Drago Polak univ.dipl.inž.el., direktor SELDrago Polak univ.dipl.inž.el., direktor SEL

OVE in URE za Slovenijo do 2030OVE in URE za Slovenijo do 2030 Državni svet, 15.3.2010Državni svet, 15.3.2010

STRUKTURA PROIZVODNIH VIROV V RS

PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V RS

Poraba 12.620 GWh

LETO 2008 LETO 2009

Poraba 11.200 GWh

DELEŽ ELEKTRIČNE ENERGIJE PRIDOBLJENE IZ HE

IZPOLNJEVANJE CILJEV NACIONALNEGA AKCIJSKEGA NAČRTA UPORABE OVE

Cilj Direktive 2008/28/ES je dvig deleža OVE v končni rabi energije s 15,6% (2006) na 25% (2020)

V EES je možno skladno z Akcijskim načrtom do leta 2020 zgraditi proizvodne objekte in proizvesti dodatno 3146 GWh (11,6 PJ) električne energije iz ekološko sprejemljivih virov

Ekološko sprejemljivi potenciali OVE za prispevek h končnemu cilju dosegajo na področju ogrevanja in hlajenja 7,97 PJ, za uporabo biogoriv v transportu pa 7,0 PJ

Z ozaveščanjem in vzpodbudami v URE (2,04 do 3,67%) potrebna dodatna proizvodnja iz OVE znaša od 2500 do 2770 GWh

CILJNE VREDNOSTI IN TEHNIČNI POTENCIAL OVE(Akcijski načrt Energetske zbornice Slovenije, nov. 2009)

Vrsta OVE Cilj [GWh] Tehnični potencial [GWh]

Dodatna moč do 2020 [MW]

Investicija v tehnologijo [mio. EUR]

Male HE 194 1100 140 322

Velike HE 1299 – (3146) 7700 293 917

Biomasa 267 3183 33 106

Vetrna energija 576 12000 274 299

Geotermalna energija

150 2400 25 115

Sončna energija 469 20463 409 1055

Bioplin 191 4343 25 113

Skupaj 3146 51189 1259 2925

MOŽNI SCENARIJI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OVE (Akcijski načrt Energetske zbornice Slovenije, nov. 2009)

Scenarij dodatne proizvodnje električne energije iz OVE

Dodatni stroški spodbud proizvodnje električne energije iz OVE po letih do 2020

Soča : 1442 GWh/leto

Sava : 2794 GWh/leto

Drava : 2896 GWh/letoMura: 690 GWh/leto

STANJE IZKORIŠČENOSTI HIDROENERGETSKEGA POTENCIALA SLOVENSKIH REK

HIDROENERGETSKI POTENCIAL V SLOVENIJI

Izkoriščenost potenciala rek do 45 %Drava

97,8%Soča

34,0%Sava

18,5%Mura, Idrijca ni omembe vredno

Slovenija premore okoli 19.440 GWh/leto teoretičnega bruto potenciala slovenskih rek, pri čemer je tehnično izrabljivega potenciala za 9.145 GWh/leto

Ekonomsko sprejemljivega in navidezno nesporno neizkoriščenega potenciala je cca 70% kar predstavlja možnosti dodatne proizvodnje 3.500 GWh iz tega obnovljivega vira

PLANIRANI PROIZVODNI OBJEKTI PO POREČJIH DO LETA 2020 (EZ – poročila energetskih družb o investicijskih namerah)

10

Dravske elektrarne Maribor

Naziv/ime objekta Vrsta projekta Instalirana moč / povečanje [MW]

Letna proizvodnja [GWh] Leto vključitve

HE Zlatoličje Obnova in dogradnja 24 30 2011

HE Mura – veriga 3 HE Novogradnja 30 156 do 2021

ČHE Kozjek Novogradnja 440 2013

HE Formin Obnova in dogradnja 12 15 2021

Skupaj 506 201

Soške elektrarne Nova Gorica

HE Učja Novogradnja 35 31 2015

HE Kobarid – HE Kamno Novogradnja 81 268 do 2028

Veriga HE na Idrijci Novogradnja 114 182 do 2028

HE Zadlaščica Novogradnja 5 18 2021

Skupaj 235 499

Savske elektrarne Ljubljana in HSE

Doinstalacija HE Moste Dogradnja 48 39 2017

Veriga HE na srednji Savi Novogradnja 318 1012 do 2027

HE Krško Novogradnja 43 162 2012

HE Brežice Novogradnja 45 172 2015

HE Mokrice Novogradnja 34 143 2018

ČHE Požarje (Matica) Novogradnja 200 do 2028

Skupaj 688 1528

SKUPAJ 1.429 2.228

OVIRE PRI DOSEGANJU CILJEV

Umeščanje energetskih objektov v prostor (dolgotrajni postopki, neusklajenost aktov, slaba koordinacija državnih organov, nizko zavedanje koristi OVE, civilne iniciative, …), delitev koncesij na več koncesionarjev na enem vodotoku (povečanje stroškov izvedbe projektov in v času eksploatacije neoptimalno vodenje verige, kar slabša izkoriščenost energetskega potenciala, poslabšuje varnost, …)

