Psihološki merski Psihološki merski instrumenti in tehnike 1instrumenti in tehnike 1

Psihološki intervju in ocenjevanje Psihološki intervju in ocenjevanje vedenja vedenja

LiteraturaLiteratura

Morrison, J. (1993). The first interview. Morrison, J. (1993). The first interview. London: The Guilford Press.London: The Guilford Press.

Kernberg, O. F. (1986). Severe personality Kernberg, O. F. (1986). Severe personality disorders. Psychotherapeutic strategies. disorders. Psychotherapeutic strategies. London: Yale University Press.London: Yale University Press.

Shultz-Hencke – Psihoterapija 14. (Ur. Shultz-Hencke – Psihoterapija 14. (Ur. Katja Dougan)Katja Dougan)

Lamovec, T. (1991). Spretnosti v Lamovec, T. (1991). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Center za medosebnih odnosih. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.psihodiagnostična sredstva.

Značilnosti intervjujaZnačilnosti intervjuja

Intervjuji so najpogosteje uporabljena tehnika Intervjuji so najpogosteje uporabljena tehnika v klinični praksi. v klinični praksi.

Z njimi pridobivamo pomembne podatke iz Z njimi pridobivamo pomembne podatke iz preteklosti in trenutnega stanja klienta, ki so preteklosti in trenutnega stanja klienta, ki so osnova za diagnostično in prognostično osnova za diagnostično in prognostično oceno, načrt zdravljenja, oceno napredka v oceno, načrt zdravljenja, oceno napredka v terapiji ipd. terapiji ipd.

Sestavljajo jih bolj ali manj določena Sestavljajo jih bolj ali manj določena vprašanja. Glede na to ločimo: vprašanja. Glede na to ločimo: nestrukturirani, polstrukturirani in nestrukturirani, polstrukturirani in strukturirani intervju. strukturirani intervju.

Mohr in Beutler, 2003

Nestrukturirani intervjuNestrukturirani intervju

Potek in vsebina nestrukturiranega intervjuja sta zelo Potek in vsebina nestrukturiranega intervjuja sta zelo odvisna od konkretnega ocenjevalca, ki izbira in prilagaja odvisna od konkretnega ocenjevalca, ki izbira in prilagaja vprašanja klientu in konkretnim vsebinam, ki se pojavljajo. vprašanja klientu in konkretnim vsebinam, ki se pojavljajo.

Prednost:Prednost: Ob pojavu nenavadnih ali nejasnih vsebin Ob pojavu nenavadnih ali nejasnih vsebin ocenjevalec lahko z dodatnimi vprašanji razišče določen ocenjevalec lahko z dodatnimi vprašanji razišče določen pojav, kar pri strukturirani obliki ni mogoče. Prav tako lahko pojav, kar pri strukturirani obliki ni mogoče. Prav tako lahko vprašanja prilagaja značilnostim konkretnega ocenjevanca vprašanja prilagaja značilnostim konkretnega ocenjevanca kar lahko izboljša komunikacijo in sodelovanje. kar lahko izboljša komunikacijo in sodelovanje.

Slabost:Slabost: To je nestandardizirana tehnika, rezultati niso To je nestandardizirana tehnika, rezultati niso primerljivi z nobenimi vnaprej predvidenimi normami. Zato primerljivi z nobenimi vnaprej predvidenimi normami. Zato jim mnogi očitajo nezanesljivost in neobjektivnost, saj se jim mnogi očitajo nezanesljivost in neobjektivnost, saj se ocene, ki so rezultat nestrukturiranega intervjuja lahko zelo ocene, ki so rezultat nestrukturiranega intervjuja lahko zelo razlikujejo pri različnih ocenjevalcih in v različnih časovnih razlikujejo pri različnih ocenjevalcih in v različnih časovnih obdobjih.obdobjih.

Strukturirani intervjuStrukturirani intervju

Strukturirani intervju zahteva od Strukturirani intervju zahteva od ocenjevalca, da sledi jasno in vnaprej ocenjevalca, da sledi jasno in vnaprej določenim temam in vprašanjem. določenim temam in vprašanjem.

Odgovori so kvantificirani in vnaprej Odgovori so kvantificirani in vnaprej določeni. določeni.

Prednost:Prednost: Objektivnost in Objektivnost in standardiziranoststandardiziranost

Slabost:Slabost: manjša prožnost, manjša prožnost, omejenost in pogosto preobsežnost. omejenost in pogosto preobsežnost.

Polstrukturirani intervjuPolstrukturirani intervju

Vmesna varianta, ki bi odpravljala Vmesna varianta, ki bi odpravljala pomanjkljivosti prvih dveh in pomanjkljivosti prvih dveh in združevala dobre strani. združevala dobre strani.

Polstrukturirani intervjuji dopuščajo Polstrukturirani intervjuji dopuščajo določeno svobodo in prožnost pri določeno svobodo in prožnost pri oblikovanju vprašanj in odgovorov. oblikovanju vprašanj in odgovorov. Po drugi strani pa imajo jasno Po drugi strani pa imajo jasno strukturo, ki omogoča standardizacijo strukturo, ki omogoča standardizacijo in evaluacijo rezultatov. in evaluacijo rezultatov.

