična in ploskovna podoba),

Žični (Wireframe): pogled na predmet v žični podobi,

Meja (Bounding Box): pogled na predmet brez polnosti.

V oknu poleg imamo Točka sredine (Povit Center), kar pomeni, da ima uporabnik na voljo

nekaj orodij, kako lahko prikaže na objektu skupne točke, možnosti so: Aktivne točke (Active)

Skupna točka (Median Point), Posamezna točka (Individual origins), 3D kazalec (3D Cursor)

in Središče objekta (Bouncing Box Center).

Naslednje orodje je 3D navigacija za premikanje (3D manipulator widget for transform). Ko

kliknemo na orodje, se pojavijo tri podorodja, kjer lahko izbiramo med translacijo, rotacijo in

razširitvijo/skrčitvijo, glede na to, kaj bi radi z objektom naredili.

Poleg zadnjega orodja imamo dvojno vrsto kvadratov, kar je oznaka za Plasti (Layers).

Možnosti za dodajanje plasti je veliko. Možno število plasti se na zaslonu pokaže tako, da je

vsak kvadrat oz. vsaka plast označena z rumeno piko.

Levo od okna Orisni način pogleda (Object Mode) imamo različne možnosti pogleda na

predmet v 3D oknu in kako lahko upravljamo z njim. Uporabniku omogočajo bližnjice za

uporabo orodij, zato mu ni potrebno iskati pod meniji.

Predstavitev okna orodna vrstica ali lastnosti (Outliner):

V nadaljevanju sledi predstavitev okna Lastnosti. V tem oknu so zapisane vse možne

nastavitve in lastnosti 3D objekta v 3D oknu. Znotraj okna Lastnosti, slika 39, najdemo

lastnosti objektov, ki jih modeliramo. Če imamo v 3D oknu več scen, je vse to prikazano v

oknu Lastnosti.


39

Slika 39: Okno lastnosti.

Na spodnji sliki 40 sledi natančna predstavitev okna Lastnosti.

Slika 40: Podrobnosti okna lastnosti.

V oknu Lastnosti najdemo posamezne funkcije, ki nam pomagajo modelirati in spreminjati

lastnosti objekta, in sicer:

Upodabljanje (Render): Na izbiro imamo možnosti ali slika ali animacija. Glede na

izbrano lastnost lahko določamo sloje, dimenzijo, senčenje, izvoz, način shranitve itn.

Scena (Scene): Določimo sceno (kje bo postavljena kamera, kakšno bo ozadje in

video), nastavitve za zvok, enote za prikaz, barve itn.

Okolje (World): Tu določimo vse nastavitve za ozadje objekta, kot je barva ozadja,

vzdušje, luč ozadja itn.


40

Predmet (Object): Najdemo lastnosti za transformacije, relacije med plastmi, zaslon

itn.

Omejitve objekta (Object Coinstrains): nadzor objekta.

Lastnosti objekta (Object Modifieres): različne nastavitve.

Kopije (Array) – niz kopij osnovnega objekta, slika 41.

Slika 41: Niz kopij objekta.

Robovi (Bevel) – posneti robovi, slika 42.

Slika 42: Posneti robovi na objektu.

Build – spreminjevalec, na novo postavimo objekt.

Decimate – oblikovanje očesa, slika 43.

Slika 43: Oblikovanje očesa pri objektu [22].

Razdelitev kotov (Edge Split).

Zrcaljenje (Mirror), slika 44.


41

a) b)

Slika 44: Zrcaljenje objekta glede na os a) in b).

Vijačnica (Screw) – vijak za ustvarjanje vijačnice, slika 45.

a) b)

Slika 45: Možnost ustvarjanja vijačnice a) glede na število ploskev in b) glede na zasuk.

Razdelitev površja (Subdivision Surfaces), slika 46.

a) b)

Slika 46: Razdelitev površja a) krogla in b) iz valja dobimo kroglo.

Krivulje (Curve).

Deformacija (Deform), slika 47.

a) b)

Slika 47: Deformacija a) glede na zasuk in b) glede na velikost in obliko.


42

Sploščitev (Smooth) – likalnik, slika 48.

a) b)

Slika 48: Sploščitev a) v pogledu programa in b) pogled upodabljanja.

Cloth – dodatek blaga, slika 49.

Slika 49: Dodatki objektom.

Podatki o objektu (Object Data): tu lahko uporabnik pregleda podatke o izbranem

predmetu in jih spreminja glede na teksturo, kote, obliko itn.

Material (Material): tu uporabnik določi objektu material, ki ga bo imel, glede na

način pogleda materiala lahko dodaja senčenje, zrcalno sliko itn.

Tekstura (Texture): uporabnik določi teksturo objekta, za kar lahko uporabi naslednje

lastnosti: tip teksture, barvo, nahajališče, senčenje glede na geometrijo itn.

Delci (Particlies): vpliv na objekt glede na svetlobo.

Fizikalni pojavi (Physics): dodatni učinki, kot so dim, obleke, voda, barva itn.

Poleg tega imamo v oknu Lastnosti še eno pomembno stvar, in sicer način spreminjanja

lastnosti v 3D oknu, ko imamo več predmetov skupaj, slika 50, spodaj:

Slika 50: Okno lastnosti in sprememba le tega.

Znak oko: objekt je lahko viden ali neviden v 3D oknu.

Znak puščica: določimo objekt, ki je viden v trenutnem stanju.

Znak kamera ali fotoaparat: objekt je viden ali neviden za končno upodabljanje.


43

Na koncu predstavitve osnovnih lastnosti programa nam ostane še Časovnica (Timeline).

Časovnica, slika 51, služi temu, da lahko ustvarimo animacijo ali video posnetek. Določen

objekt je potrebno premikati v različne položaje, da dobimo različne čase in položaje objekta,

ki se potem povežejo v celoto in dobimo animacijo ali video posnetek.

Slika 51: Timeline ali časovnica.

3.6 OSNOVNE FUNKCIJE

Sledi prikaz uporabe orodij in funkcij na osnovnem primeru, ki je Kocka (Cube).

3.6.1 POSTAVLJANJE OBJEKTOV V PROSTOR

Odpremo program Blender in počakamo trenutek, da se vse namesti in nato pričnemo z

uporabo programa.

Na začetku pokažemo dodajanje različnih objektov v naše delovno okolje, kot so: kocka,

stožec, valj, krogla, trikotna sfera, krog, ploskev in mreža.

Kocka (Cube): V naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo Oblike in izberemo

Kocka. V 3D oknu se izriše kocka, slika 52.

Slika 52: Kocka.

Valj (Cylinder): V naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo Oblike in

izberemo Valj. V 3D oknu se izriše valj, slika 53.


44

Slika 53: Valj.

Zgoraj je opisana pot direktnega dodajanja valja, spodaj, na sliki 54, je prikazano,

kako lahko dodamo nov valj glede na višino, radij, število stranic in glede na to, ali bo

imel pri robovih odprto ali zaprto obliko, slika 55.

Slika 54: Dodajanje valja glede na želene nastavitve.

Slika 55: Možnosti valja glede na zaprtost ali odprtost robov.

Stožec (Cone): V naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo Oblike in izberemo

Stožec. V 3D oknu se izriše stožec, slika 56.


45

Slika 56: Stožec.

Zgoraj je opisana pot direktnega dodajanja stožca, spodaj je prikazano, kako lahko

dodamo nov stožec glede na višino, radij, število stranic in glede na to, ali bo imel pri

robovih odprto ali zaprto obliko, slika 57.

Slika 57: Primer zaprtega ali odprtega stožca.

Krogla (Sphere): V naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo Oblike in

izberemo Krogla. V 3D oknu se izriše krogla, slika 58.

Slika 58: Krogla.

Zgoraj je opisana pot direktnega dodajanja krogle, spodaj, na sliki 59, je prikazano,

kako lahko dodamo nove krogle glede na višino, radij in število stranic.

Slika 59: Sprememba lastnosti krogle glede na ponujene parametre.


46

Trikotna sfera (Icosphere): V naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo

Oblike in izberemo Trikotna sfera. V 3D oknu se izriše trikotna sfera, slika 60.

Slika 60: Trikotna sfera.

Zgoraj je opisana pot direktnega dodajanja krogle, spodaj pa je prikazano, kako lahko

dodamo nove krogle glede na višino, radij in število stranic, slika 61.

Slika 61: Sprememba parametrov.

Krog (Circle): V naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo Oblike in izberemo

Krog. V 3D oknu se izriše krog, slika 62.

Slika 62: Krog.

Ploskev (Plane): V naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo Oblike in

izberemo Ploskev. V 3D oknu se izriše ploskev, slika 63.

Slika 63: Ploskev.


47

Mreža (Grid): V naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo Oblike in izberemo

Mreža. V 3D oknu se izriše mreža, slika 64.

Slika 64: Primer mreže.

Za vsak objekt, ki ga želimo dodati v delovno okolje, je način dodajanja enak ne glede na to,

kateri objekt želimo dodati, se pravi: kliknemo Dodaj, nato kliknemo Oblika in izberemo

želeno obliko objekta.

Prav tako lahko hitro dodamo objekt, ki mu lahko že v naprej določimo določene lastnosti, kot

so: višina, radij, število robov itn.

3.6.2 UREJANJE OBJEKTA Z OSNOVNIMI POJMI

Na podlagi izbranega objekta želimo prikazati, kaj vse lahko naredimo na danem objektu.

V programu izberemo nov dokument oz. novo delovno okolje, saj bi radi hitro izbrisali ostale

objekte. Ob odprtju novega delovnega okolja se uporabniku na zaslonu prikaže osnovna

kocka v izhodišču (0,0,0), slika 65.

Slika 65: Delovno okolje programa Blender.


48

Kocka je prikazana v Orisnem načinu (Object Mode). V tem pogledu uporabnik ne more

spreminjati njenih lastnosti. Če želimo spreminjati lastnosti, moramo klikniti na izbor v oknu,

kjer piše Orisni način, ter izbrati Urejevalni način (Edit Mode). Spremeni se način pogleda,

saj se robovi in oglišča objekta obarvajo oranžno, slika 66. Ko se robovi in oglišča obarvajo

oranžno, uporabnik ve, da lahko spreminja lastnosti objekta tako, kot si želi oz. kar si želi

spremeniti.

Slika 66: Edit Mode pogled objekta.

V Urejevalnem načinu lahko spreminjamo: robove, oglišča ali točke in ploskve, slika 67.

Slika 67: Možnosti sprememb na objektu.

Točka: Spodaj v menijski vrstici kliknemo na prvo možnost Točka (Vertex Select) in

kliknemo na želeno točko z RMB. Ob kliku se prikaže izbrana točka in okoli nje krog, kar je

oznaka za izbrano točko, slika 68.

Slika 68: Izbrana točka na objektu.


49

Če želimo označiti več točk hkrati, na tipkovnici držimo tipko Shift in kliknemo novo točko z

desnim klikom miške (shift+RMB), slika 69.

Slika 69: Označitev več točk hkrati.

Rob: Spodaj v menijski vrstici kliknemo na drugo možnost Rob (Edge Select) in

kliknemo na želeni rob z RMB. Prikaže se označeni rob, slika 70.

Slika 70: Označitev roba.

Če želimo označiti več robov hkrati, na tipkovnici držimo tipko Shift in kliknemo novi rob z

desnim klikom miške (shift+RMB), slika 71.

Slika 71: Označitev več robov hkrati.


50

Ploskev: Spodaj v menijski vrstici kliknemo na tretjo možnost Ploskev (Face Select) in

kliknemo na želeno ploskev z RMB. Prikaže se označena ploskev, slika 72.

Slika 72: Označitev ploskve

Če želimo označiti več ploskev hkrati, na tipkovnici držimo tipko Shift in kliknemo novo

ploskev z shift+RMB, slika 73.

Slika 73: Označitev več ploskev.

V trenutnem prikazu vidi uporabnik kocko le iz enega zornega kota. Če želi uporabnik videti

kocko iz drugega zornega kota, mora v spodnji menijski vrstici klikniti na Pogled (View) in

izbrati Ortogonalni pogled (Ortho Perspecitve). Za dodaten pogled na kocko na zunaj in

znotraj lahko uporabnik klikne z miško na novo delovno okno, tako da uporabnik povleče

dodatno okno vstran z znakom za zavihek. Rezultat sta dve popolnoma enaki kocki na ekranu,

slika 74. Eni kocki lahko odvzamemo vidnost in posledično uporabnik vidi v notranjost

kocke, slika 75.


51

Slika 74: Vidnost kocke.

Slika 75: Polni in žični model iste kocke.

3.6.3 MODELIRANJE OBJEKTA

Objektu lahko spreminjamo veliko lastnosti, ena izmed njih je sprememba obsega. Obseg

površine lahko povečamo ali zmanjšamo.

Najprej označimo štiri želene točke. Ko označimo vse točke, dobimo ravno ploskev, slika 76.

Slika 76: Označitev ploskve preko točk.

Na tipkovnici držimo tipko S (obseg/velikost ali Scale) in na numeričnem delu tipkovnice

vtipkamo 0.5, kar pomeni, da smo obseg zgornje ploskve zmanjšali točno za polovico.


52

Tipka S je tipka, s katero lahko poljubno spreminjamo obseg označene ploskve, robu in točke.

Obseg lahko spreminjamo tako, da ga zmanjšamo ali povečamo, kar lahko naredimo poljubno

s premikom miške ali pa z vpisom številk na tipkovnici. Ob pritisku tipke S lahko poljubno

spreminjamo obseg označenih delov s klikom miške ali s tipko Enter potrdimo našo izbiro,

drugače se povrne v prvotno obliko, slika 77, slika 78 in slika 79.

Slika 77: Obseg glede na označitve ploskve.

Slika 78: Obseg glede na označitev točk.

Slika 79: Obseg glede na smer.


53

Če želimo označiti vse točke na objektu, na tipkovnici pritisnemo tipko A, seveda pa moramo

imeti nastavljeno orodje za točko, slika 80.

