Petek, 24. maja 2019

Trg slovenskih poslovnih

nepremičnin je mlahav

Nepremičnine 2019

Globalna perspektiva - Lokalno znanjeEkipa podjetja S-Invest ponuja storitve svojim strankam že od leta 2008. Izjave naših strank o delu z nami lahko

preberete na naši spletni strani: www.s-invest.si/izjave/

SMO C02 NEVTRALNI

www.s-invest.siwww.s-consult.si

0590 75 780

https://s-invest.si/

NEPREMIČNINE 3

U V O D N I K

Odojek pod pisarno

V senci poročil, analiz in napovedi o cvetočem sloven-skem trgu nepremičnin mi je znanec povedal zgodbo. Obnova gre nekako takole. Že deset let razvija podje-tje in posel, končno se je povzpel v visoke kroge. Tako so ga obiskali predstavniki nemške korporacije. Neki četrtek. Prav tisti četrtek, ko se je avtomehanik, ki dela v isti stavbi kot moj znanec, domislil, da bo na dvorišču pod njegovimi pisarna-mi še pred poldnevom na dvorišču začel peči celega odojka.

Podjetniško pot je moj znanec začel v majhni pisarni, čez nekaj časa se je preselil v večje prostore z osnovnimi pogoji. Denarja ni bilo, odločala je izključno nizka najemnina. Delali so dneve in noči, zato sebi in sodelavcem ni hotel nakopati še selitve podje-tja. Danes se pogovarja z resnimi poslovneži, in ko jih je sprejel, se je počutil nelagodno. Bilo ga je sram.

Danes želi, da bi njegovi zaposleni delali v velikih, svetlih in zračnih pisarnah. Poslovne partnerje in naročnike želi sprejeti v moderno opremljeni sejni sobi. Vendar ne more. Želje so eno, realnosti je kruta. Takšnih prostorov ne more najeti, ker jih ni. Ne glede na to, da bi lahko plačal petkrat višjo najemnino, kot jo plačuje zdaj.

In vprašanje je, kdaj jih bo lahko najel. Moderne poslovne stav-be so, kot rečeno, zasedene. Novih še nekaj let ne bo. V Sloveniji nimamo razvijalcev projektov, ki bi bili sposobni zgraditi takšno stavbo, jo napolniti z najemniki in jo pozneje upravljati ali jo prodati institucionalnim vlagateljem. Za tujce smo premajhni ali jih odvrnejo predraga zemljišča in zapletena birokracija.

Če moj znanec ne bo imel neznanske sreče, bo moral najti kompromisno rešitev. Do takrat pa se bo naposlušal brnenja pnevmatskih ključev iz avtomehanične delavnice in kričanja z vsakoletnih piknikov. In še naprej bo rdel pred resnobnimi poslovneži.

Urednik priloge:

Vasilij Krivecvasilij.krivec@finance.si

Izid: 24. 5. 2019

Oblikovanje in prelom: Finance

Lektoriranje: Finance

Fotografija na naslovnici: Shutterstock

Naklada: 8.300

PARTNERJI PROJEKTA:

Nepremičnine so priloga časnika Finance.

Vasilij Krivec, urednik priloge

V Sloveniji ni razvijalcev projektov, ki bi lahko zgradili moderno poslovno stavbo, za tujce smo premajhni ali jih odvrnejo predraga zemljišča in zapletena birokracija.

https://s-invest.si/https://nepremicnine.dutb.eu/http://www.ekosrebrnahisa.si/https://www.abanka.si/krediti/stanovanjski-kredithttps://vsebovredu.triglav.si/nakup-nepremicnine?utm_source=Finance&utm_medium=oglas&utm_campaign=Na%20Svoje&utm_term=Poglobljena%20zgodba&utm_content=Izdaja%20Nepremicnine

4 NEPREMIČNINE

Jacqueline Stuart, direktorica nepremičninske družbe S-Invest, se ne strinja s splošnim prepričanjem, da v Sloveniji doživljamo prerod novogradenj. Zato pod-jetja poslujejo v zastarelih prostorih, tuja podjetja ne najdejo ustreznih skladišč, veliko investitorjev odvrnejo nepri-jaznost uradnikov in zelo zapleteni birokratski postopki. To odvrača tuje investicije in zavira razvoj slovenskih podjetij.

V Sloveniji je bilo lani precej novih investicij v stano-vanjske, industrijske in trgovske objekte. Se strinjate s tem?Če od koderkoli pogledam v nebo, vidim morda en žerjav, zato ne morem potrditi vaše trditve. Investicije v vse vrste objektov so nezadostne, z izjemo gradnje stanovanj in hotelov v Ljublja-ni. Gradi se več kot dva tisoč novih in prepotrebnih stanovanj, vendar se ti projekti razvijajo prepočasi. Ljubljana ima dovolj hotelov, ponudba povsem sledi povpraševanju, vendar doma-či razvijalci projektov verjamejo, da gre za dobro investicijsko priložnost, zato gradijo nove.

Vendar smo prav ta teden v Financah objavili, da v lju-bljanskih hotelih ni mogoče dobiti proste postelje.Kar ste zasledili, je sicer res, vendar booking.com kaže, da bo že ob koncu tedna prostih vsaj 105 sob. Gre za sezonski vpliv, ki je precej večji kot v drugih večjih evropskih mestih. Hoteli so razprodani na vrhu turistične sezone in kadar v Ljubljani pote-ka več dogodkov. Jeseni in spomladi je zasedenost povprečna, od novembra do marca je nizka. Ljubljanske prenočitve bolj kot na poslovnih temeljijo na turističnih obiskih. Domačih po-slovnih gostov v Ljubljani tako rekoč ni, saj jo poslovneži obi-ščejo in se še isti dan vrnejo domov.

