REPUBLIKA MAKEDONIJA UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ ... · model i struktura treba da poa|a od...

FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA - SKOPJE 1

REPUBLIKA MAKEDONIJAUNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ" - SKOPJE

FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA - SKOPJE

INFORMATOR ZA STUDISKI I PREDMETNI PROGRAMI I PRAVILA ZA STUDIRAWE


REPUBLIKA MAKEDONIJAUNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ" - SKOPJE



SKOPJE, 2003/2004


Izdava~:

UNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ" FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA - SKOPJE

DekanProf. d-r. \or|i Martinovski

Odgovoren urednikProf. d-r. Tatjana Mitkova

Tehni~ko ureduvawedipl. ing. Vesna Kusakatova

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i Univerzitetska biblioteka

"Sv. Kliment Ohridski", Skopje

378.4(497.17).096:378.147(036)

FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA (Skopje)

Informator za studiski i predmetni programi i pravila za studirawe (Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje, FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA - Skopje; Izdava~ - FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA; Dekan prof. d-r. \or|i Martinovski; Odgovoren urednik prof. d-r. Tatjana Mitkova; FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA 2003 (Skopje: Pe~atnica Tribina)

Tira` 7001. Gl. Stav 2 Martinovski \or|i / Mitkova Tatjanaa) FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA (Skopje) - Nastava - Programi - Ve`bi - Vodi~i

ISBN 9989-43-065-9

Podr`ano od proekt TEMPUS UM-JEP-15041-2000

Soglasno zakonot za DDV za ovaa kniga se pla}a danok so povlastena stapka od 5%.


Pe~ateno vo "Tribina"

P R E D G O V O R

Pred pedesetina godini, so odluka na Vladata na Makedonija, formiran e FAKULTETOT ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA vo Skopje, kako eden od prvite fakulteti vo na{ata dràva. Ova, pokraj drugoto, be{e kako rezultat od pravilnoto sogleduvawe na va`nosta na zemjodelstvoto za Republika Makedonija.

Promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem na Republika Makedonija, nejzinoto osamostojuvawe i konstituirawe kako nezavisna i suverena dràva, vo soglasnost so ustavnite re{enija, i sistemskite zakoni, iniciraa proces na transformacija i su{tinski promeni vo obrazovniot sistem vo celost, i posebno vo visokoto obrazovanie, so cel za negovo usoglasuvawe so evropskite standardi i modeli. Ovie barawa, osobeno se intenziviraa vo postapkata za donesuvawe i so vleguvaweto vo sila na noviot Zakon za visokoto obrazovanie.

Opredelbata na R. Makedonija, za evropska integracija vo obrazovanieto, treba da podrazbira podgotovka na kadri {to uspe{no }e se vklu~at vo evropskiot i svetskiot pazar na trudot, vospostavuvawe na obrazovni standardi kompatibilni so evropskite i nivna eksterna proverka, razmena na informacii i sorabotka so obrazovni institucii od Evropa i Svetot, obezbeduvawe pogolema mobilnost na studentite i nastavniot kadar vo Evropa i po{iroko. Ova nametnuva potreba od redizajnirawe na studiskite i predmetnite programi ~ij model i struktura treba da poa|a od principite za modularen kurikulum, kompatibilnost so razvienite obrazovni sistemi i interdisciplinaren i multi-disciplinaren pristap vo realizacijata na studiskite i predmetnite programi. Vklu~uvaj}i se vo ovie promeni i trendovi, FAKULTETOT ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA vo Skopje vo sostav na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje nekolku godini nanazad ostvari zabeleìtelna aktivnost i programiran proces na promeni vo pravec na osovremenuvawe i modernizacija na nastavno-obrazovnata dejnost {to podrazbira sozdavawe nova organizacija i struktura na nasokite, studiite, studiskite grupi, studiskite i predmetnite programi.

Od u~ebnata 2001/2002 godina na FAKULTETOT ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA, dodiplomskite studii traat deset semestri i toa na slednive 10 nasoki:

• poledelska nasoka;• gradinarsko-cve}arska nasoka;• lozaro-ovo{tarska nasoka;• sto~arska nasoka;• nasoka za zemjodelska tehnika;• agroekonomska nasoka;• nasoka za za{tita na rastenijata;• nasoka za iskoristuvawe, ureduvawe i za{tita na po~vite i vodite;• eko-zemjodelstvo i• nasoka za prerabotka na zemjodelski proizvodi.


Osnovna novina pretstavuva voveduvaweto na t.n. “kredit sistem”, koj ovozmoùva opis na obvrskite (optovarenosta) na studentot ili na obemot na obvrskite za zavr{uvawe na studiite; vrednuvawe i sporedba na dostignuvawata od u~eweto i nivno prefrluvawe od edna vo druga visokoobrazovna ustanova, vo koja kreditot go odrazuva kvantitetot na rabotata {to ja bara kursot za da se zavr{i kompletna akademska godina na studiite, predavawa, prakti~na rabota, seminari, ve`bi, individualna rabota, ispituvawe i drugo.

So ovie izmeni se o~ekuva da se obezbedi potreben broj na novi stru~ni profili na kadri koi se potrebni za nivno rabotno angaìrawe vo sega{noto i idnoto semejno farmersko proizvodstvo kako i za sega{nite i idnite mali i sredni prehranbeno-prerabotuva~ki kapaciteti vo Republika Makedonija kako i za nau~no-istraùva~ka rabota vo oblasta na zemjodelskite nauki na Fakultetot, specijaliziranite institucii i razvojni nau~no-istraùva~ki edinici vo pove}e organizacii od oblasta na agrokompleksot vo Republika Makedonija.

Vo informatorot, pokraj aktuelnite studiski i predmetni programi, prezentiran e fondot na ~asovi i brojot na krediti po predmeti, kako i predmetnite nastavnici i sorabotnici. Isto taka, dadeni se i pravilata za studirawe i pravata i obvrskite na studentite spored Zakonot za visokoto obrazovanie ("Slu`ben vesnik na RM" br.64/2000godina).

Skopje, 2003 Dekan

Prof. d-r \or|i Martinovski


S O D R @ I N A

Izvodi od Zakonot za visoko obrazovanie - Poimnik......................................71. Fakultet za zemjodelski nauki i hrana.......................................................112. Op{ti prakti~ni informacii......................................................................11

• Smestuvawe............................................................................................11• Pogodnosti za studirawe......................................................................12

3. Organizaciona postavenost na fakultetot................................................134. Nastavno-obrazovna dejnost.................................................................14• [to e EKTS?...........................................................................................15• Pravila na studirawe..........................................................................16• Dodiplomski studii..............................................................................16• Ocenuvawe..............................................................................................18• Ispitni sesii.........................................................................................19• Diploma za zavr{eni dodiplomski studii........................................20• Kontinuirano obrazovanie...................................................................20

5. Studenti..........................................................................................................21• Prava i obvrski na studentot..............................................................21• Miruvawe na statusot student.............................................................22• Prestanuvawe na statusot student......................................................22• Paralelno studirawe...........................................................................22• Premin od edni na drugi studii..........................................................23• Nagradi...................................................................................................23• Disciplinski merki..............................................................................23• U~estvo na studentite vo upravuvaweto............................................23• Studentski sojuz....................................................................................24

6. Koordinacija i administrativna poddr{ka...............................................26• Koordinatori na kredit transfer sistemot.....................................27

7. Studiski i predmetni programi za:• Zaedni~ka nastava za site studiski programi..................................29• Studiska programa: poledelstvo.........................................................55• Studiska programa: gradinarstvo i cve}arstvo................................89• Studiska programa: lozaroovo{tarstvo.......................................... 127• Studiska programa: sto~arstvo..........................................................163• Studiska programa: agroekonomija....................................................193

• Studiska programa: za{tita na rastenijata.....................................221• Studiska programa: iskoristuvawe, ureduvawe i za{tita na po~vite i vodite..........................................................257• Studiska programa: Eko-zemjodelstvo..............................................291• Studiska programa: prerabotka na zemjodelski proizvodi...........325

ZAEDNI^KA NASTAVA 9

IZVODI OD ZAKONOTZA VISOKOTO OBRAZOVANIE

P O I M N I K

1. "Avtonomija na univerzitet" zna~i akademska sloboda, akademsko upravuvawe i neprikosnovenost na avtonomijata;

2. "Akademsko priznavawe" zna~i priznavawe na pravoto na pristap vo visokoobrazovnite institucii na Republika Makedonija, odnosno priznavawe na prodolùvawe na visokoobrazovnite studii za steknuvawe visokoobrazovna kvalifikacija, ili priznavawe zavr{na visoko-obrazovna kvalifikacija za akademski celi;

3. "Akademska zaednica na visokoobrazovna ustanova" zna~i zaednica na lica izbrani vo nastavno-nau~ni, nau~ni, nastavni, sorabotni~ki zvawa i studentite i redovnite profesori po penzioniraweto;

4. "Akreditacija na visokoobrazovna ustanova" zna~i dodeluvawe status, potvrduvawe i priznavawe na visokoobrazovna ustanova, vrz osnova na procesot na evaluacija;

5. "Akt za akreditacija" e re{enie so koe Odborot za akreditacija prifatil, odnosno dal mislewe za proekt za osnovawe visokoobrazovna ustanova vo koj se sodràni uslovite za osnovawe, odnosno vo koj se garantira deka }e bidat ispolneti ili deka postojno pravno lice gi ispolnuva uslovite za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost;

6. "Agencija za evaluacija" zna~i organ za vr{ewe nadvore{na ocena na kvalitetot na visokoobrazovnata ustanova i na ostvaruvaweto na nejzinata dejnost;

7. "Visokoobrazovna ustanova" zna~i univerzitet, fakultet, umetni~ka akademija i visoka stru~na {kola;

8. "Visokoobrazovni institucii" zna~i visokoobrazovni ustanovi koi se akreditirani i se zapi{ani vo registarot na visokoobrazovnata ustanova;

9. "Visoka stru~na {kola" zna~i visokoobrazovna ustanova koja vr{i visokoobrazovna dejnost za stru~ni studii i visokostru~na rabota vo edna ili pove}e stru~ni oblasti;

10. "Univerzitetot vo koj se akreditirani fakulteti i visoki stru~ni {koli, so svojstvo na pravno lice" zna~i univerzitet vo koj svojstvo na pravno lice ima i univerzitetot i visokoobrazovnite ustanovi osnovani vo negov sostav;

11. "Univerzitet vo koj se akreditirani fakulteti i visoki stru~ni {koli, kako vnatre{ni organizacioni edinici bez svojstvo na pravno lice" zna~i univerzitet vo koj svojstvo na pravno lice ima samo univerzitetot, a fakultetot i visokata stru~na {kola se organizirani i vr{at visokoobrazovna dejnost kako fakultetite i visokite stru~ni {koli vo soglasnst so zakonot;

12. "Delumno priznavawe" zna~i formalno priznavawe na del od visokoobrazovni studii uspe{no zavr{eni vo stranstvo;

13. "Dokument za kvalifikacija" zna~i dokument koj ja dokaùva stranskata obrazovna kvalifikacija - diploma ili svidetelstvo izdadeno od nadle`nata obrazovna institucija ili studii vo stranska dràva priznaeno od dràvata vo koja e izdadeno;

ZAEDNI^KA NASTAVA 10

14. "Evaluacija" zna~i procena na kvalitetot na visokoto obrazovanie koja opfa}a golem broj eksplicitni proceduri za procenuvawe na kvalitetot vo instituciite za visoko obrazovanie, na akademskiot kadar i na nivnite studiski programi;

15. "Interuniverzitetska konferencija" e forma na sorabotka i telo preku koe se usoglasuvaat zaedni~kite interesi na akreditiranite dràvni i privatni visokoobrazovni ustanovi vo Republika Makedonija i vo ~ii ramki se odlu~uva za pra{awa od zaedni~ki interes za site visokoobrazovni organizacii vo dràvata;

16. "Kvalifikacija za visoko obrazovanie" e sekoj stepen, diploma ili drug sertifikat izdaden od kompetentno telo koe go potvrduva uspe{noto zavr{uvawe na programata za visoko obrazovanie;

17. "Kvalifikacija koja dava pristap za visokoto obrazovanie" e sekoja diploma ili drug sertfikat izdaden od nadle`no i ovlasteno telo koe go potvrduva uspe{noto zavr{uvawe na obrazovnata programa i koja na nositelot na kvalifikacijata mu dava pravo da bide primen vo visokoto obrazovanie;

18. "Kontinuirano obrazovanie" e sekoja forma na obrazovanie po steknuvaweto na odreden stepen obrazovanie zaradi steknuvawe na povisok stepen obrazovanie ili zaradi inovirawe na postojnite znaewa ili dopolnuvawe na steknatite znaewa so novi znaewa;

19. "Kredit sistem" e zaedni~ka procedura {to se vospostavuva spored Evropskiot kredit transfer sistem (EKTS), koja ovozmoùva: opis na obvrskite (optovarenosta) na studentot ili na obemot na obvrskite za zavr{uvawe na studii; valorizacija na zavr{eniot obem na studii; odmeruvawe i sporedba na dostigawata od u~eweto i niven prenos od edna na druga visokoobrazovna ustanova, vo koj kreditot go odrazuva kvantitetot na rabotata {to ja bara kursot (studiskata programa) vo odnos na vkupniot kvantitet na rabotata {to se bara za da se zavr{i kompletna akademska godina na studii t.e. predavawa, prakti~na rabota, seminari, ve`bi, individualna rabota, ispituvawe i drugo;

20. "Mati~en fakultet, odnosno visoka stru~na {kola" zna~i fakultet, odnosno visoka stru~na {kola koja razviva soodvetni nastavno-nau~ni oblasti i izbira nastavnici i sorabotnici koi vr{at nastavno-nau~na dejnost i na drugi visokoobrazovni ustanovi;

21. "Osnovawe na visokoobrazovna ustanova" zna~i postapka vo koja se vr{i akreditacija na proekt za osnovawe na visokoobrazovna ustanova. Se donesuva odluka za osnovawe na visokoobrazovna ustanova i vrz osnova na re{enie od ministerot nadleèn za rabotite na visokoto obrazovanie, se steknuva pravo za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost, ili postapka vo koja kako pravno lice, po dobiena akreditacija, se organizira kako visoko-obrazovna ustanova i vrz osnova na re{enie od ministerot nadleèn za rabotite na visokoto obrazovanie vr{i visokoobrazovna dejnost, pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon;

22. "Osnova~" zna~i Sobranie na epublika Makedonija, kako i doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice koe osnova visokoobrazovna ustanova soglasno so ovoj zakon;

23. "Op{ti formalni barawa za pristap" se uslovite {to mora da bidat ispolneti vo site slu~ai za pristap vo visokoto obrazovanie, ili pak na odredeno nivo {to }e proizleze od toa, ili, za dodeluvawe na kvali-fikacija za visoko obrazovanie na dadeno nivo;


24. "Priznavawe" zna~i formalno priznavawe od strana na kompetentno telo na vrednosta na stranska obrazovna kvalifikacija vo pogled na pristapot kon obrazovnite aktivnosti ili vrabotuvawe;

25. "Profesionalno priznavawe", zna~i priznavawe na visokoobrazovnata kvalifikacija, so cel za vr{ewe profesionalna dejnost vo Republika Makedonija;

26. "Priznavawe na kvalifikacija", zna~i pismena potvrda od nadle`niot dràven organ deka stranskata kvalifikacija dokaàna so dokument gi zadovoluva barawata postaveni za pristap na natamo{ni studii ili vrabotuvawe vo Republika Makedonija;

27. "Procena na kvalifikacijata", zna~i potvrduvawe na stepenot na stranskata kvalifikacija dokaàna so dokument i sporeduvawe na ovoj stepen so stepenot i sodrìnata na kvalifikacijata izdadena vo Makedonija;

28. "Programa za visoko obrazovanie", zna~i programa za studirawe priznata od kompetenten organ na dràva na koja i pripa|a odnosniot sistem na visoko obrazovanie i ~ie zavr{uvawe mu obezbeduva na studentot kvalifikacii za visoko obrazovanie;

29. "Posebni formalni barawa za pristap", se uslovite {to mora da bidat ispolneti pokraj op{tite, za da se obezbedi pristap kon posebni obrazovni programi ili, pak, za zdobivawe so posebni kvalifikacii vo visokoto obrazovanie na opredelen vid studii;

30. "Studiska programa (kurikulum)" zna~i zbir na relativno povrzani nastavni disciplini so koi studentot se zdobiva so kvalifikacija koja mu dava mo`nost da vr{i nekoja profesionalna dejnost ili da gi prodolì studiite;

31. "Stru~na komisija" zna~i komisija sostavena od nadle`niot organ na akreditirana visokoobrazovna ustanova od lice so nastavno-nau~ni i nastavni~ki zvawa od soodvetnata nau~na, odnosno stru~na oblast vo koja se vr{i priznavaweto;

32. "Stepen na kvalifikacija" zna~i vrednost na obrazovanieto i studiite ~ie kompletirawe e dokaàno so dokumentot i zavisi od bara-nata kvalifikacija za priem na studii, kako i od sodrìnata i traeweto na tie studii;

33. "Kofinansirawe na studiite", zna~i iznos na pari~nite sredstva koi studentot ima obvrska da gi plati na visokoobrazovnata ustanova za da gi nadomesti tro{ocite na studirawe koi ne se nadomesteni preku finansirawe na viskoobrazovna dejnost od strana na dràvata ili od drug izvor;

34. "Tro{oci za studirawe" zna~i iznos na pari~ni sredstva koi se potrebni za studirawe na visokoobrazovna ustanova;

35. "Umetni~ka akademija", zna~i visokoobrazovna ustanova koja vr{i visokoobrazovna i umetni~ka dejnost i nau~noistraùva~ka rabota vo edna ili pove}e srodni umetni~ki oblasti;

36. "Univerzitet", zna~i najvisoka avtonomna visokoobrazovna, nau~na, odnosno umetni~ka ustanova koja ja so~inuvaat visokoobrazovni ustanovi, osnovani spored ovoj zakon;

37. "Fakultet", zna~i visokoobrazovna ustanova koja vr{i visoko-obrazovna dejnost, nau~noistraùva~ka i primenuva~ka rabota vo edna ili pove}e srodni nau~ni i stru~ni oblasti i

38. "^len na akademska zaednica", zna~i lice izbrano vo nastavno-nau~no, nastavno, sorabotni~ko zvawe i student na visokoobrazovna ustanova, kako i redovnite profesori po penzioniraweto.


FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA - SKOPJEUNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ"

Sedi{te na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana• adresa: bul. "Aleksandar Makedonski" bb, pf. 297, 1000 Skopje• tel: ++389 2 3115277• faks: ++389 2 3134310

• e-mail: [email protected]• web site: htpp://www.zf.ukim.edu.mk

OP[TI PRAKTI^NI INFORMACIIOP[TI PRAKTI^NI INFORMACII

SmestuvaweSmestuvawe

Studentite na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana moàt da se smestuvaat vo Studentskiot centar "SKOPJE" koj raspolaga so slednive studentski domovi:

• Studentski dom "Goce Del~ev" - Skopjetel: 02 30 75 185 za blok "A" i blok "B"tel: 02 30 63 306 za blok "V" i blok "G"

(Studentskiot centar raboti i vo letniot period so recepcija)

• Studentski dom "K.J.Pitu" - Skopjetel: 02 32 28 844 portirnicatel: 02 32 28 138 upravnik

• Studentski dom "Stiv Naumov" - Skopjema{ka zgrada, tel: 02 31 16 175baraki, tel: 02 31 16 175ènska zgrada, tel: 02 32 20 575

• Studentski dom "Nevena Georgieva Duwa" (Medicinar)tel: 02 32 38 910

Potrebnite dokumenti, rokovite i mestata za podnesuvawe na dokumentite se objavuvaat po pat na konkurs.

Na~inot i postapkata za priem na studentite vo studentskite domovi se vr{i vrz osnova na Pravilnik za priem na studentite, uspehot od kvalifikacioniot ispit i uspehot od srednoto obrazovanie, uspehot vo studiraweto, redovnosta vo studiraweto i semejnata materijalna polo`ba na studentite, oddale~enosta od mestoto na ìveewe na studentot, kako i brojot na u~enicite i studentite vo semejstvoto.

Rezultatite od konkursot se objavuvaat na oglasnite tabli na studentskite domovi.

Smestuvawe vo studentskite domovi moàt da koristat:


• redovni studenti na fakulteti koi imaat pomalku od 8 semestri (vi{i {koli) i ne povtoruvale studiska godina;

• redovni studenti na fakulteti koi imaat pove}e od 8 semestri i ne povtoruvale pove}e od edna studiska godina;

• redovni studenti na fakulteti koi imaat pove}e od 8 semestri i ne povtoruvale pove}e od dve studiski godini;

• dr`avjani na Republika Makedonija;• studenti koi studiraat nadvor od mestoto na `iveewe;• redovni studenti koi imaat sklu~eno brak, spored uslovite od

prethodnite to~ki.Pravo na smestuvawe nemaat studentite na koi im e izre~ena

disciplinska merka isklu~uvawe od domot, i koi imaat neplateni dolgovi kon domot.

Pogodnosti za studirawePogodnosti za studirawe

• Biblioteka

Bibliotekata na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, raspolaga so golem

broj periodi~ni spisanija so fond nad sto iljadi, a knigi i monografii 39 iljadi.

Kni`niot fond redovno se obnovuva so zna~ajni izdanija od oblasta na

zemjodelstvoto, po pat na razmena ili so kupuvawe na oddelni knigi i spisanija od

zemjava i stranstvo. Za potrebite na studentite, bibliotekata redovno go

nadopolnuva fondot na u~ebnici i u~ebni pomagala.

Golem del od nastavno-nau~niot kadar, zaradi podobruvawe na nastavniot

proces, permanentno objavuva svoi u~ebnici i praktikumi za potrebite na studentite

i drugi korisnici.

Vo sostav na bibliotekata se nao|a i ~italnica koja e dostapna za studentite

od 7 do 19 ~asot.

Kontakt:

e-mail: [email protected]


• Studentite na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana pokraj fakultetskata biblioteka, moàt da gi koristat i uslugite na Narodnata i Univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", vo Skopje, (tel: 32 30 874). Vo ramkite na Bibliotekata raboti i Univerzitetskiot referalen centar.

• Godi{nata ~lenarina za studentite iznesuva 300,00 denari.

ORGANIZACISKA POSTAVENOST NA FAKULTETOT

Dekan na fakultetot• D-r D-r Ordan ûkaliev, redoven profesorOrdan ûkaliev, redoven profesor

Prodekani na Fakultetot- prodekan za nastava i studenti

•• D-r Metodija Traj~ev, vonreden profesorD-r Metodija Traj~ev, vonreden profesor

- prodekan za nauka i aplikacii- prodekan za nauka i aplikacii

• D-r Dane Bo{ev, D-r Dane Bo{ev, vonreden profesorvonreden profesor

- prodekan za me|unarodna sorabotka i kredit transfer sistem- prodekan za me|unarodna sorabotka i kredit transfer sistem•• D-r Sowa Ivanovska, vonreden profesorD-r Sowa Ivanovska, vonreden profesor

Sekretar•• Ilija Milo{evski, dipl. pravnikIlija Milo{evski, dipl. pravnik

Fakultetska uprava•• sostavena od dekanot, prodekanite, rakovoditelite na katedri,sostavena od dekanot, prodekanite, rakovoditelite na katedri,

pretsedatelot na Sojuzot na studentite i sekretarot na Fakultetotpretsedatelot na Sojuzot na studentite i sekretarot na Fakultetot

Katedri• Rakovoditel na katedra

1. Botanika i mikrobiologija1. Botanika i mikrobiologija Prof. d-r. Lefterija Stankovi} Prof. d-r. Lefterija Stankovi}

7. Gradinarstvo i cve}arstvo7. Gradinarstvo i cve}arstvo Prof. d-r. Danail Jankulovski Prof. d-r. Danail Jankulovski

2. Genetika i selekcija2. Genetika i selekcija Prof. d-r. Cane Stojkovski Prof. d-r. Cane Stojkovski

8. Ovo{tarstvo i prerabotka8. Ovo{tarstvo i prerabotka Prof. d-r. Marjan Kiprijanovski Prof. d-r. Marjan Kiprijanovski

3. Pedologija, agrohemija i3. Pedologija, agrohemija i melioraciimelioracii

Prof. d-r. Biljana Petanovska Prof. d-r. Biljana Petanovska IlievskaIlievska

9. Lozarstvo i vinarstvo9. Lozarstvo i vinarstvo Prof. d-r. Petar Hristov Prof. d-r. Petar Hristov

4. Op{to poledelstvo4. Op{to poledelstvo Prof. d-r. Mirko Mihajlovski Prof. d-r. Mirko Mihajlovski

10. Za{tita na rastenijata10. Za{tita na rastenijata Prof. d-r. Prof. d-r. Eftim An~evEftim An~ev

5. Zemjodelska tehnika5. Zemjodelska tehnika Prof. d-r. @ivko Dav~ev Prof. d-r. @ivko Dav~ev

11. Sto~arstvo11. Sto~arstvo Prof. d-r. Mir~e Naumovski Prof. d-r. Mir~e Naumovski

6. Specijalno poledelstvo i tutun6. Specijalno poledelstvo i tutun Prof. d-r. Zoran Dimov Prof. d-r. Zoran Dimov

12. Ekonomika i organizacija12. Ekonomika i organizacija Prof. d-r. Mile Pe{evski Prof. d-r. Mile Pe{evski


Biblioteka•• Zorica Velkova, dipl. filologZorica Velkova, dipl. filolog

Drugi oddeli•• Centar za primeneti istraùvawa i permanentno obrazovanie voCentar za primeneti istraùvawa i permanentno obrazovanie vo

zemjodelstvoto (CIPOZ)zemjodelstvoto (CIPOZ)

Vo centarot moè da se izveduva i organizira nastava i doobuka za sredno{kolcite i nastavniot kadar, izveduvawe na ferijalna i prakti~na nastava za studentite, obuka na kadrite vraboteni vo Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto i privatnite zemjodelski proizvoditeli, realizacija na edukativni programi od me|unaroden karakter, kako i inovaciska dejnost vo zemjodelskoto proizvodstvo i promocija na sovremeni tehnologii za proizvodstvo i prerabotka na zemjodelski proizvodi. So negovoto formirawe se ovozmoùva pobrzo vklu~uvawe kon evropskite standardi vo proizvodstvoto na hrana i sledewe na sovremenite trendovi vo zemjodelskoto proizvodstvo.

NASTAVNO-OBRAZOVNA DEJNOSTNASTAVNO-OBRAZOVNA DEJNOST

Brziot razvoj na novite informaciski i komunikaciski tehnologii, Brziot razvoj na novite informaciski i komunikaciski tehnologii, zgolemenata svest za potrebata da se promovira sovremeniot pristap na metoditezgolemenata svest za potrebata da se promovira sovremeniot pristap na metodite vo nastavnata dejnost i istraùvawata i vo osposobuvaweto na kadarot,vo nastavnata dejnost i istraùvawata i vo osposobuvaweto na kadarot, pretstavuvaat glavni faktori za transformacija na visokoto obrazovanie vopretstavuvaat glavni faktori za transformacija na visokoto obrazovanie vo evropski i svetski ramki.evropski i svetski ramki. Za taa cel, od u~ebnata 2001/2002 godina, na Fakultetot za zemjodelski Za taa cel, od u~ebnata 2001/2002 godina, na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana od Skopje, postoe~kite pet studiski programi se osovremeneti, anauki i hrana od Skopje, postoe~kite pet studiski programi se osovremeneti, a op{tata studiska programa e transformirana vo pet novi studiski programi.op{tata studiska programa e transformirana vo pet novi studiski programi. Taka, denes na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana postojat sledniveTaka, denes na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana postojat slednive studiski programistudiski programi

AgroekonomijaAgroekonomijaZa{tita na rastenijataZa{tita na rastenijataPrerabotka na zemjodelskiPrerabotka na zemjodelski proizvodiproizvodiEko-zemjodelstvoEko-zemjodelstvoPoledelstvoPoledelstvoGradinarstvo i cve}arstvoGradinarstvo i cve}arstvoSto~arstvoSto~arstvoLozaroovo{tarstvoLozaroovo{tarstvoIskoristuvawe, ureduvawe iIskoristuvawe, ureduvawe i za{tita na po~vite i voditeza{tita na po~vite i vodite(vo miruvawe)(vo miruvawe)Zemjodelska tehnikaZemjodelska tehnika(vo miruvawe)(vo miruvawe)

Na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, od u~ebnata 2003-2004 godinaNa Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, od u~ebnata 2003-2004 godina voveden e evropskiot kredit transfer sistem.voveden e evropskiot kredit transfer sistem.


Evropski kredit transfer sistem (EKTS)

Voveduvaweto na Evropski Kredit Transfer Sistem (EKTS) e onovnata reforma vo obrazovniot proces na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana. So negovo vospostavuvawe se voveduva promena vo pristapot kon steknuvawe na znaewe kaj studentite, preku fleksibilni pravila na studirawe. So toa studentite imaat mo`nost za mobilnost vo Evropa, odnosno da go pro{iruvaat svoeto znaewe so izu~uvawe na del od studiumot na drugi univerziteti, kako i realna ocena na steknatata diploma. So prestojot vo stranstvo, me|u drugoto studentot treba da se zdobie so soznanija za dràvata doma}in, idei, jazik i kultura.

Za da moè sistemot da funkcionira, potrebno e soodvetno vrednuvawe na optovarenost na studenite vo tekot na semestrite izrazen preku krediti.

Kredit pretstavuva kvantificirawe na ona {to studentot go srabotil vo tekot na studiraweto, t.e. optovarenosta na studentot (potro{enoto vreme na prose~en student) za da ja sovlada materijata sodràna vo predmetnata programa.

Vo kreditot se sodràni:• brojot na ~asovi potrebni za teoretskiot del od predmetot;• prakti~ni ve`bi;• seminari;• demonstracii (rabota vo grupi);• terenska rabota;• stru~ni ekskurzii;• Li~na rabota (proekti, vreme potro{eno vo biblioteka);• ispituvawe i ocenuvawe. Kreditite vsu{nost se relativno izrazuvawe na angaìranosta na

studentot za sovladuvawe na materijata na eden predmet. Za da bide vozmo`no studiraweto so ovoj sistem potrebno e studentite da se vklu~at aktivno vo nastavniot proces i da se prilagodat kon sistem na kontinuirano sovladuvawe na materijata.

Koi se pridobivkite od EKTS?

Ovoj sistem e zamislen pred sè da ovozmoì mobilnost na studentite vo ramkite na Evropskata Unija obezbeduvaj}i merliva sporedba na postignatite znaewa i prenesuvawe na istite od edna vo druga visokoobrazovna institucija.

Pridobivkite za studentite se:

• EKTS garantira akademsko priznavawe na studiraweto vo stranstvo;• EKTS ovozmoùva pristap do redovnite studiski programi i u~estvo vo

akademskiot ìvot vo gostinskata institucija (da go prodolàt obrazovanieto vo doma{nata institucija, vo gostinskata ili vo nekoja treta). Instituciite odlu~uvaat dali toa e prifatlivo za niv ili ne i uslovite po koi studentot moè da se zdobie so diploma.

Pridobivki za visoko-obrazovnite institucii:


• EKTS sozdava transparentni studiski programi i detalni informacii za postignatiot stepen na naobrazba.

• EKTS im pomaga na nastavnicite pri priznavaweto na steknatoto obrazovanie na studentite preku me|uinstituciski dogovori.

• EKTS pomaga pridobivkite od predmeti izu~eni vo druga institucija da se vklopat vo studentskata naobrazba.

Pravila na studirawePravila na studiraweDodiplomski studii

Studiskite i predmetnite programi na dodiplomskite studii se dizajnirani spored principite i standardite na kredit transfer sistemot sodràni vo Pravilnikot za edinstveni osnovi za kredit sistemot i preminot od edna na druga studiska godina i preminot od edna na druga visokoobrazovna ustanova.

Uslovi i na~ini na zapi{uvawena dodiplomski studii

Na dodiplomski studii moè da se zapi{e lice koe ima zavr{eno ~etirigodi{no sredno obrazovanie i ako gi ispolnuva uslovite i kriteriumite utvrdeni so konkursot za zapi{uvawe.

Na dodiplomski studii moè da se zapi{e i lice koe ima zavr{eno soodvetna studiska programa koja e ekvivalentna na zavr{eno ~etirigodi{no sredno obrazovanie i koe gi ispolnuva kriteriumite utvrdeni so konkursot za zapi{uvawe.

Obem na dodiplomskite studii

Vkupniot obem na dodiplomskite studii pretstavuva zbir na optovarenosta na studentot so nastava, vonnastavni aktivnosti i u~ewe od site predmetni programi vo eden semestar ili studiska godina, izrazeno vo ~asovi.

Po~etok i zavr{uvawe na studiskata godina/studiski programiPo~etok i zavr{uvawe na studiskata godina/studiski programi

Studiskata godina zapo~nuva na 1 oktomvri, a zavr{uva na 30 septemvri Studiskata godina zapo~nuva na 1 oktomvri, a zavr{uva na 30 septemvri slednata godina, vo traewe od 30 rabotni nedeli.slednata godina, vo traewe od 30 rabotni nedeli. Nastavata vo zimskiot semestar zapo~nuva na 1 oktomvri, a zavr{uva na 15 Nastavata vo zimskiot semestar zapo~nuva na 1 oktomvri, a zavr{uva na 15 januari slednata godina (15 nedeli).januari slednata godina (15 nedeli). Nastavata vo letniot semestar zapo~nuva na 15 fevruari, a zavr{uva na Nastavata vo letniot semestar zapo~nuva na 15 fevruari, a zavr{uva na 31 maj (15 nedeli).31 maj (15 nedeli). Studentot zapi{uva semestri, odnosno predmeti vo sekoj semestar spored Studentot zapi{uva semestri, odnosno predmeti vo sekoj semestar spored kredit transfer sistem (KTS). kredit transfer sistem (KTS). Na sekoj predmet od nastavniot plan mu e dodelen edinstven kod, so koj se definirani predmetnata sodrìna i metodot na izu~uvawe na predmetot. Na sekoj predmet mu se dodeleni 6 krediti (K). Kreditite se dodeluvaat samo na onoj student koj }e gi ispolni uslovite za polagawe, uspe{no }e ja zavr{i predmetnata programa i }e go poloì predmetot.


Brojot na kreditite {to studentot treba da gi ostvari, za da se zdobie so odredena stru~na podgotovka, se dviì 30 krediti za eden semestar, odnosno 60 krediti za edna u~ebna godina. Studentot moè da zapi{e broj na predmeti koi nosat minimum 24 krediti, no ne pove}e od 36 krediti vo semestar.Studentot napreduva vo tekot na studiraweto preku visinata na ostvarenite krediti.

Traewe i organizacija na dodiplomskite studiiTraewe i organizacija na dodiplomskite studii

Traeweto na studiite na site studiski programi e 8 semestri. Prvite dva Traeweto na studiite na site studiski programi e 8 semestri. Prvite dva semestra (prva godina) se zaedni~ki za site studiski programi. Se izu~uvaatsemestra (prva godina) se zaedni~ki za site studiski programi. Se izu~uvaat op{tite, bazi~ni nauki koi se osnova za natamo{na nadgradba vo zemjodelskataop{tite, bazi~ni nauki koi se osnova za natamo{na nadgradba vo zemjodelskata struka. Predmetite se ednosemestralni. Vo vtorata godina 80% od predmetite sestruka. Predmetite se ednosemestralni. Vo vtorata godina 80% od predmetite se zaedni~ki i 20% se naso~eni predmeti, a potoa do krajot na studiite, programatazaedni~ki i 20% se naso~eni predmeti, a potoa do krajot na studiite, programata e naso~ena spored potrebite na studiska programata. Vaka koncipirani,e naso~ena spored potrebite na studiska programata. Vaka koncipirani, studiskite programi vo celost go zadovoluvaat kriteriumot za postoewe nastudiskite programi vo celost go zadovoluvaat kriteriumot za postoewe na zadolìtelni, izborni i fakultativni predmetni programi.zadolìtelni, izborni i fakultativni predmetni programi.

OcenuvaweOcenuvawe

Vo tekot na studiraweto, potrebniot broj na krediti za soodvetnata Vo tekot na studiraweto, potrebniot broj na krediti za soodvetnata predmetna programa, studentot gi ostvaruva preku kontinuirano i zavr{nopredmetna programa, studentot gi ostvaruva preku kontinuirano i zavr{no ocenuvawe.ocenuvawe. Preku kontinuiranoto ocenuvawe, studentot steknuva bodovi za sekoja Preku kontinuiranoto ocenuvawe, studentot steknuva bodovi za sekoja aktivnost propi{ana vo soodvetnata predmetna programa.aktivnost propi{ana vo soodvetnata predmetna programa. Zavr{niot ispit za soodvetnata predmetna programa moè da bide usten Zavr{niot ispit za soodvetnata predmetna programa moè da bide usten ili pismen, a studentot moè da go polaga otkako }e gi ostvari potrebnite bodoviili pismen, a studentot moè da go polaga otkako }e gi ostvari potrebnite bodovi od kontinuiranoto ocenuvawe.od kontinuiranoto ocenuvawe.

Predmet na ocenuvawe

Predmet na ocenuvawe, vo ramkite na predmetnata programa, moè da bide:

• poseta na predavawa;• izvr{eni konsultacii;• uspe{no realizirani ve`bi;• uspe{no realizirana prakti~na rabota;• izrabotka na seminarska rabota;• terenska rabota;• samostojna/doma{na rabota;• u~ewe vo bibliteka;• mentorstvo na drugi studenti;


• izraboteni ili realizirani proekti;• osvoeni nagradi/pofalnici i dr.

Zavr{nata ocenka se formira od vkupno osvoenite bodovi po site osnovi Zavr{nata ocenka se formira od vkupno osvoenite bodovi po site osnovi na ocenuvawe. Studentot moè da osvoi krediti za soodvetnata predmetnana ocenuvawe. Studentot moè da osvoi krediti za soodvetnata predmetna programa so najmala ocenka 6 ili so povisoka ocenka do najgolema 10. Ocenkata 5programa so najmala ocenka 6 ili so povisoka ocenka do najgolema 10. Ocenkata 5 zna~i nedovolen uspeh.zna~i nedovolen uspeh. Zavr{noto ocenuvawe go vr{i nastavnikot, odnosno komisijata, pri {to Zavr{noto ocenuvawe go vr{i nastavnikot, odnosno komisijata, pri {to kako osnova se zemaat rezultatite od kontinuiranata proverka na znaewatakako osnova se zemaat rezultatite od kontinuiranata proverka na znaewata ostvarena preku testovite, kolokviumite i drugite vidovi na proverka naostvarena preku testovite, kolokviumite i drugite vidovi na proverka na znaeweto.znaeweto. Po barawe, student koj tri pati pokaàl na zavr{noto ocenuvawe Po barawe, student koj tri pati pokaàl na zavr{noto ocenuvawe nedovolen uspeh, moè da polaga pred tri~lena komisija sostavena od nastavnicinedovolen uspeh, moè da polaga pred tri~lena komisija sostavena od nastavnici od isto ili srodno nastavno-nau~no podra~je. Sostavot na komisijata i na~inot naod isto ili srodno nastavno-nau~no podra~je. Sostavot na komisijata i na~inot na koj se vr{i polagaweto se utvrduva so statutot na visokoobrazovnata institucija.koj se vr{i polagaweto se utvrduva so statutot na visokoobrazovnata institucija. Zavr{noto ocenuvawe, zadolìtelno se zapi{uva vo indeksot i vo Zavr{noto ocenuvawe, zadolìtelno se zapi{uva vo indeksot i vo prijavata za zavr{no ocenuvawe.prijavata za zavr{no ocenuvawe. Prose~niot uspeh na studentot pretstavuva aritmeti~ka sredina na Prose~niot uspeh na studentot pretstavuva aritmeti~ka sredina na ocenkite od zavr{noto ocenuvawe po site nastavni predmeti vo tekot naocenkite od zavr{noto ocenuvawe po site nastavni predmeti vo tekot na studiite, vklu~uvaj}i go i zavr{niot ispit.studiite, vklu~uvaj}i go i zavr{niot ispit.

Prigovor zaradi ocenka od proverkata na znaewataPrigovor zaradi ocenka od proverkata na znaewata

Student, vo rok od 24 ~asa, moè da podnese prigovor do dekanot ako ne eStudent, vo rok od 24 ~asa, moè da podnese prigovor do dekanot ako ne e zadovolen od zavr{noto ocenuvawe, odnosno od ocenkata, ili ako smeta dekazadovolen od zavr{noto ocenuvawe, odnosno od ocenkata, ili ako smeta deka ispitot ne e sproveden vo soglasnost so zakonot i so statutot, kako i vo drugiispitot ne e sproveden vo soglasnost so zakonot i so statutot, kako i vo drugi slu~ai utvrdeni so statutot na visokoobrazovnata institucija.slu~ai utvrdeni so statutot na visokoobrazovnata institucija. Ako dekanot utvrdi deka se ispolneti uslovite od stavot 1, nastavnikot }e Ako dekanot utvrdi deka se ispolneti uslovite od stavot 1, nastavnikot }e ja preispita ocenkata od zavr{noto ocenuvawe. Ako nastavnikot ne ja preispitaja preispita ocenkata od zavr{noto ocenuvawe. Ako nastavnikot ne ja preispita ocenkata {to ja utvrdil, studentot go polaga ispitot pred tri~lena komisijaocenkata {to ja utvrdil, studentot go polaga ispitot pred tri~lena komisija sostavena od nastavnici od isto ili srodno nastavno-nau~no podra~je, vosostavena od nastavnici od isto ili srodno nastavno-nau~no podra~je, vo narednite 24 ~asa, t.e naredniot raboten den.narednite 24 ~asa, t.e naredniot raboten den. Po barawe na studentot, mu se ovozmoùva da go povtori zavr{noto Po barawe na studentot, mu se ovozmoùva da go povtori zavr{noto ocenuvawe za povisoka zavr{na ocenka po nastaven predmet od prethodnata iocenuvawe za povisoka zavr{na ocenka po nastaven predmet od prethodnata i tekovnata u~ebna godina.tekovnata u~ebna godina. Koga na studentot }e mu se odobri baraweto od stavot 3, prethodno Koga na studentot }e mu se odobri baraweto od stavot 3, prethodno dobieneta ocenka na zavr{noto ocenuvawe se poni{tuva so re{enie na dekanot.dobieneta ocenka na zavr{noto ocenuvawe se poni{tuva so re{enie na dekanot.

Ispitni sesii

•• fevruari (od 16 januari do 14 fevruari)fevruari (od 16 januari do 14 fevruari)•• junijuni•• septemvri (od 1 septemvri do 28 septemvri)septemvri (od 1 septemvri do 28 septemvri)

Terminite za odrùvawe na ispitite, vo sekoja sesija se zakaùvaat na po~etokot na semestarot i se oglasuvaat na oglasna tabla. Student koj zapi{al predmeti vo zimskiot semestar moè na zavr{no ocenuvawe da se javi vo terminot vo fevruari, a dokolku ne postigne pozitiven


rezultat, kako uslov za steknuvawe krediti, moè da se javi vo opredeleniot termin vo juni. Student koj zapi{al predmeti vo letniot semestar moè na zavr{no ocenuvawe da se javi vo termin vo juni, a dokolku ne postigne pozitiven rezultat, kako uslov za steknuvawe krediti, moè da se javi na zavr{no ocenuvawe vo septemvri. Student koj i vo dvata termina nema da postigne pozitiven rezultat, povtorno ja zapi{uva predmetnata programa (predmet). Brojot na neuspe{nite obidi go odreduva Fakultetot, so interni akti. Brojot na neuspe{nite obidi go odreduva Fakultetot, so interni akti.

Diploma za zavr{eni dodiplomski studiiDiploma za zavr{eni dodiplomski studii

Opisot na profilot, nau~noto zvawe za dodiplomskite studii, na site Opisot na profilot, nau~noto zvawe za dodiplomskite studii, na site studiski programi, e dokumentot studiski programi, e dokumentot diploma diploma - koja glasi: - koja glasi: diplomiran zemjodelskidiplomiran zemjodelski inènerinèner, a sertifikat za studiska programata e , a sertifikat za studiska programata e uverenietouverenieto.. Kako dopolnuvawe na diplomata, se izdava uverenie izraboteno spored principite na KTS.

Dizajnot i sodrìnata na uverenieto treba da gi po~ituva kriteriumite za me|unarodna prepoznatlivost i prifatlivost.

Promocija za zavr{eni studii

Promocijata na licata koi zavr{ile dodiplomski studii ja vr{i dekanot spored postapka utvrdena so statutot na visokoobrazovnata institucija.

Kontinuirano obrazovanie

Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana organizira razli~ni formi na kontinuirano obrazovanie za steknuvawe novi znaewa, prodlabo~uvawe i pro{iruvawe na steknatite znaewa i stru~nosta.

Na~inite, uslovite i formite preku koi se organizira i izveduva kontinuiranoto obrazovanie, se reguliraat so statutot na fakultetot.

Za steknatoto znaewe za vreme na do{koluvaweto se izdava sertifikat.Studentot, vo ramkite na sistemot na kontinuirano obrazovanie moè da

zapi{e samo odredeni paketi na predmetni programi, koi se vo funkcija na zadovoluvawe na barawata za negovo obrazovanie za soodveten profil za koj fakultetot e mati~en.

Studentot, vo funkcija na doìvotnoto obrazovanie, moè da zapi{e pove}e paketi na predmetni programi, na pove}e fakulteti, ednovremeno ili sukcesivno.


STUDENTI

Prava i obvrski na studentot

o Studentot ima pravo na redovno studirawe so status na redoven student i pravo na vonredno studirawe so status na vonreden student. Statusot student se dokaùva so indeks i studentska legitimacija.

o Studentot ima pravo da gi zavr{i studiite spored studiskata programa so koja gi zapo~nal studiite vo rokot opredelen so internite akti na fakultetot i Pravilnikot za edinstvenite osnovi za kredit - sistemot i preminot od edna na druga studiska programa i preminot od edna na druga visokoobrazovna ustanova.

o Fakultetot, vo ramkite na internata mobilnost na studentot, moè da propi{e uslovuva~ki kriteriumi t.e. prethodno sovladani predmeti (osvoeni krediti) kako uslov za zapi{uvawe na naredni predmetni programi / predmeti.

o Studentot ima pravo da bide navremeno informiran za site relevantni pra{awa koi se odnesuvaat za negovoto studirawe.

o Vo tekot na studiraweto studentot se konsultira so nazna~enite koordinatori na studiskite programi, kako i so nazna~enite koordinatorite na Fakultetot. Vo tekot na studiraweto studentot komunicira so univerzitetskiot koordinator za KTS, so Sojuzot na studentite i so studentskiot pravobranitel vo slu~aite koga se naru{eni negovite prava t.e. postoi problem vo komunikacijata so fakultetskite koordinatori za KTS.

o Vo tekot na studiskata godina, so odluka na dekanot i Nastavno-nau~niot sovet, moè da se dadat i drugi termini za zavr{no ocenuvawe, no samo za predmetnite programi {to imaat uslovuva~ki karakter (dokolku se predvideni vo studiskite programi) odnosno za onie predmetni programi ~ie apsolvirawe e uslov za zapi{uvawe na narednite predmetni programi.

o Nastavno-nau~niot sovet moè da opredeli i dopolnitelni ispitni rokovi po predlog od koordinativnoto telo za KTS, dokolku se oceni deka za toa ima objektivna potreba.

o Studentot moè da go napu{ti studiraweto vo ramkite na odredena studiska programa bez da go kompletira istiot i za toa moè da dobie sertifikat.

o Vo sertifikatot se beleàt predmetnite programi, ocenkite i brojot na kreditite koi gi ostvaril studentot vo tekot na studiraweto.

o Studentot dobiva sertifikat za ostvaren uspeh za soodveten paket na predmetni programi vo ramkite na sistemot na doìvotnoto obrazovanie.

o Sertifikatot nema va`nost na diploma.


Miruvawe na statusot student

Na studentot moè da mu miruva statusot na student koga za toa postojat opravdani pri~ini:

• porodilno otsustvo;• podolgotrajna bolest;• regulirawe na voenata obvrska;• socijalni problemi vo semejstvoto;• u~estvo na vrvni nau~ni, kulturni i sportski manifestacii i drugi

pri~ini utvrdeni so statutot na visokoobrazovnata ustanova.

Dokolku studentot premine na drug fakultet, so cel da sovlada odredeni predmetni programi i osvoi soodveten broj na krediti, pod uslovi opredeleni so bilatelarnite dogovori pome|u fakultetite, statusot student miruva na mati~niot fakultet.

Prestanuvawe na statusot student

Na studentot mu prestanuva statusot student vo uslovi koga:

• diplomira;• dokolku go nadmine maksimalnoto vreme za zavr{uvawe na; studiskata

programa;• se ispi{e od fakultetot;• e isklu~en od fakultetot.

Statusot na student moè da bide obnoven po barawe na studentot, osven ako statusot ne prestanal so trajno isklu~uvawe.

Studentot od prethodniot stav gi prodolùva studiite spored istata studiska programa dokolku taa vo me|uvreme ne pretrpela izmeni.

Paralelno studirawe

Studentot moè paralelno da studira na drugi dodiplomski studii so nadomestuvawe na tro{ocite, kako vonreden student.

Na~inot i uslovite za paralelno studirawe, se utvrduvaat so statutot na fakultetot.

Premin od edni na drugi studii


Vo tekot na studiite, studentot moè da premine od edni na drugi studiski programi pod uslovi utvrdeni spored Pravilnikot za edinstvenite osnovi za kredit sistemot i statutot na fakultetot.

Studentot pri preminuvawe podnesuva barawe do koordinativnoto telo za KTS na fakultetot.

So baraweto, osven dokumentite za zapi{uvawe na fakultetot/ nau~nata ustanova, studentot gi podnesuva site dokumenti izdadeni od fakultetot/nau~nata ustanova, na koja dotoga{ studiral.

Re{enie po baraweto na studentot za premin od eden na drug fakultet/nau~na ustanova donesuva dekanot, po predlog od koordinativnoto telo za KTS na ustanovata.

Nagradi

Za posebno pokaàni rezultati vo studiraweto, studentot moè da dobiva soodvetni nagradi i priznanija.

Kriteriumite i procedurata za nagraduvawe na studentite gi izgotvuva fakultetot i Univerzitetot .

Disciplinski merki

Na studentot zaradi povreda na dol`nostite i neispolnuvawe na obvrskite na dodiplomskite studii, moè da mu se izre~e disciplinska merka: opomena, javna opomena i isklu~uvawe.

Pobliski odredbi za merkata, organot, na~inot i postapkata za utvrduvawe na disciplinskata merka i pravoto na za{tita na studentot, se opredeluva so Statutot na fakultetot.

Dokolku nastane problem vo studiraweto, nego go re{ava koordinatorot za KTS na fakultetot.

Studentot ima pravo na àlba na odlukata na ova telo. Vo toj slu~aj predmetot se predava na ponatamo{no re{avawe na Nastavno-nau~niot sovet.

U~estvo na studentite vo upravuvaweto

Studentite u~estvuvaat vo upravuvaweto so Fakultetot preku svoite pretstavnici vo organite na Fakultetot, preku formite na samoorganizirawe ili na drug na~in, spored uslovite utvrdeni so zakon i so Statutot na Fakultetot.

Studentite, vo ramkite na svoeto pravo na upravuvawe:

• donesuvaat i ostvaruvaat programa na razli~nite formi i vidovi interesni dejnosti organizirani na Fakultetot;

• gi razgleduvaat, i na nadle`nite organi na Fakultetot im dava mislewe za Statutot, drugite op{ti akti i za drugi pra{awa koi se odnesuvaat na pravata i dol`nostite na studentite;

• izbiraat svoi pretstavnici vo organite na Fakultetot;• u~estvuvaat vo kandidacionata postapka za izbor na dekan i u~estvuvaat

vo negoviot izbor;• raspravaat i odlu~uvaat i za drugi pra{awa od interes za studentite.


Studentski sojuz

So formirawe na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo 1947 g.,

osnovana e Studentskata organizacija (SSZF) koja ima za cel da gi zastapuva

interesite na studentite pred povisokite organi. SSZF e nevladina i nepartiska

organizacija so svoj statut kade {to jasno se zacrtani najzinite celi i zada~i.

Studentite imaat svoi delagati vo pove}e strukturi na Fakultetot.

SSZF raboti vo sektori i toa: obrazovanie, nauka, studentski standard,

kultura, sport i informacii.

Sekoja godina Sojuzot na studentite na Fakultetot za zemjodelski nauki i

hrana, u~estvuva na manifestacijata Makedonski studentski igri i postignuva

zna~ajni rezultati vo slednive sportovi: fudbal, ko{arka, ping-pong, odbojka i {ah.

Od oblasta na ekologijata, sekoja godina se organiziraat dobrotvorni akcii

za po{umuvawe na goloto zemji{te kako i ureduvawe na prostorot okolu Fakultetot.

Od 1997 g., vo ramkite na Fakultetot, postoi planinarsko dru{tvo

"Agronom" vo koe ~lenuvaat studenti i vraboteni od celiot Univerzitet. Celta na

ova dru{tvo e odrùvawe na fizi~kata kondicija i razvivawe na qubovta kon

prirodata.

Nekolku godini po red, raboti i studentskoto dru{tvo "Eureka" koe gi

pro{iruva svoite znaewa nadvor od studentskite klupi preku organizirawe na

istraùva~ki proekti i razni drugi formi na edukacija.

Od oblasta na naukata i obrazovanieto, se organiziraat tribini na koi se

prezentiraat nau~ni trudovi na studentite od problematikata na zemjodelstvoto.

SSZF izdava svoe sopstveno izdanie - Bruco{ki informator vo koe{to se

izraboteni temi za na~inot na studirawe i studentskiot ìvot na Fakultetot za


zemjodelski nauki i hrana. Isto taka, SSZF go izdava i spisanieto "Agronom". Vo

nego, studentite imaat mo`nost da gi iska`at svoite kvaliteti od oblasta na

naukata, obrazovanieto, ekologijata, kulturata, humorot itn.

Pretsedatel na SSFZNH:

Sa{o Stoj~evski, apsolvent na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana

Adresa:

Sojuz na Studenti na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana

bul. "Aleksandar Makedonski" bb

pf. 297,1000 Skopje

Republika Makedonija


KOORDINACIJA I ADMINISTRATIVNA PODDR[KA

Koordinacija

Na Fakultetot se opredeluvaat koordinatori za primena i sledewe na odredbite od Pravilnikot za edinstveni pravila za stidirawe na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje.

Studentot ima pravo da mu se obrati na koordinatorot za site pra{awa vo vrska so pravilata za studirawe na Fakultetot, kako {to se:

• vidot na studii koi postojat na fakultetot i ostanatite visokoobrazovni ustanovi;

• ostvaruvawe na dodiplomskite studii;


• vidot na studiski programi za novi profili stru~ni kadri; • objavuvawe na studiskite i predmetnite programi;• uslovite i na~inot na zapi{uvawe na dodiplomski studii;• traeweto, po~etokot, zavr{uvaweto i obemot na dodiplomskite studii;• vidovi na studii za nadgradba i prodlabo~uvawe na znaewata;• mo`nostite za kontinuirano obrazovanie;• pravilata na studiraweto;• uslovite za miruvawe na statusot student;• uslovite za paralelno studirawe;• preminot od edni na drugi studii;• preminot na drugi fakulteti spored principite na KTS;• mo`nostite za ostvaruvawe prodol`uvawe na studiite na drugi

institucii so koi fakultetot ima spogodbi za KTS;• prestanuvawe na statusot student;• pravata i obvrskite na studentot;• na~inite za ocenuvawe;• brojot i vremeto na organiziraweto na ispitnite sesii;• uslovite za steknuvawe sertifikati i diplomi;• mo`nostite za nadgradba na uspe{ni studenti;• disciplinskite merki i sl.

Koordinatori na kredit transfer sistemot

Fakultetski kredit -koordinator• Prof. d-r Sreten Andonov

tel: 3 115 277/263e-mail: [email protected]

Kredit - koordinatori po studiski programiKredit - koordinatori po studiski programi

Koordinator na poledelska studiska programa• Doc. d-r Zoran Dimov

ttel: 3 115 277/189 e-mail: [email protected]

Koordinator na gradinarsko-cve}arska studiska programa• Prof. d-r Cvetanka HaxiPecova


Koordinator na lozaroovo{tarska studiska programa• Prof. d-r Lazar Sivakov


Koordinator na sto~arska studiska programa• Doc. d-r Vlado Vukovi}



Koordinator na agroekonomska studiska programa• Prof. d-r Mile Pe{evski


Koordinator na studiska programata za za{tita na rastenijata• Prof. d-r Stanislava Lazarevska


Koordinator na studiska programata za iskoristuvawe, ureduvawe i za{tita na po~vite i vodite

• Prof. d-r Josif Mitrikeski ttel: 3 115 277/152


Koordinator na studiska programata za prerabotka na zemjodelski proizvodi• Prof. d-r Goce Vasilevski


Koordinator na studiska programata eko-zemjodelstvo• Doc. d-r Elizabeta Angelova


Koordinator na studiska programata za zemjodelska tehnika• Prof. d-r @ivko Dav~ev


Napomena: Napomena: Vo ovoj Informator za studiskite i predmetnite programi ne seVo ovoj Informator za studiskite i predmetnite programi ne se prezentirani predmetnite programi na studiskata programa za zemjodelskaprezentirani predmetnite programi na studiskata programa za zemjodelska tehnika i studiskata programa iskoristuvawe, ureduvawe i za{tita na po~vite itehnika i studiskata programa iskoristuvawe, ureduvawe i za{tita na po~vite i vodite od pri~ina {to vo momentov se vo period na miruvawe. vodite od pri~ina {to vo momentov se vo period na miruvawe.


STUDISKA PROGRAMA ZA PRVA GODINA

ZA SITE NASOKI

(ZAEDNI^KA NASTAVA)


I semestar К [ifra ZF00 II semestar К [ifra

ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107

2. Matematika 2+2 6 101 2. Zoologija 2+2 6 108

3. Agroklimatologija 2+2 6 102 3. Biohemija 3+2 6 109

4. Razvoj na humani resursi

2+0 6 103 4. Ekologija 3+2 6 110

5. Statistika 2+2 6 104 5. Osnovi na ekonomija 3+0 6 111

6. Osnovi na zemjodelska tehnika

3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106

7. Fizi~ka kultura 0+2 0 106

Vkupno (29) 16+13 Vkupno (27) 15+12

III semestar К [ifra ZF00 IV semestar К [ifra

ZF00

1. Informatika vo zemjodelstvoto

2+2 6 201 1. Osnovi na sto~arsko proizvodstvo

3+1 6 206

2. Genetika 5+3 6 202 2. Osnovi na rastitelnoto proizvodstvo

4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Stranski jazik 2+2 0 200

4. Pedologija/Anatomija 4+2 6 204

5. Ekonomika na zemjodelstvoto

3+0 6 205

6. Stranski jazik 2+2 0 200

Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 18+12

Napomena: Vo studiskite programi zadol`itelnite predmeti se boldirani, a ostanatite se izborni. Sekoj predmet/predmetna programa nosi po 6 krediti. Vkupniot broj na krediti po semestar iznesuva 30, a godi{no 60. Kredite se vneseni vo tabelite vo kolonata ozna~ena so "K". Predmetite stranski jazik i fizi~ka kultura se fakultativni.


Predmet: HEMIJA (ZF00100)Semestar i broj na ~asovi: I, 5+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Biqana Petanovska-Ilievska doc. d-r Lila Vodeb pom. ass. Len~e VelkoskaCel na predmetot:Predmetot gi voveduva studentite vo osnovnite poimi i zakoni od neorganskata i organskata hemija, pri {to gi prou~uva strukturata na materijata, strukturata i elektronskata konfiguracija na atomot, hemiskite vrski i hemiskite reakcii, hemiskata ramnoteà, energetskite promeni, nuklearnite reakcii i svojstvata na pova`nite hemiski elementi kako i hemiskite vrski i mehanizmi na nekoi organski reakcii. Pri toa, opfateni se oddelni grupi organski soedinenija so pova`nite metodi za nivnoto dobivawe, nivnite hemiski i fizi~ki svojstva. Ovaa materija sluì kako osnova na bliskite disciplini, agrohemija, biologija, biohemija, pedologija i t.n. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Vovedno zapoznavawe so zna~eweto na predmetot. Materija i energija, vidovi supstanci, elementi, smesi i soedinenija. Osnovni zakoni na hemijata. Relativna atomska i molekulska masa. struktura na atomot, atomskoto jadro i elektronskata obvivka. Struktura na molekulata. Hemiski vrski i valentnost. Klasifikacija na elementite vo periodniot sistem. Hemiska kinetika i hemiska ramnoteà. Rastvori i rastvori na elektroliti. Reakcii na oksidacija i redukcija. Koloidni sistemi. Vodorod. Voda. Struktura i reaktivnost na organskite soedinenija. Zasiteni i nezasiteni jaglevodorodi. Acikli~ni i aromati~ni jaglevodorodi. Halogeni derivati na jaglevodorodite. Hidroksilni derivati na jaglevodorodite. Fenoli. Aldehidi i ketoni. Karboksilni kiselini. Proizvodi na karboksilnite kiselini. [e}eri. Aminokarboksilni kiselini. Heterocikli~ni soedinenija. Sodrìna na ve`bite:Osnovni poimi vo kvalitativnata analiza. Katjoni (od I do V analiti~ka grupa) i anjoni (od I do VII analiti~ka grupa). Neutralizacija. Alkalimetrija i acidimetrija. Hidroliza. Opredeluvawe tvrdost na voda. Kiselost na ocet. Oksidacija i redukcija so ravnewe na oksido-redukciski ravenki. Permanganometrija. Jodometrija. Argentometrija. Reakcii za dokaùvawe na organski kiselini: mle~na, vinska, limonska i salicilna. Reakcii za dokaùvawe na organski soedinenija: alkoholi, aldehidi, ketoni i fenoli. Stehiometriski zada~i.Literatura:O. Bauer, Op{ta i neorganska hemija, Z.F., Skopje, 1999g. O. Bauer, Organska hemija, Z.F., Skopje 2001g.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi zadovolitelno poznavawe na prakti~niot del na predmetot.


Predmet: MATEMATIKA (ZF00101)Semestar i broj na ~asovi: I, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Jordanka Mitevska ass. \or|i Markovski ass. Vesna Celakoska-JordanovskaCel na predmetot:Da gi vovede studentite vo nekoi oblasti od matematikata (vi{ata metematika) koi }e im ovozmoàt da se osposobat za povrzuvawe na teoretskite i prakti~nite znaewa, da se pottiknat na logi~koto razmisluvawe. Oddelnite temi pretstavuvaat osnova za sovladuvawe na razni sodrìni vo golem broj od predmetite predvideni so studiskata programa.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Mnoèstvo na realni broevi; nekoi pova`ni podmnoèstva od mnoèstvoto na realni broevi i operacii vo niv; geometriska interpretacija. Poim za funkcija od edna realna promenliva; na~ini na zadavawe i osnovni svojstva. Pregled na nekoi elementarni funkcii (linearna, kvadratna, eksponencijalna). Nizi od realni broevi; aritmeti~ka i geometriska niza. Grani~na vrednost na funkcijata; definicija na poimot za grani~na vrednost; operacii so grani~ni vrednosti i nekoi pova`ni granici. Izvod i diferencijal na funkcii; definicija, geometrisko zna~ewe, pravila za diferencirawe, izvodi i diferencijali od povisok red, ispituvawe na nekoi svojstva na funkciite so pomo{ na izvodi (monotonost i ekstremi). Neopredelen integral; primitivna funkcija; osnovni integrali, nekoi metodi za integrirawe i opredeluvawe na nekoi tipovi na integrali. Opredelen integral (kako narasnuvawe na primitivna funkcija i kako grani~na vrednost na integralni sumi); negovi osobini i presmetuvawe. Primena na opredeleniot integral za presmetuvawe na plo{tini na ramninski likovi i volumen na vrtlivi tela.Sodrìna na ve`bite:Na ve`bite se obrabotuvaat istite sodrìni od predavawata so re{avawe na pogolem broj prakti~ni primeri.Literatura:Elementarna matemati~ka analiza, B. Popov, R. Sekulovski.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se polaga pismeno.


Predmet: AGROKLIMATOLOGIJA (ZF00102)Semestar i broj na ~asovi: I, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Srebra Ili}-PopovaCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so osnovnite karakteristiki na vremeto i klimata, kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelniot i ìvotinskiot svet.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Vovedno zapoznavawe so predmetot i zna~eweto na ovaa nastavna disciplina. Atmosfera. Klimatski elementi, faktori i modifikatori. Vreme i klima. Izvori na toplina za zemjinata povr{ina i za atmosferata. Vlijanie na son~evoto zra~ewe i temperaturata vrz rastitelniot i ìvotinskiot svet. Magla. Oblaci i vrneì. Zna~ewe na vodata. Vozdu{ni struewa vo atmosferata. Dejstvo na veterot. Nepovolni vremenski pojavi koi vlijaat vrz rasteweto i razvojot na rastenijata. Agrometeorolo{ki informacii za potrebite na zemjodelstvoto. Promeni na klimata i pri~ini za klimatskite promeni. Klimatski uslovi zna~ajni za reonizacijata na zemjodelstvoto.Sodrìna na ve`bite:Teoretsko i prakti~no zapoznavawe na studentite so osnovnite i registrirnite meteorolo{ki instrumenti. Statisti~ka obrabotka na meteorolo{kite podatoci zna~ajni za istraùvawata vo zemjodelstvoto, kako i nivno grafi~ko prikaùvawe. Izrabotka na klimatski bilten.Literatura:Ili}-Popova Srebra: Agrometeorologija so klimatologija, Skopje, 2001Ili}-Popova Srebra: Praktikum po agrometeorologija so klimatologija, Skopje,1997Na~in na polagawe na predmetot:Se dostavuva klimatski bilten, a potoa se polaga pismen ispit.


Predmet: RAZVOJ NA HUMANI RESURSI (ZF00103)Semestar i broj na ~asovi: I, 2+0 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragi DimitrievskiCel na predmetot: Predmetot ima za cel da im pretstavi na studentite vovedni sogleduvawa za zna~eweto na lu|eto, koi gi pretstavuvaat humanite resursi vo organizaciite, a osobeno akcent se stava na zna~eweto na nivniot razvoj, kako eden od klu~nite elementi vo razvojot na organizaciite.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved vo razvoj na humanite resursi. Planirawe na humanite resursi. Vrabotuvawe i selekcija na humanite resursi. Razvoj na humanite resursi i individuite vo organizaciite. Procesi na u~ewe. Razvoj na motivaciite i angaìranosta. Izgradba na efikasni timovi. Ocenuvawe na uspe{nosta na humanite resursi. Menaxment na organizacija na razvojot i promenite. Humanite resursi i rabotnite odnosi.Sodrìna na ve`bite: Ve`bi po predmetot ne se izveduvaat.Literatura:Avtorizirani bele{ki od predavawata. Principles of human resource Management, Alan Price, Blackwell, 2000. Developing human resources, Rosemary Thompson, Christopher Mabey, The Institute of management, 2000. Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se polaga po zavr{uvawe na predavawata.


Predmet: STATISTIKA (ZF00104)Semestar i broj na ~asovi: I, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragan \o{evskiCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi vovede studentite vo osnovi na statisti~ka analiza so primeri od zemjodelskoto proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: VOVED - poim i razvoj na statistikata, zna~ewe na statistikata, podelba na statistikata, predmet na statisti~ko prou~uvawe, zakon na golemi broevi. ETAPI NA STATISTI^KO PROUÛVAWE - statisti~ko nabqu-duvawe, grupirawe i sreduvawe na sobraniot statisti~ki materijal, obrabotka i analiza na materijalot. STATISTI^KI SERII - vidovi na statisti~ki serii. TABELARNO I GRAFI^KO PRIKA@UVAWE - elementi na statisti~ki tabeli, osnovni pravila za sostavuvawe na tabela, vidovi na statisti~ki tabeli. DISTRIBUCIJA NA FREKVENCIJA. SREDNI VREDNOSTI-aritmeti~ka sredina, geometriska sredina, harmoniska sredina, modus, medijana. MERKI NA VARIJACIJA - interval na varijacija, interkvartilna razlika, sredno otstapuvawe, standardna devijacija, koeficient na varijacija. NORMALNA DISTRIBUCIJA. TRENDOVI-ispituvawe na trendovi, linearen trend. INDEKSI - individualni indeksi, grupni indeksi. KORELACIJA I REGRESIJA - funkcionalna i korela-ciona vrska, pokazateli za korelacija i regresija. STATISTI^KI PRIMEROK - izbor na primerok, vidovi na primeroci. PLANIRAWE NA EKSPERIMENTI - metod na parovi i slu~aen blok raspored, latinski kvadrat, balansirani planovi, faktorijalni eksperimenti, delimi~no faktorijalni eksperimenti. ZEMJODELSKA STATISTIKASodrìna na ve`bite: Na ve`bite se re{avaat zada~i po problematika od prethodno navedenata teoretska sodrìna na predmetot.Literatura:Osnovi na statisti~ka analiza. B. Blagoev, S. Risteski, Ekonomski fakultet, "Univerzitet Sv. Kiril i Metodij" - Skopje, 1993. Materijali od predavawa i ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi prethodno poznavawe na studentite na kolokvium.


Predmet: FIZI^KA KULTURA (ZF00106)Semestar i broj na ~asovi: I i II, 0+2 i 0+2 ~asaNastavnici i sorabotnici: m-r Quben BageskiSodrìna na teoretskiot del od predmetot: Teoretski zapoznavawe za ulogata, celite i zada~ite na fizi~kata kultura. Pravila i sudewe vo ko{arka, odbojka, plivawe, atletika, ping-pong, ve`bi na spravi, ritmi~ko sportska gimnastika, skijawe i karate.Sodrìna na ve`bite: Ve`bi za oformuvawe na teloto (snaga, brzina, izdr`livost, fleksibilnost, dvièwe, koordinacija i dr.). Ko{arka, tr~awe, skokovi, zapirawe, osnovni ko{arka{ki stavovi, fa}awe i dodavawe na topka, vodewe na topka, ~ekori, {utirawe, individualna i kolektivna taktika vo odbrana i napad i igra. Odbojka: Osnovni stavovi, odbivawe na topkata so prsti i podlaktica, za{tita na pole, sme~irawe, servisi, blokirawa, individualna i kolektivna taktika vo napad i igra. Rakomet: Tr~awe, skokovi, pa|awe, osnovni stavovi, drèwe i fa}awe na topka, dodavawe na topka, vodewe na topka, fintirawe, {utirawe na gol, individualna i kolektivna taktika vo napad i odbrana i igra. Plivawe: Obuka na nepliva~i - prilagoduvawe na voda, izdi{uvawe vo voda, nurkawe, potopuvawe, ve`bi za plovnost, pravilna polo`ba na teloto vo voda, rabota na noze, rabota na race, koordinacija na dvièwe za grbna, gradna i kraul tehnika, skokovi i dièwa. Pliva~i: Dousovr{uvawe na pravilna thenika na plivawe, rabota na noze i race, di{ewe i izdi{uvawe za site tehniki vo plivaweto, istrajno plivawe, dvièwa, skokovi vo voda, starten skok, spasuvawe i transport na isto{teni lica i davenici i davawe na prva pomo{. Atletika: Tehnika na tr~awe, nizok start, {tafetno tr~awe, skokovi vo viso~ina i dlabo~ina, {kolska tehnika za frlawe na "|ule". Ping-pong: Tehnika na drèwe na raket, vra}awe na top~e, dijagonalni i paralelni servisi vo napad so "bekhend" i "forhen", igra vo singl i dubl i individualna taktika. Ve`bi na spravi i sportsko ritmi~ka gimnastika: Parterna gimnastika, kolutovi "most", stoj na race, "yvezda", ve`bi so bez rekviziti vo sportsko ritmi~ka gimnastika(jaè, topka, obra~ i so lenta), preskoci preku spravi, ve`bi na dvovisinski razboj i greda. Karate: Stavovi, odbrani, udari so raka i noga, dvièwe vo stavovi i I-va u~eni~ka kata - sostav. Skijawe: Osnovna skija~ka tehnika, mestewe i nosewe skii, odewe i ka~uvawe so skii, spu{tawe koso i pravo, svioci, bo~no lizgawe "pluèwe" plu`no vrtewe "kristijanija" i viugawa. Napredna skija~ka {kola so posebna programa.Organizacija na planinarski turi, izleti i atletski krosovi.Literatura: V.Gaji}: Sto treninga rakometa, Beograd, 1967. N.Kureli}: Atletika, Beograd, 1964. B.Jovanovi}: Ko{arka, Beograd, 1980. D.Tomi}: Sto treninga odbojke, Beograd, 1965. M.Stri~evi}: Internacionalna vader - ju programa za karate, Lonisland Univerzitet, Wujork, 1986. T.Petri}: ABC Plivawa, Zagreb, 1960. T.Harangozo: Stolni tenis, Zagreb, 1963. J.Vazaz: [portna gimnastika, Qubqana, 1969. Enciklopedija na fizi~kata kultura tom I i II Leksikografski zavod, Zagreb, 1979.Na~in na polagawe na predmetot: Ne se polaga. Nastavata po fizi~ko vospituvawe e zadolìtelna na Fakultetot.Predmet: OSNOVI NA ZEMJODELSKA TEHNIKA (ZF00105)Semestar i broj na ~asovi: I, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r @ivko Dav~ev prof. d-r Dragi Tanevski ass. m-r Ile Canev Cel na predmetot:Zada~a i cel na ovoj predmet e zapoznavawe na studentite so osnovite naZada~a i cel na ovoj predmet e zapoznavawe na studentite so osnovite na tehni~kite disciplini. Ovie soznanija se potrebni na studentite zaradi polesnotehni~kite disciplini. Ovie soznanija se potrebni na studentite zaradi polesno


razbirawe na osnovnite zakoni i principi na rabotata na zemjodelskite ma{inirazbirawe na osnovnite zakoni i principi na rabotata na zemjodelskite ma{ini i zemjodelskata tehnika voop{to.i zemjodelskata tehnika voop{to.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Osnovi na mehanikata. Fizi~ki veli~ini i merni edinici vo SI sistemot. Zada~a, podelba i primena na mehanikata. Sila, teìna i masa. Osnovni poimi vo kinematikata. Osnovi na dinamikata.Vidovi napregnuvawa. Tehnologija na materijalite. Ma{inski elementi za svrzuvawe so nerazdelna i razdelna vrska. Elementi za kru`no dvièwe. Frikcioni prenosni elementi. Hidromotori. Elektromotori. Pogonski goriva, masla i masti za podma~kuvawe. Motori so vnatre{no sogoruvawe. Konstrukcija na klipni motori so vnatre{no sogoruvawe. Princip na rabota na ~etvorotakten i dvotakten oto i dizel motor. Sistemi kaj motorite. Op{to za traktorite kako motorni vozila. Sostavni delovi na traktorot. Mehanizam za dvièwe. Sistem za upravuvawe. Sistem za sopirawe. Dodatni uredi i oprema na traktorot.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so materijalite za izrabotka na zemjodelskata tehnika. Zapoznavawe so ma{inskite elementi, konstrukcijata na motorite, elektromotorite i traktorite. Presmetuvawe na odredeni parametri spored tematskite celini.Literatura: Motori so vnatre{no sogoruvawe. D.Tanevski, Prosvetno delo - Skopje. 2000. Traktori.D.Tanevski, Prosvetno delo - Skopje.1999. Praktikum po motori i traktori. D.Tanevski. 2001. Osnovi na zemjodelskata tehnika (osnoven u~ebnik). - @. Dav~evNa~in na polagawe na predmetot: Studentite steknuvaat pravo na ispit ako prethodno imaat poloèno kolokvium. Ispitot e usten.


Predmet: BOTANIKA (ZF00107)Semestar i broj na ~asovi: II, 4+4 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lefterija Stankovi} doc. d-r Silvana Manasievska-Simi} ass. m-r Elizabeta MisovskaCel na predmetot:Predmetot gi voveduva studentite vo poznavaweto na citolo{kite, anatomskite i morfolo{kite karakteristiki na rastenijata {to pretstavuva fundamentalna osnova za aplikacija na tie soznanija vo pove}e disciplini vo oblasta na zemjodelstvoto. Sistematikata na rastenijata dava mo`nost studentite da se zapoznaat so sistematskite kategorii koi opfa}aat kulturni, krmni, plevelni, {tetni i otrovni rastenija.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Specifika na ìvite sistemi. Razliki me|u rastenijata i ìvotnite. Zna~ewe na rastenijata vo prirodata. Postanok i evolucija na ìvotot. Botanikata i zemjodelstvoto. Podelba na botanikata. Citologija. Histologija. Morfologija i anatomska gradba na vegetativnite organi. Bespolovo razmnoùvawe. Polovo razmnoùvawe na skrienosemenicite. Sistematski edinici. Thallobionta (pregled). Cormobionta-klasa Magnoliatae i Liliatae-familii koi opfa}aat kulturni, krmni, plevelni, {tetni i otrovni rastenija.Sodrìna na ve`bite:Citologija, histologija i anatomija na rastenijata. Morfologija i sistematika na rastenijata.Literatura:R. Grup~e: Botanika, NIO “Studentski zbor”, Skopje, 1994; R. Grup~e, E. Lozinska: Praktikum po botanika-anatomija na rastenijata, Univerzitet “Kiril i Metodij”, Skopje, 1983.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako studentite }e poloàt prakti~en ispit od ve`bite i }e predadat herbar od 100 rastenija.


Predmet: ZOOLOGIJA (ZF00108)Semestar i broj na ~asovi: II, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mir~e Naumovski ass. m-r Katerina Beli~ovskaCel na predmetot: Zapoznavawe na studentite so ìvotinskiot svet, po~nuvaj}i od ìvotinskataZapoznavawe na studentite so ìvotinskiot svet, po~nuvaj}i od ìvotinskata kletka do ogromniot broj ìvotni na kopnoto i vodata, na po~vata i vozduhot.kletka do ogromniot broj ìvotni na kopnoto i vodata, na po~vata i vozduhot. Zapoznavawe so taksonomijata na bezrbetnite i rbetnite ìvotni, nivnata gradbaZapoznavawe so taksonomijata na bezrbetnite i rbetnite ìvotni, nivnata gradba i filogei filogenetski razvoj na oddelnite organski sistemi i aparati. Zna~enetski razvoj na oddelnite organski sistemi i aparati. Zna~eweto naweto na ìvotnite za ~ovekot, so poseben osvrt na agrarnata zoologija.ìvotnite za ~ovekot, so poseben osvrt na agrarnata zoologija.Sodrìna na teoriskiot del od predmetot:Voved vo zoologijata. Pregled na taksonomijata na ìvotnite. [to e ìvot? RazlikaVoved vo zoologijata. Pregled na taksonomijata na ìvotnite. [to e ìvot? Razlika me|u ìvotnite, rastenijata i ~ovekot. Golemina, forma i simetrija kaj ìvotnite.me|u ìvotnite, rastenijata i ~ovekot. Golemina, forma i simetrija kaj ìvotnite. @ivotinska kletka, tkivo, organ. Komparativen prikaz na razvitokot na organskite@ivotinska kletka, tkivo, organ. Komparativen prikaz na razvitokot na organskite sistemi kaj bezrbetnici i rbetnici: koà, potpira~ki, muskusistemi kaj bezrbetnici i rbetnici: koà, potpira~ki, muskulen, sistem za di{ewe,len, sistem za di{ewe, za cirkulacija, za varewe, za izla~uvaza cirkulacija, za varewe, za izla~uvawe, hormonalen, nerven, reproduktiven,we, hormonalen, nerven, reproduktiven, setila. Drugi funkciosetila. Drugi funkcionalni osobini na ìvotnite. Biologija na ìvotnite.nalni osobini na ìvotnite. Biologija na ìvotnite. ZoogeograZoogeografija. Paleontologija. Evolucija. Biodiverzitet, zagrozeni ìfija. Paleontologija. Evolucija. Biodiverzitet, zagrozeni ìvotni i nivnavotni i nivna za{tita. @ivotni so posebno zna~ewe vo agrokomza{tita. @ivotni so posebno zna~ewe vo agrokompleksot: polezni, pomaga~i,pleksot: polezni, pomaga~i, "{tetnici". Odnosot ~ovek - ìvot"{tetnici". Odnosot ~ovek - ìvotno.no.Sodrìna na ve`bite:Mikroskopirawe. Gradba na ìvotinski organizam - oddelni sistemi i aparati.Mikroskopirawe. Gradba na ìvotinski organizam - oddelni sistemi i aparati. Sekcija na ìvotni. Preparati i niven opis. Videokaseti, dijafilmovi i sl. soSekcija na ìvotni. Preparati i niven opis. Videokaseti, dijafilmovi i sl. so niven opis. Sistematika i poznavawe na grupi bezrbetnici i rbetnici. Zapoznavaweniven opis. Sistematika i poznavawe na grupi bezrbetnici i rbetnici. Zapoznavawe so poleznite i “{tetnite” ìvotni vo agrokompleksot. Poseta na prirodonau~enso poleznite i “{tetnite” ìvotni vo agrokompleksot. Poseta na prirodonau~en muzej - zoolo{ki oddel. Poseta na zoolo{ka gramuzej - zoolo{ki oddel. Poseta na zoolo{ka gradina. Posmatrawe na sostojbata idina. Posmatrawe na sostojbata i odnesuvaweto na ìvotnite vo priroda (slobodni) i vo ograni~en prostor (farma,odnesuvaweto na ìvotnite vo priroda (slobodni) i vo ograni~en prostor (farma, kafez i sl.).kafez i sl.).Literatura:Matonickin, I. (1968): Opca zoologija, Zagreb. Storer T & Usinger R. (1957): General Zoology. Mc Graw-Hill Book Co., New York. Matonickin I. i ostali (1986): Praktikum avertebrata, Zagreb.[apkarev J.: Zoologija na bezrbetnici (invertebrata). Dimovski A. (1991): Zoologija na rbetnite ìvotni. NIO Studentski zbor. Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: BIOHEMIJA (ZF00109)Semestar i broj na ~asovi: II, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zoran T. Popovski ass. m-r Blagica TanaskovskaCel na predmetot: Predmetot biohemija pretstavuva logi~no prodolènie na soznanijata steknati vo ramkite na nastavnata programa po predmetot Hemija. Toj }e bide podelen vo dva dela. Prviot del se odnesuva na t.n. Deskriptivna biohemija koja }e gi vovede studentite vo molekularnata organizacija na kletkata, dodeka vo vtoriot del, odnosno Dinami~nata biohemija }e se izu~uvaat metaboli~kite procesi na kleto~no nivo.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Istoriski razvoj na biohemijata, Glavni sostojki na ìvite organizmi: Voda i mineralni materii (makro i mikro elementi), Jaglenihidrati (mono, di, oligo, polisaharidi), Lipidi (prosti, sloèni, karotini, sterini), Proteini (prosti i sloèni), Nukleinski kiselini (RNK, DNK), Enzimi (uslovi za dejstvo, kinetika, nomenklatura), Vitamini (liposolubilni, hidrosolubilni), Hormoni (rastitelni, ìvotinski), Metabolizam (poim, vidovi, zna~ewe), Metabolizam na mineralni materii, Metabolizam na jaglenihidrati (direktna oksidacija na glukoza, glikogenoliza, Krebsov ciklus na trikarbonski kiselni), Metabolizam na jaglenihidrati (direktna oksidacija na glukoza, glikogenoliza, Krebsov ciklus na trikarbonski kiselni), Metabolizam na lipidi (sinteza na masni kiselini, β -oksidacija), Metabolizam na proteini (sinteza na amino kiselini, sinteza na proteini, deaminacija, ornitinski ciklus), Metabolizam na nukleinski kiselini (sinteza na purini, sinteza na pirimidini, sinteza na uratna kiselina), Zaedni~ki pati{ta vo metabolizmot na organskite soedinenija, Fotosinteza. Sodrìna na ve`bite:Organizacija na biohemiska laboratotorija, Mineralni mateOrganizacija na biohemiska laboratotorija, Mineralni materii - kvalitativnarii - kvalitativna i kvantitativna analiza, Monosaharidi - svojstva, kvantitativna analiza,i kvantitativna analiza, Monosaharidi - svojstva, kvantitativna analiza, Disaharidi i polisaharidi - svojstva, Masti - rastvorlivost, sostavniDisaharidi i polisaharidi - svojstva, Masti - rastvorlivost, sostavni komponenti, Holeskomponenti, Holesterol - kvalitativna i kvantitativna analiza, Proteini -terol - kvalitativna i kvantitativna analiza, Proteini - oboeni i talo`ni reakcii, Proteini - kolorimetrisko i spekoboeni i talo`ni reakcii, Proteini - kolorimetrisko i spektrofotometriskotrofotometrisko odreduvawe, Elektroforeza, Hromatograodreduvawe, Elektroforeza, Hromatografija, Enzimi - izolacija i dokaùvawe,fija, Enzimi - izolacija i dokaùvawe, Vitamini - kvalitaVitamini - kvalitativna analiza, Hormoni - kvalitativna analiza, Nukleinskitivna analiza, Hormoni - kvalitativna analiza, Nukleinski kiselini - izolacija, vizuelizacija, Kompjuterski programi vo biohemija, Posetakiselini - izolacija, vizuelizacija, Kompjuterski programi vo biohemija, Poseta na ICGIB - MANU.na ICGIB - MANU.Literatura:L. Stryer: Biochemistry, 1992S. Xekova i sor.: Biohemija, 1999Z.T. Popovski: Vodi~ niz prakti~nata nastava po biohemija, 1992Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se sostoi od kolokvium i teoretski del. Kolokviumot se polaga na personalen smeta~, dodeka teoretskiot ispit se izveduva usmeno ili pismeno.


