117

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

Iskra STAN^EVA-GIGOV

ULOGATA NA STRANSKITE DIREKTNIINVESTICII I NA^INITE ZA NIVNOPOTTIKNUVAWE

Voved

Stranskite investicii, vo po{iroka smisla, gi podrazbiraat sitevidovi na vlo`uvawa na stranski pravni i fizi~ki lica vo stopanskiteaktivnosti na edna zemja. Stranskite direktni investicii (Foreign DirectInvestment - FDI)1), spored statisti~kite konvencii na MMF, se slu~uvaattoga{ koga rezidentite na edna zemja stanuvaat sopstvenici na 10 ilipove}e procenti od nekoe pretprijatie vo druga zemja. Na toj na~inu~estvuvaat vo kontrolata na raboteweto na toa pretprijatie. Sporedsvoite karakteristiki, stranskite direktni inesticii mo`at da se pode-lat na stranski direktni vlo`uvawa, koi sozdavaat potpolno nov proiz-vodstven imot (greenfield investicii) i onakvi so koi se vlo`uva vo ve}epostoe~ki proizvodstven imot zaradi prevzemawe (M&A) i zgolemuvawena efikasnosta ili nastanuvaat so privatizacija (brownfield investicii).Stranskite direktni investicii (SDI) po~nuvaat pointenzivno da sepojavuvaat vo teoretskite i empiriskite istra`uvawa na ekonomistiteposle II Svetska vojna. Kontinuiraniot proces na globalizacija rezul-tiral so promena na stavot na mnogu zemji za va`nosta na SDI. Zemjitevo razvoj na niv pove}e ne gledaat so somne`, tuku naprotiv vo svoitestopanstva nastojuvaat da sozdadat povolni uslovi za deluvawe koi }ebidat atraktivni i pottiknuva~ki za stranskite vlo`uva~i. Ottamu ulo-gata na nacionalnite vladi vo pravilniot izbor na strategija za privle-kuvawe na stranski direktni investicii e od osobena va`nost.

Imaj}i predvid deka SDI na transnacionalnite kompanii se prepo-znavaat kako eden od osnovnite kanali preku koi zemjite vo razvoj do-

1) Babi}, Pufnik, Stu~ka, (2001), Teorija i stvarnost izravnih stranih ulaganja u svetu iu tranzicijskim zemljama s posebnim osvrtomna Hrvatsku, str. 25 www.hnb.hr

118

Iskra Stan~eva-Gigov

bivaat pristap do najmodernite tehnologii ~ija difuzija ima va`na ulogavo objasnuvaweto na ekonomskiot rast, se javuva i konkurentska borba zaprivlekuvawe na stranski investitori.

Ve}e istaknavme deka stavot kon SDI se promenil zna~itelno voprethodnite nekolku decenii. Porastot na globalizacijata i liberali-zacijata predizvikal potreba za pottiknuvawe na novi, poproduktivniaktivnosti, odnosno se javuva potreba za proizvodstvo na dobra i uslugi,sposobni da ja izdr`at konkurencijata i da opstanat na pazarot. Pogo-lemiot broj na zemji denes SDI gi smetaat za va`en kanal za aktivirawena sopstvenite potencijali neophodni za razvoj. Duri i zemjite vo raz-voj, koi dolgo vreme bile vnimatelni i isklu~eni od u~estvoto vo me|u-narodnite operacii, vo po~etokot na 90-te gi liberalizirale re`imitei politikite za privlekuvawe na SDI. Osnovnata cel na ovoj trud e dauka`e na va`nosta na SDI i nivnoto vlijanie vo sovremenata ekonomi-ja, kako i da se objasnat mo`nite na~ini za pottiknuvawe na SDI.

Op{tata liberalizacija na re`imite za stranski direktni inves-ticii dramati~no ja izmenila ekonomsko-politi~kata slika na svetot,dovela do: drasti~no namaluvawe, re~isi is~eznuvawe na pojavata na naci-onalizacija, op{to prifaten trend na privatizacija, revizija na dose-ga{nite re`imi na za{tita na intelektualnata sopstvenost, usvojuvawena op{ti pravila za za{tita na slobodnata konkurencija itn.

O~igledno, promenite vo re`imot na stranskite direktni inves-ticii denes se samo del od po{irokite reformi na ekonomiite na zemjitevo razvoj, vklu~uvaj}i ja sÈ pogolemata deregulacija, posilnoto otvora-we na ekonomiite vo delot na navore{nata trgovija, posilen akcent narazvojnata strategija i postignuvawe na me|unarodna konkurentnost.

1. Motivi na davatelite i primatelite na SDI

Osnovnoto pravilo na pazarnata ekonomija e praviloto na vram-note`uvawe (izedna~uvawe) na ponudata i pobaruva~kata, kako bi do{lodo ramnote`a na koli~inata i cenata. Ako go primenime toa pravilo ina SDI, toa bi podrazbiralo deka kupuva~ot i prodava~ot, odnosno pri-matelot i davatelot na SDI, treba da imaat interes za SDI. Vo ponata-mo{niot tekst sledi ne{to pove}e za motivite na primatelite i dava-telite na SDI.

1.1. Motivi na davatelite na stranski direktniinvesticii

Pri~inite zo{to edno pretprijatie se opredeluva za stransko in-vestirawe se prou~uvani od brojni avtori. Eden od naj~estite zaklu~oci

119

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

e deka me|unarodnoto proizvodstvo e rezultat na procesot na koj vlijaatfaktori kako {to se: sopstveni{tvoto, internacionalizacijata i pred-nostite na lokalizacijata. Lokacijata, odnosno faktorite na privle~-nost na odredena lokacija e eden od odlu~uva~kite motivi za investira-we. Dostapnosta na prirodnite resursi, goleminata na pazarot, geograf-skata postavenost, sostojbata na ekonomijata, kulturnoto i politi~koopkru`uvawe, transportnite tro{oci i dr. se samo nekoi od motivitena davatelot na stranski direktni investicii.

Ponatamu, postoi zbir na motivi na davatelot ili ponuduva~ot kojse temeli na teorijata za optimizirawe na portfolioto na multinacio-nalnite kompanii. Spored ovaa teorija, glaven motiv za prevzemawe nainvesticii e ̀ elbata na sopstvenikot na odredeno portfolio da ja mak-simizira negovata vrednost, odnosno o~ekuvaniot prinos na portfolio-to so {to e mo`no pomal rizik. Spored toj pristap stranskite direkt-ni investirawa (vlo`uvawa) se vozmo`ni ako o~ekuvaniot prinos nastranskata aktiva (vlo`uvawe vo SDI) e ponizok od prinosot na doma{-nata sopstvenost (aktiva), koga korelacijata pome|u o~ekuvaniot prinosna doma{nite investicii i onie vo stranstvo (vo forma na direktniinvesticii) e pomala od eden ili duri i negativna, {to bi zna~elo dekaako pa|a prinosot vo zemjata, raste prinosot vo stranstvo.

