osnovna šola december 2006 - National Geographic · 2006-12-18 · gospodarska in politična...

BREZPLAČNO

Bolgarska zlata mrzlica 2−5Vojaška medicina v Iraku 6−9Ptica ali privid? 10−13Čudoviti neznanec 14−15

Kazalo

PRILOGA ZA UČITELJEosnovna šola

december 2006

Vse se spreminja

Tudi vesolje in odnosi v njem. Od letošnjega poletja imamo v našem Osončju uradno planet manj, za Vas pa smo pripravili delovni list o planetu, ki je očaral že mnoge – Saturnu in njegovih obročih.

Pri obravnavi Jugovzhodne Evrope pri pouku geografije Bolgarijo največkrat omenjamo kot deželo, kjer gojijo vrtnice s prav posebnim namenom, z njimi ne krasijo miz, ampak odišavljajo vratove. Malokdaj pa o Bolgariji govorimo kot o deželi, ki jo je zaznamovala tudi zlata mrzlica. Delovni list bo zato še toliko bolj uporaben pri geografiji in tudi pri zgodovini ter državljanski vzgoji.

Vojne so nekaj slabega, prinašajo gorje in bolečino. Na podlagi članka smo se odločili pripraviti delovni list, ki nam bo prikazal nekoliko drugačno plat vojne, del, ki nam ponavadi ostaja skrit, zgodbo vojakov, ki so bili ranjeni in njihovo željo po vrnitvi na frontne črte. Delovni list bo vsestransko uporaben, tako pri geografiji, zgodovini, državljanski vzgoji in etiki, razredni uri, pri biologiji, kakor tudi na kakšnem naravoslovnem taboru, ko se bomo pogovarjali o prvi pomoči.

Bolj biološko je naravnan delovni list, s pomočjo katerega bomo spoznali ptice v bližnji in daljni okolici.

Vsem skupaj želim veliko veselja pri delu, vesel in bogat december ter še veselejše slovo od leta.

Nasvidenje v januarju,

Damjan SnojUrednik priloge za učiteljerevije National Geographic

Revija National Geographic Slovenijawww.nationalgeographic.sie-pošta: [email protected]

Revijo izdaja Založba Rokus d.o.o.,po licenci ameriške revijeNational Geographic.

Za Založbo Rokus: Rok Kvaternik, glavni direktore-pošta: [email protected]

Odgovorni urednik revije:dr. Miha KovaË

Urednik priloge:Damjan Snoj,e-poπta: [email protected]

Direktor produkcije:Klemen Fedran,e-poπta: [email protected]

Oblikovanje:Boštjan Brecelj,e-pošta: [email protected]

Jezikovni pregled: Petra Jager

NG Priloga za uËiteljeSestavljalci:dr. Marina DermastiaMitja KobaleSimona NovoselecDamjan Snoj

Založba Rokus d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus.com

Copyright 2006 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus. Vse pravice pridržane.

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir stavarovani blagovni znamki .

Založba Rokus dovoljuje fotokopiranje Priloge.

12-06 NGM PRILOGA 1.indd 112-06 NGM PRILOGA 1.indd 1 11/20/06 10:15:30 AM11/20/06 10:15:30 AM

2

Bolgarska zlata mrzlica (str. 110–129)

UPORABNOSTGeografi ja:• 7. razred (Južna in Jugovzhodna Evropa)• geografski krožek, turistični krožek

Zgodovina:• 7. razred (Stari Grki)• 7. razred (Rimska svetovna država )• zgodovinski krožek