Predmet: EKOLOGIJA (ZF00110)Semestar i broj na ~asovi: II, 3 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Elizabeta Angelova Cel na predmetot:Voveduvawe na studentite vo zapoznavawe so ekolo{kite sistemi, pri~inite za promeni vo prirodata, zagaduvaweto i za{titata na ìvotnata sredina.Sodrìna na teoretskiot del: Voved. Zna~ewe na ekologijata. Ekolo{ki sistemi. Me|usebni vlijanija na sistemite i vlijanie na okolinata vrz sistemite. Biosfera. Fizi~ko-hemiski faktori koi vlijaat na ìvotnata sredina. Populaciska ekologija i relacii me|u organizmite. Fiziolo{ka ekologija. Populaciska ekologija. Pri~ini za promeni vo prirodata. Ekotoksikologija. Zagaduvawe na biosferata. Zagaduvawe i za{tita na atmosferskiot vozduh. Zagaduvawe i za{tita na vodata. Degradacija i za{tita na po~vata. Bu~avata i nejzinoto vlijanie vrz ìvotnata sredina. Ekolo{ko pravo.Sodrìna na ve`bite: Sledewe na parametrite za zagadenost na ekosistemite.Literatura:Za{tita na ìvotnata sredina. 1997. Milto Mulev. Vorldbuk, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OSNOVI NA EKONOMIJATA (ZF00111)Semestar i broj na ~asovi: II, 3+0 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vexija UsaleskiCel na predmetot: Nastavnata sodrìna na predmetot e prilagodena taka {to }e gi zapoznae studentite so fundamentalnite zakonitosti vo ekonomskata analiza, koi ponatamu }e im posluàt za polesno sovladuvawe na specijaliranite ekonomski disciplini {to se izu~uvaat vo pogornite godini od studiraweto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Del 1: Voved vo ekonomijata (prirodata na ekonomijata, temelnite ekonomski problemi). Del 2: Mikroekonomija (osnovni elementi na ponudata i pobaruva~kata, teorija za izborot na potro{uva~ot, teorija za proizvodstvoto i grani~niot proizvod - proizvodna funkcija, analiza na tro{ocite, osnovni pazarni strukturi, raspredelba na dohodot, dràvata i biznisot - regulativnata uloga na dràvata). Del 3: Makroekonomija (osnovni poimi i celi na makroekonomijata, merewe na nacionalniot proizvod i dohod, potro{uva~ka, {tedewe i investicii, pari i banki, ekonomski rast i razvoj, ekonomski ciklus, nevrabotenosta i inflacijata, makroekonomskite politiki, me|unarodna ekonomija, alternativni pristapi)Sodrìna na ve`bite:Ne se predvideni ve`bi.Literatura:Ekonomija (mikro i makroekonomski pristap). Dve knigi. Grupa avtori. Ekonomski fakultet, Skopje. Politi~ka ekonomija - pazarno stopanstvo. Josif Andreevski. Fakultet za turizam, Ohrid. 1996. Ekonomija. Paul Samuelson i William Nordhaus. Prevod na hrvatski jazik, vo izdanie na bibliotekata Gospodarska misao. Zagreb. 1992.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva pismeno, a po potreba i usmeno.


Predmet: FRANCUSKI JAZIK (ZF00200)Semestar i broj na ~asovi: III i IV, 2+2 i 2+2 ~asa, Nastavnici i sorabotnici: Vi{.pred. Rade JordanovCel na predmetot:Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Programski sodrìni:a. Morfo-sintaksi~ko podra~je

- osobenost na francuskiot jazik na specijalnosta (so poseben osvrt na prirodnite nauki)

- zbor - termin/ sintagma - termin- leksi~ki transformacii (nominalizacija i adjectivation)- zborobrazuvawe i zna~ewe na terminite (derivaciski terminolo{ki

korpus - prefiksacija i sufiksacija i parasinteti~ka derivacija, kompoziciski terminolo{ki korpus, sinonimi, antonimi, homonimi)

- priod, obrabotka i prevod na stru~en tekstb. Tematski sodrìni

- La décuverte de la cellule- Le lait- Le vinagre- La plante - laboratoire vivant- Radioactivite naturelle et radioactivite artificielle- Millepertuis commun- Matricaire camomille

Literatura: Dr. Edita Hoetzky, Précis pratique de grammaire française, Zagreb, 1960. prof.d-r Venko Prilep~anski, Francuska gramatika, DNU - Stip, 1994.Na~in na polagawe na predmetot:Se polaga kolokvium i pismen ispit.


Predmet: ANGLISKI JAZIK (ZF00200)Semestar i broj na ~asovi: III i IV, 2+2 i 2+2 ~asa, Nastavnici i sorabotnici: Vi{ pred.m-r Ilinka Drakulevska-Grubovi}Cel na predmetot:Predmetot gi voveduva studentite vo aktivna upotreba na angliskiot jazik vo strukata.Programski sodrìni: a) Fonolo{ko-ortografski elementi: fonemi: diskriminacija i produkci-ja; akcentot na zborot: diskriminacija i produkcija; intonaciski modeli na prosti, prosto pro{ireni, zavisni i nezavisni re~enici; utvrdeni pravopisni pravila. b) Leksi~ki elementi: Obrabotka na formata, sodrìnata i distribucijata na: internacionalni stru~ni termini (cognates); termini so polisemati~ki strukturi (specifi~ni, preneseni, metafori~ni i dr.); termini komponi-rani so prefiksi od gr~ko/latinsko poteklo; derivati. v) Morfo-sinteti~ki elementi: Obrabotka na: zbor: gradba i vid; imenki: broj, pade` i funkcija vo re~enicatga; imenski frazi; stepenuvawe na pridavkite i prilozite; zamenki: vid i funkcija vo re~enicata; glagoli: modalnost, sostojba, na~in vreme; neopredeleni glagolski formi: infinitiv, particip, gerund; re~enici: prosti, prosto-pro{ireni, zavisni i nezavisni; pasiv (sega{no minato vreme); indirekten govor. g) Tematski sodrìni: The Parts of a Plant and their Functions; The Live Cycle of a Plant; The Origin and Composition of Soil; Drainage and irigation; Manures and Ferhizers; The Control of Weeds and Plant Diseases; Market gardening; Animal Husbandry; Fruit Growing; Field Crops; Diseases of Agricultural Plants; Insect and Disease Control; Poultry; Future Conrse of food Production; Agricultural Production.Literatura:Mountford Alan: English in Agriculture, Oxford University Press, 1977. Thomoson, A.J.Martinet, A.V.Oxford Pocket English Grammar, Oxford University Press, 1990. Hornby, A.S., Ruse, Christina. Oxford Student's Dictionary, Oxford, University Press, 1988.Na~in na polagawe na predmetot:Se polaga pismen ispit.


Predmet: INFORMATIKA VO ZEMJODELSTVOTO (ZF00210)Semestar i broj na ~asovi: III, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Van~o âbukovski, sorabotnici od Institutot za informatika - PMF, SkopjeCel na predmetot:Gi voveduva studentite vo informati~kite tehnologii i kompjuterski programi za procesirawe na tekst, tabelarni presmetuvawa, izrabotka na prezentacii, Internet, statistika i drugi neophodni za sekojdnevna prakti~na rabota so kompjuterite vo najrazli~ni granki i disciplini vo zemjodelstvoto.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved (informatika, informacii, podatoci, obrabotka na podatoci, dokumenti); Sostav i rabota na kompjuterite (hardver, softver); Internet mreà i Internet servisi; Operativen sistem Windows; Tekst procesor (MS Word); Tabelaren kalkulator (Excel); Kreirawe i obrabotka na crteì i sliki (Corel Draw); Kompjuterska prezentacija (Power Point).Sodrìna na ve`bite:Kompjuter-hardver i softver; Internet servisi (www, e-mail, ftp, telnet,…); Osnovni elementi i principi za rabota so operativniot sistem Windows-praksa; Prakti~na rabota so tekstprocesorot MS Word; Prakti~na rabota so Excel; Prakti~na rabota so Corel Draw; Prakti~na rabota so Power Point.Literatura:PC Biblija za po~etnici - Van~o âbukovski, Dimitar Bitrakov, Andosija Ristova, 400 str., Informa 2001.Na~ini na polagawe na predmetot:Kolokviumi 2 (prakti~ni) vo tekot na semestarot, prakti~en ispit i usten ispit.


Predmet: GENETIKA (ZF00202)Semestar i broj na ~asovi: III, 5+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Cane Stojkovski prof. d-r Sowa Ivanovska ass.m-r Qup~o JankuloskiCel na predmetot:Predmetot gi voveduva studentite vo osnovnite zakonitosti pri nasleduvaweto na svojstvata i promenlivosta na organizmite.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot:Voved. Vlijanie na faktorite na nadvore{nata sredina vrz orgaVoved. Vlijanie na faktorite na nadvore{nata sredina vrz organizmite.nizmite. Hromozomite kako nasledni strukturi. Oploduvawe i reprodukcija kaj organizmite.Hromozomite kako nasledni strukturi. Oploduvawe i reprodukcija kaj organizmite. Intraspecies hibridizacija. MulIntraspecies hibridizacija. Multipli aleli. Interakcija na genite. Poligenotipli aleli. Interakcija na genite. Poligeno nasleduvawe. Vrzanasleduvawe. Vrzani geni i krosingover. Determinacija na polot i polovo vrzani geni geni i krosingover. Determinacija na polot i polovo vrzani ge ni. Ekstranuklearno nasleduvawe. Interspecies i intergenus hibridizacija.ni. Ekstranuklearno nasleduvawe. Interspecies i intergenus hibridizacija. Promeni vo brojot na hromozomite. Promeni vo strukturata na hromozomite. Mutacii.Promeni vo brojot na hromozomite. Promeni vo strukturata na hromozomite. Mutacii. Inbriding i heterozis. Transplantacija kaj rastenijata. Nukleinski kiselini.Inbriding i heterozis. Transplantacija kaj rastenijata. Nukleinski kiselini. Genetski kod. Sinteza na proteini. Genetska regulacija na sinteza na proGenetski kod. Sinteza na proteini. Genetska regulacija na sinteza na proteini. teini. Sodr`ina na ve`bite:Podgotovka na privremeni i trajni preparati za mikroskopiraPodgotovka na privremeni i trajni preparati za mikroskopirawe. Nabquduvawe nawe. Nabquduvawe na delbeniot proces kaj keltkite. Morfologidelbeniot proces kaj keltkite. Morfologija na hromozomite (kariotip, kariogram,ja na hromozomite (kariotip, kariogram, idiogram). Monohibridno nasleduvawe. Dihibridno nasleduvawe. Trihibridnoidiogram). Monohibridno nasleduvawe. Dihibridno nasleduvawe. Trihibridno nasleduvanasleduvawe. Polihibridno nasleduvawe. Interakcija na geni. Multipli aleli.we. Polihibridno nasleduvawe. Interakcija na geni. Multipli aleli. Proverka na eksperimentalnite rezultati. Vrzani geni i krosingover. Polovo vrzaniProverka na eksperimentalnite rezultati. Vrzani geni i krosingover. Polovo vrzani geni. Poligeno nasleduvawe. Prezengeni. Poligeno nasleduvawe. Prezentacija na video filmovi. tacija na video filmovi. Literatura:Genetika, Dobrinka Petrovska. Skopje, 1993.Avtorizirana skripta.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: MIKROBIOLOGIJA (ZF00203)Semestar i broj na ~asovi: IV, 3+2 ~asa ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Jugoslav Ziberoski prof. d-r Vladimir Kakurinov pom. ass. Biljana Petrova

Cel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so mikroorganizmite i nivnoto zna~ewe, op{to za ìvotot na ~ovekot.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Morfologija na mikrooganizmite (bakterii, gabi, aktinoVoved. Morfologija na mikrooganizmite (bakterii, gabi, aktinomiceti, algi,miceti, algi, protozoi, virusi). Fiziologija na mikoorganizmiprotozoi, virusi). Fiziologija na mikoorganizmite: hranewe (fermenti,te: hranewe (fermenti, asimilacija na jaglerodot, azotot i miasimilacija na jaglerodot, azotot i mineralnite materii) i di{ewe naneralnite materii) i di{ewe na mikroorganizmite. Razmnoùmikroorganizmite. Razmnoùvawe na mikroorganizmite (na bakteriite,vawe na mikroorganizmite (na bakteriite, aktinomicitite, gaaktinomicitite, gabite, virusite i protozoite). Ekologija na mikroorganizmite:bite, virusite i protozoite). Ekologija na mikroorganizmite: fizi~ki faktori (temperatura, vlaga, svetlina, hidrostati~ki pritisok,fizi~ki faktori (temperatura, vlaga, svetlina, hidrostati~ki pritisok, mehani~ki potresi, ultrazuk), hemiski (pH, koncetrimehani~ki potresi, ultrazuk), hemiski (pH, koncetrirani rastori,rani rastori, dezificiensite) i biolo{ki faktori (simbioza, metabioza, antibioza idezificiensite) i biolo{ki faktori (simbioza, metabioza, antibioza i parazitizam). Proizvodni svojstva na mikroorganizmite (termigeni, fotogeni,parazitizam). Proizvodni svojstva na mikroorganizmite (termigeni, fotogeni, aromigeni, hromogeni i toksinogeni mikroorganizmi). Sistematika naaromigeni, hromogeni i toksinogeni mikroorganizmi). Sistematika na mikroorganizmimikroorganizmite (na virusi, bakterii, aktinomiceti, gabi, algi, prtozoi). Prote (na virusi, bakterii, aktinomiceti, gabi, algi, prtozoi). Pro menlivost kaj mikroorganizmite (adaptacija, disocijacija, transdukcija,menlivost kaj mikroorganizmite (adaptacija, disocijacija, transdukcija, transformacija, kowugacija, nutacija). Ra{iretransformacija, kowugacija, nutacija). Ra{irenost na mikroorganizmitenost na mikroorganizmite (mikroorganizmi vo vodata, vozduhot, po~vata, rastenijata, ìvotnite). Infekcija(mikroorganizmi vo vodata, vozduhot, po~vata, rastenijata, ìvotnite). Infekcija i vidovi na infekcii. Imunitet i vidovi imunitet.i vidovi na infekcii. Imunitet i vidovi imunitet.Sodrìna na ve`bite:Mikroskop, prigotvuvawe na mikroskopski preparati (nativen, vise~ka kapka, prosto boewe, boewe po Gram, tu{ preparat. Merewe goleminata na mikroorganzimite. Kulturelno oglegeduvawe na mikroorganizmite. Sterilizacija (fizi~ka, hemiska, mehani~ka). Hranlivi podlogi (te~ni, cversti). Odgleduvawe na mikoorganizmite (aerobno, anaerobno). Dobivawe na ~isti kulturi. Morfologija na: bakterii, gabi, kvasci, algi, protozoi (so pravewe na mikroskopski preparati).Literatura :Jugoslav Ziberoski: Mikrobiologija Rektorat, 2001 godina, SkopjeMicev, N.: Mikrobiologija Rektorat, 1988, Skopje. Skripta od predavawa, Ziberoski. Verner Braun (1968): Genetika na bakteriite. Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PEDOLOGIJA (ZF00204)Semestar i broj na ~asovi: III, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Josif Mitrikeski prof. d-r Tatjana Mitkova pom. ass. Mile MarkoskiCel na predmetot:Materijata opfatena vo ovoj predmet gi voveduva studentite vo osnovata na agronomskata struka - po~vata na koja se odviva celokupnoto zemjo-delsko proizvodtstvo.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Definicija i osnovni karakteristiki na po~vata. Gradba na litosferata. Minerali, steni, raspa|awe na mineralite i stenite i obrazuvawe na regolit. Klasifikacija na regolitot. Sekundarni minerali na po~vata. Tekstura na po~vata. @ivi organizmi vo po~vata. Organska materija vo po~vata, nejzina transformacija i obrazuvawe na humus. Sostav, formi i svojstva na humusot. Uloga i zna~ewe na organskata materija vo po~vata. Osnovni karakteristiki na koloidite i vidovi na atsorpcija. Po~ven rastvor i negovi svojstva. Fizi~ki svojstva na cvrstata faza na po~vata. Voda vo po~vata. Po~ven vozduh. Toplotni svojstva na po~vata. Plodnost na po~vata. Pedogenetski faktori. Pedogenetski procesi. Morfologija na po~vite. Klasifikacija na po~vite vo R. Makedonija. Najzna~ajni po~vi za zemjodelskoto proizvodstvo vo na{ata zemja. Regosol, deluvijalna po~va, rendzina, ~ernozem, smolnica, cimetna, lesivirana, aluvijalna, livadska po~va, hidrogena crnica, mo~urlivo glejna po~va. Informativno za ostanatite po~vi rasprostraneti kaj nas. Sodrìna na ve`bite: Raspoznavawe na magmeni, sedimentni i metamorfni steni. Terensko istraùvawe na po~vite; transport i priprema na po~venite probi za laboratoriski analizi. Laboratoriski analizi na po~vite: higroskopi~na vlaga; prava i prividna gustina; retenciski voden kapacitet; mehani~ki sostav; sodrìna na karbonati; sodrìna na humus; hidroliti~ka kiselost; suma na atsorbirani bazi~ni katjoni vo beskarbonatni po~vi po metodata na Kapen; Literatura:Malcolm E. Sumner, Editor-in Chief.1999: Handbook Of Soil Science. CRC Press. Boca Raton-London-New York- Washington, D.C.Mitrikeski J., Mitkova T. 2001: Praktikum po pedologija. Zemjodelski fakultet, Skopje.Filipovski \. 1993: Pedologija, ~etvrto izdanie. Univerzitet "Kiril i Metodij", SkopjeNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ANATOMIJA NA DOMA[NITE @IVOTNI (ZF00213)za studiskite programi STOÂRSTVO I PRERABOTKA NA PREHRANBENI

(ANIMALNI) PROIZVODISemestar i broj na ~asovi: III, 3+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorbotnici: prof.d-r Mir~e Naumovski ass. m-r Sweàna Troja~anecCel na predmetot:Predmetot ja izu~uva anatomskata gradba na doma{nite ìvotni i sistemska gradba na oddelni organi, {to pretstavuva osnov za fiziologija, reprodukcija i ponatamo{noto usovr{uvaweSodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Anatomijata kako biolo{ka nauka. Anatomska terminologija. Nauka za koskite, gradba i hemiski sostav na koskite, izu~uvawe na site koski vo prganizmot. Povrzuvawe na koskite, zglobovi i klasifikacija na zglobovite. Nauka za muskulite, podelba i izu~uvawe na muskuli po oddelni topografski celini. Utroba, gradba i mestopolo`ba na golemi telesni praznini. Organi za varewe. Organi za di{ewe. Organi za mo~awe. Polovi organi. @lezdi so vnatre{no la~ewe. Krven i limfen sistem. Nerven sistem. Setilni organi. Koà i produkti na koàta. Anatomija kaj pticite (opi{ani se samo razlikite).Sodrìna na ve`bite: Anatomska terminologija i regii na teloto. Pasiven aparat za dvièwe (osteologija i sindesmologija). Aktiven aparat za dvièwe (miologija). Nauka za utrobata. Sistemot za varewe. Respiratoren sistem. Kardiovaskularen sistem. Urogenitalen sistem.Literatura:Anatomija na doma{nite ìvotni. K. Petkov, Univerzitetska pe~atnica "Sv. Kiril i Metodij", Skopje. 1993.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: EKONOMIKA NA ZEMJODELSTVOTO (ZF00205)Semestar i broj na ~asovi: III, 3 + 0 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i \or|evski prof. d-r Jovan A`derskiCel na predmetot:Zapoznavawe na studentite od sferata na ekonomikata na zemjodelstvoto, odnosno so ekonomskata stvarnost koja na razli~ni na~ini i preku razli~ni pojavni oblici se otslikuva vo zemjodelstvoto. Pri toa, istata kako makroekonomska nauka se nabquduva, kako del na ekonomikata na sekoja zemja, no vo ramki koi na pokonkreten na~in gi prou~uva ekonomskite manifestacii vo oblasta na agrarnata reprodukcija, kako i nejzinata me|uzavisnost so drugite oblasti od stopanstvoto.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved. Poim i predmet na prou~uvawe na ekonmikata na zemjodelstvoto i nejzino mesto vo sistemot na ekonomskite nauki. Zemjodelstvoto i stopanskiot razvoj - indikatori za odreduvawe na ulogata, zna~eweto i mestoto na zemjodelstvoto vo stopanskata struktura. Specifi~nosti na zemjodelstvoto i nivno relativno zna~ewe. Funkcii - zada~i na zemjodelstvoto. Osnovni tendencii i faktori na razvoj na svetskoto zemjodelstvo: Kus osvrt na svetskata trgovija so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi: Agraren protekcionizam: Multilateralni pregovori za liberalizacija vo me|unarodnata trgovija. Agrarna politika kako konstitutiven del na ekonomskata politika: Kus osvrt na zaedni~kata agrarna politika (KAPe) vo zemjite na EU. Pozna~ajni belezi i osnovni proizvodni faktori na zemjodelstvoto vo R.Makedonija. Razvoj i ekonomika na rastitelno i sto~arskoto proizvodstvo i nivni komplementarni odnosi. Agrarna politika vo R.Makedonija: Merki za regulirawe na zemji{nite odnosi: Ekonomski merki na agrarnata politika (ceni, danoci, kreditirawe, subvencii... sistem na potiknuva~ki merki....). Organizaciono razvojni- administrativni merki (institucioni faktori).Literatura:Ekonomika poqoprivrede sa zadrugarstvom. L.Mihajlovi}, \.\or|evski, Univerzitetski u~ebnik N.Sad, 1994, 1997 godina. Nov priod kon predmetot Ekonomika na agrarot, A.Murarcaliev, Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij" Skopje 1999 godina. Ekonomika poqoprivrede "Kolektiven u~ebnik", Kulturen centar "Gorni Milanovec", 1986 godina.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: OSNOVI NA STOÂRSKO PROIZVODSTVO (ZF00206)Semestar i broj na ~asovi: IV, 3+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorbotnici: prof. d-r Sreten AndonovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo biolo{kite zakonitosti na sto~arskoto proizvodstvo i osnovnite na proizvodnite pravci vo sto~arstvoto so karakteristi~ni pretstavnici, {to pretstavuva podloga za tehnolo{kite predmeti i nivna primena vo praksata. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Mesto, zna~ewe i uloga na sto~arstvoto vo zemjodelskoto proizvodstvo. Pitomo, stopansko i doma{no ìvotno. Poteklo na doma{nite ìvotni, mesto i vreme na domestikacija. Definicija na poimot rasa. Podelba na rasite. Biolo{ki osobini na rasata. Vlijanie na nadvore{nite faktori vrz doma{nite ìvotni (ishrana, po~va, klima i ~ovekot). Eksterier i konstitucija kaj doma{nite ìvotni. Proizvodni pravci vo govedarstvoto. Karakteristi~ni rasi goveda za proizvodnite pravci. Ekonomski zna~ajni proizvodi od govedata. Proizvodni pravci vo ov~arstvoto i kozarstvoto. Karakteristi~ni rasi ovci i kozi za proizvodnite pravci. Ekonomski zna~ajni proizvodi od ovcite i kozite. Proizvodni pravci vo sviwarstvoto. Karakteristi~ni rasi sviwi. Ekonomski zna~ajni svojstva kaj sviwite. Proizvodni pravci vo ìvinarstvoto. Karakteristi~ni rasi ìvina za proizvodnite pravci. Ekonomski zna~ajni proizvodi od ìvinata. Sodrìna na ve`bite: Brojna sostojba na doma{nite ìvotni vo svetot, Evropa, i RepubBrojna sostojba na doma{nite ìvotni vo svetot, Evropa, i Republika Makedonija.lika Makedonija. Instrumenti za merewe na eksterier i procena na eksterierot od aspekt naInstrumenti za merewe na eksterier i procena na eksterierot od aspekt na proizvodniot pravec. Prakti~no poznavawe na rasite goveda, ovci, kozi, sviwi iproizvodniot pravec. Prakti~no poznavawe na rasite goveda, ovci, kozi, sviwi i ìvina.ìvina.Literatura: Op{te sto~arstvo. Nikoli}, Simovi}, Nau~na Kniga, Belgrad. 1991. Fotokopii od koristenite folii na predavawata.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OSNOVI NA RASTITELNO PROIZVODSTVO (ZF00207)Semestar i broj na ~asovi: IV, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mirko Mihajlovski ass. m-r Zvonko PacanoskiCel na predmetot:Predmetot gi voveduva studentite vo biolo{kite zakonitosti na rastitelnoto proizvodstvo, uslovi i pravci za razvitok na poledelstvoto, gradinarstvoto, lozarstvoto i ovo{tarstvoto, so karakteristi~ni pretstavnici, {to pretstavuva podloga za specijalnite predmeti i nivnata primena vo praktikata.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Mesto, zna~ewe i uloga na rastitelnoto proizvodstvo vo zemjodelskoto proizvodstvo. Op{ti karakteristiki na rastitelnoto proizvodstvo. Podelba na rastitelnoto proizvodstvo. Ekolo{ki faktori. Osnovni tehnolo{ki procesi vo rastitelnoto proizvodstvo. Stopansko zna~ewe, poteklo, rasprostranetost, morfolo{ki i biolo{ki karakteristiki na rastitelnite vidovi. Pozna~ajni karakteristi~ni vidovi so nivnite sortni specifi~nosti nameneti za proizvodnite pravci. Ekonomski zna~ajni proizvodi od poledelskite, gradinarskite, cve}arskite, lozata i ovo{nite vidovi.Sodrìna na ve`bite:Vidovi reproduktiven materijal za razmnoùvawe (seme, vegetativni delovi). Zapoznavawe so morfolo{kite, biolo{kite i kvalitetnite osobini na pova`nite rastitelni vidovi.Literatura:Mihali}, M.: Op{ta proizvodwa biqa. [kolska kniga - Zagreb. 1988; Lazi} Branka, Markovi}, V., \urovka, M.: Povratarstvo. Novi Sad. 1998; Grupa avtori: Specijalno poledelstvo. Skopje. 1998.; Bubi}, [.: Posebno vo}arstvo; Dimitrovski, T.: Specijalno ovo{tarstvo; Boìnovi}, Z.: Ampelografija. Skopje. 1996.Fotokopii od koristeni folii na predavawata.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


STUDISKA PROGRAMA:

POLEDELSTVO



ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107




2+0 6 103 4. Ekologija 3+2 6 110



3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106

7. Fizi~ka kultura

0+2 0 106

Vkupno (29) 16+13

Vkupno (27) 15+12


ZF00



3+1 6 206


4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Po~vena mikrobiologija

2+1 6 208

4. Pedologija 4+2 6 204 4. Fiziologija na rastenijata

2+2 6 209


3+0 6 205 5. Sistematika na po~vite

2+2 6 210

6. Stranski jazik 2+2 0 200 6. Op{to poledelstvo 3+2 6 211


Vkupno (30)19+1

1 Vkupno (30) 18+12

V semestar К [ifra ZF00 VI semestar К [ifra

ZF00


1. Melioracii so za{tita od ерозија 2+2 6 343 1. Gradinarstvo 4+3 6 337

2. Navodnuvawe 3+2 6 301 2. Zrnesti i klubenesti култури 4+3 6 307

3. Ishrana na rastenijata

3+2 6 302 3. Industriski kulturi 4+3 6 308

4. Proizvodstvo na tutun

4+2 6 303 4. Trevnici 2+2 6 309

5. Mehanizacija vo поледелството 3+2 6 304 5. Fura`ni kulturi 3+2 6 310

6. Sovremeni genetski методи vo poledelstvoto i gradinarstvoto

2+2 6 305

6. Odr`uvawe na genofondot во поледелството и градинарството

3+2 6 311

Vkupno (30) 18+12 Vkupno (30) 17+13

VII semestar К [ifra ZF00 VIII semestar К [ifra

ZF00

1. Selekcija na rastenijata

4+2 6 500 1. Semeproizvodstvo 3+1 6 600

2. Fitopatologija so fitofarmacija

4+2 6 501 2. Menaxment vo poledelskoto proizvodstvo

3+2 6 601

3. Skladirawe i ~uvawe na poledelski proizvodi

3+2 6 502 3. Prerabotka na poledelski proizvodi

4+2 6 602

4. Agromarketing 2+0 6 503 4. Poznavawe i obrabotka na tutunska surovina

2+2 6 603

5. Entomologija so fitofarmacija

4+2 6 504 5. Fabrikacija na tutunot

2+1 6 604

6. Ekopoledelstvo 2+2 6 505 6. Tro{oci i kalkulacii

2+1 6 605

Vkupno (29) 19+10 Vkupno (30) 19+11

Napomena: Vo studiskata programa zadol`itelnite predmeti se boldirani, a ostanatite se izborni. Sekoj predmet/predmetna programa nosi po 6 krediti. Vkupniot broj na krediti po semestar iznesuva 30, a godi{no 60. Kredite se vneseni vo tabelite vo kolonata ozna~ena so "K".

Predmet: FIZIOLOGIJA NA RASTENIJATA (ZF00209)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 krediti


Nastavnici i sorabotnici: prof.d-r Vidoja Trpeski doc.d-r Silvana Manasievska Simi}Cel na predmetot:Zapoznavawe so nekoi fiziolo{ki procesi od ìvotno zna~ewe za rastenijata, energetski bogati organski soedinenija, nivna biosinteza, upravuvawe so procesite za pocelosno i pokvalitetno primarno zemjodelsko proizvodstvo. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i zna~ewe na predmetot. Odbrani poglavja od fiziologija na rastenijata. Hemiski sostav na rastenijata. Vodni reìm vo rastenijata (primawe, oblici, faktori, dvièwe i ispu{tawe). Fotosinteza (fotosintetski pigmenti, biosinteza na hlorofil i karotinoidi). Mehanizam i hemizam na fotosintezata. Temna faza na fotosintezata. Transfer na jaglenohidrati vo rastenijata. Biosinteza na skrob, saharoza i pentozi. S-4 fotosinteza. Usvojuvawe na SO2 koncentracija, specifiki, faktori i upravuvawe so fotosintezata. Fotosinteza i prinosi. Di{ewe: supstancii, hemizam i mehanizam na di{eweto. Fazi i procesi na di{eweto (I i II faza). Krebsov ciklus. Transfer i energija pri di{eweto. Faktori na di{eweto. Vzaemno di{ewe i fotosinteza. Fiziolo{ki aktivni materii vo rastenijata. Fiziologija na semeto i plodovite: Hemiski sostav. Fiziolo{ki procesi pri ~uvawe. Miruvawe. Fiziolo{ki energetski procesi pri babrewe i r'tewe na semeto. Faktori na r'teweto (hemiski i fiziolo{ki). Otpornost na rastenijata na nadvore{ni faktori: Visoka temperatura. Su{ewe. Soli. rN reakcija. Anaerobni uslovi. Fiziolo{ko-biohemiski osnovi na otpornost na rastenijata na: Bolesti. [tetnici. Herbicidi. Zagaden vozduh.Sodrìna na ve`bite: Kvantitativna analiza na osnovnite komponenti vo rastenijata: slobodna, higroskopna i vkupna voda. Suvi materii. Vkupni mineralni materii. Vkupni organski materr. Kvantianaliza na azot vo rastenijata. Belkovini. Celuloza. Skrob. Masla. Vitamin S. Kiselini i pigmenti na hromotogravska hartija. Difuzija i osmoza. Traspiracija i gutacija. Enzimi. Vegetivna razmoùvawe na rastenijata.Literatura: M. Jeki} (1983): Agrohemija I del (elementi na fiziologija na rastenijata, univerzitet Kiril i Metodij - Skopje. M. Sarić i sar. (1989): Fiziologija biljaka, Naučna knjiga-Beograd. R. Grup~e (1986): Botanika, Univerzitet Kiril i Metodij - Skopje. M. Sarić i sar. (1978): Praktikum iz fiziologije biljaka, Univerzitet Novi Sad.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SISTEMATIKA NA PO^VITE- IZBOREN (ZF00210)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Josif Mitrikeski pom. ass. Mile MarkoskiCel na predmetot: Materijata koja e opfatena vo ovoj predmet ima cel da gi vovede studentite voMaterijata koja e opfatena vo ovoj predmet ima cel da gi vovede studentite vo poznavaweto na klasifikacionitpoznavaweto na klasifikacionite sistemi na po~vite koi postojat vo svetot ie sistemi na po~vite koi postojat vo svetot i detalnoto zapoznavawe so na{ite po~veni tipovi. detalnoto zapoznavawe so na{ite po~veni tipovi. Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot: Sistematika na po~vite kako prirodna nauka. Pova`ni klasifikacioni sistemiSistematika na po~vite kako prirodna nauka. Pova`ni klasifikacioni sistemi vo svetot. Morfologija na po~vite. Sistematika na po~vite vo R Makedonija.vo svetot. Morfologija na po~vite. Sistematika na po~vite vo R Makedonija. Oddel na avtomorfni po~vi. Klasa nerazvieni po~vi, tipovi: sirozem vrzOddel na avtomorfni po~vi. Klasa nerazvieni po~vi, tipovi: sirozem vrz rastresit supstrat, kamewar, eolski pesok, deluvijalna po~va. Klasa na humusno-rastresit supstrat, kamewar, eolski pesok, deluvijalna po~va. Klasa na humusno-akumulativni po~vi, tipovi: varovni~ko-dolomitna crnica, rendzina, humusno-akumulativni po~vi, tipovi: varovni~ko-dolomitna crnica, rendzina, humusno-silikatna po~va, smolnica, ~ernozem. Klasa na kambi~nii po~vi, tipovi: kafeavasilikatna po~va, smolnica, ~ernozem. Klasa na kambi~nii po~vi, tipovi: kafeava {umska po~va, cimetna {umska po~va, kafeava po~va vrz varovnici i dolomiti,{umska po~va, cimetna {umska po~va, kafeava po~va vrz varovnici i dolomiti, crvenica.Klasa na eluvijalno iluvijalni po~vi, tipovi: lesivirana po~va,crvenica.Klasa na eluvijalno iluvijalni po~vi, tipovi: lesivirana po~va, kafeava podzolesta po~va, podzol. Klasa na antropogeni avtomorfni po~vi,kafeava podzolesta po~va, podzol. Klasa na antropogeni avtomorfni po~vi, tipovi: rigolovana po~va, gradinarska po~va, po~vi na deponiite.tipovi: rigolovana po~va, gradinarska po~va, po~vi na deponiite.Oddel na hidromorfni po~vi: Klasa na nerazvieni po~vi, tip: aluvijalna po~va. Klasa na livadski po~vi, tip: livadska po~va. Klasa na psevdoglejni po~vi, tip: psevdoglej. Klasa na glejni po~vi, tipovi: hidrogena crnica, mo~urlivo glejna po~va, psevdoglejno-glejna po~va. Klasa na tresetni po~vi, tipovi: visok treset, nizok treset, preoden treset. Klasa na antropogeni hidromorfni po~vi, tipovi: rigoluvana tresetna po~va, orizna po~va, hidromeliorirani hidromorfni po~vi.Oddel na halomorfni po~vi: Klasa na akutno zasoleni po~vi, tip: solon~ak. Klasa na solone~ni po~vi, tip: solonecOddel na subakvalni po~vi: Klasa na nerazvieni po~vi, tip: protopedon. Klasa na razvieni po~vi, tipovi: gitja, daj, sapropel. Klasa na antropogeni po~vi, tipovi: odvodnet sapropel, odvodneta gitja.Sodr`ina na ve`bite: Prou~uvawe na vnatre{nata i nadvore{nata morfologija na po~vite. Zapoznavawe so genetskite horizonti i nivnite simboli. Determinirawe na sekoj tip od na{ata klasifikacija. Koristewe na nagledni sredstva: slajdovi monoliti. Filmovi. Literatura :Malcolm E. Sumner, Editor-in Chief.1999: Handbook Of Soil Science. CRC Press. Boca Raton-London-New York- Washington, D.C.Mitrikeski J., Mitkova Tatjana 2001: Praktikum po pedologija, SkopjeFilipovski \. 1993: Pedologija, ~etvrto izdanie. Univerzitet "Kiril i Metodij", Skopje.Filipovski \. 1995, 1997, 1999, 2000: Po~vite na Republika Makedonija, Tom I, II, III, IV, V. MANU, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PO^VENA MIKROBIOLOGIJA- IZBOREN (ZF00208)Semestar i broj na ~asovi : IV, 2 + 1 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof.d-r Jugolsav Ziberoski prof. d-r Vladimir Kakurinov pom. ass. Biljana PetrovaCel na predmetot: Predmetot ima za cel da ovozmoì na studentite da se zapoznaat so ulogata na mikroorganizmite vo po~vata. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Alkoholna fermentacija.Mle~no-kiselnska fermentacija. Propionska fermentacija. Maslena (buterna) fermentacija. Ocetna fermentacija. Limunsko-oksalna fermentacija..Humifikacija na organskite ostatoci: Organski ostatoci vo po~vata.Vidovi na humifikatori. Uslovi vo po~vata za humifikacija. Dehumifikacija vo po~vata. Anaerobno razlagawe na organskite ostatoci vo po~vata: (celulozna, i pektinska fermentacija. Aerobno razlagawe na organskite materii vo po~vata (na celulozata, hemicelulozata, ligninot i masnite materii). Amonifikacija vo po~vata (na belkovini, urea, urinskata i hipourinskata kiselina). Azotofiksacija. (slobodna i simbioti~ka). Kruèwe na sulfurot, fosforot i èlezoto vo prirodata Mikrobiologija na arskoto |ubre (zreewe) i kompostot. Mikrobiolo{ki |ubriva- biopreparati. (nitragin, azotobakterin, humivorin, fosfobakterin). Uloga na mikroorganizmite za plodnosta na po~vata: Mikroorganizmi kako indikatori za plodnosta na po~vata; Mikrobiolo{ki metodi za odreduvawe na rastitelnite asimilativi vo po~vata. Mikroorganizmi i agrotehni~ki merki: (redovni agrotehni~ki merki i agoromeliorativni merki. Konzervirawe na hrana (biozana, anabioza, Cenaanabioza i abioza. Silaìrawe. Uloga na mikroorganizmite vo sovremena vojna.Sodrìna na ve`bite: Mikroskopirawe na kvasci. Mikro-skopirawe na mle~nokiselinski bakterii. Mikroskopirawe na maslenokiselinski bakterii. Mikroskopirawe na anaerobni i aerobni celulozni bakterii; Mikroskopirawe na ocetni bakterii. Opredeluvawe na broj na mikroorganizmi vo po~vata. Mikrosopirawe na amonifikatori; slobodni azotofiksatori. Metod na vkalapena po~va. Mikroskopirawe na simbioti~ki azotofiksatori. Mikroorganizmi kako indikatori; Antibiogram; Vlijanie na hemiskite sredstvaLiteratura: Micev N. 1988 : Mikrobiologija, Izdanie na Univerzitetot, Skopje Micev N. 1978: Zemjodelska mikrobiologija. Izdanie na Univerzitetot, Skopje. Ziberoski J. 1994: Mikrobiologija. Na{a kniga, Skopje Te{i} @. 1986 Mikrobilogija zemqi{ta. Poqoprivredni fakultet BeogradNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OP[TO POLEDELSTVO (ZF00211)Semestar i broj na ~asovi: IV so 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mirko Mihajlovski ass.m-r Zvonko PacanoskiSodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Osnovni karakteristiki na rastitelnoto proizvodstvo. Zemjo-delski proizvoden prostor i e lementi. Faktori na nadvore{nata sredina (agroekolo{ki faktori): svetlinata, toplinata, vodata i vozduhot kako agroekolo{ki faktori.Po~vata kako vegetaciona sredina. Op{ti zakonitosti vo deluvaweto na nadvore{nata sredina Obrabotka na po~va-ta: pri~ini i cel na obrabotkata na po~vata. Promeni koi nastanuvaat vo po~vata pod vlijanie na obrabotkata. Na~ini na obrabotka na po~vata: osnovna i dopolnitelna obrabotka. Sistemi na obrabotka na po~vata: poim i klasifikacija na sistemite. Plodored: poim i definicija. Elementi i struktura na plodoredot. Zna~ewe na plodoredot. Klasifikacija na plodoredite. Sostavuvawe na plodored. Seme i seidba: seme, definicija i svojstva. Kvalitetni svojstva na semenskiot materijal. Pripremawe na semenskiot materijal za seidba. Vreme, na~in i dlabo~ina na seidbata. Norma seme za seidba. Pleveli i borba protiv niv:osnovni karakteristiki na plevelite i merki za suzbivawe. Suzbivawe na plevelite vo stopanski pozna~ajni poledelski i gradinarski kulturi..Sodrìna na ve`bite: Isptuvawe kvalitetnite svojstva na semenskiot i posado~niot materijal (~istota, 'rtlivost, apsolutna i hektolitarska masa, vla`nost, staklenost, stopanska vrednost i sl.). Zapoznavawe i determinirawe na okolu 60 vidovi pleveli. Zemjodelska ocenka na klimata. Langeov vrneèn faktor. Indeks na su{a po De Marton. Hidrotermi~ki koeficient po Seqaninov. Klimadijagram po Valter. Odreduvawe na temperaturni pragovi za po~etokot i krajot na vegetacijata. Sostavuvawe na plodored. Ocenuvawe kvalitetot na oraweto.Literatura: T. Kostov: Op{to poledelstvo so (avtorizirani predavawa). Zemjodelski fakultet, Skopje, 2001, T. Kostov: Op{to poledelstvo so agroekologija (praktikum). Zemjodelski fakultet, Skopje, 1994, I. Molnar: Op{te ratarstvo. Poqoprivredni fakultet, Novi Sad, 1995, V. Mihaqi}: Op}a proizvodwa biqa. [koqska kwiga, Zagreb, 1976, T. [ari} : Op{to ratarstvo. Poqoprivredni fakultet, Sarajevo, 1983..Na~in na polagawe na predmetot: Se dostavuva herbarska zbirka, a potoa se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MELIORACII SO ZA[TITA OD EROZIJA - IZBOREN (ZF00300)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Aco Gi~ev doc. d-r Marija Vukeli}-[utoskaCel na predmetot:Predmetot gi voveduva studentite vo osnovite vo oblastite na hidrologijata i hidraulikata i dava osnovni znaewa za sogleduvawe na problemite vo melioraciite i vo za{titata na zemjodelskite zemji{ta od erozija. Gi sodrì i site potrebni elementi koi se koristat vo praktikata, a pri re{avaweto na ovoj vid problematika.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Istorijat i dene{nata sostojba na melioraciite. Osnovi na hidrologijataVoved. Istorijat i dene{nata sostojba na melioraciite. Osnovi na hidrologijata Kruèwe na vodata vo prirodata i voden bilans. Podelba na vodite sporedKruèwe na vodata vo prirodata i voden bilans. Podelba na vodite spored mestoto na nivnoto nao|awe vo priromestoto na nivnoto nao|awe vo prirodata. Hidrologija na po~vata. Dvièwe nadata. Hidrologija na po~vata. Dvièwe na vodata vo po~vata i vodosprovodnicite. Osnovi na hidraulikata. Hidrometrija.vodata vo po~vata i vodosprovodnicite. Osnovi na hidraulikata. Hidrometrija. Hidrostati~ki zakoni i poimi. Hidrodinamika. VodosprovodHidrostati~ki zakoni i poimi. Hidrodinamika. Vodosprovodnici i na~in nanici i na~in na presmetka na elementite na nivniot protepresmetka na elementite na nivniot protekuva~ki profil. Odvodnuvawe.kuva~ki profil. Odvodnuvawe. Definicija i zada~a na odvodnuDefinicija i zada~a na odvodnuvaweto. Negativni aspekti na prekumernotovaweto. Negativni aspekti na prekumernoto vlaèwe i zamo~urluvawe na po~vata. Pozitivni aspekti na odvodnuvaweto navlaèwe i zamo~urluvawe na po~vata. Pozitivni aspekti na odvodnuvaweto na po~vata. Utvrduvawe na potekloto na prekumernata vla`nost na po~vata.po~vata. Utvrduvawe na potekloto na prekumernata vla`nost na po~vata. Sostavni delovi i op{ta dispozicija na odvodnite sistemi. Na~ini naSostavni delovi i op{ta dispozicija na odvodnite sistemi. Na~ini na odvodnuvawe. Odrùvawe i eksploatacija na odvodnite kanali. Bilansirawe naodvodnuvawe. Odrùvawe i eksploatacija na odvodnite kanali. Bilansirawe na potrebite od voda vo faza na proektirawe. Op{ta {ema na sistemot zapotrebite od voda vo faza na proektirawe. Op{ta {ema na sistemot za navodnuvawe. Izvori{te i zafat na voda. Upotreba na podzemnata voda zanavodnuvawe. Izvori{te i zafat na voda. Upotreba na podzemnata voda za navodnuvawe. Metodi na navodnuvawe i nivna tehni~ka primena. Novinavodnuvawe. Metodi na navodnuvawe i nivna tehni~ka primena. Novi dispozitivi so cel da se simplificiraat tehnologiite na navodnuvaweto.dispozitivi so cel da se simplificiraat tehnologiite na navodnuvaweto. Melioracii na soleni po~vi. Za{tita od erozija vo poledelstvoto. Definicija naMelioracii na soleni po~vi. Za{tita od erozija vo poledelstvoto. Definicija na erozijata i na konzervacijata. Vidovi na erozii. [teti od erozijata. Faktori oderozijata i na konzervacijata. Vidovi na erozii. [teti od erozijata. Faktori od koi zavisi pojavata i goleminata na erozijata. Raspoznavawe na erozijata. Merkikoi zavisi pojavata i goleminata na erozijata. Raspoznavawe na erozijata. Merki za borba protiv erozijata na vodata-konzervacioni merki. Za{tita od irigacionaza borba protiv erozijata na vodata-konzervacioni merki. Za{tita od irigaciona erozija. Odbrana od poplavi i vlijanieto na konzervacijata vrz namaluvaweto naerozija. Odbrana od poplavi i vlijanieto na konzervacijata vrz namaluvaweto na poplavite. Eolska erozija.poplavite. Eolska erozija.Sodrìna na ve`bite: Se sostojat od auditorni ve`bi i izrabotka na individualni zada~i i programi.Literatura: A.Gi~ev: Melioracii so za{tita od erozija.- Skopje, 1997; A.Gi~ev, M.Vukeli}-[utoska, N.Georgiev: Praktikum po melioracii so za{tita od erozija.- Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva usmeno otkako pozitivno }e se ocenat programite i se dobie pozitivna ocenka na kolokviumot.


Predmet: NAVODNUVAWE (ZF00301)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Ordan ûkaliev ass. m-r Vjekoslav Tanaskovi}Cel na predmetot: Gi zapoznava studentite so edna osnovna merka - navodnuvaweto. Studentite se obu~uvaat za da dadat odgovor na trite osnovni pra{awa vo navodnuvaweto: koga da se navodnuva, kolku voda da se dade i na koj na~in. Pokraj toa se zapoznavaat so soodnosot po~va:voda:rastenie i nivnite me|usebni vlijanija. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Zna~ewe na navodnuvaweto vo poledelstvoto. Navodnuvaweto vo svetot i R. Makedonija. Principi na navodnuvaweto: Faktori koi ja uslovuvaat potrebata od navodnuvawe - klimatski, po~veni, vid na kultura, vegetacionen period, ekonomski uslovi. Su{a, vidovi su{a, {teti i borba protiv su{ata. Voden reìm na rastenijata vo uslovi na navodnuvawe. Evapotranspiracija (potencijalna, maksimalna, realna, referentna). Direktni i indirektni metodi za opredeluvawe na evapotranspiracijata. Voden bilans. Voda-prinos-kvalitet. Vodno-fizi~ki svojstva na po~vata zna~ajni vo praktikata na navodnuvaweto. Vodni konstanti na po~vata, metodi za opredeluvawe, infiltracija, filtracija i primena vo navodnuvaweto. Kvalitet na vodata za navodnuvawe. Kriteriumi i metodi za klasifikacija, zna~ewe za kvalitetot na proizvodite, zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina. Opredeluvawe na vla`nosta na po~vata i vremeto na zalevawei vremeto na zalevawe. Direktni i indirektni metodi, opredeluvawe na normata na navodnuvawe i zalevawe. Principi za sostavuvawe na kalendar na zalevawe i hidromodul. Tehnika na navodnuvaweto-Primena na oddelni na~ini na zalevawe i navodnuvawe (povr{insko-gravitaciski, do`dewe, podzemno, kapkovo, fertirigacija - mikronavodnuvawe). Irigaciona erozija. Navodnuvawe so specijalna cel (odbrana od mrazevi, kvalitet na plodovite, obojuvawe, osveùvawe). Uredi za navodnuvawe, osnovni karakteristiki i eksploatacija.Navodnuvawe na poledelskite kulturi-Navodnuvawe na ìtnite kulturi. Navodnuvawe na fura`nite kulturi i trevnicite, Navodnuvawe na industriskite kulturi, Navodnuvawe na tutunot, Navodnuvawe na klubenestite kulturi.. Navodnuvawe na vtori kulturi. Sodrìna na ve`bite: Klasifikacija na vodite za navodnuvawe so prakti~ni primeri. Presmetka i

opredeluvawe na evapotranspiracijata, normata na navodnuvawe i normata na zalevawe. Kalendar na zalevawe i hidromodul. Prakti~na primena na na~inite na navodnuvawe i zalevawe. Presmetka i opredeluvawe na vremeto na zalevawe. Intenzitet sprema infiltracija i filtracija.

Literatura: Iqovski I (1992) Navodnuvawe, skripta, Skopje. Bo{wak \. (1999) Navodwavawe poqoprivrednih useva, Univerzitet u Novom Sadu, Poqoprivredni fakultet, Novi Sad, Dragovi} S. (2000) Navodwavawe, Nau~ni institut za ratarstvo i povrtarstvo, Novi Sad, Stoji}evi} D. (1996) Navodwavawe poqoprivrednog zemqi{ta, Partenon, Beograd, Nielsen D. (editor) at all. (1990) Irrigation of Agricultural Crops, ASA, Medison Na~ini na polagawe na predmetot:


Se polaga posle utvrduvawe na znaewata od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: ISHRANA NA RASTENIJATA (ZF00302)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r. Vidoja Trpeski prof. d-r Marina StojanovaCel na predmetot: Studentite dobivaat fundamentalni znaewe za plodnosta na po~vata so hemiski elementi za ishrana na rastenijata, na~inot na ishrana, |ubrivata i |ubreweto, kako i uloga na hemiskite elementi vo rastenijata.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Op{t del: Voved i zna~ewe na predmetot. Nekoi svojstva na po~vata od aspekt na |ubrewe i ishrana na rastenijata. Bogatstvo i plodnost na po~vata so hemiski elementi. Makrobiogeni hemiski elementi vo po~vata: (N, P, K, Ca, Mg, S), posebno za izvori, oblici, koli~ini i gubitoci. Mikrobiogeni hemiski elementi vo po~vata: (Fe, Mn, Zn, Cu, B, Co, Mo), posebno za izvori, oblici, koli~ini i gubitoci. Drugi hemiski elementi vo po~vata (korisni i toksi~ni). Mineralni |ubriva: op{to zna~ewe kaj nas i vo svetot i podelba. Azotni |ubriva, posebno po vidovi za: dobivawe, svojstva, primena, dejstvo vo po~vata. Fosforni |ubriva: vidovi i posebno za: dobivawe, svojstva, primena i dejstvo vo po~vata. Kalievi |ubriva: vidovi i posebno za: dobivawe, svojstva i dejstvo vo po~vata. Kalcievi |ubriva: vidovi, svojstva i primena. \ubriva na hemiskite elementi: Mg, S, Fe, Zn, Cu, B, Co i Mn, posebno vidovi i primena. Sloèni NPK - |ubriva: podelba, dobivawe, svojstva i primena. Folijarni |ubriva: podelba i na~in na primena. Organski |ubriva: vidovi i posebno za dobivawe, svojstva, ~uvawe i primena. Specijalen del za poledelci i gradinaro cve}ari \ubrewe i ishrana na poledelski, gradinarski kulturi i cve}arski vidovi. Zna~ewe, principi i sistemi na |ubrewe: \ubrewe na ìtni i zrnesti kulturi; \ubrewe na industriski kulturi; \ubrewe na fura`ni kulturi; \ubrewe na gradinarski kulturi; \ubrewe na trevnici, livadi i pasi{ta; \ubrewe na cvetni vidovi; Folijarno |ubrewe; \ubrewe vo hidroponi; \ubrewe so navodnuvawe; \ubrewe so zatrevuvawe (zeleno |ubrewe). Presmetki na dozi |ubriva na baza parametri na |ubrewe.Fiziologija na mineralnata ishrana: Zna~ewe, teorii za primawe joni od po~vata. Ishrana so makrobiogeni hemiski elementi: N, P, K, Cu, Mg, S, potrebi, koli~ini, fiziolo{ko-biohemiska uloga i simptomi kaj soodvetnite zemjodelski kulturi. Ishrana so mikrobiogeni hemiski elementi: Fe, Mn, Zn, Cu, B, Co, Mo, potrebi, fiziolo{ko-biohemiska uloga i simptomi od deficit i vi{ok kaj soodvetnite kulturi.Sodrìna na ve`bite: Laboratoriski del: Analiza na plodnost na po~vata so N, P, K. Analiza pH na po~vata. Analiza na mineralni |ubriva: fizi~ki svojstva i hemiski svojstva (pH, N, P, K i dr.). Terenski del: Na~ini na zemawe po~veni probi i probi od |ubriva za hemiski analizi. Terenska analiza na plodnosta na po~vata so N, P, K, pH, CaCO3. Vizuelni dijagnozi od deficit i vi{ok na hemiskite elementi vo rastenijata. (hlorozi, nekrozi i sl).Literatura: M. Jeki} (1985): Agrohemija I i II del, Univerzitet Skopje; @. Popovi} (1989): Agrohemija, Univerzitet-Belgrad; V. Trpeski, (1997): Agrohemija so fiziologija i ishrana na rastenijata-interna skripta, Zemjodelski fakultet Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA TUTUN (ZF00303)Semestar i broj na ~asovi: V, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Simeon Karajankov doc. d-r Zlatko ArsovCel na predmetot: Predmetot ja razrabotuva problematikata na proizvodstvoto na tutun, rastot i razvitokot na tutunskoto rastenie, pri {to se opfateni site fazi i operacii od seidbata na tutunskoto seme pa do otkupot na tutunot, a studentite dobivaat osnova za narednata faza, obrabotka na tutunot. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Stopansko zna~ewe, poteklo, istorijat i upotreba na tutunot. Botani~ka, industriska, tehnolo{ka klasifikacija na tutunot. Uslovi za razvitok na tutunot. Organografija i morfologija. Biolo{ki karakteristiki. Tipovi na tutun vo sosednite zemji i svetot. Tipovi i sorti na tutunot vo R. Makedonija. Fiziolo{ki i biohemiski promeni na tutunskoto rastenie vo tekot na negoviot razvoj. Agrotehnika i proizvodstvo na rasad. Sadewe i nega na tutunot. Zreewe i promeni na pova`nite biohemiski soedinenija vo tekot na zreeweto na listot. Berba i nièwe. Su{ewe, na~ini i metodi na su{ewe. ûvawe na isu{eniot tutun. Doma{na manipulacija i podgotovka na tutunot za otkup. Selekcija, odrùvawe na sortite, ma{kosterilni sorti i proizvodstvo na seme. Kooperativni odnosi vo proizvodstvoto na tutun. Sodrìna na ve`bite: Raspoznavawe na pova`nite tipovi na tutun. Raspoznavawe na sortovite belezi na tutunot. Opredeluvawe na kvalitetnite svojstva na tutunskoto seme. Presmetuvawe na potrebnoto koli~estvo na seme i povr{ina na tutunski lei za 1 ha povr{na vo zavisnost od tipot na tutunot. Raspoznavawe na inserciite. Zapoznavawe so pova`nite povredi, bolesti i {tetnici kaj tutunot. Literatura: 1. Naumoski K., Karajankov S., Boceski D., A~koski B. 1977. Sovremeno proizvodstvo na tutun, Skopje; 2. Uzunoski M. 1985. Proizvodstvo na tutun, Skopje; 3. Hawks N.S.,Collins K.W. 1994. Načela proizvodnje virginiskog duhana, CERES, ZagrebNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usmen ispit.


Predmet: MEHANIZACIJA VO POLEDELSTVOTO (ZF00304)Semestar i broj na ~asovi: V, 3 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragi TanevskiCel na predmetot : Zada~a i cel na nastavata na ovoj predmet e studentite da ja osoznajat i sovladat tehnikata i tehni~kite re{enija vo izveduvaweto na site va`ni rabotni operacii vo poledelskoto proizvodstvo. Pokraj toa, da ja sovladat prakti~nata primena, pravilnoto koristewe i nivnata vizija na razvitokot na sredstvata na mehanizacijata vo poledelstvoto.Sodrìna i teoretski del na predmetot : Voved. Ma{ini i orudija za obrabotka na po~vata. Ma{ini za |ubrewe. Ma{ini za seidba, sadewe i rasaduvawe. Ma{ini za za{tita na rastenijata. Ma{ini i uredi za navodnuvawe. Ma{ini za pribirawe na fura`nite kulturi. Ma{ini za ètva i vr{idba. Ma{ini za berba na p~enka. Ma{ini za ~istewe, sortirawe i su{ewe na zrnoto. Ma{ini za vadewe na {e}ernata repa. Ma{ini za berba na vlaknodajni kulturi. Ma{ini za berba i nièwe na tutun. Transportni sredstva vo zemjodelstvoto.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no ve`bawe so ma{inite. Zapoznavawe so rabotnite delovi, regulacija, neispravnosti i presmetki spored tematskite celini.Literatura:Mehanizacija na poledelskoto proizvodstvo. D.Tanevski, Prosvetno delo - Skopje. 2001.Na~in na polagawe na predmetot: Studentite steknuvaat pravo na ispit ako prethodno imaat poloèno kolokvium. Ispitot e usten.


Predmet: SOVREMENI GENETSKI METODI VO POLEDELSTVOTO I GRADINARSTVOTO - IZBOREN (ZF00305)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Cane Stojkovski prof. d-r Sowa Ivanovska ass. m-r Qup~o JankuloskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo sovremenite metodi vo genetskoto inènerstvo i primenata na istite vo bazi~nite i aplikativnite istraùvawa vo sovremenoto zemjodelsko proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i cel vo rastitelnata biotehnologija. Nukleinski kiselini (DNK, RNK) - hemiska priroda, svojstva. Ekstrakcija i purifikacija na nukleinski kiselini. Vizuelizirawe i analiza na nukleinski kiselini. Klonirawe i kopirawe. Vektori vo klonirawe. Enzimi vo klonirawe. Genski biblioteki. Oligonukleotidi. Polimerazno veri`na reakcija (PCR). Genetsko mapirawe i detekcija na genetski polimorfizam. Sekvencionirawe. Hibridizacija. Ekspresija na klonirani geni. Molekularni markeri i nivna primena vo genetskoto inènerstvo. In vitro kultura. Voved i zna~ewe na kultura na tkivo i mikropropagacija. Kultura na polen i mikrospori. Somatska embriogeneza. Izolacija, purifikacija i kultura na protoplast. Fuzija na protoplasti i somatska hibridizacija. Genetski transformacii. Eti~ki aspekti na genetskiot inènering.Sodrìna na ve`bite: Izolacija na DNK. Kvantifikacija na DNK. Elektroforeza na DNK. Digestija na DNK. Polimerazno veri`na reakcija (PCR). Detekcija na geni so pomo{ na molekularni markeri. Hibridizacija na DNK. Komjuterski programi vo genetsko inènerstvo. Priprema na induktiven medium. Priprema na regenerativen medium. Izolacija na polen i mikrospori. Transfer na embrioni. Koristewe na kolhicin za duplirawe na brojot na hromozomite. Tehniki za genetski transformacii. Video film za genetsko inènerstvo.Literatura:John H. Dodds, Lorin W. Roberts. (1985) Plant Tissue Culture. Cambridge University Press. UK.H. Lodish, A. Berk, S. Lawrence Zipurski, P. Matsudaria, D. Baltimore, James E. Darnell. (2000) Molecular Cell Biollogy. Fourth Edition. W.H. Freeman and Company. New York. USA.James D. Watson, J. Tooze, David T. Kurtz. (1983) Recombinant DNA. W.H. Freeman and Company. New York. USA.Hristo Duma. (1985) Genetski informacii. Skopje. Avtorizirana skriptaNa~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: FURA@NI KULTURI (ZF00310)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Tatjana Prentovi}Cel na predmetot: Da se vovedat studentite vo tehnikata i tehnologijata na proizvodstvo na fura`ni kulturi na oranici i nivno za~uvuvawe za period koga se vo deficit.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Definicija i zna~ewe i zada~a na predmetot. Podelba na fura`nite kulturi. Ednogodi{ni fura`ni kulturi (me{unkasti fura`ni rastenija i klasesti i ìtni fura`ni rastenija). Ednogodi{ni fura`ni rastenija od drugi familii (korenesto-klubenesti i trevesti). Pove}egodi{ni fura`ni kulturi na oranici (me{unkasti fura`ni rastenija i klasesti trevi). Smeski na orani~ni povr{ini. Iskoristuvawe, podgotvuvawe, konzervirawe i ~uvawe na fura`nite kulturi(seno, silaà senaà, rastitelno bra{no). Sistem na kontinuirano proizvodstvo na zelena dobito~na hrana - zelen konveer.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so morfolo{kite i biolo{kite odliki na rodovi, vidovi i sorti od fura`nite kulturi. Determinirawe (opredeluvawe)semiwa i herbariziran materijal od fura`nite kulturi. Sostavuvawe smeski za orani~ni povr{ini. Konzervirawe dobito~na hrana. Ocenuvawe na kvalitet na konzerviranata hrana. Presmetuvawe na seno, silaà i senaà. Terenski ve`bi.Literatura:Ivanovski R. P, 2000, Fura`no proizvodstvo, Skopje; Ivanovski R. P. i sor. 1993, Praktikum po poledelstvo so fura`no proizvodstvo, Skopje; Mišković B., 1986, Krmno bilje, Naučna knjiga, Beograd. Na~in na polagawe na predmetot: Predispiten kolokvium preku prakti~no poznavawe na vidovite fura`ni kulturi so zadolìtelen herbarium od rastenija. Po taa proverka na studentot za podgotvenosta na znaeweto od predmetot, se polaga ispit.

Predmet: GRADINARSTVO- IZBOREN (ZF00306)


Semestar i broj na ~asovi VI, 4+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i Martinovski pom. ass. Zvezda BogeskaCel na predmetot: Steknuvawe na poznavawa od oblasta na gradinarskoto proizvodstvo na otvoreno i vo za{titen prostor i povrzanosta so poledelskoto proizvodstvo.Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot: 1. Op{to gradinarstvo: 1. Zna~ewe na zelen~ukot, zelen~ukot i gradinarstvoto kako del od rastitelnoto proizvodstvo, na~ini na proizvodstvo na zelen~uk, uslovi za gradinarsko proizvodstvo, gradinarski reoni, sostojba i trendovi vo gradinarskoto proizvodstvo, agrotehni~ki merki vo gradinarskoto proizvodstvo (op{ti agrotehni~ki merki, sistemi na rastitelno proizvodstvo vo gradinarstvoto, seidba i sadewe, specijalni agrotehni~ki merki, berba, pakuvawe i transport na zelen~ukot, ~uvawe na zelen~ukot). 2. Proizvodstvo na zelen~uk vo za{titen prostor, vidovi na za{titen prostor, mesto i organizacija na za{titeniot prostor, uslovi za odgleduvawe na zelen~uk vo za{titen prostor, seidba i sadewe, proizvodstvo na rasad, op{ti merki za nega na zelen~ukot vo za{titeniot prostor, mo`nosti za koristewe na za{titeniot prostor. 2. Posebno gradinarstvo: Klasifikacija na zelen~ukovite kulturi: korenovi kulturi (APIACEAE, Lindl., CHENOPODIACEAE, Less., BRASSICACEAE, Burn., ASTERACEAE, Dum.), lukovi kulturi (ALLIACEAE, Agrdh.), krtolesti kulturi (CONVOLVULACEAE, Vent., SOLANACEAE, Juss., ASTERACEAE, Dum.), lisnat zelen~uk (BRASSICACEAE, Burn., ASTERACEAE, Dum., CHENOPODIACEAE, Dum.), plodovi zelen~uci (SOLANACEAE, Juss., MALVACEAE, Lois., CUCURBITACEAE, Juss., FABACEAE, Lindl., POACEAE, Bernh.), pove}egodi{ni zelen~uci (ASPARAGACEAE, Juss., BRASICACEAE, Burn., ASTERACEAE, Dum., POLINOGACEAE, Lindl.), pe~urki. Sodr`ina na ve`bite: Laboratoriski ve`bi. Zapoznavawe so zelen~ukovite kulturi, klasifikacija na zelen~ukot, osnovni karakteristiki na semiwata na zelen~ukovite kulturi, podelba na semiwata, identifikacija na semiwata, individualna zada~a. Konstrukcija na staklenik, na~in na zagrevawe. Za{titeni lei i plastenici, delovi, dimenzii, presmetka na potrebni elementi za proizvodstvo na topli lei. Raspored na za{titeni prostori, polnewe na lei, pikirawe. Morfolo{ki karakteristiki na rastenijata izu~uvani vo teoretskiot del. Terenski ve`bi. Zapoznavawe so konkretna aplikacija na agrotehni~kite merki vo odgleduvaweto na oddelni kulturi, priprema za proizvodstvo vo za{titen prostor, sledewe na procesot na dorabotka i pakuvawe na zelen~uk, poseta na ladilnici i prostorii za ~uvawe zelen~uk.

Literatura: Alaxajkov L., 1966. Specijalno gradinarstvo. Univerzitet "Kiril i Metodij", Skopje.; Alaxajkov L., 1983. Op{to gradinarstvo. Univerzitet "Kiril i Metodij", Skopje; Lazi} Branka i dr., 1998. Povrtarstvo. Univerzitet u Novom Sadu. Literatura koja se prepora~uva:Lazić Branka i dr., 2001. Povrće iz plastenika. Partenon, Beograd; Popović M., Lazić Branka, 1989 (treće izdanje). Gajenje povrća u zaštićenom prostoru, Nolit, Beograd; Lešić Ružica, Pavlek Paula, Borošić J., 1987 (treče, izmijenjeno i dopunjeno izdanje). Povrće iz


vlastitog vrta. Nakladni zavod Znanje, Zagreb. Stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na gradinarstvoto.Na~in na polagawe na predmetot: Predavawa, terenska nastava, laboratoriski i prakti~ni ve`bi.


Predmet: ZRNESTI I KLUBENESTI KULTURI (ZF00307)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Goce VasilevskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so osnovnite karakteristiki i proizvodnite osobenosti na zrnestite ìtni, zrnestite leguminozni i klubenestite kulturi, {to pretstavuva osnova za nivna primena vo praksata.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Stopansko zna~ewe, rasprostranetost i op{ti karakteristiki na ìtata. P~enica (stopansko zna~ewe, poteklo, morfolo{ki i biolo{ki karakteristiki, vidovi i sorti, agrotehnika). Ja~men (zna~ewe, rasprostranetost, osobini, vidovi, sorti i agrotehnika). Tritikale. 'R` i oves. P~enka (stopansko zna~ewe, poteklo, prinosi, vidovi i sorti, osobini, uslovi za proizvodstvo i agrotehnika). Op{to za zaedni~kite karakteristiki na leguminoznite kulturi. Grav (zna~ewe i poteklo, osobini, sorti, plodored, obrabotka na po~vata, |ubrewe, seidba, nega i pribirawe). Soja (zna~ewe, sorti i agrotehnika). Le}a, naut, lupina. Kompir (na~ewe, sistematika, osobini, sorti, uslovi za odgleduvawe, plodored, obrabotka na po~vata, |ubrewe, seidba, nega i pribirawe). Sodrìna na ve`bite: Raspoznavawe na kulturite po karakteristi~ni osobini. Morfolo{ki karakteristiki i sortni osobini. Anatomska gradba i raspoznavawe. Opredeluvawe na fazite na porast i etapite na organogeneza kaj ìtata. Presmetuvawe na potrebnata koli~ina i vidot na mineralni |ubriva za |ubrewe na oddelni kulturi. Opredeluvawe na koli~estvata seme za seidba kaj ìtata. Presmetuvawe na hranliv prostor, raspored i broj na rastenija po 1 ha kaj oddelnite kulturi.Literatura: M. Guguv~evski i sor.: Zrnesti i klubenesti kulturi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1972. Grupa avtori: Posebno ratarstvo. Beograd, 1986. G. Vasilevski: Zrnesti i klubenesti kulturi. Praktikum, Pe~atnica "Goce Del~ev", Skopje, 1994. G. Vasilevski: Oriz. Monografija, "Tribina makedonska", Skopje, 1997.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: INDUSTRISKI KULTURI (ZF00308)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Egumenovski prof. d-r Zoran DimovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo tehnologijata na odgleduvawe na industriskite kulturi so karakteristi~nite nivni pretstavnici, {to pretstavuva osnova za dobivawe visoki, stabilni i rentabilni prinosi.Sodr`ina na teoretsiot del na predmetot: Voved. Podelba i zna~ewe na industriskite kulturi. Zastapenost na industriskite kulturi vo svetot i R. Makedonija. Kulturi za proizvodstvo na vlakno (pamuk, konop, len, juta kenafa, abutilon, ramija, brnistra, sizal, manila), zna~ewe, sorti agrotehnika, uslovi za odgleduvawe i o~ekuvan prinos. Kulturi za proizvodstvo na maslo (son~ogled, afion, susam, kikiriki, maslodajna repka, ricinus, saflor, lenik, lalemancija, perila, nug), zna~ewe, sorti agrotehnika, uslovi na odgleduvawe i o~ekuvan prinos. Kulturi za proizvodstvo na {e}er ({e}erna repka, {ekerna trska i cikorija), sorti, agrotehnika anatomska gradba na korenot od {e}ernata repa i prinos na {e}er. Hmeq, podigawe na hmewni nasadi i odgleduvawe na hmeq vo prvata i vtorata godina. Aromati~ni, za~inski i lekoviti rastenija. Kau~ukonosni Kulturi.Sodr`ina na ve`bite: Zastapenost na navedenite kulturi vo R. Makedonija. Zapoznavawe so morfolo{kite odliki na sekoja kultura oddelno. Prakti~no poznavawe na industriskite kulturi. Odreduvawe parametri koi vlijaat vrz kvalitetnite svojstva na vlaknodajnite kulturi odnosno {e}erna repa.Literatura: Industriski kulturi. \or|eski, J. Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje, 1975.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: TREVNICI (ZF00309)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+ 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petre R. IvanovskiCel na predmetot: Da se vovedat studentite vo zakonitosta na trevnicite (prirodni, seani i specijalni), nivno podobruvawe i pravilno koristewe {to pretstavuva osnova za rentabilno sto~arsko proizvodstvo i za~uvuvawe na ~ovekovata ìvotna i rabotna sredina.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Zna~ewe i rasprostranetost na trevnicite. Podelba na trevnicite spored postanok, na~in na koristewe i mesto kade se nao|aat. Pova`ni vidovi vo prirodnite trevnici, klasesti trevi od familijata Poaceae, me{unkasti od familijata Fabaceae i od ostanatite familii (polezni, {tetni ili pleveli i otrovni). Na~in na koristewe i unapreduvawe na trevnicite. Rastitelni zaednici kaj prorodnite trevnici. Trevno-detelinski smeski i podigawe seani trevnici. Trevnici za za{tita od erozija. Specijalni trevnici. Inventarizacija na trevnicite.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so pozna~ajnite vidovi od prirodnite trevnici: klasesti, me{unkasti i ostanati (korisni, pleveli ili {tetni i otrovni). Opredeluvawe na vidovite vo bescvetna sostojba i preku seme. Metodi za opredeluvawe na kvalitetot na trevnicite i produktivnost. Metodi na koristewe na trevnicite. Sostavuvawe na trevno-detelinski smeski. Specijalni trevnici. Inventarizacija na trevnicite. Terenski ve`bi.Literatura:Fura`no proizvodstvo, Ivanovski, P., Skopje, 2000; Praktikum po poledelstvo so fura`no proizvodstvo, Ivanovski, P. so sor., Skopje, 1993; Krmno biqe, Mi{kovi}, B., Nau~na kwiga, Beograd 1986; Materijal od predavawa i ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se polaga posle poloèn kolokvium za koj se izrabotuva i herbarium.


Predmet: ODR@UVAWE NA GENOFONDOT VO POLEDELSTVOTO I GRADINARSTVOTO - IZBOREN (ZF00311)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Cane Stojkovski prof. d-r Sowa Ivanovska ass. m-r Qup~o JankuloskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo zna~eweto i odrùvaweto na rastitelnite genetski resursi, a vo smisla na koristeweto na genofondot vo praksa pretstavuva nadopolnuvawe na predmetite selekcija na rastenijata i semeproizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Uloga na konzervacijata na genetskite resursi. Cel na konzervacija. Modeli na konzervacija. Konzervacioni metodi i tehniki. Ex situ konzervacija. In situ i on-farm konzervacija. Kolekcionirawe na lokalni sorti i divi prethodnici na kulturnite vidovi. Polski kolekcii. Golemina na primerokot i regeneracija zavisno od kulturata. Uslovi na konzervacija na seme. Konzervacija na primeroci vo in vitro uslovi. Konzervacija na polen. Konzervacija na DNK. Kopmletirawe na paso{ki podatoci za materijalot. Karakterizacija na materijalot po odnos na morfolo{ki svojstva. Evaluacija na materijalot po odnos na biolo{ki i produktivni svojstva. Dokumentirawe na primerocite i koristewe na programi od svetskite databazi. Razmena na materijal so drugi gen banki. Upotreba na kolekciite vo gen bankite za selekcioni celi. Sodrìna na ve`bite: Utvrduvawe prioritetni kulturi i soodvetni metodi za nivna konzervacija. Odreduvawe to~na lokacija za vreme na kolekcioniraweto, po GIS sistemot. Poseta i rabota so polski kolekcii. Koristewe na deskriptori za razli~ni kulturi izdadeni od Me|unarodniot institut za rastitelni genetski resursi za karakterizacija i evaluacija. Poseta na ladni komori za kratkoro~no i dolgoro~no ~uvawe na rastitelen materijal. Proveruvawe na ‘rtlivost na primerocite. Vnesuvawe podatoci vo databazite. Koristewe podatoci od evropski i svetski databazi. Literatura: Avtorizirana skripta; Principles and Practice of Plant Conservation. Chapman&Hill, London, 1995.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi deka studentite imaat dovolni poznavawa od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: SELEKCIJA NA RASTENIJATA (ZF00500)Semestar i broj na ~asovi: VII, 4 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Qubomir Marinkovi}Cel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so metodite za sozdavawe na novi sorti kaj rastenijata, {to pretstavuva osnova za tehnolo{kite predmeti i nivna primena vo proizvodstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Zna~ewe i zada~a na selekcijata. Selekcijata i drugite nau~ni disciplini. Po~eten materijal vo selekcijata. Gen centri. Introdukcija i aklimatizacija. Poim za sorta, hibridna sorta, klonova sorta i populacija. Razmnoùvawe na kulturite (obrazuvawe polovi organi, opra{uvawe i oploduvawe, generativno i vegetativno razmnoùvawe). Metodi na odbirawe od prirodni i lokalni populacii (avtogamni, ksenogamni i kulturi koi vegetativno se razmnoùvaat). Metodi za sozdavawe na novi genotipovi (hibridizacija, inducirani mutacii, poliploidija, kultura na tkivo). Postapka so ve{ta~ki dobienite populacii. Incuht. Primena na heterozisot. Testirawe na dobieniot materijal na biotski i abiotski faktori. Metodi na polski opiti. Biometriski metodi. Prijavuvawe, priznavawe i registrirawe na novi sorti.Specijalen del: Metodi na selekcija kaj ìtni, industriski i fura`ni kulturi.Sodrìna na ve`bite: Izbor na elitni rastenija na pole i nivna laboratoriska analiza. [emi - metodi na odbirawe od prirodni i ve{ta~ki populacii kaj avtogamni, ksenogamni i kulturi koi vegetativno se razmnoùvaat. Postavuvawe polski sortni opiti. Analiza na kvantitativnite svojstva. Primena na oddelni biometriski metodi vo selekcijata.Literatira:Principi i metodi oplemewivawa biqa. (1992) S. Borojevi}. Belgrad.Praktikum po selekcija. (1997) Cvetanka Naj~evska. SkopjeAvtorizirani kopii od predavawata.Na~in na polagawe na predemetot: Se izveduva usno so prethodno poloèn kolokvium.


Predmet: FITOPATOLOGIJA SO FITOFARMACIJA (ZF00501)Semestar i broj na ~asovi: VII, 4 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Jovan~ev ass. m-r Vladimir Stojanovski ass. m-r Biljana KuzmanovskaCel na predmetot: Voveduvawe na studentite vo teorisko i prakti~no zapoznavawe na op{tata i specijalnata fitopatologija, op{tata i specijalnata fitofarmacija (fungicidi).

Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot:Op{t del: Poim za rastitelni bolesti i ekonomsko zna~ewe. Pri~initeli na rastitelni bolesti. Osnovni karakteristiki na fitopatogenite: gabi, bakterii, virusi, rikecii i vi{i parazitni cvetnici. Simptomatologija. Paraziti i parazitizam vo rastitelniot svet. Patogeneza. Epifitotiologija. Otpornost na rastenijata kon patogenite. Merki za suzbivawe na patogenite. Fitofarmacija: mestoto i ulogata na fungicidite vo za{titata na rastenijata.Kontaktni fungicidi. Stemi~ni fungicidi. Antibiotici kako fungicidi. Mehanizam na dejstvoto na fungicidite, tolerantnost na patogenite kon fungicidite, otrovnost na fungicidite, fitotoksi~nost na fungicidite, rezidualno dejstvo, toleranca i karenca. Biolo{ko spre~uvawe na rastitelnite bolesti. Primena na biotehnologija vo rastitelnata patologija. Specijalen del: Mikozi: Carstvo: Fungi, Oddel: I. Myxomycota, Oddel: II. Eumycota, pododdel: 1. Mastigo- mycotina, pododdel: 2. Zygomycotina, poddodel: 3. Ascomycotina, pododdel: 4. Basidiomycotina, pododdel: 5. Deuteromycotina. Bakteriozi, virozi, fitoplazmi i parazitni cvetnici. Merki za za{tita na poledelskite kulturi.Sodr`ina na ve`bite: Zapoznavawe so morfolo{kite i biolo{kite karakteristiki na oddelnite pri~initeli na na rastitelnite bolesti. Raspoznavawe na pova`nite bolesti na herbariziran materijal. Terenski ve`bi za zapoznavawe na studentite so bolestite na poledelskite, fura`nite, industriskite kulturi i tutunot prisutni vo na{ata zemja i na~inite za nivno suzbivawe.Literatura: F. Pej~inovski: Zemjodelska fitopatologija (0p{t del), 1996. M.Josifovi}: Poqoprivredna fitopatologija, Beograd, 1964. M. Ivanovi}: Mikoze biqaka, Beograd, 1992. M. Arsenijevi}: Bakterioze biqaka, Novi Sad, 1997. D. [uti}: Biqni virudi, Beograd, 1980, Viroze Biljaka, 1983, Beograd. Agrios: Plant pathology, London, 1988,1998. P. Jovan~ev: Predavawa.Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SKLADIRAWE I ÛVAWE NA POLEDELSKI PROIZVODI - IZBOREN (ZF00502)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Goce Vasilevski prof. d-r Dane Bo{evCel na predmetot: Zapoznavawe na studentite so skladiraweto i ~uvaweto na poledelskite proizvodi.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Skladirawe i ~uvawe na poledelskite proizvodi od pribiraweto do prerabotkata. Objekti i oprema za skladirawe na zrnoto. Vidovi skladi{ta, silosi, oprema na skladi{tata. Priem, ~istewe i skladirawe na zrnoto. Promeni pri ~uvaweto na zrnoto. Skladirawe na p~enka, kompir i {e}erna repa. Za{tita od skladi{ni {tetnici. Za{tita od poàri.Sodrìna na ve`bite: Skladi{ta za ~uvawe na poledelskite proizvodi od pribirawe do prerabotka.Literatura: G. Vasilevski: Prerabotka na poledelski proizvodi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1999. G. Vasilevski: Oriz. Monografija, "Tribina makedonska", Skopje, 1997.Na~in na polagawe na ispitot:Se polaga usten ispit.


Predmet: AGROMARKETING - IZBOREN (ZF00503)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+0 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vexija Usaleski prof. d-r Nenad Georgiev Cel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so marketin{kiot pristap vo raboteweto na pretprijatijata, kade {to vo fokusot se zema marketing koncepcijata na proizvodstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Opredeluvawe na su{tinata i zna~eweto. Poim i definicija na marketingot. Razvoj an marketingot kako nau~na disciplina. Preduslovi za pojavuvawe i razvoj na marketing koncepcijata. Osnovni faktori od koi zavisi primenata na marketingot. Primenata na marketingot vo na{i uslovi. Potro{uva~kata i kupuvaweto na pazarot. Osnovnite komponenti na pazarot. Pribirawe na informacii za donesuvawe na odluki vo marketingot. Sodrìna (funkcii i instrumenti) na marketingot. Proizvodot vo marketing koncepcijata. Distribucija. Politika na ceni. Promocija. Upravuvawe so marketing aktivnostite. Organizacija na marketingot. Marketing vo me|unarodniot promet. Vtor del. Poim i zna~ewe na agromarketingot. îniteli na prometot. Mehanizam i organizacija na prometot. Trgovija so zemjodelski proizvodi i nejzinata podelba. Pazarni institucii vo prometot. Na~ini na odbeleùvawe na proizvodite vo prometot. Zdravstvena ispravnost na prehrambenite proizvodi. Politika i mehanizmot na cenite. Kontrola na pazarnite odnosi. Merki za ograni~uvawe na tro{ocite na prometot. Svetski i me|unarodni organizacii i dogovori od zna~ewe za proizvodstvo i promet na hrana. Pova`ni pazarni pokazateli i uslovi na prometot na zemjodelski proizvodi. Svetski pazar na zemjodelski proizvodi.Sodrìna na ve`bite: Ne se predvideni.Literatura:Marketing. B.Ja}oski. Ekonomski fakultet Skopje, 1997. Avtorizirani predavawa od prof. d-r B.Anakiev, Biblioteka na zemjodelski fakultet - Skopje. Trziste i promet poljoprivrednih i agroindustrijskih proizvoda. Tomin A. Gjorovic M. NIR "Zadruga" Beograd, 1985.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot }e se izveduva etapno po poodelni partii nekolku pati vo semastarot, preku soodvetni testovi.


Predmet: ENTOMOLOGIJA SO FITOFARMACIJA (ZF00504)Semestar i broj na ~asovi: VII, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Eftim An~ev pom.ass. Biljana TaleskaCel na predmetot: Vo nastavata po predmetot Entomologija so fitofarmacija studentite od poledelskata nasoka treba da gi nau~at {tetnicite {to gi napa|aat poledelskite kulturi. Za ova prethodno mora da se zapoznaat i so op{tata entomologija. Pokraj solidnoto poznavawe na {tetnicite na poledelskite kulturi studentite }e gi nau~at i i prakti~nite postapki pri suzbivaweto na {tetnicite.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Definicija na insektite kako ìvotinska grupa. Taksonomija na insektite. Op{ta gradba na insektite. Anatomija na insektite. Fiziologija na insektite. Setiva. Organi za sekrecija. Egzokrini i endokrini sistem. Razmnoùvawe i razvitok na insektite. Generacii na insektite. Prekini vo razvitokot: hibernacija, estivacija, dijapauza. Polimorfizam kaj insektite. Metodi za borba protiv insektite: Hemiski metodi (fitofarmacija), Agrotehni~ki, Biolo{ki, Mehani~ki i Fizi~ki metodi. Integralni metodi vo borba protiv insektite. Apterygota, Ephemeroptera, Odonata, Orthoptera (=Saltatoria), Dyctiopera, Dermaptera, Grylloblatoidea, Thysanoptera, Hemiptera, Homoptera, Lepidoptera, Coleoptera, Diptera, Hymenoptera.Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite preku prakti~na rabota so insektite studentite }e se zapoznaat so morfologija, anatomija, razmnoùvaweto i razvitokot na insektite. Grupirani po kulturi }e se izve`baat site insekti {tetnici spored nivnata sistematska pripadnost. Izrabotka na insektarium.Literatura: Tanasijevi}, To{i}, An~ev. Skopje 1987: Op{ta entomologija; Tanasijevi}, Ili}. Beograd 1978: Op{ta i Posebna Entomologija; Vukasovi} et alt. [teto~ine u biqnoj proizvodwi; Kova~evi}: Primewena Entomologija I i II deo. Zagreb 1962; Postolovski i sorabotnici, Skopje 2001: Pregled na pesticidi registrirani vo R. Makedonija.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se sostoi od prakti~en del i teoretski del. Na prakti~niot del studentite se dol`ni da prezentiraat insektarium i da go pokaàt znaeweto na prou~uvanite {tetnici. Na teoretskiot del se proveruva celokupnoto znaewe na studentite od entomologijata.


Predmet: EKO-POLEDELSTVO (ZF00505)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Tatjana Prentovi}Cel na predmetot:Predmetot gi opfa]a najva`nite poledelski kulturi koi se proizveduvaat na teritorijata na Republika Makedonija. Se izu~uva nivnata biologija i morfologija, stopanskoto zna~ewe kako i osnovnite karakteristiki vo tehnologijata na nivnoto odgleduvawe. Celta na predmetot e da dade osnova za nivna primena vo praksata [to podrazbira dobivawe na visoki i stabilni prinosi. Celiot proces pri odgleduvawe na ovie kulturi se temeli na principot da se dobie visok prinos i kvalitet so minimalno vloùvawe i aplikacija na hemiski sredstva (aspekti na organskoto proizvodstvo ili odr`livoto zemjodelstvo).Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Zna~ewe na rastitelnoto proizvodstvo za ishrana na lu\eto i negovi karakteristiki. Podelba i zna~ewe na poledelskite (nivskite) kulturi. Stopansko zna~ewe na ìtnite kulturi i nivni pozna~ajni pretstavnici. Zrnesti me[unkasti i klubenesti kulturi i nivni pozna~ajni pretstavnici. Industriski kulturi, nivna podelba i pozna~ajni pretstavnici. Aromati~ni, za~inski i lekoviti rastenija. Fura`ni kulturi, nivna podelba i pozna~ajni pretstavnici. Trevnici (livadi i pasi[ta). Sodrìna na ve`bite:Zapoznavawe so morfologijata na vidovite opfateni so teoretskiot del na nastavata.Literatura:Vasilevski, G. 2003. Zrnesti i klubenesti kulturi, Skopje. Egumenovski, P. 1998. Specijalno poledelstvo, Skopje. Ivanovski, R. P. 2000. Fura`no proizvodstvo, Skopje. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit po utvrdenoto poznavawe na prakti~niot del od predmetot.


Predmet: SEMEPROIZVODSTVO- IZBOREN (ZF00600)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3 + 1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Qubomir Marinkovi}Cel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so biologijata na semeto, negovo razmnoùvawe i odrùvawe preku proizvodstvo na razni kategorii kako i negovite kvalitetni svojstva, {to pretstavuva osnova za tehnolo{kite predmeti.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Zada~i i organizacija na semeproizvodstvoto. Zakonski propisi vo oblasta na semeproizvodstvoto. Poimi za sorta i nivno priznavawe. biologija i morfologija na semeto. Stru~na kontrola i priznavawe na semenski posevi. Dorabotka i ~uvawe na semeto. Metodi za odreduvawe na kvalitet na semeto. Marketing vo semeproizvodstvoto. Proizvodstvo na sortno i hibridno seme kaj oddelni kulturi - ìtni, industriski, fura`ni i dr.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so zakonskite propisi vo oblasta na semeproizvodstvoto. Biologija i morfologija na semeto. Plan za semeproizvodstvo kaj oddelni kulturi. Stru~na kontrola - aprobacija i formirawe na soodvetna dokumentacija za semeto. Ispituvawe na kvalitetot na semeto.Literatira:Op{te semenarstvo. (1996) M. Milo{evi} i dr. Novi SadSjemenarstvo ratarskih i krmnih biqa. (1994) I. Kolak. ZagrebSemenarstvo. M. Mari}. Belgrad. Avtorizirani kopii od predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva usno so prethodno poloèn kolokvium.


Predmet: MENAXMENT VO POLEDELSKOTO PROIZVODSTVO (ZF00601)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile Pe{evski Cel na predmetot: Predmetot gi educira studentite vo vrska so osnovaweto, upravuvaweto i rakovodeweto. Za organiziraweto na sredstvata za proizvodstvo, za normiraweto na trudot i za organizacijata na proizvodstvoto na poledelskite kulturi.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Faktori na zemjodelskoto proizvodstvo. Organizirawe, odlu~uvawe, upravuvawe i rakovodewe. Planirawe i proektirawe. Reonizacija, specijalizacija na proizvodstvoto i golemina na zemjodelskite stopanstva. Golemina i osnovni proporcii na poledelskoto proizvodstvo. Merewe i ocenuvawe na intenzivnosta. Organizacija na zemji{nata teritorija. Organizacija na stopanski dvor. Organizacija na patna mreà. Organizacija na vodosnabduvawe. Racionalna eksploatacija na sredstvata za proizvodstvo. îniteli i pati{ta za podignuvawe na produktivnosta na trudot. Normirawe na trudot i metodi za normirawe. Analiti~ka procena na rabotnite mesta i rabotite. Personalen menaxment. Vkupen prihod i negovata raspodela. Ekonomski odnosi me|u delovi na pretprijatieto. Analiza na stopanskata dejnost. Organizacija na proizvodstvoto na strni ìta, na p~enka, na {e}erna repa, na son~ogled, na tutun, na domati i na lucerka. Organizacija na osnovna i na dopolnitelna obrabotka na po~vata. Organizacija na |ubrewe na po~vata, na seidba i na fitoza{tita. Organizacija na berba i nièwe tutun. Sodrìna na prakti~niot del na predmetot:Zemjodelsko-stopanski proekt. Godi{en proizvodno-finansiski plan. Operativen plan. Plan za izvr{uvawe na rabotnite procesi. Utvrduvawe na norma vreme i raboten efekt. Racionalna organizacija na osnovnite rabotni procesi vo poledelskoto proizvodstvo.Literatura: Organizacija na zemjodelskite stopanstva i organizacija na sto~arskoto proizvodstvo. Galev, Arsovski. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje, Skopje, 1990. Organizacija na poledelskoto proizvodstvo - praktikum. Pe{evski, Anakiev. Zemjodelski fakultet, Skopje, 1995. Menaxment vo poledelskoto proizvodstvo (avtorizirani predavawa). Pe{evski, Zemjodelski fakultet, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: PRERABOTKA NA POLEDELSKI PROIZVODI (ZF00602)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Goce VasilevskiCel na predmetot: Zapoznavawe so prerabotkata na poledelskite proizvodi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Proizvodstvo na bra{no i negovi proizvodi: melni~arski proizvodi. Tehnolo{ki procesi pri meleweto na p~enicata, 'r`ta, p~enkata. Lupewe na zrnata od ìtnite kulturi. Proizvodstvo na leb: surovini, izrabotka na testo, fermentacija, delewe, formirawe i pe~ewe. Proiodstvo na suvi testa, beli, slatki i ukrasni pe~iva.Proizvodstvo na rastitelni masla: surovini, obrabotka na surovinite, ekstrakcija, ~istewe i rafinirawe na surovoto maslo.Proizvodstvo na cvrsti masti. Proizvodstvo na {e}er i skrob: surovini, pogotovka, ekstrakcija, ~istewe, saturacija, filtrirawe, kristalizacija.Proizvodstvo na slad: surovini, proizvodstvo, vlaèwe, 'rtewe, su{ewe i dorabotka na sladot.Proizvodstvo na pivo: surovini, tehnolo{ki proces, sladovina, alkoholna fermentacija, bistrewe i polnewe na pivoto.Sodrìna na ve`bite: Tehnolo{ka postapka za melewe na ìtata. Tehnolo{ka postapka za proizvodstvo na leb i beli pe~iva.Tehnolo{ka postapka za proizvodstvo na maslo, {e}er, slad i pivo.Literatura: G. Vasilevski: Prerabotka na poledelski proizvodi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1999. G. Vasilevski: Oriz. Monografija, "Tribina makedonska", Skopje, 1997.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: POZNAVAWE I OBRABOTKA NA TUTUNSKA SUROVINA (ZF00603)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Simeon Karajankov doc. d-r Zlatko ArsovCel na predmetot: Predmetot gi podu~uva studentite za vrednosta i upotrebnata vrednost na tutunot, preku izu~uvaweto na tehnolo{kite i hemiskite karakteristiki, pa spored toa i pravilno naso~at tehnolo{kite procesi na obrabotkata na tutunot, a ponatamu da se stvori osnova za narednata faza, fabrikacija (prerabotka) na tutunot. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Predmet, zna~ewe i namena na tutunskata surovina. Tehnolo{ki karakteristiki na tutunskata surovina. Biohemiski karakteristiki. Vrednuvawe na kvalitetot na tutunot (pova`ni uslovi za formirawe na kvalitetot na tutunot, nau~no ocenuvawe na kvalitetot, polna kondicija, degustacija i reprezentativna hemiska analiza). Manupulacija na tutunot. Fermentacija na tutunot (teoretski osnovi, faktori za fermentacija, mikrobiolo{ki procesi, znaci za fermentacijata, tehnologija na sezonska i industriska fermentacija). Pofermentativen period.Sodrìna na ve`bite: Laboratorisko opredeluvawe na: vlaga, struktura, nervatura, materijalnost, volumenska teìna, denzitet i polne~ka sposobnost, hemiski sostav. Opredeluvawe na fermentiranost i katalazna aktivnost na tutunot. Organolepti~ka procenka na tutunskata surovina.Literatura:1. Boceski D. 1984. Poznavawe i obrabotka na tutunskata surovina, Prilep2. Boceski D. 1996. Poznavawe na fermentacijata na tutunot, Stopanski pe~at

d.o.o., SkopjeNa~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe od prakti~niot del (kolokvium) na predmetot.


Predmet: FABRIKACIJA NA TUTUNOT- IZBOREN (ZF00604)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Simeon Karajankov doc. d-r Zlatko ArsovCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi podgotvi studentite za poslednata faza od kompleksnata tutunska industrija, fabrikacijata na tutunot. Preku istoriskiot razvitok, vidovite na tutunski prerabotki, tehnologijata na nivnoto proizvodstvo do dobivaweto na finalen proizvod cigara, kako i ostanatite tutunski prerabotki nameneti za uìvawe.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Istorijat na prerabotkata na tutunot. Tutunski prerabotki za pu{ewe. Tutunski prerabotki za `vakawe i {mrkawe. Osnovni karakteristiki i tehnologija na proizvodstvo na puri, tutun za `vakawe i {mrkawe. Vidovi na cigari. Cigari so mala sodrìna na nikotin i kondenzat. Biohemiski karakteristiki na tutunskiot ~ad i pova`ni izmeni na hemiskite soedinenija vo procesot na pu{eweto. Tehnologija na proizvodstvoto na cigari i {ema na tehnolo{kite procesi. Priem i skladirawe na tutunot. Sostavuvawe na tutunski harmani. Vlaèwe na tutunot. Linii za obrabotka na tutunot (berlejska, virxiniska, orientalna i linija za obrabotka na rebra). Se~ewe na tutunot. Razbivawe, ladewe, su{ewe i obespra{uvawe na se~eniot tutun. Aromatizirawe na reèniot tutun. Odleùvawe na se~eniot tutun. Izrabotka i pakuvawe na cigari. Lageruvawe i distribucija. Pomo{ni materijali i procesi vo proizvodstvoto na cigari. Kontrola i odrùvawe na kvalitetot pri proizvodstvoto na cigari.Sodrìna na ve`bite: Laboratorisko opredeluvawe na: Vlaga na se~eniot tutun i cigari. Denzitet, polne~ka sposobnost, {iro~ina na rezot i frakcionen sostav na se~eniot tutun. Odreduvawe na kvalitet na izrabotenata cigara i pakuvawe. Hemiski sostav na tutunskiot ~ad (nikotin i katran). Literatura:1. Stojanovi} S. 1967. Tehnologija cigareta, Beograd.2. Georgiev S. 1980. Tehnologija po tÓ tÓtÓtÓnovi izdeliÔ. Plovdiv.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe od prakti~niot del (kolokvium) na predmetot.


Predmet: TRO[OCI I KALKULACII- IZBOREN (ZF00605)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc. d-r Aleksandra Martinovska Cel na predmetot: Predmetot im ovozmoùva na studentite da dobijat znaewe za osnovnite ~initeli na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata, elementite na tro{ocite, analiti~kite i investicionite kalkulacii vo poledelskoto proizvodstvo, kako i ocenkata na ekonomskiot uspeh na raboteweto na zemjodelskoto pretprijatie.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Osnovni faktori (~initeli) na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata. Tro{oci: osnovni elementi na tro{ocite: (1) materijalni tro{oci, (2) tro{oci na amortizacija, (3) tro{oci na rabotna sila. Podelba na tro{ocite: spored izvorite na nastanuvawe, spored sloènosta na strukturata, spored mo`nostite i na~inot na prenesuvaweto (direktni i indirektni tro{oci). Podelba spored promenlivnosta vo zavisnost od tro{eweto vo obemot na proizvodstvoto. Metodi za utvrduvawe na tro{ocite: kalkulacii (cel, podelba, prethodni i naredni kalkulacii, makro i mikro-ekonomski kalkulacii). Vidovi na kalkulacii: utvrduvawe na tro{ocite za koristewe na tehni~kite sredstva za proizvodstvo, analiti~ki kalkulacii na linii na proizvodstvoto, diferencijalna kalkulacija, investiciona kalkulacija. Procenka na postojani i osnovni sredstva. Procenka na arsko |ubre. Utvrduvawe na pokazateli na ekonomskiot uspeh na raboteweto: za vrednosta na proizvodstvoto, za tro{oci na raboteweto, za ekonomskite rezultati (neto produkt, ~ist prihod, dobivka). Utvrduvawe na ekonomskite pokazateli na godi{no rabotewe: vkupen prihod, dohod, ~ist dohod. Na~in na merewe na ekonomskite rezultati: ekonomi~nost na proizvodstvoto, rentabilnost, produktivnost na trudot.Sodrìna na ve`bite: Metodi za procenka na vrednosta na arskoto |ubre. Amortizacija na postojanite sredstva. Sloèna interesna smetka. Anuitet. Ekonomska opravdanost na investiciite. Presmetuvawe na cenata na ~inewe.Literatura: Andrić, Jovan. Troškovi i kalkulacije u poljoprivrednoj proizvodnji. Beograd: Savremena administracija, 1998. Lazarov, Stojan, Milanov, Metodi. Praktikum po kalkulacii. Skopje: Zemjodelski fakultet, 1985.Na~in na polagawe na ispitot: Nastavata se sostoi od predavawa i ve`bi, na koi prakti~no se obrabotuvaat delovite od predavawata.


STUDISKA PROGRAMA:

GRADINARSTVO I CVE]ARSTVO



ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107




2+0 6 103 4. Ekologija 3+2 6 110



3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106


Vkupno (29) 16+13 Vkupno (27) 15+12


ZF00



3+1 6 206


4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Po~vena mikrobiologija

2+1 6 208

4. Pedologija 4+2 6 204 4. Fiziologija na rastenijata 2+2 6 209


3+0 6 205 5. Sistematika na po~vite

2+2 6 210

6. Stranski jazik 2+2 0 200 6. Op{to poledelstvo 3+2 6 211


Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 18+12


ZF00


1. Op{to gradinarstvo i cve}arstvo

4+2 6 312 1. Gradinarstvo na otvoreno

3+2 6 315

2. Planirawe i ureduvawe na parkovi

2+2 6 313 2. Cve}arstvo na otvoreno

3+2 6 316

3. Mehanizacija vo gradinarstvoto i cve}arstvoto

2+2 6 314 3. Lekoviti i za~inski rastenija

2+2 6 317

4. Sovremeni genetski metodi vo poledelstvoto

2+2 6 305 4. Navodnuvawe na gradinarski i cve}arski kulturi

3+2 6 321

5. Ishrana na rastenijata

3+2 6 302 5. Ovo{tarstvo 3+1 6 319

6. Melioracii so za{tita od erozija

2+2 6 300 6. Lozarstvo 2+1 6 320

7. Za{titeni prostori 2+2 6 318

Vkupno (27) 15+12 Vkupno (30) 18+12


ZF00

1. Odgleduvawe na zelen~uk vo za{titeni prostorii

3+2 6 506

1. Proizvodstvo na seme i saden materijal od гradinarski i cve}arski kulturi

3+2 6 606

2. Proizvodstvo na cve}e vo za{titeni prostorii

3+2 6 507 2. Selekcija na gradinarski i cve}arski vidovi

3+2 6 607

3. Dorabotka na zelen~uk i цвеќе 2+2 6 508

3. Bezpo~veno odgleduvawe на зеленчук и цвеќе

2+1 6 608

4. Standardizacija i контрола на зеленчук и цвеќе

2+2 6 509 4. Fitopatologija so фитофармација 2+2 6 609

5. Entomologija so fitofarmacija

2+2 6 510 5. Prerabotka na zelen~uk и овошје 4+1 6 610

6. Oblikuvawe na gradini

2+2 6 511 6. Tro{oci i kalkulacii 2+2 6 362

7. Menaxment vo gradinarstvoto i cve}arstvoto

2+1 6 512 7. Agromarketing na gradinarstvo i cve}arstvo

2+2 6 611

8. Dekorativni rastenija 2+1 6 612

Vkupno (29) 16+13 Vkupno (30) 18+12


Predmet: FIZIOLOGIJA NA RASTENIJATA (ZF00209)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof.d-r Vidoja Trpeski


doc. d-r Silvana Manasievska Simi}Cel na predmetot: Zapoznavawe so nekoi fiziolo{ki procesi od ìvotno zna~ewe za rastenijata, energetski bogati organski soedinenija, nivna biosinteza, upravuvawe so procesite za pocelosno i pokvalitetno primarno zemjodelsko proizvodstvo. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i zna~ewe na predmetot. Odbrani poglavja od fiziologija na rastenijata. Hemiski sostav na rastenijata. Vodni reìm vo rastenijata (primawe, oblici, faktori, dvièwe i ispu{tawe). Fotosinteza (fotosintetski pigmenti, biosinteza na hlorofil i karotinoidi). Mehanizam i hemizam na fotosintezata. Temna faza na fotosintezata. Transfer na jaglenohidrati vo rastenijata. Biosinteza na skrob, saharoza i pentozi. S-4 fotosinteza. Usvojuvawe na SO2 koncentracija, specifiki, faktori i upravuvawe so fotosintezata. Fotosinteza i prinosi. Di{ewe: supstancii, hemizam i mehanizam na di{eweto. Fazi i procesi na di{eweto (I i II faza). Krebsov ciklus. Transfer i energija pri di{eweto. Faktori na di{eweto. Vzaemno di{ewe i fotosinteza. Fiziolo{ki aktivni materii vo rastenijata. Fiziologija na semeto i plodovite: Hemiski sostav. Fiziolo{ki procesi pri ~uvawe. Miruvawe. Fiziolo{ki energetski procesi pri babrewe i r'tewe na semeto. Faktori na r'teweto (hemiski i fiziolo{ki). Otpornost na rastenijata na nadvore{ni faktori: Visoka temperatura. Su{ewe. Soli. rN reakcija. Anaerobni uslovi. Fiziolo{ko-biohemiski osnovi na otpornost na rastenijata na: Bolesti. [tetnici. Herbicidi. Zagaden vozduh.Sodrìna na ve`bite: Kvantitativna analiza na osnovnite komponenti vo rastenijata: slobodna, higroskopna i vkupna voda. Suvi materii. Vkupni mineralni materii. Vkupni organski materr. Kvantianaliza na azot vo rastenijata. Belkovini. Celuloza. Skrob. Masla. Vitamin S. Kiselini i pigmenti na hromotogravska hartija. Difuzija i osmoza. Traspiracija i gutacija. Enzimi. Vegetivna razmoùvawe na rastenijata.Literatura: M. Jeki} (1983): Agrohemija I del (elementi na fiziologija na rastenijata, univerzitet Kiril i Metodij - Skopje. M. Sarić i sar. (1989): Fiziologija biljaka, Naučna knjiga-Beograd. R. Grup~e (1986): Botanika, Univerzitet Kiril i Metodij - Skopje. M. Sarić i sar. (1978): Praktikum iz fiziologije biljaka, Univerzitet Novi Sad.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SISTEMATIKA NA PO^VITE - IZBOREN (ZF00210)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Josif Mitrikeski pom. ass. Mile MarkoskiCel na predmetot: Materijata koja e opfatena vo ovoj predmet ima cel da gi vovede studentite vo poznavaweto na klasifikacionite sistemi na po~vite koi postojat vo svetot i detalnoto zapoznavawe so na{ite po~veni tipovi. Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot: Sistematika na po~vite kako prirodna nauka. Pova`ni klasifikacioni sistemi vo svetot. Morfologija na po~vite. Sistematika na po~vite vo R Makedonija. Oddel na avtomorfni po~vi. Klasa nerazvieni po~vi, tipovi: sirozem vrz rastresit supstrat, kamewar, eolski pesok, deluvijalna po~va. Klasa na humusno-akumulativni po~vi, tipovi: varovni~ko-dolomitna crnica, rendzina, humusno-silikatna po~va, smolnica, ~ernozem. Klasa na kambi~nii po~vi, tipovi: kafeava {umska po~va, cimetna {umska po~va, kafeava po~va vrz varovnici i dolomiti, crvenica.Klasa na eluvijalno iluvijalni po~vi, tipovi: lesivirana po~va, kafeava podzolesta po~va, podzol. Klasa na antropogeni avtomorfni po~vi, tipovi: rigolovana po~va, gradinarska po~va, po~vi na deponiite. Oddel na hidromorfni po~vi: Klasa na nerazvieni po~vi, tip: aluvijalna po~va. Klasa na livadski po~vi, tip: livadska po~va. Klasa na psevdoglejni po~vi, tip: psevdoglej. Klasa na glejni po~vi, tipovi: hidrogena crnica, mo~urlivo glejna po~va, psevdoglejno-glejna po~va.. Klasa na tresetni po~vi, tipovi: visok treset, nizok treset, preoden treset. Klasa na antropogeni hidromorfni po~vi, tipovi: rigoluvana tresetna po~va, orizna po~va, hidromeliorirani hidromorfni po~vi. Oddel na halomorfni po~vi: Klasa na akutno zasoleni po~vi, tip: solon~ak. Klasa na solone~ni po~vi, tip: solonec Oddel na subakvalni po~vi: Klasa na nerazvieni po~vi, tip: protopedon. Klasa na razvieni po~vi, tipovi: gitja, daj, sapropel. Klasa na antropogeni po~vi, tipovi: odvodnet sapropel, odvodneta gitja.Sodr`ina na ve`bite: Prou~uvawe na vnatre{nata i nadvore{nata morfologija na po~vite. Zapoznavawe so genetskite horizonti i nivnite simboli. Determinirawe na sekoj tip od na{ata klasifikacija. Koristewe na nagledni sredstva: slajdovi monoliti. Filmovi. Literatura :Malcolm E. Sumner, Editor-in Chief.1999: Handbook Of Soil Science. CRC Press. Boca Raton-London-New York- Washington, D.C.Mitrikeski J., Mitkova Tatjana 2001: Praktikum po pedologija, SkopjeFilipovski \. 1993: Pedologija, ~etvrto izdanie. Univerzitet "Kiril i Metodij", Skopje.Filipovski \. 1995, 1997, 1999, 2000:Po~vite na Republika Makedonija, Tom I, II, III, IV, V. MANU, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OP[TO POLEDELSTVO (ZF00211)Semestar i broj na ~asovi: IV so 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mirko Mihajlovski ass. m-r Zvonko PacanoskiSodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Osnovni karakteristiki na rastitelnoto proizvodstvo. Zemjodelski proizvoden prostor i e lementi. Faktori na nadvore{nata sredina (agroekolo{ki faktori): svetlinata, toplinata, vodata i vozduhot kako agroekolo{ki faktori.Po~vata kako vegetaciona sredina. Op{ti zakonitosti vo deluvaweto na nadvore{nata sredina Obrabotka na po~vata: pri~ini i cel na obrabotkata na po~vata. Promeni koi nastanuvaat vo po~vata pod vlijanie na obrabotkata. Na~ini na obrabotka na po~vata: osnovna i dopolnitelna obrabotka. Sistemi na obrabotka na po~vata: poim i klasifikacija na sistemite. Plodored: poim i definicija. Elementi i struktura na plodoredot. Zna~ewe na plodoredot. Klasifikacija na plodoredite. Sostavuvawe na plodored. Seme i seidba: seme, definicija i svojstva. Kvalitetni svojstva na semenskiot materijal. Pripremawe na semenskiot materijal za seidba. Vreme, na~in i dlabo~ina na seidbata. Norma seme za seidba. Pleveli i borba protiv niv:osnovni karakteristiki na plevelite i merki za suzbivawe. Suzbivawe na plevelite vo stopanski pozna~ajni poledelski i gradinarski kulturi..Sodrìna na ve`bite: Isptuvawe kvalitetnite svojstva na semenskiot i posado~niot materijal (~istota, 'rtlivost, apsolutna i hektolitarska masa, vla`nost, staklenost, stopanska vrednost i sl.). Zapoznavawe i determinirawe na okolu 60 vidovi pleveli. Zemjodelska ocenka na klimata. Langeov vrneèn faktor. Indeks na su{a po De Marton. Hidrotermi~ki koeficient po Seqaninov. Klimadijagram po Valter. Odreduvawe na temperaturni pragovi za po~etokot i krajot na vegetacijata. Sostavuvawe na plodored. Ocenuvawe kvalitetot na oraweto.Literatura: T. Kostov: Op{to poledelstvo so (avtorizirani predavawa). Zemjodelski fakultet, Skopje, 2001, T. Kostov: Op{to poledelstvo so agroekologija (praktikum). Zemjodelski fakultet, Skopje, 1994, I. Molnar: Op{te ratarstvo. Poqoprivredni fakultet, Novi Sad, 1995, V. Mihaqi}: Op}a proizvodwa biqa. [koqska kwiga, Zagreb, 1976, T. [ari} : Op{to ratarstvo. Poqoprivredni fakultet, Sarajevo, 1983..Na~in na polagawe na predmetot: Se dostavuva herbarska zbirka, a potoa se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PO^VENA MIKROBIOLOGIJA - IZBOREN ((ZF00208)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2 + 1, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof.d-r Jugoslav Ziberoski prof. d-r Vladimir Kakurinov pom. ass. Biljana PetrovaCel na predmetot: Predmetot ima za cel da ovozmoì na studentite da se zapoznaat so ulogata na mikroorganizmite vo po~vata. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Alkoholna fermentacija. Mle~no-kiselnska fermentacija. Propionska fermentacija. Maslena (buterna) fermentacija. Ocetna fermentacija. Limunsko - oksalna fermentacija. Humifikacija na organskite ostatoci: Organski ostatoci vo po~vata. Vidovi na humifikatori. Uslovi vo po~vata za humifikacija. Dehumifikacija vo po~vata. Anaerobno razlagawe na organskite ostatoci vo po~vata: (celulozna, i pektinska fermentacija. Aerobno razlagawe na organskite materii vo po~vata (na celulozata, hemicelulozata, ligninot, i masnite materii.) Amonifikacija vo po~vata (na belkovini, urea, urinskata i hipourinskata kiselina). Azotofiksacija. (slobodna i simbioti~ka). Kruèwe na sulfurot, fosforot i èlezoto vo prirodata Mikrobiologija na arskoto |ubre (zreewe) i kompostot. Mikrobiolo{ki |ubriva - biopreparati. (nitragin, azotobakterin, humivorin, fosfobakterin). Uloga na mikroorganizmite za plodnosta na po~vata: Mikroorganizmi kako indikatori za plodnosta na po~vata; Mikrobiolo{ki metodi za odreduvawe na rastitelnite asimilativi vo po~vata. Mikroorganizmi i agrotehni~ki merki: (redovni agrotehni~ki merki i agoromeliorativni merki. Konzervirawe na hrana (biozana, anabioza, Cenaanabioza i abioza. Silaìrawe. Uloga na mikroorganizmite vo sovremena vojna.Sodrìna na ve`bite: Mikroskopirawe na kvasci. Mikroskopirawe na mle~nokiselinski bakterii;. Mikroskopirawe na maslenokiselinski bakterii. Mikroskopirawe na anaerobni i aerobni celulozni bakterii; Mikroskopirawe na ocetni bakterii. Opredeluvawe na broj na mikroorganizmi vo po~vata. Mikrosopirawe na amonifikatori; slobodni azotofiksatori. Metod na vkalapena po~va. Mikroskopirawe na simbioti~ki azotofiksatori. Mikroorganizmi kako indikatori;Antibiogram; Vlijanie na hemiskite sredstvaLiteratura: Micev N. 1988: Mikrobiologija, Izdanie na Univerzitetot, Skopje Micev N. 1978: Zemjodelska mikrobiologija. Izdanie na Univerzitetot, Skopje. Ziberoski J. 1994: Mikrobiologija. Na{a kniga, Skopje Te{i} @. 1986: Mikrobilogija zemqi{ta. Poqoprivredni fakultet BeogradNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: OP[TO GRADINARSTVO I CVE]ARSTVO (ZF00312)Semestar broj na ~asovi: V, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Danail Jankulovski prof. d-r Stefanka HaxiPecova pom. ass. Zvezda Bogevska pom. ass. Margarita DimovskaCel na predmetot: Sodrìnata na ovoj predmet ima za cel da gi zapoznae studentite so osnovnite zamenitosti koi vlijaat vrz razvojot na gradinarstvoto i cve}arstvoto i osnovnite proizvodni pravci zavisno od agrolo{kite uslovi.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved vo gradinarstvoto i cve}arstvoto. Predmet i zna~ewe na gradinasrtvoto vo rastitelnoto proizvostvo zna~ewe na zelen~ukot kako hrana. Sostojba, uslovi i pravci na razvoj na gardinarstvoto. Sistemi na proizvodstvo. Biolo{ki specifi~nosti na gradinarskite vidovi. Agroekolo{ki uslovi i specifi~nost na agroklimatskite podra~ja vo Makedonija za razvoj na gradinarstvoto i cve}arstvoto. Na~ini na razmnoùvawe na gradinarskite i cve}arskite vidovi. Metodi na odgleduvawe: rasadna metoda, metoda na direktna seidba so generativen i vegetative reproduktiven materijal. Proizvodstvo na rasad. Plodored - sistemi na plodored. Vegetativen prostor..Sodrìna na ve`bite:Prakti~no zapoznavawe na sistemite na proizvodstvo, Determinirawe na reproduktivnite organi (generativni i vegetativni). Utvrduvawe na kategoriite i kvalitetot na rasadot niz biometri~ni metodi. Odreduvawe na konfiguraciite na vegetacioniot prostor. Konfiguracija na proizvodni povr{ini. Sostavuvawe na tipovi na plodorediLiteratura:Alaxajkov L. 1983: Op{to gradinarstvo, Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje Lazi} B. i sor. 1998 : Povrtarstvo, Univerzitet u Novom SaduNau~ni i stru~ni separati od oblasta na gradinarstvoto i cve}arstvotoLLOYD, C, RICE, G. (1997): Garden Flower from seed. Renguin Books London (England)Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva usno otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na materijata od prakti~niot del i izrabotenite semenarski temi.


Predmet: PLANIRAWE I UREDUVAWE NA PARKOVI (ZF00313)Semestar i broj na ~asovi : V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stefanka HaxiPecova pom. ass. Margarita DimovskaCel na predmetot: Zapoznavawe so su{tinata i karakterot na preelite. Zapoznavawe so op{testvenite aktivnosti za upravuvawe so predelite.Sodrìna na teoriskiot del na predmetot: Pojmovna determinacija. Osnovi na prostornoto i urbanisti~koto planirawe. Zapoznavawe so metodolo{kata ramka za planirawe i ureduvawe na predeli i parkovi. Kategorii na parkovi. Sodrìna i na~in na ureduvawe. Upravuvawe so parkovite.Sodrìna na ve`bite: Analiza na predeli. Koristewe na karti. Zapoznavawe so prostorno-planinska i urbanisti~ka dokumentacija na dràvata. Izrabotka na plan na agraren predel. Izrabotka na plan na park.Literatura:Vujkovi},Q., Istraìvawe i planirawe optimalnih sistema zelenih povr{ina u nekim gradovima sredwe veli~ine u Sr Srbiji, Univerzitet u Beoghradu, [umarski fakultet, 1988Gali},R., Urbano zonirawe, Makedonska kniga, 1980\ukanovi},M., Ekolo{ke dimenzije u izgraivawu prostora, Institut za dokumentaciju za{tite na radu, Ni{, 1983Mumford, L. Grad u istoriji, Naprijed, ZagrebTunnard,C., gardens in the modern landscape, The Archtectural Piess, londen, 1948Prostoren plan na Sr Makedonija- metodologija i istraùva~ka programa, Instiotut za prostorno planirawe, 1976Steiner F., The Living Landscape - An Ecological Approach To Landscape Planining. Mc-Graw-Hill, 1991, Na~in na polagawe na predmetot:Se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: MEHANIZACIJA VO GRADINARSTVOTO I CVE]ARSTVOTO (ZF00314)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r @ivko Dav~ev ass. m-r Ile CanevCel na predmetot: Kako neposredna zada~a i cel na ovoj predmet e da studentite se zapoznaat so site ma{ini i oprema koi se koristat vo priozvodstvenata tehnologija vo gradinarstvoto i cve}arstvoto.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Zapoznavawe so osnovnite karakteristiki na ma{inite i opremata koi se koristat vo gradinaro-cve}arskoto proizvodstvo. Ma{ini za osnovna obrabotka na po~vata (plugovi, diskovi plugovi, razriva~i, podriva~i, ~izeli, frezi). Ma{ini za dopolnitelna obrabotka na po~vata (razni vidovi na kultivatori, obi~ni diskovi, kombinirani). Ma{ini koi se primenuvaat pri odgleduvawe na kulturi na otvoren prostor vo gradinaro-cve}arskoto proizvodstvo. Ma{ini koi se primenuvaat pri odgleduvawe na kulturi vo zatvoren prostor (plastenici, oranèrii) vo gradinaro-cve}arskoto proizvodstvo.Ma{ini za |ubrewe. Ma{ini za za{tita na rastenija. Ma{ini za navodnuvawe. Ma{ini za vrzuvawe, rezidba i kastrewe. Ma{ini i alati za ureduvawe na otvoren i zatvoren prostor, parkovi i zelenila, àrdineri i holtikulturen prostor. Razli~ni vidovi na ma{ini za sobirawe na industriski domati, gradinarski kulturi (morkov, celer, rotkvici, korni{oni itn). Ma{ini i oprema za vnatre{en i nadvore{en transport. Ma{ini i oprema koja se koristi vo industrisko-prerabotuva~kite kapaciteti. Proces i tehnika pri prerabotka na razli~ni gradinarski kulturi.Sodrìna na ve`bite: Laboratoriski i prakti~ni.Literatura:Andasarski G. Mehanizacija na zemjodelskoto proizvodstvo - univerzitet "Kiril i Metodij "-Skopje; Br~i} J.Mehanizacija u biqnoj proizvodwi - {kolska kniga Zagreb 1987 godina; Mici} J. i Milenkovi} I. Poqoprivredne ma{ine - poqoprivredni fakultet 1991 godinaNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SOVREMENI GENETSKI METODI VO POLEDELSTVOTO I GRADINARSTVOTO - IZBOREN (ZF00305)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Cane Stojkovski prof. d-r Sowa Ivanovska ass. m-r Qup~o JankuloskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo sovremenite metodi vo genetskoto inènerstvo i primenata na istite vo bazi~nite i aplikativnite istraùvawa vo sovremenoto zemjodelsko proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i cel vo rastitelnata biotehnologija. Nukleinski kiselini (DNK, RNK) - hemiska priroda, svojstva. Ekstrakcija i purifikacija na nukleinski kiselini. Vizuelizirawe i analiza na nukleinski kiselini. Klonirawe i kopirawe. Vektori vo klonirawe. Enzimi vo klonirawe. Genski biblioteki. Oligonukleotidi. Polimerazno veri`na reakcija (PCR). Genetsko mapirawe i detekcija na genetski polimorfizam. Sekvencionirawe. Hibridizacija. Ekspresija na klonirani geni. Molekularni markeri i nivna primena vo genetskoto inènerstvo. In vitro kultura. Voved i zna~ewe na kultura na tkivo i mikropropagacija. Kultura na polen i mikrospori. Somatska embriogeneza. Izolacija, purifikacija i kultura na protoplast. Fuzija na protoplasti i somatska hibridizacija. Genetski transformacii. Eti~ki aspekti na genetskiot inènering.Sodrìna na ve`bite: Izolacija na DNK. Kvantifikacija na DNK. Elektroforeza na DNK. Digestija na DNK. Polimerazno veri`na reakcija (PCR). Detekcija na geni so pomo{ na molekularni markeri. Hibridizacija na DNK. Komjuterski programi vo genetsko inènerstvo. Priprema na induktiven medium. Priprema na regenerativen medium. Izolacija na polen i mikrospori. Transfer na embrioni. Koristewe na kolhicin za duplirawe na brojot na hromozomite. Tehniki za genetski transformacii. Video film za genetsko inènerstvo.Literatura:John H. Dodds, Lorin W. Roberts. (1985) Plant Tissue Culture. Cambridge University Press. UK.H. Lodish, A. Berk, S. Lawrence Zipurski, P. Matsudaria, D. Baltimore, James E. Darnell. (2000) Molecular Cell Biollogy. Fourth Edition. W.H. Freeman and Company. New York. USA.James D. Watson, J. Tooze, David T. Kurtz. (1983) Recombinant DNA. W.H. Freeman and Company. New York. USA.Hristo Duma. (1985) Genetski informacii. Skopje. Avtorizirana skripta.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: ISHRANA NA RASTENIJATA (ZF00302)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r. Vidoja Trpeski prof. d-r Marina StojanovaCel na predmetot:Studentite dobivaat fundamentalni znaewe za plodnosta na po~vata so hemiski elementi za ishrana na rastenijata, na~inot na ishrana, |ubrivata i |ubreweto, kako i uloga na hemiskite elementi vo rastenijata.

Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: OP[T DEL: VOVED I ZNAÊWE NA PREDMETOT.

Nekoi svojstva na po~vata od aspekt na |ubrewe i ishrana na rastenijata. Bogatstvo i plodnost na po~vata so hemiski elementi. Makrobiogeni hemiski elementi vo po~vata: (N, P, K, Ca, Mg, S), posebno za izvori, oblici, koli~ini i gubitoci. Mikrobiogeni hemiski elementi vo po~vata: (Fe, Mn, Zn, Cu, B, Co, Mo), posebno za izvori, oblici, koli~ini i gubitoci. Drugi hemiski elementi vo po~vata (korisni i toksi~ni). Mineralni |ubriva: op{to zna~ewe kaj nas i vo svetot i podelba. Azotni |ubriva, posebno po vidovi za: dobivawe, svojstva, primena, dejstvo vo po~vata. Fosforni |ubriva: vidovi i posebno za: dobivawe, svojstva, primena i dejstvo vo po~vata. Kalievi |ubriva: vidovi i posebno za: dobivawe, svojstva i dejstvo vo po~vata. Kalcievi |ubriva: vidovi, svojstva i primena. \ubriva na hemiskite elementi: Mg, S, Fe, Zn, Cu, B, Co i Mn, posebno vidovi i primena. Sloèni NPK - |ubriva: podelba, dobivawe, svojstva i primena. Folijarni |ubriva: podelba i na~in na primena. Organski |ubriva: vidovi i posebno za dobivawe, svojstva, ~uvawe i primena. Specijalen del za poledelci i gradinaro cve}ari: \ubrewe i ishrana na poledelski, gradinarski kulturi i cve}arski vidovi. Zna~ewe, principi i sistemi na |ubrewe: \ubrewe na ìtni i zrnesti kulturi; \ubrewe na industriski kulturi; \ubrewe na fura`ni kulturi; \ubrewe na gradinarski kulturi; \ubrewe na trevnici, livadi i pasi{ta; \ubrewe na cvetni vidovi; Folijarno |ubrewe; \ubrewe vo hidroponi; \ubrewe so navodnuvawe; \ubrewe so zatrevuvawe (zeleno |ubrewe). Presmetki na dozi |ubriva na baza parametri na |ubrewe.Fiziologija na mineralnata ishrana: Zna~ewe, teorii za primawe joni od po~vata. Ishrana so makrobiogeni hemiski elementi: N, P, K, Cu, Mg, S, potrebi, koli~ini, fiziolo{ko-biohemiska uloga i simptomi kaj soodvetnite zemjodelski kulturi. Ishrana so mikrobiogeni hemiski elementi: Fe, Mn, Zn, Cu, B, Co, Mo, potrebi, fiziolo{ko-biohemiska uloga i simptomi od deficit i vi{ok kaj soodvetnite kulturi.Sodrìna na ve`bite: Labaratoriski del: Analiza na plodnost na po~vata so N, P, K. Analiza pH na po~vata. Analiza na mineralni |ubriva: fizi~ki svojstva i hemiski svojstva (pH, N, P, K i dr.). Terenski del: Na~ini na zemawe po~veni probi i probi od |ubriva za hemiski analizi. Terenska analiza na plodnosta na po~vata so N, P, K, pH, CaCO3. Vizuelni dijagnozi od deficit i vi{ok na hemiskite elementi vo rastenijata. (hlorozi, nekrozi i sl).Literatura: M. Jeki} (1985): Agrohemija I i II del, Univerzitet Skopje; @. Popovi} (1989): Agrohemija, Univerzitet-Belgrad; V. Trpeski, (1997): Agrohemija so fiziologija i ishrana na rastenijata-interna skripta, Zemjodelski fakultet Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MELIORACII SO ZA[TITA OD EROZIJA- IZBOREN (ZF00300)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Aco Gi~ev doc. d-r Marija Vukeli}-[utoskaCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo osnovite vo oblastite na hidrologijata i hidraulikata i dava osnovni znaewa za sogleduvawe na problemite vo melioraciite i vo za{titata na zemjodelskite zemji{ta od erozija. Gi sodrì i site potrebni elementi koi se koristat vo praktikata, a pri re{avaweto na ovoj vid problematika.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Istorijat i dene{nata sostojba na melioraciite. Osnovi na hidrologijata Kruèwe na vodata vo prirodata i voden bilans. Podelba na vodite spored mestoto na nivnoto nao|awe vo prirodata. Hidrologija na po~vata. Dvièwe na vodata vo po~vata vodosprovodnicite. Osnovi na hidraulikata. Hidrometrija. Nekoi Hidrostati~ki zakoni i poimi. Hidrodinamika. Vodoprovodnici i na~in na presmetka na elementite na nivniot protekuva~ki profil. Odvodnuvawe. Definicija i zada~a na odvodnuvaweto. Negativni aspekti na prekumernoto vlaèwe i zamo~urluvawe na po~vata. Pozitivni aspekti na odvodnuvaweto na po~vata. Utvrduvawe na potekloto na prekumernata vla`nost na po~vata. Sostavni delovi i op{ta dispozicija na odvodnite sistemi. Na~ini na odvodnuvawe. Odrùvawe i eksploatacija na odvodnite kanali. Bilansirawe na potrebite od voda vo faza na proektirawe. Op{ta {ema na sistemot za navodnuvawe. Izvori{te i zafat na voda. Upotreba na podzemnata voda za navodnuvawe. Metodi na navodnuvawe i nivna tehni~ka primena. Novi dispozitivi so cel da se simplificiraat tehnologiite na navodnuvaweto. Melioracii na soleni po~vi. Za{tita od erozija vo poledelstvoto. Definicija na erozijata i na konzervacijata. Vidovi na erozii. [teti od erozijata. Faktori od koi zavisi pojavata i goleminata na erozijata. Raspoznavawe na erozijata. Merki za borba protiv erozijata na vodata-konzervacioni merki. Za{tita od irigaciona erozija. Odbrana od poplavi i vlijanieto na konzervacijata vrz namaluvaweto na poplavite. Eolska erozija.Sodrìna na ve`bite: Se sostojat od auditorni ve`bi i izrabotka na individualni zada~i i programi.Literatura: A.Gi~ev: Melioracii so za{tita od erozija.- Skopje, 1997; A.Gi~ev, M.Vukeli}-[utoska, N.Georgiev: Praktikum po melioracii so za{tita od erozija.- Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva usteno otkako pozitivno }e se ocenat programite i se dobie pozitivna ocenka na kolokviumot.


Predmet: GRADINARSTVO NA OTVORENO (ZF00315)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Danail Jankulovski pom. ass. Zvezda BogevskaCel na predmetot: Steknuvawe na znaewa od gradinarskoto proizvodstvo na otvoreno i sistemite (modelite) na odgleduvawe.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Izbor na makro i mikro lokaliteti za odgleduvawe na oddelni vidovi gradinarski kulturi. Sistemi i pravci na gradinarsko proizvodstvo na otvoreno. Specifika na tehnologijata na odgleduvawe po grupi kulturi soglasno nivnite biolo{ki i morfolo{ki karakteristiki. Poteklo, rasprostranetost, stopansko zna~ewe, biologija, morfologija, tehnologija na proizvodstvo, periodi (rokovi) na odgleduvawe na vidovite od familiite: Solonaceae, Brasicaceae, Cucurbitaceae, Alliaceae, Fabaceae, Apiaceae, Asteraceae, Malvaceae, Chenopodiaceae, Convolvulaceae, Poaceae, Airoaceae, Portulaceae.Sodrìna na ve`bite: So laboratoriski ve`bi studentite }e se zapoznaat so celosnata morfologija na rastenijata od izu~uvanite vidovi. Anatomska gradba na delovi od rastenijata koi se koristat za hrana i razmnoùvawe Niz prakti~nite i terenski ve`bi - zapoznavawe so proizvodnite procesi po grupi kulturi, poseta na proizvodni i opti~ki objekti.Literatura:Alaxajkov L.: Op{to gradinarstvo, Univerzitet Kiril i Metodij, SkopjeLazi} B. i sor: Povrtarstvo, Univerzitet u Novom SaduJankulovski D.: Piperka i patlixan (monografija), Skopje 1997Simonov D: Diwa i lubenica (monografija), Skopje 1995Simonov D.: Kromid, luk i praz (monografija), Skopje 1992Tuxarov T: Odgleduvawe na domat, Skopje 1995Mihov A: Krastavici (monografija), Plovdiv 1983Nau~ni i stru~ni separati za oddelni gradinarski vidovi i problemi vo proizvodstvoto.Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva usno po predhodno kolokvirawe na ve`bite i ocena na seminarskite raboti.


Predmet: CVE]ARSTVO NA OTVORENO (ZF00316)Semestar i broj na ~asovi : VI, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stefanka HaxiPecova pom. ass. Margarita DimovskaCel na predmetot: Zapoznavawe so biolo{kite, morfolo{kite osobini i tehnologija na proizvodstvo na nekoi grupi na cvetni kulturi koi se proizveduvaat na otvoreno.Sodr`ina na teoriskiot del na predmetot:Botani~ka klasifikacija na kulturite. Op{ti karakteristiki. Rasprostranetost. Na~in na razmno`uvawe. Tehnologija. Berba i na~in na ~uvawe.Literatura:Grahn, J., (1987): Vrteno Cvijeće. Mladinska Knjiga, Ljubljana-ZagrebŠelaru, E., Čeaušesku, M.E., (1984): Lale. Nolit- BeogradFox, L., (1982): Vrtnog bilja. Globus - Zagreb (originalen izdavač: Marshall Cavendish Limited, London (1980))Institute of field and garden crops, scientific activities 1985-1989, (special publication No. 246), Department of scientific publications, the volcani center, Bet Dagen, Israel-1990Dole, J.; Willkins; (1999); "Floriculture, Principles and Practice", Prentice HallNa~in na polagawe na predmetot: se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: LEKOVITI I ZAÎNSKI RASTENIJA (ZF00317)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zoran DimovCel na predmetot: Predmetot gi opfa}a najva`nite lekoviti i za~inski rastenija koi moàt da se odgleduvaat na teritorijata na Republika Makedonija a kako diva rastitelnost moàt da se najdat vo prirodata na neiskoristenite zemjodelski povr{ini, livadite, pasi{tata i sl. Glavnata cel na predmetot e zapoznavawe so nivnata biologija i morfologija, i osnovnite karakteristiki koi ovie rastenija gi pravat specifi~ni i gi kategoriziraat kako lekoviti ili za~inski.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Botani~ka klasifikacija na lekovitite i za~inski rastenija. Op{ti karakteristiki za site vidovi, rasprostranetost, na~ini na upotreba, prigotvuvawe, so~uvuvawe (su{ewe, ekstrahirawe na maslo i sl.). Detalen opis (botani~ka pripadnost, poteklo, biologija, hemiski sostav, na~in na upotreba, so~uvuvawe) i proizvodna tehnologija za okolu 50 rastitelni vidovi klasificirani kako lekoviti i/ili za~inski rastenija.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no poznavawe na vidovite opfateni so teoretskiot del na nastavata. Poseta na firmi/pretprijatija/apteki i sl. koi se zanimavaat so dorabotka, ekstrakcija i pakuvawe na odredeni vidovi lekoviti i za~inski rastenija. Izrabotuvawe seminarski raboti na zadadeni temi.Literatura: Pogolem broj na knigi, enciklopedii i albumi kade vidovite se detalno opi{ani i prezentirani so crte` ili fotografija.Vo tesna relacija so predmetot, do bibliotekata na Zemjodelski fakultet dostaveno e barawe za nabavka na slednite dve knigi: The Encyclopedia of Medicinal Plants: A Practical Reference Guide to More Than 550 Key Medical Plants & Their Uses, Andrew Chevallier, ISBN: 0789410672, Publisher: Dorling Kindersley Publishing, Incorporated, iAmerican Herbal Products Association's Botanical Safety Handbook, Author: American Herbal Products Association, Catalog Number: 1675, ISBN: 0849316758Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe od prakti~niot del i }e se predadat korigiranite seminarski raboti.


Predmet: ZA[TITENI PROSTORI (ZF00318) Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i Martinovski pom. ass. Zvezda BogevskaCel na predmetot:Steknuvawe poznavawa od oblasta na tehnologijata na gradinarskoto proizvodstvo vo za{titen prostor. Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot:Osnovni karakteristiki na za{titenite prostori, izbor na lokacija za podigawe na za{titeni prostor, organizacija na za{titeniot prostor, vidovi na za{titeni prostori, konstrukcija i tehni~ki karakteristiki na za{titenite prostori, materijali za izgradba na za{titenite prostori, obezbeduvawe na uslovi za proizvodstvo vo za{titenite prostori, sistemi za proizvodstvo na zelen~uk vo za{titenite prostori, op{ti agrotehni~ki merki, specijalni agrotehni~ki merki.Sodr`ina na ve`bite:Vo teoretskiot del na ve`bite }e se praktikuva konstrukcija na za{ti-teni prostori i presmetka na materijalite za gradba i zatopluvawe. Vo prakti~niot, gradba na del od konstrukcijata i izvedba na nekoi od op{tite agrotehni~kite merki.Obvrzna literatura:Popović M., Lazić Branka, 1989 (treće izdanje). Gajenje povrća u zaštićenom prostoru, Nolit, Beograd.Lazić Branka i dr., 2001. Povrće iz plastenika. Partenon, Beograd.Literatura koja se prepora~uva:Kamp P.G.H., Timmerman G.J., 1996. Computerized Enviromental Control in Greenhouses. IPC-Plant, Ede, The Netherlands.Stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na gradbata i iskoristuvaweto na za{titeni prostori.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot e usmen ili/i pismen po prethodna proverka na znaewata od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: OVO[TARSTVO - IZBOREN (ZF00319)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marjan Kiprijanovski pom. ass. To{o ArsovCel na predmetot: Predmetot ima cel da gi zapoznae studentite so biolo{kiti zakonitosti kaj ovo{nite rastenija, osnovnite principi za podigawe i odgleduvawe na ovo{nite nasadi i osnovnite karakteristiki na pova`nite ovo{ni vidovi i sorti.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved, predmet i zna~ewe na ovo{tarstvoto. Morfologija na ovo{nite rastenija. Biolo{ko-fiziolo{ki zakonitosti (stadiumi, periodi i fazi vo ìvotniot ciklus na ovo{kite). Ekologija na ovo{nite rastenija. Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi. Podlogi za oddelni ovo{ni vidovi. Ovo{en rasadnik. Na~ini na kalemewe. Me|usebno vlijanie na komponentite na kalemot i nivna kompatibilnost. Odgleduvawe na podlogite i sadnicite vo pitomnikot. Vadewe na sadnicite i postapka do upotreba. Morfolo{ki, biolo{ki, pomolo{ki i stopanski karakteristiki na vode~kite sorti kaj pova`nite ovo{ni vidovi koi se odgleduvaat kaj nas.Podigawe na ovo{ni nasadi: izbor na lokacija, priprema na povr{inata. Izbor na vidovi, podlogi i sorti. Rastojanie na sadewe. Sadewe. Pomotehnika: sistem na odgleduvawe, rezidba, proreduvawe na plodovi. Za{tita od niski temperaturi i drugi elementarni nepogodi. Agrotehnika vo ovo{ni nasadi: na~ini na odrùvawe na po~vata vo ovo{nite nasadi, |ubrewe, navodnuvawe. Berba, plasirawe, pakuvawe i transport na ovo{jeto. ûvawe na ovo{jeto vo obi~ni plodo~uvali{ta, vo ladni plodo~uvali{ta vo obi~na i kontrolirana atmosfera. Promeni na plodovite vo tekot na ~uvaweto. Sodrìna na ve`bi: Zapoznavawe so organite i fenofazite na ovo{nite rastenija. Zapoznavawe so ovo{en rasadnik. Generativno i vegetativno razmnoùvawe. Podlogi. Kalemewe. Sadewe. Formirawe na kruni. Rezidba na rodni ovo{ki. Proreduvawe na plodovi. Zapoznavawe so agrotehni~ki merki. Vidovi ambalaà. Zapoznavawe so pova`nite sorti od ovo{nite vidovi. Literatura: B. Ristevski., K. Simovski: Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi. Skopje 1986. K. Simovski, B. Ristevski: Op{to ovo{tarstvo. Skopje,1986. B. Ristevski: Podigawe i odgleduvawe na ovo{ni nasadi. Skopje, 1995. M. [o{ki}: Vo}arstvo. Beograd, 1991. M. Grup~ev: Ovo{je od berba do potro{uva~ot. Skopje, 1991. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i ispit.


Predmet: LOZARSTVO - IZBOREN (ZF00320)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Hristov doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Da gi zapoznae studentite so vinovata loza, so agrotehni~kite merki koi se primenuvaat vo sovremenite lozovi nasadi, zastapenosta na lozovite podlogi, sortite za proizvodstvo na vinsko grozje, kako i sortite za proizvodstvo na trpezno grozje.Sodrìna na teoretskiot del: Voved. Pregled na lozarstvoto vo svetot i kaj nas. Zna~ewe na lozarstvoto Zapoznavawe so organite na vinovata loza. Ekolo{ki uslovi za odgleduvawe na vinovata loza. Razmnoùvawe na vinovata loza. Podignuvawe na novi lozovi nasadi, primena na agrotehni~ki i ampelotehni~ki merki vo mlad lozov nasad i lozov nasad vo redovna rodnost. Kroewe na lozata. Odrùvawe na povr{inata vo lozovite nasadi, berba, pakuvawe, transport i ~uvawe na grozjeto. Proizvodstvo na suvo grozje. Izu~uvawe na stopanski pozna~ajnite vinski sorti. Izu~uvawe na stopanski pozna~ajni trpezni sorti so razli~en period na sozrevawe. Izu~uvawe na zastapenite kaj nas lozovi podlogi i podlogi koi se od interes za ponatamo{niot razvoj na lozarstvoto kaj nas.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so organite na vinovata loza, kalemewe na vinovata loza, sadewe na vinovata loza, sistem i na~in na kroewe. Ampelografski opis na pova`nite vinski i trpezni sorti vinova loza. Ampelografsko zapoznavawe so lozovite podlogi.Literatura: P. Hristov. Op{to lozarstvo, Skopje 2002. Z. Boìnovi}. Ampelografija, Skopje, 1996.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: NAVODNUVAWE NA GRADINARSKITE I CVE]ARSKITE KULTURI (ZF00321)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Ordan ûkaliev ass. m-r Vjekoslav Tanaskovi}Cel na predmetot:Gi zapoznava studentite so edna osnovna merka - navodnuvaweto - koja se poistovetuva so odgleduvaweto na kulturnite rastenija koi se izu~uvaat na ovaa nasoka. Studentite se obu~uvaat za da dadat odgovor na trite osnovni pra{awa vo navodnuvaweto i toa: koga da se navodnuva, kolku voda da se dade i na koj na~in. Pokraj toa se zapoznavaat so soodnosot po~va:voda:rastenie i nivnite me|usebni vlijanija.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Zna~ewe na navodnuvaweto vo gradinarstvoto i cve}arstvoto. Navodnuvaweto vo svetot i R. Makedonija.Principi na navodnuvaweto:Faktori koi ja uslovuvaat potrebata od navodnuvawe - klimatski, po~veni, vid na kultura, vegetacionen period, ekonomski uslovi. Su{a, vidovi su{a, {teti i borba protiv su{ata. Voden reìm na rastenijata vo uslovi na navodnuvawe. Evapotranspiracija, direktni i indirektni metodi za opredeluvawe. Voden bilans. Voda-prinos-kvalitet. Vodno-fizi~ki svojstva na po~vata zna~ajni vo praktikata na navodnuvaweto. Vodni konstanti na po~vata, metodi za opredeluvawe, infiltracija, filtracija i primena vo navodnuvaweto. Kvalitet na vodata za navodnuvawe, kriteriumi i metodi za klasifikacija, zna~ewe za kvalitetot na proizvodite, i ìvotnata sredina. Opredeluvawe na vla`nosta na po~vata i vremeto na zalevawei vremeto na zalevawe. Opredeluvawe na normata na navodnuvawe i zalevawe. Principi za sostavuvawe na kalendar na zalevawe i hidromodul.Tehnika na navodnuvaweto Primena na oddelni na~ini na zalevawe i navodnuvawe (povr{insko-gravitaciski, do`dewe, podzemno, kapkovo, fertirigacija - mikronavodnuvawe). Irigaciona erozija. Navodnuvawe so specijalna cel (odbrana od mrazevi, kvalitet na plodovite, obojuvawe, osveùvawe). Uredi za navodnuvawe, osnovni karakteristiki i eksploatacija.Navodnuvawe na grdinarskite kulturi, cve}iwa i parkovi Navodnuvawe na piperki, domati, krastavici, lubenici, diwi, kompir, kromid, zelka. Reìm na zalevawe kaj rano, letno i kasno proizvodstvo. Navodnuvawe na vtori kulturi. Navodnuvawe vo za{titen prostor (oranèrii i plastenici). Navodnuvawe vo cve}arstvoto i parkarstvoto.Sodrìna na ve`bite Klasifikacija na vodite za navodnuvawe so prakti~ni primeri. Presmetka i opredeluvawe na evapotranspiracijata, normata na navodnuvawe i normata na zalevawe. Kalendar na zalevawe i hidromodul. Prakti~na primena na na~inite na navodnuvawe i zalevawe. Presmetka i opredeluvawe na vremeto na zalevawe. Intenzitet sprema infiltracija i filtracija.Literatura:Iqovski I (1992) Navodnuvawe, skripta, Skopje. Bo{wak \. (1999) Navodwavawe poqoprivrednih useva, Univerzitet u Novom Sadu, Poqoprivredni fakultet, Novi Sad, Dragovi} S. (2000) Navodwavawe, Nau~ni institut za ratarstvo i povrtarstvo, Novi Sad, Stoji}evi} D. (1996) Navodwavawe poqoprivrednog zemqi{ta, Partenon, Beograd, Nielsen D. (editor) at all. (1990) Irrigation of Agricultural Crops, ASA, Medison


Na~ini na polagawe na predmetot: Se polaga posle utvrduvawe na znaewata od prakti~niot del na predmetot


Predmet: ODGLEDUVAWE NA ZELENÛK VO ZA[TITENI PROSTORI (ZF00506)Semestar broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Danail Jankulovski pom. ass. Zvezda BogevskaCel na predmetot: Steknuvawe na znaewa za tehnologijata i tehnikata na proizvodstvo na zelen~uk vo za{titeni prostori.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Specifi~nosta na uslovite (mikroklimata) vo za{titnite prostori za odgleduavwe na zelen~ukovi kulturi. Pravci na proizvodstvo na zelen~uk vo za{titeni prostori zavisno od tipot na za{titeni prostori i vidovi zelen~uci. Tehniki na odgleduvawe na oddelni vidovi zavisno od biolo{kite i morfolo{kite odliki. Proizvodstvo na zelen~uk vo elementarno za{titeni i sovr{eno za{titeni prostori. Specifi~ni agrobiolo{ki merki na nega za optimalen rast i razvitok na odgleduvanite kulturi i sorti. Izbor na pogodni sorti i soodvetni tehniki na odgleduvawe. Odreduvawe na stepen na zrelost za berba na plodovi kulturi.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so morfolo{kite karakteristiki na vidovite i sortite odgleduvani vo za{titeni prostori. Kvalitet na rasadot. Prakti~ni ve`bi; rezidba, filizewe, prikrepuvawe, sledewe na fazi na razvoj.Literatura:Alaxajkov L. 1983: Op{to gradinarstvo, Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje Markovi} i sor: Gajawe povr˚a. Sm.Palanka, 1997Damjanovi} i sor: Povr˚e u plastenicima. Sm.Palanka, 2001Nau~ni i stru~ni separati od oblasta na gradinarstvoto vo za{titeni prostoriNa~in na polagawe na predmetot: Se izveduva usno otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na materijata od prakti~niot del i izrabotenite semenarski temi.


Predmet: PROIZVODSTVO NA CVE]E VO ZA[TITENI PROSTORI (ZF00507)Semestar i broj na ~asovi : VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stefanka HaxiPecova pom. ass. Margarita DimovskaCel na predmetot: Zapoznavawe so biolo{kite, morfolo{kite osobini i tehnologija na proizvostvo na nekolku grupi na cvetni kulturi koi se proizveduvaat vo za{titen prostor..Sodr`ina na teoriskiot del na predmetot: Botani~ka klasifikacija na kulturite. Op{ti karakteristiki. Rasprostranetost, Na~in na razmno`uvawe. Tehnologija na proizvodstvo. Berba i na~in na ~uvawe.Literatura:Institute of field and garden crops, scientific activities 1985-1989, (special publication No. 246), Department of scientific publications, the volcani center, Bet Dagen, Israel-1990Wright, M., (1978): The Complete Indoor Gardener. Pan Books Lth, LondonMuller- Jdzerda, A. C. (1971): 100 sobnih biljaka u boji. Mladost, ZagrebDole, J.;Willkins; (1999); " Floriculture, Principles and Practice", Prentice HallNa~in na polagawe na predmetot: Se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: DORABOTKA NA ZELENÛK I CVE]E (ZF00508)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i Martinovski pom. ass. Zvezda BogevskaCel na predmetot: Steknuvawe na znaewa od procesite pri dorabotkata na zelen~uk i cve}e.

Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved vo tehnologijata na dorabotkata na zelen~uk i cve}e. TajmiranoVoved vo tehnologijata na dorabotkata na zelen~uk i cve}e. Tajmirano proizvodstvo. Ocenuvawe pogodnost za berba. Podgotovka za berba. Na~ini zaproizvodstvo. Ocenuvawe pogodnost za berba. Podgotovka za berba. Na~ini za berba. Pomo{ni operacii. Berba na oddelni vidovi na zele~uk i cve}e.berba. Pomo{ni operacii. Berba na oddelni vidovi na zele~uk i cve}e. Posleberbeni manipulacii (~istewe, miewe, osloboduvawe od rastitelniPosleberbeni manipulacii (~istewe, miewe, osloboduvawe od rastitelni ostatoci, osveùvawe).ostatoci, osveùvawe).Sodrìna na ve`bite:Izgotvuvawe na modeli za tajmirano proizvodstvo. Planirawe na berba. Operacii pri berba kaj razli~ni vidovi zelen~uk i cve}e. Organizacija i izveduvawe na posleberbenite oprocesi.Literatura: Alaxajkov L., 1986. Dorabotka i kontrola na zelen~uk. Univerzitet "Kiril i Metodij", Skopje.Ljubisavljević M., 1965. Voće, povrće, pečurke i prerađevine. Privredni pregled, Beograd.Literatura koja se prepora~uva:Shewfelt L.R., Prussia E.S., 1997. Postharvest Handling/A Systems Approach, Food Science and Technology.Stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na dorabotkata na zelen~uk i cve}e.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot e usmen ili/i pismen po prethodna proverka na znaewata od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: STANDARDIZACIJA I KONTROLA NA ZELENÛK I CVE]E IZBOREN (ZF00509)Semestar i broj na ~asovi:VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i Martinovski pom. ass. Zvezda BogevskaCel na predmetot: Steknuvawe na znaewa za post-berbenite procesi, standardi, obezbeduvawe kvalitet, ~uvawe i transport kaj zelen~ukot i cve}eto.

Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Fiziolo{ki i biohemiski procesi posle berbata. Vlijanie na temperaturata,

vlagata i gasovite. Fiziolo{ki poremetuvawa i vlijanieto vrz stopanskata vrednost. Patologija. Standardizirawe. Standardi za kvalitet. Proces na kontrola na kvalitet. Na~ini za pakuvawe i vidovi ambalaà. ûvawe na

zelen~ukot i cve}eto. Transport.Sodrìna na ve`bite: Laboratoratoriski i prakti~ni ve`bi za materijalot izu~uvan vo teoretskiot del. Zapoznavawe so oprema i objekti kade se izveduvaat procesite za standardizacija, ~uvaweto i sredstvata za transport.Literatura: Alaxajkov L., 1986. Dorabotka i kontrola na zelen~uk. UKM, Skopje.Ljubisavljević M., 1965. Voće, povrće, pečurke i prerađevine. Privredni pregled, Beograd.Literatura koja se prepora~uva:Wills R.B.H., et al., 1989. Postharvest - an introduction to the physiology and handling of fruits and vegetables.Centre for the Promotion of Imports from Developing Countries, 1998. Enviromental QuickCentre for the Promotion of Imports from Developing Countries, 1998. Enviromental Quick Scan for Flowers and Plants. CBI, Rotterdam.Scan for Flowers and Plants. CBI, Rotterdam.Salunkhe D.K., Kadam S.S., 1998. Handbook of Vegetable Science and Tehnology: Production, Composition, Storage and Processing.Stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na dorabotkata na zelen~uk i cve}e.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot e usmen ili/i pismen po prethodna proverka na znaewata od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: ENTOMOLOGIJA SO FITOFARMACIJA (ZF00510)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stanislava Lazarevska pom. ass. Biljana TaleskaCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so {tetnicite od klasata Insecta: Nivnoto sistematsko mesto, gradba, stopanskoto zna~ewe vo zemjodelskoto proizvodstvo, a posebno vo gradinarstvoto, mo`nite merki za za{tita na gradinarskite rastenija. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Postanok i filogenija na insektite. Sistematsko mesto na insektite vo ìvotinskoto carstvo (karakteristika na koloto Artropoda). Morfologija na insektite. Anatomija na insektite. Organi za sekrecija (`lezdi so nadvore{no i vnatre{no la~ewe). Setivni organi (mehani~ki i hemiski drazbi, vla`nost, toplina, sluh, vid. Dvièwe i odnesuvawe na insektite. Organi za proizvodstvo na svetlina. Razvitok na insektite. Ekologija na insektite. Abioti~ki faktori. Bioti~ki faktori. Antropogeni faktori. Vkupno dejstvo na ekolo{kite faktori, ekolo{ka plasti~nost. Promeni vo brojnosta na insektite - masovni pojavi. Merki za borba so insektite. Specijalna entomologija: Beskrilni insekti Apterygota: Protura, Diplura, Collembola, Thysanura. Krilni insekti Pterygota: Orthoptera (Saltatoria), Isoptera, Dermaptera, Thysanoptera, Heteroptera, Homoptera, Neuroptera, Coleoptera, Lepidoptera, Diptera, Hymenoptera.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so materijata od slednite poglavja: sistematsko zna~ewe na insektite, morfologija, vnatre{na gradba, dvièwe i odnesuvawe, razmnoùvawe i razvitok, merki za borba so insektite i sistematika. Posebno }e se obrabotat {tetnite insekti kaj plodovite kulturi, zelkovite kulturi, lisnati kulturi, me{unkastite kulturi, lukovite kulturi, korenasti kulturi, na pove}egodi{nite zelen~ukovi kulturi, kaj pe~urkite i kaj dekorativnite rastenija. Literatura: N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}, E. An~ev: Zemjodelska entomologija (I – op{t del), Skopje, 1987. @. Kova~evi}: Op{ta i posebna entomologija, Zagreb, 1960. P. Vukasovi} i sor.: [teto~ine u biqnoj proizvodwi (I i II del), Beograd, 1964. Lea Schmidt: Tablice za determinaciju insekata, Zagreb, 1970. A. Be{ i sor.: Op{ta entomologija, Sarajevo, 1980. N. Tanasijevi} i sor.: Posebna entomologija (I i II del), Belgrad, 1985. N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}: Posebna entomologija, Beograd, 1987. M.Maceqski, J. Igrc: Entomologija: 1991. N. \uki}, S. Maletin: Poqoprivredna zoologija sa ekologijom, Novi Sad, 1998. M. Maceqski i suradnici: Zastita povr}a od {teto~ina, Zagreb, 1997. M. Maceqski: Poqoprivredna entomologija, Zagreb, 1999. M. Postolovski, F. Pej~inovski, T. Kostov, R. Nakova: Pregled na pesticidite registrirani vo Republika Makedonija Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se izgotvuva insektarium, se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OBLIKUVAWE NA GRADINI - IZBOREN (ZF00511)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stefanka HaxiPecova pom. ass. Margarita DimovskaCel na predmetot: Zapoznavawe so procesot na dizajnirawe na greadinata i drugi zeleni povr{ini.Sodrìna na teoriskiot del na predmetot: Istorija na pejza`nata arhitektura. Teoriski osnovi na pejza`noto proektirawe.bitni karakteristiki na postojnite pravci. Analiza na pejzaìte i mestoto. Karakteristiki na sovremenite gradini. Postapka pri dizajnirawe na gradinite.Sodrìna na ve`bite: Slobodno i tehni~ko cratwe-osnovi. Izrabotka na proekt (timska rabota). Cve}eto kako element na gradinite.Literatura:Simonds, O. J. Landscape architecture, McGrow-Hill Book Company, 1961McHard, Ian L., Design with Nature, The Natural History Press, 1969Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: MENAXMENT VO GRADINARSTVOTO I CVE]ARSTVOTO IZBOREN (ZF00512)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile Pe{evski Cel na predmetot: Predmetot gi educira studentite vo vrska so upravuvaweto i rakovodeweto i za organiziraweto na gradinarskoto i cve}arskoto proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Zna~ewe na gradinarskoto i cve}arskoto proizvodstvo Faktori na zemjodelskoto proizvodstvo. Organizirawe, odlu~uvawe, upravuvawe i rakovodewe. Planirawe i proektirawe. Reonizacija. Specijalizacija. Golemina i osnovni proporcii na poledelskoto proizvodstvo. Merewe i ocenuvawe na intenzivnosta. Organizacija na zemji{nata teritorija. Organizacija na stopanski dvor. Organizacija na patna mreà. Organizacija na vodosnabduvawe. Racionalna eksploatacija na sredstvata za proizvodstvo. îniteli i pati{ta za podignuvawe na produktivnosta na trudot. Normirawe na trudot i metodi za normirawe. Analiti~ka procena na rabotnite mesta i rabotite. Personalen menaxment. Vkupen prihod i negovata raspodela. Ekonomski odnosi me|u delovi na pretprijatieto. Analiza na stopanskata dejnost. Organizacija i ekonomika na proizvodstvoto na domati, na piperka, na krastavici, na lubenici i diwi, na kompir. Organizacija na oranèriskoto proizvodstvo. Organizacija i ekonomika na proizvodstvoto na karanfil i gerber. Organizacija na osnovna i na dopolnitelna obrabotka na po~vata. Organizacija na |ubrewe na po~vata, na seidba i na fitoza{tita. Sodrìna na prakti~niot del na predmetot: Operativen plan. Plan za izvr{uvawe na rabotnite procesi. Utvrduvawe na norma vreme i raboten efekt. Racionalna organizacija na osnovnite rabotni procesi vo gradinarstvoto i cve}arstvoto.Literatura: Organizacija na zemjodelskite stopanstva i organizacija na sto~arskoto proizvodstvo. Galev, Arsovski. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje, Skopje, 1990. Organizacija na poledelskoto proizvodstvo - praktikum. Pe{evski, Anakiev. Zemjodelski fakultet, Skopje, 1995. Menaxment vo gradinarstvoto i cve}arstvoto (avtorizirani predavawa). Pe{evski, Zemjodelski fakultet, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: PROIZVODSTVO NA SEME I SADEN MATERIJAL OD GRADINARSKI I CVE]ARSKI VIDOVI - IZBOREN (ZF00606)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Danail Jankulovski prof. d-r Stefanka HaxiPecova pom. ass. Zvezda Bogevska pom. ass. Margarita DimovskaCel na predmetot: Steknuvawe na znaewa za metodite i na~inot na razmnoùvawe i proizvodstvo na reproduktiven materijal.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i ekonomsko zna~ewe na materijalot za razmnoùvawe (seme i saden materijal). Na~ini na razmnoùvawe na gradinarskite i cve}arski vidovi. Op{ti i posebni uslovi za proizvodstvo na seme i saden materijal. Pri~ini za degenerirawe na sortata. Metodi na odrùvawe i odbirawe na preosnoven i osnove reproduktiven materijal. Tehnologija na proizvodstvo na seme od ednogodi{ni i pove}egodi{ni gradinarski kulturi, od familiite Solonaceae, Cucurbitaceae, Fabaceae, Apiaceae. Alliaceae, Brasicaceae, Malvaceae, Chenopodiaceae, Poaceae.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so reproduktivnite (generativni i vegetativni). Utvrduvawe na kvalitetot na semeto i sorten materijal. Dorabotka i pakuvawe. Terenski ve`bi : Obuka za stru~na kontrola na semenskite posevi. Odbirawe na po~eten materijal- inadividualno i masovno. Poseta na centri za dorabotka na seme i zapoznavawe na procesnata tehnika. Literatura: Kolev N., 1967: Zelen~ukovo seme proizvodstvo, Zemizdat, Plovdiv; Jankulovski D, 1988: Zna~aj elite u proizvodwi povrtnog semena.Semenarstvo, Zagreb; Jankulov M. 1992: Selekcija i semeproizvodstvo, Sofija; Rzamnoùvawe na dekorativni rastenija, International plant propagators society, ipps in Bulgaria-Secound Scietific Conference,Sofija 5-7 Oktomvri, 1996, Separati od nau~ni i stru~ni spisanija.Na~in na polagawe na predmetot:Se izveduva usno otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na materijata od prakti~niot del i izrabotenite semenarski temi.


