This document has been provided by the International ... fileVo ramkite na celokupnata slika za ovoj...

This document has been provided by the International Center for Not-for-Profit Law (ICNL).

ICNL is the leading source for information on the legal environment for civil society and public

participation. Since 1992, ICNL has served as a resource to civil society leaders, government officials, and the donor community in over 90 countries.

Visit ICNL’s Online Library at http://www.icnl.org/knowledge/library/index.php

for further resources and research from countries all over the world.

Disclaimers Content. The information provided herein is for general informational and educational purposes only. It is not intended and should not be construed to constitute legal advice. The information contained herein may not be applicable in all situations and may not, after the date of its presentation, even reflect the most current authority. Nothing contained herein should be relied or acted upon without the benefit of legal advice based upon the particular facts and circumstances presented, and nothing herein should be construed otherwise. Translations. Translations by ICNL of any materials into other languages are intended solely as a convenience. Translation accuracy is not guaranteed nor implied. If any questions arise related to the accuracy of a translation, please refer to the original language official version of the document. Any discrepancies or differences created in the translation are not binding and have no legal effect for compliance or enforcement purposes. Warranty and Limitation of Liability. Although ICNL uses reasonable efforts to include accurate and up-to-date information herein, ICNL makes no warranties or representations of any kind as to its accuracy, currency or completeness. You agree that access to and use of this document and the content thereof is at your own risk. ICNL disclaims all warranties of any kind, express or implied. Neither ICNL nor any party involved in creating, producing or delivering this document shall be liable for any damages whatsoever arising out of access to, use of or inability to use this document, or any errors or omissions in the content thereof.

http://www.icnl.org/knowledge/library/index.php

1

IDNI MO@NOSTI ZA FINANSIRAWE

NA GRA\ANSKITE ORGANIZACII (NVO)*

Prof. d-r Vesna Pendovska

Prof. d-r Nata{a Gaber Dekemvri 2001 *Istra`uvawe sprovedeno vo ramkite na proektot "NVO i Biznis sektorot zaedno za doboroto na zaednicata", finansiran od Ambasadata na Kralstvoto na Velika Britanija vo Republika Makedonija

2

IDNI MO@NOSTI ZA FINANSIRAWE NA GRA\ANSKITE

ORGANIZACII (NVO)

Fakt e deka vo dene{nata klima na odnosi koja preovladuva pome|u NVO i biznis sektorot vo Republika Makedonija preovladuvaat mo{ne labavi sponi na poddr{ka i me|usebna sorabotka. Pri~inite se od mo{ne heterogena priroda i bi moèle da se lociraat na razli~ni domeni i mesta. Sepak nekoi od va`nite ~initeli za dene{nata situacija e tokmu nepostoeweto na doverba me|u dvata sektora, no i bezdrugo dano~nata sfera, koja sepak e rezultat na opredelena politika koja se kreira od strana na dràvata za da go regulira ovoj sektor na op{testveni odnosi. Ova posebno bidej}i sekoe op{testvo koe saka da ima razvien i nezavisen NVO sektor bi trebalo pred se da ovozmoì toj sektor da stane {to ponezavisen nasprema stransite izvori na finasirawe, i ponaglaseno da se naso~i kon doma{nite resursi.

Bidej}i se nametnuva potrebata od pozaokruèn pristap kon mo`nostite za idno finansirawe na NVO, potrebno e ova pra{awe da se razgleda od nekolku strani. Prvenstveno, potrebno e da se objasni i napravi analiza na dosega{nite iskustva vo drugi zemji na poimot organizacija od "javen interes", poto~no poimno da se opredeli, da se prikaè na koj na~in ovoj status se dobiva vo drugi dràvi i koi pogodnosti ovoj status gi nosi za samata organizacija. Potoa, bi trebalo da se vidi koi se iskustvata so pooddelni dano~ni beneficii koi se ovozmoùvaat na biznismenite (stopanstvenicite) vo drugi dràvi, so ~ija primena se stimulira doniraweto vo vakov tip na organizacii (NVO). Tret aspekt bi bile konkretnite dano~ni olesnuvawa koi{to im se pruàat direktno na samite gra|anski organizacii (NVO).

Vo ramkite na celokupnata slika za ovoj sektor, koja se obiduvame da ja dobieme za Republika Makedonija, neophodno e da se zemat predvid stavovite na doma{nite biznismeni (stopanstvenici), pretstavnicite na dràvnata i lokalnata vlast, kako i na samite lica angaìrani vo NVO sektorot. Za taa cel, vo ovaa glava, }e se izloì kratok prikaz na nekoi od rezultatite dobieni pri istraùvaweto sprovedeno godinava od strana na Institutot za trajni zaednici od Skopje1.

Anketiranite nevladini organizacii vo nivniot predominanten broj iskaàa nezadovolstvo od sorabotkata so biznis sektorot. Vkupno, odgovorite deka sorabotkata ne e dobra ili deka e nezadovolitelna opfa}aat 72% od odgovorite na NVO2. Isto taka, golem del od NVO aktivistite (68%) izjavile deka postoi moralna obvrska biznis sektorot

1 "Assesment of Barriers to NGO Partnerships and Constituency Relations", Institute for Sustainable Communities, Skopje, spring 2001 2 Kako "delumno" uspe{na sorabotkata e oceneta od 8% od NVO, a kako "dobra" ili "odli~na" vkupno 19% od NVO.

3

nim da im pomaga, za razlika od drugi 27% koi smetaat deka pomo{ta ne mora da se dade, tuku taa se dava ako donatorot saka toa da go stori3.

No vo kolkava mera samite NVO bile aktivni vo baraweto na finansiska ili bilo kakov drug vid poddr{ka? Od delot na anketiranite organizacii, nad polovinata (54%) dosega dobile nekakov tip na pomo{4 ili poddr{ka. Ostanatiot del od skoro 1/4 ne dobile pomo{ iako ja pobarale, dodeka drugi 20% voop{to takva pomo{ ne se ni obidele da pobaraat. Ovie odgovori ukaùvaat na toa deka vo makedonskoto op{testvo sepak postoi kultura na donirawe i pomagawe.

Kako u~esnici vo proektni aktivnosti zaedno so NVO, biznisite se javuvaat vo 52% od slu~aite. Ovoj rezultat isto taka pokaùva deka ne e mal brojot na stopanskite organizacii koi pokaùvaat volja za direktno vklu~uvawe vo nekoi aktivnosti, {to e vpro~em isto taka dobar znak.

Od javnite pretprijatija e pobarana pomo{ vo 44% od slu~aite, dodeka tie fakti~ki se javuvaat kako donori vo polovinata od niv (24%).

Isto taka e va`no dali otkako NVO ja dobile pomo{ta, tie se ot~itale za nea po zavr{uvaweto na proektnite aktivnosti na donatorot. Povratna ednostavna informacija e dadena vo 15% od slu~aite, firmata e spomenata kako sponzor vo 7% od slu~aite, dodeka celosen izve{taj priloìle 32% od organizaciite. Ne storile ni{to od prethodno nabroenoto 19% od organizaciite, dodeka ostanatite nemaat takvo iskustvo bidej}i nemaat dobieno pomo{.

Gra|anskite organizacii izjavile deka imale sorabotka i so dràvnata i so lokalnata vlast5 vo 10% od slu~aite, samo so lokalnata vo 41% od slu~aite, a samo so dràvnata vlast 5%. Na nivo na kontakt ostanale 14% od organizaciite, a nikakva komunikacija nemale 31% od NVO.

Vo svojata rabota, 81% od organizaciite izjavile deka nemale bilo kakvi opstrukcii od dràvata ili lokalnite vlasti. Na takvi opstrukcii se poàlile od strana na dràvata 12% a od lokalnite vlasti 7% na NVO. Isto taka, zagriùva podatokot deka 40% od anketiranite izjavile deka postojat NVO koi se favorizirani od strana na dràvata. Direktna pomo{ ili poddr{ka od lokalnite vlasti izjavile deka dobile 7% od gra|anskite organizacii, i voedno 59% od niv smetaat deka vzaemnata sorabotka e nedovolna.

Od svoja strana, nad polovina (52%) licata koi rabotat vo dràvnite organi ili vo organite na lokalnata samouoprava, izjavuvaat deka imaat raboteno so NVO, so cel da se re{i nekoj problem. Toa

3 Ostanatite 5% izjavile deka ne postoi takva obvrska 4 Pomo{ta ili poddr{kata ne mora sekoga{ da bide vo pari~na forma. Taa moè da bide i vo forma na sponzorstvo, vo forma na nekakov tip stoka, vo u~inok i sli~no. 5 Ovie organizacii prete`no ne se konsultrirani (80%) od strana na lokalnite vlasti koga se donesuvaat odluki ili se kreira lokalnata politika. Edna tretina od NVO se obidela da pristapi na ovie vlasti, druga tretina voop{to ne go storila toa, dodeka ostanatite 15% bile ve}e odbieni, 10% dobile samo moralna poddr{ka, a ostatokot seu{te o~ekuva na ishodot na nivnoto barawe.

4

posebno i u{te ponaglaseno vaì za licata od dràvnata administracija i lokalnite vlasti na grad Skopje (90%).

Istovremeno, ogromen broj (97%) na lica koi rabotat vo administracijata (bilo lokalna ili dràvna) smetaat deka vlastite i NVO moraat da rabotat zaedni~ki. Indikativno e i deka blizu polovina (48%) od ovie lica smetaat deka sorabotkata e nedovolna ili neuspe{na. Kako delumen uspehot go procenuvaat (10%) od ispitanicite, dodeka kako "uspe{en" 31%.

Anketiranite administrativni rabotnici vo 62% od slu~aite bi bile spremni da prepora~aat za nekoi NVO aktivnosti da bidat dadeni dràvni sredstva. Kako sovet za toa na koj na~in gra|anskite organizacii da si gi finansiraat nivnite aktivnosti, anketiranite sugerirale: od raznorodni izvori istovremeno (52%), od donacii ili sponzorstva (21%), preku proekti (14%), od ~lenarina (7%), preku proekti (3%) i preku nudewe i napla}awe na opredeleni uslugi (3%).

Interesno e i da se prosledi ocenkata na anketiranite dali NVO uspevaat realno da gi iskoristat resursite koi im se na raspolagawe. Potvrdno odgovorile 45% od administrativnite rabotnici, "nedovolno" smetaat 27%, a negativno odgovorile 28% od niv.

Grupata na anketirani biznismeni isto taka dade interesni odgovori. Vo odnos na toa na koj na~in NVO bi trebale da gi finansiraat svoite aktivnosti, 83% od ispitanicite navele donacii, sponzorstva, ~lenarini i sli~no, no su{tinata e deka NVO treba da se snao|aat sami, a ne da se "vrzat" samo za opredeleni izvori na sredstva ili donatori. Drugi 10% navele deka NVO moàt da generiraat prihodi preku nudewe na opredeleni uslugi ili servisi. Samo 3,5% smetaat deka tuka vladata bi trebala da izleze vo presret, a ostanatite 3,5% poentirale na potrebata od poprecizna stimulativna regulativa vo ovaa nasoka.

[to biznismenite navele kako faktori koi ja popre~uvaat efektivnata sorabotka me|u niv i gra|anskite organizacii? Nedostatok na svest za va`nosta na sektorot i sudir na interesi (41%), nedostatok na pari i lo{ata politi~ka situacija (28%), procenkata deka ne site NVO se profesionalni, seriozni i rabotat kvalitetno (14%), nedostatok na razrabotena i stimulativna legislativa (7%), biznismenite ednostavno ne se zainteresirani (7%) i vremenskiot faktor (nemaweto vreme) (3%).

A {to e ona {to biznismenite bi go o~ekuvale za vozvrat, ako pomognat nekoja organizacija? Odgovorite pokaùvaat deka moèbi ne bi o~ekuvale ni{to li~no za niv, no definitivno bi sakale da znaat vo {to se sostoi proektot, dali NVO go odràle vetuvaweto i uspe{no go zavr{ile proektot, bi sakale da ja vidat satisfakcijata za efektite na nivnata pomo{, da vidat dali pomognale ne{to da se promeni i podobri. Isto taka, nekoi bi sakale da znaat to~no kako se sredstvata potro{eni i za koja cel, a nekoi bi sakale da bidat istaknati kako sponzori. Generalno zemeno, site biznismeni bi sakale da vidat i da se uverat deka celite za koi im e pobarana pomo{ se postignati i deka e postignata dolgotrajnost (odr`livost) na dobrite rezultati.

5

Iako samo 31%od anketiranite fakti~ki dosega sorabotuvale so NVO, sepak 3/4 od ovaa grupa veruvaat deka NVO, stopanstvenicite i dràvata moraat da rabotat zaedno za postignuvawe na op{testven napredok.

STATUS NA ORGANIZACII OD JAVEN INTERES6

So cel da se determinira osnovniot tip na NVO koi prioritetno bi moèle da bidat dano~no oslobodeni, potrebno e na po~etokot da se obojasni i opi{e koj tip na organizacija bi se smetala kako organizacija od javen interes. Op{tiot poim "javen interes" se koristi za da se ozna~at onie organizacii ~ii celi i sluàt na javnosta kako celina, nasproti onie organizacii koi imaat privatni celi (vo koi dominiraat ili isklu~ivo se nameneti za interesite ili dobroto na svoite ~lenovi).

Iako temata na organizacii od javen interes vo momentot ima osobeno zna~ewe vo zemjite na Centralna i Isto~na Evropa i novite nezavisni dràvi od porane{niot Sovetski Sojuz, taa sepak ima podednakvo zna~ewe sekade kade postojat zakoni i uredbi koi go pokrivaat neprofitniot sektor. Op{to e prifateno deka organizaciite od javen interes zasluùvaat bilo direktna bilo indirektna vladina poddr{ka, no vladite niz celiot svet se soo~uvaat so problemot na preto~uvawe na ovoj princip vo zakon kako i negovo uspe{no ostvaruvawe.

Va`no e da se istakne deka ovaa materija mo{ne {arenoliko se tolkuva vo razli~nite zemji vo svetot, pred se dolèj}i go toa na specifi~nata pravna tradicija i op{testvenite priliki koi gi determinirale dene{nite legalni ramki7. Ova pra{awe ne e podednakvo regulirano nitu harmonizirano nitu vo ramkite na zemjite-~lenki vo EU8, i pokraj toa {to vo posledno vreme se evidentni naporite ne{to da se postigne i na ovoj plan. Me|unarodni dogovori9 koi se va`ni za osnovnite principi na nevladinoto organizirawe, ne odat podlaboko.

