There is no doubt that the development of Slovenia and its...
Transcript of There is no doubt that the development of Slovenia and its...
1L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Zagotovo lahko trdim, da sta razvoj Slovenije in njenega letališËa æivljenjsko, neposredno povezana.Drug drugemu dajeta moË, ugled, globalnost. LetališËe ni samo postaja.
Za dræavo in dræavljane je to tudi kakovost æivljenja, je svetovljanstvo, je odprtost v svet in je hkrati odprtost za svet.
(Iz nagovora Vinka Moæeta, predsednika uprave Aerodroma Ljubljana, na jubilejni slovesnosti ob 40-letnici druæbe, 27. 11. 2003)
There is no doubt that the development of Slovenia and its airport are vitally and directly linked.Each gives strength, reputation, a global dimension. The airport is not merely a station, a stopping place.
For the country and its citizens, it is also quality of life, cosmopolitanism; it is openness to the worldand at the same time it is openness for the world.
(From the speech of Vinko Moæe, president and CEO of Aerodrom Ljubljana, at the celebration of 40th anniversary of Aerodrom Ljubljana, November 27 2003)
A E R O D R O M L J U B L J A N A2 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
3L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
0000033333 I. UVOD
0000044444 1. POUDARKI
0000066666 2. PREDSTAVITEV PODJETJA
0000066666 Aerodrom Ljubljana skozi Ëas
0000077777 Poslanstvo druæbe
0000077777 Dejavnost
0000088888 Organi upravljanja
0000088888 Organizacijska struktura
1010101010 3. PORO»ILO PREDSEDNIKA UPRAVE
2121212121 4. PORO»ILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA
SVETA
2424242424 II. POSLOVNO PORO»ILO
2424242424 1. GOSPODARSKO OKOLJE
2727272727 2. TRÆENJE IN TRÆNO KOMUNICIRANJE
3131313131 3. PROMET
3737373737 4. POSLOVNI REZULTAT DRUÆBE V LETU 2003
3737373737 FinanËni izid poslovanja
4040404040 Premoæenjsko finanËno stanje
4141414141 Kazalniki poslovanja
4242424242 Prehod na mednarodne standarde
raËunovodskega poroËanja (MSRP)
4343434343 5. INFORMACIJE ZA DELNI»ARJE
4646464646 6. ZAPOSLENI
4848484848 7. VARNOST NA LETALI©»U
5151515151 8. RAZVOJNA DEJAVNOST DRUÆBE
5656565656 9. DRUÆBENA ODGOVORNOST
5858585858 10. OKOLJSKA DEJAVNOST
6060606060 11. KAKOVOST POSLOVANJA
6161616161 12. NA»RT RAZVOJA DRUÆBE V LETU 2004
6363636363 III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN
RAZKRITJI
6363636363 1. SPLO©NA RAZKRITJA
6464646464 2. REVIZORJEVO PORO»ILO
6565656565 3. RA»UNOVODSKI IZKAZI
6565656565 Bilanca stanja na dan 31. 12. 2003
6868686868 Izkaz poslovnega izida za leto 2003
7070707070 Izkaz finanËnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2003
7272727272 Izkaz gibanja kapitala
7575757575 4. RA»UNOVODSKE USMERITVE
8484848484 5. POJASNILA K RA»UNOVODSKIM IZKAZOM
8484848484 Bilanca stanja
9595959595 Izkaz poslovnega izida
9898989898 Izkaz finanËnega izida
9898989898 Izkaz gibanja kapitala
9999999999 6. DRUGA RAZKRITJA
0000033333 I. INTRODUCTION
0000044444 1. HIGHLIGHTS
0000066666 2. PRESENTATION OF THE COMPANY 00000
0000066666 Aerodrom Ljubljana through time
0000077777 Mission Statement
0000077777 Line of Business
0000088888 Management Bodies
0000088888 Organisational Structure
1010101010 3. REPORT BY THE PRESIDENT OF THE
MANAGEMENT BOARD
2121212121 4. REPORT BY THE PRES. OF THE SUP.B.
2424242424 II. BUSINESS REPORT
2424242424 1. ECONOMIC ENVIRONMENT
2727272727 2. MARKETING AND MARKET COMMUNICATION
3131313131 3. TRAFFIC
3737373737 4. BUSINESS RESULTS IN 2003
3737373737 Operating Result
4040404040 Financial Asset Situation
4141414141 Performance Indicators
4242424242 Transition to International Financial
Reporting Standards
4343434343 5. INFORMATION FOR SHAREHOLDERS
4646464646 6. EMPLOYEES
4848484848 7. AIRPORT SECURITY
5151515151 8. COMPANY DEVELOPMENT ACTIVITIES
5656565656 9. SOCIAL RESPONSIBILITY
5858585858 10. ENVIRONMENT
6060606060 11. QUALITY
6161616161 12. DEVELOPMENT PLAN FOR 2004
6363636363 III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND
DISCLOSURES
6363636363 1. GENERAL DISCLOSURES
6464646464 2. AUDITOR’S REPORT
6565656565 3. FINANCIAL STATEMENTS
6565656565 Balance Sheet as at 31/12/2003
6868686868 Income Statement for 2003
7070707070 Cashflow Statement for 1/1 to 31/12/2003
7272727272 Statements of Changes in Equity Capital
7575757575 4. ACCOUNTING GUIDELINES
8484848484 5. NOTES ON FINANCIAL STATEMENTS
9999999999 6. OTHER DISCLOSURES
ContentsVsebina
A E R O D R O M L J U B L J A N A4 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
I. UI. UI. UI. UI. UVODVODVODVODVODI. II. II. II. II. INTRODUCTIONNTRODUCTIONNTRODUCTIONNTRODUCTIONNTRODUCTION
2003 2002 Index 03/02
©tevilo potnikov Number of passengers 928.397 872.966 106
Premiki letal Aircraft movements 31.737 28.571 111
Tovor (v tonah) Cargo (in tons) 12.018 12.021 100
©tevilo zaposlenih 31. 12. No. of employees as at 31 Dec 307 308 100
Prihodki iz poslovanja - v mio SIT Operating revenues (SIT millions) 4.871 4.640 105
Stroški poslovanja - v mio SIT Operating expenses (SIT millions) 3.712 3.793 98
»isti poslovni izid - v mio SIT Net profit (SIT millions) 1.827 1.553 118
Kapital 31. 12. - v mio SIT Capital as at 31 Dec (SIT millions) 17.648 16.729 105
Investicijska vlaganja - v mio SIT Investments (SIT millions) 1.841,4 618,0 298
»ista dobiËkonosnost kapitala - v % ROE (in %) 11,5 10,2 113
Bruto dividenda na navadno delnico - v SIT Gross dividend per ordinary share (in SIT) *220 200 110
• Osnovne znaËilnosti poslovanja v letu 2003:
Promet:
- opravljenih je bilo 31.737 premikov letal, kar je 11 % veË kakor v letu 2002;
- sprejeli in odpravili smo 928.397 potnikov (6 % veË kakor v letu 2002);
- prepeljanih je bilo 12.018 ton tovora (na ravni preteklega leta);
»isti poslovni izid:
- druæba je v letu 2003 ustvarila Ëisti poslovni izid v višini 1.827 mio SIT.
• Basic features of business operations in 2003:
Volume of traffic:
- 31,737 aircraft movements were recorded, up 11% from 2002
- 928,397 passengers were carried, up 6% from 2002
- 12,018 tons of cargo was handled, unchanged from 2002
Net profit:
- in 2003 the company generated a net profit of 1,827 million tolars
• Temeljni podatki o poslovanju druæbe:• Temeljni podatki o poslovanju druæbe:• Temeljni podatki o poslovanju druæbe:• Temeljni podatki o poslovanju druæbe:• Temeljni podatki o poslovanju druæbe: • Basic data on the company’s operations:• Basic data on the company’s operations:• Basic data on the company’s operations:• Basic data on the company’s operations:• Basic data on the company’s operations:
1. Poudarki 1. Highlights
* višina dividende za poslovno leto 2003 bo predlagana na 8. seji SkupšËine druæbe Aerodrom Ljubljana, d.d. * dividend for 2003 financial year to be proposed at 8th session of general meeting of Aerodrom Ljubljana, d.d.
5L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Novosti:
- izgradnja hangarja sploπnega letalstva, ki so ga januarja 2004 dopolnili πe prostori za dejavnost prevoza
hitrih poπiljk;
- izgradnja letaliπke ploπËadi pred hangarjem;
- svetlobno navigacijski sistem za povezovalno spojnico med vzporedno vozno stezo in vzletno-pristajalno
stezo;
- dograditev 2. faze sistema tehniËnega varovanja - vhod pri Petrolu;
- dokonËana rekonstrukcija servisne ceste - vhod pri Petrolu.
• NaËrti za leto 2004
Promet: naËrtujemo poveËanje prometa, in sicer za dobrih 6 % pri premikih letal in za dobrih 9 % pri potnikih:
- 32.684 premikov letal;
- sprejeti in odpraviti 1.012.559 potnikov;
- prepeljati 12.258 ton tovora.
»isti poslovni izid:
- v letu 2004 druæba naËrtuje poslovni izid v viπini 2.176 mio SIT (pred obdavËitvijo).
Investicije:
- v skladu s strateπkimi cilji in upoπtevaje razmere v letalskem prometu, v letu 2004 naËrtujemo za dobrih
3,1 milijarde SIT investicijskih vlaganj, od tega slabih 2,8 mrd SIT za gradnjo in obnovo objektov (najveËja
investicija bo gradnja parkirne hiπe).
New features:
- construction of the General Aviation Centre, to which premises for UPS (express airmail) were added in
January 2004
- construction of the aircraft parking apron in front of the General Aviation Centre
- lightning and navigation equipment for the connector taxiway between the parallel main taxiway and the
runway completed
- 2nd phase of the technical security system upgraded (entrance at Petrol)
- reconstruction of the service road (entrance at Petrol) completed
• Plans for 2004
Volume of traffic: an increase in traffic is planned, with aircraft movements planned to rise by over 6% and
passengers numbers by over 9%:
- 32,684 aircraft movements
- 1,012,559 passengers
- 12,258 tons of cargo
Net profit:
- the company plans to generate a net profit of 2,176 million tolars (pre-tax)
Investments:
- in line with our strategic objectives and taking into account the current situation in the aviation industry,
investments of over 3.1 billion tolars are planned in 2004, of which just under 2.8 billion tolars is for the
construction and renovation of buildings (the biggest investment will be a parking garage)
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
A E R O D R O M L J U B L J A N A6 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
2. Predstavitev podjetja 2. Presentation of the Company
Aerodrom Ljubljana Through TimeAerodrom Ljubljana Through TimeAerodrom Ljubljana Through TimeAerodrom Ljubljana Through TimeAerodrom Ljubljana Through Time
At the end of 2003 Aerodrom Ljubljana celebrated its
40th anniversary. A special book was published to
mark this occasion and give the four-decade story of
the airport’s development, summarising the most
important milestones and also successfully giving a
glimpse behind the scenes of otherwise well-known
events. The paper chronicles not only the series of
events, but also the successes and pressures and,
uresniËevale sanje letaliπËa v objemu Alp.
Prvo letalo je na Brniku pristalo 24. decembra leta
1963. Od takrat pa do danes je letaliπËe iskalo
prostor ne le znotraj tedanje Jugoslavije, ampak tudi
v mednarodnem zraËnem prometu. ©e posebej pa sta
postala poloæaj in vloga letaliπËa pomembna, ko je
mlada dræava Slovenija zaËela pisati nove liste
zgodovine. Kot so zapisali avtorji monografije:
“Razvoj letaliπËa je skozi vsa desetletja dajal veter v
Aerodrom Ljubljana skozi ËasAerodrom Ljubljana skozi ËasAerodrom Ljubljana skozi ËasAerodrom Ljubljana skozi ËasAerodrom Ljubljana skozi Ëas
Konec leta 2003 je Aerodrom Ljubljana praznoval
40-letnico svojega delovanja. ©tiri desetletja zgodbe
o razvoju Aerodroma Ljubljana ponuja ob tej
priloænosti izdana monografija, ki povzema
najpomembnejπe prelomnice, uspe pa ji vstopiti tudi
v zakulisje sicer znanih dogodkov. ReprezentanËna
monografija kroniπko niza dogodke, a tudi uspehe in
stiske, predvsem pa, kako so se postopoma
above all, how the dream of an airport in the Alps
gradually came to be.
The first aircraft landed at Brnik on 24 December
1963. Since then the airport has been seeking its
place not only inside the former Yugoslavia, but also
in international aviation. The position and role of the
airport took on particular importance when the young
country of Slovenia began to write new pages of
history. As the authors of the book said: “The
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
7L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
jadra slovenskim gospodarskim druæbam, ki so se
vpenjale v globalne gospodarske tokove. Povsem
drugaËe je umeπËal Slovenijo na mednarodni turistiËni
trg, skupaj z mlado samostojno dræavo pa je letaliπËe
odloËno stopilo tudi na svetovni politiËni parket.”
Poslanstvo druæbePoslanstvo druæbePoslanstvo druæbePoslanstvo druæbePoslanstvo druæbe
Poslanstvo druæbe je, da kot upravljavec letaliπËa
zagotavlja vsem uporabnikom varno, toËno, visoko-
kakovostno izvajanje letaliπkih in ostalih komercialnih
storitev ter da skrbi za razvoj v skladu z zahtevami pre-
voznikov, vrstami prometa in zahtevami Evropske Unije.
DejavnostDejavnostDejavnostDejavnostDejavnost
Naπe osnovne dejavnosti obsegajo:
• upravljanje letaliπËa z zagotavljanjem pristankov in
vzletov letal, uporabo infrastrukture in potniπkega
terminala;
• izvajanje storitev zemeljske oskrbe letal, potnikov
in tovora ter
• izvajanje raznih komercialnih dejavnosti, kot so
zagotavljanje ustrezne trgovinske, gostinske in
druge ponudbe ter parkiranja osebnih vozil
potnikov in obiskovalcev letaliπËa, oddajanje
poslovnih prostorov in izvajanje skladiπËno-
logistiËnih storitev.
development of the airport over the decades gave wind to
the sails of the Slovenian companies, which were anchoring
themselves in global trade. It put Slovenia on the
international tourism market in an entirely different way, and
together with the young, independent state the airport made
a decisive entry into the world political arena.”
Mission StatementMission StatementMission StatementMission StatementMission Statement
It is the company’s mission to ensure as manager of the
airport that all users are provided with flight services
and other commercial services that are safe, punctual
and of high quality, and to attend to development in line
with passengers’ demands, the types of traffic and the
requirements of the European Union.
Line of BusinessLine of BusinessLine of BusinessLine of BusinessLine of Business
Our basic lines of business comprise:
• airport management including aircraft take-offs
and landings and the use of infrastructure and
the passenger terminal
• ground handling services for aircraft, passengers
and cargo
• other commercial activities such as retail and
catering, parking for passengers and airport
visitors, leasing of commercial premises and
warehousing and logistical services
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
Consultant to theManagement Board
Personnel Department
Legal Department
Security and SafetyCenter
Internal ControlDepartment
Aero-EngineeringDivisionTraffic Technical Division Commercial Division Financial Division
Traffic Coordination
Passenger HandlingService
Aircraft HandlingService
Technical and FireProtection Service
Cargo Service
General Aviation
Maintenance
Accounting andInformation Dep.
Financial andAnalysis Dep.
A E R O D R O M L J U B L J A N A8 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Darko Marolt, Branko Remic, Joæe Romπek, Mirko Sotlar.
Predstavniki delavcev: Olga BobiË, Drago »otar,
Bogdan Novak.
Organizacijska strukturaOrganizacijska strukturaOrganizacijska strukturaOrganizacijska strukturaOrganizacijska struktura
Delniπka druæba je od ustanovitve naprej
organizirana kot enovita organizacija. Vodi jo
dvoËlanska uprava, ki jo strokovno podpirajo πtiri
strokovna podroËja: sploπno-kadrovsko, pravno,
podroËje za varnost in zaπËito in podroËje notranjega
nadzora. Dejavnost delniπke druæbe je organizirana v
petih sektorjih: prometno-tehniËni, komercialni,
finanËni, aeroinæeniring in sektor za informatiko in
organizacijo.
Ob zakljuËku leta je bilo v druæbi 307 zaposlenih, od
tega:
• 245 v prometno-tehniËnem sektorju;
• 13 v komercialnem sektorju;
• 14 v finanËnem sektorju;
• 9 v aeroinæeniringu;
• 6 v sektorju za informatiko in organizacijo in
• 20 v upravi in strokovnih sluæbah uprave.
Organi upravljanjaOrgani upravljanjaOrgani upravljanjaOrgani upravljanjaOrgani upravljanja
Uprava
Druæbo je v letu 2003 vodila dvoËlanska uprava, in
sicer:
• Vinko Moæe (predsednik uprave);
• Nada Pesjak (Ëlanica uprave) - sporazumno ji je
mandat prenehal 1. 4. 2003;
• Zmago Skobir (Ëlan uprave) - namestnik
direktorja, odgovoren za strategijo træenja, njegov
mandat se je zaËel 4. 4. 2003.
Management BodiesManagement BodiesManagement BodiesManagement BodiesManagement Bodies
Management Board
In 2003 the company was run by a two-member
management board:
• Vinko Moæe (CEO & president of the management
board);
• Nada Pesjak (member of the management board;
whose term of office was ended by agreement
on 1 April 2003)
• Zmago Skobir (deputy CEO, responsible for
strategic marketing; term of office began on
4 April 2003)
Supervisory Board
The supervisory board has ten members, seven of
whom are representatives of capital, and three of
whom are employees’ representatives. The make-up
of the supervisory board did not change during
2003.
Representatives of capital: Tomaæ Vetrih (president of
the supervisory board), Anton ColariË, Miroslav
GolubiË, Darko Marolt, Branko Remic, Joæe Romπek,
Mirko Sotlar.
Employees’ representatives: Olga BobiË, Drago »otar,
Bogdan Novak.
Organisational StructureOrganisational StructureOrganisational StructureOrganisational StructureOrganisational Structure
Since its establishment the public limited company
has been organised in the standard manner. It is run
by a two-member management board, which is
supported by four specialist departments: personnel,
legal, security and safety, and internal control. The
company’s activities are organised into five divisions:
traffic/technical, commercial, financial,
aeroengineering, and IT and organisation.
At the end of the year there were 307 employees at
the company, as follows:
• 245 in the traffic/technical division
• 13 in the commercial division
• 14 in the financial division
• 9 in aeroengineering division
• 6 in the IT and organisation division
• 20 in the management board and the management
board’s support services
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION Slovenski flavtist v moskovski filharmoniji navduπil obËinstvo
A Slovene flautist delighted the audience at the Moscow Philharmonia
Nadzorni svet
Nadzorni svet ima 10 Ëlanov, in sicer 7 predstavnikov
kapitala in 3 predstavnike delavcev. V letu 2003 se
Ëlanstvo v nadzornem svetu ni spremenilo.
Predstavniki kapitala: Tomaæ Vetrih (predsednik
nadzornega sveta), Anton ColariË, Miroslav GolubiË,
Vinko Moæe Zmago Skobir
9L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
A E R O D R O M L J U B L J A N A10 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
3. PoroËilo predsednika uprave3. Report by the President of the Management BoardPOSLOVANJE V LETU 2003POSLOVANJE V LETU 2003POSLOVANJE V LETU 2003POSLOVANJE V LETU 2003POSLOVANJE V LETU 2003
Letalska panoga se danes sreËuje s pomembnimi premiki. Globalni trendi in recesija v svetovnem letalskem prometu nista prizanesla slovenskemu letaliπËu, ki pa je s
pravilno poslovno politiko in zmerno rastjo uspelo odgovoriti na nelahek razvojni in træni izziv. Tako lahko po krajπi krizi znova govorimo o rasti prometa in nadaljujemo z
naËrtovanimi naloæbami v razvoj letaliπËa. Danes letaliπËe Ljubljana izpolnjuje najviπje mednarodne letaliπke standarde, kar dokazujejo tudi nekatera priznanja, ki smo jih
prejeli. Z uspeπnim poslovanjem zagotavljamo sredstva za razvoj iz lastnih prihodkov. Leto 2003 pa letalskemu prometu æe nakazuje konec globalne krize letalstva, kar
kaæejo podatki o prometu naπega letaliπËa, Ëeprav z obsegom prepeljanega tovora nismo zadovoljni. Doseæena rast prometa pa nam zagotavlja boljπe poslovne rezultate,
kar se odraæa tudi v uspeπni kotaciji naπih delnic na Ljubljanski borzi.
COMPANY PERFORMANCE IN 2003COMPANY PERFORMANCE IN 2003COMPANY PERFORMANCE IN 2003COMPANY PERFORMANCE IN 2003COMPANY PERFORMANCE IN 2003
The aviation industry today is facing important changes. Global trends and the recession in world aviation have not spared Slovenia’s airport, but thanks to a correct business
policy and moderate growth it has managed to respond to a difficult developmental and market challenge. Thus after a brief crisis we can once again talk about a growth in traffic
and continue with our planned investments in the development of the airport. Today Ljubljana Airport meets the highest international aviation standards. This is demonstrated by
some of the awards we have received. Successful operation provides us with the funds for development from our own revenue. There were already indications in 2003 that the
global crisis in aviation was nearing its end. This is shown by the traffic figures for our airport - although we are not satisfied with the amount of cargo carried. On the other hand
the growth in traffic guarantees us better business results. This is also reflected in the successful quotation of our shares on the Ljubljana stock exchange.
Besides the general increase in demand for air transport, a major contribution to the increase in the number of passengers carried (up by more than 6% on last year) was
our own strategy of active marketing. The four key emphases in our operations in the EU and Slovenia contributed in 2003 to the growth of traffic at our airport and will
continue to do so in the future. They are the following:
1. The need for systematic and targeted treatment of foreign markets, where we are presenting Slovenia as an interesting and sufficiently large market for foreign air
tourists throughout the year.
I. UVODI. UVODI. UVODI. UVODI. UVOD I. INTRODUCTION I. INTRODUCTION I. INTRODUCTION I. INTRODUCTION I. INTRODUCTION
Vinko Moæe
11L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
K poveËanju πtevila prepeljanih potnikov za veË kakor 6 % v primerjavi z lanskim letom na naπem letaliπËu je poleg sploπnega veËjega povpraπevanja po letalskih
prevozih v veliki meri prispevala tudi naπa lastna strategija aktivnega træenja. ©tirje kljuËni poudarki v delovanju naπega podjetja v deæelah EU in Sloveniji so v letu 2003
in bodo tudi v prihodnje prispevali k rasti prometa na naπem letaliπËu. Gre za naslednje:
1. Nujnost sistematiËne in ciljne obdelave tujih trgov, kjer Slovenijo predstavljamo kot zanimivo in dovolj veliko træiπËe za tuje letalske turiste skozi celo leto;
2. Uveljavitev spoznanja, da je slovenski trg kljub geografski majhnosti gospodarsko zanimiv za direktne letalske povezave tudi z dræavami, kjer jih danes πe nimamo
(Madæarska, Italija, ©panija...);
3. Upoπtevanje rezultatov trænih gibanj, ki kaæejo, da po vseh razpoloæljivih pokazateljih povpraπevanje slovenskih potnikov za mediteranske destinacije med
poËitnikovanji raste;
4. Nadaljnje spodbujanje partnerskih povezav z vsemi zainteresiranimi podjetji v letalskem prometu in turizmu, da bi na osnovi skupnih interesov dosegli hitrejπe in
boljπe rezultate v træenju in promociji Slovenije kot turistiËne destinacije.
V letu 2002 je bil na pobudo Aerodroma Ljubljana zasnovan projekt pridobivanja novih tujih letalskih gostov z zdruæenimi sredstvi v πirokem krogu zainteresiranih v
2. Establishing the idea that despite its small geographical size the Slovenian market is commercially attractive for direct air connections with countries which to date have not
had such connections (Hungary, Italy, Spain, etc.).
3. Taking into account the results of market trends which show that according to all available indicators the demand for Mediterranean holiday destinations is increasing
among Slovene passengers.
4. Further promotion of partnerships with all interested companies in the aviation and tourism sectors so that on the basis of common interests we can achieve faster and
better results in the marketing and promotion of Slovenia as a tourist destination.
In 2002 Aerodrom Ljubljana came up with a project whose aim was to obtain new foreign air tourists by pooling the resources of a wide circle of interested parties in the
tourism sector. Last year this initiative led to the foundation, or rather the registration, of the SPOT consortium and the adoption of a basic business plan. Four key projects for
establishing new or additional air links with Scandinavia, Russia and the United Kingdom were confirmed. Contracts were concluded with tour operators for these markets
and charter flights guaranteed. In the case of the full realisation of the planned and agreed projects, we expect to receive more than 30,000 new air tourists in the coming year.
As regards foreign tourism, the company became actively involved, on the basis of its own analyses, in the prevention of the drain of Slovene passengers to foreign airports.
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
A E R O D R O M L J U B L J A N A12 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
turistiËnem gospodarstvu. Lani je ta pobuda pripeljala do ustanovitve oziroma registracije konzorcija SPOT in sprejema temeljnega poslovnega naËrta. Potrjeni so bili
πtirje kljuËni projekti za vzpostavitev novih oziroma dodatnih letalskih povezav z dræavami Skandinavije, Rusije in Velike Britanije. Za omenjene trge so bile sklenjene
pogodbe z organizatorji potovanj in zagotovljeni Ëarterski poleti. V primeru polne realizacije zasnovanih in dogovorjenih projektov bomo v prihodnjem letu zabeleæili
preko 30.000 novih letalskih turistov.
Na podroËju tujskega turizma se je druæba na osnovi lastnih analiz aktivno vkljuËila v prepreËevanje odliva slovenskih potnikov na tuja letaliπËa. Skupaj z domaËimi
organizatorji potovanj je ponudila tudi pozimi moænost poËitnikovanja na turπki rivieri s tujim prevoznikom. ©tevilo prepeljanih potnikov od oktobra do decembra kaæe na
pravilno odloËitev in potrebo po takπni ponudbi. Poleg slovenskega trga nam je hkrati uspelo pridobivati potnike tudi iz sosednjih dræav in tako æe nekaj Ëasa uresniËujemo
dolgoroËno postavljeno strateπko usmeritev ponovnega pridobivanja potnikov iz sosednjih dræav. NaËrti za prihodnjo jesen in zimo se bodo nadaljevali s ponudbo vsaj πtirih
sredozemskih destinacij. Ob koncu leta 2003 smo se vkljuËili v projekt na italijanskem trgu, na katerem bomo ponujali celotno paleto letov z ljubljanskega letaliπËa. Podoben
projekt je v pripravi tudi za avstrijski trg.
Na podroËju rednega mednarodnega letalskega prometa smo si prizadevali za dvoje - za pridobivanje tujih letalskih prevoznikov ter za oblikovanje ustreznega poslovnega
In conjunction with domestic tour operators it offered the possibility of holidays on the Turkish Riviera - even in winter - with a foreign carrier. The number of passengers
carried between October and December proves the correctness of this decision and the need for such a service. In addition to the Slovenian market we have also managed to
gain passengers from neighbouring countries. For some time now we have been implementing a long-term strategy aimed at winning back passengers from neighbouring
countries. The plans for the forthcoming autumn and winter will continue with an offer of at least four Mediterranean destinations. At the end of 2003 we became involved in a
project on the Italian market where we will be offering a whole range of flights from Ljubljana Airport. A similar project is being prepared for the Austrian market.
As regards scheduled international air transport, our efforts have been focused both on attracting foreign airlines and on formulating a suitable business agreement with the
domestic carrier. Despite the departure of two carriers - Aeroflot and Swiss International - we managed by the end of the year to reach an agreement on introducing additional
services by Austrian Airlines and the Hungarian carrier Malev. Services from Vienna and Budapest will be introduced with the summer timetable.
Contacts and negotiations have also taken place with other carriers from markets which are today not sufficiently covered or with which air connections do not yet exist. We
expect our lengthy negotiations with a low-cost airline from the British market to be completed before spring 2004. This would signify an additional daily connection with the
United Kingdom.
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
13L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
dogovora z domaËim letalskim prevoznikom. Kljub odhodu dveh prevoznikov, Aeroflota in Swiss Internationala, se nam je uspelo do konca leta dogovoriti za vzpostavitev
dodatnih letalskih povezav z Austrian Airlines in madæarskim prevoznikom Malev. Z letenjem z Dunaja in Budimpeπte bomo priËeli s poletnim voznim redom 2004.
V stikih in dogovarjanjih smo bili tudi z drugimi prevozniki s trgov, ki danes niso zadostno pokriti oziroma z njimi πe ne obstajajo letalske povezave. PriËakujemo, da bodo
dolgotrajna pogajanja z nizkocenovnim prevoznikom z angleπkega trga konËana pred pomladjo leta 2004, kar bi pomenilo dodatno dnevno povezavo z Veliko Britanijo.
Na osnovi lastnih analiz in zakljuËkov se nam je uspelo z domaËim prevoznikom dogovoriti o pomanjkljivostih v obstojeËi mreæi poletov in o vzpostavitvi novih linij za
Italijo in ©panijo. K skupnim projektom smo povabili tudi slovenske turistiËne agencije kot partnerice, ki bodo pomagale na ciljnih trgih aktivno træiti in tako razbremeniti
del rizika pri vzpostavitvi povezav.
Ob vstopanju Slovenije v Evropsko skupnost se kaæejo potrebe po dodatnih letih na destinacijah za Bruselj, Amsterdam in Kopenhagen, kar je domaËi prevoznik v
glavnem æe uresniËil v letu 2003. Obojestranski interes pridobivanja dodatnih letalskih potnikov ne samo z domaËega trga, temveË predvsem iz sosednjih dræav, se je
odrazil tudi v velikih marketinπkih akcijah v celotnem letu 2003.
V letu 2003 se je v primerjavi s preteklim letom moËno poveËal promet s premiki letal, in sicer za 11,1 % (31.737 premikov letal), πtevilo prepeljanih potnikov je veËje za
On the basis of our own analyses and conclusions, we have managed to reach an agreement with the domestic carrier on the weak points in the existing network of flights and
on establishing new services to Italy and Spain. We have also invited Slovenian tourism agencies to be our partners in joint projects which will help with active marketing on
target markets and thus obviate some of the risk involved in establishing new connections.
Slovenia’s entry to the European Union indicates a need for additional flights to Brussels, Amsterdam and Copenhagen. For the most part these were implemented by the domestic
carrier in 2003. Our mutual interest in attracting additional air passengers not just from the domestic market but also from neighbouring countries was also reflected in major
marketing campaigns throughout 2003.
In 2003 there was a significant increase in the number of aircraft movements (a total of 31,737 - up 11.1% on the previous year). The number of passengers handled increased by
6.3% to 928,397. Air cargo handled remained at last year’s level (12,018 tons). Revenue of 4,871 million tolars in this period is 5% higher than in the previous year, while
operating costs (3,712 million tolars) are 2% lower than last year and 1,159 million tolars lower than revenue (operating profit is up by 37% on the same period last year). The net
profit of 1,827 million tolars, which also includes financial and extraordinary revenues and expenses, is 18% higher than in 2002.
The proposed appropriation of profit will follow the planned dividend policy and thus ordinary shareholders will be paid gross dividends of SIT 220 per share (SIT 200 in 2002).
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
A E R O D R O M L J U B L J A N A14 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
6,3 % (928.397 potnikov), tovorni promet je na lanskem nivoju (12.018 ton). Prihodek v viπini 4.871 mio SIT je v tem obdobju za 5 % viπji kakor v preteklem letu,
stroπki poslovanja v viπini 3.712 mio SIT pa so za 2 % niæji kakor lani in so za 1.159 mio SIT niæji od prihodkov (poslovni izid iz poslovanja je za 37 % veËji kakor v
enakem obdobju lani). »isti dobiËek v viπini 1.827 mio SIT, ki vkljuËuje tudi finanËne in izredne prihodke in odhodke, je v primerjavi z letom 2002 porasel za 18 %.
Predlog uporabe bilanËnega dobiËka bo sledil naËrtovani politiki dividend, zato bodo navadnim delniËarjem izplaËane dividende v viπini 220 SIT bruto na delnico
(2002: 200 SIT). Dræavi bodo dividende za prednostne participativne delnice, katerih lastnik je, izplaËane skladno z 8. Ëlenom statuta, ki doloËa njihovo viπino.
Oblikovan in izdan je bil Cenik letaliπkih storitev v slovenski in angleπki verziji, ki je bil usklajen z Odborom uporabnikov letaliπË. Cene letaliπkih storitev so podobne
cenam na primerljivih letaliπËih v Evropi, s tem da ohranjamo doloËeno stopnjo konkurenËnosti. Prevozniki, ki izvajajo redni promet, imajo posebne popuste in
ugodnosti.
Aerodrom Ljubljana, d. d., je upravljavec letaliπËa in obenem izvajalec storitev zemeljske oskrbe. V obeh vlogah smo zagotavljali primerno kakovost storitev in obenem
stimulativno politiko cen in delitev poslovnega rizika z naπimi uporabniki. Sodobnejπi pristop smo uvedli tudi v pogodbenih odnosih s tujimi prevozniki, saj smo k
pogodbam o zemeljski oskrbi dodali πe pogodbo o kakovosti storitev.
Dividends for participating preference shares will be paid to the State, which owns them, in accordance with Article 8 of the Statute, which stipulates the size of these dividends.
An airport and hadling charges list of airport services, coordinated with the Airport Users’ Board, was drawn up and published in Slovene and English. The prices of airport
services are similar to prices at comparable airports in Europe, while a certain degree of competitiveness is preserved. Carriers operating scheduled services enjoy
special discounts and benefits.
Aerodrom Ljubljana, d.d. is the manager of the airport and at the same time the provider of ground handling services. In both roles we have ensured a suitable quality of
services and at the same time a stimulating prices policy and a division of business risk with our users. We have also introduced a more modern approach in our
contractual relations with foreign carriers by adding a contract on the quality of services to our ground handling contracts.
The outsourcing of aircraft catering services has been successful. The duty free shop is now in its third year under lease and the results have been good for both parties.
At the end of 2003 we repeated the public call for tenders for outsourcing airport catering services. The contractor will be selected in 2004.
In 2003 we continued to pursue developmental investments at the company, investing 1,841 million tolars of our own investment funds in building infrastructure and
commercial facilities and purchasing computer equipment and other equipment necessary for airport operations (1,672 million was invested in construction, 31 million
in the purchase of computer hardware and software and 138 million in the purchase of airport equipment).
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION Slovenski jadralec v Franciji prekosil evropsko konkurenco
A Slovene yachtsman beat competitors from all over Europe in France
15L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
A E R O D R O M L J U B L J A N A16 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Oddaja dejavnosti oskrbe letal s hrano in pijaËo je bila uspeπna. Prosta carinska prodajalna æe tretje leto posluje v najemu in rezultati so dobri za obe strani. Ob koncu
leta 2003 smo izvedli ponovni javni razpis za oddajo gostinske dejavnosti, izvajalec bo izbran v letu 2004.
V letu 2003 smo v druæbi nadaljevali z razvojnimi naloæbami. V izgradnjo infrastrukturnih in komercialnih objektov ter v nabavo raËunalniπke in druge opreme za potrebe
dejavnosti smo vloæili 1.841 mio SIT lastnih investicijskih sredstev. Od tega smo v izgradnjo objektov investirali 1.672 mio SIT, v nabavo raËunalniπke strojne in
programske opreme 31 mio SIT, za nabavo opreme za potrebe dejavnosti pa smo porabili 138 mio SIT.
NajveËja investicija v letu 2003 je bila izgradnja hangarja sploπnega letalstva v skupni tlorisni izmeri 4.270 m2. Objekt je bil v glavnem dokonËan do konca leta, prostori
za druæbo UPS pa so bili dokonËani januarja 2004. V sklopu projekta razvoja manevrskih povrπin smo zakljuËili investicijo v podaljπek vozne steze proti pragu 31
z razπiritvijo spojnice TWY F. Instalirali smo svetlobno navigacijski sistem, ki obsega luËi centralne linije, luËi za zaustavljanje in vertikalno signalizacijo. Dogradili smo
2. fazo sistema tehniËnega varovanja na novem servisnem vhodu na letaliπËe na obmoËju baze Petrol. DokonËana je bila rekonstrukcija servisne ceste, ki je omogoËila
vzpostavitev novega vhoda v letaliπki kompleks v podroËju baze Petrol in se je zaËela æe leta 2002.
Od veËjih naloæb v informatiko naj omenimo posodobitev lokalnega raËunalniπkega omreæja, optimiziranje namestitve strojne opreme v podatkovnem srediπËu in sluæbi
The largest investment in 2003 was the construction of a general aviation hangar with a total floor area of 4,270 m2. The structure was mostly finished by the end of the
year, while the premises for parcels company UPS were completed in January 2004. Within the project for the development of manoeuvring surfaces we completed the
investment in the extension of the taxiway towards the threshold of runway 31 with the widening of taxiway F. We installed an optical navigation system which includes
centre-line lights, stop lights and vertical signalling. We completed phase 2 of the technical security system at the new service entrance to the airport in the area of the
Petrol base. The rebuilding of the service road begun in 2002 was completed, enabling the establishing of a new entrance to the airport complex in the area of the Petrol
base.
Of the major investments in information technology it is worth mentioning the modernisation of the local computer network, the optimisation of hardware installation in
the data centre and the aircraft balancing service office, and the further updating of workstation hardware for the needs of the information system overhaul. As regards
software, we completed the first phase of the overhaul of the traffic information system, completed the overhaul of the SITA air transport users’ message exchange system
and the project for the elaboration of a prototype technical information system, and began the overhaul of the business information system. We also drew up the
necessary project documentation for the redesign of the company’s website and selected the most suitable tenderer.
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
17L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
za balansiranje letal ter nadaljevanje posodabljanja strojne opreme delovnih postaj za potrebe prenove informacijskega sistema. V okviru programske opreme smo
dokonËali I. fazo prenove prometnega informacijskega sistema, dokonËali prenovo sistema za izmenjavo sporoËil med uporabniki v zraËnem prometu (SITA), projekt
izdelave prototipa tehniËnega informacijskega sistema in zaËeli prenovo poslovnega informacijskega sistema. Zaradi potreb po prenovi spletne strani druæbe smo izdelali
potrebno projektno dokumentacijo in izbrali najugodnejπega ponudnika.