Izbirni predmeti:• Turistična vzgoja (Družbene osnove za razvoj

turizma)• Življenje človeka na Zemlji• Multimedija

CILJIUčenec:• opredeli pojem Jugovzhodna Evropa ter

našteje države jugovzhodne Evrope, • opredeli problem prekupčevanja z arheološkimi

izkopaninami, najdenimi na območju današnje Bolgarije,

• pojasni izvor nastanka Tračanov,• ugotovi odnos Bolgarov do ostankov svoje

zgodovinske dediščine, • našteje arheološke izkopanine, najdene na

območju Bolgarije,• primerja dediščino tračanske, grške in rimske

kulture na območju jugovzhodne Evrope in še posebej na območju Bolgarije,

• ugotovi pomen turizma za gospodarstvo Bolgarije,

• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh. Na koncu rešijo izpolnjevanko, lahko jo sestavijo tudi sami.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina obdela del besedila in na tabli, plakatu ali računalniku oblikuje miselni vzorec o vsebini članka.1. Lega in geografska primerjava držav

Jugovzhodne Evrope.2. Bolgarija – primerjava zgodovinske preteklosti

in dediščina sedanjosti.3. Tračani – njihov izvor ter zgodovinski pomen.4. Arheološke izkopanine – predmet trgovanja,

prekupčevanja in kriminala.5. Bolgarija – nova turistična točka Evrope?

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINEZ učenci se napotimo v računalniško učilnico, kjer ob brskanju po spletnih straneh poiščemo še več informacij, povezanih z geografskimi in zgodovinskimi značilnostmi Bolgarije, arheološkimi najdišči, turističnimi znamenitostmi, muzeji, ki hranijo ostanke tračanske civilizacije.

• DELO V DVOJICAHUčenci v dvojicah sestavijo 10 vprašanj različnih tipov, ki jih nato lahko izpeljemo v obliki kviza.

• PROJEKTNO DELOUčenci pripravijo projekt, v katerem predstavijo dosežke Tračanov. Primerjajo jih tudi z ostanki grških in rimskih izkopanin, najdenih na tem območju.

SPLETNE STRANIhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Republika_Bolgarijahttp://www.bbc.co.uk/slovene/news/story/2005/07/

printable/050725_thracians.shtmlhttp://travel.over.net/svet/drzave/tiskanje.

php?id=62

POVZETEK ČLANKA• Avtor opisuje arheološka izkopavanja v

Bolgariji, kjer so ohranjeni številni ostanki, ki pričajo o bogati zgodovini tračanskih plemen.

• Avtor opisuje tudi prizadevanja bolgarskih arheologov pri izkopavanjih in ohranitvi sledov preteklosti, v boju proti trgovini z izkopaninami in množični graditvi številnih turističnih objektov.


3

Delovni list 1 Bolgarska zlata mrzlica

˚ Reši vaje ob zemljevidu.

• V karti označi Bolgarijo in njene sosednje države.

• Poimenuj in označi morje, ob katerem leži Bolgarija.

Katere države prištevamo k Jugovzhodni Evropi? Obkroži jih.

SRBIJA GRČIJA SLOVENIJA

ITALIJA HRVAŠKA ČRNA GORA

MALTA BOLGARIJA ROMUNIJA

MAKEDONIJA BOSNA IN H. SAN MARINO

˚ Dopolni besedilo. Pomagaj si z besedilom na straneh 113–116.

Najstarejši predmeti, najdeni v grobnicah, izvirajo iz obdobja ___________________ .

Številni predmeti so narejeni iz ___________________ . Na območju Bolgarije je danes okoli ____

_______________ prazgodovinskih in antičnih najdišč. Tračanska dolina kraljev je v

___________________ dolini.

˚ Preberi besedilo na strani 112–113 in pojasni.

Zakaj arheologi v Bolgariji pri arheoloških izkopavanjih uporabljajo stroje? ___________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Naštej najpogostejše arheološke ostanke, ki so jih arheologi izkopali v grobnicah tračanskih

vladarjev. ________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Katera ljudstva so na območju današnje Bolgarije v preteklosti pustila svoj pečat? ____________

__________________________________________________________________________________________

Pojasni pojem gomila. ____________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Preberi besedilo na strani 117 in pojasni.