Predmet: SELEKCIJA NA GRADINARSKI I CVE]ARSKI VIDOVI (ZF00607)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Qubomir Marinkovi}Cel na predmetot: Zapoznavawe na studentite so metodite na selekcijata so cel izdvojuvawe na novi genotipoviSodrìna na teoretskiot del na predmetot: Zada~a i cel na predmetot. Centri na poteklo. Introdukcija i prou~uvawe na po~etniot materijal. Poim za sorta, hibrid, klon, populacija. Odbirawe kaj ksenogamni, avtogamni i kulturi {to vegetativno se razmnoùvaat. Metodi za sozdavawe ve{ta~ki polimorfen materijal. Metodi na izdvojuvawe na novi genotipovi. Ispituvawe na novosozdadeniot materijal kako i negovo testirawe. Selekcija na otpornost na bolesti i {tetnici. Sporedbeni ispituvawa i nivna biometriska analiza. Primena na posebni selekcioni metodi kaj oddelni gradinarski i cve}arski kulturi. Registrirawe na novosozdadenite genotipovi-sorti.Sodrìna na ve`bite: Odbirawe kaj avtogamni i ksenogamni kulturi. Klonovo odbirawe. Postapka pri izborot na elitni edinki. Sporedbeni ispituvawa. Na~ini - tehniki na hibridizacija. Analiza na metri~kite svojstva. Matemati~ka obrabotka na podatocite od sortnite opiti.Literatira:Principi i metodi oplemewivawa biqa. (1992) S. Borojevi}. Belgrad.Praktikum po selekcija. (1997) Cvetanka Naj~evska. SkopjeBiqna genetika. A. \oki}. Nau~na kniga. Belgrad. Avtorizirani kopii od predavawata.Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva usno so prethodno poloèn kolokvium.


Predmet: BEZPO^VENO ODGLEDUVAWE NA ZELENÛK I CVE]E IZBOREN (ZF00608)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. d-r Gordana PopsimonovaCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi prikaè i objasni alternativnite hidroponi~ni metodi na proizvodstvo na zelen~uk i cvetni vidovi vo za{titeni prostori i na otvoreno, karakterot i primenata na supstratite i hranlivite rastvori i niz detalno opi{anata proizvodna tehnologija na nekolku najzastapeni vidovi koi se odgleduvaat bespo~veno vo svetot da ja objasni kompleksnosta na opremata i na bezpo~venoto odgleduvawe zelen~uk i cve}e.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Istoriski razvitok na hidroponikata vo svetot. Klasifikacija na proizvodnite tehnologii i mediumi koi se primenuvaat vo hidroponi~noto proizvodstvo. Zapoznavawe so oddelnite delovi na opremata za bespo~veno odgleduvawe. Zapoznavawe so vidovite i karakteristikite na supstratite. Prigotvuvawe na hranlivi rastvori, koncentracija i kiselost na rastvorite i nivno korigirawe. Detalen opis na proizvodni tehnologii so primena na razli~ni bezpo~veni metodi na odgleduvawe kaj isti zelen~ukovi i cvetni vidovi (domati, krastavici, piperki, salata, za~inski vidovi, gerbera, karanfil i sl.). Kvalitet na proizvodite dobieni so voj na~in na proizvodstvo i vlijanie na bespo~venata kultivacija vrz ìvotnata sredina. Ekonomsko zna~ewe na bespo~venoto odgleduvawe.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no poznavawe na site mediumi koi se koristat za bespo~veno odgleduvawe; recepturi za hranlivi rastvori; presmetka na elementite potrebni za rast i razvoj na opredeleni vidovi. Poseta na oranèrii i zemjodelski povr{ini kade se primenuva nekoj od bespo~venite metodi. Izrabotuvawe seminarski raboti na zadadeni temi.Literatura:Golem broj na stranska literatura vo koja se detalno opi{ani i prezentirani so crte` ili fotografija oddelnite metodi na bespo~veno odgleduvawe. Fotokopii od materijalite prigotveni za oddelnite predavawa (verojatno e deka do otpo~nuvawe na nastavata kaj gradinarsko-cve}arskata nasoka }e bide obezbeden i prira~nik za ovoj predmet).Na~in na polagawe na predmetot:Se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe od prakti~niot del i }e se predadat korigiranite seminarski raboti.


Predmet: FITOPATOLOGIJA SO FITOFARMACIJA (ZF00609)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl.doc. d-r Ilija Karov ass. m-r Vladimir Stojanovski ass. m-r. Biljana KuzmanovskaCel na predmetot:Voveduvawe na studentite vo teoretsko i prakti~no zapoznavawe na op{tata i specijalnata fitopatologija, op{tata i specijalnata fitofarmacija (fungicidi).

Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Op{t del: Poim za rastitelni bolesti i ekonomsko zna~ewe. Pri~initeli na rastitelni bolesti. Osnovni karakteristiki na fitopatogenite: gabi, bakterii, virusi, rikecii i vi{i parazitni cvetnici. Simptomatologija. Paraziti i parazitizam vo rastitelniot svet. Patogeneza. Epifitotiologija. Merki za suzbivawe. Fitofarmacija: mestoto i ulogata na fungicidite vo za{titata na rastenijata. Kontaktni fungicidi. Sistemi~ni fungicidi. Antibiotici kako fungicidi. Mehanizam na dejstvoto na fungicidite, tolerantnost na patogenite kon fungicidite, otrovnost na fungicidite, fitotoksi~nost na fungicidite, rezidualno dejstvo, toleranca i karenca. Biolo{ko spre~uvawe na rastitelnite bolesti. Primena na biotehnologija vo rastitelnata patologija. Specijalen del: Mikozi: Carstvo: Fungi, Oddel: I. Myxomycota, Oddel: II. Eumycota, pododdel: 1. Mastigomycotina, pododdel: 2. Zygomycotina, poddodel: 3. Ascomycotina, pododdel: 4. Basidiomycotina, pododdel: 5. Deuteromycotina. Bakteriozi, virozi, mikoplazmi i parazitni cvetnici. Merki za za{tita na gradinarskite i ukrasnite rastenija.Sodrìna na ve`bite:Zapoznavawe so morfolo{kite i biolo{kite karakteristiki na oddelnite pri~initeli na na rastitelnite bolesti. Raspoznavawe na pova`nite bolesti na herbariziran materijal. Terenski ve`bi za zapoznavawe na studentite so bolestite na gradinarski tekulturi i ukrasnite rastenija na otvoreno i za{titeni prostori (oranèrii i plastenici) prisutni vo na{ata zemja i na~inite za nivno suzbivawe.Literatura:F. Pej~inovski: Zemjodelska fitopatologija (0p{t del), 1996.M.Josifovi}: Poqoprivredna fitopatologija, Beograd, 1964.M. Ivanovi}: Mikoze biqaka, Beograd, 1992.M. Arsenijevi}: Bakterioze biqaka, Novi Sad, 1997.D. [uti}: Biqni virudi, Beograd, 1980, Viroze Biqaka, 1983, Beograd.Agrios: Plant pathology, London, 1988.P. Jovan~ev: Predavawa, 1998.Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: DEKORATIVNI RASTENIJA (ZF00612)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc. d-r Jane Acevski-[umarski fakultet SkopjeCel na predmetot: Zapoznavawe so odreden broj na dekorativni alohtoni i avtohtoni rastitelni vidovi koi imaat primena vo hortikulturata i ozelenuvaweto na urbanite sredini vo R Makedoija. Sodr`ina na teoriskiot del na predmetot:Op{t del: Op{t poim za predmetot i istorijat na negoviot razvitok; Uloga i zna~ewe na dekorativnite rastenija za pejsa`nata arhitektura i ozelenuvaweto na urbanite sredini; Taksonomija i nomenklatura; Identifikacija i determinacija na dekorativnite rastenija; HorologijaPoseben del: Zapoznavawe so najva`nite dekorativni rastenija za hortikulturata i ozelenuvaweto vo urbanite sredini; Kategorizacija na dekorativnite rastitelni vidovi spored funkciite, dekorativnite osobini i drugi svojstva Sodr`ina na ve`bite: Prakti~no poznavawe na vidovite, poseta na parkovi i drugi reprezentativni objekti Literatura:Kekov S. : DendrologijaVuki~evi} E.: Dekorativna dendrologijaAndonovski A. : Dekorativna dendrologijaNa~in na polagawe na predmetot: se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentiteod prakti~niot del na predmetot


Predmet: PRERABOTKA NA OVO[JE I ZELENÛK - IZBOREN (ZF00610)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite tehnolo{ki postapki za prerabotka i konzervirawe na ovo{jeto i zelen~ukot.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Vovedno zapoznavawe so nastavnata disciplina. Hemiski sostav na ovo{jeto i zelen~ukot. Procesi koi nastanuvaat posle berbata (di{ewe, isparuvawe, sozrevawe i prezrevawe). Potemnuvawe na plodovite i nivnite prerabotki (enzimatsko, neenzimatsko i mikrobiolo{ko). Pomo{ni sredstva i surovini (voda, sredstva za zasladuvawe, sredstva za èlirawe i zgusnuvawe, sredstva za zakiseluvawe, sredstva za zacvrstuvawe i za~ini). Podgotvitelni raboti pri konzerviraweto (priem na surovinata, ~uvawe, klasirawe, miewe, blan{irawe, pasirawe, presovawe, bistrewe, filtrirawe). Konzervansi (organski i neorganski). Na~ini na konzervirawe (bioti~ki, abioti~ki i anabioti~ki). Ambalaà. Poluprerabotki (pulpi, ka{i, surov mati~en sok i sukus). Prerabotki od ovo{je (sok, koncentriran ovo{en sok, ovo{en sirup, kompot, me{an kompot, xem, marmelada, su{eno i smrznato ovo{je. Prerabotki od zelen~uk (sok, koncentrat od domati, termi~ki konzerviran zelen~uk (gra{ok, boranija, |uve~, piperka{), marinadi, biolo{ki konzerviran zelen~uk, su{en i smrznat zelen~uk. Ma{ini i aparati za izveduvawe na tehnolo{kite procesi pri prerabotkata na ovo{jeto i zelen~ukot.Sodrìna na ve`bite: Podgotovka na sredna proba od proizvodi od zelen~uk i ovo{je. Odreduvawe na: vkupni i rastvorlivi suvi materii, {e}eri, vkupni kiselini, pH, vitamin S, pektinski materii, taninski materii, belkovini, masti, celuloza, skrob, fermenti, gotvarska sol i tvrdina i alkalitet na vodata. Izrabotka na normativ na gotovi proizvodi.Literatura: V. Crn~evi}: Prerabotka na ovo{jeto i zelen~ukot. Skopje, 1977. V. Crnčević: Teorijske osnove konzerviranje voća i povrća. Beograd, 1973. M. Ljbisavljević: Voće, povrće, pečurke i prerađevine. Beograd, 1989. Gordana Niketi}-Aleksi}: Tehnologija vo¢a i povr¢a. Beograd, 1982.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: TRO[OCI I KALKULACII (ZF00362)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc. d-r Aleksandra MartinovskaCel na predmetot: Predmetot im ovozmoùva na studentite da dobijat znaewe za osnovnite ~initeli na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata, elementite na tro{ocite, analiti~kite i investicionite kalkulacii vo gradinarsko-cve}arskoto proizvodstvo, kako i ocenkata na ekonomskiot uspeh na raboteweto na zemjodelskoto pretprijatie.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Osnovni faktori (~initeli) na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata. Tro{oci: osnovni elementi na tro{ocite: (1) materijalni tro{oci, (2) tro{oci na amortizacija, (3) tro{oci na rabotna sila. Podelba na tro{ocite: spored izvorite na nastanuvawe, spored sloènosta na strukturata, spored mo`nostite i na~inot na prenesuvaweto (direktni i indirektni tro{oci). Podelba spored promenlivnosta vo zavisnost od tro{eweto vo obemot na proizvodstvoto. Metodi za utvrduvawe na tro{ocite: kalkulacii (cel, podelba, prethodni i naredni kalkulacii, makro i mikro-ekonomski kalkulacii). Vidovi na kalkulacii: utvrduvawe na tro{ocite za koristewe na tehni~kite sredstva za proizvodstvo, analiti~ki kalkulacii na linii na proizvodstvoto, diferencijalna kalkulacija, investiciona kalkulacija. Procenka na postojani i osnovni sredstva. Procenka na arsko |ubre. Utvrduvawe na pokazateli na ekonomskiot uspeh na raboteweto: za vrednosta na proizvodstvoto, za tro{oci na raboteweto, za ekonomskite rezultati (neto produkt, ~ist prihod, dobivka). Utvrduvawe na ekonomskite pokazateli na godi{no rabotewe: vkupen prihod, dohod, ~ist dohod. Na~in na merewe na ekonomskite rezultati: ekonomi~nost na proizvodstvoto, rentabilnost, produktivnost na trudot.Sodrìna na ve`bite: Metodi za procenka na vrednosta na arskoto |ubre. Amortizacija na postojanite sredstva. Sloèna interesna smetka. Anuitet. Ekonomska opravdanost na investiciite. Presmetuvawe na cenata na ~inewe.Literatura: Andrić, Jovan. Troškovi i kalkulacije u poljoprivrednoj proizvodnji. Beograd: Savremena administracija, 1998. Lazarov, Stojan, Milanov, Metodi. Praktikum po kalkulacii. Skopje: Zemjodelski fakultet, 1985.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten i pismen ispit, vo zavisnost od brojot na kandidati.


Predmet: AGROMARKETING NA GRADINARSTVOTO I CVE]ARSTVOTO - IZBOREN (ZF00611)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vexija Usaleski prof. d-r Nenad Georgiev Cel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so marketin{kiot pristap vo raboteweto na pretprijatijata, kade {to vo fokusot se zema marketing koncepcijata na proizvodstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Opredeluvawe na su{tinata i zna~eweto. Poim i definicija na marketingot. Razvoj an marketingot kako nau~na disciplina. Preduslovi za pojavuvawe i razvoj na marketing koncepcijata. Osnovni faktori od koi zavisi primenata na marketingot. Primenata na marketingot vo na{i uslovi. Potro{uva~kata i kupuvaweto na pazarot. Osnovnite komponenti na pazarot. Pribirawe na informacii za donesuvawe na odluki vo marketingot. Sodrìna (funkcii i instrumenti) na marketingot. Proizvodot vo marketing koncepcijata. Distribucija. Politika na ceni. Promocija. Upravuvawe so marketing aktivnostite. Organizacija na marketingot. Marketing vo me|unarodniot promet. Vtor del. Poim i zna~ewe na agromarketingot. îniteli na prometot. Mehanizam i organizacija na prometot. Trgovija so zemjodelski proizvodi i nejzinata podelba. Pazarni institucii vo prometot. Na~ini na odbeleùvawe na proizvodite vo prometot. Zdravstvena ispravnost na prehrambenite proizvodi. Politika i mehanizmot na cenite. Kontrola na pazarnite odnosi. Merki za ograni~uvawe na tro{ocite na prometot. Svetski i me|unarodni organizacii i dogovori od zna~ewe za proizvodstvo i promet na hrana. Pova`ni pazarni pokazateli i uslovi na prometot na zemjodelski proizvodi. Svetski pazar na zemjodelski proizvodi.Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite }e se analiziraat nekoi pova`ni partii od teoretskiot del so prikazi na prakti~ni primeri preku tabeli, grafikoni, sliki i drugo.Literatura: Marketing. B. Ja}oski. Ekonomski fakultet Skopje, 1997. Avtorizirani predavawa od prof. d-r B.Anakiev, Biblioteka na zemjodelski fakultet - Skopje. Trziste i promet poljoprivrednih i agroindustrijskih proizvoda. Tomin A. Gjorovic M. NIR "Zadruga" Beograd, 1985.Na~in na polagawe na ispitot: Ispitot }e se izveduva etapno po poodelni partii nekolku pati vo semastarot, preku soodvetni testovi.


STUDISKA PROGRAMA:

LOZARSTVO I OVO[TARSTVO



ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107




2+0 6 103 4. Ekologija 3+2 6 110



3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106


Vkupno (29) 16+13 Vkupno (27) 15+12


ZF00



3+1 6 206


4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Fiziologija na rastenijata

2+3 6 210

4. Pedologija 4+2 6 204 4. Sistematika na po~vite

2+2 6 210


3+0 6 205 5. Proizvodstvo na ovo{en saden materijal

4+3 6 212

6. Stranski jazik 2+2 0 200 6. Stranski jazik 2+2 0 200

Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 18+12



ZF00

1. Op{to ovo{tarstvo 3+2 6 322 1. Podignuvawe i odgleduvawe na ovo{ni nasadi

4+2 6 327

2. Op{to lozarstvo 3+2 6 323 2. Podignuvawe i odgleduvawe na lozovi nasadi

4+2 6 328

3. P~elarstvo 3+2 6 324 3. Ishrana na rastenijata 3+2 6 302

4. Specijalna mikrobiologija

2+2 6 325 4. Mehanizacija na lozaroovo{tarsko proizvodstvo

2+1 6 329

5. Proizvodstvo na lozov saden materijal 2+2 6 326

5. Standardizacija i ~uvawe na ovo{je i zelen~uk

4+2 6 330

6. Gradinarstvo 3+1 6 306 6. Navodnuvawe 2+2 6 331

7. Melioracii so za{tita od ерозија 2+2 6 300

Vkupno (30) 17+13 Vkupno (30) 19+11


ZF00

1. Specijalno ovo{tarstvo I 3+2 6 513

1. Specijalno ovo{tarstvo II 3+2 6 613

2. Ampelografija I 2+2 6 514 2. Ampelografija II 3+2 6 614

3. Prerabotka na ovo{je i зеленчук 5+2 6 515

3. Oblagoroduvawe na винова лоза 2+1 6 615

4. Entomologija so фитофармација 2+2 6 510 4. Oblagoroduvawe na

ovo{ni rastenija2+1 6 616

5. Fitopatologija so fitofarmacija 2+2 6 609

5. Proizvodstvo na alkoholni i bezalkoholni pijalaci

4+2 6 617

6. Op{ta selekcija 2+1 6 516 6. Vinarstvo 4+2 6 618

7. Tro{oci i kalkulacii 2+1 6 605 7. Menaxment na lozaroovo{tarsko proizvodstvo

2+0 6 619

Vkupno (30) 18+12 Vkupno (30) 20+10



Predmet: SISTEMATIKA NA PO^VITE - IZBOREN (ZF00210)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Josif Mitrikeski pom. ass. Mile MarkoskiCel na predmetot:Materijata koja e opfatena vo ovoj predmet ima cel da gi vovede studentite vo poznavaweto na klasifikacionite sistemi na po~vite koi postojat vo svetot i detalnoto zapoznavawe so na{ite po~veni tipovi. Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot: Sistematika na po~vite kako prirodna nauka. Pova`ni klasifikacioni sistemiSistematika na po~vite kako prirodna nauka. Pova`ni klasifikacioni sistemi vo svetot. Morfologija na po~vite. Sistematika na po~vite vo R Makedonija.vo svetot. Morfologija na po~vite. Sistematika na po~vite vo R Makedonija.Oddel na avtomorfni po~vi. Klasa nerazvieni po~vi, tipovi: sirozem vrzOddel na avtomorfni po~vi. Klasa nerazvieni po~vi, tipovi: sirozem vrz rastresit supstrat, kamewar, eolski pesok, deluvijalna po~va. Klasa na humusno-rastresit supstrat, kamewar, eolski pesok, deluvijalna po~va. Klasa na humusno-akumulativni po~vi, tipovi: varovni~ko-dolomitna crnica, rendzina, humusno-akumulativni po~vi, tipovi: varovni~ko-dolomitna crnica, rendzina, humusno-silikatna po~va, smolnica, ~ernozem. Klasa na kambi~nii po~vi, tipovi: kafeavasilikatna po~va, smolnica, ~ernozem. Klasa na kambi~nii po~vi, tipovi: kafeava {umska po~va, cimetna {umska po~va, kafeava po~va vrz varovnici i dolomiti,{umska po~va, cimetna {umska po~va, kafeava po~va vrz varovnici i dolomiti, crvenica.Klasa na eluvijalno iluvijalni po~vi, tipovi: lesivirana po~va,crvenica.Klasa na eluvijalno iluvijalni po~vi, tipovi: lesivirana po~va, kafeava podzolesta po~va, podzol. Klasa na antropogeni avtomorfni po~vi,kafeava podzolesta po~va, podzol. Klasa na antropogeni avtomorfni po~vi, tipovi: rigolovana po~va, gradinarska po~va, po~vi na deponiite.tipovi: rigolovana po~va, gradinarska po~va, po~vi na deponiite.Oddel na hidromorfni po~vi: Klasa na nerazvieni po~vi, tip: aluvijalna po~va. Klasa na livadski po~vi, tip: livadska po~va. Klasa na psevdoglejni po~vi, tip: psevdoglej. Klasa na glejni po~vi, tipovi: hidrogena crnica, mo~urlivo glejna po~va, psevdoglejno-glejna po~va. Klasa na tresetni po~vi, tipovi: visok treset, nizok treset, preoden treset. Klasa na antropogeni hidromorfni po~vi, tipovi: rigoluvana tresetna po~va, orizna po~va, hidromeliorirani hidromorfni po~vi.Oddel na halomorfni po~vi: Klasa na akutno zasoleni po~vi, tip: solon~ak. Klasa na solone~ni po~vi, tip: solonecOddel na subakvalni po~vi: Klasa na nerazvieni po~vi, tip: protopedon. Klasa na razvieni po~vi, tipovi: gitja, daj, sapropel. Klasa na antropogeni po~vi, tipovi: odvodnet sapropel, odvodneta gitja.Sodr`ina na ve`bite: prou~uvawe na vnatre{nata i nadvore{nata morfologija na po~vite. Zapoznavawe so genetskite horizonti i nivnite simboli. Determinirawe na sekoj tip od na{ata klasifikacija. Koristewe na nagledni sredstva: slajdovi monoliti. Filmovi. Literatura:Malcolm E. Sumner, Editor-in Chief.1999: Handbook Of Soil Science. CRC Press. Boca Raton-London-New York- Washington, D.C.Mitrikeski J., Mitkova Tatjana 2001: Praktikum po pedologija, Skopje. Filipovski \. 1993: Pedologija, ~etvrto izdanie. Univerzitet "Kiril i Metodij", Skopje.Filipovski \. 1995, 1997, 1999, 2000: Po~vite na Republika Makedonija, Tom I, II, III, IV, V. MANU, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: FIZIOLOGIJA NA RASTENIJATA (ZF00209)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marina Stojanova doc. d-r Silvana Manasievska-Simi}Cel na predmetot: Zapoznavawe so nekoi fiziolo{ki procesi od ìvotno zna~ewe za rastenijata, energetski bogati organski soedinenija, nivna biosinteza, upravuvawe so procesite za pocelosno i pokvalitetno primarno zemjodelsko proizvodstvo. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i zna~ewe na predmetot. Odbrani poglavja od fiziologija na rastenijata. Hemiski sostav na rastenijata. Vodni reìm vo rastenijata (primawe, oblici, faktori, dvièwe i ispu{tawe). Fotosinteza (fotosintetski pigmenti, biosinteza na hlorofil i karotinoidi). Mehanizam i hemizam na fotosintezata. Temna faza na fotosintezata. Transfer na jaglenohidrati vo rastenijata. Biosinteza na skrob, saharoza i pentozi. S-4 fotosinteza. Usvojuvawe na SO2 koncentracija, specifiki, faktori i upravuvawe so fotosintezata. Fotosinteza i prinosi. Di{ewe: supstancii, hemizam i mehanizam na di{eweto. Fazi i procesi na di{eweto (I i II faza). Krebsov ciklus. Transfer i energija pri di{eweto. Faktori na di{eweto. Vzaemno di{ewe i fotosinteza. Fiziolo{ki aktivni materii vo rastenijata. Fiziologija na semeto i plodovite: Hemiski sostav. Fiziolo{ki procesi pri ~uvawe. Miruvawe. Fiziolo{ki energetski procesi pri babrewe i r'tewe na semeto. Faktori na r'teweto (hemiski i fiziolo{ki). Otpornost na rastenijata na nadvore{ni faktori: Visoka temperatura. Su{ewe. Soli. rN reakcija. Anaerobni uslovi. Fiziolo{ko-biohemiski osnovi na otpornost na rastenijata na: Bolesti. [tetnici. Herbicidi. Zagaden vozduh.Sodrìna na ve`bite: Kvantitativna analiza na osnovnite komponenti vo rastenijata: slobodna, higroskopna i vkupna voda. Suvi materii. Vkupni mineralni materii. Vkupni organski materr. Kvantianaliza na azot vo rastenijata. Belkovini. Celuloza. Skrob. Masla. Vitamin S. Kiselini i pigmenti na hromotogravska hartija. Difuzija i osmoza. Traspiracija i gutacija. Enzimi. Vegetivna razmoùvawe na rastenijata.Literatura: M. Jeki} (1983): Agrohemija I del (elementi na fiziologija na rastenijata, univerzitet Kiril i Metodij - Skopje. M. Sari i sar. (1989):ć Fiziologija biljaka, Nau na knjiga-Beograd. R. Grup~e (1986): Botanika,č Univerzitet Kiril i Metodij - Skopje. M. Sari i sar. (1978): Praktikum izć fiziologije biljaka, Univerzitet Novi Sad.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA OVO[EN POSADOÊN MATERIJAL (ZF00212)Semestar i broj na ~asovi: IV, 4+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marjan Kiprijanovski pom. ass. To{o ArsovCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so morfologija na ovo{nite rastenija, na~ini na razmnoùvawe na ovo{nite rastenija i specifi~nostite za proizvodstvo na saden materijal od ovo{nite vidovi koi se zastapeni kaj nas. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Vovedno zapoznavawe so predmetot na ovaa nastavna disciplina. Morfologija na ovo{nite rastenija. Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi. Osnovni morfolo{ki i fiziolo{ki karakteristiki na generativnoto i vegetativnoto razmnoùvawe. Morfolo{ko-fiziolo{ki osnovi na pitomeweto. In vitro razmnoùvawe. Organizirawe proizvodstvo na ovo{en saden materijal. Organizacija na teritorijata za proizvodstvo na ovo{en saden materijal. Priprema na povr{inite za proizvodstvo na ovo{en saden materijal. Proizvodstvo, dorabotka i promet na ovo{no seme. Dozrevawe na ovo{noto seme. Proizvodstvo na generativni podlogi. Proizvodstvo na vegetativni podlogi. Podlogi za jabol~esti ovo{ni vidovi. Podlogi za koskesti ovo{ni vidovi. Podlogi za jatkasti ovo{ni vidovi. Podlogi za ju`ni ovo{ni kulturi.Izbor na mesto za pitomnik. Podignuvawe na pitomnik. Pitomewe na podlogite. Odgleduvawe na sadnicite po pitomeweto. Formirawe na steblo i kruna kaj ovo{nite sadnici. Visoko pitomewe. Pitomewe so posrednik. Zabrzano proizvodstvo na sadnici od jabolko i kru{a. Proizvodstvo na sadnici od vi{na. Proizvodstvo na sadnici od kru{a na podloga duwa. Izbor na posrednici pri pitomeweto. Ekspresno proizvodstvo na sadnici so kalemewe na budna pupka. Proizvodstvo na sadnici od orev, le{nik, ribizla, malina, kapina, jagoda i od ju`ni ovo{ni kulturi. Kornewe na sadnicite i postapka do upotreba. Kvalitetni normi na sadnicite.Sodrìna na ve`bite: Botani~ka i pomolo{ka klasifikacija na ovo{nite rastenija. Prakti~no zapoznavawe so organite na ovo{kite. Utvrduvawe na kvalitetot na ovo{noto seme, negovo stratifikuvawe i seidba. Vegetativno razmnoùvawe. Raspoznavawe na podlogite. Priprema na pitomki, nivno trapewe i manipulacii. Sadewe na podlogi vo pitomnik. Priprema na kalem vosok i vrzivo. Zapoznavawe so ovo{tarskiot alat i pribor. Tehnika na kalemewe. Tehnika na kalemewe na samoniknati ovo{ki i prekalemuvawe na postari ovo{ki. Pomotehni~ki merki vo rasanik. Tehnika na proizvodstvo na rasad od jagoda. Oìluvawe reznici. Tehnika na in vitro razmnoùvawe. Priprema za kornewe na sadnicite. Kornewe, klasirawe i trapewe na sadnici.Literatura: B. Ristevski, K. Simovski: Razmnoùvawe na ovo{ni kulturi. Skopje, 1986. K. Simovski, B. Ristevski: Op{to ovo{tarstvo. Skopje, 1986. D. Stankovi¢, M. Jovanovi¢: Op{to vo¢arstvo. Zemun, 1987. P. Mi{i¢: Podloge vo¢aka. Beograd, 1984. H. Hartmann, D. Kester, F. Davies. Plant propagaion, principles and practices. Englewood Cliffs, New Jersey, 1990.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OP[TO OVO[TARSTVO (ZF00322)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marjan Kiprijanovski pom. ass. To{o ArsovCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so biolo{ko i ekolo{kite osnovi na ovo{nite rastenija.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Vovedno zapoznavawe so sodrìnata i zna~eweto na ovaa nastavna disciplina. [irewe i istoriski razvoj na ovo{tarstvoto. Ovo{tarstvoto vo Svetot i vo R. Makedonija. Zna~ewe na ovo{tarstvoto. Osnovni nasoki za razvoj na ovo{tarstvoto. Biolo{ko-fiziolo{ki osnovi na ovo{nite kulturi. Poteklo i rasprostranuvawe na ovo{nite rastenija. Ontogeneza kaj ovo{nite rastenija. Stadiumski razvoj na ovo{nite rastenija. Periodi vo ìvotniot ciklus na ovo{nite rastenija. Periodi vo godi{niot ciklus na ovo{nite rastenija. Fenofazi vo tekot na vegetacijata. Rastewe i razvitok na ovo{nite rastenija vo tekot na vegetacijata. Formirawe - diferencirawe na rodni pupki. Cutewe, opra{uvawe, oploduvawe, zavrzuvawe na plodovite, promeni vo plodovite do zreeweto. Opa|awe na cutovi i plodovi. Zreewe i dozrevawe na plodovite do berba. Nerodnost kaj ovo{nite rastenija. Skladirawe rezervi vo tkivata i listopad. Fenolo{kite nabquduvawa vo ovo{tarstvoto. Ekolo{ki osnovi na ovo{tarstvoto. Ovo{tarski reoni vo R. Makedonija. Zna~ewe na geografsko - topografski faktori vo ovo{tarstvoto. Po~vata kako ekolo{ki faktor vo ovo{tarstvoto. Uloga na vozduhot, svetlinata, toplinata i niskite temperaturi vo ovo{tarstvoto. Uloga na vrneìte, vetrovite, gradot. Izbor na makroreoni.Sodrìna na ve`bite: Studentite prakti~no }e bidat zapoznaeni so slednoto: Morfolo{ki karakteristiki vo razli~ni stadiumi. Morfolo{ki karakteristiki vo razli~ni periodi na ovo{nite rastenija. Odreduvawe na starosta na ovo{kite i nivnite organi. Fenologija kaj ovo{nite rastenija. Nabquduvawe na fenofazi. Opra{uvawe na cvetovite. Oploduvawe kaj ovo{nite rastenija. Zavrzuvawe na plodovi. Nerodnost na ovo{nite rastenija. Zapoznavawe so o{tetuvawe od niski temperaturi..Literatura: K. Simovski, B. Ristevski: Op{to ovo{tarstvo. Skopje, 1986. D. Stankovi}, M. Jovanovi}: Op{to vo¢arstvo. Zemun, 1987. Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga kolokvium i ispit.


Predmet: OP[TO LOZARSTVO (ZF00323)Semestar i broj na ~asovi: V, 3 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Hristov, doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Da gi zapoznae studentite so zna~eweto na lozarstvoto, so gradbata na vinovata loza, nejziniot optimalen razvoj za da go dade potrebniot prinos i kvalitet na grozje.Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot:Voved i zna~ewe na lozarstvoto. Lozarstvoto vo R. Makedonija, Evropa i svetot. Organi na vinovata loza. Godi{en biolo{ki ciklus na lozata. Okolnata sredina i nejzinoto vlijanie na vinovata loza. Sistemi i na~ini na odgleduvawe. Rezidba na vinovata loza. Povredi na lozata od nepogodi. Berba, pakuvawe, transport i ~uvawe na grozjeto. Proizvodstvo na su{eno grozje.Sodr`ina na ve`bite:Prakti~no zapoznavawe so organite na vinovata loza. Sistemi i na~in na kroewe, berba i ~uvawe na grozjeto i dobivawe na suvo grozje.Literatura:Op{to lozarstvo. Petar Hristov, 2001, SkopjeNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: PÊLARSTVO (ZF00324)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Hrisula Kiprijanovska Cel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so zakonitostite na biolo{kiot razvoj na medonosnata p~ela i p~elnoto semejstvo vo celina kako i so sovremenite apitehni~ki postapki za pravilno odgleduvawe i iskoristuvawe na p~elite.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Sistematika na medonosnata p~ela. Poteklo i rasprostranetost na p~elite. Vidovi i rasi p~eli. Morfologija i anatomija na p~elite. @ivot i razvoj na p~elnoto semejstvo.^lenovi na semejstvoto. Podelba na rabotata vo semejstvoto Razmnoùvawe na p~elnite semejstva (prirodno i ve{ta~ko roewe). Odgleduvawe na matici. Gradba na p~elnoto gnezdo (voso~ni sotovi). P~elni ìveali{ta (uli{ta). Formirawe na p~elarnici i vidovi p~elarnici. P~elarski alat i pribor. Sezonski raboti vo p~elarnikot (pregledi, prihranuvawe, zazimuvawe). P~elna hrana (nektar, medlika, polen). Uslovi za sozdavawe i la~ewe na nektar.Pretvarawe na nektarot vo med. Medonosni rastenija. P~elin med (dobivawe na centrifugiran med, dobivawe na med vo sa}e, hemiski sostav i svojstva na medot, opredeluvawe na kvalitetot na medot, falsifikuvan med, ~uvawe i upotreba na medot) Vosok (dobivawe na vosok, hemiski sostav i svojstva, opredeluvawe na kvalitetot na vosokot, falsifikuvan vosok, ~uvawe i upotreba vosokot) Polen - cveten prav (dobivawe, sostav i svojstva, kvalitet, ~uvawe i upotreba). Mati~en mle~ (dobivawe, sostav i svojstva, kvalitet, ~uvawe i upotreba). P~elin otrov (dobivawe, sostav i svojstva, kvalitet, ~uvawe i upotreba). Propolis (dobivawe, sostav i svojstva, kvalitet, ~uvawe i upotreba). Bolesti i {tetnici na p~elite.Truewe na p~elite.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no poznavawe na ~lenovite na p~elnoto semejstvo (matica, rabotni~ki,trutovi). Razgleduvawe na izgraden voso~en sot i zapoznavawe so vidovite kelii (trutovski, rabotni~ki i mati~nici). Zapoznavawe so vidovite p~elni ìveali{ta i nivnite sostavni delovi. Zapoznavawe so p~elarskiot alat i pribor i negovata upotreba. Opredeluvawe na meden bilans na novoformiran p~elarnik. Zapoznavawe so kvalitetot na p~elnite proizvodi i mo`nostite za nivno falsifikuvawe.Literatura: Pčelarstvo, Grupa autora, Nakladni Zavod Znanje, Zagreb, 1990. Praktikum po p~elarstvo, Naumovski M., Krlevska Hrisula, 1997Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i ispit


Predmet: SPECIJALNA MIKROBIOLOGIJA - IZBOREN (ZF00325)Semestar i broj na ~asovi: V, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Jugoslav Ziberoski prof. d-r Vladimir Kakurinov pom. ass. Biljana PetrovaCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so zna~eweto na mikroorganizmite vo ìvotot na ~ovekot.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Kruèwe na jaglerodot vo prirodata. Alkoholna fermentacija i primena vo vinarstvoto. Bolesti kaj vinoto. Mle~nokiselinska fermentacija i primena. Propionska fermentacija. Buterna (maslena) fermentacija. Aceton-butilna i aceton-etilna fermentacija. Anaerobna celulozna fermentacija. Ocetna fermentacija. Limonsko-oksalna fermentacija. Fumarna fermentacija. Kruèwe na azotot vo prirodata: amonifikacii, azotofiksacija (slobodna i simbioti~ka) nitrifikacija, denitrifikacija. Mikorizni gabi kaj rastenijata. Kruèwe na sulfurot, fosforot i èlezoto. Uloga na mikroorganizmite vo humifikacionite i mineralizacionite procesi vo po~vata. Mikrobiologija na arskoto |ubre i kompostot. Mikrobiolo{ki |ubriwa. Pesticidi i mikroorganizmi. Mikroorganizmi antagonisti i nivna primena vo zemjodelstvoto. Vlijanie na agrotehni~kite i agromeliorativnite merki vrz po~venata mikroflora. Mikroorganizmi na plodovite i gotovi proizvodi. Konzervirawe (bioza, anabioza, cenaanabioza i abioza). Mikroorganizmi kako biolo{ki agensi vo sovremena vojna.Sodrìna na ve`bite: Mikroskopirawe na kvasci. Mikroskopirawe na mle~no-kiselinski bakterii. Mikroskopirawe na buternite bakterii. Mikroskopirawe na ocetni bakterii. Mikroskopirawe na aerobnoto celulozni bakterii. Mikroskopirawe na pri~initeli na amonifikacijata. Mikroskopirawe na slobodnite aerobni azotofiksatori i anaerobni azotofiksatori. Mikroskopirawe na simbioti~ki azotofiksatori. Mikroorganizmi rasipuva~i na plodovite. Mikrobiolo{ko ispituvawe na pri~initelite na rasipuvawe na konzerviranite proizvodi. Odreduvawe na mo}ta na dezinfekcionite sredstva-fenolen koeficient.Literatura: Micev N. :1978 Mikrobiologija,Univerzitetsko izdanie.Micev N. 1986: Zemjodelska mikrobiologija. Izdanie na Univerzitetot vo Skopje. Dimitrovski A. 1995: Mikrobiologija so mikrobiologija na hrana, Tehnolo{ki fakultet, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MELIORACII SO ZA[TITA OD EROZIJA - IZBOREN (ZF00300)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Aco Gi~ev, doc. d-r Marija Vukeli}-[utoskaCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo osnovite vo oblastite na hidrologijata i hidraulikata i dava osnovni znaewa za sogleduvawe na problemite vo melioraciite i vo za{titata na zemjodelskite zemji{ta od erozija. Gi sodrì i site potrebni elementi koi se koristat vo praktikata, a pri re{avaweto na ovoj vid problematika.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Istorijat i dene{nata sostojba na melioraciite. Osnovi na hidrologijata Kruèwe na vodata vo prirodata i voden bilans. Podelba na vodite spored mestoto na nivnoto nao|awe vo prirodata. Hidrologija na po~vata. Dvièwe na vodata vo po~vata i vodosprovodnicite. Osnovi na hidraulikata. Hidrometrija. Hidrostati~ki zakoni i poimi. Hidrodinamika. Vodosprovodnici i na~in na presmetka na elementite na nivniot protekuva~ki profil. Odvodnuvawe. Definicija i zada~a na odvodnuvaweto. Negativni aspekti na prekumernoto vlaèwe i zamo~urluvawe na po~vata. Pozitivni aspekti na odvodnuvaweto na po~vata. Utvrduvawe na potekloto na prekumernata vla`nost na po~vata. Sostavni delovi i op{ta dispozicija na odvodnite sistemi. Na~ini na odvodnuvawe. Odrùvawe i eksploatacija na odvodnite kanali. Bilansirawe na potrebite od voda vo faza na proektirawe. Op{ta {ema na sistemot za navodnuvawe. Izvori{te i zafat na voda. Upotreba na podzemnata voda za navodnuvawe. Metodi na navodnuvawe i nivna tehni~ka primena. Novi dispozitivi so cel da se simplificiraat tehnologiite na navodnuvaweto. Melioracii na soleni po~vi. Za{tita od erozija vo poledelstvoto. Definicija na erozijata i na konzervacijata. Vidovi na erozii. [teti od erozijata. Faktori od koi zavisi pojavata i goleminata na erozijata. Raspoznavawe na erozijata. Merki za borba protiv erozijata na vodata-konzervacioni merki. Za{tita od irigaciona erozija. Odbrana od poplavi i vlijanieto na konzervacijata vrz namaluvaweto na poplavite. Eolska erozija.Sodrìna na ve`bite: Se sostojat od auditorni ve`bi i izrabotka na individualni zada~i i programi.Literatura: A.Gi~ev: Melioracii so za{tita od erozija.- Skopje, 1997; A.Gi~ev, M.Vukeli}-[utoska, N.Georgiev: Praktikum po melioracii so za{tita od erozija.- Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot:Se izveduva usten ispit otkako pozitivno }e se ocenat programite i se dobie pozitivna ocenka na kolokviumot.


Predmet: GRADINARSTVO - IZBOREN (ZF00306)Semestar broj na ~asovi: V, 3+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. Gordana PopsimonovaCel na predmetot: Steknuvawe na znaewa od oblasta gradinarstvoto organizirano na otvoreno i vo za{titeni prostori i povrzanosta so ovo{tarstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: a) Op{t del: Voved i zna~ewe na nastavno-nau~nata disciplena. Stopansko zna~ewe na gradinarstvoto kako del od rastitelnoto proizvodstvo. Sostojba, uslovi i pravci na razvojot na gradinarstvoto. Sistemi na proizvodstvo na otvoreno i vo za{titeni prostori zavisno od biolo{kite i morfolo{kite specifi~nosti na vidovite i sortite. Zdruèno odgleduvawe na gradinarski so ovo{tarski vidovi rastenija so cel racionalno iskoristuvawe na proizvodnite povr{ini po vreme i prostor. Vidovi na tipovi na za{titeni prostori, nivni karakteristiki i eksploatacija.b) Specijlen del: Poteklo, rasprostranetost i klasifikacija na gradinarskite vidovi spored pripadnosta na oddelni familii: Solonaceae (domat, piperka, patlixan); Cucurbitaceae (lubenica, diwa, krastavica, tikvi~ka); Brasicaceae (zelka, keq, karfiol, alaba{, repa, repi~ka); Alliaceae (kromid, luk, praz); Fabaceae (boranija, grav, gra{ok, bakla); Apiaceae (morkov, magdonos, pa{kanat, gereviz); Astaraceae (salata, endivija, cikorija); Chenopodiaceae (spana}, cveklo); Malvaceae (bamja). Izu~uvaweto na sekoj vid opfa}a stopansko zna~ewe, biologija, morfologija, tehnologija na proizvodstvo na otvoreno i vo z{titen prostor, berba, kvalitet na proizvodot, namena klasirawe.Sodrìna na ve`bite: Sostavuvawe na modeli na plodoredi. Odreduvawe na vegetacioniot prostor. Presmetuvawe na toplotna energija, vidovi na energetski izvori. Zapoznavawe so reproduktivnite organi na rastenijata. Morfologija na izu~uvanite vidovi od teoretskiot del. So terenski ve`bi - zapoznavawe oddelni agrotehni~ki merki na otvoreno i vo z{titeni prostori. Poseti na proizvodni i prerabotuva~ki objekti.Literatura:Alaxajkov L. 1983: Op{to gradinarstvo, Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje; Lazi} B. i sor. 1998: Povrtarstvo, Univerzitet u Novom Sadu; Damjanovi} i sor.: Gajawe povr}a u plastenicima, 2000; Monografija za odelni kulturiNau~ni i stru~ni separati od doma{ni i stranski spisanijaNa~in na polagawe na predmetot: Usten ispit po prethodno kolokvirawe na ve`bite i ocena na seminarskite raboti.


Predmet: PROIZVODSTVO NA LOZOV SADEN MATERIJAL (ZF00326)Semestar i broj na ~asovi: V, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Hristov, doc. d-r Krum Bo{kovCel na predemtot: Zapoznavawe na studentite so na~inite za proizvodstvo na kvaliteten lozov posado~en repromaterijal i lozov saden materijal.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Organi na vinovata loza koi u~estvuvaat vo razmnoùvaweto. Na~ini na razmnoùvawe na lozata. Proizvodstvo na reznici od lozovi podlogi. Proizvodstvo na reznici od kulturnata loza. Sobirawe na repromaterijal. ûvawe na repromaterijalot. Objekti na rasadnik. Na~ini na kalemewe na lozata. Proizvodstvo na lozov kalem. Na~ini na stratifikuvawe i vkorenuvawe na lozoviot kalem. Klasirawe na kalemot. ûvawe i transport na kalemite.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so proizvodstvoto na repromaterijal i lozov saden materijal.Literatura: Op{to lozarstvo. Petar Hristov, 2001, SkopjeNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: PODIGNUVAWE I ODGLEDUVAWE NA OVO[NITE NASADI (ZF00327)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marjan Kiprijanovski pom.ass. To{o ArsovCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so podignuvaweto i odgleduvaweto na ovo{nite nasadi.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Vidovi na ovo{ni nasadi. Izbor na lokacija za podignuvawe na ovo{ni nasadi. Mikro i makro lokacija. Podgotvuvawe na povr{inata za podignuvawe na ovo{nite nasadi. Podgotovki za sadewe. Organizacija na teritorijata. Izbor na ovo{ni vidovi, podlogi i sorti. Sadewe. Tehnika na sadewe. Za{titni od griza~i i vetrovi vo nasadite. Posebni slu~ai na sadewe. Odgleduvawe na ovo{ni nasadi, odgleduvawe na korenot i stebloto. Odgleduvawe na ovo{ni rastenija vo zatvoreni prostori. Rezidba na ovo{kite (vreme i op{ti pravila pri rezidbata). Formirawe na kruni. Rezidba na rodni ovo{ki. Podmladuvawe i prekalemuvawe na ovo{kite. Proreduvawe na cvetovi i plodovi. Za{tita na ovo{nite rastenija od mrazevi. Za{tita od grad. Agrotehnika vo ovo{nite nasadi. Na~ini na odrùvawe na povr{inata vo ovo{nite nasadi. \ubrewe na ovo{nite nasadi. Navodnuvawe na ovo{nite nasadi. Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so: Priprema na povr{inata za podigawe na ovo{en nasad. Razmeruvawe i markirawe. Sadewe na ovo{ki. Sadewe i odgleduvawe na ovo{ki vo sadovi. Formirawe na kruni. Rezidba na nerodni ovo{ki. Rezidba na ovo{ki vo rod. Proreduvawe na cvetovi i plodovi. Zapoznavawe so o{tetuvawe na pupki, cvetovi i plodovi od mrazevi. Zapoznavawe so pomotehni~ki merki. Zapoznavawe so agrotehni~kite merki. Popolnuvawe na prazni mesta vo nasadi. Literatura: B. Ristevski: Podigawe i odgleduvawe na ovo{nite nasadi. Skopje, 1995. D. Stankovi}, M. Jovanovi}: Op{to vo}arstvo. Zemun, 1987. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i ispit


Predmet: PODIGNUVAWE I ODGLEDUVAWE NA LOZOVI NASADI (ZF00328)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Hristov, doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Zapoznavawe na studentite so na~inite i tehnikite za podigawe i odgleduvawe na novi lozovi nasadi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Na~ini na rigolovawe i priprema na sadewe, na~ini na sadewe. Podignuvawe na mati~ni lozovi nasadi od podlogi, podignuvawe lozovi nasadi, potporna konstrukcija vo mati~ni nasadi za podlogi i proizvodni lozovi nasadi ([paliri, odrini, pergoli). Formirawe na sistemi za odgleduvawe i na~in na kroewe, |ubrewe vo lozovite nasadi, obrabotka na po~vata vo lozovite nasadi, ma{ini za obrabotka na po~vata vo lozovite nasadi, navodnuvawe na lozovite nasadi.Sodrìna na ve`bite:Prakti~no zapoznavawe so sadewe, odgleduvawe i podignuvawe na novi lozovi nasadi. Odrùvawe i oformuvawe na potporna konstrukcija i proizvodstvo na grozje.Literatura: Op{to lozarstvo. Petar Hristov, 2001, SkopjeNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: ISHRANA NA RASTENIJATA (ZF00302)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marina StojanovaCel na predmetot: Studentite dobivaat fundamentalni znaewe za plodnosta na po~vata so hemiski elementi za ishrana na rastenijata, na~inot na ishrana, |ubrivata i |ubreweto, kako i uloga na hemiskite elementi vo rastenijata.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Op{t del: Voved i zna~ewe na predmetot. Nekoi svojstva na po~vata od aspekt na |ubrewe i ishrana na rastenijata. Bogatstvo i plodnost na po~vata so hemiski elementi. Makrobiogeni hemiski elementi vo po~vata: (N, P, K, Ca, Mg, S), posebno za izvori, oblici, koli~ini i gubitoci. Mikrobiogeni hemiski elementi vo po~vata: (Fe, Mn, Zn, Cu, B, Co, Mo), posebno za izvori, oblici, koli~ini i gubitoci. Drugi hemiski elementi vo po~vata (korisni i toksi~ni).Mineralni |ubriva: op{to zna~ewe kaj nas i vo svetot i podelba. Azotni |ubriva, posebno po vidovi za: dobivawe, svojstva, primena, dejstvo vo po~vata. Fosforni |ubriva: vidovi i posebno za: dobivawe, svojstva, primena i dejstvo vo po~vata. Kalievi |ubriva: vidovi i posebno za: dobivawe, svojstva i dejstvo vo po~vata. Kalcievi |ubriva: vidovi, svojstva i primena. \ubriva na hemiskite elementi: Mg, S, Fe, Zn, Cu, B, Co i Mn, posebno vidovi i primena. Sloèni NPK - |ubriva: podelba, dobivawe, svojstva i primena. Folijarni |ubriva: podelba i na~in na primena. Organski |ubriva: vidovi i posebno za dobivawe, svojstva, ~uvawe i primena.Specijalen del za lozaro-ovo{tarska nasoka. \ubrewe i ishrana na ovo{ni kulturi i vinova loza: Specifiki vo |ubreweto. Parametri na |ubreweto. Vidovi na |ubrewa: pred rigolovawe za novi nasadi, |ubrewe pri sadewe. \ubrewe na mali nasadi, |ubrewe na nasadi vo rod (polna rodnost). Folijarno |ubrewe. \ubrewe so kulturno zatrevuvawe i mul~irawe vo ovo{ni i lozovi nasadi vo rod. \ubrewe vo hidroponi, |ubrewe so navodnuvawe (fertirigacija).Fiziologija na mineralnata ishrana: Zna~ewe, teorii za primawe joni od po~vata.Ishrana so makrobiogeni hemiski elementi: N, P, K, Cu, Mg, S, potrebi, koli~ini, fiziolo{ko-biohemiska uloga i simptomi kaj soodvetnite zemjodelski kulturi. Ishrana so mikrobiogeni hemiski elementi: Fe, Mn, Zn, Cu, B, Co, Mo, potrebi, fiziolo{ko-biohemiska uloga i simptomi od deficit i vi{ok kaj soodvetnite kulturi.Sodrìna na ve`bite: Labaratoriski del: Analiza na plodnost na po~vata so N, P, K. Analiza pH na po~vata. Analiza na mineralni |ubriva: fizi~ki svojstva i hemiski svojstva (pH, N, P, K i dr.). Terenski del: Na~ini na zemawe po~veni probi i probi od |ubriva za hemiski analizi. Terenska analiza na plodnosta na po~vata so N, P, K, pH, CaCO3. Vizuelni dijagnozi od deficit i vi{ok na hemiskite elementi vo rastenijata. (hlorozi, nekrozi i sl).Literatura: M. Jeki} (1985): Agrohemija I i II del, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" Skopje; @. Popovi} (1989): Agrohemija, Univerzitet Belgrad; V. Trpeski (1997): Agrohemija so fiziologija i ishrana na rastenijata-interna skripta, Zemjodelski fakultet Skopje.


Predmet: MEHANIZACIJA NA LOZARO-OVO[TARSKO PROIZVODSTVO IZBOREN (ZF00329)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof.d-r @ivko Dav~ev, ass. m-r Ile CanevCel na predmetot: Kako neposredna zada~a i cel na ovoj predmet e da studentite se zapoznaat so site ma{ini i oprema koi se koristat vo proizvodstvenata tehnologija vo lozaro-ovo{tarsko proizvodstvo vo poedini rabotni procesi. Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot:Specifi~nost vo pripremata na pogonskite ma{ini vo lozaro-ovo{tarsko proizvodstvo. Pogonski i priklu~ni ma{ini za ureduvawe i ras~istuvawe na zemji{te i negova primena za podignuvawe na dolgogodi{en nasad. Razni ma{ini za meliorirawe. Ma{ini za rigolovawe (izbor i primena na najsoodvetna pogonska ma{ina i plug rigoler, vreme i na~in na rigolovawe. Primena na podriva~i i razriva~i za dlaboka obrabotka). Ma{ini za kalemewe, za vadewe na sadnici i ma{ini za sadewe na ovo{ni lozovi sadnici. Ma{ini za me|uredna osnovna obrabotka (plugovi razriva~i za plitka i dlaboka obrabotka, vreme i na~in na primena). Ma{ini za me|uredna dopolnitelna obrabotka (primena na razni vidovi kultivatori). Ma{ini i aparati za za{tita na rastenijata (Ma{ini za te~na aplikacija na pesticidi i zapra{uva~i). Ma{ini za |ubrewe (ma{ini za rasturawe na tvrdo i te~no arsko |ubrivo i ma{ini za rasturawe na ve{ta~ko |ubrivo). Ma{ini i oprema za navodnuvawe vo lozaro-ovo{tarsko proizvodstvo. Ma{ini za berba na grozje i ovo{ni plodovi. Ma{ini za rezidba. Ma{ini za manipulacija na koskesto, jabol~esto i drugi vidovi na ovo{je. Ma{ini za prerabotka na grozje(procesna oprema).Sodr`ina na ve`bite: Laboratoriski i prakti~no.Literatura:Dav~ev @. Mehanizacija i oprema na lozaro-ovo{tarsko proizvodstvo, postojan u~ebnik Skopje, 1998 godina. Br~i} i drugi: Mehanizacija rada u vo¢arstvu i vinogradarstvu-Skripta Zagreb 1984 godina.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: STANDARDIZACIJA I ÛVAWE NA OVO[JE I ZELENÛK (ZF00330)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov, doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite Evropski standardi kako i so tehnologijata na skladirawe na ovo{jeto i zelen~ukot. Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved, zna~ewe na plodovite vo ishranata na lu|eto. Razvitok na plodovite do berba. Opredeluvawe na zrelosta na plodovite za berba. Podgotovka za berba. Izveduvawe na berbata (ra~na, mehanizirana). Biohemiski i fizi~ki promeni na plodovite posle berba. ûvawe na plodovite vo obi~ni plodo~uvali{ta. ûvawe na plodovite vo ladeni plodo~uvali{ta vo obi~na i kontrolirana atmosfera. Regulirawe na temperaturata, relativnata vla`nost, obnovuvaweto na vozduhot i sostavot na gasovite. Tehnologija na ~uvawe na razni vidovi na ovo{je i zelen~uk. Dozrevawe na plodovite. Predladewe na plodovite pred transportirawe. Transport na plodovite (vnatre{en, nadvore{en). Standardizacija na ovo{jeto i zelen~ukot spored Evropski standardi. Pogotovka na plodovite za pazar. Fiziolo{ki zaboluvawa na plodovite za vreme na skladiraweto. Sodrìna na ve`bite: Utvrduvawe na beridbena zrelost na plodovite so fizi~ki, hemiski i organolepti~ki metodi. Hemiski sostav na plodovite vo beridbena, tehnolo{ka i konsumativna zrelost. Zapoznavawe so ambalaàta za berba, transport i ~uvawe na ovo{jeto i zelen~ukot. Pratewe na transpiracijata i vidlivoto kalo vo tekot na ~uvaweto. Regulirawe na reìmot vo plodo~uvali{teto. Dozrevawe na ovo{jeto. Zapoznavawe so fiziolo{kite zaboluvawa za vreme na ~uvaweto na ovo{jeto i zelen~ukot. Klasirawe i standardizacija na ovo{jeto i zelen~ukot. Podgotovka na plodovite za pazar. Literatura: M. Grup~ev: Ovo{jeto od berba do potro{uva~ot. Skopje, 1991. D. Gvozdenovi}, M. Davidovi}: Berba ~uvawe i pakovawe vo¢a. Beograd, 1987. D. Stankovi}: Op{te vo¢arstvo, III del. Beograd, 1973. D. Bebi¢: Tehnologija hlaewa. Beograd. M. Qubisavqevi¢: Vo¢e, povr¢e, pe~urke i preraevine. Beograd, 1989.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: NAVODNUVAWE - IZBOREN (ZF00331)Semestar i broj na ~asovi: VI semestar, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Ordan ûkaliev ass. m-r Vjekoslav Tanaskovi}Cel na predmetot: Gi zapoznava studentite so edna osnovna merka - navodnuvaweto - koja e mnogu zna~ajna za odgleduvaweto na kulturnite rastenija koi se izu~uvaat na ovaa nasoka. Studentite se obu~uvaat za da dadat odgovor na trite osnovni pra{awa vo navodnuvaweto: koga da se navodnuva, kolku voda da se dade i na koj na~in. Pokraj toa se zapoznavaat so soodnosot po~va:voda:rastenie i nivnite me|usebni vlijanija.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Zna~ewe na navodnuvaweto vo ovo{tarstvoto i lozarstvoto. Navodnuvaweto vo svetot i R. Makedonija. Principi na navodnuvaweto: Faktori koi ja uslovuvaat potrebata od navodnuvawe - klimatski, po~veni, vid na kultura, vegetacionen period, ekonomski uslovi. Su{a, vidovi su{a, {teti i borba protiv su{ata. Voden reìm na rastenijata vo uslovi na navodnuvawe. Evapotranspiracija. Direktni i indirektni metodi za opredeluvawe na evapotranspiracijata. Voden bilans. Voda-prinos-kvalitet. Vodno-fizi~ki svojstva na po~vata zna~ajni vo praktikata na navodnuvaweto. Vodni konstanti na po~vata, metodi za opredeluvawe, infiltracija, filtracija i primena vo navodnuvaweto. Kvalitet na vodata za navodnuvawe. Opredeluvawe na vla`nosta na po~vata. Direktni i indirektni metodi, opredeluvawe na normata na navodnuvawe i zalevawe. Principi za sostavuvawe na kalendar na zalevawe i hidromodul. Principi na konzervacija na vlagata vo po~vata. Tehnika na navodnuvaweto: Primena na oddelni na~ini na zalevawe i navodnuvawe (povr{insko-gravitaciski, do`dewe, podzemno, kapkovo, fertirigacija - mikronavodnuvawe). Irigaciona erozija. Navodnuvawe so specijalna cel (odbrana od mrazevi, kvalitet na plodovite, obojuvawe, osveùvawe). Uredi za navodnuvawe, osnovni karakteristiki i eksploatacija. Navodnuvawe na ovo{nite kulturi i vinovata loza: Navodnuvawe na ovo{nite kulturi. Navodnuvawe na vinovata loza. Sodrìna na ve`bite: Klasifikacija na vodite za navodnuvawe so prakti~ni primeri. Presmetka i opredeluvawe na evapotranspiracijata, normata na navodnuvawe i normata na zalevawe. Kalendar na zalevawe i hidromodul. Prakti~na primena na na~inite na navodnuvawe i zalevawe. Presmetka i opredeluvawe na vremeto na zalevawe. Intenzitet sprema infiltracija i filtracija.Literatura: Iqovski I. (1992) Navodnuvawe, skripta, Skopje. Bo{wak \. (1999) Navodwavawe poqoprivrednih useva, Univerzitet u Novom Sadu, Poqoprivredni fakultet, Novi Sad, Dragovi} S. (2000) Navodwavawe, Nau~ni institut za ratarstvo i povrtarstvo, Novi Sad, Stoji}evi} D. (1996) Navodwavawe poqoprivrednog zemqi{ta, Partenon, Beograd, Nielsen D. (editor) at all. (1990) Irrigation of Agricultural Crops, ASA, Medison Na~ini na izveduvawe na ispitot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: SPECIJALNO OVO[TARSTVO I (ZF00513)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Hristo Popovski ass. m-r Bojan PopovskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so biolo{kite zakonitosti i proizvodni osobini na ovo{nite vidovi i nivna primena vo {irokata praksa.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Ovo{ni kulturi od jabol~estata ovo{na grupa: jabolko, kru{a, duwa,Voved. Ovo{ni kulturi od jabol~estata ovo{na grupa: jabolko, kru{a, duwa, mu{mula i oskoru{a.Ovo{ni kulturi od koskestata ovo{na grupa: sliva, praska,mu{mula i oskoru{a.Ovo{ni kulturi od koskestata ovo{na grupa: sliva, praska, kajsija, cre{na, vi{na i marela. Materijalot za sekoja ovo{na grupa }e bidekajsija, cre{na, vi{na i marela. Materijalot za sekoja ovo{na grupa }e bide izloèn na sledniot na~in: Istorijat za razvojot na ovo{niot vid, poteklo,izloèn na sledniot na~in: Istorijat za razvojot na ovo{niot vid, poteklo, ra{irenost i obem na proizvodstvo vo svetot, EU i vo R. Makedonija. Stopanskora{irenost i obem na proizvodstvo vo svetot, EU i vo R. Makedonija. Stopansko zna~ewe na kulturata. Pomolo{ka i botani~ka pripadnost. Morfolo{kizna~ewe na kulturata. Pomolo{ka i botani~ka pripadnost. Morfolo{ki karakteristiki, biolo{ki osobini (bujnost, dolgove~nost, fiziolo{ki razvitok,karakteristiki, biolo{ki osobini (bujnost, dolgove~nost, fiziolo{ki razvitok, afinitet so razni podlogi). Izdr`livost na niski i visoki temperaturi naafinitet so razni podlogi). Izdr`livost na niski i visoki temperaturi na vidovite, sortite i podlogite. Biohemiski osobini na plodovite. Ekolo{kividovite, sortite i podlogite. Biohemiski osobini na plodovite. Ekolo{ki barawa na kulturite. Specifi~nosti vo odgleduvaweto na kulturite. Divibarawa na kulturite. Specifi~nosti vo odgleduvaweto na kulturite. Divi vidovi i formi od koj vodat poteklo kulturnite sorti.vidovi i formi od koj vodat poteklo kulturnite sorti.Sodrìna na ve`bite: Klasifikacija na sortite po grupi i po vreme na zreewe. Prakti~no poznavawe na vidovite i sortite. Najnova sortna lista vo R. Makedonija za site vidovi. Vode~ki, prate~ki sorti od postar sortiment koi gi ima vo R.Makedonija.Literatura: Specijalno vo}arstvo; [. Bubi}. Jabuka; P. Mi{i}. Sorte jabuka; R Gliha. Kru{ka; A. Stan~evi}. Duwa; T. Angelov. Mu{mula, oskoru{a i dren; D. Stankovi}. [qiva; P. Mi{i}. Breskva; B. Pejki}. Kajsija: B. Ristevski. Kajsija; B. Pejki}. Tre{wa i vi{wa; D. Stankovi}. êre{a i vi{na: V. Vasilev.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: AMPELOGRAFIJA I (ZF00514)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zvonimir Boìnovi} doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo botani~kata pripadnost, klasifikacijata i rasprostranetosta na vidovite od rodot Vitis. Gi zapoznava so metodite za raspoznavawe na podlogite i sortite.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Mesto, zna~ewe i uloga na ampelografskite ispituvawa. Klasifikacija na familijata Vitaceae. Klasifikacija i karakteristiki na rodot Vitis. Klasifikacija na sortite od kulturnata loza (spored geografska pripadnost, vreme na zreewe i stopanska vrednost). Ampelografski {emi za izu~uvawe i opis na vidovite i sortite na rodot Vitis. Botani~ki opis, agrobiolo{ki karakteristiki, tehnolo{ki karakteristiki. Ampelografski opis po CODE sistem. Lozni podlogi. Podelba na loznite podlogi. Amerikanski vidovi lozi, amerikansko - amerikanski hibridi, evropsko - amerikanski hibridi. Izbor na lozni podlogi. Sodrìna na ve`bite: Rasprostranetost na vidovite od rodot Vitis i nivna karakteristika. Prakti~na primena na agrobiolo{kite karakteristiki, analiza na tehnolo{kite karakteristiki. Prakti~no zapoznavawe so lozovite podlogi.Literatura: Ampelografija. Z. Boìnovi}, Akademik, SkopjeNa~in napolagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: PRERABOTKA NA OVO[JE I ZELENÛK (ZF00515)Semestar i broj na ~asovi: VII, 5+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov, doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite tehnolo{ki postapki za prerabotka i konzervirawe na ovo{jeto i zelen~ukot.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Vovedno zapoznavawe so nastavnata disciplina. Hemiski sostav na ovo{jeto i zelen~ukot. Procesi koi nastanuvaat posle berbata (di{ewe, isparuvawe, sozrevawe i prezrevawe). Potemnuvawe na plodovite i nivnite prerabotki (enzimatsko, neenzimatsko i mikrobiolo{ko). Pomo{ni sredstva i surovini (voda, sredstva za zasladuvawe, sredstva za èlirawe i zgusnuvawe, sredstva za zakiseluvawe, sredstva za zacvrstuvawe i za~ini). Podgotvitelni raboti pri konzerviraweto (priem na surovinata, ~uvawe, klasirawe, miewe, blan{irawe, pasirawe, presovawe, bistrewe, filtrirawe). Konzervansi (organski i neorganski). Na~ini na konzervirawe (bioti~ki, abioti~ki i anabioti~ki). Ambalaà. Poluprerabotki (pulpi, ka{i, surov mati~en sok i sukus). Prerabotki od ovo{je (sok, koncentriran ovo{en sok, ovo{en sirup, kompot, me{an kompot, xem, marmelada, su{eno i smrznato ovo{je. Prerabotki od zelen~uk (sok, koncentrat od domati, termi~ki konzerviran zelen~uk (gra{ok, boranija, |uve~, piperka{), marinadi, biolo{ki konzerviran zelen~uk, su{en i smrznat zelen~uk. Ma{ini i aparati za izveduvawe na tehnolo{kite procesi pri prerabotkata na ovo{jeto i zelen~ukot.Sodrìna na ve`bite: Podgotovka na sredna proba od proizvodi od zelen~uk i ovo{je. Odreduvawe na: vkupni i rastvorlivi suvi materii, {e}eri, vkupni kiselini, pH, vitamin S, pektinski materii, taninski materii, belkovini, masti, celuloza, skrob, fermenti, gotvarska sol i tvrdina i alkalitet na vodata. Izrabotka na normativ na gotovi proizvodi.Literatura: V. Crn~evi}: Prerabotka na ovo{jeto i zelen~ukot. Skopje, 1977. V. Crn~evi¢: Teorijske osnove konzervirawe vo¢a i povr¢a. Beograd, 1973. M. Qubisavqevi¢: Vo¢e, povr¢e, pe~urke i preraevine. Beograd, 1989. Gordana Niketi¢-Aleksi¢: Tehnologija vo¢a i povr¢a. Beograd, 1982.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ENTOMOLOGIJA SO FITOFARMACIJA - IZBOREN (ZF00510)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile Postolovski pom. ass. Biljana TaleskaCel na predmetot: Vo nastavata studentite teoretski i prakti~no }e gi izu~uvaat osnovite na Entomologijata i metodite i merkite za suzbivawe na {tetnicite vo lozarstvoto i ovo{tarstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Sistematsko mesto na insektite. Morfologija; Vnatre{na gradba; Setiva. Razmnoùvawe i razvitok na insektite; Insektite i nivnata sredina. Merki i metodi za borba so insektite: indirektni - agrotehni~ki i zakonski, direktni merki za borba so insektite: mehani~ki, fizi~ki, biolo{ki, hemiski. Integralni metodi vo borba so insektite: koristewe na predatori i paraziti, osnovi na prognozata i siganlizacijata. Suzbivawe na {tetnici vo organsko proizvodstvo. Sistematika na insektite. Ekonomski zna~ajni vidovi vo ovo{tarstvoto i lozarstvoto vo slednite redovi: Orthoptera, Isoptera, Dermaptera, Thysanoptera, Heteroptera, Homoptera so podredovite - Cicadina, Aphidina, Aleurodina, Psyllina i Coccina; Neuroptera, Coleoptera, Lepidoptera, Diptera, Hymenoptera, Paja~iwata - red Acariana.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so materijata od slednite poglavja: morfologija, vnatre{na gradba, razmnoùvawe i razvitok, merki za borba so insektite i sistematika. Posebno }e se obrabotat {tetnicite zna~ajni vo lozarstvoto i ovo{tarstvoto.Literatura: N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}, E. An~ev: Zemjodelska entomologija, N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}: Op{ta entomologija. P. Vukasovi}: Poqoprivredne {teto~ine - I del, @. Kova~evi}: Posebna entomologija. N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}: Specijalna entomologija, N. Tanasijevi}, B. Ili}: Specijalna entomologija. P. Vukasovi}: [teto~ine u poqoprivredi - specijalen del, Postolovski i sor. Pregled na pesticidite registrirani vo R. Makedonija.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako studentite }e go apsolviraat prakti~niot del.


Predmet: FITOPATOLOGIJA SO FITOFARMACIJA - IZBOREN (ZF00610)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. d-r Rade Rusevski ass.m-r Vladimir Stojanovski ass.m-r. Biljana KuzmanovskaCel na predmetot: Voveduvawe na studentite vo teoretsko i prakti~no zapoznavawe na op{tata i specijalnata fitopatologija, op{tata i specijalnata fitofarmacija (fungicidi).Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Op{t del: Poim za rastitelni bolesti i ekonomsko zna~ewe. Pri~initeli na rastitelni bolesti. Osnovni karakteristiki na fitopatogenite: gabi, bakterii, virusi, mikoplazmi, rikecii i vi{i parazitni cvetnici. Simptomatologija. Paraziti i parazitizam vo rastitelniot svet. Patogeneza. Epifitotiologija. Otpornost na rastenijata kon patogenite. Merki za suzbivawe. Fitofarmacija: mestoto i ulogata na fungicidite vo za{titata na rastenijata. Kontaktni fungicidi. Sistemi~ni fungicidi. Antibiotici kako fungicidi. Mehanizam na dejstvoto na fungicidite, tolerantnost na patogenite kon fungicidite, otrovnost na fungicidite, fitotoksi~nost na fungicidite, rezidualno dejstvo, toleranca i karenca. Biolo{ko spre~uvawe na rastitelnite bolesti. Primena na biotehnologija vo rastitelnata patologija. Specijalen del: Pri~initeli na bolestite kaj ovo{kite i lozata. Nadvore{nite faktori kako pri~ina za bolesti. Mikozi: Infektivni bolesti. Carstvo: Fungi, Oddel: I. Myxomycota, Oddel: II. Eumycota, pododdel: 1. Mastigomycotina, pododdel: 2. Zygomycotina, poddodel: 3. Ascomycotina, pododdel: 4. Basidiomycotina, pododdel: 5. Deuteromycotina. Bakteriozi, virozi i parazitni cvetnici i bolesti na ovo{nite plodovi vo skladi{tata. Merki za za{tita na lozata i ovo{nite kulturi.Sodr`ina na ve`bite: Zapoznavawe so morfolo{kite i biolo{kite karakteristiki na oddelnite pri~initeli na na rastitelnite bolesti. Raspoznavawe na pova`nite bolesti na herbariziran fitopatolo{ki materijal. Terenski ve`bi.Literatura: F. Pej~inovski: Zemjodelska fitopatologija (0p{t del), 1996. M.Josifovi}: Poqoprivredna fitopatologija,Beograd, 1964. M. Ivanovi}: Mikoze biqaka, Beograd, 1992. M. Arsenijevi}: Bakterioze biqaka, Novi Sad, 1997. D. [uti}: Biqni virusi, Beograd, 1980, Viroze biqaka, 1983, Beograd. Agrios: Plant pathology, London, 1988,1998. P. Jovan~ev: Predavawa.Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OP[TA SELEKCIJA (ZF00516)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Qubomir Marinkovi}Cel na predmetot: Zapoznavawe na studentite so principite i metodite na selekcijata kaj ovo{kite i vinovata loza za dobivawe na novi genotipoviSodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Cel i zada~a na selekcijata. Po~eten materijal. Razmnoùvawe vo procesot na selekcijata. Genetski osnovi. Gen centri. Citogenetski karakteristiki. Metodi na odbirawe. Metodi na sozdavawe novi sorti i podlogi. Mutacii vo selekcijata. Individualen razvitok. Selekcija na otpornost na biotski i abiotski faktori. Ocenuvawe na novosozdadeniot materijal.Sodrìna na ve`bite: Metodi na odbirawe. Klonova selekcija. [emi za ispituvawe na selekcioniot materijal. Biometriska obrabotka na podatocite. Zapoznavawe so morfologijata na cvetot i tehnika na hibridizacija kaj oddelni vidovi. Ocena na hibridnoto potomstvo.Literatura: Oplemewivawe vo}aka i vinove loze. (1994) M. [o{ki}. Papirus. Belgrad. Kopii od avtorizirani predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: TRO[OCI I KALKULACII - IZBOREN (ZF00605)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc. d-r Aleksandra MartinovskaCel na predmetot: Predmetot im ovozmoùva na studentite da dobijat znaewe za osnovnite ~initeli na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata, elementite na tro{ocite, analiti~kite i investicionite kalkulacii vo lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo, kako i ocenkata na ekonomskiot uspeh na raboteweto na zemjodelskoto pretprijatie.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Osnovni faktori (~initeli) na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata. Tro{oci: osnovni elementi na tro{ocite: (1) materijalni tro{oci, (2) tro{oci na amortizacija, (3) tro{oci na rabotna sila. Podelba na tro{ocite: spored izvorite na nastanuvawe, spored sloènosta na strukturata, spored mo`nostite i na~inot na prenesuvaweto (direktni i indirektni tro{oci). Podelba spored promenlivnosta vo zavisnost od tro{eweto vo obemot na proizvodstvoto. Metodi za utvrduvawe na tro{ocite: kalkulacii (cel, podelba, prethodni i naredni kalkulacii, makro i mikro-ekonomski kalkulacii). Vidovi na kalkulacii: utvrduvawe na tro{ocite za koristewe na tehni~kite sredstva za proizvodstvo, analiti~ki kalkulacii na linii na proizvodstvoto, diferencijalna kalkulacija, investiciona kalkulacija. Procenka na postojani i osnovni sredstva. Procenka na arsko |ubre. Utvrduvawe na pokazateli na ekonomskiot uspeh na raboteweto: za vrednosta na proizvodstvoto, za tro{oci na raboteweto, za ekonomskite rezultati (neto produkt, ~ist prihod, dobivka). Utvrduvawe na ekonomskite pokazateli na godi{no rabotewe: vkupen prihod, dohod, ~ist dohod. Na~in na merewe na ekonomskite rezultati: ekonomi~nost na proizvodstvoto, rentabilnost, produktivnost na trudot.Sodrìna na ve`bite: Metodi za procenka na vrednosta na arskoto |ubre. Amortizacija na postojanite sredstva. Sloèna interesna smetka. Anuitet. Ekonomska opravdanost na investiciite. Presmetuvawe na cenata na ~inewe.Literatura: Andrić, Jovan. Troškovi i kalkulacije u poljoprivrednoj proizvodnji. Beograd: Savremena administracija, 1998. Lazarov, Stojan, Milanov, Metodi. Praktikum po kalkulacii. Skopje: Zemjodelski fakultet, 1985.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten i pismen ispit, vo zavisnost od brojot na kandidati.


Predmet: SPECIJALNO OVO[TARSTVO II (ZF00613)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Hristo Popovski ass. m-r Bojan PopovskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so biolo{kite zakonitosti i proizvodni osobini na ovo{nite vidovi i nivna primena vo {irokata praksa. Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot:Voved. Ovo{ni kulturi od jagodestata ovo{na grupa: jagoda, malina, kapina, ribizla, ogrozd, borovinka, {ipinka, aktinidija. Ovo{ni kulturi od jatkastata ovo{na grupa: orev, le{nik, badem, kosten i fista{ka. Ovo{ni kulturi od grupata na ju`no ovo{je: Suptropski kulturi: agrumi ili citrusi (limon, portokal, mandarina, grejpfut), maslinka, smokva, kalinka. Tropski kulturi: banana, kokosov orev, mango, avokado, gujava, tamarilo, opuncija (kaktus), ananas, pasiflora.Sodr`ina na ve`bite: Klasifikacija na sortite po grupi i po vreme na zreewe. Prakti~no poznavawe na vidovite i sortite. Najnova sortna lista vo R. Makedonija za site vidovi. Vode~ki, prate~ki sorti od postar sortiment koi gi ima vo R.Makedonija.Literatura: Jagodasto vo}e; P. Mi{i}. Ribizla, ogrozd, borovnica, kupina; D. Stankovi}. Aktinidija; P. Bakari}. Orah; M. Kora}. Orehoplodni kulturi; grupa na avtori. Biotehnolo{ke osnove vo}arstva; S. Bulatovi} i E. Mratini}. Posebno vo}arstvo; S. Bulatovi}. Specijalno vo}arstvo; [. Bubi}. Uzgoj limuna; P. Bakari}. Mandarina u{iu; M. Radulovi}.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: AMPELOGRAFIJA II (ZF00614)Semestar i broj na ~asovi : VIII, 3 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zvonimir Boìnovi} doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Voveduvana studentite vo raspoznavawe na sortite, nivnite karakteristiki i reonirawe.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Mesto, zna~ewe i uloga na ampelografskite ispituvawa. Podelba na sortite. Vinski sorti. Sorti koi obezbeduvaat surovina za proizvodstvo na crveni vina. Sorti koi obezbeduvaat surovina za proizvodstvo na beli vina. Novointroducirani vinski sorti. Trpezni sorti. Mnogu rani trpezni sorti. Rani trpezni sorti. Sredno docni trpezni sorti. Docni trpezni sorti. Mnogu docni trpezni sorti. Novointroducirani trpezni sorti. Bessemeni sorti. Novointroducirani bessemeni sorti. Direktno rodni hibridi. Reonizacija na lozarstvoto vo R. Makedonija. Kategorizacija na sortite.Sodrìna na ve`bite: Raspoznavawe na sortite spored botani~kite belezi. Izu~uvawe za rasprostranetosta na sortite vo zavisnost od ekolo{kite uslovi. Literatura: Ampelografija. Z. Boìnovi}, Akademik, SkopjeNa~in napolagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: OBLAGORODUVAWE NA VINOVA LOZA - IZBOREN (ZF00615)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2 + 1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zvonimir Bo`inovi} doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite za oblagoroduvawe na vinovata loza i metodi koi se primenuvaat vo oblagoroduvaweto.Sodr`na na teoretskiot del od predmetot:Voved. Mesto, zna~ewe i uloga na oblagoroduvaweto na vinovata loza. Metodi za oblagoroduvawe i nivna primena (Teoretski osnov na klonskata selekcija, masovna selekcija /negativni i pozitivni). Individualna klonska selekcija. Sanitetska selekcija. Interspecies hibridizacija. Sozdavawe sorti so zgolemena otpornost na bolesti i niski zimski temperaturi.Sodr`ina na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so varietetite vo sortata i nivno izdvojuvawe. Zapoznavawe so metodite na selekcija kaj vinovata loza.Literatura: Oplemewivawe vo¢aka i vinove loze, Miladin [o{ki¢, Papirus, 1994, BeogradNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: OBLAGORODUVAWE NA OVO[NITE RASTENIJA IZBOREN (ZF00616)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Hristo Popovski ass. m-r Bojan PopovskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so principite na usovr{uvaweto na metodite za dobivawe na novi sorti i podlogi i nivno vzaemno deluvawe na dobieniot kvalitet i prinos od ovo{nite rastenija.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Cel na oblagoroduvawe na ovo{nite rastenija. Organi na ovo{nite rastenija. Ovo{ni rastenija dobieni po generativen i vegetativen pat. Po~eten materijal za oblagoroduvawe. [to e toa po~eten materijal za oblagoroduvawe. Introdukcija i sozdavawe na novi podlogi i sorti od ovo{nite rastenija. Sistematsko mesto na ovo{nite kulturi. Vlijanieto na sredinata (po~va i klima) vrz razvojot na ovo{kite. Izbor na materijal za oblagoroduvawe. Sodrìna na ve`bite: Prakti~no poznavawe na site organi na ovo{nite rastenija. Na~ini na kalemewe. Na~ini na razmnoùvawe na podlogite (generativni i vegetativni). Prakti~no poznavawe na podlogite i sortite.Literatura: Op{te oplemewivawe vo¢aka, Mi{i¢. Op{to ovo{tarstvo; Simovski, Ristevski. Biotehnolo{ke osnove vo¢arstva; Bulatovi¢, Mratini¢. Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi; Ristevski.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: VINARSTVO (ZF00617)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mihail Petkov doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo razli~nite vidovi tehnologii na proizvodstvo na vino, kako i razli~nite tipovi vina. Gi zapoznava so metodite za hemisko i senzorno ocenuvawe, kako i utvrduvawe na kvalitetot na vinata.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Ekonomsko i stopansko zna~ewe na vinarstvoto. Vinarski vizbi. Vinski sadovi. Oprema vo vinarskata vizba. Surovina za proizvodstvo na vino, hemiski i senzorni karakteristiki. Alkoholna fermentacija. Tehnologija za proizvodstvo na beli suvi vina. Tehnologija za proizvodstvo na rozovi suvi vina. Tehnologija za proizvodstvo na crveni suvi vina. Uloga na SO2 vo vinarstvoto. Malolakti~ka fermentacija. Zreewe na vinoto. Hemiska sodrìna na vinata. Dorabotka na vinoto, bistrewe, filtrirawe, stabilizacija, tipizirawe. Polnewe vo {i{iwa. Proizvodstvo na specijalni tipovi vina. Bolesti i mani na vinata. Proizvodstvo na jaki alkoholni pijaloci. Senzorno ocenuvawe na vinata. Zakonski regulativi.Sodrìna na ve`bite: Proektirawe na vinarski vizbi. Metodi na hemiski analizi na vinata. Senzorna analiza na vinata. Presmetki i metodi za bistrewe, filtrirawe, stabilizacija i tipizirawe na vinata.Literatura: D. Nastev (1984): Tehnologija na vinoto, Univ. "Kiril i Metodij", Skopje; B.W. Zoecklein, et al. (1995): Wine analysis and production, Chapman&Hall, New York, USA. M.A. Amerine, V.L. Singleton (1984): Wine, University of California press, Davis, USA Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: PROIZVODSTVO NA ALKOHOLNI I BEZALKOHOLNI PIJALACI IZBOREN (ZF00618)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov prof. d-r Mihail Petkov doc. d-r Qubica Karaka{ova Cel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite tehnolo{ki postapki za proizvodstvo na bezalkoholni pijalaci.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Vovedno zapoznavawe so predmetnata disciplina. Osnovni karakteristiki i zna~ewe na bezalkoholnite pijalaci. Svojstva i klasifikacija na bezalkoholnite pijalaci. Osnovni surovini za proizvodstvo na sokovi i drugi napitoci. Pomo{ni surovini. Voda. Podgotovka i pro~istuvawe na vodata. Sredstva za zasladuvawe. Podgotovka na {e}erniot sirup. Boi. Vitamini. Ispolnuva~i i stabilizatori. Konzervansi. Antioksidanti. Za~ini. Na~ini na konzervirawe na bezalkoholnite pijaloci. Proizvodstvo na sokovi i bezalkoholni pijalaci. Proizvodstvo na gazirani pijalaci. Konzervirawe na gazirani pijalaci. Proizvodstvo na gazirani pijaloci od portokal i limon. Ambalaà i ambala`ni materijali. Ekonomsko i stopansko zna~ewe na proizvodstvoto na alkoholni pijaloci. Destilerii. Izbor na destilacioni aparati i neophodna oprema za proizvodstvo. Surovini za proizvodstvo na alkoholni pijaloci, grozje, ovo{je, poledelski proizvodi, nivni hemiski i senzorni karakteristiki. Proizvodstvo na materijal za destilirawe. Destilacija, hemiski i fizi~ki promeni pri destiliraweto. Tehnologija za proizvodstvo na alkoholni pijaloci od grozje. Tehnologija za proizvodstvo na alkoholni pijaloci od ovo{je. Tehnologija za proizvodstvo na alkoholni pijaloci od poledelski kulturi. Tehnologija za proizvodstvo na specijalni alkoholni pijaloci. Hemiska sodrìna na alkoholnite pijaloci. Senzorno ocenuvawe na alkoholnite pijaloci. Sodrìna na ve`bite: Podgotovka na sredna proba. Odreduvawe na: vkupni i rastvorlivi suvi materii, {e}eri, vkupni kiselini, pH, vitamin S, pektinski materii, taninski materii, tvrdina i alkalitet na vodata. Utvrduvawe na sodrìnata na SO2. Izrabotka na normativ na gotovi proizvodi. Proektirawe na destilerii. Metodi na hemiski analizi na alkoholnite pijaloci. Senzorna analiza na alkoholnite pijaloci. Presmetki i metodi za bistrewe, filtrirawe, stabilizacija i tipizirawe na alkoholnite pijaloci.Literatura: Gordana Niketi}-Aleksi}: Tehnologija bezalkoholni pi}a. Beograd, 1989. V. Crn~evi}: Teorijske osnove konzerviranje vo}a i povr}a. Beograd, 1973. Gordana Niketi}-Aleksi}: Tehnologija vo}a i povr}a. Beograd, 1982. D. Nastev (1984): Tehnologija na vinoto, Univ. "Kiril i Metodij", Skopje; S. Jovi} (1997): Priru~nik za spravqawe rakije, Partenon, Beograd; B.W. Zoecklein, et al. (1995): Wine analysis and production, Chapman&Hall, New York, USANa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MENAXMENT NA LOZARO-OVO[TARSKOTO PROIZVODSTVO IZBOREN (ZF00619)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+0 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragan \o{evskiCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi vovede studentite vo osnovi na menaxmentot na zemjodelskite stopanstva, so specijalen del vo lozaro-ovo{tarskite stopanstva.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved, Formirawe na zemjodelskite stopanstva, Proekt na celosno organizaciono-stopansko ureduvawe na zemjodelskite stopanstva, Reonizacija na zemjodelskoto proizvodstvo, Specijalizacija na proizvodstvoto vo zemjodelskite stopanstva, Metodi za izbor i kombinirawe na strukturata i asortimanot na zemjodelskite proizvodi, Opredeluvawe golemina i oblikot na zemjodelskite stopanstva, Intenzifikacija na zemjodelskoto stopanstvo, Racionalizacija na trudot, Nagraduvawe na trudot, Analiti~ka procena na rabotni mesta i zada~i, Sistemi na rakovodewe, Analiza na proizvodno-ekonomski rezultati, Osnovni proizvodno-ekonomski karakteristiki na lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo, Organizacija na zemji{nata teritorija za lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo, Organizacija na podigawe i odgleduvawe na dolgogodi{ni nasadi, Organizacija na osnovnite rabotni procesi i normativi vo lozaroovo{tarskoto proizvodstvo. Sodr`ina na ve`bite: Po predmetot ne se predvideni ve`bi.Literatura: V.Krstevski, D.\o{evski, 1997: Organizacija na lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo (op{t i specijalen del). Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij", Zemjodelski fakultet - Skopje. D.\o{evski, V.Krstevski, 1997: Organizacija na lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo-Praktikum. Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij", Zemjodelski fakultet-Skopje. Materijal od predavawaNa~in na polagawe na ispitot: Se polaga usten ispit.