Med opremo za potrebe dejavnosti predstavljajo najveËje investicije vozilo za protizamrzovalno πkropljenje vzletno-pristajalne steze, vozilo za razledenitev in samohodne stopnice.
Za potnike in za poslovanje letaliπËa je eno izmed temeljnih vpraπanj varnost. Varnost letalskega prometa je bistven dejavnik pri vodenju druæbe, kajti slabe varnostne
razmere lahko dolgoroËno vplivajo na poslovanje in mednarodni ugled podjetja. Zato veliko Ëasa in sredstev vlagamo za dvig varnostne kulture vseh, ki so zaposleni ali
pa prihajajo na letaliπËe. To je πe zlasti pomembno zdaj, ko je terorizem v svetovnem merilu postal vse bolj nevaren. Sistemi varovanja so logistiËno in tehniËno vse bolj
zahtevni, zato jih je treba redno dopolnjevati in posodabljati, kar pa zahteva od druæbe zelo velika sredstva. PriËakujemo, da bo dræava na tem podroËju kmalu uredila tudi
vire Ërpanja finanËnih sredstev, saj prometni sistemi kot ekonomske enote ne morejo prenesti teh stroπkov.
Glede na Zakon o letalstvu in amandma πt.4 k ICAO Aneksu 14 morajo vsa letaliπËa pridobiti aerodromski certifikat oziroma obratovalno dovoljenje po novih doloËilih.
Among the airport equipment, the largest investments were a runway antifreeze sprayer vehicle, a de-icing vehicle and mobile passenger steps.
Security is a fundamental issue for passengers and for the operation of the airport. Air transport security is an essential factor in the management of the company, since
poor security conditions can have a long-term influence on business and the international reputation of the company. For this reason we invest a great deal of time and
resources in raising the security culture of all airport staff and all those who come to the airport. This is especially important now that international terrorism has become
even more dangerous. Security systems are logistically and technically ever more demanding. This means that they need to be regularly supplemented and updated - and
this requires considerable funds from the company. It is expected that the State will shortly be arranging sources of funding in this area, since transport systems, as
commercial entities, are unable to sustain these costs.
With regard to the Aviation Act and Amendment 4 to Annex 14 to the International Civil Aviation Organization, all airports must obtain an aerodrome certificate or
operating licence under the new provisions. The basis for the granting of the certificate is the Aerodrome Manual, which represents the basic document by means of which
an airport, as an infrastructure facility, proves that its operation is safe, regular and of high quality. An outline of its contents is prescribed by the ICAO and consists of 20
different instructions and information on the procedures that need to be coordinated among all participating services. We began to prepare the documentation in February.
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
A E R O D R O M L J U B L J A N A18 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Osnova za izdajo certifikata je Letaliπki priroËnik, ki predstavlja temeljni dokument, s katerim letaliπËe kot infrastrukturni objekt dokazuje, da je njegovo obratovanje
varno, redno in kvalitetno. Okvirno vsebino predpisuje ICAO, tj. 20 razliËnih navodil in informacij za postopke, ki jih je treba koordinirati med vsemi sodelujoËimi
sluæbami. Dokumentacijo smo zaËeli pripravljati februarja, gradivo za Letaliπki priroËnik je bilo skupaj z vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja po novih doloËilih na
URSCL posredovano Ministrstvu za promet.
Zavedamo se, da je uspeπnost druæbe odvisna od strokovne usposobljenosti, znanja, kakovosti dela in zadovoljstva zaposlenih. Dobre poslovne rezultate in visoko
kakovostne storitve lahko priËakujemo le od motiviranih zaposlenih delavcev, ki Ëutijo pripadnost podjetju. Zato smo tudi v preteklem letu izvajali πtevilne projekte v
okviru programa razvoja Ëloveπkih virov v delniπki druæbi. Nadaljevali smo s spremljanjem organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih in na osnovi rezultatov izvajali
ukrepe za izboljπanje slabπe ocenjenih kategorij. Glavni cilj projekta organizacijsko-kadrovske prenove druæbe je postavitev uËinkovite organizacije in poveËanje
variabilnega dela plaËe. PoveËali smo sredstva, namenjena izobraæevanju zaposlenih, in s tem vplivali na veËje πtevilo izobraæevalnih ur na zaposlenega in poveËanje
stopnje formalne izobrazbe. Sodelovali smo v javnem razpisu Ministrstva za delo, druæino in socialne zadeve za dodelitev sredstev PHARE za posebne zaposlitvene
projekte. Odobrena sredstva nam omogoËajo uresniËevanje sodobnih trendov zaposlovanja.
The material for the Aerodrome Manual, together with the application to the Civil Aviation Authority of the Republic of Slovenia for an operating licence under the new
provisions, was forwarded to at the Ministry of Transport.
We are aware that the success of a company depends on professional ability, knowledge, quality of work and employee satisfaction. Good business results and high quality
services can only be expected from motivated employees who feel a sense of belonging to the company. For this reason we ran several projects last year within the framework
of the human resources development programme and in the area of employee relations. We continued to monitor the organisation climate and level of employee satisfaction
and, on the basis of the results obtained, implemented measures aimed at improving the lower-scoring categories. The main aim of the organisation/personnel renewal
project is to put an efficient organisation in place and increase the variable part of the salary. We increased the funds earmarked for staff training and in this way helped raise
the number of training hours per employee and the level of formal education. We participated in the public call for tenders organised by the Ministry of Labour, Family and
Social Affairs for the allocation of Phare funds for special employment projects. The approved funds enable us to put modern employment trends into effect.
STRATEGY FOR THE FUTURE OPERATION OF THE COMPANYSTRATEGY FOR THE FUTURE OPERATION OF THE COMPANYSTRATEGY FOR THE FUTURE OPERATION OF THE COMPANYSTRATEGY FOR THE FUTURE OPERATION OF THE COMPANYSTRATEGY FOR THE FUTURE OPERATION OF THE COMPANY
With entry to the European market on 1 May 2004, a period of new opportunities and even tougher competition is beginning. Our intensive orientation in the last two
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
19L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
STRATEGIJA ZA PRIHODNJE DELOVANJE DRUÆBESTRATEGIJA ZA PRIHODNJE DELOVANJE DRUÆBESTRATEGIJA ZA PRIHODNJE DELOVANJE DRUÆBESTRATEGIJA ZA PRIHODNJE DELOVANJE DRUÆBESTRATEGIJA ZA PRIHODNJE DELOVANJE DRUÆBE
Z vstopom na evropski trg s 1. majem 2004 se zaËenja obdobje novih priloænosti in πe ostrejπe konkurence. Intenzivna usmeritev v zadnjih dveh letih k naËrtnemu in
aktivnemu træenju na tujih trgih, pa tudi uspeπna konsolidacija veËjih podjetij, ki so v svoji strategiji zaËrtali sorodne cilje, narekujeta dodatne podjetniπke napore, da
doseæemo:
- poveËano πtevilo Ëarterskih letalskih povezav za slovenski trg in okolico;
- dodatne redne letalske povezave med dræavami v EU;
- veËje πtevilo potnikov iz sosednjih dræav na osnovi πirπe in cenovno ugodne ponudbe na Ëarterskih destinacijah po celotnem Sredozemlju pozimi in poleti;
- poveËan obseg tovora na letalih.
Za leto 2004 naËrtujemo poleg naloæb v infrastrukturo (gradnja garaæne hiπe in poslovne stavbe) novosti, ki bodo πe bolj usmerjene k obvladovanju naπe osnovne
dejavnosti. Verjamemo v moË poslovnega povezovanja, zato iπËemo partnerje, s katerimi lahko dosegamo boljπe poslovne uËinke. Eno takπnih gospodarskointeresnih
zdruæenj je konzorcij SPOT, ki bo v povezavi s Slovensko turistiËno organizacijo (STO) veliko pripomoglo k rasti letalskih turistov v Republiki Sloveniji.
years towards planned and active marketing on foreign markets, and the successful consolidation of large companies whose strategies have outlined related goals,
require us to make additional efforts so that we can achieve the following:
- an increased number of charter connections for the Slovenian market and surrounding area;
- additional scheduled services to and from EU countries;
- a greater number of passenger from neighbouring countries on the basis of a broad and competitively-priced range of services to charter destinations throughout the
Mediterranean in winter and summer;
- an increase in the amount of air cargo carried.
For 2004 we are planning, besides investments in infrastructure (the construction of a parking garage and an office building), further new features that are even more
oriented towards management of our basic activity. We believe in the power of business partnerships and are therefore looking for partners with whom we can achieve
better business results. One such commercial interest association is the SPOT consortium, which, in conjunction with the Slovenian Tourist Board, will contribute a great
deal to the growth in the number of air tourists in the Republic of Slovenia.Vinko Moæe
President and CEO
Vinko Moæe
predsednik uprave
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
A E R O D R O M L J U B L J A N A20 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
21L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
4. PoroËilo predsednika nadzornega sveta 4. Report by the President of the Supervisory Board
Nadzorni svet Aerodroma Ljubljana, d. d. se je v
poslovnem letu 2003 sestal na sedmih rednih sejah,
kjer je sprejel 20 sklepov. Mnenje nadzornega sveta
je, da je imel na voljo dovolj pravoËasno
pripravljenih podatkov, poroËil in informacij ter
dodatnih pojasnil in obrazloæitev na sejah, da je
lahko odgovorno spremljal in nadzoroval poslovanje
druæbe v skladu z zakonskimi in statutarnimi
obveznostmi.
V letu 2003 ni priπlo do sprememb v sestavi
nadzornega sveta, spremenila pa se je sestava uprave
druæbe. Druæbo je kot predsednik uprave vodil Vinko
Moæe, medtem ko je Ëlanici uprave Nadi Pesjak
mandat sporazumno prenehal 1. 4. 2003. Nadzorni
svet je kot namestnika direktorja, odgovornega za
podroËje strategije træenja, imenoval
Zmaga Skobirja s priËetkom mandata 4. 4. 2003.
Potrditev letnega poroËila 2002Potrditev letnega poroËila 2002Potrditev letnega poroËila 2002Potrditev letnega poroËila 2002Potrditev letnega poroËila 2002
V marcu je nadzorni svet obravnaval in sprejel
revidirano letno poroËilo 2002 ter pripravil poroËilo
o njegovi preveritvi. Soglaπal je s predlogom uprave
za uporabo bilanËnega dobiËka, ki je bil posredovan
skupπËini v sprejem. Uprava in nadzorni svet sta na
skupπËini sprejela razreπnico za svoje delo v letu
2002.
Spremljanje poslovanja druæbe v letu 2003Spremljanje poslovanja druæbe v letu 2003Spremljanje poslovanja druæbe v letu 2003Spremljanje poslovanja druæbe v letu 2003Spremljanje poslovanja druæbe v letu 2003
Nadzorni svet se je v letu 2003 v sklopu spremljanja
poslovanja druæbe seznanil s poroËilom o poslovanju
druæbe v obdobju januar-april 2003, s polletnim in z
devet-meseËnim poroËilom o poslovanju druæbe.
Soglaπal je s predlogom sprememb in dopolnitev
statuta druæbe zaradi uskladitve z novelo Zakona o
approved the audited annual report for 2002 and
drew up a verification report. It approved the
management board’s proposal for the use of the
distributable profit, which was forwarded to the
general meeting for adoption. The
management board and the supervisory board
received the official approval for their actions in 2002
(known as the razreπnica in Slovene or Entlastung in
German) at the general meeting.
Monitoring of Company’s OperationsMonitoring of Company’s OperationsMonitoring of Company’s OperationsMonitoring of Company’s OperationsMonitoring of Company’s Operations
in 2003in 2003in 2003in 2003in 2003
As part of its monitoring of the company’s operations
the supervisory board was briefed on the report on
company performance during January to April 2003
and the half-yearly and nine-monthly reports on
company performance. It gave its approval for the
proposed amendments to the articles of association
to bring them into line with the new
Companies Act and proposed them to the general
meeting for adoption. The general meeting adopted
the proposed amendments to the articles of
association, and at the proposal of the supervisory
In the 2003 financial year the supervisory board of
Aerodrom Ljubljana, d.d. met at seven ordinary
sessions, adopting 20 resolutions. It is the opinion
of the supervisory board that it had sufficient up-to-
date figures, reports and information at its disposal
and received enough additional clarifications and
explanations at the actual sessions for it to
responsibly monitor and supervise the company’s
operations in line with its obligations under law and
the articles of association.
There was no change in the make-up of the
supervisory board during 2003, but there was a
change in the make-up of the management board. As
president of the management board Vinko Moæe still
heads the company, but Nada Pesjak’s term of office
as a member of the management board ended by
agreement on 1 April 2003. The supervisory board
appointed Zmago Skobir as the deputy CEO,
responsible for strategic marketing, and his term of
office began on 4 April 2003.
Approval of Annual Report for 2002Approval of Annual Report for 2002Approval of Annual Report for 2002Approval of Annual Report for 2002Approval of Annual Report for 2002
In March the supervisory board discussed and
Slovenska menedæerka v Angliji vodi gazelo
A Slovene manager heads a rapidly-growing company in the UK
Tomaæ Vetrih
A E R O D R O M L J U B L J A N A22 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
policy and the financial plan for 2004, and the
development plan for 2004. It approved the
objectives set for the company.
Approval of Annual Report for 2003Approval of Annual Report for 2003Approval of Annual Report for 2003Approval of Annual Report for 2003Approval of Annual Report for 2003
The company’s financial statements for 2003 were
audited by KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje in
poslovno svetovanje, d.o.o., which also reviewed the
business report’s substantive compliance with the
financial statements. The auditor’s opinion was
affirmative, and the supervisory board agreed with
this opinion. In the opinion of the supervisory board
it had sufficient up-to-date figures, reports and
information at its disposal during the 2003 financial
year and received enough additional clarifications
and explanations as required at the actual sessions
for it to responsibly monitor and supervise the
company’s operations.
Having studied the annual report with due diligence,
including all the notes and the authorised auditor’s
report, the supervisory board hereby states that the
company’s annual report is a true and fair reflection
of the company’s operations in 2003, and on this
basis it approves the annual report of Aerodrom
Ljubljana, d.d. for the 2003 financial year.
board appointed the auditor for Aerodrom Ljubljana’s
financial statements for 2003.
The supervisory board confirmed the change in the
investment priorities in the development plan for
2003, reallocating 500 million tolars from priority II
earmarked for the construction of the parking garage
to priority I earmarked for the construction of the new
general aviation hangar. It also approved the signing
of the contract for construction works, artisan works
and machinery installation in the construction of the
general aviation hangar and granted approval for the
conclusion of an annex to the contract regulating
relations in the construction and use of the new
hangar in its entirety.
During the year the supervisory board was briefed on
the report on the sale of fixed assets withdrawn from
use in 2002 and approved the plan for selling or
alienating fixed assets in 2003. It was informed of the
obligation to publish supervisory board resolutions
in accordance with stock exchange rules and acts by
the Securities Market Agency.
Plans for 2004Plans for 2004Plans for 2004Plans for 2004Plans for 2004
At its last session in December 2003 the supervisory
board discussed the fundamentals of commercial
NaËrti za leto 2004NaËrti za leto 2004NaËrti za leto 2004NaËrti za leto 2004NaËrti za leto 2004
Nadzorni svet je na svoji zadnji seji v decembru
2003 obravnaval temelje poslovne politike in
finanËni naËrt za leto 2004 ter naËrt razvoja druæbe
za leto 2004. Z zastavljenimi cilji druæbe je soglaπal.
Potrditev letnega poroËila 2003Potrditev letnega poroËila 2003Potrditev letnega poroËila 2003Potrditev letnega poroËila 2003Potrditev letnega poroËila 2003
PooblaπËeni revizor - KPMG Slovenija, podjetje za
revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o., je
opravil revizijo raËunovodskih izkazov druæbe za
leto 2003 ter hkrati pregledal tudi vsebinsko
skladnost poslovnega poroËila z raËunovodskimi
izkazi. Mnenje pooblaπËenega revizorja je bilo
pritrdilno. Nadzorni svet se s tem mnenjem strinja.
Prav tako ocenjuje, da je tekom poslovnega leta
2003 imel na voljo dovolj pravoËasno pripravljenih
podatkov oziroma poroËil, po potrebi pa tudi
ustrezna pojasnila oziroma obrazloæitve na samih
sejah, tako da je lahko odgovorno spremljal
poslovanje druæbe.
Po temeljiti prouËitvi letnega poroËila, z vsemi
pojasnili in poroËilom pooblaπËenega revizorja,
nadzorni svet soglasno ugotavlja, da je letno
poroËilo druæbe celovita in verodostojna
informacija o poslovanju druæbe letu 2003 ter na tej
gospodarskih druæbah ter ga predlagal skupπËini v
sprejem. SkupπËina je sprejela predlagane
spremembe statuta in na predlog nadzornega
sveta imenovala tudi revizorja raËunovodskih
izkazov druæbe Aerodrom Ljubljana, d. d. za leto
2003.
Nadzorni svet je potrdil spremembo prioritet
investicij v naËrtu razvoja druæbe za leto 2003.
Tako se je 500 mio SIT iz II. prioritete, namenjene
za gradnjo garaæne hiπe, prerazporedilo v I.
prioriteto ter se namenilo za gradnjo novega
hangarja za potrebe sploπnega letalstva. Soglaπal je
tudi s podpisom pogodbe za izvedbo gradbenih,
obrtniπkih del in strojnih instalacij pri izgradnji
hangarja sploπnega letalstva ter dal soglasje k
sklenitvi dodatka k pogodbi o ureditvi odnosov pri
gradnji in uporabi celotnega novega hangarja.
Tekom leta se je seznanil s poroËilom o realizaciji
prodaj izloËenih osnovnih sredstev v letu 2002 ter
soglaπal z naËrtom prodaje oz. odtujitve osnovnih
sredstev za leto 2003. Seznanil se je z obveznostjo
objavljanja sklepov nadzornega sveta v skladu s
Pravili borze in akti Agencije za trg vrednostnih
papirjev.
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
23L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
osnovi potrjuje letno poroËilo Aerodroma Ljubljana,
d. d. za poslovno leto 2003.
SoËasno s sprejemom letnega poroËila je nadzorni
svet obravnaval tudi predlog uprave druæbe o uporabi
bilanËnega dobiËka poslovnega leta 2003 v viπini
2.281 mio SIT. Soglaπal je s predlogom, po katerem
naj bi za dividende namenili 1.048 mio SIT, v druge
rezerve naj bi odvedli 731 mio SIT, o uporabi 502
mio SIT ostanka bilanËnega dobiËka pa bi odloËali v
naslednjih poslovnih letih. Bruto dividenda na
navadno delnico za leto 2003 naj bi tako znaπala 220
SIT, kar je 10% veË kot za leto 2002. O predlogu bo
odloËala skupπËina delniËarjev.
Tomaæ Vetrih
predsednik nadzornega sveta
At the same time as approving the annual report the
supervisory board discussed the management
board’s proposal for using the distributable profit for
the 2003 financial year in the amount of 2,281
million tolars. It approved the proposal, according to
which 1,048 million tolars would be earmarked for
dividends, 731 million tolars would go to other
reserves, and the distribution of the remaining 502
million tolars would be decided upon in subsequent
financial years. The gross dividend per ordinary
share for 2003 should thus amount to 220 tolars,
10% more than for 2002. The general meeting of
shareholders will rule on the proposal.
Tomaæ Vetrih
President, supervisory board
I. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTIONI. UVOD I. INTRODUCTION
A E R O D R O M L J U B L J A N A24 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
II. PII. PII. PII. PII. POSLOVNO PORO»ILOOSLOVNO PORO»ILOOSLOVNO PORO»ILOOSLOVNO PORO»ILOOSLOVNO PORO»ILOII. BII. BII. BII. BII. BUSINESS REPORTUSINESS REPORTUSINESS REPORTUSINESS REPORTUSINESS REPORT
1. Gospodarsko okolje 1. Economic EnvironmentNa poslovanje druæbe Aerodrom Ljubljana, d. d., ima neposreden vpliv dogajanje v letalski panogi. Z ustrezno
poslovno politiko smo kljub globalni krizi v letalstvu in manjπem padcu v letu 2002 dosegli v letu 2003 ponovno
rast πtevila potnikov, kar se seveda odraæa v poslovnem rezultatu druæbe. Hkrati pa je poslovanje druæbe odvisno tudi
od gospodarskega poloæaja v Sloveniji.
V letu 2003 je znaπala inflacija, merjena z rastjo cen æivljenjskih potrebπËin, 4,6 %, kar je za 2,6-odstotne toËke manj
kakor leto poprej. Enak trend umirjanja rasti zasledimo tudi pri drugih kazalcih porasta cen.
Vrednost teËaja evra na zadnji dan v letu je v letu 2003 porasla za 2,8 %, medtem ko je vrednost USD padla za 14,3
%. Druæba Aerodrom Ljubljana, d. d., ima cene za preteæni del storitev v ceniku izraæene v evrih, gibanje teËaja USD
pa nima pomembnejπega vpliva na poslovanje druæbe.
V letu 2003 se je nadaljeval trend zniæevanja bruto domaËega proizvoda, katerega rast v letu 2003 naj bi po ocenah
znaπala 2,4 %. Nekoliko se je zniæala stopnja brezposlenosti, saj je bilo ob koncu predhodnega leta za 3,6 % veË
registriranih brezposelnih ljudi. V letu 2003 je znaπala stopnja registrirane brezposelnosti, merjena po slovenskih
standardih, v povpreËju 11,2 %. PovpreËne plaËe zaposlenih so v letu 2003 porasle v povpreËju realno za 1,8 %.
PovpreËna bruto plaËa je znaπala 253.200 SIT (neto: 157.072 SIT). Slovenski trg dela je dosegel skromno rast
zaposlovanja, v drobnem gospodarstvu pa se nadaljuje negativni trend.
Rast obsega industrijske proizvodnje je znaπala v letu 2003 1,4 % (1 odstotno toËko manj kakor leto prej), zaloge pa
so porasle v povpreËju kar za 4,8 %. Porast zasledimo tudi v gradbeniπtvu in turizmu, v trgovini pa predvsem pri
prodaji avtomobilov. Skupni turistiËni obisk Slovenije je za 2 % veËji v primerjavi s predhodnim letom, za 3,5 % pa
je viπji tudi priliv turistiËnih deviz.
Banka Slovenije je nadaljevala zniæevanje obrestne mere, niæale pa so se tudi nominalne obrestne mere za banËne
kredite. Obrestne mere za depozite do 30 dni so znaπale na medbanËnem denarnem trgu v povpreËju 5,6 %. Z 39 %
v letu 2002 na 30 % v letu 2003 se je poslabπala relativna likvidnost gospodarstva (merjena z deleæem vpoglednih
Developments in the aviation industry have a direct impact on Aerodrom Ljubljana’s performance. With the
right commercial policy we succeeded in achieving a rise in passenger numbers in 2003, despite the global
crisis in aviation and the minor drop in numbers in 2002, which is of course reflected in the operating
result. At the same time the company’s performance also depends on the economic situation in Slovenia.
The inflation rate in 2003, as measured by the consumer price index, was 4.6%, down 2.6 percentage points
from the previous year. A similar falling trend can also be seen with the other inflation indicators.
The euro exchange rate rose by 2.8% over 2003, while the dollar exchange rate fell by 14.3%. Most of
Aerodrom Ljubljana’s services are priced in euros, and the fluctuation of the dollar has no significant impact
on the company’s performance.
In 2003 the falling trend for GDP continued, with growth estimated at 2.4% for the year. Unemployment fell
somewhat, with the number of registered unemployed 3.6% more than at the end of the previous year. The
unemployment rate in 2003 as measured by Slovenian standards was 11.2% on average. The average wage
rose by an average of 1.8% in real terms, reaching 253,200 tolars (157,072 tolars net). Slovenia’s labour
market showed moderate employment growth, but the negative trend in the small business sector continued.
Industrial production grew by 1.4% in 2003 (1 percentage point down from the previous year), and stocks
rose by 4.8% on average. Growth was seen in the construction sector and in tourism, and in the retail sector
in car sales in particular. The total number of tourist visits to Slovenia was 2% up from the previous year,
while the amount of currency brought in by tourists rose by 3.5%.
The Bank of Slovenia continued to cut interest rates, and the nominal bank lending rates also fell. The
average interest rate for deposits under 30 days on the inter-bank money market was 5.6%. The relative liquidity of
the economy fell from 39% in 2002 to 30% in 2003 (as measured by sight funds of the economy as a proportion
of banks’ total sight funds). Since payment transactions were transferred to banks, the number of
25L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
sredstev gospodarstva v celotnih vpoglednih sredstvih bank). Od prenosa plaËilnega prometa na banke se stalno
poveËuje πtevilo podjetij z neporavnanimi obveznostmi.
K rasti bruto investicij je prispevalo predvsem domaËe povpraπevanje, medtem ko so bila tuja vlaganja niæja v
primerjavi s prejπnjim letom. Promet na nepremiËninskem trgu se je zmanjπal za 11 %, promet na kapitalskem trgu
pa za 33 %.
PoveËuje se pomen konkurenËnosti in priprav na spremembe trænih moænosti, ki se bodo odprle z vstopom Slovenije
v EU, kakor tudi pomen davËne in dohodkovne politike.
companies with unsettled liabilities has risen constantly.
It was primarily domestic demand that contributed to the rise in gross investments, while foreign investment
fell in comparison with the previous year. Volume on the real estate market fell by 11%, and volume on the
capital market fell by 33%.
The importance of competitiveness and preparations for the changes in market possibilities that will open up
when Slovenia joins the EU are rising, as is the importance of taxation and incomes policy.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A26 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
27L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
2. Marketing and Market Communication2. Træenje in træno komuniciranjeTræenjeTræenjeTræenjeTræenjeTræenje
Zaradi vse veËje konkurence okoliπkih letaliπË smo spoznali, da je za uspeh potrebno aktivno træenje in ne
samo pasivno opazovanje in Ëakanje na veËje πtevilo potnikov. Zato mora Aerodrom Ljubljana preuËiti
strateπke moænosti in se s træenjskim pristopom podati v konkurenËni boj za vsakega kupca (potnika). V ta
boj, v katerem ni dovolj biti samo dober, temveË moraπ biti najboljπi, se je Aerodrom Ljubljana odpravil z
vizijo, da se uvrsti med najboljπe. Za ohranitev dosedanjega obsega prometa potnikov in za pridobivanje
novih potnikov je Aerodrom Ljubljana tudi v letu 2003 nadaljeval s trænimi aktivnosti, s katerimi se æelimo
umestiti kot pomemben dejavnik tudi na trgih zunaj nacionalnih meja.
Opravili smo uvodne in nadaljevalne pogovore s predstavniki prevoznikov, za katere v Sloveniji obstaja træni
potencial ali so izrazili interes za stike z nami. VeËletna prizadevanja in akcije na podroËju træenja so
ustvarila nekatere rezultate. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da je priËakovani prihod novih rednih
prevoznikov in nizkocenovnega prevoznika v letu 2004 rezultat naπih træenjskih naporov in stikov iz preteklih
let. Tako smo za nizkocenovnega prevoznika pripravljali podrobno træno in cenovno ponudbo za letenje v
Ljubljano. Preliminarne pogovore smo imeli πe z nekaterimi rednimi in nizkocenovnimi prevozniki, po
ukinitvi Swissove linije pa smo poslali ponudbe nekaterim drugim πvicarskim prevoznikom.
Zaradi boljπega pregleda nad tokovi potnikov je bila izdelana celotna analiza tokov potnikov iz Ljubljane
prek evropskih transfernih letaliπË. Podrobno smo izdelali πe analize trga za vsakega prevoznika posebej.
Da bi pridobili Ëim veË potnikov, smo sodelovali pri odpiranju centra Last Minute na letaliπËu in dogodek
dodatno oglaπevali. Sodelujemo tudi pri odpiranju turistiËne poslovalnice, ki bo na italijanskem trgu
prodajala proizvode slovenskih tour operatorjev z odhodom z letaliπËa Brnik.
MarketingMarketingMarketingMarketingMarketing
Given the increasing competition from neighbouring airports, we are aware that success requires us to market
ourselves actively, not merely to passively observe and to wait for passenger numbers to rise. For this reason
Aerodrom Ljubljana must study the strategic possibilities, and through its marketing approach commit itself to
the competitive struggle for every customer and passenger. The company has thrown itself into this struggle, in
which it is not enough to be merely good but in which we must excel, with a vision of being one of the best. In
order to maintain its current volume of traffic and to attract new passengers, Aerodrom Ljubljana has pursued
marketing activities aimed at making it a significant player on markets outside the national boundaries.
We have held introductory and continuing discussions with representatives of carriers for whom there is a
market potential in Slovenia or who have expressed an interest in contacts with us. Years of effort and
campaigning in the field of marketing have generated concrete results. We can therefore say with certainty that
the anticipated arrival of new scheduled passengers and a budget airline in 2004 is the result of our marketing
efforts and contacts from previous years. We drew up a detailed market and pricing offer for flying to Ljubljana
for a budget airline. We also held preliminary discussions with certain scheduled and budget airlines, and after
the withdrawal of the Swiss routes we sent proposals to some other Swiss airlines.
Comprehensive analysis of the flow of passengers from Ljubljana via European transfer airports was conducted
in order to give us a better view of passenger flow. We also conducted detailed analysis of the market for each
carrier separately.
In order to attract as many passengers as possible we were involved in the opening of a Last Minute centre at
the airport, and advertised this event heavily. We are also involved in the opening of a tourist office to sell
holidays from Slovenian tour operators that include arrival at Brnik on the Italian market.
Slovenski arhitekti v ©paniji pred zakljuËkom pomembne investicije
Slovene architects about to conclude an important project in Spain
A E R O D R O M L J U B L J A N A28 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
TræTræTræTræTræno komuniciranjeno komuniciranjeno komuniciranjeno komuniciranjeno komuniciranje
Naπe træno komuniciranje je usmerjeno predvsem v korporativno oglaπevanje na domaËem trgu in
okoliπkih deæelah v okviru naπega gravitacijskega obmoËja. Potencialnim potnikom æelimo povedati, kakπne
povezave ponuja letaliπËe Brnik. Æeleli smo pokazati, da je Brnik odliËno izhodiπËe in da s prijazno in
kakovostno storitvijo ponuja dobre povezave s svetom. Posebno pozornost smo namenili træenju letaliπËa v
obËinah, ki so, glede na lokacijo, za letaliπËe domicilne. Zainteresirane smo dobro obveπËali o razvoju
letaliπËa, prevzemali smo pokroviteljstva πol in razliËnih prireditev in skrbeli za varovanje okolja. V ta namen
smo uporabljali enak oglas s sloganom “Od tod v πirni svet” kot v letu 2002.
V letu 2003 smo izvajali naËrtovano dejavnost oglaπevanja v medijih, obogatili smo komuniciranje
Aerodroma Ljubljana s trgom in sponzorske dejavnosti v oæjem pomenu.
Izdali smo dve πtevilki revije Aerodrom Ljubljana, v katerih smo objavili veliko oglasov poslovnih partnerjev.
V drugi sklop oglaπevalske in sponzorske dejavnosti sodijo oglasi v revijah in drugih publikacijah. Oglas
smo objavljali v katalogih veËjih turistiËnih agencij, kar pravzaprav predstavlja spodbudo agencijam, nam
pa omogoËa zelo ozko usmerjeno oglaπevanje v izjemno visokih nakladah za publiko, zanimivo za nas.
Ponovno smo oglaπevali na ruskem turistiËnem trgu. Katalogi so izπli v prvi polovici leta 2003. Z oglasi
smo se pojavljali tudi na avstrijskem Koroπkem.
Ostalo oglaπevanje je bilo namenjeno sponzorskim akcijam za πole, krajevne skupnosti, πportna druπta in
druge prireditve, pri katerih ima Aerodrom Ljubljana, d. d., svoj poslovni in træni interes. Osnovno vodilo pri
vseh takih akcijah je bila poslovna usmeritev druæbe in opredeljene ciljne træne skupine, nismo pa
zapostavili teritorialnega naËela. Zlasti smo podprli πporte, kjer je naπ poslovni interes izrazitejπi. Velike
mednarodne πportne prireditve prinaπajo dodatne potnike in lete.
Del trænega komuniciranja smo opravili tudi sami. Trikrat smo nastopili v turistiËni oddaji v italijanπËini za
trg v severni Italiji. To je bila razen zadnje oddaje skupna akcija z Adrio Airways, saj je v isti oddaji
sodeloval tudi njihov predstavnik. VeËkrat smo se s prispevki predstavljali v dnevnoinformativnih oddajah.
Market CommunicationMarket CommunicationMarket CommunicationMarket CommunicationMarket Communication
Our market communication is primarily aimed at corporate advertising in media on the domestic market and in nearby
countries in our catchment area. It is our aim to show potential passengers the connections that Brnik Airport has to
offer. We wanted to show that Brnik is an excellent departure point and that with its friendly, high-quality services it
offers good connections with the rest of the world. Particular attention was devoted to marketing the airport in areas
where it is the closest airport. We kept all interested parties well-informed about the airport’s development, started
sponsoring schools and various events, and showed our concern for protecting the environment. To this end we used
the same advertisement as in 2002 with the slogan “From here to the wider world”.
In 2003 we carried out a planned media advertising campaign, and expanded our communication with the market and
our sponsorship activities in the narrower sense.
Two issues of the Aerodrom Ljubljana magazine were published, and these featured many advertisements by business
partners.
The other package of advertising and sponsorship activities comprises advertisements in magazines and other
publications. We published advertisements in the brochures of major travel agents, which represent an incentive for
the agents and also allows us to focus our advertising in high-circulation material for the section of the public of
interest to us. We again advertised on the Russian market, the brochures coming out in the first half of 2003, and we
also carried advertising in the Austrian province of Kärnten.
The remainder of the advertising was aimed at sponsorship campaigns for schools, local authorities, sporting
societies and other events in which Aerodrom Ljubljana has a commercial or marketing interest. The basic guideline
in all such campaigns was the company’s commercial policy and the defined target market group: there was no
territorial criterion. We gave particular support to sport, where our commercial interest is clearer. Major international
sporting events bring extra passengers and flights.
We also carried out some of our market communications ourselves. Three times we appeared in an Italian-
language holiday programme for the northern Italian market. The last programme apart, this was a joint campaign
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
29L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
with Adria Airways, with a representative of the airline also featuring in the same programme. On several occasions
we were featured in items on daily news programmes.
In PR we worked with two agencies. We organised some high-profile press conferences and put out regular public
information announcements on traffic and other developments at the airport.
SPOT ConsortiumSPOT ConsortiumSPOT ConsortiumSPOT ConsortiumSPOT Consortium
For some time Aerodrom Ljubljana has been an active proponent of the development of air tourism in Slovenia.
The fact is that holidaymakers who arrive by plane are more reliable, stay longer in one place, are amenable to
extra marketing and thus guarantee greater revenues. Together with tourism companies Globtour, Sava (with its
Golf & Park hotels), Istrabenz and the Ljubljana Tourism Institute, Aerodrom Ljubljana has formed the SPOT
consortium (Slovenska POT or Slovenian Power Of Tourism). Using its own resources the consortium will
develop products and present them on foreign markets, in particular the UK, Scandinavia, Russia and Italy. It will
offer products that are competitive in price terms within the framework of a jointly formulated marketing strategy.
Na podroËju odnosov z javnostmi smo sodelovali z dvema agencijama. Organizirali smo nekaj odmevnih
tiskovnih konferenc in redno poπiljali sporoËila za javnost o prometu in drugih dogajanjih na letaliπËu.