Katera območja današnje Evrope so poseljevala tračanska plemena v 1. tisočletju pr. n. š.?

(Pomagaj si z zemljevidom na strani 116.) __________________________________________________

__________________________________________________________________________________________


4

Kako se je imenovalo njihovo poselitveno ozemlje v obdobju antike? ________________________

__________________________________________________________________________________________

Kateri grški kralj si je v 4. st. pr. n. š. podredil tračanska plemena? ___________________________

__________________________________________________________________________________________

Zakaj je prišlo do propada tračanske kulture v 6. st. n. š.? ___________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Odgovori z DA ali z NE.

Tračani so bili odlični jezdeci in vojščaki. ________

V trojanski vojni so se tračanska plemena borila skupaj z Grki. ________

Leta 73 pr. n. š. je velik upor sužnjev proti Rimljanom vodil Spartak, ki je bil doma iz Trakije ________

˚ Razmisli.

Zakaj so Bolgari v času pod sovjetskim totalitarnim sistemom vestno predajali najdene

izkopanine državi? ________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kakšen je odnos do arheoloških izkopanin danes? __________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Preberi tekst na strani 119 in razmisli.

Kako bi pojasnil stavek: “Trgovanje s starinskimi umetniškimi predmeti je celo donosnejše kot

preprodaja mamil.“ ______________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Poveži ustrezne pare.

artefakt arheološko najdišče

Sevt III. ročno izdelano orodje iz prazgodovinske dobe

Aleksandrovo grški junak, doma iz Trakije

Orfej versko središče

Perperikon tračanski kralj


5

˚ Preberi besedilo na straneh 127−129.

Zakaj se bolgarskim arheologom mudi pri izkopavanju prazgodovinskih predmetov? _________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Miselni vzorec napolni s pozitivnimi in negativnimi učinki, ki jih v pokrajino prinaša turizem.

Razmisli, kako bi zmanjšal negativne učinke turizma. _______________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Reši izpolnjevanko.

grški zgodovinar, oče zgodovine

bolgarska soseda

slika na svež omet

grški vojskovodja, začetnik helenizma

država, o kateri govori članek

glavno mesto te države

kovina, o kateri govori članek

UČINKI TURIZMANA POKRAJINO

POZ.

NEG.


6

Vojaška medicina v Iraku (str. 72–109)

UPORABNOSTBiologija:• 7. razred (Azija)• 8. razred (Svet kot celota)• geografski krožek

Zgodovina:• 9. razred (Svet po drugi svetovni vojni)• zgodovinski krožek

Naravoslovje:• 7. razred (Optika)

Državljanska vzgoja in etika:• Verstva

CILJIUčenec:• opiše in našteje negativne posledice vojn v

svetu,• našteje največje vojne v zgodovini,• pozna vzroke za omenjene 1. in 2. svetovno

vojno ter vojno na Balkanu v 90. letih,• spozna vpliv velesil (ZDA) na svetovno

politično dogajanje,• loči med imperialističnimi vojnami v času

kolonij in vojnami za avtonomijo, kakršna je bila vojna na Balkanu,

• zna pojasniti nesmiselnost vojn,• opiše alternativne načine za reševanje sporov

med državami,• spozna moč medijev, ki oblikujejo javno

mnenje,• zavzame negativno stališče do agresivnega

reševanja sporov.