Motivite na davatelite mo`at da proizlezat i od teorijata na indu-striska organizacija. Spored ovaa teorija, o~ekuvaniot prinos od po-dru`nicite nastanati so stranski direktni investicii e pogolem odprinosot na doma{noto pretprijatie, po ~ij primer se otstapuva licen-cata - poradi blizinata na pazarot, niskite tro{oci, mo`noto osvojuvawena pogolem del od pazarot, kako i drugi popovolni uslovi na lokalniotpazar.

Spored pogolemiot broj avtori, odredeno pretprijatie, za da ja pro-{iri svojata aktivnost vo druga zemja, odnosno za da stane multinacional-no, treba da poseduva nekoi specifi~ni prednosti vo odnos na lokalni-te konkurenti, vo {to se vbrojuvaat naprednata tehnologija, za{titniotznak, patenti, ekonomija na obem, upravuva~ki i marketing{ki znaewa,{to zaedno se narekuva neopipliva sopstvenost. Buckley i Casson vo svo-jot trud od 1976 godina2) tvrdat deka za iskoristuvawe na specifi~niteprednosti na me|unarodno nivo, ne e tolku potrebno edno opredelenopretprijatie da poseduva pretprijatie vo druga zemja i da upravuva sonegovoto rabotewe, tuku prednostite mo`at da se iskoristat so pomo{na izvozot ili dogovorite za licenca so lokalnite pretprijatija na

2) ibid., str. 2

120

Iskra Stan~eva-Gigov

me|unarodnite pazari. Spored nivnata teorija, za da edno pretprijatiestane multinacionalno, potrebno e pokraj poseduvawe na specifi~naneopipliva sopstvenost da postojat i taka nare~eni interni ekonomii.So internacionalizacija na raboteweto, pretprijatieto go zamenuvapazarot so cel delovnite transakcii da se ostvarat na poproduktiven ipoevtin na~in. So iskoristuvaweto na specifi~nite prednosti so pomo{na stranskite direktni investicii, poradi internalizacijata na tran-sakciite, mo`at da se ostvarat zna~itelni za{tedi, dodeka so proda`bana licenci ili so izvoz na gotovi proizvodi, toa ne mo`e da se napravi.

Nesovr{enata konkurencija na stranskiot pazar e va`en faktorkoj go motivira pretprijatieto da se vpu{ti vo me|unarodni operacii.Empiriskite istra`uvawa za odnosot pome|u pazarnata struktura i stran-skite direktni investicii koi gi sprovel Moran3), poka`ale deka golemdel od multinacionalnite kompanii nastapuvaat na pazarite koi imaatizrazena pazarna koncentracija vo industriskite granki, za koi se karak-teristi~ni ekonomijata na obem i golemite izdatoci za promocija naproizvodite, kako i za onie za koi intenzivno se primenuva tehnologija.Vo takvi uslovi zemjata doma}in od stranskite vlo`uvawa ima {teta (napr. od rentite koi gi povlekuvaat pretprijatijata vo stranska sopstve-nost), no i zna~ajni koristi. Koristite se ostvaruvaat so pomo{ na pri-stapot do moderni tehnologii, marketing i upravuva~ki ve{tini, kakoi so pomo{ na mo`ni ostvaruvawa na pozitivni eksterni vlijanija (efek-ti) na doma{nite pretprijatija, {to sÈ zaedno pridonesuva do porast naproduktivnosta, a so toa i do podobruvawe na efikasnosta na iskoristuva-we na resursite, a i na krajot doveduva i do porast na dohodot per capita.

Ottamu nivoto na konkurencijata na odreden Pazar, spored Moran4),e eden od faktorite od koj zavisi dali kone~nite efekti na stranskitedirektni investicii koi pristignuvaat }e bidat pozitivni ili nega-tivni.

Sledno mo`no objasnuvawe za motivite na multinacionalnite kom-panii za SDI se temeli na racionalizacijata na tro{ocite na kapita-lot.5) Multinacionalnite pretprijatija osnovaat podru`nici vo stran-stvo zatoa {to dolgot im e poevtin na~in na finansirawe za razlika odsopstveni{tvoto, zatoa tie poprvo se odlu~uvaat da investiraat, pa duri

3) Moran, T. H. (1998), Foreign Direct Investment and Development, Institute for Intena-tional Economics, Washington

4) ibid.5) Graham, E. M. and Krugman, P. (1995), FDI in USA, 3rd ed., Institute for Interntional

Economics, Washington

121

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

i vo stranstvo vo oblik na stranski direktni vlo`uvawa, otkolku dapla}aat dividendi.

Direktnite vlo`uvawa mo`at isto taka da poslu`at i za ostvaru-vawe na brojni strate{ki celi.6) Taka na primer, so stranskite investi-cii se prodira na stranski pazari do koi polesno se doa|a preku zemjataprimatel.7) Toa e pazarno orientirano direktno vlo`uvawe. Faktorskiorientiranite direktni vlo`uvawa ovozmo`uvaat pristap do surovi-nite, tehnologijata ili poevtinata rabotna sila i drugi proizvodni fak-tori.

SDI mo`at da bidat strate{ki i poradi supstitucijata na izvozot,dokolku se nastojuva da se izbegne izvozot zaradi tekoven rizik, rizikna suverenost ili nekoja druga pri~ina. Po pravilo motivite na ponudu-va~ite moraat da se manifestiraat vo razlikata pome|u prihodite i ras-hodite na multinacionalnite pretprijatijata i vo nivniot profit.

1.2. Motivite na primatelite na stranskitedirektni investicii

Motivite na primatelite na SDI se sodr`at vo sporedbata na op-{testvenite koristi i tro{oci koi gi predizvikale stranskite direkt-ni investicii, taka {to se nastojuva op{testvenite koristi da bidatpogolemi. Op{testvenite koristi ili dobivki od SDI se ogleduvaat vorazli~ni pozitivni vlijanija. Taka na primer, sozdavaweto na dobivkaod strana na multinacionalnite kompanii, koja potoa se odano~uva, obez-beduva zna~ajni prilivi vo dr`avniot buxet. Od druga strana, edna odvoobi~aenite fiskalni merki za privlekuvawe na stranski vlo`uvawae tokmu osloboduvaweto od pla}awe na danok vo podolg period. Ponata-mu, postoi mo`nost za otvorawe na novi rabotni mesta, a vo vrska so toai prenos na znaewe, tehnologija i upravuva~ki ve{tini.