Konzorcij SPOTKonzorcij SPOTKonzorcij SPOTKonzorcij SPOTKonzorcij SPOT
Aerodrom Ljubljana æe nekaj Ëasa deluje kot pobudnik razvoja letalskega turizma v Sloveniji. Dejstvo je,
da so letalski gostje zanesljivejπi, ostanejo dlje na enem mestu, so primerni za træenje dodatne ponudbe
in s tem omogoËajo veËji prihodek. Aerodrom Ljubljana je skupaj s turistiËnimi podjetji Globtour, Sava s
hoteli Golf & Park, Istrabenz in Zavodom za turizem Ljubljana oblikoval konzorcij SPOT (Slovenska POT
ali Slovenian Power Of Tourism). Konzorcij bo z lastnimi sredstvi razvijal proizvode in jih predstavljal na
tujih trgih. Predvsem gre za trge Velike Britanije, Skandinavije, Rusije in Italije. Ponujal bo cenovno
konkurenËne proizvode v okviru skupno izdelane træenjske strategije.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A30 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
31L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
3. PrometIn terms of aircraft movements and passenger numbers, traffic in 2003 was heavier than it was in 2002.
VOLUME OF TRAFFIC AT LJUBLJANA AIRPORT IN 2003VOLUME OF TRAFFIC AT LJUBLJANA AIRPORT IN 2003VOLUME OF TRAFFIC AT LJUBLJANA AIRPORT IN 2003VOLUME OF TRAFFIC AT LJUBLJANA AIRPORT IN 2003VOLUME OF TRAFFIC AT LJUBLJANA AIRPORT IN 2003
3. TrafficPromet se je od jan.-dec. 2003 v primerjavi z letom 2002 poveËal glede πt. premikov letal in πt. potnikov.
FIZI»NI OBSEG PROMETA NA AERODROMU LJUBLJANA V LETU 2003FIZI»NI OBSEG PROMETA NA AERODROMU LJUBLJANA V LETU 2003FIZI»NI OBSEG PROMETA NA AERODROMU LJUBLJANA V LETU 2003FIZI»NI OBSEG PROMETA NA AERODROMU LJUBLJANA V LETU 2003FIZI»NI OBSEG PROMETA NA AERODROMU LJUBLJANA V LETU 2003
Elementi Realizacija 2003 Realizacija 2002 NaËrt 2003 Indeks 2003/2002 Re./N. Deleæi 2003 Deleæi 2002 Deleæi N 2003
Elements Realisation 2003 Realisation 2002 Plan 2003 Index 2003/2002 Re/pl Proportion (%) 2003 Proportion (%) 2002 Proportion (%) pl 2003
1.1.1.1.1. PREMIKI LETALPREMIKI LETALPREMIKI LETALPREMIKI LETALPREMIKI LETAL AIRCRAFT MOVEMENTSAIRCRAFT MOVEMENTSAIRCRAFT MOVEMENTSAIRCRAFT MOVEMENTSAIRCRAFT MOVEMENTS 31.73731.73731.73731.73731.737 28.57128.57128.57128.57128.571 30.43030.43030.43030.43030.430 111,1111,1111,1111,1111,1 104,3104,3104,3104,3104,3 100100100100100 100100100100100 100100100100100
JAVNI PROMET PUBLIC TRAFFIC 19.266 18.135 19.600 106,2 98,3 61 63 64
1.1 DomaËi prevozniki Domestic carriers 16.846 15.875 16.700 106,1 100,9 53 56 55
1.2 Tuji prevozniki Foreign carriers 2.420 2.260 2.900 107,1 83,4 8 8 10
SPLO©NO LETALSTVO GENERAL AVIATION 11.770 10.004 10.420 117,7 113,0 37 35 34
1.2.1 DomaËi Domestic carriers 9.840 8.251 8.600 119,3 114,4 31 29 28
1.2.2 Tuji Foreign carriers 1.930 1.753 1.820 110,1 106,0 6 6 6
OSTALI other 701 432 410 162,3 171,0 2 2 1
2.2.2.2.2. ©TEVILO POTNIKOV©TEVILO POTNIKOV©TEVILO POTNIKOV©TEVILO POTNIKOV©TEVILO POTNIKOV NO. OF PASSENGERSNO. OF PASSENGERSNO. OF PASSENGERSNO. OF PASSENGERSNO. OF PASSENGERS 928.397928.397928.397928.397928.397 872.966872.966872.966872.966872.966 932.000932.000932.000932.000932.000 106,3106,3106,3106,3106,3 99,699,699,699,699,6 100100100100100 100100100100100 100100100100100
JAVNI PROMET PUBLIC TRAFFIC 921.440 866.188 925.000 106,4 99,6 99 99 99
2.1 DomaËi prevozniki Domestic carriers 814.552 786.772 810.000 103,5 100,6 88 90 87
2.2 Tuji prevozniki Foreign carriers 106.888 79.416 115.000 134,6 92,9 12 9 12
SPLO©NO LETALSTVO GENERAL AVIATION 6.190 6.408 7.000 96,6 88,4 1 1 1
2.2.1 DomaËi Domestic carriers 3.726 3.880 4.320 96,0 86,3 0 0 0
2.2.2 Tuji Foreign carriers 2.464 2.528 2.680 97,5 91,9 0 0 0
OSTALI other 767 370 0 207,3 0,0 0 0 0
3.3.3.3.3. TOVORNI PROMETTOVORNI PROMETTOVORNI PROMETTOVORNI PROMETTOVORNI PROMET CARGOCARGOCARGOCARGOCARGO 12.01812.01812.01812.01812.018 12.02112.02112.02112.02112.021 12.00012.00012.00012.00012.000 100,0100,0100,0100,0100,0 100,2100,2100,2100,2100,2 100100100100100 100100100100100 100100100100100
3.1 Letalo Aircraft 5.027 5.187 5.100 96,9 98,6 42 43 43
3.2 Kamion Truck 5.479 5.089 5.130 107,7 106,8 46 42 43
3.3 Poπta Mail 1.212 1.378 1.470 88,0 82,4 10 11 12
3.4 Ostalo Other 300 367 300 81,7 100,0 2 3 3
Slovenska znanstvenica na Norveπkem nova okrepitev inπtituta IT
A Slovene scientist is a valuable addition to the staff of an IT institute in Norway
A E R O D R O M L J U B L J A N A32 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Aircraft Movements and Passenger NumbersAircraft Movements and Passenger NumbersAircraft Movements and Passenger NumbersAircraft Movements and Passenger NumbersAircraft Movements and Passenger Numbers
The number of aircraft movements rose from 28,571
in 2002 to 31,737 in 2003, a rise of 11.1%, while the
number of passengers carried rose by 6.3% to
928,397.
With its eight aircraft the Slovenian airline AdriaAdriaAdriaAdriaAdria
AirwaysAirwaysAirwaysAirwaysAirways saw its number of aircraft movements rise
by 6.7% to 15,987. Adria was responsible for 80%
of all the aircraft movements in public traffic.
Scheduled services accounted for 91% of Adria’s
flights, while there were 6.1% more aircraft
movements from chartered services. The other
movements were primarily training flights, and VIP
and positioning flights.
Adria AirwaysAdria AirwaysAdria AirwaysAdria AirwaysAdria Airways carried 815,020 passengers, 3.6%
more than the previous year, and its planes were
55.5% full on average (compared with 54.7% in
2002). Its scheduled services accounted for 88.4%
of these passengers, and there were 11.5% more
passengers on chartered services than during the
previous year.
The Russian airline AeroflotAeroflotAeroflotAeroflotAeroflot carried 12,020
passengers on its 126-seat Tu-154s. It reached an
agreement on cooperation with Adria with its 2003/
Premiki letal in πtevilo potnikovPremiki letal in πtevilo potnikovPremiki letal in πtevilo potnikovPremiki letal in πtevilo potnikovPremiki letal in πtevilo potnikov
©tevilo premikov letal se je z 28.571 leta 2002
poveËalo na 31.737 premikov v letu 2003, kar
predstavlja porast za 11,1 %, πtevilo potnikov pa
se je poveËalo na 928.397 oziroma za 6,3 %.
Slovenski letalski prevoznik Adria AirwaysAdria AirwaysAdria AirwaysAdria AirwaysAdria Airways je s
svojimi osmimi letali poveËal πtevilo premikov
letal za 6,7 % na 15.987 premikov. Po πtevilu
premikov v sektorju javnega prometa pa je Adria
letos opravila 80 % vseh poletov. »e razdelimo
promet Adrie na redne in Ëarterske polete,
ugotovimo, da je πtevilo poletov na rednih linijah
znaπalo 91 % vseh Adriinih premikov, Ëarterskih
premikov pa je bilo za 6,1 % veË. Drugi premiki
so bili predvsem πolske narave oziroma leti VIP
in pozicijski leti.
Adria AirwaysAdria AirwaysAdria AirwaysAdria AirwaysAdria Airways je prepeljala 815.020 potnikov
oziroma za 3,6 % veË kakor v istem obdobju lani.
Zasedenost njenih letal je bila 55,5-odstotna (leta
2002: 54,7 %). Na rednih linijah je Adria
prepeljala 88,4 % potnikov, na Ëarterskih poletih
pa je dosegla za 11,5 % veË potnikov kakor leto
prej. Adria, ki letaliπËe na Brniku uporablja tudi
kot transferno vozliπËe, je v skupnem obsegu vseh
2004 winter timetable. It is anticipated that for the
next three years Adria will fly the Ljubljana-Moscow
route, but both airlines will sell tickets for the route.
Despite having fewer flights, the Czech flag carrier
Czech Airlines »SACzech Airlines »SACzech Airlines »SACzech Airlines »SACzech Airlines »SA carried almost 27% more
passengers with its ATR42 aircraft. Flight occupancy
rose by fully 15%.
A major contribution to the rise in foreign carriers’
volume of traffic undoubtedly came from the
Yugoslav airline JAT AirwaysJAT AirwaysJAT AirwaysJAT AirwaysJAT Airways, which after a break
of many years began flying its Ljubljana-Belgrade
route again at the beginning of December 2002. It
currently flies three times a week. In 2003 it carried
out 322 aircraft movements, and with an occupancy
of 53% carried 11,358 passengers.
Despite having the same number of aircraft
movements, Montenegro AirlinesMontenegro AirlinesMontenegro AirlinesMontenegro AirlinesMontenegro Airlines saw its
passenger numbers drop by almost 25% to a total of
8,037. The majority of its flights were to Podgorica,
but it also flies to Tivat.
With its 49-seat Embraer RJ145 Swiss Interna-Swiss Interna-Swiss Interna-Swiss Interna-Swiss Interna-
tional Air Linestional Air Linestional Air Linestional Air Linestional Air Lines carried 21,174 passengers on the
same number of flights and with an excellent flight
occupancy. Owing to financial difficulties Swiss
svojih potnikov prepeljala 21 % transfernih
potnikov, katerih πtevilo v zadnjih dveh letih upada.
Ruska letalska druæba AeroflotAeroflotAeroflotAeroflotAeroflot je prepeljala 12.020
potnikov na svojih 126-sedeænih Tupoljevih 154. Z
zimskim voznim redom 2003/2004 je Aeroflot sklenil
z Adrio dogovor o sodelovanju. Na liniji Ljubljana-
Moskva bo naslednja tri leta predvidoma letela Adria
Airways, vozovnice za te polete pa bosta prodajala
oba prevoznika.
»eπki nacionalni prevoznik Czech Airlines »SACzech Airlines »SACzech Airlines »SACzech Airlines »SACzech Airlines »SA
je z regionalnim letalom ATR42 ob manjπem
πtevilu poletov prepeljal skoraj 27 % veË potnikov.
Polnjenje letala se je poveËalo za celih 15
odstotnih toËk.
K porastu prometa tujih prevoznikov v letu 2003 je
brez dvoma veliko prispeval jugoslovanski
prevoznik JAT AirwaysJAT AirwaysJAT AirwaysJAT AirwaysJAT Airways, ki je po dolgih letih
ponovno vzpostavil linijo Ljubljana-Beograd v
zaËetku decembra 2002. Trenutno leti trikrat na
teden. V letu 2003 je opravil 322 premikov letal.
Ob 53-odstotni zasedenosti letal je prepeljal
11.358 potnikov.
Montenegro AirlinesMontenegro AirlinesMontenegro AirlinesMontenegro AirlinesMontenegro Airlines je kljub pribliæno enakemu
πtevilu premikov letal zmanjπal πtevilo prepeljanih
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
33L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
prevoznika Israir. Slovenijo je obiskalo 5.469
izraelskih turistov oziroma dvakrat toliko potnikov.
V zimski sezoni je zaËel leteti turπki prevoznik
Pegasus AirlinesPegasus AirlinesPegasus AirlinesPegasus AirlinesPegasus Airlines. Z B737 je do konca
decembra z desetimi poleti na liniji Ljubljana-
Antalya prepeljal 3.021 potnikov.
PoveËanje πtevila premikov letal je delno tudi
posledica uspeπnega servisiranja πtevilnih letal tipa
CRJ na Brniku, ki ga izvaja Adria Airways.
Med vsemi destinacijami, kamor so leteli letalski
prevozniki, je kar 12,1 % potnikov letelo v Frankfurt,
sledijo mu Istanbul (10 %), München (7,7 %), Pariz
in Priπtina, vsak po 7 %. VeË kakor 50.000 potnikov
(oziroma veË kakor 5 %) je letelo tudi v Zürich (5,7 %)
in na Dunaj (5,5 %). Prvih deset destinacij je tako
predstavljalo dve tretjini vseh prepeljanih potnikov v
letu 2003.
Zaradi vremena oziroma megle ni bilo nobeno
letalo, ki je opremljeno za delovanje v pogojih
CAT II/IIIb, prisiljeno odleteti na alternativo
letaliπËe. Teæave z meglo so imeli slabπe
opremljeni prevozniki, ki niso mogli izkoriπËati
prednosti sistema CAT II/IIIb. V letu 2003 je bila
procedura CAT II/IIIb sproæena 69-krat, kar je za 3
Adria Airways at Brnik.
Among the airline destinations Frankfurt accounted
for 12.1% of passengers, followed by Istanbul
(10%), Munich (7.7%), Paris and Pristina (7% each).
Zurich (5.7%) and Vienna (5.5%) also attracted more
than 50,000 passengers each. The top ten
destinations accounted for two-thirds of all the
passengers carried in 2003.
No aircraft equipped for flying under CAT II/IIIb
conditions was forced to land at an alternative airport
because of weather conditions (primarily fog). Less
well-equipped airlines that were unable to use the
CAT II/IIIb system had problems with fog. The CAT II/
IIIb was triggered 69 times in 2003, three times fewer
than in the previous year.
In 2003 aircraft deicing and anti-ice measures were
carried out for the first time in the special position
dedicated to this purpose, Position 8A. In most cases
work was carried out with two vehicles simultane-
ously. This method proved to be highly suited to the
conditions and demand at Brnik, as the procedure
was conducted more quickly, and with no other
supply devices near the aircraft the chance of an
accident is much lower. The procedure is also
stopped flying to Brnik when the winter timetable
began, despite its good performance in Ljubljana.
Croatie AirlinesCroatie AirlinesCroatie AirlinesCroatie AirlinesCroatie Airlines saw its traffic decline. Its flights to
BraË carried 1,747 passengers, just 47% of its
volume the previous year.
Several foreign airlines operated chartered services
to Brnik in the 2003 summer season. AegeanAegeanAegeanAegeanAegean
AirlinesAirlinesAirlinesAirlinesAirlines operated eight chartered services to
Rhodes and Heraklion in the spring, while AirAirAirAirAir
AdriaticAdriaticAdriaticAdriaticAdriatic flew to Dubrovnik five times. The Turkish
carrier Turkish AirlinesTurkish AirlinesTurkish AirlinesTurkish AirlinesTurkish Airlines carried 5,271 passengers
to Antalya over the summer, and there were flights to
Djerba with the Tunisian carrier TunisairTunisairTunisairTunisairTunisair, which
carried 5,371 passengers from Slovenia. For the
second summer season Israir Israir Israir Israir Israir flew its 757s into
Slovenia from Tel Aviv, bringing 5,469 Israeli
tourists, twice the number of the previous year.
In the winter the Turkish carrier Pegasus AirlinesPegasus AirlinesPegasus AirlinesPegasus AirlinesPegasus Airlines
began flying, and by the end of December had
carried 3,021 passengers in its B737s on the
Ljubljana-Antalya route.
Another factor in the increase in the number of
aircraft movements was the success of the mainte-
nance and servicing provided for CRJ aircraft by
potnikov za skoraj 25 %, skupaj 8.037 potnikov.
VeËino poletov je Montenegro opravil v Podgorico,
poleti tudi v Tivat.
©vicarski prevoznik Swiss International AirSwiss International AirSwiss International AirSwiss International AirSwiss International Air
LinesLinesLinesLinesLines je z 49-sedeænim letalom Embraer RJ145
ob enakem πtevilu premikov in odliËnem polnjenju
letal prepeljal 21.174 potnikov. Zaradi finanËnih
teæav je Swiss kljub dobremu poslovanju v
Ljubljani ob zaËetku zimskega voznega reda 2003/
2004 prenehal leteti na Brnik.
Zmanjπal se je promet Croatie AirlinesCroatie AirlinesCroatie AirlinesCroatie AirlinesCroatie Airlines. S poleti
na BraË je letos dosegla le 47 % svojega lanskoletnega
prometa, kar pomeni, da je prepeljala 1.747 potnikov.
V poletni sezoni 2003 je na Brnik letelo veË tujih
prevoznikov v Ëarterskih verigah. AegeanAegeanAegeanAegeanAegean
AirlinesAirlinesAirlinesAirlinesAirlines je spomladi odpeljal osem Ëarterjev na
Rhodos in Heraklion, Air AdriaticAir AdriaticAir AdriaticAir AdriaticAir Adriatic se je petkrat
odpravil proti Dubrovniku. V Antalijo je v poletnih
mesecih s 5.271 potniki uspeπno letel turπki
prevoznik Turkish AirlinesTurkish AirlinesTurkish AirlinesTurkish AirlinesTurkish Airlines, medtem ko so na
Djerbo slovenski potniki lahko potovali s tuniπkim
prevoznikom TunisairTunisairTunisairTunisairTunisair, ki je prepeljal 5.371
potnikov. V Slovenijo so æe drugo poletno sezono
potniki iz Tel Aviva potovali z Boeingi 757
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A34 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
superior from an environmental point of view, as the
waste liquid flows into an underground collector and
from there to the treatment plant, and thus other parking
positions are less contaminated with ADF-fluid.
Air Cargo WarehouseAir Cargo WarehouseAir Cargo WarehouseAir Cargo WarehouseAir Cargo Warehouse
Scheduled cargo services were continued by Air
France, Austrian Airlines and Lufthansa, and there
were occasional services by Malev, Swiss, »SA,
Adria and others. There was some chartering of
cargo aircraft, but the traffic otherwise went primarily
with trucks or in the holds of passenger aircraft. We
played host to the giant of cargo transport, the
AN-124, some three times in 2003. There were also
several flights made by an IL-76 for an Italian
dispatcher, and a company specialising in the lifting
and reloading of heavy cargos was hired for the
reloading of goods onto the aircraft.
The amount of cargo carried by aircraft fell by 3.1%,
but there was 7.7% more cargo carried by truck.
A total of 12,018 tons of cargo was carried, a similar
level to the previous year, although the amount of
mail carried fell.
In the area of express package transport the domestic
carrier Solinair flew twice daily to Bergamo for DHL.
manj kakor v prejπnjem letu.
V letu 2003 smo prviË v celoti opravljali
razledenitev in protiledenje letal na posebni
namenski poziciji 8A. Delo smo veËinoma
opravljali z dvema voziloma hkrati. Pokazalo se je,
da je tak naËin dela zelo primeren za naπe razmere
in potrebe, saj je postopek hitreje opravljen,
moænost nezgode je manjπa, ker ob letalu ni
drugih sredstev oskrbe. Tudi z ekoloπkega vidika
je postopek ustreznejπi, saj odpadna tekoËina
odteka v podzemni zbiralnik in od tam v Ëistilno
napravo, druge parkirne pozicije pa so temu
ustrezno manj onesnaæene z ADF-tekoËino.
Avioblagovno skladiπËeAvioblagovno skladiπËeAvioblagovno skladiπËeAvioblagovno skladiπËeAvioblagovno skladiπËe
Na podroËju letalskega tovornega prometa so
redne kamionske linije nadaljevali prevozniki Air
France, Austrian Airlines in Lufthansa, obËasne
prevoze pa Malev, Swiss, »SA, Adria in drugi.
Oskrbeli smo nekaj Ëarterjev tovornih letal, sicer
pa se je promet odvijal preteæno s tovornjaki ali v
prtljaænikih potniπkih letal. V letu 2003 smo
ponovno gostili velikana pri prevozu blaga, tj.
letalo AN-124, in to trikrat. Prav tako smo opravili
kar nekaj odhodov letal IL-76 za italijanskega
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
35L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Solinair replaced its previous L410 aircraft with the
larger An-26. UPS packages were carried by the
domestic carrier Alpe Air, which flew five times a
week on the Ljubljana-Vienna route. The other
express package operators (TNT, FEDEX) used
scheduled flights.
General AviationGeneral AviationGeneral AviationGeneral AviationGeneral Aviation
There was a rise of 17.7% in the number of aircraft
movements in general aviation from the previous
year, primarily as a result of domestic small aircraft
traffic. Although the amount of general aviation traffic
rose, the number of passengers carried fell by 3.4%.
poπiljatelja in smo za pretovor blaga na letalo
najeli specializirano podjetje za dviganje in
premeπËanje teækih tovorov.
Teæa tovora, prepeljanega z letali, se je zmanjπala
za 3,1 %, prepeljali smo za 7,7 % veË
kamionskega tovora. V celoti je bila teæa
prepeljanega tovora 12.018 ton, kar je na ravni
predhodnega leta. Zmanjπanje se kaæe v segmentu
prepeljane poπte.
Na podroËju prevoza hitrih poπiljk je domaËi
prevoznik Solinair dnevno letel v Bergam za
podjetje DHL. Solinair je svoje dozdajπnje letalo
L410 zamenjal za veËje plovilo tipa Antonov AN-
26. Prevoz poπiljk UPS je opravljal domaËi
prevoznik Alpe Air petkrat tedensko na liniji
Ljubljana-Dunaj in nazaj. Drugi operaterji hitrih
poπiljk (TNT, FEDEX) so uporabljali redne linije.
Sploπno letalstvoSploπno letalstvoSploπno letalstvoSploπno letalstvoSploπno letalstvo
Sploπno letalstvo kaæe 17,7-odstotni porast
prometa v primerjavi s πtevilom premikov letal
leto poprej. PoveËuje se predvsem promet domaËe
male aviacije. »eprav se je promet letal sploπnega
letalstva poveËal, se je πtevilo prepeljanih
potnikov zniæalo za 3,4 odstotke.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
truck mail
A E R O D R O M L J U B L J A N A36 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
37L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
4. Poslovni rezultat druæbe v letu 2003 4. Business Results in 2003FinanËni izid poslovanjaFinanËni izid poslovanjaFinanËni izid poslovanjaFinanËni izid poslovanjaFinanËni izid poslovanja
Prihodki iz poslovanja so v letu 2003 sledili rasti
πtevila premikov letal in prepeljanih potnikov. V
primerjavi s predhodnim letom so bili viπji za 5 %
(naËrt smo presegli za 4,4 %). Stroπki poslovanja so
za 2,1 % niæji kakor lani (dosegajo 98,2 % naËrta) in
za 1.159 mio SIT niæji od prihodkov (poslovni izid iz
poslovanja je za 36,9 % viπji kakor v enakem
obdobju lani in za 30,8 % viπji od naËrtovanega). Na
zaostajanje rasti prihodkov za rastjo prometa vpliva
oddaja dejavnosti Cateringa v najem, kar se odraæa v
niæjih prihodkih, niæjih stroπkih poslovanja in
poslediËno v viπjem poslovnem izidu iz poslovanja.
»e poslovnemu izidu iz poslovanja priπtejemo
finanËne in izredne prihodke ter odπtejemo finanËne
in izredne odhodke ter davËne obveznosti, dobimo
Ëisti poslovni izid v viπini 1.827 mio SIT, kar je za
17,7 % veË kakor v enakem obdobju lani (naËrt je
preseæen za 19,7 %).
Pri vrednotenju poslovnega rezultata moramo
upoπtevati, da se skladno s SRS kapital ne
prevrednotuje, Ëe rast evra v preteklem letu ne
preseæe 5,5 %. Informativen izraËun prevrednotenja
kapitala, skladno z rastjo evra, bi znaπal 443 mio SIT
in predstavlja razvrednotenje realne vrednosti
kapitala, kar moramo upoπtevati pri uporabi dobiËka.
Pomembnih poslovnih dogodkov, ki so se zgodili po
obraËunskem obdobju in πe niso izkazani v
prikazanih podatkih, ni bilo.
PRIHODKI
Prihodki iz poslovanja so v letu 2003 znaπali
4.871 mio SIT in so bili za 5 % viπji kakor v letu
2002. VeËji del prihodka, kar 85 %, smo ustvarili s
prodajo storitev na domaËem trgu. Prihodek od
prodaje storitev na tujem trgu predstavlja 13 %
poslovnih prihodkov, 2 % pa je drugih prihodkov. V
primerjavi z letom 2002 dosegamo v letu 2003 za 2,2
% veËje prihodke od prodaje storitev na domaËem
trgu in za 31 % veËje prihodke od prodaje storitev na
tujem trgu.
NajveËji deleæ v sklopu poslovnih prihodkov
predstavljajo:
- 38,2 % prihodki od letaliπkih storitev;
- 28,8 % prihodki od storitev zemeljske oskrbe;
Operating ResultOperating ResultOperating ResultOperating ResultOperating Result
Operating revenues in 2003 followed the growth in
the number of aircraft movements and passenger
numbers, rising by 5% from the previous year (they
were 4.4% in excess of the planned figure).
Operating expenses were down 2.1% from the
previous year (98.2% of the planned figure), and
were 1,159 million tolars lower than revenues
(making the operating profit 36.9% higher than in
the previous year and 30.8% higher than had been
planned). The reason for revenue growth lagging
behind the growth in traffic is to be found in the
outsourcing of the aircraft catering services, which is
reflected in lower revenues, lower operating
expenses and the resulting higher operating profit.
Adding the financial and extraordinary revenues and
subtracting the financial and extraordinary expenses
and tax liabilities yields a net profit in the amount of
1,827 million tolars, which is 17.7% higher than in
the previous year (and exceeded the planned figure
by 19.7%).
With regard to the valuation of the operating result, it
should be borne in mind that in line with the
Slovenian accounting standards capital is not
revalued unless the appreciation of the euro
exchange rate exceeds 5.5% in the preceding year.
For information purposes a revaluation of the capital
in line with the appreciation of the euro would
amount to 443 million tolars, which represents the
devaluation of the real value of the capital, which
must be taken into consideration when the profit is
used.
There were no significant transactions that occurred
after the accounting period and are not shown in the
figures declared.
REVENUES
Operating revenues in 2003 amounted to 4,871
million tolars and were 5% higher than in 2002. The
majority of the revenues (85%) were generated by
the sale of services on the domestic market.
Revenues from the sale of services on the foreign
market accounted for 13% of operating revenues,
with other revenues accounting for 2%. Revenues
from the sale of services on the domestic market in
Slovenska kuhinja oËarala München
Slovene cuisine charmed Munich
A E R O D R O M L J U B L J A N A38 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
- 28,5 % prihodki od komercialnih storitev.
Prihodki od letaliπkih storitev, kamor
πtejemo prihodke od storitev pristanka, parkiranja
letal, potniπkih taks in osvetlitve vzletno-pristajalne
steze, so znaπali 1.862 mio SIT, kar je za 15,6 %
veË kakor v preteklem letu oziroma za 3,3 % veË
od naËrta. Prihodki od letaliπkih storitev na
domaËem trgu so se poveËali za 11,1 %, na tujem
pa za 41,3 % v primerjavi z letom 2002. Razlogi
za njihovo poveËanje so v veËjem πtevilu premikov
letal v primerjavi s predhodnim letom ob
nespremenjenih cenah, v veËjem πtevilu potnikov
in v poviπani ceni potniπkega servisa, kar je
posledica poveËanja stroπkov za varnost in
upravljanje terminala.
Prihodki od storitev zemeljske oskrbe, ki
sledijo rasti πtevila premikov letal in πtevila
potnikov, so znaπali 1.403 mio SIT in so za 12,3 %
viπji kakor v predhodnem letu (naËrt je preseæen
za 5,2 %), pri Ëemer so se na domaËem trgu
poveËali za 10,9 %, na tujem trgu pa za 19,8 %.
Prihodki od komercialnih storitev so znaπali
1.388 mio SIT in so bili glede na preteklo leto
niæji za 11,5 % (naËrt presegamo za 3,4 %). Od
tega smo 96 % ustvarili na domaËem trgu, na tujem
pa 4 %. VeËina prihodkov je bila ustvarjena s
storitvami skladiπËenja in z najemninami. Razlog
za upad prihodkov od komercialnih storitev je v
prenehanju opravljanja dejavnosti cateringa, ki
smo ga novembra 2002 oddali v najem podjetju
Airest Catering, d. o. o. Za primerjavo naj
povemo, da je v letu 2002 prihodek od cateringa
znaπal eno petino vseh prihodkov od komercialnih
dejavnosti. Ta sprememba v organizaciji oziroma
poslovanju pa se kaæe na eni strani v manjπih
stroπkih, na drugi pa v poveËanju prihodkov od
najemnin. Ti so bili v letu 2003 v viπini 805 mio
SIT za 16 % veËji kakor v letu 2002. Vse vrste
najemnin kaæejo rast, razen najemnina za
gostinske prostore, pri kateri je prihodek niæji za
6,3 % v primerjavi z letom 2002 zaradi
prilagajanja cene najema trænim razmeram.
Prihodek od storitev skladiπËenja je znaπal 454
mio SIT in je za 7,9 % viπji od leta 2002.
Med finanËnimi prihodki, ki so znaπali 1.038
mio SIT, predstavljajo najveËji del prihodki od
obresti (974 mio SIT), prihodki od prejetih
dividend pa 64 mio SIT.
2003 were up 2.2% from 2002, while those from the
sale of services on the foreign market were 31%
higher.
The following accounted for the largest proportions
of operating revenues:
- revenues from airport services: 38.2%
- revenues from ground handling services: 28.8%
- revenues from commercial services: 28.5%
Revenues from airport services, which include
revenues from landing services, aircraft parking,
passenger fees and runway illumination, amounted
to 1,862 million tolars, 15.6% higher than in the
previous year and 3.3% higher than the planned
figure. Revenues from airport services on the
domestic market rose by 11.1% from 2002, while
those on the foreign market rose by 41.3%. The
reasons for the rise are the larger number of aircraft
movements in comparison with the previous year
with the prices remaining unchanged, and in the
larger number of passengers and the higher price for
passenger services, which is a result of the rise in
costs for security and terminal management.
Revenues from ground handling services,
which follow the rise in the number of aircraft
movements and the passenger numbers, amounted
to 1,403 million tolars, up 12.3% from the previous
year (exceeding the planned figure by 5.2%), within
which those from the domestic market rose by
10.9% and those from the foreign market by 19.8%.
Revenues from commercial services
amounted to 1,388 million tolars, down 11.5% from
the previous year, but 3.4% in excess of the planned
figure. Of these 96% were generated on the domestic
market, and 4% on the foreign market. The majority
of revenues were generated by warehousing and
leasing. The reason for the decline of revenues from
aircraft catering services was our decision to cease
aircraft catering services, which were outsourced in
November 2002 to Airest Catering d.o.o. For the
purposes of comparison, in 2002 revenues from
aircraft catering accounted for one-fifth of all
revenues from commercial services. This change in
organisation and business can be seen in the lower
expenses and also in the rise in revenues from
leasing fees. At 805 million tolars in 2003 these were
16% higher than in 2002. All types of leasing fees
have shown a rise, with the exception of leasing fees
for airport catering premises, revenues from which
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
39L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
fell by 6.3% from 2002 because of price adjustments
to market conditions. Revenues from warehousing
services amounted to 454 million tolars, up 7.9%
from 2002.
Among financial revenues, which amounted to
1,038 million tolars, interest revenues accounted for the
largest proportion (974 million tolars), with revenues from
dividends received accounting for 64 million tolars.
Extraordinary revenues amounted to 4.5 million
tolars, and primarily relate to compensation received
and to receivables from previous years written off
and subsequently collected.
EXPENSES
Operating expenses in 2003 amounted to
3,712 million tolars, and were 2.1% lower than in the
previous year (98.2% of the planned figure).
Costs of material and services amounted to
902 million tolars, down 6% from the previous year.
Costs of services accounted for the largest
proportion, amounting to 697 million tolars in 2003,
up 7.8% from the previous year. These costs include
service activities, maintenance, intellectual and
personal services, insurance premiums, advertising
and representation costs, and costs of other services,
of which the highest are security costs, reimburse-
ment of work-related expenses, bank services and
membership fees, post and telecommunications
costs and transport costs. Material costs in the
amount of 205 million tolars were over 34% lower
than in the previous year, primarily because of the
outsourcing of aircraft catering. Food costs in 2002
were 116 million tolars. Energy costs, which were
6% higher than in the previous year, accounted for
the largest proportion of material costs. Material
costs for current maintenance were 3 million tolars
lower than in the previous year, while costs of non-
durable office materials and cleaning materials were
at the level they were in 2002.
Labour costs amounted to 1,649 million tolars, or
34% of operating expenses, and were 1% higher
than labour costs in 2002. In accordance with the
Implementation of the Incomes Policy Agreement for
2002 to 2004 Act, in 2003 we made two adjustments
to the rise in the cost of living, one of 3.2% in
August and one of 1% in December, and in addition
an extra payment was made in December, which in
total amounted to the planned figure for 2003 labour
costs being exceeded by 4%.
2003 predstavljali stroπki za porabljeno energijo,
ki so bili za 6,3 % viπji kakor v letu 2002. Stroπki
materiala za tekoËe vzdræevanje so bili za
3 mio SIT niæji od preteklega leta, stroπki
potroπnega, pisarniπkega materiala in materiala za
ËiπËenje so na ravni iz leta 2002.
Stroπki dela so znaπali 1.649 mio SIT, kar v
deleæu predstavlja 34 % prihodkov iz poslovanja
in presegajo stroπke dela v letu 2002 za 1 %.
V letu 2003 smo skladno z Zakonom o izvajanju
dogovora o politiki plaË 2002-2004 izvedli dve
uskladitvi z rastjo æivljenjskih stroπkov, in sicer
avgusta za 3,2 % in decembra za 1 %, poleg tega
pa smo decembra realizirali tudi dodatno izplaËilo,
kar vse skupaj kaæe 4-odstotno preseganje
naËrtovanih stroπkov dela za leto 2003.
Stroπki amortizacije so znaπali 1.112 mio SIT
in so za 4,8 % niæji kakor v predhodnem letu
(90,4 % naËrta).
NajveËji del finanËnih odhodkov, ki znaπajo
12,5 mio SIT, predstavljajo predvsem teËajne
razlike v viπini 6 mio SIT, negativen borzni efekt in
provizija za finanËne naloæbe v viπini 6 mio SIT.
Izredni odhodki znaπajo 12,9 mio SIT in se
Izredni prihodki so znaπali 4,5 mio SIT in se
nanaπajo predvsem na prejete odπkodnine in na
izterjane odpisane terjatve preteklih let.
STRO©KI
Stroπki poslovanja so v letu 2003 znaπali 3.712
mio SIT in so od lanskih niæji za 2,1 % (98,2 %
naËrta).
Stroπki materiala in storitev so znaπali 902
mio SIT, kar je dobrih 6 % manj kakor leto prej.
NajveËji deleæ teh stroπkov predstavljajo stroπki
storitev, ki so v letu 2003 znaπali 697 mio SIT in
so bili za 7,8 % viπji kakor v preteklem letu. Med
te stroπke uvrπËamo stroπke storitev dejavnosti,
vzdræevanja, stroπke intelektualnih in osebnih
storitev, zavarovalnih premij, stroπke reklame in
reprezentance, stroπke drugih storitev, od katerih
so najviπji stroπki varovanja, povraËila stroπkov v
zvezi z delom, banËnih storitev in Ëlanarin, ter
stroπke PTT-storitev in prevozov. Materialni
stroπki v viπini 205 mio SIT so bili za dobrih
34 % niæji kakor v preteklem letu, predvsem zaradi
oddaje dejavnosti Cateringa v najem. Stroπki za
æivila so v letu 2002 namreË znaπali 116 mio SIT.
NajveËji deleæ materialnih stroπkov so tako v letu
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A40 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
2003 viπje za 6 mio SIT v primerjavi s stanjem na
dan 31. 12. 2002. KratkoroËne terjatve iz
poslovanja so viπje za 243 mio SIT, kar je rezultat
viπjih terjatev do kupcev in viπjih terjatev do
dræave za preseæek vstopnega DDV nad izstopnim
DDV in za preveË plaËani davek od dobiËka.
Kapital se je na dan 31. 12. 2003 poveËal v
primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2002 za
rezerve, oblikovane v letu 2003, in nerazporejeni
dobiËek ter za neto uËinek razlike dobiËka
primerjalnega obdobja.
nanaπajo predvsem na neposlovne odhodke v
viπini 6 mio SIT (3,8 mio SIT za rekreacijo in
druæenje zaposlenih) in na donacije (6 mio SIT za
πole in humanitarne organizacije).
Premoæenjsko finanËno stanjePremoæenjsko finanËno stanjePremoæenjsko finanËno stanjePremoæenjsko finanËno stanjePremoæenjsko finanËno stanje
Na dan 31. 12. 2003 je bilanËna vsota znaπala
19.955 mio SIT in se je v primerjavi s stanjem 31.
12. 2002 poveËala za 959 mio SIT oziroma za 5,1
%. Na strani sredstev predstavljajo najveËji deleæ
stalna sredstva (76 %), od tega je najveË
opredmetenih osnovnih sredstev in dolgoroËnih
finanËnih naloæb, na strani obveznosti do virov
sredstev najveËji deleæ odpade na kapital (88 %).
Stanje neopredmetenih dolgoroËnih sredstev na
dan 31. 12. 2003 se je zniæalo v primerjavi s
stanjem na dan 31. 12. 2002 zaradi amortizacije.
Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je
zviπala zaradi vlaganj v nova osnovna sredstva, ki
so presegla amortizacijo starih, dolgoroËne
finanËne naloæbe so se poveËale predvsem zaradi
veËjega obsega vezave sredstev na daljπo dobo
(nad eno leto), kar se na drugi strani odraæa v
zmanjπanju kratkoroËnih finanËnih naloæb.
Med gibljivimi sredstvi so zaloge na dan 31. 12.
Amortisation/depreciation costs amounted to
1,112 million tolars, and were 4.8% lower than in the
previous year (90.4% of the planned figure).
Financial expenses, which amounted to
12.5 million tolars, primarily consisted of exchange
rate differences in the amount of 6 million tolars, and
a negative stock exchange effect and commission on
financial investments in the amount of 6 million
tolars.
Extraordinary expenses amounted to
12.9 million tolars, and relate primarily to non-
business expenses in the amount of 6 million tolars
(3.8 million tolars for recreation and social events for
employees) and to donations (6 million tolars for
schools and humanitarian organisations).
Financial Asset SituationFinancial Asset SituationFinancial Asset SituationFinancial Asset SituationFinancial Asset Situation
The balance sheet total as at 31 December 2003 was
19,955 million tolars, up by 959 million tolars or
5.1% from 31 December 2002. On the assets side
fixed assets account for the largest proportion
(76%), of which tangible fixed assets and long-term
financial investments make up the largest part, while
equity capital accounts for the largest part (88%) on
the capital and liabilities side.
The figure for intangible fixed assets as at
31 December 2003 was lower than the correspond-
ing figure as at 31 December 2002 because of
amortisation. The value of tangible fixed assets rose
because investment in new fixed assets that
exceeded the depreciation of old assets, while long-
term financial investments rose primarily because of
the expansion of the amount of assets committed for
longer terms (over one year), which is also reflected
in the decrease in the short-term financial invest-
ments.
Of the current assets, inventories as at 31 December
2003 were 6 million tolars higher than they were as
at 31 December 2002. Short-term operating
receivables were 243 million tolars higher, the result
of higher accounts receivable and higher receivables
from the state for a surplus of input VAT over output
VAT and for corporate income tax paid in excess.