Zanimivo je, da ne gradimo nobene poslovne stavbe.To je zelo kritično področje, ki je prav gotovo na dnu. V Sloveniji prvovrstnih (class A) poslovnih prostorov tako rekoč nimamo. Podjetja poslujejo v zastarelih in neprimernih poslovnih stavbah z veliko porabo energije, zato plačujejo visoke stroške, s čimer so posredno odgovorna za ogljične izpuste. V BTC se sicer načrtuje-ta dve novi poslovni stavbi, vendar ne bosta končani še nekaj let.

Kakšno pa je povpraševanje po teh prostorih?Vsako podjetje želi seveda poslovati v najboljših možnih raz-merah, vendar si vsa tega ne morejo privoščiti. Obstajajo pa podjetja, ki jih zanimajo izključno najbolj moderne poslovne stavbe na odličnih lokacijah. Gre predvsem za informacijska podjetja in finančni sektor.

Je v Ljubljani dovolj zemljišč za poslovno gradnjo?To že, vendar namembnost teh zemljišč ni prilagojena lokaciji. Prav tako je večina predragih.

Za znane naročnike se gradi precej logističnih in indu-strijskih objektov.Vendar je ta segment prav tako zelo podhranjen. Samo letos je v Ljubljani in Kopru kar 70 podjetij iskalo primerne skladišč-ne objekte. Zelo težko je najti primerne, ker jih preprosto ni oziroma jih je premalo. To zelo zavira tuje naložbe in razvoj domačih podjetij.

Videti je, da je pri poslovnih nepremičninah dovolj le tr-govskih površin.V Ljubljani je dovolj nakupovalnih središč, ki zadovoljujejo povpraševanje, vendar prostih mest ni na pravih lokacijah. Globalne blagovne znamke iščejo od 300 do 500 kvadratnih metrov velike prostore, kjer bi razvile konceptualne trgovine. Želijo jih odpreti v središču mesta, tam ni prostega mesta. Še več! V središču Ljubljane ni primernih stavb za takšne trgovine.

SLOVENIJA GRADI PREMALO POSLOVNIH, INDUSTRIJSKIH IN LOGISTIČNIH OBJEKTOV

Vasilij Krivecvasilij.krivec@finance.si

INTERVJU

Jacqueline Stuart, direktorica nepremičninske družbe S-Invest

IRE

NA

HE

RA

K

Kreditni oddelki brez specialistov ne znajo opredeliti tveganj nepremičninskih projektov. Če banka tveganj ne razume, ne odobri posojila.

Zakaj je vsega premalo?To se sprašujem tudi sama. Slovenija je bila najbolj razvita in vplivna država nekdanje Jugoslavije. Navdušuje me Beograd, kjer se gradi veliko objektov vseh vrst. Tisoče stanovanj, no-vih poslovnih stavb, trgovskih središč. Gradijo jih lokalna in mednarodna podjetja. Zelo podobno je celo v Bosni. V okolici Sarajeva bodo na okoli 1,7 milijona kvadratnih metrov površin zgradili stanovanja, ki bodo stala od sto do 400 tisoč evrov. Namenjena bodo državljanom iz bližnjevzhodnih držav.

Je za premalo investicij kriva birokracija?Da, to je ena večjih težav. Nova gradbena zakonodaja je sicer nekoliko olajšala razvoj projektov, vendar so spremembe premajhne za večji preboj. Tuje naložbene agencije sicer opravljajo dobro delo in prepričujejo tuje naložbenike, da so v Sloveniji dobrodošli. Vendar jih veliko ne doživi prijaznega sprejema.

V čem smo neprijazni?Nekateri uradniki na davčni upravi, upravnih enotah in v dru-gih agencijah postavljajo ovire, ki se zdijo nepremostljive. Veli-ko je tudi nasprotujočih si pogojev. Na upravni enoti zahtevajo eno stvar, za naslednjimi vrati zahtevajo nekaj povsem druge-ga. Sprejem tujcev, predvsem tistih, ki ne prihajajo iz držav Evropske unije, je včasih prav šokanten. Šele nato bi opozorila na zelo dolge in nepregledne postopke za pridobitev gradbe-nega dovoljenja za gradnjo večjih poslovnih ali industrijskih objektov. Poznam kar nekaj primerov, ko so podjetja, namesto da bi zgradila nove stavbe, obnovila stare, saj bi na ustrezne dokumente in dovoljenja čakala leta in leta. Razumem, da je skrb za okolje zelo pomembna. Vendar se moramo zavedati,

da stare stavbe precej bolj obremenjujejo okolje kot moderne in energetsko učinkovite.

Ali bančni sistem spremlja razvijalce projektov?Banke imajo dve težavi. Zaposlujejo premalo nepremičnin-skih strokovnjakov. Zaposleni v kreditnih oddelkih brez ne-premičninskih specialistov ne morejo pravilno opredeliti tveganj takšnih projektov. Če tveganj banka ne razume, ne odobri posojila. Trenutno eden izmed zaposlenih iz slovenske banke v angleški Henley Business School opravlja magisterij iz financiranja nepremičninskih projektov. Dobro bi bilo, da bi takšna izobraževanja opravilo več zaposlenih. Prav tako bi morale slovenske fakultete vzpostaviti takšne izobraževalne programe.

In katera je druga težava?Med kreditnim razcvetom v zadnjem desetletju so banke finan-cirale celotne projekte, ne le od 60 do 70 odstotkov, kot je to ponavadi. S tem so prevzele vse tveganje nase in v nekaterih primerih prevzele lastništvo zavoženih projektov. Tudi zato v Sloveniji nimamo razvitih lastniško-dolžniških produktov.

Nimamo niti lastnih razvijalcev večjih nepremičninskih projektov. Zakaj?Nimajo dovolj znanja in izkušenj, zato jih morajo pridobiti.

Zakaj ni tujih razvijalcev?Nekaj jih je, vendar zelo malo. Slovenija je v primerjavi z dru-gimi srednjeevropskimi državami zelo majhna. V primerjavi z drugimi državami, nastalimi iz Jugoslavije, je precej bolj razvi-ta, zato je prostora za rast precej manj kot v teh državah.