Iskoristuvaweto na komparativnite prednosti na lokalnoto sto-panstvo, preku ekonomijata na obem na stranskiot investitor, mo`e dabide va`en element za probiv na doma{noto proizvodstvo na svetskiotpazar. Vleguvaweto na stranski pretprijatija vo proizvodniot sektormo`e da predizvika jaknewe na konkurencijata, {to go zgolemuva priti-sokot za poefikasno rabotewe na ostanatite sektori. Drug va`en motivza zemjata primatel e faktot deka vleznite stranskite direktni inves-ticii ne se vklu~uvaat vo stranskiot dolg na zemjata, pa zemjite imaat

6) Babi}, Pufnik, Stu~ka, (2001), Teorija i stvarnost ...., op. cit., str. 37) Koja poseduva dogovori za slobodna trgovija so drugite, okolni zemji.

122

Iskra Stan~eva-Gigov

dopolnitelen motiv da privle~at {to pove}e direktni investicii soogled na ostanatite stavki vo kapitalnata i finansiskata smetka na plat-niot bilans.

Potencijalnite op{testveni tro{oci koi proizleguvaat od SDI8)

mo`at da predizvikaat namaluvawe na vrabotenosta, poradi racional-izacija na rabotnata sila vo prevzemenoto pretprijatie ili na mikro-nivo, poradi istisnuvawe na neuspe{nite doma{ni pretprijatija. Po-natamu, mo`at da se pojavat distorzii na pazarot na trud, odnosno, mo`eda se namali koli~inata na “dobri” raboti i da se zgolemi koli~inatana “lo{i” raboti (razlikte vo platite na rabotnicite so isti sposob-nosti ili podgotvenost se menuvaat poradi SDI i nesovr{enosta na pa-zarot na trud). Na makro nivo mo`e da dojde do vlo{uvawe na tekovnatasmetka vo platniot bilans na zemjata-doma}in, dokolku pretprijatijatanastanati so stranskite direktni vlo`uvawa neto uvezuvaat, odnosnopove}e uvezuvaat otkolku {to izvezuvaat, na primer, od svojata centralavo stranstvo.

Protivnicite na stranski vlo`uvawa ~esto pati se pla{at od zgo-lemuvaweto na vlijanieto na multinacionalnite kompanii vrz ekonomska-ta politika i stabilnost na zemjata, kako i od postignuvaweto na mono-polisti~ki odnos pome|u multinacionalnite kompanii i zemjata prima-tel.

Motivite na zemjata primatel na stranski direktni investicii sevoo~uvaat vo op{testvenite koristi koi }e se ostvarat vo nea, a se odne-suvaat na transferot na tehnologijata, znaeweto i ve{tinite i nivnotoprelevawe, kako i vo pozitivnoto vlijanie na istite vrz stopanskiotrast, vrabotenosta, nadvore{nata trgovija, investiciite i za{titatana okolinata vo zemjta doma}in.

2. Vlijanieto na SDI vrz razvojot na zemjata primatel

Po~etokot na 90-te godini se smeta kako period na niza predizvi-ci, vo smisla izgradba na nov ideolo{ki, politi~ki i op{testven sis-tem vo ramki na regionot, no toa e voedno i period na edinstveni pri-liki za ekonomski razvoj i investicii. Stranskite direktni investiciistanale mnogu zna~ajni za zakrepnuvawe i razvoj na tranziciskite zemji,taka {to tie stanuvaat sÈ pootvoreni za me|unarodna sorabotka i delu-vawe.

8) Graham, E. M. and Krugman, P. (1995), FDI in USA,….. op. cit.

123

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

Vlijanijata na SDI i multinacionalnite kompanii na zemjite pri-mateli se mnogubrojni. Multinacionalnite kompanii poseduvaat broj-ni resursi koi go pomagaat rastot i razvojot na odredena zemja. Nekoi odtie resursi se: tehnologijata, menaxmentot, know-how, kvalifikuvanatarabotna sila, me|unarodnite proizvodni mre`i, pristapot do pazaritei do poznatite brendovi. Multinacionalnite kompanii isto taka go po-dobruvaat razvojot i od tradicionalen aspekt, zgolemuvaj}i go nivotona investicii i zalihi na kapital vo zemjata doma}in.

No, od druga strana multinacionalnite kompanii mo`at da imaat inegativno vlijanie vrz razvojot na zemjata-doma}in. Vlezot na golemipretprijatija so efikasni interni pazari i zna~itelna pazarna mo}, mo`eda go unazadi napredokot na zemjite vo razvoj ili mo`e da bide poskap odalternativnite na~ini na usvojuvawe na sredstva koi transnacionalni-te kompanii mo`at da gi pru`at.

Pokraj efektite koi stranskite direktni investicii mo`at da giimaat vrz investiciite, vrabotenosta i nadvore{nata trgovija, }e girazgledame i efektite koi tie gi imaat vrz ekonomskiot rast i konku-rentnosta, odnosno tehnologijata i inovaciite.

2.1. Vlijanie na SDI vrz ekonomskiot rast itehnolo{kata konvergencija

Konsenzus okolu povrzanosta na SDI i ekonomskiot rast sÈ u{tene postoi, no poslednive godini se razvivaat sÈ pove}e studii koi zboru-vaat za pozitivna korelacija pome|u SDI i ekonomskiot rast.

Ponovite empiriski istra`uvawa se naso~eni kon potencijalot naSDI da ja zabrzaat tehnolo{kata konvergencija i pozitivno da vlijaatna izgledite na ekonomskiot rast. Vrz osnova na istra`uvawata naprave-ni kon krajot na 80-te i po~etokot na 90-te i istra`uvawata zasnovanina ocenkite na t.n. Barrova regresiska ednakvost na rastot za golem brojna zemji9), mo`e da se zaklu~i deka brziot rast, pome|u drugoto, e povrzanso visokoto {tedewe i investiciite vo ~ove~ki i fizi~ki kapital, do-bro obrazovanata rabotna sila, a poradi toa i so mo`nosta za premostu-vawe na tehnolo{kiot jaz sprema zemjite koi ({to se odnesuva do toa) sevo prednost. Ottamu stapkite na rast vo zemjite vo razvoj, delumno mo`atda se objasnat vo onaa mera kako {to toa se pravi kaj razvienite indus-triski zemji vo odnos na prifa}aweto i primenata na modernata tehno-logija.

