NESS

I SLO

VENI

JA

www.finance.siFINANCE, četrtek, 31. januarja 2008

30, 31

OGLASNA PRILOGA

NESSI vidi napredek v odprtih standardih in modelihSlovenska Tehnološka platforma za programsko opremo in storitve (NESSI Slovenija) želi kot odprt mrežni sistem pospešiti ustvarjanje in širjenje znanja, vpeljavo novih tehnologij v poslovno in osebno življenje ter večanje konkurenčnosti celotnega gospodarstva.

»NESSI je organizirana kot popolnoma

odprta skupnost, v kateri lahko sodelujejo

tako podjetja kot tudi posamezniki, ki imajo

potenciale za razvojne projekte,« pravi dr.

Tomaž Domajnko, predsednik tehnološke

platforme NESSI Slovenija. 30, 31

30 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, četrtek, 31. januarja 2008 NESSI SLOVENIJA 31www.finance.si

FINANCE, četrtek, 31. januarja 2008

Evropska tehnološka platforma NESSI (Networked European Software & Services Initiative, Tehnološka platforma za programsko opremo in storitve) se ukvarja s področjem programske opreme in storitev, in to tako z vidika razvoja infrastrukturnega ogrodja kot z vidika organizacijskih, pravnih in metodoloških podlag. Vse to je potrebno za uveljavitev storitveno naravnanega in na znanju temelječega gospodarstva.

Omenjene predpostavke lahko pripomorejo k večji blaginji in kakovosti življenja v informacijski družbi. NESSI (http://www.nessi-europe.com/) v svojem strateškem programu opredeljuje cilje, ki naj bi jih Evropa dosegla na ob-ravnavanem področju do leta 2010 oziroma 2020, hkrati pa izvaja aktivnosti, usmerjene k uresničitvi zastavljenega pro-grama, tudi v povezavi z drugimi tehnološkimi platformami.

Evropske dimenzijeNESSI postavlja svoje

raziskovalno-razvojne ak-tivnosti v evropske dimenzije in odraža celotno vrednostno verigo nove ekonomije znanja. Glavna evropska politika raz-voja zagovarja izboljšave na področju kakovosti življenja in povezovanja državljanov s pomočjo informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij. Pri tem želi upoštevati perspektive vseh članov EU, saj mora imeti evrop-ski prebivalec neposredno ko-rist od rasti »ekonomije znanja«, pa naj si bo v vlogi zaposlenega, delodajalca ali zgolj uporabnika vladnih, komercialnih in drugih storitev.

Slovenska zgodbaSkladno z evropsko vizijo

se je vzpostavila tudi sloven-ska Tehnološka platforma za programsko opremo in sto-ritve. Ta želi kot odprt mrežni

sistem pospešiti ustvarjanje in širjenje znanja, vpeljavo novih tehnologij v poslovno in osebno življenje ter večanje konkurenčnosti celotnega gos podarstva z naslednjimi lastnostmi: globalizacija in tehnološke inovacije, odprto-kodni standardi, povezovan-je, uporabniška naravnanost, kontekstno odvisno obnašanje, zasebnost, prilagodljiva tehnologija (prehod iz pro-gramiranja v sestav ljanje), k uporabniku usmerjeno inženirstvo, multidisciplinar-nost ter lažje vključevanje malih podjetij v posamezne segmente razvoja.

Odprtokodni modelKot eden ključnih načel na-

predka so opredeljeni odprti standardi in modeli, ki so se uveljavili kot verodostojna pot do kakovostnih programskih komponent, storitev in rešitev. Prilagodljivost in odzivnost po-slovnih procesov bo podprta z razvojem in uporabo interope-rabilnih in odprtih standardov, ki bodo omogočili oblikovanje novega »odprtostoritvenega« trga in poenostavitev medna-rodnega poslovanja. V prihod-nosti bo celoten sistem naklon-jen dinamičnemu oblikovanju novih »ekosistemov«, ki bodo ugodni tudi za specializirana mala in srednja podjetja (SME), hkrati pa bodo upoštevali in ohranjali značilnosti lokalnih okolij (jezik, kultura, lokalni tržni pogoji).

Strateška področja NESSI Slovenija

V začetku leta 2006 so na GZS potekale delavnice, na ka-terih so sodelovali posamezni-ki, ki v slovenskih podjetjih in organizacijah skrbijo za razis-kovalno-razvojne usmeritve. Skozi razpravo in kritično presojo strategij in usmeritev razvoja posameznih akterjev na področju programske opreme in storitev v Sloveniji so opre-delili sedem strateških področij raziskav. Njihov podrobni opis je na voljo v strateškem razvoj-

nem programu na spletni strani www.nessi-slovenia.com.

Udejanjanje ciljev Skladno s celostno vizijo

delovanja platforme NESSI bodo v sklopu konkretnih pro-jektov (skupin) članov nacio-nalne platforme obravnavana tri horizontalna področja. Ta obsegajo infrastrukturno ra-ven, raven integracije storitev in raven semantike ter tri ver-tikalna področja: zaupanje in varnost, kakovost in zaneslji-vost ter upravljavske storitve. K podpori uresničevanja za-stavljenih ciljev so usmerjeni tudi mehanizmi za spodbujanje raziskav in razvoja, ki jih zago-tavljata tako slovenska država kot EU.

Storitvene infrastrukture za povezovanje

Lansko jesen so na GZS po-tekale delavnice, na katerih so se srečevali predstavniki vseh nacionalnih tehnoloških plat-form in poskušali poiskati stične točke oziroma preseke in določiti ožje prednostne raz-vojne teme. Tehnološka plat-forma za programsko opremo in storitve je skupaj z drugimi platformami pripravila temo Storitvena znanost ter infra-strukture za povezovanje, e-poslovanje in e-vsebine. Ta predvideva oblikovanje interdiciplinarnih projekt-nih skupin, v okviru katerih bodo: razvijali e-storitve in e-vsebine na različnih področjih, vzpostavili storitveno gos-podarstvo, kjer so storitve uporabljene in prilagojene posameznim uporabnikom, organizacijam in področjem ter jih je možno medsebojno povezovati v celostne storitve za končne uporabnike, uskladi-li in harmonizirali obstoječe in nove koncepte, pristope, metodologije in tehnologije z zakonodajo, pravili, politi-kami ter dobrimi praksami, izkušnjami in pristopi. S tem bodo zagotavljali uporabne vrednote tako za posameznike kot organizacije.

»Pripomoči želimo k dokončni uresničitvi vizije o povezovanju, sodelovanju in poslovan-ju v svetu brez meja, svetu virtualnih organ-izacij in skupnosti, kjer je znanje glavna dobrina in kjer informacije potu-jejo s hitrostjo misli, storitve pa so dostopne vsakomur in povsod,« sta na začetku našega pogovora poudarila dr. Tomaž Domajnko, predsednik, in dr. Marjan Heričko, strokovni koordinator Tehnološke platforme za programsko opremo in storitve (NESSI Slovenija).

Kakšno je poslanstvo NESSI?

H e r i č k o : S l o v e n s k a Tehnološka platforma za pro-gramsko opremo in storitve, povezana z evropsko tehnološko platformo NESSI (Networked European Software & Service Initiative, op. p.), je odprto mes-to združevanja znanj, strategij in potencialov za hitrejši razvoj mednarodno konkurenčne in prodorne panoge. Spodbud-ili bomo večjo povezljivost in globalno dostopnost ele-ktronskih in informacijskih storitev ter vsebin. Poleg tega želimo, da bi se raziskovalna spoznanja in nove tehnologi-je čim hitreje prenesli tako v poslovno kot zasebno življenje. Zelo pomembno je tudi, da ugotovimo, katere tehnologije manjkajo za celostne rešitve. To pa moramo storiti tako, da se delo ne bo podvajalo in da ne bomo razvijali stvari, ki jih trg ne potrebuje ali za to nimamo dovolj kritične mase.