Capital as at 31 December 2003 was higher than it
was as at 31 December 2002, having risen by the
reserves created in 2003, the retained earnings and
the net effect of the profit difference in the corre-
sponding period.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
41L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Prevrednotena vrednost na danPrevrednotena vrednost na danPrevrednotena vrednost na danPrevrednotena vrednost na danPrevrednotena vrednost na dan
Revalued value as atRevalued value as atRevalued value as atRevalued value as atRevalued value as at
31. 12. 2003 31. 12. 2002
v mio SIT SIT millions deleæ (%) v mio SIT SIT millions deleæ (%)
1. Osnovni kapital
1. Nominal capital 9.616,8 54,5 9.616,8 57,5
I last dræave
I state-owned 4.873,2 27,6 4.873,2 29,1
II drugi
II other 4.743,6 26,9 4.743,6 28,4
2. Rezerve
2. Reserves 5.749,7 32,6 4.046,4 24,2
III zakonske
III legal 961,7 5,5 961,7 5,8
IV statutarne
IV under articles of association 2.007,6 11,4 1.642,2 9,8
V druge rezerve
V other reserves 2.780,4 15,7 1.442,5 8,6
3. Preneseni Ëisti poslovni izid
3. Retained earnings 1.550,7 8,8 1.823,8 10,9
4. »isti poslovni izid poslovnega leta
4. Net profit for financial year 730,8 4,1 1.242,2 7,4
SKUPAJ KAPITAL
TOTAL CAPITAL 17.648,0 100,0 16.729,2 100,0
Kazalniki poslovanjaKazalniki poslovanjaKazalniki poslovanjaKazalniki poslovanjaKazalniki poslovanja
Performance IndicatorsPerformance IndicatorsPerformance IndicatorsPerformance IndicatorsPerformance Indicators
2003 2002 Ind. 03/02
2003 2002 Index 03/02
Koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala
(Ëisti posl. izid posl. leta/povpr. kapital
(brez Ëist. posl. izida prouËevanega leta))
net return on equity capital
(net profit for financial year / average equity capital
(excluding net profit/loss for year)) 0,115 0,102 113
Koeficient gospodarnosti poslovanja (poslovni prihodki/poslovni odhodki)
operating efficiency ratio (operating revenues / operating expenses) 1,312 1,223 107
Koeficient donosnosti sredstev (Ëisti poslovni izid/povpreËna sredstva)
net return on assets (net profit for financial year / average assets) 0,094 0,084 112
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
kapital/osn. sred. (neodp. vredn.)
equity capital to fixed assets ratio
(equity capital / fixed assets (at net book value)) 2,156 2,233 97
Stopnja lastniπkosti financiranja (kapital/obvezn. do virov sredstev)
equity financing ratio (equity capital / liabilities) 0,884 0,881 100
Stopnja osnovnosti kapitala (osnovni kapital/kapital)
share capital ratio
(share capital / equty capital) 0,545 0,575 95
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A42 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
dividend, kar velja tudi za stopnjo lastniπkosti financiranja:
v letu 2002 je le-ta znaπala 0,881, v letu 2003 pa 0,884.
Prehod na mednarodne standardePrehod na mednarodne standardePrehod na mednarodne standardePrehod na mednarodne standardePrehod na mednarodne standarde
raËunovodskega poroËanja (MSRP)raËunovodskega poroËanja (MSRP)raËunovodskega poroËanja (MSRP)raËunovodskega poroËanja (MSRP)raËunovodskega poroËanja (MSRP)
Uredba Evropskega parlamenta in sveta zavezuje druæbe iz
dræav Evropske unije, ki so uvrπËene na njene
organizirane trge vrednostnih papirjev, da od leta 2005
naprej svoje konsolidirane raËunovodske izkaze
pripravljajo v skladu z MSRP. V Sloveniji pa se zaenkrat
predvideva uporaba MSRP za vse druæbe, ki kotirajo na
borzi, kar pomeni, da bo Aerodrom Ljubljana, d. d., kot
izdajatelj delnic, sprejetih v borzno kotacijo, moral prviË
uporabiti MSRP pri objavi podatkov o poslovanju za prvi
kvartal leta 2005. Zaradi prehoda na MSRP bo treba
spremeniti domaËo zakonodajo predvsem na podroËju
Zakona o gospodarskih druæbah in Zakona o davku od
dobiËka (dohodkov) pravnih oseb.
V druæbi smo v letu 2003 zaËeli predvsem izobraæevati
svoje strokovne delavce in redno spremljati obvestila
Slovenskega inπtituta za revizijo in njegove Projektne
skupine za uvedbo MSRP. Glavnino dejavnosti prehoda
na MSRP naËrtujemo za leto 2004, pri Ëemer pa, glede na
v glavnem æe usklajene SRS s tedaj veljavnimi MSRP, ne
priËakujemo bistvenih problemov.
Podjetje je poslovanje v letu 2003 zakljuËilo s Ëistim
poslovnim izidom v viπini 1.827 mio SIT, tako da je
koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala znaπal
11,5 %, kar je veË kakor v letu 2002 (10,2 %). PovpreËno
stanje kapitala je izraËunano kot aritmetiËna sredina stanja
kapitala na zaËetku in koncu leta, s tem da je upoπtevan
kapital brez Ëistega poslovnega izida prouËevanega
obdobja. Prav tako nam uspeπnost poslovanja v letu 2003
kaæe tudi koeficient gospodarnosti poslovanja, ki
odraæa razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi
odhodki, in koeficient donosnosti sredstev kot
razmerje med Ëistim poslovnim izidom in povpreËnimi
sredstvi. PovpreËno stanje celotnih sredstev je izraËunano
kot aritmetiËna sredina stanja sredstev na zaËetku in
koncu leta.
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih
sredstev je v obeh letih veËji od 2, kar kaæe na dejstvo,
da so vsa osnovna sredstva financirana iz lastniπkega
kapitala. Na zmanjπanje tega koeficienta v letu 2003 glede
na leto 2002 vpliva manjπa odpisanost osnovnih sredstev.
Temeljna kazalnika stanja financiranja: stopnja
osnovnosti kapitala znaπa v letu 2003 0,545, v letu
2002 je znaπala 0,575. Razlika se nanaπa na poveËanje
kapitala za Ëisti poslovni izid, zmanjπan za izplaËilo
The company finished 2003 with a net profit of 1,827
million tolars, giving a net return on equity capital
of 11.5%, which was higher than in 2002 (when it was
10.2%). The average equity capital is calculated as the
arithmetic mean of the level of equity capital at the
beginning and end of the year, ignoring the net
operating result for the year in question. That we
performed well in 2003 is also shown by the
operating efficiency ratio, which reflects the ratio
of operating revenues to operating expenses, and the
net return on assets, which reflects the ratio of net
profit to average assets. The average assets is calculated
as the arithmetic mean of the level of assets at the
beginning and end of the year.
The equity capital to fixed assets ratio is above
2.0 for both years, which shows that all the fixed assets
are financed by owners’ capital. The lower level of write-
downs of fixed assets is responsible for this ratio being
lower in 2003 than in 2002.
The basic indicator for financing, the share capital
ratio, stood at 0.545 in 2003, having been 0.575 in
2002. The difference is related to the increase in equity
capital by the net profit minus the dividends paid out,
and this also applies to the equity financing ratio,
which stood at 0.881 in 2002 and 0.884 in 2003.
Transition to International Financial Reporting
Standards
A European parliament and council regulation requires
companies from EU members that are listed on its
organised securities markets to draw up their consoli-
dated financial statements in accordance with the IFRS
from 2005 onwards. In Slovenia, for the moment, the
application of the IFRS to all companies quoted on the
stock exchange is envisaged, which means that as the
issuer of shares listed for stock exchange trading
Aerodrom Ljubljana must first use the IFRS when
publishing figures for its operations for the first quarter
of 2005. Because of the switch to the IFRS it will be
necessary to amend domestic legislation, in particular
the Companies Act and the Corporate Income Tax Act.
In 2003 we began training our employees in this field
and regularly monitored the bulletins issued by the
Slovenian Institute of Auditors and its project group for
introducing the IFRS. The majority of our activities for
switching to the IFRS are planned for 2004, and given
that the Slovenian Accounting Standards are already
mostly coordinated with the current IFRS we anticipate
no major problems in this.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
43L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Ownership StructureOwnership StructureOwnership StructureOwnership StructureOwnership Structure
Aerodrom Ljubljana’s share capital consists of
3,796,527 shares, as follows:
• 1,860,298 or 49% are preference participating shares
with limited voting rights and are owned by the
Slovenian state
• 1,936,229 or 51% are ordinary freely transferable
shares traded on the Ljubljana stock exchange’s
organised market
There were no significant changes in the company’s
ownership in 2003, but the trend of ownership
concentration continued, with the number of sharehold-
ers falling by 2.2% from 3,467 to 3,390.
5. Informacije za delniËarje 5. Information for ShareholdersDeset najveËjih delniËarjev na dan 31. 12. 2003 Deset najveËjih delniËarjev na dan 31. 12. 2003 Deset najveËjih delniËarjev na dan 31. 12. 2003 Deset najveËjih delniËarjev na dan 31. 12. 2003 Deset najveËjih delniËarjev na dan 31. 12. 2003 Ten largest shareholders as at 31/12/2003Ten largest shareholders as at 31/12/2003Ten largest shareholders as at 31/12/2003Ten largest shareholders as at 31/12/2003Ten largest shareholders as at 31/12/2003
©tevilo delnic no. of shares Str. v % holding
1 Republika Slovenija Republic of Slovenia 1.923.853 50,67
2 ID Maksima d. d. ID Maksima d. d. 287.383 7,57
3 Kapitalska druæba, d. d. Pension Fund 286.317 7,54
4 Slovenska odπkodninska druæba, d. d. Slovenian Restitution Fund 258.958 6,82
5 Zavarovalnica Triglav, d. d. Zavarovalnica Triglav, d. d. 155.433 4,09
6 Publikum Trezor d. o. o. Publikum Trezor d. o. o. 118.683 3,13
7 Triglav Steber I, ID, d. d. Triglav Steber I, ID, d. d. 92.838 2,45
8 KD Investments d. d. VS Rastko KD Investments d.d. VS Rastko 56.001 1,48
9 Kapitalska druæba d. d. - PPS Pension Fund - PPS 36.849 0,97
10 KD Investments d. d. VS Galileo KD Investments d. d. VS Galileo 34.701 0,91
Struktura lastniπtvaStruktura lastniπtvaStruktura lastniπtvaStruktura lastniπtvaStruktura lastniπtva
Osnovni kapital druæbe Aerodrom Ljubljana, d. d.,
sestavlja 3.796.527 delnic, in sicer:
• 49 % oziroma 1.860.298 delnic je prednostnih
participativnih delnic z omejeno glasovalno pravico, ki so
v lasti Republike Slovenije.
• 51 % oziroma 1.936.229 delnic je navadnih prosto
prenosljivih delnic, s katerimi se trguje na organiziranem
trgu Ljubljanske borze.
V letu 2003 bistvenih sprememb v lastniπtvu druæbe ni
bilo, nadaljeval pa se je trend koncentracije lastniπtva, pri
Ëemer se je πtevilo delniËarjev zniæalo za 2,2 % oziroma s
3.467 na 3.390 delniËarjev.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
Gibanje teËaja AELG v letu 2003AELG Share Price Movements in 2003
7.000
6.000
5.0004.000
3.000
2.000
1.000
0
SIT
6. jan.6 Jan
6. feb.6 Feb
6. mar.6 Mar
6. apr.6 Apr
6. maj.6 May
6. jun.6 Jun
6. jul.6 Jul
6. aug.6 Aug
6. sep.6 Sep
6. okt.6 Oct
6. nov.6 Nov
6. dec.6 Dec
AELG SB120
A E R O D R O M L J U B L J A N A44 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
45L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Podatki o delnici AELGPodatki o delnici AELGPodatki o delnici AELGPodatki o delnici AELGPodatki o delnici AELG AELG share performance AELG share performance AELG share performance AELG share performance AELG share performance 2003 2002 ind. 03/02
Træna cena na dan 31. 12. - v SIT Market price as at 31 Dec (SIT) 6.061 4.031 150
PovpreËni enotni teËaj med letom Average standard price in the year (SIT) 5.064 3.755 135
Knjigovodska vrednost delnice - v SIT (kapital πt. izdanih delnic)
Share book value [equity capital / no. of shares issued] (SIT) 4.648 4.406 105
»isti poslovni izid na delnico - v SIT
(Ëisti poslovni izid / πt. izdanih delnic)
Net profit per share [net profit / no. of shares issued] (SIT) 481 409 118
Bruto dividenda na navadno delnico - v SIT
Gross dividend per ordinary share (SIT) *220 200 110
Bruto dividenda na prednostno delnico - v SIT * 282,90 110
Gross dividend per preference participating share (SIT)
©tevilo izdanih delnic Number of shares issued 3,796.527 3,769.527 100• viπina dividende za poslovno leto 2003, ki bo predlagana na 8. seji SkupπËine druæbe Aerodrom Ljubljana, d. d.. Prav tako bo skupπËina odloËala tudi o viπini dividendprednostnim delniËarjem na osnovi predloga uprave, skladno z 8. Ëlenom statuta druæbe (bruto dividenda na prednostno delnico znaπa po predlogu 334,73 SIT).
• dividend for 2003 financial year to be proposed at 8th session of the general meeting of Aerodrom Ljubljana, d.d. At the general meeting it will be also decided upon theamount of gross dividend per preference participating share on the basis of the management board’s proposal, in line with Article 8 of the statute (gross dividend perpreference participating share amounts according to the proposal to SIT 334,73).
Delnica AELGDelnica AELGDelnica AELGDelnica AELGDelnica AELG
Slovenski borzni trg je v letu 2003 dosegel promet v
viπini 340 milijard SIT, kar je za 29,3 % manj od
predhodnega leta, in je bil tako na ravni iz leta 2001.
Po zaËetnih mesecih, ko so upadale vrednosti
delniπkih teËajev, so poletni meseci predstavljali
preobrat, ki je povzroËil rekordne vrednosti borznih
indeksov in teËajev nekaterih delnic. Na rast teËajev
so vplivali dobri poslovni rezultati veËine druæb v
borzni kotaciji, zniæevanje banËnih obrestnih mer,
priliv dividend, denar iz nakupov kuponov vzajemnih
skladov in od prodaje kranjskih Æivil in Dravskih
elektrarn in oæivitev tujih gospodarstev ter s tem
pozitivna gibanja na tujih trgih ...
TeËaj delnice AELG je v letu 2003 sledil gibanju
borznega indeksa SBI20 in ga celo presegal v
njegovi rasti. Delnica AELG je bila druga po vrstnem
redu izmed petindvajsetih delnic v borzni kotaciji,
katerih vrednost se je v letu 2003 poveËala. S træne
vrednosti 4.031 SIT ob koncu predhodnega leta se je
njena vrednost povzpela na 6.061 SIT na zadnji
trgovalni dan v letu 2003, kar predstavlja kar 50,36
% poveËanje. Preteæni del rasti gibanja teËaja delnice
zasledimo v drugi polovici leta, medtem ko je
rekordni teËaj dosegla delnica AELG 8. decembra
2003 z vrednostjo 6.441,75 SIT za delnico.
PovpreËni enotni teËaj delnice je v letu 2003 znaπal
5.064 SIT oziroma za 35 % veË kakor v letu 2002. Z
delnico je bilo izvrπeno za 308,4 mio SIT prometa.
AELG SharesAELG SharesAELG SharesAELG SharesAELG Shares
In 2003 the volume of trading on Slovenia’s stock
exchange was 340 billion tolars, down 29.3% from
the previous year, but at the level it was in 2001.
Following the early months when share prices fell,
the summer saw a turnaround that brought record
highs for the stock exchange indices and certain
share prices. Good results from the majority of
companies quoted on the exchange, a cut in bank
interest rates, the influx of dividends, money from the
purchase of mutual fund coupons and the sales of
Æivila and Dravske elektrarne, and the recovery of
foreign economies and the positive trends on foreign
markets all had an effect on the rise in share prices.
In 2003 the AELG share price tracked the SBI 20 and
even overtook it in terms of growth. AELG shares were
ranked second among the 25 quoted shares with the
biggest rises in 2003. From a value of 4,031 tolars at
the end of the previous year, it rose to 6,061 tolars on
the last trading day of 2003, a 50.36% increase. Most
of the rise in the share price was seen in the second
half of the year, with a record high of 6,441.75 tolars
being recorded on 8 December 2003. The average
standard price in 2003 was 5,064 tolars, 35% higher
than it was in 2002, and the volume of trading was
308.4 million tolars.
Slovenski zdravnici na Poljskem uspel zahteven poseg
A Slovene surgeon successfully carried out a difficult operation in Poland
A E R O D R O M L J U B L J A N A46 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
PersonnelPersonnelPersonnelPersonnelPersonnel
The economy measures in the employment area that
were approved in 2001, implemented in 2002 and
continued in 2003 are reflected in the number of
employees at the company. Despite the higher volume
of traffic the size of the workforce remained at the level
it was the previous year. Under the employment
rationalisation neither the amount of student work nor
the amount of paid overtime increased, but the level of
absenteeism rose somewhat.
Education and Employee Education StructureEducation and Employee Education StructureEducation and Employee Education StructureEducation and Employee Education StructureEducation and Employee Education Structure
Professional skills enhancement took first place in our
training programme, followed by language education,
informatics and computing training, and training in
health and safety at work. The amount of internally
organised programmes provided by our own
personnel grew.
We work successfully with secondary and tertiary
schools and universities in educating pupils and
students. This year we provided an opportunity for 12
pupils and students to gain work experience totalling
2,036 hours.
6. Zaposleni 6. Employees
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
VeËjemu πtevilu πtudentov smo omogoËili strokovno
pomoË pri izdelavi seminarskih in diplomskih nalog.
Izobraæevanju in usposabljanju smo namenili 10.498
ur, kar znaπa 34 ur na zaposlenega. Za to smo
porabili 12,3 mio SIT ali 40.000 SIT na zaposlenega.
KadriKadriKadriKadriKadri
VarËevalni ukrepi na podroËju zaposlovanja, sprejeti v letu
2001, ki smo jih izvajali v letu 2002 in nadaljevali v letu
2003, se odraæajo v πtevilu zaposlenih v druæbi. Kljub
poveËanemu obsegu prometa smo πtevilo zaposlenih
obdræali na nivoju preteklega leta. Ob racionalizaciji
zaposlovanja se nista poveËala obseg dela prek
πtudentskih servisov in πtevilo izplaËanih nadur, nekoliko
se je poveËala le stopnja odsotnosti z dela.
Izobraæevanje in izobrazbena strukturaIzobraæevanje in izobrazbena strukturaIzobraæevanje in izobrazbena strukturaIzobraæevanje in izobrazbena strukturaIzobraæevanje in izobrazbena struktura
zaposlenihzaposlenihzaposlenihzaposlenihzaposlenih
NajveËji deleæ je bil namenjen strokovnemu
izpopolnjevanju, sledi jezikovno izobraæevanje,
izobraæevanje s podroËja informatike in raËunalniπtva ter
varnosti in zdravja pri delu. PoveËal se je obseg interno
organiziranih programov, ki jih izvajamo z lastnim
strokovnim kadrom.
Uspeπno sodelujemo s srednjimi, viπjimi in visokimi
πolami ter univerzami pri usposabljanju dijakov in
πtudentov. V letoπnjem letu smo omogoËili opravljanje
delovne prakse 12 dijakom in πtudentom v skupnem
πtevilu 2.036 ur.
We also provided professional assistance to a larger
number of students on seminar and graduate
projects.
A total of 10,948 hours or 34 hours per employee
was devoted to education and training, which cost
12.3 million tolars or 40,000 tolars per employee.
47L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Starostna strukturaStarostna strukturaStarostna strukturaStarostna strukturaStarostna struktura
PovpreËna starost zaposlenih v letu 2003 je 38,36 leta,
oziroma za 0,67 leta viπja kakor v preteklem letu. Viπja
starostna struktura je posledica nizke stopnje
zaposlovanja.
Projektno delo, novostiProjektno delo, novostiProjektno delo, novostiProjektno delo, novostiProjektno delo, novosti
V letoπnjem letu smo zaËeli uvajati kadrovsko-
informacijski program, ki bo omogoËal spremljanje in
naËrtovanje upravljanja s Ëloveπkimi viri. Program
omogoËa podporo vseh kadrovskih procesov.
Tudi v letu 2003 smo sodelovali v projektu Raziskovanje
in spremljanje organizacijske klime v Sloveniji, ki poteka v
sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. Rezultati
merjenja bodo osnova za naËrtovanje prenove procesa
upravljanja s Ëloveπkimi viri in naËrtno vplivanje na
Age StructureAge StructureAge StructureAge StructureAge Structure
The average age of the workforce in 2003 was 38.36,
which was 0.67 years higher than in the previous
year. The rise is the result of the low level of
employment.
Project Work, NoveltiesProject Work, NoveltiesProject Work, NoveltiesProject Work, NoveltiesProject Work, Novelties
This year we began the introduction of the personnel
information programme, which will allow human
resources management to be monitored and planned.
The programme facilitates support for all personnel
activities.
We also participated in the Research and Monitoring
of the Organisational Climate in Slovenia project run
in conjunction with the Chamber of Commerce and
Industry. The resulting measurements will form the
basis for planning an overhaul of the human
resources management process and exerting a
planned effect on improving the climate and job
satisfaction for employees at the company.
Under the aegis of the Gorenjska Regional Develop-
ment Agency we participated in a Phare public tender
in 2003. The approved funding will allow us to
participate in the employment project entitled
Knowledge - Opportunity for Work, which will be run
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
izboljπanje klime in zadovoljstva zaposlenih v druæbi. Pod
okriljem Regionalne razvojne agencije Gorenjske smo v
letu 2003 sodelovali na javnem razpisu PHARE. Odobrena
sredstva nam bodo omogoËala sodelovanje v
zaposlitvenem projektu Znanje - priloænost za delo, ki ga
bo izvajala navedena agencija. V okviru projekta bo
mogoËe realizirati usposabljanje tistih delavcev, ki jih
zaradi poveËanega dela v sezoni zaposlujemo za doloËen
Ëas.
by the aforementioned agency. As part of the project
it will be possible to provide training for workers who
are employed temporarily during high season.
A E R O D R O M L J U B L J A N A48 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
7. Varnost na letaliπËu 7. Airport SecuritySkladno s sprejeto strategijo razvoja druæbe smo si tudi v letoπnjem letu prizadevali dosegati zastavljene cilje. Za
zaposlene smo izvajali redna varnostna usposabljanja, ki se bodo v prihodnosti spremenila po vsebini in obsegu, kar
bo ena od posledic vstopa Slovenije v EU in uveljavitve Evropske regulative πt. 2320/2002. Varnostna usposabljanja
se v prihodnosti ne bodo omejevala le na zaposlene v naπi druæbi, temveË bodo obvezna za vse zaposlene na letaliπËu,
ki bodo imeli dostop do varovanih obmoËij letaliπËa. Poleg varnostnega usposabljanja zaposlenih smo za dvig
varnostne kulture in zavesti med zaposlenimi skrbeli tudi z objavami varnostnih okroænic in obvestil. Te smo izdajali
predvsem, kadar so bila varnostna tveganja veËja, povezana bodisi s sploπno nevarnostjo teroristiËnih napadov po
svetu bodisi s konkretnimi primeri na naπem letaliπËu (na primer visoko riziËni let z naπega letaliπËa oziroma na
letaliπËe). Prav tako smo aktivno sodelovali na sejah varnostne komisije letaliπËa, ki tekoËe obravnava varnostno
problematiko in jo tudi reπuje v okviru svojih pooblastil.
Zaradi vse veËjega πtevila uporabnikov sistema tehniËnega varovanja in omejenih zmogljivosti obstojeËe programske
opreme za kontrolo pristopa smo pristop letos zamenjali z novim, ki poleg kontrole pristopa omogoËa tudi nadzor
obhodov varnostne sluæbe. Za zaposlene na servisnem obmoËju letaliπËa, njihove poslovne partnerje in obiskovalce
smo v mesecu maju aktivirali novo varnostno kontrolno toËko pri kompleksu Petrol, s katero smo v glavnem
razbremenili prometne tokove mimo potniπkega terminala.
V dneh od 16. do 17. junija smo v Portoroæu gostili ACI (Airports Council International) World Aviation Security
Standing Committee, katerega se je udeleæil tudi naπ predstavnik, ki je stalni Ëlan komiteja za varnost pri ACI Europe.
Naπi strokovnjaki za varnost pa niso bili aktivni samo v okviru ACI-ja, temveË so sodelovali z vsemi pomembnejπimi
mednarodnimi organizacijami na podroËju letalske varnosti.
Poleg letalskega varnostnega avditorija ECAC (European Civil Aviation Conference) imamo letos tudi letalskega
varnostnega inπtruktorja ICAO (International Civil Aviation Organization). Tako skrbimo za strokovnost in
kompetentnost naπega kadra. Prav tako je to eden od pokazateljev, da nam je poleg uspeπnega poslovanja druæbe
In line with the development strategy adopted by the company, this year we have also endeavoured to achieve
the goals we set. Regular security training was provided for employees, and this training will be altered in
terms of content and scope, which will be one of the consequences of Slovenia joining the EU and implement-
ing Regulation 2320/2002. In the future security training will not be limited to employees at our company
alone, but will be compulsory for all employees at the airport who have access to secure areas. In addition to
providing security training for employees, in order to raise the security culture and awareness among
employees we also published security circulars and bulletins. These were primarily published at a time of
heightened security risk, either in connection with a general danger of terrorist attacks around the world or in
specific cases at the airport (for instance high-risk flights arriving at or departing from the airport). We also
actively participated in sessions of the airport security commission, which deals with current security issues
and addresses them within its powers.
Given the increasing number of users of the technical security system and the limited capacity of the existing
software for controlling access, we replaced the access with a new one that in addition to controlling access
also allows monitoring of the rounds made by the security service. For employees at the airport’s service area,
their business partners and visitors we activated a new security control point in May at the Petrol complex, and
this has mostly eased traffic flows past the passenger terminal.
On 16 and 17 June we hosted the ACI (Airports Council International) World Aviation Security Standing
Committee in Portoroæ, on which we also have a representative who is a standing member of the security
committee for ACI Europe. Our security experts were not just active in the ACI, but also worked with all the
major international organisations in aviation security.
In addition to the ECAC (European Civil Aviation Conference) aviation security auditorium, we also have an
ICAO (International Civil Aviation Organization) aviation security instructor this year, and thus we are attending
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
49L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
varnost zraËnega prometa ena od glavnih prioritet. Zavedamo se namreË, da brez zaupanja javnosti v varnost letenja
letalska industrija nima prave prihodnosti, kar so æe veËkrat poudarili vodilni moæje v letalski industriji.
Za konec pa πe malo varnosti v πtevilkah. V letu 2003 smo pregledali 404.516 kosov oddane prtljage, obravnavali smo
922 letov VIP, 9 incidentov in nesreË na letaliπki ploπËadi, 14-krat smo posredovali zaradi zapuπËene prtljage, opravili
smo 3.375 po obsegu razliËnih obhodov letaliπË, 2.219 spremstev vozil na delu letaliπËa za gibanje letal in zabeleæili
18.430 obiskovalcev.
to the expertise and competency of our personnel. This is an indication that air traffic safety is one of our
primary priorities alongside good performance by the company. We are aware that without public confidence in
the safety of flying the aviation industry has no future, as has often been emphasised by leaders in the industry.
Finally, a little more safety in numbers: in 2003 we inspected 404,516 items of baggage, handled 922 VIP
flights, dealt with nine incidents and accidents on the airport apron, intervened on 14 occasions because of
unattended baggage, made 3,375 different rounds of the airport, escorted 2,219 vehicles at work on aircraft
movement at the airport and had 18,430 visitors.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A50 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
51L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
8. Razvojna dejavnost druæbeDruæba je tudi v letu 2003 nadaljevala razvojne naloæbe, in
sicer smo 1.841 mio SIT lastnih investicijskih sredstev
vloæili v izgradnjo infrastrukturnih in komercialnih
objektov ter za nabavo raËunalniπke in druge opreme za
potrebe dejavnosti. Od tega smo v izgradnjo objektov
investirali 1.672 mio SIT, v nabavo raËunalniπke strojne in
programske opreme 31 mio SIT, za nabavo opreme za
potrebe dejavnosti smo porabili 138 mio SIT.
v
mio SIT SIT millions
1.1.1.1.1. Investicije v izgradnjo objektovInvesticije v izgradnjo objektovInvesticije v izgradnjo objektovInvesticije v izgradnjo objektovInvesticije v izgradnjo objektov
Investments in constructionInvestments in constructionInvestments in constructionInvestments in constructionInvestments in construction 1.672,61.672,61.672,61.672,61.672,6
Od tega so veËje investicije: Major investments:
• Hangar sploπnega letalstva
• General aviation hangar 1.105,4
• PloπËad sploπnega letalstva
• General aviation apron 284,2
• Podaljπek vozne steze proti pragu 31- spojnica TWY F
• Extension of taxiway towards threshold 31 - TWY F connector taxiway 147,7
• TehniËno varovanje
• Technical security 35,7
• Novi potniπki terminal - projektna dokumentacija
• New passenger terminal (project documentation) 20,1
• PoveËanje kapacitet HEP
• Expansion of stored cooling system capacity 16,4
• Telefonska centrala
• Telephone exchange 14,7
• Rekonstrukcija servisne ceste - vhod pri Petrolu
• Reconstruction of service road (entrance at Petrol) 12,9
2.2.2.2.2. RaËunalniπka oprema (strojna in programska)RaËunalniπka oprema (strojna in programska)RaËunalniπka oprema (strojna in programska)RaËunalniπka oprema (strojna in programska)RaËunalniπka oprema (strojna in programska)
Computer equipment (hardware and software)Computer equipment (hardware and software)Computer equipment (hardware and software)Computer equipment (hardware and software)Computer equipment (hardware and software) 30,930,930,930,930,9
3.3.3.3.3. Oprema za potrebe dejavnostiOprema za potrebe dejavnostiOprema za potrebe dejavnostiOprema za potrebe dejavnostiOprema za potrebe dejavnosti
Airport equipmentAirport equipmentAirport equipmentAirport equipmentAirport equipment 137,9137,9137,9137,9137,9
In 2003 the company continued its developmental
investments, investing 1,841 million tolars of our
own investment funds in constructing infrastructure
and commercial facilities and purchasing computer
equipment and other equipment for our activities. Of
this sum, 1,672 million was invested in construction,
31 million was invested in hardware and software,
and 138 million was spent on purchasing airport
equipment.
8. Company Development Activities
Slovenski mojster oæivlja kulturno dediπËino na Danskem
Slovene craftsman revives cultural heritage in Denmark
A E R O D R O M L J U B L J A N A52 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
system encompassing lights for the central line, stop
lights and a vertical signalling system was installed.
A system for powering, controlling and monitoring the
lighting and navigation system was installed with an
upgrade of the existing Sicomos to newer generation
software. TWY F allows the use of parallel runway A and
is connected to the existing main runway at the 1,950 m
station. It is equipped for use in all weather conditions
and increases the capacity of the main runway. A 2,500 m
runway distance remaining sign and a wind sock in the
contact zone were also installed.
The second phase of the technical security system at the
new service entrance to the airport by the Petrol base
was completed. The airside/landside demarcation was
also upgraded in the area of the new general aviation
hangar and on the maintenance road in the Ministry of
Defence area. New recording equipment was added at
the security operating centre.
The reconstruction of the service road was completed,
and this allowed a new entrance to the airport complex
to be created by the Petrol base, begun in 2002. The
existing road was resurfaced, expanded and connected
to the main road by reorganising the existing cross-
roads. A new security control point and security fence
Investments in ConstructionInvestments in ConstructionInvestments in ConstructionInvestments in ConstructionInvestments in Construction
After taking over the role of investor for the government
section of the general aviation hangar we managed and
supervised the construction of both phases of the
hangar, with a total floorspace of 4,270 m2. During the
actual construction it was decided in August to organise
part of the second phase (the airport section of the
hangar) for express airmail and to lease it to Intereuropa
(UPS). This late change, which also encompassed some
changes to the external arrangements, entailed a deferral
of the deadlines for completing the hangar, and thus the
building was primarily completed by the end of the year
but the UPS premises were finished in January 2004. A
21,000 m2 aircraft parking apron in front of the hangar
was built, and is linked on one side to the T connector
taxiway and on the other side via a newly built service
road to the service road system. The dry hydrant
network connected to the fire service pumping station
was also upgraded.
As part of the project for developing the manoeuvring
areas we completed the investment in the extension of
the taxiway towards threshold 31 with an expansion of
the TWY F connector taxiway. Work was carried out
back in 2002, and in 2003 a lighting and navigation
signalizacijo. Inπtaliran je bil sistem za napajanje,
krmiljenje in nadziranje svetlobnega navigacijskega
sistema z nadgradnjo obstojeËega Sicomos-a z
novejπo generacijo programske opreme. TWY F
omogoËa uporabo vzporedne vozne steze A in je na
stacionaæi 1.950 m prikljuËena na obstojeËo VPS.
Opremljena je za uporabo v vseh meteoroloπkih
razmerah in poveËuje kapaciteto vzletno-pristajalne
steze. Postavljena je bila tudi oznaka stacionaæe
2.500 m in vetrovna vreËa v coni dotika.
ZakljuËili smo 2. fazo sistema tehniËnega varovanja
na novem servisnem vhodu na letaliπËe v podroËju
baze Petrol. Dogradili smo tudi razmejitev “airside-
landside” v podroËju novega hangarja sploπnega
letalstva in na vzdræevalni cesti v podroËju
Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Oprema
v varnostno operativnem centru je bila dopolnjena z
novo snemalno napravo.
DokonËana je bila rekonstrukcija servisne ceste, ki je
omogoËila vzpostavitev novega vhoda v letaliπki
kompleks v podroËju baze Petrol, zaËeta æe leta 2002.
ObstojeËa cesta je bila obnovljena, razπirjena in
prikljuËena na glavno cesto z ureditvijo obstojeËega
kriæiπËa. Zgrajeni sta bili nova varnostno kontrolna
Investicije v izgradnjo objektovInvesticije v izgradnjo objektovInvesticije v izgradnjo objektovInvesticije v izgradnjo objektovInvesticije v izgradnjo objektov
Po prevzemu investitorstva vladnega dela hangarja
sploπnega letalstva smo vodili in nadzirali izgradnjo
obeh faz hangarja sploπnega letalstva v skupni
tlorisni izmeri 4.270 m2. Med samo gradnjo je bilo
avgusta odloËeno, da se del 2. faze (aerodromskega
dela hangarja) uredi za potrebe hitre letalske poπte in
odda v najem Intereuropi - UPS. Ta naknadna
sprememba, ki je obsegala tudi nekatere spremembe
zunanje ureditve, je povzroËila prestavitev rokov za
dokonËanje hangarja, zato je bil objekt v glavnem
dokonËan do konca leta, prostori za UPS pa januarja
2004. Zgrajena je bila letaliπka ploπËad pred
hangarjema v velikosti 21.000 m2, ki je bila na eni
strani prikljuËena na spojnico T, na drugi strani pa je
z novozgrajeno servisno cesto povezana na sistem
servisnih cest. Dograjena je bila tudi suha hidrantna
mreæa, prikljuËena na poæarno ËrpaliπËe.
V sklopu projekta razvoja manevrskih povrπin smo
zakljuËili investicijo v podaljπek vozne steze proti
pragu 31 z razπiritvijo spojnice TWY F. Gradbeno so
bila dela izvedena æe leta 2002, v letu 2003 pa smo
inπtalirali svetlobno navigacijski sistem, ki obsega
luËi centralne linije, luËi za zaustavljanje in vertikalno
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
53L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
impact on Aerodrom Ljubljana in the coming years, will
be the construction of the new passenger terminal. With
Slovenia joining the EU and the Schengen area the
passenger terminal needs to be adapted to all the new
regulations and standards governing traffic between
Schengen and non-Schengen countries and the
connected security requirements. The growth in traffic
also demands new floorspace for arriving and departing
passengers and baggage. To this end a technological
design concept was formulated for a new T2 passenger
terminal and adaptation of the existing T1 terminal. The
design was reviewed by various institutions and experts
from inside and outside Slovenia. It is the basis for the
design of the project for the new terminal, the definition
of the technological equipment required, and the design
of the road system for accessing the terminal. A project
design for diverting the main road past the airport is in
the final phase of being formulated, and was supported
by environmental impact reports and partly reviewed by
the national roads directorate. We have also activated
the project for building the parking garage A with
commercial extension from 2001 for its traffic calming
arrangements, and construction is expected to begin in
the spring of 2004.
toËka in varnostna ograja, cesta je opremljena z javno
razsvetljavo, prestavljen je bil vodovod, zgrajena je
bila kanalizacija in napeljane elektriËne in
telekomunikacijske povezave.
DokonËane so bile nekatere manj obseæne investicije,
vendar zato niË manj pomembne. Inπtalirali smo novo
telefonsko centralo, poveËali smo kapaciteto
hladilnoenergetske postaje za ohlajevanje potniπkega
terminala, tehnoloπko smo posodobili bioloπko
Ëistilno napravo z izgradnjo posnemala Emπerjevega
vsedalnika in izgradnjo Ëistilnega polja, postavili smo
kontejnerske pisarne za Airest, dogradili centralni
nadzorni sistem, uredili prezraËevanje v sortirnici A in
uredili del cestnega sistema ob ograji.
Za izgradnjo prostorov za BIP (mejno kontrolno toËko)
in za centralno skladiπËe v obliki prizidka h garaænemu
objektu je bila izdelana projektna dokumentacija, ki je
bila vloæena na Ministrstvu za okolje, prostor in
energijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izveden
je bil postopek izbora izvajalcev za oba objekta in izbor
pooblaπËenca za varstvo pri delu. Urejeni so bili novi
prostori, v katere je bil preseljen carinski arhiv.