9) Barry, F., Bradley, J. (1997), FDI and Trade: The Irsh Host-Country Experience, TheEconomic Journal, 107 (445), p. 1798-1811

124

Iskra Stan~eva-Gigov

Stranskite direktni investicii ne podrazbiraat samo me|unarodentransfer na finansiski kapital, tuku vklu~uvaat i transfer na moder-na tehnologija i druga neopipliva sopstvenost. Na toj na~in stranskitepretprijatija mo`at zna~itelno da vlijaat vrz porastot na produktivnos-ta i dolgoro~niot ekonomski rast vo zemjite primateli. Ottamu, stran-skite direktni investicii na multinacionalnite kompanii se smetaatza eden od osnovnite kanali preku koj zemjite vo razvoj dobivaat pristapdo najmodernite tehnologii, ~ija difuzija ima va`na uloga vo objasnu-vaweto na ekonomskiot rast.

Zemjite vo razvoj proizveduvaat isti dobra kako i razvienite zemji,no so zastarena tehnologija, a nekoi dobra i voop{to ne se proizvedu-vaat poradi nedostapnosta na tehnolo{koto znaewe vo zemjite vo razvoj.Duri i koga se koristat sli~ni tehnologii, zemjite vo razvoj gi koristatpomalku efikasno bidej}i gi nemaat potrebnite ve{tini i sposobnos-ti. Sprotivno na neoklasi~nite modeli na rast, se do{lo do zaklu~okdeka tehnologijata ne e besplatno dobro koe im e dostapno na site pret-prijatija vo site delovi na svetot. [to e u{te pova`no, odredeni teh-nologii ne se dostapni dokolku nivnite sopstvenici ne se odlu~at da gidadat na licenca.

2.2. Vlijanie na stranskite direktni investicii vrzinvesticiite

Zemaj}i ja vo predvid isklu~itelnata va`nost na investiciite zaekonomskiot rast i razvoj, mnogu e va`no da se utvrdi dali prilivot nastranski direktni investicii doveduva do zgolemuvawe na vkupnite in-vesticii vo zemjata ili do nivno namaluvawe. Ako stranskite direktniinvesticii vleguvaat vo sektori vo koi ve}e postoi konkurencija pome|udoma{nite pretprijatija, mo`na e konkurentska borba ~ii posledici senamaluvawe na zalihite i odlo`uvawe na investiciite, pa duri i izlegu-vawe na nekoi pretprijatija od sektorot. Toa mo`e da gi namali vkupni-te investicii vo toj sektor, pa na toj na~in i vo celoto stopanstvo. No,ako stranskite direktni investicii vleguvaat vo nov sektor, postoi go-lema mo`nost vkupnite investicii da se zgolemat.10)

2.3. Vlijanie na SDI vrz nadvore{nata trgovija ivrabotenosta

Vlijanieto na stranskite direktni investicii vrz nadvore{natatrgovija i vrabotenosta zavisi od toa dali preovladuva komplementarnost

10) Agosin, M. R. and Mayer, R. (2000), Foreign Investment in Developing Countries:Does it Crowd in Domestic Investment?, UNCTAD Discussion Paper, br 146

125

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

ili supstitutivnost na SDI i izvozot, odnosno dali preovladuva sup-stitutivnost ili komplementarnost na SDI i uvozot. Dokolku preov-laduva komplementarnost na SDI i izvozot, toga{ poradi SDI }e sezgolemi i izvozot, {to }e ja zgolemi i doma{nata vrabotenost. Ova epovolna sostojba za nadvore{no-trgovskiot bilans i vrabotenosta. Ob-ratna e sostojbata kaj supstitutivnosta na SDI i izvozot, pri {to vrabo-tenosta vo izvozniot sektor È otstapuva mesto na vrabotenosta vo sek-torot na ekonomijata, primatel na SDI. Dokolku pak preovladuva supsti-tutivnosta na SDI i uvozot, isto taka mo`e da se zgolemi vrabotenostazatoa {to pretprijatieto koe nastanalo so investiciite mo`e da go za-dovoli doma{niot pazar so proizvodi koi prethodno bile uvezuvani.11)

Vlijanijata na SDI, odnosno vlezot na multinacionalnite kompa-nii mo`at zna~i da bidat pove}ekratni. Na zemjite primateli im osta-nuva da gi procenat potencijalnite koristi i tro{oci koi so niv }e giostvarat. Imaj}i predvid deka tranzicionite zemji namaat dovolno kapi-tal potreben za ostvaruvawe i pottiknuvawe na sopstven tehnolo{kinapredok, a so toa i ekonomski rast, vo najgolem broj na slu~ai tie }e sepotprat na stranskite kompanii za da im pomognat vo taa misija.

3. Strategii za privlekuvawe na stranskitedirektni investicii

Dobro razrabotena i na sopstvenite potrebi prilagodena dol-goro~na strategija za privlekuvawe na stranski direktni investicii eisklu~itelno va`na i pretstavuva uslov za optimalizacija na pozitivniteefekti koi tie vlo`uvawa mo`at da gi imaat vrz rasvojot na edna naci-onalna ekonomija. Zemaj}i ja predvid se pogolemata konkurencija pome|uzemjite vo razvoj vo odnos na privlekuvaweto na stranskite investicii,ispolnuvaweto na osnovnite ekonomski preduslovi pove}e ne e dovolnoza pottiknuvawe na vlez na stranskite investitori. Pokraj politiki sokoi bi se podobrile osnovnite ekonomski uslovi vo zemjata, vladite istotaka moraat da razvijat i selektivni merki za pottiknuvawe na stran-skite investicii.

11) Graham, E. G. (1996), On the Relationship Among Foreign Direct Investment and In-ternational Trade in the Manufacturing Sector: Empirical Results foe the United Statesand Japan, WTO Staff Working Paper, RD-96-008, July i Blomstrom, M., Fors, G. andLipsez, R. E. (1997), Foreign Direct Investment and Employment Home Country Expe-rience in the United States and Sweden, Economic Journal, 107 (445), p. 1787-1797

126

Iskra Stan~eva-Gigov

3.1. Osnovni determinanti za privlekuvawe na SDI

Stranskite direktni investicii naj~esto se privle~eni so mnogumerliv sopstven interes: ili so golemiot doma{en pazar, ili so poni-skite tro{oci na proizvodstvo i celokupnoto rabotewe, koi im davaatprednost nad konkurentite i ovozmo`uvaat izvozno orientirano proiz-vodstvo. Tokmu zatoa sevkupnata konkurentnost mora da ostane edno odosnovnite podra~ja koe vladite nastojuvaat da go obezbedat, za da se pri-vle~at stranski direktni vlo`uvawa. Slobodniot i otvoren pazar e pred-uslov za privlekuvawe na stranskite investicii, no poradi svoite pore-metuvawa i svoevidnata anarhi~nost ne e dovolen preduslov.