Kakšen pa je interes podjetij, ki so združena v platformi?

Domajnko: Podjetja si želijo, da se sliši njihov glas, se pravi glas industrije. Podjetja imajo opredeljene razvojne smernice in želijo svoje naložbe usmer-iti v področja, ker je mogoče pričakovati čim večjo povrni-tev vložka.

Ali lahko na kratko opišete zgodovino?

H e r i č k o : S l o v e n s k a tehnološka platforma je bila vz-postavljena predlani. Zgledovali smo se po evropskih tehnoloških platformah, ki so industrijsko usmerjene in vodene pobude. Take platforme zagotavljajo, da se rezultati in dosežki razvojno-raziskovalnega dela preobliku-jejo v konkretne tehnologije, procese in produkte, ki jih je mogoče tržiti. Potrebujemo pa konkretno in realno okolje, v katerem lahko te inovativne rešitve in storitve ovrednotimo in izboljšujemo.

Koliko članov je zdaj v tehnološki platformi?

Domajnko: Slovenska tehnološka platforma za pro-gramsko opremo in storitve združuje več kot 50 slovenskih podjetij. Poleg njih so vključene še raziskovalne in akademske ustanove. Vsi ti akterji skupaj razvijajo nove pristope, tehnike, orodja, metode in tehnologije na področju programske opreme in na informacijskih tehnologijah temelječih storitev.

Kako deluje vaša tehnološka platforma?

Domajnko: Odprti smo za vse akterje, ki želijo sodelovati pri različnih projektih. Naše delovanje je pregledno, odločitve pa se sprejemajo z glasovanjem.

Udeležence druži skupni interes, povezan z aktivnim razvojem področja programske opreme in storitev v Sloveniji.

Kot vem, imate tudi organe. Ali jih lahko na kratko opišete?

Heričko: Najširše telo tehnološke platforme je zbor udeležencev. V njem so vse za-interesirane fizične in pravne osebe. To je najvišji organ, ki voli oziroma potrjuje člane koordi-nacijsko-izvršilnega odbora.

Kakšne so njegove naloge?Heričko: Odbor vodi

tehnološko platformo in skrbi za njeno tekoče delovanje. Odgov-oren je tudi za vzdrževanje stikov z evropsko platformo NESSI. V tem odboru je deset članov, med katerimi je osem predstavnikov podjetij, strokovni koordinator kot predstavnik akademskih us-tanov in predstavnik države.

Domajnko: NESSI je organ-izirana kot popolnoma odprta skupnost, v kateri lahko sode-lujejo tako podjetja kot tudi posamezniki, ki imajo poten-ciale za razvojne projekte. Edini pogoj je, da so strategije, razvo-jne točke in dokumenti javnega značaja in da niso zaščiteni. To pomeni, da ima celotna družba prosti dostop in lahko kdorkoli izkorišča identificirane poten-ciale s svojega vidika.

Ali lahko slovenska podjetja postanejo bolj prepoznavna tudi v Evropi?

Heričko: Zagotovo. To je zelo zanimiv vidik tako platforme kot celote kot tudi posameznih podjetij. Letos smo na povabi-lo evropske NESSI predstavili delovanje slovenske tehnološke platforme na generalni skupščini v Bruslju. Slovenija je ena izmed štirih držav, ki se redno pojav-

[ NESSI ] Tehnološka platforma za programsko opremo in storitve

Vrata so na široko odprta

Tako industrija kot javni sektor se spreminjata pod vplivom globalizacije in tehnoloških inovacij. Pou-darek se prenaša od proiz-vodov k storitvam in vse-binam, tako na področju poslovanja kot pripadajočih informacijskih rešitev. Od monolitnih, nepovezanih rešitev se pomikamo k storitvenim komponentam ter prilagodljivim rešitvam in storitvam. Uveljav ljanje odprtih standardov in

odprtokodnih rešitev vodi k oblikovanju novih ekosistemov in poslovnih modelov, ki ponujajo več možnosti in tekmovalnosti. Dostopnost omrežij ter informacijske storitve in vsebine postajajo javno dobro, kar pa zahteva vzpostavitev novih pris-topov, metod, tehnologij, platform in rešitev za zagotovitev varnosti, za-upnosti, zanesljivosti in povezljivosti.

Nove pristope in rešitve, tako s tehnološkega kot organizacijskega in sociološkega vidika, zahteva tudi vse večja informacijska pismenost uporabnikov. Njihove potrebe se kažejo v zah-tevah po vseprisotnem dostopu, personalizaciji, enostavnosti uporabe, zanesljivih in varnih tran-sakcijah, ne glede na heterogenost sistemov in naprav.

TEMELJNA IZHODIŠČA

Rešitve morajo biti prilagodljive

[ INTERVJU ] Predsednik dr. Tomaž Domajnko in strokovni koordinator dr. Marjan Heričko predstavljata cilje in načrte tehnološke platforme NESSI Slovenija

Združujejo znanja in strategije za hitrejši razvojljajo in omenjajo na letnih ple-narnih zasedanjih. Seveda pa smo zelo veseli in ponosni, da se na naša vabila odzovejo ug-ledni gosti iz Evrope. Tako sta na prvi konferenci tehnološke plat-forme sodelovala Jose Cavanil-las, podpredsednik izvršilnega odbora NESSI ter vodja raziskav in inovacij v španskem podjetju Atos, ter Jesus Villasante iz ev-ropske komisije, kjer je vodja enote programske tehnologije (Software technologies) na direktoratu za informacijsko družbo in medije. Lani pa se je naše konference udeležil koor-dinator priprave strateškega razvojnega programa evropske platforme Stefano DePanfilis, ki med drugim vodi tudi delovno skupino NESSI za storitveno inženirstvo. Za slovenska pod-jetja so to izjemne priložnosti za navezavo stikov, zagotovitev večje prepoznavnosti, nova sodelovanja in ne nazadnje tudi za uspešnejše vključevanje v ev-ropske konzorcije in projekte.

Ali lahko navedete kak konk-reten primer?

Heričko: Decembra lani so se na generalni skupščini predstav-ljali prvi strateški raziskovalni projekti NESSI, kjer v sklopu enega izmed projektov sodeluje slovensko podjetje Xlab. Njihovi partnerji so SAP, Intel, Telefoni-ca, Engineering in še nekatere večje družbe. To je dokaz, da se lahko tudi mala slovenska podjetja uspešno vključujejo v projekte, kjer sodelujejo velike evropske družbe.

Kateri pa so konkretni projekti?

Domajnko: Temeljni namen NESSI ni, da bi samostojno iz-vajali projekte. Iščemo razvojna področja, kjer imajo podjetja pobudo in kjer lahko razvojne ustanove ponudijo svoje znanje. Prek državnih ustanov pa lahko neka razvojna točka postane del nacionalnega interesa, kjer želimo kot nacija ali družba iti korak naprej. V tehnološki platformi smo že zaznali kopico projektov, ki ji podjetja razvijajo samostojno ali prek različnih tehnoloških mrež in grozdov. V tehnološki platformi želimo nekako osredotočiti delovanje razvojnih pobud v tako imeno-vane delovne skupine.

Katere?Domajnko: V naši tehnološki

platformi že približno pol leta deluje skupina za e-poslovanje. Eno izmed podjetij, ki sodeluje v tehnološki platformi, je izra-zilo željo, da bi bilo nosilec pro-jekta. To pobudo sta kot enega izmed prednostnih projektov sprejeli tako država kot Gos-podarska zbornica Slovenije. Mi kot ponudniki ter država in njene ustanove bomo pomagali dvigniti raven za elektronsko poslovanje. To bo tudi praksa za naprej. Zdaj se ustanavlja

delovna skupina za e-zdravje. S tem želimo začeti razvoj na področju povečanja dostopnosti zdravstvenih storitev. Po drugi strani pa bi želeli, da podjetja prek tega projekta razvijejo svoje konkurenčne prednosti.