Slika 80: Označitev celega objekta, tipka A.

Ob označitvi celega objekta ga lahko glede na celoto razširimo ali skrčimo, kar naredimo

tako, da pritisnemo tipko S in poljubno premikamo miško ali pa na numerični tipkovnici

vpišemo želeno merilo. Na koncu je potrebno vse potrditi s tipko Enter, slika 81 in slika 82.

Slika 81: Povečana kocka.

Slika 82: Pomanjšana kocka.


54

Premik (Translate): Če želimo točko, rob ali celoten objekt premikati v smeri koordinat, to

storimo tako, da uporabimo LMB in jo povlečemo v želeni smeri x (rdeča puščica), y (zelena

puščica) in z (modra puščica), slika 83, slika 84, slika 85 in slika 86.

Slika 83: Premik glede na osi.

Slika 84: Premik objekta glede na z os (modra puščica).

Slika 85: Premik točke v poljubni smeri.


55

Slika 86: Premik ploskve po osi z.

Če želimo premakniti celoten objekt, pritisnemo tipko A za označitev vseh točk. Nato

pritisnemo G (tipka za premik) in potem lahko premikamo objekt, kamorkoli želimo. Ko se

odločimo, kam bi radi objekt premaknili, kliknemo LMB ali Enter.

Premik predmeta s pomočjo koordinat, slika 87, lahko izvedemo na ta način, in sicer:

kliknemo G, nato kliknemo X (označuje os, po kateri se bo objekt premaknil), nato vpišemo

želeno številko, kar pomeni oddaljenost objekta od izhodišča.

Slika 87: začetno stanje kocke.

Ko kliknemo X, se nam vzporedno x osi pokaže dodatna premica druge barve, ki označuje

premik po osi x, slika 88. Recimo, da smo premaknili kocko za tri enote po osi X. Enako velja

za osi y in z.

Slika 88: Končno stanje kocke.

Os x


56

Rotacija (Rotation): Ploskev lahko rotiramo tako, da izberemo eno želeno ploskev, na

tipkovnici pritisnemo tipko R in premikamo miško za zasuk, slika 89. Če želimo rotirati 3D,

dvakrat kliknemo R in premikamo miško.

Slika 89: Rotacija ploskve.

Izvleči (Extrude): Pri objektu lahko preoblikujemo ploskve s pomočjo orodja Izvleči. Najprej

narišemo kvadrat oziroma ploskev, slika 90.

Slika 90: Kvadrat.

Dani kvadrat preoblikujemo v kocko s pomočjo orodja Izvleči. Kliknemo tipko A (označimo

vse točke), nato pritisnemo tipko E, tipko Z (za smer iztiska, se pravi v smeri z osi), na

številčnem delu tipkovnice pritisnemo 2 in potrdimo z Enter, slika 91 in slika 92. Isti princip

uporabimo za preostali dve osi.

Slika 91: Končno stanje.


57

Slika 92: Pritisk tipke Z, za smer osi z.

Dani kocki lahko dodatno iztisnemo ploskve, če želimo. To naredimo tako, da označimo

vrhnjo ploskev, nato pritisnemo tipko E in premikamo v želeni smeri in na koncu potrdimo z

LMB ali Enter, slika 93. To lahko naredimo kolikorkrat želimo in vedno je potrebno na koncu

za potrditev pritisniti LMB ali Enter, slika 94.

Slika 93: Iztisk zgornje ploskve.

Slika 94: Z orodjem Izvleči smo kocki dodali ploskve.


58

Izbriši (Delete): Če želimo izbrisati določeno točko, ploskev ali rob, to storimo tako, da

označimo želeni del, npr. točko, kliknemo Delete na tipkovnici ali kliknemo na izbrani del

objekta ter pritisnemo tipko X. Odpre se novo pogovorno okno, kjer nas program vpraša, ali

želimo izbrisati točko ali rob ali ploskev ali kombinacijo dveh možnosti. Najprej označimo

točko (Vertex) in nato kliknemo X ter izberemo izbriši točko. Posledica je vidna na spodnji

sliki, slika 95.

Slika 95: Orodje izbriši.

Poleg točke, ki smo jo želeli izbrisati, smo izbrisali še dve ploskvi, saj vidimo v notranjost

kocke. Če želimo dobiti nazaj celotno kocko, to storimo tako, da na tipkovnici pritisnemo

tipko F (pomeni ploskev). Dobimo prvotno sliko nazaj. Seveda je potrebno predhodno

označiti točke, med katerimi želimo ustvariti ploskev.

Npr. če izberemo tri točke in pritisnemo tipko F, dobimo ploskev, ki je trikotne oblike, slika

96.

Slika 96: Primer vstavljanja ploskve glede na tri izbrane točke.

Izbrane točke


59

Razdelitev (Subdivade): To orodje nam pomaga, če želimo neko ploskev razdeliti na več

delov ali enake dele. Ni nam potrebno risati dodatnih črt. To naredimo tako, da narišemo

ploskev, izberemo vse točke ali celo ploskev, pritisnemo tipko W (odpre se novo pogovorno

okno s funkcijami), izberemo funkcijo Razdelitev (Subdivide). Poleg tega lahko na levi strani

delovne površine (okno Transform) Število razrezov poljbno, slika 97 in slika 98.

Slika 97: razdelitev ploskve na 2 dela.

Slika 98: Razdelitev dela na 5 delov.

Poleg tega imamo na izbiro še eno orodje pri delitvi, in sicer Fractal. Poljubno določimo

številko za Spremembo oblike, ko pritisnemo Enter, se nam oblika razdeljene ploskve

spremeni v neobičajno obliko, slika 99. Tako ploskev lažje oblikujemo.

Slika 99: Primer spremembe oblike površine.

Kopiranje (Copy): Objekte kopiramo na naslednji način. Na tipkovnici pritisnemo

kombinacijo tipk Shift+D ali Alt+D, slika 100. Moramo biti v Urejevalnem načinu.


60

Slika 100: Orodje kopiranje.

Razdelitev ploskev na podploskve (Subdivision surfaces): Najprej preklopimo na

Urejevalni način in ustvarimo kroglo, jo označimo ter nato v desnem meniju (orodjarni)

poiščemo funkcijo Sprememba oblike objekta (Object Modifiers), dodamo novega in

izberemo Enostavno (Simple) ter povečamo stopnjo razdelitve, seveda na obeh pogledih, in

dobimo naslednje, slika 101.

a) b)

Slika 101: Stopnja razdelitve krogle glede na kroge.

Združevanje in razdruževanje (Join and All loose Parts): Dva ali več objektov lahko

združimo v celoto in potem spreminjamo lastnosti kot enemu objektu. To naredimo tako, da

označimo objekte Shift+RMB in pritisnemo kombinacijo Ctrl+J (Združi ali Join). Če želimo

objekt razdružiti, to naredimo tako, da preklopimo na Urejevalni način in pritisnemo

kombinacijo tipk Ctrl+P (Razdruži) ter v seznamu izberemo ukaz All Loose Parts ali pa

določene ploskve, robove, točke ločimo z izbiro Selected.

Booleanovi operatorji: to funkcijo lahko uporabimo, če imamo na voljo dva predmeta za

oblikovanje. Lahko izvajamo lahko naslednje operacije: Unija (Union), Presek (Intersect) in

Razlika (Difference).


61

Najprej označimo želeni objekt, uporabimo funkcijo Presek, nato gremo na desni meni in

kliknemo na Spremembe oblike, dodamo novega Boolean. Spodaj se pokaže pogovorno okno,

kjer označimo želene nastavitve (izbira objekta, ki v nadaljevanju ne bo več prikazan) in

kliknemo Potrdi, slika 102.

a) b)

Slika 102: Prikaz funkcije presek a) kocka in valj skupaj in b) valj brez kocke.

Vrtenje in vijačenje (Spin and screw):

Vrtenje (Spin): Najprej izberemo objekt, ki ga želimo vrteti, nato preklopimo v Urejevalni

način, v levem meniju izberemo možnost Vrtenje (Spin). Spodaj se nam pokaže pogovorno

okno, kjer lahko spreminjamo Korake (Steps) vrtenja in Stopinje (Degrees), za koliko stopinj

želimo zavrteti objekt, slika 103.

a) b)

Slika 103: Primeri uporabe orodja vrtenje.

Vijačenje (Screw): Da izdelamo vijačnico, moramo izbrati orodje Vijačnica (Screw). Spodaj

se pojavi pogovorno okno, kjer lahko nastavljamo število korakov in Obratov (Turns), koliko

obratov naj vsebuje vijačnica.


62

Primer vijačenja:

Najprej zamenjamo pogled na 3D okno, in sicer spremenimo pogled v ortogonalni

pogled Num5 in nato iz ortogonalnega pogleda v frontalni pogled Num1.

Postavimo kazalec (kurzor) ponovno na sredino koordinatnega sistema, in sicer tako,

da pritisnemo tipko Shift+S, kjer se pojavi pogovorno okno in kliknemo na Kazalec v

središču (Cursor to Center).

Dodamo krog, tako da kliknemo v informacijski vrstici Dodaj, Oblika in Krog. Krog

rotiramo s kombinacijo tipk R+X (po osi x) za 90 in Enter.

Za potrditev kliknemo še Ctrl+A.

Krog iz centra premaknemo za 3 enote v levo: G+X in -3 ter Enter, slika 104.

Slika 104: Premik kroga.

Preklopimo v Urejevalni način s tipko TAB in označimo krog s tipko A.

Sedaj ustvarimo navpičnico ali pravokotnico, ki ima velik pomen pri ustvarjanju

vijačnice. Osnovni objekt se v poznejšem koraku s funkcijo Vijačnica (Screw) ovije

okoli navpičnice (dodatek za ustvarjanje vijačnice). Navpičnico ustvarimo tako, da

držimo tipko Ctrl in kliknemo z LMB v zgornji del kroga, tipko Ctrl še vedno držimo

in kliknemo z LMB pri spodnjem delu kroga, da dobimo navpičnico, slika 105.

Slika 105: Dodajanje navpičnice ali pravokotnice.

Navpičnica za

vijačnico


63

Nato nastavimo želene koordinate x, y in z.

Izberemo krog in navpičnico s tipko A in kliknemo na orodje oz. gumb Vijačnica.

Spodaj v meniju lahko po želji prilagajamo vijačnico, slika 106.

Slika 106: Primer vijačnice.

3.6.4 RENDIRANJE

Rendiranje ali upodabljanje je postopek oblikovanja 3D objekta v 2D sliko. Program Blender

ustvari sliko glede na parametre, ki jih uporabnik nastavi pri posamezni sliki, kot so: material,

tekstura, osvetlitev, komponiranje itn.

Razlikujemo dva tipa upodabljanja, in sicer: FULL RENDER in OPENGL RENDER.

Za lažje delo se tudi pri orodju upodabljanja, slika 107, uporablja bližnjice, in sicer:

F12: predogled 2D slike,

F11 ali ESC: vrnitev nazaj v 3D okno,

F3: shranitev 2D slike.

Slika 107: Orodje upodabljanja.


64

Uporabnik ima na voljo naslednje nastavitve za Upodabljanje, in sicer:

Plasti (Layers): določimo, koliko plasti se bo videlo,

Dimenzije (Dimensions): določimo lahko resolucijo slike, video nastavitve itn.,

Senčenje (Shading): določimo, kaj se upošteva pri upodabljanju, kot so obrisi,

material, tekstura, senčenje itn.,

Izvoz (Output): možnosti različnih formatov izvoza, barve, kompresija itn., slika 108.

Slika 108: Prikaz slike.

Če želimo upodobljeno sliko shraniti, pritisnemo F3 ali pa v naslovni vrstici odpremo

Datoteka in kliknemo Shrani kot, slika 109. Vpišemo ime in shranimo.

Slika 109: Shranitev slike.

3.6.5 OBJEKTI S POMOČJO KRIVULJ

V Blenderju poznamo pet načinov vstavljanja krivulj: Bezier Curve, Bezier Circle, NURBS

Curve, NURBS Circle in Path.

V program dodamo Bezierjevo krivuljo (Bezier Curve), spremenimo način pogleda iz

Orisnega načina v Urejevalni način, dobimo drugačno sliko (kot ribja kost in pa točke, ki jih

lahko spreminjamo), določeno točko označimo s klikom RMB in jo lahko spreminjamo.


65

Posamezno točko lahko zbrišemo tako, da jo označimo in pritisnemo X (Izbriši), lahko

dodamo točko, in sicer tako, da označimo dve točki in na tipkovnici pritisnemo Ctrl+LMB.

Če označimo dve skrajni točki in na tipkovnici pritisnemo kombinacijo tipk Alt+C, povežemo

ti dve točki skupaj v ploskev, slika 110.

a) b) c)

d) e)

f) Slika 110: Objekti s pomočjo krivulj a) krivulja v orisnem načinu, b) krivulja v urejevalnem načinu, c) premikanje

posameznih točk, d) površine krivulj, e) krivulja sprijeta skupaj in f) krivulja sprijeta v Object Mode.

V orodjarni lahko pod zavihom Krivulja (Cruve) določimo naslednje lastnosti, in sicer:

Oblika (Shape): v 2D ali 3D prikazu.

Resolucija (Resolution): Preview U in Render U pomenita, s koliko vmesnimi

točkami se bo zapisala krivulja med dvema točkama.

Geometrija (Geometry): s to lastnostjo lahko odebelimo dani objekt, in sicer z

lastnostmi: Offset (razširjanje), Depth (debelina krivulje), Extrude (debelina objekta)

in Resolution (glajenje).


66

Krivulje lahko rišemo tudi s pomočjo slike, se pravi, da lahko določeno sliko uvozimo v

program, nato s pomočjo Bezierjeve krivulje obrišemo objekt po sliki 111. Na koncu je

potrebno pogledati v Ortogonalnem pogledu.

Slika 111: Nastavitve lastnosti krivulj.

3.6.6 DODAJANJE MATERIALOV IN TEKSTUR

3D objektom je po končanem modeliranju potrebno dodati material in teksturo. V

nadaljevanju sledi predstavitev dodajanja materiala in teksture.