Evtinata rabotna sila i ponatamu ostanuva konkurentska prednostvo privlekuvaweto na SDI, no nejzinata va`nost se namaluva, bidej}isama po sebe ne e dovolna nitu za obezbeduvawe na oddr`liviot ekonom-ski rast, nitu pak za privlekuvawe na stranskite investicii. Sli~na esostojbata i so prirodnite bogatstva ~ie zna~ewe isto taka se namaluva.

Kako {to ve}e spomenavme, vo uslovi na potpolna svest za zna~ewetona stranskite direktni investicii za razvoj i otvorenata ostra konkuren-cija vo privlekuvaweto na stranski investitori, mnogu dr`avi krei-raat posebni uslovi so koi nastojuvaat da vlijaat na odlukata za izborna mestoto za stranski vlo`uvawa. Pri toa odredeni zemji se pomalkuili pove}e uspe{ni od svoite direktni konkurenti, no pred toa moraatda ispolnat odredeni preduslovi bez koi nema stranski investicii ilibarem nema investicii ~ija orientacija e dolgoro~na.

Za da mo`e edna zemja voop{to da razmisluva za privlekuvawe nastranski direktni investicii, odnosno za da bi mo`ela da se vpu{ti vonatprevar so konkurentite, potrebno e da za zadovoli nekoi kriteriumikoi se osnovni preduslovi za privlekuvawe na stranski investicii:

• Politi~ka stabilnost - dolgoro~no orientiraniot kapital,odnosno vlo`uvawe koe pozitivno mo`e da deluva i na razvojotna zemjata doma}in, nikoga{ ne doa|a vo nestabilni i politi~kiturbulentni podra~ja. Politi~kata nestabilnost naj~esto priv-lekuva {pekulativen i “valkan” kapital koj, poradi zgolemeniotrizik, o~ekuva golema zarabotka na kratok rok.

• Stabilnost na nacionalnata ekonomija - nestabilno stopanstvo,socijalni nemiri, nestabilna nacionalna valuta, nekonzistent-na monetarna i fiskalna politika, visoka inflacija i o~igled-no promenlivite i nestabilni uslovi na stopanisuvawe, defini-tivno ne se opkru`uvawe koe stimulativno }e vlijae na stran-skite investitori.

• Povolno delovno (biznis) opkru`uvawe - bez povolno opkru`u-vawe koe nudi uslovi za profitabilno rabotewe so sigurnost ne-

127

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

ma stranski investicii. Za uspe{na programa za promocija nastranskite investicii neophodno e da se obezbedi nepre~no od-vivawe na aktivnostite na pretprijatijata, bez pregolemo i kom-plicirano administrirawe i nepotrebni tro{oci.

• Infrastrukturna izgradenost - otvoren, liberaliziran pazar soizgradeni pazarni institucii koi obezbeduvaat sloboden paza-ren natprevar; razviena pravna infrastruktura so dobar zakonza pretprijatija, stimulativen zakon za vrabotuvawe, antikorup-ciski zakon itn. Izgradena soobra}ajna i telekomunikaciska in-frastruktura, sekako se elementi koi bitno gi podobruvaat vladi-nite obidi da privle~at stranski investicii. Podednakva e iva`nosta na obrazovana rabotna sila, mobilna i adaptivna za no-vi tehnologii i novi tehnolo{ki i organizaciski procesi.

• Kredibilitet na vladinata politika - verodostojna vlada istotaka e preduslov za zna~itelen priliv na stranski kapital. Vlo-`uva~ite koi doa|aat na dolg rok sekako sakaat da bidat sigurnideka mo`at da È veruvaat na politikata na vladata i deka so do-verba mo`at da gi o~ekuvaat nejzinite idni potezi. Transparent-nosta i predvidlivosta na vladinata politika, odnosno predvid-livosta na razvojot na celokupniot op{testveno-politi~kisostav e od isklu~itelna va`nost.

Poednostavno ka`ano, osnovni dva preduslovi koi moraat da bidatispolneti za da edna zemja stane atraktivna za stranskite investitorise: stabilnosta i profitabilnosta. Ako zemjata so svojata celokupnapolitika obezbeduva opkru`uvawe vo koe uslovite za nepre~no i profi-tabilno deluvawe se stabilni, vo toj slu~aj SDI doa|aat re~isi po avto-matizam.

3.2. Merki za pottiknuvawe na stranskite direktniinvesticii

Vo poslednite dve decenii SDI imaat sÈ pogolemo vlianie vrz raz-vojot na zemjite vo razvoj. Spored toa, mo`e da se zaklu~i deka i natpre-varot, odnosno borbata za privlekuvawe na SDI pome|u tie zemji e seposilna i pote{ka. Pred vladite na zemjite vo razvoj se postavuva sÈpote{ka zada~a, pa taka pokraj podobruvaweto na osnovnite ekonomskiuslovi vo zemjata, tie treba da osmislat i dopolnitelni motivi so koibi gi pottiknale stranskite investitori da vlo`uvaat tokmu vo nivnatazemja. Naj{iroko prifaten princip na deluvawe i razmena e principotna nacionalen tretman i ramnopraven odnos na stranskite i doma{niteinvestitori.

Dopolnitelnite motivi ne se samo biten stimulans za privlekuvawena SDI, tuku se vo isto vreme i sredstvo so koe vladite mo`at dosta ko-

128

Iskra Stan~eva-Gigov

risno da gi naso~at tie vlo`uvawa vo odredeni sektori, potesni aktiv-nosti ili regii. Izborot na motivite zavisi pred sÈ od celite koi sorazvojot na nacionalnata ekonomija, vladata saka da gi ostvari vo pokra-tok rok. Dopolnitelnite motivi naj~esto se sostojat vo osloboduvawetood odredeni fiskalni dava~ki na opredeleno vreme. Vo mnogu slu~ai vla-dite postavuvaat razli~ni uslovi i barawa vrzani so ostvaruvaweto napotticite kako bi gi obezbedile o~ekuvanite pozitivni efekti na SDI.Nekoi od tie barawa se slednive: postavuvawe na minimalen obem na in-vesticii, barawe za participirawe na doma{niot sektor, barawa vrzaniso vrabotuvaweto, barawa vrzani za transferot na tehnologija i sl.