Heričko: Tako v Sloveniji kot v Evropi lahko pričakujemo še nekatere nove delovne sku-pine. Trenutno razmišljamo o delovnih skupinah za inteli-gentne transportne sisteme in e-upravo.

Kakšna pa je vloga tehnološke platforme pri spodbujanju sodelovanja med gospodarstvom in znanstveno sfero?

Heričko: Tehnološka platfor-ma naj bi pospešila to sodelovan-je. Menim, da nekateri, vsaj za Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru to za-gotovo velja, že ves čas uspešno razbijamo mit o nesodelovanju. Vendar se nam zdi precej bolj pomembno, da vzpostavimo sodelovanje med samimi gos-podarskimi družbami. Na tem področju je zelo veliko rezerv in tu se da še veliko narediti.

Kam se bodo razvija-le aktivnosti tehnološke platforme?

Domajnko: Najprej bo treba združiti razvojne potenciale v Sloveniji. Treba je opredeliti prave razvojne smernice, ki lahko prinesejo novo dodano vrednost za vso družbo. Drugo pa je evropska raven. Vsekakor moramo prebiti le lokalno raven in se vključiti v evropske pro-jekte. S tem bomo lahko vplivali ne le na slovenske, ampak tudi na evropske smernice. Trenutno na evropski ravni ni popolne usklajenosti, deluje pa le ena vertikalna delovna skupina in množica bolj ali manj aktivnih horizontalnih delovnih skupin. A stvari se spreminjajo – temeljni namen pa je, da slovenska pod-jetja in raziskovalna sfera dobijo v Evropi prave sogovornike in partnerje.

Ali se lahko Slovenija kot majhno gospodarstvo specializira za kakšno izbrano področje?

Heričko: Gre za storitve, ki temeljijo na informacijskih teh-nologijah. Tu pa ni meja oziroma delitve na velike in majhne. Vse skupaj temelji na odprtosti. Se pravi odprtokodni standardi, interoperabilnost in podobno. Iz obdobja, kjer so bile določene stvari rezervirane za velika pod-jetja, prehajamo v čas, ko lahko mala in inovativna podjetja na podlagi odprtih standardov pov-

sem enakovredno sodelujejo na vseh področjih.

V vaših dokumentih se po-javlja tudi pojem živi laboratorij oziroma Living Lab. Kaj je to?

Heričko: Verjamemo, da se lahko veliko stvari preveri v tako imenovanem »Second li-feu« oziroma drugem življenju. A če želimo, da bo neka rešitev oziroma storitev učinkovita in sprejeta tako v Sloveniji, na Finskem kot denimo v Indiji, je treba sisteme preizkusiti pri dejanskih uporabnikih v re-alnih okoljih. Kar smo spod-budili v okviru tehnološke platforme, je projekt Slovenija – živi laboratorij. Slovenija se lahko deklarira kot država, kjer se inovativne storitve ne le razvijejo in vpeljejo, ampak se nenehno izboljšujejo. Bistvo razvoja storitev je v tem, da so pri razvoju ves čas vključeni tudi uporabniki. Slovenija se lahko uveljavi kot živi laboratorij na določenih področjih. To je lahko zdravstvo, promet ali kaj tretjega. Kot rečeno, smo na tem področju dali pobudo, ki jo raz-vijamo z drugimi tehnološkimi platformami in akterji v Slo-veniji. Tako se zdaj vključujejo tudi podjetja, ki nove tehnologije že uporabljajo in razvijajo nove storitve.

Na katerih področjih?Domajnko: Lahko je to in-

teligentna hiša, e-zdravstvo, e-uprava in drugo. Ne smemo pozabiti, da morajo biti teh-nologije, ki omogočajo nove storitve, varne, zanesljive in za-upanja vredne. To pa ne nastane čez noč. Gre za velik mozaik. In pri tem lahko sodelujejo mala podjetja, ki se bodo z zanimivimi idejami in prek odprtih standar-dov vključila v celoten sistem. Ne gre za velikost ali majhnost, štejejo le ideje. V vsej zadevi so zelo pomembni uporabniki, saj morajo njihove želje upoštevati vsi morebitni ponudniki, ki lahko na tej podlagi razvijajo tisto, kar je prednostno za uporabnika.

Uporabljate tudi pojem storitvena znanost. Ali lahko pojasnite, kaj ta vključuje?

Heričko: Razvoj in uprav-ljanje storitev ni le domena in-formatikov in računalničarjev. Tu je treba upoštevati tudi or-ganizacijo, pravo in ekonomske ter kulturne vidike. Uveljav-ljajo se novi poslovni modeli, ki zah tevajo izrazito interdis-ciplinirano delo in sodelovanje med podjetji z različnih področij, raziskovalnimi ustanovami in tudi državnimi ustanovami.

»Tehnološka platforma NESSI je organizirana kot popolnoma odprta družba, v kateri lahko sodelujejo tako podjetja kot tudi posamezniki, ki imajo potenciale za razvojne projekte.«

Tako pravi dr. Tomaž D o m a j n k o , p r e d s e d n i k t e h n o l o š k e p l a t f o r m e NESSI Slovenija in direktor strateškega razvoja v podjetju SRC.SI.

»Želimo, da bi se raziskovalna spoznanja in nove tehnologije čim hitreje prenesle tako v poslovno kot zasebno življenje.«

Tako pravi dr. Marjan Heričko, strokovni koordinator tehnološke platforme NESSI Slovenija in izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru.

Urednik priloge: Branko ŽnidaršičTel: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@fi nance.si

NESSI Slovenija je oglasna priloga časnika Finance.

Trženje:Klemen KoštrunTel.: (01) 513 08 26E-pošta: klemen.kostrun@fi nance.si

Računalniški prelom: Irena Podobnik, lektoriranje: Julija Klančišar, urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Zunanji sodelavec: Vasilij KrivecTel.: (01) 513 08 29E-pošta: vasilij.krivec@fi nance.si

NESSI SLOVENIJA 3332 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, četrtek, 31. januarja 2008

www.finance.siFINANCE, četrtek, 31. januarja 2008

Nova akademska disciplina, imenovana storitvena znanost, je razmeroma novo področje, usmerjeno v raziskovanje storitvenih sistemov in z njimi povezanih inovacij ter v izobraževanje o njih. Gre za sistematičen pristop k celostni obravnavi vseh področij, povezanih z razvojem, upravljanjem in uporabo na informacijskih tehnologijah temelječih storitev.

Ko govorimo o storitveni znanosti, mislimo tudi na sto-ritveno inovativnost. Vsi ti ele-menti so nujni in jih je treba obravnavati prednostno, saj neposredno vplivajo na višino in rast prihodkov ter uspešnost gospodarstva ter družbe kot celote.

Storitvena znanost ter uprav-ljanje in inženirstvo storitev po-menijo novo interdisciplinarno razvojno in akademsko pobudo. Ta združuje različne vidike uvel-javljenih področij, kot so infor-

matika, računalništvo, operacij-ske raziskave, informacijsko inženirstvo, upravljanje znanja, poslovne strategije, družbene in pravne vede.

Kadri za storitveno gospodarstvo

Vse večje potrebe po novih interdisciplinarnih znanjih so glavno vodilo za vpeljavo sto-ritvene znanosti v visokošolske študijske programe. Zaradi vse večje poslovne naravnanosti k storitvenim temeljem je očitna potreba po univerzitetno izobraženih kadrih, ki razume-jo vse vidike na informacijskih tehnologijah in sodelovanju temelječega storitvenega gospo-darstva. Ti kadri so za podporo novim inovativnim procesom sposobni to znanje integrirati prek različnih področij.

