PelletsUnit 7–15 kW Upravljanje...Najboljše vzdrževanje za vaš ogrevalni sistem vam bo...

2019-09-12SL0000000277V.0073.47.0151393044-002

PelletsUnit7–15 kW

Upravljanje

ETA Heiztechnik

Gewerbepark 1

A-4716 Hofkirchen an der Trattnach

Tel: +43 (0) 7734 / 22 88 -0

Fax: +43 (0) 7734 / 22 88 -22

[email protected]

www.eta.co.at

Kazalo

1 Splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.1 Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.2 Splošni napotki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.3 Garancija in jamstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

2 Opis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

3 Varnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

3.1 Splošni napotki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

3.2 Varnostne naprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

4 Praznjenje zabojnika za pepel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

5 Regulacija ETAtouch . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

5.1 Spoznavanje regulacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

5.1.1 Uporabniška površina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

5.1.2 Besedilni meni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

5.1.3 Integrirana pomoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

5.1.4 Sporočila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

5.1.5 Vhodi in izhodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

5.1.6 Prvi koraki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

5.1.7 Daljinsko upravljanje meinETA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

5.1.8 Priljubljeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

5.1.9 USB-kamera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

5.2 Funkcijski blok [Kotel] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

5.2.1 Upravljalni elementi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

5.2.2 Besedilni meni – nastavljivi parametri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

5.3 Funkcijski blok [PufferFlex] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

5.3.1 Nastavitev časov polnjenja vmesnega zbiralnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

5.3.2 Nastavitev opozoril . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

5.3.3 Hranilnik toplote s solarno napravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

5.3.4 Hranilnik toplote kot kombiniran zalogovnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33


5.4 Funkcijski blok [Zbiralnik tople vode] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

5.4.1 Nastavitev časov polnjenja za toplo vodo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39


5.5 Funkcijski blok [Modul za svežo vodo] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

5.5.1 Nastavitev časov polnjenja za toplo vodo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43


5.6 Funkcijski blok [Grelni krog] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

5.6.1 Upravljalni elementi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

5.6.2 Nastavljanje časov gretja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

5.6.3 Ogrevalna krivulja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49


5.7 Funkcijski blok [Solarno] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

5.7.1 Solarna naprava z enim zbiralnikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

5.7.2 Solarna naprava z 2 zbiralnikoma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

5.7.3 Solarna naprava za vmesni zbiralnik z 2 internima registroma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

3

5.7.4 Solarna naprava z zunanjim toplotnim izmenjevalnikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

5.7.5 Solarna naprava z zunanjim izmenjevalnikom toplote in ventilom za slojno polnjenje . . . . . 58


5.8 Funkcijski blok [Zunanji vir toplote] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60


5.9 Funkcijski blok [Zalogovnik peletov]. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

5.10 Funkcijski blok [Zalogovnik peletov s preklopno enoto] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64


6 Merjenje emisij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

6.1 Opombe za meritev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

6.1.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

6.1.2 Vod za izpušne pline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

6.1.3 Nastavljivi parametri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

6.2 Merjenje emisij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

7 Obratovanje z malo emisijami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

8 Ogrevalna voda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

8.1 Trdota vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

8.2 Dopolnjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

4 www.eta.co.at

Splošno Uvod

1 Splošno

1.1 Uvod

Spoštovani kupec!

Da bi vam zagotoviti varno in zadovoljivo obratovanjevašega izdelka, boste v teh navodilih našli pomembnenapotke in informacije o svojem izdelku. Vzemite sičas in si jih preberite.

Garancija in jamstvo

Pozorno preberite tudi pogoje za "Garancijo injamstvo" (glejte poglavje 1.3 "Garancija in jamstvo").Strokovnjak za ogrevanje praviloma ustreza tempogojem. Kljub temu ga opomnite na naše garancijskepogoje. Vse zahteve, ki jih postavljamo, pomagajopreprečiti škodo, ki si je ne želite ne vi ne mi.

Preberite navodila

Pred začetkom uporabe naprave pozorno preberitenavodila. Le tako boste lahko svoj novi kotel uporabljalina energetsko varčen in okolju prijazen način.

Izkoristite znanje in sposobnosti strokovnjaka

Montažo, namestitev, zagon in osnovno nastavitevkotla naj vam opravi strokovnjak. Prosite za razlago inuvod v delovanje svojega kotla, da ga boste znali boljeuporabljati in vzdrževati.

Podaljšano garancijsko obdobje

Če zagon opravi pooblaščeno partnersko podjetje alinaša služba za stranke, vam dajemo podaljšanogarancijsko obdobje. Pri tem upoštevajte garancijskepogoje, ki veljajo ob nakupu.

Pogodba o vzdrževanju

Najboljše vzdrževanje za vaš ogrevalni sistem vam bozagotovljeno, če boste s katerim izmed naših poobla-ščenih strokovnih podjetij ali našo službo za strankesklenili pogodbo o vzdrževanju.

Daljinsko upravljanje kotla prek interneta

Daljinsko upravljanje omogoča, da s kotlom ETAupravljate z računalnikom, pametnim telefonom alitablico prek lastnega omrežja (VNC Viewer) aliinterneta (www.meinETA.at) – povsem enako, kot dabi stali pred krmilnikom ETAtouch na kotlu ETA. Zapovezavo je potreben kabel LAN od krmilnikaETAtouch do modema.

Podrobnosti o daljinskem upravljanju so na voljov navodilih "Komunikacijska platforma meinETA".

Podrobnosti o priključitvi kabla LAN so v navodilih zamontažo kotla.

1.2 Splošni napotki

Avtorske pravice

Celotna vsebina tega dokumenta je last podjetja ETAHeiztechnik GmbH in tako avtorsko zaščitena.Vsakršno razmnoževanje, posredovanje tretjimosebam ali uporaba v drugačne namene brez pisnegadovoljenja lastnika ni dovoljena.

Pridržujemo si pravico do tehničnih sprememb.

Pridržujemo si pravico do tehničnih sprememb brezvnaprejšnje napovedi. Tiskarske in tipkarske napakeali spremembe, do katerih je prišlo med pripravo te pu-blikacije, vam ne dajejo nobene pravice za kakršne kolizahtevke. Posamezne različice opreme, ki so tukajprikazane ali opisane, so na voljo le kot opcija. Če senavedbe o obsegu dobave v posameznih dokumentihrazlikujejo, veljajo informacije, navedene v našemtrenutno veljavnem ceniku.

Opis programske opreme

Različica programske opreme, opisana v tej dokumen-taciji, ustreza stanju, veljavnem v trenutku objave tegadokumenta. Različica programske opreme,nameščena na vašem izdelku, lahko zato odstopa odopisane v tem dokumentu.

Posodobitev programske opreme na višjorazličico je mogoča kadarkoli. Potrebne datoteke

najdete z ustreznim poobastilom na "www.eta.co.at".

Razlaga simbolov

Informacije in napotki

Sestava varnostnih napotkov

SIGNALNA BESEDA!

Vrsta in vir nevarnosti

Možne posledice

• Ukrepi za preprečevanje nevarnosti

Razvrstitev varnostnih napotkov

5

Garancija in jamstvo Splošno

PREVIDNO!

Pri neupoštevanju tega varnostnega napotka obstajatveganje nastanka gmotne škode.

OPOZORILO!

Pri neupoštevanju tega varnostnega napotka obstajatveganje poškodb.

NEVARNOST!

Pri neupoštevanju tega varnostnega napotka obstajatveganje hudih poškodb.

1.3 Garancija in jamstvo

Pogoji

Za delovanje naših izdelkov lahko jamčimo le, če sopravilno vgrajeni in uporabljani. Pogoj za to jeupoštevanje pogojev, navedenih v nadaljevanju.

Največ 2000 ur polne obremenitve letno

Ta kotel je praviloma dovoljeno uporabljati samo zaogrevanje in pripravo vode, in sicer največ 2000 urpolne obremenitve letno.

Postavitev v suhem prostoru

Za postavitev je potreben suh prostor. Predvsemsušilni stroji za perilo v istem prostoru so dovoljenisamo, če gre za kondenzacijske sušilne stroje.

Upoštevati je treba gradbene predpise in predpiseza protipožarno varnost.

Upoštevati je treba gradbene predpise in predpise zaprotipožarno varnost v državi uporabe izdelka.

Povezovalni vod do dimnika

Povezovalni vod do dimnika je treba izvesti z dimnocevjo iz legiranega jekla, neobčutljivo na vlago, znajvečjo nazivno širino 120 in najmanj 3 cm izolacije.Pri dolžinah nad 2 m je potrebne ustrezno večizolacije.

Primerno gorivo

Kotel je primeren za uporabo z lesenimi peleti v skladuz EN ISO 17225-2:2014, razred kakovosti A1, ENplus-A1. Uporaba z neprimernim gorivom, predvsem speleti, ki vsebujejo veliko halogenov (klora), ali z velikožlindre, kot so npr. odpadki žit, ni dovoljena.

Dovodni zrak brez agresivnih snovi

Dovodni zrak do kotla ne sme vsebovati agresivnihsnovi (npr. klora in fluora iz raztopil, čistil ter pogonskihplinov ali amonijaka iz čistilnih sredstev), da preprečitenastanek korozije v kotlu in kaminu.

Dopustna trdota vode

Kot medij za prenos toplote je predvidena voda. Vprimeru posebne potrebe za zaščito pred zmrzaljo jedovoljeno dodati do 30 % glikola. Pri prvem polnjenjuogrevalnega sistema in pri ponovnem polnjenju popopravilih je potrebna razapnena voda. Pitne vode, kivsebuje apnenec, je treba dolivati čim manj, da omejitenastanek vodnega kamna v kotlu.

Da kotel zaščitite pred vodnim kamnom, morateupoštevati trdoto ogrevalne vode. Upoštevajte

navedbe standarda ÖNORM H 5195-1. Podrobnostiso v poglavju 8.1 "Trdota vode".

pH-vrednost med 8 in 9

pH-vrednost nalite vode v ogrevalni sistem je trebanastaviti med 8 in 9.

Namestitev zadostnega števila zapornihelementov

Namestiti je treba dovolj zapornih elementov, da lahkov primeru popravil preprečite iztek večjih količin vode.Netesna mesta na sistemu je treba takoj popraviti.

Zadostno velika izravnalna posoda

Kot zaščito pred vsesavanjem zraka pri hlajenjusistema vam mora strokovnjak namestiti dovolj velikoizravnalno posodo. 18-litrska raztezalna posoda,vgrajena v kotlu, zadošča za običajne sisteme talnegaogrevanja ali radiatorske sisteme. Če je nameščenvmesni zbiralnik, je potrebna dodatna raztezalnaposoda.

Prav tako je treba poskrbeti za zadostno odzračeva-nje. Tudi pri odprtih raztezalnih posodah ali talnemogrevanju, ki ni difuzijsko zatesnjeno, obstaja zaradivisokega vstopa zraka možnost nadpovprečnekorozije kotla. Škode na kotlu zaradi korozije, nastalezaradi pomanjkljivega odzračevanja ali visokegavstopa zraka, so izključene iz garancije in jamstva.

Zadostna izhodna moč

Nenehno obratovanje z izhodno močjo, manjšo odnavedene najmanjše grelne moči na tipski tablici, jedovoljeno samo v povezavi z dovolj velikim vmesnimzbiralnikom.

6 www.eta.co.at

Splošno Garancija in jamstvo

Razširitev reguliranja

Za razširitev reguliranja je treba uporabiti izključnokomponente, ki vam jih dostavimo mi, če ne gre zasplošno uporabljene standardne naprave, npr.termostate.

Redno izvajajte čiščenje in vzdrževanje

Napravo je treba čistiti in vzdrževati. Potrebni koraki inintervali so navedeni v tej dokumentaciji ali pa sopriloženi kot ločen dokument.

Popravila

Popravila so dovoljena samo z nadomestnimi deli, kivam jih dostavimo mi. Izvzeti so le splošni standardizi-rani deli, kot so električne varovalke ali pritrdilnimaterial, če ustrezajo potrebnim zahtevam in neomejujejo varnosti naprave.

Pravilna montaža

Za pravilno montažo v skladu s priloženimi navodili zamontažo, veljavnimi pravili in varnostnimi predpisijamči strokovno podjetje, ki montažo izvaja. Če ste kotstranka brez potrebne strokovne izobrazbe inpredvsem tudi brez trenutno veljavne strokovneprakse ogrevalni sistem v celoti ali delno montiralisami, ne da bi vam strokovnjak preveril, ali so bila delapravilno izvedena, iz garancije in jamstva izključujemookvare na naši dostavi ter škodo, ki se lahko pojavi kotposledica.

Odpravljanje napak

Če napake odpravlja kupec sam ali pa tretja oseba, boETA nadomestil stroške oz. popravilo vključil vgarancijsko nadomestilo, samo če ste pred začetkomteh del dobili pisno dovoljenje službe za strankepodjetja ETA Heiztechnik GmbH.

Nobenih posegov v varnostne naprave kotla

Posegi v varnostne naprave kotla, kot so nadzor inreguliranje temperature, varnostno temperaturnoomejevalo, varnostni ventili in termični izpustni ventili,niso dovoljeni.

7

Opis

2 Opis

Upravljalni elementi kotla

1 Zaslon regulacije ETAtouch

2 Sprostitveni gumb za varnostno temperaturnoomejevalo (STB)

3 Omrežno stikalo (simbol )

4 Vzdrževalno stikalo (simbol )

5 Vrata komore

6 Greblja za čiščenje

7 Vzvod za zaklepanje zabojnika za pepel na kotel

8 Zabojnik za pepel

8 www.eta.co.at

Opis

Razlaga vzdrževalnega stikala

Vzdrževalno stikalo na kotlu se potrebuje, kadar želitevzdrževanje izvesti s pomočjo funkcije [Vzdrževa-nje] v reguliranju ETAtouch. Pri tem se vam na zaslonukotla prikažejo posamezni vzdrževalni koraki.

Pri tej različici se način ogrevanja zaključi, vendarostane kotel na omrežnem stikalu vključen. Da

zagotovite, da bo za vzdrževanje prekinjeno napajanjevseh pogonov, z vzdrževalnim stikalom prekinitevarnostno verigo kotla. Kdaj morate pritisnitivzdrževalno stikalo, je prikazano na zaslonu.

Sl. 2-1: Vzdrževalno stikalo

Vzdrževalno stikalo je označeno s simbolom inima 2 položaja.

• "1" = redno obratovanjeTo je standardni položaj vzdrževalnega stikala. Natem položaju lahko kotel ogreva.

• "0" = vzdrževalni načinNa tem položaju se prekine napajanje vsehpogonov in lahko začnete vzdrževanje. Tiskanavezja so sicer še pod napetostjo.

Prikaz vzdrževalnih korakov na zaslonu

Pri tem kotlu si lahko na zaslonu regulacije ETAtouchogledate tudi vzdrževalne korake. Potrebne dejavnostiso vam razložene korak za korakom in dopolnjene spodrobnimi slikami. Vsako vzdrževanje se shrani inogledate si lahko podrobnosti vsakega posebej.Dolgoročno vam to omogoča pregled nad opravljenimivzdrževanji. Seveda lahko vzdrževanje opravite tudina osnovi "servisne knjižice" brez podpore regulatorjaETAtouch.

Za priklic vzdrževanja v funkcijskem bloku kotlapreklopite v njegove nastavitve (tipka [Nastavitve])in nato izberite funkcijo [Vzdrževanje].

Sl. 2-2: Pregled (primer)

V ta pregled pridete tudi s pritiskom vzdrževalne-ga stikala. Prav tako tudi, ko se prikaže sporočilo,

da je potrebno vzdrževanje kotla.

V pregledu so v zgornjem območju navedeni različnivzdrževalni intervali. Pod njimi so prikazana žeizvedena vzdrževanja. S tipko si lahko ogledateinformacije o izbranem vzdrževanju. Vzdrževanja, kijih lahko opravite kot končna stranka, so označena ssimbolom . Vsa ostala so predvidena za strokovnja-ka in zahtevajo drugo pooblastilo.

Vzdrževanje zaženete s tipko . Posamezni korakibodo prikazani na zaslonu. S puščičnima tipkama nalevi in desni strani zaslona laho preklopite na prejšnjioz. naslednji korak.

Sl. 2-3: Vzdrževalni korak (primer)

9

Opis

Sledite navodilom na zaslonu in skrbno izvedite vsekorake. Na koncu vzdrževanja vnesite svoje ime (tipka

) in shranite vzdrževanje s tipko .

Sl. 2-4: Konec vzdrževanja

Če želite vzdrževanje predčasno zaključiti,večkrat pritisnite desno puščično tipko, dokler ne

pridete do konca. Tam lahko vzdrževanje zaključite stipko . Vzdrževanja med samim vzdrževalnimkorakom ni mogoče prekiniti.

Nastavitev tečajev za zaslon

Če se tečaji za obračanje zaslona težko premikajo, jihlahko nastavite s priloženim inbus izvijačem. Čezaslona ni več mogoče fiksirati na želenem položaju,zategnite vijake tečajev močneje.

Sl. 2-5: Tečaji

Čiščenje obloge

Po potrebi oblogo kotla in zaslon na dotik ETAtouchočistite z vlažno krpo.

Nikakor ne uporabljajte agresivnih topil, kemikalijali grobih čistil. Ti lahko povzročijo napetostne

razpoke in poškodbe.

Zaščitna funkcija za pogone in črpalke

Omrežno stikalo kotla pustite vključeno tudipoleti, npr. zunaj kurilne sezone. Regulacija

ETAtouch v rednih intervalnih namreč za kratek časzažene pogone in črpalke, da se ti ne zagozdijo, če jihdlje časa ne uporabljate. Če je kotel dlje časa na omrežnem stikalu izključen,potem te zaščitne funkcije ni. Pogoni ali črpalke selahko v tem primeru zagozdijo in ob ponovnem zagonupovzročijo motnje.

10 www.eta.co.at

Varnost Splošni napotki

3 Varnost

3.1 Splošni napotki

Upravljanje je dovoljeno samo usposobljenimosebam

Izdelek lahko upravljajo samo usposobljene odrasleosebe. Usposabljanje lahko izvaja inštalater sistemaogrevanja ali naša služba za stranke. Pazljivopreberite ustrezno dokumentacijo, da preprečitenapake pri obratovanju in vzdrževanju.

Ljudje s pomanjkljivimi izkušnjami in znanjem ter otrocine smejo upravljati, čistiti ali vzdrževati izdelka.

Otrokom ne dovolite v bližino zalogovnika peletov.

Otrokom preprečite približevanje zalogovniku peletov.Najbolje je, da zaklenete vrata do zalogovnika peletov.Vratne kljuke na notranji strani zalogovnika peletov nidovoljeno odstraniti. Vrata mora biti v sili mogočeodpreti z notranje strani.

Gasilne aparate hranite na vidnem mestu

V Avstriji je zahtevan najmanj en gasilni aparat naprašek ABC 6 kg. Še boljši je gasilni aparat na penoAB 9 litrov, ki pri gašenju povzroči manj škode. Gasilniaparat je treba hraniti na vidnem mestu in enostavnodostopen zunaj kotlovnice. Čeprav lokalni predpisimorda ne zahtevajo gasilnega aparata, ga kljub temupriporočamo.

Sl. 3-1: Gasilni aparat

Shranjevanje pepela

Pepel je treba hraniti v negorljivih posodah spokrovom, da se ohladi. Vročega pepela nikoli ne dajtev koš za smeti!