Pokraj fiskalnite osloboduvawa, na vlo`uva~ite koi postavuvaatopredeleni uslovi mo`at da im se pru`at i drugi vidovi na finansiskii ostanati pottici, kako {to se na primer besplatno dodeluvawe na zem-ji{te na koristewe, obezbeduvawe na potrebnata infrastruktura, oslo-boduvawe od carinski dava~ki za uvoz na oprema i sli~no. Olesnuvawatasekako mo`at da se stepenuvaat od pomali kon pogolemi, zavisno od ste-penot na ispolnuvawe na uslovite, odnosno od stepenot na zacrtaniteceli.12)

Vo Tabela 1 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite merki za pottikna SDI.

12) UNCTAD (1996), Incentives and Foreign Direct Investment, UNCTAD/DTCI/ 28, Ge-neve

Tabela 1

PREGLED NA NAJ^ESTO KORISTENI MERKIZA POTTIKNUVAWE NA SDI

Vidovimotivi

Cel Merki

Fiskalni Da se namalidano~notooptovaruvawe nainvestitorot

Namluvawe na danok na dobivka za potfatite nastranskite direktni vlo`uvawa; odlo`uvawe napla}aweto na danok na dobivka; donesuvawe na dogovorza izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe; ovozmo`uvawena zabrzana amortizacija; ovozmo`uvawe na odbitoci oddano~nata osnovica povrzani so brojot na vrabotenilokalni rabotnici; ovozmo`uvawe na odbitoci oddano~nata osnovica za u~estvo na doma{ni surovini voproizvodstvoto; isklu~uvawe od pla}awe na uvoznicarini za kapitalna oprema i ma{ini; isklu~uvawe odpla}awe na izvozni carini; povrat na uvozni carini.

Finansiski Da se pru`idirektnafinansiska pomo{

Dr`avna pomo{ i subvencii; subvencionirani dr`avnizaemi; dr`avni garancii i garantirani izvozni krediti;osiguruvawe od valuten i nekomercijalen rizik i sl.

Ostanati Da se zgolemiprofitabilnosta/namalat tro{ocitena investiciitepreku nefinasiskisredstva

Pru`awe na uslugi vo vrska so infrastrukturata podpovolni uslovi; preferencijalni aran`mani so vladata;posebni devizni re`imi; koncesii pri vra}awe nazarabotkata i kapitalot na mati~noto pretprijatie i dr.

Izvor: www.unctad.org

129

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

Prvite navedeni fiskalni merki za pottiknuvawe, naj~esto gi ko-ristat vladite na zemjite vo razvoj kako bi gi pottiknale stranskiteinvestitori da vlo`uvaat vo nivnite zemji. Namaluvaweto na danokotna dobivka za potfatite na stranskite direktni vlo`uvawa, dano~niotpo~ek, izbegnuvaweto na dvojnoto odano~uvawe se samo nekoi od brojni-te fiskalni merki za pottiknuvawe na stranskite direktni vlo`uvawa.

Obratna e sostojbata so razvienite zemji koi pak pove}e gi koristatfinansiskite merki za pottik na SDI. Vo finansiskite pottici spa|aat:odobruvawe na pari~ni sredstva na pretprijatijata za finansirawe naSDI vo forma na dr`avna pomo{ i subvencii vo visina na delot na tro-{ocite, subvencionirani dr`avni zaemi i sli~ni merki na pottik.

Vo ostanati merki za pottik, kako {to mo`e da se vidi od Tabela 1,se vbrojuvaat onie koi ja zgolemuvaat profitabilnosta na vlo`uvawatana nefinansiski na~in. Toa se na primer, pru`awe na uslugi vo vrska soinfrastrukturata pod povolni uslovi (na pr. pla}awe na struja po poniskacena), preferencijalni aran`mani so vladata i sli~ni stimulacii.

Slobodno mo`e da se ka`e deka pari~niot iznos za pottiknuvawena stranskite direktni investicii treba da bide vsu{nost ednakov narazlikata pome|u op{testvenite koristi na zemjata-primatel na inves-ticiite i privatnite koristi na investitorot, koi se presmetuvaat vrzosnova na analizata na op{testvenite koristi i tro{oci.

Negativna e posledicata od primena na merkite za pottiknuvawena konkurencijata na zemjite vo razvoj za stranski direktni investicii,bidej}i poradi nea merkite na pottik se zgolemuvaat i gi nadminuvaatrazlikite pome|u op{testvenite i privatnite koristi.

4. Stranskite direktni investiciivo Republika Makedonija

Vo trendot na globalizacijata koja e vo poln ek, svetskoto stopan-stvo denes se nao|a vo faza na dlaboki strukturni promeni. Zemaj}i pred-vid deka Makedonija e mala zemja koja ne mo`e bitno da vlijae na global-nite pazarni promeni, sosema e jasna va`nosta na naso~uvaweto na vakvitedvi`ewa vo svoja korist. Otvoraweto na stopanstvata e politika so kojamo`e da se pottikne doma{en rast i razvoj. Pritoa nezamenliva e uloga-ta na SDI. Vo ramki na otvorenosta izvozot se vklopuva kako nu`nost.Podednakvo e va`no privlekuvaweto na stranskite vlo`uvawa vo Make-donija, kako i pozicioniraweto na makedonskite pretprijatija i poedin-ci kako vode~ki za investitorite vo Jugoisto~na Evropa.

130

Iskra Stan~eva-Gigov

4.1. Prilivot na SDI vo Republika Makedonija

Problemite na na{iot ~estopati nestabilen prostor koi se mnogupodlaboki i pote{ki, ne dozvolija transformacijata, kako proces nadlaboki ekonomski reformi na sistemot, da se odviva so pozabrzana di-namika. Vo vakvi uslovi pointenzivniot razvoj, koj prinudno e zavisenod vnesuvawe sve` svetski kapital, se sudruva{e so skepticizmot nastranskite investitori, koi pesimisti~ki gledaa na soodnosot me|uo~ekuvaniot profit i rizikot od investirawe.

I pokraj site dosega postignati rezultati za zacvrstuvawe na po-liti~kata i ekonomska stabilnost, o~igledno e deka Repiublika Make-donija sÈ u{te se soo~uva so golem broj na problemi zaradi koi ne uspevada ja simne etiketata na “neatraktivnost” za stranskiot kapital.