Namen bilateralnega RNP projekta »Vpeljava storit-vene znanosti v visokošolske študijske programe«, ki sta ga podprla tudi British Council in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,

je razviti nabor predmetov, povezanih s storitveno znanost-jo. Predmeti bodo vključeni v obstoječe in nove bolonjske študijske programe na britan-ski Staffordshire University in Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na slednji bodo predmeti uvrščeni pred-vsem v program Informatika in tehnologije komuniciranja na drugi, ma gistrski, in tretji, dok-torski bolonjski stopnji.

Storitvena znanost in NESSIPomen storitvene znanosti

so prepoznali vsi pomembni ak-terji v EU, vključno z evropskimi tehnološkimi platformami. V sklopu evropske platforme NES-SI je bila vzpostavljena delovna skupina za storitveno znanost in sistemsko inženirstvo (Work-ing Group on Services Sciences and Systems Engineering). Ta delovna skupina se ukvarja s pomenom in vlogo storitvene usmerjenosti za doseganje poslovnih in širših družbenih ciljev.

Storitvena znanost je usmer-jena v razvoj novih pristopov, metod, tehnik in tehnologij, ki naj bi pripomogle k uspešnemu reševanju izzivov, povezanih s storitvami in storitvenim gosp-odarstvom. V okviru platforme NESSI deluje tudi delovna sku-pina, imenovana Storitveno inženirstvo (Service Engineer-ing), ki se ukvarja z nekaterimi dodatnimi izzivi, povezanimi s storitvenim gospodarstvom. Ključna vloga pri raziskovanju različnih vidikov storitvene znanosti, ne samo iz tehnološke perspektive, ampak tudi z vi-dika poslovnih in družbenih posledic vpeljave inovativnih storitev in produktov, pa pri-pada tako imenovanim živim laboratorijem (LivingLabs). Skupna prioriteta tako gospo-darskega sektorja informacij-skih storitev kot akademske skupnosti je torej spodbujanje storitvenih inovacij.

Več informacij lahko dobite na spletni strani http://lisa.uni-mb.si/StoritvenaZnanost.

[ STORITVENA ZNANOST ] Nova interdisciplinarna razvojna in akademska pobuda

Podlaga za razvoj storitvenega gospodarstva

spoznali storitveno problematiko, kot je denimo vrednote-nje zmogljivosti in učinkovitosti na infor-macijskih tehnologijah temelječih storitev, povečanje njihove ka-kovosti in vpeljava ino-vacij,

spoznali značilnosti storitvenega gos-podarstva z različnih zornih kotov, vključujoč tehnološki, ekonom-ski, družbeni, pravni, sociološki, upravljavski in inženirski vidik,

razumeli, kako lahko interdisciplinarne raziskave pomagajo pri študiju in razumevanju storitev,

s p o s o b n i s o d e l o -v a t i v v s eh f a z a h r a z v o j a , v p e l j a v e i n u p o r a b e i n o v a t i v n i h s t o r i t e v v h e t e r o -g e n i h v e č k u l t u r n i h o ko l j i h ,

p r i d o b i l i z n a n j a o t e m , k a ko v z p o s t a v i -t i , v zd r že v a t i , u p r a v -l j a t i i n s o d e l o v a t i v ž i v i h l a b o r a t o r i j i h , k i p o m e n i j o t e s t n o o ko l j e z a v r e d n o t e -n j e t e r i zb o l j š e v a n j e i n o v a t i v n i h s t o r i t e v i n r e š i t e v,

s p oz n a l i n o v e p o s l o v n e m o d e l e i n n a č i n e s o d e l o v a n j a , p o d p r t e z n a p r e d -n i m i s t o r i t v a m i i n r e š i t v a m i .

GLAVNE USMERITVE

Študenti predmetov iz modula Storitvena znanost bodo:

Razmišljanje o modernem elektronskem načinu poslovanja bi lahko začeli z vprašanjem, kaj moderno elektronsko poslovanje sploh je. Verjetno bi se strinjali, da je smisel in namen vsakega poslovanja izvedba posamezne naloge ali opravila, povezanih v poslovni proces, v katerem sodeluje več kot ena oseba in ki vključuje tudi medsebojno komunikacijo.

Elektronski način nakazuje premik iz papirne komunikacije v digitalno obliko poslovanja. Kaj pa modernost? Modernost je tesno povezana z razumevan-jem poslanega sporočila in nje-govo neposredno uporabnostjo v nadaljnjih korakih poslovnega procesa. Kajti če namesto pa-pirnega dokumenta pošljemo elektronskega, ki ga mora nato prejemnik prebrati in ročno vnesti v sistem, težko govorimo o modernem elektronskem poslovanju.

Ljudje se sporazumevamo z govorom, sistemi pa med sabo komunicirajo prek sporočil ali elektronskih dokumentov. Sporočilo je signal in informacija za izvedbo določene aktivnosti v procesu. Več poslovnih part-nerjev z avtonomnimi sistemi se prek sporočil lahko poveže v enoten poslovni proces brez

prilagajanja lastnih siste-mov. Omrežja za e-izmenjavo podjetjem na podoben način kot GSM-omrežja osebam omogočajo enostavno in hitro povezovanje.

Zakonodaja in tehnologija obstajata

Treba pa je zagotoviti enakost vseh partnerjev v omrežjih e-iz-menjave. Omrežje za izmenjavo in izmenjava sama morata biti poceni, zanesljiva, prilagodljiva in povezljiva z drugimi omrežji ter predvsem odprta za vse. Mo-nopoli na področju izvajanja e-izmenjave omejujejo razvoj in odprtost trga in panoge, kjer se uveljavljajo.

Zakonodaja in smernice, ki jih je sprejela Slovenija na področju elektronskega po-slovanja, postavljajo pravne okvire uporabe, izmenjave in hrambe elektronskih dokumen-tov. S tem smo pridobili pravno zaščito za uporabo tehnologije v poslovnih procesih med podjetji in tudi državo.

Dodana vrednost novega načina poslovanja

Vsak projekt prenove po-slovanja bi se moral začel s treznim razmislekom o njegovi dodani vrednosti za vse vple-tene. Mnogo projektov prenove poslovanja je zgrešilo cilj ravno zaradi tega, ker so preskočili

ta prvi najpomembnejši ko-rak, ko še lahko neobremen-jeno razmišljamo, rišemo po papirju in se pogovarjamo z vsemi vpletenimi stranmi. Pri tem se ne smemo obremen-jevati s tehnologijo, ampak si poskušamo zamisliti idealno stanje. Ideal je verjetno tak način poslovanja, v katerem postopki sploh niso potrebni. V gospodarstvu lahko najdemo lepe primere, kako je podjetjem z iznajdljivostjo uspelo odpra-viti določene postopke in s tem poenostaviti poslovanje. Tako so denimo z uvedbo elektronskih storitev za upravljanje zalog podjetja odgovornost za stanje zalog prenesla na dobavitelje. S tem so se znebila dveh ali treh korakov pri naročanju (ust-varjanje naročila, vnos naročila pri dobavitelju, potrjevanje naročila). Poleg neposrednih pozitivnih učinkov so take poe-nostavitve poslovanja dokazano prinesle tudi številne posredne pozitivne učinke za vse vple-tene. Cilj je prenova poslovanja s pomočjo tehnologije in ne zgolj prenos klasičnega poslovanja v elektronsko obliko.

Smernice EUTudi v EU govorijo o spodbu-

janju elektronskega povezovan-ja med državami, ustanovami in podjetji. Skupni cilj je zagoto-viti okolje, ki gospodarstvu in

ustanovam zagotavlja povezlji-vost, prost pretok informacij in visoko stopnjo avtomatizacije procesov. To lahko zagotovimo samo z elektronsko izmenjavo dokumentov, ki jih razumejo vsi partnerji ne glede na jezik in okolje. Pomembna je enotna opredelitev vsebine dokumen-tov in poročil, ki jih zahtevajo ustanove držav in EU. Podjetja bodo lahko z ustanovami v vseh državah EU elektronsko poslo-vala na enak način.