Dodajanje materiala: Ko uporabnik želi nekemu objektu dodati material, to stori tako, da

klikne na desnem meniju ikono Material (Material) . Ko uporabnik klikne na ikono, se

mu spodaj pokaže pogovorno okno z lastnostmi, ki jih lahko določi za določen 3D objekt,

slika 112.


67

Slika 112: Dodajanje materiala.

Najboljše je, da uporabnik doda nov material, in sicer kliknemo spodaj Nov, nato lahko

poljubno poimenujemo barvo, dodamo želeno barvo, določimo odsevnost, prepustnost, sence,

intenzivnost barve itn., slika 113.

Slika 113: Spreminjanje nastavitev za funkcijo materiala.

Kako je določen 3D objekt videti pozneje, je odvisno od ozadja, luči in predmetov v okolici,

slika 114.

Slika 114: Upodobljena slika z različnimi materiali.


68

Pomen nastavitev znotraj orodja Material, slika 115.

Slika 115: Možne nastavitve pri funkciji material.

Predogled (Preview): Tu lahko uporabnik vidi, kako bo določen objekt videti ob vseh

nastavitvah. Ob glavnem oknu, kjer vidimo objekt z materialom, je okno z dodatnimi

možnostmi pogleda na objekt, in sicer, slika 116:

Slika 116: Nastavitev predogleda objekta.

Ploščata ploskev (Flat XY Plane): uporabno za zidove, papirje, obloge itn.,

slika 117.

Slika 117: Material na ploščati ploskvi.

Krogla (Sphere): zaradi odsevnosti uporabno za okrogle objekte ali za

materiale kovin, slika 118.


69

Slika 118: Predogled z učinkom krogle.

Kocka (Cube): uporabno za kvadrasta telesa, slika 119.

Slika 119: Predogled kvadrastih teles.

Opica (Monkey): uporabno za živa bitja (krzno, dlaka itn.), slika 120.

Slika 120: Predogled za živa bitja.

Lasje (Hair strands): uporabno za perje, travo, lase itn., slika 121.

Slika 121: Predogled možnosti za perje itn.

Velika krogla z učinkom neba (Large Sphere with sky): zaradi odsevnosti

uporabno za okrogle objekte ali za materiale kovin, slika 122.

Slika 122: Predogled z učinkom neba v ozadju.


70

Diffuse: S pomočjo orodja Širjenje barve (Diffuse) lahko uporabnik poleg osnovne barve doda

poljubno barvo. Poleg tega lahko uporabnik nastavlja intenzivnost barve spodaj in prav tako

lahko določi senčenje, in sicer glede na [22]:

Odsev (Lambert): koliko svetlobe se odraža na predmetu (velikost na

predmetu), slika 123 [22].

Slika 123: Različne možnosti odsevnosti [22].

Grobost površine (Oren Nayar): razpršenost senčenja glede na grobost

površine, slika 124 [22].

Slika 124: Različne možnosti grobosti površine [22].

Mehkoba (Toon): določimo mejo med svetlobo in senco, slika 125 [22].

Slika 125: Različne možnosti mehkobe [22].

Potemnenje dela (Minnaret): možnost realnega pogleda v naravi, senčenje in

osvetlitev, slika 126 [22].


71

Slika 126: Različne možnosti potemnenja [22].

Moč učinka razpršenosti (Fresnel): količina razpršene svetlobe na predmet,

slika 127 [22].

Slika 127: Različne možnosti razpršenosti [22].

Sijaj (Specular): uporablja se za odbojno svetlobo sijočih površin. Določimo lahko barvo

sijaja in obliko odboja sijaja, in sicer, slika 128:

Slika 128: Nastavitve sijaja.

Osnovni sijaj (Cook Torr): uporabljamo za plastične površine.

Phong: uporabljamo za kožo in naravne površine.

Wardlso: uporabljamo za kovine.

Poudarki (Toon): uporabljamo za izrazite poudarke.

Razpršenost (Blinn): uporabljamo za razpršenost sijaja, slika 129.

Slika 129: Razpršenost glede na sijaj.


72

Senčenje (Shading): tu lahko uporabnik poveča osvetljenost glede na senčenje, senčenje na

hrbtni strani objekta (translucency) in tri dodatna orodja: brez senčenja in močne osvetlitve

(shadeness), tangentno senčenje (tangent shading) in senčenje kocke (cubic interpolation),

slika 130.

a) b)

Slika 130: Senčenje a) nastavitve senčenja in b) primer senčenja.

Prosojnost (Transparency): tu lahko uporabnik nastavi tri vrste prosojnosti, in sicer: Maska

(Mask), Prosojnost Z (Z Transparency ali prosojnost objekta) in Lom (Raytrace ali prosojnost

z lomnim količnikom), slika 131.

a) b)

c)

Slika 131: Prosojnost a) nastavitve prosojnosti, b) primer prosojnosti z nastavitvami in c) maska in alpha 0.500.

Odsevnost (Mirror): tu lahko uporabnik nastavlja naslednje lastnosti, in sicer: Odbojnost

(Reflectivity ali količina odboja), Fesnel (odbojnost, odvisna od kota in smeri pogleda), Blend

(prehod med odbojnim in neodbojnim področjem), Gloss (zamegljenost odboja), Samples

(natančnost prehoda), Depth (število odbojev) in Max Dist (razdalja od premeta do kamere),

slika 132.

Slika 132: Odsevnost z nastavitvijo Fesnel 2.000.


73

Porazdeljenost svetlobe (Subsurface Scattering): to lastnost lahko uporabimo pri organskih

stvareh, kot so koža, krzno, sadje itn. Pomeni porazdeljenost svetlobe po objektu in prostoru.

Porazdeljenost je odvisna od velikosti radija, ki ga lahko nastavimo. Spreminjamo lahko tudi

barvo, slika 133.

Slika 133: Porazdeljenost svetlobe [22].

Vse druge lastnosti so zanemarljive, saj niso tako pomembne. Oglejmo si primer sprememb

na objektih glede na spremembe lastnosti materiala in senčenja, slika 134.

Slika 134: Primer dveh objektov glede na nastavitev materiala in senčenja.

V zgornji sliki smo krogli spremenili barvo in ji dodali učinek zrcala, slika 134.

Slika 135: Dodajanje učinkov.

Na zgornji sliki 135 smo modri kocki spremenili naslednje lastnosti, in sicer barvo, sijaj,

senčenje in prozornost. Rdeči kocki smo spremenili barvo, intenzivnost barve, prozornost in

učinek zrcala. Poliedru smo spremenili barvo, intenzivnost barve, sijaj, senčenje in lom

žarkov.


74

Dodajanje teksture: Teksturo dodajamo objektom, da so prikazani bolj realno. Na površino

objekta lahko dodajamo slike ali vzorce. Na voljo imamo proceduralne teksture (vzorci so že

pripravljeni znotraj programa) in slikovne teksture (ki jih je potrebno uvoziti v program).

Najprej bomo spoznali proceduralne teksture. V 3D okno dodamo poljubne 3D objekte, če

želimo spremeniti teksturo objekta, nato kliknemo v orodjarni na funkcijo Tekstura in

pokaže se okno, kjer lahko dodamo novo teksturo izbranemu objektu, npr. stožec, slika 136 in

slika 137.

Slika 136: Ikona za teksturo.

Slika 137: Okno z nastavitvami teksture.

Kliknemo Nov ali +, pokaže se seznam izbire za teksturo, slika 138.


75

Slika 138: Različne možnosti za izbiro teksture.

Na seznamu lahko izbiramo med naslednjimi možnostmi: Ocean, Wood, Voxel Data, Varonoi,

Stucci, Point Dersity, Ncise, Musgrave, Marble, Image of Movie, Enviroment Map, Distorted

Noise, Magic, Clouds in Blend.

Ko izberemo želeno teksturo, jo poljubno poimenujemo, npr. tekstozec. Spodaj v oknu lahko

spreminjamo nastavitve, slika 138. Pomembno je, da pred dodajanjem nove teksture objektu

že izberemo material, saj se drugače tekstura ne bo poznala na njem, slika 139.

Slika 139: Primer izbrane teksture.


76

Barve (Color): spreminjamo barvo, kontrast, osvetlitev in strukturo.

Nastavitve glede na tip teksture: kako zgleda vzorec.

Geometrija (Mapping): spreminjamo nastavitve v zvezi z geometrijo, kot so:

koordinate, stisnemo teksturo glede na os x, y in z.

Vpliv (Influence): tekstura glede na ozadje, obzorje, barve, intenziteto itn.

Na spodnji sliki 140 vidimo teksturo ozadja z obliko oblakov.

Slika 140: Primer dodajanja teksture.

Na spodnjih slikah so nastavitve teksture za naš objekt, slika 141.

a) b)

Slika 141: Nastavitve za sliko 141 spodaj.


77

Za rezultat dobimo naslednje, slika 142.

a) b)

c)

Slika 142: Prikaz teksture a), b) in c) glede na nastavitve.

V nadaljevanju sledi predstavitev teksture s pomočjo slike. Sam postopek dodajanja teksture

je podoben, le da pod Izbor (Type) izberemo Slika (Image) ali Posnetek (Movie), slika 143.

Slika 143: Dodajanje teksture s pomočjo dodane slike.


78

Pod zavihkom Slika lahko dodamo novo sliko ali jo uvozimo v program. Kliknemo Odpri in

izberemo sliko, ki jo želimo dodati v program, npr. slika neba [13], slika 144.

a) b)

Slika 144: Tekstura a) dodana tekstura z učinkom neba in b) dodajanje izbrane slike [13].

Vse ostale nastavitve so enake kot pri proceduralnem dodajanju teksture, saj uporabnik

poljubno spreminja lastnosti, npr. nebo z oblaki, slika 145.

Slika 145: Tekstura dodana kot slika [13].

Sliki 146 spodaj dodamo odsevnost, intenziteto barv, sijaj itn.

Slika 146: Spremenjene nastavitve glede na sliko 140 [13].


79

3.6.7 UPORABA POGLEDOV

Pri uporabi pogledov se osredotočimo predvsem na kamere, luči in njihovo postavitev.

Da vidimo 3D objekt v 3D oknu in v upodobljeni sliki, nam to omogoča pravilna postavitev

kamere in luči.

Kamera: nam prikazuje pogled na 3D objekt, tako kot je viden v realnosti. Na začetku ob

odprtju programa je vedno prisotna ena kamera, za boljše poglede na objekt lahko dodajamo

nove kamere. Obstoječi kameri ali ostalim lahko spreminjamo lego s pomočjo že znanih tipk

G (za premikanje) in R (za rotacijo), slika 147.

Slika 147: Pogled na 3D objekt glede na kamero.

Če želimo dodati dodatne kamere, to storimo tako, da v naslovni vrstici kliknemo Dodaj in

nato kliknemo Kamera. Kje bo postavljena kamera, je odvisno od postavitve kazalca.

Za primer dodamo dve kameri, slika 148.

Slika 148: Dodajanje kamer.


80

Za hitrejše preklapljanje med njimi uporabljamo kombinacije tipk, npr. Ctrl+Num0. V

orodjarni med funkcijami najdemo zavihek Kamera , kjer lahko spreminjamo lastnosti

posamezni kameri, slika 149.

Slika 149: Spreminjanje nastavitev kamer.

Kamero lahko preimenujemo. Spodaj imamo nastavitve kamere, ki jih lahko določamo:

Ena izmed glavnih nastavitev so Leče (Lens). Pri lečah lahko določimo naslednje

poglede: Pogled iz perspektive (Perspective), Pogled iz goriščne razdalje (Ortografic)

in Panorama (Panoramic)).

Poleg tega lahko nastavimo merilo, kako nastaviti kamero.

Določimo lahko tip kamere in njeno oddaljenost (od izhodiščne točke do kamere).

Poleg tega lahko dodamo še nekaj preostalih nastavitev, kot so: Omejitve (Limits),

Megla (Mist), Okvir (Safe Areas), Senzor (Sensor) in Ime (Name).

Na seznamu poleg lahko uporabnik izbere dodatne učinke kamere, kot so: Center,

Golden, Harmonius Triangle A.

Luči: Tako kot kamere so tudi luči pomembne. V primeru, da jih uporabnik ne doda, pomeni,

da se 3D objekt ne bo videl. Ko odpremo program, imamo poleg kamere vedno tudi en

svetlobni vir, drugače uporabnik ne bi videl 3D okna.


81

Dodatne svetlobne vire dodajamo tako, da v naslovni vrstici kliknemo Dodaj, nato kliknemo

Luč in na desni se nam pokaže seznam s tipi svetlobnih virov, in sicer:

Žarnica (Lamp): je točkasti svetlobni vir, ki se uporablja za prikaz ostrih senc. Za

objektom ni več svetlobe, ker je tema, slika 150.

Slika 150: Svetlobni vir: luč.

Sonce (Sun): se uporablja za izdelavo zunanjih prizorov, glavni stvari, ki sta

pomembni, sta moč in smer svetlobnega vira. Dodatno lahko nastavimo podnebje in

vzdušje, slika 151.

a) b)

Slika 151: Svetlobni vir: Sonce a) primer 1 in b) primer 2.

Stožec (Spot): svetlobni vir je v obliki stožca in se večinoma uporablja za gledanja v

megli, slika 152.

a) b)

Slika 152: Svetlobni vir v obliki stožca.


82

Površinsko (Area): podobno kot Žarnica, le da se osredotoči na celotno površino, slika

153.

a) b)

Slika 153: Svetlobni vir: površinsko.

Prostorsko (Hemi): celoten prostor, primeren za oblačen ali snežen pogled, kjer ni

senčenja, slika 154.

a) b)

Slika 154: Svetlobni vir: prostorsko.

Na spodnji sliki 155 vidimo različne dodane svetlobne vire.

Slika 155: Primer dodajanja svetlobnih virov in nastavitve.


83

Za vsak dodan svetlobni vir lahko spreminjamo njegove lastnosti, slika 156.