Učinkovitost psihološkega Učinkovitost psihološkega izpraševanjaizpraševanja

Učinkovito psihološko izpraševanje Učinkovito psihološko izpraševanje navadno poteka od manj strukturiranih navadno poteka od manj strukturiranih vprašanj k bolj strukturiranim. vprašanj k bolj strukturiranim.

Na ta način je preiskovancu omogočeno, da Na ta način je preiskovancu omogočeno, da lahko relativno neodvisno in spontano opiše lahko relativno neodvisno in spontano opiše svoje težave in značilnosti, ne da bi zelo svoje težave in značilnosti, ne da bi zelo usmerjena vprašanja nanj preveč vplivala. usmerjena vprašanja nanj preveč vplivala.

Z bolj usmerjenimi vprašanji pa lahko Z bolj usmerjenimi vprašanji pa lahko poudarimo in razjasnimo specifične vidike poudarimo in razjasnimo specifične vidike osebnosti, ki bi drugače lahko ostali osebnosti, ki bi drugače lahko ostali zanemarjeni.zanemarjeni.

Lamovec, 1984

Učinkovitost komunikacijeUčinkovitost komunikacije

Vrste odgovorov na problemsko Vrste odgovorov na problemsko situacijo:situacijo:

1.1. Svetovanje in ocenjevanje Svetovanje in ocenjevanje

2.2. Analiziranje in interpretiranje Analiziranje in interpretiranje

3.3. Podpora Podpora

4.4. Poizvedovanje in spraševanje Poizvedovanje in spraševanje

5.5. Parafraziranje in razumevanjeParafraziranje in razumevanje

Prednosti intervjujaPrednosti intervjuja Intervju nudi pomembne informacije, ki jih ne Intervju nudi pomembne informacije, ki jih ne

moremo dobiti na podlagi drugih, bolj moremo dobiti na podlagi drugih, bolj strukturiranih metod: strukturiranih metod:

1.1. primerjava verbalnih in neverbalnih vidikov (npr. primerjava verbalnih in neverbalnih vidikov (npr. skladnost verbalne vsebine ter vedenja) skladnost verbalne vsebine ter vedenja)

2.2. izražanje emocij tekom intervjuja, izražanje emocij tekom intervjuja, 3.3. neposredno odzivanje in vrednotenje neposredno odzivanje in vrednotenje

pomembnih podatkov, pomembnih podatkov, 4.4. način podajanja vsebin, način podajanja vsebin, 5.5. kognitivni stil, kognitivni stil, 6.6. obvladovanje in spoprijemanje s problemi itd. obvladovanje in spoprijemanje s problemi itd.

Intervjuji in check-liste Intervjuji in check-liste

Preiskava trenutnega stanja (PSE; Wing, Cooper, Preiskava trenutnega stanja (PSE; Wing, Cooper, Sartorius)Sartorius)

StruStrukturiranikturirani kliničniklinični intervju zaintervju za DSM–IV (SCID; DSM–IV (SCID; First, Spitzer, Gibbon, & Williams) First, Spitzer, Gibbon, & Williams)

KernbergKernbergovov strukturiranistrukturirani intervju intervju Check-lista za mentalni status (Schinka)Check-lista za mentalni status (Schinka) Diagnostični intervju za DSM-IV motnje Diagnostični intervju za DSM-IV motnje

osebnosti (DIPD-IV, Zanarini in dr.),osebnosti (DIPD-IV, Zanarini in dr.), Intervju za motnje osebnosti IV(PDI-IV, Widiger Intervju za motnje osebnosti IV(PDI-IV, Widiger

in dr.) in in dr.) in Harejeva »checklista« za psihopatijo (PCP-R, Harejeva »checklista« za psihopatijo (PCP-R,

Hare). Hare).

Uvodni klinični intervju (Morrison, Uvodni klinični intervju (Morrison, 1993) 1993)

Uvod in predstavitevUvod in predstavitev Glavna pritožbaGlavna pritožba Spontan govorSpontan govor Geneza aktualnih težavGeneza aktualnih težav Opis preteklosti klienta Opis preteklosti klienta Preteklost svojcev, družinePreteklost svojcev, družine Prejšnje bolezniPrejšnje bolezni Mentalni status klienta (opazovanje)Mentalni status klienta (opazovanje)

Usmerjena anamneza in Shultz-Henckejeva Usmerjena anamneza in Shultz-Henckejeva psihodinamična teorija nevrozpsihodinamična teorija nevroz

Temeljne potrebeTemeljne potrebe: emocionalni in socialni : emocionalni in socialni stik, pridobivanje, posedovanje - stik, pridobivanje, posedovanje - ohranjanje, uveljavljanje, ljubezen ohranjanje, uveljavljanje, ljubezen

Ovire, konfliktiOvire, konflikti (represivna in permisivna (represivna in permisivna vzgoja)vzgoja)

Zavrtosti:Zavrtosti: intencionalna, kaptativna, intencionalna, kaptativna, retentivna, agresivna, erotična, seksualnaretentivna, agresivna, erotična, seksualna

Posledice zavrtosti:Posledice zavrtosti: pasivnost, iluzorna pasivnost, iluzorna pričakovanja, lagodnost, nadkompenzacije, pričakovanja, lagodnost, nadkompenzacije, nadomestne zadovoljitve, težave v nadomestne zadovoljitve, težave v socialnem življenju in pri delu socialnem življenju in pri delu