Organizacii od javen interes vo razli~nite pravni sistemi

Dvata glavni pravni sistemi vo svetot - gra|anskiot i obi~ajniot - ja priznavaat vrednosta na organizaciite sozdadeni od gra|anite i/ili rabotat vo interes na javnosta. Bidej}i organizaciite od javen interes se stremat da gi ispolnat obrazovnite, kulturnite, op{testvenite,

6 Avtorite na ovoj tekst srde~no se zablagodaruvaat na ICNL Washington DC za bogatiot fond na materijali koi im bea staveni na raspolagawe za priprema na ovoj trud. 7 Interesno e da se spomene deka razlikite ne postojat samo pome|u dràvite so obi~ajno i so gra|ansko pravo, ~esto, postojat golemi razliki {to se odnesuvaat na strukturata na neprofitniot sektor pome|u zemji koi imaat sli~ni pravni tradicii. 8 Evropskata zaednica raboti na dogovor za sozdavawe "edinstven pazar" za odredeni neprofitni organizacii. 9 Kako {to se Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, Me|unarodnata konvencija za gra|anski i politi~ki prava i Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi

6

fizi~kite i duhovnite potrebi na gra|anite i na op{testvoto, i ~esto dopolnuvaj}i gi funkciite na dràvata, vladite za vozvrat im dodeluvaat na ovie organizacii poddr{ka preku razli~ni sredstva, koi{to vklu~uvaat i dano~ni olesnuvawa. Ovie izgubeni dano~ni prihodi sluàt kako indirektna subvencija, koja im pomaga na organizaciite od javen interes da gi realiziraat svoite celi. Kako op{t princip, i organizaciite od javen interes i neprofitnite organizacii bi trebalo da se izzemat od danocite na prihodite, parite ili drugite vredni predmeti {to gi primaat od donatorite ili vladinite agencii, vo forma na ~lenarina, kamata, dividenda i prihodi od kapital, koga tie sredstva se koristat za ostvaruvawe na celite opredeleni vo statutot na organizacijata. Sepak, dopolnitelni pogodnosti, kako na primer, odbitoci/krediti za donatorite glavno se rezervirani za vloùvawe sredstva vo organizaciite so javno ovlastuvawe.10

Sistemot na obi~ajno pravo (anglosaksonskiot sistem) dozvoluva skoro sekoja organizacija koja raboti vo interes na javnosta da se javi kako organizacija od javen interes zaradi dano~niot tretman. Gra|anskite pravni sistemi (kontinentalnoevropskite sistemi) obi~no baraat od neprofitnite organizacii da se vklopat vo edna od dvete kategorii: fondacii i zdruènija. I pokraj razli~nite priodi kon oblicite na pravnite lica, i dvata sistemi gi zemaat predvid celite na neprofitnite organizacii koga odgovaraat na osnovnoto pra{awe, imeno, dali organizacijata sluì na javniot interes vo dovolna merka za da zasluì privilegiran dano~en tretman, bilo direktno ili poedine~nite donatori.11

Kaj obi~ajnoto pravo prvi~nata regulativa datira od mnogu poodamna12. Nejzinata namena be{e da gi nabroi pri~inite za milosrdie i da ja eliminira zloupotrebata. Pretstavata za javniot interes za prv pat formalno be{e pro{irena nadminuvaj}i ja granicata na ednostavna pomo{ na siroma{nite, pa vklu~uva{e i grià za bolnite, obrazovanie, infrastrukturna izgradba i drugo. Spored toa, konceptot na javno milosrdie be{e po{iroko tolkuvan. Ovoj praven sistem, delumno zaradi svojot dolg i kompliciran istoriski razvitok, pokaùva pove}e grià za celite otkolku za formata na organizaciite, bidej}i kolku i da postoi obid sepak, precizna definicija na milosrdnata cel ne e mo`na. Angliskoto obi~ajno pravo jasno gi odrazuva te{kotiite so koi se sre}avaat sudiite pri opisot i primenata na ovoj poim.13

10 Vidi: The Blueprints Project 6 (International Center for Not-for-Profit Law, March 1995) i Oddelite 24-25 na Open Society Institute Handbook on Laws for Civic Organizations (prigotveno od ICNL, 1996). 11 Leon E. Irish & Karla W. Simon, Definition and Boundaries of the Nonprofit Sector: The Role of Law 7 (1995) i the Open Society Institute Handbook on Laws for Civic Organizations, Chapter H. 12 Analizata na kodifikacijata na sistemot na milosrdie na obi~ajnoto pravo obi~no zapo~nuva so angliskiot Statut za na~inot na koristewe na milosrdieto, donesen vo 1601 godina od strana na kralicata Elizabeta Prva. 13 Serioznite pra{awa ostanaa se do 1950 god., koga Natanovata komisija se izjasni deka neprakti~nite definicii treba da se izbegnat, a poimot da se ostavi "prilagodliv i ~uvstvitelen na promenite vo strukturata na op{testvoto". James J. Fishman & Stephen

7

Za razlika od ovaa praksa, amerikanskiot sistem se karakterizira so zna~ajno zgolemuvawe na brojot na prifateni javni milosrdni celi14. Dodeka registracijata i del od ureduvaweto na neprofitnite organizacii vo SAD se javuvaat na dràvno nivo, odgovornosta za opredeluvaweto na statusot na organizacija od javen interes zaradi odano~uvaweto na federalno nivo ostanuva vo ramkite na Organot za javni prihodi na SAD (Internal Revenue Service/IRS). IRS nabrojuva osum milosrdni kategorii. Spored oddelot 501(c)(3) od Zakonikot na SAD za Vnatre{en Dohod od 1986, so amandmanskite izmeni, vo organizacii koi glavno se izemaat od pla}awe na federalen danok na dohod spa|aat onie koi se posveteni na religiozni, milosrdni, nau~ni, onie koi vr{at testovi za op{ta sigurnost, prosvetitelski, ili obrazovni celi, koi promoviraat amaterski sportovi, i koi spre~uvaat nasilstvo vrz deca ili ìvotni. Sekoja od ovie kategorii ponatamu e razviena preku dopolnitelnite uredbi na Ministerstvoto za finansii na SAD kako i preku tolkuvawata na sudskite odluki.15 Obi~ajnoto pravo vo svetot go sledi britanskiot primer. Zatoa, mnogu od principite koi se odnesuvaat na milosrdni aktivnosti se primenuvaat vo sega{nite i prethodnite ~lenovi na britanskiot Komonvelt.

Gra|anski pravni sistemi. Dràvite so gra|anski praven sistem priznavaat dva pravni oblici na neprofitni organizacii: zdruènija i fondacii.16 Zdruènijata se sostojat od fizi~ki lica koi se angaìrani vo zaedni~ki aktivnosti, dodeka fondaciite se sostojat od imot (koj vo su{tina gi gubi svoite privatni karakteristiki) posveten na opredelena cel. Postoeweto na fondacii vo brojni evropski dràvi u{te od pettiot vek pred novata era pokaùva deka ovaa forma na filantropska organizacija e priroden sostaven del na gra|anskoto op{testvo.17 Evropskite zdruènija, isto taka, imaat damne{ni koreni vo crkovnite dvièwa i razli~nite svetovni organizacii kako {to se Rimskite Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials (The Foundation Press, 1995) na 132. Sepak, Anglija primenuva potesen pogled otkolku nekoi drugi dràvi so obi~ajno pravo, izzemaj}i go unapreduvaweto na ~ovekovite prava i obvrzuvaj}i na precizni izjavi za celite. Na primer, celta "mir", spored angliskoto pravo, ne spa|a vo milosrdna cel. Frits W. Hondius, The Law on Foundations: An International Status Report at 12, supra zab. 6. 14 James J. Fishman & Stephen Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials, at 132, supra zab. 7. 15 ICNL, Provisions of the United States Tax Laws Affecting Not-for-profit Organizations 4 (1995).

16 Vo nekoi dràvi so gra|ansko zakonodavstvo, osobeno vo Centralna i Isto~na Evropa, se sozdadeni dopolnitelni pravni formi na neprofitni organizacii. Na primer, vo ê{kata Republika, vo septemvri 1995 god., donesen e zakon so koj se sozdavaat "dru{tva so javno ovlastuvawe". Ovie sluàt kako kako sredstvo za preorientirawe na opredeleni vladini socijalni programi vo programi koi se “pove}e javno” kontrolirani, kako i nivno odvojuvawe od dràvniot sektor. Vidi: Zakon za neprofitni korporacii, ̂ e{ka Republika (stapen na sila na 1 januari 1996) (zaedno so ICNL). I drugi dràvi go razgleduvaat ovoj model. Ungarija ima sozdadeno tri dopolnitelni formi, tie se: Javnata Komora, Javnata Fondacija i Dru{tvoto so javno ovlastuvawe. 17 Alain Anciaux et al., The Third Sector in Western Europe, vo Citizens Strengthening Global Civil Society na 238 (McNaughton and Gunn Inc. 1994).

8

zdruènija na zanaet~iite, esnafite, dru{tvata za zaemna pomo{, kooperativite i sojuzite.18

Denes, mnogu dràvi so gra|anski praven sistem gi pro{iruvaat dano~nite olesnuvawa i na fondaciite i na zdruènijata. Dràvite so gra|ansko pravo ne se soo~uvaat so problemot na definirawe na milosrdnite celi, zatoa {to tradicionalnata definicija za milosrdieto e ograni~ena na griàta za bolnite i olesnuvawe na siroma{tijata, a na sudovite ne im e dadeno pravoto da interpretiraat19. Tradicionalno, gra|anskiot praven poredok priznava fondacii vo forma na organizacii opredeleni da rabotat vo javen interes.20 Razlikata se temeli vrz preovladuva~kata ideja deka zdruènijata se zaedni~ki organizacii od javen interes kade poedincite se zdruùvaat za sopstven interes, dodeka fondaciite opfa}aat posvetuvawe na imotot (nasledstvoto) za napredok na opredeleni celi, glavno od javna korist, a so posredstvo na dodeleni sredstva. Sepak, vo mnogu dràvi, kako na primer vo Anglija, Francija i Slovenija, zakonot posebno gi ovlastuva zdruènijata koi deluvaat vo javen interes. Ponatamu, site dràvi so gra|anski praven poredok ne baraat fondaciite da bidat od javen interes. Danska, Grcija, Italija, Holandija, Germanija i [vajcarija dozoluvaat fondaciite da sluàt za privatni celi.21 Germanija priznava privatni fondacii koi se glavno osnovani da go unapreduvaat semejniot interes. Koga na nekoi fondacii im se dozvoluva da sluàt na privatni interesi, toga{ dano~nite prednosti zavisat od vistinskite celi na fondacijata, a ne od toa dali uspe{no gi ispolnuvat barawata za specifi~na zakonska forma.

Odano~uvaweto na organizacijata od javen interes

Edna od osnovnite prednosti na neprofitnata organizacija od zdobivaweto na status na organizacija od javen interes e privilegiraniot fiskalen i dano~en tretman. Postojat mnogu privilegii koi moàt da se pro{irat vrz organizaciite od javen interes, no ~esto najzna~ajnata pri~ina za zdobivawe na status na organizacija od javen interes leì vo dano~niot tretman {to go dobiva taa. Glavno, zakonskata ramka vo pove}eto zemji ne im ovozmoùva na neprofitnite organizacii pravna sposobnost da deluvaat soglasno so statusot na organizacija so javno ovlastuvawe. No postojat i isklu~oci. Na primer, vo dràvi koi imaat specijalen praven oblik za neprofitni organizacii koi sluàt na javniot interes, pravata i odgovornostite zavisat od ispolnuvaweto na soodvetni kriteriumi. Vo SAD, obi~en depozit koj ne e namenet za javna dobrodetel se upravuva spored zakonot

18 Id. na 240. 19 Vidi: Frits W. Hondius, The Law on Foundations: An International Status Report 12 (Strasbourg, 1989). 20 Id. na 248, 251; Leon E. Irish & Karla W. Simon, Definition and Boundaries of the Nonprofit Sector: The Role of Law na 5, supra zab. 5. 21 Alain Anciaux et al., The Third Sector in Western Europe na 252, supra zab. 13

9

protiv doìvotna renta, i ima ograni~eno traewe po smrtta na korisnikot. Od druga strana, dobrotvoren depozit nema opredelen datum za prestanok, osven datumot {to e opredelen vo osnova~kite dokumenti na organizacijata.

So zdobivaweto na status na organizacija od javen interes najzna~ajnite promeni {to se slu~uvaat pri tretmanot na organizacijata se vo dano~nata politika i dano~nite zakoni. Zatoa, od strana na razli~ni vladini tela, ~esto se vr{i pogolem nadzor i porigorozno se procenuva samoto barawe za zdobivawe so status na organizacija so javen interes (ovlastuvawe), otkolku {to toa se pravi so baraweto za registracija na bilo koja nevladina organizacija. Isto taka moè da postoi razlika vo stepenot na odgovornost nasprema Zakonot, moàt da postojat razliki vo sistemite za osporuvawe na odlukite na organizacijata (koi moàt da bidat administrativni ili sudski) ili duri nadle`nosta da bide prenesena vrz posebni kvazi-vladini agencii kako {to e Komisijata za milosrdie na Anglija i Vels.

Vo sekoj slu~aj, dobivaweto status na organizacija od javen interes moè da vlijae vrz koli~estvoto pari~ni sredstva so koi se raspolaga. Ako od nekoja fondacija se bara da plati danok na dobivka na zave{tanie taa verojatno nema da moè da gi ispolnuva svoite zakonski propi{ani celi. Moè da se slu~i, ako od neke zdruènie se bara da plati danok na nepari~na donacija, toa da go spre~i da ja prifati donacijata. Spored toa, dano~nata politika formira kolektivna odluka koja gi zema predvid vidovite organizacii koi spored zakonot ima mo} da gi podrì i da sugerira preraspredelba na javnata dobivka. Toa e voedno i poraka do fizi~kite i pravnite lica vo odnos na socijalnata politika i vodi~ za deluvaweto na vakvite organizacii.

Vo nekoi zemji, dano~niot status na organizacite zavisi kako se klasificirani spored zakonite za neprofitni organizacii. Na primer, vo Belgija, registracijata na organizacijata kako fondacija avtomatski povlekuva dano~no osloboduvawe.22 Vo vakvi okolnosti, vlasta moè da ima pogolemi prava i/ili dol`nosti za temelno ispituvawe na organizacijata za vreme na procesot na registracija. Vo drugi zemji, registracijata ne e direktno povrzana so odano~uvaweto. Vo SAD, statusot za federalnoto odano~uvawe se opredeluva nezavisno od dràvata kade organizacijata e registrirana. Vo Kanada, dano~nite vlasti go dodeluvaat statusot na organizacija od javen interes iako provinciite zadrùvaat zna~itelni prava.23 Postojat nekolku vidovi dano~ni olesnuvawa za neprofitnite (nevladini) organizacii kako {to se: osloboduvawe od danok na dohod i danok na dobivka, danok na imot, danoci za prenos, danok na promet, DDV, i danok na kupoproda`ba.24

22 Vidi: Derek Allen, Tax and Giving in Europe: A Guide to the Tax Treatment of Voluntary Bodies in the European Community and of Donations Made to Such Bodies (London: The Directory of Social Change, 1993). 23 Frits W. Hondius, The Law on Foundations: An International Status Report at 21, supra zab. 6. 24 The Blueprints Project at 12, supra zab. 4, the Open Society Institute Handbook on Laws for Civic Organizations, Chapter H.