Slika 156: Nastavitve svetlobnega vira.

V nastavitvah lahko spreminjamo Energijo (Energy ali moč svetlobnega vira). Seveda je treba

najprej določiti tip svetlobnega vira, Razdaljo vira (Distance ali razdalja od objekta), barvo

svetlobnega vira, Senčenje vira (Shadow ali nastavitve senčenja).

Najbolj pomembna nastavitev je senčenje, kjer lahko uporabnik nastavlja naslednje: barva

senčenja, velikost razpršenosti senc in mehkobo razpršenosti), slika 157. Seveda mora pred

tem klikniti na Ray shadow, saj drugače ni senčenja.

Slika 157: Nastavitve senčenja.


84

3.6.8 ANIMACIJA

Animacijo ustvarimo tako, da določen 3D objekt ali objekte premikamo v določenem času, pri

tem uporabimo Časovnico (Timeline).

Spoznali bomo dva načina dodajanja animacij, in sicer animacija v sličicah in animacija po

poti.

Animacija v sličicah: nastane tako, da določene objekte premikamo, rotiramo, povečujemo

ali zmanjšujemo v določenih trenutkih oz. času.

Preden začnemo delati korake določenega objekta, je treba nastaviti lastnosti animacije. To

storimo tako, da v orodjarni Lastnosti odpremo zavihek Upodabljanje, nato kliknemo gumb

Animacija (Animation) in prikažejo se nastavitve, ki jih lahko nastavimo, slika 158.

Slika 158: Nastavitve za animacijo.

Nastavitve: najpomembnejše lastnosti so Dimenzija (Resolution), začetna in končna točka

slike (Start and End Frame), hitrost animacije (Frame Rate), izhodna datoteka (Output) in

format zapisa (mpeg., avi. itn.).


85

Najprej v časovnici nastavimo naš prvi korak, se pravi, da mora biti zelena črta na 0. Nato v

3D okno dodamo objekte, za katere želimo, da so prikazani v začetni točki. Pritisnemo tipko I

in prikaže se pogovorno okno s seznamom, kjer lahko izberemo, katera funkcija se bo izvedla

v začetnem stanju, nato se postavimo v drugi korak. Izberemo si en del, ponovno spremenimo

želene nastavitve in pritisnemo tipko I ter izberemo želeno funkcijo. Paziti je treba le na doseg

območja, kar lahko naredimo tako, da vklopimo prikaz grafa. To naredimo tako, da izberemo

Graph Editor, slika 159.

Slika 159: Graph Editor za lažje opravljanje animacij.

V grafičnem oblikovalcu lahko uporabnik spremlja spremembe, ki se jih naredi v sami

animaciji. Ko naredimo že dva koraka, se nam spremeni krivulja na grafu, kar pomeni, da se

glede na čas spreminjajo lastnosti objekta. Ko dokončamo našo animacijo, jo shranimo in

kliknemo na gumb Animacija, da jo poženemo, slika 160.

Slika 160: Primer animacije na časovnici.

Animacija po poti:

Animacija je sestavljena iz objekta, ki se premika po vnaprej določeni poti. Najprej moramo v

3D okno narisati pot, po kateri se bo objekt gibal. Dodamo lahko tri različne poti: Nurbs,

Bezier in Path. Dodamo objekt in nov dodatek za objekt ter izberemo Sledi poti (Follow

Path). V oknu spodaj, kjer piše Tarča, izberemo ime, ki smo ga prej shranili. Da bo objekt res

šel po narisani poti, moramo izbrati lastnost Sledi krivulji (Follow Cruve), slika 161. Sedaj

določimo posamezne sličice, kar storimo tako, da označimo pot, kliknemo zavihek Objekti in

pod Pot animacije nastavimo dolžino animacije (Frames). Nastavimo še začetek in konec


86

animacije ter nato vstavljamo ključne sličice tako, da na področje Evaluation time kliknemo z

RMB in izberemo Vstavi sličico, slika 162.

Slika 161: Objekt in pot za animacijo.

Slika 162: Zapisana animacija.

Nato predvajamo animacijo.


87

4 PRIMERI 3D MODELIRANJA

Po spoznavanju osnovnih funkcij programa Blender v nadaljevanju sledi 5 praktičnih

primerov izdelave 3D objekta v programu. Spodaj bo sledil opis posameznega primera in

prikaz modeliranja. Poleg tega sledijo še predstavitev ciljev za uvrstitev v učni načrt TiT in

kriteriji za izdelavo 3D objektov.

Primeri izdelkov so: obroč, škatla s snemljivim pokrovom, posoda za ulivanje, šahovska

figura (kmet) in jadrnica.

4.1 KRITERIJSKA ZASNOVA IZDELKOV

Za načrtovanje izdelave je potrebno najprej sestaviti oz. določiti kriterije zasnove in izdelave.

Izbrani kriteriji so:

K1:Težavnost: 1 – nezahteven izdelek (do 20 ukazov oz. potez), primeren do 5.

razreda, 2 – srednje zahteven (od 20 do 50 ukazov), primeren za 6. do 7. razred in 3 –

zahteven izdelek (nad 50 ukazov), primeren za 8. razred.

K2: Trdnost/Stabilnost: 1– obračanje izdelka okoli osi (preverimo stabilnost sestavnih

delov), 2 – hitri premiki izdelka in stabilnost glede na podlago, 3 – odpornost na

deformacije in strižne sile.

K3: Cena izdelave: glede na porabo materiala, velikost izdelka, strojne ure dela in čas

tiskanja. 1 – nizka cena (do 50 EUR), 2 – srednja cena (od 50 do 150 EUR) in 3 –

visoka cena (nad 150 EUR).

K4: Razstavljivost izdelka: 1 – je nerazstavljiv oz. monoliten, 2 – v dveh ali 3 – več

delih.

K5: Vrsta 3D tiskalnika: v času zasnove izdelka moramo upoštevati vrste 3D

tiskalnikov, ki jih imamo na voljo: 1 – nalaganje ABS žice po plasteh, 2 – nalaganje

po plasteh (suhi mavec) in 3 – laser.

K6: Natančnost tiskanja (ločljivost): ali so mere izdelkov po končanem tiskanju

pravilne ali ne (možnosti odstopanja: 1 – 0,09 mm, 2 – 0,18 mm, 3 – 0,25 mm ali 4 –

0,5 mm).

Kriteriji so izbrani na podlagi značilnosti izvedbe hitrega prototipiranja glede na sam proces

modeliranja in 3D tiskanja.


88

Sledi povzetek kriterijev izdelave izdelkov glede na posamezen izdelek, tabela 3:

Tabela 3: Kriteriji izdelave izdelkov.

Kriterij/Izdelek K1 K2 K3 K4 K5 K6

Obroč 1 3 1 1 1 1

Škatla s pokrovom 1 1 3 2 2 1

Posoda za ulivanje 2 2 2 1 1 2

Šahovska figura – kmet 2 3 2 1 1 ali 2 1

Jadrnica 3 1 3 3 1 (jadro) in 3 (trup) 3

Glede na zgornjo tabelo ugotovimo, da je izdelava posameznih izdelkov omejena glede na

zgornje kriterije, in sicer najbolj izstopajo naslednji: glede na težavnost in primernost izdelave

glede na razred in ceno izdelave (če ima izdelek več sestavnih delov, potem je čas izdelave

avtomatsko daljši in tudi poraba materiala za posamezni izdelek večja). Povzamemo lahko

tudi, da so izdelki zasnovani tako, da si sledijo po določenem vrstnem redu, in sicer od

nezahtevnih do zahtevnih izdelkov (glede na število sestavnih delov). Posamezni izdelki si

sledijo po vrsti ravno zaradi tega, da bi učenec postopoma po posameznih razredih (do 5.

razreda bi znal narisati obroč in škatlo s snemljivim pokrovom, od 6. do 7. razreda bi znal

narisati posodo za ulivanje in šahovsko figuro ter v 8. razredu jadrnico) spoznal modeliranje z

določenim programom. Pomembno je, da vemo, kakšne so možnosti načina tiskanja, saj

nekateri 3D tiskalniki dobro podpirajo tiskanje krivulj in drugi ravne geometrijske oblike. Po

končanem tiskanju je treba preveriti meritve 3D modelov in s tem natančnost tiskalnika.

4.2 OPERATIVNI CILJI UČNE IZDELAVE

Skozi izobraževalni proces se je pri predmetu TiT treba držati učnega načrta, zato moramo

naše izdelke uvrstiti vanj, če jih želimo tudi realizirati pri samem pouku.

3D modeliranje bi lahko uvrstili pod dve večji učni temi, in sicer pravokotna projekcija in

umetne snovi, ki spadata v 7. razred osnovne šole. Tema pravokotna projekcija je primerna,

ker učenec spoznava program Blender in se na njem uči modeliranja 3D objektov. Med

drugim je tema umetne snovi primerna, ker učenec spozna umetno snov pri 3D tiskalniku in

seveda obdelavo izdelka iz umetnih mas.


89

Operativni cilji:

Izobraževalni cilji:

Učenec:

I1: riše preproste 3D predmete v pravokotni projekciji,

I2: oblikuje in skicira idejo izdelka ter jo izdela,

I3: pripravi ustrezno dokumentacijo,

I3: opiše surovino za izdelavo izdelka,

I4: izdela sestavne dele in jih sestavi v izdelek,

I5: preizkusi izdelek, ga ovrednoti in predlaga izboljšave.

Vzgojni cilji:

Učenec:

V1: razvija sposobnosti za samostojno delo,

V2: navaja se na natančnost in spretnost izdelave izdelka,

V3: zna svoje delo in ugotovitve predstaviti,

V4: se uči veščine reševanja problemov.

Psihomotorični cilji:

Učenec:

P1: razvije prostorsko predstavo pri modeliranju in sestavi izdelka,

P2: pri sestavljanju razvija koordinacijo rok in prstov,

P3: razvija svoje ustvarjalne sposobnosti,

P4: pridobiva občutek za natančnost.

Standardni in minimalni standardi znanja [11]:

Učenec:

utemelji risanje v pravokotni projekciji z vidika poznavanja projekcij in

uporabe pravokotne projekcije v praksi,

riše preproste predmete s svinčnikom in računalniškim grafičnim

orodjem,

oblikuje in skicira idejo za preprost predmet, utemelji rešitev in

izbere najustreznejšo,

izdela tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelek oz. projekt,


90

z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev

izdela preprost predmet iz umetnih snovi,

pravilno in varno uporablja orodja, stroje in pripomočke za

obdelavo umetnih snovi,

preizkusi ustreznost izdelka,

izračuna stroške izdelave predmeta, ovrednoti svoj prispevek.

4.3 IZVEDBA MODELIRANJA

Na začetku diplomskega dela smo spoznali osnove modeliranja s programom Blender. V

nadaljevanju sledi predstavitev modeliranja na konkretnih izdelkih.

4.3.1 PRIMER: OBROČ

Odpremo program Blender in zbrišemo osnovno prikazano kocko tako, da pritisnemo X na

tipkovnici ali tipko Izbriši (Delete) ter potrdimo s klikom. Dodamo nov objekt, in sicer tako,

da kliknemo Dodaj (Add), Oblika (Mesh) in Valj (Cylinder).

V podoknu pod levo orodjarno nastavimo število navpičnic na 16 in Cap Fill Type

spremenimo na Triangle Fan. Ker želimo objektu spreminjati lastnosti, iz Orisnega načina

spremenimo pogled v Urejevalni način. Celoten valj zmanjšamo glede na višino, in sicer tako,

da pritisnemo na tipkovnici tipko S (Obseg ali Scale) in tipko Z (kar pomeni, da bomo stožec

enakomerno zmanjšali po osi z), slika 163.

Slika 163: Dodajanje valja in pomanjšanje po z osi.


91

Za boljši pogled na objekt držimo kolešček miške in jo poljubno premaknemo, da vidimo

objekt približno tako kot na spodnji sliki 164.

Slika 164: pogled iz frontalne lege.

V menijski vrstici spodaj kliknemo na Ploskev, označimo zgornjo ploskev, slika 165.

Slika 165: Označitev zgornje ploskve.

Na tipkovnici pritisnemo tipko E (Izvleci ali Extrude) in tipko Z (po osi z) ter iztisnemo

zgornjo ploskev s spodnjo ploskvijo, kar pomeni, da dobimo odprti valj, slika 166.

Slika 166: Orodje Extrude.

S tipko Num 5 iz pogleda User Persp spremenimo pogled v User Ortho in iz tega pogleda s

tipko Num 7 v pogled Top Ortho, slika 167.

Slika 167: Sprememba pogleda.


92

Izberemo cel objekt, tipka A, zgornja slika. Kliknemo tipko E in iztisnemo iz ploskve krog, da

dobimo polni krog ali torus, slika 168.

Slika 168: Z izvlekom stranskih ploskev dobimo torus.

Vse označimo s tipko A. Dodali bomo robove okrog in okrog zunanjega oboda kroga, in sicer

na sredini med spodnjimi in zgornjimi robovi. Na tipkovnici kliknemo kombinacijo Ctrl+R

(Dodajanje novih robov ali Loop), paziti moramo le, da izberemo sredino kroga. To naredimo

tako, da pritisnemo kombinacijo Ctrl+R, izberemo krog (na novo dodani robovi se obarvajo

roza) in nato klik ali Enter. Če na sredini ne želimo novih robov, lahko pred klikom ali Enter

naš rob premikamo s koleščkom gor ali dol, slika 169.

Slika 169: Dodajanje robov z uporabo orodja Dodajanje novih robov.

Prav tako ponovno ponovimo Dodajanje novih robov še na notranjem delu kroga. V celoti

ponovimo zgoraj opisan postopek, slika 170.

Slika 170: Ponovitev funkcije na notranjih robovih.


93

Označimo na novo nastale notranje in zunanje robove. V smeri x (rdeča puščica) robove

poljubno povlečemo navzven, odvisno od želje izbočenosti poznejšega kroga, slika 171.

Slika 171: Izbočenost robov na zunaj.