Strukture osebnostiStrukture osebnosti

ShizoidnaShizoidna

DepresivnaDepresivna

Anankastično - obsesivna Anankastično - obsesivna

HisteričnaHisterična

Intervju za načrtovanje psihoterapije: Shultz-Intervju za načrtovanje psihoterapije: Shultz-Henckejeva usmerjena anamnezaHenckejeva usmerjena anamneza

SimptomatikaSimptomatika GenezaGeneza Osebnost pacientaOsebnost pacienta Sprožilna situacijaSprožilna situacija Dodatna vprašanjaDodatna vprašanja Končno vprašanje Končno vprašanje

SimptomatikaSimptomatika

Spontan opis vsakega simptoma, Spontan opis vsakega simptoma, časovna determiniranostčasovna determiniranost Podrobnejši opisPodrobnejši opis Situacijske okoliščine Situacijske okoliščine

GenezaGeneza

osebnost staršev, osebnost staršev, sorojenci, sorojenci, porod-razvoj, porod-razvoj, predšolska doba, predšolska doba, šolanje, šolanje, poklicni izbor, poklicni izbor, primordialna simptomatika, primordialna simptomatika, prvi spomin, prvi spomin, puberteta in erotični razvojpuberteta in erotični razvoj

Osebnost pacienta Osebnost pacienta

Erotično seksualno področjeErotično seksualno področje Odnosi z ljudmiOdnosi z ljudmi Življenjska filozofija in pričakovanjaŽivljenjska filozofija in pričakovanja Odnos do materialnih dobrin in Odnos do materialnih dobrin in

denarjadenarja

Sprožilna situacijaSprožilna situacija

Kdaj ste opazili težave, v kakšnih Kdaj ste opazili težave, v kakšnih okoliščinah? (npr. ob neuspehu, okoliščinah? (npr. ob neuspehu, uspehu, ločitvi, izgubi, konfliktu itd)uspehu, ločitvi, izgubi, konfliktu itd)

Dodatna vprašanjaDodatna vprašanja

Inicialne sanjeInicialne sanje Tri željeTri želje NajljubšeNajljubše LoterijaLoterija VsemogočnostVsemogočnost HobiHobi SanjarjenjeSanjarjenje

Končno vprašanjeKončno vprašanje

Kaj mislite, zakaj smo toliko govorili o Kaj mislite, zakaj smo toliko govorili o vašem življenju?vašem življenju?

Pričakovanja?Pričakovanja? Cilji terapije?Cilji terapije?

Diagnostična ocena na podlagi Diagnostična ocena na podlagi Usmerjene anamnezeUsmerjene anamneze

Struktura osebnostiStruktura osebnosti Prevladujoči obrambno - varovalni Prevladujoči obrambno - varovalni

mehanizmimehanizmi Temeljni konflikti (oz. deficiti)Temeljni konflikti (oz. deficiti) Razvojne značilnostiRazvojne značilnosti Simptomatika (psihodinamski pomen)Simptomatika (psihodinamski pomen) Uvidevanje psihogeneze in ocena Uvidevanje psihogeneze in ocena

bolezenskega pritiska bolezenskega pritiska

Prognostična ocenaPrognostična ocena SimptomatikaSimptomatika (trajanje, motnje pri delu, (trajanje, motnje pri delu,

organske posledice, sekundarna bolezenska organske posledice, sekundarna bolezenska korist, funkcionalni ali rekonstrukcijski bolezenski korist, funkcionalni ali rekonstrukcijski bolezenski pritisk)pritisk)

Osebnostna strukturaOsebnostna struktura (teža razvojnih (teža razvojnih obremenitev, obseg zavrtosti - motenj, obseg obremenitev, obseg zavrtosti - motenj, obseg posledic zavrtosti – motenj, teža sprožilnih posledic zavrtosti – motenj, teža sprožilnih situacij, teža stabilizirajočih faktorjev, socialna situacij, teža stabilizirajočih faktorjev, socialna prilagodljivost, inteligentnost in druge prilagodljivost, inteligentnost in druge sposobnosti, emocionalna odzivnost in sposobnosti, emocionalna odzivnost in vzpostavljanje socialnih stikov.vzpostavljanje socialnih stikov.

Socialni pogojiSocialni pogoji (urejenost življenjskih pogojev, (urejenost življenjskih pogojev, poklicna uspešnost, možnost za izvedbo terapije)poklicna uspešnost, možnost za izvedbo terapije)

Somatsko biološki pogojiSomatsko biološki pogoji (starost, somatsko (starost, somatsko stanje, konstitucija)stanje, konstitucija)

Načrt terapijeNačrt terapije

Na podlagi diagnostične in Na podlagi diagnostične in prognostične ocene:prognostične ocene:

Določimo vrsto in trajanje Določimo vrsto in trajanje psihoterapijepsihoterapije

CiljeCilje Postopke za dosego ciljevPostopke za dosego ciljev

Kernbergov strukturirani intervjuKernbergov strukturirani intervju

za oceno osebnostne organizacije:za oceno osebnostne organizacije:

1.1. Nevrotična/normalnaNevrotična/normalna

2.2. MejnaMejna

3.3. psihotičnapsihotična

Kriteriji za razmejitev osebnostnih Kriteriji za razmejitev osebnostnih organizacijorganizacij

Stopnja organizacije identiteteStopnja organizacije identitete - - raven raven integracije predstav o selfu, ki vključuje celotno integracije predstav o selfu, ki vključuje celotno osebnost s telesno in psihično organizacijo. osebnost s telesno in psihično organizacijo.