Najpomembnejπi projekt, ki bo zaznamoval
Aerodrom Ljubljana v naslednjih letih, bo izgradnja
novega potniπkega terminala. Z vstopom Slovenije v EU
in v krog dræav Schengenskega sporazuma je treba
prilagoditi potniπki terminal vsem novim predpisom in
standardom, ki regulirajo promet med schengenskimi in
neschengenskimi dræavami in s tem povezanimi
varnostnimi zahtevami. Tudi porast prometa zahteva
nove kvadrature za sprejem in odpravo potnikov in
prtljage. V ta namen je bila v preteklem letu izdelana
Idejna tehnoloπka zasnova novega potniπkega terminala
T2 in prilagoditev obstojeËega terminala T1. To zasnovo
so pregledali razliËne institucije in strokovnjaki doma in
v tujini. Na njeni osnovi se izdeluje idejni projekt novega
terminala, definira se potrebna tehnoloπka oprema in
projektira se cestni sistem za dostop do terminala.
V zakljuËni fazi je izdelava idejnega projekta prestavitve
glavne ceste mimo letaliπËa, ki je bil podprt z
doloËenimi poroËili o vplivih na okolje in delno
revidiran na Direkciji Republike Slovenije za ceste. Za
ureditev mirujoËega prometa smo aktivirali projekt
izgradnje Parkirne hiπe A s poslovnim prizidkom iz leta
2001, katere gradnja naj bi se zaËela spomladi 2004.
Na podlagi prostorskega plana obËine Cerklje,
sprejetega ob koncu leta 2002, smo zaËeli izdelovati
prostorske izvedbene akte, in sicer: lokacijski naËrt za
were built, the road was equipped with public lighting,
the water main was diverted, a sewage system was built
and electricity and telecommunications lines were
installed.
Some less extensive but nevertheless important
investments were also completed. A new telephone
exchange was installed, the capacity of the stored
cooling system for the passenger terminal was
increased, the biological treatment plant was upgraded
with the construction of a Emscher sedimentation tank
skimmer and a treatment field, container offices for
Airest were erected, the central surveillance system was
upgraded, ventilation was arranged for sorting room A
and part of the road system by the fence was organised.
The project documentation for the construction of the
BIP areas and a central warehouse in the form of an
extension to the garage building was drawn up and
lodged with the Ministry of the Environment, Spatial
Planning and Energy in the application for the building
permit. The procedure for selecting the contractors for
the two projects was carried out and the selection of the
occupational safety agent made. New premises were
arranged for the customs archives.
The most important project, one that will have a huge
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A54 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
that the computer equipment investment plan was only
realised to the level of 24%, it can be seen that the
majority of the projects had not been completed by the
end of the year, although they will be completed in
2004. The investments in hardware were used to
upgrade the LAN, which now allows greater security in
the operation of the information system, better data
transfer and an expansion of the network into newly
constructed buildings. We optimised the installation of
hardware at the data centre and the aircraft balancing
service and continued to upgrade the hardware of the
workstations for the purpose of overhauling the
information system, which will operate on a three-tier
architecture and on the Oracle relational database. We
also upgraded the hardware in the training room where
employees are trained to use various software and users
are trained to work on the departure control system. In
the software realm we continued the introduction of the
transport information system and the overhaul of the
business information system. In addition we also made
investments in the purchase of additional licences for
anti-virus protection and upgrades to licensed software
running in the Windows environment. During 2003 the
information system never failed to provide up-to-date
On the basis of the municipality of Cerklje’s land use
plan adopted at the end of 2002, we began to draw up
executive planning acts, viz. the detailed plan for the
diversion of the main road, the planning and regulatory
conditions for the area by the airport to regulate further
construction in the complex of passenger and cargo
terminals and service activities, and the planning and
regulatory conditions for the golf area. We have also
invited Adria Airways and the Civil Aviation Authority to
participate. The aforementioned planning acts will be
completed in 2004 and will form the basis for further
development.
On the basis of the technical documentation the project
design was also drawn up for the expansion of the air
cargo warehouse and, once approved by the users, will
be used to formulate and carry out projects for obtaining
the building permit. The documentation updating the
monopolar scheme of electricity distributors in the
buildings was also completed in conjunction with the
electrical maintenance department.
Computer EquipmentComputer EquipmentComputer EquipmentComputer EquipmentComputer Equipment
In 2003 the company invested 30.9 million tolars in
computer equipment, of which 15.4 million tolars went
on hardware and 15.5 million tolars on software. Given
opremo 15,5 mio SIT. Glede realizacije plana naloæb
v raËunalniπko opremo, ki je bil realiziran v viπini 24
%, lahko ugotovimo, da veËina projektov do konca
leta πe ni bila zakljuËena, paË pa bo zakljuËena v letu
2004. Od naloæb v strojno opremo smo posodobili
lokalno raËunalniπko omreæje, ki zdaj omogoËa
veËjo varnost delovanja informacijskega sistema,
veËje prenosne hitrosti in πiritve lokalnega omreæja
v novo zgrajene objekte. Optimizirali smo
namestitev strojne opreme v podatkovnem srediπËu
in sluæbi za balansiranje letal ter nadaljevali
posodabljanje strojne opreme delovnih postaj za
potrebe prenove informacijskega sistema, ki bo
deloval na trislojni arhitekturi in na relacijski bazi
Oracle. Posodobili smo tudi strojno opremo v
uËilnici, v kateri poteka izobraæevanje zaposlenih za
uporabo raznovrstne programske opreme in tudi za
izobraæevanje uporabnikov za delo na sistemu za
kontrolo potnikov v odhodu DCS (Departure
Control System). Na podroËju programske opreme
smo nadaljevali uvajanje prometnega informacijskega
sistema in prenovo poslovnega informacijskega sistema.
Poleg tega smo izvedli tudi naloæbe v nakup dodatnih
licenc za protivirusno zaπËito in nadgradnjo licenËne
prestavitev glavne ceste, prostorsko ureditvene pogoje
(PUP) obmoËja ob letaliπËu, ki bo uredil pozidavo v
kompleksu potniπkih in tovornih terminalov ter servisnih
dejavnosti, in PUP obmoËja za golf. K sodelovanju smo
povabili tudi Adrio Airways in Upravo Republike
Slovenije za prestavitev glavne ceste, prostorsko
ureditvene pogoje (PUP) obmoËja ob letaliπËu, ki bo
uredil pozidavo v kompleksu potniπkih in tovornih
terminalov ter servisnih dejavnosti, in PUP obmoËja za
golf. K sodelovanju smo povabili tudi civilno letalstvo.
Navedeni prostorski akti bodo dokonËani v letu 2004 in
bodo podlaga za nadaljnji razvoj.
Na podroËju tehniËne dokumentacije je bil izdelan tudi
idejni projekt poveËave avioblagovnega skladiπËa, ki se
bo, ko ga bodo uporabniki potrdili, uporabljal za izdelavo
oziroma izvedbo projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja. V sodelovanju z Elektrovzdræevalno sluæbo je
bila dokonËana tudi dokumentacija, ki je aæurirala
enopolne sheme razdelivcev elektriËne energije
v objektih.
RaËunalniπka opremaRaËunalniπka opremaRaËunalniπka opremaRaËunalniπka opremaRaËunalniπka oprema
V letu 2003 smo v druæbi realizirali naloæbe v
raËunalniπko opremo v viπini 30,9 mio SIT, od tega v
strojno opremo 15,4 mio SIT in v programsko
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
55L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
the forklift. This brings a significant improvement to the
functioning of the forklift, as goods are now weighed as
soon as the forklift operator removes them from the
vehicle. Using this built-in weighing device in the export
warehouse avoids having to drive the goods to the
weighing device, remove them from the forklift and take
them back to the warehouse position. In addition a new
electric forklift capable of carrying a load of 1.6 tons was
purchased to replace the old, obsolete forklift.
Until now only urea was used to protect the manoeuring
area from freezing: it is very advantageous in price terms
but its use is restricted or prohibited in the majority of
Western European countries, and in addition it only
offers protection down to temperatures of -50C. It was
therefore decided to purchase a new vehicle for spraying
antifreeze on the runway, the other manoeuring areas
and the apron. The deicing liquid is environmentally
acceptable and effective down to -20 0C.
To replace the old TAM truck we purchased a new
tractor unit for snow clearance that is more effective
and capable and allows better clearance of the
parking areas. Problems with purchasing spare parts
mean it will be necessary to replace all the TAM
trucks in a few years.
and accurate travel information and business informa-
tion for the needs of the company.
AirportAirportAirportAirportAirport Equipment Equipment Equipment Equipment Equipment
Notable among the equipment purchased in 2003 were
the STR 4SH self-propelled stairs for passengers
embarking and disembarking aircraft. They represent a
new generation in self-propelled stairs, and have with
the necessary EU certification and declaration of
conformity.
Given the distant nature of the aircraft parking positions
and rules for safety at work on the apron there is a need
for workers to move from aircraft to aircraft in an
organised manner, and we therefore purchased a new
van for transporting baggage handlers. Industrial
vacuum cleaners were bought for cleaning the sorting
rooms, where there are large, difficult to access areas
under the carousels.
We replaced two follow-me vehicles to ensure that the
vehicles can remain in constant use because the
existing vehicles were five years old and had clocked up
approximately 10,000 work hours. The third and final
instalment for the new deicing vehicle purchased in the
previous year was also paid.
A new weighing device was purchased for installing on
tehtnico se namreË bistveno poveËa, ker je blago
stehtano takoj, ko ga viliËarist vzame z vozila. Z
uporabo omenjene tehtnice se v izvoznem skladiπËu
izognemo voænji blaga na tehtnico, premikom blaga z
viliËarjem ter ponovnemu odvozu na skladiπËno
pozicijo. Poleg tega je bil za delo v avioblagovnem
skladiπËu kupljen nov elektriËni viliËar nosilnosti 1,6
tone, ki je zamenjal prejπnjega, æe izrabljenega.
Za zaπËito proti zamrzovanju manevrskih povrπin
smo do zdaj uporabljali samo ureo, ki je sicer
cenovno ugodna, vendar je njena uporaba v veËini
zahodnoevropskih dræav omejena ali prepovedana,
poleg tega pa πËiti samo do -5 0C. Zato smo se
odloËili za nakup novega vozila za protizamrzovalno
πkropljenje vzletno-pristajalne steze, drugih
manevrskih povrπin in ploπËadi. Posebna tekoËina za
razledenitev je ekoloπko sprejemljivejπa in uËinkovito
deluje do -20 0C.
Za ËiπËenje snega v zimski sluæbi smo nabavili nov
traktor,ki je zamenjal starejπi TAM-ov kamion in je
zmogljivejπi in okretnejπi ter omogoËa boljπe
ËiπËenje parkiriπË. V nekaj letih bo treba zaradi teæav
pri nakupu rezervnih delov zamenjati vse TAM-ove
kamione.
programske opreme, ki teËe v okolju Windows.
Informacijski sistem je v letu 2003 neprekinjeno
zagotavljal pravoËasne in toËne informacije ter podatke
za potrebe poslovanja druæbe.
Oprema za potrebe dejavnostiOprema za potrebe dejavnostiOprema za potrebe dejavnostiOprema za potrebe dejavnostiOprema za potrebe dejavnosti
Med opremo, ki smo jo nabavili v letu 2003 za potrebe
dejavnosti, je treba izpostaviti moderne samohodne
stopnice za vkrcanje in izkrcanje potnikov z letala
STR 4SH. To je nova generacija samohodnih stopnic s
potrebnimi certifikati EU in izjavo o skladnosti.
Zaradi odmaknjenosti parkirnih pozicij za letala in pravil
varnosti pri delu na letaliπki ploπËadi se pojavlja potreba
po organiziranem gibanju delavcev od letala do letala,
zato smo nabavili nov kombi za prevoz delavcev
prtljaæne sluæbe. Za ËiπËenje sortirnic, kjer so velike in
pod trakovi teæko dostopne povrπine, smo nabavili
posebni industrijski sesalnik.
Zamenjali smo dve vozili follow-me za zagotavljanje
nemotene redne uporabe vozil zaradi pet let starih
obstojeËih vozil, ki imajo opravljenih pribliæno
10.000 delovnih ur. PlaËan je bil πe zadnji, tretji obrok za
novo vozilo za razledenitev letal, nabavljeno v
prejπnjem letu.Kupili smo novo tehtnico za vgradnjo
v viliËarja. Funkcionalnost viliËarja z vgrajeno
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A56 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
9. Druæbena odgovornost 9. Social ResponsibilityLetaliπËe s svojo dejavnostjo ustvarja doloËen ekonomski uËinek na svojo oæjo in πirπo okolico. Na obmoËju
letaliπËa Brnik ima svoje sedeæe ali delovne enote veË kakor 80 najrazliËnejπih podjetij, dræavnih organov in
sluæb. Vsi ti, vkljuËno z Aerodromom Ljubljana, zaposlujejo prek 2.100 ljudi iz okolice v oddaljenosti do 50
kilometrov. Obratovanje letaliπËa poleg neposrednih ustvarja tudi posredne ekonomske uËinke, ki se kaæejo v
ekonomski aktivnosti podjetij zunaj letaliπËa in so povezana z dejavnostjo na letaliπËu, ponujajo pa svoje
storitve ali proizvode uporabnikom letaliπËa. Poleg tega nastajajo na ta raËun v slovenskem gospodarstvu πe
dodatne ekonomske koristi. Aerodrom Ljubljana, d. d., je pomemben ustvarjalec ekonomskih koristi in blaginje
prebivalstva v svoji okolici in spodbuja menjavo in razvoj dejavnosti v slovenskem gospodarstvu.
V okviru izvajanja druæbeno odgovornega træenja je druæba v preteklem letu nastopila kot donator nekaterim
humanitarnim, kulturnim in zdravstvenim ustanovam v Kranju in πirπi okolici. Poleg tega je bila pokrovitelj
nekaterih vrhunskih πportnikov in πportnih dogodkov, predvsem tistih, ki so moËneje vplivali na promet na
letaliπËu. Med drugim smo podprli πahovsko olimpiado in evropsko rokometno prvenstvo.
Through its activities the airport has a significant economic impact on its local environment and in the wider
environment. More than 80 state bodies, departments and diverse companies have registered offices or units
based in the area of Ljubljana Airport. Together with Aerodrom Ljubljana they provide jobs for a total of more
than 2,100 people within a radius of 50 km. In addition to direct effects the operation of the airport also
generates indirect economic effects, which are seen in the economic activities of companies outside the airport
that are connected to activities at the airport and that provide services or products to airport users. Additional
economic benefits are brought to the Slovenian economy on this account. Aerodrom Ljubljana is thus a
significant generator of economic benefits and prosperity for the local population, and encourages trade and
the development of business activities in the Slovenian economy.
As part of its socially responsible marketing the company made donations to various humanitarian, cultural
and health foundations in Kranj and further afield. In addition we sponsored a number of top sportspeople and
sporting events, particularly those that had a significant impact on traffic at the airport. These included the
Chess Olympiad and the European handball championships.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT Slovenska πtudentka med najuspeπnejπimi na ©vedskem
A Slovene student is among the most successful in Sweden
57L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
A E R O D R O M L J U B L J A N A58 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
10. Environmenttreated wastewater is discharged into the outfall and
that the discharge of water into the aquifers is more
environment-friendly, and we have also ensured that
the outfall will operate for a longer lifetime.
To ensure that the treatment plant operates smoothly
we perform a daily inspection and keep appropriate
records of inspections, observations and any
interventions made. The 47 oil and fat collectors are
inspected monthly and cleaned as necessary, and
diaries are kept for them. Twice a year the Kranj
health protection institute takes samples of
wastewater at the treatment plant for biological waste,
and once a year it takes water samples from the oil
and fat collectors to conduct biochemical analysis.
On the basis of these results, which were very good
in 2003, a report on measurements and operational
monitoring for the entire year is drawn up, and is
sent to the Ministry of the Environment, Spatial
Planning and Energy.
Cleaner AirCleaner AirCleaner AirCleaner AirCleaner Air
In order to minimise as far as possible the emission
of harmful compounds into the air from the heating
Aerodrom Ljubljana, d.d. is a diligent, environmen-
tally aware manager, and in our development plans
we place a strong emphasis on lowering the burden
on the environment, which our development must
not in any way threaten. Environmental impact
reports are compiled for all environmentally
demanding projects as required by the Environmen-
tal Protection Act. We strive to always meet stricter
and stricter environmental standards. As the manager
of the airport we provide passive anti-noise
protection and solutions that minimise emissions by
ensuring that traffic flows smoothly. We handle the
wastes and sewage generated on aircraft and in
airport buildings, and the complex problem of
dealing with rainwater and industrial wastewater, and
ensure that the airport is a healthy, clean environ-
ment.
Water and AquifersWater and AquifersWater and AquifersWater and AquifersWater and Aquifers
Our objective is to improve the quality of the treated
water discharged from the biological treatment plan
into the outfall. It was for this reason that we
upgraded the plant treatment field and the oxygena-
tion plant. These upgrades ensure that only properly
Za nemoteno delovanje Ëistilne naprave opravljamo
vsakodnevni pregled in vodimo ustrezno evidenco
pregledov, opaæanj in izvedenih posegov. MeseËno
pregledujemo in po potrebi Ëistimo na obmoËju 47
lovilcev olj in maπËob, zanje vodimo ustrezne
dnevnike. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj dvakrat
letno odvzame vzorce odpadnih vod na Ëistilni
napravi za bioloπke odpadke, enkrat letno pa
odvzame vzorce vode za izdelavo bioloπkih kemijskih
analiz iz lovilcev olj in maπËob. Na osnovi teh
rezultatov, ki so bili za leto 2003 zelo dobri,
pripravijo poroËilo o meritvah in vrednotenju -
obratovalni monitoring za celo leto, ki ga poπljejo
Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.
»istejπi zrak»istejπi zrak»istejπi zrak»istejπi zrak»istejπi zrak
Da bi kar najmanj obremenjevali zrak s πkodljivimi
primesmi iz kurilnih naprav, smo v minulem letu
naroËili pri ustreznih izvajalcih dvakrat temeljito
ËiπËenje peËi, dimnikov in elektronsko nastavitev
oljnih gorilnikov. Tudi z rednim servisiranjem vseh
vozil prispevamo k zmanjπevanju izpusta πkodljivih
primesi v okolje.
Druæba Aerodrom Ljubljana, d. d., je skrben in
ekoloπko zaveden gospodar, zato v svojih razvojnih
naËrtih moËno poudarja razbremenitev okolja, ki ga s
svojim razvojem ne sme ogroæati. V skladu z Zakonom
o varstvu okolja se za vse okoljsko zahtevne projekte
izdelajo poroËila o vplivih na okolje. Izpolnjevati
moramo vedno bolj zaostrene okoljske standarde. Kot
upravljavec letaliπËa zagotavljamo pasivne protihrupne
zaπËite in prometne reπitve, ki s tekoËim prometom kar
najbolj zmanjπujejo emisije. Skrbimo za odvajanje
odpadkov in fekalij na letalih in v letaliπkih objektih,
kompleksno reπevanje meteornih in tehnoloπkih
odpadnih vod ter zdravo in urejeno okolico letaliπËa.
Voda in podtalnicaVoda in podtalnicaVoda in podtalnicaVoda in podtalnicaVoda in podtalnica
Naπ cilj je πe izboljπati kvaliteto preËiπËene vode iz
bioloπke Ëistilne naprave v ponikovalnico. Zato smo
dogradili rastlinsko Ëistilno polje in napravo za
dovajanje kisika. Ta izboljπava zagotavlja odtekanje
primerno preËiπËene odpadne vode v ponikovalnico in
okolju prijaznejπe odvajanje odpadnih vod v
podtalnico, hkrati pa smo zagotovili daljπo dobo
obratovanja ponikovalnice.
10. Okoljska dejavnost
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
59L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
plants, twice last year we ordered suitable contractors
to thoroughly clean the furnace, flues and electronic
fittings on the oil burners. We further contribute to
reducing the emission of harmful compounds into the
environment by regularly servicing our motor vehicles.
WastesWastesWastesWastesWastes
We have concluded a contract with the motor oil
supplier for the free pick-up and destruction of about
2.5 tons of waste oil. We also collect waste batteries
and battery inserts separately.
The collection and removal of municipal wastes gives
us much work and significant expense. We took about
3,400 m3 of waste to the landfill at Tenetiπe. Cardboard
packaging is collected separately.
Last year we carried out extensive work in forest areas
attacked by pests. We also ensure that all our lawns
are cut at the right time and are neat, and that our
flower beds are well-kept.
Neither did we ignore the environment in our
investments in informatics. Outmoded hardware does
not belong in an ordinary landfill, but in a special site
where procedures are conducted to separate raw
materials that can later be recycled for the manufacture
of new products.
OdpadkiOdpadkiOdpadkiOdpadkiOdpadki
Z dobaviteljem motornih olj imamo sklenjen dogovor
o brezplaËnem odvozu in uniËenju pribliæno 2,5 tone
odpadnih olj. LoËeno zbiramo tudi odpadne
akumulatorje in baterijske vloæke.
Veliko dela in stroπkov nam povzroËata zbiranje in
odvoz komunalnih odpadkov. Na deponijo v Tenetiπe
smo odpeljali pribliæno 3.400 m3 odpadkov. LoËeno
zbiramo kartonsko embalaæo.
Zaradi napada πkodljivcev smo v minulem letu izvajali
obseæna dela na gozdnih povrπinah. Skrbimo tudi za
pravoËasno koπnjo trave, urejenost zelenic in cvetliËnih
nasadov.
Za okolje skrbimo tudi na podroËju informatike, saj
dotrajana strojna oprema ne spada na klasiËna
odlagaliπËa odpadkov, temveË na posebna odlagaliπËa,
kjer se izvajajo postopki loËevanja surovin, ki se pozneje
reciklirajo v nove surovine za izdelavo novih izdelkov.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A60 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
11. Kakovost poslovanja 11. QualityIn the air transport sector, operational quality is prescribed for airlines, airports and all others involved in the
sector by strict, coordinated international standards. Aerodrom Ljubljana meets these in full, and in some areas
even exceeds them, as a satisfied passenger and a carrier treated with professionalism are our most important
priorities.
In the first rank among these international standards are the ICAO standards and recommendations, which for
aviation represent the absolute foundation for organisational structure, business and controlling. For airports
the relevant ministry standards are Annex 14 (Aerodromes), which sets out in detail all airport infrastructure,
from project design and construction to maintenance, Annex 9 (Facilitation), which describes the possibilities
and procedures for the transport of passengers, baggage and cargo by air, Annex 16 (Environmental), which
sets out the environmental protection requirements, and Annex 17 (Security), which sets out the vital security
requirements. Security standards are also set out by the European Civil Aviation Conference.
IATA further formulates international standards for aircraft ground handing services. Aerodrom Ljubljana is an
active member of the Iata Ground Handling Council. Representatives of the airport participate in its annual
conferences, where the standards and recommended practice are updated and enforced.
V zraËnem prometu strogi in usklajeni mednarodni standardi predpisujejo kakovost poslovanja za prevoznike,
letaliπËa in vse druge udeleæence. Aerodrom Ljubljana te standarde izpolnjuje, na nekaterih podroËjih jih tudi
presega, saj je zadovoljen potnik in profesionalno oskrbovan prevoznik za nas najpomembnejπa prioriteta.
Med mednarodnimi standardi so na prvem mestu standardi ICAO in priporoËila, ki za letalstvo predstavljajo
abecedo organiziranosti, poslovanja in kontrolinga. Za letaliπËa so to Annex 14 (Aerodromes), ki podrobno
doloËa vso letaliπko infrastrukturo od projektiranja in gradnje do vzdræevanja, Annex 9 (Facilitation), ki opisuje
moænosti in postopke za transport potnikov, prtljage in tovora v zraËnem prometu, Annex 16 (Environmental), ki
vsebuje okoljske zahteve, Annex 17 (Security) pa nujne varnostne zahteve. Varnostne standarde doloËa tudi
ECAC (European Civil Aviation Conference).
IATA je zdruæenje letalskih prevoznikov in oblikuje mednarodne standarde glede zemeljske oskrbe letal.
V tem zdruæenju je Aerodrom Ljubljana aktiven Ëlan med izvajalci zemeljskih storitev IGHC (Iata Ground
Handling Council). Predstavniki letaliπËa se udeleæujejo letnih konferenc zdruæenja in sodelujejo pri
posodabljanju in uveljavljanju standardov in priporoËenih praks.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
61L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
12. NaËrt razvoja druæbe v letu 2004 12. Development Plan for 2004NaËrt investicij za leto 2004 predstavlja nadaljevanje vlaganj v razvoj letaliπËa, ki je zaËrtan v Strategiji razvoja druæbe
Aerodrom Ljubljana, d. d., do leta 2005 z vizijo do leta 2010, ki ga je junija 2001 sprejela skupπËina delniËarjev. Po
dveletni stagnaciji investicij je naËrt za leto 2004 prilagojen ponovni rasti prometa. Izvedba naËrtovanih investicij bo tudi
zagotovila pripravljenost letaliπke infrastrukture za odvijanje letalskega prometa po vstopu Slovenije v EU in v krog dræav
Ëlanic Schengenskega sporazuma.
V letu 2004 naËrtujemo investicije v objekte, raËunalniπko opremo in v opremo za potrebe dejavnosti v skupni viπini
3.148 mio SIT. Za gradnjo objektov bomo namenili 2.779 mio SIT, za raËunalniπko opremo 137 mio SIT, za opremo za
potrebe dejavnosti pa bomo porabili 232 mio SIT.
NajveËjo investicijo predstavlja izgradnja parkirne hiπe s poslovnim prizidkom, ki bo zakljuËena v letu 2005. NaËrtujemo
tudi dokonËanje objektov, ki smo jih gradili v letu 2003, in sicer hangar sploπnega letalstva, ploπËad sploπnega letalstva
in spojnice F. Novogradnjo predstavlja tudi prizidek h garaænemu objektu in prostori za mejno kontrolno toËko v
obstojeËem avioblagovnem skladiπËu.
Nadaljevali bomo projekt tehniËnega varovanja in centralnega nadzornega sistema strojnih inπtalacij. V letu 2004 bomo
zaËeli pripravljati projektno dokumentacijo za nov potniπki terminal, katerega gradnja je predvidena v letih 2006 in 2007.
Na podroËju raËunalniπke opreme bomo v letu 2004 uvedli sistem za zaπËito in arhiviranje podatkov, prenovili sistem za
elektronsko poπto s prehodom na standardni poπtni streænik MS Exchange, prenovili spletno stran druæbe, uvedli streænik
za navidezna privatna omreæja (VPN), zaËeli drugo fazo razvoja prometnega informacijskega sistema, prenovili poslovni
sistem, nadaljevali razvoj tehniËnega informacijskega sistema (TIS), razπirili raËunalniπko mreæo do novega centralnega
skladiπËa in novih najemnikov prostorov ter zamenjali zastarelo in dotrajano raËunalniπko opremo z novo in posodobili
programsko opremo.
Med opremo za potrebe dejavnosti naj omenimo namero o nakupu odmetovalnika snega za ËiπËenje manevrskih povrπin,
samohodnih stopnic, vozila za preËrpavanje fekalij na letalu in vleËnega traktorja.
The investment plan for 2004 entails a continuation of the airport development investments laid out in the
company’s development strategy to 2005 and the vision for 2010, which were approved in June 2001 by the
general meeting of shareholders. After two years of stagnation in investment, the plan for 2004 has been adjusted
to allow for the return of growth in traffic. Making these investments will ensure that the airport infrastructure is
ready for the progress of air transport after Slovenia joins the EU and the Schengen area.
In 2004 we are planning to invest a total of 3,148 million tolars in buildings, computer equipment and other
equipment for the company’s needs. Of this 2,779 million tolars is earmarked for construction, 137 million tolars
for computer equipment and 232 million tolars for airport equipment.
The largest investment is the construction of a parking garage and office building, which will be completed in
2005. We are also planning to finish off the structures built in 2003, namely the general aviation hangar, the
general aviation apron and the F connector taxiway. New constructions include an extension to the garage building
and premises for a border control point in the existing air cargo warehouse. We will also continue the project for
technical security and a central surveillance system for the machine installations. In 2004 we will begin to draw up
the project documentation for the new passenger terminal, construction of which is envisaged for 2006 and 2007.
In 2004 we will introduce a data protection and archiving system, overhaul the e-mail system by switching to the
standard MS Exchange mail server, redesign the company’s website, introduce a virtual private network server,
begin the second phase of developing the transport information system, upgrade the business system, continue
the development of the technical information system, expand the computer network to the new central warehouse
and those leasing premises for the first time, replace the obsolete and worn computer equipment with new
equipment and upgrade the software.
The other company equipment we are intending to purchase includes a snow remover for clearing the manoeuring
area, self-propelled stairs, vehicles for pumping aircraft sewage and a tractor unit.
II. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORTII. POSLOVNO PORO»ILO II. BUSINESS REPORT
A E R O D R O M L J U B L J A N A62 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
63L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
III. RIII. RIII. RIII. RIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJAA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJAA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJAA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJAA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJAIII. FIII. FIII. FIII. FIII. FINANCIALINANCIALINANCIALINANCIALINANCIAL S S S S STATEMENTS,TATEMENTS,TATEMENTS,TATEMENTS,TATEMENTS, N N N N NOTES ANDOTES ANDOTES ANDOTES ANDOTES AND D D D D DISCLOSURESISCLOSURESISCLOSURESISCLOSURESISCLOSURES
Drugi podatki Drugi podatki Drugi podatki Drugi podatki Drugi podatki Other Information Other Information Other Information Other Information Other Information
MatiËna πtevilka Registration number 5142768
DavËna πtevilka Tax number 12574856
©ifra dejavnosti 63.230 - druge pomoæne dejavnosti v zraËnem prometu
Code of activities 63.230 - other auxiliary activities in air transport
Velikost velika druæba po Zakonu o gospodarskih druæbah
Size large company pursuant to Companies Act
Transakcijski raËuni Transaction accounts
- Nova Ljubljanska banka 02921-0014174945
- Gorenjska banka 07000-0000000672
- Banka Koper 10100-0029177110
Poslovno leto Financial year koledarsko calendar year
Podatki o zaposlenih Podatki o zaposlenih Podatki o zaposlenih Podatki o zaposlenih Podatki o zaposlenih Information on EmployeesInformation on EmployeesInformation on EmployeesInformation on EmployeesInformation on Employees
©tevilo zaposlenih Po stanju na dan 31. 12. 2003 je bilo 307 zaposlenih.
Number of employees As at 31 December 2003 the company had 307 employees.
Predstavitev podjetja Predstavitev podjetja Predstavitev podjetja Predstavitev podjetja Predstavitev podjetja Company InformationCompany InformationCompany InformationCompany InformationCompany Information
Sedeæ Registered office Aerodrom Ljubljana, d. d., Zg. Brnik 130a, 4210 Brnik-aerodrom
Pravna oblika Legal form delniπka druæba public limited company
Dræava Country Slovenija Slovenia
Dejavnost Dejavnost Dejavnost Dejavnost Dejavnost Line of BusinessLine of BusinessLine of BusinessLine of BusinessLine of Business
• Letaliπke storitve Airport services
•Pristanki letal Aircraft landings
• Potniπki servis Passenger services
• Drugo Others
• Zemeljska oskrba letal, potnikov in tovora Ground handing services for aircraft, passengers and cargo
• Komercialne dejavnosti Commercial services
• Avioblagovno skladiπËe Air cargo warehouse
• Oddajanje poslovnih, trgovskih in gostinskih prostorov Leasing of commercial, retail and airport catering premises
• ParkiriπËa Carparks
• Drugo Others
1. Sploπna razkritja 1. General Disclosures
Slovenska gledaliπka igralka osvojila Ankaro
A Slovene actress captivated the theatre-going public in Ankara
A E R O D R O M L J U B L J A N A64 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
2. Revizorjevo poroËilo 2. Auditor’s ReportDelniËarjem druæbe AERODROM LJUBLJANA,DelniËarjem druæbe AERODROM LJUBLJANA,DelniËarjem druæbe AERODROM LJUBLJANA,DelniËarjem druæbe AERODROM LJUBLJANA,DelniËarjem druæbe AERODROM LJUBLJANA,
d. d., Brnikd. d., Brnikd. d., Brnikd. d., Brnikd. d., Brnik
Revidirali smo priloæeno bilanco stanja gospodarske
druæbe Aerodrom Ljubljana, d. d., Brnik, na dan 31.
decembra 2003, in z njo povezane izkaz poslovnega
izida, izkaz finanËnega izida, izkaz gibanja kapitala in
prilogo k raËunovodskim izkazom za tedaj konËano
leto. Pregledali smo tudi poslovno poroËilo uprave.
Za te raËunovodske izkaze in prilogo k njim je
odgovorna uprava gospodarske druæbe. Naπa naloga
je na podlagi revizije izraziti mnenje o teh
raËunovodskih izkazih.
Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi
standardi revidiranja, ki jih je izdalo Mednarodno
zdruæenje raËunovodskih strokovnjakov, in drugimi
pravili revizijske stroke, ki jih sprejema Slovenski
inπtitut za revizijo. Ti zahtevajo od nas naËrtovanje in
izvedbo revizije za pridobitev primernega zagotovila,
da raËunovodski izkazi ne vsebujejo bistveno
napaËnih navedb. Revizija vkljuËuje preizkuπevalno
preverjanje dokazov o zneskih in razkritjih v
raËunovodskih izkazih. Revizija vkljuËuje tudi
presojanje uporabljenih raËunovodskih naËel in
pomembnih ocen uprave ter ovrednotenje celovite
predstavitve raËunovodskih izkazov in presojo vsebinske
skladnosti poslovnega poroËila z raËunovodskimi izkazi,
ki so sestavni del letnega poroËila. PrepriËani smo, da je
naπa revizija primerna podlaga za naπe mnenje.
Po naπem mnenju so raËunovodski izkazi s prilogo iz
prvega odstavka resniËna in poπtena slika finanËnega
stanja gospodarske druæbe na dan 31. decembra 2003,
poslovnega izida in finanËnega izida njenega poslovanja
ter gibanja kapitala v tedaj konËanem letu v skladu s
slovenskimi raËunovodskimi standardi, ki jih je izdal
Slovenski inπtitut za revizijo.
Poslovno poroËilo je skladno z revidiranimi
raËunovodskimi izkazi.
KPMG SLOVENIJA,KPMG SLOVENIJA,KPMG SLOVENIJA,KPMG SLOVENIJA,KPMG SLOVENIJA,
podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.
Marjan MahniËMarjan MahniËMarjan MahniËMarjan MahniËMarjan MahniË, univ. dipl. ekon.
partner, direktor
Andrej KorinπekAndrej KorinπekAndrej KorinπekAndrej KorinπekAndrej Korinπek, univ. dipl. ekon.
partner, direktor
Ljubljana, 10. 3. 2004
To the shareholders ofTo the shareholders ofTo the shareholders ofTo the shareholders ofTo the shareholders of AERODROM AERODROM AERODROM AERODROM AERODROM
LJUBLJANA,LJUBLJANA,LJUBLJANA,LJUBLJANA,LJUBLJANA, d.d., Brnik d.d., Brnik d.d., Brnik d.d., Brnik d.d., Brnik
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
significant estimates made by management, as well as
evaluating the overall financial statement presentation. It
also includes an assessment of the compliance of the
Management’s Report on operation with the financial
statements, which form a constituent part of the annual
report. We believe that our audit provides a reasonable
basis for our opinion.
In our opinion, the financial statements referred to above
give a true and fair view of the financial position of the
Company as of 31 December 2003, the results of its
operations, its cash flows and the changes in equity for
the year then ended in conformity with Slovenian
Accounting Standards issued by Slovenian Institute of
Auditors.
The Management’s Report is in conformity with the
audited financial statements.
We have audited the accompanying financial statements
of Aerodrom Ljubljana, d.d., Brnik, consisting of the
balance sheet as of 31 December 2003, the income
statement, the cash flow statement, the statement of
changes in equity, and the notes thereto for the year then
ended. We also read the Management’s Report on
operation. These financial statements and the notes
thereto are the responsibility of the Company’s manage-
ment. Our responsibility is to express an opinion on these
financial statements based on our audit.
We conducted our audit in accordance with International
Standards on Auditing issued by International Federation
of Accountants and other auditing regulations issued by
Slovenian Institute of Auditors. Those standards require
that we plan and perform the audit to obtain reasonable
assurance about whether the financial statements are free
of material misstatements. An audit includes examining,
on a test basis, evidence supporting the amounts and
disclosures in the financial statements. An audit also
includes assessing the accounting principles used and
KPMG SLOVENIJA,KPMG SLOVENIJA,KPMG SLOVENIJA,KPMG SLOVENIJA,KPMG SLOVENIJA,
podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d. o. o.