Stikala za primer nevarnosti (izklop v sili) za kotel

V Avstriji morajo biti kurilni sistemi, postavljeni vkurilnicah, opremljeni s stikalom za primer nevarnosti(izklop v sili). To mora biti neposredno zunaj vhodnihvrat in vidno označeno. Pri kotlovnicah, ki so dostopneizključno iz zunanjosti na prostem, so lahko ta stikalaza izklop v sili tudi v kotlovnicah, neposredno obvhodnih vratih.

Sl. 3-2: Stikala za primer nevarnosti (izklop v sili)

V varnostno verigo kotla se poveže enopolno stikaloza izklop v sili. Ob pritisku to prekine dovod zgoreval-nega zraka in goriva. Črpalke za hlajenje kotla delujejoše naprej.

3.2 Varnostne naprave

Delovanje varnostne črpalke, samodejnoodvajanje toplote pri previsoki temperaturi

Če se iz kakršnega koli razloga temperatura kotladvigne nad 90 °C (tovarniška nastavitev), se zaženedelovanje varnostne črpalke. Pri tem se vključijo vsegrelne črpalke in črpalke kotla, priključene nareguliranje kotla, da odvajajo toploto iz kotla.

S tem ukrepom se prepreči nadaljnje dviganjetemperature v kotlu in sprožitev ostalih varnostnihnaprav, kot je varnostno temperaturno omejevalo(STB).

11

Varnostne naprave Varnost

Odvajanje toplote je omejeno z najvišjonastavljeno temperaturo predteka v grelnih

krogih in referenčno temperaturo tople vode.

Varnostni izklop s STB (varnostno temperaturnoomejevalo)

Kot dodatna varovalka pred pregrevanjem kotla je vkotlu vgrajeno varnostno temperaturno omejevalo(STB), ki v primeru, da se kotel segreje na 100 °C(toleranca od +0/–6 °C), prekine električno napajanjeventilatorja sesalnega vleka in dotoka goriva. Kotemperatura kotla znova pade pod 70 °C, je mogočeSTB ročno sprostiti in znova zagnati kotel.

Varnostni ventil proti nadtlaku

Na kotlu je že tovarniško nameščen varnostni ventil zodpiralnim tlakom 3 bar. Če se v vmesnem zbiralnikuprek toplotnega izmenjevalnika skladišči solarnaenergija ali drug vir toplote, je treba varnostni ventil(največ 3 bar) namestiti tudi na vmesni zbiralnik.

Sl. 3-3: Varnostni ventil

V običajnem primeru sta za sprožitev varnostnegaventila vzrok premajhna ali poškodovana izravnalnaposoda ali zaprti toplotni vodi.

NEVARNOST!

Odtok varnostnega ventila

Odtok varnostnega ventila mora biti napeljan s cevjodo tal, da izpuščanje vroče vode ali pare ne morenikogar ogrožati.

Odtok varnostnega ventila mora biti do kanalizaci-je (prek npr. kanala) speljan prek prosto vidne,odprte pretočne poti (sifonski lijak). Tako jemogoče prepoznati napake v delovanju inpredvsem varnostni ventil, ki se ne zapre. Če nipriključka kanalizacije, je treba odtok napeljati pocevi do tal.

12 www.eta.co.at

Praznjenje zabojnika za pepel

4 Praznjenje zabojnika za pepel

Izklop ogrevanja

Ogrevanje kotla izključite s stikalom za vklop/izklop na pregledu kotla. Kotel zažge žerjavico in

nato preklopi v obratovalno stanje [Izklopljen]. Natopritisnite tipko [Odpepeljevanje] , da bo kotel opravilzaključno odpepeljevanje.

Praznjenje zabojnika za pepel in pregled tesnil

Odprite vrata kotla in premaknite zaklepni vzvodnaprej. Povlecite zabojnik za pepel s kotla.

Sl. 4-1: Zaklepni vzvod

Odprite zapirala in snemite pokrov zabojnika za pepel.Odstranite zabojnik za pepel.

Sl. 4-2: Pokrov

Preverite, ali so v pepelu še koščki žerjavice. Vsmetnjake nikdar ni vsipajte vročega pepela.

Preverite tesnilo na pokrovu zabojnika za pepel gledebrezhibnosti in ga po potrebi zamenjajte.

Sl. 4-3: Tesnilo

Na kotlu preverite tesnila zabojnika za pepel gledebrezhibnosti in jih po potrebi zamenjajte.

Sl. 4-4: Tesnila

Priklop zabojnika za pepel na kotel

Znova pritrdite pokrov na zabojnik za pepel. Potisnitezabojnik za pepel pod priključek na kotlu in gapriklopite z zaklepnim vzvodom na kotlu.

Sl. 4-5: Zaklepni vzvod

Vklop kotla

Kotel s stikalom za vklop/izklop ponovnovključite.

13

Spoznavanje regulacije Regulacija ETAtouch

5 Regulacija ETAtouch

5.1 Spoznavanje regulacije

Spoznajte regulacijo

Vzemite si nekaj časa in pozorno preberite naslednjapoglavja. V njih so opisane funkcije in nastavitveregulacije ETAtouch za vaš grelni sistem. Če boste znjimi seznanjeni, boste v prihodnje lažje prilagajalinastavitve tudi brez navodil.

Sestava regulacije

Posamezne komponente ogrevalnega sistema, kot sonpr. vmesni zbiralnik, zbiralnik tople vode ali grelnikrog, so v regulaciji predstavljeni kot funkcijski bloki. Ti

so prikazani v zgornji vrstici zaslona. Že en pritisk sprstom je dovolj, da se odpre ustrezni uporabniškivmesnik.

Sl. 5-1: Funkcijski bloki regulacije ETAtouch

1 Trenutno izbrani funkcijski blok

2 Dodatni funkcijski bloki, kot so npr. zbiralnik toplevode, grelni krog, solarna naprava

3 Pomik na dodatne funkcijske bloke (prikaže se, čeni mogoče naenkrat prikazati vseh funkcijskihblokov)

4 Ta tipka odpre pregled vseh nameščenihfunkcijskih blokov. Tako lahko hitreje preklapljatemed posameznimi funkcijskimi bloki.

5 Tipka Pomoč. Podrobnosti so v poglavju 5.1.3 "In-tegrirana pomoč".

6 Nastavitve izbranega funkcijskega bloka

7 Datum in čas

8 Trenutna zunanja temperatura

9 Stanje daljinskega upravljanja kotla (prekwww.meinETA.at), glejte poglavje 5.1.7 "Daljinskoupravljanje meinETA"

10 Sistemske nastavitve

14 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Spoznavanje regulacije

Za vsak funkcijski blok je na voljo več pogledov. Mednjimi preklapljate tako, da se dotaknete simbola

levo zgoraj. Prikaže se izbor pogledov.

Sl. 5-2: Izbor pogledov

1 Uporabniška površina

2 Besedilni meni

3 Meni vhodov in izhodov

4 Meni sporočil

Na uporabniški površini so na voljo najpo-membnejše in najpogostejše nastavitve. Takoso v tem pogledu na primer na voljo nastavitve

za čase polnjenja, čase gretja, temperature prostorovin načine obratovanja. Podrobnosti so v poglavju 5.1.1"Uporabniška površina".

Parametri funkcijskega bloka so prikazani vbesedilnem meniju in jih lahko po potrebi prila-godite, glejte poglavje 5.1.2 "Besedilni meni".

Dodelitev priključkov posameznih komponent,kot so npr. temperaturno tipalo, črpalke inmešalni ventili, je razvidna v meniju vhodov in

izhodov ter jih lahko tam po potrebi tudi spremenite.Prav tako lahko zaženete ročno obratovanje npr.črpalk in mešalnih ventilov. Ta meni je namenjen stro-kovnjakom. Podrobnosti so v poglavju 5.1.5 "Vhodi inizhodi".

Morebitne opombe, sporočila o napakah alimotnje so prikazane v meniju sporočil, glejtepoglavje 5.1.4 "Sporočila".

5.1.1 Uporabniška površina

Uporabniška površina

Uporabniška površina je standardno vedno prikazana.Če ste v drugem pogledu, lahko na pogled uporabnikapreklopite tako, da se dotaknete (zgoraj levo)in izberete .

Na uporabniški površini so na voljo najpomembnejšein najpogostejše nastavitve. Prikaz je odvisen odizbranega funkcijskega bloka. Ta primer prikazujeuporabniško površino enega grelnega kroga z enimsobnim termostatom.

Sl. 5-3: Uporabniška površina grelnega kroga

1 Obratovalno stanje in informacije

2 Vir za grelni krog. Trenutno vmesni zbiralnik v grelni krog dovajatemperaturo predteka 25 °C.

3 Trenutna sobna temperatura

4 Stikalo za vklop/izklop grelnega kroga = vklopljeno = izklopljeno

5 Zvišanje ali znižanje temperature prostora

6 Nastavitve funkcijskega bloka.V tem meniju so navedene najpogostejeuporabljene možnosti nastavitev in funkcije. Prigrelnem krogu se tako npr. prilagodijo časiogrevanja in ogrevalna krivulja.

7 Grafični prikaz nastavitev grelnih časov in sobnihtemperatur

8 Različni načini obratovanja grelnega kroga

15


5.1.2 Besedilni meni

Prilagajanje parametrov v besedilnem meniju

Besedilni meni odprete tako, da zgoraj levo pritisnetesimbol in nato . V besedilnem meniju sonavedeni vsi parametri, potrebni za regulacijo funkcij-skega bloka. Parametri, ki jih je mogoče spremeniti, sooznačeni s simbolom .

Sl. 5-4: Besedilni meni

1 Parameter

2 Trenutna vrednost oz. nastavitev

3 Parameter, ki ga lahko spremenite

4 Nadaljnje nastavitve, kot je npr. dodajanjeparametra med priljubljene

Spreminjanje parametra je preprosto. Izberite ga in sedotaknite simbola . Pojavi se okno z nastavitvami.

Sl. 5-5: Okno z nastavitvami

1 Tovarniška nastavitev in območje nastavljanja

2 Ponastavitev na tovarniške vrednosti

3 Shrani in zapri

4 Prekliči in zapri

Tovarniška nastavitev in območje nastavljanja staprikazana na desni. S poljem tipke vnesete novovrednost, s tipko [Shrani] pa jo shranite. Ponastavitev

na tovarniške vrednosti se izvaja s tipko [Tovarniškanastavitev]. Če želite preklicati izbor in zapreti okno, sedotaknite puščice na levi strani zaslona.

Spreminjajte samo parametre, katerih funkcijepoznate. Pred spremembo preberite ustrezni del

navodil za uporabo ali konfiguracijo oz. odpriteintegrirano pomoč. Če kakšen parameter ni zadostnorazložen, se posvetujte s strokovnjakom.

Pogosto uporabljene parametre najdete tudi vnastavitvah

Pogosto uporabljene parametre najdete tudi vnastavitvah (tipka ) funkcijskega bloka. Tam so

parametri označeni s simbolom in jih spreminjate spritiski. Parametrov vam tako ni treba iskati vbesedilnem meniju.

5.1.3 Integrirana pomoč

Tako uporabljate integrirano pomoč

Če želite priklicati informacije, glejte integriranopomoč. Ta se pojavi s pritiskom tipke . Ko aktiviratepomoč, se na uporabniški površini odprejo napotki vmodrih poljih.

Sl. 5-6: Aktivirana pomoč na uporabniški površini

16 www.eta.co.at


Polja z dodatnim simbolom črt na desni strani(primer: ) prikazujejo, da so na voljo

dodatne informacije. Dotaknite se ustreznega polja inodpre se okno z opisom. S puščico na levi strani oknozaprete.

Sl. 5-7: Opis

Pomoč deluje tudi v besedilnem meniju. Za vseparametre, ki so prikazani v modri pisavi, je na voljopodroben opis. Dotaknite se parametra in odpre seokno z opisom.

Sl. 5-8: Aktivirana pomoč v besedilnem meniju

Za izklop pomoči znova pritisnite tipko .

5.1.4 Sporočila

Pojavi se sporočilo o napaki

Če pride do napake, se na zgornjem robu zaslona vustreznem funkcijskem bloku pojavi simbol napake. Tasimbol se prikaže tudi na spodnjem robu zaslona.

Sl. 5-9: Sporočilo o napaki

Vrste napak in njihov pomen

• ObvestiloObvestilo ne prekine obratovanja in ga zato nitreba potrditi. Obvestila npr. obveščajo o tem, dase je aktivirala blokirna zaščita črpalk.

• OpozoriloOpozorilo se prikaže pri izpadu funkcije, ki zanadaljnje obratovanje ni nujno potrebna. Opozoriloje mogoče potrditi, preden odpravite vzrok.Prikazano pa je, dokler vzroka dejansko neodpravite.

• Napaka ali alarmNapaka ali alarm zaustavi obratovanje. Nekatereje mogoče potrditi, preden odpravite vzrok. Vendarpa so prikazani tako dolgo, dokler vzroka dejanskone odpravite. Druge napake ali alarme pa jemogoče potrditi šele po tem, ko uspešno odpravitevzrok zanje. Ko odpravite in potrdite napako alialarm, je treba kotel oz. prizadeti funkcijski blokponovno zagnati.

Če je prikazanih več simbolov, se prikaže seznamnapak, ko pritisnete simbol napake na spodnjem robuzaslona.

Sl. 5-10: Seznam napak

17


Dotaknite se simbola napake na spodnjem robuzaslona, da prikažete opis napake.

Sl. 5-11: Opis napake

Lahko preklopite tudi v meni sporočil, daprikažete morebitne napake. Dotaknite se

simbola in nato izberite meni .

5.1.5 Vhodi in izhodi

Prikaz dodelitve priključkov posameznihkomponent

V meniju vhodov in izhodov je prikazana dodelitevpriključkov posameznih komponent izbranihfunkcijskih blokov, kot so npr. črpalke, temperaturnatipala in mešalni ventili.

S pooblastilom [Servis] lahko spremenitedodelitev priključkov. Prav tako je mogoče ročno

obratovanje npr. črpalke ali mešalnega ventila.

Spodaj je prikazan primer funkcijskega bloka grelnegakroga. Za prikaz dodelitve priključkov najprej izberitegrelni krog. Meni vhodov in izhodov odprete tako, dazgoraj levo pritisnete simbol in nato .Prikaže se pregled.

Sl. 5-12: Pregled

Podrobnosti komponente, npr. trenutno obratovalnostanje, se prikažejo, če se dotaknete simbola .Preizkusite to z mešalnim ventilom grelnega kroga.Pojavi se okno za nastavitve.

Sl. 5-13: Okno za nastavitve

S pooblastilom [Servis] lahko v nastavitvenemoknu s tipkami [Odpri], [Ustavitev] in [Zaprto] roč-

no zaženete obratovanje mešalnega ventila grelnegakroga. Ta nastavitev je namenjena predvsem strokov-njakom.

S puščico na levi strani okno zaprete.

18 www.eta.co.at


5.1.6 Prvi koraki

5.1.6.1 Sistemske nastavitve

Odpiranje sistemskih nastavitev

Pritisnite simbol (spodaj levo), da prikažete menis sistemskimi nastavitvami.

Sl. 5-14: Odpiranje sistemskih nastavitev

V sistemskih nastavitvah lahko med drugim prilagoditedatum in uro, nastavite jezik regulacije ter aktiviratedostop do daljinskega upravljanja meinETA.

S pooblastilom [Servis] lahko v tem meniju izvedetetudi posodobitev programske opreme regulacijeETAtouch.

Sl. 5-15: Meni s sistemskimi nastavitvami

Za zapiranje sistemskih nastavitev je dovolj, da vnovičpritisnete simbol .

5.1.6.2 Nastavitev jezika

Spreminjanje jezika regulacije ETAtouch

Jezik uporabniškega vmesnika regulacije lahkospremenite. Pri tem odprite sistemske nastavitve in se dotaknite simbola [Jezik]. Pojavi se okno zanastavitve.

Sl. 5-16: Nastavitev jezika

Izberite želeni jezik. Nato je regulacija ETAtouchprikazana v izbranem jeziku.

5.1.6.3 Nastavitev datuma in časa

Nastavitev datuma in časa

Datum in čas lahko prilagodite časovnemu pasu.Tovarniško sta datum in čas že nastavljena na srednje-evropski čas (SEČ+01:00). Za nastavitev se dotaknitedatuma ali ure na zaslonu. Pojavi se okno zanastavitve.

Sl. 5-17: Datum in čas

S smernimi tipkami nastavite čas. S pritiskom poljadatuma odprete koledar. Nato shranite nove nastavitvein zaprite sistemske nastavitve tako, da se dotaknetesimbola .

19


5.1.6.4 Sprememba imena funkcijskih blokov

Preimenovanje funkcijskih blokov

Imena funkcijskih blokov lahko individualno prilagoditein poimenujete po želji.

Pazite, da bodo imena čim krajša. S temizboljšate preglednost na zaslonu.

Če želite spremeniti ime, najprej odprite nastavitve zaželeni funkcijski blok s tipko [Nastavitve]. V nada-ljevanju je razložen funkcijski blok zbiralnika toplevode.

Sl. 5-18: Nastavitve funkcijskega bloka

Pojavi se pregled z možnostmi nastavitve. Te soodvisne od funkcijskega bloka in jih je lahko različnoveliko.

Sl. 5-19: Pregled nastavitev

Za spreminjanje imena se dotaknite simbola [Sprememba imena]. Pojavi se zaslonska tipkovnica, skatero vnesete novo ime.

Sl. 5-20: Zaslonska tipkovnica

Za shranjevanje pritisnite tipko [Shrani]. Za preklicokno zaprite s puščico na levi strani.

5.1.6.5 Preklop med funkcijskimi bloki

Princip porabnika in generatorja

Na uporabniški površini je prikazan generator funkcij-skega bloka, pa tudi porabniki, če obstajajo.Generatorji so tiste komponente grelnega sistema, kidovajajo toploto, npr. kotel ali vmesni zbiralnik.Porabniki so tiste komponente, ki sprejemajo toploto,npr. grelni krog ali zbiralnik tople vode.

Princip generatorja in porabnika je prikazan na primeruvmesnega zbiralnika. Vmesni zbiralnik se polni izkotla. Tako je kotel generator za zbiralnik, zbiralnik paje porabnik kotla.Grelni krog in zbiralnik tople vode sta priključena navmesni zbiralnik. Tako je vmesni zbiralnik generatorobeh porabnikov, torej grelnega kroga in zbiralnikatople vode.

20 www.eta.co.at


Na uporabniški površini so levo vedno prikazanigeneratorji ustreznega funkcijskega bloka, na

desni pa porabniki.

Sl. 5-21: Pregled porabnika in generatorja

1 Generator (v tem primeru kotel)

2 Porabnik (npr. grelni krogi, zbiralniki tople vode)

Ti simboli so namenjeni tudi usmerjanju. Če senpr. dotaknete simbola generatorja ( ), takoj

preklopite na ta funkcijski blok. Enako velja tudi prisimbolu porabnika ( ). Če je na voljo več porabnikovali generatorjev, se pojavi okno za izbor.

Sl. 5-22: Izbirno okno

Simboli porabnika in generatorja se v funkcijskihblokih razlikujejo.

5.1.6.6 Nastavitev časovnega okna

Nastavitev časov polnjenja in obratovalnih časov

V nekaterih funkcijskih blokih je mogoče nastavljatičasovna okna za polnjenje zbiralnika (npr. privmesnem zbiralniku ali zbiralniku tople vode) oziromaobratovalne čase (npr. pri grelnem krogu). Ta časovnaokna morate nastaviti v nastavitvah ustreznega funk-cijskega bloka.

V nadaljevanju je opisana nastavitev časovpolnjenja in temperatur zbiralnika tople vode. Ti

primeri smiselno veljajo tudi za druge funkcijske bloke.