Obrambni mehanizmiObrambni mehanizmi - - dejavnost, s katero se dejavnost, s katero se zmanjšuje ali odstrani vsakršno spremembo, ki bi zmanjšuje ali odstrani vsakršno spremembo, ki bi lahko ogrožala celovitost in obstojnost lahko ogrožala celovitost in obstojnost biopsihološke enotebiopsihološke enote, prilagoditev psihičnega , prilagoditev psihičnega organizma.organizma.

Realitetna kontrola - Realitetna kontrola - pomeni sposobnost pomeni sposobnost diferenciacije selfa od ne-selfa oz. reprezentacij diferenciacije selfa od ne-selfa oz. reprezentacij selfa in objekta, intrapsihičnega od zunanjih izvorov selfa in objekta, intrapsihičnega od zunanjih izvorov percepcije in stimulusov, sposobnost (realističnega) percepcije in stimulusov, sposobnost (realističnega) vrednotenja svojih afektov, vedenja in (vsebine) vrednotenja svojih afektov, vedenja in (vsebine) mišljenja v okviru običajnih socialnih norm mišljenja v okviru običajnih socialnih norm

Kernberg, 1986

Identitetna zmedenostIdentitetna zmedenost slabo integriran koncept selfa in pomembnih drugih slabo integriran koncept selfa in pomembnih drugih

oseb,oseb, subjektivni občutek praznine,subjektivni občutek praznine, nasprotujoča si doživljanja sebe,nasprotujoča si doživljanja sebe, nasprotujoče si vedenje, ki ne more biti integrirano nasprotujoče si vedenje, ki ne more biti integrirano

na emocionalno smiselna emocionalno smiseleen način,n način, površne, plitve, enolične in revne percepcije drugih,površne, plitve, enolične in revne percepcije drugih, nesposobnost  pomembnih  interakcij z drugimi. nesposobnost  pomembnih  interakcij z drugimi.

Medosebni odnosi so nestabilni, plitvi, neempatični, Medosebni odnosi so nestabilni, plitvi, neempatični, nerazumevajoči, konfliktni, hladni, netaktni itd,nerazumevajoči, konfliktni, hladni, netaktni itd,

pomankljiva integracija nadjaza. Prisotne so težave pomankljiva integracija nadjaza. Prisotne so težave glede identifikacije z etičnimi vrednotami in ni glede identifikacije z etičnimi vrednotami in ni možnosti doživljanja normalnih občutij krivde. možnosti doživljanja normalnih občutij krivde.

Ocena razvojne ravni obrambno-Ocena razvojne ravni obrambno-varovalnih mehanizmovvarovalnih mehanizmov

Prisotnost nezrelih obramb kot so:Prisotnost nezrelih obramb kot so:

1.1. Utajitev – izključitev, negacijaUtajitev – izključitev, negacija

2.2. Projekcijska identifikacijaProjekcijska identifikacija

3.3. Odreagiranje (Acting-out)Odreagiranje (Acting-out)

4.4. Somatizacija (acting-in)Somatizacija (acting-in)

5.5. Razcep (splitting)Razcep (splitting)

Kohut, 1977

Tok narcisističnih energij Tok narcisističnih energij

Ocena realitetne kontrole (v klinični Ocena realitetne kontrole (v klinični situaciji)situaciji)

odsotnost  halucinacij in zmotnih prepričanj odsotnost  halucinacij in zmotnih prepričanj oz. blodenj. Če so bile prisotne v preteklosti, oz. blodenj. Če so bile prisotne v preteklosti, mora obstajati zmožnost popolnega mora obstajati zmožnost popolnega vrednotenja teh, vključno s sposobnostjo vrednotenja teh, vključno s sposobnostjo izražanja ustrezne skrbi ali osuplosti ob tem,izražanja ustrezne skrbi ali osuplosti ob tem,

odsotnost velike neustreznosti ali bizarnosti odsotnost velike neustreznosti ali bizarnosti čustvovanja (afektov), mišljenja (vsebine) ali čustvovanja (afektov), mišljenja (vsebine) ali vedenja,vedenja,

sposobnost empatije z diagnostikom sposobnost empatije z diagnostikom (opažanji drugih) in zmožnost presoje (opažanji drugih) in zmožnost presoje (preteklih) neustreznih, zmedenih afektov, (preteklih) neustreznih, zmedenih afektov, vedenja, vsebine mišljenja, znotraj okvira vedenja, vsebine mišljenja, znotraj okvira socialnih norm. socialnih norm.

Kernberg, 1986

Razdelitev osebnostnih organizacij Razdelitev osebnostnih organizacij

Kernberg, 1986

Kernbergov diagnostični modelKernbergov diagnostični model

Strukturalni intervju v Strukturalni intervju v psihoterapevtskem procesupsihoterapevtskem procesu

Diagnostična faza se prepleta s Diagnostična faza se prepleta s terapevtskim procesomterapevtskim procesom

Uporaba psihoanalitičnih tehnik kot Uporaba psihoanalitičnih tehnik kot diagnostični preizkus, npr. diagnostični preizkus, npr. konfrontacije projekcijske konfrontacije projekcijske identifikacije.identifikacije.