STUDISKA PROGRAMA:

STO^ARSTVO



ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107




2+0 6 103 4. Ekologija 3+2 6 110



3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106


Vkupno (29) 16+13 Vkupno (27) 15+12


ZF00



3+1 6 206


4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Fiziologija na doma{ni животни 4+3 6 214

4. Anatomija na doma{ni животни 4+2 6 213

4. Mikrobiologija vo сточарството 2+2 6 215


3+0 6 205 5. Ribarstvo 2+2 6 216


Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 17+12


ZF00


1. Populaciska genetika vo сточарството 3+1 6 332

1. Primeneta ishrana na домашните животни 4+3 6 339

2. Reprodukcija kaj домашните животни 2+1 6 333 2. Ov~arstvo i kozarstvo 3+1 6 340

3. Biohemija na animalno производство 2+1 6 334

3. Mehanizacija i oprema vo сточарството 2+1 6 341

4. Osnovi na ishrana na doma{nite ìvotni

3+2 6 335 4. Kowarstvo 2+1 6 342

5. Govedarstvo 5+3 6 336 5. Sviwarstvo 4+2 6 344

6. Fura`no proizvodstvo 4+2 6 338 6. P~elarstvo 2+1 6 345

Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 20+10


ZF00

1. Selekcija na doma{ni животни 2+1 6 518 1.Tro{oci i kalkulacii 2+1 6 605

2. Genetsko inìnerstvo i biotehnologija vo sto~arstvoto

2+2 6 519 2. Menaxment vo сточарското производство

3+2 6 621

3. Mlekarstvo 3+2 6 520 3. Meso i prerabotki od месо 3+2 6 622

4. Krmi, tehnologija i proizvodstvo na dobito~na храна

3+2 6 521 4. Zdravstvena za{tita na doma{nite ìvotni

3+2 6 623

5. @ivinarstvo 3+1 6 522 5. Odgleduva~ki programi vo сточарството 2+2 6 624

6. Zoohigiena 3+2 6 523 6. Biodiverzitet kaj домашните животни 2+1 6 625

Vkupno (29) 18+11 Vkupno (27) 16+11


Predmet: FIZIOLOGIJA NA DOMA[NITE @IVOTNI (ZF00214)Semestar i broj na ~asovi: IV, 4+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Cane Pejkovski


ass. m-r Sweàna Troja~anecCel na predmetot: Predmetot gi izu~uva ìvotnite manifestacii i funkcii kaj doma{nite ìvotni, kako i nivnata vzaemna vrska vo zavisnost od uslovite na okolinata i sostojbata na organizmot.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Fiziologija na krvta. Imunitet. Krvni grupi i histokompatibilnost. Kardiovaskularen sistem - srce, arteriski, venski, kapilaren krvotok, limfa i limfen sistem, slezina, RES. Fiziologija na di{eweto. Varewe na hranata i resorpcija. Metabolizam na jaglenite hidrati, mastite, proteinite, mineralnite materii, voda, bazalen metabolizam. Vitamini. Fiziologija na muskulite - gradba, karakteristiki, vidovi na kontrakcija na muskulite. Fiziologija na la~eweto. Humoralna regulacija na funkciite vo organizmot. Fiziologija na nervniot sistem. Fiziologija na setilnite organi.Sodrìna na ve`bite: Voved vo prakti~na fiziologija - fiziolo{kite metodi. Op{to za krvta. Osnovni principi za broewe na krvnite kletki. Odreduvawe na SE, hematokrit, hemoglobin. Leukocitarna formula. Koagulacija na krvta. Odreduvawe na krvni grupi. Kardiovaskularen sistem. Nervno-muskulniot sistem. Termometrija i termoregulacija. Di{ewe. Varewe vo ustata, èludnikot, predèludnicite, tenkoto crevo. @ol~ka. Urina. Refleksi. Endokrinologija. Prakti~na ve`ba na stopanstvo.Literatura: Fiziologija doma˚ih ìvotiwa. Jovanovi˚, Medicinska kwiga, Beograd-Zagreb. 1989. Veterinarska fiziologija. Stoji}, Nau~na kwiga, Beograd. 1996. Fiziologija na doma{nite ìvotni. K. Petkov, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Skopje. 2000.Na~in na na polagawe na predmetot:Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MIKROBIOLOGIJA VO STOÂRSTVOTO (ZF00215)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vladimir Kakurinov pom. ass. Biljana PetrovaCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so mikroorganizmite, nivnata gradba, aktivnost i promenite {to gi predizvikuvaat vo okolnata sredina. Isto taka, gi zapoznava studentite so primenata na mikroorganizmite vo razni oblasti na sto~arskoto proizvodstvo i nivnoto vlijanie vrz rasipuvaweto na surovinite i gotovite proizvodi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Predmet i zna~ewe na mikrobiologijata. Istoriski razvoj. Morfologija na mikroorganizmite: morfologija na virusi, bakterii, gabi, algi, protozoi. Fiziologija na mikroorganizmite: hranewe, di{ewe, rastewe, razmnoùvawe. Termogeni, fotogeni, hromogeni, toksikogeni i aromogeni mikroorganizmi. Ekologija na mikroorganizmite: vlijanie na temperaturata, vlagata, zra~eweto, mehani~kiot pritisok, potresite, elektricitetot, ultrazvukot, vlijanie na hemiskite faktori (pH, rH i hemikaliite). Mikrobiocenozi. Sistematika na mikroorganizmite: nastanuvawe na ìviot svet, klasifikacija na virusite, bakteriite, gabite, kvascite, algite i protozoite. Promenlivost i vidovi na promenlivost. Ra{irenost na mikroorganizmite vo: po~vata, vodata, vozduhot, rastenijata i ìvotnite. Infekcii (vidovi). Imunitet (vidovi). Kruèwe na jaglerodot vo prirodata. Transformacija na bezazotnite organski soedinenija. Anaerobni fermentacii. Aerobni fermentacii. Transformacija na masti i sli~ni materii. Kruèwe na azotot vo prirodata. Amonifikacija na proteinite. Mikroorganizmi vo organite za varewe kaj preìvnite ìvotni. Mlekarska mikrobiologija. Mikroorganizmi vo mesoto i mesnite prerabotki, ribite i jajcata. Mikrobiologija vo proizvodstvoto na sto~na hrana i ishrana na stokata. Probiotici. Bioza, anabioza, cenabioza i abioza. Mikroorganizmi vo nenormalni uslovi. Sodrìna na ve`bite: Sterilizacija. Hranlivi podlogi. Odgleduvawe na mikroorganizmite. îsti kulturi. Mikroskop. Merewe golemina na mikroorganizmite. Nativen preparat. Preparat vise~ka kapka. Prosto boewe. Boewe po Gram. Tu{ preparat. Broewe na mikroorganizmite po indirektna i direktna metoda. Mikroorganizmi vo: vozduh, mleko i mle~ni prerabotki, meso i mesni prerabotki, jajca, konzervi, silaà. Fermentacii: mle~no-kiselinska, alkoholna, ocetna, buterna, pektinska. Razgraduvawe na celulozata. Amonifikacija. Azotofiksacija. Antibiogram. Vlijanie na hemiskite materii vrz mikroorganizmite. Fenolen koeficient.Literatura: N. Micev: Op{ta mikrobiologija, Skopje; N. Micev, M. Bubalov: Zemjodelska mikrobiologija (specijalen del), Skopje 1988; V. Stevi}: Tehnolo{ka mikrobiologija sto~nih proizvoda i ishrane stoke, Beograd, 1962; W. F. Harrigan: Laboratory methods in Food Microbiology, 3rd edition, San Diego, 1998; B. A. Law: Microbiology and biochemistry of cheese and fermented milk, 2nd edition Blackie Academic & professional, London, 1997.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: RIBARSTVO (ZF00216)Semestar i broj na ~asovi: IV, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mir~e NaumovskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so ribite zastapeni vo otvorenite vodi i ribni~kite objekti, so nivnoto zna~ewe i biologija, na~inite na odgleduvawe, stopanskiot i sportskiot ribolov i upotrebata na ribite.Sodrìna na teoriskiot del od predmetot: Voved. Ribata kako prehranben artikal. Vodata kako ìvotna sredina za ribite. Sistematika, rasprostranetost, biologija i podelba na ribite. Izgled, gradba na teloto i funkcii. Odgleduva~ki karakteristiki. Toplovodni ribnici i ribi za odgleduvawe vo niv. Studenovodni ribnici i ribi za odgleduvawe vo niv. Mrestili{ta. Vnesuvawe i odgleduvawe neavtohtoni vidovi ribi. Intenzivni sistemi na ribno odgleduvawe: proto~ni ribnici, kafezno odgleduvawe, vo silosi, kombinirano i polikulturno odgleduvawe na ribi. Ribarsko stopanisuvawe so otvoreni vodi. Sportski ribolov. Morsko ribarstvo. Akvaristika. Ribarski orudija, sredstva i alat. Transport na riba i ikra. Bolesti, {tetnici i neprijateli na ribite.Sodrìna na ve`bite: Kvalitet na vodata od aspekt na ribarstvoto. Sistematska pripadnost i poznavawe na ribite. Nadvore{en izgled i delovi i vnatre{na gradba. Opredeluvawe na vozrasta na ribite. Tempo na rastewe vo minatoto. Polikulturno odgleduvawe na ribi. Planovi za prirast i hranewe. Ve{ta~ki mrest. Evidencija vo ribarstvoto. Ribni bolesti. Riboloven alat, sredstva i pribor. Najzna~ajni morski ribi. Akvariumski ribi. Ribnata fauna na Makedonija (poseta na Prirodonau~niot muzej). Terenska nastava.Literatura: Naumovski, M., 1995: Ribite vo Makedonija. Sistematska pripadnost, biologija i zna~ewe. @aki-Skopje, rr 162. Slatkovodno ribarstvo, grupa avtori, Jumena, Zagreb, 1982, rr 605. Naumovski, M., 2000: Vodata kako ìvotna sredina za ribite (avtorizirana skripta), Skopje, rr 108.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


PREDMET: POPULACISKA GENETIKA VO STOÂRSTVOTO (ZF00332)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sreten AndonovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo matemati~ko - kvantitativniot pristap na poedine~nite proizvodni svojstva kaj doma{nite ìvotni. Studentite dobivaat soznanija za promenite na genetskite vlijanija vo populacijata, vlijanieto na genotipot i okolinata vrz varijabilnosta na osobinite kako i sovladuvawe na nekoi metodi za ocena na genetskite parametri.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Uvod. Populacija. Genetska konstitucija vo populacijata. Frekvencija na geni i genotipovi. Hardy-Weinberg-ova ramnoteà. Mutacija i migracija. Promena na genite vo mali populacii. Pri~ini i posledici. Idealna populacija. Inbriding. Fiksacija na genite. Kontinuirana varijabilnost. Kvantitativni svojstva. Vrednost i sredna vrednost na populacijata. Prose~en u~inok na genot. Devijacija poradi dominantnost. Devijacija poradi interakcii. Varijansa. Genetski i paragenetski varijansi.Analiza na relativnoto u~estvo na varijansite. Rodbinski soodnosi i heritabilitet. Inbriding i heterozis. Op{ta i specifi~na kombinantna sposobnost.Sodrìna na ve`bite: Elementi na fenotipot. Presmetuvawe na frekvencijata na geni vo populacijata. Prakti~na primena na Hardy-Weinberg-ovata ramnoteà. Statisti~ki metodi za ocena na genetskite i paragenetskite varijansi. Ocena na heritabilitet i ripitabilitet. Ocena na rodbinskiot odnos i koeficientot na srodstvo. Ocena na heterozis.Literatura: Falconer, D.S. 1989. Introduction to quantitative genetics. Longman Scientific & Technical, New York. Nicolas, 1987. Veterinary genetics.


Predmet: REPRODUKCIJA KAJ DOMA[NITE @IVOTNI IZBOREN (ZF00333)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vladimir Xabirski ass. m-r Sweàna Troja~anecCel na predmetot: Predmetot gi prou~uva site procesi {to nastanuvaat za vreme na pubertetot i poloviot ciklus kaj ma{ki i ènski ìvotni, kako i promenite {to se slu~uvaat vo tek na graviditetot, poroduvaweto, puerperiumot i laktacijata.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Anatomija na ènskite polovi organi. Fiziologija na ènskite polovi organi - pubertet, polova zrelost, polov ciklus, estrus, parewe, oploduvawe. Anatomija na ma{kite polovi organi. Fiziologija na ma{kite polovi organi. Fiziologija na graviditet, poroduvawe, puerperium. Endokrinologija na reprodukcijata. Patologija na graviditet, poroduvawe, puerperium. Neplodnost. Sodrìna na ve`bite: Prakti~no prepoznavawe na odnesuvaweto na ìvotnite vo poedinite fazi na poloviot ciklus. Nadvore{nite znaci na estrusot kaj doma{nite ìvotni. Ve{ta~ko osemenuvawe. Predizvikuvawe na superovulacija, embriotransfer, blokirawe na poloviot ciklus, sterilizacija na ìvotnite.Literatura: Reproduction in Farm Animals. Hafez, 6th ed., Lea and Febiger, Philadelphia. 1993. Govedarstvo. Miti˚, Fer~ej, Zeremski, Lazarevi˚, Zavod za uxbenike i nastavna sredstva, Beograd. 1987. Savremeno gajewe sviwa. Stankovi˚, Anastasijevi˚, Nikoli˚, Nolit, Beograd 1989. Ve{ta~ko osemewavawe ìvotiwa. Miljkovi˚, Nolit, Beograd.1998. Primena savremenih nau~nih i prakti~nih dostignu˚a u zdravstvenoj za{titi i reprodukciji svinja. Avakumovi˚, Velatra, Beograd. 1999. Fiziologija reprodukcije i ve{ta~ko osemenjavanje ovaca. Stan~i˚, Novi sad. 1987. Endokrinologija na reprodukcijata. Popovski, Monolit, Skopje. 1998. Fiziologija i patologija na reprodukcijata. Mickovski, Forum, Skopje. 2000.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: BIOHEMIJA NA ANIMALNO PROIZVODSTVO IZBOREN (ZF00334)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zoran T. Popovski ass. m-r Blagica DimitrievskaCel na predmetot: Vo ramkite na ovoj predmet, studentite od sto~arska nasoka treba da steknat osnovni soznanija za procesite na nastanuvawe na animalnite proizvodi kaj doma{nite ìvotni koi gi koristi ~ovekot, kako i da se zapoznaat so mo`nite kontaminanti i neophodnite nutritienti vo prehrambenite proizvodi od animalno poteklo.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Metabolizam na ìvotinska kletka, Biohemija na sozdavanwe na mleko, Biohemija na sozdavawe na meso, Biohemija na sozdavawe na jajca, Biohemija na sozdavawe na volna, Prognoza na proizvodni svojstva kaj doma{ni ìvotni, Biohemiska kontrola na kvalitet na animalni proizvodi, Kontaminanti (Mikotoksini, Hormoni, Te{ki metali, Pesticidi), Nutritienti (Proteini, Masti, Jaglenihidrati, Vitamini, Voda, makro i mikroelementi), Standardi. Sodrìna na ve`bite: Odreduvawe na voda, Odreduvawe na mineralni materii, Odreduvawe na glikoza, Odreduvawe na proteini, Odreduvawe na masti, Odreduvawe na sapunifikaciski, kiselinski i esterski broj kaj mastite, Odreduvawe na mikotoksini, Odreduvawe na te{ki metali, Referentni vrednosti.Literatura: B. Nikoli˚: Biohemija, Medicinska kwiga Beograd 1980. A. Lutki˚: Biohemija. Sveu~ili{te u Zagrebu 1992. Patricia Cuniff Official methods of analysis of AOAC international 16 editionNa~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ISHRANA NA DOMA[NI @IVOTNI I i II(ZF00335 i ZF00339)Semestar i broj na ~asovi: V i VI, 3+2 i 4+3 ~asa, 6+6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sre}ko \or|ievskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so osnovnite na~ela vo ishranata na doma{nite ìvotni, odnosno so optimalniot na~in na hranewe na site vidovi i kategorii na doma{ni ìvotni.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Uloga i zna~ewe na ishranata na doma{nite ìvotni. Op{ti karakteristiki na sostavot na ìvotnite i nivnata hrana. Sostojki na krmite i da`bite. Hranlivi materii. Varewe i iskoristuvawe na krmite i hranlivite materii. Bilansi vo ishranata. Ocenuvawe na hranlivata vrednost na krmite. Normirawe i potreba od hranlivi materii. Krmi: kratko zapoznavawe so niniot hemiski sostav, energetska i proteinska vrednost. Vidovi krmi. Ishrana na oddelni kategorii goveda, ovci, kozi, kowi, sviwi, ìvina i zajci (faktori od koi zavisat potrebite vo hranlivi materii: podgotvuvawe na krmni smeski i da`bi; tehnika na hranewe; goewe na oddelni kategorii dobitok, ìvina, zajci).Sodrìna na ve`bite: Opredeluvawe na hemiskiot sostav na krmite. Svarlivost na krmite (razli~ni metodi za odreduvawe na svarlivost na hranlivi materii i krmi). Prakti~na primena na koeficientot za svarlivost. Odreduvawe na bilans na azot, jaglerod, mineralni materii i energija. Odreduvawe na hranlivata vrednost na krmite. Utvrduvawe na produktivnata vrednost na krmite. Zapoznavawe so osnovnite principi za izrabotka na izbalansirani smeski i da`bi za oddelni vidovi i kategorii na doma{ni ìvotni. Literatura: Radomir Jovanovi˚: Ishrana doma˚ih ìvotiwa, Novi Sad, 1980, Jovanovi˚, R., Jordanoski, N.: Ishrana i produktivni bolesti doma˚ih ìvotiwa, Novi Sad, 1994. Radomir Jovanovi˚: Ishrana doma˚ih ìvotiwa, Novi Sad, 2000. Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: GOVEDARSTVO (ZF00336 i ZF00340 )Semestar i broj na ~asovi: V, 5+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \oko BunevskiCel na predmetot: Predmetot gi opfa}a najbitnite poglavija od tehnologijata na odgleduvawe na mle~ni i gojni goveda, so akcent na teoretskite i prakti~nite soznanija bitni za intenzivno proizvodstvo vo govedarstvoto.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Zna~ewe na govedarstvoto. Brojna sostojba na govedata kaj nas i vo svetot. Proizvodi od govedata. Poteklo. Srodnici na govedata. Eksterier. Vlakno, boja i belezi. Odreduvawe starost. Vnatre{na gradba (interier). Zdravje i konstitucija, kondicija, temperament, aklimatizacija i adaptacija. Nasleduvawe kaj govedata. Proizvodstvo na mleko. Molzewe na kravi. Proizvodstvo na meso. Proizvodni tipovi. Rasi goveda: primitivni, mle~ni, gojni, i kombinirani. Ishrana na govedata. Selekcija na govedata, izbor na govedata. Metodi na odgleduvawe. Razmnoùvawe kaj goveda. Smestuvawe na govedata. Sodrìna na ve`bite: Zna~ewe na govedata. Mati~no knigovodstvo. Zootehni~ki merki. Kontrola na proizvodnite svojstva. Opis, merewe na eksterierot, indeksi. Rast i razvitok. Molzewe na kravite. Ocena i klasirawe na govedata. Proizvodni tipovi i rasi goveda. Polov ciklus kaj govedata, oploduvawe, ve{ta~ko osemenuvawe i embriotransfer. Servis period kaj kravite. Kontrola na proizvodnite svojstva. Progeno testirawe. Zootehni~ki merki. Otkrivawe na polov àr. Literatura: Smilevski S.: Govedarstvo, Skopje, 1974; Mitic N. i sor.; Govedarstvo, Beograd, 1987; Karabaliev I. sor.: Govedovodstvo, Sofija, 1994; Smalcelj J i Rako A.: Govedarstvo, Zagreb, 1955; Katalinic I.: Govedarstvo, Zagreb, 1994.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


PREDMET: OVÂRSTVO I KOZARSTVO (ZF00337 I ZF00341)Semestar i broj na ~asovi: VI, 5+3 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vladimir Xabirski ass. m-r Ko~o Por~uCel na predmetot: Usvojuvawe na informacii, znaewa i ve{tini povrzani so sovremenoto proizvodstvo na ovci neophodni za uspe{no rakovodewe so proizvodnite procesi vo ov~arstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Stopansko zna~ewe na ovcite i kozite. Osnovni biolo{ki karakteristiki na ovcite i kozite. Domestikacija, rodona~alnici i sistematika na ovcite i koizte. Genetika, sistemi i metodi na oblagoroduvawe na ovcite i kozite. Reprodukcija na ovcite i kozite. Rasi ovci i kozi. Proizvodi od ovcite i kozite. Sistemi na ov~arsko i kozarsko proizvodstvo. Objekti za smestuvawe na ovcite i kozite. Sodrìna na ve`bite: Tekstilni vlakna. Gradba na koàta i na volnenite folikuli i vlaknoto. Runo i kozina i negovi elementi. Opredeluvawe na fizi~kite svojstva na vlaknoto. Stri`ba. Klasifikacija i randman na volna. Eksterier na ovcite i kozite. Odreduvawe na starost. Proizvodni osobini i klani~en kvalitet. Vidovi koì. Selekcija i V/O. Struktura na stadoto i proektirawe na objekti.Literatura: Miti}, N. 1987. Ov~arstvo, Belgrad. Todorovski, N. 1973. Ov~arstvo. Skopje. Karajenovi}, M, Savi}, S. 1992. Ov~arstvo i kozrastvo. Novi Sad.Na~in na na polagawe na predmetot:Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: FURA@NO PROIZVODSTVO (ZF00338)Semestar i broj na ~asovi: V, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petre R. Ivanovski prof. d-r Tatjana Prentovi}Cel na predmetot: Studentite se voveduvaat vo tehnolo{ki postapki pri proizvodstvo na kabasta i zrnesta dobito~na hrana od orani~ni povr{ini i trevnici, kako i konzervirawe i koristewe na istata. Predmetot pretstavuva osnova za sto~arsko proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Objekt na izu~uvawe i zada~a na predmetot. Ednogodi{ni fura`ni kulturi na oranici (ìtni, me{unkasti i drugi kulturi od drugi familii). Pove}egodi{ni fura`ni kulturi na oranici (me{unkasti i klasesti). Fura`ni me|uposevi. Seani trevnici. Trevno - detelinski smeski(ednogodi{ni i pove}egodi{ni). Rastitelni zaednici kaj prirodnite trevnici. Fura`no proizvodstvo na prirodni trevnici (livadi i pasi{ta). Polzuvawe na fura`nite kulturi i trevnici (napasuvawe, ishrana so sveà hrana, prigotvuvawe seno, silaà, senaà, rastitelno bra{no). Inventarizacija na trevnicite. Zelen konvejer. Koristewe na sporednite proizvodi za ishrana na dobitokot. Specijalni trvnici.Sodrìna na ve`bite:Zapoznavawe so morfolo{kite i biolo{kite odliki na rodovi, vidovi i sorti od fura`nite kulturi. Determinirawe (opredeluvawe) semiwa i herbariziran materijal od fura`nite kulturi. Opredeluvawe na pove}egodi{nite klasesti trevi vo bescvetna sostojba. Sostavuvawe trevno-detelinski smeski. Konzervirawe dobito~na hrana. Ocenuvawe na kvalitet na konzerviranata hrana i prirodnite trevnici. Presmetuvawe na produktivnost na trevnicite, seno, silaà i senaà. Organizirawe zelen konvejer. Terenski ve`bi.Literatura:Ivanovski R. P, 2000, Fura`no proizvodstvo, Skopje; Ivanovski R. P. i sor. 1993, Praktikum po poledelstvo so fura`no proizvodstvo, Skopje; Mišković B., 1986, Krmno bilje, Naučna knjiga, Beograd. Materijali od predavawa i ve`bi.Na~in na izveduvawe na nastavata:Nastavata se sostoi od predavawa i ve`bi so koristewe nagledni sredstva.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: @IVINARSTVO (ZF00342 i ZF00522)Semestar i broj na ~asovi: VII, 5+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc. d-r Dragoslav KocevskiCel na predmetot: Predmetot gi izu~uva doma{nite i drugi stopanski korisni ptici, nivnoto zna~ewe, poteklo, fiziologija, reprodukcija, selekcija, odgleduvawe, tehnologija, ishrana, objekti, uslovi za odgleduvawe, bolesti i proizvodi koi se dobivaat od niv.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Zna~ewe na ìvinarstvoto. Poteklo, klasifikacija i rasi. Anatomsko fiziolo{ki karakteristiki. Formirawe, struktura i hemiski sostav na jajceto. Eksterier i konstitucija. Odgleduvawe: genetski determinirani svojstva, metodi na odgleduvawe. Selekcija. Progenotestirawe. Selekciski pritisok, identifikacija na kvalitetot na rasplodnoto jato po nadvore{ni osobini. Reprodukcija na ìvinata: metodi na parewe, oploduvawe, inkubacija, sobirawe i ~uvawe na jajcata za inkubacija. Prirodna i ve{ta~ka inkubacija. Tipovi na inkubatori. Oprema na inkubatorite. Ishrana na ìvinata. Potrebi od hranitelni materii i hrana. Tehnologii i sistemi na odgleduvawe na ìvinata: odgleduvawe na podmladok, nesilki, rasplodno jato, brojlerski roditeli. Evidencija vo ìvinarnikot. @ivinsko meso i proizvodi od ìvinsko meso.Se~ewe na klun i krila. Opredeluvawe na pol. @ivinarski farmi, tipovi. Bolesti kaj ìvinata. Tehnologija na odgleduvawe na misirki, guski, patki, biserki i drugi stopansko korisni ptici.Sodrìna na ve`bite: Klasifikacija na koko{kite. Eksterier na pticite. Skelet. Muskulna sistema. Organi za varewe. Reproduktivni organi. Endokrina sistema. Struktura i hemiski sostav na jajcata. Izbor na jajca za inkubacija. Ve{ta~ka inkubacija. Ishrana na ìvinata. îstewe i dezinfekcija na ìvinarnici. Sistemi za drèwe na ìvina. Se~ewe na klunot. Merewe teìna na ìvinata. Klasifikacija na misirki, patki, guski i biserki. Literatura: Gajewe ìvine, Vladimir Petrovi}, Belgrad, 1995; Reproduction in poultry, R.J. Etches, 1996; Commercial poultry nutrition, S. Leeson and J.D. Summers, 1997; Poultry Products Technology, George J. Mountney and Carmen R. Parkhurst, 1995; Poultry Breeding and Genetics. Chambers, J.R. Amsterdam, 1990. Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MEHANIZACIJA I OPREMA VO STOÂRSTVOTO IZBOREN (ZF00343)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragi TanevskiCel na predmetot: Zada~a i cel na nastavata e studentite da se zapoznaat so tehnolo{kite re{enija na sovremenite objekti vo sto~arskoto proizvodstvo, kako i so opremata, ma{inite, uredite, aparatite i postroj}ite, koi se koristat vo toa proizvodstvo, so cel da idnite stru~ni lica bidat sposobni za koristewe na objektite i opremata.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Ma{ini, uredi i oprema za podgotvuvawe na seno. Teorija na rabotata na uredot za doveduvawe na materijalot. Teorija na rabotata na greblata. Ma{ini i oprema za podgotvuvawe na zelena sto~na hrana i silaà. Teorija na rabotata na sila`niot kombajn. Ma{ini i uredi za podgotovka na sto~na hrana. Ma{ini i oprema za snabduvawe na farmite so voda i napojuvawe na doma{nite ìvotni. Elektri~na ograda. Ventilacija i zatopluvawe na sto~arskite farmi. Kompleksna mehanizacija na farmite za proizvodstvo na mleko i meso vo govedarstvoto. Avtomatizacija na procesite pri ma{inskoto molzewe. Avtomatizacioni informacioni sistemi vo govedarstvoto. Kompleksna mehanizacija vo sviwarskite farmi. Avtomatski sistem za hranewe na sviwite so kompjuter. Kompleksna mehanizacija vo ìvinarskite farmi. Mehanizacija na procesite vo ov~arstvoto.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so kompleksnata mehanizacija na sto~arskoto proizvodstvo. Presmetuvawe na odredeni parametri spored tematskite celini. Terenska ve`ba: poseta na kravarska, sviwarska, ìvinarska i ov~arska farma. Poseta na mlekara i fabrika za sto~na hrana.Literatura: Mehanizacija na sto~arskoto proizvodstvo. D. Tanevski. Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij", - Skopje. 1999. Praktikum po mehanizacija na sto~arskoto proizvodstvo. D.Tanevski. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje. 1999. Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SVIWARSTVO (ZF00344)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc. d-r Vlado Vukovi} Cel na predmetot: Usvojuvawe na informacii, znaewa i ve{tini povrzani so sovremenoto proizvodstvo na sviwi neophodni za uspe{no rakovodewe so proizvodnite procesi vo sviwarstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Odoma{uvawe na sviwite. Biolo{ki i ekonomski karakteristiki na sviwite. Rodona~alnici i ìvi srodnici na sviwite. Opis na telesnite formi. Konstitucija, kondicija i temperament na sviwite. Ocenuvawe na zdravjeto. Razmnoùvawe: ma{ki i ènski polovi organi, otkrivawe na estrus, oploduvawe, sprasnost, prasewe, doewe i odbivawe na prasiwata. Iskoristuvawe na sviwite za rasplod. Ocenuvawe na rasplodnite osobini. Rasi sviwi. Naselduvawe kaj sviwite. Selekcija na sviwite. Evidencija vo sviwarstvoto. Metodi na odgleduvawe. Goewe na sviwite. Ocenuvawe i proda`ba. Standardi i propisi vo sviwarstvoto. Objekti za smestivawe (sviwarnici, oprema, ambientalni uslovi, obezbeduvawe so voda, iz|ubruvawe).Sodrìna na ve`bite: Brojna sostojaba na sviwite, proizvodstvo i potro{uva~ka na svinskotot meso. Eksterier na sviwite. Rasi sviwi. Presmetuvawe na genetskite koeficienti. Ocenuvawe na reproduktivnite osobini. Ve{ta~ko osoemenuvawe. Utvrduvawe na sprasnosta. Manipulativni zafati kaj prasiwata. Presmetuvawe na potrebniot broj na grla vo osnovnoto stado. Vodewe na mati~no knigovodstvo. Presmentuvawe na smestuva~ki kapaciteti. Literatura: P. Ne{ovski: Praktikum po sviwarstvo, Skopje, 1987. P. Ne{ovski: Sviwarstvo, Skopje 1988. M. Stankovi}, V. Anastasijevi}, P. Nikoli}: Savremeno gajewe sviwa, Beograd, 1989.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PÊLARSTVO - IZBOREN (ZF00345)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+1Nastavnici i sorabotnici: doc. d-r Hrisula Kiprijanovska Cel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so zakonitostite na biolo{kiot razvoj na medonosnata p~ela i p~elnoto semejstvo vo celina kako i so sovremenite apitehni~ki postapki za pravilno odgleduvawe i iskoristuvawe na p~elite.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Sistematika na medonosnata p~ela. Poteklo i rasprostranetost na p~elite. Vidovi i rasi p~eli. Morfologija i anatomija na p~elite.@ivot i razvoj na p~elnoto semejstvo.^lenovi na semejstvoto. Podelba na rabotata vo semejstvoto Razmnoùvawe na p~elnite semejstva (prirodno i ve{ta~ko roewe) Odgleduvawe na matici. Gradba na p~elnoto gnezdo (voso~ni sotovi).P~elni ìveali{ta (uli{ta). Formirawe na p~elarnici i vidovi p~elarnici. P~elarski alat i pribor.Sezonski raboti vo p~elarnikot (pregledi, prihranuvawe, zazimuvawe). P~elna hrana (nektar, medlika, polen). Uslovi za sozdavawe i la~ewe na nektar.Pretvarawe na nektarot vo med. Medonosni rastenija. P~elin med (dobivawe na centrifugiran med, dobivawe na med vo sa}e, hemiski sostav i svojstva na medot, opredeluvawe na kvalitetot na medot, falsifikuvan med, ~uvawe i upotreba na medot) Vosok (dobivawe na vosok, hemiski sostav i svojstva, opredeluvawe na kvalitetot na vosokot, falsifikuvan vosok, ~uvawe i upotreba vosokot) Polen-cveten prav (dobivawe, sostav i svojstva, kvalitet, ~uvawe i upotreba). Mati~en mle~ (dobivawe, sostav i svojstva, kvalitet, ~uvawe i upotreba). P~elin otrov (dobivawe, sostav i svojstva, kvalitet, ~uvawe i upotreba). Propolis (dobivawe, sostav i svojstva, kvalitet, ~uvawe i upotreba). Bolesti i {tetnici na p~elite.Truewe na p~elite.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no poznavawe na ~lenovite na p~elnoto semejstvo (matica, rabotni~ki,trutovi). Razgleduvawe na izgraden voso~en sot i zapoznavawe so vidovite kelii (trutovski, rabotni~ki i mati~nici). Zapoznavawe so vidovite p~elni ìveali{ta i nivnite sostavni delovi. Zapoznavawe so p~elarskiot alat i pribor i negovata upotreba. Opredeluvawe na meden bilans na novoformiran p~elarnik. Zapoznavawe so kvalitetot na p~elnite proizvodi i mo`nostite za nivno falsifikuvawe.Literatura: Pčelarstvo, Grupa autora, Nakladni Zavod Znanje, Zagreb, 1990. Praktikum po p~elarstvo, Naumovski M., Krlevska Hrisula, 1997Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: GENETSKO IN@ENERSTVO I BIOTEHNOLOGIJA VO STOÂRSTVOTO - IZBOREN (ZF00523)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zoran T. Popovski ass. m-r Blagica DimitrievskaCel na predmetot: Izu~uvaweto na oddelni poglavja od genetskoto inènerstvo kako edna sovremena biolo{ka disciplina ima za cel da gi zapoznae studentite vo osnovnite principi na rekombinantnata DNK tehnologija. Primenata na ovie soznanija vo prestojniot period }e pretstavuva uslov za intenzivirawe na sto~arskoto proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del od ispitot: Istoriski razvoj na genetskoto inènerstvo, Nukleinski kiselini - hemiska priorda, svojstva, Ekstrakcija i purifikacija na nukleinski kiselini, Analiza na DNK i RNK, Vektori za klonirawe, Enzimi vo genetskoto inènerstvo, Digestija na DNK, Genski biblioteki, Animalni genomi, Multiplikacija na DNK sekvenca (Polymerase Chain Reaction –PCR), Sekvencionirawe na DNK, Hibridizacija, Ekspresija na klonirani geni, Klonirawe i kopirawe, Eti~ki aspekti na genetskoto inènerstvo, Primena na genetskoto inènerstvo vo sto~arstvoto (odreduvawe na pol, filogenetska analiza, nasledni sostojbi, transgeni~ni ìvotni, detekcija na bolesti, proizvodstvo na bioaktivni komponenti, konzervacija, Sodrìna na ve`bite: Izolacija na DNK i RNK, Kvantifikacija na DNK, Elektroforeza na DNK, Digestija so restrikcioni endonukleazi, Polimerazno veri`na reakcija (Polymerase chain reaction – PCR), Dot blot hibridizacija, Kompjuterski programi vo genetskoto inènerstvo, Video film za genetskoto inènerstvo, Poseta na ICGIB-MANU, Literatura: J.D.Watson et al.: Recombinant DNA, New York 1998; D.S.T. Nicholl: An Introduction to Genetic Engineering, Cambridge 2000; G.D. Efremov et al.: Laboratory Manual for Genetic Engineering, MASA 1998Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SELEKCIJA NA DOMA[NI @IVOTNI (ZF00517)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+1Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sreten Andonov doc. d-r Vlado Vukovi} Cel na predmetot: Usvojuvawe na informacii, nau~nite soznanija i ve{tini povrzani so fundamentalnite i sovremenite principi i metodi vo selekcijata i oblagoroduvaweto na doma{nite ìvotni.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Zna~ewe na selekcijata i oblagoroduvaweto na doma{nite ìvotni. Genetika i oblagoroduvawe na doma{nite ìvotni. Osobini na doma{nite osobni. Genetski osnovi na oblagoroduvaweto na ìvotnite. Izvor na genetskata varijabilnost. Osobina, genotip, nadvore{na sredina, fenotip. Interakcii. Fenotipska, gentska i korelacija na nadvore{nata sredina. Odgleduva~ki pravci. Poim i struktura na rasite, liniite i hibridite. Priplodna vrenost. Primena na sovremenite metodi za ocenka na priplodnata vrednost. Osnovni principi i efekti na selekcijata. Selekciski metodi. Sodrìna na ve`bite: Identifikacija i evidencija na doma{nite ìvotni. Kontrola na proizvodnite osobini na doma{nite ìvotni. Ocena na odgleduva~kata vrednost i rangirawe na grlata. Selekcija i iskoristuvawe na selekcioniranite grla. Selekcija i oblagoroduvawe na govedata. Selekcija i oblagoroduvawe na ovcite i kozite. Selekcija i oblagoroduvawe na sviwite. Selekcija i oblagoroduvawe na ìvinata. Selekcija i oblagoroduvawe na kowite. Organizacija i rakovodewe vo selekcijata na doma{nite ìvotni. Literatura: Borojevi} Katarina: Geni i populacija, drugo pro{ireno izdawe. Prirodno-matemati~ki fakultet, Novi Sad, 1991. V.Vidovi}:Principi i metodi oplemewivawa ìvotiwa, Novi Sad, 1993. Schaeffer L.R.: Linear models and computing strategies in animal breeding. Universiti of Guelph, Guelph, Ontarion1993. Van Vleck L.D: Selection index and introduction to mixed model methods. Department of Animal Science, University of Nebraska, Lincon, 1993.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: KOWARSTVO (ZF00518)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \oko BunevskiCel na predmetot: Predmetot gi opfa}a najbitnite poglavija od tehnologijata na odgleduvawe na kowi, so akcent na teoretskite i prakti~nite soznanija bitni za intenzivno koristewe na kowite.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Zna~ewe na kowarstvoto i negoviot razvoj. Eksterier i negova procena. Temperament i narav. Kondicija, konstitucija kaj tipovite kowi. Odreduvawe vozrast. Rasi, tipovi kowi i klasifikacija. Principi za odbirawe vo kowarstvoto. Rabota so liniite i familiite pri malite populacii kowi. Trening. Reproduktivni karakteristiki, polov nagon i oploduvawe. Metodi na odgleduvawe. Tehnologija na odgleduvawe. Ve{ta~ko osemenuvawe. Odgleduvawe na `drebni kobili i `drebiwa. Sportski kowi, sportski igri i kowi~ki natprevari, hipodromi. Odgleduvawe na podmladok. Nega na koàta i kopitata kaj kowite za rabota i sport. Ishrana na kowi, dojni kobili, pastuvi, i rabotni kowi. Izgradba na objekti za smestuvawe na kowite. Pribor za zapregawe, javawe i obeleùvawe.Sodrìna na ve`bite: Brojna sostojba. Poteklo i srodnici. Rasi na kowi. Ocena i eksterier na kowite. Ocena na vozrasta. Izbor na kowite za priplod. Objekti za smestuvawe. Literatura: Smilevski S.: Kowarstvo, Skopje, 1981. Hrasnica J i sor.: Opsto stocarstvo. Zagreb, 1960. Stancic B, Supica M. Sportski konji, 1994. Nikolic D.: Opsto stocarstvo. Beograd, 1985. Karaivanov R. i Brezev \.: Konevodstvo. Sofija, 1994.Na~in na na polagawe na predmetot:Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MLEKARSTVO (ZF00520)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sowa SrbinovskaCel na predmetot: Voveduvawe vo osnovite na mlekarstvoto, zapoznavawe so mlekoto kako surovina i ponatamo{nite tehnolo{ki programi za negova realizacija vo kvalitetni finalni proizvodi. Razrabotka na razli~ni tehnolo{ki postapki koi se primenuvaat vo mlekarskata industrija.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Razvoj na mlekarstvoto. Hemiski sostav na mlekoto. Fizi~ki svojstva na mlekoto. Sostav i osobini na mlekoto od drugi vrsti ìvotni. Zagaduvawe i falsifikacija na mekoto. Mikrobiologija na mlekoto. Obrabotka na mlekoto. Termi~ka obrabotka na mlekoto. Sirenarstvo: Voved. Faktori koi vlijaat vrz sirenarskata pogodnost na mlekoto. Koagulacija na mlekoto pod dejstvo na enzimi i so acidifikacija. Klasifikacija na sirewata. Tehnologija na posebni vidovi sirewa - meki, polutvrdi i tvrdi. Randman na sirewata. Pakuvawe, lageruvawe i nega na sirewata. Mani na sirewata. Novi metodi na proizvodstvo na sirewe. Maslarstvo: Sostav i hranidbena vrednost. Tehnologija na proizvodstvo na kajmak i puter. Pakuvawe, skladirawe i nega na puterot. Mani na puterot. Randman vo maslarstvoto. Novi metodi za proizvodstvo na puter.Fermentirani mleka: Osnovi za proizvodstvo na fermentirani mleka. Fermentacija na mlekoto. Mlekarski kulturi. Aditivi. Tehnologija na pova`nite fermentirani mleka. Asepti~ni i trajni fermentirani proizvodi. Mle~ni konzervi Sladoled. Tehnologija na proizvodstvo na mleko vo prav. Tehnologija na kazeinot. Sporednite proizvodi od mlekarskata industrija. Sodrìna na ve`bite: Ispituvawe na fizi~ko-hemiskite svojstva na mlekoto. Odreduvawe vid i stepen na falsifikacija na mlekoto. Enzimi vo mlekoto. Ispituvawe na fizi~ko-hemiskite svojstva na mle~nite proizvodi.Tehnolo{ki ve`bi.Literatura: \or|evi},J. 1987. Mleko - hemija i fizika, Belgrad; Baltadìeva M.A. 1993. Tehnologija na mle~nite produkti. Sofija; Mija~evi} Zora. 1992. Tehnologija mleka, fermentisana mleka i sireva, Belgrad. Fotokopii od predavawa (folii)Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: KRMI, TEHNOLOGIJA I PROIZVODSTVO NA DOBITO^NA HRANA IZBOREN (ZF00521)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sre}ko \or|ievskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so vidovite na krmi koi se koristat vo ishranata na doma{nite ìvotni. Isto taka, studentite se zapoznavaat i so tehnologijata, odnosno na~inot na proizvodstvo na razli~ni vidovi i tipovi na dobito~na hrana.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i zada~a na predmetot vo sosotavot na biolo{kite disciplini, posebno vo sostavot na ishranata na doma{nite ìvotni. Zna~ewe i op{ti osobini na dobito~nata hrana. Podelba na krmite (klasifikacija). Krmi od rastitelno poteklo i na~ini na konzervirawe. Krmi od ìvotinsko poteklo, sostav, hranliva vrednost i uloga vo ishranata na doma{nite ìvotni. Kvasci i drugi kleto~ni krmi. Mineralni krmi. Aditivi. Drugi krmi. Razli~ni postapki za obrabotka na koncentriranite krmi. Kriteriumi za ocenka na dobito~nata hrana. Metodi na sostavuvawe na krmni smeski. Mesto i uloga na industriskiot na~in na proizvodstvo na dobito~na hrana. Vidovi i tipovi na industriski proizvedena dobito~na hrana.Tehnolo{ki postapki pri priem na surovini i proizvodstvo na krmni smeski. Tehnolo{ki postapki pri proizvodstvo na premiksi. Kontrola na kvalitetot pri proizvodstvo na krmni smeski.Sodrìna na ve`bite: Vidovi na krmi. Opredeluvawe na hemiskiot sostav na krmite. Na~in na ocenuvawe na dobito~nata hrana. Odreduvawe na kvalitet na krmni smeski. Literatura: Sto~na hrana, Z. Milosavljevi}, V. Pau~a, Beograd, 1978. Krmiva, Kalivoda M. Zagreb, 1990.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ZOOHIGIENA (ZF00519)Semestar i broj na ~asovi: VII, 5+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Cane Pejkovski prof. d-r Metodija Traj~ev pom. ass. Dimitar NakovCel na predmetot: Predmetot ima za cel idnite diplomirani agronomi da se zapoznaat so higienskite normativi na odgleduvawe i smestuvawe na ìvotnite. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Razvoj, predemt i prakti~no znaèwe na zoohigienata vo stoàrstvoto. Son~evo svetlo i negovo zna~ewe. Higiena na vozdu{nata sredina, po~vata i vodata. Snabduvawe so voda: izvori na voda. Napojuvawe na ìvotnite. Me|usebni odnosi na organizmot so okolinata: termoregulacija, vlijanie na temperaturata i vlagata vrz organizmot. Vreme, adaptacija i aklimatizacija. Aerojoni i aerojonizacija. Higiena na hranata i ishranata: deficit na belkovini, vitamini i minerali vo hranata. Aditivi, dietetska i dieterapevtska ishrana. Zagaduvawe na hranata so otpadni materii, herbicidi, insekticidi, bakterii, paraziti i gabi. Otrovni rastenija. Higienski principi pri gradba na objekti. Higiena na smestuvaweto na raznite vidovi ìvotni. Higiena na reprodukcijata i na odgleduvaweto na mladi ìvotni. Higiena na molzeweto i preventiva na bolestite na mle~nata `lezda. Sanitacija vo sto~arstvoto, otstranuvawe na |ubre i mr{i, dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija, dezodoracija i dekontaminacija.Sodrìna na ve`bite: Higienska ocenka na vozdu{nata sredina, po~vata i vodata. Son~eva radijacija i osvetlenost. Odreduvawe na volumenot na ventilacija i kanali za ventilacija. Odreduvawe na toplotniot bilans vo objektite za smestuvawe na ìvotnite. Higienska ocenka na krmivata. Higiena na molzeweto. Postapki pri dezinfekcijata, dezinsekcijata i deratizacijata.Literatura: Maxirov @. 1997. Zoohigiena. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij".Skopje. Maxirov @. 1990. Praktikum po zoohigiena. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij".Skopje.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA DOMA[NITE @IVOTNI (ZF00623)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Metodija Traj~ev pom. ass. Dimitar NakovCel na predmetot: Predmetot ima za cel idnite diplomirani agronomi da se zdobijat so osnovni poznavawa od bolestite {to se javuvaat kaj ìvotnite, osnovnite dijagnosti~ki, terapevtski i profilakti~ni merki vo nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Osnovi na patolo{kata fiziologija. Op{ta patologija. Osnovi na farmakologijata. Dijagnosti~ki metodi. Vnatre{ni bolesti. Uslovni bolesti. Bolesti zaradi gre{ki vo tehnologijata na odgleduvawe, deficitarna i neizbalansirana ishrana na ìvotnite. Intoksikacii. Mikotoksikozi. Zna~ewe, biologija i eradikacija na parazitite. Parazitarni bolesti. Zarazni bolesti (op{ta i specijalna epizootiologija). Imunitet. Patologija na reprodukcijata. Bolesti na mle~nata `lezda i mladite ìvotni. Dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija pri pojava na parazitni i zarazni bolesti. Preventivni, tekovni i zavr{ni programi kaj parazitarnite i zaraznite bolesti. Hirur{ki bolesti i zafati. Etologija i stres kaj ìvotnite.Sodrìna na ve`bite: Pristap, fiksirawe i soboruvawe na ìvotnite (tehniki i metodi). Plan na klini~ki pregled. Op{ti metodi na klini~kiot pregled. Op{to i specijalno ispituvawe. Specifi~ni dijagnosti~ki metodi. Zemawe materijal za laboratorisko ispituvawe. Prva pomo{ na ìvotnite. Klini~ka i laboratoriska dijagnostika na parazitarni i zarazni bolesti. Metodi na detekcija na mikotoksinite. Aplikacija na lekovi. Tehniki vo etologijata. Prou~uvawe, otkrivawe i prevenirawe na stres faktorite vo odgleduvaweto na ìvotnite.Literatura: Maxirov @. 1995. Veterinarstvo. Univerzitet Sv. "Kiril i Metodij, Skopje.Hristov S., Be{lin R. 1991. Stres doma˚ih ìvotiwa. Univerzitet u Beogradu. Sofrenovi˚ –ore. 1986. Op{ta patologija. II izdawe, Nau~na kwiga Beograd. [ibali˚ S., Cvetkovi˚ Q. 1985. Parazitske bolesti doma˚ih ìvotiwa. Unuverzitet u Beogradu. Panjevi˚ –. 1991. Zarazne bolesti ìvotiwa virusne etiologije. Univerzitet u Beogradu. Lolin Miroslava. 1991. Zarazne bolesti ìvotiwa bakterijske etiologije. Univerzitet u Beogradu.Na~in na polagawe na premetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


PREDMET: TRO[OCI I KALKULACII - IZBOREN (ZF00605)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc. d-r Aleksandra MartinovskaCel na predmetot: Predmetot im ovozmoùva na studentite dobijat znaewe za osnovnite ~initeli na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata, elementite na tro{ocite, analiti~kite i investicionite kalkulacii vo sto~arskoto proizvodstvo, kako i ocenkata na ekonomskiot uspeh na raboteweto na zemjodelskoto pretprijatie.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Osnovni faktori (~initeli) na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata. Tro{oci: osnovni elementi na tro{ocite: (1) materijalni tro{oci, (2) tro{oci na amortizacija, (3) tro{oci na rabotna sila. Podelba na tro{ocite: spored izvorite na nastanuvawe, spored sloènosta na strukturata, spored mo`nostite i na~inot na prenesuvaweto (direktni i indirektni tro{oci). Podelba spored promenlivnosta vo zavisnost od tro{eweto vo obemot na proizvodstvoto. Metodi za utvrduvawe na tro{ocite: kalkulacii (cel, podelba, prethodni i naredni kalkulacii, makro i mikro-ekonomski kalkulacii). Vidovi na kalkulacii: utvrduvawe na tro{ocite za koristewe na tehni~kite sredstva za proizvodstvo, analiti~ki kalkulacii na linii na proizvodstvoto, diferencijalna kalkulacija, investiciona kalkulacija. Procenka na dobitok od osnovno stado. Procenka na arsko |ubre. Utvrduvawe na pokazateli na ekonomskiot uspeh na raboteweto: za vrednosta na proizvodstvoto, za tro{oci na raboteweto, za ekonomskite rezultati (neto produkt, ~ist prihod, dobivka). Utvrduvawe na ekonomskite pokazateli na godi{no rabotewe: vkupen prihod, dohod, ~ist dohod. Na~in na merewe na ekonomskite rezultati: ekonomi~nost na proizvodstvoto, rentabilnost, produktivnost na trudot.Sodrìna na ve`bite: Metodi za procenka na vrednosta na arskoto |ubre. Amortizacija na postojanite sredstva. Sloèna interesna smetka. Anuitet. Ekonomska opravdanost na investiciite. Presmetuvawe na cenata na ~inewe.Literatura: Andrić, Jovan. Troškovi i kalkulacije u poljoprivrednoj proizvodnji. Beograd: Savremena administracija, 1998. Lazarov, Stojan, Milanov, Metodi. Praktikum po kalkulacii. Skopje: Zemjodelski fakultet, 1985.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MENAXMENT VO STOÂRSKOTO PROIZVODSTVO (ZF00621)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorbotnici: prof. d-r Naum~e BelkovskiCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi vovede studentite vo osnovnite principi na menaxmentot i negova primena vo zemjodelstvoto, i da gi zapoznae studentite so organizacijata i ekonomikata na sto~arskite farmi.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Osnovi na menaxmentot i specifiki na menaxmentot vo zemjodelstvoto. Funkcii na menaxmentot. Tipovi na zemjodelski organizacii. Individualnite zemjodelski stopanstva - farmi. Zadru`nite zemjodelski organizacii. Reonirawe na zemjodelskoto proizvodstvo. Specijalizacija i intenzifikacija na zemjodelskoto proizvodstvo. Izbor na proizvodna struktura. Organizacija na zemji{nata teritorija. Organizacija na zgradi i druga infrastruktura. Organizacija na mehanizacijata. Menaxment na trudot. Ekonomski principi na raboteweto. Ekonomsko zna~ewe na sto~arstvoto. Organizacija i ekonomika na: govedarstvoto, ov~arstvoto i kozarstvoto, sviwarstvoto, ìvinarstvoto.Sodrìna na ve`bite: Utvrduvawe na stepen na specijalizacija na proizvodstvoto. Metodi za izbor na proizvodna struktura. Metodi za normirawe na trudot. Utvrduvawe na potrebnata mehanizacija. Plan za pripu{tawe i dobivawe na podmladok. Obrt na stado dobitok. Plan i bilans na dobito~nata hrana. Planirawe na sto~arskoto proizvodstvo.Literatura: Organizacija na zemjodelskite stopanstva i organizacija na sto~arskoto proizvodstvo, Todor Galev i Bogdan Arsovski, Univerzitet "Kiril i Metodij, 1990. Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MESO I PRERABOTKI OD MESO (ZF00622)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stojan Beli~ovski prof. d-r Zlatko PejkovskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo tehnologijata na proizvodstvoto, utvrduvaweto na kvalitetot, konzerviraweto i prerabotkata na mesoto. Studentite se zdobivaat so potrebni znaewa za sovladuvawe na tehnolo{kite procesi vo proizvodstvoto na mesoto i prerabotkite od meso, distribucijata i kontrolata na nivniot kvalitet.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Objekti za proizvodstvo i prerabotka na mesoto. Dobitok za kolewe. Tehnologija na kolewe i primarna obrabotka. Pregled na mesoto. Kvalitativno i kvantitativno procenuvawe na trupovite. Rase~uvawe i kategorizacija na mesoto. Sostav i osobini na mesoto. Postmortalni promeni vo mesoto. Pridru`ni proizvodi od koleweto na ìvotnite. Na~ini na konzervirawe na mesoto. Alati i ma{ini vo industrijata za meso. Aditivi. Prerabotki od meso. @ivinsko meso (proizvodstvo, sostav, ladewe i smrznuvawe, proizvodi od ìvinsko meso). Animalni masti. Ribi i prerabotki od ribi. Konzervirawe na jajca. Sodrìna na ve`bite: Terenski ve`bi: zapoznavawe so objektite za proizvodstvo i prerabotka na mesoto; tehnologija na kolewe na dobitokot; ocenuvawe na dobitokot na linija na kolewe; postapki za konzervirawe na mesoto; tehnolo{ki proces na proizvodstvo na oddelni prerabotki od meso; konveerski na~in na proizvodstvo na ìvinsko meso; obrabotka i konzervirawe na creva i koì. Laboratoriski ve`bi: zemawe probi za laboratoriski ispituvawa; utvrduvawe tkiven sostav na trupot; ocenuvawe na senzornite osobini na mesoto; odreduvawe na rN i sposobnost za vrzuvawe voda na mesoto; instrumentalno utvrduvawe na konzistencijata i bojata na mesoto; utvrduvawe gnile`ni procesi vo mesoto; ispituvawe na prerabotkite od meso.Literatura: Meso i prerabotki od meso. B. Xinleski, Skopje, 1991. Higiena i tehnologija na meso, ribi i jajca i nivni proizvodi. M. Danev, 1999. Praktikum. B. Xinleski, Skopje, 1981. Pe~aten materijal za odredeni ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ODGLEDUVA^KI PROGRAMI VO STOÂRSTVOTO IZBOREN (ZF00624)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sreten Andonov doc. d-r Dragoslav KocevskiCel na predmetot: Predmetot gi izu~uva na~inite za realizirawe na odgleduva~ki programi za genetsko unapreduvawe na razli~nite vidovi doma{ni ìvotni i ptici.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Zna~ewe na sto~arstvoto i osnovna cel na odgleduva~kite programi vo sto~arstvoto. Celi na odgleduva~kite programi. Interakcija genotip-ìvotna sredina i vlijanieto vrz odgleduva~kite programi. Struktura i dizajn na odgleduva~ka programa. Pribirawe, ocena i vrednuvawe na podatoci potrebni za realizacija na odgleduva~ki programi. Metodi koristeni vo realizacija na odgleduva~kite programi. Zna~ewe na reprodukcija vo realizacijata na odgleduva~kite programi. Koncept na samoodr`livi, po okolinata ne{tetni odgleduva~ki programi. Odgleduva~ki programi za mle~ni goveda. Odgleduva~ki programi za gojni goveda. Odgleduva~ki programi za ovci. Odgleduva~ki programi za kozi. Odgleduva~ki programi za sviwi. Odgleduva~ki programi za gojna ìvina. Odgleduva~ki programi za jajcenosna ìvina. Odgleduva~ki programi za kowi.Sodrìna na ve`bite: Sodrìna na odgleduva~kata programa. Definirawe na celite na odgleduva~kata programa. Identifikacija na ìvotnite. Mati~no knigovodstvo, merewe i pribirawe na proizvodni i reproduktivni podatoci. Obrabotka na podatoci. Presmetuvawe na heritabiliteti i genetski korelacii. Odreduvawe na odgleduva~ka vrednost. Rangirawe na ìvotnite spored odgleduva~kata vrednost. Selekciski metodi. Literatura: Principi i metodi oplemewavawa ìvotiwa, Vitomir S. Vidovi}, Novi Sad, 1993; Veterinary Genetics, F.W. Nicholas, Oxford, 1987; Genetika poboljšanja stoke, John F. Lasley, Zagreb, 1971; Poultry Breeding and Genetics. Chambers, J.R. Amsterdam, 1990; Nacionalna odgleduva~ka programa za sto~arstvo na Republika Makedonija, Skopje, 2000;Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: BIODIVERZITET KAJ DOMA[NITE @IVOTNI IZBOREN (ZF00625)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vladimir Xabirski doc. d-r Dragoslav KocevskiCel na predmetot: Predmetot go izu~uva definiraweto, zna~eweto, za~uvuvaweto i koristeweto na postojnata varijabilnost na ìviot svet voop{to so poseben osvrt na biodiversitetot i negovoto zna~ewe, za~uvuvawe i iskoristuvawe kaj stopanski korisnite ìvotni.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Biodiverzitet-poim, zna~ewe. Evolucija, filogeneza, klasifikacija i biodiverzitet. Biodiverzitet i ontogeneza. @ivotna sredina i biodiverzitet. Prirodna i inducirana selekcija i zna~eweto za biodiverzitetot. Genetika i biodiverzitetot. Agrobiodiverzitet i negovo zna~ewe za ~ovekot. Doma{ni ìvotni i nivnoto vlijanie vo agrobiodiverzitetot. Globalni genetski resursi na doma{nite ìvotni (AnGR). Konzervirawe i upotreba na genetskite resursi. Molekularna biologija, biotehnologija i AnGR. Razvoj na samoodr`livi produkciski sistemi vrz osnova na lokalni genetski resursi. Internacionalen aspekt na AnGR. Inter i intrapopulaciski diverzitet i negovo prakti~no iskoristuvawe. Izbor na genotipovi za konzervirawe i iskoristuvawe. Odgleduva~ki programi orientirani kon samoodr`livi produkciski sistemi.Sodrìna na ve`bite: Zna~ewe na biodiverzitetot. Filogenetska distinkcija na speciesite i subspeciesite. Metodi na odreduvawe na genetskata varijabilnost. Bazi na podatoci. Na~ini na konzervirawe na genetskite resursi. Konzervacija na populacii vo ìvo. Molekularni metodi vo odreduvawe na genetskiot diverzitet. In situ konzervacija. Razvoj na globalni internacionalni sistemi za konzervacija na genetskite resursi.Literatura: Biodiverzitet, su{tina i zna~aj, Milorad M. Jankovi}, Belgrad, 1995; Genebanks and the conservation of farm animal genetic resources, J.K. Oldenbroek, Institute for animal science and health, The netherlands, 1999; The global strategy for the management of farm animal genetics resources, John F. Lasley, FAO, 1999; Primary guedelines for development of National farm animal genetics resources management plans. FAO, 1998; Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


STUDISKA PROGRAMA:

AGROEKONOMIJA



ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107




2+0 6 103 4. Ekologija 3+2 6 110



3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106


Vkupno (29) 16+13 Vkupno (27) 15+12


ZF00



3+1 6 206


4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Matemati~ko-statisti~ki методи 5+3 6 217

4. Pedologija 4+2 6 204 4. Agromenaxment 2+2 6 218

5. Ekonomika na земјоделството 3+0 6 205 5. Modeli i analizi vo

zemjodelstvoto2+2 6 219


Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 18+12


ZF00


1. Osnovi na agromarketing

3+2 6 346 1. Zemjodelsko pravo 3+1 6 352

2. Osnovi na prehranbena техночогија 3+2 6 347 2. Zadrugarstvo 3+1 6 353

3. Agrarna politika 3+1 6 348 3. Tro{oci i kalkulacii 3+3 6 354

4. Organizacija na trudot 2+2 6 349 4. Menaxment na farmi 4+2 6 355

5. Ruralen razvoj 4+2 6 350 5. Izbrani tehnologii vo поледелството и градинарството

4+2 6 356

6. Izbrani tehnologii vo lozarstvoto i ovo{tarstvoto

4+2 6 351 6. Izbrani tehnologii vo sto~arstvoto

2+2 6 357

Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 19+11 VII semestar К [ifra

ZF00 VIII semestar К [ifra ZF00

1. Smetkovodstvo na farmi

4+3 6 524 1. Marketing na zemjodelski производи 5+3 6 626

2. Agrobiznis menaxment 3+2 6 525 2. Finansiski menaxment vo zemjodelstvoto

4+3 6 627

3. Standardizacija na zemodelski proizvodi

4+2 6 526 3. Taksacii vo zemjodelstvoto

3+2 6 628

4. Planirawe i proektirawe vo zemjodelstvoto

3+3 6 527 4. Analiza na rabotewe 4+3 6 629

5. Upravuvawe so kvalitet

2+1 6 528 5. Me|unarodna agrarna политика 2+1 6 630

6. Pretpriemni{tvo 2+1 6 529

Vkupno (30) 18+12 Vkupno (30) 18+12


Predmet: MATEMATI^KO-STATISTI^KI METODI (ZF00217)Semestar i broj na ~asovi: IV, 5+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragan \o{evski


prof. d-r Dragi DimitrievskiCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi vovede studentite vo osnovi na matemati~ko-statisti~ki metodi so primeri od zemjodelskoto proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Teoriski distribucii, Logi~ki i matemati~ki osnovi za ocenki i testirawa, Principi i problemi na opiti vo zemjodelstvoto, Hi kvadrat test, Analiza na varijansa, Linearna regresija i korelacija, Slu~aen blok sistem i latinski kvadrat, Faktorijalni opiti, Krivoliniska regresija, Pove}estruka regresija i korelacija, Analiza na kovarijansa.Metodi i modeli na linearnoto programirawe. Metodi i modeli na nelinearnoto programirawe. Metodi i modeli na simulacii. Teorija na odlu~uvawe. Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite se re{avaat zada~i po problematika od prethodno navedenata teoretska sodrìna na predmetot.Literatura:1. S. Haxivukovi}. Statisti~ki metodi (so primena vo zemjodelstvoto i biolo{kite istraùvawa). Zemjodelski Fakultet, Institut za ekonomika na zemjodelstvoto i sociologija na sela. Novi Sad. 1991 god.2. Todor Galev. Metodi i modeli na operacioni istraùvawa, Na{a Kniga - Skopje, 1975.3. Materijali od predavawa i ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i ispit.


Predmet: AGROMENAXMENT (ZF00218)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragi DimitrievskiCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi vovede studentite vo osnovnite principi na menaxmentot i negova primena vo zemjodelstvoto kako specifi~na stopanska oblast, poradi {to i se izdvojuva kako posebna disciplina - agromenaxment.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved. Osnovi na menaxmentot. Funkcii na menaxmentot. Specifiki na zemjodelstvoto i agromenaxmentot. Tipovi na zemjodelski organizacii. Legalna struktura na zemjodelskite organizacii. Individualnite zemjodelski stopanstva - farmi. Zadru`nite zemjodelski organizacii. Menaxeri vo zemjodelskite organizacii. Odlu~uvawe vo zemjodelskite organizacii. Menaxment na maliot biznis.Sodr`ina na ve`bite: Ve`bi po predmetot se izveduvaat, so cel odredeni poglavija od teoretskiot del da se prezentiraat prakti~no.Literatura: Organizacija na zemjodelskite stopanstva i organizacija na sto~arskoto proizvodstvo, Todor Galev i Bogdan Arsovski, Univerzitet "Kiril i Metodij, 1990. Menaxment, Bobek [uklev Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" Ekonomski Fakultet - Skopje, 1998. Principles of Agribusiness Management, James Beierlein, Kennet Schneeberger, Donald Osburn, Waveland, 1995. Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se polaga po zavr{uvawe na predavawata i uspe{no zavr{uvawe na ve`bite.


Predmet: MODELI I ANALIZI VO ZEMJODELSTVOTO IZBOREN (ZF00219)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragan \o{evski prof. d-r Nenad GeorgievCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so novi na~ini na komunikacija, kompjuterska analiza i informaciona tehnologija. Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Definicija na komunikacii i nivnata uloga vo zemjodelstvoto i agrobisnis pretprijatija, Upotreba na personalni kompjuteri vo agrobiznis, Izrabotka na tabeli, grafikoni, i bazi na podatoci, Finansika analiza so kompjuteri, Planirawe finansiska kontrola, Analiza na podatoci i podgotovka na prezentacii, Voved vo informaciona tehnologija, Va`nosta na informacionata tehnologija vo zemjodelstvoto i agrobiznisot, Teletekst, Videotekst i minitel, Internet, Videokonferencii. Sodr`ina na ve`bite: Na ve`bite preku prakti~ni primeri se razrabotuva materijata predvidena vo teoretskiot del so 2 ~asa nedelno.Literatura:Na~in na polagawe na ispitot: Ispitot se izveduva usno, posle prethodna proverka na znaewata na kolokvium.


Predmet: OSNOVI NA AGROMARKETING (ZF00346)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vexija Usaleski prof. d-r Nenad GeorgievCel na predmetot: Predmetot se izu~uva so cel studentite da se zapoznaat so osnovite na marketing koncepcijata za rabotewe na pretprijatijata vo sovremeni uslovi.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Opredeluvawe na su{tinata i zna~eweto na marketingot. Poim i definicija na marketingot. Razvoj na marketingot kako nau~na disciplina. Razvoj na marketing koncepcijata. Preduslovi za razvoj na marketing koncepcijata. Osnovni faktori od koi zavisi primenata na marketingot voop{to, a posebno vo zemjodelstvoto. Primena na marketingot vo zemjodelstvoto vo na{i uslovi. Potro{uva~ka i kupuvawe. Pazar i segmenti na pazarot. Pobaruva~ka, ponuda i ceni. Golemina, struktura, oblik i podelba na pazarot. Segmentirawe na pazarot. Pribirawe informacii za donesuvawe odluki za marketingot. Istraùvawe na pazarot. Sodrìna na pazarnite informacii. Organizacija na istraùvawe na pazarot. Predviduvawe na pobaruva~kata i proda`bata. Proizvodot vo marketing koncepcijata. Distribucija i kanali na distribucija. Ceni. Politika na cenite. Promocija. Ekonomska propaganda. Za{tita na potro{uva~ite. Upravuvawe so marketing aktivnostite. Organizacija na marketingot. Marketing vo me|unarodniot promet. Kombinirawe na isnstrumentite na marketingot vo izvozot.Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite }e se analiziraat nekoi pova`ni partii od teoretskiot del so prikazi na prakti~ni primeri preku tabeli, grafikoni, sliki i drugo.Literatura:1. Marketing. Ja}ovski B. Ekonomski fakultet - Skopje, 1997 god.2. Avtorizirani predavawa od prof. d-r B.Anakiev, Biblioteka na zemjodelski

fakultet - Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot }e se izveduva etapno po poodelni partii nekolku pati vo semestarot, preku soodvetni testovi.


Predmet: OSNOVI NA PREHRANBENA TEHNOLOGIJA IZBOREN (ZF00347)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite tehnolo{ki postapki za prerabotka i konzervirawe na zemjodelskite proizvodi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Principi, metodi i oprema koi {to se upotrebuvaat pri prerabotkata i konzerviraweto na hranata. Podgotvitelni raboti pri konzerviraweto. (klasirawe, miewe, blan{irawe, pasirawe, presovawe, bistrewe, filtrirawe). Potemnuvawe zemjodelskite prerabotki (enzimatsko, neenzimatsko i mikrobiolo{ko). Pomo{ni sredstva i surovini (voda, sredstva za zasladuvawe, sredstva za èlirawe i zgusnuvawe, sredstva za zakiseluvawe, sredstva za zacvrstuvawe i za~ini). Konzervansi (organski i neorganski). Upotreba na aditivi. Principi na konzervirawe: bioti~ki, abioti~ki (konzervirawe so pasterizacija i sterilizacija, konzervirawe so hemiski sredstva, konzervirawe so zra~ewe) i anabioti~ki (konzervirawe so su{ewe, koncentrirawe, ladewe, upotreba na kontrolirana atmosfera, smrznuvawe, biolo{ko konzervirawe). Ambalaà i ambala`ni materijali. Efektot od tehnolo{kite procesi vrz hranlivata vrednost na proizvedenata hrana.Sodrìna na ve`bite: Podgotovka na sredna proba. Odreduvawe na: vkupni i rastvorlivi suvi materii, {e}eri, vkupni kiselini, pH, vitamin S, pektinski materii, taninski materii, belkovini, masti, celuloza, skrob, gotvarska sol, fermenti i tvrdina i alkalitet na vodata. Izrabotka na normativ na gotovi proizvodi.Literatura: V. Crn~evi}: Prerabotka na ovo{jeto i zelen~ukot. Skopje, 1977. V. Crn~evi¢: Teorijske osnove konzervirawe vo¢a i povr¢a. Beograd, 1973. M. Qubisavqevi¢: Vo¢e, povr¢e, pe~urke i preraevine. Beograd, 1989. Gordana Niketi¢-Aleksi¢: Tehnologija vo¢a i povr¢a. Beograd, 1982.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: AGRARNA POLITIKA (ZF00348)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i \or|evski Cel na predmetot: Vo osnova predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite za zna~eweto i implementiraweto na ekonomskata i vo ramkite na nea agrarnata politika, koja preku sistem na merki {to gi prezemaat dràvnite i op{testvenite organi na vlast, }e doprinese za uspe{en razvoj na agrarot. Voedno da se ukaè deka sekoja agrarna politika sodrì pove}e ili pomalku eksplicitno definirani celi, koi preku soodvetno koncipiran i apliciran istrumentarium na agropoliti~ki merki treba istite da bidat ostvareni.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Pregled i definicija na ekonomskata politika; Celi na ekonomska politika; Subjekti (nositeli) na ekonomskata politika; Merki (instrumenti) na ekonomskata politika; Funkcionalna sinteza na elementite kako pretpostavka za konstituirawe i vodewe na ekonomskata politika; Agrarna politika kako konstitutiven del na ekonomskata politika; Poim i istoriski pregled na razvojot: Osnovni determinanti na sovremenite agrarni politiki vo zemjite so pazarno stopanisuvawe; Merki na agrarna politika i nivnata primena vo razvojot na na{iot agrar; Celi na agrarna politika vo agrarno-politi~kata teorija i praktika aplicirani vo na{i uslovi; Pregled na merki na agrarna politika i nivna aplikacija vo na{ata praktika: Merki za regulirawe na zemji{nite odnosi (agrarna reforma, komasacija, arondacija, za{tita i racionalno koristewe...); Ekonomski merki na agrarnata politika (ceni, danoci, kreditirawe i investirawe, subvencionirawe, carini, prelevmani....); Organizaciono-razvojni i administrativni merki - institucionalni faktori; (Obrazovni, nau~ni i razvojni institucii vo slu`ba na razvoj na zemjodelstvoto); Stru~ni sovetodavni slu`bi i stru~no sovetodavno rabotewe vo funkcija na razvoj na zemjodelstvoto i ruralnite sredini. Pri predavawata }e se nastojuva da se napravi i komparativna analiza po odnos na nekoi od merkite so merki vo zemjite so razviena pazarna ekonomija.Sodrìna na ve`bite: Ve`bite se odvivaat spored predmetniot program i se svrzani so odredeni poglavija od programata.Literatura: Ekonomika poqoprivrede sa zadrugarstvom, L. Mihajlovi}, \.\or|evski, Univerzitetski u~ebnik, N.Sad, 1994,1997 godina. Nov priod kon predmetot Ekonomika na agrarot, A.Murarcaliev, Univerzitet "Sv. Kirli i Metodij" Skopje, 1999 godina. Ekonomka poqoprivrede "Kolektiven u~ebnik" Kulturen centar "Gorni Milanovec", 1986 godina.Strategija na razvoj na zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo R.Makedonija, 1996 godina.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: ORGANIZACIJA NA TRUDOT VO ZEMJODELSTVOTO IZBOREN (ZF00349)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Naum~e BelkovskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo zakonitostite na menaxmentot na trudot vo rabotata na zemjodelskite pretprijatija, pri {to se pravi poseben osvrt na racionalizacijata na trudot, nagraduvaweto, analiti~kata procenka, planiraweto na rabotnata sila, rakovodeweto i upravuvaweto vo zemjodelskite stopanstva.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved. Poim za proizvodstvoto i negovo organizirawe. Prou~uvawe na trudot. Fiziologija na trudot. Prou~uvawe na metodot na rabota. Psihofizi~ki uslovi na trudot, motivacija, frustracija, prilagoduvawe kon rabotata, zamor i negovo predupreduvawe. Higieno-tehni~ka za{tita i sigurnost na trudot. Organizacija na higiensko-za{titnata slu`ba (XTZ). Organizacija na iznao|awe na najpogodniot oblik na trudot, kooperacijata i specijalizacijata na trudot. Organizacija na rabotnite procesi, normirawe i racionalizacija na trudot. Vidovi na sistemi na nagraduvawe na trudot. Analiti~ka procena na rabotnite mesta. Raspredelba na platite i podignuvawe na rabotnite kvalifikacii na trudot i planirawe na rabotnata sila. Organizacija i sistemi na rakovodeweto. Organizacija na izvr{nite funkcii vo zemjodelskite stopanstva.Sodr`ina na ve`bite: Fiziologija na trudot, funkcionalniot sistem za korelacija na funkciite vo organizamot. Prometot na materijata i energijata. Fiziolo{kite procesi vo ostanatite delovi na teloto pri rabotata i nivnoto regulirawe. Tehni~ka za{tita na trudot. Rabotnata okolina i faktorite koi {tetno deluvaat na rabotnicite i organizacijata na sanitarno-tehni~kite merki. Normirawe na trudot. Metodi na normirawe. Tehi~ko-tehnolo{ko-analiti~ko normirawe na trudot. Sistemi i karakteristiki na rakovodeweto, funkciite i upravuvaweto vo pretprijatijata.Literatura: Galev T., Arsovski B. (1990): Organizacija na zemjodelskite stopanstva i organizacija na sto~arskoto proizvodstvo. Univerzitet "Kiril i Metodij" Skopje, Zemjodelski fakultet. Krstevski, V., \o{evski, D. (1997): Organizacija na Lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo. Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij" Skopje. Campbell R., Mc Connell i Stanlei L. Brue (1992): Suvremena ekonomija rada. Izdava~ "MATE" d.o.o. Zagreb. Stefanovi}, @. i sorabotnici (1998): Organizacija preduze¢a. Beograd, Ekonomski fakultet. Sokolov, P. (1995): Organizacija na trudot. Studentski zbor. Maslov: Motivacija i li~nost. Informator, Zagreb. Sokolov, P. (1995): Psihofizi~ki determinanti na organizacijata na trudot. NIO "Studentski zbor" - Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva odkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na delot na materijalot predviden so ve`bite.