Marjan MahniËMarjan MahniËMarjan MahniËMarjan MahniËMarjan MahniË, B. Sc, Econ.,
Managing Partner, Certified Auditor
Andrej KorinπekAndrej KorinπekAndrej KorinπekAndrej KorinπekAndrej Korinπek, B. Sc, Econ.,
Managing Partner, Certified Auditor
Ljubljana, 10 March 2004
65L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
3. RaËunovodski izkazi 3. Financial StatementsZemljiπËa 67.870 67.870
Land
Zgradbe 5.265.816 6.017.853
Buildings
2 Druge naprave in oprema 1.209.079 1.125.788
Other machinery and equipment
3 Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 1.462.278 89.934
Fixed assets in acquisition
Predujmi za pridobitev osnovnih sredstev 0 33.277
Advances for acquisition of fixed assets
Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi 1.462.278 56.657
Tangible assets under construction or in production
III. DolgoroËne finanËne naloæbe 6.983.911 5.838.786
Long-term financial investments
1 Deleæi v podjetjih v skupini 5.1.3 12.750 12.750
Equity capital interests in companies within group
2 Deleæi v pridruæenih podjetjih 5.1.3 4.759 5.556
Equity capital interests in associates
3 Drugi dolgoroËni deleæi 5.1.4 420.224 261.048
Other long-term participating interests
4 Druge dolgoroËne finanËne terjatve 5.1.5 6.546.178 5.559.432
Other long-term financial receivables
Bilanca stanja na dan 31. 12. 2003Bilanca stanja na dan 31. 12. 2003Bilanca stanja na dan 31. 12. 2003Bilanca stanja na dan 31. 12. 2003Bilanca stanja na dan 31. 12. 2003
Balance Sheet as at 31/12/2003Balance Sheet as at 31/12/2003Balance Sheet as at 31/12/2003Balance Sheet as at 31/12/2003Balance Sheet as at 31/12/2003
v TSIT
Pojasnila 2003 2002
SIT thousands
notes 2003 2002
SREDSTVA 19.955.277 18.995.957
ASSETS
A. STALNA SREDSTVA 15.170.451 13.329.536
FIXED ASSETS
I. Neopredmetena dolgoroËna sredstva 5.1.1 181.497 189.305
Intangible fixed assets
1 DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja 46.508 53.473
Long-term deferred operating expenses
2 DolgoroËno odloæeni stroπki razvijanja 81.611 112.286
Long-term deferred development expenses
3 Neopredmetena sredstva, ki se pridobivajo 53.378 23.546
Intangible fixed assets under construction
II. Opredmetena osnovna sredstva 5.1.2 8.005.043 7.301.445
Tangible fixed assets
1 ZemljiπËa in zgradbe 5.333.686 6.085.723
Land and buildings
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A66 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
III. KratkoroËne finanËne naloæbe 5.1.7 3.875.918 5.062.700
Short-term financial investments
1 KratkoroËne finanËne naloæbe do drugih 3.875.918 5.062.700
Short-term financial investments in others
IV Dobroimetje pri bankah, Ëeki, gotovina 111.833 56.289
Bank balance, cheques, cash
C. Aktivne Ëasovne razmejitve 9.173 8.347
Deferred expenses and accrued revenues
ZUNAJBILAN»NA SREDSTVA 5.1.12 762 12.067
OFF-BALANCE-SHEET ASSETS
B. GIBLJIVA SREDSTVA 4.775.653 5.658.074
CURRENT ASSETS
I. Zaloge 47.040 40.771
Inventories
1 Material 47.040 40.771
Material
II. Poslovne terjatve 740.862 498.314
Operating receivables
a DolgoroËne poslovne terjatve 6.133 6.855
Long-term operating receivables
1 DolgoroËne poslovne terjatve do drugih 6.133 6.855
Long-term operating receivables from others
b KratkoroËne poslovne terjatve 5.1.6 734.729 491.459
Short-term operating receivables
1 KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 447.969 408.178
Short-term accounts receivable
2 KratkoroËne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen
do pridruæenih podjetij 2.003 940
Short-term receivables from companies
in group excluding associates
3 KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 284.757 82.341
Short-term receivables from others
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 19.955.277 18.995.957
CAPITAL AND LIABILITIES
A KAPITAL 5.1.8 17.648.024 16.729.250
EQUITY CAPITALI.
I. Vpoklicani kapital 3.796.527 3.796.527
Called-up capital
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
67L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
1 Osnovni kapital 3.796.527 3.796.527
Share capital
II. Rezerve iz dobiËka 5.749.686 4.046.403
Profit reserves
1 Zakonske rezerve 961.682 961.682
Legal reserves
2 Statutarne rezerve 2.007.605 1.642.197
Reserves under articles of association
3 Druge rezerve iz dobiËka 2.780.399 1.442.524
Other profit reserves
III. Preneseni Ëisti poslovni izid 1.550.699 1.823.788
Retained earnings
IV. »isti poslovni izid poslovnega leta 730.817 1.242.237
Net profit for financial year
V. Prevrednotovalni popravki kapitala 5.820.295 5.820.295
Equity capital revaluation adjustment
1 Sploπni prevrednotovalni popravki kapitala 5.820.295 5.820.295
General equity capital revaluation adjustment
B REZERVACIJE 5.1.9 1.630.089 1.728.467
PROVISIONS
1 Druge rezervacije 1.630.089 1.728.467
Other provisions
C FinanËne in poslovne obveznosti 676.445 537.750
Financial and operating liabilities
a DolgoroËne finanËne in poslovne obveznosti 1.656 1.852
Long-term financial and operating liabilities
1 DolgoroËne finanËne in poslovne obveznosti do drugih 1.656 1.852
Long-term financial and operating liabilities to others
b KratkoroËne finanËne in poslovne obveznosti 5.1.10 674.789 535.898
Short-term financial and operating liabilities
1 KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 45.892 4.864
Short-term operating liabilities from advances
2 KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 425.698 210.962
Short-term accounts payable
3 KratkoroËne finanËne in poslovne obveznosti do podjetij
v skupini razen do pridruæenih podjetij 0 0
Short-term financial and operating liabilities to companies
in group excluding associates
4 KratkoroËne finanËne in poslovne obveznosti
do pridruæenih podjetij 5.1.11 6.146 0
Short-term financial and operating liabilities
to associates
3 KratkoroËne finanËne in poslovne obveznosti do drugih 197.053 320.072
Short-term financial and operating liabilities to others
D Pasivne Ëasovne razmejitve 719 490
Accrued expenses and deferred revenues
ZUNAJBILAN»NE OBVEZNOSTI 5.1.12 762 12.067
OFF-BALANCE-SHEET LIABILITIES
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A68 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Izkaz poslovnega izida za leto 2003Izkaz poslovnega izida za leto 2003Izkaz poslovnega izida za leto 2003Izkaz poslovnega izida za leto 2003Izkaz poslovnega izida za leto 2003
Income Statement for 2003Income Statement for 2003Income Statement for 2003Income Statement for 2003Income Statement for 2003
v TSIT
SIT thousands
Pojasnila 2003 2002
notes 2003 2002
1 »isti prihodki od prodaje Net sales revenues 5.2.1 4.776.993 4.542.175
2 Usredstveni lastni proizvodi in storitve Capitalised own products and services 0 0
3 Drugi poslovni prihodki Other operating revenues 5.2.2 94.052 97.394
4 Stroπki blaga, materiala in storitev Cost of goods, materials and services 5.2.3 901.811 962.547
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala Historical cost of goods and material sold and costs of material used 205.020 316.260
Stroπki storitev Cost of services 696.791 646.287
5 Stroπki dela Labour costs 1.649.037 1.626.190
Stroπki plaË Wages and salaries 5.2.4 1.140.704 1.148.333
Stroπki socialnih zavarovanj Social security costs 5.2.5 224.200 206.823
Drugi stroπki dela Other labour costs 5.2.6 284.133 271.034
6 Odpisi vrednosti Write-downs 1.149.345 1.188.285
Amortiz. in drugi prevrednotov. posl. odhodki pri neopredm. Amortisation, depreciation and revaluation operating expenses
dolgoroËnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih for intangible fixed assets and tangible fixed assets 5.2.7 1.114.718 1.176.004
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Revaluation operating expenses for operating assets 34.627 12.281
7 Drugi poslovni odhodki Other operating expenses 12.177 16.237
8 Poslovni izid iz poslovanja Operating profit 1.158.675 846.310
9 Drugi finanËni prihodki iz deleæev Other financial revenues from equity capital interests 5.2.8 63.666 51.388
10 Prihodki od obresti in drugi finanËni prihodki Interest revenues and other financial revenues 5.2.9 974.092 1.090.327
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
69L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Iz dolgoroËnih terjatev From long-term receivables 797.183 745.079
Iz kratkoroËnih terjatev From short-term receivables 176.839 345.248
FinanËni prihodki iz obresti in kratkoroËnih terjatev do podjetij v skupini Financial revenues from interest and short-term receivables from companies in
razen pridruæenih group excluding associates 70 0
11 FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti Interest expenses and financial expenses from other liabilities 12.545 4.441
FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obvez. do pridruæenih podjetij Interest expenses and financial expenses from other liabilities to associates 797 186
Drugi finanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti Other interest expenses and financial expenses from other liabilities 11.748 4.255
12 Poslovni izid iz rednega delovanja Profit from ordinary activities 2.183.888 1.983.584
13 Izredni prihodki Extraordinary revenues 4.542 29.472
14 Izredni odhodki Extraordinary expenses 12.860 11.557
15 Poslovni izid Total profit 2.175.570 2.001.499
16 Davek iz dobiËka Corporate income tax 348.528 448.703
17 »isti poslovni izid obraËunskega obdobja Net profit for financial year 1.827.042 1.552.796
18 Preneseni dobiËek Retained earnings 1.550.699 1.823.788
19 PoveËanje rezerv iz dobiËka Increase of profit reserves 1.096.225 310.559
- poveËanje statutarnih rezerv - increase of reserves under articles of association 365.408 310.559
- poveËanje drugih rezerv iz dobiËka - increase of other profit reserves 730.817 0
20 BilanËni dobiËek Distributable profit 2.281.516 3.066.025
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A70 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Izkaz finanËnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2003Izkaz finanËnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2003Izkaz finanËnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2003Izkaz finanËnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2003Izkaz finanËnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2003
(pojasnilo 5.3)
Cashflow Statement for 1/1 to 31/12/2003Cashflow Statement for 1/1 to 31/12/2003Cashflow Statement for 1/1 to 31/12/2003Cashflow Statement for 1/1 to 31/12/2003Cashflow Statement for 1/1 to 31/12/2003
(note 5.3)
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
2003 2002
A FINAN»NI TOKOVI PRI POSLOVANJU
CASHFLOWS FROM OPERATING ACTIVITIES
a) Pritoki pri poslovanju 4.533.973 4.586.862
Inflows from operating activities
Poslovni prihodki 4.801.668 4.567.163
Operating revenues
Izredni prihodki, ki se nanaπajo na poslovanje 4.542 25.939
Extraordinary revenues associated with operations
ZaËetne manj konËne poslovne terjatve -271.411 -5.088
Opening minus closing operating receivables
ZaËetne manj konËne aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve -826 -1.152
Opening minus closing short-term deferred expenses and accrued revenues
b) Odtoki pri poslovanju 2.791.347 2.878.613
Outflows from operating activities
Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoroËnih rezervacij 2.563.025 2.604.974
Operating expenses excluding amortisation, depreciation and long-term provisions
Izredni odhodki, ki se nanaπajo na poslovanje 12.860 11.557
Extraordinary expenses associated with operations
Davek iz dobiËka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 348.528 448.703
Corporate income tax and other taxes not included in operating expenses
KonËne manj zaËetne zaloge 6.269 -13.810
Opening minus closing inventories
ZaËetni manj konËni poslovni dolgovi -139.106 -172.757
Opening minus closing operating debts
ZaËetne manj konËne pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve -229 -54
Opening minus closing short-term accrued expenses and deferred revenues
c) Prebitek pritokov pri poslovanju 1.742.626 1.708.249
Net inflows from operating activities
B FINAN»NI TOKOVI PRI NALOÆBENJU
CASHFLOWS FROM INVESTING ACTIVITIES
a) Pritoki pri naloæbenju 1.928.951 750.685
Inflows from investing activities
FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na naloæbenje 585.186 553.328
Financial revenues associated with investing activities
Izredni prihodki, ki se nanaπajo na naloæbenje 0 3.533
Extraordinary revenues associated with investing activities
Pobotano zmanjπanje kratkoroËnih finanËnih naloæb 1.343.765 193.824
Offset decrease in short-term financial investments
b) Odtoki pri naloæbenju 2.677.354 1.859.190
Outflows from investing activities
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
71L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Zmanjπanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobiËka (izplaËila dividend) 913.734 577.020
Decrease in liabilities to owners associated with profit-sharing
c) Prebitek odtokov pri financiranju -938.679 -622.116
Net outflows from financing activities
Ë) Celotni prebitek pritokov oziroma odtokov 55.544 -22.372
Total net inflows (outflows)
» KonËno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 111.833 56.289
Closing balance of cash and cash equivalents
x) FINAN»NI IZID V OBDOBJU (seπtevek prebitkov Ac, Bc in Cc) 55.544 -22.372
NET CASHFLOW FOR PERIOD (sum of net flows Ac, Bc and Cc)
y) ZaËetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 56.289 78.661
Opening balance of cash and cash equivalents
FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na naloæbenje 5.953 3.262
Financial expenses associated with investing activities
Pobotano poveËanje neopredmetenih dolgoroËnih sredstev 48.472 48.675
Offset increase in intangible fixed assets
Pobotano poveËanje opredmetenih osnovnih sredstev 1.760.668 461.010
Offset increase in tangible fixed assets
Pobotano poveËanje dolgoroËnih finanËnih naloæb 862.261 1.346.243
Offset increase in long-term financial investments
c) Prebitek odtokov pri naloæbenju -748.403 -1.108.505
Net outflows from investing activities
Ë) Prebitek pritokov pri poslovanju in naloæbenju 994.223 599.744
Net inflows from operating and investing activities
C FINAN»NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
CASHFLOWS FROM FINANCING ACTIVITIES
a) Pritoki pri financiranju 5.251 0
Inflows from financing activities
PoveËanje kapitala (brez Ëistega dobiËka) 5.251 0
Increase in equity capital (excluding net profit)
b) Odtoki pri financiranju 943.930 622.116
Outflows from financing activities
Pobotano zmanjπanje dolgoroËnih rezervacij 30.000 45.000
Offset decrease in long-term provisions
Pobotano zmanjπanje dolgoroËnih finanËnih dolgov 196 96
Offset decrease in long-term financial debts
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A72 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Izkaz gibanja kapitalaIzkaz gibanja kapitalaIzkaz gibanja kapitalaIzkaz gibanja kapitalaIzkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala od 1. 1. do 31. 12. 2003
Statements of Changes in Equity CapitalStatements of Changes in Equity CapitalStatements of Changes in Equity CapitalStatements of Changes in Equity CapitalStatements of Changes in Equity Capital
Statement of Changes in Equity Capital for 1/1 to 31/12/2003
(pojasnilo 5.4) v TSIT
(note 5.4) SIT thousands
ZaËetno stanje Premiki v kapital Premiki v kapitalu Premiki iz kapitala KonËno stanje
opening balance equity capital inflows changes in equity capital equity capital outflows closing balance
I. Vpoklicani kapital Called-up capital 3.796.527 0 0 0 3.796.527
1. Osnovni kapital Share capital 3.796.527 0 0 0 3.796.527
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) Uncalled capital (as deduction item) 0 0 0 0 0
II. Kapitalske rezerve Capital reserves 0 0 0 0 0
III. Rezerve iz dobiËka Profit reserves 4.046.403 1.096.225 607.058 0 5.749.686
1. Zakonske rezerve Legal reserves 961.682 0 0 0 961.682
2. Rezerve za lastne deleæe Reserves for treasury stock 0 0 0 0 0
3. Statutarne rezerve Reserves under articles of association 1.642.197 365.408 0 0 2.007.605
4. Druge rezerve iz dobiËka Other profit reserves 1.442.524 730.817 607.058 0 2.780.399
IV. Preneseni Ëisti poslovni izid Retained earnings 1.823.788 5.251 635.179 -913.519 1.550.699
V. »isti poslovni izid poslovnega leta Net profit for financial year 1.242.237 730.817 -1.242.237 0 730.817
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala Revaluation equity capital adjustment 5.820.295 0 0 0 5.820.295
1. Sploπni prevrednotovalni popravek kapitala General revaluation equity capital adjustment 5.820.295 0 0 0 5.820.295
2. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala Special revaluation equity capital adjustment 0 0 0 0 0
SKUPAJ KAPITAL TOTAL EQUITY CAPITAL 16.729.250 1.832.293 0 -913.519 17.648.024
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
73L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
Izkaz gibanja kapitala od 1. 1. do 31. 12.2002Izkaz gibanja kapitala od 1. 1. do 31. 12.2002Izkaz gibanja kapitala od 1. 1. do 31. 12.2002Izkaz gibanja kapitala od 1. 1. do 31. 12.2002Izkaz gibanja kapitala od 1. 1. do 31. 12.2002
Statement of Changes in Equity Capital for 1/1 to 31/12/2002Statement of Changes in Equity Capital for 1/1 to 31/12/2002Statement of Changes in Equity Capital for 1/1 to 31/12/2002Statement of Changes in Equity Capital for 1/1 to 31/12/2002Statement of Changes in Equity Capital for 1/1 to 31/12/2002
v TSIT
SIT thousands
ZaËetno stanje Premiki v kapital Premiki v kapitalu Premiki iz kapitala KonËno stanje
opening balance equity capital inflows changes in equity capital equity capital outflows closing balance
I. Vpoklicani kapital Called-up capital 3.796.527 0 0 0 3.796.527
1. Osnovni kapital Share capital 3.796.527 0 0 0 3.796.527
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) Uncalled capital (as deduction item) 0 0 0 0 0
II. Kapitalske rezerve Capital reserves 0 0 0 0 0
III. Rezerve iz dobiËka Profit reserves 3.735.844 310.559 0 0 4.046.403
1. Zakonske rezerve Legal reserves 961.682 0 0 0 961.682
2. Rezerve za lastne deleæe Reserves for treasury stock 0 0 0 0 0
3. Statutarne rezerve Reserves under articles of association 1.331.638 310.559 0 0 1.642.197
4. Druge rezerve iz dobiËka Other profit reserves 1.442.524 0 0 0 1.442.524
IV. Preneseni Ëisti poslovni izid Retained earnings 1.647.542 0 754.486 -578.240 1.823.788
V. »isti poslovni izid poslovnega leta Net profit for financial year 754.486 1.242.237 -754.486 0 1.242.237
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala Revaluation equity capital adjustment 5.820.295 0 0 0 5.820.295
1. Sploπni prevrednotovalni popravek kapitala General revaluation equity capital adjustment 5.820.295 0 0 0 5.820.295
2. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala Special revaluation equity capital adjustment 0 0 0 0 0
SKUPAJ KAPITAL TOTAL EQUITY CAPITAL 15.754.694 1.552.796 0 -578.240 16.729.250
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A74 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Dodatek k izkazu gibanja kapitala - oblikovanje in uporaba bilanËnega dobiËka:Dodatek k izkazu gibanja kapitala - oblikovanje in uporaba bilanËnega dobiËka:Dodatek k izkazu gibanja kapitala - oblikovanje in uporaba bilanËnega dobiËka:Dodatek k izkazu gibanja kapitala - oblikovanje in uporaba bilanËnega dobiËka:Dodatek k izkazu gibanja kapitala - oblikovanje in uporaba bilanËnega dobiËka:
Appendix to Statement of Changes in Equity Capital (Creation and Use of Distributable Profit):Appendix to Statement of Changes in Equity Capital (Creation and Use of Distributable Profit):Appendix to Statement of Changes in Equity Capital (Creation and Use of Distributable Profit):Appendix to Statement of Changes in Equity Capital (Creation and Use of Distributable Profit):Appendix to Statement of Changes in Equity Capital (Creation and Use of Distributable Profit):
v TSIT SIT thousands
2003 2002
»isti poslovni izid poslovnega leta 1.827.042 1.552.796
net profit for financial year
+ preneseni Ëisti dobiËek 1.550.699 1.823.788
+ retained earnings
+ zmanjπanje rezerv iz dobiËka 0 0
+ decrease of profit reserves
- poveËanje rezerv iz dobiËka - sklep uprave 1.096.225 310.559
- increase of profit reserves (management board resolution)
= bilanËni dobiËek - razporedi skupπËina 2.281.516 3.066.025
= distributable profit (distributed by general meeting)
- za delniËarje 913.519
- for shareholders
- v druge rezerve 607.058
- to other reserves
- za prenos v drugo leto 1.545.447
- retained for next year
O uporabi bilanËnega dobiËka za leto 2003 v viπini
2.281.515.785,82 SIT bo na predlog uprave in
nadzornega sveta delniπke druæbe odloËala
skupπËina.
Uprava bo predlagala skupπËini:
• da se delniËarjem razdeli del bilanËnega dobiËka,
ki je oblikovan iz zadræanega dobiËka iz let 1998,
1999, 2000 in 2001 v skupni viπini
1.048.666.324,00 SIT;
• da se del bilanËnega dobiËka v viπini
730.816.830,80 SIT, oblikovanega iz Ëistega dobiËka
poslovnega leta 2003, odvede v druge rezerve iz
dobiËka;
• da se o uporabi preostalega bilanËnega dobiËka v
viπini 502.032.631,02 SIT odloËi v naslednjih
poslovnih letih.
The general meeting will decide upon the use of the
distributable profit for 2003 in the amount of
2,281,515,785.82 tolars at the proposal of the public
limited company’s management board and supervi-
sory board.
The management board will propose to the general
meeting that:
• the distributable profit created from the retained
earnings from 1998, 1999, 2000 and 2001 in the
total amount of 1,048,666,324.00 tolars be
distributed to the shareholders
• the distributable profit in the amount of
730,816,830.80 tolars created from the net profit for
the 2003 financial year go towards other profit
reserves
• the use of the remaining distributable profit in the
amount of 502,032,631.02 tolars be decided upon in
subsequent years.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
75L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
4. RaËunovodske usmeritve 4. Accounting GuidelinesPodlaga za sestavitev raËunovodskih izkazovPodlaga za sestavitev raËunovodskih izkazovPodlaga za sestavitev raËunovodskih izkazovPodlaga za sestavitev raËunovodskih izkazovPodlaga za sestavitev raËunovodskih izkazov
RaËunovodski izkazi v tem poroËilu so sestavljeni na
osnovi Slovenskih raËunovodskih standardov 2001,
ki jih je izdal Slovenski inπtitut za revizijo. Pri tem so
upoπtevane temeljne raËunovodske predpostavke:
upoπtevanje nastanka poslovnih dogodkov, Ëasovna
neomejenost delovanja ter upoπtevanje resniËne in
poπtene predstavitve v razmerah spreminjanja
vrednosti evra in posamiËnih cen.
Kakovostne znaËilnosti raËunovodskih izkazov in s
tem tudi celotnega raËunovodenja so predvsem
razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
RaËunovodski izkazi za leto 2003 so primerljivi z
izkazi za leto 2002. Poslovni izidi preteklega obdobja
so ostali nespremenjeni.
RaËunovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih
tolarjih, zaokroæeni na tisoË enot.
Izpostavljenost in obvladovanje tveganjIzpostavljenost in obvladovanje tveganjIzpostavljenost in obvladovanje tveganjIzpostavljenost in obvladovanje tveganjIzpostavljenost in obvladovanje tveganj
Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost
finanËnih instrumentov nihala zaradi spremembe
deviznih teËajev. Valutna tveganja obvladujemo s
spremljanjem teËajev. Delno so terjatve in obveznosti
nominirane v evrih. Ob preseækih deviz na deviznem
raËunu spremljamo obrestne mere in gibanje teËajev
po posameznih devizah (EURO in USD), kar je
osnova za odloËanje za donosno vezavo.
Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost
finanËnega instrumenta nihala zaradi spremembe
trænih obrestnih mer. V druæbi skuπamo doseËi Ëim
veËjo donosnost. Na sploπno obvladujemo obrestna
tveganja z razprπenostjo naloæb po bankah in po
vrstah plasmajev (dolgoroËni, kratkoroËni depoziti
oziroma vrednostni papirji) in s sklepanjem pogodb
delno z variabilno, delno s fiksno obrestno mero.
PlaËilnosposobnostno tveganje je tveganje, da
bo podjetje naletelo na teæave pri zbiranju finanËnih
sredstev, potrebnih za izpolnitev finanËnih
obveznosti. Pojavlja se pri veËjih investicijskih
vlaganjih. Obvladujemo ga z naËrtnim plasiranjem
preseænih sredstev.
Poslovni dogodki, nominirani v tuji valuti, se
pripoznajo po srednjem teËaju Banke Slovenije na
dan nastanka in se ponovno preraËunajo na dan
bilanciranja.
Basis for Compiling Financial StatementsBasis for Compiling Financial StatementsBasis for Compiling Financial StatementsBasis for Compiling Financial StatementsBasis for Compiling Financial Statements
The financial statements in this report were compiled
on the basis of the 2001 Slovenian Accounting
Standards issued by the Slovenian Institute of
Auditors. The basic accounting precepts of the
principle of matching (accrual basis), a going
concern basis and consideration of a true and fair
picture under the conditions of changes in the value
of the euro and individual prices were applied.
The primary principles taken into account in the
financial statements and the accounting as a whole
were transparency, significance, reliability and
comparability.
The 2003 financial statements are comparable with
those for 2002. The operating results for the previous
period remained unchanged.
The financial statements are compiled in tolars,
rounded to units of one thousand.
Risk Exposure and ManagementRisk Exposure and ManagementRisk Exposure and ManagementRisk Exposure and ManagementRisk Exposure and Management
Currency risk is the risk that the value of financial
instruments will fluctuate because of changes in
exchange rates. Currency risk is managed by
monitoring exchange rates. Receivables and
liabilities are partly denominated in euros. When
there are surpluses in the foreign currency account
we monitor interest rates and exchange rates for
particular currencies (the euro and the dollar), and
this is the basis for deciding upon a placement with a
good return.
Interest rate risk is the risk that the value of
financial instruments will fluctuate because of
changes in interest rates. We try to achieve maximum
return at the company. In general we manage interest
rate risk by spreading investments around different
banks and in terms of the type of placement (long-
term and short-term deposits or securities), and by
concluding some contracts with a variable rate, some
with a fixed interest rate.
Solvency risk is the risk that a company will have
difficulty in marshalling the funds needed to fulfil its
financial obligations. It arises during major
investments, and is managed by the planned
placement of surplus funds.
Transactions denominated in foreign currency
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A76 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Neopredmetena dolgoroËna sredstvaNeopredmetena dolgoroËna sredstvaNeopredmetena dolgoroËna sredstvaNeopredmetena dolgoroËna sredstvaNeopredmetena dolgoroËna sredstva
Neopredmetena dolgoroËna sredstva zajemajo
naloæbe v licence, programsko opremo in
dolgoroËno odloæene stroπke. Ob zaËetnem
pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti. V
nabavno vrednost se vπtevajo tudi uvozne in
nevraËljive nakupne dajatve.
Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoroËnega
sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroπki, ki jih
povzroËi njegova zgraditev ali izdelava, in posredni
stroπki njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je
mogoËe pripisati.
Neopredmetena dolgoroËna sredstva se zaradi
okrepitve ne prevrednotujejo.
Opredmetena osnovna sredstvaOpredmetena osnovna sredstvaOpredmetena osnovna sredstvaOpredmetena osnovna sredstvaOpredmetena osnovna sredstva
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaËetnem
pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti.
Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in
nevraËljive nakupne dajatve ter stroπki, ki jih je
mogoËe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za
nameravano uporabo, zlasti stroπki dovoza in
namestitve.
Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega
sredstva, zgrajenega ali izdelanega v podjetju, tvorijo
stroπki, ki jih povzroËi njegova zgraditev ali izdelava,
in posredni stroπki njegove zgraditve ali izdelave, ki
mu jih je mogoËe pripisati.
Ob prehodu na SRS 2001 smo naredili preliminarno
oceno vrednosti podjetja. Oceno je naredil
pooblaπËeni cenilec na osnovi slovenskih poslovno
finanËnih standardov.
Druæba v sodelovanju s pooblaπËenim cenilcem
vsakih pet let ugotavlja morebitne okrepitve ali
oslabitve na nepremiËninah. Druæba mora zaradi
oslabitve prevrednotiti opredmetena osnovna
sredstva najmanj takrat, ko njihova knjigovodska
vrednost presega nadomestljivo za veË kakor 10 %.
Okrepitev se praviloma ne evidentira.
Razlika med Ëisto prodajno vrednostjo in
knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega
osnovnega sredstva se prenese med
prevrednotovalne poslovne prihodke, Ëe je prva veËja
od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne
odhodke, Ëe je druga veËja od prve.
Pozneje nastali stroπki v zvezi zPozneje nastali stroπki v zvezi zPozneje nastali stroπki v zvezi zPozneje nastali stroπki v zvezi zPozneje nastali stroπki v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstviopredmetenimi osnovnimi sredstviopredmetenimi osnovnimi sredstviopredmetenimi osnovnimi sredstviopredmetenimi osnovnimi sredstvi
Stroπki, ki pozneje nastajajo v zvezi z opredmetenim
osnovnim sredstvom, poveËujejo njegovo nabavno
are recorded at the middle Bank of Slovenia exchange
rate on the day the transaction occurs and are revalued
on the day the balance sheet is compiled.
Intangible Fixed AssetsIntangible Fixed AssetsIntangible Fixed AssetsIntangible Fixed AssetsIntangible Fixed Assets
Intangible fixed assets consist of investments in
licences, software and long-term deferred expenses.
Upon their initial recognition they are valued at the
historical cost. Import duties and non-refundable
purchase taxes are included in the historical cost.
The historical cost of intangible fixed assets arising
inside the company consists of the costs incurred in
construction or production and the indirect costs of
construction or production that can be ascribed to the
assets.
Intangible fixed assets are not revalued for reason of
value gains.
Tangible Fixed AssetsTangible Fixed AssetsTangible Fixed AssetsTangible Fixed AssetsTangible Fixed Assets
Upon their initial recognition tangible fixed assets are
valued at their historical cost. This consists of the
purchase price, import duties and non-refundable
purchase taxes, and the costs that can be directly
ascribed to them for making them fit for their intended
use, in particular the costs of transport and installation.
The historical cost of tangible fixed assets con -
structed or produced inside the company consists of
the costs incurred in construction or production and
the indirect costs of construction or production that
can be ascribed to the assets.
During the transition to the 2001 Slovenian
Accounting Standards a preliminary assessment of
the company’s value was made. The assessment was
made by an authorised appraiser on the basis of
Slovenia’s business and financial standards.
Every five years the company establishes the
impairments or value gains shown by its real estate
in conjunction with an authorised appraiser. The
company is at least obliged to revalue tangible fixed
assets for reason of impairment when their net book
value exceeds the net replacement value by more
than 10%. Value gains are generally not recorded.
The difference between the net selling price and the
net book value of an alienated tangible fixed asset is
transferred to the revaluation operating revenues if
the former is greater than the latter, or to the
revaluation operating expenses if the latter is greater.
Costs Subsequently Incurred in ConnectionCosts Subsequently Incurred in ConnectionCosts Subsequently Incurred in ConnectionCosts Subsequently Incurred in ConnectionCosts Subsequently Incurred in Connection
with Tangible Fixed Assetswith Tangible Fixed Assetswith Tangible Fixed Assetswith Tangible Fixed Assetswith Tangible Fixed Assets
Costs that are subsequently incurred in connection
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
77L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
vrednost, Ëe poveËujejo njegove prihodnje koristi v
primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroπki, ki
omogoËajo podaljπanje dobe koristnosti
opredmetenega osnovnega sredstva, najprej
zmanjπajo do takrat obraËunani amortizacijski
popravek njegove vrednosti.
Popravila ali vzdræevanje opredmetenih osnovnih
sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju
prihodnjih gospodarskih koristi, ki se priËakujejo na
podlagi prvotno ocenjene stopnje uËinkovitosti
sredstev. Pripoznajo se kot odhodki v obdobju, ko se
pojavijo.
AmortizacijaAmortizacijaAmortizacijaAmortizacijaAmortizacija
Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega
sredstva in neopredmetenega dolgoroËnega sredstva
se zmanjπuje z amortiziranjem.
Opredmeteno osnovno sredstvo se zaËne amortizirati
prvi dan naslednjega meseca, potem ko se je zaËelo
uporabljati za opravljanje dejavnosti, kateri je
namenjeno.
Neopredmeteno dolgoroËno sredstvo se zaËne
amortizirati, ko je na voljo za uporabo.
Amortizacijske stopnje temeljijo na æivljenjski dobi
sredstev in znaπajo:
with a tangible fixed asset increase its historical cost
if they increase the future benefits in comparison
with the original estimates; costs that enable the
useful life of a tangible fixed asset to be extended
first reduce the depreciation adjustment to the value
of the asset calculated to that time.
Repairs or maintenance of tangible fixed assets are
aimed at restoring or maintaining the future
economic benefits expected on the basis of the
asset’s originally assessed standard of performance.
They are recognised as expenses when they occur.
Amortisation/DepreciationAmortisation/DepreciationAmortisation/DepreciationAmortisation/DepreciationAmortisation/Depreciation
The net book value of a tangible fixed asset is
reduced by depreciation and that of an intangible
fixed asset is reduced by amortisation.
A tangible fixed asset begins to be subject to
depreciation on the first day of the month after it
begins to be used for the business activities for
which it is intended.
An intangible fixed asset begins to be subject to
amortisation when it is available for use.
The amortisation/depreciation rates are based on the
useful life of assets and are as follows:
2003 (%)
Neopredmetena dolgoroËna sredstva Intangible fixed assets 20,0 - 33,3
Gradbeni objekti Buildings 2,5 - 5,0
Oprema Equipment
- za zraËni promet - for air traffic 12,5 - 20,0
- elektronski raËunalniki in raËunalniπka oprema - electronic computers and computer equipment 20,0 - 50,0
- motorna vozila - motor vehicles 12,5 - 25,0
- pisarniπko pohiπtvo - office furniture 14,3
- za PTT in RTV promet - for post/telecommunications and radio/television 12,5 - 25,0
- specialno in univerzalno orodje - special and universal tools 20,0 - 25,0
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A78 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Pri okrepitvi sredstev v preteklem obdobju se del
amortizacije iz te razlike pokriva v breme posebnega
prevrednotovalnega popravka kapitala.
Zmanjπanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi
oslabitve ni stroπek amortizacije, temveË
prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z
amortizirljivimi sredstvi, razen Ëe je bil pri njihovi
prejπnji okrepitvi poveËan prevrednotovalni popravek
kapitala. V takem primeru ga je treba porabiti, preden
se za razliko poveËa prevrednotovalni poslovni
odhodek v zvezi s temi sredstvi.
FinanËne naloæbeFinanËne naloæbeFinanËne naloæbeFinanËne naloæbeFinanËne naloæbe
DolgoroËna finanËna naloæba v kapital drugih
podjetij, banËni depoziti, lastniπki vrednostni papirji
drugih podjetij ali dolæniπki vrednostni papirji drugih
podjetij ali dræave se ob zaËetnem pripoznanju
ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka
plaËanemu znesku denarja. DolgoroËne finanËne
naloæbe, izraæene v tuji valuti, se na dan bilanciranja
preraËunajo po srednjem teËaju Banke Slovenije.
DolgoroËne finanËne naloæbe v depozite in vrednostne
papirje so pridobljene, da bi se obdræale do zapadlosti
v plaËilo, zato trenutna træna vrednost ni pomembna in
se oslabitve ali okrepitve ne evidentirajo.
DolgoroËne finanËne naloæbe v kapital odvisnih in
pridruæenih podjetij, ki niso zajeta v skupinske
raËunovodske izkaze, se v posamiËnih
raËunovodskih izkazih vrednotijo po naloæbeni
metodi in se letno ne poveËujejo za tisti Ëisti del
dobiËka, ki jim pripada; nakazani deleæi v dobiËku se
obravnavajo zunaj njih in poveËujejo finanËne
prihodke.
Po naloæbeni metodi se evidentirajo tudi tiste naloæbe
v podjetja, pri katerih je lastniπki deleæ veËji od
20 %, vendar pa glede na viπino naloæbe ta nima
pomembnejπega vpliva na resniËen in poπten prikaz
finanËnega poloæaja in poslovnega izida druæbe. Teh
naloæb ne vkljuËujemo v konsolidacijo.
DolgoroËne finanËne naloæbe, ki se prerazvrstijo med
kratkoroËne finanËne naloæbe, se prenaπajo mednje
posamiË po knjigovodski vrednosti.
Kot kratkoroËne finanËne naloæbe se πtejejo
banËni depoziti z rokom zapadlosti do enega leta ter
lastniπki in dolæniπki vrednostni papirji, ki so
pridobljeni zato, da bi se dosegli donosi in ne
dolgoroËno lastniπtvo.
KratkoroËna finanËna naloæba v banËne depozite,
lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij in
For value gains in assets in the previous period the
amortisation/depreciation from this difference is
charged to the debit of the special revaluation equity
capital adjustment.
The reduction in the value of amortised/depreciated
assets for reason of impairment is not an amortisa-
tion/depreciation cost, but is deemed a revaluation
operating expense associated with amortised/
depreciated assets, unless the revaluation equity
capital adjustment was previously increased during a
previous value gain. In such a case it is necessary to
exhaust it before the revaluation operating expense
associated with such assets is increased by the
difference.
Financial InvestmentsFinancial InvestmentsFinancial InvestmentsFinancial InvestmentsFinancial Investments
Long-term financial investments in the equity
capital of other companies, in bank deposits, in the
equity securities of other companies and in the debt
securities of other companies or the state are valued
upon initial recognition at the historical cost, which
is the same as the sum of cash paid. Long-term
financial investments expressed in foreign currency
are converted at the middle Bank of Slovenia
exchange rate on the day the balance sheet is
compiled. Long-term financial investments in
deposits and securities are acquired in order to be
retained until maturity, and the current market value
is therefore of no significance, and impairments and
value gains are not recorded.
Long-term financial investments in the equity capital
of subsidiaries or associates that are not included in
consolidated financial statements are valued in
individual financial statements using the cost method
and are not increased on an annual basis by the
share of the net profit that pertains to them;
distributions of profit shares are handled outside
them, and cause an increase in the financial
revenues.
Investments in companies in which the participating
interest is more than 20% but, given the size of the
investment, does not have a significant impact on a
true and fair picture of the company’s financial
position and operating result are also recorded using
the cost method. Such investments are not included
in consolidation.
Long-term financial investments being reclassified
as short-term financial investments are transferred
individually at the book value.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
79L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
dolæniπke vrednostne papirje podjetij ali dræave se ob
zaËetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti.
KratkoroËne finanËne naloæbe, izraæene v tuji valuti,
se na dan bilanciranja preraËunajo po srednjem
teËaju Banke Slovenije.
KratkoroËne finanËne naloæbe se zaradi oslabitve
prevrednotijo, Ëe je poπtena vrednost (træna vrednost)
manjπa od knjigovodske vrednosti. Druæba ne
ugotavlja in ne izkazuje krepitev kratkoroËnih
finanËnih naloæb.