V desni orodjarni Lastnosti kliknemo na Dodatki objektom, Dodaj dodatek in Gladkost

površja (Subdivision Surface). Dobimo spodnjo sliko 171.

Slika 172: Uporaba funkcije Subdivision Surface.

Poljubno nastavljamo značilnosti objekta glede na ponujene možnosti, npr. slika 173.

Slika 173: Primer objekta.

Opazimo, da je objekt malo preveč podoben krofu ali zapestnici kot pa želenemu obroču.

Označimo celoten objekt in ga pomanjšamo tako, da ga zožimo v smeri z osi, slika 174.

Slika 174: Sploščimo objekt.


94

Dobimo naslednje, slika 175.

Slika 175: Obroč.

Poljubno lahko določimo še material in svetlobni vir objekta, npr. slika 176.

Na koncu shranimo našo sliko, in sicer jo je zaenkrat najboljše shraniti kot blender datoteko.

To storimo tako, da kliknemo Datoteka, Shrani kot, izberemo želeni disk za shranitev,

poimenujemo objekt in kliknemo Save. Če želimo videti objekt kot sliko, to storimo tako, da

pritisnemo tipko F12 ali v desni orodjarni pod zavihkom Upodabljanje (Render).

a) b)

Slika 176: Dodajanje materiala in senčenja.

Uporabnik lahko poljubno nastavlja dimenzije oz. mere nastalega objekta, in sicer to lahko

določa sproti ali pa na koncu celotnemu objektu spreminja dimenzije.

V našem primeru sproti nismo zapisovali dimenzij objekta, zato smo na koncu določili mere

izdelka, in sicer so podrobne mere obroča prikazane na delavniški risbi, priloga 1.

Vpis mer določimo v desnem dodatnem meniju pod Dimensions. Če slednjega nimamo

prikazanega, ga prikažemo tako, da v desnem kotu zgoraj, kjer je znak +, povlečemo v levo in

najdemo orodje Dimensions.


95

Obroč je osnovni 3D model, ki ga mora znati učenec narisati po predstavitvi programa.

Izdelek je nezahteven, saj lahko obroč narišemo z zgolj 15 ukazi v programu. Poleg tega ima

učenec opravka le z osnovnimi orodji, funkcijami in geometrijskimi oblikami, ki jih spozna

ob pregledu programa. Obroč je stabilen, saj je iz enega samega kosa, lahko ga poljubno

obračamo in se ne bo deformiral ter je poravnan s podlago. Glede na nezahtevnost izrisa 3D

modela lahko rečemo, da je cena zasnove ugodna, saj obroč hitro narišemo od zasnove do

končne oblike. Izdelek je nerazstavljiv, saj je iz enega samega kosa, kar pa je primerno za

izris prvega izdelka. Najbolj primeren tip 3D tiskalnika je nalaganje materiala (nalaganje ABS

žice), saj lahko zagotovimo pravilno obliko obroča (krivuljo in prazno notranjost v obliki

krivulje).

4.3.2 PRIMER: ŠKATLA S SNEMLJIVIM POKROVOM

Da lahko pričnemo z novim primerom, moramo predhodni primer shraniti, nato za nov

začetek kliknemo Datoteka in Nov. Ponovno lahko pričnemo z novim modeliranjem, tokrat

rišemo škatlo s snemljivim pokrovom. Škatla bo v obliki kocke, zato lahko obstoječo kocko

uporabimo za škatlo, slika 177.

Slika 177: Osnova je kocka.

Poleg osnove za škatlo želimo narisati tudi pokrov škatle. Kliknemo drugam na delovno

površino (premaknemo kazalec) in dodamo objekt, in sicer kliknemo Dodaj, Oblika in

Ploskev, slika 178.

Slika 178: Dodajanje ploskve za pokrov.


96

Iz Orisnega načina moramo spremeniti pogled v Urejevalni način, če hočemo spreminjati

samo ploskev. Označimo celo ploskev s tipko A, nato želimo Izvleči ven ploskev kot kocko, in

sicer tako, da kliknemo tipki E in Z (v smeri osi z) in poljubno povlečemo dano ploskev v

smeri z osi (upoštevamo, da gre za pokrov škatle) približno tako kot na spodnji sliki 179.

Slika 179: Orodje Izvleči.

Narisani pokrov želimo dodati na kocko (da dosežemo cilj), in sicer tako, da dobimo škatlo s

pokrovom. Označimo cel objekt s tipko A, slika 179, in ga s klikom na osi (modra, rdeča in

zelena puščica) premikamo tako, da bomo dobili naslednje, sliki 180.

a) b)

Slika 180: Škatla s snemljivim pokrovom a) pokrov in škatla b) združitev pokrova s kocko.

Če hočemo dani objekt upodobiti kot sliko, to storimo tako, da pritisnemo tipko F12 ali v

desnem meniju kliknemo Upodabljanje ter dobimo naslednje, slika 181. Za izhod iz pogleda

Upodabljanje pritisnemo ESC ali F11.

Slika 181: Primer končnega izdelka.


97

Če želimo pokrov in škatlo združiti v skupni objekt, označimo objekt škatla in objekt pokrov

ter pritisnemo kombinacijo tipk Ctrl+J (Join; združitev). Dobimo naslednje, slika 182.

Slika 182: Združitev dveh objektov.

Da preverimo, če sta se pokrov in škatla res združila, izberemo Orisni način pogleda in v

smeri osi poljubno premikamo objekt. Rezultat je, da se pokrov in škatla premikata kot en sam

objekt.

Če želimo razdružiti objekt na dva objekta, to storimo tako, da označimo objekt in pritisnemo

kombinacijo tipk Ctrl+P (razdružitev), slika 183.

Slika 183: Razdružena objekta.

Pogled v upodobljeni obliki, slika 184.

Slika 184: Upodobljena oblika.


98

Če pogledamo škatlo s pokrovom, ugotovimo, da je precej surovega videza in neprimerno

osvetljena. V nadaljevanju bomo te lastnosti spremenili.

Označimo celoten objekt, slika 184, preklopimo na Urejevalni način in kliknemo na Dodaj

dodatek objektu ter izberemo Gladkost površine (Subdivision Surfaces), kjer lahko z

različnimi pogledi omehčamo robove.

Poljubno se lahko poigramo z lastnostmi, slika 185.

a) b)

Slika 185: Izdelek a) ostri robovi in b) posneti robovi.

Spremenimo material, in sicer tako, da v desnem meniju kliknemo zavihek Material in

poljubno spremenimo lastnosti, npr. slika 186:

Diffuse: bela barva, 100% intenziteta barve.

Shading: Emit 1000.

Mirror.

Opions: Sky.

Shadow: Receive Transparent.

Slika 186: Sprememba materiala.

Poleg tega pod zavihom Okolje (World) nastavimo ozadje, in sicer: obkljukamo Blend Sky,

Real Sky, spremenimo barve (horizon: nežno oranžna in zenith: nežno modra), Environment

Lighting nastavimo na moč 0,250 in izberemo Sky colour, slika 187.


99

Slika 187: Sprememba ozadja.

Sedaj imamo narisano škatlo s pokrovom. Če odpremo škatlo, vidimo, da nimamo pravega

videza škatle, saj je polna. Odpraviti moramo polnost, in sicer tako, da označimo objekt in

pritisnemo Ctrl+P (Loop – dodajanje roba), da dobimo dva objekta, slika 188, ter nato

spremenimo pogled v Urejevalni način in kliknemo na škatlo. Kliknemo na orodje Ploskev in

izberemo zgornjo ploskev ter jo izvlečemo (Extrude) do spodnje ploskve. Dobiti moramo

naslednji rezultat, slika 188.

a) b)

Slika 188: Izdelek a) polna notranjost škatle in b) votla notranjost škatle.

Že res, da smo narisali škatlo s pokrovom, a če škatlo obrnemo na glavo, bo pokrov padel dol.

Temu se lahko izognemo tako, da pritrdimo pokrov na škatlo, in sicer tako, da na pokrov

škatle narišemo tri zatiče. V škatlo moramo prav tako izvleči tri utore za zatiče, slika 189.

Slika 189: Zatiči na pokrovu in utori na škatli.


100

Pokrov premaknemo na škatlo tako, da premikamo puščice za osi (modra, zelena in rdeča), da

dobimo naslednje, slika 190.

Slika 190: Škatla s pokrovom.

Sedaj lahko ponovno združimo pokrov in škatlo v en objekt Ctrl+J (Join; združitev),

kliknemo Potrdi za potrditev dodatka objekta in preidemo v Orisni način pogleda ter dobimo,

slika 191.

Slika 191: Končni izdelek.

Dimenzije škatle s pokrovom so podrobno prikazane na delavniški risbi, priloga 2.

Škatla s pokrovom je nezahteven izdelek, saj ga narišemo z 20 ukazi in je razstavljiv, saj je

sestavljen iz dveh sestavnih delov (pokrova in osnovnega dela – škatle). Cena zasnove izdelka

je za malenkost dražja od obroča, saj porabimo več časa za izris (izris dveh posameznih

delov) in tisk izdelka (izdelek je večji in zato je poraba materiala večja). Škatla s pokrovom je

stabilna glede na podlago. Ko jo obračamo okoli osi, mora biti pokrov škatle pritrjen na

škatlo, sicer bo odpadel (to smo dosegli z utori in zatiči). Kriterij stabilnosti preverimo s

hitrimi gibi in vrtenjem. Pokaže se, da je rešitev z zatiči ustrezna. Najbolj primeren tip 3D

tiskalnika je nalaganje ABS žice ali izrez 3D objekta iz enega kosa plastike ali nalaganje

materiala (mavca) po plasteh, saj imamo opravka z osnovnimi geometrijskimi oblikami

(kocka in kvader).


101

4.3.3 PRIMER: POSODA ZA ULIVANJE

Za modeliranje novega objekta ponovno kliknemo na novo delovno površino, v našem

primeru bo to posoda za ulivanje (po navadi granulata).

Izbrišemo osnovni objekt kocko in dodamo nov objekt, imenovan Polieder (Isosphere),

spremenimo določene lastnosti pod desnim menijem spodaj, in sicer: Subdivions na 1,

poljubno zmanjšamo velikost tako, da zmanjšamo parametre in kliknemo Enter, slika 192.

Slika 192: Dodajanja poliedra.

Preidemo iz Orisnega načina pogleda v Urejevalni način, kjer bomo v nadaljevanju

spreminjali lastnosti posode, slika 193.

Slika 193: Pogled v Edit Mode.

Vse označimo s tipko A in preverimo, ali imamo izbrano funkcijo Ploskev. Če je nimamo, jo

izberemo ter označimo zgornji del ploskve, kot je prikazano na sliki 194.

Slika 194: Izbor zgornjih ploskev.


102

Pritisnemo Izbriši ali tipko X, kjer izberemo Ploskev in izbrane ploskve se izbrišejo, slika 195.

Slika 195: Izbris izbranih ploskev.

Če z miško obrnemo pogled na posodo, vidimo, da ima v spodnjem delu neravno dno, želimo

pa imeti ravno dno. To naredimo tako, da označimo spodnje ploskve, pritisnemo bližnjico W,

kjer izberemo Spajanje (Merge) in nato Središče (at Center) ter dobimo naslednje, sliki 196.

a) b)

Slika 196: Posoda a) poravnava dna in b) pogled iz druge perspektive.

Označimo spodnje ploskve in jih za nekaj mm iztisnemo navzgor, slika 197. Nato označimo

spodnje robove in ustvarimo novo ploskev za ravno dno, slika 197.

a) b)

Slika 197: Iztisnemo spodnje ploskve in dodamo ploskev na dnu posode.

Označimo dno, se pravi spodnje ploskve, in pritisnemo tipko I (hitra tipka za ustvarjanje

dodatnih ploskev). To storimo dvakrat, da dobimo manjši del in večji del novih ploskev v

obliki petkotnika, slika 198.

Slika 198: Dodajanje dodatnih ploskev.


103

Nato poljubno preoblikujemo še dodatke, da bomo dobili bolj zanimiv izdelek, npr. slika 199.

Izvlečemo zunanji in notranji del novo nastalih ploskev in najmanjši petkotnik malo

izvlečemo v pozitivni smeri (osi z).

a) b)

Slika 199: Posoda a) dodajanje vzorca in b) pogled v sliki.

Dodajanje materiala, slika 200.

a) b)

Slika 200: Dodajanje materiala a) in b).

V nadaljevanju dodamo podlago za posodo, da prikažemo oprijemalne površine. Dno posode

postavimo navpično na mrežo in pogled spremenimo v frontalni pogled (Num 1), nato kazalec

postavimo pod dno posode in dodamo ploskev (Plane), slika 201.

Slika 201: Dodajanje podlage.


104

Kot lahko vidimo, je podlaga premajhna za celo posodo, zato ji spremenimo velikost tako, da

uporabimo orodje Obseg (Scale): pritisnemo tipko S in mero 9 na tipkovnici, slika 202.

Slika 202: Sprememba velikosti podlage.

Dodani podlagi spremenimo material, da dobimo boljši kontrast med objektom in podlago.

Barvo podlage spremenimo v nežno modro, slika 203.

Slika 203: Sprememba barve podlage.

Končni pogled na izdelek, slika 204.

Slika 204: Posoda za ulivanje.

Dimenzije posode za ulivanje so podrobno prikazane na delavniški risbi, priloga 3.


105

Posoda za ulivanje je srednje zahteven izdelek, saj je potrebnih več kot 20 ukazov, da nastane

posoda. Da izrišemo posodo, kot je na zgornji sliki 203, je potrebnih 45 ukazov. Izdelek je iz

enega samega dela, se pravi nima sestavnih delov. Čas zasnove je daljši od zasnove škatle s

pokrovom, saj je potrebno delati z bolj kompleksnimi orodji. Kar naredi izdelek bolj

zahteven, je vzorec, ki je znotraj posode. Tu mora učenec poznati osnovni orodji za izdelavo

vzorca, in sicer funkciji sprememba obsega in iztisniti. Učenec izoblikuje vzorec po svojih

željah. Cena izdelka je omejena glede na velikost posode in vzorca znotraj nje. Izdelek je

stabilnejši zaradi dodane podlage. Zaradi debeline posode in njene velikosti deformacija ni

verjetna. Zagotoviti moramo 3D tiskalnik z nalaganjem materiala po plasteh (ABS žica), saj

bomo tako lahko z lahkoto dobili notranji vzorec.