10

Kako dopolnenie na dano~nite olesnuvawa, od vladata moè da se dobie i indirektna finansiska poddr{ka so toa {to na donatorite }e im ovozmoì da baraat dano~ni olesnuvawa ili osloboduvawa. Zavisno od karakterot i celite na dano~nata politika, se utvrduvaat segmentite od op{testvoto koi{to treba da se pottiknuvaat preku izzemawe od danok na dobivka, odbivawe od dano~nata osnova ili ovozmoùvawe pravo na dano~en kredit, osobeno ako dano~nite stapki se progresivni. Dano~nite propisi moàt da pravat razlika pome|u individualni i grupni donatori, ili pome|u pari~ni prilozi i onie vo nepari~en oblik.

Javna odgovornost na organizacijata od javen interes

Od organizaciite, ~ija rabota e unapreduvawe na javniot interes i imaat privilegiran dano~en tretman, se bara da ja dokaàt svojata podobnost. Vlastite imaat pravo da se obezbedat deka neprofitnite organizacii koi tvrdat deka sluàt na javniot interes navistina toa i da go ~inat. Bidej}i kaj niv se odlevaat sredstva koi vo poinakov slu~aj bi vlegle vo dràvniot buxet, tie se odgovorni da se potrudat dano~nite privilegii pravilno da se upotrebuvaat. Treba da se bide svesen deka statusot na organizacija od javen interes e privilegija, a ne pravo. Toj mora da bide pobaran (iniciran) od strana na organizacijata i opravdan, no, isto taka, toj so sebe povlekuva i vzaemni obvrski.

Razli~ni dràvi propi{uvaat razli~ni uslovi za dobivawe i odrùvawe na statusot na organizacii so javno ovlastuvawe, kako i za opredeluvaweto na dano~nite privilegii. Zaradi razlikite vo strukturata na upravuvaweto, kako i potrebata da se ispolnat èlbite na osnova~ite, moèbi postoi pogolem nadzor vrz fondaciite.25 Sepak, vakvite barawa moàt da se opfatat vo konceptot na odgovornosta. Organizaciite od javen interes koi se vo svojata pravna forma zdruènija se odgovorni pred svoeto ~lenstvo, a odgovornosta kon javnosta e vo pridrùvaweto kon zakonite. Zatoa tie moraat da se pot~inat na mehanizmite {to se vospostaveni od strana na op{testvoto za da dobijat svojot status.

Iako merkite so koi se sproveduva javnata odgovornost se razli~ni, vobi~aenite merki vklu~uvaat dano~en povrat (duri i ako neprofitnite organizacii se oslobodeni od danok), i godi{ni izve{tai do ministerstvoto ili agencijata {to se nadle`ni za nadzor (i, moèbi, isto taka, izve{taj za zna~ajnite donatori).26 Vo SAD, Zakonikot za vnatre{en dohod bara od pove}eto organizacii koi se oslobodeni od danok da popolnat godi{na dano~na prijava so op{irni informacii vo vrska so izvorite i koristeweto na fondovite, identitetot na golemite donatori, nadomestocite za slu`benicite i direktorite, prirodata na delovnite aktivnosti, itn. So otkrivawe na informaciite na soodveten na~in javnosta moè da gi vidi neizvr{enite odgovornosti. Ova vodi kon davawe presudna ocena za rabotata na neprofitniot sektor. Zatoa, od 25 Alain Anciaux et al., The Third Sector in Western Europe at 252, supra zab. 13. 26 The Blueprints Project at 11, supra zab. 4.

11

neprofitnite organizacii vo ê{kata Republika i vo Ungarija se bara da ja objavat svojata sostojba vo vesnicite. Druga privle~na mo`nost koja ja unapreduva transparentnosta bez nepotrebno opteretuvawe ili cena na ~inewe na neprofitnite organizacii e baraweto, vo nivnite prostorii, za javnosta da bidat dostapni odredeni informacii. Vo sekoj slu~aj, osnovnata cel e da se zgolemi otvorenosta vo raboteweto na organizaciite so javno ovlastuvawe. Drug primer postoi vo Italija, kade e potrebno da se dobie vladino odobrenie pred da se izvr{i promena vo pravilata na nekoja neprofitna organizacija koja ima privilegiran dano~en tretman.

Zakonot, dopolnitelno, sluì kako element na odgovornosta. Jasnosta na pravilata i propisite so koi se ureduvaat neprofitnite organizacii, detalni odredbi vo vrska so eti~kite barawa kako {to se ~esno rabotewe i neraspredelba na imotot, jasen opis na barawata za dobivawe status na organizacija so javno ovlastuvawe, kako i ~esno rakovodewe i primena na zakonite, sî zaedno vodi kon postavuvawe osnova za javna odgovornost.

Kako se dobiva statusot na organizacija od javen interes ?

Vsu{nost klu~nata tema povrzana so dobivaweto na statusot na organizacija od javen interes e samiot proces na re{avawe (koj organ ja donesuva odlukata i spored koja postapka). Odgovorot delumno izvira od istoriskoto i op{testveno-kulturnoto iskustvo na razli~nite zemji. Vo osnova, postojat tri glavni modeli za opredeluvawe na status na organizacija od javen interes (iliovlastuvawe). Procesot moè da bide a) pod nadzor na nacionalnite dano~ni vlasti/administrativna agencija, b) nekoe ministerstvo so poobemen opseg na obvrski, ili v) specijalizirana kvazi-vladina agencija. Sudovite moàt da igraat golem broj razli~ni ulogi, vo zavisnost od toa dali tie se involvirani samo vo registracijata ili vo primenata na propi{anite pravila, ili samo sluàt kako arbiter vo raspravite. Za ova pra{awe uloga igraat i razlikite dali se raboti za federalna ili unitarna dràva, dali postoi parlamentaren ili pretsedatelski sistem, koja e op{tata uloga na sudstvoto i kakva e organizacijata na dano~nata vlast.

Prviot model se primenuva vo SAD i Kanada, kade najva`nite dano~ni pra{awa se vo racete na Organot za javni prihodi na SAD (IRS) i Kanadskiot dohod. Vo SAD, ova pra{awe go regulira Zakonikot za vnatre{en dohod, propisite se izdadeni od strana na IRS, sudskite odluki i obu~ajnoto pravo se razvieni vo sudskiot sistem. Opredeleni organizacii sami po sebe se smetaat deka se javni dobrotrvorni (milosrdni) organizacii, kako na primer, crkvite, obrazovnite organizacii so redovna nastava, objektite za medicinska pomo{, kako i vladinite organi (ili podra~ni edinici). Vo dvete zemji sudovite deluvaat kako kone~ni arbiteri za statusot na organizacija so javno ovlastuvawe, no kaj najgolemiot del od organizaciite re{enie se dobiva po administrativen pat, re{avaj}i po dano~nite prijavi.

12

Vtoriot model, koj se povikuva na ministerska odgovornost, ~esto se nao|a vo evropskite dràvi. Odobruvawe od soodvetnoto ministerstvo se bara vo Belgija, Portugalija, [panija i Danska. Vo Luksemburg, Ministerstvoto za Pravda mora da odobri kvalifikuvan status, a potoa dano~nite olesnuvawa se rezultat na formalnata postapka "arrete grand ducal". Vo Francija, fondaciite moraat da bidat odobreni od ministerot za vnatre{ni raboti, po preporaka na Sovetot na Dràvata, a potoa tie avtomatski dobivaat dano~ni olesnuvawa. Vo mnogu porane{ni socijalisti~ki dràvi, kako Romanija, Litvanija i Estonija, najaktivno e vklu~en ministerot za finansii. Postojat, se razbira, isklu~oci i vo Evropa. Pretsedatelski dekret se bara za fondaciite vo Italija i Grcija. Vo Irska, se dostavuva prijava do Komesarite za dohod. A vo Holandija, soodvetnite dokumenti treba samo da bidat verifikuvani i odobreni od javen notar, a potoa popolneti27. Va`no e da se kaè deka vo mnogu porane{ni socijalisti~ki dràvi, kako na primer Polska, sudskiot sistem ja igra glavnata uloga pri registracijata kako i za drugi raboti koi se odnesuvaat na neprofitnite organizacii.

Tretiot model se odnesuva na mo}ta za odobruvawe, kako na primer registracija, opredeluvawe na dano~ni olesnuvawa, pa duri i dodeluvawe na beneficii, na specijalizirana ili kvazi-vladina agencija/organizacija. Primer za ova, koj zasluùva najgolemo vnimanie, e Komisijata za milosrdie na Anglija i Vels. Iako Komisijata za milosrdie formalno e pod nadzor na ministerot za vnatre{ni raboti, taa ima golema nezavisnost i e krajno specijalizirana. Od strana na sudovite i vladata se posvetuva golemo vnimanie na odlukite so koi se opredeluvaat milosrdnite organizacii i se ocenuva soodvetnosta na nivnoto rabotewe. Momentalno se prezemaat ~ekori za voveduvawe na takov model vo Bugarija i Ungarija.

Dobivaweto status na organizacija od javen interes, ja pokrenuva dilemata okolu toa vo koj period od postoeweto na neprofitnata organizacija da i se dodeli vakov status. Pra{awe e dali ovie organizaciii treba da gi opravdaat svoite barawa za dobivawe status na organizacii od javen interes vo vremeto koga se registriraat (zaedno so ispolnuvaweto na drugite osnovni uslovi za dobivawe status na pravno lice). Pove}eto neprofitni organizacii pretpo~itaat registracijata da bide ednostaven administrativen akt, so koj }e se utvrdi usoglasenosta so standardnite preduslovi. Od druga strana, nekolku vladi vo dràvite od Centralna i Isto~na Evropa i vo porane{nata Sovetska Federacija sakaat da vr{at potemelno ispituvawe i baraat neprofitnite organizacii da ja dokaàt podobnosta. Ova moè da ja napravi registracijata poneopovolen i pokompliciran proces. Zatoa, dobivaweto status na organizacija od javen interes ne bi trebalo da bide neposredno povrzana so organizaciskata forma, tuku ova odluka

27 Duri ne e ni potrebno da se izvesti vladata osven vo slu~ai koga godi{nite dohodi nadminuvaat 13.000 guldeni.

13

treba da se donese podocna, vo posebna procedura, na barawe na prganizacijata i so retroaktiven efekt.

Preocenuvawe se pojavuva koga neprofitnata organizacija bara zadrùvawe ili obnovuvawe na svojot status na organizacija so javno ovlastuvawe. Dodeka mnogu dràvi baraat podobnosta da se dokaùva sekoja godina, vo Belgija i Germanija standardot e tri godini pred da se obnovi statusot potrebno e povtorno da se ispolnat uslovite. (Skoro site Evropski zemji propi{uvaat da se podnesuva barawe sekoja godina, iako, ~esto, postoi po~etno nivo na dohod koj go pottiknuva baraweto). Na kraj, moè da nastane rasprava koga dano~nite vlasti }e ja koristat svojata vlast za da go otpovikaat statusot na organizacija so javno ovlastuvawe, vo slu~aj koga organizacijata nema da se uspee da ja so~uva usoglasenosta so soodvetnite zakonski barawa. Vo site ovie slu~ai, mnogu e va`no da postoi za{tita na postapkata, kako {to e pravoto na àlba do nezavisen organ, vo slu~aj na negativno re{enie.

Vo zavisnost koj od gorenavedenite modeli bide usvoen vo edna dràva, definitivno deka }e postojat opredeleni posledici za zakonskata ramka so koja se ureduvaat neprofitnite organizacii, vrzano so dobivaweto na statusot na organizacija so javno ovlastuvawe. Ako vladinite organizacii se specijalizirani, profesionalni i nezavisni, tie }e gi re{avaat pra{awata koi se povrzani so statusot na organizaciite od javen interes na nepristrasen na~in. Politiziranite agencii }e go primenuvaat zakonot proizvolno, vo zavisnost od politi~kite tekovi i najnovite izborni rezultati. Od svoja strana pak, ministerstvata im nudat na administrativnite strukturi i na profesionalnite slu`benici utvrdeni postapki, no moàt da imaat institucinalna pristrasnost ili da bidat izolirani od tekovnite sostojbi. Na kvazi-vladinite agencii, od druga strana }e im bide potrebno da osnovaat sopstvena administracija i da vostanovat postapki, za {to }e bidat potrebni dopolnitelni tro{oci, no moàt da obezbedat nepristrasnost.

Sudovite isto taka moàt da bidat izvor na apoliti~ni i nezavisni presudi. Sepak, sudiite imaat diskreciono pravo, koe moè da sozdade nesigurnost ili pravoto da go odnese vo nepredvideni nasoki. Iako lokalnite vlasti moàt da bidat podobro informirani vo vrska so neprofitnite organizacii {to gi nadgleduvaat, sepak definitivno nacionalnite vlasti se pove}e nakloneti da primenuvaat standardni pravila i da bidat nepristrasni zatoa {to postoi centraliziran sistem na kontrola i se preveniraat lokalnite pristrasnosti. Va`no e ovie pra{awa da se razgleduvaat koga dràvite gi usvojuvaat postapkite za ureduvawe na ovoj status.

Od dosega navedenoto jasno e deka oblikot na vlasta direktno ne ja opredeluva postapkata za dovivawe na status na organizacija so javno ovlastuvawe. Dràvi so parlamentarni ili pretsedatelski sistemi koristat specijalizirani vladini agencii. Zemji so parlamentarni sistemi ja prenesuvaat odgovornosta vrz razli~ni ministerstva, duri i na ponisko nivo (kako {to e Javniot Notarijat vo Holandija). Modelot na Komisijata za milosrdie (Britanija) izgleda deka vo potpolnost moè da

14

se iskoristi i pokraj istoriskite razliki. Sudovite moàt da imaat zna~ajna uloga vo oblikuvaweto na ramkite za neprofitnite organizacii, a ne samo kako organi za re{avawe na sporovi. Pove}eto sistemi najdobro se opi{uvaat kako me{ani, vklu~uvaj}i elementi od site tri modeli. Ova ne treba da ne ~udi zatoa {to i vo ovie dràvi se raboti za raste` i razvivawe na ovaa ideja, kako postojan proces.

Logikata na dano~nite olesnuvawa na organizaciite od javen interes

Osnovniot element na neprofitna organizacija e obvrskata da ne im se raspredeluva ostvarenata dobivka na osnova~ite, upravuva~ite, menaxerite ili na drugi ~lenovi na organizacijata. Ova organi~uvawe, poznato kako princip na ne-distribucija, go spre~uva sudirot na interesi i zabranuva direktno i indirektno prelevawe na imotot od neprofitnite organizacii vo koj i da bilo drug izvor osven za celite zacrtani so statutot. Za organizaciite od javen interes bi se o~ekuvalo dodeluvawe na dopolnitelni privilegii, bidej}i navistina i sluàt na dràvata i na op{testvoto obezbeduvaj}i potrebni sredstva i uslugi {to vladata i/ili privatniot sektor ne moàt ili ne sakaat da gi obezbedat. Zaradi nivnite nepazarni karakteristiki, otkrivaweto i ispolnuvaweto na op{testvenite potrebi pobrzo otkolku {to toa go pravi dràvata, obezbeduvaweto poefikasni i podirektni uslugi, organizaciite od javen interes zasluùvaat subvencii {to }e im ovozmoàt da gi realiziraat nivnite celi. Isto taka, dozvoluvaj}i im na gra|anite namaluvawe na danocite zaradi nivniot pridones vo organizaciite od javen interes, vlasta ovozmoùva tie da gi iskoristat sredstvata za mnogu va`ni op{testveni celi.