Kje smo? Na področju e-poslovanja

in povezovanja obstaja tudi v Sloveniji več primerov do-bre prakse: denimo e-izmen-java med trgovci in dobavitelji, več omrežij za e-izmenjavo, vključevanje uvoznikov in iz-voznikov v e-procese carinske uprave, elektronsko poročanje statističnemu uradu, poročanje v sistem e-davkov, e-plačilni po met in izmenjava e-računov, e-slog, e-izvršbe in drugi. Ponudniki storitev omrežij že zagotavljajo varno in zanesljivo e-izmenjavo s podpisovanjem dokumentov, konverzijami, priključnimi točkami in elektronsko hrambo dokumentov …

Kaj nam torej še preprečuje m o d e r n o e l e k t r o n s k o poslovanje?

Miha Blokar, ZZI, d. o. o.

E-poslovanje je proces med podjetji

Kaj pomeni sodelovanje v mednarodni tehnološki platformi NESSI, smo vprašali nekaj slovenskih podjetij, ki sodelujejo v tej platformi. Brez izjeme so nam odgovorili, da so te aktivnosti zelo dobrodošle, če ne že nujne tako za ponudnike kot tudi za uporabnike.

Xlabu je uspelo s projektom SLA@SOI

Na drugem septembrskem sklicu so prijavili nekaj projek-tov, za katere so dobili spod-budne novice, vendar pogaja-nja še niso končana, tako da je o konkretnih projektih še prez-godaj govoriti.

V nacionalne raziskave je Xlab, ki med drugim želi vz-postaviti globalno prepoznavno raziskovalno skupino s področja porazdeljenih sistemov, vpet s šestimi CRP-projekti, dvema podoktorskima raziskovalcema ter dvema mladima raziskoval-cema. Na mednarodnem razis-kovalnem področju so dodatno dejavni pri dveh projektih iz programa Leonardo da Vinci ter enem projektu Era-Star.

Iskratel stavi na upravljanje življenjskega cikla storitev

V Iskratelu pravijo, da je strateški razvojni program NESSI Slovenija, ki so ga člani pripravljali predlani in lani, tesno povezan s programskimi izhodišči evropske platforme NESSI. Nekateri člani koor-dinacijsko-izvršilnega odbora dejavno sodelujejo v delovnih

skupinah, na konferencah in delavnicah evropskega združenja NESSI ter sooblikujejo smernice razvoja evropske platforme.

Za Iskratel je povezovanje gospodarskih družb in drugih ustanov v slovenskem in ev-ropskem prostoru strateški cilj, ki ga uresničujejo tudi kot člani združenja NESSI. Skup-ni nastop članic slovenskega združenja NESSI prek evrop-skega združenja jim omogoča sodelovanje v evropskih razis-kovalnih programih. To je velika priložnost za celotno združenje in vsako posamezno članico.

Napredne arhitekture in tehnologije

Za Iskratel so predvsem pomembna domenska področja. Ana Robnik, vodja sektorja za telemenedžment v Iskratelu, pravi, da njihovo podjetje v pro-gramu NESSI pokriva domensko področje upravljanje življenjskega cikla storitev. V družini produktov SI3000 in rešitvah uporabljajo najbolj napredne arhitekture in tehnologije, ki imajo ustrezno stopnjo zrelosti. Spremljanje novosti na tem področju v slo-venskem, evropskem in svetov-nem prostoru ter njihovo soob-likovanje je njihova stalnica.

Uporabnost rezultatov do-menskega področja upravljanje življenjskega cikla storitev vidijo v dveh poddomenah. V temelj-ni, ki pomeni obvladovanje življenjskega cikla razvoja pro-gramske opreme, in v poddome-ni za upravljanje življenjskega cikla telekomunikacijskih sto-ritev. Obe področji sta enako

zahtevni in imata enak pomen v Iskratelovi obravnavi.

RC IRC se veselijo soustvarjanja razvojnih smernic

V RC IRC Celje pravijo, da vključenost v tehnološko platformo NESSI pomaga pri uresničevanju poslanstva nji-hovega podjetja, to je zagotoviti naročnikom in uporabnikom najvišjo možno kakovost izdel-kov in storitev ter projektov in tehnoloških rešitev s področja poslovne informatike in infor-macijske tehnologije. Članstvo v NESSI jim ne omogoča le držati korak s skokovitim raz-vojem na področju informacij-skih tehnologij, temveč ga tudi sousmerjati in sooblikovati na podlagi lastnih zamisli in idej.

»Usmerjenost tehnološke platforme v mednarodni pros-tor in njena evropska dimenzija sta ključnega pomena za uspeh naših strateških projektov in rešitev, kot je denimo satelitsko cestninjenje v prostem promet-nem toku. Pri tem pokrivamo več strateških področij NESSI Slovenija. Gre zlasti za nove loka-cijske, identifikacijske in na njih temelječe inteligentne storitve, ki nedvomno zahtevajo ustrez-no upravljanje in inženirstvo. Hkrati se ukvarjamo z novimi poslovnimi procesi in modeli ter z njimi povezanim uprav-ljanjem znanja. Ker soustvarja-mo prihodnost informacijske tehnologije, lahko pričakujemo, da bomo uspešni tudi v storit-venem gospodarstvu,« pravijo v RC IRC.

»Eno od pomembnejših področij za naše podjetje je upravljanje življenjskega cikla storitev. Zanimive so tudi odprtokodne rešitve,« pravi Ana Robnik, vodja sektorja za telemenedžment v Iskratelu.

NESSI je usmerjen v prihodnostPodjetja si od članstva veliko obetajo

»Cilj projekta SLA@SOI je izdelati odprtokodni okvir za zagotavljanje funkcionalnosti SLA ter omogočiti upravljanje SLA prek storitveno usmerjene infrastrukture,« pravi Gregor Pipan, raziskovalni direktor v podjetju Xlab.

NESSI SLOVENIJA 35www.finance.siFINANCE, četrtek, 31. januarja 200834 OGLASNA PRILOGA www.finance.si

FINANCE, četrtek, 31. januarja 2008

»Zaradi uvedbe upravljanja odnosov s strankami (CRM) smo učinkovitejši in bolje razumemo naše kupce. Končni cilj je, da so naši kupci z nami tako zadovoljni, da ne iščejo alternativnih ponudnikov, ter da jim z našo ponudbo omogočamo rast na trgu,« pravi Božo Černila, direktor prodaje in marketinga ter član uprave podjetja Lafarge Cement Slovenija.

Ko podjetja vzpostavljajo nove strategije ali se prilagajajo novim razmeram na trgu, mora-jo mobilizirati vse informacije o kupcih, ki jih imajo na voljo. »V takšnih trenutkih pridejo na plan dejstva, da teh informacij nimamo na enem mestu, da so izredno razpršene in izredno subjektivne in kot takšne niso velike vrednosti za podjetje,« ra-zlaga Černila. Takrat napoči čas za temeljit razmislek o orodjih za CRM.

Izbira orodja CRM je odvisna od ambicij podjetja

Božo Černila poudarja, da je izbira orodja za CRM večinoma odvisna od ambicij podjetja in od tega, kako daleč v prihod-nost podjetje gleda. »Vsekakor je treba najprej prepoznati, kaj

naši kupci od nas pričakujejo ter kateri dejavniki so za njih pomembni,« pravi sogovornik. Kot dodaja, je treba po določitvi temeljnih parametrov pregledati možnosti, ki so na voljo na trgu, ter infrastrukturo, ki jo imamo v podjetju že na voljo. »Pomem-bno je, da je ponudnik rešitve CRM stabilno in kako vostno podjetje ter da je aplikacija pri-jazna za uporabo. Pomemben dejavnik pri odločanju je tudi možnost transferja podatkov iz starega v novo orodje,« svetuje sogovornik.