4.3.4 PRIMER: ŠAHOVSKA FIGURA

S programom Blender lahko prosto po lastni izbiri narišemo tudi šahovske figure ali si delo

olajšamo s predlogo. Pod predlogo je mišljeno, da v program uvozimo določeno sliko, ki

pozneje služi za vzorec pri izdelavi šahovske figure.

Ko se program odpre, moramo najprej dodati dodatni orodni meni, in sicer desno zgoraj, kjer

imamo delovno površino, kliknemo na zavihek + in ga potegnemo levo, da se odpre. Najdemo

nastavitve z imenom Slike za ozadje (Background Images), označimo s kljukico, kliknemo

Dodaj sliko, izberemo želeno sliko in jo dodamo.

Spremenimo pogled v User Ortho in nato še v frontalni pogled s tipko Num 1. Prikaže se nam

dodana slika 205, ki jo nato povečamo na izbrano figuro. Izberemo npr. šahovsko figuro kmet.

Slika 205: Izbrana slika in figura [31].


106

Slika 206: Postavitev osnovnega objekta [31].

Dodamo kocko in jo dobro usmerimo na figuro, da prekrijemo osnovo naše figure, slika 206.

Spremenimo pogled kocke, in sicer s Polnost (Solid) kliknemo na Žični (Wireframe), kar

pomeni, da vidimo samo ogrodje kocke, kar nam omogoča lažje modeliranje, slika 207.

Slika 207: Sprememba pogleda na figuro [31].

Ko nastavimo kocko na šahovsko figuro, kliknemo Izbriši in jo izbrišemo. Dodamo nov

objekt Valj, spremenimo Cap Fill Type iz Ngon v Triangle Fan in ga zmanjšamo do primerne

velikosti, slika 208.

Slika 208: Dodajanje novega objekta valj.

S funkcijo Obseg (tipka S) zmanjšamo velikost valja v smeri osi z, slika 209.


107

Slika 209: Pomanjšanje valja.

Na zaslon dodamo še eno delovno okno, in sicer tako, da iz zgornjega desnega kota

potegnemo sliko v levo ter dobimo naslednje, slika 210. V drugem oknu spremenimo pogled

v User Ortho, da bomo lažje opazovali, kako bomo modelirali figuro.

a) b)

Slika 210: Oblikovanje a) dva možna pogleda na objekt in b) pogled v Edit Mode.

Preklopimo v pogled Ploskev in izberemo zgornje ploskve, slika 211.

Slika 211: Izbor zgornjih ploskev.

Kliknemo tipko E (Izvleči) in izvlečemo plast izbranih trikotnih ploskev navzgor v smeri osi z

in potrdimo s klikom ali z Enter, slika 212.


108

Slika 212: Uporaba orodja Izvleči.

Pritisnemo tipko S (Obseg), kot je vidno na sliki 213.

Slika 213: Zamik izbranih ploskev na znotraj.

Do konca samega trupa figure počasi nadaljujemo s funkcijama Izvleči in Obseg, nekako tako

kot na sliki 214.

a) b)

Slika 214: Ponavljanje funkcij Izvleči in Obseg.

Glede na predlogo vidimo, da moramo dodati še glavo figure, in sicer tako, da kazalec

postavimo na prostor, kjer smo končali s funkcijama Izvleči in Obseg ter dodamo nov objekt

Krogla (Sphere), ki jo zmanjšamo, da dobimo približno isto velikost kot na predlogi. Ko

poravnamo kroglo (glavo) s trupom, kliknemo Ctrl+J, da združimo trup in glavo ter tako

dobimo en objekt, slika 215.


109

Slika 215: Izrisana šahovska figura.

Dimenzije šahovske figure kmet so podrobno prikazane na delavniški risbi, priloga 4.

Vsako šahovsko figuro lahko modeliramo tako, da si v ozadje postavimo primer figure in jo

obrišemo.

Posebnosti pri modeliranju šahovskih figur:

Skakač – Konj: Osnovo šahovske figure narišemo enako kot pri kmetu, razlika se

pojavi pri modeliranju glave konja. Najhitreje je, da si v ozadje postavimo sliko in jo

obrišemo. Dodamo sliko, nato kocko, spremenimo v frontalni pogled in kocko

postavimo nad osnovo. Označimo kocko in izbrišemo točke kocke. Točke so ostale, le

nevidne so. Označimo eno točko kocke in postopoma z RMB dodajamo točke po

obrisu konja, slika 216.

Slika 216: Obris glave konja.

Predzadnje točke ne združimo s prvo točko, ampak med njima raje dodamo rob. Nato

kliknemo I, da ustvarimo ploskev, slika 217, nato spremenimo pogled v desni pogled

in s pomočjo orodja Izvleči dobimo debelino glave, slika 218.


110

Slika 217: Obris glave konja.

Slika 218: Glava konja.

Vse, kar je še potrebno narediti, je gladkost, to pa naredimo z orodjem Gladkost

površine (Subdivision Surfaces). Na koncu združimo glavo in osnovo konja.

Lovec: Ni posebnih dodatkov, le da pri oblikovanju glave upoštevamo, da je osnova

krogla. Kroglo lahko dodamo kot objekt in jo pritrdimo ali pa jo z orodjem Izvleči in

Obseg poljubno prilagajamo do želene oblike.

Trdnjava: Posebnost pri trdnjavi je glava, postopek do tam je enak kot pri kmetu. Ko

pridemo do oblikovanja glave, izberemo npr. po 3 ploskve in vmes eno ploskev

spustimo, slika 219, ter jih nato s funkcijo E iztisnemo, slika 220.

Slika 219: Oblikovanje glave.


111

Slika 220: Glava trdnjave.

Paziti moramo le na gladkost, saj si želimo imeti bolj ostre robove. To naredimo z

orodjem Ojačitev (Increse), saj ojačamo vse robove, ki jih želimo prikazati kot ostre.

Na koncu uporabimo še orodje Loči (Split), da ločimo gladkost od ostrosti.

Šahovska figura kmet je nerazstavljiv izdelek, saj je narejen iz enega samega kosa. Figura je

srednje zahteven izdelek, saj je odvisno, za kateri tip šahovske figure se odločimo (kralj,

kraljica, konj itn.). Učenec mora poznati osnovne funkcije programa, poznati mora uvoz

določene slike v program in izrisati 3D model ob sliki. Pri tem mora uporabljati dve ključni

orodji sprememba obsega in iztisniti. Stabilnost izdelka je dobra, saj ima že v osnovi narejeno

podlago za oprijem. Cena izrisa je odvisna od porabe materiala (kateri tip figure si izberemo)

in same velikosti. Do deformacije bi prišlo le v primeru slabega materiala. 3D tiskalnik, ki bi

zadoščal za izdelavo izdelka, je tiskalnik za nalaganje po plasteh ali pa izrez izdelka iz enega

kosa plastike.

4.3.5 PRIMER: JADRNICA

Pri zadnjem primeru želimo naš objekt z imenom jadrnica modelirati po delih, in sicer trup,

jambor in jadra, vsak del objekta ločeno. To pomeni, da lahko pozneje naš objekt tudi

izdelamo in ga sestavimo skupaj.

Uporabili bomo že prikazano osnovno kocko, ki jo uporabimo za trup jadrnice. S samo kocko

ne bomo dobili trupa jadrnice, zato jo moramo preoblikovati v ustrezno obliko, slika 221.


112

Slika 221: Kocka.

Iz Orisnega načina preidemo v Urejevalni način, kliknemo na označitev ploskev, slika 222,

kliknemo kombinacijo tipk na tipkovnici Ctrl+R in dodamo en nov rob ter nato kliknemo

Enter ali LMB, slika 222.

a) b)

Slika 222: Kocka a) pogled v Edit Mode in b) dodajanje roba z orodjem Loop.

Označimo vse ploskve levo od novo nastale sredinske črte, slika 223, in nato kliknemo Izbriši

ter zbrišemo označene Ploskve.

a) b)

Slika 223: Ploskve a) označitev levih ploskev od sredinske črte in b) izbris označenih ploskev.

Z miško zavrtimo pogled na objekt, kot kaže slika 223, in s funkcijo Izvleči (tipka E)

izvlečemo tri manjše kvadre in enega malo večjega približno tako kot na spodnji sliki 224.


113

Slika 224: Iztisnemo nekaj kvadrov.

Kliknemo na izbor oglišč in z RMB označimo prvo oglišče, slika 225. Zeleno puščico

povlečemo v negativno smer (se pravi v levo stran), da dobimo približno enako podobo kot na

spodnji sliki 226. Oblikujemo trup, ki bo podoben pravi jadrnici.

Slika 225: Izbor spodnjega oglišča.

Slika 226: Poteg oglišča v levo, v smeri zelene puščice (z os).

Pogled z miško spremenimo tako, da lahko vidimo zgornje ploskve in nekaj stranskih. Z RMB

označimo zgornja zunanja oglišča in jih vsakič povlečemo v smeri zelene puščice navzven.

Seveda je pri tem treba paziti na obliko trupa jadrnice, da bo aerodinamična kot na spodnji

sliki 227.


114

Slika 227: Izvlečemo zgornje točke.

Označimo prvi točki spodaj (desno in levo oglišče) ter ju v smeri modre puščice povlečemo

navzgor, slika 228. Isto ponovimo še z zadnjima dvema ogliščema, slika 229.

Slika 228: Izbrano oglišče povlečemo navzgor, v smeri modre puščice.

Slika 229: Poteg zadnjih dveh oglišč navzgor.

Vsa zgornja oglišča z izjemo prvih dveh je treba poglobiti in poravnati, slika 230. S tem

pridobimo videz kljuna jadrnice.


115

Slika 230: Poravnava oglišč.

Označimo spodnja zunanja oglišča z izjemo prvega in jih povlečemo navznoter v smeri

zelene puščice, da dobimo ozko obliko trupa, slika 231.

Slika 231: Poravnava spodnjih zunanjih oglišč z notranjimi, da dobimo ozko obliko trupa.

Dodamo nove robove z orodjem Ctrl+R, slika 232.

Slika 232: Dodajanje robov na sredini.

Obrnemo pogled na notranjo stran trupa, kliknemo notranje ploskve in jih izbrišemo, slika

233, slika 234 in slika 235.


116

Slika 233: Sprememba pogleda.

Slika 234: Oznaka notranjih ploskev.

Slika 235: Izbris označenih ploskev.

Obrnemo pogled nazaj na zunanjo stran trupa in kliknemo na Urejevalni način, izberemo

objekt, slika 236, in kliknemo na Dodaj dodatek k objektu, Zrcaljenje (Mirror), slika 237, in

nastavimo glede na os Y, Merge in Clippin (Sredina), slika 238.

Slika 236: Polovica trupa.


117

Slika 237: Uporaba orodja Zrcaljenje.

Slika 238: Trup.

Trup jadrnice je oblikovan, ostale estetske dodatke nastavimo pozneje.

Sledi risanje jambora. Na delovno površino dodamo nov objekt kocko in z orodjem Izvleči na

vsaki strani izvlečemo dve manjši kocki. Izberemo celoten objekt in spremenimo velikost

objekta s funkcijo Obseg (tipka S) in ga povečamo. Poleg tega dodamo dva nova robova z

orodjem Ctrl+R, slika 239, ter dobimo nekaj podobnega spodnji sliki 240.

Slika 239: Dodajanje robov na drog jambora.


118

Slika 240: Drog.

Dodamo še dva nova robova Ctrl+R, slika 240, in sicer nekako na tretjini oz. polovici osnove.

Z orodjem Izvleči (tipka E) izvlečemo drog za jambor, slika 241.

Slika 241: Izvleček za jambor.

Spremenimo pogled na frontalni pogled in narišemo jadra, seveda malo stran od droga in

jambora, saj drugače ne bomo dobili možnosti za poznejšo sestavo objekta. Dodamo nov

objekt kocko in označimo dve oglišči (zgoraj desno), kliknemo Izbriši ter izberemo točke,

slika 242.

Slika 242: Pričetek izris jader.

Označimo zgornje in spodnje oglišče ter s tipko I dodamo novo ploskev. Enako ponovimo na

drugi strani, slika 243.


119

Slika 243: Dodajanje ploskve med tremi točkami.

Novo ploskev moramo dodati tudi med dvema ogliščema. Enako ponovimo še za drugo jadro,

slika 244.

a) b)

Slika 244: Jadra a) frontalni pogled in b) pogled stranski ris.

Vse, kar moramo še dodati, so priključni deli za jadra, da jih lahko sestavimo z drogom. Na

drogu z orodjem Dodajanje novih robov zgoraj in spodaj dodamo štiri nove robove ter nato s

funkcijo Izvleči (Extrude) izvlečemo ven tri male kocke, ki predstavljajo priključke, slika 245.

Slika 245: Dodajanje priključkov.


120

Vodoravni del jambora narišemo tako, da dodamo kocko in jo večkrat izvlečemo (Extrude) ter

nato razdelimo na manjše ploskve z orodjem dodajanje robov. Označimo eno ploskev in jo

izbrišemo (luknja za pritrditev droga).

Pogled na jambor in jadra z upodobitvijo v sliki, slika 246.

Slika 246: Upodobitev v sliki.

Upodobljeni pogled na trup, jambor in jadra, slika 247.

Slika 247: Pogled na trup, jambor in jadra.

Vrnimo se nazaj k trupu, saj želimo nekaj stvari popraviti. Želimo odstraniti nekaj zgornjih

plasti, da bomo lahko priključili jambor in jadra. To naredimo tako, da označimo ploskve in

jih izbrišemo, slika 248.