Večina ob selitvi razmišlja o škatlah, morebitnih obnovitvenih delih, nakupu novega pohištva. A ves ta trud bo zaman, če v vašemu novemu domu nastane škoda, še preden se vanj vselite. Zato takoj, ko postanete lastnik, uredite zavarovanje novega doma

Kdaj zavarovati nov dom?Ne čakajte na vselitev. Takoj ko postanete lastnik novega doma in še preden svoje dragocenosti preselite, sklenite zavarovanje doma. Zato da bo zavarovalnica poskrbela za povrnitev stroškov morebitne škode in vam s pomočjo asistence pomagala najti izvajalca za popravila.

Če kupujete oziroma ste dom kupili na kredit, veste, da je sklenitev zavarovanja za stanovanje ali hišo pogoj banke, da vam sploh odobri kredit. Banka zahteva, da dom požarno zavarujete in zavarovalno polico vinkulirate v korist banke. To v praksi pomeni, da če vaš dom v celoti pogovori, bo zavarovalnica najprej pri banki kot vinkulantu preverila, komu se izplača zavarovalnina.

Kako zavarovati nov dom?Pri zavarovanju hiše ni nejasnosti, med tem ko se v bloku, kjer je več stanovanj in še

skupni prostori, običajno pojavi vprašanje, kdo zavaruje kaj in kako. Preden sklenete zavarovanje, se zato pozanimajte, kdo je upravnik bloka, in preverite, kakšno zavarovanje za blok je že sklenjeno.

Na kratko pa lahko zapišemo, da upravniki večinoma poskrbijo za kritje škode, ki nastane na nepremičnini in skupnih delih objekta. Vendar se ne zanašajte zgolj na to skupno zavarovanje. Vsekakor boste morali za kritje škode, ki nastane na vaših stanovanjskih premičninah, skleniti individualno zavarovanje, sicer jo boste morali pokriti sami.

Preverite tudi, če je možno skupinsko zavarovanje preko upravitelja v vašem sorazmernem deležu vinkulirati v korist banke, pri kateri boste vzeli kredit. V nasprotnem primeru boste morali skleniti zavarovanje etažne lastnine in to zavarovalno polico vinkulirati v korist banke.

Kaj narediti z zavarovanjem prejšnjega doma?Če boste svoje staro stanovanje prodali, lahko obstoječe zavarovanje prekinete brez kakršnihkoli odpovednih rokov in dobite povrnjen sorazmerni del neizkoriščene premije. Zavarovalnica bo potrebovala kopijo primopredajnega zapisnika in kopijo kupoprodajne pogodbe.

Zavarovani med selitvijo?• Paketno zavarovanje DOM stanovanja,

ki ga zapuščate, krije tudi škodo, ki bi se lahko vašim stvarem pripetila pri prevozu zaradi preselitve v drugo stanovanje.

• Če opremo do selitve hranite v kakšnem skladišču, jo lahko zavarujete sami s požarnim zavarovanjem. Druga možnost je, da opremo, zavaruje lastnik skladišča.

• Več o selitvi si preberite na strani: https://vsebovredu.triglav.si/nakup-nepremicnine

OB SELITVI NE POZABITE

Se selite? Z nasveti strokovnjakov vam olajšamo skrbi.

Več na: vsebovredu.triglav.si/nakup-nepremicnine.

https://vsebovredu.triglav.si/nakup-nepremicnine?utm_source=Finance&utm_medium=oglas&utm_campaign=Na%20Svoje&utm_term=Poglobljena%20zgodba&utm_content=Izdaja%20Nepremicnine

6 NEPREMIČNINE

PROMET S POSLOVNIMI NEPREMIČNINAMI UPADA

Vasilij Krivecvasilij.krivec@finance.si

Po podatkih nepremičninske družbe RE/MAX Commercial Slovenija je bila v Slo-veniji lani največ vredna prodaja desetih Mercatorjevih trgovskih centrov, ki jih je za 116 milijonov evrov kupila Supernova Hol-ding. Tudi drugo in tretje mesto zasedata prodaji trgovskih površin. Immofinanz AG je za 90,5 MID Droup kupil osem trgovskih centrov Top Shop, KD Skladi pa so od istega prodajalca v Domžalah za 16,2 milijona evrov kupil Trgovski center Arcadia.

Najbolj aktivni KD SkladiŠele na tretjem mestu je bila lani najdražja prodaja poslovne stavbe. KD Skladi so od VB nepremičnin za 13 milijonov evrov kupili Center Tivoli, od Cen-tricea pa je isti sklad kupil Steklene dvore Jug za Bežigradom. Na tretjem mestu je prodaja poslovne stavbe NPU Dimičeva, ki jo Heta za 7,3 milijona evrov prodala prodajalcu motorjev Delta Team.

V nepremičnine tudi izdajatelji kriptovalutZa deset milijonov evrov so Hoteli Bernardin Modri zavarovalnici prodali hotel San Simon Resort, KD kvart pa je za milijon evrov manj prodal hotelski del projekta Šumi. Kupec je podjetje slovenskih iz-dajateljev kriptovalut Brtprule. Izstopajo še proda-ja parkirne hiše Šempeter s 472 parkirnimi mesti, ki jo je Reitenburg za 14,5 milijona evrov prodal podjetju List Slopark. Za primerjavo povejmo, da je F City mariborsko parkirno hišo City z 810 parkir-nimi mesti GMG naložbam prodal za 4,5 milijona evrov. Omenimo še 21 milijonov evrov vredno pro-dajo Marine Portorož, ki jo je za 21 milijonov evrov od DZS odkupil holding Adventura.

