Razvojna strategija OŠ Poldeta Stražišarja

Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice

RAZVOJNA STRATEGIJA

OSNOVNE ŠOLE POLDETA STRAŽIŠARJA JESENICE

ŠOLA ZA PRIHODNOST

Pripravil:

Alen Kofol, prof. def.

Ravnatelj Osnovne šole Poldeta Stražišarja

Razvojna strategija Osnovne Šole Poldeta Stražišarja

2

UVOD

Moja razvojna strategija Osnovne šole Poldeta Stražišarja temelji na sedmih

segmentih:

- splošni del

- otroci in mladostniki, ki se šolajo na šoli

- starši otrok in mladostnikov,

- strokovni delavci šole,

- razvojne oblike/projekti šole,

- povezovanje med domačimi in tujimi strokovnimi institucijami,

- financiranje.

NIČ O NAS BREZ NAS!

Temeljno načelo, ki se v Evropski skupnosti na področju oseb s posebnimi potrebami

pojavlja vsakokrat in vselej, ko je govor o tej populaciji, se glasi: NIČ O NAS BREZ

NAS! To načelo poudarja polno participacijo oseb s posebnimi potrebami in njihovih

staršev pri odločanju/soodločanju o pomembnih odločitvah, ki jih sprejemajo različni

strokovnjaki v njihovem imenu. Menim, da je to načelo bistvenega pomena tudi za

naše delo v Osnovni šoli Poldeta Stražišarja Jesenice.

Prepričan sem, da je s strokovnim potencialom in izkušnjami nujno potrebno slediti

ciljem prenove vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v smislu pomoči

pri vpeljevanju vključevanja in strokovne podpore osnovnim šolam ter staršem. Hkrati

pa težiti k čim kvalitetnejši realizaciji programov za tiste otroke, mladostnike in

odrasle, ki bodo zaradi svojih posebnih potreb potrebovali prilagojene programe z

nižjim izobrazbenim standardom ter posebne programe vzgoje in izobraževanja na

osnovnih šolah.


3

1. Splošni del

Vpeljevanje nove doktrine vključevanja otrok s posebnimi potrebami v programe

osnovnih šol s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter bodoči

usmeritvi v preoblikovanje osnovnih šol s prilagojenimi programi v centre za vzgojo,

izobraževanje in svetovanje vidim z vso resnostjo.

Pri preoblikovanju specializiranih ustanov je pomembno da ima takšna ustanova

lokus delovanja v vseh segmentih šolskega polja, kjer se izobražujejo otroci s

posebnimi potrebami.

Poleg že obstoječih programov, ki se trenutno izvajajo v specializiranih ustanovah:

1. Prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom; se lahko oblikujejo še

dodatni nadstandardni programi kot na primer: elementi pedagogike Montessori,

avtistični oddelek, tuji jezik, integracijski razredi;

2. Posebni program vzgoje in izobraževanja; poleg rednega programa se lahko

oblikujejo še dodatni nadstandardni programi kot so: šola za življenje, funkcionalno

učenje, abilimpijada, doživljajski tabori;

3. Mobilna specialno pedagoška pomoč.

Glede na proces inkluzije pa bo potrebno polje dejavnosti razširiti tudi na druge, t. im.

storitvene dejavnosti. S temi dejavnostmi bodo centri postali izvajalci specializiranih

strokovnih storitev in vstopali povsod tja, kjer je učenec s posebnimi potrebami, ne

glede na vzgojno izobraževalni program in lokacijo.

Predvidene dodatne dejavnosti centrov za vzgojo, izobraževanje in svetovanje1:

� Koordinatorji dejavnosti za uspešen celostni razvoj otroka s posebnimi

potrebami in mobilna specialno pedagošk a služba

� Širitev mobilne specialno pedagoške pomo či

� Izobraževanje in svetovanje staršem

� Izobraževanje strokovnih delavcev centra in delavce v šol, ki imajo

integriranega u čenca

1 Organizacijsko in vsebinsko preoblikovanje osnovnih šol s prilagojenim programom in zavodov za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami


4

� Socio-pedagoške delavnice: za sošolce vključenega učenca ter za

sorojence (od 6. do 15. leta starosti).