Vedenjsko-kognitivni intervjuVedenjsko-kognitivni intervju Opis problema, okoliščin in posledic z:Opis problema, okoliščin in posledic z:1.1. vedenjskega (npr. disfunkcionalno vedenje, strategije vedenjskega (npr. disfunkcionalno vedenje, strategije

izogibanja, soočenje)izogibanja, soočenje)2.2. kognitivnega (npr. prepričanja, misli, predpostavke o kognitivnega (npr. prepričanja, misli, predpostavke o

problemu)problemu)3.3. čustvenega (npr. modaliteta, intenzivnost)čustvenega (npr. modaliteta, intenzivnost)4.4. medosebnega inmedosebnega in5.5. fiziološkega (npr. odraz težav na telesni ravni) vidikafiziološkega (npr. odraz težav na telesni ravni) vidika

Analiza problema: Kaj? Kdaj? Kje? Kako pogosto? S kom? Analiza problema: Kaj? Kdaj? Kje? Kako pogosto? S kom? Kako vznemirjajoče?Kako vznemirjajoče?

Funkcionalna analiza vedenja (Skinner, 1953) se nanaša Funkcionalna analiza vedenja (Skinner, 1953) se nanaša na analizo dejavnikov, ki pripeljejo do določenega na analizo dejavnikov, ki pripeljejo do določenega vedenja (ki je naučeno) in analizo posledic le-tega vedenja (ki je naučeno) in analizo posledic le-tega (okrepitve).(okrepitve).

Ocenjevanje vedenja in doživljanja (1-10)Ocenjevanje vedenja in doživljanja (1-10)

Personološki intervju Personološki intervju

Personološke metode: longitudinalno Personološke metode: longitudinalno raziskovanjeraziskovanje, analiza, analiza posameznikovih posameznikovih zgodb, psihobiografije, zgodb, psihobiografije,

Freud, Erikson, Murray, AlexanderFreud, Erikson, Murray, Alexander

Navodilo: OpišNavodilo: Opišiteite svoje življenje kot bi bila svoje življenje kot bi bila knjiga sestavljena iz več poglavij. knjiga sestavljena iz več poglavij.

Personološki intervjuPersonološki intervju

Kot pripomoček za Kot pripomoček za identifiidentifikacijokacijo ključn ključnihih dogodk dogodkovov, , pomembnpomembnihih oseb, tem in problem oseb, tem in problemovov, osebn, osebnihih ideologij, ideologij, doživljanj in pričakovanj, ki nastopajo v posameznikovem doživljanj in pričakovanj, ki nastopajo v posameznikovem življenju življenju

GGradnjradnjoo identitete sebe razumemo s pomočjo kreacije identitete sebe razumemo s pomočjo kreacije mitičnih življenjskih zgodb, ki predstavljajo integracijo mitičnih življenjskih zgodb, ki predstavljajo integracijo spominov preteklosti, doživljanja sedanjosti in spominov preteklosti, doživljanja sedanjosti in predvidevanj prihodnosti. predvidevanj prihodnosti.

Pri tem ni tako pomembno kaj se je v resnici zgodilo kot Pri tem ni tako pomembno kaj se je v resnici zgodilo kot pa kako posameznik interpretira svojo preteklost in pa kako posameznik interpretira svojo preteklost in predvideva bodočnost. predvideva bodočnost.

OOsebni mit sebni mit je je ključnega pomena za razumevanje ključnega pomena za razumevanje osebnosti.osebnosti.

Alexander, 1990

Kriteriji za identificiranje Kriteriji za identificiranje pomembnosti narativnih informacijpomembnosti narativnih informacij

Primarnost:Primarnost: Tisti podatki, ki se pojavljajo prvi, so bolj pomembni (npr. Tisti podatki, ki se pojavljajo prvi, so bolj pomembni (npr. zgodnji spomini in izkušnje, prve izjave v intervjuju in terapiji);zgodnji spomini in izkušnje, prve izjave v intervjuju in terapiji);

Pogostost.Pogostost. Material, ki se pogosto pojavlja je pomemben. Po Material, ki se pogosto pojavlja je pomemben. Po Alexandru teme, ki se ponavljajo, kažejo na očiten, zavesten izraz Alexandru teme, ki se ponavljajo, kažejo na očiten, zavesten izraz shem;shem;

Edinstvenost.Edinstvenost. Podatki, ki so nenavadni in izstopajo iz konteksta Podatki, ki so nenavadni in izstopajo iz konteksta pripovedi, kažejo na pomembne psihične procese in vsebine;pripovedi, kažejo na pomembne psihične procese in vsebine;

Zanikanje.Zanikanje. Aktivna negacija opozarja na dinamske procese, Aktivna negacija opozarja na dinamske procese, nezavedne vsebine in vključenost obrambnih mehanizmov;nezavedne vsebine in vključenost obrambnih mehanizmov;

Poudarki.Poudarki. Ocenjevalec mora biti pozoren na vsebine, ki jih klient Ocenjevalec mora biti pozoren na vsebine, ki jih klient preveč poudarja ali zanemarja;preveč poudarja ali zanemarja;