Obseg tovrstnih poslov se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšal. »Manjši obseg prodaj pisarniških in trgovskih prostorov je posledica gospodarskega ohlajanja oziroma manjše gospodarske rasti,« pravi Boris Tuma, direktor RE/MAX Commercial Sloveni-ja, ki kot dodatni razlog navaja tudi nekoliko višje obrestne mere. Lani so bili izmed slovenskih inve-stitorjev najbolj aktivni KD Skladi, sledijo Modra zavarovalnica, holding Adventura in Glen S. Med tujimi investitorji v RE/MAX Commercial opozarja-jo na avstrijsko Supernovo, Immofinanz, Elements Sklade in List Slopark.

Prodaja se Poslovni center FeniksPo Tumovih opažanjih se ohlajanje nadaljuje tudi v tem letu, vendar podatkov za letos še ni, pri čemer zaznavajo manj večjih transakcij. Razen prodaje Austria Trend Hotela KD Skladom in nakupa štirih

Promet s poslovnimi nepremičninami v letu 2018Ljubljana Maribor

2017 2018 2017 2018Pisarniški prostoriPovprečna prodajna cena (EUR/m2) 1.380 1.390

430 620

Število prodajnih poslov 177 127 38 34Skupna površina (m2) 50.000 35.000 12.800 4.900Promet (v milijonih evrov) 69,4 47,9 5,6 3Trgovski prostoriPovprečna prodajna cena(EUR/m2) 1.500 1.620 330 730

Število prodajnih poslov 47 47 13 22Skupna površina (m2) 5.800 4.200 6.400 2.700Promet (milijoni evrov) 8,7 6,8 2,1 2Vir: RE/MAX Commercial

Najemni posli v letu 2018Ljubljana Maribor

2017 2018 2017 2018Pisarniški prostoriPovprečna mesečna najemnina (evri/m2) 9,8 10,9 5,9 7,1

Število najemnih poslov 932 830 139 110Skupna površina (m2) 124.000 87.000 8100 6900Posli za nedoločen čas (v odstotkih) 22 25 60 52

Povprečna doba najema (mesecev) 17 19 19 23

Trgovski prostoriPovrečna mesečna najemnina (EUR/m2) 15,3 14,9 5,7 6,2

Število najemnih poslov 162 129 24 30Skupna površina (m2) 16.600 18.900 6200 9900Posli za nedoločen čas (v odstotkih) 61 47 42 60

Povprečna doba najema (mesecev) 25 29 22 32

Vir: RE/MAX Commercial

bohinjskih hotelov v letu 2019 še ni bilo zaznati večjih poslov. Poleg tega Raiffeisen Leasing prodaja slabih 15 tisoč kvadratnih metrov velik Poslov-ni center Feniks na Letališki cesti v Ljubljani. Transakcijo naj bi izvedli konec poletja ali jeseni.

Investitorje v različne poslovne stavbe najbolj zanimajo denarni tokovi, ki jih pridobijo iz najemnin. Vendar Tuma poudarja, da takšnih nepremičnin v Sloveniji primanjkuje: »Novogradenj je zelo malo, stare stavbe so zastarele, potratne in imajo zelo razpršeno lastništvo.«

https://www.abanka.si/krediti/stanovanjski-kredit

8 NEPREMIČNINE

10 NAJZANIMIVEJŠIH DRAŽB POSLOVNIH PROSTOROVTokrat smo pogledali, katere poslovne prostore boste lahko kupili na javnih dražbah v prihodnjih tednih, in izbrali nekaj najzanimivejših. Izbirali smo med največjimi poslovnimi kompleksi, ki jih je trenutno možno kupiti na trgu, pa tudi med manjšimi poslovnimi prostori, ki so na zanimivih lokacijah. Najcenejša poslovna prostora, prodajalni, v Ljubljani se prodajata za dobrih 130 tisoč evrov, najdražja poslovna stavba v prestolnici, v kateri so pisarne, pa za 1,9 milijona evrov.

Precej poslovnih prostorov in objektov je naprodaj tudi zunaj prestolnice. Med drugim je naprodaj večji Primorjev poslovni kompleks v Postojni in večji poslovno-skladiščni objekt v Šentjurju pri Celju. Podrobnosti o dražbah dobite na povezavah pod vsako od nepremičnin.

Redakcija Dražbefinance@finance.si

Poslovna stavba (4.600 m2), LjubljanaIzklicna cena: 1,9 milijona evrovČas dražbe: 18. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/3745

Trgovina z gostinskim lokalom, Bistrica ob DraviIzklicna cena: 662.430 evrovČas dražbe: 18. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/4805

Nedokončani poslovni prostori, LjubljanaIzklicna cena: ni določenaRok za oddajo ponudb: 10. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/5096

Trgovsko-poslovni objekt, BeltinciIzklicna cena: 300.000 evrovČas dražbe: 12. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/4103

Poslovno-skladiščni objekt (1.930 m2), ŠentjurIzklicna cena: ni določenaRok za oddajo ponudb: 4. julijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/3462

AV

TO

R

TOP dražbe

Izklicne cene: od 86.500 do 108.000 evrov

Čas dražbe: 30. in 31. maj ter 3. in 5. junij

Rok za plačilo varščine: 27., 28. in 29. maj ter 1. ju-nij

Več informacij: https://drazbe.finance.si/p/5075

IZVRŠBA

12 nedokončanih hiš, Vrhnika

Izklicna cena: 25.000 evrov

Velikost: 39,1 kvadratnega metra

Čas dražbe: 5. junij ob 9. uri

Več informacij: https://drazbe.finance.si/p/5124

IZVRŠBA

Dvosobno stanovanje, Dravograd

Izklicna cena: ni določena

Velikost: 208,8 kvadratnega metra

Rok za oddajo ponudb: 29. maj

Več informacij: https://drazbe.finance.si/p/2644

BAJFAR

Polovica dvojčka, Šempeter pri Gorici

Izklicna cena: 459.800 evrov

Čas dražbe: 30. maj ob 11. uri

Več informacij: https://drazbe.finance.si/p/4844

IZVRŠBA

Gostinsko-turistični objekt – Hotel Lucija, Most na Soči

Izklicna cena: 84 tisoč evrov

Velikost: 119,5 kvadratnega metra

Čas dražbe: 28. maj ob 10. uri

Več informacij: https://drazbe.finance.si/p/5107

IZVRŠBA

Stanovanjska hiša, Ilirska Bistrica

Poslovni prostor s parkirnimi mesti (90,5 m2), LjubljanaIzklicna cena: 133.000 evrovČas dražbe: 11. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/5108