Domače rešitve so dobre»V našem podjetju smo pred

uvedbo nove rešitve že upora-bljali aplikacijo, ki smo jo raz-vijali po naših potrebah,« po-jasnjuje Černila. »Vendar smo se ves čas zavedali, da bomo potrebovali obsežnejše orodje, če bomo želeli slediti zastav-ljenim strategijam. Odločili smo se za rešitev Marketing manager, ki jo ponuja podjetje SRC.SI. Na to je vplivalo več de-javnikov – enostavnost uporabe, možnost uporabe aplikacije na dlančnikih, izbira modulov po željah uporabnika, možno kasnejše nadgrajevanje sistema, poznavanje CRM-orodja (upo-rabljalo ga je že naše sestrsko podjetje) ter ne nazadnje kako-

vosten ponudnik, ki zagotavlja tudi poprodajni servis na visoki ravni. Pred končno odločitvijo smo se dodobra razgledali tudi po drugih podjetjih v skupini Lafarge, in ker nismo našli ust-rezne boljše rešitve, smo izbrali Marketing manager,« razlaga Černila.

Odzivanje v realnem času»Ko imamo orodje za CRM,

je pomembno, da ga upora-bljamo vsak dan,« dodaja Černila. Najboljša CRM-orodja omogočajo, da poleg zajemanja informacij te informacije tudi združujemo v sklope na podlagi parametrov, ki jih pri določenih aktivnostih potrebujemo. Ta-ko lahko z dobrim CRM-jem opravimo celotno segmenta-cijo kupcev, povezava z bazami podatkov pa omogoča, da lahko tako opredeljene segmente tudi podrobno analiziramo in preverimo glavne kazal nike uspešnosti za posamezni seg-ment. V segmentih, kjer z doseganjem rezultatov nismo zadovoljni, lahko hitro upora-bimo različna trženjska orod-ja, ki nam pomagajo rezultate izboljšati. CRM tako omogoča, da se odzivamo praktično v re-alnem času.

»Rešitev Marketing manager uporabljamo pri načrtovanju ak-

tivnosti naših prodajnih pred-stavnikov, pri analizah njihove učinkovitosti, v sistemu meri-mo tudi frekvenco obiskov pri določenih segmentih kupcev,« našteva sogovornik. Dodaja še, da so v CRM zbrani zgodovina obiskov in vsebina pogovorov, informacije o trgu, prodajne pogodbe, dopisi kupcem, skratka vse, kar določa odnos s kupci. »Naši prodajni predstavniki so tako kljub temu, da so zunaj pod-jetja, tekoče informirani.«

Vsak dan je dan za CRMZa naložbo v CRM se podjetje odloči, ko postane kupec najpomembnejši na vseh ravneh organizacije

»Če orodja za CRM ne uporabljamo redno in dosledno, ne izkoriščamo možnosti, ki nam jih daje,« pravi Božo Černila, direktor prodaje in marketinga ter član uprave podjetja Lafarge Cement Slovenija.

Razumevanje vrednosti posamezne stranke v njenem celotnem življenjskem ciklu, konsistentno strukturirane in popolne podatke o strankah, prepoznavanje stranke kot posameznika, celostno upravljanje strank prek vseh komunikacijskih kanalov (telefon, e-pošta, internet, prodajni obiski), večji poudarek

na ohranjanju strank s programi za krepitev zvestobe, načrtovanje strategij navzkrižnega trženja izdelkov, merjenje učinka tržnih akcij in prodajnih dejavnosti, optimizacija, avtomatizacija in nadzor trženjskih, prodajnih in servisnih procesov, racionalizacija poslovanja s prihrankom časa in denarja.

PREDNOSTI

Kaj prinaša uvedbe rešitve CRM?

Združevanje telefonskih, spletnih in multimedijskih storitev na enotnih prenos-nih kanalih in uporabniških napravah je sprožilo plaz inovacij. Razmerja med proizvajalci opreme so se preoblikovala in ustvarja se nova generacija uporabnikov komunikacijskih storitev. Nedavno uspešno končani projekt SEI (Service Enabling Infrastructure, Storitvena infrastruktura) je slovenski poskus oblikovanja razvoj-nega okolja za sodelovanje visokotehnoloških infor-macijsko-komunikacijskih podjetij.

S k u p i n a s l o v e n s k i h visokotehnoloških podjetij se je povezala v konzorcij, katerega namen je bil izpeljati skupni projekt SEI. Projekt so izvedli v okviru Tehnološke platforme IKT. Namen je bil povezati raziskovalne in razvojne de-javnosti podjetij, pospešiti vla-ganja v visokotehnološke rešitve

ter zgraditi spodbudno okolje za razvoj novih komunikacijskih storitev za poslovne in domače uporabnike.

Glavni dosežek projekta SEI je, da se sodobne komunika-cijske storitve, ki se običajno uporabljajo v ločenih telekomu-nikacijskih in informacijskih okoljih, združujejo na enotni infrastrukturi, namenjeni po-enostavljeni, hitrejši in bolj ekonomični ponudbi tako ime-novanih konvergenčnih storitev. Primer zanje sta kombiniranje spletnih aplikacij s telefonskimi storitvami ter vpeljevanje te-lefonskih funkcij v internetno televizijo.

Novi načini rabe vsebin in informacij

Končni rezultat projekta SEI je večplasten. S tehničnega vidi-ka je rezultat projekta platforma za razvoj in izvajanje naprednih podatkovnih, glasovnih in mul-timedijskih komunikacijskih storitev. Storitve, za katere je bilo nekoč potrebnega veliko

tehničnega znanja, poznavan-je širokega spektra sistemov in tehnologij – mednje štejemo telefonska omrežja, digitalno televizijo, svetovni splet in druge elektronske komunikacijske sis-teme, je s pomočjo platforme SEI možno razviti bistveno enostavneje, hitreje in brez specialističnega predznanja.

Z družbenega vidika pa je pro-jekt SEI omogočil razvoj dodatnih funkcij omrežja, ki zmanjšujejo prepad med uporabniki sodobnih informacijsko-komunikacijskih storitev in tistimi, ki dostopa do njih še nimajo. Rezultati projek-ta SEI namreč omogočajo nove načine rabe vsebin in informacij, ki so sicer omejene na tradicio-nalni dostop do informacijskih virov. Tako je mogoče veliko vsebin uporabnikom ponuditi tudi prek govornega kanala ali celo domačega TV sprejem-nika v sklopu spletne televizije. Tako projekt SEI pomembno povečuje dosegljivost elektron-skih storitev vse širšemu krogu uporabnikov.

Komunikacijska družba zahteva skupno akcijo[ PROJEKT SEI ] Konzorcij slovenskih podjetij je razvil nov rod komunikacijskih storitev

Podlaga za razvoj novih storitev

Storitve, ki so bile razvite v okviru projekta SEI, so odličen prikaz širših priložnosti, ki jih prinaša platforma SEI. Medtem ko se je del članov konzorcija ukvarjal z razvojem platforme in mehanizmov, so se podjetja SRC.SI, Perftech in Rap-ing usmerila v razvoj storitev, ki temeljijo na omenjeni platformi.

Podjetje SRC.SI je v svoji rešitvi za upravljanje odno-sov s strankami (CRM) vpel-jalo možnost avtomatiziranega telefoniranja. Akcije svojega sistema CRM tako podjetje iz-vaja prek samodejnih telefon-skih pogovorov, tako da pod-jetje telefonskega naročnika pokliče in se z njim navidez pogovori. Popolna avtomatiza-cija procesov pomeni za pod-jetje izjemen prihranek časa

in stroškov. Rešitev uporablja funkcionalnosti platforme, ka-kor so avtomatsko razpozna-vanje in sinteza govora ter jezik VoiceXML.