Odpiranje pregleda nastavljenih časovnih oken

1. Nastavitve funkcijskega bloka odprete s tipko [Nastavitve].

Sl. 5-23: Odpiranje nastavitev

2. Čase polnjenja v določenem dnevu prikličete stipko [Časi polnjenja Dnevni načrt].

Sl. 5-24: Priklic časov polnjenja

21


3. Prikaže se pregled.

Sl. 5-25: Pregled

1 Izbrano časovno okno (časi polnjenja oziromaobratovalni časi)

2 Izbira dneva v tednu

3 Dodajanje časovnega okna

4 Grafični prikaz nastavljenega časovnega okna

5 Prikaz pregleda vseh časovnih oken za cel teden

6 Brisanje časovnih oken

7 Nastavljiva želena temperatura.Ta je odvisna od funkcijskega bloka in v temprimeru ustreza temperaturi vode 55 °C.

8 Obdobje časovnega okna. V tem primeru se topla voda med 08:00 in20:00 polni na 55 °C.

9 Znižana temperatura.Zunaj časovnega okna se topla voda napolni na tonastavljivo temperaturo.

V nadaljevanju je opisano nastavljanje časovnegaokna.

Nastavljanje časov polnjenja

1. V pregledu izberite čas polnjenja. V ustreznempolju s smernimi tipkami ( , ) nastaviteobdobje in temperaturo.

Sl. 5-26: Nastavitev časovnega okna in temperature

V tem primeru se topla voda med 08:00 in20:00 segreje na največ 55 °C.

2. Če je potrebno večje časovno okno, ga dodajte stipko . Nastavitve se izvajajo enako kot prej.

Nastavite lahko največ 3 časovna okna. Zabrisanje nepotrebnih časovnih oken v

izbranem časovnem oknu pritisnite tipko .

3. Za obdobje zunaj nastavljenih časov polnjenjalahko nastavite znižano temperaturo. Zanastavitev izberite polje [Temperatura spuščanjazunaj časovnega okna] in s smernimi tipkaminastavite želeno temperaturo.

Sl. 5-27: Nastavitev znižane temperature

V tem primeru je želena temperatura tople vodezunaj časov polnjenja 30 °C.

Če ste nastavili čase polnjenja in temperature v enemdnevu v tednu, lahko to kopirate tudi na druge dni vtednu.

Kopiranje časovnega okna

V naslednjem primeru je prikazano kopiranječasovnega okna s srede na konec tedna, torej sobotoin nedeljo.

22 www.eta.co.at


Kopiranje časovnega okna s srede na soboto innedeljo

1. V pregledu pritisnite tipko [Tedenski načrt], dapreklopite v prikaz vseh dni v tednu.

Sl. 5-28: Kopiranje časovnega okna na dan v tednu

2. Odpre se pregled časovnih oken za vse dni vtednu. Najprej izberite dan v tednu, ki ga želitekopirati (ta je uokvirjen), in nato pritisnite tipko[Kopiranje želenega dneva].

Sl. 5-29: Pregled

3. Označite dni v tednu, na katere želite kopiratičasovno okno. V tem primeru sta to sobota innedelja.

Sl. 5-30: Izbira dni v tednu

S tipko [Označite vse dni] označite vse dni.

4. Za shranjevanje pritisnite tipko [Shrani]. Pregledse ustrezno posodobi. Okno zaprite s puščico nalevi strani.

Tedenski pregled lahko odprete tudi preknastavitev funkcijskega bloka (tipka ). V nasta-

vitvenem oknu pritisnite tipko [Časi polnjenjaTedenski načrt] .

5.1.6.7 Zapora tipkovnice za regulacijo

Delovanje zapore tipkovnice

S funkcijo Zapora tipkovnice zaščitite nastavitveregulacije pred neželenimi spremembami, npr. s straniotrok ali nepooblaščenih oseb. Za aktivacijo zapore tipkovnice morate v sistemskihnastavitvah najprej pooblastilo dvigniti na raven[Servis]. Nato v sistemskih nastavitvah odprite meni[Globalne nastavitve] in pritisnite tipko [Blokadatipkovnice]. Prikaže se pregled.

Sl. 5-31: Pregled blokade tipkovnice

Blokado tipkovnice aktivirajte s stikalom vklop/izklop. Nato lahko izberete med delno blokado

([Delna zapora]) in popolno blokado ([Polna zapora]).Pri delni blokadi so aktivirane samo še osnovnefunkcije. Pri polni blokadi lahko preklapljate med funk-cijskimi bloki.S tipko [Določanje kode] določite kodo za deaktivi-ranje blokade tipkovnice (koda za odklepanje) in joshranite. Prikaže se obvestilo. Ko ga potrdite, jeblokada tipkovnice aktivirana.

Če pozabite kodo za odklepanje, se obrnite naslužbo za stranke ETA. Ta lahko deaktivira

blokado tipkovnice.

23


Če je blokada tipkovnica aktivna, se pri pritisku tipke alispremembi parametra pojavi sporočilo, ki poziva kvnosu kode.

Sl. 5-32: Sporočilo

Samo z vnosom kode lahko začasno odpraviteblokado tipkovnice. Blokada se po določenem časusamodejno znova aktivira, npr. ko se zažene ohranje-valnik zaslona.

Za deaktivacijo blokade tipkovnice preklopite v meni[Blokada tipkovnice] in s stikalom izklopiteblokado tipkovnice.

5.1.7 Daljinsko upravljanje meinETA

Daljinsko upravljanje kotla prek interneta

Vse kotle z regulacijo ETAtouch je mogoče daljinskoupravljati prek pametnega telefona, tablice ali računal-nika. Pri tem je zaslon na dotik kotla v internet povezanz omrežnim kablom.

Za internetno povezavo potrebujete vtičnico LAN vbližini kotla. Če ta ni na voljo, lahko internetnopovezavo vzpostavite z adapterjem dLAN, ki omogočavzpostavitev omrežja po električni napeljavi. AdapterjidLAN so na voljo tudi pri podjetju ETA.

Sl. 5-33: Omrežje dLAN

www.meinETA.at omogoča dostop po vsem svetu

Daljinsko upravljanje se izvaja prek brezplačneinternetne platforme www.meinETA.at.Po prijavi na platformo lahko kotel daljinsko upravljate.Dostop do kotla je mogoč prek pametnega telefona,tablice ali računalnika in je seveda zaščiten z uporab-niškim imenom ter geslom. Prav tako si lahkoprenesete brezplačni program VNC Viewer, s katerim

24 www.eta.co.at


lahko do regulacije dostopate prek domačegaomrežja. Delovanje daljinskega upravljanja kotla silahko ogledate na naslovu www.meinETA.at.

Vnos podatkov za dostop do daljinskegaupravljanja kotla

Ko dobite podatke za dostop (torej po registraciji nawww.meinETA.at), jih vnesite v sistemske nastavitve vmeniju [meinETA Dostop]. S tem omogočate dostopdo daljinskega upravljanja kotla.

Za vnos podatkov za dostop odprite krmiljenje sistema(simbol levo spodaj) in preklopite v meni [Internetin vmesniki]. Nato pritisnite tipko [meinETADostop].

Sl. 5-34: Vnos podatkov za dostop

V zgornjem območju je prikazano, ali je dozaslona vzpostavljena internetna povezava. Če

povezave ni, jo morate vzpostaviti.

Vnesite podatke za dostop v ustrezna polja, tj. številkotipske tablice kotla (če ta še ni prikazana). Za vnospritisnite simbol , da odprete zaslonsko tipkovnico.

Sl. 5-35: Zaslonska tipkovnica

Nato pritisnite tipko [Registriraj zdaj]. Če je internetnapovezava vzpostavljena, se izvede aktivacija. Če je tauspešna, se v spodnjem delu zaslona prikaže simbol

za daljinsko upravljanje. Če je prikazananapaka, preverite podatke za dostop in internetnopovezavo.

Sl. 5-36: Okno za nastavitve za daljinsko upravljanje

Po uspešni aktivaciji se v oknu za nastavitve pojavijomožnosti za daljinsko upravljanje. Te vklopite inizklopite z izbirnim stikalom ( ):

• [Zagon lokalne storitve VNC Naslov IP: ]:S to možnostjo lahko s programom VNC Viewer dokotla dostopate prek domačega omrežja.

• [Pošiljaj sporočila v strežnik meinETA]:S to možnostjo lahko sporočila prikažete tudi naplatformi www.meinETA.at.

• [Vzpostavitev povezave meinETA]:S to možnostjo dovolite ali blokirate možnostdaljinskega upravljanja s platformo www.meinE-TA.at. Če to možnost izklopite, je izklopljeno tudidaljinsko upravljanje, tako da kotel na platformiwww.meinETA.at ni viden. Simbol za daljinskoupravljanje se preklopi v .

• [Popolni dostop]:S to možnostjo lahko izklopite daljinski dostop,regulacija pa je kljub temu vidna na www.meinE-TA.at. Simbol za daljinsko upravljanje se preklopi v

. Spremembe regulacije lahko izvedete tudineposredno na lokaciji. S tem zagotovite, da nihčene more daljinsko spreminjati nastavitevregulacije.

To možnost lahko kadar koli spremenite, tako dase dotaknete simbola daljinskega upravljanja na

spodnjem robu zaslona.

25


5.1.8 Priljubljeni

Funkcija "Priljubljeni"

S funkcijo "Priljubljeni" lahko iz besedilnega menija (iniz različnih funkcijskih sklopov) v skupine, t. i. "Prilju-bljene", strnete poljubne parametre. Tako je mogočenpr. ustvariti skupino priljubljenih z aktualnotemperaturo v vmesnem zbiralniku, temperaturo toplevode in temperaturo zbiralnika. Druga skupina lahkovsebuje npr. zunanjo temperaturo in več sobnihtemperatur. Tako si omogočite hiter pregled vsehvrednosti, ki so za vas pomembne. Seveda je mogočeparametre kadar koli dodati ali izbrisati.

Najprej izdelajte ali poimenujte skupino priljubljenih, daji boste pozneje enostavneje lahko dodelili parametre.Pri tem odprite sistemske nastavitve in sedotaknite simbola [Priljubljeni]. Prikaže se pregled.

Sl. 5-37: Pregled skupin priljubljenih

Če potrebujete nadaljnjo skupino, jo ustvarite s tipko [Nova skupina]. S simbolom svinčnika lahko

preimenujete skupino priljubljenih, s tipko pabrišete.

Že dodane parametre lahko prikažete s tipko .S smernimi tipkami lahko spremenite zaporedje

prikaza. S tipko izbrišete parameter iz te skupine, stipko pa ga kopirate v drugo skupino.

Sl. 5-38: Urejanje parametrov

Dodajanje parametrov med priljubljene

Dodajanje parametrov k skupinam priljubljenih potekav besedilnem meniju vsakokratnega funkcijskegabloka. V naslednjem primeru bo k priljubljenim dodanatrenutna temperatura tople vode.

V funkcijskem bloku zbiralnika tople vode najprejpreklopite v besedilni meni. Pri parametru [Zalogovniktople vode] na desnem robu zaslona se dotaknitesimbola .

Sl. 5-39: Dodajanje parametra

V zdaj odprtem nastavitvenem oknu se dotaknite tipke [Priljubljeni].

Sl. 5-40: Okno za nastavitve

Prikaže se pregled skupin priljubljenih. S tipko izberite tisto skupino, h kateri želite dodati parameter.Izberete lahko tudi več skupin.

Sl. 5-41: Pregled

Nadaljnje parametre dodate na enak način.

26 www.eta.co.at


Prikaz vrednosti priljubljenih parametrov

Če ste med priljubljene dodali parametre, se polegsimbola besedilnega menija prikaže še simbol za pri-ljubljene . Dotaknite se ga, da si ogledateposamezne parametre.

Sl. 5-42: Prikaz priljubljenih

Prikaže se pregled.

Sl. 5-43: Pregled

Za zaprtje tega pregleda se dotaknite simbola in npr. izberite uporabniški pogled .

5.1.9 USB-kamera

Priklop USB-kamere na regulator

Obstaja možnost, da USB-kamero priključite na prostUSB-priključek upravljalne enote. Tako lahko npr.nadzirate zalogo v svojem skladišču goriva.

Da regulator prepozna USB-kamero, mora biti taprimerna za "Windows XP" ali "Windows Vista".

Npr.: "Microsoft LifeCam Studio"; "Logitech HD ProWebcam C920" ali "SpeedLink Reflect LED Webcam".Pri uporabi podaljševalnega kabla z USB 2.0 (alinovejši) z ojačevalnikom signala (aktiven) potrebujetenajveč 40 m dolg kabel.

Prikaz slike kamere

1. Kamero priključite na prost USB-priključekupravljalne enote ETAtouch.

2. Odprite sistemske nastavitve in preklopite vmeni [Globalne nastavitve]. Pritisnite tipko [Kamera] in nato tipko [USB-kamera].

3. S tipko zaženete oz. spet zaustavite prenosslike kamere.

Sl. 5-44: Prikaz slike kamere

27

Funkcijski blok [Kotel] Regulacija ETAtouch

5.2 Funkcijski blok [Kotel]

Pregled kotla

1 Obratovalno stanje in informacije.Opis obratovalnega stanja je na voljo v integriranipomoči s tipko .

2 Temperatura kotla

3 Porabniki kotla.Če se porabnik polni (v tem primeru je to vmesnizbiralnik), se prikaže črta, temperatura predteka insimbol porabnika pa sta prikazana rumeno.

4 Tipka [Odpepeljevanje].S to tipko zaženete dodatno odpepeljevanje kotla.

5 Stikalo za vklop/izklop kotla. = vklopljeno = izklopljeno

6 Tipka [Merjenje].S tem odprete meni za merjenje emisij kotla.

7 Tipka [Nastavitve].V tem meniju so navedene najpogostejeuporabljene možnosti nastavitev in funkcije.

8 Zaloga peletov v kotlu.Ko zaloga peletov v zalogovniku peletov pade podnajmanjšo mejo, se zažene sesalna turbina inponovno napolni zalogovnik.

9 Toplotni vir za kotel (zalogovnik peletov)

Način delovanja

Ko je kotel vključen ( ), je v pripravljenosti(obratovalno stanje [Pripravljen]). Ko prispe zahtevaod priključenega porabnika (npr. vmesni zbiralnik,grelni krog ali zbiralnik tople vode), se način ogrevanjazažene samodejno. Takoj ko se začne dovajati toplotado porabnika, se v pregledu prikažeta rumena črta zasimbol porabnika in temperatura predteka.

Če po tem ni več zahteve za toploto, se načinogrevanja zaključi z odgorevanjem žerjavice.Obratovalno stanje preklopi na [Odgorevanježerjavice] in nato v stanje pripravljenosti.

Zalogovnik na kotlu se napolni samodejno, ko padezaloga peletov pod najnižjo mejo. S tipko [Sesalni čas]

lahko nastavite dnevni trenutek za popolnonapolnitev zalogovnika na kotlu, če se peleti porabijo.

Odpepeljevanje kotla poteka samodejno v nastavljivihintervalih (glejte poglavje 5.2.2 "Besedilni meni –nastavljivi parametri", parameter [Odpepeljevanje pomin.]).Odpepeljevanje je mogoče za določeno obdobjeblokirati, tako da kotel npr. čez noč ne zažene odpepe-ljevanja (glejte poglavje 5.2.2 "Besedilni meni –nastavljivi parametri", parameter [Trajanje mirovanja]).

Po nastavljivi porabi peletov vas reguliranje spomni,da je treba izprazniti zabojnik za pepel. Če je ta ledelno poln, je porabo mogoče povečati (glejte poglavje5.2.2 "Besedilni meni – nastavljivi parametri", prameter[Izpraznite zabojnik za pepel po]).

5.2.1 Upravljalni elementi

Tipka [Odpepeljevanje]

S to tipko zaženete dodatno odpepeljevanjekotla. Če je funkcija aktivna, je tipka prikazanarumeno . Če je kotel vključen, po pritisku te

tipke zaženete odgorevanje žerjavice in šele nato slediodpepeljevanje. Če je kotel izključen ali v stanju prip-ravljenosti, lahko odpepeljevanje zaženete takoj.

Tipka [Merjenje]

Ko pritisnete tipko, se odpre nastavitveno oknoza merjenje emisij. S tipko [Začetek meritve]

vnesite termin, za katerega ste sedogovorili z dimnikarjem. Kotel se bo nato pravočasno

28 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Kotel]

zagnal, da bo dosegel delovno temperaturo zamerjenje. S tipko [Zaženi zdaj] kotel takoj posegrevanju začne priprave na meritev, ki sledi.

Sl. 5-45: Nastavitveno okno za merjenje emisij

Poleg tega je mogoče nastaviti trajanje zaprtosti kotla(tipka [Trajanje blokade]). Ta se nanaša nanastavljeno časovno točko meritve. Med temobdobjem se ogrevanje ne zažene, da se lahko grelnisistem ohladi. Primer: Če ste za čas meritev emisij nastavili 17:00 ,pri [Trajanje blokade] pa 8 h, se bo ogrevanje zaključiloob 09:00 .

Tipka [Deaktivacija meritve] zaključi merjenjeemisij in kotel spet preklopi v običajno obratovanje.

Meni za nastavitve

V meniju za nastavitve (tipka [Nastavitve] vpregledu) je dodatno mogoče nastaviti naslednjefunkcije in parametre:

Tipka [Sesalni čas]

Tako nastavite dnevni trenutek za popolnonapolnitev zalogovnika v kotlu, če se peletiporabijo. Tako preprečite sesanje ponoči. Ta

trenutek velja za vse dni v tednu.

Tipka [Posoda za pelete Napolni]

S to tipko lahko takoj napolnite zalogovnikkotla, ne glede na nastavljen sesalni trenutek.

5.2.2 Besedilni meni – nastavljivi parametri

Nastavljivi parametri

Podroben opis parametrov je naveden v nadaljevanju.

Razlaga [Trajanje mirovanja]

S parametrom [Trajanje mirovanja] izberete trajanjemirovanja za odpepeljevanje celotnega kotla. Začetek tega mirovanja nastavite s parametrom[Pričetek mirovanja].

Trajanje mirovanja je treba nastaviti čim krajše.Če obremenitve s hrupom ni pričakovati, je treba

vrednost zmanjšati na 0 ur.

Razlagi [Odpepeljevanje po min.] in [Odpepeljeva-nje po maks.]

Interval za odpepeljevanje kotla nastavite sparametroma [Odpepeljevanje po min.] in [Odpepelje-vanje po maks.]. Kotel opravi odpepeljevanje znotrajteh 2 parametrov.

Interval odstranjevanja pepela je dovoljenospremeniti le po dogovoru s strokovnjakom ali

službo za stranke ETA.

Razlaga [Izpraznite zabojnik za pepel po]

S tem parametrom nastavite porabo peletov. Kopeletov zmanjka, se na zaslonu prikaže opomnik zapraznjenje zabojnika za pepel.

Če je ta le delno poln, je porabo mogoče povečati. Čevrednost nastavite na nič, se ta opomnik ne prikaže.

Kotel

Odpepeljevanje

Pričetek mirovanja

Trajanje mirovanja

Odpepeljevanje po min.

Odpepeljevanje po maks.

Izpraznite zabojnik za pepel po

29

Funkcijski blok [PufferFlex] Regulacija ETAtouch

5.3 Funkcijski blok [PufferFlex]

Pregled PufferFlex

V pregledu se porabniki z različnimi stopnjamiprikažejo desno od vmesnega zbiralnika, grelnielementi pa levo od zbiralnika. Naslednja grafikaprikazuje vmesni zbiralnik s 4 temperaturnimi tipali in2 nivojema porabnikov.