Spored teorijata za merewe na dohodot, na organizaciite od javen interes im se davaat dano~ni osloboduvawa zatoa {to pove}eto dano~ni sistemi ne se dizajnirani precizno da go opredelat nivoto na dohodot koj podleì na odano~uvawe.28 Teorijata za subvencija na kapitalot sugerira deka dano~nite osloboduvawa se potrebni za da im nadomestat na organizaciite od javen interes, koi na opredelen krug potro{uva~i, im davaat podobri uslugi otkolku neprofitnite dru{tva, pa sepak imaat problemi so privlekuvawe kapital ili iskoristuvawe na drugite olesnuvawa {to im se davaat na investitorite.29 Teorijata za donacii predlaga organizaciite od javen interes da ja dokaàt svojata vrednost na toj na~in {to }e privle~at golema poddr{ka od javnosta, a vlasta da

28 James J. Fishman & Stephen Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials, na 319-324, citiraj}i gi Boris I. Bittker & George K. Rahdert, The Exemption of Nonprofit Organizations from Federal Income Tax, 85 Yale L.J. 299, 307-316 (1976). 29 James J. Fishman & Stephen Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials, na str. 326-328, citiran Hanry Hansmann, The Rationale for Exempting Nonprofit Organizations from Corporate Income Tax, 91 Yale L.J. 54, 72-75 (1981)

15

mora da ja sledi podr{kata na javnosta vo forma na dopolnitelni prilozi.30

Modeli za opredeluvawe na statusot na organizacija od javen interes

I pokraj toa {to na prv pogled ova pra{awe izgleda ednostavno i

re{livo, sepak vo praksata e mo{ne te{ko da se opredeli. Da gi pogledneme postojnite modeli.

Zapadnoevropskata praktika

Javniot interes kako poim terminolo{ki razli~no se koristi vo razli~ni dràvi koi gi identifikuvaat celite od javen interes direktno so zakon: Danska ("javna poleznost" i "javna dobrotvorna cel"), Germanija ("razvoj i blagosostojba na celoto op{testvo"), Velika Britanija ("celi korisni za zaednicata") i SAD ("milosrdie").31 Dano~nite zakoni ~esto, no ne i sekoga{, gi postavuvaat granicite i go propi{uvaat tretmanot na organizaciite od javen interes. Obi~ajnoto pravo e od osobena va`nost vo dràvite so obi~ajno pravo, kako {to se SAD i Avstralija. Vo Velika Britanija, sudovite go imaat definirano principot kako "celi korisni za zaednicata".

Vo mnogu dràvi ne postoi precizna definicija za javen interes vo koj i da bilo zakon, no vlastite koi gi registriraat neprofitnite organizacii go priznavaat ovoj koncept. Slednite dràvi spa|aat vo taa kategorija: Francija ("humanitarni aktivnosti"), Grcija ("op{toto dobro na lu|eto") Irska ("op{ta korist za zaednicata"), Holandija ("blagosostojba na op{testvoto"), Portugalija ("celi koi pridonesuvaat za kulturniot ili op{tiot razvitok na dràvata") i [panija ("celi koi sluàt na javnoto dobro").

Mnogu zemji upotrebuvaat "seopfatna" kategorija, koja ednostavno spomenuva "drugi aktivnosti" koi sluàt na javniot interes. Ova e efikasno sredstvo so koe se obezbeduva deka nabroenite celi ne se tolkuvaat na ograni~uva~ki na~in, i deka konceptot na javniot interes ostanuva trajno fleksibilen, iako se menuvaat op{testvenite uslovi. Se na sî, javniot interes e dinami~en, a ne stati~en koncept, a mehanizmite {to go ovozmoùvaat negovoto {irewe/razvitok se soodvetni.

30 James J. Fishman & Stephen Schwartz, Nonprofit Organizations: Cases and Materials, na str. 329-333, citirani Mark A. Hall i John D. Colombo, The donative Theory of tha Charitabel Tax Exemption, 52 Ohio S. L.J. 1379, 1381-1389 (1991). 31 Za pove}e informacii za dano~niot tretman vo Evropskata unija, vidi Derek Allen, Tax and Giving in Europe: A Guide to the Tax Treatment of Voluntary Bodies in the European Community and of Donations Made to Such Bodies (London: The Directory of Social Change, 1993) spored koe delo ovaa sekcija najve}e se potpira.

16

Voobi~aeno e da se nabrojat opredeleni specifi~ni celi za koi se smeta deka sluàt za op{toto dobro. Ovie ~esto vklu~uvaat unapreduvawe na zdravstvoto, obrazovanieto, naukata, umetnostite, tradiciite, kulturata i za{titata na kulturnite spomenici, olesnuvawe za siroma{nite, pomo{ za invalidiziranite lica, decata i starcite, namaluvawe na opteretuvawata od vlasta, zgolemuvawe na znaeweto i gra|anskoto u~estvo, za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, poddr{ka na religioznite i ~ovekovi prava, unapreduvawe na socijalnata pomo{, pravata na malcinstvata i ~ovekovite prava, poddr{ka na javnite raboti i infrastrukturata, sportot, itn.32 Na primer, Germanskiot dano~en zakon vklu~uva zdravstvena za{tita, op{ta socijalna pomo{, za{tita na ìvotnata sredina, obrazovanie, kultura, sport, nau~ni celi, poddr{ka na invalidite, kako i crkovni i religiozni celi. Belgija bez da nabroi koi i da bilo op{ti celi od javen interes, doa|a do sli~en rezultat so toa {to gi pro{iruva privilegiite vrz kulturnite zdruènija. Nabroenite kategorii ja pokaùvaat i ja opredeluvaat namerata na op{testvoto da gi poddrùva duhovnite, fizi~kite, intelektualnite i kulturnite potrebi.33

No nekoi dràvi moàt da isklu~at opredeleni vidovi aktivnosti. Na primer, ponekoga{ postojat ograni~uvawa za politi~kite i zakonodavnite aktivnosti na neprofitnite organizacii, kako {to se lobirawe i vodewe kampawi (toa po~esto e slu~aj vo zemjite so obi~ajno pravo).34 Sportot, isto taka, razli~no se tretira. Dodeka Belgija, Francija, Germanija i Luksemburg go ozna~uvaat sportot kako prifatliva cel od javen interes, Velika Britanija posebno gi isklu~uva sportskite organizacii od privilegiraniot dano~en tretman, osven ako ne rabotat za druga dozvolena cel35. Religijata pretstavuva tret primer na razli~na praktika. Iako e prifatena i pomognata vo mnogu zemji, religijata e isklu~ena od privilegiraniot dano~en tretman vo Avstralija.

Zemjite so obi~ajno pravo ~esto dozvoluvaat nekolku razli~ni zakonski formi. Na primer, vo Irska, site, trustovi, dru{tva ograni~eni so garancija, korporacii i nekonstituirani zdruènija moàt da se prijavat. Vo zemjite so gra|ansko pravo, kako na primer, Danska i Francija, se dozvoluva samo zdruènija i fondacii da se prijavat za dobivawe dano~ni privilegii. Sepak, odredeni dràvi so gra|ansko pravo se pomalku restriktivni. Vo Germanija, Italija i Holandija moàt da se osnovaat neprofitni organizacii kako {to se korporacii, dru{tva, institucii i dru{tva so organi~ena odgovornost kako dodatok na fondaciite i zdruènijata.

Za da se vidi deka nadzorot koj se primenuva vrz organizaciite od javen interes e porigorozen, procedurite za osnovawe i registracija na

32 The Blueprints Project na 6, supra zab. 4. 33 Frits W. Hondius, The Law on Foundations: An International Status Report at 5, supra zab. 6. 34 The Blueprints Project na 7, supra 4. Vidi isto taka, ICNL dokument vo vrska so politi~kite aktivnosti na nevladinite organizacii. 35 Kako na primer pomo{ na invalidiziranite lica.

17

fondacii ponekoga{ se posloèni otkolku za zdruènijata. Zdruènijata36 ~esto moàt da se osnovaat samo so deponirawe na zavereni statuti ili propisi kaj opredelena vladina agencija. Fondacii ili entiteti koi baraat privilegiran dano~en tretman ponekoga{ treba da ispolnat postrogi barawa vostanoveni od strana na vladite i/ili ministerstvata. Na primer, vo Francija, zaedni~kite interesni ili ednostavnite zdruènija moàt da se registriraat so deponirawe na nivnite statuti kaj Prefecture de Police, dodeka fondaciite i zdruènijata Reconnues d’Utilité Publique baraat odobrenie od ministerstvoto za vnatre{ni raboti po preporaka na Dràvniot sovet. Sepak podobro e da se odvoi procesot za opredeluvawe za status na organizacija od javen interes od procesot za registracija.

Postojat tri op{ti modeli vo vrska so vremeto/postapkata za dobivawe dano~ni privilegii. Apriori kvalifikacija se pojavuva koga dano~ni privilegii avtomatski i se dodeluvaat na neprofitna organizacija koja ispolnuva specifi~ni kriteriumi u{te za vreme na nejzinata registracija, od pri~ina {to zakonot go naloùva toa. [tom organizacijata se registrira pod tie (pote{ki) uslovi, taa avtomatski e podobna za dano~ni privilegii koi proizleguvaat od nejziniot status.

Vo vtoriot slu~aj, registracijata e prviot ~ekor a potoa sledi kvalifikacijata za dano~ni privilegii, koi moàt da bidat zadolìtelni ili po izbor. Luksemburg e primer za zadolìtelnata postapka, bidej}i po registracijata kako organizacija od javen interes vo ministerstvoto za pravda, neprofitnata organizacija mora da dobie u{te i arrete gri ducal za da stekne dano~ni privilegii. Holandija go sledi dobrovolniot priod, kade{to organizaciite od javen interes moàt no ne moraat da dobijat prethodna odluka od Holandskata slu`ba za dohod koja se odnesuva na nivniot status. Vo SAD, po registracijata spored dràven zakon, neprofitnite organizacii dobivaat povlasten dano~en status so popolnuvae na prijava, obrazec 1023, kaj Servisot za vnatre{en dohod.

Tretiot model go opfa}a ispituvaweto na statusot za organizacija od javen interes na neprofitnata organizacija samo vo procesot na odano~uvawe. Vo vakvi slu~ai, neprofitnata organizacija mora da bide osnovana spored zakon, so polnova`na forma i zakonski celi. Sepak, ispituvaweto {to se odnesuva na statusot na organizacija od javen interes zapo~nuva so baraweto za privilegiran dano~en tretman, i ne postoi postapka za re{avawe na dano~niot status se dodeka ne se popolni dano~na prijava kaj soodvetniot organ.

Primeri od dràvite na Centralna i Isto~na Evropa

Mnogubrojni se mo`nostite i aktivnostite na organizaciite od javen interes vo Centralna i Isto~na Evropa kako i vo zemjite na porane{niot Sovetski Sojuz. Toa se dolì na namalenata finansiska i 36 Naj~esto koga tie ne te`neat da dobijat status na organizacija od javen interes

18

administrativna sposobnost na prethodno centraliziranite dràvi da odgovorat na op{testvenite, kulturnite, obrazovnite, medicinski potrebi kako i za za{titata na ìvotnata sredinata. Nekoi zemji, kako na primer Polska, ê{kata Republika, Ungarija i Estonija napravija zna~itelen progres vo utvrduvaweto dobra zakonska ramka za organizaciite so javno ovlastuvawe. Drugi, pak, dràvi, ne se razvivaat tolku brzo. Problem e direktnata komparacija na razli~nite zakoni od zemja do zemja, no sepak generalno religioznite organizacii, politi~kite partii, i sindikatite se ureduvaat sekoj so poseben zakon, dodeka osnovnite formi na organizaciite od javen interes se zdruènijata i fondaciite. Sepak, vo mnogu slu~ai postojat razliki vo ovie formi, duri se utvrduvaat i novi zakonski formi, za da se odgovori na potrebite.

Edna od formite, {to postoi vo Ungarija, a {to se predlaga vo Polska (iako se soo~uva so neodobruvawe) e Javnata fondacija. Vo Ungarija, Javnite fondacii obezbeduvaat postojano vr{ewe na opredeleni op{testveni zada~i. Niv moàt da gi osnovaat dràvata ili lokalnite vlasti (germanskite länder moàt da se sporedat so niv). Ungarija, isto taka, ima i Javni Komori, so samouprava i registrirano ~lenstvo, a koi se osnovani spored specijalni zakoni (kako {to e Akademijata na naukite i odredeni profesionalni organizacii). Vo Slova~ka, Profesionalnite komori se osnovaat spored specijalen zakon, kako na primer Fondovite, koi se javnopraven ekvivalent na privatnopravnite fondacii. ê{kata Republika neodamna donese zakon so koj se sozdavaat dru{tva od javen interes, {to moàt da sluàt kako sredstvo za transformacija na dràvnite institucii vo organizacii od javen interes (iako zaradi minimalniot vlog tie se privle~na zamena za uslu`nite fondacii). Ova e sli~no na dru{tvata od javen interes {to postojat spored Ungarskiot zakon, koi se temelat vrz izjava za zdruùvawe, a koi ~esto se upravuvani spored pravilata na dru{tvata so ograni~ena odgovornost. Sli~na organizaciona forma se predlaga i vo Slova~ka. Ruskoto zakonodavstvo ima sli~na zakonska forma, nare~ena Nekomercijalna organizacija, kako druga mo`nost spored zakonot za javni zdruènija (koi{to ne se spored standardite na gra|anskoto pravo). Litvanija donese zakon so koj se osnovaat Op{testveni organizacii, koi moàt da se osnovaat kako fondacii ili kako zdruènija, no niv moàt da gi osnovaat samo litvanski gra|ani. Vakvo eksperimentirawe so razli~ni zakonski formi e prepora~livo samo do odreden stepen.

Vo Polska, osloboduvawe od danok na dohod, kako i namaluvawe na danok na lica i pretprijatija e dozvoleno koga neprofitnite organizacii poddrùvaat nau~ni, tehni~ki, obrazovni i kulturni aktivnosti, za{tita na ìvotnata sredina, op{testveni inicijativi i milosrdie, za{tita na javnoto zdravje, rehabilitacija na invalidi i od religiozni pri~ini. Sli~ni kategorii se priznavaat i vo ê{kata Republika. Ungarija ima osobeno dobro razvien sistem. Donaciite na fondaciite (iako ne op{to za zdruènijata) se odbivaat od danokot na fizi~ki i pravni lica, ako se koristat vo opredeleni aktivnosti vo poleto na kulturata, obrazovanieto, religijata, itn. Se pretpostavuva

19

deka ova e slu~aj so Javnite fondacii. Isto taka, i odredbite vo zakonite za DDV, carinskite dava~ki i lokalnite danoci ovozmoùvaat olesnuvawa za organizaciite so javno ovlastuvawe.