MOŽNE AKTIVNOSTI• METODA DISKUSIJE Učitelj naj pred obravnavo članka naredi teoretičen uvod o vojnah v svetu: o njihovih vzrokih – vojne za kolonije, 1. in 2. svetovna vojna, vojna v Vietnamu in Iraku (drugi Vietnam). Vojne naj predstavi predvsem v luči zastoja v gospodarskem razvoju oz. izpostavi vzroke, posledice in potek vojn. Vzroki so vedno gospodarska in politična premoč ene ali več držav nad drugimi, osvajalske težnje oz. naravni viri, ki se jih druga država polasti. Posledice: vsaka vojna prinaša gospodarsko škodo, razdejanje, številne žrtve, vdove, sirote, duševne in telesne invalide. Glede vojnih tehnik lahko učitelj omeni frontni način bojevanja, bliskovito vojno in primerja načine bojevanja v starem in novem veku. Kratek uvod, ki lahko poteka kot predavanje ali kot preverjanje, koliko učenci že vedo o vojnah, zaključi s tem, da so vojne vedno

bolj uničevalne zaradi tehnologije orožja, ki se izpopolnjuje, hkrati pa so od 20. stol. naprej vedno bolj prizadeti civilisti. Mislim, da bi moral biti namen učitelja predvsem ozavestiti učence o nesmiselnosti vojn v svetu oz. ta, da vojn ne sprejemajo kot statističnih dejstev o materialni škodi in žrtvah, ampak spoznajo posledice vojn, ki so na vseh področjih boleče, hkrati pa ne odpravljajo sporov, zaradi katerih so nastale. Konfl ikte po vojni so vedno reševali s pogajanji.Vojne prinašajo spremembe meja; kako so se spreminjale meje SFRJ z Italijo in Avstrijo? Članek je morda uporaben predvsem pri sociologiji, kjer lahko bolj razvijemo moralni odnos dijakov do vojn. Pri geografi ji lahko omenimo begunce in azilante, ki bežijo pred vojno, in Afriko kot deželo beguncev. Tudi Slovenija je po vojni na Balkanu imela 70.000 beguncev. Potrebno bi bilo omeniti gospodarsko in politično moč ZDA, ki jim omogoča, da se vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in omeniti tudi vojno v Vietnamu, Zalivsko vojno in predvsem nafto, ki je glavni motiv za vojno v Iraku.V tem okviru lahko omenimo tudi NATO, kjer imajo ZDA največji vojaški in politični vpliv.

• IGRA VLOG Z improvizirano igro vlog lahko dijaki ustvarijo nek namišljen konfl ikt, ki ga dva dijaka poskušata rešiti na agresiven način, druga dva pa s kompromisi in dogovori. Po tej improvizaciji sledi pogovor o načinih reševanja sporov.

• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh.

POVZETEK ČLANKAV prvem delu članek opisuje delo urgentne helikopterske reševalne ekipe, ki s terena rešuje hudo ranjene ameriške vojake med vojno v Iraku. Članek poudarja nekatere vrline in sposobnosti medicinske ekipe, kot so neustrašnost, hitrost in odločnost. Spoznamo vrste hudih poškodb in nekatere prijeme, ki so ključni za reševanje življenj.


7

Delovni list 1 Vojaška medicina v Iraku

˚ Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

V kateri državi se zgodba odvija? Ali veš, kdo je začel vojno v Iraku?

a) v ZDA a) teroristi

b) v Iranu b) Irak

c) v Nemčiji c) ZDA

d) v Iraku d) Vietnam

e) v Arkansasu

˚ Razmisli.

Napiši vsaj dva verjetna vzroka za vojno v Iraku oz. vzroke za napad. ________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Katere vojne iz podobnih vzrokov so prav tako začele ZDA? _________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Avtor članka omenja podnebje pokrajine, v kateri rešujejo ranjene ameriške vojake. Katero?

a) sredozemsko

b) ekvatorialno

c) puščavsko

d) tundrsko

Katera reka je omenjena v članku?

a) Nil

b) Ganges

c) Evfrat

d) Ren

Skozi Mezopotamijo tečeta reki _________________________ in _________________________.

Katero reševalno enoto opisuje prvi del članka?

a) pehotno enoto

b) mornariško enoto

c) letalsko enoto

d) helikoptersko enoto

e) tankovsko enoto

Pobrskaj po spletu, atlasu in nariši zastavi v vojno vpletenih strani.