Izminative 7 godini (2001-2007) vo zemjava se investirani 1633 mili-oni evra stranski kapital. Poslabo od nas stoi samo Moldavija. Vo Al-banija za toj period se investirani 1757 milioni evra (ne{to pove}e odMakedonija), vo Crna Gora 2223 milioni evra, vo BiH 3840 milioni evra,a ostanatite zemji vo regionot imaat daleku pogolem obem na SDI vo tojperiod vo sporedba so na{ata zemja. Za sedum godini vo Makedonija stran-cite investiraat, re~isi kolku za edna godina vo Srbija i Hrvatska.

Od vkupniot kola~ na SDI vo zemjite od JIE (Albanija, Bosna iHercegovina, Bugarija, Makedonija, Romanija, Srbija, Crna Gora i Hr-

Tabela 2PREGLED NA SDI VO JUGOISTO^NA EVROPA

(vo milioni Evra)

ZemjiGodini

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008*

Bugarija 903 980 1851 2736 3152 5961 6109 4500

Romanija 1294 1212 1946 5183 5213 9060 7141 8000

Moldavija 116 89 65 121 159 193 335 200

Albanija 232 143 158 278 224 259 463 600BiH 133 282 338 567 478 564 1478 800

Hrvatska 1468 1138 1762 950 1468 2738 3626 2800

Makedonija 499 112 100 261 77 345 239 500

Crna Gora 5 76 44 53 393 644 1008 800

Srbija 184 504 1204 777 1265 3504 2258 2000JIE 4834 4536 7468 10926 12429 23268 22657 20200

* predvideni podatoci

Izvor: Izraboteno vrz osnova na podatoci od wiiw Database on Foreign Direct Investmentin Central, East and Southeast Europe, 2008

131

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

vatska) vo periodot od 2004 do 2007 godina Makedonija go dobi najmaliotdel od samo 2,4%, 0,6%, 1,5% i 1,1%, soodvetno. Za sporedba, pove}e odpolovina od SDI vo 2007 godina se investirani vo Bugarija i Romanija,nad 10% vo Srbija i Hrvatska (10,1% i 16,2% soodvetno) itn.

Zemji koi imaat ostvareno najgolema vrednost na stranski direkt-ni investicii vo na{ata zemja vo tekot na 2007 godina se: Avstrija 90.5,Slovenija 53.3, Bugarija 45.7 i Francija 30.2 milioni SAD dolari, sou~estvo od 66.5% vo vkupnite SDI vo Republika Makedonija (Grafikon1).

Vo 2007 godina najgolema vrednost na stranskite direktni inves-ticii ima vo sektorot Finansisko posreduvawe kade {to se investira-ni 107.2 milioni SAD dolari (Grafikon 2).

Prilivot na SDI zavisi od percepcijata na potencijalnite stran-ski vlo`uva~i i atraktivnosta na vlo`uvaweto. Svetot e poln so alter-nativi. Zatoa, za sozdavawe dobra doma{na investiciona klima treba danapravime mnogu pove}e, osobeno od praven i ekonomski aspekt. Zakono-davnata, sudskata i izvr{nata vlast moraat da profunkcioniraat efi-kasno. Pokraj va`nosta na izvozot, mora da se prepoznae i va`nosta nauvozot na moderni tehnologii i znaewa koi drugite gi proizveduvaatpoefikasno od nas.

Grafikon 1

SDI VO RM VO 2007 GODINA, PO ZEMJI

Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija

132

Iskra Stan~eva-Gigov

Vlezot na multinacionalnite kompanii mo`e pritoa da ima va`nauloga tokmu vo prenosot na novite tehnologii i znaewa, pod uslov zem-jata primatel da gi ima zadovoleno prethodno site fundamentalni ekonom-ski preduslovi za da mo`e da gi iskoristi potencijalnite koristi.

4.2. Pottiknuvawe na SDI vo Republika Makedonija

Stranskite investitori pri ocenuvawe na profitot i rizikot odinvestirawe analiziraat cela niza faktori koi ja so~inuvaat komplet-nata slika za stabilnosta na zemjata. Dokolku rizicite se pogolemi,stranskiot partner mo`e da bide privle~en samo so povisok profit.Tokmu od tie pri~ini zemjite vo razvoj se prinudeni da davaat posebnipovolnosti za stranskite investitori, pritoa vodej}i smetka tro{okot{to go pravi dr`avata da bide pomal od dobivkata {to taa }e ja ima odSDI.

So na{ata postojna regulativa na stranskite investitori im sedavaat {iroki mo`nosti za investirawe, obezbedeni im se dano~ni, car-inski i drug vid olesnuvawa, polna transparentnost, ramnopraven tret-

Grafikon 2

SDI VO RM VO 2007 GODINA, SPORED DEJNOSTANA INVESTIRAWE

Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija

133

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

man vo deluvaweto, za{tita na sopstveni~kite prava. Vlo`uva~ite odgolem broj zemji “u`ivaat” dopolnitelna za{tita vrz osnova na me|u-dr`avni dogovori za za{tita i pottiknuvawe na investiciite, ne pod-le`at na dvojno odano~uvawe blagodarenie na spogodbite za odbegnuvawena dvojnoto odano~uvawe sklu~eni so Republika Makedonija. Na stran-skite investitori mo`e da im se odobrat koncesii za koristewe na pri-rodnoto bogatstvo ili dobra. Stranskite lica mo`at da vlo`uvaat i voslobodnite zoni vo Republika Makedonija. Vo podobruvaweto na biznisklimata za SDI sekako }e pridonesat i poefikasnoto sproveduvawe naprocesot na denacionalizacija, saniraweto na “tesnoto grlo” katasta-rot, ureduvaweto na rabotnoto zakonodavstvo i negovo pribli`uvawekon standardite na Evropskata unija, namaluvaweto na procedurite ipoefikasnata administracija, vladeeweto na pravoto kako neophodnostza razre{uvawe na problemite so koi se sudruvaat stranskite investi-tori.