TerjatveTerjatveTerjatveTerjatveTerjatve
Terjatve vseh vrst se ob zaËetnem pripoznanju
izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo poplaËane. Prvotne terjatve se
lahko pozneje poveËajo ali pa ne, glede na prejeto
plaËilo ali drugaËno poravnavo se tudi zmanjπajo za
vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Terjatve, nominirane v tuji valuti, se ob koncu
obdobja preraËunajo po srednjem teËaju Banke
Slovenije, razlika predstavlja prihodke oziroma
odhodke financiranja.
Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s
stvarmi, na katere se nanaπajo. Dani predujmi za
opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini
kakor opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi
za neopredmetena dolgoroËna sredstva so sestavni
del neopredmetenih dolgoroËnih sredstev, dani
predujmi za zaloge pa sestavni del zalog.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo
poravnane v rednem roku oziroma v celotnem
znesku, se πtejejo kot dvomljive, Ëe se je zaradi njih
zaËel sodni postopek, pa kot sporne.
Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo na osnovi
ocene izterljivosti vsake posamezne terjatve.
ZalogeZalogeZalogeZalogeZaloge
KoliËinska enota zalog materiala in trgovskega blaga
se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni
ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge
nevraËljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki
nabave. Zaloge materiala in nadomestnih delov so
izkazane po nabavni vrednosti in pri tem se za
obraËun zalog uporablja metoda tehtanih povpreËnih
cen.
Denarna sredstvaDenarna sredstvaDenarna sredstvaDenarna sredstvaDenarna sredstva
Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjiæni denar in
denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v
obliki bankovcev, kovancev in prejetih Ëekov oziroma
takoj udenarljivih vrednostnih papirjev. Knjiæni denar
Short-term financial investments consist of
bank deposits with a term to maturity of up to one
year and equity and debt securities acquired in order
to achieve a return and not for the purpose of
strategic ownership.
Short-term financial investments in bank deposits, in
the equity securities of other companies and in the
debt securities of other companies or the state are
valued upon initial recognition at the historical cost.
Short-term financial investments expressed in
foreign currency are converted at the middle Bank of
Slovenia exchange rate on the day the balance sheet
is compiled.
Short-term investments are revalued for reason of
impairment if the fair value (market value) is lower
than the book value. The company does not establish
or disclose value gains in short-term financial
investments.
ReceivablesReceivablesReceivablesReceivablesReceivables
Receivables of all types are initially recognised in the
amounts recorded in the relevant documents under
the assumption that they will be repaid. Original
receivables may subsequently be increased or,
irrespective of payment or any other form of
settlement being received, also reduced by any
contractually substantiated amount.
Receivables denominated in foreign currency are
converted at the middle Bank of Slovenia exchange
rate at the end of the period, the difference represent-
ing financial revenues or expenses.
Advances made are shown in the balance sheet in
connection with the things to which they relate.
Advances made for tangible fixed assets are in the
same group as tangible fixed assets, advances made
for intangible fixed assets are a component of
intangible fixed assets, and advances made for
inventories are a component of inventories.
Receivables that it is assumed will not be settled by
the due deadline or in the full amount are deemed
dubious receivables, while if judicial proceedings
have commenced they are deemed disputed
receivables.
Adjustments to the value of receivables are
formulated on the basis of an assessment of the
collectibility of each individual receivable.
InventoriesInventoriesInventoriesInventoriesInventories
An item of inventories of materials and merchandise
is initially recognised at cost, which comprises the
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A80 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
je denar na raËunih pri banki ali drugi finanËni
instituciji, ki se lahko uporablja za plaËevanje.
Sestavljajo ga takoj razpoloæljiva denarna sredstva.
Denar na poti je denar, ki se prenaπa iz blagajne na
ustrezni raËun pri banki ali drugi finanËni instituciji
in se istega dne πe ne vpiπe kot dobroimetje pri njej.
Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka
njegovi zaËetni nominalni vrednosti, dokler se ne
pojavi potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo,
izraæeno v tuji valuti, se prevede v domaËo valuto po
menjalnem teËaju na dan prejema.
Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrπi pri
denarnih sredstvih, izraæenih v tujih valutah, Ëe se po
prvem pripoznanju spremeni valutni teËaj. TeËajna
razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveËa ali zmanjπa
prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni
finanËni prihodek oziroma redni finanËni odhodek.
KapitalKapitalKapitalKapitalKapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital,
kapitalske rezerve, rezerve iz dobiËka, preneseni Ëisti
dobiËek iz prejπnjih let ali prenesena Ëista izguba iz
prejπnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in
prehodno πe ne razdeljeni Ëisti dobiËek ali πe ne
poravnana Ëista izguba poslovnega leta. Osnovni
kapital se vodi v domaËi valuti.
DolgoroËne rezervacijeDolgoroËne rezervacijeDolgoroËne rezervacijeDolgoroËne rezervacijeDolgoroËne rezervacije
DolgoroËne rezervacije so lahko dolgoroËne
rezervacije na raËun dolgoroËno odloæenih prihodkov
ali dolgoroËne rezervacije na raËun dolgoroËno
vnaprej vraËunanih stroπkov oziroma odhodkov.
LoËeno se izkazujejo dolgoroËne rezervacije za velika
popravila (oblikovane pred sprejetjem SRS 2001),
dolgoroËno vnaprej vraËunani stroπki in dolgoroËne
rezervacije v zvezi z dotacijami iz proraËunov,
prejetimi za osnovna sredstva. Ob koncu
obraËunskega obdobja se oceni realno izkazovanje
dolgoroËnih rezervacij, neporabljeni del se izkaæe kot
drugi poslovni prihodki.
DolgoviDolgoviDolgoviDolgoviDolgovi
Dolgovi so finanËni in poslovni, kratkoroËni in
dolgoroËni. Vsi dolgovi se ob zaËetnem pripoznanju
ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali
poplaËilo kakega poslovnega dolga, pri poslovnih
dolgovih pa pri dolgoroËnih dolgovih prejem
praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, pri
kratkoroËnih dolgovih pa prejem kakega proizvoda
ali storitve ali opravljeno delo oziroma obraËunani
purchase price, import duties and non-refundable
purchase taxes, and the direct costs of acquisition.
Inventories of materials and spare parts are disclosed
at the historical cost, with the weighted average
prices being used for calculating the inventories.
CashCashCashCashCash
Cash includes cash in hand, deposit money and
money underway. Cash in hand is money in the
cashbox in the form of banknotes, coins and cheques
received and other readily convertible securities.
Deposit money is cash deposited in accounts at a
bank or any other financial institution that can be
used for payment purposes, and consists of cash
immediately available. Money underway is cash that
is being transferred from a cashbox to an appropriate
account at a bank or any other financial institution
and is not credited to the account on the same day.
The book value of cash is equal to its initial nominal
value unless there arises a need for revaluation. Cash
expressed in a foreign currency is converted to the
domestic currency at the exchange rate on the day it
is received.
Revaluation of cash is carried out on cash expressed
in foreign currencies if the exchange rate changes
after initial recognition. The exchange rate difference
that arises may cause an increase or decrease in the
value originally disclosed, and represents an
ordinary financial revenue or ordinary financial
expense.
Equity CapitalEquity CapitalEquity CapitalEquity CapitalEquity Capital
The total equity capital consist of the called-up
capital, capital reserves, profit reserves, retained
earnings or previous losses, the revaluation equity
capital adjustment and temporarily the net profit not
yet distributed or net loss not yet settled for the
financial year. Share capital is administered in the
domestic currency.
Long-Term ProvisionsLong-Term ProvisionsLong-Term ProvisionsLong-Term ProvisionsLong-Term Provisions
Long-term provisions may be long-term provisions
on account of revenues deferred long-term or long-
term provisions on account of costs or expenses
charged in advance long-term. Long-term provisions
for major repairs (created before the 2001 Slovenian
Accounting Standards were adopted), costs charged
in advance long-term and long-term provisions in
connection with budget grants received for fixed
assets are disclosed separately. At the end of the
accounting period the real disclosure of long-term
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
81L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
stroπek, odhodek ali deleæ v poslovnem izidu.
DolgoroËni dolgovi se poveËujejo za pripisane
obresti ali zmanjπujejo za odplaËane zneske in
morebitne drugaËne poravnave, Ëe o tem obstaja
sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost
dolgoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti,
zmanjπani za odplaËila glavnice in prenose med
kratkoroËne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po
prevrednotenju dolgoroËnih dolgov.
Knjigovodska vrednost kratkoroËnih dolgov je enaka
njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova
poveËanja ali zmanjπanja skladno s sporazumi z
upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem
prevrednotenju.
KratkoroËne in dolgoroËne obveznosti vseh vrst se v
zaËetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih
listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo
poplaËilo. Obveznosti se pozneje poveËujejo s
pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za
katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se
zmanjπujejo za odplaËane zneske in morebitne
drugaËne poravnave v dogovoru z upnikom.
DolgoroËne obveznosti se zmanjπujejo tudi za tisti
del, ki bo moral biti poplaËan v manj kakor letu dni,
kar se izkazuje med kratkoroËnimi obveznostmi.
KratkoroËne Ëasovne razmejitveKratkoroËne Ëasovne razmejitveKratkoroËne Ëasovne razmejitveKratkoroËne Ëasovne razmejitveKratkoroËne Ëasovne razmejitve
Aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo
kratkoroËno odloæene stroπke in kratkoroËno
nezaraËunane prihodke.
Pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo
vnaprej vraËunane stroπke in kratkoroËno odloæene
prihodke.
Pripoznavanje prihodkovPripoznavanje prihodkovPripoznavanje prihodkovPripoznavanje prihodkovPripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveËanje
gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju
povezano s poveËanjem sredstev ali z zmanjπanjem
dolga in je poveËanje mogoËe zanesljivo izmeriti.
Pripoznajo se, ko se upraviËeno priËakuje, da bodo
vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniËeni æe ob
nastanku.
Poslovni prihodki:
Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala se
merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v
raËunih ali drugih listinah, zmanjπanih za popuste,
odobrene ob prodaji ali pozneje, tudi zaradi
zgodnejπega plaËila.
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih
storitev, ki vodijo do finanËnih prihodkov, se merijo
provisions is assessed, and the unused proportion is
shown as other operating revenues.
DebtsDebtsDebtsDebtsDebts
Debts are short-term and long-term financial and
operating debts. All debts are valued upon initial
recognition at the amounts recorded in the relevant
documents of their creation that prove that cash was
received or any operating debt was repaid, or that in
general tangible fixed assets were received for
operating debts or long-term debts, or that any
products or services were received, any work
performed or any cost, expense or share of profit was
charged for short-term debts.
Long-term debts are increased by the ascribed
interest, or reduced by the amounts repaid and any
other settlements if there exists an agreement on
such with the creditor. The book value of long-term
debts is equal to their original value minus the
repayment of the principal and transfers to short-
term debts, as long as the need to revalue the long-
term debts does not arise.
The book value of short-term debts is equal to their
original value adjusted by the increase or decrease in
line with agreements with creditors, as long as the
need to revalue the short-term debts does not arise.
Short-term and long-term liabilities of all types are
initially disclosed in the amounts recorded in the
relevant documents, under the assumption that the
credits require the repayment of the liabilities.
Liabilities are subsequently increased by the
ascribed returns (interest, other recompense) for
which there exists an agreement with the creditor.
Liabilities are reduced by the amounts repaid and
any other settlements that may be agreed with the
creditor. Long-term liabilities are also reduced by
that part that should be repaid within less than a year,
which is shown among short-term liabilities.
Short-Term Accruals and DeferralsShort-Term Accruals and DeferralsShort-Term Accruals and DeferralsShort-Term Accruals and DeferralsShort-Term Accruals and Deferrals
Deferred expenses and accrued revenues include
expenses deferred in the short term and revenues
uncharged in the short term.
Accrued expenses and deferred revenues include
expenses charged in advance and revenues deferred
in the short term.
Recognition of RevenuesRecognition of RevenuesRecognition of RevenuesRecognition of RevenuesRecognition of Revenues
Revenues are recognised if increases in economic
benefits during the accounting period are associated
with increases in assets or decreases in debts and
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A82 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
po prodajnih cenah dokonËanih storitev ali po
prodajnih cenah nedokonËanih storitev glede na
stopnjo njihove dokonËnosti.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob
odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoroËnih sredstev ob
upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega
popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve
sredstev.
FinanËni prihodki:
FinanËni prihodki so prihodki iz naloæbenja.
Pojavljajo se v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi
finanËnimi naloæbami in tudi v zvezi s terjatvami.
Priznavajo se ob obraËunu ne glede na prejemke, Ëe
ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti,
zapadlosti v plaËilo in poplaËljivosti.
Obresti se obraËunavajo v sorazmerju s preteËenim
obdobjem ter glede na neodplaËni del glavnice in
veljavno obrestno mero.
DobiËek, doseæen v odvisnih podjetjih in pridruæenih
podjetjih, se upoπteva, ko je izplaËan.
Prevrednotovalni finanËni prihodki se pojavijo ob
odtujitvi dolgoroËnih in kratkoroËnih finanËnih
naloæb ob upoπtevanju predhodnega
prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova
predhodne okrepitve finanËnih naloæb.
Izredni prihodki:
Izredne prihodke sestavljajo neobiËajne postavke.
Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Pripoznavanje odhodkovPripoznavanje odhodkovPripoznavanje odhodkovPripoznavanje odhodkovPripoznavanje odhodkov
Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje
gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju
povezano z zmanjπanjem sredstev ali s poveËanjem
dolga in je to zmanjπanje mogoËe zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki:
Poslovni odhodki so naËelno enaki vraËunanim
stroπkom v obraËunskem obdobju, poveËanim za
stroπke, ki se zadræujejo v zaËetnih zalogah
proizvodov in nedokonËane proizvodnje, ter
zmanjπanim za stroπke, ki se zadræujejo v konËnih
zalogah proizvodov in nedokonËane proizvodnje. V
poslovne odhodke se vπteva tudi nabavna vrednost
prodanega trgovskega blaga in materiala.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se
pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno
prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na
poslovni izid. Prevrednotovanje stroπkov
amortizacije, materiala in storitev ter stroπkov dela
the increases can be measured reliably. Revenues are
recognised when it is reasonable to expect that they
will lead to cash receipts, unless these were realised
upon origin.
Operating revenues:
Revenues from the sale of merchandise and material
are measured on the basis of the selling prices stated
in invoices or other documents minus discounts
approved when the sale is made or subsequently,
including those for early payment.
Revenues from services rendered, with the exception
of services rendered that lead to financial revenues,
are measured at the selling prices for the completed
services or at the selling prices for the incomplete
services with regard to the level of completion.
Revaluation operating revenues arise during the
alienation of tangible fixed assets and intangible
fixed assets with allowance for a previous equity
capital revaluation adjustment deriving from a
previous value gain in the assets.
Financial revenues:
Financial revenues are revenues from investment.
They arise in connection with long-term and short-
term financial investments and in connection with
receivables. They are recognised when statements of
account are prepared, irrespective of receipts, unless
there is a substantiated doubt as to their size, the due
repayment date or whether they can be repaid.
Interest is charged on a time proportion basis with
regard to the principal outstanding and the
applicable interest rate.
Profit realised in subsidiaries and associates is taken
into consideration when it is paid out.
Revaluation financial revenues arise during the
alienation of long-term and short-term financial
investments with allowance for a previous equity
capital revaluation adjustment deriving from a
previous value gain in the financial investments.
Extraordinary revenues:
Extraordinary revenues consist of unusual items, and
appear in the amounts that actually arise.
Recognition of ExpensesRecognition of ExpensesRecognition of ExpensesRecognition of ExpensesRecognition of Expenses
Expenses are recognised if decreases in economic
benefits during the accounting period are associated
with decreases in assets or increases in debts and
the decreases can be measured reliably.
Operating expenses:
Operating expenses are in principle equal to the
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
83L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
poveËujejo prevrednotovalne poslovne odhodke.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v
zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,
neopredmetenimi dolgoroËnimi sredstvi in obratnimi
sredstvi zaradi njihove oslabitve.
FinanËni odhodki:FinanËni odhodki:FinanËni odhodki:FinanËni odhodki:FinanËni odhodki:
FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in
odhodki za naloæbenje. Pripoznajo se po obraËunu
ne glede na plaËila, ki so povezana z njimi.
Prevrednotovalni finanËni odhodki se pojavijo v zvezi
z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi
naloæbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z
okrepitvijo dolgoroËnih in kratkoroËnih dolgov.
Izredni odhodki:Izredni odhodki:Izredni odhodki:Izredni odhodki:Izredni odhodki:
Izredne odhodke sestavljajo neobiËajne postavke, ki
se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. Med nje
spada tudi prevrednotovalni popravek poslovnega
izida, ki skladno s finanËnim pojmovanjem kapitala
ohranja njegovo kupno moË, merjeno v evrih.
Izkaz finanËnega izidaIzkaz finanËnega izidaIzkaz finanËnega izidaIzkaz finanËnega izidaIzkaz finanËnega izida
Izkaz finanËnega izida je sestavljen po posredni
metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12.
2003 in bilance stanja na dan 31. 12. 2002, iz
podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2003 ter iz
dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev pritokov
in odtokov in za ustrezno razËlenitev pomembnejπih
postavk. Izdelan je bil kot zaporedni stopenjski izkaz
finanËnega izida po razliËici II.
expenses charged in the accounting period plus the
costs held in opening inventories of products and
work in progress minus the costs held in closing
inventories of products and work in progress. The
historical cost of merchandise and material sold is
also included among operating expenses.
Revaluation operating expenses are recognised when
an appropriate revaluation is made, irrespective of
their effect on the operating result.
Revaluation of the costs of amortisation/depreciation,
material and services and of labour costs causes an
increase in the revaluation operating expenses.
Revaluation operating expenses arise in connection
with tangible fixed assets, intangible fixed assets and
operating assets for reason of their impairment.
Financial expenses:
Financial expenses are expenses for financing and
expenses for investment. They are recognised after
statements of account are prepared, irrespective of
the payments in connection with them.
Revaluation financial expenses arise in connection
with long-term and short-term financial investments
because of their impairment and in connection with
value gains in long-term and short-term debts.
Extraordinary expenses:
Extraordinary expenses consist of unusual items and
are disclosed in the amounts that actually arise. They
include a revaluation adjustment to the operating
result that in line with the financial concept of equity
capital maintains its purchasing power in euros.
Cashflow StatementCashflow StatementCashflow StatementCashflow StatementCashflow Statement
The cashflow statement is compiled using the
indirect method from the figures in the balance sheet
as at 31 December 2003 and the balance sheet as at
31 December 2002, from the figures in the income
statement for 2003 and from additional figures
required for adjusting inflows and outflows and for
the appropriate itemisation of important items. It is
drawn up in the sequential report form of the
cashflow statement according to Format II.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A84 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
5. Pojasnila k raËunovodskim izkazom5.1 Bilanca stanja5.1 Bilanca stanja5.1 Bilanca stanja5.1 Bilanca stanja5.1 Bilanca stanja
5.1.1 Neopredmetena dolgoroËna sredstva
5.1 Balance Sheet5.1 Balance Sheet5.1 Balance Sheet5.1 Balance Sheet5.1 Balance Sheet
5.1.1 Intangible fixed assets
181.497 TSIT
181,497 thousand tolars
DolgoroËno odloæeni Licence, Neopredmetena dolgo- Skupaj
stroπki razvijanja programska oprema roËna sredstva v izdelavi
long-term deferred licences, intangible fixed assets total
development expenses software under construction
NABAVNA VREDNOST HISTORICAL COST
Stanje 31. 12. 2002 Balance as at 31/12/2002 414.676 98.314 23.546 536.536
Nabava, aktiviranja Purchases, activation 8.072 10.619 48.115 66.806
Odtujitve, odpisi, aktiviranja Alienations, write-downs, activation 0 0 -18.283 -18.283
Stanje 31. 12. 2003 Balance as at 31/12/2003 422.748 108.933 53.378 585.059
POPRAVEK VREDNOSTI ADJUSTMENT
Stanje 31. 12. 2002 Balance as at 31/12/2002 302.390 44.841 0 347.231
Nabava Purchases 0 0 0 0
Odtujitve in odpisi Alienations and write-downs 0 0 0 0
Amortizacija Amortisation 38.747 17.584 0 56.331
Stanje 31. 12. 2003 Balance as at 31/12/2003 341.137 62.425 0 403.562
NEODPISANA VREDNOST NET BOOK VALUE
Stanje 31. 12. 2002 Balance as at 31/12/2002 112.286 53.473 23.546 189.305
Stanje 31. 12. 2003 Balance as at 31/12/2003 81.611 46.508 53.378 181.497
Med neopredmetenimi dolgoroËnimi sredstvi so izkazani
dolgoroËno razmejeni stroπki razvijanja za predhodno
opravljene πtudije in projekte dolgoroËnega razvoja
letaliπËa. Preteæni del stroπkov razvijanja predstavlja projekt
prestavitve glavne ceste Kranj-Trzin. Vrednost licenc in
programske opreme se je v letu 2003 poveËala predvsem iz
naslova pridobitev novih licenc za operacijski sistem ter
izdelavo programske opreme za potrebe prometno
informacijskega sistema. Neopredmetena dolgoroËna
sredstva v pridobivanju se nanaπajo predvsem na razvojne
projekte in programsko opremo za nov poslovni sistem.
Long-term deferred development expenses for preliminary
studies and long-term airport development projects are
included among intangible fixed assets. The Kranj-Trzin
main road accounts for the majority of the development
expenses.The value of the licences and software rose in
2003 primarily as a result of new licences being obtained
for the operating system and the production of software for
the needs of the transport information system. Intangible
fixed assets under construction relate primarily to deve-
lopment projects and software for the new business system.
5. Notes on Financial Statements
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
85L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
5.1.2 Opredmetena osnovna sredstva5.1.2 Opredmetena osnovna sredstva5.1.2 Opredmetena osnovna sredstva5.1.2 Opredmetena osnovna sredstva5.1.2 Opredmetena osnovna sredstva 8.005.043 TSIT8.005.043 TSIT8.005.043 TSIT8.005.043 TSIT8.005.043 TSIT
5.1.2 Tangible fixed assets5.1.2 Tangible fixed assets5.1.2 Tangible fixed assets5.1.2 Tangible fixed assets5.1.2 Tangible fixed assets 8,005,043 thousand tolars8,005,043 thousand tolars8,005,043 thousand tolars8,005,043 thousand tolars8,005,043 thousand tolars
ZemljiπËa Zgradbe Oprema Oprema zunaj Osnovna sredstva Predujmi Skupaj
uporabe v pridobivanju
land buildings equipment equipment fixed assets advances total
not in use in acquisition
NABAVNA VREDNOST HISTORICAL COST
Stanje 31. 12. 2002 Balance as at 31/12/2002 67.870 15.811.700 5.701.978 129.231 56.657 33.277 21.800.713
Nabava, aktiviranja, prenos Purchases, activation, transfers 0 31.279 368.840 136.081 1.806.148 111.877 2.454.225
Prenosi med sredstvi Transfers to assets 0 -98.660 98.660 0 0 0 0
Odtujitve, odpisi, aktiviranja Alienations, write-downs, activation 0 -23.660 -136.081 -141.248 -400.527 -145.154 -846.670
Stanje 31. 12. 2003 Balance as at 31/12/2003 67.870 15.720.659 6.033.397 124.064 1.462.278 0 23.408.268
POPRAVEK VREDNOSTI ADJUSTMENT
Stanje 31. 12. 2002 Balance as at 31/12/2002 0 9.793.847 4.576.190 129.231 0 0 14.499.268
Nabava, prenos Purchases, transfers 0 0 0 136.081 0 0 136.081
Prenosi med sredstvi Transfers to assets 0 -33.884 33.884 0 0 0 0
Odtujitve, odpisi, prenosi Alienations, write-downs, activation 0 -12.815 -133.957 -141.248 0 0 -288.020
Amortizacija Depreciation 0 707.695 348.201 0 0 0 1.055.896
Stanje 31. 12. 2003 Balance as at 31/12/2003 0 10.454.843 4.824.318 124.064 0 0 15.403.225
NEODPISANA VREDNOST NET BOOK VALUE
Stanje 31. 12. 2002 Balance as at 31/12/2002 67.870 6.017.853 1.125.788 0 56.657 33.277 7.301.445
Stanje 31. 12. 2003 Balance as at 31/12/2003 67.870 5.265.816 1.209.079 0 1.462.278 0 8.005.043
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A86 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
• Osnovna sredstva zunaj uporabe• Osnovna sredstva zunaj uporabe• Osnovna sredstva zunaj uporabe• Osnovna sredstva zunaj uporabe• Osnovna sredstva zunaj uporabe
Osnovna sredstva zunaj uporabe izkazujejo opremo,
ki je dotrajana ali za podjetje trajno neuporabna.
Oprema je praviloma izloËena ob inventuri in je
namenjena odprodaji. »e prodaja ni mogoËa, sledi
dokonËna likvidacija.
• Osnovna sredstva v pridobivanju• Osnovna sredstva v pridobivanju• Osnovna sredstva v pridobivanju• Osnovna sredstva v pridobivanju• Osnovna sredstva v pridobivanju
Osnovna sredstva v pridobivanju se nanaπajo
preteæno na izgradnjo hangarja sploπnega letalstva
(1.116.174 TSIT) in ploπËadi za sploπno letalstvo
(305.262 TSIT).
• Prevrednotovanje• Prevrednotovanje• Prevrednotovanje• Prevrednotovanje• Prevrednotovanje
Na osnovi ocene neodvisnega cenilca v letu 2002 je
bilo ugotovljeno, da ni razlogov za oslabitev. V letu
2003 ni bilo nobenih indikatorjev oslabitve (bistvene
spremembe okoliπËin poslovanja, veËje investicije,
slabπanje poslovne in finanËne uspeπnosti).
• ZemljiπËa• ZemljiπËa• ZemljiπËa• ZemljiπËa• ZemljiπËa
Druæba ima v lasti 27.009,6 m2 zazidljivih in
nezazidljivih zemljiπË, ki so v katastrskih obËinah
Grad, ©enËur in Cerklje na Gorenjskem.
ZemljiπËa, na katerih druæba opravlja osnovno letaliπko
dejavnost, na Zg. Brniku 130/A, v izmeri
5.287.500 m2, so v dræavni lasti. Dræava za njihovo
uporabo druæbi zaenkrat ne zaraËunava stroπkov
najema oziroma stroπkov pravice gradnje na zemljiπËih
v lasti dræave.
• Zgradbe• Zgradbe• Zgradbe• Zgradbe• Zgradbe
Najpomembnejπa poveËanja na gradbenih objektih
predstavlja podaljπek vozne steze in servisne ceste.
VeËjo odtujitev gradbenih objektov predstavlja
odprodaja dveh stanovanj v Kranju.
• Oprema• Oprema• Oprema• Oprema• Oprema
Vrednost opreme se je v letu 2003 poveËala predvsem
iz naslova nakupa raËunalniπke strojne opreme, vozila
za protizamrzovalno πkropljenje manevrskih povrπin in
druge opreme za oskrbo zraËnega prometa.
VeËje zmanjπanje opreme predstavlja predvsem
izloËitev razne dotrajane opreme (predvsem
raËunalniπka oprema, avtomobili, telefonska centrala
in pohiπtvo).
• Land• Land• Land• Land• Land
The company owns 27,009.6 m2 of land, some
covered by building permits, in the cadastral
municipalities of Grad, ©enËur and Cerklje na
Gorenjskem.
The 5,287,500 m2 of land on which the company
pursues its basic airport business activities at
Zgornji Brnik 130/A, is state-owned. For the time
being the state does not charge for leasing or for the
right to build on state-owned land.
• Buildings• Buildings• Buildings• Buildings• Buildings
The most significant increases in buildings were the
extension of the runway and the service road. The
sale of two apartments in Kranj was a major
alienation of buildings.
• Equipment• Equipment• Equipment• Equipment• Equipment
The value of equipment rose in 2003 primarily as a
result of the purchase of computer hardware,
vehicles for spraying antifreeze in the manoeuvring
area and other equipment for supplying aircraft.
The main decrease in equipment was the withdrawal
of various items of obsolete and worn equipment
(primarily computer equipment, cars, the telephone
exchange and furniture).
• Fixed assets not in use• Fixed assets not in use• Fixed assets not in use• Fixed assets not in use• Fixed assets not in use
Fixed assets not in use comprise equipment that is
worn out or permanently of no use to the company.
The equipment is generally withdrawn when an
inventory is made and is earmarked for sale. If it
cannot be sold, final liquidation follows.
• Fixed assets in acquisition• Fixed assets in acquisition• Fixed assets in acquisition• Fixed assets in acquisition• Fixed assets in acquisition
Fixed assets in acquisition refer primarily to the
construction of the general aviation hangar
(1,116,174 thousand tolars) and the general aviation
apron (305,262 thousand tolars).
• Revaluation• Revaluation• Revaluation• Revaluation• Revaluation
The assessment by the independent appraiser in
2002 established that there were no grounds for
impairment. In 2003 there were no indications of
impairment (significant changes in business
circumstances, major investments, deterioration of
commercial or financial performance).
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
87L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
5.1.3 DolgoroËne finanËne naloæbe v pridruæena podjetja in v podjetja v skupini5.1.3 DolgoroËne finanËne naloæbe v pridruæena podjetja in v podjetja v skupini5.1.3 DolgoroËne finanËne naloæbe v pridruæena podjetja in v podjetja v skupini5.1.3 DolgoroËne finanËne naloæbe v pridruæena podjetja in v podjetja v skupini5.1.3 DolgoroËne finanËne naloæbe v pridruæena podjetja in v podjetja v skupini 17.509 TSIT 17.509 TSIT 17.509 TSIT 17.509 TSIT 17.509 TSIT
5.1.3 Long-term financial investments in associates and companies in group5.1.3 Long-term financial investments in associates and companies in group5.1.3 Long-term financial investments in associates and companies in group5.1.3 Long-term financial investments in associates and companies in group5.1.3 Long-term financial investments in associates and companies in group 17,509 thousand tolars 17,509 thousand tolars 17,509 thousand tolars 17,509 thousand tolars 17,509 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
Sedeæ Deleæ % Prevrednotenje »ista vrednost 2003 »ista vrednost 2002
registered office share (%) revaluation net value 2003 net value 2002
Kompas Hit Kompas Hit Moskva Moscow 33,33 -797 4.759 5.556
Feniksπped, d. o. o. Feniksπped d. o. o. Brnik-aerodrom Brnik-aerodrom 51 0 12.750 12.750
Skupaj Total -797 17.509 18.306
Naloæb v Kompas Hit in Feniksπped ne bomo
uskupinjevali, ker to zaradi relativno nizke nominalne
vrednosti vloæka in obsega poslovanja ni pomembno
za resniËen in poπten prikaz poslovnega izida druæbe
kot celote.
The investments in Kompas Hit and Feniksπped will
not be subject to consolidation, as given the
relatively low nominal value of the investment and
turnover this would be of no significance to a true
and fair picture of the operating result of the
company as a whole.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A88 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
Other long-term participating interests and shares disclose investments in domestic companies, insurance
agencies, banks and mutual funds.
5.1.4 Drugi dolgoroËni deleæi5.1.4 Drugi dolgoroËni deleæi5.1.4 Drugi dolgoroËni deleæi5.1.4 Drugi dolgoroËni deleæi5.1.4 Drugi dolgoroËni deleæi 420.224 TSIT420.224 TSIT420.224 TSIT420.224 TSIT420.224 TSIT
5.1.4 Other long-term participating interests5.1.4 Other long-term participating interests5.1.4 Other long-term participating interests5.1.4 Other long-term participating interests5.1.4 Other long-term participating interests 420,224 thousand tolars420,224 thousand tolars420,224 thousand tolars420,224 thousand tolars420,224 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
Kosmata vrednost Popravek vrednosti »ista vrednost 2003 »ista vrednost 2002
gross value adjustment net value 2003 net value 2002
Druge delnice in deleæi other shares and participating interests 426.831 -6.607 420.224 261.048
Skupaj total 426.831 -6.607 420.224 261.048
‡ Tabela gibanja‡ Tabela gibanja‡ Tabela gibanja‡ Tabela gibanja‡ Tabela gibanja
‡ table of changes‡ table of changes‡ table of changes‡ table of changes‡ table of changes
V TSIT
SIT thousands
»ista vrednost PoveËanja Zmanjπanja Novo »ista vrednost
1. 1. 2003 med letom oblikovani popravek 31. 12. 2003
net value 1/1/2003 increases decreases during year new adjustment net value 31/12/2003
Druge delnice in deleæi other shares and participating interests 261.048 160.000 -824 0 420.224
Skupaj total 261.048 160.000 -824 0 420.224
Drugi dolgoroËni deleæi in delnice izkazujejo naloæbe v domaËa podjetja, zavarovalnice, banke in vzajemne
sklade.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
89L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
5.1.5 Druge dolgoroËne finanËne terjatve5.1.5 Druge dolgoroËne finanËne terjatve5.1.5 Druge dolgoroËne finanËne terjatve5.1.5 Druge dolgoroËne finanËne terjatve5.1.5 Druge dolgoroËne finanËne terjatve 6.546.178 TSIT 6.546.178 TSIT 6.546.178 TSIT 6.546.178 TSIT 6.546.178 TSIT
5.1.5 Other long-term financial receivables5.1.5 Other long-term financial receivables5.1.5 Other long-term financial receivables5.1.5 Other long-term financial receivables5.1.5 Other long-term financial receivables 6,546,178 thousand tolars6,546,178 thousand tolars6,546,178 thousand tolars6,546,178 thousand tolars6,546,178 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
Kosmata vrednost Popravek vrednosti »ista vrednost 2003 »ista vrednost 2002
gross value adjustment net value 2003 net value 2002
Obveznice bonds 3.337.058 0 3.337.058 2.430.745
DolgoroËni depoziti long-term deposits 3.155.541 0 3.155.541 3.075.058
DolgoroËno dana posojila drugim long-term loans made to others 61 0 61 111
Naloæbe v umetniπka dela investments in works of art 53.518 0 53.518 53.518
Skupaj total 6.546.178 0 6.546.178 5.559.432
‡ Tabela gibanja‡ Tabela gibanja‡ Tabela gibanja‡ Tabela gibanja‡ Tabela gibanja
‡ table of changes‡ table of changes‡ table of changes‡ table of changes‡ table of changes
v TSIT
SIT thousands
»ista vrednost 1. 1. 2003 Prevrednotenje v letu Druga poveËanja Zmanjπanja med letom Novo oblikovani popravek »ista vrednost 31. 12. 2003
net value 1/1/2003 revaluation during year other increases decreases during year new adjustment net value 31/12/2003
Obveznice bonds 2.430.745 48.073 1.736.212 -877.972 0 3.337.058
DolgoroËni depoziti long-term deposits 3.075.058 180.322 2.564.354 -2.664.193 0 3.155.541
DolgoroËno dana posojila long-term loans made to others 111 0 8 -58 0 61
Naloæbe v umetniπka dela investments in works of art 53.518 0 0 0 0 53.518
Skupaj total 5.559.432 228.395 4.300.574 -3.542.223 0 6.546.178
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A90 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
DolgoroËne finanËne naloæbe so zniæane za del, ki zapade v plaËilo v naslednjem letu in je prenesen med
kratkoroËne finanËne naloæbe v skupni vrednosti 2.458.780 TSIT.
• Med obveznicami so izkazane obveznice bank, Republike Slovenije, Stanovanjskega sklada RS, Slovenskega
odπkodninskega sklada, Slovenske razvojne druæbe, borzne druæbe Poteza, Autocommerca in evro obveznice.
Donosi obveznic so razliËni: za obveznice z devizno klavzulo od EUR + 4,75 % p.a., do EUR + 7,5 % p.a., za
tolarske obveznice od TOM + 1 %, do TOM + 6,3 % p.a. oziroma nominalna obrestna mera 9,7 %.
• DolgoroËni depoziti so dani bankam s povpreËnim donosom TOM + 2,5 %.
Long-term investments have been reduced by the amount that falls due for payment in the year ahead in a total
amount of 2,458,780 thousand tolars, which has been transferred to short-term financial investments.
• The bonds include bank bonds, Slovenian government bonds, bonds of the Housing Fund of the Republic of
Slovenia, bonds of the Slovenian Restitution Fund, bonds of the Slovene Development Corporation, bonds of
stock exchange company Poteza, Autocommerce bonds and eurobonds. The bond yields vary: for bonds with a
euro currency clause from EUR + 4.75% to EUR + 7.5% per annum, and for tolar bonds from TOM + 1% to
TOM + 6.3% per annum or a nominal rate of 9.7%.
• The long-term deposits have been placed with banks with an average return of TOM + 2.5%.
5.1.6 KratkoroËne poslovne terjatve5.1.6 KratkoroËne poslovne terjatve5.1.6 KratkoroËne poslovne terjatve5.1.6 KratkoroËne poslovne terjatve5.1.6 KratkoroËne poslovne terjatve 734.729 TSIT734.729 TSIT734.729 TSIT734.729 TSIT734.729 TSIT
5.1.6 Short-term operating receivables5.1.6 Short-term operating receivables5.1.6 Short-term operating receivables5.1.6 Short-term operating receivables5.1.6 Short-term operating receivables 734,729 thousand tolars 734,729 thousand tolars 734,729 thousand tolars 734,729 thousand tolars 734,729 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
2003 2002
KratkoroËne terjatve do kupcev v skupini 2.003 940
short-term accounts receivable in group
KratkoroËne terjatve do ostalih kupcev 447.969 408.178
other short-term accounts receivable
Dani predujmi in varπËine advances and sureties issued 9.793 5.560
Druge kratkoroËne terjatve other short-term receivables 274.964 76.781
Skupaj total 734.729 491.459
KratkoroËne terjatve do kupcev v skupini se nanaπajo
na tekoËe terjatve iz naslova najema poslovnih
prostorov in storitve avioblagovnega skladiπËa.
Med drugimi kratkoroËnimi terjatvami v viπini
274.964 TSIT je izkazana terjatev do dræave za
vstopni DDV v viπini 177.202 TSIT in 94.981 TSIT za
preplaËani davek od dobiËka na osnovi akontacij.
Short-term accounts receivable in the group refer to
current receivables deriving from the leasing of
business premises and air cargo warehousing
services.