8

Kako se imenuje prototip reševalnega vozila?

a) black bird

b) apollo 13

c) toyota

d) black hawk

e) dove

Napiši tri najpogostejše hude poškodbe, ki so jih reševali s tem vozilom.

1: _______________________, 2: __________________________, 3: _________________________

Katera lastnost medicinskega osebja je ključna za reševanje življenj poškodovanih? __________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Razmisli.

Kaj je pomembnejše pri reševanju življenj: hitrost ukrepanja medicinskega osebja ali napredna

medicinska oprema? Odgovor utemelji. ____________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Napiši, v katerih treh stopnjah poteka oskrba ranjenih vojakov? _____________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Katere so največje preizkušnje oz. težave medicinskega osebja, s katerimi se soočajo?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Zakaj se nekateri bolničarji kljub izredno stresnemu služenju vrnejo nazaj v Irak?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kakšne so bile težave Riane Nelson kot medicinske sestre? _________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Ali je težave uspela prebroditi? Utemelji svoj odgovor? _____________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Katero orožje povzroča omenjene hude poškodbe vojakov? _________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________


9

˚ Dopolni besedilo.

Vodnik ___________________ Welsh je bil vojak ___________________ divizije. Terensko vozilo,

imenovano ___________________ , v katerem so bili še ___________________ vojaki, je naletelo

na mino. Nihče od soborcev, razen Welsha, eksplozije ni preživel. Welsh je imel zlomljen

___________________, iznakažen ___________________ in poškodovano koleno. Najprej so ga

z letalom prepeljali v ___________________, nato pa v vojaško bolnico v Washingtonu. Vojak je

utrpel ___________________ možgansko poškodbo, zaradi katere je začasno izgubil sposobnost

govora, spomina in mišljenja. TPM je kratica za ______________________________________ ,

ki je najpogostejša poškodba vojakov. Vojak Welsh se želi vrniti nazaj na bojišče

v ___________________, kjer želi ___________________ svoje kolege.

˚ Razmisli.

V celoti pravilnim odgovorom pripiši DA, nepravilnim pa NE!

Več kot polovica poškodb je posledica improviziranih eksplozivnih naprav (doma izdelanih bomb in min). ________

Poškodbe po amputaciji udov so manj usodne kot poškodbe možganov. ________

Od začetka napada na Irak leta 2003 je bilo ranjenih okoli 20.000 ameriških vojakov. ________

Možganske poškodbe so vidna epidemija vojnih veteranov. ________

Igralec Christopher Reeve je utrpel podobno poškodbo vratne hrbtenice kot vodnik John Welsh. ________

John Welsh je izgubil spomin in sposobnost mišljenja, ki pa ju je kasneje spet pridobil. ________

Najmanj občutljiv del glave je čelni reženj, zato so poškodbe najblažje.

Možganske celice povezujejo aksiomi. ________

Uporabnost: _____________________________________________________________________________

Skiciraj in opiši pravilen postopek imobilizacije poškodovanega uda.


10

Ptica ali privid? (str. 152–167)

UPORABNOSTBiologija:• Življenjska pestrost – sistematika in evolucija.• Ekologija

Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem okolju.

CILJIUčenec:• se zave pomena ohranjanja narave,• spozna, kako lahko sam prispeva k varovanju

narave,• spozna osnovne smernice zakonodaje s

področja varovanja narave,• razume, kaj so rdeči seznami organizmov,• razume, kako lahko organizme varujemo

na kraju, kjer živijo (ex situ), ali v umetno ustvarjenih okoljskih razmerah (in situ).

MOŽNE AKTIVNOSTI• STROKOVNI IZLETIDomenite se za obisk Botaničnega vrta v Ljubljani kot najstarejše kulturne, znanstvene in izobraževalne ustanove v Sloveniji, ki letos praznuje 196-letnico neprekinjenega delovanja. V vrtu vam bodo strokovnjaki razložili pojme, kot so izumrle, ogrožene, prizadete, ranljive vrste. Primerke rastlin si lahko v vrtu tudi ogledate. Prav tako vam bodo pokazali vrste, ki imajo v Sloveniji mejo svojih arealov. Strokovnjaki v vrtu vam bodo pokazali in razložili možnosti varovanja rastlinskih vrst in situ.Organizirajte strokovni izlet v alpski botanični vrt Julijana v dolini Trente. Pred izletom se seznanite z zgodovino in poslanstvom vrta. Ob tem naj učenci spozanjo tudi delo dr. Juliusa Kugya.

• SODELOVALNO UČENJEUčenci naj se seznanijo z delovanjem nekaterih tujcev v Sloveniji, ki so s svojim delom pri nas zapustili neizbrisen pečat, npr. Giovanni Antonio Scopoli, Balthasar Hacquet, Julius Kugy, Gustav Mahler. Učence razdelite v skupine glede na število tujcev, ki jih boste izbrali. Znotraj skupine naj si učenci razdelijo naloge raziskovanja. O osebi naj raziščejo življenje, delo, njen pomen za kraj, kjer je delovala, pomen za Slovenijo ... Po končani nalogi naj posamezna skupina pripravi predstavitev za ves razred.

• INDIVIDUALNO DELOPrihaja zima, ki je zelo primeren čas za opazovanje ptic z domačega okna. V razredu se pomenite o (ne)primernosti in pomenu hranjenja ptic pozimi. Poučite se, kakšna hrana je primerna za posamezne ptice, kako pticam hrano

postrežemo (priprava krmilnic, pogač ...). Učenci naj nato doma pripravijo ustrezna krmišča. Učence seznanite z oznakami ogroženosti: izumrla vrsta, domnevno izumrla vrsta, prizadeta vrsta, ranljiva vrsta, redka vrsta, vrsta zunaj nevarnosti, neopredeljena vrsta, premalo znana vrsta. S pomočjo ustrezne literature v šoli skupaj pripravite tabelo, v katero vnesete ptice, ki jih lahko pričakujete, in pustite še nekaj praznih vrstic za vrste, ki se bodo v določenem kraju pojavile nepričakovano. Učenci naj nato čez zimo doma ptice opazujejo in izpolnjujejo tabelo. Spomladi vse tabele preglejte skupaj in ugotovite, če so v seznamih tudi ptice, ki jih niste pričakovali.

• PROJEKTNO DELOV skladu s člankom Ptica ali privid? naj se učenci seznanijo s slavnim slovenskim “prividom”, rastlino Scabiosa trenta, ki jo je prvi opisal Balthasar Hacquet v svojem delu Alpske kranjske rastline (Plantae alpinae Carniolicae) leta 1782. Zapisal je, da raste v trentarskih gorah, dodal še risbo najdene rastline ter primerek nabral za svoj herbarij. Rastlino je neuspešno iskal dr. Julius Kugy. V tej povezavi lahko učenci raziščejo življenje in delo Hacqueta in Kugya v Sloveniji, trentarski grintavec, njegovo izumrtje, možnosti, da še obstaja ...

SPLETNE STRANIhttp://www.arso.gov.si/podro~cja/narava/podatki/

vrste_ogrozene.htmlhttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20028

2&stevilka=4055http://www.umanotera.org/index.php?node=42http://www.natura2000.gov.si/http://www.cites.org/http://www.zrsvn.si/sl/http://www.ptice.org/http://www.sigov.si/cgi-bin/spl/tnp/s/bio/iucn_

kat.htmhttp://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=

247&artikelid=3179http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.

asp?id=280http://www2.pms-lj.si/juliana/juliana.htmlhttp://www.bf.uni-lj.si/bi/bgarden/http://en.wikipedia.org/wiki/Ig_Nobel_Prizehttp://bjo.bmj.com/cgi/content/extract/86/8/843

POVZETEK ČLANKASlonokoščeno žolno so v ZDA zanesljivo zadnjič videli leta 1944, a je od takrat kar nekaj ljudi trdilo, da so jo ponovno opazili.


11

Delovni list 1 Ptica ali privid?

˚ Začasno izpolni tabelo s ptiči, ki jih lahko pričakuješ v domačem kraju. Odloči se za način/-e, kako boš pozimi hranil ptiče. Krmišče čim večkrat opazuj in čez celo zimo izpolnjuj spodnjo tabelo. Spomladi izpolnjeno tabelo primerjaj s tabelami sošolcev. O najzanimivejših izsledkih se pogovorite skupaj z učiteljem.

Vrsta ptičaDatum, ko sem jo

prvič opazilNačin hranjenja

(krmilnica, pogača, plodovi ...)Oznaka

ogroženosti


12

˚ Ko boš osvojil pojem “rdeči seznam”, si na ustreznih spletnih straneh oglej rdeče sezname organizmov v Sloveniji. Odgovori na spodnja vprašanja in nato s pomočjo rdečega seznama praprotnic in semenk izdelaj grafi kon, ki prikazuje delež rastlinskih vrst v posameznem razredu ogroženosti.

Kaj je rdeči seznam? ______________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Katere kategorije ogroženosti vključuje rdeči seznam? _______________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Koliko sistematskih kategorij je v rdečih seznamih slovenskih vrst? ___________________________

Katere oznake se uporabljajo za posamezno kategorijo ogroženosti? _________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ S pomočjo ustreznih virov razišči in odgovori.

Kdo ali kaj je klavžar? _____________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kakšna je stopnja njegove ogroženosti? ____________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kdaj so ga nazadnje videli v Sloveniji pred letom 2006? _____________________________________

V kateri znameniti slovenski cerkvi je upodobljen? __________________________________________

Rdeči seznam praprotnic in semenk

Kategorija ogroženosti

Delež

vrst (%

)

1 2 3 4 5 6 7 8

90

100

80

70

60

50

40

30

20

10

0


13

˚ S pomočjo ustreznih virov razišči in odgovori.

Kaj je CITES? _____________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kaj je Natura 2000? _______________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Leta 1995 je Pošta Slovenije izdala serijo znamk “Ogrožene vrste ptic”. Ugotovi, katere ptice so na znamkah upodobljene, in jih vnesi v spodnji seznam. Poskušaj pridobiti vsaj katero od znamk iz serije.

Slovensko ime ptiča Latinsko ime ptiča

˚ Vsako leto pravi Nobelovi nagrajenci na Univerzi Harvard v ZDA podelijo IG Nobelove nagrade za dosežke, ki ljudi najprej nasmejijo, a jim dajo tudi misliti. Letos je tako nagrado prejel prof. Ivan Schwab z Univerze Davis v Kaliforniji za odkritje, zakaj žoln ne boli glava ob njihovem nenehnem udarjanju po deblih.

S pomočjo ustreznih virov ugotovi, kolikokrat na sekundo/na dan žolna s kljunom udari po

deblu. ___________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________


14

Čudoviti neznanec (str. 42–71)

UPORABNOSTGeografi ja:• 7. razred (Zemlja kot planet)• geografski krožek, turistični krožek

Fizika:• 9. razred (Astronomija)

Izbirni predmeti:• Sonce, Luna, Zemlja• Multimedija

CILJIUčenec:• ob sliki poimenuje planete našega Osončja in

jih razvrsti glede na velikost,• pojasni vzroke za nastanek Saturnovih

obročev,• razloži pojme vesoljsko (nebesno) telo, planet

in satelit,• primerja planet in satelit glede na velikost ter

zgradbo,• našteje sonde, ki jih je človek poslal raziskovati

vesolje,• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina obdela del besedila in na tabli, plakatu ali računalniku oblikuje povzetek članka.Možna sestava delovnih skupin:a − planeti našega Osončja (naštejejo planete, jih

razvrstijo po velikosti in agregatnem stanju ter oddaljenosti od Sonca),

b − kaj sestavlja naše Osončje (poimenujejo in skicirajo nebesna telesa, ki sestavljajo naše Osončje),

c − raziskovanje vesolja (poimenujejo raziskovalne odprave in navedejo njihove cilje ter najpomembnejše izsledke),