Podjetje Perftech je pred-nosti platforme SEI združilo v hotelski rešitvi za spletno televizijo IPTV, ki poleg običajnih funkcij te rešitve (TV, radio, dostop do interneta in obveščanje) omogoča tudi kon-trolo telefonskega aparata v sobi in drugih funkcij telefonskega omrežja. Slednje uporablja hotelski gost prek prijaznega grafičnega vmesnika na televi-zijskem sprejemniku. Rešitev hotelske IPTV je podjetje Rap-ing nadgradilo z možnostjo daljinskega upravljanja hotel-skih sob – njihovega zračenja, temperature, osvetlitve in dru-gih elektronskih sistemov prek grafičnega vmesnika.

V projekt SEI se je vključilo osem trenutno najnaprednejših slo-venskih informacijskih in komunikacijskih podjetij s 300 sodelujočimi razisko-valci ter dve raziskovalni ustanovi. Koordinatorju

in nosilcu konzorcija, kranjskemu Iskratelu, so se pridružili še Alpineon, Cosylab, Medius, MG-SOFT, Perftech, Rap-ing, SRC.SI ter Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in SETCCE.

SODELUJOČI

Sodelovalo je 300 raziskovalcev

Dr. Tomaž Domajnko, vodja projekta v podjetju SRC.SI: »Naše podjetje je v projektu SEI prevzelo vlogo uporabnika razvitih konvergenčnih storitev, ki brišejo mejo med področjema telekomu-nikacij in informatike. Na temelju platforme SEI smo osnovali platformo CRM, ki ponuja več kakor dostopni konkurenčni sistemi. Naše podjetje zdaj omogoča nove komunikacijske kanale s strankami, av-tomatizacijo interakcijskih procesov, ki presegajo me-

je posameznih kanalov, in poenoten nadzor stikov s strankami. Z našo rešitvijo smo vzpostavili povsem nov tržni segment. Kon-zorciju je uspelo združiti razvojne potenciale osmih podjetij, zbrani potencial pa izkoristiti za doseganje konkretnih rezultatov, ki že ustvarjajo nove poslovne priložnosti in večajo konkurenčnost.«

Dr. Bojan Imperl, pro-jektni vodja za SEI v Iskratelu: »Slovenci radi ponavljamo, kako maj hni

smo. Menim pa, da smo še preveč oddaljeni drug od drugega. Včasih nas ločujejo le vrata, ven-dar se ne zavedamo, da se mogoče ravno za njimi skriva rešitev, ki jo mrzlično iščemo po vsem svetu. Med delom pri pro-jektu SEI se je pokazalo ravno to, kako enostavno lahko izmenjava informa-cij v interdisciplinarnem konzorciju reši nekatere probleme in kako dobre ideje lahko nastanejo, ko združimo poglede z različnih zornih kotov.«

IZJAVI

Izkušnje SRC.SI in Iskratela

Letos ne spreglejte naslednjih dogodkov 13. konferenca

OTS’2008, Sodobne tehnologije in storitve, Maribor, 11.-12. junij 2008

3. konferenca NESSI Slovenija in NEM, Maribor, 12. junij 2008

4. konferenca INPRO’2008, Informatika in pravo, Maribor, 12. junij 2008

Mednarodna konferenca CSS’2008, Sodelovanje, programska oprema in storitve v informacijski družbi, Ljubljana, 13.-17. oktober 2008

KOLEDAR DOGODKOV

AD consulting d. o. o.

Adacta d. o. o.

Agenda d. o. o.

Alcad d. o. o.

Alpineon d. o. o.

Analitica d. o. o.

Artes d. o. o.

Bass d. o. o.

B2 d. o. o.

Comland d. o. o.

Comtech d. o. o.

Cosylab d. o. o.

Crea d. o. o.

Creatoor d. o. o.

Datalab tehnologije d. d.

eAliansa

EBA d. o. o.

Euro Plus d. o. o.

EraNova d. o. o.

Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, Laboratorij za telekomunikacije

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana

FJA OdaTeam d. o. o.

Gama System d. o. o.

Gospodarska zbornica Slovenije

Hermes Softlab d. d.

Igea d. o. o.

Intera d. o. o.

Iskratel d. d.

Izum - Inštitut informacijskih znanosti

Kapion d. o. o.

Kopa računalniški inženiring d. o. o.

Logina d. o. o.

Logon d. o. o.

MAiS Informacijski sistemi d. d.

Marand d. o. o.

Mediasoft d. o. o.

Medius d. o. o.

Metronik d. o. o.

Mikropis holding d. o. o.

Mobitel d. d.

MVZT

Nevron d. o. o.

NLB d. d.

Omega IC, d. o. o.

Oria Computers d. o. o.

Positiva, informacijske tehnologije s.p.

Razvojni center IRC Celje d. o. o.

Relief d. o. o.

Result d. o. o.

RRC Računalniške storitve d. d.

Sekvenca d. d.

SETCCE

Simobil d. d.

Smart Com d. o. o.

SRC.SI d. o. o.

Telekom Slovenije d. d.

TrendNET d. o. o.

Viris d. o. o.

Wotra d. o. o.

Xlab d. o. o.

ZootFly d. o. o.

ZZI d. o. o.

ČLANI TEHNOLOŠKE PLATFORME NESSI SLOVENIJA

INFORMACIJE

darinka.zemlja@finance.si tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

12. FEBRUAR 2008

IKTINFORMATOR

Količina idej je odvisna od domišljije

Možnosti uporabe re-zultatov projekta je veliko. Količina idej za nove storitve je pravzaprav odvisna le od domišljije uporabnikov plat-forme in razvitih storitev. Prav tu se skriva še tretji, m o r d a n a j p o m e m b n e j š i vidik rezultatov projekta. Multidisciplinarnost pro-jekta SEI in ustanovljeni konzorcij pomenita okolje, ki ponuja odlične možnosti

za nastajanje inovacij ter prenos znanja in idej med vključenimi podjetji.

Projekt SEI je korak v smeri svetovnih gibanj, ki jih narekujejo uveljav-ljena mednarodna viso-k o t e h n o l o š k a p o d j e t j a . Izboljšana konkurenčnost sodelujočih podjetij in možnost trženja naprednih komunikacijskih storitev bos-ta imeli dolgoročne pozitivne učinke tako za ponudnike komunikacijske opreme in

rešitev kakor za uporabnike rezultatov projekta. Na eni strani so to ponudniki storitev in telekomunikacijski ope-raterji, na drugi pa napredni ponudniki telekomunika-cijskih storitev ter podjetja in ustanove.

Projekt v skupni vrednosti okoli treh milijonov evrov je delno sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Vključenim podjetjem je v povprečju zagotovil približno 45 odstotkov denarja.

»Informacijske rešitve nam morajo prihraniti čas, nam olajšati delo, ne pa da nas ovirajo in od nas zahtevajo še dodatni čas in izobraževanja,« meni Davorin Gabrovec, direktor podjetja Intera, ki se je na Slovenskem forumu inovacij v kategoriji malih in srednjih podjetij uvrstilo med tri najbolj inovativna.

»Inovativne IT-rešitve so tiste, ki nam na drugačen način omogočijo, da s kar najmanjšo porabo časa dobimo maksi-malne učinke in rezultate,« pravi Gabrovec. Dodaja, da je Intera visokotehnološko IKT-podjetje, specializirano za raz-voj poslovnih spletnih aplikacij. »Izdelujemo izključno program-sko opremo v spletnem okolju, saj smo prepričani, da prihaja čas, ko bo večina poslovnih aplikacij delovala na spletu. Dosedanje izkušnje so nas naučile, da mora biti sodobna programska oprema preprosta in lahko dostopna, predvsem pa se mora hitro pri-lagajati nenehno spreminjajočim se poslovnim procesom,« razlaga sogovornik.