Dano~niot sistem isto taka moè da sozdade mehanizmi preku koi organizaciite moàt da dobijat razli~ni oblici podr{ka obezbeduvaj}i im dano~ni olesnuvawa na donatorite vo oblik na, na primer, namaluvawe na dano~nata osnova vo visina na donaciite dadeni na nevladini organizacii. 37 Dodeluvaweto na dano~ni olesnuvawa na donatorite e glavno ograni~eno na onie koi doprinesuvaat na nevladinite organizacii so javno ovlastuvawe.

Postoe~kite dano~ni zakoni vo odnos na NVO vo Centralna i Isto~na Evropa

Najgolemiot del na dano~nite zakoni na trinaeset od ~etirinaeset dràvi na Centralna i Isto~na Evropa im dozvoluvaat na odreden vid organizacii da baraat osloboduvawe od danocite na dobivka ili dohod propi{ani za pravnite lica. êtirinaesettata dràva, Estonija, ima nov sistem na danok na dohod. Spored noviot dano~en zakon vo Estonija, pravnite lica, vklu~uvaj}i gi i nevladinite organizacii, pove}e ne pla}aat danok na dobivka.38 Namesto toa, tie pla}aat danok na odredeni kategorii raspredelena dobivka.

Zakonskite uslovi za osloboduvawe od danoci na dohod ili dobivka vo drugite trinaeset dràvi se podeleni po dva kriteriuma:

1. Vidovi dano~ni organizacii na koi im e dozvoleno da baraat dano~no osloboduvawe. So ova se utvrduvaat zakonskite uslovi za steknuvawe status za dano~no osloboduvawe, i nekoi zemji go pro{iruvaat osloboduvaweto na skoro site vidovi organizacii (na primer, fondacii, zdruènija i drugi vidovi neprofitni pravni lica)

ako dokaàt deka se pravilno registrirani i deka go po~ituvaat principot na neprofitnosta. Nekoi zemji ja ograni~uvaat mo`nosta za osloboduvawe samo za organizaciite koi sluàt na javniot interes. Drugi dodeluvat osloboduvawa samo za mo{ne organi~eni izvori na dohod na organizaciite, kako {to se prilozite, dodelenite sredstva i ~lenarinite, bez da pravat razlika pome|u razli~nite vidovi organizacii.

2. Izvori na dohod (vidovi na prihodi) podlo`ni na dano~no osloboduvawe. Pove}eto dràvi vo regionot gi osloboduvaat od odano~uvawe prihodite vrz osnova na stipendii, donacii, honorari i ~lenarini. Drugite vidovi na prihodi, kako na pr. prihodite od

37 Dano~nite olesnuvawa za donatorite obi~no se predvideni vo forma na namaluvawe na dano~nata osnova (dano~ni dedukcii) ili dano~en kredit. Dano~nite dedukcii ja namaluvaat sumata na dano~nata obvrska i se po~est oblik na dodeleno olesnuvawe. Vo Centralna i Isto~na Evropa samo Ungarija dava dano~ni krediti, i toa samo za donacii od poedinci. 38 Zakonot be{e donesen na 1 dekemvri 1999, a stapi na sila na 1 januari 2000.

20

ekonomski aktivnosti (od proda`ba na stoki i uslugi) i prihodite od kapital, ili tn. pasivni investicii (na primer, dividendi, kamati, renti) moàt da bidat oslobodeni od danok samo ako ispolnuvaat soodvetni uslovi.

Pokraj danocite na dohod i dobivka, nekoi dràvi na pravnite lica im nametnuvaat i drugi danoci. Nekoi od niv se: danoci na nedvi`nosti i DDV. Me|u zemjite vo Centralna i Isto~na Evropa postojat golemi razliki vo na~inot i obemot na osloboduvawe na nevladinite organizacii od ovie drugi danoci.

Osloboduvawa od danok na dohod (dobivka) ili na oddelni vidovi prihodi

Postojat opredeleni vidovi na organizacii na koi im e dadeno

pravo da baraat osloboduvawe od danok na dohod ili zarabotuva~ka. Toa se obi~no organizacii od javen interes i zaedni~ki organizacii so javno ovlastuvawe. Zemjite so naj{iroki dano~ni osloboduvawa - Hrvatska, ê{kata Republika, Ungarija, Latvija, Slovakija i Jugoslavija, kako i Federacijata na Bosna i Hercegovina - im dozvoluvaat na mnogu vidovi nevladini organizacii, organizacii od javen interes i zaedni~ki organizacii so javno ovlastuvawe, za odredeni vidovi dohod, da baraat osloboduvawe od danocite na dohod ili na zarabotuva~ka.

Nekoi zakoni gi tretiraat nevladinite organizacii kako edinici koi ne se zanimavaat so stopanska dejnost, pa sprema toa ne se soodveten predmet za odano~uvawe, barem za opredeleni vidovi dohod. Na primer, vo Slova~ka, zakonot propi{uva deka fondaciite i zdruènijata ne se osnovani zaradi stopanska dejnost i zatoa nivniot prihod od stipendii ili ~lenarini ne se odano~uva.39 Vo Latvija, neprofitnite organizacii i javnite organizacii koi ne vr{at stopanska dejnost ne se odano~uvaat so danok na dobivka od stopanska dejnost. Vo Federacijata na Bosna i Hercegovina nevladinite organizacii se oslobodeni od danokot na dohod na korporacii.

Po~esto, zakonite gi tretiraat nevladinite organizacii kako pravni lica podlo`ni na odano~uvawe, no im dozvoluvaat da baraat osloboduvawe od korporaciski danok na dohod ili od danok na dobivka. Na primer, vo ê{kata Republika, Zakonot za danok na korporaciski dohod propi{uva deka site organizacii osnovani za vr{ewe neprofitni aktivnosti imaat pravo na osloboduvawe ili na namaluvawe na danokot, vo zavisnost od izvorot na dohod.40 Zakonot sodrì dolg spisok na vidovi pravni lica {to imaat pravo na dano~ni pogodnosti, vo nego se vklu~eni, zdruènija na gra|ani, fondovi, fondacii, organizacii so

39 Zakon za danoci na dohod, br. 366/1999. 40 ê{kata Republika osloboduva dohod od nekoi izvori, a odano~uva dohod od stopanski aktivnosti spored {emata za dano~no namaluvawe. ê{kite pravila {to se odnesuvaat na odano~uvaweto na dohodot spored izvorot, vklu~uvaj}i ja i {emata za namaluvawe na danokot, se objasneti vo infra § II.A.2.

21

javno ovlastuvawe, crkvi i religiozni dru{tva i javni visoko{kolski obrazovni institucii. Propi{ano e deka ovie olesnuvawa se dostapni ako dohodot se koristi za unapreduvawe na rabotata na organizacijata. Vo Hrvatska, religioznite zaednici, politi~kite partii, sindikatite, komorite, zdruènijata, trustovite i fondaciite koi se organizirani za milosrdni, humanitarni, nau~ni, kulturni i sli~ni celi, kako i drugite neprofitni organizacii i institucii koi ne se posebno imenuvani, imaat pravo da baraat dano~ni osloboduvawa. Vo Jugoslavija, zave{tanijata, fondaciite, religioznite i sportskite organizacii imaat prvo da baraat osloboduvawe od korporaciski danok.

Vo Ungarija, Zakonot za korporaciski danok na dohod se primenuva vrz "stopanskite aktivnosti" na site pravni lica, vklu~uvaj}i organizacii so javno ovlastuvawe, "istaknati" organizacii so javno ovlastuvawe41, korporacii so javno ovlastuvawe, fondacii, javni fondacii, gra|anski op{testveni organizacii, crkvi i drugo. Odredeni vidovi aktivnosti {to gi vr{at fondaciite, javnite fondacii, gra|anskite op{testveni organizacii i javnite komori ne se definirani kako "stopanski aktivnosti", pa vo niv se vklu~eni aktivnostite na organizacijata koi se od javen interes. Konceptot na javen interes nesomneno e zna~aen vo odano~uvaweto na nevladinite organzacii, zatoa {to nivoto na dano~nite olesnuvawa koi nekoja organizacija ima pravo da gi bara zavisi od obemot na dejnosta od javen interes {to go taa go vr{i.

Vtoriot priod e da se oslobodat samo onie organizacii koi se angaìrani vo aktivnosti od javen interes, toest se ovlasteni da go pravat toa. Pet dràvi i Republika Srpska gi osloboduvaat od danoci na dohod ili zarabotuva~ka samo organizaciite koi se zanimavaat so aktivnosti koi sluàt za nekoj vid javna korist, i gi nabrojuvaat aktivnostite vo koi takvite organizacii moraat da se angaìraat. Voobi~aenata lista, kako vo regionot taka i po{iroko, vklu~uva religiozni, obrazovni, nau~ni i milosrdni organizacii.

Dràvi koi spa|aat vo ovaa kategorija se Albanija, Bugarija, Estonija, Polska, Romanija i Republika Srpska. Na primer, vo Albanija, zakonot propi{uva deka "pravnite lica koi vr{at religiozni, humanitarni, milosrdni, nau~ni i obrazovni aktivnosti", se oslobodeni od danok, dokolku osnova~ite ili ~lenovite ne go koristat imotot ili

41 Ungarskiot zakon propi{uva dve kategorii organizacii od javen interes i im dodeluva razli~ni nivoa na pogodnosti. Dvete kategorii imaat pravo da baraat pogolemi dano~ni pogodnosti otkolku nevladinite organizacii {to ne se smetaat kako organizacii so javno ovlastuvawe. Organizacija od javen interes moè da bide fondacija, zdruènie, javno pravna fondacija, javno pravno zdruènie, ili kompanija so javno ovlastuvawe, i mora da izvr{uva aktivnosti od javen interes nabroeni vo zakonot. Taa moè da izvr{uva ekonomski aktivnosti samo za da gi izvr{i svoite celi od javen interes. Vidi infra § II.A.2. "Istaknata organizacija so javno ovlastuvawe", koja ima pravo na pogolemi pogodnosti, mora osven toa da prezeme dol`nosti koi za koi se smeta deka se dol`nosti na dràvata ili na lokalnata vlast. Isto taka, Ungarskiot zakon ima odredbi za korporacii so javno ovlastuvawe, koi moàt da imaat i stopanski i aktivnosti od javen interes, no ne moàt da raspredeluvaat profit.

22

dohodot za sopstveni celi42. Nekoi dràvi, isto taka, gi osloboduvaat nevladinite organizacii koi vr{at i drugi aktivnosti, kako {to se amaterskite sportovi ili politi~kite aktivnosti. Polska ima po{irok spisok na aktivnosti koi se oslobodeni od danok, vo nea se vklu~eni za{titata na ìvotnata sredina, kulturnite aktivnosti i poddr{kata na selskata infrastruktura. Vo Republika Srpska, "instituciite" i "pravnite lica koi se zanimavaat so ekonomski aktivnosti koi{to ne se proizvodstvo" moàt da dobijat dano~ni osloboduvawa spored zakonot za odano~uvawe na korporativniot dohod. Institucija e pravno lice koja e osnovana za trajno vr{ewe uslugi na poleto na obrazovanieto, naukata, sportot, medicinata, socijalnata grià, kako i na drugi poliwa koi se pod dràvna odgovornost (javni slu`bi). Interesno e da se napomene deka sekoja institucija moè da se registrira kako neprofitna ili kako profitna institucija.43 Pokraj toa, pretprijatijata za profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi koi pruàat uslugi ili proizveduvaat proizvodi vo za{titni rabotilnici se oslobodeni po site osnovi. Drugi pravni lica isto taka moàt da dobijat namaluvawe na nivnata dano~na osnova do obem do koj se angaìrani vo opredeleni aktivnosti, kako na primer, za{tita na ìvotnata sredina.

Vo septemvri 2000 god., Bugarija donese nov "Zakon za pravni lica so neprofitni celi". Zakonot utvrduva zakonska ramka za osnovawe na neprofitni fondacii i zdruènija. Noviot zakon predviduva deka vladata moè da dava podr{ka, preku dano~ni i drugi olesnuvawa utvrdeni vo soodvetnite zakoni, na nevladini zdruènija so javno ovlastuvawe. Celi od javen interes {to se utvrdeni so zakonot se, pokraj zdravstvoto, naukata i obrazovanieto, razvitok i vostanovuvawe na duhovni vrednosti, gra|ansko op{testvo, inènerstvo, tehnologija, ili fizi~ka kultura, podr{ka na socijalno zagrozenite, siroma{nite ili invalidiziranite, podr{ka na op{testvenata integracija i li~niot napredok i za{tita na ~ovekovite prava i ìvotnata sredina. 44

Dve dràvi, Litvanija i Makedonija, predviduvaat poograni~eni dano~ni osloboduvawa za nevladinite organizacii. Vo Litvanija,

42 Danok na dohod, br.8438, ~len 18. Albanija neodamna usvoi nova zakonska ramka so koja se ureduvaat nevladinite organizacii. Vidi Zakon za neprofitni organizacii, br.8788, (7 maj 2001); Zakon za registracija na neprofitni organizacii, br.8789 (7 maj 2001); Zakon za nekoi dopolnenija i amandmani na zakonot br.7850, od 29.07.1994; Gra|anskiot zakonik na Republika Albanija, br.8781 (3 maj 2001). Vo Zakonot za neprofitni organizacii, ~len 40 veli: “olesnuvawa i osloboduvawe na neprofitnite organizacii od danok i carinski obvrski se ureduva so zakon”. Dano~niot zakon ne e izmenet od donesuvaweto na novata zakonska ramka. 43 Ako e registrirana kako profitna institucija, taa e predmet na uredbite od korporativniot zakon. Bidej}i se osnovaat za vr{ewe javni uslugi, vo sporedba so drugite vidovi nevladini organizacii, vladata vr{i postrog nadzor vrz instituciite. 44 Zakonot e donesen neodamna, a dano~nite zakoni sî u{te ne se dopolneti za da gi obezbedat gorenavedenite prednosti. Noviot zakon vo mnogu se razlikuva od prethodniot vo odnos na soodvetnoto postoewe na dano~no osloboduvawe. Pred donesuvaweto, Bugarija ne osloboduva{e kakov i da bilo vid na organizacija od danok, dodeluvaj}i mnogu mal broj ograni~eni osloboduvawa na odredeni izvori na dohod i namaluvawa na dano~nite stapki na nekolku vidovi pravni lica.