� Oblikovanje strokovnih skupin za pripravo: priročnikov,učbenikov,

promocijskega gradiva ter izdelava didaktičnih sredstev, pripomočkov, priprav.

� Spremljanje u čencev do prve zaposlitve

2. Otroci in mladostniki Osnovne Šole Poldeta Straž išarja Jesenice

Potrebe otrok se kljub modernemu času niso čisto nič spremenile. Otroci in

mladostniki se morajo v šoli počutiti varne in sprejete med drugimi ljudmi ter tako

dosegati uspehe in se uveljavljati. Šola mora zato ostati kraj, kamor bodo otroci in

mladostniki radi prihajali in od koder bodo odhajali s pozitivnimi občutki in z znanji, ki

jim bodo v nadaljnjem življenju pomagali, da se bodo lažje spopadali s težavami v

vsakdanjem življenju. Tako je treba ohranjati takšne pogoje, da te svoje, povsem

običajne potrebe med nami lahko zadovoljijo in pridobijo potrebna znanja. Poleg tega

je potrebno mladostnikom omogočiti čim manj stresen prehod iz šole v vsakdanje

življenje in jim ponuditi možnost spremljanja do njihove prve zaposlitve. Možnosti za

pomoč jim je treba približati na način, ki je v najlepših posamičnih trenutkih bližji

prijateljskemu sodelovanju kakor pa institucionalnemu/šolskemu pristopu.

2.1 Funkcionalna znanja in veš čine

Funkcionalna znanja morajo otroci pridobivati s šolskimi ter izven šolskimi

aktivnostmi.

Nadaljevali bomo z vsemi tekočimi projekti ter hkrati z evaluacijo dokončanih

projektov načrtovali nove.

Interesne dejavnosti bi razdelil na štiri področja:

- Jezikovno umetnostno področje (nadaljevanje z obstoječimi projekti in

dejavnostmi)

- Športno zdravstveno področje (nadaljevanje z obstoječimi projekti in

dejavnostmi) možnost vpeljevanja alternativnih oblik sproščanja.

- Proizvodno-tehnično področje (nadaljevanje z obstoječimi projekti in

dejavnostmi)


5

- Umetnostno-terapevtsko področje, kamor bi lahko poleg likovne, glasbene in

dramske terapije umestili še hipo terapijo ter obiske na eko-kmetiji.

2.2 Šolski parlament

Šolski parlament je oblika dela, kjer otroci in mladostniki izražajo svoj pogled na delo

in življenje na šoli. Šolski parlament bo še naprej prostor, kjer bodo otroci in

mladostniki izražali svoje poglede na aktualne teme ter se tako povezovali s širšim

socialnim okoljem.

2.3 Samozagovorništvo

Učenje o lastnih pravicah in dolžnostih ter zagovarjanju le-teh. V ta namen je

potrebno spodbujati nastajanje samozagovorniških skupin ter jih povezovati s

podobnimi skupinami v Sloveniji.

2.4 Šola v naravi/doživljajski tabori

2.5 Pozitivna motivacija

Delu v šoli bo še naprej potekalo na načelu pozitivne motivacije, kar pomeni večji

poudarek pohvalam, priznanjem in nagradam.

3. Starši otrok in mladostnikov, ki se šolajo na Os novni šoli Poldeta Stražišarja

Jesenice

Sodelovanje šole s starši je poleg rednih roditeljskih sestankov, govorilnih ur ter

vključevanju pri oblikovanju individualiziranih programov potrebno še bolj okrepiti.

Ena izmed možnih oblik bi bila formalizacija svetovalnice za starše otrok s posebnimi

potrebami ali šole za starše tistih otrok, ki se šolajo na osnovni šoli Poldeta

Stražišarja. Ta bi se še naprej odvijala v okviru predavanj in delavnic z notranjimi in

zunanjimi strokovnjaki ter s supervizijskimi delavnicami za starše.

Neformalna srečanja staršev, otrok in delavcev šole bomo še naprej vzpodbujali s

medšolskimi srečevanji staršev ter s piknikom ob koncu šolskega leta.


6

4. Strokovni delavci šole

4.1 Redno strokovno delo

Redno strokovno delo bo še naprej potekalo po vseh zakonih in normativih, ki veljajo

za področno skupino otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Redno strokovno

delo bo kakor doslej organizirano po urniku, glede na urnike otrok in mladostnikov v

šoli.