Prodajalna (157 m2), LjubljanaIzklicna cena: 137.691 evrovČas dražbe: 21. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/5045

Prodajalna (223,9 m2), PostojnaIzklicna cena: 190.000 evrovČas dražbe: 4. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/5110

Poslovni kompleks, PostojnaIzklicna cena: 1,4 milijona evrovČas dražbe: 12. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/5113

Trgovski prostor (507 m2), MariborIzklicna cena: 91.000 evrovRok za oddajo ponudb: 8. junijVeč informacij na povezavi: https://drazbe.finance.si/p/4317

NEPREMIČNINE 9NEPREMIČNINE 9

10 NEPREMIČNINE

PRIHODNJE LETO BO PONUDBA STANOVANJ V

LJUBLJANI VEČJAPo zatišju bo na trg prišlo največ novih stanovanj v

zadnjih desetih letih

JUR

E M

AK

OV

EC

AL

EŠ

BE

NO

Sodeč po novih investicijah, se tudi vsaj še prihodnje leto v Ljubljani ni bati upada povpraševanja po stanovanjih. V prejšnjih letih se je zgradilo sicer nekaj večstano-vanjskih vil, vendar stanovanja v njih niso bila dostopna srednjemu razredu. Letos pa se je zgodil preobrat, saj se gradi veliko objektov, katerih cene ne bodo dosegle vrtoglavih višin.

Da ne bo pomote: kvadratni meter stanovanja v Šumiju, ki bo v strogem središču Ljubljane zgrajen čez dve leti, bo krepko presegel ceno pet tisoč evrov, vendar v Šiški raste velik stanovanjski kom-pleks Peca, kjer bodo stanovanja bolj dostopna. Cene bodo tam krepko presegle tri tisoč evrov, zato se poraja vprašanje, ali je v Ljubljani dovolj kupne moči ob tolikšnih cenah in tolikšni količini stanovanj. Investitorji trenutno še ne objavljajo cen, pravijo, da jih bodo prilagodili tržnim razme-ram. Kar pa potrjuje izjavo enega izmed ljubljan-skih nepremičninskih agentov, ki nam je povedal, da imajo cene novogradenj, ki so danes že znane, kar precej rezerve in jih lahko investitorji, če prodaja ne bo tako uspešna, kot pričakujejo, tudi znižajo.

Nicolas Vanek, Vasilij Krivecfinance@finance.si

Končno gradnja ŠumijaProjekt Šumi, ki je v načrtih že vrsto let, se je končno začel. V na novo zgrajenem Šumiju bo hotel s približno 150 sobami in 96 stanovanj. Investitor je družba Šumijev kvart, katere lastnik je družba KD. Projekt je vreden več kot 30 milijonov evrov. Od prvega do šestega nadstropja bodo na voljo od dvo- do petsobna stanovanja z razgledom na grajski grič, Rožnik, Barje in Staro Ljubljano. Velika bodo od 60 do 165 kvadra-tnih metrov. Gradnja se je začela oktobra lani in se bo končala spomladi 2021. Glavni gradbinec je podjetje CGP.

Na Hradeckega stanovanjsko naselje za devet milijonov evrovNa Hradeckega cesti se je prav-kar začela gradnja stanovanj-skega naselja Devana Park. Na voljo je 47 stanovanj skupne površine 7.300 kvadratnih metrov bruto. Glavni investitor je družba Rezona, ki je v lasti bolgarskega investicijskega podjetja MVF Holding. Ta je v projekt vložila devet milijonov evrov. Gradnja se je začela aprila in bo trajala do poletja 2022. Glavni gradbinec še ni iz-bran, začetna dela pa izvajata VBT in Geokop inženiring.

NEPREMIČNINE 11NEPREMIČNINE 11

AL

EŠ

BE

NO

SPE

KT

RA

INV

EST

AL

EŠ

BE

NO

AL

EŠ

BE

NO

Projekt Peca bo prinesel sto novih stanovanjInvestitor projekta je podjetje Lanel Invest, ki namerava na koncu Litostrojske ceste v dveh stolpnicah zgraditi sto sta-novanj, vseljiva naj bi bila leta 2020. Na voljo je pet različnih tipov stanovanj s površinami od 36 do 97 kvadratnih metrov. Cene? Po podatkih z njihove spletne strani krepko čez tri tisoč evrov za kvadratni meter (cena vključuje DDV in parkirni prostor).

Vila Bober bo končana marca 2020Poleg nakupovalnega središča na Rudniku je v gradnji poslov-no-stanovanjski objekt Vila Bober, katerega investitor je isto-imensko podjetje. Lastniki podjetja so Robert Nosan, Matej Zupan, Marjan Tabaković in Jurij Rupnik. V projekt so vložili pet milijonov evrov. Površina objekta je 2.100 kvadratnih me-trov neto. Gradbinca niso razkrili, gradnjo so začeli decembra 2018, predvidoma pa bodo dela končali marca 2020.

Rastoder gradi najvišja stanovanjska bloka v SlovenijiIzet Rastoder je že pred časom kupil gradbeno jamo ob Celov-ških dvorih v Šiški, kjer je bila nekoč načrtovana gradnja hote-la, kmalu so se razširile informacije, da bo gradil stanovanja. Zdaj se ve, da bo Rastoderjeva družba Spektra Invest zgradila dve stolpnici z 210 stanovanji, visoki bosta okoli 85 metrov in s tem najvišja stanovanjska objekta v Sloveniji. Vrednost projekta je 40 milijonov evrov. Graditi naj bi začeli avgusta, gradnja pa naj bi bila končana februarja 2021.