Predmet: RURALEN RAZVOJ (ZF00350)Semestar i broj na ~asovi: V, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Jovan A`derski Cel na predmetot: Prioritetno e da im ukaè na studentite deka ponatamo{nata preobrazba i transformacija na tradicionalniot agrar i voop{to na na{iot vkupen ruralen ambijent, vtemelen na disperzirani golem broj sitni familijarni stopanstva, a vo otsustvo na raznovidna stopanska struktura, treba da pretstavuva glavna i permanentna na{a cel i neizbeèn razvoen proces. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Ruralno-sociolo{ki kategorii i termini: Osvtrt na istorija na seloto i selanstvoto: Ruralna ekologija: Struktura na ruralno op{testvo: Ruralni promeni i procesi (poim, zna~ewe i podelba na promenite, inovacii i promenite, agrarnata reforma): Prostorno ruralno planirawe: Ruralni sili: Migracija i deagrarizacija: Selanstvoto kako kultura i kulturni promeni: Ruralni odnosi: Osnovni faktori za proizvodno aktivirawe na agrarnite resursi: Agraren i ruralen razvoj vo sistemskite reformi: Iskustva po odnos na ruralen razvoj vo nekoi zemji so razvieno pazarno stopanstvo.Sodrìna na ve`bite: Ve`bite se odvivaat spored predmetniot program i se svrzani so odredeni poglavja od programata.Literatura: 1.Sociologija na selo, H.Kartalov, Filozofski fakultet, Institut za Sociologija Unoverzitet "Kiril i Metodij" - Skopje, 1996 godina. 2.Agrarni i ruralni razvoj u sistemskim reformama (tematski zbornik) Institut za Ekonomiku poqoprivrede-Beograd, 1997 godina. 3.European economy, towards a common agricultural and rural policy for europe, N05 1994, N02 1997, N05 1997. 4. Vlijanie na industralizacija vrz socijalnite procesi i promeni na selo vo R.Makedonija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa - Skopje, 1995 godina.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: IZBRANI TEHNOLOGII VO LOZARSTVOTO I OVO[TARSTVOTO (ZF00351)Semestar i broj na ~asovi: V, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zvonimir Boìnovi} prof. d-r Hristo Popovski doc. d-r Krum Bo{kov ass. m-r Bojan PopovskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so proizvodnite tehnologii koi se primenuvaat vo lozarskoto i ovo{tarskoto proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Zna~ewe i uloga na lozarstvoto. Organi na vinovata loza. Razmnoùvawe na vinovata loza. Podignuvawe i odgleduvawe na lozovi nasadi. Primena na agrotehni~ki i ampelotehni~ki merki vo lozarstvoto. Sistemi na odgleduvawe i na~in na kroewe. Lozni podlogi, trpezni sorti, vinski sorti. Zna~ewe i uloga na ovo{tarskoto proizvodstvo. Biolo{ki osobini na ovo{nite kulturi. Ekolo{ki uslovi, klimatski i po~veni. Podignuvawe i odgleduvawe na ovo{nite nasadi. Primena na agro i pomomerki vo nasadite. Sistemi ma odgleduvawe i rezidba. Grupa na ovo{ni kulturi. Ovo{ni podlogi za poedini vidovi. Sortiment po vidovi kulturi (jabol~esto, koskesto, jatkasto, jagodesto i ju`ni kulturi) vo R. Makedonija. Ekomomski zna~ajni vidovi vo R. Makedonija. Berba, ~uvawe i transport na ekonomski pozna~ajnite vidovi vo R. Makedonija.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so organite na vinova loza. Na~inot na kroewe. Raspoznavawe na sortite. Proizvodstvo na ovo{ni kulturi vo R. Makedonija, Evropa i svetot. Prakti~no poznavawe na ovo{nite vidovi i sorti. Prakti~no poznavawe na na~inot na razmnoùvawe na ovo{nite vidovi. Na~in na podigawe i odgleduvawe na ovo{nite kulturiLiteratura: Op{to lozarstvo. Petar Hristov, Ampelografija. Zvonimir Boìnovi}. Biotehnolo{ke osnove vo}arstva, Bulatovi}, Mratini}. Op{to ovo{tarstvo. Simovski, B. Ristevski. Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi, B. Ristevski.Na~in na izveduvawe na ispitot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na prakti~niot del na predmetot.


Predmet: ZEMJODELSKO PRAVO - IZBOREN (ZF00352)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: --Cel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so osnovite na pravoto, sopstveni~kite odnosi i pravniot reìm na zemjodelskoto zemji{te i so osnovite na pravniot promet so stoki i uslugi.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved vo pravoto. Zemjodelska dejnost. Poim i izvori na zemjodelsko pravo. Praven status na zemjodelcite vo Republika Makedonija. Praven status na zemjodelskoto zemji{te vo Republika Makedonija. Osnovi na dogovornoto pravo. Pri~inuvawe na {teta. Osnovi na potro{uva~ko pravo. Osnovi na pravoto na industriska sopstvenost. Osnovi na dano~no pravo.Sodrìna na ve`bite: Ve`bi po predmetot se izveduvaat, so cel odredeni poglavija od teoretskiot del da se prezentiraat so prakti~ni primeri od oblasta na zemjodelstvoto.Literatura:Bajalxiev D., Micajkov M., Taskovska Dobrinka: Voved vo pravo. Makedonska riznica, 2000. @ivkovska Rodna: Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava, Prosvetno delo 2001. Galev G., Dabovi} Anastasovska Jadranka, Obligaciono pravo - praktikum. Prosvetno delo 2001. Materijali od predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se polaga po zavr{uvawe na predavawata i uspe{no zavr{uvawe na ve`bite.


Predmet: ZADRUGARSTVO - IZBOREN (ZF00353)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Jovan A`derski Cel na predmetot: Da gi zapoznae studentite deka zadrugite kako specifi~ni organizacii,"sui generis", nastanale vo odredena etapa od razvoj na kapitalisti~kiot op{testveno-ekonomski sistem. Sozdadeni kako organizacija na siroma{ni slovevi na op{testvo i sitni stokovi proizvoditeli, koi vo uslovi na kapitalisti~kiot na~in na proizvodstvo, na specifi~en na~in i principi na upravuvawe, bi se za{titile od razni vidovi eksplotacija, zaedni~ki re{avaj}i gi svoite socijalni i ekonomski pra{awa, a vo sferata na proizvodstvoto (vo uslovi na pazarno stopanisuvawe) da ja iskoristat prednosta na krupnoto proizvodstvo nad sitnoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Osvrt na istorija na razvoj na zadrugarstvoto vo svetot. Evropa kako kolevka na zadru`niot pokret. Pojava na prvite zadru`ni organizacii (potro{uva~ki zadrugi; kreditni zadrugi; zemjodelsko kreditni zadrugi; proizvodni zadrugi); Razvoj na zadrugarstvoto na ju`noslovenski podra~ja i kaj nas; Dostigawa na sovremen me|unaroden zadruèn pokret; Etimologija na terminot "KOOP" menaxment; [to e kooperativa, a {to kooperacija; Zadrugite i odr`liv ~ove~ki razvoj; (globalizacija na problemi; Zadrugi i regionalni aspekt za odr`liv ~ove~ki razvoj);Iskustva i dostignuvawa vo osnovawe i razvoj na kooperativen (zadruèn) sistem vo nekoi razvieni zemji; Upravuva~ki na~ela - osnovni principi na rabotewe; Zadrugarstvo vo R.Makedonija; Kusa retrospektiva na zadrugarstvoto vo R.Makedonija do osomastojuvawe.; Zemjodelsko zadrugarstvo, zdruènia i nivnoto zna~ewe denes kaj nas; Nekoi osnovni komponenti za vizionirawe i reafirmacija na zadrugarite i zdruènijata za vo 21vi vek vo re{avawe na problemite vo agrarot kako i prilagoduvawe na zadru`nata legislativa vo novo nastanatite uslovi.Sodrìna na ve`bite:Ve`bite se odvivaat spored predmetniot program i se povrzani so odredeni poglavja od programata.Literatura: Ekonomika poqoprivrede sa zadrugarstvom, L.Mihajlovi}, \.\or|evski, Univerzitetski u~ebnik, Novi Sad 1994 i 1997 godina. KOOP menaxment - Osnovni zadru`ni principi i savremena praksa, Z. Vujatovi}-Zaki}, Beograd, 2000 godina. Zadrugarstvo vo R.Makedonija, J.Jakimovski, Skopje, 1995 godina.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: TRO[OCI I KALKULACII (ZF00354)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc.d-r Aleksandra MartinovskaCel na predmetot: Da gi zapoznae studentite so tro{ocite i nivnata struktura po elementi vo zemjodelskoto proizvodstvo, cenata na ~inewe po edinica proizvod i strukturata na kalkulaciite po proizvodi i uslugi. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Osnovni faktori (~initeli) na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata. Teorija na tro{oci - osnovni elementi na tro{ocite: materijalni tro{oci, tro{oci na amortizacija, tro{oci na rabotna sila, kamati i pridonesi. Podelba na tro{ocite: spored izvorite na nastanuvawe, spored sloènosta na strukturata, spored mo`nostite i na~inot na prenesuvaweto (direktni i indirektni tro{oci). Podelba spored promenlivnosta vo zavisnost od tro{eweto vo obemot na proizvodstvoto. Metodi za utvrduvawe na tro{ocite: kalkulacii (cel, podelba, prethodni i naredni kalkulacii, makro i mikro-ekonomski kalkulacii). Sostavuvawe na kalkulacii: za rastitelno i sto~arsko proizvodstvo, za gradeì, mehanizacija i dr. Vidovi na kalkulacii: analiti~ki kalkulacii na linii na proizvodstvoto, diferencijalna kalkulacija, kontribuciona marà, kalkulacija na optimum, investiciona kalkulacija, utvrduvawe na ekonomskata efikasnost na investicionite kalkulacii. Utvrduvawe na pokazateli na ekonomskiot uspeh na raboteweto: za vrednosta na proizvodstvoto, za tro{oci na raboteweto, za ekonomskite rezultati (neto produkt, ~ist prihod, dobivka). Utvrduvawe na ekonomskite pokazateli na godi{no rabotewe: vkupen prihod, dohod, ~ist dohod. Na~in na merewe na ekonomskite rezultati: ekonomi~nost na proizvodstvoto, rentabilnost, produktivnost na trudot.Sodrìna na ve`bite:Metodi za procenka na vrednosta na arskoto |ubre. Amortizacija na postojanite sredstva. Sloèna interesna smetka. Anuitet. Ekonomska opravdanost na investiciite. Presmetuvawe na cenata na ~inewe.Literatura: Andrić, Jovan. Troškovi i kalkulacije u poljoprivrednoj proizvodnji. Beograd: Savremena administracija, 1998. Lazarov, Stojan, Milanov, Metodi. Praktikum po kalkulacii. Skopje: Zemjodelski fakultet, 1985.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten i pismen ispit, vo zavisnost od brojot na kandidati.


Predmet: MENAXMENT NA FARMI (ZF00355)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile Pe{evski Cel na predmetot: Predmetot gi educira studentite vo vrska so ekonomikata i organiziraweto na raznite tipovi farmi.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved. Predmet na izu~uvawe na menaxmentot na farmi. Tipovi farmi. Izbor na lokacija na farmite. Organizacija na stopanski dvor. Reoni i reonirawe. Izbor na proizvodna struktura na farmite. Specijalizacija i intenzifikacija na zemjodelskoto proizvodstvo. Organizacija na zemji{nata teritorija, navodnuvaweto i druga infrastruktura. Organizacija na plodored. Menaxment na zemjodelskata mehanizacija. Ekonomika na koristeweto na trudot na farmite. Organizacija na poledelskoto proizvodstvo. Organizacija na rabotnite procesi vo poledelskoto proizvodstvo. Organizacija na lozarskoto proizvodstvo. Organizacija na ovo{tarskoto proizvodstvo. Organizacija na rabotnite procesi vo lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo. Organizacija na sto~arskoto proizvodstvo. Organizacija na rabotnite procesi vo sto~arskoto proizvodstvo. Nadminuvawe na rizikot i neizvesnosta na proizvodstvoto na farmite.Sodr`ina na prakti~niot del na predmetot: Primer za lo{ i dobar stopanski dvor. Zemjodelsko reonirawe na RM. Ocenuvawe na stepenot na specijalizacijata i intenzifikacijata na proizvodstvoto. Raspored na poliwata vo plodoredot. Opredeluvawe potrebna mehanizacija. Opredeluvawe potreben broj na rabotnici.Literatura:Farm Management Economiks. Heady, Jensen. Prentice-hall, Inc. Englewood Cliffs, N.J. 1954. Organizacija na zemjodelskite stopanstva i organizacija na sto~arskoto proizvodstvo. Galev, Arsovski. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij"-Skopje, Skopje, 1990. Management. Bennett. Informator, Zagreb, 1994. Organizacija na lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo. Krstevski, \o{evski. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij"-Skopje, Skopje, 1997. Organizacija na poledelskoto proizvodstvo - praktikum. Pe{evski, Anakiev, Zemjodelski fakultet, Skopje, 1995. Organizacija na lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo - praktikum. \o{evski, Krstevski. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij"-Skopje, Skopje, 1997.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: IZBRANI TEHNOLOGII VO POLEDELSTVOTO I GRADINARSTVOTO (ZF00356)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i Martinovski

prof. d-r Tatjana Prentovi}Cel na predmetot: Steknuvawe na poznavawa od oblasta na proizvodstvoto na poledelski i gradinarski kulturi za studentite od agroekonomska nasoka.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Zna~ewe. Uslovi i sostojba na poledelskoto i gradinarskoto proizvodstvo. Izbor na mesto i organizacija na proizvodstvoto, konstrukcija na objekti i oprema, uslovi na odgleduvawe, op{ti merki za nega, procesni aktivnosti. Agrotehni~ki merki, berba, pakuvawe, transport i ~uvawe na poledelski i gradinarski proizvodi. Klasifikacija na poledelskite i zelen~ukovite kulturi. Zapoznavawe so osnovnite poimi za stopansko zna~ewe, biolo{kite potrebi i agrotehnika na pova`nite grupi kulturi (ìtni, industriski, fura`ni, tutun i gradinarski).Sodrìna na ve`bite: Vidovi, konstrukcija i raspored na objekti prostorii i povr{ini. Potrebni materijali i oprema za proizvodstvo. Morfolo{ki karakteristiki na rastenijata. Priprema za proizvodstvo. Aplikacija na agrotehni~kite merki, sledewe na procesot na dorabotka i pakuvawe, poseta na ladilnici i prostorii za ~uvawe.Literatura: Specijalno poledelstvo, Egumenovski P. Bocevski D., Fidanovski F., Mitkovski T., 1998, Kultura, Skopje. Fura`no proizvodstvo, Ivanovski, P., Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Skopje, 2000. Povrtarstvo, Lazi} Branka i dr. 1998. Univerzitet u Novom Sadu. Stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na gradinarstvoto i poledelstvoto.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot e usten ili/i pismen po prethodna proverka na znaeweto od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: IZBRANI TEHNOLOGII VO STOÂRSTVOTO (ZF00357)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vladimir Xabirski

prof. d-r \oko BunevskiCel na predmetot: Predmetot gi opfa}a najbitnite poglavija od tehnologijata na odgleduvawe na doma{nite ìvotni, so akcent na teoretskite i prakti~nite soznanija bitni za intenzivno proizvodstvo vo sto~arstvoto.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: 1. Govedarstvo. Zna~ewe na govedarstvoto. Brojna sostojba kaj nas i vo svetot. Proizvodi od doma{nite ìvotni. Poteklo. Srodnici. Eksterier. Vnatre{na gradba (interier). Konstitucija, kondicija, temperament, aklimatizacija i adaptacija. Proizvodni tipovi. Rasi goveda. 2. Kowarstvo. Zna~ewe na kowite. Poteklo. Srodnici. Podelba na rasite kowi. Rasi kowi. 3. Sviwarstvo. Zna~ewe i rasprostranetost. Rasi na sviwi. Metodi na odgleduvawe. Smestuvawe, rast i razvoj. Reprodukcija. Metodi na odgleduvawe. Ve{ta~ko osemenuvawe. Intenzivno proizvodstvo. 4. Ov~arstvo. Zna~ewe na ovcite. Sostojba vo svetot. Tipovi na ovci i nivna rasprostranetost. Sistemi na ov~arsko proizvodstvo. Klasifikacija na ovcite. Srodnici i rodona~alnici. Proizvodni tipovi. Rasi za volna, za meso, za volna, za mleko, na koì, za meso i loj. 5. Kozarstvo. Zna~ewe i rasprostranetost. Rasi na kozi. Izbor na proizvodna nasoka. 6. @ivinarstvo.Zna~ewe. Zoolo{ki obele`ja kaj ìvinata. Selekcija. Metodi na odgleduvawe, so akcent na vkrstuvawe. Ve{ta~ko osemenuvawe. Razmnoùvawe i odgleduvawe na ìvinata. Rasi na koko{ki, misirki, biserki, guski i patki.Sodrìna na ve`bite: Mati~no knigovodstvo. Zootehni~ki merki. Kontrola na proizvodnite svojstva. Opis, merewe na eksterierot, indeksi. Molzewe. Proizvodni tipovi i rasi. Ve{ta~ko osemenuvawe. Zootehni~ki merki. Literatura: Smilevski S.: Kowarstvo, Skopje, 1984; Miti} N. i sor.: Govedarstvo, Beograd, 1987. Ne{ovski P.: Sviwarstvo, 1988. Filev K. Predavawa po ìvinarstvo (skripta), 2000. Xabirski V.: Predavawa po ov~arstvo i kozarstvo, 2000. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: AGROBIZNIS MENAXMENT (ZF00525)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragi DimitrievskiCel na predmetot: Predmetot ima za cel da na studentite im gi prezentira osnovite na agrobiznisot, kako del od menaxerskiot proces vo vertikalnata integracija na zemjodelstvoto. Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved. Definirawe na agrobiznisot. Zemjodelstvoto i agrobiznisot. Goleminata i zna~eweto na agrobiznisot. Planirawe na agrobiznis. Organizirawe na agrobiznis. Tipovi na agrobiznisi. Agrobiznisot vo inputot na zemjodelskoto proizvodstvo. Agrobiznisot kako uslugi na zemjodelstvoto (javni i privatni). Agrobiznisot kako kreditni uslugi vo zemjodelstvoto. Agrobiznisot vo autputot na zemjodelstvoto. Procesnata zemjodelska industrija kako del od agrobiznisot. Transferot na tehnologija vo razvojot na zemjodelstvoto i agrobiznisot.Sodr`ina na ve`bite:Ve`bi po predmetot se izveduvaat, so cel odredeni poglavija od teoretskiot del da se prezentiraat prakti~no.Literatura: Avtorizirani bele{ki od predavawata. Introduction to Agrobusiness, Cliff Rickets, Omri Rawlins. Delmar, 2001. Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se polaga po zavr{uvawe na predavawata i uspe{no zavr{uvawe na ve`bite.


Predmet: STANDARDIZACIJA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI IZBOREN (ZF00526)Semestar i broj na ~asovi: VII, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite evropski standardi na zemjodelskite proizvodi. Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved, zna~ewe na plodovite vo ishranata na lu|eto. Opredeluvawe na zrelosta na plodovite za berba. Podgotovka za berba. Izveduvawe na berbata (ra~na, mehanizirana). Biohemiski i fizi~ki promeni na plodovite posle berba. ûvawe na plodovite vo obi~ni plodo~uvali{ta. ûvawe na plodovite vo ladeni plodo~uvali{ta vo obi~na i kontrolirana atmosfera. Regulirawe na temperaturata, relativnata vla`nost, obnovuvaweto na vozduhot i sostavot na gasovite. Tehnologija na ~uvawe na razni vidovi na zemjodelski proizvodi. Dozrevawe na plodovite. Fiziolo{ki zaboluvawa na plodovite za vreme na skladiraweto. Predladewe na plodovite pred transportirawe. Transport na plodovite (vnatre{en, nadvore{en). Standardizacija na plodovite i nivnite prerabotki spored Evropski standardi. Ambalaà i ambala`ni materijali. Pogotovka na plodovite i prerabotkite za pazar. Sodrìna na ve`bite: Utvrduvawe na beridbena zrelost na plodovite so fizi~ki, hemiski i organolepti~ki metodi. Hemiski sostav na plodovite vo beridbena, tehnolo{ka i konsumativna zrelost. Standardi za sveò ovo{je. Standardi za sve` zelen~uk. Osnovni kriteriumi za konzervirani proizvodi od ovo{je i zelen~uk. Kriteriumi koi treba da gi ispolnuva ambalaàta za pakuvawe na sveò ovo{je i zelen~uk kako i za konzervirani proizvodi od ovo{je i zelen~uk. Podgotovka na zemjodelskite proizvodi za pazar. Literatura: M. Qubisavqevi¢: Vo¢e, povr¢e, pe~urke i preraevine. Beograd, 1989. M. Grup~ev: Ovo{jeto od berba do potro{uva~ot. Skopje, 1991. D. Gvozdenovi¢, M. Davidovi¢: Berba ~uvawe i pakovawe vo¢a. Beograd, 1987. D. Stankovi¢: Op{to vo¢arstvo, III del. Beograd, 1973.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PLANIRAWE I PROEKTIRAWE VO ZEMJODELSTVOTO (ZF00527)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Naum~e BelkovskiCel na predmetot: Rabotnata programa na nastavnata sodrìna na ovoj predmet, pretstavuva pristap na voved na studentite kon postignuvawe cel i streme` kon pobliska ili podale~na idnina i toa kon nivno osposobjvawe za razmisluvawe na koi se na~ini bi moèle da ja postignat postavenata cel, so kolkavi sredstva, vo koe vreme, so ~ija pomo{ i sl. Takvoto razmisluvawe na ~ovekot vo su{tina pretstavuva planirawe, koe sostaven del na site negovi dejnosti.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Su{tinata i va`nosta na planiraweto. Koncepcija na planiraweto-modeli na planirawe. Planiraweto i menaxmentot. Proizvod na planiraweto (celite i planot). Strategisko planirawe. Predviduvaweto preduslov za planiraweto. Organizacija na sistem na informacii za planirawe. Metodologija za planirawe. Organizirawe na planiraweto. Odlu~uvawe. Tekovno planirawe. Podra~ja na primena na planiraweto. Proektirawe-celosno organizaciono - stopansko ureduvawe na zemjodelskoto stopanstvo. Investiciona programa.Sodrìna na ve`bite: Ve`bite }e se izveduvaat posle sekoja predadena metodska edinica. Tie se sostojat vo celosnoto objasnuvawe na teoretskiot del i konkretno skicirawe so celosno doobjasnuvawe na primerite koi se zemeni vo obrabotka i analiza. Proektirawe-celosno organizaciono-stopansko ureduvawe na zemjodelskoto stopanstvo. Investiciona programa (proekt).Literatura: 1. Delovno planirawe, d-r Bobek [uklev, Ekonomski fakultet- Skopje, 1997 godina. 2. Organizacija na zemjodelskite stopanstva i organizacija na sto~arskoto proizvodstvo; d-r Todor Galev i d-r Bogdan Arsovski, Zemjodelski fakultet, 1990 godina. 3.Organizacija na lozaro-ovo{tarsko proizvodstvo, d-r Vlado Krstevski, Zemjodelski fakultet, 1977 godina.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot e usten, a se izveduva po potvrduvaweto na poznavaweto na delot od materijalot koj ke se izu~uva na ve`bite.


Predmet: UPRAVUVAWE SO KVALITETOT (ZF00528)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile Pe{evskiCel na predmetot: Predmetot gi educira studentite vo vrska so filozofijata, metodologijata i sistemite vo upravuvaweto so kvalitetot. Na krajot, preku prakti~ni primeri, studentite se zapoznavaat so iskustvata od voveduvaweto na totalno upravuvawe so kvalitetot.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Op{ti napomeni za kvalitetot. Potrebata od kvalitetot. Motivacijata i kvalitetot. Obrazovanieto, obukata i kvalitetot. Evolucijata na pristapot kon kvalitetot. Totalna (integralna) kontrola na kvalitetot. Pazaren pristap kon kvalitetot. Metodologija na upravuvaweto so kvalitetot. Politikata na kvalitetot i odgovornosta na rakovodstvoto. Mudrostite i pravilata na folozofijata na upravuvaweto so kvalitetot. Modelot na upravuvaweto so kvalitetot. Osnovnite koncepti na totalnata kontrola na kvalitetot. Barawata za obezbeduvawe na kvalitetot. Upravuvaweto so kvalitetot vo stopanstvata. Iskustva od voveduvaweto na sistemot za totalno upravuvawe so kvalitetot.Sodrìna na prakti~niot del na predmetot: Krug na kvalitetot. Sodrìna na programite za obrazovanie za strate{ko, takti~koto i operativnoto upravuvawe so kvalitetot. Me|uzavisnosta na kvalitetot i motivacijata. Normite na kvalitetot i motivacijata. Organizacija na upravuvaweto so kvalitetot. Definirawe, evidentirawe i analiza na tro{ocite za kvalitet. Vidovi dokumenti i nivno zna~ewe za obezbeduvawe na kvalitetot. Monitoringot za sistemot za kvalitetot. Vidovi na sertifikacija na sistemot za kvalitet. Postapka za dobivawe na sertifikat za sistem za kvalitet.Literatura: Osnovi na upravuvaweto so kvalitetot. êpujnoska, êpujoski. Ekonomski fakultet, Skopje, 1993. Upravuvaweto so kvalitetot vo praktikata. êpujnoski, êpujnoska. Ekonomski fakultet, Skopje, 1993. Quality Planning and Analyzis. Juran, Gryna. (Prevod na hrvatski jazik: Planirawe i analiza kvalitete. Mate, Zagreb, 1999.). Fotokopija od avtorizirani predavawa. Pe{evski, Zemjodelski fakultet, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: ME\UNARODNA AGRARNA POLITIKA - IZBOREN (ZF00529)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i \or|evski Cel na predmetot: Da gi zapoznae studentite so razli~nite stojali{ta na odredeni zemji ili grupacii, so nivnata me|unarodna agrarna politika kako i so harmonizira-weto na Me|unarodna agrarna politika, {to se vovede so formiraweto na Svetskata trgovska organizacija (STO).Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. MAP - del od me|unaroden ekonomski sistem (MEC). Postanok na povoeniot MEC; Sozdavawe na tri stolba; (me|unaroden monetaren fond - MMF; Me|unarodna banka za obnova i razvoj - MBOR; Op{ta spogodba za carini i trgovija - GATT): Agraren protekcionizam (pri~ini, posledici, regulativa): Postanok na GATT(mesto na agrarot vo GATT, obidi za sozdavawe na me|unarodna regulativa za agrarot): Samostojno reuglirawe na agrarnite me|unarodni odnosi (SAD; EEZ/EU; Japan; SEV-istoriski osvrt; Zemji vo razvoj-ZVR): Transformacija na GATT vo svetska trgovska organicacija -STO (Hronologija na rundi pregovori; Urugvajska runda-dogovor vo Maraka{); Principi na STO (nediskriminacija, liberalizacija); Agrarna politika na SAD (zemjodelski odvi{oci; Zadolìtelen otkup, liberalen plasman na zemjodelski proizvodi; Donacii na nerazvieni zemji: Insistirawe na SAD za me|unarodena agrarna politika); EEZ/EU- Zaedni~ka agrarna politika-ZAP (celi, principi i instrumenti); Pritisok za reformi na zaedni~ka agrarna politika; ZAP i {irokata agenda za EU: ZVR-klasi~ni izvoznici na surovini i hrana do II svetska vojna; Deficitarnost na hrana po II svetska vojna; Uvoznici i donacija na hrana; STO kako izlezno re{enie vo nadminuvawe na problemite vo me|unarodna razmena so zemjodelsko prehranbeni proizvodi; Odnosite na SAD i EU vo kontekst na pregovorite na GATT i reformite na ZAP. Razvoj na Agrarna politika i trgovskite odnosi kako odgovor na transformacijata na centralna i isto~na Evropa (CIE): Japan-specifi~en fenomen na agrarnata politika; Socijalisti~ki zemji-centralisti~ko upravuvawe i planirawe; Zapostvuvawe na razvoj i razmena po odnos na zemjodelskite proizvodi; Ograni~ena razmena vo ramkite na SEV:Sodrìna na ve`bite: Ve`bite se odvivaat soglasno predmetniot program i se svrzani so odredeni poglavija od programata.Literatura: 1. Europe Today, National politics, European integration, and European Security, Edited By Ronald Tiersky New York-Oxford 1999. 2. Central and Eastern Europe on its way to European Union; Peter Lang-Frankfurkt an Main, Berlin-Bern-New York-Paris-Wien 1999. 3. European Economic integration Edited by Frane Mc.Donald, Stephen Dearden; Longman 1999. 4. European integration - methods and Economic Analysis; second edition Jacours Pelkmans, Financial Times, Prentice Hall, Londov, New york, San Francisco, 2001. 5. European economy, towards a common agricultural and rural policy for europe, N05 1997 N0 5 1994, N0 2 1997. 6. OECD, Agricultural Policies, Markets and Trade; Monitoring and Outlook 1994 Paris 1994. 8. Zoran Jolevski (2000): Regulativata na STO i nadvore{no-trgovskiot sistem na R. Makedonija. Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij" Skopje. 9. Ekonomika poqoprivrede sa zadrugarstvom (1997) L.Mihajlovi}, \.\or|evski, Univerzitetski u~ebnik, Novi Sad.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: MARKETING NA ZEMJODELSKI PROIZVODI IZBOREN (ZF00626)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 5+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vexija Usaleski prof. d-r Nenad GeorgievCel na predmetot: Predmetot gi obu~uva studentite so materija od sovremeno sva}awe na reprodukcijata so cel za {to pouspe{no rabotewe na ekonomskite subjekti.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Poim i zna~ewe na marketingot, Teorija na pazarot na zemjodelski proizvodi, Teorija na prometot na zemjodelski proizvodi, Tro{oci na prometot, Analiza na ponudata na zemjodelski proizvodi, Analiza na pobaruva~kata, Analiza na pazarnite odnosi i cenite, Analiza na pova`nite kategorii na elasti~nost, Mehanizmot i organizacijata na pazarot na zemjodelski proizvodi, Pazarni institucii vo prometot so zemjodelski proizvodi i nivnite funkcii, Pova`ni pazarni pokazateli i uslovi na prometot na zemjodelski proizvodi, Svetskiot pazar na zemjodelski proizvodi, Republika Makedonija vo nadvore{no-trgovskata razmena so zemjodelski proizvodi, Istraùvawe na pazarot na zemjodelski proizvodi.Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite }e se analiziraat nekoi pova`ni partii od teoretskiot del so prikazi na prakti~ni primeri preku tabeli, grafikoni, sliki i drugo.Literatura: Trzište i promet poljoprivrednih i agroindustrijskih proizvoda. Tomin A. Gjorovic M. NIR "Zadruga" Beograd, 1985. Metodi istraživanja tržišta. Bazela A. "Progres" Zagreb 1970. Avtorizirani predavawa od prof. d-r B.Anakiev, Biblioteka na Zemjodelski fakultet - Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot }e se izveduva etapno po poodelni partii nekolku pati vo semastarot, preku soodvetni testovi.


Predmet: FINANSISKI MENAXMENT VO ZEMJODELSTVOTO (ZF00627)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dragan \o{evski Cel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi vovede studentite vo finansiski menaxmentot vo zemjodelskoto proizvodstvo. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved, Specifiki na investiciite vo zemjodelstvoto, Osnovni principi na finansiska analiza, Uloga i cel na finansiska analiza, Vrska pome|u finansiska i ekonomska analiza, Metodologii za izrabotka na investicioni proekti vo zemjodelstvoto, Osnovni finansiski presmetki, Sodrìna na investicioni proekti, Kriteriumi za ocenka i izbor na proekti, Pratewe na izveduvawe na investicioni proekti, Pratewe na efekti od investicioni proekti vo zemjodelstvoto, Finansiski izve{taji za investicioni proekti.Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite preku prakti~ni primeri se razrabotu-vaat metodolo{ki postapki za izrabotka na investicioni proekti, nivna ocena, pratewe na izveduvawe i analiza na efektite od investicionite proekti.Literatura: Peter J. Barry, Paul N. Ellinger, C.B.Baker, John A. Hopkin. Financial Management in Agriculture. Interstate Publishers, Inc, Danville, Illinois USA, 1995. K. Selvavinayagam. Financial Analysis in agricultural project preparation, FAO Investment Centre Technical paper, 1991. Materijal od predavawa i ve`bi.Na~in polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva usno, posle prethodna proverka na znaewata na kolokvium.


Predmet: TAKSACII VO ZEMJODELSTVOTO - IZBOREN (ZF00628)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc.d-r Aleksandra Martinovska Cel na predmetot: Da gi zapoznae studentite so zna~eweto na taksaciite vo zemjodelstvoto i na~inite na procena na postojanite i obrtnite sredstva.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved. Vrednosti koi se upotrebuvaat pri procena na postojanite i obrtnite sredstva: nabavna vrednost, prinosna vrednost, kapitalna vrednost. Na~ini na procena na postojanite sredstva vo zemjodelstvoto: procena na zemja, grade`ni objekti, nasadi vo ovo{tarstvoto i lozarstvoto, dobitok od osnovno stado, melioracii, zemjodelski ma{ini i orudija. Na~ini na procena na obrtnite sredstva vo zemjodelstvoto: procena na materijali za proizvodstvo spored poznatata pazarna cena, procena na materijali za proizvodstvo koi nemaat poznatata pazarna cena, procena na materijali za sto~arsko proizvodstvo nameneti za upotreba vo rastitelnoto proizvodstvo i obratno, procenka na teliwa.Sodr`ina na ve`bite: Na ve`bite }e se razrabotuva prakti~ni primeri od materijata.Literatura: Andrić, Jovan. Troškovi i kalkulacije u poljoprivrednoj proizvodnji. Beograd: Savremena administracija, 1998. Krištof, Milan. Procenivanje sredstava za proizvodnju. Beograd: Univerzitet u Beogradu, Poljoprivredni fakultet, 1972.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten i pismen ispit, vo zavisnost od brojot na kandidati.


Predmet: ANALIZA NA RABOTEWE - IZBOREN (ZF00630)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc.d-r Aleksandra Martinovska Cel na predmetot: Da gi zapoznae studentite so zna~eweto na analizata na raboteweto na pretprijatijata, principite i metodite na analizata, kako i razli~nite vidovi na analiza na raboteweto.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved: poim i mesto na analizata na pretprijatijata, predmet na analiza, zada~a na analizata na raboteweto, principi i metodi na analizata, vidovi na analiza. Analiza na ostvarenite rezultati: ostvareno proizvodstvo po obem i struktura. Analiza na finansiskite kategorii od raboteweto: vkupen prihod - pazarna vrednost na proizvodstvoto, principi i faktori od koi zavisat goleminata na vkupniot prihod - pazarna vrednost. Analiza na trudot. Analiza na postojanite sredstva za proizvodstvo: postojani sredstva vo funkcija i von funkcija, analiza na metodite za amortizacija, revalorizacija, stepen na koristewe na postojanite sredstva, ekonomska depresijacija na postojanite sredstva. Analiza na obrtnite sredstva. Analiza na finansiskite sredstva i izvori. Analiza na prirodnite i ekonomski uslovi za proizvodstvo. Analiza na tro{oci. Analiza na merilata i indikatorite za uspeh na raboteweto. Analiza na finansiskata sostojba na pretprijatieto.Sodr`ina na ve`bite: Na ve`bite }e se razrabotuva prakti~ni primeri od materijata.Literatura: Milić, Gjorgje. Finansiska analiza poslovanja. Novi Sad, 1981. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten i pismen ispit, vo zavisnost od brojot na kandidati.


Predmet: PRETPRIEMNI[TVO - IZBOREN (ZF00631)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile Pe{evskiCel na predmetot: Cel na predmetot e da gi nau~i studentite za pretpriema~ot, koj pretstavuva ~ovek koj gi povrzuva rabotite - parite, materijalite i trudot - vo nov proizvod, biznis, proizvodstven proces ili vo podobra organizacija. Potoa, za pretpriemni{tvoto, koj pretstavuva proces na delovno organizirawe, rakovodewe i podnesuvawe na rizikot.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: Voved. Tretmanot na pretpriemni{tvoto vo ekonomskata teorija. Karakteristiki na pretpriemni{tvoto. Reafirmacijata na pazarnata paradigma i razvojot na malite i sredni pretprijatija i pretpriemni{tvoto. Merkite i instrumentite na politikata na pomagawe na razvojot na malite i srednite pretprijatija i pretpriemni{tvoto. Pretpriemni~ka ekonomija. Razvojot na malite i srednite pretprijatija i pretpriemni{tvoto vo Republika Makedonija. Prepriemni~ka politika. Aplikativen del za maliot biznis (za pretpriema~i po~etnici).Sodr`ina na prakti~niot del na predmetot: [ematski prikaz na pretpriemni~kiot duh. Inovaciona matrica. Pretpriema~ki i administrativen ambient. Klasifikacija na pretprijatijata spored goleminata. Test za pretpriema~i. Biznis plan.Literatura: Pretpriema{tvoto i pretpriema~kiot menaxment. Fiti, Haxi Vasileva - Markovska. Ekonomski fakultet, Skopje, 1994. Pretpriema{tvo. Fiti, Haxi Vasileva - Markovska, Beitmen. Ekonomski fakultet, Skopje, 1999. Small Business Management. Siropolis. (Prevod na hrvatski jazik: Menaxment malog preduze¢a (Vodi~ u poduzetni{tvo). Mate, Zagreb, 1995). Fotokopija od avtorizirani predavawa. Pe{evski, Zemjodelski fakultet, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


STUDISKA PROGRAMA:

ZA[TITA NA RASTENIJATA



ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107




2+0 6 103 4. Ekologija 3+2 6 110



3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106


Vkupno (29) 16+13 Vkupno (27) 15+12


ZF00



3+1 6 206


4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Op{to poledelstvo 4+2 6 232

4. Pedologija 4+2 6 204 4. Agrohemija so физиологија на растенијата

4+2 6 220

5. Ekonomika na земјоделството 3+0 6 205 5. Navodnuvawe 2+2 6 221


Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 19+11



ZF00

1. Osnovi na za{titata na rastenijata i `ivotnata средина

2+1 6 358 1. Mikozi I 3+2 6 365

2. Op{ta entomologija 3+2 6 359 2. Specijalna entomologija I

4+3 6 366

3. Op{ta fitopatologija 3+2 6 360 3. Specijalno poledelstvo

2+1 6 367

4. Op{ta fitofarmacija so osnovi na toksikologija

3+2 6 361 4. Menaxment na растителното производство 2+2 6 368

5. Tro{oci i kalkulacii 2+2 6 362 5. Gradinarstvo 2+1 6 369

6. Agromarketing 2+2 6 363 6. Herbologojia 4+2 6 370

7. Ovo{tarstvo 2+1 6 364 7. Biocenologija 2+2 6 371

Vkupno (29) 17+12 Vkupno (30) 19+13


ZF00

1. Mikozi II 3+2 6 530 1. Bakteriozi 2+2 6 632

2. Specijalna fitofarmacija (zoocidi)

2+2 6 531

2. Specijalna zoologija (akarinologija, nematologija i drugi {tetnici)

4+2 6 633

3. Specijalna entomologija II 3+2 6 532 3. Biolo{ka borba i

nepesticidni merki3+2 6 634

4. Virozi 2+2 6 533 4. Integralna za{tita na растенијата 3+1 6 635

5. Specijalna fitofarmacija (herbicidi)

2+2 6 534 5. Za{tita na rastenijata vo eko-zemjodelskoto proizvodstvo

3+2 6 636

6. Specijalna fitofarmacija (fungicidi)

2+2 6 535 6. Za{tita na rastenijata vo zatvoreni prostori

2+1 6 637

7. Lozarstvo 2+2 6 536 7. Za{tita na skladirani proizvodi

2+1 6 638

Vkupno (30) 16+14 Vkupno (30) 19+11


Predmet: OP[TO POLEDELSTVO (ZF00211)


Semestar i broj na ~asovi: IV, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mirko Mihajlovski ass. m-r Zvonko PacanoskiSodr`ina na teoretskiot del od predmetot:Voved. Op{ti karakteristiki na zemjodelskoto proizvodstvo. Zemjodelski proizvoden prostor i elementi. Agroekolo{ki faktori (svetlina, toplina, vozduh, voda). Po~vata kako vegetaciona sredina. Kulturnoto rastenie kako bioti~ki faktor vo zemjodelskoto proizvodstvo. Obrabotka na po~vata: pri~ini i cel na obrabotkata na po~vata, promeni koi nastanuvaat vo po~vata pod vlijanie na obrabotkata. Na~ini na obrabotka na po~vata. Osnovna obrabotka na po~vata (orawe, dlaboko razrovkuvawe, podrivawe i sl.). Kvalitet na oraweto i faktori od koi {to zavisi. Na~ini na orawe. Dopolnitelna obrabotka na po~vata (mikroramnewe, diskuvawe, kultivirawe, branosuvawe, vaqawe, frezuvawe i sl.). Sistemi na obrabotka na po~vata. Plodored: poim i definicija. Elementi na plodoredot, tipovi na plodoredi. Sostavuvawe na plodored. Seme i seidba: seme, definicija i svojstva. Kvalitetni svojstva na semenskiot i posado~niot materijal. Norma seme za seidba. Neguvawe na kulturite.Sodr`ina na ve`bite: Ispituvawe kvalitetni svojstva na semenskiot materijal (zemawe na mostri, ~istota, 'rtlivost, apsolutna i hektolitarska masa, vlaga, stopanska vrednost i sl.). Ocenuvawe na kvalitetot na oraweto.Literatura: T. Kostov: Op{to poledelstvo so agroekologija (praktikum), Zemjodelski fakultet, Skopje; T. Kostov: Op{to poledelstvo (avtorizirani predavawa), Zemj. fak. Skopje, 2001; I. Molnar: Op{te ratarstvo, Poqoprivredni fak., N. Sad, 1995; V. Mihali}: Op}a proizvodwa biqa, [kolska kwiga, Zagreb, 1988.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: AGROHEMIJA SO FIZIOLOGIJA (ZF00220)Semestar i broj na ~asovi: IV, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof.d-r Vidoja Trpeski prof. d-r Marina StojanovaCel na predmetot: Da se zapoznaat studentite so plodnosta na po~vata, vidovite na mineralni |ubriva i odbrani poglavja od fiziologija na rastenijata.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Predavawa od agrohemija: Uvod i zna~ewe. Istoriski razvoj. Svojstvo na po~vata od aspekt na |ubreweto: adsorptiven komleks i adsorpcii, pH, dvièwe na joni vo po~vata. Bogatstvo i plodnost na po~vata. Makrobiogeni elementi vo po~vata (N, P, K, Ca, S, Mg) i nivni izvori, oblici, dnamika i koli~ini.Mikrobiogeni elemnti vo po~vata (Fe, Mn, Zn, Cu, B, Mo, Co), korisni i toksi~ni elementi. Ekolo{ki aspekti na hemiskite elementi vo po~vata. Mineralni |ubriva (Azotni. Fosforni. Kalievi. Kalcievi. Sulfurni. Me{ani. Komleksni - NPK): podelba, dobivawe, fizi~kii hemiskisvojstva, dejstvo vo po~vata.Mineralni |ubriva na mikroelementi (@elezni. Maganovi. Bakarni. Borni. Cinkovi) : vidovi i na~ini na primena.Organski |ubriva (vidovi, dobivawe, svojstva, ~uvawe, primena).\ubrewe na: poledelski, gradinarski, industriski kulturi, ovo{ni vidovi i vinova loza.\ubrewe na cve}arski vidovi i trevnici. Sideracija. Fertirigacija. Zaterevuvawe i mul~irawe. Presmetki na dozi na |ubriva spored parametrite na |ubrewata. Ekolo{ki aspekti od primena na |ubrivata.Predavawa od fiziologija: (odbrani poglavja)Hemiski sostav na rastenijata. Promet na vodata vo rastenijata. Fotosinteza-obrazuvawe na jaglehidrati. Pigmenti na hloroplastite. Transfer na jaglenihidrati vo rastenijata. Vriewe i di{ewe.Fiziologija na mineralnata ishrana na rastenijata (procesi, faktori, teorii). Ishrana so biogenite hemiski elementi: N, P, K, Co, Mg, S, Fe, Mn, Cu, Zn, B, Mo, i Co) posebno za potrebi, uloga i simptomi (dijagnozi) od deficit i vi{ok. Fiziologija na semiwata i plodovite (di{ewe, babrewe, metabolizam pri 'rtewe, faktori) Fiziologija na otpornost na rastenijata na: visoki i niski temperaturi, su{a, soli vo po~vata, pH-reakcija i dr.Sodrìna na ve`bite:a. Laboratoriski del: Analiza na plodnost na po~vata so N, P, K. Analiza na pH

na po~vata. Analiza na mineralni |ubriva: fizi~ki i hemiksi svojstva (pH, N, P, K i dr).

Terenski del: na~in na zemawe na po~veni probi i probi od |ubriva za hemiski analizi. Terenska analiza na plodnosta na po~vata so N, P, K, pH, CaCO3. Vizuelni dijagnozi so deficit i vi{ok na hemiskite elementi vo rastenijata (hlorozi, nekrozi i sl.)Literatura: M. Jeki} (1985): Agrohemija I i II del., Univerzitet Sv. Kiril i Metodij - Skopje. Popovic (1989): Agrohemija, Univerzitet - Belgrad.V. Trpeski, (1997): Agrohemija so fiziologija i ishrana na rastenijata - interna skripta - SkopjeNa~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: NAVODNUVAWE - IZBOREN (ZF00221)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Ordan ûkaliev

ass. m-r Vjekoslav Tanaskovi}Cel na predmetot:Gi zapoznava studentite so edna osnovna merka - navodnuvaweto. Studentite se obu~uvaat za da dadat odgovor na trite osnovni pra{awa vo navodnuvaweto: koga da se navodnuva, kolku voda da se dade i na koj na~in. Pokraj toa se zapoznavaat so soodnosot po~va:voda:rastenie i nivnite me|usebni vlijanija. Poseben osvrt na vlijanieto na navodnuvaweto vrz razvojot na bolestite i {tetnicite i hemigacijata. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Zna~ewe na navodnuvaweto vo poledelstvoto. Navodnuvaweto vo svetot i R. Makedonija. Principi na navodnuvaweto: Faktori koi ja uslovuvaat potrebata od navodnuvawe - klimatski, po~veni, vid na kultura, vegetacionen period, ekonomski uslovi. Su{a, vidovi su{a, {teti i borba protiv su{ata. Voden reìm na rastenijata vo uslovi na navodnuvawe. Evapotranspiracija (potencijalna, maksimalna, realna, referentna). Direktni i indirektni metodi za opredeluvawe na evapotranspiracijata. Voden bilans. Voda-prinos-kvalitet. Vodno-fizi~ki svojstva na po~vata zna~ajni vo praktikata na navodnuvaweto. Vodni konstanti na po~vata, metodi za opredeluvawe, infiltracija, filtracija i primena vo navodnuvaweto. Kvalitet na vodata za navodnuvawe. Kriteriumi i metodi za klasifikacija, zna~ewe za kvalitetot na proizvodite, zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina. Opredeluvawe na vla`nosta na po~vata. Direktni i indirektni metodi, opredeluvawe na normata na navodnuvawe i zalevawe. Principi za sostavuvawe na kalendar na zalevawe i hidromodul. Vlijanie na navodnuvaweto vrz razvojot na rastitelnite bolesti i {tetnici. Tehnika na navodnuvaweto: Primena na oddelni na~ini na zalevawe i navodnuvawe (povr{insko-gravitaciski, do`dewe, podzemno, kapkovo, fertirigacija - mikronavodnuvawe). Irigaciona erozija. Navodnuvawe so specijalna cel (odbrana od mrazevi, kvalitet na plodovite, obojuvawe, osveùvawe). Uredi za navodnuvawe, osnovni karakteristiki i eksploatacija. Hemigacija. Navodnuvawe na zemjodelskite kulturi. Navodnuvawe na poledelskite kulturi. Navodnuvawe na gradinarskite kulturi, cve}iwa i parkovi. Navodnuvawe na ovo{nite nasadi i vinovata loza. Navodnuvawe na vtori kulturi. Navodnuvawe vo za{titeni prostori (oranèrii i plastenici).Sodrìna na ve`bite: Klasifikacija na vodite za navodnuvawe so prakti~ni primeri. Presmetka i

opredeluvawe na evapotranspiracijata, normata na navodnuvawe i normata na zalevawe. Kalendar na zalevawe i hidromodul. Prakti~na primena na na~inite na navodnuvawe i zalevawe. Presmetka i opredeluvawe na vremeto na zalevawe. Intenzitet sprema infiltracija i filtracija.

Literatura: Iqovski I (1992) Navodnuvawe, skripta, Skopje. Bo{wak \. (1999) Navodwavawe poqoprivrednih useva, Univerzitet u Novom Sadu, Poqoprivredni fakultet, Novi Sad, Dragovi} S. (2000) Navodwavawe, Nau~ni institut za ratarstvo i povrtarstvo, Novi Sad, Stoji}evi} D. (1996) Navodwavawe poqoprivrednog zemqi{ta, Partenon, Beograd, Nielsen D. (editor) at all. (1990) Irrigation of Agricultural Crops, ASA, Medison Na~in na polagawe na predmetot:


Ispitot se polaga posle utvrduvawe na znaewata od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: OSNOVI NA ZA[TITATA NA RASTENIJATA I @IVOTNATA SREDINA (ZF00358)

Semestar i broj na ~asovi: V, 2 + 1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Eftim An~ev prof. d-r Stanislava LazarevskaCel na predmetot: Celta na ovoj voveden predmet na nasokata za za{tita na rastenijata e studentite da navlezat vo teoretskite i prakti~kite ekolo{ki osnovi vo za{titata na rastenijata: Zapravo da ja povrzat ekologijata i za{titata. Osobena cel e da se prezentira vistinskoto ekolo{ko mesto na za{titata vo celokupnoto zemjodelsko proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved Biolo{ki karakteristiki na planetata zemja - karakteristiki na biosferata. Postanok na ìvata materija. Evolucija i razvoj na ìvata maetrija. Biodiverzitet. Zemjodelstvoto kako organizirana dejnost za proizvodstvo na hrana. Definicija i karakteristiki na zemjodelskoto proizvodstvo. Hemizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. [tetni agensi vo zemjodelskoto proizvodstvo: Abiotski i biotski. Borba protiv abiotskite i biotskite {tetni agensi vo zemjodelskoto proizvodstvo. Hemiski metodi na borba: Definicija i klasifikacija na pesticidite. Pregled na pesticidite. Biolo{ki i drugi nepesticidni metodi vo borba protiv biolo{ki {tetnite agensi vo zemjodelskoto proizvodstvo. Zakonski aspekti vo borba protiv {tetnite agensi vo zemjodelskoto proizvodstvo. Ekonomika na za{titata na rastenijata. Perspektivi na za{titata na rastenijata vo XXI vek i vo noviot milenium. Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so abiotskite {tetni agensi. Zapoznavawe so biotskite {tetni agensi: Insecta, Acarina, Nematodes, Rodentia, Aves, Limaces, Fungi, Bacteria, Herba, Viruses. Prakti~no razgleduvawe na problemite vrzani so aplikacijata i formulacijata na pesticidite. Literatura: Todorovi}. Op{te ratarstvo. Beograd. 1953. N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}, E. An~ev: Zemjodelska entomologija (I - op{t del), Skopje, 1987. P. Vukasovi} i sor.: [teto~ine u biqnoj proizvodwi (I i II del), Beograd, 1964. A. Stankovi}: Fitofarmacija 1,2,3,4. Beograd. 1978. B. Baltovski: Fitofarmacija. Skopje. 1984. Oparin. Postanak ìvota na zemqi. Beograd. 1952. Rajnberg. Metoda nau~nog rada. 1946. M. Maceqski. Op{ta fitofarmacija. Zagreb. 1968.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva usno otkako studentite }e go apsolviraat prakti~niot del.


Predmet: OP[TA ENTOMOLOGIJA (ZF00359)Semestar i broj na ~asovi: V, 3 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stanislava Lazarevska pom. ass. Biljana TaleskaCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so vidovite od klasata Insekta: Nejzinoto sistematsko mesto, gradba, razvojni stadiumi, zna~ewe na insektite vo rastitelnoto zemjodelsko proizvodstvo. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Istoriski razvoj na entomologijata kako nau~na i nastavna disciplina. Postanok i filogenija na insektite. Sistematsko mesto na insektite vo ìvotinskoto carstvo (karakteristika na koloto Artropoda). Morfologija na insektite. Anatomija na insektite. Organi za sekrecija (`lezdi so nadvore{no i vnatre{no la~ewe - endokrinen sistem). Setivni organi (mehani~ki i hemiski drazbi, vla`nost, toplina, sluh, vid). Dvièwe i odnesuvawe na insektite. Organi za proizvodstvo na svetlina. Razmnoùvawe na insektite. Polagawe na jajca. Razvitok na insektite (embrionalen i postembrionalen razvitok, preobrazbi, postmetabolen razvitok, prekini vo razvitokot: fakultativni i oblikatni dijapauzi, generacii, polimorfizam). Ekologija na insektite (populacii, biocenozi, entomocenozi, agroekosistemi), faktori na nadvore{nata sredina-abioti~ki faktori). Bioti~ki faktori (intraspecifi~ni i interspecifi~ni odnosi). Antropogeni faktori. Vkupno dejstvo na ekolo{kite faktori, ekolo{ka plasti~nost. Promeni vo brojnosta na insektite - masovni pojavi.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe na studentite so insektite: morfologija, vnatre{na gradba, dvièwe i odnesuvawe, razmnoùvawe i razvitok, insektite i nivnata ìvotna sredina. Na ve`bite }e se koristi ìv i prepariran materijal od insektite. Literatura: N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}, E. An~ev: Zemjodelska entomologija (I–op{t del), Skopje, 1987. @. Kova~evi}: Op{ta i posebna entomologija, Zagreb, 1960. P. Vukasovi} i sor.: [teto~ine u biqnoj proizvodwi (I i II del), Beograd, 1964. Wigglesworth, V.B. Insect Physiology, London, 1967. A. Be{ i sor.: Op{ta entomologija, Sarajevo, 1980. N. Tanasijevi} i sor.: Posebna entomologija (I i II del), Belgrad, 1985. N.Tanasijevi}, D.Simova-To{i}: Posebna entomologija, Beograd, 1987. M. Maceljski, J. Igrc: Entomologija, Zagreb, 1991. N. Djukic, S. Maletin: Poljoprivredna zoologija sa ekologijom, Novi Sad, 1998. M. Maceljski: Poljoprivredna entomologija, Zagreb, 1999. Gullan, P.J., Cranston, P.S. The Insects – An Outline of Entomology, 2000.Na~in na polagawe na predmetot:Se izgotvuva insektarium, se polaga kolokvium i se polaga usten ispit.


Predmet: OP[TA FITOPATOLOGIJA (ZF00360)Semestar i broj na ~asovi: V, 3 + 2 ~asaNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Jovan~ev ass. m-r Vladimir Stojanovski ass. m-r. Biljana KuzmanovskaCel na predmetot: Voveduvawe na studentite vo op{tite zakonitosti na fitopatologijata {to predstavuva osnova za predmetite od specijalna fitopatologija, i fitofarmacijata.Sodr`ina na teoretskiot del predmetot: Voved. Istoriski razvoj na fitopatologijata. Mesto i zna~ewe na fitopatologijata vo za{titata na rastenijata. Predmet i zada~i na fitopatologijata. Klasifikacija na pri~initelite na bolestite i bolestite. Simptomi na bolestite. Identifikacija. Parazitizam: Patogeneza. Vlijanie na ekolo{kite faktori vrz patogenezata. Promeni vo intenzitetot na bolestite (epifitotiologija): Otpornost na rastenijata kon bolestite (fitoimunologija). Metodi za za{tita na rastenijata od bolesti.Sodr`ina na ve`bite: Laboratoriski ve`bi, tehnika na pripremawe na preparati, mikroskopirawe, zapoznavawe na morfolo{kite osobini na oddelni pri~initeli na rastitelnite boleseti. Izolacija, odgleduvawe. Terenski ve`bi, ocenka na intenzitetot na zaboluvaweto, zemawe na primeroci za laboratoriski prou~uvawa, herbarizirawe na materijalot.Literatura: F. Pej~inovski: Zemjodelska fitopatologija, (op{t del), 1997. M. Josifovi}: Poqoprivredna fitopatologija, Beograd, 1964. Agrios: Plant pathology, London, 1988, 1998. P. Jovan~ev: Predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OP[TA FITOFARMACIJA SO OSNOVI NA TOKSIKOLOGIJA (ZF00361)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. d-r Aco Janevski Cel na predmetot: Fitofarmacijata i toksikologijata se disciplini koi za prv pat se voveduvaat na Zemjodelskiot fakultet. Celta e studentite da se zapoznaat so fundamentite na hemoterapijata i so op{tite principi od ovaa sfera {to vaàt vo zemjodelstvoto. Pokraj toa imaj}i ja vo predvid toksi~nosta na pesticidite celta na ovoj predmet e studentite da se zapoznaat so osnovnite elementi od op{ta toksikologija kako bi moèle da ja stavat pod kontrola toksi~nosta na pesticidite pri nivnata primena vo zemjodelstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved, Metodi za boorba protiv biolo{kite {tetni agensi vo zemjodelstvoto, {umarstvoto, veterinata, medicinata i komunalnata higiena. hemiski metodi. Prednosti i nedostatoci na hemiskite metodi. Definicija i klasifikacija na pesticidite, op{ti napomeni za grupite pesticidi. Oblik na proizvodstvo na pesticidite (formulacija na pesticidite). Aplikacija na pesticidite. Op{ti razgleduvawa za toksikologijata na pesticidite. Parametri na toksi~nost: LD50, LD95, LD99, MLD. Karenca. Tolerancija. Rezidui. Metodi za utvrduvawe na reziduite na zemjodelskite kulturi. Toksi~nost na pesticidite vo biosferata: Toksi~nost na lu|eto, doma{nite ìvotni, ribi, p~eli, dive~. Fitotoksi~nost. Razli~na primena na pesticidite vo zemjodelstvoto i postignuavawe na maksimalni ekonomski efekti vo za{tita na rastenijata, a minimalni toksi~ni reperkusii vo agroekosistemite.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so mo`nostite za formulacija na pesticidite. Zapoznavawe so najva`nite formulacii. Dozacii. Koli~ina na preparat po edinica povr{ina i po rastenie (ovo{tarstvo, lozarstvo) vo zavisnost od formulaciite i aplikacijata. Prakti~na rabota so aplikaciranost na pesticidite. Utvrduvawe na CD za poedini grupi na ìvotni, pred se za insekti. Za{tita od toksi~nost na pesticidite.Literatura: Maceljski: Opšti fitofarmaciji; Baltovski: Fitofarmaciji; Postolovski et al. 2000: Pregled na registrirani pesticidi vo R. Makedonija.A. Stankovic: Fitofarmacija, I, II, III, IV del, Novi Sad 1972. [ovqanski Radmila, Zlata Kloko~ar-Smit: Praktikum iz fitofarmacije, Novi Sad, 1976. Predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se sostoi od prakti~en i teoretski del.


Predmet: TRO[OCI I KALKULACII - IZBOREN (ZF00362)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc.d-r Aleksandra Martinovska Cel na predmetot: Predmetot im ovozmoùva na studentite da dobijat znaewe za osnovnite ~initeli na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata, elementite na tro{ocite, analiti~kite i investicionite kalkulacii vo zemjodelskoto proizvodstvo, kako i ocenkata na ekonomskiot uspeh na raboteweto na zemjodelskoto pretprijatie.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Osnovni faktori (~initeli) na procesot na proizvodstvoto i reprodukcijata. Tro{oci: osnovni elementi na tro{ocite: (1) materijalni tro{oci, (2) tro{oci na amortizacija, (3) tro{oci na rabotna sila. Podelba na tro{ocite: spored izvorite na nastanuvawe, spored sloènosta na strukturata, spored mo`nostite i na~inot na prenesuvaweto (direktni i indirektni tro{oci). Podelba spored promenlivnosta vo zavisnost od tro{eweto vo obemot na proizvodstvoto. Metodi za utvrduvawe na tro{ocite: kalkulacii (cel, podelba, prethodni i naredni kalkulacii, makro i mikro-ekonomski kalkulacii). Vidovi na kalkulacii: utvrduvawe na tro{ocite za koristewe na tehni~kite sredstva za proizvodstvo, analiti~ki kalkulacii na linii na proizvodstvoto, diferencijalna kalkulacija, investiciona kalkulacija. Procenka na postojani i osnovni sredstva. Procenka na arsko |ubre. Utvrduvawe na pokazateli na ekonomskiot uspeh na raboteweto: za vrednosta na proizvodstvoto, za tro{oci na raboteweto, za ekonomskite rezultati (neto produkt, ~ist prihod, dobivka). Utvrduvawe na ekonomskite pokazateli na godi{no rabotewe: vkupen prihod, dohod, ~ist dohod. Na~in na merewe na ekonomskite rezultati: ekonomi~nost na proizvodstvoto, rentabilnost, produktivnost na trudot.Sodrìna na ve`bite: Metodi za procenka na vrednosta na arskoto |ubre. Amortizacija na postojanite sredstva. Sloèna interesna smetka. Anuitet. Ekonomska opravdanost na investiciite. Presmetuvawe na cenata na ~inewe.Literatura: Andrić, Jovan. Troškovi i kalkulacije u poljoprivrednoj proizvodnji. Beograd: Savremena administracija, 1998. Lazarov, Stojan, Milanov, Metodi. Praktikum po kalkulacii. Skopje: Zemjodelski fakultet, 1985.Na~in na polagawe na ispitot: Nastavata se sostoi od predavawa i ve`bi, na koi prakti~no se obrabotuvaat delovite od predavawata.


Predmet: AGROMARKETING - IZBOREN (ZF00363)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vexija Usaleski prof. d-r Nenad GeorgievCel na predmetot:Predmetot gi zapoznava studentite so marketin{kiot pristap vo raboteweto na pretprijatijata, kade {to vo fokusot se zema marketing koncepcijata na proizvodstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Opredeluvawe na su{tinata i zna~eweto. Poim i definicija na marketingot. Razvoj an marketingot kako nau~na disciplina. Preduslovi za pojavuvawe i razvoj na marketing koncepcijata. Osnovni faktori od koi zavisi primenata na marketingot. Primenata na marketingot vo na{i uslovi. Potro{uva~kata i kupuvaweto na pazarot. Osnovnite komponenti na pazarot. Pribirawe na informacii za donesuvawe na odluki vo marketingot. Sodrìna (funkcii i instrumenti) na marketingot. Proizvodot vo marketing koncepcijata. Distribucija. Politika na ceni. Promocija. Upravuvawe so marketing aktivnostite. Organizacija na marketingot. Marketing vo me|unarodniot promet. Vtor del. Poim i zna~ewe na agromarketingot. îniteli na prometot. Mehanizam i organizacija na prometot. Trgovija so zemjodelski proizvodi i nejzinata podelba. Pazarni institucii vo prometot. Na~ini na odbeleùvawe na proizvodite vo prometot. Zdravstvena ispravnost na prehrambenite proizvodi. Politika i mehanizmot na cenite. Kontrola na pazarnite odnosi. Merki za ograni~uvawe na tro{ocite na prometot. Svetski i me|unarodni organizacii i dogovori od zna~ewe za proizvodstvo i promet na hrana. Pova`ni pazarni pokazateli i uslovi na prometot na zemjodelski proizvodi. Svetski pazar na zemjodelski proizvodi.Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite }e se analiziraat nekoi pova`ni partii od teoretskiot del so prikazi na prakti~ni primeri preku tabeli, grafikoni, sliki i drugo.Literatura: Marketing. B. Ja}oski. Ekonomski fakultet Skopje, 1997. Avtorizirani predavawa od prof. d-r B.Anakiev, Biblioteka na zemjodelski fakultet - Skopje. Trziste i promet poljoprivrednih i agroindustrijskih proizvoda. Tomin A. Gjorovic M. NIR "Zadruga" Beograd, 1985.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva etapno po poodelni partii nekolku pati vo semastarot, preku soodvetni testovi.


Predmet: OVO[TARSTVO (ZF00364)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marjan Kiprijanovski pom.ass. To{o Arsov Cel na predmetot: Predmetot ima cel da gi zapoznae studentite so biolo{kiti zakonitosti kaj ovo{nite rastenija kako i so osnovnite principi za podigawe i odgleduvawe na ovo{nite nasadi i osnovnite karakteristiki na pova`nite ovo{ni vidovi i sorti.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved, predmet i zna~ewe na ovo{tarstvoto. Morfologija na ovo{nite rastenija. Biolo{ko-fiziolo{ki zakonitosti (stadiumi, periodi i fazi vo ìvotniot ciklus na ovo{kite). Ekologija na ovo{nite rastenija. Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi. Podlogi za oddelni ovo{ni vidovi. Ovo{en rasadnik. Na~ini na kalemewe. Me|usebno vlijanie na komponentite na kalemot i nivna kompatibilnost. Odgleduvawe na podlogite i sadnicite vo pitomnikot. Vadewe na sadnicite i postapka do upotreba. Morfolo{ki, biolo{ki, pomolo{ki i stopanski karakteristiki na vode~kite sorti kaj pova`nite ovo{ni vidovi koi se odgleduvaat kaj nas.Podigawe na ovo{ni nasadi: izbor na lokacija, priprema na povr{inata. Izbor na vidovi, podlogi i sorti. Rastojanie na sadewe. Sadewe. Pomotehnika: sistem na odgleduvawe, rezidba, proreduvawe na plodovi. Za{tita od niski temperaturi i drugi elementarni nepogodi. Agrotehnika vo ovo{ni nasadi: na~ini na odrùvawe na po~vata vo ovo{nite nasadi, |ubrewe, navodnuvawe. Berba, plasirawe, pakuvawe i transport na ovo{jeto. ûvawe na ovo{jeto vo obi~ni plodo~uvali{ta, vo ladni plodo~uvali{ta vo obi~na i kontrolirana atmosfera. Promeni na plodovite vo tekot na ~uvaweto. Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so organite i fenofazite na ovo{nite rastenija. Zapoznavawe so ovo{en rasadnik. Generativno i vegetativno razmnoùvawe. Podlogi. Kalemewe. Nega na sadnici. Sadewe na ovo{ki. Formirawe na kruni. Rezidba na rodni ovo{ki. Proreduvawe na plodovi. Zapoznavawe so agrotehni~ki merki. Vidovi ambalaà. Zapoznavawe so pova`nite sorti od ovo{nite vidovi. Literatura: B. Ristevski., K. Simovski: Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi. Skopje 1986. K. Simovski, B. Ristevski: Op{to ovo{tarstvo. Skopje,1986. B. Ristevski: Podigawe i odgleduvawe na ovo{ni nasadi. Skopje, 1995. M. [o{ki}: Vo}arstvo. Beograd, 1991. M. Grup~ev: Ovo{je od berba do potro{uva~ot. Skopje, 1991. Na~in na polagawe na predmetot:Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: GRADINARSTVO (ZF00369)Semestar broj na ~asovi: VI, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. Gordana PopsimonovaCel na predmetot: Steknuvawe na znaewa za gradinarskite kulturi odgleduvani na otvoreno i vo za{titeni prostori.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: a) Op{t del : Voved i stopansko zna~ewe na gradinarstvoto kako zemjodelska

granka. Sostojba i uslovi za razvojot na gradinarstvoto na otvoreno i vo za{titeni prostori. Sistemi i metodi na odgleduvawe na otvoreno i vo za{titeni prostori. Vidovi i tipovi na za{titeni prostori, nivna tehni~ka i tehnolo{ka funkcionalnost i stepen na eksploatacija.

b) Specijalen del : Poteklo, rasprostranetost i klasifikacija na gradinarskite vidovi. Izu~uvawe na morfolo{kite i biolo{kite osobini na kulturnite vidovi i sorti. Tehnologija na proizvodstvo zavisno od biologijata na kulturite i sortite na otvoreno i vo za{titeni prostori. Specifi~nost na oddelni agrobiolo{ki merki vo tek na vegetacija so cel oddrùvawe na posevite vo dobra kondicija - uslov za povisok stepen na tolerantnost kon odredeni zaboluvawa i {tetnici. Izbor na sorti so povisoka tolerantnost kon nadvore{nite faktori. ]e se izu~uvaat odredeni vidovi od familiite: Solonaceae; Cucurbitaceae; Brasicaceae; Alliaceae; Fabaceae; Astaraceae; Chenopodiaceae i Apiaceae. Izu~uvaweto na sekoj vid opfa}a stopansko zna~ewe, biologija, morfologija, tehnologija na proizvodstvo na otvoreno i vo z{titen prostor, berba, kvalitet na proizvodot, namena klasirawe.

Sodrìna na ve`bite: Sostavuvawe na modeli na plodoredi. Odreduvawe na vegetacioniot prostor. Presmetuvawe na toplotna energija, vidovi na energetski izvori. Zapoznavawe so reproduktivnite organi na rastenijata. Morfologija na izu~uvanite vidovi od teoretskiot del. So terenski ve`bi - zapoznavawe oddelni agrotehni~ki merki na otvoreno i vo z{titeni prostori. Poseti na proizvodni i prerabotuva~ki objekti.Literatura: Alaxajkov L. 1983: Op{to gradinarstvo, Univerzitet Kiril i Metodij Skopje; Lazi} B. i sor. 1998: Povrtarstvo, Univerzitet u Novom Sadu; Damjanovi} i sor.:Gajawe povr}a u plastenicima, 2000; Monografija za odelni kulturi; Nau~ni i stru~ni separati od doma{ni i stranski spisanijaNa~in na polagawe na ispitot: se izveduva usno po prethodno kolokvirawe na ve`bite i ocena na semenarskite raboti.


Predmet: HERBOLOGIJA (ZF00370)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mirko Mihajlovski ass. m-r Zvonko PacanoskiSodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Poim i poteklo na plevelite. Biologija i ekologija na plevelite. Bonitirawe na stani{teto so pomo{ na plevelite. Agroekolo{ki indeksi na plevelite. Metodi za prou~uvawe na plevelite. Metodi za ocenuvawe efikasnosta i fitotoksi~nosta na herbicidite. Metodi na polski opiti so herbicidi. Klasifikacija na plevelite: klasifikacija od aspekt na upotreba na herbicidite, biolo{ka-ekolo{ka klasifikacija i sl. Pregled na pora{irenite vidovi pleveli vo R. Makedonija: pleveli vo poledelskite kulturi, pleveli vo gradinarskite kulturi, pleveli vo lozovite i ovo{nite nasadi itn. Merki za suzbivawe na plevelite: preventivni i direktni merki za borba protiv plevelite. Agrotehni~ki merki, mehani~ki merki, fizi~ki merki, biolo{ki merki i hemiski merki za borba protiv plevelite. Poim za herbicidi i nivna klasifikacija od aspekt na nivnata primena. Osnovni karakteristiki na stopanski pozna~ajnite herbicidi. Suzbivawe na plevelite so herbicidi vo poodelnite kulturi: ìtni, fura`ni, industriski, gradinarski, lozovi i ovo{ni nasadi, livadite i pasi{tata, kako i na neobrabotlivite povr{ini (èlezni~ki prugi i sl.). Tehnika na primena na herbicidite.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so biolo{kite, morfolo{kite i dr. svojstva na okolu 100 vida pleveli. Sobirawe i herbarizirawe na plevelni rastenija.Literatura: Kostov, T: Herbologija (avtorizirani predavawa), Zemjod. fak., Skopje, 2002; Kostov, T: Op{to poledelstvo so agroekologija (Praktikum), Zemjod. fak., Skopje, 1994; Koji}, M i V. Jawi}; Osnovi herbologije, " Nauka", Beograd, 1994; Fetvadìeva Nade`da so sorab. : Herbologija, "Zemizdat", Sofija, 1991; Postolovski, M, F. Pej~inovski, T. Kostov, Roza Nakova: Pregled na pesticidite registrirani vo R. Makedonija, Ministerstvo za zemjodelstvo i Zdruènie za za{tita na rastenijata, Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se dostavuva herbarska zbirka, a potoa se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SPECIJALNO POLEDELSTVO (ZF00367)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2 + 1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zoran Dimov Cel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo zapoznavawe so nivskite kulturi, tehnologijata na nivnoto odgleduvawe, {to pretstavuva osnova za dobivawe na visoki, stabilni i rentabilni prinosi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Struktura na seidbenite povr{ini i podelba na nivskite kulturi. @itni kulturi, stopansko zna~ewe. Pokarakteristi~ni pretstavnici so osvrt na biolo{kite svojstva, agrotehnikata i uslovite na odgleduvawe. Zrnesti me{unkasti kulturi, botani~ka pripadnost, stopansko zna~ewe i pova`ni pretsavnici. Klubenesti kulturi, sorti agrotehnika i uslovi na odgleduvawe. Vlaknodajni i maslodajni klturi, stopansko zna~ewe, agrotehni~ki merki i prinosi. Kulturi za proizvodstvo na {e}er. Kulturi za tehni~ka prerabotka (hmeq i tutun). Aromati~ni, za~inski i lekoviti rastenija, uslovi i na~in na odgleduvawe i primeneta agrotehnika. Fura`ni kulturi. Livadi i pasi{ta.Sodrìna na ve`bite:Zastapenost na navedenite kulturi vo R. Makedonija. Zapoznavawe so morfolo{kite karakteristiki na sekoja kultura oddelno. Prakti~no poznavawe na ìtnite, industriskite i fura`nite kulturi. Literatura: Zrnesti i klubenesti kulturi. Guguv~evski, M., An~ev, T. Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje 1972; Industriski kulturi. \or|evski, Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje 1975; Krmno biqe. Mi{kovi}, B., Nau~na kwiga, Beograd, 1986. Na~in na polagawe na predmetot:Se polaga kolokvim i usten ispit.


Predmet: MIKOZI (ZF00365 i ZF00530)Semestar i broj na ~asovi: VI, (3+2) i VII, (3+2) ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Jovan~ev ass. m-r Vladimir StojanovskiCel na predmetot: Voveduvawe na studentite vo teoretsko i prakti~no zapoznavawe na mikozite, rasprostranetost, simptomite na bolestite, biologija na pri~initelite na bolestite i merkite za za{tita.Sodrìna na teoretskiot del predmetot: Mesto na gabite vo ìviot svet. [tetnost za zemjodelskite kulturi.Osnovni karakteristiki na fitopatogenite gabi: morfologija, ishrana, ekolo{ki faktori za razvoj, razmnoùvawe (bespolovo, polovo). Klasifikacija i nomenklatura na gabite: Carstvo: Fungi. Oddel I: Muxomycota, klasa: Acrasiomycetes, Myxomycetes, Plasmodiophoromycetes. Oddel II: Eumycota. Pododdel I: Mastigpmycotina, klasi: Chytridiomycetes, Hyphochytridiomycetes, Oomycetes. Pododdel II: Zygomycotina, klasi: Zigomycetes, Trichomycetes. Pododdel III: Ascomycotina, klasi: Hemyascomycetes, Plectomycetes, Lobulbrniomycetes, Discomycetes. Pododdel IV: Basidiomycotina, klasi: Teliomycetes, Hymenomycetes, Gasteromycetes. Pododdel V: Deuteromycotina, klasi: Blastomycetes, Hyphomycetes, Coelomycetes. Fitopatogenite gabi se razrabotuvaat od sekoj oddel i pododdel po klasa, red, familija, rod i vid kaj zemjodelskite kulturi: ìtni, industriski, fura`ni, gradinarski, ovo{ni i lozata. Merki za za{tita.Sodrìna na ve`bite: Laboratoriski ve`bi. Zapoznavawe so morfolo{kite i biolo{kite karakteristiki na oddelnite pri~initeli na rastitelnite bolesti. Raspoznavawe na herbariziran materijal. Na terenskite ve`bi studentite se zapoznavaat so bolestite kaj oddelnite zemjodelski kulturi, prisutni vo na{ata zemja, kako i na~inite za nivno suzbivawe.Literatura: F. Pej~inovski: Fitopatologija (op{t del). M. Josifovi}: Poqoprivredna fitopatologija, Beograd, 1964. M. Ivanovi}: Mikoze biqaka, Beograd, 1992. Agrios: Plant Pathology, London, 1988, 1998. Singh. S. R.: Plant diseases. Oxford and IBN Publishimg CO., New Delhy, Bombay Calcuta, 1990. Predavawa.Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SPECIJALNA ENTOMOLOGIJA I (ZF00366)Semestar i broj na ~asovi: VI, 4+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile PostolovskiCel na predmetot: Vo nastavata studentite teoretski i prakti~no }e gi izu~uvaat vidovite na insekti od aspekt na sistematska pripadnost, biolo{ki razvoj, rasprostranuvawe, zna~ewe, {tenost, merki za suzbivawe i dr.Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot: Voved. Filogenija na insektite, Sistematika na insektite, binomna nomenklatura, kodeks na zoolo{kata nomenklatura. vidot akko takson, podvid, divergentna i konvergentna evolucija, endemski vidovi, zoogeografija. Taksonomski karakteristiki na redovite i na familiite vo zna~ajni ekonomski vidovi. Apterygota: Protura, Collembola, Diplura, Thysanura.Pterygota: Ephemeroptera, Odonata, Orthoptera - Acrididae, Tettigonidae, gryllidae, gryllotalpidae; Phasmida, Dictyoptera - Blattidae, Mantidae; Isoptera, Dermaptera, Plecoptera, Psocoptera, Mallophaga, Anoplura, Thysanoptera, Heteroptera - Pentatomidae, Miridae, Nabidae, Tingittidae; Homoptera - Cicadina, Aphidina, Aleurodina, Psylina, Coccina; Neuroptera, Coleoptera - Carabiade, scarabaeidae, Elateridae, Buprestidae, Anobidae, Chrysomelidae, Bruchidae, Cerambicidae, Nitidulidae, Coccinelidae, Curculionidae, Scolytiade.Sodr`ina na ve`bite: Taksonomski karakteristiki i poznavawe na vidovite.Literatura: Lea Shmidt: Tablica za determinaciju insekata, Zagreb, 1970; D. Simova-Tosic: Tablice za odredjivanje insekata, Beograd, 1071; P. Vukasovic et. al. : Stetocine u skladistima, Novi Sad, 1972; D. Simova-Tosic: Prirucnik za posebnu entomologiju, Beograd, 1974; Grupa avtori: Prirucnik za izvestajno prognozne sluzbe u zastiti poljoprivrednih kultura, Beograd, 1983; N. Tanasijevi} i sor.: Posebna entomologija (I i II del), belgrad, 1985; N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}: Posebna entomologija, Beograd, 1987; M. Maceljski: Poljoprivredna entomologija, zagreb, 1999; Postolovski i sor. (2000): Pregled na pesticidi vo R. Makedonija. Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako studentite }e go apsolviraat prakti~niot del.


Predmet: MENAXMENT NA RASTITELNOTO PROIZVODSTVO IZBOREN (ZF00368)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile Pe{evski Cel na predmetot: Predmetot gi educira studentite vo vrska so upravuvaweto i rakovodeweto i za organiziraweto na gradinarskoto i cve}arskoto proizvodstvo.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Specifi~nosti na rastitelnoto proizvodstvo. Faktori na rastitelnoto proizvodstvo. Organizirawe, odlu~uvawe, upravuvawe i rakovodewe na zemjodelskite stopanstva. Planirawe i proektirawe vo zemjodelskite stopanstva. Reonizacija i specijalizacija. Golemina i osnovni proporcii na zemjodelskoto proizvodstvo. Merewe i ocenuvawe na intenzivnosta. Organizacija na sredstvata za proizvodstvo. Organizacija na stopanski dvor. Organizacija na mreìte vo stopanstvoto. Racionalna eksploatacija na sredstvata za proizvodstvo. Normirawe na trudot i metodi za normirawe. Analiti~ka procena na rabotnite mesta i rabotite. Vkupen prihod i negovata raspodela. Analiza na raboteweto na zemjodelskoto pretprijatie. Organizacija na poledelskoto proizvodstvo. Organizacija na rabotnite procesi vo poledelskoto proizvodstvo. Organizacija na lozarskoto proizvodstvo. Organizacija na ovo{tarskoto proizvodstvo. Organizacija na rabotnite procesi vo lozaro-ovo{tarskoto proizvodstvo.Sodrìna na prakti~niot del na predmetot: Operativen plan. Plan za izvr{uvawe na rabotnite procesi. Utvrduvawe na norma vreme i raboten efekt. Racionalna organizacija na osnovnite rabotni procesi vo rastitelnoto proizvodstvo.Literatura: Organizacija na zemjodelskite stopanstva i organizacija na sto~arskoto proizvodstvo. Galev, Arsovski. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje, Skopje, 1990. Organizacija na poledelskoto proizvodstvo - praktikum. Pe{evski, Anakiev. Zemjodelski fakultet, Skopje, 1995. Menaxment vo gradinarstvoto i cve}arstvoto (avtorizirani predavawa). Pe{evski, Zemjodelski fakultet, Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva odkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del od predmetot.


Predmet: BIOCENOLOGIJA - IZBOREN (ZF00371)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Eftim An~ev prof. d-r Petre Ivanovski prof. d-r Tatjana Prentovi}Cel na predmetot: Predmetov se voveduva za prvpat pat na ovoj fakultet i ima za cel prou~uvawe na zaednicite na ìviot svet od oblasta na fitocenologija i zoocenologija. Studentite treba da se zapoznaat so fundamentite i metodite na biocenologijata.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Biocenologijata kako nauka, zna~ewe i podelba. Osnovi i zna~ewe na fitocenologijata. Sinekologija na rastitelnosta. Razvitok na rastitelnite zaednici i nivnata sredina. Taksonomija. Pozna~ajni rastitelni zaednici. Metodi za ocenuvawe i podobruvawe na istite. Pozna~ajni vidovi vo rastitelnite zaednici. Poim za fauna i determinacija. Na~ini na utvrduvawe na kvantitativniot i kvalitativniot sostav na faunata na odreden biotop. Metodiki na faunisti~kite istraùvawa. Biotop, Biocenoza i Agroekosistemi. Agrobiocenoza i Agroekosistemi. Biocenoza, zoocenoza, entomocenoza. Definicija na nekoi zoocenozi i nivnite karakteristiki: abudantnost, dominantnost, frekfentnost. Faunisti~ka sli~nost pome|u poedini zaednici. Dominantska identi~nost pome|u ìvotinskite zaednici. Matemati~ki metodi za prou~uvawe vo zoocenologijata Sorensenov i Rankonenov broj.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so pozna~ajnite vidovi vo na{ite asocijacii. tehniki i metodi na fitocenolo{ki snimawa. Ocenuvawe na fitocenozite. Zapoznavawe so metodite za zoocenolo{kite istraùvawa i so najrazli~ni zoocenozi vo agrosistemite, posebno na entomocenozite na najva`nite zemjodelski kulturi. Prezentacija na rezultatite od biocenolo{kite istraùvawa.Literatura: Poqoprivredna fitocenologija, Kova~evi} J., Zagreb. 1971. Fura`no proizvodstvo, Ivanovski R. P., Skopje 2000. Boloh: Die Londethive. Budapest 1954. Stankovi}: Ekologija ìvotiwa. Beograd 1952. Tishler: Ekologija Moskva 1975, Sekuli}: Fauna Carabidae u Severnoj Ba~ki. Doktorska disertacija. Novi Sad 1977; An~ev: Fauna Diptera Brachycera na pcenici u Makedoniji sa posebnim osvrtom na {tetne vrsti. Doktorska disertacija Novi Sad 1980.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se polaga usmeno, materijata od ve`bi se kolokvira preku proverka na prakti~nite znaewa.