Sl. 5-46: Pregled


2 Toplotni vir za vmesni zbiralnik.

3 Trenutno stanje napolnjenosti vmesnegazbiralnika

4 Temperature vmesnega zbiralnika v posameznihpodročjih

5 Porabniki vmesnega zbiralnika.Trenutno se obe ravni porabnikov polnita zrazličnimi temperaturami predteka

6 Tipka [Nastavitve].V tem meniju nastavite čase polnjenja.

7 Tipka [Takoj napolni vmesni zbiralnik]S tem se začne takojšnje polnjenje vmesnegazbiralnika.

Tipka [Takoj napolni vmesni zbiralnik]

S to tipko zaženete takojšnje polnjenjevmesnega zbiralnika tudi zunaj že nastavljene-ga časovnega okna. Če je funkcija aktivna, je

tipka prikazana rumeno . S ponovnim pritiskom seto polnjenje predčasno zaustavi. Če je na tipki prikazana ura , to pomeni, da jeaktiven časovni program. Vmesni zbiralnik se takovsak dan napolni ob nastavljenem času (ne glede naže nastavljeno časovno okno).

Za takojšnje polnjenje vmesnega zbiralnika je mogočenastaviti ločene najnižje temperature ([Min. hranilnikatoplote, dodatno polnjenje]) in izklopne temperature([Izklop hranilnika toplote, dodatno polnjenje]). Pravtako je mogoče nastaviti dnevno uro za polnjenjevmesnega zbiralnika (= časovni program). Vse tenastavitve najdete v nastavitvah vmesnega zbiralnika(tipka ) pod [Zagon po dodatnih kriterijih] ->[Dodatno polnjenje].

Tako lahko npr. nastavite, da se vmesni zbiralnik vsakdan ob 9:30 zgoraj napolni na 65 °C in se izključi, šeleko se spodaj doseže 45 °C.

Četudi je časovni program aktiven, lahko vseenozaženete takojšnje polnjenje.

Način delovanja

V meniju za nastavitve (tipka ) nastavite časovnookno za polnjenje vmesnega zbiralnika, tj. časpolnjenja (glejte poglavje 5.3.1 "Nastavitev časovpolnjenja vmesnega zbiralnika"). Le znotraj časovpolnjenja lahko vmesni zbiralnik zahteva toploto odkotla. V tem času kotel vmesni zbiralnik polni takodolgo, dokler se zgoraj v vmesnem zbiralniku neprekorači nastavljena temperatura, v spodnjem delupa nastavljiva izklopna temperatura (npr. [Izklopvmesnega zbiralnika]). Obratovalno stanje tedajpreklopi na [Napolnjen].

Če (med časom polnjenja) ni nobene zahteve odporabnikov, se bo vmesni zbiralnik napolnil samo donastavljive najnižje temperature [Vmesni zbiralnik,min.]. Porabniki, priključeni na vmesni zbiralnik (npr.grelni krog ali zbiralnik tople vode), lahko toplotozahtevajo tudi zunaj časov polnjenja vmesnegazbiralnika. Časi polnjenja porabnikov so neodvisni odčasov polnjenja vmesnega zbiralnika.

Prekratko nastavljeni časi polnjenja vmesnegazbiralnika lahko povzročijo, da se temperature v

vmesnem zbiralniku preveč znižajo in posamezniporabniki ne bodo več oskrbovani s toploto. Zaraditega je priporočeno, da čase polnjenja nastavite dovoljdolge.

30 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [PufferFlex]

Solarna naprava na vmesnem zbiralniku lahko teganapolni kadarkoli, ne glede na nastavljene časepolnjenja.

Če je vmesni zbiralnik edini grelni element vogrevalnem sistemu, časi polnjenja posredno določajotudi čase delovanja kotla. Ta lahko namreč le znotrajčasov polnjenja preklopi v način ogrevanja.

Nekatere parametre (npr. [Vmesni zbiralnik,min.], [Izklop vmesnega zbiralnika]) lahko tudi

hitro prilagodite v nastavitvah vmesnega zbiralnika. Vnastavitvah (tipka ) pritisnite tipko [Dodelitvesenzorjev]. V pregledu izberite področje (npr.[Generator za kotel/vmesni zbiralnik]) in ustreznospremenite parametre.

Sl. 5-47: Pregled

5.3.1 Nastavitev časov polnjenja vmesnega zbiralnika

Odpiranje pregleda nastavljenih časov polnjenja

Čase polnjenja vmesnega zbiralnika je mogočeprilagoditi v nastavitvah (tipka ). Za prilagoditevodprite nastavitve in nato prikličite čase polnjenjadoločenega dne s tipko [Časi polnjenja Dnevninačrt]. Prikaže se pregled.

Sl. 5-48: Pregled

1 Nastavljena časovna okna (časi polnjenja)






7 Obdobje časovnega okna

Nastavitev časovnega okna in kopiranje na drugedni v tednu sta opisana v poglavju 5.1.6.6

"Nastavitev časovnega okna".

31


5.3.2 Nastavitev opozoril

Nastavitev temperaturnih opozoril

Izbirno lahko na 2 različnih temperaturnih tipalihnastavite mejne vrednosti, ki pri prenizki ali previsokitemperaturi izdata opozorilo. Za spreminjanje potrebujete pooblastilo [Servis].Odprite nastavitve (tipka ) in pritisnite tipko [Dodelitve senzorjev]. V pregledu izberite [Temperatur-no opozorilo 1] oziroma [Temperaturno opozorilo 2].

Sl. 5-49: Nastavitev temperaturnih opozoril

Če je dodelitev nastavljena na [brez dodelitve], setemperaturno opozorilo deaktivira.

V besedilnem meniju lahko s parametrom [Trajanje doopozorila] definirate čas zakasnitve, preden se pojaviopozorilo.

5.3.3 Hranilnik toplote s solarno napravo

"PufferFlex" s solarno napravo

Princip regulacije solarnega sistema in različiceso opisani v poglavju 5.7 "Funkcijski blok

[Solarno]".

V pregledu vmesnega zbiralnika se solarna napravapojavi kot dodatni generator vmesnega zbiralnika. Nanaslednji risbi se vmesni zbiralnik polni iz solarnenaprave s temperaturo predteka 98 °C.

Sl. 5-50: Solarna naprava na vmesnem zbiralniku

S funkcijo [Prednost solarne energije] ima znotraj2 nastavljivih časovnih oken solarna naprava

možnost, da napolni vmesni zbiralnik, ne da bi pri temmorala zagnati kotel (glejte 5.3.5 "Besedilni meni –nastavljivi parametri").

Če je nameščeno slojno polnjenje vmesnegazbiralnika, lahko solarna naprava polni zgornje inspodnje območje vmesnega zbiralnika. Solarnanaprava je prikazana dvakrat.

Sl. 5-51: Slojno polnjenje vmesnega zbiralnika

Za slojno polnjenje vmesnega zbiralnika ssolarno napravo so v besedilnem meniju "Puffer-

Flex" mogoče različne nastavitve pri parametru[Strategija polnjenja - sončna energija] (glejte poglavje5.3.5 "Besedilni meni – nastavljivi parametri",parameter [Strategija polnjenja - sončna energija]).

32 www.eta.co.at


5.3.4 Hranilnik toplote kot kombiniran zalogovnik

"PufferFlex" z integriranim zbiralnikom tople vodeali registrom

V pregledu je pri simbolu vodne pipe prikazanatrenutna temperatura tople vode.

Sl. 5-52: Kombiniran zalogovnik

V meniju za nastavitve (tipka ) nastavite časovnaokna za polnjenje s toplo vodo in želeno temperaturotople vode (glejte poglavje 5.3.4.1 "Nastavitev časovpolnjenja za toplo vodo").

Z nastavljivim parametrom [Vklopna razlika] je mogočedodatno določiti, kako daleč lahko pade temperaturatople vode, dokler zbiralnik tople vode znova nezahteva toplote iz vmesnega zbiralnika (glejte 5.3.5"Besedilni meni – nastavljivi parametri").

Tipka [Takoj napolnite s toplo vodo]

S to tipko se topla voda ne glede na trenutnočasovno okno napolni na najvišjo nastavljenotemperaturo vseh časovnih oken in dni v tednu,

če razlika [Vklopna razlika] ni dosežena. Če je funkcijaaktivna, je tipka prikazana v rumeni .

5.3.4.1 Nastavitev časov polnjenja za toplo vodo

Odpiranje časov polnjenja s toplo vodo intemperatur pri kombiniranem zalogovniku

Čase polnjenja za toplo vodo in nastavljenetemperature lahko prilagodite v nastavitvah (tipka ).Za prilagoditev odprite nastavitve in nato prikličite časepolnjenja določenega dne s tipko [Topla voda Časipolnjenja Dnevni načrt]. Prikaže se pregled.

Sl. 5-53: Pregled







7 Nastavljiva temperatura tople vode v časovnemoknu


9 Temperatura nižanja tople vode zunaj časovnegaokna



33




Za osnovno delovanje vmesnega zbiralnikamorate dodeliti temperaturna tipala nastavitvam

vmesnega zbiralnika. Nekatere od naslednjihparametrov najdete tudi v nastavitvah za PufferFlexpod [Dodelitve senzorjev].

Če je na vmesni zbiralnik priključena solarna naprava,je mogoče nastaviti še ostale parametre.

Če je vmesni zbiralnik izveden kot kombiniranzalogovnik, je mogoče nastaviti še dodatne parametre.


Razlaga [Vmesni zbiralnik, min.]

S tem v nastavljenem časovnem oknu določite najnižjotemperaturo vmesnega zbiralnika za dodeljeno tempe-raturno tipalo.

Višje ko je nastavljena najnižja temperatura,večja je toplotna rezervna v vmesnem zbiralniku.

Istočasno pa se zaradi višjih temperatur v vmesnemzbiralniku solarni izkupiček zmanjša. To je zato, kerenergija iz kotla ohranja minimalno temperaturo vvmesnem zbiralniku, čeprav ni zahteve nobenihporabnikov.

Tovarniška nastavitev lahko ostane nespremenjena,dokler reguliranje ETA uravnava vse komponenteogrevalnega sistema. Višja vrednost je potrebna, če jetreba pokriti največje vrednosti delovanja ali ko jepotrebna zelo hitra razpoložljivost toplote.

Razlaga [Izklop vmesnega zbiralnika]

S tem se nastavi temperatura izklopa za polnjenjevmesnega zbiralnika iz kotla. Če je dodeljeno tempe-raturno tipalo v vmesnem zbiralniku preseglo totemperaturo izklopa, se polnjenje vmesnega zbiralnikaiz kotla zaključi.

Nastavitve

Vmesni zbiralnik, min.

Izklop vmesnega zbiralnika

Porabnika

a. Vidno samo na posameznem nivoju porabnika

Izklop hranilnika toplote

Ravni porabnikab

b. Vidno samo pri več nivojih porabnika

Porabnik 1 (zgoraj) (velja tudi za [Porabnik 2] in [Porabnik 3])

Izklop hranilnika toplote

Vmesni zbiralnik

Solarni generator

Strategija polnjenja - sončna energijaa

Vmesni zbiralnik zgoraj, min. solarna energijaa

Maks. hranilnika toplote

Prioriteta spodaj

Prioriteta zgoraja

Prednost solarne energije

Prednost solarne energije

Začetek prednosti solarne energije

Prednost solarne energije spremeni od

Konec prednosti solarne energije

Min. zunanja temp., prednost solarne energije

Porabnikb

Presežek solarne energije

od zunanje temperature

od temperature vmesnega zbiralnika

Ravni porabnikac

Porabnik 1 (zgoraj) (velja tudi za [Porabnik 2] in [Porabnik 3])

Presežek solarne energije

od zunanje temperature

od temperature vmesnega zbiralnika

a. Vidno samo pri slojnem polnjenju vmesnega zbiralnika

b. Vidno samo na posameznem nivoju porabnika

c. Vidno samo pri več nivojih porabnika

Vmesni zbiralnik

Območje tople vode

Vklopna razlika

Cirkulacijaa

a. Vidno samo pri dodatni cirkulacijski črpalki

Čas delovanja cirkulacije

Premor cirkulacije

Sprostitev cirkulacije

34 www.eta.co.at


Vrednost mora biti najmanj 5–10 °C nadpovprečno temperaturo povratnega teka

porabnikov, vendar ne sme biti višja od 70 °C. Visokatemperatura izklopa zmanjša število zagonov kotla inizboljša čas delovanja kotla.

Razlaga [Izklop hranilnika toplote]

S tem nastavite temperaturo izklopa za polnjenjevmesnega zbiralnika, če obratuje porabnik in je hkratizahtevana toplota iz vmesnega zbiralnika.

Šele če dodeljeno temperaturno tipalo v vmesnemzbiralniku preseže temperaturo izklopa, se polnjenjevmesnega zbiralnika iz kotla zaključi.

Če je konfiguriranih več nivojev porabnikov, lahkoza vsak nivo nastavite ločeno temperaturo

izklopa.

Razlaga [Strategija polnjenja - sončna energija]

Za slojno polnjenje hranilnika toplote s sončnimsistemom lahko izberete različne nastavitve:

• [Polnjenje po potrebi]: Na podlagi trenutnih zahtev porabnikov zahranilnik toplote in nastavljeno najnižjotemperaturo sončnega sistema ([Vmesni zbiralnikzgoraj, min. solarna energija]) se določi zahtevanatemperatura za hranilnik toplote. Šele, če jetemperatura kolektorja višja od temperatur (zapolnjenje hranilnika toplote), se hranilnik polni izsončnega sistema

• [Optimizacija izkoristka]: Sončni sistem začne polniti hranilnik toplote takoj,ko je temperatura kolektorja višja od trenutnetemperature hranilnika toplote.

• [Polnjenje glede na vmesni zbiralnik zgoraj, min.solarna energija]: Sončni sistem začne polniti hranilnik toplote šele,ko je temperatura kolektorja višja od nastavljenenajnižje temperature sončnega sistema ([Vmesnizbiralnik zgoraj, min. solarna energija]).

Razlaga [Vmesni zbiralnik zgoraj, min. solarnaenergija]

Dodatna možnost: samo pri solarnih napravah sslojnim polnjenjem

Tako pri slojnem polnjenju prek solarne napravenastavite najnižjo temperaturo za zgornje območjevmesnega zbiralnika. Solarno polnjenje v zgornjemobmočju se torej zažene, šele ko je kolektor najmanj 7°C toplejši od [Vmesni zbiralnik zgoraj, min. solarnaenergija].

Vendar pa ta najnižja temperatura velja samo,dokler so izpolnjeni pogoji za slojno polnjenje. Če

ti niso izpolnjeni, se solarno polnjenje preklopi naspodnje območje vmesnega zbiralnika, da lahkoizkorišča solarno energijo.

Razlaga [Maks. hranilnika toplote]

Z nastavljivo temperaturo izklopa solarna napravanastavi mejo za polnjenje hranilnika toplote, da seprepreči pregrevanje hranilnika toplote. Ko dodeljenotemperaturno tipalo doseže temperaturo izklopa, sekolektorska črpalka solarne naprave izključi.

Razlaga [Prioriteta]

Dodatna možnost: samo pri solarni napravi invmesnim zbiralnikom z 2 notranjima registroma

S tem parametrom nastavite prioriteto zgornjega inspodnjega območja vmesnega zbiralnika za solarnopolnjenje. Višja prioriteta pomeni, da bo solarnanaprava najprej napolnila to območje. Nižja prioritetapomeni, da bo to območje napolnjeno zadnje.

Funkcija [Prednost solarne energije]

Dodatna možnost: samo pri solarnih napravah

Ta funkcija se uporablja zato, da ima solarna naprava,priključena na hranilnik toplote, možnost polnitihranilnik toplote (tudi kombiniran hranilnik toplote), neda bi se pri tem zagnal kotel.

V ta namen je treba nastaviti 2 časovni okni. V prvemčasovnem oknu (od [Začetek prednosti solarneenergije] do [Prednost solarne energije spremeni od])se kotel "zaklene". To pomeni, da se kotel za polnjenjehranilnika toplote ne zažene. Ne zažene se niti, česolarna naprava ne dovaja dovolj toplote.

V drugem časovnem oknu (od [Prednost solarneenergije spremeni od] do [Konec prednosti solarneenergije]) se lahko kotel zažene za polnjenje hranilnikatoplote, če solarna naprava dlje kot 15 minute nedovaja nobene toplote.

Če funkcije [Prednost solarne energije] ne potre-bujete, jo lahko kadarkoli izključite.

Razlage [Začetek prednosti solarne energije],[Prednost solarne energije spremeni od] in [Konecprednosti solarne energije]

Dodatna možnost: samo pri solarnih napravah

S temi parametri je mogoče nastaviti časovna okna zafunkcijo [Prednost solarne energije].

Prvo časovno okno traja od [Začetek prednosti solarneenergije] do [Prednost solarne energije spremeni od].Drugo časovno okno se začne pri [Prednost solarneenergije spremeni od] in konča pri [Konec prednostisolarne energije].

35


Izven teh 2 časovnih oken lahko kotel kadarkoli polnihranilnik toplote.

Nastavite začetek solarnega postopka predprvim časovnim oknom grelnega kroga in

zbiralnika tople vode. Sicer je dovoljeno pred temzagnati kotel, da napolnite grelni krog ali zbiralnik toplevode.

V nastavljenih časih za solarni postopek se lahkozgodi, da grelni krogi ali topla voda ne prejmejo

dovolj toplote.

Razlaga [Min. zunanja temp., prednost solarneenergije]

S tem parametrom nastavite najnižjo vrednost zunanjetemperature, da je izpolnjen eden od pogojev zasolarno polnjenje in slojno polnjenje vmesnegazbiralnika.

Razlaga [Presežek solarne energije]

Pri tem parametru je prikazano, ali vmesni zbiralnikodvečno toploto iz solarne naprave posredujeporabnikom, čeprav ti trenutno ne potrebujejo nobenetoplote. Pri prikazu [Ne] vmesni zbiralnik ne posredujeodvečne toplote. [Da] je prikazan, če se odvečnatoplota posreduje dalje.

Pogoji za posredovanje odvečne solarne toploteso naslednji:

• Trenutna zunanja temperatura mora prekoračitinastavljivo vrednost [od zunanje temperature].

• V funkcijskem bloku zbiralnika tople vode, grelnihkrogov ali drugih vmesnih zbiralnikov mora bitiparameter [Odvajanje solarne energije] nastavljenna [Da].

• V vmesnem zbiralniku morajo biti prekoračenenaslednje temperature:

–Če je konfiguriran funkcijski blok [Vmesnizbiralnik], mora biti temperatura [Vmesnizbiralnik zgoraj] nad nastavljivo vrednostjo [odvmesni zbiralnik zgoraj], temperatura [Vmesnizbiralnik spodaj, solarna energija] pa nadvrednostjo [od vmesni zbiralnik spodaj, solarnaenergija].

–Če je konfiguriran funkcijski blok [PufferFlex],mora dodeljeno temperaturno tipalo presečitemperaturo [od temperature vmesnega zbiral-nika].

Razlaga [Vklopna razlika]

Dodatna možnost: samo pri kombiniranemzalogovniku

Ta parameter pri kombiniranem zalogovniku uravnava,kako nizko lahko trenutna temperatura tople vodepade, dokler zbiralnik tople vode od kotla znova nezahteva toplote.

Če vrednost nastavite na 15 °C, se lahko trenutnatemperatura tople vode torej zniža 15 °C od

vrednosti [Želeni zalogovnik tople vode]. Šele natokombiniran zalogovnik zahteva toploto od kotla.