Receivables from the state in the amount of 177,202
thousand tolars for input VAT and in the amount of
94,981 thousand tolars for corporate income tax paid
in excess in tax advances are disclosed in the
amount of 274,964 thousand tolars of other short-
term receivables.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
91L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
‡ KratkoroËne terjatve do kupcev‡ KratkoroËne terjatve do kupcev‡ KratkoroËne terjatve do kupcev‡ KratkoroËne terjatve do kupcev‡ KratkoroËne terjatve do kupcev
‡ short-term accounts receivable‡ short-term accounts receivable‡ short-term accounts receivable‡ short-term accounts receivable‡ short-term accounts receivable
v TSIT
SIT thousands
Kosmata Popravek »ista vrednost »ista vrednost
vrednost vrednosti 2003 2002
gross value adjustment net value 2003 net value 2002
Kupci v skupini v dræavi 2.003 0 2.003 940
customers in group in country
Drugi kupci v dræavi 449.294 -43.563 405.731 371.681
other customers in country
Kupci v tujini 66.361 -24.123 42.238 36.497
customers abroad
Skupaj 517.658 -67.686 449.972 409.118
total
• The itemisation of the receivables by the due date
is as follows: 126,154 thousand tolars of receivables
has been due for more than 30 days, of which
114,085 thousand tolars has been due for more than
60 days, of which 54,369 thousand tolars is secured
by a mortgage, while receivables in the amount of
44,512 thousand tolars have been passed to the
courts for judicial collection. Receivables in the
amount of 391,504 thousand tolars are current, with
less than 30 days having passed since the due date,
and most had not fallen due for payment as at 31
December 2003. Adjustments to the value of
receivables in the amount of 34,647 thousand tolars
were made in 2003, with 33,039 thousand tolars
deriving from previous years.
• RazËlenitev terjatev po rokih zapadlosti:
126.154 TSIT terjatev je starejπih od 30 dni, od tega
je 114.085 TSIT terjatev starejπih od 60 dni; od tega
je 54.369 TSIT terjatev zavarovanih s hipoteko,
terjatve v viπini 44.512 TSIT pa so predane v sodno
izterjavo. Terjatve v viπini 391.504 TSIT so tekoËe,
z rokom zapadlosti do 30 dni, in veËinoma na dan
31. 12. 2003 πe niso zapadle v plaËilo. Popravki
vrednosti terjatev v viπini 34.647 TSIT so bili
oblikovani v letu 2003, v viπini 33.039 TSIT pa
izhajajo iz preteklih let.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A92 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
5.1.7 KratkoroËne finanËne naloæbe5.1.7 KratkoroËne finanËne naloæbe5.1.7 KratkoroËne finanËne naloæbe5.1.7 KratkoroËne finanËne naloæbe5.1.7 KratkoroËne finanËne naloæbe 3.875.918 TSIT3.875.918 TSIT3.875.918 TSIT3.875.918 TSIT3.875.918 TSIT
5.1.7 Short-term financial investments5.1.7 Short-term financial investments5.1.7 Short-term financial investments5.1.7 Short-term financial investments5.1.7 Short-term financial investments 3,875,918 thousand tolars3,875,918 thousand tolars3,875,918 thousand tolars3,875,918 thousand tolars3,875,918 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
Za prodajo odkupljeni vrednostni papirji securities purchased for sale 657.674 602.185
KratkoroËni del dolgoroËnih posojil short-term part of long-term loans 113.724 763.879
Terjatve za obresti receivables for interest 90.505 97.650
KratkoroËno dani depoziti short-term deposits made 3.014.015 3.598.986
Skupaj total 3.875.918 5.062.700
The short-term part of long-term loans refers
primarily to bond principals. The receivables for
interest relate primarily to interest on bonds. The
long-term deposits maturing in 2004 in the amount
of 2,345,107 thousand tolars are included among the
short-term deposits.
KratkoroËni del dolgoroËnih posojil se nanaπa preteæno
na glavnice obveznic. Terjatve za obresti se nanaπajo
preteæno na obresti od obveznic. Med kratkoroËno
danimi depoziti je del dolgoroËnih depozitov, ki zapadejo
v letu 2004, v viπini 2.345.107 TSIT.
‡ Za prodajo odkupljeni vrednostni papirji‡ Za prodajo odkupljeni vrednostni papirji‡ Za prodajo odkupljeni vrednostni papirji‡ Za prodajo odkupljeni vrednostni papirji‡ Za prodajo odkupljeni vrednostni papirji
‡ securities purchased for sale‡ securities purchased for sale‡ securities purchased for sale‡ securities purchased for sale‡ securities purchased for sale
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
Delnice domaËih podjetij shares in domestic companies 294.613 294.613
Sredstva v upravljanju assets under management 315.187 276.402
Zakladne menice treasury bills 47.874 31.170
Skupaj total 657.674 602.185
Z bankami so sklenjene pogodbe o gospodarjenju s
finanËnimi sredstvi oziroma o upravljanju s
portfeljem vrednostnih papirjev. Delnice in deleæi so
izkazani po niæji vrednosti - træni ali nabavni
vrednosti.
• KratkoroËno dana posojila izkazujejo kratkoroËni
del dolgoroËno danih posojil.
‡ Preteæni del kratkoroËnih depozitov predstavlja
naloæbe v banke s povpreËnim donosom 5,7 % p.a..
Popravki vrednosti se nanaπajo na depozit pri Elanu
(1.847 TSIT) in pri Komercialni banki Triglav (11.641
TSIT). Popravka sta oblikovana v celotni vrednosti
naloæb.
Contracts on the management of financial assets and
securities portfolios are concluded with banks. The
shares and participating interests are disclosed at the
lower value (market value or historical cost).
• The short-term loans made disclose the short-term
part of long-term loans made.
‡ Investments in banks with an average return of
5.7% per annum account for the majority of short-
term deposits. The value adjustments relate to the
deposit with Elan (1,847 thousand tolars) and the
deposit with Komercialna banka Triglav (11,641
thousand tolars). The adjustments were created in
the entire value of the investments.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
93L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
5.1.8 Kapital5.1.8 Kapital5.1.8 Kapital5.1.8 Kapital5.1.8 Kapital
• Delniπki kapital po njegovih vrstah
Druæba Aerodrom Ljubljana, d. d., je izdala
3.796.527 delnic, ki so v celoti vplaËane. Nominalna
vrednost delnice je 1.000 SIT.
49 % vseh delnic oziroma 1.860.298 je prednostnih
participativnih delnic, ki so v lasti Republike
Slovenije in imajo omejeno glasovalno pravico.
Lastniku pripadajo dividende (fiksni in variabilni del)
skladno z 8. Ëlenom statuta. Nominalna vrednost
prednostnih participativnih delnic je 1.860.298.000
SIT.
51 % vseh delnic oziroma 1.936.229 je navadnih,
prosto prenosljivih delnic, s katerimi se trguje na
organiziranem trgu Ljubljanske borze. Nominalna
vrednost navadnih delnic je 1.936.229.000 SIT.
»isti poslovni izid poslovnega leta na delnico znaπa
481,2 SIT, kar je za 17,7 % veË kakor leta 2002, ko je
znaπal 409 SIT na delnico.
5.1.9 DolgoroËne rezervacije5.1.9 DolgoroËne rezervacije5.1.9 DolgoroËne rezervacije5.1.9 DolgoroËne rezervacije5.1.9 DolgoroËne rezervacije 1.630.089 TSIT1.630.089 TSIT1.630.089 TSIT1.630.089 TSIT1.630.089 TSIT
5.1.9 Long-term provisions5.1.9 Long-term provisions5.1.9 Long-term provisions5.1.9 Long-term provisions5.1.9 Long-term provisions 1,630,089 thousand tolars1,630,089 thousand tolars1,630,089 thousand tolars1,630,089 thousand tolars1,630,089 thousand tolars
V TSIT / SIT thousands
Stanje 1. 1. 2003 »rpanje Stanje 31. 12. 2003
balance as at 1/1/03 disbursement balance as at 31/12/03
Rez. za investicijsko vzdræevanje 905.214 30.000 875.214
provisions for investment maintenance
Rez. iz dotacij proraËuna za OS 694.552 68.378 626.174
provisions from budget grants for fixed assets
Druge dolgoroËne rezervacije 128.701 0 128.701
other long-term provisions
Skupaj total 1.728.467 98.378 1.630.089
5.1.8 Equity capital5.1.8 Equity capital5.1.8 Equity capital5.1.8 Equity capital5.1.8 Equity capital
• Share capital by type
Aerodrom Ljubljana, d. d. has issued 3,796,527
shares, which have been paid up in full. The nominal
value of a share is 1,000 tolars.
Of these shares, 49% or 1,860,298 are preference
participating shares with limited voting rights and are
owned by the Slovenian state. In line with Article 8 of
the articles of association the owner is entitled to
dividends (fixed and variable). The nominal value of
the preference participating shares is 1,860,298,000
tolars.
The remaining 51% or 1,936,229 are ordinary freely
transferable shares traded on the Ljubljana stock
exchange’s organised market. The nominal value of
the ordinary shares is 1,936,229,000 tolars.
The net profit per share is 481.2 tolars, which is
17.7% higher than in 2002, when it was 409 tolars.
DolgoroËne rezervacije vkljuËujejo:
• dolgoroËne rezervacije za velika popravila na
manevrskih povrπinah, Ërpanje je bilo realizirano v
skladu z naËrtovanim;
• dolgoroËne rezervacije za prejete dotacije iz
proraËuna v letih 1993 in 1994 se prenaπajo med
druge poslovne prihodke v viπini obraËunane
amortizacije osnovnih sredstev, nabavljenih s
prejetimi dotacijami;
• dolgoroËne rezervacije za vnaprej vraËunane
stroπke uporabe zemljiπË.
Long-term provisions include:
• long-term provisions for major repairs to the
manoeuvring areas; disbursement was realised as
planned
• long-term provisions for budget grants received in
1993 and 1994, which are transferred to other
operating revenues in the amount of the depreciation
charged on fixed assets purchased with the grants
received
• long-term provisions for land use costs charged in
advance
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A94 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
5.1.10 KratkoroËne obveznosti iz poslovanja5.1.10 KratkoroËne obveznosti iz poslovanja5.1.10 KratkoroËne obveznosti iz poslovanja5.1.10 KratkoroËne obveznosti iz poslovanja5.1.10 KratkoroËne obveznosti iz poslovanja 674.789 TSIT674.789 TSIT674.789 TSIT674.789 TSIT674.789 TSIT
5.1.10 Short-term operating liabilities5.1.10 Short-term operating liabilities5.1.10 Short-term operating liabilities5.1.10 Short-term operating liabilities5.1.10 Short-term operating liabilities 674,789 thousand tolars674,789 thousand tolars674,789 thousand tolars674,789 thousand tolars674,789 thousand tolars
V TSIT
SIT thousands
2003 2002
KratkoroËne obveznosti do dobaviteljev 428.771 202.546
short-term accounts payable
Obveznosti za nefakturirano blago in storitve 3.073 8.416
liabilities for goods and services not invoiced
KratkoroËne obveznosti za prejete predujme in varπËine 45.892 4.864
short-term liabilities for advances and sureties received
KratkoroËne obveznosti iz poslovanja za tuj raËun 0 493
short-term liabilities from operations for account of other parties
KratkoroËne obveznosti do zaposlenih 114.399 96.704
short-term liabilities to employees
KratkoroËne obveznosti do dræave 64.959 209.861
short-term liabilities to state
NeizplaËane dividende 1.845 1.630
unpaid dividends
Druge kratkoroËne obveznosti 15.850 11.384
other short-term liabilities
Skupaj 674.789 535.898
total
• Liabilities for net wages and salaries, substitutes
for wages and salaries, and food and transport costs
for December are disclosed among short-term
liabilities to employees.
• Liabilities for taxes and contributions from
December wages and salaries and liabilities for
corporate income tax for the December advance are
disclosed among short-term liabilities to the state.
‡ KratkoroËne obveznosti do dobaviteljev‡ KratkoroËne obveznosti do dobaviteljev‡ KratkoroËne obveznosti do dobaviteljev‡ KratkoroËne obveznosti do dobaviteljev‡ KratkoroËne obveznosti do dobaviteljev
‡ short-term accounts payable‡ short-term accounts payable‡ short-term accounts payable‡ short-term accounts payable‡ short-term accounts payable
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
Obveznosti do dobaviteljev v dræavi accounts payable to suppliers in country 415.556 177.998
Obveznosti do dobaviteljev v tujini accounts payable to suppliers abroad 13.215 24.548
Skupaj others 428.771 202.546
• Med kratkoroËnimi obveznostmi do zaposlenih so
izkazane obveznosti za Ëiste plaËe, nadomestila Ëistih
plaË, nadomestilo za prehrano in prevoz za mesec
december.
• Med kratkoroËnimi obveznostmi do dræave so
izkazane obveznosti za davke in prispevke, ki izhajajo
iz decembrskih plaË in obveznost za davek od
dobiËka za decembrsko akontacijo.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
95L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
5.2 Izkaz poslovnega izida5.2 Izkaz poslovnega izida5.2 Izkaz poslovnega izida5.2 Izkaz poslovnega izida5.2 Izkaz poslovnega izida
Stroπki po funkcionalnih skupinah
5.2 Income Statement5.2 Income Statement5.2 Income Statement5.2 Income Statement5.2 Income Statement
Costs by Functional Group
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
»isti prihodki od prodaje net sales revenues 4.776.993 4.542.175
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 0 -8.231
historical cost of goods and material sold
Proizvajalni stroπki prodanih koliËin oziroma opravljenih storitev -3.081.115 -3.223.460
production costs of goods sold and services rendered
Kosmati poslovni izid od prodaje gross return on sales 1.695.878 1.310.484
Stroπki prodajanja selling costs -159.046 -148.088
Stroπki sploπnih dejavnosti general and administrative costs -472.209 -413.480
- normalni stroπki sploπnih dejavnosti -435.091 -393.800
- estimated general and administrative expenses
- prevred. poslovni odh. pri osnovnih sredstvih -2.491 -7.399
- revaluation operating expenses for fixed assets
- prevrednotovalni odhodki pri obratnih sredstvih -34.627 -12.281
- revaluation operating expenses for operating curent assets
Drugi prihodki iz poslovanja other operating revenues 94.052 97.394
DobiËek iz poslovanja
operating profit 1.158.675 846.310
5.2.1 »isti prihodki od prodaje5.2.1 »isti prihodki od prodaje5.2.1 »isti prihodki od prodaje5.2.1 »isti prihodki od prodaje5.2.1 »isti prihodki od prodaje 4.776.993 TSIT4.776.993 TSIT4.776.993 TSIT4.776.993 TSIT4.776.993 TSIT
5.2.1 Net sales revenues5.2.1 Net sales revenues5.2.1 Net sales revenues5.2.1 Net sales revenues5.2.1 Net sales revenues 4,776,993 thousand tolars 4,776,993 thousand tolars 4,776,993 thousand tolars 4,776,993 thousand tolars 4,776,993 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
Prihodki od prodaje storitev v dræavi revenues from sale of services in country 4.135.418 4.045.376
Prihodki od prodaje storitev tujini revenues from sale of services abroad 639.908 488.568
Prihodki od prodaje blaga v dræavi revenues from sale of goods in country 1.667 8.231
Skupaj total 4.776.993 4.542.175
Drugi poslovni prihodki predstavljajo Ërpane
dolgoroËne rezervacije za prejete dotacije iz
proraËuna za osnovna sredstva v viπini amortizacije
teh sredstev in prevrednotovalne poslovne prihodke
prodanih osnovnih sredstev.
Other operating revenues consist of disbursement of
long-term provisions for budget grants received for
fixed assets in the amount of the amortisation/
depreciation of such assets and revaluation operating
revenues for fixed assets sold.
5.2.2 Drugi poslovni prihodki5.2.2 Drugi poslovni prihodki5.2.2 Drugi poslovni prihodki5.2.2 Drugi poslovni prihodki5.2.2 Drugi poslovni prihodki 94.052 TSIT94.052 TSIT94.052 TSIT94.052 TSIT94.052 TSIT
5.2.2 Other operating revenues5.2.2 Other operating revenues5.2.2 Other operating revenues5.2.2 Other operating revenues5.2.2 Other operating revenues 94,052 thousand tolars94,052 thousand tolars94,052 thousand tolars94,052 thousand tolars94,052 thousand tolars
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A96 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
5.2.3 Stroπki blaga, materiala in storitev5.2.3 Stroπki blaga, materiala in storitev5.2.3 Stroπki blaga, materiala in storitev5.2.3 Stroπki blaga, materiala in storitev5.2.3 Stroπki blaga, materiala in storitev 901.811 TSIT901.811 TSIT901.811 TSIT901.811 TSIT901.811 TSIT
5.2.3 Costs of goods, material and services5.2.3 Costs of goods, material and services5.2.3 Costs of goods, material and services5.2.3 Costs of goods, material and services5.2.3 Costs of goods, material and services 901,811 thousand tolars901,811 thousand tolars901,811 thousand tolars901,811 thousand tolars901,811 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
Nabavna vrednost prodanega blaga historical cost of goods sold 0 3.564
Stroπki materiala costs of material 205.020 312.696
Stroπki storitev costs of services 696.791 646.287
Skupaj total 901.811 962.547
5.2.4 Stroπki plaË5.2.4 Stroπki plaË5.2.4 Stroπki plaË5.2.4 Stroπki plaË5.2.4 Stroπki plaË 1.140.704 TSIT1.140.704 TSIT1.140.704 TSIT1.140.704 TSIT1.140.704 TSIT
5.2.4 Costs of wages and salaries 1,140,704 thousand tolars5.2.4 Costs of wages and salaries 1,140,704 thousand tolars5.2.4 Costs of wages and salaries 1,140,704 thousand tolars5.2.4 Costs of wages and salaries 1,140,704 thousand tolars5.2.4 Costs of wages and salaries 1,140,704 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
PlaËe zaposlenih employees’ wages and salaries 1.005.499 1.002.557
Nadomestila plaË substitutes for wages and salaries 135.205 145.776
Skupaj total 1.140.704 1.148.333
5.2.5 Stroπki socialnih zavarovanj5.2.5 Stroπki socialnih zavarovanj5.2.5 Stroπki socialnih zavarovanj5.2.5 Stroπki socialnih zavarovanj5.2.5 Stroπki socialnih zavarovanj 224.200 TSIT224.200 TSIT224.200 TSIT224.200 TSIT224.200 TSIT
5.2.5 Costs of social security insurance5.2.5 Costs of social security insurance5.2.5 Costs of social security insurance5.2.5 Costs of social security insurance5.2.5 Costs of social security insurance 224,200 thousand tolars224,200 thousand tolars224,200 thousand tolars224,200 thousand tolars224,200 thousand tolars
V TSIT
SIT thousands
2003 2002
Dajatve za zagotavljanje socialne varnosti social security levies 186.546 185.815
Dodatno pokojninsko zavarovanje other pension insurance 37.654 21.008
Skupaj total 224.200 206.823
5.2.6 Drugi stroπki dela5.2.6 Drugi stroπki dela5.2.6 Drugi stroπki dela5.2.6 Drugi stroπki dela5.2.6 Drugi stroπki dela 284.133 TSIT284.133 TSIT284.133 TSIT284.133 TSIT284.133 TSIT
5.2.6 Other labour costs5.2.6 Other labour costs5.2.6 Other labour costs5.2.6 Other labour costs5.2.6 Other labour costs 284,133 thousand tolars284,133 thousand tolars284,133 thousand tolars284,133 thousand tolars284,133 thousand tolars
V TSIT
SIT thousands
2003 2002
Davek na izplaËane plaËe tax on wages and salaries paid 77.669 72.441
Stroπki za prevoz na delo expenses for transport to work 51.244 56.433
Stroπki prehrane zaposlenih employees’ food expenses 72.630 74.247
Regres za letni dopust allowance for annual leave 57.064 58.467
Odpravnine in jubilejne nagrade severance pay and loyalty bonuses 22.217 3.524
Drugi stroπki dela (nagrade, solidarnostna pomoË) 3.309 5.922
other labour costs (bonuses, solidarity assistance)
Skupaj 284.133 271.034
total
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
97L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
5.2.7 Amortizacija in drugi prevrednotovalni odhodki pri sredstvih5.2.7 Amortizacija in drugi prevrednotovalni odhodki pri sredstvih5.2.7 Amortizacija in drugi prevrednotovalni odhodki pri sredstvih5.2.7 Amortizacija in drugi prevrednotovalni odhodki pri sredstvih5.2.7 Amortizacija in drugi prevrednotovalni odhodki pri sredstvih 1.114.718 TSIT1.114.718 TSIT1.114.718 TSIT1.114.718 TSIT1.114.718 TSIT
5.2.7 Amortisation/depreciation and other revaluation expenses for assets5.2.7 Amortisation/depreciation and other revaluation expenses for assets5.2.7 Amortisation/depreciation and other revaluation expenses for assets5.2.7 Amortisation/depreciation and other revaluation expenses for assets5.2.7 Amortisation/depreciation and other revaluation expenses for assets
1,114,718 thousand tolars1,114,718 thousand tolars1,114,718 thousand tolars1,114,718 thousand tolars1,114,718 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
Amortizacija sredstev 1.112.227 1.168.605
amortisation/depreciation of assets
Drugi prevrednotovalni odhodki pri sredstvih 2.491 7.399
other revaluation expenses for assets
Skupaj 1.114.718 1.176.004
total
• Amortizacija
• Amortisation/depreciation
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
Amortizacija neopredmetenih dolgoroËnih sredstev 56.331 55.666
amortisation of intangible fixed assets
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 1.055.896 1.112.939
depreciation of tangible fixed assets
Skupaj 1.112.227 1.168.605
total
Prihodki na podlagi deleæev iz dobiËka predstavljajo
prejete dividende podjetij in bank, katerih delnice
ima v lasti Aerodrom Ljubljana, d. d..
Revenues from profit-sharing consist of dividends
received from companies and banks in which
Aerodrom Ljubljana, d. d. owns shares.
5.2.8 Drugi finanËni prihodki iz deleæev5.2.8 Drugi finanËni prihodki iz deleæev5.2.8 Drugi finanËni prihodki iz deleæev5.2.8 Drugi finanËni prihodki iz deleæev5.2.8 Drugi finanËni prihodki iz deleæev 63.666 TSIT63.666 TSIT63.666 TSIT63.666 TSIT63.666 TSIT
5.2.8 Other financial revenues from equity capital interests5.2.8 Other financial revenues from equity capital interests5.2.8 Other financial revenues from equity capital interests5.2.8 Other financial revenues from equity capital interests5.2.8 Other financial revenues from equity capital interests 63,666 thousand tolars63,666 thousand tolars63,666 thousand tolars63,666 thousand tolars63,666 thousand tolars
5.2.9 Prihodki iz obresti in drugi finanËni prihodki5.2.9 Prihodki iz obresti in drugi finanËni prihodki5.2.9 Prihodki iz obresti in drugi finanËni prihodki5.2.9 Prihodki iz obresti in drugi finanËni prihodki5.2.9 Prihodki iz obresti in drugi finanËni prihodki 974.092 TSIT974.092 TSIT974.092 TSIT974.092 TSIT974.092 TSIT
5.2.9 Interest revenues and other financial revenues5.2.9 Interest revenues and other financial revenues5.2.9 Interest revenues and other financial revenues5.2.9 Interest revenues and other financial revenues5.2.9 Interest revenues and other financial revenues 974,092 thousand tolars974,092 thousand tolars974,092 thousand tolars974,092 thousand tolars974,092 thousand tolars
v TSIT
SIT thousands
2003 2002
Prihodki od obresti 466.631 450.151
interest revenues
Prevrednotenje terjatev in dolgov (teËajne razlike) 6.987 5.420
revaluation of receivables and debts (exchange rate differences)
Prevrednotenje finanËnih naloæb 445.585 582.967
revaluation of financial investments
Drugi prihodki od financiranja 54.889 51.789
other revenues from financing
Skupaj 974.092 1.090.327
total
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A98 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
5.2.10 »isti poslovni izid po preraËunu kapitala glede na rast EUR-a in rast cen æivljenjskih5.2.10 »isti poslovni izid po preraËunu kapitala glede na rast EUR-a in rast cen æivljenjskih5.2.10 »isti poslovni izid po preraËunu kapitala glede na rast EUR-a in rast cen æivljenjskih5.2.10 »isti poslovni izid po preraËunu kapitala glede na rast EUR-a in rast cen æivljenjskih5.2.10 »isti poslovni izid po preraËunu kapitala glede na rast EUR-a in rast cen æivljenjskih
potrebπËinpotrebπËinpotrebπËinpotrebπËinpotrebπËin
5.2.10 Net profit after adjustment of equity capital with regard to euro appreciation and5.2.10 Net profit after adjustment of equity capital with regard to euro appreciation and5.2.10 Net profit after adjustment of equity capital with regard to euro appreciation and5.2.10 Net profit after adjustment of equity capital with regard to euro appreciation and5.2.10 Net profit after adjustment of equity capital with regard to euro appreciation and
consumer price indexconsumer price indexconsumer price indexconsumer price indexconsumer price index
Rast EUR-a Rast cen æivlj. potr.
euro appreciation consumer price index
Znesek kapitala 15.820.982 15.820.982
equity capital
% rasti 2,8 % 4,6 %
growth
IzraËunan uËinek 442.987 727.765
computed effect
»isti poslovni izid po SRS 1.827.042 1.827.042
net profit under Slovenian Accounting Standards
Zmanjπan poslovni izid - Ëisti dobiËek (neposredno) 1.384.055 1.099.277
reduced net profit (direct)
Zmanjπan celoten poslovni izid 1.732.583 1.447.805
reduced total profit
Davek iz CPI upoπtevajoË popravek kapitala 277.560 231.938
tax on total profit (equity capital adjustment included)
Zmanjπan poslovni izid - Ëisti dobiËek (ob preraËunu davka iz CPI) 1.455.023 1.215.867
reduced net profit (given adjustment of tax on total profit)
v TSIT - SIT thousands
Kapital - razen tekoËega dobiËka
equity capital - excluding current profit
5.3 Izkaz finanËnega izida5.3 Izkaz finanËnega izida5.3 Izkaz finanËnega izida5.3 Izkaz finanËnega izida5.3 Izkaz finanËnega izida
Izkaz finanËnega izida je bil izraËunan na osnovi
podatkov iz bilanc stanja na dan 31. 12. 2003 in na
dan 31. 12. 2002 ter izkaza poslovnega izida za leto
2003. Izdelan je bil kot zaporedni stopenjski izkaz
finanËnega izida po razliËici II.
5.4 Izkaz gibanja kapitala5.4 Izkaz gibanja kapitala5.4 Izkaz gibanja kapitala5.4 Izkaz gibanja kapitala5.4 Izkaz gibanja kapitala
PoveËanje kapitala
Na osnovi sklepa uprave smo æe pred zakljuËkom
poslovnih knjig za leto 2003 razporedili 20 % Ëistega
poslovnega izida tekoËega leta v statutarne rezerve,
50 % ostanka Ëistega dobiËka po oblikovanju
statutarnih rezerv pa smo razporedili na druge
rezerve iz dobiËka. Ostanek Ëistega poslovnega izida
leta 2003 poveËuje bilanËni dobiËek, ki bo predmet
razporeditve na skupπËini.
Zmanjπanje kapitala
V letu 2003 je druæba na osnovi sklepa skupπËine
izplaËala dividende prednostnim in navadnim
delniËarjem za leto 2002 v skupnem znesku
913.519 TSIT.
5.3 Cashflow Statement5.3 Cashflow Statement5.3 Cashflow Statement5.3 Cashflow Statement5.3 Cashflow Statement
The cashflow statement was calculated using figures
from the balance sheet as at 31 December 2003 and
the balance sheet as at 31 December 2002, and
figures from the income statement for 2003. It was
drawn up in the sequential report form of the
cashflow statement according to Format II.
5.4 Statement of Changes in Equity Capital5.4 Statement of Changes in Equity Capital5.4 Statement of Changes in Equity Capital5.4 Statement of Changes in Equity Capital5.4 Statement of Changes in Equity Capital
Increase in Equity Capital
On the basis of a resolution by the management
board, before the ledgers for 2003 were closed 20%
of the net profit for the current year was distributed to
the reserves under the articles of association, and
50% of the net profit remaining after the creation of
the reserves under the articles of association was
distributed to other profit reserves. The remainder of
the net profit for 2003 was added to the distributable
profit, which is then distributed at the general meeting.
Decrease in Equity Capital
In 2003, based on a resolution by the general
meeting, the company paid out dividends for 2002 to
holders of preference and ordinary shares in a total
amount of 913,519 thousand tolars.
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
99L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
6. Druga razkritjaSkupni znesek prejemkov po posameznih
skupinah oseb v letu 2003
Uprava (2 Ëlana):
- skupaj bruto prejemki 91.127.303 SIT, od
tega bruto zasluæek 78.056.166 SIT (med prejemki
je vkljuËena tudi odpravnina Ëlanici uprave).
Nadzorni svet (9 Ëlanov, prejemki enega Ëlana NS so
vkljuËeni med zaposlene po individualni pogodbi):
- skupaj bruto prejemki 4.931.317 SIT.
Drugi zaposleni po individualnih pogodbah
(povpreËno πtevilo zaposlenih brez uprave: 18,32):
- skupaj bruto prejemki 215.922.592 SIT, od tega
bruto zasluæki 213.549.544 SIT.
Podatki o skupinah osebPodatki o skupinah osebPodatki o skupinah osebPodatki o skupinah osebPodatki o skupinah oseb
Predstavitev Ëlanov uprave in nadzornega
sveta
Uprava
Druæbo je v letu 2003 vodila dvoËlanska uprava:
• Vinko Moæe (predsednik uprave),
• Nada Pesjak (Ëlanica uprave) - mandat ji je
sporazumno prenehal 1. 4. 2003,
• Zmago Skobir - Ëlan uprave - namestnik
direktorja, odgovoren za podroËje strategije træenja,
njegov mandat se je zaËel 4. 4. 2003.
Nadzorni svet
Nadzorni svet ima 10 Ëlanov, in sicer sedem
predstavnikov kapitala in tri predstavnike delavcev.
Predstavniki kapitala: Tomaæ Vetrih (predsednik
nadzornega sveta), Darko Marolt, Joæe Romπek,
Anton ColariË, Miroslav GolubiË, Branko Remic,
Mirko Sotlar.
Predstavniki delavcev:
Olga BobiË, Drago »otar, Bogdan Novak.
Information on Groups of PersonsInformation on Groups of PersonsInformation on Groups of PersonsInformation on Groups of PersonsInformation on Groups of Persons
Members of Management Board and
Supervisory Board
Management Board
In 2003 the company was run by a two-member
management board:
• Vinko Moæe (CEO&president of the management
board)
• Nada Pesjak (member of the management board
whose term of office was ended by agreement on
1 April 2003)
• Zmago Skobir (deputy CEO, responsible for
strategic marketing; term of office began on 4 April
2003)
Supervisory Board
The supervisory board has ten members, seven of
whom are representatives of capital, and three of
whom are employees’ representatives.
Representatives of capital: Tomaæ Vetrih (president of
the supervisory board), Darko Marolt, Joæe Romπek,
Anton ColariË, Miroslav GolubiË, Branko Remic,
Mirko Sotlar.
Employees’ representatives:
Olga BobiË, Drago »otar, Bogdan Novak.
Total Earnings by Group in 2003
Management board (two members):
- total gross earnings of 91,127,303 tolars, of which
78,056,166 tolars was gross remunerations (the
severance pay for one member of the management
board is included in the earnings)
Supervisory board (nine members, the earnings of
one member of the supervisory board are included
among those of employees on individual contracts):
- total gross earnings of 4,931,317 tolars
Other employees on individual contracts
(average number of employees excluding the
management board: 18.32):
- total gross earnings of 215,922,592 tolars, of
which 213,549,544 tolars was gross remunera-
tions
6. Other Disclosures
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A100 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
Osnovni kapital druæbe
je razdeljen na 3.796.527 delnic, od tega je na dan
31. 12. 2003 v lasti Ëlanov uprave in nadzornega
sveta naslednje πtevilo delnic:
©t. delnic Deleæ v kapitalu v %
number of shares equity capital interest (%)
Vinko Moæe 6.826 0,180
Mirko Sotlar 89 0,0023
Company’s Share Capital
It is divided into 3,796,527 shares, of which the
following number were held by members of the
management board and supervisory board as
at 31 December 2003:
101L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
2003
Stopnja lastniπkosti financiranja: kapital/obveznosti do virov sredstev 0,884
equality financing ratio: equity capital / liabilities in broader sense
Stopnja dolgoroËnosti financiranja: vsota kapitala in dolgoroËnih dolgov (dolgoroËne finanËne in poslovne obveznosti, skupaj z dolgoroËnimi rezervacijami)/obveznosti do virov sredstev 0,966
long-term financing ratio: total equity capital and long-term debt (long-term operating and financial liabilities, including long-term provisions) / liabilities in broader sense
Stopnja osnovnosti investiranja: osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)/sredstva 0,410
fixed asset investment ratio: fixed assets (at net book value) / assets
Stopnja dolgoroËnosti investiranja: vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoroËnih finanËnih naloæb in dolgoroËnih poslovnih terjatev/sredstva 0,761
long-term investment ratio: total fixed assets (at net book value), long-term financial investments and long-term operating receivables / assets
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: kapital/osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 2,156
equity capital to fixed assets ratio: equity capital / fixed assets (at net book value)
Koeficient neposredne pokritosti kratkoroËnih obveznosti (hitri koeficient): likvidna sredstva/kratkoroËne obveznosti 4,389
acid test ratio (quick ratio): liquid assets / short-term liabilities
Koeficient pospeπene pokritosti kratkoroËnih obveznosti (pospeπeni koeficient): vsota likvidnih sredstev in kratkoroËnih terjatev/kratkoroËne obveznosti (finanËne in poslovne) 5,478
accelerated liquidity ratio: total liquid assets and short-term receivables / short-term liabilities (financial and operating)
Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËnih obveznosti (kratkoroËni koeficient): kratkoroËna sredstva (poslovne terjatve in finanËne naloæbe) / kratkoroËne obveznosti (finanËne in poslovne) 6,833
current ratio: short-term assets (operating receivables and financial investments) / short-term liabilities (financial and operating)
Koeficient gospodarnosti poslovanja: poslovni prihodki/poslovni odhodki 1,312
operating efficiency ratio: operating revenues / operating expenses
Koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala: Ëisti dobiËek v poslovnem letu/povpreËni kapital (brez Ëistega poslovnega izida prouËevanega leta) 0,115
net return on equity capital: net profit for financial year / average equity capital (excluding net profit/loss for year )
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala: vsota dividend za poslovno leto/povpreËni rev. osnovni kapital 0,109
dividend to share capital ratio: total dividends paid in financial year / average revalued share capital
Kazalniki Indicators
III. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURESIII. RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN RAZKRITJA III. FINANCIAL STATEMENTS, NOTES AND DISCLOSURES
A E R O D R O M L J U B L J A N A102 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
103L E T N O P O R O » I L O 2 0 0 3 A N N U A L R E P O R T 2 0 0 3
A E R O D R O M L J U B L J A N A104 h t t p : / / w w w . l j u - a i r p o r t . s i /
LETNO PORO»ILO 2003LETNO PORO»ILO 2003LETNO PORO»ILO 2003LETNO PORO»ILO 2003LETNO PORO»ILO 2003
AERODROM LJUBLJANAAERODROM LJUBLJANAAERODROM LJUBLJANAAERODROM LJUBLJANAAERODROM LJUBLJANA
Zaloæil in izdal:Zaloæil in izdal:Zaloæil in izdal:Zaloæil in izdal:Zaloæil in izdal: Aerodrom Ljubljana, d.d.
Besedilo:Besedilo:Besedilo:Besedilo:Besedilo: Aerodrom Ljubljana, d.d.
Produkcija:Produkcija:Produkcija:Produkcija:Produkcija: fit media d.o.o. Celje
Oblikovanje:Oblikovanje:Oblikovanje:Oblikovanje:Oblikovanje: Boris Nardin
Izvedba preloma:Izvedba preloma:Izvedba preloma:Izvedba preloma:Izvedba preloma: Andrej Jenko, Studio NAJ
Foto: Foto: Foto: Foto: Foto: Arhiv Aerodroma Ljubljana, Suzana Komel, Peter
Marinπek, Foto Spring, Buenos Dias
Lektura:Lektura:Lektura:Lektura:Lektura: prof. Damjana GrËar
Prevod: Prevod: Prevod: Prevod: Prevod: Amidas Ljubljana
GrafiËna pripravaGrafiËna pripravaGrafiËna pripravaGrafiËna pripravaGrafiËna priprava: Scanart, Vojnik
Tisk: Tisk: Tisk: Tisk: Tisk: »ukgraf
Maj 2004Maj 2004Maj 2004Maj 2004Maj 2004
ANNUAL REPORT 2003ANNUAL REPORT 2003ANNUAL REPORT 2003ANNUAL REPORT 2003ANNUAL REPORT 2003
AERODROM LJUBLJANAAERODROM LJUBLJANAAERODROM LJUBLJANAAERODROM LJUBLJANAAERODROM LJUBLJANA
Published by:Published by:Published by:Published by:Published by: Aerodrom Ljubljana, d.d.
Text:Text:Text:Text:Text: Aerodrom Ljubljana, d.d.
Produced by:Produced by:Produced by:Produced by:Produced by: fit media d.o.o. Celje
Design:Design:Design:Design:Design: Boris Nardin
Layout realisation:Layout realisation:Layout realisation:Layout realisation:Layout realisation: Andrej Jenko, Studio NAJ
Photo: Photo: Photo: Photo: Photo: Archives Aerodrom Ljubljana, Suzana Komel, Peter
Marinπek, Foto Spring, Buenos Dias
Text editing:Text editing:Text editing:Text editing:Text editing: prof. Damjana GrËar
Translation: Translation: Translation: Translation: Translation: Amidas Ljubljana
PrepressPrepressPrepressPrepressPrepress: Scanart, Vojnik
Printed by: Printed by: Printed by: Printed by: Printed by: »ukgraf
Maj 2004Maj 2004Maj 2004Maj 2004Maj 2004