Izpuščeni podatkiIzpuščeni podatki. V ozadju je lahko specifična psihodinamika in . V ozadju je lahko specifična psihodinamika in čustva;čustva;

Distorzije Distorzije (npr. Freudovski spodrsljaji): tudi lahko opozarjajo na (npr. Freudovski spodrsljaji): tudi lahko opozarjajo na pomembne (nezavedne) psihične procese;pomembne (nezavedne) psihične procese;

Izolacija:Izolacija: Nelogična sosledja, nekonherenten potek pripovedi lahko Nelogična sosledja, nekonherenten potek pripovedi lahko kaže na pomembne elemente pripovedi;kaže na pomembne elemente pripovedi;

Nedokončanost:Nedokončanost: Pripovedovalec, ki nenadoma konča oz. ne dokonča Pripovedovalec, ki nenadoma konča oz. ne dokonča zgodbe, ki spreminja temo, opozarja na pomembne dinamske zgodbe, ki spreminja temo, opozarja na pomembne dinamske elemente. elemente.

OpisiOpisi

Opišite sebe (5 minut)Opišite sebe (5 minut)

Opišite vam pomembno osebo (5 Opišite vam pomembno osebo (5 minut)minut)

Opišite svoj odnos s pomembno Opišite svoj odnos s pomembno osebo (5 minut) osebo (5 minut)

Ocenjevalne lestvice self in objektnih Ocenjevalne lestvice self in objektnih

reprezentacijreprezentacij

Konceptualna raven objektnih Konceptualna raven objektnih odnosov (Blatt in dr., 1997, 1988)odnosov (Blatt in dr., 1997, 1988)

Diferenciacija v odnosu self –drugi Diferenciacija v odnosu self –drugi ((Diamond in dr., 1991)

Vsebinske, tematske skale (npr. Vsebinske, tematske skale (npr. čustvovanje, toplina, ambicije, čustvovanje, toplina, ambicije, uspešnost) (uspešnost) (Diamond in dr., 1991)

Ocenjevanje konceptualne ravni self in Ocenjevanje konceptualne ravni self in objektnih reprezentacij objektnih reprezentacij

1.1. Senzomotorična - preoperativna ravenSenzomotorična - preoperativna raven:: oopis osebe večinoma pis osebe večinoma temelji na odnosu s subjektom, ki je gratifirajoč ali frustrativen. temelji na odnosu s subjektom, ki je gratifirajoč ali frustrativen. Opis ima osebno, subjektivno noto, ki ne daje vtisa, da gre za Opis ima osebno, subjektivno noto, ki ne daje vtisa, da gre za ločeno in neodvisno osebnost. ločeno in neodvisno osebnost.

2.2. Konkretna - perceptualna ravenKonkretna - perceptualna raven:: Oseba je opisana kot ločen Oseba je opisana kot ločen objekt, vendar je opis večinoma konkreten, literaren, pogosto so objekt, vendar je opis večinoma konkreten, literaren, pogosto so prisotne fizične, zunanje lastnosti ali formalni osebni podatki prisotne fizične, zunanje lastnosti ali formalni osebni podatki

3.3. Zunanja ikonična ravenZunanja ikonična raven:: opis vsebuje funkcionalne atribute in opis vsebuje funkcionalne atribute in enotne aktivnostienotne aktivnosti..

4.4. Notranja ikonična ravenNotranja ikonična raven predstavlja opis notranjih lastnosti, kot predstavlja opis notranjih lastnosti, kot so vrednote, čustva, razmišljanja. V obeh primerih ikoničnega so vrednote, čustva, razmišljanja. V obeh primerih ikoničnega opisa je predstavitev enodimenzionalna. opisa je predstavitev enodimenzionalna.

5.5. Konceptualna ravenKonceptualna raven:: Oseba je predstavljena v obliki integrirane, Oseba je predstavljena v obliki integrirane, dinamične indinamične in kohezivne sinteze različnih opisov kohezivne sinteze različnih opisov

Intervju za odkrivanje nepristnega Intervju za odkrivanje nepristnega vedenjavedenja

Nenavadni simptomiNenavadni simptomi Nenavadna kombinacija simptomovNenavadna kombinacija simptomov Pretirana izraženost simptomovPretirana izraženost simptomov Neskladnost verbalnega in Neskladnost verbalnega in

neverbalnega vedenjaneverbalnega vedenja Primer: M-FAST, SIRSPrimer: M-FAST, SIRS

Intervju za odkrivanje simulacijeIntervju za odkrivanje simulacije

Motivacijski intervjuMotivacijski intervju

V okviru motivacijskega postopkaV okviru motivacijskega postopka

Za krepitev motivacije za zdravljenje Za krepitev motivacije za zdravljenje pri odvisnih osebahpri odvisnih osebah

Terapevtska načela motivacijskega Terapevtska načela motivacijskega postopkapostopka

EmpatijaEmpatija Razvijanje ambivalentnega odnosa do Razvijanje ambivalentnega odnosa do

pitja (kognitivna disonanca)pitja (kognitivna disonanca) Izogibanje prepričevanjuIzogibanje prepričevanju Izogibanje nastajanju odporaIzogibanje nastajanju odpora Podpiranje pacientove Podpiranje pacientove

samoučinkovitosti, samoaktivnosti in samoučinkovitosti, samoaktivnosti in lastne izbirelastne izbire

Klinično psihološko opazovanjeKlinično psihološko opazovanje

Pomen vedenja pri razumevanju Pomen vedenja pri razumevanju ““globljegloblje”” osebnosti osebnosti

Teorija izraznega in prilagoditvenega Teorija izraznega in prilagoditvenega vedenjavedenja

Razumevanje neverbalnega vedenjaRazumevanje neverbalnega vedenja

Vidiki klinično psihološkega Vidiki klinično psihološkega opazovanjaopazovanja

Videti pomeni verjeti (podatki v intervjuju so Videti pomeni verjeti (podatki v intervjuju so lahko pristranski).lahko pristranski).