23

zakonot predviduva celosno osloboduvawe od danok samo vo mnogu ograni~eni slu~ai. Mo`no e osloboduvawe e samo za donacii primeni vo soglasnost so programite spored Zakonot za milosrdie i podr{ka, kako i za ~lenarina. Sepak, namaleni dano~ni stapki od 5 procenti se primenuvaat za fondovi za milosrdie i podr{ka, zdruènija, op{testveni organizacii i javni organizacii za site vidovi drugi izvori na dohod.45 Religioznite organizacii se odano~uvaat spored voobi~aenata stapka za korporacii, no zna~ajni sredstva moàt da se isklu~at od odano~uvaweto soglasno so posebni pravila. Dodeka, vo Makedonija, Zakonot za gra|anski zdruènija i fondacii od 1998 god., predviduva deka site zdruènija i fondacii moàt da baraat dano~ni osloboduvawa predvideni so zakon, osloboduvawata {to se dostapni spored dano~nite zakoni se prili~no ograni~eni. Samo pretprijatijata za profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi ~ii proizvodi se proizvedeni ili ~ii uslugi se izvr{uvaat vo za{titnite rabotilnici se osloboduvaat po site osnovi. Drugite pravni lica moàt da dobijat namaluvawe na nivnite dano~ni osnovi do visina na nivnoto angaìrawe vo opredeleni aktivnosti, na primer za{tita na ìvotnata sredina.

Koi vidovi na prihodi se izzemeni od odano~uvawe?

Prihodite od dodeleni sredstva, donacii i ~lenarina obi~no se osloboduva od odano~uvawe vo dràvite na Centralna i Isto~na Evropa. Ovaa praksa e vo soglasnost so pozitivnata me|unarodna praktika.

Prihodi od ekonomski aktivnosti. Prihodite od ekonomskite aktivnosti razli~no se tretiraat vo poedini dràvi. Od zemjite koi dozvoluvaat nevladinite organizacii da vr{at ekonomski aktivnosti, nekolku od niv potpolno go odano~uvaat dohodot od takvite aktivnosti. Drugite, pak, predviduvaat osloboduvawe na odreden dohod koj proizleguva od ekonomskite aktivnosti i upotrebuvaat razli~ni sredstva za da gi opredelat kriteriumite za osloboduvawe na dohodot od danok.

Vo slu~aj na odano~uvawe na prihodite od ekonomski aktivnosti, mo`ni se nekolku priodi: 46

45 Vo Litvanija, poseben zakon upravuva so sekoj vid entitet, a koga nevladinata organizacija }e bide registrirana spored eden od zakonite, taa }e ima pravo na namalena dano~na stapka spored Zakont za odano~uvawe na korporativniot dohod. Zakonot za milosrdie i podr{ka se primenuva za posebni aktivnosti od javen interes. Voobi~aenata dano~na stapka koja se primenuva za neprofitnite organizacii e 24 procenti. 46 Za poo{irna diskusija vo vrska so prednostite ili nedostatocite na sekoj od ovie zakoni, vidi International Center for Not-for-Profit Law, "Economic Activities of Not-for-Profit Organizations,” vo Regulating Civil Society, izve{taj od konferencija, (Budimpe{ta: maj 1996), str. 9-16 [prepe~ateno vo www.icnl.org]; (“Economic Activities”); The World Bank, Handbook on Good Practices for Laws Relating to Non-governmental Organizations (Revised Discussion Draft) (Washington, D.C.: September 2000), str. 105-06 i Dodatok V ( “Handbook”).

24

(1) Siot prihod da se odano~uva. (2) Spored testot za "povrzanost", se predviduva danok samo tamu

kade {to aktivnostite koi sozdavaat prihodi ne se povrzani so celite na organizacijata so javno ovlastuvawe. SAD, koja predviduva "danok na dohod od stopansko rabotewe koe ne e povrzano so celite" e primer na dràva koja se pridrùva na ovoj princip.

(3) Spored testot "nasoka na dohodot", sekoj dohod od ekonomskite aktivnosti {to se koristi za podr{ka na celite na organizacijata od javen interes se osloboduva od odano~uvawe. Ovoj pristap se koristi, na primer vo Germanija, kade zakonot predviduva deka dohodot od stopanski aktivnosti se odano~uva osven vo slu~aite koga aktivnostite dikretno sluàt za izvr{uvawe na celite na nevladinata organizacija. 47

(4) "Prag", ili mehani~ki kriterium, se primenuva na sekoj dohod od delovna aktivnost nad opredelen prag, i toj se odano~uva.

(5) Sloèni testovi, se onie koi me|usebno gi kombiniraat elementite na prethodnite pravila ili niv gi kombiniraat so drugi odredbi.

Od edinaeset dràvi vo regionot koi dozvoluvaat nevladinite

organizacii da se zanimavaat so delovni aktivnosti, tri - Albanija, Bugarija i Romanija vo celost go odano~uvaat dohodot od takvi aktivnosti. Na primer, vo Bugarija, Zakonot za danok na korporativniot dohod od 1977 god. go opredeluva dohodot taka {to da vklu~uva "dividendi, (zarabotka od) imot, kamatni isplati, pozitivno saldo od proda`ba na nedvièn imot, podvièn imot, dolgoro~en finansiski imot, honorari, honorar od tehni~ki uslugi i dohod od renta".48 Siot dohod se odano~uva so op{tinski danok i danok na dohod. Danokot na dohod vo visina od 27 procenti (20 procenti za danok na dohod pomal od 50.000 BGL) se presmetuva i se pla}a po pla}aweto na 10 procenti op{tinski danok. Sli~no e i vo Romanija, fondaciite i zdruènijata koi vr{at ekonomski aktivnosti, bilo direktno ili preku oddelna filijala, pla}aat danok na dohod vo visina od 25 procenti na ekonomskite aktivnosti. Samo dohodot od isporaka na stoki ili pruàwe uslugi na invalidi kako rezultat na specifi~ni aktivnosti vr{eni preku stranski organizacii se osloboduva od danok. Vo Albanija, noviot Zakon za neprofitni organizacii otvoreno dozvoluva nevladinite organizacii da vr{at ekonomski aktivnosti - zna~ajna razlika od prethodniot zakon koj zabranuva{e vr{ewe na ekonomski aktivnosti - no dano~nite zakoni ne se izmeneti od donesuvaweto na noviot zakon. Verojatno, bidej}i dano~niot zakon ne ovozmoùva osloboduvawe, dohodot na nevladinite organizacii }e se odano~uva vrz ista osnova kako i dohodot na drugite pravni lica. 47 Schauhoff, Stephan, “The Economic Meaning of Not-for-Profit Organizations,” vo Cahiers de Droit Fiscal International, vol. LXXXIVa (The Hague: Kluwer Law International 1999), str. 430. 48 Kako {to napomenavme, dodeka noviot Zakon za pravni lica so neprofitna cel pretpostavuva deka dano~nite pogodnosti }e se pro{irat vrz organizaciite od javen interes dano~niot zakon sî u{te ne e dopolnet. Taka dohodot od ekonomskite aktivnosti sî u{te se odano~uva.

25

Osum dràvi vo regionot, i Republika Srpska, dozvoluvaat osloboduvawe od danok na prihod od ekonomski aktivnosti. Toa se: Hrvatska, ê{kata Republika, Ungarija, Latvija, Polska, Romanija, Slovakija i Jugoslavija. Samo dve dràvi, Latvija i Polska, vo celost koristat eden od prethodno navedenite testovi. Site drugi kombiniraat razli~ni testovi pri odano~uvawe na dohodot od ekonomskite aktivnosti.

Pokraj toa, Federacijata na Bosna i Hercegovina ne gi pot~inuva nevladinite organizacii na korporaciski danok od dohod i zatoa dohodot od ekonomskite aktivnsti ne se odano~uva. Sepak, kako {to e pogore navedeno, ograni~eno e angaìraweto na fondaciite vo ekonomskite aktivnosti osven ako tie aktivnosti se odnesuvaa i se koristat za unapreduvawe na zakonskite celi, dodeka zdruènijata voop{to ne smeat direktno da se angaìraat vo ekonomski aktivnosti. Latvija go primenuva kriteriumot za "povrzanost" na aktivnostite so tipot i statutarnite aktivnosti na organizacijata, za da se oslobodi danokot od dohod.

Polska e edinstvenata dr`va vo regionot koja go koristi testot za celta na dohodot. Spored polskiot zakon, dohodot od stopanskite aktivnosti, kako i drugiot dohod na nevladinite organizacii, se osloboduva od danok do stepen do koj toj e posveten na izvr{uvaweto na aktivnostite od javen interes nabroeni vo zakonot.

Nekolku dràvi koristat pokompleksni pravila za odreduvawe dali dohodot od ekonomskite aktivnosti }e bide odano~en. Ovie dràvi imaat pravila koi sodràt nekoi karakteristiki od testovite za srodnost ili cel na dohodot, no gi kombiniraat so drugi uslovi. Na primer, vo ê{kata Republika i Jugoslavija, testot za celta na dohodot se kombinira so pragot na dohodot pod koj sekoja stopanski dohod e osloboden od danok. Vo ê{kata Republika, na nevladinite organizacii im se dozvoluva osloboduvawe samo za dohod od stopanski aktivnosti koj e pomal od 100.000 SK. (pribli`no 2500 SAD $). Za dohodot od taa suma do 3 milioni SK (75.000 SAD $) se dozvoluva 30 procenti namaluvawe, predvidenite dano~ni za{tedi se koristat za finansirawe na tro{ocite {to imaat vrska ili se koristat za unapreduvawe na aktivnostite na organizacijata {to se povrzani so dano~no osloboduvawe. Vo Jugoslavija dobivkata koja proizleguva od ekonomskite aktivnosti na organizacijata e osloboden od danok ako se ispolneti tri uslovi: 1) dobivkite da ne nadminat 300.000 dinari (pribli`no 4300 SAD $); 2) dobivkite da ne se raspredeluvaat na osnova~ite, vrabotenite, ~lenovite na odborot, ili nivni partneri; 3) platite na ~lenovite na odborot i na vrabotenite dvojno da ne ja nadminuvaat sumata na prose~nata plata isplatena na poleto na ekonomskite aktivnosti vo koi e angaìrana organizacijata. Sekoja organizacija koja ima prihod od 300.000 dinari ili pove}e sepak moè da bide oslobodena od danok ako dokaè deka prihodot bil potro{en na celi za koi e osnovana organizacijata. Vo site drugi slu~ai prihodite }e se odano~uvaat so korporaciska stapka pome|u 20 i 30 procenti.

26

Slovakija go koristi testot za srodnost, no bara da se pobara osloboduvawe za dohodot od srodnite stopanski aktivnosti, bilo koja nevladina organizacija ne moè da vr{i aktivnosti so ceni koi se povisoki od cenite vo profitniot sektor. Zaraboteniot dohod mora da bide soodveten na tro{ocite {to se odreduva so sporedba na tro{ocite na nevladinata organizacija vo odnos na drugi pravni lica koi vr{at isti aktivnosti. Pokraj toa, Slovakija go osloboduva dohodot od srodni ekonomski aktivnosti koj e pod pragot od 300.000 SK (pribli`no 7500 SAD $). Republika Srpska go kombinira testot za srodnost so najvisoko nivo na dohod od srodna dejnost. Instituciite i pravnite lica koi vr{at neproizvodni ekonomski aktivnosti, se osloboeni od danok na dohod koj proizleguva od srodnite aktivnosti predviduvaj}i deka takviot dohod ne smee da nadmine 25% od vkupniot dohod na organizacijata za fiskalnata godina.

Vo Ungarija dohodot od drugi ekonomski aktivnosti koi ne nadminuvaat odreden prag se osloboduvaat od danok. Ovie pragovi se razli~ni za razli~ni vidovi organizacii, vo zavisnost od nivoto na statusot na organizacija so javno ovlastuvawe. Na organizacii od javen interes bez javno ovlastuvawe im se dozvoluva osloboduvawe od danok na toj vid dohod ako ne nadminuva 10 procenti od vkupniot dohod ili 10 milioni HUF (pribli`no 35.000 SAD $). Na obi~nite organizacii od javen interes im se dozvoluva osloboduvawe od takov vid dohod ako toj ne nadminuva 10 procenti od vkupniot prihod ili 20 milioni HUF. Na "istaknatite" organizacii od javen interes im se dozvoluva osloboduvawe od danok na dohod na ekonomski aktivnosti ako toj ne nadminuva 15 procenti od vkupniot dohod. Na kompanii od javen interes im se dava pravo da bidat, oslobodeni od odano~uvawe dohod koj e nad 10 procenti od dozvoleniot prag srazmerno na dohodot od “prioritetnite” (oslobodeni od danok) aktivnosti do vkupniot dohod.

Spored noviot hrvatski Zakon za korporativen danok na dohod, dohodot koj se sozdava od stru~na ekonomska aktivnost na nevladina organizacija moè da se odano~i ako osloboduvaweto od danok na toj dohod nevladinata organizacija }e je dovede do "neopravdano privilegirana pozicija na pazarot". Dano~nata administracija, po svoja inicijativa ili na barawe na dano~niot obvrznik ili drugo zainteresirano lice, spored osnovata na predmetot moè da donese re{enie, dali da go odano~i prihodot proizlezen od aktivnostite na nevladinata organizacija. Ova vo osnova zna~i deka postoi mo`nost dohodot od ekonomskite aktivnosti da nebide odano~en, se dodeka dano~nata administracija ne re{i deka gorenavedeniot uslov e ispolnet. Sepak, ne e jasno kako dano~nata administracija }e go protolkuva izrazot od noviot zakon "neopravdano privilegirana pozicija na pazarot", i za koi vidovi aktivnosti }e se smeta deka i ovozmoùvaat takva pozicija na nevladina organizacija. Onie organizacii za koi }e se re{i deka imaat "neopravdano privilegirana pozicija" }e se odano~at so stapka od 20 procenti na bruto dobivkata. Hrvatskiot zakon, pokraj toa, predviduva deka dohodot od ekonomski aktivnosti, na sekoja organizacija osnovana spored specijalnite

27

pravila, so cel vr{ewe na profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi se odano~uva so 25% od propi{anata stapka.