Pri kombiniranem zalogovniku lahko to vrednostnastavite na pribl. 5 °C do 8 °C, če je količina

tople vode premajhna.

Razlaga [Čas delovanja cirkulacije]

Dodatna možnost: samo pri cirkulacijski črpalki

S tem parametrom nastavite trajanje za obratovanjecirkulacijske črpalke, ko jo zažene regulacija. Popoteku časa se cirkulacijska črpalka izključi zanastavljivo obdobje [Premor cirkulacije].

Na primer:[Čas delovanja cirkulacije] = 3 minute[Premor cirkulacije] = 10 minutČe se zažene cirkulacijska črpalka, obratuje 3 minute,nato pa je 10 minut blokirana. Tako jo regulacija lahkoznova sproži šele čez 13 minut.

Zahtevani čas delovanja cirkulacijske črpalkelahko določite tako. Zaženite cirkulacijsko črpalko

z regulacijo, v ročnem načinu delovanja v meniju Vhodiin izhodi. Po zagonu izmerite čas do takrat, ko sesegreje povratni vod cirkulacije na modulu za svežovodo. Ta čas (npr. 3 minute) je potreben za segrevanjetoplovodnega voda. Nato vnesite ta čas pri parametru[Čas delovanja cirkulacije]. Med merjenjem časa ne odpirajte tople vode (npr. vumivalnikih, tušu itd.), drugače bo izmerjeni časnapačen.

Razlaga [Premor cirkulacije]


S tem parametrom nastavite premor po obratovanjucirkulacijske črpalke. Šele po poteku tega premoralahko reguliranje znova zažene cirkulacijsko črpalko.


Razlaga [Sprostitev cirkulacije]


36 www.eta.co.at


Ta parameter določa najnižjo temperaturo zbiralnikatople vode za zagon cirkulacijske črpalke. Cirkulacij-ska črpalka se zažene, šele ko temperatura tople vodeprekorači to temperaturo.

37

Funkcijski blok [Zbiralnik tople vode] Regulacija ETAtouch

5.4 Funkcijski blok [Zbiralnik tople

vode]

Pregled zbiralnika tople vode


2 Generator za zbiralnik tople vode.Trenutno se zbiralnik tople vode polni iz vmesnegazbiralnika s temperaturo predtoka 61 °C in izsolarne naprave s temperaturo 74 °C.

3 Temperature zbiralnika tople vode. Temperatura v spodnjem delu zbiralnika seprikaže, samo če je dejansko nameščeno tempe-raturno tipalo.

4 Tipka [Takoj napolnite s toplo vodo].Takojšnje polnjenje s toplo vodo, neodvisno odnastavljenih časovnih oken.

5 Tipka [Nastavitve].V tem meniju npr. lahko nastavite časovna okna.

Tipka [Takoj napolnite s toplo vodo]

S to tipko se topla voda ne glede na trenutnočasovno okno napolni na najvišjo nastavljenotemperaturo vseh časovnih oken in dni v tednu,

če razlika [Vklopna razlika] ni dosežena. Če je funkcijaaktivna, je tipka prikazana v rumeni .

Način delovanja

V meniju nastavitev (tipka ) nastavite časovna oknaza polnjenje s toplo vodo in želeno temperaturo toplevode. Glejte poglavje 5.4.1 "Nastavitev časovpolnjenja za toplo vodo".

Znotraj časov polnjenja se topla voda napolni nanastavljeno temperaturo (npr. 60 °C). Polnjenje sezačne, takoj ko je trenutna temperatura tople vode zanastavljivo razliko [Vklopna razlika] nižja odnastavljene temperature tople vode.

Na primer: V časovnem oknu je nastavljena temperatura toplevode 60 °C. Razlika [Vklopna razlika] je 15 °C. => Polnjenje se začne, takoj ko temperatura toplevode pade na 45 °C, konča pa se, ko je temperaturatople vode znova 60 °C.

Če je nameščen dodatni temperaturni senzorspodnje območje zbiralnika tople vode, se

polnjenje konča, takoj ko ta doseže nastavljivotemperaturo [Izhod tople vode spodaj].

38 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Zbiralnik tople vode]

5.4.1 Nastavitev časov polnjenja za toplo vodo

Odpiranje pregleda nastavljenih časov polnjenja intemperatur

Čase polnjenja za toplo vodo in nastavljenetemperature lahko prilagodite v nastavitvah (tipka ).Za prilagoditev odprite nastavitve in nato prikličite časepolnjenja določenega dne s tipko [Časi polnjenjaDnevni načrt]. Prikaže se pregled.

Sl. 5-54: Pregled










Če je dodatno vgrajena cirkulacijska črpalka zatoplo vodo, njen čas delovanja nastavite na enak

način (tipka [Časi obtoka Dnevni načrt]).




Pogosto uporabljene parametre najdete tudi vnastavitvah

Pogosto uporabljene parametre najdete tudi vnastavitvah (tipka ) funkcijskega bloka. Tam so

parametri označeni s simbolom in jih spreminjate spritiski. Parametrov vam tako ni treba iskati vbesedilnem meniju.



Razlaga [Vklopna razlika]

Ta parameter uravnava, kako nizko lahko trenutnatemperature tople vode pade, dokler zbiralnik toplevode od hranilnika toplote oz. kotla ne zahteva toplote.

Če vrednost nastavite na 15 °C, se lahko trenutnatemperatura tople vode torej zniža 15 °C od

vrednosti [Želeni zalogovnik tople vode]. Šele natozbiralnik tople vode znova zahteva toploto odvmesnega zbiralnika oz. kotla.

Razlaga [Izhod tople vode spodaj]

Dodatna možnost: samo pri dodatnem temperaturnemtipalu [Zalogovnik tople vode spodaj]

S tem parametrom nastavite, kdaj se naj končapolnjenje zbiralnika tople vode. Takoj ko dodatno tem-peraturno tipalo [Zalogovnik tople vode spodaj] vhranilniku toplote vode doseže nastavljivo temperaturo[Izhod tople vode spodaj], se polnjenje zbiralnika toplevode zaključi.

Zalogovnik tople vode

Vklopna razlika

Izhod tople vode spodaja

a. Vidno samo pri dodatnem temperaturnem tipalu

Odvajanje solarne energijeb

b. Vidno samo pri vmesnem zbiralniku s solarno napravo

Prioritetac

c. Vidno samo pri solarnih napravah s preklopom med več zbiralniki

Cirkulacijad

d. Vidno samo pri dodatni cirkulacijski črpalki


Premor cirkulacije

39

Funkcijski blok [Zbiralnik tople vode] Regulacija ETAtouch

Razlaga [Odvajanje solarne energije]

Dodatna možnost: samo pri vmesnem zbiralniku ssolarno napravo

S tem parametrom določite, ali lahko zbiralnik toplevode sprejme odvečno solarno toploto vmesnegazbiralnika. Če ta parameter nastavite na [Da], bo zbiralnik toplevode prevzel odvečno solarno toploto do najvišjetemperature [Zalogovnik tople vode maks.].

Tovarniško je ta parameter nastavljen na [Ne].Pogoje za funkcijo [Presežek solarne energije] je

treba preveriti v besedilnem meniju hranilnika toplote.

Razlaga [Prioriteta]

Dodatna možnost: samo pri solarni napravi s prekla-pljanjem med več zbiralniki

S tem parametrom nastavite prioriteto za solarnopolnjenje zbiralnika tople vode. Višja prioriteta pomeni,da bo solarna naprava najprej napolnila ta hranilniktoplote. Nižja prioriteta pomeni, da bo to območjenapolnjeno zadnje.











40 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Zbiralnik tople vode]

41

Funkcijski blok [Modul za svežo vodo] Regulacija ETAtouch

5.5 Funkcijski blok [Modul za svežo

vodo]

Pregled modula za svežo vodo


2 Generator modula za svežo vodo.Trenutno se modul za svežo vodo polni izvmesnega zbiralnika s temperaturo predtoka 58°C.

3 Temperatura povratnega toka na primarni strani

4 Cirkulacijska črpalka (prikazano, samo če je tanameščena in obratuje)

5 Temperatura tople vode (pipa je prikazana, samoče se trenutno porablja topla voda)

6 Tipka [Nastavitve].V tem meniju npr. lahko nastavite časovna okna.

Delovanje modula za svežo vodo

S potenciometrom na modulu za svežo vodo nastaviteželeno temperaturo tople vode. Če ste pri konfiguracijideaktivirali možnost [Vrednost nastavite z vrtljivimgumbom], je mogoče nastavljati različna časovna oknain temperature tople vode. Glejte poglavje 5.5.1"Nastavitev časov polnjenja za toplo vodo".

V teh časovnih oknih se bo zgornje območjevmesnega zbiralnika vzdrževalo najmanj nanastavljeni temperaturi za toplo vodo. Topla voda sezunaj nastavljenih časovnih oken ohranja na najnižjinastavljeni temperaturi časovnega okna, če je vmesnizbiralnik dovolj topel.

Če je vgrajena cirkulacijska črpalka za toplovodo, je mogoče nastaviti različne načine

delovanja. Pri tem upoštevajte naslednji opis.

Načini delovanja cirkulacijske črpalke

Za obratovanje cirkulacijske črpalke obstajata dvemožnosti. Ali deluje samodejno prepoznavanje obrato-valnih časov (funkcija "samoučenje", včasih tudi "AutoLoop") ali ročno nastavljanje obratovalnih časov(nastavitev časovnega okna).

• Funkcija "samoučenje":To je že nastavljeno tovarniško (parameter [Zzmožnostjo samoučenja] nastavljen na [Da]). Zasamodejno določanje dnevnih obratovalnih časovse shranjujejo podatki o odpiranju tople vode zazadnja 2 tedna. Na podlagi tega se lahkoizračunajo obratovalni časi trenutnega dne, cirku-lacijska črpalka pa se ustrezno zažene.

V tem načinu delovanja se cirkulacijska črpalkazažene, takoj ko se odpre topla voda (to prepoznasenzor pretoka v modulu za svežo vodo). Črpalkadoločen čas ostane v obratovanju in se natozaustavi. Ta čas obratovanja in premor lahkonastavite (parametra [Čas delovanja cirkulacije] in[Premor cirkulacije]).

Po zagonu še ni na voljo podatkov za"samoučečo" cirkulacijo. Zato je na začetku

priporočljiv obratovalni čas vsaj 4 tedne, da lahkoregulacija shrani dovolj podatkov.

• Nastavitev časovnega okna:Izklopite funkcijo "samoučenje" (parameter [Zzmožnostjo samoučenja] na [Ne]). Obratovalne čase cirkulacijske črpalke lahkonastavite ročno, npr. od 10:00 do 14:00. V temčasovnem oknu se cirkulacijska črpalka izmeničnozaganja in zaustavlja na podlagi nastavljenih časadelovanja ter premora. To poteka neodvisno odtega, ali je odprta topla voda ali ne.

42 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Modul za svežo vodo]

Na primer: Časovno okno = od 10:00 do 14:00[Čas delovanja cirkulacije] = 5 minut[Premor cirkulacije] = 10 minut=> Črpalka deluje od 10:00 do 10:05, nato sledipremor do 10:15, vnovični zagon ob 10:15 inpremor od 10:20 do 10:30 itd. do konca časovnegaokna ob 14:00.

V tem načinu delovanja se lahko cirkulacijskačrpalka zažene tudi zunaj časovnega okna,

če odprete toplo vodo. To pride prav, če sečasovno okno npr. zaključi ob 20:00, vi pa setuširate ob 21:30. Samo na kratko odprite toplovodo, da se zažene cirkulacijska črpalka, in že čeznekaj trenutkov bo na voljo topla voda za tuš. Ta čas delovanja (zunaj časovnega okna)nastavite v besedilnem meniju (parameter [Cirkul.po pretoku]). Podajte isto vrednost kot priparametru [Čas delovanja cirkulacije].

5.5.1 Nastavitev časov polnjenja za toplo vodo

Odpiranje pregleda nastavljenih časov polnjenja intemperatur

Čase pripravljenosti za toplo vodo in nastavljenetemperature lahko prilagodite v nastavitvah (tipka ).Za prilagoditev odprite nastavitve in nato prikličite časepripravljenosti določenega dne s tipko [Časi prip-ravljenosti Dnevni načrt]. Prikaže se pregled.

Sl. 5-55: Pregled

1 Nastavljena časovna okna (časi pripravljenosti)











Če je dodatno vgrajena cirkulacijska črpalka (inizklopljena funkcija [Z zmožnostjo samoučenja]),

nastavite obratovalne čase na enak način (tipka [Časi obtoka Dnevni načrt]).

Cirkulacija

Cirkul. po pretoku

43

Funkcijski blok [Modul za svežo vodo] Regulacija ETAtouch




Razlaga [samodejno odzračevanje]

S to funkcijo lahko poskusite vneseni zrak samodejnoodstraniti iz modula za svežo vodo.Če je funkcija aktivirana in reguliranje zazna dovodzraka, se za kratek čas obe črpalki vključita s polnimštevilom vrtljajev, da odstranita zrak iz modula zasvežo vodo. To je mogoče tudi več krat zaporedoma.

Tovarniško je ta funkcija aktivirana. Med odzrače-vanjem je lahko topla voda za kratek čas toplejša

od nastavljene referenčne temperature.

Razlaga funkcije [Zasilno delovanje z vmesnočrpalko]

S to funkcijo je mogoče aktivirati delovanje modula zasvežo vodo v sili, ko je črpalka za mešanje pokvarjena. Če je ta funkcija aktivirana, se bo topla voda pripravlja-la samo s črpalko hranilnika toplote. Brez črpalke zamešanje zaščita toplotnega izmenjevalnika predvodnim kamnom ni zagotovljena. Daljše zasilnoobratovanje lahko zato vodi do kopičenja vodnegakamna v toplotnem izmenjevalniku.

Razlaga funkcije [Z zmožnostjo samoučenja]

S to funkcijo je mogoče shraniti čase delovanja cirku-lacijske črpalke v zadnjih 2 tednih. Na podlagi teh selahko izračunajo obratovalni časi trenutnega dne, cir-kulacijska črpalka pa se ustrezno zažene. Ta funkcijase imenuje tudi "Auto Loop".

Tovarniško je ta funkcija nastavljena na [Da]. Čenastavite [Ne], je mogoče obratovalne čase cirku-

lacijske črpalke ročno nastaviti.











Razlaga [Cirkul. po pretoku]


Če pri tem parametru nastavite čas, se cirkulacijskačrpalka zažene tudi zunaj nastavljenega časovnegaokna. To pride prav, če se časovno okno npr. zaključiob 20:00, vi pa se tuširate ob 21:30. Samo na kratkoodprite toplo vodo, da se zažene cirkulacijska črpalka,in že čez nekaj trenutkov bo na voljo topla voda za tuš. Podajte isto vrednost kot pri parametru [Čas delovanjacirkulacije].

Topla voda

samodejno odzračevanje

Zasilno delovanje z vmesno črpalko

Cirkulacija

Z zmožnostjo samoučenja


Premor cirkulacije

Cirkul. po pretoku

44 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Modul za svežo vodo]

45

Funkcijski blok [Grelni krog] Regulacija ETAtouch

5.6 Funkcijski blok [Grelni krog]

Pregled grelnega kroga pri nameščenem sobnemtermostatu

Naslednja slika prikazuje grelni krog s talnimogrevanjem. Če je grelni krog opremljen z grelnimitelesi (radiatorji), se prikaže tudi pregled grelnih teles.

Sl. 5-56: Talno ogrevanje s sobnim termostatom


2 Toplotni vir za grelni krog

3 Temperatura predteka za grelni krog

4 Trenutna sobna temperatura

5 Stikalo za vklop/izklop grelnega kroga = vklopljeno = izklopljeno

6 Zvišanje ali znižanje temperature prostora

7 Tipka [Nastavitve].V tem meniju lahko npr. prilagodite čase ogrevanjain ogrevalno krivuljo.

8 Grafični prikaz nastavitev grelnih časov in sobnihtemperatur

9 Obratovalni način [Časovna avtomatika]

10 Obratovalni način [Znižanje]

11 Obratovalni način [Gretje]

Sl. 5-57: Pregled z grelnimi telesi

Pregled grelnega kroga brez sobnega termostata

V pregledu je namesto izmerjene temperature prostoraprikazan temperaturni drsnik.

Sl. 5-58: Talno ogrevanje brez sobnega termostata

Način delovanja

Če je grelni krog vklopljen ( ), se oskrbuje stoploto na podlagi nastavljenega časovnega okna.Regulacija temperature poteka s krivuljo gretja (glejtepoglavje 5.6.3 "Ogrevalna krivulja"), izbirnim sobnimtermostatom in nastavljivimi časovnimi okni (glejtepoglavje 5.6.2 "Nastavljanje časov gretja").

V časovnem oknu je grelni krog v načinu ogrevanja.Če je nameščen sobni termostat, ta regulira grelnikrog, da je dosežena nastavljena temperaturaprostora. Če sobni termostat ni nameščen, je grelnikrog reguliran samo z ogrevalno krivuljo za načinogrevanja. Natančno reguliranje temperature je takotežje.

Zunaj nastavljenega časovnega okna je grelni krog vnačinu nižanja temperature. To pomeni, da sobnitermostat regulira samo nastavljeno znižanotemperaturo prostora [Temperatura spuščanja zunajčasovnega okna]. Če sobni termostat ni nameščen, jegrelni krog reguliran samo z ogrevalno krivuljo zanačin nižanja temperature.

46 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Grelni krog]

Preklop med načinom ogrevanja in načinom nižanjatemperature se izvede samodejno, če na uporabniškipovršini s tipko izberete način delovanja [Časovnaavtomatika].

Načine delovanja lahko nastavljate tudi ročno. Načinogrevanja se aktivira s tipko , način nižanjatemperature pa s tipko . Glejte poglavje 5.6.1 "Up-ravljalni elementi".

5.6.1 Upravljalni elementi

Tipka [Časovna avtomatika]

S tem se grelni krog preklopi v samodejnoobratovanje. To pomeni, da se preklop mednačini delovanja [Gretje] (znotraj časovnega

okna) in [Znižanje] (zunaj časovnega okna) izvede napodlagi nastavljenega časovnega okna. Ta načindelovanja se standardno aktivira, ko grelni krogizklopite in znova vklopite.

Tipka [Gretje]

Grelni krog [se tako ročno preklopi v načinogrevanja. Z dodatnim stikalom (nadsimbolom ) lahko nastavite, ali grelni krog

trajno ostane v načinu ogrevanja in ignorira časovnaokna, ali pa samo začasno, do naslednjega nastavlje-nega časovnega okna.

Tipka [Znižanje]

Grelni krog se tako ročno preklopi v načinnižanja temperature. Z dodatnim stikalom

(nad simbolom ) lahko nastavite, aligrelni krog trajno ostane v načinu nižanja temperaturein ignorira časovna okna, ali pa samo začasno, donaslednjega nastavljenega časovnega okna.

Temperaturna loputa

Ta drsnik je prikazan, samo če je nameščensobni termostat za grelni krog. Temperaturnidrsnik se uporablja za prilagoditev želenesobne temperature na območju +/– 5 °C. Če

potisnete drsnik v modro območje lestvice, setemperatura predtoka zniža, s tem pa tudi temperaturaprostora. V rdečem območju se temperatura predtokazviša.

Prilagoditev želene temperature prostora

To polje je prikazano, samo če je nameščensobni termostat za grelni krog. S smernimitipkami nastavite želeno temperaturo

prostora. V načinu ogrevanja sprememba npr. + 1 °Cpomeni, da se temperatura prostora vseh časovnihoken vse dni v tednu zviša za to vrednost.