Inovacije se kalijo v Incubatorju

Posebnost Intere je ločen raziskovalno-razvojni oddelek (Incubator), ki tesno sodeluje tako z akademsko sfero kot z gos-podarstvom. Njegovo temeljno vodilo je iskanje rešitev, ki lahko pomagajo v vsakdanjem življenju

oziroma poslovanju. »Glavna us-meritev delovanja naše razisko-valno-razvojne enote je področje semantičnega spleta in zagotav-ljanje učinkovitega okvirja za opis pomena podatkov, njihove organiziranosti, zagotovitev izboljšanega povpraševanja po podatkih ter možnosti avto-matskega sklepanja,« pravi sogovornik.

Intrix je glavni dosežekNajvečji Interin dosežek je

platforma Intrix. Gre za zmo-gljivo platformo, zgrajeno med drugim tudi na semantičnih tehnologijah, ki omogoča pre-prost razvoj, prilagajanje in integracijo spletnih aplikacij za različne poslovne namene. Z njo lahko naročnikom zago-tovijo veliko prilagodljivost na spletu delujočih poslovnih programskih rešitev za različne namene.

Na platformi Intrix temelji tudi na Slovenskem forumu inovacij nagrajena rešitev In-trix Project, spletna rešitev za učinkovito vodenje projektov. Orodje je primerno za vse pa-noge. Omogoča izjemno veliko prilagoditev v minimalnem času

Intera temelji na inovacijahTemeljno vodilo Interinega Incubatorja je iskanje rešitev, ki lahko pomagajo v vsakdanjem življenju oziroma poslovanju

»Inovativne IT-rešitve so tiste, ki nam na drugačen način omogočijo, da ob kar najmanjši porabi časa dobimo maksimalne učinke in rezultate,« pravi Davorin Gabrovec, direktor podjetja Intera.

36 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, četrtek, 31. januarja 2008

ELEKTRONSKI SISTEM CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU

Prijazen za uporabnika, učinkovit za ponudnika

Obračun cestnine po prevoženem kilometru

Inteligenten sistem zaračunavanja in upravljanja prometnih tokov

Zagotavljanje interoperabilnosti s cestninskimi sistemi,

skladnimi z usmeritvami EU

Uporaben za vse kategorije vozil

Vzpostavitev nacionalnega centra cestninjenja

Zmanjšanje obremenilnega vpliva na okolje in ljudi

Povečanje varnosti udeležencev v prometu

Spodbujanje razvoja in uporabe lokacijskih storitev

Poslovna priložnost za slovensko IKT industrijo

Aktivna vloga Slovenije pri vpeljevanju elektronskega sistema cestninjenja v EU

Sistem smo razvili v sodelovanju z našimi partnerji:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko,

računalništvo in informatiko Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo Mobitel, d. d. OmegaConsult, d. o. o.

Elektronski sistem cestninjenja od leta 2005 testno obratuje na celotnem avtocestnem omrežju Republike Slovenije vključno z ljubljansko obvoznico.

Mnoge razlike v gospodarski učinkovitosti industrijskih držav lahko pojasnimo prav s stopnjo vlaganja v IKT, stopnjo razvoja in raziskav ter s konkurenčnostjo IKT in medijske industrije.

V okviru IKT ima še posebno vlogo programska oprema, ki je danes eden od ključnih sklopov vsake naprave, e-storitve in in-formacijskega sistema.

Ne konkurenčna prednost, temveč pogoj za obstoj

Informacijski sistemi v podporo poslovanju in delu danes skoraj ne pomenijo več konkurenčne prednosti, temveč so pogoj obstoja na vse bolj globaliziranem trgu. IT ni več sredstvo za podporo poslovanju, temveč predvsem sredstvo opti-mizacije in prilagoditve procesov poslovanja in delovanja podjetja na vse bolj spreminjajočem se in zahtevnem trgu. Zdaj že neka-jdesetletna evolucija IT-siste-mov omogoča na najvišji ravni podjetja podporo strateškemu odločanju o ključnih poslovnih ciljih in aktivnostih, s tem pa je

postala bistven pogoj za njegovo konkurenčnost ter nadaljnjo uspešno rast in razvoj.

Boljše, učinkovitejše in cenejše delovanje družbe

E-poslovanje je bistveni pogoj, ki omogoča integracijo notranjega okolja podjetja z zunanjim okoljem ter s tem obvladovanje verige dodane vrednosti. Pri tem pa je glavni pogoj zagotovitev interopera-bilnosti med posameznimi deli ekosistema, zlasti na podlagi odprtih standardov. To omogoča poenostavitev in povečanje učinkovitosti celotnega eko-sistema, s tem pa zagotovitev kakovostnejših in cenovno ugodnejših produktov in storitev končnemu uporabniku. Razvoj in uporaba e-storitev omogoča boljše, učinkovitejše in cenejše delovanje družbe, kar izboljšuje splošno kakovost življenja.

Združevanje razvojnih potencialov

Izredno konkurenčen glo-balni trg zahteva vedno večjo hitrost in kakovost, čemur so lahko kos predvsem velika

multinacionalna podjetja, ki s svojimi vse bolj generičnimi in modularnimi produkti obv-ladujejo posamezne segmente svetovnega trga. Po drugi stra-ni se v svetu vse bolj uveljavlja razvoj programske opreme po modelu odprte kode, ki denimo na področju interneta dosega zavidljivo raven razširjenosti. Poslovni in organizacijski mod-eli ter okolje razvoja programske opreme se vse bolj spreminjajo in bistveno bolj vplivajo na njen nadaljnji razvoj. Slovenija se lahko v omenjena svetovna gibanja vključi le z učinkovitim izkoriščanjem svojega znanja, izkušenj in raziskovalno-raz-vojnih potencialov, predvsem z agilnostjo in inovativnostjo. Le združevanje razvojnih potencial-ov, v katera so lahko vključena tudi mala inventivna podjetja, bo omogočalo razvoj novih e-storitev, aplikacij in izdelkov, ki bodo le tako lahko konkurenčni na globalnem trgu.

_______________Povzeto po uvodnem nagovoru mag. Sama Zorca,

podsekretarja na direktoratu za informacijsko družbo, na prvi konferenci Tehnološke platforme NESSI Slovenija, ki je bila 12. junija 2006

IKT vpliva na gospodarsko učinkovitost

in z minimalnimi stroški. »V bistvu tako zapolnjujemo vrzel med že pripravljenimi program-skimi rešitvami in rešitvami, narejenimi po naročilu. Podjetje tako dobi prav to, kar potrebuje, hkrati pa je precej neodvisno od izvajalca,« pravi sogovornik.

Inovativni rešitvi Intrix Project in Japhire

Med inovativnimi Interinimi rešitvami Gabrovec postav-lja v ospredje Intrix Project s poslovnim modelom SAAS (Software as a service, pro-gramska oprema kot storitev), ki

uporabnikom omogoča, da z na-jemom bistveno znižajo stroške implementacije in uporabe poslovnih rešitev. »Med dosežki bi poudaril tudi Japhire, naš prvi ‘open source’ projekt, ki je neke vrste odprtokodna knjižnica za podatkovno abstrakcijo. Splet-nim razvijalcem omogoča, da se posvetijo logičnemu problemu, o katerem lahko razmišljajo na bolj naraven način, medtem ko Japhire poskrbi za druge naloge, kot so strukturne spremembe baze, programski vmesnik, pred-pomnilnik, nadzor dostopa, od-daljeni dostop in drugo.«

Skupine uporabnikov morajo sodelovati

»Sodelovanje različnih inštitucij znanja pri raziskavah in razvoju je pri inoviranju nujno potreben proces,« pou-darja Gabrovec. Gre za to, da lahko inovator znanja iz akademske sfere prenaša v lastno okolje, ga »oplemeniti«, nato prenese tudi na zunanje partnerje ali naročnike, ki mu posredujejo povratne informa-cije. »Prepričani smo, da lahko le s sodelovanjem različnih skupin uporabnikov dosežemo velike sinergijske učinke.«