Opazovanje vedenja je eno osnovnih oblik Opazovanje vedenja je eno osnovnih oblik laičnega in strokovnega (znanstvenega) laičnega in strokovnega (znanstvenega) ocenjevanja osebnosti drugih ljudi.ocenjevanja osebnosti drugih ljudi.

Za razliko od laičnega pristopa je strokovno Za razliko od laičnega pristopa je strokovno opazovanje načrtovano, sistematično, objektivno.opazovanje načrtovano, sistematično, objektivno.

Strokovno opazovanje predvideva priprava načrta Strokovno opazovanje predvideva priprava načrta kaj, kako in kdaj bomo opazovali in vrednotili.kaj, kako in kdaj bomo opazovali in vrednotili.

Pri klinično psihološkem opazovanju uporabljamo Pri klinično psihološkem opazovanju uporabljamo bolj ali manj strukturirane metode (kvalitativni, bolj ali manj strukturirane metode (kvalitativni, literarni opis – splošni vtis, bolj ali manj literarni opis – splošni vtis, bolj ali manj kvantificirane ocenjevalne sheme in check-liste) s kvantificirane ocenjevalne sheme in check-liste) s katerimi merimo vedenje.katerimi merimo vedenje.

Vrste opazovanjaVrste opazovanja

Naturalistično opazovanje: v naravnem okolju Naturalistično opazovanje: v naravnem okolju opazovanca. Slabosti: zahteva veliko časa in opazovanca. Slabosti: zahteva veliko časa in sredstev, problem zagotovitve sredstev, problem zagotovitve ““naravneganaravnega”” okolja (večina ljudi se vede drugače, če vedo, okolja (večina ljudi se vede drugače, če vedo, da so opazovani, ni nujno, da se bo takrat da so opazovani, ni nujno, da se bo takrat pojavilo želeno vedenje).pojavilo želeno vedenje).

Opazovanje v nadzorovanih pogojih: Opazovanje v nadzorovanih pogojih: načrtovano, simulirano, sistematično, načrtovano, simulirano, sistematično, ““nenaravnonenaravno””

Samoopazovanje (tudi kot terapevtska tehnika Samoopazovanje (tudi kot terapevtska tehnika – dnevniki, beleženje misli, čustev povezanih z – dnevniki, beleženje misli, čustev povezanih z vedenjem. Slabost: problem motivacije) vedenjem. Slabost: problem motivacije)

Stopnje opazovanjaStopnje opazovanja

1.1. Ustvarjanje splošnega vtisa Ustvarjanje splošnega vtisa 2.2. Sistematična, analitična eksploracija vseh Sistematična, analitična eksploracija vseh

podrobnosti (spremenljivk, vidikov) podrobnosti (spremenljivk, vidikov) vedenja posameznika za katere vedenja posameznika za katere predpostavljamo, da imajo diagnostičen predpostavljamo, da imajo diagnostičen pomen.pomen.

3.3. Usmerjeno opazovanje je namenjeno Usmerjeno opazovanje je namenjeno zbiranju informacij o vedenju zbiranju informacij o vedenju posameznika, ki je povezano z njegovim posameznika, ki je povezano z njegovim ključnim problemom (funkcionalna analiza ključnim problemom (funkcionalna analiza vedenja)vedenja)

4.4. Eksperimentalno Eksperimentalno ““provociranjeprovociranje”” vedenja, ki vedenja, ki ga želimo opazovati. ga želimo opazovati.

Berger, 1978

Kaj je predmet opazovanja pri Kaj je predmet opazovanja pri ustvarjanju ustvarjanju ““prvega vtisaprvega vtisa””??

Telesni videzTelesni videz Način oblačenjaNačin oblačenja Splošna orientacijaSplošna orientacija Kakovost medosebnega stikaKakovost medosebnega stika Sposobnost podajanja problemaSposobnost podajanja problema Odnos do predstavljene vsebineOdnos do predstavljene vsebine Razpoloženje in čustvene spremembe tokom Razpoloženje in čustvene spremembe tokom

seanseseanse Čustveni odnos do sebe, sogovornika in oseb o Čustveni odnos do sebe, sogovornika in oseb o

katerih govorikaterih govori Splošen vtis o pacientu in vzdušju seanseSplošen vtis o pacientu in vzdušju seanse Druge posebnostiDruge posebnosti

Sistematično opazovanjeSistematično opazovanje

Vnaprej pripravljene ocenjevalne lestvice Vnaprej pripravljene ocenjevalne lestvice in check-liste, ki se nanašajo na in check-liste, ki se nanašajo na posamezne vidike vedenjaposamezne vidike vedenja