V načinu nižanja temperature znižanje za npr. 1 °Cpomeni, da bo temperatura nižanja vse dni v tednuustrezno znižana.

47


5.6.2 Nastavljanje časov gretja

Odpiranje pregleda nastavljenih časov gretja

Čase obratovanja grelnega kroga (grelne čase)prilagodite v nastavitvah (tipka ). Za prilagoditevodprite nastavitve in nato prikličite čase gretjadoločenega dne s tipko [Ogrevalni časi Dnevninačrt]. Prikaže se pregled.

Sl. 5-59: Pregled

1 Nastavljena časovna okna (časi gretja)






7 Nastavljiva temperatura prostora.To polje je prikazano, samo če je nameščendodatni sobni termostat.


9 Znižana temperatura.Na to vrednost lahko temperatura prostora padezunaj časovnega okna.



Nastavitev odsotnosti (funkcija dopusta)

V vsakem grelnem krogu lahko definirate časovnookno, v katerem deluje samo v načinu nižanja tempe-rature. Grelni krog nato obratuje z najnižjo nastavljenotemperaturo. Ta funkcija se imenuje tudi funkcijadopusta.

Za nastavitev funkcije dopusta odprite nastavitvegrelnega kroga (tipka ) in nato pritisnite tipko [Dopust]. Pojavi se okno z nastavitvami.

Sl. 5-60: Funkcija dopusta

1 Začetek obdobja

2 Konec obdobja

S pritiskom polja datuma se odpre koledar za izbirodatuma. S smernimi tipkami vnesite čas. Okno zaprites puščico na levi strani.

V zgoraj navedenem primeru bo grelni krog od 10.novembra ob 08:00 do 24. novembra ob 13:00 delovalv načinu nižanja temperature. Po poteku tega obdobjase grelni krog samodejno znova preklopi v samodejnoobratovanje.

Znotraj nastavljenega obdobja za dopust grelnikrog deluje samo v načinu nižanja temperature.

Zato morate preveriti nastavljeno mejo gretja za načinnižanja temperature (glejte poglavje 5.6.3.2 "Nastav-ljanje mej gretja"). Pri nastavitvi pod 0 °C grozinevarnost zmrzali.Preverite tudi znižano temperaturo prostorov zunajgrelnih časov (glejte Sl. 5-59: "Pregled"). Če je tanastavljena prenizko, prav tako grozi nevarnostzmrzali.

48 www.eta.co.at


5.6.3 Ogrevalna krivulja

Opis ogrevalne krivulje

Ogrevalna krivulja uravnava temperaturo predtoka zagrelni krog. Vsak grelni krog ima lastno ogrevalnokrivuljo, saj so za talno ogrevanje potrebne drugačnenastavitve kot za radiatorje.

Prilagajanje ogrevalne krivulje poteka v nastavitvahgrelnega kroga (tipka ). Odprite jih in nato v menijuspremenite ogrevalno krivuljo s tipko [Ogrevalnakrivulja]. Nastavitve ogrevalne krivulje so prikazane.

Sl. 5-61: Nastavitve ogrevalne krivulje

1 Ogrevalna krivulja za način ogrevanja (rdeča črta)in način nižanja temperature (modra črta).

2 Parametri za nastavitev ogrevalne krivulje in mejgretja

3 Izbirno stikalo za nastavitev ogrevalne krivulje vnačinu ogrevanja in načinu nižanja temperature

Ogrevalna krivulja za način ogrevanja (rdeča črtana diagramu) je definirana z obema nastavljivima

parametroma [PT pri –10 °C] in [PT pri 10 °C]. Nastalačrta je ogrevalna krivulja načina ogrevanja (znotrajnastavljenih časov ogrevanja). Ogrevalna krivulja za nižanje temperature (modra črtana diagramu) se določi z vzporednim premikomogrevalne krivulje načina ogrevanja. Ta premiknastavite s parametrom [Razlika znižanja].

Glede na trenutno zunanjo temperaturo reguliranje naosnovi ogrevalne krivulje izračuna trenutno potrebnotemperaturo predtoka za način ogrevanja. Tako je npr.pri zunanji temperaturi –10 °C temperatura predtoka33 °C (glejte naslednji graf).

Sl. 5-62: Ogrevalna krivulja za talno ogrevanje

1 Maks. temperatura predtoka

2 Parameter [PT pri –10 °C] za nastavitev ogrevalnekrivulje pri zunanjih temperaturah pod lediščem

3 Parameter [PT pri 10 °C] za nastavitev ogrevalnekrivulje pri zunanjih temperaturah nad lediščem

4 Meja gretja za način ogrevanja

5 Meja gretja za način nižanja temperature

Če je nameščen sobni termostat ETA za grelnikrog, se bo temperatura predtoka, izračunana iz

ogrevalne krivulje, popravila. Dejanska temperaturapredtoka tedaj odstopa od izračunane.

V vsakem grelnem krogu je za način ogrevanja (v nas-tavljenih časih ogrevanja) in način nižanja temperature(zunaj nastavljenih časov ogrevanja) mogoče nastavitiločene meje ogrevanja. Če trenutna zunanjatemperatura med obratovanjem preseže nastavljenomejo gretja (npr. 18 °C), se grelni krog izključi. Enakovelja za način nižanja temperature, takoj ko zunanjatemperatura prekorači nastavljeno mejo gretja.

S parametrom [Predtok maks.] nastavite najvišjotemperaturo predtoka za grelni krog, da ga

zaščitite pred pregrevanjem. Pri talnem ogrevanju je tanastavljena na 45 °C, pri radiatorjih pa na 65 °C.

Kdaj morate prilagoditi ogrevalno krivuljo?

Če se prostori ne segrejejo, najprej preveritenaslednje, preden spreminjate ogrevalno krivuljo vregulaciji. Pogosto hladni prostori niso samo posledicanapačno nastavljene ogrevalne krivulje.

49


Prostori s termostati na grelnih telesih ali sobnimitermostati

• Na termostatu na grelnem telesu oziroma sobnemtermostatu preverite trenutno nastavitev. Če seprostor ne segreje, termostate odprite do koncaoziroma zvišajte nastavljeno temperaturo nasobnem termostatu.

Sl. 5-63: Termostat na grelnem telesu in sobni termostat

Če se prostori med načinom ogrevanja (v nastav-ljenih časih ogrevanja) kljub temu ne segrejejo,morate povečati vrednost temperaturnega drsnikav regulaciji (glejte poglavje 5.6.1 "Upravljalnielementi") oziroma prilagoditi ogrevalno krivuljo(glejte 5.6.1 "Upravljalni elementi").

Če se prostori med načinom ogrevanjapreveč segrejejo, pustite termostate grelnega

telesa in sobni regulator odprt ter namesto tegaznižajte temperaturni drsnik v regulaciji oziromaogrevalno krivuljo.Če so prostori v načinu nižanja (zunaj grelnihčasov) pretopli ali premrzli, morate prilagoditiparameter [Razlika znižanja]. Glejte poglavje Sl. 5-67: "Prilagajanje načina nižanja temperature".

• Dodatno preverite nastavljene meje ogrevanja vregulaciji, glejte poglavje 5.6.3.2 "Nastavljanje mejgretja". Prenizko oziroma previsoko nastavljenemeje ogrevanja so lahko vzrok za premrzleoziroma pretople prostore.

Preverjanje načina delovanja in nastavljene sobnetemperature na sobnem termostatu ETA

• Če so prostori prehladni, na sobnem termostatu aliv regulaciji preverite nastavljeni način delovanja inželeno temperaturo prostora. Morda je bilizklopljen grelni krog ali pa je bila sobnatemperatura nastavljena prenizko.

Sl. 5-64: Sobni termostat ETA

• V besedilnem meniju grelnega kroga preveritenastavitve naslednjih parametrov:

–[Vpliv na sobno temp.], glejte poglavje 5.6.4"Besedilni meni – nastavljivi parametri"

–[Vklopna razlika v prostoru] in [Izklopnarazlika v prostoru], glejte poglavje 5.6.4"Besedilni meni – nastavljivi parametri"

• Če so prostori v načinu ogrevanja (v nastavljenihčasih ogrevanja) vedno prehladni, morateprilagoditi ogrevalno krivuljo. Glejte poglavje Sl. 5-65: "Prilagoditev ogrevalne krivulje (pri zunanjihtemperaturah nad lediščem)".Če so prostori v načinu nižanja (zunaj grelnihčasov) premrzli, morate prilagoditi parameter[Razlika znižanja]. Glejte poglavje Sl. 5-67: "Prila-gajanje načina nižanja temperature".

Preverjanje nastavljenih časov gretja

• Preverite nastavljene čase gretja v regulaciji, glejtepoglavje 5.6.2 "Nastavljanje časov gretja".Pri ogrevalnih sistemih s hranilnikom toploteso prekratki časi gretja pogosto vzrok zanezadostno tople prostore. Predvsem pri talnemgretju so kratki časi ogrevanja (manj kot 5 ur ne-prekinjenega gretja) odsvetovani, saj ta sistemreagira zelo počasi.

Optimalno delovanje je mogoče z nizkimi tempera-turami predtoka (=[PT pri 10 °C] in [PT pri –10 °C])za ogrevalno krivuljo in dolgimi neprekinjenimi časiogrevanja (10–14 ur). Tako se toplota boljenakomerno odda v prostor. Zato je priporočljivo,da pri ogrevalnih sistemih z vmesnim zbiralnikomnajprej nastavite nekaj daljše čase gretja inpočakajte nekaj dni. Če so prostori še vednopremrzli, morate prilagoditi ogrevalno krivuljo.Glejte poglavje 5.6.1 "Upravljalni elementi".

Če v sistemu ni hranilnika toplote, moratenastaviti več krajših časov gretja in mednje

vstaviti premore. S tem grelni krog v kratkihogrevalnih časih iz kotla odvzame dovolj toplote. Sto prekinitvijo grelnih časov se pri talnem gretjuestrih spremeni v vmesni zbiralnik. Med grelnimičasi se estrih ohladi, nato pa znova sprejmetoploto. Pri dobro izoliranih stavbah velja kotsmernica:

–Radiatorsko gretje: več intervalov s 3 uramigrelnega časa in 2 urama premora

–Talno gretje: več intervalov s 4 uramigrelnega časa in 3 urami premora

Optimalne nastavitve so odvisne od potrebe potoploti stavbe in trenutne uporabe prostorov. Gledetega se pozanimajte pri strokovnjaku za ogrevanjeali službi za pomoč strankam ETA.

50 www.eta.co.at


5.6.3.1 Prilagoditev ogrevalne krivulje

Prilagoditev ogrevalne krivulje

Prilagajanje ogrevalne krivulje poteka v nastavitvahgrelnega kroga (tipka ) v meniju ogrevalne krivulje(tipka ). Kako se spremeni ogrevalna krivulja, jeodvisno od tega, ali so prostori pri zunanjih temperatu-rah nad ali pod lediščem vedno pretopli ali premrzli.

Prilagoditve ogrevalne krivulje vedno izvajajte vmajhnih korakih. Pri talnem ogrevanju nikoli več

kot 2 °C, pri radiatorjih pa nikoli več kot 4 °C naenkrat.Morda boste morali po nekaj dnevih ogrevalno krivuljoznova prilagoditi, vendar jo je mogoče natančneje inenergetsko varčneje prilagoditi le v majhnih korakih.

Pri zunanjih temperaturah nad lediščem soprostori vedno pretopli ali premrzli:

1. Prilagodite samo parameter [PT pri 10 °C].

2. Izbirno stikalo premaknite v položaj za načinogrevanja ( ). S smernimi tipkamizmanjšajte parameter [PT pri 10 °C], če jepretoplo, oziroma ga povečajte, če je prehladno.

Sl. 5-65: Prilagoditev ogrevalne krivulje (pri zunanjih temperaturah nad lediščem)

Pri zunanjih temperaturah pod lediščem soprostori vedno pretopli ali premrzli:

1. Prilagodite samo parameter [PT pri –10 °C].

2. Izbirno stikalo premaknite v položaj za načinogrevanja ( ). S smernimi tipkamizmanjšajte parameter [PT pri –10 °C], če jepretoplo, oziroma ga povečajte, če je prehladno.

Sl. 5-66: Prilagoditev ogrevalne krivulje (pri zunanjih temperaturah pod lediščem)

Zunaj grelnih časov so prostori vedno pretopli alipremrzli:

1. Prilagodite nižanje s parametrom [Razlikaznižanja].

2. Izbirno stikalo premaknite v položaj za načinnižanja temperature ( ). S smernimitipkami zmanjšajte parameter [Razlika znižanja],če je prehladno, oziroma ga povečajte, če jepretoplo.

Sl. 5-67: Prilagajanje načina nižanja temperature

Pri talnem gretju je način nižanja temperature težjeobčutiti, saj ogrevalni sistem zaradi mase estrihareagira zelo počasi. Spremembe parametra [Razlikaznižanja] zato pogosto niso občutne.

51


5.6.3.2 Nastavljanje mej gretja

Določanje mej gretja za grelni krog

V vsakem grelnem krogu je za način ogrevanja (v nas-tavljenih časih ogrevanja) in način nižanja temperature(zunaj nastavljenih časov ogrevanja) mogoče nastavitiločene meje ogrevanja.

Če trenutna zunanja temperatura med obratovanjempreseže nastavljeno mejo gretja (npr. 18 °C), se grelnikrog izključi. Enako velja za način nižanja temperature,takoj ko zunanja temperatura prekorači nastavljenomejo gretja.

Če pade zunanja temperatura pod nastavljenomejo gretja (npr. 18 °C), se upošteva histereza 2

°C, da se prepreči taktno delovanje grelnega kroga.Grelni krog se tako vklopi, šele ko je zunanjatemperatura pod 16 °C (= 18 – 2 °C).

Prilagajanje mej ogrevanja poteka v nastavitvahgrelnega kroga (tipka ) v meniju ogrevalne krivulje(tipka ).

Nastavitev mej ogrevanja za način ogrevanja

1. Izbirno stikalo premaknite v položaj za načinogrevanja ( ).

S smernimi tipkami zmanjšajte parameter [Mejaogrevanja], da se grelni krog v načinu ogrevanja prinižji zunanji temperaturi izklopi, oziroma povečajtevrednost.

Sl. 5-68: Meja gretja za način ogrevanja

Nastavitev mej ogrevanja za način nižanja

1. Izbirno stikalo premaknite v položaj za načinnižanja temperature ( ).

S smernimi tipkami zmanjšajte parameter [Mejaogrevanja], da se grelni krog v načinu nižanjatemperature pri nižji zunanji temperaturi izklopi,oziroma povečajte vrednost.

Pri nastavitvi pod 0 °C grozi nevarnostzmrzali.

Sl. 5-69: Meja gretja za način nižanja temperature

52 www.eta.co.at





Razlaga [Vpliv na sobno temp.]

Dodatna možnost: samo pri sobnem termostatu

Temperatura predteka se izračuna na osnoviogrevalne krivulje in zunanje temperature. Če sobnatemperatura pade za 1 °C, se bo referenčnatemperatura predteka zvišala za to nastavljenovrednost. Če sobna temperatura naraste za 1 °C, sebo referenčna temperatura predteka znižala zanastavljeno vrednost.

Pri talnem in stenskem ogrevanju z razpoložljivotemperaturo 30 °C nastavite prostorski vpliv na 1

°C, pri 40 °C pa na 2 °C.

Razlagi [Vklopna razlika v prostoru] in [Izklopnarazlika v prostoru]

Dodatna možnost: samo pri sobnem termostatu

Ti parametri določajo dovoljeno odstopanjenastavljene sobne temperature za vklop in izklopgrelnega kroga.

Na primer: Nastavljena sobna temperatura = 21 °C[Vklopna razlika v prostoru] = 0,5 °C[Izklopna razlika v prostoru] = 2 °C=> grelni krog se izključi, takoj ko sobna temperaturadoseže 23 °C (= 21 + 2 °C). Če sobna temperaturapade na 21,5 °C (= 21 + 0,5 °C), se grelni krogponovno začne oskrbovati s toploto.

Ogrevalni krog

Prostor

Vpliv na sobno temp.

Vklopna razlika v prostoru

Izklopna razlika v prostoru

53

Funkcijski blok [Solarno] Regulacija ETAtouch

5.7 Funkcijski blok [Solarno]

Pregled solarne naprave


2 Temperatura zbiralnika

3 Porabniki solarne naprave.Trenutno se zbiralnik tople vode polni iz solarnenaprave s temperaturo predtoka 74 °C. Drugiporabnik, vmesni zbiralnik, se trenutno ne polni.

Princip regulacije solarnih naprav

Princip regulacije ETA za solarne naprave je definirantako, da se vzdržuje nastavljiva temperaturna razlikamed kolektorjem in zbiralnikom (oziroma zgornjim inspodnjim območjem vmesnega zbiralnika za vmesnezbiralnike z 2 internima registroma). To se izvede s pri-lagoditvijo števila vrtljajev kolektorske črpalke.

Ročni preklop med "High Flow" (visoko število vrtljajevpri nizki temperaturi kolektorja) in "Low Flow" (nizkoštevilo vrtljajev pri visoki temperaturi kolektorja) tako nipotrebno, saj regulacija to uredi samostojno.

Regulacija ETAtouch podpira številne različice zapovezavo solarne naprave v ogrevalni sistem.Posamezne različice so opisane v nadaljevanju.

5.7.1 Solarna naprava z enim zbiralnikom

Solarna naprava s samo enim zbiralnikom

Solarna naprava se uravnava z vklopom in izklopomkolektorske črpalke. Ta se vključi, ko kolektor prekoračinajnižjo temperaturo [Zbiralnik min.] in je za razliko[Vklopna razlika] (tovarniško 7 °C) toplejši odzbiralnika, ki ga mora polniti.

Sl. 5-70: Solarna naprava priklopljena na vmesni zbiralnik

Kolektorska črpalka se uravnava tako, dakolektor dovaja za nastavljivo razliko [Želena

razlika zbiralnika] višjo temperaturo od trenutnetemperature zbiralnika.

Ko zbiralnik doseže svojo najvišjo temperaturo(tovarniško pri vmesnem zbiralniku 90 °C, prizbiralniku tople vode 60 °C) ali je kolektor le še zarazliko [Izklopna razlika] (tovarniško 5 °C) toplejši odzbiralnika, se kolektorska črpalka izključi.

Na primer:Temperatura vmesnega zbiralnika [Vmesni zbiralnikspodaj, solarna energija]: 45 °C[Želena razlika zbiralnika]: 10 °C[Izklopna razlika]: 5 °C=> število vrtljajev kolektorske črpalke se prilagoditako, da kolektor doseže temperaturo 55 °C. Zvišanjem temperature vmesnega zbiralnika se zvišatudi temperatura kolektorja, saj se vzdržuje razlika 10°C.

Če temperature kolektorja ni več mogoče zvišati (kersonce dovaja premalo toplote), se kolektorska črpalkaizklopi, ko je med kolektorjem in vmesnim zbiralnikomsamo še 5 °C razlike. V nasprotnem primeru se vmesnizbiralnik polni do najvišje temperature 90 °C.

54 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Solarno]

5.7.2 Solarna naprava z 2 zbiralnikoma

Preklop med več zbiralniki

Če solarna naprava polni več zbiralnikov (npr. vmesnezbiralnike in zbiralnike tople vode), se preklop medzbiralniki zvaja na podlagi nastavljenih prioritet.Najprej se napolni zbiralnik z najvišjo prioriteto.