Slika 248: Odstranitev zgornjih ploskev trupa.


121

Notranjost trupa želimo zapolniti, kar naredimo tako, da označimo točke v notranjosti in

pritisnemo F (ustvari ploskev), slika 249.

Slika 249: Dodajanje notranjih ploskev.

V sredini trupa odstranimo eno malo ploskev, da bomo lahko pritrdili jambor. Drog s tremi

zatiči za jadra je že narisan, slika 247. Vse skupaj dodamo k trupu, slika 250.

Slika 250: Jambor.

Na jadrih je treba narediti utore ali luknje, da bomo lahko pozneje z zatiči zataknili jadra na

jambor, slika 251.

Slika 251: Utori v jadra.

Obe jadri približamo jamboru ter preverimo ustreznost zatičev in utorov, slika 252.


122

Slika 252: Ustreznost zatičev in utorov.

Jambor in jadra pomaknemo proti trupu, slika 253.

Slika 253: Pomaknitev trupa skupaj z jadri.

Potreben je še en korak, saj moramo vse sestavne dele sestaviti v skupni objekt, da vidimo,

kako so posamezni deli videti skupaj v celoti. To storimo tako, da označimo vse sestavne dele

in združimo posamezne označene objekte s kombinacijo tipk Ctrl+J (Join). Tako dobimo en

sam objekt, ki ga lahko poljubno premikamo, slika 254.

Slika 254: Združitev objektov.

Če želimo imeti le sestavne dele in ne celotnega objekta, moramo objekt označiti s tipko A in

nato za razdružitev pritisniti kombinacijo tipk Ctrl+P.


123

Vse, kar še lahko naredimo, je, da se po želji poigramo z barvami, ozadjem, svetlobo in

materialom, slika 255.

a) b)

Slika 255: Jadrnica a) brez materiala in b) z dodanim materialom in svetlobnim virom.

Dimenzije jadrnice so podrobno prikazane na delavniški risbi, priloga 5.

Pri modeliranju jadrnice je treba paziti na hidrodinamiko in plovnost, saj lahko nepravilna

oblika jadrnice povzroča nepravilnosti pri plutju in moči.

Jadrnica je zahteven izdelek (potrebujemo več kot 50 ukazov za izris), saj je sestavljen iz več

sestavnih delov (gre za razstavljiv izdelek), natančneje iz štirih delov, ki se morajo po tiskanju

sestaviti skupaj. Učenec mora poleg osnovnih funkcij in orodij programa poznati še področje

tehnične dokumentacije, saj je treba ujeti mere sestavnih delov ob samem sestavljanju

posameznih kosov. Trdnost oz. stabilnost jadrnice je dobra, saj se ob sunkovitem premikanju

ne prevrne ali razpade. Preverili smo tudi njeno plovnost v vodi. Cena izdelave jadrnice je

dražja od ostalih izdelkov, saj gre za večji 3D objekt, kjer se porabi več časa za usklajevanje

posameznih sestavnih delov in materiala. Glede na ostale izdelke je jadrnica zagotovo najbolj

zahteven izdelek za izdelavo, saj je njena sestava kompleksnejša. Pri izbiri tiskalnika moramo

paziti na čas tiskanja jadrnice, njene geometrijske oblike in samo primernost tiskalnika glede

na sestavne dele. Izbrani 3D tiskalnik je nalaganje ABS žice ali nalaganje materiala po plasteh

(mavec).


124

4.4 FORMATI ZA 3D TISKANJE V PROGRAMU BLENDER

Program Blender uporabniku nudi naslednje formate za izvoz 3D datotek za 3D tiskanje: .stl,

.dae, .ply, .3ds, .xde, itn. [21].

Formati za izvoz 3D datotek so v programu Blender na voljo vse od verzije 2.5 naprej. Po

večini ima program možnosti za 3D formate že avtomatsko nastavljene, a vseeno poglejmo,

kje jih nastavimo, če nastavitve niso avtomatske [21].

V programu kliknemo na Datoteka, Uporabniške nastavitve in Dodatki. Nato med izbranimi

možnostmi preverimo, katere formate za uvoz oz. izvoz imamo označene, da jih lahko

uvozimo oz. izvozimo. Če med njimi niso označeni zgoraj našteti formati, jih označimo in nato

pod Datoteko in Izvoz vidimo možnosti za izvoz ter nato izberemo želeno možnost. Želena

datoteka se na našem disku zapiše v izbranem formatu, kar pomeni, da je potrebno datoteko

odpreti v programu za 3D tiskanje in klikniti na gumb za tisk.

4.5 3D TISKANJE Z VREDNOTENJEM

Zgoraj omenjene izdelke lahko pozneje tudi 3D tiskamo, seveda pa za to potrebujemo 3D

tiskalnik. Na svetu poznamo veliko različnih tiskalnikov, ki se med seboj razlikujejo glede na:

ceno, podporo formatov, način tiskanja, material, barvni tiskalniki itn.

Ravno zaradi zgornjih razlogov je na svetu veliko podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo 3D

tiskalnikov ali nudijo izobraževanja s tega področja. Podjetje, ki je svetovno znano, je npr.

Techsoft. Več o njih si lahko ogledamo na spletni strani http://www.techsoft.co.uk/ [18] ali pa

si naročimo njihov katalog [4]. Podjetje prihaja iz Anglije, kjer prodajajo številne različne 3D

tiskalnike glede na omenjene karakteristike. Med drugim imamo tovrstna podjetja, ki se

ukvarjajo s prodajo 3D tiskalnikov, tudi v Sloveniji. Eno izmed najbolj znanih je podjetje IB-

PROCADD d.o.o. Za dodatne informacije si lahko ogledamo njihovo spletno stran

http://www.ib-procadd.si/o-nas.html [9], kjer veliko izvemo o 3D tehnologiji, kupimo

tiskalnike, skenerje, dodatno opremo itn. Prav tako ima podjetje v lasti portal za najnovejše

novice o 3D tehniki, in sicer: Portal 3D tehnologij [30], ki uporabniku omogoča najnovejše

informacije o 3D tehnologiji in predstavitve orodij. Na njihovi spletni strani najdemo


125

najnovejše podatke o posameznih 3D tiskalnikih, skenerjih in dodatni opremi. Opisane so

predvsem specifikacije posameznega orodja.

Največja posebnost 3D tiskalnikov je, kako lahko tiskalniki glede na vrsto 3D tiskalnika na

različne načine nanašajo material. Načini nanašanja materiala: po plasteh (suhi mavec), z

izrezovanjem, laserjem, nalaganjem plastike itn.

Določen 3D objekt lahko tiskamo na 3D tiskalniku tako, da uporabnik sledi določenemu

postopku tiskanja, in sicer:

uporabnik najprej skicira izdelek,

skico prenese v program za modeliranje,

izbrani model modelira glede na zamisel in ga dodela,

shrani ga v ustrezen format, ki podpira 3D tiskanje,

odpre program, ki je namenjen 3D tiskanju,

uvozi modelirani izdelek,

klikne na gumb za tiskanje in 3D tiskalnik natisne 3D model,

tiskalnik natisne prototip.

4.5.1 VREDNOTENJE

Odločili smo se, da poskusno 3D natisnemo škatlo s snemljivim pokrovom. Za ta izdelek smo

se odločili, ker ne gre za osnoven izdelek, kot je npr. obroč, ampak za izdelek iz več sestavnih

delov, ki ga je treba po tiskanju še sestaviti. Po tiskanju 3D modela smo želeli preveriti

naslednje parametre, in sicer: funkcionalnost in uporabnost izdelka, natančnost tiskanja v

primerjavi s tehnično dokumentacijo, kakšen je bil strošek materiala, čas tiskanja, kakšen tip

tiskalnika smo imeli in možne izboljšave.

Izdelek škatla s pokrovom smo natisnili na tiskalniku Z Printer 450, ki material (prah –

mavec) nanaša po plasteh. V 3D tiskalnik je potrebno nasuti suhi mavec (zelo fin prah, čigar

delci niso sprijeti skupaj), nato tiskalnik iz ene posode nanese določeno debelino prahu, glava

tiskalnika pa skozi šobo brizga ven vezivo (zb 63 – voda, pigment in različne kemikalije) ter

postopek ponavlja toliko časa, da je tiskanje izdelka zaključeno. Nato je treba pustiti 3D

model čez noč v tiskalniku, da se stanje normalizira, kar pomeni, da je treba počakati, da se

vezivo popolnoma veže in da lahko pozneje normalno ločimo 3D model od preostalega prahu,


126

saj je po tiskanju model zelo občutljiv. Naslednji dan model vzamemo iz tiskalnika (odvečni

prah odpade stran) in ga za boljšo obstojnost impregniramo z Appendixom (voda, pomešana z

Epson soljo – sekundno lepilo). Po končanem tiskanju so mere našega izdelka naslednje:

škatla (50 mm x 50 mm x 50 mm), pokrov (50 mm x 50 mm x 12 mm) in debelina stene 2,5

mm. Teža izdelka je približno 70 g. Natisnjen 3D model lahko vidimo na spodnji sliki, slika

256. Izdelek je funkcionalen oz. uporaben, saj lahko vanj položimo kakšen majhen predmet

(prstan, sladkarije, obesek itn.), ker je kompaktno narejen in ga ne moremo kar tako

poškodovati.

Slika 256: Škatla s snemljivim pokrovom, natisnjena s 3D tiskalnikom.

Stroški materiala so minimalni, in sicer cena kompletnega materiala (suhi mavec, impregnator

in barve) se giblje od 0,25 do 0,30 EUR/cm3. Večji doprinos h končni ceni ima prav čas

tiskanja, pogojen z velikostjo in zahtevnostjo 3D modela. Strošek zagona tiskalnika je enak ne

glede na velikost izdelka in znaša 25 do 35 EUR. Faktor redkosti tehnologije 3D tiska

dodatno doprinese k višji ceni hitrega prototipiranja, kar pa se bo z večjim obsegom 3D

tiskanja v naslednjih letih tudi znižalo in bo 3D tisk postal dostopen širšemu krogu ljudi (tako

kot sta sedaj brizgalni in laserski tisk).

Za tisk našega izdelka je 3D tiskalnik porabil 1 uro in 45 minut. Poleg tega moramo

upoštevati tudi čas sušenja in impregniranja, kar pomeni, da smo za končno izdelavo izdelka

porabili 1 dan.

V primerjavi s tehnično dokumentacijo smo morali izdelek zmanjšati v razmerju 1:2, saj bi

bila drugače cena previsoka za naš proračun. Ker smo morali zmanjšati dimenzije izdelka, se


127

je posledično spremenila tudi debelina stene v razmerju 2:1. Pri pripravi in tiskanju izdelka

moramo biti pozorni na debelino sten pri škatli in pokrovu, saj je minimum za izdelavo

približno 2 mm. Kljub temu da smo tiskali v pomanjšanem merilu, smo na koncu preverili

natančnost tiskalnika, kjer se je izkazalo, da je tiskalnik 3D model natančno natisnil, saj

nobena mera ne odstopa.

Za izboljšanje izdelka bi lahko izpostavili naslednjo stvar, in sicer da bi škatli s pokrovom

lahko dodali teksturo oz. vzorec.


128


129

5 DISKUSIJA

V diplomskem delu prikažemo, kako smo dosegli zastavljene cilje (C1 – C6), ki smo si jih

zadali in s katerimi smo 3D modeliranje umestili v izobraževalni proces ter s pomočjo

kriterijev zasnovali nove ideje za izdelke, ki omogočajo doseganje učnih ciljev oz. standardov

pri pouku Tehnika in tehnologija od 6. do 9. razreda OŠ.

C1: Pojasniti 3D modeliranje, 3D tiskanje in 3D optično branje.

Cilj smo dosegli s pomočjo teorije tako, da smo pojasnili, kaj pomenijo posamezni strokovni

izrazi (str. 5 – 9), ki so pomembni za nadaljnje razumevanje diplomske naloge. S pojasnilom,

kaj pomenijo pojmi 3D modeliranje, 3D tiskanje in optično branje dobimo predstavo, kaj se v

današnjem času uporablja na področju tehnologij modeliranja.

C2: Predstaviti možne brezplačne programe za 3D modeliranje.

Cilj je bil dosežen tako, da smo predstavili nekaj možnih brezplačnih programov za 3D

modeliranje (str. 9 – 20). Proučevali smo njihove značilnosti, možnosti za 3D oblikovanje, ki

so ustrezali našim zahtevam pri iskanju in jih med seboj primerjali na podlagi izbranih

kriterijev (str. 20 – 23) ter na koncu izbrali en program za predstavitev. Izbrani program za 3D

modeliranje smo predstavili in prikazali njegovo uporabo skozi podkrepljene primere (str. 24

– 86). Izbor programa Blender je temeljil predvsem na podlagi enostavnosti uporabe, različnih

možnosti uvoza in izvoza datotek (predvsem formatov za 3D tiskanje), dobro podprtih vodičih

za uporabo, možnosti izdelave animacije, dobri podprtosti za ustvarjanje prototipov, razvoju

programa, pomoči uporabnikom, številnih knjižnicah, prosti dostopnost programa na spletu in

različnih možnostih za namestitev programa.

C3: Ugotoviti možne formate za izvoz datotek za 3D tiskanje.

Cilj smo dosegli tako, da smo pri vsakem predstavljenem brezplačnem programu za 3D

modeliranje raziskali in ugotavljali možnosti formatov za izvoz datotek za 3D tiskanje (str. 9

– 20). Prav tako smo podrobno predstavili možne formate za izvoz datotek pri programu

Blender in pokazali, kako to naredimo (str. 124 – 125).


130

C4: Izvesti postopek 3D modeliranja kriterijsko zasnovanih izdelkov za doseganje ciljev

in standardov pouka TiT.