Prednostite koi gi nudi na{ata zemja se: evtini resursi, a pred sÈevtina i obrazovana rabotna sila, kvalitetni rezervi na nemetali, iz-gradena ekonomska baza, mo`nosti za ostvaruvawe na povisok profit soinvestirawe vo uslu`niot sektor (bankarstvo, turizam, transport, tel-ekomunikacii), centralno mesto na Balkanot i blizina i povrzanost sopazarite na EU, i treba da pretstavuvaat atraktiven predizvik za dosegaskepti~nite stranski investitori. Me|utoa, ne mo`e, a da ne se spomenedeka Republika Makedonija svojata konkurentska prednost treba da jatemeli na produktivna i visoko obrazovana, a ne evtina rabotna sila. Zataa cel, neophodna e podobra povrzanost na obrazovniot sistem i delovni-ot sektor, so cel obrazuvawe za profesii koi se potrebni za zgolemuva-we na konkurentnosta na ekonomijata.

I na krajot ne mo`e, a da ne se spomene i dobienoto pozitivno mis-lewe od Evropskata Komisija za kandidaturata na na{ata zemja za ~len-stvo vo EU, koe sekako pretstavuva presvrtnica vo pogled na zgolemuva-we na interesot na stranskite vlo`uva~i za vlo`uvawa vo na{ata zemja,sozdavawe na edna nova klima za investirawe i podobruvawe na nejzini-ot rejting.

Zaklu~ok

Globalizacijata na svetskata ekonomija rezultirala vo porast nazna~eweto na stranskite direktni investicii. Zemjite vo tranzicijastanale sÈ pootvoreni za me|unarodnite operacii, gi liberaliziralesvoite re`imi i taka stanale privle~ni za stranskite investitori. Mul-tinacionalnite kompanii mo`at da imaat brojni pozitivni efekti vrz

134

Iskra Stan~eva-Gigov

rastot i razvojot na zemjata doma}in, tie prvenstveno se ogleduvaat vomo`nosta za prenos na tehnologija, znaewa i ve{tini, priliv na kapi-tal i dr. No, sekoja zemja treba da gi proceni mo`nite rizici na takviotvlez, bidej}i stranskite direktni investicii ne se avtomatsko re{eniena site problemi, pozitivniot efekt zavisi od samoto okru`uvawe voramki na zemjata doma}in, odnosno od apsorpciskiot kapacitet na zem-jata doma}in. Efektite na SDI vrz ekonomijata na edna zemja mo`e da sesledat so pomo{ na nekolku pokazateli: vlijanie vrz nadvore{nata eko-nomija, vrz BDP i ekonomskiot rast, vrz vrabotenosta, investiciite iostatokot na ekonomijata.

So vklu~uvaweto vo me|unarodnite integraciski procesi, za Make-donija se otvoraat mo`nosti za pobrz i postabilen razvoj. Ulogata nastranskite direktni investicii vo ostvaruvaweto na toj razvoj mo`e dabide neprocenliva, ottamu Makedonija ima za cel privlekuvawe na stran-ski investitori. Razli~nite oblici na stranski direktni investiciivo zemjava mo`at da dadat najrazli~ni pozitivni efekti. Taka na pri-mer, popularnite “greenfield” investicii i investiciite so koi nastanu-va spojuvawe na firmite so prevzemawe ili akvizicija (M&A) vo pake-tot so finansiskite i materijalni sredstva, simultano go zgolemuvaatproizvodniot kapacitet, otvoraat novi rabotni mesta, davaat mo`nostza vlo`uvawe na novi investicii, pro{iruvawe na kapacitetot itn.

135

Ulogata na stranskite direktni investicii i na~inite za nivno pottiknuvawe

KORISTENA LITERATURA

1. Agosin, M. R. and Mayer, R. (2000), Foreign Investment in Developing Coun-tries: Does it Crowd in Domestic Investment?, UNCTAD Discussion Paper,No. 146

2. Babi}, Pufnik, Stu~ka, (2001), Teorija i stvarnost izravnih stranih ulaganja usvetu i u tranzicijskim zemljama s posebnim osvrtomna Hrvatsku, www.hnb.hr

3. Barry, F., Bradley, J. (1997), FDI and Trade: The Irsh Host-Country Experi-ence, The Economic Journal, 107 (445), p. 1798-1811

4. Blomstrom, M., Fors, G. and Lipsez, R. E. (1997), Foreign Direct Investmentand Employment Home Country Experience in the United States and Sweden,The Economic Journal, 107 (445), p. 1787-1797

5. Blomstrom, M., and Kokko, A. (1997), How Foreign Direct Investment Af-fects Host Countries, WB Policy Research Working Paper 1745, Washington

6. Dr`aven zavod za statistika na R. Makedonija, www.stat.gov.mk7. Graham, E. G. (1995), Foreign Direct Investment in the World Economy, IMF

Working Paper 598. Graham, E. G. (1996), On the Relationship Among Foreign Direct Investment

and International Trade in the Manufacturing Sector: Empirical Results foethe United States and Japan, WTO Staff Working Paper, RD-96-008, July

9. Graham, E. M. and Krugman, P. (1995), FDI in USA, 3rd ed., Institute forInterntional Economics, Washington

10. Moran, T. H. (1998), Foreign Direct Investment and Development, Institutefor Intenational Economics, Washington

11. Sne`ana D., Stranskite direktni investicii-presvrtnica vo raz-vojot, Ministerstvo za finansii na RM, Bilten 03-04/2006

12. Petrak, @. (2000), Izravna strana ulaganja i razvitak, savjetni~ki rad, Minister-stvo vanjskih poslova Republike Hrvatska, www.mvpei.hr

13. UNCTAD (1996), Incentives and Foreign Direct Investment, www. unctad.org14. UNCTAD (2004), Foreign Direct Investment and Development, www.

unctad.org15. WTO (World Trade Organization), www.wto.org16. The Vienna institute for international economic studies, www.wiiw.ac.at

136

Iskra Stan~eva-Gigov

Iskra STANCHEVA-GIGOV

THE ROLE OF THE FOREIGN DIRECT INVESTMENTAND A WAY OF STIMULATING

Summary

The primary purpose of this work is to indicate the importance of foreign directinvestments and their impact in the modern economy as well as explain possible waysto encourage foreign investment. Continuous process of integration of world econo-my has led to changes in the attitudes of the recipient in relation to foreign directinvestment. On such investments, the development countries no longer look withsuspicion and restraint, and controls and restrictions to entry have been supersededby selective government policies that are designed to encourage the inflow.

However, not all countries are equally successful, nor the effects or foreigndirect investment in all countries are equal. The success of the strategy selected,primarily depend on the level of overall social and economic development of the coun-try. Needed is the ability of government and domestic companies to optimally utilizethe benefits of foreign direct investment.

Key words: foreign direct investments (FDI), motives for the providers and recipi-ents of FDI, importance of FDI, encouraging FDI, Republic of Mace-donia