Sl. 5-71: Solarna naprava za vmesni zbiralnik in zbiralnik tople vode

Če solarna moč ne zadošča za napolnjenje zbiralnikaz najvišjo prioriteto (= kolektor je le še za nastavljenorazliko [Izklopna razlika] toplejši od trenutnopolnjenega zbiralnika), se po izteku najkrajšega časa(tovarniško 20 minut) začne polniti zbiralnik znaslednjo nižjo prioriteto.

Ko se solarna moč spet poveča, se po iztekunajkrajšega časa solarno polnjenje znova nadaljuje nazbiralniku z višjo prioriteto. Tako je zagotovljeno, da sevedno najprej napolni zbiralnik z najvišjo prioriteto.

Prav tako je mogoče enakomerno polnjenjezbiralnikov brez upoštevanja posameznih

prioritet. Vendar pa za to potrebujete pooblastilo[Servis]. V besedilnem meniju solarne naprave je tedajtreba nastaviti parameter [Preklop, če je razl. >] tempe-raturne razlike med zbiralniki.

5.7.3 Solarna naprava za vmesni zbiralnik z 2 internima registroma

Preklop med 2 internima registroma

S preklopom med 2 internima registroma definiratepolnjenje v dve različni območji vmesnega zbiralnika.Pri tem si sistem prizadeva ustvariti visokotemperaturo v zgornjem območju vmesnegazbiralnika, da se kotlu pri polnjenju tople vode ni trebazagnati.

Sl. 5-72: Solarna naprava s preklopom med 2 registroma v vmesnem zbiralniku

Kolektorska črpalka se zažene, takoj ko je kolektortoplejši od dejanske temperature v zgornjem območjuvmesnega zbiralnika.

Odvisno od tega, ali je nameščen funkcijski blok"Vmesni zbiralnik" ali "PufferFlex", se preklop

med obema registroma razlikuje.

Pri funkcijskem bloku "Vmesni zbiralnik": Za regulacijo preklopa je na voljo lastna nastavljenatemperatura [Želena solarna energija vmesnega zbi-ralnika]. Ta se določi na podlagi trenutnih potreb alinajnižjih temperatur in je razvidna v besedilnem menijuvmesnega zbiralnika pod:

Tab. 5-1: Funkcijski blok "Vmesni zbiralnik"

Pogoji za solarno polnjenje v zgornji registervmesnega zbiralnika so:

• Vmesni zbiralnik se trenutno ne polni iz kotla.

• Zunanja temperatura je 10 °C nad nastavljivonajnižjo temperaturo ([Min. zunanja temp.,prednost solarne energije]).

• Temperatura v zgornjem območju vmesnegazbiralnika je nižja od želene temperature [Želenasolarna energija vmesnega zbiralnika].

Vmesni zbiralnik

Vmesni zbiralnik zgoraj, solarna energija

Želena solarna energija vmesnega zbiralnika

55


Če so izpolnjeni vsi pogoji in je kolektor dovolj vroč, sepolni zgornji register vmesnega zbiralnika, dokler nipresežena želena temperatura [Želena solarnaenergija vmesnega zbiralnika]. Zatem pride dopreklopa na polnjenje spodnjega registra, da senapolni še ta.

Če en od navedenih pogojev ni izpolnjen (npr. kerse vmesni zbiralnik polni s kotlom), nima smisla,

da bi vodo iz solarne naprave speljali v zgornji registervmesnega zbiralnika. Zato se solarno polnjenje speljev spodnji register, da se napolni to območje. Ko soznova izpolnjeni vsi pogoji, se izvede v polnjenjezgornjega registra

Edina izjema pri tem je naraščanje solarne močimed polnjenjem spodnjega registra vmesnega

zbiralnika. Po poteku minimalnega časa (tovarniško20 minut) se nato izvede preklop, da se polni zgornjiregister, čeprav pogoji niso izpolnjeni.

Pri funkcijskem bloku "PufferFlex": Tudi tu je za regulacijo preklopa na voljo lastnanastavljena temperatura [Želena solarna energijavmesnega zbiralnika]. Ta je na voljo pod:

Tab. 5-2: Funkcijski blok "PufferFlex"

Možnosti za slojno polnjenje vmesnega zbiralnika ssolarno napravo so pri "PufferFlex" poenostavljene.Nastavitve so na voljo v besedilnem meniju "Puffer-Flex" pri parametru [Strategija polnjenja - sončnaenergija]. Te nastavitve so opisane v nadaljevanju.

Razlaga [Strategija polnjenja - sončna energija]

Za slojno polnjenje hranilnika toplote s sončnimsistemom lahko izberete različne nastavitve:

• [Polnjenje po potrebi]: Na podlagi trenutnih zahtev porabnikov zahranilnik toplote in nastavljeno najnižjotemperaturo sončnega sistema ([Vmesni zbiralnikzgoraj, min. solarna energija]) se določi zahtevanatemperatura za hranilnik toplote. Šele, če jetemperatura kolektorja višja od temperatur (zapolnjenje hranilnika toplote), se hranilnik polni izsončnega sistema

• [Optimizacija izkoristka]: Sončni sistem začne polniti hranilnik toplote takoj,ko je temperatura kolektorja višja od trenutnetemperature hranilnika toplote.

• [Polnjenje glede na vmesni zbiralnik zgoraj, min.solarna energija]: Sončni sistem začne polniti hranilnik toplote šele,ko je temperatura kolektorja višja od nastavljenenajnižje temperature sončnega sistema ([Vmesnizbiralnik zgoraj, min. solarna energija]).

Vmesni zbiralnik

Solarni generator

Želena solarna energija vmesnega zbiralnika

Vmesni zbiralnik

Solarni generator

Strategija polnjenja - sončna energija

56 www.eta.co.at


5.7.4 Solarna naprava z zunanjim toplotnim izmenjevalnikom

Solarna naprava z zunanjim toplotnim izmenjeval-nikom

Princip regulacije je identičen kot pri solarni napravi ssamo enim zbiralnikom, glejte poglavje 5.7.1 "Solarnanaprava z enim zbiralnikom".Število vrtljajev kolektorske črpalke tu regulira tudinastavljivo temperaturno razliko [Želena razlikazbiralnika] med kolektorjem in zbiralnikom.

Sl. 5-73: Solarna naprava z zunanjim toplotnim izmenjevalni-kom, priklopljena na vmesni zbiralnik

Poleg tega je za toplotni izmenjevalnik na voljotudi sekundarna črpalka z regulacijo števila

vrtljajev. Ta se s prilagajanjem števila vrtljajev poskušaprilagoditi temperaturno razliko med kolektorjem insekundarnim predtokom (glejte grafiko: 78 °C – 74 °C= 4 °C) temperaturni razliki med povratnim tekomsolarne naprave ter zbiralnika (49 °C – 45 °C = 4 °C).

Sl. 5-74: Princip regulacije

Pri solarnih sistemih z zunanjim toplotnim izmenjeval-nikom se pri tem principu regulacije na podlagiizkušenj večina energije iz solarnega sistema odvedev zbiralnik.

57


5.7.5 Solarna naprava z zunanjim izmenjevalnikom toplote in ventilom za slojno polnjenje

Solarna naprava z zunanjim izmenjevalnikomtoplote in ventilom za slojno polnjenje

Pri tej različici solarne naprave si sistem prizadevaustvariti visoko temperaturo na zgornjem območjuvmesnega zbiralnika, da se kotlu pri polnjenju toplevode ni treba zagnati.

Sl. 5-75: Solarna naprava z zunanjim izmenjevalnikom toplote in ventilom za slojno polnjenje

Kolektorska črpalka se zažene, takoj ko je kolektortoplejši od želene temperature v zgornjem območjuvmesnega zbiralnika [Želena solarna energijavmesnega zbiralnika].

Princip regulacije je identičen kot pri vmesnemzbiralniku z 2 internima registroma. Pogoji za solarnopolnjenje v zgornji register vmesnega zbiralnika soenaki. Opise najdete v poglavju 5.7.3 "Solarnanaprava za vmesni zbiralnik z 2 internima registroma".Regulacija števila vrtljajev sekundarne črpalke jeidentična kot pri solarni napravi z zunanjim toplotnimizmenjevalnikom, glejte sliko Sl. 5-74: "Princip regula-cije".

Razlikuje se samo preklop solarnega polnjenja izspodnjega registra v zgornjega. Če pogoji za

solarno polnjenje v zgornji register niso izpolnjeni, senajprej napolni spodnji register. Če se temperatura se-kundarnega predtoka zviša nad temperaturo vzgornjem območju vmesnega zbiralnika [Vmesnizbiralnik zgoraj, solarna energija], se takoj izvedepreklop solarnega polnjenja v zgornji register. Zasolarno polnjenje ne velja najkrajši čas. Takoj kotemperatura sekundarnega predtoka pade podtemperaturo [Vmesni zbiralnik zgoraj, solarnaenergija], se polni spodnji register.

Temperatura sekundarnega predtoka se zvišuje,če se zvišuje temperatura kolektorja, ali pa če se

zmanjša število vrtljajev sekundarne črpalke.

58 www.eta.co.at





Razlaga [Zbiralnik min.]

S tem parametrom nastavite najnižjo temperaturo zazagon kolektorske črpalke. Kolektorska črpalka selahko zažene, šele ko kolektor prekorači to temperatu-ro.

Ta temperatura ne sme biti nastavljenaprevisoko, tako da se toplota lahko dovaja že pri

manjši sončni svetlobi in se lahko zbiralnik vnaprejogreje. Optimalno območje je med 30 in 50 °C.

Razlaga [Želena razlika zbiralnika]

S tem parametrom nastavite želeno temperaturnorazliko med kolektorjem in priključenim zbiralnikom(hranilnik toplote ali zbiralnik tople vode). Ta tempera-turna razlika se uravnava s prilagajanjem številavrtljajev kolektorske črpalke.

Če se hranilnik toplote polni prek solarnenaprave, se bo temperatura kolektorja [Zbiralnik]

primerjala s temperaturo hranilnika toplote [Vmesnizbiralnik spodaj, solarna energija]. Če se polnizbiralnik tople vode, se bo primerjala s temperaturo[Zalogovnik tople vode spodaj].

Visoka temperaturna razlika pomeni nizkoštevilo vrtljajev kolektorske črpalke. Tako se skozi

kolektor pretaka manjša količina vode. Voda dlje časaostane v kolektorju in s tem vpliva na višjo delovnotemperaturo kolektorja. Tako je mogoče doseči višjotemperaturo tople vode, vendar pa je večja tudi izgubaprek kolektorja.

Nizka temperaturna razlika pomeni višje številovrtljajev kolektorske črpalke. Tako se skozi

kolektor pretaka večja količina vode. Trajanjezadrževanja vode v kolektorju je majhno, zato sekolektor tudi manj segreje. Delovna temperaturakolektorja izpade nižja, vendar pa so tako manjše tudiizgube prek kolektorja.

Stanje

Zbiralnik

Zbiralnik min.

Črpalka zbiralnika

Želena razlika zbiralnika

59

Funkcijski blok [Zunanji vir toplote] Regulacija ETAtouch

5.8 Funkcijski blok [Zunanji vir

toplote]

Pregled zunanjega vira toplota (dodatni grelnielement)


2 Temperatura kotla ETA

3 Temperatura zunanjega vira toplote

4 Porabniki zunanjega vira toplote.Trenutno se porabnik tujega vira toplote polni stemperaturo predteka 54 °C.

Delovanje zunanjega vira toplote

Kot zunanji vir toplote je označen dodatni, toda nesamodejni grelni element v ogrevalnem sistemu. To jeobičajno lončena peč ali kotel na sekance, ki gareguliranje ETAtouch ne more zahtevati, vendar negorilnik na olje ali plin.

Glede na to, kako je nameščen dodatni grelni element,obstajajo različni načini delovanja:

• Zunanji vir toplote s preklopim ventilom:Toploto do porabnikov dovaja kotel ali zunanji virtoplote. Preklop med kotlom ETA in zunanjim viromtoplote poteka prek preklopnega ventila.

Z nastavljivim parametrom [Sprostitevpreklopnega ventila] je mogoče nastaviti najnižjotemperaturo za preklop med kotlom ETA inzunanjim virom toplote (glejte poglavje 5.8.1"Besedilni meni – nastavljivi parametri").Če je temperatura zunanjega vira toplote pod tonajnižjo temperaturo [Sprostitev preklopnegaventila], preklopni ventil preklopi na kotel ETA intoploto dovaja slednji. Pri prekoračitvi tetemperature preklopi na zunanji vir toplote.

• Zunanji vir toplote s polnilno črpalko:Zunanji vir toplote ima ločeno črpalko in lahkodovaja toploto v vmesni zbiralnik hkrati s kotlom.

Polnilna črpalka se zažene, ko zunanji vir toploteprekorači najnižjo temperaturo [Dovoljena tempe-ratura]. Dodatno mora biti temperatura zunanjegavira toplote višja od zbiralnika, ki ga polni, plusrazlika [Razlika v termostatu]. Te parametre jemogoče nastaviti; glejte poglavje 5.8.1 "Besedilnimeni – nastavljivi parametri".

Če zunanji vir toplote prekorači nastavljivotemperaturo [Kotel izklopi pri], kotel ETA preklopi

v obratovalno stanje [Zapahnjeno]; glejte poglavje5.8.1 "Besedilni meni – nastavljivi parametri".

60 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Zunanji vir toplote]




Razlaga [Kotel izklopi pri]

S tem parametrom določi, nad katero temperaturozunanjega vira toplote kotel ETA preklopi v stanje [Za-pahnjeno].

Če je temperatura zunanjega vira toplote pod totemperaturo [Kotel izklopi pri], bo toploto vednodovajal kotel ETA. Pri prekoračitvi te temperatura kotelETA preklopi v stanje [Zapahnjeno].

Razlaga [Sprostitev preklopnega ventila]

Dodatna možnost: samo pri preklopnem ventilu

S tem parametrom je mogoče nastaviti najnižjotemperaturo za preklop med kotlom ETA in zunanjimvirom toplote.

Če je temperatura zunanjega vira toplote pod tonajnižjo temperaturo, preklopni ventil preklopi na kotelETA in toploto dovaja slednji. Pri prekoračitvi tetemperature preklopi na zunanji vir toplote, ki natodovaja toploto.

Razlaga [Dovoljena temperatura]

Dodatna možnost: samo pri polnilni črpalki

S tem parametrom nastavite najnižjo temperaturozunanjega vira toplote za zagon polnilne črpalkezunanjega vira toplote.

Razlaga [Razlika v termostatu]

Dodatna možnost: samo pri polnilni črpalki

S tem parametrom nastavite najnižjo razliko medtemperaturo zunanjega vira toplote [Zunanja toplota] inzbiralnikom za polnjenje [Temperatura zalogovnika] zazagon polnilne črpalke zunanjega vira toplote.

Zunanja toplota

Kotel izklopi pri

Sprostitev preklopnega ventila

Polnilna črpalka

Dovoljena temperatura

Razlika v termostatu

61

Funkcijski blok [Zalogovnik peletov] Regulacija ETAtouch

5.9 Funkcijski blok [Zalogovnik

peletov]

Pregled zalogovnika peletov


2 Trenutna zaloga peletovTo izračuna reguliranje in lahko od dejanskezaloge peletov odstopa za +/–15 %.

3 Porabniki zalogovnika peletov (kotel)

4 Vnos novega stanja zalogovnika po polnjenju

Tipka [Stanje zalogovnika]

Po polnjenju zalogovnika peletov s to tipkovnesete novo zalogo peletov. Primer: V zalogovniku je 1200 kg peletov in

dopolnite jih 3000 kg. Kot novo stanje zalogovnika sevnese 4200 kg.

Nastavitev najnižjega stanja za zalogo peletov

Za zalogovnik peletov lahko nastavite najnižje stanje,tako da se sproži opozorilo, če je vrednost nižja odtega.

Najnižje stanje nastavite s parametrom [Spodnji nivozaloge goriva] v besedilnem meniju zalogovnikapeletov.

62 www.eta.co.at

Regulacija ETAtouch Funkcijski blok [Zalogovnik peletov]

63

Funkcijski blok [Zalogovnik peletov s preklopno enoto] Regulacija ETAtouch

5.10 Funkcijski blok [Zalogovnik

peletov s preklopno enoto]

Pregled zalogovnika peletov s preklopno enoto

Prek preklopne enote lahko krmilite do 4 sesalnesonde.


2 Trenutna zaloga peletovTo izračuna reguliranje in lahko od dejanskezaloge peletov odstopa za +/–15 %.

3 Ročni preklop na naslednjo sproščeno sesalnosondo

4 Vnos novega stanja zalogovnika po polnjenju

5 Sproščena sonda: pelete lahko podaja ta sesalnasonda

6 Blokirana sonda: te sesalne sonde preklopnaenota ne krmili

Tipka [Stanje zalogovnika]

Po polnjenju zalogovnika peletov s to tipkovnesete novo zalogo peletov. Primer: V zalogovniku je 1200 kg peletov in

dopolnite jih 3000 kg. Kot novo stanje zalogovnika sevnese 4200 kg.

Ročna menjava sesalne sonde

S to tipko lahko ročno preklopite do naslednjesproščene sesalne sonde, da začne podajati

pelete.

Blokiranje in sproščanje sesalnih sond

Ta simbol prikazuje sproščeno sesalno sondo.To lahko preklopna enota krmili za podajanjepeletov. Če izberete sproščeno sesalno sondo,

se ta zablokira (simbol ). Tedaj je preklopna enotane krmili več. S ponovno izbiro blokirane sesalnesonde se ta sprosti (simbol ).

Delovanje preklopne enote

Sesanje ali spiranje je prikazano z zelenim vodom medsproščeno sesalno sondo in preklopno enoto. Čekatera od sesalnih sond ne more več podajati peletov,reguliranje samodejno preklopi na spiranje. Pri tem seskozi podajalno gibko cev začne pretakati povratnizrak, ki odstrani morebitne blokade v podajalni gibkicevi oz. sesalni sondi.

Če izberete sproščeno sesalno sondo (simbol ), seta zablokira (simbol ). Tedaj je preklopna enota nekrmili več. S ponovno izbiro blokirane sesalne sondese ta sprosti (simbol ).

Preklopna enota redno preklaplja med posameznimisproščenimi sesalnimi sondami, tako da se zalogovnikpeletov enakomerno prazni. Največje število sesalnihpostopkov posamezne sesalne sonde je mogočenastaviti, glejte poglavje 5.10.1 "Besedilni meni –nastavljivi parametri".S tipko lahko tudi ročno preklopite na naslednjosproščeno sesalno sondo.

Nastavitev najnižjega stanja za zalogo peletov

Za zalogovnik peletov lahko nastavite najnižje stanje,tako da se sproži opozorilo, če je vrednost nižja odtega.

Najnižje stanje nastavite s parametrom [Spodnji nivozaloge goriva] v besedilnem meniju zalogovnikapeletov.




Razlaga [Preklopi po]

S tem parametrom nastavite največje število sesalnihpostopkov posamezne sproščene sesalne sonde. Koje to število posamezne sesalne sonde doseženo,preklopna enota samodejno preklopi na naslednjosproščeno sesalno sondo.

Odvzemna naprava

Preklopi po

64 www.eta.co.at

Merjenje emisij Opombe za meritev

6 Merjenje emisij

6.1 Opombe za meritev

6.1.1 Uvod

Merjenje emisij po možnosti izvajajte samo pozimi

Merjenje emisij po možnosti izvajajte samo pozimi, sajje tako zagotovljen odvzem toplote iz grelnega sistemamed merjenjem emisij.