Poslovno-stanovanjska soseska ŠmartinkaNov poslovno-stanovanjski projekt se gradi tudi ob Šmartin-ski cesti. Investitor je podjetje Trgograd v lasti enega najboga-tejših Slovencev Andreja Poglajna. Na voljo bo 123 stanovanj in tri etaže podzemnih garaž. Gradnja naj bi bila končana leta 2020.

12 NEPREMIČNINE12 NEPREMIČNINE

JUR

E M

AK

OV

EC

JUR

E M

AK

OV

EC

JUR

E M

AK

OV

EC

Knafljev prehodProjektna družba Nova

Devetka, ki jo vodi odvetnica Carmen Dobnik, bo nada-

ljevala gradnjo prestižnega večstanovanjskega objekta

v Knafljevem prehodu. Tre-nutno imajo za objekt, ki bo imel od 20 do 24 stanovanj,

pripravljeno idejno rešitev in urejajo dokumentacijo za

stanovanjski objekt s po-slovnimi prostori. Vrednosti projekta nam niso sporočili,

prav tako ni jasno, kdaj bodo objekt začeli graditi. Financi-rali ga bodo z vložki zasebnih

vlagateljev in posojilom.

Mandarićeva DalmatinkaGradbeno podjetje Kostak bo po naših informacijah kon-čalo tako imenovano Dalmatinko do poletja. Investitor je podjetje Domus Aurea – Zlata hiša, ki je v lasti predsedni-ka NK Olimpija Milana Mandarića. Po poročanju drugih medijev naj bi bilo v objektu 11 poslovnih prostorov in stanovanj. Vrednost investicije, cene stanovanj oziroma najemnine poslovnih prostorov ta hip niso znane.

V Dravljah nastaja Modra vilaV Dravljah ob Regentovi cesti je v gradnji nova stano-vanjska soseska, ki jo bo sestavljalo šest stavb s skupno 68 stanovanji. Investitor je podjetje Modra vila. Podjetje je v lasti Marka Otoničarja. Več informacij nam niso dali. Otoničar je nekdanji visoki uslužbenec propadlega gradbenega podjetja SCT. Je večinski lastnik podjetja AC Asfalti, ki so ga nekdanji vodilni iz SCT ustanovili po stečaju gradbenega velikana.

NEPREMIČNINE 13

SONČNI ČASI ZA MARIBORSKE INVESTITORJE V STANOVANJSKO GRADNJO

Gradijo oziroma načrtujejo več kot dva tisoč stanovanj, ki bodo končana do leta 2024.

Zaradi novih stanovanjskih projektov, ki se v Mariboru že izvajajo ali jih pripravljajo, se je promet z rabljenimi stanovanji precej upočasnil. Povečano gradbeno stanovanj-sko aktivnost na tem območju zaznavamo mediji in nepremičninske družbe, vse potrjuje tudi stati-stika. V Podravju so tako aprila letos izdali največ gradbenih dovoljenj za stanovanjsko gradnjo, in sicer 22 odstotkov. Na tem območju so tako izdali 56 gradbenih dovoljenj, v osrednjeslovenski regiji, kjer so gradbene aktivnosti praviloma največje, pa devet manj.

Direktor nepremičninske družbe INSA Branko Potočnik nam je potrdil, da je bila lakota po novih stanovanjih v prejšnjih letih velika, ponudbe tako rekoč ni bilo. Tako so skoraj vsa stanovanja, ki bodo končana konec tega ali v začetku prihodnjega leta in imajo sprejete splošne pogoje prodaje, že proda-na. Potočnik razlog za to uspešno prodajo vidi tudi v dejstvu, da so jih prodajali po zelo sprejemljivi ceni. Cene novogradenj so se tako začele že pri 1.500 evrih za kvadratni meter, kar je povsem pri-merljiva cena rabljenim stanovanjem. Za kvadratni meter povprečnega rabljenega stanovanja v mestu ob Dravi je treba odšteti med 1.100 in 1.400 evri.

Prihodnje leto bo več rabljenih stanovanjPrecej pestrejše dogajanje v Mariboru bi lahko doživeli prihodnje leto, saj bo končana kopica letos začetih projektov. To pomeni tudi, da bodo

SAN

DI B

AU

MK

IRH

ER

Po dolgih letih zatišja in opozarjanj, da ponudbe novogradenj v mestu ob Dravi ni, so se investitorji v stanovanjsko gradnjo letos dokončno prebudili.

Vasilij Krivecvasilij.krivec@finance.si

ljudje, ki se bodo selili v nova stanovanja, prodajali rabljene nepremičnine. Prodajale se bodo tudi no-vogradnje, ki bodo končane leta 2021. Prezgodaj pa je še za ocene, ali bo trg vse te nepremičnine tudi sprejel. Prav tako še ni mogoče napovedati, kako bo na trg vplivala ponudba republiškega stanovanj-skega sklada, ki namerava jeseni pod Pekrsko gorco začeti graditi stanovanjsko sosesko z 212 najemnimi stanovanji, ki bodo po napovedih sklada konča-na leta 2022. Stanovanjski sklad ima v Mariboru predvideno še eno gradnjo, ki pa jo bodo začeli šele leta 2023.

Največji stanovanjski projekti v MariboruProdan je tako blok Kare Koroška, v katerem inve-stitor Novogradnje Maribor gradi 21 stanovanj. Gra-dnja bo končana poleti, cene pa so bile med 1.890 in 1.900 evri za kvadratni meter. V soseski Novi Vrtovi bo v treh blokih 215 stanovanj. Kvadratni meter bo stal med 1.500 in 1.600 evri. Stanovanja v prvem bloku bodo predvidoma končana poleti 2020, v drugem konec prihodnjega leta, v tretjem pa leta 2021. Prihodnje leto bodo končali projekt Sončne terase, kjer bodo trije bloki s 60 stanovanji. Cena še ni določena, saj gradbeno dovoljenje še ni izdano.