Pravila: Pravila: 1.1. Čas, kraj, situacija opazovanjaČas, kraj, situacija opazovanja2.2. Definicija opazovanegaDefinicija opazovanega3.3. Način izvedbe, vrednotenja in Način izvedbe, vrednotenja in

klasificiranja podatkovklasificiranja podatkov4.4. Pravila, ki jih mora upoštevati opazovalec Pravila, ki jih mora upoštevati opazovalec

in program akcije in program akcije

Ocenjevalne skale vedenjaOcenjevalne skale vedenja

Nominalne skale (je – ni prisotno) Nominalne skale (je – ni prisotno) dajejo kvalitativne podatkedajejo kvalitativne podatke

Ordinalne, numerične skale (1,2,3,…) Ordinalne, numerične skale (1,2,3,…) dajejo kvantitativne podatke.dajejo kvantitativne podatke.

Napake pri ocenjevanju: Napake pri ocenjevanju: ““halo efekthalo efekt”” – vpliv splošne sodbe na posamezno – vpliv splošne sodbe na posamezno oceno, pripisovanje oceno, pripisovanje uspeha/neuspeha zunanjim in uspeha/neuspeha zunanjim in notranjim dejavnikom notranjim dejavnikom

Vrij, 2005

Analiza vedenja kot pomoč pri Analiza vedenja kot pomoč pri odkrivanju lažiodkrivanju laži

Po laičnem prepričanju je namerno napačno predstavljanje in Po laičnem prepričanju je namerno napačno predstavljanje in laži mogoče odkriti na podlagi neverbalnega vedenja (npr. laži mogoče odkriti na podlagi neverbalnega vedenja (npr. anksioznosti: (spreminjanje telesnega položaja, uslužne kretnje, anksioznosti: (spreminjanje telesnega položaja, uslužne kretnje, nameščanje roke čez usta, zmanjševanje očesnega stika).nameščanje roke čez usta, zmanjševanje očesnega stika).

Osebe, ki se lažno predstavljajo, želijo skriti to nevrozo, Osebe, ki se lažno predstavljajo, želijo skriti to nevrozo, posledica tega pa je nespontano, rigidno, inhibirano oz. posledica tega pa je nespontano, rigidno, inhibirano oz. pretirano nadzorovano vedenje. pretirano nadzorovano vedenje.

Analize video posnetkov odkrivajo t.i. mikroemocije pred Analize video posnetkov odkrivajo t.i. mikroemocije pred poskusom prikrivanja, kar kaže, da je pristna čustva vseeno poskusom prikrivanja, kar kaže, da je pristna čustva vseeno težko prikriti. težko prikriti.

Po Ekmanu (2001) so najbolj pomembna čustvena stanja, ki Po Ekmanu (2001) so najbolj pomembna čustvena stanja, ki spremljajo namerne prevare, občutek krivde, strah in spremljajo namerne prevare, občutek krivde, strah in vznemirjenje. vznemirjenje.

Vendar so raziskave uspešnosti odkrivanja laži z analizo Vendar so raziskave uspešnosti odkrivanja laži z analizo vedenja pokazale, da ta metoda ni preveč učinkovita. Enaka in vedenja pokazale, da ta metoda ni preveč učinkovita. Enaka in podobna čustva vzbujajo tudi mnoge druge situacije. podobna čustva vzbujajo tudi mnoge druge situacije.

Ni nobenega vedenjskega vzorca, ki bi bil edinstveno in Ni nobenega vedenjskega vzorca, ki bi bil edinstveno in neposredno povezan s prevarami. neposredno povezan s prevarami.

Fiziološke in medicinske metode kot Fiziološke in medicinske metode kot pomoč pri ocenjevanje psiholoških pomoč pri ocenjevanje psiholoških

fenomenovfenomenov Medicinske laboratorijske preiskave (npr. analiza urina, krvi, Medicinske laboratorijske preiskave (npr. analiza urina, krvi,

las in izdihanega zraka pri odkrivanju zaužitih psihoaktivnih las in izdihanega zraka pri odkrivanju zaužitih psihoaktivnih snovi), snovi),

Poligraf: registracija psihofizioloških reakcij, kot so Poligraf: registracija psihofizioloških reakcij, kot so galvanske reakcije kože, ritem dihanja in kardiovaskularne galvanske reakcije kože, ritem dihanja in kardiovaskularne aktivnosti, ki spremljajo odgovore na pomembne aktivnosti, ki spremljajo odgovore na pomembne informacije,informacije,

Biofeedback – za nadzor psihosomatskih reakcijBiofeedback – za nadzor psihosomatskih reakcij intervjuji, podprti z zaužitimi zdravili, inintervjuji, podprti z zaužitimi zdravili, in Penilna plethismografija (merjenje spolne vzburjenosti z Penilna plethismografija (merjenje spolne vzburjenosti z

neposrednim merjenjem erekcije spolnega organa ali neposrednim merjenjem erekcije spolnega organa ali fizioloških sprememb, ki spremljajo vzburjenje kot reakcijo fizioloških sprememb, ki spremljajo vzburjenje kot reakcijo na različne stimuluse) na različne stimuluse)

EEG – elektroencefalografija, merjenje možganskih valovEEG – elektroencefalografija, merjenje možganskih valov fMRI – Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco fMRI – Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco