UVOD.........................................................................................................................................21. Zgodnje teorije o pigmentaciji kože.......................................................................................3

1.1.Nina Jablonski in George Chaplin....................................................................................31.2.Evolucijski predpogoj za začetek kožne pigmentacije.....................................................4

2. Razlogi za razlike v pigmentaciji kože...................................................................................52.1. Sončno obsevanje in UV žarki.........................................................................................52.2. UV sevanje – prekletstvo in blagoslov: sinteza vitamina D............................................62.3. Odstopanja od teorije.....................................................................................................11

2.3.1. Etiologija svetle polti..............................................................................................122.3.1.1. Dieta oz. način prehranjevanja in vitamin D...................................................14

3. Evolucija kožne pigmentacije in spolna selekcija................................................................16ZAKLJUČEK...........................................................................................................................18Viri in literatura.........................................................................................................................19

1

UVOD

Barva kože j e ena v pa l e t i f eno t i p i čn ih znač i l nos t i , k i omogoča j a sno i n oč i t no zunan j e r a z l i kovan j e med č lovešk imi popu l ac i j ami , k i pose l j u j e jo Zeml jo . Oba rvanos t kože j e man i f e s t a c i j a spec i f i čn ih b iokemičn ih i n t e l e sn ih l a s t nos t i , k i so od raz spec i f i čn ih dednos tn ih po t ez nepos redno povezan ih s sposobnos t j o adap t ac i j e na znač i l ne geog ra f ske , k l ima t ske i n p r eh rambene r azmere v spec i f i čn ih oko l j i h . Po š i r š e uve l j av l j enem evo luc i j skem mode lu (mode l " I z Af r i ke" ) so s e p r ed p r i b l i žno 80 .000 l e t i p r i č e l e odv i j a t i p rve množ i čne mig rac i j e zgodn j i h p r eds t avn ikov na še v r s t e - Homo Sap i ens , Sap i ens , k i so svo jo po t p r i č e l i v Vzhodn i Af r i k i i n j o nada l j eva l i p ro t i vzhodu . Te mig rac i j e so po t eka l e v več va lov ih , i n s i c e r so v p rvem va lu na jp r e j doseg l i Južno i n Jugovzhodno Az i j o i n Avs t r a l i j o .V d rugem va lu (p r ed 47 .000 l e t i ) so na se l i l i območ j e B l i žn j ega Vzhoda i n Levan t a od kode r so s e po t em usmer i l i t ako p ro t i Ev rop i ( z ahod ; 40 .000 l e t naza j ) ko t t ud i p ro t i no t r an j emu in sk r a jnemu vzhodnemu de lu az i j ske ce l i ne (vzhod ; p r ed p r i b l i žno 39 .000 l e t i ) . V t r e t j em in z adn j em več j em se l i t venem va lu , med 25 – 20 .000 l e t naza j , so s e napo t i l i p r ek po l edene l ega Be r ingovega p r ehoda (k i j e zd ruževa l kopn i a z i j ske i n amer i ške ce l i ne ) i n pose l i l i na jp r e j s eve rnoamer i ško oba lo T ihega oceana , p r ed 10 .000 l e t i pa t ud i S r edn jo i n Južno Amer iko (Š t e f anč i č . 2007 ) .Mig rac i j e sodobnega č loveka so p r i pe l j a l e do t ega , da so s e popu l ac i j e i s t e v r s t e zda j zna š l e v z e lo r a zno l i k ih oko l j i h , k j e r v l ada jo ze lo r a zno l i ke i n spec i f i čne ž iv l j en j ske r azmere , k i so po p r i nc ipu na ravne s e l ekc i j e od p r i s e l j encev t e r j a l e mnoge f i z i o lo ške p r i l agod i t ve , med ka t e r im i j e t ud i p igmen tac i j a kože .V semina r sk i na log i bom skuša l ugo tov i t i ka t e r e oko l j ske zah t eve so b i l e t eme l jne za po j av kožne p igmen tac i j e i n ka t e r e so b i l e i n so t i s t e evo luc i j ske p r ednos t i , k i j i h j e i n j i h l e - t a z ago t av l j a . Na pod l ag i ugo tov i t ev bom skuša l poda t i t ud i geog ra f sko de t e rmin i r anos t i n r a zpo red i t ev p igmen t i r anos t i kože i n pa sk l epa t i t ud i o moreb i t n ih d rug ih r az log ih , k i so a l i b i l ahko v p roce su evo luc i j e vp l i va l i na kožno p igmen tac i j o .

2

1. Zgodnje teorije o pigmentaciji kože

Zgodne j š a znans tvena de l a , k i so v svo j i h z a s t avk ih ob ravnava l a ba rvo kože so ve l i kok ra t a l i ime l a t e žn jo po i zpe l j av i neke v r s t e r a sne k l a s i f i kac i j e i n s t em r a s i s t i čn ih pog l edov na evo luc i j o kožne p igmen tac i j e a l i pa so b i l a emp i r i čno neu t eme l j ena i n so s l one l a zgo l j na t eo re t i čn ih p r edpos t avkah . Tako so np r . ko t f i z i o lo ške r az loge za va r i a c i j o v ba rvnem tonu kože r azume l i s l edeče :

- Be l a koža j e bo l j odpo rna p ro t i mrazu i n h l adn im k l ima t sk im r azmeram; k l j ub t emu , da so np r . I nu i t i , k i ž i v i j o v po l a rn ih p r ede l i h s eve rne po lob l e (p r edvsem Al j a ska , S Kanada i n Gren l and i j a ) t emne j še ba rve i n hk ra t i t ud i f i z i o lo ško i z j emno dob ro p r i l ago j en i na po l a rn i mraz (K i r chwege r , 2001 ) .

- Č rna oz . t emne j ša koža zman j šu j e možnos t obo l evan j a z a kožn im r akom, i zbo l j šu j e t e rmoregu l ac i j sko zmožnos t ( zmožnos t po t en j a ) i n p r eds t av l j a dob ro kamuf l ažo za l ovca .

- Špeku l ac i j a , da so sve t l e j š i od t enk i kože l e s t r ansk i p roduk t v p roce su adap t ac i j e na bo l ezn i i n pa r az i t e (Swee t , 2002 ) .

Še l e v 70 - ih l e t i h 20 . s t o l e t j a so s e s t r okovn j ak i z ače l i z aveda t i kon t rove rznos t i do t l e j uve l j av l j en ih špeku l a t i vn ih t eo r i j i n š e l e s t ak šno zaves t j o s e j e l ahko odp r l a po t znans tvenemu p r i s t opu r a z i skovan j a evo luc i j e kožne p igmen tac i j e . K l j ub t emu pa j e v t em obdob ju na s t a lo z anemar l j i vo ma lo znans tven ih de l s t ega pod roč j a (K i r chwege r , 2001 ) .

1.1. Nina Jablonski in George Chaplin

Prvo i z č rpno š t ud i j o v zvez i z evo luc i j o kožne p igmen tac i j e s t a f o rmu l i r a l a evo luc i j ska b io log in j a i n an t ropo log in j a N ina J ab lonsk i i n s t r okovn j ak za geog ra f ske i n fo rmac i j ske s i s t eme (n j en mož ) Geo rge Chap l i n . N juna r az i skava , k i j e b i l a ob j av l j ena l e t a 2002 v amer i šk i znans tven i pub l i kac i j i "The Jou rna l o f Human Evo lu t i on" , kaže na močno i n do neke mere p r edv id l j i vo ko re l ac i j o med ba rvn im tonom kože i n moč jo oz . ko l i č i no sončnega (ob ) sevan j a na Zeml j i . V svo j i t eo r i j i pa g r e s t a š e nap re j i n t r d i t a , da j e p igmen tac i j a kože v več in i zgo l j s t va r v i t aminov (K i r chwege r , 2001 ) .

S l i ka 1 : N ina J ab lonsk i

3

Vi r : h t t p : / /www.ny t imes . com/2007 /01 /09 / s c i ence /09conv .h tml

1.2. Evolucijski predpogoj za začetek kožne pigmentacije

Evo luc i j a kožne p igmen tac i j e j e močno povezana z evo luc i j sk im momen tom i zgube k r zna .N ina J ab lonsk i domneva , da so na š i zgodne j š i p r edn ik i ime l i podobno p igmen tac i j o kože ko t j o ima jo danes na š i na jb l i ž j i so rodn ik i , š impanz i (K i r chwege r , 2001 ) . Ke r so s e š impanz i skoz i č a s sp r emin j a l i ve l i ko počasne j e od na s N ina J ab lonsk i domneva , da l ahko ponud i j o dobe r zg l ed za p r eds t avo ana tomi j e i n f i z i o log i j e zgodn j i h p r ime rkov na še v r s t e . Koža š impanzov j e sve t l e j š ega od t enka i n p r e t ežno v več j i me r i p r ek r i t a z d l ako . Mlad i č i ima jo roza ob raze , d l an i i n podp l a t e i n t i s s t a ro s t j o pos t ane jo t emne j š i š e l e z i zpos t av l j enos t j o sončnemu obsevan ju ( J ab lonsk i , Chap l i n , 2002 ) .Med 4 .5 – 2 m i l i j ona l e t naza j s e j e zgodne j š i homin id , z a r ad i k l ima t sk ih sp r ememb se l i l i z deževn ih gozdov v t r opske s avane Vzhodne Af r i ke . V savanah j e t ako b i l bo l j i zpos t av l j en t r opskemu soncu , po l eg t ega pa j e b i l p r imoran i bo l j ga r a t i , d a s i j e nab ra l / p r i dob i l z ados tno ko l i č i no h r ane . Tako s e j e po j av i l nov i z z iv f i z i o log i j i homin ida : z a možgane s e sa l cev j e znač i l no , da so i z j emno obču t l j i v i na p r eg revan j e i n ž e sp r ememba v t empe ra tu r i z a zgo l j 5 -6°C močno poveča t vegan j e z a sonča r i co /v roč in sk im uda rom. Če so ho t e l i obs t a t i v t em novem oko l j u so na š i p r edn ik i mora l i r a zv i t i u s t r e zen f i z i o lo šk i mehan i zem, k i b i odp rav i l t o neva rnos t i n ga t ud i so : odgovor t e l e sa j e b i l o i z l očan j e vode skoz i po re v kož i oz . z d rugo be sedo zno j en j e .Zgodn j i homin id i so na jve r j e t ne j e ime l i ma lo zno jn ih ž l e z , podobno ko t š impanz i i n t e so b i l e l oc i r ane na d l aneh t e r podp l a t i h . Sča soma so s e v nov ih ž iv l j en j sk ih pogo j i h z ače l i r o j eva t i posamezn ik i z v se več j im š t ev i l om zno jn ih ž l e z , s a j j im j e t a evo luc i j ska adap t ac i j a omogoča l a , da so b i l i zmožn i da l j š e i zpos t av l j enos t i soncu p r i nab i r an ju h r ane p r eden j i h j e v roč ina p r egna l a naza j v s enco . Več jo ko l i č i no h r ane so b i l i zmožn i zb ra t i več j e so b i l e n j i hove r ep roduk t i vne zmožnos t i i n s t em tud i ve r j e t nos t p r enašan j a genov v na s l edn j e rodove . Mi l i j on l e t

4

na ravne s e l ekc i j e pozne j e ima že v sak homin id oko l i 2 m i l i j ona zno jn ih ž l e z r a zpo re j en ih po ce lo tnem t e l e su . Man j ša p r ek r i t o s t z d l ako omogoča t ud i t o , da s e na ša koža , ko j e zmočena , posuš i mnogo h i t r e j e ko t koža š impanzov (K i r chwege r , 2001 ) . P rv i homin id , k i j e i zgub i l več ino svo j i h d l ak i n t ako r azv i l popo ln t e rmoregu l ac i j sk i s i s t em v t em oko l j u j e b i l p rv i pokončn i p r eds t avn ik v r s t e Homo – Homo Ergas t e r oz . Homo Erec tu s . Na jden i ske l e t t . i . d ečka i z Tu rkane s t a r 1 . 6 m i l i j ona l e t kaže na t o , da j e t a do lgonog i , b ipeda ln i homin id b i l zmožen p r ehod i t i ve l i ko da l j š e r a zda l j e i n z a to j e t ud i po t r ebova l u s t r e zen mehan i zem, k i b i ga obva rova l p r ed neva rnos t j o , k i j e p r e t i l a zgodne j š im homin idom ob p r eve l i k i i zpos t av l j enos t i soncu ( J ab lonsk i , Chap l i n , 2002 ) .

S l i ka 2 : Tu rkana boy ( r ekons t rukc i j a )

V i r : h t t p : / /www.abou thumanevo lu t i on .o rg /h tml / s i t e / t imes tone11 .h tm

2. Razlogi za razlike v pigmentaciji kože

V p roces p igmen tac i j e kože so vp l e t en i t r i j e p igmen t i : me l an in , hemog lob in i n ka ro t en . De t e rmin i r anos t ba rvnega t onu kože pa j e na jbo l j pogo j ena z gos to to i n d i s t r i buc i j o p igmen ta me l an ina . Me lan in ima t emno r j avo / šk r l a t no / č rno ba rvo , ka t e r e i n t enz ivnos t j e pogo j ena z gos to to , š t ev i l om in r a zpo red i t v i j o me l an in sk ih z rn (me l anosom) v v rhn j em s lo ju kože – v rhn j i c i ( J ab lonsk i , Chap l i n , 2000 ) .

2.1. Sončno obsevanje in UV žarki

Nova evo luc i j ska p r i dob i t ev Homo Ergas t r a (p r e t ežno go l a koža ) j e pos t a l a soočena z de j s t vom, da pa j e zda j bo l j dovze tna za poškodbe , k i so d i r ek tna pos l ed i ca sončnega s evan j a . Znans tven ik i so do lgo ča sa

5

predv ideva l i , da j e me l an in evo luc i j sk i odz iv na sončno s evan j e i n da na j b i omogoča l abso rbc i j o i n r a zp r š i t ev škod l j i v ih UV ža rkov . Venda r pa t akšna r az l aga ne ponud i odgovora na t o ka j j e v UV ža rk ih t akšnega , da j e po t r ebna za šč i t a kože s p igmen tac i j o . Neka t e r i av to r j i so p r edv ideva l i , da i zpos t av l j enos t UV sevan ju povz roča na s t anek kožnega r aka , venda r pa b i b i l a t a t eo r i j a v na sp ro t j u z b i s t vom Darwinove t eo r i j e evo luc i j e , t eo r i j e na r avne s e l ekc i j e z a r ad i i zbo l j š ane r ep roduk t i vne zmožnos t i : N ina J ab lonsk i j e namreč poda l a ugo tov i t ev , da s e kožn i r ak po j av l j a več inoma v pozne j š em obdob ju ž iv l j en j a , ko s e j e o seba že r a zmnoževa l a . Tako kožn i r ak ne p r eds t av l j a na r avnega i z z iva , k i b i t e r j a l t ov r s t no adap t ac i j o z a r ad i bo l j š e možnos t i z a r ep roduk t i vn i u speh ( J ab lonsk i , Chap l i n , 2002 ) . Os t a l i so z a t r j eva l i , d a j e r a z log za p ro i zvodn jo me l an ina v t em , da s soncem ožgane p r sne b r adav i ce pomen i jo o t eženo do j en j e do j enčka , ampak že ze lo b l ag t en zados tu j e , da z a šč i t i ma t e r p r ed t ov r s tn im p rob l emom.Med p r i p r avo na ena i zmed svo j i h p r edavan j v Avs t r a l i j i , j e N ina J ab lonsk i na l e t e l a na š t ud i j o i z l e t a 1978 , k i j e p r eg l edova l a uč inke u l t r av i j o l i čnega s evan j a na fo lno k i s l i no (K i r chwege r , 2001 ) . Fo lna k i s l i na j e v i t amin i z skup ine B , imenovan t ud i B9 . Ke r ga na še t e l o n i sposobno p ro i zva j a t i s amo , ga moramo p r idob i t i i z h r ane , v ka t e r i j e ob i ča jno navzoč v ob l i k i f o l a tov .Fo lna k i s l i na j e nu jno po t r ebna za s i n t ezo nuk l e in sk ih k i s l i n i n p r e tvo rbo neka t e r i h aminok i s l i n . Pomembna j e t ud i z a t vo rbo i n obnovo k rvn ih t e l e sc t e r n j i hovo p rav i l no de lovan j e ( www.k rka . s i / s i / o t c / i zde lk i / t i f o l / , c i t i r ano 28 . 02 . 2008 ) .Že ena u r a i zpos t av l j an j a i n t enz ivn i sončn i sve t l ob i l ahko p r epo lov i ko l i č i no fo l a tov , č e j e t en kože sve t e l . Le neka j t ednov pozne j e j e N ina J ab lonsk i na r ed i l a k l j učno povezavo : na s emina r ju o t emi embr iona lnega r azvo j a j e s l i š a l a , da j e n i zka s t opn j a fo l a tov v močn i ko re l ac i j i s t vegan j em, da s e p r i z a rodku po j av i okva ra v z ap i r an ju h rb t en i čnega kana l a oz . nev ra lne cev i . P r i t ov r s t n i okva r i p r i ha j a do bo l ezn i p r i ka t e r i h s e do j enček l ahko rod i z nepopo lno r azv i t im i možgan i a l i c e lo b r ez h rb t en j ače . Po l eg t ega j e p r i š l a do ugo tov i t ve , da so fo l a t i k l j učnega pomena t ud i z a r a zvo j spe rme . Tako j e p r i š l a do sk l epa , da j e p r av fo lna k i s l i na t i s t a , k i j e t e r j a l a adap t ac i j o na UV sevan j e s t vo rbo me lan ina i n b i s t veno vp l i va l a na evo luc i j o t emnega t ena (K i r chwege r , 2001 ) .

2.2. UV sevanje – prekletstvo in blagoslov: sinteza vitamina D

Zgora j navedena t eo r i j a pa ne pove n i če sa r o evo luc i j i sve t l e j š i h od t enkov kože oz . o evo luc i j sk i p r ednos t i , k i j o j e mode rnemu č loveku p r i ne se l r a zvo j sve t l e j š ega t ena – t ena , k i j e p r ev l adu joč v zmern ih geog ra f sk ih š i r i nah , š e posebe j na ev ropskem kon t i nen tu . Raz l ago za f enomen sve t l e j š ega od t enka kože v zmern ih geog ra f sk ih š i r i nah j e med

6

prv imi poda l b iokemik W. Fa rnswor th Loomis : v svo j i t eo r i j i , k i j o j e z a snova l v 60 - ih l e t i h 20 . s t o l e t j a t r d i , da j e p igmen t i r anos t kože de t e rmin i r ana s po t r ebo t e l e sa po v i t aminu D . Za r az l i ko od fo l a tov / fo lne k i s l i ne , j e v i t amin D odv i sen p r av od pene t r ac i j e na jman j škod l j i vega spek t r a UV sevan j a – UVB ža rkov v v rhn jo p l a s t kože – v rhn j i co . Pod vp l i vom UVB ža rkov p r i ha j a v kož i do p r eob razbe ho l e s t e ro l a v z ače tno fo rmo v i t amina D ka t e r ega dokončno ob l i ko po t em p ro i zvede jo l edv i ce . V i t amin D j e z e lo pomemben za vg radn jo ka l c i j a v kos t i , k a r j e š e posebnega pomena za nosečn i ce i n no rma lno ob l i kovan j e t e r r a s t z a rodka . Po t r eba po v i t aminu D med nosečnos t j o vp l i va na t o , da j e z a ž enske zno t r a j spec i f i čn ih e tn i čn ih skup in posve tu znač i l no , da ima jo za 3 -4% sve t l e j šo po l t od mošk ih . Loomis j e t ako ve r j e l , da so l j ud j e zmern ih i n s eve rne j š i h geog ra f sk ih š i r i n , k j e r j e dnevna sve t l oba š i bke j š a , skoz i evo luc i j o r a zv i l i mehan i zem, k i j e z av i r a l na s t anek p igmen ta /me l an ina i n t ako skoz i kožo p r epušča l več ( z a na r avno s i n t ezo v i t amina D) v i t a l n ih UVB ža rkov . Temen t en p r i popu l ac i j ah v t r opsk ih p r ede l i h pa j e r a z l aga l ko t h ipe rp rodukc i j o me l an ina v namen , da s e z a r ad i močne j š ega sončnega s evan j a t e l o z v i t aminom D ne b i p r edoz i r a lo , s a j j e ve r j e l , da j e p r eve l i ka koncen t r ac i j a v i t amina D v č lovekovem t e l e su t oks i čna . Nasp ro tno N ina J ab lonsk i t r d i , da s e č l oveško t e l o z na r avno s i n t ezo v i t amina D n iko l i ne more p r edoz i r a t i . Teo r i j a Loomisa s e j e v svo j em b i s t vu obd rža l a i n j e N in i J ab lonsk i ponud i l a i dea lno dopo ln i t ev n j ene t eo r i j e o ko re l ac i j i med kožno p igmen tac i j o i n i n t enz i t e t o UV sevan j a . Geo rge Chap l i n i n N ina J ab lonsk i s t a s pomoč jo r ezu l t a t ov mer i t ev i n t enz i t e t e sončnega (UV) s evan j a na Zeml jo , k i j i h j e op rav i l a NASA ugo tov i l a , da l ahko Zeml jo r a zde l i t a na t r i homogene pa sove po i n t enz i t e t i UV sevan j a : - Cona 1 : S r edn j a Amer ika i n več j i ( s eve rn i ) de l Južne Amer ike , sko ra j c e lo tna Af r i ka , JZ , J i n JV Az i j a i n s eve rna po lov i ca avs t r a l skega kon t i nen t a – t ropske geogra f ske š i r inet a pas p r idob i zados tno ko l i č i no UV sevan ja za naravno s i n t e zo v i t amina D če z c e lo l e t o- Cona 2 : ozeml j e Z .D .A , j užn i de l Ev rope i n o s r edn j i de l Az i j e – zmerne geogra f ske š i r inev t em pasu j e en mesec na l e t o , ko UV sevan j e ne zados tu j e za naravno s i n t e t i z i ran j e v i t amina D- Cona 3 : ozeml j e Kanade , Seve rne Ev rope , S ib i r i j e - po larne geogra f ske š i r inepas v ka t e rem pr iman jku j e UV sevan ja za naravno s i n t e zo v i t amina D skoz i v eč ino mesecev v l e t u (Chap l i n , J ab lonsk i , 2002 ) .

S l i ka 3 : Ka r t a i n t enz ivnos t i UV sevan j a na Zeml j i

7

Vi r : Sk in deep , 2002

S pomoč jo ka r t e i n t enz i t e t e UV sevan j a na Zeml jo s t a po t em na red i l a ana log i j o na kožno p igmen tac i j o i n ob l i kova l a svo jo ka r t o , k i b i na j p r i kazova l a i n t enz i t e t o i n r a zpo red i t ev kožne p igmen t i r anos t i po sve tu .

S l i ka 4 : Ka r t a kožne p igmen t i r anos t i po sve tu

Vi r : Sk in deep , 2002

Njuna ka r t a j e t o r e j r e zu l t a t nepos redne ana log i j e i n t enz i t e t e sončnega s evan j a na ba rvn i od t enek kože oz . kožno p igmen t i r anos t i n ne u s t r e za popo ln i r e a lnos t i r a zpo red i t ve kožnega t ena po sve tu . N juna špeku l a t i vna t eo r i j a j e p r e sene t l j i vo t očna na dveh območ j i h , i n s i c e r po t r j u j e va r i a c i j o v kožn i p igmen tac i j i a f r i šk ih i n a z i j sk ih av toh ton ih l j uds t ev , k i ž i v i j o v con i 1 – med 0 i n 25° obeh geog ra f sk ih š i r i n . Ve l i ka možnos t j e , da so va r i a c i j e v i n t enz i t e t i kožnega p igmen ta v t em območ ju de j ansko evo luc i j sk i r e zu l t a t adap t ac i j e na i n t enz i t e t o UV sevan j a sonca . K l jub t emu , da so s e po snovan ju t e t eo r i j e po j av l j a l a š t ev i l na ob j av l j an j a l e - t e v r a zn ih znans tven ih r ev i j ah , pa s e s ama av to r j a s t r i n j a t a z up rav i čeno k r i t i ko , da j e n juna t eo r i j a o snovana na zgo l j na p r edv idevan j i h i n ne de j ansk ih mer i t vah .Kr i t i k i t e t eo r i j e i zpos t av l j a j o ka r t r i de j s t va , k i p r eds t av l j a j o pomembno ne sk l ad j e z n jun im p redv idevan j em, i n s i c e r :

8

a ) de j s t vo , da s t a z a av toh tono p r eb iva l s t vo Južne Amer ike ( Ind i j ance v Ko lumbi j i , Venezue l i i n oba ln ih območ j i h Pe ru j a ) p r edv ide l a enak od t enek kože ko t z a l j uds tva ekva to r i a l ne Af r i ke . V r ea lnos t i j e z a ekva to r i a l ne Af r i č ane znač i l en ve l i ko t emne j š i t en i n p igmen tac i j a j užnoamer i šk ih i nd i j ansk ih p l emen j e ve l i ko b l i ž j a p igmen tac i j i i nd i j ansk ih p l emen i z zmern ih geog ra f sk ih š i r i n v Seve rn i Amer ik i .

b ) de j s t vo , da s t a z a av toh tona p l emena v po l a rnem območ ju s eve rne po lob l e ( Inu i t i v Gren l and i j i i n Kanad i , Saami na Laponskem, A leu t i v s eve rn i i n s eve rovzhodn i S ib i r i j i ) p r edv ide l a , da ima jo sve t l e j š e od t enke kože ko t Skand inavc i . V r e sn i c i j e n j i hov t en t emne j š i .

S l i ka 5 : I nu i t

Vi r : www.nor thabout . com/ga l l e ry2004 /pages /027 .h tm

S l i ka 6 : Šved

9

Vi r : www. the fa . com/Eng land /Sen iorTeam/Coaches /Pos t ings /2003 /09 /SvenCoach .h tm

c ) de j s t vo , da s t a z a popu l ac i j e na s eve rn i geog ra f sk i š i r i n i 55° ( av toh tona l j uds tva Kazahs t ana , Mongo l i j e , sk r a jne s eve rovzhodne Mandžu r i j e , A l eu tov , Lab rado r j a ,…) p redv ide l a , da j e n j i hova p igmen tac i j a enaka p igmen tac i j i Dancev . V r ea lnos t i so t a l j uds tva mnogo t emne j šega t ena .

S l i ka 7 : Mongo l

V i r : www. f l i ckr . com/photos / e forenn io /1367306377 /

Sl ika 8 : Danec

10

Vi r : Wik iped i a : Denn i s Rommedah l

Tore j zda j s t a poznana dva f ak to r j a , k i de lu j e t a vza j emno i n de t e rmin i r a t a po l t p r i l j udeh . Gene ra lno g l edano t a dva de j avn ika omogoča t a j a sne j š i uv id v va r i a c i j o kožne p igmen tac i j e l j uds t ev po sve tu : J ab lonsk i i n Chap l i n p r av i t a , da j e spec i f i čna kožna p igmen t i r anos t r e zu l t a t i skan j a r avnoves j a med za šč i t o p r ed škod l j i v imi vp l i v i UVA sevan j a na na r avno s i n t e t i z i r an j e fo lne k i s l i ne i n med ( za na r avno s i n t ezo V i t amina D) ko r i s t n im spek t rom UV sevan j a – UVB ža rk i . Pomembnos t p r ep l e t enos t i obeh f ak to r j ev j e danes (v č a su g loba l i z ac i j e i n g loba ln ih mig rac i j sk ih g iban j ) emp i r i čno p r eve r j ena . t ako np r . z a t emnopo l t e l j ud i , k i ž i v i j o i zven t r opskega območ j a (Ve l i ka Br i t an i j a , Z .D .A ,…) ve l j a , da so bo l j dovze tn i z a bo l ezn i povezane s poman jkan j em v i t amina D – r ah i t i čnos t , i n j e z e lo pomembno , da posk rb i j o z a z ados t en vnos z v i t aminom D oboga t ene h r ane v t e l o . Po d rug i s t r an i pa j e dokazano , da l j ud j e , k i ima jo sve t e l od t enek kože i n s e p r e se l i j o v t r opska območ j a t r p i j o z a i z j emno povečano s t opn jo fo todeg radac i j e f o lne k i s l i ne , n j i hova koža pa j e i zpos t av l j ena t ako p r eh i t r emu s t a r an ju ko t t ud i t vegan ju za obo l evan j em od kožnega r aka (Chap l i n , J ab lonsk i , 2002 ) .

2.3. Odstopanja od teorije

Dva f ak to r j a z močn im empi r i čn im ozad j em pa oč i t no n i s t a dovo l j , da b i do konca u spe l a r a zvoz l a t i uganko evo luc i j e kožne p igmen tac i j e p r i sodobnem č loveku . I z j eme , k i so b i l e i zpos t av l j ene ko t ne sk l ad j a s t eo r i j o N ine J ab lonsk i i n Geo rgea Chap l i na so dovo l j i z s t opa joče , da s e j e po j av i l a t e žn j a z a dopo ln i t ev poman jk l j i ve vednos t i o evo luc i j i kožne p igmen t i r anos t i .

11

2.3.1. Etiologija svetle polti

Vse a rheo lo ške na jdbe , k i p r i č a jo o po l t i na š ih p r edn ikov so v popo lnem sosk l ad ju z emp i r i čno močne j šo i n znans tveno bo l j uve l j av l j eno t eo r i j o evo luc i j e mode rnega č loveka imenovano " I z Af r i ke 2" ( ang . OOA2 – Ou t Of Af r i c a 2 ) . F i l ogen t sko -geog ra f ske ana l i z e m i tohondr i j ske DNK nakazu j e jo na t o , da j e b i l o območ j e Ba l t i ka i n Seve rnega mor j a p r ed p r i b l i žno 20 .000 l e t i z a r ad i na s topa zadn j ega maks imuma p l e i s t ocenske po l eden i t ve pod vp l i vom i z r az i t e depopu l ac i j e . Naš i p r edn ik i so s e t ak ra t umakn i l i na sk r a jne j užne p r ede l e ev ropskega kon t i nen t a (Špan i j a , I t a l i j a , j užna F ranc i j a ) . Na pod l ag i t eh ugo tov i t ev znans tven ik i sk l epa jo , da j e do j a sne d i s t i nkc i j e i n va r i a c i j e v kožn i p igmen t i r anos t i mode rnega č loveka na j b i z ače lo p r i ha j a t i š e l e po obdob ju zadn j ega maks imuma p l e i s t ocenske po l eden i t ve (p r ed p r i b l i žno 16 .000 l e t i ) , ko so s e po umiku l eden ikov l j ud j e b i l i zmožn i na se l j eva t i v p r ede l e v i š j i h geog ra f sk ih š i r i n . Po t rd i t ev t e domneve t eme l j i na dveh a rheo lo šk ih na jdbah : - p rva na jdba j e j amska ume tnos t , k i so j o odk r i l i v k r a ju po imenu La Made l a ine v f r ancosk i r eg i j i Dordogne i n j e p r i č a ku l t u r e zgo rn j ega pa l eo l i t i ka imenovane Magda l en i enska ku l t u r a . S l i ka na j amsk i s t en i up r i z a r j a moške v l ovu na s rne . Mož j e so na s l i kan i v t emno- r j av ih od t enk ih , n j i hov p l en pa v sve t l o - r j avem. S l i ka j e da t i r ana v obdob j e med 15 – 13 .000 l e t naza j i n sodeč po n j e j znans tven ik i sk l epa jo , da na š i p r edn ik i v t em ča su š e n i so i zgub i l i svo j e t emne j še po l t i .

S l i ka 9 : Magda l en i anska j amska s l i ka

Vi r : The Pa l eo -Et io logy o f Human Sk in Tone

12

- d ruga na jdba s t a eg ipčansk i sku lp tu r i , k i s t a na s t a l i oko l i 2613 p r . n . š t . , p r ed sko ra j 5 . 000 l e t i . Na sku lp tu r ah s t a upodob l j ena eg ipčansk i p r i nc Raho t ep i n n j egova žena Ne f r e t , oba p r i padn ika zgodn j ega obdob j a č e t r t e d ina s t i j e s t a ro - eg ipčanskega k r a l j e s t va . On j e t emne po l t i , ona pa roza ( sve t l e ) .

S l i ka 10 : P r i nc Raho t ep i n n j egova žena Ne f r e t

V i r : The Pa l eo -Et io logy o f Human Sk in Tone

Seveda pa zgo ra j naveden i dokaz i z Magda l en i anske dobe ne imp l i c i r a na t o , da so b i l i l j ud j e p r ed na s topom maks imuma zadn j e l edene dobe t emne po l t i ko t podsaha r sk i Af r i č an i . Dokaz i mo leku l a rne gene t i ke nakazu j e jo na t o , da so na š i p r edn ik i ime l i t en bo l j podoben t enu današn j i h E t i op i j c ev a l i Ko i san idov (g rmiča r j i a l i Ho t en to t i v Af r i k i ) , k i j e sve t l e j š i od t ena l j uds t ev podsaha r ske Af r i ke . S l edn j i na j b i b i l p r av t ako pozne j š a p r i l agod i t ev na oko l j ske zah t eve .

13

Sl ika 11 : P r eds t avn ik Ko i san idov Vi r : Wik iped i a : Kho i san

Venda r nobeden od zgo ra j naveden ih dokazov ne po t r j u j e de j s t va , da so v se sve tovne č loveške popu l ac i j e ime l e dovo l j č a sa , da s e p r i l agod i j o na l oka lne zah t eve . Po l i nez i j c i np r . so p r i č e l i s ko lon i zac i j o Pac i f i ka š e l e p r ed 3000 l e t i i n so doseg l i Novo Ze l and i j o š e l e oko l i 700 l e t naza j . B i s t vo t e t eo r i j e j e , da č e so ime l i Ev rope j c i dovo l j č a sa , da so pos t a l i sve t l opo l t i , po t em so za podoben r azvo j kožne p igmen t i r anos t i ime l i dovo l j č a sa t ud i Az i j c i , I nu i t i , A l eu t i i n Saami ž iveč i na enak ih geog ra f sk ih š i r i nah . Na d rug i s t r an i pa so amer i šk i I nd i j anc i ž i več i v t r opskem pasu ime l i p r av t ako dovo l j č a sa , da b i r a zv i l i po l t ko t j o ima jo podsaha r sk i Af r i č an i . A venda r s e t o n i zgod i l o . Za to j e f ak to r evo luc i j e sve t l e po t i p r i Ev rope j c ih po t r ebno po i ska t i d rug j e ko t v č a sovnem okv i ru . P r av r azumevan j e , da j e sve t e l t en p r i l agod i t ev , k i omogoča na ravno s i n t e t i z i r an j e v i t amina D v v i š j i h geog ra f sk ih š i r i nah j e t i s t i k l j uč , k i omogoča r e š i t ev en igme e t i o log i j e ev ropske sve t l e po l t i .

2.3.1.1. Dieta oz. način prehranjevanja in vitamin D

Odgovor , k i ponu j a dopo ln i l o k t eo r i j i evo luc i j e kožne p igmen tac i j e č l ovešk ih skup in s e naha j a p r av v d i e t i spec i f i čn ih skupnos t i oz . n j i hovem nač inu p r eh ran j evan j a . V p redzgodov inske obdob ju l j ud j e n i so mog l i konzumi ra t i z v i t aminom D oboga t enega mleka i n ž i t a r i c , so pa ( sodeč po s l i kah v j amah) konzumi ra l i zna tne j š e ko l i č i ne mesa i n r i b . Ke r so p r av t a ž i v i l a boga to za ložena s t em v i t a l n im mine ra lom, s e p r edpos t av l j a , da j e posamezn ik s h r ano i n z na r avn im s in t e t i z i r an j em v t e l o vnese l z ados tno ko l i č i no v i t amina D . Po ocen i zd ravs tven ih o rgan i zac i j j e p r i po roč l j i va dnevna ko l i č i na zauž i t ega mine ra l a nek j e oko l i 400 IU (p r i b l i žno 10 mik rog ramov /dan ) . P r av r i b j e o l j e i n r i be t e r mor ska h r ana ( r akc i , j egu l j a ,…) i n meso (gove j a j e t r a , goved ina , sv in j i na , p i š čanec ) t e r j a j c a so ž iv i l a , k i s e ponaša jo z na jv i š j o v sebnos t j o v i t amina D , po d rug i s t r an i pa j e z a r a s t l i n sko h r ano

14

znač i l na min ima lna a l i c e lo n i če lna v sebnos t . N ina J ab lonsk i j e mnen j a , da j e p r av d i e t a v kombinac i j i z g loba lno r azpo red i t v i j o UV sevan j a t i s t a , k i j e od l j uds t ev , t e r j a l a spec i f i čne adap t ac i j e v smi s lu kožne p igmen tac i j e . N j ena t r d i t ev j e , da j e mode rn i č l ovek , ko s e j e z ače l p r e se l j eva t i od ekva to r j a v Ev ropo , S ib i r i j o na območ j e Ark t i ke i n Be r ingovega p r e l i va v sk l adu z zman j ševan j em in t enz i t e t e UV sevan j a z ače l r a zv i j a t i sve t l o - r j avo / bež po l t , k i mu j e omogoč i l a z ados tno pene t r ac i j o UVB ža rkov . Tako s e j e po j av i l a po l t , k i j e znač i l na za v se č loveške popu l ac i j e nad 55 - im vzpo redn ikom seve rne geog ra f ske š i r i ne , r a zen za Ev rope j ce .Ka j pa j e t i s t o ka r j e Ev rope j ce pahn i l o , da so zače l i ods topa t i od sp lo šnega t r enda v g loba ln i ( de )p igmen tac i j i ? Odgovor na t o vp ra šan j e t i č i v en i i zmed k l j učn ih ku l t u rn ih r evo luc i j p r i mode rnem č loveku , t . j . v z ače tku ukva r j an j a s kme t i j s t vom oz . kme tovan j a . Kme t i j s t vo s e j e na jp r e j z ače lo na B l i žn j em Vzhodu p red p r i b l i žno 7 .000 l e t i i n s e po t em r az š i r i l o do območ j a Ba l t i ka oko l i 3 . 000 p r . n . š t . . Z zače tkom kme tovan j a j e p r i š l o do d r a s t i čne sp r emembe v p r eh ramben ih navadah Evrope j cev . Z go j en j em po l j ede l sk ih ku l t u r j e t ako p r i š l o do t r enda zman j ševan j a odv i snos t i od mesa i n vnosa mesn ih ž iv i l v t e l o , i n s t em tud i do vnosa v i t amina D . Na ravn i odz iv t e l e sa na novo p re i zkušn jo j e t ako b i l doda tno zav i r an j e p ro i zvodn j e p igmen ta i n s t em pos l ed i čno nada l j n j a dep igmen tac i j a p r i ev ropsk ih p l emen ih , s a j j e b i l o t e l o ed ino na t a nač in zmožno na ravne s i n t eze zados tne ko l i č i ne v i t a l nega v i t amina D . To re j povsod k j e r j e obs to j č l oveka t eme l j i l na po l j ede l s t vu j e t emu s l ed i l a t ud i kožna p igmen tac i j a : več j a j e b i l a odv i snos t p r ež ive t j a od po l j ede l sk ih ku l t u r bo l j nap redna j e b i l a t ud i dep igmen tac i j a kože . Ta po j av s e j e uve l j av i l v se do 55 -ega vzpo redn ika s eve rne geog ra f ske š i r i ne , s a j so nap re j od t ega na r avn i pogo j i z a kme tovan j e sko ra j v popo lnos t i neugodn i : i z j emo p reds t av l j a j o l e območ j a Seve rne Ev rope ob oba l ah A t l an t skega ocena na ka t e r a ugodno vp l i va t ope l z a l i v sk i t ok – t a t ok b l až i k l ima t ske r azmere i n omogoča p r i de lovan j e po l j ede l sk ih ku l t u r t ud i ob oba l ah d r žav Skand inavskega po lo toka , nad 55 - im vzpo redn ikom. P rav za r ad i neugodn ih k l ima t sk ih r a zmer za kme tovan j e na območ ju nad 55 - im vzpo redn ikom so av toh tona p l emena t eh območ i j o s t a l a zve s t a svo j im t r ad i c iona ln im d i e t am / p r eh ramben im navadam, k i so t eme l j i l e na ž iv i l i h boga t i h z v i t aminom D: Inu i t i – mor sk i s e sa l c i ( t j u ln j i ,…) , A leu t i – r i be , Saami – s eve rn i j e l en i , Mongo l i – kon j i i n amer i šk i I nd i j anc i – b i zon i . Za rad i š e vedno zados tnega vnosa v i t amina D s p r eh rano so p r i padn ik i t eh p l emen l ahko obd rža l i svo jo t emne j šo po l t , k i j im omogoča za šč i t o p r ed odbo j em UVA sevan j a od za snežen ih (be l i h ) pov r š in . G lavn i z ad ržek p r ed s l edn j im dopo ln i l om t eo r i j e o e t i o log i j i kožne p igmen t i r anos t i j e t a , k i s e t i č e r e l a t i vno k r a tkega ča sovnega okv i r j a v ka t e r em na j b i p r i ha j a lo do p roce sa dep igmen tac i j e . Neka t e r i znans tven ik i ve r j ame jo , da j e 5 – 6 .000 l e t enos t avno p r ema lo ča sa z a t ov r s tno gene t sko sp remembo . Venda r pa s e j e po j av i l , dokaz , k i po t r j u j e de j s t vo , da j e b io lo šk i o rgan i zem skoz i p roce s evo luc i j e zmožen r e l a t i vno h i t r e adap t ac i j e , kada r j e v vp ra šan ju povečana zmožnos t r ep roduk t i vnega u speha : dokaz t i č i v r a zvo ju l ak tozne

15

pe r s i s t ence . Gre za p r i l agod i t ev na mlečn i s l adko r imenovan l ak toza , k i omogoča l j udem no rma lno už ivan j e m leka , š e posebe j pomembno v ča su do j en j a . Dokaz i kaže jo na t o , da s l edn j a p r i l agod i t ev v Pa l eo l i t i ku š e n i b i l a r a zv i t a : t ako evo luc i j a sve t l e po l t i ko t l ak tozna pe r s i s t enca na j b i b i l i š e l e Neo l i t sk i p r i l agod i t v i , t o r e j r a zmeroma pozn i adap t ac i j i . S l edn j e po t r j u j e de j s t vo , da so evo luc i j ske sp r emembe , k i s e nepos redno do t i ka jo adap t ac i j v sk l adu s povečano zmožnos t j o z a r ep roduk t i vn i u speh t i s t e v r s t e sp r emembe , k i s e l ahko odv i j e j o r a zmeroma h i t r o – ž e v obdob ju pa r 100 gene rac i j .Ka r z adeva sve t l o - r j ave od t enke p r i po tomc ih s r edn j eamer i šk ih i n j užnoamer i šk ih Ind i j ancev p r eb iva joč ih v con i 1 : t uka j g r e de j ansko za t e sno povezavo pe t i h genov , k i so e l emen ta rnega pomena za t emno kožno p igmen tac i j o .Vseh pe t genov v kombinac i j i vp l i va na t emno po l t kože i n odso tnos t ž e s amo enega od t eh l ahko d r a s t i čno sp remen i man i f e s t a c i j o p igmen t i r anos t i kože . Raz log za f enomen sve t l o - r j ave po l t i amer i šk ih Ind i j ancev v con i 1 t i č i p r av v zgo rn j i r a z l ag i , i n s i c e r s e domneva , da so v č a su mig rac i j skoz i c en t r a lno i n s eve rno Az i j o i n nada l j e Be r ingov p re l i v , z a r ad i š i bke j š ega s evan j a gen i z ado l žen i z a t emno p igmen tac i j o z ače l i dož iv l j a t i mu tac i j e oz . p r eob razbe . Namreč , z a man i f e s t a c i j o sp r emembe v p igmen tu j e dovo l j ž e r ah l a mu tac i j a p r i enem i zmed ka t e r i hko l i genov zado l žen ih za t emno po l t . Enk ra t , ko j e gen i zgub l j en , pa več n i možnos t i , d a b i s e pov rn i l . P r i l agod i t ev t eh l j ud i na oko l j ske pogo j e t ako pos t ane p r edvsem ku l t u rnega znača j a oz s e man i f e s t i r a skoz i ku l t u rno adap t ac i j o : sve t l a ( z a šč i t na ) ob l eka ,… ( The Pa l eo -E t i o logy o f Human Sk in Tone , 2002 ) .

3. Evolucija kožne pigmentacije in spolna selekcija

Evo luc i j a sve t l e po l t i , ko t j e na jbo l j znač i l na za območ j e oko l i Ba l t i škega mor j a , j e z a svo jo r az l ago dob i l a t ud i a l t e rna t i vno t eo r i j o , k i j o j e p r eds t av i l Pe t e r F ros t : t a t eo r i j a v svo j i h ipo t ez i p r av i , da j e evo luc i j a sve t l e ( ba l t i ške ) po l t i pos l ed i ca spo lne s e l ekc i j e . Teo r i j a p r av i , da j e v evo luc i j i p r i š l o do s imu l t anega po j av l j an j a a l e l a , k i z av i r a na r avno p rodukc i j o me l an ina i n a l e l a , k i p r e f e r i r a sve t l o po l t p r i i zb i r i spo lnega pa r t ne r j a . I n t e r akc i j a i n ko l abo rac i j a med t ema dvema genoma na j b i povz roč i l a vedno več j i r ep rodukc i j sk i u speh p r i posamezn ik ih , k i so nos i l c i l e - t eh . Ravnoves j e med a l e loma v ko l abo rac i j i s e j e vzpos t av i l o p r av na t očk i , k j e r j e posamezn ik / - ca b i l r avno p r av p igmen t i r an , da s e j e z a šč i t i l p r ed škod l j i v imi vp l i v i UVA ža rkov i n r avno p r avšn j e po l t i , d a j e b i l z ago tov l j en n j egov /n j en več j i r ep roduk t i vn i u speh . F ros t j e p r ep r i č an , da r a z l aga v od t enku po l t i med spo loma p r i av toh ton ih l j uds tv ih z območ j a Ba l t i ka t i č i p r edvsem v spo ln i s e l ekc i j i i n r a z logu , da mošk i z a svo j e spo lne pa r t ne rke p r e f e r i r a j o ž enske s sve t l e j šo po l t j o . F ros t ve r j ame , da za r ad i š i bkega UV sevan j a na območ ju Ba l t i ka p r i l j uds tv ih n i b i l o po t r ebe po na ravn i z a šč i t i , k i b i p r ep rečeve l a škod l j i v im UV ža rkom, da p r i čne jo i zv r ševa t i na r avno s e l ekc i j o i n j e p r av za r ad i t ega t uka j l ahko s t op i l a v o sp red j e p r av spo lna s e l ekc i j a , k i p r e f e r i r a sve t l e od t enke kože , š e posebe j p r i

16

ženskem spo lu . S l edn j a h ipo t eza zagova r j a domnevo , da bo l j ko g r emo od ekva to r j a p ro t i s eve ru , man j ša j e po t r eba po me lan inu i n s t em za šč i t o p r ed škod l j i v imi UV ža rk i i n več j a j e možnos t , da s e kožna p igmen tac i j a p r i čne r azv i j a t i pod vp l i vom spo lne s e l ekc i j e : po t emtakem b i mora lo ve l j a t i , d a bo l j ko g r emo p ro t i s eve ru več j e so r a z l i ke v t enu med mošk im in ž ensko . Po op rav l j en ih mer i t vah kožnega t ena s ka t e r im i so ho t e l i dokaza t i t o h ipo t ezo so ugo tov i l i , d a g r e z a napačno domnevo , s a j j e r e l a t i vna r az l i ka med po l t j o mošk ih i n ž ensk p r i l j uds tv ih s s eve ra enaka r e l a t i vn i r a z l i k i v od t enku med spo loma p r i av toh ton ih a f r i šk ih l j uds tv ih . Spo ln i d imor f i z em v kožn i p igmen tac i j i j e s i c e r j a s en dokaz , da j e spo lna s e l ekc i j a t uka j mora l a od ig r a t i neke v r s t e v logo . Za ženske j e znač i l no , da oh ran i j o svo j e m lados tne po t eze d l j e č a sa ko t mošk i , s t em pa t ud i vp l i va jo na upočasn j en r azvo j p igmen ta . Namreč , p igmen t p r i de do svo j ega i z r aza š e l e v od ra s lo s t i . Na pod l ag i t ega znaka i n pa t ud i de j s t va , da s e j e skoz i evo luc i j o p r i ž enskah zaus t av i l a po ra ščenos t ob raza , so po t em sk l epa l i , da j e sve t e l t en mogoče zgo l j pos l ed i ca oz . eden i zmed s t r ansk ih p roduk tov , k i ga s s ebo j nos i a l e l , k i p r e f e r i r a oh ran j an j e m lados tnega v ideza p r i ž enskem spo lu oz . o t ro šk ih po t ez . Venda r pa z go tovos t j o ne moremo t rd i t i , d a j e t emu r e s t ako . Mošk i mogoče r e s go j i j o gene t sko p r e f e r enco do pa r t ne rk s sve t l e j šo po l t j o i n č e j o , po t em ( sodeč po s t opn j i spo lnega d imor f i zma) g r e z a koma j opazno p r e f e r enco . A l i pa go j i j o gene t sko p r e f e r enco do mlados tn ih po t ez p r i ž enskah , ka t e r i h z ad rževan j e na r ed i ž enske p r i v l ačne j š e , i n so po t em sve t l a po l t , n i ž j a r a s t i n nepo ra se l ob raz zgo l j s t r ansk i p roduk t i t ega gena . To j e z e lo t e žko dokaz l j i v f enomen i n mogoče n iko l i ne bomo vede l i t očnega vz roka (Sexua l Se l ec t i on and t he Co lo r L ine , 2007 ) .

17

ZAKLJUČEK

Fenomen evo luc i j e kožne p igmen tac i j e j e eden i zmed f enomenov , k i mu vča s ih man jka zados tne emp i r i čne pod l age (np r . koža s e , ko t več ina č loveškega t e l e sa , po smr t i r a zg rad i ) , n j egova r az l aga vča s ih z apade pod okv i r špeku l a t i vn ih h ipo t ez i n t eo r i j ( np r . spo lna s e l ekc i j a & evo luc i j a sve t l e po l t i ) a l i pa s e n j egovega r az l agan j a l o t i j o ( "napačne" ) vede , ka t e r i h pa r ad igma j e vezana i zk l j učno na d ružbeno s f e ro – zgo l j d ružben i a spek t de š i f r i r an j a t e uganke j e v p r e t ek lo s t i u s t va r j a l t eo r i j e , k i so po t em s luž i l e ko t a l i b i z a u s tva r j an j e d ružbenega koncep t a r a se i n s t em pod l age za i zva j an j e r a sne po l i t i ke . Z na logo s em p reve r j a l na ka t e r i s t opn j i smo v današn j em ča su , ko r az l agamo f enomen kožne p igmen t i r anos t i i n s ka t e r i h zo rn ih ko tov mu skuša p r i s t op i t i sodobna vednos t . S t em , ko s e j e v r e cen tnem obdob ju r az i skovan j a t ega f enomena vzpos t av i l a p r e l im ina rna t e za , da j e kožna p igmen tac i j a eden i zmed f eno t i p i čn ih znakov , k i j e pos l ed i ca p r ep l e t a geog ra f skega oko l j a , k l ima t sk ih znač i l nos t i i n p r eh ran j eva ln ih navad , s e j e na r ed i l ve l i k ko rak k odk r ivan ju n j egovega de j anskega ozad j a . Nas t anek i n r a zvo j gene t i ke ko t vede , j e t i s t i de j avn ik , k i j e vednos t o f enomenu p igmen t i r anos t i kože sp r av i l do p rog re s i j e : s pomoč jo gene t i ke so p rv i č znans tveno dokaza l i , da več ina gene t sk ih r a z l i k p r i sodobnem č loveku (85%) obs t a j a zno t r a j posamezn ih popu l ac i j , 7% med popu l ac i j ami zno t r a j r a sne skup ine i n l e 8% med samimi r a sami (Š t e f anč i č , 2007 ) .S pomoč jo gene t i ke j e š e bo l j z r a s l a b io log i j a , ka t e r e pos t avke za evo luc i j o kožne p igmen tac i j e so t i s t e pos t avke , k i danes ponu j a jo na jbo l j znans tvene dokaze p r i r a z l ag i l e - t e . Znans tven i dokaz i kaže jo s l edeče : z a šč i t a t e l e sa p r ed škod l j i v imi uč ink i UV sevan j a i n po d rug i s t r an i mehan i zem za i zko r i š čan j e ko r i s t n ih uč inkov UV sevan j a s t a t i s t a k l j učna r az loga , k i de lu j e t a skupa j i n v na jveč j i me r i de t e rmin i r a t a p igme t i r anos t kože i n r a zpo red i t ev l e - t e po sve tu . Ko t t r e t j i z e lo močan f ak to r i n dopo ln i l o k vzpos t av l j an ju spec i f i čnega kožnega p igmen ta pa s e po j av l j a d i e t a oz . p r eh ran j eva lne navade l j uds t ev . To re j l ahko z go tovos t j o z a t rd im , da j e kožna p igmen tac i j a zgo l j s t va r spec i f i čne adap t ac i j e na spec i f i čne oko l j ske zah t eve z namenom oh ran j an j a o rgan i zma p r i ž i v l j en ju i n s t em (po p r i nc ipu na ravne s e l ekc i j e ) z ago t av l j an j a r ep roduk t i vnega u speha t i s t i h , k i so s e u spe l i na jbo l j e adap t i r a t i .

18

Viri in literatura

Chaplin, G., Jablonski, N., 2002. Skin deep. URL: http://www.direct-ms.org/pdf/VitDGenScience/Jablonski%202002%20Skin%20color.pdf

Ki rchwege r , G . , 2001 . The b io logy o f sk in co lo r : b l a ck and wh i t e . URL: http://www.pbs.org/wgbh/evolution/library/07/3/text_pop/l_073_04.html

Sweet, W., F., 2007. Sexual selection and the color line. URL: http://www.backintyme.com/essays/?p=38

Sweet, W., F., 2002. The paleo-etiology of human skin tone. URL: http://backintyme.com/essays/?p=4

Šte f anč i č , M. , 2007 . O r azno l i kos t i č l oveš tva . GEA. Le tn ik 17 , ma rec , s t r . 12 -23

URL: h t t p : / /www.k rka . s i / s i / o t c / i zde lk i / t i f o l /

19