Investitor Vivaldia gradi 28 stanovanjskih hiš. Prve bodo končane jeseni letos, projekt bo končan prihodnje leto. Cene za hišo se začnejo pri 200 tisoč evrih.

SH Global na Studencih gradi sosesko Sunsete Elite, v kateri bo 136 stanovanj. Prihodnje leto bodo končali prvi blok, čez dve leti pa bo soseska konča-na. Cene stanovanj se začnejo pri slabih 120 tisoč evrih. Leta 2022 bo isti investitor v šestih blokih, samostojnih in vrstnih hišah ter trojčkih zgradil 114 stanovanjskih enot.

Prvi blok v naselju Primius, tudi na Studencih, bo predvidoma končan konec tega leta, drugi pa čez slabo leto dni. Poleg 200 stanovanj, cene za kvadratni meter se začnejo pri dobrih 1.300 evrih, bo investitor Primius gradnje zgradili še 32 vrstnih hiš.

Prvi blok v projektu Studenški razgledi bo končan februarja prihodnje leto, drugi pa v začetku poletja. V dveh blokih bo investitor Medak zgradil 56 stanovanj, cene za kvadratni meter bodo od 1.600 do 1.800 evrov.

14 NEPREMIČNINE

STANOVANJSKEMU SKLADU SE OBETAJO ZASTONJ ZEMLJIŠČASklad zanimajo brezplačna zemljišča v Ljubljani, Kranju, Kopru, Šempetru pri Gorici in na Vrhniki

Za deset tisoč javnih najemnih stanovanj rabimo sistemski vir financiranja, brezplačen prenos zemljišč je le prva injekcija.

AL

EŠ

BE

NO

Odgovorili so nam, da so na DUTB seznanjeni z vsebino osnutka novele. Pri pripravi niso sodelo-vali in v tej fazi ne morejo komentirati. Dodali so še, da v skladu s trenutno zakonodajo DUTB svojih zemljišč brez soglasja vlade v vlogi skupščine ne more brezplačno prenašati na sklad. Morebitne spremembe zakonodaje oziroma sprejetje predloga novele zakona bodo spoštovali.

Resolucija predvideva gradnjo najemnih stanovanjBrezplačen prenos zemljišč bi bil v skladu z Resolu-cijo o nacionalnem stanovanjskem programu med letoma 2015 in 2025, po katerem bi republiški sklad investiral izključno v najemna stanovanja. Sklad ima ta hip dovolj sredstev za gradnjo, novembra lani pa je od Razvojne banke Sveta Evrope za gra-dnjo okoli 800 najemnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru prejel še dodatnih 50 milijonov evrov po-sojila. Poleg morebitne injekcije v obliki brezplač-nih zemljišč bomo morali v Sloveniji zagotoviti tudi sistemski vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj, saj mesečne najemnine, te naj bi bile v Ljubljani okoli sedem evrov na kvadratni meter, v Mariboru pa pet, ne bodo zadoščale na nove investicije.

Do leta 2025 namerava republiški stanovanjski sklad povečati fond najemnih stanovanj na deset tisoč. Trenutno imajo odprt razpis za izvedbo grad-benih del za okoli 500 najemnih stanovanj na Brdu v Ljubljani, na Gerbičevi pripravljajo gradnjo stano-vanjske skupnosti za mlade s 109 bivalnimi enotami, v katerih bi bivalo 171 ljudi. V Mariboru pod Pekrsko gorco načrtujejo gradnjo 400, na Novem Pobrežju pa 440 najemnih stanovanj. Zemljišča za omenjene pro-jekte niso predmet brezplačnega prenosa z DUTB.

Stranka Levica je sredi maja pripravila predlog novele zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, po kateri bi DUTB stanovanja in stavbna zemljišča neodplačno prenesla na Stanovanjski sklad Repu-blike Slovenije. Predlog novele zakona predvideva, da DUTB še letos na sklad prenese stanovanjske stavbe, stanovanjske enote, zemljišča s stavbami in stavbna zemljišča, na katerih je možno graditi stanovanja. Po predlogu bi morala DUTB v mesecu dni po uveljavitvi novele pripraviti seznam vseh nepremičnin, s katerimi razpolaga. Za nepremič-nine, ki jih DUTB že prodaja, bi po predlogu vlada prodajo ustavila. Prenos bi bil, kot rečeno, neod-plačen.

Ta hip zanimivih šest zemljiščStanovanjski sklad je že aprila letos vladi predlagal prenos šestih zemljišč za gradnjo stanovanj, ki so na tako imenovanih prednostnih območjih za stano-vanjsko oskrbo. Prvo je skoraj 13 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče na Parmovi v Ljubljani, ki ga DUTB na svojih straneh prodaja za 2,6 milijona evrov. Na tej lokaciji bi lahko zgradili 330 stanovanj. V Ljubljani sklad zanima še 21.600 kvadratnih me-trov veliko zemljišče, kjer bi zgradili 296 stanovanj. DUTB to zemljišče ceni na 7,5 milijona evrov. Na Vrhniki bi sklad nase prenesel 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki ga slaba banka prodaja za 2,3 milijona evrov. Tam bi zgradili 144 stano-vanj. Naslednje je 26.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Kranju, kjer bi zgradili 395 stanovanj. DUTB to zemljišče prodaja za tri milijone evrov. Na obali bi sklad gradil 60 najemnih stanovanj na 10.700 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Zemlji-šče v Šmarjah pri Kopru je po ocenah DUTB vredno 1,3 milijona evrov. Zadnje zanimivo zemljišče je v Šempetru pri Gorici. Veliko je 36.300 kvadratnih metrov, DUTB ga ocenjuje na 1,4 milijona evrov, sklad pa bi tam zgradil okoli 180 stanovanj.