Prihodi od kapital (Dohod od investicii)

Vo mnogu dràvi so vostanoveni sektori na nevladini organizacii, prihodite od kapital (dohodot od investicii) pretstavuvaat vaèn izvor na dohod za nevladinite organizacii. Privatnite fondacii i univerziteti dobivaat golemi zave{tanija, zarabotuvaj}i prili~no golemi dohodi vo forma na kamata, dividendi, i proda`ba na osnovni sredstva {to moàt da gi upotrebat za podr{ka na svoite aktivnosti. Drugi organizacii zarabotuvaat renti od investicii vo imot, honorari od proda`ba na intelektualni prava, i dividendi i kamati od akcii, bankovni smetki i drugi investicii. Od druga strana, bidej}i e va`no sredstvata ili barem nevladinite organizacii od javen interes da se posvetat glavno na celite od javen interes, dràvite koi obezbeduvaat pottik za investirawe ponekoga{ sozdavaat pravila za da gi spre~at nevladinite organizacii da akumuliraat prekumeren kapital.49

No dali vo princip na nevladinite organizacii treba da im se dozvoli da zarabotuvaat dohod od pasivni investicii, i dali tie da se ograni~at ili odano~at? Pred se, site dràvi vo regionot dozvoluvaat nevladinite organizacii da zarabotuvaat dohod od pasivni investicii, no odano~uvaweto prikaùva golemo {arenilo na re{enija. [est dràvi - Albanija, Bugarija, Hrvatska, Latvija, Makedonija i Slovakija - kako i Federacijata na Bosna i Hercegovina go odano~uvaat skoro siot dohod od investicii.50 Nevladina organizacija vo Makedonija moè da dobie pasiven dohod od investicija od kamata, dividenda i naemnina bez

49 Nekoi dràvi imaat pravila za akumulacija koi propi{uvaat nevladinite organizacii da potro{at opredelen procent od nivniot dohod sekoja godina, spre~uvaj}i ja so toa akumulacijata na kapital. Na primer, vo Germanija akumulacijata na kapital od strana na fondacija se smeta za prekr{uvawe na principot na milosrdie, i fondacijata mora glavno da go potro{i skoro celiot svoj dohod vo rok od edna godina od negovoto primawe; zakonot dozvoluva da se zadrì ne{to od kapitalot za podr{ka na pogolemi investicioni proekti. Drugi dràvi imaat pravila za minimalna raspredelba koi se proektirani za da obezbedat deka izvorite na nevladinite organizacii dosledno se posveteni na celi od javen interes i ne se akumuliraat. Na primer, SAD bara fondaciite da potro{at suma ednakva na 5 procenti od investiraniot imot sekoja godina, i nametnuvaat porezi na promet na onie koi nema da go ispolnat ova barawe. 50 Treba da se zabeleì deka ovie dràvi, Bugarija i Makedonija, isto taka, go odano~uvaat dohodot od stopanskite aktivnosti na nevladinite organizacii i na toj na~in se dosledni vo odano~uvaweto na pove}eto izvori na dohod na nevladinite organizacii osven na dodelenite sredstva, prilozite i ~lenarinata. Vo Albanija, pred donesuvaweto na najnovoto zakonodavstvo {to dozvoluva nevladinite organizacii da zarabotuvaat dohod od koristewe na svojot imot, na fondaciite ne im be{e dozvoleno da vr{at aktivnosti “koi nosat dohod”, iako vo praksata, na fondaciite i na zdruènijata im bea dozvoleni pasivni investicii, ako toj dohod se koriste{e za podr{ka na nivnite celi. Pretpostavuvame deka dohodot od pasivnite investicii na nevladinite organizacii }e se odano~uva, bidej}i dano~nite zakoni ne predviduvaat osloboduvawe.

28

da osnova posebna delovna filijala (kako {to se bara za da prima dohod od ekonomski aktivnosti), no ovoj prihod }e se odano~i so op{ta stapka od 15%. Dano~niot obvrznik moè da bara 30% osloboduvawe za sekoja kapitalna dobivka ostvarena od proda`ba na hartii od vrednost i drugi kapitalni dobra.

Drugi zemji ili go odano~uvaat dohodot na nevladinite organizacii po poniska stapka od sli~niot dohod od investicii vo delovnoto rabotewe, ili go osloboduvaat dohodot na odredeni vidovi investicii od odano~uvawe. Na primer, vo Bugarija, iako skoro vkupniot dohod od investicii se odano~uva, dano~nite zakoni im dozvoluvaat na pravnite lica, namaluvawe na danokot na zarabotkata od 10 procenti na prilozite dadeni za da se osiguri osnovawe na organizacija ili za zgolemuvawe na fondot na organizacijata koj }e se upotrebi za kupuvawe ili podobruvawe na dolgoro~nite likvidni aktivi. Nevladinite organizacii moàt da ja iskoristat prednosta na ova namaluvawe. Koga namaluvaweto ja nadminuva visinata na danokot, vi{okot se odbiva vo slednite pet godini, ako investiciite i tro{ocite se napraveni za vreme podolgo od edna dano~na godina. Namaluvaweto se primenuva samo vo opredeleni op{tini so visoka stapka na nevrabotenost. Na sli~en na~in, vo Federacijata na Bosna i Hercegovina, spored slednite uslovi se osloboduva dohodot od pasivnite investicii (1) dohodot koj treba da se odano~i {to e povtorno investiran vo proizvodstvo i vo izgradba na ku}i i stanovi se osloboduva od danok 100% i (2) dohodot koj povtorno se investira vo drugi ekonomski aktivnosti se osloboduva od danok 75%.

Srbija i Republika Srpska osloboduvaat 50 procenti od dobivkata od proda`ba na akcii koi se poseduvaat pove}e od 12 meseci. Pokraj toa, vo Republika Srpska, dohodot od kupeni akcii ili udeli se namaluva do 30% ako hartiite od vrednost se ~uvaat pove}e od 12 meseci. Litvanija go odano~uva dohodot od investicii na nevladinite organizacii so pomala, 5 procentna, stapka. Dohodot od kamata i dividenda e osloboden od danok vo Romanija, bidej}i se smeta deka ne e ekonomski dohod.

Vo Hrvatska, spored noviot zakon za danok na dohod na korporacii, se ~ini deka dohodot od pasivnite investicii (kamati, honorari, dividendi) se odano~uva samo ako organizacijata i inaku se odano~uva so korporaciski danok na dohod. Vo toj slu~aj, dohodot }e se smeta deka e del od globalnata dano~na osnova koja se odano~uva so stapka od 20%.

Nekolku dràvi imaat po{tedri osloboduvawa za dohodot od investicii. Vo Crna Gora se osloboduva celiot dohod od pasivni investicii. Polska go osloboduva dohodot od investicii koj se koristi za celi od javen interes.51 Ungarija pravi razlika me|u vidovite

51 Sepak, misleweto na Vrhvniot administrativen sud koe go tolkuva Polskiot Zakon za danok na korporacii vo slu~ajot na Fondacijata za Polska Nauka se zakanuva strogo da go ograni~i obemot do koj polskite fondacii moàt da go investiraat svojot imot za da gi podràt svoite aktivnosti. Vrhovniot administrativen sud re{i deka fondacijata mora da plati korporaciski danok na dohod za fondovi so koi se kupuvaat hartii od vrednost, bidej}i ovie tro{oci ne spa|aat vo sttutarnite aktivnosti na fondacijata.Sudot misli deka samo direktnite tro{oci so koi se podrùvaat statutarnite aktivnosti na fondacijata - naukata - se oslobodeni od danok. Oro~enite

29

nevladini organizacii pri dano~noto tretirawe na pasivniot dohod od investicii. Za organizaciite od javen interes bez javno ovlastuvawe, i korporacii od javen interes koi ne se registrirani kako organizacii so javno ovlastuvawe, kamatata zarabotena od investicii vo bankovni smetki koi nosat kamata ili dividendite zaraboteni od hartii od vrednost e oslobodena vo soodnos so procentot na sekoja posebno, zacrtana aktivnost ili aktivnost {to ima javna namena do vkupniot dohod. Organizaciite od javen interes se oslobodeni od danok na kamata i dividendi.

Konceptot za zave{tanie kako sredstvo za sozdavawe bogatstvo so koe }e se finansira dodeluvaweto sredstva, glavno, se nema zacvrsteno vo regionot. Srbija i ê{kata Republika se isklu~oci bidej}i i dvete dràvi imaat zakoni koi posebno go tretiraat odano~uvaweto na zave{tanijata. Srbija jasno ja osloboduva od odano~uvawe zarabotkata od zave{tanie. Vo ê{kata Republika, Zakonot za fondacii i fondovi propi{uva deka opredelen dohod od pasivna investicija koj proizleguva od registrirano zave{tanie se osloboduva od odano~uvawe.52 Registrirano zave{tanie e onoj del od imotot na fondacijata {to ne moè da se prodade ili svesno da se namali. Registriranoto zave{tanie moè da go so~inuva pari~en imot koj se ~uva na posebna smetka vo banka, hartii od vrednost koi gi izdala ili za niv garantira dràvata, nedvièn imot, umetni~ki dela koi nosat dohod i odredeni intelektualni prava.

Periodi~en dohod, kako {to se dividendi i kamati, {to se dobivaat od registrirano zave{tanie moàt da se tro{at za podr{ka na aktivnostite na fondacijata. Toj e osloboden od danok ako se koristi soglasno so statutot. Ako fondacijata ja koristi prednosta na dano~noto osloboduvawe za sozdavawe sopstven dohod, toga{ neto dohodot od investicijata mora da se vklu~i vo registriranoto zave{tanie i da se vnese vo registerot na fondacii i fondovi kako del od registriranoto zave{tanie. Vo sekoj drug slu~aj dohodot se odano~uva. Zakonot sodrì ograni~uvawa za administrativnite tro{oci {to moàt da se naplatat od registriranoto zave{tanie. Site promeni vo sumata na registriranoto zave{tanie mora da se registriraat kaj vlasta. Zakonot go ograni~uva investiraweto na imotot na registriranoto zave{tanie na dràvno garantirani instrumenti ili specijalni smetki vo finansiskite institucii. Navistina, strogoto ograni~uvawe na investiciite, {to e prethodno opi{ano, naskoro moè da onevozmoì

depoziti vo banka, moàt, kako rezultat na ova re{enie, da bidat edinstvenite investicii na fondaciite oslobodeni od danok Visinata na kaznite i kamatite presudeni za Fondacijata gi nadminuvaat nejzinite zakonski fondovi i go zagrozuvaat nejzinoto postoewe. 52 Za ponatamo{no razgleduvawe na ê{kiot zakon za fondacii i fondovi, vidi Robert N. Thomas, “Structural and Systemic Issues Surrounding the Establishment and Management of Endowments in the Czech and Slovak Republics,” 2 International Journal of Not-for-Profit Law, Issue 4 (June 2000)[www.icnl.org].

30

zna~ajni zarabotki od zave{tanija. Sepak, se o~ekuva deka ovoj zakon }e go pottikne osnovaweto na odr`livi organizacii.53

Estonskoto iskustvo

Za razlika od dano~nata praktika vo drugite dràvi vo regionot, Estonija trgna vo druga nasoka. Taa go eliminira{e danokot na dohod na pravni lica vo polza na danokot na nekoi od nivnite raspredelbi. Taka, pravnite lica sega pla}aat danok na raspredelbite {to gi vr{at vo oblik na plati i dodatoci {to gi pla}aat na fizi~ki lica, podaroci i milosrdni donacii, dividendi i drug vid raspredelba na profitite, kako i za "reprezentacija".54 Nevladinite organizacii ne se oslobodeni od ovoj danok. Sepak, organizacii od javen interes imaat pravo na dano~ni olesnuvawa, na toj na~in {to sredstvata {to se upla}aat se odbivaat od dano~nata osnova na toj {to gi upla}a. Za onoj {to upla}a sredstva da dobie dano~ni olesnuvawa, nevladinata organizacija {to gi prima sredstvata mora da e vnesena vo vladina lista. Za da se kvalifikuva za vlez vo listata, nevladina organizacija mora da vr{i navedeni aktivnosti od javen interes (kako, obrazovni, milosrdni, religiozni, nau~ni, kulturni, javno zdravstvo, socijalna pomo{, itn.), da gi ograni~i svoite administrativni tro{oci i da ispolni drugi opredeleni uslovi.

Osloboduvawa od danok na dodadena vrednost (DDV)

Site dràvi vo Centralna i Isto~na Evropa imaat vovedeno danok na dodadena vrednost ili drug vid na danok na promet na stoki i uslugi.

53 Pajas, Endowments, supra zab. 130. Inaku, vo ê{kata Republika dohdot od investicii, glavno, se odano~uva vo celost. Zdruènijata ne smeat da se osnovaat kako pretprijatija, no zakonot posebno ne zabranuva investirawe vo stopanski aktivnosti na drugi lica. Na korporaciite so javno ovlastuvawe, od druga strana, strogo im e zabraneto da u~estvuvaat vo komercijalni aktivnosti na drugi lica. Ova zna~i deka ovie organizacii ne moàt da investiraat vo hartii od vrednost na investiciski fondovi. 54 Celta na dano~nata reforma vo Estonija be{e da se privle~at stranski investicii, istovremeno namaluvaj}i go dano~noto mamewe i izbegnuvawe. Vidi Pismo od Siim Kallas, minister za finansii, do dano~nite obvrznici, "Implementation of the Income Tax Act” [www.fin.ee/ ] (25 april 2000). Predlaga~ite na nacrtot pove}e ja gledaa reformata kako voveduvawe na nov princip za presmetka na danokot od dohod, otkolku kako eliminacija na korporativniot danok. Namesto odano~uvawe na profitot na pravnite lica, dividendite na akcionerite i kapitalnite dobivki, Estonija vovede ednoobrazen danok na korporativnite raspredelbi. Taka, sekoj dohod zadràn od strana na pravnoto lice vo korist na svoite stopanski aktivnosti ne se odano~uva, potiknuvaj}i gi so toa takvite investicii. Takviot zakon isto taka utvrduva za fiksniot danok stapka od 26 procenti na dohodot na poedincite, so ograni~eni dedukcii, vklu~uvaj}i go i namaluvaweto za pridonesite dadeni na nevladini organizacii.

31

Vo tretmanot na nevladinite organizacii spored reìmot na DDV ima golemi razliki, duri i vo ramkite na edna dràva.

Postojat nekolku na~ini na koi DDV moè da se primeni vrz nevladinite organizacii. Edna od mo`nostite e da se oslobodat nevladinite organizacii od DDV. Ovaa mo`nost obezbeduva nevladinite organizacii da ne moraat da naplatuvaat i pla}aat DDV na stokite i uslugite koi gi obezbeduvaat, i na toj na~in izbegnuvaat dopolnitelni tro{oci (na primer, za smetkovodstvo i izve{tai). Za àl, tie ne moàt da dobijat popust vo visina na DDV koga pla}aat za stokite ili uslugite {to gi kupuvaat. Zatoa, ovoj pristap ne e osobeno korisen za nevladinite organizacii.55 Druga mo`nost e doveduvawe na stokite i uslugite do "nulta-stapka" na odano~uvawe. So drugi zborovi, ako DDV e 20%, nevladinite organizacii za stokite i uslugite {to gi obezbeduvaat spored nultata stapka nema ni{to da naplatuvaat i da pla}aat. Tie }e moraat da pla}aat 20% DDV vklu~en vo cenata na stokite i uslugite {to gi kupuvaat, no }e moàt da baraat povrat (vra}awe) na danokot, do visina na tie iznosi. Ova glavno, se zema kako edna korisna mo`nost. Drugi pristapi se pove}e nakloneti kon adaptirano povlasteni, otkolku kon nulti stapki za odredeni stoki i uslugi, kako i za osloboduvawe na nevladinite organizacii od DDV za odredeni transakcii. Site dràvi vo regionot imaat monetaren prag pod koj sekoja organizacija ne mora da se registrira za vklu~uvawe vo DDV sistemot.