4.2 Izredno strokovno delo

Strokovni delavci morajo zaradi oblike in težavnosti dela svoje znanje o populaciji, ki

se šola na Osnovni šoli Poldeta Stražišarja Jesenice, dopolnjevati in izpopolnjevati z

najrazličnejšimi oblikami izobraževanj. Izobraževanja bodo potekala tako na internem

kot zunanjem nivoju. Pomemben del izobraževanja je tudi prenos izkušenj s starejših

kolegov na mlajše ter interne predstavitve najrazličnejših vsebin. Kot pomemben del

pa šteje tudi sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki. Kot ravnatelj šole bom takšna

prizadevanja vzpodbujal in podpiral.

4.3 Timsko delo

Ena izmed učinkovitih metod uspešnega strokovnega dela je timsko delo vseh

strokovnih delavcev. Vzpodbujal jih bom z rednimi aktivi tako med strokovnimi delavci

šole, strokovnimi delavci-varuhinjami ter med strokovnimi delavci šole, svetovalnimi

delavci in vodstvom šole. Pomemben del timskega sodelovanja pa mora predstavljati

tudi sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki.

4.4 Klima/Ozračje

Delovno ozračje močno vpliva na kakovost dela in vzdušje na šoli. Pozitivno ozračje

je potrebno sistematično negovati. Tako bom za dosego tega cilja poleg rednih

timskih sestankov, organiziral tudi strokovne ekskurzije delavcev šole, ki bi jih

povezoval z družabnostjo in medsebojnim spoznavanjem. Ravno tako pa bom

spodbujal najrazličnejše oblike neformalnih srečanj delavcev šole.


7

5. Razvojne oblike/projekti šole

Poleg vseh že obstoječih projektov, ki se na šoli izvajajo bomo z redno evaluacijo

zaključenih projektov oblikovali smernice za oblikovanje novih projektov.

Podpiranje uvajanja programov nižjega poklicnega izobraževanja za absolvente

osnovnih šol s prilagojenim programom v ožjem socialnem okolju ter njihovo

spremljanje do prve zaposlitve.

Dopolnjevanje in posodobitev spletnih strani šole

Dopolnjevanje strokovne knjižnice

5.1 Specialna olimpijada

Duh specialne olimpijade je potrebno ohranjati še naprej.

6. Povezovanje med doma čimi in tujimi strokovnimi institucijami

Povezovanje z zunanjimi podobnimi državnimi in civilnodružbenimi organizacijami na

področju vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva je bistvenega pomena za

evaluacijo našega dela. Povezovanje bo še naprej potekalo tako na državnem kot

lokalnem nivoju.

Nadaljevanje z vključevanjem v evropske projekte.

7. Financiranje

� Ohranjati vse povezave z donatorji in sponzorji

� Iskati nove možnosti donatorstva ter sponzorstev

� Preko evropskih projektov- strukturni skladi

� Lastna sredstva (oddajanje prostorov)

� Trženje lastnih izdelkov (možnost izdelave kataloga)


8

Zavedam se, da je razvoj šole odvisen od strokovnega znanja, humanosti,

ustvarjalnosti, motiviranosti za delo, organizacijskih sposobnosti, odprtosti do rešitev

in hkrati naše skupne odgovornosti.

Moj trud bo usmerjen v strokovni razvoj, ohranjanje dobrih medosebnih odnosov v

šoli in povečevanje ugleda šole.

Zato naj bo naše skupno vodilo ostati in se razvijati v smeri izenačevanja možnosti za

boljšo prihodnost otrok in mladostnikov, ki se šolajo na Osnovni šoli Poldeta

Stražišarja Jesenice.

In še za zaključek:

Ravnatelj oblikuje vizijo. To seveda ne pomeni, da jo oblikuje sam, ampak da zna in

želi poiskati nove priložnosti, nato pa skupaj s sodelavci oblikuje tako vizijo šole, ki

navdihuje in spodbuja posameznike in skupine.2

Ravnatelj OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice Alen Kofol, prof.def.

2 Mag. Justina Erčulj. Vodenje za učenje in učenje za vodenje

Razvojna strategija OŠ Poldeta Stražišarja

Documents

Transcript of Razvojna strategija OŠ Poldeta Stražišarja