DUTB novele ne komentiraKako komentirajo prenos, smo vprašali tudi DUTB. Zanimalo nas je, ali imajo k predlogu omenjene novele pripombe oziroma alternativne predlo-ge. Prav tako smo jih vprašali, kakšno je njihovo splošno stališče do brezplačnega prenosa in kako bi prenos vplival na njihovo poslovanje oziroma poslovne rezultate. Odgovori so bili precej skopi.

Vasilij Krivecvasilij.krivec@finance.si

APRILA ZA STANOVANJSKE STAVBE MANJ GRADBENIH

DOVOLJENJ

Statistični urad Republike Slovenije je objavil, da so aprila izdali 441 vseh gradbenih dovoljenj ali eno več kot marca. V aprilu izdana gradbena dovoljenja pred-

videvajo gradnjo 252 stanovanj. Na letni rav-ni je to za devet odstotkov več, v primerjavi z marcem tega leta pa to pomeni 20 odstotkov manj gradenj novih stanovanj. Njihova površina naj bi bila za 14 odstotkov manjša kot v predho-dnem mesecu in za dva odstotka manjša kot v četrtem mesecu minulega leta. V enostanovanjskih stavbah je načrto-vanih 170 stanovanj (17 odstotkov manj kot v prejšnjem mese-cu), v večstanovanjskih stavbah pa 82 stanovanj (26 odstotkov manj kot v prejšnjem mesecu). Stanovanja v enostanovanjskih stavbah bodo merila povprečno 163 kvadratnih metrov, stano-vanja v večstanovanjskih stavbah pa povprečno 89 kvadratnih metrov.

Aprila letos so za stanovanjske stavbe izdali 16 od-stotkov manj gradbenih dovoljenj kot v marcu,

obenem pa je na mesečni ravni za 15 odstotkov zraslo število gradbenih dovoljenj za nestano-vanjske stavbe. Skupaj je bilo aprila izdanih 441 gradbenih dovoljenj ali eno manj kot v marcu.

Celotna površina načrtovanih stavb bo merila 123.502 kvadratna metra, kar je od-

stotek več kot marca. Izmed vseh gradbenih dovoljenj jih je bilo aprila 98 odstotkov izdanih

za novogradnje, dva odstotka pa za spremembo namembnosti.

V podravski statistični regiji so izdali 56 gradbenih dovoljenj, kar pomeni 22 odstotkov vseh izdanih gradbenih dovoljenj. Sledi osrednjeslovenska statistična regija z 19 od-stotki, na tretjem mestu pa je s 16 odstotki koroška statistična regija. V drugih regijah je z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v aprilu, načrtovanih manj stanovanj. V primorsko-notranjski statistični regiji sta bili izdani le dve gradbeni dovoljenji.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Vasilij Krivecvasilij.krivec@finance.si

http://www.ekosrebrnahisa.si/

NEPREMIČNINE

DUTB d.d. ima v svoji ponudbi več kot 290 različnih nepremičnin

Več na: nepremicnine.dutb.eue nepremicnine@dutb.eu

DUTB, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljanat 01 429 38 95

POSLOVNO-INDUSTRIJSKI OBJEKT MARIBOR

STANOVANJSKO-POSLOVNI KOMPLEKS KOPRSKA VRATADNEVI ODPRTIH VRAT 26.4. - 26.5.2019.

NETO TLORISNA POVRŠINA STAVBE: 8.126,00 m²SKUPNA POVRŠINA ZEMLJIŠČ: 8.015,00 m²LETO IZGRADNJE: 1935CENA: 2.000.000,00 € + pripadajoči davek

POSLOVNI KOMPLEKS ESCADA, GORNJA RADGONA

NETO TLORISNA POVRŠINA STAVBE: 10.982,00 m²SKUPNA POVRŠINA ZEMLJIŠČ: 33.992,00 m²LETO IZGRADNJE: 2007CENA: 4.500.000,00 € + pripadajoči davek

CENE STANOVANJ od 2.006 EUR/m2 do 2.631 EUR/m² prodajne površine z DDV.CENE PARKIRNIH MEST od 6.034 EUR do 6.898 EUR z DDVVEČ INFORMACIJ NA: www.koprskavrata.eu, 080 73 15.ZA DUTB PRODAJA RE/MAX, Nepremičninska družba d.o.o.

POSLOVNO-TRGOVSKI CENTER NOVA V VELENJU

NETO TLORISNA POVRŠINA STAVBE: 4.144 ,00 m²SKUPNA POVRŠINA ZEMLJIŠČA: 1.577,00 m²LETO IZGRADNJE: 2005CENA: 1.980.000,00 € + pripadajoči davek

VEČSTANOVANJSKI OBJEKT VOJNIK – CELJE

NETO TLORISNA POVRŠINA STAVBE: 3.728,50 m²NETO POVRŠINA 43 STANOVANJ: 2.444,00 m²CENA: 1.670.000,00 € + davek

ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE S PROJEKTI V SPLITUProjekt s pridobljenim GD: 128 stanovanj, 8 apartmajev ter 173 parkirnih mest.

SKUPNA POVRŠINA ZEMLJIŠČA: 8.822,00 m²CENA: 2.300.000,00 € + pripadajoči davek

DUTB v postopku zbiranja ponudb ni zavezana sprejeti nobene ponudbe, četudi je ponudba enaka višini informativne (prodajne) cene ali višja. Več informacij je na voljo na spletni povezavi: https://nepremicnine.dutb.eu/Navodila/Kako_kupiti_nepremicnino_od_DUTB/

DUTB_Oglasi_NEPREMICNINE_13_maj_203x271mm_SAJ_v6.indd 1 15/05/2019 15:07

https://nepremicnine.dutb.eu/