Zastavljeni cilj smo dosegli tako, da smo določili kriterije, ki so zadostovali za zasnovo in

izvedbo novo zasnovanih izdelkov (str. 86 – 88). Prav tako smo program Blender in novo

zasnovane izdelke umestili v učni načrt in zapisali možne cilje, ki bi jih učenci dosegli pri TiT

(str. 88 – 90). Po spoznavanju osnov programa in njegovih značilnosti pri sami uporabi, smo

vso pridobljeno znanje prenesli naprej k oblikovanju novih 3D modelov, npr. šahovska figura,

in spoznali številne kriterije, ki jih je potrebno upoštevati pri samem oblikovanju 3D modelov

(str. 90 – 123).

C5: Izdelati potrebno tehnično dokumentacijo izdelkov za potrebe reproduktivnega

modeliranja in vrednotenja.

Cilj smo dosegli tako, da smo po predstavitvi vsakega izdelka na koncu analizirali izdelek na

podlagi izbranih kriterijev (str. 90 – 123) in izdelali potrebno tehnično dokumentacijo za

potrebe izdelave (str. 136 – 144). Izbrali smo en izdelek in ga natisnili ter nato ovrednotili

njegovo stanje na podlagi določenih parametrov (str. 125 – 127).

C6: Utemeljiti smiselnost uporabe 3D orodij pri pouku TiT.

Cilj je bil dosežen na podlagi ugotovitev in analize posameznih kriterijev pri posameznih

predstavitvah izdelkov (str. 90 – 123). Pojasnili smo tudi, zakaj so 3D orodja dobra za

poznavanje in uvajanje v TiT ter zakaj je pomembno, da učenci poznajo še druga orodja za

modeliranje (str. 127 – 129 in str. 130 – 131).


131

6 ZAKLJUČEK

3D modeliranje se je izkazalo kot učinkovito in smiselno orodje sodobnih pristopov za

načrtovanje izdelka. Omogoča tudi neposredni izvoz datotek za primer 3D tiskanja, s katerimi

hitro in učinkovito dobimo želen prototip.

V osnovnih šolah bi uporaba 3D modeliranja in 3D tiskalnikov doprinesla k učinkovitejšemu

pouku tehnike in tehnologije, saj bi se učenec naučil modeliranja z računalniškim programom

in nato model dejansko natisnil in ga uporabljal. Pri tem bi pri učencu lahko spodbujali 3D

predstavo predmetov, ki je do sedaj povzročala že veliko težav. Učenci bi spoznavali nove

programe za oblikovanje, se naučili oblikovanja, predstava 3D prostora bi postala boljša,

prihranili bi na porabi materiala in spoznavali nove tehnike tiskanja. Poleg tega bi spoznavali

nove strokovne izraze na področju modeliranja. Z novostmi bi pri učencih prebudili

inovativnost in njihovo kreativnost ter povečali zanimanje za različne tipe modeliranja.

Naše diplomsko delo bi lahko nadgradili tako, da bi v celoti napisali slovenski priročnik za

uporabo programa Blender, saj bi tako uporabniki dobili vpogled še v druge funkcionalnosti

programa. Lahko bi natančno opisali delovanje programa Blender, in sicer kakšen algoritem

deluje v ozadju programa ter pripravili potek učne ure za določen izdelek.

Metodologija dela se je izkazala za ustrezno, saj smo skozi korake postopoma razširjali

pojme, ki smo jim želeli pripisati dodatni pomen. Vse, kar bi lahko spremenili, je zapis

strokovnih izrazov, in sicer da bi v dodatnem oklepaju poleg slovenskega izraza pisali še

angleški izraz. S tem bi preprečili morebitne težave pri iskanju pomena orodij in funkcij, ki bi

jih uporabnik potreboval za uporabo programa. Ob predstavitvi izbranih izdelkov se nam v

naših mislih porajajo še številne druge zamisli za izdelke. S programom Blender bi lahko pri

pouku TiT izdelovali še naslednje izdelke: prototip rakete ali letala (v okviru modelarskega

krožka), prototip letalskega krila, prototip prenosnega računalnika (z njim bi lahko

izboljševali obliko in izgled prenosnika), prototip kolesa (ponuja še več sestavnih delov kot

jadrnica, npr. pedala, kolesa itn.) in prototip modela avtomobila na sončne celice (to bi lahko

učenec naredil v okviru projektnega dela). Seveda pa je možnosti za izdelavo novih izdelkov

še veliko več od zapisanih. V današnjem času je možno modelirati različne 3D objekte, saj so

tudi 3D tiskalniki vedno bolj izpopolnjeni in zmožni natisniti vse, kar si človek zamisli.


132

Morda bi drugi uporabniki za predstavitev izbrali kakšen drug program kot Blender, a treba je

bilo izbrati najboljšega med ponujenimi brezplačnimi programi in upoštevati enostavnost

uporabe. Blender v primerjavi z drugimi programi ponuja dobro možnost uvoza in izvoza,

izdelavo dobre animacije in iger, dobro podprtost 3D načrtovanja, brezplačnost, dober

uporabniški vmesnik itn. Med naštetimi programi je morda ravno tisti, o katerem bomo v

prihodnosti veliko slišali, prebirali zapise ali se učili uporabe programa preko vodiča, ki bo

morda zapisan v podobni obliki, kot je naša.


133

7 VIRI IN LITERATURA

[1] Erzetič, B. in Gabrijelčič, H., 3D od točke do upodobitve. Ljubljana: Založba

Pasadena d.o.o, 2009.

[2] Dolenc, K., Uporaba programa Google Sketchup za 3D oblikovanje in vizualizacijo v

osnovni šoli. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za

naravoslovje in matematiko, 2010.

[3] Šubic, M., 3D animacija in produkcija animiranega filma Zadnje kosilo. Diplomsko

delo, Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, Visoka šola za umetnost, 2011.

[4] TechSoft UK., TechSoft Product Guide. United Kindom: Falcon House, 2013-14.

[5] Zupančič, A., Uporaba 3D tiskanja v gradbeništvu. Diplomsko delo, Maribor:

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, 2012.

7.1 SPLETNI NASLOVI

[1] Anim8or, dostopno na: http://www.anim8or.com/ (12.2.2012).

[2] Arto of llusion, dostopno na: http://www.artofillusion.org/index (12.2.2012).

[3] Autodesk123d, dostopno na: http://www.123dapp.com/ (12.2.2012).

[4] Blender, dostopno na: http://www.blender.org/ (11.2.2012).

[5] Blenderartists, dotopno na: http://blenderartists.org/forum/forum.php (11.2.2012).

[6] FreeCad, dostopno na: http://www.freecadweb.org/ (15.4.2013).

[7] Google Sketchup, dostopno na: http://www.sketchup.com/ (11.2.212).

[8] Hongkiat, dostopno na: http://www.hongkiat.com/blog/25-free-3d-modelling-

applications-you-should-not-miss/ (15.3.2013).

[9] Ib-procadd, dostopno na: http://www.ib-procadd.si/o-nas.html (14.3.2013).

[10] Milkshape3d, dostopno na: http://www.milkshape3d.com/ (12.2.2012).

[11] Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, dostopno na:

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_so

lstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/posodobljeni_ucni_nacrti_za_obvezne_predmete/

(12.3.2013).

[12] Modra ideja.com, dostopno na: http://modraideja.com/novice/3d-tiskanje-in-tretja-

industrijska-revolucija.html (12.3.2013).

[13] Nebo z oblaki, slika, dostopno na:

https://www.google.si/search?num=10&hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&bi

http://www.anim8or.com/

http://www.artofillusion.org/index

http://www.123dapp.com/


http://blenderartists.org/forum/forum.php

http://www.freecadweb.org/

http://www.sketchup.com/

http://www.hongkiat.com/blog/25-free-3d-modelling-applications-you-should-not-miss/

http://www.hongkiat.com/blog/25-free-3d-modelling-applications-you-should-not-miss/

http://www.ib-procadd.si/o-nas.html

http://www.milkshape3d.com/

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/posodobljeni_ucni_nacrti_za_obvezne_predmete/

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni_nacrti/posodobljeni_ucni_nacrti_za_obvezne_predmete/

http://modraideja.com/novice/3d-tiskanje-in-tretja-industrijska-revolucija.html

http://modraideja.com/novice/3d-tiskanje-in-tretja-industrijska-revolucija.html

https://www.google.si/search?num=10&hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1600&bih=767&q=nebo+z+oblaki&oq=nebo+z+oblaki&gs_l=img.3...5400.8457.0.8801.13.4.0.9.9.0.107.404.2j2.4.0...0.0...1ac.1.IGDZY6EZKO0#imgrc=pgG7LcuEMzDkmM%3A%3Bh5SYCYbHL-O3uM%3Bhttp%253A%252F%252Fpicture.pixmac.com%252F4%252Fblue-sky-with-clouds-air-backdrop-pixmac-picture-83308147.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.pixmac.si%252Fpicture%252Fmodro%252Bnebo%252Bz%252Boblaki%252F000083308147%3B


134

w=1600&bih=767&q=nebo+z+oblaki&oq=nebo+z+oblaki&gs_l=img.3...5400.8457.0

.8801.13.4.0.9.9.0.107.404.2j2.4.0...0.0...1ac.1.IGDZY6EZKO0#imgrc=pgG7LcuEM

zDkmM%3A%3Bh5SYCYbHL-

O3uM%3Bhttp%253A%252F%252Fpicture.pixmac.com%252F4%252Fblue-sky-

with-clouds-air-backdrop-pixmac-picture-

83308147.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.pixmac.si%252Fpicture%252Fmod

ro%252Bnebo%252Bz%252Boblaki%252F000083308147%3B400%3B280

(27.1.2013).

[14] Openfx, dostopno na: http://www.openfx.org/developer/index.html (12.12.2012).

[15] Računalniške novice.com, dostopno na: http://www.racunalniske-

novice.com/novice/programska-oprema/blender/blender---mocna-platforma-za-3d-

oblikovanje.html (14.3.2013).

[16] Seamless3d, dostopno na: http://www.seamless3d.com/ (12.2.2012).

Skenerji in tiskalniki, dostopno na: http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/itkp/lttkt/izpiti-

zs/R_I%20v%20tekstilstvu/3D%20SKENERJI%20IN%203D%20SKENIRANJE.pdf

(13.3.2013).

[17] Techprezz.com, dostopno na: http://techprezz.com/2011/06/autodesk-123d-beta-

free-download-available-cad-review/ (13.2.2012).

[18] Techsoft.co, dostopno na: http://www.techsoft.co.uk/ (27.1.2013).

[19] Wikipedija Art of Illusion, dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Art_of_Illusion (10.12.2012).

[20] Wikipedija Autodesk123D, dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Autodesk_123D (10.12.2012).

[21] Wikipedija Blender, dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Blender

(10.12.2012).

[22] Wiki. Blender.org, dostopno na: http://wiki.blender.org/index.php/Doc:2.6/Manual

(17.12.2012).

[23] Wikipedija MilkShape3D, dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/MilkShape_3D (10.12.2012)

[24] Wikipedija 3D modeling, dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/3D_modeling

(10.12.2012).

[25] Wikipedija 3D printing, dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/3D_printing

(10.12.2012).








http://www.openfx.org/developer/index.html

http://www.racunalniske-novice.com/novice/programska-oprema/blender/blender---mocna-platforma-za-3d-oblikovanje.html



http://www.seamless3d.com/

http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/itkp/lttkt/izpiti-zs/R_I%20v%20tekstilstvu/3D%20SKENERJI%20IN%203D%20SKENIRANJE.pdf

http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/itkp/lttkt/izpiti-zs/R_I%20v%20tekstilstvu/3D%20SKENERJI%20IN%203D%20SKENIRANJE.pdf

http://techprezz.com/2011/06/autodesk-123d-beta-free-download-available-cad-review/

http://techprezz.com/2011/06/autodesk-123d-beta-free-download-available-cad-review/

http://www.techsoft.co.uk/

http://en.wikipedia.org/wiki/Art_of_Illusion

http://en.wikipedia.org/wiki/Autodesk_123D

http://sl.wikipedia.org/wiki/Blender

http://wiki.blender.org/index.php/Doc:2.6/Manual

http://en.wikipedia.org/wiki/MilkShape_3D

http://en.wikipedia.org/wiki/3D_modeling

http://en.wikipedia.org/wiki/3D_printing


135

[26] Wikipedija 3D scanner, dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/3D_scanner

(10.12.2012).

[27] Wikipedija 3dvia, dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/3dvia (10.12.2012).

[28] Wikipedija Wings3D, dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Wings_3D

(10.2.2012).

[29] Wings3d, dostopno na: http://www.wings3d.com/ (12.2.2012).

[30] 3dt, dostopno na: http://www.3dt.si/ (14.3.2013).

[31] 3noj, dostopno na:

https://www.noj.si/?mod=catalog&action=productDetails&ID=12&lang=sl

(10.1.2013).

http://en.wikipedia.org/wiki/3D_scanner

http://en.wikipedia.org/wiki/3dvia

http://en.wikipedia.org/wiki/Wings_3D

http://www.wings3d.com/

http://www.3dt.si/

https://www.noj.si/?mod=catalog&action=productDetails&ID=12&lang=sl


136


137

8 PRILOGE: DELAVNIŠKE RISBE IZDELKOV

8.1 Priloga 1: Delavniška risba izdelka obroč.

Slika 257: Delavniška risba Obroč.


138

8.2 Priloga 2: Delavniška risba izdelka škatla s snemljivim pokrovom.

a)


139

b)

Slika 258: Delavniška risba Škatla s snemljivim pokrovom: a) škatla in b) pokrov.


140

8.3 Priloga 3: Delavniška risba izdelka posoda za ulivanje.

Slika 259: Delavniška risba Posoda za ulivanje.


141

8.4 Priloga 4: Delavniška risba izdelka šahovska figura kmet.

Slika 260: Delavniška risba Kmet.


142

8.5 Priloga 5: Delavniška risba izdelka jadrnica.

a)


143

b)


144

c)


145

d)

Slika 261: Delavniška risba Jadrnica: a) levo jadro, b) desno jadro, c) jambor in d) trup.

UNIVERZA V LJUBLJANI -...

Documents

Transcript of UNIVERZA V LJUBLJANI -...