V prehodnem obdobju (pomlad, jesen) porabnikigrelnega sistema navadno potrebujejo manj

toplote. Če merjenje emisij izvajate v tem časovnemobdobju, grelni sistem ne more varno odvajatipresežne toplote. Da bi to preprečili, morate grelnekroge začasno preklopiti v trajno delovanje "Dan".Začasno dvignite nastavljeno temperaturo v prostorih,da se grelni krogi zagotovo vklopijo. Po merjenju emisijznova preklopite na začetni način delovanja in sobnotemperaturo.

Pravočasno čiščenje kotla za merjenje emisij

Termin za merjenje emisij bo stranki sporočenpravočasno. Zato morate 3–5 dni pred merjenjememisij v celoti očistiti kotel in dimno cev. Ta postopek jepodrobneje opisan v dokumentaciji, priloženi kotlu(navodila za vzdrževanje in uporabo). Nato lahkonormalno ogrevate naprej. Če čistite šele neposredno pred merjenjem emisij, bov izpušnih plinih veliko pepela, kar privede donapačnih rezultatov meritev.

Za kar najmanjše emisije in s tem dobre rezultatemeritev sta potrebna redno čiščenje ter vzdrževanjekotla. Čiščenje lahko izvajate sami, za vzdrževanje papriporočamo strokovnjaka. Tako je grelni sistempreverjen in pripravljen na merjenje emisij.

Zahtevani čas ogrevanja in preostala vsebnostkisika

Merjenje emisij lahko poteka samo, če kotel dosežezahtevano delovno temperaturo (ne samotemperature predteka). Zato mora ohlajeni kotel povklopu nekaj časa (čas segrevanja) delovati, da

doseže obratovalno temperaturo. Ti časi so navedeniv naslednji tabeli. Meritev med časom ogrevanja jezato nedovoljena.

Tab. 6-1: zahtevani čas ogrevanja

Če je kotel na delovni temperaturi, mora biti vsebnostpreostalega kisika med 4 in 8 %. Ta je prikazana vbesedilnem meniju kotla pod:

Tab. 6-2: trenutna vsebnost preostalega kisika

Če je kotel na delovni temperaturi in je vsebnostpreostalega kisika pod 8 %, to verjetno pomeni,

da vstopa neželen zrak skozi netesna vrata kotla,vzdrževalni pokrov, lambda sondo ... v kotlu. Vzrokmorate odpraviti.

6.1.2 Vod za izpušne pline

Vod za odpadni plin do kamina naj bo kratek innapeljan v vzponu

Vod za odpadni plin od kotla do kamina mora bitikratek, zatesnjen in napeljan v vzponu. "Lepi",pravokotno napeljani vodi z dvema ali več loki pri voduza odpadni plin ne pomenijo nič dobrega. Optimalno je,da je od kotla do kamina napeljan najkrajši vod zminimalnimi spremembami smeri.

Kotel Čas ogrevanja (ure)

eHACK 20–80

ePE-K 60–801:30 h

eHACK 100–240

ePE-K 100–2402:00 h

HACK 20–90

PE-K 32–901:15 h

HACK 110–130

PE-K 105–1401:40 h

HACK 200

PE-K 180–2202:00 h

Kotel na polena 1:30 h

Gorilnik na pelete TWIN 1:35 h

Enota za pelete

PelletsCompact 20–320:45 h

PelletsCompact 33–50 1:00 h

PelletsCompact 60–105 1:15 h

Kotel

Preostanek kisika

65

Opombe za meritev Merjenje emisij

Vod za odpadni plin, napeljan do kamina, mora tesniti.Pri ceveh z objemkami, ki ne tesnijo, je treba kottesnilno maso uporabiti proti vročini odporen silikon.Drugače lahko pri segrevanju pride do uhajanja dima vkotlovnico. Vod za odpadni plin do kamina vednonapeljite v vzponu.

Dolgi, vodoravni vodi za odpadni plin, napeljani dokamina, naj imajo ozek presek in morajo biti nadpov-prečno dobro izolirani (> 50 mm). V vodu za odpadniplin mora biti dovolj čistilnih odprtin. Velik presekavoda za odpadni plin, napeljanega proti kaminu, bi priizračunu zmanjšal potrebni presek dimnika. Vendar pase pri majhnih hitrostih pretoka odlaga pepel, s čimerse teoretično izračunan vlek kamina spet izgubi.

Pri večjem preseku kamina je največja možna ravnadolžina voda za odpadni plin do polovice učinkovitevišine kamina (potreben je izračun).

Izolacija povezovalnega voda do dimnika

Povezava kotla z dimnikom mora biti izolirana znajmanj 30 mm oz. še bolje 50 mm debelo kamenovolno, da preprečite temperaturne izgube, ki bi lahkopovzročile nastanek kondenzata.

Ustvarite merilno odprtino v vodu za izpušne pline

Merilno odprtino v vodu za izpušne pline ustvarite nanavpičnem delu. Pred in za merilno odprtino mora bitina voljo dovolj dolg raven del, drugače pride do tur-bulentnega toka na merilnem mestu, kar povzroči ne-zanesljive meritve. Razdalja od priključka dimne cevikotla ali od zavoja cevi mora biti vsaj dvakratnikpremera dimne cevi.

Sl. 6-1: Razdalje za merilno odprtino

Čistilna odprtina v povezovalnem vodu

Za čiščenje cevi za odpadne pline morajo biti na voljodobro dostopne čistilne odprtine.

Sl. 6-2: Čistilna odprtina

6.1.3 Nastavljivi parametri

Nastavitev trajanja merjenja emisij

Tovarniško je trajanje merjenja emisij nastavljenona 45 minut. Po potrebi ga lahko podaljšate s po-

oblastilom [Servis]. V ta namen preklopite v besedilnimeni kotla. Trajanje je mogoče nastaviti pod:

Izbor merjenja emisij za delno ali nazivnoobremenitev

Načeloma je merjenje emisij predpisano pri nazivniobremenitvi. Glede na državne predpise je lahkododatno predpisano merjenje emisij za območje delneobremenitve. V tem primeru je treba pred merjenjememisij nastaviti želeno območje zmogljivosti.

S pooblastilom [Servis] preklopite v besedilni menikotla. Območje zmogljivosti lahko nastavite pod:

Z izborom možnosti [Kombinacija] se merjenjenajprej izvede za nazivno obremenitev. Po

poteku nastavljenega trajanja ([Trajanje meritve]) seprikaže sporočilo, da lahko zdaj izmerite emisije zadelno obremenitev.

Kotel

Dimni plini

Merjenje emisij

Trajanje meritve

Kotel

Dimni plini

Merjenje emisij

Način merjenja

66 www.eta.co.at

Merjenje emisij Merjenje emisij

6.2 Merjenje emisij

3–5 dni pred merjenjem emisij očistite kotel

3–5 dni pred merjenjem emisij je treba v celoti očistitikotel in dimno cev. Nato lahko kotel normalno ogrevatenaprej.

Ta premor med čiščenjem in merjenje jepotreben, zato da se lahko prah, ki se dvigne med

čiščenjem, znova posede. Če bo dimnikar izmerildvignjen prah, bo dobil napačno, povišano vrednostprahu!

PREVIDNO!

Nikakor ne smete kotla in dimne cevi čistiti na danmeritve!

Počakajte, da se kotel in ogrevalni sistem ohladita

Približno 6–8 ur pred merjenjem emisij zaključite načinogrevanja kotla. Izklopite tudi dodatne gorilnike na oljeali plin v ogrevalnem sistemu. Tako se bo kotel ohladil,dodatna vsebina vode v kotlu pa se bo uporabila zaodvajanje toplote med merjenjem emisij. Prav tako seohladi tudi ogrevalni sistem, zato se toplota, ki nastanepri merjenju emisij, varno preda porabnikom.

Če je v običajnem načinu ogrevanja (npr. pozimi)že zagotovljeno zadostno odvzemanje toplote,

izklop pred merjenjem emisij ni nujno potreben. V temprimeru se lahko ustvarjena toplota varno odvede.

Poskrbite za zadostno odvajanje toplote

Odprite vse ventile grelnih teles in njihove termostateobrnite v najbolj odprti položaj.

Da lahko grelni krogi prevzemajo toploto tudi vvmesnem času, jih preklopite v trajno delovanje

"Dan" in povečajte nastavljeno temperaturo nasobnem termostatu ali v regulaciji. Po merjenju emisijznova preklopite na začetni način delovanja in sobnotemperaturo.

Priprava in izvedba merjenja emisij

1. Kotel je treba vključiti s stikalom za vklop/izklop. V pregledu kotla pritisnite tipko

[Merjenje] , da pridete v nastavitveno okno zamerjenje emisij.

Sl. 6-3: Nastavitveno okno za merjenje emisij

2. S tipko [Začetek meritve] vnesite termin, zakaterega ste se dogovorili z dimnikarjem. Kotel sebo nato pravočasno zagnal, da bo dosegeldelovno temperaturo za merjenje. Ob pritisku tipke[Zaženi zdaj] kotel takoj začne priprave zanaslednje merjenje.

Poleg tega je mogoče nastaviti trajanje zaprtostikotla (tipka [Trajanje blokade]). Ta se nanašana nastavljeno časovno točko meritve. Med temobdobjem se način ogrevanja ne zažene, da selahko grelni sistem ohladi.Primer: Če ste za čas meritev emisij nastavili17:00 , pri [Trajanje blokade] pa 8 h, se bo načinogrevanja zaključil ob 09:00 .

Čas zapore nastavite tako, da se zjutraj nadan meritve kotel ne zažene. Primer: Meritev

naj bi potekala ob 14:00 -> nastavite zaporo 8 h,da se način ogrevanja zaključi ob 06:00.

3. Ko vnesete termin, se ta pojavi na pregledu kotla.Kotel se bo nato pravočasno zagnal, da bodosegel delovno temperaturo za merjenje.

Sl. 6-4: Nastavljeni termin

67

Merjenje emisij Merjenje emisij

4. Ko je kotel pripravljen za merjenje emisij, se nazaslonu prikaže ustrezno sporočilo. Poleg tega seprikaže odštevanje merjenja emisij. V tem obdobjuje treba izvesti merjenje emisij. Časovno okno zameritve je približno 2–3 ure.

Sl. 6-5: Odštevanje

V tem času kotel deluje pod nazivno obremenitvijo(oz. polno obremenitvijo) in med tem blokira nasta-vljanje moči. Moč kotla se tako ne zmanjša. Pravtako regulacija poskrbi za nujen odvzem toplote izgrelnega sistema, če je to mogoče.

5. Po merjenju emisij kotel znova preklopite naobičajno obratovanje. V nastavitvenem oknupritisnite tipko [Deaktivacija meritve] . Če tipkene pritisnete, se kotel čez nekaj časa samodejnovrne na običajno obratovanje.

68 www.eta.co.at

Obratovanje z malo emisijami

7 Obratovanje z malo emisijami

Napotki za ohranjanje mejnih vrednosti v Nemčiji s1. januarjem 2015

Za merjenje emisij v Nemčiji za vse nove ogrevalnesisteme od 1. januarja 2015 v skladu z določili uredbe"BImSchV" veljajo nižje mejne vrednosti. V praksilahko težave povzroči predvsem vzdrževanje novemejne vrednosti za prah, ki znaša 20 mg/m³.

Da kotli ETA ustrezajo tem novim mejnim vrednostim,je bilo dokazano pri laboratorijskih pogojih v preizkuše-valnih središčih. Vendar pa je treba opozoriti, da so sev tem primeru uporabljala visokokakovostna goriva inje ogrevalni sistem deloval pod optimalnimi pogoji. Vpraksi je stvar seveda malce drugačna. Pogosto senamreč uporabljajo goriva slabše kakovosti, kar primejni vrednosti za prah predstavlja težavo.

Uporabljena preizkusna goriva

Kot preizkusno gorivo za merjenje emisij in odobritevkotla so bila uporabljena naslednja goriva:

• peleti v skladu s standardom EN ISO 17225-2 zoznako "D06 M10 A0,5"

Vsebnost pepela goriva je pokazatelj za emisijeprahu.

V skladu s trenutnim stanjem znanosti pri emisijahprahu iz popolnega izgorevanja gre za anorganskesestavne dele goriva, t. i. veziva aerosolov. Raziskavepriznanih raziskovalnih ustanov so nedvoumnopokazale, da se veziva aerosola v gorivu (npr. kalij,kalcij, žveplo, klor, natrij, cink, silicij, fosfor ...)sproščajo v dokaj fiksnih deležih. Temu ustrezno jekoličina emisij prahu v glavnem odvisna od deleža tehaerosolov v gorivu.

Situacijo otežuje dejstvo, da je delež veziva aerosola vlesu odvisen od številnih dejavnikov (vrsta drevesa,lastnost tal, letni čas ...). Celo različni deli drevesa(debro/veje, jedrni les/cepanci ...) so pogosto vzrokmočnih nihanj.

V praksi se je delež pepela pokazal kot doberpokazatelj za delež veziva aerosola. Da lahko sistemuporabljate s čim manj emisijami prahu, je polegdobrega vzdrževalnega stanja nujno predvsemkakovostno gorivo s čim manjšim deležem pepela(lubje, nečistoče, listje/iglice ...).

69

Trdota vode Ogrevalna voda

8 Ogrevalna voda

8.1 Trdota vode

Dopustno trdoto vode za ogrevalno vododoločamo po standardu ÖNORM H 5195-1.

Navodila za določanje:

1. Vsebnost vode generatorja toplote v litrih delite znjegovo močjo v kW. Če je rezultat več kot 0,3 l/kW, velja preglednica 1, če pa je vrednost manjšaali enaka 0,3 l/kW, velja preglednica 2.

2. Celotno prostornino ogrevalne vode (v l) delite zmočjo (v kW) najmanjšega generatorja toplote.Rezultat je specifična vsebnost vode, ki določastolpec v prej določeni preglednici.

3. Na podlagi skupne moči generatorja toploteodčitajte vrednost za dopustno trdoto vode izustrezne vrstice.

Primer: ogrevalni sistem s 45 kW kotlom in 1500 lskupne prostornine ogrevalne vode

1. Razmerje med vsebnostjo vode in močjo je 0,3 l/kW (117 : 45 = 2,6) => preglednica 1.

2. Specifična vsebnost vode je 33,3 l/kW (1500 : 45 =33,3) => srednji stolpec v preglednici 1.

3. Skupna moč kotla je 45 kW, zato so relevantnesamo vrednosti iz prve vrstice (≤ 50 kW).

Dopustna trdota vode je v tem primeru 11,2 °dH.

Mehčanje vode z ionskim izmenjevalnikom s solnoregeneracijo

Priporočamo mehčanje vode z ionskim izmenjevalni-kom s solno regeneracijo, kar je enak način, kot semehča pitna voda. Ta postopek ne odstrani soli izvode. Pri tem postopku se kalcij v vodnem kamnunadomesti z natrijem iz kuhinjske soli. Prednosti tegapostopka je več. Je cenovno ugoden in kemično

obstojen proti nečistočam. Poleg tega se ustvarinaravna alkalnost, ki ima praviloma zadostno pH-vrednost, odporno proti koroziji, v višini 8.

pH-vrednost med 8 in 9 eventualno cepite s tri-natrijevim fosfatom

Če se po tednu dni delovanja v ogrevalni vodisamodejno ne ustvari pH-vrednost 8, jo vzpostavite zdodatkom 10 g/m³ tri-natrijevega fosfata (Na)3PO4) ali25 g/m³ s kristalno vodo vezanega tri-natrijevegafosfata (Na3PO4.12H2O). Pred nadaljnjimi popravkipočakajte 2–4 tedne obratovanja! pH-vrednost ne smebiti višja od 9.

Brez mešanih inštalacij

Pri ionskem izmenjevalniku s solno regeneracijo jeslabost vsebnost soli z visoko električno prevodnostjo,ki lahko predvsem pri aluminiju ali pocinkanem jeklupovzroči elektrolitično korozijo. Če so v ogrevalnisistem vgrajeni samo jeklo, medenina, rdeča litina inbaker ter delež nerjavečega jekla ostane omejen namajhne površine, tudi pri vodi, ki vsebuje sol, nipričakovati težav zaradi korozije.

Posamezne dele iz aluminija in pocinkane posameznedele v ogrevalnem sistemu vedno ogroža korozija,predvsem v kombinaciji z bakrenimi cevmi. V praksi topomeni, da ne uporabljajte pocinkanih priključkov inmešanih napeljav iz pocinkanih cevi z bakrenimicevmi. Obstaja pa nelogična izjema, in sicer gre zakombinacijo galvansko pocinkanih jeklenih cevi skotlom ali hranilnikom toplote iz jekla. Verjetno seenakomerni sloj cinka enakomerno odnaša inporazdeli v sistemu, ne da bi nastale luknje zaradi rje.

Preglednica 1

Generatorji toplote z visoko (> 0,3 l/kW) vsebnostjo vode

Preglednica 2

Generatorji toplote z nizko (≤ 0,3 l/kW) vsebnostjo vode

Specifična vsebnost vode v l/kW < 20 l/kW≥ 20 /kW< 50 l/kW

≥ 50 l/kW < 20 l/kW≥ 20 l/kW< 50 l/kW

≥ 50 l/kW

Skupna močgeneratorja toplote

≤ 50 kW 16,8 °dH 11,2 °dH 5,6 °dH 11,2 °dH 5,6 °dH 0,6 °dH

> 50 kW≤ 200 kW

11,2 °dH 5,6 °dH 2,8 °dH 5,6 °dH 2,8 °dH 0,6 °dH

> 200 kW≤ 600 kW

5,6 °dH 2,8 °dH 0,6 °dH 2,8 °dH 0,6 °dH 0,6 °dH

> 600 kW 2,8 °dH 0,6 °dH 0,6 °dH 0,6 °dH 0,6 °dH 0,6 °dH

70 www.eta.co.at

Ogrevalna voda Dopolnjevanje

Popolno razsoljevanje ni potrebno

Če v sistemu ni aluminija (aluminijast toplotni izmenje-valnik v plinski komori ali aluminijasti radiatorji),popolno razsoljevanje z vložki ionskega izmenjevalni-ka ali osmoza ni potrebna.

Stabilizacija vodnega kamna je lahko nevarna

Z dodajanjem sredstev za stabilizacijo vodnega kamnapreprečite vodni kamen. Kljub temu to odsvetujemo. Tizaviralci povečajo vsebnost soli, kar vodi do neoprede-ljene pH-vrednosti. Pri dolivanju večjih količin vode jetreba ponovno uporabiti natanko enako sredstvo.Mešanje z drugimi dodatki za vodo ali sredstvom protizamrzovanju lahko povzroči korozijo.

8.2 Dopolnjevanje

Dopolnjevanje ogrevalne vode

Če je treba dopolniti vodo v ogrevalnem sistemu, npr.za prilagoditev tlaka, morate po možnosti uporabljatienako vodo kot pri prvem polnjenju.

Če dopolnjujete le manjše količine vode (manj kot 10% prostornine sistema), lahko uporabljate tudi pitnovodo. To npr. velja pri menjavi črpalke ali mešalnegaventila.

Ogrevalnega sistema ne polnite z deževnico, sajje ta večinoma onesnažena in ima prenizko pH-

vrednost.

71

www.eta.co.at

www.eta.co.at/downloads

DOWNLOAD

PelletsUnit 7–15 kW Upravljanje...Najboljše vzdrževanje za vaš ogrevalni sistem vam bo...

Documents

Transcript of PelletsUnit 7–15 kW Upravljanje...Najboljše vzdrževanje za vaš ogrevalni sistem vam bo...