Predmet: LOZARSTVO (ZF00536)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zvonimir Boìnovi} doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so podignuvawe i odgleduvawe na lozovi nasadi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Zna~ewe i uloga na lozarstvoto. Organi na vinovata loza. Vlijanie na ekolo{kite uslovi, razmnoùvawe na vinovata loza, podignuvawe i odgleduvawe na lozovi nasadi. Agrotehni~ki i ampelotehni~ki merki vo lozarstvoto. Na~in na kroewe. Lozni podlogi, trpezni sorti, vinski sorti.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so organite na vinovata loza, na~in na kroewe i raspoznavawe na podlogite i sortite.Literatura: Op{to lozarstvo. Petar Hristov, Ampelografija. Zvonimir Boìnovi}Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: VIROZI (ZF00531)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. Rade Rusevski ass. m-r Vladimir StojanovskiCel na predmetot: Voveduvawe na studentite vo teoretsko i prakti~no zapoznavawe na virozite, rasprostranetost, simptomite na bolestite, osobinite na virusite i merkite za za{tita.Sodr`ina na teoretskiot del predmetot: Voved. Ekonomska va`nost na virusnite zaboluvawa. Morfolo{ki osobini na virusite: oblik i golemina, gradba na virusite. Biofizi~ki osobini na virusite. Antigeni osobini na virusite. Priroda i poteklo na virusite. Virusni infekcii. Translokacija i distribucija na virusite vo rastenijata. Simptomi predizvikani od rastitelnite virusi. Prenesuvawe na rastitelnite virusi. Prenensuvawe so vegetativniot propagativen materijal. Mehani~ko prenesuvawe na virusite. Prenesuvawe so semeto. Prenesuvawe so insekti i dr. na~ini na prenesuvawe. Nomenklatura i klasifikacija na virusite.Specifi~ni bolesti predizvikuvani od virusite. Virusni bolesti kaj tutunot, virusni bolesti kaj domatot, virusni bolesti na piperkata, virusni bolesti na tikvenite kulturi, virusni bolesti na krstocvetnite, virusni bolesti na leguminozite, virusni bolesti na {e}ernata repa, virusni bolesti na lozata i ovo{kite. Na~ini na borba.Sodr`ina na ve`bite: Raspoznavawe na pova`nite virusni zaboluvawa na herbariziran materijal i vo priroda. Na terenskite ve`bi studentite se zapoznavaat so virusnite zaboluvawa kaj oddelni zemjodelski kulturi, prisutni vo na{ata zemja, kako i na~inot na nivnoto suzbivawe.Literatura: D. [uti}: Viroze biqaka, 1995, Beograd. B. [uti}: Viroze biljaka, 1983, Beograd. F. Pej~inovski: Zemjodelska fitopatologija:(op{t del), 1996. Agrios: Plant pathology, London, 1988, 1998. Predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: SPECIJALNA ENTOMOLOGIJA II (ZF00532)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile PostolovskiCel na predmetot: Vo nastavata studentite teoretski i prakti~no }e gi izu~uvaat vidovite na insekti od aspekt na sistematska pripadnost, biolo{ki razvoj, rasprostranuvawe, zna~ewe, {tenost, merki za suzbivawe i dr.Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot: Lepidoptera - Stigmellidae, Tineidae, Lithocolletidae, Hyponommeutidae, Sesiade, torthriciade, Bombicidae, Lasiocampidae, Saturnidae, Arctiiade, Noctuidae, Geometridae, Pieriade, Papilionidae; Diptera - Tipulidae, Culicidae, Cecidomyiade, Tabanidae, Bombicidae, Syrphidae, Trypetidae, Heliomyzidae, Opomyzidae, Agromyzidae, Chloropidae, Anthomyidae, Sarcophagidae, Tabanidae; Hymenoptera - Cephidae, Tenthredinidae, Ichneumonidae, Braconidae, Eurytomidae, Trichogramatidae, Cypnidae, Formicidae, Vespidae, Apidae, Bamsidae, Siphonaptera.Sodr`ina na ve`bite:Taksonomski karakteristiki i poznavawe na vidovite.Literatura: Lea; Grupa avtori: Prirucnik za izvestajno prognozne sluzbe u zastiti poljoprivrednih kultura, Beograd, 1983; N. Tanasijevi} i sor. : Posebna entomologija (I i II del), belgrad, 1985; N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}: Posebna entomologija, Beograd, 1987; M. Maceljski: Poljoprivredna entomologija, Zagreb, 1999; Postolovski i sor. (2000): Pregled na pesticidi vo R. Makedonija. Na~ina na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako studentite }e go apsolviraat prakti~niot del.


Predmet: SPECIJALNA FITOFARMACIJA (ZOOCIDI) IZBOREN (ZF00533)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile PostolovskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite detalno vo poznavaweto na zoocidite od hemisko i prirodno poteklo i nivnata primena vo suzbivaweto na {tetnicite.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot:Voved, Akaricidi, Insekticidi - organohlorirani, organofosforni, organosulfurni, karbamatni, amidini, dinitrofenoli, sintetski piretroidi, benzoilurei, nikotinoidi, fenilpirazoli, piroli, pirazoli, piridazinoni, kvinazolini, spinozini, insekticidi od rastitelno poteklo, antibiotici, fumiganti, repelenti, neorganski insekticidi, sinergisti, mineralni masla, Rodenticidi, Limacidi, Avicidi, Nematocidi, Osnovi na semiohemiskata ekologija.Sodr`ina na ve`bite:Zapoznavawe so hemiskite i fizi~kite svojstva na zoocidite; otrovnost; perzistentnost, karenca i dr.; merki za predostro`nost vo proizvodstvoto, primenata i ishranata na lu|eto.Literatura: Postolovski i sor. (2000): Pregled na pesticidite registrirani vo R. Makedonija; Miti} N. (2000): Pesticidi u poqoprivredi i {umarstvo u SR Jugoslaviji; Stankovi} (1977-84): Fitofarmacija Specijalni deo, N. Sad.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva otkako studentite }e go apsolviraat prakti~niot del.


Predmet: SPECIJALNA FITOFARMACIJA (HERBICIDI) IZBOREN (ZF00534)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mirko Mihajlovski ass. m-r Zvonko PacanovskiCel na predmetot:Predmetot gi zapoznava studentite so klasifikacijata na herbicidite i nivnata racionalna primena vo suzbivaweto na plevelite.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Mesto, zna~ewe i upotreba na herbicidite. Klasifikacija na herbicidite. Derivati na fenoksi karbonskite kiselini. Kombinirani herbicidi na fenoksi karbonskite kiselini so drugi herbicidi. Derivati na aromati~nite karbonski kiselini. Estri na ariloksifenoksialkanskite kiselini. Cikloheksanoni. Imidazoniloni. Organofosforni herbicidi. Benzonitrili. Piridini. Uracili. Piridazini. Karbamidi. Kombinacii na karbamidi so drugi herbicidi. Karbamati. Triazini. Kombinacii na triazini so drugi herbicidi. Dinitroanilini. Anilidi. Amidi. Sulfonilurei. Drugi herbicidi. Fitotoksi~nost. Pregled na herbicidi po kulturi. Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe na studentite so fizi~kte i hemiskite svojstva na herbicidite. Otrovnost, perzistentnost, karenca i drugi merki za predostro`nost pri nivnata upotreba.Literatura: Vaskrsije, J: Herbicidi. Nau~na kniga. Beograd. 1985. Stankovi}, A.: Fitofarmacija (I, II, III i IV del). Dru{tvo za za{tita biqa SR Srbije. Novi Sad. 1972.Postolovski, M i dr.: Pregled na pesticidite registrirani vo Republika Makedonija. Skopje. 2000. Miti}, N.: Pesticidi u poqoprivredi i {umarstvo u SR Jugoslaviji. 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se poloì prakti~niot del na predmetot.


Predmet: SPECIJALNA FITOFARMACIJA (FUNGICIDI) IZBOREN (ZF00535)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petar Jovan~evCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo teoretski i prakti~ni poznavawa specifi~nite karakteristiki na fungicidite, spektarot na dejstvoto na oddelni aktivni materii i formulacii vo suzbivaweto na patogenite pri nivnata racionalna primena. Sodr`ina na teoretskiot del predmetot: Voved. Mesto i zna~ewe na posebnata fitofarmacija i fungicidite. Klasifikacija na fungicidite (fungicidi, baktericidi, antiseptici). Namena: Bakarni soedinenija, sulfur i sulfurni soedinenija, tio i ditiokarbamati, merkaptani, strobulini i dr. Kontaktni i sistemi~ni fungicidi. Mehanizam na dejstvo i rezistentnost na patogenite prema fungicidite. Antibiotici i nivnata primena kako fungicidi i baktericidi.Sodr`ina na ve`bite:Zapoznavawe so fizi~ko-hemiskite osobini na fungicidite. Na~ini na nivnta primena. Doza i koncentracija. Raboten rastvor, emulzija, suspenzija za prskawe, primena na pra{iva i granuli. Fenofazi na tretirawe na oddelni zemjodelski kulturi. Odreduvawe na intenzitetot na napadot od oddelni pri~initeli na bolesti. Odreduvawe na efikasnosta na oddelni fungicidi vo suzbivaweto na dadeni patogeni. Na terenskite ve`bi studentite se zapoznavaat so na~inite na primenata na fungicidite ma{inite za aplikacija, odreduvaweto na dozata i koncentracijata, postapkata so ambala~ata, poslednite rokovi na tretirawe.Literatura: J. Ki{pati}: Fungicidi, Zagreb, 1976. Postolovski i dr.: Pregled na pesticidite registrirani vo Makedonija, 2000, Skopje. A. Stankovi}: Specijalna fitofarmacija, I, II, III, IV del, Novi Sad, 1972. Predavawa.Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga usten ispit.


Predmet: BAKTERIOZI (ZF00632)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. vonr. prof. d-r Sa{a Mitrev ass. m-r Vladimir StojanovskiCel na predmetot:Voveduvawe na studentite vo teoretsko i prakti~no zapoznavawe na bakteriozite, rasprostranetost, simptomite na bolestite, biologija na pri~initelite na bolestite i merkite za za{tita.Sodrìna na teoretskiot del predmetot: Identifikacija /dijagnoza na fitopatogenite bakterii. Op{ti mikrobiolo{ki tehniki. Opis i klasificirawe na simptomite na zaboluvaweto. Mikroskopska tehnika. Izolacija. Utvrduvawe na morfolo{kite, odgleduva~kite, patogenite, biohemiskite, serolo{kite, genetskite i dr. karakteristiki. Taksonomija. Numerolo{ka analiza na fenotipskite karakteristiki. Karakterizirawe na fitopatogenite bakterii so pomo{ na DNK. ûvawe na izoliranite bakterii.Specijalna fitobakteriologija: Prou~uvawe na pova`nite fitopatogeni bakterii za Republika Makedonija od rodovite: Pseudomonas, Xanthomonas, Erwinia, Agrobacterium, Clavibacter, Ralstonia, Xylella, Acetobacter, Acidovorax, Arthrobacter, Bacillus, Burkhoplderia, Clostridium, Curtobacterium, Pantoea i dr.Na~ini na suzbivawe: Epidemiologija. Procenka na {tetite. Metodi na prognoza. Profilaksa-preventiva. Karanti. Agrotehni~ki merki na borba. Profilakti~ko-terapevski merki na borba. Mehani~ki merki na borba. Hemiski merki na borba. Baktericidi, antibiotici i fitoncidi. Biolo{ki metod na borba. Rezistentnost kaj bakteriite.Sodrìna na ve`bite: Mikroskopska tehnika, izolacija, odgleduvawe, ~uvawe. Zapoznavawe so morfolo{kite i biolo{kite karakteristiki na oddelnite bakterii pri~initeli na rastitelnite bolesti. Na terenskite ve`bi studentite se zapoznavaat so bakteriozite kaj zemjodelskite kulturi.Literatura: M. Arsenijevi}: Bakterioze biqaka, Novi Sad, 1997. M. Josifovi}: Poqoprivredna fitopatologija, Beograd, 1964. Agrios: Plant Pathology, London, 1988, 1998. Predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: SPECIJALNA ZOOLOGIJA (AKAROLOGIJA, NEMATOLOGIJA, ORNITOLOGIJA, RODENTOLOGIJA) (ZF00633)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. d-r Slobodan Banxo Cel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so {teto~inite na zemjodelskite kulturi od klasata na pajacite Arachnoidea, nematodite Nematelmintes, pticite Aves, glodarite Rodentia (Mammalia).Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. AKAROLOGIJA: Morfologija (nadvore{na gradba), anatomija (vnatre{na gradba). Razmnoùvawe i razvitok. Sistematika na klasata Aracnoidea i {tetni vidovi za zemjodelskite kulturi: Red: Aacarina: podred: Notostigmata; podred: Holothyroidea; podred: Parasitiformes: (fam. Phytoseiidae); podred: Trombidiformes (fam. Tetranichidae, fam. Bryobiidae fam. Tenuipalpidae, fam. Tarsonemidae, fam. Eriophyidae, fam. Stigmaeidae); podred: Sarcoptiformes (fam. Acaridae). NEMATOLOGIJA: Morfologija (nadvore{na gradba), anatomija (vnatre{na gradba). Razmnoùvawe i razvitok. Sistematika na klasata Nematelmintes i {tetni vidovi za zemjodelskite kulturi: Red: Tylenchida: (rod: Heterodera, Meloidoginae, Radopholus, Rotylenchus, Paratylenchus, Criconemoides, Aphelenchoides, Ditylenchus, Pratylenchus, Anguina, Xiphinema, Rotylenchus, Tylenchorhynchus, Hoplolaimus). RODENTOLOGIJA: Morfologija (nadvore{na gradba), anatomija (vnatre{na gradba). Razmnoùvawe i razvitok. Sistematika na klasata Rodentia i {tetni vidovi za zemjodelskite kulturi: Red: Cricetidae: (rod: Apodemus, Microtus, Arvicola, Citellus, Cricetus, Spalax, Lepus, Ondatra, Ratus). POL@AVI: Morfologija (nadvore{na gradba), anatomija (vnatre{na gradba). Razmnoùvawe i razvitok. Sistematika na klasata Gastropoda i {tetni vidovi za zemjodelskite kulturi.: rod: Derocerus, Limax, Arion, Helix. ORNITOLOGIJA: Morfologija (nadvore{na gradba), anatomija (vnatre{na gradba). Razmnoùvawe i razvitok. Sistematika na klasata Aves. (rod: Cornus, Pastor, Paser).Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe na studentite so {teto~inite na zemjodelskite kulturi od klasite na pajacite, nematodite, gluvcite, polàvite i pticite. Literatura: P. Vukasovi} i sor.: [teto~ine u biqnoj proizvodwi (I i II del), Beograd, 1964. K. Dobrivojevi}, R. Petanovi}: Osnovi akarologije.Belgrad, 1981. J. [apkarev: Zoologija na bez rbetnite ìvotni, Skopje, 1991. I. Matonichkin: Zoologija evertebrata, Zagreb, 1970. M.Maceqski, J. Igrc: Entomologija: 1991. M. Maceqski i suradnici: Za{tita povr}a od {teto~ina, Zagreb, 1997. N. \uki}, S. Maletin: Poljoprivredna zoologija sa ekologijom, Novi Sad, 1998. M. Maceljski: Poqoprivredna entomologija, Zagreb, 1999. M. Postolovski, F. Pej~inovski, T. Kostov, R. Nakova: Pregled na pesticidite registrirani vo Republika Makedonija Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: BIOLO[KA BORBA I DRUGI NEPESTICIDNI MERKI (ZF00634)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. d-r Slobodan BanxoCel na predmetot: Biolo{ka borba i drugite nepesticidni merkivo borba protiv biolo{ki {tetnite agensi e mnogu zna~aen del od za{titata na rastenijata, osobeno vo aktuelniot moment koga soznanijata za negativnite reperkusii od primenata na pesticidite se jasni i tendencijata za nivnoto spre~uavwe e golema. Cel na ovoj predmet e studentite da gi anu~at site specifi~nosti na biolo{kata borba i da nau~at prakti~no da ja izveduvaat. Pokraj toa cel na predmetot e studentite da se zapoznaat i so drugite nepesticidni merki vo borba protiv biolo{ki {tetnite agensi.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved, Definicija na Biolo{kata borba protiv {tetnici, Biolo{ka borba protiv pri~initeli na bolesti, Biolo{ka borba protiv pleveli. Organizmi {to se primenuvaat vo biolo{kata borba: predatori, paraziti, gabi, bakterii, virusi. Coccinellidae, Syrphidae, Chrysopiade, Acarina, Braconidae, Ichneumonidae. Primerot na Encarsia i Trialeuroides vaporiarum. Biolo{ka borba vo zatvoreni prostori: oranèrii i plastenici. ekonomski aspekti na biolo{kata borba. Agrotehni~ki metodi vo borba protiv bilo{ki {tetnite agensi: plodored, rokovi na seidba, |ubrewe, pribirawe na kulturite, mehani~ki i fizi~ki metodi. Izbor i selekcija na otporni sorti. Primerot na Phyloxera vastatrix. Perspektivi na genetikata i selekcijata.Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite studentite osobeno }e se zapoznavaat so determinacijata na ìvite organizmi {to se upotrebuvaat vo biolo{kata borba.Literatura: Kovacevic: Entomologija I i II; Vukasovic et alt: Stetocine u biljnoj proizvodnji: Tanasijevic, Simova-Tosic, An~ev: Op{ta entomologija; Maceljski: Opsta fitofarmacija; Josifovic: Fitopatologija; Pej~inovski: Fitopatologija.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se polaga usmeno otkako prethodno studentite na kolokvium }e gi apsolviraat prakti~nite znaewa.


Predmet: INTEGRALNA ZA[TITA NA RASTENIJATA (ZF00635)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile PostolovskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo poznavaweto na integralni merki vo za{tita od {tetnici, bolesti i pleveli vo za{titata na rastenijata.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved vo integralna za{tita na rastenijata. Osnovni principi; Merki na integralnata za{tita; Prognozirawe na {tetnicite, bolestite i plevelite, metodi, organizacija na Prognozna slu`ba. Biolo{ka borba. Principi vo biolo{kata borba. Bolesti kaj insektite (virusi, bakterii, biopreparati, gabi, rikecii, protozoi, nematodi). Korisni vidovi insekti. Koristewe na pesticidite vo integralnata borba. Kriteriumi za koristewe na pesticidite. Koristewe na ekonomski pragovi vo za{titata. Tehniki na aplikacija. Modeli na integralna za{tita na rastenijata: Integralna za{tita na ìtnite kulturi, gradinarski, fura`ni, industriski, vo za{titenite prostori (oranèrii, plastenici i skladovi). Integralna za{tita vo ovo{tarstvoto i vinovata loza, i dekorativni rastenija.Sodrìna na ve`bite:Zapoznavawe na korisnite insekti (predatori i paraziti), nematodi, paja~iwa, bakterii, gabi; Simulacija na modeli od IZR na kulturite. Literatura: Ciglar (1988): Integralna zastita vocaka i vinove loze, Zagreb;Kolektiv autora: Prirucnik izvestajne i prognozne sluzbe zastite poljoprivrednih kultura, Beograd, 1983; A. Harizanov, T. Babrikova: Biologi~na borba sre{u neprijatelite po rastenijata, Sofija, 1990; Working group: Integrated protection in fruit orchards, WPRS Bulletin, 1990; Working group: Integrated Plant Protection in Orchards, general principles, guidelines and standards, WPRS Bulletin, 1991; D. Gvozdenovi}: Savremena proizvodwa jabuke, kru{ke i duwe, Novi Sad, 1993; GTZ, Integral Pest Management, 1996; N. Djukic, S. Maletin: Poljoprivredna zoologija sa ekologijom, Novi Sad, 1998.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva otkako studentite }e go apsolviraat prakti~niot del.


Predmet: ZA[TITA NA RASTENIJATA VO EKO-ZEMJODELSKOTO PROIZVODSTVO - IZBOREN (ZF00636)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile PostolovskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo poznavaweto na biolo{kite i drugi nepesticidni merki vo za{titata na kulturite od {tetnici, bolesti i pleveli.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved, Osnovni principi, Merki vo eko-zemjodelskoto proizvodstvo; agrotehni~ki, zakonski, mehani~ki, fizi~ki, biolo{ki. Prognoza na {tenicite, bolestite i plevelite, Pragovi vo za{tita na kulturite. Koristewe na dozvoleni organski i neorganski materijali vo eko-zemjodelskoto proizvodstvo. Modeli na za{tita na rastenijata vo eko-zemjodelskoto proizvodstvo na ìtni, gradinarski, fura`ni, industriski kulturi, za{titeni prostori (plastenici, oranèrii i skladovi), ovo{tarstvo, vinova loza i dekorativni rastenija.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva otkako studentite }e go apsolviraat prakti~niot del.


Predmet: ZA[TITA NA SKLADIRANI PROIZVODI - IZBOREN (ZF00638)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2 + 1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stanislava Lazarevska prof. d-r Petar Jovan~evCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so {teto~inite na skladiranite zemjodelski proizvodi i toa vidovite od klasite Insecta, Arachnoidea, Rodentia, kako i so pri~initelite na bolestite na skladiranite zemjodelski proizvodi i mo`nostite za za{tita na istite. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Stopansko zna~ewe na skladi{nite {tetnici. Skladi{ni {tetnici od klasata Insecta: (Dictyoptera, Coleoptera, Lepidoptera, Diptera). Skladi{ni {tetnici od klasata Arachnoidea. Skladi{ni {tetnici od klasata Rodentia. Suzbivawe na skladi{ni {tetnici. Indirektni (preventivni) merki na zuzbivawe. Direktni merki na suzbivawe (fizi~ki merki, hemiski merki, fumigacija). Zakonski propisi za suzbivawe na skladi{ni {tetnici. Pri~initeli na bolesti na rastitelnite proizvodi (produkti) posle berba (ètva) na skladiranite proizvodi. Zna~ewe na rastitelnite bolesti posle berbata (ètva). Pri~initeli na gnieweto na ovo{nite plodovi i gradinarskite proizvodi: Alternaria, Botrytis, Fusarium, Geotrichum, Sclerotinia. Suzbivawe na pri~initelite na ovo{nite plodovi i gradinarskite proizvodi. Pri~initeli na gniewe na zrnestite i leguminoznite proizvodi: Aspergillus, Penicillium. Mikotoksini i mikotoksikozi. Suzbivawe na pri~initelite na gnieweto na zrnestite i leguminoznite proizvodi. Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so {teto~inite vo skladi{tata preku prepariran materijal i so poseta na skladi{ta. Na~inite na za{tita na skladi{tata i merkite za suzbivawe na {teto~inite.Literatura: B. Ili}: [teto~ine skladi{ta, Beograd, 1961. P. Vukasovi} i sor.: [teto~ine u biqnoj proizvodwi (I i II del), Beograd, 1964. P. Vukasovi} et.al. [teto~ine u skladi{tima. Novi Sad. 1972. N. Tanasijevi} i sor.: Posebna entomologija (I i II del), Belgrad, 1985. N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}: Posebna entomologija, Beograd, 1987. George, N.Agrios: Plant patology, Third Edition, Academic press, inc., New York, London, 1988. M.Maceqski, J. Igrc: Entomologija, Zagreb, 1991. M. Maceqski: Poqoprivredna entomologija, Zagreb, 1999. M. Postolovski, F. Pej~inovski, T. Kostov, R. Nakova: Pregled na pesticidite registrirani vo Republika Makedonija Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ZA[TITA NA RASTENIJATA VO ZATVORENI PROSTORI IZBOREN (ZF00637)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2 + 1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. doc. d-r Slobodan Banxo Cel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so {teto~inite (bolesti i {tetnici) na gradinarskite kulturi i dekorativnite rastenija vo zatvorenite prostori. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Stopansko zna~ewe na {toto~inite vo zatvorenoto gradinarsko proizvodstvo. Polifagni {tetni insekti. [tetni insekti kaj plodovite kulturi (domat, crn patlixan, piper, krastavica) vo za{titeni prostori. Merki za suzbivawe na {tetnite insekti. [tetnici na gradinarskite rastenija od klasite Arachnoidea, Nematelmintes, Gastropoda i Rodentia. [teto~ini kaj dekorativnite rastenija vo za{titeni prostori i za{tita. Stopansko zna~ewe na bolestite vo zatvoreno gradinarsko proizvodstvo. Pri~initeli na bolesti pri proizvodstvo na rasad: Pythium spp., Rhizoctonia, Alternaria, Phytophthora i dr. Dezinfekcija na po~vata i semeto. Za{tita na rasadot. Bolesti na piperkata, domatot i patlixanot: Gniewe na korenot i prizemniot del na stebloto (Phytophthora, Rhizoctonia, Sclerotinia, Botrytis, Pyrenochaeta); Nekrozi na sprovodnoto tkivo (Verticillium, Fusarium); Lokalni nekrozi na nadzemnite rastitelni organi (Phytophthora, Alternaria, Sclerotinia, Cladosporium, Leveillula); Neparazitni bolesti. Za{tita vo tekot na vegetacijata. Bolesti na krastavicata. Gniewe na korenot i prizemniot del na stebloto (Pythium, Phytophthora, Sclerotinia, Rhizoctonia, Fusarium); Nekrozi na sprovodnoto tkivo (Fusarium, Verticillium, Erwinia); Lokalni nekrozi na nadzemnite rastitelni organi (Colletotrichum, Erisiphe, Sphaerotheca, Pseudoperanospora); Mozaik, òltica i deformacii na rastitelnite organi. Za{tita vo tekot na vegetacijata.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so {teto~inite na gradinarskite i dekorativnite rastenija vo za{titeni prostori. Poseta na oranèrii i plastenici. Literatura: P. Vukasovi} i sor.: [teto~ine u biqnoj proizvodwi (I i II del), Beograd, 1964. N. Tanasijevi} i sor.: Posebna entomologija (I i II del), Belgrad, 1985. N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}: Posebna entomologija, Beograd, 1987. @. Aleksi} et al.: Bolesti povr}a i wihovo suzbijawe, Nolit. Beograd. 1990. M.Maceqski, J. Igrc: Entomologija: 1991. M. Maceqski i suradnici: Za{tita povr}a od {teto~ina, Zagreb, 1997. M. Maceqski: Poqoprivredna entomologija, Zagreb, 1999. M. Postolovski, F. Pej~inovski, T. Kostov, R. Nakova: Pregled na pesticidite registrirani vo Republika Makedonija, Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


STUDISKA PROGRAMA:

EKO-ZEMJODELSTVO



ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107




2+0 6 103 4. Ekologija 3+2 6 110



3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106


Vkupno (29) 16+13 Vkupno (27) 15+12


ZF00



3+1 6 206


4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Op{ta agrotehnika 3+2 6 225

4. Pedologija 4+2 6 204 4. Navodnuvawe i kvalitet на водата 3+2 6 226


3+0 6 205 5. Fiziologija i ishrana na rastenijata

3+3 6 227


Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 18+12


ZF00


1. Trevnici 2+2 6 309 1. Ekologija na hidrobionti i akvakultura

3+2 6 391

2. Anatomija na doma{nite ìvotni

3+2 6 385 2. Hraniva i ishrana na doma{nite ìvotni

3+2 6 392

3. Melioracii so za{tita od ерозија 2+1 6 386

3. Kvalitet i standardi na zemjodelski proizvodi

3+2 6 393

4. \ubriwa i pesticidi 2+2 6 387 4. Izvori na zagaduvawe vo zemjodelstvoto

3+2 6 394

5. Entomologija 3+2 6 388 5. Cve}arstvo 2+1 6 395

6. Fitopatologija 3+2 6 389 6. Fiziologija na doma{nite ìvotni

2+2 6 396

7. P~elarstvo i bubarstvo

2+2 6 390 7. Skladirawe i ~uvawe na zemjodelski proizvodi

2+1 6 397

Vkupno (30) 17+13 Vkupno (30) 18+12


ZF00

1. Zdravstvena za{tita vo сточарското производство

2+2 6 490 1. Eko-poledelstvo 4+2 6 646

2. Zagaduvawe na po~vite i nivna revitalizacija

2+2 6 491 2. Za{tita na rastenijata vo eko-proizvodstvoto

2+2 6 647

3. Pe~urkarstvo 2+2 6 492 3. Lubrikultura 2+2 6 648

4. Eliminirawe i reciklirawe na otpadoci vo zemjodelstvoto

2+2 6 493 4. Marketing na eko-proizvodi

2+0 6 649

5. Eko-gradinarstvo 4+2 6 494 5. Eko-lozarstvo 4+2 6 650

6. Eko-ovo{tarstvo 4+2 6 495 6. Eko-sto~arstvo 4+2 6 651

7. Prerabotka na zemjodelski proizvodi

2+2 6 496

Vkupno (30) 18+12 Vkupno (28) 18+10


Predmet: OP[TA AGROTEHNIKA (ZF00225)Semestar i broj na ~asovi: IV, 3+2 ~asa, 6 krediti


Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mirko Mihajlovski, ass. m-r Zvonko PacanoskiCel na predmetot: Cel na predmetot e zapoznavawe na studentite so osnovite na agro-tehni~kite merki, kako i so zakonitostite na dejstvuvaweto na nadvore{nite faktori vrz kulturnite rastenija, so cel pravilno izu~uvawe na materijata od specijalnite predmeti.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot:Voved. Vlijanie na klimatskite faktori vrz rastenijata (svetlina, toplina, voda

i vozduh) i merki za regulirawe na tie faktori. Vlijanie na po~venite faktori i merki za nivno regulirawe. Op{ti zakonitosti vo deluvaweto na faktorite na nadvore{nata sredina. Osnovi na obrabotka na po~vata i sistemi na obrabotka. Plodored. Pra{awa povrzani so semeto i seidbata. Pleveli i borba protiv plevelite.

Sodr`ina na ve`bite: Ispituvawe na kvalitetnite svojstva na semenskiot materijal (~istota, 'rtlivost, apsolutna i hektolitarska masa, vlaga, staklavost, stopanska vrednost, norma seme za seidba i sl.). Zapoznavawe i determinirawe na okolu 40 vidovi pleveli.

Literatura: Molnar, M.: Op{te ratarstvo, Poqoprivredni fakultet. Novi Sad. 1995. Kostov,

T.: Op{to poledelstvo so agroekologija (praktikum), Zemjodelski fakultet. Skopje. 1995.

Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se dostavi herbarska zbirka, a potoa se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: NAVODNUVAWE I KVALITET NA VODATA (ZF00226)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Ordan ûkaliev ass.m-r Vjekoslav Tanaskovi}Cel na predmetot:Gi zapoznava studentite so edna osnovna merka - navodnuvaweto, koja ima posebno vlijanie vrz prinosite i kvalitetot na zemjodelskite kulturi, no i vrz ìvotnata sredina. Studentite se obu~uvaat za da dadat odgovor na trite osnovni pra{awa vo navodnuvaweto: koga da se navodnuva, kolku voda da se dade i na koj na~in. Pokraj toa se zapoznavaat so soodnosot po~va:voda:rastenie i nivnite me|usebni vlijanija. Poseben osvrt na navodnuvaweto i za{titata na ìvotnata sredina. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Zna~ewe na navodnuvaweto vo zemjodelskoto proizvodstvo i efektite vrz ìvotnata sredina. Navodnuvaweto vo svetot i R. Makedonija.Principi na navodnuvaweto: Faktori koi ja uslovuvaat potrebata od navodnuvawe. Su{a, vidovi su{a, {teti i borba protiv su{ata. Voden reìm na rastenijata vo uslovi na navodnuvawe. Evapotranspiracija, direktni i indirektni metodi za opredeluvawe. Voden bilans. Voda-prinos-kvalitet. Vodni konstanti na po~vata, metodi za opredeluvawe, infiltracija, filtracija i primena vo navodnuvaweto. Opredeluvawe na vla`nosta na po~vata, direktni i indirektni metodi, opredeluvawe na normata na navodnuvawe i zalevawe. Principi za sostavuvawe na kalendar na zalevawe i hidromodul. Principi na konzervacija na vlagata vo po~vata. Kvalitet na vodata za navodnuvawe. Irigacioni koeficienti. Kvalitet na vodata za zemjodelstvoto spored FAO. Za{tita od kontaminacija na vodite preku zemjodelskoto proizvodstvo. Irigaciona erozija.

Tehnika na navodnuvaweto: Primena na oddelni na~ini na zalevawe i navodnuvawe (povr{insko-gravitaciski, do`dewe, podzemno, kapkovo,

fertirigacija - mikronavodnuvawe). Navodnuvawe so specijalna cel (odbrana od mrazevi, kvalitet na plodovite, obojuvawe, osveùvawe). Uredi za

navodnuvawe, osnovni karakteristiki i eksploatacija. Navodnuvawe na zemjodelskite kulturi: Navodnuvawe na poledelskite kulturi.

Navodnuvawe na ovo{nite nasadi i vinovata loza. Navodnuvawe na gradinarskite kulturi, cve}iwa i parkovi. Navodnuvawe na vtori kulturi. Navodnuvawe vo za{titeni prostori.

Sodrìna na ve`bite:Klasifikacija na vodite za navodnuvawe so prakti~ni primeri. Presmetka i

opredeluvawe na evapotranspiracijata, normata na navodnuvawe i normata na zalevawe. Kalendar na zalevawe i hidromodul. Prakti~na primena na na~inite na navodnuvawe i zalevawe. Presmetka i opredeluvawe na vremeto na zalevawe.

Literatura:Iqovski I (1992) Navodnuvawe, skripta, Skopje. Bo{wak \. (1999) Navodwavawe poqoprivrednih useva, Univerzitet u Novom Sadu, Poqoprivredni fakultet, Novi Sad, Dragovi} S. (2000) Navodwavawe, Nau~ni institut za ratarstvo i povrtarstvo, Novi Sad, FAO Irrigation and drainage paper 29 rev.1. (1985) Water Quality for Agriculture, Nielsen D. (editor) at all. (1990) Irrigation of Agricultural Crops, ASA, Medison Na~ini na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: FIZIOLOGIJA SO ISHRANA NA RASTENIJATA (ZF00227)Semestar i broj na ~asovi: IV, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marina StojanovaCel na predmetot: Da se zapoznaat studentite so nekoi fiziolo{ki procesi vo rastenijata i so plodnosta na po~vata so hemiski beiogeni elementi i ishrana na rastenijata. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i zna~ewe na predmetot. Istoriski razvoj. Nekoi svojstva na po~vata odVoved i zna~ewe na predmetot. Istoriski razvoj. Nekoi svojstva na po~vata od aspekt na plodnosta i |ubreweto. aspekt na plodnosta i |ubreweto. Bogatstvo i plodnosta na po~vata.Bogatstvo i plodnosta na po~vata. Makrobiogeni hemiski elementi vo po~vata: (Azot. Makrobiogeni hemiski elementi vo po~vata: (Azot. Fosfor. Kalium. Kalcium.Fosfor. Kalium. Kalcium. Magnezium. Sulfur) nivni izvori, oblici i koli~ini. Magnezium. Sulfur) nivni izvori, oblici i koli~ini. Mikrobiogeni hemiskiMikrobiogeni hemiski elementi vo po~vata (@elezo. Mangan. Cink. Bakar. Bor. Molibden). Drugielementi vo po~vata (@elezo. Mangan. Cink. Bakar. Bor. Molibden). Drugi elementi vo po~vata korisni i toksi~ni. Ekolo{ki aspekti na hemiskiteelementi vo po~vata korisni i toksi~ni. Ekolo{ki aspekti na hemiskite elementi vo po~vata.elementi vo po~vata.Fiziologija-odbrani poglavja: Hemiski sostav na rastenijata. Promet na voda voFiziologija-odbrani poglavja: Hemiski sostav na rastenijata. Promet na voda vo rastenijata. Fotosinteza-biosinteza na jagleni hidrati. Pigmenti narastenijata. Fotosinteza-biosinteza na jagleni hidrati. Pigmenti na hloroplastite. Transfer na jagleni hidrati vo rastenijata. hloroplastite. Transfer na jagleni hidrati vo rastenijata. Vriewe i di{ewe. Fiziologija na mineralnata ishrana na rastenijata. Teorii zaVriewe i di{ewe. Fiziologija na mineralnata ishrana na rastenijata. Teorii za primawa na joni. Ishrana so biogeni hemiski elementi: (N, P, K, Ca, Mg, S, Fe, Mn,primawa na joni. Ishrana so biogeni hemiski elementi: (N, P, K, Ca, Mg, S, Fe, Mn, Cu, Zn, B, Mo i Co), posebno za: potrebi, fiziolo{ka uloga, dijagnozi. Cu, Zn, B, Mo i Co), posebno za: potrebi, fiziolo{ka uloga, dijagnozi. FiziologijaFiziologija na semiwata i plodovite: di{ewe, babrewe, metabolizam pri r'tewe i faktori.na semiwata i plodovite: di{ewe, babrewe, metabolizam pri r'tewe i faktori. Fiziologija na otpornost na rastenijata na: Visoki i niski temperaturi. Su{a.Fiziologija na otpornost na rastenijata na: Visoki i niski temperaturi. Su{a. Soli vo po~vata. pH reakcija. Soli vo po~vata. pH reakcija. Sodrìna na ve`bite: Zemawe na po~veni probi i prigotvuvawe za analizi. Zemawe na probi od rastitelen materijal i prigotvuvawe za analizi. Analiza na parametri vo rastitelniot materijal: Voda i suvi materii.Vkupni mineralni i organski materii. Pigmenti. Azot i belkovini. Celuloza. [e}eri. Kiselini. Vitamin C. Analiza na po~vata: rN reakcija. Azot. Fosfor. Kalium. Terenska nastava i ve`bi: dijagnozi kaj rastenijata od mineralna ishrana. Terenski analizi na po~va.Literatura: M. Jeki}, (1985): Agrohemija I i II del, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij. Z. Popovic (1989): Agrohemija, Univerzitet Beograd. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usmen ispit.


Predmet: TREVNICI (ZF00309)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+ 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Petre R. Ivanovski, prof. d-r Tatjana Prentovi}Cel na predmetot: Da se vovedat studentite vo zakonitosta na trevnicite (prirodni i seani), kako najekolo{ka baza za ekolo{ki animalni proizvodi i za~uvuvawe na ìvotnata i rabotnata sredina od najniskata to~ka do najvisokata nadmorska viso~ina.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Uvod. Definicija i zna~ewe na predmetot. Podelba na trevnicite spored na~inot, metoto na postanok i koristewe. Pova`ni vidovi vo prirodnite trevnici (od familijata Poaceae, Fabaceae i od ostanatite familii, korisni, {tetni ili pleveli i otrovni). Ekolo{ki na~in na koristewe i podobruvawe na trevnicite. Rastitelni zaednici i ekolo{ki tretman kon zaednicite. Trevno-detelinski smeski i podigawe seani trevnici za kabasta masa, za{tita od erozija, specijalni trevnici. Inventarizacija na trevnicite. Trevnicite kako ekolo{ka sredina za zaùvuvawe na biodiverziteot.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so pozna~ajnite vidovi od prirodnite trevnici: klasesti, me{unkasti i ostanati (korisni, pleveli ili {tetni i otrovni). Determinirawe - opredeluvawe na vidovite vo bescvetna sostojba i preku seme. Metodi na ekolo{ko koristewe na trevnicite. Metodi za opredeluvawe na kvalitetot i produktivnosta na trevnicite i produktivnost. Metodi na koristewe na trevnicite. Sostavuvawe na trevno-detelinski smeski za ekolo{ko proizvodstvo. Specijalni trevnici. Terenski ve`bi.Literatura: Fura`no proizvodstvo, Ivanovski, P., Skopje, 2000; Praktikum po poledelstvo so fura`no proizvodstvo, Ivanovski, P. so sor., Skopje, 1993; Krmno biqe, Mi{kovi}, B., Nau~na kwiga, beograd 1986; Materijal od predavawa i ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se polaga posle poloèn kolokvium za koj se izrabotuva i herbarium.


Predmet: ANATOMIJA NA DOMA[NITE @IVOTNI - IZBOREN (ZF00385)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof.d-r Mir~e Naumovski, ass. m-r Sweàna Troja~anecCel na predmetot: Predmetot ja izu~uva anatomska gradba na doma{nite ìvotni i sistemska gradba na oddelni organi, {to pretstavuva osnov za fiziologija, reprodukcija i ponatamo{noto usovr{uvaweSodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Anatomijata kako biolo{ka nauka. Anatomska terminologija. Nauka za koskite, gradba i hemiski sostav na koskite, izu~uvawe na site koski vo prganizmot. Povrzuvawe na koskite, zglobovi i klasifikacija na zglobovite. Nauka za muskulite, podelba i izu~uvawe na muskuli po oddelni topografski celini. Utroba, gradba i mestopolo`ba na golemi telesni praznini. Organi za varewe. Organi za di{ewe. Organi za mo~awe. Polovi organi. @lezdi so vnatre{no la~ewe. Krven i limfen sistem. Nerven sistem. Setilni organi. Koà i produkti na koàta. Anatomija kaj pticite (opi{ani se samo razlikite).Sodrìna na ve`bite: Anatomska terminologija i regii na teloto. Pasiven aparat za dvièwe (osteologija i sindesmologija). Aktiven aparat za dvièwe (miologija). Nauka za utrobata. Sistemot za varewe. Respiratoren sistem. Kardiovaskularen sistem. Urogenitalen sistem.Literatura: Anatomija na doma{nite ìvotni. K. Petkov, Univerzitetska pe~atnica "Sv. Kiril i Metodij", Skopje. 1993.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi zadovolitelno poznavawe na studentite na prakti~niot del na predmetot.


Predmet: MELIORACII SO ZA[TITA OD EROZIJA - IZBOREN (ZF00386)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Aco Gi~ev doc. d-r Marija Vukeli}-[utoskaCel na predmetot:Predmetot gi voveduva studentite vo melioraciite koi imaat zada~a da gi podobrat fizi~kite, hemiskite i biolo{kite svojstva na zemji{teto, kako i da go odrùvaat optimalniot voden reìm na zemji{teto, so cel sozdavawe na povolni uslovi za rastewe i razvoj na rastenijata, pri toa vodej}i smetka deka razvitokot na meliorativnoto stopanstvo predizvikuva neizbe`no vlijanie na prirodniot ekolo{ki sistem.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Istorijat i dene{nata sostojba na melioraciite. Osnovi na hidrologijataVoved. Istorijat i dene{nata sostojba na melioraciite. Osnovi na hidrologijata Kruèwe na vodata vo prirodata i voden bilans. Podelba na vodite sporedKruèwe na vodata vo prirodata i voden bilans. Podelba na vodite spored mestoto na nivnoto nao|awe vo prirodata. Hidrologija na po~vata. Dvièwe namestoto na nivnoto nao|awe vo prirodata. Hidrologija na po~vata. Dvièwe na vodata vo po~vata i vodosprovodnicite. Osnovi na hidraulikata. Hidrometrija.vodata vo po~vata i vodosprovodnicite. Osnovi na hidraulikata. Hidrometrija. Hidrostati~ki zakoni i poimi. Hidrodinamika. Vodosprovodnici i na~in naHidrostati~ki zakoni i poimi. Hidrodinamika. Vodosprovodnici i na~in na presmetka na elementite na nivniot protekuva~ki profil. Odvodnuvawe.presmetka na elementite na nivniot protekuva~ki profil. Odvodnuvawe. Definicija i zada~a na odvodnuvaweto. Negativni aspekti na prekumernotoDefinicija i zada~a na odvodnuvaweto. Negativni aspekti na prekumernoto vlaèwe i zamo~urluvawe na po~vata. Pozitivni aspekti na odvodnuvaweto navlaèwe i zamo~urluvawe na po~vata. Pozitivni aspekti na odvodnuvaweto na po~vata. Utvrduvawe na potekloto na prekumernata vla`nost na po~vata.po~vata. Utvrduvawe na potekloto na prekumernata vla`nost na po~vata. Sostavni delovi i op{ta dispozicija na odvodnite sistemi. Na~ini naSostavni delovi i op{ta dispozicija na odvodnite sistemi. Na~ini na odvodnuvawe. Odrùvawe i eksploatacija na odvodnite kanali. Bilansirawe naodvodnuvawe. Odrùvawe i eksploatacija na odvodnite kanali. Bilansirawe na potrebite od voda vo faza na proektirawe. Op{ta {ema na sistemot zapotrebite od voda vo faza na proektirawe. Op{ta {ema na sistemot za navodnuvawe. Izvori{te i zafat na voda. Upotreba na podzemnata voda zanavodnuvawe. Izvori{te i zafat na voda. Upotreba na podzemnata voda za navodnuvawe. Metodi na navodnuvawe i nivna tehni~ka primena. Novinavodnuvawe. Metodi na navodnuvawe i nivna tehni~ka primena. Novi dispozitivi so cel da se simplificiraat tehnologiite na navodnuvaweto.dispozitivi so cel da se simplificiraat tehnologiite na navodnuvaweto. Melioracii na soleni po~vi. Za{tita od erozija vo poledelstvoto. Definicija naMelioracii na soleni po~vi. Za{tita od erozija vo poledelstvoto. Definicija na erozijata i na konzervacijata. Vidovi na erozii. [teti od erozijata. Faktori oderozijata i na konzervacijata. Vidovi na erozii. [teti od erozijata. Faktori od koi zavisi pojavata i goleminata na erozijata. Raspoznavawe na erozijata. Merkikoi zavisi pojavata i goleminata na erozijata. Raspoznavawe na erozijata. Merki za borba protiv erozijata na vodata-konzervacioni merki. Za{tita od irigacionaza borba protiv erozijata na vodata-konzervacioni merki. Za{tita od irigaciona erozija. erozija. Odbrana od poplavi i vlijanieto na konzervacijata vrz namaluvaweto naOdbrana od poplavi i vlijanieto na konzervacijata vrz namaluvaweto na poplavite. poplavite. Eolska erozija.Eolska erozija.Sodrìna na ve`bite: Se sostojat od auditorni ve`bi i izrabotka na individualni zada~i i programi.Literatura: A.Gi~ev: Melioracii so za{tita od erozija.- Skopje, 1997; Dragan V. Rudi}: Melioracije.- Beograd, Poqoprivredni fakultet Beograd-Zemun, 1999; A.Gi~ev, M.Vukeli}-[utoska, N.Georgiev: Praktikum po melioracii so za{tita od erozija.- Skopje, 2000; Na~in na polagawe na predmetot:Se izveduva usmeno otkako pozitivno }e se ocenat programite i dobie pozitivna ocenka na kolokviumot.


Predmet: \UBRIWA I PESTICIDI (ZF00387)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: doc. d-r Marina Stojanova

nasl. doc. d-r Aco JanevskiCel na predmetot:Voveduvawe na studentite vo izvorite na hranlivite materii za rastenijata (mineralni i organski |ubriwa) i nivno dejstvo. Poznavawe na zakonitostite na op{tata i specijalnata fitofarmacija i spektarot na dejstvo na pesticidite.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: A. \ubriwa: Voved i zna~ewe na |ubriwata i |ubreweto. Vidovi |ubriwa. Podelba. Mineralni |ubriwa: azotni (nitratni, amowa~ni, amowa~no-nitratni i amidni); fosforni (surovi fosfati, primarni kalcievi fosfati, termofosfati); kaliumovi (surovi i koncentrirani); varni |ubriwa; |ubriwa na magnesium i sulfur; |ubriwa na mikroelementite: Fe, Mn, Zn, Cu, B i Mo; me{ani, polukompleksni i kompleksni NPK |ubriwa; kompleksni NPK so mikroelementi. Potro{uva~ka na |ubriwa vo svetot i kaj nas. Vlijanie na |ubriwata vrz plodnosta na po~vata i kvalitetot na prinosite. Organski |ubriwa: |ubriwa od sto~arski farmi, osoka, te~ni {talski |ubriwa. Komposti. Treset. Komunalni |ubriwa. Zeleno |ubrewe, zatrevuvawe i mul~irawe. B. Pesticidi: Voved. Istoriski razvitok na primenata na pesticidite vo suzbivaweto na fitopatogenite mikroorganizmi vo zemjodelstvoto i drugite disciplini. Predmet i zada~i na op{tata fitofarmacija so toksikologijata. Osnovni poimi na fitofarmacijata i toksikologijata (toksi~nost, doza, koncentracija i dr.). Uslovi koi treba da gi ispolni sekoj pesticid. Klasifikacija: hemiska, sprema biolo{kite agensi, po stepenot na toksi~nosta. Aktivna materija i nosa~ (ingredient). Toksi~nost i efikasnost kako poimi. Na~in na primena. Toksikolo{ki problemi pri primena na pesticidite: za ~ovekot i toplokrvnite ìvotni. Na~ini na intoksikacija kaj ~ovekot. [tetni posledici kaj kulturite, florata, zemjodelskite proizvodi i ostanatiot ìv svet. Fitotoksi~nost. Posledni rokovi za primena na pesticidite (karenca). Tolerantna koli~ina i doza (ostatoci) vo proizvodite, surovinite, vodata i drugo.Specijalen del: Voved. Mesto i zna~ewe na posebnata fitofarmacija vo zemjodelstvoto. Fungicidi, akaricidi, insekticidi, rodenticidi, herbicidi i dr. Spektar na dejstvo i racionalna primena na pesticidite vo eko-zemjodelstvoto.Sodrìna na ve`bite: \ubriwa: zemawe na probi za hemiska analiza. Zapoznavawe so fizi~kite svojstva na |ubriwata. Hemiski analizi na |ubriwata: pH-reakcijata, azot, fosfor, kalium. Dokaùvawe na joni vo nepoznati |ubriwa. Presmetka na dozi i |ubriwa vrz osnova na parametri.Pesticidi: Zapoznavawe na osnovnite oblici na proizvodstvo na pesticidi. Odreduvawe na doza i koncentracija. Na~ini na aplikacija. Terenski ve`bi. Literatura: \ubriwa: Agrohemija II del. M. Jeki},1983, Skopje. Agrohemija. @. Popovi}, 1989, Belgrad. Agrohemija so fiziologija. V. Trpeski, interna skripta, Skopje. Pesticidi: M. Maceqski: Fitofarmacija, Zagreb, 1967. A. Stankovi}: Fitofarmacija I, II, III del,1970. Ki{pati}: Fungicidi. V. Jani}: Herbicidi, Belgrad. Pregled na registrirani herbicidi vo R Makedonija od grupa avtori, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium od delot za |ubrewe, se dostavuva fitopatolo{ki herbarium i se polaga usten ispit.


Predmet: ENTOMOLOGIJA (ZF00388)Semestar i broj na ~asovi: V, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stanislava Lazarevska pom. ass. Biljana TaleskaCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so {tetnicite od klasata Insecta. Nivnoto sistematsko mesto, gradba, stopanskoto zna~ewe vo zemjodelskoto proizvodstvo, mo`nite merki za za{tita na rastenijata. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Istoriski razvoj na entomologijata kako nau~na i nastavna disciplina. Postanok i filogenija na insektite. Sistematsko mesto na insektite vo ìvotinskoto carstvo (karakteristika na koloto Artropoda). Morfologija na insektite(op{ta gradba, glava, gradi, abdomen, koà). Anatomija na insektite (raspored na vnatre{nite organi, vnatre{en skelet, muskulen sistem, sistem za varewe na hranata, krven sistem, sistem za di{ewe i nerven sistem). Organi za sekrecija (`lezdi so nadvore{no i vnatre{no la~ewe - endokrinen sistem; aktivacionen hormon, hormon za presvlekuvawe, juvenilen hormon). Setivni organi (mehani~ki i hemiski drazbi, vla`nost, toplina, sluh, vid. Dvièwe i odnesuvawe na insektite. Organi za proizvodstvo na svetlina. Razvitok na insektite (embrionalen i postembrionalen razvitok, preobrazbi, postmetabolen razvitok, prekini vo razvitokot: fakultativni i oblikatni dijapauzi, generacii, polimorfizam). Ekologija na insektite. Abioti~ki faktori. Bioti~ki faktori. Antropogeni faktori. Vkupno dejstvo na ekolo{kite faktori, ekolo{ka plasti~nost. Promeni vo brojnosta na insektite - masovni pojavi. Merki za borba so insektite.Specijalna entomologija: Beskrilni insekti Apterygota: Protura, Diplura, Collembola, Thysanura. Krilni insekti Pterygota: Orthoptera (Saltatoria), Isoptera, Dermaptera, Thysanoptera, Heteroptera, Homoptera, Neuroptera, Coleoptera, Lepidoptera, Diptera, Hymenoptera.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so materijata od slednite poglavja: sistematsko zna~ewe na insektite, morfologija, vnatre{na gradba, dvièwe i odnesuvawe, razmnoùvawe i razvitok, insektite i nivnata ìvotna sredina, merki za borba so insektite i sistematika. Posebno }e se obrabotat {tetnicite od redovite: Orthoptera, Isoptera, Dermaptera, Thysanoptera, Heteroptera, Homoptera, Neuroptera, Coleoptera, Lepidoptera, Diptera, Hymenoptera i paja~iwata od redot Acarina. Literatura: N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}, E. An~ev: Zemjodelska entomologija (I - op{t del), Skopje, 1987. @. Kova~evi}: Op{ta i posebna entomologija, Zagreb, 1960. P. Vukasovi} i sor.: [teto~ine u biqnoj proizvodwi (I i II del), Beograd, 1964. A. Be{ i sor.: Op{ta entomologija, Sarajevo, 1980. N. Tanasijevi} i sor.: Posebna entomologija (I i II del), Belgrad, 1985. N. Tanasijevi}, D. Simova-To{i}: Posebna entomologija, Beograd, 1987. M.Maceqski, J. Igrc: Entomologija: 1991. N. \uki}, S. Maletin: Poljoprivredna zoologija sa ekologijom, Novi Sad, 1998. M. Maceqski: Poljoprivredna entomologija, Zagreb, 1999. M. Postolovski, F. Pej~inovski, T. Kostov, R. Nakova: Pregled na pesticidite registrirani vo Republika Makedonija Skopje, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Se izgotvuva insektarium, se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: FITOPATOLOGIJA (ZF00389)Semestar i broj na ~asovi: V, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: nasl. prof. d-r Sa{a Mitrev ass.m-r Vladimir Stojanovski ass.m-r Biljana KuzmanovskaSodrìna na teoretskiot del od predmetot: Op{t del: Poim za rastitelni bolesti i ekonomsko zna~ewe. Pri~initeli na rastitelni bolesti. Osnovni karakteristiki na fitopatogenite: gabi, bakterii, virusi, rikecii i vi{i parazitni cvetnici. Simptomatologija. Paraziti i parazitizam vo rastitelniot svet. Patogeneza. Patolo{ki promeni kaj bolnite rastenija. Vlijanie na ekolo{kite faktori vrz patogenezata. Epifitotiologija. Procena na {tetite od rastitelnite bolesti. Otpornost na rastenijata kon patogenite. Merki za suzbivawe na patogenite: agrotehni~ki, mehani~ki, hemiski. Fungicidi:kontaktni, sistemi~ni, fungicidi za dezinfekcija na semeto, dezinfekcija na po~vata, antibiotici kako fungicidi. Biolo{ko spre~uvawe na rastitelnite bolesti. Primena na biotehnologija vo rastitelnata patologija. Specijalen del: Nadvore{nite faktori kako pri~ina za bolesti. Mikozi: Carstvo: Fungi, Oddel: I. Myxomycota, Oddel: II. Eumycota, pododdel: 1. Mastigomycotina, pododdel: 2. Zygomycotina, poddodel: 3. Ascomycotina, pododdel: 4. Basidiomycotina, pododdel: 5. Deuteromycotina. Bakteriozi, virozi, fitoplazmi i parazitni cvetnici.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so morfolo{kite i biolo{kite karakteristiki na oddelnite pri~initeli na na rastitelnite bolesti. Raspoznavawe na pova`nite bolesti na herbariziran materijal. Terenski ve`bi za zapoznavawe na studentite so bolestite na poledelskite i gradinarskite kulturi na otvoreno i za{titeni prostori (oranèrii i plastenici), lozata i ovo{kite prisutni vo na{ata zemja i na~inite za nivno suzbivawe.Literatura: F. Pej~inovski: Zemjodelska fitopatologija (Op{t del), 1996. M.Josifovi}: Poqoprivredna fitopatologija,Beograd, 1964. M. Ivanovi}: Mikoze biqaka, Beograd, 1992. M. Arsenijevi}: Bakterioze biqaka, Novi Sad, 1997. D. [uti}: Biljni virudi, Beograd, 1980, Viroze Biljaka, 1983, Beograd. Agrios: Plant pathology, London, 1988,1998. P. Jovan~ev: Predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Uslov za polagawe poloèn kolokvium i dostaven fitopatolo{ki herbarium. Se polaga usten ispit.


Predmet: PÊLARSTVO I BUBARSTVO - IZBOREN (ZF00390)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Hrisula Kiprijanovska Cel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so zakonitostite na biolo{kiot razvoj na medonosnata p~ela i svilenata buba kako i so sovremenite apitehni~ki postapki za pravilno odgleduvawe i iskoristuvawe na p~elite i so tehnologijata na proizvodstvo na prirodna svila. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Sistematika na medonosnata p~ela. Poteklo i rasprostranetost na p~elite. Vidovi i rasi p~eli. Morfologija i anatomija na p~elite. ^lenovi na semejstvoto. Razmnoùvawe na p~elnite semejstva (prirodno i ve{ta~ko roewe) Odgleduvawe na matici. Gradba na p~elnoto gnezdo (voso~ni sotovi). P~elni ìveali{ta (uli{ta). Formirawe na p~elarnici i vidovi p~elarnici. P~elarski alat i pribor.Sezonski raboti vo p~elarnikot. P~elna hrana (nektar, medlika, polen). Uslovi za sozdavawe i la~ewe na nektar. Pretvarawe na nektarot vo med. Medonosni rastenija. P~elni proizvodi (dobivawe, hemiski sostav, opredeluvawe na kvalitetot, otkrivawe na falsifikati, ~uvawe i upotreba). Bolesti i {tetnici na p~elite.Truewe na p~elite. Biologija na svilenata buba. Uslovi za odgleduvawe. Tehnologija na dobivawe na svila.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no poznavawe na ~lenovite na p~elnoto semejstvo (matica, rabotni~ki,trutovi). Razgleduvawe na izgraden voso~en sot i zapoznavawe so vidovite kelii (trutovski, rabotni~ki i mati~nici). Zapoznavawe so vidovite p~elni ìveali{ta i nivnite sostavni delovi. Zapoznavawe so p~elarskiot alat i pribor i negovata upotreba. Opredeluvawe na meden bilans na novoformiran p~elarnik. Zapoznavawe so kvalitetot na p~elnite proizvodi i mo`nostite za nivno falsifikuvawe.Literatura: Pcelarstvo, Grupa autora, Nakladni Zavod Znanje, Zagreb, 1990. Praktikum po p~elarstvo, Naumovski M., Krlevska Hrisula, 1997. Fotokopii od predavawa.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva po predhodno poloèn kolokvium.


Predmet: EKOLOGIJA NA HIDROBIONTI I AKVAKULTURA IZBOREN (ZF00391)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mir~e NaumovskiCel na predmetot: Zapoznavawe na studentite so ìvotnite uslovi vo vodite, so ìviot svet vo niv, kako i so mo`nostite za odgleduvawe na akvati~ni rastitelni i ìvotinski organizmi.Sodrìna na teoriskiot del od predmetot:Limnologija i okeanologija. Fizi~ki svojstva na vodite (boja, svetlina,Limnologija i okeanologija. Fizi~ki svojstva na vodite (boja, svetlina, proyirnost, temperatura, gustina, dvièwa). Hemiski svojstva na vodite (sostav,proyirnost, temperatura, gustina, dvièwa). Hemiski svojstva na vodite (sostav, elementi i hranlivi soli, gasovi). Mikrobiologija na vodite. Podelba ielementi i hranlivi soli, gasovi). Mikrobiologija na vodite. Podelba i karakteristiki na vodnite organizmi. Morfologija, anatomija i fiziologija nakarakteristiki na vodnite organizmi. Morfologija, anatomija i fiziologija na hidrobiontite. Odgleduvawe na akvati~ni organizmi: rastitelni i ìvotinski,hidrobiontite. Odgleduvawe na akvati~ni organizmi: rastitelni i ìvotinski, ednokleto~ni i pove}ekleto~ni, nepodvi`ni i podvi`ni. Voden ekosistem:ednokleto~ni i pove}ekleto~ni, nepodvi`ni i podvi`ni. Voden ekosistem: biotop i biocenoza. Energija i produktivnost na vodnite ekosistemi. Osnovnibiotop i biocenoza. Energija i produktivnost na vodnite ekosistemi. Osnovni principi i na~ini na odgleduvaweto akvati~ni organizmi: ekstenzivno,principi i na~ini na odgleduvaweto akvati~ni organizmi: ekstenzivno, poluintenzivno i intenzivno. Akvaristika i ukrasni ribnici. Ekologija napoluintenzivno i intenzivno. Akvaristika i ukrasni ribnici. Ekologija na stoe~ki vodi. Ekologija na iste~ni vodi. Litoral. Pelagijal. Bental.stoe~ki vodi. Ekologija na iste~ni vodi. Litoral. Pelagijal. Bental. One~istuvawe na vodite. Pro~istuvawe na vodi.One~istuvawe na vodite. Pro~istuvawe na vodi.Sodrìna na ve`bite: Kruèwe na vodata vo prirodata i vidovi vodni bazeni. Podelba na vodite na R. Makedonija. Zemawe probi voda za fizi~ko-hemiski analizi od iste~ni i stoe~ki vodi. Zemawe probi voda za analizi na ìviot svet od iste~ni i stoe~ki vodi. Kolekcionirawe i konzervirawe na fito i zooplankton od slobodnata voda. Kolekcionirawe i konzervirawe na organizmi od faunata na dnoto. Podvodna, pliva~ka i nadvodna makrovegetacija. Nekton. Neuston. Ispituvawe na zagadeni vodi. Klasi na saprobnost na vodite. Osnovni metodi na pro~istuvawe na vodite.Literatura:Bardach J.E., Ryther J.H. & McLarney W.O. (1972): Aquaculture. John Wiley & Sons, New York. Slatkovodno ribarstvo (1982), grupa avtori, Ribozajednica & JUMENA, Zagreb. Naumovski M. (2000): Vodata kako ìvotna sredina za ribite (avtorizirana skripta).Na~in na polagawe na predmetot: Na~in na polagawe na predmetot: Po prethodna proverka na poznavaweto na prakti~niot del od predmetot.Po prethodna proverka na poznavaweto na prakti~niot del od predmetot.


Predmet: HRANIVA I ISHRANA NA DOMA[NI @IVOTNI (ZF00392)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sre}ko \or|ievskiCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so osnovnite poznavawa za krmite koi se koristat vo ishranata na doma{nite ìvotni, kako i osnovnite principi koi se primenuvat vo hraneweto na site vidovi i kategorii na doma{ni ìvotni.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved i zada~a na predmetot vo sostavot na biolo{kite disciplini. Podelba na krmite (klasifikacija). Krmi od rastitelno poteklo. Krmi od ìvotinsko poteklo. Kvasci i drugi kleto~ni krmi. Mineralni krmi. Aditivi. Drugi krmi.Op{ti karakteristiki na sostavot na ìvotnite i nivnata hrana. Sostojki na krmite i da`bite. Hranlivi materii. Varewe i iskoristuvawe na krmite i hranlivite materii. Bilansi vo ishranata. Ocenuvawe na hranlivata vrednost na krmite. Normirawe i potreba od hranlivi materii. Ishrana na oddelni kategorii goveda, ovci, kozi, kowi, sviwi, ìvina i zajci (faktori od koi zavisat potrebite vo hranlivi materii: podgotvuvawe na krmni smeski i da`bi; tehnika na hranewe; goewe na oddelni kategorii dobitok, ìvina, zajci).Sodrìna na ve`bite: Opredeluvawe na hemiskiot sostav na krmite. Svarlivost na krmite (razli~ni metodi za odreduvawe na svarlivost na hranlivi materii i krmi). Prakti~na primena na koeficientot za svarlivost. Odreduvawe na bilans na materii i energija. Odreduvawe na hranlivata vrednost na krmite. Utvrduvawe na produktivnata vrednost na krmite. Zapoznavawe so osnovnite principi za izrabotka na izbalansirani smeski i da`bi za oddelni vidovi i kategorii na doma{ni ìvotni. Literatura: “Krmiva”, Kalivoda M. Zagreb, 1990. Jovanović, R., Jordanoski, N.: Ishrana i produktivni bolesti domaćih životinja, Novi Sad, 1994. Radomir Jovanović: Ishrana domaćih životinja, Novi Sad, 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Pismen i usten del na kolokvium, koj e preduslov za polagawe na usten ispit.


Predmet: IZVORI NA ZAGADUVAWE VO ZEMJODELSTVOTO (ZF00394)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+1~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: doc. d-r Olga NajdenovskaCel na predmetot:Voveduvawe na studentite vo problematikata od naru{uvawe na ìvotnata sredina vo zemjodelskoto proizvodstvo. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved i zna~ewe na predmetot. Po~vata kako ekolo{ka sredina i primena naVoved i zna~ewe na predmetot. Po~vata kako ekolo{ka sredina i primena na mineralni i organski |ubriva. Pova`ni svojstva na po~vata od aspekt namineralni i organski |ubriva. Pova`ni svojstva na po~vata od aspekt na hemizacijata. \ubrewe kako agrotehni~ka merka i dodatna energija vohemizacijata. \ubrewe kako agrotehni~ka merka i dodatna energija vo zemjodelstvoto. \ubrivata kako mo`ni zagaduva~i na: po~vata, zemjodelskitezemjodelstvoto. \ubrivata kako mo`ni zagaduva~i na: po~vata, zemjodelskite proizvodi, podzemni, bunarski vodi i gravitacioni vodi. Specifi~ni zagaduvawaproizvodi, podzemni, bunarski vodi i gravitacioni vodi. Specifi~ni zagaduvawa na ìvotnata sredina od poedini vidovi na |ubriva. ûvawe na |ubrivata ina ìvotnata sredina od poedini vidovi na |ubriva. ûvawe na |ubrivata i zna~ewe. Normi na primena, na~ini i vreme. Kontrola na plodnosta na po~vatazna~ewe. Normi na primena, na~ini i vreme. Kontrola na plodnosta na po~vata kako preventivna merka za zdravstveno ispravna hrana i za{tita na ìvotnatakako preventivna merka za zdravstveno ispravna hrana i za{tita na ìvotnata sredina. Po~vata kako pre~istuva~ i zagaduva~ na ìvotnata sredina. Primeri zasredina. Po~vata kako pre~istuva~ i zagaduva~ na ìvotnata sredina. Primeri za degradacija i zagaduvawe na ìvotnata sredina. Izvori na zagaduvawe na po~vatadegradacija i zagaduvawe na ìvotnata sredina. Izvori na zagaduvawe na po~vata i rastenijata od antropogeno poteklo: Metalurgija. Hemiska industrija. Grade`nai rastenijata od antropogeno poteklo: Metalurgija. Hemiska industrija. Grade`na industrija. Rudarstvo. Prehrambena industrija. Soobra}aj. Vozduhot i vrneìteindustrija. Rudarstvo. Prehrambena industrija. Soobra}aj. Vozduhot i vrneìte kako zagaduva~i na po~vata (kiseli do`dovi, ozon, te{ki metali). Degradacija nakako zagaduva~i na po~vata (kiseli do`dovi, ozon, te{ki metali). Degradacija na po~vata: (Prirodni faktori. Antropogeni faktori).Sto~arskite farmi kakopo~vata: (Prirodni faktori. Antropogeni faktori).Sto~arskite farmi kako mo`ni zagaduva~i na ìvotnata sredina. Tehnologija na primena na |ubriva.mo`ni zagaduva~i na ìvotnata sredina. Tehnologija na primena na |ubriva. Za{tita na po~vata od gubitoci na hemiski elementi vo okolnata sredina.Za{tita na po~vata od gubitoci na hemiski elementi vo okolnata sredina.Sodrìna na ve`bite: Testirawe na po~vata i rastitelni proizvodi od hemiski zagaduvawa: Analizi na nekoi hemiski elementi vo po~vata, rastitelen materijal i farmi. Literatura: M. Jeki}, (1985): Agrohemija I i II del Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Skopje. V. Mineev (1984) Agrohimiя i biosfera, Moskva.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: CVE]ARSTVO - IZBOREN (ZF00395)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+1~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stefanka Haxi PecovaCel na predmetot: Zapoznavawe so biolo{kite, morfolo{kite osobini i tehnologija na proizvodstvo na nekoi grupi na cvetni kulturi koi se proizveduvaat na otvoreno i vo za{titen prostor.Sodrìna na teoriskiot del na predmetot:Botani~ka klasifikacija na kulturite. Op{ti karakteristiki. Rasprostranetost. Na~in na razmnoùvawe. Tehnologija. Berba i na~in na ~uvawe.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no poznavawe na vidovite i tehnolo{kite postapki. Poseta na firmi i za{titeni prostorii.Literatura:1. Grahn, J., (1987): Vrteno Cvijece. Mladinsk Knnjiga, Ljubljana-Zagreb2. Šelaru, E., Ceaušesku, M.E., (1984): Lale. Nolit- Beograd3. Fox, L., (1982): Enciklopedija vrtnog bilja. Globus- Zagreb (orginalen izdavac: Marshall Cavendish Limited, London (1980))4. Institute of field and garden crops, scientific activities 1985-1989, (special publication No. 246), Department of scientific publications, the Volcani center, Bet Dagen, Israel-19905. Muller- Jdzerda, A. C. (1971): 100 sobnih biljaka u boji. Mladost, ZagrebDole, J.;Willkins; (1999); " Floriculture, Principles and Practice", Prentice HallNa~in na polagawe na predmetot:Nastavata se sostoi od predavawa, prakti~ni ve`bi i izrabotka na seminarski trudovi.


Predmet: FIZIOLOGIJA NA DOMA[NITE @IVOTNI IZBOREN (ZF00396)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof.d-r Cane Pejkovski, ass. m-r Sweàna Troja~anecCel na predmetot: Predmetot gi izu~uva ìvotnite manifestacii i funkcii kaj doma{nite ìvotni, kako i nivnata vzaemna vrska vo zavisnost od uslovite na okolinata i sostojbata na organizmot.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Fiziologija na krvta. Imunitet. Krvni grupi i histokompatibilnost. Kardiovaskularen sistem – srce, arteriski, venski, kapilaren krvotok, limfa i limfen sistem, slezina, RES. Fiziologija na di{eweto. Varewe na hranata i resorpcija. Metabolizam na jaglenite hidrati, mastite, proteinite, mineralnite materii, voda, bazalen metabolizam. Vitamini. Fiziologija na muskulite – gradba, karakteristiki, vidovi na kontrakcija na muskulite. Fiziologija na la~eweto. Humoralna regulacija na funkciite vo organizmot. Fiziologija na nervniot sistem. Fiziologija na setilnite organi.Sodrìna na ve`bite: Voved vo prakti~na fiziologija - fiziolo{kite metodi. Op{to za krvta. Osnovni principi za broewe na krvnite kletki. Odreduvawe na SE, hematokrit, hemoglobin. Leukocitarna formula. Koagulacija na krvta. Odreduvawe na krvni grupi. Kardiovaskularen sistem. Nervno-muskulniot sistem. Termometrija i termoregulacija. Di{ewe. Varewe vo ustata, èludnikot, predèludnicite, tenkoto crevo. @ol~ka. Urina. Refleksi. Endokrinologija. Prakti~na ve`ba na stopanstvo.Literatura: Fiziologija doma˚ih ìvotiwa. Jovanovi˚, Medicinska kwiga, Beograd-Zagreb. 1989.Veterinarska fiziologija. Stojić, Naučna knjiga, Beograd. 1996.Fiziologija na doma{nite ìvotni. K. Petkov, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Skopje. 2000.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi zadovolitelno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: SKLADIRAWE I ÛVAWE NA ZEMJODELSKI PROIZVODI IZBOREN (ZF00397)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabonici: prof. d-r Goce Vasilevski, prof. d-r Lazar SivakovCel na predmetot: Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Skladirawe i ~uvawe na poledelskite proizvodi od pribiraweto do prerabotkata. Objekti i oprema za skladirawe na zrnoto. Vidovi skladi{ta, silosi, oprema na skladi{tata. Priem, ~istewe i skladirawe na zrnoto. Promeni pri ~uvaweto na zrnoto. Skladirawe na p~enka, kompir i {e}erna repa.Proizvodstvo na bra{no i negovi proizvodi: melni~arski proizvodi. Tehnolo{ki procesi pri meleweto na p~enicata, 'r`ta, p~enkata. Lupewe na zrnata od ìtnite kulturi. Proizvodstvo na leb: surovini, izrabotka na testo, fermentacija, delewe, formirawe i pe~ewe. Proiodstvo nasuvi testa, beli, slatki i ukrasni pe~iva.Proizvodstvo na rastitelni masla: surovini, obrabotka na surovinite, ekstrakcija, ~istewe i rafinirawe na surovoto maslo.Proizvodstvo na cvrsti masti.

Proizvodstvo na {e}er i skrob: surovini, pogotovka, ekstrakcija, ~istewe, saturacija, filtrirawe, kristalizacija.Proizvodstvo na slad: surovini, proizvodstvo, vlaèwe, 'rtewe, su{ewe i dorabotka na sladot.Proizvodstvo na pivo: surovini, tehnolo{ki proces, sladovina, alkoholna fermentacija, bistrewe i polnewe na pivoto.Sodrìna na ve`bite: Skladi{ta za ~uvawe na poledelskite proizvodi od pribirawe do prerabotka.Tehnolo{ka postapka za melewe na ìtata.Tehnolo{ka postapka za proizvodstvo na leb i beli pe~iva.Tehnolo{ka postapka za proizvodstvo na maslo, {e}er, slad i pivo.Literatura: G. Vasilevski: Prerabotka na poledelski proizvodi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1999. G. Vasilevski: Oriz. Monografija, "Tribina makedonska", Skopje, 1997.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: ZDRAVSTVENA ZA[TITA VO STOÂRSKOTO PROIZVODSTVO (ZF00544)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorbotnici: prof. d-r Metodija Traj~ev pom. ass. Dimitar NakovCel na predmetot: Predmetot ima za cel idnite diplomirani agronomi da se zdobijat so osnovni poznavawa od bolestite {to se javuvaat kaj ìvotnite, osnovnite dijagnosti~ki, terapevtski i profilakti~ni merki vo nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Osnovi na patolo{kata fiziologija. Op{ta patologija. Osnovi na farmakologijata. Dijagnosti~ki metodi. Vnatre{ni bolesti. Uslovni bolesti. Bolesti zaradi gre{ki vo tehnologijata na odgleduvawe, deficitarna i neizbalansirana ishrana na ìvotnite. Intoksikacii. Mikotoksikozi. Zna~ewe, biologija i eradikacija na parazitite. Parazitarni bolesti. Zarazni bolesti (op{ta i specijalna epizootiologija). Imunitet. Patologija na reprodukcijata. Bolesti na mle~nata `lezda i mladite ìvotni. Dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija pri pojava na parazitni i zarazni bolesti. Prevetnivni, tekovni i zavr{ni programi kaj parazitarnite i zaraznite bolesti. Hirur{ki bolesti i zafati. Etologija i stres kaj ìvotnite.Sodrìna na ve`bite: Pristap, fiksirawe i soboruvawe na ìvotnite (tehniki i metodi). Plan na klini~ki pregled. Op{ti metodi na klini~kiot pregled. Op{to i specijalno ispituvawe. Specifi~ni dijagnosti~ki metodi. Zemawe materijal za laboratorisko ispituvawe. Prva pomo{ na ìvotnite. Klini~ka i laboratoriska dijagnostika na parazitarni i zarazni bolesti. Metodi na detekcija na mikotoksinite. Aplikacija na lekovi. Tehniki vo etologijata. Prou~uvawe, otkrivawe i prevenirawe na stres faktorite vo odgleduvaweto na ìvotnite.Literatura: Maxirov @. 1995. Veterinarstvo. Univerzitet Sv. "Kiril i Metodij, Skopje. Hristov S., Be{lin R. 1991. Stres doma~ih ìvotiwa. Univerzitet u Beogradu. Sofrenovi} \or|e. 1986. Op{ta patologija. II izdanje, Nau~na kwiga Beograd. [ibali} S., Cvetkovi} Lj. 1985. Parazitske bolesti doma~ih ìvotinja. Unuverzitet u Beogradu. Pawevi} \. 1991. Zarazne bolesti ìvotinja virusne etiologije. Unuverzitet u Beogradu. Lolin Miroslava. 1991. Zarazne bolesti ìvotiwa bakterijske etiologije. Unuverzitet u Beogradu.Na~in na na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ZAGADUVAWE NA PO^VITE I NIVNA REVITALIZACIJA (ZF00545)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Tatjana Mitkova pom. ass. Mile MarkoskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo izvorite za zagaduvawe (kontaminacija) na po~vite i merkite koi se prezemaat za nivna revitalizacija. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Uloga i zna~ewe na zagaduvaweto na po~vite kako nezamenliv priroden resurs za zemjodelskoto i {umarskoto proizvodstvo. Glavni izvori za zagaduvawe na po~vite so {tetni materii. Zagaduvawe na po~vite so radionuklidi. Zagaduvawe na po~vite so te{ki metali. Zagaduvawe na po~vite so mineralni |uvriva. Zagaduvawe na po~vite so pesticidi. Zagaduvawe na po~vite so kiseli do`dovi. Zagaduvawe na po~vite so patogeni mikroorganizmi. Zagaduvawe na po~vite so nafteni derivati. Zagaduvawe na po~vite so otpadni kanalizacioni vodi. Zagaduvawe na po~vite pri navodnuvawe so kontaminirani vodi so {tetni materii i so zasoleni i alkalizirani vodi. Zakonska regulativa za maksimalno dozvoleni koncentracii na {teti materii vo po~vata. Kratkoro~ni i dolgoro~ni meliorativni merki koi se prezemaat za revitalizacija na zagadenite po~vi so {tetni materii nad maksimalno dozvolenite koncentracii. Biolo{ki, hemiski i tehni~ki merki koi se prezemaat za uspe{na revitalizacija na kontaminiranite po~vi. Koristewe na revitaliziranite po~vi vo zemjodelskoto i {umarskoto proizvodstvo.

Sodrìna na ve`bite: Vkupna povr{ina na o{teteni po~vi vo svetot i kaj nas. Vidovi na o{tetuvawe.

Izvori na zagaduvawe na po~vite. Koristewe na nagledni stedstva: slajdovi, folii i filmovi za zagadeni, o{teteni i revitalizirani po~vi.