Vo nekoi dràvi vo Centralna i Isto~na Evropa se zazede stav za osloboduvawe na site ili samo na nekoi nevladini organizacii od DDV sistemot. Osloboduvaweto, glavno, e ovozmoèno se dodeka organizacijata ne se vklu~i vo: a) vr{ewe na drugi aktivnosti osven aktivnostite od javen interes od strana na nevladinite organizacii; i b) vr{ewe na stopanski aktivnosti od strana na nevladini organizacii. Zemji koi spa|aat vo ovaa kategorija se Romanija, Slovakija i ê{kata Republika. Hrvatska gi osloboduva od DDV verskite organizacii i Crveniot Krst, kako i politi~kite partii, sindikatite, trgovskite komori, a najve}e doma{nite humanitarni organizacii. Taa neodamna usvoi dopolnenija na svojot zakon za DDV so koi predviduva "dano~en odmor" ili osloboduvawe, za neprofitnite organizacii koi primaat stranski donacii vo stoki ili uslugi, kako i za kupuvawe doma{ni proizvodi finansirano od stranska finansiska pomo{. Dopolnenijata, isto taka, propi{uvaat osloboduvawe za nezavisnite umetnici i umetni~ki organizacii. Makedonija, glavno, ne gi osloboduva nevladinite organizacii, tuku gi osloboduva kulturnite organizacii, botani~kite gradini, zolo{kite gradini, parkovite, arhivite i dokumentacionite centri. Estonija mnogu ograni~eno osloboduva od DDV, stokite {to gi primaat nevladinite organizacii koi ne podleàt na danok na promet se oslobodeni od DDV ako se primeni kako stranska

55 Vidi International Center for Not-for-Profit Law, “Economic Activities of Not-for-Profit Organizations,” vo Regulating Civil Society, izve{taj od konferencija, Budimpe{ta 1996, vo Appendix I – Value Added Tax (VAT) [prepe~ateno vo www.icnl.org]; Dano~ni prioriteti, supra zab. 4.

32

dràvna pomo{, ili kupeni so pari primeni kako stranska dràvna pomo{, ili dodeleni kako stranski dràvni zaemi.

Ungarija im dozvoluva na dano~nite obvrznici koi imaat pomal godi{en prihod od o~ekuvaniot, {to e 2 milioni HUF (pribli`no 7000 SAD $), od ekonomskite aktivnosti da izberat status na dano~no osloboduvawe. Objasnuvaweto na ovaa odredba e deka sekoja organizacija so mal dohod }e podnesuva neproporcionalen administrativen teret postapuvaj}i spored zakonot.

Naj~estiot priod koj se koristi vo regionot ne e da se oslobodi nekoj poseben vid na organizacija, tuku namesto toa da se oslobodat transakciite na odredeni stoki i uslugi. Zakonite za DDV vo sekoja od zemjite od ovaa kategorija sodrì lista na vidovi na stoki i uslugi koi se oslobodeni, a sekoja dràva ima razli~na lista. Na primer, vo Albanija, podarenata hrana ili medicinski uslugi od koi imaat korist nevladinite organizacii se oslobodeni od DDV se dodeka ovie stoki ili uslugi ne se prodadat. Vo Bugarija, donaciite na nevladinite organizacii se oslobodeni od DDV kako i uvoznite transakcii koi se odnesuvaat na odredena stranska pomo{. Vo Hrvatska, me|unarodnite humanitarni organizacii moàt da pobaraat osloboduvawe za stoki i uslugi kupeni za slu`bena upotreba i za privatna upotreba na personalot ako postoi dogovor pome|u organizacijata i vladata. Litvanija gi osloboduva od DDV stokite uvezeni kako milosrdie. Vo Makedonija, se oslobodeni podarocite od stranskite donatori za javnite institucii i registriranite Makedonski humanitarni organizacii. Polskiot DDV sodrì lista na stoki i uslugi {to se oslobodeni, vo koja se vklu~eni obrazovanie, za{tita na zdravje i socijalna pomo{. Ungarija i Latvija, isto taka, osloboduvaat stoki i uslugi koi sluàt za posebni celi od javen interes.

Nulti i povlasteni stapki retko se upotrebuvaat vo regionot. Ungarija i Polska koristat kombinacija na nulti i povlasteni stapki za da go namalat koli~estvoto na DDV koe e sobrano ili se dolì za transferi na odredeni stoki i uslugi. Polska isto taka primenuva 7 procentna povlastena stapka za mnogu stoki i uslugi, vklu~uvaj}i vo niv, pomo{ni sredstva za sluh, farmacevtski proizvodi, odredeni medicinski i sanitarni artikli, produkti za rehabilitacija i Braevi aparati. Ungarija opredeluva nulta stapka za farmacevtski proizvodi, knigi za javno obrazovanie i proizvodi za slepi, i dozvoluva povlastena stapka od 12 procenti na, na primer, odredeni medicinski i farmacevtski proizvodi, knigi, vesnici, izdavawe magazini, umetni~ki prezentacii, bibliote~ni uslugi, profesionalni sportovi i zoolo{ki i botani~ki gradini. Hrvatska primenuva nulta stapka za nau~ni spisanija. Makedonija dozvoluva povlastena stapka od 5 procenti za izdavawe bro{uri i ~asopisi.

33

Dano~ni pogodnosti za donatorite koi davaat prilozi na nevladini organizacii

Site dràvi vo regionot dodeluvaat barem nekoi pogodnosti,

glavno vo oblik na dano~no namaluvawe, na donatorite (pretprijatija ili poedinci) za prilozite koi gi davaat na nekoi nevladini organizacii. Pokraj toa, Ungarija, a vo ponovo vreme i Slovakija, usvoi edinstven zakon koj im dozvoluva na dano~nite obvrznici da opredelat procent od nivniot danok da se uplati na nevladini organizacii.

Pogodnosti za pretprijatijata donatori

Site dràvi vo regionot dozvoluvaat pravnite lica da baraat pogodnosti za odredeni donacii dadeni na nevladini organizacii. Vakvite pogodnosti se vo oblik na namaluvawa, a samo nekolku dràvi opredeluvaat organi~uvawa za vidot na pretprijatija koi moàt da dobijat namaluvawe za donacii. Site, na nekoj na~in, ja ograni~uvaat sumata {to se odbiva. Pokraj toa, site dràvi vo regionot gi ograni~uvaat vidovite na organizacii na koi moàt da im se dadat donacii {to podleàt na namaluvawe na danok.

Generalno, se dozvoluva profitni pravni lica da baraat namaluvawe zaradi svoite donacii ili za sponzorirawe na nevladini organizacii.56 Ungarija, e pootvorena, taa im dozvoluva ne samo na korporaciite, tuku, isto taka, i na neinkorporiranite zdruènija i individualni pretpriema~i da baraat namaluvawe na danok za donacii. Samo nekolku dràvi go ograni~uvaat namaluvaweto. Albanija im dozvoluva samo na onie lica koi go ispolnuvaat kriteriumot za "trgovec"57 da bidat sponzori koi moàt da baraat namaluvawa. Taka, fondacija ne moè da bide sponzor. Noviot hrvatski zakon za danok na dohod dozvoluva pretprijatieto da bara namaluvawe zaradi donacii. Isto taka, im se dozvoluva na pretprijatijata da primaat popust za podaroci vo pari ili vo natura na opredeleni nevladini organizacii vrz osnova na toa deka tie se dozvoleni delovni tro{oci. Sponzorstvoto na nevladini organizacii se dozvoleni delovni tro{oci za dano~ni celi samo ako pretprijatieto koe sponzorira primi recipro~na korist vo oblik na propagandni uslugi.

Dràvite vo regionot, glavno, go stimuliraat namaluvaweto za donacii dadeni na organizacii koi se priznavaat kako organizacii so

56 Sponzorstvo, glavno, e donacija koja se dava o~ekuvaj}i deka taa donacija }e dobie pogodnost vo oblik na reklama. Sepak, ovaa definicija ne e sekade prifatena. Vo Albanija, sponzorstvoto se odnesuva na sekakov vid na finansiska ili materijalna podr{ka {to ja obezbeduva kvalifikuvan donator, a na donatorite posebno im se zabranuva da ostvarat kakov i da bilo vid na ekonomski dohod koj proizleguva od nivnata podr{ka. 57 Na primer, pretprijatija ili poedinci {to se angaìrani vo trgovska aktivnost

34

javno ovlastuvawe, t.e. onie koi vr{at milosrdni, kulturni, obrazovni, religiozni, nau~ni ili humanitarni aktivnosti. ê{kata Republika, osven ova, dozvoluva donacii za individualci koi upravuvaat so u~ili{ta ili zdravstveni objekti ili koi se griàt za napu{teni ìvotni ili zagrozeni vidovi. Vo Estonija, milosrdnite prilozi dadeni od strana na pravni lica na neprofitni organizacii koi ne se na vladinata lista na javni dobrotvorni organizacii se smetaat kako raspredelba koja se odano~uva, bez ogled dali taa e napravena od strana na organizacija koja e na listata, ili nekoj drug vid na pravno lice. Prilozite za nevladini organizacii na vladinata lista se odano~uvaat, no samo ako tie nadminuvaat 2% od sumata koja se odano~uva.

Dràvite ja ograni~uvaat sumata {to se odbiva, a koja edno pravno lice moè da ja bara. Dozvolenoto odbivawe se dviì od 0.5% od dohodot (BiH) do 40% na dohod koj se odano~uva (Litvanija dozvoluva da se odbie dvapati pogolema suma od donacijata do visina od 40% od dohodot koj se odano~uva). Vo pribli`no polovinata dràvi koi se razgleduvaa, odbivaweto e ograni~eno na 5% ili pomalku kaj stopanskoto rabotewe.

Vo Hrvatska, donaciite dadeni od strana na delovni organizacii (i poedinci) na kvalifikuvani organizacii podleàt na odbivawe do 20% za dohodot na donatorot koj e sozdaden vo prethodnata kalendarska godina. Ovoj prag moè da se nadmine so odobrenie na nadle`noto ministerstvo. Na primer, ako ministerstvoto za obrazovanie i sport smeta deka nekoj proekt na nekoja amaterska sportska organizacija e od posebna korist, donaciite na donatorot za toj proekt moàt da se odbijat do 100%. Drugata polovina ima pogolemi ograni~uvawa: Makedonija (3% od vkupniot godi{en prihod), Polska (10% ili 15%), Ungarija (20%), Latvija (20%) i Litvanija (40%).

Vo Estonija, prilozite, za nevladini organizacii koi ne se na vladina lista, {to nadminuvaat 2% od pla}awata za socijalen danok (vo osnova, plati na vraboteni) za prethodniot mesec se odano~uvaat, na toj na~in samo suma do 2% moè da se smeta kako prilog so dano~na pogodnost.58 Pravnite lica moraat da podnesuvaat mese~en izve{taj za nivnite milosrdni prilozi, no ako nekoja organizacija ne dava sekoj mesec prilozi, taa moè povtorno da gi presmeta svoite svoite prilozi za koi podnela izvestuvawe na krajot na godinata za da dobie pogolema korist od dano~nata pogodnost.

Pogodnosti za individualnite donatori

Tri dràvi vo regionot ne im dozvoluvaat na poedincite na dobijat odbivawe za prilozite dadeni vo dobrotvorni celi - Albanija, Makedonija i Romanija. Edinstveno Ungarija, me|u dràvite vo regionot,

58 Koga Estonija go otstrani danokot na korporaciski dohod, ne moè{e pove}e da ja ograni~i sumata na korporaciskite prilozi koi imaat dano~ni pogodnosti povrzuvaj}i ja so procent na dohod koj se odano~uva. Zatoa, taa vovede novi sredstva za ograni~uvawe.

35

dodeluva dano~en kredit za individualnite donacii, namesto odbivawe. Sepak, kreditot e ograni~en do 30% od dano~nata obvrska vo visina do 50.000 (pribli`no 165 SAD $) ili 100.000 HUF (330 SAD $) za "istaknatite" organizacii so javno ovlastuvawe. Ostanatite dràvi dozvoluvaat odbivawe za individualni lica spored istite uslovi koi vaàt za pravnite lica, edinstveno ograni~uvawata na sumite za odbivawe e razli~na. Poedine~noto odbivawe vo nekoi slu~ai e dozvoleno i do povisok procent od dohodot {to se odano~uva. (Estonija 5%, ê{kata Republika, Slova~ka, Jugoslavija 10%). Samo Litvanija i Federacijata na Bosna i Hercegovina dozvoluvaat individualnite donatori da odbijat 100% od nivnite prilozi. 59 Specifi~ni re{enija vo ponatamo{niot razvitok na dano~nite pogodnosti se primerite na Ungarija i Slova~ka, poto~no nivnite "zakoni od 1%". Vo 1996, Ungarija usvoi edinstven zakon "za dano~no odreduvawe" koj dozvoluva dano~nite obvrznici da odredat 1 procent od platenite danoci da se prefrlat vo organizaciite od civilniot sektor, kako i eden dopolnitelen procent da se plati na crkvite, propi{uvaj}i deka sekoja od dvete odredeni sumi da bide najmalku 100 HUF. Kako rezultat na ovoj zakon, vo 1997 god., se uplatija 1.77 milijardi HUF (pribli`no 9 milioni SAD $) za nevladinite organizacii.60 Koga 30% od ungarskite dano~ni obvrznici go iskoristija pravoto da izvr{at opredeluvawe, Slova~ka donese sli~en zakon, koj }e stapi na sila na 1 januari 2002 god.61 Litvanija razgleduva nacrt zakon {to sodrì sli~ni odredbi, {to dozvoluvaat 2% opredeluvawe.62

59 Vo nacrt zakon vo Litvanija se dozvoluva na individualcite da naso~at 2 procenti od nivnite plateni danoci vo nevladini organizacii. Sepak, zakonot }e go eliminira odbivaweto za prilozite koi gi davaat poedinci. 60 Lajos Biro and Balázs Gerencsér, “Opinions of Civil Society Organizations on the 1 percent Provision and its Implementation,” in 1 %: “Forint Votes” for Civil Society Organizations (Budimpe{ta: Istraùva~ki proekt za neprofitni organizacii, 2000), str. 224; Istvan Csoka, “The Relationship Between the Government i Civil Sectors in Hungary,” 3 International Journal of Not-for-Profit Law Izdanie 1 (septemvri 2000). 61 Slova~kiot zakon onaka kako {to e usvoen predviduva deka odreduvaweto na pla}weto moè da bide za dobroto na "bilo koe fizi~ko ili pravno lice". Jasno e deka ova ne e namerata na zakonot, i se o~ekuva deka zakonot naskoro }e bide dopolnet za obezbedi deka vakvite pla}awa }e se uplatuvaat na nevladini organizacii. 62 Vo neodamne{no intervju, polskiot minister za finansii dade “glasna podr{ka” za zakonot za 2% koj }e ovozmoì 1% da se uplati na nevladina organizacija i 1% da se uplati za katoli~kata crkva. "A Two-percent Law for Poland?” SEAL Journal, Vol. 4 (leto 2001), str. 23.

This document has been provided by the International ... fileVo ramkite na celokupnata slika za ovoj...

Documents

Transcript of This document has been provided by the International ... fileVo ramkite na celokupnata slika za ovoj...