Ekonomske ovire Dolge vračilne dobe, visoke investicije, nizka dobičkonosnost, nezadostna

podpora bank projektom OVE, nizka predvidljivost subvencij in finančnih tokov, administrativno zahteven sistem odkupnih cen, cene emisijskih kuponov

Tehnične ovire Zapleteni postopki postavitve OVE in priključitve na električno omrežje,

pomanjkanje izkušenega kadra z znanjem o tehnoloških rešitvah, opremi in finančnih spodbudah

OVIRE PRI IZGRADNJI VELIKIH HE

Neupoštevanje eksternih stroškov električne energije iz različnih virov

V letu 2008 je znašala povprečna obremenitev MWh v RS za: HE – 7,776 EUR/MWh TE – 4,16 EUR/MWh

DVIG OKOLJSKIH STROŠKOV ZA SEL V ZADNJIH 10 LETIH

DOBROBITI IZRABE HIDROENERGETSKEGA POTENCIALA SLOVENSKIH REK

Hidroenergija je najpomembnejši domači vir obnovljive energije HE zagotavljajo potrebno stopnjo energetske neodvisnosti ter s tem

dolgoročno zanesljivost v oskrbi HE obratujejo praktično neomejeno dolgo in se le posodobijo in prilagodijo

aktualnim potrebam Planirane HE se nahajajo v bližini centrov porabe električne energije in so zato

potrebne kratke DV povezave HE in ČHE zagotavljajo potrebne sistemske storitve EES, kar zagotavlja

varno, zanesljivo in cenovno optimalno oskrbo potrošnikov Z izgradnjo HE se rešujejo pomembna narodnogospodarska vprašanja kot so

protipoplavna zaščita, oskrba s pitno vodo, namakanje kmetijskih površin, regulacija vodotokov, izraba vodnih površin za rekreacijo in turizem

Zagotavljanje razvoja in konkurenčne sposobnosti domačih izvajalcev, od razvojnih in projektantskih timov, do gradbenih, elektro, strojnih in storitvenih družb

S preudarnim načrtovanjem in obratovanjem HE je možno zminimizirati negativne vplive in ustvariti stabilne pogoje, v katerih je življenje še vedno vsaj enakovredno

MAKROEKONOMSKI UČINKI IZGRADNJE HE NA SREDNJI SAVI

Ob povprečni lastni ceni 30 EUR/MWh se cena električne energije v EES zniža za 8,3% pri povečanem povpraševanju 1 – 3% in pri nespremenjenem povpraševanju po električni energiji 10,8%

Povprečna interna stopnja donosnosti pri 8% diskontni stopnji znaša 6,44%

Pri 8% diskontni stopnji znaša povprečno leto vračila investicije v HE 19,5 let

V času gradnje verige HE bi bilo dodatno zaposlenih 13.478 ljudi (od tega 5.736 v gradbeništvu, v dejavnosti izdelave opreme 3.449, …)

Izgradnja HE vpliva na 667,53 mio EUR večjo neposredno produkcijo slovenskega gospodarstva in 537,66 mio EUR posredno ter 397,16 mio EUR na povečanje DDV

Prihranek 1.339.200 t premoga (1.005 km dolga vlakovna kompozicija), 948.600 t letno manj emisij CO2. Ekonomsko ovrednoteni prihranki emisij 24 mio EUR/letno.

POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA CILJEV AKCIJSKEGA NAČRTA

Ocena stroškov nakupa emisijskih kuponov

TABELA ŠE MANJKA!

Ocena denarne kazni in pavšalnega zneska Dvoletna zamuda – 5,67 mio € Desetletna zamuda – 147,46 mio €

POGLED V LETO 2050

Po ocenah Eurelectrica in EU komisije bo potrebno do leta 2050 izkoristiti vse ekonomsko izkoristljive obnovljive vire ter pri TE uvesti CCS tehnologijo

Slovenija ima na voljo še zadosti tehnično in ekonomsko izkoristljivih obnovljivih virov

V letu 2050 bo v EU sledeča struktura virov za proizvodnjo električne energije:

Obnovljivi viri 56% Nuklearne elektrarne 27% TE s CCS tehnologijo 30% Ostale fosilne elektrarne 5%

HVALA ZA POZORNOST!