Literatura: Avtorizirani predavawa; Filipovski \., Mitrikeski J. Stanje i ure|enje zemlji{ta SR Makedonije. Mitrikeski J. 1995: Rezultati od dosega{nite istraùvawa na zagadenosta na po~vite vo R. Makedonija. Nade`da Tan~i}. 1993. Fizi~ki, hemijski, i biolo{ki agensi kontaminacije zemlji{ta. Beograd.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PEÛRKARSTVO - IZBOREN (ZF00546)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof.d-r Jugoslav Ziberoski prof. d-r Vladimir KakurinovCel na predmetot: Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so ulogata na pe~urkite vo ihranata i na~inite za nivno kultivirawe vo ve{ta~ki uslovi Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Zna~ewe na kultiviranite pe~urki kako hrana. Botani~ka pripadnost. Uslovi za razvoj na pe~urkite vo RM. Kompost kako surovina i metodi na kompostirawe. Vidovi na kompost. Pokriven materijal kako faktor. Zesejuvawe na kompostot so micelium. Prorasnuvawe na miceliumot.Berba na pe~urkite. Grià na pukrivkata posle berbata. Ekolo{ki uslovi za pe~urki. Mikrobiolo{ki potrebi na pe~urkite kon pokrivniot materijal. Modeli za ureduvawe na objekti za odgleduvawe na pe~urki. Bolesti i neprijateli na pe~urkite. Recepti za pravewe na kompost. Recepti za pravewe na pokrivka. Pripremawe na objektite posle izfrlawe na stariot kompost. Mo`nosti za iskoristuvawe na iskoristeniot kompost. Recepti za pripremawe na pe~urki.Sodrìna na ve`bite: Mikrobiolo{ko ispituvawe na surovinite, od koi se pravi kompostot. Mikrobiolo{ko ispituvawe na pokrivniot materijal. Pravewe na recepti za kompost. Pravewe na recepti pokrivka. Sledwe na kompostiraweto vo prvata i vtorata faza.. Procenuvawe na zavr{eno kompostirawe. Sodrìna na amowak, rN i dr., kako faktori za kvalitetot na kompostot. Teterminacija na pri~initeli na zaboluvawe kaj pe~urkite.Literatura: Prof. d-r Ziberoski J.,1992: Proizvodstvo na kultivirani pe~urki. Na{a kniga, Skopje. Ziberoski, J. 1995: Tehnologija za odgleduvawe na pe~uerki. Na{a kniga, Skopje. Ziberoski J. 2001: Novi recepti za proizvodstvo na pe~urki, Gec, Skopje. Ziberoski J. 2002 : Prira~nik za odgleduvawe na pe~urki. MCMS, Skopje. Kultivirawe na pe~urki. Jugoslav Ziberoski,2001 godina SkopjeNa~ini na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ELIMINIRAWE I RECIKLIRAWE NA OTPADOCI VO ZEMJODELSTVOTO - IZBOREN (ZF00547)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Simeon Karajankov, prof. d-r Metodija Traj~ev

doc. d-r Zlatko Arsov pom. ass. Dimitar NakovCel na predmetot: Predmetot ima za cel idnite diplomirani agronomi da se zapoznaat so postapkite za otstranuvawe na otpadocite vo zemjodelskoto proizvodsvo i prerabotuva~kata industrija i mo`nostite za nivno reciklirawe.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot: a) Eliminirawe i reciklirawe na otpadoci vo poledelstvoto. Voved. Predmet i prakti~no zna~ewe na namaluvaweto i recikliraweto na otpadocite koi se sozdavaat vo poledelskoto proizvodstvo i prerabo-tuva~kata industrija. Vid, koli~estvo i sostav na slamata od zrnestite kulturi, stebla i lisna masa od industriskite kulturi, na~ini i mo`nosti za nivna upotreba. Namaluvawe i reciklirawe na otpadocite od: tutunskata industrija (tutunski sitne`, hartija i kartoni), otpadoci od prerabotkata na drugi industriski proizvodi. b) Eliminirawe i reciklirawe na otpadoci od sto~arstvoto i industrijata za animalni proizvodi. Voved. Razvoj, predmet i prakti~no zna~ewe na eliminiraweto i recikliraweto na otpadoci vo sto~arstvoto i industrijata za animalni proizvodi. Higienski principi pri gradba na objekti. Vid, koli~estvo i sostav na |ubreto koe se sozdava vo objektite. Epizootiolo{ko-epidemiolo{ko zna~ewe na {talskoto |ubre. [talskoto |ubre kako kontaminent na nadvore{nata sredina. Sistemi za sobirawe i skladirawe na |ubreto. Osnovni celi i postapki vo prerabotkata na te~noto |ubre. Zna~ewe i na~ini na otstranuvawe na mr{ite i otpadocite od industrijata za animalni proizvodi. Otstranuvawe i industriska prerabotka na mr{ite i otpadocite od industrijata za animalni proizvodi. Drugi na~ini na otstranuvawe na mr{ite i otpadocite od industrijata za animalni proizvodi. Merki i postapki za sobirawe na mr{ite i otpadocite od industrijata za animalni proizvodi. Sodr`ina na ve`bite: Prakti~na obuka na studentite za namaluvawe i reciklirawe na otpadocite od zemjodelskoto proizvodstvo i prerabotuva~kata industrija. Higienska ocenka na vozduhot, vodata i po~vata. Dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija, dezodoracija i dekontaminacija vo sto~arstvoto i industrijata za animalni proizvodi. Literatura: Karajankov S. Eliminirawe i reciklirawe na otpadoci od poledelskoto proizvodstvo i nivnata prerabotka (vo podgotovka).Traj~ev M. Eliminirawe i reciklirawe na otpadoci od sto~arstvoto i industrijata za animalni proizvodi. (vo podgotovka).Na~ini na polagawe na predmetot: Proverkata na znaewe se izveduva ustno i vo forma na testovi po prethodno apsolvirawe na prakti~niot del na predmetot.


Predmet: EKO-GRADINARSTVO (ZF00548)Semestar i broj na ~asovi: VII, 4+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Danail JankulovskiCel na predmetot:Predmetot gi opfa}a najva`nite gradinarski vidovi koi se odgleduvaat na teritorijata na Republika Makedonija kako i na alternativnite proizvodni tehnologii za dobivawe na konzumativen del spored osnovnite principi za ekolo{ko proizvodstvo. Glavnata cel na predmetot e zapoznavawe so nivnata biologija i morfologija, i osnovnite karakteristiki na proizvodnata tehnologija na ovie zelen~uci. Predmetot se fokusira na sovremenite trendovi vo gradinarstvoto za dobivawe kvaliteten zelen~uk so minimalno vloùvawe na hemiski sredstva (aspekti na organsko proizvodstvo, biolo{ko proizvodstvo kako i odr`livo zemjodelstvo vo funkcija na odgleduvawe i dobivawe kvaliteten zelen~uk).Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Izbor na lokacija za gradina i/ili proizvodstvo na gradinarski kulturi. Prigotvuvawe na terenot za proizvodstvo na zelen~uk. Fazi vo rastot i razvitokot na zelen~ukovite vidovi. Botani~ka klasifikacija na zelen~ukot i zapoznavawe so vidovite koi se rasprostraneti vo proizvodstvoto na teritorijata na Republika Makedonija (korenovi, lukovi, listostebleni, lisnati, plodovi, tikveni, bobovi, slezovi). Op{ti karakteristiki za sekoj vid: biologija, morfologija, karakteristiki na konzumativniot del, proizvodna tehnologija za sekoj od navedenite vidovi, berba.Sodrìna na ve`bite:Prakti~no poznavawe na morfologijata na vidovite opfateni so teoretskiot del na nastavata.Literatura:Pogolem broj na knigi, enciklopedii i albumi kade vidovite se detalno opi{ani i prezentirani so crte` ili fotografija; Povrtarstvo od avtorite Branka Lazi}, Milan \urovka i Vladan Markovi}, Novi Sad, 1993; Stranska literatura za organsko zemjodelstvo, biolo{ko proizvodstvo i odr`livo zemjodelstvo (oddelnite poglavja zna~ajni za sovladuvawe na ovoj predmet }e bidat prevedeni i avtorizirani); Pe~aten materijal za sekoe oddelno predavawe od predmetniot nastavnik.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe od prakti~niot del.


Predmet: EKO-OVO[TARSTVO (ZF00549)Semestar i broj na ~asovi: VII, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Marjan Kiprijanovski, pom. ass. To{o ArsovCel na predmetot: Predmetot ima cel da gi zapoznae studentite so biolo{kite i ekolo{kite zakonitosti kaj ovo{nite rastenija, na~inite na razmnoùvaweto, podigawe i odgleduvawe na ovo{ni nasadi za ekolo{ko proizvodstvo na ovo{je, kako i osnovni karakteristiki na pova`nite ovo{ni vidovi i sorti pogodni za ekolo{ko proizvodstvo na ovo{je.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved, predmet i zna~ewe na ovo{tarstvoto. Morfologija na ovo{nite rastenija. Biolo{ko-fiziolo{ki zakonitosti kaj ovo{nite rastenija Ekologija na ovo{nite rastenija. Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi. Podlogi za oddelni ovo{ni vidovi so poseben osvrt na podlogi otporni na {tetnici i bolesti. Ovo{en rasadnik. Kalemewe. Me|usebno vlijanie na komponentite na kalemot i nivna kompatibilnost. Odgleduvawe na podlogite i sadnicite vo pitomnikot. Vadewe na sadnicite i postapka do upotreba. Podigawe na ovo{ni nasadi pogodni za ekolo{ko proizvodstvo: izbor na lokacija, priprema na povr{inata. Izbor na vidovi, podlogi i sorti. Rastojanie na sadewe. Sadewe. Pomotehnika: sistem na odgleduvawe, rezidba, proreduvawe na plodovi. Za{tita od niski temperaturi i drugi elementarni nepogodi. Agrotehnika vo ovo{ni nasadi: na~ini na odrùvawe na po~vata vo ovo{nite nasadi, |ubrewe, navodnuvawe. Berba, plasirawe, pakuvawe i transport na ovo{jeto. Ambalaà. ûvawe na plodovite. Promeni na plodovite vo tekot na ~uvaweto. Morfolo{ki, biolo{ki, pomolo{ki i stopanski karakteristiki na ovo{nite vidovi pogodni za ekolo{ko ovo{tarstvo. Sorti ovo{je pogodni za ekolo{ko ovo{tarstvo.Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe so: organite na ovo{nite rastenija. Stadiumi, periodi i fenofazite na ovo{nite rastenija. Zapoznavawe so ovo{en rasadnik. Generativno i vegetativno razmnoùvawe. Podlogi i kalemewe. Kornewe, klasirawe, transport, ~uvawe na sadnicite. Priprema i razmeruvawe na povr{inata za nasad. Sadewe. Formirawe na kruni. Rezidba na rodni ovo{ki. Proreduvawe na plodovi. Zapoznavawe so agrotehni~ki merki. Utvrduvawe zrelost na plodovi. Berba. Vidovi ambalaà. Zapoznavawe so pova`nite sorti od ovo{nite vidovi pogodni za ekolo{ko ovo{tarstvo Literatura: B. Ristevski., K. Simovski: Razmnoùvawe na ovo{nite kulturi. Skopje 1986. K. Simovski, B. Ristevski: Op{to ovo{tarstvo. Skopje,1986. B. Ristevski: Podigawe i odgleduvawe na ovo{ni nasadi. Skopje, 1995. M. [o{ki}: Vo}arstvo. Beograd, 1991. M. Grup~ev: Ovo{je od berba do potro{uva~ot. Skopje, 1991. Ristevski. B. Kole}evski P. Georgiev D. Oblagorodena priroda. Skopje, 1990.Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga kolokvium i ispit.


Predmet: PRERABOTKA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI IZBOREN (ZF00550)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov, prof. d-r Goce Vasilevski,

prof. d-r Zlatko PejkovskiCel na predmetot: Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Proizvodstvo na bra{no i negovi proizvodi: melni~arski proizvodi. Tehnolo{ki procesi pri meleweto na p~enicata, 'r`ta, p~enkata. Lupewe na zrnata od ìtnite kulturi. Proizvodstvo na leb: surovini, izrabotka na testo, fermentacija, delewe, formirawe i pe~ewe. Proiodstvo nasuvi testa, beli, slatki i ukrasni pe~iva.Proizvodstvo na rastitelni masla: surovini, obrabotka na surovinite, ekstrakcija, ~istewe i rafinirawe na surovoto maslo.Proizvodstvo na cvrsti masti.

Proizvodstvo na {e}er i skrob: surovini, pogotovka, ekstrakcija, ~istewe, saturacija, filtrirawe, kristalizacija.Proizvodstvo na slad: surovini, proizvodstvo, vlaèwe, 'rtewe, su{ewe i dorabotka na sladot.Proizvodstvo na pivo: surovini, tehnolo{ki proces, sladovina, alkoholna fermentacija, bistrewe i polnewe na pivoto.Sodrìna na ve`bite: Tehnolo{ka postapka za melewe na ìtata.Tehnolo{ka postapka za proizvodstvo na leb i beli pe~iva.Tehnolo{ka postapka za proizvodstvo na maslo, {e}er, slad i pivo.Literatura: G. Vasilevski: Prerabotka na poledelski proizvodi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1999. G. Vasilevski: Oriz. Monografija, "Tribina makedonska", Skopje, 1997.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: EKO-POLEDELSTVO (ZF00646)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Tatjana Prentovi}Cel na predmetot:Predmetot gi opfa]a najva`nite poledelski kulturi koi se proizveduvaat na teritorijata na Republika Makedonija. Se izu~uva nivnata biologija i morfologija, stopanskoto zna~ewe kako i osnovnite karakteristiki vo tehnologijata na nivnoto odgleduvawe. Celta na predmetot e da dade osnova za nivna primena vo praksata [to podrazbira dobivawe na visoki i stabilni prinosi. Celiot proces pri odgleduvawe na ovie kulturi se temeli na principot da se dobie visok prinos i kvalitet so minimalno vloùvawe i aplikacija na hemiski sredstva (aspekti na organskoto proizvodstvo ili odr`livoto zemjodelstvo).Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Zna~ewe na rastitelnoto proizvodstvo za ishrana na lu\eto i negovi karakteristiki. Podelba i zna~ewe na poledelskite (nivskite) kulturi. Stopansko zna~ewe na ìtnite kulturi i nivni pozna~ajni pretstavnici. Zrnesti me[unkasti i klubenesti kulturi i nivni pozna~ajni pretstavnici. Industriski kulturi, nivna podelba i pozna~ajni pretstavnici. Aromati~ni, za~inski i lekoviti rastenija. Fura`ni kulturi, nivna podelba i pozna~ajni pretstavnici. Trevnici (livadi i pasi[ta). Sodrìna na ve`bite:Zapoznavawe so morfologijata na vidovite opfateni so teoretskiot del na nastavata.Literatura:Vasilevski, G. 2003. Zrnesti i klubenesti kulturi, Skopje. Egumenovski, P. 1998. Specijalno poledelstvo, Skopje. Ivanovski, R. P. 2000. Fura`no proizvodstvo, Skopje. Na~in na izveduvawe na nastavata:Nastavata se sostoi od predavawa i ve`bi so koristewe nagledni sredstva.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit po utvrdenoto poznavawe na prakti~niot del od predmetot.


Predmet: LUMBRIKULTURA - IZBOREN (ZF00647)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mir~e NaumovskiCel na predmetot: Celta na ovoj predmet e da gi zapoznae studentite so ulogata i zna~eweto lumbrikulturata vo finalizacijata na sekakov vid organski materii vo prirodata. Da gi zapoznae studentite so ulogata na bio|ubrivoto.za proizvodstvo na organski zdravi proizvodi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Biolo{ka gradba na crvite. Crvite kako doma{ni ìvotni. Planirawe i izgradba na farmi za kaliforniski crvi. Priprema na podloga, R-50/-L "TEST). Na~in na hranewe na crvite. Nega na crvite (temperatura, vlaga, svetlina, kiselost). Neprijateli i bolesti na crvite. Dvoewe na crvite. Sobirawe na vi{okot na crvi. Proizvodstvo na proteini od crvi. Koristewe na crvite kako hrana vo sto~arstvoto. Bio|ubrivoto kako humus. Negova primana vo zemjodelstvoto. Minifarmersko i industrisko odgleduvawe na crvite.Sodrìna na ve ve`bite: Anatomija na crvite, Zdravstveva sostojba na crvite. Hemiski sostav na surovinata. Ocenka na gotovnosta na surovina kako |ubre. Metodi na hranewe na crvite. Metodi na dvoewe na leglata. Na~ini na odvojuvawe na crvite od bio|ubrivoto. Analizi na bio|ubrivoto (mikrobiolo{ki i hemiski).Literatura: Ziberoski J. 1996 : Tehnologija za odgleduvawe na crvi, i primena na bio|ubrivoto vo zemjodelstvoto. Mitrovi} M.1986 : Lumbrikultura - Gajewe glista. Nolit,Beograd.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: ZA[TITA NA RASTENIJATA VO EKO-ZEMJODELSKOTO PROIZVODSTVO - IZBOREN (ZF00648)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 krediti Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mile PostolovskiCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo poznavaweto na biolo{kite i drugi nepesticidni merki vo za{titata na kulturite od {tetnici, bolesti i pleveli.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved, Osnovni principi, merki vo eko-zemjodelskoto proizvodstvo; agrotehni~ki, zakonski, mehani~ki, fizi~ki, biolo{ki - biolo{ka borba, principi vo biolo{kata borba, introdukcija, za~uvuvawe na prirodnite neprijateli vo kulturite. Bolesti na insektite (virusi, bakterii, gabi, rikecii, protozoi, nematodi). Korisni insekti: Hemiptera, Coleoptera, Neuroptera, Diptera, Hymenoptera; Arachnidae. Prognoza na {tenicite, bolestite i plevelite, pragovi vo za{titata, organizacija na Prognozna slu`ba. Koristewe na dozvoleni organski i neorganski materijali vo eko-zemjodelskoto proizvodstvo. Modeli na za{tita na rastenijata vo eko-zemjodelskoto proizvodstvo na ìtni, gradinarski, fura`ni, industriski kulturi, za{titeni prostori (plastenici, oranèrii i skladovi), ovo{tarstvo, vinova loza i dekorativni rastenija.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva otkako studentite }e go apsolviraat prakti~niot del.


Predmet: MARKETING NA EKOPROIZVODITE (ZF00649)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+0 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vexija Usaleski prof. d-r Nenad GeorgievCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so marketin{kiot pristap vo raboteweto na pretprijatijata, kade {to vo fokusot se zema marketing koncepcijata na proizvodstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Opredeluvawe na su{tinata i zna~eweto. Poim i definicija na marketingot. Razvoj an marketingot kako nau~na disciplina. Preduslovi za pojavuvawe i razvoj na marketing koncepcijata. Osnovni faktori od koi zavisi primenata na marketingot. Primenata na marketingot vo na{i uslovi. Potro{uva~kata i kupuvaweto na pazarot. Osnovnite komponenti na pazarot. Pribirawe na informacii za donesuvawe na odluki vo marketingot. Sodrìna (funkcii i instrumenti) na marketingot. Proizvodot vo marketing koncepcijata. Distribucija. Politika na ceni. Promocija. Upravuvawe so marketing aktivnostite. Organizacija na marketingot. Marketing vo me|unarodniot promet. Vtor del. Poim i zna~ewe na agromarketingot. îniteli na prometot. Mehanizam i organizacija na prometot. Trgovija so zemjodelski proizvodi i nejzinata podelba. Pazarni institucii vo prometot. Na~ini na odbeleùvawe na proizvodite vo prometot. Zdravstvena ispravnost na prehrambenite proizvodi. Politika i mehanizmot na cenite. Kontrola na pazarnite odnosi. Merki za ograni~uvawe na tro{ocite na prometot. Svetski i me|unarodni organizacii i dogovori od zna~ewe za proizvodstvo i promet na hrana. Pova`ni pazarni pokazateli i uslovi na prometot na zemjodelski proizvodi. Svetski pazar na zemjodelski proizvodi.Sodrìna na ve`bite: Ne se predvideni ve`biLiteratura: 1. Marketing. B.Ja}oski. Ekonomski fakultet Skopje, 1997.; 2. Avtorizirani predavawa od prof. d-r B.Anakiev, Biblioteka na zemjodelski fakultet - Skopje.; 3. Trziste i promet poljoprivrednih i agroindustrijskih proizvoda. Tomin A. Gjorovic M. NIR "Zadruga" Beograd, 1985.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot }e se izveduva etapno po poodelni partii nekolku pati vo semastarot, preku soodvetni testovi.


Predmet: EKO - LOZARSTVO (ZF00650)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zvonimir Boìnovi}

doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so lozarskoto proizvodstvo i primena na proizvodni procesi za eko-lozarstvo.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Mesto, zna~ewe i uloga na eko-lozarstvoto. Vlijanie na ekolo{kite uslovi vrz vinovata loza, Izbor na lokacija za podignuvawe na eko lozov nasad. Sadewe i odgleduvawe na lozite. Primena na agrotehni~kite i ampelotehni~kite merki. Kroewe na zrelo i zeleno. Podlogi vo lozarstvoto. Vinski sorti. Sorti so zgolemena otpornost na bolesti.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so vlijanieto na po~venite i klimatskite uslovi vrz vinovata loza. Na~inot na sadewe. Na~in na kroewe. Raspoznavawe na podlogite i sortite.Literatura: Op{to lozarstvo. Petar Hristov, Ampelografija. Zvonimir Boìnovi}Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


STUDISKA PROGRAMA:

PRERABOTKA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI



ZF00

1. Hemija 5+3 6 100 1. Botanika 4+4 6 107

2. Matematika* 2+2 6 101 2. Zoologija* 2+2 6 108



2+0 6 103 4. Ekologija*,*** 3+2 6 110



3+2 6 105 6. Fizi~ka kultura 0+2 0 106


Vkupno (29) 16+13 Vkupno (27) 15+12


ZF00



3+1 6 206


4+2 6 207

3. Mikrobiologija 3+2 6 203 3. Analiti~ka hemija 2+3 6 228

4. Pedologija**, ***/ 4. Anatomija na doma{nite `ivotni

4+2 6204/ 213

4. Tehnolo{ka mikrobiologija

3+2 6 229


3+0 6 205 5. Procesna tehnika 2+1 6 230

6. Stranski jazik 2+2 0 200 6. Higiena na prehranbeni proizvodi

2+1 6 231


Vkupno (30) 19+11 Vkupno (30) 18+12


ZF00


1. Proizvodstvo i obrabotka na meso*

3+2 6 398 1. Struktura i osobini na mesoto*

2+2 6 405

2. Poznavawe na mlekoto* 2+2 6 399 2. Konzumno i fermentirano mleko*

2+2 6 406

3. Poznavawe na ìtata** 3+2 6 400 3. ûvawe na poledelski proizvodi**

2+2 6 407

4. Poznavawe na industriski kulturi**

2+2 6 401 4. ûvawe na ovo{je i zelen~uk***

3+2 6 408

5. Poznavawe na ovo{jeto***

2+2 6 402 5. Proizvodstvo na vino 3+2 6 409

6. Poznavawe na grozjeto***

2+2 6 403 6. Proizvodstvo na alkoholni pijalaci***

2+2 6 410

7. Poznavawe na zelen~ukot***

2+2 6 404 7. Proizvodstvo na bezalkoholni pijalaci***

2+2 6 411

Vkupno (30) 16+14 Vkupno (30) 16+14


ZF00

1. Prerabotka na meso* 3+2 6 551 1. Prerabotka na ovo{je***

3+2 6 652

2. Prerabotka na mleko* 3+2 6 552 2. Prerabotka na zelen~uk***

3+2 6 653

3. Prerabotka na ìto i bra{no**

3+2 6 553 3. Proizvodstvo na gotovi jadewa*, **

2+2 6 654

4. Ambalaà za prehranbeni proizvodi 2+1 6 554

4. Kontrola na kvalitetot na proizvodite so propisi

3+3 6 655

5. Proizvodstvo na maslo**

2+2 6 555 5. Obrabotka i prerabotka na tutun**

4+2 6 656

6. Proizvodstvo na slad i pivo**

2+2 6 556 6. Marketing na proizvodite

2+2 6 657

7. Proizvodstvo na {eker i skrob**

2+2 6 557

Vkupno (30) 17+13 Vkupno (30) 17+13 Napomena:Zadolìtelni predmeti za:* prerabotka na animalni proizvodi** prerabotka na poledelski proizvodi*** prerabotka na gradinarski i lozaroovo{tarski proizvodi

Vo studiskata programa zadolìtelnite predmeti se boldirani, a ostanatite se izborni. Sekoj predmet/predmetna programa nosi po 6 krediti. Vkupniot broj na krediti po semestar iznesuva 30, a godi{no 60. Kredite se vneseni vo tabelite vo kolonata ozna~ena so "K".

Predmet: ANALITI^KA HEMIJA (ZF00228)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Biqana Petanovska- Ilievska,


doc. d-r Lila Vodeb pom. ass. Len~e VelkovskaCel na predmetot:Predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so osnovnite principi na analiti~kata hemija. Analiti~kata hemija se zanimava so razloùvawe na odreden primerok na negovite sostavni delovi. Vo soglasnost so karakterot na zada~ata {to ja re{ava, se deli na kvalitativna i kvantitativna analiza. Pri toa taa dava odgovor na pra{aweto {to i kolku e prisutno vo daden primerok.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Op{t del. Potpolna i delumna analiza. elementarna, funkcionalna, molekulska analiza, fazna analiza. Analiti~ki reakcii. Reagensi. Osnovni karakteristiki na analiti~ki reakcii i reagensi. Razdvojuvawe i maskirawe vo kvalitativna analiza. Rastvorawe na primerokot. Potenciometrija. Direktna potenciometrija. Potenciometriska titracija. Polarografija. Kvalitativna i kvalitativna polarografska analiza. Principi na spektralnata analiza. Teorija na apsorpcija. Apsorpcija vo vidliviot del od spektarot. Kolorimetriski, fotometriski i spektrofotometriski metodi. Emisiona spektralna analiza-plamena fotometrija. Atomska apsorpciona spektroskopija. Refraktometrija. Polarimetrija. Masena spektrometrija. Nuklearno-magnetna rezonanca. Infracrvena spektroskopija. Ultravioletova spektroskopija. Hromatografskite metodi: Gasna hromatografija. Visoko efikasna te~na hromatografija. Jonoizmenuva~ka hromatografija. Tenkoslojna hromatografi-ja. Hromatografija na hartija.Sodrìna na ve`bite: Opredeluvawe na vitamin C. Opredeluvawe na {e}eri. Potenciometrisko odreduvawe na pH i pX vrednost. Potenciometriska titracija na kiselo-bazni sistemi. Potenciometriska titracija na talo`ni sistemi (argentometrija). Merewe na apsorpcija. Istovremena analiza na dvokomponenten sistem. Diferencijalna apsorpciona spektrofotometrija. Analiti~ka primena na apsorpcionata spektroskopija. Primena na masenata spektrometrija vo analiti~ka hemija. Primena na NMR spektroskopija vo analiti~ka hemija. Inerpretacija na NMR spektri. Analiti~ka primena na IR spektrofotometrija. Primena na UV spektrofotometrija vo analiti~ka hemija. Analiza so pomo{ na gasna hromatografija (podgotovka na primerokot za analiza, izbor na kolona, izbor na rabotnite uslovi, kvalitativna i kvantitativna interpretacija na dobienite rezultati). Analiza na organski supstanci so pomo{ na visoko efikasna te~na hromatografija (podgotovka na primerokot za analiza, izbor na kolona, izbor na rabotnite uslovi, kvalitativna i kvantitativna interpretacija na dobienite rezultati). Aparatura, priprema i primena na jonskite razmenuva~i. Primena na hromatografija na tenok sloj. Primena na hromatografija na hartija.

Literatura: Osnovi analiti~ke hemije (klasi~ne metode), Jelena Savi~, Momir Savi~, sarajevo. Elektroanaliti~ka hemija, M. S. Jovanovi}, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Beograd, 1988. Instrumentalne metode hemijske analize, J. Mi{ovi}, T. Ast, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Beograd, 1978. Hromatografija, V. Jovanovi}, M. Kope~ni, S. Milowi}, A. Ruvarac, A. Spiri}, V. Vi{acki. Institut za nuklearne nauke "Boris Kidri~", Beograd, 1988. Na~in na polagawe na predmetot: Se izveduva pismen i usten ispit.


Predmet: TEHNOLO[KA MIKROBIOLOGIJA (ZF00229)Semestar i broj na ~asovi: IV, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vladimir Kakurinov pom. ass. Biljana PetrovaCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo ulogata na mikroorganizmite pri prerabotkata na zemjodelskite proizvodiSodrìna na teoretskiot del od predmetot:Starter kulturi. Mikroorganizmi na ìta, bra{noto, lebot, testeninite. Mikroorganizmi na ovo{jeto i zelen~ukot: rasipuvawe i za{tita. Mikroorganizmi na bezalkoholnite pijaloci: mikroorganizmi na ovo{ni sokovi i osveìtelni pijaloci. Mikroorganizmi na alkoholnite pijaloci: mikroorganizmi na vinoto i pivoto. Mikroorganizmi na masnotiite i margarinot. Mikroorganizmi na za~inite i aditivite. Mikroorganizmi na mlekoto i mle~nite proizvodi: mikroflora na mlekoto, fermentiranite mle~ni pijaloci, puter i sirewe, konzervirawe, promeni kaj mlekoto predizvikani od mikroorganizmi. Mikroorganizmi na mesoto i mesnite prerabotki: mikroorganizmi kaj sveòto meso, na mesnite konzervi, kolbasite i salamurenite proizvodi. Mikroorganizmi kaj ribata i konzervite so riba. Mikroorganizite pri proizvodstvo i ~uvawe na jajca. Patogeni mikroorganizmi vo hranata: infekcii, truewa. Odreduvawe na kvalitetot na zemjodelskite prerabotki od mikrobiolo{ki aspekt. Sodrìna na ve`bite: Mikroorganizmi vo: po~va, voda, vozduh, plodovi, semiwa, za~ini, mleko i mle~ni prerabotki, meso i mesni prerabotki, jajca, konzervi, silaà. Fermentacii: mle~no-kiselinska, alkoholna, ocetna, buterna, pektinska. Razgraduvawe na celulozata. Amonifikacija. Antibiogram. Vlijanie na hemiskite materii vrz mikroorganizmite. Fenolen koeficient.Literatura: N. Micev: Op{ta mikrobiologija, Skopje; N. Micev, M. Bubalov: Zemjodelska mikrobiologija (specijalen del), Skopje 1988; B. Stevi}: Tehnolo{ka mikrobiologija sto~nih proizvoda i ishrane stoke, Beograd, 1962; W. F. Harrigan: Laboratory methods in Food Microbiology, 3rd edition, San Diego, 1998; A. Dimitrovski: Mikrobiologija so mikrobiologija na hranata, 1995, Skopje. W. F. Harrigan: Laboratory methods in Food Microbiology, 3rd edition, San Diego, 1998; B. A. Law: Microbiology and biochemistry of cheese and fermented milk, 2nd edition Blackie Academic & professional, London, 1997. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROCESNA TEHNIKA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA (ZF00230)

Semestar i broj na ~asovi: IV, 2 + 1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: Cel na predmetot: Zapoznavawe na studentite so osnovnite tehnolo{ki operacii i koristeweto na aparatite vo prehranbenata industrija. Predmetot im dava na studentite osnova za sledewe na specijalnite tehnolo{ki predmeti.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Hidrodinami~ni procesi (hidrodinamika i hidrostatika). Mehanika na fluidite (osobini na te~nostite, viskoznost, reologija, reolo{ka karakterizacija na te~nostite). Bernolieva ravenka (upotreba i ograni~enost na ravenkata, transport na te~nostite). Me{awe vo te~na sredina (napravi za me{awe, me{awe vo heterogeni sistemi, emulgirawe. Fluidizacija, pnevmatski transport, razdvojuvawe na heterogeni sistemi. Bistrewe, taloèwe, filtrirawe i centrifugirawe. Prenos na toplina (mehanizam na prenos na toplinata vo tvrdi materii i te~nosti, zagrevawe, ladewe i kondenzacija). Koncentrirawe (isparuvawe, vidovi isparuva~i, destilacija). Ekstrakcija (ekstrakcija vo sistemi te~nost-te~nost i tvrdo-te~no). Su{ewe (osnovni principi na psihrometrijata, brzina na su{ewe i vidovi su{nici). Sodrìna na ve`bite: Presmetuvawe na toplinski izmeni i bilans na toplina. Odreduvawe na konstantite na aparatot za su{ewe i presmetuvawe na potrebnoto vreme za su{ewe. Mrewe na procesnite promeni (metrologija, merni sistemi, edinici i standardi). Osnovni elementi za komjutersko vodewe na tehnolo{kite procesi.Literatura: D. Iliev: Procesi i aparati v hranitelno vkusovata promi{lenost. Plovdiv, 1968. A.G. Kosatkin: Osnovnie procesi i aparati himi~eskoj tehnologii. Moskva, 1973. S. Stanić: Predavanja iz tehnoloških operacija. Zagreb, 1973.Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: HIGIENA NA PREHRANBENI PROIZVODI (ZF00231)Semestar i broj na ~asovi: IV, 2+1~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Metodija Traj~ev pom. ass. Dimitar NakovCel na predmetot: Predmetot ima za cel idnite diplomirani agronomi da se zdobijat so osnovni poznavawa od zdravstvenata ispravnost na proizvodite od animalno poteklo za ishrana na lu|eto. Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Higiena na proizvodite od meso. Voved. Premortalen pregled na mesoto. Klanici. Nadzor nad koleweto i prerabotkata na zaklanite ìvotni. Postmortalen pregled na mesoto. Pomo{ni metodi na pregled na mesoto. Procenka na upotreblivosta na mesoto i organite na zaklanite ìvotni za ishrana na lu|eto. Higiena na transportot na meso. Higiena na prerabotki od meso: kolbasi, konzervi, suvomesnati proizvodi i slanina. Higiena na mesoto od zajaci, dive~, ribi. Higiena na medot. Higiena na mlekoto i mle~nite proizvodi. Higiena na proizvodstvoto na mleko. Voved. Higiena na molzeweto i mle~nata `lezda. Vlijanie na vospalenijata na mle~nata `lezda na higienskata ispravnost na mlekoto-promena na kvalitetot na mlekoto. Tehnolo{ki problemi vo mlekarskata industrija i ekonomski {teti. Rezidui vo mlekoto: insekticidi, dezinficiensi i deter|enti, antibiotici, lekovi. Higiena na sobiraweto i transportot na mlekoto. DDDDD vo mlekarstvoto. Higiena na proizvodite od mleko: kiselomle~ni proizvodi, mle~ni napitoci, zgusnato mleko, mleko vo prav i su{eni proizvodi od mleko, sladoled, puter, sirewe. Higienski normativi pri gradbata na mlekari. Higienska kontrola na mlekoto i mle~nite proizvodi.Sodrìna na ve`bite:Pregled na mesoto pred i po kolewe (prakti~no na linija na kolewe). Bakteriolo{ki pregled na mesoto, organite i proizvodite od meso. Procenka na upotreblivosta na mesoto od doma{ni ìvotni i dive~ i prerabotkite od meso za ishrana na lu|eto. Pregled na mesoto od ìvina, jajcata i proizvodi od jajca. Pregled na ribi, rakovi, {kolki, àbi i polàvi. Ispituvawe na medot. Odreduvawe na brojot i vidot na somatskite kletki. Mikrobiolo{ko ispituvawe na mikroorganizmite vo mlekoto: vkupen broj i determinacija na mikroorganizmite (streptokoki, laktobacili, stafilokoki, salmonela, proteus, pri~initelot na tuberkulozata, bricela). Dijagnostika na mastitisite. Merki i postapki za higienska kontrola na mlekoto i proizvodite od mleko. Kontrola na sadovite za mleko i aparaturata. Ispituvawe na dezinficientnite sredstva.Literatura: Traj~ev M. Higiena na animalni proizvodi.Traj~ev M. Praktikum po higiena na animalni proizvodi.Na~in na polagawe na predmetot: Proverkata na znaeweto se izveduva usno i vo forma na testovi po prethodno apsolvirawe na prakti~niot del na predmetot.


Predmet: PROIZVODSTVO I OBRABOTKA NA MESO* (ZF00398)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Stojan Beli~ovski prof. d-r Zlatko Pejkovski Cel na predmetot: Studentite dobivaat soznanija za ìvotnite nameneti za proizvodstvo na meso, osnovi na osteologijata i miologijata na doma{nite ìvotni, za tehnologijata na kolewe, primarnata obrabotka, ocenuvaweto i klasiraweto na trupovite, kulinarnata obrabotka na mesoto, tehnolo{koto proektirawe na klanici.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Anatomija (osnovi na osteologija i miologija) na doma{nite ìvotni. Proizvodni osobini na ìvotnite za kolewe. Tipovi, rasi i kategorii ìvotni za kolewe. Ocenuvawe i raspredeluvawe na ìvotnite za kolewe. Transport i podgotovka za kolewe. Tehnolo{ka oprema za kolewe na ìvotnite, obrabotka na trupovite i rasekuvawe na mesoto. Tehnologija na kolewe i primarna obrabotka na trupovite. Ocenuvawe kvalitetot na trupovite. Utvrduvawe na klani~niot kvalitet. Sporedni proizvodi pri koleweto. Rasekuvawe, pakuvawe i distribucuja na mesoto. Tehnologija na kulinarna obrabotka na mesoto. Ekologija - otpadni vodi od klanicite. Tehnolo{ko proektirawe na klanici.Sodrìna na ve`bite: Terenski ve`bi: poseta na industriski i zanaet~iski objektite za proizvodstvo na meso; poznavawe na rasite i kategoriite na dobotokot za kolewe; ocenuvawe i raspredeluvawe na dobitokot za kolewe; linii i oprema za kolewe na dobitokot; tehnologija na kolewe na dobitokot; ocenuvawe kvalitetot na trupovite na linija na kolewe; rase~uvawe i pakuvawe na mesoto.Laboratoriski ve`bi: brojna sostojba na dobitokot; obem na kolewe na oddelni vidovi dobitok; obem na proizvodstvo, potro{uva~ka i promet na meso; anatomija (osteologija i miologija) na doma{nite ìvotni; tipovi, rasi i kategorii dobitok za kolewe; ocenuvawe, klasirawe i rase~uvawe na trupovite od zaklanite ìvotni; Literatura: Meso i prerabotki od meso. B. Xinleski, Skopje, 1991.Higiena i tehnologija na meso, ribi i jajca i nivni proizvodi. M. Danev, Skopje, 1999. Pe~aten materijal za odredeni predavawa i za laboratoriskite ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva usno otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: POZNAVAWE NA MLEKOTO* (ZF00399)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sowa SrbinovskaCel na predmetot: Voveduvawe vo osnovite na mlekarstvoto, kako i zapoznavawe so mlekoto kako surovina od aspekt na hemisko - fizi~ki, mikrobiolo{ki i organo-lepti~kite svojstva.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Razvoj na mlekarstvoto. Hemiski sostav na mlekoto. Proteini. Masti. Laktoza. Mineralmi materii. Voda. Suva materija. Vitamini. Enzimi. Gasovi. Fizi~ki svojstva na mlekoto. Polidisperzem sistem. Puferen kapacitet. Kiselost. Gustina. Oksido-redukciski potencijal. Opti~ki osobini. Vioskozitet. Povr{inski napon. Elektri~na sprovodlivost. Sostav i osobini na mlekoto od drugi vrsti ìvotni. Korelacija pome|u sostojcite vo mlekoto i nivniot odnos prema fizi~ko-hemiskite osobini Varirawe na fizi~ko-hemiskiot sostav i ososbini na mlekoto pod vlijanie na razli~ni faktori. Vlijanie na tehnolo{kite faktori vrz sostavot i osobinite na mlekoto. Mikrobiologija na mlekoto. Zagaduvawe i falsifikacija na mekoto. Higienski odrùvawa vo mlekarstvoto. Sozdavawe, la~ewe i dobivawe na mleko. Obrabotka na mlekotoSodrìna na ve`bite:Kvalitativno i kvantitativno odreduvawe na komponentite vo mlekoto- masti, proteini, kazein, proteini na mle~en serum, pepel, laktoza, suva materija. Ispituvawe na fizi~ko-hemiskite svojstva na mlekoto. Organolepti~ki svojstva na mlekoto. Odreduvawe vid i stepen na falsifikacija na mlekoto. Enzimi vo mlekoto. Literatura:\or|evi},J. 1987. Mleko - Hemija i fizika, Beograd; Vuji~i}, I. 1985. Mlekarstvo I deo, Beograd; Gruev, P. 1995. Mikrobiologija na mlekoto i mle~nite produkti, Sofija; Fotokopii od predavawa (folii)Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: POZNAVAWE NA @ITATA** (ZF00400)Semestar i broj na ~asovi: V, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Dane Bo{evCel na predmetot: Zapoznavawe so osnovnite karakteristiki na ìtnite kulturi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Stopansko zna~ewe, poteklo, rasprostranetost, prinosi i op{ti karakteristiki na ìtata. Morfologija, biologija, vidovi i sorti, agrotehnika, pribirawe. Anatomska gradba na semeto.P~enica, ja~men, 'r`, oves, tritikale, p~enka, oriz, sirak, proso.Kvalitetni svojstva na zrnoto: fizi~ki svojstva, hemiski svojstva.Sodrìna na ve`bite: Raspoznavawe na kulturite po karakteristi~ni osobini. Metodi za ispituvawe na semeto. Opredeluvawe na ~istota, vlaga, apsolutna masa, hektolitarska masa i staklavost na semeto.Literatura: M. Guguv~evski i sor.: Zrnesti i klubenesti kulturi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1972. Grupa avtori: Posebno ratarstvo. Beograd, 1986. G. Vasilevski: Zrnesti i klubenesti kulturi. Praktikum, Pe~atnica "Goce Del~ev", Skopje, 1994. G. Vasilevski: Oriz. Monografija, "Tribina makedonska", Skopje, 1997.Na~in na polagawe na ispitot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: POZNAVAWE NA INDUSTRISKI KULTURI** (ZF00401)Semestar i broj na ~asovi: V, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zoran DimovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo tehnologijata na odgleduvawe na industriskite kulturi so poseben osvrt na maslodajnite, klubenestite i kulturite za proizvodstvo na {e}er {to pretstavuva osnova za tehnolo{kite predmeti i nivna primena vo praksa.Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot:Voved. Podelba i zna~ewe na industriskite kulturi. Zastapenost na industriskite kulturi vo svetot i vo R. Makedonija. Vlaknodajni kulturi, zna~ewe, vidovi, agrotehnika, uslovi na odgleduvawe. Kulturi za proizvodstvo na maslo (son~ogled, afion, susam, kikiriki, len, soja, maslinka, p~enka, tikva, maslodajna repka, ricinus, saflor, lenik, lalemancija, perila, nug), zna~ewe, sorti, agrotehnika, uslovi na odgleduvawe i o~ekuvan prinos. Kulturi za proizvodstvo na {e}er ({e}erna repa, {e}ertna trska i cikorija), sorti, agrotehnika. Klubenesti kulturi. Aromati~mni, za~inski i lekoviti rastenija. Sodr`ina na ve`bite: Zapoznavawe so morfolo{kite karakteristiki na sekoja kultura oddelno. Prakti~no poznavawe na industriskite kulturi (rastenie, plod, seme). Odreduvawe na parametri koi vlijaat vrz kvalitativnite svojstva na maslodajnite kulturi odnosno kulturite za proizvodstvo na {e}er.Literatura: Industriski kulturi. \or|evski, J., Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje 1975.; Suncokret (grupa avtori), Nolit, Beograd, 1998; [e}erna repa (grupa avtori), Beograd, 1992.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: POZNAVAWE NA OVO[JETO*** (ZF00402)Semestar i broj na ~asovi: V, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot:Studentite se zapoznavaat so tehnolo{ki karakteristiki i hemiskiot sostav na ovo{jeto va`ni za nivna prerabotka i konzervirawe.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Vovedno zapoznavawe so nastavnata disciplina. Gradba na ovo{jeto (kletka i nejzinite delovi, metabolizam na kletkata). Hemiski sostav na ovo{jeto (sodrìna na voda, jagleni hidrati, organski kiselini, belkovini, masti, vitamini, fermenti, aromati~ni materii, heteroglikozidi (mati~ni soedinenija, materii na vkusot i boeni materii), alkoholi, gasovi i mineralni materii. Procesi koi nastanuvaat posle berbata (di{ewe, isparuvawe, sozrevawe i prezrevawe). Potemnuvawe na plodovite i nivno spre~uvawe (enzimatsko, neenzimatsko i mikrobiolo{ko). Sodrìna na ve`bite: Utvrduvawe na beridbena zrelost na plodovite so fizi~ki, hemiski i organolepti~ki metodi. Podgotovka na sredna proba od plodovite za odreduvawe na hemiskiot sostav na plodovite vo beridbena, tehnolo{ka i konsumativna zrelost i toa na: vkupni i rastvorlivi suvi materii, {e}eri, vkupni kiselini, pH, vitamin S, pektinski materii, taninski materii, belkovini, masti, celuloza, skrob, fermenti i konzistencija. Literatura: V. Crn~evi}: Prerabotka na ovo{jeto i zelen~ukot. Skopje, 1977. V. Crn~evi}: Teorijske osnove konzervirawe vo¢a i povr¢a. Beograd, 1973. Gordana Niketi¢-Aleksi¢: Tehnologija vo¢a i povr¢a. Beograd, 1982. D. [ulc: Poznavawe sirovina, pomo¢nih sirovina i pomo¢nog materijala za proizvodwu preraevina od vo¢a i povr¢a. Novi Sad.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: POZNAVAWE NA GROZJETO*** (ZF00403)Semestar i broj na ~asovi: V, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zvonimir Boìnovi} doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so sortite vinova loza i kvalitet na grozjeto.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Mesto. Zna~ewe i uloga na lozarstvoto. Trpezni sorti. Sorti koi obezbeduvaat surovina za proizvodstvo na beli vina. Sorti koi obezbeduvaat surovina za proizvodstvo na crveni vina. Direktno rodni hibridi. Kvalitet na grozjeto. Dinamika na zreewe. Sodrìna na ve`bite: Prakti~no zapoznavawe i izu~uvawe na sortite vinova loza.Literatura:Ampelografija. Zvonimir Boìnovi}, Akademik. Skopje.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: POZNAVAWE NA ZELENÛKOT*** (ZF00404)Semestar i broj na ~asovi: V, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r \or|i MartinovskiCel na predmetot: Predmetot gi opfa}a najva`nite gradinarski vidovi koi se odgleduvaat na teritorijata na Republika Makedonija. Glavnata cel na predmetot e zapoznavawe so nivnata biologija i morfologija, i osnovnite karakteristiki na konzumativnite delovi kaj ovie rastenija. Predmetot se fokusira i na berbata i so~uvuvaweto na oddelnite zelen~uci von proizvodnata sezona so osoben akcent na promenite vo kvalitetot.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Botani~ka klasifikacija na zelen~ukot i zapoznavawe so vidovite koi se rasprostraneti vo proizvodstvoto na teritorijata na Republika Makedonija (korenovi, lukovi, listostebleni, lisnati, plodovi, tikveni, bobovi, slezovi). Op{ti karakteristiki za sekoj vid: biologija, morfologija, konzumativen del, karakteristiki na konzumativniot del (hemiski sostav, hranliva vrednost, na~ini na koristewe), proizvodna tehnologija vo mnogu kratki crti so akcent na proizvodnata sezona i rokovite na berba i prinosi na otvoreno i vo za{titen prostor; manipulacija posle berbata i vlijanie na posleberbenite procesi vrz kvalitetot na zelen~ukot. Sodrìna na ve`bite: Prakti~no poznavawe na morfologijata na vidovite opfateni so teoretskiot del na nastavata. Poseta na pazarite i proda`nite centri (minimarketi, supermarketi) kade se nudi zelen~ukot.Literatura: Pogolem broj na knigi, enciklopedii i albumi kade vidovite se detalno opi{ani i prezentirani so crte` ili fotografija.Povrtarstvo od avtorite Branka Lazi}, Milan \urovka i Vladan Markovi}, Novi Sad, 1993.Pe~aten materijal za sekoe oddelno predavawe od predmetniot nastavnik.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: STRUKTURA I OSOBINI NA MESOTO* (ZF00405)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 krediti

Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zlatko PejkovskiCel na predmetot: Studentite se zdobivaat so nau~ni soznanija za gradbata, sostavot i kvalitetnite osobinite na mesoto od doma{nite ìvotni i ribite, posmrtnite promeni vo muskulite i vrednosta na mesoto vo ishranata na lu|eto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Definicija za meso. Struktura i kompozicija na animalnite tkiva. Mikroskopska gradba na mesoto. Hemiski sostav na mesoto (voda, proteini, lipidi, minerali, pigmenti i vlijanie na sostojkite vrz kvalitetnite osobini). Senzorni osobini na mesoto (boja, aroma, tekstura). Postmortalni promeni vo mesoto (glikoliza, mrtove~ka vko~anetost, zreewe, nedostatoci na mesoto predizvikani od mikroorganizmi). Tehnologija na ribi. Tehnologija na jajca. Vrednost na mesoto i jajcata vo ishranata.Sodrìna na ve`bite: Rasekuvawe na ribite. Odreduvawe na hemiskiot sostav na oddelnite vidovi meso. Odreduvawe na bojata na mesoto. Odreduvawe sveìnata na mesoto (rN vrednost, NH3, H2S). Utvrduvawe na zagubite vo masa na mesoto pri termi~ka obrabotka. Ocenuvawe na senzornite osobini na mesoto. Utvrduvawe kvalitetot na jajcata.Literatura: Meso i prerabotki od meso. B. Xinleski, Skopje, 1991.Higiena i tehnologija na meso, ribi i jajca i nivni proizvodi. M. Danev, Skopje, 1999. Praktikum (odbrani laboratoriski metodi za ispituvawe na meso i prerabotki od meso). B. Xinleski, Skopje, 1981. Pe~aten materijal za odredeni ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva usno otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: KONZUMNO I FERMENTIRANO MLEKO* (ZF00406)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sowa SrbinovskaCel na predmetot: Voveduvawe vo osnovite na mlekarskata industrija, zapoznavawe so mlekoto kako surovina, temi~kata obrabotka i ponatamo{nite tehnopolo{ki programi za negova realizacija vo kvalitetni finalni proizvodi kako konzumno i fermentirano mleko. Razrabotka na razli~ni tehnolo{ki postapki koi se primenuvaat vo mlekarskata industrija za proizvodstvo na kozum i fermentirani mle~ni proizvodi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved. Molzewe i primarna obrabotka na mlekoto. Sobirawe i transport. Fizika i hemija na mleko. Osnovni metodi za za{tita na mlekoto. Mikroorganizmi vo mlekoto. Inhibitorni materii vo mlekoto. Surovo konzumno mleko. Priem na mleko. Kontrola na kvalitet. Merewe na mlekoto Termi~ka obrabotka na mlekoto. îstewe na mlekoto. Standardizirawe. Homogenizacija. Deaeracija. Skladirawe. Kontrola na pastertizacija. Modificirani mleka. Aromatizirani mleka. Zamestiteli vo mlekoto. Pakovawe na mlekoto. Transport i distribucija na konzumno mleko. Fermentirani mleka: Mleko-surovina. Osnovi za proizvodstvo na fermentirani mleka. Fermentacija na mlekoto. Mlekarski kulturi. Ocena na kvalitet na kulturite. Aditivi, zasladuva~i i boja. Ambalaà i pakovawe. Tehnologija na pova`nite fermentirani mleka. Asepti~ni i trajni fermentirani proizvodi. Organolepti~ka ocena na fermentiranite mle~ni proizvodi. Sodrìna na ve`bite: Kontrola na kvalitet na mlekoto kako surovina. Fizi~ko-hemiski analizi na fermentiranite mle~ni prizvodi. Kontrola na pasterizacijata. Odreduvawe na antibiotici. Bio test. Ispituvawe na mle~nite kulturi. Organolepti~ki analizi. Tehnolo{ki ve`bi.Literatura: Mija~evi} Zora. 1992. Tehnologija mleka, fermentisana mleka i sireva, Beograd; Petri} Ante. 1984. Konzumno i fermentirano mleko. Zagreb; Fotokopii od predavawa (folii)Na~ini na izveduvawe na nastavata: Nastavata se sostoi od predavawa so koristewe na nagledni sretstva.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: ÛVAWE NA POLEDELSKI PROIZVODI** (ZF00407)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Goce VasilevskiCel na predmetot: Zapoznavawe so opremata i na~inite na ~uvawe na poledelskite proizvodi.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Skladirawe i ~uvawe na poledelskite proizvodi od pribiraweto do prerabotkata. Objekti i oprema za skladirawe na zrnoto. Vidovi skladi{ta, silosi, oprema na skladi{tata. Priem, ~istewe i skladirawe na zrnoto. Promeni pri ~uvaweto na zrnoto. Skladirawe na p~enka, kompir i {e}erna repa. Za{tita od skladi{ni {tetnici. Za{tita od poàri.Sodrìna na ve`bite: Skladi{ta za ~uvawe na poledelskite proizvodi od pribirawe do prerabotka.Literatura: G. Vasilevski: Prerabotka na poledelski proizvodi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1999. G. Vasilevski: Oriz. Monografija, "Tribina makedonska", Skopje, 1997.Na~in na polagawe na predmetot:Se polaga usten ispit.


Predmet: ÛVAWE NA OVO[JE I ZELENÛK*** (ZF00408)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite na~ini na skladirawe i promenite za vreme na skladiraweto. Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Voved, zna~ewe na plodovite vo ishranata na lu|eto. Razvitok na plodovite do berba. Opredeluvawe na zrelosta na plodovite za berba. Podgotovka za berba. Izveduvawe na berbata (ra~na, mehanizirana). Biohemiski i fizi~ki promeni na ovo{jeto i zelen~ukot posle berba. ûvawe na plodovite vo obi~ni plodo~uvali{ta. ûvawe na plodovite vo ladeni plodo~uvali{ta vo obi~na i kontrolirana atmosfera. Regulirawe na temperaturata, relativnata vla`nost, obnovuvaweto na vozduhot i sostavot na gasovite. Tehnologija na ~uvawe na razni vidovi na ovo{je i zelen~uk. Fiziolo{ki zaboluvawa na plodovite za vreme na skladiraweto. Dozrevawe na plodovite. Predladewe na plodovite pred transportirawe. Transport na plodovite (vnatre{en, nadvore{en). Pogotovka na plodovite za pazar. Sodrìna na ve`bite: Utvrduvawe na beridbena zrelost na plodovite so fizi~ki, hemiski i organolepti~ki metodi. Hemiski sostav na plodovite vo beridbena, tehnolo{ka i konsumativna zrelost. Zapoznavawe so ambalaàta za berba, transport i ~uvawe na ovo{jeto i zelen~ukot. Pratewe na transpiracijata i vidlivoto kalo vo tekot na ~uvaweto. Regulirawe na reìmot vo plodo~uvali{teto. Dozrevawe na ovo{jeto. Zapoznavawe so fiziolo{kite zaboluvawa za vreme na ~uvaweto na ovo{jeto i zelen~ukot. Klasirawe i standardizacija na ovo{jeto i zelen~ukot. Podgotovka na plodovite za pazar. Literatura: M. Grup~ev: Ovo{jeto od berba do potro{uva~ot. Skopje, 1991. D. Gvozdenovi}, M. Davidovi}: Berba ~uvawe i pakovawe vo¢a. Beograd, 1987. D. Stankovi¢: Op{to vo¢arstvo, III del. Beograd, 1973. D. Bebi¢: Tehnologija hlaewa. Beograd.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA VINO*** (ZF00409)Semestar i broj na ~asovi: VI, 3 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mihail Petkov doc. d-r Krum Bo{kovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo razli~nite vidovi tehnologii na proizvodstvo na vino, kako i razli~nite tipovi vina. Gi zapoznava so metodite za hemisko i senzorno ocenuvawe, kako i utvrduvawe na kvalitetot na vinata.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Ekonomsko i stopansko zna~ewe na vinarstvoto. Vinarski vizbi. Vinski sadovi. Oprema vo vinarskata vizba. Surovina za proizvodstvo na vino, hemiski i senzorni karakteristiki. Alkoholna fermentacija. Tehnologija za proizvodstvo na beli suvi vina. Tehnologija za proizvodstvo na rozovi suvi vina. Tehnologija za proizvodstvo na crveni suvi vina. Uloga na SO2 vo vinarstvoto. Malolakti~ka fermentacija. Zreewe na vinoto. Hemiska sodrìna na vinata. Dorabotka na vinoto, bistrewe, filtrirawe, stabilizacija, tipizirawe. Polnewe vo {i{iwa. Proizvodstvo na specijalni tipovi vina. Bolesti i mani na vinata. Senzorno ocenuvawe na vinata. Zakonski regulativi.Sodrìna na ve`bite: Proektirawe na vinarski vizbi. Metodi na hemiski analizi na vinata. Senzorna analiza na vinata. Presmetki i metodi za bistrewe, filtrirawe, stabilizacija i tipizirawe na vinata.Literatura: D. Nastev (1984): Tehnologija na vinoto, Univ. "Kiril i Metodij", Skopje; B.W. Zoecklein, et al. (1995): Wine analysis and production, Chapman&Hall, New York, USA. M.A. Amerine, V.L. Singleton (1984): Wine, University of California press, Davis, USA Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA ALKOHOLNI PIJALOCI*** (ZF00410)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Mihail PetkovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo razli~nite vidovi tehnologii na proizvodstvo na alkoholni pijaloci, kako i razli~nite tipovi akloholni pijaloci. Gi zapoznava so metodite za hemisko i senzorno ocenuvawe, kako i utvrduvawe na potekloto i kvalitetot na alkoholnite pijaloci.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Ekonomsko i stopansko zna~ewe na proizvodstvoto na alkoholni pijaloci. Destilerii. Izbor na destilacioni aparati i neophodna oprema za proizvodstvo. Surovini za proizvodstvo na alkoholni pijaloci, grozje, ovo{je, poledelski proizvodi, nivni hemiski i senzorni karakteristiki. Proizvodstvo na materijal za destilirawe. Destilacija, hemiski i fizi~ki promeni pri destiliraweto. Tehnologija za proizvodstvo na alkoholni pijaloci od grozje. Tehnologija za proizvodstvo na alkoholni pijaloci od ovo{je. Tehnologija za proizvodstvo na alkoholni pijaloci od poledelski kulturi. Tehnologija za proizvodstvo na specijalni alkoholni pijaloci. Hemiska sodrìna na alkoholnite pijaloci. Senzorno ocenuvawe na alkoholnite pijaloci. Sodrìna na ve`bite: Proektirawe na destilerii. Metodi na hemiski analizi na alkoholnite pijaloci. Senzorna analiza na alkoholnite pijaloci. Presmetki i metodi za bistrewe, filtrirawe, stabilizacija i tipizirawe na alkoholnite pijaloci.Literatura: D. Nastev (1984): Tehnologija na vinoto, Univ. "Kiril i Metodij", Skopje; S. Jovi} (1997): Priru~nik za spravqawe rakije, Partenon, Beograd; B.W. Zoecklein, et al. (1995): Wine analysis and production, Chapman&Hall, New York, USA. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA BEZALKOHOLNI PIJALACI*** (ZF00411)Semestar i broj na ~asovi: VI, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite tehnolo{ki postapki za proizvodstvo na bezalkoholni pijalaci.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Vovedno zapoznavawe so nastavnata disciplina. Osnovni karakteristiki i zna~ewe na bezalkoholnite pijalaci. Svojstva i klasifikacija na bezalkoholnite pijalaci. Osnovni surovini za proizvodstvo na sokovi i drugi napitoci. Pomo{ni surovini. Voda. Podgotovka i pro~istuvawe na vodata. Sredstva za zasladuvawe. Podgotovka na {e}erniot sirup. Boi. Vitamini. Ispolnuva~i i stabilizatori. Konzervansi. Antioksidanti. Za~ini. Na~ini na konzervirawe na bezalkoholnite pijaloci. Proizvodstvo na sokovi i bezalkoholni pijalaci. Proizvodstvo na gazirani pijalaci. Konzervirawe na gazirani pijalaci. Proizvodstno na gazirani pijaloci od portokal i limon. Proizvodstvo na gazirani bezalkoholni pijalaci od tipot na Cola. Ambalaà i ambala`ni materijali. Sodrìna na ve`bite: Podgotovka na sredna proba. Odreduvawe na: vkupni i rastvorlivi suvi materii, {e}eri, vkupni kiselini, pH, vitamin S, pektinski materii, taninski materii, tvrdina i alkalitet na vodata. Utvrduvawe na sodrìnata na SO2. Izrabotka na normativ na gotovi proizvodi.Literatura: Gordana Niketi¢ Aleksi¢: Tehnologija bezalkoholnih pi¢a. Beograd, 1989. V. Crn~evi¢: Teorijske osnove konzervirawe vo¢a i povr¢a. Beograd, 1973. Gordana Niketi¢-Aleksi¢: Tehnologija vo¢a i povr¢a. Beograd, 1982.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PRERABOTKA NA MESO* (ZF00551)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zlatko PejkovskiCel na predmetot: Studentite se zdobivaat so potrebnite znaewa za sovladuvawe na tehnolo{kite procesi vo proizvodstvoto na prerabotki od meso i gotovi jadewa, vnatre{nata fazna i kone~nata kontrola nad proizvodite i nivnoto skladirawe, razvoj na laboratoriite i razvivawe na novi proizvodi.Sodr`ina na teoretskiot del na predmetot:Konzervirawe na mesoto (ladewe, smrznuvawe, odmrznuvawe, toplotna obrabotka, salamurewe, ~adewe, dehidracija, ostanati metodi na konzervirawe, oprema i prostorii). Klasifikacija na proizvodite od meso. Tehnologija na proizvodstvo na kolbasi, suvomesni prerabotki i slanina, konzervi, masti, ostanati proizvodi od meso, oprema i prostorii. "Bio-proizvodi" i dietalni proizvodi od meso. Metodi na procesna i kone~na kontrola na kvalitetot na prerabotkite od meso. Senzorna analiza. Instrumentalna analiza na reolo{kite osobini. Tehnolo{ko proektirawe na objekti za prerabotka na meso. Pakuvawe na prerabotkite od meso.Sodr`ina na ve`bite: Terenski ve`bi: podgotvuvawe na tehnolo{kiot proces i parametrite vo proizvodstvoto na prerabotkite od meso; utvrduvawe i opredeluvawe na to~kite i metodite pri proizvodstvoto na oddelnite grupi prerabotki. Laboratoriski ve`bi: Propisi. Pilotna izrabotka na glavnite grupi prerabotki od meso. Hemiski i fizi~ki metodi za kontrola na kvalitetot na prerabotkite. Senzorna analiza na prerabotkite so statisti~ka obrabotka na podatocite. Procesna kontrola vo industrijata za meso (konkretni zada~i vo proizvodstvoto). Literatura: Meso i prerabotki od meso. B. Xinleski, Skopje,1991.Higiena i tehnologija na meso, ribi i jajca i nivni proizvodi. M. Danev,Skopje 1999Praktikum. B. Xinleski, Skopje, 1981.Pe~aten materijal za odredeni predavawa i ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot se izveduva usno otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: PRERABOTKA NA MLEKOTO* (ZF00552)Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sowa Srbinovska Cel na predmetot: Voveduvawe vo osnovite na mlekarskata industrija, zapoznavawe so mlekoto kako surovina i ponatamo{nite tehnopolo{ki programi za negova realizacija vo kvalitetni finalni proizvodi. Razrabotka na razli~ni tehnolo{ki postapki koi se primenuvaat vo mlekarskata industrija za proizvodstvo na sirewe, puter, mle~ni konzervi, mleko vo prav, sladoled, laktoza, kazein i dr.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Sirenarstvo: Voved. Faktori koi vlijaat vrz sirenarskata pogodnost na mlekoto. Koagulacija na mlekoto pod dejstvo na enzimi i so acidifikacija. Tehnologija na proizvodstvo na sirewe. Klasifikacija na sirewata. Tehnolo{ki procesi pri proizvodstvo na oddelni vidovi sirewa - meki, polutvrdi i tvrdi. Randman na sirewata. Pakovawe, lageruvawe i nega na sirewata. Mani na sirewata. Novi metodi na proizvodstvo na sirewe. Topeni sirewa. Maslarstvo: Sostav i hranidbena vrednost. Tehnologija na proizvodstvo na kajmak i puter. Pakovawe, skladirawe i nega na puterot. Mani na puterot. Randman vo maslarstvoto. Novi metodi za proizvodstvo na puter. Mle~ni konzervi. Sladoled. Tehnologija na proizvodstvo na mleko vo prav. Tehnologija na kazeinot. Sporedni proizvodi od mlekarskata industrija. Sodrìna na ve`bite: Ispituvawe na faktorite koi vlijaat vrz sirenarskata pogodnost na mlekoto. Ispituvawe na fizi~ko-hemiskite svojstva na sirewata, puterot, mlekoto vo prav i dr.. Ekpertiza na sirewe i puter. Utvrduvawe na maanite i nedostatocite na mle~nite proizvodi. Tehnolo{ki ve`bi.Literatura: Baltadìeva M.A. 1993. Tehnologija na mle~nite produkti. Sofija; Mija~evi} Zora. 1992. Tehnologija mleka, fermentisana mleka i sireva, Beograd. Fotokopii od predavawa (folii)Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit


Predmet: PRERABOTKA NA @ITO I BRA[NO (ZF00553)Semestar i broj na ~asovi: VII, 3+2 ~asaNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Goce VasilevskiCel na predmetot: Zapoznavawe na studentite so na~inite na prerabotka na ìto i bra{no.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Proizvodstvo na bra{no i negovi proizvodi: melni~arski proizvodi. Tehnolo{ki procesi pri meleweto na p~enicata, 'r`ta, p~enkata. Lupewe na zrnata od ìtnite kulturi. Proizvodstvo na leb: surovini, izrabotka na testo, fermentacija, delewe, formirawe i pe~ewe. Proizvodstvo na suvi testa, beli, slatki i ukrasni pe~iva.Sodrìna na ve`bite: Tehnolo{ka postapka za melewe na ìtata.Literatura:G. Vasilevski: Prerabotka na poledelski proizvodi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1999. G. Vasilevski: Oriz. Monografija, "Tribina makedonska", Skopje, 1997.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA [E]ER I SKROB** (ZF00554)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zoran DimovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo tehnologijata na proizvodstvo na {e}er i skrob, kulturite od koi se dobivaat ovie proizvodi i nivni pova`ni karakteristiki.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Zastapenost na kulturite za proizvodstvo na {e}er vo svetot i R. Makedonija. Pretstavnici. Stopansko zna~ewe i ekonomski karakteristiki pri proizvodstvo na {e}erna repa. Hemiski karakteristiki na {e}ernata repa. Vreme na pribirawe i tehnolo{ki kvalitet na {e}ernata repa. Transport. Skladirawe na {e}ernata repa. Osnovni tehnolo{ki postapki pri porerabotka na {e}ernata repa. Sporedni proizvodi pri proizvodstvo i prerabotka na {e}ernata repa. Proizvodstvo na skrob. Kulturi od koi se dobiva skrob. Proizvodstvo na skrob od kompir.Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so morfolo{kite karakteristiki na kulturite za proizvodstvo na {e}er. Uslovi potrebni za dobivawe na visoki prinosi na {e}erna repa. Ispituvawe na procentot na {e}er, ~istotata na sokot i tehni~kiot kvalitet na sokot. Proizvodstvo na prèn kompir. Proizvodstvo na dehidrirano kompir pire.Literatura: [e}erna repa (grupa avtori), Beograd, 1992; Prerabotka na poledelski proizvodi, Vasilevski, G., Skopje, 1999. Industriska proizvodwa gotove hrane, Milica Gugu{evi} - Gakovi}, Nau~na kwiga, Beograd.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA MASLO** (ZF00555)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2 + 2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zoran DimovCel na predmetot: Predmetot gi voveduva studentite vo tehnologijata na proizvodstvo na maslata i mastite, zapoznavawe so nivnite pova`ni karakteristiki i nivna primena.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Podelba i zna~ewe na maslodajnite kulturi. Zastapenost na maslodajnite kulturi vo svetot i R. Makedonija. Pova`ni pretstavnici. Struktura na masnite kiselini i lipidi. Glaven izvor na lipidi. Fosfolipidi. Tehnologija na ùvawe na semeto od maslodajnite kulturi. Na~ini na dobivawe na maslo. Dobivawe na maslo so presuvawe. Dobivawe na maslo so ekstrakcija. Rafinirawe na masloto. Hidrogenizacija na masloto. ûvawe, transport i rakuvawe so masloto. Tvrdi masla: puter i margarin. Masla za gotvewe i za salati. Sodrìna na ve`bite: Zapoznavawe so morfolo{kite karakteristiki na kulturite za proizvodstvo na maslo. Na~ini, postapki i metodi za ispituvawe na maslenosta.Literatura: Lipid technologies and applicatio, Gunstone, D.F., Padley, B.F. 1997; Suncokret (grupa avtori), Nolit, Beograd, 1998; Prerabotka na poledelski proizvodi, Vasilevski, G., Skopje, 1999. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA SLAD I PIVO** (ZF00556)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Goce Vasilevski prof. d-r Dane Bo{evCel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so tehnolo{kiot proces pri proizvodstvoto na slad i pivo.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Proizvodstvo na slad: surovini, proizvodstvo, vlaèwe, 'rtewe, su{ewe i dorabotka na sladot. Proizvodstvo na pivo: surovini, tehnolo{ki proces, sladovina, alkoholna fermentacija, bistrewe i polnewe na pivoto.Sodrìna na ve`bite: Tehnolo{ka postapka za proizvodstvo na slad i pivo.Literatura: G. Vasilevski: Prerabotka na poledelski proizvodi. Univerzitetski u~ebnik, Skopje, 1999. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga usten ispit.


Predmet: AMBALA@A NA PREHRANBENI PROIZVODI (ZF00557)Semestar i broj na ~asovi: VII, 2+1 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sowa Srbinovska

prof. d-r Dane Bo{evCel na predmetot: Voveduvawe vo osnovite na polnewe, ambalaìrawe, zatvorawe i etiketirawe na zemjodelskite proizvodi i nivni prerabotki od rastitelno i animalno poteklo, kako i vliajaniteo na opakovkata vrz kvalitetot na proizvodite.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot:Voved. Vidovi na prehranbeni proizvodi. Vidovi na ambalaà i postapki na ambalaìrawe. Oprema i na~ini za polnewe, zatvorawe i ozna~uvawe na ambalaàta. Asepti~ko pakovawe. Aparati za miewe na ambalaàta. Dizajnirawe na ambalaà i etiketa. Vlijanie na ambalaàta vrz kvalitetot na proizvodot. Vlijanie na proizvodot vrz ambalaàta.Sodrìna na ve`bite:Ambalaèn materijal i vidovi na ambalaà. Ispituvawe promeni na proizvodot od kvalitetot na ambalaàta. Dizajnirawe na etiketi.Literatura: Fotokopii od predavawa (folii)Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PRERABOTKA NA OVO[JE*** (ZF00652)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite tehnolo{ki postapki za prerabotka i konzervirawe na ovo{jeto.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Vovedno zapoznavawe so nastavnata disciplina. Procesi koi nastanuvaat posle berbata (di{ewe, isparuvawe, sozrevawe i prezrevawe). Potemnuvawe na plodovite i nivnite prerabotki (enzimatsko, neenzimatsko i mikrobiolo{ko). Pomo{ni sredstva i surovini (voda, sredstva za zasladuvawe, sredstva za èlirawe i zgusnuvawe i za~ini). Podgotvitelni raboti pri konzerviraweto (priem na surovinata, ~uvawe, klasirawe, miewe, blan{irawe, pasirawe, presovawe, bistrewe, filtrirawe). Konzervansi (organski i neorganski). Principi na konzervirawe (bioti~ki, abioti~ki i anabioti~ki). Ambalaà. Poluprerabotki (pulpi, ka{i, surov mati~en sok i sukus). Prerabotki od ovo{je (sok, koncentriran ovo{en sok, ovo{en sirup, kompot, me{an kompot, xem, marmelada, su{eno i smrznato ovo{je. Ma{ini i aparati za izveduvawe na tehnolo{kite procesi pri prerabotkata na ovo{jeto.Sodrìna na ve`bite: Podgotovka na sredna proba od ovo{jeto. Odreduvawe na: vkupni i rastvorlivi suvi materii, {e}eri, vkupni kiselini, pH, vitamin S, pektinski materii, taninski materii, belkovini, masti, celuloza, skrob, tvrdina i alkalitet na voda i fermenti. Izrabotka na normativ na gotovi proizvodi.Literatura: V. Crn~evi}: Prerabotka na ovo{jeto i zelen~ukot. Skopje, 1977. V. Crn~evi}: Teorijske osnove konzerviranje vo¢a i povr¢a. Beograd, 1973. Gordana Niketi¢-Aleksi¢: Tehnologija vo¢a i povr¢a. Beograd, 1982. M. Qubisavqevi¢: Vo¢e, povr¢e, pe~urke i preraevine. Beograd, 1989.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PRERABOTKA NA ZELENÛK*** (ZF00653)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Lazar Sivakov

doc. d-r Qubica Karaka{ovaCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so najnovite tehnolo{ki postapki za prerabotka i konzervirawe na zelen~ukot.Sodrìna na teoretskiot del od predmetot: Vovedno zapoznavawe so nastavnata disciplina. Procesi koi nastanuvaat posle berbata (di{ewe, isparuvawe, sozrevawe i prezrevawe). Potemnuvawe na plodovite i nivnite prerabotki (enzimatsko, neenzimatsko i mikrobiolo{ko). Pomo{ni sredstva i surovini (voda, sredstva za zakiseluvawe, sredstva za zacvrstuvawe i za~ini). Podgotvitelni raboti pri konzerviraweto (priem na surovinata, ~uvawe, klasirawe, miewe, blan{irawe, pasirawe, presovawe, bistrewe, filtrirawe). Konzervansi (organski i neorganski). Principi na konzervirawe (bioti~ki, abioti~ki i anabioti~ki). Ambalaà. Prerabotki od zelen~uk (sok, koncentrat od domati, termi~ki konzerviran zelen~uk (gra{ok, boranija, |uve~, piperka{), marinadi, biolo{ki konzerviran zelen~uk, su{en i smrznat zelen~uk. Ma{ini i aparati za izveduvawe na tehnolo{kite procesi pri prerabotka na zelen~uk. Sodrìna na ve`bite: Podgotovka na sredna proba od zelen~ukot. Odreduvawe na: vkupni i rastvorlivi suvi materii, {e}eri, vkupni kiselini, pH, vitamin S, pektinski materii, taninski materii, belkovini, masti, celuloza, skrob, fermenti, gotvarska sol i tvrdina i alkalitet na vodata. Izrabotka na normativ na gotovi proizvodi.Literatura: V. Crn~evi}: Prerabotka na ovo{jeto i zelen~ukot. Skopje, 1977. V. Crn~evi}: Teorijske osnove konzervirawe vo¢a i povr¢a. Beograd, 1973. M. Qubisavqevi¢: Vo¢e, povr¢e, pe~urke i preraevine. Beograd, 1989. Gordana Niketi¢-Aleksi¢: Tehnologija vo¢a i povr¢a. Beograd, 1982.Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: PROIZVODSTVO NA GOTOVI JADEWA*,** (ZF00654)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 krediti

Nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Zlatko PejkovskiCel na predmetot: Studentite se zapoznavaat so planiraweto, organiziraweto i vodeweto na tehnolo{kite procesi na proizvodstvoto, kombiniraweto, distribucijata, skladiraweto i regeneracijata na polugotovite i gotovite jadewa kako i so metodite na kontrola na kvalitetot.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Voved. Tehnolo{ko organizaciski modeli na pogonite za proizvodstvo i distribucija na gotovi jadewa. Priem na surovinite, interen transport, skladirawe. Tehnologija na prethodna podgotovka na hranata. Tehnolo{ka sistematika na postapkite za obrabotka na hranata so toplina. Postapki na toplotna obrabotka na poedini grupi prehranbeni namirnici i nivnoto vlijanie vrz kvalitetot. Zelen~uk, poljodelski proizvodi, ovo{je. Meso, proizvodi od meso, ribi, ìvina, rakovi, {kolki. Jajca kako dodatoci na jadewata i kako samostojni jadewa. Pekarski i slatkarski proizvodi. Supi. Sosovi. Pijaloci. Ladni jadewa (sendvi~i). Dodatoci na jadewata. Gastronomija i kombinirawe na jadewata. Tehnologija na proizvodstvo i distribucija na gotovite jadewa. Higiena i sanitacija.Sodrìna na ve`bite: Poseta na pogonite za proizvodstvo na gotovi jadewa. Senzorni i fizi~ko hemiski analizi na gotovite jadewa. Prakti~na rabota na podgotovka na surovinite za gotovi jadewa. Propisi.Literatura: Tenhologija gotovih jela. V. Olu{ki, Tehnolo{ki fakultet, Novi Sad 1983. Cooked ready to eat meats, Processing requirements. E. Waters, Iova state university 1999. Higiena i tehnologija na meso, ribi i jajca i nivni proizvodi. M. Danev,Skopje 1999. Praktikum. B. Xinleski, Skopje, 1981.Pe~aten materijal za odredeni predavawa i ve`bi.Na~in na polagawe na predmetot:Ispitot se izveduva usno otkako }e se potvrdi dovolno poznavawe na studentite od prakti~niot del na predmetot.


Predmet: KONTROLA NA KVALITET NA PROIZVODITE SO PROPISI (ZF00655)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 3+3 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Sowa Srbinovska prof. d-r Dane Bo{evCel na predmetot: Voveduvawe vo osnovite na kontrola na kvalitetot na proizvodite i prerabotkite od rastitelno i animalno poteklo so primena na razli~ni standardi.Sodr`ina na teoretskiot del od predmetot:Voved. Standardi za kvalitet na hranata. Codex alimentarius standardi so HACCP. ISO - standardi. MKD standardi. Standardi za prehrambeni proizvodi od rastitelno poteklo, oprema i objekti. Standardi za prehrambeni proizvodi od animalno poteklo, oprema i objekti. Zakonska regulativa. Sodr`ina na ve`bite: Prakti~na primena na standardite za kvalitet na hrana vo: primarnoto rastitelno i animalno proizvodstvo; industrija za rastitelni i animalni prerabotki. Definirawe na kriti~ni i kontrolnoi to~ki vo proizvodstvoto na hrana. Poseta na industriski kapaciteti i utvrduvawe na odgovoren proizvoden proces. Poseta na laboratorii za ispituvawe na kvalitet na hrana.Literatura: Fotokopii od predavawa (folii). Interna skripta. Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: OBRABOTKA I PRERABOTKA NA TUTUN** (ZF00656)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 4+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Simeon Karajankov doc. d-r Zlatko ArsovCel na predmetot: Predmetot gi podu~uva studentite za upotrebnata vrednost na tutunot, preku izu~uvaweto na tehnolo{kite i hemiskite karakteristiki, pa spored toa i pravilno naso~at tehnolo{kite procesi na obrabotkata na tutunot. Ponatamu preku vidovite na tutunski prerabotki, tehnologijata na nivnoto proizvodstvo pa do dobivaweto na finalen proizvod cigara, kako i ostanati tutunski prerabotki nameneti za uìvawe.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot:Zna~ewe i namena na tutunskata surovina. Tehnolo{ki i biohemiski karakteristiki na tutunskata surovina. Manipulacija na tutunot. Fermentacija na tutunot. Pofermentativen period. Vidovi na tutunski prerabotki. Osnovni karakteristiki i tehnologija na proizvodstvo na puri, tutun za `vakawe i {mrkawe. Vidovi na cigari. Biohemiski karakteristiki na tutunskiot ~ad i pova`ni izmeni na hemiskite soedinenija vo procesot na pu{eweto. Tehnologija na proizvodstvoto na cigari i {ema na tehnolo{kite procesi. Pakuvawe na cigari. Lageruvawe i distribucija na cigari. Pomo{ni materijali i procesi vo proizvodstvoto na cigari. Kontrola i odrùvawe na kvalitetot pri proizvodstvoto na cigari.Sodrìna na ve`bite: Laboratorisko opredeluvawe na: tehnolo{kite karakteristiki i hemiski sostav na tutunska surovina. Opredeluvawe na fermentiranost i katalazna aktivnost na tutunot. Organolepti~ka procenka na tutunskata surovina. Vlaga na se~eniot tutun i cigari. [iro~ina na rezot i frakcionen sostav na se~eniot tutun. Odreduvawe na kvalitet na izrabotenata cigara i pakuvawe. Hemiski sostav na tutunskiot ~ad (nikotin i katran). Literatura:

1. Boceski D. 1984. Poznavawe i obrabotka na tutunskata surovina, Prilep2. Stojanovi} S. 1967. Tehnologija cigareta, Beograd.

Na~in na polagawe na predmetot: Se polaga kolokvium i usten ispit.


Predmet: MARKETING NA PROIZVODITE (ZF00657)Semestar i broj na ~asovi: VIII, 2+2 ~asa, 6 kreditiNastavnici i sorabotnici: prof. d-r Vexija Usaleski prof. d-r Nenad Georgiev Cel na predmetot: Predmetot gi zapoznava studentite so marketin{kiot pristap vo raboteweto na pretprijatijata, kade {to vo fokusot se zema marketing koncepcijata na proizvodstvoto.Sodrìna na teoretskiot del na predmetot: Voved. Opredeluvawe na su{tinata i zna~eweto. Poim i definicija na marketingot. Razvoj an marketingot kako nau~na disciplina. Preduslovi za pojavuvawe i razvoj na marketing koncepcijata. Osnovni faktori od koi zavisi primenata na marketingot. Primenata na marketingot vo na{i uslovi. Potro{uva~kata i kupuvaweto na pazarot. Osnovnite komponenti na pazarot. Pribirawe na informacii za donesuvawe na odluki vo marketingot. Sodrìna (funkcii i instrumenti) na marketingot. Proizvodot vo marketing koncepcijata. Distribucija. Politika na ceni. Promocija. Upravuvawe so marketing aktivnostite. Organizacija na marketingot. Marketing vo me|unarodniot promet. Vtor del. Poim i zna~ewe na agromarketingot. îniteli na prometot. Mehanizam i organizacija na prometot. Trgovija so zemjodelski proizvodi i nejzinata podelba. Pazarni institucii vo prometot. Na~ini na odbeleùvawe na proizvodite vo prometot. Zdravstvena ispravnost na prehrambenite proizvodi. Politika i mehanizmot na cenite. Kontrola na pazarnite odnosi. Merki za ograni~uvawe na tro{ocite na prometot. Svetski i me|unarodni organizacii i dogovori od zna~ewe za proizvodstvo i promet na hrana. Pova`ni pazarni pokazateli i uslovi na prometot na zemjodelski proizvodi. Svetski pazar na zemjodelski proizvodi.Sodrìna na ve`bite: Na ve`bite }e se analiziraat nekoi pova`ni partii od teoretskiot del so prikazi na prakti~ni primeri preku tabeli, grafikoni, sliki i drugo.Literatura: Marketing. B.Ja}oski. Ekonomski fakultet Skopje, 1997. Avtorizirani predavawa od prof. d-r B.Anakiev, Biblioteka na zemjodelski fakultet - Skopje. Trziste i promet poljoprivrednih i agroindustrijskih proizvoda. Tomin A. Gjorovic M. NIR "Zadruga" Beograd, 1985.Na~in na polagawe na predmetot: Ispitot }e se izveduva etapno po poodelni partii nekolku pati vo semestarot, preku soodvetni testovi.

REPUBLIKA MAKEDONIJA UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ ... · model i struktura treba da poa|a od...

Documents

Transcript of REPUBLIKA MAKEDONIJA UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ ... · model i struktura treba da poa|a od...