č − Saturn (opišejo lego, velikost, zgradbo Saturna),

d − Saturnove lune (navedejo Saturnove lune in jih razvrstijo glede na agregatno stanje in podobnost Zemljinemu satelitu).

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINEZ učenci obiščemo najbližji astronomski observatorij ali organiziramo naravoslovni dan

s temo opazovanja nočnega neba. Povežemo se z astronomskim društvom, kjer nam bodo z veseljem predstavili svoje delo, opremo in nam omogočili tudi pogled skozi teleskop. Učenci lahko sami prepoznajo Saturn in nekatera najbolj značilna ozvezdja.

• DELO V DVOJICAHUčenci izdelajo kartončke za igro Spomin. Igro igrajo tako, da iščejo Saturnove lune (vsaka luna je prikazana na dveh kartončkih).

• PROJEKTNO DELOUčenci pripravijo projekt, v katerem predstavijo Saturn in njegove lune. Informacije, pridobljene iz članka, lahko nadgradijo z informacijami iz druge strokovne literature in interneta.

SPLETNE STRANIhttp://saturn.jpl.nasa.gov/home/index.cfmhttp://www.nineplanets.org/saturn.htmlhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Saturn_(planet)http://www.solarviews.com/eng/saturn.htmhttp://pds.jpl.nasa.gov/planets/welcome/neptune.

htmhttp://www.enchantedlearning.com/subjects/

astronomy/planets/saturn/

POVZETEK ČLANKA• Avtor v članku predstavi Saturn, njegove lune

in ugotovitve sonde Cassini.• Razložen je nastanek znamenitih obročev okoli

planeta.• Opisana sta površje in atmosfera nekaterih

planetovih lun.• Naštete so sonde, ki so bile poslane v bližino

Saturna, ter predstavljeni izsledki njihovih raziskovanj.


15

Delovni list 1 Čudoviti neznanec

˚ Reši vaje ob skici.

• Nariši skico Saturna in na njej označi njegove prstane.

• Koliko lun ima Saturn? ___________________

• Poimenuj sondo, ki se je doslej najbolj

približala planetu in luni Titan. ____________

_________________________________________

• Ali bi Saturn, če bi ga lahko vrgli v ocean,

plaval na gladini ali potonil? ______________

• Zakaj? __________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

• Katera luna je Saturnu najbliže? __________________________________________________________

• Obkroži "krivca" za rečne doline na Titanu.

voda metan žveplo

• Katera kemična formula označuje metan? Obkroži pravilno.

CO2 OH3 CH4

˚ Z miselnim vzorcem kratko predstavi Saturn in njegove značilnosti.

SATURN

POLOŽAJ OBROČI

RAZISKOVANJELUNE


POSTANITE POVERJENIK REVIJE

NATIONAL GEOGRAPHIC

SLOVENIJA

Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, Vas vabimo, da to postanete.

Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.

VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO

NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.

Prijave za poverjeništvo revij National Geographic sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43

ali e-pošti: [email protected].

UGODNOSTI POVERJENIŠTVA

¸ Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, rokovnik National Geographica,

¸ za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,

¸ za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.

KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?

• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,• izpolnite naročilnico na spletni strani

www.nationalgeographic.si.


osnovna šola december 2006 - National Geographic · 2006-12-18 · gospodarska in politična...

Documents

Transcript of osnovna šola december 2006 - National Geographic · 2006-12-18 · gospodarska in politična...